DOCSLIB.ORG

^GLAS' Uto LVII - ISSN 0352 - 6666 - Št

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
^GLAS' Uto LVII - ISSN 0352 - 6666 - Št Ena spletna stran, ki združuje 7 ^sopisov \AS S\ ETOVALEC ZA BORZO z vseh koncev Slovenijel Obiščite GBD Gorenjska www.lzbeii.sl, oddajte svoj mali oglas, IN VREDNOST.NE PAPIRJE oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se Gm^^ikm k«rtmi> posmbiUkm dndbm dui. :ftfj 101' po rumenih straneh in naj vas navdušijo i^n to yo Banka ^IZDePi.Si kadrovski oglasil Vaš posrednik pri prodaji in faki:'hl 2f(oinn S^fM^ VsnlovMitkl porUl Brskanje po malih oglasih š« nlkoH imfvttbd malih oglasov nI bilo tako udobno. nakupu vrednostnih papir^v ^GLAS' Uto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 24 - CENA 300 SIT (16 HRK) ICraiu. petek. 26. marca 2004 Prvi sum nore krave na Gorenjskem štiriletno kravo z Gorenjskega sumijo, da je kot četrta v Sloveniji zbolela za boleznijo BSE. Prvi rezultati preiskav naj bi bili znani včeraj oz. bodo predvidoma danes. Kraixj - Nacionalni veierinars- sum. bo to prvo govedo na ljudi, hkrati pa so za zaSčito ki inSiiiul je v ponedeljek ob- Gorenjskem, ki je zbolelo za živali in potrošnikov hrane spre- vestil republiško veterinarsko BSE. To je počasi napredujoča jeli Se več drugih ukrepov. upravo, da je na podlagi hitrih in brez izjem smrtna bolezen V Sloveniji so prvi primer testov vzorca govejih možganov odraslega goveda z značilnimi BSE odkrili ob koncu leta 2001, poginule krave možno posumili spremembami v možganih in drugega januarja 2002 in tretje- na bolezen BSE (bovina spongi- podaljšani hrbtenjači, v javnosti ga marca lani, ob tem pa so Se formna encefalopatija), ki je v pa je deležna velike pozornosti večkrat posumili na to bolezen, ljudskem besednjaku poznana predvsem zaradi možnosti pre- vendar so nadaljnje preiskave predvsem kot bolezen norih nosa na ljudi. Ker največje tve- sum ovrgle. Na ministrstvu za krav. Veterinarska uprava je ta- ganje za okužbo predstavljajo kmetijstvo, gozdarstvo in pre- koj izvedla vse predpisane ukre- goveji možgani, hrbtenjača, vra- hrano tudi tokrat poudarjajo, da pe. na institutu pa so pripravili nica in limfatično tkivo, so v v Sloveniji deluje učinkovit nad- vzorce Se za nadaljnje potrdit- Sloveniji že pred leti prepo- zor, ki potroSnikom zagotavlja vene preiskave. vedali uporabo živalskih tkiv z visoko stopnjo varnosti. visokim tveganjem v prehrani S prvimi preiskavami naj bi Cveto Zaplotnik končali včeraj oz. bodo predvi- doma danes, rezultati zadnje pa bodo znani čez približno deset dni. Vzorce tkiv sumljive živali bodo poslali tudi v referenčni Spremenjena devetletka laboratorij Evropske unije v Weybridge v Veliki Britaniji. LjubUana - V zadnjem času so starši vse pogostne opozarjali na Krava, ki je osumljena bolezni preobremeivenost njihovih šolarjev, zlasti v 7. razredu de- BSE. je poginila v enem od vetletne osnovne šole. Zato so pri ministrstvu za Šolstvo« znanost gorenjskih hlevov, odkoder jo je in šport že pripravili prve spremembe v devetletki, ki šolam da- Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in v republiški veterinarski upravi doslej niso razkrili, odpeljala veterinarsko higienska jejo boy proste roke pri oblikovanju predmetnikov, učencem pa s katere gorenjske kmetije izhaja osumljeno govedo. Foto: Gorazd Kavčič služba. Če bodo analize potrdile možnost, da namesto treh izberejo le dva izbirna predmeta. Spremembe so pri ministrstvu Gabra odloČili za kompromis- pripravili v sodelovanju z re- no rešitev Tako ohranjajo ui iz- publiškim zavodom za Šolstvo, birne predmete. Čeprav bo uče- podpira jih tudi združenje rav- nec lahko izbral zgolj dva. Ne- Prestavite uro 78. Glasova preja nateljev. Med pomembnimi no- kateri oUDci namreč ob Soli red- naprej vostmi, ki jih mora potrdili 5e no obiskujejo še glasbeno Šolo Akcija 25 poslancev strokovni svci za sploSno izo- ali se ukvaijajo s kakšno šport- Ponoči s sobote na nedeljo se braževanje, je oblikovanje flek- no dejavnostjo, kar jim lahko bo začelo poletno računanje Akcija 25 poslancev, ki se je zgodila poleti 1971. velja še danes sibilnega predmetnika, ki šolani vzame tudi veČ kot dvajset ur na Časa, zalo bomo v nedeljo. 28. za enega najvidnejših poskusov uveljavljanja bolj demokratičnih omogoča, da v zadnjem triletju teden. Pri ministrstvu načrtujejo marca, ob dveh zjutraj pre- odnosov znotraj tedanjega enopartijskega sistema. Obračun z glede na lasten razmislek in več ukrepov za zmanjšanje teže maknili urna kazalca za uro akterji pa šteje za prvo dejanje v obračunu s tedanjo liberalistično kadrovsko sirukturcr oblikujejo šolskih torb. Med drugim bodo naprej, na ireijo uro. Spanca usmerjeno politiko in se je končal s padcem Staneta Kavčiča. Gost lasten predmetnik. Na ta način Šolam pomagali zagotoviti at- bo za eno uro manj. dan pa bo letošnje tretje, sicer pa že 78. Glasove preje bo mag. Cene Ma- naj bi priSli do manjSega Števila lase za geografijo in zgodovino. za uro daljSi. tičič, eden najbolj doslednih in vztrajnih udeležencev poslanske predmetov v posameznem raz- Ministrstvo je doslej opravilo akcije. Z njim se bo pogovarial naš sodelavec Miha Naglič. redu. Glede številnih predlogov posvete na 17 šolah, ki so jim Preja bo v ponedeljek, 29. marca, ob 19. uri v Domu kulture v v zvezi z izbirnimi predmeti so posredovala svoje pobude, Kamniku. Vaš obisk nam čimprej sponDčite na GORENJSKI GLAS se po besedah ministra za šolst- mnenja in stališča v zvezi z na telefonsko številko 04/201-42-00. Sponzor: Občina Kamnik. vo, znanost in šport dr. Slavka devetletno osnovno šolo, aktual- ni problematiki s lega področja pa se bodo posvetili še na re- gijskih posvetih v aprilu in maju, ki jih pripravljajo skupaj Stavko kovinarjev so odložili z občinami in šolami. Nanje l2©žr®4(90 vabijo tudi starše Šolaijev. Krai\j - Za včeraj napovedana Industrijski sindikati, ki so feb- vzu-aja na 12.000 tolarjev, delo- Mateja Rant dvcuma stavka kovinarjev, ki jo ruarja obnovili zahtevo po po- dajalci pa so pripravljeni dati je napovedal Sindikat kovinske gajanjih o tarifnem delu pa- 7000. vendar se bodo oboji 5e S preprostim potBgom fcBrtioo in elektroindustrije (SKEl), je nožnih kolektivnih pogodb in pogajali. Sestalo se je tudi do izredno ugodnega kompli odložena. Pogajanja z deloda- povečanju najnižjih pla^. imajo predsedstvo Združenja deloda- letnih pnevmatiK. jalci so očiuio obrodila sadove, glede slednjih različne zahteve. jalcev Slovenije in ugotovilo, da saj so se slednji pripravljeni SKEI je prvotno zahteval po- pogajanje za nove kolektivne pogovarjati o povečanju plač. večanje za 15.000 tolarjev, sedaj pogodbe, tudi tarifne dele. pospešeno poteka. Pogajalci s strani delodajalcev bodo za- stopali cilje socialnega sporazu- ma. tudi realno rast plač v 536.-CENEJE! PotMKrvMnUVBLeASMaaoo Krni. odvisnosti od produktivnosti. Soglašajo pa tudi s predlogom Antona Ropa. da se letošnje agr o povečanje izpelje tako, da bi vsi H delavci po kolektivnih pogod- bah dobili enak znesek. Danica Zavrl Žlebir Vabljeni v noyi hipermarket SPAR JESENICE! Škodljiva sindikalna prerekanja Vsi sindikati pritrjujejo, da so plače industrijskih delavcev v nekaterih panogah sramotno nizke in da jih je treba povečati. Za ta cilj pa ne znajo nastopiti enotno. Naklo - Predsedniki sindika- delavcev na dobičku podjetja ter povsem enoten. Posebej ga pri- tov, ki so združeni v Svei go- hilrejSa vlaganja v razvoj, uspo- reja Zveza svobodnih sindikatov STM««e Me®o renjskih sindikatov, so se ta te- sabljanje delavcev in nova delo- Slovenije, ki ga obenem pojmu- den posvetovali o svojih zahte- vna mesta. Napovedanih pet ti- je kot nadaljevanje februarja za- vah. Predstavila sta jih predsed- sočakov bruto, kolikor je za četih stavkovnih aktivnosti, ki CXSHJ &MO nika gorenjskih sindikatov in dvig delavskih plač predlagal jih vodijo v zvezi s povečanjem 7ooolb4i«C konfederacije Jože Antolin in premier Rop. je po mnenju sin- delavskih plač in ostalih pravic Je^opiA- Boris Mazalin. gre pa za pove- dikatov zgolj predvolilna gesta delavcev iz panožnih kolektiv- ftOSi^lH čanje delavskih plač, ki naj se in za delavce prava žalitev. Te- nih pogodb. O.stale tri sindikal- ^.OOO, približajo evropskim, za izena- žava sindikatov pa ni zgolj v ne centrale. Konfederacija 90, čitev izhodiščne plače z mini- tem, da delodajalci in vlada ne Pergam in Neodvisnost KNSS, malno plačo, za ohranitev kup- prisluhneta njihovim zahtevam, bodo na shodu nastopile skupaj, ne moči plač. okrepitev kolek- pač pa tudi v sindikalni neeno- kar prikazujejo kot enega od do- tivnih pogajanj (zahtevajo poga- tnosti. Napovedani .sindikalni kazov o možni sindikalni eno- janja za splošno kolektivno po- shod. del skupne akcije, ki jo tnosti. Razprava predsednikov godbo za gospodarstvo), uvaja- tega dne izvajajo sindikalne gorenjskih sindikatov pa je po- nje stimulativnih elementov pla- centrale. Članice Evropske kon- kazala. da njihove centrale za- če. sprejetje zakona o udeležbi federacije sindikatov. Že ne bo htevajo od vlade in delodajalcev Tri slovenske reforme Slovenija se je s postopnim izvajanjem refomi izognila šokom, vendar bo morala sedaj premalo in ne dovolj odločno. teri izrazili skrb. da med sindi- nekatere reforme uresničevati hitreje. Sindikalno članstvo predstavlja kalnimi aktivisti in delavci ne Ljubyana * I.sti dan. ko sta slo- veliko moč, ki bi lahko vrgla bo dovolj odziva, tudi zalo, ker venski minister za finance dr. Občni zbor Nove tudi vlado, pa je nekako ne zna- sindikalna vodstva ne znajo do- Dušan Mramor in podpredsed- jo uporabiti za dosego svojih ci- volj odločno in jasno predstaviti nik Svetovne banke Shigeo Kat- Slovenije ljev. Predsedniki vidijo razlog svojih staliSČ. Nekdo pa je na su podpisala pismo, s katerim je Kranj - Pretekli teden je bil v tudi v razdvojenosti sindikalnih
Load more

Recommended publications
  • Kamniški Občan Št. 8
    ­ê¨ê ¥£­ê r±ê¢£­êꢪ¡¤ Pol stoletja Albrehtove šole Šolstvo na Kamniškem ima večstoletno tradicijo, šolsko življenje vsakega kraja pa je kot pisan mozaik, sestavljen iz velikih in majhnih, uspešnih in neuspešnih, pomembnih in nepomembnih, veselih in žalostnih dogodkov. Stavbo, v kateri se šolajo kamniški osnovnošolci, je že dodobra načel zob časa. Toda znotraj je še vedno polna sveže in mladostne energije. Živahna petdesetletnica. Stavba, v kateri je mnogo Kamničanov preživelo toliko nepozabnih trenutkov, šola, ki te s spomini ne izpusti iz rok. Konec maja v njej potekajo slovesnosti ob 50-letnem jubileju šole. Več o največji šoli v kamniški občini na petih lokacijah - v Kamniku, Mekinjah, Nevljah, Tunjicah in na Vranji Peči skozi pravkar izdan in pred- stavljen Zbornik, spomine ter pogovor z ravnateljem Rafkom Lahom na 2. strani. Kako blizu nam je evropski parlament? To nedeljo, 25. maja, bomo volili poslance iz Slovenije v Evropski parlament. Dvanajst nosilcev list na evropskih volitvah. Dvanajst obrazov, ki želijo zagovarjati interese naše države v družbi osem- indvajseterice, ki je v največji krizi v vsej svoji zgodovini. Približ- no 400 milijonov Evropejcev bo izbiralo 751 poslancev s petletnim mandatom. Volilna udeležba na neposrednih volitvah evropskega parlamenta se vztrajno zmanjšuje. Tokratne volitve v Evropski parlament napovedujejo kot najpomembnejše doslej, saj bo par- lament določil prihodnjo politično usmeritev Unije. Ob vstopu Slovenije v EU pred desetimi leti se je zdelo, da nič več ne bo tako, kot je bilo pred tem. Da bo samo boljše. Pa je res? Kakšne Kamnik, Velika ulica (nekdaj Grosse Gasse, danes Maistrova ulica). Razglednica je bila odposlana leta 1905.
    [Show full text]
  • Registro Topografico Analitico
    SebinaOpenLibrary 3.1 04-04-2017 16:23:14 BI BIB. STATALE ISONTINA - GORIZIA Pag. 1 di 223 Patrizia Birri Registro topografico analitico Numero inventario da: 1 a: 999999999 Sezione da SLAVICA a SLAVICA Inventari: Collocati Disponibilità: Tutti Ordinamento: Topografico Sezione SLAVICA Opere in lingue slave, formato e n. di catena 78379 SLAVICA I.00 00374 Tipo circolazione: INTERNA 1 v. 1650281 TSA1385093 *Čitalnica : podučilni list za slovenski narod. 1. zvezek. - V Gradcu : Ivan Gršak, 1865. - 368 p. ; 23 cm. 78909 SLAVICA I.00 00375 Tipo circolazione: INTERNA 1 op. 798958 CUB0381640 *Med Scilo in Karibdo : Povest v zgodbah / Joža Lovrenčič. - V Gorici : Izd. Goriška Mohorjeva družba, 1954 (Tisk. Budin). - 69 p. ; 21 cm. 97700 SLAVICA I.00 00376 Tipo circolazione: LIBERA 1 op. 1642688 TSA1383938 *O knjižničarstvu v občini Kranj : za 900-letnico mesta Kranja, 10-letnico Študijske knjižnice in počastitev občinskega praznika ob tednu knjige / [uredil Stanko Bunc]. - Kranj : Osrednja knjižnica občine, 1960. - [16] p. : ill. ; 24 cm. 78776 SLAVICA I.00 00377 Tipo circolazione: LIBERA v. 1 2106582 TSA1425565 1. - V Gorici : Goriška Mohorjeva družba, 1954. - 223 p. ; 21 cm. FA PARTE DI Libro moderno 2106581 TSA1425564 *Ben-Hur : roman iz Kristusovih časov / Lewis Wallace. - V Gorici : Goriška Mohorjeva družba, 1954-1955. - 2 v. ; 21 cm. 62403 SLAVICA I.00 00378 Tipo circolazione: INTERNA 1 op. 1642637 TSA1383921 *Mati uči otroka moliti / spisal Filip Terčelj ; [risbe izvršil Josip Srebrnič]. - V Gorici : Goriška Mohorjeva družba, 1930. - 77 p. : ill. ; 21 cm. 78917 SLAVICA I.00 00379 Tipo circolazione: INTERNA 1 v. 1642635 TSA1383920 *Vrtnica : novele / Luigi Pirandello ; prevedel Silvester Škerl.
    [Show full text]
  • Dileme Letnik 3 2019 Št. 2.Pdf
    dileme Dileme Razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine Izdajatelj in založnik Študijski center za narodno spravo Naslov uredništva Tivolska 42, 1000 Ljubljana Glavni urednik dr. Renato Podbersič (Slovenija) Uredniški odbor ddr. Igor Grdina (Slovenija), dr. Tamara Griesser Pečar (Avstrija), dr. Damjan Hančič (Slovenija), dr. Marica Karakaš Obradov (Hrvaška), dr. Tomaž Kladnik (Slovenija), dr. Jože Možina (Slovenija), dr. Jelka Piškurić (Slovenija), dr. Igor Salmič (Slovenija) Spletni naslov www.scnr.si Leto izida: 2019 Redakcija te številke je bila zaključena 20. 11. 2019. Lektoriranje in prevod povzetkov Megamoment, d. o. o. Oblikovanje in prelom Inštitut Karantanija Tisk Nonparel, d. o. o. Naklada 300 izvodov Letna naročnina 25 € Cena posamezne številke 15 € issn 2591-1201 Dileme Razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine letnik 3 • 2019 • številka 2 vsebina Jelka Piškurić Veter sprememb 7 Razprave Aleš Šafarič Odnos Antona Mahniča do Sokola 13 Francesca Meneghetti Slovenian solidarity in the concentration camp of Treviso (Monigo) 43 Tomaž Kladnik Ofenzivno delovanje enot slovenskega domobranstva 64 Ivan Rihtarič Ivan Štrafela Don, politična in življenjska usoda informbirojevca 90 David Petelin Upravnopravne spremembe lokalne oblasti mesta Ljubljana od konca druge svetovne vojne do uvedbe komunalnega sistema (1945–1955) 113 Metod Berlec, Matevž Tomšič Elite in nacionalna država v dobi globalizacije 147 Predstavitev zgodovinskih virov Damjan Hančič Odzivi na Titovo pismo jeseni 1972 v OK ZKS Kamnik 171 In memoriam Tamara Griesser Pečar In memoriam Johann Georg Reißmüller 187 Recenzije Janez Juhant Bogdan Kolar (ur.) Učitelji Teološke fakultete za ustanovitev in ohranitev Univerze v Ljubljani (Acta Ecclesiastica Sloveniae 41), Ljubljana, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani 2019, 312 str. 196 Tomaž Kladnik Tin Mudražija: Z žogo proti vojni, Jugoslovanski nogomet med okupacijo (1941–1945) 200 Renato Podbersič st.
    [Show full text]
  • Pol Stoletja Albrehtove Šole
    POL STOLETJA ALBREHTOVE ŠOLE OLE PO FRANU ALBREHTU Š ANJA ZBORNIKOB 50-LETNICI POIMENOV ZBORNIKOB ZBORNIK OB 50-LETNICI POIMENOVANJA ŠOLE PO FRANU ALBREHTU 1964—2014 POL STOLETJA ALBREHTOVE ŠOLE Zbornik ob 50-letnici poimenovanja šole po Franu Albrehtu Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik, 2014 Zbornik OŠ Frana Albrehta Kamnik Pol stoletja Albrehtove šole Zbornik ob 50-letnici poimenovanja šole po Franu Albrehtu Izdajatelj in založnik: OŠ Frana Albrehta Kamnik, zanjo Rafko Lah Uredniški odbor: Janez Bergant, Danijel Bezek,Tadeja Česen Šink, Andrej Homar, Mojca Koncilja, Simeon Klokočovnik, Rafko Lah, Nataša Zor Jezikovni pregled: Dragica Kovačič, Nataša Zor Oblikovanje: Janez Bergant Slika na naslovnici: Bogdan Potnik Fotografije: arhiv šole in zasebna last © OŠ Frana Albrehta Kamnik Tisk: Artpro d. o. o. Kamnik, maj 2014 Naklada: 1000 izvodov Hvala vsem, ki ste nam pomagali zbirati gradivo, posre- dovali informacije ali slikovno gradivo, nam podarili del svojega časa in spominov ali kako drugače pripomoglli k izdaji zbornika. CIP - Katalož ni žapis o publikaciji Narodna in univeržitetna knjiž nica, Ljubljana 373.3(497.4Kamnik)(091)(082) OSNOVNA s ola Frana Albrehta (Kamnik) Pol stoletja Albrehtove s ole : žbornik ob 50-letnici poimenovanja s ole po Franu Albrehtu : 1964-2014 / [urednis ki odbor Janež Bergant ... et al.]. - Kamnik : Osnovna s ola Frana Albrehta, 2014 ISBN 978-961-281-371-0 1. Gl. stv. nasl. 2. Bergant, Janež, 1955- 273218816 Stran 2 Pol stoletja Albrehtove s ole Zbornik OŠ Frana Albrehta Kamnik Odlok o preimenovanju I.
    [Show full text]
  • OŠ Marije Vere Kamnik Avtorji: Danijel Vurunić 9. A, Anže Javornik 9. A
    TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE OŠ Marije Vere Kamnik Avtorji: Danijel Vurunić 9. a, Anže Javornik 9. a, Nika Bavčar 9.a, Urška Hace 9 .a, Enis Šabotić 9. a, Pia Jerman 7. a, Jerca Šuštar 7. a Mentorica: mag. Polona Mežnar Kamnik, januar 2013 KAZALO UVOD ......................................................................................................................... 3 KAMNIŠKA RAZGIBANICA IN RUN FOOD .............................................................. 4 Opis postaj .............................................................................................................. 6 Opis jedi ................................................................................................................ 10 PROMOCIJA TURISTIČNEGA PRODUKTA ........................................................... 19 Sodelovanje z lokalno skupnostjo: ........................................................................ 20 ZAKLJUČEK ............................................................................................................ 20 LITERATURA: ......................................................................................................... 20 Kazalo slik: Slika 1: Logotip dogodka ............................................................................................ 4 Slika 2: Zemljevid poti ................................................................................................. 5 Slika 3: Vrtec Perovo .................................................................................................. 6 Slika 4:
    [Show full text]
  • Kulturnozgodovinski Spomeniki Kamnika Kot Družboslovne Vsebine Za 4
    UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Razredni pouk Kulturnozgodovinski spomeniki Kamnika kot družboslovne vsebine za 4. razred devetletke DIPLOMSKO DELO Mentorica: dr. Darja Kerec, doc. Kandidat: Aljoša Kolar Kamnik, oktober 2011 »Ne pozabite, da so čudovite stvari, ki se jih učite v šolah, delo mnogih generacij. Vse to znanje, ki vam je položeno v roke, je dediščina, ki jo spoštujte, jo bogatite in nekega dne zvesto prenesite na svoje otroke.« (Albert Einstein) ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici dr. Darji Kerec za vse njene nasvete in za vodenje pri izdelavi diplomskega dela. Zahvala gre tudi učiteljicama 4. razreda osnovne šole Toma Brejca v Kamniku za pomoč pri izvedbi učne ure in vse koristne nasvete. Posebna zahvala pa gre mojim najbližjim za spodbudne besede, potrpežljivost in pomoč pri urejanju diplomskega dela. Diplomsko delo Aljoša Kolar IZVLEČEK Mesto Kamnik se je razvilo na sotočju rek Kamniške Bistrice in Nevljice. Njegove korenine segajo v leta 1229, ko je mesto dobilo tudi mestne pravice. Kamnik je bil v tistih časih obdan z obzidjem, ki ga je reševalo pred napadi sovražnikov. Danes lahko to obzidje opazimo le na določenih delih mesta, čeprav ga je zob časa že pošteno načel. Ostanke obzidja so v zgodovini uporabljali tudi pri popotresni gradnji hiš leta 1511. V mesto so vodila štiri glavna vrata, skozi katera so kmetje vozili svoje pridelke in jih prodajali na mestnih sejmih. Še danes ima mesto veliko trgov, na katerih so včasih prirejali različne sejme in menjave blaga. Vsako leto se v Kamniku odvijajo srednjeveški dnevi, ki pričarajo mestu pravi srednjeveški utrip. Tako si lahko predstavljamo, kakšno je bilo življenje v Kamniku in kaj so bile glavne dejavnosti ljudi v tistem času.
    [Show full text]
  • Zbornik: 40 Let Šole Frana Albrehta Kamnik
    40 - letnica šole Frana Albrehta Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik 1963-2003 Zbornik ob 40. obletnici dograditve nove šole 1 Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik 1963 – 2003. Zbornik ob 40. obletnici dograditve nove šole. Izdajatelj in založnik: OŠ Frana Albrehta Kamnik, zanjo Emilija Gregorčič Uredniški odbor: Janez Bergant, Emilija Gregorčič, Zdravko Slevec, Olga Šmidovnik, Ivanka Učakar, Danica Zupin. Jezikovni pregled: Olga Šmidovnik Oblikovanje: Janez Bergant Izvedba, tisk: Artpro d. o. o. Kamnik, november 2003 Naklada: 800 izvodov Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali zbirati gradivo, posredovali informacije ali slikovno gradivo, nam podarili del svojega časa in spominov ali kako drugače pripomoglli k izdaji zbornika. 2 40 - letnica šole Frana Albrehta 5 OB IZDAJI ZBORNIKA 7 FRAN ALBREHT 7 Življenjepis 8 Albreht -pesnik 9 Prozaist, kritik, prevajalec 10 Sodelovanje v društvih 11 SPREHOD SKOZI ZGODOVINO OSNOVNEGA ŠOLSTVA V KAMNIKU 11 Zasebno šolstvo v Kamniku 17 Državno šolstvo 18 Šola sredi travnika 23 SPOMINI, SPOMINI, … 23 Podružnična šola Mekinje 29 Podružnična šola Nevlje 31 Podružnična šola Tunjice 34 Podružnična šola Vranja Peč 38 Osnovna šola Frana Albrehta – bivši delavci 53 ŠOLA DANES 53 Zavedamo se sedanjosti in zremo v prihodnost 55 Šola na travniku v slikah 61 SEZNAMI 61 Seznam zaposlenih na OŠ FA od leta 1963 do 2003 65 Seznam učencev, ki so končali 8. razred na OŠ FA 3 40 - letnica šole Frana Albrehta 4 40-letnica šole Frana Albrehta Ob izdaji zbornika Leto 2003 je jubilejno leto za nas, učence in delavce OŠ Frana Albrehta. Ko se je šola gradila, sem bila sama še učenka neke druge osnovne šole nekje na Gorenjskem.
    [Show full text]
  • Katalog:Layout 1.Qxd
    DRAŽBA STARIH KNJIG IN RAZGLEDNIC 1. Fran Ksaver Meško: Volk Spokornik in druge povesti za mladino 20,00 lustriral France Podrekar, Zvezna tiskarna, Ljubljana, 1922, 133 strani, karton, platnen hrbet, naslovnica nalepljena, zelo dobro ohranjen izvod 2. Mila Kačič: Okus po grenkem 15,00 Gledališki klub Krka, Ljubljana, 1994, 2. izdaja, 147 strani, broširana, odlično ohranjen izvod, podpis avtorice 3. Igo Gruden: Na Krasu 8,00 ilustrirala Marlenka Muk – Stupica, Mladinska knjiga, 1949, 41 strani, karton, platnen hrbet, dobro ohranjen izvod (knjižni blok ni pritrjen na platnice) 4. Prof. dr. Luigi Visintin: Zemljepisni atlas za ljudske šole – slovenska izdaja 15,00 Instituto geografico de Agostini, Novara, 1942, 20 strani, broširana, zelo dobro ohranjen izvod 5. Vinko Möderndorfer: Verovanja, uvere in običaji Slovencev 18,00 Peta knjiga: Borba za pridobivanje vsakdanjega kruha, opremil Tone Kralj, Družba sv. Mohorja, Celje, 1946, 326 strani, karton, platnen hrbet, originalne platnice, zelo dobro ohranjen izvod 6. Tisoč in ena noč 20,00 prevedel dr. Vladimir Kralj, ilustriral Maksim Sedej, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1953, 438 strani, platno, ščitni ovitek, odlično ohranjen izvod 7. Zgodovinske anekdote 1-3 15,00 zbral dr. Vinko Šarabon, Jugoslovanska knjigarna in samozaložba, Ljubljana, Maribor, 1922-1924, broširane, odlično ohranjen komplet 8. Bonton 12,00 Knjiga o lepem vedenju govorjenju in oblačenju v zasebnem in javnem življenju Tiskovna zadruga, Ljubljana, 1926, 271 strani, platno, originalna vezava, odlično ohranjen izvod 9. Vabilo na III. čajanko Sokolskega društva v Šiški, 8. marca 1924 12,00 odlično ohranjen izvod 10. Manica Komanova: Narodne pravljice in legende 12,00 Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1923, 103 strani, karton, originalna vezava, odlično ohranjen izvod 11.
    [Show full text]
  • Slovenski Zgodovinski Roman: Knjiga V Nastajanju
    Ta knjiga se je rojevala dolgo. Njeni zametki segajo v začetek 90. let, ko sem zak- ljučil monografijo o slovenski kmečki povesti in načrtoval kmalu na podoben način nadaljevati z drugim velikim slovenskim pripovednim ţanrom, z zgodovinskim roma- nom in povestjo, za katerega sem sproti dopolnjeval bibliografsko gradivo in pisal raz- prave. S tem bi bilo pokrito najpomembnejše ţanrsko dogajanje v slovenski pripovedni prozi od njenega začetka sredi 19. stoletja do danes. Prvo študijo na temo zgodovinske povesti sem napisal leta 1982, študijsko bivanje v ZDA 1994/95 je pomagalo pri raz- gledovanju, kako se takim projektom streţe drugod po svetu, in sledila je serija raz- prav, ki so primerno izhodišče za monografijo o slovenskem zgodovinskem romanu. Razlogi za odlašanje so bili raznoliki. Če pustim ob strani konkurenčne literarno- vedne načrte, ki so vedno znova porinili zgodovinski roman na drugo mesto, nosi velik del odgovornosti za to občutek, da knjiţna monografija pravzaprav ni potrebna, ko pa ima zainteresirani bralec vse gradivo, tj. podatkovno zbirko, in študije o posa- meznih ţanrskih tipih, v neprimerno bolj uporabni in simpatični obliki na razpolago na internetu.1 V osebni bibliografiji sem spletišče, kjer so bile zbrane razprave na to temo, zato poimenoval Slovenski zgodovinski roman: Knjiga v nastajanju. Profesio- nalna eksistenca akademske humanistike je sicer še vedno zelo odvisna od zmoţnosti produkcije in objavljanja zaokroţenih, sintetičnih monografskih publikacij. Alterna- tivne oblike prezentacije znanstvenih spoznanj se odprejo takrat, ko avtor ni več odvisen od zahtev, ki mu jih glede tega narekuje nuja akademskega napredovanja. Zamenjava medija pa pomeni tudi modifikacijo razpravnega sloga: več naj bi bilo interesa in posluha za neekspertnega bralca in več pozornosti posvečene poljudnej- šim oblikam izraţanja.
    [Show full text]
  • Žemva KNJIGE Žnidaršič Zemva Boris. the Influence of Some Metal Fluo
    Žemva KNJIGE Žnidaršič Zemva Boris. The influence of some metal fluo- Beličič, Bogomil Fatur, Cene Vipotnik, Jože Dular, Jože Javoršek, Branko 2užek, France Balantič, rides on the reaction between xenon and Jože Smit, France Kosmač, Karel Destovnik-Kajuh, fluorine. [By] B. Zemva, J. Slivnik. Ljubljana, Ivan Hribovšek, Peter Leveč, Ivan Minatti, Ada (izd. in t.) Institut Jožef Štefan 1970. (II) + 12 Skerl, Ciril Zlobec, Lojze Krakar, Tit Vidmar, Ja- nez Menart, Dane Zaje, Gregor Strniša, Kajetan Ko- str. 4». (Report. 589.) 220 izv. — II 152420 2748 vic, France Forstnerič, Veno Taufer, Franci Zago- ričnik, Jože Snoj, Saša Vegri (ps. = Albina Vodo- — On the XeF2 — MnF2 reaction. [By] B. Zem- pivec), Filibert Benedetič, Miroslav Košuta, Janez Juvan, Valentin Cundrič, Marjan Kramberger, Svet- va, J. Zupan, J. Slivnik. Ljubljana, (izd. in t.) lana Makarovič, Jože Olaj, Ervin Fritz, Niko Gra- Institut Jožef Štefan 1970. (II) + 4 str. 4«. fenauer, Tomaž Šalamun, Erik Prunč, Vladimir Gaj- (Report. 585.) 240 izv. — II 152420 2749 šek. Ocene: Drago Sega, Delo 1971 (28. I.) št. 25 str. 12. — T. G. [Tone Glavan], Knjiga 1971 št. 1/2 str. Žepni informator mesta Krško. (Železniški in 9. — NRazgl 1971 (12. III.) št. 5 — (26. III.) št. 6 avtobusni vozni red. — Uradne ure. — De- (izjave so dali: 'France Bernik, Andrej Inkret, Taras lovni čas trgovin in gostišč. — Razne infor- Kermauner, Lino Legiša, Mitja Mejak, Boris Pa- ternu, Dušan Pirjevec, Jože Pogačnik). — SI. Ru. macije.) 1970—1971. (Krško, Turistično dru- [Slavko Rupel], PDk 1971 (6. IV.) št. 81. — Igor štvo, t. Papirkonfekcija [1970].) 40 str. +1 Gedrih, PiC 1971 št.
    [Show full text]
  • Sledi Slovenskih Literatov V Kamniku Ulična Poimenovanja
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO ANŽE SLANA Sledi slovenskih literatov v Kamniku Ulična poimenovanja Diplomsko delo Mentorica: doc. dr. Urška Perenič Dvodisciplinarni univerzitetni študijski program prve stopnje: Slovenistika Ljubljana, 2014 Zahvala Iskreno se zahvaljujem mentorici doc. dr. Urški Perenič za vse koristne napotke in strokovno pomoč pri oblikovanju diplomskega dela. Predvsem pa za prijaznost, ki je pisanje naloge precej olajšala. Za pomoč se zahvaljujem tudi uradnikom z Občine Kamnik in Medobčinskega muzeja Kamnik. Zahvala pa gre tudi najbližjim za vso podporo in pomoč med študijem. 2 Izvleček Sledi slovenskih literatov v Kamniku: Ulična poimenovanja Diplomsko delo raziskuje ulična poimenovanja v Kamniku. Empirično analizira ulice, ki so dobile ime po literatih. Izkaže se, da so nekateri literati z mestom povezani, pri drugih pa ni mogoče najti nikakršnih povezav. Različne literarne dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali, so pokazatelj raznovrstnega literarnega udejstvovanja literatov, med katerimi je največ pesnikov. Ulice se nahajajo v petih krajevnih skupnostih in ponekod je mogoče ugotoviti neposredno povezavo med literatom in ulico. Ključne besede: empirična literarna veda, zemljevid, literati, ulice, Kamnik Abstract Traces of Slovenian literary men in Kamnik: Street naming Undergraduate thesis researches street naming in Kamnik. Empirical analyses streets which have been named by literary men. It turns out that some of them are connected with the town, at others it isn't possible to find any connections. Various literary activities with which they were dealing are indicators of diverse literary engagement of literary men. Most of them are poets. Streets are located in five local communities and somewhere is possible to find out direct connection between literary man and the street.
    [Show full text]
  • Zbornik Povzetkov / Book of Abstracts
    Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta 3. STROKOVNO-RAZISKOVALNA KONFERENCA Z MEDNARODNO UDELEŽBO 3rd PROFESSIONAL-RESEARCH CONFERENCE WITH INTERNATIONAL PARTICIPATION Mentoriranje nadarjenih otrok in mladostnikov: pristopi, izkušnje in problemi Mentoring of Gifted Children and Adolescents: Approaches, Experiences and Problems Zbornik povzetkov / Book of Abstracts Urednici / Editors Mojca Juriševič in Urška Žerak Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani Centre for Research and Promotion of Giftedness at the Faculty of Education of the University of Ljubljana 3. STROKOVNO-RAZISKOVALNA KONFERENCA Z MEDNARODNO UDELEŽBO 3rd PROFESSIONAL-RESEARCH CONFERENCE WITH INTERNATIONAL PARTICIPATION Mentoriranje nadarjenih otrok in mladostnikov: pristopi, izkušnje in problemi Mentoring of Gifted Children and Adolescents: Approaches, Experiences and Problems Zbornik povzetkov / Book of Abstracts Urednici / Editors Mojca Juriševič in Urška Žerak 25. september 2019 / September 25th, 2019 Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani / Faculty of Education of the University of Ljubljana Ljubljana, Slovenija 2020 Zbornik povzetkov 3. strokovno-raziskovalne konference z mednarodno udeležbo Mentoriranje nadarjenih otrok in mladostnikov: pristopi, izkušnje in problemi Organizator: Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti (CRSN) na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani Programski odbor: prof. dr. Mojca Čepič, prof. dr. Vesna Ferk Savec, prof. mag. Črtomir Frelih, prof. dr. Mojca Juriševič, doc. dr. Boštjan Kuzman, izr. prof. dr. Karmen Pižorn, izr. prof. dr. Jurij Selan, prof. dr. Barbara Siherl Kafol, doc. dr. Darija Skubic, izr. prof. dr. Gregor Torkar, doc. dr. Maja Umek, doc. Alenka Vidrih Urednici: Mojca Juriševič in Urška Žerak Izdala in založila: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani Za izdajatelja: Janez Vogrinc, dekan Oblikovanje naslovnice: Igor Cerar Slika na naslovnici: Pablo E.
    [Show full text]