ê¨ê ¥£ê r±ê¢£êꢪ¡¤ Pol stoletja Albrehtove šole Šolstvo na Kamniškem ima večstoletno tradicijo, šolsko življenje vsakega kraja pa je kot pisan mozaik, sestavljen iz velikih in majhnih, uspešnih in neuspešnih, pomembnih in nepomembnih, veselih in žalostnih dogodkov. Stavbo, v kateri se šolajo kamniški osnovnošolci, je že dodobra načel zob časa. Toda znotraj je še vedno polna sveže in mladostne energije. Živahna petdesetletnica. Stavba, v kateri je mnogo Kamničanov preživelo toliko nepozabnih trenutkov, šola, ki te s spomini ne izpusti iz rok. Konec maja v njej potekajo slovesnosti ob 50-letnem jubileju šole.
Več o največji šoli v kamniški občini na petih lokacijah - v Kamniku, Mekinjah, Nevljah, Tunjicah in na Vranji Peči skozi pravkar izdan in pred- stavljen Zbornik, spomine ter pogovor z ravnateljem Rafkom Lahom na 2. strani. Kako blizu nam je evropski parlament? To nedeljo, 25. maja, bomo volili poslance iz Slovenije v Evropski parlament. Dvanajst nosilcev list na evropskih volitvah. Dvanajst obrazov, ki želijo zagovarjati interese naše države v družbi osem- indvajseterice, ki je v največji krizi v vsej svoji zgodovini. Približ- no 400 milijonov Evropejcev bo izbiralo 751 poslancev s petletnim mandatom. Volilna udeležba na neposrednih volitvah evropskega parlamenta se vztrajno zmanjšuje. Tokratne volitve v Evropski parlament napovedujejo kot najpomembnejše doslej, saj bo par- lament določil prihodnjo politično usmeritev Unije. Ob vstopu Slovenije v EU pred desetimi leti se je zdelo, da nič več ne bo tako, kot je bilo pred tem. Da bo samo boljše. Pa je res? Kakšne Kamnik, Velika ulica (nekdaj Grosse Gasse, danes Maistrova ulica). Razglednica je bila odposlana leta 1905. interese bodo predstavljali poslanci? Bodo zmagali tisti, ki zago- varjajo hitro uravnoteženje proračunov in zmanjševanje javnega sektorja in s tem razgradnjo socialne države? Kako močne bodo sile Zbiramo spomine ob razglednicah evroskepticizma? Za kaj se bodo zavzemali naši poslanci v Bruslju? Kakšen vpliv ima evropski parlament na lokalno politiko? Ali je Razstava razglednic z naslovom Prejmi pozdrav: Občina Kamnik Zaradi izjemnega zanimanja, odzivov in predlogov naših bralcev sploh potrebno iti na evropske volitve? Odgovore in mnenja na ta na razglednicah pred 2. svetovno vojno, ki so jo pripravili v Matični smo pogledali v nekdanje življenje in podobo krajev kamniške ob- vprašanja smo le nekaj dni pred evropskimi volitvami poiskali na knjižnici Kamniki konec marca ob prazniku občine Kamnik in je na čine, kot je za vedno shranjeno na razglednicah. Ob objavljenih in v kamniških ulicah. ogled do konca avgusta, je pritegnila veliko zanimanja, še posebej knjižnici razstavljenih razglednicah se prebujajo spomini in zgodbe, na 3. strani. po reportaži, objavljeni v prejšnji številki Kamniškega občana. ki bodo zbrane v katalogu k razstavi. Več na 8. strani. Pri Gašperčkovih Dragi bralci, naslednja 24 ur gor in dol že stoletna tradicija številka časopisa Kamniški občan izide 6. junija. po isti »špuri« k Sv. Primožu čebelarstva Rok za oddajo člankov je petek, 30. maja, za oglase in zahvale pa sreda, 4. junija, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: [email protected] Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
Daruj življenje, Morda ste že slišali znano besedah čebelarjev in prijateljev skladbo Lojzeta Slaka »Čebelice, iz bližnje in daljne okolice, do- daruj kri čebelice, saj moje ste prijateljice, mačin Štefan Virjent, predsednik pozabi vas nikdar ta stari čebe- Čebelarskega društva Kamnik, pa Kri je še vedno nenadome- lar…«. Čebelarji še kako znajo je vsem zbranim na kratko pred- stljivo zdravilo, ki preprečuje spoštovati čebele in čebelarsko stavil bogato stoletno zgodovino hude posledice in smrt, pred- Drugi petek in sobota v maju sta že tradicionalno v zato rekordna udeležba, saj smo našteli 135 moških tradicijo. Ta je že kar celo stoletje Koželjevega čebelnjaka v Oševku. vsem po zaslugi krvodajalcev. zapisana »Pri Gašperčkovih« v znamenju najbolj množičnega vzdržljivostnega dogod- in žensk, ki so 24 ur pot potili na 4 kilometrih do Sv. Gašperčkov čebelnjak, ki nosi le- Na Zavodu RS za transfuzijsko Oševku, saj so v soboto, 3. maja, tnico 1904, je zidan, kar je bilo za ka v naših koncih. 24 ur hoje od vratarnice podjetja Primoža in ob vsakem vzponu premagali dobrih 400 obeležili stoletnico domačega če- medicino pravijo, da jih v Slo- Calcit pa do okrepčevalnice pri Sv. Primožu. Najhitrejši metrov višine. tiste čase prava posebnost. veniji potrebujejo okoli 300 na premagajo skoraj toliko višinskih metrov, kolikor je Letošnji absolutni zmagovalec Kamničan Matej Hri- belnjaka. Andrej in Olga Koželj, BOJANA KLEMENC dan, Lidija Zagorc iz Območ- visok Mt. Everest. Marsikdo se vpraša v čem je smisel bar, ki je v 24 urah opravil 21 vzponov, se čudi kako ki sta s čebelami »gor rastla«, sta tega početja? Odgovor najbolje vedo udeleženci te uspe Petru Uršiču iz Okrepčevalnice na Sv. Primožu s bila ganjena ob vseh zahvalnih Več na 5. strani. nega združenja Rdečega kri- ultra preizkušnje, ki so hodili gor in dol kot naviti, pomočjo prijateljev iz leta v leto pripraviti to krasno ža Kamnik pa zagotavlja, da navzdol so povečini celo tekli. Z razliko od lanskega prireditev, kjer se čuti prisotnost domačnosti in visoka je v kamniški občini občuten deževja so bili letos pogoji skorajda idealni, nekate- toleranca do nastopajočih: »Sinergija med pohodniki, porast krvodajalcev v zadnjih rim tekmovalcem in pohodnikom so zagodle visoke ki so na tej razgledni točki tako rekoč »doma«, in tek- letih. Pred desetimi leti je bilo temperature in vlaga, ki so preprečile osvojitev re- movalci, ki smo le občasni obiskovalci, je fenomenalna. v naši občini 1.031 krvodajal- korda. Ponovno se je izkazalo, da se ultra preizkušnje Vzpodbujanje in bodrenje do zadnjih izdihljajev s trpe- izidejo drugače od pričakovanj. Absolutni rekorder čimi nasmeški na obrazu, to je potrebno doživeti!« cev, lansko leto pa že 1.816. tako ostaja David Kadunc iz Ljubljane, ki je leta 2011 Reportažo objavljamo na 9. strani. Več na 10. strani opravil toliko vzponov, kolikor ur je hodil. Je bila pa ANITA MEJAČ Fotografija: Dušan Štrajhar
|nvkuhêpuê pyvrhêwvu|kihê%p}psêpuêpklsrv}êhêê nvzwvkpuqz{}vêpuê}h êkvtê|nvkuhêwvu|kihêhêwprupr· ¢ ¢£êꢪ¡¤ hr{|hsuv Pol stoletja Albrehtove šole Šolstvo na Kamniškem ima večstoletno tradicijo, šolsko pomanjkanja prostora so delovali življenje vsakega kraja pa je kot pisan mozaik, sestavljen še na treh lokacijah: v vrtcu, v po- iz velikih in majhnih, uspešnih in neuspešnih, pomembnih slopju stare Ete in v stanovanjskem in nepomembnih, veselih in žalostnih dogodkov. Stavbo, v bloku na Duplici. kateri se šolajo kamniški osnovnošolci, je že dodobra načel »Ta nova šola« nastajala zob časa. Toda znotraj je še vedno polna sveže in mladostne dobrih osem let, pouk je energije. Živahna petdesetletnica. Stavba, v kateri je mnogo Kamničanov preživelo toliko nepozabnih trenutkov, šola, ki bil organiziran tudi te s spomini ne izpusti iz rok. Konec maja v njej potekajo v naravi slovesnosti ob 50-letnem jubileju šole. Prve ideje o gradnji nove šole so zapisane 14. oktobra 1953. Rav- Zbornik Pol stoletja ogrske zakonodaje leta 1869, ko nateljstvo kamniške gimnazije se Albrehtove šole naj bi nadzorstvo nad šolo prešlo s je obrnilo na Svet za prosveto in cerkvenih na državne organe. Šol- kulturo ljudskega odbora mestne Politične odločitve, ki so zajemale sko leto osnovne šole Kamnik se je občine Kamnik, Svet za prosveto šolstvo in tudi druge, lokalne oko- pričel 5. 10. 1882 v novo zgrajeni okraja Ljubljana – okolica in Go- liščine, so že med dogovori in tudi šolski stavbi na Glavnem trgu, leta spodarski svet LOMO Kamnik ter med samo gradnjo šole narekovale 1914 je poslopje šole zasedla voj- predlagalo izgradnjo novega po- mnoge spremembe. Rezultat vseh ska, zato se je pouk izvajal v eni slopja za kamniško gimnazijo. Po sprememb in dogovorov je bila Gradnja šole iz leta 1962. Novo šolo »na travniku« so po načrtih arhitekta Emila Navinška dokončali jeseni sobi v kaplaniji na Šutni, pozneje pa dveh letih prepričevanja, 21. marca nova šola »na travniku«, zgrajena 1963, 21. maja 1964 pa je skupščina občine Kamnik sprejela sklep o preimenovanju 1. osnovne šole Kamnik so pridobili še dve sobi pri sestrah 1955, je Svet za komunalne zadeve leta 1963. Zbornik, ki je bil slavno v Osnovno šolo Frana Albrehta Kamnik. Kdaj bodo lahko v prihodnje stopili učenci v »ta novo šolo«, ki usmiljenkah. Po končani vojni 1918 LOMO sprožil postopek izgradnje predstavljen v torek, 20. maja, je bo večja in bolj varna za vse? je šola zopet zaživela v poslop- nove gimnazije, na katero je prišel nastal ob 50-letnici preimenovanja ju na Glavnem trgu. 1929 je bilo z tudi inženir in arhitekt Emil Navin- Osnovne šole Kamnik I v Osnovno Zakonom o šolstvu uvedeno splo- šek, ki je pripravil osnutek za novo šolo Frana Albrehta Kamnik. Čeprav šno in obvezno osemletno šolanje. gimnazijo. Gradnjo šole je spre- je bila šola zgrajena in vseljena že Po enotni nižji ljudski šoli so druga mljalo nemalo zapletov. Šola se je jeseni leta 1963, je 21. maja 1964 štiri leta učenci lahko izbirali med preselila v novo šolsko poslopje 8. skupščina občine Kamnik sprejela višjo ljudsko šolo, nižjo gimnazi- oktobra 1963. Od septembra do 8. sklep o preimenovanju 1. osnovne jo, meščansko ali strokovno šolo. oktobra je bil pouk organiziran kar šole Kamnik v Osnovno šolo Fra- V Odloku o učnih urah leta 1935 v naravi. Pouk na razredni stopnji na Albrehta Kamnik. »Zbornik ob je zapisano, da je učna ura dolga je potekal brez zapletov in učenci 50-letnici, skupaj z ostalimi tiskani- 45 minut. 1929 je Občina Kamnik so bili s tako obliko pouka zelo mi gradivi, ki jih je že izdala šola, kupila zemljišče za gradnjo nove zadovoljni, predvsem zato, ker ni ter arhiviranim gradivom, ponuja osnovne šole, na mestu današnje bilo šolskega zvonca, je zapisano dokaj celovit pregled o delovanju stavbe OŠ Toma Brejca. 1941 je bila v pravkar izdanem zborniku. Na naše šole. Pri zbiranju podatkov zgradba zgrajena do tretje gradbene predmetni stopnji so pouk vodili ra- smo se oprli predvsem na pisne faze, Nemci so z gradnjo nadalje- zredniki, le pouk fizike in matema- vire, nekaj informacij smo pridobili vali in v letu 1942 se je začel pouk tike so vodili predmetni učitelji v tudi od nekdanjih delavcev in učen- v novi šolski zgradbi. Leta 1943 stari mestni telovadnici. V šolskem cev šole. Fotografsko gradivo o šoli so morali šolarji prepustiti šolsko letu 1963/1964 je šolo obiskovalo je, kar zadeva prvih 30 let, precej stavbo vojski in so se selili v stavbo 806 učencev v 28 oddelkih. Pouk skromno. V zborniku so podrobneje na Glavnem trgu, po odhodu nem- je potekal v dveh polnih izmenah, opisana področja kulture, knjižnice ške vojske pa so se zopet preselili v pri čemer je o izmenah poučevanja in športa. Posebej so na kratko opi- stavbo današnje šole Toma Brejca. odločal ravnatelj. Imeli so dva prva, sani tudi vsi ravnatelji,« pojasnjuje Del učiteljskega zbora leta 1966: Nada Dobrovoljc, Albina Štangelj, Antonija Kobilica, Samo Vremšak, V stavbi sta delovali nižja gimna- dva druga, dva tretja in dva četrta urednik zbornika Janez Bergant, Jelka Mrzel, Minka Sladič, Stana Divjak, Tončka Lončarič, Jelka Trebušak in Joži Kastelic zija in osnovna šola. Leta 1948 je razreda, na predmetni stopnji je bilo dolgoletni učitelj fizike in računal- ministrstvo za prosveto izdalo do- v vsakem letniku po 5 oddelkov. I. OŠ Kamnik - danes OŠ Frana se lahko ponosno ozira na uspehe odprli tudi stalno razstavo Fosili iz ništva na šoli. voljenje, da se v Kamniku ustanovi Leta 1958 je bila izvedena šolska Albrehta in II. OŠ Kamnik - danes številnih generacij na različnih po- okolice Kamnika in Kamniško-Sa- Začetki OŠ Frana popolna osemletna gimnazija. S tem reforma, ki je uzakonila enotno OŠ Toma Brejca. S to reformo se dročjih kulturnega, političnega in vinjskih Alp in jo popestrili s filate- se je začelo postopno povečevanje osemletno osnovno šolo in v šolsko je število gimnazijcev prepolovilo, gospodarskega življenja, mnogi pa listično razstavo na temo fosilov in Albrehta segajo v leto oddelkov gimnazije. Leta 1951 se obveznost vključila otroke od 7. do povečalo pa se je število osnovno- so uspeli kot ljudje, ki so znali po- mineralov. Stalno razstavo Morske 1882 je osnovna šola morala seliti nazaj 15. leta. Gimnazija je postala štirile- šolcev. Leta 1979 se je Gimnazija iskati srečo in jo deliti z drugimi. pošasti iz Kamniško-Savinjskih Alp preselila v novo šolsko poslopje in Vse generacije učencev in učite- so pripravili Danijel Bezek, Tomaž Pomembno prelomnico za šol- na Glavni trg, kjer je že domovala tna, brez nižje gimnazije, zato smo OŠ Frana Albrehta Kamnik je na ljev so poimensko in s slikovnim Hitij, Jure Žalohar in Edo Grmšek, stvo je pomenilo sprejetje avstro- podružnica Narodne banke. Zaradi v Kamniku dobili dve osnovni šoli: veselje učencev pridobila dodatne gradivom predstavljene na koncu priložnostna filatelistična razstava prostore, novembra 1979 pa je bila zbornika. »Verjamem, da smo pri je delo FD Ivan Vavpotič iz Kamni- končana gradnja težko pričakovane vzgoji in širjenju znanja mladih ka, ob tem dogodku pa je mogoče športne dvorane in večnamenskega uspešni tudi zato, ker uresničujemo še ves mesec dobiti priložnostno prostora. zastavljene cilje skupaj z učenci, s kuverto z osebno znamko in žigom. starši in učitelji in krajani. Prav Vse troje je posvečeno svetovno Šola še kako po tem je kamniška šola znana že znanemu odkritju morskih konjič- pomembna za številne od nekdaj in trudili se bomo, da bo kov (Tomaž Hitij in Jure Žalohar) ostala taka in še boljša tudi v na- v Tunjiškem hribovju. kamniške generacije prej«, dodaja ravnatelj šole Rafko Zanimivo, kako ob pregledovanju Pomemben pečat so v zgodovi- Lah. Matična šola ima danes štiri zbornika in prebiranju o zgodovini ni šole pustili vsi nekdanji učitelji, podružnice – Tunjice, Nevlje, Me- šole, postane jasno, kako so po- delavci in učenci, saj so vanjo vlo- kinje in Vranjo Peč, ki so bile do dobne šolske težave skozi vsa leta žili večino svojega ustvarjalnega priključitve k OŠ Frana Albrehta ves čas aktualne. Šola vsako jesen duha. Njihova ustvarjalnost se je samostojne šole. dobi nov pridih, na novo zadiha in nalezljivo prenašala na vse priha- vsako zgodnje poletje z odhodom jajoče generacije. Vedno prisotna V okviru praznovanj generacije učencev, učiteljev v njej Na začetku praznovanj ob 50-letnici Albrehtove šole so v torek, 20. maja, predstavili zbornik Pol stoletja zavest, da bi učenci dosegli čim odprtje stalne razstave ostane praznina. A če pazljivo pri- Albrehtove šole in odprli stalno razstavo zbirke fosilov iz okolice Kamnika. Na fotografiji z leve: Tone boljše uspehe in bi ne bili prikraj- sluhneš, je še vedno mogoče čutiti Ftičar - nekdanji učenec šole ter povezovalec programa predstavitve zbornika, Janez Bergant - urednik, šani za čare otroštva, je bila in je zbirke fosilov odmev njihovih korakov, vonj knjig oblikovalec in soavtor vsebine Zbornika, ravnatelj Rafko Lah, Danijel Bezek, Edo Grmšek in Jurij Žalohar še vedno ena izmed vodilnih idej Ob predstavitvi zbornika Pol in zvezkov … - postavljavci razstave Fosili iz okolice Kamnika in Kamniško-Savinjskih Alp. kamniške jubilantke, saj je šola, ki stoletja Albrehtove šole so na šoli BOJANA KLEMENC Na pogovoru pri Rafku Lahu, ravnatelju Osnovne šole Frana Albrehta učencev. Leta 1966 je bilo na šoli ustanovljeno Športno društvo, ki je vse do danes izpolnilo pomembno vlogo in poslanstvo pri razvoju športa v šoli in širše. V letu 1979 so šolo zapustili gimnazijci, ki so pridobili novo šolsko V Kamniku »ta nova šola« šola že petdeset stavbo, prav v tem letu pa je bila zgrajena športna hala in čez nekaj let še večnamenski prostor. Prav tako, kot danes, so se učenci in zaposleni tudi v preteklosti neprestano soočali s prostorsko stisko. Šolo so v tem obdobju let stoji, veliko učencev vanjo hiti ... vodili ravnatelji: Vekoslav (Slavko) Ferbežar je bil ravnatelj od 1964 do 1974. Največja šola v občini Kamnik na petih lokacijah - v Kamniku, Kako so potekale priprave na Jože Juvančič je vodil šolo od 1974 do 1975. Mag. Ivan Justinek je opravljal Mekinjah, Nevljah, Tunjicah in na Vranji Peči praznuje 50. oblet- obletnico šole in kaj vse se bo ob delo ravnatelja od 1975 do 1976, Pavle Slabe od 1976 do 1987. Anton Kamin nico ustanovitve. Osnovna šola Frana Albrehta je imela v prvih praznovanju dogajalo za učence, je bil ravnatelj od 1987 do 1995, Emilija Gregorčič ravnateljica od 1995 do petdesetih letih delovanja pomembno poslanstvo. »Vloga OŠ Frana starše, zaposlene v šoli, kot tudi 2005. Natančnejše informacije bodo bralci lahko dobili v novem zborniku, ki smo ga izdali ob tej priložnosti. Več izvodov zbornika se bo nahajalo v Albrehta se je skozi čas in prostor deloma spreminjala, a tako, kot za občane? šolski knjižnici in Matični knjižnici Kamnik. pred petdesetimi leti, tudi sedaj ostaja prostor, kjer se učimo: otroci, Vsi zaposleni in učenci smo še po- starši, učitelji. Kjer so tudi drobni koraki lahko veliki dosežki, kjer sebej v zadnjih mesecih in tednih družno dihali za vse tri zgodbe - prireditve, V obdobju petih desetletij se je v šoli učilo ali poučevalo lepo število male učenjake sprejmemo in jih poskušamo opremiti z znanjem, ki jih želimo deliti s starši in drugo javnostjo. Začelo se je že ta torek, 20. Kamničanov, ki so pustili svoj pečat tudi izven šolske stavbe in so še spretnostmi in veščinami za nadaljnje izobraževanje ter življenje maja, ko smo v večnamenskem prostoru matične šole predstavili zbornik ob danes v ponos šoli. Kdo vse je včasih in danes vidno zaznamoval javno v družbi. Za vse nas, ki se ukvarjamo z vzgojo in izobraževanjem, 50-letnici Osnovne šole Frana Albrehta, s sodelovanjem priznanih slovenskih življenje v naši občini ali širše v Sloveniji? predstavlja današnji čas globalnih družbenih sprememb velik izziv. in evropskih strokovnjakov pa smo predstavili unikatno geološko zbirko in Osnovna šola Frana Albrehta je bila v prvi polovici stoletja uspešna na vseh filatelistično zbirko. V petek, 23. maja, bomo imeli v Športni dvorani Kamnik strokovnih področjih. V Zborniku smo še posebej izpostavili kulturo, knjižni- Vzgajati in izobraževati v času splošne krize vrednot in duha je osrednjo slovesno prireditev ob jubileju, dan pozneje pa bomo z različnimi zahtevna in odgovorna naloga šole. Zavedamo se, da cilj šole niso co in športne vsebine. Na steni v večnamenskem prostoru bomo predstavili aktivnostmi namenili pozornost učencem in njihovim staršem. Ustvarjalnost posameznike, ki so pomembno zaznamovali delovanje šole. S tem dejanjem samo izjemni učni rezultati, ampak je cilj tudi vzajemno bivanje – naših učencev in učiteljev bomo prikazali na prodajnem sejmu, tudi starši bodo želimo spodbujati kulturo in odnos do ljudi, ki so v svojem času na tem pro- odnosi, za katere želimo, da nas bogatijo in osrečujejo«, je v uvo- imeli prodajne stojnice, izkupiček pa bomo namenili šolskemu skladu. Učenci, storu dali pomemben prispevek šoli, kraju, skupnosti v kontekstu vrednot, dniku Zbornika ob 50-letnici poimenovanja šole po Franu Albrehtu starši in učitelji se bodo družili ob športu, hkrati pa bo potekalo vrtno veselje ki jih tudi šola poudarja v svoji viziji. V tem času so izpostavljeni: Aladin Lanc zapisal Rafko Lah, ravnatelj šole in naš sogovornik. s torto za obiskovalce in animatorjem. (slikar), Samo Vremšak (skladatelj ...), Boris Bratuž, Dušan Lipovec, Ferdo »Ta nova šola«, kot Kamničani še vedno radi rečemo OŠ Frana Albrehta, Majer, Alojz Berlec, Vinko Železnikar (slikarji in likovni pedagogi), Tomaž Osnovna šola Frana Albrehta v teh dneh praznuje Abrahama. Kakšni Humar (alpinist), Matevž Sterle (Prešernova nagrada za likovno umetnost občutki vas v vlogi ravnatelja šole navdajajo ob tem jubileju? je vedno igrala pomembno vlogo v kamniški občini. Kateri so najpo- in oblikovanje), Anton Špenko (ukvarja se z astronomijo), Edvard Peperko Fran Albreht je pred mnogimi leti zapisal, da sicer jubilejev ne ljubi, da je membnejši trenutki šole od ustanovitve do danes? (padel v vojni za Slovenijo). Omenjamo še nekatere učence: Rok Benkovič jubilej obračun. Sam sem v tem trenutku ponosen in srečen, da sem del po- Kljub temu, da ji nekateri zaradi takrat nove šolske stavbe rečejo nova (smučarski skoki), Gregor Ftičar, Klemen Štrajhar, Jože Pečečnik (podjetnik), membne zgodbe Osnovne šole Frana Albrehta. Jubilej razumem kot praznova- šola, gre za bivšo šolo Kamnik 1, ki je bila 21. 5. 1964 z odlokom preime- Barbara Medvešček (igralka), Bojan Traven (novinar), Matevž Krumpestar nje in zahvalo za vse, kar je bilo dobro storjenega, še bolj pa kot priložnost, da novana v Osnovno šolo Frana Albrehta. Z odločbo so šoli priključili tudi do (lokostrelec – olimpijec), Damjan Pfaifar, Marjana Klobčar, Nataša Pirc Mu- opozorimo, da smo tu, čisto zares, z največ učenci v občini Kamnik in z največjo takrat samostojne šole Mekinje, Nevlje, Tunjice in Vranjo Peč. Leta 1969 so sar, potem je tu še Srečo Zajc (nekoč sekretar Rdečega križa, potem civilni potrebo po novi šoli, ki bo primerljiva s pogoji njihovih vrstnikov drugih šol v učenci vstopili v novozgrajeno Podružnično šolo na Duplici, ki so jo pozne- strokovnjak v Afganistanu), Primož Repnik (gostinstvo), Ana Stele (zboro- istem lokalnem okolju. Ob tem svečanem trenutku se iskreno zahvaljujem vsem je dograjevali in leta 1986 postane samostojna osnovna šola Marije Vere, vodkinja), Metod Palčič (tenorist) in drugi. nekdanjim in sedanjim sodelavkam in sodelavcem za skupaj prehojeno pot. pred tem pa je šola Frana Albrehta vzgajala in izobraževala preko 1300 Nadaljevanje na strani 3 hr{|hsuv ¢£êꢪ¡¤ £ Nadaljevanje s strani 2 Kako blizu je Kamničanom Evropski parlament? Vrsto let je šolo obiskalo veliko več učencev kot dandanes, nenaza- Ingrid in Zala: dnje je potekal včasih pouk v dveh izmenah. Od kod vse so se vozili To nedeljo, 25. maja, bomo volili poslance iz Slovenije v Evrop- Čeprav smo majh- učenci na matično šolo nekdaj, kako velik pa je šolski okoliš danes? ski parlament. Šestnajst nosilcev list na evropskih volitvah. Šest- najst obrazov, ki želijo zagovarjati interese naše države v družbi ni, smo vendarle del Starejše generacije nekdanjih učencev so v šolo prihajale pretežno peš osemindvajseterice, ki je v največji krizi v vsej svoji zgodovini. EU, zato je vseka- in s kolesi. Razvoj standarda, gostota prometa, zagotavljanje večje varnosti kor pomembno iti na učencev pa je omogočilo vsem učencem, ki živijo daleč od šolskih stavb, Približno 400 milijonov Evropejcev bo izbiralo 751 poslancev s prevoz v šolo z avtobusi in kombiji. Učenci, ki živijo bližje šolskim stavbam, petletnim mandatom. Volilna udeležba na neposrednih volitvah volitve. Seveda tudi prihajajo v šolo peš, nekateri s kolesom, spet druge v šolo pripeljejo starši. evropskega parlamenta se vztrajno zmanjšuje. Tokratne volitve sama grem. Zavedam se, da se še vedno Šolski okoliš Osnovne šole Frana Albrehta ostaja v prvih petdesetih letih v Evropski parlament napovedujejo kot najpomembnejše doslej, relativno isti. Ta čas imamo še vedno z odloki določene šolske okoliše za vsepovsod premalo matično šolo in podružnične šole. Ker je celoten šolski okoliš obsežen, to saj bo parlament določil prihodnjo politično usmeritev Unije. govori o prihajajočih pomeni vlaganje dodatnih naporov pri načrtovanju prevozov za različne Ob vstopu Slovenije v EU pred desetimi leti se je zdelo, da nič evropskih volitvah. dejavnosti, prireditve v kontekstu zagotavljanja enakih pogojev za vse ude- več ne bo tako, kot je bilo pred tem. Da bo samo boljše. Pa je Študirala sem med- ležence izobraževanja. res? Kakšne interese bodo predstavljali poslanci? Bodo zmagali narodne odnose, zato Kakšna je bistvena razlika med poukom pred petdesetimi leti in da- tisti, ki zagovarjajo hitro uravnoteženje proračunov in zmanj- me že s tega stališča nes? Se Vam zdi, da se učenci še vedno soočajo z enakimi šolskimi ševanje javnega sektorja in s tem razgradnjo socialne države? volitve bolj zanimajo. radostmi in težavami kot včasih? Kako močne bodo sile evroskepticizma? Za kaj se bodo zavze- Naši poslanci lahko vplivajo na dogaja- Nekatere radosti in težave ostajajo iste, veliko pa je novih. Življenje se mali naši poslanci v Bruslju? Kakšen vpliv ima evropski parla- je v marsičem spremenilo. Na eni strani veliko novih znanstvenih dognanj, ment na lokalno politiko? Ali je sploh potrebno iti na evropske nje preko evropskih npr. o delovanju človeških možganov in s tem v povezavi z vzgojo in izo- volitve? Odgovore in mnenja na ta vprašanja smo le nekaj dni strank. Lobiranje za braževanjem, nove tehnologije. Na drugi strani občutek, da se »vozimo« po pred evropskimi volitvami poiskali na kamniških ulicah. določene pomembne dveh cestah: analogni in digitalni. Včasih so bili otroci deležni »enajste šole«, zadeve poteka preko tam so razvijali socialne odnose, v tem času prepogosto to vlogo prevzema- Maja in Lea: Ali se njihove delovne ali strankarske skupine, tukaj lahko slovenski predstavni- jo virtualna socialna omrežja. Osnovnošolsko izobraževanje v prihodnosti: bova udeležili nedeljskih ki pokažejo svoj vpliv. Opažam, da imamo na splošno premalo znanja in omogočimo učencem, da postanejo učitelji in učiteljem, da postanejo učenci. stika z dejavnostmi Evropskega parlamenta in Evropske unije. Marsikdo Potreben je premislek o konceptih usvajanja in posredovanja znanja ter na- volitev v Evropski parla- ment, se še nisva povsem ne ve, kaj se sploh tam dogaja, katere institucije so za kaj pomembne činu njegovega vrednotenja. Vstopov v znanje je lahko več. Neprestano pa in zadolžene. Na tem področju bi se moralo zares veliko ljudi bolj iz- si moramo postavljati vprašanja: v kakšni družbi bodo živeli naši otroci, kdo odločili. Odvisno ali bova oblikuje kurikul in komu je namenjen, s kakšno prtljago jih opremljamo. doma ali ne. Verjameva, obraziti. Preko medijev se običajno le približno izve, kaj se dogaja, če da so evropske volitve pa ne poznaš dogajanja in potek odločanja, pa je razumevanje seveda Pred dvema mesecema je sosednja šola zasijala v novo obleki. Kako pomembne, a medve se s toliko slabše. ste spremljali potek gradnje šole in kakšno je trenutno stanje pri tem ne ukvarjava preveč, projektu obnove vaše šole? saj naju tematika prepro- Katja: Na volitve grem. Gradnjo sosednje šole sem lahko vsak dan spremljal s pogledom iz pisar- sto ne zanima. Občutek Pomembno se mi zdi, da če že ne. Iskreno smo se razveselili pridobitve naših sosedov. Ob dolgem čakanju imava, da poslanci v Bru- imaš možnost voliti, da to tudi in izredno slabih pogojih, v katerih so dolgo delovali, so si zaslužili lepo in slju nimajo velikega vpli- izkoristiš. O volitvah se sezna- sodobno šolsko stavbo. Za našo šolo so projekti pripravljeni, vmes nadgrajeni va na življenja v našem lokalnem okolju, ne moreva se znebiti niti občutka, njam in veliko pogovarjam s s še nekaj učilnicami, prav tako je pripravljen projekt za gradnjo – sanacijo da raje poskrbijo zase, kot da bi imeli večji vpliv pri dogovarjanju o stvareh, svojim fantom. Na splošno športne dvorane, tudi zemljišče imamo. Potrebna je le še pogumna odločitev opažam, da se žal premalo lju- vodstva Občine Kamnik in lokalnih politikov, da pričnemo z gradnjo. pomembnih za našo državo. Žal opažava, da Slovenci za veliko stvari, ki jih ponuja Evropska unija, sploh ne vemo, želiva pa si, da bi vsi poslanci bili di zanima dogajanje v Evrop- Nedolgo nazaj je Slovenijo stresel zmeren potresni sunek. Koliko bolj dejavni, med drugim tudi pri reševanju problematike brezposelnosti skem parlamentu, veliko ljudi je šola ta trenutek protipotresno varna in s kakšnimi prostorskimi med mladimi po celotni uniji. tudi reče, češ, kako pa lahko težavami se soočate? oni vplivajo na moje življenje. Po eni strani jim dam prav, Poročilo, izdelano v letu 2003, o analizi materialno tehničnega stanja in Edo: Priznam, da ta trenutek potresne odpornosti konstrukcije matične šole Frana Albrehta v rezultatih še nisem čisto odločen, ali bom saj učinke evropskih odloči- analize med drugim govori o tem, da za vse armiranobetonske elemente šel v nedeljo na volitve ali ne. tev neposredno tudi sama ne velja nizka tlačna trdnost betona, da je pri vseh stebrih ugotovljen dejanski Spremljam dogajanje okrog vo- občutim, morda pa jih, pa se razpored oziroma medsebojni razmak stremen, ki je po veljavnih predpisih lilnih kampanj, pa me ne prepri- ne zavedam. Od slovenskih veliko prevelik in neprimeren za zadovoljiv prevzem strižnih obremenitev, čajo popolnoma. Pogrešam nove poslancev, ki bodo izvoljeni v ugotovljene obremenitve v fasadnih stebrih v nekaterih višjih nivojih pre- nedeljo, si želim, da bi v priho- koračujejo mejne obremenitve in drugo. obraze. Sveže ideje. Žal premalo poznam delo slovenskih parla- dnje za Slovenijo poskrbeli še Šola je v preteklosti pristala na prostorski kompromis, v avlo so postavili več evropskih sredstev, katere pet manjših montažnih učilnic, v tem času so tri namenjene pouku, ena je mentarcev in njihova prizadeva- del knjižnice in še ena zbornica. V teh premajhnih učilnicah izvajamo pouk. nja v Bruslju, da bi lahko rekel, bi potem znali tudi dobro ali Prostori so zvočno in toplotno brez prave izolacije, kar pomeni, da se sliši da evropska politika vpliva na bolje unovčiti, morda bi lahko vsak hrup, v vročini je pouk skoraj nemogoč. Kabinetov ne poznamo, še naše lokalno okolje, zato si zares poskušali slovensko zdravstvo zadnje najmanjše prostore smo spremenili v majhne učilnice, tudi nekdanje želim take obraze, ljudi z idejami, tudi bolj povezati z zdravstvom v drugih evropskih državah. Tudi Evropsko sanitarije. Število učencev se v zadnjih letih povečuje, še več, simulacija za ki bi me pritegnili in bi se bolj unijo doživljam pozitivno, še najbolj pa mi je všeč, da so odprte meje in šolsko leto 2015/2016 nam trenutno kaže povečanje števila oddelkov na zanimal za dogajanje v politiki da imamo skupno valuto. matični šoli in na dveh podružničnih šolah. Šola je iztrošena, premajhna, v mnogih delih nefunkcionalna, sicer v dani situaciji dobro vzdrževana. evropske unije. Ta trenutek vidim vedno manj smisla prisotnost Slovenije v Evropskem parlamentu. Zagotovo je služba evropskega poslanca dobro Viljem: Danes sem odšel na Nam lahko zaupate vaše želje in vizijo šole za naslednjih petdeset plačana. Marsikdo si jo želi tudi iz napačnega vidika. Tudi v Evropski uniji predčasne volitve, saj ne vem, če let? nimamo tako prostih rok, kot smo ji jih morda nekoč želeli. bom v nedeljo doma. Kot drža- vljan EU zadnjih deset let spre- Tudi v drugi polovica stoletja bo Osnovna šola Frana Albrehta ena izmed prepoznavnih šol v državnem in tudi evropskem merilu. To željo in vizijo sem Marija: Na volitve grem. mljam dogajanje vsaj toliko, da zapisal zaradi odlične osnove, ki jo vsi deležniki v pedagoškem trikotniku Navsezadnje je to moja ustavna vem, da delo v Bruslju parlamen- zadnja leta vztrajno gradimo skozi prepoznavno vizijo šole, ki izžareva veliko pravica. Trudim se, da čim bolj tarno teče in da 751 poslancev upanja in optimizma. Osnovna šola Frana Albrehta je v tem času uspešna spremljam dogajanje pred voli- nekaj že doprinese k združenju kulturna šola, šola, ki uspešno sodeluje v mednarodnih projektih, šola, ki tvami, da se seznanim z dejstvi, znotraj Evrope, ne vidim pa ka- dosega v slovenskem prostoru dobre uspehe na različnih področjih, šola, ki a priznam, da ko imam vsega vrh kšne neposredne koristi od posa- z vsakodnevnim delom dokazuje, da je eno najpomembnejših poslanstev meznih parlamentarcev. Sam sem vzgoje in izobraževanja skrb za etično in s temeljnimi vrednotami usklajeno glave, raje ugasnem televizijo in grem na zrak. Čeprav ne vem, kaj že toliko star, da Evropsko unijo ravnanje, saj so to najpomembnejše podlage za oblikovanje stabilne družbe lahko primerjam z nekdanjo fe- prihodnosti. Moj pogled v prihodnost šole je povezan tudi z novo šolsko vse delajo naši poslanci v Bruslju, stavbo. Nova umestitev v prostor, nova celovita ureditev stavbe in zunanjega pa mislim, da je pomembno, da so deracijo Jugoslavijo. Zadnja leta prostora, prometna ureditev, ureditev športnih površin, komunikacijskih tam. Naše poznavanje evropske naše nekdanje skupne države smo površin, parkirišč, uporaba sodobnih in učinkovitih gradbenih materialov politike v večini ni najboljše, mar- tudi govorili, da nam Beograd nič ne prinaša, le odnaša, v zadnjih letih, upoštevaje sodobna gradbena znanja, klimatološke spremembe, so pomem- sikdo mi reče da ga ne zanima, saj odkar smo v EU, pa v pogovoru s someščani že sedaj dostikrat rečemo, ben razlog, da bodo nekatere sedanje, predvsem pa bodoče generacije, je vse tako ali tako zanič, a meni se zdi, da ni vse tako. Bolj si seznanjen, da nam tudi Evropa le odnaša in da kakšne posebne koristi naša država spoznavale omiko, kulturo, znanje in odličnost v sodobnih, kulturnih in za boljše je. Z Evropsko unijo sem zadovoljna, le malo predrago je, vsaj za nima. Ker smo člani EU, je prav, da vemo, kaj se v njej dogaja in gremo šolsko delo kar najbolj funkcionalnih prostorih. moj standard. Včasih nismo imeli toliko stvari na voljo, pa bi lažje kupili, na volitve. pogovarjala se je BOJANA KLEMENC danes pa je vse na voljo, pa si težje privoščiš. Mnenja je iskala in zbirala BOJANA KLEMENC Požar na področju KIK Kamnik povzročil okrog dva milijona evrov škode 10. maja je na področju Kemijske industrije fazi gašenja so z ročnim prekopavanjem in s pomočjo gradbenega bagerja Kamnik na Fužinah zagorelo v treh proizvodnih ves material tudi preložili in pogasili. Na požarišču je po končani intervenciji kovinskih šotorih podjetja Iskra mehanizmi. Za- ostala še požarna straža. V intervenciji je sodelovalo 7 gasilskih društev, 16 gorele so vreče z granulatom in plastični izdelki. vozil in 87 gasilcev.« Požar v velikem obsegu so pogasili gasilci PGD Kamnik, PGD Šmarca, PGD Kamniška Bistrica, PGD Duplica in PGD Nevlje. Ker je gorelo blizu proizvodnje smodnika, so bili na kraju požara tudi pripadniki Državne enote za varstvo pred neek- splodiranimi ubojnimi sredstvi. Po prvih ocenah je bil vzrok požara električna napeljava polnilca električnega viličarja, nameščenega v skladišču. Nastala materialna škoda je ocenjena na dva mi- lijona evrov. Na kraju požara je bil tudi župan Občine Ka- mnik Marjan Šarec, potek celotne akcije pa je opisal predsednik PGD Kamnik Jože Oblak: »Ob prihodu gasilcev je bil požar razširjen v treh skla- diščnih šotorih. Četrto skladišče je pričelo goreti. V neposredni bližini prvega skladišča se je naha- jala plinska cisterna tekočega naftnega plina, na ">oYV_ViZa_7^hig^XV!Y#d#d#!@Vbc^`!A_jWa_Vch`VXZhiV($V# kateri je gorel zaščitni pokrov in omarica plinske DY\dkdgcVjgZYc^XVHV©VBZ_VØ!jc^k#Y^ea#Z`dc#CVedYaV\^bcZc_V požarne pipe. Gasilci so takoj pričeli z gašenjem in B^c^highikVoV`jaijgdhdY^ØVhde^hbZYegd^okdYZ^c[dgbVi^kcZcVgVkZ# hlajenjem plinske cisterne in preprečevanjem širje- BZY^_@Vbc^©`^dWØVc_Zke^hVckgVok^YbZY^_Zk!`^\VkdY^B^c^highikd nja požara v šotoru, ki še ni bi v celoti v ognju. Po oV`jaijgdGH!edYoVedgZYcd©iZk^a`d(((#@Vbc^©`^dWØVc^o]V_VYkV`gVi prihodu ostalih enot se je pričelo gašenje požara bZhZØcdkcV`aVY^'%#%%%^okdYdk#CVhadkjgZYc^©ikV/@Vbc^`! Čebelarstvo je v tu, da bo imel od čebelarskih šol naših krajih že od korist in da si bo vsak lahko oskr- bel vsaj prvi panj, tatvina čebel se nekdaj nepogrešljivo kaznuje kot hudodelstvo. Čebela je edina domača žival, Čebelarsko društvo za takra- ki ni udomačena in se še vedno tno Kranjsko, Štajersko, Koro- vede enako kot pred tisoč leti. Če- ško in Primorsko, s sedežem v belarstvo na Kamniškem je že od Ljubljani, je leta 1905 ustanovilo nekdaj nepogrešljivo vpeto v naš svojo prvo čebelarsko podružni- prostor. Sredi 18. stoletja je iz de- co ravno v Kamniku, za kar žele Kranjske izšel čebelar Anton imajo zagotovo zasluge takratni Janša, prvi učitelj čebelarstva na ugledni čebelarji na Kamniškem. Olga je ljubezen do čebel prevzela od svojega deda in očeta, Andrej, ki se je s Tunjic priženil v Oševek, pa je svoje prve čebele dobil že pri sedmih letih. Z roko v roki sta nadaljevala tradicijo Gašperčkovega čebelnjaka in si močno želita, da se bo zanimanje za čebele v družini ohranjalo še mnogo let. namenu panja. Človek je kmalu spoznal, da veliko lažje pride do medu, če čebele zvabi v nastavlje- na bivališča. Ta so se z napredkom človeštva in tehnologije izpopol- njevala vse do današnjih dni, ko poznamo kar nekaj vrst panjev. Čebelnjaki so bili dolga leta ti- pični sestavni elementi kmečke arhitekture. Najbolj pogosto upo- rabljen material v preteklosti in V čebelnjaku je petinštirideset panjev, poleg pa so prašilčki za vzrejo tudi dandanes je les. Je naraven, matic. Mesec maj prinaša čebelarju obilico dela, a če delaš s srcem in čebelam prijazen material, ki je veseljem kot Olga in Andrej, ni nič težko. v suhih pogojih ter ob primerni konstrukcijski in površinski za- čebelarski šoli na Dunaju. Njego- V podružnico so pritegnili tudi ščiti zelo trajen material, v naših va prav tako znana sodobnika sta čebelarje iz Komende, Lukovi- krajih pa ga je bilo vedno dovolj. bila Janez Anton Scopoli in Peter ce, Mengša, Radomelj, Trzina, Franc Podbrežnik je bil po Pavel Glavar. Veliko podporo so Domžal in Dola pri Ljubljani. poklicu zidar, zato si je ob svoji imeli v vladarici Mariji Tereziji, Med člani kamniške podruž- hiši postavil zidan čebelnjak, ki ki je uvedla načelo, da je podla- nice je bil tudi zidarski mojster nosi letnico 1914. Čebelnjak je ga bogastva države dohodek od in čebelar Franc Podbrežnik iz bil za tiste čase posebnost, saj so vsi čebelnjaki, takrat imenovani zemlje, vladi je narekovala, da okolice Gornjega Gradu, ki je V soboto, 3. maja, je bilo pri Gašperčkovih v Oševku ob stoletnici domačega čebelnjaka še posebej veselo. je treba v prvi vrsti izboljšati po- leta 1898 z ženo Katarino kupil »uljnjaki«, bili in so še vedno le- seni, kar je slovenska posebnost Olga in Andrej Koželj (na sredini) sta bila vidno ganjena ob besedah predsednika Čebelarskega društva ložaj tistega, ki zemljo obdeluje, posestvo s hišo v Oševku. Zidar- Kamnik domačina Štefana Virjenta (na desni) ter ob darilih in zahvalah prijateljev čebelarjev iz vseh torej podložnika. Sprejela je tudi ski mojster Franc je izdeloval ta- in tradicija. Franc Podbrežnik koncev Slovenije. predlog P. P. Glavarja, da bi bilo krat priljubljene peči na drva, t.i. je bil velik ljubitelj čebel in če- potrebno izdati ustrezne predpise, »gašperčke«, po katerih se je pri belarstva. Veliko se je družil s preuredil oz. prezidal čebelnjak, čebelarji. Domačin Štefan Virjent hudo, saj je prepričan, da ni bolj ki bi pospeševali in ščitili čebelar- hiši prijelo ime »Pri Gašperčko- takrat znanimi kamniškimi če- ga povečal in opremil z moder- je na praznovanju stoletnice pou- marljive živali od čebele. Seve- stvo. Čebelarski patent je bil za te- vih«, ki se uporablja še danes. belarji, tudi z znanim čebelarjem nimi AŽ panji, imenovanimi po daril: »Kamniški čebelarji želimo da sta izredno hvaležna za čebelji danje čase najmodernejši čebelar- in sosedom Jakobom Virjentom. konstruktorju Antonu Žnidaršiču. in upamo, da se bo čebelarstvo v pridelek. Andrej si ne predstavlja ski zakon. Najpomembnejši členi Gašperčkov Bila sta prijatelja in skupaj sta v V čebelarstvo je vnašal nove teh- Oševku nadaljevalo in živelo še drugačnega zajtrka kot skodeli- so bili: čebelarstvo je oproščeno čebelnjak je pa kar Oševku, ki je postal priljubljeno nologije in nova spoznanja o če- mnogo rodov v spoštovanju in co mleka z žličko medu, v katero bremena desetine, za prevoz na čebelarsko shajališče, snovala in belah. Med kamniškimi čebelarji poznavanju svojih korenin in pre- nadrobi kruh. Tak zajtrk ima že pašo se ne pobira cestnina oz. mo- zidan organizirala številna čebelarska je bil priljubljen in spoštovan. V teklosti. Vse premalo se sprašuje- od rane mladosti. Tudi takrat, ko stnina, čebelarstvo je oproščeno Čebele si v naravi same poišče- srečanja – čebelarske shode. njegovi bližini sta čebelarila tudi mo od kje prihajamo, kdo so naši je bil tri leta službeno v Libiji. vsakega davka, podložniki smejo jo bivališče, ki jih ščiti pred sla- Po njegovi smrti je čebelarstvo Andrej Pančur in Franc Virjent. predniki in kaj so počeli. Prav je, Gašperčkov čebelnjak je znan čebelariti z neomejenim številom bim vremenom, dežjem, mrazom prevzel sin Janez Podbrežnik, ki Vsi trije so bili čebelarji iz Ošev- da se jih spominjamo in jim pri- po gozdnem, cvetličnem in hoje- panjev, prepovedano je moriti če- in vročino. Najdejo si skalno raz- je bil prav tako vnet čebelar in ka, zato je dolina ostala prava če- znamo zasluge za čebelarstvo, vem medu. Dolgoletna čebelarja bele drugih čebelarjev, gosposke poko, drevesno duplo ali primer- zagovornik veliko prostorskih belarska meka, saj so tja vozili medičarstvo in svečarstvo na Ka- sta prepričana, da se še vedno naj- naj pomagajo siromašnemu kme- no zemeljsko votlino, da le služi panjev. Janez je po očetovi smrti čebele tudi drugi znani kamniški mniškem, saj so bili mnogi med de kdo, ki se ne zaveda velikega njimi napredni in znani čebelar- pomena čebel za našo zemljo in ji, ki so v naših koncih s svojim življenje, a hkrati ju razveseljuje znanjem in dognanji, predvsem dejstvo, da se čebelarstvo na Ka- pa ljubeznijo do čebel, pustili še mniškem razvija in je zanj vedno kako pomembne sledi.« več zanimanja. Čebel se ni potrebno bati, svetuje dolgoletni čebelar Andrej Koželj. Čebela piči le, kadar se počuti ogroženo, zato ne mahajte z rokami okoli sebe, če vas obletava. Pri čebeljem piku skušamo najprej s pinceto previ- dno ostraniti želo. Na oteklo mesto prislonimo mrzlo železo ali položimo vrečko z ledom in ne praskamo. Na mesto čebeljega pika položimo list trpotca, rezino čebule ali strok česna, srbenje po piku pa preženemo s kapljico kisa. Olga in Andrej sta s Srečanja ob stoletnici Gašperč- kovega čebelnjaka se je kljub sla- čebelami »gor rastla« bemu vremenu udeležilo veliko Olga, hči Janeza in vnukinja sosedov, prijateljev, čebelarjev v Franca Podbrežnika, je ljubezen uniformah, narodne noše in pevci do čebel prinesla na svet že ob Pevskega društva Nevlje s harmo- rojstvu, mož Andrej Koželj pa je nikašema pa so poskrbeli za prije- svoje prve čebele doma v Tunji- ten kulturni program. Vse prisotne cah dobil pri rosnih sedmih letih. je nagovoril tudi kamniški župan Seveda je bilo samoumevno, da Marjan Šarec, ki je med drugim sta po poroki nadaljevala delo poudaril, kako so se že včasih za- s čebelami. V čebelnjaku, kot vedali, da brez čebel ni življenja, stoji danes, je prostora za pet- predsednik Čebelarskega društva inštirideset panjev čebel, čeprav Kamnik Štefan Virjent pa se je na so jih imeli tudi že šestdeset, pri- koncu pošalil, da imajo čebelarji poveduje Andrej. Čebele so nek- vedno vsaj dve ljubezni, čebele in daj vozili na pašo tudi na ajdo v ženo, ampak slednja lahko vedno Podgorje, v Goriška brda, pa celo malo počaka, čebele pa ne. na Velebit, kjer je medil žepek. Naj pri Gašperčkovem če- Včasih pomora čebel niso pozna- belnjaku in vseh čebelnjakih Gašperčkov čebelnjak v Oševku je pred stotimi leti postavil Franc Podbrežnik. Že tedaj je bil ta uljnjak nekaj posebnega, saj ga je zidar Franc li, se spominjata Olga in Andrej, v kamniški občini dobro medi sezidal, v naših koncih pa so bili bolj običajni leseni čebelnjaki. Njegov sin Janez (na fotografiji) je čebelnjak povečal in moderniziral, pred njim sedaj pa na žalost kemija dela najmanj še naslednjih sto let. pa so se vrsto let dogajali zanimivi čebelarski shodi. svoje. Andreju je ob smrti čebel BOJANA KLEMENC ¦ ¢£êꢪ¡¤ wvnslkp Predsednik bi se moral izogniti volitvam poleti Iz poslanskih klopi Ustava v 3. členu določa: »V volilne udeležbe. Pa tudi, da hi- volivci široko podporo. delane programe, ki vključujejo Sloveniji ima oblast ljudstvo. Dr- tenje na volitve ne omogoča, da Zaradi zgoraj navedenega sem reforme, o katerih vsi radi govo- žavljanke in državljani jo izvršu- se volivci seznanijo s kandidati predsedniku RS predlagal, da se rijo, vendar precej na splošno. Če Z nižjimi davki do novih jejo neposredno in z volitvami...«. in volilnimi programi. Torej pred- po izteku roka za iskanje manda- namreč resnično želimo, da vsi Državo torej tvorijo ljudje in ti sednik RS bi se moral resnično tarja, ki ga politika s predsedni- dobimo resen in pravi vpogled volijo, zato se ta neposreden de- potruditi in doseči dogovor med kom na čelu niti ne išče, Državni ter možnost izbire, potem volitve delovnih mest mokratičen akt imenuje volitve. strankami o smiselnem datumu zbor razpusti 15. julija, volitve pa ne morejo biti meseca julija ali Pred dnevi me je pred zgradbo občine Kamnik ustavil mimoidoči občan Volitve torej niso zaradi političnih volitev, pasivna drža v odnosu do se lahko izvedejo v roku, ki ga avgusta, torej v času dopustni- in mi dejal: »V Kamniškem občanu berem tvoje komentarje, v katerih pišeš, strank temveč zaradi državljank in parlamentarnih političnih strank predpisuje Ustava, torej 7. ali 14. ških mesecev, ko se bo velikemu kako bi lahko z nižjimi davki prišli do novih delovnih mest. Ne razumem, državljanov, politične stranke pa so pa je bila, po mojem mnenju, v september 2014. Pravni red na- delu volivk in volivcem poseglo ni logično. Mi lahko prosim razložiš podrobnosti.« Čeprav se sliši še tako tiste, ki jim prav volivke in volivci danih razmerah neprimerna, celo mreč ne določa roka, v katerem v volilno pravico oziroma onemo- nenavadno in nelogično, je zniževanje davčne obremenitve edini način, da na demokratičnih volitvah podeli- nevarna. mora biti parlament razpuščen. gočilo udeležbo na volitvah. Le država ustvari okolje, iz katerega bodo rasla nova delovna mesta. Minili so jo pooblastilo za zastopanje. Volitve v času dopustov bodo Predsednik je ta predlog za- na takšen način bi dobili kompe- časi, ko je kamniški partijski komite odločil, da bo od jutri dalje sto delovnih Zato po mojem mnenju ni do- sicer spoštovale vse z Ustavo in vrnil. Zavedam se, da bi šlo za tentno vlado, ki bo v naslednjih mest več v znamenitem Titanu, ne glede na to, ali je podjetje delavce po- volj, da je predsednik zadostil zakonom določene roke in politi- pogumno odločitev predsedni- štirih letih stabilnost dosegala z trebovalo ali ne. Časi so se spremenili. Danes je naloga politike, da ustvari vsem formalizmom in izpeljal ka si bo s tem umila roke, bi pa ka, vendar pa tudi za odgovorno jasnim programom in konkretni- pogoje, ko bodo podjetja lahko zaposlovala, ne more pa več prisilno ustvar- predpisane postopke. Storiti bi morebitna nizka udeležba lahko odločitev. Odgovorna najprej do mi ukrepi, v nasprotnem primeru jati novih delovnih mest. Znižanje davkov je eden izmed načinov. moral več. S svojo angažiranostjo močno okrnila legitimnost takšnih volivk in volivcev, da se lahko pa nas mogoče ponovno čakajo Zavedam se, da je edina stvar, ki ljudi zanima v zvezi s plačami, kakšen bi moral političnim strankam dati volitev. Glavni namen predčasnih udeležijo predčasnih volitev, pa še kakšne nepotrebne predčasne znesek bodo konec meseca prejeli na svoj račun. Večina ljudi se z bruto jasno vedeti, da je izvedba volitev volitev pa je, da se dobi trdno in tudi do kandidatov, ki bodo lah- volitve. zneski plač ne ukvarja. So pa bruto zneski izjemno pomembni, saj povedo, v poletnem času sporna z vidika stabilno vlado, ki bo imela med ko pripravili dobre in skrbno do- Brane GOLUBOVIĆ, poslanec koliko je realen strošek plače. Če nekoliko poenostavim, potem lahko re- čem, da za delavca, ki ima neto plačo 1000 evrov, delodajalec plačuje 2000 dnjo v nizu vlad. Evropska unija Občini Kamnik pa posodabljamo evrov. To je še enkrat več. Za primerjavo lahko povem, da za delavca na Program za Občino Kamnik je pred pomembnimi odločitvami in izpopolnjujemo svoj volilni Slovaškem, ki ima neto plačo 1000 evrov, delodajalec plača 1300 evrov. V Letošnje leto bo za slovensko infrastrukture, gordijski vozel glede svojega prihodnjega razvo- program za obdobje 2014–2018, Sloveniji delodajalci torej za isto plačo plačajo kar 700 evrov več davkov ja, saj bo letos rezultat volitev v ki je utemeljen na načelu »malo kot na Slovaškem. Kaj se dogaja zaradi visoke obdavčitve? Ljudje delajo na politiko prelomno. Potekalo bo financiranja izgradnje nove OŠ kar troje volitev in še zakonodaj- Frana Albrehta oz. dokončanja Evropski parlament prvič ne- obljub in veliko dejanj«. črno ali pa dobijo minimalno plačo uradno na račun, preostalo pa v kuverti. posredno vplival tudi na izbiro Kdor koli bo na letošnjih je- Ob tako visokih davkih nekateri podjetniki razmišljajo, da je bolje za 2000 ni referendum. Evropske volitve projekta K9 – Šole, nešteti kilo- so dobesedno pred vrati, le do- metri dotrajanih občinskih cest, mandatarja za sestavo Evropske senskih lokalnih volitvah izvo- evrov najeti dva delavca na črno in vsakemu dati 1000 evrov »na roko«, kot komisije. Skratka, na vseh leto- ljen za župana kamniške občine pa zaposliti enega delavca, ki bo imel prav tako 1000 evrov plače, preostalih bra dva tedna za tem bodo vo- zdaj pa tudi izziv, kako zagotoviti livci odločali o arhivskem zako- oskrbo s toplo vodo in z ogreva- šnjih volitvah bodo volivci ime- in kdor koli že bodo člani kamni- 1000 evrov pa bo šlo za davke. Tisti podjetniki, ki se bojijo inšpekcijskih li zelo veliko odgovornost koga škega občinskega sveta, jih čaka nadzorov, sicer uradno zaposlijo delavca, vendar mu dajo minimalno plačo, nu, kak poldrugi mesec pozneje njem v javnem toplovodnem bodo predčasne državnozborske omrežju, ki pokriva industrijske bodo volili. Če se bodo odločali težak mandat, kajti že samo težo preostali del plače pa v gotovini. Še več je podjetnikov, ki svoje stranke spra- glede na probleme, ki jih pesti- in obseg nakopičenih občinskih šujejo ali želijo izdelke in storitve z računom ali brez. Da ne bo pomote. Ne volitve – že druge zapored, dva obrate in glavne javne ustanove meseca zatem še lokalne voli- v središču novega dela Kamnika jo, potem bodo morali izbirati problemov si je komajda mogoče govorim o tem, da so vsi podjetniki kriminalci, ki izigravajo državo, ampak predvsem med programi politič- predstavljati. Občinska oblast bo govorim o tem, da jih visoki davki zelo velikokrat postavljajo pred izbiro; tve. – ali koncesijo za opravljanje te Sredi tega navala političnega gospodarske javne službe podeli- nih sil, ki bodo kandidirale. Če potrebovala predvsem dober pro- zapreti podjetje ali se izogniti plačevanju davkov. Ko govorim, da bi se z niž- dogajanja pa so pred nami stari ti novemu ponudniku ali staremu želiš reševati probleme, potem gram za intenzivno nego, rehabi- jimi davki dalo ustvariti več delovnih mest, govorim o tem, da bi z manjšim in novi politični problemi na vseh ali kar obema? Našteti izzivi bi potrebuješ program, torej orodje, litacijo in sanacijo naše občine, davčnim bremenom dali priložnost številnim, da se namesto dela na črno ravneh, tudi občinski. Občina Ka- v nekaj letih zahtevali najmanj s katerim želiš nekaj popraviti, program reševanja problemov. končno uradno zaposlijo. Pridobila bi država, saj bi dobila novega vplačni- mnik ostaja občina neštetih pro- 60 milijonov evrov sredstev. To urediti, narediti, spremeniti. Kamniški krščanski demokra- ka v državne blagajne, pridobil pa bi tudi delavec, saj bi bil upravičen do blemov. Tarejo nas brezciljnost pomeni dve tretjini vsega prora- Krščanski demokrati k vsem ti bomo za reševanje problemov, pravic, ki jih imajo zaposleni (pravica do dopusta, pravica do bolniške, …). razvoja Velike planine – tako čunskega denarja, ki ga Občina trem volitvam zato pristopamo tem se žal ni moč izogniti, pri- Primeri po Evropi kažejo, da države z zviševanjem davkom niso bistveno podjetja kot samega območja, Kamnik porabi v štirih letih, torej problemsko in najprej pripravi- pravili dober program za občino povečale proračunskih prihodkov, saj so ljudje sledili precej preprosti logiki. odisejada prostorske politike, enem mandatu župana in Občin- mo program. Tako na evropski v težkih razmerah – program za Višji kot so davki, bolj se ljudje izogibajo plačevanju davkov. imenovana sprejem občinskega skega sveta ravni sledimo že sprejetemu pro- Občino Kamnik. Volivcem lahko Sem eden izmed tistih, ki trdi, da je vsak zaposlen dvakratna korist za prostorskega načrta, negotova oz. Stanje na državni in evropski gramu Evropske ljudske stranke obljubimo zgolj napore, odreka- državo, saj vplačuje v državne blagajne in hkrati državi ni potrebno plače- z zadolževanjem zaznamovana ravni ni bistveno drugačno. Naša (EPP), na državni ravni pospeše- nje in vztrajanje. vati delavcu nadomestila za brezposelnost. Oziroma če pogledam drugače, prihodnost kamniških kohezijskih država tone v težkih, skoraj no usklajujemo nov gospodarski vsak brezposeln je dvakratna škoda za državo. Država ostane brez plačanih projektov izgradnje in posodobit- brezizhodnih in nerešljivih pro- program, ki sledi načelom soci- Primož Zupan, prispevkov in izplačevati mora še nadomestila za brezposelnost. Prepričan ve vodovodne ter kanalizacijske blemih, ki so pokopali tudi za- alnega tržnega gospodarstva, v tajnik OO NSi Kamnik sem, da je znižanje davčne obremenitve edini ukrep, ki se lahko hitro prime in prispeva k večji zaposlenosti v Sloveniji. K znižanju brezposelnosti lahko prispeva še povečanje investicij in povečanje domače potrošnje. Če denarja ni, potem nove investicije in večjo domačo potrošnjo težko pričakujemo. PISMA - MNENJA - ODMEVI - PISMA - MNENJA Tako smo spet na začetku začaranega kroga in pred ugotovitvijo, da je znižanje davčnih bremen edina možna rešitev. Tudi zato sem s poslanskimi ki jih je spisal Milčinski. Vendar udejanjanje pisateljeve domišljije kolegi v zakonodajno proceduro vložil zakon o pavšalni obdavčitvi malih Lahko (uničimo Kamnik), če hočemo v realnost sploh ni več smešno, ampak tragično. podjetji. Pred kratkim mi je v roke prišla aprilska številka Kamniškega M.Š.: »Moramo tudi vedeti, da je to edina šola v Sloveniji, ki se MATEJ TONIN, poslanec občana. Na tretji strani je mojo pozornost pritegnil naslov »Glej- je v celoti izselila in je pouk potekal na različnih lokacijah.« mo, kaj se da, ne česa se ne da, kaj imamo, ne česa nimamo, in Ta izjava izzveni kot samohvala, čeprav je ravno to največja žalost, kaj zmoremo«. da je ta šolska generacija izgubila skorajda dve leti kvalitetnega Naslov, ki v enem stavku tako nazorno opravičuje nezmožnost in pouka, kar bo vsekakor vplivalo na njen nadaljnji razvoj. Zato se s nesposobnost, mi je vzbudil pozornost, da sem začel brati naprej: takšnimi izjavami ni za hecat'. DeSUS in ZDUS skupaj za »Ob občinskem prazniku smo župana Marjana Šarca povprašali o Po prvotnem terminskem planu, ki je bil zastavljen izredno kom- projektih in dosežkih, na katere je v zadnjem času najbolj pono- pleksno in ki ga je na začetku svojega mandata župan še celo podpi- pravice vseh generacij sen…«. Ker sem bil prepričan, da poznam vse trapaste in zablojene ral, naj se šola ne bi izselila, pouk pa bi potekal nemoteno v matičnih občinske projekte, sem postal radoveden, na kaj, zaboga, je župan objektih. K sreči druge šole ne bo nikdar začel graditi, saj si tudi Zadnji dve desetletji so vlade Neprestanemu pritisku vlada- sploh lahko ponosen. med Butalci ne bi mogel privoščiti še ene take traparije, da učence celo v obdobju visoke gospodar- jočih političnih strank na niža- »Verjetno je projekt, na katerega ste najbolj ponosni v času svoje- za par let razseli po celotnem mestu. ske rasti, še bolj pa v kriznih ča- nje pokojnin se v vladah upira ga mandata, izjemno hitra obnova in dograditev OŠ Toma Brejca.« M.Š.: »Kakorkoli že, težave se bodo pozabile, Kamniku pa bo sih, zniževale standard življenja večinoma le stranka DeSUS Ni mi bilo jasno, ali se novinarka norčuje iz župana, ali pa on iz nje, ostala lepa, sodobna in prostorna šola.« predvsem srednjemu premoženj- in preprečuje, da bi vlade še v kolikor ji je sugeriral takšno, s superlativi okranclano vprašanje. Pri odpravljanju napak se župan ne bi smel zanašati le na poza- skemu sloju prebivalstva. S po- zmanjšale že tako borne dohod- Izjemno hitra obnova! Pa saj to vendar ni štos! Ne moremo se s bljivost ljudi. Nevarnost takšne izjave je, da lahko preide v navado kojninskimi reformami so poskr- ke manj premožnih. Zavzema se takšne stvari delati norca! Dograditev OŠ je trajala tri leta in pol in se nato uporablja pri vsakem zablojenem projektu. bele za nepravično nizke sedanje za medgeneracijsko solidarnost, oziroma skorajda cel županov mandat. Po terminskem planu bi mo- Kamniku bo seveda ostala lepa, sodobna in prostorna (dvakrat in bodoče pokojnine. V tem ob- za ohranjanje socialne države, za rali biti do januarja 2014(!) končani obe šoli, vse zunanje športne prevelika) šola, ki pa bo imela tudi dvakrat večje obratovalne in dobju je povprečna pokojnina zaščito vodnih virov, za ohrani- površine, 150 parkirišč ter regulacija Šolske ulice s skupno investi- vzdrževalne stroške, kar se v razvitejših občinah dobro zavedajo kaj glede na povprečno plačo padla tev kulturne dediščine, podpira cijo 18,7 mio EUR (prenova šole Toma Brejca bi znašala 5,1 mio to pomeni za občinski proračun. od 85% na 59%. Večina pokojnin ukrepe za spodbujanje gospodar- EUR) in to s pomočjo evropskih sredstev, saj je projekt vključeval M.Š.: »Vrstnega reda gradnje nismo obrnili kar tako, ampak je je nižja od praga revščine. Zato stva in zaposlovanja mladih ter tudi revitalizacijo Šutne in mestnega potniškega prometa. to posledica dejstva, da je bila OŠ Toma Brejca zgrajena tik pred so med najbolj revnimi v državi starejših od 50 let in nasprotuje Ko sem bral naprej, so bile izjave vse bolj smešne, kot da bi jih začetkom 2. svetovne vojne, razen telovadnice, ki je bila zgrajena prav starejše ženske in moški, ki privatizaciji zdravstva. podajal kakšen komik, ne pa župan. med vojno. To pa pomeni, da je bila neustrezna s stališča potresne živijo sami. Da bi zagotovili pravico starej- M.Š.: »Tudi v preteklosti je bilo malo projektov primerljivih z varnosti in tudi drugače neustrezna za pouk.« Revščina, deložacije in brez- ših do dostojnega življenja tudi gradnjo OŠ Toma Brejca.« No, sem ter tja bi se spodobilo, da župan pogleda tudi kakšen poselnost so postali del vsakda- v visoki v starosti, sta se Zveza S to izjavo se strinjam in prepričan sem, da noben projekt do sedaj Kamniški zbornik, preden podaja takšne »od oka« izjave. Gradnja na velikega števila državljanov, društev upokojencev Slovenije ni primerljiv z gradnjo OŠ Toma Brejca. Če bi župan malo bolje po- šole se je začela tik pred 2. svetovno vojno…. medtem, ko je peščica grabe- (ZDUS) in stranka DeSUS do- znal zgodovino, bi hitro ugotovil, da tako nepotrebnega in potratnega TOMAŽ SCHLEGL, univ. dipl. inž. arh. žljivcev na njihov račun oboga- govorili za sodelovanje pri tem projekta Kamnik ni bil deležen v vsem svojem obstoju. Govorim tela. Namesto, da bi se vzelo naj- skupnem političnem cilju. Dobri seveda o projektu, ne o šoli. Obe osnovni šoli bi Kamnik potreboval bolj premožnim, ki so finančno volilni rezultati lahko povečajo že leta 2010, tako butalskega projekta pa upam, da nikoli več. Cvetoče strmine Kamniškega vrha in gospodarsko krizo zakrivili, vpliv DeSUSa na politiko EU, M.Š.: »Šola je bila prej 18-oddelčna, sedaj pa je 23-oddelčna.« Z velikim zanimanjem sem prebral prispevek s tem naslovom v vlade še naprej jemljejo revnim države oz. lokalnih skupnosti, Investicija prenove šole je znašala enormnih 13 mio EUR, torej Kamniškem Občanu, 25. 4. 2014, avtorice in ljubiteljice botanike in manj premožnim. kar lahko omogoči realizacijo le 5,7 mio manj kot bi znašala investicija celotnega kompleksa dveh Alenke Mihorič. V korist premožnih je tudi ciljev DeSUSa in ZDUSa. šol vključno z vsemi pripadajočimi zunanjimi površinami. Samo za Obudila mi je prelepe spomine na ta vrh in okolico, saj sem pogo- nedavna odločitev vlade, da se Vsakokratne volitve so edina projektno dokumentacijo (ki v civilizirani družbi znaša cca 5%) je sto zahajal na Kamniški vrh, Kompotelo, Osredek, Krvavec in druge v Sloveniji ne uvede davka na možnost, da spremenimo raz- občina porabila okoli 2 mio EUR – morda celo še več! Šola je brez bližnje vrhove, odvisno od časa in vremena ter družbe, ki sem jo imel finančne transakcije. merje sil v parlamentu in v vla- zunanjih športnih igrišč in brez parkirišč, kar je prava katastrofa. s seboj ali jo srečal spotoma. V primeru uvedbe navedene- di. Zato je udeležba vsakogar na Kako so dobili uporabno dovoljenje bo najbrž ostala večna skrivnost Nazadnje sem Kamniški vrh obiskal leta 2002, ko sem v svojo ga davka bi premožni v državno volitvah pomembna. Le tako lah- (sicer pa je v tej državi itak vse mogoče). Investicija je potekala iz- beležnico in knjigo na vrhu vpisal 1350. vzpon. Sedaj ga opazujem blagajno vplačali okoli 180 mio ko svoj glas prispevamo za vre- ključno iz občinskega proračuna, evropska sredstva pa je občinska le še iz daljave in obujam spomine ob fotografijah in zapiskih. evrov. dnote solidarnosti in sožitja, za oblast raje zamenjala z visokim kreditom. Na poteh sem srečal mnogo prijaznih planincev, poznanih in ne- DeSUS podpira uvedbo davka trajnostni razvoj, za transparen- Zato je zelo neumestna in nepremišljena izjava župana, ko se hvali, poznanih, vsak obisk teh krajev pa sem si zapomnil tudi po cvetju in na finančne transakcije, ker pa tno in učinkovito porabo javnega da je Kamnik s prenovo pridobil celih 5 šolskih oddelkov (2,6 mio rastju v vsakem letnem času, saj sem bil na pohodih vse leto. Zelo v vladi nima zadostnega števila denarja, za dostopno in kakovo- en oddelek, uau). Ljudem počasi postaja jasno, da je to najdražja rad sem opazoval cvetje majniške rože ali medvedove hruške, kot so glasov, so vladne stranke kljub stno javno šolstvo in zdravstvo šola v Sloveniji, čeprav sem osebno prepričan, da je to najdražja ji rekli domačini. Ko sem si ogledal še spletno stran, sem videl, da nasprotovanju DeSUSa sprejele ter za dostojno življenje vseh osnovna šola v Evropi, če ne celo v svetu (potrebno bi bilo dobiti je ta grm opisan pod imenom šmarna hrušica. Avtorici prispevka in odločitev v korist premožnih. prebivalcev Slovenije. podatke iz Emiratov, Katarja, Bruneja, Dubaja…). Bog se usmili raziskovalki, ki je opisala in slikala 754 vrst rastlin in 151 vrst gob, Preprečiti je treba, da bi vlade mag. Julijana Bizjak Mlakar, Kamnika, če bo šlo naprej s takšnim načinom gospodarjenja, bo iskreno čestitam in ji želim še veliko uspehov na tem področju. še naprej delovale za koristi pe- podžupanja in predsednica končna investicija obeh šol znašala okoli 45 mio EUR. Zgleda kot ščice najbolj premožnih. DeSUS OO Kamnik da se je kamniška mestna oblast poistovetila z junaki iz humoresk, FRANCI URŠIČ, Zg. Stranje r|s{|yhê¾êhuptp}vz{p ¢£êꢪ¡¤ § Bliža se 3. Križnikov pravljični festival turistično pot si bodo odrasli obi- lokalno skupnostjo ter prenos urba- skovalci v popoldanskih urah lahko nih pripovedovalskih praks v okolje, ogledali tudi vodeno. Sledila bo li- kjer so pravljice nekoč zares živele. Jenkret je biv … kovna razstava in podelitev nagrad Danes so te pravljice zaradi spreme- udeležencem likovnega natečaja njenega načina življenja večinoma Tako se navadno začenjajo pravljice, ki jih je Gašper Križnik, Jenkret je biv - Podobe Križnikovih pozabljene. Ali kot je dejala Anja eden najpomembnejših zbiralcev slovenskih ljudski pripovedi, pravljic. Večer bo namenjen pripo- Štefan, redna gostja pripovedoval- v drugi polovici 19. stoletja zapisoval v svojem domačem kraju vedovanju domačinov, saj jih je kar skega festivala v Motniku: »Križni- Motnik in okolici. 6. in 7. junija se bo odvijal tretji Križnikov nekaj, ki še znajo povedati pravljice kov festival na najboljši način vrača pravljični festival z naslovom Jenkret je biv. Festival, ki ga pri- in povedke, ki so jim jih pripovedo- pripovedno izročilo tja, od koder je rejajo Matična knjižnica Kamnik in Kulturno društvo Motnik vali njihovi starši, stari starši, strici, izšlo. Folklorne pripovedi, ki jih je ter sodelavki in pravljičarki Irena Cerar in Ivanka Učakar, želi tete … v drugi polovici 19. stoletja v Mo- oživeti kulturno dediščino, ki jo je v svojih zapisih ohranil Ga- Program festivala bo tudi letos po- tniku in okolici zbiral Gašper Kri- šper Križnik. pestril bogat spremljevalni program: žnik, ponovno razširja med Motni- poleg pripovedovalske delavnice, ki čani, hkrati pa nanje opozarja tudi Križnikove pravljice bodo na pri- dostopni. Križnikovim pravljicam je namenjena vsem, ki jih zanima zainteresirano publiko s celotnega povedovalskih dogodkih za odrasle za odrasle bodo obiskovalci lahko živo pripovedovanje pravljic, je to slovenskega prostora. /…/ Poudariti in otroke s pripovedovanjem in na- prisluhnili na večernem dogodku v predvsem sejem domače hrane in je potrebno tudi, da festival podpira stopi predstavili uveljavljeni pripo- petek, 6. junija. Glavni del progama pridelkov okoliških kmetij, kar pri- lokalna skupnost in da mu to daje vedovalci iz vse Slovenije (Lilijana se bo odvijal v soboto, 7. junija. V pravlja Društvo podeželskih žena svojevrstno toplino.« Klemenčič, Rok Kušlan, Katja Pre- dopoldanskih urah se bodo družine Tuhinjske doline, in kulinarične po- ša, Matjaž Stirn, Anja Štefan, Vroča v družbi vodnice Irene Cerar lahko nudbe Okusi Kamnika, ki je nastala Otroci se bodo skupaj s starši lahko podali po nagradni ugankarski Kdo je bil župa). Pripovedovalci bodo pripove- sprehodile po Motniški pravljični v okviru Zavoda za turizem in šport poti in na njenih točkah, ki so tudi poti po naravnih in kulturnih zna- dovali le tiste pravljice, ki jih je zapi- poti in skozi zgodbe spoznavale Kamnik. menitostih Motnika, prisluhnili pravljicam, ustvarjali na delavnicah, Gašper Križnik? sal Gašper Križnik in ki več ali manj skrite kotičke Križnikovega rojstne- S pripovedovalskim dogajanjem zapisali svoje ime s srednjeveškim pisarjem Janezom Kamniškim, se Gašper Križnik velja za enega še niso bile objavljene. Organizatorji ga kraja. Popoldan pa se bodo sa- bo festival tudi letos segal preko igrali in zabavali. najpomembnejših zbiralcev slo- venske slovstvene folklore. V drugi so jih pridobili na Narodopisnem in- mostojno podali po nagradni ugan- meja kamniške občine v občino odločili za nadaljevanje. Predvsem identiteto in odgovarja na vprašanja štitutu na Slovenski akademiji zna- karski poti in na njenih točkah, ki Vransko, kjer je Križnik deloval kot polovici 19. stoletja je v Motniku pa zaradi zavesti, da je naša kulturna o naših koreninah. Posebnost je tudi in okolici zbral preko 200 zapisov nosti in umetnosti, kjer so dragoceni so tudi poti po naravnih in kulturnih čevljar in tam zapisal precejšnje šte- dediščina dragocena, saj določa našo odlična sinergija med knjižnico in Križnikovi rokopisi shranjeni v Štre- znamenitostih Motnika, prisluhnili vilo pravljic. V soboto dopoldne bo ljudskih pravljic, povedk, pesmi, kljevi zapuščini in javnosti še niso pravljicam, ustvarjali na delavnicah, pripovedovanje za otroke in ustvar- pregovorov, legend, šal. Le malo zapisali svoje ime jalna delavnica – vse to bo potekalo zbranega mu je uspelo objaviti. s srednjeveškim v znameniti Schwentnerjevi hiši na Kljub vsemu se je zavedal cene pisarjem Janezom Vranskem. svojega poslanstva in se povezal s Kamniškim, se Prvi in drugi festival sta bila zelo tedaj najslavnejšim jezikoslovcem igrali in zabavali. uspešna in sodelujoče je presenetil Janom Baudouinom de Courtena- Celotno Motniško pozitivni odziv publike, zato smo se yem in mu pošiljal nabrano gradivo v Sankt Peterburg, za objave pa je Posebno doživetje letošnjega festivala bo zagotovo tudi našel prostor v Zagrebu in drugih poslušanje pravljic in likovna delavnica pod 120 let južnoslovanskih časopisih. starim Vrbanovčevim dvojnim kozolcem. Zaradi dobre Osem enot zbranega mu je uspelo ohranjenosti je zaščiten kot objekt kulturne dediščine leta 1874 izdati v Celovcu s psevdo- državnega pomena. V okolici Motnika je še osem do- nimom Podšavniški pod naslovom bro ohranjenih toplarjev. Slovenske pripovedke iz Motnika. Vrbanovčev toplar so postavili leta 1904, o čemer priča Bil je prvi, ki je slovstveno folklo- izrezljana letnica na prečnem tramu. Sestavljen je iz ro zapisoval v narečjih (povzeto po šest oken oz. »štantov« z bogato izvedeno križno mrežo http://odmev.zrc-sazu.si/zalozba/in- na '«brani«, prekriva ga dvokapna streha z opečnimi dex.php?q=sl/node/743 in Slovenski zarezniki. Od kakovostnih tesarskih detajlov izstopa etnološki leksikon, 2004). izrezljano okrasje v obliki sončnih žarkov na oboju oz. zatrepu toplarja. Njegove pravljice so objavljene v Vrbanovčev toplar je eden izmed vrhuncev stavbnega mnogih zbirkah slovenskih ljudskih oblikovanja in je predstavnik najvišje in obenem naj- pravljic. kakovostnejše stopnje razvoja tovrstnega tipa kozolca Besedilo: IRENA CERAR na Slovenskem. Ena izmed folklornih pripovedi, ki jih je zapisal Gašper Križnik. Fotograf je Marko Prezelj v ꡦªªêêêrêêt z ±ê£¡êꢪ¡¤±ê ꢪªª {êê:ê¾êêêê qêê ê°êêW±êêêO:ê sêêtwêj êêr wêêêêêêê Oê iylêilzlk ®êУ¨¦ê¡ê¨£¡ê¨¢ê¥ª± êê:êw êrWêêêê }®ê¥ê w®êyêrOêêsêr:: ¾ êê±ê¥êê¦êꢪ¡¤±êꧪªêê¡£ªª v ꡨªªêêêrêêt v :êWêyrêrê qêê ê°êêW ry}vkhqhszrhêhrjpqh wê:êêêêtêê z®êêqWêrO:êÂtñêê }:êê®ê rvslkhyêwypylkp{l} }êyêÂêêrñêtêtOêÂtñêê yêêê® hêqOêÂ}ÃêêuWêiêÂ}Ãêêê kêêr±êmWꡪ±ê¡¢¤ªêr kOêê êêtê wêêêꩪªêꡤªª±ê±êêê:ê ꩪªêꡧªªê s êO®êª¤¡ê£¦ªê£©©êꪡꨣ©ê§¦êª¦ th{puhêruqp%upjhêrhtupr ¾O®êÍ s ꡱêr kvtêr|s{|ylêrhtupr ®ê z ±ê¢¤êꢪ¡¤±ê ꡪªªêêr êrê {pjêrêêêê }êvr}py|êryp%uprv}lnhêwyh}sqpulnhêmlz{p}hsh® êêêêê êkêêr sêêr êrêê z ±ê£¡ê¥ê¢ª¡¤ klsh}upjhêruqp%upoêrhhsrêzê{puvêz| upr k®êêuWêhêy®êrêêêêOê v®êoOê:êêrêêkêêrê s ¸ê|êêêêêêê |W ê :· ovz{lsêwvkêzrhsv }êW:êOêtêÂv ê êê{Ãêꨣªêê z ±ê¢¤êꢪ¡¤±ê ꢪªªêêr êrê wêz±ê ¡¢£ªêê¡££ªêꡧ£ª t꣢±êêr êêêW r|vkêi }llyêzvsvê{vrêwslzhsrêr|vkêihhupê z ±ê£¡ê¥ê¢ª¡¤±ê ê¡©ê w±ê¦ê¦ê¢ª¡¤ê ê¡©ªªêê }ê±êêê O luvkul}upêzsprhyzrpêl{ltwvylê¾êkhuêk| huhêspwv}jh êêrêêt w:êêê®êª¤¡ê£¦ªê£©©êêê } êêêêêêêêê ê¡©ê qêê ê°êêrW Í wê:êê {±ê¢§êꢪ¡¤±ê ꢪªªêêr êrê s w®êpêj±êrêwO±êhê ±êtWê ±êê}:êW {êêr êrê tlkvipuzrpêt|lqêrhtupr wê®êWêv :êrêtê ±êWê nvkihêvê%p}hszrltê}y{| tê꣱êr v :ê}êmêzO nOêêêêlêh ê p®ê%êêêz êw z±ê¤êꢪ¡¤±ê ê¡©ê±ênêtêtO±ênê z ±ê§ê¦ê¢ª¡¤±ê ê¡¡ªª®ê }ê±êêê O ꢱêr tOê:êêêpêjêÂêWêêê w:êêê®êª¤¡ê£¦ªê£©©êêê vêêêê êêênêsê Ãê Í :êkêê ê®êêêwêê z±ê¢¨êꢪ¡¤±ê ꡨªª z±ê¡¡êꢪ¡¤±ê ꡨê±êyêOêyêt¾ v ꡪªª®ê}±êêzêO zsh}uvz{upêrvujly{ênshzilulê vslêrhtupr ±ê ꢣ±êr qêê ê°êêW±êêêO:ê }ê· vêêv êê wêê êO¾Wê :êêêê w®êyêrOêêsêr:: ±ê¢©êꢪ¡¤±ê ꢪªªêêr êrê wêêêêêêê¾ sêêr êrê s êê±êOêêê}êêt :êOê rvujly{®êtlspzhêpuêthyqhuêzwy|rê Wê%êkê êêpê} : v®êoOê:êêrêêkêêrê h}vkêhê{|ypltêpuê wvy{ê}êvipupê }ê· vê¡£ªªêê¡¥£ª rhtupr tOêêê z ±ê£¡êꢪ¡¤±ê ꡪªªêêr êrê nêꢱêrê zêêtêêêê±ê±êê¾ sêêr êrêê klsh}upjhêêps|z{yh{vyqltêpuêz{ypwhyzrptêh}{vyqlt ¢¤êꢥêêênê êêêêêOêêê}±êê ê têê ê¹hº êOê±ê ê:êêêW ê p}huvtêtp{yl}zrpt v®êoOê:êêrêêkêêrê kOê êêrê ꢤêꢥêêê¥ê vê¡£ªªê® |W ê :· êê ê¹hºê¾ê±êêê êê zê:êêêOêêêêvêrê êê¡©¤ª wêkOêWêWê{ê z ±ê£¡êꢪ¡¤±ê ê¡¡ªªêêjêr rkêwêtW £¡êêê¨êê¡£êêênê v ê¡£ªªêê¡¥ªª®ê wvp}hq{lê}êtpy|ê vêrêWêêl {kêt®ê}êêtOê:êêêê wê:êê nêê êêêêê êêêêê ê®êêwê }êê· êWêvêrêWêêlrv ¨ ¢£êꢪ¡¤ z{hylêwvkvil Zbiramo spomine ob razglednicah V Matični knjižnici Kamnik z velikim smo, da so spomini, ki se porajajo ob razgle- veseljem spremljamo zanimanje, ki ga je dnicah, pomemben vpogled v nekdanje življenje deležna razstava razglednic z naslovom krajev naše občine in v življenja posameznikov. Prejmi pozdrav: Občina Kamnik na raz- Takšni spomini so pomemben etnološki in zgo- glednicah pred 2. svetovno vojno, ki smo dovinski prispevek k poznavanju naše lokalne jo pripravili konec marca ob občinskem zgodovine. prazniku naše občine. Obisk razstave je Zato obiskovalce razstave in bralce Kamni- škega občana vabimo, da zgodbe, ki se jim močno presegel naša pričakovanja, tudi bodo morda utrnile ob starih razglednicah, po zaslugi reportaže, objavljene v Kamni- zapišejo in jih posredujejo knjižnici Matični škem občanu. knjižnici Kamnik osebno, lahko pa tudi po kla- sični pošti (na naslov Matična knjižnica Kamnik, V pogovorih z obiskovalci in ob poslušanju Ljubljanska cesta 1, 1240 Kamnik – s pripisom spominov, ki se prebujajo ob objavljenih in »Razglednice«) ali po elektronski pošti na e-na- razstavljenih razglednicah, smo se v Matični slova avtorjev razstave ([email protected]. knjižnici Kamnik odločili, da bomo tovrstne si in [email protected]). Prosimo, da pri- spomine načrtno zbrali, uredili in jih izdali pišete kontaktne podatke. v razširjenem katalogu k razstavi. Prepričani ANDREJ KOTNIK, MILENA GLUŠIČ Pogled na Kamnik. Razglednica iz okrog leta 1901. Velika planina. Razglednica iz leta 1932. Planinska koča na Kamniškem sedlu. Razglednica Franca Aparnika iz okrog leta 1910. Pogled proti Mekinjam. Razglednica Franca Aparnika iz okrog 1910. Kamniški dom na Glavnem trgu v Kamniku. Razglednica Antona Slatnarja, odposlana leta 1917. Laze v Tuhinju, pri Videtu. Razglednica Franca Aparnika, odposlana leta 1929. Špitalič. Razglednica iz leta 1929. Grad je bil med 2. svetovno vojno požgan. huptp}vz{p ¢£êꢪ¡¤ © 24 ur gor in dol po isti »špuri« k Sv. Primožu Čeprav letos ni bilo rekorda, je bila rekordna udeležba. V petek, 9. maja, se je ob 17. uri na 24-urno romanje podalo 135 udeležencev, med njimi kot najstarejši 82-letni Franc Grilc iz Godiča (spredaj drugi z leve), ki se na Primoža povzpne vsaj 300-krat v letu. Drugi petek in sobota v maju sta v znamenju najbolj množič- zumem, kaj ima v mislih. Tudi sama grem rada na Primoža, tako malo na Sudtirol ultra skyrace v začetku julija v Bolzanu (Italija). V tem zahtev- nega vzdržljivostnega dogodka v naših koncih. 24 ur hoje od zrak, za sprostitev in tam gori vedno dobim, kar rabim. Mogoče se enkrat nem ultra trail teku bo potrebno premagati 121 km s 7.100 metri vzpona. vratarnice podjetja Calcit pa do okrepčevalnice pri Sv. Primožu. celo opogumim in se lotim tega 24-urnega izziva. Vzdušje mora biti res Matej upa na sončno vreme, ki bo z vrhunskimi razgledi pri prečenju dva- Najhitrejši premagajo skoraj toliko višinskih metrov, kolikor odlično. Že za to se splača potruditi. tisočakov ponujalo fantastično doživetje in definitivno »trganje« do cilja in srečnega zaključka. Po tem dogodku se bo odločal o nadaljnjih ciljih. V je visok Mt. Everest. Marsikdo se vpraša v čemu je smisel tega Letošnji absolutni zmagovalec Kamničan Matej Hribar, ki je v 24 urah opravil 21 vzponov, se čudi kako uspe Petru s prijatelji iz leta planu ima vsaj še dva izziva, ki sta na podobnem nivoju kot so bili lanski početja? Odgovor najbolje vedo udeleženci te ultra preizkušnje, »Grintovci Extrem«. Vse ob pravem času. ki so hodili gor in dol kot naviti, navzdol so povečini celo tekli. Za v leto pripraviti to krasno prireditev, kjer se čuti prisotnost domač- nosti in visoka toleranca do nastopajočih. »Sinergija med pohodniki, razliko od lanskega deževja so bili letos pogoji skorajda idealni, ki so na tej razgledni točki tako rekoč »doma« in tekmovalci, ki smo le nekaterim tekmovalcem in pohodnikom so zagodle visoke tempe- občasni obiskovalci, pa je fenomenalna. Vzpodbujanje in bodrenje do rature in vlaga, ki so preprečile osvojitev rekorda. Ponovno se je zadnjih izdihljajev s trpečimi nasmeški na obrazu, to je potrebno dožive- izkazalo, da se ultra preizkušnje izidejo drugače od pričakovanj. ti!«, navdušeno razlaga Matej, ki mu vzdržljivostne preizkušnje niso Absolutni rekorder tako ostaja David Kadunc iz Ljubljane, ki tuje, lani se je lotil podviga Grintovci Extrem, o čemer smo poročali je leta 2011 opravil toliko vzponov, kolikor ur je hodil. Je bila tudi v našem časopisu, letos pa je uspešno nastopil na 100 milj Istre pa zato rekordna udeležba, saj smo našteli 135 moških in žensk, (168 km/6.250 vm), kjer je med 124 udeleženci iz 21 držav pritekel ki so 24 ur pot potili na 4 kilometrih do Sv. Primoža in ob vsa- odlično 15. mesto. Potem, ko je v preteklih dveh letih z 20 vzponi osvojil drugo in tretje mesto, je imel letos v planu doseči 22 vzponov. Vendar se kem vzponu premagali dobrih 400 metrov višine. Udeleženec je je izkazalo, da je bilo 21 vzponov in 168 km ter 8.400 višinskih metrov vsak, ki plača štartnino, ne glede na število križcev in podpisov dovolj za prvo zmago. »Seveda sem zelo vesel, saj gre za domač teren in tam gori, v hramu nasproti božjega. Lahko greš gor le enkrat, tekmovati pred domačimi navijači in znanci mi je dajalo velik zagon in pa šteje. motiv, zato sem se vsako leto zelo rad vračal«. Organizacijske vajeti je že osmič v rokah trdno držal Peter Uršič iz O poteku priprav na takšno tekmovanje Matej razlaga: »Posebnih pri- Okrepčevalnice na Sv. Primožu, ki mu druženje ljudi pozitivne energije prav na 24. ur Sv. Primoža ni. Je pa pomembno nabiranje tekaške baze zelo veliko pomeni. »Smo kot ena velika družina. Zelo velika. V dolini in višinskih metrov med decembrom in aprilom, da je v sezoni lažje in je vse prehitro, tu zgoraj pa se čas ustavi,« pravi Peter in zelo dobro ra- z užitkom tekmovati. Dolgi ravninski teki oziroma večurni trail teki po hribih okrog Kamnika so stalnica in v prvih pomladnih dneh čisti užitek. Drugače je, ko sredi mrzle januar- ske noči s tekaškimi prijatelji tečeš iz Ljubljane proti Ilirski Bistrici. Je Štiriindvajseturnikom so v okrepčevalnici pripravili 180 litrov čaja, pa občutek boljši, ko po 11 urah teka 100 litrov vode, pecivo, piškote, sadje, spekli so 120 palačink, čokoladne zajameš z žlico vročo domačo juho in marmeladne, čevapčiče in še kaj. Vsak udeleženec je poleg osebnega nekje na vasi in na toplem. Včasih zadovoljstva in težkih nog dobil v spomin tudi pulover. Najboljši trije je težko v zgodnji noči štartati in se v kategoriji so se okitili z medaljami, zmagovalci so prejeli pokale. Za s prvim svitom privleči domov, a je vse to sta tudi tokrat poskrbela Peter Uršič iz Okrepčevalnice na Sv. toliko lepše potem sedeti ob dišeči Primožu in njegov oče Janez Uršič iz gostišča Pri planinskem orlu v kavi in se z družino pogovarjati kako dolini. smo kaj spali... Zelo lepa so takšna Najstarejši udeleženec 82-letni Franc Grilc iz Godiča je po šestih jutra!« vzponih z nasmehom povedal, da rad hodi na Primoža tako zaradi rekrea- Na vprašanje kaj sledi po takšni cije in zdravja kot prijetnega razpoloženja in druščine, zato ne čudi poda- ultra tekmi Matej iskreno odgovar- tek, da pot na Primoža prehodi vsaj 300-krat v letu. Najmlajša 24-urna ja: »Kakšna nemirna noč, ko gre čez romarka Katja Vodlan iz Podgorja je pri 13 letih vztrajala sedemkrat. telo mnogo signalov, impulzov ozi- Vse to priča o dejstvu, da so tovrstne prireditve primerne za ljudi vseh sta- roma spominov na dogodek. Potenje rosti, ki so v dobri telesni in kakšen krč v spanju sta stalnica. kondiciji. Le trdna volja Čez tri dni so utrujene noge simpati- je potrebna in odločitev čen spomin na minulo delo, na stežaj vzeti pot pod noge. odprta polkna želodca pa v veselje Tudi letos so se ude- izčrpanemu telesu. Iztrošene zaloge leženci pomerili v štirih je pač potrebno napolniti, včasih tudi kategorijah, tako ženske čezmerno. Po petih dnevih se polkna kot moški v kategoriji zaprejo in vračam se v ustaljen ri- tekmovalci in pohodni- Absolutni zmagovalec letošnje vzdržljivostne preiz- kušnje 24 ur Sv. Primoža je Kamničan Matej Hribar, tem, s pogledom usmerjenim proti ki. Pri omembi rezul- Pri ženskah je bila najbolj vzdržljiva Helena Bogataj ki se čudi kako uspe Petru s prijatelji iz leta v leto naslednjemu izzivu.« tatov smo se omejili na To pa je polmaraton v Logarski tiste, ki so v vpisni knjigi iz Mekinj, ki je s 17 vzponi zmagala v kategoriji po- prirediti to krasno prireditev, kjer se čuti prisotnost Dare Golob iz Rožičnega je svojo krstno ude- hodnic. domačnosti in visoka toleranca do nastopajočih. dolini junija kot mini priprave na naredili vsaj 10 križcev. Absolutni zmagovalec ležbo na 24 ur Sv. Primoža zapisal z velikimi Matej Hribar je z 21 črkami in s 16 vzponi z zmago med poho- vzponi slavil v katego- dniki. Čestital mu je tudi Dušan Štrajhar, ki rêêêWêê ê:· riji tekmovalci, drugi je veselje in trpljenje udeležencev, kot tudi je bil Mitja Volčanšek vzdušje in podporo navijačev, ujel v fotograf- qWêq±êê ±êêOêê iz Izole, tretji pa Mate- ski objektiv. êêêêz®ê jev prijatelj Jani Marn ¹}êêzêêWê¦êêêꣾê iz Vuzenice, oba sta končala pri 20 vzponih. V razvrstitvi sledijo Andrej êêuOêêêêêê Drobež 18 vzponov, Igor Alpner 17 vzponov, Brane Torkar 16 vzponov, Oê{êê êêê Matjaž Petrušič in Klemen Zupan 15 vzponov, Izidor Cimerman in Marko êWêuêêWêO êê ê Hribar 11 vzponov ter Robert Kastelic 10 vzponov. ê±êêêê:ê ê Med pohodniki je zmagal Dare Golob iz Rožičnega s 16 vzponi êêêWê pred Boštjanom Kosom in Janezom Golobom, oba iz Kamnika in s 15 vzponi. Sledijo Primož Frantar s prav tako 15 vzponi, Janko Žibert, Bra- zêê Oêêê ne Potočnik in Klemen Gradišek so dosegli 13 vzponov, Andrej Marčun, wêêê:êê ê Damjan Golob, Matej Benkovič in Mirko Zajc 12 vzponov, Bojan Šavorn w:ê±êêêêêê in Matjaž Prezelj 11 vzponov ter Vinko Plevel, Andrej Jeglič, David Jeran, êêêº Tomaž in Sebastjan Prezelj, Matjaž Škofic, Robert Babič pa so se ustavili pri 10 vzponih. Pri ženskah je bila najbolj vzdržljiva Helena Bogataj iz Mekinj, wêêêêêqêWêO±ê ki je s 17 vzponi zmagala v kategoriji pohodnic, pred Anko Hribar iz êêêêzOêêêêêꢪª¦ê Vrhpolj in Ireno Podbevšek iz Mekinj, obe s 14 vzponi. Ireni Burgar je êêêêêê uspelo 13, Tini Škrjanc pa 11 vzponov, Polona Rak, Nataša Vrtačič, Darija pêê:êêê êêê±êWê Doblekar in Sandra Rebernik pa se lahko pohvalijo z 10 vzponi. Med ê ê}êê ê±ê êê±êêê tekmovalkami je slavila Helena Fric Križanec iz Rogaške Slatine pred ê±êêê:êêêêê Katjo Drobež iz Ljubljane in Jano Pavlič iz Buča, vse so opravile 16 êêêzêê±ê Terme Snovik - Kamnik, Tel.: 080 81 23, vzponov, sledijo Simona Sitar 13 vzponov in Brigita Burja 12 vzponov. êêêêêêê:· www.terme-snovik.si, info terme-snovik.si Anita Mejač Fotografije: Dušan Štrajhar ¡ª ¢£êꢪ¡¤ tlkêuhtpê¾êkviyvklsuvz{ Slavnemu perovskemu Daruj življenje, daruj kri Kri je še vedno nenadomestljivo zdravilo, ki preprečuje hude predniku za praznik – posledice in smrt, predvsem po zaslugi krvodajalcev. Na Zavodu RS za transfuzijsko medicino pravijo, da jih v Sloveniji potre- pušeljc zelenja in veselja bujejo okoli 300 na dan, Lidija Zagorc iz Območnega združenja Rdečega križa Kamnik pa zagotavlja, da je v kamniški občini iz domačega kraja občuten porast krvodajalcev v zadnjih letih. Pred desetimi leti je bilo v naši občini 1.031 krvodajalcev, lansko leto pa že 1.816. Gledano v slovenskem merilu, se je lani krvodajalskih akcij ude- ležilo 111.106 krvodajalcev, ki so zdravstvu zagotovili več kot 42.000 litrov krvi, kar zadošča potrebam po krvi v Sloveniji. Krvodajalstvo je odsev človečnosti, ki temelji na načelih prosto- voljnosti, brezplačnosti in anonimnosti, krvodajalci pa s svojo velikodušnostjo zagotavljajo nemoteno delovanje zdravstva. Kamničan Matjaž Ravnikar je kri daroval že 105-krat. Krvodajalec V Sloveniji vsakih pet minut nekdo je lahko vsak, ki je zdrav, star od 18 do 65 let in tehta najmanj 50 potrebuje kri kilogramov. Začetki transfuzijske službe v Sloveniji segajo v leto 1945, ko je bil v uporabljajo za klinične namene in za izdelavo zdravil iz krvi. Z rednimi Ljubljani ustanovljen transfuzijski oddelek pri Centralni vojni bolnici, 4. odvzemi vzdržujejo stalne zaloge. Trenutne zaloge krvi so zadovoljive, se junija pa so odvzeli prve doze in jih tudi konzervirali. Ta prelomni dogodek pa nenehno spreminjajo – odvisno od porabe in odziva krvodajalcev na je postal tudi dan slovenskih krvodajalcev. Devet let kasneje so uvedli brez- vabila,« razlaga Kamničan Janez Repanšek, izredno aktiven krvoda- plačno, prostovoljno in anonimno krvodajalstvo, kar pomeni, da Rdeči križ jalec in član upravnega odbora Območnega združenja rdečega križa Stojnice so ponujale gostoljubje perovskim zelemenjavcem. Slovenije organizirano izvaja krvodajalske akcije že 59 let. Vse do danes je Kamnik. S transfuzijami praviloma nadomeščajo le sestavino krvi, ki je že več kot štiri milijonov krvodajalk in krvodajalcev darovalo skorajda dva bolniku primanjkuje, kar je učinkoviteje in varneje, zato iz krvi krvodajal- Prvo perovsko srečanje vrtičkarjev je v soboto, 10. maja, prestalo ognjeni milijona litrov krvi. »Bolezni in krvavitve, ki ogrožajo zdravje ali življenje cev pripravljajo pripravke, ki vsebujejo sestavine krvi (krvne komponente krst! V razkošju zelenja perovskega travnika na Zg. Perovem in toplega zaradi pomanjkanja krvi in njenih sestavin, zdravimo s transfuzijami krvi. za različne namene) ali sestavine plazme (za zdravila iz krvi): pripravke sonca, kot smo si lahko samo želeli. Praktične in doma sestavljene stojnice Največji porabniki so bolniki z boleznimi krvi in krvotvornih organov (kost- so gostoljubno pričakale prve »zelemenjavce« raznoraznih rastlin, sadik eritrocitov dajejo slabokrvnim bolnikom, s transfuzijami trombocitov za- in semen, od avtohtonih slovenskih semen do posebnih vrst sadik črnega, nega mozga), bolniki z rakom, bolniki, zdravljeni s transplantacijo orga- ustavljajo krvavitve, motnje strjevanja krvi zdravijo s plazmo in faktorji rumenega in rdečega paradižnika, pora, solat, paprik, bučk, drobnjaka in nov in kostnega mozga, ponesrečen- strjevanja krvi, s pripravki levkocitov in protiteles krepijo pomanjkljivo prav posebnih rož,…). Mizica, pogrnjena s čednim čipkastim prtičem, je ci in bolniki, ki kri potrebujejo zaradi obrambno sposobnost, za pomanjkanje beljakovin krvi in vzdrževanje krv- ponujala domač čaj, kavo in pecivo, ki so ga za to priložnost spekle prijazne operativnih posegov. Takšne oblike nega volumna pa dajejo albumin. Odvzeto enoto polne krvi ločijo na njene sosede. Dragica, Frenk, Branko, Veronika, Irena in Tatjana so nam zaupali zdravljenja omogočajo krvodajalci, posamezne sestavine oziroma krvne komponente, ki po odvzemu različno svoje vrtnarsko znanje in izkušnje: o koristnosti koprivinega semena (za vse saj za kri zaenkrat nimamo ustrezne- hitro propadajo, zato morajo kri predelati v šestih urah po odvzemu. Vsa- po petdesetem…); kuhanju po starih receptih (mimogrede, na naslednji ga nadomestila. Pri zdravljenju s krv- ka krvna komponenta zahteva posebno hranjenje v posebni ohranitveni perovski tržnici se bo tudi kuhalo); vzgoji avtohtone maslenice Perovo (ki jo si lahko pomagamo le ljudje med raztopini, eritrocite ali rdeče krvne celice hranijo v posebnih hladilnikih se ta čas ne more in ne sme deliti, bo pa čez mesec dni bogato cvetela na seboj,« pojasnjuje Lidija Zagorc z Novakovem vrtu); menjalnem krogu v Kamniku in skupnostnem vrtu, ki prav na +2 do +6 °C, obstojni so šest tednov, trombociti ali krvne ploščice so te dni nastaja na Šutni; izkušnjah pri pridelavi zelenjave; nadvse praktičnih OZRK Kamnik, ki v kamniškem obstojne pet dni na +22 °C, plazmo pa globoko zamrznejo na –30 °C in namakalnih bučkah in nenazadnje o generatorju na prosto (brezplačno) Domu kulture od leta 2008 trikrat takšno lahko hranijo do enega leta. Vsako odvzeto enoto krvi testirajo še energijo. Dobro »obiskana« je bila tudi mala vrtna knjižnica in k sprejemni letno - februarja, junija in oktobra na štiri povzročitelje nalezljivih bolezni, in sicer virus zlatenice tipa B, mizici nam je uspelo priklicati kar nekaj vrtičkarjev, da so se vpisali v našo - organizira dvodnevno krvodajal- virus zlatenice tipa C, virus HIV in sifilis, za bolnike, ki so imunsko zelo vrtičkarsko »bazo« podatkov, ki bo prišla prav za medsebojno obveščanje sko akcijo. V Sloveniji smo lahko oslabljeni, na primer po kemoterapiji in transplantaciji, ali za nedonošenčke in nadaljnjo širitev perovske zelemenjave. ponosni, da s prostovoljnimi in ne- pa tudi na prisotnost citomegalovirusa. Otroško obarvana in prisrčna sta bila kotička za otroški delavnici: v enem plačanimi krvodajalci že skoraj šest- so se zbrale deklice in dekleta, ki so spletale venčke iz ivanjščic, v drugem deset let sami zagotavljamo zadostno pa so nastajali čudoviti glineni okrasni lončki … količino varne in kakovostne krvi za Koliko krvi je potrebno? Veselo in živahno sejmarsko dogajanje je spremljalo toplo sonce. Tako Janez Repanšek je krvodajalec vse naše bolnike. »To nas uvršča ne za srčno operacijo: okoli 6 enot krvi, kar pomeni 6 krvodajalcev; toplo, da so rastlinam, sadikam in nekaterim sejmarjem prav prišli senčniki, za operacijo rakastih novotvorb: več kot 20 enot krvi; ki so jih ponudili prijazni sosedje. Med zadovoljne obiskovalce so se pome- že štirideset let in je daroval kri samo med dobro organizirane, tem- že 168-krat. Za 160 darovanj je več tudi med nesebične, altruistične za presaditev jeter: 20 enot krvi; šali tudi župan in podžupanja Kamnika ter nekdanja varuhinja človekovih za ponesrečence: tudi do 30 enot krvi; pravic. Organizatorji dogodka smo takšne pozornosti in podpore še posebej prejel priznanje Rdečega križa narode. Do zdaj se pri nas še ni zgo- za komplikacije pri porodu: 10 enot krvi ali več. veseli. Člani društva Perovo se bomo še naprej trudili, da s takšnimi dogodki Slovenije in majhno pozornost. dilo, da nekdo, ki je potreboval kri, oživimo zgodovinske perovske vezi, še bolj povežemo domačine Sp. in Zg. Že od nekdaj je prepričan, da je te ni dobil.« Perovega in Perovemu nadenemo obraz prijaznega kraja, kamor so vablje- bolje stokrat dati kri, kot jo enkrat Ena glavnih usmeritev programa Biti krvodajalec je najlepše poslanstvo ni vsi Kamničani. Tudi s te perspektive je perovski most, ki se gradi, tako prejeti. je tudi vključevanje mladih v krvo- pomemben za Perovo. Kamničan Janez Repanšek je krvodajalec že štirideset let, vse od sre- Obiskala sta nas tudi zaslužna člana našega društva Perovo: ustanovna in dajalske akcije, saj bodo mladi krvo- dnješolskih let. »Ko sem videl, kako pomembno je krvodajalstvo, sem si prva predsednica Katja, ki perovske korenine zdaj odganja na Krasu (a še dajalci v prihodnosti nosili breme nacionalne preskrbe s krvjo. V Kamniku rekel, da je bolje dati kri stokrat, kot da jo enkrat dobim,« v smehu pove vedno ostaja naša članica) in naš likovni oblikovalec Dušan, brez katerega na februarski krvodajalski akciji že vrsto let sodelujejo številni kamniški Janez, ki je svojo napoved že krepko presegel, saj je februarja daroval kri naše društvo (plakati, letaki in Perovski list) ne bi imelo tako izvirne podobe. srednješolci, katere vedno pohvali tudi osebje iz Zavoda za transfuzijsko že 168-krat v različnih oblikah, od polne krvi, plazme do citofereze. Seveda Tudi Karina, urednica Delove Odprte kuhinje in novinarsko pero Perovskega medicino. Lidija Zagorc je prepričana, da gre glavna zasluga Cirili Jeras, bo ta številka višja že junija na naslednji kamniški krvodajalski akciji. V lista, je med sobotnimi obveznostmi našla nekaj trenutkov za obisk in nas saj jih izredno dobro pripravi na odvzem krvi, zato z njimi ni skoraj nič zadnjih štiridesetih letih se je darovanje krvi v tehnološkem smislu never- potolažila, da z dogodkom zelemenjave prav nič ne zamujamo. problemov, le v redkih primerih pride do kakšnega kolapsa. Prišel je tudi mladi sosed Jonas in ob harmoniki zapel nekaj večno ze- jetno spremenilo, a poslanstvo še vedno ostaja enako. Janez je hvaležen, lenih, ob katerih ni šlo drugače, kot da smo se mu pridružili. Z orglicami, da še ni imel potrebe po prejemu krvi, že prejeli pa so jo svojci. Očitno plesom… Krvodajalci, skriti heroji je oče izvrsten zgled, saj so tudi Janezove štiri hčere krvodajalke. Janez Tistega sobotnega dopoldneva je bilo vse prav, smejali smo se ljudje in Krvodajalec je lahko vsak, ki je zdrav, star od 18 do 65 let in tehta naj- še pripomni, da je v teh časih pomembno držati skupaj in pomagati drug smejalo se je sonce. Semena, sadike in rastline so našle nove vrtne »domo- manj 50 kilogramov. Ženske lahko darujejo kri vsake štiri mesece, moški drugemu, saj nikoli ne veš, kdaj boš sam potreboval pomoč. Obenem pa ve«. Verjamem, da bi bil zadovoljen tudi naš slavni perovski prednik Pero vsake tri mesece, ponoven odvzem plazme je mogoč že po dveh tednih, dejstvo, da si krvodajalec, pomeni, da si zdrav, saj si pred odvzemom krvi ali Bero, ki je 8. maja praznoval svojo 773. pomlad. Le kdo se ne bi razveselil krvodajalec pa lahko na leto podari kar do petnajst litrov plazme. »Plazmo tudi skrbno pregledan. bogatega pušeljca perovskega zelenja in dobre volje. pridobivajo s predelavo iz polne krvi krvodajalca ali s posebnim postop- Naslednja krvodajalska akcija bo potekala 5. in 6. junija v prosto- Ko je zvonec ob enih popoldan oznanil zapiranje tržnice, nam je bilo kom odvzema s celičnim ločevalcem - plazmaferezo, pri kateri krvoda- vsem po malem žal, a z obljubo, da dogodek ponovimo in še nadgradimo, rih Doma kulture Kamnik, kadarkoli pa lahko darujete kri v rednem je bilo tudi slovo prijetno. jalcu odvzamejo polno kri, izločijo plazmo in vrnejo krvne celice v krvni delovnem času transfuzijskih služb širom Slovenije. Športno kulturno društvo Dober dan, Perovo obtok. Sveže zamrznjeno plazmo, ki jo je mogoče hraniti 2 leti na –30 °C, BOJANA KLEMENC Planinska pesem na Šmarni gori Po več kot dvajsetih letih spet RA izpiti v Kamniku Potem, ko je zaradi denacionalizacije radioklub Ka- mnik, S59DMN izgubil svoje klubske prostore, kjer so imeli učilnico, delavnico in sprejemno oddajno sekcijo, je radioamaterstvo v Kamniku skorajda zamrlo. Po pet- najstih letih so nekateri entuziasti radioklub ponovno obudili in lani jeseni začeli s tečajem za radioamaterje. Tečaj v prostorih osnovne šole Marija Vera za učence višjih razredov ter tudi nekaj nekdanjih učencev in nji- hovih staršev je vodil Jože Prezelj S51TX. Trud mentorjev se je poplačal in v petek, 28. fe- bruarja, je 15 kandidatov pristopilo k izpitu. Komisija Franci ŽANKAR S57CT, Bojan KLEMENC S51KB, v sestavi: predsednik Franci Žankar S57CT, Dragan Jože PREZELJ S51TX, Boris ZABUKOVEC, S51ER Selan S55Z in Boris Zabukovec S51ER je preverila (foto S55Z) znanje kandidatov in odločila, da so vsi primerno pri- pravljeni. kar na šoli. Tako bodo novi operaterji pod nadzorom Ker je bil eden od kandidatov tudi učitelj na tej šoli, mentorjev v kratkem opravili prve samostojne zveze, šoli pa je v interesu, da se otroci tehnično izobražujejo, seveda pa jim sledi še vseživljenjsko izobraževanje. bo klub najverjetneje dobil prostor za radijsko sekcijo Želimo jim vso srečo in na slišanje na frekvencah! Pevci PSPD Lira smo v maju in posvečen tudi ves program, saj smo pesniški luči in njegov pomen v da- pred začetkom poletja še vedno vsi nastopajoči izvedli vsaj po eno našnjem času. Lira se je predstavila zelo aktivni. V petek, 9. maja, smo se njegovo delo. Na začetku smo, kot s pesmimi Slovenec sem (Gomolj- Kandidati pri izpol- udeležili prireditve, ki jo vsako leto se za vse prireditve spodobi, skupaj šek, Ipavec), Završki fantje (Maister, njevanju izpitnih pripravlja Turistično društvo Šmarna z godbo Vodice v združenem zboru Adamič) in Cvete dekletu rožmarin gora Tacen, Turizem Ljubljana in če- izvedli Himno in Triglav (Aljaž – Ze- (Maister, Misson). Številni pohodniki pol, med njimi tudi trtna skupnost Šmarna gora. mljič) ter Kazen (Maister, Adamič). in obiskovalci, ki so prišli na Šmarno pobudnik organi- 31. Planinska pesem na Šmarni Slavnostna govornika sta bila goro v prekrasnem sončnem vreme- zacije tečaja na OŠ gori je bila letos posvečena 140-le- mag. Milan Lovrenčič, predsednik nu, so naš nastop in izvedbo pesmi Marije Vera učitelj tnici rojstva in 80-letnici smrti gene- četrtne skupnosti, in Igor Pirkovič, nagradili z bučnim aplavzom. Andrej Kočar (dru- rala Rudolfa Maistra. Njemu je bil ki je predstavil generala Maistra v Tekst in foto: ALOJZ HANČIČ gi z desne spodaj). thkêuhtp ¢£êꢪ¡¤ ¡¡ Cdk^Ø`Z^o Druga sobota v maju je na Brez- ti vrhu, kjer tekmovalci v slabem kale fanfare in navdušeni vzkliki merjava rezultatov, še bolj zanimiv jah rezervirana za tradicionalni tek kilometru premagajo več kot 300 navijačev, ki so poskrbeli, da so pa je bil vpogled v posameznikov na 940 metrov visok Vovar. Pripra- metrov višinske razlike. Najboljši se tekmovalci primerno odžejali napredek od zadnjega testiranja. ve nanj tečejo skozi vse leto, saj čas je postavil Uroš Tomec, ki je in okrepčali. Nato so se odpravili Skupinska rehabilitacija se je brezjanski ljubitelji teka trenirajo v leta 2011 progo pretekel v pičlih pod Zvržinov toplar, kjer se je v odvijala na brezjanski plaži, kjer dobrem in slabem, brez izgovorov. 25 minutah in 45 sekundah. Leto- velikem kotlu že kuhal divajčinski so se vaščani sproščeno prepustili Čeprav navzen morda izgleda, da šnji zmagovalec Jure Kukovič se golaž, na žaru pa vztrajno obračal dobri družbi in vzdušju. Več kot se tekači borijo za prestižno prvo je rekordu približal na manj kot odojek. Po nekaj globokih vdihih dvanajst ur trajajoč dogodek je mesto ali celo za rekord proge, pa minuto. Drugo mesto si je pritekel in uradni razglasitvi rezultatov se zaznamovala dobra volja in za- gre v resnici za trd boj posamezni- Teo Lužar, tretji pa je bil Matej je duh športnega dopoldneva prelil dovoljstvo udeležencev, ki vsi že ka s samim seboj. Rak. Sledili so: Jože Grčar in Bo- v popoldne, ki so ga zaznamovale komaj čakajo, da se prihodnje leto Tekmovalci so po žvižgu Jer- jan Zvržina (glavna pobudnika ter naloge t.i. športno-vzgojnega kar- ponovno snidejo. neja Koncilje štartali »na ovinku« zagrizena organizatorja dogodka), tona. Udeleženci so se tako pome- Iskrene čestitke vsem, ki ste do- nad Zvržinovo hišo. Na začetku se Aleš Arko, Anka Starovasnik, Ire- rili v teku na 100 metrov, skoku v kazali, da so volja, moč in vztraj- proga za ogrevanje spusti do Vo- na Grčar, Brabara Močnik, Boris daljino, dotikanju plošče, sklecah nost pot, ki pelje do željenega ci- dic, nadaljuje pa po bolj ali manj Korošak, Brane Hribar, Mihela, in trebušnjakih, izmerili pa so si lja. Bravo Brezjani! Ponosni smo položni, tri kilometre dolgi gozdni Lucija in Petra Gabrovec. tudi kožno gubo. Veliko vznemir- na vas! Namiznoteniški biseri iz Kamnika: Eva, Nejc in Dejan v spremstvu cesti. Pot se nato strmo vzpne pro- Tekmovalce so na vrhu priča- jenja je povzročila medsebojna pri- BOJANA LUŽAR trenerjev. Klara Koprivec, Gregor Poljanšek Gašper Burkeljca je članski državni slovenski klub v letu 2013 v mo- 60 let Kegljaškega kluba Kamnik in Jakob Jančar. prvak med posamezniki, Franci Gru- ški konkurenci, menimo, da smo Kegljaški klub Kamnik letos pra- bar in Damjan Hafnar sta državna tudi najuspešnejši klub v Kamniku. Po najbolj uspešni tekmovalni se- za vse kategorije. Rezultati pokala Klubski prvaki so postali Anja znuje 60 let delovanja. Praznovanje prvaka tandem dvojice – člani, To je posebno priznanje, saj se v zoni v zgodovini Kegljaškega kluba štejejo tudi za klubsko prvenstvo za Zupančič, Jakob Jančar, Irena Ko- bo potekalo v soboto, 31. maja, na kadeti so državni prvaki - ekipno točkovanju upošteva vse selekcije Kamnik je na vrsti Pokal Kamnika leto 2014. privc in Franci Grubar. kegljišču. Program bo potekal ves v zasedbi Uroš, Gregor Poljanšek, od dečkov, kadetov, mladincev in Rezultati finala: dan z veliko kegljanja in tudi zaba- Rok Jantol in Žan Grm, državna pr- članov. Letos smo osvojili še več Deklice: 1. Anja Zupančič, 2. ve. Ob 12. uri bodo začeli najmlajši, vaka v tandem dvojice – kadeti sta naslovov državnih prvakov, imamo Tea Repnik, 3. Taja Žagar nadaljevali bodo kadeti in mladin- Jakob Jančar in Rok Jantol, Klemen pa tudi dva državna reprezentanta, Dečki: 1. Jakob Jan- ci. Vrhunec dneva pa ob 17. uri, ko Mahkovic je najboljši ligaški igralec torej smo razliko do drugih klubov čar, 2. Metod Zamljen, 3. bodo nastopili naši najboljši igralci po povprečju v sezoni 2013/2014. še povečali. Kegljaška ekipa namreč Klemen Končnik in povabljenci, ki so najbolj zaslužni Podelili bomo tudi zahvale bivšim šteje 6 igralcev in dve rezervi, zato Članice: 1. Irena Koprivc, za promocijo kegljanja tako doma igralcem in igralkam, ki so bili ak- je konkurenca za nastop še toliko 2. Tadeja Kokalj, 3. Lidija kot v svetu in so naši prijatelji. Po- tivni v najtežjih časih kluba. večja. Letos smo osvojili vsa držav- Pirman vabili smo Primoža Pintariča, Fran- Vse ljubitelje kegljanja vabimo, na prvenstva, ki so najbolj cenjena Člani: 1. Franci Grubar, 2. ca Kirbiša, Uroša Stoklasa, Barbaro da se nam pridružite na praznova- v kegljanju. Jeseni bomo tekmovali Rudi Vidic, 3. Franci Kozjek Fidel, Mariko Kardinal itd. Podelje- nju 60-letnice. Veseli vas bomo. v Avstriji v svetovnem pokalu, kjer Od 13. maja pa do konca na bodo tudi številna priznanja, saj Glede na uspehe naših ekip in po- bodo nastopili le državni prvaki iz meseca poteka Svetovno pr- je bila sezona zelo uspešna. Igralci sameznikov ter priznanje Kegljaške vse Evrope. venstvo za mladince in člane Calcita so ligaški državni prvaki, zveze Slovenije za najuspešnejši LEON PIRMAN v Brnu na Češkem, na kate- rem nastopata Kamničana Peter Jantol med mladinci in Klemen Mahkovic v članski Kamniški kegljači uspešni na VII. reprezentanci. O dosežkih naših igralcev bomo poročali po končanem mednarodnem masters turnirju veteranov prvenstvu. V juniju se zače- Od 6. do 11. maja je na Rijeki potekal VII. medna- 40. mesto (Matej Razdevšek) njajo priprave kandidatov rodni masters turnir veteranov, na katerem so kamniški Posamezno ženske (1974 in starejše): za slovensko reprezentanco kegljači tudi letos uspešno zastopali barve Kegljaškega 2. mesto (Irena Koprivc) U18, med katerimi so tudi kluba Kamnik. Posamezno ženske (1964 in starejše): Na turnirju je nastopilo preko 120 udeležencev iz 2. mesto (Lidija Pirman) različnih držav, v kamniški ekipi pa so sodelovali: Fran- Tandem MIX: rhrvêmp{êqlêrhtupr¸ ci Grubar, Mirjan Mlinarič, Matej Razdevšek, Marjan 3. mesto (Franci Grubar in Irena Koprivc) } ê êêê yê:® Golob, Danijel Istenič, Andrej Rutar, Lidija Pirman in 10. mesto (Mirjan Mlinarič in Lidija Pirman) ìê:êêê± Irena Koprivc, in dosegli naslednje rezultate: ê±êêWê Ekipno moški: ê±ê Oê ì꥾êêêê:êê 5. mesto (Franci Grubar, Mirjan W±ê:êê ± Mlinarič, Lidija Pirman in Irena Ko- :êê:êê privc) W±ê:êêê ìêêêêêê êê:ê 18. mesto (Danijel Istenič, Marjan Golob, Andrej Rutar in Matej Raz- ±êêê:êê ìê:ê:êêê ê devšek) êêêê Pari moški: 8. mesto (Franci Grubar in Mirjan Mlinarič) 33. mesto (Marjan Golob in Danijel Istenič) 35. mesto (Matej Razdevšek in An- drej Rutar) Pari ženske: 2. mesto (Lidija Pirman in Irena Ko- privc) Posamezno moški (1974 in starej- }:êê®êê ši): 1. mesto (Franci Grubar) ª£¡ê¤£©ê¤£©êêê 10. mesto (Marjan Golob) ¾ê 11. mesto (Andrej Rutar) Í ±êê Posamezno moški (1964 in starej- ši); Í 24. mesto (Mirjan Mlinarič) 37. mesto (Danijel Istenič) wvy{ ¢£êꢪ¡¤ ¡£ Iz Calcit Bike Teama Karateisti Virtusa uspešni v prvem delu tekmovalne Gregor Krajnc in Boštjan Hribovšek nadaljujeta sezone v zmagovalnem slogu Tudi na zadnjih dveh tekmah v spomladanskem delu tekmovanja so člani Karate kluba Virtus Duplica pod vodstvom trenerja Vladimirja Staniča uspeš- Gorski kolesarji kamniškega Calcit Bike Teama so v Ledinah no nastopili in pridelali nekaj medalj. opravili še zadnji preizkus pripravljenosti pred svetovnim po- V aprilu so tekmovali na 20. Karate pokalu za osnovne in srednje šole, ki ga je organiziral Karate klub Olimpija v sodelovanju s Športno zvezo kalom v češkem Novem Mestu, kamor so odpotovali v sredo. Ljubljana, sodelovalo je 119 tekmovalcev iz 13 klubov. Klubske barve so Na tretji tekmi slovenskega pokala v olimpijskemu krosu so bili zastopali: Tilen, Tomaž in Katja Sadar, Miha in Nika Uršič, Bor Gorjan, Anže znova odlični. V absolutni konkurenci je zmagal Gregor Krajnc Gradišek in Žan Ticijan Dolar. Dobri nastopi so se nekaterim tekmovalcem pred Boštjanom Hribovškom. Zmage med mladinci se je veselil obrestovali s priborjenimi odličji: Peter Zupančič, znova so se izkazali tudi mladi tekmovalci. tNika Uršič, 3. mesto kate, malčice (beli do rumeni pasovi); tAnže Gradišek, 3. mesto, mlajši dečki -45kg, borbe; tŽan Ticijan Dolar, 2. mesto, starejši dečki + 55kg, borbe; Prva tri mesta so zasedli isti tek- zaostanek pa je znašal slabih devet Miha Uršič, 3. mesto, movalci kot na tekmi v Mekinjah in minut. V elite je imel Boštjan 2:54 t starejši dečki -40kg, borbe. Ostali tekmovalci žal niso osvojili medalj, so pa pridobili nove izkušnje, ki Vrtojbi. Calcitova kolesarja Gregor minute prednosti pred Tancikom, jih bodo s pridom uporabili v naslednjih tekmovanjih. Krajnc na prvem, Boštjan Hribov- tretje mesto je pripadlo Blaž Pri- V soboto, 17. maja, so se odpravili na mednarodno karate tekmovanje šek na drugem in Mitja Tancik iz stovniku iz OrbeeGeaxa. Boštjan »Postojna open 2014«. Sodelovalo je 363 tekmovalcev iz 56 klubov in 5 domžalske Energije na tretjem me- Lavtar je bil deveti. držav. Tokrat so klubske barve zastopali: Jaka in Luka Spruk, Miha Uršič, stu. Ker je Grega še mlajši član, je Zmage med mladinci se je veselil Žan Ticijan Dolar, Drago Jeglič, Meta Motnikar in trener Vladimir Stanič. v kategoriji elite zmagal Boštjan. Peter Zupančič, ki je bil po dirki za- Pri deklicah U11 je slavila Hana Kranjec Žagar, Zoja Kranjec je bila Vsi tekmovalci so pokazali dobre nastope, žal pa tokrat ni bila velika bera Oba imata po treh dirkah tri zmage dovoljen, saj kaže dobro pripravlje- druga. medalj. Na 5. mesto se je uvrstil Drago v veteranski kategoriji – kate, ravno tako na 5. mesto Meta v kategoriji mladinke +60kg, borbe in z enako uvr- v svoji kategoriji in sta s 75 točka- nost pred naslednjo dirko za svetov- sezoni domačo dirko vozila Tanja vid Jagodič in Luka Bojkovič pa so mi vodilna v skupnem seštevku. ni pokal. Za dobro minuto je ugnal stitvijo Žan Ticijan v kategoriji mladinci -76kg, borbe. Trener Vladimir pa je Žakelj, ki je brez težav slavila pred se zvrstili od 9. do 13. mesta. Pri v kategoriji veteranov, +35 let absolutno-borbe osvojil 3. mesto. Drugo mesto med mlajšimi člani Mateja Bergerja iz Energije, tretji domačimi gledalci. Drugouvršče- deklicah U11 je slavila Hana Kra- S tem tekmovanjem so tekmovalci Karate kluba Virtus Duplica uspešno (U23) je osvojil Gregor Dimic iz je bil Rok Naglič. Matej Vrankar je no Nino Homovec je premagala za njec Žagar, Zoja Kranjec je bila zaključili prvi del tekmovalne sezone, ki jim je prinesla lepo bero medalj. Do Energije, ki je zaostal 4:19 minute, končal na šestem mestu. nekaj več kot pet minut, Calcitova druga. Med dečki do 13 let je do konca maja sledijo še izpiti za pasove in piknik, na katerem bodo utrjevali Urban Ferenčak je bil tretji, njegov V ženski konkurenci je prvič v Tina Perše je končala na tretjem zmage prikolesaril Matic Kranjec prijateljske vezi, nato pa se odpravijo na zaslužene počitnice. B. S. mestu. Med mladinkami sta nasto- Žagar, Peter Vovk je bil tretji, Ur- pili dve naši tekmovalki, do zmage ban Koncilja osmi, Jaka Starman je prikolesarila Eva Jagodič, Katja 11., Nal Auer pa 15. V kategoriji Prva tekma za Pokal Kranjec je bila tretja. do 15 let je drugo mesto osvojila Znova so se več kot odlično Nika Dečman, Žan Kranjec je bil odrezali mladi tekmovalci Calcit 11., Tilen Jagodič pa 12. Slovenije v gorskih tekih Bike Teama. V kategoriji U7 je Do tretje zmage v sezoni med Jaka Tominšek slavil pred Nikom amaterji je prišel Mohor Vrhovnik, na Osolniku Auerjem, Žiga Prelec je bil četrti, na tretji stopnički med veterani 1 je Na 5-kilometrski pro- pri deklicah je tretje mesto osvojila končal Gregor Miklič. gi je s časom 26:39.07 zmagal Jošt Lapajne, Ana Inkret, Živa Babnik pa četrto. Calcit Bike Team zdaj čaka pra- ki je letos iz mladinskih Pri dečkih do 9 let je na prvem me- vi izziv. Konec tedna bodo nasto- vrst prestopil v člansko stu končal Jan Boltar, Žan Lopatič pali na tekmi svetovnega pokala kategorijo, prav tako sta je bil drugi, Ana Langus pa peta. na Češkem. V Novem Mestu bodo uspešno prestopila tre- V kategoriji do 11 let je nastopilo kolesarili Boštjan Hribovšek, Tina tjeuvrščeni Anže Božič osem Calcitovcev, Žan Pahor je bil Perše, Gregor Krajnc in Peter Zu- in četrti Rok Bratina (vsi prvi, Luka Janežič četrti, Jan Inkret, pančič, Urban Ferenčak pa bo na- KGT Papež). Na 6. in 7. Pri dečkih U9 je zmagal Jan Boltar, drugi je bil Žan Lopatič. Jaka Dečman, Gašper Babnik, Da- stopil v eliminatorju. mestu sta sledila Bojan Ambrožič in Klemen Tri- ler, petnajsti je bil Simon Razpotnik. V AVSTRIJI BLESTELI URBAN V kategoriji mlajši veterani/veteranke je bila prva Petra Mikloša, FERENČAK IN MLADI CALCITOVCI tretja pa Urška Trobec, drugi in tretji pa Marjan Pester tekmovalni konec tedna pri severnih sosedih se je za dečkov do 11 let je Jaka Zupančič in Metod Bre- Rok Sušnik, Nejc Uršič in Rok Podbregar so člane kamniškega Calcit Bike Teama končal več kot izjemno. V Dečman osvojil 20., David gar. Mirko Janjatovič je zasedli prva tri mesta med dečki na prvi tekmi petek, 9. maja, ga je začel Urban Ferenčak, ki se je v Imstu ude- Jakopič 25., Zoja Kranjec bil šesti. Med starejšimi za Pokal Slovenije v gorskih tekih. ležil eliminatorja, se prebil v finale in osvojil odlično četrto mesto. pa je med deklicami do 11 veterani sta prvi dve me- V soboto so ga v Statteggu pri Gradcu nadaljevali najmlajši, ki so let končala na 9. mestu. sti osvojila Franci Teraž in Bojan Kožuh, četrto Bojan Kemperl, šesto Ivan V nedeljo so se najprej Urh, Franci Sušnik je bil 22. Z isto progo sta se uspešno spopadla mladinca štirikrat stopili na zmagovalne stopničke, v nedeljo, 11. maja, pa Aljaž Božič na 2. in Marino Mekiš na 5. mestu. ga je prav tako v Statteggu sklenil Gregor Krajnc, ki je olimpijski s starta pognali mladinci, kjer je za Calcit Bike Team V kategoriji mlajše deklice je zmagala Maša Viriant, tretja je bila Tjaša kros med mlajšimi člani končal na šestem mestu. Uršič, Iza Škrtič pa osma. Med mlajšimi dečki je zmagal Aleš Prelovšek pred nastopil Peter Zupančič, Mihom Podbregarjem. Žan Uršič je bil osmi. Med deklicami je zmagala Ana Urban je skupaj s slovenskim lahko tudi na največjih dirkah vozi ki je končal na 31. mestu. Milović, tretja je bila Tjaša Čirović, četrta Hana Dobovšek. Rok Sušnik, Nejc specialistom za eliminator Miho z najboljšimi, kar bo lahko dokazal Dirka je štela tudi za mla- Uršič, Rok Podbregar so zasedli prva tri mesta med dečki. Grega Zagorc je Halzerjem v petek nastopil na nočni 23. maja na dirki svetovnega pokala dinski svetovni pokal. bil tretji med starejšimi dečki. dirki v Imstu, kamor ju je povabil na Češkem. Peter je po dirki sporo- Tekma je bila tudi veteransko državno prvenstvo. Franci Teraž in Metod odlični avstrijski tekmovalec Dani- Izjemne predstave doma in v tu- čil: »Ker smo imeli dirko Bregar sta dosegla naziv državnega prvaka, državni podprvaki so bili Marjan el Federspiel. Slednji je dobil kvali- jini še naprej kaže podmladek Cal- že zelo zgodaj, ob 9. uri, Zupančič, Bojan Kožuh, Urška Trobec, Ivan Urh, Bojan Kemperl je bil tretji, fikacije, Halzer je bil drugi, Urban cit Bike Teama. V Statteggu je bila sem šel v Gradec že v Mirko Janjatovič pa četrti. Drugi člani KGT Papež so se udeležili teka na Kalvarijo, kjer je 455 stopnic. pa tretji. V velikem finalu četverice sobota rezervirana za mlade gorske soboto, da sem si v miru Zmagal je Matjaž Mikloša, Simon Novak je osvojil 3. mesto. V ženski katego- sta Halzer in Federspiel zamenjala kolesarje. Med deklicami do 11 let ogledal progo in bil nasle- riji je zmagala Karmen Klančnik pred sestro Jasmino. Simon Novak in Matjaž mesti, do tretjega mesta je prišel je zmagala Hana Kranjec Žagar, ki dnji dan dovolj zgodaj na Matic Kranjec Žagar je med dečki do 13 let ciljno črto prečkal kot tretji. Foto: Frane Mikloša sta se udeležila tekme v avstrijskem Kolbnitzu,Reisseck- 8971 stopnic Italijan Elia Silvestri, Urban pa je je slavila četrto leto zapored. Med prizorišču. Čez noč je de- Kranjec. (1518 višinskih metrov in 3,5 km ), kjer je Simon dosegel 3., Mikloša pa 5. mesto. bil odličen četrti. dečki do 7 let je Nik Auer osvojil ževalo, tako da se je proga Gregor Mlakar pa je bil zmagovalec 25-kilometrskega Žirovskega trekinga. »Zadovoljen sem, čeprav bi mo- drugo mesto, Matic Kranjec Žagar spremenila v pravo drsalnico, z iz- naslednjih tekmah poseči še višje. Vsem čestitamo! Mira Papež goče lahko iztržil še kaj več. Italijan med dečki do 13 let in Žan Pahor jemno težkimi tehničnimi odseki. Konec meseca sledi vrhunec sezo- ni bil toliko močnejši od mene. V med dečki do 11 let sta bila tretja. Štartal sem nekje iz 40. pozicije ter ne z dvema tekmama svetovnega polfinalu sem dal od sebe veliko Med mladinkami sta barve kamni- počasi pridobival mesto za mestom. pokala.« Za košarkarje Calcit več, kot bi rabil. Šel sem na 'ziher', škega moštva branili Eva Jagodič Imel sem dober tempo, še posebno Gregor Krajnc v zadnjih tednih nisem upal tvegati, da se ne bi uvr- in Katja Kranjec, ki sta zasedli v klance, na spustih pa nisem bil kaže res odlično pripravljenost. To stil naprej. Sem se pa tu iztrošil,« 9. in 13. mesto. Med dečki do 15 med najhitrejšimi. Nekajkrat sem je potrdil tudi v Statteggu, kjer je basketball se sezona končuje je pot do uspeha opisal Šentjurčan let je Žan Kranjec prikolesaril do se znašel tudi na tleh, kar v takšnih dirko UCI C1 med mlajšimi člani Za našo člansko vrsto se je sezona že končala. Žal so prav na zadnji tekmi, v kamniških vrstah in dodal, da mu 27. mesta, Tilen Jagodič je bil 30., razmerah ni nič nenavadnega, ter na končal na šestem mestu. Zmage 26. aprila, v Tolminu morali priznati premoč domače ekipe in so nato na je po 15. mestu v Haimingu pred te- med dečki do 13 let je Jaka Starman koncu privozil 31. mesto. Z vožnjo se je sicer veselil Novozelandec koncu zasedli 14. mesto na prvenstveni lestvici. V celotni sezoni so igralci dnom dni in četrtim v Imstu samo- osvojil 13., Urban Koncilja 16., Nal sem že bolj zadovoljen, počasi se Samuel Gaze, ki je zmagal uvodno prikazali zelo različne igre. Od vrhunskih predstav v začetku sezone, ko so dirko svetovnega pokala v elimina- »padali« tudi precej višje rangirani nasprotniki, do precej bledih iger v na- zavest zrasla, zato verjame, da se Auer pa 26. mesto. V konkurenci vidi napredek, tako da je želja v daljevanju sezone, ko so zapored izgubili kar šest tekem. Ob koncu sezone torju v avstralskem Cairnsu. so se nekoliko pobrali in ponovno dosegli nekaj zmag. V prihodnji sezoni »Konkurence ni manjkalo, zato pričakujemo večjo vlogo mladih domačih igralcev, ki so nekajkrat že pokazali sem s šestim mestom zelo zadovo- svoje znanje tudi na članskih tekmah. ljen, čeprav še nisem popolnoma Veliko bolje pa gre našim fantom v mlajših kategorijah. Kot kažejo trenut- zdrav. Dirka je bila že drugo leto ni rezultati, bodo prav vse ekipe nastopale v prvih ligah v svoji kategoriji, v dežju, česar si nisem želel. Imel kar bo prvič v enajstletni zgodovini kluba. sem dobro startno pozicijo iz druge V skupini pionirji U-13 bosta kamniške barve zastopali kar dve ekipi. Ekipa vrste, kar v mokrih razmerah veliko Calcit Basketball Beli so si uvrstitev v prvo ligo priborili že v tej sezoni s 16. mestom v državi. Kot kaže, pa si bo prvo ligo zaslužila še ekipa Calcit Basket- pomeni. Seveda brez napak ni šlo, ball zeleni. Fantje so namreč minulo soboto, 17. maja, na prvi kvalifikacijski izbira gum tudi ni bila najboljša, tekmi premagali ekipo Lastovk z rezultatom 47:27 in si tako praktično že zato sem na spustih izgubljal. V kla- zagotovili igranje v prvi ligi še pred povratno tekmo, ki bo 24. maja. nec sem bil konkurenčen, na spustih Odlične predstave so prikazali tudi pionirji U15. Na dveh kvalifikacijskih pa me kolo ni nič kaj ubogalo,« je tekmah so se udarili z ekipo Vojnika. V prvi tekmi v domači kamniški dvorani dejal Grega, ki se je ob tem zahvalil so si nabrali 20 točk prednosti in odločeni, da se prebijejo v prvo ligo, minulo še vsem iz ekipe in tistim ob progi, nedeljo odigrali še drugo povratno tekmo v Vojniku. To so sicer izgubili z ki so navijali zanj. rezultatom 64:59, a dvoma o skupnem zmagovalcu ni bilo. Za zaključek so se v boj podali še Prav tako ne poznajo poraza tudi naši kadeti. V soboto, 17. maja, so pre- magali ekipo Radovljice z rezultatom 68:51, zadnja tekma v sezoni pa bo v kolesarji v konkurenci elite. Boštjan domači dvorani, ko pride v goste še druga gorenjska ekipa iz Šenčurja. Hribovšek je končal na 17. mestu, Fantje, ki zastopajo kadetske vrste, pa v večini igrajo tudi za ekipo mla- znova je bil blizu točk za lestvico dincev. Tako so si v nedeljo, 18. maja, že zagotovili uvrstitev v prvo ligo, saj Mednarodne kolesarske zveze, ki so nasprotno ekipo Jesenic premagali z rezultatom 81:70. Potrditev bo prišla jih prinaša 15. mesto. Tina Perše je v nedeljo, 25. maja, ko se bodo udarili še z ekipo Šenčurja. žensko dirko, ki jo je sicer dobila V klubu smo s sezono zelo zadovoljni, saj je dobro delo trenerjev in vseh, slovenska šampionka Tanja Žakelj, ki so vpeti v delovanje kamniške košarke, že obrodilo sadove, tako da bomo Mladi Calcitovci: David Jagodič, Hana Kranjec Žagar in Zoja Kranjec pred štartom dirke v avstrijskem končala na 18. mestu. v Kamniku gledali dobre košarkarske predstave tudi v prihodnji sezoni. Statteggu. Foto: Frane Kranjec. Robert Prosen ¡¤ ¢£êꢪ¡¤ huptp}vz{p PROJEKT COMENIUS: Skok učencev za dan Evrope S šolskim letom 2013/14 se je naša šola vključila v mednarodni pro- prvo srečanje v Kamniku, januarja srečanje v Vilanova del Cami/Španija učencev širom Evrope obeležuje dan Evrope (Europe Day) z različnimi jekt Comenius, v katerem sodelujemo s partnerskimi šolami iz osmih in marca v Lahtiju na Finskem. Zadnje srečanje se je odvilo konec aprila dogodki z namenom dvigovanja evropske zavesti in medkulturnega evropskih držav: Nemčije, Poljske, Finske, Turčije, Grčije, Španije, Ir- v malem grškem mestecu Makrygialos. sodelovanja. Letos želimo na šoli še posebej poudariti 10-letno članstvo ske in Romunije. Projekt poteka v angleščini in nosi naslov We discover V začetku aprilu je potekalo v Sloveniji, v okviru projekta Comenius, Slovenije v EU. Zato smo v okviru mednarodnega projekta Comenius Europe – colorful diversity in powerfu lunity – yesterday, today and to- prvo srečanje učencev in učiteljev iz Nemčije, Turčije, Finske in Špani- organizirali SKOK vseh učencev. Hkrati z učenci OŠ Frana Albrehta so morrow. To sodelovanje ponuja učencem in učiteljem priložnost komu- je. Pri nas so preživeli konec tedna od četrtka do ponedeljka. Glavni del skočili tudi njihovi vrstniki v državah, s katerimi sodelujemo v projektu. niciranja v tujih jezikih ter izboljšanja spretnosti na področju timskega srečanja je potekal v domu CŠOD v Bohinju. Skupaj je bilo 42 učencev Ob skoku je vsaka šola vzkliknila: We can move the world. dela, odnosov med ljudmi, načrtovanja, izvajanja projektnih aktivnosti in učiteljev, ki so spoznavali lepote Kamnika in Bohinja, z različnimi Želimo si, da bi tudi otroci lahko s svojimi pozitivnimi dejanji vpli- ter uporabe IKT tehnologije. S projektom želimo razvijati poznavanje igrami pa so tkali medsebojne vezi. vali na boljši jutri. in razumevanje evropskih kultur in jezikov, kar bi morala biti vrednota Vse partnerske šole smo želele obeležiti dan Evrope. Zato smo se DARJA HABJAN, vsakega evropskega državljana. Projekt bo trajal dve šolski leti. odločili, da v torek, 6. maja, organiziramo SKOK vseh učencev razre- OŠ Frana Albrehta Kamnik V okviru projekta smo izvedli že štiri srečanja. Oktobra je potekalo dne stopnje na matični in na podružničnih šolah. Vsako leto na tisoče PRVO SADNO DREVO 7. dan druženja in gibanja vseh generacij V soboto, 17. maja, je že tretje leto zapored v Termah Snovik potekal izvedbi, kot tudi vsem udeležencem, ki so si vzeli čas in prišli v Snovik. VRTCA SONČEK projekt Dan druženja in gibanja vseh generacij. Prireditve se je kljub ne- Še posebna zahvala gre Termam Snovik, ki nas vsako leto prijazno sprej- koliko slabšem vremenu udeležilo preko 60 otrok in odraslih, ki so uži- mejo. vali v dejavnostih na temo zelišča. Po uvodnem delu so se pohodniki pod METKA MOZETIČ-PANČUR, koordinator projekta vodstvom učiteljic Lučke Drganc, Polone Ravnikar in Brigite Aleš podali na pohod do izvira snoviške termalne vode. Ob vrnitvi je sledila razglasitev najštevilčnejše družine, najmlajšega in najstarejšega udele- ženca pohoda. Udeleženci so z zanimanjem spremljali predstavitev zelišč, ki so jih pripravili učenci pod vodstvom učiteljice Tine Ušeničnik. Pripravili so tudi pogostitev z različnimi ze- liščnimi namazi, zeliščnim maslom, pehtranovo in metino potico. Učen- ci so pod vodstvom učitelja Mitje Luknerja so uživali tudi ob igrah v vodi - štafetnih igrah, trampolinu in preprogi v vodi. Hvala vsem, ki so pomagali pri EaVc^ch`^`di^ØZ` Svetovni dan Zemlje je poseben dan v letu, namenjen dvigovanju zavesti o varovanju okolja. V zasebnem vrtcu Sonček, enota Trobentica, ki obratuje Poleti boljši signal Mobitela Izpopolnjevanje vodnikov PZS od oktobra lansko leto, smo prvič praznovali svetovni dan Zemlje. na Veliki planini V našem vrtcu skozi vse leto namenjamo veliko pozornosti naravi in Tudi prostovoljni vodniki Planinske zveze Slovenije morajo redno ob- našemu okolju. Zgodnje ozaveščanje o pomembnosti varovanja okolja je navljati licence za vodenje na izpopolnjevanjih. Tako izpopolnjevanje za eno izmed temeljnih področij spoznavanja in učenja predšolskega otroka. Po dolgih letih prošenj in moledovanj vse kaže, da bo letos poleti boljši Vzgojiteljice otroke skozi celovit proces vzgoje navajamo na ločevanje od- dve skupini je potekalo od 4. do 6. aprila v Kamniški Bistrici, na katerem signal operaterja Mobitel (TELEKOM) na Veliki planini. Slab signal je so obdelali uporabo polavtomatskega defibrilatorja, uporabo satelitske padkov in varčevanje dobrin, ki jih prejemamo vsak dan. V sklopu praznika bil dolga leta zelo moteče dejstvo, saj je bil dosegljiv samo na zelo ozkih Zemlje smo izvajali s tem povezane aktivnosti, se pogovarjali o našem navigacije (GPS) v gorah, pomoč padlemu na zahtevni zavarovani poti, planetu, si ogledali ilustracije in o njem ustvarjali. V četrtek, 24. aprila, pa območjih. Tako je bila zelo otežena komunikacija tudi v primeru nujnih vodenje oseb s posebnimi potrebami in probleme prostovoljnega vodništva smo se odpravili na naše igrišče, kjer smo s pomočjo hišnika zasadili prvo zadev in reševanja. Pašna skupnost je že zdavnaj dala soglasje, vključno s zaradi različnega tolmačenja zakona o pospeševanju turizma in občinskih naše sadno drevo. pobudo, sedaj pa ji je prisluhnila tudi občinska uprava v Kamniku. Skupaj z odlokov. Iz kamniškega PD so se izpopolnjevanja udeležili Marinka Ko- Naše drevo je še majhno, prav tako kot mi. Rastemo in se učimo, tudi Mobitelom se je zelo potrudila, da so se rešili vsi birokratski zapleti (dovo- želj-Stepic kot vodja, Lojze Jerman in Bojan Pollak kot inštruktorja, kot naše drevo bo raslo in nas opominjalo, da skrbimo za našo Zemljo! ljenja, soglasja in podobno). Zato lahko v kratkem pričakujemo začetek del udeleženca pa Stane Simšič, ki je s 87. leti najstarejši aktivni vodnik PZS za postavitev bazne postaje na robu Gradišča, ki naj bi s svojim signalom v Sloveniji, in Matevž Košir, ki je s 85. leti tretji najstarejši. Vzgojiteljici; ALENKA HOČEVAR in URŠKA HAFNER dobro pokrivala celotni Veliki Stan in tudi druge dele. Bazna postaja je zasnovana tako, da se bo čim bolje vklopila v okolje. B. POLLAK JQRYcdUbe] CE4?;E F`Y¡YdU¡dUfY\[Uf`bQj^Q`_\ZQdQ[_ TQR_T_ffcQ[YfbcdYSYY^fcQ[U] cd_\`Se dUbffcQ[U]_TTUfUdYX[fQTbQd_ffcU¡dUfY\[U_T!T_) ¨¡ ¥ ¦§ §¦ ¦¤ © ¨¥¢ §£¤ ¤§© ¡ ¨£ ¢ Udeleženci prve skupine izpopolnjevanja vodnikov PZS v Kamniški Bistrici. Velika solidarnost do Prvomajski golaž na igrišču Laseno Pridobitev novega igrišča smo prizadetih v poplavah vaščani lepo sprejeli. Tokrat smo se tudi v KS Pšajnovica pridružili na Balkanu tudi med vseslovenski tradiciji pogostitve s prvomajskim golažem ob prazno- Kamničani vanju 1. maja. Zbirali smo tudi prispevke za težko pričakovano Po Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem so pred dnevi pustošile poplave. Na tisoče ljudi je moralo zapustiti domove, številni so dobesedno brunarico, ki nam bo prinesla še ostali brez vsega. Prizadeto poplavljeno območje je po površini večje od streho ob igrišču. Slovenije. Akcije zbiranja pomoči za prizadete v poplavah v Srbiji ter Bosni Vaščani so se lepo odzvali. Vre- in Hercegovini so že med koncem tedna stekle tudi v naši občini. me nas je čuvalo s toplimi sončnimi Občina Kamnik in Kulturno društvo Sandžak Kamnik tako prosita vse žarki. Golaž je bil okusen, za kar občanke in občane, ki želijo pomagati prizadetim v poplavah, da prepo- gre pohvala predvsem Tomažu Se- trebne materialne dobrine dostavite na zbirno mesto na Usnjarski 9 (bivša deljšaku, Robiju Pulinu in Srečotu Gorenje trgovina na območju Alprema) v Kamniku, vsak dan od 9. do 11. Dacarju. Izkoristili smo tudi igrišče ure ter od 14. do 21. ure. Na prizadeta območja je prvi kombi z dobrima za igre z žogo, otroci pa so se igra- dvema tonama pomoči odpeljal že v ponedeljek, sedaj pa pripravljajo večjo pošiljko še za ta vikend. Seveda je dobrodošla kakršnakoli pomoč, člani li na otroških igralih. Zadovoljni Kulturnega društva Sandžak pa sporočajo, da imajo ta trenutek na voljo krajani so obljubili, da drugo leto dovolj oblačil, primanjkuje le več spodnjega perila, večja potreba pa je še pridejo še v večjem številu. vedno po ustekleničeni vodi, konzervirani hrani z daljšim rokom uporabe, otroški hrani, dezinfekcijskih sredstvih, plenicah, higienskih pripomočkih MONIKA GRAŠIČ in materialu za nego dojenčkov in otrok. Pomoč prizadetim v poplavah na Foto: Marinka Škrlj Balkanu se je med drugim zbirala in se še vedno zbira tudi v Matični knji- žnici Kamnik, v Domu kulture Kamnik, na Srednji šoli in gimnaziji Rudolfa Maistra, v Vrtcu Zarja... Pozor: če boste pomoč prinesli v vrečkah, jih označite s črko H (huma- nitarna pomoč) in pripišite seznam. Pomagajmo sedaj tistim, ki nas zares potrebujejo. Bojana Klemenc Redna vzdrževalna DADA VASVAS BOBO VVAŠAŠ dela izvajamo brez gradbenega dovoljenja PEUGEOT Spomladanski meseci so tudi čas različnih gradbenih in vzdrževalnih del, ob tem pa se porajajo vprašanja glede pridobivanja potrebnih dovoljenj MAKSIMALNOMAKSIMALNOLNO ZZAŠČITIL za določene gradbene posege. Po pojasnilih Oddelka za okolje in prostor Občine Kamnik, redna vzdrževalna dela lahko izvajamo brez pridobitve gradbenega dovoljenja. PRED POLETNO VROČINO. Med vzdrževalna dela spadajo: t dela v objektu: pleskanje, popravilo ali zamenjava poda, popravilo ali zamenjava notranjega stavbnega pohištva, suhomontažna dela in izvedba nenosilnih sten; t dela na ovoju objekta: obnova fasade, stavbnega pohištva in strešne kritine, vgradnja strešnih oken, izvedba frčad; t zasteklitve objekta: zasteklitev lož, balkonov, teras in zunanjih stopnišč, namestitev senčil; t inštalacije in naprave v in na objektu: namestitev naprav in z njimi po- vezanih napeljav za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, pripravo tople vode, osvetlitev, pridobivanje energije, komunikacije in zveze, namestitev dimniške tuljave; t dela v zvezi z zunanjo ureditvijo objekta, kamor med drugim spada: izvedba del za ureditev dvorišča in vrta, vključno z asfaltiranjem in po- dobnim utrjevanjem dvorišča, tudi za parkiranje, vključno z dovozi oz. dostopi in drugo opremo, npr. zapornice, terase na zemljišču ter izvedba klančin, dostopov in drugih grajenih ureditev za dostop in neovirano rabo objekta; V skladu z določili Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/2013, sprem. 24/2013) in v skladu s 6. členom Zakona o graditvi objektov ZGO-1D (Uradni list RS, 57/2012) so dopustna re- dna in investicijska vzdrževalna dela na obstoječem objektu, če je bil objekt zgrajen v skladu z določili zakona, ki ureja graditev objektov. Če predvidena vzdrževalna dela presegajo zgoraj navedena dela, se v skladu z veljavno zakonodajo uvrščajo med rekonstrukcijska dela, za katera Bolezen in trpljenje si prestal, pa je potrebno pred začetkom del pridobiti gradbeno dovoljenje. v grobu zdaj boš mirno spal. ! " +44 Odšel si tja, kjer ni gorja, kjer upanje ti večnost da. !4-6,)3,7846.8:,:46/, ,601/, $ # ;;;54-6,)3.0*42 Vrhpolje (bivši Azur) oddamo ali prodamo ZAHVALA >!"& '# "# "$3(+42:261.?04 2 2 7000 m zazidljivo zemljišče in 200 m :,@.*43(95,5,1.8,:54#14:,3./..389/.3. V 74. letu starosti nas je po težki >!" ! " !" proizvodne hale. bolezni zapustil naš dragi mož, ati, ata, stari ata, tast, brat in stric >#!" " A #$&&$ > " A !&& $" $ Lahko v celoti ali po delih, možnost financiranja. >! &A& $ "! EDO JURMAN > $ "" # [email protected] iz Kamnika ! " > & # "$ && Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, >' !=" #A znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji >%" ! ! &'"=& ! # & &= svete maše. >!" ! Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, > " #! # praporščakom, pevcem Grm in trobentaču. ' $ A" hVhV#bZ_VX5h^da#cZi > '& A !"! "% #A Žalujoči: vsi njegovi `Vbc^h`^dWXVc5h^da#cZi >%"$& % $2(8.B3.'''# %&$-(.&(&&! Maj 2014 IjY^cVlll#`Vbc^`#h^ %)&$++')*% Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomin name obudite in večni mir mi zaželite. Ni res, da je odšel – nikoli ne bo! Odšel si tja, kjer ni trpljenja, Ujet v naša srca, nam pa je ostala bolečina z najlepšimi spomini, in tiha solza večnega spomina. bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 78. letu ZAHVALA starosti sklenila naša sestra in teta V 48. letu starosti nas je nenadoma V 66. letu nas je zapustil naš dragi oči, zapustil naš dragi sin, brat, stric in dedi, sin, brat, stric in tast prastric MARIJA MATJAN upokojena učiteljica OŠ Šmartno v Tuhinju BORIS KUHAR PETER SLEVEC Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in iz Šmarce iz Stahovice prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in bivšim Hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik, g. župniku Simonu znancem za pisna in izrečena sožalja, besede sočutja, objeme, sodelavcem Titana, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, Lorberju za lepo opravljen pogrebni obred, Francu Resniku podarjeno cvetje in sveče ter darove za svete maše. Posebna podarili cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrekli sožalje. in Jožici Hribar za lepe besede slovesa, trobentaču in pevcem zahvala sodelavcem podjetja Lermani, g. župniku Janezu Hvala g. župniku Antonu Prijatelju za lepo opravljeno zadnje župnije Šmartno za sočutno zapete pesmi. Gerčarju za lepo opravljen obred in pevcem za sočutno zapete slovo. Posebna zahvala Stanetu Mali in sosedom za vso pomoč. pesmi. Zahvala tudi vsem, ki ste jo obiskovali v času njenega bivanja v domu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Maj 2014 Vsi njeni Maj 2014 April 2014 uv}v®êwyl}vpêkvê¦êvzli hê꣪ê¦ê¢ª¡¤ wꢣ±êr±ê®êª¡½¨£©ê¥ªê¤ª±ê ¾êr¾s ê¡¥ê± ¾êkW¾iê¡¥ê ¾êr¾iêê¡£ê 015*," JO 0&4/"".#6-"/5" S PREDLOŽITVIJO TEGA OGLASA V MESECU )FMFOB%PMJOqFLTQ JUNIJU in JULIJU V KAMNIKU NA NOVI LOKACIJI NA GLAVNEM TRGU 11 BREZPLAČNI PREGLED KLIMATSKE NAPRAVE poleg NLB, tel.: 01/831 70 05, 031 795 960 in VELIKA IZBIRA KONTAKTNIH LEČ 20% POPUST NA STORITEV PRI PO IZREDNO UGODNIH CENAH SERVISIRANJU VOZIL VW, SEAT NOVI MODELI KOREKCIJSKIH IN IN VW GOSPODARSKA VOZILA SONČNIH OČAL - VELIKA IZBIRA TUDI ŠPORTNIH MODELOV Zaščitite vaše oči s kvalitetnimi očali! BREZPLA OKULISTI ob nakupu korekcijskih o ČNI PREGLEDČEN www.op ka-dolinsek.si PE V DOMŽALAH Breza center, čal Breznikova 15, tel.: 01/721 64 36 Popus se med seboj ne seštevajo. STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI hitro, kvalitetno in ugodno 031 689 832 TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik