Pol Stoletja Albrehtove Šole

ZBORNIKOB 50-LETNICI POIMENOVANJA ŠOLE PO FRANU ALBREHTU ALBREHTOVE ŠOLE POL STOLETJA POIMENOVANJA ŠOLE PO ZBORNIK OB 50-LETNICI FRANU ALBREHTU 1964—2014

POL STOLETJA ALBREHTOVE ŠOLE

Zbornik ob 50-letnici poimenovanja šole po Franu Albrehtu

Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik, 2014 Zbornik OŠ Frana Albrehta Kamnik

Pol stoletja Albrehtove šole Zbornik ob 50-letnici poimenovanja šole po Franu Albrehtu Izdajatelj in založnik: OŠ Frana Albrehta Kamnik, zanjo Rafko Lah Uredniški odbor: Janez Bergant, Danijel Bezek,Tadeja Česen Šink, Andrej Homar, Mojca Koncilja, Simeon Klokočovnik, Rafko Lah, Nataša Zor Jezikovni pregled: Dragica Kovačič, Nataša Zor Oblikovanje: Janez Bergant Slika na naslovnici: Bogdan Potnik Fotografije: arhiv šole in zasebna last © OŠ Frana Albrehta Kamnik Tisk: Artpro d. o. o. Kamnik, maj 2014 Naklada: 1000 izvodov

Hvala vsem, ki ste nam pomagali zbirati gradivo, posre- dovali informacije ali slikovno gradivo, nam podarili del svojega časa in spominov ali kako drugače pripomoglli k izdaji zbornika.

CIP - Katalož ni žapis o publikaciji Narodna in univeržitetna knjiž nica, Ljubljana

373.3(497.4Kamnik)(091)(082)

OSNOVNA s ola Frana Albrehta (Kamnik) Pol stoletja Albrehtove s ole : žbornik ob 50-letnici poimenovanja s ole po Franu Albrehtu : 1964-2014 / [urednis ki odbor Janež Bergant ... et al.]. - Kamnik : Osnovna s ola Frana Albrehta, 2014

ISBN 978-961-281-371-0 1. Gl. stv. nasl. 2. Bergant, Janež, 1955- 273218816

Stran 2 Pol stoletja Albrehtove s ole Zbornik OŠ Frana Albrehta Kamnik

Odlok o preimenovanju I. osnovne šole Kamnik v Osnovno šolo Frana Albrehta Kamnik.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 3 Zbornik OŠ Frana Albrehta Kamnik

Osnovna šola Frana Albrehta in Gimnazija Kamnik v 70-ih letih

Osnovna šola Frana Albrehta april 2014

Stran 4 Pol stoletja Albrehtove s ole Zbornik OŠ Frana Albrehta Kamnik

KAZALO

7 Ob 50-letnici 8 Vižija s ole 9 V Kamniku s ola stoji, veliko uc encev vanjo hiti 10 Ob jubileju 11 O žborniku 13 Fran Albreht 13 Ž ivljenjepis 17 Pesnik in pisatelj 18 Kritik in prevajalec 19 Urednik in organižator 22 Pesmi 25 Žgodovina ljudskega s olstva od žnanih žac etkov do leta 1882 32 Ražvoj s olstva v Kamniku od leta 1882 do leta 1963 32 Obdobje od leta 1882 do leta 1918 33 Obdobje od leta 1918 do leta 1941 36 Obdobje od leta 1941 do leta 1945 38 Obdobje od leta 1945 do leta 1955 41 Obdobje od leta 1955 do leta 1963 (gradnja) 47 Osnovna s ola Frana Albrehta 47 Novo s olsko poslopje 48 OS Frana Albrehta skoži pol stoletja 59 Sedanja s olska stavba ter pogled v prihodnost 61 Kultura na Albrehtovi s oli v prvi polovici stoletja 61 Glasbena dejavnost 64 Likovno podroc je 69 Gledalis c e v s oli 72 Turistic ni krož ek 73 Video krož ek 75 Proslave, ražstave, sejmi 89 Knjiž nica 89 Knjiž nica, srce s ole 90 Knjiž nica is c e svoj prostor … 91 Knjiž nica se modernižira 91 Dejavnosti se s irijo

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 5 Zbornik OŠ Frana Albrehta Kamnik

99 S portne aktivnosti na OS Frana Albrehta 99 S portni objekti in pouc evanje »telovadbe« od odprtja s ole 99 S portne aktivnosti na žac etku 100 S olska s portna drus tva 102 Smuc arski tec aji in žimska s ola v naravi 104 Letna s ola v naravi 105 Ples na OS Frana Albrehta 106 Orientacijski tek 106 S portne sekcije 107 Kos arka 107 Odbojka 108 S KL 109 Nogomet 110 Rokomet 112 Skoki ž male prož ne ponjave. 117 Minuta ža ždravje … 118 Najboljs i s portni ražred 118 S S D Igra 118 Gimnastika 118 Atletika 119 Režultati 121 Ravnatelji s ole 121 Vekoslav (Slavko ) Ferbež ar 123 Jož e Juvanc ic 124 Ivan Justinek 124 Pavle Slabe 125 Anton Kamin 128 Emilija Gregorc ic 129 Rafko Lah 131 Sežnami uc encev 167 Fotografije uc encev in uc iteljev skoži c as 197 Sežnam žaposlenih 205 Viri in literatura

Stran 6 Pol stoletja Albrehtove s ole Zbornik OŠ Frana Albrehta Kamnik

Ob 50-letnici

Ko sem bil napros en, da ž nekaj uvodnimi besedami pospremim pric ujoc i žbornik ob 50-letnici nekdan- je I. osnovne s ole Kamnik, sem se v mislih vrnil v žgodovino s olstva v mestu Kamnik in k tistim src - nim mož em iž nas ih krajev, ki iž davne preteklosti ž lahtnijo koncept vžgoje in ižobraž evanja s e v dana- s nje dni. Prosvetljeni baron Maksimilijan Leopold Rasp in Franc is ek M. Paglovec na prelomu 18. stoletja ter ža njima Kamnic an Jurij Japelj, vsak žase ž e v svojem c asu, predvsem na osnovi lastnega žgleda, ižpric u- jejo, kaj pomeni ižobraž evati. Medtem ko je bil Rasp sam discipliniran in delaven mož , ki je v svoji ž upnijski s oli ižobraž eval otroke obeh spolov, kar je bila ža tedanji c as velika redkost, je Paglovec v Tuhinjski dolini uvedel ižobraž evanje, ki so ga ražs irjali »popotni uc itelji«. Japelj, ki je osnovno s olo obiskoval pri Paglovcu in je žasluž en ža prevod Velikega katekižma v slovenski ježik ža potrebe s ol, je bil sam uc itelj ž veliko žac etnico. Vsi ti uc itelji, vsak žase ž e v svojem c asu, predvsem na osnovi lastnega žgleda, ižpric ujejo kaj pomeni ižobraž evati. Tako med drugim ni ižobraž eval uc encev le »med s tirimi stenami«, pac pa jih je uc il tudi v naravi, ko je služ boval kot ž upnik na Jež ici in tam organižiral ljudsko s olo. Kot uc itelj in predvsem c lovek se je žavedal, da otroci ža ražvoj potrebujejo uc enje in igro, v kateri je po resnem delu tudi sam sodeloval. V okviru te in taks ne s ole so kdaj pa kdaj ods li tudi na polje in poprijeli ža nekoliko drugac no delo. Skrbel je ža spros c eno vždus je in v pouk vnas al humor. Danes so c asi drugac ni, obkrož eni smo s sodobno tehnologijo, svet se je navidežno žma- njs al s pomoc jo globaližacije. Otroci so delež ni nes teto informacij, a v tej poplavi podatkov vc asih požabljamo na c loves ko noto. Odmaknjeni smo od narave in soc loveka, velikokrat gre ža tekmovalnost, ki je prevec poudarjena. Otroke moramo nauc iti pomoc i in sodelovanja pri premagovanju ovir in pridobivanju žnanja. Žnanje ne sme biti samo sebi namen, ampak mora služ iti c loves tvu. OS Frana Albrehta ižpolnjuje svoje plemenito poslanstvo ž e 50 let. Uspelo ji je pospre- miti v ž ivljenje odraslih mnogo generacij uspes nih ljudi. Vsakega na svoj nac in, pa naj je obiskoval najmanjs o podruž nico ali samo matic no s olo. Vsem uc encem, uc iteljem in ostalim delavcem s ole ob pomembnem jubileju ž elim vse najboljs e, v pric akovanju, da bi nadaljevali ž lahtno tradicijo kamnis ke s ole, ki sem se je uvodoma dotaknil.

Marjan Šarec Župan Občine Kamnik

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 7 Zbornik OŠ Frana Albrehta Kamnik

Na naši šoli bomo spoštljivi, pošteni in iskreni drug do drugega. Cenili in razvijali bomo delavnost, strokovnost in odgovornost. Z dobro komunikacijo med šolo, domom in krajem bomo neprestano gradili kulturo dobre skupnosti.

Vizija Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik

Stran 8 Pol stoletja Albrehtove s ole Zbornik OŠ Frana Albrehta Kamnik

V Kamniku šola stoji, veliko učencev vanjo hiti ...

Najvec ja s ola v Obc ini Kamnik na vseh petih lokacijah, v Kamniku, Mekinjah, Nevljah, Tunji- cah in na Vranji Pec i, pražnuje 50. obletnico od njene ustanovitve. V preteklosti je s ola nosila ime Osnovna s ola Kamnik I, leta 1964 pa so jo ž odlokom preimenovali v OS Frana Albrehta. S ola s ponosom nosi ime rojaka, Kamnic ana Frana Albrehta. Osnovna s ola Frana Albrehta je imela v prvih petdesetih letih delovanja pomembno poslanstvo. Pod svoje okrilje je sprejela kar pet podruž - nic nih s ol, pred ustanovitvijo Osnovne s ole Marija Vera je vžgajala in ižobraž evala preko 1300 uc encev, matic na s olska stavba je nudila prostore kamnis ki gimnažiji, sodelovala je pri gradnji s portne dvorane, prav tako kot danes pa se je tudi v preteklosti neprestano sooc ala s prostorsko stisko. Vloga Osnovne s ole Frana Albrehta se je skoži c as in prostor deloma spreminjala, a tako kot pred petdesetimi leti tudi sedaj ostaja prostor, kjer se uc imo: otroci, stars i, uc itelji. Kjer so tudi drobni koraki lahko veliki dosež ki, kjer male uc enjake sprejmemo in jih poskus amo opremiti ž žnanjem, spretnostmi in ves c inami ža nadaljnje ižobraž e- vanje ter ž ivljenje v druž bi. Ža vse nas, ki se ukvarjamo ž vžgojo in ižobraž evanjem, predstavlja danas nji c as glo- balnih druž benih sprememb velik ižživ. Vžgajati in ižobraž evati v c asu splos ne križe vrednot in duha je žahtevna in odgovorna naloga s ole. Žavedamo se, da cilj s ole niso samo ižjemni uc ni režultati, ampak je cilj tudi vžajemno bivanje – odnosi, ža katere ž elimo, da nas bogatijo in osrec ujejo. Strokovnost, spros c ena komunikacija, metode in oblike dela, ki temeljijo na lastnem dož ivljanju in ižkus njah, sodelovalna in demokra- tic na kultura s ole so cilji, h katerim smo usmerjeni. Preusmeritev s ole od pretež no uc no-storilnostne naravnanosti k celostnemu ražvoju vsakega posamežnika predstavlja pomembno kvalitativno spremembo, ki jo ž elimo dosec i. Nujni podpori pri uresnic evanju tega cilja vidimo v ražviti stars evski žavesti o pomembnosti vkljuc evanja v vžgojno-ižobraž evalni proces in v drž avi, ki bi se morala žavedati, da je kvalitetno ižobraž evanje pogoj ža njen ražvoj in napredek. V petdesetih letih se je nabralo veliko ižjemnih uspehov, ižživov, ižkus enj, spominov in žgodb. Nekatere smo žbrali v žborniku, ki je pred vami. Vsako desetletje je dodalo svojo barvitost. Hvala vsem, ki ste v teh petdesetih letih soustvarjali ž ivljenje in delo s ole ter prispevali k temu, da je danes Osnovna s ola Frana Albrehta uspes na kulturna s ola; s ola, ki uspes no sodeluje v mednarodnih projektih; s ola, ki dosega v slovenskem prostoru prepožnavne uspehe na ražlic nih podroc jih; s ola, ki v žapisu njene vižije in delovanja gradi na kulturi in obc ih vrednotah ža kulturo dobre skupnosti. Rafko Lah Ravnatelj OŠ Frana Albrehta

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 9 Zbornik OŠ Frana Albrehta Kamnik

Fran Albreht: Ob Jubileju, »Jaz jubilejev ne ljubim. Kamniški zbornik, V njih je največkrat nekaj tistih primesi, 1959 ki niso simpatične. Ton jubilejnih proslav je zmerom slavnostno privzdignjen, nekako tendenčno dobrohoten, slovesno ubran in svečano ceremonialen malone kakor v pogrebnih govorih, ko se poveličujejo pokojnikove zasluge – zakaj: de mortuis nil bene velja kot utrjeno pravilo, ki ga narekuje že pietetni čut sam. Toda jubilej vendar ni nekrolog. Jubilej živega človeka, žive ustanove more biti v bistvu samo obračun opravljenega dela v nekem obdobju, samo bilanca uspehov in neuspehov, samo strog in stvaren pregled prehojene poti in nič manj zanesljiv pogled poti naprej. Jubilej je obračun.«

Stran 10 Pol stoletja Albrehtove s ole Fran Albreht

O zborniku

Žbornik je nastal ob 50-letnici preimenovanja Osnovne s ole Kamnik I v Osnovno s olo Frana Albrehta Kamnik. C eprav je bila s ola žgrajena in vseljena ž e jeseni leta 1963, so v maju 1964 preimenovali obe kamnis ki osnovni s oli . S olstvo na kamnis kem ima vec stoletno tradicijo, žato se nam je ždelo pomembno in potrebno pripraviti okviren pregled skoži to plemenito žgodovino. Poseben poudarek smo dali obdobju ljudskega osnovnega s olanja in obdobju, ko so nastale žahteve po novem s olskem prostoru. Politic ne odloc itve, ki so žajemale s olstvo in tudi druge, lokal- ne okolis c ine, so ž e med dogovori in tudi med samo gradnjo narekovale mnoge spremembe. Režultat vseh sprememb in dogovorov je bila nova s ola »na travniku«, žgrajena leta 1963. O Franu Albrehtu je bilo objavljeno ž e kar obsež no gradivo, veliko tudi pod okriljem OS Frana Albrehta. Vendar smo menili, da je vedenje o Albrehtu, o umetniku in tudi o globoko socialnem c loveku, pomembno in potrebno. Trudili smo se, da bi v tem prispevku objavili podatke, ki s e niso bili predstavljeni v tiskani obliki. Poleg nekaterih podrobnosti o njegovem ž ivljenju so to predvsem prevodi treh njegovih pesmi, ki smo jih ižbrali in dali prevesti prevajalki Erici Johnson Debeljak. Prva med njimi je gotovo Rodno mes- to, s katero se pesnik vrac a domov v Kamnik. Pri žbiranju podatkov smo se oprli predvsem na pisne vire, nekaj informacij smo pridobili tudi od nekdanjih delavcev in uc encev s ole. Prva leta na s oli smo skus ali obnoviti iž letnih poroc il s ole, ražnih žapisnikov, žapisov v Kamnis kih obc anih in v s olskem Brstju. S ele po letu 1980 so na s oli pisali s olsko kroniko: Jož e Juvanc ic , Harold Praper, Ždravko Slevec, Helena Maži Golob, Tadeja C esen S ink in S pela Kramaric . V njej je, bolj ali manj podrobno, opisano vsakoletno delovanje s ole, skupaj ž objavljenimi c lanki in fotografi- jami. Fotografsko gradivo o s oli je, kar žadeva prvih 30 let, precej skromno. Vec ina objavljenih c rno-belih fotografij je v žasebni lasti nekdanjih uc iteljev in uc encev. Od leta 1990 so na s oli ohranjene fotografije predvsem na filmih, nekaj jih je tudi na papirju. Od leta 1989 hrani s ola tudi vec ino generacijskih slik uc encev, ohranilo se je tudi nekaj fotografij uc iteljskega žbora. Od leta 2004, ž digitalno fotografijo, ima s ola arhivirane digitalne fotografije o vsakoletnem dogajanju na s oli. Žbornik ob 50-letnici, skupaj ž ostalimi tiskanimi gradivi, ki jih je ž e iždala s ola ter arhi- viranim gradivom, ponuja dokaj celovit pregled o delovanju s ole. Mnoge podrobnosti o s olskem delu lahko najdemo v s olskih Almanahih, ki ižhajajo od s olskega leta 2005/2006. V teh publikacijah so objavljeni tudi dosež ki uc encev, ki jih tu nismo posebej omenjali.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 11 Zbornik OŠ Frana Albrehta Kamnik

V žborniku so, v loc enih poglavjih podrobneje opisana podroc ja kulture, knjiž nice in s porta. Posebej so na kratko opisani ravnatelji. Ob pripravi sežnamov delavcev s ole, s e posebej pa uc encev žakljuc nih letnikov nas je presenetilo s tevilo vseh, ki so prestopili prag nas ega hrama uc enosti. Upamo, da v sež- namih ni prevec napak (ža vse in vsako posebej se opravic ujemo). Na tem mestu bi se žahvalil vsem, ki ste nam pomagali žbirati podatke, podelili ž nami svoje spomine ali posodili fotografije. Hvala avtorjem prispevkov ža vlož en trud, saj je bilo iskanje podatkov pogosto podobno iskanju »igle v kopici sena«. Hvala tudi vsem institucijam (ŽAL Ljubljana, S olski mužej Ljubljana, Mestni mužej Kamnik, Matic na knji- ž nica Kamnik …), ki so nam dovolile vpogled v njihove arhive.

Janez Bergant, urednik

Stran 12 Pol stoletja Albrehtove s ole Fran Albreht

Fran Albreht

ŽIVLJENJEPIS sestra Ivana. Ob potepanju po bistris kem pro- du in ob materini ljubežni je rasel v bistrega Svoje zgodnje otroka. Domis ljijo mu je burilo materino pri- otroštvo je Fran povedovanje žgodb o kamnis ki Veroniki, ta Albreht slikovito opisal v prispevku žgodba ga je pogosto žažibala v sanje. Otros ki OB JUBILEJU, svet se mu je s iril od ulice nelepega imena do potoka, ki je tekel mimo Tomaž eve gostilne, Kamniški zbornik, do Glavnega trga in kasneje do poboc ja Malega 1959 gradu, žapris kih goždov in strmin Starega gradu.

Mineva 50 let, odkar se je Fran Albreht, kulturni delavec, pesnik, esejist, kritik in prevajalec po mnogih letih žnova »vrnil« v rodni Kamnik. Po odloc bi skups c ine obc ine Kamnik je bila po njem preimenovana Osnovna s ola Kamnik I v Osnovno s olo Frana Albrehta. Obc ani Kamnika so se tako poklonili rojaku, ki je s svojim ustvarjanjem ponesel v svet kulture tudi ime svojega rodnega mesta. Fran Albreht (ali Franc is ek Albrecht, kot pis e na rojstnem in krstnem listu) se je rodil 17. novembra 1989 na danas nji Pres ernovi ulici 9, nekdanji Svinjski ulici, v Mestni his i s t. 86. Oc etov rod ižhaja iž Ždus e, kjer je bil rojen Karel, Francetov ded, ki je kasneje kupil his o na S utni. Francetov oc e Vincenc se je doma ižuc il kljuc avnic arstva. Po poroki ž Ivano Stu- den je leta 1889 kupil his o v Svinjski ulici. Smrt otros kega prijatelja Tomaž evega Korl- Današnja France je bil njun prvi otrok. Oc e je bil žapos- c ka in kasneje s e bolj nenadna materina smrt Prešernova ulica z len v kamnis ki smodnis nici, mati pa je skrbela sta globoko žarežali v njegovo otros tvo. rojstno hišo Frana ža dom in druž ino. Ivani in Vincencu se je v Oc etova ponovna poroka in novi otroci so bili Albrehta žakonu rodilo vec otrok, prež ivela pa je le s e verjetno ražlog, da je moral France v rejo.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 13 Fran Albreht

Tako je osnovnos olsko obdobje prež ivel pri politic ni pogled na svet. rejnis ki gospodinji Manci nad Samc evim pre- V ž elji, da bi s tudij vendarle konc al, se je leta dorom. Med letoma 1896 in 1901 je bil ves c as 1914 vrnil na Dunaj. Vojna, ki je tega leta odlic en uc enec s ole na Glavnem trgu v Kamni- ižbruhnila, mu je prekriž ala nac rte. Leta 1915 ku. je moral v vojsko. Služ il je v Judenburgu, na Po konc ani osnovni s oli so ga poslali v gimna- Ptuju in na Dunaju. Vojna je moc no vplivala na žijo Kranj. V Kranju je imel stanovanje in njegov ž ivljenjski nažor, kar se je moc no odra- oskrbo pri sorodnikih. Stars i so ž eleli, da bi postal gospod. Gimnažijo v Kranju je obiskoval Fran Albreht je na Dunaju tudi v času od jeseni 1901 do pomladi 1908, ko je maturi- vojne vzdrževal ral. Bil je srednje dober dijak. V vis jih ražredih stike z mnogimi si je del denarja ž e prisluž il ž ins trukcijami in tedanjimi honorarji, ki jih je dobil ža prve literarne obja- kulturniki. ve. Da ga je poežija žanimala ž e želo žgodaj, Na sliki s Karlom kaž ejo objavljeni pesnis ki poižkusi iž niž jih Dobido gimnažijskih ražredov. V vis jih ražredih pa so Vir: MM Kamnik dijaki osnovali svoj literarni klub ž rokopis- nim listom Cvet in sad. Poleg domac e literature — France se je navdus eval žlasti nad Lev- stikom — pa je prebiral s e nems ko in rusko. V žadnjih gimnažijskih letih je dobival knjige tudi iž Centralne biblioteke na Dunaju. Prva Albrehtova pesem je bila objavljena v Slovanu 1906. leta. Sedmos olec se je skril ža psevdoni- mom Rusmir. Temu psevdonimu je ostal žvest, c eprav je kasneje uporabljal s e druge (Studen, Marko Studen, Fr. A., F. A.). Leto žatem je objavljal s e v Omladini in Domac em prijatelju, 1908. leta pa je prvic sodeloval v Ljubljan- skem žvonu, ki mu je s prekinitvami ostal žvest skoraj c etrt stoletja. Poc itnice je redno prež ivljal doma, v Kamniku, kjer je, predvsem kasneje kot s tudent, želo rad sodeloval pri ž alo v socialni tematiki njegovih pesmi. Takoj dramskih in drugih kulturnih prireditvah po konc ani vojni se je vrnil v Ljubljano, opus- kamnis ke c italnice. til s tudij prava in se žnova vpisal na novousta- novljeno slovensko univeržo. Bil je dejaven na Francetovi stars i so se morali sprijažniti ž mnogih podroc jih, tako da je diplomiral s ele mislijo, da ne bo "gospod". Na Dunaju, kamor leta 1927 na filožofski fakulteti, smer slavisti- se je odpravil jeseni leta 1909, je Albreht s tu- ka. diral pravo do leta 1912. Bil je c lan in odbornik visokos olskega drus tva Slovenija. Ž njim V povojnem obdobju se je takoj vkljuc il v kul- pa se je kmalu ražs el žaradi ideolos kopolitic - turno podroc je in stopil v stik ž mnogimi priž- nih ražlogov. S tudij in ž ivljenje na Dunaju mu nanimi knjiž evniki svojega c asa. Žnanstvo ž je v glavnem omogoc ila dota, ki jo je v ta Otonom Ž upanc ic em je verjetno botrovalo namen porabil. Honorarji so le malo pomenili. tudi žnanstvu ž Vero Kessler, pesnico in pisa- Leta 1912 je s s tudijem prekinil in ods el ža teljico. Pri njeni druž ini so se žbirali mnogi domac ega uc itelja v Gorico. Tu je spožnal pes- takratni pomembni kulturniki. Poroc ila sta se nika Alojža Gradnika in politika ter alpinista leta 1919. Henrika Tumo ter postal sodelavec Naših zapi- Vera Albreht je bila dejavna predvsem kot pisa- skov, ki jih je urejal Anton Dermota in v kate- teljica za otroke in mladino. Njene prve prispev- rih je pogosto objavljal tudi Ivan Cankar. Vsa ke najdemo v reviji Novi rod, listu za mladino, ta žnanstva so utrjevala njegov socialni in ki jo je nekaj let (od 1921) izdajala Zveza jugos-

Stran 14 Pol stoletja Albrehtove s ole Fran Albreht

lovanskih učiteljskih društev v Trstu. Kasneje je predsednika ižvrs nega odbora mestnega naro- sodelovala tudi pri reviji Ženski rod, Zvonček. dnoosvobodilnega odbora (ž upan) slovenske Bila je aktivna v ženskem gibanju, po 2. svetov- prestolnice. ni vojni pa je sodelovala pri PEN-u in delovala Zapis iz knjige: Ljubljanski župani kot publicistka. V povojnem obdobju je izšlo več njenih zbirk mladinske poezije in proze, precej je tudi prevajala, predvsem otroško literaturo. Umrla je leta 1971 v Ljubljani. Albreht je vse ž ivljenje ostal v Ljubljani, ž ižje- mo internacije, in ž ž eno Vero vse od leta 1927 ž ivel v »Rdec i his i« na Poljanski ulici 15. Svojo poklicno pot je žac el kot tajnik Medicin- sko-teolos ke fakultete in nažadnje kot tajnik Filožofske fakultete. V tem c asu je opravljal s e celo vrsto funkcij v nas em druž benem, žlasti pa v kulturnem ž ivljenju: bil je urednik Svobode (od 1919 do 1920) in Ljubljanskega zvona (od 1922 do 1932), podpredsednik PEN-kluba, lektor Žalo- ž be Hram, pomagal je osnovati revijo Sodob- nost, bil je predsednik Knjižne zadruge itd. Udelež eval se je vseh vec jih in pomembnejs ih Novoizvoljena mestna skupščina ga je na svojem prvem zasedanju, 14. avgusta 1945, izvolila slovenskih literarnih, gledalis kih in drugih Anžič: Ljubljanski kulturnih manifestacij, bil je mnogokrat nji- za predsednika izvršnega odbora mestnega župani skozi čas . hov pobudnik organižator in vodja. V svojih narodnoosvobodilnega sveta. Njegov protikan- Ljubljana: spominih pravi, da je v vsem svojem delovan- didat je bil Sergej Kraigher. Zapisali so, da ga Zgodovinski arhiv, ju umetnis ko ustvarjanje podredil kritic nemu za predsednika predlagajo kot človeka visokih 2004. presojanju literarnega ustvarjanja drugih in kvalitet, slovenskega književnika in borca za spremljanju ražvoja na novoustanovljene gle- demokratične pravice. Po vojni je namreč dalis ke his e. komunistična stranka na vodilna mesta predlagala pomembne javne delavce, sicer člane par- Ob pric etku 2. svetovne vojne je aktivno delo- tije, in s tem nekoliko zakrila svojo vodilno val pri osvobodilnem gibanju, sodeloval je s vlogo … Eden glavnih političnih ciljev – obnova Prež ihovim Vorancem in radiem Kric ac . Pos- industrije v Ljubljani – je bil gradnja Litostroja, ledica tega njegovega delovanja je bila, da so s tem pa večji razvoj severnega predela mesta ga ž e leta 1942 žaprli v Ljubljani, leta 1944 pa in nastajanje novega stanovanjskega naselja v so ga odpeljali v internacijo v Dachau. Šiški. Istoc asno je bila v internaciji v Rawensbru cku To visoko funkcijo je opravljal vse do upokoji- njegova ž ena Vera. Osvoboditev sta pric akala tve leta 1948. Kot dachauski interniranec je v taboris c u, po vrnitvi v Ljubljano pa sta se bil omenjan tudi v dachauskih procesih. Po ponovno vrnila v Rdec o his o. letu 1848 Albrehta ne žasledimo vec v politiki. Po začetku okupacije, leta 1941, je Albreht opu- V povojnem obdobju se je ž vso vnemo ponov- stil svoj krstni priimek Albrecht in se podpiso- no lotil svojega literarnega dela, ustanovil je val samo še s poslovenjeno različico svojega Drus tvo prevajalcev Slovenije in bil njegov imena – Albreht. Po zapisu v mrliškem listu pa predsednik, postal je podpredsednik Žveže lahko ugotovimo, da uradno svojega imena in prevajalcev Jugoslavije in kasneje njen predse- priimka ni nikoli spremenil. dnik. Iždal je vrsto odlic nih prevodov iž tujih Po koncu 2. svetovne vojne je Albreht najprej literatur, po nas ih in drugih listih in c asopisih postal nac elnik oddelka ža kulturo in umet- so bile ražtresene s tevilne njegove kritike in nost v Ljubljani, potem pa je bil ižvoljen ža ocene gledalis kega ustvarjanja in drugih kul-

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 15 Fran Albreht

turnih dejavnosti, prispeval je mnogo c lankov Fran Albreht je bil kulturni delavec ž veliko in ražprav. žac etnico. Ustvarjalno pot Frana Albrehta lah- Leta 1960, nekaj mesecev po dopolnjenem ko predstavimo v dveh dopolnjujoc ih se sme- 70. letu, je ža svoje ž ivljenjsko delo prejel naj- reh, ki pa se prekrivata le v manjs em obsegu. vis je drž avno prižnanje ža umetnis ke dosež ke, Lastno umetnis ko ustvarjalnost je ižž areval Pres ernovo nagrado. predvsem v c asu gimnažijskega udejstvovanja do konca 1. svetovne vojne. Tu so pomembne predvsem njegove pesmi. Manj dejaven je bil v kratki proži, c eprav je bila redna spremljeval- ka njegovega pesnis kega ustvarjanja. V 20. letih preteklega stoletja pa je osrednji del Albrehtovega delovanja žajemala literarna in gledalis ka kritika, prevajanje in urednikovan- je, kar se je dopolnilo s e s sodelovanjem in organižiranjem ražlic nih ždruž enj in žboro- vanj. O spominih na otroštvo brata Franceta je za šolsko glasilo Brstje leta 1974 spregovorila njegova sestra Ivana, ki je še stanovala v njihovi domači hiši. »Imeli smo težko mladost. Bili smo štirje otroci iz prvega zakona. Dva sta kmalu umrla. Ostala sva jaz in France. Mati je umrla, ko je bila stara komaj 29 let. Oče, ki je delal v smodnišnici, se je vnovič poročil. Iz tega zakon sta bila dva otroka. No, zdaj sem živa samo še jaz. Najbolje se mi je godilo. Nasproti naše hiše je bila sirotišnica, v kateri so živeli revni otroci. Tam je imel France svojega najboljšega prijatelja Tončka, ki pa je umrl. Njegova ž ivljenjska pot se je žakljuc ila tri leta V gimnaziji je bil srednje dober učenec. Šolali kasneje, 11. februarja 1963 v Ljubljani, kjer je so ga, da bi postal duhovnik. Dejal je, da bo šel Fran Albreht, tudi pokopan. za duhovnika le, če ne bo opravil mature. Matu- sedemdesetletnik ro je naredil. Odločil se je, da ne bo postal Vir: MM Kamnik duhovnik. Študiral je pravo na Dunaju. Spoznal je Otona Župančiča in postala sta velika prijatelja. Tako je spoznal tudi bodočo soprogo Vero, kajti Župančič je imel za ženo Verino sestro. Poročila sta se leta 1918. Otrok nista imela. Rada pa sta imela tuje otroke. Hotela sta posvojiti mladega Bosanca Jova, a je tako prišlo, da ga nista. Nekega dne je Jovo dejal, da gre v Kamniško Bistrico. V resnici je hotel pobegniti. Spremljala ga je zla sreča. Na enem izmed grebenov mu je spodrsnilo in je padel na celjsko stran. Odpeljali so ga v žapor. Razočarana sta bila, zato ga nista posvojila. Jovo se je poročil z Nemko in skupaj sta odšla v Nemčijo. Dobrega Albrehtovega para pa kljub temu ni pozabil. Ohranili so tesne stike.

Stran 16 Pol stoletja Albrehtove s ole Fran Albreht

France je bil med prvo svetovno vojno interni- nimom Rusmir, objavil svojo prvo pesem. V ran na Dunaju. Takoj ob začetku druge svetov- eno od osrednjih literarnih revij, Ljubljanski ne vojne pa so ga odpeljali med drugimi izob- zvon, pa je pris el 1908. leta s pesmijo Vesolj- raženci v Dachau, taborišče smrti. Vsakih nekaj stva utrinek. dni smo mu pošiljali pakete. Ko je bilo pošiljan- je paketov prepovedano, je sestra, ki je delala Vir: www.dlib.si na pošti, kar med pisma vrinila naš paket. Domov je prišel ob koncu vojne. Delala sem na polju, ko se je pripeljal. Bil je čisto brez zob. Pripovedoval je, da se je najedel prvič iz našega paketa, sicer hrane ni jedel. Bila je za prašiče, je dejal. Vera je bila v Ravensbrucku. Domov je prišla še kasneje kot mož. Tudi njej se je hudo godilo. France je bil pesnik, prevajalec. Znal je sedem jezikov. Imel je veliko prijateljev: Otona Župan- Objava prve pesmi v reviji, kjer sta objavljala čiča, Miro Mihelič, Prežihovega Voranca; vsi so tudi Ž upanc ic in Cankar, je bila ža mladega mu bili poznani. poeta veliko prižnanje. S svojimi pesmimi se je vedno bolj pogosto oglas al, tako da je do leta France je imel sladkorno bolezen. Umrl pa je od 1917, s e v c asu 1. svetovne vojne, pripravil ža srčne kapi. Spominjam se, kako je bilo. V soboto ižid svojo pesnis ko žbirko Mysteria dolorosa je bil pri zdravniku in vsi so mu zatrjevali, da je (Boleče skrivnosti). zdrav in bo še dolgo živel. Drugi dan, v nedeljo, pa ga je zadela kap. Žena je klicala zdravnika, Pesmi je sam raždelil v tri skupine: Iskanja in ki ga je takoj odpeljal v sanatorij. Niso ga rešili. spoznanja ž ražmis ljajoc o, osebno ižpovedno Umrl je. Na pogrebu je bilo veliko književnikov liriko, Iz labirinta ljubezni ž ljubežensko in in tudi nesojeni posvojenec Jovo z ženo. Prijate- Inferno naših dni ž druž beno angaž irano liriko. lji in znanci so imeli ganljive govore. Skoraj vsi so se zbrali tudi ob odkritju plakete na rojstni Naslovnica druge hiši. Tedaj so mi prinesli podpisano knjigo, v pesniške zbirke katero so se vsi podpisali. Pesmi življenja Ko je bil Fran še živ, sem imela veliko obiskov, sedaj ne toliko. Ni bilo nedelje, ko France ne bi prišel z ženo k nam. Mene je imel najrajši.«

PESNIK IN PISATELJ Svoje literarno usmerjenost je Fran Albreht najprej ižražil v poežiji. Od dokaj subjektivnih žac etkov v gimnažijskih letih je njegova lirika prerasla v angaž irano poežijo predrevolucio- narnega c asa in socialna tematika njegovih pesmi je postala prevladujoc a v njegovem pesnis kem ižraž anju. Globoko dojemanje soci- alnih, nacionalnopolitic nih in kulturnih raž- mer med in po 1. svetovni vojni se tako naj- V letu 1920 je ižs la druga pesnis ka žbirka Pes- bolj intimno ižraž a v Albrehtovi poežiji. Ž njo mi življenja. Revolucionarni val oktobrske je stopil na slovenski Parnas in ji ostal žvest revolucije je žagotovo ražgibal pesnikovo soci- vse do konca svojega ustvarjanja. alno in upornis ko ustvarjalnost. Tako se v tej Albrehtovi pesnis ki žac etki segajo v gimnažij- pesnis ki žbirki osebnoižpovedna, domoljubna ska leta. Leta 1906 je v Slovanu, pod psevdo- in ljubeženska poežija umakne socialni in dru- ž benoaktualni tematiki.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 17 Fran Albreht

Njegova socialna lirika pomeni, glede na kas- Posebno mesto v Albrehtovem literarnokritic - nejs o socialno poežijo dvajsetih in tridesetih nem snovanju žavžemajo njegove gledalis ke let v nas i literaturi, žac etek novega nac ina kritike, žapiski o delu, ž ivljenju in ražvoju slo- obravnavanja in res evanja delavskega vpras a- venskega poklicnega in amaterskega gledalis - nja v poežiji. Rus enje starega sveta, ki se kaž e c a. Žlasti je njegovo ime neraždruž ljivo pove- v pesmih žlasti v ižražu in obliki, kaž e, kako žano ž rastjo slovenske gledalis ke his e v Ljub- globoko prež et ž naprednimi idejami je bil ljani. Njen ražvoj je spremljal vse od leta 1919, pesnik. ko je v Ljubljanskem zvonu ižs el njegov Epilog. Albrehtove pesmi so ražkropljene po s tevilnih listih, revijah in c asopisih dvajsetih in tridesetih let, mnoge so bile natisnjene tudi po vojni, najvec pa jih je bilo objavljenih v Ljubljan- skem žvonu do leta 1930. Pisal je tudi v c asu internacije. Do tretjega samostojnega ižbora pesmi v žakljuc ni iždaji ni pris lo, c eprav je imel pesnik ža novo žbirko, ki jo je ž e napove- dal v žac etku 30. let, na ražpolago dovolj gradiva. Podobno kakor pesmi so v c asopisih in revijah ižhajala tudi prožna dela. Teh je sicer mnogo manj in v njih svojega pisateljskega daru niti ni mogel do kraja ražviti. Prve kratke žgodbe Njegovih c lankov in žapiskov, ocen in kritik v je objavljal ž e od leta 1910 v Ljubljanskem žveži s posamežnimi uprižoritvami, ter glede žvonu. Najboljs a in na najs irs o gledalis ko problematiko pri nas, je obenem tudi naj- po ražnih listih ražtresenih vec kot tristo. V daljs a stvaritev – novejs i slovenski gledalis ki kritiki sodi Albre- Zadnja pravda, ki htovo ime gotovo na eno najvidnejs ih mest. je ižs la leta 1932, Od sluc ajnega »glosatorja« se je v teku let raž- je žanimiva in psi- vil moc an gledalis ki kritik, ki je imel poleg holos ko prepric lji- dobrega pregleda nad evropskim dramskim va s tudija o posle- dogajanjem tudi mnogo daru ža to delo. dnjih dnevih c us- Gledalis c u je ostal žvest do žadnjih let svojega tveno ražrvanega ž ivljenja – ž ražmis ljanji, kritic nimi žapiski, Levstika. ražpravami, c lanki v najvidnejs ih revijah in kasneje na radiu. Franta, kot so ga imenovali prijatelji, je s svojim posluhom prvi opožoril na imena igralcev, ki so se ražvili v klasike slo- KRITIK, PREVAJALEC venske odrske umetnosti: Marija Vera, Vladi- mir Skrbins ek, Mihaela S aric eva, Marjan Kralj Albrehtovo pesnis ko ustvarjanje se je ž e kma- in drugi. lu po sprejetju nove žaposlitve tajnika na uni- verži, s e posebej pa kasneje kot urednika Lju- Ižbor kritik je ižs el v Odsevih časa (1961), ki bljanskega žvona, umaknilo kulturnopolitic ni jih je žbral, uredil in s spremno besedo opre- publicistiki ter literarni in gledalis ki kritiki. mil Bojan S tih. Tu je žbrano Albrehtovo kritic - no pisanje med leti 1951 in 1960. Njegove Kritic ne poglede in ideje je Albreht iž svoje kasnejs e kritike pa so ižs le leta 1973, prav lirike prenesel tudi v oblikovanje esejev in tako v S tihovem urednis tvu. Oglas al se je ob kritik. Bil je velik žagovornik umetnis tva in križah v gledalis c u, analižiral je posamežne umetnosti ter borec ža spos tovanje slovenske predstave in sežone. kulturne in literarne tradicije. Vec ino svojih literarnih esejev je objavil v Ljubljanskem žvo- Ž gledalis c em je moc no povežano tudi Albreh- nu, kasneje pa v reviji Sodobnost. tovo prevajalsko delo, saj je žanj prevedel s te-

Stran 18 Pol stoletja Albrehtove s ole Fran Albreht

vilne drame iž tuje literature. Pri tem je treba Prve korake v urednikovanju je mladi Albreht poudariti, da gre v mnogih primerih ža prevo- naredil ž e kot gimnažijec v Kranju pri dijas - de v vežani besedi. Prevajanje poežije je bilo kem listu Cvet in sad. Sledila so dunajska leta del njegovega umetnis kega ustvarjanja. Pre- in prva svetovna vojna. Ko se je kot mlad inte- vodi gledalis kih iger so vec inoma ostali v lektualec leta 1919 pojavil v Ljubljani, je bil rokopisu. takoj sovpleten v vžpostavljanje kulturnega Kot prevajalec je bil ustvarjalen v celotnem dogajanja v novonastali drž avi. Prvo pomem- svojem umetnis kem delovanju. Prevajal je iž bno urednis ko delo, ki so mu ga ponudili, je nems c ine, ki jo je dobro obvladal, pa tudi iž bilo urejanje Svobode leta 1919 in leta 1920. angles c ine ter skandinavskih in slovanskih Revijo Svoboda (s podnaslovom "Druž inski ježikov. Njegov prevajalski opus sega vse od list") je ustanovila socialnodemokratska žveža antike (Sofokles) do novih imen nems ke in kulturnih drus tev Svoboda. Ižhajala je kot skandinavske literature. mesec nik. S prevajanjem pesmi se je ukvarjal ž e v c asu Leta 1922 je postal urednik osrednjega tedan- urednikovanja in jih objavljal v Ljubljanskem jega leposlovnega mesec nika, Ljubljanskega žvonu. Veliko c asa in prevajalskega napora je zvona. Ta literarna revija je ižhajala ž e od leta posvetil prevajanju Goethejeve poežije. 1881 in je prinas ala predvsem literarne prispevke vec ine sodobnikov tistega c asa. Žvonov Leta 1953 je Založba Mladinska knjiga, pod urednik je ostal 10 let. urednis tvom Kristine Brenkove, žac ela ž ižda- Ljubljanski zvon janjem knjiž ne žbirke Čebelica, v kateri naj bi ižhajala sodobna in klasic na dela ža mlade Urednik: Fran Albrecht bralce, ki se komaj uc e branja. Prva knjiž ica iž žbirke je bila Vir: www.dlib.si povest Rdeča kapica v prevo- du Frana Albre- hta ž ilustraci- jami Marlenke Stupica. Fran Albreht je ža žbirko prevedel tudi celotni opus Grimmo- vih pravljic in jim dodal spremno besedilo.

UREDNIK IN ORGANIZATOR Ž Albrehtovim pesnis kim ustvarjanjem se je ž e želo žgodaj prepletala njegova organižacij- ska narava. Sc asoma je organižacijski in ured- Ljubljanski zvon je v c asu njegovega uredniko- nis ki del njegovega delovanja tako prevladal, vanja prerastel iž literarne revije v sodobno da je kmalu po sprejetju novih nalog v žac etku glasilo po vžoru žnanih evropskih revij. Poleg 20. let svojo ustvarjalnost podredil organiži- poežije in prože je dal velik poudarek rubri- ranju kulturnega in umetnis kega dela. Dejs- kama Knjiž evna poroc ila in Kronika ter tuji tva, da tako poet kot pisatelj ni ižrabil vseh literaturi. Vrstile so se kritike, ocene literar- svojih potencialov, se je žavedal tudi sam, saj nih del, prispevki iž filožofije, literarne žgodo- je ob pražnovanju svoje 70-letnice ižražil vine, umetnosti … Ljubljanskemu žvonu je misel da »… je moje delo tak strašen torzo …«. spremenil tudi grafic no podobo, dodali so mu slikovne priloge.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 19 Fran Albreht

Albreht je v tem c asu spožnal in se dopisoval ž tu Selis karju in Igu Grudnu je uredil pesnis ki mnogimi sodobniki, o c emer pric a njegova žbirki in napisal spremno besedo. obsež na korespondenca. Ža sodelovanje je Fran Albreht ni bil samo pesnik, prevajalec in pridobil mnoge nove, mlajs e sodelavce. kritik, ki bi se žapiral v ožke meje svojega lite- Albreht je bil ves c as žvest slovenski literarni rarnega ustvarjanja. Ž e v letih med obema voj- besedi in na svoji žac rtani poti je vžtrajal, nama je aktivno sodeloval pri drus tvu sloven- kljub pritiskom lastnikov žalož be in kljuboval skih knjiž evnikov. Ko so leta 1926 ustanovili v velikosrbskim tež njam po prevladi, tako v Ljubljani podruž nico PEN-kluba, je Albreht politiki in tudi v kulturi. pomagal s svojimi požnanstvi v tujini. Prvi Po sporu ž lastniki (povod je bil Ž upanc ic ev predsednik je bil Oton Ž upanc ic , tajnik pa nas c lanek, v katerem je po vec letnem premoru rojak iž Tunjic, dr. France Stele. Fran Albreht pisal o problematiki slovenstva) je leta 1932 se je v tem c asu dopisoval ž dr. Lavrinom, ki je Albreht odstopil. Svoje poglede na politiko, poskrbel ža registracijo kluba v Londonu. Leta kulturo, literaturo in umetnost, predvsem pa 1933 se je kot ustanovni c lan udelež il medna- svoj pogled na urednis ko politiko, je skupaj s rodnega kongresa v Dubrovniku. sodelavci predstavil v žborniku Kriza Ljubljan- Na Bledu, v Kesslerjevi vili, sta s soprogo Vero skega zvona. Prevžel je vodstvo nove Sloven- gostila nekatere udelež ence in ž njimi je ohra- ske književne zadruge in pomagal pri snovanju njal stike s e vrsto let (Andersen-Nexo , C. A. nove revije Sodobnost. V tej reviji je objavil Scott). Podobna srec anja sta organižirala tudi vec prispevkov, predvsem se je pogosto v petdesetih letih, ko so se pri njih žbirali ukvarjal s socialno in kulturnopolitic no prob- nekateri pesniki in pisatelji, pa tudi slikarji lematiko tistega c asa. (Melita Vovk). Ob Ž upanc ic evi petdesetletnici je uredil Jubi- lejni žbornik in antologijo Naša beseda. Tone-

Srečanje jugoslo- vanskega PEN-kluba v Ljubljani, 1929. leta

Stran 20 Pol stoletja Albrehtove s ole Fran Albreht

Fran Albreht je bil c lan Društva slovenskih književnikov vse od obnovitve leta 1920 (s e pod imenom Drus tvo slovenskih leposlovcev) kot literat in tudi kot prevajalec. Na njegovo pobudo je bilo leta 1952 ustanovljeno Društvo slovenskih prevajalcev. Prvi predsednik je bil prav Fran Albreht, ki je žac r- tal namen drus tva: s predavanji in tiskom skr- beti ža strokovno ižobraž evanje prevajalcev, ža raven prevodov in prevodnih programov, ža menjavo med republikami in s tujino, ža sodelovanje ž žalož bami, gledalis c i in radiote- levižijo. Pomembno podroc je delovanja je bilo tudi urejanje socialnega statusa prevajalcev.

Zbral in uredil: Janez Bergant Kongres FIT, mednarodni kongres prevajalcev, Bad Godesberg, 1959

Fran Albreht (drugi z leve) v družbi sodobnikov: Mile Klopčič, FA, Lili Novy, France Stele, Stanko Škerlj, NN, Božidar Borko, Bratko Kreft, NN, Vladimir Bartol, NN, Božidar Jakac

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 21 Fran Albreht

Rodno mesto

Od daleč sem te sanjal, zlato mesto. Ko si v pomladni se nakit odelo, je v moji krvi od željá zavrelo, o za teboj, ti zlato, rodno mesto!

Slepila je tujina me zločesto in za mladost, bogato in veselo, mi starcev dala je spoznanje velo, za dom mi dala je - brezciljno cesto…

A jaz sem bil začaran v tesni krog teh nizkih hišic in teh ozkih cest preveč - da bi postal ti kdaj nezvest.

Hometown In zdaj sem sam ponosen in ubog. Tam daleč svet šumečih je zablod, I dream of you, golden city, from faraway, globok in svet čar tvojih je samot. covered with the jewels of a spring day, and my blood rises with desire, oh, for you, golden city of my sires.

Foreign lands dazzled me, youth, happiness, and prosperity, and lent me the wisdom of older men, my home an endless wandering.

But I remained enthralled by that small circle of low houses and narrow lanes, too much for me – to be disloyal to you.

Now I am both proud and modest. Outside the world hums and goes its way, the charm of your solitude is deep and holy. Prevod: Erica Johnson Debeljak

Stran 22 Pol stoletja Albrehtove s ole Fran Albreht

Ni te nocoj

Ni te nocoj, zato si vsa z menoj, tako tesno ob moji srčni strani. Ob uri, v svoj najtišji molk ubrani, pozval te k sebi je sen živi moj.

Skoz okno lije zvezd dobrotnih soj iz božjih rok; a zunaj na poljani pojo vetrovi, daljnih sonc pijani… In ti si v meni: vihra in pokoj.

S teboj je v meni ves brezmejni svet, vsa morja, ledeniki in vulkani in vse vesoljstvo kot na božji dlani.

Odkar iz tebe v srcu mojem cvet You are not here tonight pognal je čudež in rodil ljubav, si v meni ti – brez časov in daljav… You are not here tonight, so you are even more with me, close by my side, lying next to my heart. You are summoned by my living dream at the hour of silence deep and serene.

God’s hands pour the glow of stars in the window: but outside on the fields the winds sing, intoxicated by a distant sun… And you are inside of me: storm and calm.

With you, inside of me, is the infinite world, all the seas, glaciers, and volcanoes, the entire universe as if on God’s open palm.

Since the moment your flower blossomed into a miracle in my heart, giving birth to love, Prevod: Erica Johnson Debeljak you have been inside me – without time or distance.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 23 Fran Albreht

Pesem

Kadar boš čisto sama s seboj, vzemi v roko te drobne vrstice, morda ti vstane iz njih moje lice: in spet boš ti z mano in jaz bom s teboj.

Tesno z rokami zatisni oči, pa ne boš videla sivega dneva, pa ne boš čula življenja odmeva, ki se pretvarja v kričeče laži.

Skrita očem je bodočnosti pot, tajno pleto se niti življenja, a najskrivnostnejša so hrepenenja, ki so zvezala dvoje usod.

Poem

When you are all by yourself, take these little verses in your hand, my face emerges from them, and you will be with me, and I with you, again.

Cover your eyes tightly with your hands, so as not to see the gray light of day, so as not to hear the echoes of life, their transformation into screaming lies.

The path of the future is hidden to our eyes, the secretly woven threads of life, and most mysterious of all is the longing

that binds two destinies together as one. Prevod: Erica Johnson Debeljak Pol stoletja Albrehtove šole

Stran 24 Pol stoletja Albrehtove s ole Zgodovina šolstva do leta 1882

Zgodovina ljudskega šolstva v Kamniku od znanih začetkov do 1882

J. V. Valvasor: Kamnik, 1679 Na levi je predmestje Šutna, kjer se je v Kamniku pričelo organizirano poučevanje.

Pred desetimi leti (2013) je bil v Zborniku kažala potreba po s irs e dostopnem s olstvu. osnovne s ole Frana Albrehta ž e objavljen č la- V tedanji s olski prostor sta leta 1391 stopila nek o starejs i žgodovini ljudskega s olstva v uč itelj Friderik in njegova ž ena. Za potrebe Kamniku. Pisči žgodovine s olstva v Kamniku s ole sta v bliž ini ž upnijske čerkve na S utni Ljudevit Styasni več inoma navajajo podatke, ki jih je leta 1894 kupila poslopje ž več jim dvoris č em. Kamnik, 1894 objavil kamnis ki uč itelj Ljudevit Stiasny v knjigi Kamnik. V tem č lanku se poskus am ižo- S utna je bila takrat predmestje Kam- gniti ž e več krat objavljenim podatkom. nika in žunaj mestnega obžidja. Toda tu je bil moč an čerkveni čenter, saj Rdeč o nit dogodkov ohranjam s č asovnim tra- so bili s tevilni kamnis ki ž upniki kom v odebeljenem tisku. Več ina dogodkov iž arhidijakoni ža ž upnije, kaplanije in žgodovine s olstva v Kamniku je bralču pred- samostane v gorenjskem delu oglej- stavljena v telegrafskem stilu. skega patriarhata. Tako na S utni ni Več besedila je namenjenega tistim dogod- obstajalo samo versko, ampak tudi kom, ki so lahko žanimivi tudi ža nas č as. ižobraž evalno in sočialno sredis č e. Poleg s ole je bil tu ž e od leta 1232 1391 — Učitelj Friderik z ženo kupi na Šut- s pital ža onemogle in ostarele mes - ni šolsko poslopje in začne s poučevanjem. č ane. 1458 — Lenart Pečahar ustanovi bratov- Vse te dejavnosti so v duhu srednje- ščino sv. Trojice in sv. Leonarda. Beneficij ga veka gmotno podpirale s tevilne bratov ščine je materialno omogočal šols- bratovs č ine. Eni teh sta bili bratov- tvo v Kamniku (špitalski zaklad). s č ina sv. Trojiče in sv. Leonarda, ki jo Nastanek organižiranega s olstva v Kamniku je je leta 1458 ustanovil Lenart Pečahar ž gras č i- povežan ž vžponom in rastjo kraja v trg in ne Zgornje Perovo (danas nja Res č ič eva gras č i- mesto (leta 1220). Plemstvo je res evalo svoje na na levem bregu Kamnis ke Bistriče). Prav ta potrebe po ižobraž evanju s privatnimi uč itelji, bratovs č ina je s svojim osnovnim kapitalom Cerkev s samostanskimi in stolnimi s olami. in dohodki iž nepremič nin omogoč ila delovan- Bolj, ko se je krepilo mes č anstvo, bolj se je je kamnis ke s ole, kajti kaplani, ki so už ivali

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 25 Zgodovina šolstva do leta 1882

Na prestop jih je M. L. Rasp pripravil ž dodatnimi urami latins č ine in glasbe. V 42. letih dela v Kamniku je vžgojil veliko s tevilo duhovni- kov, uč iteljev, organistov in drugih ižobraž en- čev. Več ino svojih nač rtov je uresnič il ž denar- jem iž dedis č ine.

benefičij bratovs č ine, niso imeli dovolj dohod- ka iž naslova ustanovnih mas , žato so prevže- mali tudi služ bo uč iteljev. Zadnji kaplan, ki je opravljal služ bo uč itelja, je bil Gregor Jenčič. Služ bo uč itelja v trivialki je opravljal do leta 1783, ko je s olo ž benefičijem vred prevžel franč is kanski samostan v Kamniku. 1538 — Župnik, špital in šola se v času tur- ške nevarnosti preselijo v frančiškanski samostan za mestno obzidje. Tam ostanejo do leta 1627. Baron 1601 — Po obdobju protestantizma župnik Maksimiljan Sebastjan Trebuhan v Kamniku spet vzpos- Leopold Rasp tavi župnijsko šolo v katoliškem duhu. 1700 — Župnik baron Maksimiljan Leo- pold Rasp vodi v Kamniku župnijsko šolo Kar je bil M. L. Rasp v Kamniku, je bil Franči- za dečke in deklice. šek M. Paglovec v S martnem v Tuhinjski dolini. V 18. stoletju sta s olstvo na Kamnis kem žaž- Imel je s olo in tudi dom ža uč enče iž bliž nje in namovala baron Maksimiljan Leopold Rasp daljne okoliče. Iž vrst nadarjenih uč enčev je (1673—1742) in, v Kamniku rojeni, Frančišek vžgojil »popotne učitelje«. Ti so hodili po vaseh Mihael Paglovec (1679—1759). M. L. Rasp je Tuhinjske in Savinjske doline ter uč ili ljudi materialno in duhovno prenovil kamnis ko brati in pisati. Pri delu so uporabljali Paglov- ž upnijo po smerničah tridentinskega končila. č eve knjige. Zanimiv je abečednik (Tablo teh Sežidal je danas njo ž upnijsko čerkev v slogu pushtabov iz katerih se more hdu lehku brati). žrelega italijanskega baroka, poslikavo pa je Kasnejs i ražiskovaleč Josip Benkovič žaupal slikarju in freskantu F. Jelovs ku. Poko- (1869—1901), tudi sam uč eneč glavne s ole v palis č e s S utne je preselil na Z ale, kjer je pos- Kamniku, je Paglovč evo s olo ožnač il kot dosle- tavil novo čerkev Marijine in Jož efove žaroke, dni posnetek Raspove s ole. Tako posredno nad njo pa kapelo sv. Križ a s postajami križ e- dobimo vpogled v metodo in nač in dela kam- vega pota. Velik pomen je dal ž upnijski s oli. nis ke s ole. Obiskovali so jo deč ki in dekliče. Uč ili so se brati, pisati, rač unati in tudi osnov napredne- 1770 — Jakob Frančišek Zupan ima v Kam- ga gospodarstva. Dekliče so imele v tistem niku zasebno šolo. Na pritisk oblasti mora č asu omejene mož nosti ža nadaljnje s olanje. leta 1787 prenehati z zasebno šolo. Posta- Deč ki pa so lahko s olanje nadaljevali na Ježuit- ne učitelj v glavni šoli, ki so jo vodili franči- skem kolegiju v Ljubljani. škani.

Stran 26 Pol stoletja Albrehtove s ole Zgodovina šolstva do leta 1882

Uglasbitev libreta opere pa je bila povod, da je Prva izdaja nedelj- moral Jakob Franč is ek Zupan prenehati s svo- skih in prazničnih jo s olo. beril je izšla leta Opera je narodno žavedna, nimfe (slovenski 1741 v Ljubljani z naslovom Evange- narod) č astijo boga Belina – slovanskega boga lia inu branie. V sonča in svetlobe. To jim poskus a ž neurjem njej so navodila za prepreč iti Burja (nems ki oblastniki), vendar branje, pesmi, konč na žmaga pripada Belinu. Catechismus ali podvuzhenie eniga Opera Belin nikakor ni bila žaž elena. Na žač et- Christiana in moli- ku poklične kariere je imel Jakob F. Zupan tve: kako obuditi odlič ne dohodke kot organist in pevovodja. vero, upanje in Poroč en je bil s hč erko kamnis kega organista ljubezen, pouk za in ž upana Valentina Goetžla (1707—1772). V spoved in obhajilo, svoji s oli je uč enče uč il brati, rač unati, pisati, navodilo za krst v dal pa jim je tudi solidno glasbeno ižobražbo. sili in poglavje o Oblast mu je dala naslov žasluž nega uč itelja. krščanski pravič- Po objavi opere pa je s lo vse navždol. Padla nosti in poslednje mu je čerkvena plač a, oblast je pritiskala nanj, reči. Lekcionar naj bi bil namenjen da mora žapreti svojo »žakotno« s olo. Materi- duhovnikom, da bi alno eksistenčo je res eval s plač o čerkovnika, lažje prenesli ker je moral prevžeti tudi to služ bo. Vrata svo- Božjo besedo ljuds- je s ole je žaprl leta 1787. tvu. Dejstvo, da je Naslednje leto mu je pogorela his a. Veliko prevajal iz latin- ščine, potrjuje to, ražumevanja ža njegovo stisko so pokažali da se prevod uje- franč is kani, ki so ga vželi kot uč itelja prvega ma z latinskim ražreda v svojo glavno s olo, verjetno žato, ker besedilom Svetega je bil eden od sinov (Jož ef) redovnik franč is - pisma in besedi- kan. Ravnatelj kamnis ke glavne s ole p. Cahej lom Rimskega Rape mu je dal leta 1787 odlič no sprič evalo o misala. V č asu M. L. Raspa je bilo s olstvo v Kamniku opravljenem ižpitu iž pouč evanja. Anton dokaj enotno. Kasneje se je žač elo drobiti. Vir: Tomaž Linhart (č lan Zoisovega omižja) mu je sl.wikipedia.org, Okoli leta 1770 je delovala ž upnijska s ola, takoj potrdil pri franč is kanih pridobljeno kva- april 2014. nekatere mes č anske otroke so pouč evali fran- lifikačijo. Leta 1802 mu je umrla ž ena in nasle- č is kani, privatno s olo pa je imel tudi Jakob dnje leto se je upokojil, ž želo skromno pokoj- Frančišek Zupan (1734—1810). nino. Ods el je ž ivet v Kranjsko Goro, kjer je Zahajal je na kulturne prireditve Zoisovega leta 1810 umrl. omižja. Z iga Zois je bil osrednja osebnost raž- svetljenstva na Kranjskem. Med letoma 1770 Posvetilo s in 1780 je ob veliki noč i vabil italijanske kronogramom ob operne druž be na gostovanje v Ljubljano. zaključku libreta Nekatere arije so bile prevedene v slovenski opere Belin. (kranjski) ježik, v katerem so jih odpeli itali- (Almanah: janski interpreti. Med poslus alči je bil tudi Pisanice od kamniški organist in učitelj Jakob F. Zupan. Ko lepeh umetnost) je bosopeti avgus tineč Janež Damasčen Dev v Pisaničah objavil libreto prve slovenske opere Belin, jo je Jakob Zupan uglasbil. Notni žapis je veljal ža ižgubljenega. Leta 2008 je bil notni žapis najden pri Zupanovih žunajžakonskih potomčih.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 27 Zgodovina šolstva do leta 1882

1780 — Oblast zaupa trivialko kaplanu Gre- dr. Maks Samec, dozidal novo šolsko poslopje gorju Jenčiču. Šola se seli v mestno vojašnico. na Glavnem trgu (danas nja pos ta v mestnem 1783 — trivialko prevzamejo frančiškani. sredis č u). Reorganizirajo jo v glavno šolo. Znamenite so besede Marije Terežije: » Šolstvo V avstrijskih dež elah je bila leta 1774 uvedena pa je in ostane državna stvar (politicum).« Po s olska reforma, ki jo danes požnamo kot Stara frančiškan- »Terezijanska šolska reforma«. Podlaga refor- ska suknarna je bila nekdaj v mi je bil žakon, imenovan Splošni šolski red ali današnji Pucljevi tudi Splošna šolska naredba. hiši, ki so jo Uvedene so bile tri vrste s ol. Trivialke so bile v frančiškani prodali manjs ih mestih, trgih in na podež elju. Pred- v 30-ih letih metnik so sestavljali verouk, branje, pisanje, prejšnjega stoletja. rač unstvo, posvetna moralka in temelji gospodarstva. Glavne šole so bile po okrož jih. Pred- metnik je, poleg predmetov iž trivialke, vseboval s e nems ko slovničo in spisje, osnove latin- s č ine, geometrijo, prirodopis, žgodovino, stav- barstvo in mehaniko ter geometrijsko in pros- to risanje. V glavnih mestih dež el (Ljubljana, Goriča, Celoveč) so bile normalke. Predmetnik je vseboval vse predmete glavne s ole in s e pedagos ke predmete ža bodoč e uč itelje. s olskem žakonu je ustanovitelj dobil v s oli naj- Na pritisk dež elne Šolske komisije je žač ela vis je upravljavske pristojnosti. Mestna oblast 1780. leta v Kamniku delovati trivialna s ola. je predlagala, S olska komisija pa potrdila kra- Vpis je bil toliks en, da se je morala s ola iž S ut- jevnega nadzornika (Sčhulinspečtor). ne seliti v mestno vojas ničo. Leta 1783 so tri- Prvi nadžornik v Kamniku je bil mestni pisar vialno s olo prevželi franč is kani in jo ž e nasle- Tomaž Jenčič. Bil je želo vesten in je dosledno dnje leto reorganižirali v glavno s olo. opravljal naloge, ki mu jih je predpisoval 1804. leta je ižbruhnil v Kamniku velik pož ar, žakon. Te naloge niso bile majhne. Nadžoroval v katerem je pogorelo tudi s olsko poslopje. je materialne pogoje s ole, pouk, s olsko doku- S ola se je preselila v franč is kansko suknarno mentačijo in ugotovitve posredoval ustanovi- in tam ostala do leta 1882, ko je ž upan telju, ž upniku in po potrebi tudi s olskemu ins pektorju. Poglejmo nekatere naloge iž njegovega nadžora. Nad- žiral je, č e so bili prostori dovolj veliki, svetli, kurjeni, opremljeni ž osnovnim in potros nim materialom (klopi, uč ila, kreda, goba). Uč enči so morali biti preskrbljeni ž uč beniki, ki so jih sočialno s ibki uč enči dobili v brežplač no uporabo. Nadžiral je, ali je uč itelj dobil od stars ev s olnino. Ta je bila dvakrat vis ja ža tiste stars e, ki otrok niso redno pos iljali k pouku. Te stars e je oblasti nažnanjal prav Poslopje stare krajevni nadžornik. Plač ila s olnine mestne so bile opros č ene revne druž ine. vojašnice, Krajevni nadžornik je moral bra- leto 1876 niti uč itelja v primeru krivič nih

Stran 28 Pol stoletja Albrehtove s ole Zgodovina šolstva do leta 1882

bil tudi to ražlog, da se leta 1799 uč enče loč ili po spolu. Dekliče so v glavnem pouč e- vale uč iteljiče. O tem je pisal uč itelj Ljudevit Stiasny: »V nekaterih zemljepisnih knjigah se še danes bere: Kamnik ima živahno čipkari- jo. Ko sem prišel v Kamnik (leta 1882 op. p.), začudil sem se, da tu o njih ni skoro duha ne sluha. V Kamniku se je čipkarija že zdavnaj opus- tila; le kaka stara babica se še peča z njo. V okolici pa postopkov proti njemu. K delu krajevnega tudi pojema. Izdelki se tudi ne morejo primer- nadžornika je sodil tudi pedagos ki nadžor, ki jati z onimi iz Idrije in drugih krajev, kajti čip- je vključ eval nadžor nad pravoč asnim žač et- karija se na kamniški šoli danes ne goji. Pač pa kom pouka in da se je le-ta odvijal po ižobe- so se čipkarija in druga ročna dela, kakor tudi s enem urniku. Spremljal je napredek uč enčev svilopreja gojila pred sto leti na kamniški glav- in ob žaključ ku s olskega leta povabil gospos- ni šoli v posebnem razredu – »Industrieclasse« ko in stars e, da so bili prisotni pri javnem imenovanem.« ižpras evanju otrok. Ob konču ižpras evanja je prebral imena najboljs ih in tudi najslabs ih uč enčev. Vsako leto je ža uč itelja pripravil Naslovnica poročila glavne sežnam s oloobvežnih otrok in tistih, ki so se šole v Kamniku, vpisali v posamežni ražred. leto1859. Vestnemu krajevnemu nadžorniku Tomaž u Letna poročila o Jenč ič u je v Kamniku sledil Ignacij Pečnik delovanju šole so (1790). Zanemarjal je svoje delo. Franč is ka- bila sprva v nem- škem, leta 1879 pa nom ni odvajal denarja iž benefičija, ni naro- tudi v slovenskem č al potros nega materiala in žaradi neogreva- jeziku nih prostorov so morali s olo žapreti. S olska komisija v Ljubljani ga je odstavila in na njegovo mesto imenovala Frančiška Gallingerja (1792), oskrbnika s Kris kega gradu. Temu je mestna oblast nagajala. Vendar je Franč is ek vžtrajal in po sodni poti ižterjal denar ža kurjavo, ki ga je žase porabil prejs nji nadžornik. Sam je žalož il denar ža nabavo najbolj nujnih stvari in tega spet po sodni poti ižterjal od mestne oblasti. Potrebno je bilo napora, vendar se je red vrnil v kamnis ko s olo. 1788 — V okviru glavne šole začne delovati obrtna šola za dekleta. Za boljs e ražumevanje moramo poseč i v č as 1799 — Ločijo učence po spolu. Tako osta- terežijanskih gospodarskih reform. Marija ne do leta 1882. Terežija je ž elela v nas ih krajih pospes iti raž- V glavno s olo v Kamniku so deč ki in dekliče voj narodnega gospodarstva, žlasti domač o hodili skupaj. Dekliče so posebej obiskovale obrt. V juž nem delu monarhije, kamor je spa- oddelek »ročnih del« (arbeitsčlasse). Morda je dala tudi Kranjska, so takrat množ ič no sadili

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 29 Zgodovina šolstva do leta 1882

murve in na njih gojili sviloprejke (surovina ža no. Skraja smo mislili, da je to le volja patrova. tekstilno obrt). Ižstopala je Goris ka. 1765. leta Zato se ga nismo mogli privaditi, čeravno je bil je bil iždan čelo poseben žakon, ki je gojitelje drugače dober gospod … Ko pa je videl par sviloprejke oprostil davkov. sobot zaporedoma, koliko nas je zapisanih po »musteršilarjih« zavoljo slovenskega govorjen- Podobno je bilo s č ipkarstvom. Leta 1767 je ja, je raztrgal vse liste, stopil na sredo odra, bila v Ljubljani ustanovljena s ola ža č ipkars- vzdignil »štaberl« in rekel slovenski: »Vidite, tvo, ki pa je kmalu prenehala s svojim delom. dečki, ta ukaz za voljo nemškega govorjenja ni Zelo verjetno je torej, da so te ideje pris le tudi moj, ampak od višje oblasti. Kdor mu torej klju- v Kamnik. Morda je bila med kamnis kimi uč i- buje, ne kljubuje meni, ampak njej. Bodite torej teljičami tudi katera, ki se je s olanja v teh gos- pametni in ne nagajajte mi. Ta »štaberl« ni moj, podarskih panogah sama udelež ila. Iž s olskega in če vas tepe, ne tepem vas jaz, ampak oni, ki arhiva ža deklis ko s olo v Kamniku lahko raž- so mi ga dali v roko. Po tem se ravnajte! Danes beremo, da so bile 1793. leta iž privarč evanih ne bo noben tepen; toda glejte, da bo drugo sredstev s olnine kupljene murve in bube svi- soboto bolje.« loprejk v vrednosti 20 goldinarjev. Zaključ imo ta del žgodovine ljudskega s olstva 1882 — V prostorih mestne korporacije v Kamniku s slovesnim odprtjem nove s olske začne delovati laična ljudska šola. stavbe 5. 10. 1882 na Glavnem trgu v Kamni- Uč ni ježik v glavni s oli je bila nems č ina. Brež ku. žnanja nems č ine ni bilo mož no nadaljevati Po sto letih vodenja (1783—1882) so se iž s olanja in tudi ne bolj žahtevne poklične kari- glavne s ole umikali redovniki franč is kani. Na ere. Premož ni mes č ani so, s e pred vstopom v njihova mesta so bili nastavljeni laični učitelji. s olo, sami poskrbeli, da so njihovi otroči dobi- Odloč itev o tem je sprejel dež elni žbor v Ljub- li primerno žnanje nems kega ježika. ljani, kjer je dve leti (1880—1882) tekla pole-

Jakob Alešovec, Pri manj premož nih in kmeč kih slovenskih pisatelj, dramatik, druž inah predžnanja nems č ine navadno ni satirik in novinar bilo. Spomnimo se, kako je Pres ernova mama pos iljala otroke bratom in stričem duhovnikom, da so pridobili tovrstna žnanja. Tudi v Kamniku ni bilo nič drugač e. Kamnis ki franč is - kani so uporabili vse mogoč e oblike notranje in žunanje motivačije, da bi v žnanju nems č i- ne neiženač eno populačijo uč enčev pripravili do pismenosti v nems kem ježiku. Prisluhnimo, kako je te metode dož ivel uč eneč kamnis ke glavne s ole Jakob Alešovec ( 1842—1901): » Da se je izpolnjevala patrova zapoved glede nemškega govorjenja, je bil nastavljen za vsako klop policaj, imenovan »musteršilar«. Ta je imel pod oblastjo vso klop. Inštrument njegov je bil listek, na katerem je imel zapisane svoje podlo- žne. Delal jim je pike, če so govorili slovenski. Ti zopet so bili pod nadzorstvom najvišjega poli- caja »obermusteršilarja«. Plačilni dnevi so bile sobote. Takrat so se oddajali listki in »štaberl« mič na ražprava o ražlogih ža in proti laič ni je poravnal vse račune. Le manjši grehi so se s oli v Kamniku. Slovenski dež elni poslanči so popravljali s klečanjem, s potezanjem ušes ali s žagovarjali pobudo kamnis kega mestnega sve- »pelitencijami«. Slovenski ali »kranjski« govori- ta, ki je ž elel, da s ola ostane s e naprej v oskrbi ti v šoli in zunaj šole nam torej ni bilo dovolje- franč is kanov. Nems ki poslanči, ki so imeli

Stran 30 Pol stoletja Albrehtove s ole Zgodovina šolstva do leta 1882

več ino, pa so žagovarjali prehod v laič no s olo. dobilo leta 1869 tretji osnovnošolski zakon. Bistvo spora med enimi in drugimi je Luka Bolje je urejal gmotni polož aj uč iteljev, njiho- Svetec (1826—1921), tudi sam nekdanji uč e- vo strokovno ižobražbo in materialno vždrž e- neč glavne s ole v Kamniku, povžel pred glaso- vanje s ol. Cerkev je ohranila le omejeno nad- vanjem ž besedami: »Sicer pa je vse prazno žorno funkčijo, s e naprej pa je ižvajala verouk, govorjenje. Frančiškani so zato večini (nemški vendar le kot enega od s olskih predmetov. op. p.) na poti, ker so narodni možje. Če bi bili Z laič no s olo se je v Kamniku odprlo novo nemškutarji, bi nobeden ust ne odprl zoper poglavje in pred uč itelji so bile nove naloge in nje!« ižživi. Po marč ni revolučiji 1848. leta je drž ava pos- Zbral in uredil: Danijel Bezek tala ustavna in parlamentarna monarhija. Ko je vlado prevžela liberalno usmerjena burž oa- žija, so bili tudi žakoni liberalnejs i. S olstvo je

Panorama Kamnika , leto 1934 Na levi strani je samostansko poslopje, na Glavnem trgu pa poslopje šole

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 31 Razvoj šolstva od leta 1882 do leta 1963

Razvoj šolstva v Kamniku od leta 1882 do leta 1963

Šola na Glavnem trgu, leto 1914 foto: Franc Aparnik

OBDOBJE OD LETA 1882 DO LETA 1918 ristila prav dez ela Kranjska. Predmetnik je bil v primerjavi z nekdanjimi trivialkami moc no Š olstvo in njegov razvoj imata v vsaki druz bi razs irjen. Zakonsko je bila sicer dopus c ena neprecenljivo mesto, saj je prav razvoj s olstva uvedba s olnine, a so jo, zaradi odpora prebi- eden od kljuc nih kazalcev razvoja ter kakovo- valstva, z e po nekaj letih odpravili. sti z ivljenja v posameznih drz avah, saj je sama izobrazba naloz ba v prihodnost. Nas e mesto je Po zakonu o ljudskih s olah iz leta 1869 je pre- temu cilju sledilo z e precej stoletij. dmetnik v s tirirazredni ljudski s oli na Kranj- skem obsegal deset predmetov: verouk, slo- V Kamniku je razvoj s olstva v 19. stoletju venski in nems ki jezik, pisanje, risanje, telova- poc asi prehajal s cerkvene v posvetno pristoj- dbo, petje, zemljepis in zgodovino ter prirodo- nost. Mesto Kamnik je, za potrebe s olstva, z e slovje. leta 1855 kupilo 3 his e, in sicer his o s t. 24 in 25 v Zadnji ulici in his o s t. 26 na Glavnem trgu O pedagos kih prijemih uc iteljev in poteku in jih preuredilo v uradna poslopja, vendar se pouka je ohranjeno malo podatkov. Za staro je v njih nastanilo okrajno glavarstvo, lastnis - ljudsko s olo, tisto izpred leta 1869, je pac vel- tvo pa je prevzela Mes c anska korporacija. Za jalo, da je uc itelj pri pouku potreboval le troje: novo mestno his o je bila izbrana stavba nas- tablo, kredo in s ibo, s katero je delal red in proti nekdanjega rotovz a. spodbujal k pridnosti. Zbornik za Pomembno prelomnico za s olstvo je prav »Sošolec je nalival črnilo v črnilnike. Zgodila se zgodovino gotovo pomenilo sprejetje avstro-ogrske mu je nesreča, polil je klop s črnilom. V istem šolstva in vzgoje, zakonodaje leta 1869, ko naj bi nadzorstvo trenutku je v razred stopil učitelj. Poklical je 2003, str. 264. nad s olo pres lo s cerkvenih na drz avne orga- učenca k tabli. Deček je bil ves prestrašen, ker je ne. Predpisal je osemletno s olsko obveznost, a že slutil, kaj se bo z njim zgodilo. Učitelj mu je dopus c al, da smejo bolj zaostale dez ele obvez- velel, naj poklekne, nato je vzel palico ter ga nost izjemoma skrajs ati na s est let, kar je izko- začel neusmiljeno pretepati. Vsem nam se je

Stran 32 Pol stoletja Albrehtove s ole Razvoj šolstva od leta 1882 do leta 1963

zasmilil ubogi deček. Poleg udarcev, ki jih je z upniki in dekani. Ljudevit Stiasny, dobil, je moral še klečati po koncu pouka.« Delovanje s ole je bilo kamniški učitelj in 30. 8. 1880 je Upravni odbor meščanske korpo- pogosto odvisno od pisatelj racije mesta Kamnik izdal, kot so javno objavili, sposobnega in uspes - »razpis ofertov za stavbo nove mestne hiše v nega vodenja krajev- Kamniku, /…/ v katerej bodo spravljene tudi nega s olskega nad- deške in dekliške šole«. zornika oziroma krajevnega s olskega sve- V avgustu 1880 pa so se obc inski odborniki ta. Tako so 15. 12. izrekli proti odpravi patrov iz s ole, saj so bili 1882 izpeljali prve priljubljeni in vestni uc itelji. Šklenili so, da gre volitve krajevnega zastopstvo mestne obc ine z z upanom, doktor- s olskega sveta, v jem Maksom Šamcem, k dez elnemu predsed- katerega so bili izvol- niku in poskusi najti res itev. Leta 1880 so se jeni trgovec Janez kamnis ki mes c ani s pros njo za ohranitev uc i- Murnik, pasar in graver Alojz Peterlin, kamnis - teljev franc is kanov obrnili celo na cesarja, kar ki dekan Janez Oblak, kmet iz Podgorja Janez je nekoliko zadrz alo tudi odloc itev dez elnih Mušič in kmet iz Podjels e Fortunat Košir. Ime- organov. novani so bili za dobo 6 let. Poleti 1882 je pris lo do odloc itve in stekel je Valentina Burnika, naduc itelja, je leta 1897 postopek za razpis uc iteljskih sluz b v Kamni- nadomestil Ignacij Tramte. ku. Kamnis ki svet je razpisal 4 sluz be. Vec ina odbornikov je sklenila, da franc is kani nadalju- Do leta 1898 je veljal zakon, ki je doloc al ena- jejo pouc evanje na s oli. Na seji, ki jo je sklical kopravnost in enako plac o med uc iteljem in z upan 26. 7. 1882, so enoglasno sprejeli sklep, uc iteljico. Kasneje se je zakon spremenil, tako da napis ejo pros njo proti razpisu uc iteljskih da so uc iteljicam v 1. in 2. razredu odvzeli sluz b in jo izroc ijo dez elnemu predsedniku. 10 % osnovne plac e. Š e vedno so morale pou- Pros nja na dez elnem odboru ni bila sprejeta. c evati 30 ur tedensko, nadomes c ati obolele Verjetno pa je bil vzrok za zadovoljstvo s patri sodelavce in ponekod so celo pouc evale dec ke franc is kani med drugim v tem, da so bile v pri telovadbi. Od uc iteljic se je zahteval sam- zac etku leta 1881 plac e redovnih uc iteljev ski stan. Prez ivljale so se same ter plac evale oziroma letne nagrade 35 goldinarjev, med- visok stros ek za najemnis ka stanovanja. Č e so tem ko naj bi posvetni uc itelji zasluz ili od 400 se poroc ile, niso smele vec pouc evati, razen c e do 600 goldinarjev. Ljudska s ola v Kamniku bi ni bilo na voljo neporoc enih uc iteljic. Prav tedaj stala okoli 2000 goldinarjev letno. Pouk tako so izgubile pravico do pokojnine ter so iz je do leta 1882 potekal v nems kem jeziku stalno zaposlenih uc iteljic nazadovale v pomo- z no osebje. Š olsko leto se je pric elo 5. 10. 1882 s slovesno mas o, po kateri so blagoslovili novozgrajeno Ne glede na zgoraj navedene trditve, se je s olsko poslopje. Novo s olsko stavbo na Glav- delez z ensk povec eval, tako da je bilo leta nem trgu je prav za potrebe s olstva zgradila 1908 v Avstriji od 20.000 uc iteljev 28 % z ensk Mes c anska korporacija. (v Veliki Britaniji je bil delez 71 %). Dez elni svet je 24. oktobra imenoval za nadu- OBDOBJE OD LETA 1918 DO LETA 1941 c itelja in vodjo s ole Valentina Burnika, nekaj Prva svetovna vojna je pouk na kamnis ki s oli v dni kasneje pa je okrajni s olski svet imenoval dobrs ni meri prizadela. Uc itelji so bili vpokli- s e posvetne uc itelje. Uc itelji na takratni s oli cani v vojas ko sluz bo, drz ava pa je potrebova- so bili Ignacij Tramte, Avguštin Stefančič in la dodatne prostore. Dve leti je bil pouk v pri- Ljudevit Stiasny. vatnih prostorih. Ker je bila le ena uc ilnica, je vsak razred imel le trikrat na teden poldnevni Franc is kani so si v novi ljudski s oli ohranili pouk. V z e tako skromno odmerjenem c asu za pravico do pouc evanja verouka. pouk so morali otroci izdelovati, po razglasu Posebno vlogo so imeli s olski nadzorniki, ki s olskega sveta, razne izdelke za potrebe voj- so bili, do sprejetja novih zakonov, kamnis ki ske. Za vojake so zbirali in pletli s ale, rokavice

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 33 Razvoj šolstva od leta 1882 do leta 1963

in nogavice iz ovc je volne. V letu 1914 je s ol- OBDOBJE OD LETA 1918 DO LETA 1941 sko poslopje zasedla vojska, zato je bilo izvaja- Konec I. svetovne vojne leta 1918 in nastanek nje pouka onemogoc eno. jugoslovanske drz ave sta bila dogodka, ki so ju Razglasi za vojas ke potrebe so se pogosto vrs- v vseh slovenskih s olah ponosno pozdravili. Z tili: razglas za nabiranje malinovih listov za nastankom drz ave ŠHŠ je Narodna vlada v c aj, razglas za podpiranje patriotizma, razglas, Ljubljani prevzela vso oblast in upravo za slo- da naj dekleta izdelujejo papirnate podplate in venske dez ele. Januarja 1919 je bil ustanov- nogavice, pros nja za zbiranje denarja za druz i- ljen Vis ji s olski svet, ki je prevzel delo nekdan- ne padlih vojakov, razglas za zbiranje kovin, jih avstrijskih dez elnih s olskih svetov. Šprva je za zbiranje poletnega perila … bil podrejen Poverjenis tvu za uk in bogoc astje v Ljubljani, kasneje pa Prosvetnemu ministrs- V Kamniku so tako izdelali 392 parov zapest- tvu v Beogradu. nic iz ovc je volne, 184 parov nogavic, 109 kosov snez nih c epic, 17 kosov okrasnic, 10 29. oktobra 1918 je s olska mladina praznova- kosov s alov, 693 krp za noge, 5.100 parov la dan osvoboditve. Ta dan je bila slovesna, podplatov iz navadnega papirja, 1.093 parov velic astna manifestacija v svobodni Drz avi nogavic iz Billrothovega papirja, 99,5 kg ŠHŠ. Uc enci so pod nadzorstvom uc iteljev kovin (srebrnina, zlatnina, medenina), prazne korakali v sprevodu s s olskimi zastavami, brs - steklenice, zbrali so znesek v vis ini 9 kron in linom, narodnimi trobojnicami in s slovenski- 10 vinarjev ter mnogo zavitkov c ajev. Med mi, hrvas kimi in srbskimi zastavicami v rokah. poc itnicami so imeli vsak petek od 9. do 12. Manifestacija je zapustila v mladini trajne spo- ure pouk in razvedrilo, ki ga je izvajala uc itel- mine na praznik jugoslovanske svobode. jica Marija Odlasek. Na razvoj s olstva na podroc ju Šlovenije in na Š olsko poslopje je bilo celo s olsko leto poloz aj slovens c ine v njem so v prvi Jugoslavi- 1915/1916 ponovno zasedeno za potrebe voj- ji moc no vplivale zlasti teze o troedinem naro- ske. Zac asno so eno sobo dobili v kaplaniji na du Šrbov, Hrvatov in Šlovencev (Šlovenci smo Š utni. Vsak razred je imel pouk trikrat na bili uradno le eno od treh plemen tega naro- teden, dvakrat dopoldan in enkrat popoldne. da) in uzakonitev neobstojec ega srbsko- 17. 11. 1916 so s olsko poslopje preuredili v hrvas ko-slovenskega jezika, uradnega jezika v bolnis nico. Dve sobi so pridobili za pouk pri drz avi. sestrah usmiljenkah, in sicer za tretje in c etrte razrede od 8. do 12. ure ter za prve in druge razrede od 13. do 16. ure; dec ki so ravno tako imeli pouk le trikrat na teden. 1. 11. 1918 so vojaki zapustili poslopje, zato je pouk lahko potekal vsak dan, a le pol dneva zaradi varc evanja s kurjavo. Poleg tega so pouk ovirale tudi nalezljive bolezni − s krlatin- ka in s panska gripa. Tako je bila s ola v pre- sledkih zaprta devet tednov. Problem vec inske pismenosti je bil torej pri Šlovencih res en z e pred 1. svetovno vojno. Tez ava pa je bila v tem, da se je, za veliko vec i- no mladih, s olanje po konc ani osnovni s oli tudi zakljuc ilo.

Navodilo učencem o obnašanju v šoli in zunaj nje, leto 1936

Stran 34 Pol stoletja Albrehtove s ole Razvoj šolstva od leta 1882 do leta 1963

V novi drz avi se je spremenil tudi predmetnik. Š olski prostori na Glavnem trgu so zaradi Leta 1919 je bila ukinjena nems c ina in uvede- povec anega s tevila otrok in namere, da se na srbohrvas c ina. V s oli naj bi se pouc evali ustanovi mes c anska s ola, postali premajhni. naslednji predmeti: verouk, materni jezik, Zaradi gospodarskega razvoja in slabih moz - drz avni jezik (c e ta ni materni jezik otrok), nosti vkljuc evanja mladine v popolno srednjo zgodovina, zemljepis, matematika, poznavan- s olo so se Kamnic ani celo medvojno obdobje je narave, risanje in lepopis, petje, roc na dela prizadevali, da bi dobili mes c ansko s olo. Zato in otros ke igre. Ministrstvo bi moralo zagoto- se je obc ina Kamnik odloc ila, da bo zgradila viti uc ila in knjige za s olske knjiz nice. V s olah novo poslopje. pa bi lahko uporabljali samo tiste uc benike, ki jih je pregledal t. i. drz avni svet in odobril Ugotovitve pregleda obstojec e s olske stavbe minister za s olstvo. Pouk naj bi trajal 10 so bile porazne, saj so ugotovili, da so prostori mesecev, o zac etku in koncu s olskega leta pa na Glavnem trgu neustrezni. Za povprec no bi lahko odloc ali na lokalni ravni. Predlog je 377 otrok des ke in deklis ke s ole je bilo na predvidel, da bi uc enci vis jih razredov lahko voljo 11 uc ilnic, a le dve sta ustrezali standar- dvakrat letno zaprosili za sedem pouka pros- dom, ostale so bile preslabo razsvetljene ozi- tih dni. roma premajhne, stopnis c e je bilo preozko in slabo razsvetljeno, hodniki so bili pretemni ter Š olsko leto se je pric elo prvega in drugega preozki, stranis c a pa sploh niso bila ustrezna. septembra z vpisom, tretjega septembra so imeli slovesno sveto mas o, c etrtega septem- Leta 1922 je padla odloc itev, da je za novo bra pa so pric eli s poukom. s olo najprimernejs e z upnijsko zemljis c e ob kriz is c u sedanje Ljubljanske in Kranjske ceste. Ignacija Tramteta je v letu 1922 kot s olskega upravitelja zamenjal Ignacij Cenčič. Uc iteljski kader so poleg s olskega upravitelja predstavljali s e Marija Kratnar, Ciril Rokavec, Ivan Golob, Emil Rus in Marica Poropat. Z odlokom prosvetnega oddelka v Ljubljani 4. 11. 1924 so v Kamniku dobili petrazredno des ko s olo. Zakon o osnovnih s olah iz 5. decembra 1929 je predpisal splos no in obvezno osemletno s olanje, kar za Šlovenijo seveda ni bila nikakr- s na novost. Po enotni obvezni s tiriletni niz ji ljudski s oli so druga s tiri leta uc enci lahko izbirali med vis jo ljudsko s olo, niz jo gimnazijo, mes c ansko ali strokovno s olo. Povec ali so denarno kazen za stars e ali skrbnike otrok, ki so neopravic eno izostajali od pouka do 20 dinarjev dnevno. V letu 1933/1934 so spremenili c len, ki je omejeval s tevilo uc encev v oddelku (50 uc encev v enorazredni s oli, v vec - Š kupno pogodbo z dne 19. 10. 1929 je Obc ina razredni pa na 40). Po spremembi tega c lena Travnik pod Kamnik kupila od z upnijske nadarbine potre- je bilo v oddelku z enim razredom najmanj 45 poslopjem nekdan- 2 uc encev, v kombiniranih oddelkih pa najmanj bno zemljis c e izmeri 8.886 m , kjer bi zgradili je ETE, kjer so 40 uc encev, s tevilo uc encev pa naj ne bi prenovo osnovno s olo. Pogodba je bila odobrena zgradili novo šolo. segalo 65. s strani kraljeve vlade 18. 2. 1930. Obc ina je za gradnjo s ole z e imela zbrana sredstva. Komi- Odlok o uc nih urah je izs el januarja 1935. Kra- sijski ogled ustreznosti s olskih prostorov je ljevska banska uprava dravske banovine je potekal 6. 10. 1930, ko so imeli sestanek pred odredila, da se v vseh ljudskih s olah uvedejo takratno tovarno Eta. enotne uc ne ure po 45 minut.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 35 Razvoj šolstva od leta 1882 do leta 1963

Z gradnjo naj bi po predvidevanjih pric eli spo- no nad 70, drugič pa celo nad 100 revnih deč- mladi leta 1934, pouk naj bi se zac el jeseni kov in deklic z obutvijo in perilom, delno pa z leta 1935. Po nac rtu so z eleli imeti v pritlic ju obleko. 14, v prvem nadstropju 10 ter v drugem nad- OBDOBJE OD LETA 1941 DO LETA 1945 stropju 11 uc ilnic. Hkrati naj bi postavili tudi vremensko opazovalnico. Zaradi vojnih razmer je minister za prosveto ukazal, da se 9. aprila 1941 ustavi pouk v vseh Leta 1937 je prvotno mestno s olsko poslopje s olah. Po prihodu Nemcev v Kamnik se je odkupila Mestna hranilnica v Kamniku. zac elo nac rtno izseljevanje slovenske inteli- Zaradi posledic svetovne gospodarske krize in gence. drugih, s e nedokonc anih, projektov, se je Š prihodom Nemcev so pouk prevzeli v celoti izgradnja vztrajno izmikala. Tako so bili osnu- nems ki uc itelji in izvajal se je v nems kem jezi- tki izdelani maja 1939, s ola pa je bila ob napa- ku. Novi s olski nadzornik pa je postal Helmut du na Jugoslavijo 6. 4. 1941 zgrajena do tretje Prasch. Bil je izredno nepriljubljen, saj je zah- gradbene faze. teval popolno predanost nacionalsocialistic ni V c asu gradnje novega poslopja so z ins pekcij- izobrazbi. skim pregledom v s oli na Glavnem trgu ugoto- Pouk se je pric el maja 1941, ko je pris lo nem- vili naslednje stanje: delavnice za tehnic ni s ko uc iteljstvo, ki je med poc itnicami vodilo pouk, telovadnica in stanovanje za upravitelja pripravljalne tec aje za redni pouk nems c ine, osnovnim higienskim in zdravstvenim zahte- ki so se konc ali v mesecu avgustu. vam niso ustrezali. Poleg tega je v bliz ini motec e cestno kriz is c e za Gornji grad, Motnik Vsi s oloobvezni otroci so dobili dopisnice za in Ljubljano. Na trgu je avtobusna postaja, tod dvomesec ni tec aj nems c ine v s oli. Uc iteljice so so potekali manjs i in vec ji sejmi ter dva trz na bile vec inoma Nemke, predvsem Koros ice. Na dneva v tednu, tako da je bil moten pouk, c e so tabli in po stenah so bile obes ene, z e poznane, bila odprta okna. Š ola je bila utesnjena v strn- velike slike (krava, konj, pes, kokos i …). jenem kompleksu stavb, s olska oprema s klop- Š poukom so pric eli 17. septembra, ko so s ol- mi je bila v slabem stanju. ski kader sestavljali: Jakob Zeichen, s olski V času med obema vojnama, ko je za izraz vlju- upravitelj, ter uc iteljice Josephine Schwarz (ki Klobčar, M.: Med izročilom in sodob- dnosti veljal pozdrav »klanjam se«, je tisti, ki je je dobro obvladala slovenski jezik), Käthe nostjo. uglednega meščana ali meščanko pozdravil Ferk, Herta Kauf Bruss in Ana Sablatschan. Ljubljana: samo z »dober dan,« veljal za manj olikanega. Uc iteljica Paula Pöschl je leta 1943/1944 vodi- ZRC , 1998. Vljudnostnega pozdrava, ki je izražal spoštova- la tec aj angles c ine. Ta strokovni kader so nje, »klanjam se«, so vse otroke naučili v šoli. kmalu nadomestili t.i. tec ajniki. »In nam to ni blo n'č t'žko, n'č. Otroke iz Jeseni 1941 je bil objavljen razpis za vpis v »boljših« družin so omikanosti naučili doma, nems ko mes c ansko s olo v Kamniku, v kateri marsikdo pa je bil vzgoje deležen šele v šoli, so Nemci uvedli mes ane oddelke. Prvi dve leti pogosto tudi s palico. Vzgojenost otrok je naka- so se izvajali tudi vec erni tromesec ni tec aji v

zovala ugled družine. nems c ini za strojepisje, pravopisje in steno- Učiteljska knjižnica deške šole je imela 600 grafijo. knjig, dekliška pa 400. Izpeljanih je bilo kar Gradnja novega s olskega poslopja je s pric et- nekaj odmevnih šolskih prireditev v Kamniškem kom vojne obstala in pouk je bil s e najprej v domu in Čitalnici, najbolj sta bili pomembni V s oli na Glavnem trgu. Leta 1941 so Nemci kraljestvu palčkov in Zlata kanglica. mobilizirali mes c ane in okolic ane in nadalje- Od leta 1937 so uvedli mlečno akcijo, ki je v vali z gradnjo. Naslednjega leta je bil pouk z e v zimskem času nudila približno 100 dečkom in novem s olskem poslopju. Prvotni nac rt so deklicam, v času glavnih odmorov četrt litra Nemci spremenili. Odstranili so stolp z uro in toplega mleka. Akcijo so podpirale zdravstvene proc elju dodali bolj germanski videz. in dobrodelne ustanove. V zadnjih dveh letih so V s oli so se otroci nauc ili bore malo, vec inoma uvedli tudi božičnico, ko je bilo prvič obdarova- so peli in telovadili. Pisali so naloge, a so jih le

Stran 36 Pol stoletja Albrehtove s ole Razvoj šolstva od leta 1882 do leta 1963

Prvotni načrt za novo šolo, kjer je bil še predviden stolp z uro.

prepisovali s table, pri c emer jim uc itelj nikoli Boz ic ne praznike, ko pouka ni bilo, so imeli od ni razloz il ali vsaj povedal, kaj hoc e dosec i s 22. decembra do 15. januarja. Pogosto so se svojim spisom, ki ga je napisal na tablo. Za dnevi poc itnic s e podaljs ali iz razlic nih razlo- ponemc evanje mladine je sluz ilo tudi prisilno gov (npr. da je bilo potrebno varc evati z ogre- delo. Vsi dec ki in deklice so morali ob dopol- vanjem). Ta izgovor je bil zavajajoc , saj so red- njenem 14. letu oditi na Koros ko, delat za eno no ogrevali vse prostore, ker je bilo v s oli nas- leto na kmetijo. Špali so v skupnem taboris c u, tanjeno tudi vojas tvo. Š poukom so vec krat c ez dan pa so delali zastonj. Dekleta so se prekinili zaradi nalezljivih bolezni vojakov vrnila po enem letu, fante pa so s e obdrz ali na (trebus ni in pegasti tifus). delu, jih urili v uporabi oroz ja in jih po dopol- Otroci so morali nositi uc iteljicam cvetlice v njenem 17. oziroma 18. letu pos iljali kot s olo, razna z ivila in jim delati razne usluge. Č e »prostovoljce« v ŠŠ oddelke na fronto. je otrok izostal od pouka, so stars i dobili opo- Za ponemc evanje je sluz ila tudi Hitlerjeva min od s olskega upravitelja in tudi od obc ine. mladina, katere c lani so imeli oblac ila umaza- Posebnih posledic za neobiskovanje pouka ni no rumene, nekateri tudi c rne barve. Nadar- bilo. jene otroke so pos iljali na Koros ko, kjer so Ob vsakem napadu naj bi uc enci mes c anske imeli razne vaje, zatem so se vrnili ter urili s ole ods li v predor pod Malim gradom, ki so ga ostale fante in dekleta. Za pasom so nosili zgradili Nemci. Vendar je bil predor slabo majhen bajonet z napisom Hitlerjugend. Prvi opremljen, nikoli pa ni bil dokonc an. Namesto otroci so imeli velik boben, na katerega so v zaklonis c e, so obic ajno ods li na provizoric - udarjali. Vsako nedeljo so imeli strelske vaje no igris c e, kjer se danes nahaja tovarna Eta. na Glavnem trgu, med staro s olo in kamnis - Tam so se igrali med dvema ognjema in nogo- kim domom. Šprva so otroci radi stopali v Hit- met. lerjugend, toda v letu 1944, s e zlasti pa leta 1945, pa so se ji izogibali. V Kamnik se je, ob neizogibnem zlomu Italije,

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 37 Razvoj šolstva od leta 1882 do leta 1963

vrac alo vse vec nems kih vojakov, tako da so no – tudi tajno). morali s olarji leta 1943 prepustiti nove s olske Pouka ni bilo med s olskimi poc itnicami ter ob prostore vojski, pouk pa so ponovno obisko- nedeljah in praznikih. Med boz ic em in novim vali v stavbi na Glavnem trgu. letom so bile boz ic ne poc itnice, zimske poc it- Po kapitulaciji Italije je ods el Helmut Prasch za nice so bile konec januarja. V c asu velike noc i s olskega nadzornika v Pulo, v Kamnik pa je so bile velikonoc ne poc itnice. pris el Franz Stromer, ki je bil bolj pravic en in V Kamniku se je pouk pric el 10. junija z otvori- nepristranski. tvijo 5-razredne des ke in deklis ke osnovne Uc iteljsko in s olsko knjiz nico so Nemci odpel- s ole. Š oli so bili z dekretom Ministrstva pro- jali v Kranj, deloma pa so knjige z ostalim s ol- svete dodeljeni tovaris i: Ivan Golob, Emil Rus, skim arhivom konc ale v s olski pec i. Obe s oli so Stane Pogačnik, Oton Fink, Aleksander Neřima, Nemci spremenili v trdnjavo. V stari s oli je bil Jože in Nada Mrak, Armela Vremšak, Stana Div- v vez i bunker in brez ustreznega razloga ni jak, Vida Fajdiga, Elizabeta Janko, Natalija Šir- mogel nihc e vstopiti v poslopje. Pred morebit- ca in Hilda Rotovnik. Šlednja je bila izvoljena nimi napadi je bila z bunkerji dobro zavarova- kot zac asna upraviteljica. Za pouk je bilo na tudi nova s ola. namenjeno s est uc ilnic v drugem nadstropju. Po odhodu vojas tva so bile vse stene v razre- 15. oktobra 1945 se je, kljub s tevilnim tez a- dih in po hodnikih poslikane z nems kimi grbi vam in veseli novici, da se je vojas tvo izselilo, in kljukastimi kriz i, v tablah je bilo mnogo zac el pouk. Š est opremljenih uc ilnic so prepu- z ebljev, vrata so bila zlomljena ali razbita, v stili niz ji gimnaziji, ki je bila ravno tako usta- oknih so manjkala stekla. Okna so bila prelep- novljena leta 1945. Tako so imeli tri oddelke ljena s c rnim papirjem, da so bili prostori prvega in tretjega razrede ter po dva oddelka zatemnjeni zaradi bombnih napadov. Ins tala- drugega, c etrtega in petega razreda. Zaradi cije po stavbi so bile unic ene ali odstranjene. pomanjkanja s olskih miz so imeli niz ji razredi Za Nemci pa sta v bliz ini s ole ostali dve stano- pouk v popoldanskem, vis ji pa v dopoldan- vanjski poslopji, namenjeni nems kim uc itel- skem c asu. Na uc iteljski konferenci so izvolili jem. novega upravitelja Otona Finka. OBDOBJE OD LETA 1945 DO LETA 1955 Predmetnik osnovnih s ol je obsegal narodni (srbohrvas ko-slovenski) jezik, narodno zgo- Štaro nac elo, ki je veljalo v Kraljevini Jugosla- dovino z dogodki iz obc e zgodovine, verouk z viji, da politika ne spada v s olo, je bilo odprav- moralnimi nauki, zemljepis Jugoslavije, osnov- ljeno. Š olstvo je postalo sestavni del drz avne- no poznavanje drugih drz av, rac unstvo z ga aparata za marksistic no preobrazbo celot- osnovami geometrijskega risanja, spoznavanje ne druz be. V s olstvu so se dogajale tako globo- narave, praktic na gospodarska znanja, higie- ke spremembe kot v nobenem prejs njem no, gospodinjstvo, roc na dela, risanje, lepopis, obdobju. petje in telovadbo po sokolskem sistemu. Pouk je bil prez et s pridobitvami narodno- Predmetniki so se iz leta v leto spreminjali. osvobodilnega boja, uc itelji pa so naenkrat Najvec ur je bilo namenjenih slovenskemu »postali« tovaris i in tovaris ice. jeziku in matematiki. V prvih dveh razredih so Š olsko leto se je zac elo 1. septembra in konc a- bili v predmetniku s e petje, lepopis in telesna lo 31. avgusta. Š olske mas e na zac etku in na vzgoja. koncu s olskega leta so bile ukinjene. Š olski Poleg uc benikov so uporabljali s e periodiko: teden je potekal od ponedeljka do sobote, kar Pionir, Pionirski list, Čiciban in knjiz ni zbirki se je spremenilo z Zakonom o petdnevnem Č ebelica in Šinji galeb. delovnem tednu v ŠR Šloveniji, ki je dovoljeval prehod na petdnevni delovni teden. Š ole pa so Nems c ino, italijans c ino in francos c ino sta morale za tak prehod pridobiti soglasje od zamenjali rus c ina in angles c ina. Vec ur je bilo ustanovitelja, potem ko so dobile dovoljenje namenjenih pouku slovenskega jezika in od Šekretariata za prosveto in kulturo matematike. Verouk je postal neobvezen uc ni (ponekod so se o tem odloc ale s ole posamez- predmet in se je pouc eval po pouku, dve uri

Stran 38 Pol stoletja Albrehtove s ole Razvoj šolstva od leta 1882 do leta 1963

tedensko, leta 1952 pa so ga zamenjali z druz - gimnazije. Vsi uc enci z dovrs eno niz jo osnov- beno moralno vzgojo. no s olo in uspes no opravljenim zakljuc nim izpitom so se lahko vpisali v prvi letnik. Š olan- 12. septembra 1946 je prevzel upraviteljske je na s oli je v c asu vis je osnovne s ole in niz je posle Joz e Mrak. V letih po osvoboditvi so pio- gimnazije potekalo po dveh vzporednih poteh. nirji sodelovali pri raznih proslavah in mani- To je bil tudi razlog, da so se v novi peti razred festacijah z igrami, tekmovanji, recitacijami, gimnazije oz. prvi razred vis je gimnazije, vpi- petjem … sali uc enci, ki so se do tedaj s olali sedem oz. V letu 1946 so zakonsko uvedli sedemletno osem let. Tako so uc enci niz je gimnazije pos- osnovno s olo s tremi razredi niz je osnovne tali dijaki gimnazije in prva generacija je opra- s ole in tremi razredi vis je osnovne s ole. vila maturo leta 1953. Prekinilo se je dolgolet- Zdravnis ki pregled v s olskem letu 1946/1947 no odhajanje kamnis kih gimnazijcev v Ljublja- je pokazal kar 60 primerov garij in srbec ice. no. Dijas ko z ivljenje je zaz ivelo tudi v Kamni- ku. To je bil tudi c as, ko se je s tevilo dijakov na Na koncu s olskega leta 1947/1948 so imeli gimnaziji pospes eno povec evalo. V s tevilnih prvic zakljuc ni izpit za sprejem v prvi razred vec jih in manjs ih industrijskih podjetjih, ki so gimnazije. Izpita so se udelez ili vsi uc enci in se po osvoboditvi obnovila, razs irila proizvod- uc enke obeh c etrtih razredov, petega razreda njo oziroma so se v povojnem obdobju na in dva vajenca JA, skupaj 107 udelez encev. V novo ustanovila, so potrebovali delovno silo. c asu poc itnic so sem prihajali uc enci iz sosed- Ljudje so pris li od drugod zaradi deagrariza- nje LR Hrvas ke na poc itnis ko kolonijo, nas i cije in nagle urbanizacije in so se za stalno uc enci pa so npr. ods li v Ilirsko Bistrico, Ptuj naselili v mestu. in Portoroz . Nekateri starejs i pionirji so ods li na mladinsko delovno brigado, ki je nabirala Decembra 1951 je nastopila epidemija noric zdravilna zelis c a, v Belo krajino. in moc nega kas lja, kar je onemogoc ilo izvajan- je rednega pouka za mesec dni. 26. junija 1948 je ministrstvo za prosveto izdalo dovoljenje, da se ustanovi v Kamniku Pionirska organizacija je imela v letu 1952 popolna osemletna gimnazija. Zaradi neizpol- s est delovnih kroz kov, telovadnega, s ahovske- njenih pogojev so s ele v s olskem letu ga, izletnis kega, risarskega, najbolj obiskana 1948/1949 odprli peti razred oz. prvi letnik sta bila s ivalni in pravljic ni kroz ek.

Poslopja z dodatnimi oddelki Stara »Eta« z eno učilnico Vrtec z enim popoldanskim oddelkom Blok na Duplici z eno učilnico

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 39 Razvoj šolstva od leta 1882 do leta 1963

Gimnazija je za svoje delo potrebovala vse vec V letu 1955 so bili obdarovani z radijskim prostora, saj se je z vsakim letom vec alo s tevi- sprejemnikom, ki ga s ola prej s e ni imela in lo dijakov. V juniju s olskega leta 1951/1952 od tedaj naprej so lahko imeli svojo radijsko se je morala osnovna s ola tako preseliti iz oddajo. Imeli so tudi mlec no kuhinjo, majhno novega s olskega poslopja nazaj v staro poslo- sobico, ki so jo dobili od Komunalne banke. pje. Tako so se ob 70-letnici vrnili nazaj na Vanjo so postavili s tedilnik ter kuhali kavo, Glavni trg. V stavbi je z e domovala podruz nica kakav in c aj. Kuharice so bile: Valči Klemenc Narodne banke, tako da je s ola dobila na razna Glavnem trgu, v tovarni Eta tovaris ica polago 5 uc ilnic, konferenc no sobo, sobo za Novak ter na Duplici Alojzija Korošec. uc ila in pisarno. Prostori so bili premajhni, saj Leta 1958 je bila izvedena s olska reforma z so bili oddelki izjemno s tevilc ni, od 40 do 50 dvema zakonoma (Šplos ni zakon o s olstvu ter uc encev. Tudi drvarnica, ki so si jo delili z ban- Zakon o osnovni s oli). Šplos ni zakon o s olstvu ko, je bila premajhna. Del kurjave so namestili je uzakonil enotno osemletno osnovno s olo pri stavbi obc inskega LO, kjer so jo zasilno kot edino obliko osnovnega s olstva. Š olska pokrili. Hkrati so morali dograditi s e dodatne obveznost je vkljuc evala otroke od 7. do 15. sanitarije. Š ola je morala plac evati najemnino. leta starosti. Najvec nesoglasij je bilo pri obli- Velika tez ava pa je bila v dejstvu, da niso imeli kovanju nac rtov za slovens c ino in zgodovino. na voljo telovadnice za s portno udejstvovanje ter vec je sobe za kulturne prireditve. Za te Uc iteljski kolektiv so v s olskem letu potrebe so uporabljali staro telovadnico za 1959/1960 sestavljali: Angela Adamič, Stana danas njo kavarno Veronika. Zaradi pomanjka- Divjak, Marinka Gregorš, Danijel Grum, Aladin nja prostorov so nekaj c asa pouc evali na treh Lanc, Janez Majcenovič, Bogovoljka Mihelič, lokacijah, in sicer v vrtcu, poslopju stare Ete in Nada Mrak, Mirko Mrčela, Nuša Peterlin, Jelka na Duplici, v stanovanjskem bloku s tevilka 33. Podbevšek, Roza Roš, Darinka Schauer, Minka V letu 1953 so uvedli nov predmet, ki se je Sladič, Terezija Škorjak, Marija Verk, Branka imenoval moralka. Kostič, Marija Žagar in Ivo Mihelič.

Učiteljski kolektiv leta 1957, šolski upravitelj Franc Pavc

Stran 40 Pol stoletja Albrehtove s ole Gradnja nove šole

GRADNJA NOVE ŠOLE (1955—1963) rabili še za druge namene (proslave, Prve ideje o gradnji nove s ole so zapisane 14. rekreacijo, kot razstavni prostor ipd.), oktobra 1953. Ravnateljstvo kamnis ke gimna-  izboljšale so se termotehnične lastnosti zije se je obrnilo na Švet za prosveto in kultu- zgradb (dobra prezračenost, stroški ro ljudskega odbora mestne obc ine Kamnik, ogrevanja so se zmanjšali za polovico, Švet za prosveto okraja Ljubljana – okolica in manj je bilo električne in vodne inštalaci- Gospodarski svet LOMO Kamnik ter predlaga- je), lo izgradnjo novega poslopja za kamnis ko  izgradnja brezkoridornih stavb je stala gimnazijo. Po dveh letih prepric evanja, 21. za četrtino manj od klasičnih stavb s hod- marca 1955, je Švet za komunalne zadeve niki. LOMO sproz il postopek izgradnje nove gim- Prva brezkoridorna šola na svetu je bila po nazije, na katero je pris el tudi inz enir Emil načrtih arhitekta Emila Navinška zgrajena Navinšek. Arhitekt Emil Navins ek je pripravil 1936. To je bila Državna realna gimnazija za osnutek za novo gimnazijo. Bežigradom. O pomembnosti revolucionarnega ARHITEKT EMIL gradbenega dela govori dejstvo, da je Mestni NAVINŠEK gradbeni urad v Ljubljani le izjemoma dovolil (1904—1991) tako gradnjo, pod pogojem, da projektant in Pripravil: Danijel tehnična uprava prevzameta vso odgovornost Bezek za morebitni neuspeh gradnje. Novozgrajena šola je bila lepo sprejeta, tako s strani stroke kot javnosti. V naslednjih letih je arhitekt Emil Navinšek projektiral še 39 šol po Sloveniji (14 v Ljubljani, 3 v Kranju, 2 v Celju in še v 20 drugih krajih po vsej Sloveniji, tudi šolo v Kamniku). Šole Emila Navinška so zaslovele po vsem svetu. Hodili so jih gledat župani in arhitekti iz različ- nih držav. Župan mesta Reuteingen iz Nemčije je ob ogledu Osnovne šole Riharda Jakopiča v Pred pol stoletja sta se v novo šolsko poslopje v Šiški dejal: »Ta ljubljanska šola bo zgled novim Kamniku vselila gimnazija in I. osnovna šola šolam, ki jih bodo postavili v mojem mestu.« Kamnik. Zgradba, ki jo danes poznamo kot Stavba I. Osnovne šole in gimnazije v Kamniku Osnovno šolo Frana Albrehta, je bila zgrajena je bila zgrajena kot 22. brezkoridorna šola v po načrtih arhitekta Emila Navinška. Sloveniji. V času izgradnje je bila to sodobna Emil Navinšek je bil arhitekt prve generacije šola. Plečnikovih učencev na Ljubljanski univerzi. Zaslovel je s takoimenovanimi »brezkoridor- Literatura in viri: nimi« šolami. Vsaka javna zgradba ima dva Ob petdesetletnici šolske zgradbe za Bežigradom, Zbornik srednje dela: uporabne prostore in prostor, namenjen naravoslovne šole Ljubljana, 1996 prometu. Dolga stoletja in celo tisočletje je bil Emil Navinšek, S prostorno znanostjo in analizo do hodnik (koridor) po prepričanju graditeljev brezkoridorne arhitekture, 1981 najprimernejši povezovalec prostorov. Arhi- Zahvaljujem se profesorici Slavici Navinšek za naklonjenost, pomoč, slikovno in pisno gradivo ter podatke o arhitektu Emilu tekt Emil Navinšek je odpravil labirint zavitih Navinšku, brez katerih bi bil zapis bistveno okrnjen. hodnikov in jih nadomestil z enim samim (brezkoridornim) prostorom. Komisija za gradnjo s ole se je sestala na pod- Na ta način je zelo izboljšal uporabnost prosto- lagi razprave o lokaciji na samem terenu 27. ra v javnih zgradbah: aprila 1955. Z e dva dni prej so pric eli kopati  obseg zgradbe se je zmanjšal, prvo sondo, da bi ugotovili kakovost zemljis c a  izboljšala se je osvetlitev komunikacij- in nivo talne vode. 27. aprila so izkopali 2,30 skih prostorov (več naravne svetlobe), metra globoko jamo in ugotovili, da je pribliz -  stroški vzdrževanja so se zmanjšali, no pol metra rodovitne zemlje, globlje pa le  komunikacijski prostori so se lahko upo- prod, ki ga bodo lahko uporabili pri gradnji.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 41 Gradnja nove šole

28. 4. 1955 je Švet za komunalne zadeve 200 dijakov. Pri gradnji so predvidevali, da LOMO Kamnik razpravljal o lokaciji novega bodo najprej zgradili klet, pritlic je in prvo nadstropje, namenjeno osnovni s oli, kjer bi bilo na voljo osem uc ilnic. Potem pa bi dogradili s e drugo nadstropje, namenjeno gimnaziji, kjer bi bilo na voljo pet uc ilnic. Po izgradnji s ole naj bi zgradili s e telovadnico. Mnenja so se kriz ala, podane so bile razlic ne res itve. Pri- prave so bile dolgotrajne in z e po dveh letih je bil osnutek izbranega inz enirja Emila Navin- s ka precej spremenjen. Ta je prvi nac rt pripravil do sredine januarja 1958, za static na vpras anja je poskrbel inz e- nir Martinjak. Po podpisu predsednika skup- s c ine obc ine Kamnik je bil predstavljen Komi- siji za prouc evanje s olskih gradenj pri Švetu za s olstvo LRŠ, ki ga je odobrila na svoji seji 19. marca 1958. K osnutku so podali s e pripombe, in sicer, da Ogled in poslopja in soglasno sprejel sklep, da bo pos- je potrebno prikljuc iti s e mlec no in uc no kuhi- sondacija terena lopje zgrajeno med dosedanjim s olskim poslo- njo. Hkrati pa so podali s e predlog o premesti- pjem in Velikim prodom. Prostor med obema tvi knjiz nice. Predlagali so tudi, naj bodo sani- s olama pa bo rezerviran za s portne aktivnosti. tarije ustrezno dimenzionirane, names c eno naj bo ustrezno s tevilo s koljk, zgradi naj se Tedanja ocena je bila, da Kamnik potrebuje stanovanje za his nika. prostore za okoli 1200 otrok v osemletki in Obc inski ljudski odbor Kamnik je 13. 6. 1958 je ustanovil zavod z odloc bo s t. 01-1989/1-58 z uradnim imenom I. OŠ Kamnik. Za zadeve in naloge zavoda je bil pristojen svet s olstva Obc inskega ljudskega odbora Kamnik. 31. 8. 1958 je bila, skladno s s olsko reformo, izvedena reorganizacija splos nega izobraz evalnega sistema. Vsi oddelki osnovne s ole in vsi oddelki niz je gimnazije so se razdelili po sprejeti loc itveni c rti. Tako smo na obmoc ju Kam- nika imeli dve osemletni osnovni s oli, I. OŠ Kamnik (danes OŠ Frana Albrehta) na Tito- vem trgu ter II. OŠ Kamnik (danes OŠ Toma Brejca). Prosvetni svet Jugoslavije je 27. 2. 1959 dolo- c il osnove predmetnika in uc nega nac rta v FLRJ. Švet za s olstvo LRŠ je 26. 6. 1959 sprejel predmetnik in uc ni nac rt, ki je bil ustrezal zahtevam in potrebam na slovenskih tleh. Pred- metnik je bil uveden v osnovno s olo do petega razreda, v ostalih vis jih razredih pa se je s e pouc evalo po starem uc nem nac rtu iz leta 1954, ki je bil tedaj predpisan za niz je razrede gimnazije.

Stran 42 Pol stoletja Albrehtove s ole Gradnja nove šole

Dopolnjen in spremenjen načrt nove šolske stavbe

Posledica reorganizacije je bila, da se je s tevi- Alfred Janko (predsednik ObLO), Peter Plevel lo gimnazijcev praktic no prepolovilo. Prvotna (sekretar Obc ine Kamnik), Marjan Jevnikar ideja o novi gimnaziji se je deloma umaknila (zadolz en za gradnjo ObLO), Joz e Mrak (Švet potrebi po gradnji nove osnovne s ole z doda- za s olstvo ObLO) ter predstavniki izvajalca nimi prostori za novo oblikovano gimnazijo. Milan Koprivec (direktor), Karol Gregorc in inz enir podjetja Švetislav Djukic . Švet za s olstvo pri ObLO Kamnik je prejel 24. junija 1958 odloc bo Izvrs nega sveta LRŠ, s Investitor je imel leta 1959 na voljo 30 milijo- katero se je dovolila gradnja s olskega poslop- nov dinarjev za investicijo. Dela naj bi se zak- ja v Kamniku. Takoj zatem je Odsek za grad- ljuc ila do 1. 7. 1961, izvajalec pa naj bi plac al njo ObLO Kamnik z lastnico Marijo Kumer promil vrednosti neizvrs enih del za vsak dan sklenil pogodbo o nakupu zemljis c a. Čena za zamude. 8.218 m2 veliko zemljis c e je znas ala 1,500.000 din, soc asno so odkupili s e stojec o lopo za 45.000 din. Ko so res evali birokratske ovire, je investitor stopil v kontakt s s tirimi gradbenimi podjetji: Graditelj Kamnik, Projekt Kranj, Šlovenija ceste Ljubljana in Tehnika Ljubljana. Komisija je ugotovila, da Gradbeno podjetje Šlovenija ceste ni oddalo ponudbe, ostale pogodbe pa niso ustrezale vsem pogojem Pra- vilnika o oddajanju gradbenih del, tako da je postopek izbire propadel. Komisija se je kasneje, na podlagi prostega izbora ponudb, odloc ila za Projekt Kranj. Konc no je pris la tudi odloc ba Šekretariata za urbanizem, stanovanjsko gradnjo in komunalne zadeve, tako da so imeli urejene vse papir- Z gradnjo so pric elo 1. 8. 1959. Ker je v mese- Uradni začetek je. Z al pa je bila odloc ba vezana le na s olsko cu oktobru zmanjkalo cementa, so gradnjo gradnje šole na poslopje, brez telovadnice. Po pogovorih je ustavili z e pri izgradnji temeljev. Z deli so travniku bilo potrebno izdelati nov predrac un, saj se je nadaljevali spomladi leta 1960, tako da je bilo gradbeni material medtem podraz il. kmalu zgrajeno poslopje z dvema nadstropjema. Prvotni plan se je spremenil zaradi izseli- Podpis pogodbe je potekal 29. junija 1959 ob tve narodne banke in I. OŠ Kamnik. V poslopje 12. uri, na podlagi nove ponudbe, ki jo je izva- na Glavnem trgu se je vselila vajenis ka s ola jalec predhodno dostavil. Navzoc i so bili

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 43 Gradnja nove šole

kovinske in tekstilne industrije iz Mekinj. Na mestu. Menili so, da bi s to nadgradnjo res ili Obc ini so tako ugotovili, da bo obstojec e pos- problem za naslednjih dvajset let. lopje z dvema nadstropjema komajda zados - Predviden stros ek telovadnice in ureditev c alo za trenutne potrebe. V letu 1960 je imela okolice so ocenili na 40 milijonov dinarjev. prva osemletka 545 uc encev, katere bi v Financ ne tez ave so bile vzrok za upoc asnjeno novem poslopju morali razporediti v osem gradnjo, poleg tega je primanjkovalo mehani- uc ilnic. Poleg njih pa bi v novo poslopje pris li zacije. Zaradi zamujanja s plac ili je gradbinec tudi uc enci iz Gozda, Štranj in Tuhinjske doli- zagrozil investitorju s toz bo. Štavba je bila pod ne. To pa je pomenilo s e 215 uc encev vec , streho pred zimo 1961, zatem so pric eli z torej skupaj 760 uc encev. Č eprav bi pouk vgradnjo elektric ne, vodovodne in centralne potekal dvoizmensko, bi pomenilo, da bi bilo v napeljave. oddelku kar 44 uc encev, kar pa seveda ne bi ustrezalo normativom. Za vodovodne instalacije sta kandidirali dve podjetji, Alprem ter Toplovod, ki je postavil Konec leta 1960 je ObLO imenoval gradbeno niz jo ceno. Po mnenju predsednika obc ine naj komisijo, ki je ugotovila, da s olsko poslopje ne bi bil izbran domac ponudnik, c lani pa so ustreza vec prostorskim zahtevam. Pri pred- menili, da Toplovod izvaja boljs e storitve. sedniku obc ine Vidervolu so sklicali sestanek, Odloc itev je padla, ko je Toplovod podal na katerem sta bila prisotna s e inz . Emil popolno ponudbo. Navins ek ter inz . Martinjak. Dogovorili so se za dozidavo s e enega nadstropja. Po ogledu nekaterih s ol so za talno oblogo izbrali teraco tlak, ker je bil najcenejs i in naj- Z izdelavo tretjega nadstropja naj bi pridobili bolj vzdrz ljiv. Po prvotnem planu naj bi bila pet uc ilnic in dva kabineta. Po grobi oceni naj vhodna vrata iz hrasta. Ker ni bilo nadstres ka, bi se stros ki povzdignili s 95 na 130 milijonov bi se vrata ob vremenskih neprilikah namoc i- dinarjev, pri c emer ni bil upos tevan stros ek la. Na pobudo gospoda Ferbežarja so se odlo- gradnje telovadnice. To je pomenilo, da se je c ili za aluminijasta vrata. Za opremo s ole so izgradnja zavlekla s e za eno leto. Dela naj bi se dogovarjali s tovarno Štol. bila zakljuc ena leta 1962, ko so v Kamniku z eleli obelez iti 80-letnico javnega s olstva v Leta 1962 so se nadaljevale tez ave s pridobi- vanjem investicijskih sredstev, predvsem

Gradnja šole, leto 1962 foto: Ivan Zika Vir: MM Kamnik

Stran 44 Pol stoletja Albrehtove s ole Gradnja nove šole

zaradi novega nac ina financiranja s olstva, nov ter OŠ 24 milijonov). Predvidena izgrad- tako da so se zavedali, da se bo gradnja zavle- nja telovadnice, ureditev s portnega igris c a in kla v leto 1963. okolice se je premaknila v nedoloc no prihodnost. Čena za zgrajeno poslopje s ole je bila okvirno 210 milijonov, s olska oprema pa s e dodatnih Huda zima v letu 1963 je onemogoc ila nac rte, 33 milijonov dinarjev (za gimnazijo 9 milijo- po katerih bi se gradnja zakljuc ila do poletja. Obrtna dela so opravila Obrtno podjetje Zarja, Menina, Alprem ter kamnoses tvo iz Kranja. Opremljanje s ole je prevzelo podjetje Šloveni- jales – kooperativa iz Ljubljane, ki je izdelavo opreme po nac rtih predalo podjetju Šloga iz Most pri Komendi. Kljub zamujanju z obrtnis - kimi deli na s oli in opremljanju prostorov je bilo jeseni 1963 novo poslopje pripravljeno za sprejem s olarjev. Zbral in uredil: Andrej Homar

Gradnja šole, jeseni 1962

Šolska stavba, jeseni 1963 Vir: Delo, 1963

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 45 Gradnja nove šole

Pogled na Kamnik z novo šolo, okoli leta 1970 foto: Jože Juvančič

Stran 46 Pol stoletja Albrehtove s ole OŠ Frana Albrehta Kamnik

Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik

NOVO ŠOLSKO POSLOPJE Prvi ravnatelj OŠ Frana Albrehta je postal pro- Š ola se je preselila v novo s olsko poslopje 8. fesor Slavko Ferbežar. Pod njegovim vodenjem oktobra 1963. Od septembra do 8. oktobra je si je s ola ustvarjala ugled med uč itelji, uč enči pouk potekal v naravi. Pouk na razredni sto- in stars i. pnji je potekal brez zapletov in uč enči so bili s V s olskem letu 1963/1964 je s olo obiskovalo tako obliko pouka zelo zadovoljni, predvsem 806 uč enčev v 28 oddelkih. Pouk je potekal v zato, ker ni bilo s olskega zvonča. Na predmet- dveh polnih izmenah, pri č emer je o izmenah ni stopnji so pouk vodili razredniki, le pouk pouč evanja odloč al ravnatelj. Imeli so dva fizike in matematike so vodili predmetni uč i- prva, dva druga, dva tretja in dva č etrta razre- telji v stari mestni telovadniči. V tem č asu so da, na predmetni stopnji je bilo v vsakem let- izvedli nekaj ekskurzij v Ljubljano, Vrbo, Štič - niku po 5 oddelkov . no, na Muljavo in Vrhniko. 8. 3. 1964 je obč inski odbor potrdil statut Kljub vselitvi pa s olsko poslopje s e ni bilo samostojnega druz benega zavoda I. OŠ Kam- dokonč ano. Pouk je do novega leta potekal v nik, ki ga je sprejela njena delovna skupnost prvem in drugem nadstropju, saj so v pritlič ju na svoji seji 4. 3. 1964. Štatut je imel 174 č le- s e izvajali obrtnis ka dela. Po ureditvi, 1. nov na 43. straneh. dečembra, pa se je razredna stopnja preselila v pritlič je. Pouk na predmetni stopnji je zač el V devetem č lenu je bil določ en s olski okolis teč i dokaj organizirano, najbolj pa je bil tako, da so se na čentralno s olo vpisovali moten pouk telesne vzgoje, uporabljali so uč enči od prvega do č etrtega razreda z obmo- telovadničo pri s oli Toma Brejča, obč asno pa č ja Kamnika severno od s olske stavbe. Na s olo tudi pionirsko sobo. v Dupliči so se v prvi in drugi razred vpisovali uč enči iz Š marče ter z Dupliče, potem so nadal- Kolektiv I. osnovne jevali s olanje na čentral- šole Kamnik ni s oli. Uč enči iz Tunjič, leta 1961 Nevelj, z Vranje Peč i in iz Večina teh učitel- Mekinj so obiskovali jev je učila tudi po pouk od prvega do č etr- selitvi v novo šolo. tega razreda v domač em okolju, potem so s olanje nadaljevali na čentralni s oli. Ker ni bilo mogoč e zago- toviti prevoza uč enčev in uč enk z Vranje Peč i, hkrati pa tudi stars i niso pristali, da bi bili njihovi otroči names č eni v dijas - kem domu, je svet za s olsko in telesno kulturo Spredaj sedijo: Mirko Mrčela, Slavko Ferbežar (ravnatelj), Andrija Mačkovšek, Obč ine Kamnik sprejel Darinka Schauer, Marinka Kristan; sklep, da ostane podruz - zadaj stojijo: Terezija Škorjak, Nada Mrak, Stana Divjak, Pavla Mizori, niča Vranja Peč s e naprej Neža Šepec, Nada Babnik, por. Dobrovoljc, Vida Vidihal, dvodelna 8-razredna Bogica Mihelič in Minka Sladič. s ola.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 47 OŠ Frana Albrehta Kamnik

Pred končem s olskega leta je I. osnovna s ola udejstvovanje v proslavah in manifestačijah dobila novo ime. Na predlog zbora delovne sočialistič ne oblasti: pionirč kova pos ta, s tafeta skupnosti osnovne s ole je obč inska skups č ina mladosti, dan mladosti, dan republike ... V sprejela sklep o preimenovanju v Osnovno okviru teh dveh organizačij je na s oli delovalo s olo Frana Albrehta. več aktivnosti — kroz kov: fotografski kroz ek, I. osnovna šola Kamnik je bila 21. 5. 1964 z literarni kroz ek, ki je izdajal s olsko glasilo občinskim odlokom št. 022-39/64-1/6 pre- BRŠTJE, s ahovski kroz ek, dramski kroz ek, imenovana v Osnovno šolo Frana Albrehta. modelarski kroz ek, č is č enje okoliče … Glasilo Brstje je Tedanji predsednik Občine Kamnik je bil objavljalo novice o Franc Vidervol. Takrat je bil imenovan nov šolskem delu, lite- svet zavoda. rarne in likovne OŠ FRANA ALBREHTA prispevke. SKOZI POL STOLETJA Škups č ina obč ine Kamnik je v juliju 1964 sprejela nov sklep o organiziranju osnovnega s olstva v obč ini. Z odloč bo so s oli priključ ili do tedaj samostojne osnovne s ole Mekinje, Nev- lje, Tunjiče in Vranja Peč . Taka sestava s ole se je ohranila vseh nadaljnjih 50 let. K s oli Frana Albrehta je bila kot podruz nič na s ola priklju- č ena tudi s ola na Dupliči. Š ola je poč asi dobivala pravo podobo, ko so postopno dobavljali novo opremo in uč ila. Opremili so tehnič no delavničo, ki je v stari s oli ni bilo. Knjiz niča je bila nekaj novega, za Š e vedno pa je bila tez ava pri izvajanju pouka delavče s ole in tudi za uč enče. s portne vzgoje. Neurejena okoliča ni nudila moz nosti za pouk v naravi. Uč itelji in uč enči so za pouk uporabljali telovadničo pri na novo zgrajenem zdravstvenem domu. Tudi tu so se v prostoru izmenjevali z dijaki gimnazije. Oko- ličo s ole so kmalu uredili, na telovadničo pa je bilo potrebno poč akati s e nekaj let. Kljub tez a- vam pri pouku s portne vzgoje pa so na s oli delovali s tevilni kroz ki: atletika, rokomet, kos arka … Z e leta 1966 je bilo na s oli ustanovljeno s olsko s portno drus tvo, ki z e vsa leta svojega delovanja uspes no zastopa s olo na vseh nivojih tekmovanj. Š olske vitrine se s ibijo pod tez o mno- z iče priznanj za dosez ene rezultate, ki so jih v preteklih letih dosegli uč enči pod mentorstvom s portnih pedagogov. Leta 1967 je na Del učiteljskega zbora leta 1966: okoli mize so: Nada Dobrovoljc, Albina s olo pris el uč itelj Miha Prosen in za dolgo Štangelj, Antonija Kobilica, Samo Vremšak, Jelka Mrzel, Minka Sladič, vrsto let prevzel vodenje Š Š D. Stana Divjak, Tončka Lončarič, Jelka Trebušak in Joži Kastelic V tem obdobju so uč itelji s portne vzgoje pozimi redno organizirali smuč arske teč aje v bliz - Na s oli sta vse od zač etka delovali pionirska nji okoliči, ki so bili praviloma zelo dobro obi- in mladinska organizačija. Obe sta bili politič - skani. Š ola je imela v tem č asu tudi svoje vleč - no usmerjani, zato je bila ena od pomembnih niče, tako da so bili teč aji na Veliki planini, pa dejavnosti ohranjanje spomina na NOB in tudi na Č rnivču, v Tunjičah …

Stran 48 Pol stoletja Albrehtove s ole OŠ Frana Albrehta Kamnik

Leto 1969 je bilo pomembno predvsem za podruz nič no s olo Dupliča, saj so zgradili novo s olsko poslopje s s tirimi uč ilničami. To je pomenilo, da je s ola postala s tirirazredniča in otroči so lahko zaključ ili s olanje na razredni stopnji bliz je domu. V letu 1972/1973 je bila v obč ini Kamnik prvič organizirana letna s ola v naravi. Po s olskem koledarju se le-te organizirajo za uč enče 7. razredov v juniju v obmorskem kraju. Š oli Frana Albrehta je bila določ ena nastanitev v domu TNZ v Šavudriji. Vodja prve s ole v naravi je bil tedanji pomoč nik Jože Juvančič. Tako z redkimi presledki obiskujemo ta dom z e dobrih 40 let.

17. novembra 1965 so z e praznovali dan s ole (rojstni dan Frana Albrehta). V preddverju s ole so odkrili plos č o s plaketo Frana Albreh- ta, delo kiparja Vladimirja Š tovič ka. Po proslavi so imeli literarni nastop Franče Bevk, Ela Peroči in Tone Pavč ek, prisotna pa je bila tudi vdova Frana Albrehta, otros ka pesniča in pisateljiča Vera Albreht. V Tunjičah so se dečembra preselili v nove s olske prostore. Ker so na s oli ukinili vis je razrede, sta bila v naslednjem s olskem letu organizirana le dva kombinirana oddelka raz- Prva letna šola v redne stopnje. naravi leta 1973 V juniju 1967 je bilo slovesno odprto rokometno igris č e pri OŠ Toma Brejča, ki je tudi s olarjem Frana Albrehta nudilo moz nost upo- Leto 1973: učitelji: Vika Prosen, Miha Prosen, Vera Verstovšek in Pavle Slabe rabe zunanjega asfaltiranega igris č a.

Nastop učenk ob otvoritvi asfaltiranega igrišča pri OŠ Toma Brejca

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 49 OŠ Frana Albrehta Kamnik

Š ola je v prvih desetih letih z e uspes no uresni- Dragi tovariš ravnatelj, ko stojimo ob vašem č ila več ino nač rtovanih projektov, ko je leta zadnjem počivališču, ne moremo verjeti, da smo 1974 v bolnis niči zaključ il svojo z ivljenjsko in vas za vedno izgubili. Prepozno je, da bi vam pedagos ko pot dotedanji ravnatelj prof. Slavko pokazali, koliko ste nam pomenili. Že sedaj Ferbežar. Njegovo delo je zač asno prevzel Jože občutimo negotovost brez vašega varstva, kot Juvančič, dotedanji pomoč nik ravnatelja. jo občuti otrok, ko izgubi svojega dragega oče- Našemu tovarišu ravnatelju v slovo ta. Bil je temačen dan. S težkim srcem smo se zbra- Prijateljsko ste nam znali vedno svetovati in ste Brstje li, da bi pospremili tovariša ravnatelja k zad- nas ob pravem trenutku vzpodbujali, da nismo 6. november 1974 njemu počitku v prerani grob. Videti je bilo, da prenehali z delom. Neštetokrat smo, prav z vašo tudi narava občuti našo bol, bila je mračna, pomočjo, dosegli cilje, ki jih brez vaše tople žalostna. Zadoneli so žalostni zvoki in stopili besede ne bi nikoli. Čeprav smo toliko mlajši, ste smo na njegovo zadnjo pot. V rokah malčkov so nas razumeli, kot da bi živeli naše življenje. v jesenskem vetru trepetali nageljčki, izraz lju- Prav zaradi tega boste živeli z nami in spomin bezni do prijatelja, ki je odšel za vedno. Ni nam na vas še dolgo ne bo utonil v pozabo. Še več- bilo mar dežja, ne blata. Tega še prav opazili krat se nam bo dozdevalo, ko bomo stali v avli, nismo. Nenadoma so šinili skozi zrak zvoki da boste prišli in nas povprašali o tem in onem. žalostne pesmi. Naša bolečina je postala še Nemo bomo v razredu gledali zvočnik, iz kate- težja. rega ne bomo več slišali vaših besed. Mi bomo Osmošolka Irena je v slovo povedala le nekaj prihajali k vam in v mislih poklepetali z vami. Iz besed, ki pa so bile prežete z našo ljubeznijo in vsega srca vam želimo miren počitek po napor- hvaležnostjo do dragega vzgojitelja, tovariša. nem delu in za vse lepa hvala. Učenci

Z novim s olskim letom je za eno leto prevzel niku. Izpolnjeni so bili osnovni pogoji za kvali- vodenje s ole Ivan Justinek, nato pa je bil za teten pouk s portne vzgoje na predmetni in ravnatelja izvoljen uč itelj Pavle Slabe, doteda- tudi na razredni stopnji. Vseeno pa je ostal nji upravitelj podruz nič ne s ole v Tunjičah. grenak priokus, saj kljub obljubam obč ine Leto 1979 je pomenilo novo prelomničo v z iv- niso uredili zunanjih povrs in, ki so bile ves č as ljenju in delu Osnovne s ole Frana Albrehta. nač rtovane v okoliči obeh s ol. Upravljanje Gimnazija, od leta 1970 z e imenovana po s portne dvorane je bilo zaupano s oli, vendar Rudolfu Maistru, se je preselila v novo s olsko je z e v januarju 1983 prevzelo vodenje dvora- poslopje. ne Komunalno podjetje Kamnik. Dokonč ana je bila gradnja osmih novih uč ilnič na Dupliči, Š olski prostor se je moč no poveč al, saj je čelo kjer se je gradila tudi nova s portna dvorana. nadstropje pris lo v njeno uporabo. Kljub temu da so se pogoji izboljs ali, pa je pouk na predmetni stopnji s e vedno potekal v polnih dveh izmenah. Obč ina Kamnik je v tem letu izpolnila dolgo odla- s ano obljubo. Novembra 1979 je bila konč ana, z e ob nač rtovanju nove s ole predvidena, gradnja s portne hale, ki je takoj postala sredis č e s portnega Vhod dogajanja, ne samo za v novo športno s olo ampak za čelotno dvorano, s portno aktivnost v Kam- jesen 1979

Stran 50 Pol stoletja Albrehtove s ole OŠ Frana Albrehta Kamnik

Prav tako so zač eli z gradnjo jedilniče oziroma konč ana, predvsem v osrednjem delu med več namenskega prostora, ki pa je bil dokon- s olama je lastnis tvo s e vedno nedoreč eno, č an nekoliko kasneje. Prenovljena je bila tudi prostor pa zasedajo vrtič karji. kuhinja, nova instalačija je bila urejena tudi v Dupliča in Bakovnik sta postajala z izgradnjo kotlovniči. blokov vse bolj naseljena in potrebe so nare- V s olskem letu 1981/1982 so na s oli prvič kovale, da so podruz nič no s olo dozidali in leta uvedli jutranje varstvo, za uč enče razredne 1986 uvedli popolno osemletko. Velik del stopnje pa tudi podaljs ano bivanje. Do tega uč enčev iz Š marče in Dupliče ter juz nega dela leta so bile vse oblike varstva in podaljs anega Kamnika se je iz s ole preselil na duplis ko s olo bivanja organizirane v dijas kem domu (sedaj Marije Vere. Na čentralni s oli se je prečej zma- Osnovna s ola 27. julija). njs alo s tevilo oddelkov predmetne stopnje. V letu 1983 je bila pomembna pridobitev Razpis za ravnatelja leta 1987 je prinesel s oli zobozdravstvena ambulanta, ki je v več ji meri novo vodstvo. Ravnateljsko mesto je zasedel skrbela za zobno higieno uč enčev, v manjs em Anton Kamin. Pod njegovim ravnateljevanjem obsegu pa tudi delavčev s ole. 17. novembra so so se zač ele priprave za enoizmenski pouk. V s kulturnim dnevom proslavili 20-letničo s ole. s olskem letu 1989/1990 je delavče in uč enče prič akala spremenjena podoba s ole. Na s oli so Prvič je bilo na s oli organizirano sreč anje mla- izvedli nekaj prezidav, dodelav, uč itelji so z rt- dih tehnikov Gorenjske. Na s oli je bila postav- vovali zborničo za novo knjiz ničo. Tako se je ljena razstava izdelkov; tekmovanje modelov zač elo potrebno, a vseeno moteč e dograjevan- jadrnič, č olnov, letal in zmajev pa je potekalo je pomoz nih prostorov v s olskih avlah. Nareje- ob bajerju na Kriz u. na je bila nova zborniča, saj se je dotedanji V aprilu 1986 je bila zgrajena obvozniča prostor umaknil knjiz niči za uč enče, poleg severno od s ole, ki so jo z e nekaj let nač rtova- tega pa je bil v avli postavljen s e prostor za li, leta 1985 pa konč no zač eli z gradnjo. Č ep- strokovno knjiz ničo. rav je česta prinesla veliko pozitivnega, pa je Vse te spremembe so omogoč ile, da se je s s ol- bila s tem s e dodatno okrnjena okoliča s ole, ki skim letom 1990/1991 konč no zač el enoiz- so jo do tedaj pogosto uporabljali uč enči za menski pouk. Uč enčem in uč iteljem se je spre- pouk v naravi, predvsem za s portno vzgojo. menil ritem dela in vsi so imeli več priloz nosti Kljub investičijskim nač rtom obč ine o grad- za dodatne dejavnosti, kroz ke in s portno udej- njah v s olstvu je okoliča s ole s e vedno nedo- stvovanje.

Projekt obvoznice mimo šole

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 51 OŠ Frana Albrehta Kamnik

Jeseni 1990 leta so uč itelji in uč enči prvič da so romale v kos . zač eli s poukom v samostojni Šloveniji. V skla- V s olskem letu 1993/94 smo praznovali 30. dis č a so romale Titove slike, tovaris e in tovaris iče so »zamenjali« uč itelji in uč iteljiče. Praznovanje 30-letnice šole Vse pogosteje je bilo v s olskih prostorih slis ati izraze, kot so Slavnostni govor- nivojska diferenčiačija, indivi- nik je bil nekdanji dualizačija, integriran pouk, učitelj Jože Juvan- ki jih je s olsko ministrstvo čič. postavilo kot usmeritve v sodobnejs em nač inu pouč evanja. V letu 1991 je s ola izvedla prvič »dan odprtih vrat s ole«, kjer so stars em in drugi zain- teresirani javnosti prikazali utrip s ole, interesne dejavnosti in jih povabili k s portnim aktivnostim. Tak obletničo s ole. Proslavo v s portni hali so uč en- nač in predstavitev z ivljenja in dela s ole se je či in delavči s ole nadgradili tudi z razstavo ohranil, v nekoliko spremenjeni obliki, skozi projektnih del . vsa naslednja leta, ko je iz dneva odprtih vrat nastal s olski sejem in druge pomladne priredi- Š ola je prvič organizirala atletsko tekmovanje tve. za Friedlov memorial v spomin na dolgoletne- ga (a prekmalu preminulega) s portnega peda- Rač unalnis ka doba ni obs la s ole. V s olskem goga Rudija Friedla. letu 1992/1993 so na s oli uredili in opremili Velika planina je bila za s olo skozi vsa leta Računalniška učil- pomembna »uč ilniča na prostem«. Prav pose- nica je dobila pros- bno mesto je dobila, ko so tedanji tretjes olči tor v pomožni učil- zač eli z nač rtnim spoznavanjem Velike Plani- nici v drugem nad- ne s projektnim tednom v letu 1995. Čelostno stropju spoznavanje planine z vsemi njenimi zname- nitostmi so nadgradili s pesmijo, likovnimi in literarnimi izdelki ... Tak pristop do spoznava- nja nas e naravne in kulturne dedis č ine s e danes uspes no in z velikim veseljem nadalju- jejo sedanji č etrtos olči. Velika planina je bila tudi čilj raziskovanja mladih manjs o rač unalnis ko uč ilničo z devetimi rač u- naravoslovčev kamnis ke nalniki in se vključ ili v projekt PETRA, s kate- obč ine na prvem Razisko- rim so se uč enči petih razredov sreč ali s skriv- valnem taboru vseh osno- nostmi in zanimivostmi na rač unalnikih. vnih s ol obč ine Kamnik, V prvem razredu so se uč iteljiče pripravljale ki so pod mentorstvom na opisno očenjevanje, kar je prineslo kar pre- uč iteljev v etnolos ki, čej ustvarjalnega nemira v njihovo delo. Uve- kemijski, fizikalni, biolos - dena so bila tri očenjevalna obdobja in to je ki in likovni skupini razis- prečej zmanjs alo nervozo med uč itelji in uč en- kovali in spoznavali lepo- či pri lovu za očenami. Uč itelji so prvič dobili te in znamenitosti narave nove nazive: mentor, svetovaleč. Uvedeno je in z ivljenja na Veliki pla- bilo opisno očenjevanje in očene prvega razre- nini.

Stran 52 Pol stoletja Albrehtove s ole OŠ Frana Albrehta Kamnik

V maju 1997 je bil naravoslovni tabor organi- Nevljah, kjer je bilo okostje odkopano. ziran v idilič nem okolju Šnovika, kjer so se Tako so v obnovljenih kletnih prostorih s ole mladi raziskovalči lotili prouč evanja naravnih odprli stalno razstavo o izkopavanjih, s ola pa in etnolos kih vrednot snovis ke doline, tedaj je razpisala in izvedla republis ki likovni s e brez bazenov in turistov. nateč aj na temo prazgodovine.

Kuhanje oglja, učitelj Slavko Hren Junija 1996 je s olo zapustil dotedanji ravnatelj Anton Kamin in vodenje s ole je prevzela Emilija Gregorčič. Š olska stavba je potrebna nenehne obnove. Profesor Danijel V tem letu so se uč itelji na s oli odloč ili za Poleg rednega vzdrz evanja so na s oli uredili Bezek, pobudnik in sodelovanje v republis kem projektu Mrez a organizator raz- izolačijo, zamenjali okna, leta 1996 se je s ol- uč eč ih se s ol, kjer so izbrali temo: Celostna stav o neveljskem sko ogrevanje priključ ilo na toplovod tovarne podoba učitelja. Na to temo so na s oli izvedli mamutu Švilanit. Ta prenova je potekala v okviru pro- več delavnič in drugih aktivnosti za osebno jekta PHARE. rast. V tem letu se je s ola poklonila spominu na Frana Albrehta. Na proč elju s ole je bil odkrit doprsni kip Frana Albrehta, delo gospoda

Mihe Kača. Š olsko leto 1998/1999 je med drugim prineslo dve zlati priz- Ob 60-letniči najdbe edinega okostja mamuta Priznanje v Šloveniji je v tem s olskem letu potekal obse- nanji mladim geologom (mentoriča Angelca geološkemu z en projekt Mamut. Razstavo so najprej pred- Berlec), ki z e več let pridno raziskujejo geolos - krožku stavili v razstavis č u Veronika, kasneje pa je ke znač ilnosti Kamnika in poreč je Kamnis ke bila stalno postavljena na podruz nič ni s oli v Bistriče.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 53 OŠ Frana Albrehta Kamnik

Škupina 24 uč enčev je skupaj z mentorjema obiskala s Kamnikom pobrateno mesto Trofai- ačh. To je bil zač etek sodelovanja med s olama. Obisk so uč enči vrnili v juniju 1999. Ogledali so si kamnis ke znamenitosti, prisostvovali pouku na s oli in obiskali nas naravni biser Veliko planino. Šodelovanje se je nadaljevalo z obiskom nas ih s estos olčev v aprilu 2012. Šodelovanje se ni ustavilo na izmenjavi uč en- čev. Špomladi 2003 so uč itelji iz Trofaiačha vrnili stanovski obisk in za nekaj dni obiskali Kamnik, predvsem OŠ Frana Albrehta. Č eprav zunanjost s ole ostaja vsa leta pribliz no enaka, pa notranjost stavbe neprestano doz iv- V jubilejnem letu so spomin na Frana Albrehta lja spremembe. Opaz ajo jih predvsem tisti, ki na s oli poč astili s spominsko razstavo ob 40. po daljs em č asu spet prestopijo prag s ole. V obletniči smrti v razstavis č u Veronika. Ob raz- uč ilničah lahko opazijo sodobno opremo in stavi je izs el tudi katalog o pesnikovem z ivlje- nove uč ne pripomoč ke, hodniki so opremljeni nju in delu. z drugač nimi garderobami, veliko investičijo predstavlja informatizačija s ole.

Knjižničarka Ivanka Učakar (avtorica več razstav in prispevkov o Na s oli je bila urejena nova, sodobna rač unal- Franu Albrehtu) nis ka uč ilniča z internetno povezavo, poleg prejema čestitke dr. Nika Sadnikarja. tega pa so bili po uč ilničah postavljeni novi rač unalniki, vsi povezani v interno mrez o in Devetletka se je na s oli kljub tez avam uspes no tudi v svetovni splet. vpeljala v s olski prostor. Zaradi poveč anega V jeseni 2000 je bila po dvajsetih letih obnov- s tevila oddelkov so na s oli za pouk uporabili ljena s portna dvorana, kateri je poseben peč at tudi več namenski prostor, polno zasedene pa dal sodoben elastič ni parket in je pomembna so tudi vse pomoz ne uč ilniče v s olskih avlah. pridobitev tudi za odbojkarski klub Kamnik. November 2003 je zaznamovala 40-letniča Kljub dolgoletnemu prizadevanju pa s ola s e nove s olske stavbe »na travniku«. Odmevne vedno ostaja brez urejenih zunanjih povrs in prireditve so se med drugimi udelez ili tudi za s portno vzgojo. Uč itelji in uč enči s e vedno mnogi nekdanji uč enči s ole. Na s oli so pripra- lahko ogledujemo s portno igris č e samo na vili razstavo slik nekdanjih uč enčev in uč itel- papirju. Z lastnim angaz iranjem in s pomoč jo jev in filatelistič no razstavo. Ob jubileju je prispevkov stars ev je s ola v letu 2002 uredila izs el tudi zbornik, v katerem so zbrani podatki igris č e za najmlajs e s olarč ke. o delovanju s ole v preteklosti in sedanjosti.

Stran 54 Pol stoletja Albrehtove s ole OŠ Frana Albrehta Kamnik

Pogovor bivših učencev: Tone Ftičar, Srečo Zajc, Tomaž Humar, Nataša Pirc Musar, Marjana Klopčar

V tem s olskem letu je potekala tudi izbira da sodeluje s e z 10. s olami iz vse Evrope. Med- novega ravnatelja s ole, ki pa ni bila zaključ e- narodnih izobraz evanj se v tem č asu udelez u- na, zato je vodenje s ole s e za eno leto prevzela jejo tudi mnogi uč itelji s ole. gospa Emilija Gregorčič. Na čentralni s oli so v juniju uredili in ogradili Nadaljevalo se je tudi sodelovanje z mestom s olski vrt, ki je namenjen zunanjim dejavnos- Trofaiačh. V povezavi z Obč ino Kamnik je bil tim uč enčev, predvsem s portnim aktivnostim na Vranji Peč i organiziran projekt postavitve in podaljs anemu bivanju. To je bila pomem- sonč nih kolektorjev. Šodelovali so dijaki sred- bna pridobitev, tako za s olo kot tudi za obč ino, nje tehnič ne s ole iz Trofaiačha in osmos olči ki je vsaj delno izpolnila dolgoletna prič akova- s ole Frana Albrehta. Pod mentorstvom idejne- nja in zahteve s ole po zunanjih povrs inah. Sejem na ga vodje gospoda Malovrha so po nač elu šolskem vrtu samogradnje na s oli postavili dva sonč na kolektorja za ogrevanje sanitarne vode. Švet s ole je v juniju potrdil izbor novega ravnatelja s ole Rafka Laha, ki je vodenje s ole prevzel z novim s olskim letom. Rafko Lah je bil potrjen za ravnatelja tudi v naslednjem razpisu leta 2010. Š olsko leto 2005/2006 je zač etek mednarodne dejavnosti s ole – sodelovanje v projektu e-Twinning, ki je prineslo prvo izmenjavo z uč enči iz Nizozemske. Mednarodna izmenja- va se je nadaljevala 2008 s sodelovanjem z uč enči iz Rima. V okviru projekta Čomenius je s ola sodelovala z uč itelji in uč enči iz s estih drz av partnerič v novem projektu. Do leta 2014 so različ ni uč itelji na s oli realizirali s e 10 e-Twinning projektov. Š s olskim letom 2013/2014 pa je s ola ponovno sprejeta v projekt Čomenius, kjer z uč enči od 1. do 5. razre-

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 55 OŠ Frana Albrehta Kamnik

Opremljanje s ol z rač unalnis ko opremo je na s ol pribliz uje svoji realizačiji. s oli potekalo v sodelovanju z investitorjem – Z e star pregovor pravi, da se zgodovina pona- obč ino. Tako so bile v spomladi 2008 oprem- vlja. Na novo s olo so uč enči č akali od daljnega ljene multimedijske uč ilniče na vseh podruz - leta 1955 do vselitve leta 1963. Koliko č asa Župan Kamnika ničah, na čentralni s oli pa se je nadaljevalo Anton Smolnikar, bodo na novo s olsko stavbo č akale sedanje opremljanje uč ilnič na predmetni, pa tudi na generačije? minister razredni stopnji. Igor Lukšič, ravnateljica OŠ Poleg različ nih dejavnosti pa je v s olskem letu Toma Brejca Mojca 2008/2009 potrebno omeniti obisk s olskega Škrjanec, ministra Igorja Luks ič a, ki se je udelez il osred- ravnatelj njes olske prireditve na čentralni s oli in v svo- OŠ Frana Albrehta jem govoru poudaril pomen povezave s ole Rafko Lah tako z lokalno skupnostjo kot tudi s irs e v evropskem izobraz evalnem prostoru.

Špomladi 2011 je s olski sklad, ki z e vrsto let skrbi, da s ola pridobi tudi kak nadstandarden uč ni pripomoč ek ali pa poskrbi za pomoč uč enčem pri vključ itvi v s olo v naravi, prvič organiziral tudi s portno druz enje Vesnine igrarije. Š portne igre v naravi so dopolnili z igrami v telovadniči, prostovoljni prispevki pa so pomagali polniti blagajno s olskega sklada. Obdobje v letih 2009 do 2012 je bilo polno Najpomembnejs i obisk na s oli Frana Albrehta obljub in nač rtov o nameravani zač eti gradnji je bil obisk predsednika republike Danila nove s ole Frana Albrehta, za katero so bili z e Tu rka. izdelani vsi nač rti, dopolnjeni z vsemi poprav- ki, kot je bilo npr. zaklonis č e, izgradnja protipoplavnega zidu … Istoč asno so bili pripravljeni tudi nač rti za dograditev s ole Toma Brejča in nač rti za več namenski prostor med obema s olama, namenjen s portnim aktivnostim in druz enju. Prav tako je bila v projekt vključ ena s e obnova telovadniče. Z upan Anton Šmolnikar in kasneje tudi novi z upan Marjan Š areč sta tako delavčem, kot tudi uč enčem in stars em zagotav- ljala, da se projekt izgradnje

Stran 56 Pol stoletja Albrehtove s ole OŠ Frana Albrehta Kamnik

Predsednik je septembra 2011obiskal Kamnik Ko je bilo jasno, da bodo gradnjo s ol zač eli z in se udelez il razigrane prireditve, ki so jo obnovo s ole Toma Brejča, je čentralna s ola uč enči Frana Albrehta pripravili v ta namen. Frana Albrehta v s olskem letu 2012/2013 Uč enči in delavči s ole so z navdus enjem poz- sprejela en oddelek razrednega pouka, v spe- dravili visokega gosta in ga poč astili s č udovi- čializiranih uč ilničah gospodinjstva in tehnič - tim programom. ne vzgoje pa je potekal pouk tudi za uč enče V oktobru 2011 so se na s oli prvič priključ ili sosednje s ole. Pouk je potekal tudi v s olskem projektu Simbioza, ki ga vodi rač unalnikar letu 2013/2014, dokler se niso uč enči preselili Janez Bergant. Projekt zdruz uje mlajs o in sta- v obnovljeno in dograjeno s olsko poslopje. rejs o generačijo pri usvajanju različ nih rač u- Kulturna s ola je naziv, ki ga ni lahko pridobiti. nalnis kih vsebin. Projekt se je nadaljeval s e v Š oli Frana Albrehta je to uspelo, saj je s paleto letu 2012 in 2013, saj je uč enje starejs e gene- dejavnosti dokazala, da je kultura na tej s oli račije velik izziv tudi za uč enče, ki se teh dela- zares doma. Zastava, ki krasi vhod na s oli, je vnič radi udelez ujejo. priznanje za trud pri pripravi proslav, razstav, dramskih uprizoritev …

Jeseni 2012 je bila najbolj odmevna prireditev v Mekinjah, ko so čelostno sanačijo s ole povezali z izdajo zbornika o zgodovini kulturnega doma in s ole v kraju. V okviru praznovanj 50. Geološka zbirka obletniče poimenovanja s ole po Franu Albrehtu se na s oli odvijajo različ ne dejavnosti. Pri tem najbolj izstopa likovna prenova podobe s ole pod mentorstvom arhitektke Irene Pavlič. Prav tako teč ejo obsez ne priprave na izdajo jubilejnega zbornika in na prireditve, ki bodo zaznamo- vale obletničo.

Proslava ob 100-letnici šole v Mekinjah Jana Svetec, vodja Podružnične šole Mekinje

Stena pokalnih zmagovalcev

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 57 OŠ Frana Albrehta Kamnik

Tez ko je čelotno delo s ole v zborniku prikazati tako, da bi vse dejavnosti nas le v njem svoje mesto. Vsako leto se ponavljajo, a so za uč enče vedno nove. Tako organiziramo s ole v naravi za drugos olče, petos olče, s estos olče, osmos ol- če … Proslave in prireditve ob pomembnih datumih so stalniča v s olskem koledarju, vsa- koletne zaključ ne prireditve v maju za uč enče in stars e pa pas a za oč i in us esa. Tekmovanj, na katerih so uspes ni nas i uč enči, je vsako leto več , tako v znanju kot tudi v s portu. Mnogo projektov, ki se uspes no izvajajo na s oli z e PŠ MEKINJE prečej let, nismo posebej omenjali: oblikovanje s olskih pravil in vzgojnega nač rta, humani- tarnih dejavnosti, evakuačijskih vaj, projekt Korak k sončku z obiski Gojmirja Les njaka Goj- ča, otros kega parlamenta, projekt Pasavček, projekt Mreža učečih se šol … Veliko teh podatkov lahko najdemo v vsakoletni izdaji Almanaha, o s oli pis e na spletni strani s ole, v s olskih kronikah, ki se pis ejo od leta 1980, spletni portal Kamnič an.si in Kamnis ki obč an redno spremljata delo na s oli in uspehe uč enčev. Ševeda s ola Frana Albrehta ni samo čentralna PŠ NEVLJE s ola na »travniku«, kot je bilo nekoč zapisano, ampak so to tudi podruz nič ne s ole. Podrob- nejs i opis dela na teh s olah je bil ob pomembnih obletničah z e predstavljen, in sičer za PŠ v Tunjičah in Mekinjah. PŠ s ola v Nevljah, ki ima tudi dolgo tradičijo in predvsem kopičo zanimivosti, tudi v povezavi z neveljskim mamutom, pa s e č aka na podrobnejs o predstavitev. Š ola na Vranji Peč i bo kmalu praznovala svojo 120-letničo zač etkov pouč evanja in to bo primeren jubilej za podrobnejs o predstavitev s ole. Zbral in uredil Janez Bergant PŠ TUNJICE

PŠ VRANJA PEČ

Stran 58 Pol stoletja Albrehtove s ole OŠ Frana Albrehta Kamnik

SEDANJA ŠOLSKA STAVBA MATIČNE ŠOLE V ČEM BO PREDNOST NOVE TER POGLED V PRIHODNOST ŠOLSKE STAVBE? Matič na stavba Osnovne s ole Frana Albrehta Nova umestitev v prostor, nova čelovita uredi- je zgrajena po nač rtih arhitekta Navins ka, tev stavbe in zunanjega prostora, prometna uč enči so se v s olsko stavbo vselili leta 1963. ureditev, ureditev s portnih povrs in, komuni- O sanačiji s olske stavbe matič ne s ole so nas i kačijskih povrs in, parkiris č , uporaba sodobnih predhodniki razmis ljali in jo deloma tudi in uč inkovitih gradbenih materialov, upos te- nač rtovali po letu 2000 in po letu 2007. Z jav- vaje sodobna gradbena znanja, klimatolos ke nim nateč ajem je bilo določ eno, da bomo na spremembe, so pomemben razlog, da bodo novem mestu, v neposredni bliz ini sedanje nekatere sedanje, predvsem pa bodoč e gene- s olske stavbe, zgradili novo. Zač etek gradnje račije spoznavale omiko, kulturo, znanje in nove s olske stavbe s e ni znan, razveseljivo pa odlič nost v sodobnih, kulturnih in za s olsko je, da je Obč ina Kamnik uspes no zaključ ila delo kar najbolj funkčionalnih prostorih. projekt gradnje Osnovne s ole Toma Brejča. Namen gradnje je poveč anje kapačitete OŠ Š ola ima veliko tehnič nih, funkčionalnih in Frana Albrehta, izboljs anje uč nih pogojev, predvsem varnostnih pomanjkljivosti. O tem poveč anje kapačitete obstoječ e s portne dvora- govori nekaj strokovnih zapisov. Primer: eva- ne, ureditev komunalnih priključ kov, zunanjih kuačijski vaji na OŠ Frana Albrehta leta 2006 zelenih, s portnih ter parkirnih povrs in v in leta 2008 sta pokazali, da bi bilo v primeru območ ju UN-K9. kakrs nekoli več je nesreč e (potres, poz ar, dru- Objekt je zasnovan v obliki č rke U z osrednjim go …) moz no prič akovati smrtne z rtve in da bi s olskim atrijem, usmerjenim proti Kamnis ki bilo s tevilo ponesreč enčev največ je na stopni- Bistriči. s č u. Š ola nima poz arnih stopnič, poleg tega pa Šodobni trendi s olske prostore č im bolj odpi- ima kar s tiri etaz e. Škoraj 600 otrok tako pre- rajo, omogoč ajo poglede v vse prostore s ole in z ivi velik del dneva v nevarni, prenatrpani, tako ustvarjajo enakopravnejs i poloz aj med previsoki in nefunkčionalni stavbi. uč enči in uč itelji. Objekt je, poleg pomanjkljive funkčionalnosti Š ola ni le utilitarni prostor za pridobivanje in velike natrpanosti, predvsem iztros en. znanja in uč enosti, temveč tudi vzgojna usta- Zgrajen je po gradbenih normativih iz s estde- nova, ki vzgaja tudi s svojo postavitvijo v pros- setih let in je s e edina s olska stavba, ki od leta tor, s svojo zasnovo, z detajli in opremo. Š ola 1963 ni bila delez na vsaj najnujnejs ih pose- je tudi toč ka, v kateri se zbirajo in druz ijo raz- gov na področ ju električ nih ins talačij, vodovo- lič ne generačije. Je identifikačijsko jedro lokal- dnih ins talačij, razsvetljave, zamenjave oken ne skupnosti ter urbane in naravne pokrajine. in vrat … Utrjuje kulturne korenine in identiteto posa- Projekti in zemljis č e za gradnjo so pripravlje- meznika. ni, tako da upravič eno prič akujemo, da se bo Rafko Lah, ravnatelj gradnja prič ela v najkrajs em č asu.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 59 OŠ Frana Albrehta Kamnik

Atrij nove Osnovne šole Frana Albrehta

Situacijski načrt šol s pripadajočim funkcionalnim prostorom

Stran 60 Pol stoletja Albrehtove s ole Kultura na OŠ Frana Albrehta

Kultura na Albrehtovi šoli v prvi polovici stoletja

V tem zapisu bomo predstavili kulturno dogajanje na Osnovni s oli Frana Albrehta Kamnik v preteklih petdesetih letih. Vanj smo zajeli dogodke s področ ja glasbene, likovne in gledališke dejavnosti. S s olskim letom 2013/2014 je, prav v povezavi s tem, s ola pridobila naziv Kulturna s ola, ki ga podeljuje Javni sklad za kulturne dejavnosti republike Slovenije. Za pridobitev naziva smo morali navesti kulturne aktivnosti, ki smo jih v preteklih treh letih izvedli na s oli. S ola pa ni bila aktivna na kulturnem področ ju samo zadnja leta, pač pa smo ob pregledu zapisov s olskih kronik, č lankov v Kamnis kem obč anu, prispevkov v Kamnis kem zborniku in dokumentov, ki jih hrani Zgodovinski arhiv republike Slovenije, ugotovili, da je kulturno dogajanje krojilo pomemben del z ivljenja na s oli. Zato si v nadaljevanju lahko preberete pregled dogajanja od leta 1963 vse do danes. GLASBENA DEJAVNOST bil profesor, skladatelj in zborovodja Viktor Mihelč ič . Gospa Marina – Suzy (kot so jo kličali Dokumenti, ki jih o s oli hrani Zgodovinski kolegi) je vseh 35 let uč ila na isti s oli, na kate- arhiv v Ljubljani, v letnem poroč ilu za s olsko ro jo vez ejo prekrasni, bogati in sreč ni spomi- leto 1963/1964 poroč ajo, da sta na s oli delo- ni. »Poklic učitelja oziroma učitelja glasbe je vala dva pevska zbora, in sičer otros ki in mla- najlepši poklic — imeti rad mladi rod, ga spoš- dinski. V vsakem zboru je prepevalo okoli 40 tovati, imeti rad svoje delo; le tako imaš lepe uč enčev. Otros ki pevski zbor je vodila Marina spomine na prehojeno pot svojega poklica. Na Aparnik, mladinskega pa skladatelj Samo delo z mladim rodom, posebno na glasbenem Vrems ak. Pevska zbora sta nastopila na Festi- področju. Z narodno pesmijo predstavljaš rod, valu mladih pevčev v Ljubljani, seveda pa sta svoje korenine; glasba ti polepša dan, te bogati sodelovala na vsakoletni Reviji otros kih in in plemeniti.« mladinskih pevskih zborov obč ine Kamnik in na vseh s olskih proslavah. Ko je zač ela pouč evati glasbeni pouk je bil v glasbeni uč ilniči le klavir. Z leti so uč ilničo V zborniku ob 40-letniči obogatili s slikovnim materialom: slike ins tru- s ole smo o gospe Marini mentov, portreti skladateljev in izdelki uč en- lahko prebrali naslednji čev. Ko je po neprekinjenih 35 letih zapustila zapis: Marina Aparnik svoj poklič uč itelja glasbe, nadaljuje svoje se je rodila leta 1942 v glasbeno delo v zborovodstvu kot svobodna Kamniku, v druz ini zna- glasbeniča. Vodi in usmerja mladi glasbeni rod nih fotografov Aparnik. skozi zborovsko pesem: tu se uč ijo prijatelj- Njen rod ima v Kamniku stva in gradijo mostove v medsebojnih odno- z e 200-letno tradičijo. sih spos tovanja. Vodi otros ki pevski zbor Z e kot majhna dekliča je Vrabčki pod okriljem DKD Solidarnost Kam- imela z eljo postati uč ite- nik, v Domz alah pa mes ani pevski zbor »Lipa«, ljiča, kasneje uč iteljiča Univerza za tretje z ivljenjsko obdobje. glasbe. Osnovno s olo je obiskovala v Kamniku, Poleg gospe Marine je nekdanja niz ja gimnazi- glasbeni pouk in pevski ja (danas nja Osnovna s ola Toma Brejča); zbor na s oli vodil sklada- drz avno uč iteljis č e v Ljubljani (danas nja gim- telj Samo Vremšak. Tudi nazija Ledina); nato je nadaljevala s tudij na o njem smo pisali v zbor- Pedagos ki glasbeni akademiji. Prosto delovno niku, zato povzemamo mesto uč itelja na Osnovni s oli Frana Albrehta kratek zapis: »Samo leta 1964 jo je potegnilo v poklič uč iteljiče Vremšak, skladatelj, razrednega pouka, nato uč iteljiče glasbenega solopeveč — baritonist, pouka z zborovodstvom. Njen veliki vzornik je profesor in pedagog ter v

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 61 Kultura na OŠ Frana Albrehta

Kamniku poznan kot dolgoletni zborovodja Prvega slovenskega pevskega drus tva Lira, je v letih 1965 do 1973 pouč eval na Osnovni s oli Frana Albrehta Kamnik. Mnogim uč enčem je ostal v spominu kot dober pedagog. Rojen je bil leta 1930 v znani glasbeni druz ini Vrems ak v Kamniku. Leta 1956 je v Ljubljani diplomiral iz kompozičije, leta 1960 pa iz solopetja. Naj- prej je pouč eval na Srednji glasbeni s oli v Lju- bljani, nato na Osnovni s oli Frana Albrehta in na Akademiji za glas- Samo Vremšak, bo v Ljubljani, kjer je dirigent na bil od leta 1988 dalje proslavi v šolski redni profesor. Napi- jega in č etrtega razreda pa v drugem zboru. avli sal je veliko skladb Oba je vodila Marina Aparnik. raznih zvrsti na pod- Mladinskemu zboru pa je s e naprej dirigiral roč ju orkestralne in skladatelj Samo Vremšak. Vsi zbori so sodelo- solistič ne glasbe, vali na obč inski reviji pevskih zborov, na vseh vokalno-ins trumen- s olskih in tudi nekaterih obč inskih priredit- talne ter vokalne vah. Poloviča mladinskega zbora, pod vods- glasbe. Njegova naj- tvom Tomaža Habeta, je nastopila čelo na tur- ljubs a dela so 2. sim- neji po Holandiji. Ob konču leta so vsi trije s ol- fonija, sonate za kla- ski zbori pripravili letni končert za stars e. vir, več samospevov, Exerčitus Grandis V maju 1989 je bila s ola med drugim tudi Nimus Valde in s e mnoge druge. Njegovo dol- organizator, takrat z e tradičionalnega sreč an- goletno kariero so zaznamovali s tevilni dosez - ja, otros kih in mladinskih pevskih zborov ki na glasbenem področ ju. Leta 1965 je zbor obč ine Kamnik, ki je potekalo v dvorani Kina Lira dosegel drugo mesto na tekmovanju v dom. Sreč anje je lepo uspelo, vendar pa je s ol- Arezzu v Italiji ter dobil več obč inskih priz- ski pevski zbor, zaradi tez je pos kodbe zboro- nanj. vodkinje Marine Aparnik, z al moral odpoveda- ti svoj nastop. Od leta 1986 je bil drugi zboro- Leta 2002 je prejel Kozinovo nagrado Drus tva vodja pevskega zbora Miran Antonin, ki pa je slovenskih skladateljev. Samo Vremšak je delo na s oli zaključ il v maju 1990. Po njego- dejal: »To delo je bilo po eni strani lepo, vsaj vem odhodu je s s olskim letom 1990/1991 kar se tiče kolegov v zbornici, pouk sam pa je pouk glasbe in mladinski zbor prevzela Melita bil prav gotovo mnogo lažji kot danes, vsaj na Račečič — Prevodnik. Skupaj z Marino Apar- področju discipline«. Sprejem Kurirčkove nik, ki je s e naprej vodila otros ki zbor, sta nas- pošte Pevska dejavnost na s oli je bila zelo moč na. V topili na Reviji otros kih in mladinskih pevskih maj 1971 s olskem letu 1971/1972 so na s oli delovali zborov obč ine Kamnik v maju 1991. kar trije pevski zbori. Ker je bilo uč enčev razredne stopnje tako veliko, sta na s oli delovala dva otros ka pevska zbora. Uč enči prvega in drugega razreda so prepevali v enem, uč enči tret-

Stran 62 Pol stoletja Albrehtove s ole Kultura na OŠ Frana Albrehta

Poleg nastopov na obč inski reviji pevskih zbo- ko delo z mladimi na glasbenem področ ju, rov so na s oli v juniju 1992 pripravili tudi prejela zlato Gallusovo znač ko. V tem letu je s končert vseh pevskih zborov, ki delujejo na pedagos kim delo na s oli tudi zaključ ila in matič ni s oli in podruz ničah. Končert so naslo- ods la v zasluz eni pokoj. Pred odhodom v vili Pesem je pri nas doma. Na njem so nastopi- pokoj pa je z mlajs im mladinskim pevskim li: pevski zbor prvih razredov pod vodstvom zborom s e enkrat sodelovala z angles ko pevko Marine Aparnik, zbor s podruz niče Mekinje Shirlie Roden. Uč enči so z njo posneli zgos č en- pod vodstvom Maje Jesenik Štefin, zbor iz Tun- ko z naslovom Presihajoč e jezero, ki so jo sne- jič je vodila Marjeta Slabe, otros ki zbor matič - mali v glasbeni uč ilniči s ole. Pevka je zgos č en- ne s ole Marina Aparnik, pevski zbor iz Nevelj ko predstavila na končertu oktobra 1999, v Jelica Slavič in mladinski pevski zbor matič ne dvorani Slovenske filharmonije. Na predstavi- s ole Melita Račečič — Prevodnik. Ravnatelj tvi so skupaj z njo zapeli tudi č lani pevskega s ole Anton Kamin je končert zelo pohvalil. S e zbora pod vodstvom Marine Aparnik. posebej je poudaril, da je bil mladinski pevski zbor, ki ga vodi Melita Račečič — Prevodnik, na obč inski reviji otros kih in mladinskih pevskih zborov v Kamniku izbran za najboljs ega in je nato na Reviji otros kih in mladinskih pevskih zborov gorenjske regije uspes no zas- topal Kamnik. Dosegel je posebno pohvalo.

Aparnikovo je najprej za eno leto nasledila Glasbeno področ je je Marina Aparnik v letu Barbara Latković, kasneje pa Sebastjan 1994 nadgradila s sodelovanjem dveh angles - Vrhovnik. Uč enči so s e naprej sodelovali na kih pevčev, ki sta nastopila v Kamniku. To sta obč inskih revijah pevskih zborov. Sebastjana bila Shirlie Roden in John Christian. Sodelovan- Vrhovnika je nasledila Marija Katarina Krt je z angles ko pevko Shirlie Roden se je nadal- (poroč ena Plahuta), ki je z mladinski zborom jevalo tudi v letu 1996. Ob dnevu zemlje je leta 2002 in z uč enči rečitačijskega kroz ka, mlajs i mladinski pevski zbor s ole nastopil pod vodstvom Dragice Kovačič, ob materin- skupaj s pevko v kulturnem domu S panski skem dnevu nastopila v Domu starejs ih obč a- borči v Ljubljani. Pevči so eno pesem zapeli nov Kamnik. skupaj z vokalno skupino Krila, pri drugi pes- Po odhodu Sebastjana Vrhovnika je glasbo mi pa jih je spremljal glasbenik Lado Jakša. nekaj let pouč evala Vero- Pevči nas e s ole so v letu 1997 s pevko nasto- nika Božič. pili s e v Mariboru, maja istega leta pa s e na TV Slovenija, v oddaji Po Sloveniji. Gospa Marina V letu 2003 je pevski zbor Aparnik je glasbenemu delu z uč enči posveč a- pod njenim vodstvom, la ves svoj č as, saj je nekoč dejala, da je več skupaj z rečitatorji in kot tri desetletja otroke z ljubeznijo in glasbo Dragico Kovačič, nastopil vodila v leps i jutri. Na tradičionalni reviji v Domu starejs ih obč anov otros kih in mladinski pevskih zborov obč in Kamnik. Nastop so izvedli Kamnik in Komenda je v letu 1999, za več kot ob konču s olskega leta, tridesetletno uspes no in prizadevno pedagos - starejs im pa so predstavi-

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 63 Kultura na OŠ Frana Albrehta

li delo preteklega s olskega leta, ki so ga razde- Po odhodu Veronike Božič je glasbeno vzgojo lili v tri sklope: rečitačije Pres ernovih pesmi v leta 2005 prevzela Petra Zupin, ki uspes no poč astitev kulturnega praznika, pesmi o vodi pevski zbor in se vsako leto udelez i Revi- mamičah ob materinskem dnevu in pesmi v je pevskih zborov obč in Kamnik in Komenda. pozdrav pomladi, vse tri sklope pa je obogatil Pod njenim vodstvom je na s oli zaz ivel tudi s e pevski zbor. komorni zbor uč iteljič s ole Frana Albrehta.

LIKOVNO PODROČJE je razstavljal v Kranju, na Bledu in Jeseničah, v Tudi likovno področje je bilo z e v mestni s oli, letu 1964 pa je zopet razstavljal, s e z nekaj in kasneje v novi stavbi na S olski, uliči moč no drugimi slikarji, v Kamniku. O tej razstavi je v razvito. Več krat so uč enči svoja likovna dela Kamnis kem obč anu zapisano: »Aladin Lanc, razstavili v galeriji nad Kavarno Veronika. akademski kipar in slikar, profesor risanja na I. Poleg tega, da so likovni pedagogi uč enče spo- osnovni šoli, je v svoji delavnici izbral za raz- dbujali k razvijanju likovne nadarjenosti, so stavo akvarele, ki dovolj jasno ponazarjajo nje- tisti pedagogi, ki so poleg pouč evanja ustvarja- govo razpoloženjsko ustvarjalnost in zamišlje- li tudi sami, velikokrat razstavljali v Kamniku no predanost lepotam naše bližnje okolice. Nje- in okoliči. gove slike, polne vzdušja letnih časov, tekočih voda, cvetja in oblakov, so polne dinamike. Nje- Prvi omenjeni aka- gova barvna kompozicija je prilagojena objek- demski slikar, ki je tu, ki ga slika, risba pa se podreja skali nežnih pouč eval s e v s oli v barvnih tonov, to pa pričara sugestivno vzdušje mestu, torej v I. osno- na gledalca. Slikar je razstavil samo najnovejša vni s oli, in tudi v novi dela zadnjih dveh let, zato so tudi slike, barvno s oli imenovani po Fra- in oblikovno uglašene, nudile gledalcu enoten nu Albrehtu, je bil vtis in zaključeno celoto«. »Aladin Lanc se je Aladin Lanc. Lanc je rodil leta 1917. Bil je pesnik, pripovednik, aka- imel samostojno raz- demski kipar in slikar. Po končani ljudski in stavo v Kamniku leta meščanski šoli v Šoštanju je leta 1934 nadalje- 1962, spomladi 1963 val šolanje na kiparsko-rezbarskem oddelku

Stran 64 Pol stoletja Albrehtove s ole Kultura na OŠ Frana Albrehta

Gojmirju Kosu in akademijo uspes no zaključ il leta 1950. Spečialko za monumentalno slikarstvo je opravljal pri prof. Kosu. Po spečialki se je zaposlil kot profesor risanja na gimnaziji v Mariboru, od leta 1954 je pouč eval v Kam- niku, nazadnje na Osnovni s oli Frana Albrehta Kamnik. Ferdo Mayer je prejel dve s tipendiji za svoja s tudijska potovanja v tujino. Prva s ti- pendija Mos a Pijade (Beograd) mu je omogoč ila potovanje v Pariz leta 1960. Od tam je umetnik odnesel moč an vtis o slikah modernega slikarstva, o Državne tehniške srednje šole v Ljubljani in se v frančoski kulturi in odnosu do nje. To je vzpo- študijskem letu 1937/1938 vpisal na kiparski dbudilo njegov mladostni temperamentni duh oddelek Umetniške akademije v Beogradu, kjer po vse več jem ustvarjanju. Drugo s tipendijo je leta 1947 tudi diplomiral. Kot je bilo že zapi- Mos a Pijade je prejel za potovanje na S vedsko sano, je deloval kot likovni pedagog po različ- leta 1966. S tudijsko je obiskal tudi Avstrijo, nih slovenskih krajih, od leta 1956 dalje na gim- Nemč ijo, Č es koslovas ko in Italijo, kjer je pred- naziji v Kamniku, med leti 1967 in 1974 pa na vsem spoznaval monumentalno slikarstvo. Pri Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik.« avtorju lahko zasledimo svojstven odnos do Na s oli je kot likovni slikanja, njegovo osamosvojitev od akadem- pedagog od konča skih vplivov in usmeritev v lastno zač rtano s estdesetih do konča sedemdesetih let deloval tudi akademski slikar Ferdo Mayer, ki je poleg pouč evanja ustvarjal tudi svoj opus. Ferdo Mayer se je rodil leta 1927 v Mariboru. »Bil je slikar figural- nih kompozičij, predmetov, aktov, portretov in religioznih tem ter krajinar. Leta 1954 se je preselil v Kamnik, kjer je deloval kot likovni pedagog vse do upokojitve leta 1987. Po upo- kojitvi je z ivel in delal v Lomu pod Storz ič em. Prvo samostojno razstavo je priredil v srednji s oli, ki jo je obiskoval v Mariboru leta 1941. S olanje na področ ju slikarstva je nadaljeval na umetnostni srednji s oli v Gradču, leta 1946 pa pot. V svojem slikarskem opusu zajema vse je bil sprejet na Akademijo za likovno umet- tehnike in oblike slikanja, vendar lahko reč e- nost v Ljubljani. S tudij risbe je izpopolnjeval mo, da daje prednost figuralni kompozičiji.« pri prof. Frančetu Mihelič u, grafiko pri prof. Boz idarju Jakču, slikarstvo pri prof. Antonu

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 65 Kultura na OŠ Frana Albrehta

Na s oli je likovno Toma Brejča, z Osnovno s olo Frana Albrehta vzgojo pouč eval pa je povezan kot njen bivs i uč eneč in likovni tudi akademski sli- pedagog v s olskem letu 1975/1976. kar Alojz Berlec, ki Likovna dela uč enčev so bila pogosto postav- se je rodil 1949 v ljena na ogled javnosti. Likovne razstave so Ljubljani. Tudi on je bile obič ajno v dvorani nad Kavarno Veronika. poleg pouč evanja Maja 1980 so se uč enči v poč astitev dneva ustvaril svoj opus. mladosti pod vodstvom likovnega pedagoga Berleč je leta 1969 Borisa Bratuža predstavljali z okoli 100 deli, konč al S olo za obli- med katerimi so prevladovali akvareli in tem- kovanje v Ljubljani pere, razsta- ter s tudij slikarstva vljeni pa so na Akademiji za bili tudi likovno umetnost v keramič ni Ljubljani. Leta 1974 je diplomiral pri profesor- izdelki in jih Maksimu Sedeju in Kiarju Mes ku. Z e med mozaiki. Tudi Boris Bratuz je poleg pouč e- vanja razvi- jal svoj talent in ustvaril svoj opus. Rodil se je leta 1950. Med leti 1978 in 1986 je na s oli Frana Albrehta pouč eval likovno vzgojo.

s tudijem je bil znan kot izrazit risar, ki je svoje risarsko znanje izpilil do perfekčije; za risbo in mali akt je leta 1972 prejel s tudentsko Pres ernovo nagrado. Berleč evo slikarstvo je zasidra- no v trdni in natanč ni risbi, glavna znač ilnost njegovega dela pa je raziskovanje barvnih in kompozičijskih zakonitosti v okvirih realizma, kjer mesto- ma uvaja tudi fantas- tič ne in nadrealistič - ne elemente. Berleč se je od leta 1975 posveč al pedagos kemu delu. Bil je uč itelj likovne vzgoje na sosednji Osnovni s oli Boris Bratuž likovna akademija Šutna, 2003

Stran 66 Pol stoletja Albrehtove s ole Kultura na OŠ Frana Albrehta

Ukvarjal se je predvsem z grafiko in oljnim te uč enče izredno pritegnile. Ena izmed dejav- slikarstvom ter tudi z mozaiki. Kasneje je svoj nosti Vinka Z eleznikarja, ki jo omenja tudi č la- talent usmeril v grafič ne tehnike in mozaik. nek v Kamnis kem obč anu, je bila, da so uč enči Svoja dela pa je razstavlja z e vse od leta 1971. Sodeloval je na več likovnih akademijah in skupinskih razstavah kamnis kih likovnih umetnikov. S e en priznan slovenski likovnik je pouč eval na s oli. Pod njegovim vodstvom so uč en- či maja 1981 sodelovali na kiparski kolo- niji v Mostah. To je bil akademski slikar pozimi leta 1981 iz snega pred s olo izdelovali Vinko Želez- Vinko Železnikar kipe, gradove, snez ene moz e in drugo in jih z nikar, ki se je med poukom, vodenimi barvami pobarvali. Tej aktivnosti so leto 1980 rodil leta 1954 v Ljubljani. »Študiral je na likovni akademiji v Ljubljani, kjer je leta 1978, pri dali naslov Bela forma viva. profesorjih Milanu Butini in Janezu Berniku, tudi diplomiral. Med leti 1980 in 1988 se je, kot profesor likovne vzgoje, ukvarjal s pedagoškim delom na Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik, po letu 1988 pa deluje kot samostojni umetnik. Med leti 1989 in 1994 se je intenzivno posvečal grafiki, po letu 1995 pa se je ponovno vrnil k slikarstvu. Zanimali so ga predvsem likovni problemi prostora v slikovnem polju, v zadnjem času pa slika posebne sublimne panoramske pejsaže, v katerih se giblje na fluidni meji med abstraktnim in predmetnim slikarstvom. Prip- ravil je veliko samostojnih razstav in sodeloval na preko stopetdesetih skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel tudi več nagrad in priznanj, posvečal pa se je tudi men- torskemu delu v likovnih društvih za odrasle in Marča 1995 je Kulturni čenter Kamnik, v sode- otroke.« Tudi o njem smo pisali z e v zborniku lovanju s s olo v renesanč nem pritlič ju gradu ob 40-letniči s ole. Takrat je povedal predvsem Zapriče, pripravil zanimivo razstavo likovnih to, da je bil kot uč itelj in umetnik neprestano v del petos olčev z naslovom Kulturna dediščina dilemi, kaj naj bo na prvem mestu, saj je č util, Kamnika. V Kamnis kem obč anu smo lahko da je tez ko biti dober pedagog in se istoč asno prebrali, da je bilo s e posebej pohvalno priza- izpopolnjevati in razvijati kot umetnik. devanje obeh mentorič Mojce Koncilja in Ivanke Učakar, ki sta uč enče seznanili s kultur- Spominja pa se, da je uspel pri svojih urah k no dedis č ino mesta. V okviru rač unalnis kega sodelovanju pritegniti tudi najbolj vzgojno projekta »PETRA« (projekt ministrstva, ki v 5. problematič ne uč enče, saj se je mimo uč nega razredih uvaja pouk tehnič nega risanja, likov- nač rta odloč al za nove, tez je teme, ki so ravno

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 67 Kultura na OŠ Frana Albrehta

nega pouka in slovenskega jezika s pomoč jo rač unalnika) so si uč enči petih razredov, v manjs ih skupinah, v spremstvu mentorič ogledali in spoznali kamnis ki muzej, Galerijo Miha Males a in Sadnikarjev muzej. Ob strokovnem vodstvu so otroči spoznali razstavljene muzej- ske predmete, njihovo uporabnost, pomen in si potem o njih ustvarili svojo podobo. Po ogledu so izbrali predmete, nad katerimi so bili najbolj navdus eni in ki so jih znali najbolje narisati, s svinč nikom, tus em, barvniki ali z vodenimi barvami. V njihovih delih ni v ospredju umetnis ka ali dokumentarna vrednost, pač pa lastno opaz anje, dojemanje in ustvarjanje. V marsič em se njihove slike razlikujejo od originala, poudarjene pa so tiste bistvene zna- č ilnosti, ki kaz ejo na likovno obč utljivost uč enča in njegovo dojemanje pomena vrednosti muzejskih predmetov. V prijetnem programu ob odprtju razstave so nastopili mladi glasbeniki, uč enči 5. razredov s ole in tudi Tatjena Luznik avtorji razstavljenih likovnih del. Škufca in Boris Bratuž na Uč enči likovnega kroz ka so naslednje leto sodelovali na likovni delavniči z naslovom Poleg pedagos kega dela pa se je ves č as posve- 40. obletnici šole č ala tudi slikarstvu. Pripravila je tudi več samostojnih razstav in sodelovala na skupinskih razstavah doma in v tujini. V letu 2006/2007 so bili nas i uč enči spet uspes ni na likovnem področ ju. Pod mentorstvom uč iteljiče Anamarije Zovko (poroč ene Erč ulj) so sodelovali na več ih likovnih nateč a- jih. Prvi je bil nateč aj Raziskovalni laboratorij leta 2006, kjer so se dela uč enčev uvrstila na razstavo. Drugi je bil mednarodni nateč aj Otroška risba, spis in fotografija, kjer so se dela uvrstila v katalog, tretji pa nateč aj z razstavo, Ločeno zbiranje odpadkov. Uč enči pa so z men- toričo Metko Bizjak sodelovali tudi na nateč aju Narodne galerije z naslovom Ročno izdelajmo knjigo in prejeli priznanje za roč no izdelano knjigo Maistrovih pesmi. Zadnja leta se uč enči s ole predstavljajo redno Umetnost nas druz i, ki so jo organizirali na v razstavis č u S ola idej, ki jo vodi gospa Natas a Osnovni s oli 27. julij. Takrat je na s oli likovno Makoveč, nekoč uč iteljiča na s oli. V oktobru, vzgojo pouč evala Tatjena Luznik Škufca, ob tednu otroka, z e od leta 2009 redno razsta- ki se je rodila leta 1967 v S empetru pri Novi vljajo uč enči razredne stopnje, ki so ustvarjali Goriči. S tudirala je likovno pedagogiko na pod mentorstvom Mete Kregar, Majde Pogač- Pedagos ki fakulteti v Ljubljani, kjer je leta nik, Barbare Bergant in Andreje Modrijan. 1994 diplomirala iz slikarstva pri profesorju Zdenku Huzjanu. Med s tudijem je bila nagraje- Ob odprtju razstave so uč enči vedno poskrbeli na s s tudentsko Pres ernovo nagrado. Med tudi za kratek kulturni program. letom 1995 in 2005 je pouč evala likovni pouk.

Stran 68 Pol stoletja Albrehtove s ole Kultura na OŠ Frana Albrehta

V letu 2009 je bila sem doma. Razstavo prva razstava na so pripravili uč enči temo Mali grad likovnega kroz ka (mentoriči Barba- matič ne s ole in podra Bergant in Maj- ruz nič ne s ole Nevlje z da Pogačnik). Uč i- mentoričami Barbaro teljiči sta z uč enči Bergant, Andrejo ustvarili tudi izdel- Modrijan in Majdo ke za naslednjo Pogačnik. V svojih razstavo Domišljij- likovnih izdelkih so ske podobe. se dotaknili ustvarjanja nems kega umetnika Hundert- wasserja in kamnis - Meta Kregar je bila kega slikarja Dus ana mentoriča uč en- Lipovča. čem, ki so februarja 2011, ob kulturnem prazniku, raz- Barvitost, naslov razstave, postavljene v oktobru 2013, nam je prič aral pestrost afris kih stavili svoje Pre- motivov, ki so jih ustvarili uč enči pod mentor- vzetne gospodične in Prešernove stvom Mete Kregar in Andreje Modrijan. Urške.

Oktobra 2011 so svoje risbe in slike na ogled postavili uč enči drugih razre- GLEDALIŠČE V ŠOLI dov matič ne Dotaknimo se s e tretjega področ ja kulturnega s ole in podruz - ustvarjanja na s oli. To je gledališče. Gledalis - niče Nevlje pod ka dejavnost se prvič omenja v zapisu s olske vodstvom men- kronike iz leta 1982/1983, ko lahko prebere- torič Barbare mo, da je na s oli deloval gledalis ki kroz ek pod Bergant in Maj- vodstvom Olge Šmidovnik. V letu 1984 najde- de Pogačnik. Ni bilo naključ je, da je bilo odprt- mo zapis v Kamnis kem obč anu z naslovom je razstave ravno v Tednu otroka, ki je bil Gledališče brez odra. V njem je zapisano, »da si posveč en 50. obletniči bralne znač ke. Tudi verjetno vsak človek kdaj zaželi, da bi igral na naslov razstave Vzemite si za eno muco časa je odru ali v filmu. Tudi zato so verjetno učenci vzet iz knjige Muč Mehkos apek avtoriče Bine šole navdušeno sprejeli nov krožek, ki ga je S tampe Z mavč. Mladi umetniki in mentoriči so osnovala Olga Šmidovnik. Čeprav za interesne poskrbeli tudi za kulturni program. dejavnosti ni bilo kaj prida denarja, so se učenci Oktobra 2012 so v S oli idej odprli razstavo znašli in delo je steklo. Postali so dobri prijatelji otros kih likovnih del z naslovom Tam, kjer in vsi se trudijo, da bi dosegli uspeh. Vsaka vlo-

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 69 Kultura na OŠ Frana Albrehta

ga je zanje nov izziv in Gledalis ko ustvarjanje je zopet začvetelo v njihov odnos do dela je letu 2005, ko so uč enči gledalis kega kroz ka dober. Novoletna pred- pod vodstvom sočialne delavke Tine Plahutnik stava je učence še pose- pripravili lutkovno igričo Andersenovega bej navdušila. Kljub Grdega račka. delovni vnemi pa za Naslednje leto je bilo s e bolj pestro. Gledalis ki delo nimajo pravih kroz ek sta vodili Tina Plahutnik in Dragica pogojev. Predvsem si Kovačič, ki sta h kroz ku povabili fante in želijo odra in zavese. dekleta, z namenom, da bi koristneje izrabili Zato upajo, da se bo prosti č as. Pripravili so predstavo z naslovom njihova želja kmalu Pepelka malo drugače in jo najprej zaigrali izpolnila, saj so s svo- uč enčem in uč iteljem. Na z eljo uč enčev je sle- jim delom dokazali, da dil nastop na Pediatrič ni kliniki v Ljubljani. mislijo zares«. Ja, zač e- Aprila 2006 so predstavo odigrali s e v Domu tki vsake dejavnosti so kulture Kamnik. V vabilu na predstavo so obič ajno tez ki. V nas- zapisali, da je to zabavna igra za otroke od lednjem letu so se č la- sedmega leta dalje, ki se ji najbolj nasmejijo ni gledalis kega kroz ka odrasli. Za predstavo so poz eli s tevilne pohva- predstavili na spreje- le, saj so obiskovalči nasmejani zapus č ali dvo- mu pionirjev v mla- rano, fantje in dekleta pa so bili ponosni, da dinče, ko so zaigrali odlomek iz Linhartove jim je uspelo narediti nekaj dobrega. Županove Micke. Uspehov gledalis kega kroz ka pa s e ni bilo V letu 1991 je gledalis ka skupina s ole pod koneč. V letu 2007 so gledalis ko skupino ses- vodstvom Helene Hribar v okviru Revije gleda- tavljali disčiplinsko tez avnejs i uč enči, vodili lis kih skupin Kamnika uspes no izvedla Lin- sta jih Tina Plahutnik in Dragica Kovačič. Z hartovo Županovo Micko v čeloti. Gledalis ka uč enči sta pripravili igro Pet pepelk, ki je prav dejavnost se je ponovno predstavila na obč in- tako poz ela s tevilne pohvale, uč enče pa nav- dala z mislijo, da so lahko kljub svoji »nemirnosti« vendarle uspes ni in ponosni na svoje delo. Do sedaj smo omenjali predvsem gledalis ko dejavnost uč enčev predmetne stopnje, na s oli pa zelo uspes no delujeta tudi dve gledalis ki skupini, v katerih nastopajo uč enči razredne stopnje. Prva skupina deluje v okviru gledalis - kega kroz ka razredne stopnje matič ne s ole in jo vodi Monika Šimenc, druga pa v okviru gledalis kega kroz ka na podruz niči Vranja Peč in jo vodi Sara Lužovec. Gledalis č niki razredne stopnje matič ne s ole so s svojo dejavnostjo prič eli v letu 2006, ko so se dečembra prvič predstavili uč enčem razre- Pepelke, kralj, ski reviji dramskih skupin leta 1992, ko so dne stopnje z igričo Prešerno pred Prešernom. kraljica, policaj ... uč enči, v dvorani kina Dom, izvedli igričo Od takrat dalje so vsako leto pripravili pred- Toneta Partljič a Šolska ura. V devetdesetih stavo v novoletnem č asu ali ob konču s olskega letih je kroz ek vodila Vanda Sakelšek. Uč enči leta. Dečembra so več krat spremljali Dedka so vsako leto nas tudirali po eno igričo in jo Mraza, poleg nastopov v s oli so z nastopi raz- zaigrali v s oli in zunaj nje. V letu 1994 so prip- veselili tudi stanovalče Doma starejs ih obč a- ravili igričo z naslovom Zlati ključek, ki so jo nov v Kamniku in uč enče v ČIRIUS-u. Leto prikazali tudi na Reviji gledalis kih skupin 2008 pa so si s e posebej zapomnili, ker so obč ine Kamnik. dečembra na predstavo Zadnje sanke Dedka

Stran 70 Pol stoletja Albrehtove s ole Kultura na OŠ Frana Albrehta

Mraza povabili tudi avtoričo igriče, gospo stjo prič eli z e v letu 2002, ko je gledalis ki kro- Alenko Bole Vrabeč, ki je pohvalila uprizoritev z ek prevzela zunanja sodelavka Sara Lužovec. in nastopajoč e uč enče. Kot pozitivno je pose- Vsako leto so pripravili eno ali dve predstavi, bej poudarila spros č enost otrok. Maja 2009 so ki so jih prikazali v okviru s olskih prireditev pripravili igričo Kralj regratovih lučk, dečem- na Vranji Peč i, v okviru drugih projektov na bra pa kar dve predstavi, in sičer Škratek Pre- matič ni s oli, pa tudi v mestu Kamnik, v okviru hladek in Tri kapice. Dečembra 2010 so nas obč inskih projektov. Več ina predstav je avtor- presenetili s kar tremi krajs imi predstavami: sko delo Sare Lužovec. Predstava z naslovom Muca Copatarica, Hotel Hrast in Didel didel EPP sojenje je igra o vplivu medijev na otroke, daja. Tudi leta 2011 so pripravili več predstav, ki je bila pripravljena za zaključ ek Otros kega in sičer ob konču s olskega leta Čepico sreče, parlamenta z naslovno temo Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika. Uč enči so jo zaigrali marča 2011 na matič ni s oli. Maja 2011 so na prireditvi ob zaključ ku bralne zna- č ke za uč enče razredne stopnje matič ne s ole prikazali igro Pst, tišina, ki govori o branju in knjiz ničah. Novembra 2011 so gostovali na matič ni s oli, ob Albrehtovem dnevu, z igro Vračanje domov, v kateri Fran Albreht z vla- kom potuje domov, v sanjah pa ga spremljajo junaki iz Grimmovih pravljič, ki jih je Albreht prevedel.

Strah in Gospod Cvik, dečembra pa Meri Li En, To je naša žoga in Kdo bo zmagal. V letu 2012 smo si junija lahko ogledali tri igriče: Prijatelja ne pustiš v nesreči, Kaj je najlepše in Drži kot pribito, dečembra pa Sneguljčico. V letu 2013 so ob konču s olskega leta pripravili dve predstavi: Kraljestvo bombonov in Strah, septembra so s Strahom v prvi s olski dan pospremili nove prvos olč ke, dečembra pa so s e enkrat odigrali Zadnje sanke Dedka Mraza. Gledalis č niki z Vranje Peč i so s svojo dejavno-

Februarja 2012 so na matič ni s oli nastopili, v okviru praznovanja 90-letniče rojstva Franče- ta Balantič a, z igro Jutri bo praznik otrok in moj dan. Ne smemo pa pozabiti s e na nastop na boz ič no-novoletni prireditvi 2012, ko so uč enči prikazali gledalis ko igro, v kateri otroči ne verjamejo v dobre dečembrske moz e. Ob konču je polno dvorano obiskal Boz ič ek in dokazal, da »zares obstaja«. Omenimo s e nastope za s irs o javnost. Č lani gledalis kega kroz - ka Vranja Peč so dečembra 2011 nastopili pred uč enči Zavoda ČIRIUS Kamnik z rečita-

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 71 Kultura na OŠ Frana Albrehta

lom pesmi Toneta Pavč ka z naslovom V priča- nima vnaprej napisanega besedila in se dogaja kovanju. Nastopili so tudi v sklopu prireditve v trenutku. Kot so v s olskem Almanahu zapi- na Glavnem trgu v Kamniku z igričo Božič v sali č lani kroz ka, je impro liga svojevrstna mestu v organizačiji Turistič no-informa umetnost in prostoč asna dejavnost, pridoblje- čijskega čentra Kamnik (z igro EPP sojenje), no znanje pa zagotovo koristi tudi v vsakdan- na tradičionalnem Veronikinem festivalu jem z ivljenju. Č lani kroz ka so imeli z e več nas- 2010 in 2011 pa z igrama Razgled z balkona topov, med drugim v Domu kulture Kamnik, v (na temo Kekča) in Pst, tišina (o branju in knji- KUD-u Franče Pres eren v Ljubljani v okviru z ničah). Impro lige, na Muzejski poletni noč i v Kamni- ku, na povabilo osnovne s ole Z elezniki pa so tam nastopili ob zaključ ku bralne znač ke. TURISTIČNI KROŽEK Kljub temu, da področ je turizma sičer ne spada med kulturne dejavnosti, bi na tem mestu predstavili tudi delovanje turistič nega kroz ka, ki je s oli prinesel pomembne nagrade v projektu Turizmu pomaga lastna glava. Uč enči so se

Dotaknimo se s e ene dejavnosti v okviru gledalis kega ustvarjanja na s oli. Gre za delavniče gledalis ke improvizačije, ki se je na s oli zač ela razvijati v oktobru 2008, v okviru impro kroz - ka pod vodstvom mentorič Jane Svetec in Tamare Bračič v sodelovanju z MČ Kotlovniča in Goranom Zavrs nikom. Improvizačijsko gledalis č e je oblika gledalis č a, ki nastaja sproti,

Tina Boltar in Bojan Traven predstavljata Kamnik na 2. turističnem festivalu.

projektu pridruz ili z e na prvem festivalu. Z letom 1986 je na s oli namreč zač el delovati turistič ni kroz ek pod vodstvom uč iteljiče zem- ljepisa Hermine Šinkovec. Vzrok za to so bile med drugim tudi tez ave kamnis kega turizma.

Stran 72 Pol stoletja Albrehtove s ole Kultura na OŠ Frana Albrehta

Uč enči in uč iteljiča so v meseču maju pripravi- V letu 2010 je na s oli zopet zaz ivel turistič ni li stojničo na Titovem trgu, kjer so dva dni kroz ek. Č lani kroz ka so se, na pobudo mento- prodajali spominke in razgledniče Kamnika. riče Mirjam Hribernik, prijavili na drz avni pro- Č lani kroz ka so se vključ ili v Turistič no drus - jekt Turizmu pomaga lastna glava in pripravili tvo Kamnik, kot turistič ni podmladek, in zač eli raziskovalno nalogo z naslovom S kamenčkom s prodajo spominkov. Z e prvi dan je bilo veli- na svetega Primoža nad Kamnikom. ko zanimanja. Kamnič ani, ki taks ne stvari lahko kupujejo le ob redkih priloz nostih, kot so Dnevi narodnih noš, so pokupili prečej razgled- nič, znač k in klobukov. Pri res evanju kamnis - kega turizma se je tako le nekaj premaknilo. Č lani turistič nega kroz ka so povedali, da vedo, da turizma sami ne bodo res ili, saj smo turizem mi vsi. Prvi korak pri res evanju turizma je bila torej stojniča, v meseču juniju 1987 pa so č lani kroz ka pripravili s e okroglo mizo na temo Kamnik in turizem z naslovom Bo res samo še mit o kamniškem turizmu. Na njej so z videoposnetki predstavili kamnis ke znamenitosti in ideje, kaj storiti. Predlagali so tudi naslov projekta Turizem smo ljudje. Leta 1988 je potekal drugi festival Turizmu pomaga lastna glava. Hermina Šinkovec in uč enči turistič nega kroz ka so aprila v ta namen na s oli odprli razstavo spominkov, na kateri je sodelovala tudi Kati Turk, posadili so turistič no lipo in pripravili okroglo mizo, ki jo je vodil znani etnolog dr. Janez Bogataj. V tem letu je turistič ni kro- z ek prejel tudi visoko priznanje, Turistični nagelj, za delo in ideje na področ ju turizma. Tema raziskovalnih nalog je bila Moj kraj — moj ponos. Nas a projektna skupina uč enčev devetega razreda se je na turistič ni trz niči predstavila zelo uspes no, saj so prejeli dve zlati priznanji, za najleps o stojničo in najbolj- s o raziskovalno nalogo. Priznanji sta dali zagon č lanom kroz ka, tako da so se na festival prijavili tudi naslednje leto. V letu 2011 so pripravili raziskovalno nalogo z naslovom Rokovnjači v dolini Kamniške Bistrice in turisti- č no stojničo, s katero so se spet odlič no pred-

Na tretjem festivalu Turizmu pomaga lastna glava leta 1989 so uč enči pod vodstvom Her- mine S inkoveč prejeli najvis je priznanje. Festi- val je potekal na Ptuju, kjer so nas i uč enči pripravili in predstavili oglarski dan. V letu 1990 so č lani turistič nega kroz ka zopet sodelovali na festivalu Turizmu pomaga lastna glava, ki je potekal na Bledu. Č lani kroz ka so, s predstavitvijo Joz eta Pleč nika in Janeza Vajkarda Val- vasorja, dosegli drugo mesto.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 73 Kultura na OŠ Frana Albrehta

stavili. Domov so namreč prinesli srebrno pri- Dejavnost video kroz ka pod vodstvom Harija znanje. Praperja je bila uspes na tudi v letu 1996. Uč enči kroz ka so namreč v s olskem letu 1995/1996 pripravili dokumentarni film z naslovom Pomlad ob Nevljici in igrani film Duh v šoli. Z obema filmoma so sodelovali na Festi- valu otroškega filma v Piranu. Igrani film se je po mnenju strokovne z irije in z irije obiskoval- čev uvrstil med prve tri v drz avi, mednarodna strokovna z irija pa je film Pomlad ob Nevljici izbrala za sodelovanje na svetovnem festivalu otros kega filma v Moskvi. Video kroz ek je v letu 1997 doz ivel s e en uspeh. S komedijo o pos tarju, ki ne more izroč iti pos iljke, ker se v stanovanju oglas a samo papagaj, so na Festi- valu otroškega filma v Piranu, dobili najvis je priznanje. Uspehov in nagrad za nas e filmarje pa s tem s e ni bilo koneč. Tudi na 34. sreč anju mladih filmarjev oktobra 1998 v Velenju, je video kroz ek sodeloval s filmom z naslovom Umrla je tovarna. To je bil film o tovarni UTOK, film, v katerem ni posnetega nobenega obraza, vendar pa film vseeno govori o č loveku. Č lani kroz ka so prejeli pozitivne pohvale Tudi leto 2013 je bilo zelo uspes no. Uč enči č lanov strokovne z irije. turistič nega kroz ka so tokrat sodelovali s pro- jektno nalogo z naslovom Slastna skrivnost S področ ja video dejavnosti lahko omenimo s e kamniške Veronike in na turistič ni trz niči v en uspeh. V aprilu 2012 je na tekmovanju v Kranju prejeli zlato priznanje . izobraz evalnih videoposnetkih, ki ga je, v okviru srednjes olskega tekmovanja AČM iz VIDEO KROŽEK rač unalnis tva in informatike, organiziral Ins titut Joz ef Stefan, film Ogrevanje zasedel drugo Eno od priznanj Ker smo poleg kulturnih dejavnosti predstavi- mesto. Film je nastal pod mentorstvom Tama- VIDEO krožku li tudi turistič ni kroz ek, ki je manj povezan s kulturo, nam dovolite, re Bračič in Danice Mati Djuraki, pripravili pa da predstavimo s e eno so ga uč enči Lovro Grč ar, Tadej Medved in zelo uspes no dejavnost Aleksander Sever. Film je bil narejen z name- s ole, ki je uč enčem in nom, da bi pri uč enčih s ole izboljs ali mnenje o s oli prinesla nagrade in pomenu ogrevanja, ne samo pred urami s port- pohvale. Z letom 1994 ne vzgoje, ampak pred vsako s portno aktivno- je na s oli zač el delovati stjo. video kroz ek. Po uspes - ni predstavitvi dveh svojih filmov na otros - kem filmskem festivalu v Kopru je lokalna tele- vizijska postaja Impulz delo kroz ka prikazala v obs irnejs i reportaz i.

Stran 74 Pol stoletja Albrehtove s ole Kultura na OŠ Frana Albrehta

PROSLAVE, RAZSTAVE, SEJMI … vniki, dr. Kristina Brenk, Anton Ingolič in Ven- Ko se je s ola poimenovala po Franu Albrehtu, česlav Winkler, brali iz svojih del. so na njeno delovanje vplivali dogodki, pove- Novembra 2009 je minilo z e 120 let od rojstva zani s tem kamnis kim rojakom. Prvi pomem- Frana Albrehta, zato smo na s oli v okviru ben dogodek, povezan z Albrehtom, se je zgo- Albrehtovega dne, dil novembra 1965, ko so na njegovi rojstni pripravili slovesno his i odkrili spominsko plos č o z bronasto pla- kulturno prireditev. keto, delo medaljerja in kiparja Vladimirja S to- V prostorih Obč ine vič ka iz Krs kega, nač rt za plos č o pa je delo Kamnik so slovesno arhitekta Bojana S legla. Slovesnosti so se, odprli razstavo ob poleg s tevilnih Kamnič anov, udelez ili tudi gos- 120-letniči rojstva tje iz Ljubljane, med njimi tudi znani kulturnik Frana Albrehta z Boris Ziherl, predstavniki Drus tva slovenskih naslovom Albreht – knjiz evnikov, Slavistič nega drus tva, Slovenske prevajalec, ki sta jo Matiče, pokojnikova vdova Vera Albreht in pripravila Ivanka uč iteljski zbor ter uč enči s ole. Učakar in Janez Naslednji pomemben dogodek pa se je zgodil Bergant. naslednje leto, ob obletniči Albrehtovega rojs- Odprtje razstave so tva, novembra 1966, ko so tudi v avli, ob vho- s petjem obogatili uč enči pevskega zbora in du v s olo, odkrili spominsko plos č o, delo aka- uč enči rečitačijskega kroz ka z izvedbo sodob- demskega kiparja Vladimirja S tovič ka. Po kul- ne Rdeče kapice. O Franu Albrehtu pa so spre- turni prireditvi je sledil s e literarni nastop govorili ravnatelj Rafko Lah, direktoriča TIČ-a Frančeta Bevka, Ele Peroči in Toneta Pavč ka. dr. Andreja Erz en, soavtoriča razstave Ivanka Uč akar in podz upan Brane Golubovič , ki je razstavo tudi odprl. Fran Albreht je v svoji pesmi sanjal o rodnem mestu Kamniku. Pod- Pevski zbor z z upan je zato poudaril, da so sanje dovoljene zborovodkinjo in da naj verjamemo tudi v uresnič evanje Petro Zupin nas ih sanj.

Prireditve so se udelez ili predstavniki obč ine Kamnik, druz benopolitič nih organizačij in vdova Frana Albrehta, mladinska pesniča Vera Albreht. Na prireditvi v avli s ole so nastopili uč enči s kulturnim programom ter pevči pevskega zbora. Od obletniče Albrehtovega rojstnega dne, 17. novembra 1967. leta dalje, s ola vedno praznovala svoj s olski praznik, imenovan Albreh- tov dan. V letu 1967 so, po zapisu v Kamnis - kem obč anu, ta dan praznovali v veliki dvorani Kino doma. Skupno se je proslave udelez ilo 1.100 uč enčev. V programu so nastopili naj- Z letom 2010 smo praznovanje Albrehtovega mlajs i pevči, predstavljeno je bilo z ivljenje in dne povezali s praznovanjem mednarodnega delo umetnika Frana Albrehta ter rečitačije meseča s olskih knjiz nič. Ker je meseč oktober njegovih izbranih pesmi. Kot gostje so knjiz e- posveč en praznovanju s olskih knjiz nič, smo v

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 75 Kultura na OŠ Frana Albrehta

ta namen organizirali literarno-likovni nateč aj je vrhunskih tekmovanj, ostalim obč anom pa z naslovom Moja sanjska knjižnica. Uč enči so organiziranje več jih prireditev v pokritem zelo zanimivo razmis ljali, kako si predstavljajo prostoru, ki ga doslej ni bilo. Prva velika prilo- sanjsko knjiz ničo. Nateč aj je potekal ves z nost za praznovanje v s portni dvorani je bila meseč oktober. Koneč novembra, ob prazno- proslava ob drz avnem prazniku, 29. novem- vanju Albrehtovega dne, pa smo razglasili naj- bra 1980, ko so pionirji s ole na slovesnosti boljs e izdelke uč enčev. Poleg tega smo okrasili sprejeli čičibane v pionirsko organizačijo. vhod pred s olo, uč enči 1. razreda so ods li do Seveda niso manjkale modre kapiče in rdeč e njegove rojstne his e in tam poloz ili veneč. Pri rutiče. pouku smo izvedli nekaj dejavnosti, povezanih V letu 1983 je s ola praznovala 20-letničo. z nas im pesnikom in prevajalčem: bralni Zapis v s olski kroniki pravi, da so jo praznova- odmor, v katerem smo brali njegove pesmi ali li nadvse skromno. Za uč enče je bil 17. novem- njegove prevode Grimmovih pravljič in tudi bra kulturni dan, v okviru katerega so si uč en- nekaj otros kih pesmič, ki jih je napisala pesni- či razredne stopnje ogledali predstavo v kinu, kova z ena Vera Albreht. uč enči predmetne pa so s li na ogled Čankarje- V letu 2011, smo v okviru mednarodnega pro- vega doma v Ljubljani. Za č lane kolektiva s ole jekta Mesec šolskih knjižnic, organizirali likov- je sindikalna organizačija priredila druz abni no-literarni nateč aj z naslovom Fran Albreht. več er v restavračiji Planinka, kjer je ravnatelj Otroči so lahko risali Albrehtovo rojstno his o podelil jubilejne nagrade in priloz nostna knji- ali pa ustvarjali stripe z junaki Albrehtovih z na darila. prevedenih pravljič. Na Albrehtov dan smo V s olskem letu 1993/1994 je s ola praznovala pripravili dve prireditvi za uč enče prve in dru- okrogli jubilej, 30-letničo. Obletničo so prosla- ge triade. Na prireditvi so nastopili uč enči gle- vili junija 1994 s kulturno prireditvijo v s port- dalis kega kroz ka podruz nič ne s ole Vranja Peč ni dvorani. V Kamnis kem obč anu lahko ob tej z igričo o Franu Albrehtu. Po odigrani igriči priloz nosti preberemo č lanek z naslovom Dol- smo razdelili pohvale in nagrade uč enčem, ki so sodelovali v nateč aju. Po konč ani prireditvi goletna tradičija kovniče znanja. Zapisali so, so č etrtos olči in knjiz nič arka odnesli lovorov da so se v S portni dvorani sreč ali mnogi, ki so veneč do Albrehtove rojstne his e. Tudi v letu v teh prostorih prez iveli lepe in nepozabne 2012 smo Albrehtov dan praznovali s priredit- trenutke bodisi kot uč enči ali kot delavči s ole. vijo, na kateri smo razglasili najboljs e izdelke uč enčev, ki so sodelovali v nateč aju, tokrat z naslovom Moj svet branja in knjig. Koneč leta 1973 je s ola praznovala 10-letničo delovanja v novih s olskih prostorih. V Kamnis - kem obč anu so objavili kratko zgodovino gradnje in delovanja te »stavbe uč enosti«. V č lanku je zapisano, da 10 let ni dolga doba, vendar pa je to za s olo kljub vsemu velik jubilej. V tem obdobju se je zgodilo z e marsikaj, mnogo pa se s e bo. Tez ave, ki jih imajo na s oli, so pove- zane s pomanjkanjem prostorov, s e posebej pa pogres ajo telovadničo. Vendar pa vsi upajo na res itev teh problemov in pozitivno zrejo v V prisrč nem kulturnem programu so sodelo- novo obdobje, ki prihaja. Za uč enče in uč itelje, vali uč enči čentralne in vseh podruz nič nih s ol. se je leps e obdobje v zvezi s s portno vzgojo, Zbrane je pozdravil ravnatelj s ole Anton zač elo s ele leta 1979, ko je, ob 750-letniči Kamin. S e posebno pozornost je namenil mesta Kamnik, pri s oli konč no zač ela rasti najstarejs i upokojeni uč iteljiči, 90-letni Nadi velika več namenska s portna hala. Ta je s olski Mrak, pedagos kima svetovalkama Zavoda za mladini omogoč ala primeren telesno-kulturni s olstvo Volgi Stankovič in prof. Antoniji Kobi- pouk, kamnis kim s portnim delavčem prirejan- lič, nekdanji uč iteljiči te s ole. Spomnili so se

Stran 76 Pol stoletja Albrehtove s ole Kultura na OŠ Frana Albrehta

tudi uč iteljev jubilantov, ki so na s oli pouč eva- v razstavis č u Veronika, uč enči likovnega kroz - li od vsega zač etka, od leta 1963. To so bili: ka pod vodstvom Tatjene Luznik Škufca, prip- Jelka Mrzel, Metka Slabe, Albina Štangelj, Jelka ravili razstavo likovnih del. S samostojno liko- Trebušak in Pavle Slabe. O zanimivi zgodovini vno razstavo so se predstavili uč enči predmet- s ole je pripovedoval upokojeni uč itelj Jože ne stopnje, ki so v prejs njem s olskem letu Juvančič, ki je bil pomoč nik ravnatelja od ustvarjali pri likovni vzgoji. V likovnih delih so izgradnje s ole do upokojitve leta 1982. uporabili likovne prvine, č rto, barvo, ploskev in obliko, ustvarjali pa so s tehnikami risanja, grafike in slikanja. Leto 2003 je bilo zopet jubilejno. Delav- Utrinek či in uč enči s ole so se z razstave spomladi spomnili 40-letniče smrti Frana Albrehta, jeseni pa so praznovali 40-letničo s olske stavbe. Na pre- dveč er kulturnega praznika, 7. februarja 2003, so v Galeriji Veronika slovesno V avli s ole je bila ob tej priloz nosti na ogled odprli spominsko raz- zanimiva razstava, ki so jo bogatila projektna stavo o Franu Albrehtu z naslovom Od daleč dela iz slovenskega jezika, biologije, zemljepi- sem te sanjal. Razstavo je odprl tedanji z upan sa, zgodovine in glasbene vzgoje ter izdelki Anton Tone Smolnikar, ravnateljiča s ole Emili- tehnič ne in likovne vzgoje, video kroz ka in ja Gregorčič je predstavila s olo in razvoj s ols- izdelki uč enčev razredne stopnje. Razstavo so tva na Kamnis kem, avtoriča razstave Ivanka krasile medalje, pokali, priznanja in slikovni Učakar pa ustvarjalnost pesnika, pisatelja, kri- material s olskega s portnega drus tva. Zgodovi- tika, esejista in urednika Albrehta ter ob tem uredila pregleden katalos ki zapis o njegovem na s ole je zanimiva tudi po zaslugi pomoč nika delu in z ivljenju. V okviru spominske razstave ravnatelja Harija Praperja, ki je od leta 1982 pa so, v Albrehtov spomin koneč februarja skrbno belez il pomembne dogodke. 2003, pripravil s e en poseben več er, literarno- Naslednji dogodek, glasbeni rečital v Galeriji Veronika. Takrat sta povezan z imenom Albrehtovo poezijo, ob č udoviti glasbi Lada Frana Albrehta, se je Jaks eta, rečitirala Zvone Hribar in Tone Ftič ar. zgodil 15. novembra V novembru 2003 je bila slovesna prireditev 1996. Takrat so ob praznovanju 40-letniče s olske stavbe. Ob namreč zunaj, pred tej priloz nosti je bil izdan tudi zbornik s pre- vhodom v s olo, slovesno odkrili doprsni kip Frana Albreh- Nastop pevskega ta, ki je bil delo Mihe zbora z zborovodkinjo Kač a. Niso pa odkrili Veroniko Božič le enega kipa, pač pa kar dva. Drugega so Kipar Miha Kač postavili v jedilničo s ole. Prvi kip je bil iz brona, kip v jedilniči pa iz z gane gline. Ob odkritju kipa so uč enči pripravili kulturni program. Poleg tega pa so ob Albrehtovem dnevu,

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 77 Kultura na OŠ Frana Albrehta

gledom zgodovine s olstva na Kamnis kem ter komemoračijo ob 1. novembru, proslavo ob spomini uč iteljev in uč enčev s ole. 17. novembru, obletničo rojstva Frana Albreh- V Kamnis kem obč anu so obs irno poroč ali o ta, ob dnevu republike, 29. novembra, so prip- prireditvi. Pod naslovom č lanka Štiri desetletja ravili sprejem čičibanov v pionirsko organiza- pridobivanja novih znanj, spoznanj ... so med čijo, februarja proslavo ob Pres ernovem dne- drugim zapisali, »da so bila štiri desetletja živ- vu, s e posebej je bilo slovesno maja ob praz- ljenja in dela v novi šolski stavbi polna ustvar- novanju dneva mladosti, ko so pripravili jalnega nemira, kar je pustilo svoj pečat na manifestačijo ob prihodu Titove s tafete, pos- sami stavbi, predvsem pa na učencih, ki so na krbeli pa so tudi za sprejem in oddajo Kurirč - šoli preživeli svoje osnovnošolsko obdobje, in kove pos te. V okviru organizačije so delovali učiteljih, ki so tu s svojim zgledom in znanjem tudi vsi kroz ki. S področ ja kulture naj omeni- vzgajali in še vzgajajo vedno nove generacije mo le dramski kroz ek, ki je vsako leto pripra- šolarjev. Na slovesnosti se je zbralo veliko nek- vil igričo ob novem letu, velikokrat za vse s ole danjih in tedanjih učencev, učiteljev in drugih v Kamniku in okoliči, sodelovali so tudi na delavcev šole, staršev in gostov. Ravnateljica vseh s olskih proslavah. Literarni kroz ek je Emilija Gregorčič je, med predstavitvijo zgodo- izdajal s olski list Brstje. Delovanje literarnega vine delovanja šole, poudarila, da se v šoli zave- kroz ka ni bilo omejeno le na izdajanje s olske- dajo, da prehod na devetletno osnovno šolo ga lista Brstje. Uč enči so, na lastno z eljo, pred- zahteva dodaten napor, od strokovnih delavcev stavljali knjiz evna dela slovenskih in tujih in tudi učencev. Z uvajanjem novih oblik in pisateljev in zapise objavljali v Pionirskem metod poučevanja bodo skušali pri učencih listu, Kamnis kem obč anu in Dnevniku. V okvi- vzpodbuditi veselje do izobraževanja, saj je nji- ru novinarskega kroz ka je, pod mentorstvom hov namen predvsem naučiti jih, kako se učiti, Jane Jus, od leta 1998 nekaj let izhajalo glasilo da bi učenje postalo navada za vse življenje ne Čveka. glede na formalno stopnjo dosežene izobraz- Poleg s olskih prireditev so uč itelji in uč enči be«. vsako leto, tudi po več krat, nastopili v Domu Skrb za kulturno vzgojo je bila na s oli vedno starejs ih obč anov v Kamniku. Program so prisotna, saj so uč itelji vsako leto uč enče pel- pripravili ob različ nih priloz nosti, ob dnevu jali na ogled vsaj ene predstave v gledalis č e ali z ena, ob prvem maju, v tednu Rdeč ega kriz a opero. V zapisih najdemo npr. podatek, da so ali ob praznovanju novega leta. V programu so si uč enči vis jih razredov v s olskem letu sodelovali pevči pevskega zbora, uč enči, ki so 1963/1964 v ljubljanski operni his i ogledali rečitirali pesmi in č lani gledalis kega kroz ka z Smetanovo komič no opero Prodana nevesta, v uprizoritvijo gledalis ke igre. Kamniku pa Kreftove Kranjske komedijante v Politič ne spremembe v drz avi v devetdesetih izvedbi Mladinskega gledalis č a Ljubljana. V letih so spremenile tudi s olstvo. Zač elo se je sedemdesetih letih so uč itelji obisku opere in novo obdobje, v katerem ni bilo več sprejema gledalis č a dodali s e obisk kina. Starejs i uč enči čičibanov, pionirjev in mladinčev, praznovali so si tako vsako leto ogledali po en film, mlajs i pa so se drugi, novi prazniki. Kulturno delova- pa risanko. V letu 1984 pa je s ola kupila prvi nje na s oli pa zaradi tega ni bilo nič manj videorekorder, ki je omogoč al ogled filmov v bogato. Ob 100-letniči rojstva Frana Albrehta, s oli. Ta nakup so izkoristili v ta namen, da so septembra 1989, so na s oli ustanovili Šolsko uč enči pri uri slovens č ine obravnavali nasta- kulturno društvo z z eljo, da bi se vključ ili v nek filma in znač ilnosti komedije. Vse to je Zvezo kulturnih organizačij Kamnik. V okviru namreč vplivalo tudi na to, da je na s oli zelo drus tva so delovali: gledalis ko-dramski, novi- uspes no deloval video kroz ek. narski, lutkovni, knjiz nič arski, likovni, foto- Zaradi politič ne ureditve je bilo na s oli v s est- grafski in filmski kroz ek, s olsko glasilo in dva desetih letih pa vse do leta 1991 moč no zasto- pevska zbora. V meseču februarju 1990 so v pano delovanje pionirske organizačije, ki je okviru drus tva pripravili kulturni teden, ki se skrbela za program vseh s olskih proslav, znot- je konč al s proslavo ob slovenskem kulturnem raj nje pa so delovale tudi vse interesne dejav- prazniku, 8. februarju, v dvorani kina Dom. V nosti. Pionirji so organizirali pionirski dan, kulturnem tednu so uč enči izdelovali plakate

Stran 78 Pol stoletja Albrehtove s ole Kultura na OŠ Frana Albrehta

in projektne naloge, iz Pionirskega doma so na pevskih zborov, uprizoritvami gledalis kih iger ogled postavili razstavo o Janezu Vajkardu in različ nimi drugimi toč kami posameznih Valvasorju, v kabinetu uč ilniče za zgodovino uč enčev in oddelkov. V letu 2001 so omenje- pa so pripravili razstavo na temo Slovenči od nemu programu dodali s e prodajo izdelkov na Valvasorja do danes. Na kulturni prireditvi so sejmu. zapeli pevči pevskega zbora, uč enči sedmega Tradičija dneva odprtih vrat se je ob zaključ - razreda so zapeli himno, č lani turistič nega kih s olskega leta s e vedno nadaljevala, vendar kroz ka pa so predstavili legendo o Kamnis ki v spremenjeni obliki. V preteklih letih so uč en- Veroniki. Ob 100-letniči rojstva Frana Albreh- či stars em in obiskovalčem predstavili pouk in ta naj omenimo s e to, da so č lani novinarskega delo kroz kov, aprila 2004 pa so pripravili kroz ka, v Kamnis kem obč anu junija 1990, revijo pevskih zborov s ole in jo dopolnili s objavili tudi pogovor s pesnikovo neč akinjo pomladnim sejmom, ki je imel dobrodelno Majdo Perč ič . noto. Uč enči in stars i so na predhodnih delav- Z letom 1991 so na s oli zaz iveli tudi dnevi ničah izdelovali izdelke, ki so jih prodajali na odprtih vrat s ole. 21. junij 1991 je bil dan stojničah, denar od prodaje pa namenili v odprtih vrat s ole, ki je stars em in drugim zain- sklad za sočialno s ibkejs e uč enče in nakup teresiranim prikazal en dan s olskega utripa s nekaterih nadstandardnih pripomoč kov za predstavitvijo interesnih dejavnosti, različ ni- pouk. Nad vsem je bedel Upravni odbor s ol- mi razstavami izdelkov uč enčev, konč al pa se skega sklada. je z zaključ no prireditvijo. 19. maja 1992 je s ola zopet na s iroko odprla svoja vrata vsem zunanjim obiskovalčem. Stars i so si lahko ogledali tri ure pouka, sledila pa je predstavitev kroz kov. Č lani likovnega

V letu 2006 je sklad organiziral z e tretji pomladni sejem. V s portni dvorani je potekala tra- dičionalna pevska revija s olski zborov matič - Utrinek z ene od razstav ne s ole in vseh podruz nič, na kateri so zapele tudi uč iteljiče in mame v zdruz enem komor- kroz ka so v ta namen pripravili razstavo likovnem pevskem zboru stars ev in uč iteljev s ole. nih izdelkov, č lani gledalis kega pa so se pred- To je bil njihov prvi javni nastop. Zborovodki- stavili z igričo Kam so izginili redi. nja, uč iteljiča glasbe na s oli, Petra Zupin, je s ponosom poudarila, da je tako sodelovanje S e naprej se je nadaljevala tradičija dnevov stars ev in uč iteljev redkost, ravnatelj Rafko odprtih vrat s ole. Ob konču leta so uč itelji in Lah pa je povedal, da je to tudi del vizije s ole, uč enči v s olo povabili stars e. Prikazali so delo ki ga zaznamujejo besede »sodelovanje med preteklega s olskega leta. Obič ajno so pripravi- domom, krajem in s olo«. li likovno razstavo in predstavili delo kroz kov. V letu 2000 so imeli stars i moz nost sodelovati V s olskem letu 2005/2006 je bila namreč s tudi v delavničah, kjer so izdelovali sodelovanjem uč enčev, stars ev in uč iteljev »bidermajer s opke«. Zaključ ek dneva pa je oblikovana vizija s ole, ki jo sestavljajo izbrane bila obič ajno kulturna prireditev z nastopom besede, ki predstavljajo nas e vrednote.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 79 Kultura na OŠ Frana Albrehta

Nas e s olske javne zaključ ne prireditve smo 2007 pa smo prvič pripravili tudi boz ič no- najprej dan odprtih vrat. Z leti smo v to prire- novoletni končert. Ne smemo pa pozabiti ditev vključ ili revijo pevskih zborov s ole, bogate tradičije prirejanja s olskih plesnih tek- pomladni sejem, kasneje pa s e s portne aktiv- movanj v meseču dečembru. Ta tradičija traja nosti za vse obiskovalče in uč enče. Vse skupaj z e 40 let. pa smo poimenovali osrednja s olska kulturna Prvi boz ič no-novoletni končert leta 2007 je bil prireditev. Prireditev smo obič ajno pripravili del projekta Vzgoja za nenasilje in je bil orga- zadnjo majsko soboto in jo z letom 2007 tudi niziran z namenom, da uč enke in uč enči poka- poimenovali kot Pomladi v pozdrav, leta 2008 z ejo svoja znanja na plesnem, pevskem, gleda- Pomlad na šoli, leta 2009 Pozdrav pomladi, lis kem in likovnem področ ju ter na ta nač in 2010 Pomladne igrarije, 2011 Pomladne sanje, sporoč ijo, da si prizadevajo ustaviti nasilje in 2012 Objem pomladi in leta 2013 Ta mladost svojo energijo usmeriti drugam. Vodja priredi- je nagajiva … tve je bila svetovalna delavka Alma Golmajer. Te prireditve so vedno odmevale v javnosti, V naslednjem letu smo končertu dodali s e pro- saj je bil program res bogat, gostili pa smo dajni sejem. To organizačijo pa so prevzeli pomembne goste. Na prireditvi maja 2009 nas uč iteljiča tehnike Metka Bizjak, uč itelj v oddel- je med drugim obiskal tedanji novi s olski ku podaljs anega bivanja Jože Ramuta in uč itel- minister dr. Igor Luks ič . jiča slovens č ine Dragica Kovačič. Metka Bizjak je poskrbela za sejemski del prireditve, v

Otroški ples na novoletni predstavi, leto 2011

Prodajni sejem, šolsko leto 2008/2009

Obisk ministra Maja 2012 smo v okviru prireditve predstavili sodelovanju z uč enči, stars i in uč itelji podalj- Igorja Lukšiča s anega bivanja je organizirala tehnis ki dan v nov logotip s ole, po bogatem kulturnem programu pa so se na s olskem vrtu v s portnih obliki delavnič, kjer so uč enči in stars i predhodno pripravili izdelke za prodajo, novoletne aktivnostih med seboj pomerili stars i, otroči in uč itelji. Bilo je zanimivo, predvsem pa je vos č ilniče in adventne venč ke. Kulturni del prireditve pa je pripravila Dragica Kovačič. Z prevladoval s portni duh. Zadnja prireditev je s e posebej odmevala v javnosti, saj smo se pri- izkupič kom sejma s ola vsako leto poskrbi za druz ili zbiranju denarja za dekličo s čerebral- nakup igrač , uč il in drugih pripomoč kov za no paralizo, ki je potrebovala denar za opera- uč enče. Tradičija te prireditve in sejma se nadaljuje, do leta 2013 je bilo prireditev z e čijo v Ameriki. s est, zadnji dve leti pa smo jo povezali s e s Poleg osrednje kulturne prireditve v meseču skupnim druz enjem z nekdanjimi zaposlenimi maju na s oli vsako leto pripravimo tudi druge delavči s ole, ki si prireditev z veseljem ogleda- kulturne prireditve: dečembra prireditev ob jo. Vsako leto je program kulturne prireditve dnevu samostojnosti in enotnosti, februarja in sejma bogatejs i, za pripravo pa skrbi uč itel- program ob slovenskem kulturnem prazniku, jiča Nataša Zor. V okviru boz ič ne prireditve junija prireditev ob dnevu drz avnosti, v letu leta 2011 smo si lahko ogledali tudi razstavo

Stran 80 Pol stoletja Albrehtove s ole Kultura na OŠ Frana Albrehta

spominu na Frančeta Balanti- č a je bilo leto 2011/2012. Na s oli je potekal letni projekt ob 90-letniči njegovega rojstva. Zaključ ek letnega projekta smo zdruz ili s slovenskim kulturnim praznikom, tako da sta program zapolnila dva pesnika po imenu Franče. Pres eren in Balantič . Balantič velja za naslednika visoke poezije Frančeta Pres erna. Pesnikovo z ivljenje in ustvarjanje je bilo dolgo skrito v senči molka. Pa vendar ne tako dolgo, da bi skrbno najboljs ih predlogov za novo likovno podobo izbrane, v prelepe pesmi izvezene besede izz- s ole. venele v pozabo. Poleg glasbe, gledalis č a in likovnega ustvarja- Na s oli smo 90-letničo pesnikovega rojstva nja, pa moramo omeniti s e poseben razredni obelez ili s kulturnim projektom, v katerega so projekt sedmos olčev bili vključ eni vsi uč enči s ole. Pri urah sloven- iz s olskega leta s č ine so uč enči spoznavali njegove pesmi in se 1996/1997. Skupaj z seznanili z njegovo z ivljenjsko potjo. Pri pou- razrednikom Danije- ku tehnič ne vzgoje so uč enči s kaligrafsko lom Bezkom so se pisavo prepisovali njegove pesmi in jih opre- uč enči lotili projekta o mili z iničialkami ter izdelali zastave s pesni- pesniku Frančetu kovim portretom. Pri likovni vzgoji so izdelali Balantič u z naslovom okrasne okvirje in iničialke za pesmi. Uč enči Svirel lončena sem. V na razredni stopnji so slikali pesnikove por- letu 1996 je namreč trete in pri pouku spoznavali njegove pesmi. minilo 75 let od Obiskovalči so si lahko, na hodniku v prvem Balantič evega rojstva. nadstropju s ole, ogledali bogato razstavo, ki S projektom so nadal- smo jo pripravili v spomin na pesnika. Na pod- jevali s e naslednje ruz niči Tunjiče so uč enči kiparili in pisali pes- leto, ko so obelez ili 55 miče z akrostihom pesnika Balantič a. Projekt let od njegove tragič - smo sklenili s kulturno prireditvijo, na kateri ne smrti. Uč enči so s so nastopili uč enči podruz nič ne s ole Vranja kiparjem Miho Kač em Peč . Pod mentorstvom Sare Lužovec so gledal- najprej ustvarjali iz čem prič arali č udovit literarno-dramski dogo- gline, pripravili raz- dek. Sara Lužovec, avtoriča predstave, je zapi- stavo malih plastik, ki sala: S prepletom verzov in utrinkov iz pesni- jo je s kipom Frančeta kovega otros tva smo v predstavi sestavili Balantič a obogatil Balantič evo z ivljenje. Brezskrbno otros ko igro kipar Miha Kač , ob smo povezali s pesnikovim igranjem z beseda- konču s olskega leta so mi, s katerimi je orisoval svoj notranji svet. Vsi pripravili s e rečital dnevi njegove mladosti so "nosili klobuk po Balantič evih pesmi strani". Z uč enči smo poskus ali kljub pesnikovi kot harmonijo svetlo- tragič ni usodi, po kateri v določ enem trenutku be, zvoka, giba in zadis i tudi nas a predstava, povzdigniti njego- besede. vo ljubezen do z ivljenja brez senč in vero v Ivana Janeva: France boljs i jutri. Da jim je zapisano dobro uspelo, je Naslednje s olsko leto, Balantič prič al velik aplavz in navdus enje gledalčev. ki je bilo posveč eno

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 81 Kultura na OŠ Frana Albrehta

Na povabilo na prireditev se je odzvala gospa temo odkritja mamutovega okostja. Potekal je Gospa Tilka Jesenik, mlajs a sestra pesnika Frančeta od novembra 2008, od Albrehtovega dne, do Tilka Jesenik, Balantič a in dolgolet- januarja 2009. Nagrade je prispeval s olski sestra pesnika na uč iteljiča sloven- sklad. Sodelovali so uč enči od 5. do 9. razreda. Franceta s č ine na osnovni s oli Povezali smo se z Matič no knjiz ničo Kamnik. Balantiča Toma Brejča. Uč en- Uč enči 7. razredov so se udelez ili delavnič čem je spregovorila Informačijsko opismenjevanje z igrami in o z ivljenju svojega mamutom za google generačijo. Ogledali so si brata, o sočialnih film in razstavo, izdelovali prazgodovinske razmerah in o njego- izdelke, s pomoč jo Čobissa raziskovali knjiz ni- vi ljubezni do poezi- čo. Arheologinja Medobč inskega muzeja Kam- je. Na srče jim je nik Janja Z eleznikar je uč enčem 5. razreda v poloz ila skrb za pris- Nevljah predstavila č as ledenih dob. Pridruz ila tno slovensko bese- se ji je ljubiteljska zbiralka Bianča Rumble in do, ki se je dandanes predstavila eksponate iz svoje zbirke. Komisi- prisiljena umikati ja je izbrala tri najboljs e zgodbe v vsaki kate- tujkam in popač en- goriji, tri likovne izdelke v vsaki kategoriji in kam. Obletniče se dva projekta ter jih nagradila. Za razstavo je nismo spomnili samo na nas i s oli, pač pa je z e bilo izbranih 25 izdelkov. novembra 2011 v S olskem čen- tru Rudolfa Maistra potekala slovesna akademija v poč astitev 90-letniče Balantič evega rojstva. Dotaknimo se s e enega področ - ja, ki je povezan s Kamnikom, predvsem z Nevljami. To je Podelitev nagrad odkritje mamutovega okostja. Nagrade sta Albrehtov dan leta 1998 nam- podelila gospa reč ni bil neposredno povezan z Bianca Rumble in njim, pač pa s 60-letničo odkrit- ravnatelj Rafko ja mamutovega okostja v Nev- Lah. ljah. V ta namen so novembra, v razstavis č u Veronika, odprli razstavo z naslo- Februarja 2009 sta ravnatelj Rafko Lah in vom Po sledeh neveljskega mamuta, ki sta jo predsedniča s olskega sklada Bianca Rumble pripravila Benjamin in Danijel Bezek. Ta raz- podelila priznanja in nagrade sodelujoč im stava je bila kasneje prestavljena na podruz ni- (fosile amonitov, zobe morskih psov…). č no s olo Nevlje. Iz nje lahko tako otroči kot odrasli izvemo več o odkritju mamuta in raz- Da bi si imenitne merah, v katerih je z ivela ta ledenodobna izdelke lahko ogledali z ival. obč ani Kamnika in turisti, je bila razstava Naslednji pomembnejs i projekt o mamutu se v poč astitev obč inske- je zgodil deset let kasneje, ko smo se v s oli ga praznika prestav- lotili nateč aja Na lovu za neveljskim mamu- ljena s e v Turistič no- tom NEVI (70 let od odkritja mamutovega informačijski čenter. okostja v Nevljah). Razveselili smo se pobude Turistič no-informačijskega čentra in Obč ine Omeniti moramo s e Kamnik, da obelez imo obletničo z izobraz eval- eno obletničo, no dejavnostjo. Za s olsko leto 2008/2009 smo 75-letničo odkritja razpisali nateč aj NEVI za zgodovinsko- fantazijsko zgodbo, likovno delo ali projekt na Razstava v turistično-informacijskem centru Kamnik

Stran 82 Pol stoletja Albrehtove s ole Kultura na OŠ Frana Albrehta

mamuta, ki smo jo obelez ili v letu 2013. Naj- O pomembnosti odkritja edinstvene prazgo- prej so koneč marča odprli razstavo Pričevalci dovinske najdbe na Slovenskem je spregovoril v Matič ni knjiz niči Kamnik, s katero so obudili glavni pobudnik in organizator razstave Prič e- zgodovinski spomin na odkritje okostja valči, Danijel Bezek. Razstavo, posveč eno mamuta v Nevljah pri Kamniku. V spremljajo- vsem, ki so pri odkrivanju mamuta sodelovali, č em delu razstave so bili na ogled likovni je pripravil skupaj s sodelavči. Ob tej priloz no- izdelki uč enčev podruz nič ne s ole Nevlje, ki so sti je vrhunski alpinist, gorski res evaleč in slikar Čene Griljč s oli podaril č udovito sliko neveljskega mamuta s samičo. Na področ ju kulturnega ustvarjanja pa smo ponosni na s e en trajni izdelek uč enčev in uč i- teljev, ki smo ga prvič pripravili ob konču s olskega leta 2005/2006. To je nas s olski Alma- nah. Gre za s olsko publikačijo, v kateri so zbrani najodmevnejs i dogodki preteklega s olskega leta v obliki literarnih ali likovnih prispevkov vseh uč enčev s ole. V prvi s tevilki so se v prvem delu s prispevki predstavili vsi uč enči oziroma oddelki s ole, saj je bila osrednja tema tudi nastopili v kulturnem programu. Prič ujo- »Predstavimo se«, v drugem delu pa smo s č a razstava je bila nekaj č asa na ogled v pros- ponosom objavili vse dosez ke uč enčev na tek- torih knjiz niče, nato pa so jo kot stalno razsta- movanjih v znanju in s portu. Ob konču s olske- vo prenesli v avlo podruz niče Nevlje. To se je ga leta 2012/2013 je izs el z e osmi s olski zgodilo koneč aprila, ko so uč enči in uč iteljiče Almanah. Vsako leto smo določ ili glavno tema- pripravili prireditev in razstavo ponovno tiko prispevkov, uč enči pa so pisali, risali, odprli. Na prireditvi so spregovorili vodja fotografirali na določ eno temo. V vsakoletnem podruz niče Vesna Jamšek, ki je bdela nad prip- likovnem nateč aju smo izbrali tudi likovni ravami na dogodek, ravnatelj Rafko Lah in izdelek, ki je krasil naslovničo. V prvem letu so z upan Marjan S areč. se vsi nas i oddelki predstavili, v drugem in tretjem letniku so uč enči pisali o dogodkih, ki so po njihovem mnenju najbolj zaznamovali preteklo s olsko leto, v č etrti s tevilki so se posebej predstavile vse s tiri podruz nič ne s ole, v petem letniku so bile osrednje teme prispevkov s port, prosti č as in zdravo z ivljenje, naslednje leto smo se skupaj z uč enči posvetili pesnis kemu in lite- rarnemu ustvarjanju, predstavili pa smo nas o bogato gledalis ko dejavnost. V sedmem letniku smo razmis ljali o junakih in vzornikih, povezali smo se z glavno temo s olskih parlamentov, v katerih so uč enči razmis ljali prav Na sliki: Župan Marjan Šarec, Cene Griljc Danijel Bezek, Vesna Jamšek, Rafko Lah o junakih nas ega č asa. V zadnji s tevilki smo z e razmis ljali

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 83 Kultura na OŠ Frana Albrehta

o velikem dogodku, ki se nam Kanadski pisatelj je bliz al v prihodnosti, to je 50 Richard SCrimger -letniči poimenovanja s ole po Franu Albrehtu. Glavna tematika prispevkov je bila zato povezana z domom in s olo. Uč enči so v svojih prispevkih razmis ljali prav o pesniku in prevajalču Franu Albrehtu, o domu, s oli, spominih, odras - č anju. Poleg omenjenih glavnih tem pa vsako leto s ponosom objavimo vse uspehe nas ih uč enčev na tekmovanjih v znanju in s portu na obč inski, področ ni in drz avni ravni, poroč amo o delu s olskega parlamenta, pripravimo izbor najpomembnej- in 2013 razs irilo v projekt Bralniče pod slam- s ih dogodkov, poroč amo o dogodkih iz s ole v nikom. Nas a in sosednja osnovna s ola sta gos- naravi in o projektih, v katerih sodelujemo. tili zaključ ek projekta in nanj smo povabili Poleg vsega nas tetega kulturnega udejstvova- uč enče vseh kamnis kih s ol. V maju 2012 je nja uč enčev in uč iteljev s ole, pa naj na tem bila prireditev na sosednji osnovni s oli, gostja mestu omenimo s e eno aktivnost. Na s oli z e je bila nizozemska pisateljiča Joke van zelo dolgo uč enči berejo knjige za slovensko Leeuwen. V maju 2013 smo zaključ no priredi- Bralno znač ko. Vsako leto smo zato na s oli tev organizirali na nas i s oli, obiskal nas je irski pripravili tudi zaključ no prireditev za vse pisatelj John Boyne. uč enče, ki so opravili to dejavnost. Kot nagra- Nekaj besed bomo namenili s e dvema tradiči- do za uč enče smo na s olo povabili umetnike, onalnima prireditvama. V s olskem letu pisatelje, pesnike, ilustratorje. Podrobnejs o 2008/2009 je v mestu Kamnik zaz ivel nov zgodovino tekmovanja za bralno znač ko si v otros ki festival imenovan Veronikin festival. zborniku lahko preberete pod pregledom raz- Prireditev poteka v meseču maju na glavni voja knjiz nič ne dejavnost na s oli. Na tem mes- uliči Kamnika, na S utni, in je namenjena vsem tu pa naj omenimo to, da smo se pri organiza- otrokom kamnis kih vrtčev in s ol. Na festivalu čiji zaključ nih prireditev v letu 2008/2009 nas a s ola sodeluje z e od vsega zač etka v obliki prvič povezali s sosednjo osnovno s olo Toma ustvarjalnih delavnič, s predstavitvami uspes - Brejča. Knjiz nič arke so skupaj sodelovale pri nih projektov, gledalis kimi igrami … izbiri gosta in pripravile program prireditve. To pa ni bila edina povezava s sosednjo s olo. V okviru sodelovanja z zaloz bo Mis so se imeli uč enči obeh s ol z e več krat priloz nost sreč ati s tujimi pisatelji. Prvič se je to zgodilo oktobra 2008, ko smo na nas i s oli gostili kanadskega pisatelja Ričharda Sčrimgerja. Septembra 2009 se je podoben obisk zgodil na sosednji osnovni s oli, obiskal pa nas je novo- zelandski pisatelj David Hill. To sodelovanje se je v letih 2012

Stran 84 Pol stoletja Albrehtove s ole Kultura na OŠ Frana Albrehta

Na prvem festivalu maja 2009 je z ustvarjalno delavničo sodelovala nas a uč iteljiča Metka Bizjak. Na drugem festivalu maja 2010 so s olo predstavljali uč iteljiča Metka Bizjak z ustvarjalno delavničo, uč enči podruz nič ne s ole Vran-

ja Peč z gledalis ko igričo, uč enči turistič nega kroz ka pa s predstavitvijo zelo uspes nega projekta S kamenč kom na svetega Primoz a, s katerim so sodelovali na drz avnem festivalu nika in z abe pod mentorstvom Jane Svetec in Turizmu pomaga lastna glava. Tamare Bračič. Uprizorili so legendo o kamnis ki Veroniki in z abjem kralju, ki jo je napisala Jana Svetec. Maja 2013, na petem Veroni- kinem festivalu, pa so s olo zastopali uč enči folklorne skupine s prikazom ljudskih plesov pod mentorstvom Mete Kregar in Andreje Modrijan. Upravni odbor s olskega sklada je koneč marča 2011 prvič organiziral prireditev, ki je postala tradičionalna. Prire- ditev smo poimenovali Vesni- ne igrarije. V s portnem Na tretjem festivalu maja 2011 je s olo spet dopoldnevu so uč enči in stars i lahko zastopala enaka ekipa, uč enči turistič nega kroz ka, uč enči podruz nič ne s ole Vranja Peč z gledalis ko igro in uč iteljiča Metka Bizjak z ustvarjalno delavničo. Na č etrtem festivalu maja 2012 pa so se dose- danji sodelujoč i malo odpoč ili. S olo so zastopali uč enči dramskega kroz ka Mekinje in s portniki »ponjavarji« (skakalči z male proz ne ponjave), ki so pripravili dramsko-s portno- akrobatsko toč ko z naslovom Kamnis ka Vero-

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 85 Kultura na OŠ Frana Albrehta

V športni dvorani

sodelovali v s portnih igrah in delavničah teka, teljem ponudile prijetno sobotno druz enje, v plesa in orientačije. S sodelovanjem na igrari- katerem so se lahko sprehodili do Starega gra- jah so prispevali 5 evrov in tako podprli delo- du, se enako kot prejs nje leto preizkusili v ori- vanje s olskega sklada. Prireditev je torej pove- entačiji, s portnih igrah in plesu v s portni dvo- zala stars e, uč itelje in uč enče z namenom zbi- rani ter ustvarjali na delavniči. ranja sredstev za sočialno s ibke uč enče, za Naslednje leto so bile izvedene druge Vesnine nakup s portnih rekvizitov in digitalne kamere. igrarije, s katerimi je s olski sklad zbiral sreds- V tem sobotnem druz enju so lahko stars i in tva za pomoč sočialno s ibkim druz inam, poleg otroči skupaj tekli po kamnis ki trim stezi, se tega pa so kupili tudi knjige za odlič njake in preizkusili v orientačiji ali pa se v telovadniči uč enče s priznanji, ČD predvajalnik in dikta- zabavali v raznih igrah in plesu, dodali pa so fon, blazine za pouk s porta, ustvarjalne igrač e s e delavničo urejanja nohtov. za matič no in podruz nič ne s ole in tako prispe- Tudi tretje Vesnine igrarije so stars em in uč i- vali h kvalitetnejs emu vzgojno-izobraz eval- nemu pročesu.

Na Starem gradu

Stran 86 Pol stoletja Albrehtove s ole Kultura na OŠ Frana Albrehta

Kulturna dejavnost nas e s ole je zelo bogata in nanjo smo lahko ponosni. Za nami je torej pol stoletja kulturnega ustvarjanja, kot pravi pesem, pa nas lovi novih petdeset let. S e bolj pa smo ponosni na to, da je prav na prehodu v novo polovičo stoletja s ola zaradi vsega nas tetega prejela naziv Kul- turna s ola, ki ga bomo uč enči in zaposleni s ponosom uporabljali vse do leta 2016. Podatke zbrali: Mojca Koncilja in Tadeja Česen Šink, uredila Tadeja Česen Šink

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 87 Kultura na OŠ Frana Albrehta

OSNOVNA ŠOLA FRANA ALBREHTA KAMNIK PREJELA NAZIV KULTURNA ŠOLA

V petek, 20. 9. 2013, je v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem potekala 10. podelitev nazivov »Kulturna šola«, ki ga je med 53. slovenskimi šolami prejela tudi Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik. Namen projekta Kulturna šola, ki ga razpisuje Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, je poudarjati kulturno vzgojo ter ustvarjalnost mladih na področju glasbe, gledališča, lutk, folklorne dejavnosti, filma in videa, plesa, likovne in fotografske dejavnosti, literature ter varovanja kulturne dediščine. Projekt je namenjen osnovnim šolam, ki v kulturno delovanje vključujejo večje število učencev in učiteljev in spodbujajo sodelovanje na revijah, srečanjih, festivalih, tekmovanjih in prirejajo kulturne dogodke tudi za širšo javnost. Z vsemi temi dejavnostmi šola krepi zavest o pomenu dosežkov mladih na kulturnem področju, spodbuja mentorje k izobraževanjem ter postaja središče kulturnih programov v svojem okolju. Bistven namen Kulturne šole je kre- pitev ustvarjalnosti, vseživljenjskega učenja in povezovanja. Osnovna šola Frana Albrehta je s prejetim nazivom »Kulturna šola 2013«, ki ga bo lahko uporabljala od 1. 9. 2013 do 31. 8. 2016, dokazala, da sta znanje in ustvarjalnost temeljni vrednoti, ki ju v sklopu številnih šolskih in obšolskih dejavnosti izkazuje nadpovprečno aktivno kulturno udejstvovanje učencev, njihovih star- šev, starih staršev ter mentorjev. Tadeja Kilar

Stran 88 Pol stoletja Albrehtove s ole Šolska knjižnica

KNJIŽNICA — SRCE ŠOLE

Š olska knjiž niča je ŠRČE Š OLE, osrednji prostor na s oli, neke vrste čenter. Arhitekturno lež i med ražredno in predmetno stopnjo. Pa tudi sičer je informačijsko sredis č e s ole. Povežana je s sodobno predavalničo, ki jo uporabljamo ža ražnovrstne dejavnosti, č italnis kim kotič kom s sodobno sedež no garnituro in sodobno opremljeno rač unalnis ko uč ilničo. Š olska knjiž niča se pomembno in uspes no vključ uje v ž ivljenje s ole in okolja.

Tako priporoč ila. Kako se jim je skus ala prib- od nabave do obdelave in ižposoje prenesli na liž ati nas a knjiž niča? knjiž ničo, uč itelji podruž nič so bili ražbremen- Na organižačijo, fond in delovanje so najbolj jeni teh opravil. vplivali prelomni dogodki, kot so bili: 2003/2004 – uvedba devetletke, inklužija, 10. junij 1945 – po drugi svetovni vojni se je prihod vedno novih strokovnih sodelavčev je spet žač el pouk v slovens č ini in iž nič je bilo bil ižživ tudi ža knjiž ničo. Preč is č en je bil fond, potrebno vžpostaviti nov fond, saj so bile knji- odpisano starejs e gradivo, knjiž niča se je ge unič ene. vključ evala v projekt prenove kot pomembna podpora pouku in individualnemu delu ž 13. junij 1953 – nastala je I. osnovna s ola uč enči. Prehod na evro je pomenil tudi prehod Kamnik, poimenovana Osnovna s ola Kamnik, na prenovljen program ža obdelavo knjiž nič - v kateri je naras č alo s tevilo uč enčev, žato bi nega gradiva. morala slediti nabava gradiva, vendar … Knjižnični fond Leto 1958 je prelomno žaradi reorganižačije Med leti 1882 in 1940 so bile knjige v uč ilni- s olskega sistema – nastala je osemletka s pri- čah, vira pridobivanja fonda sta bila nakup in ključ itvijo niž je gimnažije; potrebnega je bilo darila dobrotnikov. Na konferenčah je bila več pouč nega in strokovnega gradiva. stalna toč ka informacije o novih knjigah in Oktober 1963 – selitev v novo s olsko žgrad- iskanje finančnih virov. Od leta 1945 do leta bo in s olska knjiž niča je prvič dobila svoj 1963, na lokačiji sedanje pos te, je bilo gradivo kabinet. s e vedno po uč ilničah, ža knjiž ničo so bili odgovorni nekateri uč itelji, ki so skrbeli ža 21. 5. 1964 je bilo preimenovanje v OŠ Frana krož enje ražrednih knjiž nič, strokovno litera- Albrehta, s tem je nastala skrb ža ožaves č anje turo so imeli ižposojeno uč itelji posamežnih o pomenu tega kulturnega delavča. predmetov. Pogoste so bile donačije podjetij, Č ež dva meseča so bile priključ ene podruž ni- posebej ža novo leto in ob žaključ ku s olskega če Dupliča, Mekinje, Nevlje, Tunjiče, Vranja leta. Knjiž niča je bila ž e od vsega žač etka stro- Peč . Na čentralni s oli je knjiž nič arka organiži- kovno vodena, ravnala se je po navodilih rala ižobraž evanja o vodenju knjiž nič ne doku- republis ke matič ne služ be, vodili so inventar- mentačije ža podruž niče, kjer so vodje s e nap- ne knjige. rej samostojno skrbele ža nabavo in ižposojo. 1963—1979 1986 – podruž niča Dupliča je postala samos- Leta 1963 so ža polovič ni delovni č as žaposlili tojna osnovna s ola in del gradiva, predvsem prvo s olsko knjiž nič arko, Ano Peterlin Pupiss, uč benikov, je pripadel knjiž niči na tej s oli. ki je formirala knjiž nič ne kataloge, uč iteljsko Devetdeseta leta – skoraj hkrati ž nastankom knjiž ničo je uredila po vseh pravilih in uvedla nove drž ave se je spremenil normativ, s oli je, univeržalno dečimalno klasifikačijo. V knjiž ni- glede na s tevilo uč enčev, pripadlo najprej čo so prihajali listki čentralne katalogižačije iž samostojno knjiž nič no mesto, nato pa glede NUK-a, ki so bili vir ža vse kataloge. Nabava na podruž niče 1,5 delavča; hkrati se je žač elo strokovne literature je bila ustrežna, leposlov- uvajati knjiž no informačijsko žnanje – »pouk je ža uč enče pa po s tevilu ižvodov ni sledilo v knjiž niči«, na ČŠ in na podruž ničah. Z uved- skokovitemu naras č anju uč enčev. Za to gradi- bo rač unalnikov so se vsi knjiž nič ni postopki vo tudi ni bilo prostora, saj je bila knjiž niča ž e

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 89 Šolska knjižnica

po letu dni preseljena v likovno uč ilničo, ker dogovori v aktivih posamežnih predmetov. V so kabinet namenili na novo žaposleni sočial- tem obdobju so bile ižvedene 3 čelovite inven- ni delavki. Knjige so ž e bile postavljene po ture in odpisanega je bilo veliko žastarelega in inventarnih s tevilkah, ožiroma tako, kot so pos kodovanega gradiva. prihajale v s olo. 2010—2014 1979—1991 Gospodarska križa in varč evalni ukrepi so pri- V tem obdobju je bil s prostim pristopom in žadeli tudi knjiž ničo, saj je nabava omejena na veliko produkčijo Mladinske knjige moč no najbolj nujne uč benike in leposlovno gradivo okrepljen fond ža uč enče. Knjige so postavili ža domač e branje. po starostnih stopnjah in prilagojenem UDK Knjižničarke, delavke v knjižnici: sistemu. Dotok sičer ni nikoli dosegel standar- da 1,5 enote na leto na uč enča, vendar je ž 1963—1974 Ana Peterlin, polovič ni delovni leposlovjem sledil žahtevam domač ega branja, č as, ižpit ža bibliotekarko pri NUK; bralne žnač ke, s pouč nim gradivom podpiral 1973—1978 Minka Sladič, polovič ni delovni pouk in projekte in je bil sistematič no dopol- č as, vis ja knjiž nič arka PA; njevan in uravnotež en. 1978—2010 Ivanka Učakar, polovič ni č as do 1991—2010 leta 1992, nato polni, vis ja knjiž nič arka, prof. Vse gradivo so knjiž nič arke postopno rač unal- slov.; nis ko obdelale, nastala je enovita knjiž niča. - kot knjiž nič na pomoč je v knjiž niči delala Listke čentralne katalogižačije so nadomestile tudi Magda Rode, invalidsko upokojena uč itel- rač unalnis ke diskete, kasneje pa je bilo, s prid- jiča; ruž enim č lanstvom v sistemu ČOBIŠŠ, omogo- 1984—1986 Maja Hvalič, s tudentka; č eno kopiranje v katalog Š olska knjiž niča in nadgradnjo WinKnj. Del gradiva so postale 1987—1988 Mateja Griljč, absolventka knjiž - tudi avdio in video kasete, ČD, DVD. Nabavna nič arstva, ki je ža diplomsko nalogo ižbrala politika je postala pomemben del knjiž niče, saj »Razvoj in stanje šolske knjižnice Osnovne šole je bila produkčija vse več ja, knjiž ni trg pa bolj Frana Albrehta v Kamniku«; agresiven. V pomoč so bili priporoč ilni sežna- 1991—1991 Metod Bohinc; mi Čentra ža mladinsko knjiž nič arstvo in 1993—1995 Kristina Jamšek, prof. slov.;

Šolsko leto 2000—2005 Jelka Štrajhar, knjiž nič arka; 2005/2006 2005→ Tadeja Česen Šink, dipl. bibl.; knjižničarki Ivanka Učakar in 2010→ Irena Milivojevič Kotnik, prof. slov.; Tadeja Česen Šink 2013→ Špela Kramarič, dipl. bibl.; 2013→ Barbara Vogrinec Jesenšek, dipl. bibl.

KNJIŽNICA IŠČE SVOJ PROSTOR POD SONCEM – SELITVE, PREUREJANJA 1963—1980 Ob selitvi v novo žgradbo je bila uč iteljska knjiž niča postavljena v žborničo v 1. nadstropje, knjige ža uč itelje so bile postavljene v namenskih omarah v žborniči in v kabinetih; s olarska knjiž niča pa v 2. nadstropje – najprej v 20 m2 velik kabinet, nato v likovno uč ilničo. Knjiž nič ni prostori so bili v sredis č u žgradbe, le da so bili želo majhni, žato je ižposoja na ražredni stopnji potekala v ražredih.

Stran 90 Pol stoletja Albrehtove s ole Šolska knjižnica

1980—1990 preselila v manjs i prostor »na hodniku«. Leta 1978, s prihodom nove knjiž nič arke, se Nabavljeno je bilo novo, belo pohis tvo, ki se je je prič elo nač rtno iskanje novih prostorov, ki dobro ujelo s starejs im, saj smo ga knjiž nič arbi omogoč ili prost pristop in vsakodnevno ke samoiničiativno prebarvale na modro. Šrče ižposojo. Knjiž niča ža uč enče seje leta 1980 je v sredis č u, veliko, dobro pretoč no, utripa preselila v pritlič je v »malo telovadničo«, saj pogumno in dovaja informačije uč iteljem in je s ola konč no dobila svojo s portno dvorano. drugim strokovnim delavčem, uč enčem, star- Opremljena je bila ž namenskim pohis tvom: s em in vč asih čelo kraju. poličami, ražstavnimi vitrinami, katalogom. Knjiž niča je imela tudi č italničo ž 18. sedež i. KNJIŽNICA SE MODERNIZIRA Prostor je bil na ustrežni lokačiji, v velikosti V osemdesetih letih so knjiž ničo opremili s 60 m2. Iž žborniče se je leta 1986 preselila kasetofonom in v č asu žmag Bojana Križ aja tudi s TV sprejemnikom, na katerem so uč enči spremljali s portna tekmovanja, interno delo knjiž nič arke pa je malo žastalo. Leta 1986 se je knjiž nič arka udelež ila prvega rač unalnis kega teč aja in spremljala ponudbo ražlič nih programov na trgu. Ko je testna skupina predlagala program Š olska knjiž niča podjetja ŠAOP iž Nove Goriče, je bilo ž letom 1990 potrebno sprejeti s e eno odloč itev – prehajamo v digitalno dobo. Vse gradivo je bilo potrebno ponovno inventarižirati, podatke so vnas ali s tuden- tje in s ele leta 1994 so si prvi uč enči knjige ižposojali rač unalnis ko, ž ižkažničo, kmalu pa tudi uč itelji. Telefon, tiskalnik, predvajalnik glasbe, rač unalnik ža uč enče, ki pregledujejo katalog, dodatni rač unalniki ža uč itelje v č ital- niči, internetna povežava so posodobili delo knjiž niče. Po letu 2004 je postala s olska knjiž - niča na Albrehtovi s oli najprej testna knjiž niča ža prenovo rač unalnis kega programa ža evi- dentiranje fižič nega in elektronskega gradiva, ki dobi ime WinKnj in omogoč a vse od ižposo- je do inventure ter oddaljenega dostopa do kataloga ter nato od leta 2006 tudi uč ni čenter ža s olske knjiž nič arje in knjiž nič arke iž vse Šlovenije. Knjiž nič arki ižvajata osnovna in nadaljevalna ižobraž evanja. Šrče se s iri …

… DEJAVNOSTI SE ŠIRIJO tudi strokovna knjiž niča in premestili so poli- Albrehtov dan – pri organižačiji pražnovanj če. Šrče je utripalo v pritlič ju, a ne ža dolgo. je bolj ali manj aktivno vsakič sodelovala tudi 1990 —2014 knjiž niča, bolj intenživno ob okroglih obletni- V s olskem letu 1990/1991 je s ola pres la na čah. Več o tem je objavljeno v prispevku Kul- enoižmenski pouk in potrebne so bile dodat- tura na Albrehtovi s oli. ne uč ilniče. Knjiž niča se je morala ižseliti. Andersenov dan – 2. april. Mednarodni dan Kam? Po posvetu s pedagos ko svetovalko in otros ke in mladinske knjige smo na Albrehtovi obč insko matič no služ bo je sledila smela odlo- s oli žač eli pražnovati v devetdesetih letih, ko č itev – nažaj v 1. nadstropje, v žborničo. Na se je Šlovenija odprla v svet in ko so bili v pro- hodniku je bil dodan montaž ni del (ža č italni- gram s ole uvedeni kulturni dnevi. Vsako leto čo in uč ilničo), skupaj 104,5 m2. Zborniča se je

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 91 Šolska knjižnica

je knjiž niča objavila poslaničo Mednarodne iskali podatke o umetnih masah, pri geografiji žveže ža mladinsko knjiž evnost. Leta 1997 jo smo imeli uvodne ure pred iždelavo nalog o je napisal Boris A. Novak: Otroštvo je poezija posamežnih drž avah, pri angles č ini so bile življenja. Poezija je otroštvo sveta. Nadaljevali predstavitve skrajs anih iždaj. Štalniča so bile so se kulturni dnevi ža 5. ražred. Pravljiče smo ure pravljič ža prve ražrede, pa uganke ža tre- obravnavali v prvem, drugem in tretjem ražre- tje ražrede, žnamenitosti Kamnika ža tretje in du; ž lutkovno predstavo ali ž literarnimi ža č etrte ražrede samostojna iždelava knjige, ugankami ter ražstavami, vsakič drugač e, smo vse s e v osemletki. Nismo požabili na Albreh- predstavili velikega pravljič arja in enega od ta, brata Grimm, Pres erna in čelo matematiko svetovno pomembnih mladinskih avtorjev. Pri smo imeli v knjiž niči. Posebej plodovito je tem je prihajalo do dobrega medpredmetnega bilo sodelovanje ž uč iteljičo Danico Zupin, ki je povežovanja ž ražrednimi uč itelji, uč itelji slo- žasnovala in leta 1998 iždala priroč nik Odkri- vam svet pravljic in zgodb: domač e branje ža 1. in 2. ražred osnovne s ole, v katerem so objavljeni tudi nasveti knjiž nič arke. Zadnja leta, v devetletki, sva obe knjiž nič arki ižvedli č ež 120 ur letno na čentralni s oli in na podru- ž ničah, nač rtovane skupaj ž uč itelji v aktivih in žapisane v letnem programu ter s poroč ili o realižačiji.

vens č ine in likovnega ter tehnič nega pouka, ž rač unalnikarjem ... Bibliopedagoške dejavnosti, knjižnična informacijska znanja (KIZ) V s olskem letu 1983/1984 je pedagos ka sve- tovalka ža knjiž nič no dejavnost Ema Štruž nik bolj intenživno prič ela poudarjati spremenje- no vlogo knjiž niče, ki ni le ižposojevalis č e leposlovja, ampak je sredis č e vžgojnega in ižo- braž evalnega dela; omogoč a novo vlogo uč itelja in knjiž nič arja v njunem svetovalnem delu ob knjigi; s svojim gradivom in programom dela pomaga pri ražvijanju samostojnosti in ražvija ižvirnost v mis ljenju … Tudi na s oli Frana Albrehta smo prič eli s poukom v knjiž niči ali ž obiskom knjiž nič arke v ražredu in to ne samo pri slovens č ini. Iž leta v leto smo nadgrajevali žastavljene stalne vsebi- Andersenove pravljice, ne. Pri žgodovini sva ž Jelko Mrzel s pomoč jo igramo se lutkovno gledališče stripov o ž Asterixu in Obelixu ž uč enči 6. raž- šolsko leto 2004/2005 redov ražiskovali Štari Rim in Grč ijo, pri kemi- ji ž Majdo Jeretina sedme ražrede uč ili samostojne uporabe virov pri projektnih nalogah o elementih, pri tehniki in tehnologiji ž Metko Bizjak smo v knjigah in kasneje tudi na spletu

Stran 92 Pol stoletja Albrehtove s ole Šolska knjižnica

Bralna značka ... »… je gibanje, s katerim sta leta 1961 pričela profesor slovenščine Stanko Kotnik in pisatelj Leopold Suhodolčan, ravnatelj šole v Ravnah na Koroškem. Mladi so se za branje odločali pros- tovoljno, kot nagrado pa so ob zaključku prejeli značko (Prežihovo, Prešernovo, Cicibanovo …).« Bralno žnač ko so v devetdesetih posodobili s programom Š knjigo v svet, ki je geslo bralne žnač ke s e sedaj. Bralči prejmejo pisna prižna- nja ž nalepkami, ob konču s olanja, v devetem ražredu, pa knjiž no darilo. Pod okriljem drus - tva Bralna žnač ka obstajajo: žibelka branja, preds olska BZ (v Kamniku Veronikin žaklad), BZ v OŠ (na nas i s oli je bila Čičibanova, bronasta, srebrna in žlata Pres ernova in bronasta, srebrna in žlata Trubarjeva), bralna žnač ka ža srednjes olče, ža slovenske otroke po svetu …

Na s oli je, pod vodstvom knjiž nič arja, vsako leto od 1968/1969 (na podruž ničah od 1969/1970) potekala ustaljena dejavnost, »tekmovanje« ža bralno žnač ko. Program najprej predpisanih, nato priporoč enih literarnih del, vsa leta pripravlja knjiž nič ar v sodelovanju ž uč itelji. Na žaključ ne prireditve so vedno povabljeni gostje – kulturni ustvarjalči. Mentoriče bralne žnač ke: 1968—1971 Katja Šerbelj, uč iteljiča Šlovens č ine; 1971—1978 Minka Sladič; 1978—2011 Ivanka Učakar in nadomestne knjiž nič arke: 2011—2013 Irena Milivojevič Kotnik; 2013 →Barbara Vogrinec Jesenšek. predpisani, prav tako je toč no določ eno, koli- Poročilo o Bralni Prvo leto, s olsko leto 1968/1969, je bilo na ko del je treba prebrati. znački, s oli 1169 uč enčev. V niž jih ražredih je ž e v Š tevilo uč enčev je naras č alo do leta Brstje, prvem ražredu 25 uč enčev prejelo bronaste 1975/1976, ko je bilo na s oli 1297 uč enčev je šolsko leto 1974/1975 BZ in 19 uč enčev papirnate pohvale. V vis jih tekmovalo 457 uč enčev in osvojili so 152 Čiči- ražredih so bile podeljene 4 papirnate pohva- banovih, 189 bronastih, 89 srebrnih in 26 žla- le, 8 bronastih žnač k, 12 srebrnih in 4 žlate tih BZ. Zaključ na prireditev je od tega leta žnač ke. Zaključ na prireditev je bila na OŠ naprej potekala na OŠ Frana Albrehta, gost je Toma Brejča ža vso obč ino. bil predsednik Zveže bralnih žnač k Šlovenije Š ol. leto 1969/70 Leopold Šuhodolč an. Naslednje leto so ob kul- Na s oli je bilo 1167 uč enčev. V bralno žnač ko turnem pražniku gostovali Š tefka Drolč, so se vključ ili tudi uč enči POŠ Dupliča, Mekin- Anton Ingolič in Kajetan Kovič . je, Nevlje in Tunjiče. Znač ke je podelil predsednik obč inske skup- s č ine (sedaj bi rekli ž upan) Franč Švetelj. Š olsko 1974/75 Nato so gostovali Švetlana Makarovič in Karel Kot mentorji delujejo uč itelji ražrednega pou- Grabeljs ek, Vida Brest ter Šlavko Pregl in Kaje- ka in uč itelji slovens č ine. Programi branja so tan Kovič .

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 93 Šolska knjižnica

letu 1994/1995 obiskala Anja Š tefan Božo Kos, (ražredna stopnja) in Boris A. Novak urednik Cicibana, in (predmetna stopnja). Zanimanje ža BZ je žač e- Niko Grafenauer lo usihati, posebej na predmetni stopnji. Knjiž - sta bila gosta na nič arke, v povežavi s KIZ, promovirajo branje, prireditvi leta vse več je svobodne ižbire naslovov, vključ ene 1981 so tudi pouč ne knjige. Marjan Marins ek in raž- stava o Piki Nogavič ki leta 1997 sta pomenila žač etek tesnejs ega sodelovanja ž MKK, kar je tudi finanč no bolj ugodno, saj si stros ke deli več ustanov. Bralna žnač ka je leta 2002 postala samostojno drus tvo. Uč enče so žač eli motivirati ža branje s knjiž nimi darili v prvem in devetem ražredu, posebej dobrim bralčem so podarjali majiče. Za žlate žnač karje Matič na knjiž niča Kamnik vsako leto pripravi obč insko sreč anje ž žani- mivim gostom, prižnanja podeljuje ž upan, knjiž na darila devetos olčem podarjamo na žaključ nih valetah. Kljub temu od 100 % ude- lež be v prvem in drugem ražredu preidemo na 60 % v petem ražredu, od 20—25 % bralčev Leta 1979/1980 je bilo na s oli ž e 1327 uč en- pa uspe sodelovati vseh devet let in osvojiti čev. Čičibanovo bralno žnač ko je prejelo 275 žlato bralno žnač ko. uč enčev; bronasto 183, srebrno 192 in žlato 63 uč enčev. Uč enči so si ogledali ražstava o Leopoldu Šuhodolč anu in predstavo Nebotič- niki, sedite, Nika Grafenauerja. Leta 1981 smo na s oli gostili Nika Grafenauerja in Bož a Kosa. Leta 1982 sta nas obiskala Anton Ingolič in Jož e Šnoj. Organižator čelotne akčije je postala ZPMŠ. Po letu 1985 so prvič podelili bronasto, srebrno in žlato Trubarjevo žnač ko. O prireditvah so uč enči pisali v glasilu Brstje. V devetdesetih letih je bila žnač ka prenovljena, priporoč ilne sežname je pripravljala Pio- nirska knjiž niča iž Ljubljane, ZPMŠ pa je ižda- jala bros ure ž naslovi pisateljev in ilustrator- jev, ki so bili gostje. Nalepke so se imenovale po knjiž evnih junakih: Čičibanova, Mis kolino- va, Murijeva in Kekč eva. V Kamniku je bila ZPMŠ ukinjena in vso organižačijo in finanči- ranje so prevžele s ole. V vsebinskem smislu je bila dragočena podpora obč inskega aktiva in MKK. V s olskem letu 1993/1994 so si uč enči ogledali mužikal »Janko in Metka« v Kulturnem domu Š panskih borčev v Ljubljani. Znač karje sta v

Stran 94 Pol stoletja Albrehtove s ole Šolska knjižnica

Knjižničarski krožek V letih, ko je na niž ji stopnji potekala ižposoja kar v ražre- dih, so uč enči ž e pripravljali ražstave in uganke, leta 1977 pa je žač el delovati knjiž nič arski krož ek. Prvo leto je bilo vanj vključ enih le osem č lanov (med njimi sedanja uč iteljiča Marija Ropas, tedaj uč enka 5. ražreda Marija Bož ič ), leto kasneje devetnajst, leta 1984 pa ž e s tiri- ins tirideset uč enčev. Uč enči so se sestajali vsako sredo. Šežnan- jali so se ž ureditvijo knjiž niče, s katalogi, ž opremo in postavitvi- Zaključno prireditev Bralne značke jo knjig, s knjiž nimi žbirkami, opravili pa so sta popestrila tudi prečej delovnih ur pri praktič nem delu. oče in sin Leopold in Primož Suhodolčan. Pomagali so pri ižposoji, pripravi ražstav, Med njunima obiskoma panojev in pri vežanju periodike. Po letu 1994, je minilo 33 let. ko se je prič ela rač unalnis ka ižposoja, uč enči niso več dež urali pri žabojč ku ž bralč evimi Ob prehodu na nivojski pouk v tretjem triletju listi, so pa s e sodelovali pri pripravi ražstav, devetletke tudi pogovore o prebranih knjigah, č eprav je bil uradno krož ek ukinjen. Zaposleni v obliki bralnega kluba, vodi knjiž nič arka, sta bili ž e dve knjiž nič arki, fond ur ža interes- žaključ ne prireditve pa se ražprs e po podruž - ne dejavnosti pa omejen. V knjiž niči so imeli ničah in starostnih skupinah. Š olarji so se med domičil tudi dramski krož ek, ure pravljič, mla- drugim sreč ali s Tatjano Kokalj, Jano Kolarič , di ražiskovalči, kasneje, v devetletki, klub Petrom Švetino, Než o Maurer, Aksinjo Kerma- bralčev. V prostorih knjiž niče se je ižvajal vner, ilustratorko Andrejo Peklar in pravlji- pouk slovens č ine ža tujče. č arko Ireno Čerar. Šreč anje s pisateljem Pri- Projekti, razstave mož em Šuhodolč anom smo organižirali leta Med s olskim letom je bila knjiž niča v skladu ž 2009 v s portni dvorani ža več s ol. letnim nač rtom žadolž ena ža ižvedbo nekaj V letos njem letu je knjiž nič arkam uspel pose- kulturnih prireditev, ki jih je dostikrat poveža- ben podvig — na s oli je gostovala Desa Mučk. la s pripravo komentiranih ražstav v knjiž niči, v uč ilničah in več namenskem prostoru (jedilniči). Leta 1987 je odmevala ražstava Knjiga je orožje/ni orožje; ražstava o Valvasorju je bila postavljena 1990 v bodoč i žborniči, gradivo žanjo so ljube- žnivo posodili v Pionirski knjiž niči Lju- bljana. Prvi projekt, ki je žajel vso s olo in vse predmete je bil »Krištof Kolumb« v s olskem letu 1992/1993. Ob žaključ - ku je bila postavljena ražstava v s oli ob dnevu odprtih vrat.

Knjižnica je bila vedno polna radovednih bralcev. Učenca sta zašla med knjižne police v stari knjižnici, še v pritličju šole.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 95 Šolska knjižnica

V s olskem letu 1999/2000 so se ražredi in Novejs i projekti, pri katerih je organižačijsko krož ki, tudi s podruž nič, vključ ili v projekt sodelovala knjiž niča, so predstavljeni v s olskih Pres ernovo leto, ob 200-letniči rojstva. Almanahih ali v prispevku Kultura na Albreh- Na dnevu odprtih vrat so, ža žaključ ek projek- tovi s oli (npr. NEVI – sedemdeset let od odkri- ta, pripravili ražstavo. tja mamutovega okostja v Nevljah). Knjiž niča na Albrehtovi s oli se pri ižvedbi kul- Urška in povodni turnih dni in projektov žadnjih dvajset let red- mož se vrtita v no povežuje ž Matič no knjiž ničo Kamnik, ta usodnem plesu. pripravlja žanimive ure informačijskega opis- menjevanja in motivačije ža branje.

Uč enči Podruž nič ne s ole Mekinje so pripravili predstavo Povodni mož.

Ilustratorka Andreja Peklar je februarja 2004 za naše učence v knjižnici pripravila prijetno druženje.

Tudi pri organižačiji drž avnih projektov sodeluje Matič na knjiž niča Kamnik in tako pomaga s olam (Moja naj knjiga, Rastem s knjigo, Slo- venski knjižni kviz in Slovenski knjižnično- muzejski MEGAkviz).

Organižirana je bila delavničo ža iždelavo »bidermajer« s opkov. »Š ivanke«, ki so jih uč enči iždelali pod mentorstvom Metke Mestek, so na drž avnem nateč aju prejele žlato prižnanje Ob 50-letniči žbirke Čebelica, leta 2003, je knjiž niča organižirala akčijo Najstarejša Čebelica in pripravila ražstavo ter nagradila uč enče, ki so prinesli ižvode, last njihovih stars ev ali čelo starih stars ev.

Stran 96 Pol stoletja Albrehtove s ole Šolska knjižnica

VRATA V KNJIŽNICO, VRATA V SVET Knjiž nič arka Ivanka Uč akar se je vč lanila v Sodelovanje na občinski, republiški Drus tvo bibliotekarjev Ljubljana, postala je in državni ravni tajniča sekčije ža s olske knjiž niče pri ZBDŠ, kasneje predsedniča sekčije, ustanovna č lani- Obč inski aktiv s olskih knjiž nič arjev obč ine ča Drus tva s olskih knjiž nič arjev Šlovenije, bila Kamnik je bil ustanovljen v Štranjah leta 1984 je č laniča odborov ža organižačijo posvetovanj in deluje do danas njih dni. Tudi ko so nastale in kongresov, sodelovala je s prispevki, delav- s tudijske skupine, je bila potreba po stiku ničami, sodelovala je na hrvas kih pomladnih tako moč na, da je obstal. Enkrat letno se ižva- s olah. Naslovi nekaterih prispevkov: Podoba ja hospitačija, dvakrat sestanek s poroč ili s s olske knjiž niče: kaj se je dogajalo nekega seminarjev, predstavitev knjiž nih novosti, dopoldneva v s olski knjiž niči (1989), Parabo- dogovori o prireditvah ža bralno žnač ko, boj lič na perspektiva v klasič nih in sodobnih pra- ža boljs i status knjiž nič arja. Tem ne žmanjka. vljičah na temo strahu (1999), Vsakemu bral- Vsaki dve leti domičil prevžame druga s olska ču njegovo knjigo, vsaki knjigi njenega bral- knjiž niča. Šreč anj se udelež ujejo tudi mladin- ča (1999), Zrčalče, žrčalče na steni, povej: ske knjiž nič arke iž Matič ne knjiž niče Kamnik. žapis referenč nega pogovora med uč iteljičo Pogumno so kamnis ke knjiž nič arke presegle ražrednega pouka in knjiž nič arko (2002), Šlo- okvire obč ine in kmalu po ustanovitvi na Ble- venska udelež ba na jubilejni XX. proljetni s koli du oktobra 1987, kot prve s olske knjiž nič arke s kolskih knjiž nič ara R Hrvatske (2008). Z vse v žgodovini posvetovanj Zveže bibliotekar- svoje delo je bila leta 2007 nagrajena ž najvis - skih drus tev Šlovenije, predstavile prispevek jo stanovsko nagrado, Č opovo diplomo. Šolska knjižnica in pouk; Ivanka Uč akar je predstavila temo Knjiž na oprema (povežava ž Knjiž nič arka Tadeja Č esen Š ink je č laniča IO likovnim poukom v 7. ražredu). Drus tva s olskih knjiž nič arjev in je posebej žadolž ena ža redna letna sreč anja uporabni- »Ure so bile izvedene v knjižnici, delno v kabinetih kov programa WinKnj, ki jih je ž e preko 460. Vir: Za boljšo (likovni pouk). Do leta 2013 je bila č laniča Šekčije ža s olske knjižno in knjiž- Sodelovanje učencev: knjiž niče pri ZBDŠ. nično vzgojo, Učenci so se najprej odzivali različno: z razposaje- ZSRSŠ, 1988. Šrče pos ilja informačije po vsej Šloveniji. nostjo (likovni pouk), začudenjem (biologija). Razen izjem pa so nov način dela kmalu sprejeli, bili so Č e se je na žač etku žastavljalo vpras anje, v zelo aktivni, vsak po svoje in po svojih sposobnostih. koliks ni meri je knjiž niča na Albrehtovi s oli Sodelovanje učitelja: njeno srče, je na konču odgovor jasen, je krep- Pri pripravah na ure so učitelji povedali svoje želje, ko delujoč e, aktivno srče! Vsak dan v njej sugestije. Ob izvedbi so bili bolj ali manj opazovalci, poteka ižposoja, pogovori, uč enje in svetovan- pomagali so pri skupinskem delu, pri izvedbi ure je. Vsako leto se v prostorih knjiž niče žvrsti likovnega pouka pa sta knjižničarka in likovnik ena- več kot 100 ur pouka, nekaj ražstav in priredi- kovredno podajala snov, se izmenjavala in dopolnje- tev, nes teto stikov in dož ivetij. Njena žbirka vala. gradiva je bogata, ustrežna, katalogižirana, Kakšno vlogo ima šolska knjižnica pri posredovanju informačije o njej so dostopne preko spleta. znanja, če to njeno dejavnost opazujemo le skozi Knjiž nič arke so usposobljene ža svetovanje in pouk? sodelovanje v vžgojno-ižobraž evalnem proče- Znanje (posebej psihologije, pedagogike in stroke) je su. posredovano knjižničarju, ki se pripravlja na pouk. Zbrala in uredila Učenci se nauče, da se lahko učimo na različne nači- Ivanka Učakar ne (pripravljajo se na samoizobraževanje in kulturno preživljanje prostega časa). Vzpostavljajo se odnosi med učiteljem, učenci in knjižničarjem. Ti odnosi šele omogočajo takšno uče- nje.«

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 97 Šolska knjižnica

Knjižnica v aprilu 2014

Zaključek Bralne značke na šoli v šolskem letu 2013/2014 pisateljica Desa Muck

Stran 98 Pol stoletja Albrehtove s ole Šport na OŠ Frana Albrehta

Športne aktivnosti na OŠ Frana Albrehta

ŠPORTNI OBJEKTI IN POUČEVANJE uporabe žunanjega Miha Prosen, »TELOVADBE« OD ODPRTJA ŠOLE asfaltiranega igris c a. učitelj športne Med gradnjo nove s ole so stavbi dogradili s e Uc enci Osnovne s ole vzgoje eno nadstropje. To je gradnjo podraž ilo, žato Frana Albrehta so ob je bila gradnja telovadnice prelož ena, prav otvoritvi pripravili tako tudi ureditev okolice. gimnastic no akademi- Ob otvoritvi s ole, leta 1963, so bili v prižidku jo. pripravljeni le pomož ni prostori ža poslopje telovadnice. Prav tako ob s oli ni bilo nac rto- vanega s portnega igris c a, na katerega uc enci in uc itelji s e vedno c akamo. Pogoji ža ižvajanje pouka s portne vžgoje v novi s oli so bili tež avni. V tistem c asu so na OŠ Frana Albrehta pouc e- Za redno s portno vžgojo in ža delovanje Š Š D vali s portno vžgojo Rudi Friedel (od leta so imeli vse do leta 1970 na voljo ražred v 1963), Neža Šepec (od leta 1963), Marija pritlic ju, ki je bil želo skromno opremljen. Zamernik (od leta 1965), Miha Prosen (od leta Š portna orodja so bila koža, s vedske klopi in 1965), Slavka Verovšek (od leta 1968) in od nižke grede. Zac eli so ž eno samo penasto 1971. leta s e Viktorija (Vika) Prosen. ž ogo. Tež ave so res evali tako, da so omogoc ili uc en- Športni pedagogi cem iž 7. in 8. ražreda eno uro telovadbe prve generacije: tedensko, vadili pa so v telovadnici sosednje Rudi Friedl, Osnovne s ole Toma Brejca. Neurejeno okolico, Neža Šepec, ki v žac etku ni omogoc ala pouka v naravi, so Slavka Verovšek, sc asoma spremenili v improvižirana s portna Miha Prosen igris c a. V ta namen so dodobra ižkoristili obstojec i travnik na mestu povežovalne ceste ž OŠ Toma Brejca. V juniju 1967 je bilo žgrajeno rokometno igris c e pri OŠ Toma Brejca, kar je ža s olarje Frana Albrehta pomenilo mož nost

ŠPORTNE AKTIVNOSTI NA ZAČETKU Iž arhivov Kamnis kega obc ana je moc ražbrati s portno vžgojne aktivnosti tistega c asa. V letu 1964 so na dan mladosti imeli uc enci tekmovanje v atletiki. Tekmovalo je kar 216 atletov v vec ih disciplinah: tek na 60 m, skok v daljino, met ž ogice, skok v vis ino in met krogle. Uc enci 3. in 4. ražredov so se 30. maja pomerili v tekmovanju »med dvema ognjema«. Tekmovali sta obe kamnis ki osemletki. V Nastop učencev na otvoritvi igrišča, leto 1967 mesecu maju so imeli vis ji ražredi osemletke

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 99 Šport na OŠ Frana Albrehta

tudi medražredno tekmovanje v rokometu. Na ž abne plese. V letu 1965/1966 so imeli vc lan- podlagi tekem so doloc ili reprežentance vsa- jenih 131 uc encev. kega oddelka, ki so se 4. julija pomerile na Na OŠ Frana Albrehta je bilo Š Š D ustanovljeno meds olskem turnirju. Na turnirju je v 15-tih 20. 5. 1966. leta. Vc lanjenih je bilo vseh 578 tekmah igralo 330 tekmovalcev. 6. julija je uc encev iž vis jih ražredov. Drus tvo je imelo bilo na stadionu žopet tekmovanje v atletiki, sledec e sekcije: atletiko, rokomet, odbojko, tokrat ža mlajs e pionirje (od 1. do 4. ražreda). kos arko, plavanje, smuc anje in namižni tenis. Tekmovali so v teku na 20 m, 30 m in 40 m, skoku v daljino, metanju krogle in metanju Najvec ja tež ava obeh drus tev je bila, da nista polnjene ž ogice. Tekmovanja so žakljuc ili 10. imeli telovadnih prostorov ali igris c . Dvoiž- julija s tekmovanjem v odbojki. menski pouk dveh centralnih s ol in gimnažije je potekal v eni sami telovadnici, ki je bila Š portni pedagogi so takrat ižražili upanje, naj žasedena od jutra do požne ure žvec er. Tako se ta tekmovanja v prihodnjih letih ražs irijo je Š Š D Grintavec imelo telovadnico ža ižven- na vse osnovne s ole v obc ini Kamnik. To potr- s olsko delo na ražpolago le ob torkih žvec er juje tudi žapis v Kamnis kemu obc anu iž leta in vsako jutro od 7. do 8. ure. V tem c asu sta 1969, ko je potekalo obc insko prvenstvo osno- od decembra do aprila delovali le sekciji ža vnih s ol. Takrat so se uc enci OŠ Frana Albreh- orodno telovadbo in kos arko. Plesne vaje so ta, OŠ Toma Brejca, OŠ Menges in OŠ Domž ale imeli v pomož nih prostorih in na hodnikih. pomerili v kos arki, rokometu in malem nogo- metu ža pravico nastopa na okrajnem prvens- Š Š D Frana Albrehta ni imelo telovadnice in tvu v Ljubljani. sekcije v žimskem c asu niso delovale. To vržel so žapolnili ž medražredno ligo, ki je potekala Omenili bi tudi takratne pohode, namenjene jeseni, najbolj intenživno pa spomladi, ko je vsem uc encem OŠ Frana Albrehta. Uc itelji so travnik ob s oli, ki je služ il ža igris c e, postal jih organižirali na dan pionirjev — 29. novem- suh. Tekmovali so v rokometu, odbojki, kos ar- bra, s pomoc jo c lanov Zveže borcev. Uc enci so ki, namižnem tenisu in atletiki, niž ji ražredi obiskali spomenike in okolis ke kraje, kjer so pa v igri med dvema ognjema. V semestrskih se sežnanili ž revolucionarno preteklostjo in poc itnicah je potekal smuc arski tec aj ž žaklju- delovanjem NOB. c nim tekmovanjem, po žakljuc ku s olskega leta V letu 1967 je, na pobudo Antona Šitarja, Miha pa s e plavalna s ola. Tekmovali so vsi uc enci, Prosena in Bož idarja Gjurina, Obc inska žveža saj so ražredi tekmovali ža prvaka s ole. Tako ža telesno kulturo, v poc astitev tedna mlados- je bilo v sežoni 1966/1967 kar 48 rokometnih ti, 20. maja, organižirala 1. tek po ulicah Kam- tekem, sodelovalo je 432 fantov in 256 deklet. nika. Presenec enje nad s tevilom prijavljenih Š Š D so upravljali uc enci sami. Šekcije so vodili osnovnos olcev je bilo veliko. uc itelji in s tevilni prostovoljci. Med njimi so bili le redki formalno strokovno usposobljeni, ŠOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA a vsi moc no predani delu ž otroki. Kos arkar- sko sekcijo na OŠ Toma Brejca je vodil kar Š olska s portna drus tva so se žac ela ustanav- uc enec iž 8. ražreda. Tam so prvo leto sprejeli ljati po 1. jugoslovanskem kongresu ža telesno v drus tvo le vis je ražrede, da so pris li do orga- kulturo (Beograd, 16.—18. 10. 1958). Ta je nižacijskega kadra. Ob ustanovitvi so ižražili poudaril žahtevo, naj bi se na vsaki s oli, kjer upanje, da se bodo pogoji dela ižboljs ali, so mož nosti, ustanovilo drus tvo, ki bi pritegni- (telovadnice, materialna pomoc , igris c a, stro- lo vec je s tevilo otrok v s portne dejavnosti, ki kovni kader), potem pa bodo sprejeli v Š Š D naj bodo organižirane po sekcijah. tudi najmlajs e. Z al se ražmere niso ižboljs ale Tako so s ole od obc inske skups c ine Kamnik in mlajs i uc enci so naslednje leto dobili edini dobile minimalno materialno pomoc ža usta- prosti termin ža treninge v nedeljo dopoldne. novitev Š Š D. Vedeti moramo, da uc enci ražredne stopnje, Prvo Š Š D Grintovec so ustanovili na Osnovni tako kot s e danes, niso imeli mož nosti pred- s oli Toma Brejca, 2. decembra 1964. leta. Tam metnega pouka telesne vžgoje. Takratni s port- so imeli naslednje sekcije: orodna telovadba, ni uc itelji so tako pomanjkljivost s portne kos arka, odbojka, rokomet, smuc anje in dru- vžgoje pogosto navajali kot vžrok ža slabo

Stran 100 Pol stoletja Albrehtove s ole Šport na OŠ Frana Albrehta

drž o otrok, ža poves ena ramena ter druge Fotografija okvare, ki so po njihovem nastajali žaradi pre- iz 80. let, v ozadju komernega sedenja v s olskih klopeh. Glasbena šola s Takratni uc itelji so vžtrajno opožarjali, da telovadnico potrebujejo vec igris c in telovadnic, prosili so ža vec ražumevanja do problematike telesne vžgoje rastoc e mladine. Hkrati se je vec alo žanimanje uc encev OŠ Frana Albrehta ža raž- ne krož ke, a njihovo delo je venomer oviralo pomanjkanje prostora. Z velikim žaupanjem so c akali na novo s olsko telovadnico pri ždravstvenemu domu. V letu 1970 so uc encem s ole Frana Albrehta omogoc ili pouk s portne vžgoje tudi v novi Medtem so uc itelji s portne vžgoje v c asopisih telovadnici v takratnem Zdravstvenem domu propagirali pomen s portne vžgoje in potrebo (danes Matic na knjiž nica Kamnik). Prostor so po s portnih objektih. Štars e so kritižirali, ker si uc enci ižmenjevali ž dijaki gimnažije. Pouk so se žanimali le ža napredovanje otrok pri in delovanje sekcij Š Š D je postalo kvalitetnej- posamežnih predmetih, manj pa ža njihov s e. Šc asoma se je uredila tudi okolica. Šredi telesni ražvoj. »Vzroke za učenčevo neuspeš- sedemdesetih je nastala ideja o trim steži. Z nost v šoli je pogostokrat iskati prav v nezados- delom Š Š D nas e s ole je Kamnik tako dobil tudi tni telesni razvitosti. Kajti koristnost telesne svojo prvo trim stežo na Zapricah. vzgoje se manifestira v boljšem zdravju, v večji delovni sposobnosti učenca in intelektualnih Vodstvo s ole in neumorni s portni pedagogi so lastnostih posameznika. Zato lahko telesno kul- s e naprej delovali propagandno ža dobrobit turo štejemo med družbeno koristne aktivnosti s portnega delovanja otrok. Vendar resno raž- in je nedopustno vsako pretirano varčevanje mis ljanje o gradnji nove telovadnice sega s ele sredstev in zanemarjanje harmoničnega teles- v leto 1977 ko sta takratni s portni pedagog nega razvoja mladine.« Miha Prosen in ravnatelj Pavle Slabe uspela najti prve vire financiranja ža ižgradnjo. K (Kamniški občan, 1967, št. 1: Teden telesne kul- sodelovanju je pristopila takratna ŠIŠ ža s port ture na OŠ Toma Brejca, V. Vobovnik.) in nažadnje so tudi na obc ini ugotovili, da je Uc itelji so poslali 201 otroka ortopedu, ki je priprava na gradnjo resna in tudi realižacija ugotovil, da je kar 62 uc encev potrebnih klini- gradnje realno uresnic ljiva. Konc ni nosilec c nega ždravljenja (okvare hrbtenice in sto- nalož be je bila Obc inska ižobraž evalna skup- pal), 112 otrok pa se nagiba k deformitetam nost, ob sodelovanju telesnokulturne skupno- in potrebujejo intenživno s portno vadbo. Na sti. podlagi teh režultatov so žahtevali vkljuc eva- Tako so leta 1979, v rekordnem obdobju nje otrok v organižirane telesne aktivnosti. devetih mesecev, ob OŠ Frana Albrehta žgra- Pri tem so poudarjali, da ima Kamnik le eno dili novo vec namensko s portno dvorano. telovadnico ža potrebe dveh osnovnih s ol, 19. decembra 1979 so uc enci ž velikim vesel- gimnažije in s tevilnih klubov. 1967. leta so jem doc akali odprtje sedanje s portne dvorane. žahtevali c imprejs njo dograditev telovadnice Šlovesnost se je žakljuc ila ž odlic no pripravlje- pri Zdravstvenem domu (sedanji Matic ni knji- no s portno akademijo uc encev vseh kamnis - ž nici) in ureditev igris c ob s olskem centru. kih osnovnih s ol, saj so v programu pokažali Š tevilne peticije so pripomogle, da so v letu svoje proste dejavnosti, ljubežen do s porta in 1968 v programu financiranja nac rtovali, do seveda navdus enje nad novo pridobitvijo (kot leta 1970 pa tudi dogradili telovadnico in je žapisano v Kamniškemu občanu, letnik 1979, Glasbeno s olo pri takratnem Zdravstvenem št. 21). domu. Pri tem je treba poudariti, da je pouk postal Med leti 1971 in 1974 pa so predvideli grad- kvalitetnejs i in bogatejs i ža uc ence predmetne njo nove telovadnice pri OŠ Frana Albrehta. in ražredne stopnje, kar dokažujejo tudi s tevilni s portni dosež ki nas ih uc encev.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 101 Šport na OŠ Frana Albrehta

Nova športna SMUČARSKI TEČAJI IN dvorana, ZIMSKA ŠOLA V NARAVI okoli leta 1980, z, še vedno, Š portni pedagogi so na podlagi uc nega nac rta neurejeno okolico ža osnovne s ole, ki predvideva tudi plavanje in smuc anje, 1966. leta sprejeli sklep, da bodo vsako leto v c asu s olskih poc itnic organižirali obvežni plavalni tec aj ža vse uc ence petih raž- redov, prav tako si bodo prižadevali, da se bodo uc enci vseh s estih ražredov, v c asu žim- skih poc itnicah, udelež ili smuc arskega tec aja. Telovadna Za organižacijo plavalnih tec ajev so v Kamni- predstava ob ku želo ugodni pogoji, medtem ko so v žveži ž otvoritvi nove organižacijo smuc arskih tec ajev, vsaj v žac et- športne dvorane ku pric akovali vec je ovire, predvsem žaradi pomanjkanja smuc arske opreme in financ nih sredstev. Iž c lankov iž Kamnis kega obc ana je ražvidno, da sta Obc inska žveža ža telesno kulturo in Šmuc arski klub Kamnik ž e v letu 1964 (in tudi prej) organižirala smuc arske tec aje ža kar 320 mladih smuc arjev. V letu 1966 je, v c asu s ol- 25. maja 1980 so pedagos ki delavci ž uc enci skih poc itnic, pod vodstvom dveh uc iteljev in ponovno pripravili veliko telovadno – s portno petih vaditeljev, tec aj smuc anja opravilo 210 akademijo na stadionu v Mekinjah, v spomin otrok. in v slovo umrlemu predsedniku Titu, ž naslovom Po Titu – Tito, kjer so nastopile vse s ole V letu 1976 je OŠ Frana Albrehta organižirala in vsa s portna drus tva iž Kamnika. s estdnevni smuc arski tec aj. Pod vodstvom uc iteljev telesne vžgoje in enega smuc arskega uc itelja so bili uc enci ražporejeni v 4 skupine. Ena skupina je predelala nadaljevalno, tri pa osnovno s olo smuc anja. Tec aja se je udelež ilo 54 uc encev. Vsako jutro so se odpeljali na Veli- ko planino in se žvec er vrac ali domov. Opol- dne so imeli kosilo na Zelenem robu.

Športna akademija na stadionu v Mekinjah

Rudi Friedel in Vika Prosen z učenci na Veliki planini Zanimiv je žapis iž leta 1968. Uc enci so imeli tec aj na Veliki planini, v c asu od 22. do 27. januarja. Udelež ilo se ga je 64 uc encev in

Stran 102 Pol stoletja Albrehtove s ole Šport na OŠ Frana Albrehta

uc enk, predvsem iž 7. in 8. ražredov. Omenje- cah, na osojnih ni so uc itelji: Vera Frbežar, Neža Šepec, Marin- legah. Februarja ka Aparnik, Rudi Friedel in Miha Prosen. Ti so 1985. leta so žim- v žapisu obvestili stars e, da uc ni nac rt predvi- sko s olo ižvedli v deva tec aje ža uc ence ž e v 5. ražredu. Toda, c e dveh skupinah (148 uc enci nimajo smuc arske opreme, se ne otrok), v lepem morejo nauc iti smuc ati. Š ola nima sredstev ža sonc nem vremenu, nakup opreme. Ker pa vec ina stars ev slej ko na Veliki planini. prej otroku kupi opremo, naj mu to veselje Uc enci so se žgodaj napravi ž e ob vstopu v 5. ražred. Za otroke, ki žjutraj odpravili na ne bodo mogli dobiti opreme, bo poskrbela pot, na smuc is c u so s ola. Tako so žac eli nac rtovati in pripravljati imeli ob poc itku temelje ža organižiranje žimske s ole v naravi malico, popoldan Učitelj Franci ža uc ence 5. ražredov. pa so se utrujeni vrac ali domov. V letu 1986 se Omerzu Te konkretne nac rte so uc itelji s portne vžgoje je žimske s ole v naravi na Veliki planini v dveh žac eli ižvajati pod ravnateljevanjem Pavleta ižmenah udelež ilo kar 178 otrok. Slabeta. Zaradi skromnega financ nega stanja V letu 1988 so nac rtovali žimsko s olo v naravi stars ev si otrokom niso upali ponuditi nasta- na Ježerskem, vendar jo žaradi pomanjkanja nitve v hotelu na kaks nem urejenem smuc is - snega niso mogli ižvesti, žato so organižirali c u. Zato so, pri takrat uspes nih delovnih kole- smuc arski tec aj na Veliki planini, katerega se ktivih, v letu 1976/1977 žbrali doloc ena sred- je udelež ilo 134 uc encev v dveh ižmenah. Tudi stva in kupili 26 parov smuc i, palic in c evljev leto kasneje je bilo vse organižirano ža žimsko ter tri prenosne Tomosove vlec nice. Prvotno s olo na Ježerskem, pa ž al to leto ni bilo snega idejo, da bi bili nastanjeni v s oli na Vranji Pec i, in je odpadla. so opustili. Z avtobusom so se vožili v Tunjice, V letu 1993/1994 so prvic ižvedli žimsko s olo uredili smuc is c e, postavili vlec nice in veselo na smuc is c u smuc arskega centra Čerkno. Od dric anje po strmini se je pric elo. Ko v Tunji- takrat smo tam redni gostje. Nastanjeni smo v hotelu Eta, sedaj imenovanem hotel Čerkno, smuc amo na Č rnem vrhu (sedaj kar ŠČ Čerk- no). Šmuc amo vsak dan v dopoldanskem in popoldanskem c asu, vmes imamo kosilo v res- tavraciji na smuc is c u. V popoldanskem c asu imamo s tevilne dejavnosti, povežane ž uc enjem in žabavo (predavanje o varnosti na smu- c is c u in žimskih s portih, plavanje in preverja- nje žnanja plavanja, obisk mužeja ž raž- stavljenimi predmeti prve in druge svetovne vojne in cah ni bilo snega, so se odpravili na Č rnivec. starimi kmec kimi Kosili so v bliž nji gostilni. Kasneje so, ž name- orodji, predstavitev nom žmanjs ati stros ke, topli obrok pridobili v mask cerkljanskih menži tovarne Štol in ga žauž ili kar na smuc is - laufarjev, žabava c u. En dan žimske s ole pa so vseeno obiskali ob tomboli in ple- urejeno smuc is c e. Pogosto so se odpeljali na su). Š e vedno se Šoris ko planino, ker je bila financ no ugodnej- ubadamo s financ - s a od Velike planine. nimi problemi, Š e nekaj žanimivih žapisov iž s olskih kronik. V uc encem posojamo letu 1982 so pric eli ž žimsko s olo s ele 1. mar- smuc arsko opremo, žbiramo denar v s olskem ca, ker prej ni bilo snega. Šmuc ali so v Tunji- skladu, v veliko pomoc pa je obc ina Kamnik, ki pokrije približ no 50 % stros kov na uc enca.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 103 Šport na OŠ Frana Albrehta

LETNA ŠOLA V NARAVI. Od leta 1997 pa je pedagos ki vodja letne s ole V letu 1972/1973 je bila v obc ini Kamnik Denise Zajc. Šedaj traja pet dni ža uc ence petih prvic organižirana letna s ola v naravi. Takrat ražredov. se je organižirala ža uc ence 7. ražredov v Delo letne s ole v naravi je sestavljeno iž ražlic - mesecu juniju, v enem ižmed obmorskih kra- nih dejavnosti: uc enje plavanja in ražlic ne jev. Š ola Frana Albrehta je bila ražporejena v aktivnosti v vodi, pouk ž uc nimi vsebinami, dom TNZ v Šavudriji. Vodja prve s ole v naravi s portne aktivnosti, kviži in žabavne prireditve. je bil tedanji pomoc nik ravnatelja Jože Juvan- Glavna s portna dejavnost je plavanje v morju, čič. Lani je bilo ž e 40 let, odkar gostujemo, ž kjer se otroci, s pomoc jo plavalnih uc iteljev, redkimi ižjemami, vsako leto v tem prijetnem trudijo nauc iti plavati ali ižboljs ati svoje pla- delu Jadrana. valno žnanje, ža kar prejmejo prižnanja (plavalne delfinc ke – diplome in žnac ke). Uc enci se nauc ijo tudi vožiti s kajakom (veslati in krmiliti), spožnajo prve osnove potapljanja na dah s pomoc jo dihalke in maske, igrati vaterpolo, spožnajo tehniko skoka na glavo, vždrž ljivostnega plavanja, žadnji dan pa se s e preižkusijo v savudrijskem akvatlonu, ko morajo obtec i in preplavati nas poc itnis ki žaliv, seveda ža ta trud dobijo uc enci tudi praktic ne nagrade. Pri pouku spožnavajo ž ivljenje v morju in ob njem, rastline Primorja, pokrajinske in vre- menske žnac ilnosti obmorskih krajev, spožna- vajo navade in podež elsko delo ljudi. Uc enci res ujejo vaje v delovnem žvežku in se ob koncu s ole preižkusijo v savudrijskem kvižu, ki Leto 1973 žajame vse pridobljeno žnanje. Ob popoldan- Pavle Slabe in V arhivskih žapisih žasledimo, da se je kasneje skih dejavnostih so aktivni tudi v likovnih Miha Prosen z ižvajala letna s ola v 4. ražredih. Rekordni letni delavnicah, kjer ris ejo in oblikujejo iždelke in učenci s oli v naravi sta bili v letih 1985 in 1986. V darila ža svoje domac e. c asu od 22. avgusta do 5. septembra 1985 se je v Šavudriji udelež ilo letne s ole 198 otrok, v Leto 1981 letu 1986 pa kar 213 uc encev, seveda v dveh Majda Zupančič s ižmenah. Od leta 1990 do 1997 je letno s olo v svojimi učenci naravi vodila Majda Zupančič.

Pri s portnih aktivnostih na suhem imajo poleg jutranje telovadbe s e popoldanske aktivnosti, ki so spretnostne preižkus nje po postajah (hodulje, pležanje, lokostrelstvo, hoja po tra- ku, natanc nost metov, orientacija in s portne igre od namižnega tenisa do iger ž ž ogo na igris c u.

Stran 104 Pol stoletja Albrehtove s ole Šport na OŠ Frana Albrehta

Ne smemo požabiti s e na sprehode: obisk sve- ko udelež ili le trije plesni pari iž enega ražre- tilnika in stare Šavudrije ter na žabavne vec e- da. Režultati plesnega tekmovanja so s teli k re, ko se otroci predstavijo, žabavajo in predv- tekmovanju ža najboljs i s portni ražred. sem pokaž ejo svoje umetnis ke talente (pokaž i Kmalu so povec ali s tevilo tekmovalnih parov kaj žnas , igre brež meja). Obc asno nas obis c e na 5. Leta 1980, ko so uc enci tekmovali v novi ravnatelj nas e s ole, tudi kaks en slavnostni s portni dvorani s ole, pa so ž e nastopali gost, da potem skupaj žapojemo, med drugim (tekmovali) vsi uc enci iž posamežnega ražre- tudi nas o Šavudrijsko himno. da ožiroma toliko uc encev, kolikor je bilo plesnih parov. Uc itelji so se žavedali, da niso PLES NA OŠ FRANA ALBREHTA pomembni le režultati, saj k uc enju plesa sodi tudi priprava uc encev ža nastop (ža praktic ni Na OŠ Frana Albrehta se ples e od leta 1963. prikaž žnanja). Najprej so bile to druž abne gibalne igrice ob spremljavi glasbe in ljudski plesi: Marko ska- c e, Lepa Anka kolo vodi … Plesali so v uc ilnicah ali po hodniku. Od leta 1971, ko so imeli uc enci od 5. do 8. ražreda s portno vžgojo v novožgrajeni telovadnici pri Zdravstvenem domu, so takratni s portni uc itelji, Miha Prosen, Vika Prosen in Slavka Verovšek, ižkoristili boljs e delovne pogoje in uvedli ples v program s portne vžgo- je. V petem ražredu so uc ence uc ili plesati blues, v s estem polko, v sedmem foxtrot in v osmem Uc enci so se ža plesno tekmovanje vedno lepo boogie woogie. Ker se je kasneje na s oli žac el uredili in vsakoletno plesno tekmovanje je ižvajati program Š portna žnac ka, ža katero so postalo svec ana prireditev. Ker je bilo tekmo- se morali uc enci nauc iti plesati angles ki val- vanje obic ajno organižirano žadnji s olski dan c ek, so pouc evanje tega plesa uvedli v 8. raž- koledarskega leta, je kmalu postalo del vsako- red. V sedmem ražredu so plesali boogie letne novoletne prireditve, pražnik s ole in fes- woogie (kasneje disco hustle), v s estem tival plesa. foxtrot, v petem polko in v c etrtem blues. V Ob 40-letnici plesa smo se poleg Vike in Miha tistem obdobju so s portni uc itelji uc ili uc ence Prosena žbrali s e s portni uc itelji žadnjega tudi na ražredni stopnji, žato so uc ence lahko obdobja: Franc Omerzu, Marjeta Friedl, Šemso ž e od malih nog pripravljali na kasnejs e žah- Mujanović, Zdravko Slevec, Aleš Prosen, Simeon tevne plesne korake. Klokočovnik in Tamara Bračič ter ravnatelji Z e v letu 1972 so organižirali prvo plesno tek- Pavle Slabe, Emilija Gregorčič in Rafko Lah. movanje. V tistem c asu so imeli uc enci s e dvoižmenski pouk, žato so se tekmovanja lah-

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 105 Šport na OŠ Frana Albrehta

Tako smo v tem jubilejnem s olskem letu skih tekmovanj in velika tekmovalna konku- 2013/2014 s portni uc itelji (Tamara Bračič, renc nost med uc enci so s oli prinesli vrhunske Zdravko Slevec, Aleš Prosen in Simeon Klokočo- tekmovalne uspehe. Praviloma so vse ekipe vnik) ižpeljali ž e 41. plesno prireditev. Škoraj OŠ Frana Albrehta žasedale prva mesta na vsi uc enci, od 6. do 9. ražreda, so pokažali svo- obc inskih tekmovanjih. Šledili so s tevilni nas- je plesno žnanje. Na plesis c e je stopilo vec kot lovi prvakov na podroc nih prvenstvih in 130 plesnih parov. Fantje so si na hrbet pripeli republis kih prvenstvih. Leta 1979 pa so na lic no narejeno s tevilko plesnega para, dekleta Tjentis tu osvojili tudi naslov drž avnih pa so ž nasveti poskrbela ža uskladitev plesne (jugoslovanskih) prvakov. Ta naslov so osvoji- garderobe. li takratni uc enci Branka Mavric , Ales Jaklic in Dus an Rak. Zadnje drž avno prvenstvo v tem tekmovanju je bilo 1989 leta v Rus ah.

Plesis c e je na sredini nas e velike s portne hale. Medtem ko trije povabljeni plesni uc itelji oce- njujejo nastopajoc e pare, uc enci opažujejo Zbral in uredil: Simeon Klokočovnik nastope s tribune, vec ina pa se najraje ob robu dvorane pripravlja ža nastop ož. tam plesni pari s plesom odpravljajo tremo pred nasto- ŠPORTNE SEKCIJE pom. Pogled po dvorani je fascinanten. Par pri Š portna dvorana je s svojo prostornostjo omo- paru in vec ina ples e, vsak ima svojo skrb in goc ila bistveno boljs e pogoje ža delo. V okviru veselje. Tako trema pred nastopom upada, Š Š D so sedaj lahko delovale s tevilne sekcije ples emo in vždus je raste. Vse do finalnega skoži celotno s olsko leto. V okviru vsake sekci- nastopa devetakov, ko se pomerijo v kategoriji je so potekala s portna tekmovanja na s olskem vseh s tirih plesov in v žakljuc ku tekmovanja in obc inskem nivoju. Obc asno so se udelež eva- prikaž ejo pridobljeno žnanje celotnega ples- li tudi podroc nih tekem kamnis ko- nega uc nega programa. Šledi slovesna ražgla- domž alskega podroc ja (kos arka, rokomet, sitev žmagovalnih parov in svec an žakljuc ek odbojka) in nekaj drž avnih (orodna telovad- leta. ba). ORIENTACIJSKI TEK Praktic no ves c as pa na s oli potekajo tekmo- Posebno mesto med s portnimi dejavnostmi na vanja ža najboljs ega s portnika in s portnico s oli je v preteklosti predstavljal orientacijski s ole ter ža najboljs i s portni ražred. tek. Prvic so se ga uc enci udelež ili v s olskem V žac etku so bile najbolj dejavne in ražs irjene letu 1975/1976. Ta panoga ni vsebovala le sekcije: rokomet, kos arka, odbojka, atletika in teka, temvec s e mnogo vec : streljanje ž žrac no splos na telesna vadba. Interesni dejavnosti pus ko, požnavanje prve pomoc i, požnavanje kos arka in odbojka se ižvajata praktic no od ždravilnih rastlin, požnavanje ABH žas c ite, vsega žac etka in se ižvajata s e danes, tako ža premagovanje minskega polja. Pri pripravi dekleta kot fante. Vodili so jih na s oli žaposle- otrok na tekmovanje in pri ižvedbi s olskega ni uc itelji in tudi žunanji sodelavci iž lokalnih prvenstva je sodelovala vsa s ola. s portnih klubov. Dobro delo uc iteljev, odlic na organižacija s ol- Šodelovali so tudi na tekmovanju ža najbolj

Stran 106 Pol stoletja Albrehtove s ole Šport na OŠ Frana Albrehta

samoupravno organižiran Š Š D v takratni Ekipa starejših Republiki Šloveniji. Nekajkrat so, v tem fantov iz šol. leta tekmovanju, prejeli tudi najvis je drž av- 1998/99 no prižnanje. KOŠARKA Kos arka je s port ž dolgoletno tradicijo na s oli. Leta 1980/1981 so s olo obiskali igralci c lanske ekipe KK Šlovan iž Ljub- ljane s takratnim trenerjem Drvaric em, pris el je tudi Ivo Daneu. Šrec anje sta organižirala ZTKO in Š olsko s portno drus tvo. Vidnejs i režultatski uspeh so kos arkarji žabelež ili leta 2007/2008, ko je ekipa starejs ih uc encev, pod vodstvom trenerja Aleksandra Gabrovška, dosegla 1. mes- to na podroc nem prvenstvu. Ta uspeh jih je pripeljal na c etrtfinalno tekmovanje na V žadnjih letih je aktualna tudi odbojka na drž avnem nivoju, kjer pa so, na ž alost, žaklju- mivki. Tako so leta 2008/2009 na polfinalnem c ili svojo tekmovalno sežono. drž avnem tekmovanju starejs i uc enci in starejs e uc enke žasedli 1. mesto. Letu 2009/2010 je ekipa uc encev žase- dla 2. mesto v drž avi. Najvec ji uspeh je bil dosež en v letu 2006/2007, ko so na finalnem turnirju v Ankaranu starejs a dekleta osvojila 1. mesto.

ODBOJKA

Odbojka je imela ves c as pomembno mesto na s oli. Dobro delo ž uc enci in hkrati dobro sodelovanje med s olskimi s portnimi pedagogi ter kamnis kim odbojkarskim klubom dajejo kon- tinuirano dobre dosež ke. Uc enci in uc enke, starejs e in mlajs e ekipe, se ž e leta redno uvrs - c ajo med najboljs e s olske ekipe v obc ini Kam- nik. Njihovi dosež ki na lokalnem nivoju jim Vodil jih je trener OK Kamnik Franci Obolnar. stalno omogoc ajo uvrstitve na podroc na tek- V ekipi so bile: Ana Katarina Hribar, Z eljana movanja, kjer posegajo tudi po najvis jih mes- Blagojevic , Nika Obolnar, Šara Gregorinc ic in tih. Ti dosež ki so vstopnica ža nadaljnja tek- Šara Orehek. movanja na drž avnem nivoju, vendar jim po najvis jih mestih na tovrstnih tekmovanjih s e Ekipa starejs ih uc encev je ža dosež ke v letu ni uspelo posec i. 2010 prejela obc insko prižnanje, saj so žasedli

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 107 Šport na OŠ Frana Albrehta

2. mesto na finalnem drž avnem turnirju v odbojki na mivki. Ekipo, v kateri so bili Pino Lenart Lah, Domen Lipovs ek, Jernej Juric , Rok Koc evar, Luka Štrajn, Leon Lombergar, Gas per

Najvec ji dosež ek plesne skupine, ki sta jo vodili uc iteljica Vika Prosen in uc enka Ana Medvešček, je bilo 3. mesto na drž avnem tekmovanju.

Hribar, Anž e Hribar, Tim Bartolj, Klemen Kot- nik in Gas per Bos tic, je vodil trener OK Kam- nik Jure Sitar.

ŠKL (Šolska košarkarska liga) Dosež ek navijas ke skupine, ki sta jo vodila V tekmovanje smo vstopili leta 1995/1996, uc itelja Tamara Bračič in Zdravko Slevec, je ker smo ž eleli uc encem ponuditi nekaj novega bila uvrstitev v polfinale drž avnega tekmovan- in popestriti s portno dogajanje na s oli. Na ja. žac etku sta ekipo vodila uc itelj Miha Prosen in trener Gašper Erman. Takratna pravila so doloc ala, da je bila ekipa sestavljena iž deklet in fantov. Njihov režultat se je ses teval tako, da so dejansko tvorili eno ekipo. Režultatski uspehi niso bili ižstopajoc i. Najvidnejs i dose- ž ek kos arkarske ekipe je bil v letu 1996/1997, ko so žasedli 7. mesto. Poleg kos arkarske ekipe smo morali obvežno imeti spremljeval- no navijas ko in plesno skupino. Te skupine so Po nekaj letih tekmovanja je sledil daljs i pre- imele, poleg ome- mor. Med tem c asom se je Š KL tekmovanje njenega obvežne- ražs irilo s e na druga s portna podroc ja ga spremljanja (nogomet, odbojka, med dvema ognjema …). kos arkarske eki- V s olskem letu 2009/2010 smo se ponovno pe na vseh tekmo- odloc ili ža tekmovanje v odbojki, tokrat brež vanjih, tudi svoje navijas ke in plesne skupine. Šodelovali smo loc eno tekmovan- dve leti. V tem c asu je ekipo vodil uc itelj Aleš je.

Stran 108 Pol stoletja Albrehtove s ole Šport na OŠ Frana Albrehta

Prosen, trenerji pa so bili Grega Hribar, Jure Mlajs i uc enci so imeli tekmovanja organižira- Sitar in Živa Cof. na do podroc nega nivoja. Nekajkrat (v letih Ekipa, ki sta jo vodila trenerja Grega Hribar in 1998/1999, 1999/2000 in 2000/2001) so Jure Sitar, je leta 2009/2010 žasedla 3. mesto dosegli tudi naživ podroc nega prvaka. Ekipe je v drž avi. Enak uspeh so ponovili tudi v nasle- vodil uc itelj Zdravko Slevec. dnjem letu, ko sta ekipo vodila trenerja Jure Šitar in Z iva Čof. NOGOMET Kar nekaj c asa nogometa ni bilo v ponudbi interesnih dejavnosti na s oli. Bolj je žaž ivel po letu 1994/1995, ko je vodenje sekcije prevžel uc itelj Zdravko Slevec. Vkljuc evali so se uc enci od petega do osmega ražreda takratne osemletke. Okrepilo se je sodelovanje ž NK Kamnik, ki je s svojimi trenerji poskrbel ža vodenje s olskih sekcij. Tako se je delovanje v letu 2011/2012 ražs irilo tudi na uc ence ražredne stopnje, ki so pokažali velik interes, kar je vodilo k množ ic nemu obiskovanju dejavnosti. Leta 1998/1999 so starejs i uc enci žasedli 4. mesto na drž avnem polfinalnem tekmovanju, ki smo ga organižirali na nas i s oli. Tekmo- V c asu 2000/2001 in 2001/2002 se je poižku- vanje sta organižirala uc itelja Tamara Bračič silo tudi s ponudbo nogometa dekletom. Ome- in Zdravko Slevec. Vodja ekipe je bil trener njena generacija je uspes no sodelovala na Beko Gavranović. Ekipa je na koncu tekmova- obc inskem tekmovanju. Zaradi premajhnega nja žasedla 8. mesto v drž avi. žanimanja ostalih s ol v obc ini je ta dejavnost Najvec ji uspeh so leta 2000/2001 dosegli sta- žamrla. rejs i uc enci, ki so na finalnem turnirju v Zre- c ah žasedli 2. mesto v drž avi. Vodja ekipe je bil trener Boris Švajger. V ekipi so bili: Goran Vuk, Milenko Ninic , Rok Š vajger, Štipe Davidovic , Danijel Paradž ik, Amir, Darko, Alsad …

Zbral in uredil: Zdravko Slevec

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 109 Šport na OŠ Frana Albrehta

ROKOMET Pogoji ža vadbo so se želo ižboljs ali ob ižgrad- Rokomet je bil na nas i s oli dolgo c asa želo nji s portne dvorane leta 1980. Pouk na s oli je priljubljen s port. Mladi smo ga vžljubili predv- s e potekal dvoižmensko. Popoldne smo imeli sem po žaslugi takratnih uc iteljev. Miha Pro- vedno na voljo celo telovadnico, ki smo jo ž sen, Vika Prosen in Franci Omerzu so, v roko- velikim veseljem želo pogosto ižkoristili ža metnem krož ku in tudi pri rednih urah telova- igranje rokometa. Tekmovanj v tem s portu je dbe, vžgajali mlade rokometas e. V Kamniku je bilo veliko, predvsem medražrednih, obc in- takrat deloval tudi dobro organižiran Roko- skih, podroc nih in republis kih. V okviru sled- metni klub Kamnik. Zelo prižadevni trenerji njih je bila organižirana žimska liga. Organiži- Milan Kerec, Štojan Repans ek, Franc Kos ir in rali so se novoletni turnirji – v organižaciji Matjaž Pogac ar so ž eleli ža uspes no delovanje Š Š D Frana Albrehta, turnirji v poc astitev JLA, kluba pridobiti dober in perspektiven igralski turnirji mladosti. kader, predvsem iž kamnis kih osnovnih s ol. V s olskem letu 1972/1973 je bila Rokometna Rokometni krož ek na s oli je bil vsako leto na sekcija najbolj množ ic no obiskana, vkljuc enih sežnamu krož kov ož. sekcij v sklopu Š Š D je bilo 266 uc encev. V c asu poc itnic je bila ža (Š olskega s portnega drus tva), c eprav so bili uc ence niž jih ražredov organižirana »s ola pogoji ža igranje te priljubljene igre slabi. rokometa«. Telovadilo se je v telovadnici poleg starega Nekaj vidnejs ih uspehov na republis kem Zdravstvenega doma, v s olskem letu nivoju: 1963/1964 pa celo v pionirski sobi v knjiž nici Š olsko leto 1972/1973: in tudi v uc ilnicah. Ob lepem vremenu so lah- Dekleta so bila obc inske in podroc ne prvakin- ko trenirali na pravem rokometnem žunanjem je, na republis kem prvenstvu pa so osvojile 2. igris c u pri OŠ Toma Brejca. mesto. Š olsko leto 1976/77: Dekleta so na republis kem prvenstvu osvojila 2. mesto, fantje pa 3. mesto, žaostajali so le ža ekipama Čelja in Dobravelj. Iž takratne generacije so ižs li rokometas i: Jož e Jeglic (drž avni reprežentant v pionirski, kadetski in mladinski kategoriji), Olaf Grbec, Mirko Romih, Dus an Petek, Ivo Komatar, Milan Šitar, Ižtok Zupanc ic , Franc Kos ir, neka- tera imena so, na ž alost, sc asoma žbledela. Nekaj najboljs ih rokometas ic nas e s ole: Než a Andrejka, Breda Grden, Šilva Kodra, Andreja Mož ek, Mojca Koros ec, Jana Vins ek, Nada Pin- tar, Darinka Mali, Ada Pintar, Marta Kož elj, Minka Zarnik, Milena Movern, Veronika Š kalic , Metka Špruk, Nada Virjent, Marta Kož elj, Nika Prva generacija fantov ( nekateri so kasneje igrali v takratni II. ekipi Milovic , Zdenka Pipan, Irena Golob, Karmen Kamnika): Marjan Kodra, Bojan Bombač, Marjan Griljc, Panc ur, Darja Mali, Šimona Č ernjavic , Polona Vojko Haclar, Stojan Repanšek, Ljubo Kosirnik (državni reprezentant v Štele, Nives Š imenc, V. Z agar in Mira kadetski in mladinski kategoriji), NN, Stojan Crnkovič, Milivojevic . Jule Ocepek, Srečo Pestotnik Dekleta so žastopala barve Kamnika na žaklju- c ku Zimske lige Šlovenije ža pionirke. V drus - c ini samih uspes nih klubov, Koc evje, Borec, Lisca, Olimpija, Krka, ETA, Usnjar in Šlovan, so žasedle odlic no 5. mesto. Najboljs a strelka lige je bila, ž 51 goli, Kamnic anka Marjeta Burja. Imeli smo tudi nekaj uspes nih rokometas ic:

Stran 110 Pol stoletja Albrehtove s ole Šport na OŠ Frana Albrehta

Natas o Pirc, Barbaro Fis er, Janjo Ražbors ek, katerega so bili vkljuc eni uc enci in uc enke od Evo Jaklic , Barbaro Drnovs ek, Karmen Tus ek, 5. do 8. ražreda. Vodili so ga: Miha Prosen, Igor Polono Keber, Judito Kotnik, Niko Mandic in Rijavec, Nataša Pate in Tamara Bračič. Šodelo- Tamaro Brac ic (drž avna reprežentantka v vali smo na obc inskih in podroc nih tekmovan- pionirsko mladinski kategoriji) in rokometa- jih. Le enkrat nam je pri dekletih uspela uvrs- s ev Štaneta Zupana, Dus ana Petka, Šrec a Pes- titev (januar 2002) v c etrtfinale drž avnega totnika, Štaneta Š inkovca, Roberta Malija, Bra- prvenstva, kjer smo žasedli žadnje, c etrto neta Tekavc ic a, Andreja Osolnika, Marjana mesto in s tem smo tekmovanja tudi žakljuc ili. Čipota, Miha Kosca, Dejana Otrina in Romana V igrah ž ž ogo je na s olskih tekmovanjih tež ko Š imona (drž avni reprežentant v pionirski, uspeti, c e v kraju ne deluje uspes en panož ni kadetski in mladinski kategoriji), ki so v klub. Vedno so bili in bodo prav uspehi najmo- osemdesetih letih poleg s ole žastopali tudi c nejs a motivacija vsakega s portnika. Upamo, barve domac ega rokometnega kluba na repu- da v Kamniku rokometna motivacija le s e ni blis kih tekmah. povsem žamrla. V obdobju od leta 1991 do 2002 smo se s e Zbrala in uredila: Tamara Bračič trudili ž delovanjem rokometnega krož ka, v Podatke sta posredovala še: Miha Prosen in Milan Kerec

Še ena slika zmagovalne ekipe v začetku sedemdesetih let, učitelja Vika in Miha Prosen, učenci: … Igor Hrast, Stane Zupan, Jože Resnik, Miloš Wahl, Barakovič, Serko, Klemenc, Blazinčič, Jan Grden, Jamšek, Nada Pintar, Pipan, Kodra … (druga imena je pač pojedel čas)

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 111 Šport na OŠ Frana Albrehta

SKOKI Z MALE PROŽNE PONJAVE c eprav omenjena dejavnost ni predpisana v Na s oli, ž e vse od leta 1993, deluje krož ek ož. uc nem nac rtu. Od leta 2010 pa se uc enci lahko interesna dejavnost, skoki ž male prož ne pon- vkljuc ijo tudi v krož ek rekreacijskega skakan- jave (MPP). V dejavnost se vkljuc ujejo uc enci, ja na mali prož ni ponjavi. ki imajo dobro orientacijo v prostoru, so spre- Za dobro ižveden skok morajo uc enci opraviti tni, samožavestni in odloc ni. Le veselje do tega veliko s tevilo ponovitev, kar pomeni, da s porta je premalo, saj je omenjena panoga morajo imeti veliko ur treninga. V prvih letih ižredno nevarna, ker se vsi bistveni elementi smo v enem s olskem letu tej dejavnosti lahko odvijajo v žraku in vsaka napaka je lahko uso- namenili od 150 do 200 ur vadbe v okviru dna. Uc enci, ki obiskujejo omenjeni krož ek, se interesne dejavnosti, danes pa žaradi pomanj- redno udelež ujejo tudi tekmovanj na drž av- kanja denarja v s olstvu lahko opravimo le s e nem nivoju. Prve uspehe na drž avnem tekmo- okoli 35 ur v enakem obdobju. vanju smo dosegli v s olskem letu 1996/1997. Veseli smo, da se je v s olskih letih 2004/2005 Uspehi, ki jih dosegamo, so plod nas ega skupin 2011/2012 spremenil pravilnik tekmovan- nega dela. Nas i uc enci niso vkljuc eni v noben ja. Ne dopus c a vec ižvedbe tež kih in nevarnih klub, ki bi se ukvarjal ž gimnastiko, ki je naj- skokov, dvojne salte ali salte ž rotacijo 360 bolj sorodna omenjeni s portni panogi. Tekmo- stopinj in vec . Na treningih lahko vec c asa vanja potekajo v kategoriji mlajs i dec ki in namenimo estetski ižvedbi skoka in žaneslji- deklice ekipno in posamežno ter starejs i dec ki vosti doskoka. Tekmovanja s e vedno potekajo in deklice ekipno in posamežno. Uc enci mora- ekipno in posamežno ža deklice in dec ke, ven- jo na tekmovanju ižvesti en obvežen skok, ki dar so starostno loc eni po trijadah. je predpisan ža posamežno starostno katego- rijo, in tri skoke ražlic ne tež avnostne stopnje, Velik uspeh so »ponjavarji« dosegli na drž av- ki jih ižberejo glede na sposobnosti in žnanje nem prvenstvu v Ljubljani v s olskem letu posamežnega tekmovalca. Uc enci iste ekipe 1996/1997. Štarejs i dec ki (letnik 1985 in morajo nastopati v enotnih dresih. Z omenje- mlajs i) so nas i s oli priskakali 3. mesto. Ekipo nimi selekcijami se na s oli trudiva uc itelja so sestavljali: Rok Benkovic , Jani Rižman, Zlat- s portne vžgoje, Zdravko Slevec (do leta 1998) ko Babotov, Šandi Pres eren, Dejan Matjas evic , in Tamara Bračič (vse do danas njih dni). Elvis Mehovic in Adis Agovic . Uc enec Rok Ben- kovic (leta 2005 je v Oberstdorfu postal svetovni prvak v smuc arskih skokih na srednji ska- kalnici) je na omenjenem tekmovanju ža obve- žni skok prejel oceno 0 (eno od s tirih sodnis - kih ocen). Kljub enemu popolnoma ponesrec e- nemu skoku je bil Rok ob koncu tekmovanja na nehvalež nem 4. mestu. Njihov mentor in trener je bil Zdravko Slevec. Mentorica in trenerka spodaj nas tetih uspehov pa je bila Tamara Bračič. Od leta 1998 pa vse do leta 2010 so uc enci nas e s ole na drž avnih tekmovanjih, ekipno, stopili vsaj na eno od žmagovalnih stopnic k. Najleps a žlata leta pa so bila od leta 2001 do 2009, ko smo bili na vseh drž avnih tekmovanjih nepremagljivi. Pohvalimo se lahko tudi s tremi uc enci, ki so osvojili naslov drž avnega prvaka med posamežniki: Lenart Grkman (leta 1999), Peter Ku rbus (leta 2001) in Andraž Koritnik (leta 2007). Uc enci so nad skakanjem ž male prož ne ponjave navdus eni, žato jim nudimo sežnanitev ž Šledilo je obdobje od leta 2011 do 2013, ko se osnovnimi skoki med rednimi urami s porta, nobeni od nas ih ekip ni uspelo uvrstiti v fina-

Stran 112 Pol stoletja Albrehtove s ole Šport na OŠ Frana Albrehta

le drž avnega prvenstva. V letu 2014, ko praž- Drž avno prvenstvo v Novi Gorici, s olsko leto nuje nas a s ola 50-letnico, pa smo se žopet 2001/2002: povžpeli na stopnic ke. Osvojili smo 3. mesto. Mlajs i dec ki so ekipno osvojili 1. mesto. Ekipo Drž avno prvenstvo v Ljubljani, s olsko leto so sestavljali: Peter Ku rbus, Domen Rutar, 1998/1999: Luka Hren, Jure Bunic , Z iga Šadar in Bruno Mlajs i dec ki (letnik 1988 in mlajs i) so ekipno Kožlevc ar. osvojili 2. mesto. Prejeli so tudi prižnanje Štarejs i uc enci so ekipno osvojili 2. mesto. Eki- Obc ine Kamnik ža s portne dosež ke v letu po so sestavljali: Lenart Grkman, Anž e Kumar, 1999. Ekipo so sestavljali: Lenart Grkman, Matevž Ku rbus, Denis Vidmar, Šimon Hribar Anž e Kumar, Bruno Kožlevc ar, Miha Čverle in Rok Horvat. ter Matevž in Peter Ku rbus. Med mlajs imi dec ki v kategoriji posamežno je Peter Ku rbus osvojil 1. mesto. Peter je bil Mlajs i dec ki posamežno: Lenart Grkman je takrat uc enec 4. ražreda. Za ta ižjemen režul- osvojil 3. mesto. Lenart je prejel tudi prižnan- tat je uc enec prejel prižnanje Obc ine Kamnik je Obc ine Kamnik ža s portne dosež ke v letu ža s portne dosež ke v letu 2002. 1999. Štarejs i dec ki posamežno: Lenart Grkman je osvojil 3. mesto. Drž avno prvenstvo v Mariboru, s olsko leto 2002/2003: Mlajs i dec ki so ekipno osvojili 1. mesto. Ekipo so sestavljali: Peter Ku rbus, Jure Bunic , Domen Rutar, Šas o Ahlin, Andraž Koritnik in Miha Š koflek. Mlajs i dec ki posamežno: Peter Ku rbus je osvojil 3. mesto. Ekipa mlajs ih uc encev (Peter Ku rbus, Domen Rutar, Luka Hren, Jure Bunic , Z iga Šadar, Bru- no Kožlevc ar, Aleksander Ahlin, Andraž Korit- nik in Miha Š koflek) je prejela prižnanje Obc i- ne Kamnik ža s portne dosež ke v letu 2002 (naslov drž avnih prvakov v Novi Gorici, 7. 2. Drž avno prvenstvo v Kamniku, s olsko leto 2002 in v Mariboru, 23. 11. 2002). Zmagovalci 1999/2000: v Mariboru Mlajs i dec ki (letnik 1989 in mlajs i) so ekipno 23. 11. 2002 osvojili 2. mesto. Pokale in medalje je podeljeval, ždaj ž e pokojni vrhunski alpinist in bivs i uc enec nas e s ole, Tomaž Humar. Uc enci so prejeli tudi prižnanje Obc ine Kamnik ža s portne dosež ke v letu 2000. Ekipo so sestavljali: Lenart Grkman, Anž e Kumar, Rok Horvat, Bruno Kožlevc ar, Nejc Š kufca, Matevž in Peter Ku rbus. Mlajs i dec ki posamežno: Lenart Grkman je osvojil 1. mesto. Lenart je ža omenjen uspeh prejel prižnanje Obc ine Kamnik ža s portne dosež ke v letu 2000. Drž avno prvenstvo na Ptuju, s olsko leto 2000/2001: Mlajs i dec ki (letnik 1990 in mlajs i) so ekipno osvojili 1. mesto. Ekipo so sestavljali: Peter Ku rbus, Bruno Kožlevc ar, Luka Hren, Domen Rutar, Jure Bunic in Z iga Šadar.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 113 Šport na OŠ Frana Albrehta

Drž avno prvenstvo v Desterniku, s olsko leto tavljali: Tim Verbole Zavasnik, Klemen Kot- 2003/2004: nik, Tim Bartolj, Gregor Bos tic, Luka Štrajn, Mlajs i dec ki so ekipno osvojili 1. mesto. Ekipo Klemen in Tilen Bergant. so sestavljali: Andraž Koritnik, Z iga Šadar, Štarejs i dec ki so ekipno dosegli 1. mesto. Eki- Gas per Golob, Aleksander Ahlin in Jure Bru- po so sestavljali: Andraž Koritnik, Z iga Šadar, men. David Rak, Matjaž Luž ar, Domen Kotnik, Alek- Mlajs i dec ki posamežno: Andraž Koritnik je sander Ahlin in Gas per Golob. osvojil 3. mesto. Med starejs imi dec ki Štarejs i dec ki so ekipno dosegli 1. mesto. Eki- posamežno je Andraž po so sestavljali: Peter Ku rbus, Bruno Kožlev- Koritnik je dosegel 1. c ar, Domen Rutar, Denis Vidmar in Jure Bunic . mesto. Drž avni prvak je resnic no postal Drž avno prvenstvo v Kopru, v s olskem letu pravi s portnik, saj je 2004/2005: vžtrajno in redno tre- Mlajs i dec ki so ekipno dosegli 1. mesto. Ekipo niral ž e od svojega so sestavljali: Gas per Golob, Aleksander Ahlin, prvega ražreda dalje. Domen Kotnik, Klemen Kotnik, Tim Bartolj. Štarejs i dec ki so ekipno dosegli 1. mesto. Eki- po so sestavljali: Andraž Koritnik, Z iga Šadar, Bruno Kožlevc ar in David Rak. Štarejs i dec ki posamežno: Z iga Šadar je dose- Ekipi mlajs ih in starejs ih dec kov in Andraž gel 2. mesto. Koritnik sta prejeli prižnanje Obc ine Kamnik Drž avno prvenstvo v Ižoli, v s olskem letu ža s portne dosež ke v letu 2007. 2005/2006: Štarejs i dec ki so ekipno osegli 1. mesto. Ekipo so sestavljali: Andraž Koritnik, Z iga Šadar, Matjaž Luž ar, Domen Kotnik, Timi Pirc Podob- nik, Aleksander Ahlin, David Rak in Denis Milic . Uc enci so prejeli prižnanje Obc ine Kamnik ža s portne dosež ke v letu 2006.

Drž avno prvenstvo v Kopru, s olsko leto 2007/2008: Mlajs i dec ki so ekipno osvojili 1. mesto. Ekipo so sestavljali: Tim Zavasnik Verbole, Luka Štrajn, Tilen Bergant, Klemen Bergant, Maxi Urs ic , Domen Špruk, Uros Poljans ek, Andrej Repnik in Jernej Leskovec. Mlajs i dec ki ekipno, 2. mesto. Ekipo so sestav- Štarejs i dec ki so ekipno osvojili 3. mesto. Eki- ljali: Gas per Golob, Klemen Kotnik, Tim Bar- po so sestavljali: Aleksander Ahlin, Domen tolj, Tim Verbole Zavasnik, Luka Štrajn, Arbar Leskovec, Tim Bartolj, Gregor Bos tic in Jure Halili, Klemen in Tilen Bergant. Benkovic . Drž avno prvenstvo v Novi Gorici, s olsko leto Med mlajs imi dec ki posamežno je Tim Zavas- 2006/2007: nik Verbole je osvojil 3. mesto. Tim je prejel Mlajs i dec ki so dosegli 1. mesto. Ekipo so ses- tudi prižnanje Obc ine Kamnik ža s portne dosež ke v letu 2008.

Stran 114 Pol stoletja Albrehtove s ole Šport na OŠ Frana Albrehta

Drž avno prvenstvo v Kopru, s olsko leto Vse do leta 2002 smo se ponjavarji redno ude- 2008/2009: lež evali in imeli lepe uspehe tudi na tekmova- Štarejs i dec ki so ekipno dosegli 1. mesto. Eki- njih odprtega prvenstva Renc in Bež igrada ter po so sestavljali: Tim Zavasnik Verbole, Kle- na tekmovanju mladih ža Pokal s portne karti- men Bergant, Gas per Golob, Gregor Bos tic, ce (Ljubljana – Moste), kjer smo tekmovali Tim Bartolj, Andrej Repnik, Jernej in Domen tudi v konkurenci kategorižiranih gimnasti- Leskovec. Uc enci so prejeli tudi prižnanje c arjev. Na teh tež kih in žahtevnih tekmovanjih Obc ine Kamnik ža s portne dosež ke v letu smo pridobivali ižkus nje ža uspehe na drž av- 2009. nih tekmovanjih s olskih ekip. Drž avno prvenstvo v Kamniku, s olsko leto Škoraj vsako leto so se nas la tudi pogumna 2009/2010: dekleta, ki so se žnala »žavrteti« v žraku. Po Štarejs i dec ki so ekipno dosegli 2. mesto. Eki- dosež enih uspehih so bila vedno v senci fan- po so sestavljali: Tim Zavasnik Verbole, Luka tov, vendar si brež njih ne bi pridobila drago- Štrajn, Gas per Vrhovnik, Klemen Bergant, Jan cenih ižkus enj in lepih estetskih nastopov. Pibernik ter Jernej in Domen Leskovec. Pokale in medalje je podeljeval Rok Benkovic , bivs i uc enec nas e s ole in svetovni prvak v smuc arskih skokih. Uc enci so prejeli tudi prižnanje Obc ine Kamnik ža s portne dosež ke v letu 2010. Štarejs i uc enci posamežno: Tim Zavasnik Ver- bole je dosegel 2. mesto in Gas per Vrhovnik 3. mesto. Nas a bivs a uc enca, v preteklosti tudi osnovno- s olska prvaka, Peter Ku rbus in Andraž Korit- nik, sta žasedla 1. in 2. mesto med posamežni- ki. Tokrat sta žastopala Š Č Rudolfa Maistra. 2011/2012 se je v finale DP uvrstil le Jan Pibernik, kot posamežnik. Drž avno prvenstvo v Brež icah, v s olskem letu 2013/2014: Prav je, da jih omenim: Ana Medves c ek, Irena Štarejs i dec ki so ekipno osvojili 3. mesto. Eki- Šmolnikar, Romana Golob, Klavdija Klemenc, po so sestavljali: Matevž Š tritof, Jure Bodlaj, Manca Š trajhar, Helena Bižjak, Polona Čverle, Peter Kokalj in Nejc Špruk. Pred tekmo si je na Barbara Hoc evar, Katja Perc ic , Brigita Š tritof, ogrevanju koleno pos kodoval Klemen Kotnik. Jolanda Drolc, Marija Kalis nik, Maja Omovs ek, Než a Grkman, Jer- ca Bergant, Doroteja Miklic , Lea Rihtars ic , Šara Orehek, Adisa Alibegic , Klara in Lara Urs ic , Tjas a Repic , Než a Jamnik, Kaja Repic , Lidija Vrhovnik, Z ana Jelnikar, Z iva Lavrinc, Ines Vidmar (6. mesto med posamežnicami na DP v Novi Gorici, 2006/2007), Ana Barbara Urs ic , Aleksandra Perc ic , Katarina Kumer, Lucija Lampe Kastelic (8. mesto med posamežnicami na DP v Brež icah, 2013/2014), Lana Mujanovic , Gaja Perko, Z ana Drolc in Rebeka Krt.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 115 Šport na OŠ Frana Albrehta

Uc enci »ponjavarji« želo pogosto s svojimi  Dramsko–akrobatsko igro ž naslovom atraktivnimi nastopi popestrijo tudi s olske Pomagajmo Zemlji smo uprižorili s e ob Dne- prireditve in valete, pa tudi ražne prireditve vu žemlje, 21. 4. 2007, na Glavnem trgu v ižven s ole. Najbolj atraktivni nastopi so bili Kamniku ter v mesecu maju 2007 s e na OŠ žunaj, v sredis c u nas ega Kamnika, na Glav- Preserje pri Radomljah. nem trgu in ob Kavarni. Tu lahko uc enci brež  Na nas i s oli je bilo leta 2010 drž avno tekmo- treme pokaž ejo vse kar žnajo, saj stroge sod- vanje v skokih ž MPP. Uc iteljici Tamara in nike žamenjajo navdus eni uc enci, stars i, uc ite- Jana sta skupaj s sedanjimi in nekdanjimi lji in seveda ostalo obc instvo, ki už iva v nas ih uc enci pripravili impro dramsko–akrobatsko toc ko ž naslovom »Sršenček«.  Z isto toc ko smo nastopili s e aprila 2010 na OŠ Z eležni- ki ob žakljuc ku njihove Bral- ne žnac ke.  Marca 2010 so uc enci nas e s ole, skupaj ž Ines Vidmar, Andraž em Koritnikom in Pet- rom Ku rbusom, nastopili v s portno–akrobatski toc ki ob podelitvi priznanj Obc ine Kamnik ža s portne dosež ke v letu 2009. Prireditev je pote- akrobacijah. Zadovoljna publika, ki nas nagra- kala v Domu kulture Kamnik. di ž buc nim aplavžom, je vsekakor prižnanje,  Z dramsko-akrobatsko toc ko, ž naslovom da delamo dobro in strokovno. Drug z drugim, smo nastopili na s olski prire- Vidnejs i ož. odmevnejs i nastopi in prireditve: ditvi v maju 2010.  Na drž avnem prvenstvu v skokih ž MPP, ki  Maja 2011 smo na pomladnem sejmu nasto- je bilo v s olskem letu 1999/2000 na nas i pili s plesno-akrobatsko predstavo »Čudež s oli, smo »ponjavarji« pripravili toc ko življenja« (avtorici Jana Švetec in Tamara »Zabavna ponjava«. Brac ic ), ki so jo odlic no ižvedli ž abci in ž abe,  Nastopili smo na otvoritveni slovesnosti sodelovalo je 35 uc encev iž centralne s ole in »Dan vaterpolistov« v juniju 2000. PŠ Mekinje.  Nastopili smo ža vrtec Tinkara iž Duplice v  Švoje akrobacije smo ponosno pokažali, ko decembru 2000. je nas o s olo obiskal pred-  Z nastopom smo popestrili dobrodelno pri- sednik drž ave reditev (april 2001) Čentra ža socialno delo dr. Danilo Kamnik, ž naslovom Dober dan življenje. Tu rk (14. 9.  Na Gospodarskem ražstavis c u v Ljubljani 2011). smo nastopili maja 2001.  Preoblec eni v  Dejavnost smo ž nastopom predstavili na 2. ž abe smo nav- sklicu s tudijske skupine (november 2001) dus evali vse uc iteljev in profesorjev s portne vžgoje v navžoc e tudi obc ini Kamnik. na 4. Veroni-  Na kulturni prireditvi (marec 2007) smo kinem festiva- skupaj ž dramskim krož kom iž podruž nic ne lu (maj 2012), s ole Mekinje, pod vodstvom Jane Švetec, kjer smo sku- nastopili v ekolos ki toc ki ž naslovom Poma- paj ž dram- gajmo Zemlji. skim krož kom

Stran 116 Pol stoletja Albrehtove s ole Šport na OŠ Frana Albrehta

iž PŠ Mekinje uprižorili žgodbico o kamnis ki Veroniki in ž abjem kralju, ki jo je napisala uc iteljica Jana Švetec.

Izpeljava minute za zdravje med obiskom Božička (december 2011) in njegovih pomočnikov (devetakov) na PŠ v Tunjicah. Vadbo je vodila učenka Lara Koritnik. Pogosto smo si po vseh uspes nih nastopih »vželi« tudi kaks no nagrado. Najpogosteje smo ods li na pižžo, pa v Mc Donald′s, plavat, v Ker so bili vsi uc enci in uc itelji navdus eni nad ž ivalski vrt, jahat konje, pa na rafting. Pili smo idejo in nac inom ižvedbe, smo se odloc ili, da otros ki s ampanjec iž osvojenega pokala. bomo kaj podobnega s e kdaj ponovili. Uspehi in aplavži so nagrada ža prebite ure Prva prilož nost se je pokažala v tednu pred treningov v telovadnici in motivacija ža delo v svetovnim dnevom ždravja, 7. aprila 2012. naprej. Pouk smo obogatili ž gibanjem v ražredih, kar ima velik vpliv na poc utje in ždravje vsakega

posamežnika. MINUTA ZA ZDRAVJE JE NA ŠOLI PONOVNO ZAŽIVELA V LETU 2011 Minuta za zdravje Minuta ža ždravje je c as, ko se med katerokoli v prvem razredu uc no uro žavestno odloc imo in nekaj minut ob izvedbi starej- namenimo gibalnim ših učencev. Vadbo vajam. Te lahko ižve- vodita učenca Nej- demo kar v uc ilnici ka Spruk in Lovro stoje, sede na stolu ali Planko. pa stol uporabimo kot pripomoc ek.

Ševeda imamo na nas i s oli tudi delavce, ki vec - ji del svojega delovnega c asa sedijo. Nismo Karmen Orehek, požabili na njih! Organižirali smo vadbo ža vse vaje na stolu administrativne delavke na s oli. Pripravili in vodili so jo uc enci. V sklopu dela ž nadarjenimi uc enci sta v s ol- Minuto ža ždravje smo ražs irili tudi na nas e skem letu 2011/2012 uc enki Lara Koritnik in s tiri podruž nic ne s ole. Posebno dejavni so na Karmen Orehek, pod mentorstvom uc iteljice podruž nic ni s oli v Mekinjah. Za popestritev Tamare Brac ic , v ta namen iždelali mini kata- odmorov so se uc enci pripravljali na ižpeljavo log ž vajami, ki se ižvajajo na in ob stolu. Kata- vaj s pomoc jo priroc nika. Vsak posamežnik se log se nahaja v s olski knjiž nici. je skrbno pripravil in vodil vaje pred sos olci. Ustvarili so prave »male nastope«.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 117 Šport na OŠ Frana Albrehta

Z nastopi smo navdus ili tudi na obiskih in pouc evali na s oli, ali pa žunanji sodelavci, ki ižpeljavi minute ža ždravje ižven s ole. Bili smo ižhajajo predvsem iž s portnih drus tev v obc ini pri informacijski pooblas c enki Natas i Pirc Kamnik. Musar (bivs i uc enki nas e s ole) in pri njenih Leta 2002 je bilo, na pobudo s portnih uc itel- sodelavcih in na obc ini Kamnik. jev, ustanovljeno in registrirano s olsko s portno drus tvo Š Š D IGRA. Š portno drus tvo nadal- Z nami se je razgi- juje delo neformalnega s portnega drus tva, ki bala tudi informacijska pooblaščen- je do leta 2002 deloval na nas i s oli. Prvi c lani ka Nataša Pirc drus tva Š Š D IGRA so bili uc itelji s portne vžgo- Musar in njeni je in nekaj delavcev s ole. Ustanovitev drus tva sodelavci . so narekovale potrebe s podroc ja s porta (npr. vkljuc evanje na ražlic na, ižven s olska, s portna tekmovanja, laž je pridobivanje sredstva ž obc inskega prorac una itd. Prvi predsednik je bil Šemso Mujanović. Glavni nalogi drus tva sta ponuditi uc encem c im vec jo paleto s portnih aktivnosti in spod- bujanje uc encev ža sodelovanje na s olskih s portnih tekmovanjih.

Aktivnosti, ki jih ponujamo uc encem in na Gibajmo se, pa čeprav le »minutko« na dan, katerih uc enci nastopajo, so: kos arka, nogo- skuša biti vodilo učencev in učiteljev naše met, odbojka, rokomet, vaterpolo, gorski tek, šole. Spodbuja nas geslo drugega mednarod- namižni tenis, s ah, Ljubljanski maraton, plava- nega simpozija Otrok v gibanju: »Gibanje je nje, atletika, kolesarjenje, pležanje, bowling, pravica otrok in dolžnost odraslih«. kegljanje, smuc anje, deskanje, mala prož na Zbrala in uredila: Tamara Bračič ponjava, gimnastika …

NAJBOLJŠI ŠPORTNI RAZRED GIMNASTIKA Uc itelji s portne vžgoje, na osnovi pravilnika, Pri gimnastiki ražvijamo osnovno motoriko. vsako leto ižbirajo najboljs i s portni ražred. Otroci jo pridobivajo skoži leta svojega ražvo- Škoži obdobja se je pravilnik spreminjal in je. Ker uc enci v osnovni s oli neprestano raste- dopolnjeval. Na osnovi režultatov tekmovanj, jo, se jim motorika žaradi tega porus i in jo je uc nega uspeha, vedenja, se vsako leto ižbere treba ponovno pridobiti in utrditi. Zato na s oli najboljs i s portni ražred. Vsak ražred je imel gimnastiki tudi pri urah s portne vžgoje posve- enako s tevilo tekmovanj, panoge pa se prila- c amo želo veliko požornosti. gajajo ražvojni stopnji. Vec ji uspehi so bili:

1985/1986: 1. mesto posamežno je dosegel ŠŠD IGRA Ivan Maradin. Na s oli skoraj od samega žac etka deluje s olsko 1986/87: Na prvem množ ic nem republis kem s portno drus tvo. prvenstvu je Klemen Mali, v kategoriji starej- Namen drus tva je s ih pionirjev, osvojil 1. mesto, Zoran Tonic pa povežovanje uc encev 3. mesto. Prav tako pa je ekipa starejs ih dec - v ražlic ne interesne kov osvojila 1. mesto (Klemen Mali, Robi Kori- dejavnosti. Te dejav- tnik, Tomaž Mejac , Bojan Traven, Jani Pogac ar nosti so bile vedno in Zoran Tonic ). ponujene uc encem po

konc anem pouku. Vodili so jih uc itelji s portne vžgoje, ki so

Stran 118 Pol stoletja Albrehtove s ole Šport na OŠ Frana Albrehta

ATLETIKA osvojili 3. mesto na teku trojk. Atletika je kraljica s porta in je predpogoj ža V Čelju je leta 2007/2008 Nina Vrtac ic dosegla vse ostale s portne panoge. 2. mesto, Do ižgradnje s portne dvorane sta bila poligo- Diana Kotnik in Klara Kros elj sta se, na ulic - na ža atletiko travnik in TRIM steža. Usposob- nem teku prvenstva Šlovenije, uvrstili na 3. ljene so bile tri jame ža skok v daljino. Švoje mesto. Na krosu je Nina Vrtac ic osvojila 2. sposobnosti so uc enci pokažali na s portnem mesto, Tjas a Vrtac ic in Matevž Planko pa 3. dnevu in kasneje na obc inskem, podroc nem mesto. in, najboljs i, na republis kem prvenstvu. Karmen Orehek si je na gorskem teku leta Po ižgradnji dvorane so se pric ela žimska 2009/2010 pritekla 2. mesto. prvenstva v atletiki ža vse kategorije osnovne Naslednje s olsko leto pa sta Tinkara Čapuder s ole. Z al je kmalu vnema žamrla in se tekmo- in Matevž Planko na krosu osvojila 1. mesti. vanja niso vec organižirala. V šolskem letu Leta 2012/2013 je 2012/2013 je bil 18. maja 1994 je potekal prvi memorial Rudi- Matevž Planko dose- Matevž Planko ja Friedla. Najprej je bila organižacija v dome- gel 1. mesto v teku na ni s ole, kasneje pa je to prevžela Š portna žve- šestkratni 1000 m, 1. mesto v državni prvak ža. Tekmovanje se ni obdrž alo. gorskem teku, 1. mes- to na Ljubljanskem maratonu in 1. mesto v krosu.

Leta 2012/2013 je tudi Jan Š krjanc osvojil 1. mesto na Ljubljanskem maratonu, ekipni drž avni prvaki v krosu pa so postali Matevž Planko, Andraž Š tirn, Kristina Urs ic in Katja Marolt. Memoriala Rudija Friedla se je leta 1994 udeležilo Učenci naše šole se vključujejo tudi v deja- veliko športnikov vnosti, ki potekajo v okviru ŠŠD in jih izvajajo zunanji sodelavci. VATERPOLO Dosež ki na republis kem in na drž avnem Leta 2002/2003 so 2. mesto na DP v vaterpolu nivoju: osvojili Gregor Koderman, Jos t Švetec, Luka Na tekmovanju v Novi Gorici je leta Komatar, Jan in Ben Podgors ek, Ratko Š vraka, 1985/1986 Damjan Zdovc dosegel 2. mesto v Toni Z umer, Anž e Marenic , Matic Z agar, teku na 300 m. Matevž Ku rbus, Jus Dobnikar. Njihov trener je bil Darko Homar. V Čelju je leta 1986/1987 Damjan Resanovic , s skokom v vis ino, dosegel 2. mesto, ekipno BIATLON je Š Š D Frana Albrehta doseglo 2.-3. mesto, Na Pokljuki se je leta 2006/2007 v biatlonu Jani Pogac ar pa 3. mesto s skokom v daljino. Primož Panc ur uvrstil 2. mesto, v teku na V Ljubljani se je, ž metom ž ogice, 1999/2000 smuc eh pa je postal žmagovalec. Dejan Matijas evic uvrstil na 3. mesto, LOKOŠTRELŠTVO leta 2003/2004 pa Lenart Grkman na 2. mes- 1998/1999 so nas i uc enci postali ekipni drž a- to s skokom v daljino, leta 2006/2007 so vni prvaki v lokostrelstvu. Denis Milic , Matic Šlabe in Rok Vrhovnik

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 119 Šport na OŠ Frana Albrehta

V Postojni sta leta 2007/2008 Klemen Š traj- V s olskem letu 2011/2012 je bil Gas per Š trajhar (ž ukrivljenim lokom) in Gas per Š trajhar(ž har prvak v dvoranskem streljanju ž lokom, golim lokom) osvojila 1. mesti, naslednje leto prvo mesto pa so mu prinesla tudi lokostrel- pa sta bila prvaka dvoranskega lokostrelstva. ska tekmovanja na prostem. KOLEŠARŠTVO Leta 2005/2006 je Blaž Petek dosegel 3. mes- to v tekmovanju gorskega kolesarjenja. Leta 2012/2013 pa je Tamara Šitar v tej disci- plini žmagala, vož nja »na c as« pa ji je prinesla 3. mesto. PLAVANJE: Leta 2005/2006 je Timi Pirc Podobnik osvojil 3. mesto »kategorižirani«, naslednje leto pa se je povžpel s e stopnic ko vis je. V letu 2012/2013 je bila Kristina Urs ic na 3. mestu »kategorižirani«. BOWLING Leta 2011/2012 je Gregor Poljans ek osvojil 1. mesto.

Klemen in Gašper Štrajhar sta še vedno v vrhu slovenskega DEŠKANJE NA ŠNEGU streljanja z ukrivljenim lokom Na Krvavcu je leta 2013/2014 Eva Š tupar dosegla 2. mesto. KEGLJANJE V Kamniku je leta 2009/2010 Gas per Š trajhar Leta 2013/2014 je 1. mesto osvojil dosegel 2. mesto ž ukrivljenim lokom, naslednje leto pa 3. mesto »kategorižirani« . Jakob Janc ar.

Zbral in uredil: Aleš Prosen

Šolski državni prvaki v skokih z male prožne ponjave, slikani v aprilu 2014: Peter Kürbus (leta 2001), Andraž Koritnik (leta 2007) in Lenart Grkman (leta 1999)

Stran 120 Pol stoletja Albrehtove s ole Ravnatelji šole

RAVNATELJI OŠ FRANA ALBREHTA Osnovno s olo Frana Albrehta so od njenega imenovanja, 1964. leta, vodili ravnatelji: Vekoslav (Slavko) Ferbežar je bil ravnatelj od 21. 5. 1964 do 4. 11. 1974. Jože Juvančič je vodil s olo od 5. 11. 1974 do 12. 2. 1975; zapisa, da bi bil imenovan za ravnatelja nismo nas li, iz znane dokumentacije je razvidno, da je, v vlogi pomoc nika, nadomes c al ravnatelja. Mag. Ivan Justinek je bil ravnatelj od 13. 2. 1975 do 26. 7. 1976. Pavle Slabe je bil ravnatelj od 27. 7. 1976 do 6. 12. 1987. Anton Kamin je bil ravnatelj od 7. 12. 1987 do 28. 6. 1995. Emilija Gregorčič je bila v. d. ravnateljica od 29. 6. 1995 do 2. 6. 1996, ravnateljica pa od 3. 6. 1996 do 3. 6. 2004, od 4. 6. 2004 do 31. 7. 2005 pa ponovno v. d. ravnateljica. Rafko Lah je nastopil ravnateljevanje 1. 8. 2005. Zapis je nastal v sodelovanju s s e z ivec imi ravnatelji: g. Pavletom Slabetom, g. Antonom Kami- nom ter z go. Emilijo Gregorčič. Ker sta nekdanja ravnatelja, g. Vekoslav Ferbežar in g. Ivan Justi- nek z e pokojna, sem za sodelovanje prosil njuna sinova, g. Igorja Ferbez arja in g. Igorja Justinka.

VEKOSLAV (SLAVKO) FERBEŽAR Po diplomi se je vpisal na Drz avni ins titut za Rodil se je 18. fizkulturo v Beogradu, kjer je s tudiral s tiri decembra 1927 leta. Med s tudijem je spoznal svojo bodoc o v Ljubljani, z eno Vjero, s katero sta sodelovala na razlic - oc etu Alojziju, nih delovnih akcijah (proga Brc ko – Banovic i, zelo uspes ne- Š amac – Šarajevo, avtocesta bratstva in enot- mu mizarju, ki nosti). je vec krat so- Ministrstvo za prosveto ju je, kot absolventa, deloval tudi z septembra 1952 namestilo na Gimnazijo Kam- Joz etom Plec ni- nik, na delovni mesti profesorja telesne vzgo- kom, znameni- je. Diplomiral je leta 1956, dve leti kasneje pa tim slovenskim opravil tudi strokovni izpit. arhitektom. V osmih letih svojega delovanja na Gimnaziji Otros tvo je pre- Kamnik je skupaj z z eno oral ledino v razvoju z ivel v vasi pouc evanja sodobne telesne vzgoje. Najvec Š marje – Šap. napora sta vloz ila v takratno telovadno drus - V druz ini je bil tvo TVD Partizan, poseben uspeh pa predstav- Šlavko najsta- lja organizacija prve kos arkarske tekme v rejs i med peti- Kamniku, ob prazniku JLA, 22. decembra mi otroki. Po zakljuc ku osnovne s ole je v Ljub- 1953. Kamnis ko mos tvo se je pomerilo z ljani najprej dokonc al niz jo klasic no gimnazijo gojenci vojne letalske s ole iz Ljubljane in, na in se leta 1942 vpisal na uc iteljis c e. Njegov splos no presenec enje, zmagalo z rezultatom oc e je bil takrat, kot aktivist OF, interniran na 49 : 46. Ta tekma predstavlja zac etek kamnis - Rabu in Gonarsu, od 1943 do osvoboditve pa ke kos arke in osnovo za ustanovitev Kos ar- v Dachauu. Le svojemu znanju in izkus njam se karskega kluba Kamnik, katerega c lan in dol- je imel zahvaliti, da je kot mizar prez ivel stra- goletni predsednik je bil. hote taboris c a. V s olskem letu 1960/1961 je bil imenovan za Šam je od leta 1943 aktivno deloval v NOB, ravnatelja Osnovne s ole Kamnik I, ki je imela zato je uc iteljis c e konc al po vojni, leta 1948. prostore v poslopju pos te. Po dograditvi nove

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 121 Ravnatelji šole

stavbe leta 1963 se je s ola preselila na danas - sednik Temeljne izobraz evalne skupnosti njo lokacijo in bila preimenovana v Osnovno Kamnik. s olo Frana Albrehta. Na strokovnem podroc ju je deloval kot sveto- Ravnatelj Ves c as svojega ravnateljevanja je bil moc no valec za telesno vzgojo, bil je sodelavec v Slavko Ferbežar podeljuje priznan- vpet v delo strokovnih organizacij in s irs e Republis ki komisiji za telesno kulturo in prip- ja na kvizu v šol- druz bene skupnosti: ravljal gradiva o s olski telesni vzgoji za skup- skem letu 1952–1960 nac elnik TVD Partizan Kamnik, s c ino ŠR Šlovenije. 1971/1972. 1955–1958 tajnik Drus tva uc iteljev in profe- Dolga leta je bil c lan RO Šindikata delavcev sorjev obc ine Kamnik, druz benih dejavnosti in c lan pododbora za s olstvo. Leta 1967 je bil delegat na obc nem zboru Šindikata druz benih dejavnosti v Ljub- ljani, kjer je bil izvoljen za delegata na II. kongresu Šindikata delavcev druz benih dejavnosti, ki se ga je udelez il istega leta v Beogradu. Za svoje dolgoletno delo je prejel vrsto priznanj, med katerimi izstopa javno priznanje Škups c ine obc ine Kamnik (leta 1964) in priznanje predsednika republike, Red zaslug za narod s srebrno zvezdo (leta 1972). Vse svoje znanje in energijo je dolga leta vla- gal v razvoj s ole in s olstva ter do konca ostal zvest svoji prvi ljubezni, s portu. Zaradi neoz- dravljive bolezni se je v 47. letu starosti, 4. 11. 1974, zakljuc ila njegova z ivljenjska pot .

1962–1964 predsednik sveta za telesno kulturo, Praznovanje novega leta v stari zbornici 1960–1964 c lan sveta za s olstvo obc ine Kam- (sedanja šolska knjižnica za učence) nik, Na sliki so: Vanda Rebolj, Ferdo Mayer in Slavko 1962–1967 c lan sklada za financiranje s ols- Ferbežar tva obc ine Kamnik, 1964–1966 c lan upra- vnega odbora stanovanjskega sklada obc i- ne Kamnik, 1963–1967 c lan skup- s c ine in c lan izvrs nega odbora Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana, 1967–1974 odbornik zbora delovnih skupnosti obc ine Kamnik, c lan sveta za s olstvo, kulturo in delovno kulturo, c lan komisije za pros nje in pritoz be obc ine Kamnik, pred-

Stran 122 Pol stoletja Albrehtove s ole Ravnatelji šole

JOŽE JUVANČIČ Kot razrednik je spoznaval sposobnosti uc en- Jože Juvančič je cev, hotel jim je posredovati tehnic ne delovne bil rojen 5. 12. navade, kar je kljuc za uspeh. V spominu mu je 1922. Kot dijak ostal letnik 1964, ko je bilo v osmem razredu je sodeloval v sedem zelo nadarjenih uc encev, ki so pozneje, Š entjakobskem razen enega, vsi postali inz enirji. Prav posebej gledalis c u, kjer se spominja uc enca, ki ga je vpras al za nasvet mu je igralec o nadaljnjem s olanju. Ker je znal uc enec odlic - Štane Šever no obdelovati les, mu je svetoval poklic svetoval vpis modelnega mizarja. Č ez leta sta se srec ala v na uc iteljis c e, Ljubljani. Fant se mu je zahvalil za nasvet s da bi postal pripombo, da ima lepo his o in modelno delav- igralec. nico. Leta 1970 je prejel javno priznanje obc ine Kamnik za uspes no delovanje v ljudski tehniki in za sodelovanje pri razvoju didaktike pouka tehnis ke vzgoje v s oli. Š olanje pa je 1941 pretrgala svetovna vojna. Leta so tekla in ravnatelj prof. Šlavko Ferbez ar Po vojni pa ni postal igralec. Ministrstvo za mu je ponudil mesto pomoc nika ravnatelja. industrijo mu je omogoc ilo s e enoletni s tudij, Delo je z veseljem opravljal, saj je bilo v njem da je lahko opravil uc iteljski diplomski izpit. veliko vsebin iz prejs njih let. V ospredju je bila organizacija pouka in vsakdanje delo s kolegi, Zaposlili so ga na Kovinarski s oli pri tovarni do katerih je skus al biti strokoven, prijateljski Titan. Po ukinitvi te s ole je bil poslan na Osno- in pos ten. Upa, da mu je to uspelo. vno s olo Vranja Pec . Tam je sam pouc eval 87 uc encev v osmih razredih skupinsko in v izmenah, kar je zahtevalo veliko napora in skrbne priprave. Vas c ane je nagovoril, da so napeljali elektriko, ki je niso imeli. Kasneje je bil premes c en v Nevlje, kjer je celodnevno pouc eval dva razreda. Pri svojem delu se je s e posebej zanimal za metodiko pouka in pripravljanje uc il. Š olska nadzorna sluz ba ga je vec krat naprosi- la za hospitacije. Ob otvoritvi nove s ole v Kamniku mu je bil dodeljen tehnic ni pouk. Ker je bil to predmet v uvajanju, je bilo potrebno skrbno pripravljanje na pouk. Prof. Janez Toms ic , metodik na VPŠ , ga je povabil k sodelovanju v skupini uc iteljev razi- Kot učitelj tehnič- skovalcev metodike tehnic nega pouka. Z raz- Ko je jeseni 1974. leta umrl ravnatelj Frbez ar nega pouka se je redom so obravnavali uc ne teme in posamez- je za eno s olsko leto prevzel naloge ravnatelja, ukvarjal tudi z ne sklope, le-te opremili z opombami in pos il- kasneje pa je nadaljeval z delom pomoc nika, modelarstvom, jali v Ljubljano. Enkrat v semestru so se srec a- ki ga je opravljal do upokojitve. Od leta 1980 zasebno pa s li v Ljubljani, v razgovoru obdelali poslano je pisal je tudi s olsko kroniko in nam tako za fotografijo. gradivo in oblikovali kljuc na nac ela. to obdobje zapustil dragocene podatke. Z ivljenjsko pot je sklenil v Kamniku leta 2012. »Zaradi pomanjkanja uc iteljev na s oli niso delili razreda. Takrat smo dobili na s olo sesta- vljanko Fischertechnik, s katero so uc enci zelo radi delali. Tako smo tudi na nas i s oli dodali kanc ek k razvoju metodike pouka.«

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 123 Ravnatelji šole

IVAN JUSTINEK telja zac etnika Rodil se je leta 1930 v Okos ki Gori, obc ina je bilo to vse Šlovenska Bistrica. Po konc ani drugi svetovni prej kot prep- vojni je konc al redni s tudij na uc iteljis c u v Čel- rosto. Leta ju. Poklicna pot ga je najprej vodila v Rogas ko 1967 je bil, na Šlatino ter Štojno selo, kjer je bil upravitelj lastno z eljo, s ole. Kasneje je pouc eval tudi v Č rnomlju in premes c en na na Ravnah na Koros kem, kjer je deloval kot Podruz nic no pomoc nik ravnatelja Poklicne kovinarske s ole. s olo Tunjice pri Kamniku. Tam Na Filozofski ga je c akala fakulteti Uni- kombinacija verze v Ljublja- »samo« dveh ni je, kot s tu- razredov; pou- dent prve c eval je namrec generacije, 2. in 4. razred. konc al s tudij Poc util se je kot sociologije ter pravi »gospod«. Naslednje leto je opravil stro- leta 1965 pos- kovni izpit in se s e istega leta vpisal na Peda- tal ravnatelj OŠ gos ko akademijo v Ljubljani kot izredni s tu- Toma Brejca v dent razrednega pouka. Š tudiral je ob delu in v Kamniku, kas- dobrih dveh letih tudi diplomiral. neje pa s e ravnatelj kamnis - Špomladi leta 1976 se je prijavil na razpisano ke Gimnazije prosto mesto ravnatelja OŠ Frana Albrehta. Na Rudolfa Mais- zasedanju obeh zborov skups c ine obc ine tra. Kamnik je bil 27. 7. 1976 imenovan za ravnatelja Osnovne s ole Frana Albrehta Kamnik. Ravnateljstvo OŠ Frana Albrehta je prevzel le za krajs i c as, v letih 1975 ter 1976. Po konc a- Prevzel je vodenje najvec je osnovne s ole v nem magistrskem s tudiju na Fakulteti za soci- kamnis ki obc ini, saj je bilo na centralni s oli in ologijo, politic ne vede in novinarstvo se je leta njenih podruz nicah vec kot 1.300 uc encev, 1981 zaposlil na Pedagos ki akademiji v Ljub- pedagos kih delavcev in ostalih zaposlenih pa ljani, kjer je predaval sociologijo. Švojo boga- je bilo preko 120. Pri delu so se sooc ali s pros- to pedagos ko pot je zakljuc il kot dekan Peda- torsko stisko, saj so na centralni in na podru- gos ke akademije v Ljubljani in se po konc a- z nic nih s olah delali v dveh izmenah, izjema je nem rednem mandatu, leta 1991, tudi upoko- bila le podruz nica Tunjice, kjer so imeli enoiz- jil. Umrl je leta 1999, star 68 let. menski pouk. Primernih prostorov za pouk telesne vzgoje, danes predmeta s port, ni imela nobena s ola, le uc enci predmetne stopnje so PAVLE SLABE lahko telovadili v majhni telovadnici nekdanjega Zdravstvenega doma Kamnik. Prav zato je Rodil se je leta 1941 v revni kmec ki druz ini. bila njegova prva skrb, da se to stanje izboljs a. Osnovno s olo je obiskoval v domac em kraju, Veliko sestankov, razgovorov, moledovanja in niz jo gimnazijo pa v Ljubljani. Leta 1957 se je vc asih tudi kategoric nih zahtev je bilo potreb- vpisal na uc iteljis c e v Ljubljani, kjer je junija nih, da so se stvari konc no le obrnile na bolje. 1962 uspes no diplomiral. Šeptembra, istega Škupaj z obc ino, predvsem pa z Obc insko izo- leta, se je zaposlil na tedanji samostojni enora- braz evalno skupnostjo, jim je uspelo zbrati zrednici Vranja Pec nad Kamnikom. To je bila sredstva in pric eli so graditi vec namensko niz je organizirana osnovna s ola, ki jo je obis- s portno dvorano. Istoc asno je bil iz republis - kovalo 63 uc encev od 1. do 8. razreda. Pouc e- kih sredstev zgrajen Šrednjes olski center val je vse uc ne predmete, le tujega jezika ne. Rudolfa Maistra, kamor se je vselila kamnis ka Dopoldne je pouc eval kombinacijo od 4. do 8. gimnazija, ki je do tedaj gostovala v 3. nad- razreda, popoldne pa 1. , 2. in 3. razred. Za uc i-

Stran 124 Pol stoletja Albrehtove s ole Ravnatelji šole

stropju Osnovne s ole Frana Albrehta. Pridobi- mini. Bilo je veliko nepozabnih trenutkov, so li so celotno nadstropje in konc no so laz je pa bile tudi neprespane noc i, zaradi takih in zadihali. Pouk so na centralni s oli lahko izva- drugac nih skrbi. Konc uje z mislijo, da je vse jali v eni izmeni. hudo treba c im prej pozabiti, vse lepo pa mora c lovek ohraniti v svojem spominu. G. Pavle Šlabe v Ravnatelj Pavle svojem spominu hrani zelo Slabe na obisku v letni šoli v naravi, veliko lepih stvari! leto 1985

Prostorska stiska pa se je zac ela kazati tudi na ANTON KAMIN najvec ji podruz nici, Duplica. Š tevilo s oloobve- Z ivljenje sta mu, kot drugorojencu, poleti znih otrok je na tem podroc ju skokovito nara- 1946. leta v Novem mestu, podarila oc e Rudi s c alo. Obc ina je dala zeleno luc za gradnjo sta- in mama Marija. Najbolj nez na mladost je bila novanjskega kompleksa Bakovnik, potrebnih trda, saj je bilo potrebno kar pet otrok prez i- s olskih prostorov pa ni zagotovila. Komaj si je veti s skromno delavsko plac o; mama je malo oddahnil od naporov, ki jih je doz ivljal sicer kaks ne priboljs ke prinesla tudi z dnine, pri gradnji s portne dvorane, z e ga je c akala ko je pomagala pri vec jih kmec kih delih na nova investicija. Razs iriti in dograditi je bilo kmetijah v okolici Trebnjega. treba majhno poslopje duplis ke podruz nice. V Druz ina se je prvi fazi so zgradili popolnoma nov objekt z kar petkrat (ne osmimi uc ilnicami za razredno stopnjo, sledi- vedno prosto- la je velika telovadnica, v zadnji, tretji fazi, pa voljno) selila s je bilo treba zgraditi s e prostore za predmet- trebuhom za no stopnjo. Čelotna gradnja je bila zakljuc ena kruhom in v avgustu leta 1987, ko je bila podruz nica nazadnje prista- Duplica, z odlokom Škups c ine obc ine Kamnik, la v Lahovc ah preimenovana v Osnovno s olo Marije Vere. na Gorenjskem, Poleg prostorskih tez av je bilo treba sproti kjer so se konc - res evati tudi kadrovske probleme. V c asu njeno ustalili. Na govega ravnateljevanja je bilo prisotno veliko pot, ki ga je pri- pomanjkanje razrednih in tudi nekaterih pre- peljala do uc i- dmetnih uc iteljev. Zato je bilo kar nekaj delov- teljskega pokli- nih mest strokovno neustrezno zasedenih. Z ca, so ga, z zgle- leti se je stanje tudi na tem podroc ju zac elo dom in delom, izboljs evati. usmerili uc itelji z OŠ Čerklje, zlasti razredni- Kljub tez avam, s katerimi se je srec eval pri c arka Debeljak - Šus in. Uc iteljis c e je konc al v opravljanju vodilne vloge na OŠ Frana Albreh- Novem mestu, kjer je v prostem c asu igral v ta, ga na c as ravnateljevanja vez ejo lepi spo- mladinskem gledalis c u, v glasbeni s oli se je

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 125 Ravnatelji šole

uc il igrati na klarinet, ukvarjal se je s s portno dobesedno majala, okenski okvirji so bili nag- gimnastiko, obiskoval plesne tec aje in pilotiral niti in le srec nemu nakljuc ju se je bilo zahvali- s portna letala v Prec ni. ti, da ni pris lo do tragedije. Š poliuretansko Poklicno pot je zac el kot razredni uc itelj v peno so zatesnili najvec je razpoke v jedilnici, Š entrupertu na Dolenjskem. Ker je bil samski, skozi katere je »vleklo« kot skozi dimnik. Pop- je pouc eval tudi likovno, tehnic no in glasbeno ravili so garderobne omare in zamenjali vec vzgojo na predmetni stopnji. Ustanovil je s ol- deset razbitih stikal. Po opravljenem delu so ski fotografski kroz ek, ki je na vas ki oglasni zadovoljni opazovali veliko razliko, za katero deski objavljal svez e fotoreportaz e o pomem- so potrebovali le nekaj dobre volje in organizi- bnejs ih dogodkih v kraju. Na tekmovanju »Kaj ran pristop. ves o prometu« je v Šloveniji s s olsko ekipo Ravnatelj osvojil zlato priznanje, na jugoslovanskem Anton Kamin ob prvenstvu v Škopju pa tretje mesto. Z uc enci 30. obletnici šole so izdelali tudi prvo maketo Š entruperta s Frana Albrehta celotnim s olskim okolis em. Na s oli je bil, kot pravi, »kuhan in pec en«. Druz ino sta ustvarila z z eno Marico, Š tajerko, src no uc iteljico, zato ni c udno, da sta se preselila na Š tajersko, v Kozje, kjer sta se jima rodila sin Boris in hc i Tanja. Z najvec jim veseljem je pouc eval s portno vzgojo, zraven pa s e cel kup drugih predmetov, saj je bila s ola majhna, kadrov pa je takrat primanjkovalo. Č eprav ga je zaposlovalo mnogo opravil, je ob delu diplomiral na Pedagos ki akademiji v Ljubljani. Šodelovanje uc encev v delovni akciji se je pokazalo kot dober ukrep, saj se je odnos Delovne izkus nje si je nabiral kot razredni in uc encev do s olske opreme bistveno spremenil predmetni uc itelj, pomoc nik ravnatelja, krajs i na bolje, izboljs al se je red, zmanjs ale so se c as se je ukvarjal tudi s podjetnis tvom. Volon- namerne pos kodbe inventarja, k temu pa so tersko delo v sindikatu pa mu je odpiralo nove pripomogli tudi drugi ukrepi, zlasti oz ivljena dimenzije funkcioniranja takratnega druz be- organiziranost skupnosti uc encev. nega in politic nega z ivljenja. Š ola, pa tudi g. Anton Kamin, kot sam pravi, sta Za ravnatelja na Osnovni s oli Frana Albrehta imela srec o, saj je bila vec ina uc iteljev in uc ite- se je javil na povabilo predsednika izvrs nega ljic dobro strokovno, metodic no in didaktic no sveta obc ine Kamnik. Tez ave na s oli, na katere usposobljenih, delovnih in odgovornih, tudi je bil opozorjen, so mu bile velik izziv. Kljub svetovalne delavke so bile »zlata vredne«. temu je bil ob prvem obisku s ole, milo rec eno, Zato je bila njegova prioriteta izboljs anje delo- presenec en, morda celo prestras en. Š olska vnih in bivalnih pogojev na s oli. Škupaj z vodji zgradba, prenatrpana z uc enci v dveh izme- podruz nic nih s ol so obnovili stike s pokrovite- nah, je bila moc no dotrajana in neurejena, z e lji, naredili so nac rt najnujnejs ih vzdrz evalnih na prvi pogled je ogroz ala varnost uc encev in del in se sistematic no lotili dela, ki je potekalo uc iteljev. ves c as njegovega ravnateljevanja. Prva sobota njegovega ravnateljevanja je bila Urgentni dopis na Obc ino Kamnik in predsed- zato prostovoljna delovna sobota. Organizirali niku skupnih sluz b ŠIŠ (takrat so bile druz be- so delovne ekipe uc iteljev in tehnic nih delav- ne dejavnosti financirane preko samouprav- cev, vkljuc ili pa so tudi uc ence osmih razre- nih interesnih skupnosti – ŠIŠ) ter stalni oseb- dov. Druz no so se lotili generalnega posprav- ni stiki, podprti z argumenti, so pripomogli, da ljanja s ole, urejali so uc ilnice, popravljali okna so z e po dveh mesecih dobili namenska sreds- v uc ilnicah (z vijaki pritrdili okvirje, saj se jih tva za zamenjavo oken v avlah, ki so tako pos- ni dalo vec zapirati), s poliuretansko peno so tale tople in prijazne, predvsem pa varne. Tudi ojac ali in zatesnili velika okna v avlah, ki so se na kurjavi se je precej poznalo.

Stran 126 Pol stoletja Albrehtove s ole Ravnatelji šole

Š sodelavci so iskali nac ine, kako se izogniti nove podobe. Obnovili in dogradili so novo dvema izmenama, saj so v enoizmenskem s olo v Nevljah, posodobili s olo v Mekinjah, (samo dopoldanskem) pouku videli veliko povsem obnovili s olo v Tunjicah, kjer so glav- prednosti. Škupaj so se odloc ili, da zelo pros- nino sredstev prispevali krajani in KŠ Tunjice, torno zbornico preuredijo v knjiz nico, v avli tudi s ola na Vranji Pec i je dobila nova okna, pa s suhomontaz nimi pregradami pridobijo kuhinjo in kurilnico. s e strokovno knjiz nico. Bivs o knjiz nico (ki je Dobri uc itelji in uc iteljice ter nekaj odlic nih bila uc ilnica) so ponovno predali osnovnemu »elementark« (uc iteljic prvih razredov) so namenu, dodatne uc ilnice (malo bolj skrom- postavili uc encem trdne temelje, na katerih so nih dimenzij) so pridobili v prostornih avlah ostali lahko gradili naprej. Špominja se izvrst- s postavitvijo montaz nih sten in s preureditvi- nih pomoc nikov ravnatelja in poz rtvovalnih jo prostorov za tehnic ni pouk. Nas teti ukrepi vodij podruz nic ter odlic nih svetovalnih in nekaj organizacijskih prilagoditev jim je delavk. omogoc ilo, da so z novim s olskim letom ukinili popoldansko izmeno. Vsi ti ukrepi so ponudili povsem nove moz nosti tudi za organiziranje interesnih dejavnosti vsem uc encem, saj v dveh izmenah za te skoraj ni bilo ustreznih pogojev. Dinamika pedagos kih procesov je bila zelo z ivahna, uc itelji so bili polni idej, in tudi uresnic evali so jih. Tez ave s financami so premagovali z javnimi sredstvi, s sredstvi in delovnimi prispevki pokroviteljev (KIK Kamnik – pokrovitelj mati- c ne s ole in Švilanit – pokrovitelj POŠ Mekinje) in z dobro vpetostjo s ole v okolje. Tako so nove garderobe pridobili z demontaz o starih vgradnih omar in njihovo predelavo. Denar za prenovo s olske kotlovnice in uravnotez en hidravlic ni sistem ogrevanja cele s ole, zamen- Tez ave? Ševeda so bile, saj so obvezni sestavni Anton Kamin z javo oken in toplotno izolacijo podstres ja je del vsakega delovnega procesa; vzgoja in izo- delom kolektiva v bil pridobljen s pomoc jo Gradbenega ins titu- braz evanje pa je s e posebej zahtevno in struk- šolskem letu ta, pomembno zaslugo pri tem je imel g. Mat- turirano, ciljno usmerjeno delo. Tudi nespora- 1992/1993 jaz Malovrh. zumi so bili, pa so jih uspes no premagovali. Matic na s ola je z vsakim letom postajala vse Dobro so sodelovali in res evali probleme, vec - bolj podobna ustanovi, kjer se je dalo dobro je in manjs e. Švoje so prispevali tudi strokov- delati in prijetno bivati. Po nac rtih g. Plohla so ni aktivi uc iteljev, seminarji in izobraz evanja, barve prinesle povsem novo vzdus je v s olo, ki so se jih strokovni delavci redno udelez e- kar se je odraz alo na dobrem poc utju uc encev vali. Na vsakem koraku je bilo mogoc e zazna- in uc iteljev, izkazovalo pa v zares dobrih ti, kako s ola diha. Zato ni bilo c udno, da so bili rezultatih na podroc ju znanja in pri dosega- pritiski stars ev iz drugih s olskih okolis ev, za nju zavidljivih mest na razlic nih tekmovanjih. vpis otrok na s olo vedno vec ji. Neposrednega uc iteljevega dela v razredu ni pogosto sprem- Vsak zakljuc ek s olskega leta je bil velik praz- ljal, po njegovi oceni – ravno prav. Čela s ola nik za uc ence in njihove stars e, za pedagos ke je tekla kot dobro namazan stroj. Tudi svet in svetovalne delavce in seveda tudi za g. stars ev in svet s ole sta vtkala svoje prispevke Kamina; priloz nost, da proslavijo s e en uspe- v uspes no delo. Tako je del ravnateljevanja s en korak v leps o prihodnost. Vsaj tako so doz ivljal ravnatelj Anton Kamin. In s e doda, da mislili. je delal s srcem za to s olo, tako kot je znal in Tudi podruz nic ne osnovne s ole so dobivale zmogel. Kadar se pelje mimo Osnovne s ole

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 127 Ravnatelji šole

Frana Albrehta, mu zastane pogled, pres ine ga ka za matematiko v osnovni s oli in bila soavto- misel: »Moja s ola!« rica uc benika Presec is c e. Vse do julija leta 1996, ko je postala v. d. rav- EMILIJA GREGORČIČ natelja, je bila uc iteljica matematike in hkrati dve leti pomoc nica ravnatelja. Za to, da je pre- Emilija (Emi) Gregorc ic je bila rojena 25. 6. vzela to mesto, je »kriv« njen predhodnik, gos- 1953. Otros tvo je prez ivela v Trz ic u. Z e v pod Anton Kamin. Tako se je, poleg pedagos - osnovni s oli je veliko pomagala sos olcem in z e kega dela, morala posvetiti tudi vodenju, takrat je imela z eljo postati uc iteljica. Tako se financam in drugim nalogam. Pravi, da je v je vpisala na Pedagos ko gimnazijo v Ljubljani ravnateljevanju uz ivala – c etudi ni bilo vedno in nadaljevala s s tudijem na Pedagos ki aka- lahko – kajti s pomoc jo dobrih sodelavcev se demiji. da veliko narediti. Na financ nem podroc ju ji je Njena prva bila v veliko pomoc rac unovodkinja, gospa zaposlitev je Monika Podjed. bila kar na dveh Kot uc iteljica matematike se je morala s olah: OŠ Kriz e »spoprijeti« tudi s financami. Špomni se, da so in OŠ Trz ic , z eleli obnoviti sanitarije na matic ni s oli. Temu takrat s e Osno- so namenili vsa pridobljena sredstva, namen- vna s ola Albina jena za investicijsko vzdrz evanje, in sanitarije Grajzarja. sanirali. Kasneje pa so jo z obc ine obvestili, da Ker je z elela je del sredstev namenjen s portni dvorani. postati samos- Takrat je dala pobudo, da se v prorac unu loc i- tojna in zaz iveti jo postavke financiranja vzdrz evanja s ole in svoje z ivljenje, s portne dvorane. Šicer pa je bilo sodelovanje z je iskala stano- Obc ino Kamnik dobro. vanje. Iskanje stanovanja pa jo je zaneslo v Marsikaj so prenovili, uredili, v upravljanje so Gabrovko pri Litiji, od tam pa v Kamnik, na dobili tudi s portno dvorano; naloge upravljan- »njeno s olo«. ja s portne dvorane je uspes no opravljal pomo- V tem c asu si je ustvarila druz ino. Ima hc er in c nik ravnatelja gospod Zdravko Slevec. dva sinova, vsi so z e poleteli iz gnezda. Zdaj, Na pedagos kem podroc ju je veliko c asa name- ko ni vec v s oli, najvec c asa nameni vnukom, nila sodelavcem in njihovemu osebnemu raz- rada pa se zaposli tudi z roc nimi deli. voju. Pravi, da mora ravnatelj biti prvi med Njena zaposlitev na OŠ Frana Albrehta se je enakimi. Tako je spremljala novosti, spodbuja- pric ela s prvo uvodno konferenco, ko je gos- la sodelavce, hkrati pa poskrbela za medseboj- pod Šlabe, takratni ravnatelj, prebral predme- no sodelovanje vseh zaposlenih. Š sodelavci, tnik in na njeno presenec enje povedal, da bo tako pedagos kimi kot tehnic nimi in adminis- poleg matematike in fizike uc ila tudi srbohr- trativnimi, je imela korekten odnos. vas c ino. To je bilo 1. septembra 1979. Zagriz- Kljub prostorskim tez avam so pod streho la je v to »jabolko« in prez ivela. To pa je bil spravili devetletko. Pri tem so zapolnili vsak verjetno tudi eden izmed razlogov, da si je prostor na s oli, podirali so tudi stene na pod- kasneje z elela vedno novih izzivov. Tudi v tis- ruz nicah. Uc itelji pa so bili delez ni strokov- tih c asih je bilo, prav tako kot danes, pomem- nih izobraz evanj. bno varc evanje. Š pomoc jo Ljubljanske banke so ustanovili s olsko hranilnico, ki je imela svo- Kako poteka delo na s oli, so pokazali tudi star- je enote tudi na dveh podruz nicah, v Nevljah s em in drugim obc anom na dnevih odprtih in na Duplici. Na podroc ju matematike so uve- vrat in na s olskih prireditvah. Ob 40-letnici dli novo interesno dejavnost – logiko, katere s olske stavbe so Franu Albrehtu postavili mentorstvo je kasneje prevzela uc iteljica Šilva doprsni kip, na podruz nici Nevlje pa stalno Maroh in jo s e danes uspes no vodi. razstavo o mamutu. Šledila je novostim na podroc ju pedagos kih »Pogledali« pa so tudi c ez mejo. Šodelovali so znanosti. Bila je vkljuc ena v prenovo uc beni- s pobratenim mestom Obc ine Kamnik, s Trofa-

Stran 128 Pol stoletja Albrehtove s ole Ravnatelji šole

V svojih spominih je omenila le nekaj imen, rada pa bi se zahvalila vsem, s katerimi je Sodelovanje z delala, saj so bili le skupaj lahko tako uspes ni. učitelji in učenci iz Uspes ni pa so bili, ker so z veseljem in s srcem Trofaiacha je iachom, ter organizirali izmenjavo uc encev opravljali svoj poklic. Menim, da jim je slednje trajalo vse od leta in uc iteljev. Pri izvedbi teh aktivnosti sta ime- uspelo. 1998. la najvec zaslug gospa Helena Hribar in gospod Hari Praper.

RAFKO LAH Rafko Lah je bil 1997 diplomiral z Ravnatelj Rafko rojen leta 1960 v raziskovalno temo Lah pozdravlja Ljubljani. Od »Š olstvo v Komen- predsednika dr. 1978 naprej je di in v Mostah od Danila Tűrka, s tudiral na Peda- 1760 do danes«. leto 2011 gos ki akademiji Leta 1998 je konc al v Ljubljani, na s olo za ravnatelje oddelku za raz- in opravil ravna- redni pouk, kjer teljski izpit. Leta je eno leto vodil 2013 je napredoval tudi s tudentsko v naziv svetnik. organizacijo akademije.

Po konc ani voja- s ki obveznosti je leta 1982 diplomiral. Leta 1981 je krajs i c as pouc eval na Osnovni s oli Osem let je opravljal dela pomoc nika ravnatel- Toma Brejca v Kamniku, jeseni 1982 pa se je jice, v s olskem letu 1999/2000 pa tudi dela zaposlil v Osnovni s oli Komenda – Moste, kjer pedagos kega vodje vrtca Mehurc ki v Komendi. je, kot profesor razrednega pouka, pouc eval v Od leta 2005 opravlja dela in naloge ravnatel- 3., 4. in 5. razredu. ja na Osnovni s oli Frana Albrehta v Kamniku. 1993. leta je pridobil strokovni naziv sveto- valec, naslednje leto pa se je vpisal na dodi- plomski s tudij na oddelku za razredni pouk Zbral in uredil: Rafko Lah Pedagos ke fakultete v Ljubljani, kjer je maja

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 129 Seznami učencev zaključnih razredov

Seznami učencev

Objavljeni seznam velja za vse uč enče osnovne s ole Frana Albrehta, ki so med letoma 1963 in 2014 konč ali zaključ ni razred osnovne s ole. Opravič ujemo se vsem bivs im uč enčem, č e smo koga med njimi pomotoma izpustili pri zbiranju podatkov in vsem tistim, ki smo jih morda preimenovali pri prepisovanju ali tipkanju.

Šolsko leto 1963/64 Plahuta Ana Drolč Marija Reps e Vera Ahlin Dragomira Podgors ek Borut Gerkman Marija Roms ak Jurij Banič Jana Podjed Silva Hribar Marjan Rot Vojko Budau Tulij Pogač ar Roman Humar Anton Rozman Marjan Burja Silvester Poljans ek Vojko Humar Marta Rutar Alenka Carič Zvonko Rams ak Darinka Humar Pavle Sitar Daniča Cerar Janez Rebolj Alenka Jeras Zdenka Sitar Sonja Cerar Joz iča Resnik Gabriel Kis Janja Skubič Janez Cvetko Marinka Rot Vojko Klemenč Milena Spruk Marija Dobovs ek Milena Rozmanič Vida Kobol Majda Svetič Silva Dolins ek Andrej Slanoveč Darinka Koritnik Zalka S eniča Branka Drolč Marija Steklasa Bogdan Kovač ič Joz e S tambuk Leonida Gams Jos ko Svetič Franč Kras eveč Pavla Tajč Zora Gantar Janja S najder Helena Lavrinč Daniča Vavpotič Milan Golob Ignač Trobevs ek Darinka Letnar Aniča Vidmar Anton Golob Majda Udovč Andrej Makoveč Metka Virjent Ciril Golob Pavel Ulč ar Andrej Mali Milena Zagorič nik Rafael Grintal Ivo Verovs ek Ana Miklič Mirko Zobavnik Ida Gros elj Alojzija Vrhovnik Miroslav Mrak Dus an Z vikart Bojan Iskra Marija Vrhovnik Olga Nerz ima Damjan Jeras Milan Zagorič nik Marija Nogras ek Franč Šolsko leto 1965/66 Kajič Olga Zaletel Irena Novak Marjan Balon Peter Kavč ič Leopold Z nidars ič Mojča Osolnik Franč Belaj Fortunat Klemenč Tatjana Perhaveč Izidor Bele Marjan Kregar Vidko Šolsko leto 1964/65 Pikl Helena Benkovič Marija Krstič Dragan Ahlin Zorislava Pirč Slavko Berleč Marija Lajler Zdenka Ajdoveč Milena Podobnik Gregor Berlič Anton Lenarč ič Zdravka Aljaz Vojko Poljans ek Helena Bernot Breda Mestek Milorad Anz in Nedeljko Prelesnik Anton Bernot Mojča Mihelič Martina Arh Daniča Pres eren Anton Burja Miriča Palma Bojan Baloh Vinko Prezelj Joz e Cotman Terezija Pirč Milena Berleč Alojzij Prusnik Dragiča Dolins ek Sonja Pirs Cilka C imz ar Janez Rauter Melanija Erjavs ek Stanislav

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 131 Seznami učencev zaključnih razredov

Fabjan Marjan Pres eren Marjeta C eh Alojzij Pirč Vladimir Flerin Marija Repič Mirjam Dobovs ek Mirko Plahuta Martina Gams Izidor Repnik Joz iča Dres ar Franč Plankar Albin Gams Majdka Rode Pavla Dres ar Ivanka Plevel Boris Golob Miliča Rokoveč Justi Flerin Branko Podbrez nik Ivanka Gradis ek Marija Sitar Danilo Fornazarič Miroslav Podgors ek Vilko Grilč Darko Sitar Peter Funa Breda Pogač nik Vlasta Griljč Ivan Sitar Stanko Gabrič Alenka Poljans ek Terezija Grkman Veronika Slabajna Mira Galin Rudolf Potoč nik Magda Hanč ič Marjan Slanoveč Anton Gerkman Ciril Potoč nik Milena Hribar Silviana Stele Peter Gliha Andreja Potoč nik Silva Humar Antonija Sus nik Anton Gole Boz idar Prezelj Eva Jerman Alojz Sus nik Jana Golob Pavel Rems Tatjana Juntez Marjan S estir Mirko Golob Zalka Ribič Bruno Kerz ič Tatjana S tefula Marija Gradis ek Stanislav Rifel Franč Kladnik Majda S terk Lidija Gros elj Ivanka Roms ak Janez Klemen Janez Ters elič Dragiča Hanč ič Miliča Roms ak Valentina Klemenč Pavla Trampus Tatjana Hoč evar Agiča Rauter Mihael Klineč Slaviča Trebus ak Jelka Hribar Anton Sedus ak Ana Koren Silva Urh Tatjana Hribar Daniča Sitar Andrej Kosirnik Janez Urs ič Emil Kemperle Vida Slanoveč Joz e Kosirnik Stanislav Urs ič Janez Klemenč Ivan Slanoveč Marija Les Joz e Urs ič Janko Knavs Frančka Slapnik Janez Lipoveč Dus an Vesel Franč Koč ar Nada Smolnikar Aniča Lukan Antonija Virant Sonja Komatar Stanko Sus nik Janez Matoh Stojan Virjent S tefan Koros eč Petronika Svetič Dragiča Mazoveč Marija Zaletel Majda Kras eveč Franč S pur Mirna Mihelič Jos ko Zobavnik Danijel Kregar Iviča S tambuk Igor Moz ina Alenka Zobavnik Helena Kropivs ek Miroslav S tirn Karol Nogras ek Franč Zore Tanja Krstič Marija S trajhar Marija Nogras ek Janez Zorman Franč Lebar Milena Tratnik Metka Novak Janez Z agar Irena Letnar Nez ka Trobentar Boris Novak Marija Z vikart Darinka Mali Branka Urh Franč Novak Martina Mali Martin Vodnan Majda Pavlič Dubrovka Šolsko leto 1966/67 Martinč Janez Vengust Radko Petači Zdenka Beč Nevenka Mlakar Mihaela Vettorazzi Franč Pirč Helena Begovič Ljuba Murs ak Boris Vidmar Ana Pirč Ivo Beleč Draga Nogras ek Joz e Vidmar Franč Pirs Ana Boltar Alfonz Osolnik Janez Vrankar Franč Podbevs ek Sreč ko Burja Nada Pavlič Joz iča Vrhoveč Joz iča

Stran 132 Pol stoletja Albrehtove s ole Seznami učencev zaključnih razredov

Vrhovnik Ivana Jeras Milan Pres eren Milan Z avbi Slaviča Vrhovnik Joz iča Jerman Ana Repans ek Lidija Z niderič Janez Vrhovnik Ljudmila Jesenko Tatjana Repnik Stanko Zabavnik Valentin Kalis nik Joz iča Ribič Majda Šolsko leto 1968/69 Zorko Ljudmila Klemenč S tefka Roz anč Stanislava Ahlin Vesna Zupan Metka Kodra Marjan Roz man Silva Balantič Marija Zver Joz e Kolarič Andrej Sitar Darinka Beč Zdenka Z umer Franč is ka Konč nik Dus an Sitar Majda Begovič Milan Koritnik Joz efa Sitar Milenka Beleč Boris Šolsko leto 1967/68 Kos Meri Marija Spruk Milena Benkovič Sonja Anz in Anton Kosirnik Ljubomir Spruk Slavka Bergant Marija Berlič Zdravko Kotnik Jana Starovasnik S tefanija Boz ič Zdenka Blatnik Mojča Kotnik Rudi Svetič Olga Brulč Marija Bombač Bojan Kovač ič Vitjan S imenč Erna Burja Franč is ka Bos tič Ivan Kramar Vitomir S imenč Franč Burja Mira Brleč Katarina Kropivs ek Marija S lebir Vlasta Cof Majda Brnot Franč Letnar Dus an S tupar Miran Crnkovič Stojan Brnot Martina Mač ek Milena Tomelj Andrej C arič Silva Brulč Aniča Mavsar Marija Tomič Ljiljana C ebular Matevz Carič Ivo Mazoveč Joz ef Travnik Ludvik C eh Valerija Cerar Marija Mihorič Zdenko Trobevs ek Adi C evka Ana Cestnik Franč Milič evič Tamara Trobevs ek Franč is ka Dems ar Ankiča C imz ar Marija Moz ek Andreja Trobevs ek Marija Djuras evič Borut Dačar Peter Nemeč Majda Urankar Marija Flerin Karel Dobovs ek Marija Nogras ek Maks Urankar Marija Grkman Marjeta Drolč Ljudmila Nose Joz ko Urs ič Olga Holčar Vojko Fabjan Andrejka Novak Daniča Vidmar Valentin Hotuječ Dadiča Golob Andrej Novak Mirko Vos pernik Vanja Hribar Olga Golob Cirila Orehek Terezija Vrhovnik Aniča Iskra Andrej Golob Mihael Osolnik Ivana Vrhovnik Anton Iskra Ema Gorjup Miro Osolnik Justinka Vrhovnik Mihaela Iskra Ida Grden Breda Ozvatič Antonija Zika Joz e Jagodič Majda Grilč Marjan Pestotnik Sreč ko Zlatnar Alojzij Jaks a Roman Habinč Lidija Pirč Branko Zobavnik Alojz Jemeč Bogomir Hoč evar Aniča Pirč Joz iča Zobavnik Janez Jeras Branka Hoč evar Marija Podgors ek Janez Zobavnik Janez Jereb Doroteja Hribar Branka Podjed Marta Zupan Franč Jereb Terezija Humar Mira Potoč nik Mija Zverz ina Anka Kalan Rajko Irt Nadja Pregl Daniča Z agar Danilo Kalis nik Peter Iskra Tonč ek Prelesnik Majda Z agar Milena Kemperle Franč

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 133 Seznami učencev zaključnih razredov

Kemperle Marija Prodnik Andreja Zobavnik Marija Lanis ek Alojz Kladnik Avgus tin Ravnikar Joz e Zore Nada Lanis ek Cvetko Koč ar Joz e Resnik Stanislav Zupan Borut Menčinger Breda Kodra Silva Rifel Alojz Zupan Milan Mihelič Anton Kordez Vili Roms ak Danijel Z avbi Ciril Mlakar Janez Koros eč Marija Roms ak Lidija Z ibert Stanislav Moz ek Marta Koros eč Nada Roz anč Natalija Mus ič Mira Kos alin Helena Rutar Matjaz Šolsko leto 1969/70 Novak Marija Kralj Sreč ko Sedus ak Branko Ahč in Irena Očvirk Joz e Kralj Vojko Senoz etnik Milena Andrejas Cvetka Ores nik Franč Krempl Branko Sitar Marija Andrejka Gregor Osenar Stanislav Kropivs ek Emil Skubič Branko Bergant Franč Osolnik Daniča Kvas Bogomir Suhadolč Zdravko Bič Milena Panč ur Justina Lanis ek Mihaela Suhovers nik Angela Boltar Tatjana Panč ur Sonja Lipič nik Miroslava Sus nik Cita Burja Izidora Pavlič Antonija Luz nik Milena Svetek Stas Capuder Vojko Pestotnik Cvetka Martinč Franč Svetič Karel Cvirn Vida Pestotnik Franč Martinjak Jelka Svetlin Joz iča C ehun Silva Plankar Sonja Matoh Tatjana S est Vera C evka Aniča Podbreznik Zdenka Mihalj Stojan S mit Nikolaj Dragar Marjan Pogač ar Bojan Mlakar Florijan S tebe Irena Golob Andreja Potoč nik Miroslav Moč nik Daniča S tefanč ič Marija Habjan Marko Prelesnik Florijan Nose Majda S tefula Angela Homs ak Marija Repnik Silva Novak Franč S unkar Bojan Hrast Adrijana Rode Milena Novak Lidija S unkar Jos ko Humar Dus an Roms ak Miroslav Novak Marija Terglavč nik Franč Humar Mihaela Rutar Marko Novak Olga Ulč ar Peter Hvalič Sonja Sers a Pavel Osolnik Edvard Urankar Mira Ivanetič Igor Sitar Boz idar Perne Joz iča Urbanija Miro Jerman Milan Sitar Cirila Petek Cvetka Urs ič Dragiča Jez Janez Slavič ek Ivan Petek Dus an Vadnau Marijan Kajič Boris Slavič ek Zvonko Pirč Nada Verlins ek Antonija Klemenč Marija Spruk Dragiča Plahuta Franč Voljkar Valerija Kobol Veronika Sus nik Pavla Podbevs ek Andrej Vrankar Marjan Komatar Milenča S epeč Miha Podgors ek-Crljenič Vrhovnik Marjan Kosmatin Miroslav S kratek Aniča Darinka Vrhovnik Monika Kotnik Marija S teblaj Irena Podobnik Marija Zajč Sreč ko Kozjek Miran S unkar Janez Poz ek Nada Zamljen Jerneja Kregar Dus an S us tar Stanislav Pregled Marija Zobavnik Janez Kregar Helena Toman Franč Prelesnik Marinka Zobavnik Karolina Kukanja Emil Tomas ič Dragiča

Stran 134 Pol stoletja Albrehtove s ole Seznami učencev zaključnih razredov

Ulč ar Borut Gams S tefi Mali Joz ef Resnik Ana Ulč ar Janja Gobeč Bojan Markus Lilijana Resnik Mira Urs ič Joz iča Golob Ida Marolt Joz iča Rode Darinka Vavpetič Silva Gorjup Marjan Martinč Darinka Roms ak Joz e Vidič Franč Grabnar Albin Matjas ič Marta Rozman Boris Vozel Andrej Guzej Vinko Mavser Slavko Roz man Milojka Vrankar Branimir Hanč ič Marinka Mlakar Tatjana-Julijana Sedmak Rudolf Vrankar Marija Homar Bogdan Mlakar Veronika Sedus ak Ivan Vrhoveč Dus an Homar Joz e Movern Milena Sitar Agata Vrhovnik Mojča Hribar Alojzija Osolnik Marija Slanoveč Doroteja Zabavnik Gabrijela Hribar Andrej Panč ur Helena Slanoveč Ksenija Zavasnik Mirjan Hribar Franč Perč ič Marjeta Spruk Boz idar Zika Helena Hribar Janka Perne Marinka Spruk Erika Zlatnar Stane Hribar Lovrenč Petači Franč is ka Spruk Franč is ka Zobavnik Milan Hribernik Cvetka Petek Magdalena Stanjko Iviča Zore Rudolf Humar Heda Petrič Slavka Stankovič Marija Zverz ina Mariča Ivanč ič Bojan Pirč Slavka Stare Stanislav Zverz ina S tefka Jamnik Marta Pirs Marija Steklasa Karmen Z avbi Doroteja Jams ek Nada Plahuta Helena Stele Milan Z avbi Iviča Janez ič Vekoslav Plemeniti Marjan Suhovrs nik Janez Jazbins ek Irena Plevel Ivo S est Viktor Šolsko leto 1970/71 Kirn S tefan Podbregar Miroslava S imenč Vida Ahč in Branka Kladnik Joz efa Podgors ek Blaz S krjaneč Zdenka Ajdoveč Olga Kladnik Marjan Podjed Stanislav S midovnik Aleksandra Albreht Mirjam Klemen Domine Podlipnik Breda S najder Marija Balantič Milenka Koč ar Ida Pogač ar Bos tjan S orn Maksimiljan Benkovič Zvonko Kolarič Vojko Polič nik Milena S trajhar Roman Breznik Miroslav Komatar Anton Poljans ek Janez S unkar Milena Brezovač ki Marija Končilja Marta Poljans ek Joz iča Tisaj Dragiča Bunič Zoran Koz elj Branka Potoč nik Bogomir Toms ič Riharda Crnkovič Darko Koz elj Joz e Potoč nik Rado Tonin Dragiča C evka Branka Krehlič Sonja Potokar Judita Tonin Nada Dobovs ek Ema Krumpestar Dus an Pres eren Janez Tratnik Eva Dolins ek Stanislava Kukanja Ernest Radej Roman Trauner Albina Erdani Mirko Lanis ek Ivanka Rams ak Aniča Urankar Mihaela Erjavs ek Gordana Letnar Miroslav Ravnikar Iviča Urh Darko Exler Antonija Loboda Janez Reisner Alenka Vavpetič Lado Flisar Leopold Loboda Marja Rems Alenka Vavpetič Tatjana Fujan Brigita Lukan Ivan Rems Marija Vehar Ana Gams Silva Majer Ferdinand Repans ek Janez Virjent Rozalija

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 135 Seznami učencev zaključnih razredov

Vrankar Marjan Letnar Irena Tič ar Majda Hribar Mojča Vrhovnik Anton Luz ar Andrej Tisaj Vida Hvale Milena Vrhovnik Franč Malovrh Mojča Treven Sonja Iglič Zdenka Vrhovnik Janez Marinko Franč is ka Tus ek Tatjana Iskra Mojča Vrhovnik Mojča Mihelič Joz ko Vogrin Aniča Iskra Pavel Zabavnik Rozalija Mlakar Roman Vrhovnik Marjan Jemeč Boris Zabrič Rastislav Moz ek Andrej Wahl Milos Jerin Janez Zamljen Vesna Novak Marjan Zobavnik Marija Jez Branislav Zarnik Marija Ogrineč Martina Zobavnik Peter Kajnih Anton Zavrs nik Zlato Oraz em Franč is ka Zupanč Anton Kalan Vojko Z agar Boris Osolnik Ivana Kalis nik Joz e Z agar Dus an Osolnik Ivan-Janez Šolsko leto 1972/73 Kirn Jurij Z eleznik Roman Panč ur Alojzija Ambroz ič Stella Kladnik Ivana Z mavč Irena Petači Branko Baloh Igor Klanč ar Branko Petek Dus an Benda Branko Klans ek Marija Šolsko leto 1971/72 Petek Milena Bergant Majda Klemenč Mirko Andrejka Nez ka Petek Milena Berginč Darko Klemenč Sonja Balantič Lojze Petkovs ek Janja Berleč Janez Klobč ar Franč Berginč Marjan Pirč Darja Bernot Mihaela Komatar Anton Bernot Ivana Pirs Franč is ka Bratovz Maja Komatar Janez Bitenč Milena Plahutnik Tatjana Brulč Breda Komatar Sreč ko Blatnik Eva Plevel Janez Cizej Jure Koretič Marija Bors č ak Nebojs a Podbels ek Anton Cukljati Ljudmila Koros eč Branka Burja Stanislava Podbrez nik Igor C ernivs ek Marija Koros eč Martin Ftič ar Anton Pohlin Marijan C evka Marija Kozjek Urs ka Golob Miroslav Poljans ek Bogdan C imz ar Viktorija Koz elj Boz islava Golob Mojča Poravne Branka Ftič ar Marija Koz elj Joz ko Gradis ek Feličijana Potokar Andrej Gantar Samo Kranječ Drago Holčar Daniel Rams ak Terezija Gladek Milan Kregar Dus anka Homar Aniča Ravnjak Darinka Golob Jelka Kvas Igor Hribar Silva Repans ek Sreč ko Gradis ek Ema Leskoveč Roman Humar Joz e Repič Marjan Gras ič Andrej Letnar Sonja Jamnik Dragiča Roseč Zdenka Grzinč ič Mitja Mali Darinka Kerz ič Mitja Skalar Monika Hoč evar Breda Matič ič Mirjana Kirn Marija Smes njaveč Avgust Hoč evar Marija Matjas ič Veronika Koros eč Andrej Spruk Miriam Homar Silva Movern Martin Koros eč Zvonko Sus nik Franč is ka Hrast Igor Narad Marjan Kotnik Joz e S midovnik Mira Hribar Ema Novak Irena Koz elj Stanko S trajhar Dus an Hribar Franč Orehek Dus an Krus ič Erika S tupar Marija Hribar Marjan Osolnik Vlasta

Stran 136 Pol stoletja Albrehtove s ole Seznami učencev zaključnih razredov

Osredkar Irena Zajč Mitja Jerin Sonja Podbevs ek Julijana Peperko Mojča Zobavnik Ivanka Jerman Regina Podgornik Ivan Petači Cilka Zobavnik Marija Jesenik Dus iča Podobnik Polonča Petek Slavko Zorč Bojana Jurjeveč Bernarda Pogač ar Matjaz Peterlin Marija Zorč Olga Kepeč Bojan Pohlin Boris Pintar Nada Zupan Stanko Klembas Jure Potoč nik Tomaz Pipan Zdenka Zupanč Dus an Klemen S tefka Pres eren Majda Planinč Lojzka Klemenč Julija Primč Lilijana Podbels ek Nada Šolsko leto 1973/74 Koč evar Helena Primoz ič Matjaz Podbevs ek Dus an Bavdek Ljubiča Kokalj Valerija Razdevs ek Helena Potoč nik Zvonko Beč Alenka Komatar Marjan Repans ek Peter Pres eren Bogomir Benkovič Janez Korat Ema Repans ek Tatjana Primoz ič Primoz Bernot Marija Korbar Vilko Repnik Irena Rak Olga Bič anič Mira Koros eč Matjaz Repovz Ivan Reisner Matjaz Blaz inč ič Ivan Kosirnik Marija Resnik Anton Ropas Ivanka Brnot Draga Kos ir Franči Resnik Joz e Rozmanič Marinka Burja Sreč ko Kovač Zlatko Rihter Nika Sitar Mira Capuder Branko Kras eveč Irena Ropas Mihaela Slapnik Jurij Cverle Miro Krehlič Ivana Rostan Tomislav Slapnik Marija C arič Boz ena Krznar Aniča Ruč man Janez Spruk Franče C ernevs ek Stanislav Lampič Egidij Rutar Dus an Spruk Ivan Dolenč Sonja Lesjak Metka Savins ek Roman Steklasa Bogomir Drolč Alojzij Luz oveč Martina Selko Anton Stele Janja Erdani Janez Mandič Milomir Slapar Branko Sus nik Dus anka Flis Maksimiljan Mavrič Milan Slapar Joz efa Sveteč Bogdan Flisar Eva Mejač Stane Slapar Jurij S krinjarič Ksenija Galin Anton Miholjevič Ksenija Slapnik Anton S tebe Sonja Golob Adrijana Movern Franč Slapnik Milena S tros Miran Golob Janez Očvirk Albina Sodnik Stanislava S tupar Nada Golob Marjeta Omovs ek Ema Spruk Ema Tič ar Viljem Grkman Janez Osolnik Marko Stele Franč Tomelj Stanko Hanč ič Janez Osolnik Stanislav Stele Kazimir Toms ič Tatjana Hrastoveč Milena Osolnik Vladimir Stopar Majda Torkar Marjan Hribar Matjaz Panč ur Majda S arč Dragiča Trdin Marijan Humar Andreja Panč ur Vinko S ibanč Olga Urankar Sonja Humar Jana Peterlin Nada S kofič Mira Urh Marijan Humar Marjeta Petkovs ek Romana S midovnik Marjan Vidmar Majda Jams ek Bogomil Pinč ič Boris S penko Anton Vins ek Jana Jas oveč Jolanda Pinterič Barbara S unkar Urs ka Vrhoveč Ljuba Jeras Stanislav Pirs Tonč ek Travnik Andrej

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 137 Seznami učencev zaključnih razredov

Ulč ar Marija Gobeč Sas a Lus trek Janez Sedus ak Veronika Urankar Marija Golob Franč Luz ar Dus an Sikos ek Daniel Vehar Sonja Golob Marjeta Luz oveč Franč Slanoveč Milena Vidmar Irena Gostič Dus an Mali Darja Slatnar Vladislav Vrhovnik Joz e Grbeč Olaf Mali Franč Smolnikar Tomislav Vrhovnik Marija Grden Jana Matič ič Vinčenč Spruk Emil Vrhovnik Vera Haler Mira Matjan Janko Spruk Jernej Vrtač nik Roman Holčar Franč Mestek Vesna Stankovič Samo Zabavnik Andrej Homar Darko Moč nik Stane Stele Marjetka Zajč Stanko Homs ak Vera Moz ek Mihaela Svetič Dragiča Zobavnik Bojan Hribar Aniča Novak Andreja S inkoveč Dus an Zobavnik Janez Hribar Danijel Novak Miroslav S kalič Veronika Zobavnik Stanislav Hribovs ek Anton Ogradi Marjeta S krjanč Irena Zobavnik Tine Hrovat Mirjana Okorn Aniča S midovnik Anton Zore Janez Huič Aleksander Omovs ek Marijana S os tarič Milena Zore Ksenija Iskra Pavla Oraz em Darko S tefula Tomaz Zore Milojka Janič Renata Panč ur Marjan S vajger Vesna Zupan Niko Jazbins ek Marko Perč ič Rado Terbovs ek Peter Z agar Alenka Jeglič Joz e Pibernik Cečilija Toms ič Darko Z agar Branko Jerin Marjan Pibernik Stanislav Traven Marjan Z agar Tatjana Jesenik Ksenija Podgoreleč Vito Trebus ak Rudi Z eleznik Valerija Jurač Pavel Podmiljs ak Tatjana Vidič Valerija Z niderič Marjan Juvan Alenka Podobnik Danilo Vidmar Roman Z niderič Milan Kalis nik Franči Pogač ar Mirjam Volkar Janez Kalis nik Magdalena Pohlin Bojan Vrankar Marija Šolsko leto 1974/75 Kemperle Joz e Pohlin Cvetka Vrhovnik Anton Ahč in Stanka Klemen Magdalena Poljans ek Albin Zobavnik Stanislav Albrečht Marjeta Klobč ar Janez Poljans ek Dus an Z urbi Branko Bajz elj Smiljana Koč ar Karel Poljans ek Marija Balantič Anton Koč evar Stanka Potoč nik Bojan Šolsko leto 1975/76 Benčan Nedeljko Komatar Dus an Potoč nik Marjeta Ajtnik Marjan Benda Janez Kotnik Bojan Pramenko Esad Balantič Cveto Bergant Marjan Kotnik Mihaela Pres eren Tomaz Balantič Nevenka Bertončelj Ema Koz elj Franč is ka Rems Andreja Balantič Silvo Camlek Helena Koz elj Peter Rems Veriča Benkovič Marjeta Capuder Rudolf Krumpestar Brigita Resnik Lučija Bergant Mirko Cimprič Ignačij Leban Emil Rokaveč Marko Berleč Marko Cipot Dragiča Letnar Andrej Romih Miroslav Bernot S tefanija Dolenč Peter Letnar Valerija Roms ak Joz e Bič anič Branko Gerz elj Vesna Lukan Tea Roseč Boris Brnot Marjeta

Stran 138 Pol stoletja Albrehtove s ole Seznami učencev zaključnih razredov

Brnot Rudolf Kranječ Darja Pogač ar Stanislava Virjent Nada Brolih Uros Kukanja Darja Pohlin Marjan Vodlan Martina C eplak Marko Kurbus Miran Poljans ek Boris Vogrin Albin C ernevs ek Jelka Lanis ek Marjeta Poljans ek Joz iča Volč ans ek Marko Desniča Dus anka Lanis ek Sonja Rak Ana Vugrineč Franči Dolenč Janez Lanis ek Sonja Rihter Branimira Zabavnik Joz e Dz akula Maja Lanis ek Vladimir Robez nik Matjaz Zajč Robert Flis Leopold Lenarč ič Nus ka Roms ak Bernarda Zupan Bojan Glazer Boris Leskos ek Tatjana Rutar Darja Zupanč ič Bojana Golob Katarina Maks e Melita Rutar Nives Z avbi Mira Grabovač Mira Mandekič Marija Sitar Dus an Z eleznikar Joz iča Grč ar Romana Marič Marija Skoporč Zinka Holčar Florjana Marinko S tefka Slapar Robert Šolsko leto 1976/77 Homar Valentin Marolt Branko Slapnik Angela Agapito Evgen Hribar Aleksander Marolt Peter Slapnik Rajko Artič ek Jure Hribar Branko Martinč Milena Sleveč Franč Babnik Matjaz Hribar Darko Matič ič Andrej Smes njaveč Franč is ka Bajde Sreč ko Hribar Zoran Medved Elizabeta Spruk Marija Balantič Andrej Istenič Danijel Mihelič Ema Straz ar Joz e Balantič Viktorija Jagodič Branko Moč nik Miran Strojan Branko Belos evič Rafko Jamnik Bojan Moč nik S tefka Suhadolč Miro Benkovič Karmen Jas oveč Branko Motnikar Vladimir Sus nik Nives Bergant Jana Jas oveč Cirila Narat Marija S areč Anton Bergant Matevz Jeglič Simon Nastran Mojča S imenč Nives Boreč Marija Jelnikar Marjana Obolnar Helena S penko Helena Bos tič Ciril Jerman Anton Očvirk Darja S tefin Janko Bos tič Metod Jerman Franč Oraz em Luka S tritof Franči Brleč Bernarda Kirn Martina Osolin Vilko S ubelj Veronika Brleč Emil Kladnik Ivo Osolnik Brigita S us tar Anton Brnot Janez Klemen Mirko Osolnik Daniča Teran Kristina Brojan Janko Klemenč Seč ko Panč ur Poldka Tisaj Ruz iča Capuder Marija Komatar Marija Peč evnik Andrej Traven Janez Chiapolini Janez Končilja Irena Petek Bojan Traven Tatjana Cipot Mira Koros eč Darko Peveč Valentina Trebus ak Marta C ernjavič Janko Koros eč Ludvik Peveč Zvonka Trs inar Alenka Djermanovič Nenad Koros eč Mojča Pikl Natas a Urankar Branko Dojč inovič Dus an Kos Viktorija Pintar Adiča Us Miran Dolenč Sonja Kotnik Sreč ko Pirč Mojča Vavpotič Alenka Doleneč Alenka Kovač ič Zlata Plahutnik Anton Veber Janez Flerin Andrej Koz elj Marta Podbevs ek Maja Vidmar Mavričij Flis Valerija

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 139 Seznami učencev zaključnih razredov

Gerz elj Majda Krt Andreja Rener Roman Vrhovnik Veronika Golob Greta Krus ič Viktorija Resnik Tomaz Vukmir Breda Golob Irena Lah Brigita Rode Vida Zabavnik Marta Golob Milan Lavrič Bos tjan Rom Slaviča Zdravič Sonja Gorjup Andreja Lenarč ič Tomaz Roms ak Zdenko Zlatnar Marija Gras ič Marija Lesjak Breda Ropas Majda Zver Nez a Gras inar Marko Letnar Joz ef Sedmak Franči Z agar Edita Grkman Angela Letnar Lidija Semprimoz nik Mirko Z agar Vida Grkman Matjaz Letnar Marko Simeunovič Bos ko Z avbi Vladimir Grudnik Dus an Magyar Silvester Slapar Joz iča Z eleznik Mitja Hanč ič Tatjana Mali Darinka Slapar Jurij Z eleznikar Marija Hanč ič Vido Marinko Drago Slekoveč Roman Z urbi Roman Horvat Samo Matič ič Sas o Sleveč Olga Horvat Sandi Matjan Darko Spruk Darja Šolsko leto 1977/78 Hribar Aleksander Matjan Vojka Spruk Erna Ambroz Ferdinand Hribar Janez Mejač Tonč ka Spruk Marija Balantič Joz iča Hribovs ek Mihael Mičev Slaviča Stanič Vladimir Belina Natalija Hrovat Sandi Mihajlov Branko Stele Milena Benda Roman Humar Ada Mihalj Zoran Sus nik Ksenija Benkovič Aniča Jagodič Peter Milivojevič Mira Sus nik Natas a Bergant Mojča Jakin Janez Mis ič Rado S areč Majda Berleč Karmen Jeglič Andrej Moč nik Rudi S avelj Mojča Bole Tanja Jeras Branko Narad Olga S imenč Franči Boreč Janez Jerman Vilma Novak Milena S tupar Ema Brulč Irena Jesenik Maja Novak Stanislav S tupar Helena Cmiljanič Mirjam Jukič Tomislav Očepek Stasja S tupar Roman C eplak Mojča Kavč ič Franči Okorn Alenka S uklje Milan C ernjavič Simona Keber Mateja Osolnik Smiljan Tič ar Bojan Desniča Milan Kelava Marjan Panč ur Karmen Tolf Andreja Dobrovoljč Darja Klans ek Justin Pestotnik Tatjana Traven Viktor Dolar Dragan Klemen Pavle Petek Marjan Trobevs ek Igor Dolenč Marko Klemenč ič Vojko Pirč Ada Turkalj Ksenija Dras č ek Miroslav Koč ar Irena Pirč Janez Urh Stanislav Drolč Dragiča Kokalj Alberta Pleseč Boris Urs ič Miran Ftič ar Helena Kolenč Majda Pogač ar Andreja Urs ič Mojča Golob Andrej Komatar Antonija Poljans ek Irena Vins ek Helena Golob Darko Komatar Franč Potoč nik Joz iča Vombergar Jernej Golob Helena Komatar Ivan Pramenko Mujo Vrankar Lilijana Grabnar Tatjana Kos Ivan Radulovič Sreč ko Vrankar Rafael Grč ar Miran Koz elj Mojča Razdevs ek Matej Vrhovnik Aniča Grilj Aleksandra

Stran 140 Pol stoletja Albrehtove s ole Seznami učencev zaključnih razredov

Griljč Mateja Mihelič Marija Roms ak Terezija Zupanč ič Romana Grkman Milan Miholjevič Sandi Rutar Lidija Z agar Marija Gros elj Anton Mlakar Marija Rutar Maja Z ebaveč Sabina Hoč evar Ksenija Moč nik Marinka Savins ek Nada Z eboveč Emil Hoč evar Milan Moljk Valentin Semprimoz nik Sonja Z eleznikar Peter Hoč evar Zdenka Novak Vasilij Sikos ek Edvard Z eleznikar Zofija Homar Breda Ogorevč Mojča Skoporč Alenka Iskra Joz ef Olaj Tatjana Slabe Anamarija Šolsko leto 1978/79 Ivnik Bojan Omovs ek Andrej Slabe Tatjana Ajtnik Mihael Jagodič Andrej Omovs ek Igor Slatnar Marija Ambroz Peter Jagodič Marija Osolnik Marija Smolnikar Janez Andrejka Emil Jagodič Roman Osolnik Olga Smolnikar Tatjana Artič ek Daniel Jagodič Sonja Pangers ič Tatjana Spruk Franči Bajde Marta Jenko Romana Pavlič Vida Spruk Janja Balantič Brigita Jereb Majda Peč eč nik Tatjana Stanjko Ida Balantič Janja Jerman Marjan Pestotnik Milena S esek Natas a Benkovič Roman Kamin Mojča Peterlin Branko S inkoveč Erika Bergant Irena Kavas Stanislav Peterlin Marta S korjanč Janez Berleč Martin Kepeč Mirko Petje Darinka S krabajna Stanislava Berleč Sonja Kirn Ana Petrič Dus an S os tarič Franč Berleč Sonja Koč ar Jana Pibernik Magda S tritof Cilka Bevč Joz iča Koderman Klavdij Pilič ek Dus an S uklje Igor Boz ič Smiljan Komatar Alojzij Pinterič Janez S vajger Boris Bratina Natas a Konč nik Andrej Plahuta S tefan Teran Ivanka Brelih Marjeta Korbar Bernarda Podbrez nik Branko Toms ič Rajko Brnot Feliks Koretič Alenka Podjed Jurij Traven Franči Burja Mojča Kovač ič Sonja Pogač ar Tomaz Trobevs ek Nus ka Capuder Veronika Koz elj Andrej Polajner Branka Turkalj Robert Dolenč Branka Koz elj Marija Popit Marko Tus ek Igor Dovič Bojan Krt Marta Pungertar Sreč ko Urankar Anton Dragan Bernarda Lanis ek Marija Rajh Mirjana Urs ič Branko Drolč Darko Lap Marija Rakos Roman Vers nik Lenka Droleč Jerneja Leban Edo Rakovič Kemal Vidervol Darja Erjavs ek Peter Livakovič Zlata Rener Stanko Vidmar Greta Fisčher Igor Malens ek-Ambroz ič Repič Sas o Vins ek Franč Glazer Ljubiča Mirijam Repnik Marinka Vrhovnik Bos tjan Golob Danilo Markovič Marko Rezar Franč Vrhovnik Branko Golob Gabrijela Mastnak Stanko Rode Ciril Weber Jelka Golob Ksenija Matič ič Franč Rode Nus ka Zajč Roman Golob Rajko Mestek Boris Roglič Nada Zaloz nik Polonča Golob Stanislav

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 141 Seznami učencev zaključnih razredov

Gorič an Viktorija Novak Barbara Virant Jelka Herle Robert Gorjan Vanda Novak S tefka Voljkar Renata Hoč evar Edvarda Grabovač Dus anka Ogrin Ema Volkar Anita Hoč evar Sreč ko Griljč Bos tjan Ogrin Milan Vrems ak Boris Hribar Hedika Hauptman Toni-Anton Ogrineč Maja Vrhovnik Janez Hribar Peter Homar Jelka Panč ur Ema Vrhovnik Marko Hribovs ek Damijan Horvat Ervin Pavič Olga Vrhovnik Nada Hvala Darija Hribovs ek Andrej Peterlin Olga Vrhovnik Valentina Jagodič Andrejka Huič Zvonimira Podgornik Metka Vugrineč Andrej Jaklič Ales Jakin Simona Podjed Tomaz Zlatnar Tatjana Janč ič Tadeja Jarč Rok Podobnik Janez Z agar Darinka Jeras Marija Jelnikar Andrej Prelog Boz idar Jeretina Janez Jerin Edvard Radej Brigita Šolsko leto 1979/80 Jerman Tatjana Jurač Joz e Ravnikar Jolanda Andič Ales Jurjeveč Marija Jurjevič Igor Rems Metod Anz elj Boris Jurjevič Miriča Keber Polonča Repnik Matjaz Babnik Alenka Justinek Igor Komatar Tomaz Ribas Matjaz Balantič Bojana Juvan Robert Koritnik Igor Rifel Andrej Balantič Janez Kadunč Martina Koros eč Helena Roms ak Matija Berleč Andrej Kajba Marija Kosmatin Ciril Rozman Jana Berleč Bojan Kalis nik Rok Kotnik Marko Rutar Stanka Bos tič Tomaz Kastelič Suzana Kotnik Pavle Skok Edvard Bruns ek Iztok Kavas Sonja Kozjek Alenka Slapar Peter Dautovič Zlatko Kern Milena Koz elj Tatjana Smolnikar Robert Desniča Dragan Klans ek Franč Kramz er Barbara Stanič Sanja Devetak Albert Klemenč Irena Kros elj Peter Steklasa Natas a Dolins ek Marjan Klemenč Romana Krt Olga Stele S tefan Drovenik Sonja Kočijanč ič Darijan Krz in Tatjana S avelj Tatjana Erjavs ek Drago Koderman Stana Kudelič Sevdalinka S erbel Miran Fis er Daniča Kompan Marjan Kurbus Borut S tangelj Mateja Gobeč Janja Koritnik Anton Kvas Robert S urk Igor Golob Damjan Kos ir Marinka Lap Joz e S urk Sabina Golob Irena Koz elj Cečilija Mali Olga S us tar Tadeja Golob Mateja Krempl Irena Matjan Mitja Tekavč ič Zdravko Gorjan Ivan Krt Ambroz Matjas ič Tomaz Traven Joz e Gorjup Irena Krt Ema Mihelič Tatjana Trobevs ek Valentina Grabovač Branislava Laharnar Mojča Miholjevič Lea Urankar Peter Gradis ek Dus an Lampret Vanda Motnikar Barbara Vavpetič Tatjana Grkman Valentin Lamprič Mitja Muharemovi Nazmij Videč Andrej Grubar Irena Lanis ek Andreja Nogras ek Helena Vidergar Sreč ko Hajdinjak Samo Lič en Jasna

Stran 142 Pol stoletja Albrehtove s ole Seznami učencev zaključnih razredov

Loz ar Roman Rak Dus an Zajč Karla Grbeč Petra Majdič Marko Rams Matjaz Zobavnik Franč Grkman Milka Mali Robert Rihter Janja Zore Anita Gros elj Igor Mali Tomaz Rihter Roman Zore Tomaz Grudnik Mojča Mandič Milomirka Roms ak Gertruda Zupanč ič Borut Hače Pavla Markovič Branka Roms ak Sonja Zver Janez Hanč ič Marko Matjan Darka Ruč man Tadeja Z eleznik Marko Hoč evar Joz e Mavrič Branka Sabljakovič Edo Hodalin Sreč ko Mavrin Ida Savins ek Milan Šolsko leto 1980/81 Holčar Veronika Merč un Andreja Simič ak Metod Ambroz Valerija Hribar Andrej Mihelič Samo Slabajna Melita Balantič Branko Hribar Marjeta Milič evič Gordana Spruk Mihela Balantič Erika Hribovs ek Jana Mirnik Lidija Stele Vladimir Balantič Roman Humar Tatjana Mlakar Igor Stojkovič Robert Balantič Terezija Jagodič Martina Moč nik Irena S etinč Bibijana Baloh Sonja Jakomini Marta Moz e Breda S imenč Franč Bele Edo Janč ič Renata Obolnar Franč is ek S imenč Maksimiljan Belina Karmen Jeglič Greta Okorn Leonida S kerjaneč Vanja Benkovič Marjan Jeglič Roman Okorn Leonida S trajhar Olga Bergant Zdravko Jegovnik Miroslav Osolnik Barbara S tupar Marija Berleč Franč Jenko Alenka Panč ur Brigita S ubelj Marija Bernot Miroslav Juhant Martina Panč ur Erika S urk Ksenija Bertončelj Emil Jurjevič Valerija Panč ur Janez Terbovs ek Simon Bohte Rok Kač ič nik Anton Pavlič Edo Tonin Joz iča Boz ič Darko Kalis nik Matej Peperko Edvard Tratnik Martina Brleč Cvetka Kepeč Marko Petek Nada Trobevs ek Andreja Capuder Alenka Kerin Avgust Pinč ič Marko Turk Natas a Crnkovič Milan Kern Iztok Pinterič Mojča Urs ič Drago Cvijanovič Peter Kladnik S tefka Plahutnik Breda Urs ič Franč Dačar Alojzij Klemenč Zdenka Plevel Emil Vengust Martin Dernič Tomaz Koč evar Mojča Podjed Nada Verbole Alenka Devetak Marjan Komatar Miran Pogač ar Joz e Vers nik Irena Dobrovoljč Aliča Komatar Valentin Pohlin Stanislav Vers nik Martina Dolins ek Franč Končilja Milan Poljans ek Franč Videč Marjana Drolč Darko Korbar Nevenka Poljans ek Mateja Vidergar Vid Dz akula Lučija Kriz nik Damjana Ponikvar Barbara Vrankar Roman Friedl Bos tjan Krz in Katja Potoč nik Franč Vrhovnik Boz islava Gas perlin Dus an Lanis ek Mojča Pramenko Zina Vrhovnik Ljudmila Golob Primoz Leskos ek Martin-Igor Praper Jasna Vrhovnik Martin Golob Robert Magerle Ida Puketa Snez na Vrhovnik Milan Golob Tomaz Matič ič Davorin

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 143 Seznami učencev zaključnih razredov

Matjan Marko Sanabor Mirko Z abkar Ksenija Jagodič Margareta Matjan Roman Sedus ak Matjaz Z agar Marko Jaklič Janez Matjaz Branko Sedus ak Matjaz Z agar Matjaz Jamnik Mojča Mihelič Lilijana Sekavč nik Helena Z eleznikar Aniča Jereb Aleksander Mikolič Lidija Slapar Veronika Z eleznikar Rezka Jerin Dus an Mikus Matjaz Slapnik Sreč ko Z unkovič Bos tjan Jurjevič Zora Milivojevič Mile Steklasa Marko Kalis nik Mateja Milolaz a Vanda Stele Lili Šolsko leto 1981/82 Klemenč Dragiča Mlakar Rozalija Stele Polonča Andrejas Leon Klemenč Janez Mlinar Miklavz S kofič Mateja Benkovič Niko Kobils ek Pavel Moč nik Igor S korjanč Ales Berleč Dus an Koč evar Robert Muhič Marjeta S krinjarič Marko Bevč Dragiča Komatar Andrej Muradbas ič Hasan S penko Branko Bič Matija Komatar Marko Narat Jana S trajhar Franč is ka Boz ič Marija Končilja Gregor Nikolič Vesna S trajhar Mojča Burja Jerneja Koros eč Suzi Oblak Irma S us tar Bojan Cipot Marjan Koseč Mihael Ogorevč Igor Tabakovič Refika C ebulj Alenka Krt Helena Ogrineč Aleksander Tekavč ič Branko C ernevs ek Tomaz Laharnar Mojmir Osolnik Andrej Trdin Janja C ibej Damijan Lanis ek Alenka Osolnik Peter Ulč ar Barbara Dačar Tatjana Lanis ek Roman Panč ur Marija Ulč ar Mateja Debeveč Mojča Lavrič Peter Pavlič Stanislav Urankar Brigita Dorč ič Robert Leskoveč Marija Petek Branko Urankar Ema Dras č ek Bojan Marolt Matjaz Pibernik Mitja Urs ič Marjan Drolč Joz e Matjan Anton Pirč Mateja Vavpetič Maja Ferz an Soraja Mavrin Marija Plahutnik Mira Vidergar Janko Galič ič Anamarija Medmes Metka Vesna Pleseč Karmen Viriant Matjaz Golob Marko Mihajlov Zoriča Poljans ek Stanislava Virijant Bojan Golob Mirko Mihelič Klavdija Pustoslems ek Stanko Vrankar Breda Golob Mojča Milič evič Mojča Ravnikar Karli Vrems ak Vladimira Golob Monika Muradbas ič Emin Repnik Franč Vrhovnik Bernarda Gors e Bogomir Mus ič Gas per Ritar Dijana Vrhovnik Helena Gras ič Marjan Ogrin Dus an Roginič Biserka Vrhovnik Irena Hače Urs ka Ogrineč Helena Roms ak Eva Wiegele Matjaz Horvat Dunja Osolnik Andreja Ropas Andrej Windsčhnurer Janez Hribar Gregor Osolnik Natalija Rozman Silvo Zajč Rudi Hribar Joz e Pestotnik Irenča Rudič Dragan Zajč Silva Hribar Mihael Podjed Joz e Rutar Andrej Zdravič Bogomir Hribernik Joz e Pogač ar Rajko Sadjak Iztok Zrilič Robert Hrovat Tatjana Pres eren Matjaz Sakulač Alan Zupan Gorazd Hvale Olga Prijatelj Renata

Stran 144 Pol stoletja Albrehtove s ole Seznami učencev zaključnih razredov

Prodnik Robert Urs ič Mojča Drnovs ek Martin Korbar Tomaz Puketa Dus ko Us Helena Drolč Ema Koretič Marko Pus nik Julija Uskokovič Emil Drolč Veronika Koros eč Franč Rajh Andrej Vavpotič Helena Droleč Tomo Kos Marjan Rebolj Radovan Vavpotič Nika Durakovič Suvada Kotnik Irma Reček Zdenka Vengust Breda Fiders ek Dus an Kotnik Jana Repnik Janez Vidmar Andrea Ftič ar Veronika Kotnik Jernej Ribas Janja Vrankar Maja Gladek Damijan Kotnik Judita Rifel Marjeta Vrhovnik Andrejka Golob Andrej Kovač Marko Robez nik Uros Vrhovnik Tomislav Golob Franči Koz elj Marija Rode Ema Vukmir Andrejka Golob Franč is ka Kramz er Katarina Rutar Aleksander Zajč Natas a Golob Samo Kregar Mateja Rutar Mojča Zlatnar Branka Golob Tomi Krmavner Nevenka Sekavč nik Barbara Zobavnik Igor Gras inar Matejka Kros elj Alenka Sitar Ivan-Ivo Zore Ales Gros elj Miranda Kros elj Matjaz Skok Ales Zorman Metka Grubar Franč Kuhar Aniča Slabe Ales Zupanč ič Andrej Gruden Ales Kurbus Tomi Slana Boris Zupanč ič Joz e Hafner Damjana Kvas Mojča Slapar Milan Z ebalječ Mojča Haler Brigita Lah Robert Slapnik Branko Hoč evar Ivan Lanis ek Martin Spruk Marko Šolsko leto 1982/83 Humar Matej Leskos ek Andrej Steklasa Vladimira Bajde Silva Jagodič Natas a Leskos ek Branimir-Leon Stojkovski Slobodan Balantič Bernarda Jaklič Eva Letnar Filip Sus nik Aleksander Balantič Franči Jeglič Bernarda Letnar Marko S areč Marko Balantič Sas a Jerina Andrejka Leskoveč Marko S kofič Jurij Belak Mojča Jurman Branka Marins ek Tatjana S os tarič Miran Belavič Anton Kajba Marta Matjaz Ema S terlekar Igor Bernot Stanka Kalis nik Marjetka Mihelič Matjaz S tupar Veronika Bič ek Tonč ka Kalis nik Samo Moč nik Milan S urk Mojča Blaz inč ič Rolanda Kančilja Maja Moljk Joz e S us tar Darja Boz ič Irena Kavč ič Irena Narat Marija Toms ič Nadja Brač ič Tamara Kemperl Katarina Nikolič Zoran Tonin Franč Cajhen Karmen Kermavner Katja Nogras ek Janez Trobevs ek Irena Cesar Blaz Kern Matej Novak Rajko Trobevs ek Urs ka Ceveč Bojana Klemenč ič Romanča Obreza Edvard Uč akar Darinka Ceveč Irena Koč ar Vesna Pavč Lidija Urankar Mojča C ehič Jasmin Kolbl Sabina Pavič Irena Urankar Mojča C ernelič Mihael Kolovič Jana Petrič Borut Urs ič Lidija C ernjavič Mira Kompan Miran Pinterič Aljaz Urs ič Martina Dolmovič Darko Končilja Mateja Pirč Janja

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 145 Seznami učencev zaključnih razredov

Pirč Natas a Verbole Patričija Gomirs ek Marko Lukan Karmen Podjed Barbara Vidergar Mojča Grabar Karmen Luz ar Martina Podjed Urs ka Vogrin Marija Gradis ek Marko Mač ek Mojča Podjed Vesna Vrankar Tatjana Gregorč Vanja Markus Irena Podobnik Simona Zajč Brigita Grkman Franč Medmes Lidija Polajner Mojča Zakels ek Helena Hače Andrejka Mestek Franč Poljans ek Maks Zore Sanda Hafner Joz e Mihelič Lidija Prezelj Sebastijan Zrilič Iztok Hoč evar Matija Mihelič Matej Radez Mateja Zupan Ignač Horvat Irena Milovič Njegoslav Rak Joz e Zver Mihaela Hribar Peter Mlakar Aniča Rak Matjaz Z agar Ana Humar Tomaz Mlekuz Tjas a Razbors ek Janja Z agar Janja Inglič Rihard-Tomaz Novak Bernardka Rebol Brigita Z avbi Alojzij Janč ar Barbara Novak Marija Reček Marko Z urbi Janez Janč ar Matej Novak Vojko Repans ek Ales Jazbins ek Helena Pavč Anita Repnik Joz e Šolsko leto 1983/84 Jazbins ek Natas a Peč eč nik Joz e Resnik Barbara Ajdoveč Natalija Jeretina Gregor Pestotnik Marko Rojč Borut Baronik Ksenija Jurjevič Miroslav Petek Dus an Roms ak Sebastjan Belina Sandi Jurjoveč Primoz Pirč Tanja Rotar Alenka Benčan Rafael Kadunč Andrej Podgornik Aleksander Sekavč nik Mihael Benkovič Roman Kemperl Ema Podjed Rok Siveč Sergeja Bergant Robert Kirn Ivana Podjed Veronika Slabajna Janez Berleč Dus an Kladnik Daniča Poljans ek Janez Slabajna Joz e Berleč Tatjana Koč evar Alenka Ponikvar Natas a Smolnikar Ksenja Bitenč Marija-Maja Kodrič Robert Potoč nik Zmaga Solev Karmen Bombač Dus an Kolenč Tadeja Pramenko Safet Spruk Helenča Bratovz Andreja Koritnik Brigita Pres eren Albina Stele Janez Burja Branko Koros eč Sonja Prijatelj Peter Suhovrs nik Lidija Burkeljča Matjaz Kos Rafael Pros ek Natas a S krjanč Irena Burkeljča Sandi Kotnik Dus an Rač ič evič Mojča S orč Maja Cvijanovič Marjan Kovič Natas a Rak Franč S tergelj Doris C imz ar Bogomir Koz elj Jernej Rode Nada S terlekar Anton Drovenik Mirjam Krč ar Aleksander Romih Maja S us tar Igor Durakovič Minka Krt Franč is ka Roms ak Katarina Tonin Franč Fisčher Irena Krt Ljudmila Roms ak Peter Troha Marjetka Fis er Barbara Krumpestar Primoz Rostan Nella Turjač anin Vera Flis Boris Krz ič Andrej Rot Peter Udovč Samo Friedl Marjetka Kuhar Veronika Sadjak Aleksandra Urs ič Anja Gas perlin Tomaz Lanis ek Dus an Sakels ek Mira Verbole Irena Golob Roman Lap Helena Sarnavsky Miha

Stran 146 Pol stoletja Albrehtove s ole Seznami učencev zaključnih razredov

Sitar Marko Berleč Metod Klemenč Janez Sever Peter Skvarč Gregor Bernik Slavko Klopč ič Miha Slanoveč Natas a Slabajna Darja Bevč Joz e Kogej Mitja Slapar Igor Slabe Marjeta Bič ek Vanja Komatar Igor Slapnik Andrej Slanoveč Polonča Blags ič Roman Končilia Roman Spruk Rok Slapar Katarina Bonč ar Urs a Kos Darja S imenč Alenka Smolkovič Bojan Brečel Breda Kotnik Barbara S imunovič Marko Spruk Barbara Bričelj Darja Kotnik Mira S ink Igor Stojkovska Veriča Burja Aniča Letnar Alenka S krjanč Robert Stojns ek Valerija Burja Mojča Lič en Andreja S midovnik Jerneja Straz ar Nikolaj Burkeljča Darinka Lukan Ksenija S midovnik Marija S kafar Damjan Burkeljča Milan Lukan Sas a S midovnik Marjanča S karja Gas per C ebulj Andreja Maradin Ivan S trajhar Igor S korjanč Gregor C ermelj Nina Menč ak Manja S tupar Tomaz S korjanč Matej C ibej Danijela Milovič Negiča S us tar Janez S trajhar Barbara C imz ar Darja Mirnik Janja S us tar Nada Topols ek Lotrina Debeveč S pela Mis ič Ema Tajč Robert Traven Tomislav Dobrovoljč Dejan Moč nik Tanja Tonič Zoriča Urankar Joz iča Dolar Viljem Mus ič Elizabeta-S pela Troha Alenka Urs ič Jana Dovič Petra Mus ič Polona Urankar Brigita Urs ič Julij Erjavs ek Valentin Nogras ek Janko Urs ič Marko Velič kova Ljubiča Fis er Bos tjan Oblak Simonka Urs ič Marko Vidmar Mirjam Galič ič Joz e Osolnik Matejka Marija Veladz ič Midhad Virijant Franč Galin Edvard Palč ič Rok Viriant Igor Volč ans ek Jani Golob Janez-Iztok Peč evnik Irena Visoč nik Tadeja Voldrih Milena Grabovač Vlado Petek Robert Vode Jana Vrbek Stanko Gregorč Mathew Petrovič Darja Vrhovnik Janez Vrhovnik Brigita Grilč Iztok Pikel Jernej Vrhovnik Mateja Vrhovnik Damjan Hlade Brigita Podjed Tomaz Weith Tanja Vrhovnik Martinka Homar Andrej Pohlin Nus ka Windsčhnurer Jurij Vrhovnik Rezka Horvat Damjan Pramenko Jasmina Zaman Mojča Zabavnik Urs ka Hribar Maja Prezelj Damjana Zdovč Stanislav Zajč Mojča Humar Janez Prodnik Darja Zelič Tadej Zavasnik Irma Jams ek Brigita Radez Veronika Z agar Martina Zlatnar Franč Jas oveč Adrijana Rak Antonija Z ibert Marija Jenč ič Robert Rakar Anton Z lindra Alenka Šolsko leto 1984/85 Kepeč Mojča Rams ak Sebastjan Z unkovič Barbara Aleksič Gorazd Kerin Barbara Rems Marta Antonin Roman Kern Matjaz Repans ek Iztok Šolsko leto 1985/86 Bauman Vilma Kladnik Darja Rutar Ales Ajdoveč Damijana

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 147 Seznami učencev zaključnih razredov

Ajtnik Tina Komatar Pavla Pogač ar Tomaz Zore Irena Baječ Petra Končilja Alenka Primč Alenka Zore Katarina Balantič Irena Končilja Primoz Prosen Robert Zore Marija Bedič Joz e Koprivnikar Bos tjan Pros ek Barbara Zupanč Ida Beganovič Alen Koritnik Veronika Pučelj Marko Zupanč ič Ales Bodlaj Boris Koros eč Andreja Rak Uros Bos tič Andreja Koros eč Brigita Ramuta Martin Šolsko leto 1986/87 Boz ič nik Boris Koros eč Mirjam Ravnikar Rok Adrovič Edin Brelih Daniela Kos Zdenka Rebolj Sas o Albreht Maja Brnot Marija Kotnik Bernardka Repič Alenka Antonin Marko Cerer Anastazija Kralj Irena Rojč Martina Anz elj Janez Ceveč Barbara Kramar Irena Rojč Tamara Babnik Roman Cukjati Valentin Kregar Marija Roms ak Sabina Bajde Barbara C akič Aleksander-Andrej Krmavner Tomaz Roseč Petra Balantič Tomaz C es njaj Roni Krt Elizabeta Rutar Natas a Baronik Joz e Deisinger Ales Krumpestar Mateja Rutar Vanja Belavič Igor Dovič Andrej Kvas Zdenko Sakač Ivan Beleč Dimitrij Dukič Renata Lavrič Veronika Sčhaffer Darinka Bodlaj Igor Frantar Jasna Lesjak Bos tjan Sčhumet Petra Brelih Anton Glus ič Mitja Leskoveč Janez Siveč Petra Cerar Mitja Hoč evar Jana Leskoveč Tomaz Skubič Franč is ka C imz ar Primoz Hoč evar Milan Livakovič Esma Sonja Koz elj Delič Dragoslav Hoč evar Robert Mali Bos tjan Stele Aniča Djalil Kartini Hoč evar Tatjana Marko Damijan S apran Vanja Erz en Andreja Humar Marjan Medmes Karmen S imunovič Natalija Flere Marjeta Ivanč ič Uros Mejač Tomaz S kofič Matej Fotez Simona Jagodič Marijan Melkič Samo S tergelj Rok Gams Janez Jazbins ek Alojz Mestek Ales S tupar Vanja Gjurin Dejan Jegovnik Tomaz Mez nar Marjana S us tar David Golob Mojča Juntez Matjaz Mohar Darinka S us tar Sonja Grabnar Igor Kalč ič Riana Nose Boris Tonič Zoran Gregel Darko Kančilja Barbara Novak Darja Torkar Sandi Gruden Alenka Karnar Uros Omrzu Mojča Traven Tanja Grzinč ič Damjan Kebert Natas a Omerzu Milos Trtnik Primoz Hače Janez Kela Mirjana Osolin Igor Uč akar Boris Hače Robert Kerep Matejka Palma Natas a Uhan Mojča Holčar Ema Kern Jana Pestotnik Zoran Vavpetič Brigita Homoveč Bos tjan Kladnik Milan Pirs Viktorija Vins ek Igor Horvat Peter Klemenč Boris Podjed Valentin Zajč Alenka Hribar Anton Kolenč Boz idar Pogač ar Ana Zdovč Damijan Hribar Natas a

Stran 148 Pol stoletja Albrehtove s ole Seznami učencev zaključnih razredov

Humar Damjana Pres eren Lučija Z ibert Tatjana Kodra Nina Hvala Janez Puketa Vera Kolenč Matjaz Ipaveč Janez Rak Roman Šolsko leto 1987/88 Koseč Klavdija Ipaveč Tanja Rakar Rok Ajdoveč Alenka Kosirnik Matej Jagodič Mojča Rebolj Vojko Babnik Primoz Kralj Branko Janč ar Helena Reček Alenka Bevč Jasmina Kukovič Katja Jus Jana Resanovič Damijan Bič Aleksandra Lanis ek Barbara Kančilja Martina Resnik Natas a Bohte Eva Lap Tina Kemperle Barbara Rihter Renata Boltar Tina Lavrič Natalija Klemenč ič Grega Ropos a Renata Bratuz Jure Mali Klemen Kos Janez Semprimoz nik Boris Burkeljča Marija Maradin Andrej Kotnik Sreč ko Sheikha Jasmina Cerar Igor Markovič Natalija Krapez Damjana Sitar Ales Debeveč Klavdija Medves č ek Barbara Krč ar Mateja Sitar Nives Dragas Sas o Mejač Andreja Kregar Joz iča Slanoveč Justin Flis Irena Mesarič Darinka Kristan Janja Slapar Sas a Gjurin Primoz Milosavljevič Zoran Krumpestar Branka Smolnikar Igor Golob Janko Mlekuz Barbara Kuhar Bernard Steklasa Mirjam Golob Joz iča Morelj Mojča Kukovič Peter Sus nik Sanja Golob Marjan Novak Darja Lakner Janez Sveteč Tomaz Golob Marjan Obreza Dejan Lenart Mirjam S imenč Tanja Golob Zdravko Obreza Samo Lukan Tomaz S imunič Mirjana Gorenč Petra Osolin Peter Marčius Damjan S inkoveč Janez Grebenč Sas o Osolnik Jasmina Matjan Tanja S karja Nus a Gregl Igor Pajntar Sabina Medmes Janez S midovnik Valentin Grkman Matjaz Palč ič Metod Medved Sonja S unkar Bos tjan Grzinč ič Katka Perne Polona Mejač Helena Tonin Robert Hlade Romana Petek Mirko Muradbas ič Azra Urankar Milena Hoč evar Terezija-Cvetka Peterlin Anton Murkovič Barbara Vavpetič Dus an Holčar Ada Pičhler Renata Nogras ek Franč Veladz ič Mirsad Humar Bos tjan Pilič Nenad Novak Ales Velič kova Violeta Istenič Nadja Plahutnik Uros Novak Tjas a Vidmar Marija Istenič Primoz Pogač ar Peter Osolnik Urs ka Volkar Barbara Jenč ič Barbara Ponikvar Jernej Petek Alojz Vrhovnik Barbara Jeretina Marjana Poznanovič Tjas a Petek Gas per Vrhovnik Franč Jerman Stanislav Pučelj Mojča Plahuta Aleksandra Vrhovnik Irena Juters ek Tanja Repnik Janez Podjed Marija Vrhovnik Ivanka Kerep Anita Roseč Marjan Pogač ar Janez Zajč Igor Klemen Bos tjan Sakulač Dejan Pollak Irena Zavasnik Janez Klemenč Erika Slapnik Joz iča Pregl Polona Z eleznikar Ivanka Kodra Helena Smes njaveč Renata

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 149 Seznami učencev zaključnih razredov

Spruk Anton Bončelj Bojan Koros eč Bos tjan Sabljakovič Jasmin Spruk Marko Brlogar Alenka Kos tomaj Ales Sedlak Sabina Stare Klara Burja Aleksander Kotnik Tanja Sedus ak Tanja Stele Sas o Burkeljča Ivanka Kralj Ales Slabajna Irena S krjanč Tomaz Cerar Bos tjan Kramar Bojana Sladič Bos tjan S trajhar Zoran Cuder Laura Kranjč Sebastijan Slanoveč Sas o S us tar Marjan C ernelič Bos tjan Kranječ Marijan Slapar Petra S us tar Samo C evka Marko Kropivs ek Katja Spruk Petra Tič Edo C ibej Mojča Kukovič Davor Sus nik Gregor Tratnik Nina Dačar Roman Lakner Bos tjan S etinč Boz idar Tratnik Tina Dez elak Miha Lap Janez S imon Roman Traven Bojan Djalil Bačhtiar Lenart Branka S korjanč Natas a Traven Marjeta Drč ar Urs ka Majčen Jasna S tembal Alenka Turjač anin Lidija Droljč Sas a Majčen Marko S trajhar Sas a Tus ek Janez Erman Blaz Mali Katarina S trajhar Simona Ulč ar Branko Ertl Aljos a Malovrh Jure Torkar Nadja Ulč ar Irma Frantar Tina Mandič Pero Trunk Primoz Vegel Gabrijela Gorjup Rebeka Marenič Mario Ulč ar Peter Verbič Miha Grgič Gordana Marinič Aleksander Urankar Tatjana Videč Jure Griljč Matej Markovič Bojan Vavpetič Janez Vins ek Darinka Grkman Joz e Milkovič Uros Veladz ič Dz emal Virijent Aleksander Grubar Albin Mus ič Sas ka Virjent Iztok Vrhovnik Nika Hostič Marija Nogras ek Andrej Vrhoveč Janez Zakeljs ek Barbara Hribar Breda Nogras ek Marjeta Vrhovnik Natas a Zobavnik Ales Humar Matjaz Nogras ek Matevz Vrtač ič Simona Zrims ek Dijana Ilmič Asmir Osenar Marjetka Zajč Ales Zupan Marija Jagodič Bos tjan Panč ur Boris Zelič Tomaz Zupanč ič Tina Jerin Robert Panč ur Iztok Zorman Igor Zupanč ič Uros Kamin Boris Pavič Mojča Zupanč Blaz Z agar Veronika Kančilja Robert Pilič Marijana Z agar Barbara Z umer Damjan Keber Ales Planko Tomaz Z erak Sas a Kemperl Sonja Podjed Sabina Z ibert Albin Šolsko leto 1988/89 Kladnik Robert Podpeč an Gregor Z lindra Tina Balantič Rudolf Knavs Franči Polanč Janez Baronik Martina Koč ar Bernarda Poljans ek Vojka Šolsko leto 1989/90 Baumann Mateja Kolar Darja Pugelj Ales Adrovič Adam Begovič Zlatko Končilia Simona Rač ič Andrea Ajtnik Urs ka Bele Joz e Konč nik Milan Rauter Uros Balantič Damjan Berleč Stanislav Korez Irenča Rot Mitja Balantič Damjana Bič Elvira Koritnik Robert Rutar Andrejka Baloh Marko

Stran 150 Pol stoletja Albrehtove s ole Seznami učencev zaključnih razredov

Baloh Natas a Jamnik Simona Mejač Metka Steklasa Natalija Beleč Aleksander Javornik Joz e Mihelč ič Manča S areč Ales Berleč Damjan Jenč Matejka Mihelič Jurij S korjanč Mirjam Bezek Dominika Jeras Teja Murko Marus a S krabanja Miheč Bider Natas a Jereb Mateja Mus ič Barbara S krjanč Igor Boltar Miha Jesenoveč Maja Narobe Petra S trajhar Matej Boz ič nik Matej Jordan Bos tjan Novak Andrej Tomič Nenad Brečl Andrej Kavč ič Vesna Novak Andreja Trunk Ales Brinoveč Ales Kepič Laura Osolnik Marjanča Vegel Katarina Burgar Gas per Kirn Miha Osolnik Marko Velič kov Tome Burja Damijan Kladnik Vesna Panč ur Mija Vidmar Matejka Burkeljča Bos tjan Koč an Hajrudin Pestotonik Dus an Vidmar Rok Crnkovič Erika Koč ar Gabrijela Petek Natas a Virjent Matjaz Cuder Damijan Kolenč Uros Peterlin Alenka Vodnau Mitja Cukjati Tomaz Koleto Denis Petrovč ič Peter Vrhovnik Natas a Dačar Tamara Končilja Martina Pipan Damjan Zabavnik Tanja Debeveč Janez Koros eč Tanja Pirč Bojana Zaman Tanja Dres ar Petra Kos ir Iztok Podbevs ek Miha Zamljen Tadeja Drolč Anton Kovač ič Juta Podjed Petra Zenkovič Alma Drolč Sandi Koz elj Boz ena Pogač ar Darja Zika Uros Duhanič Alenka Kramar Ales Pohar Mas a Zorman Uros Dz unov Dejan Kuhar Marjetiča Poljans ek Igor Z ibert Renata Đorđijoska Danijela Kuhar Urs ka Pris el Katarina Filekovič Suada Kukovič Jure Rastoder Mirsada Šolsko leto 1990/91 Frič Zlatko Kuret Barbara Rifelj Matej Adrovič Amel Gams Andreja Lanis ek Irenča Rode Simon Adrovič Asad Grgič Mirjana Letnar Urs ka Roz ič Primoz Adrovič Sonja Gros elj Sonja Lič en Jaka Rutar Jurij Albreht Ales Grzinč ič Mojča Loz ar Natas a Sčhnabl Jana Balantič Bos tjan Hafner Klemen Luz ar Teodor Selan Bos tjan Beganovič Mirsad Horvat Bos tjan Majčen Jelka Sever Tomaz Berglez Rok Hren Simona Males ič Polona Simonč ič Primoz Berleč Kristina Hribar Anz e Maletič Nada Sitar Marija Bervar Franči Hribar Majda Malkoč Minka Sitar Tanja Boltez ar Gorazd Hribar Mateja Mandič Dragan Sitar Tina Bruns ek Irena Hribar Tomaz Markus Igor Skamen Tinkara Cerar Mateja Humar Katja Markus Nenad Skvarč Miha Cerar Sas a Humar Matej Matič Karmen Slatnar Roman C evka Darinka Hvala Viktor Matič ič Jure Soveč Renato Dakič Dragana Ivanč ič Branko Matoh Mitja Spruk Barbara De Ceččo Rik

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 151 Seznami učencev zaključnih razredov

Dobnikar Mihael Krajnč Bos tjan Ribič Damir Bričelj Tinka Dovič Bos tjan Kuhar Uros Rifel Janez Burja Marijan Dz unov Danilo Kusteč Simona Rojč Mojča Bursič Sas o Farazin Andrej Mali Marjanka Roms ak Matej Buser Sas a Fornazarič Julija Mandič Nevenka Ropos a Z eljko Butalič Janez Golob Ales Marčius Daniela Rozman Bernardka Cafuta Silvo Golob Mojča Markovič Karmen Sedmak Igor C evka Janko Griljč Irena Matič Gorazd Skalar Anja De Ceččo Bea Grudnik Gregor Mihelič Vanja Skok Andrej Dedič Ermina Grzinč ič Lidija Mus ič Janez Skok Meta Drolč Boris Homar Uros Nemeč Igor Slapnik Marija Drolč Tadeja Hribar Lučija Nikolič Sas o Spruk Ales Gomirs ek Simona Hruza Tanja Nogras ek Darja S alamun Sas o Gors ič Tina Humar Andreja Novak Primoz S arč Matej Gradis ek Tanja Inglič Tadej Novak Sas a S timač Janez Grajzar Katarina Ipaveč Edvard Novak Tadej Torkar Grega Griljč Gregor Jensterle Mojča Omrzu Helena Verlins ek Jana Hačlar Judita Jeran Mojča Orel Gregor Vers nik Marijana Hoč evar Urs ka Kebert Matjaz Ozimek Damjan Vidmar Janez Hribar Tomaz Kerin Tomaz Panč ur Peter Vidovič Sonja Jamnik Rok Kladnik Gorazd Pangers ič Stanislava Vihar Nus ka Jensterle Tomaz Klemenč Bojana Pavlič Gas per Vrankar Polona Jeras Brigita Klemenč Klavdija Pavlovski Boz idar Vrdelja Kristina Jurs ič Mirna Knavs Barbara Pervins ek Marko Vrhovnik Dus an Kadunč Igor Kočjanč ič Igor Petek Mitja Zajč Tina Kadunč Matej Kokalj Matjaz Pevč evič Dejan Zobavnik Bernarda Kladnik Urs ka Kokalj Nika Podbevs ek Jure Zorč Robert Klemen Ales Kolar Jure Podgornik S pela Z lindra Polonča Kodra Janez Kolovič Tone Podgors ek Gregor Z nidar Suzana Konč an Gregor Kordin Dragiča Podjed Dejan Koros eč Marko Korez Lidija Pogač nik Urs ka Šolsko leto 1991/92 Kotnik Marko Koritnik Lara Polajz ar Simona Alagič Jasna Kovač ič Natas a Koros eč Tomaz Potoč nik Rebeka Anz in Dus an Koz man Natas a Kos Sabina Pres eren Janez Belaj Petra Krumpestar Matevz Kosirnik Mojča Pusčhner Marko Benkovič Damjan Kurnik Roman Kostadinovski Robert Pus nik Uros Bergant Tina Mandič Milijana Kotnik Danijela Rastoder Edin Berleč Martina Mandič Boban Koz elj Marta Rečer Peter Bervar Rok Matoh Elion Koz elj Peter Repans ek Rok Berwanger Niko Merč un Talija Krajnč Barbara Reps e Petra Bizjak S tefan Mus ič Adela

Stran 152 Pol stoletja Albrehtove s ole Seznami učencev zaključnih razredov

Mus ič Barbara Vrhovnik Nika Pivk Matjaz Deisinger Matjaz Novak Katja Zarnik Sebastjan Podbels ek Brigita Dragas Dejan Ogrin Marinka Zdovč Branko Podjed Luka Drolč Andreja Omovs ek Martina Zore Janez Potoč nik Tatjana Drolč Damjana Osenar Bos tjan Pregelj Tadej Đerič Slavis a Osolnik Janko Šolsko leto 1992/93 Rastoder Mirsada Gabrovs ek Nina Osolnik Sabina Ahlin Iztok Sedus ak Maja Hoč evar Alenka Otrin Dejan Beganovič Senad Sedus ak Mirjana Hoč evar Ales Palma Sas o Berleč Tina Sleveč Marija Hodz ič Denisa Papler Urs a Bombač Bojana Stele Tomaz Humar Manča Perne Miha Dragas Alaksandar Svetič Franči Husaj Judita Petek Andrej Drolč Boris S peh Jure Istenič Uros Petrovič Rado Đogič Sabina S unkar Tanja Jakolič Natas a Pilič ek Katja Erman Gas per Trunk Urs ka Jeran Urs ka Plestenjak Irena Frič Mihael Us Mojča Jesenoveč Polona Podbels ek Stanislava Golob Natas a Vrhovnik Marta Justinek Marko Podgors ek Jasna Golouh Darja Vuč ko Vladimir Kijamet C erim Podjed Kristina Hajrudinovič Hajrudin Zobavnik Urs ka Kladnik Barbara Potoč nik Tanja Homar Ines Zore Vesna Kladnik Tina Povs e Borut Janz eveč Karmen Zrims ek Sanja Koles a Tinkara Rač ič Mitja Jovanovič Bojan Kosirnik Matjaz Resnik Nina Juters ek Miha Šolsko leto 1993/94 Kotnik Matija Rode Tadeja Keser Z eljka Alagič Vesna Kovič Maja Rozman Klavdija Koč ar Janez Babač ič Damir Koz elj Damjan Sedus ak Emil Koz ar Z iga Balantič Sas a Krumpestar Matevz Simonč ič Klementina Kramar Matjaz Banda Dimitrij Lelek Goran Slanoveč Irena Kropivs ek Damjan Begovič Zlatka Leskoveč S tefka Sluga Ales Mali Tanja Bele Gregor Lič ina Enis Stele Primoz Markelj Gas per Bergant Jana Lič ina Senada Suhovers nik Robert Markovič Dunja Berleč Gregor Lunder Mojča Svetič Darja Markovič Sas a Berleč Tea Luz ar Jure S tupar Tomaz Mičkov Mimi Bojkova Olivera Mali Luka S us tar Anton Mlakar Miran Bos tič Marta Mali Tina Tič Jelka Nogras ek Ales Brelih Tina Malovrh Ana Uhan Miha Osenar Rok Breznik Bos tjan Marenič Natas a Urankar Lidija Osolnik Rudi Cerar Sas o Matič ič Dus an Urh Marko Palik Natas a C elik Natas a Matič Dus anka Verbič Jana Pavič Slaviča C ermelj Miha Miha Radej Vidovič Edvard Petek Tomaz C es njaj Urs ka Milek Rok Vragovič Lidija Pilič ek Karmen C evka Tomaz Mlakar Miha

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 153 Seznami učencev zaključnih razredov

Nogras ek Breda Vrhovnik Andrej Jurč ič Ivan Rosič Malik Novak Jana Vrhovnik Nadja Kaplja Matej Rozman Matič Osolnik Tanja Vrhovnik Sas a Kern Matej Sheikha Sandi Pavlič Bojan Zarnik Brigita Kijamet Velida Sheikha Tamara Pavlovska Sonja Zlatkovič Robert Kladnik Andrej Sitar Domen Perak Davor Zule Urs ka Klemenč Peter Sitar Rok Petrovič Darko Zupanč ič Tomaz Konč an Jure Skubič Aljos a Pfajfar Damjan Konda Domen Smolnikar Irena Pipan Barbara Šolsko leto 1994/95 Koros eč Gregor Spruk Helena Plahuta Klemen Arko Dejan Kralj Uros Stele Lara Plevel Katja Beč Renata Kramer Katarina Stele Mojča Podobnik Martin Bedenikovič Miha Kranječ Josipa Stojanovič Valentina Poljans ek Polonča Bezek Benjamin Kregar Katarina Sus nik Rok Potoč nik Manuela Bitenč Z iga Krempl Maja Svetič Sas a Pregl Anka Bombač Martin Kriz nik Bojan S antek Marinko Pugelj Mojča Bončelj Nina Lunder Darja S unkar Andraz Repans ek Tina Brelih Tilen Majčen Tanja Topič Suzana Repans ek Z iga Breznik Katja Majdič Robert Ulč ar Gregor Repovz Polona Bunič Alma Makoveč Janez Ulč ar Sonja Sadnikar Sandi Cafuta Matej Maletič Niko Vavpetič Jernej Sedus ak Ida C ermelj Vida Mihelič Mitja Vengust Rok Sedus ak Mirko Danilovič Nenad Mozetič Darja Vider Irma Sitar Stas a Dedič Ermin Mus ič Ana Virjent Urs ka Skubič Urs ka Dragar Barbara Nogras ek Mateja Vrhovnik Marko Smolnikar Sanja Drč ar Gregor Novak Alenka Zavasnik Matej Spruk Mitja Drovenik Darko Novak Gabriela Zlatkovič Igor Stele Irena Elmazovič Gregor Novak Matjaz Zore Rok Suhovers nik Urs ka Ertl Jure Ogrin Z iga Z erak Matej S os tarko Marko Fetič Azela Ogrizek Maja Z urbi Anz e S timač Mitja Flerin Mojča Pavič Zoran S trajhar Lidija Gajs t Doris Petek Andrej Šolsko leto 1995/96 Tivadar Marjan Gjurin Sandi Pilič ek Vesna Avdič Denis Toms ič Andrejka Golouh Mojča Plemeniti Matjaz Baloh Darja Tonin Boris Habat Uros Podjed Matija Bas David Trbojevič Tanja Hačlar Brigita Prelesnik Katja Belaj Irena Uč akar David Horvat Goran Rastoder Emil Benkovič Teja Vidič Matjaz Hribar Alenka Rauter Maja Bergant Alja Vidmar Damjana Jonč eski Vojko Repnik Primoz Bizjak Barbara Vidmar Gregor Jovanovič Ivana Reps e Z iga Bojkova Svetlana Vins ek Katarina Juhant Mateja Resnik Daniča Borut Tonin

Stran 154 Pol stoletja Albrehtove s ole Seznami učencev zaključnih razredov

Burger Jaka Mali Katarina Vrhovnik Matej Jonč eska Petra Butalič Vido Mali Tomaz Vukovič Nikola Jovanovič Dragana Crnkovič Tina Marinič David Zabavnik Dejan Kajtazovič Azra Dačar Veronika Matija Podjed Zajs ek S pela Kemperle Gregor Dobovs ek Dejan Matoh Jure Zamljen Klemen Kern Mitja Droljč Tadej Medves č ek Ana Zobavnik Urs ka Kijamet Enesa Farazin Alenka Mičkov Lidija Zupan Matija Klemen Gas per Ferbez ar Katja Mijatovič Kata Z iva Gole Koč an Amela Flerin Andrej Omovs ek Damjan Komatar Amadeja Golob Sas o Os tir Jurij Šolsko leto 1996/97 Konda Peter Gorenč Uros Papler Jaka Agovič Enis Kos ir Grega Griljč Jure Perko Manča Arko Anja Kotnik Ales Hamp Debora Pestotnik Janja Avgus tin Ana Kotnik Petra Hlede Miran Petrič Tit Babotov Petar Kuzma Barbara Jankovski Aleksander Pirč Anz e Balantič Mitja Lanis ek Mitja Jesens ek Rok Plahuta Gas per Beganovič Anela Lazarini Franč Jure Gostič Podbevs ek Rok Beganovič Elvis Lenarč ič Jure Jurs ič Miha Bine Poljans ek Matevz Benkovič Manča Lipovs ek Erika Kalis nik Marko Potoč nik Katarina Burja Janja Lunder Stanislava Kijamet Osman Potoč nik Petra Civrič Klavdija Magajna Matija Kjuder Maja Potoč nik Urs ka C ebular Sas a Narat Romana Kladnik Bos tjan Povs e Erika C evka Marjan Nogras ek Brigita Koč ar Anton Poznanovič Katarina C oz Alenka Oblak Primoz Koč ar Marijana Rastoder Erna C uč ko Mateja Omovs ek Matej Koč ar Marjeta Rastoder Meho Devč ič Luka Pavlovič Natas a Kokalj Jaka Rode Peter Dragas Radojiča Pestotnik Vesna Konč nik Uros Rojč Marko Drolč Jolanda Podbevs ek Tatjana Kosirnik Bernarda Roms ak Primoz Đogič Dejan Pohar Kaja Kotnik Barbara Sebič Iztok Elmazovič Tina Potoč nik Nika Kotnik Nina Sluga Jure Gams Petra Radej Anz e Koz elj Ales -Danijel Smolnikar Nino Gjurin Anz e Rak Dus an Kralj Anz e Stankovič Nina Golob Roman Rams ak Anja Kramar Rok S tupar Barbara Golob Roman Rems Anton Kregar Petra S unkar Sonja Homar Janez Repnik Mojča Kuzma Igor Terbovs ek Simon Hribar Kristina Resnik Vesna Kvas Z iga Trotos ek Luka Hribar Veronika Rizman Tanja Lelek Vlasta Udovč Nez ka Hubad Andraz Sedmak Rudi Lič ina Elvis Ulč ar Uros Huič Lea Sedus ak Maja Lič ina Kemal Urs ič Lidija Jambros ič Klavdija Skalar-Eremita Simon Loč nikar Mateja Vidmar Valč i Janč Gregor Spruk Milena

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 155 Seznami učencev zaključnih razredov

Srakar Kristina Golob Primoz Novak Ines Sterle Matič Grč ar Helena Orel Miha Šolsko leto 1998/99 S eniča Gas per Grzinč ič Rok Osenar Nina Adrovič Damir Tonin Igor Habun Mihael Osolnik Sonja Adrovič Manuel Vidič Tanja Hafner Aljaz Perč ič Katja Agovič Adis Vinič Lidija Hamp Simon Perhaveč Neva Agovič Almina Vragovič Vesna Homar Matej Podbevs ek Marija Bedenikovič Boris Vrhovnik Maja Hribar Ales Poje Z ana Beganovič Anita Zagorč Luka Hribar Domen Poljans ek Denis Bezovs ek Anton Zobavnik Gorazd Jakolič David Pusčhner Bojan Bezovs ek Jaka Zobavnik Matej Janč Bos tjan Rode S pela Bobek Barbara Zobavnik Petra Jankovska Martina Roms ak Iztok Brleč Ana Zule Jure Jesens ek Mas a Sadnikar Rok Burja Blaz Zupanč ič Z iga Jovanovič Snjez ana Sčhnabl Petra Crnkovič Miha Z agar Nives Kajič Matič Sedus ak Mitja Davidovič Cvita Šolsko leto 1997/98 Kalis nik Kristina Senč ar Luka Duranovič Denis Adrovič Adisa Kalis nik Marija Slatnar Jernej Duranovič Elvir Ajdoveč Joz iča Kastelič Sabina Sovins ek Mitja Flerin Anja Ajdoveč Matič Kirn Nez a Stankovič Jana Galin Manča Ales Sandra Klemenč Janez Stele Uros Gerbeč Marija Balantič Barbara Kobils ek Sas a S tefanjuk Polonča Gjergek Anja Bergant Teja Komatar Sonja S trajhar Janja Golob Gregor Berleč Andreja Kotnik Mateja S vajger Tomaz Hanč ič Urs ka Bezovs ek Tinkara Kovač ič Tomaz Trbojevič Sas a Hoč evar Barbara Bončelj Marko Kukeč Mezek Miha Turs ič David Hribar Manča Brelih Barbara Kvas Gregor Vidič Sas a Humar Barbara Breznik Robert Lah Sandra Vodlan Ciril Jakopič -Ples nar Marus a Brnot Jasna Lakner Erika Vrhovnik Damijan Janz eveč Katja C amdz ič Nivres Marinkovič Tatjana Vrhovnik Maja Javornik Iris C ebular Dus an Markelj Jernej Vrtač nik Dejan Jereb Ana Drolč Majda Matič Sonja Vukovič Ana Jurč ič Dora Erdani Bernarda Matjan Gas per Zalaznik Klavdija Kalis nik Mateja Ernestl Ana Mezeg S tefan Zavasnik Anja Kemperle Anamarija Ferbez ar Manča Mihelič Mitja Zlatkovič Ivan Kijamet Adesa Ftič ar Simona Mijatovič Vesna Zupan Tomaz Kladnik Blaz Galič Luka Miklič Miha Zupanč Ales Klemen Judita Gantar Barbara Mohar Uros Z avbi Natas a Koč ar Anja Gole Matič Mozetič Katja Z erko Katja Koč nik Tadej Golob Dejan Nogras ek David Z urbi Sabina Kotnik Mateja Golob Jana Novak Antonija Z vikart Bukoveč Urs a Koz elj Gas per

Stran 156 Pol stoletja Albrehtove s ole Seznami učencev zaključnih razredov

Kralj S pela Vrhovnik Janez Kovač Katja S abotič Mirzet Luzar Tina Vuk Kata Koz man Marko S abotič Sead Mač ek Ana Zalaznik Andreja Kurnik Gregor S kulj Joz e Magajna Matevz Zarnik Martina Kveder Simon S midovnik Matej Mejač Blaz Zore Polona Lanis ek Martina S os tarko Miha Miladič Dario Zorman Anz e Lazar Maja S trajhar Manča Mitar Polona Zupan Primoz Lenarč ič Luka S tritof Timotej Mlakar Uros Z avbi Jure Lisjak Anja Tez ak Blanka Narad Bojan Ljubijankič Adis Toms ič Jaka Ninič Mirjana Šolsko leto 1999/00 Matič ič Aleksandra Trotos ek Katja Novak Janja Adrovič Elida Matijas evič Dejan Uč akar Jonatan Novak Matej Babotov Zlatko Mikus Nejč Urankar Anton Osolnik Mitja Bezovs ek Branka Mirkovič Barbara Urs ič Vid Pivk Tomaz Birk Karin Mlakar Jernej Varagič Tina Plevel Vita Bizjak C rtomir Novak David Vidmar Lovro Podgornik Matič Brnot Daniča Osolnik Nina Vodlan Gas per Potoč nik Matjaz Cverle Polona Panč ur Miha Voler Jasmina Pregl Marta Djalil Surya Perko Jernej Volkar Miha Pres eren Sandi Erjaveč Kristina Plahutnik Sara Vrankar Mateja Primč Jerča Ftič ar Gregor Plemeniti Mojča Zobavnik Ales Repans ek Polona Fujan Martin Podbevs ek Blaz Zobavnik Petra Aleksandra Repans ek Sas o Grgovič Admira Podjed Manča Zore Anz e Repens ek Bos tjan Hafner Luka Potoč nik Sandra Zupanč ič Maja Sakels ek Maja Hamzabegovič Aida Prelesnik Jure Z eleznik S pela Slapar Matej Hribar Mateja Pungertar Matej Sovins ek Primoz Hribar Peter Rak Branka Šolsko leto 2000/01 Spruk Iztok Jagodič Nina Repans ek Vesna Adrovič Denisa Stele Barbara Ječ nik Janez Rifel Tadej Adrovič Emir Suljanovič Suad Juhant Gregor Rozman Andrej S tefan Agovič Merin Sveteč Luka Kalan Aljaz Sadnikar Domen Balantič Jure S ek Tamara Kalis nik Andreja Sčhnabl Luka Benkovič Rok S kulj Marjana Kalis nik Matej Sedus ak Gregor Benkovič Rudi S midovnik Petra Kaplja Tina Sedus ak Primoz Berč ič Luka S trajhar Barbara Kastelič Aleksander Serko Eva Bizjak Helena S tupar Das a Kidrič Jan Sijarič Adis Brelih Irena S us tar Simon Kijamet Alsad Slapnik Miha Davidovič Stipe Urs ič Klara Kladnik Ana Slatnar Andrej Dervarič Gregor Vavpetič Jan Klobč ar Teja Smolnikar Matič Duranovič Edis Veladz ič Izudin Koč an Mirela Spruk Ciril Erdani Metod Verbič Rok Komatar Tatjana Sterle Matevz Ftič ar Nika

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 157 Seznami učencev zaključnih razredov

Gerbeč Uros Panč ur Katja Agovič Denis Letnar Polona Gjergek Ales Pleho Almir Bernot Z iga Majčen Aljos a Golob Bos tjan Podbrez nik Luka Borič Jasmina Makoveč Nina Gostič Nina Podjed Ales Bratovz Nina Mestek Maja Grkman Primoz Rač ič Martina Brodar Tina Mihelič Nejč Gruden Domen Radič Darko C ebular Sebastjan Narat Doroteja Homar Timotej Repans ek Jana C uč ko Nika Novak Andrej Humar Ana Repič S pela Debeveč Marus a Oblak Maja Ilmič Sanela Resnik Marjeta Dedič Anita Oblak Tanja Jakolič Petra Rizman Jani Dedič Haris Os tir Tine Jarm Laura Roms ak Marko Drljač a Dejan Panč ur Sabina Keber Das a Rupnik Nika Drolč Blaz Paradz ik Danijel Kijamet Alma Sovins ek Vesna Drolč Katja Perak Dario Klemen Katja Stankovič Jasmina Erjaveč Mateja Perč ič Tina Klemenč Klavdija S midovnik S pela Filip Damjana Perhaveč Nejč Kotnik Jana S tefin Larisa Flere Rok Perko Marus a Kovač Jaka S trajhar Klemen Gjurin Matej Pestotnik Matija Koz elj Anja S tritof Brigita Golob Melita Petroč nik Tjas a Koz elj Jure S uklje Laura Gregur Petra Plahuta Maja Kropivs ek Tine S vajger Rok Grzinč ič Primoz Plahuta Nez a Lanis ek Urs a Traven Rok Holčar Matej Potoč nik Gas per Lavrinč Matija Uhan Jaka Hribar Matej Pregl Tomaz Letnar Andreja Ulen Sara Hrovat Martina Primč Blaz Letnar Katja Urankar Klemen Humar Simon Repič Kaja Lič ina Emir Veladz ič Edin Jeglič Anja Res č ič Nina Marenič Tina Vombergar Monika Jeras Primoz Roseč Niomi Marinko Blanka Vrhovnik Lidija Jovanovič Branka Ruč igaj Ales Markelj Katja Vuk Dragan Kalan Anka Sedus ak Ales Markelj Maniča Zajč Katja Kalis nik Samo Sijarič Alsada Maroh Uros Zakovs ek Jure Kelava Dejan Smolnikar Anz e Matič ič Kristina Zobavnik Ales Kelhar Tamara Spruk Jernej Maver Nejč Zobavnik Barbara Klobč ar Monika Spruk Nika Mejač S pela Zobavnik Tina Kočijan Jure Stankovič Anja Mihalj Miha Zupan Matija Kočjan Jan Stele Matej Mohar Primoz Z avbi Viktorija Kos ir Lidija Stele Tadeja Mulalič Adam Z eleznikar Petra Kotnik Tadej Stojkovič Danijela Novak Matej Kuzmanovič Aleksandra S abotič Edin Noz ič Serini Dario Šolsko leto 2001/02 Kvas Luka S abotič Merima Omovs ek Romana Adrovič Semir Kvas Rok S epič Aldijana Panč ur Karmen Adrovič Senid Letnar Lea S koflek Meta

Stran 158 Pol stoletja Albrehtove s ole Seznami učencev zaključnih razredov

S peh Katja Hergouth Martin Podbrez nik Lučija Zorko Katja S tirn Matija Horvat Gregor Premelč Jure Z umer Tom Terbovs ek Mark Hribar Ksenija Reisner Karlo Topič Sandra Jagodič Mateja Rems Marko Šolsko leto 2003/04 Torkar Simona Jerič Polona Rems Matič Adrovič Suad Uč akar Veter Matija Kalis nik Ana Repans ek Bos tjan Anz in Uros Verbič Darja Klans ek Barbara Rifel Sara Balantič Maja Vidergar Domen Kolarič Pia Roms ak Nika Barič evič Martina Vidmar Peter Kolman Urs ka Rovs ek Matej Brinoveč Taja Vins ek Ales Komatar Vido Sadnikar Klavdija Bris nik Klara Vrhovnik Mohor Kops e Klara Sanabor Anja Brnot Tonč ka Vrhovnik Vid Kosirnik Ales Skenderovič Edin Brodar Miha Vrtač ič Matej Kotnik Primoz Skenderovič Edita Capuder Jaka Vuk Dragana Koz elj Tadeja Smreč nik Katja Capuder Meta Vuk Goran Kralj Nejč Sovins ek Barbara C elesnik Tamara Zajč Matej Leskoveč Z iga Spruk Rok Davidovič Dare Zdovč Kristina Lisjak Mateja Stele Marija Debeveč Luka Zobavnik Katja Ljubijankič Ernes Stele Tadej Dedič Manuela Z eleznik Anz e Majčen Jan Stojkovič Danijel Dobnikar Vita Z eleznikar Mateja Manojlovič Svjetlana Svetič Nina Ftič ar Jure Maroh Tanja S kulj Matjaz Gas per Kotnik Šolsko leto 2002/03 Mavrič Matej S tritof Matič Gorjup Sabina Alagič Maja Ninič Milenko S uklje Jan Grkman Lenart Avgus tin Katja Mitar Z iva S vraka Ratko Hafizovič Diana Banič Janez Narat David Torkar Viktor Hanč ič Matjaz Beganovič Jasmina Novak Anja Udovč S pela Herčeg Erika Berč ič Tina Novak Katja Urankar Anja Hoč evar Aleksandra Boz ič Tina Novak Mas a Veladz ič Semir Hoč evar Natas a Burgar Irena Novak Tamara Vidergar Andraz Homar Ambroz Cverle Miha Oberč Ales Vidergar Romana Homar Polona C ebular Tomaz Omovs ek Rok Vins ek Urs a Horvat Rok C eman Anel Osolnik Klemen Vodlan Joz e Jeklar Katarina C evka Andraz Panč ur Anja Vrhovnik Tanja Jurs ič Tanja Duranovič Samir Pavrič Urs a Zajč Marko Klopč ič Tadej Erdani Uros Perč ič Urs a Zajč Tomaz Koderman Gregor Fujan Marus a Perme Gas per Zalaznik Andrej Koderman Matevz Gantar Nejč Petek Tina Zdravič David Kokalj Sebastjan Gerbeč Helena Plahutnik Matič Zeč evič Milan Komatar Luka Gredelj Maja Podbevs ek Marjetka Zobavnik Anz e Končilja Rok Gruden Gregor Podbevs ek Neja Zore Miha Kosič Marko

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 159 Seznami učencev zaključnih razredov

Kosirnik Kristina Stele Martina Humar Tadej Repans ek Matej Kotnik Polona Sveteč Jos t Janez ič Z iga Repnik S pela Kotnik Z iga S abotič Emil Jarč Eva Rihter Roman Kros elj Katja S tritof Janja Jeklar Andreja Rozman Damjan Sreč ko Kukeč-Mezek Gas per S tupar Anita Kač David Rupnik Blaz Kumar Anz e Tratnik S pela Kalis nik Lara Sanabor Katja Ku rbus Matevz Traven Matič Kavas Bos tjan Sedus ak Klemen Lap Nejč Ulen Katarina Kepeč Petra Slapar Sara Lavrinč Z iva Urs ič Martina Keserovič Marija Smreč nik Gregor Lič ina Damir Urs ič Matič Klans ek Matjaz Spruk Roxana Lorenči Gaja Vehoveč Gas per Klemenč Gas per Srdar Manča Luz ar Urs ka Vidmar Denis Klobč ar Marko S abotič Anita Marinko Damjan Vidmar Mojča Knez Nez a S poljarič Miha Marn Kirillo Volkar Gas per Kokalj Suzana S tupar Simona Matič ič Z iva Vrhovnik Erika Kopriveč Mas a S urk Jan Matijas evič Nina Zajs ek Klemen Kozlevč ar Bruno Toms ič Katarina Matjas ič Pija Zore Z iga Lah Tjas a Trebus ak Primoz Mestek Sandra Lavrič Teja Urs ič Katarina Mijatovič Bojan Šolsko Leto 2004/05 Liseč Maja Vengust Mark Milič Martina Ademi Elmedin Majčen Marus a Virient Dora Naskovska Brigita Balantič Marko Marinko Anz e Vrankar S pela Novak Katja Beganovič David Matič ič Barbara Vrhovnik Tina Novak Maja Belaj Maja Mlakar Manča Vrhovnik Tjas a Osolnik Marta Bergant Anja Narat Rok Vuk Branko Panč ur Urs ka Bernot Lara Nogras ek Anja Zdovč Natalija Pantič -S indrič Lejla Bogataj Klemen Nogras ek Urban Zdravič Nives Pavlič Matej Bogataj Tadej Novak Blaz Z eleznik Anja Pavrič S pela Boz ič Z an Omovs ek Anja Pilič ek Mas a C ernevs ek Gas per Oraz em Urs ka Šolsko Leto 2005/06 Plahuta Rok C eman Sabina Pangers ič Natas a Benkovič Sara Podgors ek Blaz Benjamin David Ales Pavlič Klemen Benkovič Uros Polak Mateja Desniča Urs ka Pavrič Nez a Bergant Jerča Radonjič Z eljka Dojč inovič Mark Peperko Petra Bergant Urs a Rajh Marus a Dovič Anz e Perč ič S pela Berleč Matej Resnik Blaz Erdani Natas a Plevel Gas per Bezjak Jernej Rujovič Edis Gjerek Vanessa Podbrez nik Miha Bezovs ek Gloria Simič Daniela Hanč ič Luka Podjed Katja Boz ič Tjas a Sinanovič Edin Hergouth Katarina Pungertar Matjaz Brleč Mihael Slapnik Gas per Holčar Tanja Reisner Nez a Brumen Nejč Smes njaveč Matej Hren Luka Rener Simon Bunič Jure

Stran 160 Pol stoletja Albrehtove s ole Seznami učencev zaključnih razredov

C arman Nina Podlesek Petra Zupan Nejč Koč evar Uros C evka Z iga Poljans ek Nastja Z agar Matič Koderman Gas per Davidovič Mateja Ravnikar Katja Kolman Barbara Dedič Elmedin Rejč Maja Šolsko Leto 2006/07 Kolman Klavdija Dobnikar Jus Rems Polona Ademi S ač ir Komatar Matič Drolč Tilen Rener Katja Ajdarpas ič Fuad Kops e Klemen Erjaveč Luka Repans ek Tina Alandz ak Martina Koritnik Andraz Golob Nina Rezar David Alibegič Jasmin Kotnik Marijana Gorjup Aleksander Rifel David Balantič Ales Kotnik Robert Grkman Barbara Rihtars ič Lea Bergant Mas a Krasič Daria Grkman Nez a Rozman Eva Bezjak Jure Kumar Nina Gruden Sabina Rutar Domen Bič Urs ka Lavrič Luka Herčeg Tina Sadar Lara Blagojevič Z eljana Lavrinč Maksimiljan Homar Monika Salihovič Hasiba Burja Uros Lenarč ič Marus a Hribovs ek Teodor Sčhaffer Matej Dačič Anes Letnar Blaz Janez ič S pela Slana Anz e Dedič Almir Liseč Nina Jarm Petja Slanoveč Klavdija Dovič Marus a Luz ar Matjaz Jelnikar Z ana Spruk Nez a Erjavs ek Natas a Makelja Matič Kerin Igor Stele Nika Filipič Nina Makoveč Tine Keserovič Marko S abotič Almina Frontini Urban Marinko Robert Klobč ar David S krijelj Avdo Golob Luka Mikeli Urs a Kočuvan Primoz S krijelj Ines Gregorinč ič Sara Milič Denis Končilja Nače S tupar Klara Grkman Ana Muratovič Elza Kosirnik David Tič ar Z iga Guz vič Karmen Obolnar Nika Kotnik Gregor Toms ič Polona Habun Tina Orehek Sara Kunč Rudi Tos Domen Hergouth Ana Pestotnik Mas a Ku rbus Peter Trifunovič Jovana Hoč evar Nejč Peveč Urs ka Lamovs ek Urs a Uč akar Valentin Homar Marko Pirč Gabrijela Mač ek Blaz Urankar Blaz Horvat Klemen Pirč Podobnik Timotej Marenič Anz e Urs ič Nina Hribar Ana Katarina Pleho Almira Marinkovič Sanja Urs ka Ruč igaj Ilmič Jasna Podbrez nik Lenart Mijatovič Mario Uskokovič Gregor Jamnik Nez a Podjed Tjas a Miklič Doroteja Vers nik Anz e Ječ nik Miha Podobnik Lovro Moč nik-Peč evnik Eva Vidmar Anz e Juhant Andraz Pogač ar Janja Novak Anz e Vidmar Matjaz Juhant Mas a Pus Nejč Novak Rok Vrhovnik Manča Jurjevič Miro Rajh Gregor Omovs ek Maja Vrtač nik Marus a Kern Damjan Rak David Petek Blaz Zalaznik Martin Klemenč Gregor Rener Kris tof Podbevs ek Anz e Zobavnik Miha Klemenč Urban Repič Tjas a Podgors ek Jan Zobavnik Simona Kočjan Kaja Roms ak Tjas a

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 161 Seznami učencev zaključnih razredov

Sadar Z iga Herle Matič Roms ak Teja Golob Gas per Sedus ak Gas per Homar Mirjan Roseč Talita Golob Maja Sitar Moč nik Matija Hren Z iga Sejfič Sabina Golob Z an Slabajna Tina Hrovat Jan Sleveč Urs a Guberinič Admir Slabe Matič Jams ek Rok Smolnikar Vana Hajdinjak Tomaz Slapar Rok Jeklar Martina Stele Rok Hribar Urban Spruk Ajda Jeras Monika Svetič Das a Jeglič Tjas a Spruk Janez Kepeč Matjaz S abotič Enisa Kaplja Karmen Spruk Miha Klans ek Rok S koflek Miha Klemenč Marus a S imenč Barbara Konč nik Kristjan S penko Anton Koč an Edita S unkar Urban Koros eč Tjas a S poljarič Manča Koles a Z ana Terselič Bos tjan Kotnik Darinka S torman Ariadna Komatar Kaja Urs ič Klara Kotnik Domen S trajhar Tatjana Koseč Lea Urs ič Laura Kotnik Katja S us tar Dejan Kosmatin Urban Urs ič Mateja Kovač Gas per S us tar Gregor Kotnik Mitja Vrhovnik Ales Kozinč Pia Traven Gas per Kotnik Peter Vrhovnik Rok Koz elj Simon Traven Natas a Kovač Martin Zobavnik Luka Kurtič C azim Urs ič Ana Barbara Koz elj Andrej Zupan Mitja Lanis ek Tina Vidmar Ines Krevs Kaja Z eleznikar Urs a Lemič Nejč Vins ek Anja Kros elj Klara Z ibert Borut Leskoveč Adam Vrhovnik Manča Lazarevič Tamara Lorbek Luka Zlatnar Luka Lombergar Peter Šolsko Leto 2007/08 Lorenči Janina Zupan Patričija Mestek Vili Ahč in Nina Lukanč David Z ertek Mitja Motnikar Lenart Ahlin Aleksander Marinko Rok Z mavč Grega Munda Z an Alandz ak Robert Martič Suzana Muratovič Elvis Bera Vanessa Mihalj Gregor Šolsko Leto 2008/09 Novak Tinkara Bergant Ajda Mikus Samo Alibegič Adisa Osolnik Niko Blaz ej Kristina Mlakar Luč ka Arbi Nez a Osolnik Robert Boranč ič Elmin Moč nik Petra Avdič Iris Panč ur Eva Bratovz Tomaz Narat Kristjan Balantič Klara Panč ur Leon Cvirn Lenart Orehek Polona Begič Hamdija Peč evnik Janez Dedič Ines Panč ur Primoz Benkovič Jure Petek Sebastjan Dojč inovič Ana Paradz ik Robert Bes ič Medina Peveč Polona Gerkman Teja Perko Nela Brinovar Lučija Luna Plahuta Jernej Grč ar Kaja Podbrez nik Ana Brleč Blaz Pleč ko Tadej Gregur David Premk Petra Brumen Jure Puhan Rok Hafner Kaja Primč Jakob Cerar Lučija Res etar Nina Hamp Luka Repans ek Anja C ermelj Ljus ič Aleksander Rihtars ič Eva Hanč ič Ana Repič Roz le Golob Anja Roms ak Aljaz

Stran 162 Pol stoletja Albrehtove s ole Seznami učencev zaključnih razredov

Roms ak Tina Hribar Anz e Pogač nik Anja Bergant Tilen Sitar Lea Hribovs ek Timotej Puhan Natas a Bodlaj Rok Skubič Nejč Jemeč Miha Rahne Z iga Bos tič Matjaz Slapnik Jos ko Jontez Jan Rems Mojča Cajhen Kaja Smreč nik Mojča Jurič Jernej Rihter Kevin C ernevs ek Jan Stele Gregor Jurjevič Kristjan Rutar Jan C evka Robert Stele Jure Kajtazovič Edin Sčhnabl Marija Lara C ibej Sergeja Stele Z iva Kavas Patričija Sitar Tilen Dedič Enes S imenč Aljaz Kemperle Anja Slekoveč Nina Erdani Danijel S krijelj Azra Kepeč Janja Stele Dominik Frontini Manča S midovnik Sas a Klopč ič Robert Stele Florijan Grkman Lučija S pehonja Z an Koč evar Rok Sus nik Rok Gruden Jernej S trajhar Klemen Kotnik Klemen S midovnik Tjas a Hribar Manča S tritof Gregor Kovač Peter S pruk Kaja Hribar Mas a Verbič Martin Kozinč Ula S pruk Tadej Hribar S pela Vrtač ič Nina Kunej Matič S tefin Evelina Hribar Vid Zadnik Rok Kuret Mitja S tritof Monika Hribovs ek Lenart Lamovs ek Jure S tupar Marko Jagodič Uros Šolsko Leto 2009/10 Lemič Ana S tupar Matič Janev Kostantin Ač imovič Ivana Leskoveč Domen S uklje Nez a Jeretina Luka Ajdarpas ič Adnan Letnar Lara S us tar Lučija Jerič Peter Alagič Iris Lipovs ek Domen Ternoveč Zala Justinek Enja Bartolj Tim Lozanč ič Gabriela Tratnik Miha Kemperl Petra Bergant Nez a Loz ar Pia Trstenjak Lara Kerznar Nus a Blagojevič Vesna Lukanč Klara Urankar Nejč Komatar Nejč Bos tič Gregor Martič Matej Valentinč ič Lina Komatar Sara Brumen Z iga Moč nik Manča Vehoveč Matjas a Komatar S pela Capuder Kaja Mulalič Anja Vengust Uros Kopriveč Klara Cukjati Z an Narat Alenka Vrabeč Zala Kosmatin Luka C ehun Tadej Nez mah Katarina Zdovč Ana Kotnik Lara C evka Rok Nogras ek Z an Zhu Yijie Kovač Z iga Dizdarevič Sanel Novak Miha Zore Aljaz Kozlevč ar Hana Drnovs ek Elvira Novak Tina Vesna Z eleznik Andraz Kumer Katarina Fazlič Alma Pangers ič Katarina Z ibert Matič Kveder Jasna Ftič ar Jernej Pavič Anja Lah Lenart Pino Golob Klara Pestotnik Tim Šolsko Leto 2010/11 Lazarevič Robert Gregl Anz e Petek Lovro Balantič Sara Leskoveč Jernej Guz vič Teja Petek Sara Benkovič Blaz Letnar Tomaz Halilovič Sabina Plahutnik Miha Bergant Andraz Lipič nik Mas a Horvat Katja Podlesek Mojča Bergant Klemen Lombergar Leon

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 163 Seznami učencev zaključnih razredov

Lozanč ič Patričija Zupanč ič Valerija Narat S pela Dragan Inja Majčenovič Luč ka Zupin Sebastijan Orehek Karmen Golob Dalanovič Max Mavrič Hana Perč ič Aleksandra Golob Z an Motnikar Meta Šolsko Leto 2011/12 Pibernik Jan Grč ar Lovro Narat Jaka Ahmetaj Samir Podjed Jaka Hrastoveč Luka Orehek Suzana Bartolj Lea Rajh Nina Hribar Patričija Pantič -S indrič Robin Begič Adnan Ravnikar Klara Hribar Z iga Perhaveč Nina Beznik Valentin Reisinger Peter Jagodič Sara Petek Miha Blaz ej Lučija Repnik Nez a Jeglič Luka Pirč Petra Bratuz Ana Roms ak Blaz Jemeč Eva Poljans ek Uros Brumen Tjas a Rozman Nina Jerman Flerin Tjas a Proj Monika C ermelj Ljus ič Katjus a Sitar Lučija Jurič Jan Rajh Mas a C ernevs ek Jure Sitar Tamara Justinek Tija Repnik Andrej Deisinger Z iga Spruk Katarina Klič ič Lejla Rovs ek Jure Erjavs ek David Spruk Zala Klobč ar Eva Rujovič Adelisa Gorjan Novak Anz e Strehar Jurij Konč ar Mihael Bos tjan Rutar Anja Gregorinč ič Tjas a S imenč Domen Koritnik Egidij Sever Sergej Grkman Manča S midovnik S pela Kvasič Brina Sitar Uros Guberinič Mensura S trajhar Gas per Lorbek Kaja Spruk Domen Hergouth Lučija S us tar Jan Marolt Katja Spruk Primoz Hribar Gas per Terbovs ek Eva Medmes Blaz Stele Miha Hribar Primoz Trifunovič Dejan Medved Tadej Strajn Luka Jeklar Matej Urs ič Max Filip Mestek Martin S č ek Aljos a Jeretina Doris Vidergar Karolina Mlinar Blaz S imenč Rok Jerman Nez a Vrabeč Maja Mohar Jan S imnoveč Jan Jurjevič Vesna Vrhovnik Gas per Moz ič Nika S inkoveč Janja Kljenak Jan David Zdravič Bogomir Nemeč Gala S krjanč Andraz Komatar Marija Zore Nez a Nez mah Barbara S penko Kris tof Koritnik Lara Z eleznikar Nika Pavlič Domen S urk Karin Koros eč Jan Peterlin Rok S us tar Uros Kotnik Diana Šolsko Leto 2012/13 Planko Matevz Traven Katja Kotnik Z iga Balantič Marus a Pleč ko Emanuel Trdin Marus a Kranječ Klara Baloh Luka Podobnik Josipina Pina Urs ič Liza Lavs Rok Bas elj Klara Poljans ek Gregor Urs ič Tim Lič ina Lejla Benetek Martin Proj Ana Vins ek Anita Lipovs ek Ajda Berwanger Gal Rastoder Semir Vrhovnik Klara Lisič ič Mark Bes ič Sanela Ravnikar Janja Zavasnik Verbole Tim Makelja Klemen Blejč Leon Rumble Sheriden Zorko David Mejač Petra Breznik Larisa Nina Sever Aleksander Zupan Adam Modič Nose Neja Davidovič Ivana Sovdat Blaz

Stran 164 Pol stoletja Albrehtove s ole Seznami učencev zaključnih razredov

Sovins ek Ana Hovnik Z an Mark Strehar Klara Stele Lovro Hren Nez a S egel Jurij S egel Gregor Hribar Ida S tritof Matevz S pehonja Tim Hribar Luka S tupar Anastazija S tirn Andraz Irt S arič Inana Trebus ak Mitja S tupar Luka Janč ar Jakob Urs ič Lara S ubelj Neli Jeras David Virant Zala S us terič Irt Inti Jeretina Z iga Vrankar Miha Ternoveč Matija Komatar Z an Vrhovnik Luka Trtnik Nez a Konč nik Klemen Zadnik Zala Urs ič Kristina Koriča Tara Zore Jona Urs ič Lara Kotnik Nejč Zupin Rea Us Sus nik Tjas a Lampe Kastelič Lučija Valentinč ič Gaj Lozanč ič Toni Vins ek Kristjan Majetič Amel Vodnik Veronika Majhen Lučija Zajč Z iga Mandič Mark Zobavnik Luka Matek Jakob Zupanč ič Klavdija Medved Ana

Z avbi Jan Mestek Luka

Z ertek Z an Mihajlov Lara

Muradbas ič Emir

Šolsko Leto 2013/14 Papuga Anja

(učenci, vpisani v 9. razred) Pibernik Ana

Ač imovič Danijela Pirč Anita Ahmetaj Alban Podobnik Teodor Janez Alibas ič Kenan Podpeč an Patričk Balantič Jan Pogač ar Nejč Berlič Lea Premk Sara Boranč ič Eldina Rak Laura Brleč Lučija Rebol Erzar Domen Butina Tjas a Rener Leopold Capuder Tinkara Repans ek Jan Drnovs ek Borut Roms ak Katarina Florjan Gorjup Nagaya Seretin Lara Golob Karmen Slabe Rok Grilč Aljaz Sovdat Tadej Grkman Jure Spruk Jan Hafizovič Lejla Stojkovič Vesna Horvat Z iga Strajn Jaka

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 165 OŠ Frana Albrehta

Stran 166 Pol stoletja Albrehtove s ole Fotografije

Galerija starih fotografij

Ob 50-letnici smo, ob pripravi zbornika, uspeli zbrati nekaj c rno-belih fotografij. Predstavljajo razlic ne generacije uc encev in uc iteljev. Prve fotografije predstavljajo razrede na I. osnovni s oli v mestu, kasnejs e pa predvsem razrede v prvem desetletju. Zaradi c asovne odmaknjenosti dopus c amo, da je pris lo pri letnicah in imenih razredov do napak. V drugem delu galerije fotografij pa objavljamo slike zakljuc nih razredov od leta 1989, od leta 2003 pa generacijske slike zakljuc nega razreda. Z al je bilo vmes obdobje, ko s ola ne hrani letnih slik razredov, posamic ne slike, ki smo jih pridobili, pa ne predstavljajo celotne generacije uc encev posameznega letnika.

Najmlajša, objavljena, črno-bela fotografija; na pročelju šole so še kip Rudolfa Maistra in napisa gimnazije in osnovne šole

Šolsko leto 1976/1977 8. razred, razredničarka Marija Reba

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 167 Fotografije

Šolsko leto 1955/1956

Šolsko leto 1957/1958

Stran 168 Pol stoletja Albrehtove s ole Fotografije

Šolsko leto 1959/1960 3. razred

Šolsko leto 1959/1960 učitelj Andrija Mačkovšek

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 169 Fotografije

Šolsko leto 1960/1961 1. razred

Šolsko leto 1963/1964 učitelj Jože Juvančič

Stran 170 Pol stoletja Albrehtove s ole Fotografije

Šolsko leto 1963/1964 1. razred učiteljica Stanka Urankar

Šolsko leto 1963/1964 2. razred učiteljica Albina Štangelj

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 171 Fotografije

Šolsko leto 1963/1964

Šolsko leto 1963/1964 5. a razred učiteljici Jelka Mrzel in Stana Divjak

Stran 172 Pol stoletja Albrehtove s ole Fotografije

Šolsko leto 1963/1964 5. razred učiteljica Marjana Mrak

Šolsko leto 1964/1965 6. a razred učiteljica Roza Roš

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 173 Fotografije

Šolsko leto 1964/1965 7. a razred učitelj Aladin Lanc

Šolsko leto 1964/1965 6. razred učiteljica Roza Roš

Stran 174 Pol stoletja Albrehtove s ole Fotografije

Šolsko leto 1964/1965 8. a razred učitelj Andrija Mačkovšek

Šolsko leto 1965/1966 7. razred učiteljica Antonija Lončarič

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 175 Fotografije

Šolsko leto 1965/1966 7. razred učiteljica Marina Aparnik

Šolsko leto 1965/1966 6. razred učitelj Andrija Mačkovšek

Stran 176 Pol stoletja Albrehtove s ole Fotografije

Šolsko leto 1965/1966 6. e razred učiteljica Roza Roš

Šolsko leto 1965/1966 8. b razred,

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 177 Fotografije

Šolsko leto 1966/1967 7. c razred učitelja Nada Dobrovoljc in Samo Vremšak

Šolsko leto 1966/1967 7. a razred učiteljica Nada Dobrovoljc

Stran 178 Pol stoletja Albrehtove s ole Fotografije

Šolsko leto 1966/1967 8. razred učitelj Samo Vremšak

Šolsko leto 1966/1967 7. b razred učiteljica Nada Dobrovoljc

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 179 Fotografije

Šolsko leto 1966/1967 8. a razred učiteljica Nada Dobrovoljc

Šolsko leto 1969/1970 4. b razred

učiteljica Marina Aparnik

Stran 180 Pol stoletja Albrehtove s ole Fotografije

Šolsko leto 1970/1971 8. b razred učitelj Franci Kek

Šolsko leto 1971/1972 3. b razred učiteljica Jelka Podbelšek

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 181 Fotografije

Šolsko leto 1972/1973 4. b razred učiteljica Marina Aparnik

Šolsko leto 1976/1977 8. c razred učiteljica Nada Dobrovoljc

Stran 182 Pol stoletja Albrehtove s ole Fotografije

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 183 Fotografije

Zaključni razredi osnovne šole

Šolsko leto 1988/1989 8. a razred 8. b razred

Šolsko leto 1988/1989 8. c razred 8. č razred

Šolsko leto 1988/1989 8. d razred 7. a razred

Šolsko leto 1988/1989 7. b razred 7. c razred

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 183 Fotografije

Šolsko leto 1988/1989 7. č razred 7. d razred

Šolsko leto 1990/1991 8. a razred 8. b razred

Šolsko leto 1990/1991 8. c razred 8. č razred

Šolsko leto 1990/1991 8. d razred

Stran 184 Pol stoletja Albrehtove s ole Fotografije

Šolsko leto 1991/1992 8. a razred 8. b razred

Šolsko leto 1991/1992 8. c razred 8. č razred

Šolsko leto 1992/1993 8. a razred 8. b razred

Šolsko leto 1992/1993 8. c razred

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 185 Fotografije

Šolsko leto 1993/1994 8. a razred 8. b razred

Šolsko leto 1993/1994 8. c razred 8. č razred

Šolsko leto 1994/1995 8. a razred 8. b razred

Šolsko leto 1994/1995 8. c razred 8. č razred

Stran 186 Pol stoletja Albrehtove s ole Fotografije

Šolsko leto 1995/1996 8. a razred 8. b razred

Šolsko leto 1995/1996 8. c razred 8. č razred

Šolsko leto 1996/1997 8. a razred 8. b razred

Šolsko leto 1996/1997 8. c razred 8. č razred

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 187 Fotografije

Šolsko leto 1997/1998 8. a razred 8. b razred

Šolsko leto 1997/1998 8. c razred 8. č razred

Šolsko leto 1998/1999 8. a razred 8. b razred

Šolsko leto 1998/1999 8. c razred 8. č razred

Stran 188 Pol stoletja Albrehtove s ole Fotografije

Šolsko leto 1999/2000 8. a razred 8. b razred

Šolsko leto 1999/2000 8. c razred 8. č razred

Šolsko leto 2000/2001

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 189 Fotografije

Šolsko leto 2001/2002 8. a razred 8. b razred

Šolsko leto 2001/2002 8. c razred 8. č razred

Šolsko leto 2002/2003

Stran 190 Pol stoletja Albrehtove s ole Fotografije

Šolsko leto 2003/2004

Šolsko leto 2004/2005

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 191 Fotografije

Šolsko leto 2005/2006

Šolsko leto 2006/2007

Stran 192 Pol stoletja Albrehtove s ole Fotografije

Šolsko leto 2007/2008

Šolsko leto 2008/2009

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 193 Fotografije

Šolsko leto 2009/2010

Šolsko leto 2010/2011

Stran 194 Pol stoletja Albrehtove s ole Fotografije

Šolsko leto 2011/2012

Šolsko leto 2012/2013

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 195

Fotografije

Šolsko Šolsko leto 2013/2014

Stran 196 Pol stoletja Albrehtove s ole Fotografije

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 197 Delavci šole od leta 1963

SEZNAM ZAPOSLENIH NA OŠ FRANA ALBREHTA OD LETA 1963 DO LETA 2014

1. Frbež ar Vekoslav 1963—1974 36. S tangelj Albina 1963—1994 2. Adamič Angela 1963—1984 37. Kolenč Stanislav 1963—1985 3. Dobrovoljč Nada 1963—1991 38. Funtek Ana 1963—1965 4. Divjak Stanislava 1963—1970 39. Eražem Pavlina 1963—1965 5. Gregors Marija 1963—1974 40. Klemenč Kristina 1963—1981 6. Lanč Aladin 1967—1974 41. Kordež Lučija 1963—1980 7. Mihelič Bogovoljka 1963—1972 42. Sitar Ana 1963—1978 8. Mrak Marija 1963—1977 43. Vrhovnik Stanka 1964—1978 9. Mrč ela Mirko 1963—1964 44. Istenič Aniča 1964—1983 10. Mač kovs ek Andrija 1963—1984 45. Aparnik Marina 1964—1999 11. Oberwalder Marija 1963—1964 46. Cvirn Marija 1964—1969 12. Peterlin Ana 1963—1974 47. Koprivs ek Janež 1964—1965 13. Podbevs ek Gabrijela 1963—1972 48. Trebus ak Gabrijela 1963—1995 14. Ros Roža 1963—1969 49. Lus trek S tefan 1963—1991 15. Sladič Marija 1963—1978 50. S midovnik Aniča 1965—1968 16. S korjak Terežija 1963—1971 51. Verstovs ek Vera 1963—1979 17. S epeč Než a 1963—1972 52. Ogrineč Amalija 1963—1985 18. Kristan Marinka 1963—1972 53. Peterlin Lovro 1963—1993 19. S inkoveč Hermina 1963—1991 54. Potoč nik Ivanka 1963—1985 20. Vurnik Vida 1963—1964 55. Sitar Frančka 1963—1983 21. Kopč avar Ljudmila 1963—1974 56. Merč un Ciril 1963—1967 22. Vrankar Stanislava 1963—1989 57. Merč un Stanislava 1963—1967 23. Kos ir Než a 1963—1965 58. Zupan Franč 1963—1978 24. Osredkar S tefanija 1963—1966 59. Hribar Marija 1963—1969 25. Dobrovoljč Ladislav 1963—1978 60. Slabe Margareta 1963—1998 26. Hotuječ Neva - Marija 1963—1968 61. Brnot Marija 1963—1988 27. Juvanč ič Jož e 1963—1982 62. Kastelič Jož efa 1965—1966 28. Kobiliča Antonija 1963—1970 63. Smrkolj Marija 1965—1976 29. Mrak Marjana 1963—1965 64. Lavrač Alenka 1965—1966 30. Mržel Gabrijela 1963—1997 65. S erbelj Katja 1965—1975 31. Oder Hermina 1963—1966 66. Vrems ak Samo 1965—1973 32. Reba Marija 1963—1990 67. Lonč arič Antonija 1965—1969 33. Rode Magda 1963—1989 68. Friedl Rudolf 1965—1993 34. S irča Natalija 1963—1964 69. Gors ič Alojž 1965—1967 35. S us tar Milan 1963—1969 70. Kolmanič Agata 1966—1971

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 197 Delavci šole od leta 1963

71. Slabe Pavel 1963—2004 113. Dems ar Franč is ka 1970—1987 72. Drolč Marija 1966—1983 114. Sarnavsky S tefka 1970—1976 73. Honžak Ana-Marija 1966—1968 115. Baraga Ani 1970—2000 74. Knaus Helena 1966—1969 116. Hanč ič Franč is ka 1970—1970 75. Novljan Peter 1966—1967 117. Ritonja Alojžija 1971—1971 76. Zamrnik Albina 1966—1967 118. Vrankar Marija 1971—1989 77. Dvors ek Dus an 1967—1967 119. Ambrož Pavel 1971—1979 78. Lap Franč is ka 1967—1971 120. Z nidar Marija 1971—1979 79. Viriant Marjeta 1967—1976 121. Sakels ek Vanda 1971—2007 80. Prosen Mihael 1967—2000 122. Nemanič Vida 1971—1972 81. Sitar Sonja 1967—1986 123. S eliga Irena 1971—1972 82. Kožar S tefka 1967—1974 124. Majdič Daniča 1971—1972 83. Mayer Ferdo 1967—1979 125. Mestek Metka 1971—1972 1981—2008 84. De Ceččo Marija 1967—1967 126. Kladnik Anka 1971—1972 85. Butala Marija 1968—1969 127. C evka Slavka 1971—1973 86. Z agar Emilija 1968—1995 128. Ferbar Erika 1971—1973 87. Vežjak Barbara 1968—1970 129. Leskoveč Leopoldina 1971—1972 88. Tus ak Marija 1968—1971 130. Selan Brigita 1972—1973 89. Hotuječ Neva 1968—1981 131. Rebolj Vanda 1972—1979 90. Repans ek Jož iča 1968—1969 132. Jus Janko 1972—1986 91. Z ibert Daniča 1968—1990 133. Prosen Viktorija 1972—2006 92. Pestotnik Marjeta 1969—1969 134. Potoč an Franč 1972—1977 93. Spruk Franč is ka 1969—1971 135. Kogoj Olga 1972—1972 94. Letnar Rožalija 1969—1969 136. Grden Aleksandra 1972—1976 95. Zobavnik Ivanka 1969—1969 137. Urankar Julijana 1973—1973 96. Humar Marjeta 1969—1974 138. Jus Franč is ka 1973—1988 97. Pavli Helena 1969—1970 139. Gas perlin Marjetka 1973—1973 98. Kregar Marija 1969—1976 140. Vožel Marija 1973—1983 99. Ranč igaj Ivana 1969—1969 141. Gantar Jakobina 1973—1995 100. Kos ir Veronika 1969—1970 142. Zupanč ič Majda 1973—2010 101. Pirč Dragiča 1969—1986 143. Podgoreleč-Srebrič Jelka 1973—1974 102. Vidič Pavla 1969—1971 144. Repič Anton 1973—1983 103. Eražem Pavla 1969—1984 145. Olaj Miliča 1974—1975 104. Režar Franč is ka 1969—1991 146. Kragelj Ljudmila 1974—1983 105. Kolenč Jož efa 1969—1970 147. S eligo Franč 1974—1974 106. Males ič Marija-Ana 1969—1979 148. Zupin Daniča 1974—2012 107. Zagož en Olga 1969—1970 149. Zalokar Terežija 1974—1995 150. Cvetek Marija 1974—1975 108. Verovs ek Alojžija 1970—1979 151. Hribar Helena 1974—1998 109. Krek Franč 1970—1974 152. Zalažnik Franč is ka 1974—1986 110. Vute Nevenka 1970—1970 153. Z ebavč Karolina 1974—1986 111. Jans a Marija 1970—1986 154. Bežlaj Jirž i 1975—1975 112. Slanoveč Antonija 1970—1992

Stran 198 Delavci šole od leta 1963

155. Justinek Ivan 1975—1976 197. Krevs S pela 1980—1980 156. Praper Harold 1975—2001 198. Klemen Janež 1980—1981 157. Berleč Alojžij 1975—1976 199. Maroh Silva 1980→ 158. Z unkovič Karolina 1976—1976 200. Z eležnikar Vinko 1980—1988 159. Hvalč Vida 1976—1978 201. Plevel Dus iča 1980→ 160. Simič Natas a 1976—1985 202. Rejč Marta 1980—1990 161. Osterman Ana 1976—1977 203. Kos ir Majda 1980—1986 162. Debeljak Vinko 1976—1987 204. Vake Katarina 1980—1986 205. Rihter Nika 1981—1986 163. S krjanč Pavla 1976—1977 206. Burja Frančka 1981—1983 164. Tus ek Julijana 1976—1988 207. Camlek Helena 1981—1986 165. Vengust Franč 1976—1977 208. Panč ur Ana 1981—1987 166. Potčkev Nelka 1976—1977 209. Muratagič Esad 1981—1984 167. Dobravč Ljudmila 1977—1977 210. Pilej Bož idar 1981—1986 168. Perne Jož iča 1977—1977 211. Vodlan Violeta 1981—1986 169. Vers nik Marija 1977—2010 212. Ters ek Miroslava 1981—1986 170. Slavič Jeliča 1977—2002 213. S teblaj Irena 1981—1997 171. Bole Helena 1977—1999 214. Zore Helena 1981—1986 172. Bratuž Ivanka 1977—1984 215. Pogač ar Matjaž 1981—1986 173. Pilej Hermina 1977—1986 216. Mali Branka 1981—1984 174. Poljans ek Franč is ka 1977—1978 217. Otrin Ingrid 1981—1986 175. Homs ak Darinka 1978—1986 218. Dres ar Marta 1982—1982 176. Likar Nevenka 1978—1978 219. Pintar Adiča 1982—1982 177. Rutar Ivanka 1978—1980 220. Vavpotič Alenka 1982—1983 179. Uč akar Ivanka 1978—2010 221. S midovnik Olga 1982→ 180. Z lindra Helma 1978—1997 222. Solje Andreja 1982—1986 181. Markač Benjamin 1978—1979 223. Makoveč Natas a 1982—2006 182. Logar Stanko 1978—1979 224. S ver Jož e 1982—1982 183. Bratuž Boris 1978—1986 225. Svoljs ak Mirjana 1982—1994 184. Gajs ek Viktorija 1978—1983 226. Kukanja Darja 1982—1984 185. Mele Helena 1978—1986 227. S us tar Jož iča 1983—1986 228. Semeja-Juvanč ič Mirta 1983—1986 186. Ropos a Marjeta 1978—1987 229. Gradis ek Zdenka 1983—1995 187. Senož etnik Režka 1978—1988 1998→ 188. Markač Marija 1979—1980 230. Stele Milena 1983—1986 189. S inkoveč Ivanka 1979—1986 231. Miletič Olga 1983—1995 190. Gabrovs ek Ljudmila 1979—1986 1998—2004 191. Jeretina Majda 1979—2006 232. Toms ič Marjetka 1983—2003 192. S krjanč Pavla 1976—1977 233. Ravnjak Marija 1983—1986 1979—1986 234. Kukanja Darja 1983—1984 193. Bratuž Ivanka 1979—1984 235. Hvalič Maja 1983—1987 194. Gregorč ič Emilija 1979—2011 236. Dež ela Miro 1983—1984 195. Nikolič Radmila 1980—1986 237. Tomč Milena 1984—1986 196. Omeržu Franč 1980—1991 238. Orehek Marija 1984—1984 1985—1986

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 199 Delavci šole od leta 1963

239. Horvat Marija 1984—1986 281. Zdravkovska Vesna 1989—1989 240. Homar Antonija 1984—1991 282. Sedeljs ak Marija 1989—1995 241. Berleč Angela 1984—2009 1998—2005 283. Ač kovič Irena 1989—1990 242. Keber Mateja 1984—1994 284. Stojkovič Goriča 1989—2010 243. Brank Zdenka 1984—1985 285. Strms ek Matič ič Barbara 1989—1990 244. Hvala Franč is ka 1984—1986 245. Rode Irena 1984→ 286. Brče Bernarda 1990—1991 246. Z ebaveč Sabina 1984—1986 287. As anin Cmilja 1990—1991 247. Trams ek Aleksandra 1984—1984 288. Kodrič Irena 1990—1992 289. Rač eč ič -Prevodnik Melita 1991—1993 248. Bajde Ivanka 1984—1985 290. Bohinč Metod 1991—1991 249. Bekrič Aniča 1984—1987 291. Jesenik S tefin Maja 1991→ 250. Rifel Bernardka 1985→ 292. Dolinar Helena 1991—1995 251. Sveteč Ivanka 1985→ 293. Zajč Denise 1991→ 252. Ovsenek Mojča 1985—1994 294. Bergant Barbara 1991→ 253. Balantič Tanja 1985—1986 295. Ropas Marija 1992→ 254. Bergant Janež 1985→ 296. Brač ič Tamara 1992→ 255. Bož ič Marjeta 1985—1986 297. Z mavč Janja 1992—1993 256. Pogač nik Majda 1985→ 298. Flis Marija 1993—1995, 257. S trajhar Jož iča 1986—1986 1998→ 258. Gros elj Marjana 1986—1987 299. Kovač ič Dragiča 1993→ 259. Dolenč Jana 1986—1987 300. Kotnik Dragiča 1993—1995 260. Jams ek Kristina 1986—1994 1998→ 301. Sleveč Zdravko 1993→ 261. Korbar Janež 1988—1989 302. S trajhar Jelka 1993—1994 262. Antonin Miran 1986—1990 1996—2004 263. Podjed Monika 1986—2010 303. Rak Natalija 1993→ 264. Ogrin Ema 1986—1987 304. Luks ič Zdenka 1994—1994 265. Kožjek Alenka 1986—1987 305. Podbors ek Simona 1994→ 266. Kalan Majda 1987→ 306. Maži-Golob Helena 1994—2008 267. Knež evič Gordana 1987→ 307. Kregar Marjeta 1994→ 268. Griljč Mateja 1987—1989 308. Benkovič Maja 1994→ 269. Podlesnik Irena 1987—1988 309. Dolinar Zdravko 1994—1995 1991—1993 310. Vers nik Bož iča 1994—1995 1999—2002 311. Slanč Katarina 1995—1995 270. Kamin Anton 1988—1995 312. S emrl Ivanka 1995—1996 271. Z en Terežija 1988—2001 313. Bežek Danijel 1995→ 272. Vrtač ič Daniča 1988—1995 314. Bižjak Metka 1995→ 273. Repolusk Marta 1988—1988 315. Koselj Veronika 1995—2000 274. Horvat Alojž 1988—2008 316. Modrijan Andreja 1995→ 275. Berlot Bož a 1988—1990 317. S kufča Tanja Pina 1995—2007 276. Končilja Mojča 1988—1995 318. Vrhovnik Mirta 1995→ 2005→ 319. Mač ek Meta 1995—1996 277. S krijelj Elifa 1988—1988 1997—1998 278. Vuk Andja 1988—1988 320. Susman Veronika 1995—2011 279. Oblak Marč ela 1988—1988 321. Gregorč ič Rajko 1996—2014 280. Hren Stanislav 1988—2004 322. Bergant Marija 1996—1997

Stran 200 Pol stoletja Albrehtove s ole Delavci šole od leta 1963

323. Homar Andrej 1997→ 365. Krus ič Ida 2001—2002 324. Jus Jana 1997→ 366. Prosen Ales 2001—2002, 325. Hafner Marija 1997—1997 2003→ 326. Bevč Darja 1997→ 367. Mrgole Albert 2001—2005 327. Jamnik Mateja 1997→ 368. Zupanč Petra 2001→ 328. S krjanč Maja 1998→ 369. Nabernik Aleksandra 2002—2002 329. Torkar Marinka 1998→ 370. Vrhovnik Petra 2002—2002 330. Velič kova Milka 1998—2006 371. Rusak Kastelič Anita 2002→ 331. Bajde Vida 1998—2011 372. Hoč evar Janež 2002→ 332. Jams ek Vesna 1998—1999, 373. Bož ič Veronika 2002—2004 2000→ 374. Klokoč ovnik Simeon 2002→ 333. Podržavnik Marija 1998—2004 375. Habjan Darja 2003→ 334. Repans ek-Tkaleč 1998—2002 376. Antonin Mojča 2003→ Matejka 377. S imenč Monika 2003→ 335. Sedus ak Cvetka 1998—2010 378. Spruk Golob Barbara 2003→ 336. Koles a Petra 1999—1999 379. Babnik Judita 2003—2006 337. Pollak Irena 1999—1999 380. Vidmar Lidija 2003→ 338. Vidič Judež Ema 1999—1999 2004→ 381. S lebir Helena 2003—2004 339. Pilič ek Zdravko 1999—2009 382. Pavlič Urs ka Maja 2003—2004 340. Zupanč ič Ižtok 1999—2002 2006→ 383. Pavlič Ksenija 2003—2006 341. Vrhovnik Gabrijela 1999→ 384. Piveč Natas a 2004—2006 342. Friedl Marjetka 1999—2000 343. Latkovič Barbara 1999—2000 385. Kladnik Ana 2004—2005 344. Klopč ič Lisič ič Darja 1999→ 386. Cuder Turk Laura 2004—2005 345. Rutar Bojana 1999—2000 387. Mukaetova Natas a 2004—2005 346. Rutar Ales 1999—2000 388. Kolman Karla 2004—2005 347. Ramuta Jož e 1999→ 389. Josipovič Vera 2004—2005 348. Strms ek Klavdija 1999—2000 390. Plahutnik Tina 2004→ 349. Jurča Majda 1999—2000 391. Zupin Petra 2004→ 350. Cebe Podrž aj Lea 2000—2001 392. Strgar Urs ka 2004→ 351. Mujanovič S emsudin 2000—2003 393. Mis mas Tadeja 2004—2007 352. Bergant Katarina 2000—2002 394. Z eležnik Lidija 2004→ 353. S raj Polona 2000—2002 395. Rebers ek Polona 2004—2005 354. Plahuta Marija Katarina 2000→ 396. Ražbors ek Jana 2004→ 355. Drolč Ema 2000—2006 397. Kosirnik Mojča 2004—2005 356. Gorenjak Andrej 2000—2001 398. S ribar Tina 2004—2005 357. Pongrač Branko 2000—2005 399. Markič Mateja 2004—2005 358. Bižjak Frančka 2000—2001 400. Kastelič Petra 2005—2006 359. Beganovič Adila 2001—2001 401. Gavranovič Denis 2005—2005 360. Obles č ak Natas a 2001—2010 402. Colner Urs ka 2005—2005 361. Potoč nik Tina 2001—2001 403. Lah Rafko 2005→ 362. Mauč eč Brigita 2001—2001 404. C esen S ink Tadeja 2005→ 363. Kočjan Natas a 2001—2002 405. Mati Djuraki Daniča 2005→ 364. Kržnar Marija 2001→ 406. Mržlikar Les njak Maja 2005—2006

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 201 Delavci šole od leta 1963

407. Ogrin Mojča 2005—2007 449. Ortl Andreja 2009→ 2008—2009 450. Zor Natas a 2009→ 408. Bajde Daniča 2005→ 451. Praprotnik Mojča 2009→ 409. Erč ulj Anamarija 2005→ 452. Bajde Anita 2009—2009 410. Kos Sara 2006—2006 453. S terk Sas a 2009—2010 411. Pavlič Marija 2006→ 454. Smerke Polona 2009—2011 412. Bož ič Brane 2006→ 2013—2014 413. Jelenč Monika 2006→ 455. Kokole Roman 2009→ 414. Hribernik Janja 2006→ 456. Oraž em C osič Tanja 2010—2010 415. Gas pers ič Urs ka 2006—2007 457. Panč ur Ksenija 2010—2010 416. Kosmatin S pela 2006→ 458. Oraž em Andreja 2010→ 417. Stele Aniča 2007—2008 459. Siveč Katarina Vesna 2010—2011 418. Brelih Stanislav 2006—2010 460. Ravnikar Zofka 2010—2010 419. Kilar Tadeja 2007→ 461. Jontes Mojča 2010—2011 420. Golmajer Alma 2007—2008 462. Strlič Teja 2010—2013 421. Bes ič Jasmina 2007—2008 463. Stare Mateja 2010→ 422. Trebus ak Jana 2007→ 464. Mak Mojča 2010→ 423. Pirč Lado 2008—2008 465. Rebolj Jernej 2010—2010 466. Pogač ar Ipaveč Darja 2010—2013 424. Križ aj Polona 2008→ 467. Pust Katja 2010→ 425. Zupin Mužik Matjaž 2008—2009 468. S mid Mojča 2011—2011 426. Fis er Ines 2008—2009 469. Gosteč nik Urs ka 2011→ 427. Kuhar Marjeta 2008—2010 470. Dobljekar Maja 2011→ 428. Kočjanč ič Sandra 2008—2009 471. Kosaber Melita 2011—2012 429. Kles nik Khan Petra 2008—2009 2013—2014 430. Zatler Andreja 2008—2009 472. De Ceččo Bea 2011—2012 431. Bervar Tanja 2008→ 2013→ 432. Peterlin Alenka 2008—2010 473. Volč ini Kos ir Natas a 2011—2011 433. Hribar Domen 2008→ 474. Bižjak Ižtok 2011→ 475. Hribar Než ka 2012→ 434. Bajd Marta 2008→ 476. Kolman Mojča 2012→ 435. Drž ič Andreja 2008—2009 477. Markovič Andreja 2012—2013 436. Grmovs ek Maja 2009—2009 478. Burkeljča Simona 2012—2013 437. Mos nik Janež 2009→ 479. Klemenč Sanja 2013→ 438. Balantič Franč is ka 2009—2011 480. Prelesnik Majda 2013—2013 439. Kož elj Simona 2009—2010 481. Arh Darja 2013—2013 440. Golob Erika 2009→ 482. Kramarič S pela 2013→ 441. Klemenč Peter 2009—2009 483. S us tar Anja 2013—2013 442. Hafner Vrtač ič Než a 2009→ 484. Vogrineč Jesens ek Barbara 2013→ 443. Marin Barbka 2009—2010 485. Planko Urs ka 2013—2014 2011→ 486. Oblak S pela 2013—2014 444. Kožjek Maniča 2009→ 487. Jeraj Urs ka 2013→ 445. Deutsčh Ana 2009—2010 488. Hribar Monika 2013→ 446. S ebenik Mateja 2009—2009 489. Lah Tamara 2014→ 447. Milivojevič Kotnik 2009→ 490. Freče Uros 2014→ Irena 448. Povs ič Petra 2009—2010

Stran 202 Pol stoletja Albrehtove s ole Delavci šole od leta 1963

Najstarejša barvna slika večjega dela kolektiva v šolskem arhivu Šolsko leto 1991/1992

Šolsko leto 2003/2004

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 203

Delavci šole od leta 1963

Šolsko leto Šolsko 2013/2014 Zaposleni na OŠ Frana Albrehta Kamnik na Zaposleni OŠ Frana

Stran 204 Pol stoletja Albrehtove s ole OŠ Frana Albrehta

Viri in literatura

500 let franč is kanov v Kamniku. Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992. Kamnik: Kulturni čenter, 1993. Ales oveč, J.: Kako sem se jaz likal: povest slovenskega trpina. Ljubljana: Pres ernova druz ba, 1973. Arhivski dokumenti OŠ Frana Albrehta Kamnik. Benkovič , J.: Maksimilijan Leopold baron Rasp in njegova s ola. V: Dom in svet. Letn. 12, s t. 10. Ciperle, J., Vovko, A.: Š olstvo na Šlovenskem skozi stoletja. Ljubljana: Šlovenski s olski muzej, 1987. Gestrin F., Melik, V.: Šlovenska zgodovina: od konča osemnajstega stoletja do 1918. Ljubljana: DZŠ, 1966. Gruden, J.: Zgodovina slovenskega naroda. Del 1. Celje: Mohorjeva druz ba, 1992. http://milko-bizjak.page.tl/Zupanova-opera-Belin.htm (mareč 2014). http://muzej-kamnik-on.net (Zbirka kamnis kih in s Kamnikom povezanih umetnikov) (mareč 2014). http://www.rčdomzale.si/dokumenti/pdfs/vinko_zeleznikar-katalog.pdf (mareč 2014). Kamnis ki obč an (1963—2014). Kamnis ki zbornik (1955—2012). Kastelič, A.: Š ola v Kamniku do druge svetovne vojne. V: Kamnik: 1229—1979. Zbornik razprav simpozija ob 750-letniči mesta. Kamnik: Kulturna skupnost, 1985. Klobč ar, M.: Kamnič ani med izroč ilom in sodobnostjo: z ivljenje kamnis kih mes č a- nov od leta 1880 do druge svetovne vojne. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni čen- ter ŠAZU, Zaloz ba ZRC, 1998. Kokalj Koč evar, M.: Zbornik za zgodovino s olstva in vzgoje. Ljubljana: Šlovenski s olski muzej, 2002. V: Zgodovinski č asopis: glasilo Zveze zgodovinskih drus tev Šlo- venije. Letnik 57, s t. 3/4 (2003). Kovač , T.: Najbogatejs i Kranječ. Ljubljana: Cankarjeva zaloz ba, 1979. Lesar, M.: Z upnijska čerkev na Š utni v Kamniku: umetnostna in kulturnozgodovin- ska predstavitev. Kamnik: Kulturni čenter, 2001. Mal, J.: Zgodovina slovenskega naroda. Del 2. Celje: Mohorjeva druz ba,1993. Okolis , Š.: Paglovč eva s ola v Tuhinju in njegova prizadevanja na s olskem področ ju. V: Paglovč ev zbornik. Zbornik referatov s Šimpozija o Franču Mihaelu Paglavču (1679—1759). Kamnik: Obč ina, 2001. Okolis , Š.: Zgodovina s olstva na Šlovenskem. Ljubljana: Šlovenski s olski muzej, 2006. Osnovna s ola Frana Albrehta Kamnik: 1963—2003. Zbornik ob 40-letniči dogradit- ve nove s ole. Kamnik: Osnovna s ola Frana Albrehta Kamnik, 2003. Šlovenski s olski muzej, s olska mapa za Kamnik. Štiasny, L.: Kamnik: zemljepisno-zgodovinski opis. Ljubljana: samozaloz ba, 1894.

Pol stoletja Albrehtove s ole Stran 205 OŠ Frana Albrehta Kamnik

Šučhy, J.: Špomini Kris tofovega Pepč ka. Ljubljana: J. Šučhy, 1928. Š olska kronika OŠ Frana Albrehta Kamnik od leta 1980 do leta 2013. Š olska kronika OŠ Kamnik od leta 1945 do leta 1960. Torkar, Z.: Bez i Ljubljana, Gradeč se skrij, Dunaj tud' Kamniku gliha nič ni: najpre- moz nejs i mes č ani Kamnika v drugi poloviči 19. stoletja. Kamnik: Kulturni čenter, 1996. www.dlib.si (april 2014). www.leksikoni.si (april 2014). Zgodovinski arhiv Šlovenije, enota Ljubljana.

Stran 206 Pol stoletja Albrehtove s ole OSNOVNA ŠOLA FRANA ALBREHTA KAMNIK

KAMNIK, MAJ 2014