Festival Slovenskega Filma

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Festival Slovenskega Filma festivalfestival slovenskegaslovenskega filmafilma FESTIVAL DEL CINEMA SLOVENO / FESTIVAL OF SLOVENIAN FILM 1 besedila texts producenti in/ali režiserji predstavljenih filmov / producers and/or directors of the presented films, Jelka Stergel, Miha Knific uredniški odbor editorial board Tjaša Smrekar, Jelka Stergel urednica editor Alenka Ropret oblikovanje design Blaž Krump, Pregib prevod translation Maja Ropret tisk print Collegium Graphicum naklada print run 700 september 2018 produkcija production Slovenski filmski center, javna agencija / Slovenian film center, public agency Nataša Bučar, direktorica / Managing Director Miklošičeva 38, Ljubljana fsf.si 3 festival slovenskega filma 10.–15. 9. 2018 PORTOROŽ PORTOROSE LJUBLJANA 4 5 URADNI TEKMOVALNI PROGRAM OFFICIAL COMPETITION PROGRAMME 32 Celovečerni filmi Feature Films 64 Manjšinske koprodukcije Minority Co-productions 70 Srednjemetražni filmi Medium-Length Films 76 Kratki filmi Short Films 93 Študijski filmi Student Films PREGLEDNI PROGRAM PANORAMA PROGRAMME 106 Celovečerni filmi Feature Films 114 Manjšinske koprodukcije Minority Co-productions 120 Srednjemetražni filmi Medium-Length Films 128 Kratki filmi Short Films 141 Študijski filmi Student Films 166 Strokovni program Industry Events 9 Uvodnik SPREMLJEVALNI PROGRAM 172 Indeks filmov Foreword SPECIAL PRESENTATIONS Film Index 152 Podmladek 14 Nagrada Metoda Badjure za življenjsko delo Youth Wing 174 Indeks producentov Metod Badjura Lifetime Achievement Award 158 Otroški animirani film Producer Index Children’s Animations 23 Festivalske nagrade in žirije 162 Posvečeno 176 Indeks režiserjev Festival Awards and Juries Tribute Director Index 6 7 Da bi tudi letos Vesna zaplesala, četudi v dežju, Vloga filmskih festivalov se je v zadnjih dveh dese- četudi samo tletjih bistveno razširila. Mednarodni filmski festivali sicer že od svojega evropskega nastanka zagotavljajo pod tremi raznolikost filmske kulture, toda zadnja leta svetovno razmahnjena festivalska mreža vedno bolj samozave- stno in sistemsko zapolnjuje vrzel rednega kinema- četrtinami tografskega predvajanja filmov. Javno predvajanje filmov je zaradi tržne naravnanosti obsojeno na eno- svobodnega ličnost megauspešnic, praviloma visokoproračunskih izdelkov maloštevilnih produkcijskih studiev. Z digi- sonca talnim tehnološkim preporodom na področju pro- dukcije so se festivali osvobodili zahtevne logistike, obenem pa so vzpodbujeni z razmahom elektronske komunikacije, kar je pospešilo razvojni preskok od re- prezentativne in promocijske vloge festivala k vedno bolj kreativni vlogi poseganja v same pogoje filmske produkcije. Ravno ta segment se zdi za nacionalni filmski festival, kot je Festival slovenskega filma, naj- pomembnejši razvojni izziv. FSF ima v programskem smislu jasno in z zakonom določeno nalogo, ki jo lah- ko vsakokratni direktor s svojim timom izpelje z več ali manj občutka in znanja. Vse od minimalističnega začetka festivala, ko je bila to revija oziroma maraton nove produkcije, je tudi jasno, da predstavlja festival- ski teden strokovno srečanje v tradicionalnem smislu predavanj in okroglih miz, ki se lotevajo perečih tem ter širijo obzorja filmarjem in obiskovalcem. Tradici- jo tovrstnih srečevanj, predstavitev ekip in tiskovnih Jelka Stergel konferenc pa vedno bolj samozavestno nadgrajujejo Direktorica festivala tako imenovane platforme filmske industrije. Največ- Festival Director ji in najprestižnejši festivali so že v preteklosti plaho, UVODNIK / FOREWORD 8 9 posredno spodbujali produkcijo posameznih avtor- pravljati o smislu in pomenu, odkar smo vzeli festival jev tako, da so jih na slepo napovedali v programu, za samo po sebi umevno danost. še preden so bili njihovi filmi sploh posneti. Nato je Pa ni prav, saj je sicer zdaj že tradicionalna vsakoletna Let us have Rotterdamski festival prvi v Evropi uvedel tržnico prireditev najboljša priložnost, da se premisli, ali je filmskih projektov v razvoju. Javno podprta evrop- forma še vedno ustrezna ali morda festival deli usodo ska kinematografija je premogla vedno več pameti filmske produkcije in se skupaj z njo po žabje prila- Vesna dance in sredstev, da je iznašla učinkovite načine podpore gaja na vedno bolj segreto plitko vodo, ki se pogreva produkciji, in sicer že od samih zametkov kreiranja že nekaj zadnjih let, namesto da bi se slovenskemu again, scenarijev; najambicioznejši in najvplivnejši festivali filmu vendarle dopustil dostop do novih osvežilnih vi- Over the last two decades, the role of film festivals has pa so uvedli platforme, s katerimi so začeli tvorno po- rov. Najbrž smo se zato nemudoma odločili, da letos expanded considerably. Since their very first Europe- segati v izboljšanje pogojev same filmske produkcije. festival vizualno označuje trdoživi morski mehkužec albeit in an beginnings, international film festivals have been V zadnjih letih festivali doživljajo pravo renesanso s – meduza, samoobnavljajoča se živalca, ki se znajde there to sustain the diversity of film culture, howev- spremljevalnimi programi spodbujanja razvoja pro- tudi v kalnem, zna pa tudi ožgati, če se ji preveč prib- the rain, er, in recent years the globalised festival network has dukcije posameznih projektov, z delavnicami in s so- ližaš, kot nas bo spomnilo več filmskih produkcij, ki been increasingly confident and systematic in filling delovanjem s filmskimi laboratoriji. smo jih uvrstili v program. the gap in theatrical film exhibition. Due to its com- Ob medijski podpori in utečenem sistemu tiskovnih Najbolj relevantno orodje in orožje filmskih ustvarjal- albeit mercialised nature, public screening of films has been konferenc, fotošutingov, rdečih preprog in podob- cev je film sam: sporočilnost njegove estetike in spo- doomed to the monotony of blockbusters, typically nih promocijskih prijemov so festivali že dolgo so- sobnost zaznavanja družbenega trenutka, v katerem under a big-budget productions from a handful of studios. ustvarjalci javnega mnenja, posredno sooblikujejo nastaja. Najbolj dragocen prispevek, ki ga film pri- With the digital revolution, festivals have been freed tudi sistem družbenih vrednot. Vpliv festivala se med naša, pa je njegov nesporni vpliv na naše samozave- of the complex logistics on the one hand, and given drugim okrepi s spektaklom in konkretnimi pozitiv- danje, preprosto na to, da pod vplivom filma vidimo fraction of a new boost through the booming communications nimi posledicami podeljevanja nagrad. Predvsem stvari in pojave svoje realnosti v drugi luči, z nove per- technologies on the other, thus making an evolution- kadar gre za avtorska avdiovizualna dela in za jav- spektive. Brez nepotrebne patetike lahko po mnogih the free sun ary leap from their representational and promotional no sofinancirani način produkcije, je bistvena raven letih preverjanja te teze po festivalih po vsem svetu role to the ever more creative function of impacting doseženih referenc producenta in avtorja. Zato so z vso gotovostjo trdim, da postanemo skozi izkušnjo the sheer conditions of film production. It is precisely tekmovalni festivali dodatni faktor vpliva na vrsto na- filmske percepcije bolj empatični in bolj človeški, bolj the latter aspect that seems to be the primary devel- cionalne filmske produkcije kot tudi čedalje živahnej- socialno občutljivi. Šele z bolj ali manj neprostovoljno opment challenge of a national film festival like the šega mednarodnega koprodukcijskega sodelovanja. odtegnitvijo realnega festivalskega doživljanja sem Festival of Slovenian Film. In terms of its programme, ugotovila, da so filmski festivali pravzaprav nekakšna the FSF has a clear statutory duty, fulfilled by each Ker nam v Sloveniji ne manjka strokovnih zamisli, če- pribežališča za umik iz trde realnosti mogočega v director and their team with more or less sensibility ravno se srečujemo s finančnimi omejitvami, smo se družbeno oazo ljudi, ki jim humanizem ni tujka in ki and knowhow. Ever since the minimalist start of this z našo industrijsko platformo za zdaj usmerili v spod- se s časovne distance zdijo kot fatamorgana realnega festival, when it was no more than a display or mar- bujanje koprodukcijskega sodelovanja med Slovenijo življenja. athon of the latest in Slovenian cinema, it is also evi- in eno od sosednjih držav partneric, ki se vsako leto Morda gre pri pretiranem obiskovanju festivalov celo dent that the festival week is a meeting of profession- izmenjujejo, ter ga poimenovali Koprodukcijsko sre- za obliko eskapizma, morda včasih celo za odvisnost als in the traditional sense of lectures and discussions čanje – fokus. Preverili bomo, koliko smo bili lani us- od medčloveških odnosov, ampak to je pobeg med addressing some of the most pressing issues and pešni pri vplivu na zgodovinsko skromno sodelovanje boljše ljudi za boljše ljudi in za boljše okolje. broadening the horizons of filmmakers and visitors. z avstrijskimi producenti in kako bi lahko še okrepili Zato vas vabim, da pobegnete z nami, da se bomo The tradition of such meetings, Q&As with cast and sodelovanje z že tradicionalno dobrimi partnerji v Sr- domov vrnili boljši, obogateni s privlačnimi oziroma z crew, and press conferences is now being enhanced, biji. močnimi podobami, ki so jih za nas ustvarili naši film- ever more confidently, through the so-called indus- Da portoroški festival ni samo pregled najzanimivejše ski ustvarjalci. In ker so festivali fatamorgana realno- try platforms. Somewhat timidly and in an indirect nove produkcije, sicer že dolgo ni več dvoma. Da pa je sti, bodo z nami tudi tisti, ki jih od nedavnega v
Recommended publications
  • An Overview of Slovenian-Croatian Relations
    (business culture environment politics sports) January 09 ISSN 1854-0805 01 An overview of Slovenian-Croatian relations Energy crisis: Reliability of energy supply in Slovenia Slovenian woman of 2008: We are able to love even when we are three hundred years old Veronika Stabej con In Focus 6-9 Slovenian-Croatian relations Slovenia must persist in its demands on Croatia 14-17 Interview Dear readers, Neža Maurer this is the first edition of Sinfo in 2009 and the first with the new image. The Slovenian woman of 2008 issue we place before you has not only received a graphic makeover, but more importantly a change in editorial policy. We really want to bring you more information primarily from every field of Slovenian knowledge and expertise, and show you interesting people, places and events. Sports 38-39 As we say on the cover, we’ll be bringing you business news from Slovenia, in Primož Kozmus and this issue presenting two successful and excellent companies, each from a slightly Sara Isakovič different angle. The Slovenian sportsman and sportswoman We will focus even more on culture in the broadest sense of the word; the next of 2008 thematic issue will be entirely dedicated to this topic. This issue has news from the arts, presenting a successful young musician, and with special stress on the culinary arts, with some specialties from one part of Slovenia. 8-31 Porcelain Catbryur The Catbriyur trademark is an extraordinary idea put into practice. People We talked to the Slovenian Woman of 2008, who is convinced that we can love 40-43 even if we are thee hundred years old.
    [Show full text]
  • Romani Emila Filipčiča
    U L F O Nina Beguš Romani Emila Filipčiča D M: red. prof. dr. Marko Juvan Ljubljana, maj 2013 Zahvale Najprej hvala profesorju Marku Juvanu za izvrstno znanstveno in profesorsko delo, predano mentorstvo in deljeno navdušenje nad Filipčičem. Najlepša hvala za vso pomoč in podporo tudi pri mojem nadaljnjem delu. Hvala profesorici Alojziji Zupan Sosič za odličen seminar iz književnosti, pri katerem sem se prvič lotila Filipčičeve proze. Hvala možu Gašperju, še posebej za pomoč pri pretvarjanju diplome v XƎTEX. Hvala staršem. Očetu Francu hvala za pojasnilo, kdo je autmigr. Hvala Tinetu Hafnerju – Mlčku za (vir)loške večere ob Butnskali in genialni Filipčičev in- tervju z Radia Gaga. Hvala kolegom s fakultete in kolegom literarnim kritikom, še posebej Ani Geršak, Gaji Kos, Mateju Bogataju, Blažu Zabelu, Aljažu Kovaču, Andreju Hočevarju in Andražu Ježu. Hvala tudi vsem ostalim Filetofilom. In ne nazadnje hvala Filetu. 2 Povzetek V svojem diplomskem delu se ukvarjam z vsemi romani Emila Filipčiča, izdanimi do vključno leta 2012. Filipčičev prozni opus je bil strokovno malo raziskan, dobil pa je veliko sočasnih kritiških odmevov. Pisateljeve začetke najprej literarnozgodovinsko umestim v slovensko literarno življenje sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Ob tem pregledam modernistične in postmodernistične pojme v okviru nove slovenske proze. Nato ob analizi vsakega romana posebej prikažem značilnosti Filipčičeve poetike in njene morebitne variante. Poleg tega pregledam vse dosegljive strokovne in publici- stine odzive in tako predstavim kritično recepcijo Filipčičeve proze. Diplomsko delo postavlja tudi temelje za raziskavo Filipčičeve avtofikcije v povezavi z odprto formo njegovih romanov in tako odpira nova naratološka vprašanja. K : Emil Filipčič, nova slovenska proza, ludizem, medbesedilnost, pa- rodija, fantastika, metafikcija, odprta forma, avtofikcija, avtoreferencialnost, recepcija Abstract In my Master’s thesis I investigate all novels by Emil Filipčič, published until 2012 inclusively.
    [Show full text]
  • Slovenski Gledališki Letopis ( SLOVENE THEATRE ANNUAL
    K JOLBKQBL)BKOÄLPWB LJLPNFOUBSKFVWBKB pa NikaŠvabinJuvanovaMaia, PUFNQPSPÀBKPH,MFNFOJOHPTQB#FSDF LBKVTQFMPKFOBPESJIJOLBKQBÀOF v teatrihinnavseslovenskisceni; QBLBKWTFÄUFWLJIWTFQPNFOJ LBNLEPÄFMOBHPTUPWBOKF kdo jekjedobilpriznanje, PWFMJLJI UVEJNBMJI pa ševseofestivalih, še predenjenaodrušlozares; BMJCJMÇFQSFKQPTWPKFWNFT pel, plesalalilestatiral, ,EPWTFWUFBUSVKFJHSBM SFÇJSBM do v se SLOEV NSGKI EL DEALIŠKI L TOPIS 18_19 SLOEV NHE T EART NE A NUAL oSl venski gledališki letopis ( 20 SLOEV NHE T EART NE A NUAL ) 18_ 20 19 Slovenski gledališki letopis 2 SLOVENE THEATRE ANNUAL ( 0 ) 18_2 0 19 Sestavil in uredil ŠTEFAN VEVAR Spremna beseda: Melita Forstnerič Hajnšek (dramsko in postdramsko gledališče) Nataša Berce (balet in ples) Maia Juvanc (operno gledališče) Nika Švab (lutkovno gledališče) Klemen Markovčič (radijska igra) Sodelavci za posamezna gledališča: Tatjana Ažman (SNG Opera in balet Ljubljana), Barbara Briščik (SSG Trst), Darja Čižek (Opera in balet SNG Maribor), Lidija Franjić (Lutkovno gledališče Ljubljana), Oriana Girotto (Mini teater), Alen Jelen (ŠKUC gledališče), Robert Kavčič (Prešernovo gledališče Kranj), Srečko Kermavner (Šentjakobsko gledališče), Alenka Klabus Vesel (Mestno gledališče ljubljansko), Mojca Kranjc (SNG Drama Ljubljana), Tina Kren Mihajlović (Lutkovno gledališče Maribor), Tina Malič (Slovensko mladinsko gledališče), Staša Mihelčič (Cankarjev dom), Martina Mrhar (SNG Nova Gorica), Anja Pirnat (Gledališče Glej), Sandra Požun (Drama SNG Maribor), Mitja Sočič (Anton Podbevšek teater), Katja Somrak (Plesni teater Ljubljana),
    [Show full text]
  • Medmedijsko in Medkulturno Nomadstvo O Vezljivosti Medijev in Kultur V Sodobnih Uprizoritvenih Praksah
    Medmedijsko in medkulturno nomadstvo O vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah Tomaž Toporišič Ljubljana 2018 Toporisic_FINAL.indd 1 9.11.2018 11:57:53 Medmedijsko in medkulturno nomadstvo O vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah Avtor: Tomaž Toporišič Recenzenta: Aleš Erjavec, Mateja Pezdirc Bartol Lektura: Eva Vrbnjak Lektura angleškega povzetka: Paul Steed Tehnični urednik: Jure Preglau Prelom: Aleš Cimprič Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdala: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za izdajatelja: Tomaž Gubenšek, dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2018 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 19,90 EUR To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Medna- rodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Raziskovalni program Gledališke in medumetnostne raziskave (P6-0376) je sofinancirala Javna agencija za razisko- valno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610601333 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=297337856 ISBN 978-961-06-0134-0 E-knjiga COBISS.SI-ID=297337600 ISBN 978-961-06-0133-3 (pdf) Toporisic_FINAL.indd 2 9.11.2018 11:57:53 Vsebina 3 Vsebina Predgovor 7 1.
    [Show full text]
  • UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek Za Predšolsko Vzgojo
    UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO Nataša Medved Ljubljana, 2010 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko delo GLASBENE VSEBINE V SERIJSKIH PUBLIKACIJAH CICIBAN IN CICIDO TER NJIHOVA UPORABA V PRAKSI Mentorica: Kandidatka: izr. prof. dr. Olga Denac Nataša Medved Ljubljana, 2010 Lektorica: Damjana Kern, prof. slovenščine Prevajalka: Ana Pavec, dipl. prevajalka nem. in ang. ZAHVALA Zahvaljujem se izr. prof. dr. Olgi Denac za kakovostno vodenje in svetovanje pri pisanju diplomske naloge. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli k uspešni izdelavi mojega diplomskega dela. IZJAVA Podpisani-a Nataša Medved, roj. 24. 1. 1979 v Ljubljani, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Glasbene vsebine v serijski publikaciji in njihova uporaba v praksi pri mentorci prof. Olgi Denac avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. _________________________ (podpis študentke) Maribor, 7. junij 2010 POVZETEK: Najprej so bili samo zvoki, ki jih je človek izvajal z udarjanjem na trde, zveneče predmete in jih spremljal s svojim glasom. Prvotni glasbeni izraz je bilo bolj kakor petje vpitje in oponašanje zvokov iz narave. Pri tem je človeka najbolj prevzel ritem. Z njim je povezal tudi gibanje telesa. Tako so se rodili ples, petje in igranje na zveneče predmete (les, kamen, kost). Nastanek piščali je prinesel nov glasbeni izraz – melodijo, ki pa predstavlja višji glasbeni razvoj. Sprva se je glasba ustno prenašala iz roda v rod. Ko pa so se pojavili posebni znaki za pisanje not, se je tudi glasba začela spreminjati.
    [Show full text]
  • Prenesi Datoteko Prenesi
    ISSN 0351-1189 PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST ISSN (tiskana izdaja/printed edition): 0351-1189 TEMATSKI SKLOP / THEMATIC SECTION Comparative literature, Ljubljana ISSN (spletna izdaja/online edition): 2591-1805 Literatura v postsocialističnih kontekstih PKn (Ljubljana) 43.2 (2020) PKn (Ljubljana) PKn (Ljubljana) 43.2 (2020) 43.2 (2020) PKn (Ljubljana) Literature in Postsocialist Contexts Izdaja Slovensko društvo za primerjalno književnost Published by the Slovene Comparative Literature Association Uredil / Edited by: Alen Širca https://ojs.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/index Glavni in odgovorni urednik Editor: Marijan Dović Marija Mitrović: Predgovor / Introduction Tehnični urednik Technical Editor: Andraž Jež Uredniški odbor Editorial Board: Boris A. Novak: Listanje Sarajevskih zvezkov v spominskem zrcalu Marko Juvan, Alenka Koron, Dejan Kos, Vanesa Matajc, Darja Pavlič, Vid Snoj, Alen Širca, Jola Škulj Vladimir Gvozden: The Serbian Novel After the End of Utopia Marko Avramović: The Memory of the Avant-Garde and the New Wave in Uredniški svet Advisory Board: Ziva Ben-Porat (Tel Aviv), Vladimir Biti (Dunaj/Wien), Lucia Boldrini, Zoran Milutinović, the Contemporary Serbian Novel Katia Pizzi, Galin Tihanov (London), Darko Dolinar, Janko Kos, Aleksander Skaza, Neva Igor Žunkovič: Kognitivistična interpretacija družbene funkcije Šlibar, Tomo Virk (Ljubljana), César Domínguez (Santiago de Compostela), Péter Hajdu empatije v drami Kasandra Borisa A. Novaka (Budimpešta/Budapest), Jón Karl Helgason (Reykjavík), Bart Keunen (Gent), Sowon Park (Santa Barbara), Ivan Verč (Trst/Trieste), Peter V. Zima (Celovec/Klagenfurt) Alen Širca: Neodločljivost v poeziji Tomaža Šalamuna Varja Balžalorsky Antić: Dialoškost v sodobni slovenski poeziji © avtorji © Authors PKn izhaja trikrat na leto. PKn is published three times a year. Prispevke in naročila pošiljajte na naslov Send manuscripts and orders to: RAZPRAVE / ARTICLES Revija Primerjalna književnost, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenia.
    [Show full text]
  • Sturm Und Klang Ensemble
    ECSA INVITES YOU TO THE EUROPEAN CONTEMPORARY COMPOSERS ORCHESTRA (ECCO) F E AT U R I N G THE STURM UND KLANG ENSEMBLE BRUSSELS, 14 FEBRUARY 2017 — STUDIO 1, FLAGEY CULTURAL CENTER — PLACE SAINTE CROIX, 1050 BRUSSEL — BELGIUM ABOUT ECCO THE EUROPEAN CONTEMPORARY COMPOSERS ORCHESTRA (ECCO) ECCO is an ECSA project dedicated to performing and promoting contemporary art music and to reaching new audiences. It operates as a network of active ensembles, orchestras and young professionals, supporting the creative dialogue between composers and performers and offering young professionals the opportunity to develop their skills with ensembles experienced in performing contemporary music on an international level. The ECCO concerts, and other cultural projects organised by ECSA, are aimed at increasing the visibility of ECSA and all the issues connected to the status of contemporary music creators. Pieces are received via a call to all ECSA member societies and are carefully selected to reflect the cultural and aesthetical diversity of European art music in the 21st century. In 2016, ECCO presented three very successful concerts given by Sturm und Klang, the Slovenian Philharmonic and the Big Band of RTV Slovenia. Tonight’s concert, the ECCO Symphony Wind Orchestra concert conducted by Thomas Van Haeperen, will perform five pieces by European composers selected by the ECCO Artistic Committee. The composers are: Jukka-Pekka Lehto (Finland), Grégory D’Hoop (Belgium), Denis Bosse (Belgium), Geir Sundbø (Norway) and Kari Beate Tandberg (Norway). The European Commission support for the production of this publication does not constitute endorsement of the contents which reflects the views only of the authors, and the Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein.
    [Show full text]
  • Priročnik Za Enostavno Uporabo Katalogizacijskih Pravil
    PRiročnik za Enostavno uporabo KATalogizacijskih pravil Uredili: Zlata Dimec Matjaž Hočevar Irena Kavčič Ljubljana Narodna in univerzitetna knjižnica 2001 PREKAT Priročnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil Prva popravljena izdaja Uredili Zlata Dimec Matjaž Hočevar Irena Kavčič Pri pripravi priročnika je sodelovala Komisija za katalogizacijo pri ZBDS, ki je delovno gradivo, pripombe recenzentov in priročnik kot celoto obravnavala na svojih sejah v obdobju april – november 2000. Izdala in založila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Oblikovanje in računalniški prelom Dare Pajnhart Natisnila Tiskarna PLEŠKO, Ljubljana 500 izvodov Ljubljana, 2001 CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 025.31/.32 praPREKAT : priročnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil / uredili Zlata Dimec, Matjaž Hočevar, Irena Kavčič. – 1. popravljena izd. – Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2001 ISBN 961-6162-69-1 1. Dimec, Zlata 112306944 Vsebina VSEBINA Predgovor 9 Uvod 10 Uvodna pojasnila 11 I. BIBLIOGRAFSKI OPIS 13 0 UVODNE OPOMBE 13 0.1 Predmet, namen in raba 13 0.1.1 Nivo bibliografskega opisa 13 0.1.2 Obvezne in priporočljive opombe 14 0.2 Definicije 15 0.3 Shema ISBD(G) (elementi in ločila) 15 0.4 Raba ločil 16 0.5 Viri podatkov 17 0.5.1 Zaporedje prednostnih virov 17 0.5.2 Tabela predpisanih virov 19 0.5.3 Kataložni zapis v publikaciji (CIP) kot vir podatkov 21 0.6 Jezik in pisava opisa, velike začetnice, kratice, tiskarske napake in simboli 21 0.6.1 Jezik in pisava opisa 21 0.6.2 Velike začetnice in kratice 21 0.6.3 Tiskarske napake 22 0.6.4 Simboli in drugi znaki 22 1 OBMOČJE NASLOVA IN NAVEDBE ODGOVORNOSTI 23 1.0 Uvodna opomba 23 1.0.1 Vsebina in raba ločil 23 1.1 Stvarni naslov 23 1.1.1 Elementi stvarnega naslova 24 1.1.2 Zbirni naslov in naslovi posameznih del 26 1.1.3 Skupni in podrejeni naslov 26 1.1.4 Naslov suplementa, razdelka, zvezka itn.
    [Show full text]
  • 23. Festival Slovenskega Filma
    FESTIVAL OF SLOVENIAN FILM 1 uredniški odbor editorial board Tjaša Smrekar, Jelka Stergel (jezikovna) urednica (language) editor Alenka Ropret oblikovanje design Blaž Krump ilustracije illustrations Adrijan Praznik prevod translation Maja Ropret tisk print Collegium Graphicum naklada print run 700 september 2020 produkcija production Slovenski filmski center, javna agencija Slovenian film center, public agency Nataša Bučar, direktorica Managing Director Miklošičeva 38, Ljubljana www.sfc.si · www.fsf.si KAZALO INDEX Uvodnik 8 Foreword Nagrada Metoda Badjure za življenjsko delo 12 Metod Badjura Lifetime Achievement Award Festivalske nagrade in žirija 20 Festival Awards & Jury 6 FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA Uradni tekmovalni program 26 Spremljevalni program 128 Official Competition Special Screenings Celovečerni filmi 28 Koronaprogram 130 Feature Films Corona Programme Manjšinske koprodukcije 42 Otroški animirani film 136 Minority Co-productions Children’s Animations Srednjemetražni filmi 57 Medium-Length Films Posvečeno 142 Kratki filmi 64 Tribute Short Films Študijski filmi 85 Strokovni program 150 Student Films Industry Events Filmska vzgoja 158 Pregledni program 96 Film Education Panorama Celovečerni filmi 98 Indeks filmov 160 Feature Films Index by Film Title Srednjemetražni filmi 102 Indeks režiserjev 162 Medium-Length Films Index by Film Director Kratki filmi 110 Indeks producentov 164 Short Films Index by Film Producer Študijski filmi 119 Student Films Festivalska ekipa 166 Festival Team Vstopnice in ogled na zahtevo 168 Tickets and video on demand FESTIVAL OF SLOVENIAN FILM 7 NA LICU MESTA IN V OBLAKU Semantika je koristna veda, na katero se spomnimo vsaj takrat, ko se razmerja realnosti spreobrnejo tako korenito, da za novo pojavnost potrebujemo nove oznake ali pa stare oznake oziroma besede in besedne zveze pridobijo dodaten pomen.
    [Show full text]
  • The Adaptability of Opera
    The Adaptability of Opera: When Different Social Agents Come to Common Ground Author(s): Vlado Kotnik Source: International Review of the Aesthetics and Sociology of Music, Vol. 44, No. 2 (DECEMBER 2013), pp. 303-342 Published by: Croatian Musicological Society Stable URL: http://www.jstor.org/stable/23594802 Accessed: 06-07-2017 19:53 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact [email protected]. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at http://about.jstor.org/terms Croatian Musicological Society is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to International Review of the Aesthetics and Sociology of Music This content downloaded from 198.199.32.254 on Thu, 06 Jul 2017 19:53:06 UTC All use subject to http://about.jstor.org/terms V. Kotnik: The Adaptability of Opera: IRASM 44 (2013) 2: 303-342 When Different Social Agents Come to Common Ground Vlado Kotnik ra^uuy ui nuiiicn nuca, University of Primorska Science and Research Centre, Garibaldijeva 1 The Adaptability of Opera: 6000 KOPER, Slovenia When Different Social UDC: 782.1:78.067 Original Scholarly Paper Agents Come to Common Izvorni znanstveni Clanak Received: October 12, 2012 Ground Primljeno: 12. listopada 2012. Accepted: January 15, 2013 Prihvaceno: 15. sijeinja 2013. Abstract - Résumé Adaptability is the key word when referring to the social history of opera, its institu tions, its protagonists, its Introduction sponsors, its audiences and publics.
    [Show full text]
  • Sozvočje Svetov
    Sozvočje svetov XV Harmony of the Spheres XV Narodna Društvo Komorni godalni orkester galerija Slovenske filharmonije Mestni trg 17 Slovenia 2015–2016 1000 Ljubljana of Telefon / telefaks +386 (0)1 426 1420 [email protected] National www.drustvo-kgosf.si Gallery Zanj / Represented by: Gallery Boris Šinigoj of Slovenia National : Narodna galerija / Rinaldo and Armida Puharjeva 9 2015–2016 NG S 3057 oil, canvas 1000 Ljubljana, Slovenija Cover Armida Telefon: +386 (0)1 24 15 434 Inv. no. Inv. Telefaks: +386 (0)1 24 15 403 in [email protected] www.ng-slo.si XV XV Zanjo / Represented by: / Naslovnica Lazzarini (1657–1730) Gregorio Rinaldo olje, platno / št. / Inv. galerija / Narodna Barbara Jaki, direktorica / director Uredila / Editors: Andrej Smrekar, Klemen Hvala Besedilo / Text: Andrej Smrekar, Klemen Hvala Prevod / Translation: Andrej Smrekar Pregled besedil / Editing: Alenka Klemenc Oblikovanje / Graphic design: zasnova / original design Miljenko Licul mutacija / mutation Kristina Kurent Fotografija / Photography: Fototeka Narodne galerije, Ljubljana / Photo Library of the National Gallery of svetov Sozvočje Slovenia Tisk / Printing: SOLOS d. o. o. Naklada / Print run: 600 izvodov / copies © Narodna galerija, Ljubljana, september 2015 of the Spheres Harmony sozvocje-naslovnica_2015.indd 1 6/15/15 12:15 PM Izvedbo Sozvočja svetov XV so zagotovili The following made the Harmony of the Spheres XV possible Generalni pokrovitelj sozvocje svetov_2015.indd 1 6/16/15 9:45 AM Izvedbo Sozvočja svetov XV so zagotovili The following made the Harmony of the Spheres XV possible REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO Skladbe Tomaža Bajžlja "Kontra bas" za kontrabas in godala, Nine Šenk Concertino za violončelo in godala in Mateja Bonina novo delo za harmoniko in godala po naročilu Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije je v celoti podprla glasbena fundacija Ernst von Siemens.
    [Show full text]
  • V Objemu Dvojine DUO CLARIPIANO
    V objemu dvojine DUO CLARIPIANO Slovenska ljudska glasba v koncertni preobleki Slovenian folk music in concert garments Iz objema dvojine nastaja zvočni album, kopiranim ritmom značajsko spremeni, morda Skladba je krst doživela na festivalu Studenec sporazumevanja izvajalcev. Motivika izhaja iz zbirka osmih novih skladb za klarinet in klavir posodobi, zagotovo pa približa okusu zdajšnjih 4. junija 2016. Tomaž Habe pa ji je dodal to treh pesemskih napevov, katerih prvi verzi s fragmenti slovenskega ljudskega izročila. poslušalcev. Skladba je bila krstno izvedena v vizitko: »Rapsodija za klarinet in klavir Zeleno, so: Rož, Podjuna, Zila, Tam, kjer teče bistra Zila Avtorja zamisli in celovitega projekta, ki je pri- Slovenj Gradcu 13. aprila 2016. Makor pa jo je ki te ljubim zeleno (Verde que te quiero verde, in Pr‘ Zili rož‘ce rastejo. Krstno je bila izvedena vedel do te zvočne celote, sta pianistka Tatjana takole pospremil: Garcie Lorce) je odzven življenjskega kroga v na festivalu Studenec 4. junija 2016. Katarina Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, uigrana zvezi z naravo in ljudsko pesmijo. Od otroških Pustinek Rakar pa skladbi dodaja to vizitko: glasbenika zasedbe Dua Claripiano. Zamisel … morje in obala … let, prvih čačk z barvico – oblakov, sončkov in »Del naslova skladbe je število tri, ki ga lahko se je brusila več let, sprožila pa jo je zevajo- … sonce in sol … nazobčane travice (spomnimo se otroške pesmi v skladbi večkrat zasledimo kot osnovo, vezni ča vrzel na področju stika ljudske in umetne … vinograd … Jaz pa grem na zeleno trav‘co) se razpenja lok do člen, pa tudi oblikovni steber. Najprej v prvem glasbe v komorni literaturi.
    [Show full text]