25

U

TOKU KAMNIŠKE BISTRICE Peter Repolusk* UDK 556.166 (497.12 Kamnik) »1990«

Poplave, plazovi in usadi, ki jih je povzro=ilo kratkotrajno in mo=no deževje v za- merilo 45,9 ha. Omenimo predvsem štiri: =etku novembra 1990, so v zgornjem pore=ju Kamniške Bistrice povzro=ili pre- • Poplavljeno obmo=je Kamnik—Dupli- cejšnjo materialno škodo. Poplave izrazito hudournega zna=aja so poplavile ca (št. 15 v tabeli) je bilo s 45,9 ha naj- 80 ha površine, usadi, plazovi in hudourniki pa so prizadeli višje leže=a obmo=ja, ve=je. Nastalo je s so=asnim delova- zlasti doline pritokov. V ujmi je ve=jo ali manjšo škodo utrpela slaba tretjina njem dvignjene gladine Bistrice ter za- naselij. jezitve ob jezu pri tovarni Titan, kjer se

Celovito pore=je oziroma vodozbirno ob- mo=je Kamniške Bistrice meri 537 km2. V prispevku je obdelan le severni del, ki zajema približno tretjino omenjene povr- šine. Prispevek ne obsega celotne ob=i- ne Kamnik, saj sodi predel KS Špitali= in Motnik v pore=je Savinje, predel KS Tu- njice, Moste in Komenda pa v pore=je Pšate, ki se v Kamniško Bistrico steka šele južno od Domžal. Naselje Šmarca je vklju=eno v srednji tok reke. Obseg in =asovni nastop poplavne vode je bil analiziran za zgornji tok Kamniške Bistrice (od izvira do naselja Duplica) ter za spodnji del pritokov Stahovica in Kamniška Bistri- ca, ki je uni=il del ceste Kamnik—Kamni- ška Bistrica ter privalil velike koli=ine gruš=a. Kopica, novega nanosa, ki ga je reka razporejala naprej po dolini, je del- no spremenila tok reke, predvsem pa je dvignila strugo, ponekod tudi za ve= kot dva metra. S tem je bil povezan tudi dvig talne vode, ki je iz kleti nekaterih hiš v na- seljih Stahovica in Županje njive odtekla šele po poglobitvi struge. Južno od Stranj se je voda razlivala in poplavljala bolj obsežno kot v ozki dolini severneje. Pri delu na terenu smo ob Kamniški Bistrici ter v spodnjem toku Jeranovo na levem bregu. Površina Površina znaša 9,5 ha, v dolžino pa meri Poplaviš=a naraš=anja poplavne vode „ 11 iQQn v ha 1.11. 1.11. 1700 m. Voda je zalila nižje leže=i svet logov in travnikov. KAMNIŠKA BISTRICA • Poplaviš=e št. 20 v Nevljah tik po pre- 1. južno od gostilne Gams 0,5 zgodaj zjutraj 9.00 7.00 hodu Nevljice iz soteske v odprt svet. 2. Stahovica, levi breg 0,4 5.00 11.00 7.00 Površina znaša 6,8 ha, voda pa je zali- 3. Županje njive, desni breg 0,4 5.00 11.00 7.00 la ve= njiv in travnikov. Zaradi spreme- 4. Stahovica pod gostilno njene in dvignjene struge Nevljice Orel, levi breg 0,9 5.00 11.00 7.00 5. Županje njive, desni breg 0,6 5.00 11.00 7.00 obstaja nevarnost, da bo potok 6. Godi=, levi breg poplavljal že ob precej nižji vodi kot (pri mostu) 1,3 5.00 11.00 12.00 doslej. 7. Ob pritoku Bistri=ice, • Poplaviš=e št. 22 na Nevljici s površi- desni breg 0,3 5.00 11.00 12.00 no 2,9 ha. Do poplave je najverjetneje 8. Zagorica, desni breg 0,2 5.00 11.00 10.00 prišlo zaradi zajezitvenega u=inka 9. Zagorica, desni breg Kamniške Bistrice, saj se vodotoka (pred mostom) 0,2 6.00 11.00 10.00 zlivata le 200 m nižje. Voda je preplavi- 10. Godi=, levi breg 0,4 6.00 11.00 10.00 11. Godi=, levi breg 1,4 7.00 12.00 10.00 la športni center z avtokampom, baze- 12. Sp. Stranje (Graditelj), nom in teniškimi igriš=i. desni breg 1,8 -7.00 12.00 10.00 Zaradi hitrega toka je voda povsod, kjer 13. Jeranovo — Godi=, je poplavljala, obdržala izrazit in mo=an levi breg 9,5 8.00 12.00 10.00 tok reke. Tok poplavne vode je bil zato 14. Sp. Stranje nad jezom, desni breg 2,4 8.00 12.00 10.00 mo=no povezan z mikrolokalnimi razme- 15. Kamnik-Duplica rami, predvsem naravnimi in umetno (ind. cona) 45,9 10.00 13.00 19.00 1. 11. ustvarjenimi ovirami. V tem lahko iš=emo 16. Vol=ji Potok, levi breg 1,1 10.00 12.00 19.00 1. 11. vzrok, da številna nižje leže=a obmo=ja v SPODNJI TOK Nevlje, »Mamutov most«, proti ve=eru nem zamaku 4—5 ur. Pa= pa so bile veli- levi breg 0,4 10.00 12.00 1. 11. ke razlike pri trajanju poplave oziroma 22. Kamnik, »kopališ=e«, proti ve=eru =asu umika poplavne vode (tabela 1). levi breg 2,9 10.00 12.00 1. 11. Najbolj severna poplaviš=a so izginila ta- koj po za=etku upadanja nivoja vode. V Skupaj poplavljeno 79,4 osrednjem predelu, kjer se je struga dvignila in je reka tako še bolj zajezila Tabela 2. Naselja v zgornjem pore=ju Kamniške Bistrice, pritoke, je voda prestopala breg še na- slednji dan. Poplavna voda se je, =eprav v katerih je ujma 1. in 2.11.1990 prizadela stanovanjske ne sklenjeno, dlje =asa zadržala tudi na objekte (število): nižje leže=ih predelih z visoko talno vo,- do. Najve=je poplavno obmo=je Kamnik- Število prizadetih (poškodovanih ali ase e Duplica je bilo razmeroma kratkotrajno, ' ogroženih) stanovanjskih objektov saj se je voda umaknila že 1. novembra stanovanjske objekte je prizadela zve=er, kmalu potem, ko se je nehala ra- poplavna voda zlivati desno od jezu na Perovem (Kam- Godi= 1 nik). Kamnik 24 Kamniška Bistrica V hribovitem goratem zaledju, kjer ni bilo Nevlje poplav, so veliko škodo povzro=ili proce- Vol=ji potok si pobo=nega polzenja materiala. V hri- Vrhpolje bovitem predalpskem svetu Tunjiškega Stahovica gri=evja in Tuhinjske doline so to usadi Zgornje Stranje (fotografija 2), v alpskih dolinah pa ze- Županje njive 3 meljski plazovi in hudourniški gruš=ni to- SKUPAJ 34 kovi (fotografija 3). Izoblikovala so se stanovanjske objekte so prizadeli predvsem štiri kriti=na obmo=ja. Usadi hudourniki, plazovi, usadi ali pobo=na ogrožajo stanovanjska in gospodarska voda in nanosi poslopja v vaseh Zakal na severnem ro- Bistri=ica 5 bu Tunjiškega gri=evja ter Poreber pri Okroglo 3 vstopu v Tuhinjsko dolino. Oba ve=ja pla- Poreber 1 zova sta v zgornjem delu alpskih dolin KS Šmartno 3 Bistri=ice in

Razdiralna poplavna voda je ob svojem Klemen=evo toku poškodovala ali porušila štiri mosto- ve (predvsem v gornjem toku; fotografija 4) ter štiri jezove, skoraj ob celem toku je Okroglo] trgala brežino, na 3 mestih (v Kamniku in Stahovica na Duplici) pa je poškodovala obrežni zid. Ker je ve=ina industrijskih obratov zaradi

Duplica j Slika 5. Most pri spodnji postaji nihaike v Kamniški Bistrici — eden od štirih poškodo- vanih mostov. Voda ga ni dosegla, pa= pa je erodirala in spodkopala temelje. je bila škoda hujša na kmetijskih zemlji- š=ih kot na stanovanjskih objektih. Vod- na ujma je prizadela kmetijska zemljiš=a v 33 naseljih. Prizadetih je bilo 79 od 545 oziroma 14,5% kme=kih gospodarstev. Naravna nesre=a je imela katastrofalne razsežnosti, katerih posledice ne bodo tako hitro odpravljene. Poplave in sprem- ljajo=i pojavi so prebivalstvo in odgovor- ne organe presenetili, predvsem pa velja poudariti, da je splošna stopnja izkuše- nosti ob tovrstnih dogodkih nizka. Kljub temu kaže poudariti, da so pobude o po- ve=ani stopnji varovanja pred vodotoki v posameznih obmo=jih in naseljih šele zdaj naletele na ve=ji odmev. Prav tako bo treba rekonstruirati obrambne siste- me (jezove, kanale, zaš=itne zidove), ki Slika 6. Poplaviš=e ob Nevljici. Poplavna voda je erodirala njivska zemljiš=a in isto=asno odla- so nekdaj že obstajali, pa so v zadnjih gala prod in drobno zrnate nanose. desetletjih propadli. Tabela 3. Število kme=kih gospodarstev v posameznih naseljih, ki so v =asu ujme utrpela škodo na kmetijskih 1. Kamniški ob=an XXX, št. 15 (str. 1—6). zemljiš=ih. Kamnik, 12.11. 1990. 2. Podatki Sekretariata za urejanje prostora in Število gospodinjstev varstvo okolja SOB Kamnik. 3. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stano- M .. Število prizadetih v naselju, ki so imela )e kme=kih gospodarstev |. 1981 kme=ka vanj 1981. Zavod R Slovenije za statistiko. 4. Radinja D., M. Šifrer, F. Lovren=ak, M. Kol- gospodarstva bezen, M. Natek, 1974. Geografsko prou=e- A zemljiš=a je prizadela poplavna voda vanje poplavnih podro=ij v Sloveniji. Geo- grafski Vestnik XLVI, Ljubljana. Kregarjevo 3 2 Nevlje 3 16 Potok v Mali Hrib 1 6 which also caused the greatest damage, Okroglo 3 6 partially covered the residential area of Potok 2 7 Poreber 1 16 Kamnik and almost the whole industrial Pšajnovica 2 9 zone between Kamnik and Duplica. Snovik 3 4 The damage caused by landslides in the Srednja vas 1 15 pre-Alpine highlands and Alpine valleys Stolnik 3 14 was no smaller. Landslides occurred in Šmartno 1 18 most cases because of torrents and the Vaseno 2 3 soaking of the earth. Vel. Hrib 1 13 The disastrous weather and the floods Zakal 6 15 Zg. Tuhinj 2 46 surprised the inhabitants since the upper SKUPAJ 49 234 course of the Kamniška Bistrica River is not a pronounced flood area. The result Skupaj posredno ali neposredno of the disaster was great material da- zaradi poplav prizadeta kme=ka mage to water supply facilities, industry, gospodarstva 79 545 the road network, housing, the district Vir: Podatki Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja SOB Kamnik economy, forestry, and agriculture. The Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 1.1981; inhabitants were most affected by the da- Zavod za statistiko R Slovenije mage to houses and cultivated land. The Na obmo=ju je bilo odnešenih ali po- rala prod, mivko in blato (fotografija 5). inhabitants were more or less directly af- plavljenih 253 ha kmetijskih zemljiš= Manjšo škodo so utrpeli travniki in njive, fected in 33 settlements (one third!). (Kamniški ob=an). Poplavna voda je ero- na katerih je bila posejana koruza, dirala njivske površine in na njih akumuli- V zaledju poplavnega obmo=ja (tabela 3)