130 Let Dela Rdečega Križa Na Dolenjskem Uvodnik Kazalo Predsednika Območnega Združenja Rdečega Križa Novo Mesto

OBMOČNO ZDRUŽENJE NOVO MESTO

ZBORNIK

130 LET DELA RDEČEGA KRIŽA NA DOLENJSKEM UVODNIK KAZALO PREDSEDNIKA OBMOČNEGA ZDRUŽENJA RDEČEGA KRIŽA NOVO MESTO

3 Uvodnik predsednika Predlani smo praznovali 150. obletnico Rdečega križa Slovenije, letos praznu- 4 Nagovori jemo 130. obletnico Rdečega križa na 6 Seznam dosedanjih predsednikov in sekretarjev Dolenjskem in 74 let od ustanovitve RKS na osvobojenem ozemlju v Gradacu v Beli 7 Henry Dunant, začetnik gibanja RK krajini. Koliko pomembne zgodovine in člove- koljubnega delovanja je skrito v teh številkah, in 6 Zgodovinski mejniki Rdečega križa Slovenije tudi koliko odgovornosti in zavzetosti to terja od nas, ki v sedan- 9 Zgodovina Rdečega križa na Dolenjskem jih časih nadaljujemo pomembno humanitarno delo in poslanstvo Rdečega križa. 12 Območno združenje Rdečega križa Novo mesto danes OZRK Novo mesto se danes ukvarja z raznovrstnimi aktivnostmi, ki posegajo na družbeno pomembna področja, od zdravstva, kul- Brigade Rdečega križa Slovenije 13 ture in prostočasnih dejavnosti pa do izobraževanj ter usposabljanj 14 Letovanja otrok in opolnomočenj za premalo cenjena znanja in spretnosti, ki jih nudimo ranljivim skupinam ljudi. Še vedno preseneča, koliko lju- 15 Begunci di navkljub povsem normalnemu delovnemu doprinosu potrebuje različne vrste socialne pomoči, ker so daleč od človeka vrednega, 16 Sklad za pomoč ljudem v stiski dostojnega in dostojanstvenega življenja. Želimo si, da bi držav- 17 Odprtje humanitarnega centra na politika na sistemski ravni naredila kaj več pri odpravljanju OZRK Novo mesto revščine in razlik, ki niso dopustne.

18 Predstavitev krajevnih organizacij Skozi zgodovino je vsako obdobje izpostavilo določeno skupino OZRK Novo mesto ljudi, ki je potrebovala pomoč Rdečega križa. Na začetku je ta 54 Zemljevid krajevnih organizacij temeljila na dobrodelnosti predvsem žensk, kasneje se je Rdeči OZRK Novo mesto križ profesionaliziral in uresničeval svoje delo skupaj z aktivisti prostovoljci, ki so tudi danes njegova gonilna sila. Njihovo delo po 56 Viri in literatura krajevnih organizacijah je neprecenljivo, vzpostavljajo vez z ljudmi v stiski, se jim posvetijo in pomagajo.

Drugi pa donirajo sredstva, ki jih zbiramo in oplemenitimo v KRATICE solidarnostnih akcijah in s katerimi pomagamo posameznikom in družinam, ali pa podarijo svoje znanje in izkušnje, ki krepijo OZRK območno združenje Rdečega križa veščine posameznikov ter jih opolnomočijo na poti razreševanja RKS Rdeči križ Slovenije različnih izzivov. RK Rdeči križ KORK krajevna organizacija Rdečega križa Vsem smo vam hvaležni, vsi ste pomagali in pomagate ustvarjati MO mestna občina zgodovino Rdečega križa na Dolenjskem. EU Evropska unija

Kamnita miza pred stavbo novomeškega OZRK v Parku medgeneracijske solidarnosti je darilo Marjan Grahut novomeškega Društva CIP - Kataložni zapis o publikaciji ljubiteljev slovenskega Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana naravnega kamna.

614.885(497.4Novo mesto)(091)

RDEČI križ Slovenije. Območno združenje (Novo mesto) [Sto trideset] 130 let dela Rdečega križa na Dolenjskem : zbornik OZRK NM / [besedila Barbara Ozimek ; urednica Ljudmila Bajc]. - Novo mesto : Območno združenje Rdečega križa, 2018

ISBN 978-961-6103-39-8 1. Ozimek, Barbara 2. Bajc, Ljudmila 296539904

3 NAGOVOR IZ NAGOVORA ŽUPANA MESTNE OBČINE NOVO MESTO DOLGOLETNE PREDSEDNICE RKS

Območno združenje Rdečega križa Novo Ivica Žnidaršič je na prireditvi ob 120. mesto je ena ključnih organizacij v našem obletnici RK na Dolenjskem v Dolenjskih okolju, ki s svojim delovanjem in s števil- Toplicah septembra 2008 v slavnostnem nimi prostovoljci požrtvovalno in nesebično nagovoru med drugim poudarila: prispeva h kakovosti življenja naših občanov. Z dobro razvito mrežo krajevnih odborov po posa- »Dobra stvar Rdečega križa je, da ne razglaša svo- meznih krajevnih skupnostih je na voljo vsakemu posamezniku, jih dobrih del na prvih straneh časopisov. Ta tiha dobrota, ki jo kar človeku vliva dodatno upanje in občutek varnosti. Vseskozi uresničuje, živi v ljudeh, ki so jo bili deležni. Res obstoji veliko ohranja neprecenljive vrednote naše družbe, kot so prostovolj- število najrazličnejših organizacij, ki so jih ustvarili zato, da bi po- stvo, krvodajalstvo, humanitarnost ter skrb za socialno ogrožene, magali premagovati težave pomoči potrebnim ljudem, upravičeno šibkejše in ranljive skupine ljudi. Povezuje donatorje in izvaja ob- pa lahko trdim, da je med vsemi njimi Rdeči križ kot prostovolj- sežne dobrodelne akcije za pomoč posameznim družinam, ki so na, socialnozdravstvena in humanitarna organizacija zaradi svojih se znašle v stiski zaradi nesreče, invalidnosti ali bolezni. Vse to plemenitih smotrov in načel ter požrtvovalnosti svojih članov ena neizmerno cenimo tudi na Mestni občini Novo mesto. najbolj čistih, humanih, naprednih, človeku in družbi posvečenih institucij. Humanitarno delo Rdečega križa prispeva bogat delež v svetovni napredek in utrjevanje spoznanja, da lahko vsak narod obogati kulturo drugega naroda in utrjuje zavest o potrebi mirnega

Gregor Macedoni sožitja vseh ljudi, ne oziraje se na vero, raso in različne sisteme, v katere so se narodi organizirali, da bi obvladovali naravo in tehniko ter svobodno živeli. Prepričana sem, da je Rdeči križ dober vzgled in upanje za človeštvo tako v miru, kot v vojnah, ki smo jim žal še vedno priča.

BESEDA Slovenska država se bo vedno lahko ponašala z Rdečim križem ne le zaradi njegove častitiljive starosti, ampak tudi zaradi vsebine in PREDSEDNIKA UPRAVE IN GENERALNEGA DIREKTORJA načina njegovih oblik delovanja, zaradi katerih so srečnejši mnogi KRKA, d. d., NOVO MESTO ljudje, ki so se znašli v brezupnih življenjskih razmerah.

Vsi, ki sodelujete v tej organizaciji, bodite ponosni, da ste njen član, saj se v njej zbirajo najboljši, najplemenitejši ljudje. Rdeči križ Živimo v času, ko se številni ljudje spo- nikoli ne razočara.« padajo z življenjsko stisko. Tega se v Krki dobro zavedamo kot podjetje in tudi kot posamezniki. S pokroviteljstvom Sklada za pomoč ljudem v stiski si prizadevamo Ivica Žnidaršič pomagati čim več ljudem, še posebej pa otro-

kom, ki so naša prihodnost. Zato sem vesel, da smo Muzej Rdečega križa Slovenije v Gradacu v Beli krajini s stalno spominsko zbirko. v podprli pobudo za štipendiranje prek Sklada, ki je marsikateremu dijaku omogočilo šolanje. Tudi v prihodnje bomo prispevali pomoč za dostojno življenje, ki si ga zasluži prav vsak človek. Že vrsto let uspešno organiziramo Krkin teden humanosti in prostovoljstva, s katerim udejanjamo družbeno odgovorno naravnanost podjetja.

Jože Colarič

4 5 PREDSEDNIKI IN SEKRETARJI HENRY DUNANT OBMOČNEGA ZDRUŽENJA ZAČETNIK GIBANJA RDEČEGA KRIŽA RDEČEGA KRIŽA NOVO MESTO

Za prva leta delovanja Okrajnega odbora Rdečega križa Novo Ustanovitelj mednarodne organizacije Rdečega križa je bil Henry mesto žal nismo našli pisnih podatkov o vodstvu. Oprli smo se na Dunant (1828–1910), švicarski trgovec in pisatelj. Kot udeleženec podatke, pridobljene po ustnem izročilu na srečanju upokojencev solferinske bitke leta 1859 je spoznal pomanjkljivosti vojne sani- območnega združenja decembra 2007. tetne službe, zato je začel organizirati prostovoljce za pomoč bolnim, ranjenim in izčrpanim vojakom. V muzejih v Castiglionu in Solferinu so še vedno ohranjeni rekviziti poljske bolnišnice. Kostni- OKRAJNI ODBOR OBMOČNO ca z desettisočimi lobanjami, vzidanimi v muzeju na kraju dogod- RDEČEGA KRIŽA ZDRUŽENJE NOVO MESTO RDEČEGA KRIŽA kov, daje pretresljivo podobo strahot takratne vojne. NOVO MESTO 1956–1960 Henry Dunant je spoznal, da je pomoč ranjencem na bojišču Predsednik: Ivo Zobec 1991–1995 možna le, če je organizirana. Ob vrnitvi domov je napisal knjigo Tajnica: Milica Šali Predsednik: Zvone Šuštaršič Spomini za Solferino, v kateri pravi: »Mar res ne bi bilo mogoče Sekretarka: Darja Horvat organizirati kakega društva, ki bi pomagalo ranjencem v vojni in 1961 jih negovalo; društva, katerega člani bi z vso vdanostjo opravljali to Predsednik: dr. Anton Kočevar 1995–1998 veliko človekoljubno delo? Tako društvo bi lahko nudilo veliko po- Tajnica: Milica Šali Predsednik: Zvone Šuštaršič Sekretarka: Barbara Ozimek moč ne samo v vojni, ampak tudi v vseh drugih nesrečah, ki lahko dolete človeštvo, v času velikih epidemij, poplav, lakote, požarov, potresov in drugih nepredvidenih katastrof.« OBČINSKA 1998–2007 ORGANIZACIJA Predsednica: Anica Bukovec RDEČEGA KRIŽA Sekretarka: Barbara Ozimek Leta 1863 je našel pet somišljenikov v Ženevi, naslednje leto NOVO MESTO pa organiziral diplomatsko konferenco, na kateri so sprejeli prve 2007–2008 1962–1971 ženevske konvencije. Ustanavljati so se začela društva, ki jih je Predsednica: Suzana Jarc koordiniral mednarodni komite. Predsednik: Ivo Zobec Sekretarka: Barbara Ozimek Sekretarka: Milica Šali 2008–2016 1971 (od 2011 na Ulici Slavka Gruma 54a) (na Rozmanovi ulici 30) Predsednica: Mojca Špec Potočar Predsednik: Boris Savnik Sekretarka: Barbara Ozimek Sekretarka: Milica Šali 2016– 1975–1976 Predsednik: Marjan Grahut Predsednica: Milica Šali Sekretarka: Barbara Ozimek Sekretarka: Marija Padovan

1976–1978 Predsednica: Milica Šali Sekretarka: Jelka Može

1978–1986 Predsednik: Danilo Kovačič Sekretarka: Jelka Može

1986–1991 Predsednik: Zvone Šuštaršič Sekretarka: Jelka Može

Iz zbirke vojnih razglednic novomeškega zdravnika Viktorja Gregorića. Hrani: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. 6 7 ZGODOVINSKI MEJNIKI 130 LET RDEČEGA KRIŽA RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE NA DOLENJSKEM

RDEČI KRIŽ V HABSBURŠKI MONARHIJI 1859 IN MED PRVO SVETOVNO VOJNO V Avstro-Ogrski na Dunaju ustanovijo Patriotično pomočno društvo / Avstrijsko patriotično pomočno društvo Žensko pomočno društvo si je prizadevalo ustanavljati svoje pod- za ranjence, vojaške vdove ružnice v manjših krajih. Že zelo zgodaj, leta 1888, je imelo štiri in sirote. 1864 podružnice: Krško, Novo mesto, Kamnik in Bled. Najmočnejša je Na Kranjskem v Ljubljani bila novomeška podružnica pod predsedstvom Celestine Ekel. V ustanovijo Žensko društvo za pomoč ranjenim in načrtih za zdravniško oskrbo, dobavo zdravil, transport ranjencev, bolnim vojakom, vdovam preskrbo opreme, sanitetnega materiala in kirurških instrumentov in otrokom. so iskali tudi namestitve za ranjence. Zdravnik in najemnik Anton 1879 Kolovic se je javil, da bo dal preurediti v okrevališče za ranjence Na Kranjskem v Ljubljani ustanovijo moško svoje kopališče v Dolenjskih Toplicah. Domoljubno pomočno društvo deželno. Pred začetkom prve svetovne vojne je imelo Deželno in žensko 1902 pomočno društvo 16 podružnic, tudi v Novem mestu. Bili so na Združitev ženskega in moškega društva v veliki preizkušnji. Začeli so organizirati usposabljanja za prvo po- Deželno in žensko moč za funkcionarje RK in strežnice. Na Dolenjskem jih je vodil dr. pomočno društvo za Josip Strašek. Organizirali so še zasilne bolnišnice, jih opremili Kranjsko. 1918 s posteljami, posteljnino in drugim inventarjem. Na Dolenjskem Rdeči križ Slovenije se vključi v Rdeči križ Kraljevine so za potrebe RK preuredili zasilno Bolnišnico usmiljenih bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev, v Kandiji s 100 posteljami, Cesarice Elizabete žensko bolnišnico po preimenovanju države pa v Novem mestu s 80 posteljami, kopališče v Toplicah je imelo 74 v Rdeči križ Kraljevine Jugoslavije. postelj, knez Karel Auersperg je dovolil brezplačno uporabo ko- 1921 pališča. Rdeči križ je organiziral še okrepčevalnice za ranjence in V Sloveniji ustanovijo njihove oskrbovalce na poti, ena je bila v Novem mestu. Čeprav banovinski odbor Rdečega križa in so bili izdatki veliki, so z darovi pokrili vse potrebe. Hudi časi so pododbore. organizacijo okrepili, saj se je povečalo članstvo in število podod- 1941 sekov. Prispevkov v materialu je bilo toliko, da so jih odstopili tudi Pod italijansko okupacijo vojaškim sanitetnim zavodom. Rdeči križ Ljubljanske pokra- jine, kasneje pod nemško okupacijo Rdeči križ. 1944 Na osvobojenem ozemlju v Gradacu v Beli krajini ustanovijo 18. junija Rdeči križ Slovenije v okviru Rdečega križa Jugoslavije. 1991 Rdeči križ Slovenije izstopi iz Rdečega križa Jugoslavije. 1993 Mednarodni odbor Rdečega križa v Ženevi prizna Rdeči križ kot samostojno nacionalno društvo. Ranjeni in bolni vojaki z zdravniškim osebjem in bolniškimi strežnicami iz vrst usmiljenih sester in prostovoljk RK leta 1915 v Društveni rezervni bolnišnici, podružnici Rdečega križa (Cesarice Elizabete bolnici oziroma t. i. ženski bolnišnici). Hrani: Dolenjski muzej Novo mesto. 8 9 RDEČI KRIŽ PO PRVI SVETOVNI VOJNI RDEČI KRIŽ PO DRUGI SVETOVNI VOJNI IN MED DRUGO SVETOVNO VOJNO

V okviru Rdečega križa Slovenije je v letu 1930 Ljubljanski oblastni Po vojni se je Rdeči križ Slovenije organizacijsko vključil v Rdeči odbor imel 58 krajevnih odborov, med drugim tudi v Novem mestu. križ Jugoslavije. Vseskozi se je ukvarjal z dejavnostmi, ki pomenijo Po letu 1933 so nastali banovinski odbori, okrajni in občinski smisel obstoja te organizacije, z izobraževanjem in usposabljanjem odbori. V Ljubljani je bil sedež dravskega banovinskega odbora, prostovoljcev aktivistov v laični prvi pomoči in v negi bolnika in ki je imel 23 okrajnih odborov med drugim tudi v Novem mestu. poškodovanca. Rdeči križ je razdeljeval pomoči humanitarne or- Rdeči križ je bil predvsem aktiven ob poplavah in v elementarnih ganizacije CARE in po posebnem programu mednarodno pomoč nesrečah. otrokom po šolah. Leta 1953 je Rdeči križ Slovenije začel organizirati krvodajalstvo, kot brezplačno, prostovoljno in anonimno. S pričetkom druge svetovne V letih 1956–1964 je nastajalo in zraslo Mladinsko zdravilišče in vojne v drugih državah se je letovišče RKS Debeli rtič. Leta 1968 je bila izvedena prva vseslo- delo organizacije osredotočilo venska zbiralna akcija oblačil, obutve, posteljnine ... Potem je bila na priprave v primeru vojne enkrat na leto organizirana naslednjih 20 let. V letih 1978–1988 je pri nas. Mnogi aktivisti so Dolenjsko zaznamovala brigada dr. Pavla Lunačka - Igorja s 50– med vojno pomagali v težkih 60 brigadirji, ki je bila vključena v mladinsko delovno akcijo Suha razmerah prebivalstvu, in- krajina. Pomembni so bili tudi sveti mladih, ki so aktivno sodelovali ternirancem in izgnancem, in odločali o programu dela Rdečega križa. zapornikom in borcem NOV, čeprav niso sodelovali v for- Leta 1978 so v novomeški občinski organizaciji z nastankom kra- malni organizaciji. jevnih skupnosti nastale tudi nove krajevne organizacije (KORK), danes jih je 35. Rdeči križ Slovenije se je spet ustanovil 18. junija 1944 na Rdeči križ Slovenije je 8. oktobra 1991 izstopil iz RK Jugoslavije ustanovnem zboru, ki je bil na in začel postopek za priznanje samostojne nacionalne organizacije Zbiralne akcije obleke in obutve so osvobojenem ozemlju v Gra- zaznamovale Rdeči križ tudi med vojno. ter ga leta 1993 zaključil. V času krize na Balkanu v letu 1991 smo Iz razstavne zbirke gradiva v Muzeju RKS dacu v Beli krajini. Določili v Gradacu. bili vključeni v vračanje vojakov na območje Jugoslavije, kasneje so, da je RKS med vojno za- pa še v sprejem beguncev iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine, ki dolžen za pomoč in nego ranjencev in bolnikov, pomoč žrtvam so se zatekli v Novo mesto. vojne ter solidarnostne akcije, ki so jih do takrat opravljale druge organizacije. Za dolenjska predstavnika sta bila izvoljena Ivan Leta 1994 se je z nastankom novih občin ukinila občinska organi- Šober iz Toplic in Mara Osolnik Rupena. V Novem mestu je bilo 13 zacija in nastalo je Območno združenje RK Novo mesto. krajevnih enot in 864 članov. Največjo skrb so posvečali zbiranju pomoči za ranjence ter za bolne in slabotne dojenčke.

Leta 1954 se je Rdeči križ Dolenjske in Bele krajine združil v novomeško okrožje.

Rdeči križ Slovenije je krepil tudi mednarodno dejavnost, na pod- lagi tega so leta 1945 prispele pošiljke iz tujine z mednarodno humanitarno pomočjo, ki so jih poslali kanadski Rdeči križ in ameriški izseljenci. Čevlje in prehrambene izdelke (kakav, sladkor, mleko in moko) so razdelili tudi novomeškemu okrožju.

Že leta 1944 so postavili temelje dejavnosti Rdečega križa Slo- venije z mladimi, v novomeškem okrožju so sodelovale štiri šole s 147 člani podmladka.

V okviru »asanacij« in »malih asanacij« je RK z odborom za male asanacije v novomeškem okraju popravljal in gradil tiste objekte, od katerih je odvisna kakovost pitne vode, ter s tem dvigoval zdravstveno raven prebivalstva. Iz razstavne zbirke gradiva v Muzeju RKS v Gradacu. 10 11 OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA BRIGADE RDEČEGA KRIŽA KRIŽA NOVO MESTO DANES SLOVENIJE

Območno združenje Rdečega križa Novo mesto je samostojna, Rdeči križ Slovenije se je kot družbena in humanitarna organizacija nevladna, humanitarna in prostovoljska organizacija, ki pomaga pri vključeval v organiziranje brigad s prizadevanjem za pomoč manj preprečevanju in lajšanju trpljenja ljudi, zaščiti življenja in zdravja, razvitim področjem na Slovenskem. Brigade RKS so bile strokovne krepitvi gibanja za zdravo življenje ter zagotavljanju spoštovanja na zdravstvenem, socialnem in vzgojnem področju v sklopu de- človekovih pravic. Deluje na območju občin MO Novo mesto, Do- lovnih akcij, organiziranih preko Zveze socialistične mladine Slo- lenjske Toplice, Šmarješke Toplice, Straža, Mirna Peč, Šentjernej, venije. Poudarek je bil tudi na povezovanju med narodi, saj so de- Škocjan in Žužemberk. V letu 2018 združujemo 10.986 članov v lovne brigade potekale po takratni Jugoslaviji, udeleževali pa so se 35 krajevnih organizacijah, kjer deluje 486 prostovoljcev in 576 jih mladi člani Rdečega križa. mladih prostovoljcev iz vseh osnovnih in srednjih šolah.

Najvišji organ OZRK Novo mesto je zbor članov, ki ga sestavljajo BRIGADE RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE predstavniki 35 KORK. Večkrat letno se sestaja območni odbor, ki V SUHI KRAJINI bdi nad realizacijo programa dela. Za strokovno usmerjanje posameznih področij so zadolžene posebne komisije, dvanajst zapos- Ena izmed čet brigade RKS na Kozjanskem je delala leta 1975 v lenih pa skrbi za kakovostno izvedbo vseh dejavnosti. Suhi krajini. V arhivu RKS je zapisano: »V mladinsko delovno akcijo ‘Suha Krajina 75’ se je vključila tudi ekipa študentov Višje šole Naše pomembne dejavnosti so krvodajalstvo, prva pomoč in po- za socialno delo iz Ljubljane, ki je istočasno opravila anketiranje moč v naravnih nesrečah z nastanitveno enoto RKS. Vodimo pre- za ugotovitev socialnega stanja družin in možnost zaposlovanja ventivno zdravstvene programe po krajevnih organizacijah s posta- ljudi v krajevnih skupnostih Hinje in Ambrus, kjer je najbolj pa- jami Rdečega križa, letos izvajamo programa podprta s strani sivno in nerazvito področje Suhe krajine.« Pri tem je sodelovala z ministrstva za zdravje, in sicer Preventivno-zdravstvena dejavnost občinskim odborom RKS Novo mesto, Centrom za socialno delo za boljše zdravje ljudi in Zdravstveno osveščanje Rominj – Zdravo. Novo mesto in Skupščino občine Grosuplje. Od leta 1999 imamo Sklad za pomoč ljudem v stiski za zbiranje sredstev za različne pomoči ljudem z našega območja. V okviru Marija Padovan, takratna sekretarka na občinskem odboru RKS humanitarnega centra, ki smo ga ustanovili leta 2011, nudimo hu- Novo mesto, se spomni: »Brigada RKS, ki je nosila ime po dr. manitarno in psihosocialno pomoč ter izvajamo dopolnilni program Pavlu Lunačku - Igorju, je bila v Suhi krajini na Prevolah v letih socialnega varstva Delo z brezdomnimi in socialno ranljivimi za 1975–1980, potem pa v Žužemberku v letih 1981–1986. Tu so boljše vključevanje. V letu 2012 smo ustanovili medgeneracijsko mladi iz cele Jugoslavije gradili vodovod, jeseni in spomladi pa središče, ki ponuja različne aktivnosti za vse generacije. V letih pogozdovali pokrajino. Sestavljali so jo brigadirji, študentje in dijaki 2017–2019 poteka dolg program socialne aktivacije Kreativno vzgojiteljskih in zdravstvenih šol, visoke šole za socialno delo in vključen in socialno opolnomočen, ki ga financira Ministrstvo za drugi prostovoljci. Z mentorji so prevzeli skrb za otroke, stare in delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz EU skladov. bolne prebivalce Suhe krajine, pomagali jim pri ureditvi domov in Zelo pomembno je tudi delo z mladimi, ki zajema programe v okolice ter poskrbeli, da se ne bi počutili tako odrinjene.« vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah.

Brigada RKS Suha krajina 1977

12 13 LETOVANJA OTROK V FAZANU BEGUNCI IZ HRVAŠKE IN BOSNE V LUCIJI PRI PORTOROŽU IN HERCEGOVINE V NOVEM MESTU

Počitniški dom Fazan je Občina Novo mesto dala v upravljanje leta Begunski val iz balkanskih vojn po razpadu Jugoslavije leta 1991 1958 Okrajnemu Rdečemu križu Novo mesto. V njem je vsako leto je Slovenijo zajel že kmalu po vojni v Sloveniji. Zaradi vojne na v juliju in avgustu po 14 dni letovalo 80–100 otrok, ki so jih pred- Hrvaškem je nov dom v Novem mestu našlo 2048 Hrvatov. Nas- lagale njihove šole. Prispevki za letovanje so bili določeni glede tanjeni so bili v hotelu na Otočcu. na socialno stanje družine otroka. V Fazanu so bile postavljene tudi počitniške prikolice, ki so jih pred tem uporabljali v brigadah Veliko več beguncev je v Slovenijo prišlo iz BiH ob začetku bosan- Rdečega križa in po potresu v Posočju. V program letovanja so bili ske morije spomladi 1992. Rdeči križ Slovenije je imel leta 1993 vključeni pedagoški vodja, ki je bil učitelj in oskrbnik doma, ter registriranih 1853 beguncev. Po ocenah jih je bilo še veliko nereg- vzgojitelji iz vrst dijakov in študentov pedagoških in zdravstvenih istriranih, ti so živeli pri sorodnikih ali prijateljih. Med njimi so bili usmeritev. Financirale so ga občine, iz katerih so prihajali otroci. skoraj samo ženske in otroci ter starejši ljudje. Begunci iz Bosne in Hercegovine so ostali tu štiri leta, število pa je postopoma padalo, »Vsem otrokom, ki so prišli v kolonijo, so zaradi uši posipali in ker so odhajali v druge države, kjer so se lahko zaposlili. oprali glave. V skupini je bilo 10 otrok, ki so dvakrat dnevno hodili na plažo v Portorož. V počitniškem domu so kuhale kuharice iz V Novem mestu sta bila dva begunska centra, in sicer v Pionir- posameznih dolenjskih šol (te je bilo najtežje dobiti), pomagale pa jevih barakah v Bršljinu pod okriljem novomeškega območnega so jim pomočnice in čistilke,« se spominja Jelka Može, takratna združenja in v Dijaškem domu na Šegovi ulici. Novomeški Rdeči sekretarka, ki je dolga leta organizirala letovanja v Fazanu. Ker je križ je bil zadolžen predvsem za begunce, ki so se nastanili pri bil počitniški dom dotrajan, brez funkcionalnega zemljišča, smo se gostiteljskih družinah. Glavni problemi, ki so jih pestili, so bili slabo začeli dogovarjati o obnovi, vendar je bila Občina Piran zainteresi- ekonomsko stanje, neustrezni bivalni pogoji in poslabšano zdrav- rana za odkup. Leta 2006 je bil počitniški dom Fazan prodan. stveno stanje. Želeli so si ostati v Sloveniji, vendar niso imeli Kupnina je po delitveni bilanci pripadala vsem dolenjskim obči- pravice do zaposlitve. Otroci so imeli organizirano osnovno šolo nam, a so se župani na prošnjo OZRK Novo mesto odločili, da po bosanskem učnem programu v prostorih Dijaškega doma in jo namenijo za humanitarni center Rdečega križa. Od leta 1999 Osnovne šole Šmihel, srednješolci pa so se vključili v redne sred- letovanje organiziramo samo še v Mladinskem zdravilišču RKS nje šole. Debeli rtič. Na več načinov smo poizkušali pridobiti tuje donatorje in domače Izsek razgovora z Mimi Malenšek, semiško učiteljico in takrat- ljudi za humanitarno pomoč, ki smo jo razdeljevali beguncem. no upravnico počitniške kolonije Fazan, objavljen v Dolenjskem Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca listu 26. julija 1962: »Morda ne boste verjeli: v prvi skupini je bila je zagotavljala minimalno denarno nadomestilo za gostiteljske med otroki tudi deklica, ki je prinesla s sabo v raztrgani, z vrvico družine, ki smo ga razdeljevali na Rdečem križu. Posebej so bili povezani škatli majhen fantovski suknjič; samo to, nič drugega, ogroženi otroci, ki so ostali brez staršev oz. spremstva. Begunci brez perila, brez kosa druge obleke ... Vmes so bili otroci, ki so so imeli pravico do zdravstvenega varstva samo v primeru nujne vzeli na pot od doma do Portoroža samo nekaj kosov koruznega pomoči, večina pa jih je potrebovala tudi psihosocialno pomoč in kruha ...« podporo, za katero so hvaležni še danes.

Letovanje v Luciji, julij 1962. Hilda Dugonjić Mijatović, akademska slikarka, ki se je pred vojno zatekla v Novo mesto, na srečanju s predsednikom Milanom Kučanom leta 1994 ob razstavi begunskih ustvarjanj 14 na Debelem rtiču. 15 SKLAD ZA POMOČ ODPRTJE HUMANITARNEGA LJUDEM V STISKI CENTRA RDEČEGA KRIŽA NOVO MESTO

Sklad za pomoč ljudem v stiski je bil ustanovljen 6. maja 1999 Ob koncu Tedna Rdečega križa leta 2011 je Območno združenje z namenom zbiranja sredstev delovnih organizacij, zavodov, obrt- Rdečega križa Novo mesto slovesno odprlo prostore humanitarne- nikov, samostojnih podjetnikov in prostovoljnih prispevkov posa- ga centra na Ulici Slavka Gruma 54a. meznikov za mesečno pomoč v prehrani družinam in osebam, ki z lastnimi prihodki ne morejo preživeti. Njegov pokrovitelj je od Dolga leta je Rdeči križ deloval v zelo slabih pogojih, brez primernih vsega začetka Krka, d. d., Novo mesto. Prva predsednica Sklada prostorov za skladiščenje humanitarne pomoči in izvajanje humani- je bila Majda Krašovec, po štirih letih jo je nasledila Suzana Jarc, tarnih dejavnosti, ves čas pa smo bili na preži iskanja primernejših ki je pričela z akcijo štipendiranja dijakov, od nje pa je funkcijo prostorov. V letu 2006 se je pokazala možnost odkupa prostorov prevzela Marta Medle, ki je bila gonilna sila Akcije za Jožico, za Mercatorjeve trgovine, tako da smo se o tem začeli dogovarjati z izboljšanje stanovanjskih razmer invalidki. Sedaj Skladu predsedu- občinami. je Ivanka Ravnikar Plut. Leta 2008 je OZRK Novo mesto dobilo v uporabo spodnji del Sredstva, ki se zbirajo v Sklad, so namenjena predvsem finančni stavbe, takratno občinsko zaklonišče, za skladiščenje humani- pomoči, kritju položnic za nujne življenjske stroške družinam in tarne pomoči. Še istega leta 15. septembra smo od Mercatorja posameznikom, ki so socialno šibki. Od leta 2004 s pomočjo odkupili zgornji del objekta s pomočjo sredstev občin od kupnine donatorjev razdeljujemo štipendije, pomagamo v elementarnih za počitniški dom Fazan, ki ga je Rdeči križ uporabljal več kot 50 nesrečah in organiziramo tudi večje akcije zbiranja sredstev za let. Poleg poslovnih prostorov v izmeri 440 m2 smo odkupili še različne potrebe ljudi v stiski. zelenico in parkirišče ob stavbi.

Od leta 1999 pa do sedaj smo s pomočjo donacij v Sklad razdelili Novi prostori združujejo vse naše dejavnosti na enem mestu. V 43.162 prehranskih paketov, 1898 finančnih pomoči, pomagali humanitarnem centru je razdelilnica hrane za socialno ogrožene, 2143 otrokom pri nabavi šolskih potrebščin, razdelili 331 štipendij javna kopalnica, garsonjera, predavalnici, sejna soba in pisarne, in organizirali 84 večjih akcij (obnova ali gradnja hiše, pomoč inva- med katerimi je ena namenjena krajevnim organizacijam RK. V lidom …). Zbrali in razdelili smo 1.300.000 evrov. Prispevki dona- spodnjem delu stavbe, ki je v lasti Mestne občine Novo mesto, pa torjev so strogo namenski. je skladišče humanitarne pomoči.

Komisija Sklada je zadolžena za zbiranje sredstev, pridobivanje Za nakup in obnovo humanitarnega centra so prispevale vse dolenj- donatorjev in promocijo, komisija za delitev pomoči pa obravnava ske občine, 28 gospodarskih družb, 12 posameznikov in 26 kra- prošnje in določa višino pomoči. jevnih organizacij RK. Največji donator v storitvah je bila Krka, d. d., ki nam je donirala projekt arhitekture in nadzora gradnje.

SKLAD ZA POMOČ LJUDEM V STISKI TRR: 0297 0025 9477 202, sklic: 00 903002

V KORK Šmarjeta so s pomočjo donatorjev zgradili novo hišo družini, ki ji je hiša pogorela v požaru. Trak ob odprtju so prerezali: predsednica OZRK Novo mesto Mojca Špec Potočar, predsednik RKS Franc Košir in župan MO Novo mesto Alojzij Muhič kot predstavnik vseh dolenjskih občin. 16 17 KRAJEVNE KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA ORGANIZACIJE BELA CERKEV RDEČEGA KRIŽA

Krajevne organizacije so bile ustanovljene po drugi svetovni vojni KORK je bila v Beli Cerkvi ustanovljena Predsednica KORK na teritoriju, ki ga je organizacijsko določala krovna organizacija med drugo svetovno vojno, točna letnica ni Milena Činkole

Rdečega križa. Najprej so bile samostojne pravne osebe, zaradi znana. Predsednica je bila Marjana Vidic, KORK BELA CERKEV: racionalizacije pa so od leta 1994 združene v Območno združenje nasledila jo je Martina Hribar. Bela Cerkev, Rdečega križa Novo mesto, vendar ohranjajo finančno samostoj- Družinska vas, Dolenje Kronovo, nost v skladu s poslanstvom Rdečega križa. V nadaljevanju pred- Vse od takrat je njihova osnovna naloga po- Draga, stavljamo vseh 35 krajevnih organizacij, ki delujejo na območju moč krajanom. KORK Bela Cerkev šteje 10 Gradenje, osmih občin. prostovoljk in prostovoljcev in 140 članov. Sela, Tomažja vas, Vinji Vrh Ob nastajanju zbornika smo se srečali z dejstvom, da novomeški Vsako leto ob občinskem prazniku skupaj z Rdeči križ nima veliko gradiva o krajevnih organizacijah, zato smo Društvom upokojencev Bela Cerkev izvajajo njihovo zgodovino popisali s pomočjo aktivistov prostovoljcev.1 preventivne zdravstvene meritve in izvedejo V pomoč nam je bil tudi bilten Z roko v roki, ki izhaja od leta 1996. srečanje starejših. Dobro sodelujejo z Os- novno šolo Šmarjeta in Občino Šmarješke Enoten pristop delovanja v Rdečem križu določa naslednjih Toplice. Leta 2010 so skupaj s Prostovolj- nim gasilskim društvom Bela Cerkev in temeljnih načel: 7 OZRK Novo mesto pomagali krajanom, ki so jih prizadele poplave. + HUMANOST, Razveseljuje dejstvo, da je v okolju Bele + NEPRISTRANSKOST, Cerkve relativno malo socialno ogroženih + NEVTRALNOST, družin, v zadnjem času pa je pomoči potrebnih kar nekaj priseljencev. + NEODVISNOST,

+ PROSTOVOLJNOST,

+ ENOTNOST,

+ UNIVERZALNOST.

1 Pozivamo vas, da nas v primeru, ko gre za morebitno napačno informacijo ali dopolnitev, o tem obvestite. 18 19 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA BIRČNA VAS BRŠLJIN

Iz šolske kronike je razvidno, da so na Os- Predsednica KORK KORK Bršljin letos praznuje 40 let delo- Predsednica KORK novni šoli Birčna vas delovali mladi člani Mira Rus vanja, saj je bila ustanovljena leta 1978. Marta Gantar

RK, v katerega so bili včlanjeni skoraj vsi KORK BIRČNA VAS: Dosedanji predsednici sta bili Avbar Pavla KORK BRŠLJIN: učenci. Eden prvih predsednikov je bil Pavel Birčna vas, (1978–1998) in Anica Pleško Retelj (1998– Bršljin, Moravec, dolgoletna predsednica pa Roza- Dolenje in 2015). Cegelnica, Gorenje Cesta brigad, lija Rkman. Lakovnice, Foersterjeva ulica, Gornje Mraševo, V bršljinski krajevni organizaciji so v pretek- Kettejev drevored Že v povojnem času so na šoli organizirali Jama, losti sodelovali z aktivi Rdečega križa v (19, 32, 33), Petane, Klemenčičeva ulica, izobraževalne tečaje Rdečega križa, ki so delovnih organizacijah, krepili povezanost s Rajnovšče, Kočevarjeva ulica, jih dekleta in mlade žene obiskovale ob Rakovnik, krajevnimi družbenopolitičnimi organizaci- Kolodvorska ulica, nedeljah. Poučevali so jih takrat delujoči Stari Ljuben jami ter se vključevali v delo na terenu v Lastovče, (4, 9, 11), Livada, učitelji na šoli. Prvenstvena naloga je pos- času vojne in v delo z begunci. Stranska vas, Ljubljanska cesta tala akcija zbiranja krvodajalcev ter občas- Veliki in Mali (3, 5, 7, 9, 10, 11, ni obiski in skromne obdaritve socialno Podljuben, V KORK Bršljin deluje 19 prostovoljk in 646 12, 13, 14, 15, 16, ogroženih krajanov. Vrh pri Ljubnu članov. Pri svojem delu odkrivajo socialne 18, 20, 22, 24, 26, 27, 28–44, 46–48, stiske med krajani v domačem okolju, bodi- 50, 52, 54, 56), Danes KORK Birčna vas šteje 13 prostovoljk si med otroki, zaposlenimi ali starostniki, in Medičeva ulica, in 117 članov. jim nudijo pomoči. Podbreznik (del), Povhova ulica, Straška cesta, Poudarek dajejo predvsem na skrbi za Zelo dobre izkušnje imajo z izmenjavo pri- Ulica Danila starejše, posebej za tiste, ki živijo sami in merov dobrih praks med sosednjimi KORK Bučarja, Ulica stare pravde, so brez svojcev. Na tem področju so zelo (Bučna vas in Prečna), želijo pa si boljše V Brezov log, dejavni in uspešni. Pred leti so pomagali s sodelovanje z lokalno skupnostjo, zlasti na Vandotova ulica, preselitvijo v dom starejših občanov starejši projektih, ki se tičejo socialno šibke popu- Vavpotičeva ulica, Zwittrova ulica, krajanki, ki ni imela doma ustreznih pogojev lacije. Veseli bi bili večjega odziva tamkaj- Žlebej za življenje. šnjega prebivalstva na dogodkih, ki jih organizira KORK. Sicer z veseljem izvajajo vse Rozalija Rkman je prejela nagrado Mestne aktivnosti, ki jih nalaga krovna organizacija; občine Novo mesto za leto 2012. le-te so številne in raznovrstne.

Poudarjajo dobro sodelovanje z mladimi člani RK iz Osnovne šole Bršljin.

20 21 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA BRUSNICE BUČKA

Rdeči križ v Velikih Brusnicah je začel s svo- Predsednica KORK KORK Bučka je bila ustanovljena že leta Predsednik KORK jim delovanjem leta 1962. Prvi predsednik Zdenka Mrak 1946. Njen prvi predsednik je bil Ladislav Jože Mlakar

je bil Martin Rukše. Tudi njegova žena Elica KORK BRUSNICE: Hočevar (1946–1974), sledila sta mu KORK BUČKA: Rukše je bila predana RK vse svoje življenje. Brezje, Rudolf Posedel (1975–1987) ter Vinko Bučka, Ena od pomembnih nalog KORK, ki so jih Dolenji Suhadol, Tomažin (1988–1999); v času predsedo- Dolenje Radulje, Gorenji Suhadol, Dule, opravljali, je bila predvsem pomoč starejšim Gumberk, vanja slednjega je bila ustanovljena občina Gorenje Radulje, in socialno šibkim. Križe (219, 231, Škocjan (1994). Zatem so ji predsedovali: Jarčji Vrh, 233, 237, 239), Silva Marjetič (2000–2009), Ljubica Hoče- Jerman Vrh, Leskovec, Močvirje, V Brusnicah deluje 15 prostovoljcev in 332 var (2009–2013) in Mojca Kranjc (2014– Male Brusnice, Štrit, članov. Ratež, 2016). Zaboršt Sela pri Ratežu, Velike Brusnice Zelo so se izkazali s pomočjo družini na V KORK je vključeno 19 prostovoljcev. Vsa Suhadolu pri dokončanju hiše, otroci so leta delovanja so skrbeli za zbiranje hrane se tako lažje učili ter prišli do izobrazbe in in oblačil ter nudili pomoč po požarih in so- boljšega življenja. Pomagali so tudi krajanki cialno ogroženim družinam. Pred leti so se z multiplo sklerozo iz Brusnic pri nabavi in zavzeli, da je njihova krajanka dobila novi vgradnji dvigala. dom. Poskrbeli so tudi za osamljene stare- jše občane, ki so jih vozili k zdravniku ter priskrbeli kurjavo in hrano.

Letos so skupaj z OZRK Novo mesto izvedli akcijo zbiranja sredstev za pomoč mlade- mu krajanu za kritje terapij po poškodbi hrbtenice. Spet se je izkazalo, da v maj- hnem kraju ljudje uresničujejo sosedsko pomoč.

22 23 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA BUČNA VAS CENTER

KORK Bučna vas je bila ustanovljena leta Predsednica KORK Prvi predsednik KORK Center je bil Niko Predsednica KORK 1971, prvi predsednik je bil Alojz Krnc. Marija Pugelj Padevski, nasledila ga je Karlina Madronič, Majda Simčič

KORK BUČNA VAS: zatem njo Stanka Podobnik. KORK CENTER: Ves čas delovanja spremljajo življenje in Brezje, Breg, potrebe krajanov, posebno starejših ter so- Brinje, Trenutno v KORK deluje 5 prostovoljcev in Cvelbarjeva ulica, Daljni Vrh, Čitalniška ulica, cialno ogroženih družin. Pri svojem prosto- Dolenje Kamence, imajo 140 članov. Glavna dejavnost je obi- Dalmatinova ulica, voljnem delu opažajo težko življenje nekate- Dolenje Kamenje, skovanje in nudenje pomoči starejšim kra- Defranceschijeva rih med njimi, ki sami ne prosijo za pomoč. Dolenje Karteljevo, janom, ki jih je v centru mesta veliko. ulica, Gorenje Kamence, Detelova ulica, Gorenje Kamenje, Dilančeva ulica, KORK šteje 16 prostovoljcev in 113 članov. Gorenje Karteljevo, Vsako leto pripravijo srečanje starejših Florjanov trg, Hudo, občanov, ki ga organizirajo skupaj s KORK Frančiškanski trg, Ljubljanska cesta Germova ulica, Krajevna skupnost Bučna vas je zelo raz- Mestne njive. Dobro sodelujejo s Krajevno (49, 51, 55, 57–78, Glavni trg, vejana na podeželju, sestavlja jo tudi KS 80, 82, 84, 86, skupnostjo Center ter Osnovno šolo Center, Hladnikova ulica, Karteljevo, zato so potrebe med ljudmi raz- 88, 89–98, 101, katere mladi člani jim pomagajo pri huma- Jenkova ulica, nolike. Ponosni so na vsakoletna srečanja 102, 104, 106, nitarnih akcijah Košarica RK, Drobtinica in Jerebova ulica, 108, 110, 111, K sodišču, za starejše in skrb za socialno ogrožene, ki 112, 113–120), Dan za spremembe, kamor vključujejo tudi Kapiteljska ulica, jih oskrbujejo s prehranskimi paketi. Markljeva ulica, nadarjene učence. Kastelčeva ulica, Mirnopeška cesta, Kosova ulica, Muhaber, Kratka ulica, Potočna vas, Linhartova ulica, Tržiška ulica, Ljubljanska cesta Turkova ulica, s hišno št. 1, Velika Bučna vas, Mej vrti, Vodnikova ulica, Muzejska ulica, Zobčeva ulica, Na Loko, Na žago, Župnca Novi trg, Prešernov trg, Pugljeva ulica, Rozmanova ulica, Seidlova cesta (4, 6, 8, 10, 12, 14) Sokolska ulica, Streliška ulica, Strma pot, Stro- jarska pot, Šolska ulica, Trubarjeva ulica, Ulica talcev, Vrhovčeva ulica, Župančičevo sprehajališče

24 25 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DOLENJSKE TOPLICE DOLŽ

Do leta 1993, preden sta se združili v Predsednica KORK Prva predsednica KORK Dolž je bila Mari- Predsednica KORK KORK Dolenjske Toplice, sta delovali KORK Ivana Pelko ja Sašek. V prvih letih delovanja je krajev- Slavica Gal

Podturn s predsednico Radojko Klobčar KORK DOLENJSKE na organizacija izvedla »asanacijo« dveh KORK DOLŽ: in KORK Dolenjske Toplice s predsednico TOPLICE: vaških vodnjakov za preskrbo z vodo. KORK Dolž, Bušinec, Rezko Virant. Zbirali so oblačila in pohiš- šteje 8 prostovoljcev in 69 članov. Iglenik, Cerovec, Sela pri tvo ter jih razdeljevali po terenu, pomagali Dobindol, Zajčjem Vrhu, občanom ob naravnih nesrečah in skrbeli, Dolenje Gradišče, Obiskujejo starejše, bolne, invalide in so- Vrhe, Dolenje Polje, da so se bolni in socialno ogroženi učenci cialno ogrožene družine ter jim nudijo Zajčji Vrh Dolenje Sušice, pri Stopičah udeležili letovanj. Dolenjske Toplice, pomoč. Včasih jih obiščejo s paketi, ki jih Drenje, nabavijo s sredstvi KORK. V KORK deluje 25 prostovoljcev ter 2 častni Gabrje, Gorenje Gradišče, članici, imajo pa 999 članov. Gorenje Polje, Pri delu KORK gre izpostaviti medgenera- Gorenje Sušice, cijsko sodelovanje s šolo, učiteljicami in Posebno so ponosni na akcije zbiranja po- Kočevske Poljane, učenci, ki radi nastopajo na srečanju stare- Loška vas, moči, v katerih so sodelovali vsi krajani, Mali Rigelj, jših krajanov in naredijo novoletne čestitke in sicer: za nakup mamografa (2009), ob Meniška vas, za novoletno obdaritev. Prostovoljci pred- poplavah za Rekovec v Srbiji (2014), za Nova Gora, stavijo učencem tudi naloge in delovanje Občice, obnovo hiše družini iz Dolenjskih Toplic po Obrh, Rdečega križa. požaru (2015), za obnovo hiše družini iz Podhosta, Bušinca po ujmi (2016) ter za prenovo hiše Podstenice, KORK dobro sodeluje s krajevno skupnostjo Podturn, družini s posebnimi potrebami iz Podhoste Sela, in gasilskim društvom. (2018). Selišče, Soteska, Stare Žage, KORK Dolenjske Toplice je prejemnica Suhor, priznanja grb Občine Dolenjske Toplice Veliki Rigelj, (2008). Dobro sodeluje z občino, osnovno Verdun šolo, Termami Krka in posameznimi obrt- niki. Dolgoletna in še aktualna predsednica KORK Dolenjske Toplice Ivana Pelko je leta 2012 prejela zahvalno listino za dobroto, plemenitost in človekoljubna dejanja v sklopu akcije Ljudje odprtih rok revije Naša žena.

26 27 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DRSKA DVOR

Prvi predsednik KORK Drska je bil Ivan Predsednica KORK Na Dvoru so KORK ustanovili okrog leta Predsednica KORK Mrzlikar (1978–1979), zatem Anica Bukovec Sonja Hajnšek 1950. Prvi predsednik je bil Mirko Repar, Marija Legan

(1979–2000) in Otilija Badovinac (2000– KORK DRSKA: nasledila ga je Slavka Andrejčič (1959– KORK DVOR: 2005). Brod, 2003). Dolnji Kot, Cesarjeva ulica, Dvor, Drska, Gornji Kot, V 40 letih delovanja se je program dejav- Irča vas, Med pomembne naloge, ki so jih opravljali, Jama, nosti KORK povečeval, nekatere dejavnosti Kandijska cesta spada delitev paketov mednarodne pomoči Lašče, so postale tradicionalne; postaja RK je delo- (2–4, 6, 8, 10), (UNRRA) ter organizacija in izvedba tečajev Mačkovec, Lebanova ulica, Podgozd, vala 22 let. S svojim delom so prepoznavni za prvo pomoč poškodovanim in obolelim. Pavčkova ulica, Sadinja vas, in uspešni, saj prispevajo k izboljšanju Srebrniče, Stavča vas, kvalitete življenja ljudi v stiski. Srečanja Šalijeva ulica, V KORK 16 prostovoljcev opravlja svoje Trebča vas, Šegova ulica, Vinkov Vrh starejših pa so edina priložnost za množi- poslanstvo, med katerega spada tudi obis- Šmihelska cesta, čno druženje krajanov. Topliška cesta, kovanje starejših ljudi ob njihovih jubilejih Ulica Mirana Jarca, in organizacija srečanja starejših krajanov. Kar 29 prostovoljcev in 1082 članov je vklju- Ulica Slavka Gruma, Imajo 481 članov. Volčičeva ulica, čenih v KORK. Vsako leto v Tednu Rdečega Westrova ulica križa obiščejo bolne in invalide in jih skrom- Prav tako so v priskočili na pomoč priza- no obdarijo, zadnja leta tudi vse v domovih detim v nesrečah v domačem kraju in dru- starejših občanov v različnih krajih. god ter zbirali prispevke za otroke za šolo v naravi ali letovanje. KORK Drska je največja v OZRK Novo mes- to, zato organizirajo delo tako, da ima vsaka članica ožjega odbora svojo zadolžitev.

Dolgoletna predsednica Anica Bukovec je bila prejemnica nagrad Mestne občine Novo mesto za leto 2002 akcije Ljudje odprtih rok, revije Naša žena, za dobroto, plemenitost in človekoljubno delo za leto 2006.

28 29 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA GABRJE GOTNA VAS

KORK so v Gabrju ustanovili že leta 1962. Predsednik KORK KORK Gotna vas deluje od leta 1979. Prva Predsednica KORK Prvi predsednik je bil Franc Luzar, za njim Peter Moravec predsednica je bila Terezija Brudar, za njo Marija Legan

pa Jože Korasa, Jože Franko, Anica Korasa KORK GABRJE: pa Malči Božič, Malči Lukšič in Jožefa KORK GOTNA VAS: in Ana Rukše. Gabrje, Štukelj. Belokranjska cesta, Gabrska gora, Gotna vas, Gomile, Jedinščica, V KORK 10 prostovoljcev nudi pomoč sta- Jugorje, V letih delovanja so obiskovali socialno Ob potoku, rejšim osebam in družinam s šoloobveznimi Jugorje, ogrožene osebe in jim nudili pomoč. Ulica Ivana Roba, otroki. Imajo 128 članov. K studencu, Ulica Pie in Pina Kandija, Mlakarja KORK šteje 6 prostovoljcev in 327 članov. Kavce, Organizirajo srečanja starejših krajanov, Kavce, skrbijo za razdeljevanje prehranskih pake- Loka, Med ostale akcije, v katerih sodelujejo, Portoroška ulica, tov, pomagajo pri plačevanju položnic so- spadajo tudi akcija Košarica RK, preven- Ruparjev dol, cialno ogroženim posameznikom in druži- Šmiškovci, tivne zdravstvene meritve ter srečanje nam, obiskujejo starejše in bolne krajane. Šumeči potok, starejših krajanov. Na pobudo sokrajanov Trdinova pot, so se pred leti pokazali izjemno sočutje in Vedman Izpeljali so tudi veliko akcijo za izboljšanje uspešno zbrali sredstva za skuter za inva- stanovanjskih razmer in pomoč invalidni lidnega krajana. krajanki Jožici, katero je spodbudila Anica Korasa leta 2005, zaključila pa se je leta 2006.

Anica Korasa je leta 2017 prejela grb Mestne občine Novo mesto za leto 2016.

30 31 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA HINJE KANDIJA - GRM

Prva predsednica KORK je bila Cilka Škuf- KORK HINJE: KORK Kandija – Grm je bila ustanovljena Predsednik KORK ca, za njo so sledili: Tone Škufca, Marija Hinje, leta 1977. Njena prva predsednica je bila Gorazd Mali Hrib, Pečjak in Francka Pečjak. Klopce, Ana Ivanovna Avguštin, nasledili sta jo KORK Lazina, Marija Košir in Marija Rus. KANDIJA - GRM: Adamičeva ulica, Trenutno KORK ne deluje, obvezne naloge Lopata, Pleš, Belokranjska pa prevzemajo mladi člani Osnovne šole Prevole, Njihova primarna dejavnost je že od samih cesta 4, Prevole pod vodstvom mentorice Irene Prevole, začetkov nudenje pomoči socialno ogrože- Gubčeva ulica, Kandijska ulica Blatnik. Ratje, nim družinam in posameznikom. Sela pri Hinjah, (5, 7, 9, 11, 12, Sela, 13, 14, 16, 18, V letih delovanja so najprej delili prehranske Smuka, KORK ima 20 prostovoljcev in 388 članov. 20, 22, 24, 26, pakete, kasneje so začeli z organiziranjem Veliko Lipje, 28, 30, 32, 34, Veliko Lipje, 36, 38, 40, 42, srečanj starejših krajanov, ki radi vidijo, da Visejec, V KORK Kandija – Grm so zelo ponos- 44, 46, 48, 50, jih prostovoljci obiščejo tudi na domu. Vrh, ni na pomoč pri reševanju socialnih stisk 52, 54, 56, 58, Žvirče ljudi, med njimi tudi tujcev. Ravna tako se 60), Mušičeva ulica, V KORK so pomagali pri obnovi hiše, ki jo ponašajo s številnimi krvodajalci. Dobro in Nad mlini, je prizadel požar. Družini z dvema otrokoma utečeno delovanje postaje RK že vrsto let Paderšičeva ulica, s posebnimi potrebami so uredili kopalnico popestrijo s čajankami in prijetnim druže- Resslova ulica, Skalickega ulica, in jim tako izboljšali stanovanjske razmere. njem krajanov. Smrečnikova ulica, V Hinjah in okoliških vasi je veliko starejših Školova ulica, krajanov, zato je bil tam v sodelovanju s Trdinova ulica, Valantičevo tamkajšnjo osnovno šolo večkrat organi- ziran tabor mladih RK Moč humanosti.

Srečanje starejših z nastopajočimi učenci leta 2017 v Osnovni šoli Prevole

32 33 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA LOČNA - MAČKOVEC MAJDE ŠILC

KORK je bila ustanovljena leta 1978. Prva Predsednica KORK KORK Majde Šilc je bila ustanovljena leta Predsednica KORK predsednice je bila Ivanka Mole, zatem so Dragica Nenadič 1978. Prva predsednica je bila Milica Šali, Fani Vovk

sledile Lili Čuček, Dragica Nenadič, Jelka KORK LOČNA - nasledila pa jo je Avguština Lah. KORK MAJDE ŠILC: Brgan in Zofija Lužar. MAČKOVEC: Jurčičeva ulica, Gregoričeva ulica, KORK ima 552 članov ter 22 prostovoljcev, Jakčeva ulica, Ločna, Kandijska cesta Med pomembne naloge KORK spadajo so- Mačkovec, ki se med drugim trudijo, da pritegnejo tudi (15, 17, 19, 21, cialnozdravstveni program, kolonije otrok, Mlinarska pot, donatorje za kritje stroškov letovanja otrok 23, 23a, 23b, Pod Trško goro izobraževanje iz širjenja znanja o zgodovini na Debelem rtiču. 25, 27, 29, 31, (16, 18, 20, 22, 33, 35, 37, 39, in pomenu RK. 24, 26, 28–52, 41, 43, 45, 47, 54, 56, 58, 60, Pri humanitarnem delu jih ves čas podpira 49, 51, 53, 55, KORK šteje 15 prostovoljcev in 257 članov. 62, 64, 66, 68, krajevna skupnost ter jim zagotavlja pros- 57, 59, 61), 70, 74, 76), Levstikova ulica, tore za sestanke in izvajanje preventivnih Seidlova cesta, Maistrova ulica, Prostovoljke izkazujejo pripadnost KORK s Stražna, zdravstvenih programov. Ragovo, predanim humanitarnim delom, s katerim Šmarješka cesta Ragovska ulica, so zelo zadovolji tako starejši krajani, za ka- Bivša predsednica Avguština Lah je preje- Slančeva ulica, Stritarjeva ulica, tere so organizirali tudi 30 izletov, kot tudi la nagrado Mestne občine Novo mesto za Ulica Ilke invalidi, ko jih obiščejo na domu. leto 2012. Posebej je bila aktivna z mladimi Vaštetove, člani RK in širila znanje o načelih in zgodo- Ulica Marjana Kozine, Leta 1980 jim je njihova krajevna skupnost, vini RK med prostovoljce. Ulica Milana s katero dobro sodelujejo, v okviru doma Majcna, krajanov odstopila prostor za delovanje. V Ragov log, Tavčarjeva ulica

34 35 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA MALI SLATNIK MESTNE NJIVE

Leta 1969 je novoustanovljeni KORK Mali Predsednica KORK Ustanovitev KORK Mestne njive je bila leta KORK MESTNE NJIVE: Slatnik kot njegova prva predsednica prev- Alenka Papež 1978, njene predsednice pa: Angela Tešar Cankarjeva ulica, Kettejev drevored zela Justina Andolšek, sledile so ji Marti- KORK MALI SLATNIK: (1979–1981), Marjana Božič (1981–1983), (1–7, 9, 12, 14), na Mikec, Jožica Dragan, Slavka Barbo Cerovci, Jožica Kristan (1983–2002), Dragica Gut- Koštialova ulica, (1988–2003), Marija Dragan, Ljudmila Ba- Križe, man (2002–2010) in Marija Pečnik (2011– Lamutova ulica, Krka, Ljubljanska cesta jec in Jožica Mohar. Mala Cikava, 2018). (4, 6, 8), Mali Slatnik, Mestne njive, Naloge, ki jih opravljajo v KORK, so pomoč Petelinjek, V začetku delovanja so prostovoljke za Prisojna pot, Podbevškova ulica, Seidlova cesta ljudem v stiski, skrb za starejše, obiski in 8. marec obiskovale starejše žene in jih Potov Vrh, (1, 3, 5, 7, 9, 11, obdaritve starejših. Savinškova ulica, skromno obdarile. Skrbele so tudi za to, da 13, 15, 17, 19, Smolenja vas, bi v krajevni skupnosti živeli v čistem okolju 21, 23, 25, 27) Šentjernejska cesta KORK šteje 23 prostovoljcev, ki opravljajo skozi celo leto. (liha števila 41–53), različne aktivnosti, ter 467 članov. Skrbijo Velika Cikava, za organizacijo zdravstvenih predavanj in Veliki Slatnik KORK šteje 5 prostovoljcev. preventivnih zdravstvenih meritev, sreča- nja starejših krajanov in invalidov, izvajajo V zadnjih letih organizirajo srečanja starej- obiske in obdaritve starejših in jubilantov ših skupaj s KORK Center, kar se je izkazalo ter nudijo pomoč ljudem v socialnih stiskah. za dobro prakso. Z mladimi člani RK promo- Dobro sodelujejo s podružnično osnovno virajo akcijo Košarica RK pred trgovinami, šolo, kjer jim omogočajo različne dejavno- s katero spodbujajo krajane k darovanju sti, in s krajevno skupnostjo, da so le-te še hrane. bolje pestre. Redno izvajajo obiskovanje socialno ogro- S skupnimi močmi Ljudmile Bajec in sokra- ženih družin, v zadnjih letih pa pomaga- janov so poskrbeli za obnovo hiše krajanke jo tudi priseljencem, ki živijo na njihovem v Križah, s katero so ji omogočili tudi večjo območju. vključenost v socialno okolje.

Srečanje starejših KORK Mestne njive v OŠ Center

36 37 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA MIRNA PEČ OREHOVICA

V Mirni Peči vodijo blagajniško knjigo KORK Predsednica KORK Prva predsednica KORK Orehovica je bila Predsednica KORK od leta 1959 dalje. Po razpoložljivem ar- Slavka Derganc Vera Pavlič, sledili so ji Jože Zagorc, Stan- Nataša Novak

hivu je bil prvi predsednik Jože Čanželj, za KORK MIRNA PEČ: ka Kastelic, Nataša Novak, Petra Zagorc in KORK OREHOVICA: njim pa še Marija Povše, Mojca Lužar, Ana Biška vas, Vida Judež. Cerov Log, Pungerčar in Sonja Šušteršič. Borovje, Dolenje Brezence, Mokro Polje, Čemše, KORK šteje 8 prostovoljk. Gorenja V vseh teh letih delovanja so bile njihove Češence, Stara vas, naloge oskrba socialno šibkih družin in Dolenja vas, Področja, ki jih pokrivajo, so predvsem skrb Gorenje Dolenji Globodol, Mokro Polje, posameznikov s prehranskimi paketi, leto- za starejše, organizacija srečanj in novolet- Dolenji Podboršt, Hrastje, vanje otrok in novoletna obdaritev starejših. Globočdol, na obdaritev starejših krajanov. Starejši so Loka, Izvajajo še preventivni zdravstveni program, Golobinjek, hvaležni, da se jih prostovoljke spomnijo, Orehovica, Gorenji Globodol, Polhovica, večkrat letno pa organizirajo predavanje in in radi pridejo, ko jih povabijo. Nudijo tudi Gorenji Podboršt, Prapreče, preventivne zdravstvene meritve tudi po Goriška vas, pomoč socialno šibkim družinam in posa- Pristava, naseljih. Grčvrh, meznikom, pomagajo jim s prehranskimi Tolsti Vrh, Hmeljčič, paketi in higienskimi pripomočki ter s Zapuže, Hrastje, Žerjavin KORK Mirna Peč je zelo številčna, saj šteje Industrijska cesta, plačevanjem položnic. 30 prostovoljcev in 499 članov. Imajo tudi Ivanja vas, komisijo za socialne pomoči, ki jo sestavlja- Jablan, Jelše, jo predsednica KORK, predstavnica občine Jordankal, in aktivistka iz naselja prejemnika pomoči, Malenska vas, ki se redno sestaja in dodeljuje pomoč so- Mali Kal, Mali Vrh, cialno šibkim družinam in posameznikom. Marof, Mirna Peč, Dolgoletna predsednica Slavka Derganc je Na hrib, Orkljevec, prejela plaketo Občine Mirna Peč leta 2016. Poljane, Postaja, Prisojna pot, Rogovila, Rožna ulica, Selo pri Zagorici, Srednji Globodol, Šentjurij, Šranga, Trg, Veliki Kal, Vihre, Vrhovo, Vrhpeč

38 39 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA OTOČEC PODGRAD

KORK Otočec je bila ustanovljena leta Predsednica KORK KORK Podgrad je bila ustanovljena leta Predsednica KORK 1953. Njen prvi predsednik je bil Janez Žan Alijana Guculovič 1959. Prvi predsednik je bil Alojz Luzar, za Slavka Turk

Jevnikar, v naslednjih letih pa so ga nasle- KORK OTOČEC: njim pa so sledili Marija Turk, Ivanka Turk in KORK PODGRAD: dili: Zalka Luzar Kos, Bojan Florjančič, Špela Črešnjice, Barbara Turk. Jurna vas, Tominšek, Olga Kralj in Bojan Florjančič. Dobovo, Konec, Dolenja vas, Koroška vas, Dolenje Gričevje, V desetletjih delovanja so med drugim preko Laze (17, 21, 25), Med naloge, ki so jih opravljali v preteklosti, Golušnik, šole organizirali pomoč mlajših starejšim, in Mali Cerovec, sodi še to, da so takrat socialno ogroženim Gorenje Grčevje, sicer pri nošenja drv, vode ipd. Mihovec, Gorenje Kronovo, Podgrad, posredovali pri odpisu davkov. Marsikdo se Gričevje, Pristava, spomni belih »kanglic« z znakom Rdečega Herinja vas, KORK šteje 8 prostovoljcev in 170 članov. Veliki Cerovec, križa, ko so osnovnošolci v Tednu Rdeče- Jelše pri Otočcu, Vinja vas Koti, ga križa zbirali prostovoljne prispevke na Ponosni so na uspešno akcijo zbiranja sred- Lešnica, bencinski črpalki ob avtocesti. Tudi v tistih Lutrško selo, stev za obnovo hiše samohranilki s štirimi časih so prostovoljci morali sami zaznati Nad Krko, otroki na Velikem Cerovcu, ki je z njihovo stisko ljudi in jim pomagati, ker sami niso Otočec, pomočjo dobila topel dom, otroci pa prim- Paha, prosili zanjo. Sela pri Štravberku, erne pogoje za lepše življenje. Sevno, KORK šteje 15 prostovoljcev in 278 članov. Srednje Gričevje, Še vedno obiskujejo starejše krajane bodisi Šempeter, Štravberk, na domu ali v domovih starejših ob njihovih Ponosni so, da pomagajo socialno ogrože- Trška Gora, jubilejih, le-ti jih vedno lepo sprejmejo. Ob nim družinam. Kljub temu da v okolju mar- Vrh pri Pahi, delu na terenu zaznavajo predvsem to, da si Zagrad pri Otočcu, sikdo ne vidi pomena te organizacije, še Ždinja vas, starejši želijo obiskov in pogovora. vedno redno pobirajo članarino. Pomagali Žihovo selo so tudi pri izgradnji nove hiše družini, ki jim jo je odnesel plaz.

40 41 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA PREČNA REGRČA VAS

Prvi zaznamki o KORK Prečna, ki jih naj- Predsednica KORK KORK Regrča vas je bila ustanovljena leta Predsednica KORK demo v njihovem arhivu, segajo v leto Marjana 1978. Prva predsednica je bila Štefka Ljudmila Meznarčič Zupančič 1974. Predsednica je bila Uršula Pečarič, Čečelič, sledila pa ji je Milka Jakše. sledijo pa ji Jože Šulc, Ivanka Kristan in KORK PREČNA: KORK REGRČA VAS: Anica Krapež. Češča vas, Dokler niso zgradili doma krajanov, so imeli Finžgarjeva ulica, Groblje, K Roku, Kuzarjev Kal, srečanja starejših krajanov v Domu starej- Ob Težki vodi KORK šteje 254 članov in 8 prostovoljk, ki Podbreznik (del), ših občanov Novo mesto ali Osnovni šoli (18–92), skrbijo za pomoč ostarelim, bolnim in otro- Prečna, Šmihel. Za novoletno obdaritev so starejšim Regrča vas, Suhor Vidmarjeva ulica kom ter organizirajo srečanja in izlete za včasih razdeljevali pakete z osnovnimi živili, starejše krajane. V preteklosti so razdelje- večkrat pa je prispevalo kakšen proizvod vali živila in oblačila iz mednarodne pomoči. tudi podjetje Krka.

Preventivne zdravstvene meritve izvaja- V KORK je vključenih 10 prostovoljcev in jo štirikrat letno. Organizirajo srečanje s 248 članov. Ponosni so na postajo RK, starejšimi na njihovem domu in v domu za kjer redno izvajajo preventivne zdravstvene ostarele, česar se ljudje najbolj razveselijo. meritve, obiskujejo svoje občane v domovih Nove mlade krvodajalce se trudijo pridobi- starejših, organizirajo srečanja z njimi in jih vati s povabilom na družabno srečanje. za novo leto obdarijo.

Pri delu poskušajo prenašati humanitarne Pridružijo se vsem akcijam, ki jih organizira vrednote na mlajše z vključevanjem osnov- območno združenje, in jih podprejo s svo- nošolcev in dijakov v svoje aktivnosti. jimi sredstvi.

42 43 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA STOPIČE STRAŽA

Zametek KORK Stopiče je nastal okrog leta Predsednica KORK KORK Straža je bila ustanovljena pred pri- Predsednica KORK 1950. Marta Štangelj, kot prva predsednica Slavka Prosenik bližno 60 leti. Prva predsednica je bila Silva Andreja Radešček

RK, je zbrala prostovoljke za razdeljevanje KORK STOPIČE: Lemovec (1958–1996), za njo pa Marija KORK STRAŽA: humanitarne pomoči na območju Stopič Brezovica, Zupančič (1996–2012). Dolenja Straža, in okoliških vasi. Njeni nasledniki so bili: Črmošnjice pri Dolenje Mraševo, Stopičah, Drganja sela, Tončka Brudar, Ivan Kafolj, Sonja Brulc, Dolnja Težka Voda, Krvodajalstvo ima dolgo tradicijo v teh kra- Gorenja Straža, Dunja Obrč (1978–2005) in Jelka Močnik Gornja Težka Voda, jih; včasih je bila močna lesna industrija in Hruševec, (2005–2006). Hrib pri Orehku, veliko delavcev je bilo krvodajalcev. Jurka vas, Hrušica, Loke, Mali Orehek, Mraševo, Organizirali so tečaje prve pomoči za mlade Pangrč Grm, KORK šteje 28 prostovoljcev in 741 članov. Podgora, takoj po končani osnovni šoli, izvajali 20- in Plemberk, Potok, Stopiče, Prapreče, 80-urne tečaje prve pomoči ter sodelovali Nudijo pomoč starejšim in osamljenim, ki Šentjošt, Resa, na pripravah in preverjanjih usposobljenosti Veliki Orehek, jim včasih priskrbijo tudi kakšen prevoz. Rumanja vas, ekip prve pomoči Civilne zaščite. Verdun Ponosni so na akcijo Drobtinica in piknik, ki Sela, ga vsako leto organizirajo za svoje krvoda- Straža, Vavta vas, KORK šteje 613 članov in 24 prostovoljk, jalce. Zalog katerih naloge so skrb za delovanje postaje RK, obiskovanje in pomoč starejšim, bolnim Izpostaviti velja še pomoč pri izvedbi akcije in invalidnim ter socialno ogroženim kra- zbiranja sredstev za nabavo AED za Osnov- janom in družinam na njihovem območju, no šolo Vavta vas. organizacija srečanj starejših in sodelovanje v humanitarnih akcijah pod okriljem OZRK Marija Zupančič je leta 2016 prejela prizna- Novo mesto. nje Alojzija Pirca za dosežke na področju humanitarnega dela, ki ga podeljuje Občina Dobro sodelujejo z vsemi društvi v krajevni Straža. skupnosti in Osnovno šolo Stopiče, ki vsa leta vzgaja bodoče prostovoljce RK.

44 45 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA ŠENTJERNEJ ŠKOCJAN

Natančne letnice ustanovitve KORK Šent- Predsednica KORK Prva predsednica KORK Škocjan je bila Predsednica KORK jernej nismo našli, vemo pa, da je bila nekje Milena Drnovšek Slavka Janežič, sledili pa so ji: Jožica Čele- Gabrijela Kovač

v letih 1960–1970. Prva predsednica je bila KORK ŠENTJERNEJ: snik, Jože Perše, Joža Luzar, Tončka Povše, KORK ŠKOCJAN: Karlina Bregar, sledili so ji Slavica Košak, Apnenik, Martina Božič, Tanja Hočevar (1994–2000) Čučja Mlaka, Jožica Hudoklin in Minka Cvelbar. Breška vas, in Anita Vidmar (2000–2001). Dobrava, Brezje, Čadraže, Dobruška vas, Cesta oktobrskih Dolenje Dole, Njihove naloge so obsegale spodbujanje žrtev, Čisti Breg, KORK se vključuje v vse pomembnejše Dolnja Stara vas, krvodajalstva in obiske starejših ob novem Dobravica, aktivnosti, vezane na prostovoljstvo in po- Gabrnik, Dolenja Brezovica, Gorenje Dole, letu. moč socialno ogroženim posameznikom in Dolenja Stara vas, Goriška Gora, Dolenje Gradišče, skupinam. Vrsto let aktivno sodelujejo pri Goriška vas, KORK šteje 497 članov in 20 prostovoljcev. Dolenje Vrhpolje, delu s starejšimi in socialno ogroženimi Gornja Stara vas, Dolenji Maharovec, Grmovlje, Izvedli so več uspešnih akcij za pomoč mlajšimi. Drama, Drča, Hrastulje, posameznim družinam: dvema družinama Gorenja Brezovica, Hudenje, so pomagali pri prekrivanju strehe; pri eni Gorenja Gomila, Imajo 24 prostovoljcev in 274 članov. Aktiv- Jelendol, družini so uredili dve otroški sobi; družini z Gorenje Gradišče, no se vključujejo v prireditev ob občinskem Klenovik, Gorenje Vrhpolje, Mačkovec, invalidnim otrokom so pomagali pri nabavi Gorenji Maharovec, prazniku Modrost in izkušnje ter organizira- Male Poljane, in vgradnji dvigala; za invalidnega otroka so Groblje pri Prekopi, jo srečanje starejših občanov. Pomagajo v Osrečje, pomagali pri nakupu pripomočka za umi- Gruča, Hrvaški namenskih zbiralnih akcijah in pri reševanju Ruhna vas, Brod, Imenje, Segonje, vanje. Javorovica, socialnih stisk sovaščanov. Škocjan, Ledeča vas, Stara Bučka, Pomagali so tudi s plačevanjem prispev- Mali Ban, Mihovica, Organizirali so zbiranje sredstev za prekritje Stopno, Mihovo, Mršeča Stranje, kov za letovanje otrok, šolskih potrebščin vas, Na žago, strehe družini iz Stopnega, ki jih je doletel Štrit, in položnic za osnovne življenjske stroške. Na gmajno, požar. Za fanta, ki se je poškodoval v pro- Tomažja vas, Vključili so se v razdeljevanje pomoči za Ostrog, Pristavica, metni nesreči, so zbrali sredstva za plačilo Velike Poljane, Rakovnik, Razdrto, Zagrad, najnujnejšo odpravo posledic pri poplavah Roje, Sela, Šentja- zdravstvenih terapij. Zalog, na njihovem območju. kob, Šentjernej, Zavinek, Šmalčja vas, Dobro sodelujejo z Občino Škocjan, Osnov- Zloganje Šmarje, Staro Odkar so pred desetimi leti pridobiti pros- sejmišče, Volčkova no šolo Frana Metelka Škocjan in drugimi tore za KORK, imajo postajo RK, ki redno vas, Vratno, društvi v občini, še posebej z domačim mesečno sprejema ljudi na preventivne Vrbovce, Vrh, društvom upokojencev. Veliki Ban, zdravstvene meritve in posvet o zdravju. Zameško, Žvabovo

46 47 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA ŠMARJETA ŠMIHEL

V Šmarjeti za leto ustanovitve KORK ne Predsednik KORK Letnice ustanovitve KORK ne vedo, pred- V. d. predsednice vedo, predsednice krajevne organizacije pa Janez Turk sedniki pa so bili: Ana Koprivnik, Anton KORK Angelca Kristan so bile: Angelca Grahut Ilc, Barbka Medja, KORK ŠMARJETA: Lavrič, Anica Šegedin (1978–1984), Tilka Martina Macedoni in Marija Borse. Brezovica, Selak (1984–1989), Majda Majcen (1989– KORK ŠMIHEL: Čelevec, 1996), Martina Hočevar (1996–2007), Aškerčeva ulica, Dol pri Šmarjeti, Boričevo, Tako danes kot v preteklosti izvajajo pomoč Dol, Angelca Kristan (2007–2015) in Brigita Košenice, starejšim, bolnim in prizadetim občanom v Dolenje Laknice, Juršič (2015–2017). Krallova ulica, nesrečah. Gorenja vas, Krajčeva ulica, Grič pri Klevevžu, Šukljetova ulica, Njihove naloge so bile skrb za socialno Koglo, Ob Težki vodi KORK šteje 13 prostovoljcev in 175 članov. Mala Strmica, ogrožene, bolne in starejše krajane ter (1–17), Orešje, nudenje pomoči pri naravnih nesrečah. Bajčeva ulica, Radovlja, Nahtigalova ulica, Sodelovali so pri gradnji nove hiše za druži- Sela pri Zburah, del Smrečnikove no na Koglem po požaru ter gradnji hiše Strelac, KORK šteje 13 prostovoljcev in 310 članov. ulice (40, 55, socialno šibki družini z majhnimi otroki na Šmarješke Toplice, 57–61, 63), Čelevcu. Dobro sodelujejo s podmladkom Šmarjeta, Organizirajo srečanja in obiske starejših in Šegova ulica Vinica, (112, 114–117, RK Osnovne šole Šmarjeta, kjer imajo kro- Žaloviče, bolnih krajanov, preventivne zdravstvene 120, 121), žek RK, v katerem vzgajajo mlade prosto- Zbure meritve, finančne pomoči posameznikom Škrabčeva ulica, voljce in ekipe prve pomoči, ki se visoko in družinam ter spodbujajo krvodajalstvo s Škrjanče, Šmihel, uvrščajo na tekmovanjih na državnem krvodajalskimi akcijami. V okviru KORK in K Roku (10, 12), nivoju. v sodelovanju z društvom Žarek poteka tudi Na hribu, skupina starejših za samopomoč. Vorančeva ulica V sodelovanju z OZRK Novo mesto so že večkrat organizirali tabor mladih in tako Postajo RK so pridobili 18. marca 2009. pomagali starejšim krajanom pri vsakod- Tesno sodelujejo s Krajevno skupnostjo nevnih opravilih. Šmihel, Osnovno šolo Šmihel ter šmihel- skim gasilskim društvom. Janez Turk je bil prejemnik priznanja Občine Šmarješke Toplice za leto 2016.

48 49 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA ŠMIHEL PRI URŠNA SELA ŽUŽEMBERKU

V Šmihelu pri Žužemberku je bila KORK Predsednica KORK Ustanovitev KORK Uršna sela je bila ver- Predsednica KORK ustanovljena leta 1991. Prva predsednica Silvestra Papež jetno okrog leta 1960. Prva predsednica Maja Konček

je bila in ostala Silvestra Papež. KORK ŠMIHEL je bila Štefka Šobar, dolgoletna uspešna KORK URŠNA SELA: PRI ŽUŽEMBERKU: naslednica pa Sonja Zadnik. Gasilska pot, Dešeča vas, Med njihove naloge spada skrb za starejše Laze, Drašča vas, Ljuben, in različne solidarnostne akcije. Klečet, V KORK so skrbeli za organiziranje srečanj Makute, Plešivica, starejših krajanov, obiskovanje jubilantov, Seč, Poljane pri KORK šteje 12 prostovoljcev in 114 članov. organiziranje krvodajalskih akcij in prido- Stari Ljuben Žužemberku, (4, 9, 11), bivanje krvodajalcev, sodelovanje z drugimi Šmihel Travni Dol, Dobre rezultate dosegajo pri delu z mladimi društvi za dobrobit pomoči potrebnim kra- Uršna sela, člani RK, skrbi za starejše ter socialno šib- janom in razdeljevanje prehranskih paketov Vaška cesta kejše družine in posameznike, izvajajo pa socialno šibkim družinam. tudi preventivne zdravstvene meritve. KORK šteje 5 prostovoljk. Pomagali so pri oskrbi begunske družine iz Bihaća (1992–1995). V zadnjih letih jim je uspelo uspešno organizirati akcijo zbiranja sredstev za nakup Predsednica Silvestra Papež je prejemnica defibrilatorja, ki so ga namestili na gasilski naslova Dobrotnica leta 2002, revije Naša dom na Uršnih selih. žena. Pohvalno je njihovo dobro sodelovanje z tamkajšnjim društvom upokojencev, pro- stovoljnim gasilskim društvom, krajevno skupnostjo ter podružnično osnovno šolo Birčna vas.

50 51 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA ŽABJA VAS ŽUŽEMBERK

KORK Žabja vas je bila ustanovljena leta Predsednica KORK KORK Žužemberk je bila ustanovljena leta Predsednica KORK 1978. Prva predsednica je bila Anka Ur- Petra Seničar 1950. Prva predsednica je bila Ljudmila Alenka Sajovec

bančič (1978–2007), sledili pa sta ji Mar- KORK ŽABJA VAS: Pirc, sledili pa sta ji Mojca Pršina in Geni KORK ŽUŽEMBERK: ta Medle (2007–2014) in Majda Kastelic Avšičeva ulica, Maver (2009–2014). Baragova cesta, (2014–2016). Drejčetova pot, Boršt, Drgančevje, Brezova Reber, Kandijska cesta V njo je vključenih 30 prostovoljcev, ki or- Budganja vas, Med njihove naloge spada oskrbovanje (62–75, 77, 85), ganizirajo zdravstveno preventivna preda- Cvibelj, pomoči potrebnih krajanov s prehranskimi Knafelčeva ulica vanja in prikaze prve pomoči z oživljanjem, Dolenji Ajdovec, (25, 27), Dolenji Križ, paketi, pomoč krajanom pri nabavi kurjave, sodelujejo pri terenski krvodajalski akciji, Lobetova ulica, Dolga vas, aktiviranje otrok za pomoč starejšim pri Na Lazu, razdeljujejo prehranske pakete in novoletna Gorenji Ajdovec, pripravi drv za zimo, sodelovanje pri do- Na skali, darila za starejše. Gorenji Križ, Na Tratah, Gradenc, brodelnih akcijah in obiskovanje starejših Pot na Gorjance, Grajski trg, na domu. Ravnikarjeva ulica, Bili so zelo aktivni ob poplavah in skupaj Mali Lipovec, Šentjernejska cesta s krajani pomagali obnoviti hišo socialno Malo Lipje, KORK šteje 320 članov in 12 prostovoljk, (1–4, 6–8, 20, ogroženega občana. Nad Miklavžem, 22, 24), Podlipa, ki skrbijo za srečanja starejših krajanov, Žabja vas Prapreče, ki ga pripravijo dvakrat letno, saj opažajo, Dobro sodelujejo z Osnovno šolo Žužem- Reber, da so starejši velikokrat zelo osamljeni in berk, ki je se vključuje v vse njihove do- Sela pri Ajdovcu, Srednji Lipovec, da jim ta srečanja veliko pomenijo. Social- brodelne aktivnosti. Skupaj izvajajo akcije Stranska vas, no ogroženim družinam pomagajo tudi pri Košarica RK in Drobtinica ter srečanje Trške njive, plačilu položnic. starejših krajanov. Veliki Lipovec, Veliko Lipje, Vrh pri Križu, Pri svojem delu izpostavljajo pomembnost Vrhovo pri vzgoje in izobraževanja socialno ogroženi Žužemberku, Vrti, ljudi, zato se trudijo, da jih vključujejo v svo- Zafara, je humanitarne akcije. Zalisec, Žužemberk Marta Medle je prejela priznanje in naziv Dobri človek leta 2007 revije Naša žena.

52 53 KRAJEVNE ORGANIZACIJE S POSTAJAMI RK

V MESTNI OBČINI 7. DRSKA 13. MAJDE ŠILC 19. STOPIČE V OBČINI V OBČINI NOVO MESTO Sonja Hajnšek Fanika Vovk Slavka Prosenik ŠKOCJAN STRAŽA POSTAJA RK POSTAJA RK 1. BUČNA VAS 8. GABRJE Ragovska ulica 7a, Stopiče 3, vsako prvo sredo 25. BUČKA 30. STRAŽA Marija Pugelj Peter Moravec vsako prvo sredo ob 9.00 v mesecu ob 17.00 pozimi Jože Mlakar Andreja Radešček POSTAJA RK in ob 19.00 poleti OBMOČNO 2. BIRČNA VAS Penzion Ivanež, vsak tretji 14. MESTNE NJIVE 26. ŠKOCJAN V OBČINI DOLENJSKE Mira Rus četrtek v mesecu ob 9.00 Trenutno brez predsednika 20. ŠMIHEL Gabrijela Kovač TOPLICE ZDRUŽENJE Angelca Kristan NOVO MESTO 3. BRŠLJIN 9. GOTNA VAS 15. OTOČEC POSTAJA RK V OBČINI 31. DOLENJSKE TOPLICE Ulica Slavka Gruma 54a Marta Gantar Marija Legan Alijana Guculovič Bajčeva ulica 20, vsako prvo ŠMARJEŠKE TOPLICE Ivana Pelko POSTAJA RK sredo v mesecu ob 17.30 Novo mesto Klemenčičeva ulica 13, 10. KANDIJA - GRM 16. PODGRAD 27. BELA CERKEV V OBČINI 07/3933120 vsak prvi torek v mesecu Gorazd Mali Stanislava Turk 21. URŠNA SELA Milena Činkole ŽUŽEMBERK [email protected] ob 17.00 pozimi in POSTAJA RK Maja Konček ob 18.00 poleti Smrečnikova ulica 16, 17. PREČNA 28. ŠMARJETA 32. DVOR vsako zadnjo sredo Marjana Meznarčič 22. ŽABJA VAS Janez Turk Marija Legan Predsednik 4. BRUSNICE v mesecu ob 16.00 POSTAJA RK, Prečna 8, Petra Seničar V OBČINI 33. HINJE Marjan Grahut Zdenka Mrak vsako prvo nedeljo 11. LOČNA – MAČKOVEC v mesecu ob 8.00 V OBČINI MIRNA PEČ Trenutno brez predsednika 5. CENTER Dragica Nenadič ŠENTJERNEJ 29. MIRNA PEČ 34. ŠMIHEL pri ŽUŽEMBERKU Sekretarka Majda Simčič 18. REGRČA VAS 12. MALI SLATNIK Ljudmila Zupančič 23. OREHOVICA Slavi Derganc Silva Papež Barbara Ozimek 6. DOLŽ Alenka Papež POSTAJA RK Nataša Novak 07/3933126 Slavica Gal Dom krajanov, vsako prvo 35. ŽUŽEMBERK sredo v mesecu ob 17.00 24. ŠENTJERNEJ Alenka Sajovec pozimi in ob 19.00 poleti Milena Drnovšek

ZEMLJEVID KRAJEVNIH ORGANIZACIJ RDEČEGA KRIŽA OZRK NM KRVODAJALSTVO PROSTOVOLJSTVO RAZDELJENA PREVENTIVNA POMOČ (2017) ZDRAVSTVENA DEJAVNOST (2017)

ŠTEVILO AKTIVNIH ŠTEVILO PODELJENIH ŠTEVILO ŠTEVILO MLADIH PREHRANSKI BONI ZA ŠOLSKE PREDAVANJA PREVENTIVNE KRVODAJALCEV PRIZNANJ KRVODAJALCEM PROSTOVOLJCEV PROSTOVOLJCEV PAKETI POTREBŠČINE ZDRAVSTVENE MERITVE

Občina Dolenjske Toplice 139 37 25 13 216 8 2 116 Občina Mirna Peč 236 49 30 20 73 7 2 126

Mestna občina Novo mesto 1875 335 301 267 1841 114 11 807 Občina Straža 220 43 28 30 149 5 3 216 Občina Šentjernej 469 71 28 30 227 2 1 163 Občina Škocjan 261 45 43 85 74 5 1 74 Občina Šmarješke Toplice 202 48 23 65 79 5 3 50 Občina Žužemberk 251 42 58 66 367 5 1 209 in Rdeči križ Slovenije križ Rdeči in mesto Novo muzej Dolenjski Jarca, Mirana Knjižnica Gabrje), (KORK Korasa Anica Slatnik), Mali (KORK Barbo Slavka Hinje), (KORK Pečjak Marija njive), Mestne (KORK Tomšič Marija Šinkovec, Tončka Može, Jelka Marija Padovan, Žnidaršič, Ivica sodelovali so zbornika nastajanju Pri 2018 mesto, Novo 1500 Naklada Nonparel Tisk studio /Etna Grubar Boštjan tisk za priprava ingrafična Oblikovanje mesto Novo križa Rdečega združenjeObmočno inzaložnik Izdajatelj Dugonjić Helena Lektura Ozimek Barbara Besedila Bajc Ljudmila Urednica Ozimek Barbara Bukovec, Anica Marjan Grahut, odbor Uredniški zbornik jubilejni na Dolenjskem 130 križa Rdečega let NOVO MESTO ZDRUŽENJE OBMOČNO dne njenega Veličanstva v cesarice Eli- vcesarice Veličanstva njenega dne rojstnega 85. Proslava avtor, Neznani 1974, list, str.17. 9, Dolenjski steno. ob bob ni RK Prizadevanje avtor, Neznani 1971, list, 19, 17. str. Dolenjski križa. Rdečega Praznik avtor, Neznani str.1. 6, 1962, list, Dolenjski križa. Rdečega Poziv avtor, Neznani 1914, 116. str. 29, novice, Dolenjske Oklic. avtor, Neznani 1. str. 44, 1956, list, Dolenjski jetiko. pred otroke Obvarujmo avtor, Neznani 1915, 1, 4. str. novice, Dolenjske Izkaz. avtor, Neznani 1914, 21, 84. str. novice, Dolenjske Izkaz. avtor, Neznani 1914, 37,novice, 148. str. Dolenjske daril. Izkaz avtor, Neznani 116. str. 1914, 29, novice, Dolenjske v vojski. vojake za daril Izkaz avtor, Neznani 1961, 6–9. 4,str. list, Dolenjski jo. poroča nam Šmarjete Iz avtor, Neznani 1961, 7, list, 11. str. Dolenjski oglašajo. se Škocjana Iz avtor, Neznani 136. str. (34), 1914, XXX. novice, Dolenjske izkaz. II. avtor, Neznani (15), 58. str. 1916, XXXII. novice, Dolenjske Križa«. »Rdečega v prospeh predstavi dobrodelni Dve avtor, Neznani (24), 96. str. 1914, XXX. novice, Dolenjske Križ. rdeči za darov izkaz Drugi avtor, Neznani 2, 14. str. 1888, novice, Dolenjske to? je kaj križ«, »Rudeči avtor, Neznani 11, 1888, 86. str. novice, pomen za kmečko ljudstvo«. Dolenjske njega in križ »Rudeči avtor, Neznani 46. str. 6, 1888, podružnica v Krškem. Dolenjske novice, križa« »Rudečega avtor, Neznani 186–193. str. 3, 1966, Kronika, ozemlju. osvobojenem na Slovenije križ Rdeči K., Kobe-Arzenšek, 106–109. str. 2, 1966, Kronika, Jugoslaviji. vstari križ Rdeči Slovenski K., Kobe-Arzenšek, 53–61. str. 1, 1961, Kronika, Kranjskem. na križa Rdečega zgodovine Pregled K., Kobe-Arzenšek, založba. Dolenjska mesto: Novo 1944). septembra do 1943 septembra (od križ Rdeči Slovenski V., 2000. Hutar, 17. str. 5, novice, Dolenjske križa. 1916. J., Rdečega Teden Grad, Ljubljana: RKS. Solferino. na 2013. Spomini H., Dunant, RKS. Ljubljana: vojn. žrtev o zaščiti konvencije Ženevske 1993. A., Dolenc, Mohorjeva družba. Celje: Dunant. P., Henry Brown, 1993. 47, 1966, 4. str. list, Dolenjski križa. Rdečega plakatov P., Razstava Breščak, 1993. RS, varstvo socialno in družino delo, za stvo Ministr- 11. Ljubljana: 4.–6. 1992. Bled razprav zbornik vSloveniji: Begunci Dolenjskem na RK organizacij krajevnih Arhivi Slovenije križa Rdečega Arhiv mesto Novo OZRK Arhiv VIRI IN LITERATURA nizem, razvoj in mir. Ljubljana: RKS. mir. Ljubljana: in razvoj nizem, huma- za križ Rdeči 1988. I., Žnidaršič, RKS. Ljubljana: nas. pri križa Rdečega razvoju in Ozačetkih 1986. I., Žnidaršič, RKS. Ljubljana: nas. pri križa Rdečega začetkih 1979. I., Oprvih Žnidaršič, 145, 2. str. 1966, list, Dolenjski veseli. človeka Priznanje I., Zoran. Bosne. Ljubljana: Juka. bez života nama Nema 1993. I., Talić, 1974. RKS, Ljubljana: Sovenije1944–1974. križ Rdeči RKS. Ljubljana: vvojni). ter nesrečah drugih in vnaravnih delo za (priročnik higiene Osnove 1982. S., Opačić, zdravstvenih tehnikov. in babic sester, medicinskih Društva mesto: 2013. Novo 1963–2013. mesto Novo tehnikov zdravstvenih in babic strokovnega društva medicinskih sester, zbornik –jubilejni sledi Ohranimo 1916, 11, novice, 42. str. Dolenjske kron! 200.000 nad Kranjskem na Križa« »Tedna Rdečega Zbirka avtor, Neznani 3. str. 80, 1953, list, Dolenjski križa. ga Rdeče tednu ob Zahvala avtor, Neznani 1914, 116. str. 29, Elizabete bolnice. Dolenjske novice, cesarice opremo Za avtor, Neznani 1914, 78. str. 20, novice, Dolenjske križ«. »Rdeči Za avtor, Neznani 1916, 103. str. 26, novice, Dolenjske križa. Rdečega urad dovalni poizve na Vprašanja avtor, Neznani 1915, 7, 26–27. str. novice, Dolenjske vojakov. oddelek večji dospel maja 8. je Križa Rdečega bolnico Elizabete Vcesarice avtor, Neznani 2, 6. str. list, Dolenjski vasi. vBirčni RK delo Uspešno avtor, Neznani 1916, 10, 39. str. novice, Dolenjske okraju. vnovomeškem Križa« »Tedna Rdečega Uspeh avtor, Neznani 7, 26. str. 1916, novice, Dolenjske mestu, Novem v križa Rdečega Teden avtor, Neznani 1915, 19, 75. str. novice, Dolenjske križa. Rdečega Skrb avtor, Neznani 1915, 14. str. 4, novice, Dolenjske daril. Seznam avtor, Neznani 11. str. 1940, gospodar, Slovenski križ. Rdeči avtor, Neznani 2. str. nameščenci. Učiteljski tovariš, 1934, državni in križ Rdeči avtor, Neznani Dolenjski list, 1958, 38, str. 1. OLO. novega delo Prvo avtor, Neznani 1915, 86. str. 22, novice, Dolenjske mestu. vNovem bolnici rezervni zabete