Muzikološki Z B O R N I K Lv
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
MUZIKOLOŠKI ZBORNIK MUSICOLOGICAL ANNUAL LV / 1 ZVEZEK/VOLUME L J U B L J A N A 2 0 1 9 MZ_2019_1_FINAL.indd 1 10.6.2019 8:31:49 Izdaja • Published by Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Glavni in odgovorni urednik • Editor-in-chief Jernej Weiss (Ljubljana) Asistentka uredništva • Assistant Editor Tjaša Ribizel (Ljubljana) Uredniški odbor • Editorial Board Matjaž Barbo (Ljubljana), Aleš Nagode (Ljubljana), Svanibor Pettan (Ljubljana), Leon Stefanija (Ljubljana), Andrej Rijavec (Ljubljana), častni urednik • honorary editor Mednarodni uredniški svet • International Advisory Board Michael Beckermann (Columbia University, USA) Nikša Gligo (University of Zagreb, Croatia) Robert S. Hatten (Indiana University, USA) David Hiley (University of Regensburg, Germany) Thomas Hochradner (Mozarteum Salzburg, Austria) Bruno Nettl (University of Illinois, USA) Helmut Loos (University of Leipzig, Germany) Jim Samson (Royal Holloway University of London, UK) Lubomír Spurný (Masaryk University Brno, Czech Republic) Katarina Tomašević (Serbian Academy of Sciences and Arts, Serbia) Michael Walter (University of Graz, Austria) Urednici recenzij • Review editors Danijela Špirić Beard (Cardiff University, UK) Katarina Šter (Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Slovenia) Uredništvo • Editorial Address Oddelek za muzikologijo Filozofska fakulteta Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: [email protected] http://revije.ff.uni-lj.si/MuzikoloskiZbornik Prevajanje • Translations Urban Šrimpf Cena posamezne številke • Single issue price 10 EUR Letna naročnina • Annual subscription 20 EUR Založila • Published by Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo • For the publisher Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Tisk • Printed by Birografika Bori d.o.o., Ljubljana Naklada 300 izvodov • Printed in 300 copies Rokopise, publikacije za recenzije, korespondenco in naročila pošljite na naslov izdajatelja. Prispevki naj bodo opremljeni s kratkim povzetkom (200–300 besed), izvlečkom (do 50 besed), ključnimi besedami in kratkimi podatki o avtorju. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Manuscripts, publications for review, correspondence and annual subscription rates should be sent to the editorial address. Contributions should include a short summary (200–300 words), an abstract (not more than 50 words), keywords and a short biographical note on the author. Unsolicited manuscripts are not returned. Izdajo zbornika je omogočila Javna Agencija za Raziskovalno dejavnost Republike Slovenije With the support of the Slovenian Research Agency This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. / To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca MZ_2019_1_FINAL.indd 2 10.6.2019 8:31:49 Vsebina • Contents Simona Moličnik V spomin na Boruta Loparnika »SMISEL JE NABOJ V TEČAJIH SVETA ...« 5–7 Niall O'Loughlin Ivo Petrić’s Orchestral Indian Summer In memoriam Ivo Petrić Indijansko poletje za orkester Iva Petrića In memoriam Ivo Petrić 9–26 Pavel Sýkora Monteverdi’s Orfeo – Shakespeare’s Hamlet: Polycentric composition as the effort to find order in the uncertain times Monteverdijev Orfej – Shakespearov Hamlet: policentrična kompozicija kot poskus iskanja reda v nemirnih časih 27–41 Aleš Nagode Die Wege zur Reforme der Kirchenmusik in Slowenien des 19. Jahrhunderts: Die Ausbreitung des Historismus Poti do reforme cerkvene glasbe v Sloveniji 19. stoletja: Razmah historizma 43–51 Karmen Salmič Kovačič Med konstruktivističnim in pluralističnim modernizmom – prispevek k umevanju Osterčevega kroga Between constructivist and pluralistic modernism - a contribution to the understanding of the Slavko Osterc's circle 53–72 Jelena Grazio Variabilnost slovenske glasbene terminologije kot rezultat jezikovnih in nejezikovnih dejavnikov Variability of Slovene Musical Terminology as a Result of Intralinguistic and Extralinguistic Factors 73–96 MZ_2019_1_FINAL.indd 3 10.6.2019 8:31:49 Marija Kocić, Maja Vasiljević In the Shadow of the French Revolution: Theatre Life of Venice according to Marco Foscari V senci francoske revolucije: gledališko življenje Benetk po mnenju Marca Foscarija 97–110 Peter Andraschke Liebeslyrik und politische Dichtung. Schönbergs früheste Testvertonungen am Beispiel von Ludwig Pfau Ljubezenska lirika in politična poezija. Schönbergovi najzgodnejši poskusi uglasbitev na primeru Ludwiga Pfaua 111–130 Fung Chiat Loo, Fung Ying Loo The Musical Language in Messiaen’s Catalogue d’oiseaux “La Chouette hulotte” Glasbeni jezik v Messiaenovem Katalogu ptičev »Lesna sova« 131–156 Ivana Medić The Impossible Avant-garde of Vladan Radovanović Nemogoča avantgarda Vladana Radovanovića 157–176 David Kozel Time Models in Myth and Music of the 20th Century Časovni modeli v mitih in glasbi 20. stoletja 177–194 Katarina Zadnik Primary Music School Education in Slovenia and Montenegro Osnovno glasbeno šolstvo v Sloveniji in Črni gori 195–210 Recenziji • Reviews 211–224 Disertacija • Dissertation 225–228 Imensko kazalo • Index 229–241 Avtorji • Contributors 242–247 MZ_2019_1_FINAL.indd 4 10.6.2019 8:31:49 S. MOLIČNIK • V SPOMIN NA BORUTA LOPARNIKA Simona Moličnik »SMISEL JE NABOJ V TEČAJIH SVETA ...« V spomin na Boruta Loparnika Vstop dr. Boruta Loparnika v sedemdeseto jesen (2004) je ponudil priložnost, da sko- zi njegov literarno-muzikološki izraz spoznam cenjenega kolega, sodelavca, ki me je povabil v svoj delovni krog in s katerim sem dotlej že desetletje preživljala delovni čas v medetaži tretjega in četrtega nadstropja Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer smo tedaj pod njegovim vodstvom skrbeli za bogati fond Glasbene zbirke. Naslovne besede, objavljene v članku Plaidoyer za neznanca, ob stoletnici rojstva Marija Ko- goja (Trst, Glasbena matica 1992), so zarezale v srž njegove biti. Ko so bile ponovno izrečene lani ob podelitvi Mantuanijeve nagrade za življenjsko delo, so – če se izrazim svetopisemsko – postale meso. Slovesnost, kakršnih Borut Loparnik sicer ni maral, ga je nagovorila tako iskreno, da je v pogovoru s kolegom in prijateljem mag. Tomažem Faganelom odstrl doslej neznane trenutke svojih zgodnjih mladostnih dni. Natanko teden dni zatem (15. novembra 2018) se je Borut Loparnik, rojen 5. septembra 1934, povzpel k »naboju v tečajih sveta«. Boruta Loparnika sem doživljala kot strokovnega očeta, sčasoma vse bolj tudi kot kolega in sodelavca. Spomin nanj tako vzbuja izrazito oseben, a globoko iskren po- gled. Sodil je v generacijo graditeljev muzikologije na Slovenskem, v »ekipo«, ki je do- besedno živela za stroko. Poklicna pot ga prvenstveno ni ponesla v znanost, čeprav je konstantno raziskoval, pisal in objavljal prispevke v znanstvenih revijah, kot sta Muzi- kološki zbornik in Zvuk, pa tudi v zbornikih drugih humanističnih disciplin. Njegov višji poklicni cilj pa je bilo uresničenje strokovnih postulatov na drugih področjih druž- benega življenja. Dosledno in brezpogojno je vztrajal pri iskanju resnice: v stroki, v glasbenemu izrazu, v družbi. Pisalo se je leto 1989. Tedanja Zveza kulturnih organizacij Slovenije je organizirala seminar za zborovske dirigente. Eden od predavateljev je bil Borut Loparnik. Osredo- točil se je na zborovske skladbe Marija Kogoja. Močno je izstopal. Gosti sivkasti lasje so urejeno, mehko padali nazaj in odstirali visoko čelo. V belem puliju in modrem suknjiču je sedel za mizo: mirno in dostojanstveno. Pred seboj je imel nekaj na drob- no popisanih lističev. Pripovedoval je disciplinirano, z jasno, a silno mehko dikcijo, v zmernem, konstantnem tempu brez agogike, pa vendar tako živo, da je vase ujel abso- lutno pozornost navzočih. Komaj danes razumem ta trenutek. Odstrl je tista Borutova nagnjenja, o katerih sicer ni veliko govoril. Prvo je odnos do skladatelja Marija Kogoja. Stik s Kogojevim 5 MZ_2019_1_FINAL.indd 5 10.6.2019 8:31:49 MUZIKOLOŠKI ZBORNIK • MUSICOLOGICAL ANNUAL LV/1 glasbenim izrazom ga je presunil in v neizrekljivih detajlih stalno spremljal. Umetnik jasnih nazorov, odločnega odklona od romantičnih paradigem in domačijske pastoral- nosti, pa enigmatičnih duševnih stanj, ga je svojevrstno in večplastno nagovarjal skozi celotno poklicno pot, pri čemer je Loparnik vztrajno ohranjal prepotrebno strokovno in znanstveno kritično distanco. Drugo je odnos do zborovske glasbe, ki ga je zaznamovala v zgodnji mladosti. Ni naključje, da je šest let (1966–1972) umetniško vodil Oktet Gallus in z njim izvajal za tisti čas težko predstavljive partiture Gallusove polifonije. Z oktetom je gostoval po vsej tedanji Jugoslaviji in v številnih mestih po svetu. Koncerte pa je zasnoval tako, da je skladbe sam povezoval s strokovno spremno besedo. Njegovo tretje nagnjenje pa je bilo spoštovanje visokih hotenj ljubiteljske kulture. V njej je našel tisto iskrenost, ki jo je med profesionalnimi glasbeniki, pa tudi med muzi- kologi, pozneje pogosto pogrešal. Občutek, da je napuh (danes bi temu rekli ambicija) prevladal nad resnico čutenja, ga je za vedno odmaknil. Vedel je namreč, da všečnost vodi nazaj v domačijskost. Najprej se je to zgodilo prav pri Oktetu Gallus. Pozneje je trdil, da »oktetovstvo« škoduje razvoju zborovske glasbe in v svojem značilnem humor- nem slogu poudarjal, da bi bilo treba »oktete zakonsko ukiniti«. Tako življenjska kot muzikološka pot Boruta Loparnika nista bili niti enosmerni niti uhojeni. Srečevali sta se, se poenotili, pogosto je druga nadvladala prvo, v določenem trenutku pa sta se tudi razšli, vsaka svojemu