DOCSLIB.ORG

Letopis-14-15 Web.Pdf

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Letopis-14-15 Web.Pdf OSEMINDVAJSETO RAZŠIRJENO BIBLIOGRAFIJE NADALJEVANJE REPERTOAR SLOVENSKIH GLEDALIŠČ 1867–1967 Slovenski gledališki letopis 2 SLOVENE THEATRE ANNUAL 0 ( 14_2 ) 0 15 (2) Sestavil in uredil: ŠTEFAN VEVAR Spremna beseda: Nika Arhar (dramsko in postdramsko gledališče) Stane Koblar (operno gledališče) Pia Brezavšček (balet in ples) Zala Dobovšek (lutkovno gledališče) Sodelavci za posamezna gledališča: Tatjana Ažman (SNG Opera in balet Ljubljana), Barbara Briščik (Slovensko stalno gledališče Trst), Darja Čižek (Opera in balet SNG Maribor), Lidija Franjić (Lutkovno gledališče Ljubljana), Tereza Gregorič (SNG Nova Gorica), Alen Jelen (ŠKUC gledališče), Robert Kavčič (Prešernovo gledališče Kranj), Srečko Kermavner (Šentjakobsko gledališče), Alenka Klabus Vesel (Mestno gledališče ljubljansko), Mojca Kranjc (SNG Drama Ljubljana), Petra Kurnik (Mestno gledališče Ptuj), Andreja Lešnik (Lutkovno gledališče Maribor), Tina Malič (Slovensko mladinsko gledališče), Branka Nikl Klampfer (Mini teater), Sandra Požun (Drama SNG Maribor), Inga Remeta (Gledališče Glej), Kornelija Rorman (Cankarjev dom), Mitja Sočič (Anton Podbevšek Teater), Katja Somrak (Plesni Teater Ljubljana), Miha Trefalt (Gledališče Koper), Jerneja Volfand (Slovensko ljudsko gledališče Celje). UDK 792.2/.5(497.12)(083.8) (3) Uvodna opomba Pričujoči Letopis je triindvajseti po vrsti in je obenem 28. nadaljevanje stoletnega Repertoarja slovenskih gledališč (1867–1967). Temelji na spletno dosegljivi bazi podatkov o slovenski gledališki produkciji (dosegljivi na portalu www.sigledal.org), a tam zbrane podatke tudi bistveno nadgrajuje - z uvodniki, podatki o festivalih in nagradah, s podatki o reprizah in gostovanjih, s povzetkom in primerjavo podatkov med konkretnimi gledališči (na statistični tabeli). Zajema 231 detajlno popisanih premiernih uprizoritev in 260 različnih repriz slovenskih institucionalnih, zunajinstitucionalnih ter tudi vidnejših polpoklicnih gledališč in gledaliških skupin. Porast števila premier, kakor ga lahko razberemo iz statistične tabele, je v primerjavi s prejšnjo sezono (2013/14) predvsem navidezen. Gre v poglavitnem za povečanje števila koprodukcij, deloma pa tudi tako imenovanih psevdopremier. V številu 231 je koprodukcij kar 48, kar pomeni, da je premier pravzaprav 183. Psevdopremiere so po eni strani znamenje pluralizma gledaliških poetik in novih iskanj, na drugi pa so tudi simptomi časa: poplitvenja, razdrobljenosti, performativnega rokohitrstva. Tako koprodukcije kot psevdopremiere predstavljajo precejšen problem pri vrednotenju obiska, ponovitev in gostovanj. Ni namreč mogoče vseh ponovitev, vseh gledalcev in vseh gostovanj kratko malo pripisati vsem v koprodukcijsko razmerje vpletenim gledališčem. To bi namreč seštevke v statistiki neupravičeno podvojilo ali potrojilo. Številčno vrednotenje teh kategorij je sicer razloženo ob statistični razpredelnici pri poglavju V. A tudi objektivizirano ovrednotenje kvantitativnih kazalcev je samo po sebi še nezadostno, saj je treba podatke, ki so sicer nepogrešljivi, znova objektivizirati tudi v kontekstu konkretnih uprizoritev in konkretnih gledališč v primerjavi z drugimi. Letopis v skladu s svojim konceptom celostno prikazuje premiere, reprize in gostovanja v posameznih gledališčih ter zunaj njih, nadrobno opisuje festivale ter priznanja in nagrade, podeljene gledališčnikom, prinaša pa tudi že omenjeno podrobno in celostno statistiko. Ta pri vsakem gledališču (in kumulativno) prikazuje razmerja med uprizorjenimi slovenskimi in neslovenskimi avtorji, med premierami in reprizami in hkrati navaja število vseh gostovanj, vseh odigranih predstav in privabljenih gledalcev. Različni registri uporabniku olajšajo pot do uprizoritev; iskano premiero je denimo mogoče najti po kronološkem principu znotraj posameznega gledališča v I. kazalu, po njenem avtorju v II. kazalu, njenem naslovu v III. kazalu, ali po sodelujočih pri njej v kazalu IV. Štefan Vevar (4) (5) SPREMNE INTERPRETACIJE INTERPRETATIVE COMMENTARY (6) Vloga gledališč ni le ustvarjanje, temveč tudi ne- Pogled na nehno pozicioniranje v širšem družbenem pro- storu. Logično se zdi, da umetniška teža posame- gledališko sezono znega odrskega dela ali gledališča (na področju nevladne sfere producenta in prizorišča) sloni na 2014/2015 zmožnosti uprizoritve in njenega produkcijskega okvira pri vzpostavljanju stika z občinstvom, to- NIKA ARHAR rej na ustrezno zasnovanem izhodišču, pa naj gre za dramsko besedilo, odločitev za specifičen in- terpretativni in uprizoritveni pristop ali avtorski koncept, ter njegovi »uspeli« realizaciji, pri čimer je uspešnost pojem, na katerega lahko pogledamo z različnih perspektiv. A vse bolj se zdi, da sama kvaliteta uprizoritev ni zagotovilo za nagovor potencialnega občinstva in da današnji družbeni kontekst zahteva drugačne strategije, če naj gle- dališče ali producent suvereno vstopata v javni prostor. Prav vidnost in prepoznavnost gledališč, uprizoritev in ustvarjalcev se vzpostavlja kot po- memben element za utemeljevanje ustvarjanja in umetnosti nasploh. Kontinuirano umetniško pre- mišljevanje o lastnem delovanju in prevpraševanje vloge v skupnosti dopolnjujejo vse večji kulturno- -politični zahtevki po formaliziranem številčenju produkcij, dogodkov, občinstva in medijskih objav ter vse kratkotrajnejša, hiperaktivna družbena in medijska pozornost. Gledališča in producenti so v želji po preseganju umetniškega sfere – kar določa tudi finančno perspektivo delovanja – postavljeni pred izziv vzpostavljanja in povezovanja umetni- škega, kulturnega in družbenega konteksta ter vpisovanja umetniškega v nasičeni, a pomensko in simbolno izpraznjeni t. i. demokratični prostor. Na načine predstavljanja in umeščanja gledališča v (6) lokalni in širši prostor prav gotovo vpliva tudi transformacija javnega – skupnega diskurza. Ne gre le za to, da mediji krčijo prostor za umetniške in kulturne vsebine, temveč da se temeljito preobraža pristop in namen teh vsebin. Refleksija in kontekstualizacija izginjata v poplavi kratkotrajnih promocijskih novic, katerim najbolje služijo tako ali drugače ekscesne, provokativne, škandalozne in kontroverzne opore ali vsaj veliki in izjemni pojavi ter imena ob izdatnem poudarjanju senzacionalizma projekta. Zdi se, da gledališče v heterogenosti sodobnih uprizoritvenih umetnosti in nadvse informacijsko naphani družbi najlažje seže čez svoj rob prav s projekti takšne narave (eklatanten primer so denimo Igra o Antikristu, Jugoslavija, moja dežela, Iliada), kar pomeni, da mora gledališče tudi natančno usmerjati svojo politiko javne reprezentacije. Seveda ni naključje, da so v širšem prostoru najodmevnejše velike (ko)produkcije zavodov, ki si organizacijsko in finančno to lahko privoščijo. In popolnoma jasno je, da umetniška in družbena vrednost ali moč projekta ne korespondirata nujno. Izginjanje velikega dela gledališkega ustvarjanja iz medijskega prostora in s tem širše družbene zavesti – ne glede na kvaliteto dela – je v zadnjem času še posebej boleče očitno. Cela vrsta gledaliških praks – predvsem tistih, ki nastajajo izven Ljubljane ali v nevladni oziroma zunajinstitucionalni produkciji – ostaja spregledanih, izbrisanih iz možnega okvira za komunikacijo in refleksijo, iz gledališke sedanjosti in zgodovine ter s tem implicitno (o)vrednotenih skozi popolnoma neustrezne dejavnike. V obstoječe modele kulturno-političnih in tržnih praks se vpisuje še ena razraščajoča značilnost da- našnjega časa. V osnovi je hiperprodukcija ekscesni pojav s senzacionalističnim učinkom in ne glede na to, ali je zasnovana v luči celostne zasnove gledališkega organizma, večje komunikativnosti in (samo) refleksije ali kot preživetveni mehanizem (predvsem na področju samostojnih ustvarjalcev in nevladne produkcije), torej vselej s pozitivno in proaktivno namero, nedvomno prinaša tudi neželene, celo uni- čujoče povratne posledice. Res pa je hiperprodukcija značilna predvsem za prestolnico, kjer gledališko življenje poteka v drugačnih okoliščinah kot v mestih z le enim gledališčem. Kot je izpostavila Amelia Kraigher, selektorica 50. Festivala Borštnikovo srečanje, je izmed videnih 115 predstav (obseg, ki prese- ga zgolj prijavljene predstave, in ga lahko štejemo za reprezentativnega tudi v tu upoštevanem podatku) dobrih 70 odstotkov nastalo v produkciji ali vsaj koprodukciji gledališč oziroma gledaliških producentov s sedežem v Ljubljani, temu lahko prištejemo še širjenje ponudbe spremljevalnih dogodkov v gledali- ščih. Skoncentriranost štirih institucionalnih gledališč ter številnih nevladnih organizacij, samostojnih ustvarjalcev, prizorišč in festivalov poleg živahnega dogajanja na drugih področjih umetnosti ljubljansko gledališko življenje postavlja v drugačne razmere kot kje drugje. Medijska pozornost je po eni strani večja, a obenem v večji meri razpršena in določena glede na status producenta, odmevnost dogodka ali celo povsem arbitrarno. Obsežnost ponudbe gledališčem in producentom omogoča izrazitejšo profi- liranost in usmerjenost na specifične segmente ali interese publike, a jih hkrati sili v ukrepe, s katerimi bi lahko posebej izstopali in utrdili svojo prepoznavnost. Izven Ljubljane gledališča s svojim programom (glede na velikost gledališča tudi manjšega obsega) skrbijo za raznovrstno občinstvo, zato so že vnaprej usmerjena k mozaičnemu sestavljanju repertoarja in tudi sestavljanju abonmajske ponudbe s pomočjo gostujočih uprizoritev. Gledališka umetnost je vseskozi ranljiva in podvržena različnim družbenim de- javnikom, a izčrpavanje ustvarjalnih, kadrovskih, organizacijskih in finančnih resursov ter nefleksibilen in birokratiziran
Load more

Recommended publications
  • Festival Slovenskega Filma
    festivalfestival slovenskegaslovenskega filmafilma FESTIVAL DEL CINEMA SLOVENO / FESTIVAL OF SLOVENIAN FILM 1 besedila texts producenti in/ali režiserji predstavljenih filmov / producers and/or directors of the presented films, Jelka Stergel, Miha Knific uredniški odbor editorial board Tjaša Smrekar, Jelka Stergel urednica editor Alenka Ropret oblikovanje design Blaž Krump, Pregib prevod translation Maja Ropret tisk print Collegium Graphicum naklada print run 700 september 2018 produkcija production Slovenski filmski center, javna agencija / Slovenian film center, public agency Nataša Bučar, direktorica / Managing Director Miklošičeva 38, Ljubljana fsf.si 3 festival slovenskega filma 10.–15. 9. 2018 PORTOROŽ PORTOROSE LJUBLJANA 4 5 URADNI TEKMOVALNI PROGRAM OFFICIAL COMPETITION PROGRAMME 32 Celovečerni filmi Feature Films 64 Manjšinske koprodukcije Minority Co-productions 70 Srednjemetražni filmi Medium-Length Films 76 Kratki filmi Short Films 93 Študijski filmi Student Films PREGLEDNI PROGRAM PANORAMA PROGRAMME 106 Celovečerni filmi Feature Films 114 Manjšinske koprodukcije Minority Co-productions 120 Srednjemetražni filmi Medium-Length Films 128 Kratki filmi Short Films 141 Študijski filmi Student Films 166 Strokovni program Industry Events 9 Uvodnik SPREMLJEVALNI PROGRAM 172 Indeks filmov Foreword SPECIAL PRESENTATIONS Film Index 152 Podmladek 14 Nagrada Metoda Badjure za življenjsko delo Youth Wing 174 Indeks producentov Metod Badjura Lifetime Achievement Award 158 Otroški animirani film Producer Index Children’s Animations 23 Festivalske
    [Show full text]
  • Program Goriškega Poletja
    Ob približevanju poletju 2021 nisem bil optimist, saj epidemija še ni popustila. Poleg zdravstvenih ukrepov nas je prizadel tudi zgodovinsko velik, večmilijonski izpad prihodkov v občinskem proračunu. A na Goriškem se ne damo. Ponovno smo se združili kulturna in umetniška društva, ustanove, organizacije, zavodi, posamezniki. Zelo sem zadovoljen, da sodeluje tudi podeželje. Na pomoč so pristopila lokalna turistična društva, krajevne skupnosti, ansambli, pevski zbori, gostinci in celo podjetja. Tako se bo poletje v mestni občini odvijalo z bogatim dogajanjem. Vabim vas, da si dobro ogledate program in izkoristite priložnost za obisk dogodkov poletnih noči tako v mestu kot na podeželju. dr. Klemen Miklavič župan Mestne občine Nova Gorica KONCERT, GLASBENI DOGODEK GLEDALIŠKA PREDSTAVA FILM PLES, PLESNA PREDSTAVA RAZSTAVA, UMETNIŠKI PERFORMANS LITERARNI DOGODEK ŠPORTNI DOGODEK KRAJEVNI PRAZNIK DELAVNICE, TEČAJI PREDAVANJE, OKROGLA MIZA OTROŠKI PROGRAM PROSLAVA 17. JUNIJ ČETRTEK 20.00 YAZ NEFESi ali Poletni dih, delavnica Telovadnica Partizan, orientalskega plesa: Mahraganatt Nova Gorica s Tejo Žižmond Kairo street, imenovan tudi mahraganat shabby, je energičen, moderen in dinamičen stil orientalskega plesa, ki izhaja z ulic Kaira. Organizator: KPD Franc Zgonik Branik - skupina Nefes XVIII. Glasbeni večeri Tabor 2021 20.30 Primorska poje Tabor nad Dornberkom Tradicionalna revija pevskih zborov Primorska poje bo letos izvedena kot glasbena manifestacija. Številni zbori bodo zapeli po različnih krajih Primorske in zamejstva. Več na https://www.zpzp.si Organizator: Provox, ZKD Nova Gorica Društvo Zapisi, Društvo Tabor nad Dornberkom in JSKD Nova Gorica XVIII. Glasbeni večeri Tabor 2021 21.15 Osvetlitev zgodovine vinarstva Tabor nad Dornberkom in vinogradništva v 19. stoletju na Vipavskem Organizator: Provox, ZKD Nova Gorica Društvo Zapisi, Društvo Tabor nad Dornberkom in JSKD Nova Gorica 18.
    [Show full text]
  • An Overview of Slovenian-Croatian Relations
    (business culture environment politics sports) January 09 ISSN 1854-0805 01 An overview of Slovenian-Croatian relations Energy crisis: Reliability of energy supply in Slovenia Slovenian woman of 2008: We are able to love even when we are three hundred years old Veronika Stabej con In Focus 6-9 Slovenian-Croatian relations Slovenia must persist in its demands on Croatia 14-17 Interview Dear readers, Neža Maurer this is the first edition of Sinfo in 2009 and the first with the new image. The Slovenian woman of 2008 issue we place before you has not only received a graphic makeover, but more importantly a change in editorial policy. We really want to bring you more information primarily from every field of Slovenian knowledge and expertise, and show you interesting people, places and events. Sports 38-39 As we say on the cover, we’ll be bringing you business news from Slovenia, in Primož Kozmus and this issue presenting two successful and excellent companies, each from a slightly Sara Isakovič different angle. The Slovenian sportsman and sportswoman We will focus even more on culture in the broadest sense of the word; the next of 2008 thematic issue will be entirely dedicated to this topic. This issue has news from the arts, presenting a successful young musician, and with special stress on the culinary arts, with some specialties from one part of Slovenia. 8-31 Porcelain Catbryur The Catbriyur trademark is an extraordinary idea put into practice. People We talked to the Slovenian Woman of 2008, who is convinced that we can love 40-43 even if we are thee hundred years old.
    [Show full text]
  • Slovenski Gledališki Letopis ( SLOVENE THEATRE ANNUAL
    K JOLBKQBL)BKOÄLPWB LJLPNFOUBSKFVWBKB pa NikaŠvabinJuvanovaMaia, PUFNQPSPÀBKPH,MFNFOJOHPTQB#FSDF LBKVTQFMPKFOBPESJIJOLBKQBÀOF v teatrihinnavseslovenskisceni; QBLBKWTFÄUFWLJIWTFQPNFOJ LBNLEPÄFMOBHPTUPWBOKF kdo jekjedobilpriznanje, PWFMJLJI UVEJNBMJI pa ševseofestivalih, še predenjenaodrušlozares; BMJCJMÇFQSFKQPTWPKFWNFT pel, plesalalilestatiral, ,EPWTFWUFBUSVKFJHSBM SFÇJSBM do v se SLOEV NSGKI EL DEALIŠKI L TOPIS 18_19 SLOEV NHE T EART NE A NUAL oSl venski gledališki letopis ( 20 SLOEV NHE T EART NE A NUAL ) 18_ 20 19 Slovenski gledališki letopis 2 SLOVENE THEATRE ANNUAL ( 0 ) 18_2 0 19 Sestavil in uredil ŠTEFAN VEVAR Spremna beseda: Melita Forstnerič Hajnšek (dramsko in postdramsko gledališče) Nataša Berce (balet in ples) Maia Juvanc (operno gledališče) Nika Švab (lutkovno gledališče) Klemen Markovčič (radijska igra) Sodelavci za posamezna gledališča: Tatjana Ažman (SNG Opera in balet Ljubljana), Barbara Briščik (SSG Trst), Darja Čižek (Opera in balet SNG Maribor), Lidija Franjić (Lutkovno gledališče Ljubljana), Oriana Girotto (Mini teater), Alen Jelen (ŠKUC gledališče), Robert Kavčič (Prešernovo gledališče Kranj), Srečko Kermavner (Šentjakobsko gledališče), Alenka Klabus Vesel (Mestno gledališče ljubljansko), Mojca Kranjc (SNG Drama Ljubljana), Tina Kren Mihajlović (Lutkovno gledališče Maribor), Tina Malič (Slovensko mladinsko gledališče), Staša Mihelčič (Cankarjev dom), Martina Mrhar (SNG Nova Gorica), Anja Pirnat (Gledališče Glej), Sandra Požun (Drama SNG Maribor), Mitja Sočič (Anton Podbevšek teater), Katja Somrak (Plesni teater Ljubljana),
    [Show full text]
  • Prispevek Kulturnega in Civilnodružbenega Segmenta K Uvedbi Demokracije in Neodvisnosti Slovenije
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Luka Perš Prispevek kulturnega in civilnodružbenega segmenta k uvedbi demokracije in neodvisnosti Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Luka Perš Mentor: red. prof. dr. Janko Prunk Prispevek kulturnega in civilnodružbenega segmenta k uvedbi demokracije in neodvisnosti Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2011 Najlepše se zahvaljujem svojemu mentorju, red. prof. dr. Janko Prunku, za svetovanje in pomoč pri diplomski nalogi. Najlepše se zahvaljujem svojima profesorjema, doc. dr. Milanu Balažicu in izr.prof. dr. Gregorju Tomcu, pri pomaganju literature. Zahvaljujem se družini, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso podporo ob mojem študiju. Na koncu pa se zahvaljujem Katji, ki me je vedno spodbujala in na koncu pregledala nalogo. Prispevek kulturnega in civilnodružbenega segmenta k uvedbi demokracije in neodvisnosti Slovenije V svoji diplomski nalogi sem obravnaval kulturna in civilna družbena gibanja v socialistični Jugoslaviji, ki so se borila za samostojno in demokratično Slovenijo. Največ pozornosti bom posvetil posameznikom in organizacijam, ki so se borili za samostojno Slovenijo. V začetku svoje naloge bom izpostavil delovanje Jožeta Pučnika. V 70-ih letih se mu je pridružil Edvard Kocbek s svojim prelomnim intervjujem z Borisom Pahorjem leta 1975. Moja raziskovalna naloga pa bo najbolj osredotočena v 80. leta prejšnjega stoletja. Osemdeseta je odprla alternativna glasba, ki je prebudila bodočo uporno generacijo. Svoje so dodali Pankrti in ostali pankovske skupine ter Laibach. Takrat je nastal vrhunec civilno družbene sfere, ko sta vzleteli osvobojena Zveza socialistične mladine Slovenije in Odbor za varstvo človekovih pravic, ki velja za največjo civilno družbeno organizacijo v Sloveniji, ki je zadala odločilni in končni udarec takratni vladajoči oblasti, ko se je zavzemala za osvoboditev zapornikov Janeza Janše, Ivana Borštnerja, David Tasić in Francija Zavrla.
    [Show full text]
  • Prishtina Insight Months After Police from the EU Drop the Case Until October 27
    Opinion: Europe is to Blame For Balkan Asylum Crisis October 14 - 27, 2011 Issue No. 73 www.prishtinainsight.com Price € 1 NEWS No Justice Kosovo Hails for Kosovo Promise of Woman EU Visa Talks Forced to > page 3 NEWS Abort Baby Dino the Painter – The Man Who Sold Six years after her parents-in-law allegedly Kosovo forced her to abort her first baby, and then took her second one from her, M B blames police, the courts and social workers for ignoring her plight. See Page 5 Kosovo Factory Sale > page 7 NEIGHBOURHOOD Albania Struggles Broke Privatization Law To Curb Sex- A once flourishing car parts factory in Prishtina appears to have been sold at a bargain price to people under a fraud Selective Abortions investigation – violating the country’s law on privatization. > page 11 September 2010 took place three on whether to hold a full trial or - nearly three months after EULEX By Prishtina Insight months after police from the EU drop the case until October 27. police opened its investigation into INSIDE PRISHTINA rule of law mission, EULEX, raided Real estate experts meanwhile Devolli and its owners. osovo’s Privatization Devolli Group offices as part of one have told Prishtina Insight that the EU police raided Devolli offices Indian Spices Up Agency, PAK, broke two key of the highest profile anti-corrup- site alone of the factory - which on July 15, 2010, with an authoriza- Krules in the sale of the state- tion investigation staged in Kosovo. was sold for 2 million euro - was tion provided by a EULEX judge Prishtina owned Suspension Factory to The raid formed part of a probe worth more than twice that and under the supervision of the Devolli Group, one of Kosovo’s into an allegedly corrupt mobile amount.
    [Show full text]
  • UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek Za Predšolsko Vzgojo
    UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO Nataša Medved Ljubljana, 2010 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko delo GLASBENE VSEBINE V SERIJSKIH PUBLIKACIJAH CICIBAN IN CICIDO TER NJIHOVA UPORABA V PRAKSI Mentorica: Kandidatka: izr. prof. dr. Olga Denac Nataša Medved Ljubljana, 2010 Lektorica: Damjana Kern, prof. slovenščine Prevajalka: Ana Pavec, dipl. prevajalka nem. in ang. ZAHVALA Zahvaljujem se izr. prof. dr. Olgi Denac za kakovostno vodenje in svetovanje pri pisanju diplomske naloge. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli k uspešni izdelavi mojega diplomskega dela. IZJAVA Podpisani-a Nataša Medved, roj. 24. 1. 1979 v Ljubljani, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Glasbene vsebine v serijski publikaciji in njihova uporaba v praksi pri mentorci prof. Olgi Denac avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. _________________________ (podpis študentke) Maribor, 7. junij 2010 POVZETEK: Najprej so bili samo zvoki, ki jih je človek izvajal z udarjanjem na trde, zveneče predmete in jih spremljal s svojim glasom. Prvotni glasbeni izraz je bilo bolj kakor petje vpitje in oponašanje zvokov iz narave. Pri tem je človeka najbolj prevzel ritem. Z njim je povezal tudi gibanje telesa. Tako so se rodili ples, petje in igranje na zveneče predmete (les, kamen, kost). Nastanek piščali je prinesel nov glasbeni izraz – melodijo, ki pa predstavlja višji glasbeni razvoj. Sprva se je glasba ustno prenašala iz roda v rod. Ko pa so se pojavili posebni znaki za pisanje not, se je tudi glasba začela spreminjati.
    [Show full text]
  • Novogoriško Gledališče Od Amaterskih Začetkov Do Gledališča Nacionalnega Pomena
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva TomaševićBarič Novogoriško gledališče od amaterskih začetkov do gledališča nacionalnega pomena Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva TomaševićBarič Mentor: izr. prof. dr. AlešGabrič Novogoriško gledališče od amaterskih začetkov do gledališča nacionalnega pomena Diplomsko delo Ljubljana, 2016 NAJLEPŠA HVALA vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je to delo dobilo svojo podobo. Vodstvu gledališča, ki mi je omogočilo dostop do arhiva. Andreju Jelačinu, Sergiju Pel- hanu in Binetu Matohu za pogovor, veliko koristnih informacij in navdihujočih zgodb. Emilu Aberšku za vse informacije in pomočter vse pikantne podrobnosti iz zakulisja. Hvala mama, ker nikoli nisi nehala verjeti vame. Hvala tata, ker si že obupal in mi s tem dal dodatno brco, da sem to nalogo dokončala. Hvala Matej, za tehnično pomočin vso ostalo tiho podporo, pri tem delu in v življenju. Novogoriško gledališče od amaterskih začetkov do gledališča nacionalnega pomena V diplomskem delu sem skušala prikazati gledališko ustvarjalnost v mestu, ki je zraslo po 2. svetovni vojni ob novi jugoslovansko-italijanski meji. Z obdelavo primarnih (arhi- vskih) in sekundarnih virov (gledališki listi, zbornik, časopisni članki, spomini ...) ter s pogovori z ljudmi, ki so ali so bili zaposleni v tem gledališču, sem skušala ponazoriti ra- zvoj gledališča od skromnih amaterskih začetkov, preko profesionalizacije, do pridobitve statusa nacionalnega gledališča – enega od treh v Sloveniji. Posebej sem se osredotočila še na tri glavne izzive, s katerimi se je gledališče srečevalo nekočin se srečuje še danes. Ti izzivi so: nančni, prostorski in kadrovski. Preko zgodovinskega pregleda sem uspela potrditi tezo, da je novogoriško gledališče ena najpomembnejših kulturnih ustanov v svoji regiji in kot gledališče regijskega središča poskuša zadovoljiti zlasti potrebe pre- bivalstva te regije.
    [Show full text]
  • Climate Change, Ten Years Janez Potoënik
    politicsenvironment 7 culturebusinesssports April 2008 Climate change, cooperation in economy and trade in focus during Prime Minister's visit to Japan ¸ Ten years of europhone Janez PotoËnik: EU Ministers of research launch the Ljubljana process Neptune Digital a finalist in the contest Start: up Slovenija Sara IsakoviË: A path of will, persistence and success! ISSN 1854-0805 QUoTESofThEfortnight Marjan Hribar / Director-General of the Tourism Directorate/ In the sphere of sustainable development in tourism, Slovenia certainly doesn’t lag behind the most competi- tive tourist states, Lipica, April 15: Perhaps in this sphere, it is in some things even a step ahead compared to others. Slovenia has recently taken numerous steps ahead towards an increas- ing ecological awareness, and the first certificates were recently awarded with regard to that. The analysis of the World Economic Forum on sustainable development in tourism placed Slovenia, among 130 countries, in 17th place in the world, which is good. The Slovenian invitation for applications for selection of the Eu- ropean Destination of Excellence 2008 this year received appli- cations for 16 destinations. As the winning destination, which Slovenia will nominate to the European Commission for the title European Destination of Excellence 2008, the commission chose the SoËa valley. Žiga Turk /Minister of Development/ Climate changes can also be good for business, Brdo pri Kranju, April 16: Climate change don’t only represent the costs needed to fight them or to adjust to them; at the same time they are a business opportunity. Namely, the combat against climate change accelerates growth and creates jobs in industries such as, for example, the building sector and renewable energy sources.
    [Show full text]
  • Stari Klovni
    Matei Vişniec Stari klovni i v o t e v vzporedns i Slovensko narodno gledališče Nova Gorica Uprizoritev posvečamo Boru Vujičiću. Matei Vişniec Stari klovni 1 Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, sezona 2016/2017, uprizoritev 3 Premiera 16. oktobra 2016 na velikem odru SNG Nova Gorica 2 Zasedba 4 Matei Vişniec 7 Pogovor z igralci 9 Vsi trije liki smo ena duša – klovn, igralec, komedijant Laura Brataševec 19 Klovn in norec – odlična opazovalca in komentatorja življenja In memoriam 29 Boro Vujičić Festival 30 Ondina Nagrade 31 Patrizia Jurinčič Finžgar Pregled sezone 2015/2016 32 v SNG Nova Gorica Kontakti 46 3 Kazalo Matei Vişniec Stari klovni Petit boulot pour vieux clown, 1987 Prva slovenska uprizoritev Prevajalka Ana Barič Moder Režiser Jaša Jamnik Dramaturginja Martina Mrhar Lektor Srečko Fišer Scenografinja in kostumografinja Vasilija Fišer Oblikovalec svetlobe Samo Oblokar Pomočnica lektorja Laura Brataševec Vodja predstave Marino Conti, šepetalka Urška Modrijan. Tehnični vodja Aleksander Blažica, tonski in video mojstri Vladimir Hmeljak, Majin Maraž in Stojan Ne- mec, lučni mojstri Samo Oblokar (vodja), Marko Polanc in Renato Stergulc, rekviziterja Damijan Klanjšček in Gorazd Prinčič, frizerke in maskerke Katarina Božič, Maja Špacapan in Hermina Kokaš, garderoberki Jana Jakopič in Mojca Makarovič, odrski mojster Staško Marinič, odrski tehniki Dean Petrovič, Bogdan Repič in Dominik Špacapan, vrviščarja Damir Ipavec in Ambrož Jakopič, odrski delavec Jurij Modic, šivilji Nevenka Tomašević (vodja) in Marinka Colja, mizarja Marko
    [Show full text]
  • Nakup Knjižničnega Gradiva S Sredstvi Ministrstva Za Kulturo V Letu 2019
    Nakup knjižničnega gradiva s sredstvi Ministrstva za kulturo v letu 2019 0 Splošno. 1. [ALFA] : priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019 : pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2018 / [urednici Darja Lavrenčič Vrabec, Ida Mlakar Črnič]. - Ljubljana : Mestna knjižnica, 2019 ([Ljubljana] : Collegium Graphicum). - 199 str. : ilustr. ; 30 cm 450 izv. - Na vrhu nasl. str. tudi: Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. - Kazala ISBN 978-961-94522-2-6 : 30,00 EUR 013:821-93 821-93(01) COBISS.SI-ID 302360832 2. AULADELL, Pablo Izgubljeni raj Johna Miltona / Pablo Auladell ; [prevod Andrej Tomše - Ceco]. - Ljubljana : Zavod VigeVageKnjige, 2019 ([Škofja Loka] : Nonparel). - 313 str. : ilustr. ; 25 cm Prevod dela: El paraíso perdido. - 500 izv. ISBN 978-961-94305-9-0 : 30 EUR 084.11 821.111.09Milton J. COBISS.SI-ID 299800320 3. BARUZZI, Agnese L'estate / Agnese Baruzzi. - Milano : White Star kids, 2018. - 1 kartonka [21] str. : ilustr. ; 16 cm. - (I mini libri) ISBN 978-88-540-3905-6 1 087.5 COBISS.SI-ID 26550328 4. BARUZZI, Agnese La primavera / Agnese Baruzzi. - Milano : White Star kids, 2018. - 1 kartonka [21] str. : ilustr. ; 16 cm. - (I mini libri) ISBN 978-88-540-3904-9 087.5 COBISS.SI-ID 26550584 5. BOUTAVANT, Marc, 1970- Ariol. [6], Zlobni muc / [risba] Marc Boutavant ; [scenarij] Emmanuel Guibert ; [prevod Katja Šaponjić, Anja Golob]. - Ljubljana : Zavod VigeVageKnjige, 2019 ([Medvode] : Nonparel). - 126 str. : ilustr. ; 20 cm Prevod dela: Ariol. Tome 6, Chat méchant. - Oznaka podrejenega dela navedena na hrbtu knj. - 700 izv. ISBN 978-961-7077-00-1 : 18 EUR 084.11(02.053.2) COBISS.SI-ID 300296960 6.
    [Show full text]
  • IN FOCUS Music As Light, Bread and Life Editorial Photo: Mateja Jordovič Potočnik Moscow 2320 Km Slovenian Information
    September-October Images from Slovenia IN FOCUS Music as light, bread and life EDITORIAL Photo: Mateja Jordovič Potočnik Jordovič Mateja Photo: Moscow 2320 km SLOVENIAN INFORMATION London www.slovenia.si Berlin www.ukom.gov.si 1550 km 990 km “WITHOUT MUSIC, LIFE Vienna Published by Paris Government Communication Office WOULD BE A MISTAKE …” 380 km 1250 km Editor-in-Chief Nataša Bušljeta, M.Sc. … as philosopher Friedrich Nietzsche once said. For many, music is a higher revelation than LJUBLJANA Belgrade Executive Editor all wisdom and philosophy together – a touch of something unutterable, holy, and divine. Vesna Žarkovič Without it, and without art, society would be a barbarian one, of ignorant, superstitious and 540 km easily steerable limited people. It expands horizons and supports a different perspective. Editorial Board Music has set countless lives on to the right path, has helped preserve llife itself, and Danila Golob, Brigita Juhart, Uroš Mahkovec, Danila Mašić, Polona Prešeren, has spread light wherever it is heard. Ever since humans exist, music exists too. It’s like Livija Kovač Kostantinovič photography – it captures moments of eternity, something of importance, something that Madrid Ankara is born inside and wants to come out. With it, we are all connected, anybody can create it, Design and anybody can admire it. 2060 km Rome 1940 km Irena Kogoj By thinking of the importance of music, we want to revive the memory of the recently Photo Editor 760 km deceased Slavko Avsenik, who certainly invented our feeling of joy toward life and love for Bojan Pernek the homeland in a musical sense.
    [Show full text]