Učinki Poplav 1990 V Zgornjem Toku Kamniške Bistrice
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
25 U<INKI POPLAV 1990 V ZGORNJEM TOKU KAMNIŠKE BISTRICE Peter Repolusk* UDK 556.166 (497.12 Kamnik) »1990« Poplave, plazovi in usadi, ki jih je povzro=ilo kratkotrajno in mo=no deževje v za- merilo 45,9 ha. Omenimo predvsem štiri: =etku novembra 1990, so v zgornjem pore=ju Kamniške Bistrice povzro=ili pre- • Poplavljeno obmo=je Kamnik—Dupli- cejšnjo materialno škodo. Poplave izrazito hudournega zna=aja so poplavile ca (št. 15 v tabeli) je bilo s 45,9 ha naj- 80 ha površine, usadi, plazovi in hudourniki pa so prizadeli višje leže=a obmo=ja, ve=je. Nastalo je s so=asnim delova- zlasti doline pritokov. V ujmi je ve=jo ali manjšo škodo utrpela slaba tretjina njem dvignjene gladine Bistrice ter za- naselij. jezitve ob jezu pri tovarni Titan, kjer se Celovito pore=je oziroma vodozbirno ob- mo=je Kamniške Bistrice meri 537 km2. V prispevku je obdelan le severni del, ki zajema približno tretjino omenjene povr- šine. Prispevek ne obsega celotne ob=i- ne Kamnik, saj sodi predel KS Špitali= in Motnik v pore=je Savinje, predel KS Tu- njice, Moste in Komenda pa v pore=je Pšate, ki se v Kamniško Bistrico steka šele južno od Domžal. Naselje Šmarca je vklju=eno v srednji tok reke. Obseg in =asovni nastop poplavne vode je bil analiziran za zgornji tok Kamniške Bistrice (od izvira do naselja Duplica) ter za spodnji del pritokov <rne in Nevljice. Zgornji tok Kamniške Bistrice s pritoki ni izrazit poplavni svet, zato so tudi izkušnje lokalnega prebivalstva s tem tipom na- ravne nesre=e razmeroma skromne. Ob Slika 1. Zlasti v zgornjem toku je Kamniška Bistrica mo=no erodirala in trgala brežino. Zagorica višjem vodostaju rek in pritokov so bili nad Kamnikom. redno prizadeti le lokalni predeli; tudi ti v ve=ini primerov posredno, zaradi dviga talne vode. Poplave 1. in 2. novembra 1990 so imele izrazito hudourniški zna=aj. Odtod tudi njihova silovitost in kratkotrajnost. Vzrok ni le v obilici padavin, ampak tudi v zna- =aju toka reke, katere padec se šele v Stranjah, kjer se dolina razširi, zniža z 18 %o na 7%o. Do Stranj oziroma do jeza pri Rudniku kaolina (obrat Kalcit) je reka predvsem prenašala velike koli=ine materiala, ki so jih z višjih predelov prinesli hudourni pri- toki, ter bo=no erodirala in trgala brežino (fotografija 1). Zelo razdiralno mo= je imel hudourni pritok Konjski potok- na meji med naselji Stahovica in Kamniška Bistri- ca, ki je uni=il del ceste Kamnik—Kamni- ška Bistrica ter privalil velike koli=ine gruš=a. Kopica, novega nanosa, ki ga je reka razporejala naprej po dolini, je del- no spremenila tok reke, predvsem pa je dvignila strugo, ponekod tudi za ve= kot dva metra. S tem je bil povezan tudi dvig talne vode, ki je iz kleti nekaterih hiš v na- seljih Stahovica in Županje njive odtekla šele po poglobitvi struge. Južno od Stranj se je voda razlivala in poplavljala bolj obsežno kot v ozki dolini severneje. Pri delu na terenu smo ob Kamniški Bistrici ter v spodnjem toku <r- ne in Nevljice ugotovili 22 poplaviš= (ta- bela 1, karta). Ve=inoma gre za manjše površine. Dvanajst poplaviš= je bilo manjših od 1 ha, sedem velikih od 1 do 3 ha, dve od 5 do 10 ha, najve=je pa je Slika 3. Hudourniški nanos gruš=a na Kopiš=ih je dosege! širino 50 / Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Trg francoske revolucije 7, Ljubljana. je voda bo=no razlila proti stanovanj- Tabela 1. Poplaviš=a ob zgornjem toku Kamniške Bistrice skim objektom v tem delu Kamnika ter ter v spodnjem toku njenih pritokov Nevljice in <rne ob naprej vzdolž cele industrijske cone do tovarne Stol na Duplici. katastrofalnih poplavah 1. in 2.11.1990 (karta). • Poplaviš=e št. 13 med naselji Godi= in Za=etek Višek Umik Jeranovo na levem bregu. Površina Površina znaša 9,5 ha, v dolžino pa meri Poplaviš=a naraš=anja poplavne vode „ 11 iQQn v ha 1.11. 1.11. 1700 m. Voda je zalila nižje leže=i svet logov in travnikov. KAMNIŠKA BISTRICA • Poplaviš=e št. 20 v Nevljah tik po pre- 1. južno od gostilne Gams 0,5 zgodaj zjutraj 9.00 7.00 hodu Nevljice iz soteske v odprt svet. 2. Stahovica, levi breg 0,4 5.00 11.00 7.00 Površina znaša 6,8 ha, voda pa je zali- 3. Županje njive, desni breg 0,4 5.00 11.00 7.00 la ve= njiv in travnikov. Zaradi spreme- 4. Stahovica pod gostilno njene in dvignjene struge Nevljice Orel, levi breg 0,9 5.00 11.00 7.00 5. Županje njive, desni breg 0,6 5.00 11.00 7.00 obstaja nevarnost, da bo potok 6. Godi=, levi breg poplavljal že ob precej nižji vodi kot (pri mostu) 1,3 5.00 11.00 12.00 doslej. 7. Ob pritoku Bistri=ice, • Poplaviš=e št. 22 na Nevljici s površi- desni breg 0,3 5.00 11.00 12.00 no 2,9 ha. Do poplave je najverjetneje 8. Zagorica, desni breg 0,2 5.00 11.00 10.00 prišlo zaradi zajezitvenega u=inka 9. Zagorica, desni breg Kamniške Bistrice, saj se vodotoka (pred mostom) 0,2 6.00 11.00 10.00 zlivata le 200 m nižje. Voda je preplavi- 10. Godi=, levi breg 0,4 6.00 11.00 10.00 11. Godi=, levi breg 1,4 7.00 12.00 10.00 la športni center z avtokampom, baze- 12. Sp. Stranje (Graditelj), nom in teniškimi igriš=i. desni breg 1,8 -7.00 12.00 10.00 Zaradi hitrega toka je voda povsod, kjer 13. Jeranovo — Godi=, je poplavljala, obdržala izrazit in mo=an levi breg 9,5 8.00 12.00 10.00 tok reke. Tok poplavne vode je bil zato 14. Sp. Stranje nad jezom, desni breg 2,4 8.00 12.00 10.00 mo=no povezan z mikrolokalnimi razme- 15. Kamnik-Duplica rami, predvsem naravnimi in umetno (ind. cona) 45,9 10.00 13.00 19.00 1. 11. ustvarjenimi ovirami. V tem lahko iš=emo 16. Vol=ji Potok, levi breg 1,1 10.00 12.00 19.00 1. 11. vzrok, da številna nižje leže=a obmo=ja v SPODNJI TOK <RNE proti ve=eru neposredni bližini poplaviš= niso bila za- 17. Potok, levi breg 1,0 zgodaj zjutraj 10.00 1.11. lita z vodo. 18. <rna, levi breg proti ve=eru <asovni nastop, višek in umik poplavne 0,5 zgodaj zjutraj 10.00 1.11. vode prav tako kaže številne lokalne vpli- SP. TOK NEVLJICE 19. Vrhpolje, desni breg 0,5 8.00 12.00 10.00 ve. Nastop in višek sta si od severa proti 20. Vrhpolje, levi breg 6,8 8.00 12.00 10.00 jugu sledila v relativno kratkem =asov- 21. Nevlje, »Mamutov most«, proti ve=eru nem zamaku 4—5 ur. Pa= pa so bile veli- levi breg 0,4 10.00 12.00 1. 11. ke razlike pri trajanju poplave oziroma 22. Kamnik, »kopališ=e«, proti ve=eru =asu umika poplavne vode (tabela 1). levi breg 2,9 10.00 12.00 1. 11. Najbolj severna poplaviš=a so izginila ta- koj po za=etku upadanja nivoja vode. V Skupaj poplavljeno 79,4 osrednjem predelu, kjer se je struga dvignila in je reka tako še bolj zajezila Tabela 2. Naselja v zgornjem pore=ju Kamniške Bistrice, pritoke, je voda prestopala breg še na- slednji dan. Poplavna voda se je, =eprav v katerih je ujma 1. in 2.11.1990 prizadela stanovanjske ne sklenjeno, dlje =asa zadržala tudi na objekte (število): nižje leže=ih predelih z visoko talno vo,- do. Najve=je poplavno obmo=je Kamnik- Število prizadetih (poškodovanih ali ase e Duplica je bilo razmeroma kratkotrajno, ' ogroženih) stanovanjskih objektov saj se je voda umaknila že 1. novembra stanovanjske objekte je prizadela zve=er, kmalu potem, ko se je nehala ra- poplavna voda zlivati desno od jezu na Perovem (Kam- Godi= 1 nik). Kamnik 24 Kamniška Bistrica V hribovitem goratem zaledju, kjer ni bilo Nevlje poplav, so veliko škodo povzro=ili proce- Vol=ji potok si pobo=nega polzenja materiala. V hri- Vrhpolje bovitem predalpskem svetu Tunjiškega Stahovica gri=evja in Tuhinjske doline so to usadi Zgornje Stranje (fotografija 2), v alpskih dolinah pa ze- Županje njive 3 meljski plazovi in hudourniški gruš=ni to- SKUPAJ 34 kovi (fotografija 3). Izoblikovala so se stanovanjske objekte so prizadeli predvsem štiri kriti=na obmo=ja. Usadi hudourniki, plazovi, usadi ali pobo=na ogrožajo stanovanjska in gospodarska voda in nanosi poslopja v vaseh Zakal na severnem ro- Bistri=ica 5 bu Tunjiškega gri=evja ter Poreber pri Okroglo 3 vstopu v Tuhinjsko dolino. Oba ve=ja pla- Poreber 1 zova sta v zgornjem delu alpskih dolin KS Šmartno 3 Bistri=ice in <rne. Plazova sta po sestavi Zakal 2 SKUPAJ 14 pretežno gruš=nata in polzita na glineni skrilavi podlagi (Kamniški ob=an, št. 15, skupno število prizadetih stanovanjskih 12.11.1990). Plaz v Bistri=ici je dolg objektov 48 300 m, širok 250 m in debel povpre=no 10 m. Ogroža naselja v zgornjem delu Vir: Podatki Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja SOB Kamnik. doline. Približno pol manjši plaz v <rni pri U<INKI POPLAVE V ZGORNJEM DELU naselju Smre=je ogroža predvsem magi- 27 PORE<JA KAMNIŠKE BISTRICE stralno cesto Kamnik—Gornji Grad. Stro- kovne službe so ugotovile vsaj še 30 ob- mo=ij, kjer pobo=no polzenje materiala poplavljeno obmo=je ogroža stavbe in zemljiš=a. Vodna ujma je povzro=ila škodo na sko- mo=neje poškodovan cestni odsek raj vseh podro=jih =lovekovega delova- nja.