Staro-Strm 15.1.2011
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Občina Kamnik Se Pretežno Povezuje V Smeri Proti Ljubljanski Kotlini
Zbirni podatki Prva objava: Ur. l. RS, št. 86/2015, stran: 9390, Datum objave: 12. 11. 2015, neuradno Veljavnost: 27. 11. 2015, Uporaba: 27. 11. 2015 prečiščenega Spremembe predpisa: Ur. l. RS, št. 70/2017 besedila: Spremembe so napisane s poševno pisavo. Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.1 Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO 1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 ZPNačrt-B, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13, 76/14 – odl. US in 14/15), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) in 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15) je Občinski svet Občine Kamnik na 9. seji dne 21. 10. 2015 sprejel O D L O K o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (Uvod) (1) Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. (2) Občinski prostorski načrt velja na celotnem območju občine. (3) Za OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov na varovana območja. 2. člen (Vsebina in sestavine odloka) (1) Odlok OPN sestavlja tekstualni in grafični del, ki se delita na strateški in izvedbeni del. -
V Naseljih in Med Naselji So
Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 16. 7. 1999 / Stran 7309 Zap. št. Št. ceste Zaè. Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala ali odseka ceste ali ceste ali ceste v uporabe dolžina odseka odseka obèini (v m) ceste v sosednji obèini (v m) 107 660333 160011 ŠOLSKA ULICA KONEC 226 V 0 108 660341 160011 ŠUTNA-GLAVNI TRG (do pošte) 160541 570 V 0 109 660342 160011 EKSLERJEVA ULICA HŠ 8 203 V 0 110 660343 160011 MUZEJSKA POT HŠ 5 233 V 0 111 660344 660341 ZAPRICE HŠ 6 193 V 0 112 660345 660344 KOLODVORSKA ULICA 660341 335 V 0 113 660346 660345 STRELIŠKA ULICA HŠ 16 359 V 0 114 660347 660346 ZAPRICE HŠ 4 90 V 0 115 660348 660341 SAMOSTANSKA ULICA 660361 135 V 0 116 660349 660354 PREŠERNOVA-TRG SVOBODE (Vezna) 660356 53 V 0 117 660351 660353 ŠUTNA- ULICA JOSIPA MOČNIKA 660341 112 V 0 118 660352 660353 NA PRODU HŠ 6 114 V 0 119 660353 160011 USNJARSKA CESTA 660354 557 V 0 120 660354 660351 PARMOVA ULICA-TRG SVOBODE-JAPLJEVA ULICA 660341 531 V 0 121 660355 660354 SADNIKARJEVA ULICA 660341 72 V 0 122 660356 660341 PREŠERNOVA ULICA (Od Glavnega trga do avtobusne postaje) HŠ 13 133 V 0 123 660357 660348 PREŠERNOVA HŠ 2A 110 V 0 124 660358 660354 PETRUŠKOVA POT 660341 66 V 0 125 660359 660354 RASPOV PREHOD ŽUP. CERKEV 67 V 0 126 660361 160541 FRANČIŠKANSKI TRG 160541 257 V 0 127 660362 160541 MEDVEDOVA ULICA (Mimo Modne hiše) HŠ 5B 119 V 0 128 660363 660361 POT NA POLJANE HŠ 19 684 V 0 129 660365 660363 KETTEJEVA ULICA 160031 423 V 0 130 660366 660363 LEVSTIKOVA ULICA 160031 282 V 0 131 660371 160031 ŽALE KONEC 986 V 0 132 660372 660376 ŽALE 660371 -
Posestne Razmere Na Veliki in Mali Planini Ob Koncu Fevdalne Dobe
POSESTNE RAZMERE NA VELIKI IN MALI PLANINI OB KONCU FEVDALNE DOBE Vlado Valenčič Raziskovalec, ki se ukvarja s preteklostjo pašništva na Veliki in Mali planini, si seveda postavi tudi vprašanje o nekdanjih posestnih in lastninskih odnosih na teh planinah. Čeprav je Velika planina med največjimi in najbolj znanimi planinami na Slovenskem, bodisi po razsežnosti pašnega področja kot po številu živine ter po velikosti poletnega selišča, je njena daljna pre teklost ostala v marsičem še neznana ali le delno pojasnjena. Saj poznamo prvo omembo imena te planine komaj iz arhivskih virov srede 18. stoletja. Do takih ugotovitev je prišel avtor monografije, iki je obravnaval življenje, delo in izročilo pastirjev na Veliki planini.1 Za srednji vek ter vse do srede 18. stoletja ni arhivskih virov, ki bi vsebovali kolikor toliko sistematične popise zemljiške posesti in zajeli vsa zemljišča. Urbarji nudijo predvsem podatke o kmetskih podložnikih ter njihovih dajatvah in storitvah, ki so jih bili dolžni opravljati zemljiškim gospodom. Ponavadi nimajo nikakih podatkov o zemljiščih. Na omembo zemljišč naletimo v primerih, ko so podložniki izkoriščali dominikalna, to je neposredno gospostvom pripadajoča zemljišča, in je urbar predpisoval da jatve podložnikov za izkoriščanje takih zemljišč. Tako sta urbar j,a zgornje- kamniškega gospostva iz leta 1571 in 1620 vsebovala imenoma planine Je zerca, Gola Dolina, Na Korenu, V Kalcih, Mokrica, Dolga njiva ter »Nasebe- selim« in »Vgnini« ; pomena zadnjih dveh imen nisem mogel razvozlati. Pod ložniki, ki so pasli živino na omenjenih planinah, so morali zgornjekamniški graščini dajati letno sir in sikuto enega dne. Urbarja navajata tudi meje zgornjekamniškega deželnega sodišča. Severna meja je v kamniškem okolišu potekala od Štefanje gore k Bistričici, ob Črni do Črnivca, kjer se je obrnila na Tuhinjsko planino.2 Po tem opisu teritorij deželskega sodišča ni obsegal 1 A. -
Jez-Kamni 25.10.2018
Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Jez-Kamni 25.10.2018 A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi– Jezbice – Kal nad Kanalom Jezer – Račice (Racizze) Jezerca – Drežnica, Tolmin (1782) Jezerce – Dobje pri Planini, Šmartno v Rožni Dolini Jezernica (Seebach) – Beljak–Maria Landskron (Maria Landskron) Jezero – Čepić, Ig (1782), Preserje, Trebnje Jezero (S. -
Kamnik, November 2017
Kamnik, november 2017 NAČRT JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI KAMNIK KAZALO VSEBINE 1.| PODATKI O UPRAVLJALCU IN IZVAJALCU JAVNE RAZSVETLJAVE 3 1.1 PODATKI O UPRAVLJAVCU JAVNE RAZSVETLJAVE 3 1.2 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE 3 2.| PODLAGA ZA PRIPRAVO NAČRTA JAVNE RAZSVETLJAVE 4 2.1 ZAKONSKE PODLAGA ZA PRIPRAVO NAČRTA JAVNE RAZSVETLJAVE 4 3.| ANALIZA STANJA JAVNE RAZSVETLJAVE OBČINE KAMNIK 4 3.1 OBČINA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 4 3.2 PODLAGA ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 5 3.2.1 OPREDELITEV VRSTE JAVNE RAZSVETLJAVE 5 TABELA 3.1.: TIP IN ŠTEVILO SVETILK 5 TABELA 3.2.: TIP IN ŠTEVILO SVETIL OZIROMA ŽARNIC 7 TABELA 3.3.: SEZNAM PRIŽIGALIŠČ OZIROMA ODJEMNIH MEST 7 SLIKA 3.1.: IZSEK GRAFIČNEGA PRIKAZA JAVNE RAZSVETLJAVE 11 3.3 ŠTEVILO NAMEŠČENIH SVETIL 12 3.4 DOLŽINA OSVETLJENIH CEST 12 TABELA 3.4.1. SEZNAM DOLŽINE OSVETLJENIH DRŽAVNIH CEST 12 3.5 POVRŠINA OSVETLJENIH NEPOKRITIH JAVNIH POVRŠIN 13 TABELA 3.5.1. POVRŠINA OSVETLJENIH NEPOKRITIH JAVNIH POVRŠIN 13 3.6 POVRŠINA OSVETLJENIH FASAD IN KULTURNIH SPOMENIKOV 13 TABELA 3.6.1. OSVETLJENE POVRŠINE KULTURNIH SPOMENIKOV 13 3.7 SISTEM ZA MERJENJE PORABE ELEKTRIKE IN LETNA PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE 14 1 NAČRT JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI KAMNIK 3.8 LETNA PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE NA PREBIVALCA 14 3.9 SKUPNA ELEKTRIČNA MOČ VGRAJENIH SIJALK 14 TABELA 3.9.1. OSVETLJENE POVRŠINE KULTURNIH SPOMENIKOV 14 4. PRILAGODITEV OBSTOJEČIH SVETILK 15 4.1 ZAKONSKE ZAHTEVE 15 4.2 TERMINSKI NAČRT OZIROMA POTEK PRILAGODITVE 15 TABELA 4.2.1. ZAMENJAVA NEUSTREZNIH SVETILK V OBDOBJU 2008-2013 16 TABELA 4.2.2. ZAMENJAVA NEUSTREZNIH SVETILK V OBDOBJU 2013-2017 16 2 NAČRT JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI KAMNIK 1.| PODATKI O UPRAVLJALCU IN IZVAJALCU JAVNE RAZSVETLJAVE 1.1 PODATKI O UPRAVLJAVCU JAVNE RAZSVETLJAVE Lastnik in upravljavec objektov, in naprav javne razsvetljave je Občina Kamnik, ki je za dobavo, postavitev, vzdrževanje in izvajanje javne službe podelila koncesijo. -
Osebna Izkaznica Las Dolenjska in Bela Krajina
OSEBNA IZKAZNICA LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Novo mesto, april 2008 1 Naslov: OSEBNA IZKAZNICA LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Nosilec naloge: za LOKALNO AKCIJSKO SKUPINO DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Razvojni center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Odgovorna oseba nosilca naloge: mag. Mojca Špec Potočar Kontaktna oseba nosilca: Joţica Povše Oţja strokovna skupina za izdelavo osebne izkaznice LAS Dolenjska in Bela krajina: Dr. Marko Koščak, Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine Mag. Zdenka Kramar, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto Borut Klobučar, Razvojni informacijski center Bela krajina Mag. Miha Pezelj, Razvojni center Novo mesto Joţica Povše, Razvojni center Novo mesto 2 A) OSNOVI PODATKI O LAS Ime LAS: LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA (v nadaljevanju: LAS) Sedeţ LAS Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Številka bančnega računa LAS Dolenjska in Bela krajina: SI 56 0297 0025 7193 143 pri NLB d.d. Podruţnica Dolenjska in Bela krajina Podatki o registraciji ORGANA UPRAVLJANJA: RAZVOJNI CENTER NOVO MESTO d.o.o. Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Odgovorna oseba: mag. Mojca Špec Potočar Indentifikacijski podatki Telefon/telefax/e-pošta: 07 337 29 80 07 337 29 81 [email protected] Matična številka: 1227319 Davčna številka: 77074963 Transakcijski račun: IBAN SI56 0315 01000 0476 602 SKB banka d.d. Ljubljana IBAN SI56 0297 0005 01222 975 Nov Ljubljanska banka d.d. Ljubljana Podatki o ustanovitvi Datum vpisa pri registrskem organu: 19.11.1997 Registerski organ: Okroţno sodišče Novo mesto Zaporedna -
Operativni Gasilski Načrt JGS Na Območju Mestne Občine Novo Mesto
1. Operativni gasilski načrt Stran 1.1. Uvod v operativni načrt 3 2. Načrt obveščanja in aktiviranja gasilskih enot 4 2.1. Obveščanje: 4 - obveščanje gasilskih enot - obveščanje ReCO Novo mesto - obveščanje ljudi na prizadetem in ogroženem območju - obveščanje odgovornih v Občini Novo mesto - obveščanje medijev na mestu nesreče - obveščanje o uporabi vode iz hidratnega omrežja 2.2. Aktiviranje gasilskih enot: 7 splošno o aktiviranju GE samo aktiviranje prostovoljne operativne gasilske enote JGS primeri ravni aktiviranja GE: alarmiranja ob požarih v naravnem okolju aktiviranje ob požarih na objektu aktiviranje ob tehničnih nesrečah 3. Delovanje gasilskih enot 13 vključevanje gasilskih enot v delovanje vodenje intervencij samostojna izvedba aktivnosti prostovoljnih gasilskih enot zapis aktivnosti, poročilo o intervenciji, pozivi in nadomestila 4. Organi vodenja 14 vodenje intervencije in usklajevanje aktivnosti ravni vodenja intervencije uporaba sredstev zvez nudenje pomoči izven območja Mestne občine Novo mesto zaprošanje za dodatno pomoč financiranje aktivnosti gasilskih enot – stroški intervencije Požarna straža, gasilska straža in požarno varovanje objektov, drugega 5. 19 premoženje ter javnih prireditev 20 6. Priloge s požarnimi okoliši in seznamom oseb, ki se jih aktivira ali obvešča Pregled odgovornih, ki se jih aktivira ob naravnih in drugih nesrečah in 7. 52 oseb, ki se jih obvešča ob nesrečah Načrt alarmiranja prejmejo: - Mestna občina Novo mesto, Služba za zaščito in reševanje (obvezna objava na internetni strani MONM), - URSZR - Izpostava Novo mesto in Regijski center za obveščanje Novo mesto, - Poveljstvo Javne gasilske službe Mestne občine Novo mesto, - Javni zavod GRC Novo mesto in poveljstvo Gasilske zveze Novo mesto. Stran 2/58 Na podlagi 72. in 76. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. -
Oskrba S Pitno Vodo V Občini Kamnik
Razgledi OSKRBA S PITNO VODO V OBČINI KAMNIK Dušan Novak* Izvleček Na območju občine Kamnik je zabeleženih 52 vodovodnih sistemov. Med temi le tri upravlja komunalno podjetje, ostale pa oskrbujejo lokalni vodovodni odbori. V občini je skoraj 30.000 prebivalcev, od tega jih ima vodo in vodovod 82%. Poleg teh vodnih virov je v podnožju karbonatnih masivov Kamniških Alp še niz izdatnih izvirov, ki jih je treba zavarovati za potrebe bodoče oskrbe s pitno vodo. Zato potekajo raziskave njihovega zaledje. Za vse proučene vodne vire so bili izdelani predlogi za zavarovanje, v občinskem upravnem organu pa so bili doslej sprejeti le trije odloki. Na tem območju so trije vodonosniki. Ključne besede: oskrba z vodo, zavarovanje vodnih virov. WATER SUPPLY IN THE KAMNIK COMMUNE Abstract There are 52 water supply systems registered in the area of the Kamnik commune. Only three of them ai e managed by official public services, while the rest are main- tained by local water supply committees. Almost 30.000 inhabitants live in this com- mune, 82% of whom are supplied by water from these systems. Besides these water sources, there are, at the foothills of carbonate rocks of the Kamnik Alps, a series of abundant water springs which should be protected for the future needs of drinking water supply. To this puipose. investigations are in progress into researching their hinterland for water reserves. For all investigated water sources proposals have been elaborated for their protection, but only three decrees have been issued by the responsible communal administrative body, so far. Three aquifers can be found in this area. -
Church of St Benedict
Ch urch of St Benedict Church of St Benedict IRN 925 Location Zgornje Stranje Renovation 1946-1948 Chief conservator Maja Avguštin The church of St Benedict stands on a hill 455m above sea level, near the village of Zgornje Stranje. The road below the church . leads to Kamniška Bistrica in one direction, and Gornji Grad in the other. Before the present-day structure, a medieval church stood on this location until the early r9th century, as recorded in a document regarding the consecration of the presbytery form I499· According to Valvazor the church was fortified. A description by the vicariates of Nevlje, Šmartno and Zgornji Tuhinj from 1703, says the church had three altars and a tower with two bells. In the early r83os the medieval building was demolished and replaced with a new strne ture that was consecrated in r834. It consisted of a rectangular nave and presbytery with truncated corners. The roof ridge of the nave was slightly higher than the roof ridge of the presbytery. The sac risty was added to the south of the presbytery, and the tower was separated from the church. In his book entitled Politični okraj Kamnika (Kamnik Political District) from r929 Stele gi ves a detailed description of the church prior to the renovation carried out by Jože Plečnik. He describes the interior as follows: ".. the nave is covered with a barrel vault on pendentives rest ing on shallow pilasters along the walls. Each wall features three rectangular windows. The choir is vaulted and rests on two stone Zgornje Stranje, church of St Benedict 95 The architect Jože Pl ečnik Plečnik' s design for the renovation of the interior of the church of St Benedict, June 1947 (HRAUSKY, K02ELJ, PRELOVSEK, Plečnikova Slovenija) pillars. -
Poročilo O Kakovosti Pitne Vode V Letu 2020 V Mestni Občini Novo Mesto Komunala Novo Mesto D
Poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2020 v Mestni občini Novo mesto Komunala Novo mesto d. o. o. Za mojo lepo dolino Komunala Novo mesto d.o.o. izvaja dejavnost oskrbe s pitno V treh vzorcih je bilo povečano skupno število bakterij pri 37°C, vodo na področju osmih občin, kjer upravlja z 19 vodovodnimi vendar prisotnost omenjenih mikroorganizmov neposredno ne sistemi in 17 vodnimi viri. Nadzor nad kakovostjo pitne vode, ogroža zdravja ljudi. Skupno število bakterij pri 37°C, podobno kot izvajamo v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS 19/04, 35/04, št. kolonij pri 22°C kažejo na učinkovitost postopkov priprave, na 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17) in v sodelovanju z Nacionalnim razmnoževanje v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature laboratorijem za zdravje, okolje in hrano. V letu 2020 je bilo za v omrežju; mejna vrednost je manjša od 100/ml. potrebe mikrobioloških in fizikalno kemijskih analiz odvzetih Vzrok za ostale mikrobiološke neskladnosti je bila v nepretočnosti 563 vzorcev pitne vode. Neskladja so se pojavila v slabih štirih internega (hišnega) omrežja in posledično povečano število odstotkih oziroma v enaindvajsetih vzorcih, kar predstavlja 17 koliformnih bakterij. Vsi kontrolni vzorci odvzeti po izvedenem mikrobiološko in 4 fizikalno-kemijsko neustrezne. izpiranju so bili ustrezni. KAMENJE NM - JEZERO 3 3 11.763 m 2.605.122 m BRUSNICE 12,8 °N 14,1 °N 87.660 m3 2/112 (SŠ 37°C, KB) 12,8 °N 1/4 (mot) GORENJI SUHADOL 1.504 m3 Novo mesto 20,4 °N GABRJE 31.300 m3 NM - STOPIČE 15,7 °N 1.514.805 m3 14,6 °N STARE ŽAGE 1/78 (KB) 250.001 m3 16,1 °N LEGENDA: EC-E. -
7 Prometne Obremenitve in Umirjanje Prometa
GeograFF 22 7 Prometne obremenitve in umirjanje prometa Matej Ogrin, Dušan Prašnikar Promet je tesno povezan s turizmom, saj omogoča dostop ljudi na določeno ob močje in oskrbo teh območij. Območja, privlačna za izvajanje prostočasnih dejav nosti, so pogosto soočena s povečanim obiskom. Povečan turistični obisk s seboj prinese tudi negativne posledice: gnečo, neurejeno parkiranje, konflikte med do mačini in obiskovalci in na splošno slabšo kakovost življenja, ki se poleg okoljske, kaže tudi v gospodarski škodi. Ob konicah turistične sezone so zmogljivosti pro metne infrastrukture marsikje presežene in tedaj pomenijo prometne obremeni tve še poseben problem. Urejanje prometa v turističnih območjih ni pomembno le za ohranjanje narave ali varovanja okolja, pač pa je marsikje tudi pomemben del trajnostne turistične po nudbe, ki povečuje dodano vrednost turizmu. V tujini so znani primeri turističnih krajev, katerih skupno vodilo je razvijati turizem brez avtomobila oziroma razvijati trajnostno mobilnosti kot dodano vrednost v turizmu. Lepa primera sta dve zdru ženji v Alpah. Prvo je skupnost švicarskih turističnih krajev brez avtomobila GaST, ki ima devet članov, drugo pa omrežje Alpski biseri in ima 29 članov (GaST, 2016; Vozelj, 2014). Kamniška Bistrica je ena od najbolj prepoznavnih in ohranjenih alpskih dolin v Slo veniji. Zaradi svojih lepot, bližine poselitvenih centrov in dobre dostopnosti je zelo obiskana, zlasti v poletni sezoni. V zadnjih desetletjih se je tudi v nekaterih sloven skih alpskih turističnih krajih in območjih zgodil premik v smeri prepoznavanja pro metnih obremenitev kot grožnje. V Logarski dolini so že leta 1992 začeli z zmanj ševanjem prometnih obremenitev s pobiranjem vstopnine ter urejanjem parkirišč, kot tudi z omejevanjem prometne dostopnosti. -
Osnovna Šola Stranje – Publikacija Šole Za Šolsko Leto 2020/2021
OSNOVNA S OLA STRANJE PUBLIKACIJA S OLE ____________________________________________________ Ime in priimek ______________________________________________________ Razred ______________________________________________________ Naslov, telefon ______________________________________________________ Elektronski naslov Šolsko leto 2020/21 Osnovna šola Stranje ______________ OSNOVNA ŠOLA STRANJE Zgornje Stranje 22, 1242 Stahovica Telefon: 01/832 54 33 Faks: 01/832 70 80 Splet: http://www.os-stranje.si Podračun pri Uradu javnih prihodkov: 01243-6030654619 Ravnatelj: Boris Jemec Telefon: 01/832 70 85 E-naslov: [email protected] Pomočnica ravnatelja: Mateja Hari Poslovna sekretarka: Irena Plevel Računovodja: Franc Bernot K OŠ Stranje sodi tudi PODRUŽNIČNA ŠOLA GOZD Krivčevo 2 1242 Stahovica Telefon: 051 683 542 ŠOLSKI OKOLIŠ Centralna šola: KS Kamniška Bistrica, Godič, Mekinje (Podjelše, Zduša in Jeranovo za učence od 5. do 9. razreda) Podružnična šola Gozd: KS Črna, KS Sela (zaselki Poljana, Bela Peč, Sovinja Peč) _______ 2 Osnovna šola Stranje ______________ 1. PODATKI O ŠOLI ...................................................................................................... 6 2. PREDSTAVITEV PROGRAMA..................................................................................... 8 OBLIKE DIFERENCIACIJE – HETEROGENE UČNE SKUPINE ................................................................ 9 IZBIRNI PREDMETI ............................................................................................................... 9 INTERESNE