40 - letnica šole Frana Albrehta

Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik 1963-2003

Zbornik ob 40. obletnici dograditve nove šole

1 Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik 1963 – 2003.

Zbornik ob 40. obletnici dograditve nove šole.

Izdajatelj in založnik: OŠ Frana Albrehta Kamnik, zanjo Emilija Gregorčič

Uredniški odbor: Janez Bergant, Emilija Gregorčič, Zdravko Slevec, Olga Šmidovnik, Ivanka Učakar, Danica Zupin.

Jezikovni pregled: Olga Šmidovnik

Oblikovanje: Janez Bergant

Izvedba, tisk: Artpro d. o. o.

Kamnik, november 2003

Naklada: 800 izvodov

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali zbirati gradivo, posredovali informacije ali slikovno gradivo, nam podarili del svojega časa in spominov ali kako drugače pripomoglli k izdaji zbornika.

2 40 - letnica šole Frana Albrehta

5 OB IZDAJI ZBORNIKA

7 FRAN ALBREHT 7 Življenjepis 8 Albreht -pesnik 9 Prozaist, kritik, prevajalec 10 Sodelovanje v društvih

11 SPREHOD SKOZI ZGODOVINO OSNOVNEGA ŠOLSTVA V KAMNIKU 11 Zasebno šolstvo v Kamniku 17 Državno šolstvo 18 Šola sredi travnika

23 SPOMINI, SPOMINI, … 23 Podružnična šola Mekinje 29 Podružnična šola Nevlje 31 Podružnična šola Tunjice 34 Podružnična šola Vranja Peč 38 Osnovna šola Frana Albrehta – bivši delavci

53 ŠOLA DANES 53 Zavedamo se sedanjosti in zremo v prihodnost 55 Šola na travniku v slikah

61 SEZNAMI 61 Seznam zaposlenih na OŠ FA od leta 1963 do 2003 65 Seznam učencev, ki so končali 8. razred na OŠ FA

3 40 - letnica šole Frana Albrehta

4 40-letnica šole Frana Albrehta

Ob izdaji zbornika

Leto 2003 je jubilejno leto za nas, učence in delavce OŠ Frana Albrehta. Ko se je šola gradila, sem bila sama še učenka neke druge osnovne šole nekje na Gorenjskem. Dobro pa se spominjam dogodkov od leta 1979 dalje, ko sem se z družino preselila v Kamnik, rojstni kraj mojih staršev, in s pono- som poučevala vrsto generacij -po mnenju učencev- najzahtevnejši pred- met, matematiko. Prepričana sem, da vsi, ki so obiskovali našo šolo, reče- jo, da ni bilo lahko, bilo pa je lepo. Vsi, ki smo danes zaposleni na šoli, se trudimo, da bi učencem nudili kar najboljše pogoje za učenje, druženje, da bi prav vsaka generacija, ki odhaja, dobila največjo mero znanja, da bi v nji vzbudili željo po pridobivanju novih spoznanj in jo dobro pripravili za nadaljnje šolanje.

Ob rojstnem dnevu si običajno voščimo in zaželimo vse dobro in si kaj poda- rimo. Naše darilo ob obletnici je zbornik, ki je namenjen vsem. Vam, ki ste bili delavci šole, hvala, prav tako vsem učencem, saj brez vas ne bi bilo šole.

Ob obletnici ne razmišljamo samo o tem, kaj je bilo, ampak predvsem o tem, kaj bo.

Potreb je veliko, želja še več… Poskrbeli pa bomo, da se bomo v šoli poču- tili varno (v načrtu je statična prenova šole) in sprejemali nove izzive z optimizmom (devetletka zahteva poleg drugačne organizacije predvsem drugačne oblike in metode dela). Šolska stavba nam bo še kar nekaj let služila, potrebujemo pa prostor za šport in igro. To je naša obveza in skup- na naloga. Da bo naše bivanje prijetno, bomo uredili okolico šole in primer- no opremili učilnice.

Vse to pa ne zadošča za enakopravno vključitev v EU in konkurenčnost na področju znanja. Potrebno je slediti razvoju, učenci morajo čimveč časa preživeti v prijetnem, zdravem in ustvarjalnem okolju. Vse lepo in dobro okoli nas pa izgubi svoj namen, če ob učencih ni kreativnega, avtonomne- ga in dobro usposobljenega učitelja.

Vsem vam in nam še mnogo let v tej šolski stavbi!

Emilija Gregorčič Ravnateljica osnovne šole

5 40 - letnica šole Frana Albrehta

6 40-letnica šole Frana Albrehta

FRAN ALBREHT (1889 – 1963)

Življenjepis Fran Albreht je kamniški rojak. Rodil se je 17. novembra 1889 v tedanji Svinjski, današnji Prešernovi ulici. Vinko, Francetov oče, se je doma na Šutni izučil ključavničarstva. Zaposlil se je v tedanji smodnišnici. Leta 1889, po poroki z Ivano Studen, se je naselil v njuni hiši v Svinjski ulici. France je bil prvi otrok iz tega očetovega zakona.

Zgodnja otroška leta je preživel na očetovem domu. Ob potepanju po bistriškem produ in materini ljubezni je rasel v bistrega otroka. Materina smrt je globoko zarezala v njegovo otroštvo. Nadaljnje osnovnošolsko obdobje je preživel pri rejniški gospodinji na klancu nad Samčevim pre- dorom.

Šolo je obiskoval od leta 1896 do 1901 v Kamniku in bil ves čas odličen učenec. Da so ga po končani osnovni šoli poslali v gimnazijo v Kranj, je treba upoštevati: bil je prvi sin, odlično se je učil, v Kranju je imel Fran Albreht stanovanje in oskrbo pri sorodnikih, starši so želeli, da bi postal gospod. Gimnazijo v Kranju je obiskoval od jeseni 1901 do pomladi 1908, ko je maturiral. Bil je srednje dober dijak, ki je v višjih razredih že znal tudi sam priti do zaslužka z inštrukcijami in honorarji za prve objave. Da ga je poez- ija zanimala že zelo zgodaj, kažejo objavljeni pesniški poizkusi iz nižjih gimnazijskih razredov. V višjih razredih pa so si dijaki osnovali svoj literarni klub z rokopisnim listom Cvet in sad. Poleg domače literature - France se je navduševal zlasti ob Levstiku - je prebiral še nemško in rusko. V zadnjih gimnazijskih letih je dobival knjige tudi iz Centralne biblioteke na Dunaju. Prvo Albrehtovo pesem je prinesel Slovan 1906. leta. Sedmošolec se je skril za psevdonimom Rusmir. Temu psevdonimu je ostal zvest, čeprav je kasne- je uporabljal še druge (Studen, Marko Studen, Fr. A., F. A.). Leto zatem se je oglasil še v Omladini in Domačem prijatelju, 1908. leta pa v Ljubljanskem Zvonu. Počitnice je redno preživljal doma v Kamniku, kjer je posebno kas- neje kot študent zelo rad sodeloval pri dramskih in drugih kulturnih prired- itvah kamniške Čitalnice.

Radi ali neradi so se Francetovi starši morali sprijazniti z mislijo, da ne bo "gospod". Na Dunaju, kamor se je odpravil jeseni leta 1909, je Albreht študiral pravo do leta 1912. Bil je član in odbornik visokošolskega društva Slovenija, a se je z njim kmalu razšel zaradi ideološkopolitičnih razlogov. Študij in življenje na Dunaju mu je v glavnem omogočila dota, ki jo je v ta namen porabil. Honorarji so le malo pomenili. Leta 1912 je s študijem prekinil in odšel za domačega učitelja v Gorico. Tu je spoznal Gradnika in Tumo ter postal sodelavec Naših zapiskov, ki jih je urejal A. Dermota in v katerih je pogosto objavljal tudi Ivan Cankar. Iz Gorice ga je želja, vendar- le končati študij, prignala leta 1914 nazaj na Dunaj. Vojna, ki je tega leta izbruhnila, mu je prekrižala načrte. Leta 1915 je moral v vojsko. Služil je v Rojstna hiša Judenburgu, na Ptuju in na Dunaju. Takoj po končani vojni se je vrnil v

7 40-letnica šole Frana Albrehta

Ljubljano, se znova vpisal na novoustanovljeno slovensko univerzo ter leta 1927 diplomiral na filozofski fakulteti.

Leta 1919 je sklenil zakon z Vero Kesslerjevos in se za stalno naselil v Ljubljani. Služboval je kot tajnik medicinsko-teološke fakultete in nazadnje kot tajnik filozofske fakultete.V tem času je opravljal še celo vrsto funkcij v našem družbenem, zlasti pa v kulturnem življenju: bil je urednik Svobode od 1919 do 1920 in Ljubljanskega Zvona od 1922 do 1932, podpredsednik Pen-kluba, lektor Založbe Hram, pomagal je osnovati revijo Sodobnost, bil je predsednik Knjižne zadruge itd. Udeleževal se je vseh večjih in pomemb- nejših slovenskih literarnih, gledaliških in drugih kulturnih manifestacij, bil mnogokrat njihov vodja in pobudnik. Z vsem svojim delom je služil napredni slovenski pisani besedi in razvoju naše gledališke umetnosti. Okupacijo in osvobodilno gibanje je dočakal v Ljubljani in razumljivo je, da je moral 1942 v zapor ter potem leta 1944 v internacijo v Dachau. Istočasno je bila v internaciji v Rawensbrücku njegova žena Vera. Po osvoboditvi sta se oba vrnila v Ljubljano. Rdeča hiša na Poljanski 15 je bila njun dom. Albreht je postal načelnik oddelka za kulturo in umetnost v Ljubljani, potem pa predsednik slovenske prestolnice. To visoko funkcijo je opravljal Vera Albreht, rojena Kessler vse do upokojitve leta 1948. Po vrnitvi iz internacije se je z vso vnemo ponovno lotil svojega literarnega dela, ustanovil je Društvo prevajalcev Slovenije in bil njegov predsednik, postal je podpredsednik Zveze prevajal- cev Jugoslavije in kasneje njen predsednik. Izdal je vrsto odličnih prevodov iz tujih literatur, po naših in drugih listih in časopisih so bile raztresene številne njegove kritike in ocene našega gledališkega ustvarjanja in drugih kulturnih dejavnosti, mnogi članki in razprave.

Leta 1960, nekaj mesecev po dopolnjenem 70. letu, je za svoje življenjsko delo prejel najvišje državno priznanje za umetniške dosežke: Prešernovo nagrado. Njegova življenjska pot se je zaključila tri leta kasneje, 11. febru- arja 1963 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan.

Albreht-pesnik Izostren pogled na svet okoli sebe in globoko dojemanje socialnih, nacionalnopolitičnih in kulturnih razmer se najbolj intimno izraža v Albrehtovi poeziji. Z njo je stopil na slovenski Parnas in poeziji je ostal zvest vse do konca svojega ustvarjanja. Albrehtovi pesniški začetki segajo v gimnazijska leta. Kot smo že omenili, je leta 1906 v Slovanu pod psevdon- imom Rusmir objavil svojo prvo pesem. V eno od osrednjih literarnih revij, Ljubljanski Zvon, pa je prišel 1908. leta s pesmijo Vesoljstva utrinek. S svo- jimi pesmimi se je vedno bolj pogosto oglašal, tako da je do leta 1917, še v času prve svetovne vojne, pripravil za izid svojo pesniško zbirko Mysteria dolorosa.

Pesmi je sam razdelil v tri skupine: Iskanja in spoznanja z razmišljujočo, osebno izpovedno liriko, Iz labirinta ljubezni z ljubezensko in Inferno naših dni z družbeno angažirano liriko. Njegova socialna lirika pomeni glede na kasnejšo socialno poezijo dva- jsetih in tridesetih let v naši literaturi začetek novega načina obravnavan- Ulica starega mesta

8 40-letnica šole Frana Albrehta

ja in reševanja delavskega vprašanja v poeziji. Rušenje starega sveta, ki se kaže v pesmih zlasti v izrazu in obliki, kaže, kako globoko prežet z napred- nimi idejami je bil pesnik.

Albrehtove pesmi so razkropljene po številnih listih, revijah in časopisih dvajsetih in tridesetih let, mnoge so bile natisnjene tudi po vojni, največ pa jih je menda v Ljubljanskem Zvonu. Samostojni pesniški zbirki je izdal dve: Mysteria dolorosa 1917 in Pesmi življenja 1920. Urejeni sta zelo podobno. Do tretjega samostojnega izbora pesmi v zaključni izdaji ni prišlo, čeprav je imel pesnik za novo zbirko, ki jo je že napovedal v začetku 30. let, dovolj gradiva na razpolago.

Prozaist, kritik, prevajalec Podobno kakor pesmi so v časopisih in revijah izhajala tudi prozna dela. Teh je sicer mnogo manj in v njih svojega pisateljskega daru niti ni mogel do kraja razviti, a najboljša in obenem tudi najdaljša stvar - Zadnja pravda - je zanimiva in psihološko prepričljiva študija o poslednjih dnevih čustveno razrvanega Levstika.

Poglavje zase pomenijo v Albrehtovem literarnem snovanju številne razprave, ocene, članki in eseji, s katerimi je v polstoletnem razdobju živahno in zanesljivo posegal na vsa področja našega javnega kulturnega življenja. Tudi z njimi je pričel v Ljubljanskem Zvonu, ko je kot študent živel na Dunaju. To so daljše ali krajše ocene mnogih domačih in tujih književnih del, poročila in razmišljanja o domačih in tujih kulturno pomembnih dogodkih, o umetnostni problematiki - predvsem literarni in gledališki - doma in po svetu, zapiski in poročila o sodobnih pesnikih in pisateljih.

Posebno mesto v Albrehtovem literarnokritičnem snovanju zavzemajo tudi njegove gledališke kritike, zapiski o delu, življenju in razvoju slovenskega poklicnega in amaterskega gledališča. Zlasti je njegovo ime nerazdružljivo povezano z rastjo slovenske gledališke hiše v Ljubljani. Njen razvoj je spremljal vse od 1919. leta, ko je v Ljubljanskem Zvonu izšel njegov Epilog. Njegovih člankov in zapiskov, ocen in kritik v zvezi s posameznimi upri- zoritvami ter glede na najširšo gledališko problematiko pri nas, je po raznih listih raztresenih več kot tristo. V novejši slovenski gledališki kritiki sodi Albrehtovo ime gotovo na eno najvidnejših mest. Od slučajnega glosatorja se je v teku let razvil močan gledališki kritik, ki je imel poleg dobrega pre- gleda nad evropskim dramskim dogajanjem tudi mnogo daru za to delo.

Gledališču ostane zvest do zadnjih let svojega življenja: z razmišljanji, kri- tičnimi zapiski, razpravami, članki v najvidnejših revijah in kasneje na radiu. Franta, kot so ga imenovali prijatelji, je s svojim posluhom prvi opo- zoril na imena igralcev, ki so se razvili v klasike slovenske odrske umetnos- ti: Marija Vera, Vladimir Skrbinšek, Mihaela Šaričeva, Kralj in drugi. Izbor kritik je izšel v Odsevih časa (1961), a jih je zbral, uredil in spremno besedo napisal Bojan Štih. Njegove kasnejše kritike pa so izšle leta 1973, prav tako v Štihovem uredništvu. Oglašal se je ob krizah v gledališču, anal- Naslovnica prve Čebelice, 1953 iziral je posamezne predstave in sezone.

9 40-letnica šole Frana Albrehta

Z gledališčem je močno povezano tudi Albrehtovo prevajalsko delo, saj je zanj prevedel številne drame iz tujih literatur. Pri tem je treba poudariti, da gre v mnogih primerih za prevode v vezani besedi. Prevajanje poezije je bilo del njegovega umetniškega ustvarjanja. Prevajal je sodobnike in pesmi objavljal v Ljubljanskem Zvonu. Veliko časa in prevajalskega napora je posvetil prevajanju Goethejeve poezije.

Frana Albrehta lahko leta 2003 omenimo še ob enem jubileju. Založba Mladinska knjiga in njena urednica Kristina Brenkova sta leta 1953 začeli z novo knjižno zbirko Čebelica, v kateri naj bi izhajala sodobna in klasična dela za mlade bralce, ki se komaj uče branja. Kot prva knjižica iz zbirke je izšla znana Rdeča kapica v prevodu Frana Albrehta z ilustracijami Marlenke Stupica. V njegovem prevodu nato v zbirki Zlata ptica sledi celoten izbor pravljic bratov Grimm, ki mu napiše kratko spremno besedo.

Zborovanje jugoslovanskega PEN-kluba Sodelovanje v društvih v Ljubljani leta 1929 V širokem spektru Albrehtovega snovanja zavzema literarno organizacijsko delo posebno mesto. Albreht je mnogo svojega delovnega elana in mnogo svojih življenjskih sil vložil v organizacijsko delo uredniških listov, pri katerih je sodeloval, ali jih vodil in urejal. Tudi kot urednik in literarni organizator je začel že zgodaj. V dijaških letih je »urednikoval« v Kranju pri listu Cvet in sad. Prvo pomembnejše uredniško delo pa je bilo urejanje Svobode leta 1919 in 1920. Že dve leti kasneje je postal urednik tedanjega osrednjega leposlovnega mesečnika - Ljubljanskega Zvona. Zvonov urednik je ostal 10 let. Literarno revijo je v tem času preoblikoval v revijo za kultur- na vprašanja. Zaradi doslednosti, s katero je urejeval Ljubljanski Zvon, mu je vodstvo lista odvzelo uredništvo. Svoj pogled na politiko in umetnost je tedaj predstavil v zborniku Kriza Ljubljanskega Zvona. Pomagal je pri sno- vanju nove revije - Sodobnosti. Ob Župančičevi petdesetletnici je uredil Jubilejni zbornik in antologijo Naša beseda. Fran Albreht ni bil samo pes- nik, prevajalec in kritik, ki bi se zapiral v ozke meje svojega literarnega ust- varjanja. Že v letih med obema vojnama je aktivno sodeloval pri društvu slovenskih književnikov. Ko so leta 1926 ustanovili v Ljubljani podružnico PEN-kluba, je Albreht pomagal s svojimi poznanstvi v tujini.

Miha Kač: Fran Albreht, 1996 V času po 2. svetovni vojni so bili člani Društva slovenskih književnikov tudi (kip krasi pročelje šole) prevajalci, na pobudo Frana Albrehta pa so leta 1952 ustanovili Društvo prevajalcev Slovenije. Že njegov prvi predsednik Fran Albreht je začrtal namen društva: s predavanji in tiskom skrbeti za strokovno izobraževanje Viri: 1. Verstovšek,Zvone: Socialne pesmi druge prevajalcev, za raven prevodov in prevodnih programov, za menjavo med Albrehtove pesniške zbirke. V: Kamniški republikami in s tujino, za sodelovanje z založbami, gledališči in radiotele- zbornik III, 1957. 2. Verstovšek, Zvone: Fran Albreht in Ljubljanski vizijo. Pomembno področje delovanja je bilo tudi urejanje socialnega sta- Zvon. V: Kamniški zbornik IV, 1958. tusa prevajalcev. Pri vsem tem delu je tvorno, čeprav ne zelo agresivno, 3. Verstovšek, Zvone: Fran Albreht (ob sedemde- setletnici). V: Kamniški zbornik V, 1959. sodeloval naš rojak. 4. Petdeset let Prešernovih nagrad: 1947-1996. Zbral Janez Bergant Ljubljana: Upravni odbor Prešernovega sklada ; Kranj: Gorenjski muzej, 1996. 5. Enciklopedija Slovenije: zv.1 A – Ca. Ljubljana : MK, 1987. 6. Od daleč sem te sanjal… Fran Albreht (1889- 1963): Spominska razstava ob 40. obletnici smrti; Kamnik: OŠ Frana Albrehta, 2003.

10 40-letnica šole Frana Albrehta

SPREHOD SKOZI PRETEKLOST OSNOVNEGA ŠOLSTVA V KAMNIKU

Šola je bila v zgodovini toliko moderna, kolikor je znala poiskati novo nastalim razmeram primerne rešitve. Na star način se navadno ne da zajeti v uspešen projekt tistega, kar prinese nov čas. V zgodovini ljudskega šolstva v Kamniku so bili časi, ko so nosilci šolstva imeli znanje in pogum, da so nove razmere na nov način vključili v življen- je in delo šol. Taka obdobja so dajala bogat sad razvoja, ki je naredil živl- jenje ljudi v Kamniku lepše, materialno, kulturno in duhovno bolj bogato. In mi smo dediči teh sadov.

Zasebno šolstvo na Kamniškem Šolsko leto 1882/83 se je na šoli v Kamniku začelo slovesno. 5. 10. 1882 so bile po blagoslovitvi predane namenu nove učilnice. Na novo pridobitev je bil najbolj ponosen župan dr.Maksimilijan Samec. Pred tem je namreč spretno pritegnil k denarni podpori meščansko korporacijo in na Glavnem trgu je zrasla lepa meščanska hiša, v kateri sta imeli prostore meščanska korporacija in šola.

Veselo razpoloženje je imelo tudi grenak priokus. Po sto letih vodenja (1783-1882) so se iz ljudske šole umikali redovniki frančiškani, na njihova mesta pa so bili nastavljeni laični učitelji. Odločitev o tem je sprejel deželni zbor, kjer se je dve leti (1880-1882) vlekla polemična razprava o razlogih za in proti laični šoli v Kamniku. Slovenski deželni poslanci so zagovarjali pobudo kamniškega občinskega odbora, ki je želel, da ljudska šola ostane še naprej v oskrbi frančiškanov. Nemški poslanci, ki so imeli večino, pa so zagovarjali prehod na laično šolo. Bistvo spora med slovensko manjšino in nemško večino je poslanec Luka Svetec, tudi sam nekdanji učenec frančiškanske ljudske šole v Kamniku, povzel pred glasovanjem takole: »Sicer pa je vse prazno govorjenje. Frančiškani so zato večini napoti, ker so narodni možje. Če bi bili nemškutarji, bi nobeden ust ne odprl zoper nje!«

Danes, ko gledamo na tisti čas s primerne oddaljenosti, razumemo, da je bilo podržavljenje ljudske šole v Kamniku pričakovan ukrep, ki je sledil

Poslopje šole na Glavnem trgu (leto 1914)

11 40-letnica šole Frana Albrehta

dokaj pozno glede na politične spremembe, ki so se zgodile po marčni rev- oluciji (1848). Država je postala ustavna in parlamentarna monarhija. Šol- stvo je leta 1869 dobilo tretji osnovnošolski zakon (pred tem 1774 in 1805). Bolje je urejal gmotni položaj učiteljev, njihovo strokovno izobrazbo in materialno vzdrževanje šol. Cerkev je ohranila le omejeno nadzorno funkci- jo, še naprej pa je izvajala verouk kot enega od šolskih predmetov.

Nemško usmerjeni liberalci so bili mnogo bolj nacionalno nestrpni kot nji- hovi konzervativni predhodniki. Politiko »nizkih udarcev« so občutili tudi kamniški frančiškani. Čeprav visoko izobraženi so bili obravnavani kot pomožni učitelji, ker po uveljavitvi zakona (1869) niso imeli strokovnega izpita, ki se je zahteval od učiteljev, ki so imeli le srednjo šolo. Kot pomožni učitelji frančiškani niso imeli pravice odločanja in glasovanja na področnih učiteljskih konferencah. Tak odnos je bil krivičen in ponižujoč, saj so frančiškani šolo v Kamniku dobro vodili. Odstopili so ji samostanske pros- tore nekdanje suknarne, zagotavljali učiteljski kader, pomagali bolj oddal- Ehrenfried Zupet, 1840-1895, jenim učencem s hrano in bivalnimi prostori. Glede denarnih sredstev za kamniški učitelj od 1875 do 1882 plače so deželno vlado stali desetkrat manj kot nastavljeni učitelji. Ljudje so bili s frančiškani zadovoljni. Šola je omogočala prehod na gim- nazijo, na prav poseben način pa je institucionalno utrjevala kamniški meščanski purgarski sloj.

To sožitje mesta in samostanske šole je lepo opisal Josip Suchy : » Kar nas je bilo purgarskih sinov, smo nosili na hrbtu tornistre, iz katerih so na vrvicah bingljale nove rumene gobice. Nova je bila tudi tablica in pisalce, ki smo mu rekli »po kranjsko« grifel…Ob desetih so se odprla šolska vrata in na vrat, na nos smo bili že v klopčičih drug na drugem na Glavnem trgu, dokler se ni prikazal pater Fortunat. Razpršili smo se na vse strani, kar pa seveda ni prav nič pomagalo, zakaj drugi dan smo bili že citirani pred tablo ter tepeni po predpisih. Pater Rainerij je bil posebno strog. Morali smo mu pokazati desno dlan. Nato je s štaberlom prav po kmečko zamahnil, enkrat, dvakrat, trikrat – »Asa,asa« smo vpili, kar pa oledenelega srca patra Rainerija ni niti najmanje ganilo. Pater Ehrenfrield nas je tepel s cingulom in sicer z vozlom na koncu, da je bolj bolelo. In vendar smo jih imeli vsi radi in oni nas. Živeli smo kot veli- ka družina v brezprimernem soglasju.« (Josip Suchy, Spomini Krištofovega Pepčka, Ljubljana 1928).

Sicer pa ima šolstvo v Kamniku dolgo tradicijo. Po nekaterih virih naj bi bila šola v Kamniku že v 14 stoletju (1391). O njenem delovanju ne vemo dosti zanesljivega. V tistem času so delovale župnijske, samostanske in mestne šole. Frančiškanski samostan v Kamniku je od nekdaj nudil izobraževalne usluge meščanskim družinam. Širšega pomena pa je bila župnijska šola. Okoli cerkve na Šutni se je izoblikovalo versko in družbeno središče s špi- talom (dom za ostarele), šolo in več zgradbami, ki so bile v lasti verskih bratovščin. Slednje so omogočale s svojim premoženjem delovanje karita- tivnih ustanov in šole.

Leta 1700 je bil imenovan za župnika v Kamniku baron Maksimilijan Leopold Rasp (1673-1742). Župnijski urad Kamnik hrani oljno sliko, na

12 40-letnica šole Frana Albrehta

kateri je radovljiški slikar F. A. Niernberger upodobil M. L. Raspa. Bil je dis- cipliniran, izobražen, odločen in delaven mož.

Njegovo delo je seglo na zelo različna področja: versko, kulturno, gospo- darsko, vzgojno in izobraževalno. Široko zastavljenih načrtov ne bi mogel uresničiti sam. Pri delu mu je pomagalo do osem kaplanov. Nekateri so mu pomagali tudi pri pouku v šoli. Njegovo župnijsko šolo so obiskovali tako dečki kot deklice, kar je bila za tisti čas prej izjema kot pravilo. Učili so se brati, pisati, računati in spoznali so osnove naprednega gospodarstva. Deklice so imele v tistem času omejene možnosti za nadaljnje šolanje. Dečki pa so lahko šolanje nadaljevali na jezuitskem kolegiju v Ljubljani. Na prestop jih je M.L.Rasp pripravil z dodatnimi urami latinščine in glasbe. M.L.Rasp je bil župnik v Kamniku 42 let in je v tem času vzgojil poleg duhovnikov še veliko učiteljev, organistov in drugih družbeno pomembnih Lepold Rasp, kamniški župnik strokovnjakov.

Raspov sodobnik je bil v Kamniku rojeni Frančišek M. Paglovec (1679 – 1759). V župniji Šmartno v Tuhinjski dolini je bil to, kar je bil M . L. Rasp v Kamniku. Tudi on je imel šolo in dom za bolj oddaljene učence.Njegova posebnost pri razširjanju pismenosti so bili »popotni učitelji«. Za to poslanstvo jih je Paglovec izbral in usposobil izmed svojih nadarjenih učencev. Hodili so po vaseh Tuhinjske in Savinjske doline ter po hišah učili ljudi brati in pisati. Pri pouku so uporabljali Paglovčeve knjige (katekizem Zvesti tovariš in prevod Tomaža Kempčana). Tem knjigam je Paglovec dodal abecedne table kot navodilo za branje v domačem kranjskem ali slovenskem jeziku. F.M.Paglovca omenjamo zato, ker je kasnejši raziskovalec J.Benkovič Paglovčevo šolo označil kot dosleden posnetek Raspove šole. Tako posredno dobimo tudi vpogled v metodo in način delovanja kamniške šole.

V začetku marca 1772 je na cesarski dvor na Dunaju prišlo nenavadno pismo. Mladi študent prava Blaž Kumerdej ga je naslovil na cesarico Marijo Terezijo. V njem utemeljuje potrebo po ustanavljanju ljudskih šol na Kranjskem, v katerih bodo tako dečki kot deklice vseh stanov dobili v domačem jeziku prepotrebno znanje za odpravo revščine, kajti »pri podeželskem ljudstvu je tako zelo razširjeno neznanje branja in pisanja in v tem je tako neizkušeno, da zna razen redkih študentov, duhovščine, nekater- ih meščanov v mestih in grajskih pisarnah, v vsej vojvodini komaj sto oseb brati in pisati. Kako naj potemtakem premagujejo težave in obogatijo svoj razum s spoznavanjem dobrega poljedelstva ter bolj olikanega in boljšega načina življenja. Pismeni ljudje bi laže pridobivali in proizvode izmenjavali ter državi davke plačevali.«

Kumerdejev predlog je romal na deželno glavarstvo v Ljubljano, v samostan Stično in na kapitelj v Novo mesto. Odgovor iz Kranjske je bil mlačen in ni zadovoljil prosvetljene cesarice. Dvorna pisarna je Kumerdeja že jeseni istega leta imenovala za ravnatelja normalke v Ljubljani. Ta šola je imela poleg splošno izobraževalnega namena tudi nalogo izobraziti nižje urad- nike in učitelje. Dve leti kasneje(1774) je s Splošno šolsko naredbo bila uza-

13 40-letnica šole Frana Albrehta

konjena splošna in obvezna osnovna šola v monarhiji. Pot do uresničitve pa je bila še dolga.

V naših krajih so se takrat začele uveljavljati trivialke na podeželju, glavne šole v Beljaku,Velikovcu, Novem mestu, Bledu, Kamniku, Idriji, Celju in Mariboru ter normalke v glavnih deželnih mestih (Trstu, Gorici, Celovcu in Ljubljani).

V tem zaporedju je naraščala tudi zahtevnost šol. Glavne šole in normalke so pripravljale učence za šolanje na gimnaziji.

Čas razsvetljenstva je bil šolski reformi naklonjen. Osrednja oseba razsvetl- jenstva na Kranjskem je bil Žiga Zois. Kumerdej mu je bil najbolj zanesljiv poročevalec o stvareh, ki so se dogajale na področju jezika. Domenila sta se, da bo Kumerdej ob prvi priliki pripeljal s seboj tudi gospoda Japlja. Ko se je šolnik poslovil, je pričel Zois resno razmišljati o njegovem načrtu za izobrazbo preprostega ljudstva.

»Naši kmetiški otroci se ne uče več samo nemščine, krščanskega nauka, vljud- nosti in drugega, temveč tudi materinega jezika bolje kakor poprej. Če pojde tako naprej, bo v tridesetih letih vsa dežela preustvarjena,« je rekel Japelj. (Tita Kovač, Najbogatejši Kranjec, Cankarjeva založba v Ljubljani, 1979).

Kamničan Jurij Japelj (1744-1807) je osnovno šolo obiskoval pri F.M.Paglovcu. Posvečen je bil v duhovnika, opravljal več odgovornih služb v cerkvi, v slovenščino prevedel sveto pismo, za šole pa Veliki katekizem z vprašanji in zbirko cerkvenih in umetnih pesmi. Veliki katekizem je cesari- co Marijo Terezijo, kateri je bil posvečen, tako navdušil, da je Jurija Japlja odlikovala z 12 cekinov težkim odlikovanjem. Po smrti škofa Herbersteina se je umaknil na Ježico, kjer je kot župnik organiziral ljudsko šolo, ki je še dolgo zbujala občudovanje zaradi metode dela. V lepih dneh je vodil učence pod milo nebo. V senci kakega drevesa ali travnika za reko Savo jih je poučeval. Po napornem učenju so se predali igri, v kateri je tudi sam sode- loval. Včasih jih je peljal na polje, kjer so kaj koristnega naredili. Sicer pa je šolsko delo prepletal z obilico humorja in poskrbel za sproščeno in veselo razpoloženje otrok, ki so v tako šolo radi prihajali in se tudi uspešno učili. Njegovo delo je visoko cenil škof Anton Martin Slomšek, ki je o njem dejal »Japelj je bil najiskrenejši naš rodoljub, kar jih je kdaj nosila slovenska zeml- ja.«

Ta in podobni primeri kažejo, kako močen vpliv je pustila v posamezniku dobra šola, kar sta zagotovo Raspova in Paglovčeva šola v tistem času bili.

Skladatelj prve slovenske opere Belin Jakob Zupan je bil v Kamniku organ- ist in po tedanjem običaju tudi učitelj. Imel je privatno šolo (do 1787) in otroke je poleg branja in pisanja tudi glasbeno izobraževal. Bil je vzoren učitelj in oblast mu je priznavala naslov zaslužnega učitelja. V začetku je imel odlične dohodke že kot organist, kasneje pa so se ti dohodki zelo zmanjšali, ker se je Župnija Kamnik krčila. V začetku je vključevala kot

14 40-letnica šole Frana Albrehta podružnice Tunjice, Stranje, Mekinje, Vranjo Peč, ki so postale kot samosto- jne župnije. Plače učiteljev takrat niso bile velike, približno toliko kot je je dobil goveji pastir. Zato so učitelji iskali še dodatni zaslužek. Prisluhnimo zabavljivemu zapisu:

Dokler z učnino se bo skopovalo, in uk tlačanom le prepuščevalo, bo, koljkor plača, delo tud veljalo. (Matej Hladnik, 1851)

Poleg Zupanove zasebne šole so zasebno šolo kot pripravljalnico za nadaljnje šolanje imeli tudi frančiškani v samostanu, obstajala pa je tudi župnijska šola, ki jo je vodil beneficijat bratovščine sv.Trojice in sv. Lenarta.

Po težavah z normalko v Ljubljani je Šolsko komisijo za Kranjsko prevzel grof J.N.Edling in ta je v tistem času pritisnil na mestno oblast v Kamniku, da je treba razdrobljeno ljudsko šolstvo poenotiti in zagotoviti primeren kader in prostore.Mestni odbor je ustanovitev trivialne šole zaupal kaplanu Gregorju Jenčiču. Na razpis se je javilo toliko učencev, da so bili stari pros- tori na Šutni premajhni, zato je trivialka dobila nove prostore v mestni vojašnici. Na otvoritev leta 1780 je grof Edling poslal Blaža Kumerdeja. Gregor Jenčič zahtevnim pogojem trivialke organizacijsko ni bil kos, zato so jo prevzeli frančiškani (1783) in jo na željo šolske komisije v letu 1784 reorganizirali v glavno šolo.

Pri otrocih iz slovenskih družin predznanja nemščine ni bilo. Zato so kam- niški frančiškani uporabili vse mogoče oblike notranje in zunanje motivaci- je, da bi mešano populacijo učencev pripravili do pismenosti v nemškem jeziku.

»Da se je izpolnjevala patrova zapoved glede nemškega govorjenja, je bil nas- tavljen za vsako klop policaj, imenovan »musteršilar«. Ta je imel pod oblastjo vso klop. Inštrument njegov je bil listek, na katerem je imel zapisane svoje podložne. Delal jim je pike, če so govorili slovenski. Ti zopet so bili pod nad- zorstvom najvišjega policaja »obermusteršilarja«. Plačilni dnevi so bile sobote. Takrat so se oddajali listki in »štaberl« je poravnal vse račune. Le manjši grehi so se popravljali s klečanjem, s potezanjem ušes ali s »peliten- cami«. Slovenski ali »kranjski« govoriti v šoli in zunaj šole nam torej ni bilo dovoljeno. Skraja smo mislili, da je to le volja patrova. Zato se ga nismo mogli privaditi, čeravno je bil drugače dober gospod… Ko pa je videl par sobot zaporedoma, koliko nas je zapisanih po »musteršilarjih« zavoljo slovenskega govorjenja, je raztrgal vse liste, stopil na sredo odra, vzdignil »štabrl« in rekel slovenski:«Vidite, dečki, ta ukaz zavoljo nemškega govorjenja ni moj, ampak od višje oblasti. Kdor mu torej kljubuje, ne kljubuje meni, ampak njej. Bodite torej pametni in ne nagajajte mi. Ta »štaberl« ni moj, in če vas tepe, ne tepem vas jaz, ampak oni, ki so mi ga dali v roko. Po tem se ravnajte! Danes ne bo nobeden tepen; toda glejte, da bo drugo soboto bolje.« (Jakob Alešovec, Kako sem jaz likal, Prešernova družba Ljubljana 1973).

15 40-letnica šole Frana Albrehta

Viri: Najprej so v isto šolo kot dečki hodile tudi deklice. Leta 1799 se je šola 1. ALEŠOVEC, Jakob: Kako sem jaz likal. Ljubljana: razdelila po spolu. Deklice so v glavnem poučevale učiteljice.Posebnost Prešernova družba, 1973. 2. BENKOVIČ, Josip: Raspova šola. Ljubljana: Dom dekliške šole je bil oddelek »ročnih del« (arbeitsclasse). O tej posebnosti je in svet, 1899. učitelj Ljudevit Stiasny zapisal: 3. BOČKO, Anton: Ob 50-letnici gimnazije Kamnik, Kamniški zbornik XV, Kamnik 2000. 4. CIMPERLE, Jože, Andrej Vovko: Šolstvo na »V nekaterih zemljepisnih knjigah se še danes bere:«Kamnik ima živahno čip- Slovenskem skozi stoletja. Ljubljana: Slovenski šolski muzej, 1987. karijo«. Ko sem prišel v Kamnik, začudil sem se, da tu o nji ni skoro ne duha 5. GRUDEN , Josip: Zgodovina slovenskega naro- ne sluha. V Kamniku samem se je čipkarija že zdavnaj opustila; le kaka stara da. Celje: Mohorjeva družba, 1992. babica se še peča z njo. V okolici pa tudi pojema. Izdelki se tudi ne morejo 6. JUVANČIČ, Jože: Šestoletnica šole v Kamniku. Kamnik: Kamniški občan, 1991. primerjati z onimi iz Idrije in drugih krajev, kajti čipkarija se na kamniški šoli 7. KASTELIC, Ana: Šola v Kamniku do druge sve- dandanes ne goji. Pač pa so se čipkarija in druga ročna dela , kakor tudi tovne vojne. Zbornik razprav simpozija ob 750- letnici mesta Kamnik, 1985 sviloreja gojila že pred sto leti na kamniški glavni šoli v posebnem razredu – 8. KLOBČAR, Marija: Kamničani med izročilom in »Industrieclasse« imenovanem.« sodobnostjo. Ljubljana: ZRC SAZU, 1998. 9. KOVAČ, Tita: Najbogatejši Kranjec. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1979. Financiranje šol v Kamniku je bilo relativno dobro urejeno, saj je bil denar 10.LESAR, Marko: Župnijska cerkev na Šutni v Kamniku. Kamnik: Kulturni center, 2001. zagotovljen iz beneficijev bratovščin, ki so zaradi bogatega cehovskega 11. MAL, Josip: Zgodovina slovenskega naroda. življenja in številnih volil imele solidno materialno osnovo. Po ukinitvi bra- Celje: Mohorjeva družba, 1993. 12. OKOLIŠ, Stane: Paglovčeva šola v Tuhinju in nje- tovščin se je iz njihovega premoženja ustanovil poseben sklad, s katerim je gova prizadevanja na šolskem področju. razpolagal občinski odbor. Šolanje otrok so v določenem znesku morali Kamnik : Paglovčev zbornik, 2001. poravnavati tudi starši. 13. STIASNY, Ljudevit: Kamnik. Ljubljana: samoza- ložba, 1894. 14. SUCHY, Josip: Spomini Krištofovega Pepčka. Danijel Bezek Ljubljana: samozaložba, 1928. 15. ŠUŠTAR, Branko: Prispevek frančiškanov h kam- niškemu ljudskemu šolstvu, V: 5oo let frančiškanov v Kamniku. Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992. Kamnik: Kulturni center, 1993

16 40-letnica šole Frana Albrehta

Državno šolstvo S podržavljenjem osnovnega šolstva leta 1882 so osnovnošolsko pouče- vanje v celoti prevzeli posvetni učitelji. Tako je tudi financiranje izobraževanja prešlo pod državo.

Tedaj je šolo obiskovalo okoli 150 otrok, proti koncu 19. stoletja pa je nji- hovo število naraslo na preko 200. Šola je bila v tem času štirirazrednica.

Vojna tudi kamniški šoli ni prizanesla. Precej učiteljev je odšlo v vojsko, šolske prostore so zasedli. Pouk je potekal v privatnih prostorih. Učenci so imeli trikrat na teden poldnevni pouk. Poleg tega so morali med šolskim časom izdelovati oblačila za potrebe vojske.

Po vojni se je šola ponovno preselila v svoje prostore na mestnem trgu. Leta 1919 so šolo razširili na 5-razrednico, leta 1921 pa v šestrazrednico. Po ustanovitvi meščanske šole so osnovno šolanje ponovno skrčili na 5 let. Šola je bila še vedno ločena na deški in dekliški del, kot pred vojno.

Kamnik si je po vojni hitro gospodarsko opomogel. Zaradi potreb gospo- darstva in slabih možnosti nadaljevanja šolanja si je mestna uprava prizadevala za ustanovitev meščanske šole. Po več poskusih je Ministrstvo za prosveto kraljevine Jugoslavije 6. aprila 1939 izdalo odlok o ustanovitvi meščanske šole v Kamniku.

Tako se je v stavbi osnovne šole sredi mesta začel tudi pouk v meščanski šoli. Prostori so postali pretesni. Čeprav je občina že leta 1929 od župnije odkupila zemljišče ob križišču današnje Kranjske in Ljubljanske ceste, so šele 1939 leta začeli z gradnjo nove šole. Gradnjo so dokončali Nemci in v njej pričeli s poukom v nemškem jeziku.

Jeseni leta 1941 je šolanje v osnovni in tudi v meščanski šoli v celoti pre- vzela nemška oblast. Nova oblast je pripeljala nemške učitelje in pouk je potekal v celoti v nemškem jeziku.

Leta 1942 je bilo šolsko poslopje na južnem delu mesta zgrajeno in obe šoli sta se preselili na novo lokacijo. Šolo so obiskovali samo slovenski otroci, nemški otroci so imeli svojo šolo. Pouk je potekal samo v nemškem jeziku. Ker je bil poudarek na petju in telovadbi, otroci od pouka niso odnesli prav veliko znanja.

Vojna je minila in pouk je ponovno potekal v slovenskem jeziku. Začel se je pouk 5-letne deške in dekliške šole. Sama šolska stavba je bila v slabem stan- ju, saj jo je zadnje leto vojne uporabljala vojska kot vojašnico. V isti stavbi sta se še vedno stiskali osnovna šola in nanovo ustanovljena gimnazija, poleg tega pa še internat ter strokovna šola. Že leta 1946 so zakonsko uvedli sedem- letno osnovno šolo s štirimi razredi osnovne šole in tremi razredi višje osnovne šole. Višji razredi so že imeli predmetni pouk, učni načrti in predmetnik so bili Stavba OŠ Toma Brejca, enaki kot v nižjih razredih gimnazije. Leta 1950 pa je nova reforma uvedla drugo javno poslopje v Kamniku, namenjeno šolstvu. osemletno osnovno šolo in s tem tudi 4-letne gimnazije.

17 40-letnica šole Frana Albrehta

Konec šolskega leta 1951/52 se je osnovna šola zaradi prostorske stiske ponovno preselila v staro stavbo, v kateri je delovala tudi podružnica nar- odne banke. Pogoji šolanja so se vse bolj slabšali. Pouk je potekal še na različnih dodatnih lokacijah: v vrtcu, stavbi stare ETE in na Duplici.

Nove spremembe v šolstvu je prineslo leto 1958, ko se je pričela nova šols- ka reforma. V Kamniku so ustanovili dve osemletki: Pouk telesne vzgoje so učenci obiskovali I. osnovna šola s sedežem na Titovem, danes Glavnem trgu (OŠ Frana v stari sokolski telovadnici za mestno kavarno. Albrehta) II. osnovna šola na Kidričevi ulici, danes na Šutni (OŠ Toma Brejca).

To je bil tudi čas, ko so začeli z realizacijo izgradnje nove šolske stavbe. Čeprav so bili prostorski pogoji za šolanje v Kamniku že vseskozi pereči, so se bolj uradne zahteve po novi šolski stavbi pojavile v letu 1953, ko je rav- nateljstvo kamniške gimnazije širši družbenopolitični skupnosti predlagalo izgradnjo novega poslopja za kamniško gimnazijo. Po dveh letih prepričevanj je Svet za komunalne zadeve LOMO sprožil Kolektiv I. osnovne šole na Glavnem trgu postopek izgradnje nove gimnazije. Načrte zanjo je pripravil ing. Emil Navinšek.

Zemljišče za gradnjo je bilo že odkupljeno. Travnik ob stari šolski stavbi je postal gradbišče novega šolskega poslopja.

Priprave so bile dolgotrajne in že po dveh letih je bil osnutek ing. Navinška bistveno spremenjen. Že omenjena reforma je zahtevala ustanovitev dveh popolnih osemletk. Sprejet je bil sklep, da se zgradi novo poslopje za potrebe osnovne šole in gimnazije. Republiška komisija za proučevanje šol- skih gradenj je pregledala osnutek in ga z manjšimi popravki odobrila. Ing Navinšek je pripravil spremembe in idejni načrt je bil leta 1959 končno potrjen.

Alojz Bešter, vodja komisije, predsednik Sveta za komunalne zadeve, Mirko Prvotni situacijski načrt za novo stavbo gimnazije Košnjak, referent za komunalne zadeve LOMO Kamnik, Ing. Nataša Suhadolc, v. d. referent za gradnje, Dr. Ivan Bizjak, višji pravni referent Tajništva za gospodarstvo, Albert Štupar, direktor podjetja Graditelj, Avguštin Lah, ravnatelj Gimnazije Kamnik

Šola sredi travnika Gradnjo je prevzelo gradbeno podjetje Projekt iz Kranja in avgusta 1959 se je gradnja pričela. Edini investitor je bil OBLO Kamnik in gradnja je Travnik, na katerem sta bili postavljeni obe potekala počasi. osnovni šoli (pred letom 1940)

Konec leta 1960 je OBLO imenoval gradbeno komisijo, ki je ugotovila, da šolsko poslopje ne ustreza več prostorskim zahtevam, zato so odobrili izgradnjo še enega nadstropja. S tem se je gradnja zavlekla za eno leto. Predviden zaključek del je bil v letu 1962, ko so v Kamniku praznovali 80- letnico javnega šolstva. To spoštljivo obletnico je šola pričakala v grobem stanju. Sondaža terena za novo šolsko stavbo

18 40-letnica šole Frana Albrehta

Šola je dočakala končno podobo v jeseni leta 1963. V novi šolski stavbi je bilo tretje nadstropje namenjeno potrebam gimnazije, ostali prostori pa osnovni šoli. Šola je bila sodobno opremljena za tisti čas. Osnovna šola je imela 13 učil- nic, učilnici za pouk fizike in kemije s kabinetoma, pionirsko sobo, učilnici za tehnični pouk, gospodinjstvo, pevsko sobo, risalnico, mlečno kuhinjo in upravne prostore. Nekaj prostorov si je šola delila z gimnazijo. V prizidku so Gradnja šole je potekala počasi. bili že pripravljeni prostori za poslopje telovadnice, zgoraj je bilo stanovanje za hišnika.

Zaradi sprememb gradbenega načrta se je gradnja šole močno podražila. Zato je bila preložena gradnja telovadnice, prav tako so odložili ureditev okolice. Po prvotnih načrtih naj bi bilo ob šoli tudi športno igrišče, a denar- ja v ta namen že takrat ni bilo.

Leto 1963 se je za šolarje začelo nekoliko neobičajno. Selitev v nove pros- tore se je zavlekla v mesec oktober. Večino »pouka« v septembru so imeli učenci na stadionu v Mekinjah. 8. oktobra so učenci I. osnovne šole prvič prestopili nova šolska vrata. Pred koncem šolskega leta je I. osnovna šola dobila novo ime. Na predlog Gole stene so morale počakati na šolarje vsaj še zbora delovne skupnosti osnovne šole je občinska skupščina sprejela sklep eno leto. o preimenovanju v Osnovno šolo Frana Albrehta.

Prva sprememba, ki jo je prineslo leto 1964, se nanaša na organizacijo šol- stva v občini. Skupščina občine Kamnik je v juliju 1964 sprejela sklep o organiziranju osnovnega šolstva v občini. Z odločbo so šoli priključili do tedaj samostojne osnovne šole, Mekinje, Nevlje, Tunjice in Vranja Peč. Taka sestava šole se je ohranila vseh nadaljnjih 40 let. K šoli Frana Albrehta je bila kot podružnična šola določena tudi šola na Duplici.

Prvi ravnatelj OŠ Frana Albrehta je postal profesor Slavko Ferbežar. Pod njegovim vodenjem si je šola ustvarjala ugled med učitelji, učenci in starši. V šolskem letu 1963/64 je šolo obiskovalo 806 učencev v 28 oddelkih. Pouk Pogled na šolo s prizidkom. je potekal v dveh polnih izmenah.

Šola je počasi dobivala pravo podobo, ko so postopno dobavljali novo opre- mo in učila. Opremili so tehnično delavnico, ki je v stari šoli ni bilo. Knjižnica je bila nekaj novega, tako za delavce šole, kot za učence. Še vedno pa je bila težava pri izvajanju pouka športne vzgoje. Neurejena okoli- ca ni nudila možnosti za pouk v naravi. Učitelji in učenci pa so uporabljali telovadnico pri na novo zgrajenem zdravstvenem domu. Tudi tu so si pros- tor izmenjevali z dijaki gimnazije. Okolico šole so kmalu uredili, na telo- vadnico pa je bilo potrebno počakati še nekaj let. Navkljub težavam pa je bilo leta 1967 na šoli ustanovljeno šolsko športno društvo, ki že vsa leta svojega delovanja z uspehom zastopa šolo na vseh nivojih tekmovanj. Šolske vitrine se šibijo pod množico priznanj za dosežene rezultate, ki so jih Šola v sedemdesetih letih v preteklih letih dosegli učenci pod mentorstvom športnih pedagogov.

19 40-letnica šole Frana Albrehta

Šola je že zaživela v polnem elanu, ko je leta 1974 v bolnišnici zaključil svojo življenjsko in pedagoško pot ravnatelj prof. Slavko Ferbežar. Njegovo delo je začasno prevzel Jože Juvančič, dotedanji pomočnik ravnatelja.

Z novim šolskim letom je za eno leto prevzel vodenje šole Ivan Justinek, nato pa je bil za ravnatelja izvoljen učitelj Pavle Slabe, dotedanji upravitelj podružnične šole v Tunjicah.

Leto 1979 je pomenilo novo prelomnico v življenju in delu osnovne šole Še vedno aktualni osnutek zunanje ureditve šole in Frana Albrehta. Gimnazija, od leta 1970 že imenovana po Rudolfu Maistru, igrišč. se je preselila v novo šolsko poslopje. Šolski prostor se je močno povečal, saj je celo nadstropje prišlo v njeno uporabo. Kljub temu, da so se pogoji izboljšali, pa je pouk na predmetni stopnji še vedno potekal v polnih dveh izmenah.Še večje veselje je učencem prinesla nova športna dvorana ob šoli, saj so bili tako izpolnjeni osnovni pogoji za kvaliteten pouk športne vzgoje na predmetni in tudi na razredni stopnji. Začeli so tudi z gradnjo jedilnice oziroma večnamenskega prosto- ra, ki pa je bil dokončan nekoliko kasneje, prenovljena je bila tudi kuhinja.

Duplica je postajala z izgradnjo blokov vse bolj naseljena in potrebe so narekovale, da so podružnično šolo dozidali in leta 1986 uvedli popolno osemletko. Velik del učencev iz Šmarce in Duplice ter južnega dela Kamnika se je iz šole preselil na dupliško šolo Marije Vere. Na šoli se je precej zman- jšalo število oddelkov predmetne stopnje.

Nov razpis za ravnatelja leta 1987 je prinesel novo vodstvo v šolo. Ravnateljsko mesto je prevzel Anton Kamin. Pod njegovim ravnateljevan- jem so se začele priprave za enoizmenski pouk. V šolskem letu 1989/90 je učence pričakala spremenjena podoba šole. Na šoli so izvedli nekaj prezi- dav, dodelav, učitelji so žrtvovali zbornico za novo knjižnico. Učencem in učiteljem se je spremenil ritem dela in vsi so imeli več priložnosti za dodatne dejavnosti, krožke in športno udejstvovanje.

Jeseni 1990 leta so učitelji in učenci prvič začeli s poukom v samostojni Sloveniji. V skladišča so romale Titove slike, tovariše in tovarišice so začeli »zamenjavati« učitelji in učiteljice.

Znana modrost, da učiteljevanje ni poklic, ampak način življenja, pa ne pomeni, da so bili učitelji pripravljeni sprejeti vse pogoje, ki jim jih je narekovala občinska in šolska oblast. Uspeh stavke res ni bil velik, vseeno pa so učitelji opozorili, da so pomemben člen ne samo pri vzgoji in izo- braževanju, temveč tudi pri oblikovanju mlade države.

Vse pogosteje je bilo v šolskih prostorih slišati izraze, kot so nivojska difer- enciacija, individualizacija, integriran pouk, ki jih je šolsko ministrstvo postavilo kot usmeritve v sodobnejšem načinu poučevanja.

Računalniška doba ni obšla šole. V šolskem letu1992/93 so na šoli uredili in opremili računalniško učilnico in se vključili v projekt PETRA, s katerim so se Športna dvorana ob šolskem poslopju, 2003.

20 40-letnica šole Frana Albrehta

učenci petih razredov srečali s skrivnostmi in zanimivostmi na računal- nikih. V prvem razredu so se učiteljice pripravljale na opisno ocenjevanje, kar je prineslo kar precej ustvarjalnega nemira v njihovo delo. Uvedena so bila tri ocenjevalna obdobja, kar je precej zmanjšalo nervozo med učitelji in učenci pri lovu za ocenami.

V šolskem letu 1993/94 smo praznovali 30. obletnico šole. Šola je prvič organizirala atletsko tekmovanje za Friedlov memorial v spomin na dolgo- letnega športnega pedagoga Rudija Friedla.

Slika kipa na pročelju. V šolskem letu 1995/96 je vodenje šole prevzela Emilija Gregorčič, prvi dve leti kot vršilka dolžnosti, potem kot ravnateljica. Pod njenim vodenjem je šola še naprej spreminjala svojo notranjo podobo, saj je šolska stavba potrebna nenehne obnove. Poleg rednega vzdrževanja so na šoli uredili izolacijo, zamenjali okna, leta 1996 se je šolsko ogrevanje priključilo na toplovod tovarne Svilanit. Ta prenova je potekala v okviru projekta PHARE. V tem letu se je šola poklonila spominu na Frana Albrehta. Na pročelju šole je bil odkrit doprsni kip Frana Albrehta, delo gospoda Mihe Kača.

V šolskem letu 2000/2001 je skupina 24 učencev skupaj z mentorjema obiskala s Kamnikom pobrateno mesto Trofaiach. To je bil začetek sodelo- Težko je izmeriti, kako je popoldne v zdravilnem gaju v Tunjicah vplivalo na učitelje. vanja med šolama. V tem letu so se učitelji na šoli odločili za sodelovanje v republiškem projektu Mreža učečih se šol, kjer so izbrali temo: Celostna podoba učitelja. Na to temo so na šoli izvedli več delavnic in drugih aktivnosti za osebno rast.

V spomin na edino najdeno okostje mamuta v Sloveniji, je v tem šolskem letu potekal obsežen projekt Mamut. Na podružnični šoli v Nevljah, kjer je bilo okostje odkopano, so odprli stalno razstavo o izkopavanjih, na šoli pa so izvedli likovni natečaj na temo prazgodovine.

Čeprav zunanjost šole ostaja vsa leta približno enaka, pa notranjost stavbe neprestano doživlja spremembe. Opažajo jih predvsem tisti, ki po daljšem času spet prestopijo prag šole. V učilnicah lahko opazijo sodobno opremo in nove učne pripomočke, hodniki so opremljeni z drugačnimi garderobami, Računalniška učilnica veliko investicijo predstavlja informatizacija šole. Na šoli je sodobna raču- nalniška učilnica in še vrsta računalnikov, ki so povezani v interno mrežo in tudi v svetovni splet.

Kljub dolgoletnemu prizadevanju pa šola še vedno ostaja brez urejenih zunanjih površin za športno vzgojo. Učitelji in učenci si še vedno lahko ogledujemo športno igrišče samo na papirju. Z lastnim angažiranjem in s pomočjo prispevkov staršev je šola v letu 2002 uredila igrišče za najmlajše šolarčke.

Spomin na Frana Albrehta so na šoli počastili s spominsko razstavo ob 40. obletnici smrti v razstavišču Veronika. Ob razstavi je izšel tudi katalog o pesnikovem življenju in delu. Otroško igrišče

21 40-letnica šole Frana Albrehta

Jubilejno leto šolske stavbe je prineslo v šolo veliko vsebinskih sprememb. 40 let življenja in dela v novi šolski stavbi je polno ustvarjalnega nemira. Vse spremembe v šolskem sistemu so pustile svoj pečat na sami stavbi, predvsem pa na učencih, ki so na šoli preživeli svoje osnovnošolsko obdob- je in učiteljih, ki so tu s svojim zgledom in znanjem vzgajali in še vzgajajo vedno nove generacije šolarjev.

Zbral in uredil Janez Bergant Šolska avla v novi preobleki

VIRI: 1. GIMNAZIJA Rudolfa Maistra Kamnik: 1945- 1970. Kamnik, 1970. 2. KASTELIC, Ana: Šola v Kamniku do druge sve- tovne vojne. V: Kamnik 1229-1979: zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta. Kamnik : Kulturna skupnost, 1985. 3. OB 30-letnici osnovne šole Frana Albrehta: zbornik. Kamnik: OŠ Frana Albrehta Kamnik, 1994. 4. ŠIRCA, Natalija: Zgodovinski oris osnovne šole v Kamniku. V: Kamniški zbornik 1955. 5. ZBORNIK ob 50-letnici kamniške gimnazije: (1949-1999). Kamnik, 1999. 6. BOČKO, Anton: Ob 50-letnici gimnazije Kamnik, Kamniški zbornik XV, Kamnik 2000.

22 40-letnica šole Frana Albrehta

SPOMINI, SPOMINI,…

V šolskem letu 2002/03 smo na vseh podružničnih šolah in na matični šoli učitelji kot mentorji skupaj učenci projektno raziskovali zgodovino šolskih stavb, načine poučevanja ter se s starši, bivšimi učenci in bivšimi učitelji pogovarjali o času, ki ga ni več. Deli teh projektov so predstavljeni na naslednjih straneh.

Podružnična šola Mekinje Mekinjska šola je bila ustanovljena z odlokom deželnega šolskega sveta z dne 23.3.1907 št.1200, otvorili pa so jo 7.oktobra 1908. Največ zaslug za ustanovitev šole je imel tedanji župnik France Rihar. Vanjo so se vpisali otroci iz Mekinj, Jeranovega, Zduše, Podjelš, Godiča, Kršiča, Brezij in Vodic. Zasilne šolske prostore so najeli v hiši, ki je bila last Franca Plevela, po domače Katreža, v Mekinjah št. 31. Prva učiteljica in šolska voditeljica je bila Vilibalda Pevec. V šolo je hodilo približno 120 otrok.

Podružnična šola Mekinje Vaščani so začeli s pripravami za gradnjo nove šolske stavbe. O mestu postavitve je bilo precej pomislekov, končno so se sporazumeli za Jeranovo. Spomladi 1911 so začeli z zidanjem, 15. septembra 1912 pa je bila šola slovesno odprta. Za novo šolsko poslopje si je zelo prizadeval tedanji župan France Gams, po domače Šporn iz Mekinj.

Učiteljica Vilibalda Pevec je 28. 2. 1910 odšla v Tunjice. Na njeno mesto je prišla Antonija Albreht. Na šoli je ostala do nemške okupacije.

Leta 1912 je število šolarjev naraslo na 140, zato je bila šola razširjena v dvorazrednico. Za šolskega upravitelja je bil imenovan Ivan Primožič. V Mekinjah je ostal do 24. 2. 1936.

Leta 1914 je izbruhnila prva svetovna vojna. Šolo so spremenili v vojašni- co, leta 1915 pa v vojaško bolnišnico. Poučevalo se je v župnišču. Učitelj Primožič je odšel k vojakom, zato ga je nadomeščala učiteljica Armela Vremšak iz Kamnika.

Leta 1924 je bila šola razširjena v trirazrednico. Na šolo je bila nastavljena Marija Cizelj-Prašnikar (domačinka). Tu je ostala do nemške okupacije.

Leta 1935 je bila šola razširjena v štirirazrednico. Naslednje leto je bil g. Primožič premeščen na lastno željo. Na njegovo mesto je prišel g. Janko Malešič, učitelj iz Žetal pri Rogatcu. Tu je začela poučevati tudi njegova žena ga. Pavla Malešič Knific, učiteljica v Škocjanu pri Mokronogu. Oba sta ostala na šoli do okupacije.

8. maja 1941 so Nemci zaprli slovensko šolo v Mekinjah. Šolskega upravitel- ja g. Janka Malešiča so 27. maja zaprli in ga nato izgnali v Srbijo, kjer je bival v Smederovski Palanki. Njegova žena je dan prej zbežala z otroki v Ljubljano. Leta 1942 pa so ostali dve učiteljici upokojili.

23 40-letnica šole Frana Albrehta

Med vojno se je na šoli zvrstilo veliko nemških učiteljev in učiteljic, ki so začeli s svojim ponemčevalnim delom. Uvedli so tudi večerne tečaje za odrasle, a v kraju zanje ni bilo pravega zanimanja. Novembra 1943. leta je moral nemški učitelj Rudolf Roppacher šolo izprazniti za vojaštvo. Preselil se je v Kamnik, kamor bi morali hoditi tudi mekinjski otroci. Večina od njih je ostala doma brez pouka. V pozni jeseni so šolo zasedli SS-ovci. Vojaki so se pogosto menjavali. V tem času so poslopje močno razdejali, vrt pa uničili, predvsem pred osvoboditvijo, ko so iz šole znosili vso municijo in jo na vrtu zažgali. Streha stavbe je bila delno razkrita. Na njej je bil razgledni Obnovljena stavba ob 50-letnici šole v Mekinjah. stolp-bunker. Stene so bile popisane, okrušene, okna pa zazidana ali razbi- ta. Uničeni sta bili električna in vodovodna napeljava, čebelnjak, ograja in sadno drevje. Vrtne lope ni bilo več. Šolski inventar je bil prepeljan v Kamnik, arhiv, knjižnica in učila pa so bila uničena.

4. junija 1945 se je zopet pričel pouk, vendar v bivšem »prosvetnem domu«, ker je bil manj poškodovan. Vpisalo se je 155 otrok. Razdeljeni so bili v štiri oddelke, poučevali pa so jih Marija Peterlin, Antonija Albreht, Terezija Koncilja in Janko Malešič.

Šolsko poslopje so začeli obnavljati 25. junija 1945. Obnovo je vodil Franc Iskra, podjetnik iz Zduše. Krajani so mu pri tem ogromno pomagali, tako da se je 15. oktobra 1945 v njej že lahko začel pouk. Prva leta po vojni je bilo na šoli od 130 do 160 učencev. Šolski okoliš se je precej spremenil leta 1955, zato je število učencev padlo pod sto.

Ob 50-letnici šole v Mekinjah so šolo temeljito obnovili. Vaščani, ki so sami čutili potrebo po obnovi dotrajane stavbe, so veliko dela opravili sami, kar je še poglobilo vezi med šolo in vaščani.

Samostojna šola Mekinje je bila ukinjena leta 1964 in s 1. januarjem 1965 priključena osnovni šoli Frana Albrehta kot podružnična šola.

Delavci OŠ Frana Albrehta in krajani Mekinj smo na našo upokojeno učitelji- co ga. Pavlo Malešičevo zelo ponosni. Še danes rada poklepeta z nami in bivšimi učenci. Pravi, da so bili pridni in so se lepo razumeli. Mnoge od njih še danes pozna po imenu in priimku, spominja se, kako jim je pomagala na poti do učenosti. Imela je izreden čut za otroke. Znala jih je opazovati pri učenju, odkrivala je njihove talente, jih razvijala in spodbujala. Spominja se čudovitih likovnih del, ki sta jih že v 1. razredu znala ustvariti Marica Kališnik in Peter Pečevnik. Nekatere risbe in slike malega Petra je skrbno shranila in ko si je kot odrasel mož sezidal hišo, mu je ga. Pavla ob vselitvi prinesla njegova likovna dela. Bil je srečen, kot je bila ona vseskozi v svo- jem poslanstvu.

24 40-letnica šole Frana Albrehta

Vera Verstovšek Bilo je leta 1956, ko je Vera Verstovšek iz ravninskega Prekmurja prišla pod vznožje Kamniških planin v prelepe Mekinje. Mlada Sevničanka je v gos- toljubnem Prekmurju preživela deset začetniških let, nadaljevala pa je v šoli Mekinje, kjer se ji tudi ni bilo težko vživeti, saj sta bili takrat na šoli dobri tovarišici Pavla Malešič in upraviteljica Milica Grimšič.

Malešičeva je poučevala cel dan 1. in 2. razred (žal se njeno nadurno delo pri odhodu v pokoj ni upoštevalo pri pokojnini), Grimšičeva je poučevala v 4., Verstovškova pa v 3. razredu. Leta 1964 je učiteljica Grimšičeva odšla v Mursko Soboto, Vera pa je bila takrat imenovana za upraviteljico. Na šolo je prišel Lovro Peterlin, ki je na Vera Verstovšek Rojena: 18.10.1927 tej šoli po mnogih letih tudi končal svoje učiteljevanje z odhodom v pokoj.

Na šoli je deloval šolski odbor , ki ga je vodil Pavle Iskra. Takratna upraviteljica se še danes s spoštovanjem spominja staršev, ki so mnogo pomagali pri popravilih šole s prostovoljnim delom, pa tudi materialno. V zadovoljstvo ji je, da so se vsi skupaj pri odhodu v pokoj lepo poslovili od delavne Pavle Malešičeve in tudi od njenega moža Janka, ki je takrat sicer že bil v pokoju kot dolgoletni upravitelj šole.

V letih 1961 in 1962 sta na šolo prišli domačinki, učiteljici Malči Ogrinec in Ivanka Potočnik. Bili so uigrana skupina in zelo delavni na različnih področjih. Pripravili so veliko igric in nastopov za različne priložnosti, imeli so uspešno telovadno vrsto, učenci 4. razredov so imeli skrb za svoj zelenjavni vrt, pevski zborček je pogosto nastopal in razveseljeval obiskovalce. Posebna ljubezen ga. Verstovškove je bilo delo z marionetami. Rada je imela tudi naravo, ljudi, domovino, živo slovensko besedo, našo kulturno dediščino...Vso to ljubezen pa je želela privzgojiti svojim učencem, zato se je pogosto potepala z njimi vse od Velike planine do Kolovca in Grbavice, kjer so se bogatili z znanjem, izkušnjami, občutki, doživetji .., skratka, bila je delav- na in srečna v skupnosti, ki se je vsi z veseljem spominjajo. To ji govore pri- jazna srečanja z nekdanjimi učenci. Večkrat gospa Vera pomisli na učenca Marjana, ki jo je nekega dne na blat- ni poti iz Brezij hotel podpreti, da bi ne padla! Doživela je veliko podobnih prijaznosti. Pokrovitelj šole je bila tovarna Svilanit, ki jim je kupila mnogo novih učnih pripomočkov, napeljali so toplo vodo, obdarili učence za novo leto in prispevali še marsikaj.

Leta 1963 so šolo kot podružnico priključili šoli Frana Albrehta. Od tedaj niso več sami obračunavali OD in sploh računovodstvo ni bilo več njihova skrb. Krog njenih sodelavk-cev se je zelo povečal in še danes se jih z vesel- jem spominja. Priključitev je prinesla še mnoge druge spremembe, še vedno pa je ostala njena glavna naloga, da kot vodja podružnične šole v Mekinjah skupaj z ostalimi učitelji in skrbno snažilko ga. Francko Sitarjevo, enotno in dosledno skrbi za napredek mladega rodu, ki jim je bil zaupan.

25 40-letnica šole Frana Albrehta

Ivanka Potočnik Njena prva zaposlitev: šolsko leto 1950/51- Tatre (Ilirska Bistrica). Poučevala je v enorazrednici. Imela je 46 učencev, starih od 7-14 let. 2. in 4. razred je poučevala dopoldan, 1. in 3.razred pa popoldan. Prost je imela le četrtek.

Drugo službeno mesto: šolsko leto 1951/52- Stranje (Kamnik). Na tej šoli je učila 11 let.

Učiteljica Ivanka Potočnik je v šolskem letu 1962/63 prišla na mekinjsko Ivanka Potočnik šolo. Poučevati je začela v 2. razredu in v tem razredu tudi končala svoje Rojena: 30. 11. 1929 pedagoško delo. Delo v razredu in v kolektivu je bilo nadvse prijetno, saj so vse probleme hitro in uspešno reševali. Bilo je največ 30 učencev, zato se je lahko vsakemu posvetila mnogo bolj kot na prejšnjem delovnem mestu, ko je razred štel čez 40 učencev. Ga. Ivanka meni, da so bili učenci v šoli zado- voljni, saj so mnogokrat želeli nadaljevati z uro SND, namesto da bi odšli domov.

Ivanka Potočnik je na šoli vseskozi vodila pevski zborček. Pravi, da je imela veliko odličnih pevk in nekaj prav tako dobrih pevcev. K pevskim vajam so hodili zelo radi, le redko se je zgodilo, da so katerega iskali po vasi. Nikoli ne bo pozabila pevk: Veronike, Ksenije, Mateje, ki so zboru ostale zveste še v poznejših letih, ko so bile že v Kamniku. Ostale so prijateljice do danes.

Dva njena učenca, Robi in Majda, pa sta bila »ta glavna«, ki sta ji pri zborčku ogromno pomagala. Majda je pevce in njo naučila pesmi, ki so jih peli po notah, Robi pa jih je vseskozi spremljal s harmoniko. Dobro se spom- inja, da ni nikoli prišel dve minuti pred vajo in nikoli ni zamudil niti minute. Ker je bil Robi tudi dober tekač, je ga. Ivanka za konec še dodala: »Za osmi marec smo v kulturnem domu pripravili proslavo. Naš harmonikar je imel popoldne še izpit na fakulteti, a je obljubil, da bo do pričetka proslave že v Mekinjah. Snega veliko, kamniški hlapon ne more speljati s spodnje posta- je. Ko Robi to vidi, se požene z vlaka in priteče na proslavo. Zamuda: 5minut. Proslava se prične s pesmijo: Mami, moja zlata mami.«

Lovro Petrlin Svoje učiteljsko delo je začel 1. oktobra leta 1960 na OŠ v Mekinjah. Takrat je bilo na šoli 120 učencev, poučevali pa sta jih ga. Malešičeva in ga. Verstovškova. Vsaka je učila dva razreda- enega dopoldan, drugega popoldan. Veseli sta bili njegovega prihoda, saj je prevzel 2. in 3. razred, s tem pa je bil on deležen celodnevnega poučevanja. Spominja se, da je kratek čas učil devet dni skupaj, deseti dan pa je bil prost. Tega leta so učitelji še zadnjič dobili v dar eno »klaftro« drv.

Spomini na leto 1963:

To je bilo leto, ko se je samostojna šola v Mekinjah priključila centralni šoli Lovro Peterlin Frana Albrehta. G. Peterlin se spominja ukinitve šolskega odbora, katerega Rojen: 12. 3. 1932

26 40-letnica šole Frana Albrehta

so sestavljali krajani in upraviteljica. Njihova naloga je bila pomagati pri vzdrževalnih delih in popravilih šolske stavbe. Tudi računovodsko in finančno poslovanje se je za njih začelo voditi na centralni šoli, zato niso imeli nič več lastnih sredstev, kar je pomenilo, da niso mogli več samosto- jno gospodariti. Iz vsake podružnice je bil imenovan en učitelj v upravni odbor, vendar je denarja za redno in kvalitetno vzdrževanje šole vedno pri- manjkovalo.

Januarja 1980 je učitelj Lovro Peterlin prevzel vodenje podružnice v Mekinjah. Tako kot njegovi predhodniki je bil tudi on predan pedagoški delavec in izredno skrben gospodar. Poskrbel je, da so se vsa potrebna dela sproti izvajala. Spominja se večdnevnega deževja, na šoli pa je začela puščati streha. Takoj je organiziral delovno akcijo. Krajani so mu radi fiz- ično in materialno pomagali. Vedno pa je tudi sam poprijel za vsakršno delo. Učitelji so s pomočjo krajanov sezidali tudi garažo ob šoli. V zadnjih letih njegovega službovanja se je zelo zavzemal, da bi na šoli uvedli enoizmenski pouk. V ta namen je dal izdelati načrt za izgradnjo prizidka, s katerim bi pridobili še eno učilnico in manjšo telovadnico. Kljub velikim prizadevanjem tega prepotrebnega projekta ni mogel izvesti.

G. Lovro Peterlin je vzgojil veliko mladih kolesarjev. To je težka, predvsem pa izredno odgovorno naloga. Za svoje delo je prejel tudi priznanje od Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu.

Na obraz se mu je prikradel nasmešek, ko se je spomnil ene od mnogih ur kolesarskega krožka: z učenci so brali v časopisu, da je v Ljubljani tramvaj zbil motorista. Iskali so vzrok nesreče. Eden od učencev je ugotovil, da je nesrečni dogodek povzročil tramvaj, ker se ni umaknil motoristu.

Leta 1993 je g. Lovro Peterlin odšel v pokoj.

Francka Sitar Na šoli je pričela z delom 1962 leta. Vseskozi je opravljala dela kuharice in snažilke. Ga. Francka je bila tista oseba na šoli, ki se je trudila, da so se otroci in učitelji v njej prijetno počutili. Spominja se, da je imela veliko napornega dela, a opravljala ga je odgovorno in z dobro voljo. Njen delovnik se ni začel ob 6. zjutraj niti končal ob 14. uri. Res, da je doma blizu šole, a dolga leta je morala v zimskem času vstajati ob drugi uri zju- traj in hiteti v šolo, da je v razredih zakurila peči. Tla niso bila lakirana, a ga. Francka je poskrbela, da so se vedno svetila. Potrebno jih je bilo namazati in s krpo ročno zdrgniti. Ogromno dela so njene pridne roke opravile znotraj šolske stavbe in zunaj nje.

Učencem je pripravljala tudi malice. Znala je skuhati prav posebno dober čaj, znala je prepričati otroka, da je z veseljem pojedel tisto, česar doma ni maral. Spoštovala je vsak košček kruha in to spoštovanje prenašala tudi na otroke, zato ni bila samo snažilka in kuharica, temveč tudi vzgojiteljica in nemalokrat je med odmorom nadomeščala mamo. Francka Sitar Rojena: 6. 4. 1928

27 40-letnica šole Frana Albrehta

Ga. Sitarjeva ugotavlja, da je danes to delo povsem drugačno. Spremenili so se pogoji dela, na voljo so kvalitetna čistilna sredstva, razni pripomočki, primerna zaščitna oblačila, stavba se avtomatsko ogreva, skrčil se je obseg dela... Na koncu še doda, da je vesela vseh teh sprememb, čeprav se jih je večina zgodila po njenem odhodu v pokoj leta 1983.

Malči Ogrinec Elementarka v mekinjski šoli je bila po odhodu gospe Malešičeve učiteljica Malči Ogrinec. Tukajšnja domačinka je najprej poučevala v Stranjah, leta 1961 pa je začela z delom v Mekinjah. Leta 1969 je prevzela tudi vodenje male šole. Poleg rednega šolskega dela je dvakrat tedensko, po tri ure, z ljubeznijo pripravljala šestletnike na vstop v šolo. Bila je odlična učiteljica, delavna in domiselna. Za 8. marec, dan žena, je za vsakega svojega učenca pri gospe Olgi Pečevnik, tukajšnji poetki, izprosila pesmico, ki jo je na proslavi povedal svoji mamici. Malči Ogrinec Umrla: 25. 9. 1985 Vodila je pionirsko organizacijo na šoli. Vestno je z učenci skrbela za neoskrbovane grobove padlih domačinov.

V pokoj je odšla ob zaključku šolskega leta 1984/85. Žal pa je med počitni- cami zbolela in 28. 9. 1985 smo se od nje poslovili na mekinjskem pokopal- išču. Radi se je spominjamo tudi v vlogi, ko je poživila in nasmejala še tako zaspano družbo. Močno jo pogrešamo.

Zbrala in uredila Ivanka Svetec

28 40-letnica šole Frana Albrehta

Podružnična šola Nevlje Šola v Nevljah je bila ustanovljena leta 1862 po zaslugi župnika Blaža Merviča, ki je eno leto tudi sam poučeval. Leta 1863 je bil nastavljen prvi učitelj Kimovec. Pouk je sprva potekal v mežnariji, vse do leta 1905 pa v cerkveni dvorani, prizidani k mežnariji. Tega leta so Neveljčani zgradili pritlično šolo z dvema majhnima učilnicama. Taka šola je nato skoraj 50 let morala zadostovati potrebam šolanja. Šola je bila sprva enorazrednica, šele leta 1925 je bila razširjena v dvorazrednico, leta 1939 pa v trirazredni- Podružnična šola Nevlje co. Za širjenje razredov ima največ zaslug učitelj Valentin Klemente.

V času vojne med leti 1941 in 1945 je pouk potekal v nemškem jeziku. Dne 7. novembra 1943 so partizani delno razstrelili šolsko poslopje, da bi preprečili Nemcem njegovo uporabo. Pouk v slovenskem jeziku se je spet začel leta 1945 v zasilni učilnici na Vrhpolju. Staro šolsko poslopje so obnovili in v jeseni je bila šola že zasilno obnovljena. Pouk je potekal v dveh učilnicah. V letih 1950 do 1952 je šola pridobila še učiteljsko stanovanje in se nato postopno posodabljala, kar je predvsem zasluga učitelja Cirila Merčuna, tedanjega šolskega upravitelja.

Leta 1954 so vaščani dali pobudo za razširitev šolskih prostorov. Denar so dobili iz občinskega proračuna, bogato pa so ga pomnožili s tisoči ur pros- tovoljnega dela in gradbenim materialom sami vaščani. Šolo so najprej nadzidali, celotna prenova pa je napredovala počasi. Ves trud je bil poplačan ob stoletnici šole. Ko je bila 23. junija 1963 proslava, je bilo dograjeno tudi šolsko poslopje. Neveljski šolarji so dobili še eno učilnico, delavnico za tehnični pouk in spremljevalne prostore. Naslednje leto je bila šola ukinjena kot samostojna šola in bila je priključena OŠ Frana Albreha.

Šolski okoliš se je z leti spreminjal in v Nevljah se je šolalo preko 100 otrok v štirih razredih. Že leta 1974 je bila dana pobuda za širitev šole, počakati Neveljčani so veliko dela pri gradnji šole opravili sami. pa je bilo treba vse do leta 1987, ko se je začela adaptacija šole.

2. septembra 1989 so šolarji prvič prestopili prag popolnoma obnovljene šole. Na šoli so uredili 4 učilnice s kabineti, knjižnico, zbornico, sanitarije, telovadnico, kuhinjo in garderobo. V šolski stavbi so dobili prostor še otro- ci vrtca, krajevna skupnost in kabelska televizija. Šola je pridobila tudi dve stanovanji za učitelje v mansardnem delu.

Povezanost šole z okoljem, starši in bivšimi učenci je tradicija, ki jo učiteljice neveljske šole vestno obnavljajo vsako leto. Krajani z veseljem obiskujejo prireditve, ki jih na šoli pripravijo ob različnih praznikih. Posebno obiskane so delavnice za starše in učence ter sejmi, ki jih zadnja leta pripravljajo učiteljice.

Z letom 2003 in z uvedbo devetletke so se prostorski pogoji na šoli spreme- nili, saj je nova oblika pouka zahtevala spremembe tako vsebinsko kot tudi Neveljska šola po obnovi ob 100-letnici šole. organizacijsko.

29 40-letnica šole Frana Albrehta

Med najbolj znanimi učenci neveljske šole je tudi likovni pedagog in slikar Polde Mihelič. Imel je zanimivo življenjsko pot, ki so jo ob šolskem jubileju spoznavali sedanji učenci.

Polde Mihelič in njegov Včerajšnji svet Slikar bo letos v novembru star 80 let. Rodil se je na Vrhpolju. Ko je bil star 3 leta se je s starši preselil v Oševek, kjer je oče sezidal skromno hišico. Mama je bila doma na Tučni. Polde je bil zelo navezan na starega očeta po mamini strani. Kot fant je z njim obhodil vse hribovske vasi pod Krvavcem, Vovarjem in Tuhinjsko dolino. Raznašala sta kolomaz (šmir) in ga prodajala.

V letih 1931-1938 je Polde Mihelič obiskoval šolo v Nevljah. Kasneje se je izšolal za učitelja. Pot do likovnega pedagoga je bila dolga in težavna. Služboval je v Ilirski Bistrici in v Litiji. Po upokojitvi se je iz Litije preselil v Oševek in si v prenovljeni domači hiši prvič v življenju uredil atelje. Tam smo ga v marcu 2003 učenci četrtega razreda PŠ Nevlje tudi obiskali. Sprejel nas je oprt na berglo. Pred mesecem si je poškodoval koleno, ko mu je spodrsnilo na ledu. Polde Mihelič

Gospod Polde zelo rad pripoveduje o svojem življenju in ustvarjanju. Še vedno slika, pripravlja pa tudi knjigo zgodb iz svojega otroštva. Je zelo zan- imiv sogovornik, ki se ob kakšnem dogodku hudomušno nasmehne. Sam je že v mladih letih verjel, da bo nekoč slikar. S takratnim kraljem Jugoslavije sta bila rojena istega leta. In mladi Polde si je mislil: »Če je on lahko kralj, sem tudi jaz lahko slikar.«

Z nami se je pogovarjal o svojem ustvarjanju (slika predvsem življenje v starih časih, po spominu), o načinu slikanja, o svojem pestrem življenju in zbirateljski strasti. Zbira stare predmete, ki jih ima razstavljene okoli hiše, veliko jih je postavljenih v veži. Zanimivo je stopnišče, ki vodi do ateljeja. Stene so polne njegovih in podarjenih slik. Na eni steni ima zbirko panjskih končnic. Prava galerija v malem.

Atelje je nekaj posebnega. Povsod visijo slike, stare podobe, ob vratih stoji lesen kip, ob slikarskem stojalu ima postavljeno staro lajno. Med ustvar- janjem rad posluša njene zvoke. Zavrtel jo je tudi nam in vsi smo prevzeto poslušali ta nenavadni inštru- ment. Ob koncu srečanja nam je podaril monografijo Včerajšnji svet, ki je izšla leta 1999. V njej so objavljene zanimivosti iz njegovega življenja, podatki o razstavah, mnenja o njegovem ustvarjanju, nekaj pesmi in seveda fotografije njegovih del.

Gospoda Poldeta lahko srečate v Kamniku in njegovi okolici. Njegov zaščit- ni znak je velik črn klobuk, sivi lasje in košati, osiveli brki.

Zapisala: Majda Zupančič Atelje

30 40-letnica šole Frana Albrehta

Tunjiška šola skozi čas Šola enorazrednica v Tunjicah je bila ustanovljena z dovoljenjem deželne vlade v Ljubljani leta 1859 in se je nahajala od svojega začetka v stari cerkveni hiši - mežnariji. Ta stavba je bila zgrajena pred letom 1750. Imela je samo eno učno sobo, pa še ta je bila zelo nizka, temna, z majhnimi oken- ci.

Začetku šolstva v Tunjicah je močno nasprotoval in ga oviral takratni kra- jevni duhovnik Jurij Dolenc, in to vse do leta 1861, ko je odšel v pokoj.

Prvi učitelj v Tunjicah je bil Julij Škoflek, ki je prišel v Tunjice novembra 1859, in je moral biti obenem tudi cerkovnik in organist. Ker so bili učitelji kot cerkovniki preslabo plačani, so se temu delu upirali in se zato pogosto Tunjiška šola menjavali. Pouk je potekal dve uri dopoldne in dve uri popoldne. Obstajala sta samo 1. in 2. razred. Ob četrtkih pa je bila še "ponavljalna" šola za otroke, ki so uspešno končali oba razreda in so snov še ponavljali in utrje- vali. Tako je npr. leta 1875 šolo obiskovalo 50 učencev: 16 v 1. razredu, 17 v 2. razredu in 17 v ponavljalni šoli. Učitelji so stanovali v slabem podstrešnem stanovanju v mežnariji. Ker so bile slabe stanovanjske in življenjske razmere, včasih celo leto ni bilo nobenega učitelja in zato so morali poučevati otroke trikrat na teden kam- niški učitelji (Avguštin Štefančič, Emil Adamič).

Zaradi neprimernega šolskega prostora so občani razmišljali o zidavi nove šole že leta 1903. Po šestih letih je bila izdana odločba, da lahko novo šol- sko poslopje stoji na Žerjavovi parceli pred njihovo kapelico. Predvidena je bila zgradba z eno učilnico ter stanovanjem za učitelja. Ker pa Občina Tunjice ni imela dovolj denarja za izgradnjo šole, so se dogovorili, da bodo varčevali v ta namen in z gradnjo pričeli leta 1917. Vsi načrti pa so propadli, ker se je leta 1914 začela 1. svetovna vojna. Med vojno ni bilo pouka po več mesecev.

Po vojni so obnovili prostor v mežnariji, povečali so okna in poglobili sobo za višino treh stopnic, da je imela 3 metre predpisane višine. V šolskem letu 1925/26 je bila šola razširjena v dvorazrednico z dvema učiteljema, pouk pa je moral potekati v izmenah: 2. razred dopoldne, 1. razred popoldne, pon- avljalna šola v četrtkih. Leta 1933 so končno povečali šolo; dozidali so še eno učilnico, bila je lese- na in nato ometana. Leta 1938 je šola postala trorazrednica s tremi učitelji.

Aprila 1941 so Nemci zasedli naše kraje, zato je bilo pouka konec. Julija tega leta sta tri tedne poučevala dva nemška učitelja, od januarja do maja 1942 druga dva mlada učitelja, za njima pa le en teden dve učiteljici. Teh nemških učiteljev otroci seveda niso razumeli, zato so pri pouku le peli, telovadili in podobno. Potem do konca vojne leta 1945 ni bilo več pouka. Po drugi svetovni vojni je bila šola spet dvorazrednica, ker se je število otrok zmanjšalo. Do leta 1954 so učitelji v Tunjicah poučevali otroke od 1. do 4. razreda, od tega leta naprej pa do 1966. pa vse razrede od 1. do 8., le Risba prikazuje staro šolo – mežnarijo. da so nekateri učenci na višji stopnji hodili v 1. osnovno šolo v Kamnik.

31 40-letnica šole Frana Albrehta

Leta 1954 so krajani kupili zemljišče za novo šolo, a z gradnjo so zaradi finančnih težav začeli šele leta 1963 in jo dokončali po treh letih dela. Pouk v njej se je začel s šolskim letom 1966/67 in je potekal le na nižji, razredni stopnji. Prva učitelja v njej sta bila Pavle Slabe in Marjeta Slabe. V tem času so v Kamniku leta 1963 zgradili novo šolo. Ustanovljena je bila Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik, šola v Tunjicah pa je po občinskem odloku postala njena podružnica. Tako se učenci po končanem 4. razredu vozijo na centralno šolo v Kamnik.

V novi tunjiški šoli je pouk vrsto let potekal v kombiniranih oddelkih 1. in 3. razreda ter 2. in 4. razreda, v šolskem letu 1993/94 pa se je sestava odd- elkov spremenila na kombinacijo 1. in 2. razreda ter 3. in 4. razreda. V letih od 1995/96 do 1998/99 pa so bili zaradi večjega števila učencev celo trije oddelki, torej dva čista in en kombiniran oddelek.

V vsej zgodovini šole je tunjiške otroke poučevalo 72 učiteljev in učiteljic, od teh so nekateri poučevali le krajši čas (čas nadomeščanj) ali samo občas- no.

Šola se počasi posodablja, oprema in učni pripomočki so vedno boljši, učencev pa je iz leta v leto manj, a so v povprečju vedno bolj uspešni pri učenju.

Za obuditev spominov na povojni čas … Palčič Jožefa je zapisala v šolsko kroniko za leto 1945/46 (str.6) naslednje praznike in proslave: Dne 20. oktobra smo praznovali obletnico osvoboditve Beograda. Na skup- ni šolski slavnosti so otroci spoznali pomen osvoboditve glavnega mesta naše države in pomoč RA (Rdeča Armada), ki ima za našo osvoboditev velike zasluge. Dne 29. novembra je bila proglašena DEL republika Jugoslavija. Isti dan je bila obletnica drugega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu. Ljudstvo in mladina se je udeležila proslave v Kamniku. 8. februarja je bil Prešernov dan. Otroci so počastili spomin na našega največjega pesnika s šolsko predstavo. 27. aprila smo proslavili peto obletnico ustanovitve OF. Na predvečer smo kurili velikanski kres. Proslava je bila skupna s KLO. Sodelovalo je učiteljst- vo in mladina. 1. maja - praznik dela. Učiteljstvo se je udeležilo proslave v Jaršah, ki je bila skupna za ves okraj. 9. maja - praznik zmage, smo proslavili z udeležbo pri proslavi v Kamniku. 25. maja - rojstni dan maršala Tita smo proslavili z delom, otrokom pa pri pouku pojasnili lik maršala Tita. Koncem šolskega leta smo imeli šolsko predstavo z igrico "Povodni mož", nekaj krajših prizorčkov, deklamacij in pevskih točk."

Epidemije bolezni so bile pogoste Tudi o tem je Adamič Angelca pisala v istem šolskem letu (str. 37): "23. januarja 1956 je bilo pri pouku v nižji skupini (1.r.+ 2.r.) od dvajsetih

32 40-letnica šole Frana Albrehta učencev navzočih samo osem učencev. Naslednji dan so izostali še trije, tako da je bil pouk nemogoč. Oboleli so za ošpicami. Javili smo okrajnemu zdravniku v Kamnik, kateri je izjavil, da naj šolo zapre upraviteljstvo, ker je bolezen nalezljiva. Tako je bila šola zaprta do 6. februarja. Naslednji teden je pouk potekal v redu. Dne 13. feb. do 19. feb. je izdal Svet za prosveto pri OLO v Ljubljani odlok, po katerem naj se vse šole v okraju Ljubljana zapro zaradi visokega snega in hudega mraza. Spet je bilo nekaj dni pouka, nakar izda pristojni zdravnik v Kamniku proglas, naj se vse šole v občini Kamnik zapro zaradi gripe. To je trajalo do 1. marca."

Celo snežilo je včasih drugače Jelka Trebušak je za šolsko leto 1962/63 (str. 76) med drugim podrobno opisala zimske težave: "Med semestralnimi počitnicami je padlo toliko snega (do 2 m), da je bil pouk odložen, oziroma so bile počitnice podaljšane do 10. februarja. Zelo smo se bali in nas je skrbelo, če bo streha, katere oporniki so vsi gnili, vzdržala tolikšno težo snega in se ne bo podrla. Zato smo ga kolikor je bilo mogoče hitro zmetali s strehe navzdol, vendar pa je kljub temu kasneje, ko je prišla čez dan odjuga, ponoči pa je temperatura padla pod 0°C, na strehi zamrznilo, led je vzdignil opeko in nam je vse dneve zamakalo hodnik, predsobo 1. razreda in zgoraj učiteljsko stanovan- je. Nikakor nismo mogli preprečiti tega, zato nam je ta zima prinesla precej škode."

Tunjičani smo bili med najboljšimi Metka Mestek je za šolsko leto 1999/2000 v kroniko med drugim zapisala: »V tem letu smo uspešno sodelovali v projektu o Franu Albrehtu in Francetu Prešernu. Učenci 1. in 2. razreda so se naučili Sneguljčico. Z njo so nastopili na centralni šoli ob zaključku projekta. Tretješolci in četrtošolci pa so risali na temo promet v Prešernovem času. Zelo uspešno smo sodelovali na državnem natečaju »Prešeren po Prešernu – tudi o ljubezni«, kjer smo dosegli prvo mesto. Sodelovali so prvošolci Kaja Vesel, Urša Železnikar, Matic Slabe ter drugošolci Manca Vrhovnik, Anže Slana in Nina Uršič. Nagrajenci so skupaj z mentorico Metko Mestek odšli na izlet v Vrbo in na Bled. Prav tako so bili nagrajeni in odšli na zaslužen koncert v Ljubljano četrtošolci z Jelko Vrhovnik, ker so si celo šolsko leto skrbno in natančno čistili zobe.«

Gradivo zbrali in uredili Metka Mestek in Jelka Vrhovnik

33 40-letnica šole Frana Albrehta

Šola visoko nad mestom – Vranja Peč Vaške šole so zanimive, njihova zgodovina je pestra. Tudi šola na Vranji Peči ima svojo preteklost, ki pa se zaradi pomanjkljivih zapisov vedno bolj izgublja. Da bi jo iztrgali iz popolne pozabe, smo se učenci odločili povprašati tiste, ki so šolo nekoč obiskovali, kaj vedo o njeni zgodovini, njenih učiteljih, pouku in drugih šolskih dogodkih. Ker so bili pripravljeni odgovarjati na naša vprašanja, smo zapisali njihove odgovore in se jim zanje zahvaljujemo. Prepričani smo, da so to le začetki naših raziskav o zgodovini vranjepeške šole, saj so preskopi za njeno dokončno podobo. Vranja Peč

Začetki šole na Vranji Peči segajo v konec 19. stoletja, na žalost točnega podatka ni. Leta 1896 je župnik Franc Krek v cerkovnikovi hiši začel pouče- vati vaške otroke in od takrat do druge svetovne vojne so otroke poučevali samo duhovniki. Med drugo svetovno vojno, ko so Nemci okupirali naše kraje, so na Vranjo Peč poslali nemške učitelje, ki so poučevali tudi odrasle. Proti koncu vojne so partizani šolo požgali, da ne bi bila v njej nemška pos- tojanka. Od takrat so imeli otroci pouk pri »Jurčkovih«.

Današnjo šolsko zgradbo so zgradili po drugi svetovni vojni. Prvih 10 let je na šoli poučevala le ena učiteljica. Učila je v dveh oddelkih. Šele leta 1954 je šola dobila še drugega učitelja. Na šoli je bil organiziran kombiniran pouk 1. in 2. razreda ter kombinacija od 3. do 8. razreda. Sestava oddelkov se je večkrat spremenila zaradi različnega števila otrok. Do leta 1965 je bila samostojna šola, potem so jo po sklepu Občine Kamnik priključili Osnovni šoli Frana Albrehta kot podružnično šolo. Leta 1965 so v šolo napeljali vodovod in jo obnovili.

V šolskem letu 1967/68 so začeli v šoli na Vranji Peči ukinjati višje razrede osnovne šole, zato so učenci od petega do osmega razreda obiskovali Osnovno šolo Frana Albrehta. Ker niso imeli prevoza, so bili med tednom v dijaškem domu.

Nekaj let so bili na šoli samo trije razredi in zato je poučeval en sam učitelj. Od leta 1990 pa poučujeta dva učitelja oz. učiteljici.

V šolskem letu 1989/90 je šola dobila centralno kurjavo in bila je tudi obnovljena.

Spomini na šolo na Vranji Peči v letih od 1967 do 1970 Od leta 1967 do 1970 je na šoli poučevala učiteljica Sonja. Stara je bila 21 let in je bila to njena prva služba. Za kraj Vranja Peč do takrat ni vedela, slišala je le za Palovče.

Povedala je, da so takrat na Vranji Peči potrebovali dve učiteljici, zato sta tam začeli poučevati Sonja in Štefka, ki sta zaorali ledino v svojo šolsko prakso. Kot začetnici sta imeli kar nekaj težav. Poučevali sta dopoldne in popoldne. V dopoldanski izmeni so imeli pouk učenci od 5. do 8. razreda, učila jih je učiteljica Sonja. Poučevati je morala vse predmete, tudi kemijo,

34 40-letnica šole Frana Albrehta fiziko, zemljepis, biologijo… Razredi so bili takrat kar številni, tako da je imela ena učiteljica do dvajset učencev. Ker pa učenci niso imeli nobenega tujega jezika v svojem programu (angleščine), so šolanje lahko nadaljevali le v poklicnih šolah, čeprav bi bili nekateri sposobni nadaljevati šolanje v zahtevnejših šolah. Prav zaradi tega so postopoma ukinjali višje razrede in jih preusmerili na centralno šolo v Kamnik. V šolskem letu 1972/73 so na Vranji Peči ostali le učenci nižjih razredov.

V popoldanskem času je učiteljica Štefka poučevala učence od 1. do 4. razreda. Učilnica je bila samo ena in to v spodnjih prostorih stavbe, zgoraj sta bili dve sobi, kuhinja, shramba, hodnik in stranišče na »štrbunk«. Ker v šoli še ni bilo vodovoda, so vodo nosili iz vaškega vodnjaka.

Šolo je čistila Brnotova Mici, ki je v zimskem času poskrbela, da sta učitelji- ci prišli v toplo šolo in dobili topel čaj, saj sta vsak dan prihajali na Vranjo Peč peš. Na pot sta ponavadi krenili že ob petih zjutraj. Včasih sta prenočili tudi v šoli in to takrat, ko sta zvečer imeli sestanke in se v poznih urah nista mogli vračati domov.

Malico so učenci dobili v šoli. Kruh so pekli pri Vodlanovih, ki so sosedje, in sicer enkrat tedensko. Marmelado in druge dobrote so priskrbele mame učencev. Učiteljica, ki je imela pouk popoldne, je pripravila tudi malico in skuhala čaj.

Pozimi so šolarji morali biti na toplem. V učilnici je bila lončena peč, v kuhinji pa štedilnik, zato so potrebovali drva, ki so jih imeli v drvarnici poleg šole.

Bivša učenka Dragica Kotnik. Doma sem na Vranji Peči, zato sem hodila na vranjepeško šolo in sicer štiri leta. V prvi razred sem začela hoditi leta 19… Otroci so v šolo prihajali iz Spodnjih in Zgornjih Palovč, Trobelnega, Vranje Peči in Velike Lašne. V prvem razredu je bilo osem učencev. Pouk je potekal v kombinaciji od prvega do četrtega razreda.

V prvem razredu me je učila učiteljica Marjeta Slabe, v drugem in tretjem pa Štefka Medved, v četrtem so se izmenjale kar tri učiteljice, Darinka Butala, Veronika Košir in Marija Aparnik. To so bile vse mlade učiteljice, ki so šele začele poučevati.Vse učiteljice so bile stroge. Če otroci nismo ubogali, smo morali stati v kotu. Kadar smo prišli v šolo brez naloge, smo jo pisali po pouku, dokler ni bila napisana.

V razredu je bil lesen pod, na zelenih klopeh so bili črnilniki, v kotu je stala lončena peč. Pozimi jo je kurila snažilka Marija Brnot. Pouk se je zjutraj začel ob 8. uri in je bil dvoizmenski. Malico smo imeli v šoli. Kruh je pekla Vodlanova mama. Najbolj so mi ostale v spominu ure glasbenega pouka pri učiteljici Mariji Aparnik. Lepo je igrala na električni harmonij, kar je bilo nam otrokom zelo všeč.

35 40-letnica šole Frana Albrehta

Bila sem v drugi generaciji šolarjev z Vranje Peči, ki je nadaljevala šolanje v Osnovni šoli Frana Albrehta. Obiskovali smo jo od petega do osmega razre- da. Večina otrok je imela težave z učenjem, ker so imeli premalo znanja z vranjepeške šole, kjer je bil pouk v kombinaciji in učna snov ni bila v celoti predelana. Tudi učitelji v Kamniku so učence s podružnične šole sprejemali drugače kot mestne, pa tudi med otroki iz mesta se nismo dobro počutili, imeli so nas za manjvredne.Nihče iz moje generacije ni nadaljeval šolanja v višji ali visoki šoli. Nikoli si nisem želela živeti v mestu, zato sem ostala raje doma. Življenje na deželi je nekaj posebnega in tega se vedno bolj zavedam.

Jakob Golob je starejši prebivalec Vranje Peči, zato so njegovi spomini na šolska leta že precej zbledeli. Rodil se leta 1927 in je v šolo začel hoditi že leta 1934. Najbolj se spominja let, ko je po svetu divjala druga svetovna vojna.

Šola je bila lesena stavba. V njej je bilo osem razredov. Spominjam se dveh učiteljev, to sta bila gospoda župnika Knoll in Hafner. Ko se je začela vojna, so župnika Hafnerja odpeljali Nemci. Prišli so nemški učitelji, ki so se menjavali vsake tri tedne, dokler šole niso zaprli. Spominjam se, da smo med poukom peli nemške pesmi in da smo morali delati, namesto da bi se učili. Med uro telovadbe smo nosili drva. Nemci so se bali partizanov. Da v njej ne bi imeli postojanke, so jo partizani požgali.

Med odmori smo se otroci igrali različne igre. Najbolj priljubljena je bila »kamenčkanje«. Zgodilo se je, da nas je med igro presenetil gospod Knoll. Eden od fantov je po nesreči vrgel kamen učitelju naravnost v oko. Po tej nezgodi je bil na eno oko slep. To je bil žalosten dogodek. Z veseljem se spominjam, kako mi je krava pojedla šolsko torbo ter zvezke in knjige v njej. To je bil smešen dogodek in vesel, čeprav sem mislil, da mi brez torbe ne bo treba hoditi v šolo. A se to ni zgodilo. Ker je bilo težko za denar, bila je huda revščina, sem le nekako dobil drugo torbo in zvezke, da sem spet šel v šolo. Po vojni se nisem več vrnil v šolo. Odšel sem k vojakom v Makedonijo. Ko sem odslužil vojaščino, sem ostal na kmetiji, kjer živim še danes.

Jože Zalaznik - Vidmarjev (83 let) je hodil v šolo še pred drugo svetovno vojno. Takrat so otroke poučevali župniki (Knoll, Filipič, Hafner). Med vojno so poučevali nemški učitelji, ki so imeli pouk tudi za odrasle. Gospod Zalaznik je hodil v šolo šest let, potem pa še dve leti v ponavljalno, (tako so imenovali šolanje, ki je trajalo le dva meseca v letu in to pozimi). V kombiniranih razredih je bilo tudi do trideset učencev. Gospod Joža se spominja, da je moral pred poukom in po njem pasti krave. V lepem spominu ima prvo sveto obhajilo, ko so dobili za darilo pleteno štručko.

Jožefa Brnot – Jurčkova (63 let) je šolo obiskovala po drugi svetovni vojni, v prvi razred je začela hoditi leta 1947. Spominja se, da so pred poukom vedno molili, v učilnici je visel tudi križ.

36 40-letnica šole Frana Albrehta

Ko je bila v drugem razredu, je prišel šolski nadzornik in križ so morali sneti. Pred poukom niso več molili. Odslej je bil jutranji pozdrav Zdravo in Za domovino s Titom naprej. Takoj po vojni je na Vranji Peči poučevala učiteljica Matičičeva, za njo pa Koširjeva, Klančnikova, Juvančič… Gospa Jožefa je povedala, da je bilo na šoli okoli štirideset učencev. Za mal- ico so imeli včasih tudi kakav, ki so ga učenci imeli še posebej radi. Kot zan- imivost smo izvedeli, da je bila pod stopnicami, ki so vodile v zgornje nad- stropje, »keha«, kamor so zapirali poredne učence. Poredneži so bili tepeni z metrom. Po šoli so ušpičili kakšno neumnost. V Jevarčkovi jami so kadili srobot.

Stane Osolnik – Gašperjev (44 let) je začel obiskovati šolo leta 1966.Takrat so otroke vpisovali vsake dve leti. Učila ga je gospa Slabetova, za njo pa gospa Medvedova. Gospod Stane je na Vranji Peči končal štiri razrede osnovne šole, predmet- no stopnjo do osmega je nadaljeval v Kamniku. Tudi v njegovem času na Vranji Peči v šoli ni bilo vodovoda in centralne kur- jave. Vodo so prinašali iz Matijevega vaškega vodnjaka, za kar sta morala skrbeti reditelja. Ker so se pozimi greli z lončeno pečjo, so morali učenci sekati in žagati drva. Vsi, ki so obujali spomine o šoli na Vranji Peči, so se bali, če so bili po šoli zaprti ali če so domov morali nesti učiteljevo obvestilo, da se morajo starši oglasiti pri učitelju, ker je potem doma šiba pela. Nihče od naših treh intervjuvancev ni nadaljeval šolanja po osnovni šoli predvsem zaradi pomanjkanja denarja in zaradi slabih razmer, v katerih so takrat živeli ljudje na podeželju.

Zgodovino šole na Vranji Peči smo raziskovali učenci in učiteljici. Vsem, ki so se pogovarjali z nami in nam povedali marsikaj zanimivega o šoli na Vranji Peči, se učenci in učiteljici iskreno zahvaljujemo in vabimo vse, ki o njeni zgodovini še kaj vedo, da to zapišejo, saj na preteklosti nastaja pri- hodnost.

Zbrali in uredili Maja Jesenik – Štefin in Marija Ropas

37 40-letnica šole Frana Albrehta

Spomini, spomini, …nekdanjih delavcev šole

Spomine nekaterih nekdanjih delavcev šole, ki so bili zaposleni septembra 1963 na Osnovni šoli Frana Albrehta smo strnile in povezale učenke 7.a razreda Anja Bergant, Katarina Hergouth, Anja Omovšek, Špela Perčič in Tjaša Vrhovnik z razredničarko Angelco Berlec.

Nekdanje delavce šole smo večinoma povabile na pogovor v šolo, nekatere pa smo obiskale na domu. Prvotno smo si razgovore zamislile v obliki inter- vjuja, ker pa bi bili morda vprašanja in odgovori preveč enolični, smo pogovor zapisale v obliki spisa.

Upamo, da smo iz vseh razgovorov in nastalih zapisov uspele poudariti bistvene vsebine življenja in dela posameznega delavca. Za prijazne in odkritosrčne razgovore se vsem prav iskreno zahvaljujemo, hkrati pa se opravičujemo, če smo morda nehote kje naredile kakšno napako.

Spoznale smo, da ima vsak od sogovornikov še vedno nekatere aktivnosti, ki so mu v veselje in sprostitev. Iskreno vam želimo, da vam bo to veselje dopolnjevalo vaše življenje še mnoga leta.

Marina Aparnik Marina Aparnik se je rodila 19. 6. 1942 v Kamniku v družini znanih fotografov Aparnik. Njen rod ima v Kamniku že 200-letno tradicijo.

Že kot majhna deklica je imela željo postati učiteljica, kasneje učiteljica glasbe. Osnovno šolo je obiskovala v rodnem Kamniku - nižja gimnazija (današnja osnovna šola Toma Brejca); državno učiteljišče v Ljubljani (današnja gimnazija Ledina); nato nadaljevala študij na pedagoški glas- beni akademiji. Prosto mesto učitelja na osnovni šoli Frana Albrehta 1964. leta jo je potegnilo v poklic učiteljice razrednega pouka, nato učiteljice glasbenega pouka z zborovodstvom. Njen veliki vzornik je bil profesor, skla- datelj in zborovodja Viktor Mihelčič. Gospa Marina – Suzy (kot so jo klicali kolegi) je vseh 35 let učila na isti šoli, na katero jo vežejo prekrasni, bogati in srečni spomini. »Poklic učitelja oziroma učitelja glasbe je najlepši poklic - imeti rad mladi rod, ga spošto- Marina Aparnik vati, imeti rad svoje delo; le tako imaš lepe spomine na prehojeno pot svo- jega poklica. Delo z mladim rodom posebno na glasbenem področju – z nar- odno pesmijo predstavljaš svoj rod, svoje korenine; pesem, glasba ti polepša dan, te bogati in plemeniti.«

Ko je začela poučevati glasbeni pouk je bil v glasbeni učilnici le klavir. Z leti so učilnico obogatili s slikovnim materialom: slike inštrumentov, portreti skladateljev in izdelki učencev. Večkrat je bila tudi razrednik. Najlepši spo- mini pa so ji ostali na prvo generacijo učencev, ki jih je vodila od drugega do četrtega razreda. Veliko njenih učencev se je vpisalo v glasbeno šolo, nekateri pa so dosegli na inštrumentalnem področju kar zavidljive uspehe, tudi skladatelji so med njimi. Na vse je zelo ponosna.

38 40-letnica šole Frana Albrehta

Ko je zapustila po neprekinjenih 35 letih svoj poklic učiteljica glasbe – nadaljuje danes svoje glasbeno delo v zborovodstvu, kot svobodni glas- benik. Vodi in usmerja mladi rod skozi zborovsko pesem; tu se učijo pri- jateljstva in gradijo mostove v medsebojnih odnosih spoštovanja. Vodi najmlajši zborček »Cicibančki« od 3. do 6. leta starosti in otroški pevski zbor Vrabčki od 7. do 12. leta. Oba zborčka sta pod okriljem DKD Solidarnost Kamnik. V Domžalah pa vodi mešani pevski zbor »Lipa« - uni- verza za tretje življenjsko obdobje.

Marija Brnot Rojena je bila 21. 11. 1927 na Vranji Peči. Že od malega so jo zanimale knjige in njena največja želja je bila, da bi šla v šole, toda že po treh letih osnovne šole se je začela vojna. Po vojni pa ni bilo ne denarja niti možnosti za študij. Ostala je doma in se zaposlila 1954. leta kot čistilka na podružnični šoli Vranja Peč. Šola je bila takrat zelo borno opremljena, saj jo je sestavljala samo ena učilnica, dve stranišči in drvarnica poleg nje. V učil- nici so imeli veliko lončeno peč, na steni je viselo nekaj zemljevidov Jugoslavije, po tleh pa so bile položene lesene deske, ki jih je bilo treba vsak dan temeljito očistiti. Prva leta v šoli sploh ni bilo vode in jo je bilo treba znositi iz bližnjega vodnjaka. Najtežje delo pa je bilo v zimskem času kidanje snega, saj so bile snežne padavine v tistih letih zelo obilne.

Velika nadloga v šoli so bile vsako leto mravlje, saj jih niso in niso mogli Marija Brnot uničiti. Nekega dne je po razredu razpršila strup proti mrčesu in po navodil- ih odprla vsa okna. Sama je ostala v razredu in čistila okna. Začela je krvaveti iz nosu – zastrupila se je. Prvo pomoč ji je nudil takratni učitelj Pavle Slabe in jo odpeljal k zdravniku v Kamnik.

Spominja se tudi dogodka, ko je nekoč po pouku prišla pospravljat razred, je bilo na tabli z velikimi črkami napisano: »Micka, pazi se, v razredu je miška.« To sporočilo sta ji pustili učiteljici Sonja in Štefka.

Ob koncu še dodaja, da se je z vsemi učitelji dobro razumela ter, da je rada opravljala svoje delo, čeprav je bilo velikokrat težko.

Nada Dobrovoljc Med učitelji, ki so dočakali upokojitev na naši šoli in skoraj ves čas službovali pri nas, je tudi Nada Dobrovoljc. Njeno šolanje se je začelo v Mekinjah, kjer je obiskovala osnovno šolo, nadaljevala pa v Kamniku na gimnaziji. Po maturi leta 1958 se je vpisala na Višjo gospodinjsko šolo v Grobljah in po diplomi leta 1960 postala predmetna učiteljica gospodinjst- va. Prvo službeno mesto je bilo daleč od Kamnika, na Dobrovem v Goriških brdih, kjer je ostala le eno leto. Po vrnitvi v Kamnik se je kot učiteljica gospodinjstva zaposlila na takratni 1. osnovni šoli ( na Glavnem trgu, kjer je danes pošta ). Od tu so se novembra 1963 preselili v stavbo, kjer ima šola Frana Albrehta prostore še danes. Selitev ni bila preprosta: od septembra do oktobra je pouk potekal kar na prostem - na stadionu v Mekinjah. Njena tiha ljubezen že iz gimnazijskih let je bil slovenski jezik, zato se je po Nada Dobrovoljc vrnitvi s porodniškega dopusta leta 1964 na pobudo ravnatelja g.

39 40-letnica šole Frana Albrehta

Ferbežarja odločila za študij slovenskega jezika na Pedagoški akademiji v Ljubljani. V naslednjih letih je poučevala gospodinjstvo, slovenski jezik in vodila šolsko prehrano. Pravi, da je delo učitelja zelo odgovorno, sama pa je čutila še posebno skrb za šolsko prehrano, saj je ta pomembna za zdrav- je otrok. Na srečo pa so bile v kuhinji zaposlene kuharice, ki so se zavedale, kako odgovorno delo opravljajo.

Skrb za slovenski jezik je vpletena v vse šolske dejavnosti, zato delo slavista ni le delo v razredu. Takole pravi: »To je bil čas, ko smo imeli vsako šolsko leto šest do sedem proslav. Delo smo si učitelji slovenskega jezika delili. Rada sem pripravljala proslave – tudi zaradi učencev, ki so radi sodelovali pri tem. Spomini na generacije učencev se mnogokrat povezujejo prav s kulturnim delovanjem: Župančičevi Bela Krajina in Duma, uprizoritev parti- zanskega mitinga ipd.« Vsakoletno tekmovanje za bralno značko z zaključno prireditvijo, na katero so bili vedno povabljeni znani književni ustvarjalci, so težko pričakovali tako učenci kot učitelji. Srečanje z literati, o katerih je tolikokrat govorila učencem v razredu, je bilo tudi za gospo Dobrovoljčevo doživetje. Spomini sežejo daleč nazaj. Del pouka slovenščine so tudi literarne ekskurzije: »Na ta druženja imam lepe spomine, saj so bili to prijetni in poučni dnevi za učence, pa tudi za nas učitelje.« Pa še toliko je bilo lepih in seveda manj lepih uric. Prijetno je srečati »znanca« iz šolskih klopi, ki te ustavi in pravi: »Se me še spomnite? Jaz sem tisti, ki ste mu 'šenkali' dvojko.«

Danes uživa gospa Dobrovoljčeva v pokoju. Pravi, da je bilo biti učiteljica lepo in da nikoli ne obžaluje, da se je odločila za ta poklic, ki so ga obogatili tudi mnogi kolegi, s katerimi se je vsak dan srečevala v učiteljski zbornici.

Marjeta Humar Rodila se je v Kamniku, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo in gimnazijo. V študijskem letu 1965/66 se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Med študijem sta se ji rodila hči in sin, kasneje pa še ena hči. V šolskem letu 1969/70 se je na povabilo prof. Slavka Ferbežarja, takratnega ravnatelja Osnovne šole Frana Albrehta, zaposlila na šoli kot učiteljica slovenskega in srbohrvaškega jezika, kjer je ostala do 1973, ko je bila izvoljena za asisten- tko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Leta 1988 je bila izvoljena v naziv strokovna svetnica, od 1994 do 1996 je bila strokovna sodelavka s specializacijo v Leksikološki sekciji, od 1996 dalje je vodja Sekcije za terminološke slovarje. Gospa Marjeta Humar je svoje spomine na prvo službeno mesto na OŠ Frana Albrehta strnila takole: »Svojo poklicno pot sem tako začela na Osnovni šoli Frana Albrehta, ki je slovela po urejenosti. Ne vem, ali je bila šala ali resnica, da so ravnatelji drugih šol v kamniški občini celo šolske ure nastavljali po uri na šoli Frana Albrehta. Red pa ni bil sam sebi namen. Bil je temelj kvalitetnega pouka in dobrih odnosov med učitelji. Ravnatelj prof. Slavko Ferbežar je moral spret- no krmariti med zahtevami takratne politike in zahtevami in pričakovanji učiteljev, kar ni bilo preprosto, vendar je to znal.

40 40-letnica šole Frana Albrehta

Ko sem začela učiti, sem bila mlada in neizkušena. Začetek mi je olajšalo tudi to, da sem ravnatelja poznala in cenila že od prej, saj me je učil telo- vadbo v osnovni šoli. Na srečo sem v zbornici dobila sedež med ljudmi, ki so bili vsak zase nekaj posebnega, zlasti pa iskrivega duha. Tu so sedeli umet- niki: prof. Samo Vremšak, prof. Ferdo Mayer, prof. Aladin Lanc, telovadni učitelj Rudi Friedl in slavistka Katja Šerbelj. Zelo močna osebnost je bil zgodovinar Andro Mačkovšek, pa tudi takratni podravnatelj Jože Juvančič. V lepem spominu imam Marinko Aparnikovo, Lada Dobrovoljca, Marijo Malešičevo, Jelko Mrzelovo, Rezko Škorjakovo, Anico Isteničevo in še mar- sikoga drugega. Vsi ti so mi pomagali prebroditi prve in tudi kasnejše težave.

K moji človeški in pedagoški rasti je gotovo največ prispevala Katja Šerbelj, moja mentorica. Izhajala je iz plemiške družine nekje z juga Italije, zato je bila po naravi drugačna od nas Kranjcev. Njeno načelo je bilo, da je treba vse, kar se zgodi, sprejeti mirno. Nobena stvar ni vredna velikega razbur- janja. Tako je ravnala v razredu in v zbornici. Z njeno prezgodnjo smrtjo je šola izgubila dobrega pedagoga in človeka.

Ko sem začela učiti, sem dobila svoj razred. Spoznala sem tudi starše učencev, kar se mi je zdelo lepo. Nekateri so natančno vedeli, kaj je bilo za nalogo, kaj smo obravnavali pri urah. To me je čudilo, saj se mi je zdelo, da jih šola preveč obremenjuje. Spoštovala sem učence, ki so prihajali od daleč in so v prostem času pomagali doma na hribovskih kmetijah, pa se niso nikoli izgovarjali, da česa ne morejo. Posebej v spominu sta mi ostala starša Osolnika, mislim da z Vranje Peči, ki sta imela v šoli več otrok. Ob koncu šolskega leta sta mi vsako leto poslala škatlo domačega suhega sadja za to, ker gledam na njune otroke. Pa zanje nisem storila nič več kot za druge.

Nekateri učenci so svojo mladostno razigranost težje krotili kot drugi. Ravnatelj Ferbežar je imel, kadar je kdo od učencev delal prevelike težave sebi in drugim, navado reči: »Ko bo peljal po Kamniku otroški voziček, ga bodo vse te neumnosti minile.« Za takega učenca so se morali potem potruditi tudi učitelji, da je uspešno končal osemletno šolanje.

Danes srečujem svoje nekdanje učence. Delajo v različnih poklicih in imajo družine. Večina se je lepo znašla v življenju.

Srečujem se tudi z nekaterimi učitelji, s katerimi rada poklepetam o časih, ki so bili tako lepi in so tako hitro minili.«

Jože Juvančič Jože Juvančič je bil rojen 5. 12. 1922. Kot dijak je sodeloval v Šentjakob- skem gledališču, kjer mu je igralec Stane Sever svetoval vpis na učiteljišče, da bi postal igralec. Šolanje pa je leta 1941 pretrgala svetovna vojna. Po vojni pa ni postal igralec. Ministrstvo za industrijo mu je omogočilo še enoletni študij, da je Jože Juvančič lahko opravil učiteljski diplomski izpit.

41 40-letnica šole Frana Albrehta

Zaposlili so ga na Kovinarski šoli pri tovarni Titan. Po ukinitvi te šole je bil poslan na Osnovno šolo Vranja Peč. Tam je sam poučeval 87 učencev v osmih razredih skupinsko in v izmenah, kar je zahtevalo veliko napora in skrbne priprave.

Vaščane je nagovoril, da so napeljali elektriko, ki je niso imeli. Ko je luč zasvetila, je bil premeščen v Nevlje, kjer je poučeval dva razreda celod- nevno. Najbolj sta ga zanimali metodika pouka in pripravljanje učil.

Šolska nadzorna služba ga je večkrat naprosila za hospitacije. Ob otvoritvi nove šole v Kamniku mu je bil dodeljen tehnični pouk. Ker je bil to predmet v uvajanju, je bilo potrebno skrbno pripravljanje na pouk.

Prof. Janez Tomšič, metodik na VPŠ, ga je povabil k sodelovanju v skupini učiteljev raziskovalcev metodike tehničnega pouka. Z razredom so obrav- navali učne teme in posamezne sklope, to opremili z opombami in pošiljali v Ljubljano. Enkrat v semestru so se srečali v Ljubljani, v razgovoru obdelali poslano gradivo in oblikovali ključna načela. Zaradi pomanjkanja učiteljev na šoli niso delili razreda. Takrat so dobili na šolo sestavljanko Fischer, s katero so učenci zelo radi delali. Tako so tudi na naši šoli dodali kanček k razvoju metodike pouka.

Kot razrednik je spoznaval sposobnosti učencev, hotel jim je posredovati tehnične delovne navade, kar je ključ za uspeh. V spominu mu je ostal let- nik 1964, ko je bilo v osmem razredu sedem zelo nadarjenih učencev, ki so pozneje, razen enega, vsi postali inženirji. Prav posebej se spominja učen- ca, ki ga je vprašal za nasvet o nadaljnjem šolanju. Ker je znal učenec odlično obdelovati les, mu je svetoval poklic modelnega mizarja. Čez leta sta se srečala v Ljubljani. Fant se mu je zahvalil za nasvet s pripombo, da ima lepo hišo in modelno delavnico.

Leta so tekla in ravnatelj prof. Slavko Ferbežar mu je ponudil mesto pomočnika ravnatelja. Delo je z veseljem opravljal, saj je bilo v njem veliko vsebin iz prejšnjih let. V ospredju je bila organizacija pouka in vsakdanje delo s kolegi, do katerih je skušal biti strokoven, prijateljski in pošten. Upa, da mu je to uspelo. Pisal je tudi šolsko kroniko, ki takrat ni bila več obvez- na.

Leta 1983 je bila delovna pot končana. Prosti čas si dopolnjuje s časopisi, branjem leposlovnih del, pozabil pa ni fotografije in modelarstva.

Ljudmila Kopčavar Rodila se je 5. 9. 1914 v moravški dolini kot hči kmečkih staršev. Njena mama izvira iz starega kmečkega rodu, katerega predniki so omenjeni že leta 1458 v urbarjih v Ljubljani in so jim bile priznane posebne svoboščine. Njena družina še vedno živi na isti kmetiji.

V šoli je imela najraje pouk slovenskega jezika. Po petletni osnovni šoli se je vpisala na meščansko šolo in končala malo maturo ter opravila višjo šolo Ljudmila Kopčavar

42 40-letnica šole Frana Albrehta

pedagoške smeri z diplomo leta 1935. Skoraj tri četrt delovne dobe je bila tajnica in računovodja na kamniških šolah. Leta 1963 so se med počitnica- mi preselili v novo stavbo, sedanjo OŠ Frana Albrehta. Po reorganizaciji osnovnega šolstva na Kamniškem, ko je OŠ Frana Albrehta dobila pet podružničnih šol, je gospa Kopčavarjeva delala samo kot računovodja do leta 1974, ko se je upokojila.

Spomnila se je tudi dveh zanimivih anekdot: »Šola je bila nova, parket lep in bleščeč. Učiteljice so bile vedno lepo in modno oblečene. Takrat so nosile čeveljčke z ozkimi, visokimi petami. Gospod ravnatelj je prepovedal čeveljčke s ˝klinčki˝, češ, da delajo luknjice v parket. Lepa, mlada učiteljica pa ga ni vedno poslušala, zato ji je ravnatelj čeveljčke skril. Ona pa: ˝Mi bo pa oče nove kupil˝. Toda nastala je zadrega, kako naj se bosa vrne z avtobusom ali vlakom domov v Ljubljano. Pomagale so ji kolegice, ki so ji posodile denar, da se je lahko odpeljala domov s tak- sijem, kajti pred 40 leti je bilo zelo malo osebnih avtomobilov.«

Posebej se nam je zdela zanimiva anekdota, ob kateri smo se od srca nas- mejali in ugotovili, da nam v današnjem, prehitrem delovnem tempu prav to manjka.

»Učenci so se zelo radi drsali po avli v 2. nadstropju, kjer ni bilo ravnatel- jeve pisarne in ne zbornice, pač pa računovodstvo. Pri drsanju jih je večkrat zaneslo v vrata naše pisarne, pri tem je nastal strahoten ropot, tako da bi moja sodelavka nekoč od strahu skoraj padla s stola. Takšna zabava pa ni bila zanimiva samo za učence, temveč je premamila tudi delavce kolektiva v poznih večernih urah, kadar smo imeli zabavo. Še celo vozili smo se po avli z vozičkom, ki je služil hišniku za prevoz materiala.«

Veliko je hodila v naravo, v planine, se ljubiteljsko ukvarjala s športom, potovala po Sloveniji in tujini ter si ogledovala kulturne spomenike.

Kot upokojenka je najprej negovala bolno mamo, nato pa še moža. Še vedno se ukvarja z gospodinjstvom, čas si krajša z branjem knjig, posluša radio in gleda televizijo. V veliko razvedrilo pa ji je muc. Rada je hodila v Cankarjev dom na koncerte, sedaj pa hodi kot abonent v Opero v Ljubljani. Skozi vsa leta pa je svoje delo upravljala vestno in z vsem srcem.

Ciril Merčun Gospod Merčun že dobro leto živi v Domu upokojencev v Kamniku. Ima svojo sobo, je zelo zadovoljen in si želi, da bi bil vsakdo na stara leta tako preskrbljen, kot je on. Pravi, da je to »čudovita ustanova, ki rešuje prob- lematiko jesenskih dni državljanov.«

Rojen je bil 2.julija 1909 v Ljubljani. Prvo službeno mesto je nastopil z dekretom iz Beograda 14. septembra 1930 kot učitelj – upravitelj na osnovni šoli v Pečah pri Moravčah. Šola je bila enorazredna (učence je Ciril Merčun poučeval od prvega do osmega razreda), obiskovalo jo je okoli 90 učencev.

43 40-letnica šole Frana Albrehta

Na prošnjo g. Merčuna je postala leta 1934 dvorazrednica – pouk je potekal dopoldne in popoldne.

Ko se je začela vojna, je bil z ženo in hčerko izgnan v Srbijo. Žena je dobila službo učiteljice v Gornjem Stupnju pri Kruševcu. Tam se jima je rodil še sin. Septembra 1944 je g. Merčun odšel v partizane, v 2. krajiško brigado in z njo peš prišel do Raven na Koroškem. Vojne je bilo konec. Iz Srbije se je vrnila tudi žena z obema otrokoma. Službo sta dobila v Kamni Gorici. Ljudje v Pečah pa so želeli, da se vrneta nazaj. Tako sta začela 19.5.1946 ponovno službovati v Pečah.

Ker je bil Ciril Merčun izvoljen v okrajni ljudski odbor in ker so ga na prvi seji imenovali za poverjenika za prosveto okraja Kamnik, se je z družino moral preseliti v Kamnik. Delo poverjenika mu ni odgovarjalo (saj je moral kmete nagovarjati k obvezni oddaji), zato je zaprosil za razrešitev in dodelili so ga Ciril Merčun, šolski uprabvitelj, ob 100-letnici šole na osnovno šolo Nevlje pri Kamniku. Tam sta z ženo poučevala polnih 17 v Nevljah. let, do upokojitve. Merčun je bil hkrati tudi šolski upravitelj. Kasneje je v Nevljah poučeval tudi g. Jože Juvančič, ki je »zgledno sodeloval pri vzgo- jnem in učnem delu.«

Šolo v Nevljah so v tem času dvignili iz visokopritlične v enonadstropno. Pridobili so nove šolske prostore ter stanovanje za upravitelja. Ko je potekala gradnja, so imeli sanitarije kar na šolskem vrtu, kar pa ni odgo- varjalo higienskim predpisom. Šolski nadzornik Vinko Mazi je zelo odločno zahteval od občine Kamnik, da stanje nemudoma sanira.

V življenju se je med drugim odlikoval tudi kot dober govornik. Zveza borcev ga je prosila, da bi govoril na pogrebih njenih članov. Imel je kar 344 gov- orov, zadnjega na ljubljanskih Žalah, ko je 94 let star pospremil k počitku svojega 93 let starega sošolca in šolskega nadzornika Vinka Mazija. Naš sogovornik pravi: »Učitelj naj skrbi, da bodo učenci ob njegovih zgledih postali dobri državljani.« V veliko veselje mu je, ko ga člani RK v Pečah še vsako leto povabijo medse. Njegov najstarejši učenec ima sedaj 86 let. Ljudje so mu še danes hvaležni za njegov prispevek njihovemu kraju. Ni bil samo učitelj, bil je tudi ustanovitelj tamkajšnjega gasilskega društva in pevskega zbora. Njegov življenjski moto je:«SAMO ŽIVLJENJE ZA DRUGE JE VREDNO ŽIVL- JENJA!«

Gabrijela Mrzel – Jelka Svojo življenjsko pot je začela 1. 3. 1943. Po končani nižji gimnaziji jo je učiteljica, ki jo je učila v 3. razredu osnovne šole, s sošolcem Pavlom Dolencem povabila domov. Tam sta ju sprejela učiteljica in njen sin Mitja Rotovnik. Vse tri je navduševala, naj odidejo na učiteljišče, a od vseh treh je le Jelka ostala učiteljica. Pavle Dolenc je pravnik nekje v Afriki, Mitja Rotovnik pa je direktor Cankarjevega doma. Po končanem učiteljišču se je za eno leto zaposlila v osnovni šoli v Žireh kot učiteljica razrednega pouka. 1. septembra leta 1963 pa je začela učiti na osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku, prav tako kot učiteljica razrednega Gabrijela Mrzel - Jelka

44 40-letnica šole Frana Albrehta

pouka. Nato je šolanje nadaljevala na pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer je doštudirala zemljepis in zgodovino. Ta dva predmeta ter družbeno- moralno vzgojo je nato učila na predmetni stopnji. Pouk je bil dvoizmenski in sama pravi, da je bil popoldanski pouk veliko bolj naporen kot dopoldan- ski. O izmenah poučevanja je odločal ravnatelj Ferbežar.

Kot se sama spominja, je bila vedno razredničarka razen zadnje leto. V službo se je vozila z vlakom iz Črnuč in pravi, da pot zaradi dobre družbe ni bila naporna. Z učitelji in učenci na osnovni šoli se je dobro razumela. Rada Jelka z učenkami na ekskurziji v bolnici Franja. je imela svoj poklic, učence in njihove starše. Še danes z največjim veseljem prihaja v Kamnik na redna srečanja s svojimi nekdanjimi kolegicami. Upokojila se je leta 1997. Sedaj v življenju počne stvari, za katere prej ni imela časa: bere, dela na vrtu, potuje, …

Marija Reba Rodila se je 2. 7. 1935 v Mariboru. Osnovno šolo, gimnazijo in tudi univer- zo je obiskovala v Ljubljani. Študirala je biologijo in iz tega tudi diplomi- rala. Biologija je bila že v šoli njen priljubljeni predmet. Veliko so k temu prispevali njeni profesorji, ki so znali predavati zanimivo. Po maturi se je pet sošolk gospe Marije vpisalo na biologijo in vse so pozneje učile v šolah. Veliko je na to odločitev vplival sam način življenja in okolje, v katerem je preživljala svoja mladostna leta. Poleti so se hodili kopat na Savo, ki je bila še čista, na njenih obrežjih ni bilo odpadkov, samo pesek, mivka in rastlin- je. Igre so se odvijale na travnikih, veliko so hodili v planine in gore, za kar jih je navdušil profesor geografije. Pozimi pa sankanje in drsanje. Zato je že od mladih dni in še danes navezana na naravo in čisto okolje. Prav varovan- ju okolja je posvetila veliko svojega časa in se temu posveča še danes.

Njeno prvo delo je bilo v mikrobiološkem laboratoriju, ker pa je želela učiti, se je javila na razpis za mesto učitelja. Dobila je več pozitivnih odgovorov: iz Domžal, Stične, Lavrice in Kamnika. Odločila se je najprej za Kamnik in šla na razgovor. Sprejela jo je prijazna tajnica ga. Milka in prav tako prijazen ravnatelj g. Ferbežar. Že sama šola in pogovor sta potrdila, da bo delala v prijaznem kolektivu, samo mesto pa je imelo zelo prijazen, pozitiven izgled in utrip. Žal ga danes, kot pravi Marija, nima več. Mesto je še vedno lepo, ni pa več tiste živahnosti, povezanosti in vesela je, da je nekaj tistega lepega v preteklosti le doživela.

V začetku se je še vozila iz Ljubljane v Kamnik, kasneje pa se je tu za stalno naselila in ostala do danes. Rada se spominja voženj z vlakom, »fajfco«, kot so ga takrat imenovali.

Spomnila se je anekdote, ki se je pripetila na eni izmed takšnih voženj. Takrat je vlak vozil zelo počasi in nekega dne se je na hribu v Črnučah ustavil. Potniki so radovedno gledali skozi okna, a niso ničesar videli. Čez približno 15 minut je vlak končno speljal in sprevodnik jim je povedal, da so stali zaradi manjše »nesreče«. Fant iz bližnjih blokov je vrgel kamen, ki je priletel sprevodniku v glavo. Strojevodja je ustavil vlak, stekel za fantom, ga ujel in »našeškal«. Po »obračunu« je vlak odpeljal dalje. Gospa Reba

45 40-letnica šole Frana Albrehta

pravi, da je bila vožnja z vlakom zabavna, saj je bila to priložnost, ko je lahko poklepetala z drugimi učiteljicami.

Poseben pa je bil tudi začetek šolskega leta, ko nova šola še ni bila pripravl- jena na vselitev. Takrat so imeli učenci pravo šolo v naravi. Zbrali so se v Mekinjah za Uršulinskim samostanom in se učili o naravi v naravi. Šolske klopi in stole so nadomestili hlodi in trava. Zanimivo je bilo tudi to, da učenci niso manjkali in ni bilo razgrajanja. V tej šoli je učila 5. razred spoz- navanja narave, 6., 7. in 8. razred biologijo in 7. ter 8. razred kemijo. Imela Marija Reba pred Staro zbornico šole je še tečaje prve pomoči in bila veliko let mentorica mladinske organizaci- je. V začetku učilnice niso bile kaj dosti opremljene, vendar je bilo učenje kljub temu zanimivo. »Ostane večno dejstvo: Če hočeš kaj znati, se moraš učiti, saj lahko kaj dosežeš samo z znanjem. Seveda je lažje, če imaš stvari, s katerimi lahko spoznavanje snovi bolj približaš,« pravi.

Ves čas, ki ga je preživela v tej šoli, se je dobro počutila, ker je rada učila, ker se je z učenci, kolegi učitelji in drugimi zaposlenimi v šoli dobro razumela. Seveda se je v 30-ih letih, ki jih je preživela v šoli, zgodilo mar- sikaj zabavnega, tudi žalostnega, marsikaj jo je jezilo in marsikaj tudi razveselilo. Kljub vsemu pa so spomini na čas, ki ga je preživela v šoli, zelo lepi.

Marjeta Slabe Učiteljica Marjeta je bila rojena 12. 1. 1943 v Tržiču. V osnovni šoli so jo navduševali mnogi predmeti. Po končanem petletnem učiteljišču (1963) se je zaposlila na osnovni šoli Vranja Peč. Tam je učila štiri leta. Leto in pol je sama poučevala vse razrede od prvega do osmega, od jutra do večera, z vmesnim dve-urnim odmorom. Na šoli je bila samo ena učilnica, v njej peč, tabla, krede, goba, kakšen zemljevid, knjige in stare šolske klopi ter stoli. Sama je skrbela za učence, saj jim je delno kuhala malico (čaj, mleko, marmelado,…) in jih vsak četrtek vodila v Kamnik k zobozdravniku. Telovadbo so imeli kar na prostem, na tako imenovanem »Ravnem polju«. Velikokrat jih je, kasneje v Tunjicah, ko je vodila planinski krožek, peljala po različnih gorskih in gozdnih poteh , da bi znali ljubiti naravo.

Od leta 1970 do 1972 je študirala je na Pedagoški akademiji v Ljubljani. 1968. leta je začela učiti na osnovni šoli v Tunjicah. Tam je poučevala v kom- binaciji 1. in 3. razreda, zadnja leta pa 3. in 4. razreda. Vodila je dramski in planinski krožek, pevski zbor ter ročna dela. Vsak petek so pospravljali učil- nico, imeli pa so tudi čistilne akcije v okolici šole. Vseh 31 let je poučevala v Tunjicah v kombinaciji, zadnje leto pa je učila samo 4. razred.

Več kot 15 let je bila tudi vodja podružnične šole Tunjice. V tem obdobju se je v šoli ob pomoči centralne šole, krajanov Tunjic in nje same, marsikaj spremenilo in izboljšalo. Šolski prostori so dobili barvito podobo, več pre- potrebnih sodobnih pripomočkov za poučevanje, telovadnico, računalnik in novo opremo učilnic. Učiteljica Marjeta se je med svojimi učenci odlično Upokojila se je leta 1998. počutila.

46 40-letnica šole Frana Albrehta

Sedaj še vedno hodi v naravo, nabira gobe ter skrbi za vrt ter sadovnjak. V pomladnem in poletnem času nabira tudi zdravilne rastline iz katerih svo- jim vnučkom kuha čaje. Ni ji žal, da je postala učiteljica, saj je najbolj uživala pri delu z učenci v razredu, še bolj pa na planinskih izletih in pohodih v Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Pri tem so ji bili v veliko pomoč starši učencev, ki so se jim na pohodih pridružili.

V veliko veselje ji je bilo poučevanje otrok v Tunjicah tudi zato, ker so bili otroci manj razvajeni, bolj dojemljivi za vzgojne napotke, radi so prisluhnili in se pogovarjali, pa tudi s starši je bilo sodelovanje zelo dobro.

Terezija Škorjak Letos bo praznovala 90 let. Rojena je bila 9. 10. 1913 kot Terezija Koncilja v Mekinjah pri Kamniku. Odraščala je v veliki družini, saj je imela pet sester in pet bratov. Njen oče je bil znan kamniški mizar, kakor tudi njen najstare- jši brat, ki je kasneje sodeloval z arhitektom Plečnikom. Do leta 1934 je obiskovala pet letno žensko učiteljišče, ki je bilo na današnjem Kongresnem trgu v Ljubljani. Istega leta je opravila maturo ter čakala na zaposlitev v šoli. Takrat je bilo potrebno na takšno zaposlitev čakati naj- manj pet let. Ker je potrebovala denar, se je za nekaj let zaposlila na kam- niški občini, kjer je urejala statistike.

Sreča pa se ji je nasmehnila, ko je že leta 1937 dobila državno službo v kraju Svetinje na Štajerskem. Najprej je službovala kot učiteljica pripravnica, po treh letih je opravila praktično maturo v Mariboru ter nadaljevala s pouče- vanjem na osnovni šoli Svetinje kot učiteljica. Spominja se, da je zmeraj imela rada tako imenovane »trgatvene počitnice«, kjer je bolje spoznala svoje učence in njihove družine.

Leta 1941 so jo Nemci v začetku vojne zaprli v bivši Minoritski samostan na Ptuju. Ženske so morale čistiti prostore, moški pa nositi na kup pohištvo in Terezija in njenih 85 let slovenske knjige, ki so jih so Nemci sežgali. Že po enem tednu pa so jo pre- mestili v grad Borl, ki je bil tedaj spremenjen v nemško taborišče. Tudi tam so ženske in moški opravljali različna dela. Ženske so lupile krompir, moški pa vozili vodo iz Drave. Kasneje je bila izgnana v Ljubljansko provinco, ki je bila takrat pod italijanskim okupatorjem.

Leta 1945 se je vrnila domov in dobila dekret za poučevanje na osnovni šoli Mekinje. Šola je bila zelo poškodovana od Vlasovcev (to so bili Rusi, ki so delovali v nemški vojski), zato je pouk potekal začasno v nekdanjem kul- turnem domu. Prebivalci iz Svetinj so ji pisali, naj se vrne k njim, kar je z veseljem storila. Tam so z učenci poleg učenja opravljali razna dela, kot so nabiranje žira za olje, zbiranje starih Mohorjevih knjig, popis živine,… Vendar jo je pot vodila dalje na Brdo Šentvid, kjer je učila na nižji gimnazi- ji ter tudi upravljala tamkajšnji internat. Tam se je tudi poročila ter postala ga.Škorjak. Nato je preživela še tri leta v Domžalah. Spet je prišla v Kamnik in se zaposlila na osnovni šoli Frana Albrehta, kjer se je leta 1972 upokoji- Spomin na šolska leta v Ljubljani la.

47 40-letnica šole Frana Albrehta

Zdaj je upokojena že dvaintrideset let in rada si vzame čas za branje in šivanje. Kljub visoki starosti je članica društva zeliščarjev Slovenije in si rada skuha kakšen zeliščni čaj. Ima veliko sorodnikov in ob praznikih jo radi obiščejo. Pravi, da so jo učenci poznali kot strogo, a pravično učiteljico in tako ji je všeč.

Albina Štangelj Albina Štangelj se je rodila leta 1938 na Dolenjskem. V povojnem času je obiskovala osnovno šolo v Šmihelu pri Novem mestu. Čeprav je po končani nižji gimnaziji opravila sprejemni izpit na srednji ekonomski šoli v Ljubljani, je potem na mamino željo odšla na učiteljišče v Novem mestu. Danes pravi, da te odločitve ni kasneje niti malo obžalovala. Kmalu je ugo- tovila, da si je izbrala najlepši poklic.

Leta 1959 je po končanem petem letniku učiteljišča dobila službeno mesto na podružnični šoli Škocjan na Dolenjskem. Tu je poučevala celodnevno v kombinacijah prvi-drugi in tretji-četrti razred ter opravljala dela upravitel- ja šole.

V letu 1963 se je preselila v Kamnik in dobila službeno mesto na osnovni šoli Frana Albrehta. Ravnatelj Slavko Ferbežar ji je dodelil prvi razred. Z veseljem je to sprejela, saj si je tudi sama želela delati z majhnimi otroki. Albina Štangelj Ker zaradi gradnje nova šola 1. septembra ni bila vseljiva, so prvih štirina- jst dni poučevali kar v naravi. Zbrali so se v parku, odšli v bližnjo okolico, poiskali miren kraj in tam improvizirali pouk. Največ je bilo seveda iger. Ko se je pričel pouk v novi zgradbi z urejenimi učilnicami, je bil zanjo pravi praznik. Prvič je poučevala »čisti« razred brez kombinacije. Čeprav je v učilnici sedelo 30 malčkov, so se ji začetne ure zdele kar predolge. Kmalu pa je tudi njej začelo primanjkovati časa. Že prvo leto poučevanja v novi šoli jo je obiskal inšpektor športne vzgoje. Nižji razredi takrat niso imeli telovad- nice in so telovadili kar v sosednji učilnici, opremljeni z dvema nizkima gredama, dvema blazinama, imeli so nekaj kijev, žogo in nekaj krogov. Telovadbo je imela rada in je uro kar dobro izpeljala. V njeno veliko zado- voljstvo jo je inšpektor pohvalil ravnatelju.

Ima lepe spomine na ta leta poučevanja. V novem okolju so jo šolski kolegi prav prijateljsko sprejeli in vpeljali v družbo. Zelo se je navezala tudi na svoje učence. Ko je leta 1965 rodila hčerko in bila na porodniškem dopus- tu, so jo prišli obiskat na dom kar vsi učenci iz razreda. Vsak ji je prinesel svoj šopek rož in od veselja so vsem tekle solze. Poučevanje v prvem razredu je bilo tudi naporno; najbolj prve tri mesece v šolskem letu, ko so se novinci šele navajali na delovno disciplino. V razredu je sedelo 32 do 35 učencev in vsak je hotel učiteljico zase. Po letu 1975 so na tej šoli med prvimi začeli uvajati opismenjevanje po kompleksnem postopku-vse črke naenkrat-z upoštevanjem predznanja učencev v branju in pisanju. Zato je bilo v teh letih kar nekaj hospitacij za elementarke sosednjih šol v občini Kamnik. Že od leta 1994 je učiteljica Albina Štangelj upokojena. Leta ji bežijo pre- hitro. Precej časa preživi z vnukoma in jima kuha kosilo. Rada ureja dom in Vsi so bili še zelo mladi.

48 40-letnica šole Frana Albrehta

okolico doma, pogosto hodi na bližnje hribe in v gore. V največje veselje so ji potovanja po svetu. Ostaja ji še čas za branje v jesenskem in zimskem času pa za športne dejavnosti in ročna dela. Ohranja stike s poklicnimi kolegi, rada je v družbi s prijatelji in znanci.

Gabrijela Trebušak Gabrijela Trebušak je bila rojena 21. 1. 1940 v Kamniku. Že od malih nog si je želela biti učiteljica, saj je že kot otrok skozi igro poučevala svoje mlajše sestre in brate. Osnovno šolo je obiskovala v Kamniku. Kot osnovnošolka je od predmetov najraje imela zemljepis in zgodovino, kot učiteljica pa je najraje poučevala slovenščino in vodila športne dneve. Po končani osnovni šoli je odšla na učiteljišče v Ljubljano, kjer je bila tedaj edina Kamničanka. Ob delu je končala Višjo pedagoško akademijo. Potem se je 1. septembra leta 1959 zaposlila na osnovni šoli v Tunjicah, kjer je učila 8 let. Za učilnico so imeli le majhno, staro kmečko sobo. V kotu je stala zidana peč, iz katere se je pozimi in ob vetrovnem vremenu kadilo. Po tleh so bile položene Gabrijela Trebušak lesene deske, v prostoru ni bilo omar, na steni pa je visela ena sama tabla. Prvih nekaj let je poučevala vse razrede od prvega do četrtega, sama kuri- la peči in pripravljala malico. Učila je kombinirani pouk, in sicer 1.,2. in 3. razred skupaj.

Na centralno šolo je prišla 1967. leta in tu so bile učilnice veliko bolje opremljene. Prvih nekaj let je poučevala 2., 3. in 4. razred, nato pa je do leta 1995 učila samo četrtega. Najbolj se ji je v spomin vtisnil letnik učencev 1970-71'.

Vodila je veliko krožkov, kot so šolska hranilnica, bralna značka in kole- sarski krožek ter vsako leto pripravljala proslave in prireditve za starše. Njeni četrti razredi so večkrat izdali svoja glasila. Zelo rada je učila, nikoli ji ni bilo žal, da se je odločila za poklic učiteljice. Upokojila se je leta1995. Danes ima psičko z imenom Neli, s katero sta največji prijateljici. Rada hodi v naravo, rešuje križanke, sadi rože, bere in skrbi za hišo, ki jo je podedovala po očetu. Na vsake tri leta pa tudi potuje po svetu.

Stanislava Urankar Ga.Stanislava Vrankar je bila rojena 5. 11. 1933. Del otroštva je preživela na paši z drugimi otroki ob raznih igrah, npr. lovci in zajci, kamenčkanje, postavljali pa so tudi koče iz vej. V osnovni šoli je imela najraje slovenščino in matematiko. Da se je odločila za poklic učiteljice, jo je prepričal njen učitelj razrednega pouka, saj si je prej želela postati farmacevtka ali medicinska sestra.

Po končanem učiteljišču se je zaposlila na osnovni šoli Naklo, kjer je učila sedem let. Nato je 1963. leta začela učiti na OŠ Frana Albrehta v Kamniku kot učiteljica razrednega pouka. Na šoli je bilo veliko manj učnih pripo- močkov kot danes. Pripovedovala je, da so šolo večkrat obiskali inšpektorji. Spominja se, da je Veliko generacij učencev se je takole slikalo s svojo učiteljico. nekega dne prišel inšpektor k njeni uri slovenskega jezika v 3. razredu. S

49 40-letnica šole Frana Albrehta

potekom učne ure je bil zadovoljen. »Pravi nadzornik« pa je vedno našel tudi kakšno pomanjkljivost. Pregledal je razredno dokumentacijo in ugo- tovil, da v zapiskih manjkata vejici. Pouk je bil dvoizmenski, po selitvi gim- nazije pa se je za razredno stopnjo pričel enoizmenski pouk. Ob delu je končala pedagoško akademijo. Upokojila se je 1. 9. 1989.

Še danes živi v Kamniku, zelo rada bere, hodi na sprehode, se ukvarja z vnuki,… Večkrat jo na cesti pozdravijo bivši učenci, a vseh na žalost ne pre- pozna. Pravi, da ji ni bilo nikoli žal, da je postala učiteljica, saj je to zelo lep, odgovoren, a tudi zahteven poklic.

Samo Vremšak Skladatelj, solopevec – baritonist, profesor in pedagog ter v Kamniku poz- nan kot dolgoletni zborovodja Prvega slovenskega pevskega društva Lira. Profesor Samo Vremšak je v letih 1965 do 1973 poučeval tudi na Osnovni šoli Frana Albrehta. Mnogim učencem je ostal v spominu kot dober peda- gog.

Rojen je bil 29. 5. 1930 v znani glasbeni družini Vremšakov v Kamniku. Diplomiral je leta 1956 v Ljubljani iz kompozicije in leta 1960 iz solopetja. Najprej je poučeval na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, nato na OŠ Frana Albrehta in na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je bil od leta 1988 dalje redni profesor.

Napisal je veliko skladb raznih zvrsti na področju orkestralne glasbe, komorne in solistične, vokalno – instrumentalne ter vokalne glasbe. Samo Vremšak Njegova najljubša dela so 2. simfonija, sonatina za klavir, več samospevov, exercitus grandis nimus valde in še mnoge druge. Njegovo dolgoletno kariero so zaznamovali številni dosežki na glasbenem področju. Leta 1965 je dosegel z Liro 2. mesto na tekmovanju v Arezzu v Italiji, več občinskih priznanj. Leta 2002 pa je prejel Kozinovo nagrado Društva slovenskih skla- dateljev in še nekaj drugih. G. Vremšak pravi, da je bilo to delo po eni strani lepo, vsaj kar se tiče kolegov v zbornici, pouk sam pa je bil prav gotovo mnogo lažji kot danes, vsaj kar zadeva discipline. V mlajših letih se je najra- je učil tujih jezikov. Najbolj se mu je vtisnil v spomin 8.b razred, razred- ničarka pa je bila sedaj že pokojna Katja Šerbelj. Sedaj pravi, da je učiteljs- ki poklic z vsakim dnem težji. Čas mu krajšata njegovi vnukinji, še vedno pa komponira.

Vinko Železnikar Akademski slikar in grafik Vinko Železnikar je bil rojen 12. 10. 1954 v Ljubljani. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Diplomiral je leta 1978 pri prof. Milanu Butini in Janezu Berniku. V letih 1980 do 1988 je kot profesor likovne vzgoje učil na osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku. Ko smo ga povprašali po spominih in anekdoti iz tistih časov, se je zasmejal in dejal, da je bil zanj največji problem turnusni pouk, saj je večkrat prišel ravno obratno, kot bi moral. Vinko Železnikar

50 40-letnica šole Frana Albrehta

Kot učitelj in umetnik je bil neprestano v dilemi, kaj naj bo na prvem mestu, saj je čutil, da je težko biti dober pedagog in se istočasno izpopolnjevati in razvijati kot umetnik. Spominja se, da je uspel pri svojih urah k sodelovan- ju pritegniti tudi najbolj vzgojno problematične učence, saj se je mimo učnega načrta odločal za nove, težje teme, ki so ravno te učence izredno pritegnile.

Od leta 1988 gospod Železnikar deluje kot samostojni umetnik, ki ga odlikuje nenehno iskanje novega, drugačnega. Vinko Železnikar je priprav- il že več kot 30 samostojnih razstav in sodeloval doma in v tujini na več kot 150 skupinskih razstavah. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj. Likovna kritičarka Anamarija Stibilj – Šajn je o njem med drugim zapisala: »V ustvarjalnosti Vinka Železnikarja je vselej prisotna želja po novem, dru- gačnem in svežem. Njegov slikarski in grafični opus zaznamujeta razisko- valnost in inovativnost. Vse od študijskih let si avtor prizadeva pričarati prostor na izbrano slikovno površino. Njegova odkritja so različna, tako kot jih je na tem področju v različnih umetnostnih obdobjih dajala tudi zgodov- ina. Po takšnih ali drugačnih likovno-izraznih postopkih pa v snovanjih Vinka Železnikarja vselej zaživi prostor. Ta je včasih konstruktiven, nato konkreten, sublimen ali iluzionističen, v zadnjih delih pa se že približuje meji iluzivno-realističnega.

Vinko Železnikar je avtor, ki ve, kaj hoče. In ničesar ne sprejme kot dejstvo. Z veliko mero raziskovalnosti išče in kar najde, je povsem njegovo. Zato drugačno, specifično, pogosto pionirsko, avantgardno.« Sedaj živi in dela v Mengšu. Še vedno rad prihaja v Kamnik, redno sodeluje na kamniškem »Montmartru«. Zadnja leta se ukvarja tudi z mentorstvom v likovnih društvih za odrasle in otroke.

Za objavo pripravila Angelca Berlec

Viri za poglavje Spomini, spomini…: Ustni viri: intervjuji z bivšimi sodelavci šole intervjuji s starši, bivšimi učenci šole 1. PALČIČ, Tone: Tunjice. Kamnik: Krajevna skup- nost Tunjice, 1995. 2. NOVA šola v Kamniku. V: Kamniški občan, december 1963. 3. V MEKINJAH smo obnovili šolo. V: Kamniški občan, november 1962. 4. OB stoletnici šole v Nevljah. V: Kamniški občan, junij 1963. 5. OB 30-letnici osnovne šole Frana Albrehta : zbornik. Kamnik : OŠ Frana Albrehta Kamnik, 1994. 6. Šolske kronike matične šole in podružnic. .

51 40-letnica šole Frana Albrehta

52 40-letnica šole Frana Albrehta

ŠOLA DANES

Zavedamo se sedanjosti in zremo v prihodnost OŠ Frana Albrehta s svojimi štirimi podružničnimi šolami pokriva 7 kra- jevnih skupnosti v občini Kamnik. Vsako šolsko leto se v šolskih prostorih izobražuje preko 700 učencev in smo največja šola v občini. Za učence v celotnem sistemu šolanja skrbita 2 vodstvena delavca, povprečno 48 učiteljev, 2 svetovalna delavca, 2 knjižničarki, 4 administrativne in računovodske delavke in 17 tehničnih delavcev. Sami prostorski pogoji na šolskih objektih niso idealni. Življenje in delo na šoli poteka zelo razgibano. Poleg rednega pouka se učenci vključujejo v različne interesne dejavnosti, ki jih vodijo pretežno učitelji. Tako je bilo v šolskem letu 2002/03 učencem na razpolago 44 različnih interesnih dejavnosti, ki so animirale več kot 2/3 učencev. Z dodatnim in dopolnilnim poukom učencem zapolnjujemo vrzeli v znanju oziroma nadgrajujemo in poglabljamo znan- je učnih vsebin.

Šola v naravi je stalna ponudba šole in se je udeležujejo učenci 4. razreda (letna šola v naravi s tečajem plavanja) in 5. razreda (zimska šola v naravi s tečajem smučanja). Stremimo za tem, da učenci preživijo dinamične, s pestrimi vsebinami zapolnjene dneve ne glede na vrsto vremena. Po odzivih učencev in tudi staršev nam to uspeva. Spomine na preživete dni učenci obujajo ob posnetkih na videokasetah ali fotografijah.

Tudi tabori postajajo stalnica v ponudbi šole.Tako učencem 2. in 7. razreda ponujamo naravoslovne tabore v trajanju 3-5 dni, ki se izvajajo pretežno v domovih CŠOD. Na šoli poteka pouk ob računalnikih, kolesarski tečaj, plavalni tečaj, poskr- bljeno je za varstvo vozačev pred poukom in po njem, organizirajo se šols- ki plesi, športna tekmovanja in še kaj bi se našlo.

Sodelujemo tudi s kolegi iz avstrijskega mesta Trofaiach. Začetki sodelo- vanja segajo v leto 1998, ko so naši učenci prvič gostovali pri svojih vrst- nikih iz Avstrije. Od takrat naprej si redno vsako leto izmenjujemo gos- toljubnost, ki jo nadgrajujemo z izmenjavo strokovnih izkušenj.

Kot je že bilo omenjeno, je letošnje šolsko leto (2003/2004) prelomno pri vsebinski prenovi osnovne šole. Devetletka narekuje nove pristope pouče- vanja, mnogo timskega dela, med predmetnega povezovanja, prinaša izbirne predmete, nivojski pouk, zaključno preverjanje znanja, zahteva dobro opremljenost prostorov z opremo in učili ter ustrezno usposobljene ljudi, ki bodo vse to znali in zmogli izpeljati. Vsekakor mnogo izzivov tako za učitelje kot vodstvo šole.

V šolskem letu 2003/04 nadaljujemo z že zastavljenimi projekti, poleg tega pa smo se vključili v republiški projekt: učenje francoščine v osnovni šoli. Razširili smo tudi tabore in jih ponudili učencem prvega razreda devet- letke, učencem tretjega in četrtega razreda, tako si lahko učenci pridobijo nekatera znanja in veščine kar v naravi.

53 40-letnica šole Frana Albrehta

V pripravah na to šolsko leto, ko pričenjamo z devetletno OŠ, smo vložili znatna finančna sredstva v preureditev in opremo šolskih prostorov ter reorganizacijo pouka. S tem smo ohranili enoizmenski pouk ter zagotovili ustrezne materialne in prostorske pogoje, ki so tudi pomembni pri zago- tavljanju kvalitetnega pouka. Prenova z vsemi spremembami pa seveda ni zaključena, saj bo potrebno še marsikaj vložiti v šolski prostor.

V načrtih do leta 2007 imamo zapisano: • Sanacija potresne ogroženosti šole, ki vključuje ureditev prostorov za prvo triletje • Ureditev učilnic za gospodinjstvo, tehnično vzgojo, likovno vzgojo, fiziko, kemijo in naravoslovje • Zamenjava oken v drugem in tretjem nadstropju • Obnova elektro instalacije • Prenova kuhinje • Obnova fasade • Izgradnja športnega igrišča in učilnice na prostem

Navedni podatki veljajo za matično šolo, podobna situacija je tudi na podružnicah. Z izdelano strategijo, voljo in posluhom prav vseh, ki so zadolženi za investicije, nam bo uspelo.

Zavedamo se, da se bo v bodoče število učencev zmanjševalo. Zato šolskega prostora ne želimo povečevati, ampak sedanjemu prostoru izboljšati kvaliteto. Že iz naštetih invseticij je razvidno, da nameravamo slediti potrebam po sodobno opremljenih učilnicah, predvsem pa v učitelje, ki bodo poskrbeli, da bodo novosti v opremi in načinu poučevanja polno zaživele. Le tako bomo vnaprej s ponosom govorili: »Naša šola je dobra «.

Vodstvo šole

54 40-letnica šole Frana Albrehta

Utrinki dejavnosti na šoli

55 40-letnica šole Frana Albrehta

Pričakovanje začetka novega šolskega leta… Otroški načrti za ureditev okolice šole

Delo v dvojicah Ali mi bo uspelo narisati travnik kralja Drozgobrada do konca?

Na Sorici smo vsi glasbeniki Šola v mraku – opazovali smo zvezde 56 40-letnica šole Frana Albrehta

Gradili smo sanjske hiše Več glav več ve – eksperimenti v kemijski učilnici

Slikarka Učenje o vodi ob vodi je zanimivo

Veseli lutkarici Na planincah… 57 40-letnica šole Frana Albrehta

Za varnost je poskrbljeno Zbranost med knjigami

Tik pred nastopom Nekoč so pisali s peresi

Kdo bo koga? Slovo od prijateljev iz Trofaiacha 58 40-letnica šole Frana Albrehta

Merjenje moči Preverjanje

Podzemne skrivnosti Vsaka je prispevala delček

Še zadnji posnetki Generacija 2002/03 se poslavlja 59 40-letnica šole Frana Albrehta

60 40-letnica šole Frana Albrehta

SEZNAM ZAPOSLENIH NA OŠ FRANA ALBREHTA OD LETA 1963 DO LETA 2003

61 40-letnica šole Frana Albrehta

Zaposlen od - do ( › še zaposlen) 82. Kozar Štefka 1967-1974 1. Frbežar Vekoslav 1963-1974 83. Mayer Ferdo 1967-1979 2. Adamič Angela 1963-1984 84. De Cecco Marija 1967-1967 3. Dobrovoljc Nada 1963-1991 85. Butala Marija 1968-1969 4. Divjak Stanislava 1963-1970 86. Žagar Emilija 1968-1995 5. Gregorš Marija 1963-1974 87. Vezjak Barbara 1968-1970 6. Lanc Aladin 1967-1974 88. Tušak Marija 1968-1971 7. Mihelič Bogovoljka 1963-1972 89. Hotujec Neva 1968-1981 8. Mrak Marija 1963-1977 90. Repanšek Jožica 1968-1969 9. Mrčela Mirko 1963-1964 91. Žibert Danica 1968-1990 10. Mačkovšek Andrija 1963-1984 92. Pestotnik Marjeta 1969-1969 11. Oberwalder Marija 1963-1964 93. Spruk Frančiška 1969-1971 12. Peterlin Ana 1963-1974 94. Letnar Rozalija 1969-1969 13. Podbevšek Gabrijela 1963-1972 95. Zobavnik Ivanka 1969-1969 14. Roš Roza 1963-1969 96. Humar Marjeta 1969-1974 15. Sladič Marija 1963-1978 97. Pavli Helena 1969-1970 16. Škorjak Terezija 1963-1971 98. Kregar Marija 1969-1976 17. Šepec Neža 1963-1972 99. Rančigaj Ivana 1969-1969 18. Kristan Marinka 1963-1972 100. Košir Veronika 1969-1970 19. Šinkovec Hermina 1963-1991 101. Pirc Dragica 1969-1986 20. Vurnik Vida 1963-1964 102. Vidic Pavla 1969-1971 21. Kopčavar Ljudmila 1963-1974 103. Erazem Pavla 1969-1984 22. Vrankar Stanislava 1963-1989 104. Rezar Frančiška 1969-1991 23. Košir Neža 1963-1965 105. Kolenc Jožefa 1969-1970 24. Osredkar Štefanija 1963-1966 106. Malešič Marija-Ana 1969-1979 25. Dobrovoljc Ladislav 1963-1978 107. Zagožen Olga 1969-1970 26. Hotujec Neva - Marija 1963-1968 108. Verovšek Alojzija 1970-1979 27. Juvančič Jože 1963-1982 109. Krek Franc 1970-1974 28. Kobilica Antonija 1963-1970 110. Vute Nevenka 1970-1970 29. Mrak Marjana 1963-1965 111. Janša Marija 1970-1986 30. Mrzel Gabrijela 1963-1997 112. Slanovec Antonija 1970-1992 31. Oder Hermina 1963-1966 113. Demšar Frančiška 1970-1987 32. Reba Marija 1963-1990 114. Sarnavsky Štefka 1970-1976 33. Rode Magda 1963-1989 115. Baraga Ani 1970-2000 34. Širca Natalija 1963-1964 116. Hančič Frančiška 1970-1970 35. Šuštar Milan 1963-1969 117. Ritonja Alojzija 1971-1971 36. Štangelj Albina 1963-1994 118. Vrankar Marija 1971-1989 37. Kolenc Stanislav 1963-1985 119. Ambrož Pavel 1971-1979 38. Funtek Ana 1963-1965 120. Žnidar Marija 1971-1979 39. Erazem Pavlina 1963-1965 121. Sakelšek Vanda 1971 › 40. Klemenc Kristina 1963-1981 122. Nemanič Vida 1971-1972 41. Kordež Lucija 1963-1980 123. Šeliga Irena 1971-1972 42. Sitar Ana 1963-1978 124. Majdič Danica 1971-1972 43. Vrhovnik Stanka 1964-1978 125. Mestek Metka 1971-1972, 1981 › 44. Istenič Anica 1964-1983 126. Kladnik Anka 1971-1972 45. Aparnik Marina 1964-1999 127. Čevka Slavka 1971-1973 46. Cvirn Marija 1964-1969 128. Ferbar Erika 1971-1973 47. Koprivšek Janez 1964-1965 129. Leskovec Leopoldina 1971-1972 48. Trebušak Gabrijela 1963-1995 130. Selan Brigita 1972-1973 49. Luštrek Štefan 1963-1991 131. Rebolj Vanda 1972-1979 50. Šmidovnik Anica 1965-1968 132. Jus Janko 1972-1986 51. Verstovšek Vera 1963-1979 133. Prosen Viktorija 1972 › 52. Ogrinec Amalija 1963-1985 134. Potočan Franc 1972-1977 53. Peterlin Lovro 1963-1993 135. Kogoj Olga 1972-1972 54. Potočnik Ivanka 1963-1985 136. Grden Aleksandra 1972-1976 55. Sitar Francka 1963-1983 137. Urankar Julijana 1973-1973 56. Merčun Ciril 1963-1967 138. Jus Frančiška 1973-1988 57. Merčun Stanislava 1963-1967 139. Gašperlin Marjetka 1973-1973 58. Zupan Franc 1963-1978 140. Vozel Marija 1973-1983 59. Hribar Marija 1963-1969 141. Gantar Jakobina 1973-1995 60. Slabe Margareta 1963-1998 142. Zupančič Majda 1973 › 61. Brnot Marija 1963-1988 143. Podgorelec-Srebrić Jelka 1973-1974 62. Kastelic Jožefa 1965-1966 144. Repič Anton 1973-1983 63. Smrkolj Marija 1965-1976 145. Olaj Milica 1974-1975 64. Lavrač Alenka 1965-1966 146. Kragelj Ljudmila 1974-1983 65. Šerbelj Katja 1965-1975 147. Šeligo Franc 1974-1974 66. Vremšak Samo 1965-1973 148. Zupin Danica 1974 › 67. Lončarič Antonija 1965-1969 149. Zalokar Terezija 1974-1995 68. Friedl Rudolf 1965-1993 150. Cvetek Marija 1974-1975 69. Goršič Alojz 1965-1967 151. Hribar Helena 1974-1998 70. Kolmanič Agata 1966-1971 152. Zalaznik Frančiška 1974-1986 71. Slabe Pavel 1963 › 153. Žebavc Karolina 1974-1986 72. Drolc Marija 1966-1983 154. Bezlaj Jirži 1975-1975 73. Honzak Ana-Marija 1966-1968 155. Justinek Ivan 1975-1976 74. Knaus Helena 1966-1969 156. Praper Harold 1975-2001 75. Novljan Peter 1966-1967 157. Berlec Alojzij 1975-1976 76. Zamrnik Albina 1966-1967 158. Žunkovič Karolina 1976-1976 77. Dvoršek Dušan 1967-1967 159. Hvalc Vida 1976-1978 78. Lap Frančiška 1967-1971 160. Simić Nataša 1976-1985 79. Viriant Marjeta 1967-1976 161. Osterman Ana 1976-1977 80. Prosen Mihael 1967-2000 162. Debeljak Vinko 1976-1987 81. Sitar Sonja 1967-1986 163. Škrjanc Pavla 1976-1977

62 40-letnica šole Frana Albrehta

164. Tušek Julijana 1976-1988 247. Tramšek Aleksandra 1984-1984 165. Vengust Franc 1976-1977 248. Bajde Ivanka 1984-1985 166. Potckev Nelka 1976-1977 249. Bekrič Anica 1984-1987 167. Dobravc Ljudmila 1977-1977 250. Rifel Bernardka 1985 › 168. Perme Jožica 1977-1977 251. Svetec Ivanka 1985 › 169. Veršnik Marija 1977 › 252. Ovsenek Mojca 1985-1994 170. Slavič Jelica 1977-2002 253. Balantič Tanja 1985-1986 171. Bole Helena 1977-1999 254. Bergant Janez 1985 › 172. Bratuž Ivanka 1977-1984 255. Božič Marjeta 1985-1986 173. Pilej Hermina 1977-1986 256. Pogačnik Majda 1985 › 174. Poljanšek Frančiška 1977-1978 257. Štrajhar Jožica 1986-1986 175. Homšak Darinka 1978-1986 258. Grošelj Marjana 1986-1987 176. Likar Nevenka 1978-1978 259. Dolenc Jana 1986-1987 177. Rutar Ivanka 1978-1980 260. Jamšek Kristina 1986-1994 179. Učakar Ivanka 1978 › 261. Korbar Janez 1988-1989 180. Žlindra Helma 1978-1997 262. Antonin Miran 1986-1990 181. Markač Benjamin 1978-1979 263. Podjed Monika 1986 › 182. Logar Stanko 1978-1979 264. Ogrin Ema 1986-1987 183. Bratuž Boris 1978-1986 265. Kozjek Alenka 1986-1987 184. Gajšek Viktorija 1978-1983 266. Kalan Majda 1987 › 185. Mele Helena 1978-1986 267. Knežević Gordana 1987 › 186. Ropoša Marjeta 1978-1987 268. Griljc Mateja 1987-1989 187. Senožetnik Rezka 1978-1988 269. Podlesnik Irena 1987 1988 , 1991-1993, 188. Markač Marija 1979-1980 1999-2002 189. Šinkovec Ivanka 1979-1986 270. Kamin Anton 1988-1995 190. Gabrovšek Ljudmila 1979-1986 271. Žen Terezija 1988-2001 191. Jeretina Majda 1979 › 272. Vrtačič Danica 1988-1995 192. Škrjanc Pavla 1976-1977, 1979-1986 273. Repolusk Marta 1988-1988 193. Bratuž Ivanka 1979-1984 274. Horvat Alojz 1988 › 194. Gregorčič Emilija 1979 › 275. Berlot Boža 1988-1990 195. Nikolić Radmila 1980-1986 276. Koncilja Mojca 1988-1995 196. Omerzu Franc 1980-1991 277. Škrijelj Elifa 1988-1988 197. Krevs Špela 1980-1980 278. Vuk Andja 1988-1988 198. Klemen Janez 1980-1981 279. Oblak Marčela 1988-1988 199. Maroh Silva 1980 › 280. Hren Stanislav 1988 › 200. Železnikar Vinko 1980-1988 281. Zdravkovska Vesna 1989-1989 201. Plevel Dušica 1980 › 282. Sedeljšak Marija 1989-1995, 1998 › 202. Rejc Marta 1980-1990 283. Ačković Irena 1989-1990 203. Košir Majda 1980-1986 284. Stojković Gorica 1989 › 204. Vake Katarina 1980-1986 285. Strmšek Matičič Barbara 1989-1990 205. Rihter Nika 1981-1986 286. Brce Bernarda 1990-1991 206. Burja Francka 1981-1983 287. Ašanin Cmilja 1990-1991 207. Camlek Helena 1981-1986 288. Kodrič Irena 1990-1992 208. Pančur Ana 1981-1987 289. Račečič-Prevodnik Melita 1991-1993 209. Muratagić Esad 1981-1984 290. Bohinc Metod 1991-1991 210. Pilej Božidar 1981-1986 291. Jesenik Štefin Maja 1991 › 211. Vodlan Violeta 1981-1986 292. Dolinar Helena 1991-1995 212. Teršek Miroslava 1981-1986 293. Zajc Denis 1991 › 213. Šteblaj Irena 1981-1997 294. Bergant Barbara 1991 › 214. Zore Helena 1981-1986 295. Ropas Marija 1992 › 215. Pogačar Matjaž 1981-1986 296. Bračič Tamara 1999 › 216. Mali Branka 1981-1984 297. Žmavc Janja 1992-1993 217. Otrin Ingrid 1981-1986 298. Flis Marija 1993-1995, 1998 › 218. Drešar Marta 1982-1982 299. Kovačič Lukner Dragica 1993 › 219. Pintar Adica 1982-1982 300. Kotnik Dragica 1993-1995, 1998 › 220. Vavpotič Alenka 1982-1983 301. Slevec Zdravko 1993 › 221. Šmidovnik Olga 1982 › 302. Štrajhar Jelka 1993-1994 , 1996 › 222. Solje Andreja 1982-1986 303. Rak Natalija 1993 › 223. Makovec Nataša 1982 › 304. Lukšić Zdenka 1994-1994 224. Šver Jože 1982-1982 305. Podboršek Simona 1994 › 225. Svoljšak Mirjana 1982-1994 306. Mazi-Golob Helena 1994 › 226. Kukanja Darja 1982-1984 307. Kregar Marjeta 1994 › 227. Šuštar Jožica 1983-1986 308. Benkovič Maja 1994 › 228. Semeja-Juvančič Mirta 1983-1986 309. Dolinar Zdravko 1994-1995 229. Gradišek Zdenka 1983-1995, 1998 › 310. Veršnik Božica 1994-1995 230. Stele Milena 1983-1986 311. Slanc Katarina 1995-1995 231. Miletić Olga 1983-1995, 1998 › 312. Šemrl Ivanka 1995-1996 232. Tomšič Marjetka 1983 › 313. Bezek Danijel 1995 › 233. Ravnjak Marija 1983-1986 314. Bizjak Metka 1995 › 234. Kukanja Darja 1983-1984 315. Koselj Veronika 1995-2000 235. Hvalič Maja 1983-1987 316. Modrijan Andreja 1995 › 236. Dežela Miro 1983-1984 317. Luznik-Škufca Tatjena 1995 › 237. Tomc Milena 1984-1986 318. Vrhovnik Mirta 1995 › 238. Orehek Marija 1984-1984 , 1985-1986 319. Maček Meta 1995-1996, 1997-1998 239. Horvat Marija 1984-1986 320. Susman Veronika 1995 › 240. Homar Antonija 1984-1991 321. Gregorčič Rajko 1996 › 241. Berlec Angela 1984 › 322. Bergant Marija 1996-1997 242. Keber Mateja 1984-1994 323. Homar Andrej 1997 › 243. Brank Zdenka 1984-1985 324. Jus Jana 1997 › 244. Hvala Frančiška 1984-1986 325. Hafner Marija 1997 › 245. Rode Irena 1984 › 326. Bevc Darja 1997 › 246. Žebavec Sabina 1984-1986 327. Jamnik Mateja 1997 ›

63 40-letnica šole Frana Albrehta

328. Škrjanc Maja 1998 › 363. Kocjanc Nataša 2001-2002 329. Torkar Marinka 1998 › 364. Krznar Marija 2001 › 330. Veličkova Milka 1998 › 365. Krušič Ida 2001-2002 331. Bajde Vida 1998 › 366. Prosen Aleš 2001-2002, 2003 › 332. Jamšek Vesna 1998-1999, 2000 › 367. Mrgole Albert 2001 › 333. Podrzavnik Marija 1998 › 368. Režonja Petra 2001 › 334. Repanšek-Tkalec Matejka 1998-2002 369. Nabernik Aleksandra 2002-2002 335. Sedušak Cvetka 1998 › 370. Vrhovnik Petra 2002-2002 336. Koleša Petra 1999-1999 371. Rusak Kastelic Anita 2002 › 337. Pollak Irena 1999-1999 372. Hočevar Janez 2002 › 338. Vidic Ema 1999-1999 373. Božič Veronika 2002 › 339. Piliček Zdravko 1999 › 374. Klokočovnik Simeon 2002 › 340. Zupančič Istok 1999-2002 375. Habjan Darja 2003 › 341. Vrhovnik Gabrijela 1999 › 376. Kališnik Mojca 2003 › 342. Friedl Marjetka 1999-2000 377. Šimenc Monika 2003 › 343. Latković Barbara 1999-2000 378. Spruk Barbara 2003 › 344. Klopčič Darja 1999 › 379. Babnik Judita 2003 › 345. Rutar Bojana 1999-2000 380. Vidmar Lidija 2003 › 346. Rutar Aleš 1999-2000 381. Šlebir Helena 2003 › 347. Ramuta Jože 1999 › 382. Erazem Urška Maja 2003 › 348. Strmšek Klavdija 1999-2000 383. Pavlič Ksenija 2003 › 349. Jurca Majda 1999-2000 350. Cebe Podržaj Lea 2000-2001 351. Mujanović Šemsudin 2000-2003 Opravičujemo se za morebitne napake. 352. Bergant Katarina 2000-2002 353. Šraj Polona 2000-2002 354. Krt Marija Katarina 2000 › 355. Drolc Ema 2000 › 356. Gorenjak Andrej 2000-2001 357. Pongrac Branko 2000 › 358. Bizjak Francka 2000-2001 359. Beganović Adila 2001-2001 360. Obleščak Nataša 2001 › 361. Potočnik Tina 2001-2001 362. Maučec Brigita 2001-2001

Kolektiv Osnovne šole Frana Albrehta v šolskem letu 2002/2003

64 40-letnica šole Frana Albrehta

Učenci, ki so končali 8. razred na OŠ Frana Albrehrta

65 40-letnica šole Frana Albrehta

Šolsko leto 1963/64 Mali Milena Novak Marija Martinc Janez Ahlin Dragomira Miklič Mirko Novak Martina Mlakar Mihaela Banič Jana Mrak Dušan Pavlič Dubrovka Muršak Boris Budau Tulij Neržima Damjan Petaci Zdenka Nograšek Jože Burja Silvester Nograšek Franc Pirc Helena Osolnik Janez Carič Zvonko Novak Marjan Pirc Ivo Pavlič Jožica Cerar Janez Osolnik Franc Pirš Ana Pirc Vladimir Cerar Jožica Perhavec Izidor Podbevšek Srečko Plahuta Martina Cvetko Marinka Pikl Helena Prešeren Marjeta Plankar Albin Dobovšek Milena Pirc Slavko Repič Mirjam Plevel Boris Dolinšek Andrej Podobnik Gregor Repnik Jožica Podbrežnik Ivanka Drolc Marija Poljanšek Helena Rode Pavla Podgoršek Vilko Gams Joško Prelesnik Anton Rokovec Justi Pogačnik Vlasta Gantar Janja Prešeren Anton Sitar Danilo Poljanšek Terezija Golob Ignac Prezelj Jože Sitar Peter Potočnik Magda Golob Majda Prusnik Dragica Sitar Stanko Potočnik Milena Golob Pavel Rauter Melanija Slabajna Mira Potočnik Silva Grintal Ivo Repše Vera Slanovec Anton Prezelj Eva Grošelj Alojzija Romšak Jurij Stele Peter Rems Tatjana Iskra Marija Rot Vojko Sušnik Anton Ribič Bruno Jeras Milan Rozman Marjan Sušnik Jana Rifel Franc Kajič Olga Rutar Alenka Šestir Mirko Romšak Janez Kavčič Leopold Sitar Danica Štefula Marija Romšak Valentina Klemenc Tatjana Sitar Sonja Šterk Lidija Rauter Mihael Kregar Vidko Skubic Janez Teršelič Dragica Sedušak Ana Krstić Dragan Spruk Marija Trampuš Tatjana Sitar Andrej Lajler Zdenka Svetic Silva Trebušak Jelka Slanovec Jože Lenarčič Zdravka Šenica Branka Urh Tatjana Slanovec Marija Mestek Milorad Štambuk Leonida Uršič Emil Slapnik Janez Mihelič Martina Tajč Zora Uršič Janez Smolnikar Anica Palma Bojan Vavpotič Milan Uršič Janko Sušnik Janez Pirc Milena Vidmar Anton Vesel Franc Svetic Dragica Pirš Cilka Virjent Ciril Virant Sonja Špur Mirna Plahuta Ana Zagoričnik Rafael Virjent Štefan Štambuk Igor Podgoršek Borut Zobavnik Ida Zaletel Majda Štirn Karol Podjed Silva Žvikart Bojan Zobavnik Danijel Štrajhar Marija Pogačar Roman Zobavnik Helena Tratnik Metka Poljanšek Vojko Šolsko leto 1965/66 Zore Tanja Trobentar Boris Ramšak Darinka Balon Peter Zorman Franc Urh Franc Rebolj Alenka Belaj Fortunat Žagar Irena Vodnan Majda Resnik Gabriel Bele Marjan Žvikart Darinka Vengust Radko Rot Vojko Benkovič Marija Vettorazzi Franc Rozmanič Vida Berlec Marija Šolsko leto 1966/67 Vidmar Ana Slanovec Darinka Berlic Anton Beč Nevenka Vidmar Franc Steklasa Bogdan Bernot Breda Begović Ljuba Vrankar Franc Svetic Franc Bernot Mojca Belec Draga Vrhovec Jožica Šnajder Helena Burja Mirica Boltar Alfonz Vrhovnik Ivana Trobevšek Darinka Cotman Terezija Burja Nada Vrhovnik Jožica Udovč Andrej Dolinšek Sonja Čeh Alojzij Vrhovnik Ljudmila Ulčar Andrej Erjavšek Stanislav Dobovšek Mirko Zabavnik Valentin Verovšek Ana Fabjan Marjan Drešar Franc Zorko Ljudmila Vrhovnik Miroslav Flerin Marija Drešar Ivanka Zupan Metka Vrhovnik Olga Gams Izidor Flerin Branko Zver Jože Zagoričnik Marija Gams Majdka Fornazarič Miroslav Žumer Frančiška Zaletel Irena Golob Milica Funa Breda Žnidaršič Mojca Gradišek Marija Gabrič Alenka Šolsko leto 1967/68 Grilc Darko Galin Rudolf Anžin Anton Šolsko leto 1964/65 Griljc Ivan Gerkman Ciril Berlic Zdravko Ahlin Zorislava Grkman Veronika Gliha Andreja Blatnik Mojca Ajdovec Milena Hančič Marjan Gole Božidar Bombač Bojan Aljaž Vojko Hribar Silviana Golob Pavel Boštic Ivan Anžin Nedeljko Humar Antonija Golob Zalka Brlec Katarina Arh Danica Jerman Alojz Gradišek Stanislav Brnot Franc Baloh Vinko Juntez Marjan Grošelj Ivanka Brnot Martina Berlec Alojzij Keržič Tatjana Hančič Milica Brulc Anica Čimžar Janez Kladnik Majda Hočevar Agica Carič Ivo Drolc Marija Klemen Janez Hribar Anton Cerar Marija Gerkman Marija Klemenc Pavla Hribar Danica Cestnik Franc Hribar Marjan Klinec Slavica Kemperle Vida Čimžar Marija Humar Anton Koren Silva Klemenc Ivan Dacar Peter Humar Marta Kosirnik Janez Knavs Francka Dobovšek Marija Humar Pavle Kosirnik Stanislav Kočar Nada Drolc Ljudmila Jeras Zdenka Les Jože Komatar Stanko Fabjan Andrejka Kiš Janja Lipovec Dušan Korošec Petronika Golob Andrej Klemenc Milena Lukan Antonija Kraševec Franc Golob Cirila Kobol Majda Matoh Stojan Kregar Ivica Golob Mihael Koritnik Zalka Mazovec Marija Kropivšek Miroslav Gorjup Miro Kovačič Jože Mihelič Joško Krstić Marija Grden Breda Kraševec Pavla Možina Alenka Lebar Milena Grilc Marjan Lavrinc Danica Nograšek Franc Letnar Nežka Habinc Lidija Letnar Anica Nograšek Janez Mali Branka Hočevar Anica Makovec Metka Novak Janez Mali Martin Hočevar Marija

66 40-letnica šole Frana Albrehta

Hribar Branka Žagar Danilo Ravnikar Jože Mihelič Anton Humar Mira Žagar Milena Resnik Sanislav Mlakar Janez Irt Nadja Žavbi Slavica Rifel Alojz Možek Marta Iskra Tonček Žniderič Janez Romšak Danijel Mušič Mira Jeras Milan Romšak Lidija Novak Marija Jerman Ana Šolsko leto 1968/69 Rožanc Natalija Ocvirk Jože Jesenko Tatjana Ahlin Vesna Rutar Matjaž Orešnik Franc Kališnik Jožica Balantič Marija Sedušak Branko Osenar Stanislav Klemenc Štefka Beč Zdenka Senožetnik Milena Osolnik Danica Kodra Marjan Begović Milan Sitar Marija Pančur Justina Kolarič Andrej Belec Boris Skubic Branko Pančur Sonja Končnik Dušan Benkovič Sonja Suhadolc Zdravko Pavlič Antonija Koritnik Jožefa Bergant Marija Suhoveršnik Angela Pestotnik Cvetka Kos Meri Marija Božič Zdenka Sušnik Cita Pestotnik Franc Kosirnik Ljubomir Brulc Marija Svetek Staš Plankar Sonja Kotnik Jana Burja Frančiška Svetic Karel Podbreznik Zdenka Kotnik Rudi Burja Mira Svetlin Jožica Pogačar Bojan Kovačič Vitjan Cof Majda Šest Vera Potočnik Miroslav Kramar Vitomir Crnkovič Stojan Šmit Nikolaj Prelesnik Florijan Kropivšek Marija Čarič Silva Štebe Irena Repnik Silva Letnar Dušan Čebular Matevž Štefančič Marija Rode Milena Maček Milena Čeh Valerija Štefula Angela Romšak Miroslav Mavsar Marija Čevka Ana Šunkar Bojan Rutar Marko Mazovec Jožef Demšar Ankica Šunkar Joško Serša Pavel Mihorič Zdenko Djuraševič Borut Terglavčnik Franc Sitar Božidar Milićević Tamara Flerin Karel Ulčar Peter Sitar Cirila Možek Andreja Grkman Marjeta Urankar Mira Slaviček Ivan Nemec Majda Holcar Vojko Urbanija Miro Slaviček Zvonko Nograšek Maks Hotujec Dadica Uršič Dragica Spruk Dragica Nose Jožko Hribar Olga Vadnau Marijan Sušnik Pavla Novak Danica Iskra Andrej Verlinšek Antonija Šepec Miha Novak Mirko Iskra Ema Voljkar Valerija Škratek Anica Orehek Terezija Iskra Ida Vrankar Marjan Šteblaj Irena Osolnik Ivana Jagodic Majda Vrhovnik Marjan Šunkar Janez Osolnik Justinka Jakša Roman Vrhovnik Monika Šuštar Sanislav Ozvatič Antonija Jemec Bogomir Zajc Srečko Toman Franc Pestotnik Srečko Jeras Branka Zamljen Jerneja Tomašič Dragica Pirc Branko Jereb Doroteja Zobavnik Janez Ulčar Borut Pirc Jožica Jereb Terezija Zobavnik Karolina Ulčar Janja Podgoršek Janez Kalan Rajko Zobavnik Marija Uršič Jožica Podjed Marta Kališnik Peter Zore Nada Vavpetič Silva Potočnik Mija Kemperle Franc Zupan Borut Vidic Franc Pregl Danica Kemperle Marija Zupan Milan Vozel Andrej Prelesnik Majda Kladnik Avguštin Žavbi Ciril Vrankar Branimir Prešeren Milan Kočar Jože Žibert Stanislav Vrankar Marija Repanšek Lidija Kodra Silva Vrhovec Dušan Repnik Stanko Kordež Vili Šolsko leto 1969/70 Vrhovnik Mojca Ribič Majda Korošec Marija Ahčin Irena Zabavnik Gabrijela Rožanc Stanislava Korošec Nada Andrejaš Cvetka Zavasnik Mirjan Rožman Silva Košalin Helena Andrejka Gregor Zika Helena Sitar Darinka Kralj Srečko Bergant Franc Zlatnar Stane Sitar Majda Kralj Vojko Bič Milena Zobavnik Milan Sitar Milenka Krempl Branko Boltar Tatjana Zore Rudolf Spruk Milena Kropivšek Emil Burja Izidora Zveržina Marica Spruk Slavka Kvas Bogomir Capuder Vojko Zveržina Štefka Starovasnik Štefanija Lanišek Mihaela Cvirn Vida Žavbi Doroteja Svetic Olga Lipičnik Miroslava Čehun Silva Žavbi Ivica Šimenc Erna Lužnik Milena Čevka Anica Šimenc Franc Martinc Franc Dragar Marjan Šolsko leto 1970/71 Šlebir Vlasta Martinjak Jelka Golob Andreja AhčinBranka Štupar Miran Matoh Tatjana Habjan Marko Ajdovec Olga Tomelj Andrej Mihalj Stojan Homšak Marija Albreht Mirjam Tomič Ljiljana Mlakar Florijan Hrast Adrijana Balantič Milenka Travnik Ludvik Močnik Danica Humar Dušan Benkovič Zvonko Trobevšek Adi Nose Majda Humar Mihaela Breznik Miroslav Trobevšek Frančiška Novak Franc Hvalič Sonja Brezovački Marija Trobevšek Marija Novak Lidija Ivanetič Igor Bunič Zoran Urankar Marija Novak Marija Jerman Milan Crnkovič Darko Urankar Marija Novak Olga Jež Janez Čevka Branka Uršič Olga Osolnik Edvard Kajič Boris Dobovšek Ema Vidmar Valentin Perne Jožica Klemenc Marija Dolinšek Stanislava Vošpernik Vanja Petek Cvetka Kobol Veronika Erdani Mirko Vrhovnik Anica Petek Dušan Komatar Milenca Erjavšek Gordana Vrhovnik Anton Pirc Nada Kosmatin Miroslav Exler Antonija Vrhovnik Mihaela Plahuta Franc Kotnik Marija Flisar Leopold Zika Jože Podbevšek Andrej Kozjek Miran Fujan Brigita Zlatnar Alojzij Podgoršek-Crljenič Darinka Kregar Dušan Gams Silva Zobavnik Alojz Podobnik Marija Kregar Helena Gams Štefi Zobavnik Janez Požek Nada Kukanja Emil Gobec Bojan Zobavnik Janez Pregled Marija Lanišek Alojz Golob Ida Zupan Franc Prelesnik Marinka Lanišek Cvetko Gorjup Marjan Zveržina Anka Prodnik Andreja Mencinger Breda Grabnar Albin

67 40-letnica šole Frana Albrehta

Guzej Vinko Sedušak Ivan Oražem Frančiška Kirn Jurij Hančič Marinka Sitar Agata Osolnik Ivana Kladnik Ivana Homar Bogdan Slanovec Doroteja Osolnik Ivan-Janez Klančar Branko Homar Jože Slanovec Ksenija Pančur Alojzija Klanšek Marija Hribar Alojzija Spruk Božidar Petaci Branko Klemenc Mirko Hribar Andrej Spruk Erika Petek Dušan Klemenc Sonja Hribar Franc Spruk Frančiška Petek Milena Klobčar Franc Hribar Janka Stanjko Ivica Petek Milena Komatar Anton Hribar Lovrenc Stankovič Marija Petkovšek Janja Komatar Janez Hribernik Cvetka Stare Stanislav Pirc Darja Komatar Srečko Humar Heda Steklasa Karmen Pirš Frančiška Koretič Marija Ivančič Bojan Stele Milan Plahutnik Tatjana Korošec Branka Jamnik Marta Suhovršnik Janez Plevel Janez Korošec Martin Jamšek Nada Šest Viktor Podbelšek Anton Kozjek Urška Janežič Vekoslav Šimenc Vida Podbrežnik Igor Koželj Božislava Jazbinšek Irena Škrjanec Zdenka Pohlin Marijan Koželj Jožko Kirn Štefan Šmidovnik Aleksandra Poljanšek Bogdan Kranjec Drago Kladnik Jožefa Šnajder Marija Poravne Branka Kregar Dušanka Kladnik Marjan Šorn Maksimiljan Potokar Andrej Kvas Igor Klemen Domine Štrajhar Roman Ramšak Terezija Leskovec Roman Kočar Ida Šunkar Milena Ravnjak Darinka Letnar Sonja Kolarič Vojko Tisaj Dragica Repanšek Srečko Mali Darinka Komatar Anton Tomšič Riharda Repič Marjan Matičič Mirjana Koncilja Marta Tonin Dragica Rosec Zdenka Matjašič Veronika Koželj Branka Tonin Nada Skalar Monika Movern Martin Koželj Jože Tratnik Eva Smešnjavec Avgust Narad Marjan Krehlič Sonja Trauner Albina Spruk Miriam Novak Irena Krumpestar Dušan Urankar Mihaela Sušnik Frančiška Orehek Dušan Kukanja Ernest Urh Darko Šmidovnik Mira Osolnik Vlasta Lanišek Ivanka Vavpetič Lado Štrajhar Dušan Osredkar Irena Letnar Miroslav Vavpetič Tatjana Štupar Marija Peperko Mojca Loboda Janez Vehar Ana Tičar Majda Petaci Cilka Loboda Marja Virjent Rozalija Tisaj Vida Petek Slavko Lukan Ivan Vrankar Marjan Treven Sonja Peterlin Marija Majer Ferdinand Vrhovnik Anton Tušek Tatjana Pintar Nada Mali Jožef Vrhovnik Franc Vogrin Anica Pipan Zdenka Markuš Lilijana Vrhovnik Janez Vrhovnik Marjan Planinc Lojzka Marolt Jožica Vrhovnik Mojca Wahl Miloš Podbelšek Nada Martinc Darinka Zabavnik Rozalija Zobavnik Marija Podbevšek Dušan Matjašič Marta Zabrič Rastislav Zobavnik Peter Potočnik Zvonko Mavser Slavko Zamljen Vesna Zupanc Anton Prešeren Bogomir Mlakar Tatjana-Julijana Zarnik Marija Primožič Primož Mlakar Veronika Završnik Zlato Šolsko leto 1972/73 Rak Olga Movern Milena Žagar Boris Ambrožič Stella Reisner Matjaž Osolnik Marija Žagar Dušan Baloh Igor Ropas Ivanka Pančur Helena Železnik Roman Benda Branko Rozmanič Marinka Perčič Marjeta Žmavc Irena Bergant Majda Sitar Mira Perne Marinka Berginc Darko Slapnik Jurij Petaci Frančiška Šolsko leto 1971/72 Berlec Janez Slapnik Marija Petek Magdalena Andrejka Nežka Bernot Mihaela Spruk France Petrič Slavka Balantič Lojze Bratovž Maja Spruk Ivan Pirc Slavka Berginc Marjan Brulc Breda Steklasa Bogomir Pirš Marija Bernot Ivana Cizej Jure Stele Janja Plahuta Helena Bitenc Milena Cukljati Ljudmila Sušnik Dušanka Plemeniti Marjan Blatnik Eva Černivšek Marija Svetec Bogdan Plevel Ivo Borščak Nebojša Čevka Marija Škrinjarič Ksenija Podbregar Miroslava Burja Stanislava Čimžar Viktorija Štebe Sonja Podgoršek Blaž Ftičar Anton Ftičar Marija Štros Miran Podjed Stanislav Golob Miroslav Gantar Samo Štupar Nada Podlipnik Breda Golob Mojca Gladek Milan Tičar Viljem Pogačar Boštjan Gradišek Felicijana Golob Jelka Tomelj Stanko Poličnik Milena Holcar Daniel Gradišek Ema Tomšič Tatjana Poljanšek Janez Homar Anica Grašič Andrej Torkar Marjan Poljanšek Jožica Hribar Silva Grzinčič Mitja Trdin Marijan Potočnik Bogomir Humar Jože Hočevar Breda Urankar Sonja Potočnik Rado Jamnik Dragica Hočevar Marija Urh Marijan Potokar Judita Keržič Mitja Homar Silva Vidmar Majda Prešeren Janez Kirn Marija Hrast Igor Vinšek Jana Radej Roman Korošec Andrej Hribar Ema Vrhovec Ljuba Ramšak Anica Korošec Zvonko Hribar Franc Zajc Mitja Ravnikar Ivica Kotnik Jože Hribar Marjan Zobavnik Ivanka Reisner Alenka Koželj Stanko Hribar Mojca Zobavnik Marija Rems Alenka Krušič Erika Hvale Milena Zorc Bojana Rems Marija Letnar Irena Iglič Zdenka Zorc Olga Repanšek Janez Lužar Andrej Iskra Mojca Zupan Stanko Resnik Ana Malovrh Mojca Iskra Pavel Zupanc Dušan Resnik Mira Marinko Frančiška Jemec Boris Rode Darinka Mihelič Jožko Jerin Janez Šolsko leto 1973/74 Romšak Jože Mlakar Roman Jež Branislav Bavdek Ljubica Rozman Boris Možek Andrej Kajnih Anton Beč Alenka Rožman Milojka Novak Marjan Kalan Vojko Benkovič Janez Sedmak Rudolf Ogrinec Martina Kališnik Jože Bernot Marija

68 40-letnica šole Frana Albrehta

Bičanič Mira Resnik Jože Jazbinšek Marko Traven Marjan Blažinčič Ivan Rihter Nika Jeglič Jože Trebušak Rudi Brnot Draga Ropas Miihaela Jerin Marjan Vidic Valerija Burja Srečko Rostan Tomislav Jesenik Ksenija Vidmar Roman Capuder Branko Ručman Janez Jurač Pavel Volkar Janez Cverle Miro Rutar Dušan Juvan Alenka Vrankar Marija Čarič Božena Savinšek Roman Kališnik Franci Vrhovnik Anton Černevšek Stanislav Selko Anton Kališnik Magdalena Zobavnik Stanislav Dolenc Sonja Slapar Branko Kemperle Jože Žurbi Branko Drolc Alojzij Slapar Jožefa Klemen Magdalena Erdani Janez Slapar Jurij Klobčar Janez Šolsko leto 1975/76 Flis Maksimiljan Slapnik Anton Kočar Karel Ajtnik Marjan Flisar Eva Slapnik Milena Kočevar Stanka Balantič Cveto Galin Anton Sodnik Stanislava Komatar Dušan Balantič Nevenka Golob Adrijana Spruk Ema Kotnik Bojan Balantič Silvo Golob Janez Stele Franc Kotnik Mihaela Benkovič Marjeta Golob Marjeta Stele Kazimir Koželj Frančiška Bergant Mirko Grkman Janez Stopar Majda Koželj Peter Berlec Marko Hančič Janez Šarc Dragica Krumpestar Brigita Bernot Štefanija Hrastovec Milena Šibanc Olga Leban Emil Bičanič Branko Hribar Matjaž Škofic Mira Letnar Andrej Brnot Marjeta Humar Andreja Šmidovnik Marjan Letnar Valerija Brnot Rudolf Humar Jana Špenko Anton Lukan Tea Brolih Uroš Humar Marjeta Šunkar Urška Luštrek Janez Čeplak Marko Jamšek Bogomil Travnik Andrej Lužar Dušan Černevšek Jelka Jašovec Jolanda Ulčar Marija Lužovec Franc Desnica Dušanka Jeras Stanislav Urankar Marija Mali Darja Dolenc Janez Jerin Sonja Vehar Sonja Mali Franc Džakula Maja Jerman Regina Vidmar Irena Matičič Vincenc Flis Leopold Jesenik Dušica Vrhovnik Jože Matjan Janko Glazer Boris Jurjevec Bernarda Vrhovnik Marija Mestek Vesna Golob Katarina Kepec Bojan Vrhovnik Vera Močnik Stane Grabovac Mira Klembas Jure Vrtačnik Roman Možek Mihaela Grčar Romana Klemen Štefka Zabavnik Andrej Novak Andreja Holcar Florjana Klemenc Julija Zajc Stanko Novak Miroslav Homar Valentin Kočevar Helena Zobavnik Bojan Ogradi Marjeta Hribar Aleksander Kokalj Valerija Zobavnik Janez Okorn Anica Hribar Branko Komatar Marjan Zobavnik Stanislav Omovšek Marijana Hribar Darko Korat Ema Zobavnik Tine Oražem Darko Hribar Zoran Korbar Vilko Zore Janez Pančur Marjan Istenič Danijel Korošec Matjaž Zore Ksenija Perčič Rado Jagodic Branko Kosirnik Marija Zore Milojka Pibernik Cecilija Jamnik Bojan Košir Franci Zupan Niko Pibernik Stanislav Jašovec Branko Kovač Zlatko Žagar Alenka Podgorelec Vito Jašovec Cirila Kraševec Irena Žagar Branko Podmiljšak Tatjana Jeglič Simon Krehlič Ivana Žagar Tatjana Podobnik Danilo Jelnikar Marjana Krznar Anica Železnik Valerija Pogačar Mirjam Jerman Anton Lampič Egidij Žniderič Marjan Pohlin Bojan Jerman Franc Lesjak Metka Žniderič Milan Pohlin Cvetka Kirn Martina Lužovec Martina Poljanšek Albin Kladnik Ivo Mandič Milomir Šolsko leto 1974/75 Poljanšek Dušan Klemen Mirko Mavrič Milan Ahčin Stanka Poljanšek Marija Klemenc Sečko Mejač Stane Albrecht Marjeta Potočnik Bojan Komatar Marija Miholjevič Ksenija Bajželj Smiljana Potočnik Marjeta Koncilja Irena Movern Franc Balantič Anton Pramenko Esad Korošec Darko Ocvirk Albina Benda Janez Prešeren Tomaž Korošec Ludvik Omovšek Ema Bergant Marjan Rems Andreja Korošec Mojca Osolnik Marko Bertoncelj Ema Rems Verica Kos Viktorija Osolnik Stanislav Camlek Helena Resnik Lucija Kotnik Srečko Osolnik Vladimir Capuder Rudolf Rokavec Marko Kovačič Zlata Pančur Majda Cimprič Ignacij Romih Miroslav Koželj Marta Pančur Vinko Cipot Dragica Romšak Jože Kranjec Darja Peterlin Nada Dolenc Peter Rosec Boris Kukanja Darja Petkovšek Romana encan Nedeljko Sedušak Veronika Kurbus Miran Pinčič Boris Gerželj Vesna Sikošek Daniel Lanišek Marjeta Pinterič Barbara Gobec Saša Slanovec Milena Lanišek Sonja Pirš Tonček Golob Franc Slatnar Vladislav Lanišek Sonja Podbevšek Julijana Golob Marjeta Smolnikar Tomislav Lanišek Vladimir Podgornik Ivan Gostič Dušan Spruk Emil Lenarčič Nuška Podobnik Polonca Grbec Olaf Spruk Jernej Leskošek Tatjana Pogačar Matjaž Grden Jana Stankovič Samo Makše Melita Pohlin Boris Haler Mira Stele Marjetka Mandekič Marija Potočnik Tomaž Holcar Franc Svetic Dragica Marič Marija Prešeren Majda Homar Darko Šinkovec Dušan Marinko Štefka Primc Lilijana Homšak Vera Škalič Veronika Marolt Branko Primožič Matjaž Hribar Anica Škrjanc Irena Marolt Peter Razdevšek Helena Hribar Danijel Šmidovnik Anton Martinc Milena Repanšek Peter Hribovšek Anton Šoštarič Milena Matičič Andrej Repanšek Tatjana Hrovat Mirjana Štefula Tomaž Medved Elizabeta Repnik Irena Huič Aleksander Švajger Vesna Mihelič Ema Repovž Ivan Iskra Pavla Terbovšek Peter Močnik Miran Resnik Anton Janić Renata Tomšič Darko Močnik Štefka

69 40-letnica šole Frana Albrehta

Motnikar Vladimir Borec Marija Ocepek Stasja Desnica Milan Narat Marija Boštic Ciril Okorn Alenka Dobrovoljc Darja Nastran Mojca Boštic Metod Osolnik Smiljan Dolar Dragan Obolnar Helena Brlec Bernarda Pančur Karmen Dolenc Marko Ocvirk Darja Brlec Emil Pestotnik Tatjana Drašček Miroslav Oražem Luka Brnot Janez Petek Marjan Drolc Dragica Osolin Vilko Brojan Janko Pirc Ada Ftičar Helena Osolnik Brigita Capuder Marija Pirc Janez Golob Andrej Osolnik Danica Chiapolini Janez Plesec Boris Golob Darko Pančur Poldka Cipot Mira Pogačar Andreja Golob Helena Pečevnik Andrej Černjavič Janko Poljanšek Irena Grabnar Tatjana Petek Bojan Djermanovič Nenad Potočnik Jožica Grčar Miran Pevec Valentina Dojčinovič Dušan Pramenko Mujo Grilj Aleksandra Pevec Zvonka Dolenc Sonja Radulović Srećko Griljc Mateja Pikl Nataša Dolenec Alenka Razdevšek Matej Grkman Milan Pintar Adica Flerin Andrej Rener Roman Grošelj Pirc Mojca Flis Valerija Resnik Tomaž Anton Plahutnik Anton Gerželj Majda Rode Vida Hočevar Ksenija Podbevšek Maja Golob Greta Rom Slavica Hočevar Milan Pogačar Stanislava Golob Irena Romšak Zdenko Hočevar Zdenka Pohlin Marjan Golob Milan Ropas Majda Homar Breda Poljanšek Boris Gorjup Andreja Sedmak Franci Iskra Jožef Poljanšek Jožica Grašič Marija Semprimožnik Mirko Ivnik Bojan Rak Ana Grašinar Marko Simeunović Boško Jagodic Andrej Rihter Branimira Grkman Angela Slapar Jožica Jagodic Marija Robežnik Matjaž Grkman Matjaž Slapar Jurij Jagodic Roman Romšak Bernarda Grudnik Dušan Slekovec Roman Jagodic Sonja Rutar Darja Hančič Tatjana Slevec Olga Jenko Romana Rutar Nives Hančič Vido Spruk Darja Jereb Majda Sitar Dušan Horvat Samo Spruk Erna Jerman Marjan Skoporc Zinka Horvat Sandi Spruk Marija Kamin Mojca Slapar Robert Hribar Aleksander Stanič Vladimir Kavaš Stanislav Slapnik Angela Hribar Janez Stele Milena Kepec Mirko Slapnik Rajko Hribovšek Mihael Sušnik Ksenija Kirn Ana Slevec Franc Hrovat Sandi Sušnik Nataša Kočar Jana Smešnjavec Frančiška Humar Ada Šarec Majda Koderman Klavdij Spruk Marija Jagodic Peter Šavelj Mojca Komatar Alojzij Stražar Jože Jakin Janez Šimenc Franci Končnik Andrej Strojan Branko Jeglič Andrej Štupar Ema Korbar Bernarda Suhadolc Miro Jeras Branko Štupar Helena Koretič Alenka Sušnik Nives Jerman Vilma Štupar Roman Kovačič Sonja Šarec Anton Jesenik Maja Šuklje Milan Koželj Andrej Šimenc Nives Jukič Tomislav Tičar Bojan Koželj Marija Špenko Helena Kavčič Franci Tolf Andreja Krt Marta Štefin Janko Keber Mateja Traven Viktor Lanišek Marija Štritof Franci Kelava Marjan Trobevšek Igor Lap Marija Šubelj Veronika Klanšek Justin Turkalj Ksenija Leban Edo Šuštar Anton Klemen Pavle Urh Stanislav Livakovič Zlata Teran Kristina Klemenčič Vojko Uršič Miran Malenšek-Ambrožič Mirijam Tisaj Ružica Kočar Irena Uršič Mojca Markovič Marko Traven Janez Kokalj Alberta Vinšek Helena Mastnak Stanko Traven Tatjana Kolenc Majda Vombergar Jernej Matičič Franc Trebušak Marta Komatar Antonija Vrankar Lilijana Mestek Boris Tršinar Alenka Komatar Franc Vrankar Rafael Mihelič Marija Urankar Branko Komatar Ivan Vrhovnik Anica Miholjevič Sandi Us Miran Kos Ivan Vrhovnik Veronika Mlakar Marija Vavpotič Alenka Koželj Mojca Vukmir Breda Močnik Marinka Veber Janez Krt Andreja Zabavnik Marta Moljk Valentin Vidmar Mavricij Krušič Viktorija Zdravič Sonja Novak Vasilij Virjent Nada Lah Brigita Zlatnar Marija Ogorevc Mojca Vodlan Martina Lavrič Boštjan Zver Neža Olaj Tatjana Vogrin Albin Lenarčič Tomaž Žagar Edita Omovšek Andrej Volčanšek Marko Lesjak Breda Žagar Vida Omovšek Igor Vugrinec Franci Letnar Jožef Žavbi Vladimir Osolnik Marija Zabavnik Jože Letnar Lidija Železnik Mitja Osolnik Olga Zajc Robert Letnar Marko Železnikar Marija Pangeršič Tatjana Zupan Bojan Magyar Silvester Žurbi Roman Pavlič Vida Zupančič Bojana Mali Darinka Pečečnik Tatjana Žavbi Mira Marinko Drago Šolsko leto 1977/78 Pestotnik Milena Železnikar Jožica Matičič Sašo Ambrož Ferdinand Peterlin Branko Matjan Darko Balantič Jožica Peterlin Marta Šolsko leto 1976/77 Matjan Vojka Belina Natalija Petje Darinka Agapito Evgen Mejač Tončka Benda Roman Petrič Dušan Artiček Jure Micev Slavica Benkovič Anica Pibernik Magda Babnik Matjaž Mihajlov Branko Bergant Mojca Piliček Dušan Bajde Srečko Mihalj Zoran Berlec Karmen Pinterič Janez Balantič Andrej Milivojevič Mira Bole Tanja Plahuta Štefan Balantič Viktorija Mišič Rado Borec Janez Podbrežnik Branko Beloševič Rafko Močnik Rudi Brulc Irena Podjed Jurij Benkovič Karmen Narad Olga Cmiljanič Mirjam Pogačar Tomaž Bergant Jana Novak Milena Čeplak Mojca Polajner Branka Bergant Matevž Novak Stanislav Černjavič Simona Popit Marko

70 40-letnica šole Frana Albrehta

Pungertar Srečko Drolec Jerneja Tekavčič Zdravko Laharnar Mojca Rajh Mirjana Erjavšek Peter Traven Jože Lampret Vanda Rakoš Roman Fischer Igor Trobevšek Valentina Lamprič Mitja Rakovič Kemal Glazer Ljubica Urankar Peter Lanišek Andreja Rener Stanko Golob Danilo Vavpetič Tatjana Ličen Jasna Repič Sašo Golob Gabrijela Videc Andrej Ložar Roman Repnik Marinka Golob Ksenija Vidergar Srečko Majdič Marko Rezar Franc Golob Rajko Virant Jelka Mali Robert Rode Ciril Golob Stanislav Voljkar Renata Mali Tomaž Rode Nuška Goričan Viktorija Volkar Anita Mandič Milomirka Roglič Nada Gorjan Vanda Vremšak Boris Markovič Branka Romšak Terezija Grabovac Dušanka Vrhovnik Janez Matjan Darka Rutar Lidija Griljc Boštjan Vrhovnik Marko Mavrič Branka Rutar Maja Hauptman Toni-Anton Vrhovnik Nada Mavrin Ida Savinšek Nada Homar Jelka Vrhovnik Valentina Merčun Andreja Semprimožnik Sonja Horvat Ervin Vugrinec Andrej Mihelič Samo Sikošek Edvard Hribovšek Andrej Zlatnar Tatjana Miličević Gordana Skoporc Alenka Huič Zvonimira Žagar Darinka Mirnik Lidija Slabe Anamarija Jakin Simona Mlakar Igor Slabe Tatjana Jarc Rok Šolsko leto 1979/80 Močnik Irena Slatnar Marija Jelnikar Andrej Andič Aleš Može Breda Smolnikar Janez Jerin Edvard Anželj Boris Obolnar Frančišek Smolnikar Tatjana Jurač Jože Babnik Alenka Okorn Leonida Spruk Franci Jurjevič Igor Balantič Bojana Okorn Leonida Spruk Janja Keber Polonca Balantič Janez Osolnik Barbara Stanjko Ida Komatar Tomaž Berlec Andrej Pančur Brigita Šesek Nataša Koritnik Igor Berlec Bojan Pančur Erika Šinkovec Erika Korošec Helena Boštic Tomaž Pančur Janez Škorjanc Janez Kosmatin Ciril Brunšek Iztok Pavlič Edo Škrabajna Stanislava Kotnik Marko Dautović Zlatko Peperko Edvard Šoštarič Franc Kotnik Pavle Desnica Dragan Petek Nada Štritof Cilka Kozjek Alenka Devetak Albert Pinčič Marko Šuklje Igor Koželj Tatjana Dolinšek Marjan Pinterič Mojca Švajger Boris Kramžer Barbara Drovenik Sonja Plahutnik Breda Teran Ivanka Krošelj Peter Erjavšek Drago Plevel Emil Tomšič Rajko Krt Olga Fišer Danica Podjed Nada Traven Franci Kržin Tatjana Gobec Janja Pogačar Jože Trobevšek Nuška Kudelić Sevdalinka Golob Damjan Pohlin Stanislav Turkalj Robert Kurbus Borut Golob Irena Poljanšek Franc Tušek Igor Kvas Robert Golob Mateja Poljanšek Mateja Urankar Anton Lap Jože Gorjan Ivan Ponikvar Barbara Uršič Branko Mali Olga Gorjup Irena Potočnik Franc Veršnik Lenka Matjan Mitja Grabovac Branislava Pramenko Zina Vidervol Darja Matjašič Tomaž Gradišek Dušan Praper Jasna Vidmar Greta Mihelič Tatjana Grkman Valentin Puketa Snežna Vinšek Franc Miholjevič Lea Grubar Irena Rak Dušan Vrhovnik Boštjan Motnikar Barbara Hajdinjak Samo Rams Matjaž Vrhovnik Branko Muharemovi Nazmij Herle Robert Rihter Janja Weber Jelka Nograšek Helena Hočevar Edvarda Rihter Roman Zajc Roman Novak Barbara Hočevar Srečko Romšak Založnik Polonca Novak Štefka Hribar Hedika Gertruda Zupančič Romana Ogrin Ema Hribar Peter Romšak Sonja Žagar Marija Ogrin Milan Hribovšek Damijan Ručman Tadeja Žebavec Sabina Ogrinec Maja Hvala Darija Sabljakovič Edo Žebovec Emil Pančur Ema Jagodic Andrejka Savinšek Milan Železnikar Peter Pavič Olga Jaklič Aleš Simičak Metod Železnikar Zofija Peterlin Olga Jančič Tadeja Slabajna Melita Podgornik Metka Jeras Marija Spruk Mihela Šolsko leto 1978/79 Podjed Tomaž Jeretina Janez Stele Vladimir Ajtnik Mihael Podobnik Janez Jerman Tatjana Stojkovič Robert Ambrož Peter Prelog Božidar Jurjevec Marija Šetinc Bibijana Andrejka Emil Radej Brigita Jurjevič Mirica Šimenc Franc Artiček Daniel Ravnikar Jolanda Justinek Igor Šimenc Maksimiljan Bajde Marta Rems Metod Juvan Robert Škerjanec Vanja Balantič Brigita Repnik Matjaž Kadunc Martina Štrajhar Olga Balantič Janja Ribaš Matjaž Kajba Marija Štupar Marija Benkovič Roman Rifel Andrej Kališnik Rok Šubelj Marija Bergant Irena Romšak Matija Kastelic Suzana Šurk Ksenija Berlec Martin Rozman Jana Kavaš Sonja Terbovšek Simon Berlec Sonja Rutar Stanka Kern Milena Tonin Jožica Berlec Sonja Skok Edvard Klanšek Franc Tratnik Martina Bevc Jožica Slapar Peter Klemenc Irena Trobevšek Andreja Božič Smiljan Smolnikar Robert Klemenc Romana Turk Nataša Bratina Nataša Stanič Sanja Kocijančič Darijan Uršič Drago Brelih Marjeta Steklasa Nataša Koderman Stana Uršič Franc Brnot Feliks Stele Štefan Kompan Marjan Vengust Martin Burja Mojca Šavelj Tatjana Koritnik Anton Verbole Alenka Capuder Veronika Šerbel Miran Košir Marinka Veršnik Irena Dolenc Branka Štangelj Mateja Koželj Cecilija Veršnik Martina Dovič Bojan Šurk Igor Krempl Irena Videc Marjana Dragan Bernarda Šurk Sabina Krt Ambrož Vidergar Vid Drolc Darko Šuštar Tadeja Krt Ema Vrankar Roman

71 40-letnica šole Frana Albrehta

Vrhovnik Božislava Magerle Ida Žabkar Ksenija Pušnik Julija Vrhovnik Ljudmila Matičič Davorin Žagar Marko Rajh Andrej Vrhovnik Martin Matjan Marko Žagar Matjaž Rebolj Radovan Vrhovnik Milan Matjan Roman Železnikar Anica Recek Zdenka Zajc Karla Matjaž Branko Železnikar Rezka Repnik Janez Zobavnik Franc Mihelič Lilijana Žunkovič boštjan Ribaš Janja Zore Anita Mikolič Lidija Rifel Marjeta Zore Tomaž Mikuš Matjaž Šolsko leto 1981/82 Robežnik Uroš Zupančič Borut Milivojevič Mile Andrejaš Leon Rode Ema Zver Janez Milolaža Vanda Benkovič Niko Rutar Aleksander Železnik Marko Mlakar Rozalija Berlec Dušan Rutar Mojca Mlinar Miklavž Bevc Dragica Sekavčnik Barbara Šolsko leto 1980/81 Močnik Igor Bič Matija Sitar Ivan-Ivo Ambrož Valerija Muhič Marjeta Božič Marija Skok Aleš Balantič Branko Muradbašič Hasan Burja Jerneja Slabe Aleš Balantič Erika Narat Jana Cipot Marjan Slana Boris Balantič Roman Nikolić Vesna Čebulj Alenka Slapar Milan Balantič Terezija Oblak Irma Černevšek tomaž Slapnik Branko Baloh Sonja Ogorevc Igor Čibej Damijan Spruk Marko Bele Edo Ogrinec Aleksander Dacar Tatjana Steklasa Vladimira Belina Karmen Osolnik Andrej Debevec Mojca Stojkovski Slobodan Benkovič Marjan Osolnik Peter Dorčič Robert Sušnik Aleksander Bergant Zdravko Pančur Marija Drašček Bojan Šarec Marko Berlec Franc Pavlič Stanislav Drolc Jože Škofic Jurij Bernot Miroslav Petek Branko Feržan Soraja Šoštarič Miran Bertoncelj Emil Pibernik Mitja Galičič Anamarija Šteriekar Igor Bohte Rok Pirc Mateja Golob Marko Štupar Veronika Božič Darko Plahutnik Mira Golob Mirko Šurk Mojca Brlec Cvetka Plesec Karmen Golob Mojca Šuštar Darja Capuder Alenka Poljanšek Stanislava Golob Monika Tomšič Nadja Crnkovič Milan Pustoslemšek Stanko Gorše Bogomir Tonin Franc Cvijanovič Peter Ravnikar Karli Grašič Marjan Trobevšek Irena Dacar Alojzij Repnik Franc Hace Urška Trobevšek Urška Dernič Tomaž Ritar Dijana Horvat Dunja Učakar Darinka Devetak Marjan Roginič Biserka Hribar Gregor Urankar Mojca Dobrovoljc Alica Romšak Eva Hribar Jože Urankar Mojca Dolinšek Franc Ropas Andrej Hribar Mihael Uršič Lidija Drolc Darko Rozman Silvo Hribernik Jože Uršič Martina Džakula Lucija Rudić Dragan Hrovat Tatjana Uršič Mojca Friedl Boštjan Rutar Andrej Hvale Olga Us Helena Gašperlin Dušan Sadjak Iztok Jagodic Margareta Uskokovič Emil Golob Primož Sakulac Alan Jaklič Janez Vavpotič Helena Golob Robert Sanabor Mirko Jamnik Mojca Vavpotič Nika Golob Tomaž Sedušak Matjaž Jereb Aleksander Vengust Breda Grbec Petra Sedušak Matjaž Jerin Dušan Vidmar Andrea Grkman Milka Sekavčnik Helena Jurjevič Zora Vrankar Maja Grošelj Igor Slapar Veronika Kališnik Mateja Vrhovnik Andrejka Grudnik Mojca Slapnik Srečko Klemenc Dragica Vrhovnik Tomislav Hace Pavla Steklasa Marko Klemenc Janez Vukmir Andrejka Hančič Marko Stele Lili Kobilšek Pavel Zajc Nataša Hočevar Jože Stele Polonca Kočevar Robert Zlatnar Branka Hodalin Srečko Škofic Mateja Komatar Andrej Zobavnik Igor Holcar Veronika Škorjanc Aleš Komatar Marko Zore Aleš Hribar Andrej Škrinjarič Marko Koncilja Gregor Zorman Metka Hribar Marjeta Špenko Branko Korošec Suzi Zupančič Andrej Hribovšek Jana Štrajhar Frančiška Kosec Mihael Zupančič Jože Humar Tatjana Štrajhar Mojca Krt Helena Žebaljec Mojca Jagodic Martina Šuštar Bojan Laharnar Mojmir Jakomini Marta Tabaković Refika Lanišek Alenka Šolsko leto 1982/83 Jančič Renata Tekavčič Branko Lanišek Roman Bajde Silva Jeglič Greta Trdin Janja Lavrič Peter Balantič Bernarda Jeglič Roman Ulčar Barbara Leskovec Marija Balantič Franci Jegovnik Miroslav Ulčar Mateja Marolt Matjaž Balantič Saša Jenko Alenka Urankar Brigita Matjan Anton Belak Mojca Juhant Martina Urankar Ema Mavrin Marija Belavič Anton Jurjevič Valerija Uršič Marjan Medmeš Metka Vesna Bernot Stanka Kačičnik Anton Vavpetič Maja Mihajlov Zorica Biček Tončka Kališnik Matej Vidergar Janko Mihelič Klavdija Blažinčič Rolanda Kepec Marko Viriant Matjaž Miličević Mojca Božič Irena Kerin Avgust Virijant Bojan Muradbašić Emin Bračič Tamara Kern Iztok Vrankar Breda Mušič Gašper Cajhen Karmen Kladnik Štefka Vremšak Vladimira Ogrin Dušan Cesar Blaž Klemenc Zdenka Vrhovnik Bernarda Ogrinec Helena Cevec Bojana Kočevar Mojca Vrhovnik Helena Osolnik Andreja Cevec Irena Komatar Miran Vrhovnik Irena Osolnik Natalija Čehić Jasmin Komatar Valentin Wiegele Matjaž Pestotnik Irenca Černelič Mihael Koncilja Milan Windschnurer Janez Podjed Jože Černjavič Mira Korbar Nevenka Zajc Rudi Pogačar Rajko Dolmovič Darko Križnik Damjana Zajc Silva Prešeren Matjaž Drnovšek Martin Kržin Katja Zdravič Bogomir Prijatelj Renata Drolc Ema Lanišek Mojca Zrilić Robert Prodnik Robert Drolc Veronika Leskošek Martin-Igor Zupan Gorazd Puketa Duško Drolec Tomo

72 40-letnica šole Frana Albrehta

Durakovič Suvada Poljanšek Maks Horvat irena Stražar Nikolaj Fideršek Dušan Prezelj Sebastijan Hribar Peter Škafar Damjan Ftičar Veronika Radež Mateja Humar Tomaž Škarja Gašper Gladek Damijan Rak Jože Inglič Rihard-Tomaž Škorjanc Gregor Golob Andrej Rak Matjaž Jančar Barbara Škorjanc Matej Golob Franci Razboršek Janja Jančar Matej Štrajhar Barbara Golob Frančiška Rebol Brigita Jazbinšek Helena Topolšek Lotrina Golob Samo Recek Marko Jazbinšek Nataša Traven Tomislav Golob Tomi Repanšek Aleš Jeretina Gregor Urankar Jožica Grašinar Matejka Repnik Jože Jurjevič Miroslav Uršič Jana Grošelj Miranda Resnik Barbara Jurjovec Primož Uršič Julij Grubar Franc Rojc Borut Kadunc Andrej Veličkova Ljubica Gruden Aleš Romšak Sebastjan Kemperl Ema Vidmar Mirjam Hafner Damjana Rotar Alenka Kirn Ivana Virijant Franc Haler Brigita Sekavčnik Mihael Kladnik Danica Volčanšek Jani Hočevar Ivan Sivec Sergeja Kočevar Alenka Voldrih Milena Humar Matej Slabajna Janez Kodrič Robert Vrbek Stanko Jagodic Nataša Slabajna Jože Kolenc Tadeja Vrhovnik Brigita Jaklič Eva Smolnikar Ksenja Koritnik Brigita Vrhovnik Damjan Jeglič Bernarda Solev Karmen Korošec Sonja Vrhovnik Martinka Jerina Andrejka Spruk Helenca Kos Rafael Vrhovnik Rezka Jurman Branka Stele Janez Kotnik Dušan Zabavnik Urška Kajba Marta Suhovršnik Lidija Kovič Naraša Zajc Mojca Kališnik Marjetka Škrjanc Irena Koželj Jernej Zavasnik Irma Kališnik Samo Šorc Maja Krčar Aleksander Zlatnar Franc Kancilja Maja Štergelj Doris Krt Frančiška Kavčič Irena Šterlekar Anton Krt Ljudmila Šolsko leto 1984/85 Kemperl Katarina Šuštar Igor Krumpestar Primož Aleksič Gorazd Kermavner Katja Tonin Franc Kržič Andrej Antonin Roman Kern Matej Troha Marjetka Kuhar Veronika Bauman Vilma Klemenčič Romanca Turjačenin Vera Lanišek Dušan Berlec Metod Kočar Vesna Udovč Samo Lap Helena Bernik Slavko Kolbl Sabina Uršič Anja Lukan Karmen Bevc Jože Kolovič Jana Verbole Irena Lužar Martina Biček Vanja Kompan Miran Verbole Patricija Maček Mojca Blagšič Roman Koncilja Mateja Vidergar Mojca Markuš Irena Bončar Urša Korbar Tomaž Vogrin Marija Medmeš Lidija Brecel Breda Koretič Marko Vrankar Tatjana Mestek Franc Bricelj Darja Korošec Franc Zajc Brigita Mihelič Lidija Burja Anica Kos Marjan Zakelšek Helena Mihelič Matej Burja Mojca Kotnik Irma Zore Sanda Milović Njegoslav Burkeljca Darinka Kotnik Jernej Zrilić Iztok Mlakar Anica Burkeljca Milan Kotnik Judita Zupan Ignac Mlekuž Tjaša Čebulj Andreja Kovač Marko Zver Mihaela Novak Bernardka Čermelj Nina Koželj Marija Žagar Ana Novak Marija Čibej Danijela Kramžer Katarina Žagar Janja Novak Vojko Čimžar Darja Kregar Mateja Žavbi Alojzij Pavc Anita Debevec Špela Krmavner Nevenka Žurbi Janez Pečečnik Jože Dobrovoljc Dejan Krošelj Alanka Pestotnik Marko Dolar Viljem Krošelj Matjaž Šolsko leto 1983/84 Petek Dušan Dovič Petra Kuhar Anica Ajdovec Natalija Pirc Tanja Erjavšek Valentin Kurbus Tomi Baronik Ksenija Podgornik Aleksander Fišer Boštjan Kvas Mojca Belina Sandi Podjed Rok Galičič Jože Lah Robert Bencan Rafael Podjed Veronika Galin Edvard Lanišek Martin Benkovič Roman Poljanšek Janez Golob Janez-Iztok Leskošek Andrej Bergant Robert Ponikvar Nataša Grabovac Vlado Leskošek Branimir-Leon Berlec Dušan Potočnik Zmaga Gregorc Mathew Letnar Filip Berlec Tatjana Pramenko Safet Grilc Iztok Letnar Marko Bitenc Marija-Maja Prešeren Albina Hlade Brigita Marinšek Tatjana Bombač Dušan Prijatelj Peter Homar Andrej Marko Lesksovec Bratovž Andreja Prošek Nataša Horvat Damjan Matjaž Ema Burja Branko Račičevič Mojca Hribar Maja Mihelič Matjaž Burkeljca Matjaž Rak Franc Humar Janez Močnik Milan Burkeljca Sandi Rode Nada Jamšek Brigita Moljk Jože Cvijanović Marjan Romih Maja Jašovec Adrijana Narat Marija Čimžar Bogomir Romšak Katarina Jenčič Robert Nikolić Zoran Drovenik Mirjam Romšak Peter Kepec Mojca Nograšek Janez Durakovič Minka Rostan Nella Kerin Barbara Novak Rajko Fischer Irena Rot Peteer Kern Matjaž Obreza Edvard Fišer Barbara Sadjak Aleksandra Kladnik Darja otnik Jana Flis Boris Sakelšek Mira Klemenc Janez Pavc Lidija Friedl Marjetka Sarnavsky Miha Klopčič Miha Pavič Irena Gašperlin Tomaž Sitar Marko Kogej Mitja Petrič Borut Golob Roman Skvarč Gregor Komatar Igor Pinterič Aljaž Gomiršek Marko Slabajna Darja Koncilia Roman Pirc Janja Grabar Karmen Slabe Marjeta Kos Darja Pirc Nataša Gradišek Marko Slanovec Polonca Kotnik Barbara Podjed Barbara Gregorc Vanja Slapar Katarina Kotnik Mira Podjed Urška Grkman Franc Smolkovič Bojan Letnar Alenka Podjed Vesna Hace Andrejka Spruk Barbara Ličen Andreja Podobnik Simona Hafner Jože Stojkovska Verica Lukan Ksenija Polajner Mojca Hočevar Matija Stojnšek Valerija Lukan Saša

73 40-letnica šole Frana Albrehta

Maradin Ivan Češnjaj Roni Schaffer Darinka Kukovič Peter Menčak Manja Deisinger Aleš Schumet Petra Lakner Janez Milović Negica Dovič Andrej Sivec Petra Lenart Mirjam Mirnik Janja Dukić Renata Skubic Frančiška Lukan Tomaž Mišič Ema Frantar Jasna Sonja Koželj Marciuš Damjan Močnik Tanja Glušič Mitja Stele Anica Matjan Tanja Mušič Elizabeta-Špela Hočevar Jana Šapran Vanja Medmeš Janez Mušič Polona Hočevar Milan Šimunovič Natalija Medved Sonja Nograšek Janko Hočevar Robert Škofic Matej Mejač Helena Oblak Simonka Hočevar Tatjana Štergelj Rok Muradbašič Azra Osolnik Matejka Marija Humar Marjan Štupar Vanja Murkovič Barbara Palčič Rok Ivančič Uroš Šuštar David Nograšek Franc Pečevnik Irena Jagodic Marijan Šuštar Sonja Novak Aleš Petek Robert Jazbinšek Alojz Tonič Zoran Novak Tjaša Petrovič Darja Jegovnik Tomaž Torkar Sandi Osolnik Urška Pikel Jernej Juntez Matjaž Traven Tanja Petek Alojz Podjed Tomaž Kalčič Rianna Trtnik Primož Petek Gašper Pohlin Nuška Kancilja Barbara Učakar Boris Plahuta Aleksandra Pramenko Jasmina Karnar Uroš Uhan Mojca Podjed Marija Prezelj Damjana Kebert Nataša Umerzu Miloš Pogačar Janez Prodnik Darja Kela Mirjana Vavpetič Brigita Pollak Irena Radež Veronika Kerep Matejka Vinšek Igor Pregl Polona Rak Antonija Kern Jana Zajc Alenka Prešeren Lucija Rakar Anton Kladnik Milan Zdovc Damijan Puketa Vera Ramšak Sebastjan Klemenc Boris Zore Irena Rak Roman Rems Marta Kolenc Božidar Zore Katarina Rakar Rok Repanšek Iztok Komatar Pavla Zore Marija Rebolj Vojko Rutar Aleš Koncilja Alenka Zupanc Ida Recek Alenka Sever Peter Koncilja Primož Zupančič Aleš Resanovič Damijan Slanovec Nataša Koprivnikar Boštjan Resnik Nataša Slapar Igor Koritnik Veronika Šolsko leto 1986/87 Rihter Renata Slapnik Andrej Korošec Andreja Adrovič Edin Ropoša Renata Spruk Rok Korošec Brigita Albreht Maja Semprimožnik Boris Šimenc Alenka Korošec Mirjam Antonin Marko Sheikha Jasmina Šimunovič Marko Kos Zdenka Anželj Janez Sitar Aleš Šink Igor Kotnik Bernardka Babnik Roman Sitar Nives Škrjanc Robert Kralj Irena Bajde Barbara Slanovec Justin Šmidovnik Jerneja Kramar Irena Balantič Tomaž Slapar Saša Šmidovnik Marija Kregar Marija Baronik Jože Smolnikar Igor Šmidovnik Marjanca Krmavner Tomaž Belavič Igor Steklasa Mirjam Štrajhar Igor Krt Elizabeta Belec Dimitrij Sušnik Sanja Štupar Tomaž Krumpestar Mateja Bodlaj Igor Svetec Tomaž Šuštar Janez Kvas Zdenko Brelih Anton Šimenc Tanja Šuštar Nada Lavrič Veronika Cerar Mitja Šimunič Mirjana Tajč Robert Lesjak Boštjan Čimžar Primož Šinkovec Janez Tonič Zorica Leskovec Janez Delić Dragoslav Škarja Nuša Troha Alenka Leskovec Tomaž Djalil Kartini Šmidovnik Valentin Urankar Brigita Livakovič Esma Eržen Andreja Šunkar Boštjan Uršič Marko Mali Boštjan Flere Marjeta Tonin Robert Uršič Marko Marko Damijan Fotez Simona Urankar Milena Veladžič Midhad Medmeš karmen Gams Janez Vavpetič Dušan Viriant Igor Mejač Tomaž Gjurin Dejan Veladžić Mirsad Visočnik Tadeja Melkić Samo Golob Mojca Veličkova Violeta Vode Jana Mestek Aleš Grabnar Igor Vidmar Marija Vrhovnik Janez Mežnar Marjana Gregel Darko Volkar Barbara Vrhovnik Mateja Mohar Darinka Gruden Alenka Vrhovnik Barbara Weith Tanja Nose Boris Grzinčič Damjan Vrhovnik Franc Windschnurer Jurij Novak Darja Hace Janez Vrhovnik Irena Zaman Mojca Omrzu Mojca Hace Robert Vrhovnik Ivanka Zdovc Stanislav Osolin Igor Holcar Ema Zajc Igor Zelič Tadej Palma Nataša Homovec Boštjan Zavasnik Janez Žagar Martina Pestotnik Zoran Horvat Peter Železnikar Ivanka Žibert Marija Pirš Viktorija Hribar Anton Žibert Tatjana Žlindra Alenka Podjed Valentin Hribar Nataša Žunkovič Barbara Pogačar Ana Humar Damjana Šolsko leto 1987/88 Pogačar Tomaž Hvala Janez Ajdovec Alenka Šolsko leto 1985/86 Primc Alenka Ipavec Janez Babnik Primož Ajdovec Damijana Prosen Robert Ipavec Tanja Bevc Jasmina Ajtnik Tina Prošek Barbara Jagodic Mojca Bič Aleksandra Bajec Petra Pucelj Marko Jančar Helena Bohte Eva Balantič Irena Rak Uroš Jus Jana Boltar Tina Bedič Jože Ramuta Martin Kancilja Martina Bratuž Jure Beganović Alen Ravnikar Rok Kemperle Barbara Burkeljca Marija Bodlaj Boris Rebolj Sašo Klemenčič Grega Cerar Igor Boštic Andreja Repič Alenka Kos Janez Debevec Klavdija Božičnik Boris Rojc Martina Kotnik Srečko Dragaš Sašo Brelih Daniela Rojc Tamara Krapež Damjana Flis Irena Brnot Marija Romšak Sabina Krčar Mateja Gjurin Primož Cerer Anastazija Rosec Petra Kregar Jožica Golob Janko Cevec Barbara Rutar Nataša Kristan Janja Golob Jožica Cukjati Valentin Rutar Vanja Krumpestar Branka Golob Marjan Čakič Aleksander-Andrej Sakač Ivan Kuhar Bernard Golob Marjan

74 40-letnica šole Frana Albrehta

Golob Zdravko Vrhovnik Nika Nograšek Matevž Grgič Mirjana Gorenc Petra Zakeljšek Barbara Osenar Marjetka Grošelj Sonja Grebenc Sašo Zobavnik Aleš Pančur Boris Grzinčič Mojca Gregl Igor Zrimšek Dijana Pančur Iztok Hafner Klemen Grkman Matjaž Zupan Marija Pavič Mojca Horvat Boštjan Grzinčič Katka Zupančič Tina Pilič Marijana Hren Simona Hlade Romana Zupančič Uroš Planko Tomaž Hribar Anže Hočevar Terezija-Cvetka Žagar Veronika Podjed Sabina Hribar Majda Holcar Ada Žumer Damjan Podpečan Gregor Hribar Mateja Humar Boštjan Polanc Janez Hribar Tomaž Istenič Nadja Šolsko leto 1988/89 Poljanšek Vojka Humar Katja Istenič Primož Balantič Rudolf Pugelj Aleš Humar Matej Jenčič Barbara Baronik Martina Račič Andrea Hvala Viktor Jeretina Marjana Baumann Mateja Rauter Uroš Ivančič Branko Jerman Stanislav Begović Zlatko Rot Mitja Jamnik Simona Juteršek Tanja Bele Jože Rutar Andrejka Javornik Jože Kerep Anita Berlec Stanislav Sabljaković Jasmin Jenc Matejka Klemen Boštjan Bič Elvira Sedlak Sabina Jeras Teja Klemenc Erika Boncelj Nojan Sedušak Tanja Jereb Mateja Kodra Helena Brlogar Alenka Slabajna Irena Jesenovec Maja Kodra Nina Burja Aleksander Sladič Boštjan Jordan Boštjan Kolenc Matjaž Burkeljca Ivanka Slanovec Sašo Kavčič Vesna Kosec Klavdija Cerar Boštjan Slapar Petra Kepic Laura Kosirnik Matej Cuder Laura Spruk Petra Kirn Miha Kralj Branko Černelič Boštjan Sušnik Gregor Kladnik Vesna Kukovič Katja Čevka Marko Šetinc Božidar Kočan Hajradin Lanišek Barbara Čibej Mojca Šimon Roman Kočar Gabrijela Lap Tina Dacar Roman Škorjanc Nataša Kolenc Uroš Lavrič Natalija Deželak Miha Štembal Alenka Koleto Denis Mali Klemen Djalil Bachtiar Štrajhar Saša Koncilja Martina Maradin Andrej Drčar Urška Štrajhar Simona Korošec Tanja Markovič Natalija Droljc Saša Torkar Nadja Košir Iztok Medvešček Barbara Erman Blaž Trunk Primož Kovačič Juta Mejač Andreja Ertl Aljoša Ulčar Peter Koželj Božena Mesarić Darinka Frantar Tina Urankar Tatjana Kramar Aleš Milosavljević Zoran Gorjup Rebeka Vavpetič Janez Kuhar Marjetica Mlekuž Barbara Grgić Gordana Veladžič Džemal Kuhar Urška Morelj Mojca Griljc Matej Virjent Iztok Kukovič Jure Novak Darja Grkman Jože Vrhovec Janez Kuret Barbara Obreza Dejan Grubar Albin Vrhovnik Nataša Lanišek Irenca Obreza Samo Hostič Marija Vrtačič Simona Letnar Urška Osolin Peter Hribar Breda Zajc Aleš Ličen Jaka Osolnik Jasmina Humar Matjaž Zelič Tomaž Ložar Nataša Pajntar Sabina Ilmić Asmir Zorman Igor Lužar Teodor Palčič Metod Jagodic Boštjan Zupanc Blaž Majcen Jelka Perne Polona Jerin Robert Žagar Barbara Malešič Polona Petek Mirko Kamin Boris Žerak Saša Maletič Nada Peterlin Anton Kancilja Robert Žibert Albin Malkoč Minka Pichler Renata Keber Aleš Žlindra Tina Mandič Dragan Pilić Nenad Kemperl Sonja Markuš Igor Plahutnik Uroš Kladnik Robert Šolsko leto 1989/90 Markuš Nenad Pogačar Peteer Knavs Franci Adrovič Adam Matič Karmen Ponikvar Jernej Kočar Bernarda Ajtnik Urška Matičič Jure Poznanovič Tjaša Kolar Darja Balantič Damjan Matoh Mitja Pucelj Mojca Koncilia Simona Balantič Damjana Mejač Metka Repnik Janez Končnik Milan Baloh Marko Mihelčič Manca Rosec Marjan Korez Irenca Baloh Nataša Mihelič Jurij Sakulac Dejan Koritnik Robert Belec Aleksander Murko Maruša Slapnik Jožica Korošec Boštjan Berlec Damjan Mušič Barbara Smešnjavec Renata Koštomaj Aleš Bezek Dominika Narobe Petra Spruk Anton Kotnik Tanja Bider Nataša Novak Andrej Spruk Marko Kralj Aleš Boltar Miha Novak Andreja Stare Klara Kramar Bojana Božičnik Matej Osolnik Marjanca Stele Sašo Kranjc Segastijan Brecl Andrej Osolnik Marko Škrjanc Tomaž Kranjec Marijan Brinovec Aleš Pančur Mija Štrajhar Zoran Kropivšek Katja Burgar Gašper Pestotonik Dušan Šuštar Marjan Kukovič Davor Burja Damijan Petek Nataša Šuštar Samo Lakner Boštjan Burkeljca Boštjan Peterlin Alenka Tič Edo Lap Janez Crnkovič Erika Petrovčič Peter Tratnik Nina Lenart Branka Cuder Damijan Pipan Damjan Tratnik Tina Majcen Jasna Cukjati Tomaž Pirc Bojana Traven Bojan Majcen Marko Dacar Tamara Podbevšek Miha Traven Marjeta Mali Katarina Debevec Janez Podjed Petra Turjačanin Lidija Malovrh Jure Drešar Petra Pogačar Darja Tušek Janez Mandić Pero Drolc Anton Pohar Maša Ulčar Branko Marenič Mario Drolc Sandi Poljanšek Igor Ulčar Irma Marinič Aleksander Duhanič Alenka Prišel Katarina Vegel Gabrijela Markovič Bojan Džunov Dejan Rastoder Mirsada Verbič Miha Milković Uroš Đorđijoska Danijela Rifelj Matej Videc Jure Mušič Saška Fileković Suada Rode Simon Vinšek Darinka Nograšek Andrej Fric Zlatko Rožič Primož Virijent Aleksander Nograšek Marjeta Gams Andreja Rutar Jurij

75 40-letnica šole Frana Albrehta

Schnabl Jana Korez Lidija Anžin Dušan Uhan Miha Selan Boštjan Koritnik Lara Belaj Petra Urankar Lidija Sever Tomaž Korošec Tomaž Benkovič Damjan Urh Marko Simončič Primož Kos Sabina Bergant Tina Verbič Jana Sitar Marija Kosirnik Mojca Berlec Martina Vidovič Edvard Sitar Tanja Kostadinovski Robert Bervar Rok Vragović Lidija Sitar Tina Kotnik Danijela Berwanger Niko Vrhovnik Nika Skamen Tinkara Koželj Marta Bizjak Štefan Zarnik Sebastjan Skvarč Miha Koželj Peter Bricelj Tinka Zdovc Branko Slatnar Roman Krajnc Barbara Burja Marijan Zore Janez Sovec Renato Krajnc Boštjan Bursič Sašo Spruk Barbara Kuhar Uroš Buser Saša Šolsko leto 1992/93 Steklasa Natalija Kustec Simona Butalič Janez Ahlin Iztok Šarec Aleš Mali Marjanka Cafuta Silvo Beganović Senad Škorjanc Mirjam Mandič Nevenka Čevka Janko Berlec Tina Škrabanja Mihec Marciuš Daniela De Cecco Bea Bombač Bojana Škrjanc Igor Markovič Karmen Dedić Ermina Dragaš Alaksandar Štrajhar Matej Matić Gorazd Drolc Boris Drolc Boris Tomić Nenad Mihelič Vanja Drolc Tadeja Đogič Sabina Trunk Aleš Mušič Janez Gomiršek Simona Erman Gašper Vegel Katarina Nemec Igor Goršič Tina Fric Mihael Veličkov Tome Nikolič Sašo Gradišek Tanja Golob Nataša Vidmar Matejka Nograšek Darja Grajzar Katarina Golouh Darja Vidmar Rok Novak Primož Griljc Gregor Hajrudonivić Hajrudin Virjent Matjaž Novak Saša Haclar Judita Homar Ines Vodnau Mitja Novak Tadej Hočevar Urška Janževec Karmen Vrhovnik Nataša Omrzu Helena Hribar Tomaž Jovanović Bojan Zabavnik Tanja Orel Gregor Jamnik Rok Juteršek Miha Zaman Tanja Ozimek Damjan Jensterle Tomaž Keser Željka Zamljen Tadeja Pančur Peter Jeras Brigita Kočar Janez Zenković Alma Pangeršič Stanislava Juršič Mirna Kožar Žiga Zika Uroš Pavlič Gašper Kadunc Igor Kramar Matjaž Zorman Uroš Pavlovski Božidar Kadunc Matej Kropivšek Damjan Žibert Renata Pervinšek Marko Kladnik Urška Mali Tanja Petek Mitja Klemen Aleš Markelj Šolsko leto 1990/91 Pevčević Dejan Kodra Janez Gašper Adrovič Asad Podbevšek Jure Končan Gregor Markovič Dunja Adrović Amel Podgornik Špela Korošec Marko Markovič Saša Adrović Sonja Podgoršek Gregor Kotnik Marko Mickov Mima Albreht Aleš Podjed Dejan Kovačič Nataša Mlakar Miran Balantič Boštjan Pogačnik Urška Kožman Nataša Nograšek Aleš Beganović Mirsad Polajžar Simona Krumpestar Matevž Osenar Rok Berglez Rok Potočnik Rebeka Kurnik Roman Osolnik Rudi Berlec Kristina Prešeren Janez Mandič Milijana Palik Nataša Bervar Franci Puschner Marko Mandić Boban Pavič Slavica Boltežar Gorazd Pušnik Uroš Matoh Elion Petek Tomaž Brunšek Irena Rastoder Edin Merčun Talija Piliček Karmen Cerar Mateja Recer Peter Mušič Adela Pivk Matjaž Cerar Saša Repanšek Rok Mušič Barbara Podbelšek Brigita Čevka Darinka Repše Petra Novak Katja Podjed Luka Dakič Dragana Ribič Damir Ogrin Marinka Potočnik Tatjana De Cecco Rik Rifel Janez Omovšek Martina Pregelj Tadej Dobnikar Mihael Rojc Mojca Osenar Boštjan Rastoder Mirsada Dovič Boštjan Romšak Matej Osolnik Janko Sedušak Maja Džunov Danilo Ropoša Željko Osolnik Sabina Sedušak Mirjana Farazin Andrej Rozman Bernardka Otrin Dejan Slevec Marija Fornazarič Julija Sedmak Igor Palma Sašo Stele Tomaž Golob Aleš Skalar Anja Papler Urša Svetic Franci Golob Mojca Skok Andrej Perne Miha Špeh Jure Griljc Irena Skok Meta Petek Andrej Šunkar Tanja Grudnik Gregor Slapnik Marija Petrovič Rado Trunk Urška Grzinčič Lidija Spruk Aleš Piliček Katja Us Moojca Homar Uroš Šalamun Sašo Plestenjak Irena Vrhovnik Marta Hribar Lucija Šarc Matej Podbelšek Stanislava Vučko Vladimir Hruza Tanja Štimac Janez Podgoršek Jasna Zobavnik Urška Humar Andreja Torkar Grega Podjed Kristina Zore Vesna Inglič Tadej Verlinšek Jana Potočnik Tanja Zrimšek Sanja Ipavec Edvard Veršnik Marijana Povše Borut Jensterle Mojca Vidmar Janez Račič Mitja Šolsko leto 1993/94 Jeran Mojca Vidovič Sonja Resnik Nina Alagič Vesna Kebert Matjaž Vihar Nuška Rode Tadeja Babačić Damir Kerin Tomaž Vrankar Polona Rozman Klavdija Balantič Saša Kladnik Gorazd Vrdelja Kristina Sedušak Emil Banda Dimitrij Klemenc Bojana Vrhovnik Dušan Simončič Klementina Begovič Zlatka Klemenc Klavdija Zajc Tina Slanovec Irena Bele Gregor Knavs Barbara Zobavnik Bernarda Sluga Aleš Bergant Jana Kocjančič Igor Zorc Robert Stele Primož Berlec Gregor Kokalj Matjaž Žlindra Polonca Suhoveršnik Robert Berlec Tea Kokalj Nika Žnidar Suzana Svetic Darja Bojkova Olivera Kolar Jure Štupar Tomaž Boštic Marta Kolovič Tone Šolsko leto 1991/92 Šuštar Anton Brelih Tina Kordin Dragica Alagič Jasna Tič Jelka Breznik Boštjan

76 40-letnica šole Frana Albrehta

Cerar Sašo Vidmar Damjana Rosić Malik Marinič David Čelik Nataša Vidmar Gregor Rozman Matic Matija Podjed Čermelj Miha Vinšek Katarina Sheikha Sandi Matoh Jure Češnjaj Urška Vrhovnik Andrej Sheikha Tamara Medvešček Ana Čevka Tomaž Vrhovnik Nadja Sitar Domen Mickov Lidija Deisinger Matjaž Vrhovnik Saša Sitar Rok Mijatović Kata Dragaš Dejan Zarnik Brigita Skubic Aljoša Omovšek Damjan Drolc Andreja Zlatković Robert Smolnikar Irena Oštir Jurij Drolc Damjana Zule Urška Spruk Helena Papler Jaka Đerić Slaviša Zupančič Tomaž Stele Lara Perko Manca Gabrovšek Nina Stele Mojca Pestotnik Janja Hočevar Alenka Šolsko leto 1994/95 Stojanović Valentina Petrič Tit Hočevar Aleš Arko Dejan Sušnik Rok Pirc Anže Hodžić Denisa Beč Renata Svetic Saša Plahuta Gašper Humar Manca Bedenikovič Miha Šantek Marinko Podbevšek Rok Husaj Judita Bezek Benjamin Šunkar Andraž Poljanšek Matevž Istenič Uroš Bitenc Žiga Topić Suzana Potočnik Katarina Jakolič Nataša Bombač Martin Ulčar Gregor Potočnik Petra Jeran Urška Boncelj Nina Ulčar Sonja Potočnik Urška Jesenovec Polona Brelih Tilen Vavpetič Jernej Povše Erika Justinek Marko Breznik Katja Vengust Rok Poznanovič Katarina Kijamet Čerim Bunič Alma Vider Irma Rastoder Erna Kladnik Barbara Cafuta Matej Virjent Urška Rastoder Meho Kladnik Tina Čermelj Vida Vrhovnik Marko Rode Peter Koleša Tinkara Danilović Nenad Zavasnik Matej Rojc Marko Kosirnik Matjaž Dedić Ermin Zlatković Igor Romšak Primož Kotnik Matija Dragar Barbara Zore Rok Sebič Iztok Kovič Maja Drčar Gregor Žerak Matej Sluga Jure Koželj Damjan Drovenik Darko Žurbi Anže Smolnikar Nino Krumpestar Matevž Elmazović Gregor Stankovič Nina Lelek Goran Ertl Jure Šolsko leto 1995/96 Štupar Barbara Leskovec Štefka Fetić Azela Avdić Denis Šunkar Sonja Ličina Enis Flerin Mojca Baloh Darja Terbovšek Simon Lićina Senada Gajšt Doris Baš David Trotošek Luka Lunder Mojca Gjurin Sandi Belaj Irena Udovč Nežka Lužar Jure Golouh Mojca Benkovič Teja Ulčar Uroš Mali Luka Habat Uroš Bergant Alja Uršič Lidija Mali Tina Haclar Brigita Bizjak Barbara Vidmar Valči Malovrh Ana Horvat Goran Bojkova Svetlana Vrhovnik Matej Marenič Nataša Hribar Alenka Borut Tonin Vuković Nikola Matičič Dušan Jončeski Vojko Burger Jaka Zabavnik Dejan Matić Dušanka Jovanovič Ivana Butalič Vido Zajšek Špela Miha Radej Juhant Mateja Crnkovič Tina Zamljen Klemen Milek Rok Jurčič Ivan Dacar Veronika Zobavnik Urška Mlakar Miha Kaplja Matej Dobovšek Dejan Zupan Matija Nograšek Breda Kern Matej Droljc Tadej Živa Gole Novak Jana Kijamet Velida Farazin Alenka Osolnik Tanja Kladnik Andrej Ferbežar Katja Šolsko leto 1996/97 Pavlič Bojan Klemenc Peter Flerin Andrej Agović Enis Pavlovska Sonja Končan Jure Golob Sašo Arko Anja Perak Davor Konda Domen Gorenc Uroš Avguštin Ana Petrović Darko Korošec Gregor Griljc Jure Babotov Petar Pfajfar Damjan Kralj Uroš Hamp Debora Balantič Mitja Pipan Barbara Kramer Katarina Hlede Miran Beganović Anela Plahuta Klemen Kranjec Josipa Jankovski Aleksander Beganović Elvis Plevel Katja Kregar Katarina Jesenšek Rok Benkovič Manca Podobnik Martin Krempl Maja Jure Gostič Burja Janja Poljanšek Polonca Križnik Bojan Juršič Miha Bine Civrič Klavdija Potočnik Manuela Lunder Darja Kališnik Marko Čebular Saša Pregl Anka Majcen Tanja Kijamet Osman Čevka Marjan Pugelj Mojca Majdič Robert Kjuder Maja Čož Alenka Repanšek Tina Makovec Janez Kladnik Boštjan Čučko Mateja Repanšek Žiga Maletič Niko Kočar Anton Devčić Luka Repovž Polona Mihelič Mitja Kočar Marijana Dragaš Radojica Sadnikar Sandi Mozetič Darja Kočar Marjeta Drolc Jolanda Sedušak Ida Mušič Ana Kokalj Jaka Đogič Dejan Sedušak Mirko Nograšek Mateja Končnik Uroš Elmazovič Tina Sitar Staša Novak Alenka Kosirnik Bernarda Gams Petra Skubic Urška Novak Gabriela Kotnik Barbara Gjurin Anže Smolnikar Sanja Novak Matjaž Kotnik Nina Golob Roman Spruk Mitja Ogrin Žiga Koželj Aleš-Danijel Golob Roman Stele Irena Ogrizek Maja Kralj Anže Homar Janez Suhoveršnik Urška Pavić Zoran Kramar Rok Hribar Kristina Šoštarko Marko Petek Andrej Kregar Petra Hribar Veronika Štimac Mitja Piliček Vesna Kuzma Igor Hubad Andraž Štrajhar Lidija Plemeniti Matjaž Kvas Žiga Huić Lea Tivadar Marjan Prelesnik Katja Lelek Vlasta Jambrošić Klavdija Tomšič Andrejka Rastoder Emil Ličina Elvis Janc Gregor Tonin Boris Rauter Maja Lićina Kemal Jončeska Petra Trbojević Tanja Repnik Primož Ločnik ar Mateja Jovanović Dragana Učakar David Repše Žiga Mali Katarina Kajtazović Azra Vidic Matjaž Resnik Danica Mali Tomaž Kemperle Gregor

77 40-letnica šole Frana Albrehta

Kern Mitja Hamp Simin Beganović Anita Šolsko leto 1999/ 2000 Kijamet Enesa Homar Matej Bezovšek Anton Adrović Elida Klemen Gašper Hribar Aleš Bezovšek Jaka Babotov Zlatko Kočan Amela Hribar Domen Bobek Barbara Bezovšek Branka Komatar Amadeja Jakolić David Brlec Ana Birk Karin Konda Peter Janc Boštjan Burja Blaž Bizjak Črtomir Košir Grega Jankovska Martina Crnkovič Miha Brnot Danica Kotnik Aleš Jesenšek Maša Davidović Cvita Cverle Polona Kotnik Petra Jovanović Snježana Duranović Denis Djalil Surya Kuzma Barbara Kajič Matic Duranović Elvir Erjavec Kristina Lanišek Mitja Kališnik Kristina Flerin Anja Ftičar Gregor Lazarini Franc Kališnik Marija Galin Manca Fujan Martin Lenarčič Jure Kastelic Sabina Gerbec Marija Grgović Admira Lipovšek Erika Kirn Neža Gjergek Anja Hafner Luka Lunder Stanislava Klemenc Janez Golob Gregor Hamzabegović Aida Magajna Matija Kobilšek Saša Hančič Urška Hribar Mateja Narat Romana Komatar Sonja Hočevar Barbara Hribar Peter Nograšek Brigita Kotnik Mateja Hribar Manca Jagodic Nina Oblak Primož Kovačič Tomaž Humar Barbara Ječnik Janez Omovšek Matej Kukec Mezek Miha Jakopič-Plešnar Maruša Juhant Gregor Pavlovič Nataša Kvas Gregor Janževec Katja Kalan Aljaž Pestotnik Vesna Lah Sandra Javornik Iris Kališnik Andreja Podbevšek Tatjana Lakner Erika Jereb Ana Kališnik Matej Pohar Kaja Marinković Tatjana Jurčić Dora Kaplja Tina Potočnik Nika Markelj Jernej Kališnik Mateja Kastelic Aleksander Radej Anže Matić Sonja Kemperle Anamarija Kidrič Jan Rak Dušan Matjan Gašper Kijamet Adesa Kijamet Alsad Ramšak Anja Mezeg Štefan Kladnik Blaž Kladnik Ana Rems Anton Mihelič Mitja Klemen Judita Klobčar Teja Repnik Mojca Mijatović Vesna Kočar Anja Kočan Mirela Resnik Vesna Miklič Miha Kočnik Tadej Komatar Tatjana Rizman Tanja Mohar Uroš Kotnik Mateja Kovač Katja Sedmak Rudi Mozetič Katja Koželj Gašper Kožman Marko Sedušak Maja Nograšek David Kralj Špela Kurnik Gregor Skalar-Eremita Simon Novak Antonija Luzar Tina Kveder Simon Spruk Milena Novak Ines Maček Ana Lanišek Martina Srakar Kristina Orel Miha Magajna Matevž Lazar Maja Sterle Matic Osenar Nina Mejač Blaž Lenarčič Luka Šenica Gašper Osolnik Sonja Miladić Dario Lisjak Anja Tonin Igor Perčič Katja Mitar Polona Ljubijankić Adis Vidic Tanja Perhavec Neva Mlakar Uroš Matičič Aleksandra Vinič Lidija Podbevšek Marija Narad Bojan Matijašević Dejan Vragović Vesna Poje Žana Ninić Mirjana Mikuš Nejc Vrhovnik Maja Poljanšek Denis Novak Janja Mirković Barbara Zagorc Luka Puschner Bojan Novak Matej Mlakar Jernej Zobavnik Gorazd Rode Špela Osolnik Mitja Novak David Zobavnik Matej Romšak Iztok Pivk Tomaž Osolnik Nina Zobavnik Petra Sadnikar Rok Plevel Vita Pančur Miha Zule Jure Schnabl Petra Podgornik Matic Perko Jernej Zupančič Žiga Sedušak Mitja Potočnik Matjaž Plahutnik Sara Žagar Nives Senčar Luka Pregl Marta Plemeniti Mojca Slatnar Jernej Prešeren Sandi Podbevšek Blaž Šolsko leto 1997/98 Sovinšek Mitja Primc Jerca Podjed Manca Adrović Adisa Stanković Jana Repanšek Polona Potočnik Sandra Ajdovec Jožica Stele Uroš Repanšek Sašo Prelesnik Jure Ajdovec Matic Štefanjuk Polonca Repenšek Boštjan Pungertar Matej Aleš Sandra Štrajhar Janja Sakelšek Maja Rak Branka Balantič Barbara Švajger Tomaž Slapar Matej Repanšek Vesna Bergant Teja Trbojević Saša Sovinšek Primož Rifel Tadej Berlec Andreja Turšič David Spruk Iztok Rozman Andrej Štefan Bezovšek Tinkara Vidic Saša Stele Barbara Sadnikar Domen Boncelj Marko Vodlan Ciril Suljanović Suad Schnabl Luka Brelih Barbara Vrhovnik Damijan Svetec Luka Sedušak Gregor Breznik Robert Vrhovnik Maja Šek Tamara Sedušak Primož Brnot Jasna Vrtačnik Dejan Škulj Marjana Serko Eva Čamdžić Nivres Vuković Ana Šmidovnik Sijarić Adis Čebular Dušan Zalaznik Klavdija Petra Slapnik Miha Drolc Majda Zavasnik Anja Štrajhar Barbara Slatnar Andrej Erdani Bernarda Zlatković Ivan Štupar Daša Smolnikar Matic Ernestl Ana Zupan Tomaž Šuštar Simon Spruk Ciril Ferbežar Manca Zupanc Aleš Uršič Klara Sterle Matevž Ftičar Simona Žavbi Nataša Vavpetič Jan Šabotić Mirzet Galič Luka Žerko Katja Veladžić Izudin Šabotić Sead Gantar Barbara Žurbi sabina Verbič Rok Škulj Jože Gole Matic Žvikart Bukovec Urša Vrhovnik Janez Šmidovnik Matej Golob Dejan Vuk Kata Šoštarko Miha Golob Jana Šolsko leto 1998/99 Zalaznik Andreja Štrajhar Manca Golob Primož Adrović Damir Zarnik Martina Štritof Timotej Grčar Helena Adrović Manuel Zore Polona Težak Blanka Grzinčič Rok Agović Adis Zorman Anže Tomšič Jaka Habun Mihael Agović Almina Zupan Primož Trotošek Katja Hafner Aljaž Bedenikovič Boris Žavbi Jure Učakar Jonatan

78 40-letnica šole Frana Albrehta

Urankar Anton Stanković Jasmina Perko Maruša Lisjak Mateja Uršič Vid Šmidovnik Špela Pestotnik Matija Ljubijankić Ernes Varagič Tina Štefin Larisa Petročnik Tjaša Majcen Jan Vidmar Lovro Štrajhar Klemen Plahuta Maja Manojlović Svjetlana Vodlan Gašper Štritof Brigita Plahuta Neža Maroh Tanja Voler Jasmina Šuklje Laura Potočnik Gašper Mavrič Matej Volkar Miha Švajger rok Pregl Tomaž Ninić Milenko Vrankar Mateja Traven Rok Primc Blaž Mitar Živa Zobavnik Aleš Uhan Jaka Repič Kaja Narat David Zobavnik Petra Aleksandra Ulen Sara Reščič Nina Novak Anja Zore Anže Urankar Klemen Rosec Niomi Novak Katja Zupančič Maja Veladžić Edin Ručigaj Aleš Novak Maša Železnik Špela Vombergar Monika Sedušak Aleš Novak Tamara Vrhovnik Lidija Sijarić Alsada Oberč Aleš Šolsko leto 2000/2001 Vuk Dragan Smolnikar Anže Omovšek Rok Adrović Denisa Zajc Katja Spruk Jernej Osolnik Klemen Adrović Emir Zakovšek Jure Spruk Nika Pančur Anja Agović Merin Zobavnik Aleš Stankovič Anja Pavrič Urša Balantič Jure Zobavnik Barbara Stele Matej Perčič Urša Benkovič Rok Zobavnik Tina Stele Tadeja Perme Gašper Benkovič Rudi Zupan Matija Stojković Danijela Petek Tina Berčič Luka Žavbi Viktorija Šabotić Edin Plahutnik Matic Bizjak Helena Železnikar Petra Šabotić Merima Podbevšek Brelih Irena Šepić Aldijana Marjetka Davidović Stipe Šolsko leto 2001/2002 Škoflek Meta Podbevšek Neja Dervarič Gregor Adrović Semir Špeh Katja Podbrežnik Lucija Duranović Edis Adrović Senid Štirn Matija Premelč Jure Erdani Metod Agović Denis Terbovšek Mark Reisner Karlo Ftičar Nika Bernot Žiga Topić Sandra Rems Marko Gerbec Uroš Borić Jasmina Torkar Simona Rems Matic Gjergek Aleš Bratovž Nina Učakar Veter Matija Repanšek Boštjan Golob Boštjan Brodar Tina Verbič Darja Rifel Sara Gostič Nina Čebular Sebastjan Vidergar Domen Romšak Nika Grkman Primož Čučko Nika Vidmar Peter Rovšek Matej Gruden Domen Debevec Maruša Vinšek Sadnikar Klavdija Homar Timotej Dedić Anita Aleš Sanabor Anja Humar Ana Dedić Haris Vrhovnik Mohor Skenderović Edin Ilmić Sanela Drljača Dejan Vrhovnik Vid Skenderović Edita Jakolič Petra Drolc Blaž Vrtačič Matej Smrečnik Katja Jarm Laura Drolc Katja Vuk Dragana Sovinšek Barbara Keber Daša Erjavec Mateja Vuk Goran Spruk Rok Kijamet Alma Filip Damjana Zajc Matej Stele Marija Klemen Katja Flere Rok Zdovc Kristina Stele Tadej Klemenc Klavdija Gjurin Matej Zobavnik Katja Stojkovič Danijel Kotnik Jana Golob Melita Železnik Anže Svetic Nina Kovač Jaka Gregur Petra Železnikar Mateja Škulj Matjaž Koželj Anja Grzinčič Primož Štritof Matic Koželj Jure Holcar Matej Šolsko leto 2002/2003 Šuklje Jan Kropivšek Tine Hribar Matej Alagić Maja Švraka Ratko Lanišek Urša Hrovat Martina Avguštin Katja Torkar Viktor Lavrinc Matija Humar Simon Banič Janez Udovč Špela Letnar Andreja Jeglič Anja Beganović Jasmina Urankar Anja Letnar Katja Jeras Primož Berčič Tina Veladžić Semir Ličina Emir Jovanović Branka Božič Tina Vidergar Andraž Marenič tina Kalan Anka Burgar Irena Vidergar Romana Marinko Blanka Kališnik Samo Cverle Miha Vinšek Urša Markelj Katja Kelava Dejan Čebular Tomaž Vodlan Jože Markelj Manica Kelhar Tamara Čeman Anel Vrhovnik Tanja Maroh Uroš Klobčar Monika Čevka Andraž Zajc Marko Matičič Kristina Kocijan Jure Duranović Samir Zajc Tomaž Maver Nejc Kocjan Jan Erdani Uroš Zalaznik Andrej Mejač Špela Košir Lidija Fujan Maruša Zdravič David Mihalj Miha Kotnik Tadej Gantar Nejc Zečević Milan Mohar Primož Kuzmanović Aleksandra Gerbec Helena Zobavnik Anže Mulalić Adam Kvas Luka Gredelj Maja Zore Miha Novak Matej Kvas Rok Gruden Gregor Zorko Katja Nožič Serini Dario Letnar Lea Hergouth Martin Žumer Tom Omovšek Romana Letnar Polona Horvat Gregor Pančur Karmen Majcen Aljoša Hribar Ksenija Pančur Katja Makovec Nina Jagodic Mateja Pleho Almir Mestek Maja Jerič Polona Opravičujemo se vsem bivšim učencem, Podbrežnik Luka Mihelič Nejc Kališnik Ana če smo koga med njimi pomotoma Podjed Aleš Narat Doroteja Klanšek Barbara izpustili pri zbiranju podatkov in vsem Račič Martina Novak Andrej Kolarič Pia tistim, ki smo jih morda preimenovali pri Radituč Darko Oblak Maja Kolman Urška prepisovanju ali tipkanju. Repanšek Jana Oblak Tanja Komatar Vido Repič Špela Oštir Tine Kopše Klara Resnik Marjeta Pančur Sabina Kosirnik Aleš Rizman Jani Paradžik Danijel Kotnik Primož Romšak Marko Perak Dario Koželj Tadeja Rupnik Nika Perčič Tina Kralj Nejc Sezname zbrala Sovinšek Vesna Perhavec Nejc Leskovec Žiga Marija Krznar

79 Sponzorji