UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo
DIPLOMSKO DELO
Nataša Medved
Ljubljana, 2010
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo
Diplomsko delo
GLASBENE VSEBINE V SERIJSKIH PUBLIKACIJAH CICIBAN IN CICIDO TER NJIHOVA UPORABA V PRAKSI
Mentorica: Kandidatka: izr. prof. dr. Olga Denac Nataša Medved
Ljubljana, 2010
Lektorica: Damjana Kern, prof. slovenščine
Prevajalka: Ana Pavec, dipl. prevajalka nem. in ang.
ZAHVALA
Zahvaljujem se izr. prof. dr. Olgi Denac za kakovostno vodenje in svetovanje pri pisanju diplomske naloge.
Prav tako se zahvaljujem vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli k uspešni izdelavi mojega diplomskega dela.
IZJAVA
Podpisani-a Nataša Medved, roj. 24. 1. 1979 v Ljubljani, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Glasbene vsebine v serijski publikaciji in njihova uporaba v praksi pri mentorci prof. Olgi Denac avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
______(podpis študentke)
Maribor, 7. junij 2010
POVZETEK:
Najprej so bili samo zvoki, ki jih je človek izvajal z udarjanjem na trde, zveneče predmete in jih spremljal s svojim glasom. Prvotni glasbeni izraz je bilo bolj kakor petje vpitje in oponašanje zvokov iz narave. Pri tem je človeka najbolj prevzel ritem. Z njim je povezal tudi gibanje telesa. Tako so se rodili ples, petje in igranje na zveneče predmete (les, kamen, kost). Nastanek piščali je prinesel nov glasbeni izraz – melodijo, ki pa predstavlja višji glasbeni razvoj. Sprva se je glasba ustno prenašala iz roda v rod. Ko pa so se pojavili posebni znaki za pisanje not, se je tudi glasba začela spreminjati. Ni pa se spreminjala samo glasba, spreminjala se je tudi miselnost o vplivu glasbe na človeka. Glasba ima izjemno pozitiven vpliv na oblikovanje značaja posameznika. Zato se je glasba počasi začela pojavljati v glasbenih knjižicah; najprej kot ročno napisana, ob izumu tiskarskega stroja pa se je začela množično objavljati v publikacijah. Čez čas so odkrili, da je otrok za glasbo zelo dovzeten, da jo potrebuje, da otroka glasba čustveno bogati in plemeniti. Zato so začeli v mladinskih publikacijah (Vertec, Angeljček …) objavljati pesmice za otroke, ki so bile sprva bolj zahtevne po vsebini, besedilu, melodiji, razponu, ritmu in tonskem načinu. Po drugi svetovni vojni pa so otroške pesmice, ki so bile objavljene v publikacijah, kot sta Ciciban in Cicido, postale manj zahtevne. Namen diplomskega dela je na podlagi teoretičnih izhodišč ugotoviti razvoj tiskanega besedila in glasbenega tiska na Slovenskem, pojav prve uglasbene pesmice v otroški reviji, zgradbo in razvoj Cicibana ter Cicidoja, izvesti analizo uglasbenih pesmic ter pripraviti zbirko vseh uglasbenih pesmic v revijah Ciciban in Cicido. Namen empiričnega dela je ugotoviti prepoznavanje uglasbenih pesmic v revijah Ciciban in Cicido ter pogostnost njihove uporabe v praksi.
Ključne besede: revija Ciciban, revija Cicido, uglasbene pesmice,, serijska publikacija, pojav prve pisave, zgodovina tiska, razvoj mladinskega tiska, zgodovina zapisovanja glasbe, notni tisk, predšolski otrok.
SUMMARY: At the beginning of times, there were only sounds made by human hitting on solid sonorous objects and using their voices. The original music expression was hardly singing; more shouting and imitating natural sounds. The man was most impressed by the rhythm. It was soon connected with body movements. So, dance, singing and making music with sonorous objects (wood, stone and bones) began. The pipe brought a new expression – a melody, which is advancement in the music development. At first, music was orally passed on from generation to generation. When first special written music signs appeared, the music began to change. Not only music changed, the mentality about the value of music for the man changed. The music has an incredibly positive impact on the character formation. So, music began to appear in music books, manually written at first; after the print invention, however, mass printing in publications began. It was discovered that children are very open to music. The child needs music. The music emotionally enriches and ennobles the child. So, in youth magazines (Vertec, Angeljček and so on) children songs were published. Their content, lyrics, melody, span, rhythm and tonality were very exacting at first. After the World War II, children songs, published in e.g. Ciciban and Cicido, became less difficult. The purpose of the thesis is to research the development of printed lyrics and the music print in Slovenia on the theoretical basis. The first printed song in a children magazine is to be located; the structure and development of the magazines Ciciban and Cicido are to be researched and a collection of all songs, set to music and printed in the magazines mentioned is to be made. The purpose of the empirical part is to recognize songs in the magazines Ciciban and Cicido and to find out the frequency of their usage in the reality.
Key words: the magazine Ciciban, the magazine Cicido, children songs, a serial publication, first writing, the history of print, the development of youth print, the history of music writing, music print, pre- school children. ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
● KAZALO
UVOD 4
1 TEORETIČNI DEL 6
1.1 POJAV PRVE PISAVE 6 1.1.1 Prvi poskusi zapisovanja informacij 6 1.1.1.1 Klinopis – pisava s klinastimi znaki 7 1.1.1.2 Hieroglifi – staroegipčanska slikovna pisava 7 1.1.1.3 Papirus 8
1.2 TISK 9 1.2.1 Definicija tiska 9 1.2.2 Tisk v Evropi 9 1.2.3 Razvoj tiska na Slovenskem 11 1.2.3.1 Trubarjev koledar 11 1.2.3.2 Nemško časopisje 11 1.2.3.3 Prvi slovenski časopis 12 1.2.3.4 Slovensko literarno časopisje 12 1.2.3.5 Kmetijske in rokodelske novice 12 1.2.3.6 Razcvet slovenskega tiska v času marčne revolucije 13 1.2.3.7 Tisk katoliškega, liberalnega in socialdemokratskega tabora 13 1.2.3.8 Tisk med obema vojnama 14 1.2.3.9 Tisk med drugo svetovno vojno 16 1.2.3.10 Tisk po drugi svetovi vojni 16 1.2.4 Razvoj mladinskega tiska na Slovenskem 17 1.2.5 Od prvih zapisov notacije do pojava pesmice v otroški publikaciji 20 1.2.5.1 Zapisovanje glasbe v starem veku 20 1.2.5.2 Zapisovanje glasbe v srednjem veku 21 1.2.5.3 Zapisovanje glasbe v novem veku 25 1.2.5.4 Iznajdba notnega tiska 26 1.2.5.5 Pojav prve uglasbene pesmice v otroški reviji 31
1.3 REVIJA CICIBAN 33 1.3.1 Kako se je rodil Ciciban? 33 1.3.2 Glasba v Cicibanu 35 1.3.3 Analiza pesmic v Cicibanu 37 1.3.3.1 Analiza pesmi v obdobju med 1945 in 1965 42 1.3.3.2 Analiza pesmi v obdobju med 1966 in 1985 46
1 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
1.3.3.3 Analiza pesmi v obdobju med 1986 in 2008 48 1.3.3.4 Ugotovitve: 51
1.4 REVIJA CICIDO 53 1.4.1 Kako se je rodil Cicdo? 53 1.4.2 Glasba v Cicdoju 55 1.4.3 Analiza pesmic v Cicidoju 56 1.4.3.1 Analiza pesmi v obdobju med 1998 in 2008 57 1.4.3.2 Ugotovitve: 61
2 EMPIRIČNI DEL 62
2.1 NAMEN 62
2.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV 63 2.2.1 Raziskovalna vprašanja 63 2.2.2 Raziskovalne hipoteze 63 2.2.3 Spremenljivke 64
2.3 METODOLOGIJA 64 2.3.1 Raziskovalne metode 64 2.3.2 Raziskovalni vzorec 65 2.3.3 Postopki zbiranja podatkov 65 2.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov 65 2.3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov 65 2.3.4 Postopki obdelave podatkov 66
2.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA 66 2.4.1 Analiza anket 66 2.4.2 Preverjanje zastavljenih hipotez 78
2.5 SKLEP 84
3 LITERATURA 86 3.1 Strokovna literatura 86 3.2 Medmrežne povezave 87
PRILOGA 88
2 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
● KAZALO SLIK Slika 1: Klinopis v kamnu. 7 Slika 2: Primer zgodnjih nevmn (znaki nad besedilom). 21 Slika 3: Razvoj notne pisave. 22 Slika 4: Solomizacija 23 Slika 5: Vokalna melodija. 27 Slika 6: Zgodnje zapisovanje glasbe. 27 Slika 7: Premični leseni simboli za tiskanje glasbenih vsebin. 28 Slika 8: Premični kovinski simboli za tiskanje glasbenih vsebin 28 Slika 9: Graviran plošča pripravljena za tisk. 29 Slika 10: Gravirane plošče. 29 Slika 11: Kamnotisk prve skladbe. 30 Slika 12: Odtis kamnotiska. 30 Slika 13: Mojster litograf slika na apnenčast kamen. 30 Slika 14. Tiskarski stroj s cinkasto valjno matrico. 31 Slika 15: Prva uglasbena pesmica, ki se je pojavila v reviji Vertec. 32 Slika 16: Pionirček. 36 Slika 17: Prva uglasbena pesmica v reviji Cicido. 56
● KAZALO GRAFOV Graf 1: Spol anketiranca. 66 Graf 2: Starost anketiranca. 67 Graf 3. Stopnja izobrazbe. 68 Graf 4: Branje not. 68 Graf 5: Prepevanje z otroki. 69 Graf 6: Poznavanje Cicibana. 70 Graf 7: Opažanje uglasbene pesmice v Cicibanu. 70 Graf 8: Učenje uglasbene pesmice v revij Ciciban. 71 Graf 9: Naučene pesmice iz revije Ciciban. 72 Graf 10: Želja po učenju pesmice iz revije Ciciban v prihodnje. 73 Graf 11: Poznavanje Cicido. 73 Graf 12: Opažanje uglasbene pesmice v Cicidoju. 74 Graf 13: Učenje uglasbene pesmice v reviji Cicido. 75 Graf 14: Naučene pesmice iz revije Cicido. 76 Graf 15: Želja po učenju pesmice iz revije Cicido v prihodnje. 77
● KAZALO TABEL Tabela 1: Učenje uglasbene pesmice iz revije Ciciban in Cicido. 78 Tabela 2: Naučene pesmice iz revije Ciciban in Cicido na leto. 79 Tabela 3: Primerjava stopnje izobrazbe in učenje pesmice pri reviji 80 Ciciban in Cicido. Tabela 4: Primerjava petja in pogostejšo uporabo pesmic v 81 Cicibanu in Cicidoju. Tabela 5: Primerjava med znanjem branja not in uporabo 82 uglasbenih pesmic v Cicibanu in Cicidoju. Tabela 6: Primerjava med znanjem branja not in željo po uporabi 83 pesmice v reviji Ciciban in Cicido.
3 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
UVOD
»Če imaš glasbo dovolj rad, potem boš kar na enkrat začutil, da te ima tudi ona rada.« (Voglar, M.)
Glasba spremlja človeka od njegove najnežnejše otroške dobe pa vse do njegove smrti. Glasba nas napaja in čisti zlo duha. »Brez glasbe bi bilo življenje ena sama napaka.« (Friedrich Nietzsche)
Vsi se premalo zavedamo, kako je v našem življenju pomembna melodija, ki nas združuje, ohranja pri življenju in usmerja v globino naše duše. Že zarodek v materinem trebuhu se odziva na prijetno melodijo zunanjega sveta. In vsaka mati ve, da lahko svojega otroka že v prvih mesecih življenja potolaži s prijaznimi besedami. Ali ve tudi, da ga lahko potolaži s petjem najrazličnejših otroških pesmic?
Ob petju se otrokovo srce pomiri. Ob petju otrok pridobiva in povečuje nadzor nad svojim telesom in tako dosti lažje raziskuje svoje okolje. »Glasba torej pomembno prispeva k otrokovemu socialnemu, intelektualnemu in fizičnemu razvoju [zlasti ob petju najrazličnejših otroških pesmic]. Predvsem pa ima glasba nepogrešljivo vlogo pri estetski rasti otrokove oziroma človekove osebnosti.« (Pesek, 1997, str. 6)
Včasih smo odrasli zmedeni, ker ne vemo, kako priti do dobrih uglasbenih otroških pesmic. Mnogi med nami ne vedo, da se jih lahko najde že v tako preprostih otroških revijah, kot sta Ciciban ali Cicido. Toda, ali bi se naučili pesmice, ki so nam jih ponudili na tako preprost način? Morda, če bi se zavedali, da so to skrbno izbrane pesmice za otroško dušo.
Zgodovina nastajanja glasbe sega v začetek človeštva, menijo znanstveniki, saj je glasba izraz človekovih čustev. Pračlovek se je najprej opajal ob zvokih, ki jih je izvajal z udarjanjem na trde zveneče predmete in
4 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi. jih spremljal s svojim glasom. Prvotni glasbeni izraz je bil bolj vpitje, kakor petje. Vendar pa zapisi o tem ne obstajajo, so le znanstvene domneve.
Prvi zapis glasbenih znakov sega v 7. st. pr. n. št. v antično Grčijo, kjer so v kamen vklesali prvo ohranjeno himno. Takrat so tamkajšnji prebivalci že pisali sporočila na kamen, počasi pa se je pojavil tudi papirus. Skozi stoletja so se glasbeni znaki spreminjali in izoblikovali tako kot zapisovanje informacij v obliki pisave. Pojavili so se prvi tiskarski stroji in počasi so nastale tudi prve revije za otroke. Kaj kmalu so se v revijah začele pojavljati tudi uglasbene pesmice, ki so bile po strukturi in obliki drugačne od današnjih otroških skladbic, izdanih v revijah Ciciban in Cicido.
5 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
1 TEORETIČNI DEL
»Tisk spremlja človeka od njegove najnežnejše otroške dobe, ko čitanja neuko dete z vsem zanimanjem ogleduje svoje slikanice, do njegove smrti. Ko pride otrok v šolo, mu je tisk bistveni pripomoček za preprosto izobrazbo, prav tako kakor služi tudi visoki in najvišji izobrazbi doraščajočega in doraslega človeka. Človeku predstavlja tisk kulturno plemenitenje in tudi potrebno razvedrilo. Tisk ti daje obzorje, ker je kot okno, skozi katero vidiš ves svet. Po njem dobiš potrebna obvestila, ki se nanašajo na vse panoge udejstvovanja človeške družbe, ne glede na jezik in zemljepisno lego narodov. Tisk je danes vsakemu kulturnemu človeku življenjska potreba.« (Ambrožič, 1937, str. 18, 19)
1.1 POJAV PRVE PISAVE
1.1.1 Prvi poskusi zapisovanja informacij
Zgodovina pisave dokončno še ni raziskana. Gotovo pa je, da pisava ni nastala naenkrat in na enem samem kraju. »Razvoj pisanja in tiska se je začel na Bližnjem vzhodu in v Aziji, se razširil v Evropo in od tam v Ameriko.« (Merljak, 2007, str. 13)
Tako v antiki kot v srednjem veku je prevladovala oralna komunikacija. Ljudje so lahko komunicirali le ustno, vendar pa prvi poskus zapisovanja informacij sega prav v antiko. Številni narodi so sicer poskušali zbirati, shranjevati in širiti informacije, vendar je prvim uspelo Rimljanom Acta Diuma. Acta Diuma je prvi časopis, ki se je pojavil leta 59. pr. n. št.. Poročal je o vsakodnevnem življenju Rimljanov. Dogodke so vklesali v kamnite tablice. (Merljak, 2007, str. 13)
6 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
1.1.1.1 Klinopis – pisava s klinastimi znaki
»Prvo pisavo so pred približno 3500 leti pr. n. št. razvili Sumerci, prebivalci, ki so živeli na območju današnjega Iraka.« (Merljak, 2007, str. 13)
Sumerci so za pisanje uporabljali trstene paličice s klinasto konico, s katerimi so v vlažne glinaste ploščice vrezovali znake in jih potem posušili na soncu.
»Sprva je bila to pikografska pisava (v podobah). Sčasoma so razvili klinopis, to je shematično pisavo, pri kateri so podobo razstavili v klinaste črte.« (Merljak, 2007, str. 13)
Slika 1: Klinopis v kamnu.
Vir: http://www.os-sencur.si
Klinopis so lahko uporabljali za različne jezike, saj je bil zelo prilagodljiv. Sprva so uporabljali okoli dva tisoč klinastih znamenj, pozneje pa so jih skrčili na kakih osemsto, vendar so jih le dvesto do tristo stalno uporabljali. Pri pisanju so sčasoma iz stolpcev prišli na vrstice od leve proti desni (gl. »Wikipedia«, b. l.).
1.1.1.2 Hieroglifi – staroegipčanska slikovna pisava
Medtem, ko se je v Mezopotamiji razvijala klinopisna pisava, so se v Egiptu pojavili Hieroglifi. Rekli so ji tudi pisava bogov.
7 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
»Slikovna znamenja so upodabljala več skupin soglasnikov in črke. Najstarejši zapisi so iz leta 3100 pr. n. št.. Hieroglife so klesali v kamne, les in zlasti na papirus. Hieroglifi so vplivali na razvoj abecede, ki so jo razvili Feničani, prebivalci, ki so živeli na območju današnjega Libanona.« (Merljak, 2007, str. 14)
1.1.1.3 Papirus
Egipčani so približno 500 let pr n. št. uporabljali rastlino Cyperos Papyros, ki je rasla v močvirjih delte Nila. Iz nje so izdelovali stvari za vsakdanjo uporabo (vrvi, sandala, jadra …). »Iz njenih vlaknatih stebel so izdelovali pisno podlogo, ki je prinesla pravo revolucijo na področju pisanja – papirus. Nanj so pisali s trsteno paličico, ki je imela kovano ali prirezano konico, za črnilo pa so uporabljali sajasti prah, vodo in utrjevalec - gumiarabikum« (»Egipt«, b. l.). Posamezne liste, popisane s hieroglifi, so nato zvili v svitek ter jih shranili v knjižnicah oziroma v hramih učenosti (prim. Možina, 2003, str. 38).
Papirus so kmalu začeli izvažati v celo Sredozemlje. Ker pa je bil papirus zelo drag in občutljiv in so ga lahko popisali le po eni strani, so ga kmalu zamenjali z vklesovanjem v kamenine ali vpisovanjem na cenejše apnenčaste kamne (prim. Možina, 2003, str. 38).
Po 400 letih, okoli leta 100 pr. n. št., so Rimljani in Grki začeli uporabljati živalsko kožo – pergament. Ta je veljal »za najboljšega, ker ni vpijal črnila in je najbolje ohranjal barvo.« (»Pergament«, b. l.)
8 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
1.2 TISK
Tisk ni imel v svojem razvoju takšne vsebinske in zunanje podobe, kot jo ima danes. Najprej si bomo pogledali definicijo, nato pa zgodovinski razvoj tiska.
1.2.1 Definicija tiska
Tisk je po definiciji SSKJ sporočilo v tiskani obliki za obveščanje javnosti. Tisk tudi o dogodku obširno sporoča. K tisku spadajo časopisi, revije in tudi knjige. SSKJ navaja tudi, da je tisk dejavnost, ki se ukvarja s tiskanjem knjig, časopisov, obrazcev in drugih javnosti namenjenih del. Erjavčeva v knjigi Odraščanje z mediji zapiše, da so mnoge študije »potrdile pomembnost tiska za vsa življenjska področja.« (Erjavec, 1999, str. 76)
1.2.2 Tisk v Evropi
»Kakor je tisk potreben, tako je tudi nenadomestljiv.« (Ambrožič, 1937, str. 19) To se je kazalo že v starem Rimu s kroniko dnevnih dogodkov, ki se je imenovala Acta Diurna.
Acta Diurna je bil predhodnik časopisa. Pismeni Rimljani so ga lahko brali več stoletij. V listih Acta Diurma so pisali o gladiatorskih bojih, porokah, rojstvih in smrti ter o sojenjih in usmrtitvah. Pravzaprav Diurna (lat. Diurnalis, fra. Journal) pomeni časopis (Merljak, 2007, str. 18).
Karmen Erjavec navaja, da beseda časopis pomeni sporočilo. Tako so tudi v 14. stoletju pisemska sporočila označena kot časopisi. Ročno pisani časopisi so bili zelo cenjeni tudi tedaj, ko so že poznali tiskane časopise.
9 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Iznajdba prvega tiskalnega stroja, ki ga je mojstrsko izdelal Nemec Johannes Gutenberg v Mainzu leta 1450, ima velik pomen za razvoj knjige, časopisa in revij (Ambrožič, 1937, str. 20), vendar pa »ni natančno znano, kdaj je [Gutenberg] odprl tiskarsko delavnico.« (Možina, 2003, str. 42)
Že mnogo pred Gutenbergom se je tiskalo z nekakšnimi žigi, narejenimi iz ilovice, ki so jih uporabljali Babilonci in Grki. Kitajci so pred Gutenbergom tiskali z lesenimi deščicami, vendar se je zaradi obsežnih kitajskih znakov takšen tisk opustil. (Ambrožič, 1937, str. 20, 21)
O življenju Johannesa Gutenberga ni veliko napisano, a njegov izum je prinesel velik napredek. »Sistem za ulivanje kovinskih premičnih črk /…/, tiskarska barva /…/, [lesen predal (črkovnjak) s številnimi manjšimi pregradami] in tiskarska preša so omogočili razvoj tiskarstva.« (Možina, 2003, str. 43) Posebnost Gutenbergovih premičnih črk je bila ta, da so se prilegale natančno druga drugi, da so se dale torej sestaviti in nato odtisniti. Medtem ko so bili prejšnji tiski negibljivi, so se sedaj dale iste črke zopet uporabiti za popolnoma drug tisk. Njegov najstarejši doslej znani poskus tiska z gibljivimi črkami, ki ga je naredi Gutenberg v času med 1445 in 1446, je ohranjen v muzeju Mainz. To je odlomek neke pesmi o vesoljni sodbi. »Za njim je sledilo še nekaj poskusov, in sicer je ohranjenih več fragmentov donatov, natisnjenih v letih 1446 in 1447.« (Bohinec, 1957, str. 154)
Prva evropska tiskana knjiga med letoma 1452 in 1455 je bila Gutenbergova 42-vrstična Biblija (Možina, 2003, str. 45), vendar pa Bohinec v Zgodovini knjige, knjižnic in tiska opisuje, da je prva Gutenbergova knjiga tiskana z gibljivimi črkami. Prav astronomski koledar za leto 1448, ki je moral biti natisnjen konec leta 1447, je ohranjen le za mesec januar, februar, marec in april.
Tiskarstvo se je začelo silovito širiti takoj po Gutenbergovi iznajdbi. Tako se je v 15. stoletju tiskarstvo razširilo že na Italijo, Švico, Francijo,
10 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Holandsko, Španijo, Portugalsko, Angleško, Švedsko, Dansko, Turčijo in Rusijo. (Ambrožič, 1937, str. 24, 25)
V naših krajih so prvo tiskarno dobili Srbi leta 1493. Še istega leta pa so tiskarno dobili tudi na hrvaškem ozemlju. (Ambrožič, 1937, str. 25)
1.2.3 Razvoj tiska na Slovenskem
1.2.3.1 Trubarjev koledar
»Korenine slovenske periodike segajo v obdobje reformacije. Protestantski pisci so postavili temelje slovenski književnosti in znotraj nje tudi slovenskemu tisku.« (Erjavec, 1999, str. 72)
Prvi slovenski periodični tisk je Trubarjev Ta slovenski kolendar kir vselei terpi (1557), ki je namenjen širokemu krogu bralcev. »Njegova koledarska oblika, poučna vsebina in aktualnost predstavljajo vzorec za kasnejšo koledarsko in pratikarsko tradicijo.« (Erjavec, 1999, str. 72)
Ko je nastopil čas protireformacije, je bila rast slovenske periodike prekinjena (Erjavec, 1999, str. 72). V tem obdobju je bilo tudi veliko protestantskih knjig in različnih časopisov požganih.
1.2.3.2 Nemško časopisje
Najprej je na Slovenskih tleh izhajal časopis v nemškem jeziku z naslovom Wochentliche Ordinari Laybacher Zeitung (1707―09), ki ga je izdal tiskar Georg Mayr.
»Leto dni je v Ljubljani izhajal tudi nemški tednik Wochentliches Kundschaftsblatt des Herzogtum Krain (1775―76). Bil je prvi časopis v Sloveniji, ki je objavljal oglase. Najdlje je izhajal uradni list Laibacher
11 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Zeitung (1778―1918), ki je pritegnil bralce s prilogo Illyrisches Blatt (1819―49), pri katerem je sodeloval tudi France Prešeren.« (Erjavec, 1999, str. 73)
1.2.3.3 Prvi slovenski časopis
V razsvetljenstvu se je pojavil prvi tiskan časopis v slovenskem jeziku. To so bile Lublanske novize oziroma Ljubljanske novice (1797―1800) in so bile natisnjene v Ljubljani. »Njihov urednik je bil prvi slovenski časnikar Valentin Vodnik. Ta se je zgledoval po podobnih nemških časopisih. Novice je razvrščal po posameznih področjih. Ljubljanske novice so objavljale: politične novice /…/, gospodarske novice /…/, kulturne novice /…/, lokalne novice /…/, zabavno in poučno čtivo /…/.« (Erjavec, 1999, str. 73)
1.2.3.4 Slovensko literarno časopisje
Slovenski publicisti so objavili enega najpomembnejših časopisov v obdobju med 1819 in 1843. To je bila Kranjska čbelica, za katero sta bila vodilna ustvarjalca Matija Čop in France Prešeren. »Izhajala je enkrat na leto in štela 600 izvodov. Smilja Amon meni, da je bil »pomen Krajnske čbelice za konstituiranje slovenske narodne zavesti tako velik, da ga kasneje ni presegel noben časopis« (1987:150).« (Erjavec, 1999, str. 73)
1.2.3.5 Kmetijske in rokodelske novice
Kmetijske in rokodelske novice (1843―1902) so bile drugi slovenski časopis in ga je urejal Janez Bleiweis. Časopis je bil sicer zasnovan kot tedenski strokovni list, vendar je bil tako razširjen in prepojen s slovensko kulturo in narodnopolitičnem življenjem, da so ga imeli za osrednji slovenski časopis. »Izhajal je nepretrgoma 59 let in pritegnil v novinarsko
12 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi. delo sodelavce vseh vrst ter si ustvaril naročniško mrežo. Z njim se je branje časopisov na Slovenskem močno povečalo.« (Erjavec, 1999, str. 73)
1.2.3.6 Razcvet slovenskega tiska v času marčne revolucije
»Revolucionarno leto 1848 je s kratkotrajno odpravo dunajske cenzure spodbudilo razcvet slovenske publicistike. V časopisnih stolpcih so se pojavili prispevki, ki so govorili o socialnih in nacionalnih vprašanjih. Slovenski novinarji so dokazali /…/, pravico do uporabe slovenskega jezika v šolah in uradih, pravico do razvoja lastne kulture in zagovarjali ozemeljsko celovitost (Zedinjena Slovenija). Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice, glasilo staroslovenske politične skupine, so zagovarjale legitimizem. Bachov absolutizem je po letu 1815 zatrl mnoge nove časopise.« (Erjavec, 1999, str. 73)
1.2.3.7 Tisk katoliškega, liberalnega in socialdemokratskega tabora
Katoliško politično stranko (kasneje Vseslovensko ljudsko stranko) je podpiral katoliški in klerikalni list – Slovenec (1873―1945), strokovno in jezikovno dobro podkovan dnevnik. »V njem se je kazal Mahničev bojeviti program, ob koncu 19. stoletja pa tudi strpni vpliv Krekovega krščanskega socializma. Katoliški tabor je izdajal še tednik Domoljub, nabožni časopis Bogoljub, katoliški mesečnik Dom in svet itd.« (Erjavec, 1999, str. 74)
»Liberalni tabor je izdajal ob osrednjem glasilu Slovenski narod (1868―1943), ki je leta 1873 postal dnevnik, še liste Slovenski tednik, Domačin, Rodoljub, itd.« (prav tam, 1999, str. 74)
13 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Socialdemokratska stranka, ki je bila najmlajša veja slovenskega strankarskega tiska, je imela nekaj začetnih težav (cenzura, pomanjkanje sredstev), tako da se začetno časopisje ni uveljavilo. »Prvi večji uspeh je dosegel Rdeči prapor (1893―1911), pri katerem je sodeloval Ivan Cankar. Maja 1911 se je združil s časopisom Naprej (1903―1911).« (prav tam, 1999, str. 74)
1.2.3.8 Tisk med obema vojnama
Na razvoj slovenskega tiska so tako vsebinsko kot organizacijsko vplivale številne novonastale jugoslovanske države in uspeh oktobrske revolucije. Številne politične skupine so se še vedno ukvarjale s socialnim in nacionalnim vprašanjem, ki sta vplivala na razvoj tiska. (Erjavec, 1999, str. 74)
Število posameznih časopisov in revij med letoma 1918 in 1941 se je povečalo za več kot štirikrat v primerjavi s prejšnjimi obdobji. Zato je tisk v tem obdobju doživel štiri razvojna obdobja. (Erjavec, 1999, str. 74)
Prvo obdobje, od 1918 do 1921, zaznamuje: - ustanovitev nove države: Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; - boj za severno mejo; - glasovanje za novo ustavo – začetek parlamentarne monarhije; - ustanovitev Univerze v Ljubljani. V tem obdobju se razdeli tisk na dva dela: na eni strani je buržoazni meščanski, na drugi pa delavski in revolucionarni. Časopis so najbolj uporabljale politične stranke kot sredstvo za svojo propagando. Tudi zamejski Slovenci, ki so po ustanovitvi nove države pripadali drugim državam, so izdajali svoja mladinska glasila z naslovom List za slovensko koroško mladino – Mlada Jugoslavija, Novi rod in Preporod, in sicer z namenom rešiti problem pomanjkanja potrebnih šolskih čitank (Sinič, 1979, str. 57-59).
14 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Drugo obdobje, od 1922 do 1929, zaznamuje: - vidovdanska ustava – spojitev vseh jugoslovanskih narodov v en narod; - zagotovitev socialne pravice delavcev (8-urni delavnik, zavarovanje, svoboda govora in tiska); - delitev političnih strank na liberalno in klerikalno stranko. Tudi meščanski tisk se je delil na režimski in opozicijski. »Slovenska ljudska stranka, ki se je razglašala za zakonitega predstavnika slovenskega naroda, je skušala z velikimi nakladami svojega časopisa obdržati prvo mesto. Razgibano strankarsko življenje je spodbujalo k ustanavljanju številnih manjših političnih glasil. Komunistični tisk je moral v ilegalo.« (Erjavec, 1999, str. 74)
Tretje obdobje, od 1929 do 1934, je obdobje diktature in zaznamuje: - uvedbo diktature kralja Aleksandra Karadžordževića (razveljavi vidovdansko ustavo, razpusti narodno skupščino in vse politične stranke v državi ter se razglasi za edino veljavno oblast); - diktatorski kralj preimenuje državo v kraljevino Jugoslavijo, ki je bila upravno razdeljena na 9 banovin. V obdobju diktature naletimo na nekaj pomembnejših mladinskih listov (Jutro, Orlič, Prosveti, Samouprava ... ). »Slovenski časniki so se oprijeli senzacionalizma. Ta tisk se je dobro prodajal in prinašal velike zaslužke. Pridobljeni kapital je omogočil založništvo in nakup modernih tiskarskih strojev. To je dvignilo grafično raven časnikov in časopisov.« (Erjavec, 1999, str. 74) Tudi katoliški tabor je utrjeval tradicionalni tisk: dnevnik Slovenec in časopisi oziroma revije Domoljub, Bogoljub, Dom in svet, Jaslice, Zvonček itd. (Erjavec, 1999, str. 75). »Razkol med starimi in mladimi liberalci je vplival tudi na njihov tisk. Stari so obdržali Slovenski narod, mladi iz Jugoslovanske demokratske stranke pa so začeli izdajati dnevnik Jutro. Oba dnevnika sta zagovarjala unitarizem in centralizem.« (Erjavec, 1999, str. 75)
15 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
»Druga svetovna vojna in povojna ureditev na Slovenskem je ustavila tehnološki, organizacijski, in vsebinsko raznovrsten razvoj tiska v Sloveniji.« (Erjavec, 1999, str. 75)
1.2.3.9 Tisk med drugo svetovno vojno
»Poleti 1941 so v Prekmurju, na Štajerskem in Gorenjskem prenehala izhajati glasila v slovenščini. Italijanski okupator je v Ljubljanski pokrajini nastopal manj agresivno in je načeloma dopuščal slovenski tisk. Še naprej so izhajala le glavna glasila velikih meščanskih strank ter cerkvena glasila. Do okupatorja so se ta obnašala oportunistično. Pri tem sta se posebej izpostavila klerikalna Slovenec in Slovenski dom, medtem ko sta bila liberalna Jutro in Slovenski narod vsaj v obdobju italijanske okupacije bolj zadržana. Po kapitulaciji Italije je nemški okupator v Ljubljanski pokrajini sicer dopuščal izhajanje slovenskega tiska, vendar jih je podredil svojim političnim in propagandnim potrebam. Zaradi pomanjkanja papirja je nacistična oblast skrčila število časopisov.« (Erjavec, 1999, str. 75) Tako sta prenehala delovati Slovenski narod, Bogoljub in Domoljub. Legalno pa je začelo izhajati glasilo Slovensko domobranstvo (1944―45) (Prav tam, str. 75).
Med vojno je med drugimi izhajal tudi partizanski časopis Slovenski poročevalec, v katerem so bili objavljeni borbeni članki. Uredniki so bili Tone Tomšič, Edvard Kardelj, Boris Kidrič idr. (Erjavec, 1999, str. 75).
1.2.3.10 Tisk po drugi svetovi vojni
Osrednji slovenski dnevnik je postal Slovenski poročevalec, glasilo OF. »Izhajal je do združitve z Ljudsko pravico v Delo.« (Prav tam, str. 75)
V Ljubljani je bil julija 1951 ustanovljen Ljubljanski dnevnik, ki je bil kasneje preimenovan v Dnevnik (Prav tam, str. 75).
16 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Od maja 1945 je v Mariboru izhajal dnevnik Novi časi, »kasneje kot tednik in poltednik Vestnik (1945―52), ta pa se je preimenoval v Večer in 1952 postal dnevnik.« (Prav tam, str. 75)
1.2.4 Razvoj mladinskega tiska na Slovenskem
Prvi pobudniki za razvoj slovenske mladine so bili posamezni učitelji, ki so že zgodaj začeli pisati za mladino. »Sodelovali so že pri našem prvem mladinskem listu Vedež, časopisu za šolsko mladost (1848―1850), ki ga je urejal Ivan Navratil /…/.« (Hojan, 1977, str. 5) Njegov namen je bil slovenski mladini ponuditi poučno in zabavno branje ter hkrati nadomestiti pomanjkanje slovenskih učbenikov. Tako so »Vedeža uporabljali v šolah za berilo. Njegova vsebina je bila raznovrstna, prinašala je povesti, basni, pesmi, zastavice, poučne zgodbe, zgodovinske članke in je dajal nasvete za vsakdanjo rabo. Bil je nekoliko preveč vsiljivo poučen.« (Prav tam, 1999, str. 48) V Vedežu ne najdemo uglasbenih pesmic.
Leta 1855 je izšla Praprotnikova mladinska knjižna zbirka Darek pridni mladosti, ki jo je stiskal tiskar Milica. Zbirka je obsegala tri zvezke in je izhajala do leta 1863. To zbirko je dobil vsak priden učenec ob koncu šolskega leta. V njej so bile moralne vzgojne povesti in pesmi, »ki so jih prispevali naši takratni pesniki in pisatelji. Zbirki se je poznal močen vpliv nemškega pisatelja Christopha Schmida, ki so ga takrat veliko prevajali.« (Hojan, 1977, str. 5)
Leta 1871 je začel izhajati mladinski list Vertec1 - časopis s podobami za slovensko mladost, ki ga je urejal Ivan Tomšič vse do smrti leta 1894. Izhajal je mesečno in je želel pod vplivom Cerkve vzgajati in zabavati. V tem časopisu se nahajajo pesmi, povesti, pravljice, prilike in basni, poučni sestavki, zgodovinski in zemljepisni sestavki. Najdemo tudi uglasbene pesmice. V Vertcu so sodelovali nekateri najboljši pisatelji in pesniki
1 Prvotno se časopis imenuje Vertec, kasneje ga poimenujejo v Vrtec.
17 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi. tistega časa: Fran Levstik, Oton Župančič, Dragotin Kette, Josip Murn in drugi (Hojan, 1999, str. 50). Vertcu se je pridružila še priloga Angeljček – otrokom učitelj in prijatelj, ki se je že prvo leto preimenoval v Angeljček – otrokom prijatelj, učitelj in vaditelj. Vseboval je življenjepis svetnikov, uganke, nauke in tudi uglasbene pesmice (Hojan, 1999, str. 50).
Leta 1887 je Slovensko učiteljsko društvo sklenilo, da začne z izdajanjem mladinskih spisov. Tako je do leta 1902 bilo izdanih 14 zvezkov, v katerih so bili obravnavani dogodki iz zgodovine, razni junaki in vladarji ter znani pesniki in pisatelji (Hojan, 1977, str. 8).
Mladinski list Zvonček je začel izhajati leta 1899 (Hojan, 1977, str. 14), in »je bil protiutež katoliško usmerjenemu Vertcu« (Klemenčič, 2008, str. 7). Mladinski list Zvonček je bil bogato ilustriran, vsebino pa so sestavljale pesmi, pripovedni spisi, spisi iz narodopisja, zgodovine in zemljepisa, prispevki za pridne roke in zabavni spisi. V Zvončku pa najdemo tudi prispevke o glasbi. Med sodelavci večkrat zasledimo Otona Župančiča (Hojan, 1977, str. 16) kot človeka, ki je napisal mnogo otroških pesmi. »Vsebina Zvončka se ves čas izhajanja ni bistveno spremenila, le znotraj posameznih rubrik so se od časa do časa pojavile nove teme.« (Hojan, 1977, str. 16)
»Po prvi svetovni vojni je bilo slovensko ozemlje razdeljeno na več držav, kjer so poskušali izriniti slovenski jezik. Zato so na pobudo učiteljev tudi v zamejstvu izhajali razni listi za mladino. V Trstu je od leta 1921 do 1926 izhajal Novi rod – list za mladino.« (Klemenčič, 2008, str. 7) To je bilo v času, ko je bil slovenski tisk v glavnem prepovedan. V njem so objavljali takrat najboljši pesniki in pisatelji, kot so France Bevk, Srečko Kosovel in drugi. Zato ima leposlovni del trajno umetniško vrednost in je predhodnik najuspešnejšega mladinskega lista Naš rod, ki je začel izhajati v Ljubljani leta 1927. Naš rod je bil sprva natisnjen na 32. straneh, nato pa so ga povečali na 40 strani in je bil razdeljen tako, da je bil prvi del časopisa namenjen nižji stopnji osnovne šole, drugi del pa višji stopnji. S pričetkom vojne se je ta spet skrčil na prvotnih 32 strani. Naš rod je od vseh
18 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi. mladinskih listov dosegel največjo naklado (Hojan, 1977, str. 20, 26, 28, 30).
Leta 1923 in 1924 je izšla glasba za mladinske igre, ki so bile izdane v zbirkah Šolski oder. Te igre so bile: Povodni mož, Božična pravljica, Čudežne gosli, Vino in Voda, Miklavž prihaja. Glasbo za vse te igre sta napisala Ciril Pregelj in Ferdo Juvanec. Za tiskanje zbirk je poskrbela Učiteljska tiskarna (Hojan, 1977, str. 18).
»V času med obema vojnama so izhajali številni časopisi na pobudo različnih organizacij in verski listi za mladino: Sokolič, Naša radost, Orlič, Luč, Zamorček, Jaslice, Mladi korotan, Lučka z neba, Mladi rod, Sonček in drugi. Vsi ti listi so imeli poleg izobraževanja, razvedrila in spodbujanja mladih k likovni in literarni ustvarjalnosti mladih velik pomen pri ohranjanju slovenskega jezika, zlasti v obmejnih in zamejskih pokrajinah.« (Klemenčič, 2008, str. 7, 8)
Po drugi svetovni vojni so nastali številni listi za mlade: Slovenski pionir, od leta 1945 pa je izhajal Pionir, Vseved, Pionirski list, kasneje se je ta preimenoval v Pil, Pisani list, Kurirček, Kekec, Tabor, Tim in drugi (Klemenčič, 2008, str. 8-12).
Leta 1945 pa je Mladinska knjiga začela izdajati novo mesečno revijo Ciciban – list za najmlajše, ki je še dandanes zelo priljubljen med najmlajšimi. Gre za prvo otroško berilo, ki je bila hkrati slikanica in je popeljala otroke v svet pravljic, domišljije, igre, zabave in raziskovanja.
19 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
1.2.5 Od prvih zapisov notacije do pojava pesmice v otroški publikaciji
»Preden so ljudje poznali različne vrste notnega zapisa, so glasbo iz roda v rod ohranjali po ustnem izročilu. V starokrščanski dobi so obstajale t. i. scholea cantorum, pevske šole, v katerih se je morala mladina vestno naučiti koralnih napevov na pamet. Poskusi zapisa glasbe sicer segajo že v davnino, pojavljali pa so se na dva načina: z uporabo posebnih znakov ali črk abecede.« (»Notni zapis«, 2009)
1.2.5.1 Zapisovanje glasbe v starem veku
»Raziskave so pokazale, da so Sumerci že okoli leta 2000 pr. n. št. poznali vrsto fragmentarnih navodil za izvajanje glasbe, sicer pa se je najstarejši v celoti dešifrirani notacijski sistem pojavil v 7. st. pr. n. št. v antični Grčiji. Lep primer sta v kamen vklesani himni Apolonu v Delfih. Grki so uporabljali dve vrsti zapisa. Instrumentalno glasbo so zapisovali s simboli za različna ozvezdja, vokalno glasbo pa z velikimi črkami grške abecede, pri čemer je posamezna črka ustrezala imenu tona. Grški glasbeni zapis se je ohranil do 4. stoletja našega štetja, nato pa utonil v pozabo. Spet se je pojavil v času karolinške renesanse, vendar se zaradi vedno večje kompleksnosti večglasne glasbe ni več mogel obdržati.« (»Notni zapis«, 2009)
Na slovenskih tleh so v času razpada rimske države predniki Slovencev prinesli med drugimi tudi glasbeno-plesno kulturo, ki je bila povezana z obrednimi svečanostmi, z delom, z igro (Hofler, 1970, str. 7).
20 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
1.2.5.2 Zapisovanje glasbe v srednjem veku
Po zgledu antične notacije je v 5. stoletju poskušal notacijski sistem uvesti Boecij z uporabo latinske abecede. O tem postopku pričajo zapiski različnih teoretikov.
»Srednjeveški učenjak Hucbald je na podlagi grškega sistema iz črk izdelal štiri znake, z različnimi pozicijami pa je označeval posamezne tone. Ta postopek je zaradi nepraktičnosti potonil v pozabo. Zamislil pa si je pomemben notacijski sistem, ki ga je zasnoval na podlagi karakteristike 6- strunske lutnje. Po zgledu strun z različnimi tonskimi višinami je na pergament načrtal šest vzporednih črt, vsak prostor med črtami pa je predstavljal določen ton, ki mu je pripisal še črko.
V 7. stoletju n. št. se je pojavil tudi notni zapis z nevmami. [Tudi gregorjanski korali so zapisovali v nevmah.] Nevmani so izhajali iz grških simbolov za označevanje značaja besednih zlogov (dolžine in poudarki, npr. gravis, acutus, circumflexus) ter iz heironomije (risanje melodije z roko). Razvojna pot je prinesla več vrst nevm, ki pa se v grobem delijo na dve skupini: bizantinske in staroruske (kasneje imenovane tudi krjuki).« (Hofler, 1970, str. 8, 9)
Slika 2: Primer zgodnjih nevmn (znaki nad besedilom).
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Glasbena_notacija
21 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Slika 3: Razvoj notne pisave.
Vir: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Neume1.jpg
Na slovenskih tleh se je v 8. stoletju začelo množično pokristjanjevanje, kar je vplivalo na razvoj glasbe. Ljudstvo se je v cerkvah srečalo z enoglasnim gregorijanskim koralnim petjem. Gregorijanski koral je bil zapisan v nevmah in je bil neritmičen in prepleten z mnogimi vokalizmi ter s subjektivnimi in senzibilnimi posebnostmi. Za preproste množice je bila takšna oblika glasbe njim nedostopna zaradi jezika in detajlov popolne zgradbe. Ker ljudstvo ni moglo slediti mašnim obredom s pesmijo in je bila za njih razumljiva samo pridiga, spoved in nekaj kratkih molitev, so sprejeli salzburški statut, da naj neizobraženi verniki vzklikajo oz. pojejo le Kyrie eleison. »Molitev vzklikov kyrie eleison je bila nedvomno pomembna pri razvoju srednjeveške ljudske cerkvene pesmi v osrednji Evropi.« (Hofler, 1970, str 8, 9)
»Z razvojem večglasja so nevme postale neuporabne, zato je bila potrebna izpopolnitev notne pisave. V 11. stoletju je v tem smislu največ prispeval Guido iz Arezza v Italiji, iznajditelj še danes uporabljane solmizacije (do-re-mi-fa ...). Guido je Hucbaldovo notno črtovje modificiral tako, da je uporabil le štiri črte, vendar pa tonov ni pisal samo med črte, temveč tudi na črte. S tem je namesto Hucbaldovih 6 lahko zapisal 9 tonov (na štirih črtah). Na začetku črtovja je napisal črke, ki so označevale, kateri ton stoji na danem mestu (npr. od spodaj navzgor C-D-E-F...), nato pa v to
22 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi. ogrodje vpisoval nevme (ki so bile kot tudi sicer sestavljene iz črtic in pik). Pike je dodatno odebelil, da je bilo razvidno, katero mesto v črtovju zasedajo. Ker so pisarji tedanjega časa uporabljali široko pristrižena gosja peresa, so te pike najprej dobile četverokotno obliko.« (Hofler, 1970, str. 8, 9)
Slika 4: Solomizacija.
Vir: http://www.chmtl.indiana.edu/tml/15th/GALRITS2_04GF.gif
23 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
»Ritem je bil v tedanjem času še zelo enostaven in je obsegal le dve notni vrednosti: dolgo (nota longa, označena s četverokotno piko in črtico) in kratko (nota brevis, označena s četverokotno piko brez črtice). Guido je zaradi lestvičnega zaporedja tonov sčasoma prenehal z zapisovanjem tonov na začetku notnega črtovja. Označeval je le dva (C, F) in končno samo enega (C), ki ga je napisal na začetek črtovja ob kateri koli črti. Nota na tej črti je bila torej C, ostale, ki so sledile, pa so bile razvrščene v zaporedju lestvice (tedaj so bile v uporabi le diatonično urejene koralne oz. cerkvene lestvice). V Guidovi pisavi, ki je ostala kot temelj današnji notaciji, sta bila torej združena oba glavna tokova zahodnoevropske notacije, črkovna in nevmična. Zaradi naraščajočega večglasja se je širil tudi celoten tonski obseg in sčasoma so zapisovalci not v notnem črtovju množili število vzporednih črt. Iz začetnih štirih je slednjič nastalo 10 črt, zapis pa je postal nepregleden. Zato so število črt razpolovili, kot osnovo so obdržali dva med seboj povezana 5-črtna sistema, za vsakega so uporabili drug notni ključ, v času renesanse pa so začeli note, ki so uhajale obsegu črtovja, po potrebi zapisovati na pomožnih črtah.« (Hofler, 1970, str. 8, 9)
V 14. stoletju je »začela nastajati t. i. menzuralna glasba, ki je prinesla ritmično pestrost.« (Hofler, 1970, str. 9) V takratnem času je na slovenskih tleh nastala prva slovenska pesmarica, ki jo je napisal Trubar leta 1567, čeprav ni šlo za povsem samostojno pesniško in glasbeno ustvarjanje, temveč predvsem za prevajanje in prirejanje latinskih predlog. (glej Hofler, 1970, str. 10) Naslov novo nastale pesmarice v slovenskem jeziku je bil Eni psalmi, obsegala pa je tekste, ki so se nanašali na cerkvene praznike. Vsebovala je tudi pesmi, ki so se pele ob krstu, poroki, smrti in raznih drugih pomembnejših priložnostih vsakdanjega življenja. Ta pesmarica pa je imela tudi pesmi, katerih besedila so branila reformacijo. Naperjena so bila proti papežu, potuhnjenim učiteljem in proti vsem, ki so nasprotovali reformaciji. Pesmarica ni obsegala samo besedil, ampak so imele tudi melodijo. (Emri, 2009)
24 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
»Nastala je potreba po zapisovanju različnih notnih dolžin (poprej sta bili samo dolga in kratka). Tako se je dolga (longa) podaljšala v dvakrat dolgo (duplex longa), kratka (brevis) pa na polovico (semibrevis) in dalje, še na polovico (minima). Te note so se pojavljale v različnih oblikah, sčasoma pa so polnjene rombične pike zaradi poenostavitve pisanja postajale votle. Ritmična pestrost, ki je narekovala vedno več raznolikih notnih vrednosti, je slednjič privedla do kombinacije votlih in polnih not. Spreminjala se je tudi oblika, prvotno četverokotne so v 16. stoletju za nekaj časa zamenjale tudi trikotne, nato so se pojavili polkrogi in končno popolnoma okrogle oblike, ki so se obdržale do danes.« (»Notni zapis«, 2009)
1.2.5.3 Zapisovanje glasbe v novem veku
»V 16. stoletju so se do kraja izoblikovale tudi oznake za taktnice in pavze. Pavze so se pojavljale že v koralni (kvadratni) notaciji kot kratke debele pokončne črte, postopoma pa so postajale tanjše in zaradi ritmične pestrosti (glede na dolžino trajanja) krajše ali daljše. Da bi jih lahko ločevali od taktnic, je bilo potrebno uvesti nove oblike. V istem obdobju se je uveljavila tudi praksa označevanja ritmičnega značaja taktov (danes ga označujemo kot številski ulomek, zapisan desno od notnega ključa).« (»Notni zapis«, 2009)
»Že v času menzuralne glasbe se je uveljavil postopek transpozicije, imenovan tudi »musica falsa«. Poltonske alteracije so tedaj označevali z znamenji nad, kasneje pa pred višano/nižano noto. Razvile so se iz oblike črke »b«, ki je v svoji okrogli obliki pomenila nižji, v kvadratni pa višji ton. Iz okroglega se je razvil nižaj, iz kvadratnega pa višaj in vračaj. Z razvojem glasbe so se oblikovale še številne interpretacijske oznake za artikulacijo (simboli za marcato, portato, staccato ...), oznake za dinamiko (piano, forte ...), za tempo itd. Kot vrsto glasbenega zapisa pojmujemo tudi generalbas in tabulature, sicer pa še mnogo novodobnih iznajdb v obliki različnih
25 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi. grafičnih ali številčnih formul, ki žal niso dosegle svoje prave konvencionalnosti.« (Prav tam, 2009)
Izven evropskih prostorov so se razvijali različni sistemi notacije. Na Kitajskem se je razvila notacija Qin, ki pa ne pove direktno, katera nota naj se zaigra oz. zapoje. Namesto tega je bila notacija napisana v tablaturah. Kljub temu pa se je zapis zahodnoevropske tradicije izkazal kot najbolj univerzalen in ga uporabljajo glasbeniki vsega sveta. (Prav tam, 2009)
Skromni viri pa vseeno razkrivajo, da na slovenskih tleh ne gre za samostojno pesniško in glasbeno ustvarjanje, ampak gre zgolj za prevajanje in prirejanje latinskih predlog. Pesmi srednjega veka je »slovensko« ljudstvo dobilo kot produkt visoke, umetne glasbene kulture, ki jo je osvojila in si jo prilastila kot svoje, ljudsko blago. (Hofler, 1970, str. 10, 11)
1.2.5.4 Iznajdba notnega tiska
O zgodovini tiska besedil je v splošnem precej dobro znano, kako se je razvijala. Zgodovina glasbenega tiska pa nam je manj znana in je bolj zapletena. Seveda pa obstajajo vzporednice, ki so skupne tako tiskanemu besedilu kot glasbenemu tisku. Če potrebujemo za tiskanje besedil nekje od 100 do 200 znakov (male in velike črke, številke, pika, klicaj, vprašaj …), pa za glasbeni tisk potrebujemo še veliko več znakov.
Vrnimo se v čas pred izumom tiskarskega stroja, v čase, ko sta bila besedilo in glasba zapisana samo ročno. Rokopisi so nastajali v samostanih v 13., 14. in 15. stoletju in so bili skrbno obdelani s fantastičnimi dekoracijami. Zagotovo pa je bilo to nepraktično za množično proizvodnjo. V večini primerov je bila glasba prepisana ali napisana po »ustnem izročilu« in se je prenašala preko duhovnikov ali izvajalcev.
26 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Slika 5: Vokalna melodija. Slika 6: Zgodnje zapisovanje glasbe.
Vir: http://www.wikihow.com/Write-The-Vocal-Melody-for-Music Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/File:EarlyMusicNotation.JPG
Do poznega 15. stoletja je tiskanje postalo najpogostejši način izdelave literature, vendar glasba še vedno kroži kot rokopisni izdelek. Glasbeni znaki namreč še vedno niso bili jasni in enotni. Še vedno ni bilo tehnične rešitve za tiskanje glasbe, saj je bila velika ovira zahtevnost tiskanja in potrebe po tehničnih rešitvah. Kljub temu da se je kasneje našla tehnična rešitev za tiskanje glasbe, so se pisci glasbe v večini raje posluževali ročnega pisanja not.
Leta 1476 je Ulrich Hahn natisnil Missale secundum consuetudinem curie roman kot prvi natiskani izvod, ki je bil natisnjen v večjih nakladah. Kmalu se je Hahn metoda razširila po celi Evropi. Ta metoda se je imenovala »woodblock« tiskanje ali lesorezno tiskanje, kar pomeni pisanje ali risanje glasbe na kos lesa. Čeprav je tehnika enostavna, pa je vseeno potrebno ogromno potrpežljivosti in natančnosti ter sposobnosti za zrcaljenje, saj se je vse delalo po načelu zrcalne slike.
Tako kot je napredovalo tiskanje knjig, je napredovalo tudi tiskanje glasbenih vsebin. Iz lesoreznega tiska so se usmerili na uporabo premičnega tiska. S premičnimi glasbenimi simboli (note, črte, linije ...) mojster pravilno sestavi vsebino oz. glasbeni sestav in sicer od leve proti desni, nato pa po narejeni matrici stisne na papir. Napakam se je moral
27 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi. izogibati, saj za popravke ni bil plačan. Za sestavljanje matrice je bilo potrebno veliko časa in energije.
Slika 7: Premični leseni simboli za tiskanje glasbenih vsebin.
Vir: http://parlorsongs.com/insearch/printing/printing.php
Slika 8: Premični kovinski simboli za tiskanje glasbenih vsebin.
Vir: http://piffaro.org
Do 19. stoletja so razvili še boljšo in kakovostnejšo metodo »mozaik«. Seveda pa je bila ta metoda povsem neuporabna za izdelovanje lepih platnic tiskanih pesmaric, zato so se obrnili na gravuro in litografijo.
28 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Metoda graviranja ni nič drugega kot nadaljnji razvoj lesoreznega postopka, v katerem so izrezljane zrcalne slike, ki se natisnejo. Metoda gravure zahteva veliko umetniške sposobnosti (preciznost, natančnost, mirno roko …). Proces gravure se je skozi stoletja zelo malo spreminjal. Osnovni postopek za tiskanje glasbene vsebine vključuje skiciranje oz. prepisovanje vrstic na bakreno ploščo, prostoročno rezanje slik ali uporabo udarcev z notnimi glavicami in drugimi podobami standardnih elementov. Končni izdelek je eleganten in visoke kakovosti.
Slika 9 : Gravirana plošča pripravljena za tisk.
Slika 10: Gravirane plošče .
Vir: http://www.musicprintinghistory.org/pages.php?id=13
Nadaljnji razvoj tiska z glasbeno vsebino je prinesla litografija, ki se je za tiskanje glasbenih vsebin začela uporabljati leta 1796. Litografija ali kamnotisk je grafična tehnika odtisa »risbe« s kamnite plošče na papir. Izumitelj litografije je bil bavarski avtor Alois Senefelder, ki je s postopkom nanašanja voščenih in oljnih tint narisal motiv na apnenec, nato pa nadaljeval z jedkanjem kamnine z dušikovo kislino. Tako je ugotovil, da je matrica primerna za tiskanje. Prvi tisk s postopkom litografije je nastal leta
29 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
1769, to je bila skladba Aloisijevega prijatelja in skladatelja Franza Gleissnerja z naslovom Feldmarsch der Churpfalzbayer Truppen.
Slika 11 : Kamnotisk prve skladbe. Slika 12 : Odtis kamnotiska.
Vir: http://parlorsongs.com/insearch/printing/printing.php Vir: http://www.digital-collections.de/
Po vsakem odtisu je bilo potrebno kamen očistiti in ponovno pripraviti na tisk. Vendar pa so bili litografski apnenčasti kamni težki, okorni, različnih barv in hitro uničljivi oz. krušljivi. Zato so metodični postopek dopolnjevali in dograjevali z eksperimentiranjem.
Slika 13: Mojster litograf slika na apnenčast kamen.
Vir: http://www.posterclassics.com/StoneLithograph.html
30 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Leta 1860 je cinkova plošča zamenjala apnenčast kamen. Cink je bil cenejši in lažji od apnenca in se je lahko ukrivil okoli valja (Printing & Publishing of Music, 2001).
Slika 14: Tiskarski stroj s cinkasto valjno matrico.
Vir: http://www.nls.uk/maps/os/6inch/os_info4.html
1.2.5.5 Pojav prve uglasbene pesmice v otroški reviji
Ni bilo še veliko izdane otroške publikacije, ko se je leta 1872 pojavila prva uglasbena pesmica v prilogi Vertec z naslovom MOJ VERTEC. Skladbico je sestavil Gregor Rihar, ki je glasbeno izobrazbo dobil pri hišnem duhovniku polhograjske graščine. Gregor Rihar je bil ljubljanski organist in
31 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi. duhovnik. Bil je zelo plodovit skladatelji. Zložil je več kot 500 pesmi. Pri skladanju je znal ubrati tisto vižo, ki je ganila poslušalce in je všečna tudi danes. Ljudstvo je njegove pesmi sprejelo za svoje. Tako rekoč so pesmi ponarodele (gl. Škulj, 2003).
Slika 15: Prva uglasbena pesmica, ki se je pojavila v reviji Vertec.
Vir: Priloga Vertec, 1872, št. 6.
32 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Urednik časopisa Vertec, Ivan Tomšič, se je že v takratnem času zavedal, da skladbica ni primerna za otroški zborček. Zato je na dnu skladbice zapisal tele vrstice:
Po vsem tem lahko menim, da ima urednik časopisa Vertec, Ivan Tomščič, dovolj znanja na področju otroške glasbene vzgoje. To znanje je dolgo časa delil kot učitelj v Tržiču, nato pa do svoje smrti na vadnici v Ljubljani.
1.3 REVIJA CICIBAN
Redko kdo ve, da Slovenci premoremo kar 606 časopisov najrazličnejših oblik in vsebin! Od tega imamo skoraj 30 specializiranih časopisov za otroke in mladino. To dokazuje, »da smo Slovenci po izdanih časopisih na prebivalca v svetovnem vrhu /…/.« (Košir in Ranfl, 1996, str. 36) Ali smo vedeli, da je revija Ciciban najbolj priljubljena revija med otroci? (glej Brglez, Čepič, Kranjčec, Peljhan, in Vogrinčič, 1999, str. 183)
1.3.1 Kako se je rodil Ciciban?
»Bilo je leta 1945, ko se je komaj dobro končala druga svetovna vojna. 29. junija se je /…/ rodil Ciciban. Tega dne smo se v hiši na Šentpetrski cesti (danes Trubarjeva ulica v Ljubljani) zbrali ljudje, ki smo želeli ustanoviti založbo za mladino in v njem najprej mesečnik za mlade bralce. Ustanovitveno sejo je vodil mladinski pisatelj Josip Ribičič, ki je vedel, kako se tej stvari streže, saj je že ustanovil v Trstu Mladi rod in v Ljubljani list Novi rod. Sodelovala sta pisatelj Oskar Hudales in tehnični urednik Albert Širok. Profesorica Zorka Peršič je povabila tudi mene in mladinca Majdo Bojc ter Sergeja Kavčiča. Sedeli smo mirni, polni načrtov in
33 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi. presrečni, da je konec vojne. Zunaj pa je teklo novo življenje. /…/Mi pa smo snovali mesečnik za šolarje. Že meseca septembra, ko so se odprla vrata šol, kar jih ni bilo požganih, je prišlo na šolske klopi 72 tisoč Cicibanov. Od tedaj naprej se je Ciciban znašel sleherni mesec v otroških rokah in šolarji so ga nosili domov kot dragocen zaklad.« (Brenkova, 1995)
Revija Ciciban je namenjena populaciji otrok od šestega leta do tretjega razreda osnovne šole, torej do desetega leta starosti, čeprav jo imajo radi tudi mlajši otroci. V revijo so vključevali tako znane in uveljavljene avtorje, kot tudi tiste, ki se v tem poklicu šele preizkušajo. Takega načela se uredniki držijo še danes.
»V Cicibanu najdemo osnovna dela, iz katerih je sestavljena revija. Prvi del in tudi najobsežnejši je leposlovni del, kjer se nahajajo pravljice, drugi del pa je didaktični, kjer otrokom dajejo različne primere iz vsakdanjega življenja.« (»Ciciban (revija)«, 2009)
Leposlovni del zajema:
♫ 10 % tistega, kar dobijo po pošti in je primerno za objavo; ♫ klasike slovenske književnosti (priznani avtorji, spomini na umetnine); ♫ klasike svetovne književnosti (Tolstoj …); ♫ prevedena dela sodobne književnosti; ♫ zgodbe iz vsakdanjega življenja otrok (vsak se lahko v njih najde); ♫ zgodbe s socialno tematiko (družina, prijatelji …); ♫ ljudske pravljice (pomemben delež ima Anja Štefan, ki prireja besedila); ♫ v delih se znajdejo tudi bralci začetniki, saj v uporabljajo velike tiskane črke, velike razmike in majhne stavke, tako da lahko tudi mladi bralci sami berejo; ♫ ljudske pesmi in pesmi, ki so nastale umetno; ♫ besedila za najmlajše;
34 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
♫ prstne igre, pesmi za igro; ♫ dramatizacijska dela; ♫ zgodbe v slikah, slikopise in stripe; ♫ zgodbe brez besed (samo slike, iz katerih nato otroci sami razberejo zgodbo in jo povedo; ♫ uganke, dopolnjevanke.
Didaktični del (poljubna znanost, didaktika in enigmatike) zajema:
♫ naslovnico, ki naj bi pritegnila mlade bralce, na njej se nahajajo slike pravljičnih junakov (Lila Prap); ♫ glasbeno rubriko (slovenska sodobna poezija, slovenski sodobni glasbeniki); ♫ naravoslovno rubriko (Rudi Ocepek); ♫ socialne rubrike (skupinske igre …); ♫ športno rubriko; ♫ likovno rubriko (Silva Karim, likovna pedagoginja); ♫ enigmatiko (križanke, kartonke, uganke z nalepkami, zavozlanke); ♫ kontaktne rubrike (pisma bralcev in njihove slike); ♫ CICI veselo šolo (obravnavajo eno naravoslovno področje); ♫ priloge (dvakrat letno izide posebna izdaja revije in v njej najdemo zgoščenke, kot je Za dva groša poezije …).
1.3.2 Glasba v Cicibanu
Zavedamo se, da glasba slovi kot zdravilo in ima terapevtski pomen. Tega so se zavedali že naši daljni predniki, zato so se uglasbene pesmice pojavljale in se še vedno pojavljajo v reviji Ciciban.
Prva uglasbena pesmica v reviji Ciciban se pojavi šele po dveh letih in pol od njene prve izdaje. Pojavi se v reviji Ciciban 1947/48 v 5. številki z naslovom Pionirček z avtorjem Čričkom.
35 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Slika 16: Pionirček.
Vir: Ciciban 1947/48 št. 5
36 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Pesem po vsebini opeva pionirčka in partizane, kar je razumljivo, saj je bil za vse ljudi še svež spomin na drugo svetovno vojno. Pesem je po sestavi enostavna z ritmičnimi napakami v 13., 17., 25. in 26. taktu. Več o analizi pesmic v poglavju 1.3.3.
1.3.3 Analiza pesmic v Cicibanu
Zavedamo se, da se glasba spreminja, zato je kot živa zemlja, ki se nenehno stara, pa še vedno ni prestara za svoj spokojni počitek. Avtorji pesmic ustvarjajo na svoj način, ki ga v danem trenutku začutijo in skladbo spesnijo in zapišejo na način, ki so se ga naučili v takratnem obdobju.
Z analizo izbranih pesmic po obdobjih si bomo ogledali sestavo zapisa pesmice. Analiza je razčlenjena po avtorici Miri Voglar: Otrok in glasba.
♫ vsebina pesmi: Če se bo v pesmi zrcalil otrokov svet, njegova čustva in predstave in celo način razmišljanja, bo pesem zanj zanimiva in jo bo sprejel z navdušenjem. Narava je tudi otrokov svet, pa dom z materjo, očetom, z brati in sestrami. Rad ima preproste in raznolike vsebine. Otrokov svet je narava, domače okolje, šaljive pesmi, nagajivke, uganke, poskočnice, uspavanke, rajalne pesmi, izštevanke, otroške koračnice, poskočnice uspavanke, tolažilne pesmi …
37 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
♫ besedilo pesmi: Ta mora imeti umetniško vrednost. Poznamo: - večkitične pesmi - pesmi z rimami - onomatopoetični izrazi: posnemanje glasov iz narave, besedila v obliki vprašanja in odgovora, dvogovori
♫ melodija pesmi: Ta izhaja iz vsebine in besedila. Odnos med melodijo in besedilom je lahko različen: - melodija se podreja besedilu - enakovreden odnos med besedilom in melodijo
♫ značaj pesmi: Značaj je pomemben zaradi samega odnosa do pesmice. Pesem je lahko po značaju prisrčna, ljubka, spevna, šaljiva, nežna odločna, samozavestna, optimistična, duhovita, umirjena, bojevita, živahna, romantična, vesela, ljubezniva, čudna, sanjava, klepetava …
♫ razpon pesmi: »Na otrokov glasovni obseg vplivajo prirojene fiziološke posebnosti, dispozicije in glasbene aktivnosti.« (Voglar, 1989, str. 46) Zavedati se moramo, da mlajšim otrokom izberemo pesmi z manjšim tonskim obsegom. Torej, začnemo s tri- in štiritonskimi pesmimi, od tretjeg leta starosti pa tonski obseg postopoma širimo. (gl. Kroflič idr., 2001).
♫ melodično območje: Razvrstimo v štiri melodična območja: - prvo melodično območje: sem uvrstimo pesmi, ki v melodiji nimajo prve lestvične stopnje. To so pesmi, ki jih notiramo največkrat v C- duru pa tudi v B in D-duru. Npr.: Miha in žaba. - drugo melodično območje: sem spadajo pesmi, ki imajo v svoji melodiki prvo lestvično stopnjo kot najnižji ton. Melodijo notiramo
38 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
navadno v D-duru, nekatere v E- ali Es- in F-duru. Npr.: Ježek in medved. - tretje melodično območje: uvrstimo pesmi, ki imajo prvo lestvično stopnjo v sredini svoje melodike. Melodije teh pesmi notiramo v G- ali F-duru. Npr.: Vlak.. - četrto melodično območje; uvrstimo pesmi, ki imajo ton prve lestvične stopnje na vrhu kot najvišji ton. Notiramo jih navadno v C-, B- ali H-duru. Npr.: Sijaj, sijaj sončece.
♫ melodična motivika: Se deli na: - padajoča motivika je pogosta ob sklepu pesmi ali ob sklepu ali ob sklepu posameznih melodičnih fraz (spušča se od V. do I. lestvične stopnje). Npr.: Ringa raja, Naš muc, Z avtobusom k teti, Zazibalka, Kavica. - rastoča motivika je usmerjena v ton V. lestvične stopnje. Npr.: Čuk se je oženil. - padajoča mala terca je odsev otrokovega klicanja in je najznačilnejša in najpogostejši ponavljajoči se element. Npr.: Pikapolonica, Gosak in goske, Krica kraca. - ringaraja melodika je najpogostejša melodika. Njen središčni ton in navadno tudi začetni ton je ton V. lestvične stopnje durove lestvice. Melodika se plete v glavnem okoli središčnega tona: se povzpne na šesto stopnjo, vrne na peto stopnjo in spusti na tretjo stopnjo. Npr.: Lepa bela lilija, Ringaringaraja, Kavica, Zazibalka.
♫ tonski način: Tonski način je v tonalni glasbi vrsta tonov, iz katerih je grajena melodija ali celotna skladba. Največ melodij otroških pesmi izhaja iz durove lestvice. Vendar pa najdemo tudi takšne pesmice, ki so napisane v molu.
♫ ritem pesmi:
39 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Ritem je pomemben element glasbe, vendar pa ga otrok v zgodnjem obdobju dojema le ob podpori besednega ritma. Zato so pesmi narejene tako, da ima vsak ton v melodiji tudi svoj zlog. Določimo lahko: - mero-takt, ki se v otroških pesmicah največkrat pojavi kot dvo-delni ritem. To je ritem našega najosnovnejšega gibanja – tako hodimo in tečemo. Je tudi uspavajoč ritem. Takšen je tudi ritem srca. - ritmično vrednost v otroški pesmici največkrat predstavljajo osminke in četrtinke, sledijo polovinke, punktirane četrtinke, šestnajstinke, punktirane osminke, punktirane polovinke in celinke. - smer ritmičnega gibanja je lahko padajoče ritmično gibanje. To so pesmi, ki se pričnejo s poudarjeno - težko dobo. Rastoče ritmično gibanje imajo pesmi, ki se pričnejo z nepoudarjeno – z lahko dobo oz. predtaktom. Mlajši otroci lažje pojejo tiste pesmi, ki imajo padajoče ritmično gibanje. Otroci srednje in starejše skupine pa pojejo tako pesmi z rastočim kot pesmi s padajočim ritmom in pa tudi pesmi, kjer se ritmično gibanje spreminja. - ritmične posebnosti.
♫ oblika pesmi: Glede na razmerje med melodijo in besedilom obstaja: - kitična pesem ima za več kitic besedila eno samo melodijo. - prekomponirana pesem je pesem, kjer ne pojemo vseh kitic na isto melodijo, marveč dobi vsaka kitica – v skladu z značajem – svojo melodijo. Glede na ritem in melodijo obstaja: - enodelna pesniška oblika, to so pesmi z nezaključeno obliko. Ta vsebuje enojno periodo z dvema stavkoma – ringaraja melodika. V tej obliki najdemo veliko otroških ljudskih pesmi. - dvodelna pesniška oblika vsebujejo dvojno periodo, ki jo sestavljata prednja in zadnja perioda, vsaka od njiju pa ima dva stavka. Npr. Ježek in medved, Mali zvonček … - trodelna pesniška oblika je sestavljena iz trojne periode. Npr. Še sem živ, Uspavanka: Voglar … Ko izbiramo pesem za otroka, smo
40 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
pozorni na obliko pesmi. Za otroke mlajše skupine izbiramo zlasti pesmi z enodelno obliko. Za otroke srednje in starejše skupine pa izbiramo pesmi z eno-, dvo- ali tridelno obliko.
♫ tempo pesmi: V otroških pesmih tempo ni vedno nakazan, saj predšolski otrok ne more peti niti v zelo hitrem tempu niti v zelo počasnem tempu. Vendar pa s tem ni mišljeno, da zmore predšolski otrok peti vse pesmi zgolj v zmernem tempu. Za otroke so pesmi bolj privlačne, če se tempo spreminja. Takšne pesmi dajejo večji življenjski utrip.
♫ dinamika: Dinamika je glasnost petja, ki pa izhaja iz vsebine in značaja pesmi, deloma tudi iz oblike. V otroških pesmih ni vedno nakazana.
♫ agogika; Agogika je izraz za drobne spremembe v hitrosti izvajanja glasbe, ki pa ne vplivajo na spremembo tempa.
♫ artikulacija; Artikulacija je način povezovanja ali členjenja tonov v različne načine izvajanja.
41 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
1.3.3.1 Analiza pesmi v obdobju med 1945 in 1965
Ciciban 1947/ 48, št. 5
Vsebina pesmi: domače okolje Besedilo pesmi: vsiljiva Melodija: enakovreden odnos med besedilom in melodijo Značaj: radodarna Razpon: 1 1 J d do J h Melodično območje: Četrto melodično območje Melodična motivika: padajoča Tonski način: B- dur Mera, takt: 3/4 Ritmična vrednost: dve: četrtinka, polovnika Smer ritmičnega gibanja: padajoča Ritmične posebnosti: ritmične napake v 13., 17., 25. in 26. taktu Oblika med melodijo – prekomponirana pesem besedilom: Oblika med ritmom- enodelna melodijo: Tempo: / Dinamika: / Agogika: / Artikulacija: /
42 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Ciciban 1952/53, št. 2
Vsebina pesmi: domače okolje Besedilo pesmi: besedilo v obliki vprašanja in odgovora Melodija: enakovreden odnos med besedilom in melodijo Značaj: samozavestna Razpon: c1 do e2 Melodično območje: Drugo melodično območje Melodična motivika: padajoča mala terca Tonski način: C- dur Mera, takt: 4/4 Ritmična vrednost: štiri: šestnajstinka, osminka, četrtinka, polovnika, Smer ritmičnega gibanja: rastoča Ritmične posebnosti: osminka s piko, polovinka s piko, četrtinka s piko Oblika med melodijo – kitična pesem besedilom: Oblika med ritmom- dvodelna melodijo: Tempo: korakoma Dinamika: mf, f Agogika: / Artikulacija: /
43 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Ciciban 1953/54, št. 6
Vsebina pesmi: domače okolje Besedilo pesmi: pesem z rimami Melodija: enakovreden odnos med besedilom in melodijo Značaj: šaljiva Razpon: c1 do g1 Melodično območje: drugo melodično območje Melodična motivika: padajoča Tonski način: C- dur Mera, takt: 3/8 Ritmična vrednost: dve: četrtinka, osminka Smer ritmičnega gibanja: padajoča Ritmične posebnosti: / Oblika med melodijo – prekomponirana pesem besedilom: Oblika med ritmom- enodelna melodijo: Tempo: 63 Dinamika: / Agogika: / Artikulacija: /
44 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Ciciban 1961/62, št. 3
Vsebina pesmi: posledica vojne Besedilo pesmi: večkitična pesem Melodija: enakovreden odnos med besedilom in melodijo Značaj: šaljiva Razpon: c1 do h1 Melodično območje: drugo melodično območje Melodična motivika: padajoča Tonski način: C- dur Mera, takt: 3/4 + 2/4 Ritmična vrednost: tri: polovinka, četrtinka, osminka Smer ritmičnega gibanja: rastoča Ritmične posebnosti: / Oblika med melodijo – kitična pesem besedilom: Oblika med ritmom- dvodelna melodijo: Tempo: počasi, otožno Dinamika: mf, f, cress. Agogika: / Artikulacija: /
45 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
1.3.3.2 Analiza pesmi v obdobju med 1966 in 1985
Ciciban 1967/68, št. 5
Vsebina pesmi: narava Besedilo pesmi: pesem z rimami Melodija: enakovreden odnos med besedilom in melodijo Značaj: šaljiva Razpon: d1 do a1 Melodično območje: drugo melodično območje Melodična motivika: padajoča Tonski način: D- dur Mera, takt: 2/4 Ritmična vrednost: dve: četrtinka, osminka Smer ritmičnega gibanja: padajoča Ritmične posebnosti: / Oblika med melodijo – prekomponirana pesem besedilom: Oblika med ritmom- dvodelna melodijo: Tempo: 63 Dinamika: / Agogika: / Artikulacija: /
46 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Ciciban 1977/78, št. 5
Vsebina pesmi: žival Besedilo pesmi: Onomatopoetični izrazi Melodija: enakovreden odnos med besedilom in melodijo Značaj: strašljiva Razpon: d1 do a1 Melodično območje: drugo melodično območje Melodična motivika: padajoča Tonski način: D- dur Mera, takt: 2/4 Ritmična vrednost: dve: četrtinka, osminka, polovinka Smer ritmičnega gibanja: padajoča Ritmične posebnosti: legato in drugačno označevanje not Oblika med melodijo – prekomponirana pesem besedilom: Oblika med ritmom- trodelna melodijo: Tempo: / Dinamika: nakazan v besedilu že na začetku »Pst,..« Agogika: / Artikulacija: /
47 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
1.3.3.3 Analiza pesmi v obdobju med 1986 in 2008
Ciciban 1987/88, št. 4 - 5
Vsebina pesmi: narava in domače okolje Besedilo pesmi: večkitična pesem Melodija: enakovreden odnos med besedilom in melodijo Značaj: ljubka Razpon: d1 do h1 Melodično območje: prvo melodično območje Melodična motivika: padajoča Tonski način: C- dur Mera, takt: 2/4 Ritmična vrednost: dve: četrtinka, osminka Smer ritmičnega gibanja: padajoča Ritmične posebnosti: četrtinka s piko, znak za ponavljanje Oblika med melodijo – kitična pesem besedilom: Oblika med ritmom- dvodelna melodijo: Tempo: / Dinamika: / Agogika: / Artikulacija: /
48 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Ciciban 1997/98, št. 5
Vsebina pesmi: naše telo Besedilo pesmi: pesem z rimami Melodija: enakovreden odnos med besedilom in melodijo Značaj: ljubka Razpon: c1 do a1 Melodično območje: tretje melodično območje Melodična motivika: padajoča Tonski način: C- dur Mera, takt: 4/4 Ritmična vrednost: dve: četrtina, osminka Smer ritmičnega gibanja: padajoča Ritmične posebnosti: / Oblika med melodijo – prekomponirana pesem besedilom: Oblika med ritmom- dvodelna melodijo: Tempo: / Dinamika: / Agogika: / Artikulacija: /
49 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Ciciban 2007/08, št. 5
Vsebina pesmi: narava Besedilo pesmi: besedilo v obliki vprašanja Melodija: enakovreden odnos med besedilom in melodijo Značaj: poučna Razpon: c1 do c2 Melodično območje: drugo melodično območje Melodična motivika: rastoča Tonski način: C- dur Mera, takt: 2/4 Ritmična vrednost: dve: polovinka, četrtina, osminka, šestnajstinka Smer ritmičnega gibanja: rastoča Ritmične posebnosti: vezano Oblika med melodijo – prekomponirana pesem besedilom: Oblika med ritmom- enodelna melodijo: Tempo: / Dinamika: mf Agogika: / Artikulacija: /
50 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
1.3.3.4 Ugotovitve:
Analiza pesmi v obdobju med 1945 in 1965 Analiza je pokazala, da je bilo glede na vsebino v tem obdobju veliko partizanskih pesmic (Pionirček, Pomladna, Naša vojska, Sinku – očetu partizanu za god, Na straži smo, Sinku očetu partizanu idr.). Marsikateri skladatelj (Karel Pahor idr.) se je v pesmi spominjal, kako je preživel leto ali dve v naših gozdovih in se hrabro boril za svobodo. Zato so pesmi, nastale kmalu po vojni, po značaju žalostne in opogumljajoče, pa tudi vesele. V začetku tega obdobja najdemo večglasne zahtevnejše pesmi, kasneje pa so vse pogosteje nastajale enoglasne pesmice, ki so bile namenjene tudi za predšolske otroke. V kasnejšem obdobju najdemo šaljive pesmi (Pilule), nagajive pesmi (O goskah, Moj osliček), uspavanke, pesmi o živalih itd. V Cicibanu najdemo tudi pesmice tujih znanih avtorjev (J. Haydn, R. Schumann, J. B. Lully, P. I. Čajkovski, W. A. Mozart, L. V. Beethoven itd.). Pesmice so enostavne, enoglasne, večinoma dvokitične. Vsebina pesmi opeva predvsem otrokov svet (o sestrici, o fantiču, ki mu nekaj manjka, o žalostni ptički, uspavanka, osel in kukavica …). Ker je naša domovina v takratnem času pripadala Jugoslaviji, najdemo v Cicibanu tudi pesmi drugih jugoslovanskih narodov.
Analiza pesmi v obdobju med 1966 in 1985 V tem obdobju je nastalo veliko pesmic skladatelja Janeza Bitenca, ki je pisal pesmi predvsem za otroke. Bil je velik mojster skladanja najpreprostejših melodij in ljubkih besedil. Ne smemo pa pozabiti na Miro Voglar, skladateljico, pedagoginjo in muzikologinjo, ki je za otroke napisala veliko igric, uglasbenih pravljic in pesmic, s katerimi je pripomogla k celovitemu razvoju otrok.
51 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Analiza pesmi v obdobju med 1986 in 2008 Tudi v tem obdobju je Janez Bitenc nadaljeval svojo vlogo pesnika in skladatelja s svojimi po vsebini raznolikimi in po svoji naravi preprostimi ter razumljivimi pesmicami. Pesmice niso bile daljše od šestnajstih taktov in nobena ni presegla septime v razponu. Janez Bitenc je napisal največ pesmi o živalih in naravi. V tem obdobju so v Cicibanu oživele tudi ljudske pesmice (Zima, zima bela; Zjutraj sem vstala; Sinička se je vsedla; Sonce čez hribček gre; Tutaj, ninaj, dete malo; Barčica po morju plava; Prišla je lisica; Enkrat so trije žnidarji bli; Snedena gospa; Anzej banzej; Tala-ta-tovce; Je pršu en šoštar; Mujcek drota prosi …) ter druge tuje ljudske narodne pesmi, ki jih je ravno tako priredil Janez Bitenc. 4. februarja 2005 se spominjamo smrti Janeza Bitenca, ki velja za največjega slovenskega skladatelja otroških pesmic, glasbenih pravljic in pisca otroških besedil. Proti koncu tega obdobja pa že srečamo nova imena skladateljev in piscev, ki so pisali in skladali za otroke ter svoja dela objavljali v Cicibanu. To so: Lojze Kranjčan, Romana Kranjčan, Igor Cvetko, Jani Golob, Tomaž Habe in drugi. Njihove pesmi so ravno tako kratke, igrive, melodične in privlačne za otroke. Kljub temu pa moramo biti pozorni pri izbiri pesmi za predšolskega otroka, kajti nekatere uglasbene pesmi, izdane v reviji Ciciban, so po ritmično-melodični strukturi za predšolskega otroka prezahtevne.
52 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
1.4 REVIJA CICIDO
Ali se zavedamo, da živimo v večkulturnem svetu? Ali upoštevamo različne zmožnosti otrok in staršev? Ali se zavedamo, da lahko tudi mi krojimo usodo otroške duše, ki ga bo popeljala v svet odraslih? In ali kdaj pomislimo, da lahko tudi sami pripomoremo k rasti in razvoju svojega otroka s pomočjo kakovostne revije za otroka in z našim sodelovanjem? Ali se sprašujemo, če je revija Cicido res tako imenitna, da jo vsak mesec bere kar 91.000 bralcev?
1.4.1 Kako se je rodil Cicdo?
Ustvarjalke in ustvarjalci Cicibana so začeli ugotavljati, kako težko je v isti reviji zadovoljiti potrebe različno starih otrok. Zato so leta 1998 začeli izdajati mesečno revijo Cicido, ki je namenjena predšolskim otrokom. Ime revije Cicido je dobila po ljudski pesmi "Sinička se je usedla gor na drobno vejico", in sicer po oglašanju ptičke siničke.
»Cicido« ali – kot ga na uredništvu radi imenujejo – »mlajši bratec Cicibana« je nastal na podlagi izkušenj z urejanjem, izdajanjem in funkcioniranjem že uveljavljene revije Ciciban, in sicer z namenom, da bi bil primeren za starost in razvojno stopnjo predšolskih otrok. Osnovni namen revije je ponuditi dovolj kakovostnega gradiva za estetsko vzgojo na področju besedne, likovne in glasbene umetnosti. Prav tako ponuja dovolj gradiva za učenje na vseh področjih intelektualne in gibalne vzgoje, povsod pa vključuje tudi socialno učenje.« (»Cicido«, 2009)
Revija Cicido običajno obsega 48 strani (z vpeto kartonko in nalepkami), z izjemo decembrske, junijske in julijske številke, ki so obsežnejše. Včasih je k reviji Cicido priložena zgoščenka z glasbo ali s pravljicami, redkeje knjižica ali plakat.
53 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
K reviji Cicido je bila do leta 2007 priložena revija Za starše. Od tega leta naprej pa lahko delno vsebino za starše najdemo na spletni strani.
»Glavno vodilo uredniškega dela je skrbna izbira kakovostnega leposlovja in umetniške ilustracije ter dobro premišljen didaktični del. Pomemben je tudi stik z vzgojiteljicami v vrtcih, kjer dobijo ustvarjalci revije povratne informacije o vzgojni in didaktični primernosti revije ter o njeni vpetosti v institucionalno ter domače učenje in igro.« (»Cicido«, 2009)
Leposlovni del zajema:
♫ izvirna domača besedila, prevode, ponatise besedil; ♫ zapise domačega in tujega slovstva, domače in prevedene knjige; ♫ dela sodobnih slovenskih pesnikov, pesnic, pisateljev in pisateljic, ki še niso bila objavljena; ♫ pripovedno prozo; ♫ skrbno izbrane ljudske in avtorske pravljice, primerne za najmlajše; ♫ krajše zgodbe bodisi fantastične ali zgodbe iz vsakdanjega življenja; ♫ avtorske poezije in ljudske pesmi, pesmi za igro, uganke, dramatizacije, literarno poučne žanre (npr. zgodbe v slikah), slikopise, stripe; ♫ velik poudarek je na likovni podobi revije: daljše pripovedi so bogato členjene z ilustracijami (kot slikanica).
Didaktični del zajema:
♫ Naslovnico: ilustrator naslovnice je povezan z eno izmed vsebin v reviji; ♫ Naravoslovno rubriko: veliko fotografij in slik živali in okolja, v katerem prebivajo; ♫ Likovno rubriko: prikaz različnih likovnih tehnik za vzgojitelje in starše, ki ponuja ideje za ustvarjalno preživetje časa z otroki; ♫ Glasbeno rubriko: izbrane skladbe in dodatni napotki za starše, vzgojitelje in učitelje, ki spodbujajo k petju umetniško dovršenih
54 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
otroških pesmi, k estetski interpretaciji in k podoživljanju različnih glasbenih vsebin; ♫ Igrarije in enigmatiko: z didaktičnim delom sistematično pokriva vsa področja otrokovega razvoja (drobna motorika, prostorske predstave, numerične predstave, jezik, logika …); ♫ CICI veselo šolo (obravnava eno naravoslovno področje, ki je podprto z mnogimi ilustracijami); ♫ Umetnijo meseca, kjer je objavljeno najboljše otroško delo s strokovno utemeljitvijo; ♫ Cici nabiralnik: izbor otroških pesmi, zgodb, ugank, najboljši otroški likovni izdelki.
1.4.2 Glasba v Cicdoju
Zavedamo se, da glasba slovi kot zdravilo in ima terapevtski pomen. Tega so se zavedali že naši daljni predniki, zato so se uglasbene pesmice pojavljale in se še vedno pojavljajo v reviji Cicidoju.
Revija Cicido je relativno zelo mlad časopis. Uredniki so se že s prvo številko Cicidoja, ki je izšla v letu 1998, zavedali, da morajo tudi za najmlajše otroke poskrbeti za celostni razvoj preko uglasbene pesmice. Tako je že v prvi številki izšla uglasbena pesmica z naslovom Polžek, ki jo je uglasbila Mira Voglar.
55 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Slika 17: Prva uglasbena pesmica v reviji Cicido.
Vir: Cicido 1998/99, leto 1, št. 1
Pesem po vsebini opeva polžka, ki hodi naokrog. Na dnu pesmice so navodila, ki odraslega poučijo o tem, kako se pesmica izvaja. Odrasli imajo možnost tudi slišati pesmico preko radijskih sprejemnikov. Več o analiz pesmic v poglavju 1.4.3.
1.4.3 Analiza pesmic v Cicidoju
Z analizo izbranih pesmic po obdobjih si bomo ogledali sestavo pesmice. Kako je pesem razčlenjena, je opisano v poglavju 1.3.3..
56 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
1.4.3.1 Analiza pesmi v obdobju med 1998 in 2008
Cicido 1998/99, št. 1
Vsebina pesmi: narava Besedilo pesmi: preprosta Melodija: enakovreden odnos med besedilom in melodijo Značaj: hudomušno Razpon: d1 do h1 Melodično območje: tretje melodično območje Melodična motivika: padajoča mala terca Tonski način: G- dur Mera, takt: 4/4 Ritmična vrednost: dve: osminka, četrtinka Smer ritmičnega gibanja: padajoče Ritmične posebnosti: / Oblika med melodijo – prekomponirana pesem besedilom: Oblika med ritmom- enodelna melodijo: Tempo: / Dinamika: prijazno Agogika: / Artikulacija: /
57 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Cicido 1999/00, št. 1
Vsebina pesmi: narava Besedilo pesmi: preprosta Melodija: enakovreden odnos med besedilom in melodijo Značaj: hudomušno Razpon: d1 do a1 Melodično območje: drugo melodično območje Melodična motivika: padajoča Tonski način: D- dur Mera, takt: 4/4 Ritmična vrednost: dve: četrtinka, polovinka Smer ritmičnega gibanja: padajoče Ritmične posebnosti: drugačno označevanje not Oblika med melodijo – kitična pesem besedilom: Oblika med ritmom- dvodelna melodijo: Tempo: / Dinamika: / Agogika: / Artikulacija: /
58 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Cicido 2001/02, št. 1
Vsebina pesmi: vsakdanje življenje Besedilo pesmi: preprosta Melodija: enakovreden odnos med besedilom in melodijo Značaj: hudomušno Razpon: d1 do h1 Melodično območje: drugo melodično območje Melodična motivika: padajoča Tonski način: D- dur Mera, takt: 2/4 Ritmična vrednost: dve: osminka, četrtinka Smer ritmičnega gibanja: padajoče Ritmične posebnosti: drugačno označevanje not Oblika med melodijo – kitična pesem besedilom: Oblika med ritmom- dvodelna melodijo: Tempo: / Dinamika: / Agogika: / Artikulacija: /
59 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Cicido 2006/07, št. 1
Vsebina pesmi: narava Besedilo pesmi: preprosta Melodija: enakovreden odnos med besedilom in melodijo Značaj: hudomušno Razpon: 1 1 d do Jh Melodično območje: prvo melodično območje Melodična motivika: ringaraja melodika Tonski način: B- dur Mera, takt: 2/4 Ritmična vrednost: ena: četrtinka Smer ritmičnega gibanja: padajoča Ritmične posebnosti: / Oblika med melodijo – prekomponirana besedilom: Oblika med ritmom- enodelna melodijo: Tempo: / Dinamika: f Agogika: / Artikulacija: /
60 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
1.4.3.2 Ugotovitve:
Analiza pesmi v obdobju med 1998 in 2008 V Cicidoju najdemo pesmice, namenjene do četrtega leta otrokove starosti. Pesmi so večinoma igrive, poskočne, zabavne in enostavne. Najdemo pa tudi takšne pesmice, ki obsegajo več kot kvinto v razponu, kar za štiriletnega otroka brez pevskih izkušenj predstavlja večji napor, lahko pa je pesem sestavljena iz več kot osmih taktov. Vsebina pesmi zajema naravo (Polžek, Že je tukaj lepo jutro, Sonce, Zvončki, Rak …), njegov dom (Kadar polžek trdno spi, Hi konjiček, Kaj delamo ponoči …), igrače (Mokri kuža, Gugalnica, Moj rdeči avto, Prstan …) in otroški svet (Naša Anka, Potička, Čačka, Kuhamo kuhamo juho …). Pri nekaterih pesmicah najdemo zraven tudi navodila za dodatne dejavnosti, povezane s pesmijo. Tako se lahko otroci skupaj z odraslimi ob pesmici igrajo, plešejo, ustvarjajo na najrazličnejše načine. Skoraj vsako pesmico v Cicidoju pa se lahko otroci s pomočjo odraslih tudi naučijo preko radijskih valov v oddaji Ringaraja. Pod pesmico na dnu revije urednik vedno napiše datum in uro za poslušanje in sodelovanje v oddaji.
61 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
2 EMPIRIČNI DEL
2.1 NAMEN
Glasba je v današnjem času prisotna skorajda povsod. Lahko jo poslušamo na vsakem koraku kadar koli in kjer koli: v avtomobilu, v veleblagovnicah, v okrepčevalnicah, na avtobusnih postajah, doma in celo v bolnišnicah. Dandanes smo praktično vsi izpostavljeni hrupu, tudi otroci. Ali smo pripravljeni storiti nekaj, kar bo otroku koristilo?
Namen empiričnega dela je bilo ugotoviti, koliko odrasle osebe uporabljajo uglasbene pesmice iz revij Ciciban in Cicido. Prav tako nas je zanimalo, kako vplivata glasbeno znanje (branje not) in pogostost prepevanja z otroki na pogostost uporabe uglasbenih pesmic, objavljenih v revijah Ciciban in Cicido. Zanimalo nas je tudi, ali stopnja izobrazbe ravno tako vpliva na pogostost uporabe uglasbenih pesmic ter, ali glasbeno znanje (branje not) povečuje željo po učenju novih pesmic.
Poleg tega je bil namen empiričnega dela tudi: - priložiti seznam vseh objavljenih pesmic v reviji Ciciban in Cicido po zaporednih številkah izdaj od leta 1947 do 2008, - priložiti CD v PDF obliki za tiskanje uglasbenih pesmic, objavljenih v reviji Ciciban in Cicido, - priložiti posebno zbirko vseh uglasbenih pesmic po enakem zaporedju kot pri seznamu vseh objavljenih pesmic.
62 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
2.2 RAZ ČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV
2.2.1 Raziskovalna vprašanja
Z raziskovalnim vprašanjem želimo dobiti naslednje podatke: . Spol, starost, stopnja izobrazbe. . Ali odrasli prepoznavajo note? . Kako pogosto doma prepevajo skupaj z otroki? . Ali poznajo revijo Ciciban/Cicido? . Ali so v teh dveh revijah opazili uglasbeno pesmico? . Ali so se odrasli že kdaj naučili uglasbeno pesmico iz revij? . Koliko objavljenih pesmic so se naučili? . Ali kdaj stremijo k učenju nove uglasbene pesmice iz revij?
2.2.2 Raziskovalne hipoteze
Z doseganje zastavljenih ciljev in nalog smo si postavili naslednje raziskovalne hipoteze:
HIPOTEZA 1: Predvidevam, da uporaba uglasbenih pesmic, izdanih v Cicibanu in Cicidoju, ni pogosta. HIPOTEZA 2: Predvidevam, da se iz revije Cicido bralci naučijo več pesmic kot iz revije Cicibana. HIPOTEZA 3: Predvidevam, da je uporaba uglasbenih pesmic v revijah Ciciban in Cicido odvisna tudi od izobrazbe. HIPOTEZA 4: Predvidevam, da pogostejše petje doma vpliva na pogostejšo uporabo uglasbenih pesmic iz revij Ciciban in Cicido. HIPOTEZA 5: Predvidevamo, da znanje branja not vpliva na večjo uporabo uglasbenih pesmic iz revij Ciciban in Cicido. HIPOTEZA 6: Predvidevamo, da znanje glasbene teorije (branje not) povečuje željo po učenju novih uglasbenih pesmic iz revij Ciciban in Cicido.
63 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
2.2.3 Spremenljivke
Neodvisne spremenljivke: 1. Spol 2. Starost 3. Stopnja izobrazbe
Odvisne spremenljivke: 1. Branje not 2. Pogostost prepevanja z otroki 3. Poznavanje Cicibana 4. Opažanje uglasbene pesmice v Cicibanu 5. Naučene uglasbene pesmice iz revije Ciciban 6. Želja po učenju novih uglasbenih pesmic v Cicibanu 7. Poznavanje Cicidoja 8. Opažanje uglasbene pesmice v Cicidoju 9. Naučene uglasbene pesmice v Cicidoju 10. Želja po učenju novih uglasbenih pesmic v Cicidoju
2.3 METODOLOGIJA
2.3.1 Raziskovalne metode
Osnovna raziskovalna metoda, ki smo jo uporabili v diplomskem delu, je deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda, to pomeni, da bomo iz dobljenih podatkov skušali razjasniti postavljene hipoteze in opisati ter razjasniti dobljene rezultate.
64 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
2.3.2 Raziskovalni vzorec
Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu, torej na odraslih osebah, ki se razlikuje po spolu, stopnji izobrazbe, znanju branja not in pogostosti prepevanja z otroki.
2.3.3 Postopki zbiranja podatkov
2.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov
Podatke za empirični del diplomskega dela smo zbirali po kvantitativni tehniki – tehniki anketiranja (priloga A). Anketne vprašalnike smo razdelili med starše in sorodnike otrok iz vrtca Vrhovci. Ankete smo razdelili tudi mešanemu pevskemu zboru Tacen. Razdelili smo 147 vprašalnikov, vrnjenih in izpolnjenih smo dobili 107, od tega smo jih 13 izločili zaradi nepopolnosti. Torej, za obdelavo podatkov smo dobili 94 anketnih vprašalnikov (N = 94).
2.3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov
Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz treh vsebinskih delov. Prva tri vprašanja so se nanašala na splošne podatke (spol, starost, stopnja izobrazbe). Drugi del se je nanašal na revijo Ciciban. In tretji del se je nanašal na revijo Cicido.
65 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
2.3.4 Postopki obdelave podatkov
Zbrane podatke smo dobili tako, da smo vse anketne vprašalnike pregledali in jih nato obdelali. Dobljene rezultate smo prikazali v grafični obliki ter jih interpretirali.
Na podlagi dobljenih podatkov smo preverili predhodne zastavljene hipoteze.
2.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
2.4.1 Analiza anket
V raziskavo je bilo vključenih 94 odraslih oseb.
1. Vprašanje: Spol anketiranca.
Graf 1: Spol anketiranca.
80,00%
79,80% 60,00%
40,00%
20,00% 20,20%
0,00% Ženske1 Moški
F F%
Ženske 75 79,80%
Moški 19 20,20%
Skupaj: 94 100%
Iz grafa 1 je razvidno, da močno prevladujejo ženske, in sicer jih je 75 (79,80 %). Moškega spola jih je 19 (20,20 %). Gre za vzorec, ki z vidika
66 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi. spola ni dovolj uravnotežen, vendar smo kljub temu to neodvisno spremenljivko upoštevali za nadaljnjo analizo.
2. Vprašanje: Starost anketiranca.
Graf 2: Starost anketiranca.
50,00%
40,00% 46,81% 30,00%
20,00% 23,40%
10,00% 9,58% 6,38% 6,38% 7,45% 0,00% 22-29 let 30-37 let 38-451.1.1900 let 46-53 let 54-61 let 62-69 let
F F% 22 – 29 let 9 9,58%
30 – 37 let 44 46,81%
38 – 45 let 22 23,40%
46 – 53 let 6 6,38%
54 – 61 let 6 6,38%
62 – 69 let 7 7,45%
Skupaj: 94 100%
Največ oseb, ki so izpolnjevale anketni vprašalnik, je bilo starih od 30 do 37 let, to predstavlja 46,81 % oziroma 44 oseb. Sledijo si anketiranci, stari med 38 in 45 let, teh je 22 (23,40 %). 9 (9,58 %) je anketirancev med 22 in 29 let. 7 (7,45 %) je anketirancev med 62 in 69 letom. Na koncu si sledijo anketiranci med 46 in 53 letom ter med 54 in 61 letom, teh je 6 (6,38 %).
67 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
3. Vprašanje: Stopnja izobrazbe.
Graf 3: Stopnja izobrazbe.
45,00% 40,00% 42,60% 35,00% 30,00% 36,20% 25,00% 20,00% 15,00% 10,00% 2,10% 10,60% 8,50% 5,00% 0,00% 4. stopnja 5. stopnja 6. 1stopnja 7. stopnja 8. stopnja
F F%
4. stopnja izobrazbe 2 2,10%
5. stopnja izobrazbe 34 36,20%
6. stopnja izobrazbe 10 10,60%
7. stopnja izobrazbe 40 42,60%
8. stopnja izobrazbe 8 8,50%
Skupaj: 94 100%
Največ oseb, ki so izpolnjevale anketni vprašalnik, ima 7. stopnjo izobrazbe, to je 40 (42,60 %) oseb. Sledi 34 (36,20 %) anketirancev, ki imajo 5. stopnjo izobrazbe. 10 (10,60 %) oseb ima 6. stopnjo izobrazbe, 8 (8,50 %) oseb ima 8. stopnjo izobrazbe in 2 (2,10 %) osebi imata 4. stopnjo izobrazbe.
4. Vprašanje: Ali znate brati note?
Graf 4: Branje not.
60,00% 50,00% 56,40% 40,00% 43,60%
30,00% 20,00% 10,00% 0,00% DA1 NE F F%
Da 53 56,40%
Ne 41 43,60%
Skupaj: 94 100%
68 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Iz grafa je razvidno, da zna brati malo več kot polovica anketiranih oseb, torej 53 (56,40 %). 41 (43,60 %) oseb ne zna brati not.
5. Vprašanje: Kako pogosto pri vas doma prepevate skupaj z otroki?
Graf 5: Prepevanje z otroki.
70,00%
60,00% 64,90% 50,00% 40,00%
30,00%
20,00% 18,10% 10,00% 6,40% 2,10% 8,50% 0,00% nikoli 1x/leto 1x/mesec1 1x/teden več x/teden F F%
Nikoli 6 6,38%
1x / leto 2 2,13%
1x / mesec 8 8,50%
1x / teden 17 18,09%
več x / teden 61 64,90%
Skupaj: 94 100%
Večina anketirancev, in sicer 61 (64,90 %), prepeva skupaj z otroki večkrat na teden. 17 (18,09 %) oseb prepeva z otroki enkrat na teden. Enkrat na mesec prepeva 8 (8,50 %) oseb, 2 (2,13 %) osebi prepevata enkrat na leto in nikoli ne prepeva skupaj z otroki kar 6 (6,38 %) anketiranih oseb.
69 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
6. Vprašanje: Ali poznate revijo Ciciban?
Graf 6: Poznavanje Cicibana.
100,00%
80,00% 89,40%
60,00%
40,00%
20,00% 10,60%
0,00% DA1 NE F F%
Da 84 89,40%
Ne 10 10,60%
Skupaj: 94 100%
Večina anketirancev, to je 84 (89,40 %), pozna revijo Ciciban. 10 (10,60 %) oseb pa revije Ciciban ne pozna.
7. Vprašanje: Ali ste v reviji Ciciban opazili uglasbeno pesmico ?
Graf 7: Opažanje uglasbene pesmice v Cicibanu.
80,00% 70,00% 76,60% 60,00% 50,00% 40,00% 30,00% 20,00% 12,80% 10,60% 10,00% 0,00% 1 DA NE Izločeni F F%
Da 72 76,60%
Ne 12 12,80%
Izločeni 10 10,60%
Skupaj: 94 100%
Največ oseb, to je 72 (76,60 %), je v reviji Ciciban opazilo uglasbeno pesmico, medtem ko 12 (12,80 %) oseb ni opazilo uglasbene pesmice. 10 (10,60 %) oseb pa smo morali izločiti, saj revije Ciciban sploh ne poznajo.
70 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
8. Vprašanje: Ali ste se že kdaj naučili uglasbeno pesmico, ki je bila objavljena v reviji Ciciban?
Graf 8: Učenje uglasbene pesmice v reviji Ciciban.
50,00% 50,00% 40,00% 39,40% 30,00%
20,00%
10,00% 10,60%
0,00%
DA NE izločeni F F%
Da 37 39,40%
Ne 47 50%
Izločeni 10 10,60%
Skupaj: 94 100%
Iz grafa je razvidno, da se največ anketirancev, in sicer 47 (50 %), še ni naučilo pesmice iz revije Ciciban in da se je pesmico naučilo 37 (39,40 %) anketirancev. 10 (10,60 %) oseb pa smo morali izločiti, saj revije Ciciban sploh ne poznajo.
71 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
9. Vprašanje: Koliko objavljenih pesmic v reviji Ciciban ste se do sedaj že naučili?
Graf 9: Naučene pesmice iz revije Ciciban.
50,00% 50,00% 40,00%
30,00%
20,00%
14,90% 10,00% 8,50% 10,60% 10,60% 1,10% 4,30% 0,00%
0 1 2 3 od 4 do 6 več kot 7 izločeni F F%
Nič (0) 47 50%
Eno (1) 1 1,10%
Dve (2) 4 4,30%
Tri (3) 8 8,50%
Od štiri (4) do šest (6) 10 10,60%
Več kot sedem (7) 14 14,90%
Izločeni 10 10,60%
Skupaj: 94 100%
Največ anketirancev, to je 47 (50 %), se pesmic sploh niso učili. To so le tisti anketiranci, ki so na prejšnje vprašanje »Ali ste se že kdaj naučili uglasbeno pesmico, ki je bila objavljena v reviji Ciciban?« odgovorili z ne. Med tistimi, ki so na prejšnje vprašanje odgovorili z da, pa je največ tistih anketirancev, ki so se naučili več kot 7 pesmic. Teh anketirancev je 14 (14,90 %). Za njimi si sledijo anketiranci, ki so se naučili od 4 do 6 pesmic, teh je skupaj 10 (10,60 %). Največ tri pesmice se je naučilo 8 (8,50 %) anketirancev. Dve pesmice se je naučilo 4 (4,30 %) oseb in eno pesmico se je naučil le en anketiranec. 10 (10,60 %) oseb pa smo morali izločiti, saj revije Ciciban sploh ne poznajo.
72 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
10. Vprašanje: Ali kdaj stremite k temu, da se boste (ponovno) naučili (še kakšno) uglasbeno pesmico, ki je bila kdaj objavljena v Cicibanu?
Graf 10: Želja po učenju pesmice iz revije Ciciban v prihodnje.
70,00% 60,00% 60,70% 50,00% 40,00% 30,00% 28,70% 20,00% 10,60% 10,00% 0,00%
DA NE izločeni F F%
Da 57 60,70%
Ne 27 28,70%
Izločeni 10 10,60%
Skupaj: 94 100%
Največ anketirancev, in sicer 57 (60,70 %), si želi naučiti pesmico iz revije Ciciban. Kar 27 (28,70 %) oseb pa si pesmice ne želi naučiti iz revije Ciciban. 10 (10,60 %) oseb smo morali izločiti, saj revije Ciciban sploh ne poznajo.
11. Vprašanje: Ali poznate revijo Cicido?
Graf 11: Poznavanje Cicido.
80,00%
75,50% 60,00%
40,00%
24,50% 20,00%
0,00%
DA NE F F%
Da 71 75,50%
Ne 23 24,50%
Skupaj: 94 100%
73 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Večina anketirancev, to je 71 (75,50 %), pozna revijo Cicido. 23 (24,50 %) oseb pa revije Cicido ne pozna.
12. Vprašanje: Ali ste v reviji Cicido opazili uglasbeno pesmico ?
Graf 12: Opažanje uglasbene pesmice v Cicidoju.
70,00% 69,10% 60,00% 50,00% 40,00% 30,00% 24,50% 20,00% 6,40% 10,00% 0,00% DA NE izločeni F F%
Da 65 69,10%
Ne 6 6,40%
Izločeni 23 24,50%
Skupaj: 94 100%
Kar največ oseb, to je 65 (69,10 %), je v reviji Cicido opazilo uglasbeno pesmico, medtem ko 6 (6,40 %) oseb ni opazilo uglasbene pesmice. 23 (24,50 %) oseb pa smo morali izločiti, saj revije Cicido sploh ne poznajo.
74 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
13. Vprašanje: Ali ste se že kdaj naučili uglasbeno pesmico, ki je bila objavljena v reviji Cicido?
Graf 13: Učenje uglasbene pesmice v reviji Cicido.
50,00%
40,00% 42,50%
30,00% 33,00% 24,50% 20,00%
10,00%
0,00% DA NE izločeni F F%
Da 40 42,50%
Ne 31 33%
Izločeni 23 24,50%
Skupaj: 94 100% Iz grafa je razvidno, da se je največ anketirancev, to je 40 (42,50 %), naučilo pesmice iz revije Cicido in da se pesmice ni naučilo 31 (33 %) anketirancev. 23 (24,50 %) oseb smo morali izločiti, saj revije Cicido sploh ne poznajo.
75 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
14. Vprašanje: Koliko objavljenih pesmic v reviji Cicido ste se do sedaj že naučili?
Graf 14: Naučene pesmice iz revije Cicido.
35,00%
30,00% 33,00%
25,00% 24,40% 20,00%
15,00%
10,00% 11,70% 9,60% 9,60% 7,40% 5,00% 4,30% 0,00%
0 1 2 3 od 4 do 6 več kot 7 izločeni F F%
Nič (0) 31 33%
Eno (1) 4 4,30%
Dve (2) 7 7,40%
Tri (3) 11 11,70%
Od štiri (4) do šest (6) 9 9,60%
Več kot sedem (7) 9 9,60%
Izločeni 23 24,40%
Skupaj: 94 100%
Največ anketirancev, to je 31 (33 %), se pesmic sploh niso učili. To so le tisti anketiranci, ki so na prejšnje vprašanje »Ali ste se že kdaj naučili uglasbeno pesmico, ki je bila objavljena v reviji Cicido?« odgovorili z ne. Med tistimi, ki so na prejšnje vprašanje odgovorili z da, pa je največ tistih anketirancev, ki so se naučili največ 3 pesmic. Teh anketirancev je 11 (11,70 %). Za njimi si sledijo anketiranci, ki so se naučili od 4 do 6 pesmic, teh je skupaj 9 (9,60 %) in ravno toliko je ankentirancev, ki so se naučili več kot 7 pesmic. 7 (7,40 %) anketirancev se je naučilo največ dve pesmici. Največ eno pesmico pa so se naučili 4 (4,30 %) anketiranci. 23 (24,40 %) oseb smo morali izločiti, saj revije Cicido sploh ne poznajo.
76 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
15. Vprašanje: Ali kdaj stremite k temu, da se boste (ponovno) naučili (še kakšno) uglasbeno pesmico, ki je bila kdaj objavljena v Cicidoju?
Graf 15: Želja po učenje pesmice iz revije Cicido v prihodnje.
60,00%
50,00% 54,30%
40,00%
30,00% 24,40% 20,00% 21,30%
10,00%
0,00%
DA NE izločeni F F%
Da 51 54,30%
Ne 20 21,30%
Izločeni 23 24,40%
Skupaj: 94 100%
Največ anketirancev, in sicer 51 (54,30 %), si želi naučiti pesmico iz revije Cicido. Kar 20 (21,30 %) oseb pa si pesmice ne želi naučiti iz revije Cicido. 23 (24,40 %) oseb smo morali izločiti, saj revije Cicido sploh ne poznajo.
77 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
2.4.2 Preverjanje zastavljenih hipotez
Pri preverjanju hipotez smo prišli do naslednjih ugotovitev:
HIPOTEZA 1: Predvidevam, da uporaba uglasbenih pesmic, izdanih v Cicibanu in Cicidoju, ni pogosta.
Tabela 1: Učenje uglasbene pesmice iz revije Ciciban in Cicido.
f f%
DA 78 50,32%
NE 77 49,68%
Skupaj: 155 100%
Menili smo, da uporaba uglasbenih pesmic, izdanih v Cicidoju in Cicibanu, ni pogosta, saj za prepevanje oz. učenje pesmic iz revij Ciciban in Cicido odrasli danes ne najdejo več časa. Današnji standardi narekujejo, da morajo odrasli v povprečju delati dlje časa, kot pa je to bilo včasih. Rezultat anketnega vprašalnika pa je pokazal, da se kar polovica (50,32 %) odraslih uči novih pesmic iz revij. Iz tega sledi, da je uporaba uglasbenih pesmic iz revij pogosta, torej smo hipotezo št. 1 zavrgli. .
78 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
HIPOTEZA 2: Predvidevam, da se iz revije Cicido bralci naučijo več pesmic kot iz revije Ciciban.
Tabela 2: Naučene pesmice iz revije Ciciban in Cicido na leto.
NAUČENE PESMICE V NAUČENE PESMICE V
CICIBANU CICIDOJU
f f% f f%
1 1 2,70% 4 10,00%
2 4 10,81% 7 17,50%
3 8 21,62% 11 27,50%
od 4 do 6 10 27,03% 9 22,50%
več kot 7 14 37,84% 9 22.50%
Skupaj: 37 100% 40 100%
V reviji Cicido je poleg uglasbene pesmice vabilo na radijsko oddajo Ringaraja, kjer lahko pesmico poslušamo in se jo na takšen način tudi naučimo. Zato smo predvidevali, da se iz revije Cicido bralci naučijo več uglasbenih pesmic kot iz revije Ciciban. Vendar pa opazimo, da se iz revije Ciciban anketirane osebe naučijo več kot 7 pesmic na leto in to predstavlja večji delež kot pa pri reviji Cicido. To pomeni, da hipoteze št. 2 nismo potrdili.
79 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
HIPOTEZA 3: Predvidevam, da je uporaba uglasbenih pesmic v revijah Ciciban in Cicido odvisna tudi od izobrazbe.
Tabela 3: Primerjava stopnje izobrazbe in učenje pesmice pri reviji Ciciban in Cicido.
SO SE UČILI PESMICE SE NISO UČILI PESMICE
f f% f f%
4. stopnja 2 2,59% 2 2,56%
5. stopnja 36 46,75% 25 32,05%
6. stopnja 3 3,90% 10 12,82%
7. stopnja 33 42,86% 32 41,03%
8. stopnja 3 3,90% 9 11,54%
Skupaj: 77 100% 78 100%
Predvidevali smo, da je uporaba uglasbenih pesmic odvisna od stopnje izobrazbe. Menimo, da tisti z višjo izobrazbo, vedo, kako zelo pomembno je, če otroku prepevamo pesmice iz revij Ciciban in Cicido. Vendar iz podatkov (tabela 3) ugotovimo, da učenje pesmic ni odvisno od izobrazbe posameznika. Torej hopoteze št. 3 nismo potrdili.
80 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
HIPOTEZA 4: Predvidevam, da pogostejše petje doma vpliva na pogostejšo uporabo uglasbenih pesmcic iz revij Ciciban in Cicido.
Tabela 4: Primerjava petja in pogostejšo uporabo pesmic v Cicibanu in Cicidoju.
Prepevanje Uporabnost v Cicibanu in Cicidoju
doma DA NE
f f% f f% f f%
nikoli 6 6,38% 5 4,55% 7 8,97%
1x/ leto 2 2,13% 4 3,64% / /
1x /mesec 8 8,50% 6 5,45% 10 12,83%
1x/ teden 17 18,09% 17 15,45% 17 21,79%
Več x /teden 61 64,90% 78 70,91% 44 56,41%
Skupaj 94 100% 110 100% 78 100%
Predvidevali smo, da pogostejše petje staršev z otroki pripomore k večji uporabi uglasbenih pesmic v revijah Ciciban in Cicido. Smatrali smo, da tisti odrasli, ki veliko prepevajo z otroki, tudi radi posežejo po uglasbenih pesmicah iz revij Ciciban in Cicido. Ugotovili smo (tabela 4), da največ anketirancev (64,90 %), ki večkrat na teden doma prepeva skupaj z otroki, tudi največkrat uporablja uglasbene pesmice, ki so objavljene v revijah Ciciban in Cicido (70,91 %). Hipotezo št. 4 smo torej potrdili.
81 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
HIPOTEZA 5: Predvidevamo, da znanje branja not vpliva na večjo uporabo uglasbenih pesmic iz revij Ciciban in Cicido.
Tabela 5: Primerjava med znanjem branja not in uporabo uglasbenih pesmic v Cicibanu in
Cicidoju.
Ali ste se že kdaj naučili uglasbeno pesmico iz Cicibana oz. CIcidoja?
izločeni DA NE Skupaj:
f f% f f% f f% f f%
DA 13 39,39% 57 74,02% 36 46,15% 106 56,38% Ali znate brati note? NE 20 60,61% 20 25,98% 42 53,85% 82 43,62%
Skupaj: 33 100% 77 100% 78 100% 188 100%
Predvidevali smo, da znanje branja not vpliva na večjo uporabo uglasbenih pesmic v revijah Ciciban in Cicido. Domnevamo, da se z znanjem, ki ga imajo anketiranci, lažje naučijo uglasbenih pesmic. Ugotovili smo (tabela 5), da tisti, ki znajo brati note, tudi pogosteje uporabljajo uglasbene pesmice v revijah Ciciban in Cicido. Kar 74,02 % anketirancev, ki zna brati note, pravi, da so se že kdaj naučili pesmico iz revije. Tisti, ki ne znajo brati not (53,85 %), pa se še nikoli niso naučili uglasbene pesmice iz revije Ciciban oz. Cicido. Hipotezo št. 4 smo torej potrdili.
82 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
HIPOTEZA 6: Predvidevamo, da znanje glasbene teorije (branje not) povečuje željo po učenju novih uglasbenih pesmic iz revij Ciciban in Cicido.
Tabela 6: Primerjava med znanjem branja not in željo po uporabi pesmic v reviji Ciciban in
Cicido.
Ali strmite k učenju nove pesmice iz revije Ciciban oz. Cicido?
izločeni DA NE Skupaj:
f f% f f% f f% f f%
Ali znate brati DA 13 39,39% 76 70,37% 17 36.17% 106 56,38%
note? NE 20 60,61% 32 29,63% 30 63.83% 82 43,62%
Skupaj: 33 100% 108 100% 47 100% 188 100%
Predvidevali smo, da poznavanje glasbene teorije vpliva na željo po učenju novih uglasbenih pesmic iz revij Ciciban in Cicido. Domnevamo, da se tisti, ki znajo brati note, želijo naučiti novih pesmic in svoje znanje nadgrajevati. Ugotovili smo (tabela 6), da imajo tisti, ki znajo brati note, tudi večjo željo po učenju novih pesmic iz revij Ciciban in Cicido. In sicer 70,37 % anketirancev, ki zna brati note, ima tudi željo po učenju novih pesmic iz revij Ciciban in Cicido. Tisti, ki pa ne znajo brati not, teh je 63,83 %, pa učenje pesmic iz revij ne zanima. Hipotezo št. 6 smo torej potrdili.
83 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
2.5 SKLEP
V raziskavi smo ugotovili, da več kot polovica odraslih še vedno najde čas za učenje novih pesmi iz revij Ciciban in Cicido ter da večina med njimi rada prepeva skupaj z otroki. Morda se odrasli zavedajo, kako pomembno je petje pri razvoju otroka, ali pa se odrasli ob petju z otroki neskončno zabavajo.
Pesem človeka bogati in ga čustveno privlači. Že dojenčke privlači prijetno mamino petje, na katero se odzove z veselim brcanjem in mahanjem s svojimi drobnimi ročicami, ob tem pa se mu na obrazu iskri veselje. Otroške pesmi otroku širijo besednjak in ga vodijo k prvim glasbeno- oblikovanim enotam. Da so znanstveniki prišli do takšnih odkritij, je moralo preteči kar nekaj stoletji, v katerih se je izpopolnil tudi način zapisovanja glasbe. Tudi glasba in njen način zapisovanja (prehod med ročno zapisano v tiskano obliko) sta potrebovala čas, da sta se razvila do takšne mere, kot ju poznamo danes. Njunemu razvoju smo lahko sledili v teoretičnem delu diplomske naloge.
V empiričnem delu pa smo podrobno raziskali, v kolikšni meri se uporablja uglasbene pesmice v revijah Ciciban in Cicido. Domnevali smo, da zaradi načina življenja danes odrasli ne najdejo več časa za učenje pesmic, saj je vse manj prostega časa oz. časa, ki ga starši preživijo z otroki. Nad rezultati smo bili pozitivno presenečeni, saj je raziskava pokazala, da več kot polovica odraslih uporablja uglasbene pesmice iz revij Ciciban in Cicido. Spraševali smo se tudi, ali se odrasli raje učijo pesmice iz revije Cicido, kjer so uglasbene pesmice manj zahtevne, ali pa iz revije Ciciban. Dobljeni rezultat nam je pokazal, da so se odrasli naučili več uglasbenih pesmic iz revije Ciciban. Predvidevamo da tudi zato, ker je veliko objavljenih pesmic takšnih, ki jih lahko poznajo iz svojih mladih let in so jim bolj domače (ljudske, ponarodele …). Zanimalo nas je tudi, ali izobrazba vpliva na pogostejšo uporabo uglasbenih pesmic in ugotovili smo, da višja izobrazba ne igra nobene
84 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi. vloge pri pogostejšem učenju uglasbenih pesmic. V raziskavi pa smo tudi ugotovili, da tisti starši, ki doma pogosteje prepevajo, bolj pogosto uporabljajo uglasbene pesmice iz revij Ciciban in Cicido, saj pri otrocih želijo spodbujati veselje in ugodno počutje, ki ga otrok ob glasbi doživlja in izraža.
Glasba je umetnost, pesem pa umetnina, ki daje gledalcu občutek neskončne svobode.
85 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
3 LITERATURA
3.1 Strokovna literatura
Ambrožič, M. (1937). Tiskarstvo. Ljubljana: Samozaložba . Bohinec, V. (1957). Zgodovina knjige, knjižnic in tiska. Ljubljana: Društvo bibliotekarjev Slovenije. Brenkova, K. (1995). Kako se je rodil Ciciban. Ciciban – revija za otroke, zlati Ciciban, 1995, 2-2. Borota, B. (2005). Glasbene dejavnosti in otrokove zmožnosti v zgodnjem obdobju. (Zbirka Študijskega gradiva, zv. 17). 2., dopolnjena izd. Koper: Pedagoška fakulteta. Brglez, A., Čepič, M., Kranjčec, R., Peljhan, Ž. in Vogrinčič, A. (1999). Tiskano listje za smrklje in firbce: slovenska mladinska periodika v času od 1994 do 1998: pregled, analiza, ocena. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK. Erjavec, K. in Volčič, Z. (1999). Medijska pismenost: priročnik za učitelje osnovne šole. Ljubljana: DZS. Hofler, J. (1970). Tokovi glasbene kulture na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga. Hojan, T. (1977). Slovenski mladinski tisk. Ljubljana: Učne delavnice. Hojan, T. (1999). Kaj bereta slovenski učitelj in učenec: pedagoški list na Slovenskem v 20. stoletju. Ljubljana: Slovenski šolski muzej (Razstavni katalog/ Slovenski šolski muzej: 69) Klemenčič, J. (2008). Nekoč je bil kurirček. (Raziskovalna naloga). Maribor: Osnovna šola Ludvika Pliberška. Kroflič, R. Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., Saksida, I. idr. (2001). Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja. Košir, M. in Ranfl, R. (1996). Vzgoja za medije. Ljubljana: DZS. Merljak, S. (2007). Preteklost je prolog: pregled zgodovine novinarstva na
86 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Slovenskem in po svetu: Učbenik pri predmetu Zgodovina novinarstva in medijev. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Možina, K. (2003). Knjižna tipografija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo: Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo. Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe: Izbrana poglavja iz glasbene psihologije in pedagogike. Ljubljana: ZMK. Sinič, B. (1979). Nastanek in razvoj slovenskega mladinskega tiska do leta 1941. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Škulj, E. (2003). Gregor rihar (1796-1863). Ljubljana: Družina. Voglar, M. (1989). Otrok in glasba. Ljubljana: DZS.
3.2 Medmrežne povezave
Ciciban (revija) (b.d.) Pridobljeno 26. 7. 2009 iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Ciciban_(revija) Cicido (b.d.) Pridobljeno 26. 7. 2009 iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Cicido#Vsebinska_zasnova Egipt. (b.d.). Pridobljeno 6.6.2009 iz http://www.manu-scriptum.com Emri, S. (2009). Evangeličanska glasba in njeni ustvarjalci. Pridobljeno 2.1. 2010, http://www.evangelican.si/evang_glas.html Klinopis. (b.d.). Pridobljeno 6.6.2009 iz http://sl.wikipedia.org/ wiki/Klinopis. html Notni zapis. (b.d.). Pridobljeno 25. 7. 2009 iz http://sl.wikipedia.org/wiki Pargament. (b.d.). Pridobljeno 6. 6. 2009 iz http://www.manu-scriptum.com Printing & Publishing of Music, A Short History & How it is Done. (avgust 2001). Pridobljeno 2.1.2010 iz, http://parlorsongs.com/insearch/printing/printing.php
87 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
PRILOGA
A. Anketni vprašalnik B. Seznam vseh objavljenih uglasbenih pesmic v reviji Ciciban po zaporednih številkah izdaj. C. Seznam vseh objavljenih uglasbenih pesmic v reviji Cicido po zaporednih številkah izdaj. D. CD v PDF obliki za tiskanje uglasbenih pesmic objavljenih v reviji Ciciban in Cicido. E. K diplomski nalogi izdana posebna tiskana zbirka vseh uglasbenih pesmic po enakem zaporedju kot pri seznamu vseh objavljenih pesmic.
88 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
♫ ANKETNI VPRAŠALNIK ♫ Spoštovani!
Moje ime je Nataša Medved in sem absolventka na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer Predšolska vzgoja. Pripravljam diplomsko nalogo z naslovom »GLASBENE VSEBINE V SERIJSKI PUBLIKACIJI CICIBANA IN CICIDOJA TER NJIHOVA UPORABA V PRAKSI.« Na vas se obračam s prošnjo, da izpolnite anketni vprašalnik s tematiko uporabe notnega gradiva v reviji Ciciban in Cicido. Za vaš trud sem vam neizmerno hvaležna.
Navodilo: odgovorite na vprašanje ali obkrožite črko pred ustreznim odgovorom.
1. VAŠ SPOL: ______
2. VAŠA STAROST: ______
3. STOPNJA IZOBRAZBE:______
4. ALI ZNATE BRATI NOTE:
a) DA b) NE
5. KAKO POGOSTO PRI VAS DOMA PREPEVATE SKUPAJ Z OTROKI?
a) nikoli b) 1 x / leto c) 1 x / mesec č) 1 x / teden d) večkrat na teden
6. ALI POZNATE REVIJO CICIBAN?
a) DA b) NE
Če ste odgovorili z DA, potem nadaljujete z odgovori na anketna vprašanja. Če ste odgovorili z NE, potem nadaljujete na naslednji strani z vprašanjem številka 12.
7. ALI STE V REVIJI CICIBAN OPAZILI UGLASBENO PESMICO ?
a) DA b) NE
8. ALI STE SE ŽE KDAJ NAUČILI UGLASBENO PESMICO, KI JE BILA OBJAVLJENA V REVIJI CICIBAN?
a) DA b) NE
9. KOLIKO OBJAVLJENIH PESMIC V REVIJI CICIBAN STE SE DO SEDAJ ŽE NAUČILI?
a) 0 b) 1 c) 2 č) 3 d) od 4 do 6 e) več kot 7
10. ALI KDAJ STREMITE K TEMU, DA SE BOSTE (PONOVNO) NAUČILI (ŠE KAKŠNO) UGLASBENO PESMICO, KI JE BILA KDAJ OBJAVLJENA V CICIBANU?
a) DA b) NE
♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
11. ALI POZNATE REVIJO CICIDO?
a) DA b) NE
Če ste odgovorili z DA, potem nadaljujete z anketnim vprašalnikom. Če ste odgovorili z NE, potem ste z anketnim vprašalnikom končali. Zahvaljujem se vam za sodelovanje.
12. ALI STE V REVIJI CICIDO OPAZILI UGLASBENO PESMICO?
a) DA b) NE
13. ALI STE SE ŽE KDAJ NAUČILI UGLASBENO PESMICO, KI JE BILA OBJAVLJENA V REVIJI CICIDO?
a) DA b) NE
14. KOLIKO OBJAVLJENIH PESMIC V REVIJI CICIDO STE SE DO SEDAJ ŽE NAUČILI?
a) 0 b) 1 c) 2 č) 3 d) od 4 do 6 e) več kot 7
15. ALI KDAJ STREMITE K TEMU, DA SE BOSTE (PONOVNO) NAUČILI (ŠE KAKŠNO) UGLASBENO PESMICO, KI JE BILA KDAJ OBJAVLJENA V CICIDOJU?
a) DA b) NE
Zahvaljujem se vam za sodelovanje in vas lepo pozdravljam.
Nataša Medved ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
SEZNAM VSEH OBJAVLJENIH UGLASBENIH PESMIC V REVIJI CICIDO
ZAP. ŠT. NASLOV SKLADATELJ LETNIK LETO ŠT. STR. 1 Polžek Anja Štefan, glasba: Mira Voglar 1998/99 1 1 29 2 Naša Anka Ljudmila Prunkova, gl.: Igor Štuhec 1 2 28 3 Že je tukaj lepo jutro Dragotin Kette, glasba: Igor Štuhec 1 3 28 4 Snežinke Anja Štefan, glasba: Boris Vremšak 1 4 42 Kam letijo drobne Anja Štefan, glasba: Mira Voglar 1 5 29 5 ptice B. Štampe Žmavc, glasba: B. Jež Mucasta pesem 1 6 27 6 Brezavšček 7 Tri Anja Štefan, glasba: Jakob Jež 1 7 29 8 Sonce Gitica Jakopin, glasba: Jani Golob 1 8 27 9 Iščemo hišico Anja Štefan, glasba: Tomaž Habe 1 9 27 10 V žabji šoli Jelka Bakula, glasba: Tomaž Habe 1 10 40 11 Kadar polžek trdno spi Anja Štefan, glasba: Mi$ 1999/00 2 1 29 Kje stanuješ, mala Miroslav Košuta, gl.: Mira Voglar 2 2 29 12 miška? 13 Ena mačja Anja Štefan, glasba: Aldo Kumar 2 3 29 14 Marsovska Mira Voglar 2 4 23 15 Potička Anja Štefan, glasba: Jani Golob 2 4 43 16 Petelinčki Anja Štefan, glasba: Boris Vremšak 2 5 29 17 Sinička Katja Sever, glasba: Igor Štuhec 2 6 29 18 Pomladna Katja Sever, glasba: Igor Štuhec 2 7 27 19 Rački Janez Menart, glasba: Jakob Jež 2 8 29 20 Mokri kuža Branko Rudolf, gl.: Tomaž Habe 2 9 29 21 Čačka Jelka Bakula, glasba: Tomaž Habe 2 10 43 22 Gugalnica Vera Albreht, glasba: Mira Voglar 2000/01 3 1 37 23 Racman Oton Župančič, glasba: Igor Štuhec 3 2 37 24 Nevihta Anja Štefan, glasba: Mira Voglar 3 3 29 25 Pika-poka Lili Novy, glasba: Jani Golob 3 4 45 26 Stari medo Oton Župančič, glasba: Igor Štuhec 3 5 29 27 Sončece na strehi Anja Štefan, glasba: Jakob Jež 3 6 27 28 Zvončki Anja Štefan, glasba: Tomaž Habe 3 7 29 29 April Meta Rainer, glasba: Tomaž Habe 3 8 21 30 Sedem lisičk Anja Štefan, glasba: Boris Vremšak 3 9 21 31 Radovedna pesem D. Lukić, glasba: B. Jež Brezavšček 3 10 37 32 Veselo kolo Janez Bitenc 2001/02 4 1 2 33 Palček muzikant Janez Bitenc 4 2 2 34 Moj rdeči avto Mira Voglar 4 2 2 35 Muca mrmjavka Janez Bitenc 4 3 2 36 Snežni mož Janez Bitenc 4 4 2 37 Srečo smo našli Janez Bitenc 4 4 22 38 Burja piha Janez Bitenc 4 5 2 39 Čičiphu Mira Voglar 4 5 18 40 Klobuček Janez Bitenc 4 6 2 41 Igramo se, igramo se Slovenska ljudska 4 6 8 42 Sinička Mira Voglar 4 6 18 43 Metuljček Janez Bitenc 4 7 2 44 Vlak Janez Bitenc 4 8 2 45 Sonce se smeje Janez Bitenc 4 9 2 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
46 Kaj vse znam Janez Bitenc 4 10 2 47 Teka miška Mira Voglar 2002/03 5 1 2 48 Kuža pazi Janez Bitenc 5 1 13 49 Ježek in medved Mira Voglar 5 2 2 50 Naša četica Janez Bitenc 5 2 13 51 Mucina pesem Mira Voglar 5 3 2 52 Dežek trka Janez Bitenc 5 3 9 53 Kaj delajo živali pozimi Mira Voglar 5 4 2 54 Hišica je zlata Tamara Laganin 5 4 22 55 Krampata campata Mira Voglar 5 5 2 Pesem za K. Šoster Olmer, glasba: Katja 5 5 12 56 pospravljanje Virant Iršič K. Šoster Olmer, glasba: Katja Tiho 5 5 13 57 Virant Iršič 58 Pesem o lisici Mira Voglar 5 6 2 59 Gos in goske Mira Voglar 5 7 2 60 Dežniki Magda Burger 5 7 14 61 Tri miši na dežju Mira Voglar 5 8 2 62 Fidel dajčka Albin Weingeri 5 8 14 63 Eci pec Albin Weingeri 5 8 15 64 Polžek Mira Voglar 5 9 2 65 Nadaljevanka Mira Voglar 5 10 2 Potovanje v deželo Mira Voglar . 5 10 4 66 Balalaj 67 Petelinček Anica Černejeva, gl.: Mira Voglar 2003/04 6 1 2 68 Hi, konjiček Anica Černejeva, gl.: Mira Voglar 6 2 2 69 Goska Anica Černejeva, gl.: Mira Voglar 6 3 2 70 Škrateljčki Anica Černejeva, gl.: Mira Voglar 6 4 2 71 Biba raja Mira Voglar 6 4 22 72 Čuden možic Anica Černejeva, gl.: Mira Voglar 6 5 2 73 Luna Anica Černejeva, gl.: Mira Voglar 6 6 2 74 Račka kratkotačka Anica Černejeva, gl.: Mira Voglar 6 7 2 75 Polžek Anica Černejeva, gl.: Mira Voglar 6 8 2 76 Hrošč Anica Černejeva, gl.: Mira Voglar 6 9 2 77 Rak Anica Černejeva, gl.: Mira Voglar 6 10 2 78 Ribice Anica Černejeva, gl.: Mira Voglar 6 11 2 79 Rasla je jelka Slovenska ljudska 2004/05 7 4 4 80 Maškare Mira Voglar 7 6 5 81 Ringa, ringa raja Neznan avtor 7 6 40 Padaj, padaj, mili Mira Voglar 7 9 8 82 dežek 83 Polh Ervin Fritz, glasba: Brina Zupančič 2005/06 8 1 16 84 Marmelada Anja Štefan, gl.: Robert Kamplet 8 2 16 85 Kaj delamo ponoči Irena Androjna, glasba: Vitja Avsec 8 3 17 Siva kučma, bela Janez Bitenc 8 4 8 86 brada 87 Igra Anica Perpar, glasba: Ambrož Čopi 8 4 13 88 Ciciškrat Anica Perpar, gl.: Larisa Vrhunc 8 5 16 89 Potujemo v Rakitnico Slovenska ljudska rajalna 8 6 18 90 Moja igračka Neža Maurer, glasba: Urška Pompe 8 7 16 91 Dva psa Mira Voglar 8 8 12 92 Sij, sončece, sij Mira Voglar 8 8 12 93 Pišče išče piško Miroslav Košuta, gl.: Peter Šavli 8 8 16 94 Pšššt - ti loviš! Neža Maurer, glasba: Rok Golob 8 9 20 95 Osliček Vera Albreht, glasba: Jakob Jež 8 10 16 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
96 Veter Neža Maurer, glasba: Igor Štuhec 2006/07 9 1 14 97 V gozdu Neža Maurer, glasba: Mira Voglar 9 2 14 Tihomila Dobravc, glasba: Marjan Prstan 9 3 14 98 Korošec 99 Dedek Mraz Barbara Gregorič, gl.: Aldo Kumar . 9 4 14 100 Kaj delajo živali pozimi Mira Voglar 9 4 24 Damjana Kenda Hussu, glasba: Sledi 9 5 12 101 Peter Šavli Vojan Tihomir Arhar, glasba: Mojster pek 9 6 12 102 Damijan Močnik Čelo, usta, nos Tamara Laganin Kranjec 9 6 13 103 zavijem 104 Snežak Maruša Guček, gl.: Ambrož Čopi 9 7 14 Le sekaj, sekaj Slovenska ljudska 9 7 18 105 smrečico 106 Poglejte tale kljunček Anja Štefan, glasba: Rok Golob 9 8 7 107 Trebušček Anja Štefan, glasba: Brina Zupančič 9 9 16 108 Kuharska Sabina Žvegla, gl.: Urška Pompe 9 10 12 109 Kuhamo, kuhamo juho Tamara Krnjec Laganin 9 10 13 110 O veverici Vera Albreht, glasba Peter Šavli 2007/08 10 1 14 111 Ne rišem krompirjev B. Gregorič Gorenc, gl.: M. Korošec 10 2 16 112 Ne grem v vrtec B. Gregorič Gorenc, gl.: Rok Golob 10 3 14 113 Smučarska Mira Voglar 10 4 12 114 Zajček dolgoušček Janez Bitenc 10 5 13 115 Pod pernicami Neža Maurer, gl.: Brina Zupančič 10 5 20 116 Pet S. Remškar, gl.: Damijan Močnik 10 6 12 117 Petelinček pelje žito Janez Bitenc 10 6 17 Ksenija Šoster Olmer, glasba: Velik 10 7 9 118 Ambrož Čopi Piščančkova Neža Maurer, glasba: Urška Pompe 10 8 12 119 uspavanka 120 Kaj dela žabica Jože Šmit, glasba: Igor Štuhec 10 9 12 121 L. (ladja) Dane Zajc, glasba: Aldo Kumar 10 10 20
♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
SEZNAM VSEH OBJAVLJENIH UGLASBENIH PESMIC V REVIJI CICIBAN
ZAP. BESEDILO, SKLADATELJ, ŠT. NASLOV PRIREDBA,… LETO LET. ŠT. STR. 1 Pionirček Čriček 1947/48 3 5 112 2 Pomladna Rudi Pešl 3 7 152 Kolo "na vrh gore 3 neznan 3 9 174 romanije" 4 Prišli smo daleč iz vasi Jože Kranjc napev: Ciril Pregelj 1948/49 4 5 100 5 Uspavanka P. Kalan, Il. Šubicive 4 6 120 6 Pionir Danilo Gorinšek, gl.: Ciril Pregelj 1949/50 5 8 112 7 Trije petelinčki Vlado Gal, glasba: Albin Vajngerl 1951/52 7 1 17 8 Polžek orje Karel Širok, glasba: Slavko Mihelčič 7 2 33 9 Uspavanka Igo Gruden, glasba: Slavko Mihelčič 7 2 33 10 Novoletnica Črtomir Šinkovec, gl.: Vajngerl Albin 7 3 49 11 Kadar se Ciciban joče Oton Župančič, glasba: Matija Tomc 7 4 65 12 Zazibalka Fran Žgur, glasba: Pavle Kalan 7 5 81 13 Mati Simon Jenko, glasba: Lovrenc Arnič 7 6 97 14 Prvi april Igo Gruden, glasba: Blaž Arnič 7 7 113 15 Naša muca Utva, glasba: R. Simoniti 7 8 129 16 Svatovanje Fran Žgur, glasba: Matija Tomc 7 9 145 17 Sonce sije, dežek gre Koroška narodna, gl.: Karol Pahor 1952/53 8 1 18 18 Naša vojska F. Kosmač, glasba: Marjan Kozina 8 2 34 Sinko-očetu partizanu 19 Vida Brest, glasba: Karol Pahor 8 3 50 za god 20 Na kolenu Oton Župančič, glasba: Blaž Arnič 8 4 66 21 Pustna nedelja Blaž Arnič 8 5 82 22 Juretu Belokranjska, glasba: Slavko Osterc 8 6 98 23 Rajanje France Bevk, glasba: Karol Pahor 8 7 114 24 Polžek in junaki Narodna, priredil Ciril Pregelj 8 8 130 25 Otrok poje Danilo Gorinšek, gl.: Makso Pirnik 8 9 146 26 Uganka Oton Župančič, glasba: Karol Pahor 1953/54 9 2 34 27 Na straži smo … Alojz Gradnik, gl.: Rado Simoniti 9 4 66 28 Na vaškem trgu J. Lavrenčič, glasba: Karol Pahor 9 6 98 29 Kako petelinček poje Narodna, priredil Ciril Pregelj 9 8 130 30 Naš muc Manko Golar, glasba: Janez Kuhar 9 9 146 31 Moj osliček France Kosmač, gl.: Marjan Kozina 1959/60 15 1 5 Grgoraš, kam Iz Štrekljeve zbirke, glasba: Emil 32 15 2 41 krevljaš? Adamič 33 Majhni smo še Janez Kuhar 15 3 57 34 Dedek Mraz Maks Simončič, gl.: Pavel Šivic 15 4 89 35 Bele snežinke Anica Černejeva, gl.: Makso Pirnik 15 5 113 36 Ukradena putka Narodno besedilo, Slov. narodna 15 6 145 Srečko Kosovel, glasba: Karol 37 Kje je zvonček 15 7 179 Pahor 38 Prvomajska Kajetan Kovič, glasba: Ciril Pregelj 15 8 209 39 Otroci Titu Janez Bitenc 15 9 225 40 Nič ne jokaj sestrica J. Haydn 1960/61 16 1 20 41 Kaj fantiču manjka R. Schumann 16 2 44 42 Pesnik, stric in luna … J. B. Lully 16 3 72 43 Uspavanka C. M. Weber 16 4 100 44 Zima P. I. Čajkovski 16 5 128 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
Pesem mlinskega 45 J. C. Gilliers 16 6 156 kolesa 46 Pesem o potepanju W. A. Mozart 16 7 188 47 Ptička je žalostna L. van Beethoven 16 8 212 48 Osel in kukavica A. Gretry 16 9 240 49 Prvošolka Neža Maurer, glasba: Blaž Arnič 1961/62 17 1 16 50 Sedam kokica G. Tartalja, gl.: Ivo Lhotka-Kalinski 17 2 44 Sinko - očetu 51 Vida Brest, glasba: Karol Pahor 17 3 72 partizanu Makednonska narodna, glasba: M. 52 Borjani, Borjanke 17 4 100 Tajčević 53 Zajček zobke brusi Neža Maurer, glasba: Janez Bitenc 17 5 128 54 Račice glasba: Stanojlo Rajičić 17 6 160 55 Češnja Grigor Vitez, glasba: Borut Lesjak 17 7 188 56 Cin can, cvrgudan Međimurska narodna 17 8 216 57 Topli veter Miro Kokol 17 9 244 Pionirska pesem 20. 58 Neža Maurer, glasba: Janez Kuhar 1962/63 18 3 73 obletnice 59 Pilule Belgijska 1963/64 19 1 20 60 Sine in medved Švedska 19 2 48 slov. besedilo: Stana Vinšek, 61 Pisana preproga 19 3 76 Madžarska slov. besedilo: Stana Vinšek, 62 Vremenoslovec 19 4 104 Danska slov. besedilo: Stane Vinšek, 63 Sankanje 19 5 132 Švicarska 64 O goskah Litvanska narodna 19 6 160 65 Mala Anka Poljska narodna 19 7 188 66 Ena, dva, tri Orientalska narodna 19 8 216 67 Kaj le misli mucka Avstrijska narodna 19 9 244 68 Čriček poje Manko Golar, glasba: Makso Pirnik 1964/65 20 2 48 69 Mladi pionirji Marijan Kozina 20 3 77 70 Jožek ima hiško Pavel Šivic 20 4 104 71 Tovariš Tito Karel Pahor 20 5 132 72 Pustna Danilo Gorinšek, gl.: Janez Kuhar 20 6 160 73 Pomladna Ciril Cvetko 20 7 188 74 Pionirsko kolo Radovan Gobec 20 8 216 75 Punčka Rado Simoniti 20 9 244 76 Tinček - kurirček Viktor Mihelčič, gl.: Janez Bitenc 20 10 272 77 Pajac Janez Bitenc 1965/66 21 1 26 78 Miška Janez Bitenc 21 2 54 79 Konjičke Janez Bitenc 21 3 82 80 Vlak Janez Bitenc 21 4 110 81 Snežni mož Janez Bitenc 21 5 138 82 Ribica Janez Bitenc 21 6 166 83 Zvonček Janez Bitenc 21 7 194 84 Kos Janez Bitenc 21 8 228 85 Metuljček Janez Bitenc 21 9 250 86 Pastirček Janez Bitenc 21 10 278 87 Prvič v šolo Janez Bitenc 1966/67 22 1 26 88 Dežek trka Janez Bitenc 22 2 54 89 Mrtvemu kurirčku Janez Bitenc 22 3 82 90 Dedek Mraz Janez Bitenc 22 4 110 91 Prvi sneg Janez Bitenc 22 5 138 92 Pustna Janez Bitenc 22 6 166 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
93 Pomladna Janez Bitenc 22 7 194 94 Narobe svet Janez Bitenc 22 8 222 95 Marljiva deklica Janez Bitenc 22 9 250 96 Čebelica Janez Bitenc 22 10 278 97 Cvik - cvak Janez Bitenc 1967/68 23 1 27 98 Veselo kolo Janez Bitenc 23 2 55 99 Petrček - vetrček Janez Bitenc 23 3 83 100 Medvedek pleše Janez Bitenc 23 4 111 101 Burja piha Janez Bitenc 23 5 139 102 Mlinček Janez Bitenc 23 6 167 103 Cinca - Binca Janez Bitenc 23 7 195 104 Pomladansko kolo Janez Bitenc 23 8 223 105 Trikule, trakule Janez Bitenc 23 9 251 106 Kolo zavrtimo Janez Bitenc 23 10 279 107 Muca Mrmrjavka Janez Bitenc 1968/69 24 8 196 Medvedek 108 Janez Bitenc 24 8 197 Godrnajvček 109 Balonček in sonček Janez Bitenc 24 10 252 110 Boter jež Janez Bitenc 24 10 252 111 Konjički Pavle Zidar, glasba: Karol Pahor 1969/70 25 1 28 112 Mlinček Stana Vinšek, gl.: Slavko Mihelčič 25 2 60 113 Dežek Janez Bitenc 25 3 12 114 Potepušček Stana Vinšek, gl.: Radovan Gobec 25 4 120 115 Punčka Boža Novšak, glasba: Rado Simoniti 25 5 156 116 Naša putka Janez Mohor, gl.: Albin Weingerl 25 6 188 117 Balonček Jože Humer, glasba: Janez Kuhar 25 7 220 118 Pesem o čričku Mira Voglar 1970/71 26 1 20 119 Jesenski raj Mira Voglar 26 2 52 120 Dežek Mira Voglar 26 3 84 121 Živali jeseni Mira Voglar 26 4 116 122 Jesenska Mira Voglar 26 5 152 123 Zimska Mira Voglar 26 6 184 124 Ples snežink Mira Voglar 26 7 216 125 Sneženi mož Janez Bitenc 26 8 248 126 Kaj delajo živali pozimi Mira Voglar 26 9 272 127 Ledene sveče Janez Bitenc 26 10 312 128 Trobentica in zvonček Janez Bitenc 26 11 344 129 Tri pomladne Mira Voglar 26 11 344 130 Vetrič, veter Mira Voglar 26 12 376 131 Čebelica Janez Bitenc 26 13 408 132 Mravlje Mira Voglar 26 14 440 133 Poletni raj Mira Voglar 26 15 472 134 Tri ribice Mira Voglar 1971/72 27 1 28 135 Živalski raj Mira Voglar 27 2 60 136 Rjava pesmica Mira Voglar 27 3 92 137 Pesmica nadaljevanka Mira Voglar 27 4 124 138 Pesem o lisici Mira Voglar 27 5 156 Miške in mačke 139 Mira Voglar 27 6 188 plešejo 140 Babica zima Mira Voglar 27 7 220 141 Škrip, škrip, škrip Mira Voglar 27 8 252 142 Trili, trili, trilili Mira Voglar 27 9 284 143 Sij, sončece, sij Mira Voglar 27 10 316 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
144 Žafran, dober dan Mira Voglar 27 11 348 145 Pesmica o telohu Mira Voglar 27 11 349 Padaj, padaj, mili 146 Mira Voglar 27 12 380 dežek 147 Gos in goske Mira Voglar 27 13 412 148 Jagode vabijo Mira Voglar 27 14 444 149 Pesmica o frnikoli Mira Voglar 27 15 477 150 Polžek Slinček Janez Bitenc 1972/73 28 1 25 151 Pajek Janez Bitenc 28 2 57 152 Palček muzikant Janez Bitenc 28 3 89 153 Veverica Janez Bitenc 28 4 121 154 Tinček kurirček Janez Bitenc 28 5 153 155 Mojcin medo Danilo Gorinšek, gl.: Janez Kuhar 28 6 185 156 Bredica Albert Papler, glasba: Janez Kuhar 28 7 217 157 Papagaj Jože Humer, glasba: Janez Kuhar 28 8 249 158 Jaz bom vojak Jože Humer, glasba: Janez Kuhar 28 9 281 159 Nagajivka Danilo Gorinšek, gl.: Janez Kuhar 28 10 313 160 Zajček - učenjak Danilo Gorinšek, gl.: Borut Lesjak 28 11 345 161 Pod dežnikom Miča Lesjak, glasba: Borut Leskaj 28 12 377 162 Nagajivka Danilo Gorinšek, gl.: Borut Lesjak 28 13 409 163 Junak Danilo Gorinšek, gl.: Borut Lesjak 28 14 441 164 Hrček Danilo Gorinšek, gl.: Borut Lesjak 28 15 473 165 Jutranja pesem Mira Voglar 1973/74 29 1 20 166 Bosi in obuti vrabci Mira Voglar 29 2 56 167 Pesem za rojstni dan Mira Voglar 29 3 84 168 Tri miši na dežju Mira Voglar 29 4 120 169 Zakaj pa joče Mira Voglar 29 5 148 170 Igramo se vlak Mira Voglar 29 6 180 171 Teka miška Mira Voglar 29 7 212 172 Uganka O. Župančič, glasba: Mira Voglar 29 8 248 173 Kam pa kam Mira Voglar 29 9 276 174 Pesem za volka Mira Voglar 29 10 308 175 Pomladna Mira Voglar 29 11 340 176 Sonce in marjetica Mira Voglar 29 12 372 177 Sinička pleše Mira Voglar 29 13 404 178 Pa zakaj tako Mira Voglar 29 14 436 179 Poletna uspavanka Mira Voglar 29 15 468 180 Ukradena putka Slovenska ljudska 1974/75 30 1 25 181 Polžek in junaki Slovenska ljudska 30 2 57 182 Polževa snubitev Slovenska ljudska 30 3 89 183 Kako petelinček poje Slovenska ljudska 30 4 121 184 Srečali smo mravljo Slovenska ljudska 30 5 153 185 Kaj le misli mucka Avstrijska, priredil Janez Bitenc 30 6 185 186 Pisana preproga Madžarska 30 7 217 187 Mala anka Poljska 30 8 249 188 O goskah Litvanska 30 9 281 189 Mamičin smehljaj Maks Simončič, gl.: Slavko Mihelčič 30 10 313 190 Žabji koncert Angleška, priredil Janez Bitenc 30 11 345 191 Mala klepetulja Janez Kuhar 30 12 377 192 Zašiti oblak Milena Batič, glasba: Ivo Petrič 30 13 409 193 Živi medved Gustav Strniša, gl.: Franjo Luževič 30 14 441 Stana Vinšek, glasba: Viktor 194 Povabilo 30 15 473 Mihelčič ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
195 Srečno prijatelj J. Čermak, glasba: Janez Bitenc 1975/76 31 1 22 196 Mravlja in polž Janez Bitenc 31 2 54 197 Junak Bolgarsko bes., gl.: Janez Bitenc 31 3 86 198 Na izlet Neža Maurer, glasba: Janez Bitenc 31 4 118 199 Uspavanka Jože Humer, glasba: Janez Bitenc 31 5 150 200 Zajček zobke brusi Vera Albreht, glasba: Janez Bitenc 31 6 182 201 Miha in žaba Janez Bitenc 31 7 211 202 Muzikanti Janez Bitenc 31 8 246 203 Žabja uspavanka T. Pavček, glasba: Janez Bitenc 31 9 274 204 Na potepu Janez Bitenc 31 10 311 205 Pikapolonica Janez Bitenc 31 11 343 206 Dežek trka Janez Bitenc 31 12 367 207 Pomladni raj Belgijska, priredi: Janez Bitenc 31 13 399 208 Otroci Titu Janez Bitenc 31 14 438 209 Binček in kos Janez Bitenc 31 15 471 210 Spomini na počitnice Jože Humer, glasba: Janez Kuhar 1976/77 32 1 21 211 Lastovkam v slovo Jože Humer, glasba: Janez Kuhar 32 2 53 212 Uspavanka Niko Grafenauer, gl.: Janez Kuhar 32 3 85 213 Kaj se kuha Jože Šmit, glasba: Janez Kuhar 32 4 117 214 Kaj je s čričkom Marko Golan, glasba: Janez Kuhar 32 5 149 215 V parku Jože Šmit, glasba: Janez Kuhar 32 6 170 216 Modri Nacek Jože Šmit, glasba: Janez Kuhar 32 7 211 217 Polžja hišica Jože Šmit, glasba: Janez Kuhar 32 8 243 218 Jože može Jože Šmit, glasba: Janez Kuhar 32 9 276 219 Mamica zlata Ludovika Kalan, gl.: Janez Kuhar 32 10 306 220 Hokus pokus Danilo Gorinšek, gl.: Janez Kuhar 32 11 339 O Marici in njenem 221 Jože Šmit, glasba: Janez Kuhar 32 12 371 jezičku 222 Pogovor Ludovika Kalan, gl.: Janez Kuhar 32 13 399 223 Cicibani pojte z nami Janez Kuhar 32 14 436 224 Naša pesmica Janez Kuhar 32 15 466 225 V Afriko Janez Bitenc 1977/78 33 1 13 226 Kamelo Janez Bitenc 33 3 12 227 Zebra Janez Bitenc 33 4 13 228 Lev Janez Bitenc 33 5 24 229 Mucek na cesti Janez Bitenc 33 6 11 230 Krokodil Janez Bitenc 33 7 13 231 Slon Janez Bitenc 33 9 24 232 Žirafa Janez Bitenc 33 10 24 233 Muzikantska Janez Bitenc 33 11 2 234 Opica Janez Bitenc 33 12 24 235 Ples zamorčkov Janez Bitenc 33 13 24 236 Slovo Janez Bitenc 33 14/15 12 237 Petelinji boj Janez Bitenc 1978/79 34 1 24 238 Zlata jajčka Janez Bitenc 34 3 24 239 Piščančki Janez Bitenc 34 4 24 240 Gosja svatba Janez Bitenc 34 5 24 241 Jagnje Janez Bitenc 34 6 24 242 Zebra Janez Bitenc 34 7 10 243 Koza Janez Bitenc 34 8 24 244 Košek za smeti Janez Bitenc 34 9 24 245 Osel Janez Bitenc 34 10 9 246 Matiček je zbolel Janez Bitenc 34 11 24 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
247 Muca Janez Bitenc 34 12 24 248 Kuža Janez Bitenc 34 13 25 249 Konjiček - žrebiček Janez Bitenc 34 14/15 21 250 Mož s košem Janez Bitenc 1979/80 35 1 17 251 Jež Janez Bitenc 35 2 17 252 Miško trobentač Janez Bitenc 35 3 17 253 Polžek Janez Bitenc 35 4 16 254 Kaj vse znamo Janez Bitenc 35 5 7 255 Tri ribice Mira Voglar 35 5 8 256 Luna Janez Bitenc 35 6 17 257 Medvedki plešejo Janez Bitenc 35 7 17 258 Žoga na cesti Janez Bitenc 35 8 7 259 Rdeč balonček Janez Bitenc 35 9 25 260 Zmaj Janez Bitenc 35 11 17 261 Rdeča žoga Janez Bitenc 35 12 17 262 Z avtobusom k teti Janez Bitenc 35 14/15 16 263 Jesen Janez Bitenc 1980/81 36 1 17 264 Kurirček Janez Bitenc 36 2 17 265 Ogenj Janez Bitenc 36 2 37 266 Domovina Janez Bitenc 36 3 17 267 Darilo za dedka mraza Janez Bitenc 36 4 17 268 Mišja vprega Janez Bitenc 36 5 17 269 Klobučke Janez Bitenc 36 6 17 270 Trije palčki Janez Bitenc 36 7 17 271 Češnja Janez Bitenc 36 8 17 272 Kruhek Janez Bitenc 36 9 17 273 Rdeče coklice Janez Bitenc 36 10 17 274 Rdeče jabolko Tomaž Habe 1981/82 37 1 17 275 Vidkova srajčica Janez Bitenc 37 1 53 276 Tinka Gabrijel Kolbič, glasba: Janez Kuhar 37 2 17 277 Varčevalska Janez Bitenc 37 2 32 278 Domovina Tomaž Habe 37 3 17 279 Dedek Mraz Janez Bitenc 37 4 17 280 Zima Janez Bitenc 37 5 17 281 Skrb za ptičke Janez Bitenc 37 5 40 282 Vrabček Janez Bitenc 37 6 17 283 Vlak na potovanju OŠ Anton Velušek-Matevž 37 6 30 284 Naša račka Stana Vinšek, glasba: Miro Koko__ 37 7 17 285 Deček in zajček A. Černejeva, gl.: Slavko Mihelčič 37 8 34 286 Titu Neža Maurer, gl.: Janko Gregorc 37 9 17 287 Ukradena putka Slovenska ljudska 37 10 17 288 V šolo Neža Maurer, gl.: Janko Gregorc 1982/83 38 1 63 289 Jabolka Jože J. Petelin, glasba: Borut Lesjak 38 2 18 290 Kdo varčuje? Janez Bitenc 38 2 42 291 Jesenska Utva, glasba: Makso Pirnik 38 3 18 292 Mucek in dedek Mraz Janez Bitenc, gl.: Maks Strmčnik 38 4 15 293 Prvi sneg Jože J. Petelin, gl.: Jurij Gregorc 38 5 18 294 Modrijani Jože J. Petelin, glasba: Janez Kuhar 38 6 23 295 Deževne kaplje Tomaž Habe 38 7 17 296 Kresnička Janez Bitenc 38 7 30 297 Zadovoljnež Slavko Mihelčič 38 8 18 298 Mulasta mula Jože J. Petelin, gl.: Viktor Mihelčič 38 9 18 299 Sladka dežela Jože J. Petelin, gl.: Janez Bitenc 38 10 18 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
300 Polžek in junaki Slovenska ljudska 1983/84 39 1 21 301 Jager pa jager Slovenska ljudska 39 2 15 302 Rasla je jelka Slovenska ljudska 39 3 34 303 Prvo leto služim Slovenska ljudska 39 4 27 304 France - tance Slovenska ljudska, gl.: Janez Bitenc 39 5 22 305 Srečali smo mravljo Slovenska ljudska 39 6 23 306 Muren, muren Ljudsko besedilo 39 7 17 307 Polževa snubitev Slovenska ljudska 39 8 17 308 Kosec Slovenska ljudska 39 9 18 309 Kresničke Neža Maurer, gl.: Janko Gregorc 39 9 37 310 Prometni znaki Janez Bitenc 39 9 41 311 Ciciban za rojstni dan Janez Bitenc 1984/85 40 1 7 312 Pionirji mladi Neža Maurer, glasba: Janez Kuhar 40 3 53 313 Škratek copatek Janez Bitenc 1986/87 42 1 23 314 Studenček Janez Bitenc 42 2 38 315 Junak Janez Bitenc 42 3 21 316 Dedku Mrazu na pot Janez Bitenc 42 4/5 35 317 Kolo časa Maruška Sedlak, gl.: Janez Tome 42 4/5 64 318 Padaj, padaj, beli sneg Janez Bitenc 42 6 38 319 Cin, cin, cin… Janez Bitenc 42 7 27 320 Prvomajska Janez Bitenc 42 8 15 321 Sonce se smeje Janez Bitenc 42 9 24 322 Slonček Janez Bitenc 42 10 19 323 Kresnička Janez Bitenc 42 zima 46 Francki pojejo tu in pos. pole- 324 P. Balsam, D. Lee, prir.: Nada Žgur. 42 tam izd. tje 325 Pesem za mamo Neža Maurer, gl.: Janko Gregorc 1987/88 43 6 26 326 Na veselico Janez Bitenc 1990/91 46 1 16 327 Na goro Janez Bitenc 46 2 16 328 Petelinček Janez Bitenc 46 3 8 329 Sveta noč 46 4 9 330 Zimska Janez Bitenc 46 4 22 331 Na poroko Janez Bitenc 46 5 8 332 Je ptiček priletel… Janez Bitenc 46 6 6 333 Pastirček Janez Bitenc 46 7 10 334 Pod lipco… Janez Bitenc 46 8 6 335 Mravlja in polž Janez Bitenc 46 9 6 336 Bela barčica Janez Bitenc 46 10 26 337 Pastirček Ponarodela 1991/92 47 1 21 Kot pika velik in 338 Sten Vilar, gl.: Vilijem Gergolet 47 1 67 močan 339 Taščica, mavčica Slovenska ljudska 47 2 11 340 Križ kraž , kral Matjaž Slovenska ljudska 47 3 11 341 Sončna pesem Dragutin Ognjanovič, gl.: M. Gorup 47 3 62 342 Trije pastirci Janez Bitenc 47 4 17 343 Zima, zima bela Slovenska ljudska 47 5 20 344 Zjutraj sem vstala Slovenska ljudska 47 6 14 345 Sinička se je vsedla Slovenska ljudska 47 7 5 346 Sonce čez hribček gre Slovenska ljudska 47 8 13 Tutaj, ninaj, dete 347 Slovenska ljudska 47 9 21 mlado 348 Barčica po morju plava Slovenska ljudska 47 10 12 349 Če imel bi psička Finska, priredil Janez Bitenc 1992/93 48 1 12 350 Na sprehod Madžarska, priredil Janez Bitenc 48 2 8 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
351 Mala Anka Poljska, priredil Janez Bitenc 48 3 6 352 Gremo v Betlehem Češka, priredil Janez Bitenc 48 4 10 353 Zima Ruska, priredil Janez Bitenc 48 5 14 354 Kaj le misli mucka Austrijska, priredil Janez Bitenc 48 6 10 355 Pomladni raj Belgijska, priredi: Janez Bitenc 48 7 38 356 Uspavanka Nemška, priredil Janez Bitenc 48 8 6 357 Majina pesem Švedska, priredil Janez Bitenc 48 9 8 358 Žabji koncert Angleška, priredil Janez Bitenc 48 10 6 359 Kolo Janez Bitenc 1993/94 49 1 6 360 Družina Janez Bitenc 49 2 4 361 Matjažek in luna Janez Bitenc 49 3 6 362 Bela pesmica Janez Bitenc 49 4 6 363 Straši… Janez Bitenc 49 6 6 364 Zvezdice Janez Bitenc 49 7 6 365 Ste zdravi? Janez Bitenc 49 8 6 366 O, kako… Janez Bitenc 49 9 6 367 Sonce se smeje Janez Bitenc 49 10 8 368 Rega kvak Peter Bergant, gl.: Andrej Pompe 49 10 94 369 Da prijazna bodo jutra Adi Smolar 1994/95 50 1 70 370 Ploha Meta Rainer, gl.: Lojze Krajnčan 50 2 74 371 Žabja zgodba Anica Perpan, gl.: Lojze Krajnčan 50 3 75 372 Cici himna Dušan Graifoner, gl.: Lojze Krajnčan 50 4 83 373 Snežni mož Breda Konte, gl.: Lojze Krajnčan 50 5 69 374 Štampiljka Nina Šušteršič, gl.: Lojze Krajnčan 50 6 77 375 Na dvorišču Meta Rainer, glasba: Lojze Krajnčan 50 7 73 376 Ajatutaja Ksenija Šoster, gl.: Lojze Krajnčan 50 8 73 377 Avto Ameriška ljudska 50 9 73 378 Vseveda soseda Saša Vegri, gl.: Lojze Krajnčan 50 10 83 379 Klobučki sreče B. Štampe Žmavc, gl.: L. Krajnčan 1995/96 51 1 70 380 Dežek trka Janez Bitenc 51 2 63 381 Topli veter Neža Maurer, gl.: Lojze Krajnčan 51 3 63 382 Novo leto Anica Perpan, gl.: Lojze Krajnčan 51 4 89 383 Pingvini Vera Albreht, gl.: Lojze Krajnčan 51 5 61 384 Spanček Gitica Jakopin, gl.: Lojze Krajnčan 51 6 65 385 Gasilci Ksenija Šoster, gl.: Lojze Krajnčan 51 7 58 386 Dežek pada Ksenija Šoster, gl.: Lojze Krajnčan 51 8 59 387 Sladka dežela Jože J. Petelin, gl.: Janez Bitenc 51 9 63 388 Dežela smeharija K. Trampuž, gl.: Lojze Krajnčan 51 10 79 389 Levji čevlji strige mige Ana Job, glasba: Lojze Krajnčan 1996/97 52 1 89 390 Gobji bal Meta Rainer, glasba: Lojze Krajnčan 52 2 89 391 AEIOU Kajetan Kovič, gl.: Lojze Krajnčan 52 3 89 392 Ura Meta Rainer, glasba: Lojze Krajnčan 52 4 81 393 Moj dedek Jana Kolarič, glasba: Lojze Krajnčan 52 5 83 394 Pustna Boža Novak, glasba: Lojze Krajnčan 52 6 85 395 Medvedja šola Kajetan Kovič, gl.: Lojze Krajnčan 52 7 89 396 Kaj se pa pri vas dobi Ksenija Olmer, gl.: Lojze Krajnčan 52 8 87 397 Poletna zgodba V. Tihomir Arhar, gl.: L. Krajnčan 52 10 87 398 Dva psa Mira Voglar 1997/98 53 1 76 399 Račke na potepu Ksenija Š. Olmer, gl.: R. Krajnčan 53 1 90 400 Hruška debeluška Anica Černejeva, gl.: Igor Štuhec 53 2 56 401 Jabolka Jože Petelin, glasba: Lojze Kranjčan 53 2 74 402 Reci: Mačka Dane Zajc, glasba: Mirko Slosae 53 3 94 403 Odpri, zapri Ameriška ljudska, gl.: L. Krajnčan 53 3 104 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
404 Ledene rože Tomaž Habe 53 4 66 Angloameriška ljudska, prev. N. 405 Jaz sem majhen čajnik 53 4 83 Hrastnik 406 Deset prstkov Nataša Hrastnik 53 5 86 407 Šaljiva voščilnica Tomaž Habe 53 5 78 408 Krof Anja Štefan, glasba: Jani Golob 53 6 78 Medvedova 409 Tone Pavček, gl.: Lojze Krajnčan 53 6 86 uspavanka 410 Pomladne gosli Neža Maurer, gl.: B. Jež Brezavšček 53 7 78 411 Nagajiva pomlad Breda Konte, gl.: Lojze Krajnčan 53 7 85 412 Miška Anja Štefan, glasba: Ambrož Čopi 53 8 73 Ameriška ljudska, prir. K. Šoster 413 Gosenica 53 8 74 Olmer 414 Popotnica Anja Štefan, glasba: Jakob Jež 53 9 69 415 Mrak France Bevk, gl.: Lojze Krajnčan 53 9 81 416 Sonce za krta Mira Voglar 53 10 75 417 Jaz sem jež Janko Moder, gl.: Lojze Krajnčan 53 10 77 418 Slon Niko Grafenauer, gl.: Lojze Krajnčan 1998/99 54 1 46 419 Boštjan narobe Alojz Gradnik, gl.: Lojze Krajnčan 54 2 46 420 Zajec in pes Cvetko Golar, gl.: Lojze Krajnčan 54 3 44 421 Božiček Janez Bitenc 54 4 44 422 Prvi sneg Jože Petelin, gl.: Lojze Kranjčan 54 4 50 423 Polžek France Bevk, gl.: Lojze Krajnčan 54 5 48 424 Narobe muzikanti Meta Rainer, glasba: Lojze Krajnčan 54 6 44 425 Trobentice Jože Šmit, glasba: Lojze Krajnčan 54 7 48 426 Pomladni dež Vida Brest, glasba: Lojze Krajnčan 54 8 44 427 Mravljišče Jože Šmit, glasba: Lojze Krajnčan 54 9 46 428 Ribica Branko Rudolf, gl.: Lojze Krajnčan 54 10 56 429 Prišla je lisica Primorska ljudska, Igor Cvetko 1999/00 55 1 48 Enkrat so trije žnidarji 430 Dolenjska ljudska, Igor Cvetko 55 2 48 bli 431 Snedena gospa Belokranjska ljudska, Igor Cvetko 55 3 40 432 Anzej, panzej Slovenska ljudska 55 4 24 433 Tala-ta-tovce Slovenska ljudska (Ihan - Ljubljana) 55 4 54 434 Je pršu en šoštar Slovenska ljudska (Cerkljansko) 55 5 38 435 Plesalka Janez Bitenc 55 6 6 436 Mujcek drota prosi Slovenska ljudska (Štajerska) 55 6 40 437 Jager gre na jago Slovenska ljudska (Gorenjska) 55 7 40 438 Preljuba bouha Slovenska ljudska (Dolenjska) 55 8 40 439 Šuštar je srako klal Koroška ljudska 55 9 48 440 Polžek se je ženit šel Dolenjska ljudska 55 10 54 Jutri se bom v mesto 441 Slovenska ljudska 2000/01 56 1 42 peljal 442 Jesensko listje Prevod: S. Vinšek, glasba: J. Haydn 56 2 42 443 Biba leze Slovenska ljudska 56 3 42 444 Poštar Peter Janez Bitenc 56 4 22 445 Peter in luna J. Bitenc, gl.: J. Baptiste Lully 56 4 50 446 Vrana kraka Slo. ljudska, pripravila K. Virant Iršič 56 5 42 447 Stari mlin J. Humer, gl.: J. Cloude Gillers 56 6 42 448 Čuri muri Slovenska ljudska 56 7 42 449 Osel in kukavica Prevod: J. Humer, gl.: Andre Grely 56 8 42 450 Trara, trara! Slovenska ljudska 56 9 42 451 Metuljček Prevod: J. Humer, gl.: R. Schumann 56 10 52 452 Kje živi… Tomaž Habe 2001/02 57 1 2 453 Škrat dobrošin Srečko Kosovel, glasba: Igor Štuhec 57 2 2 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
454 Avto Ameriška ljudska 57 2 14 455 Naša bela mačica Srečko Kosovel, glasba: Mira Voglar 57 3 2 456 Snežni vlak B. Štampe Žmavc, gl.: Igor Štuhec 57 4 2 457 Bela pesmica Janez Bitenc 57 4 22 458 Uganka Tomaž Skubic, glasba: Jakob Jež 57 5 2 459 Čevlji Anja Štefan, glasba: Boris Vremšak 57 6 2 460 Pav B. Štampe Žmavc, gl.: B. Vremšak 57 7 2 461 Pomladni dež Neža Maurer, glasba: Jani Golob 57 9 2 462 Čolnički Anja Štefan, glasba: Jani Golob 57 10 2 463 Preštej Neža Maurer, glasba: Igor Štuhec 2002/03 58 1 5 464 Dež Dane Zajc, glasba: Igor Štuhec 58 2 5 465 Ježek Gustov Strniša, gl.: Tomaž Habe 58 3 5 466 Zajčkova ozimnica A. Rozman Roza, gl.: B. Vremšak 58 4 17 467 Vesela pesem Danilo Gorinšek, gl.: Mira Voglar 58 5 9 468 Malim so všeč Dušan Radovič, gl.: Tomaž Habe 58 6 13 469 Dete na travi Srečko Kosovel, gl.: Boris Vremšak 58 7 11 470 Uspavanka za sove Mira Voglar 58 8 9 Vojan Tihomir Arhar, glasba: Jani 471 Ploha 58 9 13 Golob 472 Vrtiljak France Filipič, glasba: Jani Golob 58 10 16 473 Za tvoj rojstni dan Mira Voglar 2003/04 59 1 15 474 Dobro jutro K. Šoster Olmer, gl.: K. Virant Iršič 59 2 26 475 Na svidenje K. Šoster Olmer, gl.: K. Virant Iršič 59 2 27 476 Kaplje Neža Maurer, glasba: Igor Štuhec 59 2 15 477 Tovornjaka dva imam Tamara Laganin 59 2 27 478 Biba in ptiček Mira Voglar 59 3 15 Miška vzela je s 479 Anja Štefan, glasba: Jani Golob 59 4 15 poličke 480 Pletite, tačke! Anja Štefan, glasba: Tomaž Habe 59 5 14 481 Smehale V. Tihomir Arhar, gl.: Tomaž Habe 59 6 14 482 Otroci štejejo Stana Vinšek, gl.: Slavko Mihelčič 59 6 27 A. Štefan, gl.: Irma in Damijan 483 Noči so črno črne 59 7 15 Močnik 484 Žabica na gugalnici Barbara Gregorič, gl.: Peter Škerl 59 8 15 485 Bel oblak Gitica Jakopin, glasba: Jakob Jež 59 9 15 486 Uspavanka France Filipič, glasba: Jani Golob 59 10 14 Punčka v vodo je 487 Tamara Laganin 59 10 32 skočila 488 Tale rožica vesela Tamara Laganin 59 10 33 489 Jesenska Anja Štefan, glasba: Igor Štuhec 2004/05 60 1 15 490 Lepi pujsek Mira Voglar 60 2 15 491 Dedkov dremež D. Kenda Hussu, gl.: Igor Štuhec 60 3 16 492 Babičine igračke Jože Šmit, glasba: Boris Vremšak 60 4 17 493 Palček švrk Milena Batič, glasba: Boris Vremšak 60 5 21 494 Pustna Danilo Gorinšek, gl.: Tomaž Habe 60 6 15 495 Mujcek drota prosi Slovenska ljudska (Štajerska) 60 6 56 496 Zastave plenice Bina Štampe Žmavc, gl.: Jani Golob 60 7 17 497 Pomlad A. Rozman Roza, gl.: Tomaž Habe 60 8 16 498 Zumzum Jože Petelin, gl.: Damijan Močnik 60 9 19 499 Saj ni mogoče Slavko Jug, glasba: Jani Golob 60 10 17 500 Kdo živi v tej hišici? Jože Šmit, glasba: Aldo Kumar 2005/06 61 1 15 501 Pesmica o megli Mira Voglar 61 2 15 502 Kakšen je strah Bina Bardi, glasba: Igor Štuhec 61 3 14 503 Novo leto Mirko Kunčič, glasba: Tomaž Habe 61 4 17 ♫ Pedagoška fakulteta Maribor ♫ Medved Nataša: Glasbene vsebine v serijskih publikacijah in njihova uporaba v praksi.
504 Palčki pozimi Neža Maurer, glasba: Tomaž Habe 61 5 15 505 Direndaj Vida Jerajeva, glasba: Jaka Pucihar 61 6 16 506 Prvi žafran Anja Štefan, glasba: Boris Vremšak 61 7 14 507 Zidam Miroslav Košuta, glasba: Jani Golob 61 8 15 508 Izlet Anja Štefan, glasba: Jani Golob 61 9 31 509 Tri luže Neža Maurer, gl.: Damijan Močnik 61 10 15 510 Sonce sije, dežek gre Slovenska ljudska, Igor Cvetko 61 11 12 511 Zaklad V. Tihomir Arhar, gl.: R. Kamplet 2006/07 62 1 20 512 Srna Barbara Gregorič, gl.: Larisa Vrhunc 62 2 16 513 Kokoš Anja Štefan, glasba: Vitja Avsec 62 3 18 514 Novoletnica Gitica Jakopin, glasba: Jani Golob 62 4 24 515 Oh, kako je to hudo Francoska ljudska 62 4 40 516 Nadaljevanka za ure Mira Voglar 62 4 52 517 Po telefonu Franci Lakovič, gl.: Tomaž Habe 62 5 14 Torta za peti rojstni 518 Ervin Fritz, glasba: Jani Golob 62 6 14 dan 519 Zakaj se zemlja vrti Zlatka Levstek, gl.: Tomaž Habe 62 7 8 520 Oblaček Neža Maurer, gl.: Boris Vremšak 62 8 16 521 Zlata uganka B. Štampe Žmavc, gl.: Jaka Pucihar 62 9 26 522 Sonček petelinček Neža Maurer, glasba: Patrik Greblo 62 10 24 523 Zelenmedek Alenka Glazer, gl.: Zlatan Vauda 62 10 25 524 Ani bani Slovenska ljudska izštevanka 2007/08 63 1 30 525 Sto-noga Boris A. Novak, glasba: Vitja Avsec 63 2 28 526 Čira čara Alenka Glazer, gl.: Zlatan Vauda 63 3 26 527 Sanjavka Simona Perpar, gl.: Robert Kamplet 63 3 27 528 Mlado leto Neža Maurer, glasba: Patrik Greblo 63 4 17 529 Kapljica F. Celarc Klančič, glasba: J. Golob 63 5 16 530 Krofi Anja Štefan, glasba: Boris Vremšak 63 6 16 531 Pomladne rime Bina Štampe Žmavc, gl.: Jani Golob 63 7 17 532 Kolački Anja Štefan, glasba: Tomaž Habe 63 8 18 533 Želja Neža Maurer, gl.: Boris Vremšak 63 9 28 534 Čiribiri Neznan avtor 63 10 27