Varstvo spomenikov Poročila 47 Izdaja: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Zanj: dr. Jelka Pirkovič Urednica: Biserka Ribnikar Uredniški odbor: Mateja Kavčič, dr. Robert Peskar, Biserka Ribnikar, mag. Marko Stokin, Suzana Vešligaj Varstvo spomenikov Lektoriranje: Alenka Kobler Oblikovanje: Nuit d.o.o. Tisk: Littera picta d.o.o. Poročila 47 Naklada: 600

Distribucija in prodaja: Buča d.o.o., Kolarjeva 47, 1000 Ljubljana, T: +386(0)1 230 65 80, E: [email protected]

Ljubljana 2012

ISSN 1580-5166 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Vsebinska navodila avtorjem za pisanje poročil

1. Kratek uvod z opisom spomenika ali dediščine, naselja, lokacije, objekta, predmeta, krajine. 2. Kratek opis stanja obravnavanega objekta: razlogi in predvideni cilji, zaradi katerih je prišlo do posega, ki ga predstavljate. 3. Opis konservatorskih postopkov: – program, – metodologija dela, – dokumentacija in raziskave, – prikaz rezultatov in nova spoznanja oziroma ugotovitve in sklepi, – interpretacija in prezentacija, – rezultate in zaključke lahko združite. 4. Pri konservatorsko-restavratorskih posegih je pomembna natančna navedba tehnologije in uporabljenih materialov, večja pozornost naj se posveti novim tehnikam, metodologiji ali novim postopkom raziskav. 5. Ocena uspešnosti konservatorskih posegov z navedbo posameznih strokovnjakov in izvajalcev. 6. Z zaporednimi številkami označite natančne podnapise k slikovnim prilogam (kratek podnapis in avtor fotografije ali risbe). V mapo z imenom naselja, spomenika in EŠDja nato s pripadajočimi številkami shranite slikovne priloge (glej tehnična navodila). 7. Podpis konservatorja (ime in priimek).

Literaturo navedite med besedilom, s polnim citatom v oklepaju. Opombe naj ne bodo vsebinske.

Tehnično navodilo

Prosimo, da dosledno izpolnite glavo poročila iz registra nepremične kulturne dediščine (Ministrstvo za kulturo)

EŠD: Naselje: Občina: Ime: Naslov: Področje: Obdobje:

Sledi naj poročilo, zapisano v Wordu, v pisavi Ariel velikosti 12; besedila ne oblikujte. Ker so v knji- gi poročila razvrščena po abecednem redu, naj bo vsako poročilo shranjeno v svojem Wordovem do- kumentu. Besedilo naj bi praviloma obsegalo največ dve strani (60 vrstic), le v primerih, ko gre za pomembnejše najdbe in nova odkritja, so dopustne tri strani (90 vrstic). Pri tehtnejših poročilih so priloge priporočljive in zaželene.

5 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Slikovne priloge Kazalo posameznih spomenikov po naseljih

K slikovnemu gradivu spadajo poleg slik in fotografij tudi tabele, grafi, načrti, zemljevidi in table. Črte na tabelah naj ne bodo tanjše od 0,2 mm, če pa je treba original pomanjšati, naj bo debelina črt vsaj EŠD Naselje Ime Stran 0,3 mm. Risbe, skice in tabele opremite z narisano merilno skalo (ne M = 1 : 1). Table naj imajo robove 1 3555 Avče Avče – cerkev Marije Snežne 13 debeline 0,5 mm, zunaj robov jasno zapišite ime avtorja in številko table (avtor, številka table, slike). 2 17642 Bavšica Bavšica – domačija Bavšica 3 16 Slikovno in drugo gradivo (diaposnetki, črno-bele fotografije) ne sme presegati velikosti 13 x 18 cm. 3 9, 815, 1620 Bela Cerkev, Orešje Bela Cerkev – vaško jedro 16 Vsako sliko opremite s podnapisom in imenom fotografa. Vinji Vrh pri Beli Cerkvi – arheološko Slikovno gradivo v digitalni obliki je treba poslati v velikosti formata A5 z resolucijo 350 DPI, v formatu območje Vinji Vrh datoteke JPEG (v najvišji kvaliteti) ali TIFF. Bela Cerkev – cerkev sv. Andreja 4 11141 Bevke Bevke – arheološko najdišče Zaloke 17 Slikovnega gradiva v elektronski obliki ne dodajajte med besedilo. 5 18400 Brezova Reber Brezova Reber pri Semiču – domačija 19 Slikovnega gradiva ne pošiljajte po e-pošti, ampak ga zapišite na zgoščenko. Brezova Reber 2 Zgoščenki priložite iztis datotek s slikami in/ali tablami. Pod iztisom jasno zapišite tudi ime datoteke. 6 2195 Brunk Brunk – cerkev Sv. treh kraljev 20 Omejite se le na slikovno gradivo izjemnih najdb ali slikovne priloge, ki bistveno dopolnjujejo vsebino 7 24546 Budanje Log pri Vipavi – spomenik madžarskemu vojaku 27 poročila. Pri spomenikih državnega pomena in strokovno izredno zahtevnih posegih priložite slikovno 8 6881, 2930 Črešnjevec Črešnjevec – arheološko najdišče sv. Mihael 28 gradivo pred posegom in po njem; priporočljivo je, da prikažete celoten potek posega. in cerkev sv. Mihaela Objavljena bodo le poročila, ki bodo sledila tem navodilom. 9 1729 Črnomelj Črnomelj – cerkev sv. Petra 30 10 9841 Črnomelj Črnomelj – hiša Ulica Mirana Jarca 3 30 Za vsebino posameznih prispevkov v publikaciji so odgovorni izključno avtorji. 11 9853 Črnomelj Črnomelj – župnišče 32 12 94 Divača Divača – domačija Kraška cesta 34 13 / Divača, Lokev predhodne arheološke raziskave na območju 37 DPN II, tir Divača–Koper 14 15958 Dolenje Dolenje pri Štjaku – vas 38 15 4768 Dolenji Novaki Dolenji Novaki – domačija Dolenji Novaki 5 41 16 26211 Dolenji Novaki Dolenji Novaki – kapelica pri hiši Dolenji Novaki 24 41 17 12520 Drenov grič Drenov grič – Kovačija Drenov grič 3 42 18 15960 Dutovlje Dutovlje – vas (domačija Dutovlje 65, 43 Bunčetova domačija) 19 15453 Gabrje Gabrje – vojaška kopalna kad na Sopotnici 46 20 8643 Gorenje Karteljevo – antični nagrobnik 47 21 28150 Grčarevec Grčarevec – vodni zbiralnik 49 22 182 Idrija Idrija – mestno jedro 51 23 8459 Ilirska Ilirska Bistrica – mestno jedro 51 (stavba Bazoviška cesta 22, Sodišče) 24 11449 Jezero – arheološko najdišče Sv. Lovrenc 55 25 6883 Jurišna vas Jurišna vas – Ančnikovo gradišče 60 26 28955 Kambreško Kambreško – zaselek 63 27 28955 Kambreško Kambreško – zaselek Brdo 64 28 218 Kanal Kanal – trško jedro 65 29 218 Kanal Kanal – trško jedro 65 30 21210 Klavže Klavže – vodno korito z znamenjem 65 31 5055 Kneža Kneža – znamenje pri hiši Kneža 5 66 32 7342 Kobjeglava Kobjeglava – domačija Kobjeglava 57 69 33 246; 235; 236 Koper Koper – palača Kreljeva 6; Koper – mestno 72 jedro; Koper – arheološko najdišče Koper 34 243; 235; 236 Koper Koper – Ribiški trg 9, 10, 11 in 12; Koper – 74 mestno jedro; Koper – arheološko najdišče Koper 35 15974 Kopriva Kopriva – vas (vaški vodnjak) 77 36 4758 Kozana Kozana – ambient hiš Kozana 68, 69, 70, 71, 72 80 37 5145, 274 Kranj Kranj – grobišče Lajh in Kranj – mestno jedro 80 38 3798 Kred Kred – cerkev sv. Nikolaja 82 39 15978 Kreplje Kreplje – vas (komunski vodnjak) 84 40 16521 Leskovec pri Krškem Leskovec pri Krškem – arheološko najdišče Leskovec 85 41 3813 Libušnje Libušnje – cerkev Sv. duha 86

6 7 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

42 329 Ljubljana Ljubljana – arheološko najdišče Ljubljana 88 43 336 Ljubljana Ljubljana – frančiškanski samostan 90 87 28534 Velika sela Mala sela pri Adlešičih – vodenica 167 44 328 Ljubljana Ljubljana – mestno jedro 93 88 819 Vipavski Križ Vipavski Križ – mesto 168 45 328 Ljubljana Ljubljana – mestno jedro 94 89 14943 Vodice Vodice pri Ljubljani – hiša Škofjeloška cesta 5 168 46 328, 329 Ljubljana Ljubljana – mestno jedro, Ljubljana – 96 90 4765 Vojsko Vojsko pri Idriji – domačija Škratovše 170 arheološko najdišče Ljubljana 91 16015 Vrhovlje Vrhovlje pri Sežani – vas (vaški vodnjak) 170 47 8791 Ljubljana Ljubljana – Poljansko predmestje 97 92 857 Vuzenica Vuzenica – cerkev sv. Nikolaja 172 48 8825 Ljubljana Ljubljana – Skupščina Republike Slovenije 98 93 4946 Zatolmin Loče pri Tolminu – vojaško pokopališče 175 49 8825 Ljubljana Ljubljana – Skupščina Republike Slovenije 101 iz prve svetovne vojne 50 397 Ljubljana Ljubljana – trgovina Urbanc 103 94 1327 Žadovinek Žadovinek – arheološko najdišče Petrovce 177 51 15919 Lokev Lokev – ambient cerkve sv. Mihaela 107 95 8656 Ždinja vas Ždinja vas – arheološko najdišče 178 52 426 Maribor Maribor – arheološko najdišče Piramida 110 96 895 Železniki Železniki – trško naselje 181 53 9050 Marija Dobje 113 97 / Žirovnica, Vrba, Breg, arheološka intepretacija lidar posnetka Dežele 186 54 9122 Matavun Matavun – domačija Matavun 8 116 Smokuč, Rodine 55 22861 Medvode Medvode – arheološko najdišče Svetje 121 56 8710 Novo mesto – arheološko najdišče Marof, 123 Kapiteljska njiva 57 3211 Olimje Olimje – cerkev Marijinega vnebovzetja 126 58 29111 Otovec Otovec – arheološko območje Pri sadežih 126 59 525 Planina Planina – trško naselje (stavba Planina 68a, 127 Kulturni dom) 60 545 Podraga Podraga – domačija Podraga 51 129 61 7199, 7207 Portorož Portorož – arheološko najdišče Fizine, 130 Portorož – skladišči soli Obala 10 62 23104 Postojna Postojna – vila Jenkova ulica 3 (vila Jurca) 134 63 3318 Radelca Radelca – cerkev sv. Pankracija 137 64 28108 Radvanje Maribor – arheološko najdišče Zgornje Radvanje 139 65 7628, 7644 Ravne na Koroškem Ravne na Koroškem – arheološko najdišče 142 Javornik in Ravne na Koroškem – dvorec Javornik 66 23312 Ročinj Ročinj – Vas 144 67 1734 Rodine Rodine v Beli krajini – cerkev Marije Pomagaj 144 68 24542 Sela pri Štravberku Sela pri Štravberku – arheološko območje 147 Ajdov grad 69 651 Sladka Gora Sladka Gora – cerkev Matere božje 147 70 657 Slovenj Gradec Slovenj Gradec – mestno jedro 149 71 657, 658, 659, Slovenj Gradec Slovenj Gradec – mestno jedro, cerkev sv. Duha, 152 4181 cerkev sv. Elizabete, Park herojev 72 701 Strmec na Predelu Predel – predelska trdnjava 154 73 3015 Šentilj pod Turjakom Šentilj pod Turjakom – cerkev sv. Ilja 154 74 5001 Škocjan Škocjan pri Divači – arheološko najdišče Gradišče 156 75 5001 Škocjan Škocjan pri Divači – arheološko najdišče Gradišče 158 76 7920 Šmarje pri Jelšah Predenca – kapelice križevega pota 158 77 753 Šmartno Šmartno v Brdih – vas 159 78 3436 Šoštanj Šoštanj – cerkev. sv. Mohorja in Fortunata 160 79 7244 Štanjel Štanjel – grad 160 80 760 Štanjel Štanjel – vas (Štanjel 6a) 160 81 2589 Štatenberk Štatenberk – cerkev sv. Martina 162 82 29491 Štravberk Štravberk – Ajdovski grad 164 83 16006 Tabor Tabor pri Vrabčah – vas (stara šola) 164 84 9961 Tolminske Ravne Tolminske Ravne – domačija Tolminske Ravne 14 165 85 28332 Trebenče Trebenče – domačija Trebenče 4 166 86 9263, 29172, Trška gora, Ždinja vas Trška gora – vinogradniško območje 166 29173, 29174 Golušnik Golušnik – arheološko območje Sadeže Dolenje Karteljevo – arheološko območje Pristava Gorenje Karteljevo Gorenje Karteljevo – arheološko območje Štreklje – Hmeljnik 8 9 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Varstvo spomenikov Poročila 47

10 11 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 1 nice s palmo mučeništva. EŠD: 3555 Po postavitvi delovnega odra je bil oltar demon- Naselje: Avče tiran po kosih in ustrezno zaščiten prepeljan v Občina: Kanal delavnico ZVKDS, OE Nova Gorica. Sledilo je Ime: Avče – cerkev Marije Snežne čiščenje prahu in umazanije s hrbtišča s čopiči in Področje: R s sesalnikom, nato še z bazično vodno solucijo. Obdobje: leto 1692 Hrbtišče oltarja je bilo nato premazano z Boro- solom, sredstvom proti ponovni okužbi z insekti. Avče so majhna gručasta vas visoko na terasi na Ves oltar smo nato premazali z raztopino insek- levem bregu Soče. Na hribu, vzhodno nad vasjo v ticida Permetrina v bencinu Shellsoll. Zavitega zaselku Nadavče, stoji romarska cerkev sv. Marije v PVC-folijo smo pustili mirovati 30 dni. Večje Snežne, ena najlepših gotskih cerkva na Primor- poškodbe lesa so bile utrjevane s hrbtišča s pos- skem. Vsa stavba je zgrajena v poznogotskem topnim nanašanjem tekoče smole Paraloid B72, slogu; dobro ohranjen prezbiterij z rebrastimi raztopljene v acetonu in etil acetatu (razmerje oboki in s krogovičji okrašenimi okni je bil 80 : 20). Manjkajoči deli so bili dodani z vstav- dokončan leta 1515. Cerkev se ponaša s kvalitet- ljanjem novih lesenih kosov in domodelirani z nimi rezbarskimi umetninami, tremi dragocen- dvokomponentno epoksismolo Araldit SV in imi kipi iz 15. stoletja – Marije z detetom, sv. HV 427. Elizabete in Marije Magdalene –, ter z baročnimi Tako polihromirani kot tudi pozlačeni in posre- pozlačenimi polihromiranimi oltarji Sv. trojice, breni deli so bili v slabem stanju. Prvi pregled sv. Roka in Brezmadežne. Cerkev Marije Snežne barvnih slojev je pokazal delno preslikavo in je božjepotna, nekoč so prihajali v Avče »Lahi« iz različne površinske popravke, na razgrajeni po- zlati pa potemnjeno zlato bronzo. Temno rdeča Furlanije in Benečije in imeli tam svoje procesije. preslikava z grobimi belimi madeži je prekrivala Po stilnih primerjavah sklepamo, da prihaja slog originalno svetlo rdečo plast z marmoracijo na treh baročnih oltarjev iz Italije, iz tistih delavnic vseh ploskih delih oltarja. rezbarjev (Comuzzo, Saidaro, Ortari itd.), ki so Na Naravoslovnem oddelku Restavrator- med 17. in 18. stoletjem s pozlačenimi oltarji skega centra so bile opravljene raziskave, in okrasile neštete furlanske cerkve. Oltarja Sv. tro- sicer optična mikroskopija obrusov v vidni in jice in sv. Roka sta stilno blizu delavnici Jerneja ultravijolični svetlobi in infrardeča spektrometri- Vrtava, katere najbližji primer je glavni oltar ja s Fourierjevo transformacijo. Iz analiz je bilo v cerkvi sv. Kancijana na Britofu pri Ukanju razvidno, da sta posrebritev in pozlatitev sestav- (Kanal). Oltar na Britofu je bogatejši in večji, ljeni iz grunda, bolusa, srebra ali zlata, na kat- vendar so bili za rezbarsko okrasje uporabljeni erega površini je bilo lokalno zaznati zaščitni lak, isti vzorci kartuš, bisernikov, akantovih listov in verjetno shellac, dodan pri prvem restavriranju. kapljičnih rozet. Originalne rdeče lazure na srebrnih bisernikih Restavratorska dela na baročnih lesenih oltarjih so bile narejene iz krap laka in sušečega olja, so se začela poletja 2010 na oltarnem nas- prekrite pa z rdečo preslikavo, ki vsebuje barijev tavku stranskega oltarja Svete trojice, ki je post- sulfat. Iste sestave je bila temno rdeča preslika- avljen na kamniti menzi v levem vogalu cerkvene va z marmoracijo na vseh ploskih delih oltarja, ladje pred prezbiterijem. Oltar je sestavljen iz atiki, nišah in bazi. Originalna modra barva niš predele s polžastima volutama ob straneh, vrh in arhitekturnih elementov je sestavljena iz dveh katere so postavljene tri niše. Srednja je večja plasti grunda in razbarvanega smalta. Čez njo je od stranskih dveh, ločene pa so z dvema rezlj- zaslediti modro preslikavo, ki vsebuje pigment anima stebroma. Profilirana preklada, s katere barit, vezivo pa je verjetno proteinskega izvora. visijo rozete, loči spodnji del oltarja od atike z Na inkarnatu angelčkov skoraj ni več zaslediti dvema manjšima zavitima stebroma. Atika se na originalne barvne plasti, podloga je sestavljena iz vrhu zaključuje z rezljanim okrasom z volutama. dveh slojev grunda in poznejšega inkarnata. Tudi V glavno nišo je postavljena skupina Sv. trojice, tu je bil sušečemu olju in svinčenemu belilu spet v stranskih pa stojita dve še neznani svetnici. V dodan barijev sulfat, umetni pigment, iznajden zgornji niši v atiki sta kipa Janeza Krstnika in šele v dvajsetem stoletju. Kristusa, ob straneh pa svetnici, sveta Katarina Čiščenje barvne plasti, pozlate, posrebritve ter in še neznana svetnica. Nad arhitekturnim profi- rdečih in zelenih lazur na srebru je bilo izvede- lom preklade nad glavnima stebroma sedita dva no z alkoholno-acetonovim gelom in Ekolavo. angelčka. Na vrhu oltarja je postavljen kip svet- Originalna svetlo rdeča plast z marmoracijo na

12 13 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

ploskih površinah je bila tako tanka in občutljiva, kosih, jih odlili v dvokomponentni smoli Neo- da temno rdeče preslikave z marmoracijo ni bilo stik ep-101 in jih obdelali. Polihromirane dele mogoče odstraniti, ne da bi spodnjo močno smo zaščitili z dvema nanosoma svilnatega akril- poškodovali. Tako smo se po posvetovanju s nega laka, pozlato in posrebritev pa z enim nano- strokovnimi sodelavci in odgovornim konserva- som alifatskega laka. Oba sta reverzibilna. Oltar torjem OE odločili odstraniti samo umazanijo smo vrnili na lokacijo maja 2011. Pri montaži so in grobe bele madeže na preslikavi, ki imitirajo se dodali novi leseni ojačitveni kosi in kovinski originalno marmoracijo. Med odstranjevanjem L-profili. preslikav se je na predeli pokazala letnica nas- Umetnini smo s konservatorsko-restavratorskim tanka oltarja 1692. Leseni nosilec in grund smo posegom vrnili estetsko in sakralno funkcijo ter utrjevali z akrilnimi emulzijami (Sokrat in Primal ji zagotovili trdnost in trajnost s spoštovanjem do E330 FM) in grelno lopatico. Vrzeli v podlogi so originalnega materiala. Ohranili smo površinske bile obdelane z novim akrilnim grundom, toni- posebnosti, ki so posledica prvotne obdelave, ranim s pigmenti (Bolonjska kreda, Primal E330 in nekatere nepravilnosti, ki so nastale s časom. FM, Lascoux akrilni grund). Po finem brušenju S tem smo se kolikor je le mogoče približali in modeliranju smo grundirane dele premazali z prvotnemu videzu umetnine. bolusom, nanesli zlate in srebrne lističe na akrilni Vodja posega: Marta Bensa; sodelavci v okviru mikstion, nato pa še retuširali z zlatom v prahu, OE Nova Gorica: Anton Naglost, Miran Cencič, vezanim z gumiarabiko. Za retušo polihromacije Andrej Jazbec; naravoslovne preiskave RC: Ivo so bili uporabljeni Kremerjevi pigmenti v prahu Nemec; zunanji sodelavci: Katarina Brezigar, in akrilna emulzija Primal AC 33, naknadno pa Marina Gruden, Tea Curk Sorta, Nataša Lapanja še smolnate Restauro barve. Poškodbe barvnih Jazbec, Polona Semenič. lazur na srebru smo retuširali z oljnato lazuro. Odgovorni konservator: Robert Červ, ZVKDS, Za manjkajoče lesene dele (rozete, arhitekturne OE Nova Gorica. profile itd.) smo naredili kalupe po originalnih Marta Bensa

Avče, cerkev Marije Snežne, oltar Sv. trojice, spodnja predela, detajl pred posegom (foto: M. Bensa) Avče, cerkev Marije Snežne, oltar Sv. trojice po posegu (foto: M. Vidmar)

14 15 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 2 ohranila obstoječa lesena konstrukcijo, nanjo pa ranja je bilo ugotoviti stopnjo poškodovanosti 4 EŠD: 17642 se je izvedla armiranobetonska plošča. Kljub in- arheološkega najdišča, ugotoviti prisotnost EŠD: 11141 Naselje: Bavšica jeciranju zahodne in južne nosilne stene se je po- arheoloških struktur in ostalin, zamejiti obseg Naselje: Bevke Občina: Bovec kazalo, da so stene še vedno statično nestabilne. arheološkega najdišča, določiti vsebino in struk- Občina: Vrhnika Ime: Bavšica – domačija Bavšica 3 Izvedenec gradbene stroke je zato zahteval, naj se turo najdišča ter ugotoviti naravo in globino Ime: Bevke – arheološko najdišče Zaloke Naslov: Bavšica 3 objet od kleti navzgor na novo pozida. stratigrafije. Raziskave so bile izvedene v skladu Področje: A Andrejka Ščukovt z določbami KVS MK št. 62240-190/2009/5 z Obdobje: zgodnja bronasta doba, srednja bronasta Področje: E dne 14. aprila 2010. V celoti jih je financirala Obdobje: 19., 20. stoletje doba in prehod v pozno bronasto dobo, 19.–20. Občina Šmarješke Toplice. stoletje Arheološko dokumentiranje ob gradnji je izvedla ekipa ZVKDS, CPA, pod vodstvom dr. Philipa Arheološko najdišče Bevke – Zaloke leži na nad- Masona, univ. dipl. arheologa, konservatorskega morski višini približno 289 m vzhodno od vasi svetovalca, in namestnika vodje Matevža Lavrin- Bevke. Ta se razprostira na osrednjem delu en- ca, univ. dipl. arheologa, ter s sodelovanjem ega izmed barjanskih osamelcev, katerega najvišja Mance Kavčič, absolventke arheologije. Terenska točka je vrh Brdo (345 m n. v.), ki se začne vzpen- dela so potekala v aprilu 2010. jati domala tik ob najdišču. Predhodne arheološke Celotno izkopno polje je bilo razdeljeno na štiri raziskave v obliki arheološkega izkopavanja je sonde, katerih predvidena velikost je bila 3 x na območju načrtovane stanovanjske gradnje na 1,20 m. Prvotno je bil predviden izkop petih parc. št. 975, k. o. Blatna Brezovica, v juniju in sond, vendar smo izkopali le štiri, in sicer sonde juliju 2010 izvajal Center za preventivno arhe- 2, 3, 4 in 5, katerih velikost je bila zaradi od- ologijo ZVKDS. kritih arheoloških struktur na koncu nekoliko Izkopavanje je na eni strani razkrilo razmeroma večja od predvidene. Razdalja med sondami je enostavno stratigrafijo, po drugi strani pa je po- bila 4 m. Sondo 5 smo razširili za 0,2 m, tako da nudilo kopico zanimivih in delno doslej nepoz- je bila njena končna širina 1,40 m. Sondi 2 in 3 nanih podatkov. Že najzgodnejše geološko doga- smo združili, tako da je bila končna dimenzija združenih sond 3 x 6,70 m. janje je na tem mestu zaznamovano z naplavinsko Raziskave so prispevale nove pomembne po- prodnato fazo, ki je prekinila nalaganje jezerskih datke o uporabi prostora ob cerkvi sv. Andreja sedimentov oziroma polžarice, kar v okolici doslej v preteklosti. Odkritje rimskodobnega žganega še ni bilo dokumentirano. Časovni okvir teh do- groba v sondi 5 je potrdilo obstoj rimskodob- godkov so zadnja stoletja tretjega tisočletja pr. n. š. nega grobišča na tem območju, kar smo dom- in začetek drugega tisočletja pr. n. š. Jezerskim sed- nevali na podlagi predhodnih arheoloških ra- imentom – verjetno gre v najmlajši fazi za ostanke ziskav iz leta 2009. Verjetno gre za nadaljevanje lokalne ojezeritve, ki ni več povezovala celotnega znanega rimskodobnega grobišča Strmec, ki se Barja – sledi organski mulj (gyttja), značilen os- razprostira na južnem pobočju Velikega Vin- tanek močvirskega okolja. Nanj so odloženi šotni jega Vrha, severno od vasi Bela Cerkev. Grob na barjanski sedimenti, v dveh primerih prekinjeni Hiša Bavšica 3 (foto: A. Ščukovt, 2011) območju pokopališča predstavlja edini primer s šotnim muljem, ki razkriva najmanj dve krajši strokovno izkopane rimskodobne grobne celote poplavni fazi, ko se je ponovno vzpostavilo okolje Stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji v 3 na tem območju. Prav tako je odkritje petih s stoječo vodo. Zabrajdi leži na začetku visokogorske doline EŠD: 9, 815, 1620 srednjeveških skeletnih grobov dokaz o nad- Tudi arheološki podatki so izredno zanimivi, saj Bavšica. Domačija obsega tipično vrhkletno ozi- Naselje: Bela Cerkev, Orešje aljevanju uporabe območja južno in vzhodno od smo ob fazi iz 19. in 20. stoletja, vezani na ko- roma vrhlevno bovško-trentarsko nadstropno Občina: Šmarješke Toplice cerkve kot grobišča oziroma pokopališča v celot- zolec, ki je bil tod postavljen, dokumentirali tudi hišo prvotno manjšega pravokotniškega tlorisa, Ime: Bela Cerkev – vaško jedro nem srednjem veku. Pokopališče je nedvomno dva prazgodovinska horizonta človeške dejavnosti. ki je bila na začetku 20. stoletja na severni strani Vinji Vrh pri Beli Cerkvi – arheološko območje nastalo pred ustanovitvijo prafare na območju Najstarejši ostanki so bili najdeni na že omenjenih dozidana. Hiša je bila v dveh potresih leta 1998 Vinji Vrh Vinjega Vrha in pred prvo omembo Bele Cerkve. prodnih nanosih, ki so prekrivali meljasto-glinasti in leta 2004 poškodovana. Poškodovani so bili Bela Cerkev – cerkev sv. Andreja Nastalo je na koncu 10. ali na začetku 11. stoletja jezerski sediment. Gre za skupine kamnov, ki so, predvsem nosilni zidovi in obe zatrepni steni Področje: A ob verjetno že obstoječi cerkvi. Sledilo je preob- kot je moč razbrati iz lege lesenih kolov in vej ob ter tudi dotrajana strešna konstrukcija. Državna Obdobje: rimsko obdobje, zgodnji srednji vek, likovanje pokopališča okoli cerkve pred izdelavo njih, podpirali neke vrste ograjo. Časovno je moč tehnična pisarna je pripravila elaborat sanacije. srednji vek, novi vek prvih katastrskih zemljevidov v 19. stoletju, ver- te strukture umestiti v zgodnjo bronasto dobo, o Predlagane so bile sanacija sten z injeciranjem, jetno v 17. ali v 18. stoletju. čemer pričajo tako maloštevilni ostanki lončenine, napravo betonskih plošč in vezi ter nove strešne Nadaljevanje predhodnih arheoloških raziskav Philip Mason, Matevž Lavrinc, Manca Kavčič izdelane in okrašene v maniri kulture Kisapostag, konstrukcije. Celovita obnova hiše se je pričela je potekalo na južnem delu vaškega pokopališča, kot radiokarbonske datacije lesa. Med drugimi poleti 2010, najprej s statično sanacijo kleti ozi- kjer so se izvajala gradbena dela v okviru sočasnimi predmeti je treba izpostaviti roženo roma hleva, kjer se je med kletjo in pritličjem razširitve obstoječega pokopališča. Namen sondi- kopačo z ohranjenim delom lesenega toporišča.

16 17 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Po zaključni jezerski fazi, katere sedimenti so pokri- odsekane veje, odcepke, ob njih pa tudi verjetno 5 Škocjanu. Zaradi pomanjkanja finančnih sred- li prodnate nanose, se je območje začelo osuševati, končne izdelke, kot so deščice, ki so bile pogosto EŠD: 18400 stev so se dela pri ponovni postavitvi zgornjega vzpostavile pa so se močvirske oziroma barjanske na enem koncu ožgane, toporišče za ročno oro- Naselje: Brezova Reber lesenega dela kašče nadaljevala v letu 2010. razmere, v katerih so se oblikovale različne z or- dje itn. Kot zanimivejše najdbe iz šotnih plasti Občina: Semič Zaradi dotrajanosti so bili rekonstruirani trije ganskim gradivom bogate plasti. V najnižji med naj omenimo še sulico oziroma kol z ošiljenim in Ime: Brezova Reber pri Semiču – domačija stropniki nad kletjo. Po sestavljanju pritlične njimi so bili najdeni odlomki lončenine, ki je bila ožganim koncem, leseno veslo, ki je bilo odkrito Brezova Reber 2 konstrukcije so bili zamenjani vsi dotrajani leseni odkrita tudi na plasti pod polžarico, ti pa skupaj prelomljeno in zagozdeno v šoti, in soho dolžine Naslov: Brezova Reber pri Semiču 2 špirovci z novimi, nato je bilo ostrešje prekrito z radiokarbonskimi datacijami iz obeh plasti do- skoraj 6,5 m, ošiljeno in ožgano na enem koncu Področje: E z opečno kritino. Pri izvedbi del se je v največji kazujejo relativno kratkotrajnost ojezeritve. Nas- in razvejeno na drugem koncu, ki je bila verjetno Obdobje: sredina 19. stoletja mogoči meri ohranjal star in obstoječ gradbeni protno lahko večino lončenine iz teh plasti po namenjena za vgradnjo v stavbno konstrukcijo. material, medtem ko so bile rekonstrukcije ozi- primerjavah datiramo v srednjo bronasto dobo in Izkopavanje je razkrilo številne pomembne infor- V naselju Klenovik oziroma pod vasjo Zagrad roma zamenjave izvedene samo po potrebi ozi- njen prehod v pozno bronasto dobo. macije o prostoru večkratnih raznolikih človeških pri Škocjanu je bila v letu 2009 rekonstruirana roma v primeru dotrajanosti lesa. Tudi v letu Prav tako je zanimivo, da je večina sicer dejavnosti, ki se nahaja zunaj ožjega poselitvenega zidana klet Severjeve kašče, ki je pred tem stala v 2010 dela pri obnovi kašče niso bila dokončana, maloštevilnega keramičnega posodja odlično jedra oziroma naselbine, v obeh časovnih obdob- vasi Brezova Reber pri Semiču. Severjeva kašča je saj turistično društvo ni imelo dovolj finančnih ohranjena, ob tem pa so bili v nekaterih posodah jih, najverjetneje locirane v neposredni okolici. vrhkletna gospodarska stavba s kamnito zidano sredstev. Tako bo treba vgraditi še staro stavbno odkriti tudi prepleti iz listov različnih močvirskih Najdbe v novi luči prikazujejo dogajanje zunaj kletjo in dvoprostornim lesenim delom. Kašča je pohištvo, rekonstruirati vrata v kleti, obno- in vodnih rastlin, ki, po makroskopskih analizah jasno izraženih poselitvenih struktur, tokrat na bila predelana in občasno namenjena tudi bivan- viti notranjščino kašče, dokončati lesen gank, sodeč, niso naravnega nastanka. prehodu med suhim terenom osamelca in vlažnim ju. Leta 2007 jo je kupilo Turistično društvo Za- stopnice, omete … Ob številnih ohranjenih ostankih vegetacije, močvirskim oziroma barjanskim svetom pod grad pri Škocjanu, saj je lastnik ni več uporabljal Vsa dela so prostovoljno izvajali člani Turističnega ki odslikujejo vsakokratno rastje, pa so posebej njim, ter nakazujejo arheološki potencial širšega in jo je želel odstraniti. K predvidenim posegom društva Zagrad pod nadzorom firme IKA – UM pomembni tisti, na katerih je moč prepoznati prostora. na kašči je območna enota Novo mesto podala kamnoseštvo Franc Kocjan, s. p., iz Zagrada pri sledove človeške obdelave. Med njimi so bili Matija Črešnar kulturnovarstvene pogoje. Severjeva kašča je bila Škocjanu. najštevilnejši ostanki lesa, saj smo odkrili številne po delih razstavljena in pripeljana v Zagrad pri Dušan Strgar

Bevke, arheološko najdišče Zaloke. Odkrita lesena sulica oziroma kol (A) in soha (C) s priostreno in ožgano konico ter del keramične posode, v kateri je bil odkrit preplet iz močvirskih in vodnih rastlin (foto: M. Črešnar). Brezova Reber pri Semiču, postavljanje lesenega dela kašče (foto: D. Strgar)

18 19 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

V letu 2007 je bil izveden prvi in nujni konserva- (BEVA 371 v white špiritu). Po toplotnem akti- torski poseg – zaščita močno dvignjenih in razpo- viranju utrjevalca in obdelavi slike s pritiskom v kanih barvnih slojev. Izveden je bil čez brezkislin- nizkotlačni mizi je sledilo odstranjevanje special- ski specialni papir (Lens Tissue L2) s 7-odstotno nega papirja in obeh utrjevalcev z barvne plasti. raztopino toplega zajčjega kleja v vodi. Nanašanje Postopek utrjevanja je do te mere stabiliziral plat- utrjevalca s čopičem skozi membrano onemogoča neni nosilec in slikovne sloje, da je bilo mogoče odnašanje poškodovanih slikovnih plasti. Poseg umetnino s klejnimi trakovi pritrditi na začasen je delno utrdil in zaščitil lice slike med njenim podporni nosilec. Ta je bil posebej za sliko izdelan premikanjem in ravnanjem z njo, obenem pa je iz aluminija in lesa. Začasen podporni nosilec je bilo omogočeno nadaljevanje dela na hrbtni strani omogočal varno transportiranje slike v Narodno slike. Obstoječi podokvir je bil izdelan iz tankih galerijo, kjer so se izvedle dodatne naravoslovne letev v dveh velikih kosih. Lahko rečemo, da je preiskave, izredno pomembne za restavratorje. šlo za dva ločena podokvirja, ki sta bila izdelana Multispektralna analiza je določila natančen obseg zrcalno in sta imela stičišče v vertikalni sredinski in lokacijo starih kitanj in retuš (preiskave je izva- letvi. Podokvirja so povezovali, grobo rečeno, tri- jal mag. Andrej Hirci), kar je ključnega pomena za je prečni plohi. Če bi kateri od plohov popustil, njihovo odstranjevanje med posegom. Na površini bi podokvir razpadel, slika pa bi se strgala. Že barvne plasti je bila belkasta koprena, ki je nastala ob samem premikanju se je nosilec nevarno na- zaradi vpliva visoke vlage na zaščitni lak. Motiv gubal, zato sta bila transport in prenos umetnine je spremenila do te mere, da je bil izredno težko izredno tvegana. Po odstranjevanju nestabilnega berljiv. Na beli kopreni so se temno odražale stare podokvirja je bilo ugotovljeno, da je bila slika v retuše. Odstranjevanje obsežnih starih retuš, ki so preteklosti kvalitetno restavrirana in konservira- bile na določenih področjih izvedene direktno na na (Zbornik za umetnostno zgodovino, I. letnik, platno, brez ustreznega kitanja, in odstranjevanje dr. Izidor Cankar, Ljubljana 1921, izdalo Umet- starega laka sta predstavljali zahteven restavra- nostnozgodovinsko društvo v Ljubljani, str. torski poseg. Rezultati naravoslovnih preiskav in Brezova Reber pri Semiču, ponovno sestavljena Severjeva kašča (foto: D. Strgar) 81). Robovi platna so bili lokalno podlepljeni. sondiranj na posameznih področjih so ključ do Domnevamo, da je material, ki ga je restavrator izbora ustreznih materialov in metod dela. uporabil za podlepljanje robov, podobne sestave Najzahtevnejša posega na sliki sta bila zagotovo 6 Stepančič, Simona Škorja, akad. rest., in Mateja kot impregnacija pomožnega nosilca. Na naše odstranjevanje starega skrepenelega laka, starih EŠD: 2195 Vidrajz, akad. rest.; naravoslovne preiskave: dr. veliko presenečenje smo namreč pod original- retuš in preslikav ter dopolnjevanje manjkajočih Naselje: Brunk Polonca Ropret, ZVKDS, RC, mag. Andrej Hir- nim platnom našli drugo impregnirano platno delov slikovnih plasti. Temeljno vodilo pri Občina: Radeče ci, Narodna galerija, Ivo Nemec, ZVKDS, RC, – pomožni nosilec –, ki pa ni bilo zlepljeno z odstranjevanju posameznih neoriginalnih slojev je Ime: Brunk – cerkev Sv. treh kraljev Sonja Fister, ZVKDS, RC; strokovna komisija: dr. originalom. Rečemo torej lahko, da je restavrator natančno analiziranje pridobljenih naravoslovnih Področje: R Ferdinand Šerbelj, Narodna galerija, mag. Miha že v preteklosti uporabil metodo, ki je danes zelo preiskav in sondiranje vsake plasti posebej. Šele Obdobje: druga polovica 18. stoletja Pirnat ml., Narodna galerija, Nataša Podkrižnik, razširjena in jo lahko poimenujemo kar slepo nato sledi zaporedno in postopno odstranjevanje odgovorna konservatorka, ZVKDS, OE Celje; podlepljanje. Gre za metodo, pri kateri namesto dokazano neoriginalnih plasti. V primeru Ros- Slika Križanega z Marijo Magdaleno iz zunanji sodelaveci: Janez Novak, s. p.), so bile po klasičnega podlepljanja, kjer se novo platno na sinijeve slike so se najprej odstranjevali površinska podružnične cerkve Sv. treh kraljev na Brunku v natančnem popisu in fotografiranju stanja izve- hrbtišču zlepi z originalom, platno napnemo, umazanija, posamezni sloji starih lakov, moteče bližini Radeč je do nedavnega krasila južni stran- dene naravoslovne preiskave, ki jih je bilo treba impregniramo in čezenj brez zlepljanja položimo retuše in na koncu preslikave. S 5-odstotno raz- ski oltar sv. Alojzija. Slikar je znan, saj se je v des- zaradi izredno slabega stanja umetnine izvajati v originalno platno. Metoda je zelo uporabna za topino specialne soli (Triammonium Salt of Citric nem spodnjem podpisal kot »PAULUS ROSSINI dveh fazah. Najprej so bile izvedene rentgenska slike, ki imajo nepoškodovan platneni nosilec, Acid) v destilirani vodi (pH 7) je bila odstranjena / PINXIT VENETIIS«. radiografija, optična, elektronska vrstična, raman- vendar velja, da mu je smiselno omogočiti dodat- površinska umazanija. Ta je bila na nekaterih pre- Naslikal je umetnino v oljni tehniki na platno, ki ska in ATR-FTIR mikroskopija. Ramanska mik- no oporo. Vzrok za izbiro opisane metode lahko delih izredno trdovratna, zato se je za odstran- meri v višino 323 cm, v širino pa 224 cm. Zaradi roskopija je bila prvič uporabljena prav na Ros- pripišemo velikosti umetnine ali pogojem hran- jevanje uporabil gel na vodni osnovi, izdelan iz izredno visoke vlage v objektu, kjer je bila slika sinijevi sliki in z njo so bili zelo natančno določeni jenja, saj pomožni nosilec lahko deluje tudi kot 50 ml destilirane vode,1 g kisline (Citric Acid), hranjena, so se pojavile močne poškodbe platnen- pigmenti tako v originalnih slikovnih slojih kot blažilec negativnih vplivov prevelikih klimatskih 5 ml organske kemične spojine (Triethanolamine ega nosilca in posledično tudi slikovnih slojev. tudi v retušah in premazu na hrbtišču slike. Z sprememb. ali TEA) in 1,5 g zgoščevalca (CARBOPOL® EZ Ko je bila slika leta 2007 urgentno pripeljana v ATR-FTIR mikroskopijo je bilo identificirano Po snemanju Rossinijeve slike z nestabilnega po- 2). Pripravljeni gel je bil nanesen na trdovratni prostore Restavratorskega centra (vodja Restavra- vezivo v originalnem slikovnem sloju in eni od iz- dokvirja je sledilo mehansko odstranjevanje nale- sloj umazanije, ki se je v določenem času tako torskega centra Jernej Hudolin, u. d. i. a.; vodja branih retuš. (ROPRET, Polonca. Brunk – cerkev pljenih trakov z robov in premaza s hrbtišča slike. zmehčal, da ga je bilo mogoče v prvi fazi odstraniti projekta mag. Barbka Gosar Hirci, ZVKDS, RC; Sv. treh kraljev: Paolo Rossini – »Križanje«, slika Premaz je bil izveden v tankem sloju z materia- s suhim tamponom. Sledilo je »izpiranje« površine konservatorke-restavratorke: Zoja Bajdé, akad. na platnu: EŠD 2195: poročilo o preiskavi ma- lom, katerega pigmentna sestava je bila določena, z destilirano vodo. Z opisano metodologijo je bil rest., Darja Čirič, Sanela Hodžić, akad. rest., terialov. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne medtem ko veziva nismo natančneje raziskali. odstranjen prvi sloj – umazanija – in šele potem Tina Istenič, akad. rest., Tihana Mioć, akad. dediščine Slovenije, Restavratorski center, 2008. Sledilo je utrjevanje slikovnih slojev s hrbtišča je bilo mogoče nadaljevati odstranjevanje potem- rest., Andreja Omejc, akad. rest., mag. Lucija 118 f., ilustr.). slike z 20-odstotno raztopino utrjevalca v topilu nelega in skrepenelega zaščitnega sloja, ki je bil

20 21 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Brunk, cerkev Sv. treh kraljev, stanje slike po postopku kitanja (foto: arhiv ZVKDS, RC) Brunk, cerkev Sv. treh kraljev, slika po končanih delih (foto: arhiv ZVKDS, RC)

22 23 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

sondiran s 100-odstotnim acetonom, 100-odstot- temnelih retuš in na nekaterih mestih tudi presli- nim etanolom in mešanico obeh (50 odstotkov kav. Sondiranje je bilo izvedeno z mešanico topil, alkohola in 50 odstotkov acetona). Po analiziranju ki je bila uporabljena za lake, vendar se je izka- rezultatov sondiranj je bila izbrana mešanica topil, zala za neuporabno. Delovanje je bilo počasno, ki je ustrezno delovala na skrepenel lak. Odstran- zahtevalo je mehansko drgnjenje, kar bi lahko do- jevanju sloja lakov je sledilo odstranjevanje po- datno poškodovalo originalno barvno plast okoli

Brunk, cerkev Sv. treh kraljev, detajl angela pred konservatorsko-restavratorskimi posegi (foto: arhiv ZVKDS, RC) Brunk, cerkev Sv. treh kraljev, detajl angela po opravljenih posegih (foto: arhiv ZVKDS, RC)

24 25 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 retuš. Področje delovanja topil se lahko omeji z sušenjem sledita pozicioniranje novega platna na 7 ostal le podest, na katerem stoji valjast podstavek zgoščenimi topili. Zato je bil za odstranjevanje hrbtišče slike in obdelava v nizkotlačni mizi, kjer EŠD: 24546 z napisom v madžarskem jeziku na severni strani retuš na Rossinijevi sliki pripravljen acetonski gel se lepilo aktivira in zlepi z originalnim nosilcem. Naselje: Budanje in nemškem na južni strani, ki pa je tudi že slabo iz 100 ml topila (aceton), 20 ml Ethomeena C 25, Uporabljeni sta bili toplotno aktiviranje in zle- Občina: Ajdovščina viden. 2 g zgoščevalca (Carbopola 934) in 10–15 ml des- pljanje pod ustreznim pritiskom. Ime: Log pri Vipavi – spomenik madžarskemu Ostanke kamnitega kipa – del trupa – hrani tilirane vode. Gel je po določenem času ustrezno Po podlepljanju je bila slika napeta na nov po- vojaku Goriški muzej v lapidariju, del noge pa je bil v zmehčal staro retušo, ki je bila najprej odstranjena dokvir, ki je bil v celoti izdelan iz smrekovega lesa Področje: Z pred kratkim najden pri enem od domačinov. s suhim tamponom in nato s polarnim topilom. in po vzoru tujih restavratorjev. Zaščita hrbtišča Obdobje: druga četrtina 19. stoletja, 1845 Domačini so shranili tudi dele kovinske ograje. Kot pri odstranjevanju umazanije z vodnim ge- slike je izdelana iz vezane plošče. Vpeta je v letve Kamniti kip je poškodovan, posamezni deli manj- lom je bilo treba tudi v tem primeru izdatno »iz- podokvirja, ki nudijo plošči stabilnost. Italijanski Spomenik v Logu pri Vipavi, posvečen kajo, vendar ga je na podlagi ohranjene dokumen- piranje« površine. Določeni predeli starih retuš pa restavratorji zagovarjajo direkten stik lesene plošče madžarskemu vojaku huzarju Palnaku (Paulu) tacije mogoče restavrirati. so bili žal tako zelo trdovratni, da jih je bilo moč s hrbtno stranjo slike. Zaradi boljše cirkulacije Rostasu, je bil postavljen leta 1845. Kamniti kip Lokalna skupnost je dala pobudo za pričetek del odstraniti le z industrijsko pripravljeno mešanico zraka smo se neposrednemu stiku izognili ter vojaka je izdelal Karel Seppenhoffer, postavljen pa na tem objektu kulturne dediščine. Izpostavljena močnih topil z zgoščevalcem (Lavacol). Delovanje ustvarili distanco med vezano ploščo in hrbtno je bil v spomin na spopad madžarskih huzarjev, ki lega spomenika, ob cesti in v neposredni bližini omenjenega gela je bilo natančno nadzorovano in stranjo slike. Približno na polovici debeline letev so služili v avstrijski vojski s francoskimi enotami cerkve, že vrsto let kliče po ureditvi. Zaradi po- uporabljeno izključno na območjih, kjer je bila podokvirja je zareza, kamor je vstavljen lesen pro- leta 1813. Na dvostopenjskem kvadratnem podes- manjkanja sredstev smo se odločili za postopnost retuša izvedena pastozno. Lavacol je omogočal fil v obliki črke T. To je mobilen del okvirja, ki tu vrh nizke groblje je valjast podstavek nekdan- del. V letu 2010 so bili utrjeni temelji kamnitega mehčanje in posledično mehansko tanjšanje pas- posreduje platnu napetost, določeno z vzmetjo. jega Rostasovega kipa v obliki spodnjega dela ste- podstavka spomenika in nosilni elementi kovinske tozne retuše. Napetost platna se regulira z vijaki, ki potiskajo bra s torusom na kvadratni plinti. Okoli celotnega ograje. Vsi kamniti deli podesta so bili očiščeni in Po odstranjevanju umazanije, starih lakov, retuš vzmet, ta pa potiska T-profil navzven. Vzmet, ki je površinsko zaščiteni, prav tako tudi valjasti pod- in preslikav je sledilo odstranjevanje starih kitov, s prostim očesom nevidna in se skriva v notranjo- podstavka je kamnit okvir – zidec z desetimi pod- stavek z napisom. ki niso imeli več vezivne moči. Slikovni sloji so sti podokvirja, ustvarja elastično napetost. Podok- stavki za stebričke nekdanje železne ograje. Valj nato potrebovali dodatno utrjevanje z lica slike, ki vir se lahko izdela za vse vrste velikosti in oblike je na severni strani, ki je bolj izpostavljena burji Restavratorski posegi so bili uspešno zaključeni. je bilo izvedeno z 10-odstotno raztopino utrjev- slik. Morda je njegova edina slaba lastnost teža, in drugim vremenskim vplivom, poškodovan. Opravljena dela so šele prva faza obnove spome- alca v topilu (BEVA 371 v white špiritu). Po ki je večja od klasičnih podokvirjev. Bistvena ra- Zadnji dve vrstici nemškega napisa sta močno nika. V naslednji fazi je predvideno, se bodo dela 24-urnem sušenju je bila slika obdelana z licem zlika med novim in starim sistemom podokvirjev poškodovani, ker je bila tam vklesana 5 cm glo- nadaljevala na kipu huzarskega vojaka. navzgor v nizkotlačni mizi. Pred začetkom dol- je tudi v načinu napenjanja. Pri novih podokvirjih boka pravokotna vdolbina. Od spomenika je žal Ernesta Drole gotrajnega procesa dopolnjevanja manjkajočih ne smemo zabijati žebljev ob rob podokvirja, ker delov slikovnih plasti je bil s topilom odstranjen s tem onemogočimo T-profilu gibanje. Platno se odvečen utrjevalec z lica slike. napenja na hrbtni strani podokvirja. Pozitivno pri Po vseh navedenih posegih se je pokazalo obsežno tem sistemu napenjanja je, da v večini primerov področje manjkajočih delov slikovnih plasti. Ki- ne pritrjamo žebljev ali sponk skozi originalno tanje je potekalo z vnaprej pripravljeno maso iz platno, temveč na podlepljeno platno, kar smo akrilnega veziva (Lascaux® Acrylic Emulsion D storili tudi v primeru Rossinijeve slike. 498 M), ki so mu bili dodani polnilo (bolon- Retuširanje je potekalo v dveh glavnih fazah: jska kreda) in zemeljski pigmenti, ki so ustrezali podlaganje z gvaš barvami in nato lazuriranje barvnemu tonu originalne podloge. Nanašanje s smolnimi barvami. Seveda je bila slika med mase za kitanje je potekalo z manjšimi mod- prvo in drugo finalno fazo retuširanja tudi laki- elirkami. Po sušenju je bilo treba maso površinsko rana z damar lakom. Kljub obsežnim poškodbam obdelati s polarnim topilom in skalpeli. Na zaki- slikovnih plasti je bilo mogoče izvesti retuširanje tana območja je bila vrisana struktura krakelir in na večini območij brez problemov. Najzahtevnejše manjših površinskih poškodbic. je bilo območje smrtne glave in kače. Kljub is- Zaradi izredne velikosti slike, okolja, kamor se kanju usteznih analogij, kakšen jezik in gobec ima umetnina vrača, in stanja nosilca je bilo treba kača, teh nismo našli. Zato je bilo odločeno, da se sliko podlepiti z novim platnom. Poliestersko rekonstrukciji popolnoma izognemo in povežemo platno (Polyester Fabric P 110) omogoča stabilno le ostanke barvnih koščkov. Kljub nedefiniranju in fleksibilno dodatno oporo. Impregnacija pred- detajla kače si lahko gledalec ustvari lastno percep- hodno napetega platna (Lascaux® Hydro-Ground) cijo obravnavanega območja. pred nanosom mase iz akrilnih lepil (50-odstotni Konservatorsko-restavratorski posegi na Rossini- Lascaux® Acrylic Glue 360 HV in 50-odstotni jevi sliki so se končali v letu 2010. Aprila 2011 je Lascaux® Acrylic Glue 498 HV) je potrebna, saj bila slika nameščena v župnijsko cerkev sv. Petra omogoča lepilu, da ostane popolnoma na površini v Radečah. Sprememba lokacije je bila žal nujna platna. Lepilna mešanica je bila v primeru Ros- zaradi izredno slabega stanja cerkve Sv. treh kraljev sinijeve slike izbrana zaradi ustrezne lepilne moči. na Brunku. Po večkratnih nanosih lepilne mase z vmesnim Barbka Gosar Hirci Log pri Vipavi, ohranjeni del spomenika madžarskemu vojaku (foto: E. Drole, 2010)

26 27 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

v globino pa dodatna dela niso čezmerno pose- … Mark Sukcesij Probat, edil v klavdijski Celeji, delissimae / an(norum) L)). Tudi drugi člani cele- gala. Zaradi nekaterih v preteklosti že izvedenih je izpolnil zaobljubo rad in po pravici. janske mestne aristokracije – poleg edilov še njim arheoloških raziskav na območju cerkve (raziskave nadrejeni župani (duumviri) in člani mestnega S. Pahiča v letih 1964, 1977, 1984) ter zaradi Vrstica 1: Pri drugem C-ju je odbit zgornji lok. sveta (decuriones) – so znani predvsem z napisov dogovorjenih minimalnih posegov v zemeljske Od črke E so ohranjeni del navpične črte ter z območja nekdanjega južnega Norika, sta pa dva plasti sva spodaj podpisana pristojna konserva- srednja in spodnja prečna črta. Od drugega S-ja župana v Celeji in člana mestnega sveta omenjena torka in Stanko Gojkovič v okviru redne deja- se sluti le spodnji lok. – Vrstica 2: Od črke E sta na nedavno odkritem nagrobniku iz cerkve sv. Pe- vnosti ZVKDS, OE Maribor, 16. julija 2010 med ohranjena le spodnji zaključek navpične črte in tra na Jezeru pri Trebnjem (glej D. Breščak, in M. zemeljskimi gradbenimi deli opravila arheološki spodnja prečna črta. – Vrstica 3: Črka A se v ob- Lovenjak, The tombstone of two town magistrates konservatorski nadzor. V zvezi z navedenimi ze- risih še sluti v celoti. of Celeia in the region of Neviodunum/Nagrob- meljskimi deli je bila na območju med vrhom Ohranjeni odlomek predstavlja sprednji spodnji nik dveh mestnih veljakov iz Celeje na območju stopnišča, glavnim in stranskim vhodom v cerkev del baze za kip nekega božanstva ali neprofilirane Nevioduna. – Arheološki vestnik 61, 2010, strojno odstranjena vrhnja travnata ruša do največ votivne are. Morda je bil poleg imena božanstva 57–72), na teritoriju Neviodunuma (Drnovo pri 15–20 cm globine, pri čemer nismo zasledili no- nad ohranjenim delom napisa naveden še kakšen Krškem) v provinci Zgornji Panoniji. benih sledov arheoloških ostalin. posvetitelj (v tem primeru bi bila posvetilna for- Napis sodi v drugo polovico 1. stoletja ali v 2. Med istočasnim natančnim terenskim ogledom mula v zadnji vrstici v množini), vendar to v pri- stoletje. pa smo ugotovili, da je taborno obzidje ponekod meru, da gre za bazo kipa, ni nujno, saj lahko ta 2. Odlomek napisnega kamna: v precej slabem stanju in bo zato nujno treba v meri v širino precej več kot v višino. Ohranjen je osrednji del spomenika, ki je odbit razmeroma kratkem času pripraviti ustrezen načrt Gentilno ime Successius je bilo doslej izpričano z vseh strani. V višino in širino meri odlomek in izvesti sanacijo. Severni del obzidja na območju na dveh napisih, in sicer na fragmentiranem na- največ do 49 cm, debelina pa znaša 21 cm. Črke so med cerkvijo in stanovanjskimi hišami je skoraj pisu iz Viruna (CIL III: Corpus inscriptionum kvalitetno klesane, nekatere precej poškodovane, v celoti zaraščen in zaradi tega ponekod slabo Latinarum, Berlin 1867–1902; CIL III 6501 = velike pa so 3,2 cm. prepoznaven in razvaljen. Tudi južni del obzidja 11532) in na posvetilu Nutricam iz Zgornjega Napis se glasi: je v razmeroma slabem stanju, zid je razpokan Brega na Ptuju (AIJ: V. Hoffiller, B. Saria, -An in izpran, tako da posamezni kamni že izpadajo. tike Inschriften aus Jugoslawien 1: Noricum und [--- li?]b(?)erorum [---] Prav pri pozornem ogledu razmajanih kamnitih Pannonia Superior, Zagreb 1938; AIJ 329). Sled- [---]Iessiorum [---] elementov predvsem na južnem delu tabornega nje sta posvetila zakonca Sukcesij Maksimijan in [--- ]dini C(ai) FI[---] zidu smo odkrili tri doslej nepoznane obdelane Malija Verina za zdravje hčerke Sukcesije Vere [---] Clau[d(?) ---] rimske kamne, jih nato dokumentirali, nadzoro- (Nutricibus Aug(ustis) Successius / Maximianus vano odstranili in shranili. Ker njihovo vredno- et Malia Verina / pro sal(ute) Successi(a)e Ver(ae) Vrstica 1: Pred črko E se morda sluti še spodnji lok Log pri Vipavi, spomenik madžarskemu vojaku (reprodukcija, tenje in interpretacija zahtevata posebna znanja in fil(iae) / v(otum) s(olverunt) l(ibentes) m(erito)). črke B, vendar to ni povsem zanesljivo. Od črke arhiv ZVKDS) veščine, smo za to prosili strokovnjaka dr. Milana Tudi ime Probatus je izpričano le posamično, pri V je ohranjena le leva prečna črta. – Vrstica 2: Na Lovenjaka, ki nam je prijazno priskočil na pomoč. nas najbližje v Emoni na nagrobniku Kancijev iz začetku je pred E ohranjen še spodnji zaključek 8 V nadaljevanju sledi njegovo poročilo. 1. stoletja (CIL III 3857 = AIJ 183; L(ucius) Can- navpične črte. Drugi S je zelo poškodovan. Od EŠD: 6881, 2930 1. Odlomek napisnega kamna s posvetilom cele- tius, L(ucii) f(ilius), / Vel(ina), / Proculus, / v(ivus) črke M je ohranjena samo leva polovica. – Vrstica Naselje: Črešnjevec janskega edila Marka Sukcesija Probata. f(ecit) sibi et / L(ucio) Cantio, L(ucii) l(iberto), 3: Pri prvih štirih črkah (-dini) gre verjetno za del Občina: Slovenska Bistrica Ohranjen je spodnji sprednji del kamna z zad- / Probato patr(i), / Cantiae, L(ucii) l(ibertae), / kognomena v rodilniku. Med drugim I-jem in C- Ime: Črešnjevec – arheološko najdišče sv. Mihael njimi štirimi vrsticami napisa. Napisno polje je Cirratae matr(i)). jem je večji prazen prostor kakor med posamezni- in cerkev sv. Mihaela obdano s profilirano obrobo, ki je na desnem vo- Z rimskih napisov, ki so bili najdeni v Celju, mi črkami na začetku, zato C ni del iste besede, Področje: A galu povsem odbita. Profilirani sta tudi stranski Šempetru, Vojniku, Trbovljah in na avstrijskem ampak gre, kot kaže, za okrajšan prenomen. Za C- Obdobje: rimsko obdobje, srednji vek ploskvi, pri katerih sta ohranjena le del sprednje Koroškem (Hemmaberg), je bilo doslej znanih jem je trikotno ločilno znamenje, za njim pa v ob- in del spodnje obrobe, kar kaže, da bi bil kamen pet celejanskih edilov (glej R. Wedenig, Epigra- risih še razpoznaven F in navpična črta, ki bi bila Med obnovo strehe na cerkvi sv. Mihela v prvotno lahko precej debelejši, kot je ohranjen phische Quellen zur städtischen Administration lahko I ali morda L (od filius ali Flavius). Zdi se, Črešnjevcu in vzporedno obnovo kleparskih izdel- zdaj. Črke so pravilne in lepo klesane, na desni so in Noricum. – Aus Forschung und Kunst 31, da je na koncu ohranjen še del navpične črte brez kov ter namestitvijo nove odtočne vertikale so bile nekatere precej poškodovane, a se v obrisih lahko Klagenfurt, 1997, 65–66). Najbolj znani je edil spodnjega zaključka, vendar to ni povsem gotovo. pri gradbenih delih zaradi odvoda meteornih voda predvidevajo. Kamen meri v višino do 51 cm, v Gaj Vindonij Sukces, ki je v Šempetru dal post- Vrstica 4: Prva ohranjena črka je nedvomno C, ki stran od objekta potrebna tudi nekatera zemeljska širino do 69 cm, v debelino pa največ do 15 cm. aviti veliko z reliefi okrašeno grobnico zase in mu sledijo L in v obrisih še razpoznavna A in V. dela. Zaradi izjemnih spomeniških elementov Napisno območje je široko 52 cm. Črke so v prvih za ženo Julijo Ingenuo (glej A. ILIug et J. Šašel, Za dopolnitev imena na -dinus v tretji vrstici je območja so bila ta dela načeloma načrtovana zelo treh vrsticah visoke 4,2 cm, v zadnji pa 4,7 cm. Inscriptiones Latinae quae in Iugoslavia inter an- več možnosti, najpogostejši sta Calendinus in Se- racionalno z izvedbo v minimalnem obsegu, in Napis se glasi: nos MCMXL et MCMLX repertae et editae sunt, cundinus. sicer tako glede širine kot glede globine izkopov Situla 5, Ljubljana 1963, 375 in 377; AE: Année 3. Spodnji vogal nagrobnega spomenika: za položitev ustreznih odtočnih cevi. Obseg ze- M. Succces[sius] épigraphique, Pariz 1985, 702; Wedenig 1997, Odlomek predstavlja del reliefnega območja z meljskih gradbenih del se je med samo izvedbo Probatus ae[d(ilis)] 144–145; D(is) M(anibus). / C(aius) Vindonius obrobo, okrašeno z rastlinskim ornamentom, in zaradi naknadno načrtovane ureditve in tlakovan- Cl(audia) Celeia / Successus / aed(ilis) Cl(audaie) Cel(eiae) / fec(it) reliefnim območjem, v katerem je rombast pod- ja dostopa do cerkve po površini precej povečal, v(otum) s(olvit) l(ibens) m(erito). sibi et / Iuliae Sex(ti) fil(iae) / Ingenuae uxori / fi- stavek za neko postavo, ki pa ni ohranjena. Ob-

28 29 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 roba je okrašena z viticami in bršljanovimi listi. 9 je glasbene šole, katere lastnica je občina. Stavba je vogal in horizontalno členjen venec med steno in Kamen meri 43 cm v višino, širina ploskve z reliefi EŠD: 1729 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. stropom. Stropi so tudi okrašeni. Nekateri vzorci je 38 cm, druga ploskev pa 66 cm. Naselje: Črnomelj Izvira iz sredine 19. stoletja, kot šolo pa so jo, po se ponavljajo, sicer pa so poslikani po principu, kje Mihela Kajzer Cafnik, Milan Lovenjak Občina: Črnomelj listini iz župnijskega arhiva, pozidali leta 1844 na se izmenično zarisujejo črte in šablone; vzorec je Ime: Črnomelj – cerkev sv. Petra parceli nekdanje mestne hiše. Ta, prvotna hiša je dodatno poudarjen še z vogalnimi poslikavami in Naslov: Črnomelj bila manjša od sedanje. Pozneje, ob koncu stoletja, rozeto na sredini. V nekaterih prostorih so poleg Področje: A so stavbo razširili in nadzidali na sedanjo velikost. stenske poslikave poudarjena še okenska ostenja z Obdobje: rimsko obdobje Do leta 1890 je bila v njej črnomeljska šola, nato je motivom, ki imitira kamnit videz. bila nekaj časa sedež mestne občine, meščanska šola, Vsaka soba je okrašena drugače. Soboslikarski mo- Zgornji del rimskega nagrobnika s tremi portreti, zdravstveni dom in sedež odbora OF. Po drugi sve- jstri so za vsako sobo uporabili drugačno šablono. ki je bil vzidan v temelj stopnišča na kor v cerk- tovni vojni je imela različne funkcije, nazadnje je bila Med barvnimi kombinacijami prevladujejo pred- vi sv. Petra v Črnomlju (gl. D. Breščak, VS 33, v njej glasbena šola. Stavba je rojstna hiša pesnika vsem sivi toni. Barve in bogata raznolikost šablonske 1991, 221, sl. 40; M. Lovenjak, ILSl 1, Situla 37, Mirana Jarca, ki se je v Črnomlju rodil leta 1900; poslikave z bordurami in stropnimi motivi pa so 1998, 170), je bil zaradi prenove cerkvenih tla- o tem govori spominska plošča na pročelju (Šurla, odražale tudi pripadnost določenemu družbenemu kov in spremenjenega dostopa na kor izzidan iz 2000). Stavba pomeni enega redkih ohranjenih sloju in odsevale pomembnost posameznih prosto- zidu. Na predlog ZVKDS, OE Novo mesto, in primerov šolske stavbe iz prve polovice 19. stoletja v rov. Poslikave so bile narejene v sekotehniki, opleski v dogovoru z župnikom župnije Črnomelj je bil Sloveniji (Konservatorski načrt, mapa 01, ZVKDS, na suh omet oziroma na starejše opleske. Stropi v nagrobnik prepeljan v Belokranjski muzej v Met- Restavratorski center, 2010). nadstropju so leseni, omet je nanesen na trstiko. Črešnjevec, odlomek napisnega kamna s posvetilom cele- liki in predan temu muzeju v hrambo. Deponiran Sonde, izvedene v času priprave konservatorskega Različno dolga votla stebla trstike so povezana s janskega edila Marka Sukcesija Probata (foto: M. Lovenjak) je v dvoriščnih arkadah gradu Metlika v sklopu načrta, so potrdile obstoj starejših plasti ometov, kovinsko žico in pritrjena na stropnike. Stropi v muzejskega lapidarija. predvsem pa je bila odkrita dekorativna poslikava, pritličju so v nekaterih prostorih velbani, drugod pa Danilo Breščak ohranjena po celotni stavbi. Sondiranje je potekalo in ometani na opeko. Poslikava na velbanih v pritličju in nadstropju stavbe. Sondirali smo stene stropih je poslikana s kombinacijo geometrijske in in strope v sobah, hodnikih, stopnišču ter sanitarijah rastlinske motivike. Ravni stropi so poslikani samo (15 prostorov). Sondiranje je bilo opravljeno mehan- z geometrijsko motiviko. Hodnika in stopnišče so sko, s skalpeli, dleti in kladivi. Narejeno je bilo 151 bili okrašeni skromneje kakor sobe, vendar tudi sond ter odvzeto 31 vzorcev ometa in barvne plasti. tu najdemo zanimivo dekorativno poslikavo sten, V vsakem prostoru je bila narejena stratigrafija. stropov in stopnišča. Najbolj izstopa strop v nad- Večina sond je fotografiranih ter pisno in grafično stropju, ki ima enobarvno, nežno rastlinsko rozeto. dokumentiranih. Na podlagi sondiranja lahko posli- Namen sondiranja je bil raziskati gradbene spre- kavo v vsaki sobi ocenimo glede na kvaliteto, starost membe v notranjosti objekta ter omete in opleske in stopnjo ohranjenosti ter se odločimo za postopek po posameznih sobah in hodnikih v objektu. Vse ohranjanja oziroma restavriranja. sonde so navedene v poročilu o sondiranju ter pred- Po opravljenem sondiranju ometov in barvne plasti stavljene z značilno fotografijo. Izmerjene so in vne- na stenah in stropih smo odkrili meščansko dekora- sene v arhitekturni posnetek hiše. V posameznih tivno sobno slikarstvo iz druge polovice 19. stoletja sondah so bili odvzeti vzorci gradbenega materiala, Črnomelj, cerkev sv. Petra, nagrobnik na novi lokaciji v in prve četrtine 20. stoletja. Vsi prostori so bili ometov in barvnih plasti. Vzorci so v hrambi ma- Belokranjskem muzeju v Metliki (foto: D. Breščak, arhiv okrašeni z dekorativnimi poslikavami. V nekaterih terialne dokumentacije restavratorskega oddelka ZVKDS, OE Novo mesto) je bilo odkritih več plasti dekorativnih poslikav. ZVKDS, OE Novo mesto. Črešnjevec, odlomek napisnega kamna (foto: M. Lovenjak) Novejše plasti so beljene z valjčkom (dvobarvne) Tanja Mesojedec ali enobarvni opleski. V posameznih prostorih je 10 bilo s stratigrafijo določeno po petnajst in več plasti EŠD: 9841 opleskov. Nekateri originalni ometi so močno Naselje: Črnomelj poškodovani zaradi obsežnih predelav prostorov in Občina: Črnomelj so danes ohranjeni samo v fragmentih. V pritličju Ime: Črnomelj – hiša Ulica Mirana Jarca 3 je talna vlaga zelo prizadela spodnji del ometa, dru- Naslov: Ulica Mirana Jarca 3 god pa so ometi dobro ohranjeni. Področje: R Sobne stene so opremljene s šablonskim vzorcem, Obdobje: 1844 ki ima neskončen ornamentni sestav, zgrajen na podlagi trikotne, kvadratne, pravokotne ali rombne Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, mreže v kombinaciji s posnemanjem tkanin (dam- OE Novo mesto, je od Občine Črnomelj, prek ast ali brokat) in rastlinsko ornamentiko. Nekateri pooblaščenega projektivnega ateljeja ARHA, d. o. o., vzorci so večbarvni. Vsi prostori imajo enotno po- prejel vlogo za izdajo kulturnovarstvenih pogojev za Črešnjevec, odlomek spodnjega vogala nagrobnega spo- barvan talni zidec ali »cokel«, ki je temnejše barve Črnomelj, hiša ulica Mirana Jarca 3, sondiranje stropne menika (foto: M. Lovenjak) ureditev mestne muzejske zbirke, s prenovo nekdan- in s črto ločen od poslikave. S črto sta ločena tudi poslikave (foto: T. Mesojedec)

30 31 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 11 mehanske trdnosti, s številnimi luknjami in raz- gotovo je bila barvna plast ponekod uničena tudi slikav ni bilo mogoče zaradi izrednega odmi- EŠD: 9853 trganinami ter na spodnjem robu docela uničen. zaradi negativnega vpliva bolusne podloge. Lak je vanja originalne barvne plasti ter hkrati izjemne Naselje: Črnomelj Na hrbtišču je bil popackan z barvo neznanega bil skrepenel, mehansko poškodovan ter močno trdoživosti preslikav. Odstranila sem jih večinoma Občina: Črnomelj izvora. Sešit je iz dveh kosov platna različne de- umazan. mehanično, le ponekod, kjer je to kvaliteta origi- Ime: Črnomelj – župnišče beline, s šivom po višini slike. Poškodbe so bile Zato je bilo treba pred kakršnimi koli posegi sliko nalne barve dopuščala, sem odstranjevanje pre- Področje: R dobro vidne tudi na bolusno-klejni podosnovi, ki utrditi, očistiti njeno hrbtišče in jo pripraviti za slikav dokončala še z mešanico topil (alkohol : Obdobje: 18. stoletje je bila slabe kvalitete, mehansko poškodovana ter podlepljanje. Na mestu raztrganin je bilo treba aceton : amonijak 1 : 1 : 0,5). Po odstranitvi pres- je ponekod popolnoma odpadla. vstaviti platnene vložke, spodnji rob pa rekonstru- likav je bilo opaziti, da je tudi avtor nekatere dele Polkrožna oltarna slika svetega Miklavža domnev- Slika je bila večidel slikana lazurno, na nekaterih irati v širini približno 6 cm. Slika je bila podle- motiva prekomponiral in spremenil na primer no izvira iz cerkve sv. Miklavža na Stražnjem delih je nanos barve debelejši. Barvna plast je pljena na novo platno z voščeno pasto in obdelana položaj roke angela, ki drži pastorale, in obliko vrhu. Slika, naslikana na laneno platno, je bila bila v celoti slabe kvalitete, luščeča se, drobeča se, v vakuumski mizi. mitre. Sliko sem zakitala v barvi rumenega bolusa pričvrščena na leseno desko, na kateri je daljši, mehanično poškodovana, ponekod tudi popolno- Večina postopkov na tej sliki je bila zaradi izjemne ter jo nato polakirala. slabše viden tekst z letnicami 1753, 1754 in ma izprana. Slika je bila preslikana po vsej površini, krhkosti originalne barvne plasti izvedena pre- Retuširanje je bilo obsežno, po vsej barvni površini 1755. Lanen nosilec je bil močno ohlapen, slabe še posebno na mestih večjih barvnih izpadov. Za- vidno. Tako tudi kemično odstranjevanje pre- in z rekonstrukcijami delov motiva. Tako sem an-

Črnomelj, župnišče, oltarna slika svetega Miklavža pred odstranitvijo preslikav, po podlepljanju (foto: Z. Salmič Pungerčar) Črnomelj, župnišče, oltarna slika svetega Miklavža po končanem restavriranju (foto: Z. Salmič Pungerčar)

32 33 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

gelovo roko postavila v prvotni položaj (nekoliko tor. Zunanji plato je namenjen poletnemu kinu višje), vzpostavila prvotno obliko mitre, rekon- na prostem. Nekdanja gospodarska objekta sta struirala oblake pod Miklavževimi nogami ter imela izdelano streho in fasade. Pri obeh je bilo poskušala povezati barvne ostanke na čipki albe. z izvedbo kar precej težav. Pri tem se na objektu Posamezni deli motiva na spodnjem robu pa so štale ni izvedel skrlat napušč, ki je bil predviden bili tako uničeni, da rekonstrukcija ni bila mogoča v projektu. Glede na današnje potrebe po zago- (čoln s tremi dečki). Po končanem retuširanju sem tavljanju primerne toplotne izolativnosti objekta sliko zaščitila z lakom. in drugih tehničnih zahtev se je izvedel sodobneje Zdenka Salmič Pungerčar zasnovan venec, ki je rezultat povečanja debeline strehe ter potrebe po prezračevani strehi. Skupaj s projektanti smo dorekli rešitev, ki predvideva 12 zaključek venca s poševnino, ki pa ni izdelana v EŠD: 94 kamnu in ne želi posnemati tipičnega zaključka Naselje: Divača venca s kamnito skrlo. Zaradi tega spodnji del Občina: Divača venca ni oblečen v kamen, ampak je zaključek iz- Ime: Divača – domačija Kraška cesta 26 delan iz sodobnega materiala, ki jasno kaže, da gre Naslov: Divača, Kraška cesta 26 za nov poseg na objektu. Področje: E Pri izvedbi skrlatega napušča hrama pa je izvajalcu Obdobje: 17.–21. stoletje del povzročala težave precej kriva južna fasada. Usklajevali smo se tudi glede izvedbe ometov, V letu 2010 se je nadaljevala leto prej začeta preno- saj je bila v projektu predvidena namestitev va gospodarskih poslopij nekdanje Škratelnove toplotne izolacije na zunanje fasade. To smo uspe- domačije v Muzej slovenskih filmskih igralcev. li preprečiti. Finalni sloj zunanjega in notranjega Gospodarski poslopji, nekdanjo štalo in hram, so ometa je tako apnen, izveden brez vodil. Za uskla- namenili postavitvi muzejske zbirke ter ureditvi ditev barvnega odtenka novega ometa s starim pa večnamenske dvorane za potrebe občine, pritličje se je malti dodala minimalna količina zemlje. Za- hiše pa preuredili v osrednji informacijski pros- nimiv izziv sta predstavljala tudi vodnjak ob robu

Divača, domačija Kraška cesta 26, na zaključen tlak dvorišča ponovno postavljen vodnjak (foto: E. Belingar, 2010) Divača, domačija Kraška cesta 26, na novo ometan banjasto obokan predprostor spahnjence v hiši (foto: E. Belingar, 2010)

34 35 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

dvorišča in ureditev njegove okolice. leti ometan prostor. Zaradi poravnave dvorišča, predvidenega za Četrtega januarja 2011 je Občina Divača podpisa- tlakovanje, je vodnjak nesorazmerno izstopal. la pogodbo z izbranim dobaviteljem avdiovizualne Odločili smo se za znižanje nastavka podzemnega opreme, podjetjem RPS, Računalniško podprti zbiralnika. Vodnjak ima zbiralnik delno vkopan v sistemi za inženiring in proizvodnjo, d. o. o., raščena tla, delno pa so ga pozidali nad nivojem Ljubljana, ki bo prostore opremilo za postavitev terena. V preteklosti je bil vodnjak očitno obzi- muzejske zbirke. dan in prostor med zidom in vrhom zbiralnika, na Gradbena dela je izvajalo podjetje Kraški zidar, katerega je postavljen kamnit nastavek, šapa, za- d. d., iz Sežane, Kolodvorska 1, s podizvajalcem sut z zemljo. Zid so na strani dvorišča, domnevno za kamnoseške detajle, podjetjem Marmor, d. zato, ker je oviral dostop, odstranili, postopoma d., Partizanska 73a, Sežana. Restavratorska dela pa se je zemljina sprala, tako da je ostal viden ske- na kamnitih elementih je izvedel restavratorski let vodnjaka. Zbiralnik se je izpraznil, očistil. V sodelavec Tomaž Bizjak iz Gradišča pri Vipavi. mulju na dnu so delavci našli kovinski nastavek, Dela je koordinirala in konservatorski nadzor rompin, s katerim so ljudje zvlekli kose ledu s izvajala odgovorna konservatorka ZVKDS, OE kalov do ledenic. Okrog vodnjaka se je pozidala Nova Gorica, Eda Belingar. stopnica, ki je bila razsuta, vrh nje pa so se krožno Dela so potekala po načrtovanem programu. ponovno zložili kamni, konusni zaključek okrog- Zaradi velikosti kompleksa in zahtevnosti del je lega podzemnega zbiralnika vodnjaka. Pri tem je bilo potrebnih veliko usklajevanj med projektanti, obroču širših ploskejših kamnitih skrl sledil obroč izvajalci, investitorjem in konservatorjem. Izva- ožjih, a daljših, vedno prekrivajočih skrl spodnje jalec del je nekatere posege moral izvesti na novo plasti, tem pa spet širše, a debelejše. Kamni so se zaradi neustreznosti prvotne rešitve (na primer poglobljeno zastičili in na vrh se je ponovno na- zaključek zatrepnega zidu hrama s skrlami, iz- mestil kamnit trebušast nastavek. vedba skrlatega napušča istega objekta, zamakanje V tem letu so se restavratorsko obdelali obstoječi kletnih prostorov hrama ...), kljub temu pa ocen- kamniti elementi na objektih, poškodovani ali jujem projekt kot zelo uspešen, kar nedvomno na- načeti kamniti okvirji oken in vrat, za katere je bil kazuje tudi Plečnikova nagrada, podeljena v letu predhodno izdelan natančen popis vseh potrebnih 2011 za uspešno prenovo. del. V razstavnem prostoru muzeja kot dvorani se Eda Belingar je položil tlak, t. i. terrazzo veneziano. V objektih so se namestile potrebne instalacije in začelo se je urejanje zunanjosti. Kot so zapisali 13 projektanti, se ta »osredotoča na stik arhitek- EŠD: turnega dela s krajino v treh motivih. Glavni, li- Naselje: Divača, Lokev jakast dostop v osrednje dvorišče – borjač z letnim Občina: Divača, Sežana kinom ter barom kot osrednjim družabnim pro- Ime: predhodne arheološke raziskave na storom kompleksa. Motiv travnika, omejenega z območju DPN II, tir Divača–Koper zidovi, pomeni prehod med ambientom dvorišča Področje: A in vrtače za kompleksom. Slednja je, kot značilen Obdobje: holocen, pozna bronasta doba, srednji in kraški element, bistvena v celotnem kompleksu. novi vek Vrtača se lahko nameni teatralnemu prostoru dogajanja.« Poleti 2010 je ekipa ZVKDS, CPA, regionalne Dvorišče se je tlakovalo, uredili so se klančina za enote Nova Gorica, v sodelovanju z geologom invalide, t. i. poletni kino, parkirišče, pot med podjetja Arhej, d. o. o., opravila predhodne parkiriščem in dvoriščem, odvodnjavanje mete- arheološke raziskave v vrtačah na območju novega ornih voda, v pripadajoči vrt so se vsadile sadike železniškega tira Divača–Koper. Predpostavka, iz dreves, poiskala se je najprimernejša rešitev za stre- katere smo izhajali, je bila, da je mogoče vrtače, lovod in klimat. kvečjemu poleg jam, obravnavati kot edine Zaradi dotrajanosti se je saniral tudi omet hiše geomorfološke oblike na Krasu, v katerih je aku- same, predvsem na stopnišču in stiku fasade z mulacija sedimentov daleč bolj prisotna od »ero- dvoriščem. Urejalo se je tudi pritličje hiše, na- zije«, in jih lahko torej zaradi kontinuiranega nala- menjeno predvidenemu sprejemnemu centru. ganja sedimentov obravnavamo kot zbirne bazene, Na novo se je z apnenim ometom zaščitil banjasti v katerih se podatki o naravnih in antropogenih obok vhodnega prostora pritličja, poravnal se je procesih lažje ohranijo kot kjer koli drugje. Poleg Divača, domačija Kraška cesta 26, poslopje nekdanje štale po obnovi in ureditvi okolice (foto: E. Belingar, 2011) rob ometa v spahnjenci, prebelil sosednji, že pred tega so arheološke najdbe v vrtačah na Krasu zelo

36 37 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

pogoste, zato smo se odločili, da v njih izvedemo no, morda tudi pretežno eolska. Na to opozarja ti in na površini zamejuje podzemni vodni zbiral- obnovo in razvoj vasi (ukrep 322) pri Ministrstvu sondažne izkope in zberemo čim več podatkov, na odsotnost skeleta in domnevna meljasta tekstura nik. Površina znotraj zidu je tlakovana s kamniti- za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz Programa podlagi katerih bi lahko na eni strani spregovorili tal, hkrati pa tudi očitna odsotnost koluvialnih mi skrlami. Nad vodnjakom je betonski nadzemni razvoja podeželja 2007–2013 (PRP) je občina o njihovi človekovi uporabi skozi čas, na drugi pa sedimentnih tekstur, na primer gline. V prid eol- del, šapa, ki ga je po drugi svetovni vojni zgradil Sežana v letu 2010 dobila odobrena sredstva za o vplivu človeka na krajino in o preoblikovanju skemu nanosu govorijo tudi geometrija plasti, ki domačin Florjan Turk, Dolenje 7. Nad podzemno izvedbo nekaterih del za ureditev vodnjaka v Do- krajine v preteklosti. je dokaj ravna in ne sledi konkavnim oblikam, ter cisterno je bila montirana tudi ročna črpalka, s lenjah. V celoti smo strojno izkopali 30 testnih jarkov ostre meje z zelo skeletno okolico; pomočjo katere so dvigali vodo iz vodnjaka. Ker V letu 2010 se je pričela obnova. Najprej so bile v 21 vrtačah različnih velikosti in globin. Kjer • tla v vrtačah so po izvoru poligenetski resedi- se je črpalka rada kvarila, so domačini vodo z ve- odstranjene skrle nad vodnim zbiralnikom. Ob je bilo mogoče, smo testne jarke izkopali vzdolž menti; gre za kompozite z zelo razvejeno zgo- drom na vrvi zajemali neposredno iz vodnjaka, razkritju se je pokazalo, da je zgornji rob oboka, ki celotnega dna vrtače, po njeni sredini, včasih pa dovino, v katerih pričakujemo sledove flišnega kasneje, da ne bi kakšen otrok padel v vodnjak, pa prekriva vodni zbiralnik, precej visoko, tako da je smo jih izkopali na različnih mestih. Izkope smo sedimentacijskega bazena širšega alpskega bazena, so luknjo obzidali z betonsko šapo. Levo ob dos- bila površina le izravnana s peskom, v katerega so načeloma poglabljali, dokler nismo dosegli skalne netopnih ostankov karbonatnih kamnin iz nek- topu na plato je v nivoju tlaka kvadratna odprtina se ponovno položile skrle v enakem vzorcu. Pred osnove. To nam je navadno uspelo le na robovih danjega nadkritja današnjega terena ter alohtone čistilnika s kamnitim pokrovom. Podzemni del odstranitvijo so bile skrle oštevilčene, tako da so vrtač, proti sredini pa smo poglabljanje velikokrat elemente eolskega izvora; vodnjaka je začel sčasoma puščati. Ker pa vodo- jih postopoma spet polagali na svoje mesto. Vmes- prekinili, ko smo dosegli zelo skeletne depozite, ki • o sledovih vpliva človeka na okolje v tej fazi vod ni zadovoljeval vseh potreb po vodi v vasi, v ni prostori so se poglobljeno zapolnili z malto, so se jasno ločili od zgornjih sedimentov. raziskav težko govorimo. Morda je nihanje inten- kateri so redili še precej živine, so domačini pred čeznje pa se je nasul pesek. Odvečni pesek je bil Dokumentiranje in zbiranje podatkov je potekalo zivnosti sedimentacije povezano tudi s človekovo kakšnimi 25 leti podzemni zbiralnik vodnjaka pometen. Obenem smo se zaradi slabe kvalitete na več nivojih. Beležili smo geografske značilnosti dejavnostjo, na primer z intenzivno pašo, izse- pokrpali, tako da še danes drži vodo. in recentne izvedbe odločili za razbitje kamnite posameznih vrtač in lastnosti stratigrafije njihove- kavanjem ali požiganjem gozda, kar povzroča Tlakovano pohodno površino nad vodnjakom je šape vodnjaka. V tlaku se je pokazala enaka kam- ga depozita. V vsaki vrtači smo zbirali vzorce tal in pospešeno erozijo tal na površju. Sledove človekove že pošteno najedel čas, skrle so bile neporavnane, nita kvadratna odprtina kot pri čistilniku, za kat- še pred tem na istih mestih merili tudi magnetno intenzivne uporabe vrtač smo zasledili za čas voda pa je pronicala skozi strop zbiralnika in ero se je na novo izdelal kamnit krtačen pokrov z susceptibilnost. V profilih smo pobirali zoglenele pozne bronaste dobe ter novega veka. V prvem ga uničevala. Zid okrog tega tlakovanega dela, železnim obročkom v sredini za dviganje. Kamnit rastlinske ostanke, ki smo jih deloma uporabili primeru gre predvsem za dejavnosti požiganja ter zaključen z betonsko kapo, se je rušil in je bil nu- zid se je le ozko stičil z apneno malto. Betonski tudi za radiokarbonske datacije. premetavanja tal, v drugem pa predvsem za sle- jno potreben obnove. Poškodovana je bila tudi vrh se je odstranil. Na novo so bile izdelane in Preliminarne ugotovitve in hipoteze, ki smo jih dove kmetijskih in obrtnih dejavnosti. betonska šapa vodnjaka, prekrita s pločevinastim montirane kamnite krtačene plošče v širini zidu. postavili tako na podlagi terenskih opažanj kot V tej fazi ostaja velika večina postavljenih vprašanj pokrovom z vrezano letnico 1999. Izdelala se je tudi nova kamnita stopnica v odprti- tudi rezultatov nekaterih doslej opravljenih analiz, še brez odgovora. Prav gotovo bo do določenih V sklopu projekta obnove vaških jeder in ni zidu za premostitev višinske razlike. Črpalka je so: razjasnitev prišlo, ko bodo znani rezultati labo- večnamenskih zgradb v okviru javnega razpisa za zdaj očiščena, ni pa še nameščena na svoje mesto. • stratigrafska strukturiranost depozitov večine ratorijskih analiz. Ogromna količina zbranih po- raziskanih vrtač je v nekaterih vidikih podobna; datkov pa bo, tako vsaj upamo, ponudila marsi- nekateri tipi plasti se pojavljajo v številnih vrtačah kateri odgovor o pretekli človekovi uporabi vrtač, v podobni stratigrafski legi. Domnevamo, da so o vplivu človeka na krajino in o preoblikovanju vsaj nekateri faktorji, ki so oblikovali sedimentne nekdanje kraške krajine. zapolnitve v vrtačah ali vplivali na njihovo ob- Tomaž Fabec, Tomaž Verbič likovanje, nadlokalni; • sedimentne zapolnitve vrtač so pretežno ho- locenske; izjema so horizonti prave terra rosse na 14 njihovem dnu in pa domnevno jamski sedimenti, EŠD: 15958 predvsem živo rumene in živo rdeče ilovice, ki Naselje: Dolenje smo jih prav tako odkrili na dnu posameznih vrtač Občina: Sežana (brezstropih jam); Ime: Dolenje pri Štjaku – vas • sedimentne zapolnitve pogosto ležijo na zelo Naslov: Dolenje, parc. št. 4395/1, k. o. Štjak skeletnem depozitu. Gre za plasti grušča, ki na- Področje: E vadno prekrivajo skalno podlago in za katere Obdobje: 1912 domnevamo pleistocensko starost. V tem kon- tekstu ostaja odprto tudi vprašanje, kakšna je bila V Dolenjah, manjši vasi na južnem pobočju Vrhov krajina v pleistocenu, to je, ali so bile vrtače takrat nad dolino reke Raše, so domačini po izročilu pretežno brez sedimentov; leta 1912 ob robu ceste iz Štjaka proti Kazljam • do najbolj intenzivne akumulacije sedimentov in zraven znamenja zgradili vaški vodovod, ki je je v vrtačah prišlo v zadnjem tisočletju, ko se je v pred zajetjem studenca Šulki leta 1959 za vaški njih naložilo približno toliko materiala, kot se ga vodnjak zadovoljeval potrebe vasi po vodi. Vanj je naložilo v sedmih tisočletjih na začetku holo- se steka deževnica bližnjih domačij. Ob njem je cena; tudi napajališče za živino, ki pa že dolgo ne služi • na podlagi makroskopskih opažanj domne- več svojemu namenu. Dostop do vodnjaka zapira vamo, da so tla v vrtačah po nastanku vsaj del- kamnit zid, ki se z ožjih prehodom odpre proti ces- Dolenje pri Štjaku, vodnjak z obzidanim platojem pred pričetkom del (foto E. Belingar, 2010)

38 39 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Konservatorski nadzor je izvajala odgovorna kon- servatorka ZVKDS, OE Nova Gorica, Eda Bel- ingar. Gradbena dela je izvajalo podjetje Velrad inženiring, d. o. o., iz Lokavca 130f, na novo iz- delane kamnite kose pa Marmor Sežana, d. d., iz Sežane, Partizanska 73a. Z izvajanjem del nismo bili najbolj zadovoljni. Gradbena dela so se izvajala sredi poletja, kar je za apnene omete neprimerno. Obenem izvajalec tega dela ni bil vešč, tako da je že med izvedbo moral vse omete odstraniti in jih ponovno nanesti, čez zimo pa so tudi ti razpadli, tako da so predmet reklamacije. Menim tudi, da je treba urediti tudi prostor ob vodnjaku, kjer so vaščani namestili pipo z manjšim koritom in betonske posode z ras- tjem, vendar to ni bilo predmet prijave na razpis. Vas sama zalogaja ni zmogla, čeprav smo s pro- jektantom že dorekli in izdelali potreben projekt. Moteči element ob vodnjaku je tudi manjše po- slopje, kjer so vaščani imeli pred leti kopalnico. Eda Belingar

15 EŠD: 4768 Dolenje pri Štjaku, po odstranitvi kamnitih skrl sta se razkrila vrh oboka podzemnega zbiralnika vode ter lep kamnit okvir Naselje: Dolenji Novaki vodnjaka, kjer so prvotno zajemali vodo (foto E. Belingar, 2010). Občina: Cerkno Ime: Dolenji Novaki – domačija Dolenji Novaki 5 Naslov: Dolenji Novaki 5 Domačija Dolenji Novaki 5 (foto: A. Ščukovt, 2010) Področje: E Obdobje: 19. stoletje 16 Nad partizansko bolnišnico Franja stoji večja EŠD: 26211 domačija Kamlonarše cerkljansko-škofjeloškega Naselje: Dolenji Novaki stavbnega tipa, oblikovana z značilnostmi za 18. Občina: Cerkno in 19. stoletje. Na domačiji stojijo stanovanjski Ime: Dolenji Novaki – kapelica pri hiši Dolenji objekt s črno kuhinjo, kamro za gospodarja in Novaki 24 izbo v pritličju ter skupina gospodarskih poslopij: Naslov: Dolenji Novaki hlev, svinjak, kozolec toplar, čebelnjak, kovačija in Področje: E, UZ sušilnica za sadje – pajštva. Vsi ti objekti so bili Obdobje: 20. stoletje prvotno pokriti s slamnato kritino. Hiša s hlevom, zidana kašča in delno toplar pa so slamnato kriti- Kapelica z dvokapno streho, trikotniško poudar- no do danes tudi obdržali. Leta 2008 je ujma ozi- jenim čelom, v ometu izvedenimi vogalnimi pilastri roma orkanski veter slamo poškodoval, predvsem na hlevu in zidani kašči. Zato je bilo treba zaradi in polkrožno zaključenimi visokimi okni in vratno potencialnih nevarnosti poškodb na ostrešju in v odprtino je postavljena ob stari pešpoti, ki pelje iz objektu lotiti se nujnih sanacijskih del. Ker je bila spodnjega dela vasi proti vaškemu jedru. Na lokaciji škoda zaradi vetra na škopnikih na južni strešini zdajšnje kapelice je po ustnem izročilu prvotno stal hleva velika, smo ocenili, da je najbolje, da se križ ali razpelo. V prvi četrtini 20. stoletja pa je Luci- ostrešje v celoti zamenja oziroma na novo prekrije ja Peternelj tu dala zgraditi kapelico, zato je kapelica s slamo. Objekt je prekril S. Šorli z domačije pri po prvotnem znamenju posvečena sv. Križu. Francu v Kneških Ravnah, saj je vešč prekrivanja Kapelici, ki jo je zelo načel zob časa, je bilo treba streh s slamo, ki je značilna za Tolminsko in Cerk- najprej urediti temeljenje in drenažo, nato sanirati Dolenje pri Štjaku, manjkajoči deli ometa so dopolnjeni z ometi enake sestave in izvedbe kot prvotni, a žal nekvalitetno, ljansko. V letu 2011 pa bo prekril še kaščo. številne razpoke v stenah, obnoviti fasadno dekoraci- nameščena sta kamnit zaključek vrh zidu in stopnica (foto E. Belingar, 2010). Andrejka Ščukovt jo ter izvesti novo streho. Zaradi dotrajanosti so bila

40 41 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 izdelana tudi nova okna in vrata. Leta 2008 smo za ogled in mnenje o splošnem 18 Programa razvoja podeželja 2007–2013 (PRP) Navkljub zapletom, saj so obnovo kapelice pričeli gradbenem stanju objekta zaprosili statika Mirana EŠD: 15960 je Občina Sežana v letu 2010 dobila odobrena brez pridobljenih kulturnovarstvenih pogojev ozi- Ježovnika u. d. i. g., ki je potrdil, da je objekt v pre- Naselje: Dutovlje sredstva za obnovo domačije, s katero je bilo roma soglasja, in to kar s poenostavitvijo oblike cej dobrem stanju, in predpisal potrebne posege za Občina: Sežana predvideno dokončanje v preteklih letih začetih strehe, brez vratnega profila ter venca in zaključka ohranitev. Lastnik se je leta 2008 prijavil na razpis Ime: Dutovlje – vas (domačija Dutovlje 65, del. Urediti je bilo treba predvsem del domačije, slopa, smo z naknadno posredovanimi pogoji, zrisa- Ministrstva za kmetijstvo na Ukrep 323 in pridobil Bunčetova domačija) ki zapira dvorišče z ene strani, vežo ter vrt s pod- nimi detajli, barvno študijo in nadzorom le uspešno sredstva za gradbeno obnovo. Najprej je popravil Naslov: Dutovlje 65 pornim zidom na drugi strani. Del zidu je zidan zaključili celovito obnovo. strešno konstrukcijo, v celoti zamenjal strešno kri- Področje: E iz lepo oblikovanih kamnov, zaključen s kovano Kapelica je bila obnovljena s finančno pomočjo tino in letve. Obnovil je polkrožne dele napušča z Obdobje: 19., 20. stoletje ograjo, postavljeno med kamnite nosilce. V tem Občine Cerkno ter denarnimi prispevki in prosto- novo leseno podkonstrukcijo, izvedel nove žlebove delu je tudi vratna odprtina s kovanimi vrati, ki voljnimi delovnimi akcijami nekaterih vaščanov. in obnovil dimnik. Za strop nad odprto lopo (nek- Ob robu osrednjega vaškega trga v Dutovljah, se odpirajo na stopnice, ki vodijo na vrt. Drugi Največ delovnih ur je opravil domačin Branko Bevk, danji prostor za podkovanje konjev) je uporabil stare večji kraški vasi ob poti iz Štanjela proti Sežani, del zidu je zidan zelo nekvalitetno, v delu zidu je ki je obnovil tudi vse tri plastike: Jezusa na križu, MB tramove iz porušenega stanovanjskega dela hiše, v je postavljena v več fazah nastala domačija, nek- bila izvedena priročna drvarnica. Neurejena je bila in apostola Janeza. južni steni pa je izvedel tri nove okenske odprtine po danja gostilna in trgovina, Bunčetova domačija. tudi klenica, prehoden prostor v pritličju gospo- Andrejka Ščukovt vzoru obstoječih. Vse stavbno pohištvo se je nado- Stanovanjsko in nekdanje gospodarsko poslopje darskega poslopja z dostopom na dvorišče. mestilo z novim iz macesnovega lesa, ohranile in sta zgrajeni v zamiku, ki ustvari prostor za vhod Lokalna skupnost in občina sta domačijo obnav- obnovile so se okenske mreže. Izvedli sta se obodna na dvorišče skozi večji, segmentno sestavljeni por- ljali že več let, a brez sodelovanja konservatorske drenaža in sanacija temeljev po zunanji strani objekta tal. Nekdanje etažno stanovanjsko poslopje je bilo stroke. V letu 2010 so bile predvidene ureditev z obbetoniranjem in hidroizolacijo, fasadni ometi so nadvišano za mezanin in je na ulico oblikovano s veže, pozidava fasade na dvoriščni strani, ob- bili odstranjeni v celoti in nadomeščeni z novimi petosno fasado. V sredini je ravno oblikovan kam- nova mejnega zidu in ureditev zgornjega platoja tankoslojnimi. Obnova zunanjosti kovačije je bila nit portal s profilirano preklado in napisom Tomaž vrta ter trajna postavitev Pepinega kraškega vrta. zaključena v letu 2010, lastnik pa želi obnoviti tudi Štok, 1878. Profilirane pristreške imajo tudi okna Na dvoriščni strani so se pozidale večje pred leti notranjost, kjer bodo potrebni le minimalni posegi, etaže. Umaknjeno s ceste za fasadami domačije se izvedene odprtine, vgradili so se kamniti okvirji saj je ohranjen ves inventar, od kovaške peči do drob- razprostira dvorišče z dvignjenim vrtom. oken, v katere so montirali lesena okna s polkni nega kovaškega orodja. V sklopu projekta obnove vaških jeder in po vzoru že obstoječih na drugih fasadah. Fasado Damjana Pediček Terseglav večnamenskih zgradb v okviru Javnega razpisa so na stiku z dvoriščem obložili s kamnitim talnim za Obnovo in razvoj vasi (ukrep 322) pri Min- zidcem, preostali del pa ometali in barvali kot os- istrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz tali del domačije, za kar pa ni bila izdelana barvna

Dolenji Novaki, pogled na obnovljeno kapelico sv. Križa (foto: A. Ščukovt, 2010)

17 EŠD: 12520 Naselje: Drenov grič Občina: Vrhnika Ime: Drenov grič – Kovačija Drenov grič 3 Naslov: Drenov grič 3 Področje: T, Z, E Obdobje: začetek 20. stoletja Drenov grič, kovačija pred prenovo (foto: D. Pediček)

Kovačija Friškovec stoji neposredno ob magistralni cesti Vrhnika–Ljubljana. Praded sedanjega lastnika je leta 1898 kupil zemljišče, na katerem je že stala pritlična zidana stanovanjska hiša, in ob njej leta 1908 postavil kovačijo. Ko so pred več kot 30 leti v bližini zgradili novo stanovanjsko hišo, bi morali porušiti staro kovačijo, ki pa je občasno še vedno de- lovala. V njej se je izučilo veliko kovačev iz bližnje okolice, Vnanjih Goric in Vrhnike, zadnji kovač Andrej Friškovec (oče sedanjega lastnika) pa je do smrti pred nekaj leti še koval in ohranjal tradicijo. Stanovanjski del hiše je bil že tako dotrajan, da ga je lastnik porušil, želel pa je ohraniti poslopje kovačije. Drenov grič, kovačija po obnovi (foto: D. Pediček) Dutovlje, Bunčetova domačija (levo) na razglednici, poslani 1. septembra 1925 (hrani Zdravko Čuka, Senožeče)

42 43 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Dutovlje, dvoriščni del stanovanjske hiše Dutovlje 65. Nekaj let po drugi svetovni vojni je bila lastnica domačije Kmetijska Dutovlje 65, dvoriščna fasada Bunčetove domačije po dokončanju del (foto: E. Belingar, 2011) zadruga, ki je začela določene posege na objektih, tudi prizidave, a jih ni dokončala (foto: E. Belingar, 2010).

Dutovlje 65, vrt na dvignjeni terasi z razpadajočim podpornim zidom (foto: E. Belingar, 2010) Dutovlje 65, vrt s saniranim in na novo izvedenim podpornim zidom in ograjo (foto: E. Belingar, 2011)

44 45 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 študija. Vhodni portal, kalono klenice, namen- je držala avstro-ogrska vojska. 20 š. napisnega polja 60 cm, deb. pribl. 12 cm. jeno družabnim dogodkom, so zaprli z lesenimi Kad je bila poškodovana, saj je bila prepuščena EŠD: 8643 Višina črk: 1. vrsta = 11 cm, 2. vrsta = 10,5 cm, 3. vrati in tla obložili s kamnitimi skrlami. zobu časa. Ker je bila postavljena pod previsno ska- Naselje: Gorenje Karteljevo vrsta = 9 cm, 4. vrsta = 7 cm, 5. vrsta = 6,5 cm, 6. Del slabo zidanega zidu se je porušil, namesto lo, ki je služila kot zaščita, jo je del odlomljene skale Občina: Novo mesto vrsta = 6 cm, 7. vrsta = 5,5 cm. tega pa se je zgradil zid po vzoru bolje obdel- poškodoval, skala pa je ostala prislonjena nanjo. Ime: Gorenje Karteljevo – antični nagrobnik Sedaj znano celotno besedilo napisa se glasi: anega dela, tako glede obdelave kamnov kot glede Očistiti je bilo treba neposredno okolico kadi. Ska- Naslov: Gorenje Karteljevo zlaganja in ograje. Terasa z vrtom je izvedena kot la, ki je bila prislonjena na kad, se je predhodno Področje: A D(is) M(anibus). travnata površina, na kateri so zasadili hraste in utrdila, del skale, ki je ogrožal kad, pa se je odstra- Obdobje: rimsko obdobje T(itus) Mar(cius) zimzelene drevnine ter postavili klopi. Tu se je nil. Posegi so bili izvedeni tako, da se je čim manj Respectus prezentiral tudi Pepin kraški vrt, ki je bil nagrajen posegalo v naravno okolje oziroma se ga spremin- Nagrobna stela je vzidana v cerkev sv. Primoža in vi(v)us fe(cit) si(bi) z zlato medaljo na eni največjih svetovnih razstav jalo. Felicijana na Gorenjem Karteljevem (EŠD 2045) 5 et M(arciae) vrtov v Londonu. Zasnovan je kot predhišni vrt Betonska površina kadi je bila poškodovana. kot temeljni kamen v severozahodnem vogalu ladje. Satullal(iae), con(iugi) kraške hiše. Glavni elementi vrta so star vodnjak, Površina se je očistila in odstranili so se razpadajoči ((AIJ 238 = ILSl 1, 83: Lovenjak, M., ILSl 1 Nev- pie(ntissimae), an(norum) L. tlakovane poti in kraška hiša. Vrt predstavlja izsek delci betona. Vsi detajli so bili oblikovani po origi- iodunum. Inscriptiones Latinae Sloveniae 1 (Situla iz kraškega podeželja, kjer človek in narava živita v nalnih vzorcih in so se barvno prilagodili originalu. 37). Ljubljana, 1998) Prevod: simbiozi. Pri postavitvi so prevladale želje lokalne Po končani sanaciji je bila površina kadi hidrifobno Spodnji del nagrobnika je bil ob dozidavi zvonika v Bogovom manom. Tit Marcij Respekt je dal post- skupnosti pred mnenjem konservatorke, ki se ji zaščitena. drugi polovici 17. stoletja zakrit. Ob prenovi fasad je aviti (nagrobnik) za časa življenja sebi in Marciji postavitev Pepinega vrta v nekdanji gostilniški vrt Pri delih je s svetovanjem in svojimi materiali bil eden od pogojev ZVKDS, OE Novo mesto, izsek Satulaliji, svoji zelo vdani ženi, stari 50 let. ni zdela upravičena. sodelovalo podjetje TKK, d. o. o., Srpenica. Dela dela zidu zvonika, da bi bilo mogoče ugotoviti stanje Črke v napisu so zelo lepo, klasično klesane. V Konservatorski nadzor je izvajala odgovorna so izvedli tisti člani Društva Peski, ki so poklicno zakritega dela in prebrati manjkajoči del napisnega prvi vrsti je kot delilno znamenje vklesana podoba konservatorka ZVKDS, OE Nova Gorica, Eda usposobljeni za tovrstna dela in imajo izkušnje že iz polja. bršljanovega lista (hedera), v 2., 4., 6. in 7. vrsti Belingar. Gradbena dela je izvajalo Komunalno preteklih podobnih del. Napisno območje je na zgornji strani obrobljeno z stanovanjsko podjetje, d. d., iz Sežane, Partizan- Ernesta Drole so vklesana trikotna delilna znamenja (skupaj 5). enojnim profiliranim robom, na preostalih treh pa ska 2. Vrt je oblikoval Borut Benedejčič, Horti- Črki T v 3. in 5. vrsti sta povišani nad ostalimi, s trojnim. Enojni rob in poševni rez zgoraj morda kultura Sežana, d. o. o., Skalna pot 7, Sežana. črka N v 6. vrsti je kot ligatura pomanjšana vpisa- kažeta na to, da je imel nagrobnik v prvotni formi na Gradbeni izvajalec je svoje delo opravil korektno. na znotraj črke O. Bunčetova domačija je po oceni KS Dutovlje os- vrhu nišo s portreti družine. Ob prenovi fasade je bil izrez v zvoniku zidarsko rednji del vaškega jedra vasi Dutovlje, center Kra- Kamen leži bočno neposredno na razširjenem temelju sa, in že kot taka ponovno združuje vaščane in kra- romanske cerkvene ladje. Na doslej manjkajočem jane KS Dutovlje in sosednjih krajevnih skupnosti delu napisnega območja sta bili odkriti še dve vrsti na kulturnih, turističnih, družabnih in sejemskih originalnega besedila. Profilacija napisnega območja srečanjih. Poseg zato ocenjujem kot uspešen, se spodaj zaključuje v trojnem robu, pri čemer je zu- navkljub nekaterim neustreznim rešitvam. nanji rob ožji od zunanjih stranskih. Pod napisom Eda Belingar sledi še 28 cm visoko ornamentalno območje, ki je omejeno le z enojno profiliranim robom. V območju je reliefni prizor. V sredini stoji dvoročajna posoda z 19 ozkim in visokim vratom. Ročaja segata od ramena EŠD: 15453 Gabrje, vojaška kopalna kad pred obnovo (foto: S. Kenda, do sredine vratu (amfora). Desni ročaj je proti ustju Naselje: Gabrje 2007) nekoliko poškodovan, vendar je bolje viden kakor Občina: Tolmin levi. Z obeh strani posode se k njenima ročajema in Ime: Gabrje – vojaška kopalna kad na Sopotnici ustju vzpenjata dve krilati živali. Glavi sta stilizirani, Področje: Z zelo nespretno klesani, v predelu vratu sledi poudar- Obdobje: prva četrtina 20. stoletja, 1917, prva sve- jeni del, trup se zaključuje z visoko dvignjenim uvi- tovna vojna tim repom. Sprednji nogi s šapama sta razmaknjeni, zadnji pa sta prikazani skupaj kot ena v sedečem Ob potoku Sopotnica nad vasjo Gabrje je post- oziroma horizontalnem položaju. Nad ramenom sta avljena zanimiva betonska kad. Izdelana je v ob- nakazani krili. Po videzu glave bi v prizoru lahko vi- liki skodelice in je bila namenjena italijanskemu deli dva k ustju posode vzpenjajoča se krilata grifona. poveljniškemu osebju za vzdrževanje higiene v času Pod reliefnim ornamentalnim poljem sledi še trnasto spopadov na soški fronti v prvi svetovni vojni. izklesan nastavek za postavitev nagrobnika (stele) v Leta 1917 jo je postavil 1. gradbeni oddelek itali- režo kamnitega podstavka. janskega 156. pehotnega polka. Postavljena je na Nagrobnik je bil izdelan iz sivega apnenca, ki pobočju Mrzlega vrha. To je bilo zaledno območje domnevno izvira iz enega od rimskih kamnolomov v Gorenje Karteljevo, cerkev sv. Primoža in Felicijana, italijanske vojske, ko so v številnih napadih iz Gabrje, vojaška kopalna kad po obnovi (foto: S. Kenda, hribu Brnek pri Dolenji Nemški vasi pri Trebnjem. položaj nagrobnika v SZ vogalu cerkvene ladje (foto: J. doline poskušali zavzeti greben Mrzlega vrha, ki ga 2011) Podatki o velikosti nagrobnika: v. 145 cm, š. 90 cm, Grobovšek, arhiv ZVKDS, OE Novo mesto)

46 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

obdelan, tako da je ostal celoten nagrobnik viden. Ljudmili Plesničar – Gec, Mestni muzej Ljublja- m od tal se ravne stene povežejo v banjasti obok (Celovito objavo gl.: D. Breščak, M. Lovenjak, na, v tisku.) iz apnenčastih blokov. V čelno polkrožno steno je Rimska nagrobnika iz Štatenberka in Gorenjega Danilo Breščak vgrajen pravokoten vhod, nekdaj zaprt z lesenim Karteljevega na Dolenjskem, Zbornik, posvečen vratnim krilom. Do meje, kjer so se stikale stene in obok, je bil vodnjak z zunanje strani zasut z zemljo, obok pa prekrit s kamni, da se je preprečilo seg- revanje vode v njem in stekanje površinskih vod v notranjost vodnjaka. Tik pred vhodom je bilo nekdaj leseno napajalno korito za živino, ki so ga kasneje nadomestili z betonskim. Leta 1912 so vzdolž obeh bočnih strani vodnjaka postavili po tri betonske stebre in jih povezali z drogovi, da bi preprečili dostop živini. Po napeljavi vodovoda v Grčarevcu je vodnjak izgubil svoj pomen, z leti ga je zaraslo grmovje, deloma se je udrl obok, notran- jost je postajala odlagališče odsluženih predmetov, izvir pa je bil deloma zasut s kamenjem in listjem. Postavitev čistilne naprave z izkopom in nasutjem v neposredno bližino vodnjaka leta 2007 je stanje še poslabšala. Na pobudo domačinov smo leta 2008 izvedli postopek vpisa v register nepremične kulturne dediščine, občina Logatec pa je bila leta 2009 uspešna na Razpisu iz Programa razvoja podeželja 2007–2013, sofinanciranega iz Evropskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), in je pridobila sred- stva za obnovo. Izbrani izvajalec TGM Žakelj, d. o. o., iz Logatca je pričel delati konec leta 2009 in je dela zaključil v letu 2010. Največji obseg del so predstavljali čiščenje zaraslega grmovja na oboku, Gorenje Karteljevo, cerkev sv. Primoža in Felicijana, risba črpanje vode in mulja, čiščenje dna vodnjaka ter nagrobnika (risba: A. Fortuna Saje, ZVKDS, OE Novo zunanjih betonskih površin od mahu in rastlinja. mesto) Najprej sta se izvedli sanacija stranskih in zadnjega parapetnega zidu z dobetoniranjem porušenih delov ter izgradnja novih treh stebrov ob bočnih straneh, 21 povezanih z novimi nerjavečimi drogovi. Potrebno EŠD: 28150 je bilo ščetkanje notranjega oboka s čiščenjem in Grčarevec Naselje: zafugiranjem vseh fug z epoksidno malto. Izvedla Občina: Logatec se je jeklena povezovalna vez skozi čelno steno pod Ime: Grčarevec – vodni zbiralnik obokom in sidranje na zadnjo steno vodnjaka. Naslov: Pod cesto Grčarevec – Planina Zahtevnejša je bila sanacija betonskega korita, kjer Področje: T, E je bilo treba izkopati zlomljene kose, jih dvigniti, Obdobje: 1893 utrditi podlago, zlepiti dele in obdelati stike med kosi. Žal je bil po vseh teh opravljenih delih na Na mestu izvira studenca sredi kotlastega pobočja z koritu izveden samovoljni poseg – celotno korito ledinskim imenom Grapa, tik pod cesto Logatec– se je preplastilo s tanko cementno maso, ki so jo Planina, so domačini Grčarevca leta 1893 postavili izvajalci morali nato odstranjevati z brušenjem. vodnjak in tako uredili vodni izvir, potreben za za- Vhod v čelni steni se je delno zaprl z debelimi gotovitev stalne količine čiste pitne vode za domače horizontalno položenimi lesenimi plohi. Ob prebivalstvo ter za furmane in gozdne delavce, ki so odstranjevanju z leti nanesene zemljine ob ko- s konji in vprežno živino prevažali tovor po cesar- ritu so se pokazale talne kamnite plošče, ki smo ski cesti in les iz bližnjih gozdov. Zidani vodnjak, jih očistili, ostala okolica in nasipane površine na med domačini poznan z imenom kotla, je postav- drenažnem mineralnem filtru na strehi oboka pa Gorenje Karteljevo, cerkev sv. Primoža in Felicijana, perspektivno korigirana fotografija nagrobnika (Foto: M. Pršina, arhiv ljen na živo skalo, od koder pronica vanj voda, in so se zatravile. ZVKDS, OE Novo mesto) ima kvadratasti tloris (3,90 x 3,70 m). V višini 2 Damjana Pediček Terseglav

48 49 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 22 Ilirska Bistrica, ki je leta 1911 postala trg in leta EŠD: 182 1952 mesto, se je razvila na severnem robu Reške Naselje: Idrija doline, ob vodotokih Bistrica in Sušec. Za raz- Občina: Idrija voj mesta so bili odločilni močni izviri in bližina Ime: Idrija – mestno jedro snežniških gozdov. Lastnica glavnine teh gozdov je Naslov: Mestni trg 14 bila družina Schönburg Waldenburg, ki si je dala Področje: E, U v mestu postaviti dvorec; v njem je bila nastanjena Obdobje: 19., 20. stoletje uprava teh gozdov. V času, ko je bilo snežniško posestvo po prvi svetovni vojni razdeljeno med Ju- Dvonadstropna stanovanjska hiša Mestni trg 14 stoji goslavijo in Italijo, se je v Ilirski Bistrici ustanovila v središču mestnega jedra in na južni strani glavnega uprava, ki je pokrivala del snežniškega posestva, trga v Idriji. Hiša je bila okrog leta 1882 zgrajena ki je spadal pod Italijo. Upravnik tega dela pos- na mestu starejšega stanovanjskega poslopja ter je estva je bil Kenig, glavna direkcija pa je bila na bila delno vključena v staro konstrukcijo. V drugi Snežniku. Žal natančnejših podatkov o objektu svetovni vojni, ob bombardiranju trga in cerkve sv. nismo uspeli pridobiti. Ve se, da naj bi bili načrti Barbare, je bil objekt poškodovan. Takrat je bila hiša izdelani že nekje leta 1911/12. Gradil se je v 20. deležna tudi zadnje večje obnove. letih 20. stoletja. Objekt je dvonadstropen, le V letu 2010 so bila v objektu zamenjana vsa do- delno podkleten. Nad pritličjem je na enem delu trajana okna in v pritličju vzhodne fasade so bila stavbe pohodna terasa. Zidava je opečna, stropovi izvedena nova stranska vhodna vrata. Dekorativni leseni, razen nad kletjo, kjer je bila nameščena ma- venec, poškodovan v času obnove po drugi svetovni sivna betonska plošča. Stavba je višinsko in tloris- vojni, ni bil sanirali, zato je bil ta sedaj rekonstruiran. no razgibana, na vogalu jo zaključuje stolpič z večkapno streho. Okna so lesena, škatlasta. Danes Grčarevec, vodni zbiralnik, kotla pred prenovo (foto: D. Pediček) Pročelje hiše je preslikano po barvni študiji. Zamen- jana je bila še obstoječa bakrena kritina z novo, prav imata v stavbi sedež Okrajno sodišče v Ilirski Bis- tako bakreno. Na zadnji strešini pa sta izdelani dve trici in Zemljiška knjiga. novi frčadi. Okna in vrata je izdelalo Mizarstvo Erja- Zaradi potreb Okrajnega sodišča in lažje dostop- vec – Ivan Erjavec, s. p., Rejcov Grič, Idrija. Fasado je nosti strankam smo v letu 2010 prejeli vlogo za saniralo podjetje Spekter, d. o. o., IDRIJA. Krovska izvedbo vzdrževalnih del v notranjosti objekta. dela pa je izvedlo podjetje Štimac iz Kamnika. Prostori Okrajnega sodišča so bili dotrajani in niso Andrejka Ščukovt ustrezali več potrebam in predpisom delovanja sodišča. Predvidena dela so se začela izvajati po nalogu Di- rektorata za pravosodno upravo v letu 2010. Zago- toviti je bilo treba, da je stika med zaposlenimi in obiskovalci čim manj, s čimer se doseže nemoteno delovanje sodišča in zagotovita varnost sodnega osebja in obiskovalcev ter varovanje opreme, pro- storov in sodnega gradiva. Predvidena je bila nova razporeditev prostorov, kjer se v pritličje in prvo nadstropje umesti t. i. javni del. V pritličju so se dodale še ena razpravna dvorana ter ločene sani- tarije. Tu so ostali prostori zemljiške knjige, vodja zemljiške knjige, vložišče in priročni arhiv ter soba Idrija, pogled na hišo Mestni trg 14 (foto: A. Ščukovt, 2010) za tehniko. V levem traktu prvega nadstropja se je ohranila velika razpravna dvorana, v desni trakt pa sta se umestila izvršilni oddelek in prostor za sod- 23 nika za prekrške. Zaradi pomanjkanja prostora so EŠD: 8459 bili v drugo nadstropje nameščeni pisarna in urad Naselje: Ilirska Bistrica predsednika, kabinet za vpisničarko, pripravnika, Občina: Ilirska Bistrica strokovnega vodjo, štiri strojepiske, čajna kuhinja Ime: Ilirska Bistrica – mestno jedro (stavba in sanitarije. Bazoviška cesta 22, Sodišče) Po statični presoji je bilo ugotovljeno, da je lesena Naslov: Bazoviška cesta 22 stropna konstrukcija dotrajana, stropniki so bili Področje: E na nekaterih mestih v ležiščih gnili in zato osla- Grčarevec, vodni zbiralnik, kotla po zaključeni prenovi (foto: D. Pediček) Obdobje: začetek 20. stoletja bljeni. Tudi finalni tlaki so bili dotrajani. Statik

50 51 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

je predvidel montažo novih jeklenih nosilcev, novih električnih inštalacij. Ohranili so se pod na katerih zgornji rob je 1 cm nad lesenimi nosilci, novo izvedenimi spuščenimi stropovi, saj sanacija ki so se ohranili, ter izvedbo armiranobetonske obstoječih za lastnika ni bila finančno vzdržna. V plošče na HI bond pločevini. To so omogočile kleti se je namestil podložni beton in izvedla hi- večje višine stropov od standardnih. Stropovi v droizolacija. prvem in drugem nadstropju, izdelani iz trstike, V nosilne stene se razen nekaj prebojev za vrata so bili v slabem stanju in ne bi prenesli namestitve ni posegalo. Rušile so se nekatere predelne stene

Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 22, lesena predelna stena v vhodni veži je bila odstranjena in shranjena (foto: E. Belingar, 2010).

Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 22. Na prvem posnetku je stavba med gradnjo, domnevno v letu 1924/25, na spodnji razglednici, poslani 2. februarja 1931, pa v času italijanske okupacije (hrani: Jožef Šlenc, Ilirska Bistrica). Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 22, leseni stropovi so se ohranili. Nosilnost so okrepili z jeklenimi nosilci (foto: E. Belingar, 2010).

52 53 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

v pritličju, vse pa v prvem in drugem nadstropju. cerkev sv. Lovrenca, ter ugotovili, da ima pred- Nadomeščene so bile s Knauf ploščami. V prvem vsem osrednji del parc. št. 287/7, k. o. Jezero, vi- in drugem nadstropju so se po statični ojačitvi sok arheološki potencial. Večje število arheoloških stropne konstrukcije izvedli novi tlaki po vzo- naključnih najdb, odkritih ob vznožju hriba, pri ru obstoječih. V vzorcu ribje kosti se je položil terenskih ogledih in posegih v sedemdesetih in hrastov parket. V pritličju so bili prvotni tlaki že osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ter lokalno predhodno uničeni, tako da se je namestil PVC- poimenovanje travnatih teras »na selih« pričata o tlak. obstoju starodavne naselbine v neposredni bližini. V veži se je zaradi zagotovitve varnosti in names- Na podlagi zbranih podatkov smo na območju, titve detektorskih vrat demontirala lesena predel- predvidenem za gradnjo enostanovanjske hiše, v na stena, ki se je shranila v prostore Pokrajinskega juniju 2010 zamejili območje raziskav ter pričeli muzeja v Ilirski Bistrici (nekdanji vojaški muzej). zaščitna arheološka izkopavanja. Raziskave pote- Nadomeščena je bila s stekleno z avtomatskimi kajo pod vodstvom ZVKDS, CPA, Barbare Nad- vrati, ob pogoju, da se ob izvedbi predvidenega bath, univ. dipl. arheologinje, višje konservatorke, prizidka za nov vhod lesena stena v prihodnosti in Alje Žorž, dipl. arheologinje, konservatorke, s ponovno namesti na svoje mesto. Preprečili smo sodelovanjem strokovne ekipe. tudi namestitev klančine za invalide ter names- V tem poročilu bomo predstavili rezultate prve titev elektroomarice tik ob vhodnih vratih, kar bi in druge faze raziskav, ki sta bili zaključeni v letu vhodno fasado popolnoma degradiralo. Omarica 2010, tretjo fazo pa smo pričeli v aprilu 2011. Prav je bila tako nameščena na južno, v vrt obrnjeno tako vzporedno še vedno potekajo tudi predhodne fasado. Tudi vhod za invalide se je izvedel z vrtne arheološke raziskave na območju, predvidenem strani neposredno v pritlično čakalnico pred raz- za gradnjo infrastrukture (vodovod, električna pravno dvorano. Vsa prvobitna notranja vrata so napeljava, kanalizacija), ki bo potrebna za oskrbo se ohranila, prebarvala in ponovno namestila na predvidenega naselja. svoje mesto. S terase se je odstranil leseni provi- Najdišče leži na skrajnem zahodnem robu manjše zorij ter uredilo se je odvodnjavanje meteornih depresije s kraškimi značilnostmi. Okvir depre- voda. sije tvori naraven skalni greben, sestavljen iz Sodelavci restavratorji so sondirali beleže levega apnenčastih dolomitiziranih skladov. Z dvign- dela, kjer pa niso odkrili nobenih kvalitetnih pos- jeno lego nad barjanskimi ravnicami predstavlja likav. Vse stene so se tako prebelile na novo. izjemno naravno zavarovano rodovitno območje. Konservatorski nadzor je izvajala odgovorna kon- V geološki preteklosti je bila vrtača zapolnjena z servatorka ZVKDS, OE Nova Gorica, Eda Belin- usedlinami eolskega in delno erozijskega nastan- gar. Gradbena dela je izvajalo podjetje Givo, d. o. ka. Arheološke ostaline so bile nakopičene pred- o, Dvorec Selo, Zaloška 69, Ljubljana. vsem v delu, zapolnjenem z zemljenimi plastmi Izvajalec je svoje delo opravil kvalitetno, čeprav naravnega nastanka, medtem ko so bile redke je pogosto izsiljeval cenejše rešitve (na primer jame vkopane tudi v skalnato podlago (slika 1). namestitev ladijskega namesto parketa …), Do konca avgusta 2010 je bilo na tem mestu ra- zato poseg ocenjujem kot uspešen. ziskanih približno 110 m2 površine, pri tem pa je Eda Belingar bilo na globini do 170 cm odkritih več kot devet tisoč arheoloških najdb. Odkrite ostaline lahko glede na dosedanje izsledke 24 poizkopavalnih raziskav umestimo v čas od neoli- EŠD: 11449 tika ali mlajše kamene dobe do konca bronaste Naselje: Jezero dobe. Občina: Brezovica Med najstarejše arheološke ostaline smo umestili Ime: Jezero – arheološko najdišče Sv. Lovrenc najdbe več manjših jam nepravilne oblike, odtis Področje: A kola ter ostaline objekta ali hodne površine. V Obdobje: mlajša kamena doba, bakrena doba, bro- celoti jih lahko razumemo kot sledove manjše nasta doba, rimsko obdobje mlajše kamenodobne naselbine in najrazličnejših dejavnosti, ki so potekale tudi v širši okolici. S predhodnimi terenskimi pregledi v vasi Jezero Med njimi izstopa ena večjih jam za shranjevan- smo v letu 2008 ponovno potrdili prisotnost je, vkopana v skalo, v kateri smo odkrili skoraj v arheološkega najdišča Sv. Lovrenc. V letu 2010 celoti ohranjeno, natančno okrašeno bikonično smo te rezultate dopolnili s historično analizo posodo (slika 2), ki po okrasu in obliki spomin- Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 22, lesena prvobitna vrata so le prebarvali in jih ponovno namestili (foto: E. Belingar, 2010). območja južno od osamelca, na katerem stoji ja na lončenino, odkrito v najstarejši koliščarski

54 55 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

naselbini na Ljubljanskem barju, na najdišču odstopa puščična konica iz vijoličastega finozrnat- je v geološki preteklosti služil za navpični prenos cm, kjer smo naleteli na izvir vode. Brezno je bilo, Resnikov prekop. O raznovrstnih dejavnostih ega roženca. Tudi te najdbe in strukture so bile zemljine in apnenčastih kamnov. Severovzhodne glede na rezultate dosedanjih analiz, od prihoda v naselbini in njeni okolici priča večja količina poškodovane v kasnejših obdobjih bronaste dobe stene pa so bile kasneje dodatno izklesane. V za- prvih živinorejcev in poljedelcev v uporabi v več značilnih naselbinskih najdb: odlomki okrašene in so se slabo ohranile, zato jih tipološko ni bilo polnitvah, nastalih ob uporabi , smo odkrili arheoloških obdobjih, morda kot neke vrste depo in neokrašene grobe in fine, prostoročno izdelane mogoče natančno opredeliti. Na podlagi letošnjih odlomke lončenine, kose ožgane gline, kreme- ali odlagališče. lončenine, fino izdelano kremenasto orodje, jedra, raziskav predvidevamo, da sodijo v bakreno dobo, nasto lusko, ožgane in neožgane ostanke goveda, Pri obdelavi arheoloških najdb preseneča pred- odbitki, luske, brusni kamni, žrmlje in živalski os- domneve pa bodo potrdili rezultati radiokarbon- drobnice, prašiča, ožgano semenko in večje kose vsem številnost, ki je za tako majhno območje tanki, sledovi kurjenja ter večji kosi dobro ohran- skih analiz. oglja. Zaradi naravnega pretoka vode skozi kanal raziskav izjemna. To še dodatno dokazuje, da so jenega hišnega lepa. Živalski ostanki po večini Faza IV predstavlja sledove dogodkov in deja- so se najdbe in zemljina premešale, v spodnje plasti celotni prostor depresije in širše okolice intenziv- pripadajo govedu. Med zanimivejše najdbe zago- vnosti, ki so na tem mestu potekale v ločenih ali pa so se vrinili redki odlomki novoveške lončenine no uporabljali. Največjo koncentracijo najdb smo tovo sodita odlomek peščenjaka z reliefom (slika kontinuiranih obdobjih bronaste dobe, predvsem in železen žebelj. Raziskovanje izjemne naravne in zasledili v posameznih kulturnih plasteh oziroma 3) ter keramičen stožec, ki spominja na neolitske od srednje bronaste dobe naprej. S tem namenom človeške tvorbe je bilo oteženo zaradi velikosti in na nekdanjih hodnih površinah (SE 007, 046, pečatnike. Zaradi kasnejše uporabe tega prostora, smo fazo štiri razdelili v tri podfaze. V prvo (a) smo strmine kanala ter se je zaključilo na globini 360 032) ter v kontekstih jam, ki tipološko sodijo v več predvsem v obdobju bronaste dobe, so bile jame umestili ostanek prazgodovinske ornice, v drugo in plasti uničene, njihove vsebine pa razpotegn- (b) pa vsaj tri zaključene kontekste, ki jih sestavlja- jene in premešane, kar je močno otežilo terensko jo jame za kole in jamice naselbinske narave. Tretji delo, še bolj pa je vplivalo na datiranje ter inter- podfazi (c) pripada kulturna plast z ogromno pretacijo najdb in struktur. količino premešanih bogatih arheoloških najdb Najdiščno fazo III predstavljajo jame za kole, sle- ter večje število manjših in večjih jam, ki morda dovi kurjenja, kulturna plast in večja jama z nev- predstavljajo sledove nevsakdanjih ali vsakdanjih sakdanjim zbirom najdb, morda obredne narave. obredov. Med njimi izstopa predvsem kamnit Nekdanja hodna tla so bila posejana z ogromno venec s celo posodo in živalskimi kostmi (slika 4). količino odlomkov prazgodovinske lončenine, V vseh obdobjih prazgodovine je veliko vlogo kosi hišnega lepa, živalskih kosti goveda in drob- igrala naravna kraška tvorba, ki smo jo odkrili ob nice ter kamnitimi predmeti, kot so orodje iz kre- severozahodnem robu izkopnega polja (slika 5). mena, brusni kamni in žrmlje. Po surovini od teh Manjši subvertikalni kanal na samem robu vrtače

Jezero, arheološko najdišče Sv. Lovrenc, pogled na skalnato geološko podlago in prazgodovinsko kulturno plast z vkopa- nimi jamicami (foto: A. Žorž) Jezero, arheološko najdišče Sv. Lovrenc, risba natančno okrašene neolitske posode (risba: I. Murgelj)

56 57 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Jezero, arheološko najdišče Sv. Lovrenc, odlomek peščenjaka z reliefom (foto: M. Lavrič)

Jezero, arheološko najdišče Sv. Lovrenc, puščična konica iz finozrnatega roženca (foto: S. Tomažin) Jezero, arheološko najdišče Sv. Lovrenc, jamica obredne narave s kamnitim vencem in posodo (foto: A. Žorž)

58 59 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

arheoloških obdobij. Prazgodovinskim najdbam, Lega vrtače ni dopuščala večjih erozijskih pro- seke posebej izpovednih stratigrafskih enot smo nov, vezanih z glino, ki je bila ponekod prežgana. ki so najštevilnejše, smo največkrat lahko prip- cesov, zato se je sediment odlagal vodoravno. risali tudi ročno v merilu 1 : 20 in 1 : 50, naredili Stala je na geološki osnovi, ki je bila na tem delu isali naselbinsko naravo, vendar pa je bila zaradi Z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji smo potrdi- računalniški izris tlorisa (vseh štirih faz), preseka in zaradi strmine umetno terasirana, prav ob sever- poljedelskih dejavnosti in naravnih procesov li pričevanja domačinov ter povezali predhodno posameznih struktur s pomočjo elektronskega ta- nem zidu pa na kamniti geološki podlagi. Višina (kisle prsti) večina najdb slabo ohranjena. Nekat- odkrite naključne najdbe z najnovejšimi odkritji himetra v Gauss-Krügerjev koordinatni sistem. izravnave je približno 90 cm (pogled proti jugu). ere predmete je bilo težko prepoznati. Skoraj v bogatih arheoloških ostalin v širši kontekst. S Sonda 2010 v velikosti pribl. 1 oziroma 3,30 x 6,50 Pod ruševinskim delom kulturne plasti smo na celoti je bilo mogoče rekonstruirati le natančno tem smo prišli do novih ugotovitev o naselitvi in m, je bila umeščena na še neraziskan notranji pros- območju od »stopnice 1« pa do spodnjega roba okrašeno neolitsko posodo ter bronastodobno uporabi širšega prostora, ki sodi pod okrilje fare tor, med sondo 3/2008 in sondo 4/2008-2009 ozi- ognjišča 3/2008 definirali plast izredno temne, posodo z apliko. Odlomki grobo in fino izdel- Preserje, vsaj od mlajše kamene dobe ter do konca roma med vzhodnim delom severnega kraka zidu rahlo naložene plasti brez ruševine (SE 005/a, iz- anega posodja (amfore, pitosi, sklede), okrašeni osemdesetih let prejšnjega stoletja. in vhodom v gradišče. ravnava 1). Izkazalo se je, da je tvorila poravnavo za z najrazličnejšimi okrasi (aplike, kanelure, vrezi, Zaradi načrtov gradnje, ki predvidevajo vz- Pod plastjo ruše (SE 001) je bil definiran do 90 cm ognjiščem 3/2008 (delovno poimenovanje »stopni- odtisi šila, nohta, prstov), predstavljajo kulturo postavitev nove ulice, pozidavo celotne terase ter debel nasip (SE 002). Gre za depozitno zemljo iz ca 2«). V tej fazi je bila torej notranjost gradišča ob mlajše kamene dobe in srednje bronaste dobe. preureditev okolice, bomo v prihodnosti prisiljeni izkopavanj, ki so leta 1987 potekala na območju obzidju terasirana. Debelina plasti je bila 10 cm, Med prazgodovinskimi najdbami izstopata pred- nadaljevati zaščitne arheološke raziskave. S tovrst- zgornjega (južnega) kraka vhoda. Pod to plastjo je ob severnem zidu nekoliko več. V tej plasti je bilo vsem del miniaturne posodice ter preluknjan držaj nimi posegi se trajno izbriše velik del naše kulture bila plast stare ruše (SE 003), ki smo jo odkrili že v več najdb, v vogalu med »stopnico 1« in sever- pokrovke, okrašen z modeliranjem, za katerega pri in zgodovine, v celoti pa se bo spremenila tudi prejšnjih dveh raziskovalnih sezonah, torej povsod, nim zidom pa je bila še večja koncentracija oglja. nas še nimamo analogij. Redke najdbe kažejo, da kulturna krajina terasasto urejenega območja, ki kjer je bilo najdišče leta 1984 strojno poškodovano Približno pol metra od vzhodnega profila je bil so bili ljudje na tem območju dejavni še v ob- predstavlja zapuščino pretekle rabe prostora od in je bila njegova površina deloma izravnana. Pod odkrit poznoantični bronast novec kovnice Siscia, dobju antike, srednjega in novega veka. Odlomek prazgodovine dalje. njo je bila jasno zaznavna do 70 cm debela kultur- ob severnem zidu pa odlomek ustja z ostrenjem terre sigillate ter antične mozaične kocke lahko Alja Žorž na plast (SE 005), katere zgornji del je bil izrazito steklene čaše, odlomki keramike in živalske kosti, povežemo z antičnimi ostalinami, odkritimi na ruševinski. V rahlo naloženi temno rjavi zemlji so tudi divjadi. Nekaj kovinskih najdb smo odkrili pri osamelcu Sv. Lovrenc. Med mlajše najdbe pa so- tičali kamni z obzidja, vmes redke najdbe: odlomki pregledu odmetane zemlje: bronast novec cesarja dita odlomek reliefne pečnice ter obešenka iz 16. 25 keramike, odlomek ustja z ostenjem steklene čaše, Valensa iz kovnice Siscia, železen predmet (konica stoletja. EŠD: 6883 manjši kosi marmorja, rahlo ukrivljen železen nož s ali morda žebelj), del ploščatega železnega predme- Najdbe z arhitekturnimi sledovi nakazujejo, da je Naselje: Jurišna vas trnastim nastavkom, del bronastega zaključka pas- ta, košček svinca. bilo območje raziskav naseljeno dlje časa, pred- Občina: Slovenska Bistrica nega jermena, ob severni stranici zidu je bil najden Pri delni odstranitvi te plasti se je ob vzhodnem pro- vsem pa v več časovnih obdobjih. Ves ta čas so Ime: Jurišna vas – Ančnikovo gradišče neopredeljen železen paličast predmet z razširitvijo filu pokazala siva peščena plast, ki smo jo opredelili znotraj naselbine potekale dejavnosti, povezane z Področje: A – delno poškodovano objemko na enem koncu in kot plast SE 005/b in jo definirali kot izravnavo 2. izdelavo orodja, poljedelstvom, živinorejo, tekstil- Obdobje: rimsko obdobje, zgodnji srednji vek brus. Debelina plasti je bila do 10 cm. V tej plasti je bilo stvom, umetnostjo in pripravo hrane. Peščenjak z Pri odpiranju ruševine v kulturni plasti smo ob najdenih nekaj odlomkov poznoantične keramike, reliefno upodobitvijo, kamnit venec s posodo in ZVKDS, Center za preventivno arheologijo – RO spodnjem kraku vhoda odkrili vrh štirih kosov železen predmet ter železen žebljiček. Plast je bila živalskimi kostmi ter naravno kraško brezno, ki je Maribor, je v juliju 2010 opravil arheološka izkopa- večje marmorne plošče, v plasti pa nekaj odlom- zaznana ob zaključku spodnjega vhodnega kraka, bilo v prazgodovini najverjetneje namenoma za- vanja na predelu naselbine, kjer smo že v letih 2008 kov keramike, odlomek ostenja steklene posode, ležala je pod SE 005/a in se je izklinila pri kotanji polnjeno z odlomki lončenine, oglja in živalskimi in 2009 odkrili del obrambnega zidu in delno že živalske kosti ter več železnih predmetov, kos za ognjiščem 3/2008. ostanki, pričajo tudi o odvijanju raznolikih obre- raziskali vhod v gradišče ob notranjem severnem svinca, del predmeta pravokotne oblike iz bronaste Pri odstranjevanju plasti SE 005/a so bili ob dov. Med do zdaj odkritimi najdišči iz obdobja kraku obzidja. V strokovni ekipi so pod vodst- pločevine, večji brus. Na dnu te ruševine so bili ob zaključku spodnjega vhodnega kraka, tj. ob vzhod- mlajše kamene dobe na Ljubljanskem barju to vom podpisane sodelovali Teja Gerbec, Stanko notranjem vogalu spodnjega kraka vhoda, v bližini nem profilu, najdeni del keramične uteži, odlomki najdišče sodi med redke naselbinske ostaline na Gojkovič, Andrej Gulič, Vid Kmetič, konservator- vzhodnega profila sonde, najdeni manjši železen nedoločljivega železnega predmeta in del predmeta suhem (Brest in Iški Vršaj), zato je tudi njegova ski nadzor pa je opravila odgovorna konservatorka paličast predmet s pravokotnima razširitvama, dva iz ukrivljene železne pločevine s trnom na notranji sestava drugačna od množičnih koliščarskih nas- ZVKDS, OE Maribor, Mihela Kajzer Cafnik. Pro- bronasta novca iz kovnice Siscia, eden od teh je strani ter enojnim »cikcak« oblikovanim robom. elij v širši okolici Ljubljanskega barja. Jame, kot jekt je finančno podprl Zavod za kulturo Slovenska novec cesarja Valensa (364–378 n. š.), in del ustja z Ob severnem zidu sta bila kos roženca ter železen ostaline naselbine, so bile vkopane v geološke Bistrica. ostenjem steklene čaše. Ob severnem zidu je bil na- nož s trnastim nastavkom. Predvsem na tem delu, plasti in tudi v živo skalo, ki zamejuje depresijo, Na podlagi lanskoletnih rezultatov (Strmčnik jden železen žebelj, prav tam pa tudi del bronastega ki se je že pokazal kot rahla poglobitev (kotanja) kar kaže, da so naseljenci naravne danosti terena Gulič, M., Kajzer Cafnik, M., Varstvo spomenikov zaključka pasnega jermena, ob njem pa še bronasta za ognjiščem 3/2008, so bile številne živalske kosti izkoristili v celoti. 46, Ljubljana, 106–107) je bilo tudi tokrat razis- pločevina. V to fazo spadata še brus in del ustja z (med drugim kosti ptic, srnjadi), odlomki steklenih Postavitev objektov oziroma potek dejavnosti v kovanje usmerjeno na območje severnega obramb- ostenjem steklene čaše. in keramičnih posod ter dva železna predmeta. zavetju erozijsko nedejavne kraške vrtače temu nega zidu in vhoda v gradišče. Pod ruševinskim delom kulturne plasti (SE 005) Predvsem na območju koncentracije oglja pa so najdišču na slovenskem prostoru nedvomno daje Nadaljevali smo z ustaljeno metodo arheološke smo ob spodnjem kraku obzidja očistili marmorno v plasti tičali kosi preperele in ožgane žrmlje iz poseben pečat. Arheološka najdišča v vrtačah so dokumentacije (fotografska, geodetska, risarska in ploščo, ki je bila rahlo premaknjena iz svoje prvotne peščenca. pogosta na slovenskem Krasu, vendar predstavl- opisna dokumentacija). Fotografska dokumentacija lege – zdrsnila je v smeri pobočja ter razpadla na Pod plastjo SE 005/a je bila definirana sivkasto rja- jajo specifičen del arheologije ter zaradi debelih je bila izvedena v obliki dokumentarnih fotografij štiri dele. Ob tej plošči sta bila še dva večja kamna, va peščena plast SE 005/c. Gre za polnilo kotanje naravnih koluvialnih nanosov zahtevajo povsem struktur v vseh pozicijah in plasteh ter z izdelavo za njima pa je bila površina do vogala obzidja iz- za ognjiščem 3/2008. V plasti so bili odkriti železen drugačen metodološki pristop. V primeru najdišča fotoskic, vpetih v mrežo geodetsko izmerjenih točk. ravnana in premazana z ometom. Kot se je kasneje predmet in novec, nekaj odlomkov keramičnih in Sv. Lovrenc pa geološko podlago v depresiji pred- Geodetske meritve so zajemale izmero odkritih in izkazalo, je bila ta izravnava (delovno poimenovana steklene posode ter živalske kosti. V plasti so bili stavljajo že ustaljena paleotla (peščena ilovica). raziskanih plasti in struktur. Tlorise, profile in pre- »stopnica 1«; d. 2,6 m, š. 1 m) zgrajena iz več kam- redki kosi oglja.

60 61 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Po odstranitvi polnila SE 005/c se je pokazala še Verjetno ne gre za ognjišče, ob katerem so potekale ena faza obdelave prostora za ognjiščem 3/2008. metalurške dejavnosti, saj odkriti predmeti ne V kotanji so bili različno veliki kamni, vezani z kažejo na to (žlindre skorajda ni, svinec je bil odkrit glino, ki je bila premešana z ostankom ognjišča bistveno višje, v premešani plasti). starejše faze. Kamni so bili naslonjeni na zgornji Z arheološkimi raziskavami v letu 2010 je v ce- (južni) rob ognjišča, ki je bil prepoznan kot linija loti raziskan in očiščen sam vhod v naselbino, ki kamnov, položenih na glino. Kamni in ponekod je skupno z ostalinami ognjišča in sledovi nosilne prežgana glina, ki smo jo iz kotanje odstranili, so konstrukcije pripravljen za prezentacijo. prekrivali plast SE 005/d, ki je bila po konsistenci Mira Strmčnik Gulič, Mihela Kajzer Cafnik in barvi zelo podobna plasti SE 005/c. V njej je bilo nekaj odlomkov različnih keramičnih posod, med drugim ostenje posode z glazuro in del pok- 26 rova, odlomki steklenih posod, posrebren bronast EŠD: 28955 novec, dva bronasta novca, del železnega predmeta, Naselje: Kambreško različne živalske kosti ter posamezni drobci oglja. Občina: Kanal ob Soči Na dnu te plasti so bile kamnite plošče – izravnava, Ime: Kambreško – zaselek Brdo ki je bila postavljena deloma na geološko osnovo Naslov: Brdo 1 (del ob severnem zidu), deloma pa na tanko plast Področje: E, U žganine spodnjega ognjišča (SE 005/e) iz starejše Obdobje: 19., 20. stoletje faze ognjišča 3/2008. Ob severnem zidu in pod »stopnico 1« je bila pod Zaselek Brdo, tipičen primer razpršene poselitve kamnitimi ploščami odkrita pribl. 30 cm široka območja Kanalskega Kolovrata in Kambreškega, stopnica iz ometa, ki se navezuje na spodnjo peto sestavljata dve večji domačiji, s stanovanjskimi in oziroma ojačitev severnega zidu, odkrito že s sondo gospodarskimi stavbami, postavljenimi v gručo. 2008 in očiščeno v sezoni 2009. V zaselku Brdo stojijo velike kvadrataste hiše s Ognjišče 3/2008-2010 (zgornji rob ognjišča d. 2,5 položnimi štirikapnimi strehami ter stavbnimi za- Jurišna vas, Ančnikovo gradišče: sonda 2010, prva faza po odstranitvi ruševine, pogled iz vzhodne smeri (foto: A. Gulič) m, š. 0,8–1 m, v. pribl. 0,3 m) je bilo utrjeno, zi- snovami iz 18. in 19. stoletja. dano s ploščatimi horizontalno položenimi kamni, Vogal hiše Brdo št. 1 ima v nadstropju dve freski vezanimi z glino, ponekod prežgano iz starejše faze s figuralnima motivoma, ki sta uokvirjena v dva ognjišča. Strukturo ognjišča smo postopno raziskali polkrožno zaključena pravokotnika. V prvem je – odstranili smo ploščato kamenje (vel. do 20 cm) narisana podoba sedeče Kristusove matere s sinom in del sežgane gline v osrednjem delu, kjer je tičala v naročju, v drugem je upodobljena mučenica s delno ohranjena keramična posoda. Kamenje je palmovo vejo v roki. Pod motivoma je kot fasadni bilo na tem delu položeno na zgornji rob ognjišča in okras zapisana letnica 1850. zamazano z glino, vmes so bili posamezni odlomki Ker so lastniki v letu 2010 načrtovali izvesti nov keramike ter odlomek ostenja steklene posode. fasadni omet so restavratorji, ob finančni pomoči Na spodnji strani ognjišča je bilo tik ob severnem Občine Kanal ob Soči, poslikavo restavrirali. zidu nekaj ploščatih kamnov, morda ravna delovna Stroške fasadnega ometa so nosili lastniki sami, a površina ognjišča. niso upoštevali izvedbe glede na izdane kulturno- Na dnu sonde 4/2010 smo odkrili 14 stojk, ki so varstvene pogoje. bile vkopane v geološko osnovo – prvotno hod- Andrejka Ščukovt no površino na spodnji strani gradišča, ki je bila ponekod prežgana. Stojka 13/2010 je bila odkrita le deloma, saj se nadaljuje še v vzhodni profil, sto- jka 14/2010 pa je bila odkrita pod plastjo žganine starejše faze ognjišča 3/2008 (SE 005/e). Vse sto- jke so bile zapolnjene s temnejšo sivkasto plastjo, ki ni vsebovala najdb. Iz stojk 7 in 14/2010 smo vzeli vzorce oglja. Na dnu smo ob vzhodnem pro- filu odkrili ostaline še dveh kurišč, od katerih sta se ohranila le dno in tanka sežgana plast. Stojke so bile verjetno del nekih podestov, uporabnih površin ob obzidju, in so starejše od ognjišča 3/2008. Stojki 1 in 2/2008, ki sta večji, sta morda nekoč podpirali Jurišna vas, Ančnikovo gradišče: sonda 2010, končni izkop raziskav, pogled iz vzhodne smeri (foto: A. Gulič) nadstrešek. Tudi opredelitev ognjišča je vprašljiva. Kambreško, hiša Brdo 1 (foto: A. Ščukovt, 2010)

62 63 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 27 njegova notranjost z zbirko vred ogrožen zaradi 28 podstrešjem, pokriva ga dvokapna streha. Glavno EŠD: 28955 zamakanja strehe. Velika štirikapna korčna stre- EŠD: 218 pročelje župnišča v osrednji osi, v pritličju in v Naselje: Kambreško ha, ki objekt pokriva, je imela namreč močno Naselje: Kanal nadstropju s konzolnim balkonom poudarjata Občina: Kanal ob Soči dotrajane posamezne dele strešne konstrukcije. Občina: Kanal ob Soči polkrožno zaključena portala. Ime: Kambreško – zaselek Brdo Nekateri špirovci, ki so bili povešeni, pa so grozili, Ime: Kanal – trško jedro Sanacijo glavne fasade župnišča je investitor pričel Naslov: Kambreško 15 da se bo streha mestoma vdrla. Ker je zagotovo Naslov: Staničeva ulica brez kulturnovarstvenega soglasja. Izvajalec del je Področje: E, U najboljši pristop pri ohranjanju objektov kulturne Področje: E, U zato skoraj v celoti »uspel« odbiti fasadni omet. Obdobje: 19., 20. stoletje dediščine odkrivanje poškodb v zgodnjih fazah, Obdobje: 19., 20. stoletje Potem ko smo dela ustavili, smo lahko sondirali le saj jih je takrat lažje reševati in odpravljati kakor v še fragmente starega ometa. Sreča v nesreči pa je Leta 1999 sem Lukčevo hišo v Kambreškem do- fazi »akutnega stanja«, sem Občino Kanal ob Soči, Pri gradnji pretočne hidroelektrarne Avče na Ka- le bila, da ni bil odbit tisti del ometa, po katerem kumentirala in ovrednotila na podlagi revizije ki je delno lastnica objekta, prosila za odobritev nalskem vrhu je več let skozi naselje Kanal potekal se je še dalo to sedemosno fasado rekonstruirati. terena. Ugotovila sem, da ima hiša z ohranjenim sredstev za investicijska vzdrževalna dela na strehi, pospešen promet večjih in težkih tovornjakov, ki so Zato je danes ta prezentirana na podlagi sondaže visokim mediteranskim ognjiščem spomeniško da bi se izognili še večjim poškodbam in s tem na objektih v Staničevi ulici v povzročali poškodbe in predvsem analogije podobnih dvorcev. vrednost. Zato sem pripravila strokovne osnove povezanim večjim stroškom. Dela so bila oprav- na fasadah in za to naselje tako značilnih balkonih. Andrejka Ščukovt za razglasitev za kulturni spomenik. Občina Kanal ljena konec leta 2010. Gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine je ob ob Soči je kuhinjo z ognjiščem pri Lukčevih v Lukčevo hišo v Kambreškem zaradi ohranjenih zaključku del stanovalcem Staničeve ulice name- Kambreškem št. 15 leta 2000 nato razglasila za zgodovinskih in slogovnih vzporednic tako na nilo odškodnino za odpravo nastalih poškodb. V spomenik lokalnega pomena. zunanjosti kot v notranjosti uvrščamo med redko nekaj mesecih, od pomladi do konca poletja, je V tem času je odgovorna konservatorka tudi ohranjene stavbne enote, značilne za začetek 20. zato podizvajalec Primorja v Staničevi ulici saniral pričela aktivno sodelovati z lastniki objekta. Poleg stoletja na širšem območju. Zaradi vrste deja- fasadni omet in poškodovane balkone. kuhinje z ognjiščem so v Lukčevi hiši še bogata vnikov, ko je bilo porušenih veliko stanovanjskih Andrejka Ščukovt zbirka predmetov iz prve svetovne vojne, lokalna objektov t. i. ljudskega stavbarstva, je zato danes fototeka z dokumenti in številni (etnološki) pred- Lukčeva hiša v Kambreškem ena izmed še redko meti iz vsakdanjega življenja. ohranjenih prič tradicionalnega načina življenja. Poleti 2010, ko sem opravila ogled stanja Lukčeve Andrejka Ščukovt hiše, pa sem ugotovila, da je objekt oziroma

Obnovljena fasada župnišča v Kanalu (foto: A. Ščukovt, 2010)

30 EŠD: 21210 Naselje: Klavže Obnovljene fasade v Staničevi ulici v Kanalu (foto: A. Občina: Tolmin Ščukovt, 2010) Ime: Klavže – vodno korito z znamenjem Področje: E, UZ Obdobje: 20. stoletje 29 EŠD: 218 Na trikotno zaključen betonski nastavek, pris- Naselje: Kanal lonjen ob betonsko korito za napajanje živine, je Občina: Kanal ob Soči okrog leta 1937 domačin, malar Tomaž Seljak, iz- Ime: Kanal – trško jedro delal plitko uokvirjen relief Device Marije. Naslov: Trg svobode 4 Pri rekonstrukciji ceste skozi naselje Klavže v Baški Področje: E, U grapi pa so leta 2009 izvajalci del napajalno korito Obdobje: 17.–20. stoletje odstranili, ga uničili in znamenje deponirali v vasi. Na podlagi dogovora med svetom KS Kneža, Na osrednjem trgu v Kanalu stoji župnijsko po- Občino Tolmin in enim od potomcev malarja je slopje, ki je vključeno v stavbni niz podrte južne bila sprejeta nova lokacija mesta postavitve. stranice obzidja srednjeveške naselbine. Tako so bile izdelane podlage za mesto nove post- Župnišče, oblikovano z značilno arhitekturo avitve, rekonstrukcija obstoječega stanja po foto- dvorcev in palač iz druge polovice 17. stoletja, grafskih dokumentih in izdelavo novega vodnega značilnih za Posočje, ima izrazit pravokoten tlo- korita. Obstoječ relief, ki je bil zaradi vlage in la- Kambreško 15, Lukčeva hiša (foto: A. Ščukovt, 2011) ris. Objekt je enonadstropen z mezaninskim sastih razpok skoraj neprepoznaven, je A. Naglost

64 65 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

ob finančni pomoči Občine Tolmin restavratorsko vanjo je bila nameščena skulptura Devica Marija. obnovil. Znamenje je bilo predvidoma zgrajeno konec 19. Celota danes stoji v neposredni bližini prvotnega stoletja. Ob izgradnji je bilo v celoti poslikano v mesta, pri hiši Klavže št. 15. freskotehniki in sredi 20. stoletja obnovljeno. Andrejka Ščukovt Leta 2010 so bila najprej na znamenju oprav- ljena gradbena dela, saj je bilo treba bazo kon- solidirati, ji odbiti recentne omete, nato izprati zidovje in ga utrditi. Sledilo je utrjevanje platoja, na katerem stoji znamenje, in kamnitega zidu ter poškodovanega armiranobetonskega okvirja, na katerega je pritrjena kovana ograja. Površina pla- toja se je zaradi zahteve lastnice zemljišča, na kate- rem znamenje stoji, zožila minimalno na zahodni stranici, na vzhodni pa za okrog 35 cm, zaradi lažjega avtomobilskega uvoza! Na pločevinasti strehi, ki je v zadovoljivem stanju, smo pozidali trikotno izvedene zaključke, ki so jih pustili odprte ob zadnjem popravilu, ko so tudi poenostavili obliko strehe. Popravila je bila potrebna tudi železna kovana ograja, ki je bila očiščena rje, nato poravnana ter fiksirana in prebarvana z barvo za kovine antik. Posegi na znamenju so se nadaljevali z restavrator- skimi deli, ki so potekali v septembru in oktobru 2010. Na znamenju so se beleži in umazanija na- jprej odstranili mehansko. Kjer je bilo potrebno, Kneža, znamenje pri hiši Kneža 5 pred obnovo (foto: A. Ščukovt, 2009) se je utrdil še omet z globinskim injektiranjem. Sledilo je kitanje razpok in vrzeli v ometu. Barvna plast pa se je utrdila. V nišah so restavrirane poslikave sv. Frančiška, sv. Lucije, sv. Cirila in Metoda in obnovljen kip sv. Marije. Stranice znamenja so dekorirane z mar- moracijami. Niša ob cesti, ki je bila naknadno povečana in zastekljena, vanjo pa je bil dan kip Klavže, pogled na obnovljeno vodno korito z znamenjem Marije z Jezuščkom, ima nov lesen okvir. Na novo (foto: A. Ščukovt, 2010) je pobarvana še niša in restavriran lesen podstavek Marijinega kipa. 31 Konservatorsko-restavratorska dela so opravljena EŠD: 5055 in izvedena skladno s konservatorskim načrtom (Mapa 01, Mapa 03, št. 003-10/KN, Ljubljana Naselje: Kneža maj–junij 2009). Restavratorska dela je opravil Občina: Tolmin mag. A. Jazbec. Gradbena dela podjetje Multing Ime: Kneža – znamenje pri hiši Kneža 5 – Saša Leban, s. p., Grahovo ob Bači 41, 5242 Naslov: pri hiši Kneža 5 Grahovo ob Bači. Področje: E, UZ Andrejka Ščukovt Obdobje: 19. in 20. stoletje Zidano znamenje naj bi postavili v 19. stoletju Predmet posega je bila celovita sanacija zna- po porušenju bližnje cerkve sv. Jurija in njeni menja v zaselku na Ilovici pri hiši št. 5A v naselju ponovni pozidavi na drugi lokaciji. Znamenje je Kneža v Baški grapi. Značilno slopno znamenje zidano, zdaj prekrito s piramidasto bakreno streho je štiristrano, pokriva ga piramidasta kovinska s štirimi manjšimi trikotnimi zatrepi. V znamenju streha z manjšim zatrepom nad vsako strešino. so štiri niše, od katerih je severna, ki je obrnjena Sredi vsake stranice se na znamenju odpira zgo- proti cesti, večja, globlja in zastekljena, v njej pa raj polkrožno zaključena niša s poslikavo. Niša ob je Marijin kip. V ostalih nišah so bile pločevinaste cesti je bila naknadno povečana in zastekljena in plošče, ki jih je leta 1973 po naročilu Suzane Biz- Kneža, znamenje pri hiši Kneža 5 po celoviti obnovi (foto: A. Ščukovt, 2010)

66 67 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

jak poslikala Danica Kuščer z motivi sv. Lucije, streho. Domačini so demontirali kovinsko ograjo, gradbe- varjeno v času razraščanja domačije. Ime gospo- sv. Barbare in sv. Frančiška. Kakor koli, ob sondi- Kapelica je bila postavljena na ilovnati podlagi nik podbetoniral temelje in nanesel nov omet na darja, ki je v veliki meri zaslužen za razvoj domačije ranju znamenja leta 2009 je poslikava na ploščah praktično brez temeljev. Poleg tega, da je bila že bazo kapelice, pozidal in ometal trikotne zaključke v takem obsegu, kot ga lahko občudujemo danes, že propadla. Plošče so bile povsem rjaste z nekaj spočetka pozidana nekoliko postrani, se je še nag- v strehi in odstranil kasnejše kovinske pušice ter po- je zapisano že kar na vhodni kaloni, ki vodi pod neprepoznavnimi ostanki poslikave. ibala. Poslikava kapelice je bila delno prekrita z zidal luknje pod severno, Marijino nišo. lopo na dvorišče zaprte domačije: »To kalono je Ob odstranitvi pločevinastih plošč iz niš se je beleži. Stanje ometov je bilo slabo, površina ometa Restavratorski posegi so zajemali odstranjevanje storu delat Martin Pipan.« Dvorišče, borjač, je skozi luknje v kasnejših beležih pokazala starejša, in barvna plast sta bili po večini trdni, omet pa kasnejših ometov in beležev, globinsko utrjevanje kar s treh strani zaprto s poslopji, nastalimi kot prvotna poslikava v freskotehniki. V zahodni niši je bil v globini pogosto preperel in brez veziva. – injekriranje ometov na mestih, kjer so odstopali. rezultat postopne rasti domačije in odraza potreb je naslikan sv. Frančišek Asiški, v južni sv. Lucija, Prisotne so bile vrzeli, večje in manjše razpoke, Opravljeni so bili površinsko utrjevanje ometov in domačih skozi čas. S kamnitim zidom in hlevi za v vzhodni pa sta naslikana dva svetnika škofa, posebej na deblu kapelice je omet odstopal od barvne plasti z nanosi nanokalka, kitanje poškodb prašiče pa se je v preteklosti začela zapirati tudi za katera lahko domnevamo, da sta sv. Ciril in podlage. Poškodovani so bili okvirji niš, izvede- in vrzeli v ometu, retuša poškodb v barvni plasti, edina še odprta, zahodna stran dvorišča, ki se Metod kot slovanska zavetnika ali pa sv. Mohor in ni v ometu, in horizontalni delilni zidec v višini utrditev retuše in ometov z oblogami barijevega izteče v vrt. Fortunat, oglejska zavetnika. zgornje polovice niš. Polici južne in vzhodne niše hidroksida. Ometi in beleži so se odstranjevali Roko Martina Pipana, ki se je po zapisu v Sta- Po celotnem znamenju je bila na mestih, kjer so sta bili popolnoma uničeni. Ti dve niši je povezov- mehansko, ponekod pa zaključili s kationskimi tusu Animarumu župnije Kobjeglava na domačijo odpadli kasnejši beleži, vidna prvotna marmoraci- ala luknja skozi kapelico, v kateri je bilo najdeno smolami. Za injektiranje ometov je bila uporablje- Zančevih, takrat Kobjeglava 78, priženil iz Ga- ja, s katero je bila kapelica v celoti, razen baze, zapuščeno ptičje gnezdo. Strešni venec nad sever- na apnena masa z dodatkom Ledana TB1. Kitanje brovice, je opaziti še marsikje. Družina je takrat poslikana. Ugotovljeno je bilo, da je bila severna no nišo je bil poškodovan zaradi prebitja kasnejše je bilo opravljeno z apneno malto, robovi poškodb živela v ta stari hiši, ki zapira JV del dvorišča, v niša, v kateri je Marijin kip, kasneje razširjena v niše v trikotnem zaključku v strehi kapelice, v ometa so bili predhodno utrjeni z nanokalkom. vrhhlevnem poslopju z dvocelično zasnovo. Hišo sedanjo obliko. Prvotno je bila po obliki enaka os- katero je bil postavljen zdaj izgubljen kipec Boga Za retušo so bili kot vezivo uporabljeni 2-odstotni na dvoriščni strani krasi leseni gank z bogato talim in tudi poslikana. Prav tako je bila kasneje Očeta. Vsi trikotni zatrepi v strehi so zevali prazni. amonijev kazeinat in pigmenti. Odpornost origi- dekorativno obžaganimi letvami z nadstreškom, vzidana kovinska darilna pušica pod severno nišo Ometi na bazi kapelice so nastali kasneje in so bili nalnih pigmentov poslikave in pigmentov, upora- do katerega vodijo kamnite stopnice, pod stre- in izoblikovan sedanji profiliran strešni venec. v slabem stanju. Prvotna poslikava je bila narejena bljenih za retušo, proti barijevemu hidroksidu je ho, dvokapnico, krito s korci, po izročilu prvo Prvotno je bilo znamenje verjetno pokrito z eno- v pravi freski. Opazni so bili ostanki delne presli- bila predhodno preizkušena. Obloge barijevega tovrstno v vasi, pa se dviga mansardni del. Korci stavno piramidasto opečno, kamnito ali leseno kave v sekotehniki. hidroksida so bile na površini poslikave 4–6 ur. nadstreška ganka so bili prepereli, tako da je ob Ker je obloga delno odnesla retušo, je bila oprav- dežju dobesedno teklo skoznje pa tudi po fasadi ljena dodatna retuša, za katero so bili kot vezivo in izpralo poslikave skoraj do nerazpoznavnosti. uporabljeni 10-odstotni Primal 330FM v apneni Sama lesena konstrukcija ganka in lesena ograja vodi in pigmenti. sta bili dotrajani, posamezne pokončne letvice so Prizori v nišah so se retuširali s črtkanjem, mar- celo manjkale, številne pa so bile poškodovane. moracija na znamenju pa z lazurami. Manjše Predhodno so se na gospodarskem delu domačije poškodbe se niso retuširale oziroma kitale, in tudi izvedla nujno potrebna gradbena dela, rekon- drugače se je odločilo za bolj »lahko« retušo, saj strukcija korčnega nadstreška lesenega ganka smo hoteli ohraniti nekoliko »star, obrabljen« vi- ter kamnitih stopnic, ki vodijo nanj. Sledila so dez kapelice brez motečih poškodb. Pri restavra- restavratorska dela. Restavrirani so bili poslikava torskih delih so pod vodstvom spodaj podpisane- na ganku in elementi lesenega ganka. ga sodelovale Katarina Brezigar, Jasmina Rojc in Nadstrešek je bil v celoti odstranjen. Zamenjani Marjeta Hvala. so bili celotno ostrešje, nekatere dotrajane lesene Andrej Jazbec hrastove konzole, podporna stebra ganka, stebri nadstreška ter lesen pod. Zamenjani leseni deli so bili izdelani po zgledu obstoječih. Korci so bili pre- 32 pereli. Špirovci so se namestili v obstoječe odpr- EŠD: 7342 tine. Čez špirovce so položene letvice, čeznje pa Naselje: Kobjeglava ohranjene planetke (12 x 25 cm). Za prekrivanje Občina: Komen nadstreška so se uporabili stari gladki opečni ko- Ime: Kobjeglava – domačija Kobjeglava 57 rci. Z razmajanega zidanega podesta so se snele Naslov: Kobjeglava 57 masivne kamnite stopnice. Podest se je deloma Področje: E ponovno pozidal, učvrstilo se je ležišče stopnic ter Obdobje: 18.–21. stoletje nanj ponovno namestile kamnite stopnice. Na po- destu se je obnovil apneni omet. V samem jedru vasi Kobjeglava se z retrofasadami Dekorativno izrezane vertikalne ograjne prečke, neposredno ob ogrado cerkve sv. Mihaela prislanja del police ograje ter bolje ohranjeni deli vzdolžnih domačija Zančevih. Na prvi pogled asketsko ob- letev so se demontirali in v delavnicah ZVKDS, likovane fasade z notranje, dvoriščne strani razkri- OE Nova Gorica, restavrirali. Leseni elementi so jejo harmonično oblikovano celoto s prostoru in se očistili, dodali so se manjkajoči deli, zaščitili s Kneža, znamenje pri hiši št. 5. Niša s sv. Frančiškom pred restavratorskimi posegi in po njih (foto: A. Jazbec, 2010). namenu umerjenimi arhitekturnimi detajli, ust- premazom Borosol in lanenim firnežem. Novi deli

68 69 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

so se barvno prilagodili originalnim. Pri ponov- Lesen gank je bil v slabem stanju. Streha je puščala, ni montaži ograje ganka so se vertikalne letve dotrajani so bili nekateri konstrukcijski elementi, pritrdile z medeninastimi vijaki, ti pa so se pokrili kot so konzole, strešna konstrukcija, hrastova ste- z vodoravnimi letvami, pritrjenimi z žeblji. bra, ki sta podpirala gank. Dekorativno izrezane Poslikava na ganku poslopja zajema prizor križanja vertikalne prečke so bile zaradi nevzdrževanja in z angeloma in Janezom in Marijo ob straneh in mehanskih poškodb v slabem stanju. Stopnice, ki prizor Žalostne matere božje z žensko figuro na vodijo na gank, so se podrle, zdrsele so z mesta. vsaki strani okna. Naprej preko vrat šopek cvetja Mehansko so bili odstranjeni še zadnji ostanki v vazi in naprej napis IHS, ki pa je bil že origi- kasnejših beležev in preslikav. Opravljeni sta nalno razmazan. Nad oknom je letnica 1818, bili globinsko utrjevanje ometov z injektiran- znotraj prizora Križanja pa je v starejši plasti napis jem apna in vode ter utrjevanje barvne plasti in N° 70. Poslikava je nastala v dveh fazah. Prvotna površine ometov z nanokalkom. Opravljeno je poslikava je zajemala dva šopka ob straneh vrat v bilo površinsko čiščenje z oblogami amonijevega nadstropju, ki sta naslikana v pravi freski na svež karbonata. omet. V drugi fazi sta bila naslikana religiozna pr- Retuširalo se je s pigmenti z 10-odstotnim Pri- izora v sekotehniki. Pri tem za levi šopek ni jasno, malom v vodi. Ker je bila poslikava zelo slabo ali je bil v drugi fazi prekrit ali vključen v nov pr- ohranjena, smo se znašli pred dilemo, ali ohranjati izor ŽMB. Prav tako ni jasen pomen skrivnostne bolj ali manj fragmentarna stanje ali pa kolikor ženske figure na Marijini desni v prizoru ŽMB in mogoče rekonstruirati manjkajoče dele poslikave. tudi ni jasno, kateri plasti poslikave pripada. Odločili smo se za drugo možnost. Tako je bil oko- Glavni vzrok teh nejasnosti je predvsem zelo li obeh prizorov rekonstruiran okvir z rastlinskim slaba ohranjenost originalne poslikave. Poslikave ornamentom, rekonstruirano je bilo enakomerno je pred leti že restavriral Rudi Pergar. Zazidane rožnato ozadje prizorov. Tonsko ojačane so bile in ometane stare lege za tramiče v zgornjem delu vidne figure in njihovi deli. Enostavna okorna fresk so pokazale, da je bil nadstrešek ganka prvot- šablonska poslikava nam je omogočila rekonstruk- Kobjeglava, domačija Kobjeglava 57, stara hiša z monumentalnim gankom in poslikavo pod napuščem (foto: E. Belingar, 2009) no nižji. cijo uničenih delov posameznih figur. Sv. Janez iz

Domačija Kobjeglava 57, stara hiša po izvedenih gradbenih in restavratorskih delih, 2010 (foto: E. Belingar, 2011) Kobjeglava, domačija Kobjeglava 57, prizor z Žalostno materjo božjo po restavratorskem posegu (foto: A. Jazbec, 2010)

70 71 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

prizora križanja, ki je bil povsem uničen, se ni baročna palača združevala starejše objekte in da per 2000, 79–80). Istočasno so bila izvedena prva pokazale intenzivno zgodovinsko naselitev tega rekonstruiral. Nekoliko več svobode smo si dovo- je najnižji vzhodni del palače (prostor 4 v našem arheološka sondiranja pod vodstvom Marka Fre- območja. V čas pozne antike sodijo ostanki lesene lili tudi, ker je to ljudska arhitekturna poslikava in tlorisu) samostojen gotski objekt, ki je ohranil liha za Medobčinski zavod za varstvo naravne in arhitekture (stojke in odtisi horizontalnih tramov se nam je zdel vidik celovitosti pomembnejši kot svoje najpomembnejše gotske značilnosti, in sicer kulturne dediščine Piran. Arheološke raziskave so ter apneni estrihi), v manjšem obsegu tudi kamniti popolna avtentičnost. zazidana gotska okna, stropne konstrukcije in vzhodno krilo palače obsegale skoraj v celotnem zidovi, ki jih lahko povežemo z ločevanjem večjih Konservatorski nadzor je opravila odgovorna poslikavo gotskega obdobja: verjetno v pritličju tlorisu, medtem ko sta bila sredina in zahodno parcel ter s terasiranjem naravne geološke osnove. konservatorka ZVKDS, OE Nova Gorica, Eda pod zgornjo plastjo renesančnih fresk iz zgodnjega krilo palače raziskana le z eno prečno sondo. Re- V zgodnjem srednjeveškem obdobju opazimo na Belingar. Gradbene posege je opravilo podjetje 16. stoletja, zanesljivo pa so v prvem nadstropju zultati so izkazali številne zidove, tlake in ostanke eni strani nastanek pokopališča s sedmimi grobovi Gradbeništvo Perčič Miha iz Sežane. Restavra- ohranjeni deli poslikav iz poznega 15. stoletja (J. grobov poznoantičnega in srednjeveškega obdobja v jugozahodnem delu parcele, na drugi pa zvišanje torska dela je vodil in izvajal restavrator ZVKDS, Höfler, Srednjeveške freske v Sloveniji II: Primor- (M. Frelih, Koper – Palača Baseggio, Kreljeva 6, hodne površine z nastankom novih manjših bi- OE Nova Gorica, Andrej Jazbec s podizvajalkama ska. Ljubljana 1997, 100–101; M. Guček, Koper, IV/3-25, sondiranja septembra 1993. Akcesijska valnih objektov v vzhodnem delu parcele, kjer sta Polono Semenič in Natašo Lapanja Jazbec, s. p. Kreljeva 6. – Dioecesis Justinopolitana: spomeniki knjiga. 1993, Tipkopis hrani ZVKDS, OE Piran). bila odkrita še dva grobova, ki sta nastala potem, Gradbeni izvajalec je svoje delo opravil korektno gotske umetnosti na območju koprske škofije. Ko- Prav tako so tudi letošnje arheološke raziskave ko so obravnavane bivalne enote že propadle. V in kvalitetno, zato poseg ocenjujem kot uspešen. Eda Belingar, Andrej Jazbec

33 EŠD: 246, 235, 236 Naselje: Koper Občina: Koper Ime: Koper – palača Kreljeva 6; Koper – mestno jedro; Koper – arheološko najdišče Koper Naslov: Kreljeva 6 Področje: A Obdobje: pozna antika, srednji vek, 16. stoletje/ začetek 17. stoletja, 18. stoletje

Med avgustom in septembrom 2010 je Inštitut za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem izvedel zaščitne arheološke raziskave v pritličju objekta Kreljeva 6 v Kopru, v palači Baseggio ali Borilnici (parc. št. 552, k. o. Koper). Arheološka dela so potekala v sklopu prenove palače in v okviru strateškega projekta SHARED CULTURE – »Strateški pro- jekt za poznavanje in dostopnost skupne kulturne dediščine«, sofinanciranega v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007– 2013 iz sredstev Evropskega sklada za region- alni razvoj in nacionalnih sredstev (glej tudi M. M. Kovač, Koper – palača Kreljeva 6 – Varstvo spomenikov. Poročila 46, 2010, 130–131). Razis- kave so vsebovale arheološka izkopavanja večjih površin, z odmikom od nosilnih zidov in stebrov v širini približno 1 m v zahodnem ter osrednjem krilu palače (sonde 1a, 1b, 3a, 3b), ter arheološko dokumentiranje ob gradnji po načelu odpiranja in saniranja temeljev stranskih nosilnih zidov po celotnem tlorisu objekta. Na lokaciji so že leta 1993 potekale konservator- ske raziskave za pridobitev podatkov za prenovo palače in so vsebovale arhitekturne, restavrator- ske in arheološke raziskave. Glede na rezultate Koper, Kreljeva 6, sonda 1b (proti severu): grob 3 (foto: K. arhitekturnih raziskav je bilo ugotovljeno, da je Zanier) Koper, Kreljeva 6, keramična figurica z izkopavanj v Kreljevi 6 v Kopru (foto: K. Zanier)

72 73 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

čas 14. in 15. stoletja sodijo arheološki depoziti, ki izkopom gradbene jame bodoče kleti objekta kot tlakom iz manjših plošč peščenjaka brez maltnega tanke stavbe, ki se je naslonila na notranji strani jih lahko povežemo s postavitvijo gotskega objekta tudi med izkopom za prestavitev javne kanalizacije veziva. V zgornjem delu je bil okrogle, v spodnjem na kompleks obzidja. Bila sta postavljena na tanki v vzhodnem delu parcele oziroma že obstoječem ob severovzhodnem robu parcele. Najzanimivejše pa kvadratne oblike. Glede na lego v bližini morja črni plasti, v kateri smo odkrili keramiko, ki bi vzhodnem krilu palače. V 16. stoletju ali v začetku podatke je prineslo arheološko izkopavanje večje in pomanjkanje vododporne obloge verjetno ne jo lahko datirali v srednji vek. Pod slednjo smo 17. stoletja je med zahodnim in osrednjim delom površine v osrednjem delu nekdanje stavbe (67 gre za vodnjak za pitno vodo, ampak za cisterno odkrili rdečkastorjavo plast s številnimi ostanki parcele nastal nov objekt, katerega tloris smo del- m2). za slano vodo, uporabljeno v okviru prostora deja- organskega materiala – večinoma lesa. Pod njo pa no zasledili, čeprav so bili njegovi zidovi ob gradnji Po strojni odstranitvi stavbnih ostankov ter vnosti v okolici mandrača. V zasipu so bili odkriti je bila tanka svetlosiva plast preperine peščenjaka, enotnega kompleksa palače Baseggio v 18. stoletju ruševine smo očistili in dokumentirali ostanke številni odlomki zgodnje novoveške keramike, ki jo lahko povežemo z gradnjo starejšega zidu ozi- v veliki meri odstranjeni. Izdelava kamnitih tla- najmlajše pozidave in med njimi ležeče plasti. redki fragmenti stekla (posode in okensko steklo), roma jo interpretiramo kot vodni sediment, ki se kov palače predstavlja v glavnem zadnjo fazo, ki Dokumentiran je bil severni zid ter del vzhod- živalskih kosti ter tudi leseni predmeti. Na pod- je nabral okoli temelja oziroma na notranji strani ji lahko sledimo v sklopu horizontalne arheološke nega temelja zidu objekta, vidnega v francisce- lagi arheoloških najdb lahko domnevamo, da je zidu. Slednji je bil postavljen na temnosivo plast stratigrafije, z izjemo sledov arheoloških izkopov, jskem katastru. V severozahodnem delu je bila bil zasip zapuščen in zasut na koncu 16. oziroma z večjimi kamni, ki predstavljajo ostanke razdro- izvedenih na lokaciji leta 1993 pod vodstvom M. dokumentirana in raziskana večja jama, zapoln- na začetku 17. stoletja. Vodnjak preseka starejše bljene prepernine geološke podlage, pod katero Freliha. Novejše posege pa lahko identificiramo v jena z recentnimi gradbenimi odpadki. Slednja gradbene strukture, locirane v južnem delu sonde. je bila dokumentirana sterilna plast zdrobljenega vertikalni stratigrafiji obstoječih zidov. je presekala zahodni del severnega zidu. Skrajni V osrednjem delu sonde sta se v preteklosti oba laporja. Drobno gradivo (odlomki lončenine, steklo, ob- severovzhodni vogal objekta je bil delno odstran- vzporedno potekajoča zidova naslanjala na prečno Najstarejša odkrita struktura na najdišču je zid, ki delana kost in roževina, kovinski predmeti, novci, jen v novejšem času z gradnjo komunalne infra- – od vzhoda proti zahodu – potekajoč starejši se je ohranil le v dveh manjših delih v osrednjem obdelan kamen, keramični gradbeni material) strukture. Nekdanji zidovi objekta, ki je prikazan zid, ki ga glede na lego lahko interpretiramo kot in ob zahodnem robu sonde. Postavljen je bil brez kaže na poselitev prostora od pozne antike dalje, v franciscejskem katastru in tvori verjetno manjšo ostanek srednjeveškega obzidja. Bil je najstarejša uporabe veziva v širini 80 cm na prepernino ter četudi obstaja manjše število rezidualnega gradiva in nižjo stavbo v sklopu dvorišča stavbnega kom- pa tudi najslabše ohranjena struktura, saj je bil je potekal v smeri od zahoda proti vzhodu – pre- iz 1. stoletja n. š., ki izhaja predvsem iz izravnal- pleksa, so bili ohranjeni v višini dveh do treh vrst uničen zaradi že omenjenega večjega recentnega sekala pa sta ga recentna jama in vkop za vodn- nih plasti s prinesenim materialom. Med poseb- naravnih, večinoma kvadratno lomljenih pred- vkopa v zahodnem delu sonde, ki je bil zaradi glo- jak. Idealna rekonstrukcija nadaljevanja zidu proti nimi najdbami naj omenimo keramično figurico vsem flišnih blokov srednje velikosti brez veziva. bine samo deloma izpraznjen. zahodu se lahko poveže z vogalom strukture (SE v obliki ptice in dve okrašeni vretenci ter fragment Zid je bil na severni strani utrjen s kvadratnim Zid, ki je potekal od juga proti severu, je bil ses- 12), dokumentirane v sondi B leta 2009, ki je bila glavnika iz kosti, ki jih datiramo v poznoantično kontraforom, zgrajenim iz srednje velikih kam- tavljen brez malte iz pravilno obdelanih večjih zaradi lege in širine interpretirana kot del stolpne ali zgodnje srednjeveško obdobje. nitih blokov. blokov peščenjaka. Podobno – od juga proti seve- konstrukcije na vzhodni strani vrat v Bošedragi. Katharina Zanier Zaključimo lahko, da je bil vzhodni del stavbnega ru – je potekal vzporedno z njim še en zid, ki je Katharina Zanier, Boris Kavur kompleksa postavljen na območju nekdanjega ob- bil dokumentiran pod skrajnim vzhodnim robom zidja v času po podrtju slednjega nekje v začetku izkopanega področja – oba sta verjetno tvorila os- 34 19. stoletja. Stavba, ki jo vidimo v franciscejskem EŠD: 243; 235; 236 katastru, je še dokumentirana na kasnejšem zem- Naselje: Koper ljevidu kot tudi v projektu prenove hiše N. Sau- Občina: Koper ra leta 1938 in je bolj razširjena proti vzhodu. Ime: Koper – Ribiški trg 9, 10, 11 in 12; Koper – Posledično lahko sklepamo, da je bila verjetno mestno jedro; Koper – arheološko najdišče Koper porušena okoli sredine 20. stoletja za ureditev vrt- Naslov: Ribiški trg 9 nega območja stavbnega kompleksa na Ribiškem Področje: A trgu 9. Obdobje: 12. stoletje, 14. stoletje, druga četrtina 20. Pod nasutjem so bili odkriti ostanki tlakovanja, stoletja ki ga je v zahodnem delu sonde uničila večja re- centna jama, zapolnjena z zemljo, premešano s Med 14. septembrom in 25. novembrom 2010 je sodobnimi odpadki. Na vzhodni strani izkopnega Inštitut za dediščino Sredozemlja ZRS Univerze polja so bili ostanki tlakovanja tik pod recentnim na Primorskem izvajal drugo fazo arheoloških ra- površjem. Tudi v severnem delu sonde je bil tlak ziskav na območju stavbnega kompleksa Ribiški dobro ohranjen – več plasti ploščatih kamnitih trg 9 v Kopru. blokov iz peščenjaka različnih dimenzijah je bilo Prva faza arheoloških raziskav je potekala novem- pod izravnalno plastjo in tamponom, na katerega bra 2009 in je bila omejena na dve sondi velikosti je bil postavljen odstranjeni objekt. Kamniti bloki 4 x 3 m. Bili sta locirani znotraj nekdanje stavbe, so sledili površju, ki se je poševno spuščalo proti sonda A v zahodnem delu, sonda B pa na prostoru severu. Glede na njihovo lego in naklon lahko vzhodnega zidu stavbe (M. Guštin, K. Zanier, 70: domnevamo, da predstavljajo kamnito utrditev Koper – Ribiški trg 9, 10, 11 in 12 – Varstvo spo- in oblogo obalnega območja ob obzidju v sklopu menikov. Poročila 46, 2010, 127–129). mandrača Bošedrage. Druga faza arheoloških raziskav je vsebovala V fazo izdelave in uporabe tlakovanja sodi ver- arheološko izkopavanje (sonda C) ter arheološko jetno tudi vodnjak, odkrit v osrednjem delu iz- Franciscejski kataster za Primorsko, Koper (1819) (Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Register nepremične kul- dokumentiranje ob gradnji med pilotiranjem in kopnega polja. Zgrajen je bil s kamnito oblogo in turne dediščine: http://giskds.situla.org/giskd/)

74 75 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Koper, Ribiški trg 9: arheološka izkopavanja 2009–2010 (izdelava: A. Ogorelec)

Koper, Ribiški trg 9, sonda C: zidovi SE 74, 61, 82 ter cisterna SE 81 in tlakovanje SE 76 (foto: A. Preložnik)

35 Kovinski nastavek z vitlom je omogočal lažje dvi- EŠD: 15974 ganje vode, njeno onesnaženje pa je preprečevala Naselje: Kopriva kovana mreža na vrhu šape. V vogalu platoja tik Občina: Sežana ob stopnicah je urejen velik čistilnik, prekrit s Ime: Kopriva – vas (vaški vodnjak) kamnitimi ploščami, v preteklosti skoraj v celoti Naslov: Kopriva, parc. št. 10/, k. o. Kopriva obzidanimi z betonom. Ob vaški poti je bila tik Področje: E ob zidu nameščena ročna črpalka z manjšim bet- Obdobje: 1897 onskim koritom. Zid okrog vodnjaka in šapa vodnjaka sta bila V Koprivi, večji gručasti vasi na rahlem hribu ob razmajana, ker je malta razpadla. Kamnite skrle v glavni cesti iz Gorice proti Sežani, so domačini tlaku so se neenakomerno posedle, tako da je bilo v Gornjem koncu s finančno pomočjo takratne že težko hoditi. Notranjost zbiralnika že več let avstro-ogrske oblasti leta 1897 postavili vaški vod- ni bila očiščena, obenem pa je bil prekinjen tudi njak. S kamnitim zidom z odprtino za stopnice, dotok deževnice s streh bližnjih domačij. Sanirati ki z vaške poti vodijo do vodnjaka, je obzidan je bilo treba tudi čistilnik. dvignjeni plato, pod katerim je zbiralnik vode za V sklopu projekta obnove vaških jeder in vodnjak. Platoji pri vodnjakih so dvignjeni, kadar večnamenskih zgradb v okviru Javnega razpisa za je bil teren živo raščen in težak za izkop, zato so Obnovo in razvoj vasi (ukrep 322) pri Ministrstvu zbiralnik raje delno vkopali, delno pa ga nadzidali za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz Programa nad terenom in zasuli. Nadzemni nastavek, šapa, razvoja podeželja 2007–2013 (PRP) je Občina je kvadratnega tlorisa in zidan iz lepo obdela- Sežana v letu 2010 dobila odobrena sredstva za nih kamnitih kvadrov. Na kvadru, ki je obrnjen nameravana dela pri vodnjaku v Koprivih. proti vaški poti, je napis Občinski vodnjak 1897. V letu 2010 se je pričela obnova. Najprej so

76 77 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Kopriva, vaški vodnjak pred pričetkom del (foto: E. Belingar, 2010) Kopriva, del platoja vodnjaka s čistilnikom, prekritim s kamnitimi ploščami (foto: E. Belingar, 2010)

Kopriva, čistilnik po odstranitvi vrhnjih plošč. Levo cev, po kateri je dotekala voda, v sredini del kamenja, ki je služilo kot filter, Kopriva, pogled na plato z vodnjakom, do katerega vodijo kamnite stopnice, in ročna črpalka za črpanje vode ob zidu (foto: in desno preliv, iz katerega se je voda stekala v zbiralnik (foto: E. Belingar, 2010). E. Belingar, 2010)

78 79 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

odstranili dotrajano malto med stiki kamnov nekdanji nunski samostan redovnic iz Čedada. Kranja, in na levem bregu reke Save. Arheološke vanjem v 6. stoletju (Rozman 2004, Arheološki obodnega zidu in jo ponovno na široko nanesli po Glede na razpoložljive vire in literaturo je na tem raziskave so potekale na vrtu pred stanovanjsko vestnik 55, str. 60, op. 60). vzoru prvotne. Na novo so izvedli tudi ozke stike območju v 16. stoletju stal srednjeveški dvor, v 18. hišo Savska cesta 10 in tik ob cesti. Zaradi višinske Ob pričetku raziskav so bile ob prisotnosti arhe- na šapi vodnjaka. Izdelana je bila apnena malta. stoletju dvorec, v drugi polovici 19. stoletja pa so razlike med nivojem ceste in predvideno globino ologa strojno odstranjene zgornje plasti (humus, Uporabili so pesek iz kamnoloma Sežana, ki pa se objekti prešli v kmečko last. Tako ima danes ambi- ročnega izkopa (do 3 m) je bilo treba na južni in nasutje za vrt, v skupni debelini 1 m). Iz teh je izkazal za pregrobega in preostrega, tako da se ent hiš Kozana od št. 68 do 72 več lastnikov. vzhodni strani postaviti zagatne stene, na zahodni plasti je bil izbran določen, reprezentativni del ta malta, ki so ji dodali tudi minimalno količino Hiša Kozana 69 je bila pokrita z zdravju strani smo postavili le opažno steno, na severni najdb (novoveške in večinoma recentne najdbe). zemlje, ni nanašala najbolje, ker je bila preslabo škodljivimi azbestnimi – salonitnimi ploščami, ki strani pa smo kopali pod kotom. Po zaključku Ob spremembi plasti in pojavu prazgodovinske mazivna. Zatem so bile odstranjene skrle tlaka. Iz- jih je orkanska burja poškodovala. Zaradi poten- arheoloških raziskav zaradi nasprotovanja last- keramike je bilo strojno odstranjevanje zaustav- vajalci so jih odstranjevali postopoma po odsekih cialnih nevarnosti poškodb na hiši in posledično nikov parcele odstranitev zagatnih sten ni bila ljeno. Dela so bile zaključena na nivoju sterilne in jih ponovno polagali na svoje mesto. Za iz- tudi na sosednjem objektu smo začeli nujne mogoča. Po gradnji pritličnega dela stanovanjske- geološke osnove. ravnavo so uporabili le pesek. Vmesne prostore zaščitne ukrepe. Pri pregledu konstrukcije objekta ga objekta so lastniki pozvali k njihovi odstran- Na raziskanem območju predvidene gradnje so po poravnavi vseh skrl poglobljeno zapolnili z pa je bilo naknadno ugotovljeno, da je treba tudi itvi. Zagatnice so bile 26. marca 2011 odstranjene stanovanjske hiše smo odkrili del prazgodovinske malto, čeznjo nasuli pesek in odvečnega pometli. to delno zamenjati. Streha je pokrita s tradiciona- Šapo vodnjaka so oprali pod visokim tlakom in lno opečnato kritino – korci. s ceste, za kar je bila potrebna popolna zapora naselbine. Na podlagi različnih hodnih površin stike med kamni ozko zapolnili. Razkrili so pok- Gradbena dela je izvajalo podjetje GT Podgornik, Savske ceste. je bilo mogoče določiti tri faze poselitve, ki so s rov čistilnika. Posamezne kamnite bloke, ki so ga d. o. o. Črniče 119, 5262 Črniče. Že ob raziskavah poznoantičnega grobišča Lajh na pomočjo drobnih najdb datirane v čas iz prehoda prekrivali, so očistili betona, manjkajoče dopol- Andrejka Ščukovt Savski cesti (od konca 19. stoletja dalje) je bilo na bronaste dobe v začetek starejše železne dobe. nili oziroma poškodovane restavratorsko obdelali. tem mestu najdenih nekaj prazgodovinskih najdb. Geološko osnovo na najdišču predstavljajo nasutja Robove na novo odrezanih kamnitih plošč je bilo Kot sta pravilno ugotovila M. Sagadin in B. Roz- reke Save, prodnate plasti, plast mivke in ilovice, treba še kamnoseško obdelati. Sam čistilnik je man, je šlo v tem primeru za ostanke prazgodovin- v katere so bile vkopane stojke, ki so bile del praz- izdelan kot korito. Voda, ki je pritekla po cevi v ske naselbine, ki je bila deloma uničena s pokopa- godovinskih objektov. zidu, se je prelila najprej čez oglje, s katerim so napolnili prvi del čistilnika, od tu naprej pa čez kamenje. Tako prečiščena je bila speljana v zbiral- nik vodnjaka. Utrjeno je bilo kamnito ležišče, čez katero so potem ponovno na suho položili plošče. Konservatorski nadzor je opravila odgovorna konservatorka ZVKDS, OE Nova Gorica, Eda Belingar. Gradbena dela je izvajalo podjetje Gradbeništvo Imer Spahijaj, s. p., iz Sežane, Cankarjeva ulica 6, kamnoseška dela domačin Kamnoseštvo Bele Severin, Kopriva 40 d, restavra- Pogled na hišo Kozana 69 (foto: A. Ščukovt, 2011) torki poseg pa restavratorski sodelavec Tomaž Biz- jak, Gradišče pri Vipavi 12a. Izvajalec je svoje delo opravil korektno in kvalitet- 37 no, zato poseg ocenjujem kot uspešen. Potrebna EŠD: 5145 in 274 so še manjša zaključna dela, ki bodo izvedena v Naselje: Kranj letu 2011. Občina: Kranj Eda Belingar Ime: Kranj – grobišče Lajh in Kranj – mestno jedro Naslov: Savska cesta 10 Področje: A 36 Obdobje: bronasta doba, starejša železna doba EŠD: 4758 Naselje: Kozana Predhodne arheološke raziskave so potekale na Občina: Brda območju predvidene gradnje stanovanjske hiše, Ime: Kozana – ambient hiš Kozana 68, 69, 70, 71, 72 parc. št. 416, k. o. Kranj, ki leži na območju reg- Naslov: Kozana 69 istrirane enote kulturne dediščine, ki je v Register Področje: E nepremične kulturne dediščine vpisano kot Kranj Obdobje: druga polovica 17. stoletja, 18., 19. in 20. – grobišče Lajh (EŠD 5145) in Kranj – mes- stoletje tno jedro (EŠD 274) in je varovano z varstvenim režimom za arheološko dediščino ter razglašeno za Desetega marca 2010 je orkanski veter odkril in spomenik lokalnega pomena. poškodoval streho hiše št. 69 v Kozani, ki leži v Območje raziskav leži na zahodni strani konglom- ambientu tipičnih briških domačij, po izročilu eratnega pomola, na katerem je staro mestno jedro Kranj, grobišče Lajh, izbor najdb: keramična vijčka in uteži (foto A. Ogorelec, arhiv ZVKDS)

80 81 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Najstarejši objekti so bili sestavljeni iz 27 stojk, v Veronike Pflaum, univ. dipl. arheologinje. Sode- Kot niša se je odprlo tudi starejše baročno okno likav ohranja na steni. Snemala se je le baročna tej fazi raziskav smo določili tri objekte. Prvi je bil lovali so še Gregor Čakš, univ. dipl. arheol., Anja v južni steni prezbiterija. Izkazalo se je, da ima dekorativna zavesa v nižjem nivoju, ki je prekriva- sestavljen iz sedmih stojk, drugi iz štirih stojk in Vintar, abs. arheol., Jurij Ravnik, abs. geograf., ter poslikane špalete z rastlinskim okrasom, ki ga na la gotski pasijon. Nadaljevalo se je odstranjevanje ognjišča, tretji objekt pa iz desetih stojk. Hodno Martinka Bremec in Jan Križaj, oba študenta ar- vrhu sklepa angelska glava. Med urejanjem odpr- kasnejših ometov in beležev s površine poslikav, površino je pri vseh objektih predstavlja enotna heologije. tin so se našli kosi gotskih arhitekturnih členov, globinsko utrjevanje in kitanje poškodb v ometih plast temno sivkasto rjave meljaste gline z redki- Judita Lux ki so bili sekundarno uporabljeni kot gradbeni poslikav. Problem je ponekod slabo stanje gotskih mi drobnimi prodniki in delci oglja ter odlomki material. Najdeni so bili kosi obočnih reber in ometov. Ti so krhki in brez veziva, čez njih pa je keramike in živalskih kosti. konzol, krogovičja in stebriča iz osrednjega okna zelo trda plast ometa in beležev. Naslednjo poselitveno fazo predstavlja pravoko- 38 ter ostanki krogovičij stranskih oken. Vsi so bili Odstranjevanje ometov in beležev je bilo opravlje- ten objekt, ki je bil sestavljen iz šestnajstih stojk, EŠD: 3798 izdelani iz lehnjaka in bili ohranjeni v fragmentih. no mehansko, za kitanje poškodb v ometu je bila ugotovljeni so bili tudi dve ognjišči ter jama, na- Naselje: Kred Na njih so bili ohranjeni ostanki obarvanja. Med uporabljena apnena malta, ometi so se utrjevali z menjena shrambi. Manjše ognjišče je bilo v tlorisu Občina: Kobarid gradbenim materialom so bili najdeni tudi drobci injektiranjem mase, sestavljene iz apna, Ledan-a nepravilne oblike, obdano je bilo z več kamni in Ime: Kred – cerkev sv. Nikolaja stenskih poslikav. TB1, kalcitnega prahu in vode, ter površinsko z prodniki. Osrednji del ognjišča je prekrivala ilovi- Naslov: Kred Najdeni material je bil, če je bilo le mogoče, nanokalkom. ca rožnato bele barve, predvsem severozahodna in Področje: R ponovno uporabljen. Sestavljeni in vzidani v Opravljeno je bilo injektiranje sten prezbiterija, jugovzhodna stranica sta bili rdečkasto obarvani. Obdobje: 15.–18. stoletje okensko nišo so bili ostanki krogovičja in stebrička med razpokami ni prišlo do nikakršnih zapletov. Ostanki žganine so bili v severozahodnem delu in osrednjega okna, zlepljeni, dopolnjeni in ponovno S temi posegi so bila v prezbiteriju opravljena nekoliko manj v osrednjem delu. Večje ognjišče, Poslikave v cerkvi sv. Nikolaja v Kredu so bile vzidani so bili tudi ostanki krogovičij stranskih groba zidarska prezentacijska dela. Poslikava še prav tako nepravilne oblike, je bilo narejeno iz najdene med popotresno obnovo leta 2002, v oken. Na prvotni mesti sta bila nameščena na- čaka na dokončno odkritje izpod beležev, potrebni steptane ilovice in velikih prodnikov. Prodniki grobem pa odkrite izpod ometov in beležev v ok- jdena fragmenta obočnih konzol. Ostanki reber in bodo še dodatni utrjevanje, kitanje, odstranjevan- so bili vidni bolj na robu ognjišča, nekoliko več viru popotresne obnove cerkve v letu 2004 (glej drobci fresk so se deponirali v cerkvi. je umazanije in fina prezentacijska dela. v vzhodnem delu. Približno na sredini ognjišča VS). Ker ni bilo gotovo, koliko so ohranjene spodnje Pri restavratorskih posegih so sodelovali Marta je bila površina prekrita le z ilovico in ogljem. Po Restavratorski posegi v letu 2010 so bili prav tako plasti, in ker je snemanje zgornjih plasti posli- Bensa, Polona Semenič, Katarina Brezigar, Primož odstranitvi vrhnje prežgane plasti je bila površina izvedeni v okviru popotresne obnove. Sedanji kav tvegano za spodnje, še posebej, če se slabše Fučka in Andrej Jazbec. »tlakovana« s prodniki, tako da so bile ploščate restavratorski poseg je bil v bistvu priprava na držijo podlage, tako kot v našem primeru, je bilo Andrej Jazbec strani prodnikov obrnjene navzgor in so sestavl- statično utrjevanje, injektiranje zidov prezbiteri- odločeno, da se figuralni del vseh treh plasti pos- jale ravno površino. Ognjišče je ležalo na plasti, ki ja. Na površinah poslikav je bilo namreč treba predstavlja hodno površino. Plast je sestavljena iz pokitati poškodbe in vrzeli, skozi katere bi lahko temnosivorjave zbite meljaste gline, v kateri so bili na površino poslikave prodrla injektirna masa. prodniki in ostanki žganine razširjeni enakomer- Odločiti se je bilo treba, katero od treh plasti no po celotni površini. Na površini so bile najdene poslikave prezentirati in odpraviti zračne žepe keramične najdbe, odlomki različnih posod, in med posameznimi plastmi poslikav ter poslikavo številni odlomki živalskih kosti. in podlago. Dodaten problem, ki ga je bilo treba Najmlajši prazgodovinski objekt je bil določen s rešiti, je bila arhitekturna prezentacija prezbiterija. petimi stojkami in hodno površino, ki jo pred- Poslikave so bile namreč narejene še v stari gotski stavlja temno rumenkasto rjava plast glinenega cerkvi, od katere so ostali le zidovi prezbiterija, ki je melja s prodniki in konglomeratom različnih ve- bil nadzidan in na novo obokan. Ob baročni pre- likosti ter številnimi odlomki prazgodovinske zidavi je bilo zazidano osrednje gotsko okno prez- keramike. Prazgodovinske plasti so bile prekrite z biterija, stranski pa sta bili nekoliko zmanjšani. V novoveškimi plastmi – nasutji za vrt. vogalih ob oltarju sta bila pozidana široka baročna Objekte smo datirali v prehod HaB3/C1 s pilastra, ki sta prekrila precejšnjo površino posli- pomočjo keramičnih najdb, med katerimi izstopa- kave. Med baročni oltar in steni so verjetno v 19. jo odlomki keramičnih posod, okrašenih z inkrus- stoletju prizidali oboka, ki sta dodatno prekrivala tacijo, raznimi vrezi, psevdovrvičastim ornamen- poslikavo in bila arhitekturno neusklajena tako z tom, na posodah je tudi okras apliciranih reber. baročnim oltarjem in prezbiterijem. Našli smo tudi keramične uteži, dele svitkov, dva Pri arhitekturni prezentaciji je bilo treba iskati keramična vijčka, nekaj kamnitih odbitkov. V sozvočje med starejšimi gotskimi in baročnimi vseh plasteh so bili odkriti odlomki živalskih kos- arhitekturnimi prvinami, s tem da v kar največji ti, med njimi tudi deli živalskih rogov, ki kažejo meri odkrijemo starejše poslikave in prezentiramo sledi človekovega delovanja – vrezi. gotske arhitekturne ostaline. Od pilastrov smo se Predhodne arheološke raziskave, ki so potekale odločili ohraniti le kapitela, ki zdaj delujeta kot od 1. junija do 11. avgusta 2010, je izvedla ekipa konzoli, ki podpirata horizontalna venca. Stran- ZVKDS, CPA, Regionalnega oddelka Kranj, med ska oboka sta bila odstranjena. Osrednje gotsko junijem in avgustom 2010 pod vodstvom Judite okno je bilo z notranje strani polovično odprto, Lux, univ. dipl. arheologinje, in namestnice dr. stranskim oknom se je povrnila prvotna velikost. Kred, cerkev sv. Nikolaja, detajl gotskega Kristusovega pasijona med restavratorskimi posegi (foto: A. Jazbec, 2010)

82 83 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 39 plato, na katerega so postavili nadzemni del vod- EŠD: 15978 njaka, šapo. Ta je kamnita, okroglega tlorisa in Naselje: Kreplje trebušasto profilirana. Na prednji strani so vkle- Občina: Sežana sani monogram IHS, letnica 1877 ter kratici DK. Ime: Kreplje – vas (komunski vodnjak) Šapa je pokrita z recentnim pločevinastim pokro- Naslov: Kreplje, parc. št. 4280/1, k. o. Dutovlje vom, na katerega je bil nameščen večji pločevinasti Področje: E zračnik. Deževnica se je s streh bližnjih domačij Obdobje: 1877 stekala v vodnjak po prosto stoječih pločevinastih ceveh. Na Kržadi, v središču Krepelj, kraške vasi ob cesti V sklopu projekta obnove vaških jeder in Dutovlje–Repentabor, je urejen z zidom obkrožen večnamenskih zgradb v okviru javnega razpisa za prostor z vodnjakom, imenovanim komunska obnovo in razvoj vasi (ukrep 322) pri Ministrstvu štirna, ki so jo domačini s pomočjo takratnih za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz Programa avstro-ogrskih oblasti postavili leta 1877. Gradnja razvoja podeželja 2007–2013 (PRP) je občina skupnih občinskih, komünskih vodnjakov je po- Sežana v letu 2010 dobila odobrena sredstva za tekala ob finančni in strokovni podpori na pod- ureditev tega središča vasi. Obnova vaškega jedra lagi nekakšnih javnih razpisov organov na ravni je bila zamišljena kot ureditev prostora ob komun- takratne avstro-ogrske vlade. Občina je bila lahko skem vodnjaku in ohranjanje samega vodnjaka, ki deležna tudi deželne podpore prek deželnega od- je zaradi procesa modernizacije in spreminjanja bora. načina življenja izgubil svoj prvotni pomen. Pros- Vodnjak je bil do napeljave vodovoda v vas leta tor okrog vodnjaka je bil precej zanemarjen, zid pa 1934 iz Godenj glavni vir pitne vode, pa tudi potreben obnove. središče vaškega družabnega življenja. Postavljen V letu 2010 se je pričela izvedba del. Zid je bil je na padajočem terenu, tako da je vodni zbiralnik na novo kvalitetno pozidan v videzu suhozida. grajen tudi nadzemno, širši okoliš je ograjen na Izdelana je bila nova kapa zidu Z vodnjaka se je stiku vaških poti, ki se tu razcepita, s kamnitim zi- odstranil neprimeren zračnik. Obenem se je sani- Kreplje, komunska štirna po izvedenih delih (foto: E. Belingar, 2011) dom in zasut z zemljo, tako da je nastal poravnan ralo betonsko napajalno korito v bližini vodnjaka. Odstranjeni so bili poškodovani deli betona in izvedla predhodne arheološke raziskave v ob- poškodbe so bile obdelane s fino malto. liki podpovršinskega in površinskega terenskega Konservatorski nadzor je opravila odgovorna pregleda. konservatorka ZVKDS, OE Nova Gorica, Eda Območje raziskav leži v vasi Leskovec pri Krškem. Belingar. Gradbena dela je izvajalo podjetje Terasast del je bil v preteklosti v uporabi kot Gradbeništvo Imer Spahijaj, s. p., iz Sežane, Can- travnik, nato pa so na njem zgradili posamezne karjeva ulica 6. stanovanjske in gospodarske objekte. Širša okolica Dela so potekala po načrtovanem programu. Iz- je znana po odkritju prazgodovinske naselbine na vajalec je svoje delo opravil korektno, zato poseg Črnilah ter številnih rimskodobnih epigrafskih ocenjujem kot uspešen. Za zdaj še ni odstranjena spomenikih, ki nakazujejo obstoj rimskodobne kabina avtobusnega postajališča, postavljena na postojanke v neposredni bližini rimske ceste plato, ki je oblikovno in izvedbeno neprimerna. Celeia–Neviodunum. Eda Belingar Geološko podlago terase na bregu Save predstavlja plast drobljive peščene ilovice z večjimi količinami bobovca, značilna za ta del dolenjske regije. 40 Z arheološkimi raziskavami smo odkrili več EŠD: 16521 arheoloških plasti in najdb, ki sodijo v obdobje Naselje: Leskovec pri Krškem prazgodovine. Med najdbe sodi več kosov hišnega Občina: Krško lepa, večji kos sprimka žlindre in ožgane gline, Ime: Leskovec pri Krškem – arheološko najdišče odlomek antične in odlomki prazgodovinske Leskovec lončenine, večji kos oglja, odlomki živalskih kosti, Področje: A odlomek železnega predmeta ter obdelan kamen. Obdobje: prazgodovina, rimsko obdobje V večini sond smo pod recentnimi nasutji naleteli na plasti antropogenega nastanka, ki jih lahko ra- Na območju predvidene gradnje stanovanjskega zlagamo kot ostanke antične ali/in prazgodovinske objekta, parc. št. 688/2, *61/3, k. o. Leskovec pri naselbine. Sem sodi tudi jarek ali jama (SE 017, Kreplje, komunska štirna pred pričetkom del (foto: E. Belingar, 2010) Krškem, je ekipa ZVKDS, CPA, avgusta 2010 018), v kateri je bila večja količina prazgodovin-

84 85 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

skih najdb. Med arheološke ostaline smo umestili retuše in preslikave. Nosilno laneno platno je fino nosilca je sledilo podlepljanje celotnega platna s ranje z damar lakom ter retuša in delna rekon- tudi zaplate novoveških plasti z najdbami, sledovi tkano in tudi zato šibko. Njegov hrbet prekriva smolno-voščeno maso v vakuumski mizi po ust- strukcija v strateggio tehniki s podlaganjem. novoveških objektov in njihove uporabe v 19. sloj prahu in drugih nesnag. Robovi za napen- aljenem postopku. Sledili so napenjanje na nov Delna rekonstrukcija linije pod podpisom se je stoletju. janje so raztrgani, šibki, ponekod manjkajo. Prav zagozdni podokvir, kitanje, prvo zaščitno laki- opravila na podlagi ohranjenih fragmentov in Plasti na zahodnem delu parcele so bile močno tako šibek je prvotni podokvir, ki je konstrukci- uničene ob modernih gradbenih posegih, vendar jsko neustrezen, izsušen, krhek in črviv. smo pod plastmi ruševine kljub temu prepoznali Restavratorski poseg se je pričel novembra 2009 z še starejše plasti antropogenega nastanka. Zazna- ustrezno zaščitenim transportom likovnega dela. vanje in določanje arheoloških ostalin na vzhod- Po fotodokumentaciji in prvi UV-preiskavi je nem delu je bilo prav tako oteženo zaradi posledic, bilo nujno najprej stabilizirati obsežno poškodbo ki so jih na zemljišču pustili starejši gradbeni pose- spodnjega pasu ter zaščititi avtorjev podpis, saj gi (novoveški) ter ureditev sadovnjaka. je obstajala možnost nadaljnjih poškodb že ob Odkrite arheološke najdbe ter primernost tera- minimalni manipulaciji z likovnim delom. Tako saste narave zemljišča vsekakor nakazujejo, da se je bilo prvo lokalno utrjevanje robov poškodbe pod površino nahajajo plasti in strukture iz ob- z voščeno-smolno maso (damar, elemi, kolo- dobja novega veka, antike in prazgodovine, glede fonija) izvedeno še pred snemanjem s podokvirja na najdbe verjetno naselbinske narave. in odstranjevanjem debelih slojev nesnag. Origi- Na podlagi novo pridobljenih podatkov ter nalno platno se je predhodno izoliralo od podok- odločbe Ministrstva za kulturo bodo predvidoma virja z montažo prirejene podlage, pokrite s folijo v letu 2011 na območju predvidene gradbene Hostapan. Enako se je s trakom folije stabilizirala jame potekala zaščitna arheološka izkopavanja. Alja Žorž poškodba s strani lica. Ker je vsaj ena od folij držala položaj in obliko poškodbe vse do vstavljenega novega klejno- 41 kredno grundiranega platna, je bilo treba že v tej EŠD: 3813 prvi fazi dosledno ohranjati položaj in kot spod- Naselje: Libušnje njega roba za napenjanje. Občina: Kobarid Po lokalni izolaciji drugih kritičnih poškodb je Ime: Libušnje – cerkev Sv. duha bilo platno varno sneto s podokvirja. Po fizičnem Naslov: Sv. Marjeta z Jezusom, Ivan Grohar čiščenju nesnag s hrbta, pivnanju in kemičnem Področje: R čiščenju robov raztrganine se je spet lokalno imo- Obdobje: okoli leta 1900 biliziralo s folijo. Sondiranje in kemično čiščenje ter odstranjevanje lakov je bilo izvedeno z Oltarna slika dimenzij 223,5 x 112 cm je zgo- voščenim milom. Hkrati so se fizično in kemično raj polkrožno zaključena. Motivno predstavlja odstranili tudi manjše neustrezne retuše, presli- ob Jezusu klečečo sv. Marjeto. Manj znano Gro- kave in star kit. Po vlaganju manjkajočega dela harjevo delo iz t. i. predzgodovine njegovega slikarstva (pred 1901) še ni bilo posebej razis- kano in predstavljeno. Tihožitno zasnovana atri- bucija v spodnjem desnem kotu nosi tudi avtor- jev podpis, ki se je kljub izrazitim poškodbam v tem predelu ohranil domala v celoti. Delo je slikano v oljni tehniki z zaključnimi lazurami, na klasični klejno-kredni temeljnik. Stanje pred restavratorskimi posegi jasno kaže na slabe klimatske pogoje hranjenja. Spodnji rob je zaradi delovanja vlage in drugih, tudi fizičnih dejavnikov močno poškodovan. Raztrganina po vsej širini je počasi razpadala, tako da pas nosilca širine 2–5 cm in dolžine 110 cm v celoti manjka. Na površini so vidne tudi številne druge poškodbe ter mrežasta razpokan- ost barvnih slojev in temeljnika. Libuše, cerkev Sv. Duha, oltarna slika Ivana Groharja Sv. Ohranjena barvna plast je na površini močno Marjeta z Jezusom, detajl pred restavratorskim posegom onesnažena, vidni so porumeneli laki in manjše (foto: Vesna Obid) Libuše, cerkev Sv. Duha, oltarna slika Ivana Groharja Sv. Marjeta z Jezusom, slika po posegih (foto: Marij Vrenko)

86 87 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

študije slikarjevih signatur oltarnih slik tega ob- mokro, močvirnato ozemlje) poudarja značilno dobja. Izbrana barvna paleta je sledila osnovni zamočvirjenost terena, do koder sega skrajni avtorjevi paleti, razen svinčeve bele (Groharjevo severozahodni rob Ljubljanskega barja, nanj pa pismo R. Jakopiču, november 1902). je vplivala tudi dejavnost reke Ljubljanice. V 19. Po oblepljanju robov in zaključnem lakiranju se stoletju so bila ta zemljišča prekrita s travnikom. je z vezanim lesom zaščitilo tudi hrbtišče slike. Leta 1911 je bila postavljena dvonadstropna Vsi leseni deli so se predhodno premazali z raz- stavba Osnovne šole Prule, ki so jo v letu 1964 topino šelaka z dodatkom voska.Za transport op- obnovili, dozidali in uredili pripadajoče športno remljeno delo je bilo po pregledu vodje oddelka igrišče. Ob gradnji Osnovne šole Prule je bil naj- za slikarstvo ZVKDS, RC, mag. Barbare Gosar den rimski mlinski kamen. Hirci, vrnjeno v cerkev Sv. duha v Libušnje. Širšo okolico območja raziskav zaznamujejo Način dela in odločitev za posamezne konser- naključne najdbe, odkrite ob regulacijskih delih vatorsko-restavratorske posege na tem delu sta ali podvodnih raziskavah v Ljubljanici. Izstopajo pogojevala predvsem dva ključna dejavnika: posamezne kovinske najdbe, kot so bronaste osti • vrmitev dela v prvotno okolje z neustreznimi in šila, sekire, bodala, meči, fibule, noži, pasna klimatskimi pogoji, v katerih izbrani vgrajeni spona. Med pomembnejše arheološke raziskave materiali in postopki izkazujejo dobre rezultate; sodi odkritje najdišča Tribuna v letih 2007 in • kritično stanje fizičnega razpada spodnjega 2008. Odkrite strukture in najdbe pripadajo dela, ki je zahtevalo prerazporeditev posameznih, naselju iz časa pozne bronaste in železne dobe, sicer ustaljenih faz posegov. staroselskemu naselju pod Grajskim gričem, rim- Predvsem zadnje pa tudi dimenzije dela so skemu vojaškemu taboru ter rimski cesti Emo- zahtevali konstantno sodelovanje dveh restavra- na–Siscia. Najnovejše arheološka izkopavanja, ki torjev, ki lahko varno izvedeta vse potrebne ma- so v letu 2009 potekala na Špici, pa so potrdila, nipulacije z likovnim delom. da so prebivalci v bakreni in bronasti dobi post- Restavratorski poseg, ki sva ga opravila z mag. avljali kolišča tudi na severozahodnem robu Lju- Marijem Vrenkom, je bil uspešno zaključen v bljanskega barja. Ljubljana, prikaz geomehanskega vrtanja s pridobivanjem jedra ob osnovni šoli Prule (foto: A. Žorž) maju 2010. Na celotnem območju okrog nepozidanega Vesna Obid zemljišča, ki sodi pod okrilje OŠ Prule, smo izvedli jedrno vrtanje ter shranili petnajst jeder (slika 1). Z dokumentiranjem in mokrim se- 42 janjem vzorcev smo pridobili večje število EŠD: 329 arheoloških najdb ter prepoznali posamezne Naselje: Ljubljana plasti antropogenega nastanka. V plasteh smo Občina: Ljubljana naleteli na večjo količino manjših kosov žlindre, Ime: Ljubljana – arheološko najdišče Ljubljana v nekaterih primerih sprijete z ožganimi kostmi Področje: A ali primesmi apnenca. Lahko jih razlagamo kot Obdobje: bakrena doba, bronasta doba, železna ostanke metalurške dejavnosti. Med ožganimi doba in neožganimi živalskimi ostanki izstopata pa- tiniran odlomek kosti ter odlomek, ki kaže sledi V februarju, marcu in aprilu 2010 je ekipa obdelave z orodjem. Odlomki lončenine se po- ZVKDS, CPA, pod vodstvom Alje Žorž, univ. javljajo v velikosti tudi do 4 cm. Glede na to, dipl. arheologinje, konservatorke, in Barbare da so bili pridobljeni iz vzorcev jeder premera Nadbath, univ. dipl. arheologinje, višje konser- 10 cm, je to izjemen rezultat. Pozornost med vatorke, s sodelovanjem Manje Balek Jurjavčič, arheološkimi plastmi vzbuja predvsem kulturna abs. arheologije, na območju, predvidenem za plast peščene ilovice, ki se pojavlja na globini izvedbo vzdrževalnih del v okviru OŠ Prule, na 90–143 cm, pod recentnimi nasutji. Vsebovala parc. št. 22/3, 22/9, 22/22, 22/25, 22/26, 22/37, je večje odlomke prazgodovinske lončenine, kos vse k. o. Prule, izvedla predhodne arheološke ra- žlindre, kosti in živalskih zob ter drobce oglja. ziskave v obliki dokumentiranja geomehanskih Med najdbami izstopa kameno orodje. Glede jedrnih vrtin. S tem smo odkrili še nepoznane na to, da se plast pojavlja v več jedrih vrtinah, sledove človeških dejavnosti na tem delu Lju- ki so med seboj oddaljene vsaj 20 m, ter glede bljane. na dejstvo, da so odlomki lončenine v plasti Območje raziskav leži na desnem bregu Lju- ležali vodoravno, sklepamo, da z vrtanjem nis- bljanice, na Prulah, pod pobočjem Grajskega mo presekali arheoloških struktur, kot so jame, hriba. Toponim Prule (staronemško »Bruel«, tj. temveč gre za homogeno plast, ki označuje širše Ljubljana, Prule, glajen kamen – tolkač ali polizdelek. Vrtina 14, SE 044, VZ 075 (foto: A. Žorž)

88 89 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 območje človeških dejavnosti. Zaradi premajh- 43 nega vpogleda v samo strukturo plasti (prema- EŠD: 336 jhnih vzorcev, ki jih pridobimo z jedrnim vrtan- Naselje: Ljubljana jem) je interpretiranje posameznih antropogenih Občina: Ljubljana plasti izjemno oteženo. Arheološki potencial Ime: Ljubljana – frančiškanski samostan predstavljajo tudi plasti, ki se pojavljajo globlje Naslov: Prešernov trg 4 in vsebujejo ogromno količino ožganih kosti, Področje: R drobcev oglja, žlindre in odlomkov prazgo- Obdobje: 18. stoletje, druga polovica 19. stoletja dovinske lončenine. Izstopajo predvsem najdbe iz plasti SE 40–42 (v vrtini 13), v katerih smo Leta 2010 se je na Oddelku za štafelajno slikarstvo naleteli na odbitek iz tufa. Pod temi plastmi se Restavratorskega centra ZVKDS pod vodstvom menjajo plasti gline različnih odtenkov, ki vse- mag. Barbke Gosar Hirci izvajal konservatorsko- bujejo manj najdb. Zaradi stalnega vpliva tekoče restavratorski tretma slik na tkanih nosilcih, ki so vode in zamočvirjenosti lahko material prehaja se prvotno nahajale v nekdanjem frančiškanskem iz višjih v nižje plasti, zato težko ločimo plasti samostanu v Brežicah, ustanovljenem leta 1660. naravnega nastanka od tistih, ki so nastale s Precejšnje število slik zbirke brežiškega samostana človeškim delovanjem. Za natančnejšo določitev je bilo kasneje, zaradi posledic druge svetovne voj- bi bile potrebne podrobnejše naravoslovne anal- ne in ukinitve samostana, preneseno v ljubljan- ize. Vseeno smo v teh plasteh nedoločljivega nas- ski frančiškanski samostan, ki jih trenutno tudi tanka odkrili zanimive najdbe: železen predmet s hrani. Čeprav je v samostanski zbirki iz Brežic krilci, morda zakovica, ter kamnito glajeno oro- mnogo umetniških del, ki bi potrebovala temelji- dje (tolkač ali polizdelek; slika 2). to strokovno obravnavo, so finančna sredstva v Kulturne plasti prekrivajo recenta nasutja, ki lanskem letu dovoljevala le izvedbo konservator- so nastala ob modernih gradbenih posegih. sko-restavratorskih posegov na manjšem številu Geološko podlago predstavljajo bolj ali manj izbranih slik omenjene zbirke. Konservatorsko- mazave glinene plasti sedimentov sive barve z lečami peska. Pojavljajo se nekje na globini od restavratorski poseg je bilo tako mogoče izpeljati 138 do 248 cm (odvisno od vrtine). Na posa- le na petih iz serije devetih baročnih slik celo- meznih delih parcel jih prekrivajo naravne postavnih redovnih svetnikov, datiranih z letnico plasti meljaste gline rjave ali sive barve z večjim 1729 – na sliki Sv. Frančišek Asiški, ki je pripisana deležem peska ter z večjim ali manjšim deležem Valentinu Metzingerju, ter štirih izmed preosta- preperelih peščenjakov in preperelih peščenjakov lih osmih svetniških podob (Sv. Bonaventura, Sv. (SE 019), vmes pa zasledimo prodnato-peskaste Ludvik Tuluški, Sv. Didak iz Alkale in Sv. Paskal rečne naplavine, nastale ob pogostih poplavah Bajlonski), ki naj bi bile delo neznanega, verjetno reke Ljubljanice pred ureditvijo struge (SE 009). lokalnega slikarja. Poleg naštetih se je konserva- Omeniti je treba tudi ugotovitev, da stoječa (kot torsko-restavratorski poseg izvedel tudi na eni tudi tekoča) voda na tem območju predstav- izmed treh ovalnih podob neznanega avtorja (Sv. lja stalen vpliv na geološke in arheološke plasti. Anton Padovanski) v okviru diplomske naloge na Nivo stoječe vode (na približno 240 cm) se ob Oddelku za restavratorstvo ALUO. poplavah in večjih deževjih dvigne in povzroča Konservatorsko-restavratorske posege na omen- spremembe v sestavi zemljenih plasti. Vpliv jenih slikah so izvedli mag. Lucija Stepančič, višji takšnega naravnega delovanja nam je povzročal kons.-rest. (Sv. Frančišek Asiški), mag. Barbka težave pri sami terenski izvedbi raziskav kot tudi Gosar Hirci, višji kons.-rest. (Sv. Bonaventura, Sv. pri oceni arheološkega potenciala in razumevan- Ludvik Tuluški), Maša Kavčič, akad. rest. (Sv. Di- ju procesa nastanka posameznih zemljenih plasti. dak iz Alkale, Sv. Paskal Bajlonski), Katja Guček Glede na rezultate arheoloških raziskav preseneča (Sv. Anton Padovanski) in sodelavci Zoja Bajde, predvsem ohranjenost posameznih arheoloških akad. rest., Nina Dorič, akad. rest., in Sanela plasti in najdb, ki so na območjih, kjer ni infra- Hodžić, akad. rest. strukture, ostale nedotaknjene že na globini od Zaradi izjemno podobnih tehničnih materialnih 90 cm. Novoodkrite ostaline ustvarjajo tako pro- lastnosti in stanja obravnavanih slik, posledično storsko kot časovno vez med najdiščem Tribuna pa tudi podobne tehnološke in metodološke iz- in Špica. vedbe konservatorsko-restavratorskih postopkov, Alja Žorž je podrobneje podano le poročilo o konserva- torsko-restavratorskem posegu na sliki Sv. Paskal Ljubljana, frančiškanski samostan, Sv. Paskal Bajlonski, stanje slike po končanem konservatorsko-restavratorskem posegu Bajlonski. (foto: M. Kavčič)

90 91 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Slika Sv. Paskal Bajlonski neznanega avtorja, orabljenih materialov, hkrati pa do določene površine. Pri tem je bilo v veliko pomoč znanje, Med fazama retuširanja se je slika lakirala z la- naslikana v tehniki (domnevno) olje na plat- mere tudi določile usmeritev metodologije in pridobljeno na delavnici Materiali in metode za kom, pripravljenim iz granul damarjeve smole in nu, dimenzij 139 x 93 cm (150 x 103,5 cm z tehnologije konservatorsko-restavratorskega čiščenje slik in lesene polihromirane plastike, ki rektificiranega terpentina v razmerju 1 : 6, enak okrasnim okvirom), naj bi nastala leta 1729 in posega. Izvedla se je rentgenska radiografija je potekala od 10. do 12. februarja 2010 v pro- lak pa se je uporabil tudi za prvo fazo aplikacije upodablja frančiškanskega svetnika Paskala Baj- (Sonja Fister, kons.-rest. tehnik, Katja Kavkler, storih ZVKDS, RC, pod vodstvom priznanega končnega laka. Drugi nanos končnega laka se je lonskega med molitvijo in videnjem. Letnica akad. rest., kons.-rest.), slika se je pregledala pod italijanskega kemika dr. Paola Cremonesija. po sušenju prvega zaradi boljše zaščite slikovne nastanka slike je zabeležena na zgornjih delih UV-lučjo in opravila fotografija UV-fluorescence Trdovratni sekundarni laki, temna preslikava in površine in usklajevanja leska z drugimi slikami letev podokvirja, ki poleg datacije vsebuje tudi (Maša Kavčič, akad. rest.), slikovna površina se domnevno originalni lak, za katerega se pred- iz omenjene serije izvedel s polsijajnim akrilnim latinsko ime upodobljenega svetnika in datum je presondirala s puferskimi raztopinami s pH- videva, da gre za premaz iz jajčnega beljaka, so lakom v pršilu, proizvajalca Lukas. Slika je po njegovega godu. vrednostmi 5,5, 7 in 8,5 ter z majhnimi dodatki zahtevali izbiro sredstev, ki se v restavratorstvu končanem konservatorsko-restavratorskem pose- Slika pred posegom ni bila v dobrem stanju, saj šibkega in močnega tenzida (Tween 20 in natri- uporabljajo izjemno redko, saj ob nepravilni rabi gu neprimerno bolj jasna, čitljiva in razumljiva, je očitno utrpela posledice neprimernih pogojev jev dodecil sulfat) ter šibkega in močnega kelata lahko predstavljajo precejšnje tveganje za umet- močno se je izboljšal tudi njen kolorit. hranjenja – vidne so bile poškodbe in spremem- (triamonijev citrat in etilen diamin tetra ocetna nine. Odstranjevanje sekundarnih zaključnih la- Maša Kavčič be, tipične za slike, ki so izpostavljene večjim in kislina), nadalje z izbranimi nepolarnimi in po- kov in preslikav ter tanjšanje potemnelega origi- pogostim spremembam relativne vlage. Na prim- larnimi organskimi topili in izbranimi topilnimi nalnega laka sta se izvajali s topilno mešanico er ukrivljenost letev podokvirja, lokalna področja mešanicami ter z nekaj samostojno izdelanimi agresivnega polarnega aprotičnega topila DMSO 44 preperelih niti tkanega nosilca, sekundarni na- geli (Maša Kavčič, akad. rest.), odvzelo se je 9 (dimetil žveplov oksid) in etil acetata v različnih EŠD: 328 petostni venci na robovih platna med kovanimi vzorcev slikovnih plasti, na določenih vzorcih odstotnih deležih – večinoma se je uporabilo Naselje: Ljubljana železnimi žeblji, močno rjavenje železnih žebljev se je izvedla mikroskopija stratigrafije slikovnih 10-odstotni DMSO, lokalno pa tudi 20-odstotni Občina: Ljubljana in posledične poškodbe robu tkanega nosilca, plasti (Katja Kavkler, akad.rest.), na enem izmed in celo 40-odstotni DMSO, vendar izključno z Ime: Ljubljana – mestno jedro izrazita razpokanost barvne plasti in podloge z vzorcev odvzetega sekundarnega laka pa se je majhnimi aplikacijami na ostanke lakov in pre- Naslov: Hiša Miklošičeva 13 značilno konkavno usločenostjo in odstopanjem opravila tudi FTIR spektroskopija (dr. Polonca slikav, brez drgnjenja in izključno na površinah Področje: UA od nosilca ob razpokah, skrepenelost zaščitnega Ropret, višji kons.-rest.), ki je pokazala prisot- bolj odpornih barvnih področij, torej z večjo Obdobje: ok. 1920/21 sloja idr. Slika je bila napeta na neprimeren in nost terpenoidne, najverjetneje šelakove smole. vsebnostjo svinčeve bele. Zaradi izjemno dolgega razpadajoč originalen podokvir, izdelan brez Osnovni namen konservatorsko-restavratorske- izhlapevanja DMSO (topilo se v barvni plasti la- Stavba leži v severnem delu ožjega mestnega križnih letev in zagozd. Napetost tkanega nosilca ga posega je bil s slike odstraniti ključne deja- hko zadržuje tudi do 50 dni) je bila nujna tudi jedra Ljubljana, na vogalu Pražakove ulice in je s časom popustila, tako da se je platno doti- vnike, ki so vplivali na njen propad, ter stabi- takojšnja zaustavitev delovanja topilne mešanice Miklošičeve ceste. Stavbo je okoli leta 1920 kalo letev podokvira, katerega oblika se je začela lizirati sliko oziroma eliminirati možnost širjenja s samostojno uporabljenim etil acetatom. Temna zgradila Kranjska stavbna družba za naročnika odražati na licu slike. Površina hrbtišča kot tudi poškodb v prihodnosti. Površinska umazanija se preslikava se je odstranjevala tudi s karbopolnim Jadransko banko. lica slike je bila močno onesnažena s prašnimi je z lica slike odstranila s pufersko raztopino s gelom, pri pripravi katerega je bil kot baza, pa Večstanovanjska stavba je bila projektirana in delci in drugimi tipi umazanije. Usločena barvna pH-vrednostjo 5,5 (pripravljeno iz destilirane tudi zaradi dobrih kelatnih sposobnosti, up- zgrajena kot trinadstropna stavba s komercial- plast je skupaj s podlogo na določenih mestih vode, CH3COOH in 1M raztopine NaOH), s orabljen trietanol amin, katerega ostanki na nim pritličjem. Kasneje so objekt na ulični strani odpadla oziroma se krušila. Vidnih je bilo tudi hrbtne strani slike so se površinska umazanija in tretiranih originalih in posledični degradacijski zvišali za eno nadstropje. Stavba ima tloris v ob- več abrazij barvne plasti, ki so odkrivale pod- stare zaplate odstranile mehansko, tkani nosilec procesi lahko povzročajo rumenenje. Ker je bila liki črke L in je podkletena. Konstrukcija objekta logo. Slika je v preteklosti doživela tudi nekaj in na njem ležeče slikovne plasti so se utrdili z slika močno razpokana in bi gel po čiščenju ned- je železobetonska. Krita je z dvokapno streho. renovatorskih posegov. Prisotnih je bilo več 10-odstotno raztopino Plexisola P 550-40 v pet- vomno ostal v razpokah, se je na sliko nanašal Štiri nadstropja členi osemosni krak na Miklo- plasti različnih in večinoma lokalno apliciranih rol bencinu in toluenu in toplotno obdelale v izključno čez specialni papir in pustil delovati šičevi cesti in sedemosni krak ob Pražakovi ulici. kasnejših lakov, izmed katerih so nekateri močno nizkotlačni mizi, poškodovani robovi slike so se krajši čas. Čiščenje lica slike je tako potekalo Vogal obeh krakov je polkrožno zaključen. Vhod potemneli. Odrgnine barvne plasti so bile na ojačali in za potrebe napenjanja podaljšali s tra- od območja do območja različno – lokalno in v objekt je orientiran centralno z Miklošičeve posameznih območjih preslikane, pri čemer pa kovi iz lanenega platna z delno izvlečenimi vot- selektivno glede na občutljivost posameznih strani. Komercialno pritličje je členjeno s plitko ni prišlo do sprememb naslikanih oblik. Edino kovnimi in stanjšanimi osnovnimi nitmi, lepljen- slikovnih področij in glede na to, kako moteče rustiko členjeno v vodoravnih pasovih. Pritličje konkretno problematično območje preslikave je imi na robove slike z akrilnim lepilom Lascaux je delovala potemnelost sekundarnih lakov, origi- in prvo nadstropje ločuje venčni zidec. Celotna predstavljal temen premaz v zgornjem delu slike, Akrylkleber 498-20X, lokalne poškodbe tkanega nalnega laka oziroma preslikave. V fazi odstran- fasadna ravnina je gladka. Dekorativni elementi ki je skupaj s potemnelo plastjo domnevno origi- nosilca so se premostile z lokalnimi aplikacijami jevanja preslikave se je odkrila tudi večja starejša se pojavljajo nad okni prvega in drugega nad- nalnega laka v spodnjem sloju močno spremenil Beva 371 filma in specialnega papirja Lens Tissue poškodba manjkajoče barvne plasti, ki jo je bilo stropja. Dekoracija v obliki geometrijskega vzorca vizualni slikovni karakter, posledično pa je bila L3 (Lascaux), slike se je napele z dodanimi trako- v nadaljnjih postopkih treba rekonstruirati z ner- je izvedena v poglobljenem ometu. Poglobljena slika v zgornjem delu tudi težko berljiva. Na vi na nov, ustreznejši podokvir s križnimi letvami ekonstrukcijsko retušo. Predhodno so se s pig- so tudi pravokotna polja, ki potekajo vertikalno hrbtno stran slike so bile na mestih manjših lo- in na zagozde (izdelava podokvira Janez Novak, mentiranim klejno-krednim kitom v barvi origi- med okenskimi osmi. Arhitekturna členitev nad kalnih poškodb prilepljene tudi tri zaplate, ki so s. p.) in namestila se je zaščita hrbtne strani iz nalne podloge dopolnila območja manjkajoče okni je poudarjena v stranskih oseh oken prvega se v obliki izboklin začele odražati na licu slike. lesene vezane plošče. Poleg osnovnih, pretežno barvne plasti in podloge, tako tretirane poškodbe nadstropja z masivnejšim trikotnim zaključkom. Na sliki je bilo opravljenih nekaj naravoslovnih konservatorskih postopkov se je na sliki izvedel pa so se retuširale v dveh fazah – s podlaganjem Zadnje nadstropje je izvedeno v gladkem ometu. preiskav, ki so večinoma potrdile določene tudi obsežnejši restavratorski tretma, namenjen v gvaš tehniki in finalizacijo s suhimi tabletami Fasada objekta je bila močno poškodovana, pred- slikovne spremembe oziroma prisotnost in lo- izboljšanju čitljivosti in vsesplošnemu vizualne- izbranih pigmentov, vezanih s kanadskim balza- vsem v prvih treh nadstropjih izraziteje na južni kacije ter okvirne materialne lastnosti sekundar- mu karakterju slike. Izmed izvedenih postopkov mom, in reaktiviranimi z etil laktatom. Finalna strani objekta. Poškodovan je bil fini omet, ki je nih lakov in preslikav ter tudi originalno up- je bilo najbolj problematično čiščenje slikovne retuša se je večinoma izvajala kot popolna retuša. odstopal. Pritličje je bilo že večkrat prenovljeno.

92 93 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

prvotno imela vzdolž hodnika nanizanih 20 manjših bljana, moje mesto, ki ga vodi Mestna občina Lju- stanovanjskih enot v vsaki etaži. Vhod v objekt bljana za revitalizacijo mestnega jedra. V letu 2010 je orientiran centralno na ulično stran. Iz vhodne so bili obnovljeni ulična, dvoriščna, stranski fasadi in veže, ki povezuje dvorišče, vodi v nadstropja levo in streha objekta. Prenova fasade se je pričela v aprilu, desno dvoje stopnišč. Historična fasada je v pritličju dela so bila končana konec julija. členjena z nekoliko masivnejšo rustiko, ki se verti- Omet pritličja je bil v celoti odstranjen in obnov- kalno nadaljuje v levem in desnem vogalu hiše, ki ljen, medtem ko je bil omet ravnine fasade obnovljen komaj vidno izstopata kot rizalita. Okna v pritličju samo na tistih mestih, kjer je bil najbolj dotrajan. obroblja profilirana okenska špaleta. V centralni Novi uporabljeni grobi in fini ometi so bili izvedeni osi je poudarjen portal s polkrožnim lokom, ki ga z industrijsko pripravljenimi apnenocementnimi prekinja kartuša, kjer je bil mogoče upodobljen grb materiali, z večjim deležem apna. Struktura novih ustanoviteljice. Fasadna ravnina je členjena v plitki ometov se je čim bolj približala prvotnim. V pritličju rustiki. Okna prvega nadstropja so členjena s trikot- so uporabili izsuševalni omet. Vsi arhitekturni členi nimi in polkrožnimi zaključki. V drugem nadstropju in dekorativni elementi so bili restavratorsko obnov- so nad okni profilirano stopnjevane ravne preklade. ljeni. Močno je bil poškodovan venčni zid, zaradi Nazobčan venčni zidec poteka vzdolž celotnega ob- zamakanja strehe. Zamenjana je bila tudi streha ob- jekta, ki je na stranskih rizalitih členjen z girlandami. jekta, prekrili so jo z opečnim bobrovcem. Dvoriščna fasada je v celoti gladka, okna so dekora- Ob prenovi vhodne veže, smo ob struganju na- tivno členjena s polkrožno rustiko. Objekt je krit z nosov sekundarnih barvnih premazov, odkrili sece- opečno dvokapno streho. sijsko šablonsko poslikavo ostenja, ki pa je zelo slabo Fasada objekta je bila močno poškodovana. Na posa- ohranjena. meznih mestih je fini omet odstopal od podlage. Sondažne raziskave je opravila restavratorka Tjaša Močno je bil poškodovan omet v pritličju zaradi Pristov, ki je pripravila barvno študijo fasade. bližine ceste in prometa, vidni so bili sledovi vlage. Gradbena dela je izvajalo podjetje, Givo d. o. o, Lju- Zelo poškodovan je bil tudi venčni zidec. bljana; restavratorska dela restavrator Dušan Tomšič. Celotna obnova je potekala v okviru projekta Lju- Sabina Ravnikar, Tjaša Pristov

Ljubljana, hiša Miklošičeva cesta 13 (foto: S. Ravnikar)

Celotna obnova je potekala v okviru projekta 45 Ljubljana, moje mesto, ki ga vodi Mestna občina EŠD: 328 Ljubljana za revitalizacijo mestnega jedra. V letu Naselje: Ljubljana 2010 sta bili obnovljeni ulična fasada in streha Občina: Ljubljana objekta. Prenova fasade se je pričela v juliju, dela Ime: Ljubljana – mestno jedro so bila končana oktobra. Naslov: hiša Slovenska cesta 12, prvotno Gradišče 11 Omet pritličja je bil ostrugan, medtem ko je bil Področje: UA omet ravnine fasade odstranjen do zdrave pod- Obdobje: prelom iz 19. v 20. stoletje, 1899–1900 lage na tistih mestih, kjer je bil najbolj dotrajan. Novi uporabljeni ometi so bili izvedeni z indus- Gradnjo stanovanjske stavbe za ubožne družine sta trijsko pripravljenimi apnenocementnimi ma- financirali mestna občina in ustanova pokojne gro- teriali, z večjim deležem apna. Struktura novih fice Stubenberg, ki je na tej lokaciji ustanovila eno od ometov se je čim bolj približala prvotnim. Vsi tedaj treh ljubljanskih mestnih ubožnic, imenovano dekorativni elementi so bili obnovljeni zidarsko. Ubožnica grofice Stubenbergove. V potresu sta bila Zamenjana je bila tudi streha objekta, prekrili so prvotna dva objekta močno poškodovana, zato so ju jo s sivim eternitom. podrli in na istem mestu zgradili novo stavbo ki so Sondažne raziskave za določitev barve je opravila jo zgradili po načrtih W. Trea in Ivana Zakotnika v restavratorka Tjaša Pristov, ki je pripravila barv- letu 1900. no študijo fasade. Dvonadstropna stavba z izkoriščeno mansardo Gradbena dela je izvajalo podjetje Givo, d. o. o, danes zaključuje stavbni niz Slovenske cesto ob lo- Ljubljana. kaciji nekdanjega kompleksa Šumi. Vzdolžna trina- Sabina Ravnikar, Tjaša Pristov jstosna stavba je podkletena in zasnovana tako, da je Ljubljana, hiša Slovenska cesta 12 (foto: S. Ravnikar)

94 95 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 46 ter odlomke prazgodovinske keramike. Tem plas- EŠD: 328, 329 tem so sledili grušči, ki predstavljajo sterilno os- Naselje: Ljubljana novo. Občina: Ljubljana Na mikrolokaciji Gornji trg 1–2 smo pod de- Ime: Ljubljana – mestno jedro, Ljubljana – belo plastjo recentnih nasutij dokumentirali arheološko najdišče Ljubljana rjavozelenkaste grušče in pod njimi plasti s kon- Naslov: Stari trg, Gornji trg centracijami oglja, nanosi grušča, mivk ter pes- Področje: A kov. V dveh večjih jama (ena z ožganim robom Obdobje: prazgodovina, rimsko obdobje, srednji vek, in več polnili) smo odkrili keramično gradivo, t. novi vek i. terro sigillato, oljenke ter ostanke amfor. Jami smo preliminarno umestili v poznoavgustejsko V jeseni 2009 in leta 2010 je Muzej in galerije in tiberijsko obdobje, v prvo polovico 1. stoletja. mesta Ljubljana v sodelovanju s podjetjem Tica Dokumentirani ostanki prazgodovinske poselitve Sistem, d. o. o., izvajal arheološke raziskave na na tej mikrolokaciji so glede na stratigrafijo nas- lokaciji Stari in Gornji trg v Ljubljani. Raziskave tali v dveh fazah. Prvo od teh lahko preliminarno ob menjavi komunalne infrastrukture so potekale postavimo v KŽG oziroma začetek železne dobe. kot arheološki nadzor, parcialno, kjer je situacija Arheološki depoziti od lokacije Gornji trg 5 proti to zahtevala, pa kot arheološka izkopavanja. koncu Gornjega trga so bile uničene z mlajšimi Na Starem trgu smo po celotni dolžini izkopa posegi, predvsem gradnjo in prenovami komunal- za nove kanalizacijske cevi dokumentirali v ve- nih vodov. Zato smo v tem delu izvajali le nad- liki meri uničena paralelno potekajoča zidova – zor. Iz istega razloga v naslednjem letu, ko bodo stranici starejšega kanalizacijskega kanala, ki ga na obstoječi komunalni vodi zamenjani do konca podlagi dokumentacije postavljamo v čas obnove Gornjega trga, ne pričakujemo v večji meri ohran- Ljubljane po potresu leta 1895. Na mikrolokaciji jenih arheoloških depozitov. Stari trg 3 in 4 smo dokumentirali zid, ki je os- Bernarda Županek, Mateja Ravnik, Gojko Tica tanek srednjeveškega obzidja. Severna in vzhod- Ljubljana, Gornji trg, oljenka z upodobitvijo konjenika (foto: N. Grum) na stranica zidu sta bili poškodovani ob izgrad- nji kanalizacije, zgornja površina pa ob izgradnji 47 tom. Nad okni so preklade členjene s polkrožnim plinovoda. Ohranila se je le južna stranica, ki kaže EŠD: 8791 zaključkom. Dekorativni elementi v drugem nad- ostanke lica; zalom lica v smeri JV/SZ kaže zamik Naselje: Ljubljana stropju se vse bolj reducirajo. Pod okni so rav- v poteku zidu in morda nakazuje lego mestnih Občina: Ljubljana nine poglobljena s profiliranim prehodom med vrat. Ime: Ljubljana – Poljansko predmestje ravnino fasade. Nad okni so preklade nakazane s Na mikrolokacijah Stari trg 32 in 34 ter Gornji trg Naslov: Hiša Ulica Janeza Pavla II. 3, prej poglobitvijo v ometu. Tretje nadzidano nadstropje 1–3 smo dokumentirali ostanke rimske in praz- Zrinjskega 3 je brez dekorativnih elementov. Fasado zaključuje godovinske naselitve. Arheološki depoziti so bili Področje: UA raven profiliran venčni zidec. tudi na tem prostoru presekani zaradi komunal- Obdobje: 1906 Fasada objekta je bila močno poškodovana, pred- nih vodov, poleg tega pa v zgornjem delu uničeni vsem v prvi in drugi etaži. Na več mestih je bil fini zaradi recentnih posegov, predvsem čiščenj in iz- Stavbo, ki leži na območju Poljanskega pred- omet oluščen in izpran do opeke. Pritličje, razen ravnav za pretlakovanja trga. Arheološka izkopa- mestja, je zgradila Kranjska stavbna družba za cokla, je bilo manj poškodovano. vanja smo izvajali v več sondah, ki so se prilagajale naročnika Ivana Kregarja leta 1906. Stavba leži Obnovo ulične fasade so financirali lastniki, ki so izkopu za potrebe gradbenih posegov. v nizu večstanovanjskih objektov. Prvotno je bila za posege na objektu pridobili kulturnovarstvene Na mikrolokaciji Stari trg 34 smo dokumentirali dvonadstropna, kasneje so jo zvišali za eno nad- pogoje. V letu 2010 je bila obnovljena ulična fasa- nasutja domnevno rimske ceste, ki je vodila iz stropje. Krita je z dvokapno streho. da. Prenova fasade se je pričela v maju, končana je Emone proti Dolenjski. Ob cesti smo našli veliko Trinadstropna stavba s sedemosno fasado je pod- bila konec julija. odpadno jamo, napolnjeno z razbitimi amforami, kletena. Vhod v objekt ni orientiran centralno, Omet pritličja je bil v ostrugan do zdrave pod- ki jo interpretiramo kot sekundarni odpad. Na ampak v levi okenski osi. Fasada je zasnovana lage, medtem ko je bil omet ravnine fasade z vsemi mikrolokaciji Stari trg 32–34 smo dokumenti- strogo, z reduciranjem dekorativnih elementov v arhitekturnimi členi obnovljen skoraj v celoti. rali rimskodobne hodne površine iz zbite oranžne višjih etažah. Celotna ravnina je členjena v plitki Sondažne raziskave za določitev barve je opravila ilovice, pod njimi pa nivo z več manjšimi jamami, rustiki, ki je v pritličju nekoliko močneje poudar- restavratorka Tjaša Pristov, ki je pripravila barvno stojkami in večjo jamo s kamenjem. Po odstranitvi jena. Portal je poudarjen s profilirano preklado študijo fasade. plasti, v katero so bile jame vkopane, smo doku- in sklepnikom. Pritličje in prvo nadstropje Gradbena dela je izvajalo podjetje podizvajalec mentirali plast z večjo koncentracijo oglja in lepa. ločuje stopnjevan profiliran venčni zidec. Pod podjetja SPL Ljubljana, ki je tudi izvajal nadzor Na mikrolokaciji Stari trg 34 smo dokumentirali okni prvega nadstropja so dekorativno obdelane nad deli. ostanke prazgodovinske poselitve: jame in stojke Ljubljana, tloris raziskanega predela (avtorica: M. Ravnik) plošče z značilnim secesijskim fasadnim elemen- Sabina Ravnikar, Tjaša Pristov

96 97 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

laka pa je pokazalo, da je lak nekoliko porumenel, na pivnik. Na kompleksno pripravljeno površino kar je bilo moteče predvsem v zgornjem delu slike smo položili sliko, obrnjeno z licem navzgor, jo na svetlejših tonih barvnih plasti. Odstranjevanje prekrili z nesilikonizirano folijo (Hostaphan RN površinske umazanije in zaščitne plasti laka smo 15 (Lascaux colours & Restauro)) in segreli na izvajali s 100-odstotnim acetonom (Aceton puro temperaturo 70 °C. Temperatura je zmehčala (F.I.D.E.A. S.R.L.)), sistematično po kvadratkih voščeno-smolno lepilo, pivnik pod sliko pa ga je in naslikanih področjih. Postopek odstranjevanja vpil. Po doseženi temperaturi smo vklopili vaku- starega laka je potekal na napeti sliki, kar nam um na 25,0 kPa ali 50 odstotkov in tako pospešili je omogočalo boljši vpogled v proces dela. Po postopek vpijanja odvečnega lepila v pivnik, obe- odstranjevanju površinske umazanije in zaščitne nem pa zravnali robove. Slika je bila izpostavljena plasti laka smo sliko sneli s podokvirja. Sledilo je omenjeni temperaturi pet minut, nato smo sliko mehansko odstranjevanje podlepljenega platna, pustili, da se shladi pod vplivom vakuuma. Zaradi ki smo ga z nosilca odstranjevali zelo previdno z lažjega napenjanja slike na nov podokvir smo ob vlečenjem pod ostrim kotom. Po odstranjevanju robovih slike naredili tračno podlepljanje. Na podlepljenega platna smo ugotovili, da je bilo zravnane robove smo nanesli lepilo za tračno po- podlepljanje nepotrebno, saj bi originalen nosilec dlepljanje (Lascaux Acrylkleber 498-20X (Lascaux brez dodatne opore lahko opravljal svojo funk- Colours & Restauro)) in nanj položili predhodno cijo. Odstranjevanje odvečnega voščeno-smolnega pripravljene platnene trakove (Poliester Lascaux P lepila s hrbtišča slike smo izvajali v nizkotlačni 110, 215 g/m2 (Lascaux Colours & Restauro)). vakuumski mizi. Na površino mize smo položili Resice platnenih trakov v širini pribl. 1 cm, ki se ustrezen filc (Promatko), ki smo ga zaščitili s si- stikajo z originalom, smo dodatno premazali z likonizirano folijo (Poliester Film PET 36 (Las- lepilom, prekrili s silikonizirano folijo in obtežili caux colours & Restauro)). Na folijo smo položili s kovinskimi utežmi. Po določenemu času smo pivnik (Blotting paper No. 435 (Lascaux colours uteži odstranili, da se lepilo lahko popolnoma & Restauro)), nanj pa zaščitno plast polprepustne posuši. Odvečno lepilno maso smo z robov lica folije (Holytex 3257, 34g/m2 (Lascaux colours & slike odstranili s 100-odstotnim acetonom (Ace- Restauro)), ki je preprečila, da bi se slika prilepila ton puro (F.I.D.E.A. S.R.L.)). Manjše lokalne

Ljubljana, hiša Ulica Janeza Pavla II. 3 (foto: S. Ravnikar)

48 menjali so tudi star verjetno originalen podokvir, EŠD: 8825 ki pa je bil neprimerno izdelan, saj ni omogočal Naselje: Ljubljana enakomernega raztezanja slike v višino in širino. Občina: Ljubljana Ko smo sliko leta 2009 prejeli v restaviranje, je Ime: Ljubljana – Skupščina Republike Slovenije bilo njeno stanje relativno dobro. Originalni Naslov: Šubičeva ulica 4 nosilec je po vsej verjetnosti bombažno platno, Področje: R medtem ko je podlepljeno platno po naših pred- Obdobje: tretja četrtina 20. stoletja,1958–1960 videvanjih lanenega izvora. Zaradi omejenih (slika, prva polovica 20. stoletja) finančnih sredstev pri realizaciji projekta natančne naravoslovne preiskave žal niso bile izvedene. Slika Matije Jame Rašica iz likovne zbirke Pastozno nanesena barvna plast je bila v dobrem Državnega zbora v Ljubljani je v restavratorske stanju, če izvzamemo manjše mehanske poškodbe ateljeje ZVKDS Restavratorskega centra prispela v zgornjem delu slike. Površino je prekrivala neko- novembra 2009. Naslikana je v oljni tehniki na liko porumenela zaščitna plast laka. platnu. V višino meri 72 cm, v širino pa 132 Konservatorsko-restavratorski poseg smo začeli z cm. Datacija slike ni znana. Najverjetneje je bila natančnim popisom stanja in izdelavo zapisnika o naslikana v pozni prvi polovici 20. stoletja, ko se stanju umetnine. Sledilo je odstranjevanje okras- je Jama za stalno naselil v Ljubljani. nega okvirja in fotodokumentiranje stanje slike Pri pregledu stanja umetnine smo ugotovili, da je pri vidni in ultravijolični svetlobi. Fotografija bila slika v preteklosti že restavrirana, in sicer leta ultravijolične fluorescence nam je potrdila prisot- 1965, o čemer priča dokumentarna nalepka na nost laka na površini slike. S sondiranjem površine hrbtni strani podokvirja. Slika je bila podlepljena smo ugotovili, da se na sliki nahaja plast umaza- Ljubljana, Skupščina Republike Slovenije, Matija Jama, Rašica, stanje pred konservatorsko-restavratorskim posegom z voščeno-smolnim lepilom na novo platno. Za- nije, predvsem prahu. Sondiranje zaščitne plasti (foto: S. Hodžić)

98 99 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 49 je odvzem vzorcev za naravoslovne preiskave EŠD: 8825 s slikovnih slojev na sliki Gorenjska pokrajina Naselje: Ljubljana in domača obrt. Prah s hrbtišča slike Gorenjska Občina: Ljubljana pokrajina je bil odstranjen s sesalnim aparatom, Ime: Ljubljana – Skupščina Republike Slovenije na sliki Slovenska Jadranska obala pa z radiranjem Naslov: Šubičeva ulica 4 z radirko Wishab in sesalnim aparatom. Vlaženje Področje: R in ravnanje lokalnih deformacij nosilca smo iz- Obdobje: tretja četrtina 20. stoletja, 1958–1960 vedli z vlaženjem in obteževanjem. Razpokane (sliki iz leta 1958 in 1960) predele slikovnih slojev je bilo treba utrditi in sta- bilizirati s termoplastičnim utrjevalcem (Medium Po naročilu za opremo stenskih površin nove for Consolidation) tako s hrbtišča kot kasneje z stavbe Ljudske skupščine LRS je slikar Gojmir lica slike. Čez predrtini smo prilepili brezkislin- Anton Kos leta 1958 naslikal Slovensko Jadran- ski papir s termoplastičnim lepilnim sredstvom sko obalo, dve leti kasneje pa Gorenjsko pokrajino (Beva 371 film). Takšna sanacija v obliki zaplate in domačo obrt. Slikarju je bila za prvo slikarsko povezuje pretrgana vlakna platna in nudi oporo delo dodeljena stena v sprejemni dvorani. Mesto zlepljenim nitim. Vse robove slike je bilo treba prezentacije druge slike nam ni znano. zravnati z likanjem, bodisi z grelno lopatico bodisi Ob popisu likovnih del Državnega zbora od 18. z likalnikom čez rahlo ovlaženo bombažno krpo. januarja do 6. februarja 2007 smo zabeležili, da Na robove smo nato prilepili izbrane in primerno sta vrhunski umetnini hranjeni v skrajno nep- pripravljene platnene trakove z lepilnim sredst- rimernem okolju. Bili sta nezaščiteni, postavljeni vom (Lascaux Acrylkleber 498 – 20X). Ko smo za kovinsko ograjo v nizki galeriji, dvignjeni pod končali postopke na hrbtišču slike, smo sliko ob- rnili na lice. Ljubljana, Skupščina Republike Slovenije, Matija Jama, Rašica, stanje po konservatorsko-restavratorskem posegu (foto: strop obratujoče strojne delavnice in naslonjeni Sledili so kemično sondiranje barvnih plasti, S. Hodžić) druga na drugo. odstranjevanje zaščite roba slike, lokalno utrjevan- Vse nastale poškodbe na slikah so posledica nep- je slikovnih nanosov na razpokanih predelih in rimernega hranjenja in so prisotne na obeh delih. poškodbe slikovnih plasti smo zakitali s kitom iz novim. Sliko smo v okrasni okvir pritrdili na vo- odstranjevanje termoplastičnega utrjevalca. Sliki Nekoliko več poškodb je utrpela slika Gorenjska bolonjske krede (Kremer pigmente) in 7-odstot- galih s perforiranimi kovinskimi trakovi in vijaki. prvotno nista bili lakirani. Na prvi pogled njun pokrajina in domača obrt, saj je bila postavljena z nega ribjega kleja v vodi (Kremer pigmente). Na sredini zgornjega dela slike smo montirali kov- mat videz ni razkrival, da sta močno pokriti z licem proti ograji. Sliki sta naslikani v tehniki olje mastnimi nečistočami. Odstranjevanje in prilagajanje kita stukturi inski obroček za obešanje. na laneno platno, dimenzij 130 × 500 cm. Poleg površine slike smo izvajali z omočenim vatnim Podlepljanje je bilo dolgo časa sinonim za preven- Na sliki Gorenjska pokrajina in domača obrt drobnih mehanskih poškodb na slikovnih slojih, smo napravili sonde za ugotavljanje primernega tamponom v vodi. Zakitana področja na slikovni tiven poseg, ki se je izvajal zaradi preprečevanja ki so nastale zaradi okrasnega okvirja, sta obe plasti so bila relativno majhna. Pri retuširanju s propadanja slike, ki ga povzročajo klimatske spre- čistilnega sredstva. Površinske nečistoče smo deli nosili lokalni predrtini in lokalne točkovne poskusili odstranjevati z vodo in vodno raztopino akvareli (Lucas) smo kombinirali metodi stan- membe okolja. V 19. stoletju pa vse do srede 20. deformacije platna. Površini slike sta bili močno dardne in popolne retuše. Standardno retušo smo stoletja je bilo podlepljanje z voščeno-smolno triamonijevega citrata (100 ml vode, 0,5 g tria- zamaščeni in prašni zaradi narave dela v strojni monijevega citrata). Voda je nekoliko odstranjeva- izvajali s finimi pikicami in lazurami. Izredno maso eden najbolj pogostih načinov sanacije nos- delavnici. majhne zakitane površine pa smo retuširali po ilca slike ne glede na njegovo stanje. Proti koncu la nečistoče, vendar zaradi mastne površine rezul- Slikarski deli smo obravnavali zelo podobno. tati niso bili zadostni. Raztopina triamonijevega metodi popolne retuše, pri kateri je meja med druge polovice 20. stoletja se je konservator- Konservatorsko-restavratorske posege smo izva- originalom in retušo zabrisana. Nov podokvir sko-restavratorska stroka usmerila v izboljšanje citrata pH 7 se je izkazala kot primerno čistilno jali v takem zaporedju, da smo ju zaradi njune sredstvo, saj je v celoti odstranjevala nečistoče. smo zaščitili z 10-odstotno raztopino oranžnega metodologij lokalnega saniranja poškodb na velikosti čim manjkrat obračali in tako odpravili Sledilo je odstranjevanje topila in umazanije s šelaka v etanolu. Sledilo je napenjanje slike na tkanem nosilcu in manj invazivnim načinom dodaten stres za sliki. tamponom, ovlaženim z vodo, in po sušenju nov razpiralni podokvir z napenjalnimi kleščami podlepljanja. Metodologija vključuje zmanjšanje Po prihodu obeh Kosovih slik v atelje ZVKDS je bila površina dodatno izprana s tamponom in paličnimi sponkami. Pri napenjanju smo nove temperature, pritiska in vnosa količine novih ma- Restavratorskega centra se je zabeležilo in fotodo- omočenim z white spiritom. Ker čistilno sredstvo platnene trakove pritrdili na hrbtno stran podok- terialov v sliko. Načelo minimalnega poseganja v kumentiralo stanje umetnin. Sledila je demontaža vsebuje triamonijev citrat, je nekoliko agresivno. virja in s tem zaščitili originalne robove slike. V sliko je danes zasidrano v konservatorsko-restavra- ostankov okrasnih okvirjev, sestavljenih iz letev. Po začetnem čiščenju smo opazili, da na nekaterih preteklosti so se zaradi večkratnega prenapenjanja torski praksi in smo ga upoštevali tudi pri konser- Kljub minimalnim načrtovanim posegom je predelih in barvnih tonih povzroča spremembe robovi slik močno poškodovali. Robove slike smo vatorsko-restavratorskih posegih na obravnavani bilo treba sliki sneti iz originalnih podokvirjev. na barvni plasti. Ker je bilo to edino sredstvo, nato zaščitili s klejnim trakom. Dokumentarne sliki. Umetnini sta bili položeni na trdno podlogo. Gre ki je delovalo, smo se odločili, da ga zgostimo z elemente smo s starega podokvirja odstranili in V sliko smo vnesli minimalno količino novih ma- namreč za dela velikih dimenzij in mehanski pri- trietanolaminom in ga tako spremenimo v gel. jih nalepili na vezano ploščo, s katero smo zaprli terialov ter se držali načela minimalnih posegov. tiski med postopkom čiščenja lahko povzročijo Uporaba gela je bila mogoča, saj slika skoraj ni hrbtišče slike in ga na ta način zaščitili pred me- Na podlagi tega smo dosegli optimalne rezul- nastanek dodatnih poškodb nosilca. Pred snetjem imela razpokanih slikovnih slojev. Gel je deloval hanskimi poškodbami in umazanijo. Stari okrasni tate, sliki smo izboljšali splošno stanje in ji tako smo zaščitili slikovne sloje na robovih obeh slik manj agresivno in ni povzročal sprememb na okvir je bil v zelo slabem stanju. V posvetovanju podaljšali življenjsko dobo. z vodnim lepilom (5-odstotni Klucel G v vodi) barvni plasti. Po nanosu smo ga odstranili s suhim z lastnikom, smo se odločili, da ga zamenjamo z Sanela Hodžić čez brezkislinski papir (Lens Tissue L2). Sledil tamponom, ga izprali s površine z vodo in po

100 101 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

lec.; vodja projekta in sodelavka mag. Barbka Go- je ZVKDS, OE Ljubljana, marca 2006 za sar Hirci, višji kons.-rest.; zunanji sodelavci Nina predvideno celostno prenovo palače izdelal Kon- Dorič, akad. rest., Tina Istenič, akad. rest.; Maša servatorski program za posege v kulturni spo- Kavčič, akad. rest.; Katja Kavkler, kons.-rest.; Da- menik EŠD 397 Ljubljana – Trgovina Urbanc, vid Kunc, študent ALUO; Janez Novak, s. p.). odgovorna konservatorka: Marija Režek Kambič, Zoja Bajdè vodja enote OE: Boris Vičič. Za posege v prostorih in na elementih, ki se varujejo po najvišjem režimu, je bil izdelan Kon- 50 servatorsko-restavratorski projekt, EŠD 397 Lju- EŠD: 397 bljana, Trgovina Urbanc, projektanta ZVKDS Ljubljana, Skupščina Republike Slovenije, stanje slike Slovenska Jadranska obala po konservatorsko-restavratorskih pose- Naselje: Ljubljana Restavratorski center, vodja projekta mag. Boris gih (foto: Arhiv ZVKDS, RC) Občina: Ljubljana Deanovič, september 2007. Ime: Ljubljana – trgovina Urbanc Projekt rekonstrukcije objekta je delo arhitekov Naslov: Prešernov trg 4B Uroša Birse in Petre Šimovec iz arhitekturnega Področje: UA biroja API Arhitekti, d. o. o. Subtilno je predvi- Obdobje: prva četrtina 20. stoletja, 1902–1903 del konservatorsko prezentacijo traktov palače s posebnim poudarkom na prvotnem prodajnem Trgovina Urbanc, delo arhitekta Fredricha Sig- prostoru in nadomestitev motečega sekundarne- mundta, ki po kvaliteti izstopa v njegovem opu- ga dvoriščnega prizidka z novim ter sodobnejšo su, je bila po načrtih iz leta 1902 postavljena leta preureditev kasneje nadzidanega mansardnega 1903. Je prva namensko grajena veleblagovnica nadstropja. Projektant je ohranil reminiscenco in v času nastanka tipološko nov objekt. prvotne zasnove palače z umestitvijo glavne ver- Zasnova prostorskega koncepta trgovine kot tikalne komunikacije in steklene strehe nad njim Ljubljana, Skupščina Republike Slovenije, stanje slike Gorenjska pokrajina in domača obrt po konservatorsko -restavrator- enotnega prodajnega prostora v pritličju z mon- kot odmev steklene strehe, ki je nekoč pokrivala skih posegih (foto: Arhiv ZVKDS, RC) umentalnim stopniščem, povezanega z galerijo notranje dvorišče. v nadstropju, se zgleduje po zasnovah sodobnih Z namenom minimalnega poseganja v sušenju še z white spiritom. Kjer so bile nečistoče tistih, ki jih dobro poznamo in uporabljamo. Ven- veleblagovnic v Parizu, Gradcu in Budimpešti. reprezentačne prostore, nanizane vzdolž uličnih trdovratnejše, predvsem na levi strani slike, ki je dar pa smo s preizkusom nove metode prišli do Oblikovanje notranjščine stilno spominja na bel- fasad, je rušitev poleg prizidka obsegala tudi del bila tik nad delovnimi stroji, smo jo morali previ- spoznanja, da je lažje obvladljiva in prijaznejša do gijske vzore art nouveaja, kar je za slovensko se- trakta na dvoriščni strani, prvotno namenjenega dno čistiti z raztopino triamonijevega citrata. obravnavanega slikarskega dela. cesijo izjema. Palača je ena najkvalitetnejših sece- pomožnim prostorom. S tem je bilo doseženo, Na slikarskem delu Slovenska jadranska obala pa Da zagotovimo sliki ustrezno napetost, smo sijskih celostnih umetnin na območju današnje da so bili vsi osnovni vodi za različne inštalacije smo se želeli izogniti zgornjemu načinu čiščenja. naročili izdelavo novega, močnejšega, zagozdnega Slovenije. Oblikuje vhod v Trubarjevo ulico in speljani v novogradnji, v historičnem delu pa so Odločitvi je pripomoglo sodelovanje na seminarju podokvirja iz smrekovega lesa. Sliko smo napeli čez zaznamuje začetek Miklošičeve ulice, ki je v svo- za razvod inštalacij zadoščali zgolj manjši preboji. za strokovno usposabljanje restavratorjev. V ok- predhodno napeto sintetično platno na podokvir. jem južnem delu obzidana z najkakovostnejšimi Vodja nadzora projekta in predstavnik lastnika viru delavnice Materiali in metode za čiščenje slik Ta bo nudil dodatno oporo originalnemu nosilcu primeri secesijske arhitekture. Z glavno, kom- Palače Urbanc, d. o. o., na objektu je bil Borut in lesene polihromirane plastike, ki je potekala od slike brez zlepljanja. Retuširanje na mestih kitanja aj 5,5 metrov široko fasado, obrnjeno proti Zabret, JUBING, družba za inženirske storitve, 10. do 12. februarja 2010 pod vodstvom Paola s klasičnim kredno-klejnim kitom (7-odstotni Prešernovemu trgu, in z ostalim stavbnim fon- d. o. o., Ljubljana. Cremonesija in Erminija Signorinija, smo si pri- ribji klej in bolonjska kreda) smo izvedli v tehniki dom zamejuje Prešernov trg. Gradbeno, obrtniška in instalacijska na objektu dobili novo znanje in se odločili, da posežemo po gvaša. Sijaj okoliške površine na retuširanih pre- Sprva sta bili trgovski dejavnosti namenjeni le je prevzelo podjetje Energoplan, d. d., Ljubljana, manj agresivnem sredstvu. V ta namen smo prip- delih pa smo dobili z lakiranjem z voščeno pasto spodnji etaži, v zgornjih nadstropjih pa so bila vodja projekta Gregor Greiser. ravili umetno slino (800 g destilirane vode, 0,1 g (200 g beljenega čebeljega voska, 20 g beljenega stanovanja. Po drugi svetovni vojni je bil razno- Zaključna dela v samem objektu in trgovinsko amonijevega citrata, 0,7 g mucina). Rezultati so carnauba voska in 300 g white spirita). Robove lik prodajni program trgovine umeščen v vse štiri opremo so izvajali izvajalci po naročilu najem- bili dobri. Lice slike smo lahko enostavno, v celoti slike smo zaščitili s klejnim trakom, hrbtišče slike etaže palače, nadzidana je bila podstrešna etaža nika objekta Magistrat International, d. d. očistili z enim čistilnim sredstvom brez bojazni, da pa zaprli z lesenimi vezanimi ploščami debeline 4 in dodan je bil prizidek na dvorišču. V letu 2009 so bila opravljena pripravljalna in bi poškodovali barvno plast. Slino smo s površine mm. Takšna zaščita hrbtišča bo preprečevala dos- V postopku denacionalizacije je bila palača leta groba gradbena dela, ki so zajemala zelo zahtevno slike odstranili s tamponom, ovlaženim z vodo. V top nečistoč na nosilec slike ter postopno preha- 2004 vrnjena prvotnim lastnikom družini Ko- rušitev sekundarnega prizidka ter temeljenje z primerjavi z načinom čiščenja, ki smo ga uporabili janje vlage iz stene v sliko. sler, ki so se na podlagi različnih študij odločili za mikropiloti kot pripravo za izvedbo novega pri- na sliki Gorenjska pokrajina in domača obrt, je Konservatorsko-restavratorske posege na sliki nov prodajni program luksuzne veleblagovnice z zidka. V varovanih delih traktov vzdolž Trubar- bilo čiščenje z umetno slino bolj enakomerno. Gorenjska pokrajina in domača obrt smo izvajali v oblačili. jeve in Miklošičeve ceste so bile odstranjene vse Na dveh tehnološko identičnih slikarskih de- obdobju od 10. septembra do 18. decembra 2009. Lastniki objekta so se povezali z ZVKDS, moteče sekundarne prvine. Spomladi 2010 je lih smo uporabili dva načina za odstranjevanje Na sliki Slovenska Jadranska obala pa od 29. mar- OE Ljubljana, že v najzgodnejši fazi priprave novi prizidek dobil streho, dela v notranjščini so nečistoč na površini barvne plasti. Pri obeh načinih ca do 28. maja 2010. Dela so potekala v sklopu različnih idejnih študij preveritve novih vse- se pospešeno nadaljevala. odstranjevanja umazanije je poprej pusta in mat projekta Državni zbor na ZVKDS, Restavra- bin z namenom pridobiti ustrezno rešitev, ki Zaradi dotrajanosti gradbenih konstrukcij je bila površina znova dobila svoj prvotni lesk. Seveda torskem centru, oddelka štafelajnega slikarstva bi bila sprejemljiva z različnih vidikov in pred- potrebna statična sanacija etažnih plošč in zu- ne velja, da je vsaka nova metoda primernejša od (vodja enote Jernej Hudolin, kons.-rest. svetova- vsem usklajena z naravo palače. S tem namenom nanjih konzolnih previsov z uporabo karbonskih

102 103 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

tkanin in trakov. smole, je podjetje Gnom, d. o. o., s strokovnim Do manjših zapletov je v času gradnje prišlo sodelavcem Jožetom Drešarjem, izdelalo novo nekaj zaradi malomarnosti izvajalca, ki v času repliko Merkurja iz vlivne mase nemškega proiz- rekonstrukcije strehe kljub večkratnim opozori- vajalca Keim - Keim Restavro. lom ni poskrbel za zadostno zaščito objekta pred Projekt osvelitve fasade je izdelala Marjeta vdorom meteornih voda. Prišlo je do zamakanja Zupančič iz API Arhitekti, d. o. o., ki je s svet- v takšnem obsegu, da je bilo treba rekonstruirati lobo sledila zasnovi palače v oblikovanju, ločeni šturkaturno okrasje v drugem in tretjem nad- na t. i. trgovski in stanovanjski del, ter poudarila stropju v traktu ob Trubarjevo cesti. vhodno fasado. Premišljene rešitve projektantov v smislu mini- Postavitev minimalistično oblikovanega vetro- malnih intervencij so upoštevale naravo objekta lova izdelanega iz t. i. konstrukcijskega stekla, kot palače. Izjemen uspeh je vzpostavitev kletnih je kompromisna rešitev med novo rabo (vanj so svetlobnikov, ki jih je projektant posodobil na umeščene nujno potrebne naprave sodobne vele- podlagi prvotnih načrtov in v času sanacije kleti, blagovnice kot toplotna zavesa, varovala, senzorji odkritih prebojev. ipd.) in spomeniškovarstvenimi zahtevami po Fasada palače je bila razen napušča v solidnem strogem varovanju izjemnega lesenega vhodnega stanju. Obnova je obsegala predvsem odstran- dela palače pred preoblikovanjem. jevanje sekundarnih beležev, površinskih oblog Strogemu konservatorskemu nadzoru so bili v in drugih nečistoč ter odstranjevanje neustreznih notranjščini podvrženi posegi v osrednjem delu sekundarnih delov ometa in čiščenje dekora- palače, nekdanjem prodajnem prostoru z ohran- tivnih elementov sekundarnih opleskov, plomb jenim prvotnim pohištvom. Predvsem zaradi ipd. Barvna podoba fasade palače se je izvedla učinkovite sanacije talnih plošč, tlakovanja in skladno z barvno študijo, ki temelji na izsledkih umestitve potrebnih inštalacij (električnih, stro- naravoslovnih raziskav iz leta 1986 in 2007 ter jnih) je bilo treba vgradne omare demontirati. ostankov barvnih plasti na fasadi. Šele na podlagi Originalni oblikovani deli omare, izdelani iz ja- pregleda očiščenih površin je bilo ugotovljeno, vorja, so bili mizarsko obnovljeni, notranjščina Ljubljana, Trgovina Urbanc, dvoriščna fasada, očiščena prizidka (foto: M. Režek Kambič, 2009) da je treba dodatno statično sanirati razpoke v omare (del vgradne police in hrbtišče), izdela- konzolnem napušču. Vzdolžno masivno profi- na zgolj iz neobdelanih smrekovih plohov, pa lacijo je bilo treba zamenjati z repliko, izdelano nadomeščena z novimi funkcionalno posodo- iz lažjega materiala (profiliranega styrodurja), ker bljenimi elementi skladno z zahtevami upora- je predstavljala nevarnost za pešce. Ponovno sta bnika. Vetrolov, izdelan iz hrasta in javorja, pa bili vzpostavljeni in rekonstruirani vogalni čeli z je bil restavratorsko obnovljen. Zgolj obnovljeni motivom pavjega peresa. so bili tudi okrasni medeninasti in bakreni ele- Obnovo fasade z vsemi elementi je izvajalo pod- menti. jetje GIVO, d. o. o, Ljubljana, vodja projekta Os- Barvna podoba osrednjega prodajnega prostora kar Adamič, restavratorska dela je prevzel Dušan je bila določena na podlagi rezultatov naravo- Tomšič, pozlato jajčnega friza pod napuščem in slovnih raziskav. na elementih kovinskega nadstreška je izvedla Na podlagi obstoječe fotodokumentacije so bila restavratorka Janja Furlan. za ohranjena tri svetila izdelane kopije steklenih Okna v nadstropjih so bila v celoti zamenjana z buč premera 40 cm, ki so jih izdelali v Steklarni novimi dvokrilnimi škatlastimi okni, na katerih Rogaška, d. d. je bilo ponovno uporabljeno obnovljeno prvotno Po vzoru prvotnega tlaka je bil nov hrastov par- okovje, nasadila pa izdelana kot replike. Lesene ket položen v galeriji mezzanina, delo je izvedel rolete so ohranjene zgolj na trški fasadi. Zunanja Andrej Mrzlikar, s. p., Horjul. okenska krila so čisti posnetek prvotnih, medtem Na stopnišču so bile zamenjane zgolj hrastove ko so notranja krila zastekljena z izolacijskim nastopne ploskve, ostali elementi so bili restavri- steklom. rani. Z uporabo enovitega kamnitega tlaka v ce- Verjetno po drugi svetovni vojni zamenjana ve- lotni palači, tako v starem kot v novem prizidku lika izložbena okna pa z novimi po vzoru prvot- je na neki način prikazana in izpostavljena njena nih s posodobljenim izložbenim delom. Novo skoraj polstoletna zgodba, ko je bila v celoti na- leseno stavbno pohištvo je izdelalo podjetje menjena trgovski dejavnosti (po drugi svetovni Lesko Žiri, d. o. o., Žiri, pod vodstvom Tonija vojni, okoli leta 1947: sprememba namembnosti Erznožnika. podstrešja z nadzidavo, pred letom 1964 oziroma Zaradi izjemno slabega stanja kopije kipa okoli njega: preureditev celotne stavbe v trgovino Ljubljana, Trgovina Urbanc, strop osrednjega prodajnega prostora med prenovo (foto: T. Adamič, 2010) Merkurja, izdelane iz armirane poliesterske z odstranitvijo steklene strehe dvorišča in pozida-

104 105 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 vo dvorišča; odstranitvijo triramnega stopnišča, 51 vgradnjo eskalatorja, ipd). EŠD: 15919 Osnovno vodilo – načelo pri obnovi izjem- Naselje: Lokev nih delov – palače je bilo ohranjanje pristnosti Občina: Sežana avtentičnosti. Dela so v prostorih in na elemen- Ime: Lokev – ambient cerkve sv. Mihaela tih, ki se varujejo po najvišjem režimu, potekala v Naslov: Lokev 119 skladu z navodili odgovorne konservatorke Marije Področje: E Režek Kambič in v zaključni fazi Tatjane Adamič Obdobje: 19.–21. stoletje ter pod restavratorskim nadzorom, ki ga je vršil Boris Deanovič iz Restavratorskega centra. Izbor Lokev, važna postojanka ob nekdaj pomembni najustreznejše metode na podlagi rezultata za vsak poti iz zaledja proti morju, je ena izmed šestih vasi element posebej potrdila odgovorna konservator- na Slovenskem, ki je dobila ime po lokvah (Lokev ka in vodja projekta in/ali nosilec sklopa v konser- skozi čas, Ljubljana, 1987, str. 17). V tej še v letih vatorsko restavratorskem projektu. po drugi svetovni vojni drugi največji kraški vasi Strokovno, z izjemnim občutkom za staro, je (Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, obnovo lesenih omar s funkcionalno posodobit- 1953 in 1961) je ob glavni cesti sredi vasi na vijo in nadgradnjo izvedlo podjetje Emunio, d. platoju, ki skupaj z obrambnim stolpom obliku- o. o., Ljubljana; lesene elemente, pri katerih je bil je manjši trg, v predelu, ki mu domačini rečejo potreben restavratorski pristop, pa je obnovil B.O. Britof, locirana cerkev sv. Mihaela, jugovzhodno Consulting, Romana Bohinc, s. p., Gorenja vas, od nje pa gotska kapela Marije Pomočnice. Plato pod vodstvom Toneta Bohinca. je obdan s kamnito ogrado, z južne strani pa ob- Restavratorska dela na štukaturah, profilacijah likuje zaporo stegnjen stavbni niz, danes sestav- v ometu in kipu manufakture tako v osrednjem ljen iz dveh stavbnih enot, hiše Lokev 119, t. i. prodajnem prostoru kot v nadstropjih je opravil templjarske hiše, in hiše Lokev 121, župnišča, Amoret restavratorstvo, d. o. o., pod vodstvom prvotno kaplanije. Mira Klajderja, medtem ko je dela na kovinskih Ljubljana, Trgovina Urbanc, fasada pod napuščem v času obnove (foto: M. Režek Kambič, 2009) elementih (bakreni okrasni elementi pohištva, Enonadstropen niz, prekrit s simetrično korčno kovinska ograja in konstrukcija stopnišča) izvedel dvokapnico, ki zapira cerkveno ogrado z južne Gnom, d. o. o., pod strokovnim vodstvom Igorja strani, tvorita danes dve stavbni enoti. Na vzhod- Ravbarja. ni strani je postavljeno župnišče, še do leta 1947 Palača Urbanc je bila v času prenove predstavlje- kaplanija župnije Gročana, ki ima v vmesnem na strokovni javnosti v okviru delavnice o kon- prostoru med zgradbo in cesto oblikovano zaprto servatorskih načrtih (o ekonomskih in socialnih dvorišče. Samo župnišče kot tudi stavba v nad- vrednostih kulturne dediščine: Kate Clark) v letu aljevanju, t. i. templjarska hiša, ki je postavljena 2007, članom konservatorskega društva v sklopu na mestu nekdanjega domnevnega samostana, redne letne skupščine pa leta 2008. Za konec naj imata osno razporejene okenske odprtine in cen- omenim še izjemno aktivno vlogo tako lastnika, tralno postavljena vhoda, oblikovana z ravnima uporabnika, projektanta ter njihov nadzor ves čas kamnitima portaloma, ki je pri hiši Lokev 119 poteka adaptacije in njihovo sodelovanje na okro- opremljen z letnico 1698 ter napisom Micel Fronc gli mizi v okviru znanstvenega simpozija (Arhitek- ter nadkrit s profilirano preklado. S kamnitimi turna zgodovina, Arhitekti, naročniki in družba, prekladami so opremljena tudi okna v nadstropju 27.–28. november 2009 Prenova palače Urbanc). te hiše. Občina Sežana je pred leti templjarsko Dela so potekala skladno z zastavljenimi cilji in so hišo odkupila in jo dala v upravljanje KS Lokev. usklajena z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji V hiši so se vrstili kulturni dogodki in srečanja, in pričakovanji. Z obnovo fasade in konserva- kot so likovne in kiparske razstave, predstavitve torsko obnovo prvotno načrtovanega osrednjega knjig, literarna branja in družabna srečanja. Z trgovskega prostora, urejenega za prodajo eksluz- namenom ureditve prostorov za spremljevalne ivnih modnih izdelkov, so vzpostavljeni pogoji za prireditve ob podelitvi nagrade Vilenica oziroma celostno prezentacijo tega ključnega secesijskega umestitev programa za evropske kulturne izmen- spomenika. Laični javnosti pa je na voljo tudi jave je bil pripravljen projekt, realizacija katerega kratka predstavitev na spletnih straneh uporab- pa vse do lani ni stekla. Stavba ima štiridelno zas- nika (http://www.galerijaemporium.si/, Galerija novo z notranjim stopniščem v nadstropje. Desno Emporium nekoč in danes). od osrednje postavljenih vhodnih vrat je nekdanja Marija Režek Kambič kuhinja z zidanim štedilnikom. Stavba je bila več Ljubljana, Trgovina Urbanc, galerija (foto:T. Adamič, 2010) let zapuščena, nenaseljena in v propadajočem

106 107 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Lokev, cerkev sv. Mihaela, retrofasada, obrnjena k cerkvenemu platoju, med izvajanjem gradbenih del (foto: E. Belingar, 2010)

Lokev, cerkev sv. Mihaela, kamnito notranje stopnišče v nadstropje (foto: E. Belingar, 2009) Lokev, cerkev sv. Mihaela, obcestna fasada po izvedenih delih v letu 2010 (foto: E. Belingar, 2011)

108 109 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

stanju. Hiša je bila brez opreme. obe k. o. Krčevina. Območje raziskav je obsegalo V lanskem letu je občina Sežana pričela obnovo. predvsem sonde iz leta 1985 na zahodnem delu Zagotovljena so bila sredstva za statično sanacijo platoja. Med pripravami smo očistili zidove in objekta in prekritje strehe. Zaradi izkoristka pod- izkop predvsem na severnem delu na nekaterih strehe in ohranjanja višinskih gabaritov se je izv- mestih razširili. Tod se je pokazal močan več kot edla betonska strešna podkonstrukcija, v napušč 2 m širok obodni zid palacija, ki je v veliki meri so bile nameščene kamnite skrle, proti cerkvi so že izropan. Nanj so se naslonili kasnejši zidovi se uporabile stare, na zatrepu in obcestni fasadi različnih gradbenih faz (od visokega do novega pa nove. Ohranili so se vsi vrednejši arhitekturni veka). V sondi 10/1985 so bile odkrite tudi sledi elementi, nosilne stene pritličja in ena nadstropja, poznoantične in prazgodovinske poselitve. leseni strop kuhinje, zidan štedilnik ter kamnito Druga faza arheoloških raziskav (začetek stopnišče in kamnit tlak vhodne veže. Na novo je sistematičnih arheoloških izkopavanj) pa je v letu bil vzpostavljen vhod iz veže skozi zadnjo fasado 2010 potekala med 21. oktobrom in 30. novem- na cerkveni plato. Zunanje zidovje se je povezalo s brom 2010. Projekt je finančno podprla Mestna sidranjem v armiranobetonske plošče z jeklenimi občina Maribor, izbrani arheološki izvajalec pa sta sidri z navojem in ploščicami na fasadni strani, ki podjetji PJP, d. o. o., in Tica Sistem, d. o. o. Ra- se jih je utopilo v zid in na fasadi ne bodo vidne. ziskave so potekale pod vodstvom Mire Strmčnik Konservatorski nadzor je vršila odgovorna konser- Gulič oziroma njene namestnice Mateje Ravnik, vatorka ZVKDS, OE Nova Gorica, Eda Belingar. konservatorski nadzor je opravila pristojna kon- Gradbene posege je opravilo podjetje Kraški zidar, servatorka ZVKDS OE, Maribor, Mihela Kajzer d. d., Kolodvorska 1 iz Sežane. Cafnik. V strokovni ekipi so sodelovali Stanko Žal v lanskem letu ni bilo na razpolago dovolj Gojkovič, Andrej Gulič, Vid Kmetič, Marko sredstev, da bi se izvedli še zunanji ometi, kar bi Milenkovič in Jan Pestiček. prispevalo k racionalizaciji naložbe. Opravljena so Dela so potekala na parc. št.- 415/2 in 514/5, bila najbolj nujna dela. Med izvedbo je prišlo do k. o. Krčevina, in so bila sestavljena iz strojnega Maribor, pogled na Piramido pred posegi, 2010, pogled proti jugozahodu (foto: A. Gulič) sprememb, ki pa so prispevale k večji ohranjenosti dela, ročnih arheoloških izkopavanj ter primarne prvobitnih elementov, zato poseg ocenjujem kot zaščite zidov. uspešen. Znotraj zahodnega krila palacija smo pod Eda Belingar odstranjenem humusu in nasutjih dokumenti- rali razmeroma močno uničene hodne površine, kjer so se izmenjavala nasutja, izravnave in maltni 52 estrihi, verjetno različnih popravljanj v zadnjih EŠD: 426 dveh fazah življenja na gradu. Nadaljevali smo s Naselje: Maribor čiščenjem površine v hodniku, kjer je bila slika Občina: Maribor podobna, le uničenja je bilo manj. Prav tako Ime: Maribor – arheološko najdišče Piramida smo dokumentirali hodne površine ter njim Področje: A pripadajoče izravnave in nasutja, večjo ovalno Obdobje: prazgodovina, pozno rimsko obdobje, sred- jamo ter izravnavo iz rumene ilovice. Z namenom, nji vek da vsaj delno ohranimo stabilnost postamentov, ki so del nekdanjega arkadnega hodnika ob glavnem Prva faza arheoloških raziskav na Piramidi z izved- dvorišču palacija, smo raziskave začasno prekinili bo čiščenja in konsolidacije sond iz arheoloških na prvi izravnavi za estrihe. V okviru notranjega raziskav leta 1985 je potekala med 20. aprilom dvorišča smo nato najprej odstranili nasutja in iz- in 10. junijem 2010. Izvajal jo je ZVKDS, CPA praznili večjo apnenico. Zamejili smo tlakovanji RO Maribor, pod vodstvom Mire Strmčnik iz t. i. mačjih glav (prodnikov), ki so se zaključili Gulič, univ. dipl. arheol., kons. svetnice. V stro- v maniri iztokov in ne kot tlakovanje notranjega kovni ekipi so sodelovali Bine Kramberger, Stanko dvorišča palacija. Pod nasutji smo sledili številnim Gojkovič, Andrej Gulič in Marko Milenkovič, kulturnim plastem in izravnavam ter žganinskim konservatorski nadzor pa je opravila pristojna plastem na tem območju. Stratigrafska sekvenca konservatorka ZVKDS, OE Maribor, Mihela Ka- plasti je razmeroma zapletena, saj je življenje na jzer Cafnik. Projekt je finančno podprla Mestna tem prostoru potekalo daljše časovno obdobje, ki občina Maribor. je imelo številne podfaze izravnav, odlaganja in Dela so bila vsebinsko in izvedbeno zastavljena uničenja. kot prva faza kasnejših sistematičnih arheoloških Med najdbami velja izpostaviti izjemen bro- raziskav in so potekala na parc. št. 415/2 in 514/5, nast pečatnik, datiran pred letom 1250. Na- Maribor, pogled na Piramido po posegih v prvi fazi raziskav leta 2010, pogled proti jugozahodu (foto: A. Gulič)

110 111 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 pisno polje se bere: Ulrik III Marchpurch S., grb triali oziroma upravniki Piramide od leta 1183 do 53 iz Šentjurja na podlagi rekonstrukcijskega načrta vzpenjajočega se leva/panterja pa je značilen za leta 1376. EŠD: 9050 ZVKDS, OE Celje, ki ga je izdelal Ivo Gričar. rodbino mariborskih gospodov, ki so bili minis- Mira Strmčnik Gulič, Mateja Ravnik, Bine Kramberger Naselje: Marija Dobje Na trupu znamenja nad napisi za kugo umrlih Občina: Šentjur manjkajo tri operutničene angelske glavice nad Ime: Marija Dobje – znamenje medaljonoma z monogramoma MAR in IHS ter Področje: UA tretjim nerazpoznavnim napisom v medaljonu. Obdobje: 1641 Te sestavne elemente znamenja je treba še izkle- sati. Originalno znamenje je konserviral ZVKDS, V letu 2010 je bila na mestu podrtega stebra- RC ,in sedaj stoji v kletnem razstavnem prostoru stega znamenja, datiranega v leto 1641 (Bogdan Galerije Zgornji trg v Šentjurju. Izdelavo in pos- Badovinac, VS 42, Poročila, 2006, str. 88), post- tavitev kopije je financirala občina Šentjur pri avljena njegova rekonstruirana kopija. Kopijo Celju. znamenja je izdelalo kamnoseško podjetje Stonex Bogdan Badovinac

Maribor, piramida, oktober 2010, južni del grajskega kompleksa med raziskavami, pogled proti zahodu (Foto: A. Gulič)

Maribor, piramida 2010, pečatnik in rekonstruirana podoba njegovega odtisa. (foto: A. Gulič, risba: M. Ravnik) Marija Dobje, monogram IHS v kartuši z angelsko glavo (foto: A. Aškerc, 1976)

112 113 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Marija Dobje, konservirano znamenje v Galeriji Zgornji trg (foto:B. Badovinac, 2011) Rekonstruirano znamenje v Marija Dobju (foto: B. Badovinac, 2010)

114 115 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 54 zni omet 717, zaključni sanirni omet 750, apnena EŠD: 9122 injektirna masa 765, malta za stičenje 770, ki jih Naselje: Matavun je potrdil tudi statik. Občina: Divača Tudi medetažne konstrukcije so bile dotrajane in Ime: Matavun – domačija Matavun 8 niso mogle prevzemati pričakovanih vertikalnih Naslov: Matavun 8 obremenitev kakor tudi ne povezovati zidovja v Področje: E primeru potresne obtežbe. Lesene stropne kon- Obdobje: 19., 20. stoletje strukcije so bile nadomeščene z monolitnimi armiranobetonskimi ploščami, razen v salonu Na robu vasi nad globeljo reke Reke pred vs- v nadstropju, kjer se je leseni strop s poslikavo topom v Škocjanske jame je ob glavno cesto ohranil. Zaradi zaščite poslikav obstoječega stropa Matavun–Vremski Britof postavljena nekdanja se je predvidena armiranobetonska plošča nad imenitna domačija in gostilna, ki je kasneje nudila njim zamenjala z lahko montažno konstrukcijo prenočišče najrazličnejšim gostom. Tako so pod brez uporabe betona. Armiranobetonske plošče Italijo v njej radi prenočevali lovci iz Italije, ki so zagotavljajo tudi ustrezno zvočno izolativnost, hodili na lov, pa tudi drugi letoviščarji, predvsem majhna debelina pa omogoči izvedbe vseh talnih s Tržaškega, ki so se sem umaknili pred poletno struktur po predpisih, pri čemer se skupna debe- vročino in slabim zrakom v mestu. Do kapitulaci- lina stropne konstrukcije ohranja. Osrednji kletni je Italije je v hiši deloval sanatorij za tuberkulozne steber, ki je nosil zgornje etaže in del strehe, se je bolnike. Tu so še po drugi svetovni vojni prebivale zamenjal z armiranobetonskim. tudi učiteljice, ki so učile v škocjanski šoli. Notranje zidovje se je povezalo z armiranobeton- Osrednji prostor ob cesti je namenjen klasicistično skimi ploščami (utori skozi stene v nivoju plošč), zunanje zidovje pa s sidranjem v armiranobetonske zasnovani stanovanjski hiši in nekdanji gostilni z plošče z jeklenimi sidri z navojem in ploščicami na dvoriščem pred njo, danes Matavun 8. Hiša, v fasadni strani, ki so se utopile v zid in na fasadi kateri je nekako do leta 1968 delovala gostilna, niso vidne. V celoti se je zamenjala strešna kon- je velika nadstropna stavba s štirikapno korčno strukcija. Del elementov vidnih tramov se je iz- streho in je danes nenaseljena. Hišo je kupil Javni delal iz starih ter vgradil v novo konstrukcijo. zavod Škocjanske jame. Z rekonstrukcijo in ob- Novo ostrešje se je naslonilo na armiranobetonske novo hiše se bo spremenila tudi njena namemb- pozidne vezi kolenčnega zidovja. Sanacija je po- nost v Promocijski kongresni center. Opis stanja tekala od spodaj navzgor. je bil podan v VS 45, str. 120. Obenem je v PGD Zaradi predvidenih posegov v konstrukcijo sem in PZI dokumentaciji (PGD in PZI, št. projekta pridobila drugo mnenje kolega Mirana Ježovnika, S7a/08, december 2008, LInear, d. o. o., Družba u. d. i. g., iz mariborske enote ZVKDS, ki je za projektiranje in inženiring, Pod gozdom 10, potrdil korektnost predlaganih statičnih rešitev. Ljubljana) podal svoje mnenje o stanju objekta Prve večje težave so se začele, ko so začeli kopati v statik, ki je ugotovil precejšnjo dotrajanost vseh tla, da bi pridobili predvideno povečanje kletnih konstrukcij. prostorov. Ugotovilo se je, da je ves objekt, razen V juliju 2010 se je začela prenova objekta, ki se že izvedene kleti, postavljen na raščeno steno, in financira iz evropskih strukturnih skladov, tj. bi bil izkop finančno prevelik zalogaj. Zato se je 85 odstotkov EU in 15 odstotkov Ministrstvo izkop izdelal le za nujno potrebne prostore (stroj- za gospodarstvo, lastnih sredstev Javnega zavoda nica, stopnice in dvigalo). Park Škocjanske jame, ki je lastnik, in Ministrstva Ob odstranitvi ometov se je ugotovilo, da je bil za kulturo. Nosilnost zidovja je bila zaradi slabe prednji del objekta v širini dveh okenskih osi, ki kvalitete malte tako na vertikalne kot horizontalne gledata na vrt, prvotno sezidan kot enocelična potresne vplive prenizka. Zidovje je bilo treba v nadstropna enota. Nosilne stene veže so se na celoti sanirati, odstraniti vse omete in slabo malto zunanje nosilne stene le prislonile, ohranjeni so iz stikov, ponovno zastičiti, izvesti obojestranski bili še vmesni omet in beleži prvotnega prostora. obrizg ter sistematično injektirati zidovje. Zidovi Ves zadnji del s stopniščem je bil prizidan kasneje so se med sabo spojili s togimi diafragmami ter in se je na to osnovno celico spet samo prislonil. izvedle so se horizontalne armiranobetonske vezi Na najstarejši katastrski mapi, s katero razpo- na vseh prostih zaključkih zidovja. Za injektiran- lagamo, je osrednje stanovanjsko poslopje že je, stičenje in ometavanje so se uporabili apneni zarisano. Tedaj je imelo ob levi del južne fasade proizvodi tovarne Fassa Bortoli, 720 sanirni ob- prislonjen nekakšen prizidek. Na reambulirani rizg, sanirni omet s šifro 700, sanirni makroporo- mapi iz leta 1872 tega prizidka ni več, ob levi Domačija Matavun 8, salon v nadstropju z zaščitenim prvobitnim stropom s poslikavami (foto: E. Belingar, 2011)

116 117 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Domačija Matavun 8, vhodna fasada po nanosu grobega ometa in z izvedenim profiliranim strešnim vencem (foto: E. Domačija Matavun 8, montaža kamnitega vhodnega portala na svoje mesto v kleti (foto: E. Belingar, 2011) Belingar, 2011)

118 119 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 55 dinsko ime Svetje. Kot prehod med Ljubljanskimi EŠD: 22861 vrati in Gornjesavsko dolino je raziskano območje Naselje: Medvode nedvomno igralo vlogo že od antike. V srednjem Občina: Medvode veku pa se je tu razvilo lokalno središče Med- Ime: Medvode – arheološko najdišče Svetje vode, ki je prav na delu Svetja še danes ohranilo Področje: A kmečko naravo. Širšo okolico Medvod zaznamuje Obdobje: prazgodovina, rimsko obdobje večje število zanimivih turističnih točk in lokal- nih turističnih društev, ki privabljajo obiskovalce Na podlagi predhodnih terenskih pregledov, ki tudi k ogledu ruševin gradu Smlednik in drugih so bili izvedeni v letu 2009, smo na južnem delu spomenikov, ki tvorijo bogato kulturno dediščino parc. št. 141/1, k. o. Svetje, kjer je predvidena tega dela osrednjeslovenske regije. gradnja nove stanovanjske hiše, izvedli zaščitna Najstarejšo fazo na najdišču predstavljajo terasaste arheološka izkopavanja. Raziskave so potekale od ravnice Sorškega polja, sestavljene iz oligocen- konca septembra do sredine oktobra 2010 pod skih kamnin in prekrite s prodnatimi aluvialnimi vodstvom ZVKDS, CPA, Barbare Nadbath, univ. nanosi. Na delu, kjer smo izkopavali, so te nanose dipl. arheologinje, višje konservatorke, in Alje prekrili eluvialne plasti preperine konglomeratov Žorž, dipl. arheologinje, konservatorke, s sode- ter koluvialni nanosi iz severa in vzhoda. Ta se je lovanjem strokovne ekipe Manje Balek Jurjavčič, sčasoma sprijela v čvrsto peščeno-ilovnato zem- abs. arheologije, Elene Leghisse, abs. arheologije, ljino in oblikovala paleotla. in Diane Džidić, abs. arheologije. Geološko podlago so prekrile kulturne plasti, Ravnice ob sotočju reke Sore in Save so inten- v katerih smo prepoznali sledove arhitekture zivno naseljevali in uporabljali predvsem v času in redke najdbe, ki jih lahko glede na rezultate prazgodovine ter kasneje v obdobju antike. O tem poizkopavalnih analiz umestimo v čas srednje pričajo pretekla odkritja rimskodobnega grobišča, in pozne bronaste dobe. Mednje sodijo večje in poznorimskega skeletnega groba, manjše bronast- manjše jame, ostanki kolov, manjša kurišča ter kot odobne naselbine na vzhodnem delu zavarovane- najzanimivejša, kamnita struktura. Ožja tlakova- ga območja, naključne antične in bronastodobne na cesta oziroma pot je bila utrjena z zemljenim Domačija Matavun 8, pozidava obcestnega kamnitega zidu (foto: E. Belingar, 2011). najdbe, odkrite ob oranju in v strugi Save, ter le- nasipom (slika 1). Glede na časovno umestitev del severne fasade pa je že zarisan kuhinjski pri- strani vrta zaris balinišča, balin placa. Oba sta zidek, ki je bil v višini pritličja in v osrednjem zarisana tudi na naslednji mapi iz leta 1911. delu nadstropja. Nazadnje je imel enokapno Po večmesečnih pregovarjanjih z izvajalcem del, proti dvorišču padajočo korčno streho. Spre- ki se je uštel pri ponudbi za izvedbo strehe, se membe so se na stavbi zgodile med letoma 1864 je ta končno izvedla. Pozidali so se tudi dimni- in 1872, kar dokazuje fotografija s prikazom ki. Kritina so gladki korci, obešeni na kljukice. prejšnjega stanja. Vhodna fasad takrat še ni imela Streha je prezračevana. Nad stopniščem so z no- balkončka nad vhodnimi vrati pa tudi streha je tranje strani na letvice montirane stare opečne bila nekoliko drugače oblikovana – po vsej južni planetke, na preostalem delu so se uporabile strani strehe se je vlekla velika frčada. Prejšnji nove. Streha je primerno toplotno in hidroizoli- lastnik Žnidarčič Slavko je pogojeval prodajo ob- rana, saj bodo prostori pod njo v uporabi. Na jekta sedanjemu lastniku Javnemu zavodu Park zadnji fasadi je izveden skrlat napušč s kamni- Škocjanske jame z odstranitvijo prizidka, saj je tim žlebom, na ostalih fasadah pa je v izdelavi želel na njegovemu mestu urediti parkirišča za profiliran strešni venec v ometu. Prvotno so bile goste apartmajev, ki so nameščeni v nekdanji hiši skrle v napušču okrog in okrog, na prednjih treh za hlapce. Tako je bil prizidek leta 2007 odstran- fasadah ometane s profiliranim vzorcem. Zaščitil jen. V pritličju je ostala odprta s polkrožno se je leseni strop s poslikavo v salonu. Pozidal se zaključenim lokom premoščena odprtina med je kamniti mejni zid med vrtom in cesto in utrdil kuhinjo in prizidkom. Tudi mapa iz leta 1911 del zidu med vrtom in potjo, ki vodi v jame. V kaže identično stanje. izdelavi je stavbno pohištvo. Večji poseg je hiša doživela še leta 1959, ko je Konservatorski nadzor izvaja odgovorna konser- bil ob levi del vzhodne fasade dodan prizidek s vatorska OE Nova Gorica, Eda Belingar, projek- sanitarijami. Zanimivo pa ni v nobenem katastru tantka je Silvija Kajzer, u. d. i. a. Izvajalec grad- zaslediti zarisa spahnjence ob vzhodni fasadi, ki benih del je podjetje Makro 5 gradnja, d. o. o., je bila odstranjena leta 1958. Na mapi iz leta Obrtniška ulica 5, 6000 Koper. 1872 se na vrtu pojavi zaris lope ter na vzhodni Eda Belingar Medvode, arheološko najdišče Svetje, pogled na pot in serijo jamic ter stojk (proti zahodu) (foto: A. Žorž)

120 121 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 najdb, odkritih med prodniki, sodi med redke, 56 predvsem pa med najstarejše prazgodovinske EŠD: 8710 poti na Slovenskem (podobne so bile najdene Naselje: Novo mesto na najdiščih Požarnice, Rogoza, Grofove njive). Občina: Novo mesto Njen izjemni pomen v arheološkem in kultur- Ime: Novo mesto – arheološko najdišče Marof, nem smislu povečuje predvsem odkritje dveh vrst Kapiteljska njiva ostankov kolov (slika 2) zahodno od poti, ki ses- Področje: A tavljajo enolinijske ali dvolinijske lesene strukture Obdobje: pozna bronasta doba, starejša železna doba (palisade). Lažja ograja je morda služila za zaščito pred vetrom ali pa je varovala enostavne lesene S terenskim arheološkim posegom na Kapiteljski kontrukcije (kozolce, ograde, nadstreške), katerih njivi smo v letu 2010 pričeli aprila z ekipo, ki je sledove smo prepoznali v zahodnem delu izkopne- poleg dveh arheologov in dveh restavratorskih ga polja. Med strukturami, ki jih povezujemo z tehnikov štela še absolventko restavratorstva, mlajšo gradnjo in uporabo poti (odpadne jamice, stojke, prostovoljko ter do dvanajst delavcev kopačev. Do koncentracije oglja in lončenine), izstopa jama, konca julija smo izkopali in raziskali 1020 m2 ve- zapolnjena z večjimi odlomki posod, okrašenimi z liko površino prazgodovinskega grobišča. razčlenjenimi rebri, kosi zoglenelega lesa, oglja in Raziskali smo 12 poznobronastodobnih grobov, ožgane gline (slika 3). ki so jih predstavljale velike lončene žare, napoln- Z raziskavami smo naleteli na do zdaj nepoznane jene z žganino, v kateri so bili še drobni predmeti ostanke dejavnosti, ki so potekale v neposredni (bronaste igle, steklene jagode ogrlic). Vse žare so bližini reke. Ob predhodnih terenskih pregledih bile v zgornjem delu poškodovane zaradi kmetijske ter ob pričetku izkopavanj smo domnevali, da gre obdelave. za skrajni zahodni del naselbine (oziroma pred- Delo je potekalo še na treh starejšeželeznodobnih hodno naselitev), ki se je raztezala proti zahodu od gomilah, ki pa so bile izravnane in jih pred predhodno odkrite bronastodobne naselbine ob arheološkim izkopavanjem nismo mogli opaziti. Medvode, arheološko najdišče Svetje, tloris stojk, sledovi lahkih lesenih konstrukcij (foto: A. Žorž) krožišču, ob glavni cesti Medvode–Kranj. Analize novo pridobljenih podatkov kažejo na poman- To so bile gomile XXXIV, v kateri smo izkopali 12 jkanje naselbinskih najdb oziroma pomanjkanje grobov, s tem, da gomile v letu 2010 nismo uspeli v arheoloških najdb nasploh. Med temi prevladu- celoti raziskati. Gomili XXXV smo pripisali 3 gro- jejo odlomki raznolikih grobih kuhinjskih posod bove, gomili XXXVI pa 33 grobov. z ostanki hrane. Nenaselbinsko naravo odkritega Vsi grobovi so bili skeletni, čeprav se osteološki os- najdišča potrjuje tudi odsotnost struktur, kot so tanki pokojnikov zaradi agresivne zemlje niso ohra- ognjišča, kurišča, peči, hiše in delovni prostori. nili, grobne jame so v tlorisu pravokotne oblike z Redki večji kosi žlindre nakazujejo, da so praz- ohranjenimi sledovi lesenih krst. V sorazmerno ma- godovinski obiskovalci nekje v bližini predelovali jhnem številu moških grobov je bilo orožje izdelano železo, žrmlje in brusi pa kažejo na občasno prip- iz železa, v ženskih grobovih pa je bil priložen nakit, ravo žita ter obdelovanja kamnov. med katerim so prevladovale obarvane steklene in Primernost prostora, bližina gozda, vir tekoče jantarne jagode ogrlic, bronaste in železne sponke vode ter plodne travnate terase so že v času bro- ter bronaste zapestnice in nanožnice. naste dobe omogočali vsakodnevne kratkotrajne Med moškimi grobovi velja izpostaviti grob 9/ dejavnosti, pomembne za preživetje skupnosti. XXXVI v katerem je poleg oborožitve ležala še Kot povezavo med virom tekoče vode in polji so bogata bronasta pasna garnitura s pasno spono, verjetno uporabljali odkrito ožjo tlakovano pot. izdelano v predrti tehniki, ter grob 38/XXXVI z Glede na rezultate predhodnih terenskih pregle- značilnimi železnimi deli orožja in opreme, ki ga dov, izvedenih v letu 2009, se ta razteza vsaj še 50 dopolnjujeta še bronasti fibuli. m severneje. Morda je ta prostor v celoti kot pos- K bogatim ženskih grobovom pa sodi grob 23/ estvo pripadal prebivalcem že omenjene naselbine XXXVI s tremi lončenimi posodami, s kar sedmimi 400 m severovzhodno od najdišča. lončenimi vretenci, s tremi bronastimi zapestni- Z rezultati raziskav smo nedvomno prišli do novih cami in nanožnicama, z bronasto spono in bogato spoznanj o poselitvi prostora v okolici današnjih stekleno ogrlico. Medvod, širše gledano pa dopolnili razumevanja in Posebnost pa predstavlja grob 20/XXXVI v kat- razlage o življenju bronastodobnih naseljencev na erem smo našli tako predmete, ki jih pripisujemo območju osrednjesavske regije, kjer je število bro- moški noši – železno orožje, kakor tudi steklene, nastodobnih nižinskih najdišč še vedno v manjšini. jantarne in bronaste predmete, ki jih pripisujemo Medvode, arheološko najdišče Svetje, odlomki bronastodobne lončenine okrašeni z dvojnim rebrom (foto: A. Žorž) Alja Žorž ženski noši – ogrlica, zapestnice, nanožnice, sponke.

122 123 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Novo mesto, Kapiteljska njiva, gomila XXXVI/grob 23. Grobna jama s sledovi krste in grobnimi pridatki ob odkritju (foto: B. Križ) Novo mesto, Kapiteljska njiva, gomila XXXVI/grob 20. Bronasti, železni, stekleni in jantarni predmeti ob odkritju (foto: B. Križ)

Novo mesto, Kapiteljska njiva, gomila XXXVI/grob 9. Bronasta pasna spona v predrti tehniki, bronasta obročka in železen nož ob odkritju (foto: B. Križ) Novo mesto, Kapiteljska njiva, gomila XXXVI/grob 12. Steklene in jantarne jagode ogrlice (foto: B. Križ)

124 125 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Domnevamo, da grob 20/XXXVI predstavlja dvoj- Z obnovo oltarja, posvečenega sv. Frančišku vasjo Otovec na severu in vasjo Talčji Vrh na jugu. temeljite obnove, od ogrevanja, zamenjave oken, ni grob, v katerem sta bila sočasno pokopana moški Ksaveriju, dela Vida Köningerja iz leta 1766 Območje znotraj ograje skladišča je močno pre- toplotne izolacije, popravila sanitarij, prostorov in ženska. Žal se ostanki pokojnikov niso ohranili, (Sergej Vrišer, Pavlinsko Olimje, Kultura pavlina oblikovano s podzemskimi in nadzemskimi ob- mladinskega kluba ter posodobitve dvorane, ure- tako da osteološka analiza ni mogoča, domeni v u Hrvatskoj 1244–1786, Zagreb 1989, str. 259), jekti, podzemskimi naftnimi rezervoarji, cestno ditve odra in ustreznih prostorov za skladiščenje prid govore le predmeti, ki sodijo v zaključni del se je v letu 2008 končala obnova baročne opreme in drugo infrastrukturo. Na južni strani Območja rekvizitov. Opečni zarezniki na strehi so bili do- starejše železne dobe. v notranjščini cerkve. Oltar je bil konserviran v I in na Območju II je teren gozdnate narave z trajani. Zaključni sloj fasade je mestoma odsto- Grobišče se z gotovostjo širi od letošnjega iz- pravem smislu besede. Glavno delo na arhitek- gosto podrastjo in izrazitimi kraškimi strukturami pal. Vse instalacije so bile dotrajane in posledično kopnega polja proti S in Z strani, saj smo sledove turi oltarnega nastavka je bilo čiščenje umazanije – vrtačami ter je manj preoblikovan. Geološko nevarne za uporabnike. Dotrajana so bila tudi kar petih grobov, ki segajo zunaj našega izkopnega in skrepenelega laka. Sedaj oltarna arhitektura podlago območja raziskav označuje prevlada kar- lesena okna, nekatere okenske odprtine pa so bile območja, že opazili. v novih barvnih odtenkih rjavega marmorina z bonatnih kamenin (apnenec in dolomit), kjer so kar zabite s plohi. Tudi notranje obdelave so bile Predmeti, najdeni v letu 2010, so dokaj poškodovani, zelenimi, rumenimi in rdečimi žilicami, zlatom razviti procesi zakrasevanja. Svet je rahlo valovit, dotrajane, stene že več let neprebeljene, sanitarije zato bo tudi njihova nadaljnja restavratorska obdela- in rdečim baldahinom v atiki diha v sozvočju z vrtačast s različno debelino preperine. neuporabne. Vodstvo KS Planina si je prizadevalo va dolgotrajna in zapletena. Glede na stanje predme- barvnimi toni stenskih fresk v Frančiškovi kapeli. Na pregledanem območju smo v ETP odkrili prostore urediti za izvajanje kulturno-umetniške tov v zemlji pa bi bilo treba zavarovalne posege na Dokumentacijo o restavratorskih posegih hra- razmeroma malo arheoloških najdb. Odlomek dejavnosti v kraju, medgeneracijsko druženje tem arheološkem najdišču nadaljevati. nita rezbar in pozlatar Miha Legan in restavrator rimskodobne lončenine in kosi ožgane gline na- lokalnega prebivalstva, za ohranitev kulturno Borut Križ, Petra Stipančić Matjaž Vilar. kazujejo na prazgodovinsko ali rimskodobne umetniških društev v Planini, za izvajanje raznih V VS 44, Poročila, 2008, je na str. 193 avtorjeva poselitev tega območja. prostočasnih dejavnosti pomota. Slika pod pevskim korom na južni steni Ugotovljene arheološke sledi Leta 1980 so se obnovili streha in dimniki po- 57 ladje predstavlja sv. Janeza Nepomuka. 1) Otovec – vojaško skladišče slopja, dozidal se je prizidek z garderobo in sani- EŠD: 3211 Bogdan Badovinac 2 kosa ožgane gline in fragment rimskodobne tarijami. V kletnih prostorih so se uredili pros- Naselje: Olimje keramike(ZE I/ E27, parc. št. 2623, 2626, tori za mladino in v dvorani postavil oder. V letih Občina: Podčetrtek 2625/3, 2625/1, 2628/1, 2624, 2630, 2637/1, 1988 in 1999 sta Občina Postojna in Kulturno Ime: Olimje – cerkev Marijinega vnebovzetja 58 k. o. Talčji Vrh) nakazujejo na potencialno rims- umetniško društvo spet obnovila streho, dimnike, Področje: UA EŠD: 29111 kodobno najdišče naselbinske narave. montiral se je plinski grelnik v dvorani in delno Otovec Obdobje: 1766 Naselje: 2) Otovec – Pri sadežih izoliral strop. Občina: Črnomelj 5 kosov ožgane gline (ZE II/C2, parc. št. 2390/2, Leta 2010 je Občina Postojna dobila odobrena Ime: Otovec – arheološko območje Pri sadežih 2394/2, 2396, 2401/1, 2401/2, 2401/3, 2401/4, sredstva iz naslova ukrepa skupne kmetijske poli- Naslov: predhodne arheološke raziskave OPPN GC 2402/2, 2406/7, k. o. Talčji Vrh; ZE II/D3, parc. tike Program razvoja podeželja RS za obdobje Otovec št. 2394/2, 2401/4, 2401/6, 2402/1, 2402/2, k. 2007–2013 za obnovo in razvoj vasi, ki prispevajo Področje: A o. Talčji Vrh, ZE II/A7, parc. št. 2396, 2397/1, k. Obdobje: prazgodovina, rimsko obdobje o. Talčji Vrh) kažejo na potencialno prazgodovin- k izboljšanju kakovosti življenja ter zagotavljanju sko ali rimskodobno najdišče naselbinske narave. enakovrednješih bivalnih pogojev na podeželskih Predhodne arheološke raziskave na območju po- Philip Mason, Ildikó Pintér območjih. Izvedla so se vsa predvidena potrebna drobnega občinskega prostorskega načrta (OPPN) dela. Pri tem je občina zaprosila krajevno pristoj- za gospodarsko cono (GC) Otovec v okviru no enoto ZVKDS za izdajo soglasja šele po zahtevi Občinskega prostorskega načrta občine Črnomelj 59 Ministrstva za kmetijstvo za dopolnitev vloge zara- je na območju 13,3 ha opravljala ekipa ZVKDS, EŠD: 525 di razpisa in po tem ko je bila streha že na novo CPA, med 7. in 21. aprilom 2010 pod vodstvom Naselje: Planina prekrita s kritino bramac. Ostala dela so potekala dr. Philipa Masona, univ. dipl. arheologa, konser- Občina: Postojna skladno z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji in vatorskega svetovalca. Raziskave so bile izvedene v Ime: Planina – trško naselje (stavba Planina soglasjem. Izdelana je bila barvna študija, po kat- skladu z določbami KVS MK št. 62240-402/2009 68a, Kulturni dom) eri so se obarvali fasade in stavbno pohištvo. Med z dne 26. novembra 2009. Raziskave je v celoti Naslov: Planina 68a prenovo ni prišlo do novih ugotovitev. financirala Občina Črnomelj. Področje: E Konservatorski nadzor je vršila odgovorna konser- Raziskano območje leži med vasjo Otovec in vasjo Obdobje: 20. stoletje vatorka ZVKDS, OE Nova Gorica, Eda Belingar. Talčji Vrh na prisojnem pobočju, ki se postopoma Barvno študijo je izdelal restavrator ZVKDS, OE dviguje nad nižinskim svetom osrednjega be- Ob vznožju Planinske gore in ob robu Planinskega Nova Gorica, Andrej Jazbec. Gradbeni izvajalec je lokranjskega kraškega ravnika do vinogradniškega polja je ob pomembni poti iz Ljubljane proti morju bil Givo, d. o. o., Družba za gradnjo, inženiring in območja Stražnjega vrha in Nakla na vzhodnih nastal trg Planina z mogočnimi nekdanjimi furman- vodenje investicij, d. o. o., Ljubljana, Dvorec Selo, obronkih Kočevskega roga. Vasi Otovec in Talčji skimi domačijami. Ob zgornji cesti stoji poslopje Zaloška 69, 1000 Ljubljana. Vrh sta locirani na območju kraških izvirov, ki kulturnega doma. Na njegovem mestu je stal pred Investitor je bil z gradbenim izvajalcem zelo ne- se pojavijo na pobočju med plastnicama 170 in tem sokolski dom, zgrajen med obema vojnama. zadovoljen predvsem zaradi zamujanja rokov, pa 200 nmv. Območje predhodnih arheoloških ra- Ob breg prislonjeno poslopje je z zgornje ceste tudi menjavanja delavcev na gradbišču, kar se je ziskav predstavlja nekdanjo vojaško skladišče pritlično, s spodnje pa nadstropno. Streha je strma odražalo tudi na kvaliteti dela samega, čeprav so Olimlje, cerkev Marijinega vnebovzetja, obnovljen oltar sv. Otovec (Območje I) in območje zunaj ograje na dvokapnica s čopi, fasade pa obdelane utilitarno, bila dela na koncu le korektno izvedena. Frančiška Ksaverija (foto: B. Badovinac, 2008) njegovi zahodni strani (Območju II), ki leži med brez arhitekturnih detajlov. Bilo je potrebno Eda Belingar

126 127 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Planina 68a, stavba kulturnega doma pred prenovo (foto: E. Belingar, 2008) Planina 68a, preurejena dvorana kulturnega doma (foto: E. Belingar, 2010)

60 Zametek domačije predstavlja objekt, ki stoji ob EŠD: 545 Mrzlem potoku. V pritličju je enoceličen pros- Naselje: Podraga tor pravokotniškega tlorisa, pokrit z dvokapno Občina: Vipava korčno streho. Objekt je podkleten. Vhod v klet Ime: Podraga – domačija Podraga 51 je iz zatrepne, stranske fasade po kamnitih stopni- Naslov: Podraga 51 cah. Vhod na trikotniško zaključenem portalu ima Področje: E letnico 1683. V nadaljevanju najstarejšega objekta Obdobje: 19., 20. stoletje stojita pritlična hiša s črno kuhinjo in nadstropna hiša z zunanjimi kamnitimi stopnicami, na eni z Na obronkih Vipavskih gričev v zgornji Vipavs- letnico 18 A T 30 /Anton Trošt/. Pravokotno na ki dolini leži večja gručasta vas Podraga. Poleg stanovanjske objekta stojijo gospodarski s t. i. re- posameznih stavbnih enot stoji v vasi tudi več pinim hramom – shrambo za kislo repo, krompir velikih zaprtih domačij. Zdajšnji stavbni fond, ki in orodje, pa ločena shramba za mesnino – pršut, ga uvrščamo v goriško-vipavski stavbni tip, se je salame, kis in »dragocenejše« pridelke ter vin- izoblikoval v času od 18. do 19. stoletja. Stavb- ska klet. Nadstropje teh gospodarskih objektov je na dediščina vasi pa je predvsem prepoznavna služilo za skedenj. po kamnitih portalih, kalonah, vodnjakih in Predmet letošnjega posega je bila obnova streh slikovitih eno- in dvoločnih kamnitih mostovih. na nepremičninah s parc. št. *48 k. o. Podraga. Domačija Podraga 51, pri Joškovi, je ena izmed Strehe na teh gospodarskih stavbah in vhodni najstarejših v vasi. Objekti so nastajali po principu lopi so bile rekonstruirane skladno s konservator- adicije, spajanja posamičnih stavb v času od 17. skim programom in gradbenim dovoljenjem OE do začetka 20. stoletja. V 19. stoletju so bili pri Ajdovščina. Dotrajana strešna konstrukcija je bila Joškovih predvsem znani kot napredni gospodarji. na novo izvedena, stene objektov utrjene z izdela- V družini je bilo več izobražencev. Na domačiji vo strešne vezi. Kritina so korci. In situ so hranjeni so kontinuirano živeli do leta 1980, ko je na njej obstoječi kamniti strešni napušči na vseh objektih. Planina 68a, obcestna fasada po prenovi (foto: E. Belingar, 2010) umrla zadnja iz rodbine Trošt, gospa Anica. Na lopi se je ohranilo obstoječe trikotno vešalo,

128 129 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

bilo zgrajeno leta 1825, manjše, t. i. Magazen Ob njegovem JZ profilu je bila puščena 0,5 m Monfort, v letih 1858–1859 (D. Milotti Ber- široka stopnica; tu je bila zato globina od 1,1 do toni, Zgodovinski podatki za strokovne podlage 1,2 m. Jarek za meteorne vode na ulici Obala je za predlog razglasitve Sečoveljskih solin (EŠD bil širok od 1,0 do 1,5 m in globok od 1,5 do 7868) za spomenik državnega pomena, ZVKDS, 1,8 m; zatem, ko je prečkal današnje parkirišče OE Piran, julij 2009, 4). se je zaključil v morju. V sklopu jarka za mete- Na območju Fizin je v zadnjih letih potekalo več orne vode sta bili izkopani tudi 3,4 m globoki različnih arheoloških raziskav: leta 1989 zaščitne jami za čistilni napravi. arheološke raziskave ob gradnji bencinske črpalke V času arheološkega nadzora je bilo odkritih (A. Gaspari, Portorož – arheološko najdišče Fi- deset struktur. V profilih obeh jarkov je bila na zine, VS 39-41, 2006, 151–152; A. Gaspari, več mestih registrirana nekdanja grajena obalna V. Vidrih Perko, M. Štrajhar, I. Lazar, Antični linija (1, 3, 4), v jarku za meteorne vode grajena pristaniški kompleks v Fizinah pri Portorožu – razširitev nekdanje obalne linije (5–6), v jarku zaščitne raziskave leta 1998, Arheološki vestnik za vodovod ostanek vodnjaka (2), ruševina kam- 58, 2007, 167–218); leta 2004 in 2005 dva pod- nitega zidu (7–8), kamnit kanal (9) in kamnita vodna raziskovalna posega (A. Gaspari, Portorož struktura neznane funkcije (10). – arheološko najdišče Fizine, VS 39–41, 2006, Izstopa zid nekdanje grajene obalne linije širok 152–153, A. Gaspari, S. Poglajen, Combined od 1,3 do 1,4 m, ki je bil ohranjen do višine use of sonar and total station measurements in 2,45 m. Deloma je bil grajen v suhozidni tehniki nondestructive underwater investigations at the (3); tu sta bili lici zidu iz pravilnih, do 0,50 m Fizine near Portorož site, v: Computer Applica- velikih klesancev; njegovo jedro so sestavljali tions and Quantitative Methods in Archaeology. nevezani klesanci in lomljenci, med katerimi so The World is in your eyes, Tomar 21.–24. marec, bili tudi pesek ter fragmenti opeke. V profilu Tomar 2005 (povzetek), A. Gaspari et al., Rim- jame za čistilno napravo je bil zid (4) drugačen; ski pristaniški objekt z ribogojnico v Fizinah pri predvsem bolj čvrsto grajen – morda tudi z up- Portorožu. Poročilo o raziskavah podmorskega orabo santorinske zemlje ali cementa (glej: B. Domačija Podraga 51 (foto: A. Ščukovt, 2011) najdišča v letih 2004 in 2005, Annales 16/2, Volpi Lisjak, Uporaba vulkanske zemlje z otoka 2006, 421–442, M. Stokin, A. Gaspari, S. Kar- Santorina za pomorske gradnje na vzhodnem in dotrajane špirovce je bilo treba zamenjati. Odprto arheološki nadzor del v Fizinah je potekal na inja, M. Erič, Archaeological research of mari- severnem Jadranu v času avstrijske oblasti (Iz ostrešje lope je opremljeno s klasičnimi plane- parc. št. 1243/2, 1252/2, 1313, 7703/7, 7703/8, time infrastructure of Roman settlements on the Državnega arhiva v Trstu), Annales 10, 1997, tami na letvah. Nujno potrebni strešni žlebovi iz vse k. o. Portorož, in parc. št. 1587, k. o. Piran, Slovenian coast of Istria, v: R. Auriemma, S. Kar- 163–174). Zid se je proti vrhu ožil; njegovo lice bakrene pločevine pa so montirani le na dvoriščno na obalni cesti od bencinske črpalke Istrabenza inja (eds.), Terre di mare: L’archeologia dei pae- je bilo tako nagnjeno proti SV (tj. poševno na saggi costieri e le variazioni climatiche, Atti del obalo). Prekrivale so ga moderne plasti asfalt- stran domačije. Obnovo je izvedlo podjetje GRM oziroma ob njej, severno in zahodno od nekdan- Convegno Internazionale di Studi, Trst, 8.–10. nega cestišča s tamponom, ponekod plast opeke. Marko Rovtar, s. p., Skrilje 24, 5263 Dobravlje. jega manjšega skladišča soli (t.i. Magazen Mon- november 2007, Trieste 2008, 56–74; (Fizine Z zunanje (morske) strani sta bili na zid naslon- Andrejka Ščukovt fort) do Ceste rabskih žrtev. Vodil ga je Alfred A. : 57–63)) ter leta 2006 arheološki nadzor pri jeni moderno nasutje in polnilo, uporabljeno pri Trenz, univ. dipl. arheolog, višji konservator, v odstranjevanju plasti ruše ob izvedbi začasnega gradnji moderne kanalizacije, z notranje (kopne) sodelovanju z Jako Bizjakom, absol. arheologije makadamskega parkirišča za potrebe Policijske nasutje obale po gradnji zidu. Zid je bil zgrajen 61 (glej Poročilo o izvedbi stalnega arheološkega postaje Piran, na delu parc. št. 1252/1 in 1253, na utrditvi iz do 0,50 m velikih klesancev in EŠD: 7199, 7207 nadzora z dokumentiranjem ob gradnji vodovo- obe k.o. Portorož, vzhodno od bencinske črpalke lomljencev, med katere je bil vmešana santorin- Naselje: Portorož da na trasi Portorož–Bernardin, ZVKDS CPA, (glej: A. A. Trenz, Zabeležka o arheološkem nad- ska zemlja (?) ali pesek (?). Utrditev je slonela Občina: Piran poročilo št. 04-0498/2010-AT-2010-143, Lju- zoru nad zemeljskimi deli, ZVKDS, OE Piran, neposredno na morskem sedimentu. Na podlagi Ime: Portorož – arheološko najdišče Fizine, bljana, maj 2010). oktober 2006). lokacije, dimenzij, usmeritve, načina gradnje in Portorož – skladišči soli Obala 10 Gre za širše območje Fizin, deloma tudi za Tokratna gradbena dela so potekala na področju, stratigrafije zid grajene obalne linije ni povsem Področje: A območje zaščitenega arheološkega spomenika kjer so moderni posegi za komunalno infrastruk- enovit. V vsakem primeru je hkrati služil tudi Obdobje: rimsko obdobje, sredina 19. stoletja, 1825, Fizine, z registriranimi in dokumentiranimi turo (starejši vodovod, elektrika, telefon, gradnja kot podporni zid cesti, najverjetneje tudi tisti, 1858–1859 antičnimi najdbami tako v morju kot na kop- starejše in mlajše asfaltirane ceste, itd.) že uničili upodobljeni na franciscejskem katastru. Glede nem, ter okolico prav tako zaščitenih skladišč velik del arheološkega zapisa. Profili jarkov so na to, da je bilo zadnje večje nasipavanje obale Skladno s kulturnovarstvenimi pogoji, izdanimi soli (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovin- bili kljub temu v celoti fotografsko dokumenti- SZ od skladišč soli izvedeno šele po letu 1964, Rižanskemu vodovodu Koper, d. o. o., kot in- skih spomenikov na območju občine Piran, rani, plasti profilov pa opisane v skladu z načeli tu ne smemo izključiti niti mlajše variante grad- vestitorju je ZVKDS, Center za preventivno Uradne objave (Primorske novice), št. 26/83- arheološke stratigrafske metode. nje zidu oziroma ceste. Z aktualnimi gradbenimi arheologijo, med oktobrom 2009 in aprilom 379, 3/2009). Območje še danes zaznamujejo Jarek za vodovod, ki se je začel za manjšim posegi je bil zid poškodovan in ponekod skoraj v 2010 izvedel stalni arheološki nadzor z doku- nekdanji državni skladišči soli, zgrajeni v 19. skladiščem soli, nedaleč od bencinske črpalke celoti odstranjen, vendar je večji del vseeno ostal mentiranjem gradnje vodovoda in meteorne stoletju, in nasutje, ki je bilo potrebno za nju- in segal do Ceste rabskih žrtev, je bil širok in situ. kanalizacije na trasi Portorož–Bernardin. Stalni no gradnjo. Večje skladišče Magazen Grando je od 3,0 do 3,3 m ter globok od 1,9 do 2,1 m. Zid grajene razširitve starejše obalne linije (5–6)

130 131 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Portorož, širše območje Fizin s prikazom trase vodovoda in meteorne kanalizacije ter lokacij odkritih arheoloških struktur (načrt : Mirko Krsmanović) je potekal pravokotno na grajeno obalno linijo v oddaljene le nekaj metrov severno od profila. približni smeri SV–JZ. Ob izkopu jarka za me- Hodna površina prvega zasutja obale z vkopanim teorne vode je bil deloma poškodovan oziroma vodnjakom je morala biti uničena, če ne prej ob uničen. Višina odkritih in ohranjenih ostankov gradnji bencinske črpalke. V bližini vodnjaka je zidu je znašala 2,0, širina 1,9 m. Ponekod je bilo bil v jarku na globini okoli 2,0 m odkrit morski prepoznavno le SZ lice zidu. Deloma je bil gra- sediment iz časa pred zasutjem obale. jen v suhozidni (?) tehniki, deloma so bili pravil- Ruševina kamnitega zidu (7–8), je bila v prečnem ni, do 1,6 x 0,5 m veliki, klesani kamniti bloki preseku registrirana v JZ profilu jarka za vodo- naknadno zaliti z betonom. Zid je prekrivala vod in tudi v SV profilu jarka za meteorne vode. moderna cesta oziroma parkirišče, prečno sta Ruševina je potekala v smeri SV–JZ. Ohranjena ga presekala moderna vkopa jarkov. Zid grajene je bila do višine 0,95 m in širine 0,84 m. Ses- razširitve obale datiramo v sredino 19. stoletja, v tavljali so jo lomljenci velikosti do 0,20 x 0,35 čas pred gradnjo manjšega skladišča soli. Kljub m, klesanci velikosti do 0,15 x 0,25 m in fragn- preteklim in aktualnim poškodbam je večji del menti opek velikosti do 0,10 x 0,15 m. Ruševino zidu ostal in situ. sta prekrivali starejša in mlajša asfaltirana cesta; Vodnjak (2), odkrit v SV profilu jarka za vodo- cesta je bila vkopana v peščeno nasutje obale. Po vod, je bil v tlorisu okrogle oblike; v profilu končanih gradbenih delih je ruševina zidu ostala se je ohranilo notranje lice kamnitega oboda. in situ. Ohranjena struktura je bila 1,3 in široka Kamnita struktura neznane funkcije (10), ki je 1,4 m. Vodnjak je bil grajen v suhozidni tehniki bila registrirana v JZ profilu jarka za vodovod, iz klesancev velikosti 0,20 x 0,30 m. Prekrivali je bila sestavljena iz velikega klesanega kam- sta ga moderna plast zemlje in betonska struk- nitega bloka ter plasti klesancev in lomljencev. tura, ki sodita v čas gradnje bencinske črpalke, Nad strukturo je poleg moderne ceste ležalo tudi

Portorož, grajena obalna linija (4) v profilu jame za čistilno napravo SZ od skladišča soli Monfort (foto: J. Bizjak)

132 133 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

ruševinasto nasutje. Vkop, ki ga je struktura za- noma podrli in na njegovem mestu okoli leta polnjevala, je presekal premočeno plast glinaste- 1910 zgradili sodobno vilo v historicističnem ga melja in premočeno glino. Težave pri njenem slogu, poimenovano po lastniku vila Jurca. V ro- dokumentiranju je povzročala talna voda, ki je kah družine je ostala vse do nacionalizacije po takoj po izkopu zalila jarek. Na svojem mestu je drugi vojni, leta 1951 pa so sem iz spodnjega kamnita struktura ostala tudi po končanih grad- postojnskega dvorca preselili sodišče. Stari Jurca, benih delih. ki je imel dva sinova, naj bi prišel v Postojno kot Rezultat stalnega arheološkega nadzora z do- revež. V vili so bila poleg stanovanja za družino kumentiranjem je predvsem registrirana in de- tudi stanovanja, ki so jih oddajali. loma dokumentirana grajena obalna linija, ki je Fasada je členjena z rizalitom in okni, okvirjen- glede na upodobitve na franciscejskem katastru imi na tradicionalen način z bogatejšimi okviri hkrati služila kot podporni zid za cesto v času v ometu. Vilo je obdajal razsežen vrt, zaključen pred nasutjem obale za gradnjo skladišč soli in z ograjo, ki je delno še ohranjena. Na JV se na deloma tudi po njem. Ugotovljene so tudi nekat- vilo navezuje nadstropno poslopje. Kletna okna so ere druge strukture, kot je razširitev starejše zaščitena s kovanimi mrežami. Streha, ki se trikap- obalne linije iz časa gradnje skladišč soli sredi 19. no zaključuje, je krita s salonitnimi ploščami. Na stoletja, vodnjak, vkopan v prvo zasutje morske ravnem delu slemena je bil stolpič ter na rizalitu obale, ruševine kamnitega zida in kamnit kanal. vrh nekdanjega glavnega vhoda na severni strani Nekaterim kamnitim strukturam za zdaj ni bilo dva orla v spomni na ime njene predhodnice, ki mogoče z zanesljivostjo določiti funkcije – mor- so bili kasneje odstranjeni. Orla hrani Notranjski da gre za kamnite bloke z antičnega pristaniškega muzej (Igor Sapač, Grajske stavbe v osrednji Slo- kompleksa Fizin, ki so bili sekundarno upora- veniji, III, Notranjska, Med Planino, Postojno in bljeni za utrjevanje zasutja. Senožečami, Ljubljana, 2005, str. 9–12). Drobnih najdb pri stalnem arheološkem nadzoru V letu 2010 smo prejeli vlogo Direktorata za pra- ni bilo. vosodno upravo iz Ljubljane, s katero so zaprosili Poleg vpogleda v funkcijo in sosledje kamnitih za izdajo kulturnovarstvenih pogojev za obnovo struktur je pri obravnavanem nadzoru dobljen strehe, ki je bila dotrajana in je zamakala. Postojna, stavba sodišča, vila Jurca, na razglednici, odposlani 17. julija 1911 (vir: Čuk, Alenka, Postojna na prelomu stoletij, vpogled tudi v ostalo stratigrafsko dogajanje na Zahtevali smo ohranjanje obstoječih gabaritov Postojna, 2008) tem področju od moderne ceste do morskega strehe. Za kritino se uporabi čim bolj podobna sedimenta, ki kaže na nivo morja pred zasutjem tisti, s katero je bila vila prekrita ob dogradit- obale. vi – ravne eternit plošče sive barve, dimenzije Alfred A. Trenz pribl. 30 x 30 cm, položene v diagonalo. Upora- bile so se ravne Esal plošče sive barve. Strešica na frčadah na južni strani je brez napuščev. Do 62 višine lesene strešne konstrukcije, ki je ostala ista, EŠD: 23104 so se odstranili vsi tisti dimniki, ki niso bili v Naselje: Postojna uporabi. Dopustili smo rekonstrukcijo stolpiča Občina: Postojna na strehi in namestitev orlov na prvotno lokacijo. Ime: Postojna – vila Jenkova ulica 3 (vila Jurca) Dileme so se pojavile tudi glede namestitve sne- Naslov: Jenkova ulica 3 golovov. Predhodno na strehi ni bilo snegolovov Področje: E in uporabnik s snegom ni imel težav, sama streha Obdobje: 1910 pa je členjena, tako da večja količina snega ne more zdrseti z nje. Zato smo se odločili, da na- Stavbo Jenkova ulica 3, kjer ima danes sedež mestitev snegolovov opustimo. Okrajno sodišče Postojna, domačini imenujejo Konservatorski nadzor je vršila odgovorna kon- tudi vila Jurca, Jurcetava vila ali dvorec Adler- servatorka ZVKDS, OE Nova Gorica, Eda Belin- shofen. Stoji na mestu dvorca Adlershofen, ki gar. Gradbena dela je izvajalo podjetje Knuplež, so ga v Postojni sezidali leta 1692 ob nekdanji d. o. o., iz Zgornje Velke 136a. glavni cesti skozi trg. Leta 1695 ga je Sebastijan Dela so potekala po načrtovanem programu. pl. Raigersfeld prodal Mariji Suzani Kreutzberg, Predsednik sodišča kot predstavnik lastnika nad od njenega potomca pa ga je leta 1762 leta kupil predlagano izbiro kritine ni bil navdušen, a so to Jurij Sigmund pl. Garzarolli. V rokah njegovih kritino le položili. Izvajalec je svoje delo opravil potomcev je dvorec ostal vse do leta 1895, ko kvalitetno in hitro, zato poseg ocenjujem kot ga je kupil postojnski veleposestnik, trgovec in uspešen. lastnik žage Fran Jurca. Dvorec so skoraj popol- Eda Belingar Postojna, stavba sodišča pred pričetkom del (foto: E. Belingar, 2010)

134 135 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 63 notranjščina cerkve. EŠD: 3318 V septembru 2010 in v nadaljnjih jesenskih mes- Naselje: Radelca ecih so se na cerkvi pričeli izvajati naslednji pose- Občina: Radlje ob Dravi gi: zamenjava kritine na celotni cerkvi, zamenjava Ime: Radelca – cerkev sv. Pankracija kleparskih izdelkov in namestitev linijskih snego- Področje: UA branov. Obdobje: konec 15. stoletja, 1490, sreda 17. stoletja, Pred deli se je statično pregledala strešna konstruk- 1655, zadnja četrtina 19. stoletja, 1882 cija. Ob pregledu je bilo ugotovljeno, da je strešna konstrukcija v veliki meri v dobrem stanju – razen Cerkev sv. Pankracija, ki stoji na slovensko-avstri- na manjših kapelah, kjer je bila strešna konstrukcija jski meji, se prvič omenja leta 1490. Po ustnem vključno z opažem zaradi zamakanja uničena. izročilu naj bi tem izpostavljenem razglednem Najprej se je odstranila dotrajana pločevinasta mestu na vrhu Kozjaka stal pomemben objekt, kritina. Na južni strešini se je odstranilo ležeče morda rimska postojanka ali pogansko svetišče. strešno okno, ki je služilo kot izhod za delna po- Po turškem razdejanju leta 1532 naj bi cerkev leta pravila kritine. 1655 znova pozidali. Leta 1866 je strela uničila Hkrati s krovskimi deli pa so potekala tudi dela del zvonika in cerkve. Delno je bila cerkev nato na ojačitvi strešne konstrukcije – ojačitev je bilo pozidana leta 1882. treba izvesti zaradi občutno povečane obtežbe Po nekaterih pisnih virih naj bi cerkev porušili, kritine glede na prejšnjo (prej pločevinsta, sedaj temelj za novo cerkev naj bi bil postavljen leta opečna kritina). Na podlagi statičnega izračuna 1898, dokončana pa naj bi bila leta 1910. Mirana Ježovnika, u. d. i. g., so bile z jeklenimi Zvonik cerkve je bil leta 1935 za potrebe turizma C-profili ojačane sohe (C profil 160), povezniki (C profil 200), vmesne lege pa so bile ojačane z spremenjen v razgledni stolp. dodatno lego dimenzije 20/20 (lepljenec), opirači Po prvi svetovni vojni, ko so opravili razmejitev pa s plohi dimenzije 5/18 cm. med Avstrijo in takratno Kraljevino SHS, je Postojna, vila Jenkova 3, nameščanje novih letvic na predhodno položeno hidro izolacijo (foto: E. Belingar, 2010) Obstoječa strešna konstrukcija je bila podeska- meja potekala po sredini cerkve. Pri razmejitvi so na z deskami debeline 25 mm. Na opaž je bila namreč upoštevali katastrsko mejo med kmetoma nameščena parapropustna folija v prečni smeri na današnji slovenski in avstrijski strani. Od leta dimenzije 8/5 cm. Po zaključnem letvanju z let- 1966 je cerkev po posebnem meddržavnem do- vami dimenzije 5/4 cm je bila nameščena opečna govoru v celoti na slovenski strani. kritina – bobrovec, ki je bila zaradi velikega nak- Po drugi svetovni vojni je bil dostop do cerkve lona strešine in vetrovne lege objekta vijačena v onemogočen, začela je propadati. Cerkev so v vsaki tretji vrsti (kolikor je prekrivanje strešnikov). veliki meri uničevali tudi graničarji – razbili so Ves novi les, ki je bil uporabljen pri sanacijskih vrata, okna, žlebove, odtočne cevi in poškodovali delih, je bil predhodno zaščiten s sredstvom proti skodlasto streho –, v cerkev je začelo zamakati. V črvojedini. notranjosti so graničarji uničevali opremo (orgle, Na strešine so bili nameščeni linijski snegobra- prižnico, oltarje, tlak), kurili ogenj in cerkev up- ni, zamenjali so se dotrajani kleparski izdelki z orabljali kot hlev za konje. novimi bakrenimi – določile so se tudi nekatere Po intervenciji avstrijskega ambasadorja v Beogra- primernejše lokacije za odtočne cevi. Ustrezno se du je med letoma 1962 in 1966 potekala obnova je uredilo tudi odvodnjavanje s peskolovci in od- cerkve, ki sta jo financirali obe državi. toki. Cerkev sestavljajo pravokotna ladja, poligonalno Z obnovo strešne kritine se je preprečilo nadaljnje zaključen prezbiterij, zakristija in zvonik ob južni propadanje spomenika. fasadi. Zunanjščina je oblikovana preprosto. Dela so pod nadzorom strokovnih delavcev za- Celotna cerkev je prvotno imela leseno kritino voda odgovorne konservatorke Nine Nahtigal, (avtohtona kritina območja Dravske doline), ki univ. dipl. um. zgod., višje konservatorke, Branka je bila v drugi polovici 20. stoletja zamenjana s Ramšaka, gr. teh., višjega konservatorskega tehni- pločevinasto kritino. ka I., in Mirana Ježovnika, u. d. i. g., konserva- Pločevinasta kritina je bila izjemno dotrajana torskega svetovalca, izvajali Franc Rudolf, s. p., iz – predvsem zaradi atmosferskih in vremenskih Trbonj – krovska dela, Sonjak, d. o. o., iz Prevalj vplivov, saj cerkev stoji na enem od vršnih gre- – kleparska dela. benov Kozjaka na izjemno izpostavljeni lokaciji Obnovo sta sofinancirala Ministrstvo za kulturo (ki je pospešila propad kritine). Če ne bi prišlo do RS in Občina Radlje ob Dravi. Postojna, vila Jenkova 3 po zaključku del (foto: E. Belingar, 2011) zamenjave dotrajane kritine, bi bila ogrožena tudi Nina Nahtigal, Branko Ramšak

136 137 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Radelca, cerkev sv. Pankracija (foto: N. Nahtigal)

Radelca, cerkev sv. Pankracija, nova kritina (foto: B. Ramšak)

64 po destruktivnih posegih celotnega obravnavanega EŠD: 28108 območja. Pri terenskem ogledu 28. oktobra 2009 Naselje: Radvanje so ugotovili, da gradbeni izvajalec pripravlja in že Občina: Maribor izvaja zemeljska dela na parc. št. 1172, 1176 – del, Ime: Maribor – arheološko najdišče Zgornje Radvanje 1177 – del in 1180, k.o. Spodnje Radvanje, znotraj Področje: A območja registriranega arheološkega najdišča Mari- Obdobje: prazgodovina bor – arheološko najdišče Zgornje Radvanje. Gre za najdišče, ki smo ga na širšem območju odkrili Na širšem območju arheološkega najdišča v Rad- med gradnjo dela zahodne mariborske obvoznice v vanju so bila v letu 2010 izvedena arheološka iz- Radvanju in vzporedno ob izkopih za plinovod ter kopavanja na dveh ločenih zemljiščih. Terena smo ga znotraj tedanjega gradbenega okvira v letih 2007 delovno poimenovali RAJM/1 in RAJM/2. V na- in 2008 raziskali. Na podlagi rezultatov arheoloških daljevanju podajamo opis vsakega posebej. izkopavanj so najdišče 29. septembra 2008 vpisali v Register nepremične kulturne dediščine, kjer je RAJM/1 dobilo evidenčno številko (EŠD 28108). Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Na podlagi navedenega so 28. oktobra 2009 za- Center za preventivno arheologijo, RO Maribor, devna zemeljska dela začasno ustavili in izvedli ur- je pod vodstvom Mire Strmčnik Gulič, univ. dipl. gentni sestanek z odgovornimi predstavniki izvajal- arheol., na območju prazgodovinske naselbine ca, da smo s kulturnovarstvenega stališča pojasnili v Zgornjem Radvanju, na parc. št. 1176 – del in status zemljišča in nadaljnji postopek, istočasno pa 1177 – del, k. o. Spodnje Radvanje, med 4. no- se je izkazalo, da ima izvajalec veljavno gradbeno vembrom in 7. decembrom 2009 občasno izvajal dovoljenje. To je povzročilo odločitev investitorja Radelca, cerkev sv. Pankracija, dotrajana kritina – pred posegom (foto: N. Nahtigal) arheološko dokumentiranje profilov gradbene jame in izvajalca gradnje, da zemeljskih del ne ustavi

138 139 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Maribor, arheološko najdišče Zgornje Radvanje, fotoskica RAJM 2 po koncu izkopavanj (foto: J. Pestiček) Maribor, arheološko najdišče Zgornje Radvanje, kamnita sekira »in situ« (foto J. Pestiček)

in je tako – kljub nenehnemu posredovanju in eljenosti tega območja v prazgodovini. Odkrili smo obsežnemu postopku službe za kulturno dediščino ostanke eneollitskih, bronastodobnih in mlajše ZVKDS – del najdišča znotraj gradbenega okvira železnodobnih naselbin. Tri prazgodovinske faze popolnoma uničil. pričajo o, sicer ne kontinuirani, poselitvi od mlajše Ugotovili so, da je bila kulturna plast pred kamene dobe do antike na tem mestu. uničenjem ohranjena na območju celotne gradbene Vsekakor so najpomembnejši ostanki iz časa en- jame, zato je ekipa PJP, d. o. o., pod vodstvom Mihe eolitika. Iz tega obdobja je v Sloveniji ohranjenih Murka, univ. dipl. arheologa, izvedla arheološka iz- zelo malo naselbinskih ostankov takega tipa in take kopavanja na še ne uničenem delu parcele, v skupni razsežnosti, kot jo lahko vidimo v Spodnjem Rad- velikosti pibl. 600m2. vanju. Celotna naselbina, katere meje smo odkrili Med izkopavanji smo pod plastjo ruše (SE 001), na preteklih in sedanjih izkopavanjih se razteza na plastjo stare ornice (SE 002), aluvialno plastjo (SE površini več kot 80.000m2. 003) ter pod kulturno plastjo (SE 004) naleteli na Na žalost ostanki iz drugih dveh obdobij niso jame in jame za kole (stojke) iz obdobja eneolitika, tako dobro ohranjeni, je pa jasno, da je tudi bronaste dobe in latenske dobe. mlajšeželeznodobna naselbina zavzemala kar velika Jame so po večini vkopane v geološko osnovo (SE areal, saj so njeni ostanki prav tako vidni na vseh 005) (mogoče sicer je, da so bile nekatere, pred- treh izkopavanjih. vsem mlajše jame vkopane iz višjega nivoja, torej Zanimivo je, da se ostanki prazgodovinskih struk- nivoja SE 004, vendar na terenu nismo mogli iden- tur pojavljajo na prav vseh robovih izkopnega tificirati, ali sekajo druga drugo). Plast SE 004 je polja, kar pa pomeni, da se eneolitska, mlajše vsebovala večje količine fragmentov prazgodovin- železnodobna in bronastodobna poselitev raztezajo ske keramike in drugih artefaktov iz zgoraj omen- dalje proti obronkom Pohorja. jenih obdobij. Geološka osnova SE 005 se pojavlja na globini od 40 do 110 cm od nivoja današnje RAJM/2 hodne površine. Ločili smo 6 skupin struktur. Predhodne arheološke raziskave za določitev Maribor, arheološko najdišče Zgornje Radvanje, jama SE 077/065 med izkopavanjem (foto J. Pestiček) Izkopavanja so potrdila domneve o intenzivni nas- vsebine in sestave najdišča so bile izvedene na

140 141 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

območju predvidene novogradnje stanovanjskega er ne kontinuirani, poselitvi od mlajše kamene znotraj zavarovanega območja kulturnih spome- oziroma 1 : 10. Posebne najdbe in ostali artefakti objekta, parc. št. 1172, k. o. Spodnje Radvanje. dobe do antike na tem mestu. nikov. Namen raziskav je bil pred gradbenimi so bili shranjeni po konservatorskem postopku in Zemljišče leži tik ob varovanem območju regis- Rezultati naših izkopavanj kažejo na to, da se nas- deli evidentirati eventualne arheološke ostaline, predani v nadaljnjo obdelavo. trirane kulturne dediščine Maribor – arheološko elbinski ostanki iz vseh obdobij širijo v vse smeri jih znotraj gradbenega okvira ustrezno raziskati, Sonda I je bila locirana na vrhu terase in tik pod najdišče Zgornje Radvanje, EŠD 28108. Meja razen proti severu, kjer naselbino omejuje paleo- dokumentirati in nadzorovano odstraniti. Dvorec zahodnim pročeljem dvorca, v smeri J–S. Že ob najdišča je bila določena na podlagi rezultatov struga. Javornik je bil zgrajen v drugi četrtini 16. stoletja samem strojnem izkopu smo ugotovili več re- arheoloških izkopavanj, ki so bila izvedena v letih Sama stratigrafija najdišča je veliko bolj zahtevna in je bil do leta 1910 večkrat prezidan, do leta centnih nasutij, ki so nastala med polaganjem 2007 in 2008; na podlagirezultatov, ki so predmet kot na območju izkopavanj pri objektu Habakuk 1984 so bila v njem stanovanja, od takrat pa je žal vodovoda in ureditvijo oziroma izravnavo okolice tega poročila, pa smo ugotovili, da se najdišče širi 1, zato je tudi sama povezava struktur v smiselne prepuščen propadanju. dvorca. Omenjene cevi so bile v najmlajši fazi up- proti jugovzhodu, zato bo območje varovanega celote (objekte oziroma komplekse) veliko težja, Na zahodni strani dvorca, na robu platoja in na orabe dvorca do leta 1984, ko je dvorec še služil najdišča razširjeno. Raziskave je izvedla ekipa jasno pa je, da gre verjetno za mlajšo fazo nasel- bregu, ki pada proti trgu, smo na trasi načrtovane za stanovanjske potrebe. V vseh nasutjih je bilo ZVKDS, CPA, Regionalni oddelek Maribor, od bine, kot jo lahko vidimo v predhodnih bližnjih kanalizacije odprli dve strojni sondi, široki 2 m veliko gradbenega materiala iz samega dvorca (ka- 18. do 22. marca 2010 pod vodstvom Aleksan- izkopavanjih. Očitno je, da se je eneolitska nasel- in dolgi 29,5 oziroma 15 metrov. Zaradi lažjega menje, opeke, železno okovje, steklo ...), poleg dre Nestorovič, univ. dipl. arheologinje, konser- bina sčasoma širila in razvijala proti vzhodu. Zelo dokumentiranja odkritih struktur in najdb smo tega pa smo med tem našli tudi nekaj odlomkov vatorke. zanimivo je, da so očitno tudi sami stanovanjski sondi razdelili na kvadrante 2 x 2 m. Strojno keramike in pečnic. Po strojni odstranitvi nasutij Na pregledanem območju predvidene novograd- objekti na tem območju drugačnega tipa, tega pa smo odstranili novodobna nasutja v povprečni smo se ustavili na temnejši kulturni plasti, v kateri nje stanovanjskega objekta, parc. št. 1172, k. o. ne moremo povezovati samo s starostjo, ampak debelini pribl. 1 m, nato pa sta sledila strganje smo odkrili kar nekaj odlomkov keramike, pečnic Spodnje Radvanje, so odkrili arheološke ostaline mogoče tudi z drugačno funkcijo objektov v tem odkopane površine in ročni izkop kulturne plasti in stekla, ki so brez dvoma pripadali dvorcu in so in po večjem delu parcele kulturno plast, ki se na- delu naselbine. in struktur. Vsa dela in najdbe smo sistematično bili koncentrirani na območju pod njegovo nek- haja pod rušo in paleoornico. Iz tega obdobja je v Sloveniji ohranjenih zelo in natančno dokumentirali, vse stratigrafske enote danjo verando. Na istem nivoju s kulturno plastjo Zaščitna arheološka izkopavanja na parc. št. malo naselbinskih ostankov takega tipa in take so bile opisane, fotografirane ter geodetsko izmer- smo na dveh mestih naleteli na ostaline kanalov 1172, k. o. Spodnje Radvanje, na območju razsežnosti, kot jo lahko vidimo v Spodnjem Rad- jene, arheološke strukture, vkopi in profili pa so (SE 105, 106, 107/108 in SE 113/114), ki sta vo- predvidene gradnje objekta Habakuk 2 so po- vanju. Celotna naselbina, katere meje smo odkrili bili dokumentirani tudi z risbo v merilu 1 : 20 dila od zahodne stranice dvorca proti robu terase. tekale od maja do julija 2010 pod vodstvom na preteklih in sedanjih izkopavanjih se razteza na Kanala sta bila zidana iz opeke, vezane z malto, Mihe Murka, univ. dipl. arheologa iz PJP, d. o. površini več kot 80.000 m². prekrita pa sta bila z večjimi kamnitimi ploščami o. Med izkopavanji smo raziskali pribl. 1000 m2 Miha Murko kvadratnih oblik. Tudi dno kanala je bilo grajeno z površine. opeke, kanala pa sta bila vkopana v kulturno plast Med izkopavanji smo pod plastjo ruše (SE 001), in geološko osnovo. Zaradi omejenega izkopnega plastjo stare ornice (SE 002), aluvialno plastjo 65 polja in premalo podatkov namena kanalov za (SE 003) ter pod kulturno plastjo (SE 004) na- EŠD: 7628, 7644 zdaj ne moremo definirati. leteli na jame in jame za kole (stojke) iz obdobja Naselje: Ravne na Koroškem Sonda II je bila locirana po brežini terase od eneolitika (bakrene dobe), nekaj struktur bi la- Občina: Ravne na Koroškem severnega dela sonde I v smeri V–Z. S strojnim hko postavili tudi v mlajšo železno dobo, ven- Ime: Ravne na Koroškem – arheološko najdišče izkopom smo najprej odstranili dve recentni na- dar bo za to potrebna podrobnejša post terenska Javornik in Ravne na Koroškem – dvorec Javornik sutji, ki pa sta se do kvadranta 4 izklinili. Sonda analiza distribucije keramičnega gradiva. Področje: A je bila namreč kopana v breg pod zahodno teraso Jame so po večini vkopane v geološko osnovo (SE Obdobje: prazgodovina, srednji vek platoja, tako da so bili na bregu le ostanki ma- 005) (mogoče sicer je, da so bile nekatere jame teriala, ki je padel čez rob platoja med njegovo vkopane iz višjega nivoja, torej nivoja SE 004, V zvezi z načrtovano gradnjo kanalizacije in vodoh- ureditvijo oziroma izravnavo. Tudi kulturna plast vendar na terenu nismo mogli ugotoviti, ali seka- rama na območju kulturnih spomenikov Ravne je bila ohranjena le v prvih štirih kvadrantih, od jo druga drugo). Plast SE 004 je vsebovala večje na Koroškem – arheološko najdišče Javornik in tam naprej pa se na izteku brega že pojavi hu- količine fragmentov prazgodovinske keramike in Ravne na Koroškem – dvorec Javornik je izbrani musna plast današnjih zelenjavnih vrtov. V kva- drugih artefaktov iz zgoraj omenjenih obdobij. izvajalec arheoloških raziskav Koroški pokrajinski dratih 2 in 3 smo tik pod travnato rušo naleteli Geološka osnova SE 005 se pojavlja na globini od muzej Slovenj Gradec in zanj Saša Djura Jelenko na betonsko cev za meteorne vode, ki poteka iz 40 do 90 cm od nivoja današnje hodne površine. izvedel ustrezne predhodne arheološke raziskave. vodohrana na Piglu. Zaradi globine sonde in Zelo pomembno vlogo na tem delu najdišča je V strokovni ekipi so pod vodstvom navedene razmočenih nasutij ter posledično zaradi velike ves čas naselbine na ožjem območju imel , sodelovali Aleš Tiran, Marinka Janežič, Primož nevarnosti podora kulturne plasti nismo mogli katerega paleostrugo smo identificirali na sever- Juvan in dr. Jure Gulič. Konservatorski nadzor je poglobiti. nem delu izkopnega polja. Vkop struge SE 050 opravila odgovorna konservatorka ZVKDS, OE Nižje od sonde II v jarku za nove vodovodne cevi je tekel v smeri severozahod–jugovzhod. Tudi na Maribor, Mihela Kajzer Cafnik. Raziskave je za- nismo odkrili več nobenih arheoloških ostalin. tem delu najdišča smo po preliminarni analizi la- gotovil investitor gradbenih del Komunalno pod- Poleg omenjenega smo opravili tudi arheološko hko ločili najmanj 6 skupin struktur. jetje LOG iz Raven na Koroškem. dokumentiranje ob gradnji kanalizacije severno Izkopavanja so potrdila domneve o intenzivni Arheološke raziskave ob gradnji – delno z ročnim od dvorca Javornik, na cesti tik pod hribom Pigl, naseljenosti tega območja v prazgodovini. Odkrili izkopom in delno z dokumentiranjem strojno ki je zavarovan kot arheološko najdišče Javornik smo ostanke eneollitskih in mlajšeželeznodobnih izkopanega jarka – smo med 20. septembrom in Ravne na Koroškem, dvorec Javornik 2010, sonda I, kanal oziroma prazgodovinsko gradišče. Že na samem naselbin. Dve prazgodovinski fazi pričata o, sic- 1. oktobrom 2010 izvedli na območju gradnje SE 105/106 (foto: P. Juvan) začetku zemeljskih gradbenih del smo naleteli na

142 143 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

ostanke kamnitega in opečnatega zidanega ob- jekta, ki je najverjetneje pripadal dvorcu Javornik, poleg tega pa smo naleteli na več cevi današnjega in še delujočega vodovodnega omrežja, ki naj bi potekalo na drugem mestu. Ker je obstajala nevar- nost poškodovanja teh cevi, se je izvajalec odločil za prekinitev del in načrtovanje nove trase, ki pa za zdaj še ni določena. Saša Djura Jelenko, Aleš Tiran, Mihela Kajzer Cafnik

66 EŠD: 23312 Naselje: Ročinj Ročinj 59, stara osnovna šola (foto: A. Ščukovt, 2010) Občina: Kanal ob Soči Ime: Ročinj – Vas Naslov: Ročinj 59 67 Področje: E EŠD: 1734 Obdobje: 18., 19. stoletje Naselje: Rodine Občina: Črnomelj Gručasta vas s starejšimi stavbnimi zasnovami, ki Ime: Rodine v Beli krajini – cerkev Marije Pomagaj so dokaj dobro čitljive v francijscejskem katastru, Področje: R je doživela večjo prenovo po prvi svetovni vo- Obdobje: na oltarju je letnica 1696 jni in temeljite predelave hiš v drugi polovici 20. stoletja. Vas leži na terasastem pobočju. Domi- Pravokotna oltarna slika Marije Pomagaj izvira iz nanto predstavlja župnijska cerkev sv. Andreja. cerkve Marije Pomagaj v Rodinah. Do trenutka, Naselbina, ki je obstajala vsaj že v 11. stoletju, pa ko so jo pripeljali v našo delavnico, pa je bila sku- je bila v tem času središče srednjega Posočja. To paj s pripadajočim oltarjem hranjena v Župnišču funkcijo je obdržala do 14. stoletja, ko je njeno v Črnomlju. vlogo prevzel Kanal. Na robu naselja vsaj od 17. Slika je bila v delavnico dostavljena v ležečem stoletja stoji dvorec. Na JV robu vaškega jedra pa stanju, brez podokvirja. Lanen nosilec, sešit iz stara osnovna šola, po celoviti obnovi danes Dom dveh kosov platna, je bil slabe mehanske trd- Valentina Staniča. nosti, preperel in razvlečen, s številnimi luknjami Nekdanjo staro šolo v Ročinju, v kateri je in raztrganinami, na spodnjem robu pa je bil poučeval tudi Valentin Stanič, je Občina Kanal popolnoma uničen. Hrbtišče je bilo močno uma- ob Soči s finančno pomočjo Agencije Republike zano in popackano z madeži neznanega izvora. Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja pre- Bolusno-klejna podosnova je bila slabe kvalitete, novila in preuredila med letoma 2009 in 2010. mehansko poškodovana, razpokana, luščeča in Stara šola je ob prenovi in adaptaciji dobila po- ponekod tudi popolnoma odpadla. Barvna plast leg novega sodobnega in svežega videza navzven je bila precej debela, slabe kvalitete, razpokana, tudi nove in funkcionalne prostore s sodobno mehansko poškodovana, ponekod luščeča se in urejenostjo v notranjosti. V kletnih prostorih, odpadajoča. Na spodnjem robu je bila po vsej kjer se je že do sedaj večinoma zbirala in ustvarjala širini slike popolnoma uničena. Domnevam, da mladina, so ostali ti prostori v enakem obsegu in so z obsežnimi preslikavami pri postopku obnove obliki in z obstoječimi zanimivimi napisi na ste- v preteklosti želeli prikriti poškodbe barvne plasti nah, ki odražajo duh glasbenikov, ki so ustvarjali (izpranost). Posamezni detajli so bili preslikani v Ročinju. V pritličju stavbe je krajevna skup- izrazito nekvalitetno in grobo, kot krona Marije, nost pridobila sodobne prostore za delovanje. tančica na laseh in deli Marijinega oblačila (ro- V nadstropju objekta je večnamenska dvorana s kavi). Opazni pa so tudi popravki samega avtorja, pomožnim prostorom, kjer je sedaj tudi razstava ko je spremenil naklon glave putta in položaj nekaterih originalnih zapisov Valentina Staniča. ušesa. Glede na nejasne ostanke barve v zgornjih V zahodnem vogalu nadstropja objekta pa je kotih slike je mogoče domnevati, da je avtor za restavrirana sončna ura z letnico 1746, ki jo je ob- konkretno sliko uporabil neko starejše, mogoče le novil M. Cencič iz OE Nova Gorica. delno poslikano platno in rjavo ozadje zaključil v Rodine, cerkev Marije Pomagaj, oltarna slika Marije Pomagaj pred odstranitvijo preslikav, po podlepljanju (foto: Z. Salmič Andrejka Ščukovt polkrožni obliki. Pungerčar)

144 145 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Lak je bil skrepenel, razpokan, mehansko malne raziskave to domnevo težko potrditi. poškodovan ter močno umazan. Objekt kaže na naravo utrjene lokacije, domnev- Sliko je bilo treba pred vsemi posegi utrditi ter no iz 11. do 13. stoletja, morda kot sedež min- nato odstraniti nečistočo s hrbtišča. isteriala ali poverjenika zemljiškega gospoda za Temu so sledile priprave na podlepljanje. Na pobiranje dajatev okoliških kmetij. Teoretično bi mestu raztrganin je bilo treba vstavili platnene ga lahko povezovali s posestmi Spannheimov in s vložke in rekonstruirati spodnji rob v širini serijo utrjenih postojank tega časa med Mirnsko približno 5 cm. Slika je bila podlepljena na novo dolino in dolino reke Krke. platno z voščeno pasto in obdelana v vakuumski Danilo Breščak mizi. Odstranjevanje preslikav je bilo delikatno zaradi debelih in trdovratnih slojev barve, pod katerimi so bile lazurne ali pa že močno izprane originalne barvne površine. Večidel sem presli- kave odstranila mehanično, zgolj ponekod tudi s pomočjo mešanice topil (alkohol, aceton, amo- niak v razmerju 1 : 1 : 0,1). Mesta, kjer so bile manjše raztrganine ali barvna plast popolnoma odluščena, sem zakitala v barvi rjavega bolusa. Temu je sledilo prvo lakiranje z damar lakom. Retuširanje je bilo obsežno, z rekonstrukcijami barvne površine in delov motiva: Marijinega obra- za, rokavov Marijinega oblačila, delov plašča, ob- razov puttov ter ozadja. Po končanem retuširanju sem sliko zaščitila z lakom. Sela pri Štravberku, Ajdov grad, utrdba z obrambnim jar- Zdenka Salmič Pungerčar kom (foto: M. Pršina, arhiv ZVKDS, OE Novo mesto)

68 69 EŠD: 24542 EŠD: 651 Naselje: Sela pri Štravberku Naselje: Sladka Gora Občina: Novo mesto Občina: Šmarje pri Jelšah Ime: Sela pri Štravberku – arheološko območje Ime: Sladka Gora – cerkev Matere božje Ajdov grad Področje: UA Naslov: Sela pri Štravberku Obdobje: 1744–1754 Podroje: A Obdobje: 11. do 13. stoletje Odločitev župnije Sladka Gora, da v letu 2009 ponovno po letu 1992 barvno obnovi tokrat samo Na podlagi obvestila Jureta Smolinskega iz Lju- severno fasado z zvonikoma je bila sprejeta brez bljane je bil opravljen terenski ogled lokacije Aj- predhodnega posvetovanja z odgovornim konser- dov grad, med domačini imenovane tudi Cvinger, vatorjem. Parcialna obnova zunanjščine z mini- blizu Sel pri Štravberku. malnimi finančnimi sredstvi ni prinesla zaželenega Gre za utrjen gozdni greben, ki izstopa iz severnega rezultata pri obnovi historične fasade. Sonde pobočja nad dolino Male Loke. Greben se razširi na mestih, ki se jih ni dotaknilo kladivo zidarjev v pribl. 40 x 30 m velik rahlo proti severu nag- številnih prenov, so na ohranjeni prvotni arhitek- njen plato, katerega vzhodno, severno in zahodno turni členitvi odkrile bogat okras in natančno iz- pobočje strmo pada proti slepi dolini, po kateri delano profilacijo. Načrtovani stroški obnove so teče potok, ki 200 m vzhodno ponikne. Lažji dos- narasli, saj je bilo treba pred nanosom fasadnih top do naselja je z južne strani po pobočju, kjer pa barv firme KEIM odstraniti vse ostanke silikonske je izkopan prečni obrambni jarek. Celoten plato zaščite beležev. Z vidika varstva spomenika oziroma je opasan z obrambnim jarkom, iz katerega je bil njegovih stavbnih elementov, bi bilo bolj treba izkopani material deponiran na zunanji strani in zaščititi kamnite kipe Jožefa Strauba iz leta 1754. daje videz dodatnega nasipa. Fotografije kipov iz leta 1990 so v primerjavi s stan- Znotraj platoja je ob vzhodnem robu pod rušo jem leta 2009 pokazale alarmantno stanje. Predlog slutiti serijo lomljenih kamnov, ki bi lahko kazali konservatorja, da bi izdelali kopije kipov ali jih vsaj Rodine, cerkev Marije Pomagaj, oltarna slika po končanem restavriranju (foto: Z. Salmič Pungerčar) na obstoj kamnitega zidu, vendar je brez mini- arhivsko varovali s izdelanimi kalupi, ni bil sprejet.

146 147 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Namesto tega so bili kipi le očiščeni alg, nečistoč, mestnega obzidja. Povsod smo v debelini do 0,40 cementnih plomb in nato po manjših popravilih m najprej strojno odstranili novodobna nasutja, zaščiteni s hidrofobnimi premazi. Restavratorska nato pa sta slediloa strganje odkopane površine ter dela je prevzel Andrej Šebalj, gradbeno obrtna pa ročni izkop vkopov, struktur in kulturnih plasti. je izvajal Franci Zorko s svojo ekipo. Vsa dela in najdbe smo sistematično in natančno Bogdan Badovinac dokumentirali, vse stratigrafske enote so bile opisane, fotografirane ter geodetsko izmerjene, arheološke strukture, vkopi in profili pa so bili do- 70 kumentirani tudi z risbo v merilu 1 : 20. Posebne EŠD: 657 najdbe in ostali artefakti so bili shranjeni po kon- Naselje: Slovenj Gradec servatorskem postopku in predani v nadaljnjo ob- Občina: Slovenj Gradec delavo. Ime: Slovenj Gradec – mestno jedro V sektorju I se je delno ohranil spodnji del objekta Področje: A 2, katerega zahodno stranico je predstavljalo kar Obdobje: srednji vek srednjeveško mestno obzidje. Objekt je meril 7,65 x 6,20 m, širina zidov znaša 0,60 m, v višino pa V zvezi z načrtovano novo gradnjo glasbene šole se je ohranil do 2,65 m. Grajen je iz kamenja in na Cankarjevi ulici 5 v Slovenj Gradcu je izbrani malte. Oba zunanja vogala sta bila z zunanje stra- izvajalec arheoloških raziskav Koroški pokrajinski ni polkrožno zaključena. V severnem zidu so se muzej Slovenj Gradec in zanj Saša Djura Jelenko ohranile dnevnica, tri tramovnice in manjša niša. izvedel vse ustrezne predhodne arheološke raziska- Glede na najdbe iz ruševinske plasti (novci Franca ve. V strokovni ekipi so pod vodstvom navedene II.), je bil objekt najverjetneje porušen okoli leta sodelovali Maja Kumprej Gorjanc (namestnica 1859/1860. V objektu so bili najdeni tudi številni vodje raziskav), Aleš Tiran, Mojca Horjak, Marjan odlomki poznosrednjeveške lončenine, 10 novcev, Zlatoper, Nina Šisernik, Marinka Janežič, Primož 44 bucik oziroma igel, 8 železnih nožev, 2 prsta- Sladka Gora, cerkev Matere božje, kapitel z delno ohranjenim cofastim lamberkinom (foto: B. Badovinac, 2009) Juvan in dr. Jure Gulič. Konservatorski nadzor na, dvoje ostankov keramičnih pip, 3 gumbi, več je opravila pristojna konservatorka ZVKDS, OE lončastih in oploščenih neglaziranih pečnic, os- Maribor, Mihela Kajzer Cafnik. Raziskave je za- tanki več deset bronastih in železnih predmetov, gotovil investitor gradbenih del Mestna občina stekleni odlomki posod in okenskih šip ter velike Slovenj Gradec. količine živalskih kostnih ostankov. Arheološke raziskave so potekale znotraj V severnem delu sektorja I je bil odkrit zidan predvidenega gradbenega okvira na jugozahod- kanal, prekrit z večjimi kamnitimi ploščami, ki je nem robu območja mestnega jedra, med objekto- zavijal proti srednjeveškemu obzidju. Stene kanala ma opuščenega vrtca na Cankarjevi ulici in jugoza- so bile zafugirane. V obliki treh stojk so bili od- hodnim delom mestnega obzidja, ki naj bi skupaj z kriti tudi ostanki lesenega objekta. bližnjo mitnico nastalo med letoma 1270 in 1300. V sektorju II poteka večina odkritih zidov v smeri Ker doslej še nismo zadostno poznali arheološkega V–Z, stratigrafsko najnižji zid pa v smeri J–S. K potenciala tega območja, so bile v avgustu 2009 enemu od zidov je bila v JV delu prislonjena pre- z namenom določitve vsebine in sestave najdišča prosta polkrožna apnenica. V JZ delu sektorja smo najprej izvedene predhodne arheološke raziskave odkrili tlak iz manjših prodnikov, na katerem je s strojnim izkopom testnih jarkov. Izkopanih in bila ohranjena večja količina poznosrednjeveških dokumentiranih je bilo pet strojnih testnih jarkov najdb, med njimi lonček, železen ključ, rezilo skupne površine pribl. 30 m2, ki so vsi pokazali železnega noža ter mnogo odlomkov lončenine in pozitivne arheološke rezultate ter omogočili zame- živalskih kosti. V skrajnem zahodnem delu profila jitev in določitev metodologije nadaljnjih raziskav. izkopnega polja sektorja II smo odkrili del kanala, Prvi pregled najdb je pokazal ostaline iz obdobja ki smo mu v nadaljevanju sledili še v sektorju IV od 14. do 17. stoletja. in ki je podoben drugima kanaloma v sektorju I Na celotnem območju smo nato med 10. majem in IV. in 23. julijem 2010 izvedli zaščitna arheološka iz- Najstarejše ostaline v sektorju III predstavljajo kopavanja, ki so zajela skupno površino pribl. 470 temelji objekta 3 in skupek zidov v severnem m2. Zaradi dejanskih terenskih okoliščin (betonski delu sektorja. Poleg skoraj v celoti ohranjenega temelji nekdanjih igral, trasa vročevoda ...) je bilo poznosrednjeveškega lončka smo v tem sektorju izkopno polje razdeljeno na štiri sektorje. Površina odkrili še dva novca (med njima krajcar), odlomke je bila zakoličena v koordinatno mrežo velikosti 4 železnih in bronastih predmetov, železno nemško Sladka Gora, cerkev Matere božje, angel na timpanonu severne fasade (foto. B. Badovinac, 1990) x 4 m, ki je bila vpeta vzporedno z zahodno linijo čelado iz druge svetovne vojne (M35), našitek

148 149 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Slovenj Gradec, glasbena šola 2010, geodetski posnetek izkopnega polja (načrt: J. Gulič)

Slovenj Gradec, glasbena šola 2010, cisterna s tremi kanali (foto: N. Šisernik)

Slovenj Gradec, glasbena šola 2010, oploščena pečnica s podobo mladeniča s pokrivalom iz leta okoli 1500 (foto: P. Juvan)

150 151 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

s svastiko in stojalo. Odkrili smo tudi kovinsko na območju glasbene šole, s čimer bo novi prostor ploščico s posvetilom nemškega združenja stolpar- vsebinsko in oblikovno dodatno obogaten. jev. Saša Djura Jelenko, Mihela Kajzer Cafnik V JZ vogalu sektorja IV smo in situ odkrili velik kamnit pokrov z osrednjo luknjo, pod katerim se je ohranila iz opek in kamnov grajena okrogla cis- 71 terna premera pribl. 2 m. Cisterna leži na steptani EŠD: 657, 658, 659, 4181 ilovici, do nje pa vodijo trije že omenjeni kanali Naselje: Slovenj Gradec – prvi iz vzhodne smeri, drugi iz južne (oba s pad- Občina: Slovenj Gradec cem proti cisterni), tretji pa iz zahodne smeri. Ta Ime: Slovenj Gradec – mestno jedro, cerkev sv. vodi iz cisterne ven proti srednjeveškemu obzidju Duha, cerkev sv. Elizabete, Park herojev in se v drugi polovici obrne proti SZ. Med južnim Področje: A in zahodnim kanalom smo odkrili opečnato Obdobje: srednji vek strukturo, morda vratca v cisterno. V notranjosti cisterne smo našli veliko število steklenih odlom- V zvezi z načrtovano parterno ureditvijo dela kov posod in tudi cele stekleničke. Med mlajšimi Glavnega trga, Trga svobode, Parka herojev in najdbami iz zasutja izstopa srebrnik Franca Jožefa Gosposvetske ulice v Slovenj Gradcu je izbrani I. iz leta 1879. izvajalec arheoloških raziskav Koroški pokrajinski Čez cisterno in južni kanal je bilo kasneje spelja- muzej Slovenj Gradec in zanj Saša Djura Jelenko no cestišče, ki je bilo ob straneh utrjeno s pok- izvedel ustrezne predhodne arheološke raziskave. onci postavljenimi kamnitimi ploščami, vzetimi V strokovni ekipi so pod vodstvom navedene iz kanala. V nadaljevanju so bili robniki zgrajeni sodelovali Aleš Tiran, Mojca Horjak, Marinka iz izbranih ploščatih prodnikov in so domnevno Janežič, Primož Juvan, Nina Šisernik in dr. Jure povezovali novejša betonska objekta v sektorjih III Gulič. Konservatorski nadzor je opravila odgovor- in IV. na konservatorka ZVKDS, OE Maribor, Mihela Med najdbami na celotnem območju razis- Kajzer Cafnik. Raziskave je zagotovil investitor kav izstopajo lončaste in oploščene skledaste gradbenih del Mestna občina Slovenj Gradec. pečnice. Prve so značilne za 14. stoletje in pred- Arheološke raziskave ob gradnji so potekale v času stavljajo najstarejše pečnice v Sloveniji. Iz teh se med 25. majem in 2. julijem 2010, in sicer pred- preko skledastih pečnic v 15. stoletju razvijejo vsem na območju, predvidenem za ureditev poti oploščene pečnice, ki so jih izdelovali z odtis- in okolice cerkva sv. Elizabete in Sv. duha. Na- kovanjem v matrico ali model, kar je omogočilo men raziskav je bil pred zaključnimi gradbenimi serijsko proizvodnjo. Med najlepšimi se je v ce- deli evidentirati arheološke ostaline, jih znotraj loti ohranila oploščena pečnica z reliefno podobo gradbenega okvira ustrezno raziskati, dokumen- mladeniča z značilnim pokrivalom iz leta okoli tirati in nadzorovano odstraniti. Med ureditven- 1500. imi deli odkrite arheološke ostaline smo raziskali Odkriti odlomki lončenine so žgani nepopolno na površini med jugovzhodno stranjo cerkve sv. oksidacijsko, kar ima za posledico črno barvo Elizabete in jugovzhodnim mestnim obzidjem v keramike. Poleg domače lončarske proizvodnje obsegu pribl. 18,50 x 4 m. Površino smo zakoličili je bilo odkritih tudi nekaj kosov (na primer gra- v koordinatno mrežo, ki je bila vpeta vzporedno z virana keramika), ki pripadajo uvoženi lončenini JV steno cerkve in mestnim obzidjem. Novodob- 16. stoletja. na nasutja smo odstranili strojno, nato pa sta sle- Zaradi atraktivnosti in izpovednosti najdbe s dila ročno strganje odkopane površine in ročni kamnitim pokrovom pokrite cisterne in delno izkop vkopov, struktur in kulturnih plasti. pripadajočih kanalov ter razmeroma ugodnih Vsa dela in najdbe smo sistematično in natančno tehničnih možnosti in gradbenih rešitev smo se v dokumentirali, vse stratigrafske enote so bile dogovoru med ZVKDS, investitorjem, projektan- opisane, fotografirane in geodetsko izmerjene, tom in Koroškim pokrajinskim muzejem uspešno arheološke strukture, vkopi in profili pa so bili do- dogovorili za delno naknadno prilagoditev izved- kumentirani tudi z risbo v merilu 1 : 10. Posebne benih gradbenih načrtov in izvedbo prezentacije najdbe in ostali artefakti so bili shranjeni po kon- izbranih ostalin na mestu samem v sklopu no- servatorskem postopku in predani v nadaljnjo ob- vogradnje glasbene šole. S tem bo mogoč skoraj delavo. nemoten ogled ostalin tudi za širšo zainteresirano Na raziskanem območju smo odkrili in doku- javnost, na istem mestu pa bo postavljena tudi mentirali 46 skeletnih pokopov. Grobovi so plakatna predstavitev rezultatov celotnih raziskav bili večinoma zelo slabo ohranjeni, saj je bilo Elizabete, geodetski posnetek izkopnega polja v letu 2010 (načrt: J. Gulič) Slovenj Gradec, cerkev sv.

152 153 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

grobišče zaradi nekdanjih gradbenih posegov že mannsdorfa poražena. Trdnjava je bila požgana in Arheološke raziskave so zajele celotno območje zidjem smo dokumentirali dobrih 0,40 m debelo močno poškodovano, nekateri grobovi pa so bili le nekaj posameznikov avstrijske vojske se je us- gradbenega in ureditvenega okvira načrtovane do- uničeno srednjeveško pokopališko plast, polno poškodovani tudi z naknadnimi pokopi iz istega pelo rešiti. zidave cerkve med njeno zahodno steno in taborn- odlomkov kosti, ki je bila že pred našim prihodom obdobja. Večina grobov je ležala v smeri SZ–JV z Nov trdnjavski kompleks so Avstrijci na Predelu im obzidjem ter drenažne izkope okoli cerkven- strojno odstranjena. Intakten je ostal še predel glavami na severozahodu, redki pa so bili usmer- sezidali leta 1848. Kamnita trdnjava je zapirala ega plašča. Namen raziskav je bil arheološke ob severovzhodnem zunanjem delu prezbiterija, jeni v smeri S–J z glavami na jugu. Na pridatke prehod nad in pod cesto. ostaline pred gradbenimi deli sistematično razis- ki smo ga sprva strojno (pribl. 0,20 m), nato pa smo naleteli v 39 grobovih, in sicer gre za značilne Trdnjava Predel je precej obsežen objekt. Glede na kati in dokumentirati ter nadzorovano odstraniti, ročno izkopali. V sedemdestih letih 20. stoletja devocionalije oziroma nabožne predmete. Ti v trenutno stanje se je bilo treba odločiti, ali se ga pričakovali pa smo predvsem ostaline nekdanjega so SV del cerkve zaradi povečane vlage z zunanje našem primeru predstavljajo svetinjice, križe in prepusti nadaljnjemu propadanju ali pa se prične srednjeveškega grobišča. Cerkev sv. Ilja je danes strani (brez arheološke spremljave del) znižali za rožne vence. Poleg omenjenega smo v grobovih postopno ohranjanje njegove vrednosti. Občina župnijska cerkev, ki jo znotraj obzidja členi ro- skoraj 1 meter, pri čemer so vrhnje plasti povsem našli tudi bronaste in koščene gumbe in bronaste Bovec je začela postopno revitalizacijo tega objek- manski zvonik iz leta 1292, ladja cerkve je iz leta uničili. Grobne jame nekdanjega pokopališča so zaponke, ki so spenjale spodnja oblačila. Med ta. Prva naloga, ki jo je bilo treba izvesti, je bilo 1747 in ima obliko gotskega križa. V steno zvoni- se zato ohranile samo v najnižjih delih oziroma le vsemi pridatki morda najbolj izstopa križ tipa očiščenje samega spomenika rastja ter urediti nov ka je vzidan rimski nagrobnik iz Zg. Dovž. še tik nad okostji. Prve tri odkrite grobne jame (G karavaka, ki je visel na rožnem vencu z jagodami dostop do trdnjave. Prvotni dostop je bil z rekon- Sam potek raziskav je bil prilagojen dinamiki 1–3) smo dokumentirali v že izkopanem profilu iz gagata in ga je premožnejši vernik prinesel iz strukcijo regionalne ceste uničen. Dostop bo služil gradbenih del in je zato potekal v dveh sklopih gradbene jame, nadaljnje štiri grobove (G 4–7) romanja po Španiji. To najdbo in ostale pridatke za vsa nadaljnja dela na objektu. (sektor I in sektor II). V prvem delu smo med pa med ročnim izkopom. Pri tem smo odkrili lahko umestimo v časovno obdobje baroka ozi- Izveden je bil minimalen poseg, saj je bila obstoječa 15. in 23. junijem 2010 raziskali in dokumenti- še temelj zidu in kamnito strukturo, ki verjetno roma v 17. stoletje. pot do trdnjave v dobrem stanju. Izpeljati je bilo rali severovzhodno območje sakralnega objekta, v pripadata eni od starejših faz izgradnje cerkve, ter V primeru grobišča okoli cerkve sv. Elizabete gre treba le priključek na regionalno cesto. Oporni drugem delu med 12. in 23. julijem 2010 pa za- ostanke lesene konstrukcije. Med mlajše strukture po vsej verjetnosti za mestno pokopališče takrat- zidovi prvotnega dostopa so se ohranili, novi hodni okvir cerkve in območje novogradnje. Vsa sodita vkop za meteorne vode in kamnita groblja. nega Slovenj Gradca, ki ga (glede na pridatke) dostop, pa se je po višinah in naklonu prilagodil dela in najdbe smo sistematično in natančno do- Na skrajnem JV delu smo odkrili še rob preko- lahko umestimo v 17. in 18. stoletje, zelo ver- obstoječemu. Ob dostopni poti so bila posekana kumentirali, vse stratigrafske enote so bile opisane, pane kostnice, ki pa ni bila več znotraj območja jetno pa se je na tem mestu pokopavalo že prej. tudi posamezna drevesa, da se je tako odprl pogled fotografirane ter geodetsko izmerjene, arheološke raziskav. Kar se tiče najdb iz raziskanih grobov, Pokopališče je bilo v uporabi vse do reforme Mari- na spomenik. strukture, vkopi in profili pa so bili dokumenti- smo pridatke našli le v grobu 1, in sicer svetin- je Terezije oziroma njenega sina Franca Jožefa II., S tem posegom je zgornja predelska trdnjava dos- rani tudi z risbo v merilu 1 : 10 oziroma 1 : 20. jico in dele rožnega venca. Najdbo je analiziral ko je prepovedal pokopavanje v mestih oziroma topna za obiskovalce, ki so prej dostopali po strmi Posebne najdbe in ostali artefakti so bili shranjeni mag. Darko Knez in ugotovil, da gre za svetinjico bližnji okolici. Ti najmlajši obovi zaradi novodob- brežini in uničevali rastje. Marsikateri potencialni po konservatorskem postopku in predani v nad- Ježuščka in sv. Benedikta, ki je bila izdelana v sre- nih gradbenih posegov niso več ohranjeni. obiskovalec JE spregledal, da je trdnjava tudi na aljnjo obdelavo. dini 18. stoletja v Salzburgu. Saša Djura Jelenko, Aleš Tiran, Mihela Kajzer zgornji strani ceste. Sedaj se odpre pogled na spo- Na severovzhodnem območju med cerkvijo in ob- Na območju sektorja II smo raziskali še ostaline Cafnik menik že takoj, ko se prestopi meja z Italijo. Ernesta Drole

72 EŠD: 701 73 Naselje: Strmec na Predelu EŠD: 3015 Občina: Bovec Naselje: Šentilj pod Turjakom Ime: Predel – predelska trdnjava Občina: Mislinja Področje: Z Ime: Šentilj pod Turjakom – cerkev sv. Ilja Obdobje: prva četrtina 19. stoletja, 1809, sredina Področje: A 19. stoletja, 1848, 1851 Obdobje: srednji vek

V času francosko-avstrijskih vojn je Napoleonova V zvezi z načrtovano gradnjo prizidka oziroma do- vojska prodirala po soški dolini in želela čez Pre- zidavo cerkve sv. Ilja ter hkratno izvedbo drenaže del doseči Koroško. Avstrijci so se trudili pot, ob zunanjem cerkvenem plašču je izbrani izvajalec pomembno komunikacijo znano že iz srednjega arheoloških raziskav Koroški pokrajinski muzej veka, čim bolje utrditi. Trdnjavo na Predelu so Slovenj Gradec in zanj Saša Djura Jelenko izve- začeli graditi leta 1808 pod vodstvom stotnika del ustrezne predhodne in vzporedne arheološke Johanna Hermanna von Hermannsdorfa. Utrdbo raziskave. so postavili ob predelski cesti med Mangartskim V strokovni ekipi so pod vodstvom navedene potokom in prelazom Predel. Za gradnjo dobro sodelovali Aleš Tiran, Mojca Horjak, Primož Ju- utrjenih objektov ni bilo časa, zato so postavili van in dr. Jure Gulič. Konservatorski nadzor je le dve kladari, eno nad cesto, drugo manjšo pod opravila odgovorna konservatorka ZVKDS, OE cesto. V svojem drugem pohodu je francoska vojs- Maribor, Mihela Kajzer Cafnik. Raziskave je zago- ka je maja 1809 dosegla Predel. V nekajdnevnem tovil investitor gradbenih del Župnija Št. Ilj pod boju na življenje in smrt je bila posadka von Hre- Turjakom. Šentilj pod Turjakom 2010, pogled na izkopno polje (sektor II) zahodno pred cerkvijo sv. Ilja, levo objekt 1 (foto: A. Tiran)

154 155 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

groba 8, ki je bil brez pridatkov. V strojnem Tik ob južnem vhodu, v notranjosti objekta 1, odlomke lončenine in kose opečnega gradbenega nekatere kosti noge pa so ležale na mestu kosti jarku, ki je v zvezi z drenažnimi izkopi potekal smo odkrili skeletni grob. Očistili in dokumen- materiala). Glede na to, da je ta depozit deloma rok. Pokojnik je ob smrti imel mlečne zobe, tako tik ob južnem, vzhodnem in delno severnem zu- tirali smo lahko le noge od kolen navzdol, saj je zapolnjeval tudi škraplje v skalni podlagi, ne gre da gre grob pripisati mladi osebi. nanjem zidu cerkve, smo naleteli na kamnit tlak, bil gornji del skeleta pod zahodnim profilom. Gre izključiti možnosti, da je bila ta parcela prvotno Ob skeletu nismo odkrili morebitnih pridatkov. ki je bil zelo verjetno zgrajen za starejše stopnice, za najstarejši del grobišča, saj je bil grob vkopan v izrazito skalnata in da je bila tudi ta prst sem Grobno jamo je zapolnjeval meljast in zelo skel- ki so vodile v zvonik na južni strani. Na zahodni geološko osnovo. Grob je najverjetneje sočasen z nanesena. Tako razlago podpirajo sledovi odbi- eten sediment, v katerem smo sicer odkrili posa- strani zvonika smo odkrili tri zidane , ostalimi osmimi odkritimi grobovi na SV strani janja vrhov skalne podlage (trebljenja), maje pa jo mezne odlomke prazgodovinske lončenine in ne- ki pa jih nismo kopali, saj jih gradbeni posegi cerkve. odsotnost sledov površinske atmosferske korozije kaj živalskih kosti, ki pa jih gre najbrž razumeti niso dosegli. Grobnice smo zaščitili in jih geo- Na vzhodni strani izkopnega polja smo na skalnih vrhovih. Poleg tega je skalno podlago kot rezidualne elemente. Plošče grobne kritine so detsko izmerili. Na SV vogalu smo naleteli tudi pričakovano naleteli na temelje cerkve sv. Ilja, ki ponekod prekrivala plast meljaste gline, ki smo jo bile nagnjene, kar je najbrž posledica posedanja na kostnico, na katero smo bili že predhodno so nosili zahodni vhod v cerkev, ki so ga grad- interpretirali kot horizont B tal in ni kazala zna- tal ali celo namenskih človekovih premikov plošč. opozorjeni. binci zaradi dozidave cerkve podrli. Temelji so bili kov antropogenizacije. Ne gre namreč izključiti možnosti, da so bili os- Na zahodnem delu platoja pred cerkvijo, kjer široki do 1,20 m in so segali pribl. 2 m v globino. V naravni skalni kotanji smo odkrili strukturo iz tanki pokojnika posthumno relocirani, saj so kosti sta bili predvideni dozidava in podkletitev V JV vogalu izkopnega polja smo v kvadrantu 3 kamnitih plošč, ki je prekrivala človeški skelet. le navidezno ležale v anatomski legi. Da gre torej cerkve, smo raziskali in dokumentirali skupno odkrili temelj zidu, ki verjetno pripada objektu 3. Skelet je gledal proti severu, proti ponoru Reke, za sledove (obrednega) prekopavanja ali drugega 2 pribl. 140 m površine. Strojno smo odstranili Zgrajen je bil iz velikih kamnov, širok je skoraj 1 in je bil postavljen na 4 skrbno zložene kamnite namenskega poseganja v grob, sicer ne moremo novodobno nasutje kamenja in gradbenega ma- m in se še nadaljuje pod južni profil izkopa. Glede plošče. Bil je slabo ohranjen, od postkranialnih trditi, te možnosti pa tudi ne moremo zavreči. teriala ter kmalu naleteli na zidove objekta 1. njegove časovne umestitve in eventualne povezave kosti so se ohranile le posamezne dolge kosti Še v srednjem in celo novem veku je bilo namreč Poleg zidane strukture smo v zahodnem profilu z objektoma 1 ali 2 za zdaj nimamo dovolj po- (predvsem diafize), od kranialnih pa posamezni obredno poseganje v grobove dokaj razširjeno izkopa odkrili tudi ruševinske plasti, tlakovanje datkov. zobje in močno razdrobljen lobanjski svod. Nekaj (Matičetov, M. 1955, Umita in v prt zavita loban- ter v JZ vogalu še en zid, ki je verjetno del ob- Saša Djura Jelenko, Aleš Tiran, Mihela Kajzer Cafnik zob smo odkrili tudi na distalnem delu skeleta, ja pri Slovencih, Slovenski etnograf 8, 231–254), jekta 2. Tudi pri objektu 1 smo na južni strani ob nogah. Čeprav je bilo najprej videti, da kosti tako da smo do rezultatov radiokarbonskih analiz, ob vhodu zasledili tlak z okroglimi prodniki, ki ležijo v anatomski legi, smo ob natančnejši analizi ki skelet datirajo v pozno bronasto dobo, pred- je morebiti povezoval oba objekta. Zidovi ob- 74 ugotovili, da to ni res. Tako je na primer stegnen- videvali mlajšo starost kosti. jekta 1 so bili grajeni iz večjih lomljenih kam- EŠD: 5001 ica ležala s proksimalno epifizo na distalni strani, Tomaž Fabec, Vesna Tratnik nov, vezani z malto. Južni zid je bil širok 1,20 m, Naselje: Škocjan vzhodni in severni pa pribl. 0,80 m. Na notranji Občina: Divača strani vzhodnega zida je bil prislonjen 0,40 m Ime: Škocjan pri Divači – arheološko najdišče širok obok, grajen iz lomljenih kamnov in ve- Gradišče zan z malto. Objekt je bil ohranjen do višine Naslov: Matavun, parc. št. 698/3 in 698/4, k. o. pribl. 1,70 m, strop pa je bil porušen. Prvotna Naklo velikost objekta je bila pribl. 6 x 6 m z dober Področje: A meter širokim vhodom. Zahodna stran objekta Obdobje: pozna bronasta doba, srednji in novi vek zaradi nedostopnosti ni bila raziskana, glede na ruševinske plasti v zahodnem profilu pa je Maja 2010 je bilo na območju predvidene novo- mogoče, da je ta del že uničen. Južna polovica tal gradnje na parc. št. 698/3 in 698/4, k. o. Naklo, v objektu je bila utrjena s kamenjem, severni del izvedeno arheološko dokumentiranje strojnih iz- pa predstavlja rdečkasta ilovica. Po celotnem dnu kopov za gradnjo stanovanjskega objekta. Ker so objekta smo odkrili strukture – stojke in jame ter bile takrat odkrite arheološke strukture (domnev- odlomke srednjeveške lončenine, opek, odlomke ni skeletni grob), je odgovorna konservatorka pečnic, drobce ožgane gline in oglja. V zahod- ZVKDS, OE Nova Gorica, P. Bratina, določila nem profilu znotraj objekta smo odkrili še dve potrebo po sistematičnih raziskavah, ki so bile mlajši hodni površini, nad njima pa še žganinsko opravljene julija 2010. plast. To kaže na to, da je v objektu gorelo, ven- Arheološke raziskave je izvedla ekipa ZVKDS, dar je težko trditi, ali gre za ognjišče ali morda CPA, Regionalnega oddelka Nova Gorica. Ra- celo požar. Glede namembnosti objekta 1 lahko ziskave so bile izvedene v tlorisnem gabaritu sklepamo, da gre za poslopje gospodarske nara- načrtovane stanovanjske hiše približne velikosti 8 ve, morda kaščo ali shrambo, deloma vkopano x 12 m, na parc. št. 698/3 in 698/4, k. o. Naklo. v zemljo, ali pa kletni prostor hiše. Vsekakor Na območju raziskav smo strojno odstranili lahko na podlagi najdb trdimo, da je bil objekt ruševino zidanega hleva ter vrhnjo plast zemlje, v uporabi že nekje v drugi polovici 16. stoletja, ki je bila po pripovedovanju lastnice parcele sem kar potrjuje tudi odkritje novca cesarja Rudolfa navožena pred desetletji, da bi s tem povečali de- II., ki je vladal od leta 1576 do leta 1612. Ostali belino obdelovalne prsti na vrtu. Pod njo je ležala najdeni denar iz objekta je bil kovan za Ogrsko v starejša ornica, v kateri smo odkrili drobne najdbe Kremnici na Slovaškem in je datiran v leto 1582. iz časa od železne dobe do novega veka (predvsem Škocjan pri Divači, Matavun, parc. št. 698/3 in 698/4, k. o. Naklo. Ostanki poznobronastodobnega groba (foto T. Fabec)

156 157 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 75 pojavov (brezen, ponikalne reke, udornic ipd.). EŠD: 5001 Prav gotovo pa ne gre za naplavljen material, ki bi Naselje: Škocjan ga odložila narasla Reka, kar je razlaga za prisotnost Občina: Divača večine arheoloških ostalin v sosednji Czoernigovi Ime: Škocjan pri Divači – arheološko najdišče jami. V severozahodnem vogalu terase je profil segal Gradišče v depozit bledo rjave ilovice z ostrorobim gruščem Naslov: brezno Okroglica in kamenjem. V njem ni bilo kakršnih koli sledov Področje: A človeka in smo ga zaradi podobnosti z značilnimi Obdobje: srednja bronasta doba, novi vek paravtohtonimi jamskimi sedimenti opredelili kot naravno tvorbo. Septembra 2009 je ekipa ZVKDS, CPA, Regional- Tomaz Fabec, Vesna Tratnik nega oddelka Nova Gorica, opravila predhodne arheološke raziskave na dnu brezna Okroglica v Škocjanu pri Divači, parc. št. 738/2, k. o. Naklo, 76 na kraju, kjer sta bila v okviru obnove turistične EŠD: 7920 infrastrukture Škocjanskih jam predvideni post- Naselje: Šmarje pri Jelšah avitvi začasnega delovnega platoja in začasne poti Občina: Šmarje pri Jelšah do Mahorčičevega mosta. Konservatorski nadzor Ime: Predenca – kapelice križevega pota nad deli je izvajala P. Bratina (ZVKDS, OE Nova Področje: UA Gorica). Obdobje: zreli barok Z izkopi temeljev za delovni oder in začasno stopniščno pot smo odkrili intaktne arheološke V letu 2010 so se vsa gradbena obrtna dela izva- jala le na obnovi zunanjščine 14. kapele šmarske sledove, ki ne dokazujejo doslej le predvidevanega kalvarije. Dokončala so se krovska dela na strehi arheološkega potenciala brezna Okroglica, temveč Božjega groba in strehi Svetih stopnic, pričeta leta tudi prisotnost in ohranjenost arheološke strati- 2009. Strehe so bile ponovno prekrite s škriljem. Šmarje pri Jelšah, kapelice Križevega pota, plesen na stenski poslikavi v niši druge kapele (foto: B. Badovinac, 2009) grafije v njem. V line laterne nad kupolo Božjega goba so bile Zaradi specifičnih pogojev terena smo v dogovoru montirane nove oknice z odprtinami za zračenje. z odgovorno konservatorko ZVKDS, OE Nova Po saniranju temeljev in izdelavi drenaže z revizijs- Gorica, predviden obseg izkopov za temelje morali 77 ki stoji na vzhodnem obzidju, orkanski veter od- kimi jaški so bile popravljene zunanje stopnice ob EŠD: 753 kril oziroma poškodoval njeno kritino. Streho, do povečati. Na zahodni strani načrtovanega delovne- vhodu v Svete stopnice in obnovljen kamnit okvirja Naselje: Šmartno takrat pokrito s salonitnimi strešniki, je bilo nujno ga platoja se je namreč teren zaradi izredno velikega vhoda. Vanj so bile ponovno montirane kovane Občina: Brda treba na novo pokriti, saj smo ocenili, da je škoda naklona, sipkosti klastov in gostote izkopanih jam vratnice. V štiri okna v vzhodni in zahodni fasadi Šmartno v Brdih – vas na tej tudi zdravju škodljivi kritini velika. Zaradi za temelje, vsul, tako da smo izkope za točkovne Sv. stopnic so bile vstavljene nove oknice, narejene Ime: temelje spremenili v »teraso«. Ležala je pravokotno Naslov: Šmartno 52 potencialnih nevarnosti poškodb na ostrešju in po vzoru starejših, obnovljene kovane mreže in v posledično temu na celotnem objektu so se začeli glede na naklon nasipnega stožca. Nastali profil na police oken vgrajene nove kamnite okenske police, Področje: U, E nujni ukrepi. Ob tej priliki je bil saniran še zunanji zahodni strani terase (proti vrhu nasipnega stožca) izdelane po vzoru starejših. Ob vzhodno in zahod- Obdobje: 19., 20. stoletje vidni del dimnika, ki ni bil oblikovan v skladu s smo očistili in ga arheološko dokumentirali. V no steno Sv. stopnic, je bil na podlagi verodostojnih tradicionalno lokalno tipologijo okoliških dim- profilu smo pod zelo skeletnim depozitom, ki je v podatkov (Mihael Napotnik, Križev pot ob bregu Vas Šmartno leži na griču, v geografskem središču vrhnjih plasteh vseboval veliko novoveških in pred- sv. Roka v Šmarju pri Jelšah, Maribor 1913, str. 58) Goriških brd, na skrajnem zahodu Slovenije. Pesnik nikov, streha pa je sedaj prekrita s korci. vsem recentnih ostalin (brezno je takrat služilo kot in starejših fotografij, izdelan talni izzidek. Novi Alojz Gradnik, rojen v sosednji Medani, je Šmartno Andrejka Ščukovt smetišče), približno 1 m pod površjem dokumenti- fasadni ometi so barvani v osnovnem oker tonu in označil za orlovsko gnezdo, ki ždi na točki, od kod- rali stratificiran depozit s prazgodovinskim (najbrž pripravljeni za rekonstrukcijo baročne arhitekturne er se ob jasnem vremenu na vzhodu odpira pogled srednjebronastodobnim) drobnim gradivom. Šlo poslikave. Gradbena obrtna dela, ki jih je kvalitetno do Nanosa, na severozahodu do Karnijskih Alp in je predvsem za odlomke lončenine in živalske os- izvedlo podjetje HAI, d. o. o., Šmarje pri Jelšah, na zahodu na prostrano Furlanijo, vse do Jadran- tanke, ki so ležali razpršeno v treh plasteh. Najdena zanj Igor Habjan, so sofinancirali Župnija Šmarje skega morja. je bila tudi jagoda iz turkizno modre steklene paste. pri Jelšah, Vrečarjev sklad, Občina Šmarje pri Jelšah Šmartno uvrščamo v tip taborskega naselja, ki je Interpretacija odkritih arheoloških zapisov ostaja in Ministrstvo za kulturo RS. vse do danes ohranilo definicijo tabora. Ko je sredi odprta, saj le na podlagi izkopanega profila in red- Na stenskih poslikavah v niši druge kapelice, ki so 18. in v 19. stoletju Šmarno izgubilo strateški po- kih najdb ne moremo veliko povedati. Da morda bile leta 1963 urgentno snete in leta 2003 restavri- men, je kmečki živelj s svojim načinom življenja in le ne gre za odpadke, ki bi jih v brezno metali pre- rane vrnjene na nosilcu, se je leta 2008 pojavila ple- pojmovanjem stavbarstva delno prekril sporočeno bivalci škocjanskega gradišča, opozarjajo najdiščne sen. Ker še niso ugotovljeni vzroki, ki vplivajo na obliko obzidanega taborskega naselja. Kljub temu okoliščine: ta prostor je še posebno od bronaste razvoj plesni, tudi niso podani predlogi za sanacijo se je do danes v Šmartnem dobro ohranilo obzidje, dobe »slovel« kot nadregionalni kultni center, ki same poslikave. ki ga poudarjajo stolpi. sta ga najbrž določali gostota in veličastnost kraških Bogdan Badovinac Desetega marca 2010 je streho hiše Šmartno št. 52, Hiša Šmartno 52 (foto: A. Ščukovt, 2011)

158 159 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 78 Z. Harej leta 1981. Najverjetneje gre za ostanke vodnjaka. Območje sonde 1 med vodnjakom in geološka osnova se je nahajala 0,80 m globoko, EŠD: 3436 shrambenega prostora, na kar kažejo predvsem ve- stanovanjsko hišo je bilo v preteklosti intenzivno v arheoloških struktur nismo odkrili, dokumentirali Naselje: Šoštanj like shrambene posode ter živalski in rastlinski os- uporabi. Pod sodobnim tlakom in nasutjem za utrd- smo le recentna nasutja. Občina: Šoštanj tanki. Lega, usmerjenost ter oblika objekta neko- itev smo dokumentirali tlak nekdanjega prizidka ozi- V sondi 3, zahodno od vodnjaka, smo na globini Ime: Šoštanj – cerkev. sv. Mohorja in Fortunata liko presenečajo glede na dosedanje domneve, da roma hleva, pod tem pa še površino s precej peska in 1,25 m, pod recentnimi nasutji dokumentirali dve Področje: UA je bilo štanjelsko naselje terasasto urejeno že v večjimi kosi apna, ki smo jo interpretirali kot verjetni manjši jami, vkopani v geološko osnovo. Jami sta Obdobje: 14. stoletje prazgodovini. Na isti lokaciji smo odkrili tudi sle- ostanek nekdanje apnenice ob hiši. Geološka pod- bili globoki do 0,36 m, zapolnjeni z gruščem, v dove rimskodobne arhitekture, ki pa je bila veliko laga se je ob steni hiše nahajala že na višini 0,50 m, katerem smo odkrili premešane prazgodovinske, Po sondažnih arheoloških raziskavah v starem slabše ohranjena od prazgodovinske. Tudi ta ob- proti zahodu pa se je postopoma spuščala. Tam smo rimskodobne in novoveške najdbe. Jami se širita prezbiteriju v zvonici v letu 2008 (Danijela jekt je deloma izkopal že Z. Harej, poleg tega pa je na globini 0,80 m dokumentirali dve jami, vkopani še zunaj izkopnega območja. Brišnik, Eva Butina, VS 46, Poročila, 2008, str. segal zunaj območja naših raziskav, zato je bil do- v skalno geološko osnovo, zapolnjeni z gruščem, v Interpretacija dokumentiranih vkopov v skalno kumentiran le njegov jugovzhodni del. Morda gre 365–367) in dodatnih sondah pod mlajšim tla- katerem smo odkrili tako odlomke prazgodovinske osnovo je problematična, časovno jih lahko opre- kom iz apnečastih plošč je bil v letu 2010 na slabšo ohranjenost razlagati z plitvejšim izkopom za njegove temelje, čeprav je bil grajen iz obdela- in rimskodobne kot tudi novoveške lončenine, nekaj delimo le grobo, kot prednovoveške, saj v novem osnovi recepture restavratorja Aleksandra Šilesa živalskih kosti in školjk. Jami se širita zunaj območja veku očitno niso več funkcionirali in so bili zasuti. položen nov pohodni estrih. Na podložni pesek nih, z malto vezanih kamnov. V njem smo odkrili malo najdb. Prevladujejo odlomki amfor, nekaj raziskav, tako da ne poznamo njune oblike v celoti, Namembnosti jam na podlagi zbranih podatkov granulacije 0–4 mm in armaturo je bila nato nane- globoki sta do 1,10 m. ne moremo jasno definirati, možnosti je več, mor- sena masa za estrih na plasti, ki je nastala sočasno pa je bilo tudi črepinj namiznega in kuhinjskega posodja. Tako izkopavanja kot tudi arheološko Sonda 2 je obsegala ozek pas med vodnjakom in da so jih uporabljali kot jame za shranjevanje živil. s poslikavo fresk (Janez Höfler, Srednjeveške ulico, ki je bil v preteklosti že večkrat prekopan, Tomaž Fabec, Vesna Tratnik freske v Sloveniji, IV. knjiga, Vzhodna Slovenija, dokumentiranje ob gradnji so pokazali, da sme- Ljubljana 2008, str. 224–227). Navkljub poprej mo intaktne arheološke ostaline pričakovati na sklenjenemu dogovoru z investitorjem o nivoju celotnem območju grajskega kompleksa. Te so polaganja talnega estriha je pri sami izvedbi prišlo se namreč ohranili pod poznosrednjeveškimi in novoveškimi depoziti. Pri tem se zdi zanimiva do sprememb. Najdeni nivoji so bili dosledno iz- ugotovitev, ki so jo sicer že izpostavili drugi razis- vedeni ob vzhodni steni in na delu južne ter sever- kovalci in so jo naše raziskave le potrdile, da rim- ne stene. Nivoja ob zahodni steni in pod zlizanim skemu obdobju sledi faza mirovanja, ki jo prekine pragom severnega – prvotnega vhoda v zvonico šele začetek intenzivnih posegov v poznem sredn- pa ne ustrezata najdbam. Obnovo talnega estriha jem oziroma zgodnjem novem veku. je v celoti financiral Župnijski urad sv. Mihaela v Tomaž Fabec, Manca Vinazza Skornem. Bogdan Badovinac 80 EŠD: 760 79 Naselje: Štanjel EŠD: 7244 Občina: Komen Naselje: Štanjel Ime: Štanjel – vas (Štanjel 6a) Občina: Komen Področje: A Ime: Štanjel – grad Obdobje: prazgodovina, rimsko obdobje, novi vek Področje: A Obdobje: železna doba, rimsko obdobje V Štanjelu je ekipa ZVKDS, CPA Nova Gorica, opravila zaščitna arheološka izkopavanja pred gradn- Med zaščitnimi arheološkimi izkopavanji na gra- jo prizidka k stanovanjski hiši na parc. št. 1078, k. o. du Štanjel smo na 4,5 × 6 m velikem območju Štanjel. Geodetske izmere je opravil Januš Jerončič, na parc. št. 1009/1, k. o. Štanjel, odkrili ostanke univ.dipl. arheol. Arheološko izkopavanje je nadzo- zidanega objekta najverjetneje iz razvite starejše rovala odgovorna arheologinja konservatorka OE železne dobe. V depozitu, ki je zapolnjeval objekt, Nova Gorica Patricija Bratina. smo odkrili predvsem keramično gradivo (velike Na mestu novogradnje je lastnik parcele v sedemde- shrambene posode – silose, kuhinjsko posodje, setih letih ob izkopih za vodnjak odkril ostanek kam- ognjiščne predmete), fragment kačaste fibule, nitega zidu, del zbitega, prežganega ilovnatega tlaka žlindro, živalske ostanke, zogleneli les in zoglenela in več odlomkov prazgodovinske lončenine, kar je semena. Od objekta se je ohranil le tisti del arhi- bilo interpretirano kot ostanki prazgodovinske hiše tekture, ki je bil vkopan v pobočje: zgrajen je bil v (Žbona Trkman, B. 1981, Štanjel. Varstvo spome- suhozidni tehniki, trije ohranjeni zidovi pa so bili nikov 23, 1981, 216–217.) prislonjeni na stene vkopa. Zahodni del objekta je Ob tokratnih arheoloških raziskavah smo s tremi bil odstranjen že med izkopavanji, ki jih je vodil sondami raziskali prostor vzhodno in južno od Štanjel, presek sonde 1 (avtor: J. Jerončič, V. Tratnik)

160 161 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 81 grozdi. Nagrobnik je spodaj zaključen z zatičem EŠD: 2589 za postavitev v utor temeljnega kamna. Črke so Naselje: Štatenberk neenakomerno klesane, po velikosti se razlikujejo Občina: Mokronog – Trebelno tudi znotraj iste vrstice in tako kot reliefna upodo- Ime: Štatenberk – cerkev sv. Martina bitev kažejo na manj veščega klesarskega mojstra. Naslov: Štatenberk Celotna širina spomenika je 73,5 cm, ohranjena Področje: A višina 104 cm, debelina pa okoli 22 cm. Mere Obdobje: rimsko obdobje zatiča so 38 x 22 cm, njegova višina pa 18 cm. Črke v prvi ohranjeni vrstici so poškodovane, v V cerkvi sv. Martina v Štatenberku, katere ladja drugi merijo med 5,5 in 6 cm, v tretji med 5,5 in je v svoji zasnovi še romanska, je bil jeseni 2009 6,2 cm, v četrti pa 5,5 cm. ob zamenjavi zunanjega kamnitega stopnišča na Besedilo napisa se glasi: kor s kovinskim odkrit doslej neznan spodnji del nagrobne stele iz sivega apnenca z delom na- [---]g Crispina, pisa, reliefnim poljem in zatičem za postavitev v coniug(i) pient(issimae), bazo. Kamen je vzidan v severozahodnem vogalu vivi fecer(unt) cerkvene ladje na nekoliko razširjenem temeljnem sibi. zidu, kamor je bil očitno že ob gradnji cerkve Prevod: položen z navzven obrnjenim napisnim poljem. (…)g Krispina, zelo vdani ženi, sta si dala postaviti Napisno polje, široko 50 cm, ima trojno profiliran (nagrobnik) za življenja. rob. Zgornji prelom je presekal prvo ohranjeno vrstico, spodaj pa so v celoti ohranjene še tri. V Nagrobnik lahko le okvirno datiramo v 2. stoletje spodnjem reliefnem polju, ki ima dvojno obrobo, ali začetek 3. stoletja. je precej stilizirano upodobljena bikonična posoda Kot naslednji nov rimski spomenik iz štatenberške na nogi z izvihanim ustjem, levo in desno od nje cerkve lahko opredelimo v polkrožni romanski pa še bolj stilizirana vinska trta z listi in morda tudi portal stranskega vhoda vzidan kamniti blok z

Štatenberk, cerkev sv. Martina, položaj vzidanega nagrobnika v zahodni steni cerkvene ladje (foto: M. Pršina, Arhiv ZVKDS, Štatenberk, cerkev sv. Martina, položaj temeljnega kamna z utorom, vzidanega v južno steno cerkvene ladje kot del pod- OE Novo mesto) boja stranskega portala (foto: M. Pršina, Arhiv ZVKDS, OE Novo mesto)

162 163 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

utorom v sredini, ki predstavlja podstavek na- ohranili in ponovili vsi detajli fasade, kjer so bili grobne stele. ti uničeni, in sicer profilirani strešni venec, profili- Podstavek meri 120 x 87 cm in je visok med 28 rani delilni zidec, vzorec izvedbe ometa pritličja, in 30 cm, odprtina utora pa meri 43 x 28 cm in je obrobe oken in vrat v ometu … Zaradi občasne globoka 19 cm. V steno štatenberške cerkve je bil rabe objekta se je investitor odločil za names- vzidan tudi rimski nagrobnik Publija Nertomarija titev plastičnih oken. Pri tem smo vztrajali, da se Kvarta in članov njegove družine (žene Meito in njihova delitev izvede po vzoru na nekaterih še sina Sekunda), datiran v 1. stoletje, ki ga je leta ohranjenih prvobitnih lesenih oknih in s takimi 1885 ali 1886 Jernej Pečnik in poslal v Deželni zamenjajo tudi pred leti že nameščena nova okna, muzej, danes Narodni muzej v Ljubljani (CIL III kar je bilo potem tudi izvedeno. Pripravili smo 10794 = RINMS 145 = ILSl 1, 85). barvno študijo, ki je služila kot osnova za obar- Ker mere zatičev obeh nagrobnikov ne ustrezajo vanje fasade. Uporabila se je Jubova fasadna barva meram utora zgoraj opisanega podstavka, ki je Revital color. Štravberk, Ajdovski grad, drugi (zunanji) obrambni jarek z Tabor pri Vrabčah, stara šola pred pričetkom del (foto: E. vzidan ob stranskem vhodu v ladjo, gre očitno nasipom na JV strani (foto: D. Breščak, arhiv ZVKDS, OE Konservatorski nadzor je vršila odgovorna konser- Belingar, 2010) za podstavek nekega doslej še neznanega nagrob- Novo mesto) vatorka ZVKDS, OE Nova Gorica, Eda Belingar. nega spomenika. Glede na lego kamnov lahko Barvno študijo je pripravil restavrator ZVKDS, sklepamo, da so bili vsi trije pripeljani in vzidani OE Nova Gorica, Andrej Jazbec. Gradbena dela istočasno ob izgradnji prvotne romanske cerkve, 83 je izvajalo Komunalno stanovanjsko podjetje verjetno ob koncu 13. stoletja. EŠD: 16006 Sežana, d. d., Partizanska 2 iz Sežane. (Celovito objavo gl.: D. Breščak, M. Lovenjak, Rim- Naselje: Tabor KS Vrabče si želi, da bi ta objekt s svojo neposred- ska nagrobnika iz Štatenberka in Gorenjega Kartel- Občina: Sežana no okolico služil druženju in povezovanju vseh jevega na Dolenjskem, Zbornik posvečen Ljudmili Ime: Tabor pri Vrabčah – vas (stara šola) krajanov kot tudi delovanju raznih društev. Dela Plesničar – Gec, Mestni muzej Ljubljana, v tisku.) Naslov: Tabor pri Vrabčah 9 so potekala po načrtovanem programu. Izvajalec Danilo Breščak Področje: E je svoje delo opravil zelo korektno in kvalitetno, Obdobje: 20. stoletje (1910) zato poseg ocenjujem kot uspešen. Eda Belingar 82 Nad Vrabčami se strmo dviga višji hrib Tabor, kjer EŠD: 29491 je strnjeno pozidana istoimenska vas. Na vzhod- Naselje: Štravberk 84 nem robu, tik za cerkvijo Marijinega darovanja in Tabor pri Vrabčah, manjkajoči deli ometa so dopolnjeni z EŠD: 9961 Občina: Novo mesto ostankom obrambnega stolpa, je bilo leta 1910 ometi enake sestave in izvedbe kot prvobitni, nameščeno Štravberk – Ajdovski grad Naselje: Tolminske Ravne Ime: zgrajeno poslopje, kjer je svoje mesto dobila šola. je stavbno pohištvo ter pobeljena fasada (foto: E. Belingar, Naslov: Štravberk 2011) Občina: Tolmin Ta je bila v Taboru ustanovljena leta 1870 ali 1876 Področje: A Ime: Tolminske Ravne – domačija Tolminske Ravne 14 (SI PAK 0821, Fond Osnovna šola Vrabče, 1876– Obdobje: 11., 13. stoletje (?) Naslov: Tolminske Ravne 14 1967), sprva je bila nameščena v hiši Očerinovih. nove vaških jeder in večnamenskih zgradb v okviru Področje: E Severovzhodno od Blažičeve domačije na Šolsko poslopje so leta 1943 požgali Nemci. Javnega razpisa za izvedbo operacije 322 – Ob- Obdobje: 19., 20. stoletje Štravberku, v gozdu Boršt na koti 566 m (parc. V šolskem letu 1948/49 so ga začeli obnavljati. nova in razvoj vasi, je Občina Sežana 2010/2011 št. 25/2, k. o. , lastnik Franc Blažič, Pouk je tedaj potekal v župnišču, v šolskem letu dobila odobrena sredstva za obnovo fasade, za- Tolminske Ravne so delno razložena in najvišja Štravberk 3, 8222 Otočec) je lokacija Na gradu 1951/52 pa je spet stekel v tedaj obnovljenem menjavo stavbnega pohištva, ureditev pločnika vas v občini Tolmin. Stojijo na rahlo valoviti oziroma med domačini znana kot Ajdovski grad. poslopju. Z odlokom št. 162 Skupščine občine ob objektu ter okolice v neposredni bližini, kjer je ravnici prijazne krnice pod Migovcem (1885 m) Gre za skalnat pomol s sledovi zidov 15 x 12 m Sežana, objavljenim 30. junija 1962, je šola posta- večnamenska ploščad, na kateri so razne prireditve na severu, Javorjem (1361 m) in Grušnico (1569 velike stavbe. Vrh grebena poteka v smeri SZ–JV. la podružnica Osnovne šole Sežana. Učenci višjih v poletnem času. V neposredni bližini se nahaja m) na severozahodu ter planino Na Rešlju (1100 Na JZ strani je pobočje skoraj previsno, na SV pa razredov so odšli v šolo v Sežani. Število učencev pred leti obnovljen obrambni stolp, na katerega m) na zahodu. Na jugovzhod pa se svet odpira strmo, z ostalih dveh strani pa je greben lahko dos- na Taboru se je stalno zmanjševalo, tako da so 26. se navezuje kamniti podporni zid, ki je tudi precej proti grapi Zadlašice. topen. Na SZ strani je bil izkopan en prečni jarek, junija 1967 šolo zaprli. razrušen. Prenovljeni objekt bi služil za izvedbo Naselje se je razvilo iz planine. Po potresu leta na JV pa je vrhnji plato zavarovan z dvema prečno Od prenehanja pouka je bilo šolsko poslopje raznih večjih kulturnih in družabnih prireditev, za 1998 pa so bili skoraj vsi objekti v vasi zgledno izkopanima obrambnima jarkoma in nasipoma. V zapuščeno in nevzdrževano. Na pobudo krajanov dejavnost Medobčinskega komornega godalnega obnovljeni. Zidane pritlične in nadstropne hiše rastru zidov stavbe je videti jarkast vkop, kjer so se je pred leti v celoti prenovila streha. Začela se je orkestra ter dejavnost Vaške godbe, ki se trenutno s strmimi, prvotno s slamo kritimi strehami, po izjavi Franca Blažiča njegovi predniki iz zidu postopna obnova notranjosti. V zadnjih letih se je ustanavlja v KS. uvrščamo v prehodni kobariško-tolminski stavbni izkopavali kamne za gradnjo Blažičeve domačije v pritličju uredil prostor za potrebe vasi, tu so lese- V letu 2010 so se pričele obnova fasade, zamen- tip, saj se tu primorska tipika prepleta z alpsko (grajena ob koncu 19. ali začetku 20. stoletja, ko- na okna in vhodna vrata v poslopje nadomestili s java stavbnega pohištva in ureditev pločnika ob stavbno tipologijo. zolec toplar ob domačiji nosi letnico 1907). plastičnimi. Posledično se je pojavila tudi potreba objektu. Pri tem so se ohranili vsi kvalitetni ometi, Orkanski veter je 10. marca 2010 poškodoval Verjetno gre za srednjeveško lokacijo neke utrjene po zunanji ureditvi objekta in prostora ob objek- manjkajoči deli pa so se dopolnili z ometom enake slamnato kritino kašče na domačiji pri Skalarju, kmetije ali sedež ministeriala. tu, saj so bili tako fasada kot stavbno pohištvo do- sestave in izvedbe. Ometi, ki so jih fino zaribali, Tolminske Ravne 14, z Odlokom občine Tolmin Danilo Breščak trajani in potrebni prenove. V sklopu projekta ob- so bili izdelani na apneni osnovi. Obenem so se razglašeno kulturni spomenik. Omenjenega dne

164 165 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

je veter slamo na obeh strešinah kašče tako močno podani in upoštevani pogoji za zaščito in varstvo in leži severno od Novega mesta, Ždinje vasi, strani stopnic, očiščena okolica in obnovljena poškodoval oziroma jo razcefral, da je bilo takoj značilnih oblikovnih elementov hiše ter notranje Gorenjega Kamenja in Gorenjega Karteljeva dostopna pot do vodenice z jugovzhodne strani treba začeti nujna sanacijska dela zaradi potencial- tradicionalne razporeditve prostorov. Namemb- nad traso avtoceste Ljubljana–Obrežje znotraj vrtače. nih nevarnosti poškodb na ostrešju in v objektu. nost objekta se z rekonstrukcijo ni spremila. Last- območja registrirane enote kulturne dediščine Obnovitvena dela so izvajali vaščani Malih Ker je bila škoda zaradi vetra na škopnikih tako niku se je z obnovo omogočila boljša kvaliteta Trška gora – vinogradniško območje (EŠD sel s pomočjo Heliosovega sklada in Občine velika, smo ocenili, da je najbolje, da se streha na bivanja, prilagojena sodobnemu načinu življenja 9263). Celotno območje je gričevnato in gosto Črnomelj. novo prekrije s slamo. Kaščo je prekril S. Šorli z in standardom. pozidano z vinogradniškimi objekti. Geološko Dušan Strgar domačije pri Francu v Kneških Ravnah na podlagi Andrejka Ščukovt podlago predstavlja siv in temno siv ploščast do prakse in veščine prekrivanja streh s slamo, ki je plastovit apnenec, oolitni apnenec, apnenec s hi- značilna za Tolminsko. drozoji in plastovit apnenec z rožencem. Andrejka Ščukovt Ugotovljene arheološke sledi 1) Golušnik – Sadeže Odlomek prazgodovinske lončenine (ZE VIII/ A35, parc. št. 2369, k. o. Črešnjice) nakazuje na potencialno prazgodovinsko najdišče naselbinske narave. 2) Dolenje Karteljevo – Pristava Odlomek rimskodobne lončenine in 8 kosov rimskodobne opeke (ZE XI/ A8, XI/B8, XI/B9, parc. št. 657, 658/13, 658/14, k. o. Zagorica) kažejo na potencialno rimskodobno najdišče naselbinske narave. Velika sela, stanje vodenice pred obnovo leta 2009 (foto: 3) Gorenje Karteljevo – Hmeljnik D. Strgar) Hiša Trebenče 4 (foto: A. Ščukovt, 2011) 28 kosov rimskodobne opeke in dva kosa žlindre (ZE XII/A4, XII/C4, XII/A5, XII/C5, XII/A6, XII/C6, XII/A7, XII/C7, parc. št. 624/10, k. o. Zagorica) kažejo na potencialno rimskodobno Tolminske Ravne 14, kašča pri Skalarju (foto: G. Kutin, 86 2011) EŠD: 9263, 29172, 29173, 29174 najdišče naselbinske narave. Naselje: Trška gora, Ždinja vas, Golušnik, Do- Philip Mason, Ildikó Pintér lenje Karteljevo, Gorenje Karteljevo 85 Občina: Novo mesto EŠD: 28332 Ime: Trška gora – vinogradniško območje 87 Naselje: Trebenče Golušnik – arheološko območje Sadeže EŠD: 28534 Občina: Cerkno Dolenje Karteljevo – arheološko območje Pris- Naselje: Velika sela Ime: Trebenče – domačija Trebenče 4 tava, Gorenje Karteljevo – arheološko območje Občina: Črnomelj Naslov: Trebenče 4 Štreklje – Hmeljnik Ime: Mala sela pri Adlešičih – vodenica Področje: E Področje: E Naslov: Predhodne arheološke raziskave Vodovoda Obdobje: sredina 19. stoletja Obdobje: 19., 20. stoletje Trška gora Velika sela, stanje vodenice po obnovi leta 2010 (foto: D.

Področje: A Vodenica je kamnito obzidana vodna kotanja na Strgar) Hišo na domačiji Trebenče 4 zaradi ohranjenih Obdobje: prazgodovina, rimsko obdobje dnu globoke kraške vrtače med naseljema Velika zgodovinskih in slogovnih vzporednic tako na in Mala sela pod hribom Izgornik. zunanjosti kot v notranjosti uvrščamo med redko Predhodne arheološke raziskave na območju Vodenica je bila vse do leta 2009 zapuščena, ohranjene stavbe, značilne za 19. stoletje oziro- trase vodovoda Trška gora v skupni dolžini dokler niso vaščani sprožili postopka njene ob- ma začetek 20. stoletja na širšem Cerkljanskem 11.662 m je opravljala ekipa ZVKDS, CPA, nove. Pri tem je bil gonilna sila domačin Alojz območju. Zaradi vrste dejavnikov, ko je bilo na med 24. avgustom 2009 in 4. septembrom 2009 Novak. Pred obnovo vodenice so bili opravljeni Cerkljanskem porušenih veliko stanovanjskih ob- ter med 4. in 14. majem 2010 pod vodstvom dr. temeljito čiščenje, izmera in izris. Notranji pre- jektov t. . ljudskega stavbarstva, je zato danes hiša Philipa Masona, univ. dipl. arheologa, konserva- mer vodenice je 3 m, medtem ko je sama kotanja na domačiji pri Rinku ena od redko ohranjenih torskega svetovalca, in Ildikó Pintér, abs. arhe- globoka pribl. 1 m. Med dnom in obokom je prič tradicionalnega načina življenja. ologije, kons. tehn. dokumentalistke. Raziskave pribl. 5 m višine. Od vhoda do dna vodenice vodi Celovita obnova hiše je v letu 2010 izvedena v so bile izvedene v skladu z določbami KVS MK petnajst kamnitih stopnic. Po čiščenju stavbe sta sklopu popotresne obnove Posočja. Statična san- št. 62240–187/2009/2 z dne 1. julija 2009. Ra- bili opravljeni sanacija okrogle kamnite stene ob acija oziroma obnovitvena dela je izvedlo podjetje ziskave je v celoti financiralo podjetje Komunala kotanji in nato rekonstrukcija kamnitega oboka Zidgrad iz Idrije na podlagi projektne dokumen- Novo , d. o.,o. nad vodenico. Po obnovi oboka so bile sanirane Velika sela, del obnovljenega kamnitega oboka vodenice tacije in konservatorskega nadzora, kjer so bili Pregledano območje je večinoma vinogradniško tudi kamnite stopnice in kamnita zidova z obeh (foto: D. Strgar)

166 167 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 88 89 EŠD: 819 EŠD: 14943 Naselje: Vipavski Križ Naselje: Vodice Občina: Ajdovščina Občina: Vodice Ime: Vipavski Križ – mesto Ime: Vodice pri Ljubljani – hiša Škofjeloška cesta 5 Naslov: Vipavski Križ 14A Naslov: Škofjeloška cesta 5 Področje: E Področje: E Obdobje: 19., 20. stoletje Obdobje: 1909

Predmet posega na nepremičnini parc. št. 3897, k. Stanovanjska hiša na Škofjeloški cesti 5 stoji v o. Vipavski Križ, ki stoji v neposredni bližini kapu- središču naselja Vodice ob glavni cestni poveza- cinskega samostana in je bil v preteklosti stanovan- vi Škofja Loka–Moste. Pritlična zidana hiša je jske, nato gospodarske narave, danes pa je ponovno tlorisno zasnovana v obliki črke L z nadstropnim stanovanjska hiša Vipavski Križ št. 14A, je obnova prizidkom. Nad glavnim vhodom s kamni- strehe ter sanacija vhodnega in zadnjega pročelja tim portalom z letnico 1909 in dekorativnimi hiše. Dela za ta enonadstropni objekt pravokot- dvokrilnimi vrati ima veliko strešno frčado, bo- nega tlorisa, ki ga pokriva dvokapna streha, so bila gato profiliran podstrešni venec pa deli pritličje opravljena na podlagi PGD in nadzora odgovorne od mansarde. Lastnica, ki je želela kakovostno in konservatorke. Tako je bila odstranjena dotrajana strokovno obnoviti stavbni ovoj hiše, je pridobila o strešna konstrukcija in povečan strešni naklon s 30 kulturnovarstvene pogoje za zamenjavo strešne o na 35 . Ohranili pa smo obstoječo pozidno vez in kritine, obnovo fasadnih ometov in delno stavb- širino obeh napuščev. Na zadnji severni strani hiše nega pohištva. Za prenovo ostrešja je bilo izbra- je bil izveden nov napušč iz štokanega kamna Re- no podjetje Kaltak iz Škofje Loke, ki je obstoječe penca. Na prednji vhodni strani je napušč daljši ostrešje ustrezno saniralo in nadomestilo že pre- in opremljen s klasičnimi planetami, 12 x 25 cm, cej dotrajano staro kritino še ročno izdelanih be- na letvah. Streho prekrivajo korci. Saniran je fasa- tonskih špičakov z novimi temno sivimi špičaki, Vodice pri Ljubljani, hiša Škofjeloška cesta 5 pred prenovo (foto: D. Pediček) dni omet, vhodni kamniti portal pa očiščen. Obe ki jih strojno izdeluje podjetje Jakoba Jezerška, s. pročelji hiše sta slikani na podlagi barvne študije. p., v Hotavljah v Poljanski dolini. Obnovo fasa- Zidarska dela je opravilo Zidarstvo Martin Slejko, dnih ometov je kvalitetno izvedlo podjetje Givo. Velike Žablje 1, 5263 Dobravlje. Odstranili so se le poškodovani stari ometi, pred- Andrejka Ščukovt vsem v področju cokla, kjer so se uporabili sani- rni ometi, ostale fasadne površine je bilo treba le postrugati in izvesti fini apneni omet iz industri- jsko izdelane malte. Vsi podstrešni venci in pro- filirane okenske obrobe iz ometa so se obnovili s pomočjo izdelanih šablon, obnovile so se opečne prezračevalne line pod slemeni, ki jih je bilo na nekaterih mestih treba nadomestiti z novimi opekami. Na mestu starih betonskih stopnic pred vhodom so se pozidale nove. Dva dotra- jana dimnika je bilo treba ponovno pozidati in zaključiti z značilno dvokapno strešico, pokrito z osnovno kritino. Na podlagi vzorcev sta bila iz- brana dva svetla barvna tona za fasadne površine in vence ter okenske obrobe in siv za področje cokla. V nadstropju prizidka in v podstrešnem delu hiše je bilo žal že pred časom v celoti za- menjano stavbno pohištvo z novim, tako da smo dopustili zamenjavo tudi v pritličnem delu kljub izredno kvalitetnim in dobro ohranjenim dvo- jnim (škatlastim) oknom. Damjana Pediček Terseglav Vipavski Križ 14A, pogled na obnovljeno pročelje in streho (foto: A. Ščukovt, 2010) Vodice pri Ljubljani, hiša Škofjeloška cesta 5 po obnovi strehe in fasade (foto: D. Pediček)

168 169 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 90 drugi polovici 19. stoletja. Ob njej so domačini EŠD: 4765 menda že leta 1830 zgradili tudi velik vaški vodn- Naselje: Vojsko jak, kar je za kraške razmere kar zgodaj, nadzemni Občina: Idrija del, šapo pa so dodali leta 1870 (Krajevni lek- Ime: Vojsko pri Idriji – domačija Škratovše sikon Slovenije, Zahodni del Slovenije. Ljubljana: Naslov: Vojsko 46 Državna založba Slovenije, 1968, str. 343). Ob Področje: E breg prislonjen podzemni zbiralnik so s prednje Obdobje: 19., 20. stoletje strani obzidali, tako da je za zidom nastal večji pla- to, do katerega vodijo kamnite stopnice. Dostop Vzhodno od vaškega jedra na Vojskem nad Idrijo nepovabljenim so preprečevala kovana dvokrilna leži na večji ravnici samotna domačija Škratovše. vratca. Polkrožna šapa je kamnita, zidana, vrh pa Ob stari hiši domačije stoji enonadstropen dolg zaključuje kamnita obroba. Postavljena je na dvi- in prostoren hlev, ki ima v pritličju križno obo- gnjeno kamnito stopnico. Na večjem kosu kamna, kan stropom z loki, ki jih nosijo kamniti stebri, obrnjenem proti stopnicam, je monogram IHS, a postavljeni v dveh vrstah. Objekt, ki je v funkciji, brez datacije. je bil v več potresih poškodovan, nazadnje leta Podporni kamnit zid, za katerim je nameščen 2004. Sanacija hleva je zaradi izjemne velikosti zbiralnik vodnjaka, v katerega se steka meteorna načrtovana v dveh fazah. Popotresna sanacijska voda s streh sosednjih domači,j in urejena večja dela so zato leta 2010 najprej obsegala konstruk- pohodna površina, je bil na več mestih razmajan. cijske ukrepe v temeljih objekta. Dela je opravilo Zid je zaradi pritiska zemljine, vode in napol suhe podjetje Treven, d. o. o., - Obrtna cona Logatec zidave na več mestih popustil, tako da je obstajala 22, 1370 Logatec, ki je izvedlo podbetoniranje nevarnost, da bi se porušil. Na ograjeni dvignjeni nosilnih kamnitih zidov s ciljem doseči zadostno plato vodijo kamnite stopnice. Na vhodu so mon- potresno odpornost. tirana kovana železna vrata. Na platoju so bile v Andrejka Ščukovt preteklosti vgrajene kamnite kanalete, ki pa so bile pred desetletji odstranjene. Del kamnitih kanalet Vrhovlje pri Sežani, vaški vodnjak pred pričetkom del (foto: E. Belingar, 2010) so shranili. Nad vodnjakom je zidana kamnita šapa s pločevinastim pokrovom. Plato je bil og- rajen z nizkim propadajočim kamnitim zidom, ki sega dobrega pol metra nad nivo zgornjega terena. Plato je bil izravnan in posejan s travo. V sklopu projekta obnove vaških jeder in večnamenskih zgradb v okviru Javnega razpisa za izvedbo op- eracije 322 – Obnova in razvoj vasi, je Občina Sežana 2010/ 2011 dobila odobrena sredstva za obnovo kamnitega podpornega zidu ob vaškem vodnjaku. Predvideni so bili tudi ureditev samega platoja, položitev kamnitih kanalov, očiščenje zbi- Vojsko, hlev na domačiji Škratovše (foto: A. Ščukovt, 2010) ralnika vode kot tudi nadzemnega dela vodnjaka in izdelava novega pokrova. V letu 2010 se je pričela obnova. Okrog platoja 91 je bil izveden pasovni armiranobetonski temelj. EŠD: 16015 Vidni del zidu je v celoti iz lokalnega kamna, Naselje: Vrhovlje ravno tako zid nad platojem. Kamnite stopnice Občina: Sežana so razstavili, izvedli čvrst temelj ter jih ponovno Ime: Vrhovlje pri Sežani – vas (vaški vodnjak) položili na svoje mesto. Pri tem so manjkajoči Naslov: Vrhovlje pri Sežani, parc. št. *100 k.,o. Voglje del spodnje stopnice dopolnili s kamnom v Področje: E zaokroženo celoto. Med obnovo so izpraznili in Obdobje: začetek 19. stoletja očistili zbiralnik vodnjaka, tako stene kot dno, saj so domačini želeli narediti vodnjak vodote- Vas, nastala ob vzpenjajoči se stari cesti, ki glav- sen in primeren za hranjenje vode. Notranjost no cesto Gorica–Trst prečka na Prelovcu, je je bila ponekod na novo ometana in premazana svoj razcvet doživela po odprtju kamnoloma pri s hidrotesnimi premazi. Na platoju so odstra- bližnjem Repentabruv drugi polovici 19. stoletja, nili vrhnjo plast zemlje in gramoza. Ponovno so Vrhovlje pri Sežani, urejeni plato po končanju del. Do vodnjaka so speljani kamniti kanali, sanirana je šapa vodnjaka ter ob ki je deloma izkoriščal tudi vrhovske parcele, v vgradili kamnite kanale ter izdelali peskolov in njem urejena tlakovana površina za posedanje (foto: E. Belingar, 2011).

170 171 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Vrhovlje pri Sežani, na novo pozidani zid ter na novo položene kamnite stopnice, ki vodijo skozi kamnito kalono z obnov- ljenimi starimi vrati k vodnjaku. Do vodnjaka se po pločevinastih ceveh steka deževnica z bližnjih streh (desno) (foto: E. Belingar, 2011).

filter za deževnico. Plato so utrdili ter deloma tla- 92 kovali s kamnitimi ploščami. Preostali del platoja EŠD: 857 je urejen kot zelenica. Kovana vrata, ki zapirajo Naselje: Vuzenica dostop do platoja vrh stopnic, so bila peskana in Občina: Vuzenica zaščitena z barvo. Na eni strani platoja je bil ure- Ime: Vuzenica – cerkev sv. Nikolaja jen tudi dostop za invalide. Po obodu opornega Področje: A, UA, R zida so vgradili svetilke, tako da je plato deloma Obdobje: prva četrtina 12. stoletja, sredina 13. osvetljen. stoletja, 14. stoletje, zadnja četrtina 15. stoletja, 18. Šapo, nadzemni del vodnjaka, so oprali pod viso- stoletje kim pritiskom ter fuge poglobljeno zapolnili z ap- neno malto. Izdelan je bil nov pokrov vodnjaka iz Cerkev sv. Nikolaja je bila prvič omenjena v listi- kovanega železa. Namestili so nove pločevinaste ni iz leta 1238. Masivno cerkveno zgradbo, njeno cevi, ki pobirajo vodo s streh bližnjih domačij in podobo in tlorisno zasnovo sestavlja pet prostorskih jo dovajajo v zbiralnik vodnjaka. enot: romanska, v gotiki podaljšana glavna ladja, t. Konservatorski nadzor je vršila odgovorna kon- i. vzhodni romanski zvonik, nadzidan v gotskem servatorka ZVKDS, OE Nova Gorica, Eda in neogotskem slogu, dolg gotski prezbiterij s Belingar. Gradbena dela je izvajalo podjetje stopnjevanimi oporniki in na severni strani prizida- Gradbeništvo Perčič Miha, s. p., iz Sežane, Cesta ni kapeli (1360, 1400), ki tvorita nekakšno stransko na Lenivec 26. ladjo, ob prezbiteriju je prizidana nadstropna zakris- Dela so potekala po načrtovanem programu. Iz- tija (1890). vajalec je svoje delo opravil korektno in kvalitet- Ladja cerkve sv. Nikolaja je najstarejši del cerkve, la- no, zato poseg ocenjujem kot uspešen. Obenem hko jo datiramo v prvo polovico 13. stoletja. Okoli je pri obnovi aktivno sodelovalo vodstvo krajevne leta 1400 je bila povišana, podaljšana in ponovno skupnosti, kar se je izkazalo za zelo dobrodošlo. ravnostropana. Po letu 1496 so ladjo ponovno dvig- Eda Belingar nili in obokali z zvezdastim poznogotskim obokom. Vuzenica, cerkev sv. Nikolaja, tlak v ladji pred posegi, februar 2010 (foto: N. Nahtigal)

172 173 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Tlak v cerkvi je kamnit – v ladji, zvonici, prez- Obnova kamnitega tlaka je zajela skupno površino biteriju in v zakristiji. Tlak naj bi bil v cerkev ca 50 m2. Po strokovnem dvigu posameznih prinesen iz propadajočega vuzeniškega gradu leta kamnitih plošč, velikih pribl. 50 x 50 cm smo 1781. pregledali plasti neposredno pod njimi. Praviloma Originalni tlak v kapelah ni ohranjen. smo pod tlakom naleteli le na njegovo umetno Zaradi kompleksne problematike obnove tlaka v peščeno nasutje, na območju prezbiterija pa je bila cerkvi sv. Nikolaja se je v februarju in nato v okto- izravnalna površina pod kamnitim tlakom delno bru 2010 sestala strokovna komisija. iz apnene malte. Ker dodatne terenske poglobitve V februarju 2010 je komisija dorekla način ob- niso bile potrebne, v te plasti nismo posegali, nove obstoječega tlaka za celotno cerkev – tudi kar in tako tudi na nobenem mestu nismo zasledili se tiče arheologije. arheoloških ostalin. Predvidene arheološke na- Komisija je bila ponovno sklicana v oktobru 2010 jdbe, pozitivne plasti in arheološke strukture zaradi pobude župnije glede preureditve cerkvene pričakujemo nekoliko globlje, vsaj pod najmlajšo ladje, ki pa je bila povezana z obnovo tlaka. gradbeno izravnavo pod obstoječim tlakom, ki pa Župnija je želela oltarni prostor iz zvonice pre- tako za zdaj ostajajo varno spravljene in zakrite. mestiti v ladjo z namenom opravljanja liturgičnih Dotrajane kamnite plošče so bile zaradi slabega obredov bliže občestvu. Zato je predlagala stanja odstranjene, ostale so bile obnovljene. Iz podaljšanje prezbiterija v ladjo z umestitvijo kam- kamnitih plošč so se odstranili vsi tujki (cement, nitega »podija« oziroma stopnice, ki bi segala od lepilo za keramiko …), poškodovane plošče so se kornega zvonika do prvih slopov ladji. sanirale z istovrstnim materialom. Posedene kam- Ker bi poseg spremenil značilen tloris cerkve in nite plošče so se naravnale na ustrezni nivo celot- prostorska razmerja – oltarni prostor bi se ne- nega tlaka. sorazmerno podaljšal v ladjo – in glede na izjemne Pod nadzorom strokovnih delavcev zavoda – od- kvalitete cerkve, je komisija sklenila, da je nam- govorne konservatorke Nine Nahtigal, univ. dipl. eravan poseg tako umetnostnozgodovinskega kot um. zgod., ter Mihele Kajzer Cafnik, univ. dipl. s konservatorskega stališča neupravičen. arheol., je arheološke raziskave izvajal Otmar Konservatorsko-restavratorska dela delne obnove Kovač, s. p., iz Ljubljane, tlak je strokovno in kamnitega tlaka v cerkveni ladji so se izvajala v je- kvalitetno obnavljal Novak Petr iz Zlechova na senskih mesecih 2010. Slovaškem. Predhodno je bil izdelan načrt obstoječega stanja Nina Nahtigal, Mihela Kajzer Cafnik, Otmar Kovač kamnitega tlaka, posamezne kamnite plošče so se oštevilčile. Prav tako je bilo pred posegi pregledano stanje 93 posameznih kamnitih plošč v cerkveni ladji. EŠD: 4946 Ob pregledu je bilo ugotovljeno, da so kamnite Naselje: Zatolmin plošče v ladji deloma v dobrem stanju, deloma Občina: Tolmin poškodovane, dotrajane, preperele, kamen se je Ime: Loče pri Tolminu – vojaško pokopališče iz luščil. Ponekod pa so bile kamnite plošče v pretek- prve svetovne vojne losti odstranjene in neustrezno nadomeščene z be- Področje: Z tonom oziroma keramičnimi ploščicami. Obdobje: prva četrtina 20. stoletje, 1917, prva sve- Še preden so bile odstranjene cerkvene klopi, je tovna vojna bilo ugotovljeno, da pod njimi kamnit tlak ni ohranjen (beton). Vojaki, pokopani na avstro-ogrskem vojaškem Ob začetku obnove oziroma ob dvigovanju kam- pokopališču iz leta 1916, so padli na Krnu, nitih plošč so bila zaradi izjemnih spomeniških Mrzlem vrhu in Vodil vrhu. Nagrobniki so bet- elementov in velikega arheološkega potenciala onski in železni križi. Ohranjenih je 11 oficirskih zemeljska dela načrtovana zelo racionalno – z iz- nagrobnikov in osrednji spomenik. vedbo v minimalnem obsegu, tako glede obsega Skulpture na osrednjem spomeniku so narejene kot globine potrebnih posegov za izravnavo terena iz betona, (cement in pesek). Za armaturo je up- in ponovno polaganje kamnitega tlaka. Zaradi orabljena železna žica debeline 3–5 milimetrov, vpogleda v plasti pod obstoječim tlakom in evi- ponekod so bili vidni tudi drugačni močnejši kosi dentiranja eventualnih arheoloških ostalin tik pod železa. Osnovni material za modeliranje je ce- njim je izbrani izvajalec med obnovitvenimi deli mentna malta. Sklepamo, da je bila vsa figuralna izvajal vzporedno arheološko spremljavo del, ki jo plastika modelirana direktno na železno armaturo. Vuzenica, cerkev sv. Nikolaja, obnova kamnitega tlaka v glavni ladji, pogled proti vzhodu, november 2010 (foto: N. Nahtigal) je zagotovil investitor Župnija Vuzenica. Na vrhu piramide je skulptura dvoglavega orla.

174 175 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Pred piramido pa je osrednja figurativna kom- na izpostavljenih delih, na nogi leve figure, je Restavriranje osrednjega spomenika in nagrob- 94 pozicija dveh figur, levo ženska in desno moški, bila obrabljena celotna plast ometa, s tem pa so nikov EŠD: 1327 ki držita v rokah venec (premer venca 80 cm). izginili vsi detajli. Najprej sta bili izvedeni sondiranje in dokumen- Naselje: Žadovinek Figuri sta naslonjeni in delno zaviti v draperijo, Statično je celoten spomenik v dobrem stanju, tiranje stanja osrednjega spomenika in nagrob- Občina: Krško iz venca pa se vije trak z napisano vojaško ozna- nekaj kamnov je bilo zamaknjenih, počenih in nikov. Sledilo je mehansko in kemično čiščenje. Ime: Žadovinek – arheološko najdišče Petrovce ko enote. Na vencu je bil kljub razjedenosti in odlomljenih, manjkalo je tudi nekaj materiala v Čiščenje zidane in kamnite površine je bilo izve- Naslov: predhodne arheološke raziskave za odluščenosti viden rastlinski vzorec. Vidni so bili fugah. deno z mikropeskanjem (izvajalec Peskanje Lah, določitev vsebine in sestave najdišča obrtne cone še nekateri detajli na figurah, na primer frizura, Dva nagrobnika sta skoraj v celoti izklesana iz s. p.), čiščenje skulptur in občutljivih delov pa MDB jug v Krškem in krožišča K1 – 1 modelacija las, poteze obraza na levi ženski fig- naravnega kamna. Dva sta v celoti betonska, dva tudi s kemičnimi oblogami. Področje: A uri in prsti na nogah na desni nogi moške figure. pa sta kombinirana (beton in kamen) Pri teh Posamezne dele je bilo treba utrditi. Razma- Obdobje: rimsko obdobje Prav tako je bila na orlu vidna gravirana risba dveh je bel marmor vstavljen (inkrustacija) v be- jani in premaknjeni kamni so bili postavljeni pernatega vzorca. tonsko osnovo. Deli iz betona so bili ponekod na svoje mesto, razpoke in špranje med kamni Predhodne arheološke raziskave za določitev Najhujše in najbolj vidne poškodbe so bile na zelo razpokani in so razpadali. En nagrobni ka- so bile injektirane s cementno maso, fuge pa vsebine in sestave najdišča so potekale znotraj skulpturah, na orlu in na figuralni kompoziciji. men je bil počen in zalepljen. Vsi nagrobniki so delno narejene na novo, delno zakitane. Raz- območja bodoče obrtne cone MDB jug v Krškem Poleg umazanije, lišajev, mahov in sige je bilo bili umazani in prerasli z lišaji. poke na poškodovanih kamnih so bile zakitane, in krožišča K1 – 1. faza. Predhodne arheološke ra- vidno obsežno luščenje zgornjega sloja cementne Restavratorska dela, ki so bila opravljena na ob- manjkajoči deli so dozidani (vsi dodani materiali ziskave je izvedla ekipa ZVKDS, CPA, v času od malte. Ta se je odluščila predvsem na delih, kjer jektu, so bila nujno potrebna, ker so posamezni so barvno in strukturno prilagojeni originalu). 9. do 11. decembra 2009 in od 24. do 29. marca je železna armatura blizu površini. Poškodbe so deli figur že propadali. Pokopališče namreč leži Skulpture iz cementa so bile detajlno utrjene. 2010 pod vodstvom dr. Philipa Masona, univ. nastale predvidoma zaradi razlike v razteznosti ob reki Tolminki in v zimskem času nima sonca, Na površini vidna kovinska armatura je bila dipl. arheologa, konservatorskega svetovalca, in materialov (malta, železo). Cementni omet pa je zračna vlaga je visoka, svoje prispevajo tudi nizke antikorozisjko zaščitena in zakitana. Odkrušeni Katarine Udovč, univ. dipl. arheologinje, višje na nekaterih delih razpadal in je bil razpokan. zimske temperature. Restavrirati je bilo treba be- deli so bili demolirani in tonsko prilagojeni orig- konservatorke. Raziskave so bile izvedene v skladu Pri vseh figurativnih plastikah je bila na nekate- tonsko površino figur in vse kamnite dele spome- inalni barvi. Razpoke in razjede so injektirane in z določbami KVS MK št. 62240-421/2009 z dne zakitane. rih delih vidna železna konstrukcija. Predvsem nika in posameznih nagrobnikov. 26. novembra 2009. Raziskave je v celoti finan- Rekostruirani so bili poškodovani in nekateri ciralo podjetje Consulting projekt, d. o. o. mankajoči deli spomenikov, predvsem odluščeni Pregledano območje, ki se nahaja na Krškem in obrabljeni deli. Poškodovani deli, kot na primer detajli desne ženske noge, so bili delno polju, na vzhodu zamejuje reka Sava, na zahodu rekonstruirani glede na ostale podobne ohran- južna vpadnica v Krško, na severu in jugu pa ces- jene detajle. Na nekaterih delih sta bila odstran- ti, ki vodita v Žadovinek in Brege. Zahodno od jena kasneje dodana beton in cementni kit, ki območja se nahaja gričevje, ki proti vzhodu ozi- je bil originalu dodan med zadnjo obnovo v 70. roma Savi postopno prehaja v ravnino. Na topo- letih. Razpokani in odluščeni deli so zakitani. grafski karti je lokacija poimenovana Pod Bregom. Za modelacijo je bil uporabljen Stonit, barvno Geološka osnova je glinast prod, prav tako je na prilagojen originalu. Rekonstruirani deli so bili terenu viden terasni odsek, kar je razvidno tudi iz usklajeni z originalom (retuša, tonsko, struk- orientacije oziroma parcelacije zemljišč. turno). Skulpture so bile površinsko zaščitene z Z izvedbo intenzivnega podpovršinskega terenske- hidrofobno zaščito (Nanoprotekt) ga pregleda so bile ugotovljene arheološke sledi. Pri delih so bili uporabljeni naslednji materali: Območje I (ZE I/D 4, parc. št. 803/1, k. o. Lesk- – čiščenje: Leonardo – čistilo za freske, voda, ovec pri Krškem). druga čistila, Kos rimskodobne opeke in kos ožgane gline je in- – injektiranje in utrjevanje: utrjevalci na osnovi dic za morebitno rimskodobno najdišče. akrilov, na nekaterih mestih utrjevalci na osnovi Sledil je izkop 6 testnih sond (TS) velikosti 2 x epoksidnih smol, lepljenje (epoksidna lepila), ce- 2 m, ki smo jih locirali glede na gostoto najdb ment z dodatki akrila, Stonit, znotraj območja pregleda. V TS 2 sta bili odkriti – rekonstrukcija: Stonit (tonsko prilagojen origi- rimskodobna opeka in svinčena ploščica, prav nalu), cement, pesek, sredstvo za oprejemljivost tako je bil odkrit kos rimske opeke tudi v TS 5. starega in novega betona, Najdbe so bile najdene v ornici. Večina najdb, – hidrofobna zaščita: Nano protect tako recentnih kot rimskodobnih, je bila najdena Vsa restavratorska dela je opravil restavrator med TS 2, TS 3 in TS 4 na osrednjem, rahlo dvi- Damijan Kracina, akad. kipar mag. umetnosti. gnjenem območju, ki se proti vzhodu in severu Ernesta Drole rahlo spušča. V vzhodnem delu smo naleteli na paleostrugo reke Save. Philip Mason, Katarina Udovč

Loče pri Tolminu, obnovljen spomenik na vojaškem pokopališču iz prve svetovne vojne (foto: E. Drole, 2010)

176 177 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 95 gozd. Na takih tleh lahko pričakujemo, da skoraj EŠD: 8656 vsak človeški poseg pusti »brazgotino« na površju; Naselje: Ždinja vas lahko pričakujemo, da so znaki dobro ohranjeni. Občina: Novo mesto Na študijskem območju smo kartirali vse antro- Ime: Ždinja vas – arheološko najdišče pogene sledove. Ker je značilnosti, ki smo jih pre- Arheološka intepretacija lidar posnetka okolice poznali kot antropogene sledove ogromno (356, Ždinje vasi kar znaša 10,7 značilnosti na ha), smo jih združili Področje: A v sloje podobnih značilnosti. Na študijskem Obdobje: vsa obdobja območju je ena sama enota nepremične dediščine, EŠD 8656 – Ždinja vas, arheološko najdišče. Arheološka intepretacija lidar posnetka okolice Gre za osamljeno, dobro ohranjeno, najbrž Ždinje vasi železnodobno gomilo, premera okoli 30 m in Lasersko skaniranje površja (LiDAR, Light Detec- višine do 3 m. Na digitalnem modelu terena jo tion and Ranging ali ALA, Airborne Laser Alitim- prepoznamo kot pozitiven znak okrogle oblike, etry) je metoda daljinskega zaznavanja, s katero premera med 28 in 30 m in višine med 2,5 in 3 je moč zelo natančno izmeriti zemljino površje. m. Leži na sredini naravnega pomola, ki sega iz Zaradi natančnosti, zmožnosti opazovanja tal pobočja proti cesti Mačkovec–Dolenje Kamenje. pod vegetacijskim pokrovom in tridimenzion- Prehod med podlago in gomilo je zelo mehek, zato alnega digtalnega modela površja, ki je rezultat je težko določiti, kje se gomila začne. Zato lahko metode, ponuja veliko možnosti za prepoznavanje podvomimo o tem, da sploh gre za gomilo, tudi topografskih značilnosti arheoloških krajin in ra- tekstura površja gomile namiguje, da gre morda za zumevanje geomorfoloških ali antropogenih pro- naravno tvorbo. Druga možnost je, da gomila le izkorišča naravno konfiguracijo terena in je grad- cesov, ki so krajino preoblikovali. Analize LiDAR nja le malenkostno spremenila površje. Pomol, na posnetkov površja nam omogočajo hitro in rela- katerem stoji gomila, je okrogle oblike z uravnano tivno natančno analizo velikih površin, tudi kadar površino in relativno strmimi pobočji. Premer po- so te prekrite z gozdom. To je še posebej pomemb- mola je okoli 90 m in leži okoli 8 m nad okolico. no v Sloveniji, saj je velik del površja prekrit z goz- Zdi se, da je bila kontura pomola morda umetno dom in tako zaprt za običajne arheološke prospe- preoblikovana. Morebitni sledovi tega posega so kcije kot je aerofotografija. najbolj vidni južno in vzhodno od gomile kot Naš glavni cilj je bila identifikacija vseh sledov vseki v pobočje in izravnave na vznožju pobočja. antropogenih dejavnosti, kot so sledovi rabe tal, Tekstura gomile in pomola je enaka teksturi tal mreže komunikacij, sledovi čiščenja površine, sle- večine študijskega območja, gre za značilna goz- dovi agrarnih dejavnosti in podobno. Zanimalo, dna tla. Na gomili ni moč prepoznati nobenega nas je, v kolikšni meri lahko značilnosti kulturne antropogenega posega, z veliko gotovostjo lahko krajine, kot jih lahko prepoznamo na lidar posnet- sklepamo, da je nedotaknjena. Severno od gomile ku, povežemo z znanim arheološkim najdiščem lahko opazimo dva negativna linearna znaka, gre (EŠD 8656) in tako bolje razumemo krajinski za vgreznjene poti (ang. holloway, sunken lane). kontekt najdišča kot tudi časovno globino krajine. Stratigrafsko razmerje do gomile je nemogoče Kartirali smo vse sledove antropogenih dejavnosti vzpostaviti. Severno in severovzhodno od gomile in jih poskušali kronološko razslojiti. Tako smo lahko opazimo 7–9 negativnih znakov okrogle ob- identificirali devet faz dejavnosti na obravnava- like premera okoli 8 m in globine do 2 m. Obdani nem prostoru. so z linearnim znakom okrogle oblike (svitkom) Študijsko območje je okoli 33 ha velika površina višine do 0,. Gre najbrž za bombne kraterje. JZ nepravilne oblike, ki leži severno od avtoceste od gomile, ob vznožju pomola, na katerem leži Ljubljana–Obrežje in južno od Ždinje vasi. Pros- gomila, je antropogeno izravnana površina ovalne tor je skoraj v celoti poraščen z gozdom, izjema oblike, približnih dimenzij 50 x 80 m. Na J robu je le cesta Mačkovec–Dolenje Kamenje in 50 m jo preseka cesta Mačkovec–Dolenje Kamenje. Na široka poseka za daljnovod. Prostor je razgiban njej je nekaj pozitivnih in negativnih linearnih (nadmorske višine med 218 in 278 m, nakloni znakov, ki jh lahko povežemo s potmi. Rob izrav- do 64 stopinj), z značilnimi kraškimi pojavi, kot nave je še posebej očiten in oster na SV strani, na so vrtače, skalni čoki in pečine. Tekstura površja stiku s pobočjem pomola na katerem stoji gomila. je značilna za gozdna tla, brez očitnih »gladkih« Ker lahko nekaterim značilnostim določimo površin, ki nastanejo zaradi trebljenja in oranja tal. stratigrafska razmerja (je v superpoziciji s oziroma

V franciscejskem katastru je raba tal označena kot je kasnejši od), smo značilnosti združili v devet Kombinacija analitično senčenega in enakomerno osvetljenega (delež vidnega neba) digitalnega modela terena študijskega območja (izdelava: D. Mlekuž, arhiv ZVKDS)

178 179 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Fazirane prepoznane antropogene značilnosti znotraj študijskega območja (izdelava: D. Mlekuž, arhiv ZVKDS) faz. Tako smo značilnost razdelili v faze: gomila, sledic poplav v Železnikih iz leta 2007, ki ga fi- antropogena izravnava, štiri faze vgreznjenih poti, nancira Ministrstvo za okolje in prostor RS, je bilo cesta, bombni kraterji in recentni posegi. v letu 2010 od vseh predvidenih 70 obnovljenih Razmerja med nekaterimi značilnostmi niso jasna. 41 objektov. Nekaj obnov so izvedli lastniki sami Tako smo predpostavili, da je gomila najstarejša še pred začetkom projekta oziroma kmalu po značilnost (EŠD 8656 – Ždinja vas, arheološko naravni nesreči, večino pa sta prevzeli na javnem najdišče), ki jo lahko datiramo v čas železne dobe. razpisu izbrani gradbeni podjetji Cestno podjetje Antropogena izravnana pod gomilo je strejša od Kranj in Givo Ljubljana. Pretežni obseg del se je poti tretje ali četrte faze. Sledi nekaj faz vgrezn- nanašal na obnovo v poplavi poškodovanih fasa- jenih poti. Vgreznjene poti (ang. hollow way, dnih ometov in stavbnega pohištva, redkeje na sunken lane, nem. Hohlwege, fr. chemin creux) obnovo notranjosti – tlakov in ometov. Konser- so poti, ki so se zaradi dolgotrajne dolgotrajne vatorski pristop k obnovi kulturnih spomenikov uporabe spustile pod nivo okoliških tal. Običajno in dediščine v okviru trškega jedra – kulturnega nastanejo zaradi erozije, prometa (prevsem vozov) spomenika Železniki je temeljil na uporabi us- in delovanja vode. Iz globine vgreznjene poti ne treznih materialov, pravilnem načinu izvedbe in moremo sklepati o njeni starosti, ob intenzivni na upoštevanju predhodnih raziskav stavbnih de- uporabi in na primernih tleh lahko vgreznjene tajlov in poslikav. Za objekte, ki so jim lastniki poti nastanejo v nekaj desetletjih. Bolj so pomen- v preteklosti neustrezno obnovili fasadno lupino ljiva sklenjena obmčja razvejenih pogreznjenih oziroma uporabili neprimerne materiale, se je poti. Ta nastanejo tam, kjer ob opuščeni poti tako pokazala priložnost za popravo napačnih nastane nova, stara pa se zaraste. Bolj so pogoste posegov. V popisnih listih z oceno škode, ki so na strminah. Sklenjena območja vgreznjenih bili izdelani za vse v poplavah prizadete objekte poti lahko razumemo predvsem kot koridorje ali smo predpisali potrebne posege – večinoma je šlo območja premikanja kot komunikacije v ožjem za delno obnovo namočenih fasadnih ometov v pomenu. Veliko sklenjenih območjih razvejenih pritličjih hiš, oziroma za nadomestitev ometov v vgreznjenih poti lahko povežemo tudi z izrabo celoti zaradi prevelikih poškodb ter barvanje ob- gozda, bodisi s spravilom lesa, oglarstvom ali jektov. Kjer stavbnega pohištva niso nadomestili z pridelavo apna. Datiramo jih lahko v srednjeveško novim že takoj po poplavah, se je načrtovala tudi in posrednjeveško obdobje. Ni pa izključeno, da obnova tega. V mnogih primerih so lastniki med so poti najstarejše faze in so povezane s komuni- potekom del s svojim finančnim vložkom obnovili kacijami med prazgodovinskimi najdišči. Nekat- tudi poškodovane ali manjkajoče podstrešne vence ere izmed poti pete faze lahko prepoznamo v ali celo strehe in strešne kritine, tako da so se la- franciscejskem katastru, kjer še ni vrisane ceste hko stavbe uredile celovito. Med poškodovanimi Mačkovec–Dolenje Kamenje. Bombne kraterje objekti je žal tudi nekaj takšnih, ki jim je povo- lahko datiramo v čas druge svetovne vojne. denj gradbeno tehnično stanje še poslabšala in tre- Čeprav je kulturna krajina, kot je dokumenitana nutno ne izpolnjujejo predpisanih statičnih nor- na lidar posnetku, dobila končno obliko v 20. mativov, potrebnih za izvedbo zaključnih del (so stoletju, je rezultat trajanja človeškega bivanja na v fazi delne porušitve oziroma z večjimi vidnimi tem prostoru in je obrise dobila že mnogo prej. V razpokami zaradi slabih temeljev). Ker predvideni marsikaterem primeru je preoblikovala in vključila program državne pomoči statične sanacije ni pred- elemente starejših krajin. videl, v nasprotju s popotresno pomočjo, obnova Dimitrij Mlekuž na njih ne bo izvedena. Kot primere uspešne, dokaj celovite prenove lahko izpostavimo tri kulturne spomenike. Popčeva hiša 96 na Racovniku 50 je mogočna fužinarska nadstrop- EŠD: 895 na hiša, ki izhaja iz poznega 18. stoletja. Skoraj Naselje: Železniki v celoti je podkletena, glavni vhod krasijo mac- Občina: Železniki esnova vrata, izdelana leta 1898. V notranjosti je Ime: Železniki – trško naselje ohranjen izjemen hišni inventar. Stavba je izredno Naslov: Na Plavžu, Racovnik, Trnje dobro vzdrževana, le fasadni ometi do poplave še Področje: UZ, E niso bili obnovljeni. Ob pričetku del smo pred- Obdobje: druga polovica 14. stoletja, 17. stoletje vsem v nadstropnem delu ugotovili dokaj dobro stanje ometov, v pritličju pa smo jih morali odstra- V okviru projekta obnove fasad spomeniško niti in uporabiti sušilne omete. Na večini fasad- zaščitenih objektov kot programa odprave po- nih površin se je odstranil neustrezen v pretek-

180 181 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Železniki, Racovnik 50, Popčeva hiša pred obnovo (foto: D. Pediček)

Železniki, Racovnik 50, odkrit in restavriran napis nad vrati (foto: D. Pediček)

losti pogosto uporabljan drobni obrizg. Na osnovi lesene obloge in na ustrezno pripravljeno podlago predpisane tehnologije podjetja Roefix so se stari estriha položiti nove hrastove podnice. Poldetova ometi ustrezno utrdili ter prebarvali z apneno hiša s kaščo in z bližnjim velikim prav tako ob- barvo v svetlem odtenku, določenem s sondiran- novljenim gospodarskim poslopjem – »magaci- jem. Okoli oken so se po vzoru obstoječih izdelale nom« – je po obnovi ponovno ena najlepših in pogreznjene obrobe v ometu. Nekaj okenskih ok- najkvalitetnejših stavb v naselju. virjev in lesen gank na dvoriščni strani se je mizar- Lastniki stare Dermotove hiše, nekdanje usn- sko popravilo in prebarvalo, obnovil se je dimnik. jarne, na naslovu Na Plavžu 11 so se po povod- Nad vhodnimi vrati smo ob sondiranju odkrili nji, ki je hišo precej prizadela, odločili za celovito napis v dekorativnem okviru F. Košmelj – mesar, rekonstrukcijo, ki je vključevala odstranitev ce- ki ga je restavratorka več kot odlično obnovila v lotnega ostrešja in izdelavo novega s spremembo prvotni obliki. Vsa dela so bila zaključena jeseni namembnosti v dvoetažno stanovanje in odstra- 2010. nitev poškodovanega prizidka na južni strani ter Na Racovniku št. 9, v t. i. Poldetovi ali Jegličevi gradnjo novega. S pomočjo programa odprave fužinarski hiši z ohranjenimi stavbnimi elementi posledic poplav, odobrenih sredstev na razpisu za iz zgodnjega 17. in 18. stoletja je bila v okviru obnovo kulturnih spomenikov Ministrstva za kul- poplavne obnove sanirana tudi notranjost. Šele turo in svojim vložkom je bila obsežna obnova, dve leti po povodnji se je pokazalo, da so bili zara- skladna z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji di vdora vode ometi in stare lesene podnice v ce- in soglasjem, zaključena v letu 2010. V okviru lotnem pritličju tako poškodovani, da je bilo treba poplavne sanacije smo izvedli nove toplotnoizo- v vseh prostorih odstraniti omete v višini 1 m in lativne omete na starem delu hiše, pri čemer smo Železniki, Racovnik 50, hiša po obnovi oken in fasad (foto: D. Pediček) izdelati nove, odstraniti s hišno gobo prizadete na podlagi starih fotografij uspeli rekonstruirati

182 183 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Železniki, Racovnik 9, poplavljena veža (foto: D. Pediček) Železniki, Racovnik 9, odstranjeni ometi in podnice v veži (foto: D. Pediček) Železniki, Na Plavžu 11, Dermotova hiša pred poplavami (foto: D. Pediček)

Železniki, Racovnik 9, Poldetova hiša (foto: D. Pediček) Železniki, Na Plavžu 11, Dermotova hiša po obnovi (foto: D. Pediček)

184 185 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

nekdanjo obliko okenskih okvirjev v ometu. Ob- spoznanj smo prišli na prostoru srednje Save, kjer obdelovan. Ker prostor geomorfološko ne izstopa in časovno globino. Drugo vprašanje je, ali je prostor novljena Dermotova hiša, ki ima tudi pomembno se na nekaterih najdiščih, datiranih v prazgodovino, ker je grobelj več kot v neposredni bližini vasi, lahko rimske vile rustice sploh bil kdaj centuriran. lego na trgu Na Plavžu, predstavlja, predvsem pojavljajo relativno sveže zemljene strukture, ki jih distribucijo grobelj povežemo s prisotnostjo vile. Če Krajina, kot jo dokumentira digitalni model površja, zaradi izjemnega prizadevanja in posluha last- morda lahko povežemo z novoveškimi utrdbami. gostota grobelj kaže intenzivnost oziroma časovno izmerjen s lidarjem, je rezultat tisočletij delovanja nikov ter dobrega sodelovanja z njimi ves čas Težava je, dsssa v Sloveniji utrdb tega horizonta globino agrarnih dejavnosti, potem je bil prostor v različnih procesov in dogodkov. Sledovi teh posegov prenove, enega boljših primerov obnov kulturne horizonta skorajda ne poznamo. Manjkajo tako okolici vile najdlje oziroma najintezivneje obdelo- so se kot brazgotine vrezale v površje in mnogokrat dediščine v Železnikih. terenske arheološke raziskave kot ustrezni zgo- van. Da so groblje lahko zelo stare, namigujejo tudi prekrile ali zabrisale starejše sledove, mnogokrat pa Damjana Pediček Terseglav dovinski viri. Za boljše razumevanje teh značilnosti Sebenjski zaklad, ki je bil najden v podobni groblji so posegi upoštevali starejše sledove, jih ohranili, se bosta potrebni terensko preverjanje in usmerjene nekaj kilometrov stran, in slovanski grobovi, na- jim izognili ali jih vključili vase. Moderne kulturne arheološke raziskave. jdeni v enem od obmejkov (EŠD 23125, Doslovče krajine tako ne smemo in ne moremo razumeti zgolj 97 V soteski Save nismo pričakovati velike gostote – straroslovansko grobišče). V distribuciji grobelj kot tafonomski poseg, ki je zabrisal starejše sledove. Naselje: Žirovnica, Vrba, Breg, Smokuč, Rodine značilnosti, sledovi antropogenih dejavnosti so nismo opazili pravilnosti, groblje se sicer pojavljajo v Kulturna krajina je artefakt, ki je nastal s preure- Občina: Žirovnica omejeni na komunikacije (poti in ceste) in na sle- vrstah, ki pa med seboj niso vzporedne in se ozirajo janjem in predelovanjem starejših krajin. Čeprav Ime: Dežela dove neagrarnih dejavnosti, kot je žganje oglja in na topografske značilnosti (ježa terase) in zemljiško je kulturna krajina, kot je dokumenitana na lidar Naslov: arheološka intepretacija lidar posnetka apna. razdelitev oziroma poti in kolovoze. Tudi obmejki posnetku, dobila končno obliko v 20. stoletju, je Dežele Najočitnejše arheološko najdišče so ostanki rim- (linearni nasipi) sestavljajo nepravilno mrežo, ve- rezultat trajanja človeškega bivanja na tem prostoru Področje: A ske kmetije oziroma vile rustike (villa rustica) iz 2. zano predvsem na topografske značilnosti. Mrežo in je dobila obrise mnogo prej. V marsikaterem pri- Obdobje: vsa obdobja stoletja n. š. (EŠD 5298, Rodine – Vila rustika). Gre obmejkov smo poskusili analizirati tudi metrično, meru je preoblikovala in vključila elemente starejših za z dvojnim zidom obdano skupino stavb okoli 2 vendar nismo odkrili nobenega modula, vezanega krajin, kot so starejše zemljiške razdelitve in morda Pregledali smo lidar posentek 17,23 km velike osrednjega dvorišča. Prostor ni bil kasneje nikoli na rimski actus. Tudi moderna zemljiška razdelitev celo obrambne strukture. površine Dežele, prostora med Žirovnico, Begun- obdelan, zato lahko ostanke kmetije na lidarskem na grudaste delce oziroma na prave delce ne kaže Čeprav očitnih sledov rimskodobne zemljiške raz- jami in Radovljico. Geološko je ravninski del rezul- posnetku prepoznamo kot groblje in nasipe. pravilne mreže, značilne za rimsko centuriacijo; delitve nismo ugotovili, to še ne pomeni, da je kul- tat fluvioglacialnih (ledeniških in rečnih) prodnih Vila rustika je locirana tik nad ježo najstarejše plesis- modul delcev ni vezan na rimski actus. Tako očitnih turna krajina nastala šele v srednjem veku. Kamnite nanosov, ki jih je sčasoma prekrila rodovitna prst. tocenske terase, nad opuščenim koritom reke Save. sledov rimskodobne zemljiške razdelitve nismo groblje se koncentrirajo v okolici rimske kmetije, kar Po koncu ledene dobe je reka Sava v nanose vrezala Korito je zamočvirjeno, na kar kaže tako ledinsko našli, kar pa še ne pomeni, da je kulturna krajina kaže, da ima krajina okoli vile precejšnjo časovno skoraj 70 m globoko sotesko. S pomočjo laserskega ime kot tudi odsotnost sledov zemljiške raz- nastala šele v srednjem veku. Prav koncentracije gro- globino. skaniranje površja (LiDAR, Light Detection and delitve, agrarne obdelave in prisotnost osuševalnih belj sugerirajo, da ima krajina okoli vile precejšnjo Dimitrij Mlekuž Ranging ali ALA, Airborne Laser Alitimetry) la- jarkov. Prostor Blata je uporabljen za pašnike hko zelo natančno izmeritimo zemljino površje in in travnike. Položaj vile rustice na robu dveh ustvarimo digitalni moderl površja. Lidar omogoča geomorfoloških enot morda kaže na dvojnost gos- opazovanje tal pod vegetacijskim pokrovom in podarskih praks vile in na velik pomen živinoreje v ponuja veliko možnosti za prepoznavanje topograf- ekonomiji vile. Nove značilnost, ki smo jo identi- skih značilnosti arheoloških krajin in razumevanje ficirali na tem prostoru, bi morda lahko povezali s geomorfoloških ali antropogenih procesov, ki so rimskodobno izrabo prostora. krajino preoblikovali. Najdišče je del območja kulturne krajine Studenčice Prepoznali smo 46 značilnosti, ki jih lahko (EŠD 23128, Studenčice – kulturna krajina). povežemo z znanimi ali potencialnimi arheološkimi Območje nepremične dediščine je opisano kot: najdišči. Devet značilnosti je znotraj območij enot »[n]jivska krajina na ravnici okrog gručastih vasi nepremične dediščine, a jih le šest lahko neposredno z deželno cesto. Pretežno pravokotna poljska raz- povežemo z enotami nepremične dediščine, kar po- delitev ustvarja mozaični preplet njiv, travnikov, meni, da smo s pomočjo lidarja dopolnili poznavanje pašnikov, sadovnjakov in drevesnih obmejkov. znanih najdišč. Natančnost metode omogoča, da že Potencialni sledovi rimske centuriacije, ledeniške znana najdišča tridimenzionalno kartiramo, s čimer morene.« najdišča lažje opredelimo, datiramo in zamejimo. V nalogi smo kartirali elemente kulturne krajine, Tako smo predvsem na pobočju Peči, na prostorih kot so obmejni nasipi, poti in groblje kamenja, znanih arheoloških najdišč, datiranih v prazgodo- sledovi čiščenja talnih moren. Zanimala nas je vino (EŠD 5315, Zbreznica, Naselbina Na Selcah; predvsem časovna globina krajine. Kako stara je EŠD 5312, Žirovnica, prazgodovinska naselbina zemljiška razdelitev? Ali se navezuje na starejšo Lipje; EŠD 5311, Selo pri Žirovnici, prazgodovin- (antično) zemljiško razdelitev? In kdaj so bila tla ska naselbina Lebenice) prepoznali značilnosti, ki očiščena talnih moren? jih le težko razumemo kot ostanke prazgodovin- Lidar sam na ta vprašanja ne more odgovoriti, ven- skih naselbin. Morda imamo opraviti s horizontom dar lahko ponudi nekaj namigov. Kartiranje gostote novoveških zemljenih vojaških utrdb, ki so bodisi grobelj kamenja kaže, da se groblje koncentrirajo nove bodisi so se preuporabile starejše (prazgodovin- prav v neposrednem zaledju vile rustike. Zdi se da Kombinacija analitično senčenega in enakomerno osvetljenega (delež vidnega neba) digitalnega modela terena študijskega ske) strukture (na kar kažejo najdbe). Do podobnih je bil ravno ta prostor dlje oziroma bolj intenzivno območja in položaj prepoznanih značilnosti (izdelava: D. Mlekuž, arhiv ZVKDS)

186 187 Varstvo Spomenikov Poročila 47 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Perspektivni pogled na ostanke rimske kmetije pri Rodinah (EŠD 5298, Rodine – vila rustica) sredi kulturne krajine (EŠD 23128, Studenčice – Kulturna krajina). Pogled z jugovzhoda (izdelava: D. Mlekuž, arhiv ZVKDS)

188 189 Varstvo Spomenikov Poročila 47

Kazalo kratic ZVKDS, Center za preventivno arheologijo Matija Črešnar A – arheologija Tomaž Fabec E – etnologija Judita Lux R – restavratorstvo Philip Mason U – urbanizem Dimitrij Mlekuž UA – umetnostna zgodovina Ildikó Pintér UR. KR. – urejanje krajine Mira Strmčnik Gulič T – tehnika Vesna Tratnik Z – zgodovina Alfred A. Trenz Katarina Udovč Seznam avtorjev Alja Žorž

ZVKDS, Območna enota Celje Zunanji sodelavci Bogdan Badovinac Saša Djura Jelenko Manca Kavčič ZVKDS, Območna enota Ljubljana Maša Kavčič Damjana Pediček Terseglav Boris Kavur Tjaša Pristov Bine Kramberger Sabina Ravnikar Otmar Kovač Marija Režek Kambič Borut Križ Matevž Lavrinc ZVKDS, Območna enota Maribor Milan Lovenjak Mihaela Kajzer Cafnik Tanja Mesojedec Nina Nahtigal Miha Murko Branko Ramšak Vesna Obid Damjana Pediček Terseglav ZVKDS, Območna enota Nova Gorica Mateja Ravnik Eda Belingar Petra Stipančić Marta Bensa Gojko Tica Ernesta Drole Aleš Tiran Andrejka Ščukovt Tomaž Verbič Manca Vinazza ZVKDS, Območna enota Novo mesto Katharina Zanier Danilo Breščak Bernarda Županek Tanja Mesojedec Dušan Strgar

ZVKDS, Restavratorski center Zoja Bajdè Barbka Gosar Hirci Sanela Hodžić Andrej Jazbec Zdenka Salmič Pungerčar

190 ISSN 1580-5166