DOCSLIB.ORG

ODLOK O Prostorskem Načrtu Občine Dolenjske Toplice

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
ODLOK O Prostorskem Načrtu Občine Dolenjske Toplice sprejet dokument Na podlagi 7. in 16. člena Statuta Ob čine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 93/07) ter 14. in 38. člena Zakona o prostorskem na črtovanju (Uradni list RS št. 33/07) je Ob činski svet Ob čine Dolenjske Toplice na svoji 21. redni seji dne 29.10.2009 prejel ODLOK o prostorskem na črtu Ob čine Dolenjske Toplice I. UVODNE DOLO ČBE 1. člen (splošna dolo čba) (1) S tem odlokom se sprejme Prostorski na črt Ob čine Dolenjske Toplice. (2) Prostorski na črt Ob čine Dolenjske Toplice (v nadaljevanju: OPN) je izdelalo podjetje URBI d.o.o. Oblikovanje prostora, Ljubljana, Trnovski pristan 2, št. projekta URBI 5024. 2. člen (vsebina OPN) OPN vsebuje: (1) Tekstualni del OPN z naslednjo vsebino: - I. Uvodne dolo čbe - II. Strateški del: - Izhodiš ča in cilji prostorskega razvoja ob čine - Zasnova prostorskega razvoja ob čine - Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena - Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo - Usmeritve za razvoj v krajini - Usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č - Usmeritve za dolo čitev prostorskih izvedbenih pogojev - III. Izvedbeni del: - Prostorski izvedbeni pogoji po posameznih podro čjih: ⋅ Splošno ⋅ A posebni PIP za poselitvena obmo čja ⋅ B PIP za posamezne tipe izrabe prostora ⋅ C PIP, ki veljajo v vseh enotah in podenotah urejanja prostora (EUP/PEUP) - IV. Kon čne dolo čbe (2) Grafi čni del z naslednjo vsebino: - I. Grafi čni prikazi strateškega dela: - Zasnova prostorskega razvoja ob čine 1 sprejet dokument - Cestno omrežje - Vodovodno omrežje in naprave - Omrežje za odvajanje in pre čiš čevanje odpadnih voda - Omrežje za prenos elektri čne energije - Omrežje zvez - Zasnova poselitve - Zasnova osnovne namenske rabe - Zasnova podrobne namenske rabe za naselji Dolenjske Toplice in Sela - II. Grafi čni prikazi izvedbenega dela: - Pregledna karta z razdelitvijo na liste - Pregledna karta namenske rabe - Prikazi obmo čij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1: 5000) - Prikazi obmo čij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5000) - Usmeritve za urejanje vaških naselij in zaselkov (3) Priloge OPN: - Izvle ček iz hierarhi čno višjega prostorskega akta - Skladnost OPN s temeljnima prostorskima aktoma RS »Strategijo prostorskega razvoja Slovenije« in »Prostorskim redom Slovenije« - Prikaz stanja prostora - Urbanisti čni na črt naselij Dolenjske Toplice in Sela - Strokovne podlage - Smernice/mnenja nosilcev urejanja prostora - Obrazložitev OPN - Povzetek za javnost - Okoljsko poro čilo - Posegi na K1 II. STRATEŠKI DEL 1. IZHODIŠ ČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OB ČINE 1.1 POSELITEV 3. člen (stanje na podro čju poselitve ob čine Dolenjske Toplice) (1) Poselitev na obmo čju ob čine Dolenjske Toplice delimo na: - urbano obmo čje ob činskega središ ča Dolenjske Toplice (Dolenjske Toplice in Sela), pretežno urbanizirano podeželje v dolinskem delu ob čine ob regionalnih cestah (naselja v dolinah Krke, Radešice in Črmošnjice in v severnem delu doline Sušice, - pretežno ruralno podeželje z mo čnimi kmetijami (osrednji del in obrobje doline Sušice), 2 sprejet dokument - pretežno ruralno podeželje zatrepnega dela doline Sušice ter slabše dostopnih in hribovskih obmo čjih z manjšimi naselji in zaselki. (2) Dolenjske Toplice so ob činsko središ če s funkcijami za oskrbo približno 3.500 prebivalcev in turisti čno središ če. Generator gospodarskega razvoja je turizem, ki temelji na naravnih in ustvarjenih potencialih. Na obmo čju Dolenjskih Toplic ni na črtovan razvoj proizvodnih in drugih dejavnosti, ki imajo vpliv na kakovost okolja. Proizvodne, servisne in druge dejavnosti, ki potrebujejo ve čje površine, se usmerjajo v gospodarsko cono pri naselju Sela. (3) Za poselitveno strukturo ob čine Dolenjske Toplice so zna čilna majhna naselja. Vsa naselja, razen Dolenjskih Toplic, so zasnovana kot vaška. S procesom urbanizacije se kmetovanje na malih kmetijah postopoma opuš ča, pretežni del urbaniziranega prebivalstva (zaposlenega v nekmetijskih panogah) pa ostaja v doma čih podeželskih naseljih. (4) Dobro dostopne (nekdanje) vasi ravninskega dela ob čine se spreminjajo v spalna naselja urbaniziranega prebivalstva, naselja v hribovitem delu ob čine, pretežno nekdanja ko čevarska naselja, pa odmirajo. 4. člen (cilji skladnega prostorskega razvoja) Cilji prostorskega razvoja so: skladen in vzdržen družbeni in gospodarski razvoj v prostoru, ki omogo ča na eni strani u činkovito in ekonomsko upravi čeno omrežje naselij, kakovostne pogoje za življenje v ob činskem središ ču in na podeželju, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriš čenje neobnovljivih naravnih virov, varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot. 5. člen (cilji in izhodiš ča za usmerjanje razvoja poselitve) (1) Temeljnega pomena za skladen prostorski razvoj na obmo čju ob čine je usmerjanje razvoja poselitve. Izhodiš če za usmerjanje razvoja je analiza stanja ter želeni razvoj, ki temelji na ustvarjanju pogojev za racionalno prostorsko distribucijo prebivalcev in dejavnosti ter gospodarjenje z naravnimi viri. Za uresni čevanje teh ciljev se upoštevajo naslednja globalna izhodiš ča: - naravna rast in priseljevanje prebivalstva se usmerja v ob činsko središ če, - v vseh naseljih se zagotovi možnost novogradenj in izboljšave bivalnega standarda predvsem doma čim prebivalcem s ciljem ohraniti vitalnost celotnega prostora ob čine, - s stimulativnimi ukrepi (možnost gradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov, izboljšanje prometnih povezav in komunalne oskrbe itd.) se prepre čuje odseljevanja prebivalstva iz hribovitih in manj razvitih obmo čij ob čine. Cilj na državni in lokalni ravni je, da se poseljenost podeželja ohranja na obmo čjih kakovostne kulturne krajine. Ta cilj bo ob čina s sodelovanjem države upoštevala pri spodbujanju razvoja tistih naselij, kjer obstajajo realne možnosti za njihovo revitalizacijo. (2) Urbani razvoj se prednostno usmerja v obmo čje ob činskega središ ča Dolenjske Toplice. Stavbna zemljiš ča se dolo čijo z upoštevanjem pokrivanja stanovanjskih potreb zaradi rasti števila prebivalcev, za pokrivanje stanovanjskega primanjkljaja oziroma nadomestitev neprimernega stanovanjskega fonda, za na črtovani gospodarski razvoj s poudarkom na turisti čni dejavnosti ter za zagotovitev primernih površin za vse dejavnosti, ki se na črtujejo na obmo čju ob činskega središ ča. Podlaga za celovito na črtovanje obmo čja ob činskega središ ča Dolenjske Toplice (vklju čno z naseljem Sela) je urbanisti čni na črt. (3) Temeljno izhodiš če in usmeritev nadaljnjega razvoja podeželskih naselij je urbanisti čno – arhitekturno urejanje, dopolnjevanje funkcij naselij, dopolnjevanje in obnova gradbenega fonda v sozvo čju s podedovano kmetijsko dediš čino tega prostora in ohranitvijo kulturne krajine. (4) Nova stavbna zemljišča v podeželskih naseljih se dolo čijo s smiselno zaokrožitvijo obstoje čih stavbnih zemljiš č in prednostno namenijo potrebam (delno urbaniziranih) doma čih prebivalcev, zagotovijo se tudi objekti in ureditve za prosto časne aktivnosti prebivalstva. Omeji se širitev podeželskih naselij za gradnjo skupin urbanih stanovanj in ve čstanovanjskih objektov. 3 sprejet dokument (5) S smotrno obnovo se ohrani identiteta in vrednote nekdanjih vasi in omogo či kakovostno bivanje v sodobnih pogojih. Spodbuja se (ponovna) obdelava kmetijskih zemljiš č za samooskrbo in potrebe turisti čnih kmetij (eko-pridelava) ter razvoj (kmetijstvu) dopolnilnih dejavnosti (tudi z izobraževanjem, vklju čevanjem v programe celovitega razvoja podeželja itd.). (6) Dolgoro čno naravnan proces razvoja podeželja mora biti podprt s stimulativnimi ukrepi na vseh ravneh: kmetijska politika na ravni EU in države, državne spodbude za razvoj podeželja, urbanisti čna, gradbena, kreditna dav čna in druge politike vklju čno s spodbudami in doslednostjo na ravni ob čine pri izvajanju dolo čil tega na črta. (7) Podrobno se preu či prostorski razvoj velikih kmetij z upoštevanjem specifike vsake kmetije. Spodbuja se združevanje zapuš čenih kmetij in manjših parcel znotraj naselja s ciljem ureditve sodobnih kmetijskih gospodarstev, razvoj kmetij se po potrebi usmerja na rob naselja, v primeru nezadostnih površin v naselju in mote čih dejavnosti (npr. farme) se kmetije selijo iz vplivnih obmo čij naselij. 1.2 PREBIVALSTVO 6. člen (stanje in demografska projekcija) (1) Ob popisu leta 2002 je bilo v Ob čini 3.298 prebivalcev, leta 2008 (junij) pa 3.494 prebivalcev. V opazovanem obdobju od ustanovitve ob čine leta 1999 do leta 2004 kaže vsaj minimalno rast oziroma stagnacijo števila prebivalcev pretežni del naselij. Minimalno upadanje števila prebivalcev kaže 9 naselij. (2) Upoštevaje starostno strukturo prebivalcev, dosedanje trende priseljevanja in privla čnost prostora za poselitev, spodbuja Ob čina Dolenjske Toplice interes za priseljevanja mladih prebivalcev. (3) Izdelana demografska projekcija je napoved prihodnjega razvoja prebivalstva, ki upošteva naravno rast prebivalcev in zmerno priseljevanje. Dejanska rast števila prebivalcev je odvisna števila in starostne strukture priseljenih prebivalcev. (4) Napovedano število prebivalcev je podlaga za oceno stanovanjskih potreb in potreb spremljajo čih dejavnosti in ureditev ter s tem povezanih potreb po opremljenih stavbnih zemljiš č po obdobjih do leta 2030. Izkazane potrebe se sprotno usklajujejo z dejansko rastjo števila prebivalcev oziroma z izkazanimi potrebami. 7. člen (socialno ekonomska struktura prebivalstva) (1) Delež delovno
Load more

Recommended publications
  • Uradni List RS 090/2009, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, torek Cena 4,13 € ISSN 1318-0576 Leto XIX 90 10. 11. 2009 Obrazec Z-OR1 vsebuje podatke o številu upravičencev, MINISTRSTVA ločeno glede na vrste obveznosti. Če so upravičenci posame- zne vrste obveznosti uživalci pokojnin, je njihovo število prika- 3937. Pravilnik o spremembi Pravilnika o podatkih zano ločeno glede na vrsto pokojnine (starostna, invalidska, in evidencah za obračun finančnih obveznosti družinska ali vdovska). iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja Obrazec Z-OR2 vsebuje podatke o zneskih obveznosti, ter o obrazcih in dokumentaciji, ki se predloži obračunu obveznosti ločeno glede na vrste obveznosti. Če so upravičenci posame- zne vrste obveznosti uživalci pokojnin, so zneski obveznosti prikazani ločeno glede na vrsto pokojnine (starostna, invalid- Na podlagi tretjega odstavka 14. člena Zakona o poraču- ska, družinska ali vdovska). navanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojnin- Ob pripravi zahteve za izplačilo obveznosti republike, pripra- skega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/00) vi ZPIZ na elektronskem mediju tudi seznam vseh upokojencev, izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve za katere je obračunana obveznost republike, z zneski obveznosti. Podatki se hranijo v arhivu ZPIZ ter se predložijo v vpogled ob nadzoru oziroma v primerih iz 15. člena Zakona o poračunavanju P R A V I L N I K finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in in- o spremembi Pravilnika o podatkih in evidencah validskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/00).«. za obračun finančnih obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja 2. člen ter o obrazcih in dokumentaciji, ki se predloži Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati obračunu obveznosti obrazec Z-OR3.
    [Show full text]
  • I 2 Št. 028-8/92 KAMNIK 1925. ODREDBO Št. 021-2/92 LAŠKO
    I~ Stran 2434 URADNI LISTREPUBLIKE SLOVENIJE št. 38 - I. Vlil. 1992 I 1 LAŠKO Skupščina občine Idrija daje soglasje k statutu Zdrav- stvenega doma Idrija. ' 1926. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju, naselij in 2 drugih posegov v, prostor (Uradni list SRS, št" 18184" 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90) je Izvršni svet Skupščine Ta sklep velja z dnem sprejema na skupnem zaseda­ občine Laško na 45. seji dneZž, 7. 1992 sprejel nju zborov občinske skupščine. SKLEP 3 o javni razgrnitvi osnutka. ure~itvenega načrta za območje ljišč Sklep se objavi v Uradnem listu Republike' Slovenije. sanacije Rudnika Laško -,kmetijskih in gozdnih zem Št. 028-8/92 1 Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za Idrija, dne 7. julija 1992. območje sanacije Rudnik Laško - kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje, Predsednik d.o.o., Celje, pod št. proj. 100/91, maj 1992 (v nadaljeva- Skupščine občine nju: osnutek). Idrija Janez Podobnik, dr. med. l. r. II Osnutek bo razgrnjen v prostorih SO Laškov Laškem in v prostorih Zadružnega doma Sedraž v delovnem času' , Upravnih organov občineLaško oziroma trgovine v Se­ -- dražu in sicer 30 dni. Prvi' dan razgrnitve .se šteje tretji KAMNIK dan od objave tega sklepa v Uradnem listu RS. 1925. III V času razgrnitve bo Zavod za urbanistično načrtova­ člena Na podlagi 3. zakona o cenah (Uradni list RS, nje občine Laško v sodelovanju s Krajevno skupnostjo člena št. 1191) in 1. odloka o prenosu pristojnosti za Sedraž organiziral javno razpravo. "določanje cen naizvršne svete skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list RS, št.
    [Show full text]
  • Vrelec 182:Layout 1.Qxd
    Poštnina plačana pri pošti 8350 Dolenjske Toplice številka 182 avgust 2014 letnik 16/8 2 Uradne ure na krajevnem uradu Krajevni urad Dolenjske Toplice bo izjemoma, prednostno za potrjevanje obrazcev podpore za kandidiranje na letošnjih volitvah, posloval tudi v sredo, 3. 9. 2014, od 08.00 do 11.30. 31. avgust 2014 31. Praznovanje 100-letnice Anice Oblak 4 »Otroci so zelo radovedni, vedno se jim mora nekaj dogajati!« 8 Občani sprašujejo, Marjan Markovič in Brane Fabijan na vrhu Evrope 10 občina odgovarja UREDNIŠKI ODBOR Na uredniški naslov [email protected] smo po dol- gem času dobili vprašanje za župana, pod katerega so podpisani kra- jani Soteske, Drenja in ostali: »Ne pride daleč, kdor gre naravnost!« je eden glavnih naukov iz »Župan, zakaj ste dali porušiti bazen? svetovno znane uspešnice Mali princ francoskega pisatelja Antoi- Gospod župan, spodaj podpisani (pod pismo je podpisanih 36 kraja- občina sporoča nov, pismo pa naslovljeno na župana, op. u.) smo razočarani, ker ste nea de Saint-Exupéryja. porušili bazen pri Hudičevem turnu. V majski številki glasila ste zapi- Res nas v življenju na naši poti vedno znova čakajo ovinki, različne sali, da ste se s konservatorskim načrtom št. 06/2013KN prijavili na razpis za sredstva za obnovo Hudičevega turna in parka okoli njega. ovire, ki jih je treba premagati. Tako ali drugače. Naj nas ta misel Načrt dovoljuje zasutje bazena in ne obvezuje in še to le v primeru ce- spremlja, ko po poletnem oddihu znova trdo poprijemamo za lovite ureditve parka. delo, najsi bo v službah ali šolah. Ne ustrašimo se ovir, ampak jih Strinjamo se, da ni moč obdržati vsega iz zgodovine in soglašamo z zasutjem v primeru kakovostne in celovite ureditve parka, če so za to pogumno preplezajmo! pravi argumenti.
    [Show full text]
  • Tourist Guide STRAZA
    F D F I N MK L StražaF D INMKL r TTT aT v eT l g u i dT e Straža Travel guide Contents Straža through the Years 4 Krka, the Belle of Dolenjska 8 Vineyards, Cviček, Vineyard Cottages 11 Religious Heritage 13 Footpaths around Straška Gora, Velika Prepadna Cave, Peter Take-Off Site ... 16 And ... 22 Events 28 Inns, Lodging Houses, Tourism in Vineyard Cottages 32 About the Straža Municipality 34 Welcome to Straža 2nd edition, 1st print Text: Marjan Žiberna, Andreja Kren Photographs: Dušan Šetina, Slavko Strmec, Anica Nose, Versatilis Cartography: GURS, data acquisition: Dušan Šetina Design and print: ART 32 d.o.o, Špes, grafični studio, Novo Mesto Cover design: Artisan Overview of the contents: Maja Medic Print run: 1.000 copies Straža, January 2016 2 Invitation to Straža Even though Straža is a small municipality with a surface area of just over two dozen square kilometres and a few thousand inhabitants, that does not mean that it has nothing to offer. Quite the opposite! For one thing, the Krka River, which is also aptly called the ‘Belle of Dolenjska’, runs through this area in the very heart of Dolenjska. However, the Krka is not just lovely to look at, you can go rowing or fishing on it or travel down the river in a raft. Although the numerous mill wheels that used to be turned by the river have long since stopped turning, you can still see these vestiges of the past in Vavta Vas and a few other locations in the municipality. Just a stone’s throw above the green river rises Straška Gora.
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    Poštnina plačana pri pošti 8350 Dolenjske Toplice Glasilo Občine Dolenjske Toplice str. 3 str. 6 str. 7 »Preusmeritev vode je povzročila, da Osnovnošolski bazar tudi tokrat Povabilo v Knjižnico Dolenjske To- 31. december 2009, nam dvakrat na leto poginejo vse ribe« uspel! plice številka 126, letnik 11/12 Glasilo Občine Dolenjske Toplice Srečno 2010! občina sporoča Županova beseda 12. SLOVENSKI TURISTIČNI FORUM Turizem v zelenem gospodarstvu Slovenska turistična organizacija (STO) glede razvoja trajnostnega turizma. Na je 3. in 4. decembra v Radencih pripra- drugi okrogli mizi pa so predstavniki vila že 12. slovenski turistični forum, ka- turističnega gospodarstva razpravljali terega osrednja nit je bil turizem v ze- o prilagajanju turistične ponudbe pod- lenem gospodarstvu. Zeleni turizem nebnim spremembam. Ministrstvo za zaobjema vse poglede trajnostnega gospodarstvo z neposrednim razpisom razvoja, ki temelji na štirih osnovnih spodbuja uvedbo ekološkega standar- principih: okoljskem, družbe- da EU Marjetica. Ta znak bo za nem, gospodarskem in pod- turistične ponudnike v priho- Slovenia is green nebnem. dnje lahko pomenil prednost Podnebne spremembe so dej- pred ostalimi, saj trendi kaže- Spoštovane stvo, ki vedno bolj vpliva na jo, da turistom ni več vseeno, občanke, cenjeni življenje na našem planetu. EU MARJETICA kakšen odnos do okolja ima- Prav tako se spreminjajo turi- jo ponudniki. V okviru foru- občani, stični tokovi, saj podnebje pomembno ma so podelili tudi priznanja STO. Za Božično novoletni čas. Čas miru, člo- vpliva na izbiro kraja, časa in vrste po- priznanje Sejalec se je v finalni izbor veške topline, čas želja, čas, ko največ- čitnic ter določa turistično infrastruk- uvrstila tudi Regijska mreža tematskih krat izrečemo besedo SREČNO.
    [Show full text]
  • Implementation Manual
    Nacionalno poročilo o družbeno-ekonomskih izzivih upravljanja z naravnimi viri v zdraviliških območjih – primer Jugovzhodne Slovenije Dosežek D.T1.3.4 Končna verzija 05.2020 Kazalo 1. Uvod ............................................................................................................ 3 2. Družbeno-ekonomsko stanje ............................................................................... 4 2.1. Demografsko stanje ....................................................................................... 5 2.2. Demografsko stanje v regiji ............................................................................. 6 2.3. Tehnologija ............................................................................................... 11 2.4. Tehnologija v geotermiji Slovenije in regije Jugovzhodna Slovenija .......................... 12 2.5. Naravni viri ............................................................................................... 14 2.6. Stanje z viri v Sloveniji in Jugovzhodni Sloveniji ................................................. 16 3. Gospodarstvo in turizem .................................................................................. 23 3.1. Ekonomski pogoji ........................................................................................ 23 3.2. Stanje gospodarstva v regiji ........................................................................... 23 3.3. Turizem ................................................................................................... 29 4. Povzetek ....................................................................................................
    [Show full text]
  • Piste Ciclabili, Da Trekking E Da Skiking
    Piste ciclabili, da trekking e da skiking INDICE: 1 IL SENTIERO DELLO CVIČEK .................................................. 4 2 DA OTOČEC ALLE TERME .................................................. 6 3 IL SENTIERO PER LE FAMIGLIE .................................................. 8 4 SUI 7 COLLI DI NOVO MESTO .................................................. 10 5 SENTIERO DELLE CILIEGE .................................................. 12 6 IL SENTIERO DEL CASTELLO .................................................. 14 7 UN PERCORSO AD OTTO PER LO SKIKE .................................................. 16 8 ALLA FATTORIA ŠERUGA .................................................. 18 9 ALLE TERME DOLENJSKE TOPLICE .................................................. 20 10 ATTORNO A MOKRONOG .................................................. 22 11 COLLI VINICOLI E ZONE UMIDE .................................................. 24 12 LA VENEZIA DELLA DOLENJSKA .................................................. 26 13 DAI MULINI AI CASTELLI .................................................. 28 14 GOSPODIČNA, LA FONTE DELLA GIOVINEZZA .................................................. 30 15 A PIEDI SUI GORJANCI .................................................. 32 3 1 IL SENTIERO DELLO CVIČEK PARTICOLARITÀ: pittoresco sentiero panoramico sui colli vinicoli DIFFICOLTÀ: media difficoltà DISTANZE: 20 Km, dislivello 515 m Fattoria di Matjaž COLLEGAMENTI: 5 h 1:20–1:50 h • Sui 7 colli di Novo Mesto (n. 4) • Sentiero Trdinova pot TRacciato E PUnti
    [Show full text]
  • Geomorfološke Značilnosti Kočevskega Roga in Kočevske Male Gore …
    Geomorfološke značilnosti Kočevskega Roga in Kočevske Male gore … __________1 E-GeograFF 4 E-GeograFF 4 Geomorfološke značilnosti Kočevskega Roga in Kočevske Male gore s poudarkom na fluviodenudacijskem površju Avtorja: Petra Gostinčar, Uroš Stepišnik Urednik: Marko Krevs Recenzenta: Karel Natek, Blaž Repe Kartografija in fotografije: Petra Gostinčar, Uroš Stepišnik Jezikovni pregled slovenskega besedila: Kristina Pritekelj Jezikovni pregled angleškega besedila: Petra Gostinčar Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Za založbo: Andrej Černe, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Prva izdaja Elektronska izdaja Oblikovanje in prelom: Uroš Stepišnik, Petra Gostinčar Izid publikacije je finančno podprl Oddelek za geografijo Filozofske fakultete in Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Publikacija je brezplačna. © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2012 Vse pravice pridržane. http://geo.ff.uni-lj.si/index.php?q=publikacije/e-geograff DOI: 10.4312/9789612374853 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.2:551.435(497.434)(0.034.2) GOSTINČAR, Petra, 1984- Geomorfološke značilnosti Kočevskega Roga in Kočevske Male gore s poudarkom na fluviodenudacijskem površju [Elektronski vir] / [avtorja, kartografija in fotografije] Petra Gostinčar, Uroš Stepišnik. - Elektronska izd., 1. izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012. - (E-GeograFF ; 4) Način dostopa (URL): http://geo.ff.uni-lj.si/index.php?q=publikacij e/e-geograff ISBN 978-961-237-485-3 (pdf) 1. Stepišnik, Uroš, 1975- 260128512 2__________ Geomorfološke značilnosti Kočevskega Roga in Kočevske Male gore … __________3 E-GeograFF 4 4__________ Geomorfološke značilnosti Kočevskega Roga in Kočevske Male gore … KAZALO 1 UVOD ........................................................................................................ 7 2 ZNAČILNOSTI PROUČEVANEGA OBMOČJA ................................................
    [Show full text]
  • Das Jahrhundertbuch Der Gottscheer
    Gottscheer Schriften digital DAS JAHRHUNDERTBUCH DER GOTTSCHEER Erich Petschauer 1980 Herausgeber: Hermann Leustik Ein Service von http://www.gottschee.at Mit freundlicher Genehmigung des Wilhelm Braumüller Verlages – Wien http://www.braumueller.at Neubearbeitung: Mag.Ing. Hermann Leustik, Klagenfurt © 2005 Leustik Gedruckt von http://www.gottschee.at 2 Erich Petschauer DAS JAHRHUNDERTBUCH DER GOTTSCHEER Bearbeitet von Hermann Petschauer Gedruckt von http://www.gottschee.at 3 Umschlagentwurf: Ulrike Dietmayer Umschlagphoto: W. Verderber Alle Rechte vorbehalten © 1980 by Wilhelm Braumüller, Universitäts-Verlagsbuchhandlung Ges. m. b. H., A-1092 Wien ISBN: 3 7003 0243 6 Satz: Friedrich Jasper, Tongasse 12, A-1030 Wien Druck: Adolf Holzhausens Nfg., A-1070 Wien Gedruckt von http://www.gottschee.at 4 Dr. Erich Petschauer Gedruckt von http://www.gottschee.at 5 Inhaltsverzeichnis Vorwort .............................................................................................................. 7 Einführung ........................................................................................................ 10 Kleine Landeskunde............................................................................................ 14 11 bis 13. Jahrhundert ........................................................................................ 16 Das 14. Jahrhundert ........................................................................................... 23 Das 15. Jahrhundert ..........................................................................................
    [Show full text]
  • Poročilo O Kakovosti Pitne Vode V Letu 2020 V Mestni Občini Novo Mesto Komunala Novo Mesto D
    Poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2020 v Mestni občini Novo mesto Komunala Novo mesto d. o. o. Za mojo lepo dolino Komunala Novo mesto d.o.o. izvaja dejavnost oskrbe s pitno V treh vzorcih je bilo povečano skupno število bakterij pri 37°C, vodo na področju osmih občin, kjer upravlja z 19 vodovodnimi vendar prisotnost omenjenih mikroorganizmov neposredno ne sistemi in 17 vodnimi viri. Nadzor nad kakovostjo pitne vode, ogroža zdravja ljudi. Skupno število bakterij pri 37°C, podobno kot izvajamo v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS 19/04, 35/04, št. kolonij pri 22°C kažejo na učinkovitost postopkov priprave, na 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17) in v sodelovanju z Nacionalnim razmnoževanje v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature laboratorijem za zdravje, okolje in hrano. V letu 2020 je bilo za v omrežju; mejna vrednost je manjša od 100/ml. potrebe mikrobioloških in fizikalno kemijskih analiz odvzetih Vzrok za ostale mikrobiološke neskladnosti je bila v nepretočnosti 563 vzorcev pitne vode. Neskladja so se pojavila v slabih štirih internega (hišnega) omrežja in posledično povečano število odstotkih oziroma v enaindvajsetih vzorcih, kar predstavlja 17 koliformnih bakterij. Vsi kontrolni vzorci odvzeti po izvedenem mikrobiološko in 4 fizikalno-kemijsko neustrezne. izpiranju so bili ustrezni. KAMENJE NM - JEZERO 3 3 11.763 m 2.605.122 m BRUSNICE 12,8 °N 14,1 °N 87.660 m3 2/112 (SŠ 37°C, KB) 12,8 °N 1/4 (mot) GORENJI SUHADOL 1.504 m3 Novo mesto 20,4 °N GABRJE 31.300 m3 NM - STOPIČE 15,7 °N 1.514.805 m3 14,6 °N STARE ŽAGE 1/78 (KB) 250.001 m3 16,1 °N LEGENDA: EC-E.
    [Show full text]
  • Dolenjske Toplice 7 1 0 2
    DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOLENJSKE TOPLICE 7 1 0 2 A L E D M A R G O R P Izdalo: Društvo upokojencev Dolenjske Toplice Zdraviliški trg 8, 8350 Dolenjske Toplice Uredil: Dušan Kraševec Lektorirala: Maruša Verbič Založilo: Društvo upokojencev Dolenjske Toplice Priprava: Alfagraf skarna d.o.o. Tisk: Alfagraf skarna d.o.o. Izvodov: 630 Dolenjske Toplice, januar 2017 Slika na 1. strani ovitka: Rezka Arnuš, Toplice akril na platnu 70 x 50 Slika na 4. strani ovitka: Vera Lukšič, Ob Krki akril na platnu 50 x 70 2 PROGRAMDELA 2017 Pred nami je nov program dela v katerem smo zopet pripravili pester program s katerim želimo, da bi dejavnosti kar najbolj približali vam, drage upokojenke in upokojenci, člani našega društva upokojencev. V minulem letu smo zastavljene cilje iz programa uresničili v celoti, kar v kratkem prispevku predstavljamo posebej. Upam, da se tej množici obiskovalcev letos pridružite tudi Vi, če do sedaj še niste bili z nami. Naše življenje v tretjem obdobju naj temelji na sodelovanju, druženju, izobraževanju in še čem, kar upam, med drugim lahko najdete tudi na dogodkih, ki jih pripravljamo v društvu. Ob tej priložnosti se zato zahvaljujem vsem mojim sodelavcem, ki se trudijo, da bi se vi, naši člani, počutili čim lepše in prijetno v naši družbi. V pričakovanju druženja v vami vam želim veliko osebne sreče in zdravja in vas pozdravljam predsednik Dušan Kraševec PROGRAMDELA 2017 3 DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOLENJSKE TOPLICE Naslov: Zdraviliški trg 8 8350 Dolenjske Toplice e-naslov: [email protected] davčna številka: 71066225 Nismo davčni zavezanci. štev. posl. računa: 02970-0253847710 hp://dudolenjsketoplice.wordpress.com hps://www.facebook.com/drustvoupokojencev.dolenjsketoplice URADNEURE: vsako prvo sredo med 9.
    [Show full text]
  • Zgibanka 10042017.Cdr
    Divja hrana z Dariem Roška kolesarska pravljica: na Žago 11 Cortesejem 16 Rog iz Kočevja in Podturna Dario Cortese in Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik www.kocevevskirog.si Zavod Nesseltal Koprivnik ponovno gosti Daria Corteseja, poznavalca in ljubitelja divjih rastlin ter avtorja številnih knjig na temo divjih rastlin in njihove uporabe. Z njim se bomo podali na sprehod po okolici Hriba pri Koprivniku in Zgornje Nemške Loke. Tu bomo vstopili v svet užitnih divjih rastlin. Za malico in kosilo bo v divjini dobro poskrbljeno. Udeležba ni brezplačna. Pot iz Kočevja Po gozdnih cestah se bomo povzpeli do Žage Rog, kjer se bomo srečali s kolesarji, ki bodo prišli z dolenjske strani. Nadaljevali bomo do Koprivnika, si spotoma ogledali naravne znamenitosti in zaključili pot v Gaju. Pot je dolga približno 52 km. Cena znaša 10 € na osebo, plačilo na dogodku. Skrivnosti iz življenja polha Bojan Briški, Kolesarsko društvo Melamin 12 Dr. Boris Kryštufek, Prirodoslovni muzej Slovenije ter Stane www.kd-melamin.si Kumelj in Andrej Hudoklin, Druščina polharjev POLH na Dolenjskem Pot iz Podturna Prekolesarili bomo 50 km dolgo krožno pot po dolenjski strani roškega masiva. Postanki V družbi raziskovalcev polha boste preverjali so načrtovani za ogled naravnih znamenitosti s poudarkom na drevesnih velikanih ter na zasedenost polšjih gnezdilnic na raziskovalni Žagi Rog, kjer se bomo srečali s kočevskimi kolesarji. Cena znaša 10 € na osebo, plačilo ploskvi. Na njej smo od leta 1999 markirali že prek na dogodku. 2000 polhov, ki jih spremljamo sezonsko. Sledil bo Zavod za gozdove Slovenije OE Novo mesto in Kolesarsko društvo Zverinice sprehod po Polharski poti s predstavitvijo www.drustvo-zverinice.si življenjskega prostora polha in drugih zanimivosti narave.
    [Show full text]