Zasnova in izvedba: Center za razvoj Litija in Inštitut za celostni razvoj Domžale Publikacijo uredila: Marta Vahtar, ICRO Domžale Besedila: Marta Vahtar, Saša Gradišek, Mija Bokal in Adela Ramovš

Fotografije: Anton Jarc, Bogdan Macarol, Metod Rogelj, Marta Vahtar, Matej Povše, Stanko Gruden, Sonja Rozman-Bizjak, Aleš Horvat, Željko Savič ter arhivi podjetja Velika planina, d.o.o., Centra za razvoj Litija in ICRO - Inštituta za celostni razvoj in okolje, Domžale.

Lektorica: Irena Vrhovec

Priprava kartografskega gradiva: ICRO Domžale.

Oblikovanje: TA2TO/Fotokabina in Medianova/Matej Zupančič

Prelom: TA2TO/Fotokabina

Naklada: 2000 izvodov

Izdale: Občina Dol pri ljubljani in partnerske občine v projektu Trkamo na vrata dediščine

Brošura je nastala v okviru operacije Trkamo na vrata dediščine. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega skla- da za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«; prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Nosilka operacije je Občina Dol pri Ljubljani, ostale občine (Domžale, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Moravče, Šmartno pri Litiji, Trzin) sodelujejo v projektu kot partnerji.

Primer dobre prakse je deloma povzet po publikaciji /Kamniška Bistrica: Rekreacijska os regije, Vizije ureditve obvodnega prostora kot osrednjega dela zelenega sistema regije s potenciali za razvoj ekološkega, kulturnega in rekreativnega turizma/ (ICRO - Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale, 2000).

CIP Vsebina

Razvojno partnerstvo – zibelka Srca Slovenije...... 9 Z majhnimi koraki in visoko merotolerance, se daleč pride...... 10 Trkamo na vrata dediščine v Srcu Slovenije...... 13 Trkamo na vrata dediščine, od projekta do produkta...... 14 Trkamo na vrata dediščine, mreža naravne in kulturne dediščine...... 18 Trkamo na vrata dediščine, zaokrožena območja...... 22

Primer dobre prakse: KAMNIŠKA BISTRICA KOT ZELENA OS REGIJE...... 27 Uvod...... 29 Vizije razvoja: med sanjami in realnostjo...... 31 Zelena os...... 36 Rekreacijska os...... 41 Pot mlinov in mlinščic...... 47 Zasnova turističnega programa...... 55 Od vizije k realizaciji...... 59 Viri...... 60

7

9

Razvojno partnerstvo – zibelka Srca Slovenije

Ljudje in družba smo po naravi dno formalno zelo razvita, a v resnici bi- gionalno razmišljanje. Še več. Regional- ustvarjeni, da stremimo k pozitiv- stveno manj, žal celo povsem nerazvita. na konkurenčnost. Evropa nima denarja Ta nelogična nasprotja so posledično za krajevne skupnosti ali posamezne nemu razvoju in boljši kakovosti pogojena zgodovinsko, predvsem pa občine. Evropa daje na razpolago denar življenja. Skozi zgodovino se bori- seveda tudi geografsko in politično. za regionalne razvojne projekte, znotraj mo ne samo za preživetje, ampak Območje severovzhodno od Ljubljane katerih se smiselno vključujejo in pove- (občine med Zagorjem, Litijo, Šmartnem, zujejo tudi občine. Tukaj je pomembno tudi za osmišljen in kakovosten Moravčami, Dolom pri Ljubljani in Luko- poudariti še nekaj. Večjo možnost za razvoj potencialov in danosti, ki vico, Kamnikom, …) spada sicer v širšo večja razvojna finančna sredstva bodo so močno povezani z našim oko- ljubljansko urbano regijo, ki je v povpre- imele bolj konkurenčne regije. To so tiste, čju najrazvitejša slovenska regija, žal pa ki znajo definirati jasne in učinkovite ter ljem, kjer bivamo, kjer si gradimo gre omenjeno visoko stopnjo razvitosti posledično trajnostno uspešne razvojne kariero, ustvarjamo družine, vzga- pripisati Ljubljani z vso svojo močno projekte. jamo, dajemo družbi in kakovo- gospodarsko, družbeno in upravno in- Razvojniki smo v tem trenutku v zahtev- stno tudi prejemamo. frastrukturo. Okolica in prej omenjeno nem položaju, saj pri kreiranju in posta- območje pa po zadnjih podatkih ne do- vljanju razvojnih programov s partnerji segata niti za primer pomurskega, manj velikokrat naletimo na vprašanje o me- Dejstvo je, da danes živeti kakovostno razvitega območja. jah našega območja oziroma regije. Ko življenje ni nekaj samo po sebi umev- In nazadnje obstaja izjemno močan ar- bomo enkrat prešli skozi to preizkušnjo, nega. Družba in celoten sistem delujeta gument, ki osmišlja regijski razvoj. To je se bomo morali soočiti z naslednjim predvsem po zakonih kapitala, ta pa v veliki Evropa. Evropa je nekaj izjemno pozitiv- vprašanjem. Kaj so to zmagovalni meri daje prednost denarju. Zato moramo nega, čeprav se tega navadni ljudje niti ne projekti, ki v okolje prinašajo več ra- še toliko bolj razvijati druge vrednote v lo- zavedamo v polnosti. Evropa je danes zvojnih sredstev, in kakšne so resnične kalnih skupnostih, kot so dobri medsebojni razvojno gonilo, ki predvsem manj razvojne potrebe okolja, v katere Evropa odnosi, ustvarjalnost, zaupanje, energija in razvitim daje na razpolago orodja za vlaga veliko denarja? Mimogrede to niso skupaj z denarjem nas bo to pripeljalo do hitrejši razvoj. Velikokrat slišimo precej ceste in kanalizacija. V 21. stoletju namreč višje kakovosti življenja. Smisel ima samo regionalizem, ki ignorira državne meje. Regije, ki sledijo o evropskih razvojnih sredstvih. Dobro je to ne bi smel biti več problem razvoja lo- mednarodni logiki in imajo globalno perspektivo, se najhitreje razvijajo. vedeti, da je temelj evropskih politik re- kalnih skupnosti. Wall Street Journal, 1993 V Sloveniji obstajajo področja, ki so ura- Z majhnimi koraki in visoko mero tolerance, se daleč pride

Center za razvoj Litija je eden izmed tistih večji pa je ta, da nikakor ne gre razvijati razvoja infrastrukture za zdravo in kakovo- Srce Slovenije združuje vse tri mejnike kakovostnih razvojnih subjektov, ki se tega le eno področje, ampak je uspeh v mre- stno bivalno okolje ter krepitve socialnega v močno razvojno zgodbo. Utripati je za- še kako dobro zaveda. To dokazujejo pre- ženju vseh potencialov. Konkretno to kapitala. čel 12. junija 2007 na Geometričnem sredi- tekla leta številnih projektov in poskusov, pomeni, da nič ne koristi učinkovita infra- šču Slovenije, kjer si je Center za razvoj Litija da bi na področju širšega – regionalnega struktura, če ni usposobljenih in ozavešče- Povezovanje našega območja smo nad- upal postaviti temelje sodobnega povezo- razmišljanja naredili preboj. V preteklih le- nih uporabnikov, nič ne koristi ves odkrit gradili v letu 2007 z oblikovanjem Lokalne vanja za boljšo kvaliteto življenja. Pri tem se tih smo definirali razvojne potrebe okolja in označen naravni in kulturni potencial, če akcijske skupine »LAS Srce Slovenije«, v ka- je naslonil na ljudi, ki drugače zaznavajo in in jih več ali manj uspešno reševali skozi pa gostje potem nimajo ustreznih kulina- tero se je združilo 29 partnerjev, predstav- prepoznavajo poslovne priložnosti v tem različna projektna področja: razvoj pode- ričnih doživetij, kaj šele, da bi kje zadovolj- niki občin, društev, podjetij in drugih insti- okolju. želja (razvojni programi podeželja), razvoj ni prespali. tucij. LAS Srce Slovenije je pod vodstvom kakovostnega preživljanja prostega časa in RCL pripravil in sprejel svojo razvojno stra- In v čem je edinstvenost tega tretjega mej- pogojev za zdravo življenje (pohodniške, Vse te izkustvene poti so nas danes pri- tegijo za obdobje 2007-2015. Med priori- nika? kolesarske in konjeniške poti), razvoj iden- peljale do križišča pomembnih odločitev. tetnimi nalogami želi dvigniti dodano vre- titete območja skozi dediščino (Trkamo na V letu 2006 se je pod simbolnim zname- dnost in kakovost na področju pridelave Srce Slovenije je območje, ki se postavlja vrata dediščine), razvoj gospodarskega in njem drevesa s koreninami v središču Slo- in trženja lokalnih kmetijskih proizvodov, od spodaj iz izvira na vrednotah dobro- podjetniškega področja (uspešne kandi- venije in sedmimi vejami zbralo sedem spodbujati okolju prijazno kmetovanje, srčnosti, kjer obstajajo resnične razvojne dature na mednarodnih in nacionalnih županov in na Geossu zakoličilo ustano- izboljšati zaposlitvene možnosti na pode- potrebe, visoka strokovna podpora, mreže- projektih), … vitev Območnega razvojnega partnerstva želju, izboljšati kakovost življenja na pode- nje upravnih (vladnih, občinskih), nevladnih središča Slovenije. Za nas je to pomenilo želju, animirati in usposobiti podeželske (družbenih) in gospodarskih (infrastruktur- Za mnoge od teh projektov smo prejeli ne enega najpomembnejših mejnikov in prebivalce ter mrežiti in povezovati inova- nih in podjetniških) potencialov. samo potrditve v kvantiteti pridobljenih obenem potrditev pravih usmeritev tivne iniciative. Vsa rojena energija, prežeta s trudom in barvo sredstev, ampak tudi v številnih laskavih prehojene poti. Vsa dosedanja znanja in Veselimo se novih skupnih izzivov ter vabi- obdelane zemlje, se steka v središče do Centra za priznanjih, kot je na primer nagrada Slo- vedenja smo združili v območni razvojni Danes postavljamo tretji mejnik, ki sledi mo k sodelovanju vse, ki si upajo delovati razvoj v Litijo. venske turistične organizacije Sejalec in program in definirali pet ključnih razvoj- razvojnemu programu: Razvoj in izgradnja in ustvarjati na srčni pogon. Da jo kot življenjski sok, oplemeniteno s števil- druge. nih temeljev, od razvoja identitete regi- identitete območja – regije, ki je dobila tudi nimi dodanimi vrednostmi, Center potem spet vrača v obtok Srca Slovenije in širše. je, razvoja gospodarstva in podjetništva vsebinsko pomenljivo ime: Srce Slovenije. V Gotovo je, da so to koraki, s katerimi je bilo na vključevanju dediščine mojstrstva in tem imenu se združujejo pretekla hotenja Saša Gradišek Drago Vrhovnik večkrat nemogoče zagotavljati trajnostno inovativnosti, energetska neodvisnost in in prihodnost, vizija srčnosti, edinstvenosti, Direktorica Centra za razvoj Litija direktor Zdravilnega gaja Tunjice, 2008 uspešnost. Toda razlogov za to je več. Naj- izkoriščanje lokalnih energetskih virov, do kakovosti in veselja. 11

13

Trkamo na vrata dediščine v Srcu Slovenije

Trkamo na vrata dediščine je projekt, ki že zujejo številne doslej med seboj bolj obstoječih vsebin, večji prepoznavnosti uporabljamo pri določanju kraja dogajanja ne točke, dogodki, razvojni projekti, well- nekaj let povezuje turistično ponudbo de- ali manj povezane iniciative; geografsko zaokroženega območja in nje- nekega dogodka. ness ponudba, turistične kmetije, gostin- diščine območja od Kamnika do Šmartne- gove celovite ponudbe ter potencialov v ska ponudba, pridelovalci hrane, dogodki, • na območju Srca Slovenije so živi ga pri Litiji in v nekaterih primerih tudi širše, najširšem pomenu besede ter predvsem Na drugi ravni pa je lahko blagovna znamka izobraževalne in razvojne vsebine. Eden številni projekti, dogodki, aktivnosti, v zaokroženo območje. Tekom razvoja in po enovitem in strateško usmerjenem tr- Srce Slovenije s strani upravljavca blagovne pomembnih razlogov za vzpostavitev Srca ki ob povezovanju in vsebinskem dela na tem turističnem produktu, je bilo ženjskem nastopu in oblikovanju komuni- znamke, Centra za razvoj Litija, podeljena do- Slovenije kot blagovne znamke je potreba nadgrajevanju pod enovito blagovno ugotovljeno, da je prerasel prvotno posta- kacijske strategije. ločenim izdelkom, storitvam, projektom, do- po dolgoročnem upravljanju skozi projekt znamko lahko dosegajo večjo prepo- vljene okvirje. Zato je bila sprejeta odloči- godkom, … Da bo zagotovljena konsistentna Trkamo na vrata dediščine zaznanih vse- znavnost na trgu in posledično večjo tev, da projekt Trkamo na vrata dediščine Zato da smo lahko začeli snovati blagovno in nadzorovana uporaba blagovne znamke bin in ostalih prepoznanih potencialov v dodano vrednost tudi v smislu večje nadgradimo oz. umestimo pod novo bla- znamko, smo morali najprej defi nirati njene Srce Slovenije, so določeni ključni kriteriji za prostoru, ki lahko kontinuirano živijo le, če družbene dodane vrednosti; govno znamko. Zavedamo se, da je obliko- ključne gradnike. V primeru Srca Slovenije nosilce: kakovost (v skladu z obstoječimi stan- imajo za to zagotovljenega tako skrbnika vanje in upravljanje blagovne znamke zah- • srčna energija je sprožila močno ini- so to naslednje vrednote: srčnost, kako- dardi in shemami za vsako izbrano kategorijo), kot seveda fi nančna sredstva. Prav slednja tevna, celovita in odgovorna naloga, zato ciativo povezovanja in sodelovanja vost, edinstvenost in mreženje. Jasno smo geografska pripadnost (sedež dejavnosti oz. bo po zaključku projekta Trkamo na vrata smo k temu delu pristopili sistematično in praktično usmerjenih, vizionarsko in zastavili tudi poslanstvo, ki se glasi: Srčno delovanja/ pridelovanja/ ustvarjanja v geo- dediščine potrebno na novo zagotoviti in profesionalno. inovativno delujočih posameznikov mreženje potencialov znotraj geografsko grafskem območju Srca Slovenije), trajnostni jih sistematično upravljati, sicer že zdaj do- in njihovih mrež; zaokroženega območja, s ciljem krepitve sonaravni razvoj (v skladu z uradno defi nicijo), seženi rezultati ne bodo mogli biti nadgra- Med ključnimi razlogi, ki so botrovali od- kakovosti bivanja in razvoja skupne identi- zagotovitev doživetja (edinstvenost, vsebin- jeni v skladu s prepoznanimi priložnostmi ločitvi, da se lotimo snovanja znamke Srce • zaupamo, da Srce Slovenije lahko po- tete. V vizijo blagovne znamke pa smo za- ska zaokroženost) in pripravljenost za aktivno in zastavljenimi cilji. Slovenije, velja izpostaviti sledeče: stane vzorčni primer blagovne znam- pisali: Srce Slovenije naj postane prostor, v udeležbo pri razvijanju blagovne znamke Srce ke nove dobe – znamke, ki v skladu katerem rad živim, ker v njem lahko ustvar- Slovenije (sodelovanje pri razvoju, nadgradnji, Koncept razvoja blagovne znamke pred- • regijsko zaokroženo območje v obliki s svetovnimi trendi temelji na tržnem jam, se samouresničujem ter obenem ka- promociji vsebin, …). postavlja visoko osebno angažiranost srca, z geografskim središčem Slove- modelu, ki zagotavlja socialno kohezi- kovostno bivam. vključenih akterjev in identifi kacijo z ra- nije »Geoss« kot središčno točko ob- jo in trajnostni razvoj, krepi javno-za- Vlogo upravljavca blagovne znamke Srce zvojno zgodbo Srca Slovenije, zato so k močja, ki se vrisuje med Domžalami sebna partnerstva ter poudarja vidik Srce Slovenije kot blagovna znamka vse- Slovenije je prevzel Center za razvoj Litija, sodelovanju kot ključni ambasadorji zgod- in Radečami ter Trojanami in Ivančno širšega razumevanja vrednosti. binsko pokriva dve področji. Razumemo in ki je ob nadgradnji projekta Trkamo na vra- be povabljeni župani vključenih občin, ki Gorico, ima edinstveno geografsko uporabljamo jo kot geografsko – regionalno ta dediščine prepoznal potrebo prostora bodo s svojimi neposrednimi izkušnjami in pozicijo, ki dejansko ponazarja srce poimenovanje zaokroženega geografske- po oblikovanju prepoznavne in avtentične razvojnimi vizijami svojih okolij lahko po- Slovenije; Na podlagi izvedenih tematskih delavnic z ljudmi, ki bivajo in delujejo v Srcu Slo- ga območja. Kot tako jo zasledimo npr. na zgodbe geografsko začrtanega osrednje- membno prispevali k utrjevanju temeljev • območje ima izjemen potencial za venije, se je izkazalo, da je v prostoru pri- označevalnih krajevnih tablah občin, vklju- ga slovenskega prostora, ki vključuje širok in načrtovanju implementacije blagovne trajnostni sonaravni razvoj, kar doka- sotna potreba po razvoju in povezovanju čenih v zarisano geografsko območje, ali jo nabor vsebin – kulturna dediščina, turistič- znamke. Trkamo na vrata dediščine, od projekta do produkta

Trkamo na vrata dediščine počasi prerašča Za razvoj točk dediščine v drugi in tretji ko na ta način območje lažje in bolj učin- nosorogu, turških vpadih, Rokovnjačih, sodelovali s terenom in veliko prispevali okvire projekta. S povezovanjem naravne fazi je bil izbran Center za razvoj Litija. V kovito razvija. brodarjih, kaščah, … Zgodbe so tiste, ki pri ohranjanju, varovanju in predstavlja- in kulturne dediščine nastaja produkt, ki obdobju do septembra 2009 bomo ob- živijo in ostajajo v našem izročilu. Zato nju naše dediščine. bo vključenim pomagal pri ohranjanju de- stoječo tematsko pot točk, ki so poveza- Pod skupnim imenom Trkamo na vrata smo pri vseh obravnavanih točkah de- diščine, spodbujal njihov razvoj in generiral ne v blagovno znamko Trkamo na vrata dediščine smo tako v devetih občinah diščine želeli izpostaviti zgodbo, skozi Mreža dediščine, ki jo vzpostavljamo v večji obisk. dediščine, dodatno nadgradili z materiali združili 51 točk naravne in kulturne dedi- katero se izžareva živost in edinstvenost sklopu projekta Trkamo na vrata dedišči- in vsebinami za uspešnejše trženje. Okrog ščine, 3 zaokrožena območja ter vključili dediščine. ne, se oblikuje na območju Srca Slovenije. Pred leti, ko smo na Centru za razvoj Litija točk dediščine bomo skušali razviti tudi ponudnike gostinskih storitev in ponu- Srce Slovenije je nova blagovna znamka, začeli s tem projektom, je bilo vključeno dodatno celovito turistično ponudbo, saj dnike prenočišč. Mreža je zasnovana tako, Pri izboru točk dediščine na območju ki pod svojim okriljem združuje kakovost, širše območje. Točke dediščine smo preu- je veliko potencialov območja še neizko- da omogoča vključevanje novih točk de- smo bili pozorni predvsem na njihovo inovativnost, edinstvenost, … Sem brez čili iz zgodovinskega in umetnostno zgo- riščenih. K projektu želimo dodati preno- diščine ali tudi nasprotno. edinstvenost, živost in povezanost s tra- dvoma sodi tudi dediščina, vključena v dovinskega vidika. Izpostavili smo njihove čišča s tradicijo in gostinsko ponudbo s dicijo. Glede na dokaj veliko območje, produkt Trkamo na vrata dediščine. Pri posebnosti in jih predstavili v zloženki. poudarki na kulinaričnih posebnostih Območje produkta Trkamo na vrata de- so nekatere točke dediščine bolj razvite, razvijanju tega produkta vlagamo veliko območja, ki bodo omogočala, da se po- diščine v celoti leži v geografsko zaokro- druge manj. Vse pa imajo izjemen poten- časa, energije in znanja prav v delo na Projekt Trkamo na vrata dediščine bomo v potniki tudi dlje zadržijo na območju. ženem območju Srca Slovenije. Pri delu cial za razvoj. Pri razvoju so bistvenega terenu, vzpostavljanje mrež, izobraže- letu 2008 in 2009 nadgradili in izoblikovali Projekt bomo povezali s konjeniškimi, na terenu smo ponekod lahko zaznali, da pomena lastniki, upravljavci ali koristniki vanje, spoznavanje ljudi in medsebojno v turistični produkt. V letu 2007 je Občina pohodnimi in kolesarskimi potmi Posa- se premalo zavedamo bogate dediščine dediščine. Če pri njih obstajata interes povezovanje glavnih akterjev. Za razvoj Dol pri Ljubljani s projektom Trkamo na vskega hribovja, z ostalimi tematskimi našega domačega kraja in bližnje okoli- in volja, bo tudi dediščina kmalu prepo- pa je vedno potreben čas, ki se na ža- vrata dediščine uspešno kandidirala za pri- potmi in turistično ponudbo na lokalnem ce. Imamo vrsto potencialnih točk in ob- znana kot vrednota. Kljub temu da še ni- lost meri v letih in ne mesecih, kot bi si dobitev evropskih sredstev na razpisu za nivoju. Verjamemo, da predstavljajo prav močij, ki samo čakajo, da jih odkrijemo, smo odkrili vseh potencialov, ki jih skriva mi želeli. S tem pa so vsekakor poveza- razvoj regij. Poleg Dola pri Ljubljani, ki je te vsebine dodano vrednost projekta. Po- umestimo v prostor in predstavimo dru- naša okolica, je veliko ljudi na terenu, ki na tudi finančna sredstva. Ker ne želimo, vodilni partner v projektu, vključuje projekt leg tega želimo podpreti obstoječe pri- gim. Vrsta malih biserov, ki so nastali sko- se ljubiteljsko ukvarjajo z varovanjem in da se naše dejavnosti končajo skladno z še 8 drugih partnerskih občin – Moravče, reditve in razviti nove prireditve, ki bodo zi čas, nas spominja na našo zgodovino, prezentiranjem naravne in kulturne de- zaključkom aktivnosti v okviru projekta, Trzin, Domžale, Komenda, Kamnik, Lukovi- prispevale k oživljanju točk dediščine in na naše korenine ter nas umešča v čas in diščine. Brez njih marsikatera hiša, kašča smo na Centru za razvoj Litija ugotavljali, ca, Litija in Šmartno pri Litiji. preko njih pospeševati promocijo ob- prostor. Naravna in kulturna dediščina ali drevo, ne bi več obstajali. Svoje delo kako zagotoviti kontinuirano dejavnost močja. V skladu s tem bomo razvili nekaj sta zastopani v izvirih potokov, rekah, so- opravljajo s srcem. Včasih pa jim zmanjka in življenje produkta Trkamo na vrata Z naslova projekta so bila v prvi fazi za po- dodatnih programov z namigi za izlete točjih, gorah, hribih, gradovih, paviljonih, strokovnega znanja, ki je nujno potrebno dediščine. Tako smo z zunanjimi strokov- samezne občine nabavljena otroška igrala in počitnice. Poskrbeli bomo za ustrezno skrivnih rovih, rudnikih, arheoloških izko- pri obnovi dediščine in razvoju zgodbe. njaki prišli do ugotovitve, da je najboljša ter oprema za počivališča, ki bodo name- promocijo dediščine prek spletnih strani paninah, domačijah, pomembnih oseb- Tukaj vidimo na Centru za razvoj Litija pri- rešitev vključitev produkta Trkamo na ščena ob posameznih točkah dediščine ter pospeševali vključevanje v slovenske nostih, cerkvah, mestih, trgih, pastirskih ložnost, da bi s svojimi strokovnimi znanji vrata dediščine pod blagovno znamko oziroma ob poti med njimi. in evropske mreže, saj menimo, da se lah- kočah, učnih poteh, mamutu, pritlikavem in interdisciplinarnim pristopom lahko Srce Slovenije. 15

17 Trkamo na vrata dediščine, mreža naravne in kulturne dediščine

Trkamo na vrata dediščine postaja mreža, EDINSTVENOST točke dediščine se kaže programe, kakšen je odpiralni čas, ali je diščine, naravne dediščine, pomembnej- ne in kulturne dediščine priča o bogati ki med seboj povezuje naravno in kultur- v njeni avtentičnosti, posebnosti, vse- zagotovljena potrebna infrastruktura za ših prireditev in običajev. Vsaka točka de- zgodovini teh krajev. Sezname točk de- no dediščino območja. Pri tem sledi pra- bini, programih, zgodovinski vrednosti sprejem gostov/obiskovalcev, kakšna je diščine mora biti del dediščine območja diščine smo pripravili in uskladili sku- vilniku, ki je bil oblikovan tekom projekta in pojavnosti, ki je značilna za določeno dodatna ponudba. Vse to zagotavlja, da in ne nekaj novega, modernega (razen v paj z občinskimi koordinatorji projekta s strokovno skupino, ter ima za cilj ohra- območje. točka živi. primeru, ko gre za aplikacijo dediščine). vključenih občin. Nekatere med njimi so njanje dediščine območja in generiranje že tako dobro razvite, da se lahko same razvoja kulturnega turizma. Kot drugi glavni kriterij želimo izposta- TOČKA DEDIŠČINE je lahko naravna ali Območje dediščine sega od Kamnika živijo, druge pa so bolj na začetku, kjer viti »ŽIVOST« točke dediščine. Tukaj kulturna dediščina. Prav tako je točka de- preko Komende, Trzina, Domžal, Luko- so njihovi lastniki ali upravljavci zaznali Glavni trije kriteriji, ki smo jih izoblikovali preverjamo, kako točka dediščine živi: diščine lahko snovna ali nesnovna. Tako vice, Moravč, Litije, Šmartnega pri Litiji, potencial, imajo voljo, energijo in znanje so edinstvenost, živost in dediščina. ali ima upravljavca, ki skrbi za vsebine, gre za vključevanje objektov kulturne de- vse od Dola pri Ljubljani. Pestrost narav- za delo z dediščino. 19 Kamnik Komenda Domžale Lukovica

V mestu Kamnik sega zgodovina že v sre- V obcestju prometno pomembne poti Domžalsko območje so močno zazna- Stari trg v Lukovici, ki ga obdajajo mo- dnji vek. Sprehod skozi mesto je kot spre- med Kamnikom in letališčem Jožeta Pučni- movali turški vpadi. Med najbolj znanimi gočne hiše iz furmanskih časov, skriva hod skozi pestra obdobja zgodovine, ki je ka na Brniku leži ena najstarejših slovenskih je bitka pri Sisku, kjer je Adam Ravbar s ogromno zanimivih zgodb, saj je bila Luko- zapisana na vsakem koraku. Na vzpetini far – Komenda. Svoje nenavadno ime je Krumperka premagal mnogo številčnejšo vica skozi zgodovino pomemben preho- nad mestom, kjer stoji baročni grad Za- dobila po Ivanovcih, ki so dobili v last različ- turško vojsko, ki jo je vodil Hasan paša. Gor- den kraj. Dvignjeno nad Črnim grabnom, price, sta v davnini že prej stala dva gra- na posestva. Po njihovih redovnih pravilih jušo, kjer stoji renesančni grad Krumperk na Brdu, nas v vsej svoji veličini pričakajo dova. Že skoraj pol stoletja v gradu Zaprice so se imenovala »komenda«. Nekoč so tu pa danes obišče veliko ljudi zaradi zanimive Čebelarski center Slovenije, cerkev Ma- domuje Medobčinski muzej Kamnik. Na delovali malteški vitezi. Za razvoj kraja pa je Železne jame, jamarske in slamnikarske rije Vnebovzete in grad Brdo, rojstni kraj hribu v Tunjicah stoji cerkev sv. Ane. Pri največ naredil Peter Pavel Glavar. Dolgole- zbirke. Z gradom Krumperk je povezana pisatelja Kersnika. Na drugi strani Črnega gradnji je poleg obrtnikov iz Mengša in Ka- tno tradicijo lončarstva nadaljuje uspešen tudi cerkev sv. Kunigunde na Taboru grabna pa ne smemo izpustiti obiska cer- mnika sodelovalo tudi več kot 100 pruskih podjetnik, Franc Kremžar, ki s svojimi lon- nad Ihanom, ki je dalj časa služila celo kot kve sv. Luke v Spodnjih Praprečah. Ne- ujetnikov. Nevlje pri Kamniku so verjetno čarskimi izdelki posega tudi po najvišjih grajska kapela krumperških graščakov. Ne daleč stran stoji Gradiško jezero, ki je na eden najstarejših krajev na Kamniškem, kjer priznanjih. Na vzhodni strani vasi Križ že daleč stran stoji gotsko oblikovana cerkev novo nastalo umetno jezero. Ob jezeru se stoji najstarejša cerkev na Kamniškem. Le stoletja stoji Gajšek, dobrega pol hektara sv. Miklavža, ki je zavetnik splavarjev, ro- vije tudi del Rokovnjaške poti, ki poteka čez 100 metrov od cerkve pa so leta 1938 de- velika voda, ki ji pretočnost zagotavlja po- marjev, mornarjev in brodarjev. Da so bili vrhove okoliških hribov in je dolga kar 55 lavci pri sanaciji Nevljice in gradnji novega toček, ki Kriškemu bajerju prinaša živost Turki res strah in trepet, je nekoč dokazoval km. Lukovica je posebej znana po Rokov- mostu našli kosti velikega mamuta, ki je vode in omogoča življenje v njej. sedem metrov visok taborski zid okoli cer- njačih. Tako nas Rokovnjaška pot vodi tudi živel pred približno 20.000 leti. V Motniku kve na Krtini. Danes je cerkev lepo obno- mimo majhne cerkvice sv. Neže na Go- pa so našli fosilne ostanke pritlikavega no- vljena, z nižjim obzidjem. Grobeljska cer- čaju. Njena posebnost je lesen, lepo posli- soroga. Naravni in kulturni biser z bogato kev slovi po Jelovškovih freskah in odlični kan kasetiran strop. Čisto na koncu občine dediščino je Velika planina. Pastirsko na- akustiki. V strnjeni pozidavi domžalskega Lukovica, si lahko na Trojanah privoščimo selje živi še danes, posebej v času, ko koče prostora se je ohranila le še peščica stavb, krof in odkrivamo zgodovino Rimljanov, ali »bajte« zapolnijo pastirji. V Arboretu- med njimi tudi domačija Franca Ahčina, ki saj je tod potekala HYPERLINK »http:// mu Volčji Potok skozi vse leto skrbijo za jo stari Domžalčani poznajo kot Menačni- sl.wikipedia.org/wiki/Rim« \o »Rim« rimska več kot 3.500 različnih sort in vrst rastlin. V kovo domačijo. cesta, Aquileia (Oglej) – Emona (Ljubljana) majhni vasici Zgornje Palovče pa stoji lepo – Atrans (Trojane) – Celeia (Celje). obnovljena Budnarjeva domačija s črno kuhinjo. Protiturški tabor na Sv. Miklavžu na Gori, nad Tuhinjsko dolino, še vedno priča o napadih Turkov v naših krajih. 21

Trzin Dol pri Mor avče Litija Šmartno

Trzin ima izredno pestro zgodovino, ki Tudi Moravče so povezane z baronom O zgodovini mesta Litije se lahko poučimo sega že v mlajšo kameno dobo. Skozi Trzin Ljubljani Jurijem Vego. Po mnogih stezicah, ki vo- v litijskem muzeju, ki v svojih prostorih pri Litiji je vodila rimska cesta Emona-Celeia, o če- Svojo pot skozi brzice do reke Save si Ka- dijo iz različnih smeri v staro trško jedro hrani zbirke rudarstva, brodarstva in že- Šmartno pri Litiji leži ob sotočju treh potokov. mer pričajo izkopanine, ki potrjujejo tudi, mniška Bistrica utira tudi skozi zahodni del Moravč, je kot majhen deček prihajal k sv. leznice. Nad okljukom reke Save kraljuje Obdano je z manjšimi vzpetinami, poraslimi z da je bil kraj poseljen že v rimski dobi. Med občine Dol pri Ljubljani. Pri svojem izlivu Martinu k maši, verouku in v nedeljsko šolo. grad Pogonik iz 16. stoletja. V času druge mešanimi gozdovi. V zelenem objemu sredi prodnatim Mengeškim poljem in barjanski- v Savo se je skozi stoletja oblikovala po- Tukaj se lahko slikate ob njegovem kipu, si svetovne vojne so se vanj naselili nemški trga se v nebo dviguje opečnata neogotska cerkev, posvečena sv. Martinu puščavniku. mi Mlakami, nedaleč od ceste proti Kamni- sebna naravna vrednota – sotočje rek, ki ogledate cerkev ali se ustavite v parku. Od vojaki, zato so partizani grad leta 1944 na- Nenavadno je, da so postavili v tako majhnem ku, naslonjeno ob hrib Onger, stoji cerkev predstavlja pomembno življenjsko okolje tukaj se lahko odpravite na različne manj- padli in požgali. Istočasno so z napadom kraju cerkev, veliko kot katedrala. Prav tako so sv. Florijana. Trzin je znan po bitkah, ki so za številne ptice, ribe in druge živali. Da je še izlete. Prva možnost je v smeri več kot na železniški most čez reko Savo v Pogo- občani ponosni na renesančni grad Bogen- šperk, ki je znan predvsem po kranjskem po- se odvijale na poljih in mostovih vse od slika še popolnejša, se na skoraj istem me- 500 let starega gradu Tuštanj, ki je edini niku ohromili okupatorjevo povezavo med lihistorju Janezu Vajkardu Valvazorju, avtorju turških vpadov, bitk s Francozi v času Napo- stu izliva v Savo tudi Ljubljanica, ki priteče ohranjeni izmed nekdanjih šestih gradov v evropskimi bojišči. Na drugi strani hriba, Slave vojvodine Kranjske. V neposredni bližini leona, vojne med prvo in drugo svetovno v Savo iz spodnje strani. Do sotočja se pri- Moravški dolini. V njegovi bližini se nahaja nad Jevnico, leži domačija Pr' Valentin. gradu so vidni skromni ostanki starega gradu vojno, vse do osamosvojitvene vojne leta de po savskih terasah iz Dola pri Ljubljani, ob potoku Učna pot Rača, ki omogoča Njena posebnost je iz tesanih brun grajena Lichtenberške gospode. Vitezi Lichtenberški so bili roparski vitezi in jih lahko primerjamo z 1991. Veliko Trzincev se je ukvarjalo z me- kjer so v preteklosti živeli graščaki Erbergi. številna doživetja v sožitju z naravo in tradi- hiša z izrezljano letnico 1794. Severno od vitezi iz Svibnega. Stari grad je bil v katastro- sarstvom. Iz te tradicije izhaja znamenita Od njihove graščine s parkom evropskega cijo mlinov ter žag. Tukaj pa je tudi cerkev Litije se nahajajo Vače, ki se uvrščajo med falnem potresu 1511 močno poškodovan, trzinska klobasa. Center Ivana Hribarja s slovesa sta danes lepo obnovljena dolska sv. Andreja, majhna po svoji zunanjosti, a najbogatejša prazgodovinska arheološka zato so na vzpetini pričeli graditi današnjega. svojo informacijsko funkcijo postaja vedno paviljona. Z reko Savo je povezana tudi mogočna po svoji poslikani notranjosti in najdišča v Sloveniji. Za najlepšo najdbo ve- Obiskovalci se lahko sprehodijo po gozdnih poteh, ki vodijo v star lipov drevored. Zaselek bolj tudi kulturno in turistično središče, ki domačija Pr' Krač v Dolskem, ki predstavlja po bogati in dolgi zgodovini. Vzhodno od lja bronasta posoda – situla. V neposredni Gradišče pri Primskovem slovi po ohranjenem ga Trzin nujno potrebuje. eno od najlepše ohranjenih pretovornih Moravč se lahko odpravite na Limbarsko bližini Vač leži geometrično središče Slo- turškem taboru. Sredi njega so lepo ohranjena postaj in gostiln, povezanih z brodarje- goro, priljubljeno izletniško točko s cerkvi- venije – GEOSS. Na vrhovih okrog idilične tri svetišča, cerkev Marijinega rojstva, cerkev sv. Petra in cerkev sv. Nikolaja. Ob cerkvi Ma- njem po Savi. Občina Dol pri Ljubljani je jo sv. Valentina. Lahko pa se odpravite tudi vasice Polšnik so zrasle cerkvice, na katerih rijinega rojstva je grob znanega čudodelnika tudi Dežela Jurija Vege, saj se je znameniti proti Sv. Miklavžu, od koder se vam bo so se v prazgodovini nahajale topilnice že- Jurija Humarja, ki je v preteklosti služboval kot matematik rodil prav tukaj v vasici Zagori- odprl čudovit pogled na dolino reke Save. leza na vetrni podpih. V Oglarski deželi na župnik na Primskovem. Zelo poznana je tudi ca. Če se odpravite iz Dolskega po Vegovi Po ustnem izročilu naj bi cerkev zgradili že dolski planoti se še vedno ohranja tradicija romarska cerkev sv. Antona Padovanskega v Veliki Štangi, kamor so se še v prvi polovici poti do Zagorice, boste prišli na njegovo v drugi polovici 15. stoletja brodarji, ki so priprave kop in kuhanja oglja. V Moravčah preteklega stoletja zgrinjali romarji od blizu in rojstno domačijo, kjer si lahko ogledate tovorili blagi po reki. pri Gabrovki ob Levstikovi poti stojita roj- daleč. Anton Padovanski je patron vseh zalju- Rojstno hišo barona Jurija Vege ter v stna hiša Zidarjeve Tone in Resnikova bljencev. Vas Zgornja Jablanica pa je zanimiva njej manjši Vegov muzej. kašča. V hiši Zidarjeve Tone se je Levstik še po ohranitvi arhitekture gospodarskih poslopij in hiš s sredine 19. stoletja. Domačini skrbijo posebno rad zadrževal, saj je v njej živela tudi za ohranjanje kulturne dediščine njihovih njegova nesojena ljubezen. prednikov, zlasti pesmi, šeg in navad. Trkamo na Velik a Oglarsk a K amnišk a vrata dediščine, planina dežela bistrica

Velika planina, visokogorska kraška planota Oglarska dežela se nahaja na dolski planoti Kamniška Bistrica, najbolj urbanizirana reka v zaokrožena v objemu skalnih vršacev nad idilično zasa- v jugovzhodnem delu Srca Slovenije. Tradi- Sloveniji, s svojim sistemom mlinščic predsta- njanim Kamnikom. Svet čudovite narave in cijo kuhanja oglja so pred več kot 100 leti vlja zeleno os regije s pomembno ekološko in ohranjene dediščine. Človek je na planini v Oglarsko deželo prinesli italijanski oglarji. rekreacijsko funkcijo. Gre za območje reke od območja prisoten že od pradavnine. To potrjujejo ar- Način priprave kope in življenje oglarske njenega izvira v kamniških planinah, njenega heološki ostanki (keramika, bronasta sekira). družine lahko doživite na kmetijah, ki se še toka po Kamniško bistriški ravnini skozi Kamnik, Kot posebnost Velike planine in tradicije pa- danes ukvarjajo s to dejavnostjo. Podamo se Domžale in Dol pri Ljubljani, do sotočja treh rek: Trkamo na vrata dediščine postaja mreža, ki med seboj stirstva pa gre vsekakor omeniti trnič. Slan sir lahko po označeni Oglarski poti, ki nas vodi Save, Kamniške Bistrice in Ljubljanice. Obsega povezuje naravno in kulturno dediščino območja. Pri tem čebulaste oblike so pastirji okrasili s poseb- po naravnih in kulturnih znamenitostih ob- celoten sistem mlinščic, ki najbolj urbanizirane sledi pravilniku, ki je bil oblikovan tekom projekta s strokov- nimi lesenimi rezljanimi deščicami, imeno- močja. Po obronkih planote odkrivamo cer- dele območja ob reki povezujejo v enoten sis- no skupino, ter ima za cilj ohranjanje dediščine območja in vanimi »pisave«. Pastir je vedno naredil par kvice, Valvazorjev lovski dvorec ter občudu- tem. Hkrati gre za svojevrstno, neraziskano in generiranje razvoja kulturnega turizma. enakih trničev, ki ju je sušil v bukovem dimu jemo razglede na sosednja hribovja. Ko pa premalo poznano tehnično dediščino, ki bi se nad odprtim ognjiščem. Nemalokrat jih je »v se spustimo v dolino, raziskujemo potoke, ki s svojimi 11 mlinščicami na komaj 33 km dolgi paru« prinesel v dar svoji izvoljenki ob vrnitvi ustvarjajo čudovite slapove, ljudje pa njiho- reki skupaj s številnimi vodosilnimi napravami iz planine, zato so bili, po besedah nekaterih, vo energijo še danes izrabljajo za poganjanje lahko kosala z marsikaterim spomenikom teh- trniči delani v obliki ženskih prsi. mlinskih koles. nične dediščine na območju JV Evrope.

Občine si že več kot desetletje prizadevajo vzpostaviti Zeleno os kot ključno zeleno rekre- ativno potezo regije. Pripravljena je vizija razvo- ja območja Kamniške Bistrice kot osrednjega dela zelenega sistema regije s potenciali za razvoj ekološkega, kulturnega in rekreativnega turizma, ki jo predstavljamo v nadaljevanju te publikacije. S tem želimo predstaviti Kamniško Bistrico kot vzorčni primer, kako razvijati obmo- čje, ter iz njega izluščiti in predstaviti njegove ključne potenciale. 23

25

KAMNIŠKA BISTRICA: ZELENA OS REGIJE

Vizija ureditve obvodnega prostora kot osrednjega dela zelenega sistema regije s potenciali za razvoj ekološkega, kulturnega in rekreativnega turizma

Marta Vahtar, ICRO Domžale©

Občine: Kamnik, Domžale, Dol pri Ljubljani

Uvod 27

Opis evolucije ideje in nastanka vizije

V letu 1997 je Inštitut za celostni rekreacijskega turizma ob vodoto- storskih aktov in pripravile vrsto razvoj in okolje iz Domžal pripravil ku in njegovih mlinščicah. Hkrati različnih dokumentov, ki so vizijo projekt s ciljem ugotoviti možno- je projekt opozoril, da je vodotoku zelene osi regije za nekaj korakov Čeprav se Kamniška Bistrica vije po najbolj poseljenem delu Slovenije in sti sonaravne ureditve obrečnega Kamniška Bistrica potrebno na- približale realnosti. Pripravljene so je bila njena struga že velikokrat »urejena« (regulirana in vsakič bolj ute- prostora in vzpostavitve obrečnega meniti večje površine, če hočemo idejne zasnove za vzpostavitev poti snjena), lahko ob njeni strugi še vedno doživimo modro zeleno spogle- parka. Iniciativa je bila jeseni 1998 dolgoročno zagotoviti večjo var- ob celotni trasi Kamniške Bistrice, dovanje z nebom, skrivnostnost šelestenja obrežnega zelenja in občasno podprta v okviru PHARE mikropro- nost pred poplavami in izboljšati v občini Domžale je pripravljen divjost vodnega toka. Vse to pa so fantastična doživetja, ki jih skupaj z grama za partnerstvo in programa ekološko stanje voda. Široki zeleni lokacijski načrt za celotno potezo različnimi rekreacijskimi, kulturnimi in vzgojno-izobraževalnimi programi Javnih del, ki sta podprla projekt pasovi ob vodotoku pa hkrati pred- ureditve obrečnega prostora ob lahko v sebi združuje reka s svojim obvodnim zelenim pasom kot zelena “Kamniška Bistrica: rekreacijska os stavljajo izjemen potencial za ra- Kamniški Bistici, pripravljenih pa je os regije. regije.” Inštitut za celostni razvoj in zvoj rekreacijskih in ekoturističnih tudi nekaj izvedbenih projektov za okolje je projekt vodil v sodelova- programov. posamezne ureditve. Voda in vodne površine so ene najbolj privlačnih točk pasivne rekreacije nju z Občino Domžale in Turistič- (opazovanje vode, posedanje in sprehodi ob vodi), ki privlačijo ljudi vseh nim društvom Radomlje. Ključni cilj Marca 1999 so občine Domžale, Ka- Predstavljena vizija je torej rezul- starosti (otroke in odrasle). Reka Kamniška Bistrica in obrečni prostor pa projekta je bil skozi okrogle mize in mnik in Dol pri Ljubljani podpisale tat skupnega dela velikega števila sta izreden, še neizkoriščen potencial za zasnovo obrečnega parka, ki ga delavnice povezati strokovnjake in “Pismo o nameri o skupnem pristo- ljudi, ki so svoje vizije o pomenu, kljub neurejenosti mnogi že intenzivno uporabljajo v rekreativne name- različne interesne skupine ob Ka- pu k urejanju območja vodotoka Ka- potencialih in ureditvi Kamniške Bi- ne. Kamniška Bistrica zato lahko predstavlja hrbtenico zasnove zelenih mniški Bistrici ter pripraviti skupno mniška Bistrica” s ciljem vzpostaviti strice kot zelene osi regije prispeva- rekreativnih površin regije, ki povezuje občine Domžale, Kamnik in Dol vizijo urejanja vodotoka. Projekt je zeleno rekreacijsko os ob Kamniški li na okroglih mizah in delavnicah v pri Ljubljani. identifi ciral glavne probleme, ve- Bistrici ob hkratnem reševanju pere- intervjujih, s pismenimi pobudami, zane na vodni in obvodni prostor, čega problema poplav. s članki v lokalnih časopisih ali pa Hkrati pa Kamniška Bistrica s svojimi enajstimi, še delujočimi mlinščicami, ter opozoril na premalo poznane v okviru dela na konkretnih pro- predstavlja svojevrstno, neraziskano in premalo poznano tehnično de- in dostikrat prezrte potenciale V času od podpisa pisma o nameri jektih, s katerimi se je na okroglih diščino, ki bi skupaj s številnimi vodosilnimi napravami lahko pomenila Kamniške Bistrice, ki pri realizaciji o skupnem pristopu k urejanju ob- mizah in delavnicah izoblikovano pomemben spomenik tehnične dediščine, ki mu verjetno ni enakega na vizije lahko predstavljajo osnovo močja vodotoka Kamniške Bistrice, vizijo v zadnjem desetletju nadalje območju JV Evrope. razvoja ekološkega, kulturnega in so občine sprejele kar nekaj pro- oblikovalo.

Vizije razvoja: med sanjami in realnostjo 29

Prihodnost si lahko predstavljamo na vsaj dva načina. Prvi način je “že- ljeno stanje” - to je dolgoročna vizija, s katero si naslikamo željeno priho- dnost na podlagi obstoječega znanja, izkušenj in predvsem pričakovanj, ki je v danem trenutku lahko preveč utopična in zelo oddaljena od realne situacije (kot sanje).

Drugi način je med različnimi akterji razvoja usklajena vizija ali bolje pro- gram, ki je oblikovan na podlagi trenutnih želja in kratkoročnih potreb, tre- nutnega znanja ter predvsem na podlagi trenutnih pogajanj in kompromi- sov, ki pogosto ne zmorejo preseči kratkoročnih političnih interesov.

Noben od načinov ni idealen. Prvi je v danem trenutku preveč utopičen, drugi pa pogosto prepoln kompromisov, tako da vizija ni več jasna. Po- membno pa je, da imamo oboje; sanje in skupno vizijo. Namreč, kjer ni Usklajena skupna vizija skupne, med različnimi akterji razvoja usklajene vizije, ni vidnega napred- ka, kjer pa ni sanj, ni navdiha za ustvarjalno človeško dušo, saj so prav sanje tisto, k čemur v svojih najglobljih hotenjih stremimo. Najstarejša skupna vizija urejanja gli konsenz pri ustvarjanju zelene gove mlinščice, vezanega prostora. prostora ob Kamniški Bistrici sega rekreacijske osi in usklajenem ure- Prav ti potenciali lahko pripomo- Vizija, ki jo predstavljamo v tej publikaciji, torej ni medsektorsko in med- še v obdobje srednjega veka, ko si je janju vodotoka Kamniške Bistrice, rejo k vzpostavitvi bogatega pro- občinsko usklajena predstava prihodnosti. Gre zgolj za skupne sanje o skupina ljudi ustvarila vizijo o izgra- so že marca 1999 občine Domžale, stočasovnega programa, ki lahko reki, ki jo obdaja širok pas zelenih parkovnih površin, skozi katere se vijejo dnji prve mlinščice, danes imenova- Kamnik in Dol pri Ljubljani podpi- ustvari specifi čno identiteto regije. kolesarske in peš poti in povezujejo bogate rekreativne in prostočasovne ne Radomeljska mlinščica. V tistem sale “Pismo o nameri o skupnem Takšen program pa ima nenaza- dejavnosti; sanje o reki, ki hrani številne vodne in obvodne ekosisteme, času je bil to velik podvig. Glede pristopu k urejanju območja vodo- dnje lahko tudi pomemben eko- vodi, v kateri plava množica rib in ob kateri žive številne ptice in druge razsežnosti sistema mlinščic ob Ka- toka Kamniške Bistrice.” nomski učinek. živali; sanje o reki, ki pripoveduje zgodbo o življenju ob reki, njenih mlin- mniški Bistrici, ki je sledil, pa lahko Za uresničitev “sanj” bo potrebno te ščicah, mlinih, žagah, začetkih industrializacije in gospodarskem razcvetu trdimo, da je izjemen v slovenskem V okviru te publikacije predsta- vizije medsebojno uskladiti v raz- območja; in nenazadnje sanje o reki, ki povezuje najrazličnejše ljudi v re- prostoru in je nedvomno zahteval vljamo vrsto različnih, parcialnih, ličnih razvojnih dokumentih. Med giji s skupno vizijo: imeti bistro reko, ki se zrcali v zelenju in pripoveduje veliko usklajevanja in kompromisov, a komplementarnih vizij reševanja njimi so najpomembnejši regional- zgodbe iz preteklosti. S temi sanjami pa že danes, v tem trenutku morda da je brezhibno funkcioniral. problematike ustvarjanja zelene ni in občinski razvojni načrti, kjer še popolno utopijo, počasi spreminjajo v realnost. Prisotnost jasnega cilja osi. Njihov namen je vzpodbuditi bodo opredeljene in medsebojno in vizije, ki je skupna večini, pa čeprav je potisnjena daleč v prihodnost, Sodobna vizija urejanja prostora ob nadaljnja razmišljanja in pokazati usklajene politike prostorskega ra- nam namreč daje večje možnosti, da že danes sprejmemo takšne odloči- Kamniški Bistrici je vizija Kamniške na vrsto pogosto prezrtih potenci- zvoja, razvoja turizma, varstva oko- tve, ki nas bodo popeljale korak bliže želeni prihodnosti. Bistrice kot zelene osi. Da bi dose- alov obrečnega in na reko, ter nje- lja in druge.

Zelena os 31

Reka, ki je po svojem značaju najbolj urbanizirana reka v Sloveniji, s svojim sistemom mlinščic predstavlja zeleno os regije, ki ima pomembno ekolo- ško funkcijo. Vodotoki namreč s svojim vodnim in obvodnim prostorom predstavljajo enega najbolj bogatih naravnih biotopov, ki ga je potreb- no ohranjati kot prostorski kontinuum. Ti so najboljša osnova za zasnovo zelenih sistemov na območjih intenzivne rabe prostora, saj predstavljajo naravne koridorje, ki lahko med seboj povezujejo večje naravne površine, kot so gozdovi in močvirja, v celovit sistem in tako omogočajo nemoteno migracijo živali. Hkrati služijo tudi kot razlivne površine visokih voda, kar pozitivno vpliva na zadrževanje poplavnega vala in zmanjšuje poplavno ogroženost naselij. Nenazadnje pa ohranjanje retencijskih površin z viso- ko stopnjo zadrževanja vode, tako ob vodotoku kot v njegovem zaledju, pomaga bogatiti nizke pretoke v Kamniški Bistrici in njenih mlinščicah v sušnih obdobjih. Da bi ohranili kar največjo stopnjo naravne pestrosti obvodnega in vodnega prostora, pa bi bilo potrebno vodnogospodarske ureditve uskladiti s principi varovanja biološke raznovrstnosti in naravne pestrosti prostora, samim vodnim koridorjem pa nameniti več prostora. Osnovne značilnosti povodja

Kamniška Bistrica, levi pritok reke teče po ravnini, ima vzdolž svojega Bistrici so se v zadnjem obdobju do odseka različna in v veliki meri vseh naravnih razlivnih površin. Save, izvira na južnem vznožju Ka- celotnega teka hudourniški značaj. pojavljale predvsem v letih 1965, odraža trenutne lokalne finančne Ker so se posledično visoke vode mniško-Savinjskih Alp kot kraški To pomeni, da ima zelo veliko razli- 1971,1974,1990, 1994 in 1998. možnosti. koncentrirale tako časovno kot ko- izvir na nadmorski višini 580 m. ko med nizkimi in visokimi pretoki, ličinsko, so se v zadnjih desetletjih Najprej teče po ozki gorski dolini, ki znaša približno 1 : 300 (podatek Rezultat intenzivnega izkorišča- Poleg regulacij struge je bila ena pojavljale zahteve po novih in bolj ki se med Godičem in Kamnikom za vodomerno postajo Kamnik). nja vodne energije in varstva pred izmed oblik varstva pred popla- prevodnih regulacijah, ki pa so hu- nekoliko razširi in tvori rečne tera- poplavami je današnja struga Ka- vami tudi odvzemanje naplavin. K dourniški značaj vodotoka še pove- se. Južno od Kamnika reka teče po Sorazmerno velika vodnatost in mniške Bistrice. V splošnem padec sreči zaradi velikega števila prečnih čevale, hkrati pa slabšale poplavno širokem polju, ki ga je nasula v ge- velik padec dna kar kličeta po izra- struge določajo jezovi, ki so v prvi objektov, ki stabilizirajo niveleto, varnost dolvodnih območij. ološki zgodovini. Preko apnenčaste bi vodne energije. Tako so se že v fazi služili zgolj zagotavljanju po- odvzem proda, peska in mivke, ni prodnate ravnine se pretaka v ra- preteklih stoletjih začenjali ob stru- trebnega padca za izrabo vodne imel škodljivega vpliva na vodni Zaradi zasedenih inundacijskih hlo nakazanem vršaju brez velikih gi Kamniške Bistrice pojavljati prvi energije, pozneje pa so privzeli režim Kamniške Bistrice. Danes na prostorov ob strugi Kamniške Bi- zavojev in se pri Dolu izliva v Savo. mlini, žage in kasneje male hidro- tudi vlogo objektov za stabilizaci- celotni strugi obstoja le en večji strice ni več možno zmanjševati vi- Vodotok je dolg nekaj manj kot 33 elektrarne (mHE), kar je botrovalo jo nivelete struge. Med važnejšimi prodni žep pod Stranjami, kjer iz- sokovodnih valov po naravni poti. km. Vodozbirno območje obsega velikemu razmahu industrije na so: jez pri Kalcitu, jez v Stahovici, vajalec vodnogospodarske javne Študije, ki so bile izdelane v 70. in 539 km2 in je izredno razgibano, tem območju. jez nad Smodnišnico, jez pri Ko- službe odvzema le tiste viške na- 80. letih 20. stoletja, so pokazale, saj obsega tako visokogorski svet munali, Titanov jez, Stolov jez, jez plavin, ki bi lahko negativno vpli- da tudi z izgradnjo umetnih zadrže- kot tudi ravninska območja. Hi- Ob razvijajoči se industriji in obrti v Volčjem Potoku, Homški jez, jez vale na prevodnost struge. valnikov visokih voda ni možno do- drografsko mrežo povodja (vodo- se je širila tudi pozidava, in sicer v Radomljah, Jubov jez I in Jubov seči ustreznega zmanjšanja visokih zbirno območje) poleg Kamniške pretežno ob industrijskih objektih jez II. Ob jezovih je bil zgrajen cel Današnja struga Kamniške Bistrice voda Kamniške Bistrice, oziroma Bistrice tvorijo tudi njeni pritoki. na mlinščicah in ob sami Kamniški niz mlinščic, od katerih nekatere je vse od Stahovice regulirana, del- so stroški in rezultati zmanjšanja Važnejši levi pritoki so Črna, Nevlji- Bistrici. Ker so bili tako industrijski danes še delujejo, druge pa so no kot rezultat izkoriščanja vodne visokovodnih valov nesorazmerni ca in Rača, važnejši desni pa Bistri- kot tudi drugi objekti pogosto iz- opuščene. energije, delno pa kot posledica veliki. Glede na to dejstvo je edini čica in Pšata. postavljeni poplavam Kamniške varstva pred poplavami, saj se je ur- način varovanja pred poplavami Bistrice, so se vzporedno z gradnjo Zaradi varstva pred poplavami, ki banizacija v preteklosti pri gradnji dograditi in povezati v celovit sis- Reka ima dežno-snežni odtočni objektov za izkoriščanje vodne dostikrat ni bilo sistematično vode- potrebnih proizvodnih, infrastruk- tem že izvedene regulacije na po- režim, kar pomeni, da ima največ energije začeli graditi tudi objekti no in načrtovano, je danes praktič- turnih in stanovanjskih območij sameznih odsekih, le-te pa kar naj- vode jeseni (novembra) in pozno in regulacije struge Kamniške Bi- no celotna struga Kamniške Bistrice usmerila na cenejša poplavna ze- bolj sonaravno urediti, oziroma na spomladi (maja), najmanj vode pa strice z namenom, da bi se kar naj- bolj ali manj regulirana. Ob tem je mljišča. Posledica je močno zožena odsekih, ki to dovoljujejo, razširiti poleti (avgusta) in pozimi (februar- bolje zaščitili pred visokimi voda- potrebno ugotoviti, da je stopnja struga s slabšo kapaciteto preva- strugo in urediti večje površine za ja). Kljub temu, da dober kos poti mi. Večje visoke vode na Kamniški varnosti pred poplavami od odseka janja visokih voda, saj je oropana razlivanje visokih voda. 33

Mlinščice

Zaradi sorazmerno velikega padca gojništvo. K naravnemu izgledu in mlinščic se je v zadnjem desetletju je reka idealna za izkoriščanje vo- meandriranju mlinščic pa je pripo- nehalo predvsem zaradi široke na- dne sile z majhnimi pogoni, hkrati mogla tudi obrežna vegetacija. membnosti preostalih mlinščic in pa je ob reki dovolj prostora za ka- ker je zopet postala zanimiva pro- nale, po katerih se pretaka gonilna Do leta 1960 je bilo ohranjeno ma- izvodnja električne energije v mHE. voda. To naravno danost so ljudje ksimalno število mlinščic z do sedaj Ker pa mHE za večji izkoristek po- začeli izkoriščati že zelo zgodaj. največjo pretočno sposobnostjo. trebujejo večje padce, so ponekod Zajezili so reko in napeljevali vodo Zaradi odvzemov so bili pozimi in posamezne odseke mlinščic opu- na mline, žage in kasneje turbine. včasih tudi poleti celi odseki Kamni- stili in tako dobili večji padec (mHE Namembnost mlinščic se je širi- ške Bistrice popolnoma izsušeni. v Stahovici). Sicer pa so se mlinšči- la. Postale so recipient za manjše To takrat ni bilo tako tragično, ker ce čvrsto zasidrale v krajino tudi kot stranske pritoke, vanje se steka voda še ni bila tako močno onesna- del naravne hidrografske mreže, od atmosferska voda pa tudi odplake. žena. V še nereguliranih potokih, ki katere so danes odvisni prenekateri Razen za pogon se je začela voda se izlivajo v Kamniško Bistrico, pa vodni in obvodni ekosistemi. S tem iz mlinščic uporabljati tudi v druge je bilo obilo rib. Tu je prednjačila prihaja na površje nov problem in namene. Mlinščice so bile sprva Rača, ki je bila s svojimi meandri sicer določitev minimalnega preto- majhni kanali s pretočno sposob- pravi naravni spomenik. ka za matično strugo, ki zahteva za nostjo do 400 l/s, kasneje pa je nji- svojo širino in gramozno dno veli- hova pretočna sposobnost dosegla Po letu 1960 so se mlinščice pričele ko vode ter določitev minimalnih v povprečju 2 m3/s. opuščati iz različnih razlogov: obi- pretokov za mlinščice, ki bi jih ve- lica električne energije iz omrežja, ljalo zaradi svojih ekoloških kvalitet Brežine strug mlinščic izven nase- ki je bila cenejša kot iz lastnega po- ohraniti. lij niso bile zavarovane; niti ni bilo gona, odstranjevanje in zniževanje potrebno, ker so padci manjši kot jezov, preplavljanje, melioracije in v matični strugi, pa tudi vplivov kmetijstvo ter zaradi urbanizacije visokih voda ni. Mnoge mlinščice območja. Precej je k temu prispe- imajo zato danes izgled naravnega vala tudi denacionalizacija, saj je vodotoka. Ker imajo stalno vodo veliko objektov na vodni pogon in visoke vode ter ne povzročajo propadlo, z njimi pa so propadle močnega drifta za žive organizme, tudi vodne skupnosti, ki so skrbele so mlinščice zelo primerne za ribo- za jezove in mlinščice. Opuščanje Odtočni režim ter problemi poplav Kakovost vode

Kamniška Bistrica je bila v sredini 19. rin. Velik padec ravninskega predela Razcvet industrije in pospešeno Domžale s kapaciteto 200.000 PE ter odvzemi vode za mlinščice, saj stoletja še povsem naraven vodotok, do Save (4-8 ‰) in gričevje na levi naseljevanje območja sta povzro- in izgrajeno biološko stopnjo čišče- se v sušnem obdobju skoraj enaka ki je redno poplavljal in odlagal na strani vodotoka so pripomogli, da čila padec kakovosti vode v vodo- nja. Kljub veliki učinkovitosti CČN količina vode pretaka tudi po mlin- brežinah velike količine mineralne- Kamniška Bistrica s svojim naravnim toku, kar danes predstavlja velik Domžale (91%) pa je reka v spo- ščicah. Zaradi občasnih izjemno ga materiala, odvzetega v zaledju. koritom ni delala velikih zavojev. Vi- problem. dnjem toku močno onesnažena (IV. nizkih količin vode v matični strugi Vodotok je v osnovi hudournik s stal- soke vode so odtekale od vznožja kakovostni razred). K temu močno je samočistilna sposobnost vodo- no vodo, ki jo zagotavljajo pritoki s Kamniških planin po najkrajši poti v Območje ima sicer skoraj v celoti pripomorejo nizki vodostaji v ma- toka ponekod močno presežena. kraškimi izviri iz Kamniških planin in Savo. Na tej poti pa je voda oblikova- urejeno kanalizacijo, ki je priklju- tični strugi, ki so posebno kritični številnimi izviri iz pobočnih prepe- la veliko lokalnih meandrov. čena na centralno čistilno napravo poleti (komaj četrtina m3/s, ARSO), Ekosistemi Možnosti in pomen renaturacije struge Kamniške Bistrice 35

“Vodni ekosistemi” z uveljavitvijo da najbolj naravni obliki, in ga v Kamniška Bistrica ima povsem tudi dajal več možnosti za življenje starih mapnih kopij. Ob tem seveda nove EU politike do vode postaja- dobro vseh tudi bogatiti z vodo. naravno strugo le še na zgornjem vodnih in obvodnih rastlin in živali. vodi zopet vračajo inundacijske pro- jo vse bolj pomembni, saj monito- Tako je ob reki danes ostalo le še odseku, to je od izvira pa do vodo- store in s tem možnost poplavljanja. ring kakovosti vode temelji pred- nekaj manjših poplavnih površin, vodnega zajetja Iverje. Sicer pa je Na Kamniški Bistrici danes obstajajo Na ta način se visoke vode zmanjšu- vsem na ekoloških parametrih, ki lok (večinoma poplavni gozd) z struga bolj ali manj regulirana, pri štirje odseki, kjer je še moč razširiti jejo, kot posledica pa odpade potre- so zajeti v skupni oceni imenovani mrtvicami (oziroma odseki nekda- čemer nekatere regulacije dajejo strugo in izvesti določene ukrepe v ba po gradnji regulacij. “ekološki status voda”, ki vklju- njega rečnega korita, ki je bil zara- povsem naraven videz. Sicer pa da- smeri bolj sonaravne ureditve struge čuje biološke, hidromorfološke di regulacije odrezan od novega nes težko razmišljamo o renatura- vodotoka. Prvi je odsek od Šmarce Glede na trenutno rabo prostora ob in fi zikalno-kemijske parametre. korita). Opuščene struge in mrtvi- ciji struge Kamniške Bistrice v pol- pa do Nožic, kjer je levi breg še ne- Kamniški Bistrici, stopnjo regulirano- Vsakršne spremembe v okolju se ce je treba ohranjati, prepovedati nem pomenu, saj so inundacijski pozidan. Naslednja dva odseka sta sti vodotoka in fi nančne zmožnosti je namreč odražajo v pogojih za ži- odlaganje materiala v njih, jih hi- prostori v veliki meri urbanizirani odsek med Radomljami in Količevim v tem trenutku mogoče razmišljati le vljenje tako rastlinskih kot žival- dravlično povezati in obogatiti z in s tem izgubljeni za takšne po- ter odsek od Repovža pa do izpod o korekcijah posameznih regulacij, v skih združb. Zato ohranjanje kar večjo vodno dinamiko. V primeru, sege. Kamniška Bistrica je namreč centralne čistilne naprave v Dom- smislu omilitve togosti uporabljenih najbolj naravnega stanja vodnih da so struge in mrtvice izven do- v svojem ravninskem toku preveč žalah (CČN), kjer obstaja možnost, materialov, kar bi bilo dolgoročno in obvodnih ekosistemov hkrati sega visoke vode iz korita Kamni- urbanizirana, da bi bila lahko spet izmenično na levem ali desnem bre- moč izvesti že v okviru rednih vzdrže- pomeni ohranjanje njihove stabil- ške Bistrice in njihova medseboj- naravna in spontana. Ostati mora gu, ustvariti nadomestne sonaravne valnih del. Poleg tega pa je mogoče nosti (ravnotežja) in dinamičnosti. na povezava ni možna, naj se jih regulirana in skrbno načrtovana. oblike vodotoka. Zadnji odsek pa je v okviru prostorskih dokumentov Posredno to pomeni ohranjanje hidravlično naveže na mlinščice Kljub temu pa še vedno obstajajo južno od CČN, pa vse do izliva v Savo, občin Kamnik, Domžale in Dol pri naravne morfologije vodotokov, ali talno vodo. V kolikor pa pred- možnosti, da bi izboljšali ekološke saj pretočni profi l ne prevaja visokih Ljubljani opredeliti zelene površi- ohranjanje samočistilne sposob- stavljajo del vodnega sveta glav- pogoje življenja v vodi in ob vodi, voda in občasno še vedno prestopi ne ob vodotoku, na prej omenjenih nosti voda ter ohranjanje diverzi- ne struge, naj se jih hidravlično še s tem pa povečali samočistilno bregove. Ker teče pretežno po kme- odsekih vodotoka, kot dolgoročne tete vodnih ekosistemov. bolj poveže z reko. Prav tako pa je sposobnost vodotoka ter krajinsko tijskih površinah, obstaja veliko mo- rezervacije prostora, kjer bi bilo moč pomembno varovati in povezati v pestrost in privlačnost prostora za žnosti za eventualno razširitev struge v prihodnosti izvesti obsežnejša sa- Obvodni svet ob Kamniški Bistri- enoten hidravlični sistem poplav- rekreacijo. v celotni potezi od CČN do izliva v nacijska in renaturacijska dela ter ci je z urbanizacijo doživel veliko ni gozd in poplavne travnike. Savo. Še največje možnosti sonarav- sprejeti odlok o pribrežih zemljiščih razvrednotenje in temeljito preo- Eden ključnih problemov urejanja ne ureditve Kamniške Bistrice pa ob- Kamniške Bistrice in njenih pritokov. brazbo. Obsežni industrijski kom- Vodotoki s svojim vodnim in ob- struge Kamniške Bistrice je dejstvo, stajajo na odseku od izliva v Savo do V okviru realizacije ideje izgradnje pleksi, daljnovodi in CČN Domža- vodnim prostorom predstavljajo da v okviru razpoložljivega prostora, Zasavske ceste. rekreacijske osi vzdolž Kamniške Bi- le ležijo na nekdanjih poplavnih enega najbolj bogatih naravnih zagotovljenega z ustreznimi prostor- strice bo dolgoročno verjetno moč ravnicah Kamniške Bistrice. Zaradi biotopov, ki ga je potrebno ohra- skimi akti, danes praktično ni mogoče Pri ustvarjanju zelenega koridorja ob realizirati potrebne sanacijske in re- poselitve in sedaj še zaradi izgra- njati kot prostorski kontinuum. Se- razmišljati o možnostih sonaravnega vodotoku poseben problem predsta- naturacijske posege v strugo, ki bodo dnje avtoceste je korito Kamniške veda pa morajo biti dovolj široki, oblikovanja struge Kamniške Bistri- vlja lastništvo pribrežnih in obvodnih po eni strani zagotovili optimalno Bistrice praktično v vsem ravnin- da omogočajo nemoteno migraci- ce. Potrebne so trše oblike urejanja. zemljišč. Da bi se izognili takšnim varnost pred poplavami, po drugi skem delu regulirano. Trendi po- jo živali. Z večjim manevrskim prostorom pa problemom, v razvitih državah siste- strani pa, s primernim krajinskim zidave se ne zmanjšujejo, zato je bi bilo moč zagotoviti enako oz. bolj- matično odkupujejo zemljišča ob vo- oblikovanjem tako struge kot obre- potrebno preostanek obvodnega šo pretočnost vodotokov, predvsem dotokih in skušajo potek struge prila- žnih in priobalnih zemljišč, naredile sveta ohranjati, ga ščititi, v kar se pa bolj naraven videz vodotoka, ki bi gajati starim trasam, ki so razvidne iz to območje zanimivo za rekreacijo. ZELENE POVRŠINE Možnosti renaturacije struge Kamniške Bistrice

(Vir: Preveritev sonaravnih možnosti zagotavljanja večje poplavne varnosti na vodotoku Kamniška Bistrica, VGI, 2000. Priprava karte: ICRO Domžale) DOL PRI LJUBLJANI

VIDEM

a va mlinščic Jubo

a

n

Čr a

jic

vl

ača R

MEKINJE Ne IHAN

GODIČ BERIČEVO ka Bistrica a mlinščica RADOMLJE Kamniš Jeranov Radomeljska mlinščica mlinščica ob Smodnišnici VIR KAMNIK T ca itan i ta STRANJE ova mlinščica Pša STAHOVICA PRESERJE PŠATA RODICA Domžalska mlinšč Homška mlinščica čica DOM V DUPLICA HOMEC ška mlinš Hom KAMNIŠKI ŠMARCA DOMŽALE BISTRICI DRAGOMELJ

a

ic

trič

Bis

Pšata

012345km

SEVER

A B C D E F G H A B C D E Kamniška Bistrica je tipičen hudournik Reka oblikuje ozko dolino z več visokimi Reka je bila v celoti regulirana in ima Čeprav je bila rečna struga v celoti V bližnji preteklosti je bila rečna struga z veliko erozijsko močjo (prenaša skale, terasami. Čeprav je bila v preteklosti sama danes sorazmerno naraven videz. Da bi regulirana, je njen izgled dokaj naraven. v celoti regulirana. Z zavarovanjem prod in pesek). Dolina je dobro ohranjena struga v celoti regulirana, na videz deluje ohranili njen naraven značaj, je potrebno Glavni razlog temu je gozd in obsežno zelenega prostora ob reki in s primerno in tudi v prihodnje jo je potrebno varovati naravno, kar je potrebno z ustreznimi ohranjati močno okrnjene zelene površine vegetacijsko območje na levem bregu obnovo rečne struge lahko reka doseže pred posegi človeka. vzdrževalnimi ukrepi še poudarjati. ob vodotoku. reke. Z ohranitvijo poplavne ravnice in s zelo visoko stopnjo naravnega videza in primerno obnovo rečne struge, reka lahko ekološke stabilnosti. doseže zelo visoko stopnjo naravnega videza in ekološke stabilnosti. 37

DOL PRI LJUBLJANI

TIPOLOGIJA VODOTOKOV: VIDEM reka Kamniška Bistrica

a manjši naravni vodotok va mlinščic Jubo

a n mlinšcica

Čr a jic

vl

ača R

MEKINJE Ne IHAN BERIČEVO GODIČ RADOMLJE ka Bistrica a mlinščica ZNAČILNOSTI RABE TAL: Kamniš Jeranov Radomeljska mlinščica mlinščica ob Smodnišnici VIR KAMNIK poplavno območje T ca itan i ta STRANJE ova mlinščica Pša neurbanizirane povšine STAHOVICA PRESERJE PŠATA RODICA Domžalska mlinšč (gozd, travnik, idr.) Homška mlinščica čica DOM V DUPLICA HOMEC ška mlinš urbanizirane površine Hom KAMNIŠKI ŠMARCA DOMŽALE BISTRICI DRAGOMELJ strma pobočja

a ic trič neposreden stik z gozdnimi Bis območji

Pšata

A B C D E F G H F G H Območje je močno urbanizirano in rečna struga je Ta odsek reke je bil nedavno reguliran zaradi pogostih Gre za deloma nedavne, deloma pa stare regulacije. bila v celoti regulirana. Edini odsek rečne struge (pod poplav. Na obeh straneh reke je še vedno možno Čeprav je bil celoten obrežni vegetacijski pas tik ob Šumberkom), kjer je bila regulacija nedavno izvedena, obvarovati poplavne ravnice pred urbanizacijo in bregovih uničen, obstaja možnost za učinkovito ima v delu še sorazmerno naravne bregove; tu bi bilo bolj sonaravno urediti rečno strugo. Na celotnem renaturacijo rečne struge. Osnovni princip je ohraniti potrebno regulacijska dela zmehčati tako, da se ohranijo območju je veliko opuščenih mrtvih rokavov, ki bi jih poplavne ravnice, sami rečni strugi pa nameniti širši kolikor toliko naravne kakovosti rečnih bregov. Hkrati pa bilo smiselno revitalizirati in hidravlično povezati z pas, po katerem lahko ustvarja svoje meandre. je potrebno trdo regulacijo (betonski zidovi, tehnični profi l glavnim tokom reke. rečnega korita) omiliti povsod, kjer je to možno, sicer pa vizualno omiliti in zmehčati z zasaditvijo obvodnega rastlinja.

Rekreacijska os 39 Kolesarjenje je v zadnjem desetle- zasnovati sistem kolesarskih in peš z izletniškimi zanimivostmi in re- glavna kolesarska in glavna peš le na območju strnjene poselitve. tju doseglo silovit razmah. Vedno poti ob Kamniški Bistrici, ki bodo kreacijskimi potenciali v zaledju ter pot. Potekata večinoma skupaj, Poti bodo prvenstveno med seboj več ljudi se odloča, da se ob vi- ne le med seboj povezale kraje ob tako širšo regijo povezujejo v eno- na nekaterih krajših odsekih pa lo- povezale obstoječe poti (gozdne kendih odpravi na izlet s kolesom reki, temveč v enoten sistem pove- ten sistem poti. Krožne poti imajo čeno. Glavna pot poteka po levem in tiste, ki so nastale kot posledica po novih, še neodkritih delih naše zale tudi zanimive turistične točke svoja izhodišča na glavni osi, to je ali desnem bregu vodotoka v odvi- regulacijskih in vzdrževalnih del na male deželice. Kolesarski vodniki v širši regiji. Tako se ob Kamniški ob Kamniški Bistrici, njihova dolži- snosti od zanimivosti trase, gostote vodotoku). so zrasli kot gobe po dežju, saj si Bistrici med seboj povezujeta dva na pa zadošča krajšim poldnevnim drugih prostočasovnih programov vse več kolesarjev želi na poti ogle- sistema peš in kolesarskih poti: izletom. ter od programov, ki sicer ne ležijo Poleg kolesarskih in peš poti z dati tudi najrazličnejše naravne in sistem vzdolžnih poti in sistem kro- ob vodotoku, a se na rekreacijsko urejenimi počivališči, na katerih kulturne znamenitosti krajev, skozi žnih poti. Podoben koncept kot za kolesarske os neposredno navezujejo. Glavna so informacijske table s ključnimi katere kolesarijo. Tudi območje ob poti naj bi veljal tudi za peš poti. Pri kolesarska pot bo v prihodnosti na- informacijami o rekreacijsko izle- Kamniški Bistrici ima marsikaj po- Sistem vzdolžnih poti pretežno tem velja poudariti, da gre pri peš čeloma asfaltirana, medtem ko bo tniških, kulturnih in izobraževalnih nuditi sodobnemu izletniku na ko- poteka ob vodotoku od izvira Ka- poteh za zasnovo različnih krožnih glavna peš pot pretežno peščena. vsebinah, bo območje ob Kamniški lesu. Glede na to, da Kamniška Bi- mniške Bistrice do njenega izliva v poti, ki se med seboj sestavljajo v Glavna pot bo na poseljenih ob- Bistrici obiskovalcem nudilo še vr- strica izvira v Kamniško Savinjskih Savo in od tam do Ljubljane. Na ne- razsežnejši sistem peš poti, ki so močjih osvetljena in sorazmerno sto drugih rekreacijskih atrakcij, kot Alpah, izliva pa se v Savo na robu katerih mestih se katera od vzdol- na nekaterih mestih vzporedne bogato opremljena s parkovno so otroška igrišča s kompleksnimi Ljubljanske kotline, so kolesarske žnih poti odmakne od Kamniške kolesarskim potem, drugje pa te- opremo. igrali in drugimi ureditvami za igro poti v sistemu kolesarskih poti ob Bistrice in teče ob mlinščicah ali pa čejo po svoji poti. Da pa bi sistem otrok, poti za jahanje, organizirani Kamniški Bistrici lahko zelo raznoli- gre mimo različnih arhitekturno in kolesarskih in peš poti zares lahko Sprehajalna pot je speljana po na- prostori za piknike ter vrsto drugih ke (gorske ali zgolj ravninske). krajinsko zanimivih ambientov ter zaživel, bo potrebno na glavni osi sprotnem bregu kot glavna. Na- ureditev, ki bodo pomagali osve- mimo različnih kulturnih, naravnih razviti bogat program, namenjen menjena je pešcem, po njej pa je tliti potenciale prostora in zgraditi Kolesarjenje povezuje rekreacijo s ali tehničnih zanimivosti v nepo- izletnikom in rekreativcem. dovoljena tudi vožnja s kolesi, ra- njegovo specifi čno identiteto. Gle- popoldanskim ali enodnevnim iz- sredni bližini vodotoka. zen na odsekih, kjer bo pot ureje- de na značilnosti prostora pa lahko letništvom v kraje, zanimive zaradi Neposredno ob vodotoku torej po- na kot naravna sprehajalna pot. Je ključne rekreacijske potenciale str- svojih kulturnih, naravnih in drugih Sistem krožnih poti prečka glavno tekata dve ključni poti. praviloma peščena in neosvetlje- nemo v sledeče regionalno zaokro- zanimivosti. Zato je ključna ideja vzdolžno smer poti in jih povezuje Glavna pot, ki jo tvorita skupaj na. Osvetlitev se po potrebi uredi žena območja. OD STAHOVICE K AMNIK DO KAMNIKA Od Stahovice naprej Kamniška Bistrica Kamniška Bistrica je v starem delu teče po ravnini. V preteklosti je Kože- Kamnika potisnjena v kanal in od ljeva pot, ki se danes zaključi v Iverju, zanimivih delov starega mestnega potekala ob Kamniški Bistrici vse do jedra odmaknjena (saj je nekoč slu- Kamnika. Del te poti je na območju žila kot glavni odvodnik odpadnih med Godičem in Mekinjami še ohra- voda in kot taka ni bila zanimiva). njen in služi številnim sprehajalcem. Do samega vodotoka je moč priti Zato prav ta pot lahko predstavlja le v severnem delu Kamnika, na ob- hrbtenico novo zasnovanih peš poti. močju Kršmančevega parka. Zato tam velja urediti intenzivnejšo par- DOLINA KAMNIŠKE BISTRICE Ker je dolina sorazmerno ozka, je kovno površino s sprehajalno potjo kolesarjenje po obstoječih cestah vse do starih kostanjev na posestvu na tem območju zaradi gostega pro- nekdanjega zdraviliškega centra, ki Dolina Kamniške Bistrice priva- stne hrane ponujajo tudi različne ški Bistrici, ki je ozka in prometna, meta precej nevarno. Sicer pa je za je po pripovedovanju zdravnika dr. blja številne ljubitelje rekreacije, oblike športnih aktivnosti, kakršen pa potegniti kolesarsko pot, ki naj območje značilna slikovita kmetijska Setnikarja iz Kamnika, v začetku planinarjenja in alpinizma, saj je je v zadnjem obdobju zelo popu- bi se v nekaterih odsekih bolj pri- krajina z izrazitimi rečnimi terasami, stoletja v Kamnik privabil tudi do izhodišče za številne izlete na bli- laren “paint ball” in številne druge bližala vodotoku. zato se kar sama po sebi ponuja mo- 900 gostov na dan. žnje ali bolj oddaljene vrhove Ka- družabne igre. žnost urejene krožne kolesarske poti mniških Alp. Velika planina, kamor Dolina Kamniške Bistrice velja za za krajše družinske izlete v naravo Sicer pa je na širšem območju kar je možen dostop tudi z gondolsko Glavna cesta, ki jo danes uporablja- zelo priljubljeno območje organi- skozi širše območje doline, deloma nekaj športno-rekreativnih objek- žičnico, s svojo neokrnjeno naravo jo številni kolesarji-rekreativci za ziranja piknikov. Južno od Doma po obstoječih poljskih poteh, delo- tov, kot so: nogometni stadion in etnološko arhitekturno dedi- kolesarjenje do doma v Kamniški v Kamniški Bistrici se je uveljavil ma pa po novi trasi. Pot pa nas pelje Mekinje, športna dvorana Kamnik, ščino ter z enkratnim planšarskim Bistrici, je žal za množično kolesar- edini organizirani center za pi- tudi mimo Plečnikove cerkve, nekda- letno kopališče, fitness centri, za naseljem privablja številne izle- jenje preveč nevarna. Možno pa je knike, imenovan International njih mlinov in še delujoče apnenice. rekreacijo na prostem pa sta name- tnike, pozimi pa smučarje. Hkrati v zgornjem delu doline Kamniške Picnic Center, kjer je možno najeti njeni predvsem trim steza na Zapri- pa prav v dolini Kamniške Bistri- Bistrice, to je od izvira do spodnje prostor za piknik (pokrit ali odprt Na lokaciji enega od nekdanjih mli- cah in krožna smučarska tekaška ce lahko reko občudujemo v vsej postaje gondolske žičnice na Ve- prostor), po želji pa vse gostinske nov, na Jeranovem, je danes ribogoj- proga v Tunjicah. njeni lepoti, saj je zlasti v njenem liko planino, urediti varno krožno usluge in različne oblike rekrea- nica Mihovc, kjer imajo urejen večji zgornjem toku možen ogled šte- kolesarsko pot za družinsko kole- cije. Glede na razširjenost divjih ribnik za športni ribolov. Prav ribnik Glavno kolesarsko pot ob Kamniški vilnih naravnih znamenitosti, kot sarjenje, ki nas popelje mimo za- piknik prostorov in priljubljenost je v zadnjem obdobju postal prilju- Bistrici bi veljalo speljati skozi stari sta kraški izvir in soteska Predaselj. nimivosti tako na levem kot na de- te dejavnosti v dolini Kamniške Bi- bljena rekreacijska točka za ljubitelje del Kamnika in jo na območju pod Možen je sprehod po Koželjevi snem bregu Kamniške Bistrice. Kot strice, se kar samo ponuja vpraša- ribarjenja, posebno še za začetnike. Kamnikom, od Šutne preko Perove- poti, ki poteka ob reki, kolesarje- izhodišče kolesarske poti bi lahko nje, zakaj se lastniki in uporabniki Poleg tega velja omeniti izjemen po- ga in Bakovnika do Duplice, zopet nje po gozdnih poteh, za izurjene služila Dom v Kamniški Bistrici ali zemljišč ob vodotoku ne organizi- tencial, ki ga območje predstavlja za približati vodotoku, tako da se izo- kajakaše pa celo spust s kajakom pa spodnja postaja gondolske žič- rajo in poskrbijo za organizirano razvoj konjeniškega športa, saj bi bilo gnemo industrijskim objektom in po kristalno čisti reki. Poleg tega nice. Za realizacijo kolesarske poti ponudbo piknik prostorov, kar bi tu moč urediti vrsto jahalnih poti, pa gosto prometni cesti. Na tem delu pa na Kraljevem hribu blizu spo- bi bilo potrebno povezati nekate- rešilo probleme čistoče in vzdrže- tudi konjeniški šport je na tem ob- bi bilo možno speljati tudi krožno dnje postaje gondolske žičnice, v re gozdne poti med seboj z novimi vanja prostorov, saj za “piknikaši” močju dokaj dobro razvit (Konjeniški kolesarsko pot po obeh bregovih gostišču Kraljev hrib, poleg izvr- potmi, vzporedno s cesto v Kamni- običajno ostajajo kupi smeti. klub Stahovica). Kamniške Bistrice. ŠMARCA, VOLČJI POTOK, HOMEC IN DOMŽALE R ADOMLJE 41 Območje je najbolj znano in obi- jo bilo potrebno ustrezno urediti, Domžale so zanimive predvsem zaradi skano predvsem zaradi Arbore- predvsem pa preprečiti črno od- številnih športno-rekreacijskih objektov, tuma Volčji Potok, kjer je na 88 ha laganje gradbenega materiala. Na med katerimi nekateri gostijo vrhunska površine na ogled veliko število Homškem hribu bi bilo potrebno tekmovanja. Med športno-rekreacijski- najrazličnejših rastlin in predstavlja ustrezno urediti sprehajalne poti mi objekti so najbolj znani: nogometni enega najbolj priljubljenih spreha- z razgledišči na Kamniško-Bistri- stadion, tenis center “Ten Ten” z odprti- jališč v okolici. Precejšen športno- ško ravnino, na severnem vznožju mi in pokritimi igrišči ter s stadionom za rekreacijski pomen pa je dobilo tudi hriba pa morda obnoviti obstoje- vrhunske teniške dogodke, ter športni igrišče za golf v bližini. Sicer pa se čo skakalnico. Vznožje hriba med park Domžale z letnim kopališčem in območje na levem bregu Kamniške hribom in Kamniško Bistrico nudi drugimi igrišči. Veliko premalo pa je v DOL PRI LJUBLJANI Bistrice, to je južno od Duplice pa še vrsto drugih možnosti za rekre- Domžalah možnosti za rekreacijo v na- vse do Radomelj, odlikuje po dokaj ativne dejavnosti v tem območju, ravnem okolju. Edini takšen namenski neobljudeni in naravni krajini, ki bi med katerimi je na prvem mestu prostor je trim steza na Šumberku. Si- Na območju občine Dol pri Ljublja- skozi Kamnik in Domžale ter zaklju- jo bilo možno urediti za manj agre- otroško igrišče. cer pa je bila za sprehode v okolico zelo ni Kamniška Bistrica zaključuje svo- či v Dolu pri Ljubljani, od koder bi sivne oblike rekreacije, kot so spre- priljubljena točka tudi grad Krumperk, jo pot in se izliva v Savo. Kamniška jo bilo potrebno s kolesarsko potjo hodi v naravo, kolesarjenje, tek na Da bi oba bregova Kamniške Bistri- kjer ima svoje domovanje, ljubiteljem Bistrica je tu v celotni dolžini re- povezati z Ljubljanico. smučeh, urejeni piknik prostori in ce med seboj bolje povezali, bi bilo konjeniškega športa poznan, konjeniški gulirana, onesnažena in vzrok šte- podobno. Pešpoti bi bilo potrebno potrebno v Nožicah postaviti brv center Krumperk. Nova avtocesta prere- vilnih poplav. Kot takšna danes ne Za občino Dol pri Ljubljani bi takšna urediti neposredno ob vodotoku preko Kamniške Bistrice (v osi glav- že povezavo med Domžalami in Krum- predstavlja posebne privlačnosti za poteza lahko predstavljala zanimi- in se tako izogniti edini cestni po- ne dostopne poti v Arburetum) in perkom, zato moramo poskrbeti, da bo rekreacijo krajanov. Poleg tega se vo popestritev turistične ponudbe, vezavi med Radomljami in Duplico, tako s peš potmi povezati Homški vzpostavljena nova varna krožna kole- Kamniška Bistrica po lepoti okolja ki se na tem območju postopoma to je skozi Volčji Potok, kjer je cesta Hrib z Arboretumom. sarska pot iz Domžal do Krumperka. ne more primerjati z lepoto široke, že razvija. Bolj kot sami rekreacijski zelo ozka in prometna. Ob tej cesti bolj ali manj naravne struge reke potenciali pa je ta poteza za občino pa je potrebno urediti varno kole- V Radomljah je precej dobro razvit Od poti neposredno ob Kamniški Bistri- Save, ki s svojimi širokimi prodišči Dol zanimiva predvsem zaradi po- sarsko stezo. Krožno kolesarsko pot konjeniški šport, saj obstaja Konje- ci je urejen le park ob drevoredu 88 lip, lahko predstavlja atraktivno točko srednega reševanja poplavne var- pa bi veljalo vzpostaviti tudi po ob- niški klub Radomlje s pokritim vad- medtem ko so poti južno od Domžal le za sončenje, piknike in opazovanje nosti. Z vzpostavitvijo novih rekre- stoječih poteh od Volčjega Potoka biščem in že vzpostavljenimi potmi deloma urejene. Kljub temu tam vsak narave. Zato je v kontekstu celotne- acijskih površin oziroma razlivnih mimo golf igrišča proti Rovam do ob Kamniški Bistrici, zato predla- dan srečamo marsikaterega rekreativ- ga sistema povezave rekreacijskih površin ob vodotoku bi se namreč ribnika Črnelo in mokrišč Blate in gamo ureditev obstoječih vzpo- ca. Rekreacijska os vzdolž celotne Ka- programov ob Kamniški Bistrici v času visokih voda gorvodno lahko Mlake, od tu pa nazaj proti Rado- stavitev jahalnih poti ob Kamniški mniške Bistrice, ki bi omogočala izva- območje zanimivo predvsem kot zadržala določena količina vode, ki mljam. Bistrici tako severno kot južno od janje rekreacijskih dejavnosti v širšem sotočje treh rek - Save, Ljubljanice sicer ob neurjih zelo hitro pridrvi po Radomelj. območju, ne da bi bilo zato potrebno in Kamniške Bistrice. Na tem obmo- regulirani strugi navzdol in povzro- Na desnem bregu Kamniške Bistrice do željenih točk priti po obremenjenih, čju je možno urediti učne poti, ki bi či poplave dolvodno. Vzpostavitev skozi Šmarco in Homec sega poseli- Na območju južno od Radomelj prometnih cestnih povezavah, je za temu prostoru dale posebno vsebi- sistema parkov ob Kamniški Bistrici tev ponekod vse do vodotoka, tako pa bi bilo potrebno na obeh stra- Domžale prav gotovo odlična rešitev. no in piknik prostore. Tako nekako oziroma retenzijskih površin za vi- da je malo prostora, ki bi ga lahko neh reke urediti nove sprehajalne Hkrati pa bi takšna povezava Domža- bi zaključili rekreacijsko os ob Ka- soke vode pa bi povzročil časovno namenili rekreaciji. V uporabi je ko- in kolesarske poti ter jih povezati z lam odprla rekreacijske potenciale gor- mniški Bistrici, ki se s kolesarskimi in ugodnejšo razporeditev visokovo- lesarska pot ob Kamniški Bistrici od obstoječimi potmi na Viru, Rodici in vodno vse do izvira Kamniške Bistrice, peš povezavami začenja pri izviru v dnega vala in s tem povečal poplav- Duplice do Homškega hriba, ki bi skozi Domžale. pa tudi dolvodno do sotočja s Savo. dolini Kamniške Bistrice, nadaljuje no varnost v občini. REKA SAVA

ZASNOVA VZDOLŽNIH POTI DOL PRI LJUBLJANI (Vir: The Kamniška Bistrice River: Visions for Establishment and Utilization of a Green Buffer Zone Along the River, ICRO Domžale, 2001) JAŠEVČEV MLIN RIBNIK ČRNELO, GOLF VOLČJI POTOK BLATE IN MLAKE

VIDEM ARBORETUM VAŠKO JEDRO UČNA POT VOLČJI POTOK RADOMLJE ŠUMBERK a va mlinščic

Jubo

a

rn a

c

Č ji a vl

Ne

ač R MEKINJE IHAN

ka Bistrica GODIČ Kamniš a RADOMLJE Jeranova mlinščic Radomeljska mlinščica VIR Mlinščica SmodnišnicaKAMNIK BERIČEVO Tit ca ta anov Pša STRANJE a mlinščic ka mlinšči STAHOVICA žals PŠATA IZVIR PRESERJE Dom a RODICA a linščic HOMEC ka m VALJEVČEV MLIN DUPLICA Homška mlinščica Homš DOM V KAMNIŠKI BISTRICI ŠMARCA DOMŽALE

a ic DRAGOMELJ FELIKSOV MLIN trič Bis HIDROELEKTRARNA HOMŠKI HRIB Pšata BERGANTOV MLIN SOTESKA PREDOSELJ ZAPORNICE

012345km APNENICA STARO MESTNO ZAJČEV MLIN JEDRO KAMNIKA

SEVER

A B C D Gorska dolina Kamniške Bistrice z gorami, Dolina od Stahovice do Kamnika s prvimi Staro naselbinsko območje Kamnika s Izjemna krajina z najstarejšo mlinščico, starimi razsežnimi prodišči, soteskami, … mlinščicami, apnenicami, … srednjeveškim jedrom in bogato tehnično mlini, številnimi gradovi, arburetumom, dediščino (Hidroelektrarna Titan…) ob golfom, … mlinščicah 43 REKA SAVA

DOL PRI LJUBLJANI JAŠEVČEV MLIN RIBNIK ČRNELO, GOLF VOLČJI POTOK BLATE IN MLAKE

VIDEM TIPOLOGIJA VODOTOKOV: reka Kamniška Bistrica ARBORETUM VAŠKO JEDRO UČNA POT VOLČJI POTOK RADOMLJE ŠUMBERK a manjši naravni vodotok va mlinščic

Jubo a

rn a mlinšcica

c

Č ji a vl

Ne

ač R MEKINJE IHAN TURISTIČNE ZANIMIVOSTI ka Bistrica GODIČ Kamniš a RADOMLJE Jeranova mlinščic Radomeljska mlinščica vzdolžne kolesarske VIR Mlinščica SmodnišnicaKAMNIK BERIČEVO in peš poti Tit ca ta anov Pša STRANJE a mlinščic ka mlinšči STAHOVICA žals PŠATA izhodiščne točke IZVIR PRESERJE Dom a RODICA a linščic HOMEC ka m VALJEVČEV MLIN DUPLICA Homška mlinščica Homš povezave z drugimi DOM V KAMNIŠKI BISTRICI ŠMARCA DOMŽALE kolesarskimi potmi

a ic DRAGOMELJ FELIKSOV MLIN trič glavne naravne zanimivosti Bis HIDROELEKTRARNA (izvir, soteska, …) HOMŠKI HRIB Pšata BERGANTOV MLIN glavne zanimivosti povezane SOTESKA PREDOSELJ z izrabo vodne moči (stari ZAPORNICE mlini, hidroelektrarne, …)

APNENICA STARO MESTNO ZAJČEV MLIN druge pomembne JEDRO KAMNIKA zanimivosti (vrtovi, stara mestna jedra, …)

ZNAČILNOSTI RABE TAL: neurbanizirane povšine (gozd, travnik, idr.) E F urbanizirane površine Industrijsko območje Domžale z mlinščicami Območje starih, še delujočih valjčnih mlinov, strma pobočja in zanimivo zgodovino in tehnično dedišči- sotočje s Savo z obsežnimi prodišči no z začetkov industrializacije

Pot mlinov in mlinščic 45

Značilnost Kamniške Bistrice so številne mlinščice ali “žajspohi,” kot jim pravijo domačini v okolici Kamnika. Zaradi ugodnega padca reke so mlin- ščice v preteklih stoletjih dobesedno prepletle nižinski del pokrajine ob Kamniški Bistrici. Ker je Kamniška Bistrica največji slovenski hudournik, ki je od nekdaj poplavljal dolvodna nižinska območja, so bile verjetno prve mlinščice izkopane kot odvodni kanali visokih voda. Kasneje pa so na njih nastali prvi mlini, žage, fužine in kasneje elektrarne. Mlinščice so za ob- močje nedvomno pomenile začetek ekonomskega razvoja in osnovo za razvoj industrije na Kamniško-Domžalsko-Dolskem območju, saj so prav na lokacijah nekdanjih manjših gospodarskih objektov na mlinščicah in manjših pritokih Kamniške Bistrice nastali prvi pomembni industrijski obrati. Zato imajo mlinščice za identiteto regije nedvomno zelo velik po- men.

Zgodba o mlinih in mlinščicah, žagah, elektrarnah, mostovih in jezovih je pravzaprav zgodba o industrializaciji Kamniško-Domžalsko-Dolskega območja, ki bi ob ustrezni predstavitvi lahko predstavljala rdečo nit in morda bodočo turistično privlačnost območja, ki bo zanimiva tudi širše- mu krogu obiskovalcev. »Pot mlinov in mlinščic« naj bi bila namenjena celostni predstavitvi delovanja naravnega vodnega sistema in celotne- ga sistema umetnega uravnavanja vodnega režima s sistemom mlinščic skupaj z vodosilnimi napravami (žagami, mlini, elektrarnami itd.), kar vse skupaj predstavlja pomembno tehnično dediščino regije.

Kamniško Bistrico je torej treba gledati kot zeleno potezo z elementi teh- nične dediščine, ki jih lahko nadgrajujemo tako s spremljajočimi programi in dogajanji. Že sami ogledi industrijske arhitekture domžalskih, kamni- ških in dolskih tovarn utegnejo biti svojevrstna zanimivost za obiskovalce. In prav gotovo bi se v marsikateri tovarni našel kos opreme ali orodja, ki bi sodil v takšen “muzej”. Mlinščice v zgodovini

Nihče z gotovostjo ne ve, koliko so nih kanalov, predstavlja neverjeten podkrepljeno z detajlnimi opisi vo- stare mlinščice ob Kamniški Bistrici. sistem umetnih kanalov in edin- dnih moči po posameznih odsekih Po besedah domačina, zgodovi- stven spomenik tehniške dedišči- in objektih, vključno z detajlnimi narja Milana Flerina, so mlinščice ne, ki mu v Sloveniji ni primerjave, grafičnimi prikazi. Vsak od gospo- bistveno starejše kot zemljiška niti nam ni znana podobna gradnja darskih objektov ob mlinščicah je razdelitev na tem območju. Stane v sosednjih državah. Hkrati pa po namreč imel svoje vodne pravice. Stražar v svoji knjigi »Ob bregovih obsegu potrebnih del in potrebne Lastniki objektov so bili tako lastni- Kamniške Bistrice« pravi, da je bila organizacije vzdrževanja mlinščic ki vodnih padcev, ki so bili pogosto po ustnem izročilu Radomeljska predstavlja edinstven projekt, ki jedro sporov. Sicer pa so se lastniki mlinščica zgrajena pred več kot mu v času fevdalizma na Sloven- združevali v okviru vodnih zadrug, 400 leti s tlako. Izročilo še dodaja, skem težko najdemo primerjavo. saj so v okviru teh skupnosti lahko da se ljudje temu niso upirali, kar Šele ko pomislimo na tedanja po- reševali kočljive probleme vodnih kaže na to, kako pomembne so bile manjkljiva znanja v znanosti in pravic in dolžnosti, predvsem pa mlinščice za takratnega človeka. tehniki, nam postane jasno, koliko organizirali zahtevna vzdrževalna Prvi zapiski o mlinih ob Kamniški truda so si naložili graditelji. Po- dela na vodnogospodarskih objek- Bistrici pa so znani že iz začetka 15. trebno je bilo strasirati vse omenje- tih, kakršni so jezovi, zapornice in stoletja. ne mlinščice in vsem porabnikom sami kanali. Za vzdrževalna dela na zagotoviti ustrezne vodne padce, jezovih in drugih večjih objektih so O starosti mlinščic torej lahko le saj bi sicer tedanji investitorji takoj pobirali članarino na podlagi vo- ugibamo, z gotovostjo pa lahko tr- propadli. Vedeti je namreč treba, dne moči. Sicer pa je statut zadruge dimo, da v Sloveniji ni vodotoka, ki da so mlinščice kopali ročno brez zahteval, da vsak uporabnik vzdr- bi se po številu in dolžini mlinščic ustrezne mehanizacije. Mlinščice žuje svoj del struge mlinščic, kar so lahko meril s Kamniško Bistrico. Kamniške Bistrice so torej nadvse počeli enkrat letno ali po potrebi, Po nekaterih virih naj bi se ob Ka- pomembna dediščina, ki je ne sme- ko so iz mlinščic vodo izpraznili. mniški Bistrici v preteklih stoletjih mo zanemarjati. zgradilo preko 200 km mlinščic in Iz seznama vodnih moči je moč raz- najrazličnejših dovodno-odvodnih Na mlinščicah ob Kamniški Bistrici brati neverjetno množico različnih kanalov. Mlinščice so se namreč je bilo v Katastru vodnih moči za naprav in dejavnosti, ki so izkori- skozi zgodovino gradile, se opušča- Kamniško Bistrico iz leta 1913 regi- ščale vodno moč in jo spreminjale le in spreminjale svoj potek glede strirnih 84 naprav, ki so izkoriščale v delovno ali kasneje v električno na trenutne potrebe. Točnih podat- vodno moč. Kataster vodnih moči energijo. To so mlini za mletje žita, kov o nastanku vseh teh vodnih na- se je v kraljevini Avstrijskega cesar- barve in cementa ter za drobljenje prav in zajetij zaenkrat še nimamo, stva vodil na Hidrografskem cen- peska, najrazličnejše žage, kovačni- pa tudi malo je verjetnosti, da bi jih tralnem uradu pri Kraljevsko-ce- ce, opekarne in številne elektrarne, kdaj v celoti imeli. sarskem ministrstvu za javna dela. ki so dajale energijo za pogon stro- V katastru je opis povodja, podatek jev razvijajoče se industrije. Komaj 33 kilometrov dolga reka, ki o vodni moči, o tem, koliko se je ima danes delujočih približno 60 da izkoristiti in koliko je dejansko kilometrov mlinščic in razbremenil- izkoriščene in kje, vse skupaj pa je Mlinščice danes 47

Večina starejših naprav, kot so mli- in pomembnosti mlinov, žag in 3. Mlinščica čez co še vedno stoji kot vodnogospo- na kamen: oba sta bila nekoč veli- ni in žage, je v zatonu in načeloma drugih objektov prepoznali le red- Jer anovo darski objekt. ka mlina na kamen in sta imela žagi obupno propadajo. Naprave, ki še ke. Toda iz teh ostankov preteklosti Odvzem je na levem bregu, pri jezu venecianki. To sta Jašovčev mlin in delujejo, pa so modernizirane do še vedno lahko izluščimo zanimivo Smodnišnica, izliv pa v Mekinjah v 6. Titanova mlinščica Kovačkova žaga. Ti objekti na vodni te mere, da jih praktično ne more- zgodbo, ki nas popelje v začetke območju tovarne Donit. Mlinščica Speljana po desnem bregu od Tita- pogon so danes med najbolj ogro- mo več šteti k dediščini preteklo- industrializacije Kamniško-Dom- se kmalu po odvzemu prelevi v tih novega jeza v Spodnjem Perovem, ženimi spomeniki kmečke arhitek- sti. Kljub temu pa na mlinščicah žalske regije. gozdni potok. Vmes je star mlinski izliva pa se delno nad Jezom v Du- ture na Slovenskem. Oba objekta in pritokih Kamniške Bistrice še objekt, ki je spremenjen v MHE, plici, v celoti pa v območju tovarne sta v precej slabem stanju, a bi ju najdemo nekaj delujočih starih 1. Mlinščica Kalcit dodana je mala ribogojnica in ure- Stol v Duplici. Mlinščica je v celoti bilo še moč obnoviti ter ohranjati mlinov, ki bi ob ustrezni vključitvi Odvzem na levem bregu pri jezu jeno majhno jezerce za rekreativni kanal zavarovan z betonskimi zido- za kasnejše rodove. Oba mlina in v širši program “muzejske dejav- Kalcit in izliv pod tovarno Kalcit. ribolov. vi ali obložen z betonskimi plošča- žaga v Radomljah bi si namreč za- nosti” oziroma turistične ponudbe Mlinščica je v zgornjem delu be- mi. služili, da se jih obnovi kot tehnične dolgoročno lahko predstavljali izje- tonski kanal, v spodnjem pa prekri- 4. Mlinščici skozi spomenike, ki v kontekstu poti ob mno zanimivo tehnično dediščino. ta z operativno ploščadjo tovarne Smodnišnico 7. Šmarska mlinščica mlinih in mlinščicah lahko predsta- Žal pa je prav ta dediščina danes Kalcit. Za nov proizvodni postopek Odvzema obeh mlinščic sta na (opuščena, zasuta) vljajo točko posebnega interesa, izjemno ogrožena. Zato bi bilo obrat ne rabi več veliko vode. Sicer istem mestu na desnem bregu Vodo je dobivala kombinirano iz saj bi bilo v obeh možno prikazati potrebno še delujoče in nekatere pa industrijski obrat Kalcit predsta- pri jezu Smodnišnica v Spodnjih Titanove mlinščice in z odvzemom tradicionalno obrt – mlinarstvo in pred kratkim ustavljene, pa ven- vlja lokacijo prve žage ob Kamniški Stranjah, izliva pa na južnem robu pri jezu v Duplici. Na njej je bilo kar žagarstvo v obravnavani regiji. dar ohranjene mline, žage in druge Bistrici in začetno točko velikega kompleksa Smodnišnice. Tehnične precej objektov na vodni pogon. tehnične objekte vezane na vodo, sistema mlinščic, kar vsiljuje misel, možnosti za odvzem vode so veli- Danes ni več možno ugotoviti nje- 9. Homška mlinščica predstaviti kot turistično zanimi- da bi na tem območju veljalo ure- ke, tako da lahko strugo Kamniške nega točnega poteka. Odvzem je na desnem bregu pri vost regije ter jih vključiti v paket diti zgodovinsko zbirko o mlinih in Bistrice do izliva mlinščice popol- jezu pod Homškim hribom, izliv turistične ponudbe v obliki “muzeja žagah ter razvoju industrije v Sta- noma presuši. Pri teh mlinščicah je 8. Radomeljska pa v Mali Loki. V to mlinščico se na prostem.” Seveda takšen “muzej hovici. še posebej zanimiv jez z zapornica- mlinščica zajema kar precej vode, saj so bili na prostem” ne bi mogel delovati mi in ribjo stezo, saj je zelo zanimiv Odvzem na levem bregu pri jezu v na tej mlinščici veliki obrati, ki so sam po sebi, temveč v povezavi z 2. Mlinščica čez vodnogospodarski objekt, ki bi ga Volčjem Potoku, teče skozi Rado- se razvili v pomembno domžalsko enim od obstoječih ali pa na novo Stahovico kot del poti ob mlinščicah lahko mlje in se izliva v Račo pod nase- industrijo. Ta mlinščica skozi Dom- ustanovljenih muzejev v regiji. Na Odvzem na levem bregu, pri jezu v posebej izpostavili kot del vodne ljem Podrečje, po Rači pa posredno žale teče v cevi, s čimer se je znatno tak način bi verjetno dosti lažje Stahovici pod izlivom Črne, izliv pa učne poti s poudarkom na tehnični nazaj v Kamniško Bistrico. Ta mlin- zmanjšala tudi njena pretočnost. osmislili in zagotovili obstoj najbolj nad cestnim mostom v Zg. Stranjah. dediščini. ščica je ena najstarejših v sistemu Zato je bilo potrebno zgraditi raz- zanimivim objektom tovrstne teh- Po mlinščici se pretakajo manjše mlinščic ob Kamniški Bistrici. Prvi bremenilnik, ki odvaja viške vode, nične dediščine, kamor sodijo tudi vodne količine. Za primer visoke 5. Mlinščici skozi pismeni dokumenti o njenem ob- ki jih zacevljeni odsek v Domžalah mlinščice same z vsemi spremljajo- vode je v sredini nameščena stran- stoju so stari več kot 400 let. Južni ne sprejema več. Mlinščica ima juž- čimi vodnogospodarskimi objekti, Kamnik (opuščeni in ska odprtina za razbremenjevanje. del mlinščice poteka po urbani- no od Štude izredno lepo naravno kot so jezovi in zapornice. zasuti) razvito strugo. Brežine so obrašče- Mlinščica poteka na visokem bregu Ena mlinščica je bila speljana po ziranem in pozidanem področju, nad Kamniško Bistrico ob regional- severni del pa je v veliki meri tako ne s skoraj neprekinjeno obvodno Če se odpravimo na izlet po poti levem bregu, druga pa po desnem ni cesti mimo hiš in skozi vrtove ter po morfologiji kot po biotopih po- vegetacijo, ki se mestoma razširja v mlinov in mlinščic ob Kamniški Bi- bregu skozi stari del Kamnika. Jez, na nekaterih mestih ustvarja zelo doben ravninskim potokom. Ob gozdiče. Mlinščica, ki jo v tem delu strici, bomo od nekdanje veličine ki je odvajal vodo v desno mlinšči- zanimive ambiente. mlinščici sta še zadnja dva mlina obrobljajo izmenoma travniške in njivske površine, predstavlja krajin- potoka. sko izjemno zanimiv in kakovosten prostor, ki bi ga veljalo zavarovati. 12. Mlinščica Pšate Čeprav mlinščica Pšata ne dobiva 10. Opuščena vode iz Kamniške Bistrice, temveč Domžalska mlinščica iz Pšate, jo omenjamo kot poseben (opuščena, v kanalu) del mlinščic ob Kamniški Bistrici, saj Odvzem je bil na levem bregu bi- je v kontekstu poti ob mlinščicah ta všega jezu pri Usnjarskem tehni- še posebej pomembna zato, ker je kumu, izliv pa je južno od soseske ob njej še delujoči valjčni mlin: to Mačkovci. Jez, ki ga je visoka voda je Valjavčev mlin v Biščah. Poleg podrla, se ni več obnovil. V strugo, njega sta v bližini še dva delujoča ki je zacevljena, odtekajo meteorne valjčna mlina na Pšati. To sta Feli- vode, kar razbremenjuje centralni ksov mlin v Mali loki in Bergantov kanalizacijski kolektor. Ker gre za mlin na Pšati. Vsi trije še delujoči čiste vode, bi veljalo razmisliti ka- valjčni mlini so iz začetka 20. stole- kšno strugo odpreti in jo vključiti v tja. Vsi imajo podobno tehnologijo, odprti prostor mesta Domžale. a se med seboj kljub temu precej razlikujejo. Zato vsi trije skupaj 11. Ihanska mlinščica predstavljajo zanimivost vredno Odvzem je na levem bregu pri ihan- turističnega ogleda, saj nas že sam skem jezu pod cestnim mostom vstop v te mline “ponese” stoletje Študa - Ihan, izliv pa kot sotočje s nazaj. Kot del tehnične dediščine bi studencem v Klečah pri Dolu. Tu se jih bilo potrebno programsko po- mlinščica zaključi glede na poveza- vezati z enim od muzejev. Sicer pa vo s Kamniško Bistrico, vodotok z je mlin Bergant na Pšati v središču imenom Mlinščica pa se nadaljuje naselja blizu gostinskih objektov, vse do izliva v Savo. V to mlinščico mlin Feliks v Mali Loki ima zaradi se dovaja še voda z odvzemom na naravnega okolja in velike razširi- Jubovem jezu pod mostom na cesti tve Pšate potencial postati zanimi- Ihan-Bišče. Takoj pod sotočjem do- va izletniška točka, medtem ko ima zirnega kanala z Ihansko mlinščico mlin pri Valjavcu, največji valjčni se voda odvaja nazaj v Kamniško Bi- mlin na tem območju, zaradi odlič- strico po razbremenilniku, ki deluje ne lege in lepe zgradbe fantastičen ob času visokih voda ali v primeru potencial za razvoj gostinstva. vzdrževanja. Na tej mlinščici se je razvila za območje Dola pomemb- na industrija. Mlinščica je imela v preteklosti več krakov, ki so danes ukinjeni. Sicer pa je danes kar ne- kaj odsekov mlinščice, ki imajo vse lastnosti naravnega ravninskega Mlinščice kot del kulturne in tehnične dediščine 49

Vse našteto so kvalitativne deter- žagi venecijanki naj tudi po obnovi nih naprav na in ob mlinščicah, ozi- minante prostora, ki jim z nazivom žagajo les, stara elektrarna naj pro- roma naprav, ki so bile na nek način “Pot mlinov in mlinščic”, ki je inte- izvaja električno energijo. Toda ve- povezane z njimi ali pa z industria- grirana v “Zeleno os”, začenja rasti dno ni možno zagotoviti ohranitev lizacijo območja. Šele nato bo mo- vrednost in predvsem pomen. Teh- prvotne namembnosti obnovljene žno smotrno izbirati med vsebinski- nična dediščina vodnih naprav na kulturne ali tehnične dediščine. mi in funkcionalnimi posebnostmi Kamniški Bistrici in ob njej postaja Zato bo potrebno skrbno preteh- naprav. Verjetno bo izbor obsegal tako pomemben kvalitativni ele- tati različne možnosti varstva in ob predstavitev in ohranjanje prvotne ment prostora in kulturne krajine, upoštevanju bodoče namembno- in drugotne namembnost ter tudi ki naj bi privlačil človeka željnega sti za vsak objekt posebej izbrati muzejske variante namembnosti. počitka in aktivne rekreacije. Ogle- ustrezen način prenove in revitali- Pri tem bo treba upoštevati dejstvo, di mlinščic, mlinov in žag, pa starih zacije kulturne in tehnične dedišči- da vseh naprav ne bo možno fi zično elektrarn, mostov in jezov z življe- ne. Pri tem se je najprej potrebno ohraniti, zato bo potrebno izvesti njem ob reki bi tako lahko postal temeljito seznaniti z vsemi možni- temeljito dokumentacijo mlinščic, magnet privlačnosti za turiste in iz- mi sestavinami načina preteklega njim pripadajočih naprav in z njimi letnike. Hkrati pa je zgodba o mlinih življenja in gospodarskega ustroja, povezanih naprav v smislu tako ime- in mlinščicah ob Kamniški Bistrici ki so kakorkoli vplivali na nastanek novanega arhivskega varstva, kar je prav gotovo zelo pomembno pri- in razvoj kulturne ali tehnične de- lahko osnova fantastične muzejske čevanje o zgodovinski in tehnični diščine. Nobena dediščina, pred- zbirke, ki bo pričevala o zgodovini, dediščini tega območja, saj prav na vsem pa tehnična, namreč nikoli gospodarstvu in kulturi ljudi, ki so tej dediščini temelji vsa zgodovina ni mogla obstajati sama zase brez stoletja živeli z reko in ob njej. industrializacije in z njo povezane- ustrezne namembnosti, zato je ga gospodarskega razvoja regije. V prav, da ji s celostno zasnovo re- Mlinščice, še delujoči stari mlini in prihodnosti pa prav primerna oživi- vitalizacije izberemo takšno, ki bo ostanki nekdanjih mlinov na kamen tev in predstavitev zgodbe o mlinih najbolj ustrezna in ne bo izkrivljala z ohranjeno staro tehnologijo so to- in mlinščicah lahko da regiji ob Ka- njenega kulturnega in tehničnega rej prav gotovo izjemen potencial, mniški Bistrici specifi čno identiteto pomena. ki pa ga lahko zelo hitro izgubimo, in hkrati predstavlja atrakcijo za tu- v kolikor ne bomo hitro reagirali in ristično rekreativni razvoj regije. To naj bo vodilo tudi pri načrtovanju poskušali pripraviti programa, ki bo urejanja mlinščic ob reki Kamniški tem mlinom dal novo možnost eko- To pomeni, da je potrebno zava- Bistrici, ki zaradi izjemne tehnične nomskega preživetja. Zato integral- rovati najdragocenejši del dedišči- dovršenosti sodi med naše naj- na vključitev tehnične dediščine in ne, pri čemer je najbolj zaželeno pomembnejše in najbolj slikovite njene ustrezne prezentacije v okvi- ohranjanje prvotne namembno- tehnične spomenike. Verjetno bo ru varstva Kamniške Bistrice utegne sti dediščine. Zavarovana hiša naj potrebno najprej opraviti temeljito biti kvalitativna nadgradnja ponud- ohrani stanovanjsko namembnost, raziskavo območja in evidentirati ter be vseh krajev ob njej in tako pope- v mlinu naj še naprej meljejo žito, v tipološko razvrstiti vse vrste tehnič- stritev turistične ponudbe regije. SISTEM MLINŠČIC Z VODOSILNIMI NAPRAVAMI

DOL PRI LJUBLJANI 012345km

SEVER VIDEM

va mlinščica Jubo

a

rn

Č a

jic vl Rača Valjevec Mill

MEKINJE Ne IHAN RADOMLJE GODIČ Jeranova mlinščica Radomeljska mlinščica Felix Mill ka Bistrica BERIČEVO mniš Ka čica Smodnišnica KAMNIK VIR Mlinš PŠATA Titano STRANJE linščica va mli a m nščica PRESERJE alsk STAHOVICA RODICA Domž Homška mlinščic ta Bergant Mill a nščica Pša DOM V HOMEC ka mli KAMNIŠKI DUPLICA DOMŽALE Homš BISTRICI ŠMARCA DRAGOMELJ

a

ic

trič

is B

Canal Pšata

Stara Titanova hidroelektrarna Jašovčev mlin STARI VALJČNI MLINI, ŠE DELUJOČA HIDROELEKTRARNA IZ DOBRO OHRANJEN KI SO ŠE V RABI ALI ZAČETKA 20. STOLETJA PREDLAGANA ZA MLIN NA KAMEN PA SO V DOBREM DELOVNEM STANJU ZAVAROVANJE 51

DOL PRI LJUBLJANI TIPOLOGIJA VODOTOKOV: reka Kamniška Bistrica VIDEM manjši naravni vodotok mlinšcica va mlinščica Jubo

a

rn

Č a jic

vl Rača Valjevec Mill Ne MORFOLOŠKO STANJE MEKINJE IHAN VODOTOKOV RADOMLJE GODIČ Jeranova mlinščica naravno in sonaravno stanje Radomeljska mlinščica Felix Mill ka Bistrica BERIČEVO mniš Ka čica Smodnišnica KAMNIK VIR regulirano Mlinš PŠATA Titano STRANJE linščica va mli a m nščica PRESERJE alsk kanalizirano STAHOVICA RODICA Domž Homška mlinščic ta Bergant Mill a nščica Pša DOM V HOMEC ka mli KAMNIŠKI DUPLICA DOMŽALE Homš BISTRICI ŠMARCA VODOSILNE NAPRAVE DRAGOMELJ a ic lokacije starih mlinov (nekaj trič is B ostalin je še prisotnih)

Canal Pšata stari mlini v dobrem stanju

Stara Titanova hidroelektrarna Jašovčev mlin STARI VALJČNI MLINI, ŠE DELUJOČA HIDROELEKTRARNA IZ DOBRO OHRANJEN KI SO ŠE V RABI ALI lokacije drugih vodosilnih ZAČETKA 20. STOLETJA PREDLAGANA ZA MLIN NA KAMEN PA SO V DOBREM DELOVNEM STANJU naprav: žage, hidroelektrarne ZAVAROVANJE stara hidroelektrarna v dobrem stanju

Zasnova turističnega programa 53

Poleg naravnih znamenitosti »Kamniško-Domžalsko-Dolske« regije in re- GORSKA DOLINA KAMNIŠKE BISTRICE kreacijskih poti od izvira do izliva Kamniške Bistrice, je potrebno v zasnovo rekreacijsko-izletniške povezave ob Kamniški Bistrici umestiti tudi kulturno in tehnično dediščino ter navsezadnje še bogat športno-rekreativni, kultur- Dolina Kamniške Bistrice leži v osr- lje rekreacije - gornike, kolesarje, Veliko planino, ki s svojo etnolo- ni in izobraževalni program. Širše območje Kamniške Bistrice, to je območje čju Kamniških Alp, prav pod naj- ribiče, smučarje, pa tudi številne ško arhitekturno dediščino plan- povodja Kamniške Bistrice, ki obsega še občine Mengeš, Trzin, Lukovico in višjimi vrhovi. Šele pri Stahovici se izletnike. Dolina Kamniške Bistri- šarskega naselja privablja številne Moravče, ima veliko tovrstnih objektov in zanimivosti, ki bi se jih dalo med dolina razširi in se proti jugu nada- ce, je namreč izhodišče za številne obiskovalce. Osnovni pečat temu seboj povezati v zanimiv paket turistične oziroma izletniško-rekreacijske ljuje v Kamniško-Bistriško ravnino. izlete na bližnje ali bolj oddaljene območju dajejo torej planine, ne- ponudbe. Seveda pa je poleg usklajenega programa turistično - rekreacij- Zaradi planin in kristalno čiste reke vrhove Kamniških Alp. Iz doline je okrnjena narava in najrazličnejše ske ponudbe fi nančnih možnosti za stimulacijo razvoja takšnega programa že sedaj privablja številne ljubite- možen tudi dostop z gondolo na aktivnosti povezane s planinami. in skupnega nastopa na trgu potrebno dolgoročno zagotoviti tudi ustre- zno vzdrževanje turističnih in rekreacijskih programov, predvsem pa zelene parkovne poteze ob Kamniški Bistrici. Prav dobra organizacija ustreznega STARO NASELBINSKO OBMOČJE KAMNIKA, MEKINJ IN NEVELJ sistema vzdrževanja je pravzaprav eden od bistvenih ključev do oživitve takšnega sistema parkov oz. turistično-rekreacijske ponudbe ob reki. Območje je zanimivo predvsem in baročnimi pročelji hiš, ki privla- samostan z bogato zbirko knjig. Le S povezavo rekreacijskih programov in turistično izletniških zanimivosti zaradi izredno bogate kulturno čijo tako izletnike kot turiste. Sredi malokdo pa ve, da je še tik pred prvo ob Kamniški Bistrici v enoten sistem si lahko obetamo sledeče: zgodovinske dediščine, ki se kaže v mesta stoji na gričku Mali grad z svetovno vojno Kamnik veljal za kontinuiteto kolesarskih in peš povezav od izvira Kamniške Bistrice do- starih naseljih, arheoloških najdbah dvonadstropno romansko kapelo. enega največjih zdraviliških krajev njenega izliva v Savo ter povezavo le-teh v širši sistem kolesarskih in peš in vsakoletnih etnološko obarvanih Zanimivosti samega mesta so še lo- na Gorenjskem, kjer so prakticirali povezav do vseh drugih, za razvoj izletništva pomembnih zanimivosti; kulturnih prireditvah. Največja pri- kacija Starega gradu, grad Zaprice, “knajpanje”. Zdravilišče, v katerem sistem celovite turistične ponudbe s celostno podobo poti in rekrea- vlačnost je staro mestno jedro Ka- v katerem je danes muzej, zasebni stavbe še danes stojijo, je dnevno cijsko-izletniškega programa, ki kot taka lahko predstavlja turistično mnika z značilnimi ozkimi ulicami Sadnikarjev muzej in Frančiškanski sprejelo tudi do 900 gostov. atrakcijo celotne regije, ki jo je moč tržiti kot enoten produkt na trgu turističnih produktov; reševanje poplavne varnosti, saj se skupaj z zelenim sistemom obvodo toku vzpostavljajo retenzijske površine za zadrževanje oziromazmanj- ševanje visokovodnega vala; osmišljanje dostikrat zanemarjenih in nevzdrževanih površin ob vodo- tokih z novimi programi, ki hkrati varujejo območje pred neustreznora- bo in rastjo črnih odlagališč odpadnega materiala; vzpostavitev rekreacijske osi oziroma sistema parkov ob Kamniški Bi- strici pomeni oazo zelenja oziroma novo prostorsko kvaliteto, ki je bomo lahko deležni vsi.

Kamniškobistriško regijo smo razdelili na več zaokroženih območij, od katerih vsaka nosi poleg skupne še svojo specifi čno identiteto, kar daje območju večjo zanimivost in lažjo berljivost. KULTURNA KRAJINA IZJEMNIH KVALITET NA OBMOČJU RADOMELJ, HOMCA IN VOLČJEGA POTOKA Območje je najbolj znano in obi- sredi borovih gozdov lahko igrajo podobo prostorska dominanta skano zaradi arboretuma Volčji golf. Mengeško-Domžalskega polja, potok. Osrednji del predstavlja sam homški hrib pa je zanimiv še fantastičen baročni park in arbo- Ne daleč iz središča Radomelj se zaradi nedavno najdene arheolo- retum, kjer je na 88 ha površine nahaja ribnik Črnelo in območje ške zbirke. Izjemno pomembna je na ogled kar 4500 sistemskih enot Blat in Mlak, ki kot ostanek nekdaj še cerkev sv. Mohorja in Fortunata najrazličnejših drevnin in drugih prostranih mokrišč povodja Rače v Grobljah, kjer se zaradi izjemne okrasih rastlin. Vsako leto prirejajo in Radomlje, predstavlja enega iz- akustike izvajajo številni koncerti. tudi razstave cvetja, ki si jih ogle- jemnih naravnih ambientov in do- Nenazadnje pa je celotno obmo- dajo številni ljubitelji cvetja iz cele movanje številnih ptic. čje Radomelj, Homca in Volčjega Slovenije, nekaj pa tudi iz tujine. Potoka že dolgo znano po števil- Za ljubitelje umetnosti je v vrtnem Na drugi strani Kamniške Bistrice nih dobrih gostilnah z dolgoletno paviljonu razstava živalskih plastik je za to območje značilen osame- tradicijo, ki ponekod zajema že več akademskega kiparja Janeza Bolj- lec Homški hrib s cerkvijo Mariji- generacij. ke. Ljubitelji prestižnega športa pa nega rojstva, ki je s svojo značilno

MLADO INDUSTRIJSKO OBMOČJE DOMŽAL

Domžale so mlado mesto, ki je sicer ne morejo pohvaliti z narav- povezano z razvojem tehnike in nastalo na mestu, kjer je bila že v nimi in kulturnimi danostmi, ki industrije. preteklosti znana obrtna dejav- bi pritegnile turiste. Zato pa je te nost, od 18. stoletja naprej pa se potenciale moč ustvariti. Zgodo- je razvilo slamnikarstvo, kasneje vina industrializacije celotnega tudi usnjena galanterija. Tudi da- območja v povezavi s tehnično nes je celotna domžalska občina dediščino mlinščic in vodnih na- po številu obrtnih dejavnosti in prav poleg slamnikarstva ter dru- podjetij med prvimi na Sloven- gih dejavnosti lahko predstavlja skem. Nekatere obrti so prerasle osnovno tematiko Domžalskega v industrijska podjetja. Tako spa- muzeja, ki pa naj ne bi bil muzej dajo Domžale med tiste sloven- v klasičnem smislu, temveč muzej ske kraje, ki so se zaradi hitre rasti sodobnega tipa, s posameznimi obrti in večjih industrijskih panog zbirkami integriranimi v prostor najbolj razvili. Območje Dom- nastanka: to je v mlinih, tovarnah žal pa ni bilo privlačno samo za na mlinščicah itd. Takšen muzej bi poslovne dejavnosti, ampak je s potem poleg športnih objektov, svojo lego in splošno razvitostjo kjer se odvijajo vrhunska tekmo- privabljalo priseljence iz okolice vanja, lahko dajal Domžalam zelo in Ljubljane. Domžale kot take se močno in specifično identiteto STARI, ŠE DELUJOČI VALJČNI MLINI NA OBMOČJU PŠATE, MALE LOKE IN 55 BERIČEVEGA Za območje je značilna predvsem Vsekakor se mlinom v kontekstu kmetijska pokrajina s prostranimi realizacije celotne ideje Rekrecijske obvodnimi gozdovi in manjšimi osi obetajo dobri potenciali. Zato naselji. Območje je zanimivo pred- jih je potrebno vključiti v sistem vsem zaradi starih še delujočih kolesarskih poti kot možna posta- valjčnih mlinov, s še povsem ohra- jališča, jih predstavili kot turistično njenimi starimi napravami. Ti mlini zanimivost območja, v njih pa obi- so izjemen potencial, ki pa ga lah- skovalcem prikazati mlinarstvo in ko zelo hitro izgubimo, v kolikor ne z njimi povezane dejavnosti, ki so bomo dovolj hitro pripravili ustre- bile predvsem v preteklosti značil- znega programa, ki bo tem mlinom ne za to območje. dal nove možnosti ekonomskega preživetja.

SOTOČJE TREH REK

Na območju Dola pri Ljubljani Ka- prostem. Od nekdanjih veličastnih mniška Bistrica zaključuje svojo parkov pa lahko najdemo le posa- pot in se izliva v Savo. Zato je ob- mezna eksotična drevesa. Graščino močje zanimivo predvsem kot so- Dol bi bilo potrebno na primeren točje treh rek - Save, Ljubljanice in način oživiti in ji vrniti vsaj delček Kamniške Bistrice. Predvsem Sava nekdanjega glamurja in pomena. V je na tem mestu izredno slikovita Dolu je vsekakor potrebno ustvari- in tvori številna prodišča, ki poleti ti dovolj atraktivno točko, ki bo na privabljajo kopalce. primeren način zaključila celotno turistično-rekreativno pot ob Ka- Največja zanimivost in potencial mniški Bistrici in njenih mlinščicah Dola pa so ostanki graščine v Dolu od izvira do izliva v Savo, za kar bi in njenih parkov, ki so nekoč veljali bila oživitev graščine zelo dobro- za slovenski Versailles. Žal sta ohra- došla, zelo pomembna pa je vse- njena le vrtna paviljona, ki veljata kakor primerna ureditev in oživitev za redka primera čistega klasiciz- sotočja. Pomemben potencial je ma na Slovenskem. Sta obnovljena tudi v tehnični in industrijski de- in občasno uporabljena za razne diščini območja, katere zametki se razstave in manjše koncerte, mo- kažejo z razstavno sobo o zgodovi- žne pa so tudi razne prireditve na ni podjetja Jub.

Od vizije k realizaciji 57

Epilog

Dosedanji posegi v prostoru ob Kamniški Bistrici so bili predvsem v nje- Morda se vizija o Kamniški Bistri- nem srednjem toku zelo grobi. Reka je v veliki meri kanalizirana, prav tako ci in njenih mlinščicah, ki služi kot tudi večina njenih pritokov. Reka s pritoki tako ob večjih nalivih nima več hrbtenica sistema parkov z bogatim naravnih razlivnih površin, posledica tega pa so številni problemi pri ure- rekreacijskim in turističnim progra- janju vodotoka. S pobudo “Kamniška Bistrica: zelena os regije” se skuša mom, na prvi pogled še danes zdi le dolgoročno zavarovati ostanke prvobitnosti ob vodotoku, razširiti cono, kot lepe sanje. Toda počasi se zače- ki funkcijsko pripada reki in to območje trajno zavarovati pred urbanizaci- njamo vse bolj zavedati možnih po- jo s primerno zasnovo rekreacijskih in deloma tudi turističnih programov. sledic vodam nenaklonjene prete- To pa pomeni ustvariti sistem parkov ob vodotoku s primerno oblikova- kle prostorske politike. Izoblikovali nimi kolesarskimi in sprehajalnimi potmi ter raznovrstnimi programi, ki smo vizijo in ustvarili politično voljo bodo primerno osvetlili naravni, kulturni in zgodovinski pomen reke in ter marsikaj že realizirali. To pa od- obrečnega prostora ter razvili potenciale tega raznolikega prostora. pira možnosti, da se sanje, oziroma to, kar se morda sedaj zdi še kot po- Za realizacijo zelene osi je najpomembneje dvigniti splošno raven razu- polna utopija, dolgoročno tudi reali- mevanja naravnih procesov in posledično spremeniti odnos nas samih do zira. Predstavljena vizija nam odpira reke in njene narave. Človek se namreč mora prilagoditi in delati v skladu pogled na to, da Kamniška Bistrica s z naravnimi zakonitostmi vode in ne proti njim. Skrajni čas je, da se otre- sistemov mlinščic nima potencialov semo miselnega vzorca dvajsetega stoletja - da lahko s tehnologijo ukro- le kot zelena rekreacijska os regije, timo naravo - in si priznajmo, da to ni res. Reki moramo dati prostor, če ho- temveč tudi kot objekt izjemne teh- čemo, da bomo lahko ob njej varno živeli in z njo trajnostno gospodarili, nične dediščine, ki skupaj z bogato kar je v času vse večjih podnebnih sprememb še toliko pomembneje. zgodovinsko, kulturno in naravno dediščino območja lahko postane Za stvaritev turistične atrakcije pa bo potrebno še mnogo več. Reka je turistična atrakcija srca Slovenije. botrovala gospodarskemu razvoju celotne regije ter s svojimi mlinščicami Za to pa bo potrebno še veliko od- in vodosilnimi napravami predstavlja pomembno tehnično dediščino re- ločitev in predvsem zavedanja, da gije, ki pa je prezrta in premalo poznana. Gre za številne objekte tehnične posameznih potencialov tega pro- dediščine (stare mline, mlinščice, elektrarne in druge naprave), ki zelo hi- stora v procesu razvoja območja ne tro izginjajo, s tem pa reka izgublja svoj potencial kot pomembna tehnič- bomo uničili, temveč jih primerno na dediščina regije. Zato je potrebno tehnično dediščino vezano na reke zavarovali in ustrezno razvili. To pa in vodosilne naprave čimprej ustrezno raziskati in zavarovati ter vključiti v pomeni, da mora vizija živeti v naših ustrezno zgodbo oziroma interpretativen program, ki bo iz zgodbe lahko srcih, saj bo le tako kljubovala različ- ustvaril turistično atrakcijo. nim pritiskom in se počasi realizirala v prostoru. Viri: Kamniški zbornik XVIII/2006. Občina 1991 rekreacijska os regije. 1. okrogla miza, Vahtar M. (urednica), Kamniška Bistri- Kamnik 2006. Športno rekreacijski vidiki. Domžale: ca: Zelena os regije, Razstava. Inštitut Skoberne P., Sto naravnih znamenitosti ICRO, 30. 9. 1999. 2 zvočni kaseti. za celostni razvoj in okolje, Domžale, Komisija za turizem Občine Domžale, Slovenije, Ljubljana, Prešernova druž- Bolta R., Dolina Kamniške Bistrice kot 2004. Občina Domžale - kjer hotenja zmagu- ba, 1988 Vahtar M., Kompare, B., Horvat A., Glo- območje geografskih šolskih ekskurzij - jejo, Domžale, 1997 bevnik L., Panjan J., Prestor, J., (1999). Vehar S., Kolesarski izleti po Sloveniji, Koželjeva učna pot, diplomska naloga, Stražar S., Ob bregovih Kamniške Bistri- Sinteza vodnogospodarskih vsebin Ljubljana, Cirrus design, 1996 Radomlje, 1994 Kosten S., Energetska izkoriščenost ce: od Duplice do Rodice in Radomlje z kot podlaga za zasnovo prostorskega Mlinščic vzdolž Kamniške Bistrice, se- okolico. Radomlje 1988. WHO - World Tourism Organization. To- Brookes A., Shields F.D. River Channel razvoja na nivoju države, FGG-IZH, Lju- minarska naloga, Domžale, 1994 urism 2020 Vision: Influences, Directio- Restortion, John Wiley & Sons. 1996. Stražar S., Domžale: mesto pod Goriči- bljana. nal Flows and Key Trends. 1997. Krušič M. (urednik), Slovenija Turistični co. Radomlje 1999. Cigale D., Bližnja rekreacija prebivalstva Vahtar M., Matoz H., Globokar T., Horvat vodnik, Ljubljana, Mladinska knjiga, Zavod za gozdove Slovenije, o.e. Lju- malih mest in njeni pokrajinski učinki Stritar A., 111 izletov po slovenskih go- A., Šukar V., Šala F., Kamniška Bistrica: 1995 bljana, Predlog za zaščito gozdnih na primeru Domžal, magistrska naloga, rah, Ljubljana, Sidarta, 1993 rekreacijska os regije. 2. okrogla miza, otokov, mokrih biotopov, obrečnih Ljubljana, 1998 Kunaver P., Kamniška Bistrica, Kamniški Vodarski vidiki urejanja vodotoka. Tapper R., Water and Tourism: Creating gozdov ob dopolnitvah PUP za občino zbornik 1956, Kamnik, 1956 Domžale: ICRO, 1999. 2 zvočni kaseti. Cosgrove J. William and Rijsberman R. a Sustainable Blance. UNEP: World Wa- Domžale Frank (Ed.). World Water Vision: Making Maher I., Veliki kolesarski vodnik po ter Forum, Water and Tourism Session, Vahtar M., Pobega N., Dekleva M., Zavod za varstvo naravne in kulturne Water Everybody’s Business. World Wa- Sloveniji, Ljubljana, Sidarta, 1996 The Hague, 21. March 2000. Kuzmič I., Koncilja M., Gradišek F., Ka- dediščine v Kranju, Prostorski ureditve- ter Council, 2000. mniška Bistrica: rekreacijska os regije. Ministerial Declaration of The Hague Vahtar M., (Ur.). Kamniška Bistrica: rekre- ni pogoji za območje občine Domžal, 5. okrogla miza, Zasnova rekreacijsko- Čelpak R. (urednik), Vodnik po sloven- on Water Security in the 21st Century, acijska os regije : zbornik prispevkov s Posebne strokovne podlage za varstvo turističnega programa ob Kamniški skih muzejih, Ljubljana, Zveza muzejev 22 March, 2000, In The Hague, The Ne- serije okroglih miz v Knjižnici Domžale naravne in kulturne dediščine, Kranj, bistrici. Domžale: ICRO - Inštitut za ce- Slovenije, 1992 therlands. septembra, oktobra in novembra 1999. 1990 lostni razvoj in Domžale: ICRO - Inštitut za celostni ra- Dolgoročni plan Občine Dol pri Ljublja- Občina Kamnik, Kam, kje, kaj - vodnik Digitalni ortofoto načrt: Geodetska zvoj in okolje, 2000. 60 str. Vahtar M., Kobetič, L., Perpar, I., Kmet, ni, Uradni vestnik Občine Dol pri Lju- po Kamniku in okolici, Kamnik, 1999 uprava Republike Slovenije, 1998. T., Osnutek lokacijskega načrta Kamni- bljani. št. 10/98; Vahtar M., Beden Pele G., Končno poro- Pollak B., Naravne znamenitosti Kamni- ška Bistrica – rekreacijska os regije, LO- Franciscejski kataster v digitalni obliki: čilo PHARE mikro program za partner- Enciklopedija Slovenije 4, Ljubljana, ško-Savinjskih Alp na kamniškem ob- CUS d.o.o., 2003. Arhiv Republike Slovenije. stvo 1998, Kamniška Bistrica: rekreacij- Mladinska knjiga, 1990 močju, Kamnik, Občina Kamnik, 1995 ska os regije. Domžale: ICRO, 2000. Vahtar M., Kobetič, L., Perpar, I., Stro- Ficko P., Kamniške in Savinjske Alpe, Posebne strokovne podlage za varstvo kovne podlage za pripravo lokacijske- Vahtar M., Brate T., Zupan F., Hazler V., planinski vodnik, Ljubljana, Planinska naravne in kulturne dediščine, Zavod ga načrta Kamniška Bistrica – rekreacij- Samec O., Kosmač M., Kamniška Bistri- zveza Slovenije, 1993 za varstvo naravne in kulturne dedišči- ska os regije, LOCUS d.o.o., 2002. ca: rekreacijska os regije. 4. okrogla ne v Kranju, 1990. Global Water Partnership. Towards miza, Mlini in mlinščice ob Kamniški Vahtar M. (urednica), The Kamniška Bi- Water Security: Framework for Action - Prostorske sestavine Dolgoročnega bistrici. Domžale: ICRO - Inštitut za ce- strica River: Visions for Establishment Framework for Action to Achiveve the plana Občine Domžale za obdobje lostni razvoj in okolje, 1999. 2 zvočni and Utilization of a Green Buffer Zone Vision for Water in the 21st Century, 1986-2000, dopolnjenega 1988, Uradni kaseti. Along the River, Municipalities Domža- Stockholm, Sweden, 2000. vestnik Občine Domžale. št. 9/86, 2/90, le, Kamnik and Dol pri Ljubljani, Slove- Vahtar M., Globevnik L., Zabret M., 10/97; nia. Inštitut za celostni razvoj in okolje, Bolta Sitar R., Steklasa B., Grošelj T., Ka- Globevnik L., Vahtar M., Šušec-Šuker V. Domžale, 2001, ponatis 2006. in Muck P., Preveritev sonaravnih mo- Prostorske sestavine dolgoročnega mniška Bistrica: rekreacijska os regije. žnosti zagotavljanja večje poplavne plana Občine Kamnik za obdobje 1986 3. okrogla miza, Vzgojno izobraževalni Vahtar M. (urednica), Kamniška Bistrica: varnosti na vodotoku Kamniška Bistri- - 2000 programi: učne poti. Domžale: ICRO Rekreacijska os regije, Vizije ureditve ca, VGI, Ljubljana 2000. - Inštitut za celostni razvoj in okolje, obvodnega prostora kot osrednjega Skoberne P., Peterlin S. (glavna ure- 1999. 2 zvočni kaseti. dela zelenega sistema regije s potenci- Globevnik L. (urednica), Vodnogospo- dnika), Inventar najpomembnejše na- ali za razvoj ekološkega, kulturnega in Vahtar M., Kompare B., Globevnik L., darska osnova povodja Kamniške Bi- ravne dediščine Slovenije, 2. del: osre- rekreativnega turizma. Inštitut za celo- Vehar S., Jeraj M., Muršak S., Gradišek F., strice. VGI, Ljubljana 2002. dnja Slovenija, Ljubljana, Zavod RS za stni razvoj in okolje, Domžale, 2000. varstvo naravne in kulturne dediščine, Sever A., Kuzmič I., Kamniška Bistrica: 59

Dodatne informacije o projektu Zelena os regije:

INŠTITUT ZA CELOSTNI RAZVOJ IN OKOLJE INSTITUTE FOR INTEGRAL DEVELOPMENT AND ENVIRONMENT

Kontaktna oseba: Marta Vahtar Savska 5, 1230 Domžale, Slovenija Tel. +386-1-722-52-10 Fax. +386-1-722-52-15 [email protected] www.icro.si

Dodatne informacije o projektu “Trkamo na vrata dediščine” in blagovni znamki Srce Slovenije:

Center za razvoj Litija Kidričeva 1, 1270 Litija, Slovenija Tel. +386-1-896-27-10 Fax. +386-1-896-27-12 [email protected] www.razvoj.si