Nasa Sodobnost

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Nasa Sodobnost NASA SODOBNOST V. LETNIK I. KNJIGA KAZALO I. KNJIGE I I PESMI Chanson ............................................. Clovak ndih dui .................................... Hducha.cija Elovaka, .hi je zpgubil rake pod lhbmrdi- maim noeltom ...................................... IJesern ................................................ Sa n je pmihcga Eloveka .............................. Sel je papdnik ....................................... Byron, lord Gordon-Matej Bor: U~mk ................................... Ferra-Mikura Vera-Peter Leoec: Dolk veijer. Joie ...................... K.o imela bova l.astno ............................ Fritz-Eulau Anneliese-Peter Levec: Smata .............................. Guttenbrunner Michael-Peter Levec: Pdhji .......................... Prija.tdj .............................................. Kiessling Franz-Peter Levec: jut^ mte dneva ni ........................ Lienhard Hermann-Peter Levee: Ladja ..................... ............ VeEni cve~t ............................................ Hdrn ................................................ J'e .to .qomin hil? .................................... Tri noi3ne pes~rmil: Soull~i%k ............................................ Tiilotna ura ........................................ Ti si. tam .......................................... Trse teEe ............................................... Sali Severin: I.prbezen ............................................. Pmulad'ni spev ........................................ SOPODAce-I~an Minatti: h~vna jezeru ................................. Pri jaielb ........ : .................................... Pri jaiteljstvo .......................................... Sanjarjenje ob Mujwem .......................... UdouiE Joie: Kmaj Se sli.hl ...................................... Nek& prihaja ........................................ St@ blh s~ca...................................... Tellllla uda .... ....................................... V gwhu Easa .......................................... Vek .paje ........................................... Sin svetovij .......................................... V~akda.n ja tdba ...................................... Vodnik Anton: Nakturno ............................................. Psebujen j. e ........................................... Zajc Dane: Ljubrilrn ta Em ........................................ Pesem o T&& ........................................ Be~kFrance: za reSebkami .....................................385. Gradiinik Janez: Slov.0 ..................................... ........... KosmnE Ciril: Bnltvdn o hchnti .in abl~&u ......................104. MiheliEe~aMira: Z&ba neu'slSwmga 'lyubinnca ......................... PeEe Ala: VsEukda'nja zgoh .................................... R&anc Marjan: GostilnSso dvmi%e .................................. Rekmvd'escenti in aclrrari Ijdje :............ 307. 416. Sta.rec z lolban~jo ...................................... ESEJI. CLANKI. RAZPRAVE Ba~conLjubo: Boj .mper krirn~iinlahiiebim ~~~~ibnadm&a ........ 226 Borko Boiidar: Pesnigki prolfil Pavla Gdlie .......................... 406 E. R .: 0 arhikektu .......................................... 202 Lefeb~reHenri: Ali hamo rnmksietiisno crtetiko? ..................... 135 Rudolf Branko: Beseda o Gmkmjevi ooemi ~Skoljkee in Kraighcrju- d~amaidtu .........................................400 Stele France: Pesnik v rurh'itelotwri .................................. 193 Skerjonc Lucijan M.. Razdljanje 80 gl~a~bi............................ 290 Stih Bojan: Ihjz Kroligher ........................................ 395 Vidmar Josip: Mediitac$ja ........................................... 97 Nwmki nesporaznd ................................ 494 Zmitter Fran: Anton Tom& Linhart in nj.egow, zgodmoviwko de1.o .... I MED KN JIGAMI Albreht Fran: 0 ~pevoduHeiaejwe Me........................... 540 F. N .. K'njiga Bemkdih novel ............................... 158 fifejak Milja: Dane Lorkar. Podoba de6lca ........................... 544 M~iSko K8renj.e~Carmi n~osmeh ........................ 153 Tri mlsdinalkra dela ................................... 75 Vladimir Kav6.E. Cez sotesko nc p~+rleS .............. 449 Moraoec Duian: Kramlja.nje o ~pa~tizadomteatru .................... 16.1 ljuclmi in v svetu Janeza Trtline ................ 78 -nc: Slovenska v.od.na imena .............................. 273 irje~ecDuian: ZgohYina srlovms~kega do~vstva 62. 162. 273. 348. 451. 544 France Re& . Igkra pod pepelcrm ..................... 27@ Jul Kodc. Balda o dicd ............................ 155 Razrna~anjeo Pahorjm& >Nom& brez waec ..... 443 Ugasla litmatura ..................................... 344 LIKOVNA UMETNOST Cevc Edlijan: Ob Batikvi in Spacalovi razstavi ..................... 557 &pic! Spelca: Vladimir Beai6 .......................................440 ARIIITEKTURA Sumi Nace: K temi: Urbani'zem .i.n spomcni6ko. vvlrstvo pri nas .... 82 GLEDALISCE Kralj Vladimir : Dramakwgija Arthwja Millmja ...................... 252 Draunaturgija Bdtorvaga ~epskegagleddi&c ....... 434 MolBre m naSm dm ...............................258 Ranko MarinkoviC. Glorija ............................562 M7illian Shakepeare. IHLtorije o HeolTiku IV. DTU@dd 173 Ore1 Tine: Celjsko . gledaliBEe v prvi po~lcwicisezoae 1956/57 ...... 261 I FILM Kralj Vladimir: >Ddina miruc ..................................... .. 175 llusek Vifko: Avantgarda sheumetnoshi ...... .................... 266 >FPm -- to je hjwbezen do bliinjegat .................. 366 I PROBLEM1 SODOBNE DRUZBE KajkSna mora birhi nqredna pravna zdEi'ta ndnib rnan@in? .........................'. ............ 180. 2441 Odmevi na uktchrske dqdke 111a Polljskem .......... 58 Beseda o tzadicimdizmu im mcrderndmu v d&ni Iidci ............................., ................. 532 Nckaj besed o .pziji m.ladill ......................... 539 Srce ni nekaj mtarelega ........................ ... 537 Modern& im poezijla mladib ....................... 538 Ob vpragaolju surdizma in Hiemymusa Boecha .... 148 Udo~iEJoie: Zns6ilnwti sodobnega .pes&kega izraza .............. 533 Vipotnik Cene: Zalpiaek 80 odrmRvu .pezije med 1~ju~dm.iin o njenli mo- .dernwti ............................................. 536 VoduSek Boio: Poeziia in Ens ........................................53i Cerrnelj La~o: 0 avtanarmni d.eieli F.uflta.ni.ja- Julijska krajina ........ 566 Le~ecPeter: Zapis o novih amtrijskih (pmti'h ...................... 87 Pleterski Janko: AmeriSka dognenja .o 1kan>Skem vpraSanju ........ 372. 464 Ja~orSekJoie: Wchd de Ghelclede ................................458 GLOSE IN KOMENTARJI Cermelj La~o: VpaaSuuje slovenkega hlstva na TriaSkem tin v Ge ni&i pokrajini ...................................... 240 G~ardijanEiEBoiidar: 2dezni5ko vpnaianje v Ljubljani ................ 172 ZAPISKI BnS Frnnjo: Poharske prupovcrcke .................................. 89 B . B. Cegka lilterat~nra v letu 1956 .......................... 284 Pagled v praiBlai DNOY~%iw>ta ......................... 476 Cermelj La~o: Neznan frarlowki slavospev Kranjski ..............92. 187 Gradiinik Jnnez: Zapisek o amoIriBki @ji ............................ 379 Pirnat Zlata: Iz parskoga ku'lturnega dnevn~lka .................... 382 Stele France: I< ~prdanju Loieljevego P rdem a ................... 479 Stefan Rozka: Kangres rpdl~slaih~pisateljev ....................... 189. 281 T .P .. Dve nuvi reviji ....................................... 574 UrbanEiE Boris: O navem prevcrdu Cmkarja v EdEino ................ 376 Vidmar Josip: K Prehrnmemru portretu ............................. 184 Iiikovnla ~prillaga: Matija Kogelj. France PreSercn . sa sodobnost FRAN ZWITTER, Anton Tomaf Llnhari In njegovo zgodovinrko delo (I) * JOZE UDOVIC, Komaj ie rllilm, Siopi bllzu rrca, Nekdo prlhaja (pesmi 14) * MlRA MIHELICEVA. Zgodba neurllianega ljubimca (17) * JOZE UDOVIC, Veter poje (pesem 31) * PETER LEVEC, Prevodi iz nove avsirijrke llrlke (pesrni Michaela Guttenbrunnerja, Vere Ferra-Mikura, Hermanna Lienharda, Anne- liese Fritz-Eulau in Franza Kiesslinga 32) % MARIAN ROZANC, Gortilnliko dvorlite (38) * JOZE UDOVIC, V grobu tara (pesem 57) PROBLEM1 SODOBNE DRUf BE: Odmevi na oktobrrke dogodke na Poljrkem (V. V. 58) j+ M E D K N J I G AMI : Zgodovina slovenrkega rlov- rtva I (DuJan Pirjevec 62) - Tri rnladinrka dela (Mitja Mejak 75) - Med ljudml In v rvetu Janeza Trdine (DuJan Moravec 78) * A R H I T E K T U R A : K femi: urbanlzem In spomenitko varrtvo prl nas (Nace Sumi 82) * R A Z G L E D I : Zaplr o novlh avririjrkih poeiih (Peter Levec 87) * Z A P I S K I : Pohorrke prlpovedke (Franjo Bag 89) - Neznan francorkl rlavorpev Kranjrkl (Lavo Cermelj 92) Nasa sodobnos~\-- .u. .. JOSlP VIDMAR, Meditaclja (97) * JOZE UDOVIC, Temna usta (pesem 103) ClRlL KOSMAC, Balada o Irobenti in oblaku VII (104) * ANTON VODNIK, Nokturno, Prebujenje (pesmi 120) * JANEZ GRADISNIK, Slovo (123) * DANE ZAJC, LJublm ta €as (pesem 130) * IVAN SENICAR, Starec z Iobanjo (131) DANE ZAJC, Pesem o rofah (pesem 134) * HENRl LEFEBVRE, All lrnamo rnarksisti€no estetikol (135) R E F L E K S I J E : Ob vprafanju surrealizma in Hleronyrnusa Boscha (Branko Rudolf 148) * M E D K N J I G A M I : Mllko Kranjec, tarn1 nasmeh (Mitja Mejak 153) - Juf Kozak, Balada o ullcl (Bojan Stih 155) - Knjlga Bevkovih novel (F. N. 158) - Kramljanje o partlzanskem featru (Dugan Moravec 161) Zgodovlna slovenskega slovstva II (Dugan Pirjevec 162) * G L E D A L I S C E : William Shakespeare, Hlstorije o Henrlku IV. Drugl del (Vladimir Kralj $73) F I L M : nDolina mlrucc (Vladimir Kralj 175) P R
Recommended publications
  • Kamniški Občan Št. 8
    ­ê¨ê ¥£­ê r±ê¢£­êꢪ¡¤ Pol stoletja Albrehtove šole Šolstvo na Kamniškem ima večstoletno tradicijo, šolsko življenje vsakega kraja pa je kot pisan mozaik, sestavljen iz velikih in majhnih, uspešnih in neuspešnih, pomembnih in nepomembnih, veselih in žalostnih dogodkov. Stavbo, v kateri se šolajo kamniški osnovnošolci, je že dodobra načel zob časa. Toda znotraj je še vedno polna sveže in mladostne energije. Živahna petdesetletnica. Stavba, v kateri je mnogo Kamničanov preživelo toliko nepozabnih trenutkov, šola, ki te s spomini ne izpusti iz rok. Konec maja v njej potekajo slovesnosti ob 50-letnem jubileju šole. Več o največji šoli v kamniški občini na petih lokacijah - v Kamniku, Mekinjah, Nevljah, Tunjicah in na Vranji Peči skozi pravkar izdan in pred- stavljen Zbornik, spomine ter pogovor z ravnateljem Rafkom Lahom na 2. strani. Kako blizu nam je evropski parlament? To nedeljo, 25. maja, bomo volili poslance iz Slovenije v Evropski parlament. Dvanajst nosilcev list na evropskih volitvah. Dvanajst obrazov, ki želijo zagovarjati interese naše države v družbi osem- indvajseterice, ki je v največji krizi v vsej svoji zgodovini. Približ- no 400 milijonov Evropejcev bo izbiralo 751 poslancev s petletnim mandatom. Volilna udeležba na neposrednih volitvah evropskega parlamenta se vztrajno zmanjšuje. Tokratne volitve v Evropski parlament napovedujejo kot najpomembnejše doslej, saj bo par- lament določil prihodnjo politično usmeritev Unije. Ob vstopu Slovenije v EU pred desetimi leti se je zdelo, da nič več ne bo tako, kot je bilo pred tem. Da bo samo boljše. Pa je res? Kakšne Kamnik, Velika ulica (nekdaj Grosse Gasse, danes Maistrova ulica). Razglednica je bila odposlana leta 1905.
    [Show full text]
  • KATJA MIHURKO PONIŽ: »Nisem Prijatelj Ženskih Pisateljev«, Apokalipsa, Št
    KATJA MIHURKO PONIŽ: »Nisem prijatelj ženskih pisateljev«, Apokalipsa, št. 90/91/92, 2005, str. 249–260. Page 1 Literarno vrednotenje in slovenske pisateljice med obema vojnama Literarno vrednotenje na Slovenskem zelo dolgo ni bilo povezano z ženskami, ne v vlogi kritičark kot tudi ne v vlogi literarnih ustvarjalk. Glede na zgodovinska dejstva ni nič posebnega, da se prve kritičarke (Marja Boršnik, Milena Mohorič in Silva Trdina) pojavijo šele v tridese- tih letih prejšnjega stoletja, saj je bila ženskam pot do univerzitetne izobrazbe zelo dolgo zaprta. Vzroke za njihovo majhno prisotnost že v omenjenem obdobju lahko vidimo tako v tem, da niso pripadale raz- ličnim intelektualnim skupinam, ki so svoje poglede razlagale v različ- nih literarnih revijah, kot tudi v posebnem položaju kritika, za katere- ga sta se predpostavljali široka razgledanost in sposobnost presojanja, ki ju je marsikdo tedaj ženskam odrekal. Ne nazadnje pa je bilo potreb- no imeti za ukvarjanje z literarno kritiko tudi dovolj časa. Biografije tis- tih Slovenk, ki so se pred drugo svetovno vojno občasno ukvarjale z literarnim vrednotenjem, nam ne razkrivajo le, kako težko jim je bilo dokazovati, da niso nič manj razgledane in sposobne vrednotiti kot nji- hovi sodobniki, ampak tudi to, da je bilo v njihovem življenju mnogo manj trenutkov, v katerih so se lahko ukvarjale s kritiko. Dovolj eksem- plarična je v tem smislu gotovo biografija Marje Boršnik. Drugi problem, ki se nam odpira, ko povežemo literarno vrednote- nje z ženskami, je odnos kritike do besedil pisateljic. Če bi naredili sta- tistično raziskavo o tem, koliko kritik je bilo na Slovenskem do druge svetovne vojne posvečenih delom pisateljic in koliko izmed teh bese- dil so napisali moški, bi se nam gotovo razkril zelo nizek odstotek.
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti DIPLOMSKO DELO Jasna Ledinek Maribor, 2009 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Diplomsko delo PROZA TONETA PARTLJI ČA Mentorica: Kandidatka: red. prof. dr. Silvija Borovnik Jasna Ledinek Maribor, 2009 ZAHVALA Zahvaljujem se svoji mentorici red. prof. dr. Silviji Borovnik za strokovno vodenje in svetovanje pri nastajanju diplomskega dela ter pri tem za posredovanje povratnih informacij v zelo kratkem času. Hvala tudi Tonetu Partlji ču, ki je sam velikodušno predlagal, da se osebno sre čava, in mi prijazno posredoval podatke, ki sem jih potrebovala pri oblikovanju njegove bibliografije. Na nekatera moja vprašanja je odgovoril tudi preko elektronske pošte in mi tako zelo olajšal delo. Za vse vzpodbudne besede v času študija in v času pisanja diplomskega dela se zahvaljujem svojim staršem, Anji in Mateju, ki so mi vedno stali ob strani. Hvala tudi Valeriji, ki si je vzela čas za prevod povzetka, Boštjanu in vsem, ki so mi na dolgi poti šolanja kakorkoli pomagali. UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Koroška cesta 160 2000 Maribor IZJAVA Podpisana Jasna Ledinek, rojena 26. 3. 1984 v Slovenj Gradcu, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer Slovenski jezik s književnostjo in Zgodovina, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Proza Toneta Partlji ča pri mentorici red. prof. dr. Silviji Borovnik avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. __________________________________ (podpis študentke) Maribor, 7. 4. 2009 POVZETEK Pri čujo če diplomsko delo obravnava prozna dela Toneta Partlji ča, ki niso namenjena mladini, ter podaja biografijo in bibliografijo omenjenega avtorja.
    [Show full text]
  • Informacija Za Medije
    Celje, 30. junij 2017 Informacija za medije Andrej Brvar, prejemnik Zlatnika poezije 2017 Dan mi je dan – je verz, s katerim pesnik Andrej Brvar upesnjuje svoj temeljni odnos do življenja. Kajti dan je zanj metafora za življenjski lok od zarje do teme. A njegova zavetnica je zarja, je svetloba. Kajti očaran je nad čudežem, nad skrivnostjo življenja, enkratnostjo človeške identitete in bivanja. Zato je pesnik reke življenja in svojo eksistenco doživlja bolj z epsko izpovedjo kot z lirično prizadetostjo. Sam pravi, da je slika temeljni element njegove poezije in da so ga slikarji naučili gledati svet z estetskimi očmi. Zato je prvo pesniško zbirko, to je bilo leta 1969, naslovil Slikanica. Takrat in pozneje je slika zanj najboljše izrazno sredstvo in realni svet je celota pesnikove izkušnje. Njegov programski verz je nedvoumen: Vse je pesem. A pesem nastane, če izraža njegovo izkušnjo v vsakodnevni vsakdanjosti, kar kaže, kako je avtor v ljubezenskem razmerju z življenjem. Njegova poezija je skorajda njegova biografija, je »senca in sonce, plus in minus«, hudomušno dostavlja. Na slovenski pesniški oder je Andrej Brvar stopil z zbirko Slikanica, potem pa so izšle zbirke Kdo je ubil Holoferna, Pesmi, Pesnitev o tem, kako je nastajala neka pesniška zbirka in druge. V zadnjem poldrugem desetletju pa Naplavine, Pesnitve in pesmi, Retrospektiva in Material. Ta zbirka je bila nominirana za Veronikino nagrado. Letos bodo izšle Transverzale. Izbor iz pesnikovega hrama skoraj petdesetletnega pesniškega ustvarjanja. Ni naključje, da je Andrej Brvar uredil prvo antologijo slovenske poezije v prozi, torej pesniške oblike med poezijo in prozo. Najprej je še pesnil v prostem verzu, nato pa se dokončno odločil za poezijo v prozi.
    [Show full text]
  • Milan Jesih Spletna Stran V Skladu S 13
    Sezona 2008/2009 Gledališki trg 5, 3000 Celje Mag. Tina Kosi, upravnica Dr. Borut Smrekar, pomočnik upravnice Janez Pipan, režiser Tatjana Doma, dramaturginja Miran Pilko, tehnični vodja Jože Volk, lektor Jerneja Volfand, vodja programa Telefon +386 (0)3 4264 214 Faks +386 (0)3 4264 220 E-naslov [email protected] Barbara Herzmansky, vodja marketinga in odnosov z javnostmi Telefon +386 (0)3 4264 205 E-naslov [email protected] Urška Zimšek, blagajničarka Telefon +386 (0)3 4264 208 E-naslov [email protected] (Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in uro pred predstavo.) Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje Tajništvo Letnik 58, sezona 2008/09, številka 6 Telefon +386 (0)3 4264 202 Izdaja Slovensko ljudsko gledališče Celje. Faks +386 (0)3 4264 220 Centrala +386 (0)3 4264 200 Vse pravice pridržane. E-naslov [email protected] Cena te številke je 1 EUR. Milan Jesih Spletna stran www.slg-ce.si V skladu s 13. točko prvega odstavka 26. člena Ustanovitelj SLG Celje je Mestna občina Celje. Zakona o DDV davek ni obračunan. Program gledališča finančno omogoča Ministrstvo za kulturo RS. Za izdajatelja mag. Tina Kosi SVET SLG CELJE Urednica Tatjana Doma Tatjana Doma, Miran Gracer, Zdenko Podlesnik (predsednik), Lektor Jože Volk Stane Seničar, mag. Anton Šepetavc Fotograf Damjan Švarc Oblikovanje Alten10 ČLANI STROKOVNEGA SVETA SLG CELJE Naklada 1.000 izvodov Milena Čeko Pungartnik, Marijana Kolenko, prof. dr. Radko Komadina, Minca Lorenci, Barbara Medvešček, dr. Katja Mihurko Poniž Celje, Slovenija,
    [Show full text]
  • PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE 2 Irena Novak Popov OBDOBJA
    Sodobna slovenska književnost I 1 PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE 2 Irena Novak Popov OBDOBJA 1945-1949 graditeljska poezija 1949-1958 protomodernizem ali intimizem 1959-1966 zreli ali temni modernizem filozofija eksistencializma 1966-1972 (Paternu) radikalni modernizem ali hipermodernizem -1975 (Poniž) tudi neoavantgarda, konkretna poezija 1972/1975 postmodernizem? problem, ta načeloma sovpada s postkomunizmom prisotni so sicer postmodernistični pojavi: obnova historičnih slogov medbesedilnost, citatnost močan tok duhovne, filozofske poezije nova postavitev subjekta postane posameznik PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE VOJNA POEZIJA Množičen pojav: 4 knjige Slovensko pesništvo upora – 2500 besedil poezija je sicer vedno množična, a le v izjemnih razmerah pridejo v javnost tudi preprosti avtorji, imajo težo vsi sloji začnejo pesniti ne glede na šolanost, nekateri celo pravopisa ne obvladajo (italijansko ozemlje) ker so priča posebnim in osebnim dogodkom, za katere menijo, da jih je treba ohraniti za prihodnost avtorji so lahko zelo preprosti ali pa vrhunski pri teh dvojih je najbolj zanimivo, povprečje je bolj ideološko obarvano opuščanje individualizma ni več razlike med visokim in nizkim, med življenjem in literaturo mit literature najbolj živi: identifikacijsko polje naroda vzpostavljata se nacionalna in socialna svoboda, še preden sta dejansko uresničeni nevarno je bilo pisati slovensko Teme: 1. trpljenje 2. boj 3. upanje besedila iz koncentracijskih taborišč, besedila slovenskih fantov v nemški vojski Slog: ni visokega artizma
    [Show full text]
  • Iz Zgodo Vine Celja 1945 –1991
    A • V • T • O • R • J • I A • V • T • O • R • J • I ODSEVI PRETEKLOSTI 5 Cena: 15 € Cena: Savina ČETINA ŽURAJ Brane PIANO Aleš GABRIČ Jože PRINČIČ Miran GAJŠEK IZ ZGODOVINE CELJA 1945–1991 CELJA IZ ZGODOVINE Mateja REŽEK Branko GOROPEVŠEK Stane ROZMAN Milko MIKOLA Ivanka ZAJC CIZELJ ODSEVI PRETEKLOSTI IZ ZGODOVINE CELJA Tomaž PAVLIN 1945–1991 A • V • T • O • R • J • I 5 A • V • T • O • R • J • I OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti NNaslovnica.inddaslovnica.indd 1 99.2.2007.2.2007 115:38:475:38:47 ISSN 1408-6611 ODSEVI PRETEKLOSTI 5 IZ ZGODOVINE CELJA 1945-1991 Celje, 2006 OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti 55.indd.indd 1 225.1.20075.1.2007 111:41:161:41:16 Izdal in založil MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE, zanj ANDREJA RIHTER Glavna urednica MARIJA POIVAVŠEK Uredniški odbor JANEZ CVIRN BRANKO GOROPEVŠEK TONE KREGAR ŽARKO LAZAREVI5 MARIJA POIVAVŠEK ANDREJA RIHTER ANDREJ STUDEN ALEKSANDER ŽIŽEK Lektoriranje ANTON ŠEPETAVC Prevod v nemšino AMIDAS Prevod v anglešino EVA ŽIGON Bibliografska obdelava SRE7KO MAEK Oblikovanje idejne zasnove RADO GOLOGRANC Raunalniški prelom MARIJA POIVAVŠEK Tisk TISKARNA HREN CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4 Celje)"17/19"(082) IZ zgodovine Celja / [glavna urednica Marija Poivavšek ; bibliografska obdelava Branko Goropevšek]. - Celje : Muzej novejše zgodovine, 1996-<2006>. - (Odsevi preteklosti ; 1; 2; 3; 4; 5) 5: 1945-1991 / [bibliografska obdelava Sreko Maek ; prevod v nemšino Amidas, prevod v anglešino Eva Žigon]. - 2006 ISBN 961-6339-14-1 (zv. 5) ISBN
    [Show full text]
  • Slovenski Esej: Kronološki Uvid Terminoloških Rešitev
    Slovenski esej: kronološki uvid terminoloških rešitev AnitA lAznik Šolski center Celje, Pot na Lavo 22, SI – 3000 Celje, [email protected] SCN VII/2 [2014], 67–78 Esej je posebna zvrst miselne proze, ki v literarni vedi doprinese v tistem delu raziskovanja literature, ki ni mogoč z izključno znanstve- no razpravo. Članek prikazuje reševanje terminološke variabilnosti problematike eseja v slovenski literarni vedi, in sicer bo predstavljen kronološki pregled razprav o eseju v slovenski literarni vedi, ki so izšle v knjižnih oblikah – od Literarnega leksikona Esej do Slovenske esejistike v drugi polovici dvajsetega stoletja Mirana Štuheca. The essay is a specific genre which is beneficial for the study of lit- erature in those areas of research literature that cannot be dealt which solely through scientific discussion. This article presents solutions for the terminological variability pertaining to the essay in Slovenian literary studies, namely, by presenting a chronological overview of published discussions that have appeared in book form – from Esej in Literarni leksikon to Miran Štuhec’s Slovenska esejistika v drugi polovici dvajsetega stoletja. Ključne besede: esej, esejistika, kronologija, literarna veda Key words: essay, essay writing, chronology, literary science 0 Izhodišče članka je esejistika, zvrst miselne proze, ki kljub številnim literarno- teoretičnim ali pregledno kronološkim razpravam ostaja relativno odprt prostor, vsaj v pogledu, ki predstavlja izčiščenost osnovnih pojmov in terminološko enoznačnost pojava. Prikazala bom reševanje terminološke variabilnosti proble- matike eseja v slovenski literarni vedi, in sicer bo članek predstavil kronološki pregled razprav o eseju, ki so izšle v knjižnih oblikah – od Literarnega leksikona Esej do Slovenske esejistike v drugi polovici dvajsetega stoletja Mirana Štuheca ter zaključil pregled z aktualnim pogledom na esej Toma Virka.
    [Show full text]
  • Noč Knjige 2017 Bomo Ob 18.00 Začeli S Črno Noč
    PO VSEJ SLOVENIJI petek, 21. 4. 2017 od 18.00 do 1.00 www.nocknjige.si www.booknight.net Šele ponoči izveš koliko zvezd je vrh neba. Srečko Kosovel No~ knjige je mobilna. Prenesite aplikacijo in se pridružite družini bralcev, poetov, fotografov in knjižnih oboževalcev. ^astni pokrovitelj: Medijski pokrovitelj: Nosilca projekta: Podpornik: KAZALO NOČI KNJIGE Fokus | 4 Slovenski dnevi knjige | 6 Noč knjige, petek, 21. april | 18 Spremljevalni program | 48 Akcije | 76 Noč knjige snujemo: Amnesty International Slovenija Antikvariat Glavan Beletrina, zavod za založniško dejavnost Bukla Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS Društvo knjigotržcev Slovenije Društvo slovenskih književnih prevajalcev Društvo slovenskih pisateljev Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji Društvo slovenskih založnikov Društvo Festival Sanje Javna agencija za knjigo Republike Slovenije Javni sklad za kulturne dejavnosti Za morebitnese vnaprej opravičujemo! napake Knjigarna Libris Koper Mestna knjižnica Ljubljana Mladinska knjiga Morfem založništvo Narodna in univerzitetna knjižnica Skupaj za knjigo Slovenska sekcija IBBY Šolski center Slovenske Konjice – Zreče (Noč branja) UNESCO Slovenija Vodnikova domačija Založba Sanje Naklada: 15.000 izvodov. Uredništvo: Andreja Udovč, Sabina Tavčar, Rok Zavrtanik. Zavrtanik. Rok Tavčar, Sabina Udovč, Andreja Uredništvo: 15.000 izvodov. Naklada: ter Založba za Javna agencija RS knjigo Sanje. Založili: Sanje. Produkcija: Katalog je brezplačen. aprila 2017. 9. V Ljubljani, Združenje slovenskih splošnih knjižnic Poslanica Vsaka noč je noč knjige Ko si otrok, posegaš po vsem, kar te obkroža. V svojem otroštvu sem bil obkrožen s knjigami. Knjige so bile vsepovsod. Zavzemale so večji del zidov hiš, v katerih sem odraščal. Povsem naravno je torej, da me je otroška radovednost gnala, da sem posegal po knjigah. Tu, med platnicami knjig, se mi je odpiral nov svet, vzporedna resničnost, ki mi je omogočala, da potujem, ne da bi šel iz postelje.
    [Show full text]
  • Linhartovo Sre Anje
    LINHARTOVO KULTURNI 25.-27. september 2014 SREANJE DOM 53 POSTOJNA Festival gledalikih skupin Slovenije ČETRTEK PETEK SOBOTA 25. september 2014 26. september 2014 27. september 2014 10.00 10.00 11.00 KD Slovenj Gradec, Studio A Gledališka šola Prve gimnazije KD Loški oder Škofja Loka Jose Luis Alonso de Santos: Maribor Simon Gray: IGRE JE KONEC LJUBEZENSKE IN ŠALJIVE SLIKE avtorski projekt (po S. Beckettu): AL FRESCO RAZMERJE PO BECKETTU 15.00 Gledališka skupina KD Brce, 17.00 11.30 Gabrovica pri Komnu KUD Franc Kotar Trzin Okrogla miza o predstavah Marjan Tomšič: ČEŠPE NA FIGI Nikolaj Erdman: SAMOMORILEC 17.00 17.00 20.00 Gledališka skupina KUD Štefan Okrogla miza o predstavah SLAVNOSTNA OTVORITEV FESTIVALA Kovač Murska Sobota TER PODELITEV LINHARTOVIH LISTIN Aleš Nadai: TOKRAT RES 20.00 IN PLAKETE REPUBLIKA! Questors Theatre, London, Velika Britanija Gledališki ansambel KUD »Zarja« 20.00 POTTERJEVE NEVERJETNE BOLHE Trnovlje – Celje Šentjakobsko gledališče Ljubljana (POTTERS AMAZING FLEAS), Carlo Goldoni: KRČMARICA Antony Jay, Jonathan Lynn: NEKOGARŠNJA PRTLJAGA MIRANDOLINA DA, GOSPOD PREMIER (SOMEBODY’S LUGGAGE) SLAVNOSTNA PODELITEV MATIČKOV IN ZAKLJUČEK FESTIVALA Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. V veliko čast mi je, da vas lahko v imenu Jerneju Verbiču, selektorju Marku Bratušu, ži- Jesenski čas na postojnske odrske deske Javnega sklada RS za kulturne dejavnost lepo riji in sodelavcem sklada, še posebej Silvi Bajc vsako leto pripelje bogato bero najboljših pozdravim na 53. Linhartovem srečanju v in Matjažu Šmalcu. gledaliških predstav ljubiteljskih skupin Postojni. minule sezone. V širni in pestri gledališki Linhartovo srečanje ni le srečanje najbolj- tradiciji vsekakor ne manjka zgodb, ki jim je ših slovenskih ljubiteljskih gledališč, ampak vredno prisluhniti, ljubezen do gledališča ter je stičišče vedenja o gledališču; prostor, kjer se predanost mnogih pa omogočata, da vse te kakovostna produkcija srečuje z ustvarjalnimi zgodbe lahko tako živo in jasno zaživijo pred potenciali mladih, šele prihajajočih umetni- našimi očmi.
    [Show full text]
  • Miran Košuta Italijanski Knjižni Prevodi Slovenskega Leposlovlja
    Miran Košuta Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovlja Przekłady Literatur Słowiańskich 5/1, 231-243 2014 Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovja Kronološka bibliografija (2000—2013)* 1. Aline Cendon, Loris Dilena, Giuseppe Turzi: Carso: due lingue, un al‑ tipiano. Con un’introduzione di Margherita Hack, traduzione in italiano di Mirjam Levstik. Monfalcone, Edizioni della Laguna, 2000, 258 str. Vsebuje tudi pesmi sledečih avtorjev: Srečko Kosovel, Miroslav Košuta. 2. Igor Dr novšek, Dimitar Anakiev: Poklon Tolminki — Homage to Tolminka — Omaggio a Tolminka. Traduzione di Jim Kacian, Neva Nemec, Davorin Žagar. Tolmin, Prijatelj, 2000, 83 str. 3. Družina Mokrček. Edizione plurilingue in sloveno, inglese, italiano, a cura di Nadja Pahor Bizjak, traduzioni di Patricija Jug e Alenka Vodopivec. Šempeter pri Gorici, Osnovna šola Ivana Roba, 2000, 43 str. 4. Srečko Kosovel: Ves svet je kakor: pesmi, Integrali — Tutto il mondo è come: poesie, Integrali. Traduzione in italiano di Jolka Milič, prefazione del dr. Janez Vrečko. Sežana, Comune di Sežana, 2000, 249 str. 5. Kajetan Kovič: Il professore d’immaginazione (Profesor domišljije, roman). Traduzione in italiano di Tomo Jurca e Paolo Bellotto. Milano, Hefti (Col- lana Piccole Hefti), 2000, 133 str. 6. Marko K ravos: Le tracce di Giasone: poema in cinque tempi con epilogo — Jazonova sled: pesnitev v petih slikah z epilogom — Jazonov trag: poema u pet slika s epilogom. Traduzione in italiano di Patrizia Vascotto. Milano, Hefti (Collana Polena), 2000, 53 str. 7. Vuka Kumar­‍Hiti: L’orma nel musco (Pesmi). Traduzione di Irena Vuga ‍‑Vogrič. Capodistria, samozaložba, 2000, 79 str. 8. France Prešeren: Battesimo presso la Savizza (Krst pri Savici). A cura di Marija Pirjevec, traduzione di Giorgio Depangher.
    [Show full text]
  • Več Dni Odrezani Od Sveta
    Št. 31(1668) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek, 30. julija 1981 Cena: 10 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416 - 2242 J********************* fNagrade vstaje | Praznično in zavzeto J —■ ---------------------------- * Na 6. srečanju delavcev IMV je govoril Boris Gabrič — *10 dolenjskih nagrajen-* Opozoril je na zapleteni gospodarski položaj — Pevski * cev prejelo plakete } zbor, godba in recitatorji razživeli obiskovalce } — — ★ * Prejšnji teden so na slavnostni } Pri Miklavžu na Gorjancih je vstaje na Slovenskem in o pomenu J seji republiškega odbora ZZB * bila 22. julija proslava, ki jo je tega dejanja. Dejal je, da so se * NOV podelili 9 nagrad sloven- * ob 40-letnici vstaje in ustano­ slovenski vstaji že v samem začetku J skega naroda, 5 plaket Zveze * vitve OF pripravila konferenca pridružili tudi dolenjski komunisti, okrog katerih se je začelo nabirati * rezervnih vojaških starešin Jugo- J osnovnih organizacij sindikata Jslavije in 87 plaket ZZB NOV ★ jedro partizanov. IMV. Na prireditvi, ki je bila V nadaljevanju je Gabrič opozoril * Jugoslavije. Slavnostni govornik * hkrati šesto srečanje delavcev } je bil predsednik RO ZZB NOV* na zdajšnji zapleteni gospodarski po- IMV, je govoril sekretar medob­ * Slovenije Janez Vipotnik. i , Nagrade slovenskega naroda * činskega sveta ZKS za Dolenj­ * so prejeli: Matej Bor, Aleš Beb- * sko Boris Gabrič. J ler, Janez Bitenc, France Lubej * Gabrič je množici udeležencev * - Drejče, Milica Ostrovška, * uvodoma spregovoril o začetkih J uredniški odbor in avtorji knjige * •k »Revolucionarna izročila - do- J * micili v slovenskih občinah”, * Dve zm agi v ČSSR * uredniški odbor in avtoiji pionir- * }skih knjig s tematiko NOB pri* STARO IN NOVO — Partizanski most čez Kolpo pri Starem trguje znamenje napredka.
    [Show full text]