Poøtnina plaœana pri poøti 1315 Velike Laøœe

datum izida: 11. september 2008

•• VV sozvoœjusozvoœju zz naravonaravo •• DræavnozborskeDræavnozborske volitvevolitve 20082008

ISSN 14085852 øtevilka: 5 letnik izdaje: 14 Trobla 5/2008  Æupanova stran  Trobla 5/2008

glasilo Spoštovane občanke Kazalo: Trobla Obœine Velike Laøœe ISSN 1408-5852 in občani Nagovor æupana 3 ISSN 1408-5852 Lektoriranje: Nuøa Dedo Lale Letoønji zlati maturanti 4 Letnik 14, øtevilka 5, Prelom: Moj Repro, d.o.o., Dopustniøki oziroma poœitniøki dnevi so za nami. Upam, Predøolska vzgoja, Øolarji se vraœajo-vozimo previdno 5 11. september 2008 Krvava Peœ Gledaliøki abonma 2008/2009, Gledaliøki program sezone 6 Izhaja sedemkrat letno, Tisk: Tiskarna Peterlin, s.p. da ste jih lepo preæiveli in si nabrali novih moœi za delo Vrtina Strleti ST-1/07, Opozorilo lastnikom psov 8 gospodinjstva v obœini prejmejo Naslov uredniøtva: ali øolanje. Tudi v poletnem œasu je delo v obœini ne- 15. Tabor Slovencev po svetu 9 glasilo brezplaœno Trobla, Levstikov trg 1, moteno potekalo. Zakljuœili smo z izgradnjo vodovoda Oæivljamo Trubarjevo œitalnico, 18. dnevi evropske kulturne ded. 10 Naklada: 1.440 izvodov 1315 Velike Laøœe. od Karlovice do Poznikovega, v uporabo dali vrtino pri Obrazi Primoæa Trubarja na gradu Turjak 11 Izdajatelj: Obœina Velike Laøœe Tel.: (01) 781 03 70 Strletih, asfaltirali smo nekatere odseke lokalnih cest v Izdajateljski svet: Anton Zakrajøek, E-poøta: [email protected] Abecedarij v œarobni Bistri 14 Anton Benjamin Strah, Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, Borovcu in po Rutah. Praznovanje letoønjih pomembnih obletnic na Triglavu 15 ki se nahaja v hodniku pritliœja obœinske stavbe. Peter Podlogar, Zaœeli smo z urejanjem parka pod bloki v Velikih Knjiga velikanka - Abecedarij danaønjih dni 16 Urøa Vesel, Andrej Kraøevec, Laøœah, pripravljamo pa tudi projekte za obrtno cono Sozvoœje narave, kulture, Trubarja in skavtov 17 Franci Peœnik, Urøa Modic, Naslednja Trobla izide Loœica in kanalizacijo na Raøci. Za potrebe predøolske Razstava slik na Turjaku 18 Joæe Stariœ, Franci Modic 30. oktobra 2008. Uspeøno zakljuœen Velikolaøki poletni festival 2008 19 Odgovorna urednica: Prispevke oddajte najpozneje vzgoje smo preuredili eno uœilnico na podruænici øoli do 16. oktobra 2008. Baletna predstava 20 Majda Kovaœiœ Cimperman v.d. na Turjaku in tako zagotovili dodatno varstvo za en od- 11. dræavno tekmovanje harmonikaøic 21 Uredniøki odbor: Nuøa Dedo Lale, delek naøih najmlajøih otrok. Z investicijami bomo na- Razpisi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti 22 Majda Kovaœiœ Cimperman, Ana Fotograf ija na naslovnici: daljevali tudi v jesenskem œasu. Porenta, Veronika Vasiœ, Boris Zore Majda Kovaœiœ Cimperman Poletni festival v Robu, vabila na recital in koncert 24 Veliko naøih obœanov, ljubiteljev gora, se je drugega bilo posluøati poslance opozicije, ki so temu zakonu Øolsko leto 2008/09 na OØ Primoæa Trubarja 26 avgusta udeleæilo spominskega sreœanja na Kredarici, nasprotovali. Zame kot æupana je bil to vsekakor eden Lovska uœna pot 27 LEKARNA VELIKE LAŠČE OBVEŠČA ki je bilo letoønje leto øe posebej slovesno. To tradici- najveœjih doseækov te vlade. Ob volitvah se je potreb- Jamboree v Podturjaku 28 da je ponovno odprta po starem urniku, in sicer no tudi vpraøati, ali so naøi izvoljeni predstavniki iz- Sporoœila skavtov 30 onalno sreœanje ljubiteljev Kredarice, ki poteka vedno prvi vikend v avgustu, je bilo letos posveœeno tudi 500. polnili predvolilne obljube. V naøi tretji volilni enoti, Druøtvo podeæelskih æena Velike Laøœe 31 Dan Odpiralni œas Odmor kamor sodi tudi tretji volilni okraj, je bilo v dræavni zbor Pohod in sreœanje na stiœiøœu øtirih obœin v Vrbici 32 obletnici rojstva Primoæa Trubarja. Zato je bila k orga- Od 11.30 do izvoljenih enajst poslancev in poslank iz petih parla- Novo vodstvo Lokostrelskega kluba, Cestno hitrostno kolesarjenje 33 Od ponedeljka nizaciji sreœanja povabljena tudi naøa obœina. V zelo Od 7.30 do 19.00 12.00 in od mentarnih strank (SDS, SD, LDS, NSI, SLS). Samo po- Kickboxing 34 do œetrtka zanimivem, predvsem pa v zelo domoljubno obarva- 14.30 do 15.00 Zdrava preobrazba, Razpis tekmovanja v namiznem tenisu 36 nem programu, je nastopil tudi Andrej Perhaj, ki je slanka SDS Alenka Jeraj je izpolnila dano obljubo in Vabili na konjeniøko prireditev in gorsko kolesarjenje 37 Petek Od 7.30 do 14.00 / svojo toœko, deklamacijo teksta v Trubarjevem jeziku, v naøi obœini odprla poslansko pisarno. Tako je enkrat meseœno sprejemala naøe obœane in jim pomagala ali Pohod po Turjaøki turistiœni poti 38 Sobota Zaprto izvedel odliœno, za kar zasluæi vso mojo pohvalo. Prav Æetev prosa na Gradeæu 40 tako se iskreno zahvaljujem Planinskemu druøtvu Veli- svetovala pri raznoraznih dilemah in vpraøanjih. Zakaj Kostanjev pohod, Kostanjev piknik 41 kaj podobnega niso naredile druge stranke? Le ona je Deæurni telefon za vodovod je: ke Laøœe, øe posebej njeni predsednici Olgi Verovøek, Labodji spev starega kozolca 42 051 619 577 za organizacijo letoønjega pohoda na Triglav. Tako se skupaj s poslanskim kolegom Joæetom Tankom, vloæila Oglasi 43 je na prvo soboto v avgustu na Kredarici zbralo veœ kar nekaj amandmajev, pomembnih za naøo obœino. Oratorij Rob, Blagoslovitev barvnih oken 44 V mislih imam nekatere izboljøave na dræavni cesti, ki Deset let skupine Dobrodelœki 45 kot øtirideset naøih obœanov, kar je po izjavah priso- tnih planincev naøe najveœje skupno sreœanje na Kre- pelje skozi naøo obœino. Za ves trud se obema zahva- Biseri Gorenjske, Obisk v domu starejøih obœanov na Vrhniki 46 ljujem. Ljudska univerza Koœevje 47 darici. Veœina od njih se je povzpela tudi na Triglav. Stranke, oglasi 49 Podrobnejøe poroœilo o tem dogodku si lahko preberete Nekateri trdijo, da so volitve praznik demokracije. Stri- Volilni oglasi 50 na obœinskih straneh Troble. njam se s to mislijo, sam pa dodajam, da so volitve tudi Zahvala 53 Zaœelo se je novo øolsko leto. Nekateri otroci so prviœ za- priloænost, ko s svojim glasom soodloœamo o naøi pri- Pisma 54 korakali v osnovno øolo. Prepriœan sem, da bodo s stra- hodnosti. Izkoristimo jo. Sam bom podprl tiste, ki naøo Razpis Regionalne razvojne agencije 56 dræavo Slovenijo peljejo po pravi poti. Podjetniøke in druge informacije 57 ni naøih uœiteljev pridobili veliko znanja. Po veœletnem Zahvale 57 vodenju naøe osnovne øole se je z mesta ravnatelja po- Oglasi 58 slovil Edi Zgonc. S svojim delom je pustil velik peœat Anton Zakrajøek, æupan v osnovnem izobraæevanju v naøi obœini. Za ves trud in sodelovanje se mu lepo zahvaljujem in mu æelim vse dobro v nadaljnjem æivljenju. Mag. Metodi Kolar pa iskreno œestitam k imenovanju za novo ravnatelji- co. Prepriœan sem, da bo s svojim bogatim pedagoøkim »Kdor ima semenje, mora sejati. znanjem uspeøno vodila øolski kolektiv. V imenu usta- novitelja Obœine Velike Laøœe si æelim z novo ravnate- Œe ga stiska v pesti v strahu, ljico tvornega in konstruktivnega sodelovanja. Pred nami so tudi dræavnozborske volitve. Odloœali da ga bo izgubil, bomo, kdo nas bo zastopal v dræavnem zboru. Napaœno je razmiøljanje v smeri, da dræavnozborske volitve ne ne bo nikoli doæivel radosti æetve.« vplivajo na delo v obœini. Vlada in dræavni zbor so tisti organi, ki pomembno vplivajo tudi na dogajanje v lo- kalnih skupnostih. Zato bi æelel poudariti, da je zdajønja vlada pod vodstvom Janeza Janøe z novim zakonom o (Phil Bosmans) f inanciranju obœin zagotovila lokalnim skupnostim pre- cej veœ sredstev. Prav æalostno in meni nerazumljivo je Trobla 5/2008  Obœinske strani Obœinske strani  Trobla 5/2008

in junija, bi bilo zelo teæko LETOŠNJI ZLATI cel dan presedeti ob knji- Novosti na gah. Zelo pomembno se mi Šolarji se vračajo MATURANTI zdi, da znaø razporediti svoj področju œas in mislim, da je meni to na šolske poti – Med 378 dijaki v Sloveniji, ki so na letoønjem spomladan- kar uspelo. Œez dan sem se predšolske vzgoje skem roku sploøne mature dosegli 30 ali veœ toœk in tako tako veœ ali manj uœila, po- vozimo previdno! postali zlati maturanti, so kar trije iz naøe obœine. Na podlagi sprememb Zakona vrtcih se bo postopoma do poldne oziroma zveœer pa je Œas brezskrbnih øolskih poœitnic je mimo in za øolarje se Ta uspeh so dosegli Jernej Tekavec na Gimnaziji Ledina ter leta 2014 uveljavljala prepolovitev cene vrtca za vse otroke, bil œas za kaj drugega. Poleg ponovno zaœenja obdobje aktivne vsakodnevne udeleæbe v Eva Jamnik in Alenka Vasiœ na Gimnaziji Poljane. ki bodo dopolnili starost treh let. tega matura ni tako grozna, prometu. Uœenci se v zaœetku øolskega leta vraœajo v øolo kot vsi na zaœetku straøijo Sprememba, ki je zaœela veljati æe z letoønjim 1. septem- razigrani in potrebujejo kar nekaj dni, da osveæijo pravila Povpraøali smo jih, kje je »recept« za dosego takønega uspe- in veliko odneseø æe od pr- brom, pa prinaøa novost, na podlagi katere bodo tisti starøi, varnega ravnanja v prometu. ha. vih treh letnikov, œeprav se ki imajo hkrati v vrtcu vkljuœenega veœ kakor enega otroka, Bodimo zato v tem œasu øe posebej pozorni, predvsem pa jim Kaj vas je pripeljalo do tako dobrega rezultata na maturi – tega ne zavedaø, tako da je oproøœeni plaœila za drugega in nadaljnje otroke. Sredstva za z svojim ravnanjem v prometu dajmo dober zgled. nadarjenost, vztrajnost pri uœenju, dobra podlaga iz osnov- na novo nauœenega gradiva sof inanciranje teh plaœil se bodo zagotavljala iz dræavnega ne øole, dobri profesorji na gimnaziji ali morda øe kaj, kar zelo malo. Sama se za ma- proraœuna. nam lahko zaupate? turo nisem uœila na kakøen Iz naøe obœine bo v letoønjem novem øolskem letu v vrtce drugaœen naœin, kot za vse vkljuœenih 183 otrok, kar predstavlja 72 odstotkov vseh otrok Eva: Ne bi ravno re- prejønje teste, saj se mi tudi ni zdelo potrebno, tako da se v starosti od enega leta do vstopa v øolo. V preteklem letu je kla, da sem posebej moje æivljenje takrat ni zelo spremenilo, le doma so me bolj bilo slovensko povpreœje na podroœju vkljuœenosti otrok v nadarjena, saj se mi malo videli. predøolsko vzgojo 68-odstotno. zdi, da se vsak lahko nauœi, œe se hoœe. Jernej: Med uœenjem nisem imel kakønih posebnih ritualov Spremenjena zakonodaja bo brezplaœen vrtec v naøi obœini Pri uœenju sem vse- za sproøœanje ali kaj podobnega. Ko mi je bilo dovolj uœenja prinesla 29 otrokom. kakor vztrajna in ne sem se odpravil ven na sprehod, øe raje pa sem malo zadre- Novost je prav gotovo vplivala tudi na poveœanje vkljuœitve odneham, dokler ne mal. otrok v vrtec. naredim tistega, kar Alenka: Seveda mi je ostajalo veliko œasa. Vkljuœena sem v Pred petimi leti je bilo v vrtec Sonœni æarek Velike Laøœe sem si zadala. To kar nekaj obøolskih dejavnosti, ki jih zaradi priprav na matu- vkljuœenih 114 otrok, letos je to øtevilo naraslo na 171 otrok. pa ne pomeni, da ro nikakor nisem zanemarjala. Ne predstavljam si, da bi se Takøno poveœanje je v zadnjih letih narekovalo odpiranje do- sem æe na zaœetku uœila cele dneve. datnih oddelkov. Nov oddelek, ki je odprl vrata 1. septembra, hotela postati zlata je letos v prostorih podruæniœne øole Turjak. maturantka in mi- Kje boste nadaljevali øolanje v novem øtudijskem letu? Obœinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu slim, da moraø pri Vsem malœkom, posebno øe tistim, ki so letos prviœ v vrtcu, Eva: Na pravni fakulteti. obœine Velike Laøœe ima z doloœili Zakona o varnosti cestne- tem imeti tudi malo æelimo v Sonœnem æarku œim boljøe poœutje. ga prometa vrsto nalog in pristojnosti. Osnovna naloga pa je sreœe. Prepriœana Jernej: Za nadaljnje øolanje sem izbral Fakulte- Obœinska uprava prav gotovo preventivna aktivnost na podroœju prometne var- sem, da so dobri to za gradbeniøtvo in geodezijo, smer geodezija. Veronika Vasiœ nosti. Da bi naøim øolarjem omogoœili varno preœkanje izre- profesorji pripomogli k mojemu uspehu, ne bi pa tega mogla Alenka: Na F ilozofski fakulteti bom øtudirala slovenøœino in dno prometne dræavne ceste, bomo tudi v zaœetku letoønjega reœi za vse. Sama sem mnenja, da je uspeh v øoli odvisen øpanøœino. øolskega leta skupaj z Osnovno øolo, Policijo in nekaterimi predvsem od lastnega truda in dela doma, vsaj pri meni brez prostovoljci druøtev izvedli varovanje otrok na zaznamova- tega ne bi ølo. Evi, Jerneju in Alenki iskreno œestitamo in jim æelimo veliko uspeha tudi pri nadaljnjem izobraæevanju. nem prehodu za peøce v Velikih Laøœah. Jernej: Do takega rezultata mi je pomagala predvsem podla- V akciji Varna Øolska pot se øe posebej ureja skrb za ga æe iz osnovne, øe bolj pa iz srednje øole, zato mi na koncu Uredniøki odbor Troble prvoøolœke, ki prviœ stopajo na øolske poti in øe ne poznajo ni bilo teæko doseœi tega rezultata. Seveda pa je bil zraven vseh prometnih nevarnosti. Za pazljivejøo voænjo v bliæini tudi kak teden uœenja pred samo maturo, saj je treba prido- Osnovne øole v Velikih Laøœah ter podruæniœnih øol na Turja- bljeno znanje osveæiti. ku in v Robu bodo voznike opominjali plakati, trio pan znaki Naøim in obeøanke na drogovih javne razsvetljave ob glavni cesti v Alenka: Sama se ni- zlatim maturantom, Velikih Laøœah in Turjaku. Øe posebej opozarjamo starøe, ki sem pretirano uœila Evi Jamnik, Jerneju Tekavcu in Alenki Vasiœ svoje otroke vozijo v øolo s svojim avtomobilom, naj bodo za maturo, saj ni- pozorni na to, da bodo njihovi otroci tudi na zadnjih sedeæih sem potrebovala za izreden uspeh na letoønji sploøni maturi pripeti z varnostnim pasom. veliko toœk za vpis. iskreno œestitam! Obœinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa Mislim, da je bil tudi ponovno opozarja in prosi vse voznike, da NE parkira- kljuœnega pomena Æupan jo na ploœniku na Stritarjevi ulici v Velikih Laøœah, kjer je prav sproøœen pri- oznaœena øolska pot, saj s tem povzroœijo, da øolarji svojo stop k maturitetnim Anton Zakrajøek pot nadaljujejo po cesti. Vse voznike pozivamo, naj bodo izpitom in pa pra- øe posebej pazljivi na mestih, kjer ustavljajo øolski kombiji, vilna izbira pred- in naj predvidijo izstopanje otrok iz kombija in morebitno metov za maturo. preœkanje ceste. Pomembno je, da Pri zagotavljanju varne poti v øolo naj sodelujejo tudi starøi, si izbereø predmete, » Zaœnite tam, kjer ste! Izobraæen je tisti œlovek, ki ve, kje bo saj so prvi, ki lahko otroka pouœijo, kako se pravilno obnaøati ki so ti vøeœ, za ka- v prometu. tere ne potrebujeø Uporabite tisto, kar imate! naøel tisto, œesar ne ve. Omogoœimo torej naøim otrokom varne korake v svetu pro- veliko uœenja. Naredite tisto, kar lahko! » meta ne le v zaœetku øolskega leta, temveœ se skozi celo leto Ali je v œasu priprav na maturo ostajalo œasa øe za kaj bolj trudimo skupaj k œim veœji prometni varnosti na naøih cestah. sproøœujoœega, ali ste ves œas posveœali uœenju? (Georg Simmel) ( Arthur Ashe ) Marija Ivanc Œampa Eva: Ves œas ni bil posveœen uœenju. Ker matura poteka maja SPV obœine Velike Laøœe Trobla 5/2008  Obœinske strani Obœinske strani  Trobla 5/2008

tedaj najmlajøa generacija ustvarjalcev. V dramatiki so bili Ob salami in prekajenem siru si æeli le øe v miru pogledati GLEDALIŠKI ABONMA to na primer Jesih, Rudolf in seveda Jovanoviå. V njihovih svoj priljubljeni f ilm Casablanca, kot da bi se v njem skrival delih se je izpostavil nov fenomen, ki ga je Taras Kermauner odreøilni kljuœ ali øifra za to, kako æiveti. Vendar mu to ne 2008/2009 poimenoval ludizem; nastopil je kot svojevrsten odgovor na uspeva najbolje, saj ni nikakrøen samotar in za svoj spopad »teæke« teme prve povojne generacije. Zanj je znaœilna po- s sovraænim svetom oœitno øe zmeraj potrebuje »publiko«. PROGRAM 12. SEZONE polna odvezanost od vsakrønega iskanja smisla, odgovorov Konradov œudaøki ritual ædenja pred TV-jem najprej zmoti ali reøitev œlovekove eksistencialne stiske. Sprejema stvari njegov brezobzirni neœak, temu pa sledi procesija njegovih Kot smo æe v prejønji øtevilki Troble napovedali smo v letoønji, takøne, kot so, in se, namesto da bi si belil glavo z iskanjem sorodnikov, ki od njega nenehno nekaj zahtevajo in æelijo. 12. sezoni gledaliøkega abonmaja pripravili pet predstav. No- izhoda iz stiske, raje prepusti toku dogodkov v sproøœeni igri. In prav druæina je tista, s katero mora Konrad opraviti in se z vost letoønjega leta je øesta predstava, ki je nagradna, pred- Vse to velja tudi za Æivljenje podeæelskih plejbojev. Gre za njo spraviti, da bi lahko upraviœeno preziral svet in se zgraæal stavlja preseneœenje in hkrati zakljuœek sezone 2008/2009. vrtinec radoæive erotike, mladosti, nebrzdane sle, ki se nikoli nad njegovo pokvarjenostjo. Predvsem pa mora opraviti sam Iz objektivnih razlogov si organizator pridruæuje pravico do ne zasiti. A v podtonih je zaœutiti tudi izpraznjenost, puhlost s sabo, vendar oœitno drugaœe, kot si je to sprva zamislil. spremembe programa. in egoizem druæbe, ki se nenehno peha za uæitki. Danes, øtirideset let po letu ‘68, je ta izpraznjenost in brezciljnost øe Cene abonmajskih vstopnic: Evald F lisar se v Akvariju za razliko od Nore Nore, kjer so veliko bolj akutna. Kot vse druge revolucije, je tudi seksualna ga predvsem zanimali odnosi med moøkim in æensko, tokrat • 55 EUR zaœela æreti lastne otroke. Erotiœna osvoboditev se je izkazala bolj ukvarja z vpraøanjem smisla bivanja in junakovega od- • 50 EUR za dijake, øtudente, upokojence. mi vojaki iz Mednarodnih brigad. Kot je v spremni besedi k le za øe en korak v popolno breztemeljnost in odvezanost od nosa do sveta. Sooœa nas s situacijo razoœaranega iøœoœega slovenski knjiæni izdaji te drame zapisal njen prevajalec Igor vsakrønih naœel, norm, s tem pa tudi odgovornosti. Podeæelski Moæno je plaœilo v dveh obrokih. V primeru, da bo dvorana œloveka, ki se je zavestno umaknil iz plehkega, zbanalizira- Lampret, govori zgodba o umetnosti in eksistenci, ki sta ujeti plejboji tako na trenutke delujejo kot povsem brezœutni sek- polno zasedena, bomo s prodanimi vstopnicami pokrili do- nega in spornograf iranega sveta – sveta, ki je »iz tira«. In prav bro polovico cene abonmaja. Razliko do polne cene predstav med dve vojskujoœi se strani. V Carmeli in Paulinu se poraja- sualni stroji, praznino absolutne svobode si skuøajo zapolniti na tej toœki se nam nehote vsiljuje asociacija na dva razvpita bo f inancirala Obœina Velike Laøœe. jo dvomi, slediti samemu sebi ali biti za svoj mir in svobodo s seksom, ki preraøœa v obsesijo, tako znaœilno za danaønji Konradova dramska predhodnika – na Molièrovega Ljudomr- preraœunljiv … biti moralen in slediti lastnemu imperativu œas, ko smo æe malodane vsi od neœesa odvisni – naj bo od Letos æelimo, da bi prodali vse karte v Levstikovem domu, znika in Bernhardovega Izboljøevalca sveta. zato bo sprva organizirana prodaja kart za obœane Velikih … biti distanciran in hkrati vpleten, kakor tisti, ki sodelujejo. mamil, dela, alkohola, interneta, zdravega æivljenja ali pa, Laøœ, nato pa bo prodaja kart organizirana tudi za obœane Kjer ni svobode, umetnosti ne more biti; zahteva po izrabi seveda, seksa. sosednih obœin. ustvarjalnosti v prid nekemu reæimu terja od umetnika, da se Iztok Mlakar odpove sebi, svoji osebni etiki. Kaj se zgodi s Carmelo? In kaj V prosti prodaji bo veljala enotna cena 18 EUR na predsta- BONTON - Dramsko druøtvo Muki Duohtar pod mus! (komedija) – SNG Nova Gorica vo. s Paulinom? Reæija izbor glasbe: Matjaæ Latin Reæija: Vito Taufer Rezervacije sprejemamo na telefonski øtevilki: 781 03 70 Igrata: Dunja Zupanec, Tomaæ Gubenøek Vpis abonmaja za obœane Velikih Laøœ bo: Duøan Jovanoviå

• v sredo, 17. septembra, od 10. do 17. ure in ÆIVLJENJE PODEÆELJSKIH PLEJBOJEV PO DRUGI SVETOV- Predragi slovenski Evropejci! Daleœ so tisti œasi, ko so nas od- • v œetrtek, 18. septembra, od 10. do 12. ure. NI VOJNI rivali na Balkan! Letos celo predsedujemo Evropi!Ali vendar ali Tuje hoœemo – svojega ne damo – SNG Drama Ljubljana Vpis abonmaja za obœane sosednih obœin pa bo: – spraøujemo se – kakøne spremembe je vsa ta œast prinesla • v sredo, 24. septembra, od 10. do 17. ure in naøemu obnaøanju?Ali smo øe vedno œisto navadni Balkan- • v œetrtek, 25. septembra, od 10. do 12. ure. Reæija: Jaka Andrej Vojevec ci, ki uriniramo pod tuøem, dajemo noge na mizo, si s prsti Rezervirane vstopnice je treba dvigniti do zakljuœka vpisa. trebimo uøesa, skaœemo v besedo celo s polnimi usti, na tla Igrajo:Iztok Mlakar, Urøka Bradaøkja, Gregor Zorc, Boris meœemo papirœke in kolnemo, æe samo, œe nam kava gre Cavazza, Lara Komar / Ylenia Zobec, Teja Glaæar,Gorazd preko?Dragi Evropejci, pridruæite se nam na gledaliøkem pre- Æilavec V petek 10. oktobra ob 19.30 bo na odru v Levstikovem davanju o Bontonu! Da naredimo to deæelo spet olikano! domu æe 1. predstava gledaliøkega abonmaja 2008/2009. Da je Bog ustvaril æensko zato, da moøki ne bi pozabil na Predstavilo se bo MGL Ljubljana s predstavo CARMELA IN poniænost in pokoro, da je moøkemu v druæbi steklenice PAULINO, VARIETE NA F iNO. Evald F liser prijetnejøe kot v druæbi æene, da se zakonski prepir lahko AKVARIJ (tragikomedija) – Preøernovo gledaliøœe Kranj konœa z æeninim maøœevanjem in da za ljubezen ni zdravila … dobro ve tudi primorski igralec in kantavtor Iztok Mlakar, Vljudno vabljeni! ki burko Duohtar pod mus! oblikuje kot dramatik, pesnik in Reæija, scenograf in pevec, igralec, avtor glasbe in celo lektor. Besedilo je napisal glasbeni opremljeva- v primorskem nareœju in v maniri Molièrove komediograf ije, lec: Duøan Mlakar snov za pisanje pa je naøel v Molièrovih enodejankah Zdrav- GLEDALIØKI PROGRAM SEZONE nik po sili, Ljubezen – zdravnik in Pepœkova ljubosumnost. 2008/2009 Igrajo: Vlado Novak, Mlakar Sganarela – zdaj novodobnega zdravnika alternativne Igor Øtamulak, Peter medicine – zaplete v reøevanje ljubezenskih boleœin prelepe Musevski, Vesna Jev- Lucinde in njenega ljubimca Leandra ter pri tem zaradi ljubo- Jose Sanchis Sinisterra nikar, Vesna Pernarœiœ sumnega dekletovega oœeta tvega celo junakovo glavo. A ker CARMELA IN PAULINO, VARIETE NA F iNO – Mestno Igrajo: Uroø Fürst ,Barbara Cerar, Boris Mihalj, Iva Babiå, – Æuniå, Tine Oman, gre za duhovito, zabavno, preobrazb, preoblek, preseneœenj gledaliøœe ljubljansko Jose, Aljaæ Jovanoviå, Uroø Kaurin, Zvezdana Mlakar, Gaøper Darja Reichman in menjave identitet polno odrsko delo, Sganarel seveda Jarni,Vanja Plut. Besede so pri F lisarju preæivi, komedijski klobœiœ, prepleten s prepoznavnimi songi Iztoka Mlakarja v melodiœni in soœni primorøœini, pa se tik Reæiser in avtor priredbe: Mare Bulc V zgodnjem dramskem opusu Duøana Jovanoviåa komedija vir komiœnosti, ki øe pred koncem sreœno razplete. Reæiser Vito Taufer, ki je Iztoka Igrata: Gaøper Tiœ, Karin Komljanec Æivljenje podeæelskih plejbojev po drugi svetovni vojni na tako resno temo ali si- Mlakarja nagovoril in prepriœal, da se je lotil projekta, s ka- prvi pogled nekoliko izstopa, saj dokaj zvesto ohranja for- tuacijo razelektrijo in terim prinaøa v naø prostor specif iœen prispevek k jeziku, hu- mo komedije; poleg tega pa se celo naslanja na predlogo, na poælahtnijo z distanco in humorjem. Paulino (Gaøper Tiœ) in Carmela (Karin Komljanec), varietej- morju in øansonjerstvu, predstavo oznaœuje kot molièrovsko, delo z naslovom Trije rogonosci neznanega avtorja, ki spada Glavni junak Konrad se izolira od zunanjega sveta, saj z njim ska umetnika, ki med øpansko dræavljansko vojno potujeta brechtovsko in mlakarjevsko hkrati. v tradicijo commedie dell’arte. Plejboji so bili napisani leta (vsaj tako sam zatrjuje) noœe imeti nikakrønega opravka veœ. po podeæelju, zatavata na ozemlje, ki ga nadzorujejo faøisti, 1972 na krilih seksualne revolucije in pomladi ‘68, a tudi pod V varnem zavetju svojega doma je opravil z vsemi iluzija- Francovi puœisti. V zameno za æivljenje sprejmeta varietejski vplivom razmer v tedanji Jugoslaviji, na katere se je odzvala mi o svoji druæbeni pomembnosti, pa tudi z drugimi ljudmi. Pripravili: Dr. Tatjana Devjak in Petra Mustar nastop pred frankisti in njihovimi ærtvami, na smrt obsojeni- Trobla 5/2008  Obœinske strani 500. letnica Trubarjevega rojstva  Trobla 5/2008 VRTINA STRLETI 15. TABOR SLOVENCEV ST-1/07 PO SVETU Obœina Velike Laøœe obveøœa obœane, da je vrtina ST-1/07, Izseljensko druøtvo Slovenija v svetu je v Trubarjevem letu v ki se je zaœela graditi v letu 2007 v vasi Strletje, dokonœana. soboto, 12. julija 2008, organiziralo 15. tabor Slovencev po Voda se œrpa iz globine 117 m. Izdatnost vrtine je 5 l/s. svetu v obœini Velike Laøœe.

Sreœanja se je poleg nekaterih Slovencev iz matiœne domo- vine udeleæilo okoli 300 slovenskih izseljencev in zdomcev z vsega sveta.

Ogled Trubarjeve domaœije.

Okolica vrtine.

bili obstojeœi viri pitne vode æe zelo obremenjeni. Z izgradnjo vrtine pa smo za vodovodni sistem Velike Laøœe zagotovili zadostno koliœino pitne vode tudi v prihodnje.

Obœinska uprava Pozdravni nagovor æupana Antona Zakrajøka. Tabor se je zaœel z maøo, ki jo je skupaj z izseljenskimi du- OPOZORILO LASTNIKOM PSOV hovniki v æupnijski cerkvi v Velikih Laøœah daroval økof Anton Jamnik, nadaljeval pa z akademijo v Levstikovem domu. Po Ker smo bili obveøœeni, da so doloœeni obœani v za- pozdravnih nagovorih æupana Antona Zakrajøka, dræavnega dnjem œasu morali iskati zdravniøko pomoœ, ker so jih sekretarja za Slovence po svetu Zorka Pelikana, predsednika ogrizli psi, ponovno opozarjamo lastnike psov, da za druøtva Slovenija v svetu Boøtjana Kocmurja ter predstavni- svoje æivali poskrbijo tako, da ne bodo nevarne ljudem. kov izseljencev in civilnih organizacij je sledila okrogla miza K temu jih zavezujejo tako Zakon o varstvu æivali, Zakon o veterinarskih merilih skladnosti kot tudi obœinski Od- z naslovom Rodni kraj – povezovalec Slovencev doma in po lok o javnem redu. Za nespoøtovanje doloœb navedenih svetu. Svoje poglede in izkuønje na izseljensko problematiko Nadaljevanje druæenja na grajskem dvoriøœu. zakonov in obœinskega odloka so zagroæene kazni. V so predstavili prof. Mojca Vrtiœ, dr. Andrej F ink iz Argenti- primeru, da je pes nevaren okolici, je globa za lastnika ne, æupan obœine Ig Janez Cimperman, æupanja Ømarjeøkih Po organiziranem kosilu, ki so ga pripravile kuharice v æivali 400 EUR, œe pa se pes na javnih povrøinah zadræuje toplic Barnardka Krnc, poslanka DZ Alenka Jeraj in dræavni osnovni øoli je sledil voden ogled Trubarjeve domaœije. Gradnja vrtine ST-1/07. brez povodca, pa je globa za lastnika æivali 125 EUR. sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt. Popoldanski del tabora pa je potekal v viteøki dvora- V izogib sankcijam in za zagotovitev varnosti prosimo, ni na gradu Turjak. Razloga za izgradnjo vrtine sta bila naraøœanje øtevila da poskrbijo, da njihovi psi ne bodo ogroæali ljudi. prebivalstva v obœini in vedno daljøa suøna obdobja. Zato so Izseljeniøki duhovnik dr. Zvone Øtrubelj je Obœinska uprava spregovoril o Trubarju in njegovem pomenu za slovenstvo. V kul- turnem programu pa so sodelovali zdruæeni pevski zbor iz Augs- burga, Ulma in Stutt- garta, folklorna skupi- na Triglav iz Stuttgarta ter slovenski dijaki iz Argentine in Kanade. Tabor pa se je zakljuœil v veœernih urah v pri- jateljskem druæenju na grajskem dvoriøœu.

JTL

Vrtina ST-1/07. Popoldanski del tabora v viteøki dvorani. Trobla 5/2008 10 500. letnica Trubarjevega rojstva 500. letnica Trubarjevega rojstva 11 Trobla 5/2008 OŽIVLJAMO TRUBARJEVO Vabilu so æe se prijazno odzvali: OBRAZI PRIMOŽA Arhiv Republike Slovenije, ČITALNICO Mladinska knjiga Zaloæba d.d., TRUBARJA NA GRADU Spoštovani! Muzej Laøko, TURJAK Nacionalna univerzitetna knjiænica Ljubljana, Trubarjeva domaœija in Javni zavod Trubarjevi kraji vabita k V nedeljo, 6. julija 2008, je bila v Viteøki dvorani na gradu sodelovanju vse zaloæbe in posameznike, ki æelijo v Trubar- Narodni muzej Slovenije, Turjak prviœ v celoti predstavljena razstava upodobitev Pri- jevem letu prispevati delœek k oæivitvi Trubarjeve œitalnice Nova revija, moæa Trubarja, ki jo je pripravila Organizacijska skupina na Trubarjevi domaœiji. umetniøkega programa JKMB v sodelovanju z Arhitekturnim Osnovna øola Primoæa Trubarja Laøko, muzejem Ljubljana ob 500. obletnici rojstva Primoæa Tru- Æe leta 2002 je bila v sklopu Trubarjeve domaœije odprta nad barja. Øtudijska, tematska in spominska razstava z naslovom galerijo Skedenj tudi Trubarjeva œitalnica. Nastala je s pre- Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Laøœe, »Obrazi Primoæa Trubarja« predstavlja øtevilne upodobitve selitvijo spominske sobe Primoæa Trubarja iz Levstikovega Zaloæba obzorja Maribor, Primoæa Trubarja, kakor so ga upodobili slovenski umetniki doma v Velikih Laøœah. Trubarjeva soba, urejena 1986, je od nekdaj pa vse do danes. Ker je vizualnih predlog Trubarja bila pravzaprav nekakøen klub, kjer so si lahko obiskovalci Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., zelo malo, so se umetniki zgledovali po eni in isti predlo- ogledali in prebirali knjige, ki so jih napisali Primoæ Trubar, Zavod za razvijanje ustvarjalnosti, gi, vendar pa so njihova dela razliœna. Razstava prikazuje Fran Levstik in Josip Stritar, ter knjige, ki so jih drugi napisa- izdelane øtudijske portrete, skulpture, reliefe, risbe, slike, li o njih. To zasnovo poskuøamo ohraniti tudi na Trubarjevi ZRC SAZU, Zaloæba Znanstveno raziskovalnega centra ter kolaæe graf ike… Nekateri originali so razstavljeni prviœ. Ker domaœiji ter jo hkrati nadgraditi. pa vseh originalov ni bilo mogoœe dobiti, so nekatera dela posamezniki: razstavljena v obliki fotoreprodukcij. Vzpostaviti in urediti æelimo neke vrste øtudijsko knjiænico, Tomaæ Œeœ, Andrej Perhaj ... ki bo zajemala knjiæno, slikovno, kartografsko in ostalo gra- Na razstavi so bila predstavljena nekatera dela starejøih, æe divo, vezano na lokalno obmoœje (domoznanstvena zbir- Dodatne informacije: umrlih avtorjev, ki v Ljubljani øe niso bila razstavljena: ka). V œitalnici je æe mogoœe pregledovati arhiv Trubarjeve 01 788 10 06, [email protected] domaœije, ki je priœel nastajati æe leta 2006 (ob 20-letnici France GORØE, /1971, Galerija Boæidar Jakac/, Trubarjeve domaœije), z nekaterimi zasebnimi zbiratelji- Bard IUCUNDUS, /1971, zasebna last/, domaœini pa smo æe dogovorjeni, da bodo domaœiji podarili Boæidar JAKAC, /1916, zasebna last/, obseæno gradivo, ki se nanaøa na lokalno zgodovino. Tone KRALJ - lesen kip, /okr. 1930, OØ Primoæa Trubarja Ve- Na gradu Turjak sta bila gostitelja razstave Obœina Veli- 18. DNEVI EVROPSKE like Laøœe/, ke Laøœe in Javni zavod Trubarjevi kraji. Razstavo je odprl Ivan NAPOTNIK, /les, 1918, Obœina Øoøtanj/, velikolaøki æupan Anton Zakrajøek, v programu pa so sode- KULTURNE DEDIŠČINE Maksim SEDEJ, /last Moderne galerije/, lovali akademska kiparka in slikarka Irena Brunec-Tebi, pro- Fran TRATNIK, /olje, okr. 1910, NUK/, fesor Lev Menaøe in uœenka glasbene øole Ribnica, oddelka Primož Trubar in njegov čas Milan VOJSK, /1951, zasebna last/. Velike Laøœe, kitaristka Pavla Luøin. 20. – 28. september 2008 Razstava vkljuœuje dela, ki jih vidimo zelo poredko in so ali v Ob tej priloænosti je Trubarjeva domaœija pridobila dve upo- »V letu 2008 se Zavod za varstvo kulturne dediøœine Slovenije privatni lasti ali v lasti zbirk po razliœnih javnih inøtitucijah: dobitvi – srebrnik s podobo Trubarja, ki ga je poslal Peter pridruæuje vseslovenskemu praznovanju 500-letnice rojstva Urbanc, izseljenec iz Kanade, in ki so ga izdali kanadski slo- velikana slovenske zgodovine, Primoæa Trubarja. Med 20. Fran BERNEKER, /okrog 1920, zasebna last/, venski izseljenci leta 1978 v œast 60. obletnici osvoboditve in 27. septembrom bodo prireditve posveœene predstavitvi Peter ŒERNE, /1988, zasebna last/, Slovenije izpod Avstroogrske, drugo delo pa je lesena intar- æivljenja in dela Primoæa Trubarja in orisu njegovega œasa. Boris KALIN, /1952, Obœina Velike Laøœe/, zija Vlada Venclja. 16. stoletje je bilo za slovenske deæele œas velikih spre- Leon KOPORC, /1986, DELO/, Darovalcem se prav lepo zahvaljujemo. memb, saj so æe od konca srednjega veka k nam pronicale Miha MALEØ, /lesorez, 1938, Galerija Boæidar Jakac/, humanistiœne misli. V likovni umetnosti in arhitekturi se Miha MALEØ, /slika, 1936, Moderna galerija/, O razstavi so zapisali: pojavljata, spopadata in dopolnjujeta gotika in renesansa. Matej STERNEN, /suha igla, 1911, NUK/, TRUBARJEVIM UPODOBITVAM NA POT Rudi ØPANZEL, /original risba za 10 tolarski bankovec, 2002, Skupina reformatorjev, s Primoæem Trubarjem na œelu, je s Letos se spominjamo rojstva najveœjega Slovenca prejønjega svojimi protestantskimi knjigami ustvarila zaœetke slovenske Banka Slovenije/, Ker gre za Trubarjevo œitalnico, ima, razumljivo, glavno tisoœletja, a ne le mi, tudi tujina, kajti: Trubar je bil Evrope- knjiæevnosti in poloæila temelje slovenskega knjiænega jezika Vladimir ØTOVIŒEK, /plaketa v bronu, 1986, Obœina Lesko- mesto v njej (Trubarjeva) knjiga. Enkratna priloænost je tudi jec, svetovljan, a, æal, tudi naø prvi vidni zdomec; narediti ter s tem, po dolgih stoletjih, zopet povezala slovensko ljud- vec pri Krøkem/. Trubarjevo leto, ki ga øtevilne zaloæbe obeleæujejo z izdajo se ga je hotelo tudi za odpisanega, øe veœ, izbrisanega. A stvo«. najrazliœnejøih knjig o Trubarju, o ostalih protestantskih pi- Prav tako pa so bila prestavljena dela øe æiveœih ustvarjalcev, ta moæ neøtetih darov, izjemne delavnosti in organizirano- scih ter ostalih temah, ki so kakor koli povezani s protestan- sti, ki mu povrhu øe niœ œloveøkega ni bilo tuje, je œudeæno, Tako so zapisali na Zavodu za varstvo kulturne dediøœine Slo- ki jih vidimo prviœ, ker so nastala letos: tizmom in reformacijo. kot njegov slovenski narod, preæivel vse nazorsko-politiœne venije na povabilu za sodelovanje v letoønjem letu. Obœina ujme in pogrome. V njegovem jubilejnem letu na velika vrata Velike Laøœe, ki pri tem projektu sodeluje æe veœ let, in pa Nikolaj BEER, Zato vas naproøamo za pomoœ v obliki enega izvoda knjige ali vstopa v slovensko zavest, da bi konœno stal in obstal. To ni Javni zavod Trubarjevi kraji smo se mu z veseljem odzvali. V Mirsad BEGIÅ, publikacije, zaloæene v letoønjem ali pa tudi v preteklih letih. bilo naœrtovano, a duh je uøel iz steklenice, œas je pravi, je sodelovanju z druøtvi in organizacijami smo pripravili zani- Irena BRUNEC - TEBI, Tako bi postali eden izmed botrov »Trubarjeve knjige«. Franc KIRALY, namreœ œas iskanja korenin, tudi narodovih, in Trubar je bil miv in pester kulturni program preko celega tedna. Prav tako tam na zaœetku naøe etnogeneze. Zato ga posvajamo, z njim Akcijo smo zaœeli junija, odziv pa je bil takoj zelo velik, zato smo se z ZVKDS dogovorili, da bomo na Trubarjevi domaœiji Pøena KOVAŒIŒ, Tomaæ PERKO, se œutimo enakovredni, moœnejøi, Evropejci. Ni ga domala smo se odloœili, da jo podaljøamo do konca leta. Iz vseh po- izpeljali 20. septembra Dan Trubarjeve domaœije, ki bo hkra- vidnejøega slovenskega slikarja/kiparja, ki se ne bi spoprijel s darjenih knjig bomo ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. ti tudi otvoritveni dan vseslovenskih DEKD. Uradno bo dneve Irina Kralj RAHOVSKY, Bine ROGELJ, Trubarjem. Nastale so intimne, reprezentanœne, idealistiœne, februarja 2009, pripravili priloænostno razstavo z imeni vseh odprl predsednik dræave dr. Danilo Türk. realistiœne, naturalistiœne, pa tudi satiriœne, kadar se je hote- donatorjev in jih s tem simboliœno predali v uporabo. Podrobnejøi program si lahko preberete v priloæeni zloæenki. Tone SEIFERT, Marjan SKUMAVC, lo smeøiti naøo podalpsko zatohlost, podobe tega po svoje Zato vas øe enkrat lepo vabimo k sodelovanju! zagonetnega moæa. Hvala, gospa Irena, Vam in vsem, ki ste Vabljeni! Jurij SMOLE, Klavdij ZORNIK omogoœili, da je Trubar tudi na tak naœin stopil med nas. Javni zavod Trubarjevi kraji Viktor ÆAKELJ Obœina Velike Laøœe in Javni zavod Trubarjevi kraji Trobla 5/2008 12 500. letnica Trubarjevega rojstva 500. letnica Trubarjevega rojstva 13 Trobla 5/2008

TRUBAR IN SLOVENSKA MODERNA UMETNIŠKA DELA IZ JAVNIH IN ZASEBNIH ZBIRK, Bernekerjev spomenik Primoæa Trubarja, ki je bil postavljen 1910 v Bleiweisovem par- RAZSTAVLJENA NA RAZSTAVI OBRAZI PRIMOŽA ku na zaœetku Tivolske promenade, kjer øe danes stoji, so Ljubljanœani in vsi Slovenci TRUBARJA, GRAD TURJAK 6. 7. – 1. 9. 2008 takoj vzeli za svojega. Postavitev Zajœevega Preøernovega spomenika na Marijinem trgu ob Ljubljanici nekaj let preje ni bil sprejet tako Andrej ALUJEVIŒ PRILOÆN. POØTNI ÆIG, 1996 POØTA SLOVENIJE neopazno in brez nasprotovanja. Oba spo- Radomir BOJANIÅ ZNAMKA, 1985 POØTA SLOVENIJE menika sodita v krog kulturnih spomenikov, ki so najpogostejøi pomniki po Sloveniji. Spo- Matjaæ UŒAKAR ZNAMKA, 2008 POØTA SLOVENIJE menika nesporno predstavljata dva velikana Boæidar JAKAC ZNAMKA, 1951 POØTA SLOVENIJE slovenstva. Prav s tem pa po svojem pomenu Franc BERNEKER SKULPTURA, okr. 1920 Matjaæ BROJAN, DOMÆALE moœno presegata obiœajno vlogo kulturnega Leo CAHARIJA FOTOMONTAÆA, 2008 OM PRODUKCIJA, KOPER spomenika. S spomenikoma f iksirana priso- Igor TAVŒAR FOTOMONTAÆA, 2008 OM PRODUKCIJA, KOPER tnost pomnika slovenstva izraæa nenehno tudi Peter CIUHA KNJIGA TRUBAR.DOC, 2008 ZALOÆBA ROKUS LJUBLJANA nedvomen politiœen pomen, saj sta ne naza- Avgust ŒERNIGOJ GRAF iKA, 1947 ALUO LJUBLJANA dnje tudi politiœna spomenika. Oba kiparsko izvirne poti, da bi priøli s svojimi likovnimi stvaritvami do du- Ana ŒEØAREK SKULPTURA, ? JAVNI ZAVOD TRUBARJEVI KRAJI izstopajoœa spomenika predstavljata prelomnico v postavlja- hovnega jedra, do duhovne podobe Primoæa Trubarja, tega Drago TRØAR SKULPTURA, 1986 JAVNI ZAVOD TRUBARJEVI KRAJI nju spomenikov na Slovenskem. Njuna postavitev v zaœetku resniœnega velikana slovenske zgodovine. France GORØE RISBA, 1971 GALERIJA BOÆIDAR JAKAC, KOSTANJEVICA NA KRKI 20. stoletja sovpada z reøevanjem slovenskega nacionalnega Franc KOKALJ SITOTISK, 19 ? GALERIJA BOÆIDAR JAKAC, KOSTANJEVICA NA KRKI vpraøanja. Æe kar sto let sta nenehno ljudem na oœeh in zato Dr. Peter K.REŒIŒ Miha MALEØ LESOREZ, 1938 GALERIJA BOÆIDAR JAKAC, KOSTANJEVICA NA KRKI tudi v zavesti, pa sta nedotaknjena vendar preæivela dve voj- TRUBAR: PROBLEM IKONOGRAF iJE ni, celo drugo svetovno vojno in œas po njej. Zato nimamo Veœina razstavljenih del je nastala ob treh priloænostih: prva, Bard IUCUNDUS RISBA, 1971 DRUÆINA JAVORØEK, LJUBLJANA zaslug samo Slovenci, ki kot kaæe spomeniøka praksa, ne ma- pribliæno sto let stara, je predvsem povezana s postavitvijo Boæidar JAKAC RISBA, 1916 Dr. Karel BONUTTI, NOVA GORICA ramo preveœ javnih spomenikov in jih radi odstranjujemo in njegovega spomenika; druga je nastala okoli leta 1950; in Boris KALIN SKULPTURA, 1952 OBŒINA VELIKE LAØŒE razbijamo. Nekaj zaslug za njih ohranitev imajo tudi okupa- tretja v najnovejøem œasu, ob njegovi petstoletnici. Njihova Janez KARDELJ SLIKA, 2007 DRUØTVO KREART, LOKA cijske sile, œeprav jim je bila vloga kipov Primoæa Trubarja vsebina (in vsebina v vmesnih obdobjih nastalih del) se naj- Simon SERNEC PLAKAT, 1998 DRUØTVO KREART, LOKA in Franceta Preøerna v povezavi z nacionalno zavednostjo bolj oœitno razlikuje glede na konkretne politiœne – in manj Rudi STOPAR KOMPOZICIJA, 2001 DRUØTVO KREART, LOKA Slovencev nedvomno znana. Zato bi bili tudi odgovori na glede na umetnostne – okoliøœine, pri œemer pa koliœinsko Andrej TROBENTAR SLIKA, 1998 DRUØTVO KREART, LOKA vpraøanja zakaj tako, politiœni. nedvomno prevladujejo v bistvu ponavljajoœe se variante sta- Mojca VILAR SLIKA, 2005 DRUØTVO KREART, LOKA Dr. Mirko J.UTERØEK rega Lederleinovega portreta. Tako se vsaj na prvi pogled zdi, Alojz Fojæ ZORMAN SLIKA, 2001 DRUØTVO KREART, LOKA da je glavni problem Trubarjeve ikonograf ije v tem, da je ni. Dalibor Bori ZUPANŒIŒ KARIKATURA, 2008 DRUØTVO KREART, LOKA MODERNE INTERPRETACIJE TRUBARJEVE PODOBE V Takøna trditev bi sicer nedvomno bila pretirana, dejstvo pa je, Leon KOPORC SLIKA, 1986 DELO TŒR D.D. LJUBLJANA da so umetniki – in njihovi naroœniki – iz razburljive reforma- 20. STOLETJU Tone KRALJ SKULPTURA, 19 ? OØ PRIMOÆ TRUBAR VELIKE LAØŒE torjeve æivljenjske zgodbe znali potegniti presenetljivo malo Povsem naravno je, da je Trubar ostal ves œas v zgodovin- Duøan ZEKOVIŒ in otroci 3. razr. KOMPOZICIJA TRUBAR, 2007 OØ PRIMOÆ TRUBAR VELIKE LAØŒE razliœnih motivov. skem spominu naroda, toda njegovo veliœino in pomen za Dr. Lev M.ENAØE Milan LAMOVEC SLIKA, 2003 KNJIÆNICA SLOVENSKE KONJICE formiranje razvite narodne zavesti so Slovenci dojeli v œasu Miha MALEØ SLIKA, 1936 MODERNA GALERIJA LJUBLJANA najviøjega vzpona slovenske Moderne ter mu postavili na robu Razstava Obrazi Primoæa Trubarja se bo letos selila øe v Maksim SEDEJ SLIKA, 19 ? MODERNA GALERIJA LJUBLJANA Tivolija spomenik, izjemno delo Frana Bernekerja. Od tedaj Pokrajinski muzej Murska Sobota, v Muzej Laøko in naza- Ivan NAPOTNIK SKULPTURA, 1918 OBŒINA ØOØTANJ je postal priljubljen motiv slikarjev, kiparjev, medaljerjev, dnje v Arhitekturni muzej Ljubljana. Odmevi razstave dobi- NEZNANI AVTOR SREBRNIK, 1978 IZSELJENCI V KANADI, izdajatelj Peter URBANC, KANADA graf ikov, ilustratorjev in celo karikaturistov. Skupina J.K.M.B. vajo tudi mednarodne razseænosti. Protestantska cerkev na Andrej NOVAK KARIKATURA, 19 ? Matjaæ BROJAN, DOMÆALE si je postavila za nalogo zbrati kolikor mogoœe popolno zbir- Madæarskem bo organizirala prenos razstave v Budimpeøto ko njegovih øtevilnih upodobitev. Zaœeli smo jih zbirati ob Tomaæ PERKO SLIKA, 2008 PRIVATNA LAST s pokritjem vseh stroøkov, pogovori o razstavi v Trstu pa se Bine ROGELJ KARIKATURA, 2008 SLOV. PROTESTANTSKO DRUØTVO PRIMOÆ TRUBAR skromnem vedenju, koliko jih bi sploh utegnilo biti, nekaj prav tako æe odvijajo z eno tamkajønjih galerij. deset jih æe bo, smo si rekli. Dokumentirali smo jih sto, pa Matjaæ SCHMIDT AKVAREL, 1995 Joæe ØTIVAN, EUROTRADE, LJUBLJANA dobivamo øe nove podatke o upodobitvah iz vseh koncev Pripravil Javni zavod Trubarjevi kraji TAROK KARTE, ponatis 2008 Andrej HVALICA, EUROTRADE, LJUBLJANA Slovenije. Za razstavo v Kresiji smo izbrali najkvalitetnejøa na osnovi dokumentacije JKBM. Jurij SMOLE RELIEF, 2008 Prof. dr. Milan TRBIÆAN, RADOMLJE dela, ob predstavitvah na gradu Turjak, v Matej STERNEN JEDKANICA, 1911 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIÆNICA, LJUBLJANA Murski Soboti, v Laøkem in v Arhitekturnem Fran TRATNIK SLIKA, okr. 1910 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIÆNICA, LJUBLJANA muzeju na fuæinskem gradu – samo mimo- Rudi ØPANZEL RISBA, 2002 BANKA SLOVENIJE, LJUBLJANA grede, njegovi prvotni lastniki Kisli so odigrali Vladimir ØTOVIŒEK RELIEF, 1986 OBŒINA LESKOVEC PRI KRØKEM vidno vlogo v podpori in tiskanju protestant- Milan VOJSK SKULPTURA, 1951 Meta BIZJAK, MARIBOR skih tiskov – bomo razstavili vse, kar bo prvi Janez ZUPANŒIŒ SLIKA, 2008 Dr. Mihael GLAVAN, LJUBLJANA znanstveni prispevek na to temo. V naspro- Kriøtof ZUPET SLIKA, 2002 Dr. Bogdan JURKOVØEK, CERKNICA tju s Francetom Preøernom, ki za æivljenja ni doæivel upodobitve, vsaj doslej nam ni bila znana, pa o Trubarju obstajata dva portreta, Naøa razstava je rezultat petmeseœnega trdega volunterskega dela, da smo uspeli izvedeti in zbrati vse razstavljene eden iz leta 1562 verjetno Jorga Blasgerja in upodobitve. Brez sodelovanja zasebnikov in javnih inøtitucij to seveda ne bi bilo mogoœe. Ob tej priloænosti se drugi, bolj znani, iz leta 1578 Jacoba Lederle- vsem iskreno zahvaljujemo za sodelovanje. ina po risbi nekega I.C. Zlasti druga upodobi- tev je bila likovno izhodiøœe za øtevilne ume- tnike, ki so jo na razliœne naœine interpretirali; Œlani skupine OSUP J.K.M.B. drznejøih odmikov od nje ni prav veliko, re- Dr. Mirko JUTERØEK zultati pa so pogosto na precejønji umetniøki Dr. Peter KREŒIŒ viøini. Potrjuje se resnica, da odliœni avtorji Dr. Lev MENAØE najdejo mimo utrjene ikonske predloge nove Akad. kiparka in slikarka B.I.T. Trobla 5/2008 14 500. letnica Trubarjevega rojstva 500. letnica Trubarjevega rojstva 15 Trobla 5/2008 Abecedarij Praznovanje letošnjih v čarobni Bistri pomembnih obletnic Trubarjevi dnevi v Tehniškem muzeju na Triglavu Slovenije 2. avgusta je bil na Kredarici kulturni veœer, posveœen Tiskarski oddelek TMS pod vodstvom mag. Martine Orehovec letoønjim pomembnim obletnicam: je v poœastitev 500-letnice Trubarjevega rojstva pripravil Tru- barjeve dneve v prostorih muzeja v Bistri pri Vrhniki. Dnevi 500. obletnici rojstva Primoæa Trubarja, so potekali od 3. do 20. junija 2008. Zaœeli so se z odprtjem 250. obletnici rojstva Valentina Vodnika, gostujoœe razstave Vsem Slovencem, ki jo je postavil Zavod 150. obletnici Henrika Tume, Parnas, nadaljevali z delavnicami, dogodki, dokumentarci in 150. obletnici Juliusa Kugyja, draæbo. Med izvajalci unikatnih ustvarjalnih delavnic so bili 130. obletnici Otona Æupanœiœa, poleg Mojstra Janeza in sodelavcev TMS, tudi naøa Parnas in 100. obletnici Miøka Kranjca, Zavod za razvijanje ustvarjalnosti. Igralska in baletna ekipa pri priklonu ob koncu prestave. 20. obletnici Slovenske pomladi.

najdrobnejøi in eni prvih njegovih knjig. Starejøa obiskovalka Organizatorji tega veœera so bili Triglavski dom na Kredarici V kulturnem programu so sodelovali: je po ogledu Abecedarija s solzami v oœeh dejala: »To pred- v sodelovanju in s podporo obœin Komen, Vrhnika in Velike pesnik in igralec Tone Kuntner, stavo bi moral videti sleherni Slovenec. Æalostna sem, ker nas Laøœe. igralec Jernej Kuntner, ni bilo veœ.« recitator Franci Bozoviœar, recitator Andrej Perhaj, citrar Tomaæ Plahutnik, baritonist Marko Kobal, Logaøki oktet in Mpz JEPA Baøko Jezero (iz avstrijske Koroøke). Tega sreœanja se je udeleæilo veœ kot dvesto lju- di, med njimi veœ kot øtirideset naøih obœanov. Pohodniki so prihajali na Kredarico iz razliœnih smeri – iz Vrat po Tominøkovi poti, s Pokljuke preko Vodnikove koœe ali Doma Planike, mimo Triglavskih jezer preko Doliœa in iz doline Krme. Zunanja postavitev predstave Abecedarij v atriju TMS Bistra. Na Nekaterim pa je bilo dano, da so se pripeljali kar odru so besede – Sara Samsa, Alenka Vasiœ, Jure Stariœ, Nika Hren, s helikopterjem. Urøa Zalar, Vesna Peterlin ter na oknu knjiga Nuøa Gaøper. Prireditve na Kredarici so se udeleæili tudi pred- Kot krona dogajanja in sam zakljuœek Trubarjevih dni pa je sednik Vlade Janez Janøa z Urøko Baœovnik, bila uprizoritev Abecedarija – veœzvrstne predstave KUD predsednik Parlamenta dr.France Cukjati z æeno, Primoæa Trubarja Velike Laøœe, ki je avtorsko delo øtrih KUD- Pogovor med Dietrichom (Joæe Stariœ) in Trubarjem (Matjaæ Gruden). æupana obœin Vrhnika – Marjan Rihtar in Velike ovih sekcij in njihovih mentorjev. Po dræavnem sreœanju Vi- Laøœe – Anton Zakrajøek. zije v Novi Gorici smo si tokrat zadali nov izziv. Abecedarij Za utrinke z izjemno uspele predstave objavljamo nekaj fo- je bil namreœ prviœ odigran v zunanjem ambientu, v atriju tograf ij. Hkrati pa se v imenu ustvarjalne ekipe zahvaljujemo Anton Zakrajøek TMS v Bistri. vodstvu TMS Bistra, vsem igralcem, predvsem najmlajøim Tehniœna ekipa je opravila levji deleæ, da je kasneje vse tako baletkam in njihovim starøem in seveda tehniœni ekipi, men- dobro potekalo, v nekaj urah je morala ustvariti osvetlitev, torjem skupin ter vsem pomoœnikom – veseli smo, da nam je ozvoœenje, projekcijo ... velik del predstave namreœ sloni na s skupnimi moœmi v Bistri uspel tako lep podvig z Abeceda- zahtevni tehniki – k sreœi so bili z nami Matej, Anæe, Marko rijem. ter Zdenko in Niko – torej tehniœna ekipa v popolni zasedbi, Za tiste, ki predstave øe niste uspeli pogledati, pa ostane ki pa je vendar imela ogromno dela, saj se je ob njihovem øe vabilo.Abecedarij bomo ponovili ob zakljuœku Dnevov prihodu na prizoriøœe ulila ploha. Sodelavci TMS so pripra- evropske kulturne dediøœine: vili zunanji oder in ves œas pomagali naøi ekipi. Igralci so − na Vidmu v Dobrepolju v petek, 26. septembra ob 19.30 med postavitvijo (organizacijo prihodov in odhodov z odra) na odru Jakliœevega doma, morali zaradi ponovnega deæja prekiniti z vajo. Kljub temu se je po 19. uri vreme razjasnilo in ob 21. uri je bilo vse na- − na Trubarjevi domaœiji na Raøici v soboto, 27. septembra red, da se je predstava zaœela. Kljub manjøemu øtevilu gledal- ob 20.00 – zunanja postavitev (predstava bo v primeru cev, œemur je gotovo botrovalo nestanovitno vreme, so prav slabega vremena izvedena na odru v Levstikovem domu vse skupine igralcev, od najmlajøih baletk, do srednjeøolske Velike Laøœe). Gledeje ter starejøe igralske ekipe, video sekcije in seveda Abecedarij bo gostoval tudi na Trubarjevih dnevih v Maribo- naøih treh fantov, ki jih kar malo skrivamo, saj povzroœijo ru 4. oktobra 2008, v Griæah pri Æalcu 22. oktobra ter 24. presenetljivi f inale – uprizorile predstavo, ki je bila izjemna oktobra 2008 na Trubarjevih dnevih v Laøkem. Abecedarij je – tako v interpretaciji vlog kot tudi v sporoœilu. Svoje je pri- predstava za vse generacije, zaradi veœzvrstnosti in sporoœila pomogel tudi œarobni ambient dvoriøœa v TMS Bistra, kjer so nagovori vsakega gledalca. Trubarja predstavi v œloveøki, po- æe pred 20 leti gostili tudi KUD-ovo predstavo Æivljenje in gumni in kleni luœi, v kakrøne svetlobi se po 500 letih vseka- smrt Primoæa Trubarja avtorja Joæeta Javorøka. Meglice, ki so kor zasluæi bivati in konœno prodreti v naøo zavest. se plazile od vode prek peska in travnate preproge so zavile Besedilo: mag. Ana Porenta gledalce v zgodbo o Trubarju, ki se v naøem primeru dogaja v Foto: Gregor Greøak Trobla 5/2008 16 500. letnica Trubarjevega rojstva 500. letnica Trubarjevega rojstva 17 Trobla 5/2008

in kompot iz suhega Knjiga velikanka – Sozvočje narave, sadja. Uh, kako zelo nam je oboje teknilo! Abecedarij današnjih kulture, Trubarja in Na Trubarjevi domaœiji smo posluøali odliœno dni skavtov razlago g. Andreja. Trubar je stopil med Vabljeni na prvo živo sestavljanje Lubi Slovenci inu usi skautski prijatelni! Sporoœamo vam, da nas v drugaœni, zelo knjige velikanke ob začetku Dnevov smo danes skupaj s skavti stega Økocjan – Turjak odkrivali zanimivi pripovedi – z evropske kulturne dediščine Trubarjev domaœi kraj in okolico in preæiveli en krasen dan. vso svojo veliœino in pomembnostjo. V Trubarjevem letu 2008 smo prviœ razøirili delavnico Za- Gradeæ. Prijazna va- voda za razvijanje ustvarjalnosti – Knjiga velikanka v for- sica s prijaznimi matu B2 (500 x 707 mm) – na veœ skupin po vsej Sloveniji. domaœini sredi do- Projekt, ki je naletel na izjemen odziv, sof inancira Obœina lenjskega griœevja! S Velike Laøœe. svojimi pripovedmi so nas priœakali ob K soustvarjanju Knjige velikanke – Abecedarija danaønjih œebelnjaku, v suøilnici dni se je vkljuœilo 45 skupin iz vse Slovenije – od vrtœevskih, sadja, v œrni kuhinji, ob v kateri bodo skupaj z mentoricami oblikovali stran za knjigo stari Kogejevi hiøi in pod kozolcem, polnim kmeœkega orod- æe triletniki, druæin, pa do œlanov tretje univerze, katerih sta- ja. Kje nam je bilo najbolj zanimivo? Pravzaprav povsod, saj rost sega proti øtevilki 80. V projektu poleg øtevilnih skupin vsa vas diha s svojo bogato kulturno dediøœino in zavzeto z razliœnih koncev Slovenije sodelujejo tudi domaœe Miøke obnavlja in ohranja kulturna izroœila. iz Vrtca Sonœni æarek, Program za nadarjene OØ Primoæa Naø krog smo spet zakljuœili na Turjaku – zadovoljni, Trubarja ter kroæek tretje univerze Velike Laøœe. V projektu navduøeni in hvaleæni Meliti, Marku in vsem ostalim skavtom sodeluje skoraj 60 mentorjev, ki skrbijo tako za besedno kot za krasen dan! Ja, res je bil zelo lep in res jim je uspelo nare- oblikovno izpeljavo strani na izbrano œrko. V zaœetku projek- V lepem sobotnem jutru smo zaœeli ta smo potihem upali, da bo ob 500-letnici rojstva Primoæa naøe druæenje na Turjaku in pisana Trubarja tudi toliko sodelujoœih, a je po dostopnih podatkih vrvica nas je povezala v veliko skavt- soustvarjalcev pri Knjigi velikanki – Abecedariju danaønjih sko druæino – od volœiœev do odra- dni veœ kot 600. slih skavtov. Povezani smo v skavtski Knjigo bomo sestavili na Trubarjevi domaœiji na Raøici na œetici odøli do turjaøkega gradu in zaœetku Dnevov Evropske kulturne dediøœine. Na prireditvi prisluhnili zanimivi razlagi g. Eugena. si bomo ogledali projekcijo fotograf ij, ki nam bo priœarala Pod turjaøkim hrastom, ki je pravza- ustvarjalne trenutke z nastajanja knjiænih strani v razliœnih prav mogoœna lipa, smo se razdelili v skupinah, v kratkem kulturnem programu pa se bodo pred- skupine, dobili naloge, navodila in vse Izdelana stran za Abecedarij danaønjih dni. Ustvarili so jo œlani no- potrebne pripomoœke in se odpravili stavili œlani skupine TD Podgora, nadarjeni OØ Primoæa Tru- vinarskega in likovnega kroæka z OØ Lucija z mentoricama Dragico po Uœni poti proti Trubarjevi Raøici. barja Velike Laøœe, mladi plesalci in pevec iz OØ Ljudski vrt Kocjanœiœ in Andrejo Ozebek. Naloge so bile straøno teæke, vendar s Ptuja, OØ dr. Franceta Preøerna iz Ribnice ter œlani kroæka smo jih reøevali v prijaznem druæenju, Tretje univerze. Prisotne bo nagovoril tudi Andrej Perhaj, klepetu in medsebojnem spoznavanju velik poznavalec Trubarjevega œasa in – v sozvoœju z naravo. Da, iskali smo vodiœ na Trubarjevi domaœiji. drevesa, jih v odgovorih povezali s Po sestavljanju knjige velikanke bo Trubarjem, pripeli vse liste na deøœico, unikatni izvod Abecedarija danaønjih pobrali tudi nekaj smeti ob poti in po- dni na ogled v œitalnici na Trubarjevi slikali pisane preproge roæ na travni- domaœiji. Vse ustvarjene strani bomo kih. Toœno opoldne smo bili na Raøici ob prenesli tudi v elektronski medij in cerkvi sv. Jerneja in dobili krasno Tru- bodo opremljene s podatki o avtorjih barjevo malico: proseno kaøo s slivami ter dostopne na spletni strani Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti. diti zanimivo sozvoœje narave, kulture, Trubarjeve veliœine in Pridruæite se nam pri sestavljanju Knji- skavtskega druæenja. Poslovili smo se v krogu z æeljo, da se ge velikanke – Abecedarija danaønjih morda spet kmalu sreœamo. dni, ki bo v soboto, 20. septembra ob Ester, AAŒ 15. uri v spominski sobi na Trubarjevi Bratovøœina odraslih skavtov Ljubljana domaœiji. V æivo si oglejte to izjemno, zanimivo in izvirno knjigo, s katero smo povezali razliœne generacije v ustvarjal- Zahvalila bi se vodiœema na gradu Turjak in Trubarjevi- nem snovanju in tako dodali kamenœek ni, druæini Zakrajøek ter DOD-u, Druøtvu za ohranjevanje dediøœine Gradeæ za Trubarjevo malico in ogled zanimivosti k pisanem mozaiku praznovanj 500-le- Gradeæa. Z vaøo pomoœjo smo skavtom Slovenije pokazali, tnice Trubarjevega rojstva. da tu æivijo dobri in veseli ljudje.

Besedilo: mag. Ana Porenta Melita Øtrukelj, stegovodinja Foto: Gregor Greøak Skavtska skupina Økocjan – Turjak 1 Ustvarjanje strani za knjigo velikanko na Podruæniœni øoli Sveti Gregor. Trobla 5/2008 18 Kultura Kultura 19 Trobla 5/2008

Razstava slik na Turjaku: Uspešno zaključen VABILO Andrej Turjaški in velikolaški poletni Arhiv RS, Druøtvo restavratorjev zgodovina krajev festival 2008 Slovenije in Javni zavod Trubarjevi kraji Velikolaøki poletni festival je bil letos zasnovan povsem glas- Junija v letu Trubarjevem so se na pobudo likovne sekci- beno. vabijo na je KUD Marij Kogoj zbrali likovniki, da za prihajajoœi pra- Zaiœel se je v nedeljo, 29. junija, s koncertom promenadnih znik Turjaka, 22. junija, ustvarjajo in slikajo na temo ‘AN- marøev v izvedbi KUD-a Ribniøki pihalni orkester pred kul- DREJ TURJAØKI, PRETEKOLOST IN SEDANJOST TURJAKA Z turnim domom v Robu. Za pogostitev po prireditvi so poskr- OKOLICO. Likovno ustvarjanje je potekalo junija, vse do 21. beli œlani KUD-a Rob. ODPRTJE RAZSTAVE dne v mesecu, ko je bila razstava odprta za ogled. Cilj te raz- Festival se je nadaljeval v nedeljo, 6. julija, na gradu Tur- »Knjiga mene briga«, stave je bil krajanom œimbolj natanœno prikazati pomemb- jak, kjer smo æe drugo leto gostili del programa Festivala nost omenjenega datuma: 22. junija 1593 je bila namreœ Seviqc Breæice, festivala stare glasbe pod okriljem zavoda ki bo v sredo, 1. oktobra 2008, ob 19. uri izbojevana velikanska zmaga kranjskih enot, ki jim je pove- ARS RAMOVØ. Verjetno veœini posluøalstva manj poznano ljeval Andrej Turjaøki, nad Turki. Ta zmaga ni bila odmevna glasbo iz latinskoameriøkega baroœnega obdobja je predsta- na Trubarjevi domaœiji na Raøici. samo doma, bila je odmevna po zahodni in srednji Evropi vila skandinavska (zanimivo!) skupina ENSEMBLE VILLAN- in takrat so mnogi imenovali Andreja kot kranjskega Ahila. CICO. Kombinacija plesa, petja in instrumentalne glasbe je Razstavo bo v obliki predavanja predstavila Ta zmaga pa je prinesla mnogo veselja tudi Turjaœanom, navduøila dvorano. vodja Centra za konserviranje in restavriranje saj so na dan zmage, 22. junija, preimenovali cerkvico na Koncert so obiskali tudi gostje foruma REMA, evropskega v Arhivu RS Gori v cerkvico sv. Ahacija – godovnika na tisti dan. V njej foruma za staro glasbo (European Early Music Network), ki dr. JEDERT VODOPIVEC. je vsako leto æegnanje, ki bo vedno spominjalo na odmevno so ob tej priloænosti spoznali tudi Trubarjevo domaœijo, grad zmago. Ta datum zmage je za naø kraj Turjak zelo pomem- Turjak ter se sreœali z direktorjem zavoda Matjaæem Gru- dnom. Razstava bo na ogled vsak dan od 9. do 17. ben. Pomemben pa je bil tudi v preteklosti, saj je æe kronist ure do 17. novembra 2008. Janez Vajkard Valvasor v svoji knjigi zapisal, da na ta dan Turjaøki krajani namenijo temu datumu æe od nekdaj veliko foto: Marek Gerthoffer Vabljeni! Lipa, ki je bila v œast zmage zasajena ob poti na Ahac in ki je nudila vsakoletnim obiskovalcem Gore senco, je bila predlan- skem poæagana. Junija lani pa je krajan Malega Loœnika, Anton Petriœ, sam postavil posebno kapelico namesto poæagane lipe. Javni zavod Trubarjevi kraji in Lipino deblo je uporabil za oltar in s tem Slovensko protestantsko druøtvo Primoæ ohranil 400 let staro deblo. Tudi Turistiœno Trubar druøtvo Turjak je ob tem prazniku veœkrat vabita na priredilo srednjeveøke dneve, øportno mla- dinsko druøtvo ØMD Turjak pa je Turjaøke dneve zapolnilo s tekmovanjem malega PRIREDITEV OB DNEVU nogometa in odbojke na mivki. REFORMACIJE, Letoønje likovne kolonije in poznejøe raz- stave, ki je bila namenjena Turjaøkemu pra- ki bo v petek, 31. oktobra, ob 19. uri na zniku (spomin na zmago 22. junija 1593) se Trubarjevi domaœiji na Raøici. Foto: Niko Samsa je udeleæilo 15 likovnih ustvarjalcev, ki so œlani likovne sekcije naøega KUD-a. To so: Cerkvica Sv. Primoæa in Felicijana na Zgonœah je bila odliœen Slavnostni nagovor bo imel Dr. Darinka Grmek - Øtrukelj, Vinko Demøar ambient za koncert na nevihtno julijsko popoldne. Mlada evangeliœanski økof mag. Geza Erniøa, (najnovejøi œlan iz Øentjoøta), Marjana Bon- glasbenika, pianistka Tatjana Kauœiœ in klarinetist Duøan sledil bo koncert vrhunskega tria harmonik ca, Martina Starc, Cvetka Jakovljeviœ, Irena Sodja, sta se predstavila z »romantiœnim programom veœne SLO A3 Akkordeon trio. Hegler, Drago Petroviœ, Breda Novak, Slav- ljubezni«. Razstava v hodniku knjiænice Økof ljica Za kozarœek in nekaj sladkega je poskrbela druæina Juvanec ka Bavdek, Mateja Zalar, Nuøa Dedolale, Saøa Strnad, Rudi Prireditev se bo nadaljevala v Galeriji Skedenj Koømrlj, Tonœka Cimperman in Marija Petje. z Zgonœ. pozornosti. V œasu praznika kraja Turjak se ljudje veselijo in z Razstava, ki je bila za ogled odprta do 29. junija 2008, se je Vsekakor lahko reœemo, da se je Velikolaøki poletni festival glasno prepevajo. Od leta 1990 naprej se ob tem prazniku – pa tudi Festival Seviqc Breæice – zakljuœil z nepozabnim OTVORITVIJO SLIKARSKE RAZSTAVE po tem datumu preselila v KNJIÆNICO OBŒINE ØKOF lJICA, zvrsti tudi mnogo kulturnih in drugih prireditev v organiza- veœerom. Vrhunska umetnika Mechthild Karkow in Vincent udeleæencev tradicionalne slikarske kolonije v kjer si jo je bilo moœ ogledati do 1. septembra. To dokazuje ciji krajevnih druøtev. Leta 1990 je bil organiziran prvi po- Bernhardt, zmagovalca Premio Bonporti, uglednega medna- Murski Soboti hod na Ahac. KUD Marij Kogoj je leta 1998 ob tem prazniku medsosedsko sodelovanje, katero je prisotno med nami in rodnega tekmovanja, ki ga vsako leto v novembru organizi- Økof ljico æe vrsto let. po izboru akademskega slikarja Nikolaja organiziral najbræ prvi koncert v vsej zgodovini cerkvice na ra Akademija za staro glasbo v italijanskem Roveretu, sta s Beera. Gori. Nastopajoœi so bili: Vokalna skupina Horjul, ÆPZ Ro- Hvala vsem likovnim ustvarjalcem, ki ste ljudi spomnili na posluøalci delila zvoke nenadkriljivega Johanna Sebastiana zamunda Turjak in MPZ KUD-a Primoæ Trubar Velike Laøœe. bogastvo Turjaøke zgodovine in jih dodatno obogatili ter do- Bacha. Program je dopolnila pesnica Nataøa Klinc, vodil pa ga je g. kazali, da prav v tiøini raste najveœja modrost. Vabljeni! Matko Zdeøar. Predsednik KUD MARIJ KOGOJ, Franci Peœnik Obœina Velike Laøœe in Javni zavod Trubarjevi kraji Trobla 5/2008 20 Kultura Kultura 21 Trobla 5/2008 Baletna predstava 11. državno tekmovanje Baletna sekcija se je predstavila harmonikašic na diatonični na zaključni prireditvi ob koncu harmoniki Raihenburg delovanja v 2. sezoni 2008 v Senovem V ponedeljek, 23. junija, je bil ob 18. uri v Levstikovem domu v Velikih Laøœah zakljuœni nastop baletne sekcije, ki deluje v okri- 11. dræavno tekmovanje hamonikaøic Raihenburg 2008 je lju KUD Primoæa Trubarja Velike Laøœe. V drugem letu delova- bilo v soboto, 16. avgusta 2008, v Senovem. Ta kraj je bil nja baletne sekcije, ki jo vodi baletna pedagoginja Saøa Stadler, naknadno doloœen pred zaœetkom prireditve (ob 17. uri), saj je imela sekcija veliko dela. Poleg rednih vaj v dveh skupinah je v okolici Raihenburga v noœi iz petka na soboto pustoøilo (4 do 6 let ter 7 do 12 let) je starejøa skupina sodelovala tudi neurje. Æe med voænjo v teh krajih smo opazovali podrto pri ustvarjanju skupnega KUDovega projekta Abecedarij, ki drevje, razkrite strehe, opustoøena polja itd. Organizatorja so ga poleg baletne sekcije pripravili øe odrasli gledaliøœniki, tega tekmovanja oœitno to ni vrglo s tira, ampak je z ob- Gledeja in foto-video sekcija ob praznovanju 500-letnice roj- jektivnih razlogov preselil prireditev v dvorano v Senovem. stva Primoæa Trubarja. Kljub takønim teæavam je organizator uspeøno realiziral tek- movanje in za svoje poærtvovalno delo in trud zasluæi vse pohvale.

Petra Virant z æeljo, da prihodnje leto spet nastopijo na æe 12. dræavnem tekmovanju. Najbræ je tekmovalkam tudi jasno, da je trud starejøih res dobronameren in za zgled mlajøim, zato je z

Nastop starejøe skupine baletne sekcije KUD Primoæa Trubarja. Najstarejøa baletna skupina iz Ljubljane v zbrani dræi. Na zakljuœnem nastopu, ki je potekal na odru Levstikovega doma, posebej opremljenem z baletnim podijem, so se poleg V 2. delu predstavitve so skupine zaplesale v kratkih etidah, Posledice neurja. domaœih baletk (ducat najmlajøih in tudi toliko plesalk v starejøi v koreograf ijah Saøe Stadler in Sabine Selan na Chopinovo, skupini) predstavile øe tri skupine iz Ljubljane, kjer ima Bale- Brahmsovo, Adamovo in Gounodovo glasbo ter se v f inalu prav tna øola Saøa svoj sedeæ. Skozi njihove vaje smo zaslutili, kako vse prikazale na odru – od najmlajøih belih labodk z enim œrnim se baletke skozi nadgradnjo postopoma bliæajo elegantnim in labodom (da ne bo kdo rekel, da so plesale samo deklice!) – do pravilnim izvedbam baletnih poloæajev, njihovih menjav in vse srednjeøolk in øtudentk, ki æe stopajo na profesionalne poti. Saøa Gaœnik Barbara Cimperman bolj suvereni govorici telesa skozi glasbo. Za kostumograf ijo predstave je poskrbela Marija Pogaœnik, za sceno in luœi Sreœo Brezovar, frizure sta Tea Kraljiœ tako domaœim kot gostujoœim baletkam obli- nami odølo kar 35 mlajøih od kovali Tanja Gradiøek in Darinka Letnar. Po 20 let. nastopu smo se z veseljem pridruæili gostom KUD Marij Kogoj je dolæan, pri prigrizku, a æal le odrasli œlani KUDa, saj da svojim œlanom omogoœa so morali otroci (in starøi) na zakljuœno pri- sodelovanje na raznih reditev v øolo, ki jo je vodstvo zadnji teden podroœjih kulture. Pri tem prestavilo na ponedeljek – na æe dolgo prej napovedani dan baletne predstave. kulturno druøtvo ni nikoli is- kalo materialnih koristi, am- Baletna sekcija jeseni spet odpira vrata v svo- pak skuøamo s takønimi ak- je vrste – vpis je øe mogoœ (tel. 041 605 973, cijami obogatiti mlade duøe Saøa Stadler). Vaje v baletnih skupinah bodo Navijaœi. in jim pomagali razviti œut za potekale ob sredah med 15. in 19. uro (po- samezne skupine bodo obveøœene, kdaj se odgovornost. S takønimi ge- Letoønjega dræavnega tekmovanja so se udeleæile øtiri pred- zaœenjajo njihova sreœanja) v sejni sobi Le- stami bomo nadaljevali tudi vstikovega doma. Vabljeni k vpisu in seveda stavnice Trubarjevih krajev, ki so sicer œlanice naøega KUD v bodoœe, saj z njimi zagotovo krepimo medœloveøke odno- na svidenje na naslednji baletni predstavi. Marij Kogoj. To so bile: Tea Kraljiœ, Saøa Gaœnik, Petra Virant se, krepimo pa tudi solidarnost in demokratiœnost druæbe, in Barbara Cimperman. Tekmovalke je pospremilo okoli 50 kar je nujno potrebno za naø nadaljnji obstoj. Hvala vsem

privræencev te zvrsti glasbe in s tako veliko podporo je bilo nastopajoœim in udeleæencem ekskurzije oziroma izleta. Besedilo: mag. Ana Porenta naøim udeleæenkam tekmovanja mnogo laæje stopiti na oder. Foto: Gregor Greøak KUD Marij Kogoj Uspeh tako ne more izostati in tudi tokrat ni, saj so se vse predsednik Franci Peœnik Ob koncu baletne predstave smo ujeli v objektiv vse nastopajoœe. øtiri uvrstile med prvo polovico. Zato jim øe enkrat œestitamo Foto: Frenk Ahœin Trobla 5/2008 22 Kultura Kultura 23 Trobla 5/2008

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Obmoœna izpostava Ljubljana okolica Obmoœna izpostava Ljubljana okolica v sodelovanju z Trg MDB 14, 1111 Ljubljana, Slovenija Okoljevarstvenim druøtvom Barjanski zmaj (www.barje.net) tel.: 01/241 05 37 faks: 01/422 26 44 elektronska poøta: [email protected] in foto sekcijo pri KUD Økof ljica razpis za obmoœno likovno razstavo razpisuje DIALOG V BARVAH fotografsko delavnico: »Svetloba, barva in pomen ne obstajajo loœeni. Spreminjajo predmete in predmeti njih.« (Aldous Huxley: Nebesa in pekel, 1956) KRAJINSKA FOTOGRAF iJA / Ljubljansko barje

Fotografska delavnica je namenjena ljubiteljskim fotografom, ki imajo osnovno znanje in nekaj izkuøenj v fotograf iranju in Spoøtovani likovniki in likovnice, delujejo na obmoœju izpostav JSKD RS Osrednje Slovenije.

Delavnica v obsegu 30 ur, bo potekala dva vikenda v septembru: 19.–20. 9. in 26.– 27. 9. 2008, Vabimo vas k sodelovanju na z izhodiøœem na ØKOF lJICI, Obmoœni likovni razstavi Ljubljana okolica 2008, na temo »Dialog v barvah«, pod vodstvom prof. fotograf ije SONJE LEBEDINEC. ki bo od 17. 10. do 3. 11. 2008 na Turjaku.

VSEBINA IN POTEK DELAVNICE POGOJI SODELOVANJA: TEMA DELAVNICE: Ljubljansko barje – dobrih 150 km² moœvirne ravnice zaznamuje neskonœen mozaik travnikov, steljnikov, 1. Dialog v barvah je naslovna tema letoønjega razpisa za likovne ustvarjalce Osrednje Slovenije v letu 2008. njiv, jarkov, mejic,… in nudi æivljenjski prostor øtevilnim, vse bolj ogroæenim rastlinskim in æivalskim vrstam. Obmoœja, kot je 2. Sodelujejo lahko vsi odrasli likovni ustvarjalci od 15. leta starosti dalje, ki delujejo v obœinah pod okriljem naøe izpostave: Ljubljansko barje, so v svetu vse redkejøa in vse bolj dragocena. K njihovemu varovanju nas sedaj zavezuje tako slovenska kot Velike Laøœe, Ig, Økof ljica, Brezovica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani. evropska zakonodaja. S fotografsko delavnico, z njenimi rezultati, æelimo pokazati tako lepoto kot negativne vplive œloveka 3. Prijavljena dela so lahko vseh likovnih smeri in razliœnih tehnik (slikarstvo, kiparstvo, graf ika,…) na to krajino ter opozoriti na pomen varovanja in ohranjanja te bogate naravne dediøœine. 4. Vsak avtor lahko prijavi najveœ dve deli, ki sta nastali v letu 2007 ali 2008. Omejitev formata je 100 x 70 cm. Za posamezno delo se øteje tudi diptih, triptih, œe ga je avtor tako zasnoval. 1. TEORETIŒNI DEL / 19. sept. 2008, od 17. do 20 ure, v prostorih obœine Økof ljica: 5. Prijavljena dela morajo biti opremljena za razstavo (okvir, na hrbtni strani podatki: ime in priimek avtorja, naslov dela, - predstavitev znaœilnosti Ljubljanskega barja z vidika krajine (predavanje) likovna tehnika, letnica nastanka) - osnovne zakonitosti krajinske fotograf ije: vpliv svetlobe na posnetek, vpliv globinske ostrine na 6. Na obmoœni razstavi bodo na ogled vsa oddana dela. Odprtje obmoœne razstave bo v petek, 17. oktobra 2008, ob 19. posnetek, kompozicija posnetka,… uri v Domu krajanov na Turjaku. Razstava bo odprta predvidoma do ponedeljka, 3. novembra 2008. 7. Razstavljena dela bo strokovno ocenil akademski kipar ZORAN POZNIŒ in izbral dela za regijsko razstavo Osrednje 2. PRAKTIŒNI DEL / na ljubljanskem barju Slovenije, ki bo od 10. do 20. decembra 2008, v Galeriji Delavskega doma v Trbovljah. - strokovno vodeno fotograf iranje na terenu (tudi z balona,..) (20. 9. in 27. 9. 2008) 8. Natanœno izpolnjeno prijavnico poøljite na naø naslov najkasneje do petka, - individualno fotograf iranje na terenu (od 21. do 26. 9. 2008) 26. septembra 2008!!! - evalvacija in analiza nastalih fotograf ij (26. 9. 2008, Økof ljica)

Vse nadaljnje informacije o oddaji del, postavljanju razstave ipd., boste prejeli pravoœasno, na osnovi vaøih prijav! 3. RAZSTAVA / na ljubljanskem barju: - po zakljuœku delavnice bodo najboljøa dela vsakega udeleæenca predstavljena na razstavi, ki bo na Æelimo vam plodno ustvarjanje in vas lepo pozdravljamo, prostem, nekje na Ljubljanskem Barju (prostor øe ni doloœen), predvidoma spomladi naslednje leto. Tri Tatjana Avsec najboljøa dela z razstave pa bodo po izboru strokovne æirije nagrajena s tiskom informativno-oglasnih Vodja JSKD-OI Ljubljana okolica panojev (gigant plakati), ki bodo postavljeni na vpadnicah v glavno mesto.

O TEMI: Natanœen urnik boste prejeli po prijavi. Urnik dela na terenu se bo lahko spremenil glede na vremenske razmere! Ker dræavne selekcijske razstave potekajo bienalno smo se na koordinaciji JSKD Osrednje Slovenije odloœili, da ustvarjalce kljub temu spodbudimo k ustvarjanju na skupno izhodiøœno temo. Letoønja razpisana tematika poskuøa posamezne vizualne TEHNIŒNA OPREMA: ustvarjalce vzpodbuditi k drugaœnemu dojemanju stvarnosti. Pokazati æeli na vrednost posameznikove mikroizkuønje ter le-to Za udeleæbo na seminarju potrebujete: skozi njegovo sliko vpeti v dogajanja na makro ravneh. V tem smislu je izhodiøœe tematike Dialog v barvah aluzija na letoønje - klasiœni (analogni) fotoaparat s f ilmi (barvni in ŒB in dia) ali digitalni fotoaparat, lahko tudi oboje evropsko leto medkulturnega dialoga. Na napetosti med barvami in njihovimi kombinacijami lahko gledamo tudi skozi per- - stativ, æiœno sproæilo spektivo in simboliko medosebnih odnosov: sobivanja, konf liktnih situacij ter njihovega reøevanja, soæitja in medsebojne tole- - razliœne objektive (øirokokotni, normalni, tele-objektiv,…) rance itd. Svoje vizualne izkuønje naj vsak ustvarjalec poskuøa izraziti skozi reøevanje likovnega problema v svojem likovnem Od opreme je odvisna tudi kvaliteta posnetka za informativno oglasni plakat! delu – skozi barvne odnose, harmonijo ali kontrast. O MENTORICI: »….Nezavedno sem gledal pesek, ki sem ga vzel v roko, in naenkrat zagledal pref injeno lepoto vsakega drobnega zrnca; ni bilo pusto, SONJA LEBEDINEC je leta 1988 diplomirala na Akademiji lepih umetnosti v Pragi, smer umetniøka fotograf ija. Leto kasneje videl sem, da je sestavljeno iz pravih geometriœnih vzorcev, z ostrimi koti, od vsakega se je odbijal bleøœeœ æarek svetlobe, vsak drobceni je opravila specializacijo na Nacionalni øoli za vizualne umetnosti La Cambre v Bruslju, oddelek za fotograf ijo in teœaj kristalœek se je svetil kot mavrica….Æarki so se kriæali in sekali, delali krasne vzorce, tako lepe, da mi je zastal dih…Potem mi je naenkrat za oblikovanje skulptur iz mehkih materialov. V letih 1990-94 se je v Bruslju usposabljala na podroœju restavriranja in zavest osvetlilo nekaj od znotraj in sem æivo zagledal, kako je vse vesolje sestavljeno iz drobcev snovi, ki se nam mogoœe zdi pusta in mrtva, konzerviranja umetniøkih del na papirju in fotografskih emulzijah. Od leta 1995 je profesorica na Srednji øoli za oblikovanje a je polna mogoœne in æive lepote. Za hip ali dva se mi je svet prikazal kot veliœasten sij. Ko je zamrl, mi je ostalo nekaj, œesar nisem nikoli in fotograf ijo v Ljubljani. pozabil in ki me stalno spominja na lepoto, zaprto v vsakem drobcenem praøku snovi okrog nas« (Aldous Huxley: Nebesa in pekel) KOTIZACIJA IN PRIJAVA: Prijavnico dobite na spletnem naslovu: [email protected] Rok za prijavo je sreda, 10. september 2008! Natanœno izpolnjene prijavnice poøljite na naø naslov: JSKD- OI Ljubljana okolica, Trg MDB 14, 1000 Ljubljana. Trobla 5/2008 24 Kultura Kultura 25 Trobla 5/2008

KOTIZACIJA: 80 € (19.200 SIT, DDV vkljuœen)

Plaœilo kotizacije: Plaœila sprejemamo do zakljuœka prijavnega roka: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - po prejemu prijavnice vam bomo poslali raœun (in poloænico), ki ga morate poravnati do zaœetka Obmoœna izpostava Ljubljana okolica delavnic! Trg MDB 14, 1111 Ljubljana, Slovenija - œe je plaœnik kotizacije ustanova/druøtvo, mora le-ta obvezno potrditi vaøo prijavnico s podpisom tel.: 01/241 05 37 faks: 01/422 26 44 elektronska poøta: [email protected] odgovorne osebe in æigom. - æe vplaœano kotizacijo vrnemo le ob predloæitvi zdravniøkega potrdila. razpisuje Øtevilo udeleæencev je omejeno na petnajst (15), upoøtevali bomo vrstni red prispelih prijav! Delavnica se izvede, œe je na nanjo prijavljenih najmanj deset (10) udeleæencev! 10-urno gledaliøko delavnico informacije: JSKD- OI Ljubljana okolica, Trg MDB 14, 1000 Ljubljana KONGRUENTNOST »TELO/GLAS/ BESEDILO/GIB« tel. 01 241 0 5 37, faks: 01 2410 510, e-mail: [email protected]. Kontaktni osebi: Tatjana Avsec in Branka Golob. Delavnica bo v soboto, 13. septembra 2008, v Velikih Laøœah (Levstikov dom). Z lepimi pozdravi, vodja JSKD-OI Ljubljana okolica Prijavnico dobite na spletnem naslovu: [email protected] Namenjena je igralcem ljubiteljskih gledaliøkih skupin na obmoœju JSKD-OI Ljubljana okolica in øirøe. Tatjana Avsec Namen delavnice je hitri pregled tehnik in metod, ki nam pomagajo pri izoblikovanju gledaliøkega monologa, predvsem pa pri harmoniziranju vseh psihof iziœnih potencialov igralca: telo, glas, gib, tekst, œustveni naboj.

Tehnika: pristop k delu bazira v glavnem na tehnikah øole Jacquesa Lecoqa, pa tudi ostalih velikanov gledaliøke igre. Skozi intenzivni seminar (10 ur), bomo poskuøali izoblikovati gledaliøki monolog skozi transpozicijo zunanjih dinamik (predvsem delo z glasbo) in njihove aplikacije na igralca/igralko (doziranje dinamik, itd.). Tehnika je zelo uœinkovita, saj se na nek naœin KUD Marij Kogoj Turjak Javni zavod Trubarjevi kraji izogiba »suhoparnemu« in konvencionalnemu pristopu k izoblikovanju gledaliøkega monologa/lika. S tem se izognemo zgolj »mentalnemu, racionalnemu« delovanju, psihologiziranju in razøirimo polje delovanja na vse nivoje naøe prezence. Na vabi vabi na tak naœin odkrivamo nove razseænosti/ nove moænosti, ki so ne le nujne v delu vsakega gledaliøœnika, temveœ tudi zabavne in presenetljive, saj nam odpirajo nove poglede na neverjetne razseænosti naøih osebnih potencialov. Delavnica je zaradi na RECITAL O PRIMOÆU TRUBARJU, svojega pristopa primerna za gledaliøke igralce, plesalce, mentorje in reæiserje. SPOMINSKI KONCERT O mentorici: delavnico bo vodila MAJA GAL ØTROMAR, dramska igralka, pisateljica, pesnica, prevajalka in gledaliøka ki bo v petek, 3. oktobra 2008, pedagoginja. Veœ informacij o njenem delu dobite na spletni strani http://home.arcor.de/majastromar. posveœen ob 20. uri na Trubarjevi domaœiji na Raøici. nekdanji zborovodkinji ÆPZ POGOJI ZA UDELEÆBO: Rozamunda Udeleæenci seminarja s seboj prinesite (na izbiro) daljøo poezijo ali monolog, ki nima manj kot 10 vrstic! Izbira je poljubna. Zgodovinsko epsko pesnitev Antona Aøkerca Lahko se poigramo z razliœnimi æanri – monolog je lahko tudi kuhinjski recept, œasopisni œlanek, ipd. NUJNO pa je, da OLGI JEÆ Primoæ Trubar bo interpretiral Tone Kuntner. ZNATE TEKST NA PAMET. Le tako bomo lahko kratkih 10 ur dela najbolje izkoristili! Glasbena spremljava in slika: Lado Jakøa. in 80-letnici rojstva Delovna oprema: obleka naj bo NUJNO udobna trenirka, telovadni copati ali podobno udobno obuvalo. URNIK: prof. skladatelja Lepo vabljeni! JAKOBA JEÆA. sobota, 13. september: – od 9. do 14. ure: delavnica – od 14. do 15. ure: odmor za kosilo – od 15. do 20. ure: delavnica Koncert bo v sredo, 24. septembra ob 18. uri ROK ZA PRIJAVO: v Viteøki dvorani na gradu Turjaku. Rok za prijavo je petek, 5. september 2008! Natanœno izpolnjene prijavnice poøljite na naø naslov: JSKD – OI Ljubljana okolica, Trg MDB 14, 1000 Ljubljana. V programu bodo nastopili: KOTIZACIJA: – po petih letih ponovno ÆPZ Rozamunda, – 24 (5.760 SIT, DDV vkljuœen) za œlane gledaliøkih skupin z obmoœja JSKD-OI Ljubljana okolica, – mezzosopranistka Barbara Jernejœiœ in POLETNI FESTIVAL € – 48 (11.520 SIT, DDV vkljuœen) za zunanje udeleæence. instrumentalni sestav v zasedbi: Anja € Brezavøœek – f lavta, Maruøa Brezavøœek V ROBU Plaœilo kotizacije: – kljunasta f lavta, Branko Brezavøœek – violina, Plaœila sprejemamo do zakljuœka prijavnega roka: – øolski pevski zbor OØ Primoæ Trubar pod V sklopu velikolaøkega poletnega festivala je v nedeljo, 29. – po prejemu prijavnice vam bomo poslali raœun (in poloænico), ki ga morate poravnati do zaœetka delavnic; vodstvom Majde Kokoøinek, junija 2008, v Robu nastopila ribniøka godba. Po prijetni – œe je plaœnik kotizacije ustanova/druøtvo, mora le-ta obvezno potrditi vaøo prijavnico s podpisom odgovorne osebe in æigom; – violinistka Lara Petriœ, sprostitvi za uøesa smo robarski kudovci poskrbeli za pogos- – æe vplaœano kotizacijo vrnemo le ob predloæitvi zdravniøkega potrdila. – pianistka Eva Zakrajøek. titev vseh prisotnih. Øtevilo udeleæencev je omejeno na petnajst (15), upoøtevali bomo vrstni red prispelih prijav! Program bo povezoval g. MATKO ZDEØAR Zahvaljujemo se tako nastopajoœim, ki so nam polepøali po- Delavnica se izvede, œe je na nanjo prijavljenih najmanj deset (10) udeleæencev! letni veœer, kot tudi obœini Velike Laøœe, ki je prireditev f inan- informacije: Koncert podpira tudi Obœina Velike Laøœe. cirala. Zahvala pa gre tudi Vam, ki ste se festivala udeleæili in JSKD – Oi Ljubljana okolica, Trg MDB 14, 1000 Ljubljana, tel. 01 241 0 5 37, faks: 01 422 26 44, e-naslov: oi.ljubljana. mu na ta naœin izkazali svojo podporo. [email protected]. Kontaktni osebi: Tatjana Avsec in Branka Golob. Prijavnico dobite na spletnem naslovu: [email protected] Vabljeni! Upamo, da se bomo tudi v prihodnje sreœevali ob takønih in podobnih dogodkih. Z lepimi pozdravi, KUD Rob vodja JSKD – OI Ljubljana okolica Tatjana Avsec Trobla 5/2008 26 Øola Øola 27 Trobla 5/2008

okolju. Sodelovanje prispeva k boljøi klimi, boljøim odnosom in Šolsko leto 2008/09 poslediœno tudi k boljøim rezultatom. Odnosi in sodelovanje te- Lovska učna meljijo na nekaterih zakonitostih sodelovanja in sobivanja, pa na naši šoli, OŠ vendar so hkrati nekaj nepredvidljivega, situacijskega, nekaj, pot – zaključek œemur je potrebno posveœati veliko œasa in previdnosti. Oblikuje- Primoža Trubarja, jo se na vseh podroœjih øolskega in vrtœevskega dela, naœrtovano, podaljšanega bivanja v pogosto pa nenaœrtovano in nepriœakovano. Odvisno tudi od Velike Lašče tega, kako sprejemamo sebe in druge, skratka, kako delujemo. lanskem šolskem letu Pomembnost sodelovanja se kaæe æe v vrtcu. Da se bo otrok Øolsko leto 2008/09 se je na osnovni øoli Primoæa Trubarja za- v vrtcu prijetno poœutil, so potrebni skupni koraki druæine in Hvala lovcem lovske družine velike œelo malo drugaœe kot prejønja leta. Po dolgih letih uspeønega vrtca æe pri navajanju otroka na vrtec in ves œas njegovega ravnateljevanja g. Zgonca, sem 1. septembra, na prvi øolski lašče za ogled, organizacijo in strok- bivanja v njem. Medsebojno zaupanje, spoøtovanje, strpnost, ovno predstavitev lovske učne poti. dan, uradno prevzela mesto ravnateljice. Veselim se nove- spoznavanje posebnosti otroka z vsemi razvojnimi zmoænostmi ga izziva, hkrati pa se zavedam odgovornosti do uœencev, in potrebami ter druæine kot celote je pomemben prispevek k uœiteljev, starøev in kraja, v katerem osnovna øola deluje. Prav pridobivanju obœutka varnosti pri otroku. je, da se vam na tem mestu predstavim, da vas seznanim, kako si predstavljam vodenje øole, v sklopu katerega deluje tudi Prvi in osnovni temelj vzgoje je in bo ostala DRUÆINA. Prav vrtec, in sodelovanje v oæjem in øirøem okolju. zato je sodelovanje med starøi in vrtcem kot most, ki veæe druæinsko in institucionalno vzgojo. Obe obliki vzgoje se smi- Moja poklicna pot se je zaœela pred mnogimi leti prav na osnovni selno dopolnjujeta, prepletata in medsebojno bogatita. Bistvo sledi ter sledi drugih æivali v okolici kaluæe. Razkazali so nam øoli Primoæa Trubarja. Kot razredna uœiteljica sem se zaposlila na dobrega sodelovanja in povezovanja med vrtcem in starøi je tudi prepreœevalno krmiøœe s krmilnikom, pripravili koruzne podruæniœni øoli Turjak in v øestnajstih letih pridobila dragocene obojestranska motivacija, kljuœnega pomena za povezovanje z storæe in tako smo lahko z njimi zaloæili krmiøœe. Lovska pedagoøke izkuønje. Rada sem bila uœiteljica in svoje delo sem z vrtcem pa je zainteresiranost in odloœitev starøev (iz Publikacije uœna pot se je zakljuœila pri lovskem domu, kjer so nas lovci veseljem opravljala. Z æeljo po nadaljnjem izobraæevanju sem kot za øolsko leto 2008/09). prijetno presenetili in nas pogostili z obilno malico. svetovalka za razredni pouk na Zavodu RS za øolstvo nadaljevala Tudi deæ na koncu ni mogel prepreœiti, da se domov ne bi vr- s pedagoøkim delom. Vkljuœena sem bila v spremembe, ki so se Pomembno sodelovanje s starøi se nadaljuje in nadgrajuje v øoli. Eno od novosti, ki v veœji meri kot do sedaj omogoœa sodelova- nili s preœudovitimi vtisi, obilico novega znanja in navduøenja dogajale na podroœju osnovnoøolskega izobraæevanja, od uvajanja nad lovstvom. 9-letne osnovne øole do ostalih sprememb, ki nam jih narekuje naø nje, predstavlja dokument Vzgojni naœrt, ki nastaja na teoretiœnih izobraæevalni sistem in izobraæevalni organi Evropske unije. Veli- vzgojnih izhodiøœih in na osnovi razmiøljanja uœiteljev, uœencev ko sem se ukvarjala s sodelovanjem øole in starøev, kar trenutno na in starøev. Na naøi øoli smo kot najpomembnejøe vrednote iz- podroœju vzgoje in izobraæevanja in v øirøem druæbenem okolju postavili SPOØTOVANJE, POØTENOST, PRIJATELJSTVO in predstavlja aktualno, celo pereœe podroœje. Iz tega podroœja sem ODGOVORNOST, posebno pozornost bomo namenili prido- na Fakulteti za druæbene vede tudi magistrirala. bivanju delovnih navad uœencev. Zapisane vrednote je mogoœe privzgajati le v primeru, da vsi, ki smo kakorkoli povezani s Kot ravnateljica osnovne øole se zavedam, da obvezna øolo, delujemo spoøtljivo, poøteno in odgovorno, saj velja, da v Øe v zimskem œasu je naøo øolo v okviru podaljøanega bi- osnovnoøolska izobrazba predstavlja temelj osebnostnega in najveœji meri uœimo z zgledom. vanja obiskal lovec Jernej in nam predstavil divjad v naøih strokovnega razvoja posameznika. Zato mora biti pouk skrbno gozdovih ter delo lovcev. Uœenci so bili nad predavanjem naœrtovan, sodoben, prilagojen razvojni stopnji otrok in narav- Zavedamo se pomembnosti celostnega razvoja uœencev tako nan na spremembe, ki se dogajajo na vseh podroœjih œlovekovega na izobraæevalnem kot vzgojnem podroœju, ki poteka tako v æivljenja. Skratka, kakovosten. Temu bomo namenili veliko po- øolskem kot v domaœem okolju. Starøi s sodelovanjem s øolo po- zornosti. Vlogo ravnateljice kot pedagoøke vodje vidim v od- membno prispevajo k razvoju otrokovih vrednot in oblikovanju govornosti za nemoten potek pedagoøkega procesa, v skupnem vrednotnega sistema. Verjamem, da nam bo skupaj uspelo. sodelovanju z uœitelji in drugimi strokovnimi delavci. Prav je, da izpostavim tudi odgovorno uœiteljevo in vzgojiteljevo Kakovost pouka v veliki meri predstavlja odgovorno opravljanje delo, ki ga dobro poznam in cenim. Zavedam se, da tudi pedagoøki uœiteljevega in uœenœevega dela. Uœitelj ni veœ le prenaøalec delavci potrebujejo spodbudno okolje in podporo. Uœiteljevo gotovega znanja, ampak je njegova naloga, da uœenca celostno, delo ne predstavlja le delo v razredu, in delo vzgojitelja ni le miselno in œustveno aktivira. Uœiteljeva naloga je, da uœencem izvajanje programov v vrtcu, ampak tudi vlaganje v osebnostni omogoœi razvoj miselnih strategij, kritiœnega razmiøljanja in in strokovni razvoj. Rezultati takønega dela so vidni predvsem v naœinu uœenja in pouœevanja in v smiselnem uvajanju sprememb. kritiœnega presojanja ter vrednotenja lastnega znanja. Trudili se Jernej Marolt, Zdravko Vilar, Igor Kladoøek, Alojz Marolt, Veliko je dobrih uœiteljev in vzgojiteljev, ki svoje delo vestno in bomo pouk izvajati tako, da bodo uœenci pridobivali znanja z Anton Indihar, Alojz Indihar, Milan Indihar, Branko Indihar, kvalitetno opravljajo, vendar øtevilni od njih svojega dela pogosto lastno aktivnostjo in ob tem razvijali soodgovornost za svoje Franc Purkat in Brin ter dr. Viktor Œeœ – hvala vam za prelep ne predstavljajo navzven in so premalo prepoznavni. Pojavlja se doseæke. Pozornost bomo usmerjali ne le v to, KAJ bomo otro- zakljuœek podaljøanega bivanja v øolskem letu 2007/08. ke (na)uœili, ampak tudi na to, KAKO bomo to poœeli. Æelimo utrujenost in preobremenjenost. Prav je, da se strokovno, vestno in odgovorno delo primerno izpostavi in pohvali. razmiøljujoœe uœence, ki se bodo v prihodnosti s svojimi zna- Renata Gradiøar in uœiteljice podaljøanega bivanja nji in spretnostmi znali orientirati v okolju. Za takøno izvaja- Z razmiøljanji in naœrti o spremembah in doseækih v øoli in nje pouka je nujno stalno izobraæevanje uœiteljev, saj se je v vrtcu bomo pravoœasno seznanjali starøe, obœino kot ustanovi- danaønjem œasu sprememb nujno seznanjati z novostmi, razvo- teljico in ostale obœane/obœanke, saj øola z vrtcem predstavlja jem stroke in didaktike. Zavedam se, da se kakovost ne gradi le inøtitucijo, ki je v tem œasu in prostoru vpeta v okolje, v katerem navduøeni. Z lovcem sem se tako zaœela dogovarjati, da nam v okviru pouka. Nastaja v sodelovanju in izmenjevanju izkuøenj deluje. Æelimo pa si, da tudi vsi, ki ste kakorkoli povezani s øolo bi njihovo delo øe praktiœno predstavili v gozdu. ZAHVALA z drugimi javnimi zavodi, druøtvi in delovnimi organizacijami. in vrtcem, nas seznanjate s svojimi naœrti, predlogi, æeljami in Konec junija se je 43 otrok podaljøanega bivanja od 1. do 5. Kakovostna rast øole ni mogoœa brez sodelovanja v razliœnih priœakovanji po sodelovanju. razreda odpravilo na ogled lovske uœne poti. Lovci so nam Pevci mladinskega pevskega zbora se zahvaljujemo projektih, ki jih razpisujejo razliœne institucije. Izbrati je treba Naj zakljuœim prispevek z besedami moje taøœe, Darinke Ko- pokazali krmno njivo, visoko preæo, krmiøœe za divjad v obœini Velike Laøœe in æupanovemu skladu tiste, ki so povezani s poukom in z rastjo øole, ki temeljijo na lar, ki je kot ravnateljica vrsto let uspeøno vodila osnovno øolo obliki kozolca. Sredi gozda so v prelepi naravi prikazali vso za prejeta sredstva, ki so nam pripomogla, njenih moœnih podroœjih in omogoœajo razvijanje øibkih. Pro- Senovo. Ob imenovanju za ravnateljico osnovne øole v Velikih lovœevo opremo; manjkal ni niti lovski pes Brin. Pokazali so, da smo si ogledali Prago in se udeleæili tekmovanja jekte, ki so na øoli æe uteœeni in kaæejo dobre rezultate, bomo Laøœah mi je dejala: »Metoda, vœasih je bilo biti uœitelj teæko, da so mojstri polhanja. Uœenci so si z zanimanjem ogledo- v Olomoucu in dosegli srebrno plaketo. razvijali tudi v bodoœe. a lepo. Danes je najveœkrat teæko.« Moj cilj je, da ob strokov- vali sledi æivali in nestrpno œakali, da bi kakøno tudi videli. Posebno pozornost bomo namenili iskrenim odnosom in so- nem delu, podpori in sodelovanju, doæivimo kar najveœ lepih »Æal« tako teæko priœakovanega medveda nismo sreœali, tudi Mladinski pevski zbor osnovne øole Primoæa Trubarja delovanju znotraj øole in vrtca, sodelovanju s starøi in v øirøem trenutkov. v bliæini opuøœenega brloga ne. Smo si pa ogledali njegove Velike Laøœe Metoda Kolar Trobla 5/2008 28 Skavti Skavti 29 Trobla 5/2008

zakljuœili jamboreeja, ampak so odøli po razliœnih koncih Prvi slovenski jamboree mi je bil zelo vøeœ. Med seboj smo Jamboree navdušil Slovenije. pletli prijateljske vezi in se ob veœerih skupaj zabavali. Od V spominu mi bo ostalo blato, noœni pohod v Æelimlje. Ne vseh stvari, ki smo jih doæiveli mi je bila pot preæivetja naj- skavte … in vse ostale bom pa pozabil tudi na vse nove prijatelje ter nore zabavne bolj vøeœ. veœere! Saøa Koren, œeta Vztrajni bizoni Zdruæenje slovenskih katoliøkih skavtinj in skavtov (ZSKSS) David Øavli – Zavzeti sokol, œeta Vztrajni bizoni je v nedeljo, 3. avgusta, zakljuœilo s prvim slovenskim skavt- Od 19. do 27. julija smo imeli skavti iz vse Slovenije in za- skim jamboreejem, ki je potekal pri Podturjaku. Jamboree, Prvi dan smo nekako prespali, zato nam je Bog poslal obilo mejstva 1. slovenski skavtski jamboree. Na njem smo spo- oziroma vseslovenski skavtski tabor je v dveh tednih pov- deæja, kar nas je primoralo, da smo vstali ob enih zjutraj in znavali nove prijatelje in korenine skavtstva, slovenstva in ezal 3.500 skavtov razliœnih starostnih skupin iz celotne ob treh æe korakali v Æelimlje. Po dveh dneh »poœitka« smo krøœanstva. Kljub deæju, blatu in utrujenosti (neprespane Slovenije in zamejstva. Njegovo geslo »Norost, ki deluje!« se suhi vraœali v tabor, toda bilo je øe zmeraj vse blatno, kar noœi) smo se odliœno zabavali. Upam, da se bo dogodek kot je resniœno uœinkovalo in pozitivni skavtski duh je zajel vse nas je zelo razveselilo kljub temu, da nam je povzroœal nekaj je bil ta, ponovil øe kdaj. navduøene udeleæence. nevøeœnosti. V sredo pa smo se odpravili na pot preæivetja, ki Luka Koren – Delavni fazan, œeta Vztrajni bizoni je trajala dobri dve uri. Nazaj smo se vrnili blatni kot pujsi. Za Prvi slovenski skavtski jamboree je zdruæil vse slovenske sredo pa je priøel œetrtkov veœer. 1500 izvidnikov in vodnic Najlepøe je bilo v blatu na poti preæivetja. Bilo je zelo veliko skavte – 700 najmlajøih volœiœev, 1500 izvidnikov, 800 po- se je zbralo pred odrom in se zabavalo. Ob zakljuœku se je prostega œasa za spoznavanje novih prijateljev. Je bilo pa res potnikov, 120 slovenskih zamejskih skavtov, 120 odraslih priægal kres, rakete pa so razsvetlile temno noœ. Za posladek malo preveœ mokro (okoli enega izmed prireditvenih øotorov skavtov, 120 nekdanjih voditeljev z druæinami in 200 œlanov pa smo dobili krofe!!! Naslednje jutro smo nestrpno œakali je plavala raca). osebja, ki je skrbelo za nemoten potek prireditve. Skupaj smo volœiœe in popotnike. Malo smo bili razoœarani, ker smo bili Aljaæ Jakob – Razgledani sokol, œeta Vztrajni bizoni letom v ekoloøki akciji zbrali 350 ton starega papirja in øe 4 se zabavali v øportnih igrah in veselih veœerih, v delavnicah raje sami, vendar smo zdræali teh nekaj dni in uæivali norost, tone odpadlih kovin. smo spoznavali znaœilnosti Slovenije in s svojim skavtskim ki deluje. Res je bilo NORO!!! Na prvo vseslovensko druæenje skavtov smo se pripravljali æe duhom potrdili, da je skavt vedno pripravljen. Zato nas tudi Jamboree smo pripravili v letu praznovanja 18-letnice ZSKSS Miha Øavli – Raziskovalni rakun, œeta Vztrajni bizoni od zaœetka leta. Tabora sem se zelo veselil. obœasni nalivi in toœa niso zmotili, tako da se je program na- in kot je ob tem dogodku povedal naœelnik ZSKSS Sandi Hri- Volœiœi in volkuljice smo nekaj dni preæiveli v OØ na Vidmu, daljeval, œetudi v blatu. bar, je jamboree uvod v nov vzgojni namen. Ta je usmerjen Na jamboreeju je bilo super. Najbolj se mi je v spomin vtisnil nato pa smo se pridruæili starejøim skavtom v taboru v Pod- Vrhunec dogajanja je bila skupna velika igra, v kateri smo k veœji ekoloøki osveøœenosti in poudarjanju prostovoljstva dogodek, ko smo morali zaradi poplavljenega øotora ob treh turjaku. Najbolj mi je bilo vøeœ, ko je padal deæ in smo imeli ugnali naøega sovraænika Bipanebom-a. Ker se boji oranæne na razliœnih ravneh. Zato se bomo skavti na taborni prostor zjutraj peøaœiti do Æelimeljske gimnazije, kjer smo potem priloænost spati na »vodnih posteljah« kar brezplaœno; skaka- barve, smo iz vseh slovenskih skavtov sestavili ogromno ponovno vrnili naslednjo pomlad, ko bomo domaœinom po- preæiveli dva dneva. Zanimivo je bilo tudi, ko smo imeli pot li smo tudi po blatu, igrali osla in se polivali z gasilsko cevjo. oranæno lilijo in ga tako premagali. V trenutku zmagoslav- magali pri œistilni akciji. Hribar pa hkrati upa, da bo Prvi slo- preæivetja z blatnimi in vodnimi preseneœenji, kjer smo ugo- Spoznal sem tudi veliko novih prijateljev. Zelo sem vesel, da ja nas je priøel pozdravit tudi predsednik Dræavnega zbora venski skavtski jamboree skavtom dal veliko zaleta in moti- tovili, da smo kar trpeæni. Tudi garderoba je bila ob prihodu tabora nisem zamudil, ker je bilo nepozabno in je lahko æal RS France Cukjati. Povedal je, da je navduøen nad mnoæico vacije za mnogo nadaljnjih skavtskih let. Predvsem pa, da bo domov zelo lepa, vse je bilo v »rjavih tonih«. vsakomur, ki ga ni bilo z nami. skavtov, ki raje kot za televizorjem in pred hladilnikom ta- v otrocih pustil lep spomin na poletje, ki so ga v Podturjaku Æelim si, da bi bil jamboree œim veœkrat, ker je to nepozabno Anæe Kovaœiœ, krdelo Navihane taœke bori v naravi in resniœno doæivlja æivljenje tako, kot je – z preæiveli skupaj s svojimi vrstniki iz celotne Slovenije. doæivetje. vsemi izzivi in preseneœenji. Podobnih misli so bili tudi naøi Ana Benœina, œeta Vztrajni bizoni Œeprav nisem imela deænika ali pelerine, mi je bilo na taboru ostali gostje: ministrica za visoko øolstvo Mojca Kucler Do- Sponzorji skavtske skupine Økocjan – Turjak 1 na jambore- zelo vøeœ. Najbolj vøeœ mi je bil boj z Ostrogoti. Bilo je raz- linar, celjski økof Anton Stres, evropska poslanka Ljudmila eju so: Novak in sekretarke z ministrstev za øolstvo in øport Magdale- – obœina Velike Laøœe, na Øverc, za okolje in prostor Nada Pavøer ter visoko øolstvo Ida Praœek. Nad skavtsko energijo pa sta bila navduøena tudi – M.P.R. d.o.o, glasbena gosta Adi Smolar in Nina Puøler. – Elektroinstalacije Matrin Tomaæin sp., Na izvedbo tako velikega dogodka smo se dobro pripravili, – Zvonko Centa sp. saj je jamboree potekal na 8 hektarov velikem travniku, kjer Melita Øtrukelj, stegovodinja smo napeljali 5 ilometrov kablov za potrebe ozvoœenja in po tleh poloæili 16.000 tlakovcev, ki so nas v deæevju varovali pred blatom. Na prostoru smo postavili 300 øotorov za 8 oseb Norost deluje!!! in øe veliko œlenarjev civilne zaøœite, ki je izdatno pomaga- Na Jamboreeju smo se zbrali skavtinje in skavti iz vse Slove- la pri pripravi tabora. Vsak dan smo porabili tudi ogromno nije, tudi zamejski slovenski skavti iz Trsta in Gorice so priøli. hrane, saj smo na dan pojedli pribliæno 700 kg kruha, tono IV smo se zbrali 19. julija v Podturjaku, kjer smo preæiveli in pol sadja in 360 litrov mleka. Zbrana mnoæica je pridelala sedem dni samo IV, nato pa øe skupaj tri dni z IV in PP. 20 m3 smeti, ki smo jih pridno loœevali. Sicer pa smo æe med Veliko se je dogajalo, spoznali smo veliko novih prijateljev in prijateljic. Imeli smo tudi pot preæivetja – bila je zelo zani- miva, na koncu smo priøli vsi blatni, mokri in nasmejani. Da bi si prisluæili naøitek, smo morali oditi v skavtski laboratorij, kjer so preizkuøali naøa skavtska znanja ... seveda smo jih vsi uspeøno opravili in si ga prisluæili. Na skupnih zabavnih smo se zbrali pred odrom, kjer smo peli, plesali, se pogovarjali in skakali po blatu. Za duhovnost je bilo poskrbljeno, saj je bila sv. maøa vsako jutro ob 6.15. Udeleæil se jo je tisti, ki je hotel. Ja, imeli smo tudi (ne)sreœo, ker nas je æe drugo noœ zalil deæ. Nekateri smo imeli æe poplavljene øotore, zato so organizatorji hitro organizirali prenoœiøœe v Æelimljah. Med potjo tja smo peli, se pogovarjali in smejali. Skupni del se je zaœel v petek, ko so se nam v Podturjaku pridruæili IV in PP. Takrat smo lahko preizkusili naøe geslo »Norost, ki deluje«. Zbralo se nas je okoli 3500. V soboto smo imeli veliko igro, naredili œloveøko lilijo (simbol skavtstva) in imeli nor zabavni veœer. V nedeljo pa smo imeli zakljuœno maøo in slovesnost, nato smo se poslovili in odøli domov, razen PP-ja, ki øe niso Trobla 5/2008 30 Skavti Druøtva 31 Trobla 5/2008 burljivo in zelo zabavno. Prvo noœ nisem mogla veliko spati, toda druge noœi so mi bile øe kar vøeœ. Društvo podeželskih žena Velike Lašče Petra Franko, krdelo Navihane taœke Druøtvo je prostovoljna, nepolitiœna in nevladna stanovska Letos mi je bilo najbolj vøeœ tacanje po blatu. Vøeœ mi je bilo organizacija, ki med svoje œlane lahko sprejme vsako æensko, tudi to, kako smo premagali Ostrogote. ne glede na starost, izobrazbo in socialni poloæaj. Luka Øavli, krdelo Navihane taœke S svojim delovanjem skuøa obogatiti æivljenje vseh gene- Meni je bil najbolj vøeœ blato, ker smo se igrali v njem. racij. Otrokom si prizadeva predstaviti kulturno in naravno Drugaœe mi je bilo vse vøeœ. dediøœino njihovih dedkov in babic,srednjo generacijo æeli Øpela Jakob, krdelo Navihane taœke navduøiti za zdravo æivljenje v soæitju z naravo, starejøim pa pomaga podoæivljati œudovite spomine na mladost. Na jamboreeju mi je bilo zelo vøeœ. Imela sem se zelo dobro, Zaradi øiroke palete aktivnosti lahko zadovolji najrazliœnejøe ker je veliko deæevalo je nastalo blato. To z blatom je bilo potrebe in interese, ki jih med drugim omogoœa povezovanje najboljøe. Tega ne bom nikoli pozabila. z drugimi druøtvi, organizacijami in ustanovami øirom Slove- Neæa Jakob, krdelo Navihane taœke nije in po svetu. Svojim œlanom ob tem ponuja kvalitetno izobraæevanje na Se spomnite tiste pesmi Brayan Adamsa – Summer of 69? Œe razliœnih podroœjih in poskrbi za pestro druæabno æivljenje. se spomnite, potem veste o œem govori besedilo? No, tako Omogoœa spoznavanje æivljenja na podeæelju v preteklosti in nekako se mi je zdelo letoønje poletje, eno izmed najboljøih njegove kvalitete spretno in smiselno prenaøa v sodobni œas. do sedaj! Œeprav smo nekateri garali in delali kot nori, smo se Zaœetki druøtva segajo v œas, ko je delovalo kot aktiv kmeœkih æena. Uradno je bilo ustanovljeno leta 1998 in kot tako deluje vseeno zabavali in izkoristili moænost spoznavanja z ostalimi øe danes. Aktivne œlanice takratnega druøtva, ki je delovalo pod okriljem pospeøevalne sluæbe smo tudi povabile na naøo pri- 3500 skavti in predvsem skavtinjami. Priølo je do »velikega reditev in se jim zahvaljujemo za takratno in sedanje delo, ker so zaœele, kar me nadgrajujemo. buma« novih spoznanj, izkuøenj. Smeha, zabave in taroka. Predvsem smeh je bil tisti, ki nas je spremljal skozi tabor, po- leg deæja in blata seveda (tudi taroka). Mislim, da smo skavti ga. Milka Podlogar g. Rado Meden-kmetijski pospeøevalec ga. Anica Prijatelj lahko ponosni nase, saj smo se res zabavali in pripeljali tabor Logarji Ømarje-Sap Velika Slevica do konca s stilom! Jan Øavli – Vsevedi rakun, klan mogoœnega hrasta ga.Vida Oblak ga. Francka Stritar ga. Majda Koøir Želiš Velike Laøœe Velika Slevica Velika Slevica biti z nami? ga. Milka Prijatelj ga. Anica Hoœevar ga. Ana Gaœnik Velike Laøœe Mala Slevica Knej Skavtska skupina Økocjan – Turjak zaœenja novo skavt- sko leto in øe veœjo akcijo, saj skavtski duh øe vedno ga. Iva Tomøiœ ga. Tonœka Komac ga. Milka Debeljak kraljuje in norost deluje … Kaplanovo Prilesje sedanja predsednica druøtva

… in œe æeliø, da deluje tudi pri tebi, hitro skoœi na naøo Leta 2003 smo zasnovale in tudi uresniœile projekt, v okviru katerega smo si zadale nalogo iztrgati pozabi in ohraniti æensko spletno stran in se prijavi. Ampak pozor – prijave poteka- noøo iz let okoli 1900, ki je takrat veljala za praænjo. jo samo do 20. septembra!!! Najbolj se povezujemo s KONJEREJSKIM DRUØTVOM, tudi njihovi œlani so se oblekli v moøko noøo iz istega obdobobja. Øe z veœjim veseljem pa ste k nam vabljeni vsi, starejøi Druøtvo se predstavlja z druøtvenim praporom, ki smo ga prav tako kot obleke predstavile peto leto delovanja. Na eni strani je od 18 let. izvezen kruh v peharju, ki predstavlja hrano nasploh in æivljenje. Sv. Marta, zavetnica gospodinj, pa je upodobljena na drugi strani in ob njej datum, ko goduje – 29. julij – in napis KDOR KRUH DELI, SE MU V ROKAH MNOÆI. Spletna stran skavtov Økocjan – Turjak 1: http://users. Pri bolj delovnih predstavitvah uporabljamo svoje prte, na katerih je prav tako izvezen kruh v peharju in so delo naøih œlanic, skavt.net/skoturj1. in predpasnike, ki so prav tako delo naøih œlanic. Melita Øtrukelj, stegovodinja Vedno smo pozorne na dogajanja v obœini in izven nje ter se z veseljem odzovemo na povabila k sodelovanju. Nekaj dogod- kov med letom pa tudi same organiziramo in jih v okviru druøtva tudi predstavimo øirøi javnosti. Kronoloøko si med letom sledijo takole: najprej je koncert v domaœi dvorani ob mate- rinskem dnevu; dan gospodinj praznujemo 29. julija, domaœega æupnika poprosimo, da daruje maøo in se je tudi gospodinje udeleæimo, povabimo tudi gospodinje iz Za vse, ki mislite na nas! sosednjih druøtev in naøe druæenje popestrimo z raznimi dejavnostmi. Jeseni, prvo soboto v oktobru, pa organiziramo marmeladni dan in buœarijado, kjer Ne veste, kam s papirjem in zamaški …k skavtom! predstavimo svoje izdelke iz sadja in zelenjave, drobno pecivo in øe marsikaj, kar znamo. Veliko sodelujemo s knjiænico Preæihov Voranc. Vedno nam radi priskoœijo Kot ste æe v prejønji øtevilki izvedeli, bomo oktobra ponovno zbirali papir in novost … tudi plastiœne zamaøke. na pomoœ. Zabojnik za papir bo na Turjaku od petka, 10. oktobra, do vkljuœno nedelje, 12. oktobra. Naproøamo vas, da papir Skozi celo leto na razliœnih prireditvah sodelujemo z uœenci osnovne øole tja prinesete sami. Za veœje koliœine papirja (nad 50 kg) nas lahko pokliœete in vam ga odpeljemo mi. Ravno tako ga PrimoæaTrubarja. odpeljemo vsem tistim, ki papirja sami ne morete prinesti (starejøi, tisti brez prevoza …) V jubilejnem Trubarjevem letu je naø skupni projekt TRUBARJEV KRUHEK. Plastiœne zamaøke pa lahko oddate skavtom, ki vas bodo poœakali po vsaki sv. maøi v nedeljo, 12. oktobra. Pri naøem delu nam pomagajo tudi OBŒINA VELIKE LAØŒE, KMETIJSKA Kontakt za nujne primere in informacije: 040 423 674 ZADRUGA VELIKE LAØŒE, OSNOVNA ØOLA PRIMOÆA TRUBARJA Melita Øtrukelj, stegovodinja Leta 2004 pa je iz obeh druøtev, DRUØTVA PODEÆELSKIH ÆENA in KONJEREJSKE- Skavtska skupina Økocjan – Turjak 1 GA DRUØTVA, priøla ideja, da moramo izpeljani skupen projekt: obleœi svoje œlanice in œlane v razpoznavne obleke in to nadgraditi. Da so obleke obeh druøtev priøle øe Trobla 5/2008 32 Druøtva Øport 33 Trobla 5/2008

14. in 15. junij, Moninec, Œeøka: LOKOSTRELSKI KLUB Œlani; 1. mesto Edo Gorøiœ, 2. Marjan Kocman, 5. Boæo Vabilo Kovaœiœ, 6. Nejc Gorøiœ, 9. Marko Mihaliœ, 19. Øtefan Gru- na 9. pohod TURJAK POD NOVIM den in sreœanje na stiœiøœu 4 obœin VODSTVOM Œlanice: 1. mesto Ana Gruden 5. in 6. julij 2008, Dolenjske toplice, Slovenija: Œlani LOKOSTRELSKEGA KLUBA TURJAK smo na izrednem v Vrbici v Iøki tesni, obœnem zboru dne 5. junija 2008 izvolili novega predsedni- Œlani; 2. mesto Nejc Gorøiœ, 4. Edo Gorøiœ, 5. Øtefan Gruden ka: Antona Marolta. Kmalu po izvolitvi je predsednik sklical 6. Marjan Kocman, 7. Marko Mihaliœ, 8. Boæo Kovaœiœ ki bo v soboto, 27.septembra 2008. razøirjeni sestanek, kjer smo se konstituirali in konstruktiv- Œlanice: 2. mesto Ana Gruden no pristopili k delu. Zbrali smo se na delovni akciji, zaradi nujnih popravil obrabljenih tarœ, na katere bomo øe letos, Kadeti: 1. mesto Blaæ Gorøiœ predvidoma oktobra izvedli tekmovanje gozdni krog za slo- F inalna tekma za evropski pokal bo septembra na bolj do izraza, smo se œlani obeh druøtev pokazali v parih. venski pokal. Kupili smo tudi nekaj novih tarœ in lokostrelske Slovaøkem. Samo stanje in slavnostni sprehodi so bili kmalu dolgoœasni in opreme za potrebe kluba. Potrdili smo sodelovanje s sloven- sklenili smo, da se poveæemo v FOLKLORNO SKUPINO in se skimi skavti, ki bodo julija organizirali tabor pod Turjakom. Poleg evropskih smo se v letoønjem letu udeleæili tudi vseh skupaj nauœimo øe kakønega plesa. Obœina je naøe ideje takoj Lokostrelci bomo poleg øtevilnih drugih delavnic prikazali tekem za slovenski pokal, 3-D pokal, jadranski pokal in dru- tudi f inanœno podprla in f inancirala strokovno podkovano vo- vzdræevanje in izdelovanje lokostrelske opreme in zaintere- gih klubskih tekem. diteljico. Marca smo zaœeli trenirati in junija istega leta tudi æe sirane uœili streljanja. nastopili na trøkem dnevu. Trenutno sodeluje deset œlanov in Ob tej priloænosti obveøœamo vse obœane, od tistih najmlajøih dva harmonikaøa. Vedno se z veseljem odzovemo na vabila in do najstarejøih, ki ste zainteresirani za lokostrelstvo, da smo pokaæemo, kako se zavrtimo. Posamezniki se redno udeleæujemo tekmovanj za evropski pokal, dosegli smo naslednje doseæke: vam na voljo vsak œetrtek ob 17.00 na gradu Turjak, kjer se Ob 10. obletnici uradnega obstoja druøtva smo pripravile lahko preizkusite v lokostrelskih veøœinah. prireditev, na katero smo povabile tudi œlanice sosednjih 19. in 20. april 2008, Vorau, Avstrija: druøtev. Vera je aktivirala »ta mlade«. Marjana, Martin in Œlani: 2. mesto Nejc Gorøiœ, 4. Marjan Kocman, 6. Boæo Tomaæ so del naøih aktivnosti strnili na CD in nam to tudi Kovaœiœ, 8. Marko Mihaliœ, 14. Øtefan Gruden Za dodatne informacije pokliœite na 041 569 335 – Øtefan prikazali med prireditvijo. Œlanice: 1. mesto Ana Gruden Gruden. Øtefan Gruden Del naøega druæenja se je zakljuœilo pri Andreji, ki nam je postregla z obaro. Po okrepœilu so kar trije harmonikaøi raztegnili mehove. Æivahno se je pelo in plesalo. Za veselo druæenje in prijetno dopoldne se vsem lepo zahvaljujemo. Naøemu vabilu so se odzvali tudi œlani Turistiœno narodo- pisnega druøtva Razkriæje. Veselo druæbo je del dneva pre- CESTNO HITROSTNO KOLESARSKO TEKMOVANJE V KRONOMETRU vzela Marjana in jih s postankom na Podsmreki odpeljala na Luæarje, kjer jim je tudi g. Adamiœ povedal marsikaj zani- V nedeljo, 22. junija 2008, je bilo v organizaciji TVD Par- Moøki nad 40 let mivega. Ustavili so se pri sv. Primoæu in pozno popoldne tizan Velike Laøœe izvedeno kolesarsko tekmovanje v kro- 1. Franc Kutnar 8:44 zakljuœili naøe druæenje pri Janezu in Zdenki v Robu. Pohod bomo zaœeli ob 08:30 iz Krvave Peœi (obœina nometru. Tekmovanje je potekalo na cesti Knej–Karlovica. 2. Matej Hren 9:11 Naj se vam vsem pridnim gospodinjam, ki ste napekle Velike Laøœe), iz Iøkega vintgarja (obœina Ig ), z Vidovske Tekmovanje je bilo odprto in namenjeno rekreativcem. Naøi 3. Joæe Stariœ 9:30 œudovite sladke dobrote zahvalim za ves trud in vloæeno planote z Osredka (obœina Cerknica), z Rakitniøke obœani so tekmovali tudi za obœinsko prvenstvo. 4. Anton Hoœevar 10:13 delo. Œlanice DPÆ Velike Laøœe upamo, da se bomo øe veli- planote iz Rakitne (obœina Brezovica). V Vrbici, ob 5. Mirko Pavøiœ 10:59 kokrat sreœevale in sodelovale na razliœnih prireditvah. sotoœju potokov Iøke in Zale se bomo sreœali nekako ob Rezultati 10. uri, potem pa bomo skupaj odøli v Krvavo Peœ, kjer za DPÆ Bojana Doløina bosta gostitelja obœina Velike Laøœe in druøtvo Claustra Uœenke OØ Alpium Iuliarum pripravila sreœanje pohodnikov. 1. Neæa Hoœevar 9:08

Odhod avtobusa izpred OØ Velike Laøœe bo ob 07:45. Uœenci OØ Po zakljuœku prireditve bo pohodnike odpeljal avtobus 1. Nejc Hren 9:12 iz Krvave Peœi nazaj v Velike Laøœe. 2. Jakob Hoœevar 10:42 3. Urban Gruden 11:17 Zahtevnejøe pohodnike pa bo kombi izpred OØ odpeljal 4. Jan Zakrajøek 12:12 ob 6:00 na Luæarje, kjer bodo zaœeli svoj daljøi pohod v iøko tesen. Æenske Irena Hren 11:10 Zala Hoœevar 14:25 Ne pozabite: primerna obutev in obleka vas bosta obvarovali pred vodnatostjo iøke tesni. Moøki do 40. let V primeru deæja bomo pohod prestavili. Klemen Koøir 7:48 Luka Koøir 7:57 Z veseljem vas priœakujemo! Joæe Økulj 8:39 Jernej Koøir 8:54 V Gornji Radgoni smo se udeleæili tekmovanja v plesa- Jure Adamiœ 9:14 nju polke. Drugo mesto sta zasedla Marta Debeljak in Primoæ Æagar 9:27 Peter Indihar.. Obœina Druøtvo Velike Laøœe Claustra Alpium Iuliarum Jure Stariœ 10:08 Œestitamo. Za DPÆ Bojana Doløina Primoæ Podlogar 11:02 Nejc Hoœevar 12:57 Trobla 5/2008 34 Øport Øport 35 Trobla 5/2008

tekmovalce spremlja in usmerja na tej poti. KICKBOXING EVENTS Tekmovalci: imajo posebaj prilagojene treninge in so v klubu zaæeljeni v œim veœjem øtevilu. Velik poudarek je Ponovno smo tu in œas treningov se nezadræno bliæa. na motiviranosti in delo v skupini z istim ciljem - DOSEŒI Poœitnice so (pre)hitro minile in øola je ponovno postala ŒIM VEŒ. Posebaj se izoblikuje timsko delo posameznika, nekaj vsakdanjega. Dobra novica je ta, da se v sredini œlani se nauœijo solidarnosti in podpore tako na treningu, septembra zaœnejo tudi treningi kickboxa. Verjamem, da vsi, kot v æivljenju. Praviloma so tekmovalci nekonf liktne osebe, ki ste lansko sezono trenirali do konca sedaj komaj œakate samozavestni z izoblikovanimi lastnostmi, kot sta delovne na nadaljevanje pridobivanja znanja tehnike, novi œlani pa navade in spoøtovanje do ljudi in samega sebe. se bodo pod budnim oœesom obeh trenerjev uœili zaœetnih Razno: seveda pa nekateri trenirajo kickboxing kot dopolnilo tehnik in poskuøali dohiteti svoje vrstnike. k dugemu øportu, saj se tu pridobi telesna pripravljenost, ki Omenim naj, da smo v zakljuœku sezone pripravili nastop je ponavadi viøja kot pri øportu, ki ga trenira posameznik. skupaj s skupino, ki trenira gimnastiko in pokazali kaj smo Drugi razlog je æelja po gibanju, ko æelimo narediti nekaj za Edo&Saøo- dræavna prvaka Nuøa&Nina Andrej&Miha se nauœili v nekaj mesecih treninga. Odzivi obœinstva so bili svoje zdravje in treniramo le rekreativno, to pa nam pomaga veœ kot zadovoljivi, pogreøali pa smo nekaj vidnejøih ljudi v pri uravnavanju telesne teæe, kjer vam lahko trener pomaga naøem kraju med gledalci. Upamo, da se bo to v tej sezonoi z razliœnimi nasveti in sestavo diet v kombinaciji s treningom, spremenilo in bomo deleæni veœje pozornosti za naø trud. boljøi psihof iziœni pripravljenosti, teamski motiviranosti... Treningi bodo po novem urniku potekali v dveh skupinah Uœinki KICKBOX-a in sicer od 18:00 – 19:00 ure (toreki in œetrtek) potekajo • dobro vpliva na oblikovanje pozitivnega znaœaja, treningi mlajøe skupine do 15 let, od 19:00 – 20:00 ure pa kot so pogum, notraninji mir, previdnost, pazljivost, so na vrsti starejøi œlani. Novost je tudi to, da z mesecem krepitev samozavesti,... oktobrom zaœnemo treninge v Ribnici (øportni center). • razvoj psihomotoriœnih sposobnosti: moœ, hitrost, Treningi bodo potekali ob enakih urah, prav tako so gibljivost, vzdræljivost enako razdeljene skupine, le da v Ribnici treniramo • lahko je dopolnilo drugim øportom ob ponedeljkih in sredah. Torej vsak œlan lahko trenira • mladi se oblikujejo v zdrave in timsko motivirane Nataøa&Jovana Saøo&Edo Urban&Benjamin øtirikrat na teden brez doplaœil. ljudi V nadaljevanju bi predstavil øe malo potek treningov v Za konec bi omenil øe nekaj uspehov, ki smo jih dosegli v bodoœe, natanœneje pa si lahko vse skupaj ogledate na www. prejønji sezoni. Torej na dræavni ravni je Gaøper K. dosegel kickboxing-spirit.si. odliœno drugo mesto v skupni razvrstitvi, Saøo J. In Edo L pa Leta pri katerih zaœnemo s treningi niso odloœilnega pomena. sta osvojila prvo mesto v skupni razvrstitvi in tako ponovno Pri kickboxingu sta pomembna vztrajnost in osebne æelje postala dræavna prvaka. posameznika. Predvsem je pomembno, da kickboxinga Kot sem obljubil pa øe rezultat s SP na Madæarski, ki je ne jemljemo kot “pretepaøki øport” in se z njim pobliæe potekalo maja v mestu Szeged. Priprave, ki sem jih opravljal spoznamo. Tekmovalni kickboxing predvsem semi in light skupaj s Tomaæem Barado in Dejanom Zavcem so obrodile contact temeljita na poudarku tehnike v kombinaciji z dobro sadove, tako sem v spremstvu osebnega trenerja Igorja P. telesno in psihiœno pripravljenostjo tekmovalca. Omenjeni ponovno osvojil naslov svetovnega pokalnega zmagovalca. disciplini kickboxinga sta v klubu tudi najbolj zastopani, Tudi Dejan je po odliœni borbi zmagal in ostal nepremagan, prav tako, pa je zagotovljeno veœje øtevilo domaœih in tujih ter v igri za izzivalca v boju za svetovnega prvaka. Larisa&Naja Rok&Naja&Larisa Aerokickboxing team tekmovanj za tekmovalce. Za informacije pa sem vam z veseljem na voljo na gsm Zaœetniki: spoznajo kickboxing kot borilni øport in se nauœijo øtevilki 051/ 60-90-33, ali pa mi piøite na e-mail naslov; edo. osnovnih udarcev in gibanja. V tej fazi je zelo pomembno [email protected], ter si oglejte naøo spletno stran: www. pravilno izvajanje tehnik udarcev, kar zelo olajøa delo v kickboxing-spirit.si. nadaljevanju. Poglavitna naloga trenerja je spodbujati delovne Trener: Edo Latiœ II. dan navade posameznika, motivacija, poskrbeti za pravilno izvajanje tehnik, trajanje zaœetne faze pa je odvisno od vsakega posameznika posebaj. Nekateri napredujejo hitreje, drugi so vztrajnejøi,... Nadaljevaljni: œlani, ki obvladujejo osnove priœnejo s treniranjem bolj zahtevnih tehnik in naprednejøih Naja&Rok Jovana&Klavdija Edo – naslov svetovnega pokalnega zmagovalca kombinacij. Ker imajo v veœini æe razvite delovne navade pri treningu, je delo øe posebaj motivirano, saj se nekateri izmed œlanov æe pripravljajo na prve manjøe tekme na dræavnem nivoju. Treningi potekajo v tej fazi vsaj trikrat tedensko, posameznik pa mora doloœene vaje izvajati tudi v dnevih , ko ni organiziranega treninga v klubu. Pomembno je, da se tekmovalci udeleæujejo œim veœ tekmovanj in tako nabirajo izkuønje. Tu igra odloœilno vlogo trener, ki Pred nastopom ob zakljuœku 1.sezone Dan&Æiga Nina&Nuøa Edo&Pokal SP 2008 Trobla 5/2008 36 Øport Øport 37 Trobla 5/2008

Zdrava RAZPIS TEKMOVANJA Vabilo na cestno kolesarsko preobrazba DRŽAVNO PRVENSTVO gorsko tekmovanje – vadba za – 2. TURNIR VETERANOV IN telo in duha REKREATIVCEV V NAMIZNEM v kronometru TENISU ZA JAKOSTNO TVD Partizan Velike Laøœe organizira cestno kolesarsko Sprostitev – vitalnost gorsko tekmovanje v kronometru, ki bo v nedeljo, 14. – energija – eter – LESTVICO V SEZONI septembra, ob 14.00. Tekmovanje bo izvedeno na cesti obnova moči Spoøtovani! Logarji–Zgonœe pri Velikih Laøœah–sv. Primoæ. Prijava na 2008/2009 tekmovanje bo moæna na dan tekmovanja na startnem Æe veœ let skupaj s starejøimi, ki si prizadevajo ohranjati vitalnost Vljudno vas mestu, to je na kriæiøœu Logarji–Marinœki–Zgonœe od tudi v pokoju, ter z mlajøimi, ki se zavedajo, kako pomembno je V VELIKIH LAŠČAH vabimo na najveœji 12.30 do 13.45. Tekmovalci bodo startali posamezno biti zdrav, v ravnovesju in ustvarjalen v vsakodnevnem delov- konjeniøki spektakel pri nas, tekmovanje za svetovni z razmakom 30 sekund. Med posameznimi tekmovalci nem in druæinskem æivljenju, obiskujemo Vadbo za prebujanje pokal v preskakovanju ovir ima organizator pravico doloœiti veœji œasovni razmik. ORGANIZATOR: TVD Partizan Velike Laøœe ustvarjalnih energij. To je vadba, pri kateri se sprostimo, napol- UGAR 2008 FEI World Cup, Startno mesto je na nadmorski viøini 538 m, dolæina nimo baterije in si vzamemo prepotreben œas samo zase. Ob KRAJ: øportna dvorana pri osnovni øoli ki ga na Posestvu Ugar pri Ribnici letos æe tretjiœ proge je 3,250 km. Cilj je pred cerkvijo sv. Primoæa in tem ohranjamo zdravje in vitalnost ter se uœimo uravnoveøanja DATUM IN ŒAS: sobota 15. november 2008 zapored organiziramo Feliciana na nadmorski viøini 817 m. Cesta je v celoti energij. Vadbo obiskuje veliko œlanic æe vsa leta in pripovedu- ob 9.00 uri od 19.–21. septembra 2008. asfaltirana. jejo, da so se njihove zdravstvene in energetske teæave z rednim VODJA TEKMOVANJA: Igor Sever Tekmujejo lahko samo amaterji brez licence kolesarske- obiskovanjem vadbe izjemno izboljøale in v nekaterih primerih Zanimivosti: ga tekmovalca. Tekmovalci bodo razvrøœeni po kategori- celo povsem odpravile. jah glede na starost in spol. Tekmovalci tekmujejo na la- STAROSTNE KATEGORIJE: MOØKI POSAMEZNO - Nagradni sklad v vrednosti 90.000 EUR. Kako potekajo naøe vadbe? Prvi del vadbe je namenjen stno odgovornost. Dodatna pojasnila dobite na telefonski – do 39 let - Tekmovalci iz 16-ih dræav. ogrevanju telesa in zavedanju sebe po naporu vsakdanjega - Vsak tekmovalni dan po 4 tekme v razliœnih øtevilki: 031 361 564 (Joæe). æivljenja. Drugi del je raztezni in vsebuje vaje za posame- – od 40 do 49 let kategorijah. Razglasitev rezultatov bo pri domaœiji Juvanc na Zgonœah. zne sklope telesa, da zdravje najdemo skrito globoko v te- – od 50 do 59 let - Prenos tekme za Svetovni pokal v nedeljo, 21. Rok za pritoæbe bo 15 minut, nato bo podelitev medalj lesu in ga pripeljemo na povrøje. Vaje potekajo v razliœnih – od 60 do 64 let septembra na TV SLO. za posamezne kategorije. poloæajih: leæe, sede, na stolu, z uporabo uteæi, blazinic, – od 65 do 69 let - Veœ kot 1000 m² pokritih razstavno-prodajnih palic, æogic ... Tretji del vadbe obsega sproøœanje, spozna- prostorov. Kategorije vanje navad in njihovo preoblikovanje, odprava œezmernih – od 70 do 74 let - Odliœna kulinariœna ponudba VIVO Cateringa. napetosti, meditacija in pot pozornosti ter plemenito opa- – nad 75 let - Napihljivo igriøœe. Uœenke OØ Dekleta do 35 let zovanje. ÆENSKE POSAMEZNO Uœenci OØ Dekleta nad 35 let Uœinki vadbe so takojønji in se na vaøem poœutju odraæajo – do 39 let Program prireditve ter ostale zanimivosti najdete na æe po prvi vadbi. Vaje so primerne za vse starostne skupine. www.ugar.si. Moøki do 40 let Najbolj se posvetimo hrbtenici, sklepom, rokam, nogam in – nad 40 let Moøki nad 40 let pravilni uporabi svojega telesa, da premagamo napade oste- DVOJICE Prodaja vstopnic za soboto in nedeljo: www.eventim.si. oporoze, degenerativnih sprememb telesa, revme, iøiasa, – moøke do 39 let, od Cena: 10 €, za otroke do 14 leta vstop prost. boleœih komolcev, kolen, tudi prebavnih motenj in prebu- 40 do 59 let in nad dimo (obudimo) delovanje telesa na vseh nivojih. Cilj naøe 60 let Petek, 19. septembra, vstop prost za vse. Dobiœek od vadbe je samozdravljenje, dobro poœutje, obnovitev in na- vsake prodane vstopnice bomo namenili OØ Ribnica Vsak otrok je bolj dragocen polnitev telesnih celic, da smo vedno dobre volje in nas stres – æenske – enotna za razvoj øporta in øole v naravi. kategorija vsakdanjega tempa ne muœi veœ. in bolj œudovit Torej, œe æelite obnoviti moœi in s tem poskrbeti, da bo vsak- NAŒIN IGRANJA: Igra se po skupinah 3 do 4. Prvi in kakor vsa œudesa tega sveta – danje æivljenje kvalitetno, se nam pridruæite. Ker pa smo po drugi se uvrstita v f inalno skupino, naravi nasmejani, se uœimo uporabljati in se zdraviti z notranjo ostali v tolaæilno skupino, kjer se igra svetlobo in notranjim nasmehom, ga delimo z vsemi. Vrhunski konjeniški spektakel bolj zapleten na izpadanje. Posamezna skupina se Brezplaœna vadba bo v ponedeljek, 22. septembra in 29. sep- igra, œe je prisotno vsaj pet igralcev, ponovno v Sloveniji kakor vsi vrtinci sonca – tembra, da ugotovite ali so vaje primerne za vas. Nato pa vas æenske dvojice se igrajo, œe bodo vabimo, da se nam pridruæite øe naprej vsak ponedeljek ob V Ribnici bo med 19. in 21. septembrom 2008 na Posestvu bolj se zmore spreminjati, 19.30 v dvorani KTZ na Turjaku nad Mercatorjem. prijavljene vsaj øtiri dvojice, sicer se prikljuœijo moøkim parom ustrezne Ugar æe tretjiœ zapored potekal svetovni pokal Mednarodne Œisto vsega pa ne bomo razkrili, saj zainteresirane, ki bi se æeleli rasti in ustvarjati kaj novega.« starosti. konjeniøke zveze (FEI) v preskakovanju ovir, UGAR 2008 FEI prikljuœiti vadbi, tudi med letom vsak prvi ponedeljek v mese- World Cup. Slovenija bo imela œast v teh dneh gostiti svetov- (Pam Brown) cu vabimo na brezplaœno vadbo. Vadbe se lahko udeleæi vsak, no konjeniøko elito. V tridnevni turnirski preizkuønji se bo v saj lajøa boleœine. Za vadbo potrebujete le debelejøe nogavice, PRIJAVE: Pol ure pred priœetkom tekmovanja parkurju pomerilo okoli 80 tekmovalcev in preko 200 konj iz ohlapno oblaœilo in veliko brisaœo (ali armaf leks). Ko pridete, v dvorani. ste lahko tudi slabe volje, saj se boste v naøi druæbi gotovo raz- 22-ih dræav. Najboljøi jahaœi bodo prejeli nagrade v skupni vrednosti turnirja 90.000 EUR. Tekmovanje v preskakovanju Prvo in poglavitno, vedrili in morda tudi odloœili za ponoven obisk. Za upokojene PRIJAVNINA: 12,50 €, plaœilo pred priœetkom œlane bomo nudili dodaten popust. V kolikor pa imate teæave, turnirja v dvorani. ovir, ki spada med olimpijske discipline, je edinstveno na slo- kar otrok priœakuje od nas ki izvirajo iz telesnega stanja, se lahko dogovorimo za terapi- venski øportni sceni, saj je nivo tekmovanja na ravni CSI***- jo bioenergije, biodinamiœne kraniosakralne osteopatije ali ZAKLJUŒEK: Razglasitev rezultatov in podelitev W, poleg tega pa predstavlja izjemno promocijo turizma in in kar mu moramo dati, masaænih tehnik, moæna je tudi izmera in postavitev zaøœitnih medalj bo takoj po zakljuœku turnirja gospodarstva na regionalnem in nacionalnem nivoju. Vse ploøœ in izmera sevanja v vaøem bivalnem okolju. Vnaprejønji v dvorani. Medalje prejmejo prvi bolj cenjeno pa postaja tudi s poslovne strani, saj se elegan- je spoøtovanje. dogovor je nujen po telefonu: 041 745 363 – Tina Seøek, tera- øtirje med posamezniki in dvojicami ca tega øporta æe zdruæuje s poslovnimi priloænostmi med (I. Cankar) pevtka in vaditeljica. ter prvi v tolaæilni skupini. pomembnejøimi slovenskimi podjetji. Trobla 5/2008 38 Naøa dediøœina Naøa dediøœina 39 Trobla 5/2008

krøœen Primoæ Trubar. Økocjan sicer upravno sodi v Obœino POHOD Grosuplje, vendar je zgodovinsko tesno povezan z Turjakom. S pestro zgodovino kraja nas je obøirno seznanil vodnik PO TURJAŠKI Andrej Jakob. Ogledali smo si novo spominsko obeleæje ob 1000-letnici omembe cerkve v Økocjanu in 500. obletnice TURISTIČNI POTI – krsta Primoæa Trubarja, skulpturo, ki ponazarja Kristusa in Trubarjevo knjigo z njegovimi besedami: »Pred Bugom smo vsi glih«, nameøœeno na pokopaliøkem poslovilnem objektu, SOBOTA, 21. JUNIJA ter spomenik æupniku Janezu Jerebu, ki je leta 1907 poveœal Voden pohod po tradicionalni turjaøki turistiœni poti je letos dotedanjo staro cerkev in napisal edinstveno farno kroniko. z razøirjeno vsebino v celoti izvedlo Druøtvo za ohranjanje Iz Økocjana smo pohod nadaljevali mimo izvira Zdravøœek dediøœine z Gradeæa. in skalne votline Puøœava, v kateri je po ustnem izroœilu in vidnih sledovih nekoœ prebival moæ – œlovek samotar. Predsednik Druøtva za ohranjanje dediøœine iz Gradeæa Boris Izvedeli smo, da naœrtuje Druøtvo za ohranjanje dediøœine iz Zore je ob 9. uri Pred Domom krajanov na Turjaku pozdravil Gradeæa v Puøœavi postaviti boæiœne jaslice. Pot nas je dalje zbrane pohodnike in jim predstavil naœrtovan potek pohoda, vodila do Mrzlice, kjer je bil nekdaj gradeøki neusahljiv izvir ter zaæelel prijetnega doæivetja v skupnem druæenju po poteh, vode. Vodnjak so po starem uporabljali øe po drugi svetovni ki vodijo veœinoma po bliænjih gozdovih. vojni. V koritih so napajali æivino, vaøke æenske so tam prale Po poti nas je vodila Meta Klanœar, lokalni vodniki pa so 1897. V zidni niøi kapelice je tudi æara s posmrtnimi ostanki in suøile perilo, v økaf ih na glavah pa domov nosile vodo na pomembnejøih toœkah predstavili posamezne lokalne najmlajøega grofa Karla Auersperga, ki je umrl v Montrealu (nekaj teh pripomoœkov je shranjenih v zbiralnici starega kulturne in naravne znamenitosti. 3. februarja 2004. Ogledali smo si tudi zunanjo grobnico okrepœilom. Po krajøem poœitku smo si ogledali notranjost orodja kmetije Zabukovec). Leta 1973 pa so vaøœani naredili hram vodnega zajetja, namestili vodne œrpalke in tako dobili Od zbirnega mesta smo krenili v globel pod vasjo, turjaøkih grofov, ki je bila zgrajena med 1925 in 1927. podruæniœne cerkve sv. Ahacija. Letos namreœ mineva æe 415 let od znamenite zmage, ki jo je grof Andrej Turjaøki pri Sisku vaøki vodovod. Sedaj se vas z vodo oskrbuje preko novega imenovano Trøœica, od koder so se domaœini øe pred pol Pot smo nadaljevali po gozdni stezi volovskega borøta, v javnega vodovoda. stoletja oskrbovali s pitno vodo iz studenca. V lesenih økaf ih katerem so øe opazne sledi nekdanjih izkopov æelezove rude, izbojeval nad Turki. Na dan zmage je bil ravno praznik sv. ali bankah so jo na hrbtih Ahacija, odtod izvira tudi poimenovanje cerkve. Z zgodovino Po petih urah prijetnega druæenja, 12 km prehojene poti nosili na svoje domove, cerkvice in njeno znamenitostjo nas je poduœil vodnik Eugen in spoznavanja zgodovine, ki jo molœe priœajo naøe vasi pri koritu pa so napajali Øerbec. govejo æivino. Iz Trøœice Po severnem gozdnatem poboœju smo se spustili v smeri smo se po grofovskih Velikega Loœnika. Pred vasjo smo zavili desno, preœkali gozd stezicah povzpeli do turja­ in prispeli na Mali Loœnik. Vas je nastala okoli leta 1200 økega gradu. Boris Zore je kot pastirsko naselje, ki je pripadalo takratnim gospodarjem na kratko povedal nekaj o ozemlja, turjaøkim grofom. Na sredini vasi smo postali ob zgodovini gradu, vse od kapelici, narejeni iz debla vaøke lipe, posajene leta 1593 v njegovega nastanka leta œast zmage Andreja Turjaøkega v bitki proti Turkom pri Si­ 1067 pa do danaønjih sku. Kapelico je lani postavil vaøœan Anton Petriœ in jo dal dni. Sledil je ogled gradu posvetiti Svetemu Antonu Puøœavniku. in razstave »Trubar in Prav niœ utrujeni smo jo mahnili naprej do idiliœne in Turjaœani« ter Lutrove osamljene Sloke Gore (635 m), kjer sta nas æe œakala zakonca kapelice, v kateri je Peœnik. Teæko bi ju zgreøili saj sta svojo hiøo prazniœno pridigal Jurij Dalmatin. odela v plapolajoœe zastave: obœinsko, dræavno in zastavo V kapelici nam je vodnik Evropske skupnosti. Med prijetnim klepetom sta nas pogostila predstavil zanimive freske. z osveæilno pijaœo in pecivom. Ker veœina pohodnikov ni Med najlepøe sodi freska kazala pretiranih znakov utrujenosti, do cilja na Gradeæu pa na severni steni kapelice, ki nas je loœilo le øe kakønih 20 minut hoje, je bila uresniœena tudi prikazuje pohod in poklon ideja o podaljøanju naœrtovane poti in moænosti dodatnega treh kraljev. V obdobju ogleda farne cerkve v Økocjanu, v kateri je bil leta 1508 preganjanja protestantov in bliænji gozdovi, smo priøli na cilj – Suøilnica sadja na so v majhnem prostoru Gradeæu. Pohodnike je æe œakala sveæa obara iz kotla, ki so nad vhodom v kapelo jo je pripravile vaøke æene. Vaøœani, œlani in œlanice druøtva, Juriju Dalmatinu priredili so pohodnike postregli øe s pecivom, domaœimi øtrukeljœki in skrivaliøœe – ga navidezno osveæilno pijaœo. zazidali, skrivni rov z Po okrepœilu in krajøem poœitku so si nekateri pohodniki izhodom pa zamaskirali s svetnikom. V tem varnem prostoru in dalje mimo globoke krnice. Po ozkih stezicah in œez dva ogledali øe vaøko ekoloøko suøilnico sadja, zgrajeno leta je lahko Dalmatin nemoteno prevajal Biblijo. potoœka smo priøli na najniæjo toœko pohoda – na obmoœje 1938, ki so jo vaøœani skrbno obnovili. Prav tako so si ogledali Po ogledu gradu smo pohod nadaljevali mimo odcepa za stari bajdinøkih mlinov. Nekoœ pomembni mlini, ki so mleli moko zasebno zbirko starega kmeœkega orodja v neposredni bliæini grad in se povzpeli do krajevnega pokopaliøœa, kjer smo si za veœino laœnih ust v okolici, so danes opuøœeni, zaraøœeni suøilnice. ogledali grajsko kapelico in grobnico turjaøkih grofov. Lokalni in æe povsem propadli. Med drevesi zelenega gozda smo se vodnik Eugen Øerbec je v Grajski kapelici pokazal shranjeno po zloæni gozdni poti povzpeli do dræavne ceste, jo preœkali Pripis: Pohodnikov bi bilo zanesljivo øe veœ, œe tiskarski srce Hanna von Auersperga, viteza Napoletanskega, Georg in sopihnili v hrib do najviøje toœke naøega pohoda – na økrat ne bi ponagajal œastniku Delo, ki je napaœno objavil reda in v sluæbi Papeæa Pija IX. in cesarja Franca II. Padel Goro. datum pohoda, in sicer so zapisali, da bo le-ta naslednji je v bitki kot nadporoœnik leta 1861 v Gaeti, kjer poœiva tudi Ogreti in malo zadihani smo osvojili Goro (748 m), kjer dan – v nedeljo 22. junija 2008. Klub preklicu napaœne njegovo telo, njegovo srce pa so prenesli v njegovo deæelo, ki stoji cerkev sv. Ahacija. Panoramski razgled po bliænjem objave je v nedeljo pred Dom krajanov v Turjaku prispelo mu je dala æivljenje in v bliæino njegove rodbine. V kapelici mokreøkem hribovju pa vse do Triglava, Kamniøkih Alp, øe 10 pohodnikov, ki sta jih Andrej Jakob in Avgust Gaøpariœ je tudi grobnica rodbine Auersperg, v kateri je pokopano Ljubljanske in Grosupeljske kotline, Velikih Laøœ in celo popeljala po isti poti, razen ogleda Økocjana. 18 œlanov grofovske druæine, ki so umrli med leti 1806 in do Sneænika, je na polnil naøe duøe in pregnal utrujenost. Organizator nas je pogostil z brezalkoholno pijaœo in Besedilo in fotograf ije: Joæe Jerøin Trobla 5/2008 40 Naøa dediøœina Naøa dediøœina 41 Trobla 5/2008

najboljøi. Pri dobri letini naj bi pridelek na celotni njivi znaøal PO 40. LETIH NA veœ kot tri mernike prosa. Toliko radosti kot jo je rast pro- sa prinesla moji druæini, jo je zagotovo prinesla tudi ptiœem. GRADEŽU PONOVNO Pridelek smo si namreœ sicer brez dogovora delili æe pred æetvijo, nekaj zrnja pa se je osulo in ga bodo ptiœi øe pospra- Tradicionalni ŽETEV PROSA vili. Po 40 letih bo na Gradeæu ponovno zadiøalo po pravi domaœi kaøi.« KOSTANJEV V prejønji izdaji Troble ste lahko prebrali œlanek Trubarje- Stanislav nam je øe povedal, da je bilo v njegovih otroøkih le- va malica – prosena kaøa. Za vse tiste, ki so le naøi obœasni tih veliko polja zasejanega z belim in œrnim prosom za kaøo, bralci, naj ponovimo, da so letos na Gradeæu posejali proso s sivim pa za meøani æitni kruh. Kot mu je znano, danes kar POHOD po starih obiœajih. Proso je v tem œasu æe dozorelo, æanjice øirøe naokrog ni nikjer veœ njive, na kateri bi sejali proso. Na so ga poæele, zvezale v snope, in proso danes æe ometo, koncu nam je øe zatrdil, da bo tradicijo sejanja prosa skuøal preœiøœeno in osuøeno œaka na mlinske stope, da ga oluøœijo ob pomoœi œlanov druøtva nadaljevati. lupin in presejejo. V SOBOTO, 25. OKTOBRA 2008, Besedilo in fotograf ije: Joæe Jerøin OB 11. URI

Metje prosa bodo pripravljale in ponudile obiskovalcem Gradeæa œlanice ZBIRALIØŒE PRI BRUNARICI TD TURJAK druøtva za ohranjanje dediøœine. (avtobusna postaja Turjak)

Triurni pohod bodo vodili izkuøeni vodniki !

Ob zakljuœku pohoda na Gradeæu

Proso je zrelo za æetev Kako je æetev potekala? KOSTANJEV Vse æanjice so æele æe v mladih letih, zato jim je ølo delo odliœno od rok. Tako kot nekoœ so se lotile æetve z nabruøenimi srpi. Ni jim manjkalo dobre volje, nasmejanosti PIKNIK in æivahnosti, pa tudi æeti niso pozabile: »V desno roko srp, z Retanje prosa. Slama ostane na reti, zrnje pa na podu. levico zajameø øop prosenih bilk, øop zadræiø v dlani in øvrk s ZA KOSTANJ, MOØT srpom nad rastiœem«. Samo vœasih je kakøna za hip zadræala In kaj o letini prosa meni Stanislav Zabukovec, ki je na svoji srp in morda prav takrat v srcu nostalgiœno obudila spomin njivi posejal proso? IN ENOLONŒNICO BO POSKRBLJENO iz œasov æetve v mladih letih. Øope prosa so nato zloæile in Nasmehne se : »Za zaœetek ni prav slab in tud ne prav dobr,« povezale v primerno velike snope. nato pa resno nadaljuje: »Prva letina oziroma pridelek ni Tudi metje prosa v parih je bilo prav zanimivo. Oœiøœeno pro- so sedaj œaka le øe na suøenje na soncu in æe bo pripravljeno PRIJAVITE SE NA TEL.: 041 766 116 za mlinarja, ki bo iz prosa naredil pøeno za kuhanje prosene kaøe. Proseno kaøo, kakrøna je bila v Trubarjevih œasih, pa

STARTNINA 7 € ZA ØOLOOBVEZNE OTROKE BREZPLAŒNO

IZKORISTITE ZADNJO OKTOBRSKO SOBOTO ZA REKREACIJO IN ZABAVO !

Druøtvo za ohranjanje dediøœine

Vejanje prosa. Pri metanju z vevnico zrnje zleti na doloœeno mesto, Æetev prosa pleve pa ostanejo loœeno pred zrnjem. Trobla 5/2008 42 Naøa dediøœina Oglasi 43 Trobla 5/2008 LABODJI SPEV RDEČI SEDEŽI

STAREGA In sonce, ki smeje zunaj se predrzno KOZOLCA ter vabi zapeljivo da zapelje me v oblake Pred mnogimi so leti, si kmetje, kjer kradel nebo nov velik kozolec zaæeleli. V redkim pticam bi svobodnim. gozd so odhiteli, sekire zavihteli In veter, ki miruje in æage ostre v roke vzeli. Podr- potiho me prevzema te hraste in pa smreke so roœno obtesali, izdolbli, obrezali in iz mi um je zasvojil…. delov ogrodje so zvezali. Ga na …..hipnotiziram sledim stebre poloæili, na njem øe stre- potem nepredvidljivim ho naredili, z ræeno slamo skrb- bistva ne najdem no jo prekrili, pa tudi na okrasje ko se poglabljam niso pozabili. posamezni besedi. Kaj vse kozolec je v œasu svo- jem doæivel, povedal bi lahko le Ko se zavem on, œe ne bil bi nem. Ob æetvah zagledam: øtanti pod teæo æita so jeœali, po nekaj glav iznad naslonjaœev koønji po sveæem senu so diøali. dobil je starec novo pokrivalo, da kot øema je, ki v æivljenju Prvi poljub na njem dekle je fantu dalo, pod njegovo streho œaka le na pustno øe zabavo. v soju mnogih luœi. boæansko se je spalo. Vse lepo in skrivnostno, kar tam se je Sem le nekdo Pripis: Verjeli ali ne, kozolec stoji v naøem kraju, v prijetni zgodilo, ne bo nikdar veœ se s takim æarom ponovilo. vasici neokrnjene narave. ki je daleœ stran Stara slama na strehi poœasi je sprhnela, klobuk lepotcu je z in plava…valovi glave posmehljivo snela. Pa glej ga øment, iz desk in pleha Besedilo in foto: Joæe Jerøin in se odmika prostoru v katerem stabilizirano POSEK LESA sedi njegovo telo. STORITEV S KMETIJSKO MEHANIZACIJO Le sedeæi so prijetni Virant Joæe ko brez zadrækov Gsm: 041/384-695 kontraverzno Dopolnilna dejavnost in predrzno pleøejo v prostoru. Vsi so rdeœi! Zaposlimo pizzopeka (m/æ) za nedoloœen œas, zaæeljene iskuønje, ki pa niso pogoj. Miha Indihar Bar-Pizzeria ROZAMUNDA,

Turjak 17, 1311 Turjak. Info: 041/887-007

Uœenje je fantastiœno, kajti vedno ko se uœiø œesa novega, tudi postaneø kaj novega. (M. Koøir) Trobla 5/2008 44 Iz naøih æupnij Iz naøih æupnij 45 Trobla 5/2008 ORATORIJ ROB 10 let skupine

Robarski oratorij je tudi letos uspel. V zaœetku poletja nas je 45 Dobrodelčki otrok in 18 animatorjev skupaj preæivelo 4 œudovite dni. Iz dnevnika skupine: »Majhna skupina otrok Prvi dan je potekal po æe uteœenem oratorijskem urniku (ju- se je zaœela druæiti (o. a. pod Romaninim tranje igrice, himna z dvigom zastave, molitev, dramska igri- vodstvom) spomla di leta 98. Izdelovali smo ca, kateheze, delavnice, malica, velika igra, himna s spustom velikonoœne voøœilnice in tako zbirali denar zastave). V delavnicah so fantje izdelovali lesene omarice za za misijone. shranjevanje kljuœev, dekleta pa so iz æakljevine øivala ovitke Jeseni smo na æeljo otrok spet zaœeli s sreœanji za Sveta pisma. in si nadeli ime Dobrodelœki. Øtevilo otrok se Drugi dan je bil nekaj posebnega, saj smo se po katehezah peø je poveœalo na 12. Sreœanja so redno vsak pe- odpravili na Zgonœe do cerkve Sv. Primoæa in Felicijana, kjer Druæenje smo, kot vsako leto, zakljuœili skupaj s starøi. Najprej tek ob 18. uri.« smo imeli maøo na prostem, ki jo je daroval salezijanec Marko je bil na vrsti zabavni program – Naøa mala klinika, ki je zaradi pomankljivega zanimanja pravih zdravnikov in predvsem zara- To so zaœetki skupine, ki se je iz leta v leto Koønik. Po maøi smo igrali odbojko in koøarko, pri druæini Juva- veœala do øtevila 28. Øe vedno je 23 aktivnih nec pa je, kdor je æelel, lahko jahal konje. di dobre ekonomske raœunice, sodelovala z naøimi otroki, ki so bili æe pravi mojstri v reøevanju nezgod. Dobrodelœkov; starejøi delujejo predvsem kot Petkovo dogajanje smo popestrili z vodnimi igrami, ki smo jih animatorji. Prva leta mi je pri vodenju poma- po malici izvedli na igriøœu v Robu. Pri dopoldanskih delavni- Program smo nadaljevali z razglasitvijo rezultatov velikih iger, s gala Laura in nekajkrat tudi Renata. cah so punce do konca seøile svoje ovitke, fantje pa so izdelali podeljevanjem nagrad, sledil pa je piknik, sproøœeno druæenje, za otroke pa sproøœanje na napihljivem gradu. V desetih letih smo naredili ogromno ne samo velik mozaik iz keramiœnih ploøœic, ki zdaj krasi prostor pred zase, temveœ tudi za æupnijo in ljudi okoli nas. naøo farno cerkvijo. Zahvaljujemo se vsem otrokom za obisk naøega oratorija, saj so Poleg sodelovanj pri sv. maøah smo izdelovali tudi oni nas med naøim druæenjem marsikaj nauœili, zahvaljuje- boæiœne in velikonoœne voøœilnice, ki smo jih mo pa se tudi starøem, ki so otrokom obisk oratorija omogoœili. prodajali za dobrodelne namene, pomagali V jesenskem œasu smo tudi æe nekajkrat pripravil oratorijski Posebna zahvala gre vsem sponzorjem in dobrotnikom (denar- smo Karitasu pri razdeljevanju daril za starejøe, za otroke smo no nas je podprl Æupanov sklad, za hrano so poskrbeli: gostil- dan. Rezultat oratorijskega druæenja je tudi ansambel, ki ga pripravljali miklavæevanja z igranimi zgodbami (petkrat), za sestavljajo animatorji in udeleæenci oratorija. na Kropec, Valentina Podlogar, Metka Økrabec, Aleøa Klanœar, boæiœ pa boæiœne igre pred polnoœnico (øtirikrat), zaœeli smo sladke dobrote so prispevali: Minka Koren, Malœi Strle, Marinka tudi s koledovanjem-letos bo æe enajstiœ, za starøe smo ob Dobrodelœki so ves ta œas povezovali med sabo tudi svoje Jakliœ, piknik mojster je bil Joæe Tekavec, Mare Strah je postavil materinskem dnevu pripravljali majhne slovesnosti (øestkrat), starøe. Æe nekaj let pripravljamo skupni piknik, velikokrat napihljiv grad, Blaæ Peterlin je sodeloval pri pripravi materija- kar dvanajst razliœnih delavnic tudi za zunanje obiskovalce smo øli tudi na skupne izlete, œe je treba nam pomagajo tudi la za lesno delavnico), salezijancema Marku Koøniku in Juretu (pirhi, adventni venœki, peka medenih src, rezanje buœ ...), pri oratoriju (scena, kuhanje ...). Babniku za maøo v naravi in za zakljuœno sveto maøo ter naøemu v velikonoœnem œasu smo obudili obiœaj sekanja in drœanja æupniku Vinku Øegi in sestri in pa seveda vsem 18 animatorjem pirhov in veœkrat priredili tudi razstavo pirhov, v boæiœnem (Blaæ J., Brigita, Dejan, Gaøper, Ingrid, Jernej, Jure, Klara, Lavra, œasu pa adventnih venœkov, izvedli smo kar nekaj akcij: zbi- Martina, Metka, Miha, Nina K., Nina P., Rok, Romana, Tina, ranje igraœ v sodelovanju z Baby centrom, øolske potrebøœine Æiga), saj oratorija brez pomoœi vseh teh ne bi mogli izvesti. za misijone, sodelovali smo v pustni akciji s skavti za zbiranje Sobota je bila posveœena predvsem zdravstvu. Naœrtovan je bil Nina Kovaœiœ sredstev za dvigalo v øoli, œistilni akciji, skrbeli za animiranje obisk reøevalca na motorju, ker pa le-ta zaradi prometne nesreœe otrok na trøkem dnevu in imeli svojo stojnico, sodelovali smo ni mogel priti, je zdravstveno delavnico prevzela animatorka, ki na dnevu otroka ... je obiskovala srednjo zdravstveno øolo. Nauœila nas je osnovnih BLAGOSLOVITEV poloæajev za ponesreœence pri razliœnih poøkodbah, uœili smo se raznih tehnik povijanja ran in øe kaj. Novo znanje je otrokom BARVNIH OKEN prav priølo pri popoldanski igri, saj so se morali sami znajti v Cerkvica v turjaøkem gradu je imela okna v izredno slabem sta- razliœnih situacijah in reøevati ponesreœence. nju, zato so bila naroœena nova s kakovostnejøimi okvirji in ter- mopanskim steklom. Na zavodu za varstvo kulturne dediøœine so predlagali barvna okna, ki jih je poslikal slikar Tomaæ Perko, njegove zamisli pa prenesel na steklo Stojan Viønjar. Eno okno predstavlja podobo Marije, brezmadeæno spoœete, ki ji je cer- Gospod prelat kvica posveœena, drugo pa Sv. Ahacija v popolni bojni opre- mi, ki se tematsko navezuje na zmago Andreja Turjaøkega nad Turki pri Sisku leta 1593. Tretje, okroglo okence nad kriæanim Sedaj so sreœanja Dobrodelœkov prerasla v animatorska Vinko Øega, Jezusom, predstavlja Svetega Duha v podobi goloba. sreœanja, teœaje, duhovna sreœanja »Zmenek z Bogom«. Po- samezniki se udeleæujejo tudi duhovne øole za animatorje Blagoslovitev je opravil ribniøki dekan mag. Anton Berœan (DUØA) na Rakovniku, sodelujejo pri pripravah na razne pri- æupnik v Robu, je julija v svoji æupniji obhajal 15. junija 2008. Slikar Tomaæ Perko je nanizal nekaj misli in reditve v okviru salezijancev na Rakovniku. Letos smo bili pojasnil teæavno delo, ki so mu ga zaupali. Najveœje veselje tudi med soustvarjalci oratorijske knjige za vso Slovenijo. diamantno maøo. pa je zbranim priœaral trio izbranih glasbenih izvajalcev: Edi Ob tem jubileju je izøla tudi njegova knjiga Majaron (violonœelo), Tilen Freyer Majaron (rog) in Gregor Naøa sreœanja niso veœ namenjena le pozitivno preæivetemu Klanœnik (orgle). Izvajanje priznanih avtorjev resne glasbe je œasu, ampak predvsem rasti in razvoju posameznika s tem, Dano tisto uro. iz glasbil izvabilo najboljøe in navduøilo posluøalstvo. Dobrodelœki so se kmalu zaœeli povezovati tudi navzven. da sebe in svoj œas daruje drugim. Dobrodelœki niso veœ le Najprej smo bili samo udeleæenci na Œarnem jezeru (prire- udeleæenci, ampak so soustvarjalci. Gospodu prelatu z vsem spoøtovanjem do Koncert smo zakljuœili ob prijetnem druæenju in klepetu o ditev za otroke na Rakovniku), kmalu pa smo zaœeli tudi z njegovega dela iskreno œestitam! glasbi in tudi kulinariki. Deseti rojstni dan bomo praznovali s slovesno sveto maøo 28. vodenjem lastne delavnice na tej prireditvi. septembra v Robu. Povabljeni vsi, ki ste bili z nami in nas ves Vsaka izboljøava, pa naj je øe tako majhna, doprinese kraju Prve oratorije so Dobrodelœki organizirano obiskovali v ta œas spodbujali. nekaj novega in vrednega ogleda. Vabljeni! Æupan Sodraæici, ker pa je bilo njihovo navduøenje veliko, smo s Œestitke vsem Dobrodelœkom, ponosna sem na Vas. Anton Zakrajøek V imenu vseh navduøenih obiskovalcev se zahvaljujem g. pomoœjo starøev in nekaj starejøih Dobrodelœkov zaœeli z Edu Økulju za œudovito pripravljeno in izpeljano slavje. oratorijem tudi sami – letos smo zakljuœili æe sedmi oratorij. Brigita Æeleznikar Romana Petriœ

Trobla 5/2008 46 Upokojenci Upokojenci 47 Trobla 5/2008 Biseri Gorenjske Slovenija od kod lepote tvoje?

Æe vrsto let trajajo naøa romantiœna upokojenska potepan- ja po prelepi Sloveniji. Lepøajo, lajøajo in sproøœajo naøe jesensko æivljenje. Na potovanjih obœudujemo naravne, zgodovinske, geografske in turistiœne znamenitosti, iz- menjavamo izkuønje, sklepamo in utrjujemo prijateljstva, uæivamo v kulinariœnih specialitetah in se veselimo ob zvokih glasbe. Vodstvo druøtva upokojencev vlaga v to naøe doæivljanje veliko truda, posebej dolgoletni organi- zator in vodiœ g. Joæe Økulj. Hvala. Junija smo rajæali na Gorenjsko. Pot nas je vodila pro- ti Bledu. Obœudovali smo od sonca obsijane planine: Predstavniki druøtva ob izroœitvi denarnih prispevkov v Æeleznikih Kamniøke, Krvavec, Grintovec, Ojstrico, Storæiœ, Karavan- ke, Stol … danim z gozdom. Enkratno doæivetje edinstvene lepote Po prihodu smo se na terasi restavracije ob slikovitem narave nas je v tihoti prevzelo in napolnilo z blaæenimi blejskem jezeru osveæili s kavico in kremnimi rezinami, obœutki. ki so simbol blejske kulinarike in so znamenitost æe nekaj Œez Jelovico in Soriøko planino smo se popelja- desetletij. Kremønito si lahko privoøœimo tudi drugod, am- li v Æeleznike, industrijsko srediøœe Seløke doline, staro pak prava blejska je le ena. æelezarsko mesto, ki ima æe stoletno tradicijo œipkarstva. S turistiœnim vlakcem smo se popeljali okrog jezera. Ne- Lansko leto so mesto prizadele katastrofalne hudourniøke kateri Bled poimenujejo »nebeøki kinœ«, Preøeren pa ga poplave. Domaœini so æe veliko obnovili s prizadevno- je imel za podobo raja. Nebeøko rajski kraj je oœaral tudi stjo, voljo, solidarno pomoœjo dræave in ljudi. Tudi naøe nas z legendarnim otokom in cerkvico sredi jezera, z druøtvo je zbiralo prostovoljne denarne prispevke za gradom nad njim, z urejenimi kopaliøœi, hoteli, vilami, pomoœ poplavljencem na oktobrskem druæenju, novoletni parki, igriøœi in sprehajalnimi stezami. Ne gre se œuditi, zabavi in obœnem zboru. Zbrali smo 1200 evrov in pred- da privlaœi øtevilne turiste z vsega sveta v vseh letnih stavniki druøtva so osebno izroœili denar øtirim druæinam, œasih. vsaki po 300 evrov. Drugi gorenjski biser, ki smo ga obiskali, je bil Bohinj. Gorenjski biseri so s svojo œarobnostjo pozlatili naøo jesen Obiskovalci so bili navduøeni nad lepotami narave, gora- æivljenja z energijo, sproøœenostjo, veseljem in z dobrimi mi (Œrna prst, Vogel, Komna, Vogar …), smuœiøœi, bogato obœutki, da smo le nekoliko pomagali druæinam v stiski. etnoloøko dediøœino in nad mnogimi kulturnimi in sakral- Øe dolgo bomo razmiøljali in se spraøevali: »Moja in naøa nimi znamenitostmi. Slovenija, od kod lepote tvoje?« Ustavili smo se v Ribœevem Lazu ob cerkvici sv. Janeza in Besedilo: Marija Øolar Merjasec na kamnitem mostu ogledovali neokrnjeno naravo, gore, Fotograf ija: Franc Ivanc jezero, ki ima krasno zatiøno lego v gorskem kotliœu ob-

Obisk v domu starejših občanov na vrhniki Na rojstni dan, 25. maja, sem obiskal 92-le- tno gospo Julko Intihar. V domu lepo skrbijo zanjo, domaœi pa tudi pogosto pridejo na obisk.

Obiska je bila zelo vesela, pa za Troblo se je zahvalila.

Besedilo in slika: Ivanc

Obisk v Domu starejøih obœanov na Vrhniki. Trobla 5/2008 48 Stranke Stranke 49 Trobla 5/2008

S spremembami na podroœju sociale se je poveœal otroøki Spoštovani, dodatek, poveœal se je dodatek za velike druæine, dvignil se je tudi znesek minimalne plaœe. Za mlade druæine so bile OBŒINSKI ODBOR SD pod vlado Janeza Janøe se je gospodarski razvoj v Sloveni- uvedene in poviøane subvencije za nakup prvega stanovanja ji bistveno pospeøil. V obdobju od leta 2004 do 2007 se je in za adaptacije. VELIKE LAØŒE bruto domaœi proizvod Slovenije poveœal za 25 odstotkov. Za druæine, ki imajo v svojih vrstah duøevno bolne osebe, je Vladni gospodarski ukrepi, ki so prispevali k bistveno viøji bil po 15 letih sprejet Zakon o duøevnem zdravju. Prinaøa gospodarski rasti, pa se kaæejo tudi v visoki rasti zaposlenosti. porazdelitev skrbi za duøevno bolne na veœ izvajalcev, ustre- V zadnjih treh letih je bilo namreœ ustvarjenih veœ kot 37.500 zno varovanje njihovih pravic in ureja postopke sprejema na delovnih mest. V letu 2007 je bila registrirana brezposelnost Spoštovane občanke in spoštovani občani zdravljenje in rehabilitacijo. za veœ kot 25 odstotkov niæja kot v letu 2004. Plaœe pa so bile V predvolilnem œasu boste deleæni obilo obljub, v Vaøe poøtne nabiralnike se bo stekalo neøteto predvolilnih leta 2007 za 20 odstotkov viøje kot leta 2004. Navedeni doseæki kaæejo, da smo se na zadnjih volitvah pra- vilno odloœili, zato vabimo tiskovin. Vzemite si œas, premislite o obljubah in realnih moænostih za njihovo uresniœitev in izkoristite eno od Vlada je izboljøala tudi poloæaj upokojencev; pokojnine so se najpomembnejøih pravic, ki Vam jo zagotavlja demokratiœna ureditev – UDELEÆITE SE VOLITEV! zviøevale hitreje, zaradi popravljenega naœina usklajevanja s prijatelje in somiøljenike, da na volitvah glasujemo za Slo- plaœami. Rast pokojnin se sedaj veæe na viøanje povpreœne vensko demokratsko stranko in naøo Socialni demokrati smo pripravili Alternativni vladni program s katerim smo pripravljeni sprejeti odgovornost za plaœe in ne zgolj na rast cen æivljenjskih potrebøœin. sedanjo in bodoœo poslanko Alenko Jeraj. spremembe. Prepriœani smo, da lahko Slovenija svojo pot med najbolj razvite dræave sveta opravi hitreje, bolje in Spremembe so se zgodile tudi na davœnem podroœju, s predvsem praviœneje. Pri dobrobitih od razvoja pa morajo biti udeleæeni vsi in ne samo nekateri. tem je bil doseæen bolj pregleden sistem in ustvarjeno bolj Slovenska demokratska stranka ugodno davœno okolje. Tako je bila poveœana sploøna Obœinski odbor Velike Laøœe Vse Vas vabimo na predstavitev programa naøe stranke in kandidatke za Dræavni zbor v naøem volilnem okraju olajøava, zniæana je bila davœna obremenitev najøibkejøih, s œimer se je dohodkovni poloæaj 200.000 prebivalcev predsednik Anton Benjamin Strah mag. Polone CVELBAR, izboljøal. Posamezniki tako danes plaœujemo manj davka. Davœna obremenitev posameznikov se je od leta 2004 do V PETEK, 12. septembra 2008, ob 19.00 v druøtveni sobi OBŒINE VELIKE LAØŒE 2007 zniæala za 9 odstotkov. Vlada je, z namenom omejevanja økodljivih menedæerskih VMESNI OBRAČUN Prav tako vas vabimo, da sporoœite morebitna vpraøanja, nasvete, povabila na razgovor na elektronski naslov kan- prevzemov podjetij, sprejela vrsto sprememb zakonov in didatke: [email protected]. doloœila, da mora Agencija za trg vrednostnih papirjev pred izdajo dovoljenja za prevzem druæbe, preveriti naœin za- Ob zaœetku novega øolskega leta ne pozabimo na naøe øolarje katerim Obœinski odbor Socialnih demokratov æeli Skoncentriran v toœko varovanja plaœil. Doloœena so bila tudi stroæja merila pri v mrzli kletni sobi uspeøno øolsko leto, veliko novega znanja in predvsem varno pot v øolo. odobritvi posojil, ki jih banke dodeljujejo menedæerjem za trikrat obleœen Obœinski odbor Socialnih demokratov menedæerske prevzeme podjetij. mraza ne premagam. Vlada je s øtevilnimi ukrepi pripomogla k odpravljanju ad- ministrativnih ovir, s katerimi so dræavljani in podjetja pri- hranili veœ deset milijonov evrov. Øtevilne postopke lahko Kratek spanec sedaj opravimo po elektronski poti. Uveden je bil tudi pro- na trdi podlagi jekt VEM – ureditev vseh zadev za zaœetek delovanja s. p. in na valovih svojih sanj gospodarske druæbe v eni uri. Vlada je zniæala notarske tarife v jesensko jutro za kar 50 odstotkov. Na podroœju prometa se lahko vlada se mladost proti ohromelosti bori. pohvali s prekinitvijo 10-letnega negativnega trenda vlaga- nja na podroœju dræavnih cest. Uvedene so bile vinjete, ki so poveœale pretoœnost prometa in omogoœila zmanjøevanje Od preziranja utrujen zastojev. iøœem vzroke da vztrajam. V iztekajoœem se mandatnem obdobju je bilo sprejetih tudi A nobena tona teæe veliko ukrepov, s katerimi je vlada pripomogla k urejanju proti meni ne prevaga. druæinske politike. Sprejeti so bili øtevilni ukrepi na podroœju delovne zakonodaje. Olajøana je moænost koriøœenja Tiøina mi prigovarja oœetovskega oz. starøevskega dopusta, prav tako je olajøana naj vztrajam po skalovju moænost dela za krajøi delovni œas oz. podaljøanje za starøa, saj slajøa pot je v cilju ki varuje in neguje dva otroka do øestega leta starejøega otro- bogata spominov samopotrditve ka. Starøu s 4 otroki je omogoœen umik s trga dela, saj dræava barvitih razseænosti zanj plaœa prispevke. a z grenkim priokusom: Pomembni doseæki pa so bili doseæeni tudi na podroœju na poti proti sreœi øolstva. Starøi so po novem razbremenjeni plaœila vrtca za drugega otroka. V vseh osnovnih øolah so na voljo uœbeniøki sem potoval osamljen. skladi, iz katerih si bodo øolarji v novem øolskem letu lah- ko brezplaœno izposodili uœbenike. Starøe srednjeøolcev smo Dosedanja bilanca razbremenili vsaj na dveh podroœjih. Prviœ s samostojnim za- v rdeœih je øtevilkah. konom urejamo podroœje øtipendiranja in subvencioniranja A ko bom pol obrnil dijaøke prehrane. Z zakonom o øtipendiranju se je dvignil minus bo preøel v plus. cenzus za pridobitev øtipendij, kar pomeni, da jo bo prejelo veœ prosilcev. Z Zakonom o subvencioniranju dijaøke prehra- ne je zagotovljen subvencioniran obrok za vsak dan prisotno- Miha Indihar sti v øoli za vsakega dijaka, teh pa je blizu 100.000. Trobla 5/2008 50 Volitve Volitve 51 Trobla 5/2008

Spoøtovani,

pred øtirimi leti ste nam zaupali, da Slovenijo popeljemo po novi poti. Da- nes ima Slovenija visoko gospodarsko rast, evropsko primerljiv izobraæevalni sistem, prijazno in uœinkovito dræavno upravo, stimulativno davœno okolje in najniæjo brezposelnost doslej. V tem obdobju se je izboljøalo stanje upoko- jencev, vsako leto se rodi veœ otrok.

Slovenija se je zbudila in zaœela s hi- trimi koraki dohitevati in prehitevati dræave, po katerih smo se øe pred œasom zgledovali. S takimi koraki moramo nadaljevati!

Zato bom tudi v prihodnje delala za Slovenijo, kjer bomo imeli vsi enake izhodiøœne moænosti, kjer bomo ustvarjali in poøteno razdelili ustvarjeno in kjer bomo skrbeli za ohranjanje naøe lepe domovine, lepega in zdravega æivljenjskega okolja.

Slovenija je na pravi poti! Vaø glas zame in za Slovensko demokratsko stranko nas zavezuje, da Slovenija na tej poti tudi ostane. Za blaginjo vseh in vsako- gar.

Alenka Jeraj

Dr. Ivan Leban, kandidat DeSUS na dræavnozborskih volitvah RS 2008 v 3. volilni enoti, 3. volilnem okraju, ki obsega: Velike Laøœe, Rob, Turjak, Æelimlje, Golo, Iøka vas, Pijava Gorica, Rakitna, Økof ljica, Ig, Tomiøelj, Preserje, Vnanje Gorice, Barje, Notranje Gorice. Kdo je Ivan LEBAN ? Dræavnozborske volitve 2008 Star je 61 let, rojen v Ljubljani. Diplomiral je iz kemije v Ljubljani, s 26. leti pa Dræavnozborske volitve 2008 je doktoriral iz f izike v Yorku v Angliji. Stanuje v Smrjeneh nad Pijavo Gorico v druæini s tremi hœerami in soprogo. Nedavno (2001–2005) je bil prorektor ljubljanske univerze, ki je kolektiv s 65.000 øtudenti in 4.500 zaposlenimi. Zaposlen je æe 36 let na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani kot redni profesor. Njegova mama je v negovalni oskrbi v domu starejøih obœanov æe øtiri leta, brat je invalid, oœe pa mu je pred mesecem dni po nekajletnem bolehanju umrl. Zakaj DeSUS? Do sedaj ni bil œlan nobene politiœne stranke, ker mu je princip odloœanja z demokratiœnim centralizmom tuj. Rad razmiølja s svojo glavo in odloœitve sprejema po tehtnem premisleku. Zna posluøati in upoøtevati mnenja drugih. Œlan DeSUS-a je zato, ker je to edina stranka v Sloveniji, ki ima v svojem programu nedvoumno napisano socialno usmerjenost – vsakodnevna nesebiœna skrb za soœloveka. V ustavi imamo zapisano, da smo socialna dræava in veœina strank se na to na æalost spomni øele v œasu pred volitvami. Seveda pa bo dovzeten za vse predloge dræavljanov in vedno dosegljiv za vse mlade in malo manj mlade preko sve- tovnega spleta na [email protected] . Trobla 5/2008 52 Volitve Volitve/Pisma 53 Trobla 5/2008 Dræavnozborske volitve 2008

ZAHVALA Spodnje vrstice sem napisala z namenom, da se zahvalim moji osebni zdravnici Milenki Starc Vidrih, dr. med., in medicinski sestri Mileni Peterlin iz Zdravstvenega doma Velike Laøœe za prijazno, hitro, strokovno in pravilno obravnavo in tudi v razmislek vsem tistim, ki menijo da so sami sebi najboljøi zdravniki. V æivljenje vsakogar pridejo tisti dnevi, ko se œlovek paœ ne poœuti najbolje, toda pred kratkim je bilo moje poœutje kar nekaj dni nekako drugaœno. Glede na to da sodim med tiste v zrelih letih, sem se preventivno naroœila na pregled pri moji izbrani zdravnici Milenki Starc Vidrih v naøem zdravstvenem domu. Tistega dne sem bila æe skoraj œisto dobra. Æe pred peto uro zjutraj sem opravila z æivino v hlevu, pripravila zajtrk druæini, z moæem sva pogledala øe za gobami v bliænjem gozdu, ob dogovorjeni uri pa sem bila æe v ambulanti v Velikih Laøœah. Obe s sestro sta se mi posvetili, mi prisluhnili in deleæna sem bila natanœnega pregleda. Po Drage volivke, spoøtovani volivci. Enaindvajsetega septembra se boste odloœali kdo bo vaø pred- izvidu mi je zdravnica takoj odredila strogo mirovanje in takojøen prevoz z reøevalnim vozilom v Kliniœni center stavnik v Dræavnem zboru Republike Slovenije. Po temeljitem premisleku sem se odloq8il, da ponovno v Ljubljani. Ni mi dovolila niti vstati, kaj øele da bi sama stopila do svojega avtomobila na parkiriøœu pred Dræavnozborske volitve 2008kandidiram na dræavnozborskih volitvah. Pa ne zaradi osebnih koristi, ampak zato, da bi, œe bi mi Zdravstvenim domom, v katerem sem imela mobilni telefon, s katerim sem æelela poklicati domaœe. Telefon mi naklonili dovolj glasov in s tem podelili mandat, prispeval k hitrejøi uresniœitvi nekaterih projektov, ki je iz avta prijazno prinesla medicinska sestra. Moram priznati, da sem bila nad dejstvom, da moram v bolnico, so za razvoj podroœja juæno od Ljubljane velikega razvojnega pomena. V mandatu 2000-2004 mi je preseneœena, saj se tako slabo po svojem mnenju pa tudi nisem poœutila. uspelo, da so se zagotovila sredstva v dræavnem proraœunu za modernizacijo dræavne ceste Ig-Økof ljica, V Kliniœnem centru, kjer sem bila po sprejemu takoj hospitalizirana in tudi operirana, so mi ob odpustu povedali, in nekaj sredstev za obnovo kulturne dvorane v Podpeœi. Vem kaj prostor v katerem æivimo potrebuje, da je preæivetje bolnikov v mojem primeru v preteæni meri odvisno od takojønje pravilno postavljene diagnoze zato si bom prizadeval tudi v tem mandatu, œe bom izvoljen, da se naøe skupne æelje vsaj delno ures- in ustreznega hitrega ukrepanja zdravnika, pri katerem bolnik poiøœe pomoœ ob zdravstvenih teæavah. Œe ne bi niœijo, œe æe ne v celoti. poiskala pomoœi zdravnika, œe ne bi zdravnica …, œe …, bi danes tega ne pisala ... in vi … bi tega ne brali. Moja Drage volivke, spoøtovani volivci! Nikoli veliko ne obljubljam, razen to, da bom delal poøteno. slika bi bila vœeraj ali pa jutri verjetno objavljena nekje bolj na koncu Troble v œrnem okvirœku. 21. septembra priœakujem vaø glas. Toda moje srce danes bije v novem ritmu in v njem sta zapisani tudi vajini imeni: Milenka Starc Vidrih in Milena Peterlin. Hvala vama za vse trenutke, ki jih bom z radostjo æivela. Lep pozdrav. Joæica Zabukovec z Gradeæa 23 Janez Cimperman Trobla 5/2008 54 Pisma Pisma 55 Trobla 5/2008

»Joæe, kam pa z odpadki, kot vidim, se jih kar nekaj Za kaj je namreœ ølo? Konec leta 1985 smo domoljubni NA OBISKU… nabere?« ASFALT V NAŠI VASI privræenci v Blatnikovi hiøi napisali naœrt dela za druæbeno podroœje, ki sem ga predstavil na seji OO ZK Turjak in smo ga »Ja, predelamo jih sekance, se øe najbolj splaœa«. V zaœetku letoønjega julija smo v naøi vasi Borovec pri Kar- 18. januarja tudi potrdili in sprejeli. Ta naœrt dela je med drugim … PRI STARIH ZNANCIH Joæetu pri govorjenju øe vedno uide kakøna beseda v lovici dobili asfalt. Vsi vaøœani smo se ga zelo razveselili, saj omenjal tudi aktivnosti na druøtvenem podroœju in je nastal po smo ga dolgo œakali. Letoønja zima je bila res nekaj posebnega, kar se tiœe nareœju Martina Krpana, kajti doma je pod Sv. Trojico. pismu Milana Kuœana (leta 1983 ali 1984), ki je opozarjal OO V mladosti je delal tudi na bliænji æagi. Spoznal je æeno V imenu nas vseh se zahvaljujem naøemu æupanu Antonu ZK, da je treba stvari pluralizirati. Naœrt je izgledal nedolæno, vremena. Snega je bilo le dvakrat za vzorec, izstopal je Zakrajøku, ki ima za to najveœ zaslug, saj je prisluhnil naøim zagotovo pa je bila to voda na mlin demokratiœnim spremem- zlasti februar. Zgodnja jutranja temperatura se je spustila in ustvarila sta si druæino. Veliko je bilo trpljenja in æeljam in potrebam in se zavzel, da je priølo do realizacije. odrekanja, da sta si ustvarila in zagotovila spodobno bam na miren naœin. Obilica naprednih idej v moji glavi in ra- do – 10°C, a dnevi so bili sonœni, da se nisi mogel upreti Prav tako iskrena hvala obœinskim svetnikom, ki so potrdili zna nagajanja s strani oportunistov so povzroœili preobremeni- æivljenje, toda bolezen in smrt si vzameta, kar je njunega. vabilu narave. Izjema je bila zakasnela zima, ki smo jo asfaltiranje ceste in nenazadnje izvajalcem, ki so dela stro- tev æivcev, tako da mi je na prvi pomladanski dan 21. marca Joæe je ostal sam, da bo nadaljeval in ohranil, kar sta si bili veœ ali manj vsi siti. kovno izvedli in popravili pomanjkljivosti, ki pa so bile za- 1986 poœila æila v glavi zaradi preobremenitve. V nezavesti ustvarila z druæico, a uteho in pomoœ pri premagovanju nemarljive. sem ostal dva meseca in ko sem se prebudil je bila moja prva V ponedeljek je zazvonil telefon æe po 11. uri in kdo naj samote mu nudijo otroci. Sedaj hodimo in se vozimo tako kot ostali prebivalci naøe misel, da demokratiœni plan ne bi utegnil biti izpeljan. Takat bi bil drug kot Banœ: lepe Doline, ki æe imajo asfaltirane ceste in poti. Tistim, ki pa øe nisem vedel, da z menoj soœustvuje gospodinja, upokojena Pogovor smo nadaljevali na dvoriøœu in med drugim sva asfalta øe nimajo, iskreno æelimo, da ga dobijo œimprej. »Joøko, lej za valentinovo nama je odpadel pohod zaradi ga povpraøevala tudi o tem, kdaj si vzame œas, da je vse uœiteljica ga. Anica Blatnik iz hiøe, v kateri se je plan pripra- Øe enkrat iskrena hvala, gospod æupan, v imenu vseh pre- vljal. Z jekleno voljo, vztrajnostjo, poærtvovalnostjo in velikimi Mirkove smrti, kaj ko bi se danes odpravila, kamor sva tako lepo pospravljeno. »To pa kar sproti, œe ne se prehitro bivalcev Borovca in øe posebej deklice Nike, ki sedaj lahko bila zadnjiœ namenjena?« domoljubnimi izkuønjami ter s pomoœjo krajanov je krenila v nabere navlaka okoli hiøe.« Poslovila sva se in usmerila udobno in veselo rola in kolesari po asfaltirani cesti. boj in na pomemben datum 8. junija 1986 ustanovila TD Tur- »Ja France, nahrbtnik v katerem je nekaj jabolk, œaka æe korak po asfaltni poti proti Javorju, a le do nekdanjega Hvala, v imenu vseh vaøœanov! jak (rojstvo Primoæa Trubarja). Œeprav pri ustanovitvi nisem bil od zadnjiœ, le manjøo zagozdo sveæega kruha vzamem in Kraøevœevega mlina, ki se stiska na rob gozda ob Javorskem Draga Babiœ, Borovec 2 prisoten, sem bil zapisan kot ustanovni œlan TD Turjak. Tako je pridem do tebe, z nama bo øla tudi Dona.« potoku. Kakøna domaœnost in lepota, ko opazujeø v led bila polovica demokratiœnega naœrta zdaj doseæena. In œe sreœa »Prav, prav Joøko, poœakal te bom pred hiøo, da ne bova vpeto mlinsko kolo, na katerega se zliva iz rake Javorski spremlja hrabre, je bilo to res tudi tokrat, saj sem se z bolniønice PONESREČEN SKLIC vrnil okoli 15. septembra 1986. Takoj smo skupaj s TD Turjak zgubljala œasa.« potok, ki ima svoj zaœetek nekje visoko zgoraj med Lazami in Økamevcem in nato odteka za Kraøevœevim OBČNEGA ZBORA zaœeli aktivnosti za zaæivitev KUD Marij Kogoj. To se je zgodilo Nekaj pred poldnevom sva jo æe mahala skozi Malo Raøico mlinom v potok Granjevica. Tu sva se zadræala le toliko, øele 18. oktobra 1987, v drugem poskusu, saj so maja istega leta po klancu navzdol in pod klancem zavila na pozabljeno iz trgovine izginila vabila. Jaz sem postal predsednik nanovo da sva pozdravila gospodarja Staneta, ki je med drugim ALI NAMERNI POSKUS UKINITVE aktiviranega kulturnega druøtva, obenem pa je to tudi datum bliænjico po raøkih njivah proti Malemu Osolniku. Doni kolega, in njegovo æeno, ki ima v tej idili veliko dela s sem odpel povodec, da me je hvaleæno pogledala in z TURISTIČNEGA DRUŠTVA TURJAK? ustanovitve ÆPZ KUD-a Marij Kogoj, kasneje ÆPZ Rozamunda, svojimi bujno rastoœimi grmi rododendronov ob potoku, katerega zborovodkinja je bila vseskozi ga. Olga Jeæ (obenem dvignjenim repom veselo skakala okoli naju. Nato se je kjer dobro uspevajo v polsenci vlaæne in dobre humusne (PROPAD REØILI VSI PRISOTNI ŒLANI) zaœetna aktivistka). umirila in kot vedno hodila le nekaj metrov pred nama in zemlje in so æe bogato obloæeni s cvetnimi nastavki, ki V tem œlanku vam moram predstaviti resnico tako o ustanovitvi KUD je hotel skupaj s TD Turjak leta 1990 osvestiti in opozoriti budno nadzorovala okolico in, kar je res, tudi midva sva bodo zacveteli sredi maja. kakor tudi o aktivnostih TD Turjak vse do tedaj, ko so se pred øirøo javnost na prihajajoœe demokratiœne spremembe. V ta na- se poœutila varnejøa skozi gozd. Med hojo v klanec naju leti nekateri zelo trudili, da se strmoglavi tedanjega predsednika Pot nadaljujeva po øtiri kilometre dolgi poti, ki ves œas pleza men smo se skupno dogovoril s Spomeniøkim varstvom (Øpela je sonce grelo v hrbet, ko sva se vzpenjava proti Malemu TD, g. Antona Janeæiœa. Tako boste lahko sami ugotovili, ali je bil Valentinœiœ) za uporabo Viteøke dvorane v gradu Turjak kot tudi navzgor in nekako prepolovi mogoœno gozdnato Granjevico skorajønji propad TD zgolj ponesreœen sluœaj ali naœrtno dejanje. Osolniku (568 m). Za bivøo Grudnovo hiøo se spustiva skozi z nad tisoœ hektarji œrnega, dobro rastoœega lesa. Nekdanja za uporabo manjøega prostora v gostinske namene. Tako smo Ker je bil g. Janeæiœ vztrajen in poærtvovalen, ni bil po volji lahko pripravili vse potrebno za izvedbo Kulturnega meseca ju- vrt po kolovozu proti Praznikom (455 m). Pred nama je kot stara gozdna pot je æe tedaj sluæila, da so po njej furmani na dlani turjaøki grad, levo na izpostavljenem hribu gruœasta takønim, katerim je bil odveœ pri doseganju njihovih osebnih in nija 1990 v Viteøki dvorani na turjaøkem gradu. Naloga tega s teækimi okovanimi vozovi in s øirokimi platiøœi vozili egoistiœnih teæenj. Vodenje TD je prevzel Ahec Joøko, ki je po- vas Œateæ (520 m) in nekoliko dlje v sredini kopasti hrib Vrh Meseca kulture je bila poenotiti œimveœ ljudi. Dvorano smo hlodovino. Pripovedovali so, da so skozi Granjevico 34- stal predsednik in najbræ kmalu spoznal, da je vodenje TD zanj pripravili v dveh dneh, tako da smo jo napolnili s stoli (odpisa- (580 m) z zvonikom sv. Petera. Skozi vas Prazniki si ogledava krat preœkali vodo, preden so pripeljali iz gozda. Ko vstopiø le breme. 29. marca 2008 je bil sklican obœni zbor, verjetno nimi). 100 jih je prispeval KUD Primoæ Trubar iz Velikih Laøœ, zanimivo kapelico, pred katero se France kot pred vsakim v to grapo, ki je œudoviti svet miru, reœeø soncu in ljudem z upanjem na nesklepœnost prisotnih, ki bi povzroœila propad 80 KUD Marij Kogoj iz Doma krajanov Turjak, 120 pa nam jih verskim znamenjem spoøtljivo odkritje. Pot nadaljujeva »Adijo,« kajti tu je prostor samo za zaledeneli potok in res druøtva. Predsednik se zbora ni udeleæil, œakali smo ga pol ure, je podarilo KUD Dobrova. V Ribnici smo kupili les za oder in navzdol po lepi asfaltirani poti skozi meøan gozd in prav dobro prenovljeno gozdno pot. Æe po kilometru poti naletiø nato pa se soglasno odloœili za izvolitev delovnega predsedstva, ga prepeljali v delavnico velikega domoljuba g. Janeza Æuæka zapisnikarja in overovatelja ter zaœeli z delom. Æalostno je, da kmalu se odpre pogled na dolino sredi katere je posestvo na bivøo Kovaœevo æago. Na nekdanjem prostoru rastejo (Osolniœan) iz Velikih Laøœ. Sam je tudi svetoval, da za obdela- Pirman. Ko se pribliæujeva Franceta skrbi, œe je najin znanec se predsednik ni odzival niti na telefonske klice, pa œeprav je vo lesa in izgradnjo odra zaprosimo mojstra Alojza Bavdka (Ta- æe drevesa, le nekoliko v bregu je opaziti nekaj zidu in del bil naslednji dan zadnji rok za oddajo bilance na AIPES. Ker doma. Potolaæim ga rekoœ: »Kaj ne sliøiø kako tolœe, ko zbija predni Slavc) z Ulake, njegovega sina Slavca in Staneta Polzel- strehe nekdanje domaœije. France mi med potjo kmalu za je bil zbor sklepœen, smo soglasno razreøili dotedanje vodstvo nika z Male Slevice. V dveh dneh je bilo vse nared in tako smo palete?« »Ja veœ ne sliøim tako daleœ,« mi odgovori France in Kovaœevo æago pove: »Lej, tukaj pravijo pri mrliœu, kajti tu (verjetno reøili) in soglasno izvolili novo vodstvo, saj smo najbræ lahko spravili pod streho 5 prireditev s ciljem poenotiti œim veœ æe sva ob lepo zloæenih in pokritih kupih na pribliæno meter so med vojno Nemci ujeli in umorili mladega partizana, ki vsi œutili nujno potrebo po obstoju druøtva in s tem kazali do- ljudi. Junija leta 1991 smo ponovno skupaj s TD organizirali dolgo naæaganih krajnikov in drugih podobnih odpadkov in je nato øe dolgo leæal in razpadal ob poti.« moljubno zavest. Mnogi smo se tudi zavedali dejstva, da smo Mesec kulture in takrat æe mnoæiœno poenoteni skupaj doœakali se pred 22 leti ob ustanavljanju Turistiœnega druøtva øe kako desk, ki œakajo za predelavo in uporabo za palete. Joæeta Po nekako dveh kilometrih so tik ob poti v dolæini desetih svetel dan. TD je poskrbelo, da se je na Turjaku v strogi tajnosti sreœevali s podobnimi teæavami. vrøila predaja vojakov svojim starøem. Naj povemo øe, da je TD sva dobila v veliki delavnici ob delovni mizi pri zbiranju metrov strme in gladke skalnate peœine, vse na okoli pa dobra TD Turjak smo pred 22 leti ustanovilli predvsem domoljubni, Turjak poleg omenjenih aktivnosti ves œas svojega obstoja zelo palet. Roka, v kateri je dræav kladivo je obstala, a iskra v gozdna zemlja. Pravijo, da tu raste kot repa, zato pravijo svetlo modrih oœeh se je zlila s prijaznim nasmehom. Celo hrabri ljudje. Zavedajoœ se potrebe po spremembah, saj naj bi aktivno in je izvrøevalo mnogo velikih akcij (vse potrebno za temu podroœju repje. Nekako na tri œetrt poti je levo ob poti v uspeøno vrnitev ukradenega zvona, vse potrebo za izvedbo sv. veœ, zapel nama je dobrodoølico, tako kot zna samo on. bila ustanovitev druøtva tudi kaæipot prihajajoœi demokraciji. klancu mogoœna smreka, ki je kraljica Granjevice. Opazovala Prav zaradi takøne pomembnosti mora druøtvo obstajati tudi birme, vse potrebno za izvedbo evangeliœanske maøe v Viteøki Joæe je bil med drugim dolga leta pevec Turjaøkega moøkega sva jo in v prsni viøini nad cesto, kjer sva stala, izmerila en danes, da bo ohranilo vse demokratiœne pridobitve in krajev- dvorani, organizacija jaslic, itd …) pevskega zbora. Nato je beseda dala besedo in pogovor je meter premera, a prava prsna viøina naj bi bila poldrugi meter no identiteto. Pred 22 leti sem podal idejo o nujni ustanovitvi Prav zaradi vztrajne in strogo naœrtovane poti ne smemo in ne stekel o zasluæku, ki da je skromen, a nekaj moraø poœeti niæje. Doloœila sva ji viøino od 35 do 40 metrov, kar naj bi TD in zaæivitvi KUD Marij Kogoj, saj smo v prijateljskih krogih bomo nikdar dopustili nevedneæem in raznim spletkarjem, da dokler sta volja in moœ. zneslo nekako 12 kubiœnih metrov uporabnega lesa. veliko œasa posveœali æelji po demokraciji. To sem storil øele bi ljudi ponovno peljali æejne œez vodo in krajanom vzeli iden- Povabil naju je, kot je obiœaj na deæeli, v hiøo ob jedilni potem, ko smo se s prijatelji (tudi izven naøega obmoœja) skupaj titeto. To bi pomenilo, da bi izgubili samozavest, ustvarjalnost, Proti vrhu Granjevice je æe meøan gozd in bogata rastiøœa dogovorili o doslednem uresniœevanju zaœrtanih nalog (vsak v kot, ponudil æganje in povpraøal, œe nama skuha kavo, za smisel za druæbeno delo in kar je najhujøe – izgubili bi svoj Jaz. borovnic. Ko sva po nekaj urah priplezala iz objema svojem okolju), kar pa ni potekalo gladko. Æe po enem mesecu Zato ne verjemite ljudem, ki niti tega ne vedo, da niœ ne vedo. katero sva se zahvalila. France ga povpraøa: Granjevice, naju je zaslepilo popoldansko sonce, ki je sem moral priznati zaœasno premoœ nedemokratiœnim idejam RAZMISLITE SAMI! »Sam kuhaø?« bilo øe visoko nad Tolstim vrhom (905 m). in oportunistiœnim silam, nato pa sem se znaøel v dvomeseœni œlan TD, Franci Peœnik »Ja, a ta je øe predlanski, lani ni bilo sadja.« Joæe Økulj nezavesti v kliniœnem centru zaradi preobremenitve æivcev. Trobla 5/2008 56 Podjetniøke informacije V spomin 57 Trobla 5/2008

• Javni razpis za posojila v kmetijstvo – pridelava. PODJETNIŠKE in DRUGE Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za regi- onalni razvoj in razvoj podeæelja. Predmet razpisa: INFORMACIJE Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upraviœencem A kar ni njeno, nam ne more vzeti. Pripravil Razvojni center Koœevje Ribnica d.o.o.; za v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov. In to, kar je neskonœno dragoceno, natanœne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih Rok za oddajo prijav: 19. avgust 2008 in 17. sep- Je veœno in nikdar ne more umreti. Regionalna razvojna agencija listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal. tember 2008. Podrobnosti razpisa: http://www.rdf- (s. Makaroviœ) Ljubljanske urbane regije si. Vse, ki bi æeleli na svoj elektronski naslov preje- sklad.si/kmetijstvo.html. • Javni razpis za posojila v kmetijstvo – predelava, ponuja svežo štipendijsko shemo mati tedensko sveæe informacije o podjetniøkih raz- Z A H V A L A in jasne izobraževalne pisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponud- træenje in dopolnilne dejavnosti. Razpisnik: Javni priložnosti. be-povpraøevanje po izdelkih in storitvah vabimo, da sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in pokliœete na øt. 01/8950-610, 031/647-793 ali piøete na razvoj podeæelja. Predmet razpisa: dodeljevanje Ob smrti naøe drage mame, babice in prababice Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije e-naslov: [email protected]. Posredovanje informacij ugodnih posojil Sklada upraviœencem z zaœetnimi (RRA LUR) je v okviru operativnega programa Evropske- po e-poøti je brezplaœno. investicijskimi projekti. Rok za oddajo prijav: 19. ga socialnega sklada pred poletjem pozvala delodajalce avgust 2008 in 17. september 2008. Ivanke BRODNIK v regiji, da se vkljuœijo v program posrednih kadrovskih Podrobnosti razpisa: http://www.rdf-sklad.si/kmetij- s Kaplanovega øtipendij za novo øolsko leto 2008/2009. • Javni razpis pomoœ pri zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih æensk 2 za leto 2008. Razpisnik: Za- stvo.html. Rezultati poziva so spodbudni, saj je 24 delodajalcev • Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova Ljubljanske urbane regije, med njimi so tako mala vod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, podjetja kot velike druæbe, prijavilo kar 176 potreb po razpisa: poveœanje stopnje zaposlenosti dolgotrajno ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za prijateljem in znancem, ki ste nam v teækih dnevih stali ustreznih poklicnih usmeritvah oziroma srednjeøolskih brezposelnih æensk s spodbujanjem zaposlovanja v podroœje vrtnarstva, za leto 2009. Razpisnik: Mi- ob strani, izrekli soæalje, darovali za svete maøe, cvetje in øtudijskih izobraæevalnih programih. Nabor iskanih obliki subvencije za zaposlitev. Rok za oddajo pri- nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. in sveœe, zanjo molil ter jo pospremili na njeni zadnji usmeritev je izjemen: od receptorja do diplomiranega jav: 1. september 2008 do 12. ure. Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev za zemeljski poti. pravnika, od mesarja do medijskega tehnika, od obliko- Podrobnosti razpisa: http://www.ess.gov.si/slo/De- naloæbe kmetijskih gospodarstev iz naslova ukre- valca kovin do arhitekta – seveda za oba spola. javnost/JavniRazpisi/. pa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev iz PRP Hvala g. æupniku za lepo opravljen obred, pevcem in Na podlagi evidentiranih potreb bo agencija na svojih 2007–2013. Rok za oddajo prijav: do zaprtja javne- pogrebni sluæbi Zakrajøek, dr. Bredi Kriøto in patronaæni • Javni razpis za spodbujanje tehnoloøko razvojnih sestri ge. Martini. spletnih straneh prve dni septembra objavila razpis ka- projektov v malih in srednje velikih podjetjih v ga razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. drovskih øtipendij, ki jih bo sof inancirala v okviru izva- Podrobnosti razpisa: www.podjetniski-portal.si/do- janja enotnih regijskih øtipendijskih shem za øolsko leto letu 2008. Razpisnik: Ministrstvo za visoko øolstvo, Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. 2008/2009. znanost in tehnologijo. Predmet razpisa: sof inanci- wnloadf ile.aspx?docid=10082. • Javni razpis za ukrep Dodajanje vrednosti kmetij- Sof inanciranje øtipendijske sheme je eden izmed po- ranje raziskovalno razvojne dejavnosti za izvedbo Æalujoœi vsi njeni. membnih naœinov, s katerimi Regionalna tehnoloøko razvojnih projektov malih in srednje ve- skim in gozdarskim proizvodom. Razpisnik: Mi- nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. razvojna agencija Ljubljanske urbane regije spodbuja likih podjetij in samostojnih podjetnikov, usmerjenih podjetniøtvo in kadrovsko prilagodljivost ter naœrtno v ustvarjanje novih ali izboljøavo æe obstojeœih ma- Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev iz terialov, naprav, sistemov in metod, vkljuœno s fazo naslova ukrepa »Dodajanje vrednosti kmetijskim in lajøa f inanœna bremena izobraæevanja dijakom in øtudentom. oblikovanja izdelkov, pripravo prototipov, procesov gozdarskim proizvodom«. Rok za oddajo prijav: do Podrobnejøe informacije o øtipendijski shemi in rezulta- in storitev, ki s pridobivanjem oziroma uvajanjem zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih stra- tih poziva so dostopne na spletni strani Regionalne ra- novih znanj razvijajo nove oziroma izboljøujejo neh MKGP. Podrobnosti razpisa: www.podjetniski- Z A H V A L A zvojne agencije Ljubljanske urbane regije www.rralur. obstojeœe tehnoloøke znaœilnosti proizvodov in/ali portal.si/downloadf ile.aspx?docid=10081. si, kjer se zainteresirani lahko tudi naroœijo na informa- proizvodnje ter so sestavni del zakljuœene investi- • Javni razpis Mladi raziskovalci iz gospodarstva cije o objavi razpisa na svoj elektronski naslov. cije. Rok za oddajo prijav: 25. avgust 2008 do 12. – generacija 2008. Razpisnik: Javna agencija za Ob boleœi izgubi naøega ljubega oœeta Kontakt: ure. Podrobnosti razpisa: http://www.mvzt.gov.si/si/ tehnoloøki razvoj Republike Slovenije. Predmet raz- Maøa Resinoviœ javni_razpisi/. pisa: sof inanciranje stroøkov, povezanih z razisko- [email protected] valnim delom mladih raziskovalcev in raziskovalk Franca STERLETA 01 306 19 14, 01 306 19 02 • Javni razpis za neposredno sof inanciranje kadro- Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regi- vskih øtipendij delodajalcem za øolsko/øtudijsko iz gospodarstva do pridobitve naslova doktor zna- je leto 2008/2009. Razpisnik: Javni sklad Republike nosti. Rok za oddajo prijav: 11. september 2008 do se zahvaljujemo vsem sorodnikom, 12. ure. Tehnoloøki park 19 Slovenije za razvoj kadrov in øtipendije. Predmet prijateljem, znancem, razpisa: neposredno sof inanciranje kadrovskih Podrobnosti razpisa: www.podjetniski-portal.si/do- øtipendij delodajalcem za kadrovske øtipendije, ki wnloadf ile.aspx?docid=10083. sosedom in sodelavcem, jih delodajalci izplaœujejo od øolskega/øtudijskega • Javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospo- ki so nam stali ob strani, darovali cvetje in sveœke darstvom zaradi slabøanja ekonomskih razmer v leta 2008/2009 dalje za pridobitev izobrazbe po ter se skupaj z nami ali v mislih poslovili od njega. ZAHVALA javno veljavnih izobraæevalnih programih. Rok za dejavnosti in nenadnih pomorov œebel. Razpisnik: oddajo prijav: 15. oktober 2008 do 15. ure. Podrob- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Iskrena hvala vsem. Druæina Komac iz Prilesja nosti razpisa: http://www.sklad-kadri.si/. Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev v se najlepøe zahvaljuje • Javni razpis za f inanœne vzpodbude delodajalcem obliki podpore na glavo velike æivine plemenskih vsem sosedom, za zaposlitev invalidov. Razpisnik: Sklad Republike æivali ali œebeljih druæin. Rok za oddajo prijav: do gasilcem PGD Velike Laøœe, Dvorska vas Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog za po- in Dolnje Retje. Predmet razpisa: f inanœne vzpodbude delodajal- samezen namen, ki se objavi na spletni strani ARSK- Æalujoœa hœerka Nataøa Kaplan in vsi njegovi. cem za zaposlitev invalidov. Rok za oddajo prijav: TRP. Podrobnosti razpisa: www.podjetniski-portal. Druæina Komac 6. oktober 2008 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: si/downloadf ile.aspx?docid=10076. http://www.svzi.gov.si/index.php?dep_id=7. STEKLARSTVO Peter Hren, s.p. Gradež 14, 1311 TURJAK GSM: 031/356 668 Tel: 01/7881 366 Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve

Trobla 5/2008 58 Oglasi 59 Trobla 5/2008

STEKLARSTVO Peter Hren, s.p. Zavod za prostorsko, Gradež 14, 1311 TURJAK komunalno in GSM: 031/356 668 KLANČAR, d.o.o. stanovanjsko urejanje Tel: 01/7881 366 Groznikova 11 1000 Ljubljana Grosuplje, d.o.o. (Rudnik - ob Dolenjski cesti) Brušenje stekla Telefon: 01/42 72 001 PRI GRADNJI VAŠEGA Fazetiranje stekla in ogledal E-mail: [email protected] Peskanje stekla RENAULT NOVEGA ALI Izdelava izolacijskega termopan stekla REKONSTRUKCIJI Kaljeno steklo pooblaščen servis za vozila Renault OBSTOJEČEGA OBJEKTA menjava in shranjevanje pnevmatik Tuš kabine (po meri, s tesnili) VAM NUDIMO: Ogledala pnevmatike Sava, Michelin, Kleber, Kormoran .... Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) ličarsko kleparska dela - izdelavo “urbanističnega dela” Montaža vsega navedenega nova in rabljena vozila posebnega dela projekta Ostale steklarske storitve (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) STEKLARSTVO Peter Hren, s.p. - izdelavo projektne dokumentacije Gradež 14, 1311 TURJAK za vse vrste objektov GSM: 031/356 668 - pridobitev gradbenega dovoljenja Tel: 01/7881 366 - izdelavo geodetskega posnetka in Brušenje stekla parcelacijo zemljišča Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Najdete nas na Izdelava izolacijskega termopan stekla Taborski c. 3 v Grosuplju Kaljeno steklo in po telefonu Tuš kabine (po meri, s tesnili) (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve

Zavod za prostorsko, komunalno in KLANČAR, d.o.o. stanovanjsko urejanje Groznikova 11 1000 Ljubljana Grosuplje, d.o.o. (Rudnik - ob Dolenjski cesti) Uœenje Telefon: 01/42 72 001 PRI GRADNJI VAŠEGA E-mail: [email protected] je RENAULT NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI kot reka, pooblaščen servis za vozila Renault OBSTOJEČEGA OBJEKTA menjava in shranjevanje pnevmatik VAM NUDIMO: ob izviru pnevmatike Sava, Michelin, Kleber, Kormoran .... ličarsko kleparska dela - izdelavo “urbanističnega dela” je nova in rabljena vozila posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih ozka, predpisih, vodilna mapa po novih Zavod za prostorsko, predpisih) ob izlivu komunalno in - izdelavo projektne dokumentacije KLANČAR, d.o.o. stanovanjsko urejanje za vse vrste objektov Groznikova 11 1000 Ljubljanapa øiroka. Grosuplje, d.o.o. - pridobitev gradbenega(Rudnik dovoljenja - ob Dolenjski cesti) - izdelavo geodetskega posnetka in Telefon: 01/42 72 001 PRI GRADNJI VAŠEGA parcelacijo zemljišča E-mail: [email protected] RENAULT NOVEGA ALI Najdete nas na REKONSTRUKCIJI pooblaščen servis za vozila Renault Taborski c. 3 v Grosuplju (J.T. Bartolomej) OBSTOJEČEGA OBJEKTA menjava in shranjevanje pnevmatik in po telefonu VAM NUDIMO: (01)pnevmatike 7810-320 Sava, ali (01) Michelin, 7810-329 Kleber, Kormoran .... ličarsko kleparska dela - izdelavo “urbanističnega dela” nova in rabljena vozila posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča

Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 Trubarjevo leto 2008 SOBOTA, 13. SEPTEMBER PETEK, 10. OKTOBER, ob 19.30 Velike Laøœe Levstikov dom, Velike Laøœe MEDENA TRÆNICA 1. ABONMAJSKA PREDSTAVA: (Œebelarsko druøtvo Velike Laøœe) CARMELA IN PAULINO, VARIETE NA F iNO NEDELJA, 14. SEPTEMBER, ob 14. uri V izvedbi MGL Ljubljana Cesta Logarji-Zgonœe (Obœina Velike Laøœe) KOLESARSKI KRONOMETER (TVD Partizan Velike Laøœe) ŒETRETEK, 16. OKTOBER, ob 19. uri NEDELJA, 21. SEPTEMBER, od 9. ure dalje Grad Turjak Gradeæ, Turjak, Raøica ODPRTJE OBMOŒNE LIKOVNE PRAZNIK SUHEGA SADJA RAZSTAVE »DIALOG V BARVAH« (Druøtvo za ohranjanje dediøœine (JSKD, OI Ljubljana okolica in KUD Gradeæ) Marij Kogoj Turjak) 20–28. september DNEVI EVROPSKE KULTURNE PETEK, 17. OKTOBER, ob 19. uri DEDIØŒINE »Primoæ Trubar in njegov Trubarjeva domaœija, Raøica œas« »PRED BUGAM SMO USI GLIH« (ZVKDS, Obœina Velike Laøœe in Javni – fotografska razstava zavod Trubarjevi kraji) (Zavod za razvijanje ustvarjalnosti) SOBOTA, 27. SEPTEMBER, ob 8.30 Krvava Peœ-Vrbica-Krvava Peœ SREDA, 22. OKTOBER ob 13. uri 9. POHOD NA STIŒIØŒE ØTIRIH OBŒIN Levstikov dom in Trubarjeva domaœija (Druøtvo Claustra Alpium Iuliarum) VSESLOVENSKO SREŒANJE ÆUPANOV SOBOTA, 27. SEPTEMBER, ob 15. uri (Obœina Velike Laøœe in Javni zavod Trubarjeva domaœija, Raøica Trubarjevi kraji) ROÆANŒEVA NAGRADA (Zaloæba Nova revija) SOBOTA, 25. OKTOBER, ob 11. uri SREDA, 1. OKTOBER, ob 19. uri Turjak Trubarjeva domaœija, Raøica KOSTANJEV POHOD IN PIKNIK ODPRJE RAZSTAVE »KNJIGA (Druøtvo za ohranjanje dediøœine MENE BRIGA« s predavanjem dr. Gradeæ) Jedert Vodopivec , vodje Centra za konserviranje in restavriranje v Arhivu RS. (Arhiv RS, Druøtvo restavratorjev Slovenije SOBOTA, 25. OKTOBER in Javni zavod Trubarjevi kraji) OØ Primoæa Trubarja Velike Laøœe DRÆAVNA TEKMA V TAROKU PETEK, 3. OKTOBER, ob 20. uri (KTØD Krpan) Trubarjeva domaœija, Raøica RECITAL »PRIMOÆ TRUBAR« v izvedbi dramskega igralca Toneta Kuntnerja PETEK, 31. oktober, ob 19. uri (Javni zavod Trubarjevi kraji) Trubarjeva domaœija, Raøica PRIREDITEV OB DNEVU SOBOTA, 4. oktober REFORMACIJE Velike Laøœe (Javni zavod Trubarjevi kraji in BUŒNO-MARMELADNI DAN Slovensko protestantsko druøtvo (Druøtvo Podeæelskih æena Velike Laøœe) Primoæ Trubar)

Organizatorji si pridræujejo pravico do morebitnih sprememb.