Staro-Strm 15.1.2011

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Staro-Strm 15.1.2011 Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Staro-Strm 15.1.2011 A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi– Staro Apno – Škocjan pri Turjaku Staro Brezje – Koprivnik pri Kočevju Staro selo – Kobarid (1782) Starod – Hrušica (1782), Podgrad STAROKATOLIŠKA CERKEV Z zakonom priznana 1875. Matične knjige so vodili po ministrskem odloku 1877. Slovensko ozemlje sprva pod starokatoliško župnijo na Dunaju (ustanovljena 1876). Kraji brez župnije so rojstva in smrti sporočali preko okrajnega glavarstva. Po letu 1918 pristojna župnija v Zagrebu. Župnija v Ljubljani ustanovljena 1.7.1936. kasneje tudi v Celju in Mariboru. Leta 1942 starokatoliška župnija v Ljubljani razpuščena. Matične knjige so bile najprej shranjene v škofijskem ordinariatu v Ljubljani, leta 1943 so jih izročili občini Ljubljana. Po razpustu so verniki spadali pod župnijo Zagreb. Leta 1946 je bila v Sloveniji ustanovljena samostojna Starokatoliška Cerkev Slovenije, ki pa ima malo pripadnikov. Starošinci – Cirkovce Starše – Št. Janž na Dravskem polju Stavča vas – Žužemberk Stavešinci – Gornja Radgona Stavešinski vrh – Gornja Radgona Stazione – Savudrija (Salvore) Stebljevek – Šmartno v Tuhinju STEELTON (Pa), ZDA – gl. tudi ZDA Sv. Peter (posv. 1910, lastna župnija 1909; pred tem skupaj s Hrvati župnijska cerkev Matere Božje). Slovenci so se začeli naseljevati 1888 (Metlika, Črnomelj, Žužemberk). 1912 okrog sto družin, nad 500 Slovencev. Viri: Amerika in Amerikanci, J. Trunk, 1912, Družba sv. Mohorja, Celovec (Steelton, str. 525). Stegne – Moravče (1782) Stegne Ravne – Sv. Rupert nad Laškim Stegovci – Štjak (1782) Stehanja vas – Šentlovrenc Steinklamm (taborišče) – Biljana Stelnik – Fara pri Kočevju Stenica – Vitanje STENJEVEC, 10090 Zagreb-Stenjevec, Hrvaška Stenjevec I, 10090 Zagreb-Stenjevec, Hrvaška Uznesenje Bl. D. Marije (1769, 1969); omenj. župnija 1334. Susedgradski dekanat, Nadškofija Zagreb. Stenjevec II, Medpotoki 1a, 10090 Zagreb-Stenjevec, Hrvaška 1 Sv. Nikola, biskup (2002); župnija od 8.3.1996; nastala iz delov župnij Stenjevec I in Gajnice (Sv. Josip Radnik). Susedgradski dekanat, Nadškofija Zagreb. Stepani – Predloka Sterjanci – Sv. Lenart–Podgorci Steske – Branik Stešica − Preska (1884) Stezica − Sora (1782) STIČNA, 1295 Ivančna gorica, Stična 17 (Sittich; Zatiški samostan) Žalostna Mati božja (1156, bazilika, križni hodnik ob cerkvi), župnija 1787, trajno izročena cistercijanskemu redu. Iz te župnije: Ivančna Gorica, Kresnice, Mirna (nekaj časa spadala pod Trebnje). Kot arhidiakonatu inkorporirane predjožefinske župnije: Čemšenik, Dol, Mengeš, Vače, Zagorje; Bela Cerkev, Dobrnič, Krka, Raka, Škocjan pri Mokronogu; Šmarje, Sostro, Šmarjeta; Šmartno pri Ljubljani, Prežganje, Šentvid; Trebnje, Mirna, Sv. Križ; Višnja gora, Žužemberk; Žalec, Sv. Peter v Savinjski dolini, Paka, Galicija, Teharje. Podružnice: sv. Lambert na Pristavi, sv. Marija Magdalena v Metnaju; 1971: sv. Marjeta v Malem Črnelu, sv. Tomaž v Spodnji Dragi. Naselja: Dobrava, Gaberje, Gorenja vas, Goričica, Hudo, Mala Dobrava, Malo Črnelo, Mekine, Metnaj, Mleščevo, Mrzlo polje, Spodnja Draga, Stična (), Stranska vas, Studenec, Škrjanče, Veliko Črnelo, Vir. Grajski objekti: Fedransbergova graščina (Födransberg) v Malem Hudem pri Ivančni gorici. R 1784–1795 In 1796–1964 P 1785–1964 M 1784–1964 Prvoobhajanci 1932–1944 Oklici 1816–1930 (4 knjige) Izpraševalna knjiga fare 1870– Poročni spisi od 1846– Pokopališka knjiga z načrti 1893–1944 Oznanila 1838–1946 (18 knjig) Memorabilia parochiae Sitticensis 1784 oziroma Kronika 1898–1915 Zapisnik tretjega reda sv. Frančiška 1902–1923 Bratovščina sv. rešnjega Telesa 1904–1923 Marijina družba 1903–1945 Družba za širjenje vere 1941–1944 Promemoria kanoničnih vizitacij 1901–1932 Seznam ustanovnih maš 1902–1921 Prejemki in izdatki 1876–1912 Protokol prepisov odredb 1788–1852 Protokol ordinariatnih odredb 1816–1862 (2 knjigi) Delovodnik 1876–1913, 1916–1946 (skupaj 3 knjige) VFZ-NŠAL (141): SA 1744–1918 Stirpnik – Selca (nad Škofjo Loko) Stiška vas – Cerklje na Gorenjskem (1782), Šenturška gora Stob – Domžale, Mengeš (1782) Stogovci – Apače; Ptujska gora Stojanski vrh – Sv. Križ–Podbočje STOJDRAGA (grškokatoličani), 10430 Samobor, Hrvaška Sv. Juraj M. (1847, 1952); župnija 1776. Spada v gk. Žumberški dekanat (Žumberački dekanat). Gl. tudi Grškokatoliška cerkev. Stojnci – Sv. Marko niže Ptuja Stojno selo – Sv. Florijan ob Boču Stolbica (Stolvizza) – Solbica Stolnik – Kamnik (1782), Stranje Stolovnik – Brestanica STOMAŽ (Stómaž, Štómaž), 5263 Dobravlje, Stomaž 35 (Sannd Thomas, S. Tomaso di Scrilla, St. Thomas) Sv. Tomaž (omenj. 1523, 1884); 1750 v prejožefinski župniji Vipava – vikariat Štjak; kaplanija 1792 pod župnijo 2 Kamnje, župnija 1943. Brez podružnic; pokopališče (). Gl. tudi Štjak. Naselja: Batagelji, Bratini, Brith, Črnigoji, Dolenja vas, Griže, Hrib, Ljubljanca, Stomaž. R 1830–1882 a M 1845–1882 P 1845–1882 1845–1947 In 1850–1947 P 1845–1864 1866–1899 R 1883– M 1883– 1901–1947 In 1901–1947 M 1845–1947 In 1900–1947 a Tudi nekaj R vpisov 1798–1801, 1814, 1821. Status animarum 19. stol. Birmanska knjiga 1885– Oklici 1869–1938 Oznanila 1885–1890, 1914–1940 (skupaj 6 knjig) Spisi 1844–: računi 1866–, poročni spisi Ž. Črniče: Duhovnijska kronika duhovnije sv. Tomaža 1884–1904 Zapisnik in kronika Marijine družbe 1917–1928 Stopce – Laško Stopče – Šentjur Stope – Velike Lašče STOPERCE (Stoprce), 2289 Stoperce, Stoperce 11 (Stupriza) Sv. Anton Puščavnik (1441), župnija 1872. Oskrbovana iz župnije Ptujska Gora. Naselja: Črmožiše (del v ž. Žetale), Dežno (del v ž. Makole), Grdina, Kupčin vrh (del v ž. Žetale), Sitež (del v ž. Majšperk), Stoperce (), Sveča (del v ž. Majšperk), Travni potok (del v ž. Žetale). R 1788–1817 1817–1859 In 1859–1897 In 1894–1919 1898–1926 In 1921–1930 1927–1941 In 1932–1934 1939 1942–1945 P 1788–1888 1889–1941 In 1893–1934 1939 1942–1960 In 1788–1789 M 1787–1843 1844–1907 In 1893–1919 1908–1941 In 1921–1930 1939 1942–1959 In 1788–1844 Status animarum (2 knjigi) Ženitveni zapisnik 1878–1882 Kronika Zapisnik štolnine 1841–1846, 1876–1913 Spisi: 19. stol.: cerkveni računi 1837–1916 STOPIČE, 8322 Stopiče 28 (Stopizh, Stopitsch) Devica Marija, Tolažnica žalostnih (omenj. v 15. stol. in 1582, 1709), ekspozitura v 17. stol., župnija 1767. Pražupnija Novo mesto – Šmihel. Podružnice: sv. Andrej na Malem Orehku (), sv. Jakob v Hrušici (), sv. Jošt v Šentjoštu (), sv. Kozma in Damijan na Dolžu (), sv. Marija Magdalena v Črmošnjicah, sv. Matija na Zajčjem Vrhu, sv. Miklavž nad Pangrč Grmom, sv. Primož in Felicijan na Velikem Cerovcu (), sv. Urban na Gornji Težki Vodi. Naselja: Brezovica, Črmošnjice, Dolenja Težka voda, Dolž (Dousch), Gorenja Težka voda, Hrib pri Orehku, Hrušica, Iglenik, Mali Cerovec, Mali Orehek, Pangrč grm, Plemberk, Pušče, Sela pri Zajčjem vrhu, Stopiče (), Št. Jošt, Veliki Cerovec, Veliki Orehek, Verdun, Vrh pri Dolžu, Zajčji vrh. Grajski objekti: Dvor Plemberk (Stopplein) nad Stopičami. R 1784–1964 1945–1946 a In RPM 1882–1943 P 1835–1964 M 1835–1964 a Tudi seznam drugod krščenih 1942–1945. Status animarum 1852, 1891 Kronika 1917–1941 Zapisnik ustanovnih maš 1861– Imenik bratovščin 1894– 3 Udje tretjega reda 1923– Imenik Marijine družbe Zapisnik sej in shodov dekliške Marijine družbe Kronika dekliške Marijine družbe Imenik članic dekliške Marijine družbe VFZ-NŠAL (141): Urbar 19. stol. Stopinje – Sv. Rupert nad Laškim Stopnice – Žetale Stopnik – Vransko Stopnik (Heggenberg, Hekchenberch. Hechenberck, Hekenberg, Hekinberch), grad in dvorec Stopnik (Heggenberg) – Vransko Stopno – Makole, Škocjan pri Novem mestu Stoprce – Stoperce Stosek – Osek Stožice – Ljubljana–Ježica (1939: del spada pod mesto Ljubljana), Ljubljana–Sv. Peter (1782) Strahi – Oprtalj (Portole), Tuliševica (Tulisevizza) Stra(o)hinj – Naklo Strahomer – Ig (1782), Tomišelj Strahovlje – Vače (1782) Straja vas (Hohenthurn) – Gorje (Göriach) Strajna – Sv. Trojica–Podlehnik Stramare – Plavje Strana – Buzet Strane – Hrenovice (1498–99) Strane (Streinach), gradič – Barka STRANICE (Straníce), 3206 Stranice, Stranice 11 (Straniza) Sv. Lovrenc (omenj. 1487, zidana 13. – 14. stol.), kuracija 1788. Iz župnije Vitanje. Naselja: Bukovlje, Križevec, Ljubnica (del v ž. Vitanje), Stranice (). R 1789–1910 1904–1928 In 1921–1939 1929–1941 In In 1827–1860 In 1860–1904 P 1789–1835 In 1835–1910 1836–1874 In 1875–1931 In 1921–1939 1931–1941 In M 1789–1898 1854–1918 In 1900–1910 1918–1941 In 1921–1932 1934–1939 Status animarum 1855–1858 Birmanski zapisnik 1863– (2 knjigi) Ženitveni zapisnik 1875–1957 (3 knjige) Pokopališki zapisnik 1896–1899 Kronika 1872– (2 knjigi) Zapisnik ustanovnih maš 1913–1960 Zapisnik Bratovščine
Recommended publications
  • Občina Kamnik Se Pretežno Povezuje V Smeri Proti Ljubljanski Kotlini
    Zbirni podatki Prva objava: Ur. l. RS, št. 86/2015, stran: 9390, Datum objave: 12. 11. 2015, neuradno Veljavnost: 27. 11. 2015, Uporaba: 27. 11. 2015 prečiščenega Spremembe predpisa: Ur. l. RS, št. 70/2017 besedila: Spremembe so napisane s poševno pisavo. Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.1 Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO 1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 ZPNačrt-B, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13, 76/14 – odl. US in 14/15), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) in 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15) je Občinski svet Občine Kamnik na 9. seji dne 21. 10. 2015 sprejel O D L O K o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (Uvod) (1) Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. (2) Občinski prostorski načrt velja na celotnem območju občine. (3) Za OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov na varovana območja. 2. člen (Vsebina in sestavine odloka) (1) Odlok OPN sestavlja tekstualni in grafični del, ki se delita na strateški in izvedbeni del.
    [Show full text]
  • V Naseljih in Med Naselji So
    Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 16. 7. 1999 / Stran 7309 Zap. št. Št. ceste Zaè. Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala ali odseka ceste ali ceste ali ceste v uporabe dolžina odseka odseka obèini (v m) ceste v sosednji obèini (v m) 107 660333 160011 ŠOLSKA ULICA KONEC 226 V 0 108 660341 160011 ŠUTNA-GLAVNI TRG (do pošte) 160541 570 V 0 109 660342 160011 EKSLERJEVA ULICA HŠ 8 203 V 0 110 660343 160011 MUZEJSKA POT HŠ 5 233 V 0 111 660344 660341 ZAPRICE HŠ 6 193 V 0 112 660345 660344 KOLODVORSKA ULICA 660341 335 V 0 113 660346 660345 STRELIŠKA ULICA HŠ 16 359 V 0 114 660347 660346 ZAPRICE HŠ 4 90 V 0 115 660348 660341 SAMOSTANSKA ULICA 660361 135 V 0 116 660349 660354 PREŠERNOVA-TRG SVOBODE (Vezna) 660356 53 V 0 117 660351 660353 ŠUTNA- ULICA JOSIPA MOČNIKA 660341 112 V 0 118 660352 660353 NA PRODU HŠ 6 114 V 0 119 660353 160011 USNJARSKA CESTA 660354 557 V 0 120 660354 660351 PARMOVA ULICA-TRG SVOBODE-JAPLJEVA ULICA 660341 531 V 0 121 660355 660354 SADNIKARJEVA ULICA 660341 72 V 0 122 660356 660341 PREŠERNOVA ULICA (Od Glavnega trga do avtobusne postaje) HŠ 13 133 V 0 123 660357 660348 PREŠERNOVA HŠ 2A 110 V 0 124 660358 660354 PETRUŠKOVA POT 660341 66 V 0 125 660359 660354 RASPOV PREHOD ŽUP. CERKEV 67 V 0 126 660361 160541 FRANČIŠKANSKI TRG 160541 257 V 0 127 660362 160541 MEDVEDOVA ULICA (Mimo Modne hiše) HŠ 5B 119 V 0 128 660363 660361 POT NA POLJANE HŠ 19 684 V 0 129 660365 660363 KETTEJEVA ULICA 160031 423 V 0 130 660366 660363 LEVSTIKOVA ULICA 160031 282 V 0 131 660371 160031 ŽALE KONEC 986 V 0 132 660372 660376 ŽALE 660371
    [Show full text]
  • Posestne Razmere Na Veliki in Mali Planini Ob Koncu Fevdalne Dobe
    POSESTNE RAZMERE NA VELIKI IN MALI PLANINI OB KONCU FEVDALNE DOBE Vlado Valenčič Raziskovalec, ki se ukvarja s preteklostjo pašništva na Veliki in Mali planini, si seveda postavi tudi vprašanje o nekdanjih posestnih in lastninskih odnosih na teh planinah. Čeprav je Velika planina med največjimi in najbolj znanimi planinami na Slovenskem, bodisi po razsežnosti pašnega področja kot po številu živine ter po velikosti poletnega selišča, je njena daljna pre­ teklost ostala v marsičem še neznana ali le delno pojasnjena. Saj poznamo prvo omembo imena te planine komaj iz arhivskih virov srede 18. stoletja. Do takih ugotovitev je prišel avtor monografije, iki je obravnaval življenje, delo in izročilo pastirjev na Veliki planini.1 Za srednji vek ter vse do srede 18. stoletja ni arhivskih virov, ki bi vsebovali kolikor toliko sistematične popise zemljiške posesti in zajeli vsa zemljišča. Urbarji nudijo predvsem podatke o kmetskih podložnikih ter njihovih dajatvah in storitvah, ki so jih bili dolžni opravljati zemljiškim gospodom. Ponavadi nimajo nikakih podatkov o zemljiščih. Na omembo zemljišč naletimo v primerih, ko so podložniki izkoriščali dominikalna, to je neposredno gospostvom pripadajoča zemljišča, in je urbar predpisoval da­ jatve podložnikov za izkoriščanje takih zemljišč. Tako sta urbar j,a zgornje- kamniškega gospostva iz leta 1571 in 1620 vsebovala imenoma planine Je­ zerca, Gola Dolina, Na Korenu, V Kalcih, Mokrica, Dolga njiva ter »Nasebe- selim« in »Vgnini« ; pomena zadnjih dveh imen nisem mogel razvozlati. Pod­ ložniki, ki so pasli živino na omenjenih planinah, so morali zgornjekamniški graščini dajati letno sir in sikuto enega dne. Urbarja navajata tudi meje zgornjekamniškega deželnega sodišča. Severna meja je v kamniškem okolišu potekala od Štefanje gore k Bistričici, ob Črni do Črnivca, kjer se je obrnila na Tuhinjsko planino.2 Po tem opisu teritorij deželskega sodišča ni obsegal 1 A.
    [Show full text]
  • Jez-Kamni 25.10.2018
    Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Jez-Kamni 25.10.2018 A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi– Jezbice – Kal nad Kanalom Jezer – Račice (Racizze) Jezerca – Drežnica, Tolmin (1782) Jezerce – Dobje pri Planini, Šmartno v Rožni Dolini Jezernica (Seebach) – Beljak–Maria Landskron (Maria Landskron) Jezero – Čepić, Ig (1782), Preserje, Trebnje Jezero (S.
    [Show full text]
  • Kamnik, November 2017
    Kamnik, november 2017 NAČRT JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI KAMNIK KAZALO VSEBINE 1.| PODATKI O UPRAVLJALCU IN IZVAJALCU JAVNE RAZSVETLJAVE 3 1.1 PODATKI O UPRAVLJAVCU JAVNE RAZSVETLJAVE 3 1.2 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE 3 2.| PODLAGA ZA PRIPRAVO NAČRTA JAVNE RAZSVETLJAVE 4 2.1 ZAKONSKE PODLAGA ZA PRIPRAVO NAČRTA JAVNE RAZSVETLJAVE 4 3.| ANALIZA STANJA JAVNE RAZSVETLJAVE OBČINE KAMNIK 4 3.1 OBČINA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 4 3.2 PODLAGA ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 5 3.2.1 OPREDELITEV VRSTE JAVNE RAZSVETLJAVE 5 TABELA 3.1.: TIP IN ŠTEVILO SVETILK 5 TABELA 3.2.: TIP IN ŠTEVILO SVETIL OZIROMA ŽARNIC 7 TABELA 3.3.: SEZNAM PRIŽIGALIŠČ OZIROMA ODJEMNIH MEST 7 SLIKA 3.1.: IZSEK GRAFIČNEGA PRIKAZA JAVNE RAZSVETLJAVE 11 3.3 ŠTEVILO NAMEŠČENIH SVETIL 12 3.4 DOLŽINA OSVETLJENIH CEST 12 TABELA 3.4.1. SEZNAM DOLŽINE OSVETLJENIH DRŽAVNIH CEST 12 3.5 POVRŠINA OSVETLJENIH NEPOKRITIH JAVNIH POVRŠIN 13 TABELA 3.5.1. POVRŠINA OSVETLJENIH NEPOKRITIH JAVNIH POVRŠIN 13 3.6 POVRŠINA OSVETLJENIH FASAD IN KULTURNIH SPOMENIKOV 13 TABELA 3.6.1. OSVETLJENE POVRŠINE KULTURNIH SPOMENIKOV 13 3.7 SISTEM ZA MERJENJE PORABE ELEKTRIKE IN LETNA PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE 14 1 NAČRT JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI KAMNIK 3.8 LETNA PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE NA PREBIVALCA 14 3.9 SKUPNA ELEKTRIČNA MOČ VGRAJENIH SIJALK 14 TABELA 3.9.1. OSVETLJENE POVRŠINE KULTURNIH SPOMENIKOV 14 4. PRILAGODITEV OBSTOJEČIH SVETILK 15 4.1 ZAKONSKE ZAHTEVE 15 4.2 TERMINSKI NAČRT OZIROMA POTEK PRILAGODITVE 15 TABELA 4.2.1. ZAMENJAVA NEUSTREZNIH SVETILK V OBDOBJU 2008-2013 16 TABELA 4.2.2. ZAMENJAVA NEUSTREZNIH SVETILK V OBDOBJU 2013-2017 16 2 NAČRT JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI KAMNIK 1.| PODATKI O UPRAVLJALCU IN IZVAJALCU JAVNE RAZSVETLJAVE 1.1 PODATKI O UPRAVLJAVCU JAVNE RAZSVETLJAVE Lastnik in upravljavec objektov, in naprav javne razsvetljave je Občina Kamnik, ki je za dobavo, postavitev, vzdrževanje in izvajanje javne službe podelila koncesijo.
    [Show full text]
  • Osebna Izkaznica Las Dolenjska in Bela Krajina
    OSEBNA IZKAZNICA LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Novo mesto, april 2008 1 Naslov: OSEBNA IZKAZNICA LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Nosilec naloge: za LOKALNO AKCIJSKO SKUPINO DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Razvojni center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Odgovorna oseba nosilca naloge: mag. Mojca Špec Potočar Kontaktna oseba nosilca: Joţica Povše Oţja strokovna skupina za izdelavo osebne izkaznice LAS Dolenjska in Bela krajina: Dr. Marko Koščak, Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine Mag. Zdenka Kramar, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto Borut Klobučar, Razvojni informacijski center Bela krajina Mag. Miha Pezelj, Razvojni center Novo mesto Joţica Povše, Razvojni center Novo mesto 2 A) OSNOVI PODATKI O LAS Ime LAS: LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA (v nadaljevanju: LAS) Sedeţ LAS Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Številka bančnega računa LAS Dolenjska in Bela krajina: SI 56 0297 0025 7193 143 pri NLB d.d. Podruţnica Dolenjska in Bela krajina Podatki o registraciji ORGANA UPRAVLJANJA: RAZVOJNI CENTER NOVO MESTO d.o.o. Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Odgovorna oseba: mag. Mojca Špec Potočar Indentifikacijski podatki Telefon/telefax/e-pošta: 07 337 29 80 07 337 29 81 [email protected] Matična številka: 1227319 Davčna številka: 77074963 Transakcijski račun: IBAN SI56 0315 01000 0476 602 SKB banka d.d. Ljubljana IBAN SI56 0297 0005 01222 975 Nov Ljubljanska banka d.d. Ljubljana Podatki o ustanovitvi Datum vpisa pri registrskem organu: 19.11.1997 Registerski organ: Okroţno sodišče Novo mesto Zaporedna
    [Show full text]
  • Operativni Gasilski Načrt JGS Na Območju Mestne Občine Novo Mesto
    1. Operativni gasilski načrt Stran 1.1. Uvod v operativni načrt 3 2. Načrt obveščanja in aktiviranja gasilskih enot 4 2.1. Obveščanje: 4 - obveščanje gasilskih enot - obveščanje ReCO Novo mesto - obveščanje ljudi na prizadetem in ogroženem območju - obveščanje odgovornih v Občini Novo mesto - obveščanje medijev na mestu nesreče - obveščanje o uporabi vode iz hidratnega omrežja 2.2. Aktiviranje gasilskih enot: 7 ­ splošno o aktiviranju GE ­ samo aktiviranje prostovoljne operativne gasilske enote JGS ­ primeri ravni aktiviranja GE: ­ alarmiranja ob požarih v naravnem okolju ­ aktiviranje ob požarih na objektu ­ aktiviranje ob tehničnih nesrečah 3. Delovanje gasilskih enot 13 ­ vključevanje gasilskih enot v delovanje ­ vodenje intervencij ­ samostojna izvedba aktivnosti prostovoljnih gasilskih enot ­ zapis aktivnosti, poročilo o intervenciji, pozivi in nadomestila 4. Organi vodenja 14 ­ vodenje intervencije in usklajevanje aktivnosti ­ ravni vodenja intervencije ­ uporaba sredstev zvez ­ nudenje pomoči izven območja Mestne občine Novo mesto ­ zaprošanje za dodatno pomoč ­ financiranje aktivnosti gasilskih enot – stroški intervencije Požarna straža, gasilska straža in požarno varovanje objektov, drugega 5. 19 premoženje ter javnih prireditev 20 6. Priloge s požarnimi okoliši in seznamom oseb, ki se jih aktivira ali obvešča Pregled odgovornih, ki se jih aktivira ob naravnih in drugih nesrečah in 7. 52 oseb, ki se jih obvešča ob nesrečah Načrt alarmiranja prejmejo: - Mestna občina Novo mesto, Služba za zaščito in reševanje (obvezna objava na internetni strani MONM), - URSZR - Izpostava Novo mesto in Regijski center za obveščanje Novo mesto, - Poveljstvo Javne gasilske službe Mestne občine Novo mesto, - Javni zavod GRC Novo mesto in poveljstvo Gasilske zveze Novo mesto. Stran 2/58 Na podlagi 72. in 76. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št.
    [Show full text]
  • Oskrba S Pitno Vodo V Občini Kamnik
    Razgledi OSKRBA S PITNO VODO V OBČINI KAMNIK Dušan Novak* Izvleček Na območju občine Kamnik je zabeleženih 52 vodovodnih sistemov. Med temi le tri upravlja komunalno podjetje, ostale pa oskrbujejo lokalni vodovodni odbori. V občini je skoraj 30.000 prebivalcev, od tega jih ima vodo in vodovod 82%. Poleg teh vodnih virov je v podnožju karbonatnih masivov Kamniških Alp še niz izdatnih izvirov, ki jih je treba zavarovati za potrebe bodoče oskrbe s pitno vodo. Zato potekajo raziskave njihovega zaledje. Za vse proučene vodne vire so bili izdelani predlogi za zavarovanje, v občinskem upravnem organu pa so bili doslej sprejeti le trije odloki. Na tem območju so trije vodonosniki. Ključne besede: oskrba z vodo, zavarovanje vodnih virov. WATER SUPPLY IN THE KAMNIK COMMUNE Abstract There are 52 water supply systems registered in the area of the Kamnik commune. Only three of them ai e managed by official public services, while the rest are main- tained by local water supply committees. Almost 30.000 inhabitants live in this com- mune, 82% of whom are supplied by water from these systems. Besides these water sources, there are, at the foothills of carbonate rocks of the Kamnik Alps, a series of abundant water springs which should be protected for the future needs of drinking water supply. To this puipose. investigations are in progress into researching their hinterland for water reserves. For all investigated water sources proposals have been elaborated for their protection, but only three decrees have been issued by the responsible communal administrative body, so far. Three aquifers can be found in this area.
    [Show full text]
  • Church of St Benedict
    Ch urch of St Benedict Church of St Benedict IRN 925 Location Zgornje Stranje Renovation 1946-1948 Chief conservator Maja Avguštin The church of St Benedict stands on a hill 455m above sea level, near the village of Zgornje Stranje. The road below the church . leads to Kamniška Bistrica in one direction, and Gornji Grad in the other. Before the present-day structure, a medieval church stood on this location until the early r9th century, as recorded in a document regarding the consecration of the presbytery form I499· According to Valvazor the church was fortified. A description by the vicariates of Nevlje, Šmartno and Zgornji Tuhinj from 1703, says the church had three altars and a tower with two bells. In the early r83os the medieval building was demolished and replaced with a new strne­ ture that was consecrated in r834. It consisted of a rectangular nave and presbytery with truncated corners. The roof ridge of the nave was slightly higher than the roof ridge of the presbytery. The sac­ risty was added to the south of the presbytery, and the tower was separated from the church. In his book entitled Politični okraj Kamnika (Kamnik Political District) from r929 Stele gi ves a detailed description of the church prior to the renovation carried out by Jože Plečnik. He describes the interior as follows: ".. the nave is covered with a barrel vault on pendentives rest­ ing on shallow pilasters along the walls. Each wall features three rectangular windows. The choir is vaulted and rests on two stone Zgornje Stranje, church of St Benedict 95 The architect Jože Pl ečnik Plečnik' s design for the renovation of the interior of the church of St Benedict, June 1947 (HRAUSKY, K02ELJ, PRELOVSEK, Plečnikova Slovenija) pillars.
    [Show full text]
  • Poročilo O Kakovosti Pitne Vode V Letu 2020 V Mestni Občini Novo Mesto Komunala Novo Mesto D
    Poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2020 v Mestni občini Novo mesto Komunala Novo mesto d. o. o. Za mojo lepo dolino Komunala Novo mesto d.o.o. izvaja dejavnost oskrbe s pitno V treh vzorcih je bilo povečano skupno število bakterij pri 37°C, vodo na področju osmih občin, kjer upravlja z 19 vodovodnimi vendar prisotnost omenjenih mikroorganizmov neposredno ne sistemi in 17 vodnimi viri. Nadzor nad kakovostjo pitne vode, ogroža zdravja ljudi. Skupno število bakterij pri 37°C, podobno kot izvajamo v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS 19/04, 35/04, št. kolonij pri 22°C kažejo na učinkovitost postopkov priprave, na 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17) in v sodelovanju z Nacionalnim razmnoževanje v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature laboratorijem za zdravje, okolje in hrano. V letu 2020 je bilo za v omrežju; mejna vrednost je manjša od 100/ml. potrebe mikrobioloških in fizikalno kemijskih analiz odvzetih Vzrok za ostale mikrobiološke neskladnosti je bila v nepretočnosti 563 vzorcev pitne vode. Neskladja so se pojavila v slabih štirih internega (hišnega) omrežja in posledično povečano število odstotkih oziroma v enaindvajsetih vzorcih, kar predstavlja 17 koliformnih bakterij. Vsi kontrolni vzorci odvzeti po izvedenem mikrobiološko in 4 fizikalno-kemijsko neustrezne. izpiranju so bili ustrezni. KAMENJE NM - JEZERO 3 3 11.763 m 2.605.122 m BRUSNICE 12,8 °N 14,1 °N 87.660 m3 2/112 (SŠ 37°C, KB) 12,8 °N 1/4 (mot) GORENJI SUHADOL 1.504 m3 Novo mesto 20,4 °N GABRJE 31.300 m3 NM - STOPIČE 15,7 °N 1.514.805 m3 14,6 °N STARE ŽAGE 1/78 (KB) 250.001 m3 16,1 °N LEGENDA: EC-E.
    [Show full text]
  • 7 Prometne Obremenitve in Umirjanje Prometa
    GeograFF 22 7 Prometne obremenitve in umirjanje prometa Matej Ogrin, Dušan Prašnikar Promet je tesno povezan s turizmom, saj omogoča dostop ljudi na določeno ob­ močje in oskrbo teh območij. Območja, privlačna za izvajanje prostočasnih dejav­ nosti, so pogosto soočena s povečanim obiskom. Povečan turistični obisk s seboj prinese tudi negativne posledice: gnečo, neurejeno parkiranje, konflikte med do­ mačini in obiskovalci in na splošno slabšo kakovost življenja, ki se poleg okoljske, kaže tudi v gospodarski škodi. Ob konicah turistične sezone so zmogljivosti pro­ metne infrastrukture marsikje presežene in tedaj pomenijo prometne obremeni­ tve še poseben problem. Urejanje prometa v turističnih območjih ni pomembno le za ohranjanje narave ali varovanja okolja, pač pa je marsikje tudi pomemben del trajnostne turistične po­ nudbe, ki povečuje dodano vrednost turizmu. V tujini so znani primeri turističnih krajev, katerih skupno vodilo je razvijati turizem brez avtomobila oziroma razvijati trajnostno mobilnosti kot dodano vrednost v turizmu. Lepa primera sta dve zdru­ ženji v Alpah. Prvo je skupnost švicarskih turističnih krajev brez avtomobila GaST, ki ima devet članov, drugo pa omrežje Alpski biseri in ima 29 članov (GaST, 2016; Vozelj, 2014). Kamniška Bistrica je ena od najbolj prepoznavnih in ohranjenih alpskih dolin v Slo­ veniji. Zaradi svojih lepot, bližine poselitvenih centrov in dobre dostopnosti je zelo obiskana, zlasti v poletni sezoni. V zadnjih desetletjih se je tudi v nekaterih sloven­ skih alpskih turističnih krajih in območjih zgodil premik v smeri prepoznavanja pro­ metnih obremenitev kot grožnje. V Logarski dolini so že leta 1992 začeli z zmanj­ ševanjem prometnih obremenitev s pobiranjem vstopnine ter urejanjem parkirišč, kot tudi z omejevanjem prometne dostopnosti.
    [Show full text]
  • Osnovna Šola Stranje – Publikacija Šole Za Šolsko Leto 2020/2021
    OSNOVNA S OLA STRANJE PUBLIKACIJA S OLE ____________________________________________________ Ime in priimek ______________________________________________________ Razred ______________________________________________________ Naslov, telefon ______________________________________________________ Elektronski naslov Šolsko leto 2020/21 Osnovna šola Stranje ______________ OSNOVNA ŠOLA STRANJE Zgornje Stranje 22, 1242 Stahovica Telefon: 01/832 54 33 Faks: 01/832 70 80 Splet: http://www.os-stranje.si Podračun pri Uradu javnih prihodkov: 01243-6030654619 Ravnatelj: Boris Jemec Telefon: 01/832 70 85 E-naslov: [email protected] Pomočnica ravnatelja: Mateja Hari Poslovna sekretarka: Irena Plevel Računovodja: Franc Bernot K OŠ Stranje sodi tudi PODRUŽNIČNA ŠOLA GOZD Krivčevo 2 1242 Stahovica Telefon: 051 683 542 ŠOLSKI OKOLIŠ Centralna šola: KS Kamniška Bistrica, Godič, Mekinje (Podjelše, Zduša in Jeranovo za učence od 5. do 9. razreda) Podružnična šola Gozd: KS Črna, KS Sela (zaselki Poljana, Bela Peč, Sovinja Peč) _______ 2 Osnovna šola Stranje ______________ 1. PODATKI O ŠOLI ...................................................................................................... 6 2. PREDSTAVITEV PROGRAMA..................................................................................... 8 OBLIKE DIFERENCIACIJE – HETEROGENE UČNE SKUPINE ................................................................ 9 IZBIRNI PREDMETI ............................................................................................................... 9 INTERESNE
    [Show full text]