Pol Stoletja Albrehtove Šole
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
POL STOLETJA ALBREHTOVE ŠOLE OLE PO FRANU ALBREHTU Š ANJA ZBORNIKOB 50-LETNICI POIMENOV ZBORNIKOB ZBORNIK OB 50-LETNICI POIMENOVANJA ŠOLE PO FRANU ALBREHTU 1964—2014 POL STOLETJA ALBREHTOVE ŠOLE Zbornik ob 50-letnici poimenovanja šole po Franu Albrehtu Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik, 2014 Zbornik OŠ Frana Albrehta Kamnik Pol stoletja Albrehtove šole Zbornik ob 50-letnici poimenovanja šole po Franu Albrehtu Izdajatelj in založnik: OŠ Frana Albrehta Kamnik, zanjo Rafko Lah Uredniški odbor: Janez Bergant, Danijel Bezek,Tadeja Česen Šink, Andrej Homar, Mojca Koncilja, Simeon Klokočovnik, Rafko Lah, Nataša Zor Jezikovni pregled: Dragica Kovačič, Nataša Zor Oblikovanje: Janez Bergant Slika na naslovnici: Bogdan Potnik Fotografije: arhiv šole in zasebna last © OŠ Frana Albrehta Kamnik Tisk: Artpro d. o. o. Kamnik, maj 2014 Naklada: 1000 izvodov Hvala vsem, ki ste nam pomagali zbirati gradivo, posre- dovali informacije ali slikovno gradivo, nam podarili del svojega časa in spominov ali kako drugače pripomoglli k izdaji zbornika. CIP - Katalož ni žapis o publikaciji Narodna in univeržitetna knjiž nica, Ljubljana 373.3(497.4Kamnik)(091)(082) OSNOVNA s ola Frana Albrehta (Kamnik) Pol stoletja Albrehtove s ole : žbornik ob 50-letnici poimenovanja s ole po Franu Albrehtu : 1964-2014 / [urednis ki odbor Janež Bergant ... et al.]. - Kamnik : Osnovna s ola Frana Albrehta, 2014 ISBN 978-961-281-371-0 1. Gl. stv. nasl. 2. Bergant, Janež, 1955- 273218816 Stran 2 Pol stoletja Albrehtove s ole Zbornik OŠ Frana Albrehta Kamnik Odlok o preimenovanju I. osnovne šole Kamnik v Osnovno šolo Frana Albrehta Kamnik. Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 3 Zbornik OŠ Frana Albrehta Kamnik Osnovna šola Frana Albrehta in Gimnazija Kamnik v 70-ih letih Osnovna šola Frana Albrehta april 2014 Stran 4 Pol stoletja Albrehtove s ole Zbornik OŠ Frana Albrehta Kamnik KAZALO 7 Ob 50-letnici 8 Vižija s ole 9 V Kamniku s ola stoji, veliko uc encev vanjo hiti 10 Ob jubileju 11 O žborniku 13 Fran Albreht 13 Ž ivljenjepis 17 Pesnik in pisatelj 18 Kritik in prevajalec 19 Urednik in organižator 22 Pesmi 25 Žgodovina ljudskega s olstva od žnanih žac etkov do leta 1882 32 Ražvoj s olstva v Kamniku od leta 1882 do leta 1963 32 Obdobje od leta 1882 do leta 1918 33 Obdobje od leta 1918 do leta 1941 36 Obdobje od leta 1941 do leta 1945 38 Obdobje od leta 1945 do leta 1955 41 Obdobje od leta 1955 do leta 1963 (gradnja) 47 Osnovna s ola Frana Albrehta 47 Novo s olsko poslopje 48 OS Frana Albrehta skoži pol stoletja 59 Sedanja s olska stavba ter pogled v prihodnost 61 Kultura na Albrehtovi s oli v prvi polovici stoletja 61 Glasbena dejavnost 64 Likovno podroc je 69 Gledalis c e v s oli 72 Turistic ni krož ek 73 Video krož ek 75 Proslave, ražstave, sejmi 89 Knjiž nica 89 Knjiž nica, srce s ole 90 Knjiž nica is c e svoj prostor … 91 Knjiž nica se modernižira 91 Dejavnosti se s irijo Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 5 Zbornik OŠ Frana Albrehta Kamnik 99 S portne aktivnosti na OS Frana Albrehta 99 S portni objekti in pouc evanje »telovadbe« od odprtja s ole 99 S portne aktivnosti na žac etku 100 S olska s portna drus tva 102 Smuc arski tec aji in žimska s ola v naravi 104 Letna s ola v naravi 105 Ples na OS Frana Albrehta 106 Orientacijski tek 106 S portne sekcije 107 Kos arka 107 Odbojka 108 S KL 109 Nogomet 110 Rokomet 112 Skoki ž male prož ne ponjave. 117 Minuta ža ždravje … 118 Najboljs i s portni ražred 118 S S D Igra 118 Gimnastika 118 Atletika 119 Režultati 121 Ravnatelji s ole 121 Vekoslav (Slavko ) Ferbež ar 123 Jož e Juvanc ic 124 Ivan Justinek 124 Pavle Slabe 125 Anton Kamin 128 Emilija Gregorc ic 129 Rafko Lah 131 Sežnami uc encev 167 Fotografije uc encev in uc iteljev skoži c as 197 Sežnam žaposlenih 205 Viri in literatura Stran 6 Pol stoletja Albrehtove s ole Zbornik OŠ Frana Albrehta Kamnik Ob 50-letnici Ko sem bil napros en, da ž nekaj uvodnimi besedami pospremim pric ujoc i žbornik ob 50-letnici nekdan- je I. osnovne s ole Kamnik, sem se v mislih vrnil v žgodovino s olstva v mestu Kamnik in k tistim src - nim mož em iž nas ih krajev, ki iž davne preteklosti ž lahtnijo koncept vžgoje in ižobraž evanja s e v dana- s nje dni. Prosvetljeni baron Maksimilijan Leopold Rasp in Franc is ek M. Paglovec na prelomu 18. stoletja ter ža njima Kamnic an Jurij Japelj, vsak žase ž e v svojem c asu, predvsem na osnovi lastnega žgleda, ižpric u- jejo, kaj pomeni ižobraž evati. Medtem ko je bil Rasp sam discipliniran in delaven mož , ki je v svoji ž upnijski s oli ižobraž eval otroke obeh spolov, kar je bila ža tedanji c as veli- ka redkost, je Paglovec v Tuhinjski dolini uvedel ižobraž evanje, ki so ga ražs irjali »popotni uc itelji«. Japelj, ki je osnovno s olo obiskoval pri Paglovcu in je žasluž en ža pre- vod Velikega katekižma v slovenski ježik ža potrebe s ol, je bil sam uc itelj ž veliko žac et- nico. Vsi ti uc itelji, vsak žase ž e v svojem c asu, predvsem na osnovi lastnega žgleda, ižpric ujejo kaj pomeni ižobraž evati. Tako med drugim ni ižobraž eval uc encev le »med s tirimi stenami«, pac pa jih je uc il tudi v naravi, ko je služ boval kot ž upnik na Jež ici in tam organižiral ljudsko s olo. Kot uc itelj in predvsem c lovek se je žavedal, da otroci ža ražvoj potrebujejo uc enje in igro, v kateri je po resnem delu tudi sam sodeloval. V okvi- ru te in taks ne s ole so kdaj pa kdaj ods li tudi na polje in poprijeli ža nekoliko drugac no delo. Skrbel je ža spros c eno vždus je in v pouk vnas al humor. Danes so c asi drugac ni, obkrož eni smo s sodobno tehnologijo, svet se je navidežno žma- njs al s pomoc jo globaližacije. Otroci so delež ni nes teto informacij, a v tej poplavi podat- kov vc asih požabljamo na c loves ko noto. Odmaknjeni smo od narave in soc loveka, veli- kokrat gre ža tekmovalnost, ki je prevec poudarjena. Otroke moramo nauc iti pomoc i in sodelovanja pri premagovanju ovir in pridobivanju žnanja. Žnanje ne sme biti samo sebi namen, ampak mora služ iti c loves tvu. OS Frana Albrehta ižpolnjuje svoje plemenito poslanstvo ž e 50 let. Uspelo ji je pospre- miti v ž ivljenje odraslih mnogo generacij uspes nih ljudi. Vsakega na svoj nac in, pa naj je obiskoval najmanjs o podruž nico ali samo matic no s olo. Vsem uc encem, uc iteljem in ostalim delavcem s ole ob pomembnem jubileju ž elim vse najboljs e, v pric akovanju, da bi nadaljevali ž lahtno tradicijo kamnis ke s ole, ki sem se je uvodoma dotaknil. Marjan Šarec Župan Občine Kamnik Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 7 Zbornik OŠ Frana Albrehta Kamnik Na naši šoli bomo spoštljivi, pošteni in iskreni drug do drugega. Cenili in razvijali bomo delavnost, strokovnost in odgovornost. Z dobro komunikacijo med šolo, domom in krajem bomo neprestano gradili kulturo dobre skupnosti. Vizija Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik Stran 8 Pol stoletja Albrehtove s ole Zbornik OŠ Frana Albrehta Kamnik V Kamniku šola stoji, veliko učencev vanjo hiti ... Najvec ja s ola v Obc ini Kamnik na vseh petih lokacijah, v Kamniku, Mekinjah, Nevljah, Tunji- cah in na Vranji Pec i, pražnuje 50. obletnico od njene ustanovitve. V preteklosti je s ola nosila ime Osnovna s ola Kamnik I, leta 1964 pa so jo ž odlokom preime- novali v OS Frana Albrehta. S ola s ponosom nosi ime rojaka, Kamnic ana Frana Albrehta. Osnovna s ola Frana Albrehta je imela v prvih petdesetih letih delovanja pomembno poslans- tvo. Pod svoje okrilje je sprejela kar pet podruž - nic nih s ol, pred ustanovitvijo Osnovne s ole Marija Vera je vžgajala in ižobraž evala preko 1300 uc encev, matic na s olska stavba je nudila prostore kamnis ki gimnažiji, sodelovala je pri gradnji s portne dvorane, prav tako kot danes pa se je tudi v prete- klosti neprestano sooc ala s prostorsko stisko. Vloga Osnovne s ole Frana Albrehta se je skoži c as in prostor deloma spreminjala, a tako kot pred petdesetimi leti tudi sedaj ostaja prostor, kjer se uc imo: otroci, stars i, uc itelji. Kjer so tudi drobni koraki lahko veliki dosež ki, kjer male uc enjake sprejmemo in jih poskus amo opremiti ž žnanjem, spretnostmi in ves c inami ža nadaljnje ižobraž e- vanje ter ž ivljenje v druž bi. Ža vse nas, ki se ukvarjamo ž vžgojo in ižobraž evanjem, predstavlja danas nji c as glo- balnih druž benih sprememb velik ižživ. Vžgajati in ižobraž evati v c asu splos ne križe vrednot in duha je žahtevna in odgovorna naloga s ole. Žavedamo se, da cilj s ole niso samo ižjemni uc ni režultati, ampak je cilj tudi vžajemno bivanje – odnosi, ža katere ž elimo, da nas bogatijo in osrec ujejo. Strokovnost, spros c ena komunikacija, metode in oblike dela, ki temeljijo na lastnem dož ivljanju in ižkus njah, sodelovalna in demokra- tic na kultura s ole so cilji, h katerim smo usmerjeni. Preusmeritev s ole od pretež no uc no-storilnostne naravnanosti k celostnemu ražvoju vsakega posamežnika predstavlja pomembno kvalitativno spremembo, ki jo ž elimo dosec i. Nujni podpori pri uresnic evanju tega cilja vidimo v ražviti stars evski žavesti o pomembnosti vkljuc evanja v vžgojno-ižobraž evalni proces in v drž avi, ki bi se morala žavedati, da je kvalitetno ižobraž evanje pogoj ža njen ražvoj in napredek.