PDF Za Prenos
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Slavistična knjižica 4 (vezna stran) (prva stran knjige) 2 Zoltan Jan: POZNAVANJE SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI V ITALIJI PO LETU 1945 signeta ZALOŽBA ROKUS & SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE Ljubljana, 2000 (hrbet naslovne strani; 2. stran knjige) 3 Zoltan Jan: Poznavanje slovenske književnosti v Italiji po letu 1945 Slavistična knjižnica 4 CIP - Kataloški zapis o publikaciji 4 Nadki V S E B I N A 5 1. UVODNA OPREDELITEV RAZISKAVE............................................................ 2. HISTORIAT – DOSEDANJE OBRAVNAVE..................................................... 2.1. Publicistika in članki v dnevnem tisku............................................................... Značilnosti poročil v dnevnem tisku in njihov obseg; skupne poteze v ocenah antologije Luigija Salvinija; polemike Jolke Milič; kvaliteta prevajanja v italijanščino; dopolnitve literarne zgodovine v publicistiki; vprašljivost slovenskih kritičnih izdaj; odkrivanje plagijatov v italijanski književnosti; mesto poročanja o prodiranju slovenske književnosti v Italijo pri nekaterih slovenskih posrednikih. 2.2. V Italiji nastale študije o slovenski literaturi.................................................... Delo Artura Cronie, Giovannija Maverja, Bruna Meriggija, Bartolomea Calvija, Enrica Damianija, Umberta Urbanija; slovenistika v italijanskih slavističnih revijah; razvoj raziskovanja slovenske literarne zgodovine v Italiji; v Italiji delujoči raziskovalci slovenske literarne zgodovine; poročila o razvoju slovenistike v Italiji. 2.3. Dosedanje obravnave odmevov slovenske književnosti v Italiji..................... Umberto Urbani, Janko Jež, Marija Pirjevec, Mara Poldini Debeljuh, Miran Košuta. 2.4. Možnosti nadaljnjih raziskav in odprti problemi.............................................. 3. SLOVENSKO LEPOSLOVJE ZA OTROKE IN MLADINO....................... 3.1. Repertoar prevedenih del in njegovo oblikovanje.......................................... Prevedena dela; posredniki: Franc Dakskobler, Ezio Martin, Mirko Rijavec. Posredniška vloga Mladinske knjige; obseg dejavnosti, bolonjski knjižni sejem ter druge javne promocije slovenske književnosti za mladino in otroke. 3.2. Književnost za mlade bralce pri narodnostni manjšini................................... 4. SLOVENSKA KNJIŽEVNOST V ANTOLOGIJAH.......................................... 4.1. Pregledna antologija slovenske poezije................................................................ Nastajanje Salvinijevega dela in ureditveni kriteriji; sodelovanje s slovenskimi ustvarjalci; pomanjkljivosti; odmevi v Italiji; pomen antologije in njen vpliv na nadaljnje poznavanje slovenske književnosti. 4.2. Tematsko zasnovane antologije slovenske književnosti.................................. Predstavitev repertoarja in skupne značilnosti posameznih antologij; prizadevanja Društva slovenskih pisateljev za poznavanje slovenske književnosti v Italiji ter njihova tematska številka revije, antologija sodobne slovenske poezije ter knjigotrške zakonitosti v Italiji; izbor slovenskih tržaških literarnih ustvarjalcev v reviji Most; revijalni utrip in druga sredstva javnega obveščanja v obmejnem prostoru; šolski priročnik o pomenu Trsta v slovenski književnosti ter problematika slovenske manjšine v šolah večinskega naroda; antologija slovenske dramatike in italijansko gledališko življenje. 4.3. Nekatere značilnosti narodnostno mešanega prostora, kot se kažejo pri posredovanju slovenske književnosti v italijanski prostor.................................... 4.4. Slovenska književnost v italijanskih antologijah jugoslovanskih književnosti ..................................................................................................................... 6 Predstavljeni avtorji; nastajanje antologij in njihovi odmevi v javnosti; vključenost slovenske književnosti v jugoslovanske književnosti in njena prepoznavnost; italijanska javnost in njeno poznavanje Slovenije; pomen takšnih predstavitev slovenske književnosti. 4.5. Slovenska književnost v italijanskih antologijskih predstavitvah svetovne, evropske in slovanskih književnosti..................................................................................... Predstavitev repertoarja in posameznih izborov; prodiranje slovenske književnosti v različne preglede in revijalne izbore. Posamezni izbori slovenske književnosti v različnih periodičnih publikacijah in zbornikih. 4.6. Pomen antologijskih izborov................................................................................ 5. SAMOSTOJNE KNJIŽNE PREDSTAVITVE ................................................. 5.1. Repertoar knjižnih prevodov leposlovnih del.................................................. 5.2. Slovenski pesniki v samostojnih knjižnih predstavitvah................................. 5.3. Knjižni prevodi slovenskih proznih del v italijanščino.................................. 6. ZAKLJUČNA SPOZNANJA.................................................................................. 8. POVZETEK – SUMMARY.................................................................................... O AVTORJU ………………………………………………………………………… IZ RECENZIJE ………………………………………………………………………. Na srce mi je kanilo kakor solza. Zmerom več ljudi je na svetu, ki vedo, da je nekje med drugimi narodi tudi slovenski narod. Nekateri učenjaki nas že razlikujejo od Hrvatov in Slovakov; celo neki Francoz nas je že razodel. Polagoma, toda neprenehoma se širi spoznanje, da smo. ... Razodeli so nas, 7 kakor so razodeli narod črnih pritlikavcev v severni Afriki. Ne, tudi tako nas niso razodeli! Med narod pritlikavcev so poslali učenjake in raziskovalce, da bi razbistrili vse od začetka do konca: od kod da je tisti narod, kdo da je in kako je z njegovo kulturo. Šli so vestni učenjaki in so vse raziskali: Narod je od tod in od tod, tak je in taka je njegova kultura! Debelih knjig debelo število je razkrilo svetu, kako da živi tisti narod, kaj da je ustvaril in kje da stoji na poljani vseobče kulture človeške... O, blagor bi nam bil, da nam je bila dodeljena domovina v črni Afriki! Ivan Cankar: Bela krizantema Gli Sloveni richiamarono l’attenzione degli Italiani sopra tutto – e ciò non molto – per il fatto che erano loro confinanti ad oriente ed i singoli settori avevano con loro zone comuni e confini, anche linguisticamente, mal delineati. Perciò più che la loro vita politica e la loro attività culturale, modesti come erano, interessò anzitutto la situazione geografica, etnica. Arturo Cronia: La conoscenza del mondo slavo in Italia È logico quindi che, nella nazione italiana, l’interesse per il mondo e la cultura slovena sia commisurato all'importanza che esso ed essa hanno nell'ambito delle nazioni civili. Romeo Colognati: Vita e cultura delle minoranze Slovenci pritegnejo pozornost Italijanov predvsem – in torej ne veliko – zaradi dejstva, ker so bili njihovi mejaši na vzhodu in so imeli na posameznih območjih skupna področja in meje, tudi jezikovne, slabo začrtane. Zaradi tega, bolj kot zaradi njihovega političnega življenja in kulturnega delovanja, so bili, skromni kot so, zanimivi predvsem zaradi geografskega in etničnega položaja. Arturo Cronia: Poznavanje slovanskega sveta v Italiji Logično je torej, da je pri italijanskem narodu zanimanje za slovenski svet in kulturo sorazmerno s pomenom, ki ga ima v območju civiliziranih narodov. Romeo Colognati: Življenje in kultura manjšin 8 I. UVODNA OPREDELITEV RAZISKAVE Raziskovalna tema nas postavlja v območje proučevanja komunikacijskih sposobnosti slovenske književnosti z bralci drugih nacionalnih prostorov, kar omogoča preverjanje uveljavljenega vedenja o njej in njegovo soočanje s pogledi, ki se odpirajo Neslovencu, ko slovensko literarno delo prestopi v drugo kulturno tradicijo. Odpira se torej dvojna optika, ki po eni strani zahteva premislek slovenskih stališč in pogledov na lastno književnost ter na njeno poznavanje v Italiji. Na drugi strani se ponuja pot do odgovora na občutljivo vprašanje o poznavanju slovenske literature izven nacionalnega prostora, v drugačnem kulturnem in družbenem kontekstu, ki po našem prepričanju vpliva na usodo literarnega dela. Na tej ravni se pojavlja zelo širok spekter problemov, ki jih je treba obvladati in sistematizirati, preden se lahko prične plodna obravnava klasičnih vprašanj recepcije. Izhajamo iz spoznanj sociologije literature in prepričanja, da je branje leposlovnega dela v veliki meri določeno tudi z zunajbesedilnimi informacijami, s katerimi razpolaga bralec.1 Pomembno je tudi družbeno okolje, v katerem se pojavljajo prevodi literarnih del in v katerem se oblikuje potencialni bralec, ki si izbere določeno leposlovno delo iz ponujajoče se mu množice knjig zaradi spleta informacij in vrednot, s katerimi razpolaga že pred odločitvijo. Reševanje takšnih problemov zahteva od raziskovalca vrsto teoretičnih opredelitev, ki so do določene mere že obdelani tudi v slovenski teoriji primerjalne literarne zgodovine, vendar v praksi komajda preizkušeni. Literarnozgodovinske raziskave tega področja namenjajo največ naporov odmevom 1 Robert Escarpit: Sociologija književnosti, Zagreb, Matica hrvatska 1970; Dimitrij Rupel: Literarna sociologija, Ljubljana, SAZU 1982 (Literarni leksikon); Sociologija, Zbornik, Zagreb, Naprijed 1966; Umberto Eco: Kultura, informacija, komunikacija, Beograd, Nolit 1973; Pierre Brunel, Yves Chevrel: Précis de littèrature comparée, Paris, Presses Universitaires de France 1989. Pri sklicevanju in navajanju upoštevamo uveljavljene standarde in kratice kot v Slovenski bibliografiji. Sistematično je obdelanogradivo, ki je izšlo do konca