Poštnina plačana pri pošti 8350

Glasilo Občine Dolenjske Toplice str. 3 str. 6 str. 7 »Preusmeritev vode je povzročila, da Osnovnošolski bazar tudi tokrat Povabilo v Knjižnico Dolenjske To- 31. december 2009, nam dvakrat na leto poginejo vse ribe« uspel! plice številka 126, letnik 11/12 Glasilo Občine Dolenjske Toplice Srečno 2010! občina sporoča

Županova beseda 12. SLOVENSKI TURISTIČNI FORUM Turizem v zelenem gospodarstvu Slovenska turistična organizacija (STO) glede razvoja trajnostnega turizma. Na je 3. in 4. decembra v Radencih pripra- drugi okrogli mizi pa so predstavniki vila že 12. slovenski turistični forum, ka- turističnega gospodarstva razpravljali terega osrednja nit je bil turizem v ze- o prilagajanju turistične ponudbe pod- lenem gospodarstvu. Zeleni turizem nebnim spremembam. Ministrstvo za zaobjema vse poglede trajnostnega gospodarstvo z neposrednim razpisom razvoja, ki temelji na štirih osnovnih spodbuja uvedbo ekološkega standar- principih: okoljskem, družbe- da EU Marjetica. Ta znak bo za nem, gospodarskem in pod- turistične ponudnike v priho- is green nebnem. dnje lahko pomenil prednost Podnebne spremembe so dej- pred ostalimi, saj trendi kaže- Spoštovane stvo, ki vedno bolj vpliva na jo, da turistom ni več vseeno, občanke, cenjeni življenje na našem planetu. EU Marjetica kakšen odnos do okolja ima- Prav tako se spreminjajo turi- jo ponudniki. V okviru foru- občani, stični tokovi, saj podnebje pomembno ma so podelili tudi priznanja STO. Za Božično novoletni čas. Čas miru, člo- vpliva na izbiro kraja, časa in vrste po- priznanje Sejalec se je v finalni izbor veške topline, čas želja, čas, ko največ- čitnic ter določa turistično infrastruk- uvrstila tudi Regijska mreža tematskih krat izrečemo besedo SREČNO. En iz- turo in ponudbo. Priznani strokovnjaki poti, pri nastanku katere je sodelovala Slovenia promotes green raz, a vendar z nešteto vsebinami. Kaj so udeležencem foruma predstavili tu- tudi Občina Dolenjske Toplice. potrebujemo ljudje, da bi bili srečni? Je ristično politiko v letu 2010 in usmeri- Varovanje okolja, kulturne dediščine, to denar? Morda več prostega časa? So tve za leto 2011, nove trende v povpra- uporaba elementov lokalne obrti, oko- to otroci, je služba, je dobra letina, do- ševanju in razvoju turistične ponudbe, lju prijaznih produktov, obnovljivih vi- pust, dober avto, stanovanje …? Mor- dobre prakse ter aktualne raziskave rov energije, zaposlovanje lokalnega da le kos kruha in košček papirnate na področju zelenega turizma. Luč- prebivalstva in ponudba lokalnih pro- strehe nad glavo …? Je to lastno zdrav- ka Kajfež Bogataj je na okrogli mizi s duktov so le nekateri kriteriji trajno- je in zdravje naših bližnjih? Seveda vse to in še več, vse to so oblike sreče, vsak predstavniki ministrstev skušala naj- stnega turizma, ki bodo v prihodnje od nas pa jih dojema drugače. ti odgovore na to, kako različni sektor- odločilno vplivali na uspešnost. V teh prazničnih dneh se vam iskreno ji - od gospodarstva, prometa, kmetij- Majda Gazvoda, zahvaljujem za pomoč in vse izraze po- stva, okolja in izobraževanja - ukrepajo občinska uprava Slovenia goes green zornosti, ki sem jih bil v tem letu dele- žen ob druženju z vami. Vse to lahko povrnem samo z željo, da bi se vsake- mu od vas sreča nasmehnila že danes. Ne jutri, ne čakajte na jutri, kajti najbolj Občani sprašujejo, občina (župan) odgovarja primeren trenutek za vašo osebno sre- Tokrat smo za rubriko Občani sprašujejo, občina (župan) odgovarja prejeli kar tri vprašanja. čo je danes. Če boste to misel prebra- li jutri, pojutrišnjem, čez en teden, me- Vprašanje bralke: “Kdo je odgovoren plice sem zasledil, da ste z omenje- povečanega prometa smo ogroženi vsi sec, bo še vedno veljala, še vedno bo za vzdrževanje makadamske ceste na nim dokumentom površine na desnem uporabniki ceste, zaradi neprestanega iskrena želja. Naj vam bo vsak trenutek Cvibljah. Ob neznosnem prahu v po- bregu Krke, pozidane s počitniškimi hi- hrupa pa vsi prebivalci vasi. Pešačiti po življenja dragocen in veselite se, ko ga boste delili z bližnjimi. letnih mesecih se sedaj pogrezamo v šami in domačijo Barbič, priključili k na- cesti je skoraj nemogoče. Največja te- Naj bo leto 2010 za vas srečno leto! blatu in luknjah. Koliko časa še? Danes, selju . Kot vemo, so bile te žava je, kje in kako prečkati cesto. Sko- Vaš župan, ko ima že vsaka zidanica asfalt do vrat, površine do sedaj del Meniške vasi. Na raj vsi vaščani imamo obdelovalne po- Franc Vovk odgovor, da do konca novogradenj na podlagi česa ste tako drastično posegli vršine na spodnji strani cestišča, zato bi Cvibljah, ni sprejemljiv. Čakamo že več v območje Meniške vasi in s čim opra- bilo nujno omogočiti prehode. Druga Glasilo izdaja Občina Dolenjske Toplice kot 30 let. V tem času so ulico nižje že vičujete utemeljenost vaše odločitve? velika težava je nevzdržen hrup vozil. Uredniški odbor: Mojca Kren, odgovorna drugič preplastili, kljub temu da slu- Verjamem namreč, da se vaščani Meni- Povzročajo ga predvsem tovorna vozi- urednica, urednice Marjeta Fabijan, Majda Gazvoda in Jožica Kotar ži le nekaj stanovalcem, predvsem pa ške vasi s tem ne strinjajo.” la, ki skozi vas v večini vozijo v smeri So- Priprava za tisk: Grafika Novo mesto d. o. o. lastnikom vikendov, in je veliko manj Odgovor župana: “Trditev, ki ji sledi teske. Zaradi ozkega cestišča in sreča- Tisk: Zvone Kastelic, s. p. prometna kot naša.” vprašanje, ni pravilna. Z občinskim pro- nja z drugimi vozili so primorani voziti Naklada: 1300 izvodov Odgovor župana: “Za vzdrževanje ob- storskim načrtom (OPN) se je omenje- po koritnici, kar povrzoča hrup, kot da Glasilo Občine Dolenjske Toplice je vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo Republi- činskih cest, ulic, javnih poti in mostov nim površinam le spremenilo namen- bi za sabo vlekli pločevinast sod. Mno- ke Slovenije pod zaporedno številko 250. je odgovorna občina. Cesta bo posodo- sko rabo, hkrati pa določilo, da se bodo go k temu pripomorejo cestarji, ki ne- Glasilo dostopno tudi na www.dolenjske-toplice.si. bljenja v sklopu urejanja infrastrukture urejale s podrobnim občinskim pro- strokovno opravljajo svoje delo. Jame Obvestilo uredniškega odbora: Zadnji rok za za področje Občinskega podrobnega storskim načrtom (OPPN). Poimeno- zasipajo, asfaltirajo in pozabijo, da se to oddajo člankov je 20. v mesecu. Prispevke lah- ko pošljete na elektronski naslov: glasilo.do- prostorskega načrta Cviblje, za katero vanje prihodnjih OPPN nima nobene čez čas ugrezne. Tako d anes avtomobi- [email protected] ali na naslov: Ob- bo prihodnje leto izdelana projektna povezave z imenom kraja, zato te povr- li dobesedno skačejo čeznje. Vaščani se čina Dolenjske Toplice, Sokolski trg 4, 8350 Dolenjske Toplice, s pripisom Za Glasilo. Za dokumentacija. Bolj natančnega termi- šine še vedno ostajajo v Meniški vasi.” zavedamo, da se trenutno ne da veliko prispevke, ki bodo na gornja naslova prispeli na gradnje (posodobitve) v tem trenut- Vprašanje Podturnčanov: “Imamo ne- narediti, a prosimo občino, da nam po- kasneje, uredništvo ne more jamčiti, da bodo objavljeni v tekočem izvodu glasila. ku ni mogoče napovedati.” kaj vprašanj glede avtobusnega prome- maga in začne razmišljati o reševanju Uredništvo si pridržuje pravico do preoblikovanja Vprašanje bralca: “V Odloku o pro- ta skozi vas. To, kar se dogaja in traja že teh dveh velikih težav, tj. prometnega besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke. storskem načrtu občine Dolenjske To- nekaj časa, je nevzdržno. Zaradi močno hrupa in prehoda čez cesto.”

2 Glasilo Občine Dolenjske Toplice občina sporoča

Odgovor župana: S popolnoma ena- postajališč v Soteski zaenkrat nimamo pešce, pločnik in javno razsvetljavo elektronskem naslovu glasilo.dolenj- kimi težavami se srečujejo prebival- sreče, saj predlagani rešitvi nasprotuje (vse to v območju urejanja križišča). To [email protected] ali naslovu Ob- ci vseh vasi od Soteske do Kočevskih Zavod za varstvo kulturne dediščine, v bo vsekakor izboljšalo prometno var- čina Dolenjske Toplice, Sokolski trg 4, Poljan in naprej, torej vsi, ki živijo ob Obrhu smo naredili avtobusni postaja- nost vseh udeležencev v prometu, vse 8350 Dolenjske Toplice, s pripisom za tej regionalni cesti, ki ni v lasti občine, lišči in uredili vaški cestni priključek na težave pa s tem še vedno ne bodo od- Glasilo, tudi v prihodnje pričakujemo ampak države. Najbolj kakovostna re- regionalno cesto, v izdelavi je projekt pravljene. Ena od teh je gotovo hrup, ki vprašanje, ki bi ga radi zastavili župa- šitev bi bila, da bi naredili novo cesto, za rekonstrukcijo križišča v Podhosti, v bo verjetno zmanjšan šele potem, ko nu oziroma občinski upravi ter je po- ki bi potekala po robu vasi, a je ta reši- Podturnu pa se bo predvidoma priho- bomo Dolenjci dobili cesto v območju membno za širšo skupnost oziroma ni tev časovno tako zelo odmaknjena, da dnje leto že začela rekonstrukcija križi- tretje razvojne osi.” vezano na individualno problematiko. si prizadevamo reševati najbolj kritič- šča, v okviru katere bo poskrbljeno tudi Ker želimo, da v tej rubriki občani opo- ne situacije. Z umestitvijo avtobusnih za avtobusno postajališče, prehode za zorite na različne težave v občini, na Uredniški odbor

S SEJE OBČINSKEGA SVETA Položnice za komunalne storitve poslej višje Občinski svetniki so sredi decembra razpravljali na 22. redni seji. Na njej so potrdili poslovni načrt Ko- munale Novo mesto za leto 2010. Poslovanje občin in komunale je vsako leto boljše, zato lokalne sku- pnosti odpisujejo manj amortizacije, pojasnjujejo v javnem podjetju. V občini Dolenjske Toplice so sicer lani na obvezni dejavnosti pridelali 36 tisoč evrov iz- gube, na drugih dejavnostih pa dobiček, ki delno po- kriva tudi izgubo. Svetniki so s sedmimi glasovi za in dvema proti sprejeli tudi Sklep o cenah komunalnih storitev ter jih tako povišali. Štiričlansko gospodinj- stvo s povprečno porabo 18 m3 vode na mesec bo tako, če bo vlada to povišanje potrdila, plačevalo sla- bih 9 % več; namesto 41,3 evra bo cena 45 evrov. Je pa še vedno najnižja v primerjavi z ostalimi občina- mi, pojasnjujejo na komunali. V Novem mestu bodo tako po novem plačevali 52,7, Škocjanu 56,6, Mir- ni Peči 54,4, Žužemberku 62, Straži 57 in Šmarjeških Toplicah 64 evrov. Povišanje cen pomeni tudi, da bo občina prihodnje leto lahko za naložbe v komunalno infrastrukturo namenila 90 tisoč evrov in ne 70 tisoč, kot je bilo sprva predvideno. na za leto 2009 je nekoliko višja tudi postavka prihod- Med pobudami in vprašanji je Jože Gril opozoril ki od komunalnih prispevkov, saj, kot kaže, gradnja na onesnaženost potokov in zaraščenost bregov, Vnovič popravljali proračun v občini kljub krizi ni usahnila, manjša pa je postav- Bojan Potočar pa poudaril, da bo treba razmisliti Drugič letos so svetniki spreminjali proračun za leto ka prihodki od prodaje stavbnih zemljišč, saj občina o obnovi mostu na Seliščih, ki je že precej dotrajan. 2009 in posledično tudi za leto 2010. Tako na pri- ni prodala vse predvidene zemlje. V proračunu za leto mk hodkovni kot odhodkovni strani so letošnjega zni- 2010 je predvidena tudi sanacija vodovoda Gorenje in Dolenje Gradišče ter nadaljevanje projekta regijske- žali za dober milijon evrov (iz 5.400.000 na dobrih DARUJTE KRI! 4.100.000 evrov), predvsem zaradi dinamike plače- ga odlagališča odpadkov Cerod 2. Župan v proraču- vanja izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja. nu predvideva tudi novo zaposlitev; predvsem zaradi Obvestilo o Gradnja se bo sicer nekoliko zamaknila in bo zaklju- sprejetja prostorskih načrtov, saj bi potrebovali neko- čena maja prihodnje leto, je povedal Goran Udovč, ga, ki bi se ukvarjal s komercialnim delom naložb, je krvodajalski akciji direktor občinske uprave, a ker ta stane manj kot razložil Vovk. Na vprašanje enega od svetnikov, koliko Krajevna organizacija Rdečega križa Dolenjske bo optika stala posamezno gospodinjstvo, je pojasnil, oprema, bo polovico denarja (milijon evrov) občina Toplice vabi vse občane Dolenjskih Toplic na kr- črpala šele v prihodnjem letu in ne letos, kot so ra- da največ 230 evrov, saj mora biti glavni vod od vsake vodajalsko akcijo, ki bo v ponedeljek, 25. janu- čunali sprva. Proračun za prihodnje leto je tako na hiše oddaljen 200 metrov ali manj. arja 2010, na Centru za transfuzijsko dejavnost obeh straneh višji za skoraj dva milijona evrov (prej Svetniki so soglasno sprejeli Odlok o spremembah dobre 4.000.000, sedaj dobrih 6.000.000 evrov pri- in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgoj- Splošne bolnišnice Novo mesto, od 7. do 10.30. hodkov in odhodkov); polovico predstavlja gradnja no-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Dolenjske Vabljeni vsi, ki lahko darujete kri, se počutite omrežja, dobrih 900 tisočakov pa je v proračunu na- Toplice in ga tako uskladili z zakonodajo, ki v svetu zdravi, ste stari od 18 do 65 let in v zadnjem času menjenih obnovi Hudičevega turna z okolico (spr- zavoda vnovič predvideva 11 članov, prej 9 (v njem (ženske 4 mesece, moški 3 mesece) niste darova- va je kazalo, da bo ta vredna 200 tisočakov, pri pri- bodo tako trije predstavniki staršev, trije predstavniki li krvi. pravi razpisa pa se je izkazalo, da bo stala precej ustanovitelja in pet predstavnikov šole). Obravnava- Pred krvodajalsko akcijo prosimo, da obvezno več), za katero se je občina javila na razpis ministr- li in potrdili so tudi načrt poslovanja Centra za ekolo- ne zajtrkujete nič mastnega, tudi ne mleka in stva za kulturo, ki predvideva tudi do 100-odstotno ško, kulturno in kongresno dejavnost za leto 2010 in mlečne kave, lahko pa čaj, črno kavo, kruh, mar- sofinanciranje. Edino v tem primeru bi se obnove dali soglasje k ceniku storitev fotokopiranja in prevo- melado, sadje in podobno. tudi lotili, saj občina denarja zanjo nima, pojasnju- zov. V KKC-ju oziroma TIC-u so namreč pred kratkim Za sprejem je potreben osebni dokument s fo- je župan Franc Vovk. V drugem rebalansu proraču- ponudili tudi fotokopiranje – stran stane 10 centov. tografijo.

31. december 2009 3 intervju

INTERVJU Z MARJANOM ŠTANGLJEM, predsednikom Vaške skupnosti Pod Srobotnikom »Preusmeritev vode je povzročila, da nam dvakrat na leto poginejo vse ribe« V prejšnji številki smo skozi intervju z Jožetom Muhičem, predsednikom Vaške skupnosti Kočevske Poljane, orisali življenje v tej vasi, tokrat pa predstavljamo Vaško skupnost Pod Srobotnikom, ki je Ko- čevskim Poljanam podobna, a hkrati različna, tako zaradi populacije kot lege. Poljane so bolj strnjena vas, Občice, Stare Žage, Nova Gora in Mali Rigelj pa so precej raztegnjene.

Zakaj se imenujete Vaška skupnost Pod Srobotni- Mlade družine torej prihajajo v vas? kom in ne po eni od vasi, ki skupnost sestavljajo? Ja, predvsem pa ostajajo. Pogoji gradnje so se spreme- Ko smo jo ustanovili, je vsak dal svoj predlog, pretehta- nili, lažje je dobiti potrebne papirje. Tudi občinski pro- la pa je izbira Pod Srobotnikom. Srobotnik je bil namreč storski načrt je predvidel nove gradbene Namenu ste letos predali tudi vodovod včasih največja vas pri nas. Naselje je bilo na hribu, kjer parcele. Prej so bila namreč to, kot sem že »Delujemo pov- … je zdaj gozd, štelo pa je - ne vem sicer natančno - oko- omenil, kmetijska zemljišča prve katego- sem na prostovolj- Bil je dolgo pričakovan in nam je olajšal biva- li 50 hiš. Takoj po drugi svetovni vojni so hrib pogozdili, rije, kjer je nemogoče graditi. Namemb- ni bazi, brez obve- nje, čeprav se veliko vaščanov še ni priključi- verjetno predvsem zato, da bi uničili, kar je bilo zgraje- nosti tudi nismo mogli spremeniti, ker znosti.« lo nanj, ampak mislim da je razlog predvsem no, in da se ne bi videle ruševine, ki so še vedno tam. Iz nekdanja in tudi sedanja država na tem finančne narave. spoštovanja do vasi smo se odločili za to ime. področju nista naredili nič. Zato so vasi toliko časa osta- jale nerazvite. Katere so večje težave, s katerimi se v vasi spopa- Kako pa to, da ste vaško skupnost sestavili iz več date? vasi? Zakaj ste se pravzaprav odločili, da se organizirate Potok. Na začetku Starih Žag je hidroelektrarna, sicer Zaradi majhnosti. Res so to štiri vasi, a gre le za okoli 40 kot vaška skupnost? majhnega pretoka. Deluje tako, da je na divjem potoku, hiš, v katerih ljudje še živijo, nekaj pa jih je To je bilo precej spontano. Če želiš nekaj iz- kot mu rečemo, narejena zapornica, ki vodo preusmeri v zapuščenih. Vaška skupnost oziroma njen »Res so to štiri vasi, peljati, sam tega ne moreš. Potrebuješ orga- cev nad elektrarno v hrib, nato pa gre ta, da je prosti pad svet sestavljajo predstavniki iz vseh vasi; a gre le za okoli nizacijo, člane, ki ti bodo pomagali, in prav dovolj velik, v elektrarno. Preusmeritev vode je povzroči- članica iz Občic, sam predstavljam sredin- 40 hiš.« to je bil vzrok, da smo pred 11 leti združi- la, da nam dvakrat na leto poginejo vse ribe, raki … ski del kraja, imamo pa tudi predstavnika iz li moči. Delujemo povsem na prostovoljni Starih Žag in Malega Riglja. Vas je bila sicer nekoč, mor- bazi, brez obveznosti. Vsak pomaga, kolikor lahko. Mor- Zakaj? da pred 150 leti, strnjena v spodnjem delu proti Koče- da bo kdo rekel, da nismo dovolj dejavni, a nekaj smo le Ko na elektrarni pride do okvar, vodo spustijo po delu vskim Poljanam, na hribu pa je bil Srobotnik. Spodaj so naredili in smo zadovoljni. Življenje tu je bi- potoka, ki je zaradi njene preusmeritve v imeli ljudje obdelovalne površine, sicer ne bi preživeli. V stveno boljše, kot je bilo pred 15 leti. »Zdaj je dva kilo- prej omenjen kanal povsem suh. Dvakrat 90 % so bili to Kočevarji, ki so leta 1941, pa tudi prej, od- metra struge po- sem s pristojnimi v Ljubljani govoril o tej šli v Ameriko, Nemčijo … Vam bo razvoj olajšal tudi pred nedav- polnoma suhe in elektrarni in prišli smo do skupne točke, nim sprejet občinski prostorski načrt? hkrati onesnaže- da jo je treba ukiniti, na kakšen način mi pa Kakšen je pravzaprav razlog, da so se te vasi obli- Seveda. Odpirajo se nove možnosti gra- ne.« niso jasno povedali. Pojasnili so mi še, da kovale na ta način; da torej niso strnjene in so red- dnje. Žal mi je le, da gre bolj za dele v str- jih vzdrževanje stane veliko več kot dobijo ko poseljene? njenem sklopu, kar spodbujata država in občina, torej energije, nam so pa uničili dva kilometra čistega poto- To se je zgodilo spontano, hkrati pa je posledica prostor- gradnjo vpeto med cesto in potok. ka. Torej, ko pride do okvar, vodo spustijo pa strugi, am- skega načrta, ki ga je oblikovala še nekdanja Jugoslavi- pak ker je ta vse leto suha, voda potrebuje dva dni, da ja. Do osamosvojitve pravzaprav nismo imeli možnosti, Kaj ste torej v vasi naredili v zadnjih 11 letih, od kar pride do elektrarne. V tem času voda iz elektrarne od- da bi se kakor koli razvijali. Prvi pogoj je bila voda, drugi obstaja vaška skupnost? teče in je zmanjka, kar povzroči pogin. Zdi se mi, da je pa možnosti gradnje, ki so bile nemogoče, Včasih so bile vse ceste znotraj naselij, razen vsako leto slabše, ker je elektrarna starejša in bo okvar saj je bilo težko dobiti gradbeno dovolje- »Veliko hiš je bilo glavne, tako imenovane partizanke, pro- vse več. Stanje si bodo morali ogledati tudi župan in pri- nje. Veliko hiš je bilo tako do osamosvoji- tako do osamo- ti Črnomlju, makadamske, tudi povezava z stojni na občini, ravno tako ribiško društvo; najbrž jim ni tve narejenih na črno in so si ljudje gradbe- svojitve narejenih Malim Rigljem. Z lastnimi sredstvi in s po- vseeno če ribe, ki jih pripeljejo v potok, poginejo. na dovoljenja pridobili naknadno. So bili pa na črno in so si lju- močjo občine smo jih preplastili. Predvsem tudi pogoji gradnje katastrofalni. Za hiše so dje gradbena do- na Riglju je šlo za velik poseg, ki pa je trem zahtevali 52 stopinj naklona strehe, natanč- voljenja pridobili družinam, ki tam živijo, olajšal bivanje. Leta no se je bilo treba držati dimenzij in še kup naknadno.« 2008 smo na Malem Riglju obnovili cerkev drugih stvari, soglasje pa je moral dati tudi sv. Uršule z okolico. Vaščani smo veliko pri- Zavod za kulturno dediščino. Na ta način so hoteli ohra- spevali z delom, eden glavnih pobudnikov in koordina- njati kočevarske hiše, ki so bile dolge in ozke. Vse lepo in tor poleg župnika je bil Jože Vidrih, tudi član sveta sku- prav, a hiše, ki so že stale, so pa uničili. V vasi je sicer še pnosti. Na Riglju smo postavili še oglasno tablo … Po ena hiša v tem slogu, čeprav ne ustreza popolnoma. Hiš svojih močeh skrbimo za naš potok, ki ga, vsaj nekateri, nekdaj niso obnavljali, generacija, stara okoli 20 let, pa znamo ceniti. V središču Občic so bile, potem ko smo as- se je v 70-ih letih prejšnjega stoletja izselila. Razumljivo: faltirali ceste, težave z odtekanjem vode. Hiše ob cesti so služb ni bilo, gradnja je bila nemogoča, hiše so bile sta- bile namreč pri večjih nalivih poplavljene. Takrat je veli- re, prometne povezave slabe in so šli za kruhom. Tako je ko delo opravila članica sveta Ivanka Lukež, ki je pritisnila zmanjkala populacija, ki bi gradila naprej. Zdaj je trend na odgovorne, da so uredili odtoke. Obnovljeni je bil tudi Na parkirišču se ustavi veliko turistov, ki v dolino zme- drugačen, saj se je spet začelo graditi. most v Občicah in tudi tu smo vaščani pomagali. čejo veliko smeti.

4 Glasilo Občine Dolenjske Toplice intervju

ko luči, ampak toliko, da vas dobi pravo podobo. Torej, v katerem ima svoje prostore Društvo Kočevarjev sta- da jih postavijo vsaj na glavne odcepe, predvsem zaradi roselcev – nekaj vaščanov je tudi članov – kjer se lahko varnosti. To ne bi bil velik strošek. Zdaj gradijo tudi op- srečujemo. Imamo streho nad glavo, ozvočenje … mor- tični kabel in tu bom nekoliko kritičen do občine, saj bi da to nekoliko premalo izkoriščamo. bilo prav, da bi vaško skupnost obvestili,za kakšno na- ložbo gre, kje točno bo gradnja potekala – ljudje me to Se tudi vi, podobno kot v Kočevskih Poljanah, boji- sprašujejo, a jim ne znam odgovoriti. te, da bi se vasi zarasle? To me nekoliko skrbi. Vesel sem, da imamo vsaj enega Kako pa ocenjujete sodelovanje vaške kmeta, ki je nekaj delno zaraščenih površin skupnosti z občino? »Poskušali bomo že počistil. Tisti lastniki hiš, ki živijo v vasi, Nimam večjih pripomb. Kritike občanov so narediti silvestrsko jih obnavljajo. Težave nastopijo tam, kjer sicer bile, da ni bilo narejenega dovolj, da je zabavo, na katero lastniki tu niso živeli, ampak so tukaj biva- občina premalo skrbela za naš konec, a če bodo povabljeni li njihovi starši. Ti pridejo enkrat ali dvakrat Koliko časa se to že dogaja? se ozremo 15 let nazaj, vidimo, da je premik vsi vaščani.« na leto, malo pokosijo in mislijo, da je to to. Že leta, ker je tudi pretok vode vse manjši. A je ni tako še kako opazen. A te hiše vidno propadajo. Ne vem, zakaj jih malo, da bi potok, če bi vodo spustili po njem, presahnil. ne prodajo. Tudi na Malem Riglju parcele zaraščajo, prav Tako pa je zdaj del struge suh in onesnažen, saj ljudje, ki Kako pa je z vsakoletnimi akcijami, imate tako kot v tako vinogradi. Nekateri jih sicer obdelujejo, določeni pa se konec tedna vračajo proti Ljubljani in se ustavijo na Kočevskih Poljanah tudi vi kakšno? so jih enostavno pustili, da se zarastejo. Hkrati pa je v ob- parkirišču v Starih Žagah, notri vržejo veliko smeti. Še Tudi mi imamo čistilne akcije, ki sem jih že omenil. Le- čini še precej zemlje v lasti države, s katero upravlja sklad huje je v zadnjih letih, odkar so odprli avtocesto za Split. tos je bila udeležba precejšnja, bilo nas je okoli 30, kar je kmetijskih zemljišč. Ta je v hribovitem svetu, težko do- Je namreč precej več prometa, posebej v petek in nede- za tako majhno skupnost res veliko. Na koncu smo ime- stopna, nihče je noče obdelovati in se zarašča. ljo. Čeprav sta na parkirišču dva koša, smeti raje vržejo v li tudi druženje, ki smo jih pogrešali. Podobno druženje dolino. Ker je ta globoko, jih težko dobimo ven. 200-litr- smo pripravili tudi ob odprtju vodovoda, ravno včeraj Se pa ne bojite, da bi vas izumrla? ske sode z vitlom na traktorju spustimo dol, napolnimo (15. decembra, o.p.) pa smo imeli sestanek, na katerem Ne, zadnja leta je trend rasti prebivalstva pozitiven, pre- in povlečemo spet gor ter odpeljemo. smo sklenili, da bomo za vaščane prvič organizirali sil- cej drugače kot prej. Ko se v vasi vzpostavi infrastruktu- vestrsko zabavo. ro za normalno življenje, ljudje lažje ostajajo. Zdaj bomo Torej imate vsako leto skupno čistilno akcijo? imeli še internet, vodovod je, ceste so, le v Starih Žagah Tako je. Letos smo se sicer lotili drugega dela potoka in Ki bo prav 31. decembra? je del še ni asfaltirane in bi tisti, ki živijo tam, želeli, da nam je potem zmanjkalo časa za ta del, za katerega si- Tako je. Razmišljali smo sicer, da bi jo pripravili kakšen se to uredi ter bi bili asfaltiranje pripravljeni delno pla- cer potrebujemo kar cel dan. Smeti je toliko, da bi lah- dan prej ali kasneje, a se na koncu odločili za zadnji dan čati tudi sami. ko napolnili dva velika kontejnerja, tista, ki jih pripeljejo v letu. Tako bomo novo leto dočakali doma, na zabavo se bomo lahko odpravili peš in si privoščili Kakšno pa je sploh vzdušje na vasi, kjer s kamionom. Z županom smo se pogovarjali tudi, kako »Na vasi nimamo preprečiti to odlaganje. Najbolj učinkovita bi bila fizična kakšen kozarček več. Če bo letos uspela, jo se vsi poznate, za razliko od mesta, kjer zapora, še bolje bi bilo, da bi parkirišče ukinili, a ga obči- bomo ponovili tudi v prihodnjih letih. težav s parkira- je to drugače? na ne more, saj je cesta, ki pelje mimo, državna. njem!« V zadnjem času se je spremenilo, na boljše Jože Muhič, predsednik Vaške skupnosti in na slabše. Kot slišim, so bili v starih časih Ko sva že pri cesti; verjetno je precej nevarna, saj je Kočevske Poljane, je v intervjuju prejšnji mesec po- ljudje bolj revni, težje so živeli, ampak so se družili, bili omejitev tudi čez vas 90 km/h? udaril, da je bilo to, da so se organizirali v vaško sku- so bolj sproščeni. Danes smo tudi v vaseh precej zapr- To je ena največjih težav. Iz leta v leto je namreč slabše pnost, pozitivno in da podobno svetuje tudi dru- ti, vsak gleda bolj nase. Ni tako idilično, kot se zdi. Je pa vzdrževana oziroma je že tako uničena, da jo je s tekočim gim. Kakšno pa je vaše mnenje? res, da na vasi nimamo težav s parkiranjem … (smeh). vzdrževanjem težko popravljati. Treba bi jo bilo preplasti- V tem ne vidim nič slabega. Občino to nič ne stane, delo ti. Tu so udarne jame, avtomobili so hitri, imajo čedalje šir- je prostovoljno, odvisno je le od tega, koliko so člani de- Morda na koncu še sporočilo bralcem … še gume, in povzročajo hrup, ki ni zanemarljiv. Predstavlja javni oz. koliko časa imajo. Pri projektih, za katere veš, Svojim sovaščanom želim medsebojnega razumevanja, namreč veliko obremenitev za okolje, ljudi in živali, vsako da jih je treba narediti, je do občine lažje nastopiti orga- strpnosti in spoštovanja drug do drugega. Naj jim leto leto pa je slabše. Od začetka Občic pa nekje do začetka niziran. Tudi ljudje v drugih vaseh bi se tako lahko orga- 2010 prinese obilo zdravja in vse dobro v življenju. Starih Žag imamo 13 odcepov levo in desno ter avtobu- nizirali na ta način. Imamo sicer srečo, da imamo center, Mojca Kren sno postajo, omejitve hitrosti pa ni. Klical sem na Direkci- jo Republike Slovenije za ceste, kjer so mi rekli, da je treba dati zahtevo (podobno za ograjo ob cesti – če namreč zdaj kamion zdrsne s ceste lahko podre tudi hišo, zato na neka- terih delih potrebujemo zaščito). Kot vem, naj bi si pristoj- ni cesto prišli ogledat in upam, da bomo skupaj našli reši- tev, saj je že skrajni čas, da se to uredi, tj. omejitev hitrosti, postavitev ograje, kjer je treba, in opozorilnih znakov. To je vas, otroci hodijo peš na avtobusno postajo, v prihodnje pa jih bo še več. Do pločnika verjetno sicer ne bomo upra- vičeni, a je treba najti ustrezno alternativo. Dokler se ne zgodi najhujše, ljudje ne reagirajo, a potem je prepozno.

Imate poleg ceste in potoka še kakšno večjo težavo? Že pred leti sem na sestankih z županom opozarjal, da potrebujemo javno razsvetljavo. Tu ne mislim veli- Cerkev sv. Uršule Občice

31. december 2009 5 dogajalo se je Osnovnošolski bazar tudi tokrat uspel! Tradicionalno se je tudi letos v Kulturno kongresnem vec), ki jim je lase namazala s pravo smetano, ukanila centru (KKC) Dolenjske Toplice v začetku decembra razbojnika, ki sta lovila cesto (Nika Struna in Samo odvijal prednovoletni bazar, kjer so obiskovalci lah- Umek), pri tem pa ji je pomagal poskočni in razigra- ko po ugodnih cenah kupili praznične namizne aran- ni gospod Ficko (Oskar Milutinovič). Nedopustno žmaje, dekorativne dodatke, nakit, igrače, okraske in je ponagajala učiteljici (Sabina Avsenik) in njenim nepogrešljive voščilnice. Za vse to so poskrbele pri- učencem (Christian Janjac, Jure J. Markovič in dru- dne roke učencev in delavcev Osnovne šole Dolenj- gi), saj, kot je rekla učiteljica, se tako v šoli ne obnaša. ske Toplice, ki so bili pod vodstvom učiteljic Helene Predstavo so izvrstno popestrile točke šolskega pev- Jordan in Nade Medle Kovačevič dejavni na popol- skega zbora ter plesne interesne dejavnosti. Na barvi- danskih ustvarjalnih delavnicah. Letos je kot produkt tih plakatih z vabilom na predstavo so pa obiskovalci tehniškega dne nastalo veliko uporabnih lesenih iz- občudovali ilustracije Urbana Perinčiča. delkov, kot so ptičje hišice, dekorativni obešalniki, Scenarij za predstavo je pripravila Nina Pavlin, prav pajočim (vsa imena nastopajočih si lahko preberete posodice za med in igračke, obiskovalci pa so si lahko tako plesne točke. Režijske ure so pod vodstvom Ur- na šolski spletni strani www.os-dt.si), ter najem dvo- privoščili tudi sladke vrečke. ške Bučar včasih kar prehitro minevale. Pevske gla- rane. V naslednjem letu pa bomo še pravočasno pi- Izkupiček od prodaje je bil zadovoljiv, porabili pa ga sove je uspešno uglasil Robert Kohek, za uskladitev sali Miklavžu, da nam poleg sladkih dobrot v peharju bomo za ureditev tehnične delavnice ter različnih še scene in kostumov je poskrbela Tatjana Malenšek, prinese tudi možnost brezplačnega gostovanja v ve- kako potrebnih učnih in delavnih kotičkov na hodni- celoten projekt pa je koordinirala Helena Arzenšek liki dvorani KKC Dolenjske Toplice! kih naše šole in razstavnega panoja za vrtec. Krajačič. Za tehnično plat na predstavi je poskrbel Urška Bučar Med bazarjem je bila že tretje leto zapored na ogled Peter Tomažin, za snemanje pa Dejan Žnideršič. predstava otrok, letos je bila to Pika Nogavička. Tudi Predstava je več kot uspela. Kljub skrbem smo med tokrat smo v igro vključili skupino otrok iz Vrtca Gum- njo uživali tudi vsi učitelji v zaodrju, saj zaradi izvir- bek (Zlate ribice z vzgojiteljico Almo Iveković in po- nosti glavnega igralca nikoli nismo vedeli, kaj vse bo močnico vzgojiteljice Magdo Bučar) ter učence od 1. Pika še ušpičila. Vsi komentarji, ki so prihajali od ob- do 9. razreda. Nagajiva Pika Nogavička (Rok Štrucelj) činstva, pa nam dajejo navdih, da s tovrstnim delom je navduševala s svojo navihanostjo, skozi dogodivšči- nadaljujemo tudi v prihodnje. ne vodila pridna in uglajena soseda Tomaža (Tilen Er- Dvorana je »pokala« po šivih. Izkupiček od prodaje javec) in Anico (Eva Bobnar), nagajala finim gospem vstopnic bo pokril stroške za video zgoščenke, ki jih (Tanja Topić, Špela Pečjak, Sara Povše in Tina Tiso- bomo, kot vsako leto, za spomin podarili vsem nasto-

Koncert najlepših melodij iz sveta oper, operet in mjuziklov Štirje vrhunski glasbeniki Franc Javornik, Andrej De- Izbrisani 2 navdušili bevec, Igor Švara in Anamarija Javornik Zupan so 3. decembra, na dan ko se spominjamo rojstva naše- občinstvo KKC-ja ga največjega pesnika Franceta Prešerna, v Kulturno 29. novembra, na nekdanji dan republike, se je v Kul- kongresnem centru Dolenjske Toplice pripravili pravo turno kongresnem centru Dolenjske Toplice začela poslastico. S svojimi čudovitimi glasovi so obiskovalce dolgo pričakovana gledališka sezona 2009/2010. In popeljali med svetovne glasbene bisere, med drugimi ravno naveza z nekdanjim praznikom je bila tista, ki so prisluhnili pesmi O Sole Mio, se pustili zapeljati Car- je v naš kulturni hram privabila igralko in igralce gle- men in se povabili na Figarovo svatbo. dališča Boom teater, ki so zaigrali predstavo Izbrisani TIC Dolenjske Toplice 2. Gre za nadaljevanje predstave Izbrisani, saj so na- stopajoči mnenja, da je bila prva premalo prebrisana, s čimer so se strinjali tudi gledalci. Dedek Mraz obdaril otroke TIC Dolenjske Toplice V občini Dolenjske Toplice sta bila letos obdarova- Vsi otroci so prejeli šotor iglu, Cicibanov koledar, na 202 otroka, v starosti od 1 do 6 let. Povprečna sirup oziroma tablete Pikovit ter sladkarije. Otroci, vrednost darila je bila blizu 35 €. stari leto ali dve so prejeli še kocke in plišasto blazi- Srečanje topliških no, stari 3 in 4 leta odejo z motivom ceste, avtomo- bilčka in družabno igro, najstarejši od 5 do 6 let pa jubilantov ustvarjalni set, risalni blok, ročno lutko - lovilec žo- Občina Dolenjske Toplice se proti koncu vsakega leta gice in žogico ter kolebnico. V materialu sta svojo – letos je bilo to konec novembra - spomni svojih ju- donacijo prispevala Tovarna zdravil Krka - Pikovit - bilantov; to je tistih občanov, ki v tekočem letu pra- in Ciciban Petejan - koledarje. Celoten seznam do- znujejo okrogli jubilej (60, 70, 80, 90 ali več let). Naj- natorjev bomo objavili v naslednji številki Glasila. več zaslug za to ima Dušan Kraševec. V kulturnem Igrico Dedek Mraz v dimniku so pripravili učenci programu letošnjega praznovanja, ki je bilo v gosti- Osnovne šole Dolenjske Toplice pod mentorstvom šču Pri Henriku v Loški vasi, so sodelovali tudi učen- Darje Mrvar. Dedek Mraz pa je bil tudi tokrat San- ci domače šole. Sledila je slavnostna večerja, za ve- di Bradač. Vsem sodelujočim za sodelovanje in seli večer pa je s harmoniko poskrbel Damjan Vovk trud iskrena hvala, hvala pa tudi vsem donatorjem. iz 8. razreda. Majda Gazvoda, občinska uprava Marija Andrejčič

6 Glasilo Občine Dolenjske Toplice dogajalo se je Povabilo v Knjižnico Dolenjske Toplice Hiter tempo življenja je postal naš vsak dan. Vse je nam darovali svoj čas, toplino, dajali občutek varno- tek. Živimo, ne da bi bili pozorni na življenje. Skoraj sti in nam želeli posredovati tudi določena sporoči- nihče nima časa za nič. Niti za to, da bi se nasmehnil, la. Zato berimo svojim otrokom! Vzemimo si čas za se začudil, bil ganjen, se zaljubil, bil sam s seboj, se branje, ko besede dobijo širši pomen, pomenijo »rad vprašal, ali ga to hitenje osrečuje. te imam, veliko mi pomeniš …,« pomenijo čas, v ka- V Knjižnici Dolenjske Toplice pa se zdi, kot da se je čas terem se stkejo posebne vezi, ki nas tesno povežejo ustavil, vsaj za nekaj čarobnih trenutkov. Vse je mir- za vse življenje. Če bomo odrasli otrokom prebudili no, tiho, a med obiskovalci je čutiti radovednost, za- željo po branju, bodo tudi kasneje, ko bodo že sami dovoljstvo in veselje do življenja. Posebej malčki po brali, radi posegali po knjigah. To je bogato darilo, ki strmih stopnicah prihitijo polni hrepenenja, nasme- ga lahko damo otrokom. janih lic in z iskricami v očeh. prihajajo tudi obiskovalci iz mesta, saj jim je knjižni- Knjižnica se nahaja na Zdraviliškem trgu 8, v nekda- Statistika Knjižnice Dolenjske Toplice ca všeč in lažje dobijo določeno knjigo kot v matič- njih prostorih Občine Dolenjske Toplice. Deluje dve Na podlagi statističnih podatkov, ki jih spremlja Slav- ni knjižnici, kjer je izposoja večja. Želimo si večji obisk leti, in sicer pod okriljem Knjižnice Mirana Jarca Novo ka Kristan, vodja krajevnih knjižnic, je opaziti, da se hotelskih gostov, zato bomo delali tudi na tem. mesto. Imamo štiri urejene prostore in nudimo gra- je število obiskovalcev v prvih desetih mesecih leto- Tudi v prihodnje se bomo trudili, da bomo širili različ- divo vsem generacijam: predšolskim otrokom, šolar- šnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani po- ne dejavnosti, ki se bodo odvijale v knjižničnih pro- jem, mladini in odraslim. Poleg knjig izposojamo 27 večalo za 87 %, število izposojenih knjig pa za več kot storih. Želimo si vašega sodelovanja in prijetnega različnih revij in časopisov ter DVD-je. Vsak teden do- 100 %. druženja, zato prisrčno vabljeni! bimo precej novega gradiva, ki ga plačuje občina. Na Leto 2008 Leto 2009 voljo sta tudi dva računalnika z brezplačno interne- Aktivni člani 263 565 Spremenjen delovni čas tno povezavo, namenjena vsem obiskovalcem, po- Novi člani 44 45 4. januarja 2010 bomo, ker želimo upoštevati želje služujejo pa se ju predvsem osnovnošolci za izdelo- Obisk knjižnice 2.347 4.391 občanov, spremenili urnik. vanje seminarskih nalog in plakatov. Nova pridobitev Izposoja 13.381 27.087 Ponedeljek: 14.00 - 18.00 knjižnice je multifunkcijska naprava, ki omogoča fo- Torek: 12.00 - 16.00 tokopiranje, barvno tiskanje in skeniranje dokumen- Osebni pristop Sreda: 9.00 – 14.00 tov. Tudi zanjo je denar omogočila domača občina in Morda imamo večji obisk tudi zato, ker čutimo, kako Četrtek: 14.00 – 18.00 je med delovnim časom knjižnice na voljo vsem obi- pomemben je osebni pristop, da se bralci počutijo Petek: 11.00 – 14.00 skovalcem. A ta kulturni hram ni namenjen le branju, sproščene in domače. Ljudje si želijo prijazen spre- ampak tudi druženju in različnim prireditvam, ki po- jem, svetovanje in odkrit pogovor. Trudimo se, da jim Poletni delovni čas (julij, avgust): tekajo skozi vse leto: to tudi nudimo, saj delo opravljamo z veseljem. Ni Torek: 11.00 – 15.00 • urica pravljic: vsak 2. četrtek v mesecu – vodi Slav- nam težko porabiti marsikatero uro izven delovnega Četrtek: 14.00 – 18.00 ka Kristan, časa za prijaznejšo podobo knjižnice, izobraževanje, • predstavitev knjižnice z uro pravljic za vse skupine branje, izdelovanje plakatov … Naš trud je poplačan, 31. decembra 2009 bo knjižnica odprta med 10. in 12. vrtca – vodi Slavka Kristan, ko vidimo hvaležne in zadovoljne bralce. Vsakega uro. • predšolska bralna značka Mavrična ribica: otroci sprejmemo individualno, mu svetujemo oziroma pripovedujejo obnove štirih knjig, skušamo ugoditi njegovim željam. Knjige si izposodi- V novem letu vam želim obilo zdravja, sre- • mega kviz za osnovnošolce, mo tudi iz matične knjižnice in ostalih krajevnih knji- če in veliko užitkov ob prebiranju dobrih • mesečne tematske razstave, ki so povezane z na- žnic, če jih pri nas nimamo. Mladim pogosto poma- knjig. gradno uganko meseca; srečni izžrebanci prejme- gamo pri izbiri gradiva za seminarske naloge, plakate Zvonka Peterlin, jo majico z logotipom Knjižnice Mirana Jarca oziro- in se pogovarjamo z njimi. Opažamo, da k nam radi knjižničarka ma knjižno nagrado, • Rastem s knjigo: projekt za 7. razrede OŠ, • bibliopedagoške ure: za vse razrede OŠ – vodi Slavka Kristan, Dejavni člani občinskega odbora SDM • knjižne čajanke za odrasle bodo popestrile pro- gram v letu 2010: pogovor o knjigah in življenju. 6. decembra je v Dolenjskih Toplicah potekala prva 18. decembra pa smo v sodelovanju z ostalimi lokal- seja Dolenjsko – belokranjske regijske koordinacije nimi odbori SDM na Glavnem trgu v Novem mestu Zakaj je dobro, da beremo? Slovenske demokratske mladine (SDM), na kateri je v pripravili stojnico, na kateri smo mimoidočim ponu- V dolgih zimskih večerih je to ena od možnosti, da vlogi predsednice prvič nastopila domačinka Karmen jali kuhano vino in čaj ter SDM-ovo pogačo. se sprostimo po napornem dnevu, poiščemo nova Potočar. Članice in člani regijske koordinacije so pred- Lokalni odbor SDM znanja in sporočila, dobimo odgovore na številna ži- sedniki lokalnih odborov SDM, podmladka Slovenske vljenjska vprašanja, spoznavamo zanimive kulture demokratske stranke. V ospredju te seje je bil sprejem ljudi po svetu … širimo notranji svet, da bi bil lepši poslovnika in imenovanje tajnika regijske koordinaci- Ubogljivost tudi zunanji. je; to je postal Primož Primec. Dorekli so tudi mnenja Babica je stalno kregala dedija, ker za seboj ni za- o projektih, ki jih bo SDM izvajala v prihodnjem letu. Zakaj je pomembno, da beremo otrokom? piral vrat. Še pred to sejo pa je potekala 1. seja izvršilnega odbo- »Ali imaš rep?« je vpila in se jezila nanj. Pravljice govorijo o našem življenju, naravi, živalih ra SDM Dolenjske Toplice. V ospredju je bila predsta- Vnučka, petletna Pika, je bila vedno tiho, ker se je vitev aktualnih zadev v SDM članom ter imenovanje in človeških vrednotah, spodbujajo otrokovo domi- igrala s svojo punčko. Videti je bilo, kot da babiči- pooblaščenca predsednice na prvi seji sveta SDM. Na šljijo, veliko željo po znanju in odkrivanju novega. Z nega karanja sploh ne posluša. Nekoč pa je dedek to mesto je bil imenovan Primec, kar mu je omogo- branjem močno vplivamo na razvoj otrokovega be- kuhinjska vrata le zaprl. sednega zaklada. Odrasli se radi spominjamo ljudi, ki čilo kandidiranje za predsednika sveta SDM na prvi »Pa te je le ubogal,« je nepričakovano rekla Pika. so nam v otroštvu kaj lepega prebrali, zapeli ali pri- seji sveta, ki je bila 12. decembra v Grosupljem, in je Slavko Klančičar povedovali. Gotovo zato, ker so nas imeli radi, saj so bil tudi izvoljen.

31. december 2009 7 nasvet za vas Pred obrezovanjem sadnega drevja Veliko dejavnikov odloča o količini in kakovosti pri- ranju v septembru in oktobru, spodnji del krošnje delanega sadja. Eden najpomembnejših tehnoloških drevesa pa porežemo v času mirovanja. Še vedno pri- ukrepov, ki je povsem v rokah sadjarjev, je obrezova- poročamo tudi junijsko rez vrhov. nje dreves. To je veščina, s katero vzpostavljamo rav- V spodnjem delu krošnje stranski poganjki naj ne bi novesje med rodnostjo in rastjo. V tej definiciji, ki je bili debelejši od polovice debla, v srednjem delu od zapisana v skoraj vseh sestavkih, ki govorijo o obre- tretjine, v vrhu pa odstranjujemo poganjke, ki so de- zovanju sadnega drevja, je podano bistvo ukrepa. Žal belejši od četrtine debla. Pri obrezovanju manj spod- je v praksi to osnovno vodilo velikokrat vede ali neve- bujamo povratno rast z izrezovanjem celih močnih de spregledano. Ker je večina sadjarjev že pristopila vej pri osnovi debla kot z obdelavami posameznih. k obrezovanju jablan in hrušk, naj ponovim nekatere To je še posebej pomembno v vrhovih, kjer ne sme- napotke, ki so lahko v pomoč pri postavitvi strategije mo spodbujati dodatne rasti. obrezovanja dreves v sadovnjaku. Gre za preveč po- Pri obrezovanju ostalih sadnih vrst so priporočila: membno strokovno opravilo, da bi ga podredili zgolj • Rez manj znanih sadnih vrst, kot sta jerebika in organizaciji dela. skorš, opravimo pozimi. Za rast in pridelek je potrebna hrana oziroma ener- • Breskve na območju Posavja in Dolenjske obrezu- gija, ki jo rastlina dobi s fotosintezo. Ta pa nemote- jemo šele v času cvetenja. S tem nekoliko zapozni- no poteka le, če ima drevo poleg zadostne količine mo odganjanje in se tako izognemo spomladan- klem letu plodove, med cvetenjem pa redčimo vode, ogljikovega dioksida in hranil tudi dovolj kako- skim pozebam. Pri breskvah je treba opraviti tudi pregoste enoletne poganjke in cvetove. vostnih dobro osvetljenih listov. Listi v senci so manj- nekajkratno postopno poletno obrezovanje, s ka- • Obrezovanje ribeza in kosmulje je priporočljivo ši in sintetizirajo manj hrane, kot je drevo potrebuje, terim osvetljujemo notranjost krošnje. Na tako oči- opraviti pred odganjanjem, to je pred sredino mar- posledično so plodovi drobnejši ter slabše notranje ščenih drevesih plodovi lepše dozorijo in so oku- ca. in zunanje kakovosti. snejši. • Maline lahko preredčimo že takoj po obiranju, če Obrezovanje je prvo redčenje cvetov, s katerim moč- • Rodna drevesa češenj obrezujemo poleti po obira- smo to zamudili, jih obrežemo pred odganjanjem. no vplivamo na redno rodnost dreves, ki jih sicer lah- nju, vzgojno rez mladih drevesc pa opravimo spo- • Robide in ameriške borovnice porežemo spomla- ko obrezujemo vse leto. mladi v času napenjanja brstov. Pri mladih češnjah di, ko mine nevarnost nizkih temperatur. Pri hruškah najboljše rezultate daje obrezovanje v je treba vsako rezno ploskev takoj po rezi prema- • Orehe obrezujemo nekaj tednov pred brstenjem, času mirovanja. Pri jablanah je to nekoliko drugače. V zati s cepilno smolo. poletno osvetljevanje krošnje pa opravimo v avgu- mladih nasadih, ki šele stopajo v rodnost, je koristno, • Pri višnjah z zimsko rezjo predvsem pomlajujemo stu. da zimsko obrezovanje opravimo tri do štiri tedne drevesa, s poletnim obrezovanjem po obiranju pa • Glavno rez pri leski naredimo v času mirovanja, po- pred začetkom brstenja. V času zimskega mirova- izrezujemo pregoste poganjke. leti pa izrezujemo vse koreninske izrastke in boho- nja je primeren čas za obrezovanje umerjenih rodnih • Pri slivi redno rodnost dosežemo z zmerno zimsko tivke iz notranjosti grma. dreves z dobrim cvetnim nastavkom, v marcu in apri- rezjo in izrezovanjem odvečnih mladik v poletnem Svetujemo tudi, da si, preden se lotite obrezovanja, lu pa se lotimo bujnejših dreves. S kasnejšo rezjo ne- času. drevesa dobro ogledate. Če tega opravila niste vešči, gativno vplivamo na povratno rast, z obrezovanjem, • Marelice obrezujemo takoj po obiranju, ker se ta- za pomoč prosite bolj izkušene. ki se zavleče v cvetenje, pa tudi na debelino plodov. krat nastale rane najhitreje zarastejo. Izkušnje iz preteklih let so pokazale, da umirjanje buj- • Bezeg obrezujemo v času mirovanja in cvetenja. Andreja Brence, nih vrhov najlažje dosežemo z obrezovanjem po obi- Pozimi odstranimo vse veje, ki so imele v prete- Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto

Preprečevanje škod polžev Med najbolj škodljive vrste štejemo jejo se tudi na nekaterih sadnih vrstah, polže privlačita, nato pa jih s posevka apnenega dušika. Tla gnojimo le z dozo- polže golače, ki so brez hišic ter jih uvr- okrasnih rastlinah, grmovnicah in cve- poberemo in uničimo. Odvračalno de- relim kompostom, saj nedozorel spod- ščamo v družino lazarjev in slinarjev. Po tju, radi pa napadejo tudi silažno koru- lujejo čista bela detelja, žajbelj, šetraj buja njihovo razmnoževanje. milih zimah ter vlažni pomladi in pole- zo, kar je lahko razlog, da živina krmo in hren. Pomagamo si tudi s postavlja- Kemične metode uporabimo na večjih tju je pričakovati povečanje njihovega odklanja. Škoda pa ni le neposredna, njem pasti v tla tako, da gladke posode površinah, kjer je druge težko izvajati, množičnega pojavljanja. Poznavanje saj poškodbe vodijo k manjši kakovo- napolnimo s pivom do dva oziroma tri ali v primeru velikih škod. Uporabimo biologije polžev nam olajša številčno sti in količini pridelka. Pogosto je ta centimetre pod rob. (zadostuje 1/10 m2). lahko pripravke na osnovi metaldehi- zmanjšanje v naravi, saj jih ne želimo tudi onesnažen s sluzjo in iztrebki, kar Koristnim živalim, kot so krti, žabe, kra- da Agrosan B, Arion+, Cerakol ali ter- popolnoma uničiti, skupaj z deževniki povzroči večje izločanje nekakovostnih stače, jež, miši, ptice in hrošči brzci, po- minator vabo za polže, ki so registrirani namreč prispevajo k tvorbi humusa in plodov in rastlin. magamo s primernimi zavetišči ali pa v jagodah, okrasnih rastlinah, sadnem odstranjujejo različne rastlinske in ži- Najpomembneje je polže zatirati pred pomagamo pri naselitvi vinogradniške- drevju, trtah in vrtninah. Izberemo lah- valske odpadke. Prehranjujejo se tudi z odlaganjem jajčec (so bele barve, od ga polža, ki se prehranjuje z jajčeci pol- ko tudi pripravek na osnovi metiokar- lišaji, algami in glivami. 30 do 300 na kupčku), ki se začne po- žev golačev, ali pekinške race, ki dobro ba Mesurol grnulat, ki je registriran za Največ škod v vlažnih pomladih pov- zno poleti. Mehanske načine izvajamo s uničuje polže in žuželke. Z jesenskim lo- uporabo na cvetači, zelju, krompirju, zročajo na kalečih rastlinah, v toplih snovmi, ki polžem odvzemajo vlago in patanjem je dobro počakati in ga raje paradižniku, solati in špinači. Uporabi- vlažnih poletnih mesecih pa na vrtni- preprečujejo prehod: z žagovino, s pa- opraviti pozimi ali zgodaj spomladi, saj mo lahko tudi ekološko nesporno sred- nah. Škoda je letos na Dolenjskem opa- sovi hrastove skorje, lesnega pepela, ka- jesensko lopatanje ugodno deluje na stvo Ferramol, čigar ostanki ne škodu- zna tudi na krompirjevih gomoljih in mene moke, žganega apna ali apnene- razmnoževanje polžev. Zgodaj spomla- jejo niti tlom niti okolju. pesi. Zgodaj spomladi naredijo škodo ga dušika. Učinkovit je tudi meter ali dva di, v suhem vremenu, na zmanjšanje Natalija Pelko, na mladem ozimnem žitu, prehranju- širok pas oljne repice in vrtne kreše, ki vpliva tudi raztros mineralnih gnojil in Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto

8 Glasilo Občine Dolenjske Toplice nasvet za vas/oglas/šolarjeva beseda

Do lepše podobe in Nevarna vožnja pod vplivom alkohola samopodobe Nasveti udeležencem v cestnem pro- Kljub temu se nekateri vozniki v ta- metu in lastnikom gostinskih lokalov: kšnem stanju odločijo za vključitev • Če boste uživali alkoholne pijače (ne v promet, s čimer zavestno ogroža- Naravni proces staranja kože na obra- glede na zaužito količino), se ne od- jo tako sebe kot druge. S povečanjem zu se kaže z nastankom gub in s spre- ločite za vožnjo v cestnem prometu. koncentracije alkohola v krvi se podalj- menjenim izrazom, kar je posledica Vozite le trezni! šuje reakcijski čas, obenem pa poveču- izginevanja podkožne maščobe in • Če ste uživali alkohol, naj vozi kdo, ki je število napačnih reakcij. Posledice, dermalnega kolagena. Naš videz zač- ga ni, ali uporabite javna prevozna ki najpogosteje privedejo do prome- ne z leti kazati podobo, ki včasih ni sredstva. tne nesreče, so namreč: neustrezen na- več skladna z našim počutjem in sa- mopodobo. Zaradi tega se dandanes zaradi sončenja - oluščijo vrhnje po- • Prilagodite hitrost vožnje stanju in čin vožnje, nenadne spremembe smeri mnogo ljudi odloči za obisk estetske- starane plasti kože. Za napeto kožo in razmeram na cesti! Asfaltna površi- vožnje in neupoštevanje cestnoprome- ga kirurga, ki jim pomaga do bolj sve- kot dopolnitev dnevne nege se v za- na je v tem obdobju hladna, pone- tne signalizacije. žega in mladostnega videza. dnjem času uveljavlja mezoterapija, kod čez dan vlažna, ponoči pa po- Alkohol v organizmu ostane tudi do Med najbolj pogoste in priljublje- kjer pod vrhnje plasti kože injicirajo ledenela oziroma spolzka, zato niti 12 ur ali več po zaužitju. Naslednje ju- ne metode pomlajevanja sodijo mi- vitamine ali hialuronsko kislino. Ta je ustrezne zimske pnevmatike ne tro po uživanju alkoholnih pijač tako še nimalno invazivni posegi. Z botulin sicer že v naši koži, a z leti njena koli- omogočajo optimalne oprijemljivo- vedno nismo popolnoma sposobni za toksinom (t. i. botoxom) učinkovito čina upada, zato lahko z mezoterapi- sti. varno vožnjo oziroma je lahko pri pre- zgladimo gubice na čelu, okrog oči jo koža spet postane elastična, nape- • Pozorni bodite na pešce v prometu. izkusu alkoholiziranosti stopnja kon- in ust. Za globlje in ostrejše gube se ta in sijoča. Predvsem na cestah izven urbanih centracije alkohola še vedno nad do- uporablja naravna polnila, ki poleg Vsi našteti lepotni posegi so ambu- naselij ponekod še vedno ni urejenih voljeno. gub uspešno zapolnijo tudi upadla lantni, brez tveganja in dolgotrajne- pločnikov oziroma površin za pešce, lica, stanjšane ustnice ali brazgotine ga okrevanja, rezultat pa je viden že zato na takih cestnih odsekih hodite Pirotehnični izdelki oz. vdolbine, ki ostanejo po aknah. Za po nekaj dneh. Od decembra jih v po levi strani vozišča. pomladitev starikave in uvele kože, ki ambulanti za estetsko kirurgijo v to- • Pešci, uporabljate svetla oblačila ter Mnogim državljanom je uporaba pi- je največkrat tudi preveč pigmenti- pliških termah izvaja Tea Jedlovč- odsevna telesa. Bodite preVIDNI! rotehničnih izdelkov neprijetna in jim rana in posuta z madeži, je učinkovit nik Štrumbelj, dr. med., specialistka • Dosledno upoštevajte tudi druga ce- vzbuja strah, nelagodje in občutek ne- kemični piling. Pri njem - uporablja plastične, rekonstrukcijske in estetske stnoprometna pravila, še zlasti o hi- varnosti! Ne mečite petard! Če se tej iz- se ga tudi za izboljšanje kože pri ka- kirurgije. trosti, prednosti, prehitevanju, upo- kušnji ne morete upreti, pirotehnične dilcih in pri poškodbah, ki nastanejo Petra Sreš rabi varnostnih pasov in mobilnih izdelke uporabljajte tako, da to drugih telefonov ter varnostni razdalji! ne moti in ne ogroža. • Vsem organizatorjem javnih prire- Leta 2008 je v veljavo stopil nov Zakon ditev in lastnikom gostinskih loka- o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih lov priporočamo pazljivost pri toče- (Uradni list RS 35/2008). Najpomemb- nju alkoholnih pijač in spoštovanje nejša novost se nanaša na prepoved določb Zakona o omejevanju pora- prodaje, posesti in uporabe ognjeme- be alkohola, saj so med gosti tudi tnih izdelkov kategorije 2 in 3, kate- vozniki, ki bodo po odhodu iz loka- rih glavni učinek je pok (najpogoste- Ambulantni lepotni posegi la udeleženi v cestnem prometu. Ne je so to petarde najrazličnejših oblik in v Termah Dolenjske Toplice točite alkoholnih pijač tistim, ki so že moči). pod vplivom alkohola, mladoletnim, Uporaba pirotehničnih izdelkov kate- še posebej pa tistim, za katere veste, gorije 1, katerih glavni učinek je pok, Z hitrimi in učinkovitimi metodami pomlajevanja da bodo zatem sedli za volan! je dovoljena le od 26. decembra do 2. do svežega in bolj mladostnega videza: januarja, tudi takrat pa teh izdelkov ni Kako alkohol vpliva na sposobnosti, ki dovoljeno uporabljati v strnjenih sta- Botulin toksin - glajenje gub za prijaznejši videz so za vožnjo najbolj pomembne? novanjskih naseljih, v zgradbah in za- Naravni dermalni polnilci - rešitev za upadla lica, • Oslabi sposobnost normalnega mi- prtih prostorih, v bližini bolnišnic, v tanke ustnice in brazgotine, ki so posledica mozoljavosti selnega presojanja, prevoznih sredstvih za potniški promet Kemični piling in beljenje kože - pomladitev • poslabša sposobnost zaznavanja, in tam, kjer potekajo javna zbiranja. V starikave kože in odprava madežev • prihaja do napačnih ocen razdalje stanovanjskih zgradbah in drugih za- Mezoterapija - izboljšana napetost in tekstura kože ter nepravilnih in počasnejših reakcij prtih prostorih je dovoljeno uporablja- glede na prometne razmere, ti le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki Termini ambulante v januarju: 2., 9. in 30 januar. • poslabša zaznavanje rdeče barve, so temu namenjeni in so kot taki tudi Na vaša vprašanja odgovarjamo na tel. št. 031 342 250 • slabša prilagodljivost na svetlobne označeni. in na elektronskem naslovu: [email protected]. spremembe, Več informacij na www.terme-krka.si • zmanjša pazljivost in podaljša reak- Mladoletniki do 14. oziroma 16. leta sta- cijski čas, rosti lahko pirotehnične izdelke upora- • pojavijo se motnje pri ravnotežju, bljajo le pod nadzorstvom staršev ali • zoži se zorni kot. skrbnikov.

Vožnja pod vplivom alkohola je zato Edvard Kramar, smrtno nevarna! vodja policijskega okoliša

31. december 2009 9 šolarjeva beseda Šolske novice Jezikovne December je na šoli in še posebej • staršem vrtca bomo poslali vpra- počitnice v vrtcu poseben mesec. Okrasimo šalnike v zvezi s prehrano ter se na V Anglijo, natančneje v Easbourne, igralnice, učilnice, pišemo in rišemo podlagi analize skušali še bolj pribli- sem se odpravila zato, da bi svoje pisma dobrim možem, se srečujemo, žati željam in potrebam otrok in star- počitnice preživela zanimivo in po- veselimo … šem ter pri tem upoštevati smernice učno na jezikovnem tečaju. Udele- Mesec smo začeli s prednovoletnim zdrave prehrane (obsežno analizo žijo se ga lahko mladostniki z vsega bazarjem. Naši delavci – mentorji in šolske prehrane smo opravili pred sveta. Tu sem ostala dva tedna, a bi otroci so se vnovič izjemno izkazali, tremi leti, zato bomo njene izsledke z veseljem ostala še dlje. za kar zaslužijo prav posebno pohva- priključili letošnji analizi v vrtcu), nih mest za vse. V dogovoru s policijo, LTC - Inetrnational College je bil lo in zahvalo. Potrudili ste se tudi star- • staršem priporočamo, naj otroci za redarsko službo in občino lahko star- ustanovljen leta 1954 in se nahaja v ši, stari starši in drugi obiskovalci ter žejo pijejo vodo ali nesladkan čaj (ta- ši, ki svoje otroke le pripeljejo do šole čudovitem okolju dvorca Compton v obeh predstavah napolnili dvorano kega jim ponujamo v vrtcu), in ne izstopajo iz avtomobila, zapelje- Place. Dvorec s trinajst hektarjev KKC-ja, da je pokala v šivih, prav tako • priporočamo, da na praznovanje roj- jo na obračališče ter otroke spustijo velikim parkom je nekdanji dom vojvode Devonširskega v Eastbo- niste skoparili pri nakupih na našem stnih dni otrok v vrtcu starši prinese- ven ter odpeljejo dalje. Tako parkirni urnu, ki je bilo eno najbolj sončnih bazarju. Vsem hvala. jo sadje (v nekaterih skupinah je to prostori pred šolo in za njo ostane- angleških mest. Bivanje v dvorcu, Srečala se je skupina za prehrano, že dosedanji dogovor), jo na razpolago staršem otrok iz vrtca. ki ima 21 učilnic, šolsko knjižnico in ki jo sestavljajo predstavniki staršev • starši skupine za prehrano bodo s Seveda je pri parkiranju še vedno po- prostore za druženje z drugimi te- (Alen Čatović, Vesna Klančičar, Polo- predstavniki šole pregledali jedilni- trebno veliko strpnosti in tolerance. čajniki, je posebno doživetje. Ne- na Hodobivnik Vidič) ter šole (Nada ke ter jih skupaj ustrezno dopolnili, ponovljivo. Dobro je poskrbljeno Medle Kovačevič, Vanja Krese, Andre- • skupina za prehrano se bo redno sesta- Naj mala zadovoljstva postanejo velika tudi za športne aktivnosti tečajni- ja Mlakar ter Irena Šmid Hudoklin). Iz- jala, prvi naslednji sestanek bo predvi- in vse skrbi naj zamenja sreča tiha. kov, saj so na voljo različna igrišča, menjali smo mnenja o prehranjeva- doma v četrtek, 14. januarja 2010. Naj bo novo leto srečno, in sicer nogometno, igrišče za bad- nju v vrtcu in šoli, izpostavili kritične Zaradi težav pri parkiranju smo se znašli zdravo, prijazno in z ljubeznijo bogato. minton, več teniških terenov, igri- točke ter iskali rešitve. Konstruktivnih na straneh rumenega tiska. Kljub temu v Srečno v 2010. šče za bejzbol, ob lepem vremenu predlogov in idej je bilo mnogo, izpo- času najbolj množičnega prihoda otrok Irena Šmid Hudoklin, pa je moč plavati v morju. Zelena stavljam nekatere: v vrtec in šolo zagotovo ni dovolj parkir- ravnateljica okolica sicer res daje videz pode- želskega okolja, a če želite v sredi- šče Eastbourna, potrebujete le 15 Podaljšano bivanje minut hoje. Za tečajnike so pripravili tudi iz- Naša šola organizira podaljšano biva- lete, na enem od njih smo se od- nje. Tam otroci počnejo različne dejav- pravili v London. Je glavno mesto nosti, na primer: slikajo s tempera bar- Združenega kraljestva Velike Brita- vicami, igrajo različne igre. S tem se nije in Severne Irske. Ima več kot 7 kratkočasijo, dokler čakajo na avtobu- milijonov prebivalcev. Nekoč je bil se ali jih pridejo iskat starši. Tam največ- središče rimske province Britani- krat učijo učiteljice, ki se ne menjajo, in je, pozneje je postal glavno mesto vzgojiteljice, ki se največkrat menjajo. britanskega imperija. Ogledali smo Ogled Sapramiške v Lutkovnem Podaljšano bivanje poteka v vsakem si nekatere znamenitosti: Buckin- razredu razredne stopnje. Na primer 1. ghamsko palačo, Londonsko oko, gledališču Ljubljana a, 2. b, 3. a in 3. b so v eni učilnici, osta- Tower Bridge. 24. novembra smo si Zlate ribice in Delfinčki v Lutkovnem gledališču Ljubljana li pa v drugi. Učitelji in učiteljice jih vča- Palača je v Londonu od leta 1837 ogledali Sapramiško po literarni predlogi Svetlane Makarovič. V gledališču smo sih tudi peljejo na šolsko dvorišče ali v in je uradno domovanje britanske bili skupaj z otroki ljubljanskega vrtca Andersen. Predstava nam je bila zelo všeč, telovadnico. kraljeve družine. Uporabljajo jo za saj smo spoznali, kako pomembno je umivanje zob, še posebej za otroke. Otroci ne smejo hoditi po hodniku. različne sprejeme, zabave, nekate- Po končani predstavi nas je pred gledališčem počakal očka naše Veronike Gril Učitelji in učiteljice pa poskrbijo, da se ri deli pa so namenjeni zunanjim Novak in se z nami z vzpenjačo odpeljal na Ljubljanski grad, kjer smo najprej ma- otrokom kaj ne naredi, dokler ne grejo obiskovalcem. Ima 775 sob, pred licali, nato pa nam je z grajskega obzidja razkazal Ljubljano. Bila je čudovita, v pre- na avtobus ali peš domov ali jih pride- njo pa je zanimivo videti menja- lepem jesenskem soncu. Marija Andrejčič jo iskat starši. vo kraljeve straže. Londonsko oko David Bertole, 9. a ( London eye) je bilo zgrajeno leta 2000 v sklopu praznovanja nove- ga tisočletja. To je veliko kolo, viso- Izdelava novoletne dekoracije ko 135 metrov, z njim se je mogoče počasi popeljati in si ogledati celo- Veseli december smo v vrtcu začeli z ustvarjanjem. Mlajši otroci so na barvni pa- tno okolico ter ostale znamenito- pir odtiskovali barvo z modelčki za piškote. Tako je nastal darilni papir, s katerim sti Londona. Tower Bridge je dvižni so otroci starejših skupin škatlice zavijali v okraske - darilca. most čez Temzo in stoji poleg zna- S skupnimi močmi so ustvarili tudi novoletne jelke. Na zelen papir, ki so ga kasne- menite trdnjave Tower of London. je oblikovali v smrečice, so mlajši odtiskovali svoje dlani, starejši pa so nanje prile- Zgrajen je iz 70.000 ton betonskih pili zvezdice, zgibane iz rumenega papirja. Za velike jelke, okrašene z lučkami, so temeljev in 11.000 ton jeklene kon- otroci izdelali barvne okraske iz slanega testa in verige iz krep papirja. strukcije. Mlajše otroke sta h krašenju jelke povabila medved in zajec. Starejši so navduše- Upam , da bom naslednje leto zo- ni sodelovali pri krašenju svoje jelke in zapeli pesmi o zimi in dedku Mrazu. V pra- pet šla tja v jezikovno šolo. znično okrašenih skupnih prostorih so otroci skupno zarajali. Špela Peterlin, 9. a

10 Glasilo Občine Dolenjske Toplice kod in kam/obvestila Januarske prireditve v občini

PRIREDITEV DAN, DATUM, URA KRAJ PRIREDITELJ OPOMBA Novoletni pohod na Petek, 1. januar 2010, ob 9. uri Odhod izpred GG Pod- KPL Kanja Informacije: Dušan Go- turn renc 031 379 628 Novoletni koncert (pianist Nenad Petek, 1. januar 2010, ob 20.30 Kavarna Hotela Balnea Terme Dolenjske Toplice Vstop prost! Rožič s solistko) Božični sejem domače obrti Sobota, 2. januar 2010, od 16. ure Terme Dolenjske Toplice Terme Dolenjske Toplice Novoletni ples v restavraciji Balnea Sobota, 2. januar 2010, ob 20. uri Hotel Kristal Terme Dolenjske Toplice Vstop prost! Mesečni sejem Ponedeljek, 4. januar 2010, med 8. in 16. uro Ploščad pred KKC-jem KKC Dolenjske Toplice Informacije: TIC Delavnica Eterična olja I. Ponedeljek, 4. januar 2010, ob 16. uri Sejna soba, KKC Dolenj- RIC Novo mesto in DU Do- Informacije: TIC ske Toplice lenjske Toplice Lažji pohod v okolico Dolenjskih Torek, 5. januar 2010, ob 9. uri Odhod izpred društvenih DU Dolenjske Toplice Informacije: Tončka Toplic prostorov 041 666 341 Koncert MePZ Krka Sreda, 6. januar 2010, ob 20.30 Restavracija Terme Dolenjske Toplice

Rdeči kotiček (gledališka predstava) Nedelja, 10. januar 2010, ob 17. uri Velika dvorana KKC KKC Dolenjske Toplice Vstopnina: 7 € Pohod v Občice Torek, 12. januar 2010, ob 8.30 Odhod iz Dolenjskih To- DU Dolenjske Toplice Informacije: Jože plic v razcepu za Bušinec 041 794 670 Urica pravljic Četrtek, 14. januar 2010, ob 17. uri Krajevna knjižnica Do- Knjižnica Mirana Jarca lenjske Toplice Novo mesto Delavnica Eterična olja II. Ponedeljek, 18. januar 2010, ob 16. uri Sejna soba, KKC Dolenj- RIC Novo mesto in DU Do- Informacije: TIC ske Toplice lenjske Toplice Nordijska hoja Torek, 19. januar 2010, ob 9. uri Zbor na startu Pot zdrav- DU Dolenjske Toplice Informacije: Tončka 041 ja v parku 666 341 Zlati ključek (otroška predstava) Sreda, 20. januar 2010, ob 17. uri Velika dvorana KKC KKC Dolenjske Toplice Za abonma in izven! Izlet na koline v Haloze Sobota, 23. januar 2010, ob 9. uri Odhod iz AP Dolenjske DU Dolenjske Toplice Informacije in prijave: Toplice Tilka 07 30 65 465 Ko te zagrabi kriza srednjih let Nedelja, 24. januar 2010, ob 17. uri Velika dvorana KKC KKC Dolenjske Toplice Za abonma in izven! (gledališka predstava) Krvodajalska akcija Ponedeljek, 25. januar 2010, od 7. do 10.30 Center za transfuzijsko KORK Dol. Toplice dejavnost SB Novo mesto

Tako je prostor ponujal obilo čutnih do- Presenečenje v vrtcu živetij, ki so otroke in starše v prvi vrsti Vaša Evropa, presenetila ter jih spodbudila k skupne- 25. novembra smo v našem vrtcu za mu dejavnemu raziskovanju, doživljanju, vaš glas otroke in starše pripravili presenečenje. odkrivanju, igranju, razmišljanju, opazo- Evropski ekonomsko-socialni odbor bo Garderoba spodnjega vrtca se je spre- vanju, pogovarjanju, komentiranju … v letu 2010 pripravil vseevropski pro- menila v prizorišče različnih svetlobnih Pri pripravi in izvedbi presenečenja jekt Vaša Evropa, vaš glas, namenjen smo želeli, da bi otroci odkrivali in spo- dijakom predzadnjega letnika srednje efektov, ki so se povezovali tudi z različ- šole, starim najmanj 16 let. Dijakom iz nimi področji in čutili. Z različnimi sve- znavali lastnosti svetlobe: širjenje, od- bijanje, sence, barve, izvor svetlobe … vseh 27 držav članic Evropske unije bo tlobnimi efekti smo zajeli področje na- in se igrali z različnimi pojavi (svetloba, med 15. in 17. aprilom 2010 ponujena rave (blisk v povezavi z gromom, sonce, senca …). Spodbujali smo še čutno do- priložnost prevzeti vlogo članov Evrop- skega ekonomsko-socialnega odbora, luno in zvezde, rastline, kamen …) in sen- življanje in odzivanje nanj. Otroke pa pri čemer bodo v večkulturnem insti- ce (projeciranje lutk - senc - na platno s smo spodbujali tudi k izražanju dožive- pomočjo grafoskopa, odboj svetlobe na tucionalnem okolju razpravljali o vna- tij na različne načine. prej določeni evropski tematiki. svetleči krogli …). Doživljanje in domišlji- Strokovne delavke vrtca smo opazova- Vse zainteresirane šole tako pozivajo, jo smo spodbudili z raznimi svetlobnimi le otroke, njihovo igro, raziskovanje in da k sodelovanju prijavijo skupino treh sredstvi (lučkami, svečniki, svetlobno ko- reakcije, poslušale in zapisovale njiho- dijakov in profesorja oziroma mentorja, lebnico, novoletnimi lučkami, izdelanim ve komentarje. Dogajanje smo s sne- ki bo skrbel za koordinacijo s priredite- kaminom v povezavi s toploto …). manjem z video kamero ter fotografi- lji in spremstvo dijakov v Bruslju. Vsaka ranjem tudi dokumentirale. Vse to bo šola lahko prijavi le eno skupino, iz vsa- pripomoglo k razumevanju razmišlja- ke države pa bo po zaključenem izboru nja in s tem želja ter interesov otrok. Na na dogodek v Bruslju povabljena le ena Nesreča nikoli ne počiva … osnovi tega bomo v prihodnjih dneh in šola oziroma skupina. Potne stroške bo tednih izvedli različne nastajajoče pro- kril Evropski ekonomsko-socialni odbor. … in tudi ni tisto soboto, ko nas je prizadel požar. Te vrstice so namenjene vsem Elektronsko prijavnico in več informacij tistim, ki so nam kakor koli pomagali, še posebej pa gasilcem, ki so nam s svojo jekte, prek katerih bomo na najrazlič- nejše načine podrobneje spoznavali la- je mogoče najti na spletnem naslovu: požrtvovalnostjo ohranili streho nad glavo. Iskrena hvala torej PGD Podturn, PGD http://www.eesc.europa.eu/YourEuro- Soteska, PGD Dolenjske Toplice in Gasilsko-reševalnemu centru Novo mesto. stnosti svetlobe. Maja Gimpelj Plantan, peYourSay2010/index_en.asp. Prijave Hvaležna družina Krakar vzgojiteljica zbirajo do 15 januarja 2010.

31. december 2009 11 Naša naj občanka! Na najbolj južnem kotičku občine Dolenjske Topli- vršja in kljubuje viharjem. Sicer pa je jelka ob bukvi ce raste njen največji drevesni velikan: Črmošnjiška temeljni gradnik višjih predelov roških gozdov. Za- jelka, imenovana tudi Kraljica Roga. Z obsegom 580 nimivo je, da so prav v okolici Dolenjskih Toplic za- centimetrov je druga najdebelejša jelka (Abies alba) beležena njena najnižja rastišča v Sloveniji, ki jih še v Sloveniji. V višino meri dobrih 43 metrov, krošnjo kako cenijo čebelarji. V obdobju po drugi svetovni ima ozko in stebrasto, veje pa vodoravne. Njena le- vojni je bilo zaradi različnih okoljskih dejavnikov za- sna masa je ocenjena n a 37 kubičnih metrov, sta- beleženo zaskrbljujoče sušenje jelke v evropskem rost pa na okoli 250 let. Raste na osrednjem grebenu merilu. Spremljanje stanja v zadnjem obdobju kaže, roškega masiva nad Reso, ob trasi nekdanje gozdne da občutljiva drevesna vrsta zadovoljivo okreva. Do- železnice, ki je danes gozdna cesta. Očitno je že pred bro gre tudi Kraljici Roga, ki kljub visoki starosti kaže dobrimi stotimi leti s svojo impozantno rastjo mo- polno mero vitalnosti in stabilnosti. Naj občanki je rala prepričati gozdarje, da je klub neposredni bli- ob zavarovanju leta 1992 pripadel laskavi status na- žini gozdne železnice niso posekali. Njeno rastišče ravnega spomenika. Še na mnoga leta! predstavljajo skromna zakrasela tla, kjer se korenin- Andrej Hudoklin, ski sitem plitvo pod površjem oprijema skalnega po- Zavod RS za varstvo narave

Srečno v letu 2010! Konec decembra navadno delamo obračun z iztekajočim se letom. Nekaterim so se izpolnile skrite želje, drugim natančno izdelani načrti, ne- kateri pa si ga bodo zapomnili po manj lepih do- godkih. A pozabimo na slabe trenutke in v prihajajoče leto stopimo polni optimizma in dobre volje. Vsem občanom želimo, da bi v letu 2010 našli najlepšo in najlažjo pot, ki jo imajo pred seboj. Želimo, da bi znali ceniti in uživati v lepih trenut- kih, ki bogatijo življenje, da bi znali prejemati da- rove in lepote narave. Naj se vam uresniči večina želja in predvsem ostanite zdravi. Uredniški odbor

Nagradno vprašanje V prejšnji številki Glasila smo bralce in bralke spraševali: Kaj vsebuje ponudba Topliški dan? Pravilen odgovor je kopanje ob ponedeljkih in Kraljica Roga je najmogočnejše in najstarejše živo bitje v občini. (Foto: A. Hudoklin) savna med tednom. Dve celodnevni vstopnici v Oazo (savne) v Wellness centru Balnea dobi Ma- rija Turk, 35, 8350 Dolenjske Topli- Natečaj za najboljšo fotografijo ce, in sicer po pošti. Novo nagradno vprašanje Tokratna naslovnica je 12. letos, vse so objavljene na letošnjem koledarju, ki ga prilagamo Glasilu – vsa- se glasi: »Naštejte najmanj tri lepotne stori- ka predstavlja mesec, v katerem je bila objavljena. Bralci lahko tako do 20. januarja glasujete za vašo tve, ki jih izvajajo v Termah Dolenjske Topli- najljubšo. Avtor zmagovalne fotografije in eden od tistih, ki bo glasoval za katero koli fotografijo, bo- ce.« Odgovore do 15. januarja 2010 pošljite na sta prejela 2 vstopnici za katero koli predstavo v Kulturno kongresnem centru Dolenjske Toplice, ki ju naslov: Občina Dolenjske Toplice, Sokolski trg bosta lahko izkoristila do konca leta 2010. Nagrajenca bosta objavljena v Glasilu, nagrado pa bosta pre- 4, 8350 Dolenjske Toplice, s pripisom za Glasilo vzela v TIC-u. Natečaj nadaljujemo tudi v letu 2010. Kateri temi bo posvečen, povemo prihodnjič, še ve- – nagradno vprašanje. Odgovoru obvezno pri- dno pa lahko za januar pošljete kakšno vašo fotografijo, in sicer na elektronski naslovglasilo.dolenjske. pišite tudi vašo davčno številko, sicer nagrade [email protected]. Ker je vsak mesec na naslovnici lahko le en vaš izdelek, bo o tem, kateri bo obja- ne bo možno izročiti. Nagrajenec bo objavljen vljen (v kolikor jih bo na zgornji naslov prispelo več), odločal uredniški odbor. Upoštevali bomo pred- v naslednji številki. vsem aktualnost glede na mesec izida, kakovost in vsebino. Avtorje fotografij bomo poimensko obja- Nagrada: 1 vstopnica za bazen v Wellness vili po končanem natečaju. centru Balnea. Nagrado poklanjajo Terme Do- Uredniški odbor lenjske Toplice.