DOCSLIB.ORG

5776 Klara Jerebic Veržej KUD Slavko Osterc Veržej 5775 Maša

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
5776 Klara Jerebic Veržej KUD Slavko Osterc Veržej 5775 Maša 5776 Klara Jerebic Veržej KUD Slavko Osterc Veržej 5775 Maša Gostinčar Piran 5774 Katja Mrak Ljubljana Društvo Humanitas 5773 Davor Kralj Šentjernej 5772 Anton Troha Krško 5771 Dušan Moll Ljubljana / 5770 Avrelija Kumperger Štore 5769 irma omerzo zagreb MARMOT 5768 Alen Novalija Ljubljana 5767 Gaj Lukić Logatec 5766 Jernej Počkaj Veliko Ubeljsko 5765 Vera Tratnik Logatec TKLM 5764 Barbara Čuk Logatec TKLM 5763 lorenka stropnik ljubljana 5762 Jana Jevtovic Belgrade, Serbia 5761 Sebastjan Fabris Ljubljana 5760 Tomaž Železnik Krmelj vemo da ste pokvarjeni!! 5759 Ksenija Žnidaršič Ljubljana 5758 Ana Zaloznik Maribor 5757 Društvo likovnih umetnikov Celje Celje Društvo likovnih umetnikov Celje 5756 Ana Jurc Ljubljana 5755 Petra Onderufova Ljubljana 5754 Darka Tancer-Kajnih 2000 Maribor revija Otrok in knjiga 5753 Manca Krnel Hess Škofljica 5752 Vesna Vidrih Vrhnika, Slovenija 5751 Silva Starina Nova Gorica 5750 Bernarda Novak Obal ljubljana 5749 Jana Stropnik Maribor 5748 shaka zullu maribor 5747 Bronja Brinovec Ljubljana 5746 Alenka Počkaj Veliko Ubeljsko 30 5745 Vladimir Počkaj Veliko Ubeljsko 30 5744 Matej Strgaršek Zagorje 5743 Jure Počkaj Veliko Ubeljsko 30 5742 KRIŠTOF DOVJAK TRDINOVA 7, LJUBLJANA 5741 jaka mlakar Logatec Mlacom d.o.o. 5740 MIRELA KOŠTIĆ KRANJ - 5739 vesna drnovšek ljubljana 5738 Kristina Picco Žabnica 82 b, Notranje Gorice 5737 Barbara Borović Domžale 5736 Igor Matkovic Ljubljana 5735 David Nitros Novo mesto 5734 sven štralleger Škofljica college for visual arts 5733 Valerija Jerman Vransko knjižnica 5732 Nada Koritnik Ilirska Bistrica 5731 duša jesih ljubljana 5730 Maja Bajevic Berlin Artist 5729 novie elisa surabaya WAFT 5728 bas kwakman rotterdam poetry international 5727 Zoran Hochstätter Maribor 5726 marc garrett United Kingdom furtherfield 5725 špela cepič logatec 5724 Anne Charlotte Hauen oslo Office for Contemporary Art Norway 5723 Tone Poljanec Škofja Loka 5722 Zala Pavšič Zagorje 5721 miha erman Ljubljana 5720 ROK FERENČAK BREŽICE 5719 Jaka Lah Ljubljana 5718 Majda Gregorič Ljubljana 5717 Vladimir Gajšek - slovenski književnik Ljubljana, Slovenija intelyway.com, ČGPR 5716 Eva Filipič Ljubljana 5715 Melina Todorovska Ljubljana Slovenska filharmonija 5714 Polona Juh Ljubljana dramska igralka 5713 Neža Premrl Vipava 5712 Saša Tabaković Ljubljana dramski igralec 5711 Alenka Gajšek Ljubljana univ. dipl. kulturologinja 5710 Sven Holm Berlin NOVOFLOT 5709 Catarina Barata Lizbona/ Portugalska 5708 Masha Durkalić Sarajevo 5707 petra jordan ljubljana 5706 Ana Strajnar Ljubljana 5705 Andrej Šepic Ljubljana SDS 5704 Manja Plešnar 5703 Janka Vukmir Zagreb Institute for Contemporary Art 5702 ANDREJ TOMAŽIN LJUBLJANA 5701 Katarina Marzidovšek Ljubljana MSU 5700 matjaž jurovič ljubljana 5699 BRIGITA KRISTANČIČ Dragomer, Brezovica pri Ljubljani 5698 Špela Vodeb Celje 5697 hana vodeb celje 5696 Polona Bitenc Ljubljana 5695 Rudi Valenčič Postojna ŠC Postojna 5694 adriano roj izola 5693 Nika Logar Ljubljana 5692 Sara Železnik Celje 5691 Timotej Knific Podgorska 34, 1000 Ljubljana 5690 Jon Dorganc Ljubljana 5689 Melis Behlil Istanbul 5688 Petra Petančič Ljubljana 5687 BONNAFOUX Patrice Bruxelles - Belgium Theatre Océan Nord 5686 Manca Dežman Ljubljana 5685 Meta Skok Mengeš 5684 Maksimiljan Feguš Maribor PEF UM Maribor 5683 MARJAN BAČKO 2000 MARIBOR upokojenec SNG Maribor - ambasador SNG 5682 barbara zajec vrhnika 5681 Jasna Žitnik Ljubljana 5680 Mojca Bec Boštanj 5679 Ines Jerele Ljubljana NUK 5678 marko kosnik ljubljana inštitut egon march 5677 Gaber Lesjak Maribor 5676 Simona Žvanut Ljubljana 5675 Nataša Dremelj Ljubljana 5674 Andrea Koper 5673 Maša Žilevski Ljubljana 5672 Spela Marincic Palermo 5671 Barbara Novak Ljubljana 5670 Tina Jurkovič Ljubljana 5669 Arkan Al Nawas Ljubljana 5668 Nina Zimic Jesenice 5667 Vera Kovačević Ljubljana 5666 Brigita Strnad Maribor Umetnostna galerija Maribor 5665 Franci Just Murska Sobota založba Franc-Franc 5664 Matija Križnar Godešič 134, 4220 Škofja Loka PMS 5663 Zala Primc Celje 5662 MAJA LAMBERGER KHATIB PRAGERSKO 5661 Marica Kokol Hilden, Nemcija 5660 Janez Žnidaršič Dolenja vas 56 5659 Andreea Grecu Bucharest, Romania Persona Association for Creative Education 5658 miha perne ljubljana 5657 mark koritnik komenda 5656 Ana Hribar Ljubljana Lutkovno gledališče, Dramski oder za mlade 5655 Olga Škraban Ljubljana 5654 marjana bastar ljubljana 5653 Sasa Gavric Sarajevo - Bosnia and Herzegovina Sarajevo Open Centre 5652 Sabina Povšič Ziherlova 10, Ljubljana Moderna galerija 5651 zdenka sulin lenart 5650 Erika Železnik Škrilje 45, 1292 Ig Društvo likovnikov Ljubljana 5649 Francesco Cardellicchio Milano - Italy 5648 Anna Donath Wien Impulstanz Wien 5647 Ivan Klemenčič Ljubljana 5646 Danica Planinšič Radlje ob Dravi Knjižnica Radlje ob Dravi 5645 Jana Vilman Proje Ljubljana DVŽU 5644 romana bizjak zagorje ob savi knjižnica mileta klopčiča zagorje 5643 Nada Kirn ljubljana 5642 Lučka Lučovnik Kranj 5641 maja anžur kajzer ig 5640 Danijela Gutić Ljubljana Bošnjaška kulturna zveza Slovenije 5639 Mitja Pergar Nova Gorica 5638 Nuša Britovšek Slovenj Gradec 5637 Mateja Belak Ljubljana 5636 Vanja Lešnik Ruše 5635 slavica t. simionova maribor MK 5634 penelope pulido madrid, spain 5633 Milena Tansek Maribor Mariborska knjižnica 5632 Kim Komljanec Gradaska 16, Ljubljana Zavod Zofka 5631 Katarina Zdjelar Rotterdam 5630 Marija Belšak Popovci 5, 2323 Ptujska gora FD Rožmarin Dolena 5629 Marjana Djurović Maribor 5628 Laterna črnomelj laterna 5627 Nina Bulatović Slovenska Bistrica 5626 Igor Pupaher Gornja Radgona OŠ Apače 5625 Sonja Čokl Ljubljana Gimnazija Bežigrad 5624 Ljubica Zornik Ljubljana OŠ Danile Kumar 5623 Marjeta Longyka Ljubljana 5622 ermin suljanović škofja loka 5621 Marjan Kukovič Žalec 5620 Slavica Potnik Radlje ob Dravi Knjižnica Radlje ob Dravi 5619 Klara Udovičić Pula, Hrvatska Grad Pula 5618 Brane Dobar Radovljica 5617 Katarina Mahnič Ljubljana 5616 Nina Soklič 1000 Ljubljjana FS EMONA 5615 Miha Suler Slovenj Gradec 5614 Johanna Moser Berlin 5613 Tatjana Kalin Litija 5612 Nina Tucovič Brežice 5611 Helmi Hardian Surabaya - Indonesia Waft Lab 5610 Rok Križaj Medvode Osnovna šola 5609 Gorka Berden Novi trg 6, Ljubljana 5608 Vesna Gorse Zagreb/London HZSU(Hrvatska Zajednica Samostalnih Umjatnika), HDS (Hrvatsko Drustvo Skladatelja) 5607 Boris Car Planinska cesta 29 5606 Leslie Wantz PA, United States 5605 Falke Pisano Amsterdam 5604 alma suljevic sarajevo, bosnia & herzegovina akademija likovnih umjetnosti 5603 Nejc Mikič Ljubljana 5602 bostjan korbar poljanski nasip 32 kscreenproductions 5601 Vida Gostenčnik Ljubljana Tula Tempel 5600 Bojan Emeršič Ljubljana 5599 boštjan čadež vojkova 77 1000 ljubljana 5598 Jan Meznarič Zabovci 5597 Nina Kojc Maribor 5596 Renata Štebih Ljubljana Galerija Fotografija 5595 Svetlana Jakimovska Rodić Ljubljana 5594 Maja Poljanc Novo mesto 5593 Jure Ivanušič Maribor/Ljubljana 5592 Veljko Jan Škofja Loka 5591 BENJAMIN PRIMOŽIČ ŠKOFJA LOKA 5590 Ida Jan Škofja Loka 5589 Mirko Lazovic Amsterdam 5588 petra skaberne ljubljana 5587 jaka judnič metlika 5586 Almedina Meštrovac Logatec 5585 Danica Zelenik Stojnci 59, Markovci učiteljica 5584 Tadej Kočevar Hrastje 84 5583 Dimitrij Jeraj Medvode 5582 Kenzo Kusuda Amsterdam 5581 Mila Culjak Rijeka, Hrvatska 5580 Tadej Vindiš Maribor 5579 fanni futterknecht vienna 5578 Ana Dolinar Horvat Ljubljana 5577 Maja Remic Novo mesto 5576 Gašper Piano Ljubljana 5575 Katja Gorup Tomaj 5574 Luka Dolmark Ljubljana 5573 saba.skaberne Ljubljana 5572 Klemen ŠALI maribor Radio MARŠ 5571 Marijana Suleic Belgrade 5570 Marjeta Blatnik Šmarje-Sap 5569 Boža Funtek Solčava 5568 Lucija Ćirović Ribnica Gledališče iz desnega žepka 5567 Anžej Dežan London 5566 Katarina Zakšek Ljubljana 5565 Nusa Katarina Murovec Maribor 5564 Meta Brulec Ljubljana 5563 Meta Brulec Ljubljana 5562 SILVAN OMERZU Ljubljana 5561 Nevenka Čehovin Izola 5560 mark požlep Ljubljana 5559 Zinaida Muratagić Ljubljana 5558 Claartje M Gouwenberg Groningen 5557 Nina Pufic Slovenska Bistrica 5556 Majda Krivograd Gradec/Graz 5555 Jelka Žugelj Ljubljana 5554 Uroš Legen Murska Sobota Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. 5553 Folke Schimanski Ramlösa, Sweden 5552 Branko Vrtin Ob gozdu 18;2104-Pobrežje-Mb. Inprendatorelibero ! 5551 Marija Milic 1000 Ljubljana 5550 Zoe Daniels London, UK 5549 Lutz Längert Berlin/D Industriesalon Schöneweide e.V. 5548 Masa Arko Pariz 5547 Ana Matijevič Ljubljana 5546 Veselin Lakić Ljubljana 5545 HP Dahl Amsterdam MaisonDahlBonnema 5544 Brina Torkar Ljubljana 5543 metka frelih Bled KUD teetr za vse Jesenice 5542 Matija Del Negro Celje 5541 Irena Zalar Ljubljana 5540 Katja Šoltes Ljubljana 5539 Jožica Kraševec Ljubljana FS EMONA 5538 SAŠA BOHINC BREŽICE MEPZ VIVA BREŽICE 5537 tina šulc ljubljana 5536 simona sobočan boroš lendava 5535 Mira Uršič Ljubljana,Maribor ZDSLU 5534 Jure Pukl Velenje 5533 Fahir Gutić Brezovica Bošnjaška kulturna zveza Slovenije 5532 Miha Mahkovic Ljubljana 5531 Lojze Beguš Tolmin 5530 Kaja Skrbinšek Domžale 5529 Matija Kosmač Zapoge 5528 Gabriela BAbnik Ljubljana 5527 Karin Bučar Grosuplje 5526 Ana Marija Kunstelj Bohinjska Bela 5525 Nina Šulin Lenart 5524 Marjana Kolar Murska Sobota vrtec 5523 Eleonore R. Belgium 5522 Massimo Mucchiut Trieste 5521 Boštjan Eder Ljubljana 5520 Jana Rakowski Germany 5519 Alja Kapun Rožna dolina, Ljubljana 5518 Nika Prusnik Škofljica 5517 Milena Cerar Krtina, Domžale 5516 janja korun ljubljana akademija za gledališče, radio, film in televizijo 5515 Natasha Petrovikj Skopje Theatra 5514 Matthäus Proskawetz vienna 5513 MgA. Vojtěch Bárta Praha, Czech republic 5512 Simona Svenšek Rošnja 5511 leon zuodar postojna 5510
Load more

Recommended publications
  • EAST-CENTRAL EUROPEAN & BALKAN SYMPHONIES from The
    EAST-CENTRAL EUROPEAN & BALKAN SYMPHONIES From the 19th Century To the Present A Discography Of CDs And LPs Prepared by Michael Herman Composers K-P MILOSLAV KABELÁČ (1908-1979, CZECH) Born in Prague. He studied composition at the Prague Conservatory under Karel Boleslav Jirák and conducting under Pavel Dedeček and at its Master School he studied the piano under Vilem Kurz. He then worked for Radio Prague as a conductor and one of its first music directors before becoming a professor of the Prague Conservatoy where he served for many years. He produced an extensive catalogue of orchestral, chamber, instrumental, vocal and choral works. Symphony No. 1 in D for Strings and Percussion, Op. 11 (1941–2) Marko Ivanovič/Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos. 2, 3, 4, 5, 6, 7 and 8) SUPRAPHON SU42022 (4 CDs) (2016) Symphony No. 2 in C for Large Orchestra, Op. 15 (1942–6) Marko Ivanovič/Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos. 1, 3, 4, 5, 6, 7 and 8) SUPRAPHON SU42022 (4 CDs) (2016) Symphony No. 3 in F major for Organ, Brass and Timpani, Op. 33 (1948-57) Marko Ivanovič//Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos. 1, 2, 4, 5, 6, 7 and 8) SUPRAPHON SU42022 (4 CDs) (2016) Libor Pešek/Alena Veselá(organ)/Brass Harmonia ( + Kopelent: Il Canto Deli Augei and Fišer: 2 Piano Concerto) SUPRAPHON 1110 4144 (LP) (1988) Symphony No. 4 in A major, Op. 36 "Chamber" (1954-8) Marko Ivanovic/Czech Chamber Philharmonic Orchestra, Pardubice ( + Martin·: Oboe Concerto and Beethoven: Symphony No. 1) ARCO DIVA UP 0123 - 2 131 (2009) Marko Ivanovič//Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos.
    [Show full text]
  • Zeitgenössische Musik in Slowenien
    Jesica Ropoša Matr. Nr.: 61800477 Zeitgenössische Musik in Slowenien Mit einem Fokus auf den Werken junger slowenischer KomponistInnen Masterarbeit Zur Erlangung des akademischen Grades Master of Arts des Instrumentalstudiums Klarinette an der Anton Bruckner Privatuniversität Linz Betreut durch: Erland Maria Freudenthaler Univ.Prof. Dr. Constanze Wimmer Linz, am 01.04.2019 Inhaltsverzeichnis 1. Einleitung………………………………………………………………………………………….2 2. Kurze Musikgeschichte Sloweniens……………………………………………………………….4 3. Zeitgenössische slowenische KomponistInnen……………………………………………………6 3.1 Kriegszeit (1. und 2. Weltkrieg)……..………………………………………………………...6 3.2 Stile und Richtungen………………………………………………………………...…...……6 3.3 VertreterInnen……………………….………………………………………………………...8 3.3.1 Slavko Osterc……..…………………………………………...…………………………..8 3.3.2 Primož Ramovš…………………………………...………………...…...………………..11 3.3.3 Božidar Kantušer...……………………………………………………………………….13 3.3.4 Vinko Globokar…………………………………………………………………………..15 3.3.5 Božidar Kos………………………………………………………………………………17 4. Neue Techniken…………………………………………………………………………………..19 4.1 Was ist serielle Musik bzw. serielle Tonfolge?...........…………………………………….....20 5. Musik und Markt in Slowenien…………………………………………………………………..23 5.1 Klassische Szene……………………………………………………………………………..23 5.2 Avantgarde und Neue Musik…………………………………………………………………24 5.3 Ensembles…………..………..……………………………………………………………….26 5.3.1 Ensemble Slowind.........................................................................................................26 5.3.2 Ensemble „Teo Collori in Momento Cigano“…………………………………………27
    [Show full text]
  • DSS-CD-Zerdin-Knjižica.Pdf
    Slovenski skladatelji HARFA v delih slovenskih The HARP in the Works of večinoma vzorovali pri dveh concert instrument. In their 3 so koncertantne skladateljev Slovenian Composers osebnostih, ki sta začrtali teme- treatment of the harp, Slovenian možnosti harfe lje novi izvirni glasbi za harfo. composers primarily modelled začeli odkrivati šele arfonija je vizitka mlade arpony is both the calling Po vzoru Clauda Debussyja je themselves on two personalities po drugi svetovni Hharfistke Tine Žerdin, Hcard of the young harpist nova harfna literatura požlahtni- who had laid the foundations for vojni, harfa pa tudi hkrati pa zanimiv portret slo- Tina Žerdin and an interesting la salonsko rutiniranost razlože- original new harp music. pred tem ni imela venskih izvirnih del za harfo, v portrait of original Slovenian nih akordov ter arpeggiev z izra- Following the example of Claude svojega stalnega katerem poleg železnih skladb works for the harp, in which, zitejšo artikulacijo, razdelanostjo Debussy, the new harp reper- mesta; redkeje se je harfnega repertoarja zaslužijo in addition to the established ritma in metruma, virtuoznejšo toire enriched the salon routine oglasila v salonskem posebno pozornost tudi nova repertoire for the harp, new tehniko pedalov pri iskanju pe- of broken chords and arpeggios življenju malošte- dela mlajših skladateljskih ge- works by the younger genera- strejših harmonij ter subtilnejšo with more distinct articulation, vilnega slovenskega neracij. Slovenski skladatelji so tions of composers also receive obravnavo dinamike.
    [Show full text]
  • Piano Concerto No. 12 in a Major by Wolfgang Amadeus Mozart Was Composed Along
    www.festivalmaribor.si DOBRODOŠLI V EVROPSkI PRESTOLNICI kULTURE EUROPEAN CAPITAL OF CULTURE WELCOMES YOU www.maribor2012.eu Festival Maribor v kooprodukciji z Javnim zavodom Maribor 2012 / The Maribor Festival in coproduction with Public Institution Maribor 2012 Koncerte je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije / Concerts are supported by the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia Koproducenti Producent / Co - Producers: / Producer: UVODNIKI / EDITORIALS SANJARIL SEM O TEM, DA BI NA LETošnJEM FESTIVALU »Toda zelo dolgo ni bilo atomov ali vesolja, v katerem bi lahko lebdeli. Ničesar ni bilo – nikjer MARIBOR PREDSTAVIL OPERO, pa ne katerokoli temveč Čarobno popolnoma ničesar. Razen nekaj nepredstavljivo majhnega, kar znanstveniki imenujejo piščal. Potrebovali bi gore denarja za razkošno scenografijo, enkratnost. In kot kaže je bilo to dovolj.« orkester in ruske soliste. Zamišljal sem si silhuete opernih zvezd, »… en proton se je stisnil na milijardinko svoje običajne velikosti.« kako stopajo iz limuzin in nakičene obiskovalce v krznenih plaščih, ki se sprehajajo po sveže pozlačenih ulicah Maribora … »… vsak delček snovi od tod do roba stvarstva (KARKOLI pač že to pomeni).« Prekleta finančna kriza, zdaj pa bo iz tega le en velik nič. »… in jih stisne v prostor, ki je tako neznatno ozek, da je popolnoma brez dimenzij.« DOBRODOŠLI Dobesedno NIČ. Tako opisuje dogodke, ki so pripeljali do velikega poka. Ko smo spoznali, da so operne zvezde predrage in da nam Vendar to ni »Nič«. Prav gotovo je opisal nekaj. NA FESTIVALU njihova prepoznavnost ni dosegljiva, se je moja operna fantazija FINCI imajo najboljšo besedo za Nič. Enostavno ne obstaja. Beseda ne obstaja!! To! No, zdaj razblinila; imel sem tri dni časa, da se spomnim česa drugega.
    [Show full text]
  • Muzikalije 1973
    SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJA XXVII 1973 IZDALA IN ZALOŽILA NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA LJUBLJANA 1981 234469 VSEBINA Seznam kratic 8 A. Časopisje, knjige, zemljevidi, muzikalije, gramofonske plošče in magnetofonski trakovi I. Časniki in časopisi 11 II. Knjige 39 III. Zemljevidi in atlasi . 171 IV. Muzikalije 172 V. Gramofonske plošče a) Govorne plošče ..,,,., 175 b) Glasbene plošče 175 VI. Magnetofonski trakovi a) Govorni trakovi 179 b) Glasbeni trakovi , , . 190 VII. Pregledi: 1. Časopisje in knjige po strokah UDK 190 2. Knjižne zbirke 216 3. Imensko kazalo ,.,,,,, 221 4. Statistika časopisja SR Slovenije , , , 251 5. Statistika knjig SR Slovenije 252 B. Članki in leposlovni prispevki v časopisju in zbornikih I. Pregled po strokah UDK: 0 Splošno . , . • 255 1 Filozofija. Psihologija 266 2 Verstvo. Teologija . 270 3 Družbene vede 273 5 Matematika. Naravoslovne vede 332 6 Uporabne vede. Medicina. Tehnika 342 7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Gledališče, šport 396 8 Jezikoslovje. Književnost. Leposlovje . 464 9 Domoznanstvo. Zemljepis. Biografije. Zgodovina 519 II. Abecedno kazalo strok 592 III. Abecedno kazalo avtorjev 597 Prvi del »Slovenske bibliografije« opisuje časopisje, knjige, zemljevide, muzika- lije, gramofonske plošče in magnetofonske trakove, ki izpolnjujejo vsaj enega od tehle pogojev: besedilo v slovenščini; avtor Slovenec; slovenska založba. Izpuščen je torej tisk, ki so ga izdelale tiskarne na Slovenskem za tuje naročnike, upoštevan pa je tisk zunaj meja SR Slovenije, če ustreza naštetim načelom. Na koncu biblio- grafskega opisa je dodana signatura Narodne in univerzitetne knjižnice. V statistič- nih pregledih (str. 251—252) je prikazan samo tisti tisk, ki je izšel v letu 1973 v SR Sloveniji. Drugi del »Slovenske bibliografije« prinaša izbor člankov in leposlovja, ki je bilo natisnjeno v časopisju in zbornikih, opisanih v prvem delu.
    [Show full text]
  • V Objemu Dvojine DUO CLARIPIANO
    V objemu dvojine DUO CLARIPIANO Slovenska ljudska glasba v koncertni preobleki Slovenian folk music in concert garments Iz objema dvojine nastaja zvočni album, kopiranim ritmom značajsko spremeni, morda Skladba je krst doživela na festivalu Studenec sporazumevanja izvajalcev. Motivika izhaja iz zbirka osmih novih skladb za klarinet in klavir posodobi, zagotovo pa približa okusu zdajšnjih 4. junija 2016. Tomaž Habe pa ji je dodal to treh pesemskih napevov, katerih prvi verzi s fragmenti slovenskega ljudskega izročila. poslušalcev. Skladba je bila krstno izvedena v vizitko: »Rapsodija za klarinet in klavir Zeleno, so: Rož, Podjuna, Zila, Tam, kjer teče bistra Zila Avtorja zamisli in celovitega projekta, ki je pri- Slovenj Gradcu 13. aprila 2016. Makor pa jo je ki te ljubim zeleno (Verde que te quiero verde, in Pr‘ Zili rož‘ce rastejo. Krstno je bila izvedena vedel do te zvočne celote, sta pianistka Tatjana takole pospremil: Garcie Lorce) je odzven življenjskega kroga v na festivalu Studenec 4. junija 2016. Katarina Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, uigrana zvezi z naravo in ljudsko pesmijo. Od otroških Pustinek Rakar pa skladbi dodaja to vizitko: glasbenika zasedbe Dua Claripiano. Zamisel … morje in obala … let, prvih čačk z barvico – oblakov, sončkov in »Del naslova skladbe je število tri, ki ga lahko se je brusila več let, sprožila pa jo je zevajo- … sonce in sol … nazobčane travice (spomnimo se otroške pesmi v skladbi večkrat zasledimo kot osnovo, vezni ča vrzel na področju stika ljudske in umetne … vinograd … Jaz pa grem na zeleno trav‘co) se razpenja lok do člen, pa tudi oblikovni steber. Najprej v prvem glasbe v komorni literaturi.
    [Show full text]
  • Stališča Učiteljev in Učencev Do Vključevanja Sodobne Glasbe V Pouk Glasbene Umetnosti
    UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje – Poučevanje na razredni stopnji Neža Zdešar STALIŠČA UČITELJEV IN UČENCEV DO VKLJUČEVANJA SODOBNE GLASBE V POUK GLASBENE UMETNOSTI Magistrsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje – Poučevanje na razredni stopnji Neža Zdešar STALIŠČA UČITELJEV IN UČENCEV DO VKLJUČEVANJA SODOBNE GLASBE V POUK GLASBENE UMETNOSTI Magistrsko delo Mentorica: izr. prof. dr. Barbara Sicherl Kafol Somentor: izr. prof. dr. Janez Jerman Ljubljana, 2016 »Glasba je sestavni del kulture človeka. Brez glasbe ni popolnega razvoja osebnosti. Zato je samo po sebi razumljivo, da mora biti navzoča v vrtcih, šolah. Glasba ni skrivnostna magija. Čas, ki ga preživljamo z glasbo, nam oživi duha, da postanemo sprejemljivejši za različne aktivnosti.« (Kodaly) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Barbari Sicherl Kafol in somentorju izr. prof. dr. Janezu Jermanu za strokovno pomoč in svetovanje pri nastajanju mojega magistrskega dela. Zahvaljujem se skladateljici Brini Jež Brezavšček za nasvete pri izbiri slovenske in svetovne literature, vsebinsko in jezikovno pomoč ter za ves čas, ki mi ga je posvetila. Hvala »kokoškam«, ki so popestrile moje življenje. Z vami so bila študentska leta nepozabna. Hvala vsem domačim, ki so me med študijem podpirali in ves čas verjeli vame. Posebna zahvala gre mojemu možu Petru in hčerki Maji, ki sta me spodbujala in motivirala med nastajanjem magistrskega dela. Z mislijo na vaju je bilo vse veliko lažje. Rada vaju imam. IZVLEČEK Glasba je kulturni pojav in človekova potreba, saj obstaja v vsaki kulturi in v vseh časih. V sodobnem času smo izpostavljeni obilici glasbene ponudbe, ki prerašča v zasičenost zvočnega okolja, zato je pomembno, da znamo glasbo kritično izbirati za različne potrebe in priložnosti.
    [Show full text]
  • Program in Finančni Načrt Cankarjevega Doma Za Leto 2017
    Program in finančni načrt Cankarjevega doma za leto 2017 Ljubljana, 2. februar 2017 Program in finančni načrt Cankarjevega doma za leto 2017 Program in finančni načrt Cankarjevega doma za leto 2017 PODLAGE ZA POSLOVANJE, DOLGOROČNI IN LETNI CILJI ..................................................... 3 PROGRAM CANKARJEVEGA DOMA V LETU 2017 ....................................................................... 6 I KULTURNO-UMETNIŠKI PROGRAM / JAVNA SLUŽBA .......................................................... 10 1 RESNA GLASBA, OPERA ............................................................................................................... 10 1.1 SIMFONIČNA GLASBA ........................................................................................................... 10 1.2 GLASBENO-SCENSKA DELA ................................................................................................ 16 1.3 VOKALNA GLASBA ................................................................................................................ 17 1.4 KOMORNA GLASBA ............................................................................................................... 18 1.5 SODOBNA GLASBA ................................................................................................................ 20 2 DRUGA GLASBA ............................................................................................................................. 22 2.1 GLASBE SVETA ......................................................................................................................
    [Show full text]
  • 30 LET SLOVENSKIH GLASBENIH DNEVOV 30 Let Glasbe
    30 LET SLOVENSKIH GLASBENIH DNEVOV 30 let Glasbe 1986–2015 30 LET SLOVENSKIH GLASBENIH DNEVOV 30 let Glasbe 1986–2015 Zakaj Slovenski glasbeni dnevi? Zato, da poudarimo tudi na glasbenem področju visoke cilje, za katerimi gre naša umetnostna težnja, zato, da odpiramo tej glasbi širše vidike doma in na tujem, zato, da pred domačim občinstvom zastavimo svoje sile v boljše poznavanje lastne glasbene kulture. Naša bodočnost je v prodornejši navzočnosti v sodobnem svetu. Biti hočemo ustvarjalni, to je naša ambicija. Prof. dr. Primož Kuret, 1987 30 LET SLOVENSKIH GLASBENIH DNEVOV – 30 let Glasbe UVODNIK S Slovenskimi glasbenimi dnevi že trideseto leto slavimo slovensko glasbo, ki je pomemben element naše narodne zavesti in identitete. Visoki jubilej je priložnost za pogled v preteklost in za načrtovanje prihodnosti. Organizatorjem dogodka je uspelo vsa ta leta ohraniti visoko kakovostno raven glasbenih dnevov. Ti spodbujajo sodobno glasbeno ustvarjalnost in hkrati izkazujejo spoštovanje glasbeni dediščini našega prostora. Novitete slovenskih skladateljic in skladateljev različ- nih generacij ter orkestrov, ki jih na Slovenskih glasbenih dnevih vsako leto predstavijo širši publiki, kažejo aktualno stanje sodobne slovenske ustvarjalnosti. Ni naključje, da se v okviru tega glasbenega praznika izbira najboljše sodobne in pretekle stvaritve slovenske glasbe- ne umetnosti. Festival je tudi priložnost za soočenje slovenske glasbe s tujo. Letošnja festivalska izdaja predstavlja, kaj zmoremo sami, in ponuja priložnost, da se seznanimo z novo svetovno glasbeno produkcijo. Tudi letošnji Slovenski glasbeni dnevi so priložnost za refleksijo in za srečevanje ljubiteljev glasbe. Prepričana sem, da bo glasba tudi letos z odličnostjo navdihnila različno občinstvo, stro- kovno javnost in medije. Pohvalno je, da posvečajo organizatorji pozornost tudi glasbeni vzgoji najmlajših.
    [Show full text]
  • Slovenian Twelve-Tone Music
    Prejeto / received: 16. 4. 2018. Odobreno / accepted: 8. 5. 2018. DOI: 10.3986/dmd14.2.06 SLOVENIAN TWELVE-TONE MUSIC GREGOR POMPE Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Izvleček: Zanimanje za dvanajsttonsko tehniko Abstract: Slavko Osterc’s studies with Alois Hába pri Slavku Ostercu je moral sprožiti študij pri and subsequent attendance at ISCM festivals Aloisu Hábi in nato tudi udeležbe na festivalih triggered his interest in twelve­tone technique. ISCM. Toda prvi poizkusi uporabe dvanajstton- In his first attempts before the Second World War ske tehnike pred drugo svetovno vojno (okoli leta (around 1936) and at the beginning of the 1960s 1936) in na začetku šestdesetih let so bili še zelo the technique was employed very cautiously, previdni – skladatelji niso sledili striktni logiki in not following the strict logic and system of the sistematiki metode. Prve razvite dvanajsttonske method. The first fully developed twelve­tone skladbe sta napisala Primož Ramovš in Alojz compositions were written by Primož Ramovš Srebotnjak leta 1961, toda tudi oba najvidnejša and Alojz Srebotnjak in 1961, but these two very predstavnika dvanajsttonske tehnike sta metodo distinctive exponents of twelve­tone technique kasneje opustila – sedemdeseta leta so prinesla later abandoned the method: the 1970s were postserializem in postmodernizem. the time of post­serialism and postmodernism. Ključne besede: slovenska glasba, glasba 20. Keywords: Slovenian music, twentieth­century stoletja, dodekafonija, dvanajsttonska vrsta, music, twelve­tone composition, twelve­tone serializem set, serialism In his book about Schoenberg’s gradual development and refinement of twelve-tone technique, Ethan Haimo sharply delineates the basic dichotomy that lies at the heart of the reception of Schoenberg’s technique: The compositional method that Schoenberg thought would have such revolutionary impact achieved a degree of notoriety for a short time but slipped from public attention.
    [Show full text]
  • EAST-CENTRAL EUROPEAN & BALKAN CONCERTOS from The
    EAST-CENTRAL EUROPEAN & BALKAN CONCERTOS From the 19th Century to the Present A Discography of CDs and LPs Prepared by Michael Herman Composers M-R OTMAR MÁCHA (1922-2006, CZECH) Born in Ostrava. As a child, he learned the violin from a village teacher then studied composition with Jaroslav Rídký at the Prague Conservatory. He worked as a music adviser at Czechoslovak Radio in Prague but then became a freelance composer. He composed operas and other stage works as well as orchestral, chamber and vocal music. His other concertante works are Hommage à Josef Suk for Violin and String Orchestra (1977), and Ballad and Finale for Viola, Piano and Strings (2001). Violin Concerto (1989) Ivan Zenatý (violin)/Jaromir Nohejl/Moravian Philharmonic Orchestra, Olomouc ( + Hurnik: Klicperian Overture) PANTON 810720 (LP) (1987) Ivan Ženatý (violin)/Valdimir Válek/Prague Radio Symphony Orchestra ( + Patria Bohemorum and Variations) ARCO DIVA UP00262191 (c. 2010) Double Concerto for Violin, Piano and Orchestra (1978) Nora Grumliková (violin)/Jaroslav Kolar (piano)/František Vajnar/Prague Radio Symphony Orchestra ( + Hanuš: Essays and Tichý: 6 Inventions)/ PANTON 81100224 (LP) (1981) Concerto Grosso for Soprano, Mezzo, Tenor, Baritone, Bass and Orchestra (1980) Linhy Vocal Group/Rostislav Hališka/Gottwald State Symphony Orchestra ( + Gregor: Concerto Giocando) PANTON 81100283 (LP) (1982) "Eiréné," Fantasy for Oboe and String Orchestra (1988) Jiří Krejčí (oboe)/Virtuosi di Praga. ( + Pauer: Marimba Concerto, Bodorová: 3 Canzoni da Suonare and Zámečník: Kontaktonia
    [Show full text]
  • Program in Finančni Načrt Cankarjevega Doma Za Leto 2010
    Program in finančni načrt Cankarjevega doma za leto 2010 Program in finančni načrt Cankarjevega doma za leto 2010 Ljubljana, januar 2010 1 Program in finančni načrt Cankarjevega doma za leto 2010 2 Program in finančni načrt Cankarjevega doma za leto 2010 UVOD ........................................................................................................................................ 4 I KULTURNO-UMETNIŠKI PROGRAM CANKARJEVEGA DOMA ........................... 4 1 RESNA GLASBA, OPERA .................................................................................................. 7 1. 1 SIMFONIČNA GLASBA ........................................................................................................8 1. 2 GLASBENO-SCENSKA DEJAVNOST ................................................................................ 14 1. 3 VOKALNA GLASBA ........................................................................................................... 14 1. 4 KOMORNA GLASBA .......................................................................................................... 15 1. 5 DRUGE PRIREDITVE PROGRAMA RESNE GLASBE ...................................................... 19 1. 6 OPERNE PREDSTAVE / ZAČASNO GOSTOVANJE SNG OPERA IN BALET LJ ............ 20 2 DRUGA GLASBA ............................................................................................................... 22 2. 1 GLASBE SVETA .................................................................................................................. 22 2. 2 JAZZ
    [Show full text]