Zeitgenössische Musik in Slowenien

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Zeitgenössische Musik in Slowenien Jesica Ropoša Matr. Nr.: 61800477 Zeitgenössische Musik in Slowenien Mit einem Fokus auf den Werken junger slowenischer KomponistInnen Masterarbeit Zur Erlangung des akademischen Grades Master of Arts des Instrumentalstudiums Klarinette an der Anton Bruckner Privatuniversität Linz Betreut durch: Erland Maria Freudenthaler Univ.Prof. Dr. Constanze Wimmer Linz, am 01.04.2019 Inhaltsverzeichnis 1. Einleitung………………………………………………………………………………………….2 2. Kurze Musikgeschichte Sloweniens……………………………………………………………….4 3. Zeitgenössische slowenische KomponistInnen……………………………………………………6 3.1 Kriegszeit (1. und 2. Weltkrieg)……..………………………………………………………...6 3.2 Stile und Richtungen………………………………………………………………...…...……6 3.3 VertreterInnen……………………….………………………………………………………...8 3.3.1 Slavko Osterc……..…………………………………………...…………………………..8 3.3.2 Primož Ramovš…………………………………...………………...…...………………..11 3.3.3 Božidar Kantušer...……………………………………………………………………….13 3.3.4 Vinko Globokar…………………………………………………………………………..15 3.3.5 Božidar Kos………………………………………………………………………………17 4. Neue Techniken…………………………………………………………………………………..19 4.1 Was ist serielle Musik bzw. serielle Tonfolge?...........…………………………………….....20 5. Musik und Markt in Slowenien…………………………………………………………………..23 5.1 Klassische Szene……………………………………………………………………………..23 5.2 Avantgarde und Neue Musik…………………………………………………………………24 5.3 Ensembles…………..………..……………………………………………………………….26 5.3.1 Ensemble Slowind.........................................................................................................26 5.3.2 Ensemble „Teo Collori in Momento Cigano“…………………………………………27 5.3.3 Ensemble SToP – Slowenisches Schlagwerk-Projekt....................................................28 5.4 Veranstaltungsorte und Verbände……………………………………………………………….29 5.4.1 Veranstaltungsorte..........................................................................................................29 5.4.2 „Društvo slovenskih skladateljev“(DSS).......................................................................31 5.4.2.1 Der Zweck und die Ziele der DSS....................................................................32 5.4.3 Das Institut „Sploh“.......................................................................................................32 5.4.4 SAZAS – Organisation....................................................................................................32 6. Junge slowenische KomponistInnen und ihre Werke..........……………………………………...33 6.1 Anže Rozman…………………………………………………………………………………33 6.1.1 Musikalischer Stil.………………………………………………………………………..34 6.2.1 Werke………………..……………………………………………………………………34 6.2 Matija Krečič………...………………………………………………………………….........35 6.2.1 Werke…………………..…………………………………………………………………36 6.2.2 Über das Werk Antecessores……………………………………..……………………….37 2 6.3 Aleksandra Bajde…………………………………………………………...……….……….38 6.3.1 Werke………..……………………………………………………………………………39 6.3.2. Über das Werk Erratic…..……………………………………………………………….40 6.4. Nina Tomažič……….………………………………………………………………………..41 6.4.1. Werke………...…………………………………………………………………………..41 6.5 Aleksander Čonč……………..………………………………………………………….……42 6.5.1 Werke………...……………………………………………………………………….…..42 6.5.2 Über das Werk Pantheon I………………………………………………………………..43 7. Interview mit Aleksander Čonč…………………………………………………………………..45 8. Zusammenfassung……………………………………………………………………………..…47 9. Literaturverzeichnis……………………………………………………………………………....48 9.1 Internetquellen…………………………………………………………...………………….49 10. Abbildungsverzeichnis………………………………………………………………………….50 11. Eidesstattliche Erklärung………………………………………………………………………..52 3 1. Einleitung „Wer nicht bereit ist, die Tatsache zu akzeptieren, dass in einem Abonnement-Konzert Musik aus dem 20. Jahrhundert erklingt, der ist in meinen Augen, pardon, nicht kultiviert.“1 Zeitgenössische Musik hat heutzutage keine Grenzen mehr. Dank des Internets, sowie verschiedener Geräte zur Musikproduktion, -speicherung und -wiedergabe, kann man schneller, sicherer und genauer komponieren als je zuvor und das eigene Produkt an vielen verschiedenen Webseiten vorstellen. Diese Veränderungen spiegeln sich auch in dem musikalischen Material, mit dem heutige KomponistInnen arbeiten, wider. Es werden sowohl historische als auch aktuelle Klangmaterialien verwendet, außerdem gibt es weder räumliche noch zeitliche oder thematische Beschränkungen. Alles kann zum Gegenstand oder strukturbildenden Element von Musik werden, wie z.B. Literatur, philosophische und theoretische Texte, Werke der bildenden Kunst verschiedener Epochen und Kulturen ebenso wie Film, neueste wissenschaftliche Theorien, (global-) gesellschaftliche Fragestellungen, usw. Alles ist möglich; jeder darf die eigenen Materialien und Klangeffekte frei wählen und sie mit anderen mischen. Die Arbeit beschäftigt sich mit der zeitgenössischen Musik Sloweniens und dem dabei am häufigsten verwendeten Musikstil. Es werden dabei folgende Fragen untersucht: Beschäftigen sich die KomponistInnen in Slowenien auch mit elektronischer Musik? Haben sie Publikum? Wie kann man als KomponistIn erfolgreich werden? Ist es möglich, in Slowenien von Musik zu leben? Welche Konzertmöglichkeiten haben junge KomponistInnen? Was bedeutet zeitgenössisch? Es gibt für dieses Wort viele Synonyme, zum Beispiel: gegenwärtig, heutig, jetzig, modern, aktuell, momentan, derzeit, laufend. Wenn man es aus musikalischer Perspektive betrachtet, so erklärt dies, dass Musik, die durch heutige Komponisten entsteht, als zeitgenössische oder neue Musik betrachtet wird. Der Begriff „Neue Musik“ wurde schon im 20. Jahrhundert verwendet, das Wort „zeitgenössisch“ in diesem Zusammenhang erst später. Egal ob sich KomponistInnen mit elektronischer Musik, neuen Klängen, Gesangsmusik, Experimenten, oder neuem Jazz beschäftigen, so sollte dies alles der zeitgenössischen Musik zugeordnet werden, denn diese entsteht „jetzt“. In der ersten Hälfte der vorliegenden Arbeit wird kurz die Musikgeschichte Sloweniens beschrieben, wobei nur die wichtigen Ereignisse erwähnt werden. Vorgestellt werden eine häufig verwendete Notation, ältere oder schon verstorbene KomponistInnen, die viel für die moderne Musik im Land leisteten, Veranstaltungsorte, die Musikszene, der Markt, usw. 1 http://www.zeit.de/kultur/musik/2010-04/pierre-boulez-interview, eingesehen am 20.08.2017, 16:37 Uhr. 2 Die zweite Hälfte dient der Darlegung der eigenen Untersuchungen in Bezug auf aktuelle, junge MusikerInnen. Weil ich schon einige Jahre nicht mehr in Slowenien wohne, habe ich auch nicht viel Kontakt zu meinen slowenischen KollegInnen. Für mich war es ein interessanter Gedanke, in meine Arbeit etwas Persönliches einzubringen, daher sammelte ich von jedem der fünf KomponistInnen die Lebensläufe und Listen ihrer Werke und Kompositionen, welche ich später bearbeitete. Jeder hat seinen eigenen Stil, einige verwenden nur klassische Notation, andere wagen mehr. Den letzten Teil dieser Arbeit bildet ein Interview mit Aleksander Čonč, der im Moment ein sehr aktiver und erfolgreicher junger Künstler ist. Wir sprachen über seine Anfänge als Musiker, seine Motivation, den Musikmarkt im Land, Finanzielles, usw. 3 2. Kurze Musikgeschichte Sloweniens Die slowenische Musik ist ein Teil der westeuropäischen Musikkultur und steht in engem Zusammenhang mit der Musik der Nachbarländer, vor allem Österreich, Norditalien und Kroatien. Die geographische Vielfalt, die Vermischung von Volk und Geschichte, macht die slowenische Musik sehr interessant. Als das slowenische Volk im 8. Jahrhundert die nationale Unabhängigkeit verlor, verschwand eine Zeitlang auch die kulturelle Entwicklung, vor allem im Bereich der Kunstmusik. Es gab praktisch keine mittelalterlichen KomponistInnen künstlerischer Musik in Slowenien. Etwa tausend Jahre später, im 19. Jahrhundert, begannen die KomponistInnen moderner Musik auf Elemente der volkstümlichen, musikalischen Tradition zurückzugreifen, was ihnen Eigenständigkeit ermöglichte. Der erste große Durchbruch geschah jedoch in der Renaissance. Im Jahre 1567 wurden von Primož Trubar (1508-1586) die zwei ersten Bücher in slowenischer Sprache gedruckt: Abecednik und Katekizem. In der Musik des 16. Jahrhunderts erreichte die Polyphonie in ganz Europa einen Höhepunkt und begleitete bzw. beherrschte die Renaissancemusik. Obwohl sich die Bedingungen der Musikausbildung verbessert hatten, versuchten viele talentierte MusikerInnen damals, im Ausland Karriere zu machen. Der erfolgreichste Sänger und Komponist war Jakub Gallus (1550- 1591).2 Seine Kompositionen wurden in mehreren Sammlungen veröffentlicht, zunächst in einer Sammlung von vier Büchern für den Messechor (1580). Gallus widmete Motetten besondere Aufmerksamkeit als musikalische Darstellung liturgischer und biblischer Texte. Im Laufe der Jahrhunderte ging sein Name langsam verloren. Der Musikwissenschaftler Josip Mantuani (1860 – 1933) und der Komponist Kamilo Mašek (1831 – 1859) waren bemüht, seinem Namen wieder Bekanntheit zu verleihen, aber ohne großen Erfolg. Erst zwischen 1985 und 1996 veröffentlichte die SAZU (Slowenische Akademie der Wissenschaft und Kunst) zwanzig Bänder seiner Werke. Das Bild von J. P. Gallus findet sich auf der Banknote für 200 slowenische Tolar, die seit dem Eintritt in die EU nicht mehr verwendet wird.3 Abb.1: Die slowenische 200-Tolar-Banknote 2 Vgl. Snoj, Jurij: Zgodovina glasbe na Slovenskem I. Glasba na Slovenskem do konca 16. Stoletja, Zalozba ZRC Ljubljana 2012. 3 Vgl. http://www.kam.si/jakob_petelin_gallus/, eingesehen am 11.03.2019, um 18:21 Uhr. 4 Sein kompositorisches Schaffen umfasst Messen, Motetten und Passionen, sowie Madrigale in lateinischer Sprache (Moralia).
Recommended publications
  • EAST-CENTRAL EUROPEAN & BALKAN SYMPHONIES from The
    EAST-CENTRAL EUROPEAN & BALKAN SYMPHONIES From the 19th Century To the Present A Discography Of CDs And LPs Prepared by Michael Herman Composers K-P MILOSLAV KABELÁČ (1908-1979, CZECH) Born in Prague. He studied composition at the Prague Conservatory under Karel Boleslav Jirák and conducting under Pavel Dedeček and at its Master School he studied the piano under Vilem Kurz. He then worked for Radio Prague as a conductor and one of its first music directors before becoming a professor of the Prague Conservatoy where he served for many years. He produced an extensive catalogue of orchestral, chamber, instrumental, vocal and choral works. Symphony No. 1 in D for Strings and Percussion, Op. 11 (1941–2) Marko Ivanovič/Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos. 2, 3, 4, 5, 6, 7 and 8) SUPRAPHON SU42022 (4 CDs) (2016) Symphony No. 2 in C for Large Orchestra, Op. 15 (1942–6) Marko Ivanovič/Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos. 1, 3, 4, 5, 6, 7 and 8) SUPRAPHON SU42022 (4 CDs) (2016) Symphony No. 3 in F major for Organ, Brass and Timpani, Op. 33 (1948-57) Marko Ivanovič//Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos. 1, 2, 4, 5, 6, 7 and 8) SUPRAPHON SU42022 (4 CDs) (2016) Libor Pešek/Alena Veselá(organ)/Brass Harmonia ( + Kopelent: Il Canto Deli Augei and Fišer: 2 Piano Concerto) SUPRAPHON 1110 4144 (LP) (1988) Symphony No. 4 in A major, Op. 36 "Chamber" (1954-8) Marko Ivanovic/Czech Chamber Philharmonic Orchestra, Pardubice ( + Martin·: Oboe Concerto and Beethoven: Symphony No. 1) ARCO DIVA UP 0123 - 2 131 (2009) Marko Ivanovič//Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos.
    [Show full text]
  • EAST-CENTRAL EUROPEAN & BALKAN SYMPHONIES from the 19Th Century to the Present Composers
    EAST-CENTRAL EUROPEAN & BALKAN SYMPHONIES From the 19th Century to the Present A Discography of CDs and LPs Prepared by Michael Herman Composers R-Z ALEXANDER RAICHEV (1922-2003, BULGARIAN) Born in Lom. He studied composition with Assen Karastoyanov and Parashkev Hadjiev at the Sofia State Conservatory and then privately with Pancho Vladigerov. He went on for post-graduate studies at the Liszt Music Academy in Budapest where he studied composition with János Viski and Zoltán Kodály and conducting with János Ferencsik. He worked at the Music Section of Radio Sofia and later conducted the orchestra of the National Youth Theatre prior to joining the staff of the State Academy of Music as lecturer in harmony and later as professor of harmony and composition. He composed operas, operettas, ballets, orchestral, chamber and choral works. There is an unrecorded Symphony No. 6 (1994). Symphony No. 1 (Symphony-Cantata) for Mixed Choir and Orchestra "He Never Dies" (1952) Konstantin Iliev/Bulgarian A Capella Choir "Sv. Obretanov"/Sofia State Philharmonic Orchestra BALKANTON BCA 1307 (LP) (1960s) Vasil Stefanov/Bulgarian Radio Symphony Orchestra and Chorus BALKANTON 0184 (LP) (1950s) Symphony No. 2 "The New Prometheus" (1958) Vasil Stefanov/Bulgarian Radio Symphony Orchestra BALKANTON BCA 176 (LP) (1960s) Yevgeny Svetlanov/USSR State Symphony Orchestra (rec. 1965) ( + Vladigerov: Piano Concertos Nos. 3 and 4 and Marinov: Fantastic Scenes) MELODIYA D 016547-52 (3 LPs) (1965) Symphony No. 3 "Strivings" (1966) Dimiter Manolov/Sofia State Philharmonic Orchestra ( + Bulgaria-White, Green, Red Oratorio) BALKANTON BCA 2035 (LP) (1970s) Ivan Voulpe/Bourgas State Symphony Orchestra ( + Stravinsky: Firebird Suite) BALKANTON BCA 1131 (LP) (c.
    [Show full text]
  • DSS-CD-Zerdin-Knjižica.Pdf
    Slovenski skladatelji HARFA v delih slovenskih The HARP in the Works of večinoma vzorovali pri dveh concert instrument. In their 3 so koncertantne skladateljev Slovenian Composers osebnostih, ki sta začrtali teme- treatment of the harp, Slovenian možnosti harfe lje novi izvirni glasbi za harfo. composers primarily modelled začeli odkrivati šele arfonija je vizitka mlade arpony is both the calling Po vzoru Clauda Debussyja je themselves on two personalities po drugi svetovni Hharfistke Tine Žerdin, Hcard of the young harpist nova harfna literatura požlahtni- who had laid the foundations for vojni, harfa pa tudi hkrati pa zanimiv portret slo- Tina Žerdin and an interesting la salonsko rutiniranost razlože- original new harp music. pred tem ni imela venskih izvirnih del za harfo, v portrait of original Slovenian nih akordov ter arpeggiev z izra- Following the example of Claude svojega stalnega katerem poleg železnih skladb works for the harp, in which, zitejšo artikulacijo, razdelanostjo Debussy, the new harp reper- mesta; redkeje se je harfnega repertoarja zaslužijo in addition to the established ritma in metruma, virtuoznejšo toire enriched the salon routine oglasila v salonskem posebno pozornost tudi nova repertoire for the harp, new tehniko pedalov pri iskanju pe- of broken chords and arpeggios življenju malošte- dela mlajših skladateljskih ge- works by the younger genera- strejših harmonij ter subtilnejšo with more distinct articulation, vilnega slovenskega neracij. Slovenski skladatelji so tions of composers also receive obravnavo dinamike.
    [Show full text]
  • Piano Concerto No. 12 in a Major by Wolfgang Amadeus Mozart Was Composed Along
    www.festivalmaribor.si DOBRODOŠLI V EVROPSkI PRESTOLNICI kULTURE EUROPEAN CAPITAL OF CULTURE WELCOMES YOU www.maribor2012.eu Festival Maribor v kooprodukciji z Javnim zavodom Maribor 2012 / The Maribor Festival in coproduction with Public Institution Maribor 2012 Koncerte je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije / Concerts are supported by the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia Koproducenti Producent / Co - Producers: / Producer: UVODNIKI / EDITORIALS SANJARIL SEM O TEM, DA BI NA LETošnJEM FESTIVALU »Toda zelo dolgo ni bilo atomov ali vesolja, v katerem bi lahko lebdeli. Ničesar ni bilo – nikjer MARIBOR PREDSTAVIL OPERO, pa ne katerokoli temveč Čarobno popolnoma ničesar. Razen nekaj nepredstavljivo majhnega, kar znanstveniki imenujejo piščal. Potrebovali bi gore denarja za razkošno scenografijo, enkratnost. In kot kaže je bilo to dovolj.« orkester in ruske soliste. Zamišljal sem si silhuete opernih zvezd, »… en proton se je stisnil na milijardinko svoje običajne velikosti.« kako stopajo iz limuzin in nakičene obiskovalce v krznenih plaščih, ki se sprehajajo po sveže pozlačenih ulicah Maribora … »… vsak delček snovi od tod do roba stvarstva (KARKOLI pač že to pomeni).« Prekleta finančna kriza, zdaj pa bo iz tega le en velik nič. »… in jih stisne v prostor, ki je tako neznatno ozek, da je popolnoma brez dimenzij.« DOBRODOŠLI Dobesedno NIČ. Tako opisuje dogodke, ki so pripeljali do velikega poka. Ko smo spoznali, da so operne zvezde predrage in da nam Vendar to ni »Nič«. Prav gotovo je opisal nekaj. NA FESTIVALU njihova prepoznavnost ni dosegljiva, se je moja operna fantazija FINCI imajo najboljšo besedo za Nič. Enostavno ne obstaja. Beseda ne obstaja!! To! No, zdaj razblinila; imel sem tri dni časa, da se spomnim česa drugega.
    [Show full text]
  • Muzikalije 1973
    SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJA XXVII 1973 IZDALA IN ZALOŽILA NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA LJUBLJANA 1981 234469 VSEBINA Seznam kratic 8 A. Časopisje, knjige, zemljevidi, muzikalije, gramofonske plošče in magnetofonski trakovi I. Časniki in časopisi 11 II. Knjige 39 III. Zemljevidi in atlasi . 171 IV. Muzikalije 172 V. Gramofonske plošče a) Govorne plošče ..,,,., 175 b) Glasbene plošče 175 VI. Magnetofonski trakovi a) Govorni trakovi 179 b) Glasbeni trakovi , , . 190 VII. Pregledi: 1. Časopisje in knjige po strokah UDK 190 2. Knjižne zbirke 216 3. Imensko kazalo ,.,,,,, 221 4. Statistika časopisja SR Slovenije , , , 251 5. Statistika knjig SR Slovenije 252 B. Članki in leposlovni prispevki v časopisju in zbornikih I. Pregled po strokah UDK: 0 Splošno . , . • 255 1 Filozofija. Psihologija 266 2 Verstvo. Teologija . 270 3 Družbene vede 273 5 Matematika. Naravoslovne vede 332 6 Uporabne vede. Medicina. Tehnika 342 7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Gledališče, šport 396 8 Jezikoslovje. Književnost. Leposlovje . 464 9 Domoznanstvo. Zemljepis. Biografije. Zgodovina 519 II. Abecedno kazalo strok 592 III. Abecedno kazalo avtorjev 597 Prvi del »Slovenske bibliografije« opisuje časopisje, knjige, zemljevide, muzika- lije, gramofonske plošče in magnetofonske trakove, ki izpolnjujejo vsaj enega od tehle pogojev: besedilo v slovenščini; avtor Slovenec; slovenska založba. Izpuščen je torej tisk, ki so ga izdelale tiskarne na Slovenskem za tuje naročnike, upoštevan pa je tisk zunaj meja SR Slovenije, če ustreza naštetim načelom. Na koncu biblio- grafskega opisa je dodana signatura Narodne in univerzitetne knjižnice. V statistič- nih pregledih (str. 251—252) je prikazan samo tisti tisk, ki je izšel v letu 1973 v SR Sloveniji. Drugi del »Slovenske bibliografije« prinaša izbor člankov in leposlovja, ki je bilo natisnjeno v časopisju in zbornikih, opisanih v prvem delu.
    [Show full text]
  • V Objemu Dvojine DUO CLARIPIANO
    V objemu dvojine DUO CLARIPIANO Slovenska ljudska glasba v koncertni preobleki Slovenian folk music in concert garments Iz objema dvojine nastaja zvočni album, kopiranim ritmom značajsko spremeni, morda Skladba je krst doživela na festivalu Studenec sporazumevanja izvajalcev. Motivika izhaja iz zbirka osmih novih skladb za klarinet in klavir posodobi, zagotovo pa približa okusu zdajšnjih 4. junija 2016. Tomaž Habe pa ji je dodal to treh pesemskih napevov, katerih prvi verzi s fragmenti slovenskega ljudskega izročila. poslušalcev. Skladba je bila krstno izvedena v vizitko: »Rapsodija za klarinet in klavir Zeleno, so: Rož, Podjuna, Zila, Tam, kjer teče bistra Zila Avtorja zamisli in celovitega projekta, ki je pri- Slovenj Gradcu 13. aprila 2016. Makor pa jo je ki te ljubim zeleno (Verde que te quiero verde, in Pr‘ Zili rož‘ce rastejo. Krstno je bila izvedena vedel do te zvočne celote, sta pianistka Tatjana takole pospremil: Garcie Lorce) je odzven življenjskega kroga v na festivalu Studenec 4. junija 2016. Katarina Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, uigrana zvezi z naravo in ljudsko pesmijo. Od otroških Pustinek Rakar pa skladbi dodaja to vizitko: glasbenika zasedbe Dua Claripiano. Zamisel … morje in obala … let, prvih čačk z barvico – oblakov, sončkov in »Del naslova skladbe je število tri, ki ga lahko se je brusila več let, sprožila pa jo je zevajo- … sonce in sol … nazobčane travice (spomnimo se otroške pesmi v skladbi večkrat zasledimo kot osnovo, vezni ča vrzel na področju stika ljudske in umetne … vinograd … Jaz pa grem na zeleno trav‘co) se razpenja lok do člen, pa tudi oblikovni steber. Najprej v prvem glasbe v komorni literaturi.
    [Show full text]
  • Stališča Učiteljev in Učencev Do Vključevanja Sodobne Glasbe V Pouk Glasbene Umetnosti
    UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje – Poučevanje na razredni stopnji Neža Zdešar STALIŠČA UČITELJEV IN UČENCEV DO VKLJUČEVANJA SODOBNE GLASBE V POUK GLASBENE UMETNOSTI Magistrsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje – Poučevanje na razredni stopnji Neža Zdešar STALIŠČA UČITELJEV IN UČENCEV DO VKLJUČEVANJA SODOBNE GLASBE V POUK GLASBENE UMETNOSTI Magistrsko delo Mentorica: izr. prof. dr. Barbara Sicherl Kafol Somentor: izr. prof. dr. Janez Jerman Ljubljana, 2016 »Glasba je sestavni del kulture človeka. Brez glasbe ni popolnega razvoja osebnosti. Zato je samo po sebi razumljivo, da mora biti navzoča v vrtcih, šolah. Glasba ni skrivnostna magija. Čas, ki ga preživljamo z glasbo, nam oživi duha, da postanemo sprejemljivejši za različne aktivnosti.« (Kodaly) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Barbari Sicherl Kafol in somentorju izr. prof. dr. Janezu Jermanu za strokovno pomoč in svetovanje pri nastajanju mojega magistrskega dela. Zahvaljujem se skladateljici Brini Jež Brezavšček za nasvete pri izbiri slovenske in svetovne literature, vsebinsko in jezikovno pomoč ter za ves čas, ki mi ga je posvetila. Hvala »kokoškam«, ki so popestrile moje življenje. Z vami so bila študentska leta nepozabna. Hvala vsem domačim, ki so me med študijem podpirali in ves čas verjeli vame. Posebna zahvala gre mojemu možu Petru in hčerki Maji, ki sta me spodbujala in motivirala med nastajanjem magistrskega dela. Z mislijo na vaju je bilo vse veliko lažje. Rada vaju imam. IZVLEČEK Glasba je kulturni pojav in človekova potreba, saj obstaja v vsaki kulturi in v vseh časih. V sodobnem času smo izpostavljeni obilici glasbene ponudbe, ki prerašča v zasičenost zvočnega okolja, zato je pomembno, da znamo glasbo kritično izbirati za različne potrebe in priložnosti.
    [Show full text]
  • Program in Finančni Načrt Cankarjevega Doma Za Leto 2017
    Program in finančni načrt Cankarjevega doma za leto 2017 Ljubljana, 2. februar 2017 Program in finančni načrt Cankarjevega doma za leto 2017 Program in finančni načrt Cankarjevega doma za leto 2017 PODLAGE ZA POSLOVANJE, DOLGOROČNI IN LETNI CILJI ..................................................... 3 PROGRAM CANKARJEVEGA DOMA V LETU 2017 ....................................................................... 6 I KULTURNO-UMETNIŠKI PROGRAM / JAVNA SLUŽBA .......................................................... 10 1 RESNA GLASBA, OPERA ............................................................................................................... 10 1.1 SIMFONIČNA GLASBA ........................................................................................................... 10 1.2 GLASBENO-SCENSKA DELA ................................................................................................ 16 1.3 VOKALNA GLASBA ................................................................................................................ 17 1.4 KOMORNA GLASBA ............................................................................................................... 18 1.5 SODOBNA GLASBA ................................................................................................................ 20 2 DRUGA GLASBA ............................................................................................................................. 22 2.1 GLASBE SVETA ......................................................................................................................
    [Show full text]
  • 30 LET SLOVENSKIH GLASBENIH DNEVOV 30 Let Glasbe
    30 LET SLOVENSKIH GLASBENIH DNEVOV 30 let Glasbe 1986–2015 30 LET SLOVENSKIH GLASBENIH DNEVOV 30 let Glasbe 1986–2015 Zakaj Slovenski glasbeni dnevi? Zato, da poudarimo tudi na glasbenem področju visoke cilje, za katerimi gre naša umetnostna težnja, zato, da odpiramo tej glasbi širše vidike doma in na tujem, zato, da pred domačim občinstvom zastavimo svoje sile v boljše poznavanje lastne glasbene kulture. Naša bodočnost je v prodornejši navzočnosti v sodobnem svetu. Biti hočemo ustvarjalni, to je naša ambicija. Prof. dr. Primož Kuret, 1987 30 LET SLOVENSKIH GLASBENIH DNEVOV – 30 let Glasbe UVODNIK S Slovenskimi glasbenimi dnevi že trideseto leto slavimo slovensko glasbo, ki je pomemben element naše narodne zavesti in identitete. Visoki jubilej je priložnost za pogled v preteklost in za načrtovanje prihodnosti. Organizatorjem dogodka je uspelo vsa ta leta ohraniti visoko kakovostno raven glasbenih dnevov. Ti spodbujajo sodobno glasbeno ustvarjalnost in hkrati izkazujejo spoštovanje glasbeni dediščini našega prostora. Novitete slovenskih skladateljic in skladateljev različ- nih generacij ter orkestrov, ki jih na Slovenskih glasbenih dnevih vsako leto predstavijo širši publiki, kažejo aktualno stanje sodobne slovenske ustvarjalnosti. Ni naključje, da se v okviru tega glasbenega praznika izbira najboljše sodobne in pretekle stvaritve slovenske glasbe- ne umetnosti. Festival je tudi priložnost za soočenje slovenske glasbe s tujo. Letošnja festivalska izdaja predstavlja, kaj zmoremo sami, in ponuja priložnost, da se seznanimo z novo svetovno glasbeno produkcijo. Tudi letošnji Slovenski glasbeni dnevi so priložnost za refleksijo in za srečevanje ljubiteljev glasbe. Prepričana sem, da bo glasba tudi letos z odličnostjo navdihnila različno občinstvo, stro- kovno javnost in medije. Pohvalno je, da posvečajo organizatorji pozornost tudi glasbeni vzgoji najmlajših.
    [Show full text]
  • Klasika Skladbe Za Orkester, 1. Del Orchestral Works Vol
    Klasika Skladbe za orkester, 1. del Orchestral Works Vol. 1 Slovenia Klasika CD 2 Skladbe za orkester, 1. del / Orchestral Works Vol. 1 Marijan Lipovšek Slovenia 1. Prva rapsodija za violino in orkester / First Rhapsody for Violin and Orchestra . 10:42 CD 1 Lucijan Marija Škerjanc Suita v starem slogu za godalni kvartet in godalni orkester / Anton Lajovic Suite in the Old Style for string quartet and string orchestra 1. Andante za veliki orkester / Andante for large orchestra . 8:47 2. Ciaccona . 9:09 3. Interludio . 2:08 Slavko Osterc 4. Giga . 4:51 Suita za orkester / Suite for Orchestra 2. Marcia . 2:46 Matija BravniËar 3. Tranquillo . 4:32 5. Kurent, simfoniËna pesnitev — poème symphonique / symphonic poem ............................ 7:10 4. Vivace . 1:27 5. Religioso . 5:14 Demetrij Žebre 6. Presto . 4:04 Dan, balet (simfoniËna slika) v treh stavkih za veliki orkester / Day, ballet (symphonic picture) in three movements for large orchestra Marjan Kozina 6. Andante . 11:10 7. Bela Krajina . 12:57 7. Allegro con fuoco . 5:48 Primož Ramovš 8. Moderato risoluto . 8:14 Sinfonietta Zvonimir CigliË 8. Allegro . 4:30 9. Obrežje plesalk, simfoniËna koreografska pesnitev za veliki orkester / 9. Moderato . 4:56 Waterfront Dancers, choreographed symphonic poem for large orchestra . 15:59 10. Vivace . 2:30 11. Allegro molto e con brio . 5:39 Dirigenti / Conductors: Uroš Lajovic (CD 1/1; CD 2/2—4), Samo Hubad (CD 1/2—6, 8—11, 12—14; CD 2/1, 6—8, 9), Uroš Krek Marko Munih (CD 1/7), Simon KreËiË (CD 2/5) Sinfonia per archi Solisti / Soloists: Igor Ozim (CD 2/1), Slovenski godalni kvartet / Slovenian String Quartet (CD 2/2—4) 12.
    [Show full text]
  • Slovenian Twelve-Tone Music
    Prejeto / received: 16. 4. 2018. Odobreno / accepted: 8. 5. 2018. DOI: 10.3986/dmd14.2.06 SLOVENIAN TWELVE-TONE MUSIC GREGOR POMPE Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Izvleček: Zanimanje za dvanajsttonsko tehniko Abstract: Slavko Osterc’s studies with Alois Hába pri Slavku Ostercu je moral sprožiti študij pri and subsequent attendance at ISCM festivals Aloisu Hábi in nato tudi udeležbe na festivalih triggered his interest in twelve­tone technique. ISCM. Toda prvi poizkusi uporabe dvanajstton- In his first attempts before the Second World War ske tehnike pred drugo svetovno vojno (okoli leta (around 1936) and at the beginning of the 1960s 1936) in na začetku šestdesetih let so bili še zelo the technique was employed very cautiously, previdni – skladatelji niso sledili striktni logiki in not following the strict logic and system of the sistematiki metode. Prve razvite dvanajsttonske method. The first fully developed twelve­tone skladbe sta napisala Primož Ramovš in Alojz compositions were written by Primož Ramovš Srebotnjak leta 1961, toda tudi oba najvidnejša and Alojz Srebotnjak in 1961, but these two very predstavnika dvanajsttonske tehnike sta metodo distinctive exponents of twelve­tone technique kasneje opustila – sedemdeseta leta so prinesla later abandoned the method: the 1970s were postserializem in postmodernizem. the time of post­serialism and postmodernism. Ključne besede: slovenska glasba, glasba 20. Keywords: Slovenian music, twentieth­century stoletja, dodekafonija, dvanajsttonska vrsta, music, twelve­tone composition, twelve­tone serializem set, serialism In his book about Schoenberg’s gradual development and refinement of twelve-tone technique, Ethan Haimo sharply delineates the basic dichotomy that lies at the heart of the reception of Schoenberg’s technique: The compositional method that Schoenberg thought would have such revolutionary impact achieved a degree of notoriety for a short time but slipped from public attention.
    [Show full text]
  • EAST-CENTRAL EUROPEAN & BALKAN CONCERTOS from The
    EAST-CENTRAL EUROPEAN & BALKAN CONCERTOS From the 19th Century to the Present A Discography of CDs and LPs Prepared by Michael Herman Composers M-R OTMAR MÁCHA (1922-2006, CZECH) Born in Ostrava. As a child, he learned the violin from a village teacher then studied composition with Jaroslav Rídký at the Prague Conservatory. He worked as a music adviser at Czechoslovak Radio in Prague but then became a freelance composer. He composed operas and other stage works as well as orchestral, chamber and vocal music. His other concertante works are Hommage à Josef Suk for Violin and String Orchestra (1977), and Ballad and Finale for Viola, Piano and Strings (2001). Violin Concerto (1989) Ivan Zenatý (violin)/Jaromir Nohejl/Moravian Philharmonic Orchestra, Olomouc ( + Hurnik: Klicperian Overture) PANTON 810720 (LP) (1987) Ivan Ženatý (violin)/Valdimir Válek/Prague Radio Symphony Orchestra ( + Patria Bohemorum and Variations) ARCO DIVA UP00262191 (c. 2010) Double Concerto for Violin, Piano and Orchestra (1978) Nora Grumliková (violin)/Jaroslav Kolar (piano)/František Vajnar/Prague Radio Symphony Orchestra ( + Hanuš: Essays and Tichý: 6 Inventions)/ PANTON 81100224 (LP) (1981) Concerto Grosso for Soprano, Mezzo, Tenor, Baritone, Bass and Orchestra (1980) Linhy Vocal Group/Rostislav Hališka/Gottwald State Symphony Orchestra ( + Gregor: Concerto Giocando) PANTON 81100283 (LP) (1982) "Eiréné," Fantasy for Oboe and String Orchestra (1988) Jiří Krejčí (oboe)/Virtuosi di Praga. ( + Pauer: Marimba Concerto, Bodorová: 3 Canzoni da Suonare and Zámečník: Kontaktonia
    [Show full text]