ODGOVORI NA USTNA VPRAŠANJA IN POBUDE NA 23. SEJI OBČINSKEGA SVETA:

Bogdan POGAČAR – svetniška skupina NSi :

Glede na uspešno dokončanje kohezijskih projektov izgradnje primarnega dela kanalizacijskega in vodovodnega omrežja v Stranjah, Tunjicah in Tuhinjski dolini me zanima naslednje;

1. Kdaj je predviden pričetek gradnje sekundarnega kanalizacijskega omrežja na širšem območju Stranj (Stolnik, Kregarjevo, Bistričica) in vaseh po Tuhinjski dolini? 2. Kakšna je finančna konstrukcija tega projekta oziroma udeležba Občine Kamnik; ali bo za ta namen občina najela posojilo in v kakšni višini? 3. Ali se bo vzporedno gradilo še kakšno drugo infrastrukturo (elektroenergetsko, optično telekomunikacijsko, vodovodno ipd.)?

Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem.

Odgovor sta pripravila Viktor TORKAR, svetovalec – koordinator za izvedbo kohezijskih projektov in Aleš ŠKORJANC, podsekretar – vodja oddelka za gospodarske dejavnosti, gospodarske javne službe in finance:

Za območje Stranj je trenutno v izdelavi projektna dokumentacija za izgradnjo kanalizacijskega omrežja na območju Bistričice. Za uspešno pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno z vsemi lastniki zemljišč, preko katerih poteka načrtovana trasa kanalizacije, skleniti služnostne pogodbe. Ker se je na določenem delu Bistričice pridobivanje služnostnih pravic gradnje izkazalo kot težavno, smo projekt razdelili na dve fazi. Prva faza poteka od objekta Bistričica 2, kjer smo končali z gradnjo v sklopu kohezijskega projekta, do objekta Bistričica 8 in naprej do novega naselja, ki se začne pri objektu Bistričica 10 c. Izvedba te faze je predvidena v drugi polovici leta 2018, in sicer s sočasno izgradnjo optičnega omrežja, ki se s strani Telekoma Slovenije, d. d., v občini Kamnik že izvaja. Druga faza izgradnje kanalizacijskega omrežja v naselju Bistričica obsega območje ob potoku Bistričica - ta del bi se v primeru pridobitve gradbenega dovoljenja v letu 2018 izgradil v prihodnjem letu.

V januarju 2018 je bilo objavljeno javno naročilo za izgradnjo kanalizacijskega omrežja na območju Spodnjih Stranj, in sicer za objekte od hišne številke 1 do hišne številke Spodnje Stranje 4. Gradnja je predvidena po 15. marcu 2018.

Projektna dokumentacija za izgradnjo kanalizacije na območju Stolnika je izdelana na ravni idejnega projekta, začetek gradnje pa je predviden v naslednjih letih. Na tem območju se zaradi omejenih finančnih sredstev ne bomo priključili Telekomu Slovenije d. d., ki izgradnjo optičnega omrežja na tem območju načrtuje že v letošnjem letu.

V izdelavi je tudi projektna dokumentacija za izvedbo fekalne kanalizacije na regionalni cesti – Črnivec, v dolžini 300 metrov. S kanalizacijo bodo na novo opremljeni objekti med odcepom proti Kamniški Bistrici in objektom s hišno številko Stahovica 14. Gradnja kanalizacije je predvidena v drugi polovici leta 2018, sočasno pa bo izvedeno tudi optično omrežje. Trenutno optično omrežje v občini Kamnik že izvaja Telekom Slovenije, d. d., interes za izvedbo električnega omrežja na tem delu pa je že izkazal tudi Elektro Ljubljana, d.d.

Ministrstvo za okolje in prostor je v letu 2017 izdelalo osnutek noveliranih aglomeracij. V osnutku noveliranih aglomeracij ni več aglomeracije št. 4583 Kregarjevo, posledično tako ne moremo podati dokončnega odgovora v zvezi z izgradnjo kanalizacijskega omrežja na tem območju, dokler nove aglomeracije ne bodo veljavne oziroma usklajene med občinami in Ministrstvom za okolje in prostor.

Za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja na območju Tuhinjske doline je bil v januarju 2018 objavljen ponovljeni razpis, saj na prvem razpisu ni bil izbran noben izvajalec. Rok za oddajo ponudb je konec februarja 2018. Po tem sledi izbor izvajalca del, glede na vprašanja na Portalu javnih naročil pa je interes potencialnih ponudnikov velik. Sočasno z izgradnjo kanalizacijskega omrežja bo izvedeno tudi optično omrežje in na nekaterih delih obnovljena vodovodna infrastruktura. Začetek gradnje je predviden v spomladanskih mesecih, in sicer pod pogojem, da ne bo vložen zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila.

Za vse zgoraj omenjene investicije je predvideno financiranje iz občinskega proračuna. Kredit za izgradnje ni predviden.

Duško PAPEŽ – LDP:

V rebalansu proračuna bomo danes zagotovili investicijska sredstva za rekonstrukcijo dveh dostopnih poti na Veliko planino. Tako se bo posodobila sedežnica (nakup prižem) in zgradila potrebna infrastruktura za prevoze z nihalko, ki bo postavljena ob novem objektu, saj je stari zgorel. Skupna dokapitalizacija družbe bo tako znašala 221.000 €. Uredila pa se bo tudi druga pot. Gre za asfaltiranje ceste od Kranjskega Raka do Rakovih Ravni, saj so razmere v poletnih mesecih zaradi prašenja nevzdržne. Investicija se bo izvedla v skladu z uvedbo novega prometnega režima, ki ga pripravlja Občina Kamnik. V skladu s tem nas v LDP zanima sledeče:

1. Kakšen je okvirni terminski načrt obeh investicij? 2. Ali bo cesta od Kranjskega Raka do Rakovih Ravni asfaltirana letos in ali je za to namenjenih dovolj proračunskih sredstev?

Poleg tega nas zanima, ali obstaja kakšna možnost, da nihalka na Veliko planino dobi status javnega potniškega prometa. Zakaj? Dejstvo je, da z vsakoletnimi dokapitalizacijami družbe d.o.o. hodimo po tankem ledu. Nihalka pa po našem mnenju opravlja javno službo, prevoz potnikov in stanovalcev na Veliko planino. V primeru, da bi nihalka dobila status javnega potniškega prometa, bi lahko njeno delovanje subvencionirala občina, pa tudi država, enako kot je to pri avtobusnem ali železniškem javnem potniškem prometu.

Odgovor so pripravili Aleš ŠKORJANC, podsekretar – vodja oddelka za gospodarske dejavnosti, gospodarske javne službe in finance, Marija KOS, podsekretarka - pomočnica vodje oddelka za področje finančnega poslovanja in Boris RAVBAR, predsednik Strokovne komisije za reševanje razvojne problematike Velike planine:

V predlogu rebalansa proračuna Občine Kamnik za leto 2018 je predvidenih 221.000 € za dokapitalizacijo družbe Velika planina d.o.o.. Sredstva bodo predvidoma porabljena za investicijsko vzdrževalna dela in preglede v višini 35.000,00 € (predvideva se menjava proti vrvi in sidrnih konusov, izdelava varnostne analize in poročila, statični pregled trdnosti betona zgornje postaje, magnetno-induktivni pregled vlečne vrvi), redna vzdrževalna dela v višini 10.500,00 €, dobava prižem v višini 55.000,00 € in sofinanciranje izgradnje infrastrukture za prevoze z žičniškimi napravami v novo zgrajenem objektu ob spodnji postaji nihalke na Veliko planino, ki je v letu 2017 pogorel, v višini 120.500,00 €.

V skladu z opažanji in izdelano prometno študijo se število avtomobilov na Veliki planini vsako leto povečuje, povečuje pa se tudi kaos in stihijsko parkiranje, zaradi neurejenih razmer oz. neurejenih površin za parkiranje. Obiskovalci parkirajo svoja vozila v naravnem okolju, izven za to urejenih površin. S tem se povzroča nepopravljiva škoda v naravnem okolju, predvsem pa se uničuje Velika planina kot naravna vrednota državnega pomena. Pritiski za ureditev dostopov na Veliko planino z avtomobili so veliki, zato je Občina Kamnik pristopila k izdelavi strokovne podlage za urejanje prometa na Veliki planini, v kateri se bo opredelila strategija urejanja prometa in dostopa na Veliko planino in bo podlaga za sprejem občinskega odloka o urejanju prometnega režima na Veliki planini. Za vzpostavitev nove prometne ureditve in izvedbo nekaterih infrastrukturnih ukrepov je tudi nujno potrebno sodelovanje Občine Kamnik in Občine Luče. Območje obravnave namreč leži v obeh občinah. Pretežni del velikoplaninske planote sicer leži v občini Kamnik, ki se zato tudi sooča z večino izzivov in je pobudnica za izboljšanje trenutnega stanja. Dostop na velikoplaninsko planoto po cesti od odcepa od regionalne ceste (Kamnik – Luče) pri Kranjskem Raku do Rakovih ravni pa leži v občini Luče.

Občinski svet Občine Kamnik je 14.4.2017 sprejel Sklep, da ugotavlja, da obstaja javni interes, da za potrebe reševanja prometne problematike velikoplaninske planote Občina Kamnik sodeluje pri izvedbi in financiranju ureditev na območju občine Luče. Pri uresničevanju vseh zastavljenih ciljev obeh občin je v ospredju javni interes. Občini sta se dogovorili za izvedbo asfaltiranja lokalne ceste 161160 Kranjski rak - Marijanine njive - Mačkin kot, v delu od Kranjskega Raka do Rakovih Ravni. Razmere na predmetni cesti so v poletnih mesecih zaradi prašenja nevzdržne, na kar obe Občini (Kamnik in Luče) opozarjajo tudi lastniki zemljišč ob cesti. Investicija se bo izvedla ob hkratni uvedbi novega prometnega režima. Občina Luče je v fazi pridobivanja zemljišč (cesta, ki je predmet obravnave v celoti leži v občini Luče in je v privatni lastnini), Občina Kamnik pa bo takoj po sprejemu predloga rebalansa proračuna Občine Kamnik za leto 2018 naročila izdelavo projektne dokumentacije, ki nam bo dala natančnejšo investicijsko vrednost predvidene ureditve ceste. Po pridobitvi projektne dokumentacije, ki bo vsebovala tudi popise del, bo Občina Kamnik v proračunu zagotovila potrebna sredstva, pripravila razpis in izbrala najugodnejšega izvajalca za izvedbo predvidene investicije za ureditev ceste od Kranjskega Raka do Rakovih Ravni.

Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb (v nadaljevanju: ZŽNPO) v 20. členu določa, da je potrebno za graditev žičniške naprave pridobiti koncesijo za graditev, s katero investitor pridobi pravico zgraditi in obratovati z žičniško napravo v skladu s koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo. V prvem odstavku 21. člena omenjeni zakon določa, da koncesijo za žičniško napravo (vlečnico), ki leži na območju občine, podeli občina, na območju katere leži vlečnica, če pa leta leži v večjih občinah, pa koncesijo podelijo vse občine. Zato je na podlagi prvega odstavka 26. člena ZŽNPO pristojni organ za podelitev koncesije pristojni koncedent. Omenjeno valja za žičniške naprave vlečnice. Za druge vrste žičniških naprav – režimi delovanja, pravice in obveznosti zainteresiranih strank (nihalke, sedežnice, vlečnice določenih tehničnih karakteristik), pa je pristojno Ministrstvo za infrastrukturo RS. Vaše vprašanje bo občinska uprava proučila.