DOCSLIB.ORG

Slovenski Gledališki Letopis ( SLOVENE THEATRE ANNUAL

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Slovenski Gledališki Letopis ( SLOVENE THEATRE ANNUAL K JOLBKQBL)BKOÄLPWB LJLPNFOUBSKFVWBKB pa NikaŠvabinJuvanovaMaia, PUFNQPSPÀBKPH,MFNFOJOHPTQB#FSDF LBKVTQFMPKFOBPESJIJOLBKQBÀOF v teatrihinnavseslovenskisceni; QBLBKWTFÄUFWLJIWTFQPNFOJ LBNLEPÄFMOBHPTUPWBOKF kdo jekjedobilpriznanje, PWFMJLJI UVEJNBMJI pa ševseofestivalih, še predenjenaodrušlozares; BMJCJMÇFQSFKQPTWPKFWNFT pel, plesalalilestatiral, ,EPWTFWUFBUSVKFJHSBM SFÇJSBM do v se SLOEV NSGKI EL DEALIŠKI L TOPIS 18_19 SLOEV NHE T EART NE A NUAL oSl venski gledališki letopis ( 20 SLOEV NHE T EART NE A NUAL ) 18_ 20 19 Slovenski gledališki letopis 2 SLOVENE THEATRE ANNUAL ( 0 ) 18_2 0 19 Sestavil in uredil ŠTEFAN VEVAR Spremna beseda: Melita Forstnerič Hajnšek (dramsko in postdramsko gledališče) Nataša Berce (balet in ples) Maia Juvanc (operno gledališče) Nika Švab (lutkovno gledališče) Klemen Markovčič (radijska igra) Sodelavci za posamezna gledališča: Tatjana Ažman (SNG Opera in balet Ljubljana), Barbara Briščik (SSG Trst), Darja Čižek (Opera in balet SNG Maribor), Lidija Franjić (Lutkovno gledališče Ljubljana), Oriana Girotto (Mini teater), Alen Jelen (ŠKUC gledališče), Robert Kavčič (Prešernovo gledališče Kranj), Srečko Kermavner (Šentjakobsko gledališče), Alenka Klabus Vesel (Mestno gledališče ljubljansko), Mojca Kranjc (SNG Drama Ljubljana), Tina Kren Mihajlović (Lutkovno gledališče Maribor), Tina Malič (Slovensko mladinsko gledališče), Staša Mihelčič (Cankarjev dom), Martina Mrhar (SNG Nova Gorica), Anja Pirnat (Gledališče Glej), Sandra Požun (Drama SNG Maribor), Mitja Sočič (Anton Podbevšek teater), Katja Somrak (Plesni teater Ljubljana), Miha Trefalt (Gledališče Koper), Jerneja Volfand (Slovensko ljudsko gledališče Celje), Maja Žuran (Mestno gledališče Ptuj). UDK 792.2/5(497.4)(058) Uvodna opomba Pričujoči Letopis je sedemindvajseti po vrsti in je obenem 32. nadaljevanje stoletnega Repertoarja slovenskih gledališč (1867–1967). Temelji na spletno dosegljivi bazi podatkov o slovenski gledališki produkciji (na portalu www.sigledal.org), a tam zbrane podatke tudi bistveno nadgrajuje — z uvodniki, podatki o festivalih in nagradah, s podatki o reprizah in gostovanjih ter s povzetkom in primerjavo podatkov med konkretnimi gledališči (na statistični tabeli). Prikazuje 215 detajlno popisanih premiernih uprizoritev in 259 repriz slovenskih institucionalnih, zunajinstitucionalnih ter tudi vidnejših polpoklicnih gledališč in gledaliških skupin. Tudi v obravnavani sezoni je število premier, ki ga izkazuje formalna statistika, nerealno visoko. Zajema namreč tudi 45 koprodukcij, kar je več kot sezono prej, povrhu je med njimi nekaj trojnih. To pomeni, da je realno število premier 170. Obisk v slovenskem gledališču, ki je po evidenci zaporednih Letopisov že nekaj sezon počasi padal in ki je prejšnjo sezono presenetljivo spet narasel (na 976.000 gledalcev), se je v obravnavani sezoni spet znižal za ca. 100.000 ter dosegel raven izpred dveh sezon (dobrih 880.000). Poleg obiska in premier pa statistična razpredelnica v vodoravnih vrsticah prinaša še druge številčne podatke o posameznih gledališčih, navpik pa seštevke vseslovenske produkcije v sezoni 2018/19: skupno število vseh igranih del, število igranih slovenskih avtorjev, število igranih tujih avtorjev, število premier, repriz, gostovanj in vseh ponovitev. Letopis seveda zajema vse gledališke zvrsti, dramsko in postdramsko gledališče, operno gledališče, balet in ples, lutkovno gledališče in tudi radijsko igro, zmeraj pa ga vpeljujejo uvodniki specialistov zanje. V SGL 2018/19 so to: Melita Forstnerič Hajnšek (dramsko in postdramsko gledališče), Maia Juvanc (operno gledališče), Nataša Berce (balet in ples), Nika Švab (lutkovno gledališče) in Klemen Markovčič (radijska igra). Štefan Vevar SPREMNE INTERPRETACIJE INTERPRETATIVE COMMENTARY Pogled na dramsko gledališko sezono 2018/2019 MELITA FORSTNERIČ HAJNŠEK Slovensko gledališče se je tudi v pretekli sezoni spoprijemalo s kulturnopolitično inertnostjo, predpisani modeli, v katerih ustvarjajo gledališki zavodi in neodvisne skupine, pa so (bili) vse prej kot ustvarjalno spodbudni. Težko je sicer odčitati generalna oprijemališča, skupne točke pretekle sezone; iz rutine storilnostno naravnanega uprizoritvenega modela so prej izstopali posamezni gledališki dogodki. Še zmeraj je povprečno do pet premier na sezono, ob tem pa še dve do tri na malih in drugih scenah. Repertoarne politike nacionalnih in mestnih gledališč manevrirajo zvečine med klasično, sodobno in eksperimentalno gledališko produkcijo. Sezona dobi ponekod svoj slogan – v ljubljanski Drami je bila to Intima, v MGL Vzgoja srca, v SSG Kulturni dvom... Pri izbiri režiserjev je formula kombinacija zrelih, uveljavljenih imen in mlajših, prihajajočih, ter za ščepec tistih iz tujine, najpogosteje iz Hrvaške in Srbije. Sklepna poročila festivalskih žirij in analize selektorjev so izpostavljala predvsem izjemno moč, presežnost slovenskega igralstva vseh generacij, ki v mednarodnih razsežjih predstavlja najmočnejšo valuto in moč slovenskega teatra. O tem pričajo tudi mednarodna priznanja v lanski sezoni, denimo nagrada za najboljšo uprizoritev na beograjskem Bitefu za predstavo Ali: Strah ti pojé dušo v izvedbi SNG Drama Ljubljana in režiji Sebastijana Horvata. V vrh slovenskega in evropskega gledališča ob tej sodi še uprizoritev Slovenskega mladinskega gledališča še ni naslova avtorice Simone Semenič v režiji Tomija Janežiča in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča, ki je mnogoplastno zaznamovala lansko sezono. Bila je nagrajenka Tedna slovenske drame v Kranju in Festivala Borštnikovo srečanje, kar je redek dosežek. S stališča kritičarke je moj pogled lahko samo partikularen in generalizacije so v vsakem primeru skrajno nehvaležne in nezadostne. V aktualnem gledališkem prostoru smo priča tako raznorodnim procesom, da je vsako zvajanje na skupni imenovalec nezadostno, v bistvu nesmiselno početje. Vsaka anamneza stanja je že v izhodišču obsojena na zgolj poljuben poskus nečesa neulovljivega. Je bila sezona presežna? Kot v vsaki pretekli je bilo tudi v tej nekaj presežkov. Selektor lanskega Festivala Borštnikovo srečanje Matjaž Zupančič je iščoč značilnosti sezone 2018/19 zapisal, da je sodobno gledališče postalo široka paleta scenskih praks, kjer stvari niso samo dobre in slabe, ampak predvsem tudi različne. Težko primerljive. Teatri delajo iz zelo neenakih izhodišč in produkcijskih obsegov. Agilnost in umetniško ambicioznost slovenskih gledališč najbolj duši pretirana birokratizacija. »Nelogična birokracija teatre vedno bolj sili v to, da se morajo bolj kot s produkcijo žive gledališke umetnosti, kar je njihov edini namen in smisel, ukvarjati s seboj in z za gledališče absurdnimi predpisi. Vsakomur je jasno, (6) da tisto, kar je dobro za muzeje, ni nujno dobro za teater – pa vendar vsi delajo po isti zakonodaji. Reforme so potrebne, vendar premišljene, da se z vodo vred ne odplakne tudi otroka.« Uprizoritev še ni naslova je v marsičem poseben fenomen vse bolj storilnostno naravnanega slovenskega teatra. Ustvarjalni proces je trajal šestnajst mesecev, predstava deset ur, s svojim trajanjem predstavlja nesporno doslej najdaljšo gledališko predstavo v zgodovini slovenskega gledališča. Cilj režiserja Tomija Janežiča ni bil ustvariti predstave v žanru »durational performance« ali trajajočega teatrskega dogodka. V nasprotju z drugimi trajajočimi predstavami vanjo ni mogoče poljubno vstopati in izstopati. Še ni naslova računa na gledalčevo pozornost od začetka do konca. V bistvu je vse trajanje uprizoritve posvečeno enemu samemu hipu, dolgemu manj kot sekundo, ko mlado dekle v tekstu Semeničeve v prometni nesreči umre. Pred nami se odvije kolektivni »čudež« umetniške kreacije. Janežičev psihodramski režijski in dramaturški pristop ter ostra, razplastena dramska pisava Semeničeve nas soočita z enkratno rinfuzo vsega odrskega. Pred nami je avtopsija živega odrskega organizma, ki do kapilar pulzira v trajajoči hipnosti. Čas dojemamo na mnoge načine, percepcija trenutka je osupljiva. Skorajda prazno prizorišče naselijo izpovedi, fantazije, travme. Ves človeški material se razstavi pred nami v vsej svoji veličini in bedi. Tematiziranja klišejskega donhuanstva v vseh njegovih pojavnih oblikah se predstava loteva v mejnih legah zlorab, posilstev, smrti, odnosa do transcendence, življenjskih porazov, deziluzij. Režiserju resnično uspe gledalca izrazito aktivirati in skupaj s protagonisti tako rekoč na glavo padamo v situacije. Predstava koplje po mitu s temami o seksualnosti, zlorabah, fantazijah, narcizmu, transcendenci. Don Juan je brezbrežno vesolje v loku od moralitete Tirsa de Moline prek Molièra, kjer je komična figura, Mozartovega Don Giovannija do najsodobnejših verzij, denimo Joseja Saramaga. V utemeljitvi za veliko nagrado 54. Festivala Borštnikovo srečanje so zapisali: »Predstava še ni naslova izkazuje izjemno moč gledališča danes. Gre za intenzivno stvaritev, ki zaradi izjemnosti vseh gledaliških elementov in visoke koncentracije vztrajno tke vezi med igralci in gledalci in je zapeljiva ne le zato, ker se razgali, ampak tudi zato, ker nam pokaže, kako se razgali. Predstava se izkaže za gledališki čudež, za doživetje v polnem pomenu besede, ki ni ustvarjeno na način prevare očesa, ampak nasprotno, z globokim uvidom v posameznika in družbo.« Režiser Tomi Janežič je prejel nagrado za najboljšo režijo. Končno je bil nagrajen režiser, ki je bil popolnoma spregledan na festivalih s svojo režijo velikih predstav Utva in Tri sestre v SMG. Potem ko je postal izjemno cenjen na evropskih odrih, ga je končno nagradil tudi domači festival. Nagrajena je bila tudi trojica igralcev v predstavi
Load more

Recommended publications
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti DIPLOMSKO DELO Jasna Ledinek Maribor, 2009 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Diplomsko delo PROZA TONETA PARTLJI ČA Mentorica: Kandidatka: red. prof. dr. Silvija Borovnik Jasna Ledinek Maribor, 2009 ZAHVALA Zahvaljujem se svoji mentorici red. prof. dr. Silviji Borovnik za strokovno vodenje in svetovanje pri nastajanju diplomskega dela ter pri tem za posredovanje povratnih informacij v zelo kratkem času. Hvala tudi Tonetu Partlji ču, ki je sam velikodušno predlagal, da se osebno sre čava, in mi prijazno posredoval podatke, ki sem jih potrebovala pri oblikovanju njegove bibliografije. Na nekatera moja vprašanja je odgovoril tudi preko elektronske pošte in mi tako zelo olajšal delo. Za vse vzpodbudne besede v času študija in v času pisanja diplomskega dela se zahvaljujem svojim staršem, Anji in Mateju, ki so mi vedno stali ob strani. Hvala tudi Valeriji, ki si je vzela čas za prevod povzetka, Boštjanu in vsem, ki so mi na dolgi poti šolanja kakorkoli pomagali. UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Koroška cesta 160 2000 Maribor IZJAVA Podpisana Jasna Ledinek, rojena 26. 3. 1984 v Slovenj Gradcu, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer Slovenski jezik s književnostjo in Zgodovina, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Proza Toneta Partlji ča pri mentorici red. prof. dr. Silviji Borovnik avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. __________________________________ (podpis študentke) Maribor, 7. 4. 2009 POVZETEK Pri čujo če diplomsko delo obravnava prozna dela Toneta Partlji ča, ki niso namenjena mladini, ter podaja biografijo in bibliografijo omenjenega avtorja.
    [Show full text]
  • Scena 3-2011 Layout 1
    3 Scena, YU ISSN 0036‐5734 Časopis za pozorišnu umetnost NOVI SAD 2011. Broj 3 Godina XLVII Jul–septembar Festivali TAMARA BARAČKOV 56. Sterijino pozorje IZVAN GRANICA – 6 VANJA NIKOLIĆ REDITELJSKO POZORJE – 14 LUKA KURJAČKI TRANSFER OD FRLJIĆA DO METAMORFOZA – 20 NIKOLA STEPIĆ RADOST IGRE – 40 45. Bitef LUKA KURJAČKI KAKO JE FRANK KASTORF SPOJIO ČEHOVA, VODVILJ I BEKETA – 45 TAMARA BARAČKOV IZMEĐU TEATRA I STVARNOSTI – 56 VANJA NIKOLIĆ NA ELIJAHOVOJ STOLICI – 61 Prenošenje plamena ANA TASIĆ – DIJANA MILOŠEVIĆ – 20 godina DAH teatra MI ŽIVIMO SVOJU UTOPIJU – 68 38. Infant NATAŠA PEJČIĆ OD INTRIGANTNE JAVNE (PSIHO) ANALIZE DO GOVORA U PLESU – 78 Wiener Festwochen ANA TASIĆ KRAJ SVETA SA RAZLIČITIH KRAJEVA SVETA – 86 12. praški kvadrijenale ANA TASIĆ TEATAR I (SAMO)ANALIZA – 95 10. Šumes PREDSTAVA TRAJE 120 SATI – 100 > 2 Beleške o pozorišnoj SVETISLAV JOVANOV sezoni 1900 – 2000 (V) OPSADA I POSLEDNJI DANI – 103 Refresh JOVAN HRISTIĆ ČEMU TRAGEDIJA? – 111 Sinteze SVETISLAV JOVANOV EGMONT: OD DEMONA DO UTOPIJE – 119 Diskursi DRAGAN KLAIĆ RESETOVANJE SCENE – 130 IN MEMORIAM – 134 OLIVERA MARKOVIĆ (1925–2011) DRAGAN KLAIĆ (1950–2011) STEVAN GARDINOVAČKI (1936–2011) MUHAREM PERVIĆ (1934–2011) MILUTIN MIŠIĆ (1936–2011) KNJIGE – 153 VESTI – 161 Drama MATJAŽ ZUPANČIČ SHOCKING SHOPPING – 165 VLADIMIR ĐURĐEVIĆ DNEVNA ZAPOVEST – 191 3> Festivali Stevan–Baja Gardinovački otvara 56. Sterijino pozorje 56. Sterijino pozorje TAMARA BARAČKOV IZVAN GRANICA Nakon prošlogodišnje, raznolike i haotične selekcije, od 56. zuje da je ove godine na Pozorju dominiralo drugačije pozo‐ Sterijinog pozorja dosta se očekivalo. Pogotovo što su dolazak rište koje se direktno obračunava s političkim pitanjima i isto‐ novog selektora i najavljene promene u koncepciji nagovesti‐ rijskim nasleđem.
    [Show full text]
  • 13Th International Conference on Cyber Conflict: Going Viral 2021
    2021 13th International Conference on Cyber Confict: Going Viral T. Jančárková, L. Lindström, G. Visky, P. Zotz (Eds.) 2021 13TH INTERNATIONAL CONFERENCE ON CYBER CONFLICT: GOING VIRAL Copyright © 2021 by NATO CCDCOE Publications. All rights reserved. IEEE Catalog Number: CFP2126N-PRT ISBN (print): 978-9916-9565-4-0 ISBN (pdf): 978-9916-9565-5-7 COPYRIGHT AND REPRINT PERMISSIONS No part of this publication may be reprinted, reproduced, stored in a retrieval system or transmitted in any form or by any means, electronic, mechanical, photocopying, recording or otherwise, without the prior written permission of the NATO Cooperative Cyber Defence Centre of Excellence ([email protected]). This restriction does not apply to making digital or hard copies of this publication for internal use within NATO, or for personal or educational use when for non-proft or non-commercial purposes, providing that copies bear this notice and a full citation on the frst page as follows: [Article author(s)], [full article title] 2021 13th International Conference on Cyber Confict: Going Viral T. Jančárková, L. Lindström, G. Visky, P. Zotz (Eds.) 2021 © NATO CCDCOE Publications NATO CCDCOE Publications LEGAL NOTICE: This publication contains the opinions of the respective authors only. They do not Filtri tee 12, 10132 Tallinn, Estonia necessarily refect the policy or the opinion of NATO Phone: +372 717 6800 CCDCOE, NATO, or any agency or any government. NATO CCDCOE may not be held responsible for Fax: +372 717 6308 any loss or harm arising from the use of information E-mail: [email protected] contained in this book and is not responsible for the Web: www.ccdcoe.org content of the external sources, including external websites referenced in this publication.
    [Show full text]
  • Iz Zgodo Vine Celja 1945 –1991
    A • V • T • O • R • J • I A • V • T • O • R • J • I ODSEVI PRETEKLOSTI 5 Cena: 15 € Cena: Savina ČETINA ŽURAJ Brane PIANO Aleš GABRIČ Jože PRINČIČ Miran GAJŠEK IZ ZGODOVINE CELJA 1945–1991 CELJA IZ ZGODOVINE Mateja REŽEK Branko GOROPEVŠEK Stane ROZMAN Milko MIKOLA Ivanka ZAJC CIZELJ ODSEVI PRETEKLOSTI IZ ZGODOVINE CELJA Tomaž PAVLIN 1945–1991 A • V • T • O • R • J • I 5 A • V • T • O • R • J • I OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti NNaslovnica.inddaslovnica.indd 1 99.2.2007.2.2007 115:38:475:38:47 ISSN 1408-6611 ODSEVI PRETEKLOSTI 5 IZ ZGODOVINE CELJA 1945-1991 Celje, 2006 OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti 55.indd.indd 1 225.1.20075.1.2007 111:41:161:41:16 Izdal in založil MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE, zanj ANDREJA RIHTER Glavna urednica MARIJA POIVAVŠEK Uredniški odbor JANEZ CVIRN BRANKO GOROPEVŠEK TONE KREGAR ŽARKO LAZAREVI5 MARIJA POIVAVŠEK ANDREJA RIHTER ANDREJ STUDEN ALEKSANDER ŽIŽEK Lektoriranje ANTON ŠEPETAVC Prevod v nemšino AMIDAS Prevod v anglešino EVA ŽIGON Bibliografska obdelava SRE7KO MAEK Oblikovanje idejne zasnove RADO GOLOGRANC Raunalniški prelom MARIJA POIVAVŠEK Tisk TISKARNA HREN CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4 Celje)"17/19"(082) IZ zgodovine Celja / [glavna urednica Marija Poivavšek ; bibliografska obdelava Branko Goropevšek]. - Celje : Muzej novejše zgodovine, 1996-<2006>. - (Odsevi preteklosti ; 1; 2; 3; 4; 5) 5: 1945-1991 / [bibliografska obdelava Sreko Maek ; prevod v nemšino Amidas, prevod v anglešino Eva Žigon]. - 2006 ISBN 961-6339-14-1 (zv. 5) ISBN
    [Show full text]
  • Violino, S Katerimi Dosegu Enega Samega Cilja, Premagati Epidemijo in Se Bosta Predstavili Priznana Slovenska Violinistka Lana Ponovno Normalno Zaživeti
    Ljubljana1 1. 7.– 30. 8. 2020 68. LJUBLJANA FESTIVAL Ustanoviteljica Festivala Ljubljana je Mestna občina Ljubljana. / The Festival Ljubljana was founded by the City of Ljubljana. Častni pokrovitelj Ljubljana Festivala 2020 je župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. / The honorary patron of the Ljubljana Festival 2020 is the Mayor of Ljubljana Zoran Janković. LJUBLJANA FESTIVAL SREDIŠČE VAŠIH DOŽIVETIJ AT THE HEART OF YOUR EXPERIENCE 3 Spoštovane obiskovalke, spoštovani The coronavirus pandemic, which has brought public obiskovalci Ljubljana Festivala! life to a halt around the world, has also had a profound impact on preparations for the Ljubljana Festival. The Epidemija koronavirusa je prav brutalno zarezala v unpredictable conditions have placed a question kulturno življenje. Čez noč smo ostali brez koncertov, mark over a programme that was for the most part predstav in drugih umetniških stvaritev na odrih. Smo already complete, and the festival Ljubljana team, led pa kulturo v kriznih časih ljubiteljem približali tako, da by general and artistic director Darko Brlek, have had to smo jo virtualno, prek različnih kanalov, pripeljali v address new challenges. domove. Kljub temu sem prepričan, da tako umetniki kot obiskovalci komaj čakamo, da kultura zopet zaživi They have tackled these as a team, with great na odrih. Tam, kjer je najbolj doma. Prepričan sem, da professionalism, positive energy and decisiveness, : Uroš Hočevar bo tudi zato letošnji Ljubljana Festival zelo poseben, as a result of which we will be able to enjoy the finest napolnjen s posebno energijo in umetniškimi Photo artistic creations once again this summer. presežki. Foto / V Ljubljani smo v času izrednih razmer vsak dan Dear visitors to the Ljubljana Festival, Dragi prijatelji Ljubljana Festivala! dokazovali, da smo solidarni, tovariški, strpni in da spoštujemo sočloveka.
    [Show full text]
  • Noč Knjige 2017 Bomo Ob 18.00 Začeli S Črno Noč
    PO VSEJ SLOVENIJI petek, 21. 4. 2017 od 18.00 do 1.00 www.nocknjige.si www.booknight.net Šele ponoči izveš koliko zvezd je vrh neba. Srečko Kosovel No~ knjige je mobilna. Prenesite aplikacijo in se pridružite družini bralcev, poetov, fotografov in knjižnih oboževalcev. ^astni pokrovitelj: Medijski pokrovitelj: Nosilca projekta: Podpornik: KAZALO NOČI KNJIGE Fokus | 4 Slovenski dnevi knjige | 6 Noč knjige, petek, 21. april | 18 Spremljevalni program | 48 Akcije | 76 Noč knjige snujemo: Amnesty International Slovenija Antikvariat Glavan Beletrina, zavod za založniško dejavnost Bukla Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS Društvo knjigotržcev Slovenije Društvo slovenskih književnih prevajalcev Društvo slovenskih pisateljev Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji Društvo slovenskih založnikov Društvo Festival Sanje Javna agencija za knjigo Republike Slovenije Javni sklad za kulturne dejavnosti Za morebitnese vnaprej opravičujemo! napake Knjigarna Libris Koper Mestna knjižnica Ljubljana Mladinska knjiga Morfem založništvo Narodna in univerzitetna knjižnica Skupaj za knjigo Slovenska sekcija IBBY Šolski center Slovenske Konjice – Zreče (Noč branja) UNESCO Slovenija Vodnikova domačija Založba Sanje Naklada: 15.000 izvodov. Uredništvo: Andreja Udovč, Sabina Tavčar, Rok Zavrtanik. Zavrtanik. Rok Tavčar, Sabina Udovč, Andreja Uredništvo: 15.000 izvodov. Naklada: ter Založba za Javna agencija RS knjigo Sanje. Založili: Sanje. Produkcija: Katalog je brezplačen. aprila 2017. 9. V Ljubljani, Združenje slovenskih splošnih knjižnic Poslanica Vsaka noč je noč knjige Ko si otrok, posegaš po vsem, kar te obkroža. V svojem otroštvu sem bil obkrožen s knjigami. Knjige so bile vsepovsod. Zavzemale so večji del zidov hiš, v katerih sem odraščal. Povsem naravno je torej, da me je otroška radovednost gnala, da sem posegal po knjigah. Tu, med platnicami knjig, se mi je odpiral nov svet, vzporedna resničnost, ki mi je omogočala, da potujem, ne da bi šel iz postelje.
    [Show full text]
  • Festival Slovenskega Filma
    festivalfestival slovenskegaslovenskega filmafilma FESTIVAL DEL CINEMA SLOVENO / FESTIVAL OF SLOVENIAN FILM 1 besedila texts producenti in/ali režiserji predstavljenih filmov / producers and/or directors of the presented films, Jelka Stergel, Miha Knific uredniški odbor editorial board Tjaša Smrekar, Jelka Stergel urednica editor Alenka Ropret oblikovanje design Blaž Krump, Pregib prevod translation Maja Ropret tisk print Collegium Graphicum naklada print run 700 september 2018 produkcija production Slovenski filmski center, javna agencija / Slovenian film center, public agency Nataša Bučar, direktorica / Managing Director Miklošičeva 38, Ljubljana fsf.si 3 festival slovenskega filma 10.–15. 9. 2018 PORTOROŽ PORTOROSE LJUBLJANA 4 5 URADNI TEKMOVALNI PROGRAM OFFICIAL COMPETITION PROGRAMME 32 Celovečerni filmi Feature Films 64 Manjšinske koprodukcije Minority Co-productions 70 Srednjemetražni filmi Medium-Length Films 76 Kratki filmi Short Films 93 Študijski filmi Student Films PREGLEDNI PROGRAM PANORAMA PROGRAMME 106 Celovečerni filmi Feature Films 114 Manjšinske koprodukcije Minority Co-productions 120 Srednjemetražni filmi Medium-Length Films 128 Kratki filmi Short Films 141 Študijski filmi Student Films 166 Strokovni program Industry Events 9 Uvodnik SPREMLJEVALNI PROGRAM 172 Indeks filmov Foreword SPECIAL PRESENTATIONS Film Index 152 Podmladek 14 Nagrada Metoda Badjure za življenjsko delo Youth Wing 174 Indeks producentov Metod Badjura Lifetime Achievement Award 158 Otroški animirani film Producer Index Children’s Animations 23 Festivalske
    [Show full text]
  • An Overview of Slovenian-Croatian Relations
    (business culture environment politics sports) January 09 ISSN 1854-0805 01 An overview of Slovenian-Croatian relations Energy crisis: Reliability of energy supply in Slovenia Slovenian woman of 2008: We are able to love even when we are three hundred years old Veronika Stabej con In Focus 6-9 Slovenian-Croatian relations Slovenia must persist in its demands on Croatia 14-17 Interview Dear readers, Neža Maurer this is the first edition of Sinfo in 2009 and the first with the new image. The Slovenian woman of 2008 issue we place before you has not only received a graphic makeover, but more importantly a change in editorial policy. We really want to bring you more information primarily from every field of Slovenian knowledge and expertise, and show you interesting people, places and events. Sports 38-39 As we say on the cover, we’ll be bringing you business news from Slovenia, in Primož Kozmus and this issue presenting two successful and excellent companies, each from a slightly Sara Isakovič different angle. The Slovenian sportsman and sportswoman We will focus even more on culture in the broadest sense of the word; the next of 2008 thematic issue will be entirely dedicated to this topic. This issue has news from the arts, presenting a successful young musician, and with special stress on the culinary arts, with some specialties from one part of Slovenia. 8-31 Porcelain Catbryur The Catbriyur trademark is an extraordinary idea put into practice. People We talked to the Slovenian Woman of 2008, who is convinced that we can love 40-43 even if we are thee hundred years old.
    [Show full text]
  • Romani Emila Filipčiča
    U L F O Nina Beguš Romani Emila Filipčiča D M: red. prof. dr. Marko Juvan Ljubljana, maj 2013 Zahvale Najprej hvala profesorju Marku Juvanu za izvrstno znanstveno in profesorsko delo, predano mentorstvo in deljeno navdušenje nad Filipčičem. Najlepša hvala za vso pomoč in podporo tudi pri mojem nadaljnjem delu. Hvala profesorici Alojziji Zupan Sosič za odličen seminar iz književnosti, pri katerem sem se prvič lotila Filipčičeve proze. Hvala možu Gašperju, še posebej za pomoč pri pretvarjanju diplome v XƎTEX. Hvala staršem. Očetu Francu hvala za pojasnilo, kdo je autmigr. Hvala Tinetu Hafnerju – Mlčku za (vir)loške večere ob Butnskali in genialni Filipčičev in- tervju z Radia Gaga. Hvala kolegom s fakultete in kolegom literarnim kritikom, še posebej Ani Geršak, Gaji Kos, Mateju Bogataju, Blažu Zabelu, Aljažu Kovaču, Andreju Hočevarju in Andražu Ježu. Hvala tudi vsem ostalim Filetofilom. In ne nazadnje hvala Filetu. 2 Povzetek V svojem diplomskem delu se ukvarjam z vsemi romani Emila Filipčiča, izdanimi do vključno leta 2012. Filipčičev prozni opus je bil strokovno malo raziskan, dobil pa je veliko sočasnih kritiških odmevov. Pisateljeve začetke najprej literarnozgodovinsko umestim v slovensko literarno življenje sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Ob tem pregledam modernistične in postmodernistične pojme v okviru nove slovenske proze. Nato ob analizi vsakega romana posebej prikažem značilnosti Filipčičeve poetike in njene morebitne variante. Poleg tega pregledam vse dosegljive strokovne in publici- stine odzive in tako predstavim kritično recepcijo Filipčičeve proze. Diplomsko delo postavlja tudi temelje za raziskavo Filipčičeve avtofikcije v povezavi z odprto formo njegovih romanov in tako odpira nova naratološka vprašanja. K : Emil Filipčič, nova slovenska proza, ludizem, medbesedilnost, pa- rodija, fantastika, metafikcija, odprta forma, avtofikcija, avtoreferencialnost, recepcija Abstract In my Master’s thesis I investigate all novels by Emil Filipčič, published until 2012 inclusively.
    [Show full text]
  • Medmedijsko in Medkulturno Nomadstvo O Vezljivosti Medijev in Kultur V Sodobnih Uprizoritvenih Praksah
    Medmedijsko in medkulturno nomadstvo O vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah Tomaž Toporišič Ljubljana 2018 Toporisic_FINAL.indd 1 9.11.2018 11:57:53 Medmedijsko in medkulturno nomadstvo O vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah Avtor: Tomaž Toporišič Recenzenta: Aleš Erjavec, Mateja Pezdirc Bartol Lektura: Eva Vrbnjak Lektura angleškega povzetka: Paul Steed Tehnični urednik: Jure Preglau Prelom: Aleš Cimprič Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdala: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za izdajatelja: Tomaž Gubenšek, dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2018 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 19,90 EUR To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Medna- rodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Raziskovalni program Gledališke in medumetnostne raziskave (P6-0376) je sofinancirala Javna agencija za razisko- valno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610601333 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=297337856 ISBN 978-961-06-0134-0 E-knjiga COBISS.SI-ID=297337600 ISBN 978-961-06-0133-3 (pdf) Toporisic_FINAL.indd 2 9.11.2018 11:57:53 Vsebina 3 Vsebina Predgovor 7 1.
    [Show full text]
  • Vilenica Almanac 2009
    4 Vilenica 2009 Urednici Miljana Cunta, Tanja Petriè Založilo Društvo slovenskih pisateljev / zanj Slavko Pregl Lektura Jožica Narat, Alan McConnell-Duff Grafièno oblikovanje naslovnice Goran Ivašić Stavek Klemen Ulèakar Tehnièna ureditev in tisk Ulèakar&JK Ljubljana, avgust 2009 CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821(4)-82 394.4(497.4Vilenica)"2009":821(4) MEDNARODNI literarni festival (24 ; 2009 ; Vilenica) Vilenica / 24. Mednarodni literarni festival = International Literary Festival ; [urednici Miljana Cunta, Tanja Petriè]. - Ljubljana : Društvo slovenskih pisateljev = Slovene Writers’ Association, 2009 ISBN 978-961-6547-38-3 1. Cunta, Miljana 246825472 2 V2009-2.PM5 2 6/8/99, 1:21 PM KAZALO / CONTENTS Nagrajenec Vilenice 2009 / Vilenica 2009 Prize Winner Claudio Magris 8 Literarna branja Vilenice 2009 / Vilenica 2009 Literary Readings Jana Beňová 48 Ines Cergol 60 Kalin Donkov 72 Umberto Galimberti 86 Andrea Grill 100 Miljenko Jergović 112 Štefan Kardoš 128 Herkus Kunèius 138 Luljeta Lleshanaku 150 Dan Lungu 164 Tone Partljiè 180 Jana Putrle Srdić 188 Peter Rezman 198 Maria Şleahtiţchi 208 Ewa Sonnenberg 222 Vlada Urošević 240 Oksana Zabužko 252 Gostje Vilenice 2009 / Vilenica 2009 guests Forrest Gander 264 Yasmina Khadra 272 Alejandra Laurencich 284 Víctor Rodríguez Núñez 296 Mlada vilenica 2009 / Young Vilenica Award 2009 Jana Stekar 310 Gaja Rupnik Caruso 312 3 V2009-2.PM5 3 6/8/99, 1:21 PM Dosedanji udeleženci in nagrajenci Vilenic / Previous participants and Vilenica Prize Winners
    [Show full text]
  • UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek Za Predšolsko Vzgojo
    UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO Nataša Medved Ljubljana, 2010 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko delo GLASBENE VSEBINE V SERIJSKIH PUBLIKACIJAH CICIBAN IN CICIDO TER NJIHOVA UPORABA V PRAKSI Mentorica: Kandidatka: izr. prof. dr. Olga Denac Nataša Medved Ljubljana, 2010 Lektorica: Damjana Kern, prof. slovenščine Prevajalka: Ana Pavec, dipl. prevajalka nem. in ang. ZAHVALA Zahvaljujem se izr. prof. dr. Olgi Denac za kakovostno vodenje in svetovanje pri pisanju diplomske naloge. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli k uspešni izdelavi mojega diplomskega dela. IZJAVA Podpisani-a Nataša Medved, roj. 24. 1. 1979 v Ljubljani, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Glasbene vsebine v serijski publikaciji in njihova uporaba v praksi pri mentorci prof. Olgi Denac avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. _________________________ (podpis študentke) Maribor, 7. junij 2010 POVZETEK: Najprej so bili samo zvoki, ki jih je človek izvajal z udarjanjem na trde, zveneče predmete in jih spremljal s svojim glasom. Prvotni glasbeni izraz je bilo bolj kakor petje vpitje in oponašanje zvokov iz narave. Pri tem je človeka najbolj prevzel ritem. Z njim je povezal tudi gibanje telesa. Tako so se rodili ples, petje in igranje na zveneče predmete (les, kamen, kost). Nastanek piščali je prinesel nov glasbeni izraz – melodijo, ki pa predstavlja višji glasbeni razvoj. Sprva se je glasba ustno prenašala iz roda v rod. Ko pa so se pojavili posebni znaki za pisanje not, se je tudi glasba začela spreminjati.
    [Show full text]