V Objemu Dvojine DUO CLARIPIANO

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

V Objemu Dvojine DUO CLARIPIANO V objemu dvojine DUO CLARIPIANO Slovenska ljudska glasba v koncertni preobleki Slovenian folk music in concert garments Iz objema dvojine nastaja zvočni album, kopiranim ritmom značajsko spremeni, morda Skladba je krst doživela na festivalu Studenec sporazumevanja izvajalcev. Motivika izhaja iz zbirka osmih novih skladb za klarinet in klavir posodobi, zagotovo pa približa okusu zdajšnjih 4. junija 2016. Tomaž Habe pa ji je dodal to treh pesemskih napevov, katerih prvi verzi s fragmenti slovenskega ljudskega izročila. poslušalcev. Skladba je bila krstno izvedena v vizitko: »Rapsodija za klarinet in klavir Zeleno, so: Rož, Podjuna, Zila, Tam, kjer teče bistra Zila Avtorja zamisli in celovitega projekta, ki je pri- Slovenj Gradcu 13. aprila 2016. Makor pa jo je ki te ljubim zeleno (Verde que te quiero verde, in Pr‘ Zili rož‘ce rastejo. Krstno je bila izvedena vedel do te zvočne celote, sta pianistka Tatjana takole pospremil: Garcie Lorce) je odzven življenjskega kroga v na festivalu Studenec 4. junija 2016. Katarina Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, uigrana zvezi z naravo in ljudsko pesmijo. Od otroških Pustinek Rakar pa skladbi dodaja to vizitko: glasbenika zasedbe Dua Claripiano. Zamisel … morje in obala … let, prvih čačk z barvico – oblakov, sončkov in »Del naslova skladbe je število tri, ki ga lahko se je brusila več let, sprožila pa jo je zevajo- … sonce in sol … nazobčane travice (spomnimo se otroške pesmi v skladbi večkrat zasledimo kot osnovo, vezni ča vrzel na področju stika ljudske in umetne … vinograd … Jaz pa grem na zeleno trav‘co) se razpenja lok do člen, pa tudi oblikovni steber. Najprej v prvem glasbe v komorni literaturi. Kot pravita sama, … oljke … fantovskih let in košnje (o tej pripoveduje go- napevu (tri doline), potem v oblikovni zasnovi je bila misel še posebej vztrajna v trenutkih … burja in kamen … renjska pesem Travniči so že zeleni, … pojd‘mo skladbe, pri kateri dobimo občutek tridelnosti, muziciranja na tujih odrih. … človek … le kosit) pa madžarsko-prekmurske poroke in čeprav sta ji dodana uvod in zaključek (Coda), … temperament in ljubezen … razočaranja ob izgubi ljube (o tej v prekmurski pa tudi v številnih uporabljenih koroških nape- Po več kot dvajsetletni praksi predanega in … Istra … Nede mi več rasla travica zelena, ge se mi je šetala vih. S številom tri se večkrat poigrava tudi moja spoštljivega poustvarjanja sta se Tatjana in … moj dom … lübica libiena) ter koroške Travnče so žie zaliane obdelava napevov, predvsem v dvogovoru Dušan odločila, da sama spodbudita nastanek Močno izpovedna je zamisel Tomaža Habeta … prispodobe slovesa. Skladba je posvečena klarineta in klavirja, ki imata večkrat naspro- novih partitur. K skupnemu projektu sta po- (1947). V programski rapsodiji za klarinet in Duu Claripiano, odličnima izvajalcema Tatjani tni ritem in tako prvi ali drugi opozori na že vabila slovensko ustvarjalno telo. Pristopilo je klavir razgrinja pokrajinsko idilo, zeleni spomin in Dušanu. Med njima oziroma med klarinetom omenjeno število.« osem skladateljev različnih generacij, ki so Duu na preteklost, na različna, a ključna obdobja in klavirjem sem želel vzpostaviti dialog ena- Claripiano posvetili samolastne kompozicijske Skladatelja Janija Goloba (1948) navdihuje življenja, od otroštva do zrelih let. Posrečeni kovrednih umetnikov in instrumentov, dialog obdelave slovenske ljudske motivike. Prekmurska saga. Počasni tok reke Mure, ravnina, se zdijo kompozicijskimi prijemi, ki pletejo kot najpomembnejše sredstvo dogovarjanja, pregovorna melanholija, pa tudi kulturno me- celoto z drobci motivike znanih ljudskih pesmi; odnosov med ljudmi v medsebojnem razume- Prosojna, iskrena preprostost, iz katere se šano območje, nad katerega se dviguje klopot ti opevajo nostalgično moč zelene pokrajine. vanju, spoštovanju in čustvovanju.« lahko razvije močna ljubezen in ki je dobese- štorkljinih kljunov, ustvarjajo ozračje, ki je zajeto Zeleno, ki te ljubim zeleno, tako je skladatelj po dno pisana izvajalcema na dušo, uvaja celo- Skladateljica mlajšega rodu Katarina Pu- v izraz partiture s tremi stavki in preprostim na- navdihu besed Federica Garcie Lorce (Verde que vito glasbeno zgodbo. To je tristavčna lirična stinek Rakar (1979) se je z Vencem treh dolin slovom: Tri prekmurske ljudske pesmi za klarinet te quiero verde) naslovil partituro z izrazom zu- skladba skladatelja mlajše generacije Andreja poklonila Koroški. Partituro v tridelni pesem- in klavir. Napevi postanejo teme in izstopijo iz najglasbenega skrivnostnega sveta obronkov, Makorja (1987) z naslovom Histria et amor. Teče ski obliki so navdihnili tematsko in značajsko kompozicijske strukture, ki sicer spretno impre- ki so jih odkrivale najprej otroška radovednost čisto, neobremenjeno, naravno kot bistra voda kontrastni napevi iz Roža, Podjune in Ziljske sionistično slika pokrajino, kot prekmurska düša, in igrivost, potem mladostniška vihravost, pa ter se poigrava z jasno prepoznavnimi napevi doline. Celota se razvija kot parafraza s pou- ki premišlava, ali arheološki spomin na nekdanjo zrela odgovornost ter umirjena nostalgija z istrskih ljubezenskih pesmi (Vilota, Dajte, dajte, darkom na estetiki preproste harmonizacije in kulturo Prekmurcev. Skladba je bila krstno izve- ozirom nazaj v svet tistih stezic, ki so včasih bile. Ena puncá ven iz mesta gre), ki jih skladatelj s sin- uglašenega, skoraj spontanega medsebojnega dena 13. aprila 2016 v Slovenj Gradcu. Skladatelj 3 pa je zapisal, da je »občutek, ki preveva veliko različico in sodobne modalne postopke. Duša- je v harmoniji z drugim. V skladbi poskušam utapljati. Tedaj Marijo prosi, naj ga reši, ona pa prekmurske glasbe (Miško Kranjec ga imenuje nu in Tatjani se zahvaljujem za čudovito idejo in oba instrumenta obravnavati enakovredno, mu svetuje, naj ga reši njegov denar. To zgodbo halgato) posebna melanholična mehkoba«. In priložnost, da ljudsko glasbo močneje vtkemo seveda pa naj bo tako, kot je v ljubezni tudi sem zvočno opisal v več variacijah na ljudski ta ga je vodila ob ustvarjanju Treh prekmurskih v našo glasbeno zavest ter jo prenesemo pri- prav. Vsak kdaj potrebuje, da se izpoje, in vsak napev. Nauk pesmi je, da se izgubi vsakdo, ki ljudskih pesmi za klarinet in klavir, ki temeljijo hodnjim slovenskim rodovom.« mora znati tudi poslušati. Seveda je najlepše, se zanaša na to, da ga bo rešil denar. Z glasbe- na napevih iz ljudskih pesmi s prvimi verzi: Poj kadar je vse prijetno ubrano.« nim razmišljanjem o tem skladbo zaokrožim. mi, poj mi, droubna ftica, Ne ouri, ne sejaj in Gnes Od večera, ko oblaki so rdeči, do jutra ranega, Vesel sem, da sta Tatjana in Dušan poskrbela je en leipi den. ko petelinček zapoje … je ljubezen srca vne- Marija in brodnik ali po prvem verzu Marija z za odlično splavitev skladbe.« Krstno sta jo mala … Tudi Tadeja Vulc (1978) je segla po Ogrskega gre je ena najbolj živih legendarnih izvedla 19. maja 2016 na Jesenicah. Ljudska pesem Posočja, natančneje, ljube- ljubezenski zakladnici dediščine. Nagovorili sta ljudskih pesmi, razširjenih po vsem slovenskem zenska iz vasi Zatolmin s prvim verzom Oj, jo lirični pesmi s prvima verzoma Ko oblaki so prostoru. Nagovorila je skladatelja Andreja Zadnja skladba vodi do prvinskega izkustva deklica, povej mi to je nagovorila skladatelja rudeči ter Petelinček je zapieu. Partitura je sveža, Missona (1960), ki je za vsebino besedila na- Bele krajine. Obredja, zaznamovana z meša- Petra Šavlija (1961). Celota se dviga iz jasno igriva in iskriva, sodobna – to razkrije že prvi šel izviren, slikovit glasbeni izraz. Novo delo njem balkanskih kultur, so še danes del tam- izraženega napeva pesmi, ki mu je skladatelj pogled na notni zapis. Vključuje različne zvo- je pospremil s to izčrpno vizitko: »Slovenska kajšnjih navad. Belo oblečene žene, kresnice, celo dodal besedilo. Bolj kot dodani besedilni kovne možnosti obeh glasbil in se tako odmika ljudska pesem Marija in brodnik je bila med hodijo od hiše do hiše in za dobro letino pojejo podlagi pa, se zdi, skladatelj ostaja zvest ab- od romantičnega, nostalgičnega razumevanja našim narodom izredno priljubljena. V izjemni dolgo kresno pesem, ki zaradi vraže ne dopušča solutno glasbeni spretnosti kompozicijskega ljudskega izročila v izraz preproste, mladostne, zbirki, ki izhaja pri Glasbenonarodopisnem prekinitve. Rapsodijo s fragmenti belokranjske tkanja. Duo Claripiano je novo delo krstil na neobremenjene, tudi ne samo lepe, vsekakor inštitutu – Slovenske ljudske pesmi – je obde- (kulturno mešane) pesemske dediščine (Kre- festivalu Studenec 4. junija 2016. Šavli pa je pa manj čustvene danosti. Delo je doživelo lana na kar 75 straneh. Peli so jo povsod po sna pesem, Spazila sem Janka, Tribučko kolo, U svoj pristop zgovorno opisal v vizitki: “V arhivu krst na recitalu v Slovenski filharmoniji 11. slovenski deželi, v številnih različicah, napeve toj črni gori) je zasnovala skladateljica Helena Glasbenonarodopisnega inštitutu ZRC SAZU oktobra 2016. Tole je skladateljičina vizitka: pa bi lahko razvrstili v štiri skupine. Sam sem Vidic (1987) in jo naslovila Kresna. Tatjana in sem študiral zvočne zapise iz Zatolmina, ki »Skladba je nastala po naročilu dveh izvrstnih izbral eno izmed koroških, ki sem jo nedavno Dušan sta jo prvič izvedla 10. julija 2016 na jih je maja 1984 posredoval mag. Igor Cvetko. glasbenikov, ki sta se našla ob muziciranju priredil tudi za mešani zbor in so jo lepo zapeli Veliki Slevici, Helena Vidic pa ji je dodala to Številne ljudske pesmi mu je zapela in marsikaj in igranju. Da pa ju ne povezuje le glasba, pevci APZ Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani. vizitko:
Recommended publications
  • Festival Slovenskega Filma
    festivalfestival slovenskegaslovenskega filmafilma FESTIVAL DEL CINEMA SLOVENO / FESTIVAL OF SLOVENIAN FILM 1 besedila texts producenti in/ali režiserji predstavljenih filmov / producers and/or directors of the presented films, Jelka Stergel, Miha Knific uredniški odbor editorial board Tjaša Smrekar, Jelka Stergel urednica editor Alenka Ropret oblikovanje design Blaž Krump, Pregib prevod translation Maja Ropret tisk print Collegium Graphicum naklada print run 700 september 2018 produkcija production Slovenski filmski center, javna agencija / Slovenian film center, public agency Nataša Bučar, direktorica / Managing Director Miklošičeva 38, Ljubljana fsf.si 3 festival slovenskega filma 10.–15. 9. 2018 PORTOROŽ PORTOROSE LJUBLJANA 4 5 URADNI TEKMOVALNI PROGRAM OFFICIAL COMPETITION PROGRAMME 32 Celovečerni filmi Feature Films 64 Manjšinske koprodukcije Minority Co-productions 70 Srednjemetražni filmi Medium-Length Films 76 Kratki filmi Short Films 93 Študijski filmi Student Films PREGLEDNI PROGRAM PANORAMA PROGRAMME 106 Celovečerni filmi Feature Films 114 Manjšinske koprodukcije Minority Co-productions 120 Srednjemetražni filmi Medium-Length Films 128 Kratki filmi Short Films 141 Študijski filmi Student Films 166 Strokovni program Industry Events 9 Uvodnik SPREMLJEVALNI PROGRAM 172 Indeks filmov Foreword SPECIAL PRESENTATIONS Film Index 152 Podmladek 14 Nagrada Metoda Badjure za življenjsko delo Youth Wing 174 Indeks producentov Metod Badjura Lifetime Achievement Award 158 Otroški animirani film Producer Index Children’s Animations 23 Festivalske
    [Show full text]
  • An Overview of Slovenian-Croatian Relations
    (business culture environment politics sports) January 09 ISSN 1854-0805 01 An overview of Slovenian-Croatian relations Energy crisis: Reliability of energy supply in Slovenia Slovenian woman of 2008: We are able to love even when we are three hundred years old Veronika Stabej con In Focus 6-9 Slovenian-Croatian relations Slovenia must persist in its demands on Croatia 14-17 Interview Dear readers, Neža Maurer this is the first edition of Sinfo in 2009 and the first with the new image. The Slovenian woman of 2008 issue we place before you has not only received a graphic makeover, but more importantly a change in editorial policy. We really want to bring you more information primarily from every field of Slovenian knowledge and expertise, and show you interesting people, places and events. Sports 38-39 As we say on the cover, we’ll be bringing you business news from Slovenia, in Primož Kozmus and this issue presenting two successful and excellent companies, each from a slightly Sara Isakovič different angle. The Slovenian sportsman and sportswoman We will focus even more on culture in the broadest sense of the word; the next of 2008 thematic issue will be entirely dedicated to this topic. This issue has news from the arts, presenting a successful young musician, and with special stress on the culinary arts, with some specialties from one part of Slovenia. 8-31 Porcelain Catbryur The Catbriyur trademark is an extraordinary idea put into practice. People We talked to the Slovenian Woman of 2008, who is convinced that we can love 40-43 even if we are thee hundred years old.
    [Show full text]
  • EAST-CENTRAL EUROPEAN & BALKAN SYMPHONIES from The
    EAST-CENTRAL EUROPEAN & BALKAN SYMPHONIES From the 19th Century To the Present A Discography Of CDs And LPs Prepared by Michael Herman Composers K-P MILOSLAV KABELÁČ (1908-1979, CZECH) Born in Prague. He studied composition at the Prague Conservatory under Karel Boleslav Jirák and conducting under Pavel Dedeček and at its Master School he studied the piano under Vilem Kurz. He then worked for Radio Prague as a conductor and one of its first music directors before becoming a professor of the Prague Conservatoy where he served for many years. He produced an extensive catalogue of orchestral, chamber, instrumental, vocal and choral works. Symphony No. 1 in D for Strings and Percussion, Op. 11 (1941–2) Marko Ivanovič/Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos. 2, 3, 4, 5, 6, 7 and 8) SUPRAPHON SU42022 (4 CDs) (2016) Symphony No. 2 in C for Large Orchestra, Op. 15 (1942–6) Marko Ivanovič/Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos. 1, 3, 4, 5, 6, 7 and 8) SUPRAPHON SU42022 (4 CDs) (2016) Symphony No. 3 in F major for Organ, Brass and Timpani, Op. 33 (1948-57) Marko Ivanovič//Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos. 1, 2, 4, 5, 6, 7 and 8) SUPRAPHON SU42022 (4 CDs) (2016) Libor Pešek/Alena Veselá(organ)/Brass Harmonia ( + Kopelent: Il Canto Deli Augei and Fišer: 2 Piano Concerto) SUPRAPHON 1110 4144 (LP) (1988) Symphony No. 4 in A major, Op. 36 "Chamber" (1954-8) Marko Ivanovic/Czech Chamber Philharmonic Orchestra, Pardubice ( + Martin·: Oboe Concerto and Beethoven: Symphony No. 1) ARCO DIVA UP 0123 - 2 131 (2009) Marko Ivanovič//Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos.
    [Show full text]
  • Slovenski Gledališki Letopis ( SLOVENE THEATRE ANNUAL
    K JOLBKQBL)BKOÄLPWB LJLPNFOUBSKFVWBKB pa NikaŠvabinJuvanovaMaia, PUFNQPSPÀBKPH,MFNFOJOHPTQB#FSDF LBKVTQFMPKFOBPESJIJOLBKQBÀOF v teatrihinnavseslovenskisceni; QBLBKWTFÄUFWLJIWTFQPNFOJ LBNLEPÄFMOBHPTUPWBOKF kdo jekjedobilpriznanje, PWFMJLJI UVEJNBMJI pa ševseofestivalih, še predenjenaodrušlozares; BMJCJMÇFQSFKQPTWPKFWNFT pel, plesalalilestatiral, ,EPWTFWUFBUSVKFJHSBM SFÇJSBM do v se SLOEV NSGKI EL DEALIŠKI L TOPIS 18_19 SLOEV NHE T EART NE A NUAL oSl venski gledališki letopis ( 20 SLOEV NHE T EART NE A NUAL ) 18_ 20 19 Slovenski gledališki letopis 2 SLOVENE THEATRE ANNUAL ( 0 ) 18_2 0 19 Sestavil in uredil ŠTEFAN VEVAR Spremna beseda: Melita Forstnerič Hajnšek (dramsko in postdramsko gledališče) Nataša Berce (balet in ples) Maia Juvanc (operno gledališče) Nika Švab (lutkovno gledališče) Klemen Markovčič (radijska igra) Sodelavci za posamezna gledališča: Tatjana Ažman (SNG Opera in balet Ljubljana), Barbara Briščik (SSG Trst), Darja Čižek (Opera in balet SNG Maribor), Lidija Franjić (Lutkovno gledališče Ljubljana), Oriana Girotto (Mini teater), Alen Jelen (ŠKUC gledališče), Robert Kavčič (Prešernovo gledališče Kranj), Srečko Kermavner (Šentjakobsko gledališče), Alenka Klabus Vesel (Mestno gledališče ljubljansko), Mojca Kranjc (SNG Drama Ljubljana), Tina Kren Mihajlović (Lutkovno gledališče Maribor), Tina Malič (Slovensko mladinsko gledališče), Staša Mihelčič (Cankarjev dom), Martina Mrhar (SNG Nova Gorica), Anja Pirnat (Gledališče Glej), Sandra Požun (Drama SNG Maribor), Mitja Sočič (Anton Podbevšek teater), Katja Somrak (Plesni teater Ljubljana),
    [Show full text]
  • UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek Za Predšolsko Vzgojo
    UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO Nataša Medved Ljubljana, 2010 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko delo GLASBENE VSEBINE V SERIJSKIH PUBLIKACIJAH CICIBAN IN CICIDO TER NJIHOVA UPORABA V PRAKSI Mentorica: Kandidatka: izr. prof. dr. Olga Denac Nataša Medved Ljubljana, 2010 Lektorica: Damjana Kern, prof. slovenščine Prevajalka: Ana Pavec, dipl. prevajalka nem. in ang. ZAHVALA Zahvaljujem se izr. prof. dr. Olgi Denac za kakovostno vodenje in svetovanje pri pisanju diplomske naloge. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli k uspešni izdelavi mojega diplomskega dela. IZJAVA Podpisani-a Nataša Medved, roj. 24. 1. 1979 v Ljubljani, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Glasbene vsebine v serijski publikaciji in njihova uporaba v praksi pri mentorci prof. Olgi Denac avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. _________________________ (podpis študentke) Maribor, 7. junij 2010 POVZETEK: Najprej so bili samo zvoki, ki jih je človek izvajal z udarjanjem na trde, zveneče predmete in jih spremljal s svojim glasom. Prvotni glasbeni izraz je bilo bolj kakor petje vpitje in oponašanje zvokov iz narave. Pri tem je človeka najbolj prevzel ritem. Z njim je povezal tudi gibanje telesa. Tako so se rodili ples, petje in igranje na zveneče predmete (les, kamen, kost). Nastanek piščali je prinesel nov glasbeni izraz – melodijo, ki pa predstavlja višji glasbeni razvoj. Sprva se je glasba ustno prenašala iz roda v rod. Ko pa so se pojavili posebni znaki za pisanje not, se je tudi glasba začela spreminjati.
    [Show full text]
  • Sturm Und Klang Ensemble
    ECSA INVITES YOU TO THE EUROPEAN CONTEMPORARY COMPOSERS ORCHESTRA (ECCO) F E AT U R I N G THE STURM UND KLANG ENSEMBLE BRUSSELS, 14 FEBRUARY 2017 — STUDIO 1, FLAGEY CULTURAL CENTER — PLACE SAINTE CROIX, 1050 BRUSSEL — BELGIUM ABOUT ECCO THE EUROPEAN CONTEMPORARY COMPOSERS ORCHESTRA (ECCO) ECCO is an ECSA project dedicated to performing and promoting contemporary art music and to reaching new audiences. It operates as a network of active ensembles, orchestras and young professionals, supporting the creative dialogue between composers and performers and offering young professionals the opportunity to develop their skills with ensembles experienced in performing contemporary music on an international level. The ECCO concerts, and other cultural projects organised by ECSA, are aimed at increasing the visibility of ECSA and all the issues connected to the status of contemporary music creators. Pieces are received via a call to all ECSA member societies and are carefully selected to reflect the cultural and aesthetical diversity of European art music in the 21st century. In 2016, ECCO presented three very successful concerts given by Sturm und Klang, the Slovenian Philharmonic and the Big Band of RTV Slovenia. Tonight’s concert, the ECCO Symphony Wind Orchestra concert conducted by Thomas Van Haeperen, will perform five pieces by European composers selected by the ECCO Artistic Committee. The composers are: Jukka-Pekka Lehto (Finland), Grégory D’Hoop (Belgium), Denis Bosse (Belgium), Geir Sundbø (Norway) and Kari Beate Tandberg (Norway). The European Commission support for the production of this publication does not constitute endorsement of the contents which reflects the views only of the authors, and the Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein.
    [Show full text]
  • The Adaptability of Opera
    The Adaptability of Opera: When Different Social Agents Come to Common Ground Author(s): Vlado Kotnik Source: International Review of the Aesthetics and Sociology of Music, Vol. 44, No. 2 (DECEMBER 2013), pp. 303-342 Published by: Croatian Musicological Society Stable URL: http://www.jstor.org/stable/23594802 Accessed: 06-07-2017 19:53 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact [email protected]. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at http://about.jstor.org/terms Croatian Musicological Society is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to International Review of the Aesthetics and Sociology of Music This content downloaded from 198.199.32.254 on Thu, 06 Jul 2017 19:53:06 UTC All use subject to http://about.jstor.org/terms V. Kotnik: The Adaptability of Opera: IRASM 44 (2013) 2: 303-342 When Different Social Agents Come to Common Ground Vlado Kotnik ra^uuy ui nuiiicn nuca, University of Primorska Science and Research Centre, Garibaldijeva 1 The Adaptability of Opera: 6000 KOPER, Slovenia When Different Social UDC: 782.1:78.067 Original Scholarly Paper Agents Come to Common Izvorni znanstveni Clanak Received: October 12, 2012 Ground Primljeno: 12. listopada 2012. Accepted: January 15, 2013 Prihvaceno: 15. sijeinja 2013. Abstract - Résumé Adaptability is the key word when referring to the social history of opera, its institu tions, its protagonists, its Introduction sponsors, its audiences and publics.
    [Show full text]
  • Zeitgenössische Musik in Slowenien
    Jesica Ropoša Matr. Nr.: 61800477 Zeitgenössische Musik in Slowenien Mit einem Fokus auf den Werken junger slowenischer KomponistInnen Masterarbeit Zur Erlangung des akademischen Grades Master of Arts des Instrumentalstudiums Klarinette an der Anton Bruckner Privatuniversität Linz Betreut durch: Erland Maria Freudenthaler Univ.Prof. Dr. Constanze Wimmer Linz, am 01.04.2019 Inhaltsverzeichnis 1. Einleitung………………………………………………………………………………………….2 2. Kurze Musikgeschichte Sloweniens……………………………………………………………….4 3. Zeitgenössische slowenische KomponistInnen……………………………………………………6 3.1 Kriegszeit (1. und 2. Weltkrieg)……..………………………………………………………...6 3.2 Stile und Richtungen………………………………………………………………...…...……6 3.3 VertreterInnen……………………….………………………………………………………...8 3.3.1 Slavko Osterc……..…………………………………………...…………………………..8 3.3.2 Primož Ramovš…………………………………...………………...…...………………..11 3.3.3 Božidar Kantušer...……………………………………………………………………….13 3.3.4 Vinko Globokar…………………………………………………………………………..15 3.3.5 Božidar Kos………………………………………………………………………………17 4. Neue Techniken…………………………………………………………………………………..19 4.1 Was ist serielle Musik bzw. serielle Tonfolge?...........…………………………………….....20 5. Musik und Markt in Slowenien…………………………………………………………………..23 5.1 Klassische Szene……………………………………………………………………………..23 5.2 Avantgarde und Neue Musik…………………………………………………………………24 5.3 Ensembles…………..………..……………………………………………………………….26 5.3.1 Ensemble Slowind.........................................................................................................26 5.3.2 Ensemble „Teo Collori in Momento Cigano“…………………………………………27
    [Show full text]
  • DSS-CD-Zerdin-Knjižica.Pdf
    Slovenski skladatelji HARFA v delih slovenskih The HARP in the Works of večinoma vzorovali pri dveh concert instrument. In their 3 so koncertantne skladateljev Slovenian Composers osebnostih, ki sta začrtali teme- treatment of the harp, Slovenian možnosti harfe lje novi izvirni glasbi za harfo. composers primarily modelled začeli odkrivati šele arfonija je vizitka mlade arpony is both the calling Po vzoru Clauda Debussyja je themselves on two personalities po drugi svetovni Hharfistke Tine Žerdin, Hcard of the young harpist nova harfna literatura požlahtni- who had laid the foundations for vojni, harfa pa tudi hkrati pa zanimiv portret slo- Tina Žerdin and an interesting la salonsko rutiniranost razlože- original new harp music. pred tem ni imela venskih izvirnih del za harfo, v portrait of original Slovenian nih akordov ter arpeggiev z izra- Following the example of Claude svojega stalnega katerem poleg železnih skladb works for the harp, in which, zitejšo artikulacijo, razdelanostjo Debussy, the new harp reper- mesta; redkeje se je harfnega repertoarja zaslužijo in addition to the established ritma in metruma, virtuoznejšo toire enriched the salon routine oglasila v salonskem posebno pozornost tudi nova repertoire for the harp, new tehniko pedalov pri iskanju pe- of broken chords and arpeggios življenju malošte- dela mlajših skladateljskih ge- works by the younger genera- strejših harmonij ter subtilnejšo with more distinct articulation, vilnega slovenskega neracij. Slovenski skladatelji so tions of composers also receive obravnavo dinamike.
    [Show full text]
  • Piano Concerto No. 12 in a Major by Wolfgang Amadeus Mozart Was Composed Along
    www.festivalmaribor.si DOBRODOŠLI V EVROPSkI PRESTOLNICI kULTURE EUROPEAN CAPITAL OF CULTURE WELCOMES YOU www.maribor2012.eu Festival Maribor v kooprodukciji z Javnim zavodom Maribor 2012 / The Maribor Festival in coproduction with Public Institution Maribor 2012 Koncerte je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije / Concerts are supported by the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia Koproducenti Producent / Co - Producers: / Producer: UVODNIKI / EDITORIALS SANJARIL SEM O TEM, DA BI NA LETošnJEM FESTIVALU »Toda zelo dolgo ni bilo atomov ali vesolja, v katerem bi lahko lebdeli. Ničesar ni bilo – nikjer MARIBOR PREDSTAVIL OPERO, pa ne katerokoli temveč Čarobno popolnoma ničesar. Razen nekaj nepredstavljivo majhnega, kar znanstveniki imenujejo piščal. Potrebovali bi gore denarja za razkošno scenografijo, enkratnost. In kot kaže je bilo to dovolj.« orkester in ruske soliste. Zamišljal sem si silhuete opernih zvezd, »… en proton se je stisnil na milijardinko svoje običajne velikosti.« kako stopajo iz limuzin in nakičene obiskovalce v krznenih plaščih, ki se sprehajajo po sveže pozlačenih ulicah Maribora … »… vsak delček snovi od tod do roba stvarstva (KARKOLI pač že to pomeni).« Prekleta finančna kriza, zdaj pa bo iz tega le en velik nič. »… in jih stisne v prostor, ki je tako neznatno ozek, da je popolnoma brez dimenzij.« DOBRODOŠLI Dobesedno NIČ. Tako opisuje dogodke, ki so pripeljali do velikega poka. Ko smo spoznali, da so operne zvezde predrage in da nam Vendar to ni »Nič«. Prav gotovo je opisal nekaj. NA FESTIVALU njihova prepoznavnost ni dosegljiva, se je moja operna fantazija FINCI imajo najboljšo besedo za Nič. Enostavno ne obstaja. Beseda ne obstaja!! To! No, zdaj razblinila; imel sem tri dni časa, da se spomnim česa drugega.
    [Show full text]
  • Sozvočje Svetov
    Sozvočje svetov XV Harmony of the Spheres XV Narodna Društvo Komorni godalni orkester galerija Slovenske filharmonije Mestni trg 17 Slovenia 2015–2016 1000 Ljubljana of Telefon / telefaks +386 (0)1 426 1420 [email protected] National www.drustvo-kgosf.si Gallery Zanj / Represented by: Gallery Boris Šinigoj of Slovenia National : Narodna galerija / Rinaldo and Armida Puharjeva 9 2015–2016 NG S 3057 oil, canvas 1000 Ljubljana, Slovenija Cover Armida Telefon: +386 (0)1 24 15 434 Inv. no. Inv. Telefaks: +386 (0)1 24 15 403 in [email protected] www.ng-slo.si XV XV Zanjo / Represented by: / Naslovnica Lazzarini (1657–1730) Gregorio Rinaldo olje, platno / št. / Inv. galerija / Narodna Barbara Jaki, direktorica / director Uredila / Editors: Andrej Smrekar, Klemen Hvala Besedilo / Text: Andrej Smrekar, Klemen Hvala Prevod / Translation: Andrej Smrekar Pregled besedil / Editing: Alenka Klemenc Oblikovanje / Graphic design: zasnova / original design Miljenko Licul mutacija / mutation Kristina Kurent Fotografija / Photography: Fototeka Narodne galerije, Ljubljana / Photo Library of the National Gallery of svetov Sozvočje Slovenia Tisk / Printing: SOLOS d. o. o. Naklada / Print run: 600 izvodov / copies © Narodna galerija, Ljubljana, september 2015 of the Spheres Harmony sozvocje-naslovnica_2015.indd 1 6/15/15 12:15 PM Izvedbo Sozvočja svetov XV so zagotovili The following made the Harmony of the Spheres XV possible Generalni pokrovitelj sozvocje svetov_2015.indd 1 6/16/15 9:45 AM Izvedbo Sozvočja svetov XV so zagotovili The following made the Harmony of the Spheres XV possible REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO Skladbe Tomaža Bajžlja "Kontra bas" za kontrabas in godala, Nine Šenk Concertino za violončelo in godala in Mateja Bonina novo delo za harmoniko in godala po naročilu Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije je v celoti podprla glasbena fundacija Ernst von Siemens.
    [Show full text]
  • Muzikalije 1973
    SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJA XXVII 1973 IZDALA IN ZALOŽILA NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA LJUBLJANA 1981 234469 VSEBINA Seznam kratic 8 A. Časopisje, knjige, zemljevidi, muzikalije, gramofonske plošče in magnetofonski trakovi I. Časniki in časopisi 11 II. Knjige 39 III. Zemljevidi in atlasi . 171 IV. Muzikalije 172 V. Gramofonske plošče a) Govorne plošče ..,,,., 175 b) Glasbene plošče 175 VI. Magnetofonski trakovi a) Govorni trakovi 179 b) Glasbeni trakovi , , . 190 VII. Pregledi: 1. Časopisje in knjige po strokah UDK 190 2. Knjižne zbirke 216 3. Imensko kazalo ,.,,,,, 221 4. Statistika časopisja SR Slovenije , , , 251 5. Statistika knjig SR Slovenije 252 B. Članki in leposlovni prispevki v časopisju in zbornikih I. Pregled po strokah UDK: 0 Splošno . , . • 255 1 Filozofija. Psihologija 266 2 Verstvo. Teologija . 270 3 Družbene vede 273 5 Matematika. Naravoslovne vede 332 6 Uporabne vede. Medicina. Tehnika 342 7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Gledališče, šport 396 8 Jezikoslovje. Književnost. Leposlovje . 464 9 Domoznanstvo. Zemljepis. Biografije. Zgodovina 519 II. Abecedno kazalo strok 592 III. Abecedno kazalo avtorjev 597 Prvi del »Slovenske bibliografije« opisuje časopisje, knjige, zemljevide, muzika- lije, gramofonske plošče in magnetofonske trakove, ki izpolnjujejo vsaj enega od tehle pogojev: besedilo v slovenščini; avtor Slovenec; slovenska založba. Izpuščen je torej tisk, ki so ga izdelale tiskarne na Slovenskem za tuje naročnike, upoštevan pa je tisk zunaj meja SR Slovenije, če ustreza naštetim načelom. Na koncu biblio- grafskega opisa je dodana signatura Narodne in univerzitetne knjižnice. V statistič- nih pregledih (str. 251—252) je prikazan samo tisti tisk, ki je izšel v letu 1973 v SR Sloveniji. Drugi del »Slovenske bibliografije« prinaša izbor člankov in leposlovja, ki je bilo natisnjeno v časopisju in zbornikih, opisanih v prvem delu.
    [Show full text]