Slovesnost Ob 66. Obletnici Vrnitve Primorske K Matični Domovini Priznanje Turistične Zveze Slovenije Živi Muzej Krasa

GLASILO OBČINE SEŽANA • LETNIK X. • ŠTEVILKA 4 • OKTOBER 2013 TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6210 SEŽANA

Slovesnost ob 66. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini

Priznanje Turistične zveze Slovenije

Živi muzej Krasa - nov obraz Gropajske gmajne

Janko Kastelic prejel Grand Prix na piranskem Ex-temporu 2013

Zlati prstan Zveze slovenskih godb Leandru Peganu

Po svežo zelenjavo na kmetijo Brinjevka Sežana, 09.11.2013 ob 11. uri

NOVO! 10 km tek skozi Živi muzej Krasa Zakorakali smo v mračno jesen, ko se zbujamo v temi. Tema nas spremlja tudi, ko se iz službe odpravljamo domov. Nič kaj spodbuden ni niti pogled skozi okno. In kaj ima to opraviti z ob- činskim glasilom Kraški obzornik? Lahko veliko, lahko nič. Poročanje o minulih dogodkih, v katere smo bili na različen način vpleteni tudi sami, lahko vzbudi v nas prijetne občutke ugodja, vesti o prihajajočih dogodkih pa nas mogoče vabijo k odločitvi, da se skozi mrak podamo dogodi- vščinam naproti. Poletje je bilo res pisano. Sežana se je spreminjala pred našimi očmi. Iz dneva v dan je dobila kaj novega. Toda – ali smo sploh opazili, kako so se barvale fasade, spreminjala križišča, tlakovale ceste? Jaz nisem. Vsaj sprva ne. Šele ko je, denimo, hotel Triglav spremenil barvo, sem zaznala, da se vanj vrača življenje. Po- membno pa je, da so to opazili drugi in mestu podelili priznanje, ki me je spodbudilo, da bi se podala še s kolesom po vaseh, ki so tudi doživele preobrazbo, a mi je, kako prikladen izgovor, zagod- lo vreme. Celo kulturi, ki se lahko preseli v svetle dvorane, je nekoliko ponagajalo. Mogoče zato, da smo na kakšnem poletnem festivalu povsem nehote zakorakali v prostovoljstvo in pomagali spraviti stole, ko je začelo deževati, in pri s kom spregovorili ka- kšno besedo. Drugi so prostovoljstvo razumeli drugače, širše in se še pred začetkom šolskega leta podali v akcije, s katerimi so poskrbeli, da so se nekaterim vsaj za trenutek prižgale iskrice v očeh in mogoče spodbudili še koga med nami. Upam, da bomo v prihajajočih mesecih izkoristili možnosti, ki se nam ponujajo bodisi na kulturnem bodisi na športnem po- dročju in pozabili na izgovor, da nimamo časa in se povabili na kakšno izmed številnih aktivnosti, ki bodo na voljo v naših krajih. S tem bomo nadaljevali pot, ki je bila že zdavnaj začeta.

Magdalena Svetina Terčon www.sezana.si

Glavna urednica: mag. Magdalena SVETINA TERČON Člani uredniškega odbora: Pavel SKRINJAR, Ivica PODGORŠEK, Rudi PEČAR, doc. dr. Mojca KOMPARA, Adrijana SUŠA BONIFACIO in Nina UKMAR. Lektorica: mag. Magdalena Svetina Terčon (razen oglasnih sporočil) Tisk: Dušan Luin, s. p., Sveto 58, 6223 Komen Prosimo vas, da nam vse prispevke in fotografije pošiljate na [email protected]. Izdaja: Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana Uvodnik Število izvodov: 5100, Sežana, oktober 2013 Rok za oddajo člankov za naslednjo številko je 26. 11. 2013. Glasilo je vpisano v Razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 388. Članki naj bodo kratki in jedrnati (največ 1 tipkana stran; pisava Times New Roman, ISSN 2232-2884 velikost pisave 12 pt), podpisani in naj vsebujejo navedbo avtorja fotografij. Informacije v zvezi z izdajo občinskega glasila dobite na tel. št.: 05/ 73 10 148, e-mail: [email protected], Petra Arko Kovačič. 1 Slike na naslovnici: Polona Makovec Najuspešnejši učenci in dijaki v občini Sežana Občina Sežana je tudi letos, 30. avgusta 2013, organizirala slovesno podelitev pohval najuspešnejših učencev in dijakov. Z uvodnim nagovorom je sežanski žu- pan Davorin Terčon čestital letošnjim dvaintridesetim prejemnikom pohval. Izrekel je zadovoljstvo, ko je segel v roke mladih, ki so naš ponos. Mladim, ki so vzorniki mnogim vrstnikom in so si s svojim trudom odprli vrata v svet. Poudaril je, da naj bodo ponosni nase, saj je to uspeh, ki si zasluži vse spoštovanje. Zelo mladi so namreč dojeli, da se v življenju s trudom in pridnim delom da doseči marsikaj. Da jim ni vseeno, kakšna bo njihova prihodnost, so že dokazali, saj so že danes vzeli vajeti v svoje roke in prevzeli odgovornost za svoje življenje s tem, ko vlagajo vase, v svoje znanje, v svoje na- podelitvi spremljali tudi ponosni starši in - trije učenci Glasbene šole Sežana: Ana daljnje šolanje in prihodnjo poklicno pot. vsi, ki so učencem in dijakom pomagali v Ščuka, Karin Luin in Anže Počkar ter Vse življenje se učimo in ne glede na to, času njihovega šolanja in izobraževanja. - osemnajst dijakov Šolskega centra kam jih bo življenjska pot zanesla, naj ne Letos je pohvale prejelo: Srečka Kosovela Sežana: Iza Božeglav, Kri- pozabijo domačega kraja in se s pono- - šest učencev Osnovne šole Srečka Ko- stjan Mesar, Rebeka Nikolić, Polona Škri- som vrnejo domov. sovela Sežana: Ana Čok, Ana Mirc, Ama- njar, Sara Vatovec, Ana Grželj, Erik Strnad, Učence Osnovne šole Srečka Kosovela dea Zupan, Hana Zlobec, Klara Vrabec in Joža Škerjanec, Domen Gulič, Sara Me- Sežana, Osnovne šole Dutovlje in Glas- Valentin Škrinjar; den, Marjeta Semolič, Sara Švagelj, Julija bene šole Sežana ter maturante Šolskega - pet učencev Osnovne šole Dutovlje: Jazbec, Nataša Maučec, Lara Paliska, Tina centra Srečka Kosovela Sežana so poleg Ana Ščuka, Karin Luin, Luka Rebec, Moni- Paliska, Špela Gomezel in Anja Škerjanc. ravnateljic in ravnateljev na slavnostni ka Širca in Polona Gulič; Da pa slavnostna podelitev ni bila le su- hoparen protokolarni dogodek, je s svojo kitaro poskrbel Martin Stojanovski, uče- nec Glasbene šole Sežana ter kvartet po- zavn, v sestavi Blaža Terčona, Mihe Kralja, Blaža Furlana in Lenarta Kobala, učencev podružnične glasbene šole v Komnu.

Besedilo: Klementina Križman Slika: Janko Mahnič

21. seja Občinskega sveta Občine Sežana 26. 9. 2013 – SPREJETI SKLEPI IN DRUGI AKTI 4. Odlok o spremembah-1 proračuna ga načrtovanja na območju matičnega Občine Sežana za leto 2014. Krasa. 1. Poročilo o polletni realizaciji proračuna 5. Sklep o spremembi načrta ravnanja z 8. Sklep o podpori vzpostavitvi geoparka občine Sežana za obdobje od 1. 1. do nepremičnim premoženjem Občine Kras-Carso. 30. 6. 2013 – seznanitev. Sežana za leto 2014. 9. Sklep o imenovanju predstavnika Ob- 2. Odlok o rebalansu-1 proračuna Občine 6. Sklep o vzpostavitvi območja kratko- čine Sežana v Svet javnega zavoda Ko-

Iz občinske uprave Iz občinske Sežana za leto 2013. trajnega parkiranja. bilarna Lipica (Rudolf Pečar). 3. Sklep o spremembi načrta ravnanja z 7. Sklep o sprejemu strateških dokumen- nepremičnim premoženjem Občine tov, nastalih v okviru projekta KRAS- Ana Pirc 2 Sežana za leto 2013- -CARSO na temo skupnega prostorske- Podelitev priznanj desete akcije Občina Sežana v cvetju 2013 V okviru prireditev letošnjega sežan- nega okolja. V letošnji akciji je sodelova- vzdrževanje in prostorsko zahtevnost. skega občinskega praznika smo 30. avlo 15 udeležencev, in sicer v kategoriji Na koncu smo se morali odločiti, tako gusta 2013 v multimedijskem prostoru balkonov 5, v kategoriji vrtov oz. okolice da so letos priznanja in nagrade prejeli: sežanskega botaničnega parka razglasili hiše 6 in v kategoriji vasi 4 . Tričlanska Za najlepši balkon je prejel priznanje rezultate in podelili priznanja vsem sode- komisija, v sestavi predsednice Milene za 1. mesto Anton Ernest Pavlica iz Seža- lujočim v že 10. akciji Občina Sežana v Štolfa in članov Edija Fabjana ter Majde ne, za drugo Milena Čelhar iz Sežane in cvetju 2013. Brdnik, je imela težko delo, saj so bili vsi za tretje mesto Zehra Porič iz Lipice. Za Najprej je župan občine Sežana Davo- balkoni in vrtovi pa tudi vasi lepo ureje- najlepše urejen vrt oz. okolico hiše je za rin Terčon vsem sodelujočim čestital in ni. Pri oceni smo upoštevali izbor rastlin, 1. mesto prejela priznanje Marija Požar poudaril pomembnost bivanja in ureje- razporeditev rastlin, barvno raznolikost, iz Gorenj pri Divači, za 2. mesto Branko Zmazek iz Avberja in 3. mesto SVZ Duto- vlje – Zeleni program. Od štirih vasi pa so si prvo mesto pri- služili vaščani Krajne vasi (KS Dutovlje), drugo mesto Dane pri Sežani (KS Dane pri Sežani) in tretje mesto Stomaž (KS Vrabče). Po predstavitvi sodelujočih v letošnji akciji in po podelitvi priznanj smo imeli še voden ogled botaničnega parka.

Besedilo: Milena Štolfa Slika: Janko Mahnič

Slovesnost ob 66. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini Predvsem resnična pripadnost Primorski Ob odsotnosti državne podpore, ki za- Terčon pa spomnil na 25 odposlancev in hvaležnost tistim, ki so pred sedmimi radi varčevanja prevzema domicil nad slovenskega naroda, ki so leta 1943 v Ko- desetletji osvobodili Primorsko, ter tistim, proslavo le vsakih nekaj let, je s finančno čevju izglasovali priključitev Primorske k ki so se zavzeli za njeno priključitev k pomočjo vseh primorskih občin, še po- matični domovini. matični domovini, sta na proslavo v posebej sežanske, proslavo pripravilo Zdru- Slavnostna govornica, premierka Alen- častitev praznika priključitve Primorske k ženje borcev za vrednote NOB Sežana. ka Bratušek, pa je med drugim poudarila, matični domovini v Lipico privabila več Njegov predsednik Bojan Pahor je zbrane da je treba »prav v najtežjih, odločilnih kot sedem tisoč Primorcev in drugih obi- najprej spomnil na zgodovinsko vlogo trenutkih, znati hkrati trezno pogledati s skovalcev. IX. korpusa, ki je kot 'udarna pest primor- strani in misliti daleč naprej, da bi nato Med obiskovalci, ki so napolnili lipiški skega ljudstva' osvobodil našo zahodno znali tja tudi priti.« Nato je polaskala Pri- hipodrom, so sedeli stari in mladi, še žive mejo, ter na pomen borcev prekomor- morcem, poudarila njihovo odprtost in priče dogodkov, in šolarji, kar nakazuje, skih brigad, ki so odločilno pomagali pri zaključila z mislijo: »Najbolj bom srečna, da se bo izročilo praznika ohranjalo tudi osvoboditvi države, in partizanskega šol- če bomo danes od tod, iz Lipice, odšli v prihodnje in bo to res praznik vseh Pri- stva, ki je vrnilo slovensko besedo v slo- prepričani, da se z izbranimi, spoštljivimi morcev. Da je bilo sobotno slavje praznič- venske šole. Vse to je še kako pomemb- besedami še znamo iskreno pogovoriti no, vsebinsko tehtno in z verodostojnim no tudi danes, je poudaril ob koncu: »V in dogovoriti, kako na bolje spreminjati spominjanjem ključnih dogodkov, ki so prelomnih trenutkih sta narodova bit in ta naš vsakdanji svet.« prispevali k osvoboditvi Primorske in njeni narodova zavest tisto, kar najbolj potre- vrnitvi k matični domovini, a obenem tudi bujemo in kar vedno zmaguje.« Besedilo: Marica Uršič Zupan, vedro in uprto v prihodnost, je poskrbelo Milan Pahor, dolgoletni ravnatelj Naro- Primorske novice Iz občinske uprave Iz občinske več kot 400 nastopajočih, ki jih je režiserka dne in študijske knjižice v Trstu, je orisal Katja Pegan povezala v navdušujoče soži- zgodovinski boj Slovencev za združitev tje borbenosti in pravih vrednot. v skupni državi, sežanski župan Davorin 3 Predstavniki Občine Sežana na 12. Evropski konferenci o geoparkih Potem ko so julija letošnjega leta (kot smo poročali v prejšnji številki občinske- ga glasila) župani kraških občin obiskali čezmejni Geopark Karavanke-Karawan- ken, se je v začetku septembra delegacija Občine Sežana (župan Davorin Terčon, vodja projekta Kras-Carso Katja Fedrigo, strokovna sodelavka projekta Marjetka Kljun ter predsednik Odbora za infrastrukturo in urejanje prostora Občine Sežana ter hkrati predstavnik Parka Ško- cjanske jame Črtomir Pečar) udeležila tudi 12. Evropske konference geoparkov v Ascei v nacionalnem parku – geoparku Cilento, Vallo di Diano in Alburni v neposredni bližini Neaplja v Italiji. Konference se je delegacija udeležila prav na pobudo Uvodni del dvanajste Evropske konference o geoparkih z nagovori predstavnikov Upravnega odbora Evropske mreže geoparkov. predstavnikov karavanškega čezmejnega geoparka, glede na to, da so na teda- Od tu odgovor, zakaj na Krasu potre- pomena, sedem ekološko pomembnih njem obisku kraški župani izrazili interes bujemo prav obliko upravljanja, kot je območij ter pet posebnih varstvenih ob- nad morebitno vzpostavitvijo geoparka Geopark. Geopark je resda eden od pod- močij (Natura 2000). Poleg tega premore na Krasu. Sočasno je bila s strani Zavoda sistemov Unesca, vendar nima statusa tudi varovana območja kulturne dedišči- RS za varstvo narave (OE Nova Gorica) zavarovanega območja (kot nacionalni, ne nacionalnega/lokalnega pomena ter projektnemu timu Kras-Carso dana tudi regijski, krajinski in drugi parki), temveč številne kulturne spomenike (arheološke pobuda, da bi na omenjeni konferenci predstavlja sistematično obliko dolgo- (jame), etnološke, sakralne, tehnične in predstavili strokovni del Študije izvedlji- ročnega upravljanja teritorija in ima za cilj zgodovinske spomenike), kar pomeni, da vosti vzpostavitve geoparka na Krasu gospodarski (družbeno-ekonomski) ra- je Kras sam po sebi že zelo 'zaščiten'. (del, ki obravnava geološko in drugo de- zvoj, zlasti na osnovi promocije geološke Potrebuje pa celovito obliko upravlja- diščino Krasa), katerega je v okviru ene in druge dediščine prostora. Kljub temu nja in trajnostnega koriščenja le-teh, kar izmed projektnih aktivnosti kot zunanji ne pomeni, da vzpostavitev geoparka bi bilo mogoče doseči prav z vzpostavi- izvajalec izdelal prav Zavod. ne predvideva tudi ohranjanja narave in tvijo Geoparka. Slednji je namreč nosilec Omenjena študija se v okviru projekta, kulturne dediščine. Nasprotno. Geopark promocije (s pomočjo enotne blagovne kot že večkrat rečeno, pripravlja z name- namreč predstavlja obenem tudi obliko Unescove znamke), razvoja določenega nom ugotavljati možnosti vzpostavitve varovanja, le da je 'neformalnega' zna- prostora in zaščite, le da sloni na teritori- Geoparka na Krasu kot najprimernejše čaja, kar pomeni, da poleg obstoječih alni razvojni strategiji, definirani na lokal- oblike upravljanja funkcionalno in gene prinaša dodatnih varovalnih ukrepov. ni in ne državni ravni. Geopark ustanovijo ografsko zaokroženega teritorija na re- Tu velja namreč poudariti, da Kras že se- lokalne skupnosti in se s tem dogovorijo gionalni in čezmejni ravni. O potrebi po daj premore številna varovana območja za trajnosten način razvoja svojega pro- vzpostavitvi tovrstne oblike namreč pri- narave, in sicer Regijski park Škocjanske stora, ki izhaja prav iz naravnih in kultur- čajo rezultati dokumentov, ki so na temo Jame, Krajinski park Glinščica, 72 naravnih danosti. prostorskega načrtovanja in upravljanja nih spomenikov, 164 območij s statu- Geopark Kras-Carso bi torej nedvomno naravnih virov nastali v okviru projekta som naravnih vrednot (81 državnega in pomenil pomemben korak k prizade- Kras-Carso in jasno kažejo, da se Kras ne 83 lokalnega pomena), 1052 jam – vse s vanjem za pospeševanje trajnostnega obravnava celovito. statusom naravne vrednote državnega razvoja ob sočasni ohranitvi Krasa kot geološkega in naravoslovnega fenome- na mednarodnega pomena ravno ob pravem – sedanjem in prihodnjem – kri- znem času, ko je možnosti za kakovostno življenje vse manj. Da bi pridobili prve podatke o vzpostavitvi in delovanju geoparkov v okviru Evropske in Svetovne mreže geoparkov, sva se predstavnici projekta Kras-Carso že oktobra 2010 udeležili devete Evrop- ske konference geoparkov in četrtega Mednarodnega intenzivnega tečaja o geoparkih na Lesvosu v Grčiji. Na osnovi pridobljenih informacij v okviru omenje-

Iz občinske uprave Iz občinske nega obiska se je začela pripravljati Štu- dija izvedljivosti vzpostavitve geoparka na Krasu. Predstavitev strokovnega dela Študije izvedljivosti vzpostavitve geoparka na Krasu (desno: Martina Stu- 4 par, predstavnica OE NG Zavoda RS za varstvo narave). Po pripravi strokovnega dela omenjene študije so se predstavniki partnerjev brih praks tako nastajajočih kot že obsto- geoparki, kar je pogoj in hkrati obveza projekta Kras-Carso, skupaj s predstavni- ječih geoparkov) in strokovni ekskurziji, je za uspešno medsebojno sodelovanje v co OE Nova Gorica Zavoda RS za varstvo za celotno partnerstvo projekta Kras-Car- okviru Evropske in Svetovne mreže geo- narave, udeležili tudi geokonference v so pomenil prvo in zato zelo pomembno parkov. Mežici (čezmejni Geopark Karavanke-Ka- priložnost za predstavitev idejne zasnove Udeležba na dvanajsti Evropski konfe- rawanken), in sicer novembra lansko leto. geoparka Kras-Carso ne le na evropski, renci geoparkov v Italiji je bila tako nad- Ker se župani slovenskih kraških občin temveč tudi na svetovni ravni. vse koristna ne le za občino Sežana, tem- omenjene konference niso mogli udele- Poleg predstavitve morebitnega bodo- več za celoten Kras, ki je tovrstne oblike žiti, so Geopark Karavanke-Karawanken čega geoparka Kras-Carso, ki je v sklopu upravljanja krepko potreben. obiskali naknadno. konferenčnega dela požel izredno zani- Da bi izvajanje projekta Kras-Carso manje številnih slušateljev, je slednjega Besedilo: Marjetka Kljun (vzpostavitev geoparka Kras-Carso bi po- (kot enega redkih izbranih) župan Obči- Slike: Arhiv projektne pisarne menila njegov izvedbeni del) še nadalje- ne Sežana predstavil tudi v okviru tam- KRAS-CARSO vali, se je delegacija Občine Sežana ude- kajšnje tiskovne konference. ležila še omenjene konference v Italiji. Dogodek je poleg omenjenega po- Dogodek, ki je vključeval konferenčni del menil tudi priložnost za navezovanje (s predstavitvijo številnih primerov do- kontaktov z obstoječimi in nastajajočimi

Živi muzej Krasa – nov obraz Gropajske gmajne Gropajska gmajna – območje med Se- žano, Lipico in slovensko-italijansko mejo (po 2. svetovni vojni skoraj pol stoletja zaprto za prost dostop) – začenja prido- bivati novo podobo. Občina Sežana, vodilni partner stra- teškega projekta Kras-Carso (projekt, sofinanciran iz Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013) se je namreč odločila na omenjenem območju, ki meri preko 700 hektarov in je opredeljeno kot Ekološko pomembno območje, njegov večji del pa sodi tudi v območje Natura 2000, vzpostaviti Živi muzej Krasa, ki bo s čezmejnimi rekrea- cijskimi in tematskimi potmi služil zlasti domačinom, hkrati pa bo z vlogo pilo- tnega primera obiskovalcem celostno predstavljal naravno in kulturno dedišči- no klasičnega Krasa. Izbrano območje se za vzpostavitev Živega muzeja izkazuje Urejeno manjše parkirišče v bližini sežanske čistilne naprave, namenjeno obiskovalcem ŽMK.

kot najprimernejše, saj je znano po najve- čji intenziteti kraških pojavov (preko 200 registriranih jam, največje kraške udorne doline, krasna škrapljišča in mnogi drugi tipični kraški geomorfološki pojavi). V ta namen je župan Občine Sežana Davorin Terčon na začetku septembra podpisal pogodbe z izbranim izvajalcem Iz občinske uprave Iz občinske

Urejanje Nove štirne Sežana-Orlek, ene izmed točk, ki bodo predstavljene v okviru ŽMK. 5 rokazov in kamnitih markacij, ki bodo vodile po točno določenih poteh do posameznih naravnih in kulturnih znameni- tosti. V ta namen je bil s strani izbranega izvajalca Markacija, d. o. o., že izdelan lo- gotip Živega muzeja Krasa (trenutno se izdeluje tudi slogan), pripravljena pa je bila tudi vsebina informacijskih tabel. V Živi muzej Krasa preurejena Gropaj- ska gmajna bo dozdajšnjim domačim rekreativcem tako pomenila prijaznejše okolje, hkrati pa bo z obnovo tradicionalne kulturne krajine, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in poučevanjem o krasu med obiskovalci prispevala k dodatni prepoznavnosti in nadaljnjemu razvoju kraškega prostora.

Besedilo: Marjetka Kljun Slike: arhiv izvajalca gradbenih del (Godina, d. o. o.)

Čiščenje vegetacije na Bazovski cesti, ki predstavlja osrednjo os ŽMK˝.

Godina, d. o. o., s podizvajalcem Hortikul- poteka tudi ureditev Bazovske – stare av- * V projektu KRAS-CAR- SO, ki je sofinanciran iz tura, d. o. o., za izvedbo gradbenih del, s stro-ogrske ceste, ki predstavlja osrednjo Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija podjetjem Elita, d. o. o., za izvedbo nad- os območja. Le-ta bo urejena na način, 2007-2013, poleg Občine zora nad gradbenimi deli ter s podjetjem da bo v enem delu predstavljala novo, Sežana, vodilnega par- tnerja sodelujejo naslednji Markacija, d. o. o., za izdelavo celostne obnovljeno stanje (z obnovo suhih zidov, partnerji: Občina Hrpelje- grafične podobe Živega muzeja Krasa. odstranitvijo zaraščene vegetacije, ipd.), v -Kozina, Občina Divača, Občina Komen, Oabčina Obenem je bil izbran tudi izvajalec (Ži- drugem delu stanje poti, kakršno je bilo Miren-Kostanjevica, ORA vilski inženiring Stanislav Renčelj, s. p.) za pred delno obnovo le-te, v tretjem delu Krasa in Brkinov, Zavod za gozdove Slovenije, LAS pripravo vsebin informacijskih tabel za pa bo predstavljeno stanje poti, kakršna Kras, Občina Trst, Občina Milje, Občina Dolina, Ob- opremo Živega muzeja Krasa. je v času Avstro-ogrske monarhije še slu- čina Repentabor, Občina Gradbena dela, ki so se začela takoj po žila prvotnemu namenu. V nadaljevanju Zgonik, Občina Devin-Na- brežina, Pokrajini Trst in sklenitvi pogodb, že izkazujejo prve vi- sledi ureditev izbranih – že obstoječih Gorica, Avtonomna Dežela dne rezultate. Do danes je bilo že ureje- gozdnih stez, ureditev treh smodnišnic s FJK - Glavna direkcija za kmetijske, agroživilske in no manjše parkirišče pri sežanski čistilni postavitvijo opreme za trim, ureditev raz- gozdne vire – Urad dežel- napravi, obnavljata se Nova štirna Seža- gledne točke pri Golokratni jami, posta- ne gozdne službe. na-Orlek ter kal pri Orleku, sočasno pa vitev klopi ter informacijskih tabel, sme- Rekonstrukcija vodovodnega omrežja v Povirju Občina Sežana je pričela z rekonstruk- novanjskih objektov ter pripadajoče vo- cijo vodovodnega omrežja v vasi Povir v domerne jaške. zane z obstoječo meteorno kanalizacijo. dolžini okrog 290 metrov. Dela so se iz- Poleg vodovodnega omrežja bo občina Preostali del meteorne vode bomo vodili vajala na občinski cesti, ki je vzporedna z Sežana sanirala tudi meteorno kanalizaci- po kanaletah, ki bodo izvedene v asfaltni železniško progo, in sicer od obstoječega jo, saj se na tem delu vasi pojavljajo velike površini do nove ponikalnice, ki bo ležala vodovodnega jaška pri mostu, ki pelje količine zalednih padavinskih voda, ki se delno v cestišču, oziroma v bližini cestne- preko železniške proge Sežana–Koper, precej nekontrolirano stekajo na cestišče ga telesa. mimo odcepa za gostilno Pri hribu do in potem na železniško progo. Na tem odseku bo pred položitvijo zadnjih stanovanjskih objektov na tem Za zajetje meteornih vod, ki priteka- asfalta dograjena tudi manjkajoča javna odseku. Ob rekonstrukciji so izvedli tudi jo iz zaledja hriba bomo zgradili dvojne razsvetljava. nove vodovodne prikljućke do vseh sta- paralelne cestne rešetke, ki bodo pove- Majda Valentinčič Iz občinske uprave Iz občinske

6 www.sezana.si Investicijsko-vzdrževalna dela v občini V Cankarjevi ulici v Sežani sta bila polo- žena optični kabel in kabel telefonskega omrežja v povezavi s Cesto na Lenivec oziroma do Gradbene oskrbe. Ob nave- deni gradnji je bila urejena tudi nova javna razsvetljava. Za položeno instalacijo in za zasutjem jarkov je bil položen asfalt oziroma so površino talkovali s kamnom po obstoječem vzorcu. Ob Cankarjevi ulici in ob kamnitem stopnišču so bila obrezana drevesa in odstranjen suho in neprimerno grmičevje. Zaželeno je, da bi kamnito stopnišče j povezali z novimi sprehajalnimi potmi v sklopu urbanistič- ne ureditve ob novih objektih. V ulici Pod borovci v Sežani se je izva- jala gradnja komunalne infrastrukture, in sicer cevna kanalizacija za visoko na-

petost, plinska instalacija, optični kabel, meteorna kanalizacija s ponikovalnicami ter javna razsvetljava. Najprej so polo- žili instalacijo, nato pa cesto poravnali v tamponu in jo asfaltirali v širini 4 metrov, kot omogočajo že zgrajeni mejni zidovi in uvozi na obstoječe ureditvene parcele. Obstoječa asfaltirana javna pot Dol pri

Vogljah–Voglje je s položeno optično instalacijo postala dotrajana. Asfaltna povr- šina je bila razpokana in neravna zaradi večletnih posedkov in opravljenih krpanj udarnih jam. V osrednjem odseku javne poti je narava narekovala zgraditi ali ob- noviti kamnit – betonski podporni zid do nivoja poti. Z grediranjem bankin je bil položen asfalt v povprečni širini 3.50 metra. V naselju Voglje so bile obnovlje- ne še rešetke za odvod meteorne vode ter položeni novi robniki ob zelenici sredi vasi. V ostalem delu vasi so pokrpali asfalt na mestih, kjer je po dežju ostajala voda.

Besedilo: Uroš Colja Slika: Janko Mahnič Iz občinske uprave Iz občinske

7 Sežana se ponaša z najlepšim mestnim jedrom v Sloveniji

Z razglasitvijo rezultatov se je 8. oktobra v Podčetrtku zaključil projekt Moja de- žela lepa in gostoljubna 2013. V okviru projekta, ki pod okriljem Turistične zveze Slovenije poteka že več kot dve desetletji, slovenska mesta in kraji tekmujejo na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti. V preteklih letih je Obči- na Sežana v akciji večkrat sodelovala in tudi že dosegla vidnejše rezultate. Letos pa je (kot je bilo povedano na slavnostni prireditvi) strokovna komisija v močni konkurenci za najbolj urejeno mestno jedro izbrala mestno jedro Sežane. Glede na obrazložitev priznanja daje pečat sežanskemu mestnemu jedru ka-

kovosten urbanistični in arhitekturni ra- ipd.), gre v zadnjem času posebna po- zvoj, ki je nadgradil krajevne značilnosti. zornost prenovi in urejanju mesta Seža- Mestno jedro je urejeno, vzdrževano in na. V tem sklopu je bil v letošnjem letu čisto. Ohranjeno je tradicionalno stavb- preurejen vhod v Sežano z obnovo Trga no tkivo, v katerega se dobro vključuje 28. avgusta in ploščadi pred občinsko sodobna arhitektura. Komisija je v Seža- stavbo, zaključena je ureditev parkirišča ni izpostavila številne pojasnjevalne ta- pri Zdravstvenem domu, obnovljena ble, vodnjake s pitno vodo in botanični je bila mestna tržnica, urejene so bile vrt kot kulturni spomenik, odprt za jav- Cankarjeva ulica, Cesta pod borovci, nost. Kosovelova in Kidričeva ulica, zgrajena Nagrada, ki jo je v imenu Občine Se- so bila krožišča, asfaltirana je bila cesta žana prevzel župan Davorin Terčon, je nedvomno plod pozornosti, ki jo občina namenja urejanju kakovostnega bival- nega okolja, pri čemer daje poseben po- udarek skrbi za sorazmeren razvoj celotnega območja občine. Potem ko so bili v preteklih letih izpeljani številni projek- ti, namenjeni obnovi in razvoju podeže- lja (urejanje vaških jeder, obnova večna- menskih zgradb, urejanje večnamenskih zunanjih javnih površin, obnova vodo- vodov, rekonstrukcija cest, obnova pod- pornih zidov, ter letos zaključen projekt terminal – vzhod. Obenem se obnavlja napeljave širokopasovnega omrežja urbana oprema na območju mesta, pre- urejajo se posamezna otroška igrišča in drugi večnamenski prostori, urejajo in vzdržujejo se pešpoti, parki in druge ze- lene površine, pripravljen je javni nate- čaj za ureditev središča Sežane. Namen vseh prenov in ureditev v obči- ni je v prvi vrsti omogočiti prebivalcem večjo kakovost bivanja ter ustvariti okolje, ki bo prijazno do obiskovalcev. Priznanje za najlepše mestno jedro je rezultat aktivnosti in prizadevanj tako

Iz občinske uprave Iz občinske občine kot tudi drugih javnih institucij, predvsem pa posameznikov, ki skrbijo za to, da je mesto Sežana urejeno in či- 8 sto. Pohvalno je, da se z urejanjem oko- lic svojih bivališč, v zadnjem času pa tudi no javno dobro v prepletu z naravnimi na ta način dokazuje naklonjenost ureja- z vse bolj številno obnovo fasad, v skrb za sestavinami in infrastrukturnimi sistemi. nju okolja in ohranjanju stavbne dedišči- svoje okolje vključujejo tudi občani. Tako so v naslednjem obdobju predvide- ne, s čimer je Sežana korak bližje sodob- Za kakovosten razvoj, izboljšanje obli- ne ureditve površin, povezanih z drugimi nemu urbanemu središču, mestno jedro kovne podobe naselij ter zagotavljanje dejavnosti, ki omogočajo revitalizacijo in pa postaja stičišče prebivalcev generacij večje privlačnosti mestnih in vaških notranji razvoj mesta in ostalih naselij. V in privlačna turistična destinacija. prostorov, prepoznanih tudi kot turistič- odvisnosti od dinamike izvedbe ter v do- Veseli smo, da naš skupen trud ni ostal no zanimiva območja, bo občina tako v govoru s krajevnimi skupnostmi se bodo neopažen. mestu Sežana kot tudi v drugih naseljih ureditve še naprej usmerjale predvsem Besedilo: Mateja Grzetič Žerjal nadaljevala z ureditvami in obnovami v območja z večjo ferkventnostjo oziro- Slike: Janko Mahnič javnih površin predvsem v jedrnih ob- ma v naselja, ki predstavljajo središča v močjih. Za kakovost življenja v naseljih omrežju naselij. so ključnega pomena kakovostno graje- Občina Sežana skupaj s svojimi občani Utrinki s prireditev ob občinskem prazniku

Prejemniki občinskih priznanj. Slavnostna seja Občinskega sveta.

Slavnostna povorka. Iz občinske uprave Iz občinske

Otvoritev Trga 28. avgusta. 9 Predstavitev novih telekomunikacijskih pridobitev v Občini Sežana.

Odprtje vodovoda na Vrheh: Griže in Tabor. Slike: arhiv Občine Sežana

Predstavitev mednarodnega projekta sodelovanja No borders team V okviru praznovanj ob 28. avgustu - prazniku občine Sežana, predstavitev mednarodnega projekta No borders team 2013' je 24. avgusta 2013, v sežanskem botaničnem parku potekala Gre za promocijski projekt sodelovanja občin Sežana, Zgonik, Piran in Rab, ki poleg udeležbe na tržaški regati Barcolana, spod- buja povezovanje na področju športa, kulture, gospodarstva in civilne družbe. Ob tej priložnosti so Davorin Terčon, župan Občine Sežana, Mir- ko Sardoč, župan Občine Zgonik, Peter Bossman, župan Občine Piran in Rosanda Krstinić – Gušćić, županja Občine Rab podpisali sporazum o sodelovanju v projektu, ki bo služil kot osnova za nadaljnje sistemsko sodelovanje na območju občin podpisnic. Župani so v svojih nagovorih med drugim poudarili tudi širši pomen tega projekta, ki predstavlja tudi odlično priložnost za povezovanje, predvsem pa za promocijo vseh štirih lokalnih skupnosti. Prireditev je s kulturnim programom popestrilo Kulturno dru- štvo Kraški šopek Sežana. Občinska uprava Iz občinske uprave Iz občinske

10 www.sezana.si PravniškiSHRANJEVALNA POGODBAkotiček Shranjevalna pogodba (pogodba o in kraja vrnitve stvari presoja po pravilih shra- Pri gostinski hrambi se gostinci štejejo hrambi ali depozitu) je obligacijska po- njevalne pogodbe, razen če nista pogodbe- glede stvari, ki so jih gosti prinesli s seboj, godba s katero se shranjevalec (depozitar) nika v tem pogledu določila kaj drugega. Če za shranjevalce in odgovarjajo, če stvari iz- zavezuje, da sprejme stvar od položnika uporablja shranjevalec brez položnikove pri- ginejo ali se poškodujejo, za škodo v višini (deponenta), da jo hrani in mu jo vrne, ko volitve in brez sile stvar v nasprotju s pogod- vrednosti stvari, vendar ne več kot 50.000 jo bo ta zahteval. Predmet shranjevalne bo, če spremeni kraj ali način njene hrambe tolarjev (208,65 Eur). Gostinci, ki gostom pogodbe so lahko samo premične stva- ali če izroči stvar v hrambo drugemu, ne od- nudijo nastanitev, se štejejo glede stvari, ri. Zadostuje že zaveza glede bodočega govarja za naključno uničenje ali poškodbo ki so jih gosti prinesli s seboj, za shranje- shranjevanja brez takojšnje izročitve pred- stvari, do katerih bi bilo prišlo, tudi če bi bil valce in odgovarjajo, če stvari izginejo ali meta. Za nastanek shranjevalne pogodbe ravnal v skladu s pogodbo. se poškodujejo, za škodo v višini vrednosti sta potrebni soglasje o predmetu hrambe, Shranjevalec je dolžan vrniti stvar, brž ko stvari, vendar ne več kot 150.000 tolarjev o času trajanja hrambe ter eventualnem jo položnik zahteva, in sicer z vsemi plodovi (625,94 Eur). Ta odgovornost je izključena, plačilu za shranjevanje in določitev pre- in drugimi koristmi od nje. Če je določen za če so bile stvari uničene ali poškodovane mične stvari, ki se daje oziroma sprejema vrnitev stvari rok, lahko položnik zahteva vr- zaradi okoliščin, ki se jim ni bilo mogoče v shranjevanje. Shranjevalno pogodbo nitev stvari tudi pred iztekom roka, razen če izogniti ali jih odvrniti, ali zaradi kakšnega lahko sklenejo pravne ali fizične osebe; ni bil rok dogovorjen izključno v njegovem vzroka v sami stvari, ali če so izginile ali bile položnik je praviloma oseba, ki je nosilec interesu. Stvar je treba vrniti v kraju, kjer je poškodovane po krivdi samega gosta ali pravice razpolaganja oziroma lastnik prebila izročena shranjevalcu, če ni v pogodbi pa po krivdi tistih, ki jih je gost pripeljal s mične stvari, ki se daje v hrambo. Veljav- določen kak drug kraj; v tem primeru pa ima seboj ali so ga prišli obiskat. Gostinec dol- no shranjevalno pogodbo lahko sklene v shranjevalec pravico do povračila stroškov s guje popolno odškodnino, če mu je gost svojem imenu tudi nekdo, ki ni upravičen prenosom stvari. stvar izročil v hrambo, kot tudi če je škoda razpolagati s stvarjo oziroma ni lastnik Shranjevalec ima pravico zahtevati od po- nastala po njegovi krivdi ali po krivdi ose- stvari, in mora shranjevalec stvar vrniti nje- ložnika, da mu povrne opravičene stroške, ki be, za katero odgovarja. mu, razen če zve, da je bila ukradena. Če jih je imel, da je stvar ohranil, ter škodo, ki jo Gostinec je dolžan sprejeti v hrambo kdo tretji s tožbo zahteva od shranjevalca je imel zaradi hrambe. stvari, ki jih gosti prinesejo s seboj in želijo stvar in trdi, da je upravičen razpolagati z Shranjevalec nima pravice do plačila za svoj dati v hrambo, razen če zanje nima pri- njo oziroma da je njen lastnik, mora shra- trud, razen če je bilo plačilo dogovorjeno, če mernih prostorov ali če njihova hramba iz njevalec sporočiti sodišču, od koga je stvar se shranjevalec ukvarja s sprejemanjem stva- kakšnega drugega vzroka presega njego- sprejel, hkrati pa obvestiti položnika o vlo- ri v hrambo ali če je bilo plačilo mogoče pri- ve možnosti. Če gostinec neutemeljeno ženi tožbi. čakovati glede na okoliščine posla. noče sprejeti stvari v hrambo, dolguje go- Shranjevalec je dolžan hraniti stvar kot Shranjevalec, ki se je zavezal, da bo stvar stu popolno odškodnino za škodo, ki mu svojo lastno, če gre za odplačno hrambo, brezplačno hranil določen čas, jo lahko vrne zaradi tega nastane. pa kot dober gospodarstvenik oziroma položniku pred iztekom dogovorjenega Gost je dolžan priglasiti, da je stvar izgini- kot dober gospodar. Če sta v pogodbi roka, če grozi sami stvari nevarnost uničenja la ali da je poškodovana, brž ko za to zve, določena kraj in način hrambe stvari, ju ali poškodbe ali če bi mu zaradi njene nadalj- sicer ima pravico do odškodnine samo, če sme shranjevalec spremeniti samo, če to nje hrambe lahko nastala škoda. dokaže, da je škoda nastala po krivdi go- zahtevajo spremenjene okoliščine; sicer Če rok ni bil dogovorjen, lahko shranjeva- stinca ali osebe, za katero on odgovarja. odgovarja tudi za naključno uničenje ali lec iz prejšnjega odstavka ob vsakem času Nobenega pravnega učinka nimajo v naključno poškodbo stvari. Shranjevalec odstopi od pogodbe, vendar pa mora po- gostinčevih prostorih izobešene izjave, s mora o vsaki spremembi, ki jo opazi na ložniku določiti primeren rok za prevzem katerimi se v nasprotju z določbami tega stvareh, ter o nevarnosti, da bi utegnile stvari. zakonika izključuje, omejuje ali pogojuje biti stvari kakorkoli poškodovane, obve- njegova odgovornost za stvari, ki so jih stiti položnika. Shranjevalec ne sme brez Zakonik ureja tudi posebne primere hram- gosti prinesli s seboj. položnikove privolitve ali brez sile izročiti be in sicer nepristno hrambo in hrambo v sili Gostinci, ki sprejemajo goste na prenoči- zaupane mu stvari v hrambo drugemu; ter gostinsko hrambo. šče, imajo pravico pridržati stvari, ki so jih sicer odgovarja tudi za njeno naključno Za nepristno hrambo gre, ko se dajo v gosti prinesli s seboj, do popolnega plačila uničenje ali poškodbo. hrambo nadomestne stvari s pravico, da jih za njihovo prenočitev in druge storitve. Shranjevalec nima pravice uporabljati shranjevalec lahko porabi, in obveznostjo, da Določbe o gostinski hrambi se smiselno stvar, ki mu je bila zaupana v hrambo. Če mora vrniti enako količino stvari iste vrste. Za uporabljajo tudi za bolnišnice, garaže, že- shranjevalec nedovoljeno uporablja stvar, njegova razmerja s položnikom se uporablja- lezniške spalnike, organizirana taborjenja dolguje položniku ustrezno odškodnino jo pravila posojilne pogodbe, le glede časa ipd. in je pri tem odgovoren za morebitno na- in kraja vrnitve stvari, veljajo pravila shranje- ključno uničenje ali poškodbo stvari. Če valne pogodbe, razen če pogodbenika nista Andreja Škapin je bila dana v hrambo kakšna nepotrošna določila v tem pogledu kaj drugega. stvar in jo je bilo shranjevalcu dovoljeno Tisti, ki mu je bila stvar zaupana v kakšni Vir: Janez Šinkovec (2001): Obligacijski zakonik s uporabljati, se za razmerja med pogod- stiski, na primer ob požaru, potresu, poplavi, komentarjem in sodno prakso. Lesce: Oziris. Iz naših krajev benikoma uporabljajo pravila posodbene jo mora hraniti z večjo skrbnostjo (hramba v pogodbe in se pogodba samo glede časa sili). 11 Odprtje prenovljenega vaškega doma v Avberju

V okviru praznika občine Sežana je bilo v sredo, 28. avgusta 2013, ob 17. uri v vasi Avber zelo živahno in slovesno zaradi otvoritve prenovljenega vaškega doma. Slovesno se je pričelo že pred samim kulturnim programom s kraško pihalno godbo, ki je s prijetnimi zvoki pozdravila vse obiskovalce. Slavnostni govornik na odprtju je bil župan Davorin Terčon, o zgodovini vasi in doma pa je nekaj besed povedal do- mačin Edi Fabjan. Domačinka Anet Ja- godič, kraljica terana 2013, je v svojem govoru poudarila, da je obnovljen vaški dom pomembna pridobitev za celotno krajevno skupnost in da bodo lahko v njej izvajali različne dejavnosti. Program so popestrili Kraški komedijanti v zasedbi Marka Kosmača in Branka Kocjana s tajkunsko zgodbo Po skrivnih kanalih, ki jo je napisal in režiral Bojan Podgoršek. Preden pa so po domu zadoneli veseli hvalo je izrekla tudi sokrajanom in vsem, ra tudi Evropski kmetijski sklad za razvoj zvoki harmonike izpod rok Mateja Feli- ki so pomagali pri tem projektu. podeželja, je prispevati k izboljšanju cijana, je župan Davorin Terčon predal Obnova vaškega doma je bila izve- življenjskih pogojev v podeželskih sku- ključ predsedniku krajevne skupnosti dena v okviru projekta Obnove večna- pnostih, k privlačnosti vaškega okolja Avber Borisu Orlu, kateremu je kraljica menskih zgradb, ki ga je Občina Sežana kot bivanjskega prostora ter k možnosti terana v imenu sokrajanov podelila pri- v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi za razvoj drugih dejavnosti, še posebej znanje za dolgoletno požrtvovalno delo prijavila na javni razpis za dodelitev ne- turizma. v vlogi predsednika krajevne skupnosti, povratnih sredstev iz naslova obnove in Poleg ureditve videza vasi ter ohrani- kajti brez njegovega truda in zagnanosti razvoja vasi Ministrstva za kmetijstvo, tve obstoječih značilnosti in dediščine bi danes težko imeli tako lepo urejeno gozdarstvo in prehrano. naselij je Občina Sežana želela s projek- vas, na katero so lahko vsi ponosni. Za- Namen naložbe, ki jo delno sofinanci- tom doseči, da bi lahko v objektih, kakr- šen je ta, prebivalstvo na podeželju tudi v prihodnje izvajalo kulturne, športno- -rekreativne, izobraževalne, družabne, turistične in druge dejavnosti. Dom bomo najprej zapolnili z rekre- ativnimi dejavnostmi – z gibanjem do zdravja in dobrega počutja. Tako bo v mesecu oktobru dvorana že polna najmanj štiri ure v tednu, saj bo ob torkih in petkih od 19. do 20. ure potekala vadba aerobike, ob ponedeljkih in četrtkih od 18.30 do 19.30 pa splošna telovadba. Želimo si, da bi se v domu odvijalo čim več predavanj z različno tematiko kot tudi delavnice za otroke in odrasle.

Iz naših krajev Besedilo in sliki: Barbara Jerič

12 Tretje srečanje brigadirjev v Postojni Že 25 let deluje Klub brigadirjev Sloven- skega Primorja in Istre, ki združuje več kot tisoč brigadirjev v šestih sekcijah (Koper, Izola, Piran, Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica). Leto manj šteje postojnska sek- cija, ki jo vodi Edvard Progar in združuje približno 180 brigadirjev iz postojnske in pivške občine. V soboto, 17. avgusta 2013, so organizirali že tretje tradicionalno srečanje, ki se ga je v parku Društva upokojencev udeležilo približno 70 brigadirjev. Pridru- žili so se jim tudi gostje iz Velenja, Ptuja, Kopra, Sežane, Ljubljane in Ilirske Bistrice. Pozdravil jih je postojnski župan Jernej Verbič in novi predsednik kluba brigadirjev Slovenskega Primorja in Istre Jadran Pišot. V uvodnem nagovoru je Progar poudaril pomen udarniškega dela po letu 1945, ko je bila takratna Jugoslavija porušena in so prav brigadirji s prosto- sekcije, sedaj že pokojnega Štefana Bra- brigadirske spomine pred več kot 60 leti. voljnim delom gradili vso infrastrukturo, tine, in tajnika Petra Terčlja. Progar je s svojo knjigo Vse o športu na od cest, železnic, vodovodnega omrežja, Tudi tokrat so pripravili pester in bri- Postojnskem nagradil nekatere najbolj pa tovarne in zadružne domove, obirali gadirko obarvan program. Recitacijska zaslužne brigadirje. so hmelj in tudi koloradskega hrošča. »Za skupina pri postojnskem društvu upoko- Domači zbiratelj Franko Pleško pa je primer dajem progo Šamac–Sarajevo, ki jencev je pod vodstvom Marije Tonkovič domači brigadirski sekciji izročil nekate- jo je gradilo 20 tisoč Slovencev, in žele- pripravila recital, sestavljen iz dveh zbor- re zastave mladinskih delovnih brigad, ki zniško progo Dutovlje–Sežana, ki jo je nikov Gradili smo domovino, gradili smo simbolizirajo sadove brigadirskega dela, grdilo tri tisoč brigadirjev. Tudi današnji sebe in V korak s časom. S pesmimi sta ki ga nekateri hočejo razvrednotiti. Zasta- časi so taki, da bi morali ponovno obudi- druženje popestrili sestri Vanda in Mag- ve je v varstvo prevzel predsednik Progar, ti mladinske delovne akcije,« je poudaril da, medtem ko sta recitacijo prispevala ki se je zahvalil tudi vsem donatorjem to- Progar in v svoje vrste povabil predvsem še Olga Knez in Igor Rojc iz Sežane. S par- kratnega srečanja, med njimi tudi Parku mlajše brigadirje, da bi se jim pridružili. tizanskimi in ljudskimi pesmimi je sode- vojaške zgodovine Pivka. Spomnil se je pobudnika in prvega ter loval harmonikar Marjan Frank, ki je igral dolgoletnega predsednika postojnske še v družabnem delu, ko so zbrani obujali Besedilo in slika: Olga Knez

Od bendime in preše do prvega mesta na Prazniku terana in pršuta Na Krasu že od nekdaj zelo dobro uspe- čopiče in barvo, tako da je voz v va trta refošk, iz katere pridelujemo vsem zadnjih dneh dobival končno po- zelo znano vino teran. Pot do pridelave dobo. vina rubinaste barve je zelo dolga, saj Na dan Praznika smo nanj po- delo v vinogradih in v hramu traja celo stavili še lesene 'buče' ter v hram leto. obesili mesnine Oštirjeve kmetije, Razvojno združenje Repentabor je na saj je treba poskrbeti za 'maren- 42. Prazniku terana in pršuta predstavilo do' po končani 'bendimi'. le del celotnega postopka, in sicer bendi- Trud se je vsekakor izplačal. Sku- mo ter prešo v hramu. Ideja se je razvila paj s še dvema vozovoma smo si že lansko poletje, ko smo po Prazniku te- delili enako število točk, na koncu rana in pršuta pospravili svoj voz. pa je žreb odločil, da smo prejeli Mladinci smo pričeli s pripravo na veli- prvo mesto. Ob rujni kapljici in ki praznik že v prvih dneh julija. Izdelava dobrotah Oštirjeve kmetije smo voza namreč zahteva veliko časa in truda. zmago proslavili in že razmišljali o Fantje so vsak dan pridno 'zidali' hram, idejah za prihodnje leto. mu dodali 'kolono' in vinograd. Nato so skrbno načrtovali in izdelali prešo, za ka- Besedilo in slika: Anja Škabar Iz naših krajev tero je marsikdo mislil, da je prava in ne pripravljena izključno za Praznik terana in pršuta. Dekleta smo ta čas prijele za 13 Na Ocinci spet zadonela partizanska pesem

Praznovanje občinskega praznika, ki ga sežanska občina slavi v spomin, ko so v Gornjo Branico in na Kras 28. avgusta 1941. leta prikorakale prve partizanske enote pod vodstvom Ervina Dolgana in je Dolganova četa začela oboroženi upor proti okupatorju, se je zaključilo z dru- žabnim tradicionalnim borčevskim sreča- njem na Ocinci pri Štjaku, ki s svojimi 600 metri nadmorske višine kraljuje na parti- zanskih Vrheh, pogorjem med Krasom in Vipavsko dolino. Na prireditvi, ki so jo tudi letos organizirali Občina Sežana, Združenje borcev za vrednote NOB Sežana in Občinski odbor Zveze borcev Sežana, KS Štjak in Lovska družina Vrabče-Štjak, so podelili borče- vska priznanja in plakete z likom narodne herojinje Mihaele Škapin - Drine (rojena 29. septembra 1922 na Velikem Polju, Se- Slavnostni govornik Ciril Zlobec. žana, umrla 15. novembra 1943 na Žiro- vskem vrhu). ki je bil v partizanih, se je dotaknil štiri- - Drine za dolgoletno delo v borčevski Med številnimi zbranimi borci in zago- letne narodno-osvobodilne borbe in organizaciji in pri širjenju vrednot NOB. vorniki vrednot NOB ter praporščaki so veličastnosti partizanskega boja kot tudi Priznanja so prejeli: Vinko Božeglav, Lud- bili tudi predstavniki veteranskih, častni- sedanjih težkih družbenih razmer: »Pove- vik Husu, Lilijana Pahor, Igor Rojc in Jože ških in domoljubnih organizacij, pred- čuje se brezposelnost in dolžina delovne Valečič. Srebrno plaketo ZZB Slovenije pa stavniki domoljubne organizacije TIGR, dobe ter življenjske starosti. Vendar pa je prejel Ivan Mljač. predsednik Zveze združenj borcev NOB civilizacije ne obvladujemo več. Kaj je na- Tudi tokrat je na Ocinci zadonela par- Slovenije Janez Stanovnik, častni predse- loga majhnih narodov, kot je slovenski? tizanska pesem. Zapele so jo članice dnik sežanskega borčevskega združenja Da se naučimo misliti s svojo glavo in da Ženskega pevskega zbora Vande Križaj iz Emil Škrl, predstavniki AMPI VZPI Tržaške se znajdemo v raznih situacijah razvoja,« Orehka pri Postojni pod vodstvom zbo- pokrajine s predsednikom sekcije Ger- je poudaril Zlobec in o NOB dejal, da je bil rovodkinje Mateje Gombač in sopranist- manom Švaro iz Boljunca, poslanec v DZ to najčistejši upor na Primorskem in da je ka Helena Žele ob spremljavi Jana Krista- Jerko Čehovin idr. »slovenski upor imel svetovno odmev- na na kitaro. V kulturnem programu pa so Zbrane je najprej pozdravil sežanski nost po svoji specifičnosti in učinkovito- nastopili še člani Pihalnega orkestra Breg župan Davorin Terčon, ki je poudaril pri- sti. NOB je bilo najveličastnejše obdobje iz Doline pod vodstvom Edvina Križman- zadevanje sežanske občine za enako- v slovenski zgodovini od prazgodovine čiča in recitatorka Ana Hrovat. Prireditev, praven razvoj, ko so konec avgusta tudi do današnjih dni.« ki jo je povezoval recitator Igor Rojc, se je na Vrheh dobili vodovodno povezavo. Bojan Pahor pa je ob pomoči predse- tudi tokrat zaključila s primorsko himno Slavnostni govornik pa je bil častni ob- dnika komisije za priznanja Damjana Hro- Vstajenje Primorske. čan Občine Sežana, pesnik in akademik vatina podelil spominska priznanja s pla- Ciril Zlobec. Najstarejši slovenski pesnik, keto narodne herojinje Mihaele Škapin Besedilo in slika: Olga Knez

Monitoring lokacij svetovne dediščine UNESCO

Med 8. in 13. septembrom 2013 smo predstavnica divaške občine in direktori- Komuniciranje upravljavcev območij v parku Škocjanske jame gostili partner- ca Slovenskega urada za UNESCO. Ude- svetovne dediščine z domačini in obisko- je projekta Monitoring lokacij svetovne ležencem pa sta uspešno delo zaželeli valci je ključnega pomena za dolgoročno dediščine, ki poteka v okviru Participa- direktorica JZ PŠJ dr. Gordana Beltram ter zagotavljanje njihovega dobrega stanja tornega programa UNESCO in se bo podpredsednica Slovenske nacionalne in pozitivne vključenosti v vsakdanje ži- predvidoma zaključil letos decembra. komisije za UNESCO in predsednica Ko- vljenje in razvoj regij. Pri tem je bistveno Za predstavnike upravljavcev treh loka- misije za dediščino Magdalena Tovornik, sprotno spremljanje učinka dela upra- cij svetovne naravne dediščine in petih ki je v svojem nagovoru poudarila po- vljavcev, katerega namen je zagotavljati lokacij svetovne kulturne dediščine iz še- men komunikacije in mreženja zaščite- dejanski napredek. Komunikacija in uspe- stih držav je nosilka projekta v Javnem za- nih območij narave in kulturne dediščine šno udejanjanje poslanstva upravljavcev vodu Park škocjanske jame (JZ PŠJ) mag. v Sloveniji in s tem izpostavila pomen 'navzven' pa temelji na spremljanju sta- Vanja Debevec s pomočjo sodelavcev vključitve slovenskega strokovnjaka doc. nja 'navznoter', tj. spremljanju stanja zna- organizirala intenzivno delavnico, ki so jo dr. Mihaela Klineta iz Katedre za tržno ko- čilnosti, zaradi katerih je bila posamezna Iz naših krajev vodili ugledni svetovalci. municiranje in odnose z javnostmi na Fa- lokacija razglašena za svetovno dedišči- S svojo prisotnostjo na uvodnem pred- kulteti za družbene vede Univerze v Lju- no. Kako pripravimo načrt tovrstnega 14 stavitvenem srečanju sta nas počastili bljani v izobraževalni program delavnice. spremljanja stanja za zaščiteno območje narave, je udeležence delavnice med drugim učil dr. Pierre Galland, svetova- lec Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN – International Union for Conservation of Nature), za zaščiten spomenik ali spomeniško območje pa mag. Katri Lisitzin, svetovalka Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška ob- močja (ICOMOS – International Council on Monuments and Sites). Kot primer dobre prakse pa nam je tovrsten načrt spremljanja stanja lokacije svetovne de- diščine predstavil Švicar Raphael Schmid, ki sodeluje pri upravljanju zavarovanega območja z največjim ledenikom v Alpah Jungfrau-Aletsch. In kdo so bili ti udeleženci? Iz Bolgarije pri projektu sodelujejo upravljavci prekrasnega Narodnega parka Pirin s 180 jezeri in 150 vrhovi, višjimi od 1500 m, ter s pticami bogatega na- Z Madžarske se nam je pridružil upravlja- Delavnica je bila uspešno izvedena tudi ravnega rezervata Srebarna. Iz Bosne in vec benediktinskega samostana Pannon- s sodelovanjem vseh lokalnih ponudni- Hercegovine so se nam priključili upra- halma, ustanovljenega leta 996. Iz Ro- kov prenočišč, prevoza, odlične hrane ter vljavci mostu Mehmed paše Sokolovića munije pri projektu sodeluje upravljavec glasbe: Apartmajev Žnidarčič, Domačije v Višegradu, ki se že od 16. stoletja s svo- lepo ohranjenega srednjeveškega mesta Pr Vncki, Turistične kmetije Pr Betanci, jimi enajstimi loki pne čez reko Drino, in Sighisoara, ki je v svoji zgodovini igralo Hotela Malovec, Gostilne Mahnič, Sadjar- obnovljenega starega mostu in mesta pomembno trgovsko in vojaško vlogo, ske kmetije Morelj, pekarice Marike Mi- Mostar kot simbola mednarodnega so- ter slikovitih transilvanskih vasi z utrje- kuletič, Ekološke kmetije Turn, Tria Turn, delovanja in sobivanja različnih kulturnih, nimi cerkvami, v zvezi s katerimi je bilo Prevozništva Čepar in seveda kuharja in etničnih in verskih skupnosti. Iz Srbije je v izraženo tudi zanimanje za našo cerkvico prostovoljnega naravovarstvenega nad- projekt vključen upravljavec izjemno do- sv. Helene v Gradišču. Iz Slovenije poleg zornika Riharda Baše. bro ohranjenega arheološkega najdišča upravljavcev Škocjanskih jam sodeluje v Gamzigrad – Romuliana, kompleksa rim- projektu še upravljavec prazgodovinskih Besedilo in slika: Darja Kranjc skega cesarja Galeriusa, ki je nasledil Dio- mostišč na Ljubljanskem barju, ki pa se klecijana konec 3. in v začetku 4. stoletja. je delavnice utegnil udeležiti le prvi dan. Primorska himna s fotografsko razstavo Jožice Zafred

Medtem ko so na Križni gori v ajdovski mentarni film Primorska himna, ki ga je -dokumentarnega TV filma Slovenije Pri- občini odkrili spomenik Primorski himni, režiral Tugo Štiglic. Predpremiere filma so morska himna posnela domača fotogra- so v dvorani prve slovenske vlade v Ajdo- se udeležili tudi nekateri igralci in avtorji finja Jožica Zafred. vščini, kjer je pesem nastala, in pred ča- filma, v galeriji digitalne umetnosti Črni Himna je bila v antični Grčiji »vznesena som še v Sežani, kjer je bil rojen scenarist kot pa so bile do 23. septembra na ogled pesem na čast bogovom ali herojem,« Jadran Sterle, predstavili igrano-doku- fotografije, ki jih je ob snemanju igrano- pravi Jadran Sterle in tudi Vstala Primor- ska avtorja besedila Leva Svetka - Zorina in avtorja uglasbitve skladatelja Rada Si- monitija je že leta 1968 postala primorska himna, čeprav je nastala pred 70 leti (v zimskem januarskem jutru leta 1944) v zaselku Križna Gora nad Vipavsko dolino, kjer je Zorin strnil svoje misli o po- nižanju in trpljenju primorskega ljudstva ter o brezmejnem hrepenenju po svo- bodi. Spomenik v Križni Gori je še eno močno obeležje primorske identitete. Svoje himne in spomenika nima nobe- na druga slovenska pa tudi evropska pokrajina. Je torej več kot le zborovski, pevski fenomen.

Ta identiteta temelji predvsem na zgo- Iz naših krajev dovinskem spominu, ki je še izjemno živ po vsej Primorski. Spomin na fašizem in na vseljudsko vstajo septembra 1943, 15 ko je vsa Primorska stopila v partizanske nih dni smo porabili. Vendar pa je vsako Zafred, ki je spremljala snamalno ekipo vrste. snemanje odpiralo nove zgodbe, nove vse dni. Tako so nastali portreti glavnih Pred dvema letoma so v Kosovelovem vsebine, ki bi zahtevale še dodatne obde- udeležencev in pripovedovalcev v filmu domu, še prej pa v Kosovelovi knjižnici, lave. Najtežji del pa je bila montaža ma- in predstavljajo nosilno zgodbo filma priredili retrospektivo Sterletovih doku- teriala,« je dodal Sterle o filmu Primorska spremljajoče fotografske razstave Utrinki mentarnih filmov in Primorska himna, ki himna, ki sta ga v okviru Izobraževalnega primorske himne. se jo je ogledalo veliko število obiskoval- programa TV Slovenije posnela snemalca Čestitke avtorju filma Jadranu Sterletu cev, priča o tem, da so njegovi filmi, še Boris Poropat in Darko Humar. Snema- in celotni ekipi je prenesel tudi domači posebej s primorsko tematiko, zelo zanje se je dogajalo večinoma na Primor- konzul Drago Mirošič. želeni in tudi gledani. »Snemanje filma skem. Poseben pogled na snemanje je je potekalo nadvse hitro, le pet snemal- zabeležila uveljavljena fotografinja Jožica Besedilo in slika: Olga Knez Spominsko obeležje, posvečeno Ivanu Rozmanu Na vrhu Dola pri Orleku, kjer je 9. januarja pred 70 leti umrl komandant kraške- ga bataljona Ivan Rozman s partizanskim osebnim imenom Peter Levec, je vaška borčevska organizacija Orlek postavila spominsko obeležje, ki so ga pred kratkim tudi slavnostno odkrili. Na prireditvi, ki je bila nadaljevanje uspešno pripravljene osrednje slovesno- sti v počastitev 66-letnice priključitve Primorske v Lipici, so se zbrali številni domačini, med njimi tudi edini še živeči borec, 85-letni Franc Pirjevec, kot tudi prebivalci sosednjih vasi na italijanski strani in predstavniki borčevskih organizacij iz sosednjih nekdanjih jugoslo- vanskih republik. Zbrane je na prireditvi pozdravil predsednik sežanskega borče- vskega združenja Bojan Pahor, medtem ko je domačin Ludvik Husu predstavil lik partizanskega junaka Ivana Rozmana, ki ziranega pohoda in komemorativne sve- kamna izdelal Gabrijel Jeram iz Štorij. Ob je bil v spopadu sedmih partizanov proti čanosti konec maja zbral še veliko drugih odkritju spominskega obeležja so v kul- številčnejši italijanski vojski hudo ranjen v podatkov o padlem Ivanu Rozmanu, po turnem programu nastopili harmonikar nogo in trebuh ter je izkrvavel. Čez me- katerem se imenuje tudi ena izmed ulic Igor Husu in recitatorja Olga Knez in Igor sec dni so Levčevo truplo našli italijanski v Sežani. Prebral je tudi spomine Levče- Rojc. organi. »Njegove zadnje besede so bile: ve matere, 88-letne Urške Rozman, ki so Besedilo in slika: Olga Knez »Smrt fašizmu – maščujte nas tovariši!« je bili leta 1972 objavljeni v TV 15, današnji poudaril Husu, ki je od zadnjega organi- Svobodni misli. Spominsko obeležje je iz 111 let openskega tramvaja V prostorih Zadružne kraške banke na grad). Danes tramvaj zopet popravljajo, tudi razglasitev rezultatov najlepše iz- Opčinah so odprli zanimivo razstavo ob zato je proga zaprta. Občina Trst je za- ložbe, ki so jih aranžirali trgovci na temo 111-letnici openskega tramvaja, ki naj bi gotovila, da bo tramvaj v kratkem zopet openskega tramvaja. Številne zbrane so začel zopet voziti v pomladnih mesecih obratoval, da bodo turisti in domačini pozdravili in orisali pomen tramvaja, ki prihodnjega leta. Tramvaj, ki je bil že od zopet lahko med vožnjo uživali krasen je dobrih sto let vozil v Trst in, žal, zadnje vsega začetka, od leta 1902, zamišljen kot razgled na Kras in mesto. leto ne obratuje več, predstavnik Mini- podaljšek do Sežane, ni nikoli povezoval Na razstavi, ki je bila odprta do 21. sep- strstva za kulturo, zadolžen za tržaško Opčin oziroma Trsta s kraško prestolnico, tembra, je bilo mogoče spoznati pestro deželo, Martines, predstavnik tržaške po- čeprav so bile pred leti obljube o ponov- zgodovino in navade Tržačanov, ki so ga krajine Igor Dolenc, predstavnik tržaške ni vzpostavitvi tramvajske proge izredno uporabljali največkrat za prevoz na delo občine, zadolžen za gospodarski razvoj, žive. Z več kot stoletno zgodovino je ali v šolo ter za prevažanje turistov. Raz- Edi Kraus, predsednik KZ Marino Simič openski tramvaj prava turistična zanimi- stava z naslovom Mojih prvih 111 let je Marko Simič, direktor ZKB Opčine Ale- vost in tehnološka posebnost na podro- razdeljena na tri dele: na fotografije, vi- ksander Podobnik in domačin Darjo Vre- čju prevozov in eden izmed pomemb- deoposnetke in eksponate. Pripravila sta mec, ki je se je s tramvajem vozil kot štu- nejših simbolov Trsta. jo Kulturno združenje Marino Simic in dent vsak dan. Ob 100-letnici openskega Na pobudo KD Marino Simič je Mi- Konzorcij Skupaj na Opčinah. Uradnega tramvaja je izšla bogata brošura, ki jo je

Iz naših krajev nistrstvo za kulturo 12. septembra leta odprtja, na katerem so v kulturnem delu izdalo Slovensko kulturno društvo Tabor 2008 proglasilo openski tramvaj z vozo- zaigrali godci Kraškega šopka, so se ude- Opčine in je doživela ponatis leta 2007 vi in progo kot znamenitost kulturnega ležili številni obiskovalci. ter jo je bilo na odprtju razstave mogoče 16 značaja na državni ravni (kot Miramarski Uradno odprtje razstave je spremljala tudi kupiti. Govorniki so opozorili na pro- bleme financiranja popravila openskega tramvaja, a obljubili, da bo zopet začel voziti v februarju ali marcu prihodnjega leta. Obenem pa želijo, da se ta openska znamenitost posodobi in prilagodi ter začne služiti v turistične namene. Ma- terial za razstavo so organizatorji dobili v železniškem muzeju v Trstu, zasebnih zbirkah in domačem SKD Tabor.

Kratka zgodovina openskega tramvaja Delniška družba tržaških malih železnic, ustanovljena 1901. leta, je 9. septembra 1902. leta slavnostno odprla tramvajsko linijo od trga do vrha Škorklje. V ta namen so zgradili osem železniških vagonov, električni del na Dunaju, mehanskega pa v Gradcu. Proga je bila načrtovana do Opčin z možnostjo podaljška do Seža- ne. Najzahtevnejši del proge je bil takrat 26. aprila progo ponovno odprli. Ščitni leta 1970 prepustili družbi ACEGAT. Ta je in je še danes med mestom in Škorkljo vagoni so bili leseni. Zaprli so remizo na opravila nekatera obnovitvena dela, ki so (165 m n. v. in 26-odstotna strmina). Že odseku Romagna. Leta 1935 so nabavili vidna še danes. Marca 1976 je upravljanje oktobra istega leta se je pripetila silovita pet novih tramvajev s podvozjem. Ti vo- tramvaja prevzela družba ACT. Od leta nesreča, ki jo opeva znana pesem, ki so zijo še danes. Leta 1936 so ukinili odsek 1976 do 1993 so opravili mnogo obno- jo na odprtju razstave zapeli tudi godci proge od remize na Opčinah do žele- vitvenih del, predvsem tiste, ki jih predpi- Kraškega šopka. Tramvaj je v tem času zniške postaje. Med vojno je bil tramvaj suje nova zakonodaja. 1. januarja 2001 je vse do danes doživljal vzpone in padce, pomembna povezava med mestom in upravljanje tramvaja prevzela družba Tri- tehnične posodobitve. Leta 1906 so po- Krasom, ki so jo uporabljali tako italijan- este transporti, spa. Od leta 2002 do 2006 daljšali progo do Opčin po Proseški ulici ski kot nemški vojaki. Tramvaj št. 107 (da- so progo in tramvaje večkrat popravljali. do železniške postaje. 16. aprila 1926 so našnji 407) je leta 1944 naletel na mino, Zamenjali so tudi oporne vozove … zamenjali zobčasti sistem z vlečnim, ki a so ga v zelo kratkem času popravili in ga je izdelala švicarska tovarna Theodor postavili na tire. Oktobra 1961 je podjetje Besedilo in slika: Olga Knez Bell. Po končanih obnovitvenih delih so prešlo pod občinsko upravo, ki so ga do Več kot druženje v Brjah Na Brjah pri Koprivi se je letos med tembrsko nedeljo na svojevrsten način vaških vrtovih, njivah in vinogradih. V ne- vaščani rodila zamisel, da drugo sep- ovrednotijo svoje pridelke, ki so zrasli na deljo popoldan, 8. septembra, so se tako zbrali v središču Brij ob kamniti štirni, mizi in igralih ter uživali ob domači hrani in pijači, ki so jo sami pripravili po tradicio- nalnih kraških receptih (jota, krompirjeva polenta, divjačinski golaž, frtalja, jabolčni štrukelj itd.). Med druženjem se je našel čas za zdravico in priložnostno misel, v kateri je bilo poudarjeno, da je prav Kras s svojo zemljo in pridelki, ki so jih branjev- ke nosile v mesto v zalivu, odločilno prispeval k temu, da se je Trst v času proste luke razvil v vso svojo tedanjo veličino. V medsebojnem druženju so se Brejci raz- govorili še o marsičem, predvsem o prihodnjih načrtih z domačo vasjo, čas pa so si pokrajšali tudi s tradicionalno igro na karte – briškulo.

Besedilo in slika: Primož Sturman Iz naših krajev

www.sezana.si 17 Milena Stopar in Ivan Frankovič, devetdesetletnika iz Lokve

V letošnjem letu sta v Lokvi slavila vi- sok življenjski jubilej Milena Stopar, ki je praznovala že v začetku leta (15. januarja) in Ivan Frankovič (2. septembra). Oba (Milena, z dekliškim priimkom Umek) sta rojena v Lokvi leta 1923, ko je v tej kraški vasici na svet prijokalo kar 45 otrok (od tega 23 dečkov in 22 deklic). Poleg njiju sta živi še dve sovaščanki (Dana Obersnel in Ljudmila Stopar), ki živita v Trstu. Milena se je rodila kot drugi otrok v kmečki družini s tremi otroki. Leta 1942 so jo zaprli, ker je brat Ivan prestopil iz italijanske vojske k partizanom. Zasliševali so jo v Trstu skupaj z materjo narodnega heroja Karla Masla. Kot vsa dekleta je tudi ona pletla nogavice za partizane, saj so doma imeli ovce in so pripravljali volno. Leta 1949 se je poročila z domačinom Francem in se od zore do mraka preda- jala kmečkim opravilom (od poljedelstva je delal v tovarni TAM v Mariboru, kjer Dušan je umrl), z drugo ženo Stanislavo do živinoreje in mlekarstva). Starost prese je izučil za strugarja in kovinarja. Štiri iz Nadanjega sela pri Pivki, ki je umrla življa pri hčerki Mari, obišče pa jo tudi mesece je preživel v brigadi Šamac–Sara- pred dvema letoma, pa hčerko Angelo.V hčerka Ivanka, družbo ji dela sedem vnu- jevo. Delal je tudi na železnici v Ljubljani Sidneyu je deloval v slovenskih društvih, kov in prav toliko pravnukov, še posebej in Sežani. Leta 1949 je šel v Francijo in na Krasu pa rad ustvarja z lesom. se veseli družbe triletne Maruše. Avstralijo, kjer je ostal celih 21 let. Tam se Obema slavljencema želijo domači kot Ivan Frankovič je edini sin v družbi še je preživljal z živinorejo, delal pa je tudi tudi Lokavci še veliko zdravih let. treh sestra. Že v začetku leta 1943 je sto- v tovarni avtomobilov. V Slovenijo se je pil v italijansko vojsko, a se je po kapitu- zopet vrnil leta 1980. S prvo ženo Gabri- Besedilo in slika: Olga Knez laciji Italije priključil partizanom. Po vojni jelo ima sina Borisa, ki živi v Avstraliji (sin Amfova hiša Nikogar od družine Amf že dolga leta O sami družini in njenih članih, se da- ni več v Sežani. Priimek danes zveni ne- nes ne ve kaj dosti in zato, da ne prei- koliko tuje, čeprav je bila ta kar številna dejo povsem v pozabo, naj jih nekoliko družina svoj čas pri nas zelo poznana. predstavim. Že omenjena lastnica Neža V začetku pritlična hiša na naslovu Se- Amf (1870–1918) je bila Čehinja z dekli- žana 162, danes Srebrničeva ulica 1, je škim priimkom Wanek. Njen mož je bil bila najprej v lasti dolgoletnega sežan- Dolenjec iz Dol. Kronovega, Franc Amf skega notarja, Italijana dr. Alberta Ru- (1859–1944). V Ljubljani šolan organist je merja. Agnes (Neža) Amf je imela v njej bil v Sežani zaposlen kot davčni izterje- znano gostilno Pri grozdku že pred letom valec. V zakonu se jima je rodilo sedem 1900. Poznejša imena so bila Gostilna otrok, šest hčera in sin: Marija, poročena Amf, nato Restaurant Nežika Amf (pa tudi s sežanskim, pozneje koprskim sodni- kakšno zgolj pogovorno). Notar Rumer jo kom dr. Josipom Rojcem, po njegovi je leta 1908 prodal Neži Amf, in sicer za smrti por. Scopi (potomci živijo v Italiji), takratnih 10.000 kron. Poleg gostišča je Ljudmila, poročena z Ludvikom Mahorči- bila med obema vojnama v njej še kroja- čem iz znane sežanske rodbine (hči Mija ška delavnica, nekaj časa tudi pekarna, ki živi v Trstu), Ada, por. Bebler (potomci v jo je vodil Hočevar, mož Vande Hočevar, Švici), Zora, por. Uelmann (potomci so v ki je imela v hiši, v kateri je danes lekarna, Avstriji), Zlata, por. z italijanskim gene- vinotoč. Življenje je dediče hiše in gostil- ralom Ortono (potomci v Italiji), Ivanka, ne odpeljalo na različne konce, zato so ki je umrla stara komaj osem let, in sin Agnes ( Neža ) Amf, lastnica nekdanje gostilne. dali gostilno v najem Francu Kranjcu, or- Milan (potomci v zamejstvu). Otroci so ganistu in pevovodji, očetu slikarja Mira bili deležni sežanske šole, zasebne šole v tri hčere. Delavnost v družini je otrokom Iz naših krajev Kranjca. Po koncu druge vojne je bil v tomajskem samostanu oziroma nemške dala lepo osnovo za življenje, ki se jim je nacionalizirani hiši lokal z imenom Hotel meščanske šole v Trstu. Veliko breme, ki nadaljevalo na različnih koncih. Edina, ki Trst. Pozneje je bil v njej dijaški dom, nato ga je lastnica nosila, se je po njeni zgo- je v domačem kraju ostala vse življenje, 18 menza Kraškega zidarja … dnji smrti prevalilo na otroke, zlasti na je bila hči Ljudmila – Mila, ki je dolga leta pomagala voditi Mahorčičevo veliko po- sest, na katero se je poročila. Če človek danes prebira številne raz- glednice, dopisnice in pisma, ki so od vsepovsod prihajala na naslov Sežana 162, še posebno tiste iz časa 1. svetovne vojne, spozna, koliko je v njih lepih spominov na Sežano, koliko mladosti in hkrati črnih slutenj tistega težkega časa. Koliko osebnih fotografij so poslali vojaki iz vseh takratnih dežel monarhije tem, po lepoti znanim Amfovim dekletom. Koliko verzov se je utrnilo mladim piscem pred dolgimi desetletji. Vsa ta tiha zapuščina zapisanih besed takratnih mladih ljudi po svoje še vedno živi, ujeta v šatulje iz tistega časa. In ob teh šatuljah ali ob najdenih skritih pre- dalčkih se vprašaš, koliko je primerno in koliko smeš, če sploh kaj, spustiti iz njih Z leve: Zora, Marija in Mila Amf pred sto leti in današnji posnetek istega prostora. duha neke druge dobe, nekih drugih ljudi, danes komaj slutenih. Čas neusmiljeno teče. Za mnogimi do- mačini, ki so odšli po svetu, so se izgubile sledi. Koliko hiš je v Sežani, kjer so se ro- jevali, živeli in umirali rodovi, izgubilo pr- votno domače poimenovanje. Tako tudi temu domu danes nihče več ne reče Am- fova hiša, komaj kdo v pogovoru še uporabi ime Hotel Trst, največkrat verjetno kar Krajevna skupnost (po tamkajšnjem uradu KS) ali pa samo Srebrničeva 1. Čas pač opravi svoje.

Besedilo: Janko Kastelic Slike: iz zbirke avtorja

Sežana št. 162, danes Srebrničeva ul. št. 1. Amfova gostilna je bila leta 1915 še pritlična. Pred njo na konjih avstrijski vojaki in troje Amfovih deklet. Društvo kmetic sežanske regije na občinskem prazniku v Sežani Društvo kmetic sežanske regije že vrsto let sodeluje na občinskem prazniku in tako je bilo tudi letos. Letos so se po Prazniku terana in pršuta v Dutovljah že drugič predstavile s krompirjem in krom- pirjevimi jedmi. Za obiskovalce so pripravile različne jedi in sladice iz krompirja, od okisanega ali pečenega, v oblici, krompir- jeve pite, tako slane kot sladke, pa do ki- feljčkov in kruha z različnimi začimbami. Poleg tega pa so poskrbele tudi za popestritev dogajanja. Iz krompirja so namreč izdelovale žige različnih oblik in tega so bili najbolj veseli otroci, saj so dobili žige tudi za domov, pri tem pa tudi spoznali, kako smo si včasih marsikaj na- Iz naših krajev redili kar doma. Besedilo: Milena Štolfa Slika: arhiv Društva Kmetic sežanske regije 19 Neva Trampuš – folkloristka s Sežano v srcu Neva Macarol, por. Trampuš, se je rodila Ivanki Merlak v nonini gostilni v Merčah pri Sežani petega maja leta 1942. Leta 1947 je Neva dobila še brata Iva. Oče je bil avtomehanik, mama pa odlična šivilja. Tako se je Neva učila od mame in je za- čela z vezenjem, še preden je vstopila v osnovno šolo. Bila je marljiva in vztrajna učenka, v šoli je obiskovala različne krož- ke. V Sežani je zaključila nižjo gimnazijo, nato je kot mlado dekle odšla v Ljubljano. Tam je obiskovala drugi letnik glasbene gimnazije in hkrati v prvi letnik srednje glasbene šole, da bi postala učiteljica glasbe. V internatu Zavoda za glasbeno vzgojo je bilo kar strogo, a so bile vsaj ogrevane sobe, sicer pa je imela obve- znosti čez ves dan, dopoldne teorijo, Zavodu za varstvo narave Izola. Neva ima lansko zimo umrl, Neva z vztrajnostjo in popoldne instrumente. Pa ji to še ni bilo tri vnuke. voljo nadaljuje svoje delo, uči in svetuje dovolj. Pol leta je poskusila z baletom, Nekaj let so živeli v Ljubjani, nato se je mladim generacijam. po posredovanju kasneje znanega glas- družina preselila v Velenje. Z možem sta Kot ustvarjalni par sta z Miletom dobila benika Borisa Kovačiča pa je leta 1958 dobila službo v Velenju, on kot tehnolog, Napotnikovo značko in priznanje, Marol- kot prva srednješolka pristala pri sloviti ona kot prevajalka. Po nekaj letih službe tovo značko in plaketo, Kajuhovo nagra- folklorni skupini Franceta Marolta. Če bi v Gorenju se je Neva zaposlila kot tajnica do in plaketo Mestne občine Velenje. V leta 1961 že obstajal študij muzikologije, na velenjski Zvezi kulturnih organizacij, letošnjem letu jima je predsednik Repu- bi se odločila zanj, tako pa se je vpisala ki se je ob samosvojitvi preoblikovala v blike Borut Pahor na dan državnosti pona francoščino in italijanščino. Končala je Javni sklad za kulturne dejavnosti, in tam delil red za zasluge za prispevek k razvoju prvo stopnjo francoščine in drugo sto- ostala kot vodja do upokojitve leta 2002. ljubiteljske kulture na področju folklorne pnjo italijanščine. Folklora jo je vsrkala Nekaj let je na Ljudski univerzi v Velenju dejavnosti, kakovostnega poustvarjanja vase. Leta 1960 je šla na prvo od številnih poučevala italijanščino, po upokojitvi pa slovenskega plesnega in glasbenega iz- turnej, hodila je na tečaje, prebila se je v je prevzela krožek italijanščine na Univer- ročila ter oblačilne dediščine. Vse to sta sam vrh plesalk in pevk pri skupini Marolt zi za tretje življensko obdobje. ustvarjala 50 let. Trajno sta zapisana med ter začela tudi poučevati. Vsa poletja so Na pobudo Janeza Kraševca sta skupaj z ambasadorje slovenske kulture. bila zasedena s turnejami po Evropi in možem leta 1971 v Velenju ustanovila Ša- Neva pogosto prihaja v Sežano, saj se v svetu. Velenjčan, študent strojništva Mile leško folklorno društvo Koleda. Skupina svoji rojstni hiši počuti lepo. Trampuš, je prišel k Maroltu kakšno leto je bila v sedemdesetih letih ena najbolj- za Nevo. Bila mu je všeč in leta 1968 sta ših skupin v Sloveniji. Neva je bila ves čas Besedilo: Neda Lah se poročila. V zakonu sta se jima rodili dve njen strokovni oziroma umetniški vodja, Slika: Nebojša Tejić/STA hčerki, Alenka in Tina. Alenka je biologi- avtorica številnih postavitev plesov, nekaj nja v ljubljanski Pediatrični kliniki, Tina let je bila tudi predsednica društva; mož pa kot krajinska arhitektka zaposlena na je skrbel za glasbeni del. Čeprav je Mile Janko Kastelic prejel Grand Prix na piranskem Ex-temporu 2013 Mednarodni slikarski Ex-tempore v Pi- umetnikov. Mednarodna žirija se je odloči- doživete v izčiščeni intimni zgodbi.« ranu je potekal letos že 48. leto in je tako la, da jo prejme Sežanec Janko Kastelic in v In kaj je o tej nagradi povedal nagraje- najstarejši v Evropi. Pred štirinajstimi leti pa obrazložitvi napisala: »Slika Janka Kastelica nec?

Kultura je pričel v isti organizaciji tudi Ex-tempo- z naslovom Sekvence XXXV. je odraz oseb- Že večkrat ste v Piranu prejeli Veliko re keramike. Letos je na obeh sodelovalo nega prostora in časa. Avtor jo strne v ima- odkupno nagrado, letos pa kar glavno, preko 300 avtorjev. V najvišji izbor za glav- ginarij podobe, sestavljene iz fragmentov t. i. Grand Prix. Ste nagrado vsaj malce 20 no slikarsko nagrado se je uvrstilo sedem in izsekov realne in duhovne pokrajine, pričakovali? Med tako veliko množico kakovostnih slikarjev iz raznih držav ne moreš priča- kovati, da bo ravno tvoja slika deležna nagrade. Tako rekoč ne veš do same raz- glasitve, če si med nagrajenci. Na raznih natečajih, na katerih sem sodeloval, sem nekako samokritično znal oceniti 'kam spada' moja slika, bo nagrada ali ne, če sem le imel vpogled v oddane slike. V Piranu pa slik ostalih avtorjev ne vidiš do odprtja razstave. Žirija se vsako leto sre- čuje z večjo kakovostjo slik, letos je bilo pred razglasitvijo glavne nagrade rečeno, da je v izboru zanjo kar sedem slik. Tako je bilo možnosti, da jo dobim, še toliko manj. Pa je bilo potem zadovoljstvo toliko večje. Velikokrat sem se že udeležil raznih natečajev in opazil, kako marsikateri avtorji v svoji zaverovanosti računajo na nagrado. In če je ne prejmejo, sledi uža- ljenost, tja ponavadi ne gredo več, ampak najdejo svoje mesto na prireditvah, namenjenih začetnikom, kjer nagrado Slikar Janko Kastelic in njegova slika, ki je na letošnjem piranskem Ex-temporu prejela glavno nagrado. lažje dosežejo. Nesmiselno in brez izziva. Na piranskem Ex-temporu, ki je najpo- redno, ki je za povprečnega gledalca bliž- lahko govori vsaka zase ali pa v medse- membnejši med vsemi, sem sodeloval ja, razumljivejša. Tudi na tej slikarski vzpo- bojni navezavi oz. navezavah daje spet približno dvajsetkrat, prvič pred 38 leti, rednici vključujem vse znanje, izkušnje, a novo drugačno pripoved. In kdor ne in je bilo zame soočanje z večinoma zelo v sprejemljivejšem likovnem jeziku. In še ujame teh misli, ima še vedno na voljo dobrimi slikarji, vedno izziv. Na samem tu včasih trčiš na šibko likovno vzgojo, na prvinskost same likovne forme, simbola začetku sodelovanja sem bil zadovoljen, miselnost, da vsak vse ve in se mu ni po- ... Ker gre to večkratno prehajanje, niza- če so mi sliko sploh razstavili, šele veliko trebno ničesar več naučiti … Tako je to nje, v optičnem in pomenskem smislu, pozneje so prišle tudi nagrade. Zadnja bilo od vedno in ni zdaj, žal, nič drugače. sem ciklusu dal naslov Sekvence. V zado- leta je moj konkurent tudi sin Simon, ki Zavedam se, da bo, kar je resnično dobre- voljstvo mi je, če čim več vsebine v njih je že večkrat prejel Veliko odkupno na- ga, ostalo, drugo, kar je med večino širše najdejo tudi drugi, ki pa jo interpretirajo z grado.« priljubljeno, pa bo prej ali slej zavrženo. osebnega gledišča, kar je povsem prav, in Igra pač neko vlogo hipnega, kar nekateri pripovednost slike s tem samo pridobiva. Raznih nagrad je bilo v vašem več kot slikarji zaradi svojih ozkih interesov izko- Zelo lepo se je iz občinstva ob odprtju štiri desetletja dolgem ustvarjalnem riščajo na račun premalo likovno vzgoje- razstave v Ilirski Bistrici odzval arhitekt obdobju kar precej. Koliko so vam po- nih 'porabnikov'. Pisatelj Florijan Lipuš je Matjaž Garzarolli, ki je dejal, da so moje membne? pred kratkim izjavil približno tako: »Pisa- slike sekvence vizij. S tem jih je odprto in Grand Prix, ki sem ga prejel pred dne- telj mora hoditi pred ljudstvom in ne te- bogato opredelil. Z enim samim stavkom vi, je moja trideseta nagrada in je naj- kati za njim.« Enako velja tudi za slikarje je povedal veliko. pomembnejša doslej, čeprav sem prejel in druge kulturne ustvarjalce, sicer je vse precej prvih in drugih nagrad, pa več t. i. skupaj hoja nazaj. Letos sem te slike na povabilo samo- velikih odkupnih nagrad itd., doma in v Torej, prejete nagrade so zame potrdilo stojno razstavljal v Celju, v družinski gale- tujini. Delati je treba z vsem znanjem, sle- o moji pravi usmeritvi, ki jo s ciklusom, riji v Sežani (Gradišče 12), pravkar še v Ilir- diti svoji misli, vztrajno in pošteno. Toliko kateremu pripada tudi ta nagrajena slika, ski Bistrici, tako da če prištejem k temu še nagrad, danih od žirij, ki niso nikdar v isti nadaljujem, in imam še veliko odprtih razne skupinske razstave doma in v tujini, sestavi, je zame eno priznanje mojemu poti znotraj njega. pravkar prejeto nagrado pa svojo knjigo delu, priznanje, da sem na pravi poti, po Sežana, ljudje in kraj skozi čas, mislim, da kakovosti in usmeritvi. V tem vidim njiho- Ciklus slik, ki je že nekaj časa v nastaja- sem kar primerno obeležil svoj letošnji vo pomembnost. nju, ima skupni naslov Sekvence. Zakaj? okrogel jubilej. A če živiš od slikarstva, ti vsakdanja Znotraj slike se nenehno odpira sosled- stvarnost poleg glavne poti vsili še vzpo- je zgodb, prostorov, podob v podobi, ki Besedilo in slika: Isabella Bučković Zlati prstan Zveze slovenskih godb Leandru Peganu Častni zlati prstan Zveze slovenskih skim praznikom prejel kapelnik in glasbe- enakovredno, z zlatim prstanom Zveze godb (SZG) za osebni in izjemen pečat ni pedagog Leander Pegan iz Sežane. Pri- slovenskih godb (ZSG) kot najvišjim prina glasbenem in organizacijskem po- znanje mu je bilo podeljeno za predano znanjem krovne organizacije kronano dročju slovenskega godbeništva je iz rok in uspešno obnavljanje in ustanavljanje priznanje za moje 50–letno predano delo predsednika ZSG Toneta Urbasa pred pihalnih godb na južnem Primorskem. primorskim godbenikom,« je ganjen in s številnim občinstvom letošnjega tradici- Ustanovil in obnovil jih je kar osem. solzami v očeh na prireditvi dejal Pegan, Kultura onalnega praznika Nedelja na Vrheh, na »V zasebnem življenju ne bom doča- ki je tokrat s taktirsko palico vodil svojo Tabru, teden dni pred sežanskim občin- kal zlate poroke. No, pa sem le dočakal zadnjo, pred štirimi leti ustanovljeno 21 godbo, Vrhovsko vaško godbo Tabor Vrabče o pestrem programu, ki ga je povezovala Peganova sestra Alenka Saksida in so ga oblikovali še nekdanji Peganovi učenci in uspešni dirigenti, nekateri že v pokoju, in solisti. Pegan je za sabo pustil več utečenih dejavnosti amaterskih pihalnih godb, od Pihalnega orkestra Piran (1963–1980), preko Postojnske godbe 1817 (1981– 1989), Godbenega društva Viktor Parma Trebče (1986–2006), Kraške pihalne godbe Sežana (1991–1992), vaške godbe Ko- men (1995–1999), Brkinske godbe 2000 (1999–2000), Pihalnega orkestra Vrhpolje – Vipava (2002–2007) in Vrhovske vaške godbe Tabor Vrabče (od 2009 dalje). Vo- dil je še Medobčinski komorni mladinski orkester Mirarco Sežana-Vipava (2006– 2010). Leander Pegan z zlatim prstanom in medaljo Bojana Adamiča ter odmevnikom pozavne svojega očeta. »Slovensko godbeništvo, ki se s svojimi godbami kot ustaljenimi glasbenimi for- macijami ponaša z že več kot 350-letno širjenju godbeništva na Slovenskem,« je ta Bojana Adamiča (ZSG, 2007; Vipava, tradicijo, je začelo svoje stanovsko zdru- poudaril Urbas in dodal, da je Pegan kot 2004), medalja Slovenske vojske (Ljublja- ženje organizirati šele pred 41 leti. Od pravi učitelj in pedagog znal vedno oce- na, 2001), srebrna plaketa Javnega skla- začetkov take organiziranosti premore niti, kdaj lahko zapusti mesto kapelnika in da RS (2008) in priznanje Občine Sežana le nekaj glasbenikov in organizatorjev, ga prepusti mlajšim. V zgodovini sloven- (2009). ki so na glasbenem in organizacijskem skega godbeništva je to tretji zlati prstan. Glasbenemu pedagogu in kapelniku področju prispevali slovenskemu god- Temu najvišjemu odličju ZSG so pred- Leandru Peganu so rojenice glasbo polo- beništvu poseben in izjemen pečat. 50 hodno botrovali: orden dela s srebrnim žile v zibelko, saj je oče Leander Pegan, let kapeljevanja Leandra Pegana, obna- vencem (Piran, 29. 6. 1971 – SFRJ), zlati vipavski rojak, pozavnist in glasbeni pe- vljanja in ustanavljanja godb na južnem Gallusovi znački (ZKPOS, Piran, 1977 in dagog, član orkestra Slovenske filharmo- Primorskem je delo, ki nima primere pri ZKOS, Postojna, 1986), medalja in plake- nije in priznani kapelnik, v svojem sinu že zelo zgodaj odkril velik talent in veselje do glasbene umetnosti. Zato je koncert na Tabru posvetil prav očetu, ki ga je vo- The Open trio in dil v svet glasbe. Ljubezen do glasbe je Leander prenesel Simon Kastelic v Piranu na svoje tri otroke: Katjo, Vanjo in Leana Ravalica. Kot ravnatelj sežanske Glasbene Zasedba The Open trio, katere zadnja zgo- šole, ki jo je prevzel 1989. leta, je število ščenka je bila predstavljena domačemu ob- učencev šole v treh mandatih do svoje činstvu že pred letom v Kosovelovem domu, je upokojitve (2001) s 120 povečal na 320 in tudi tokrat nastop izvedla v družbi slikarskega s 7 na 17 učiteljev ter jo preselil v zdajšnje kolega, Simona Kastelica, ki je med drugim tudi prostore. V teh letih je s svojimi godbe- zasnoval samo podobo albuma. niki dosegel visoka in najvišja priznanja. Zvočno-vizualni dogodek se je odvijal v ve- Mnogo njegovih nekdanjih učencev se černem, a še vedno prijetno razgretem okolišu je uspešno uveljavilo tako v slovenskih piranskega baptisterija. Akterji so si za svoj per- profesionalnih orkestrih kot tudi med formans izbrali kar ulično kuliso, ki se je izkazala glasbenimi pedagogi. Na razumevanje za več kot prijetno popestritev dogajanja, tako je vrhovska godba naletela pri KS in RD za lokalne obiskovalce kot mimoidoče turiste. Vrhe, ki ga vodita Irma Lekše in Olga Orel. Dogodek, ki se je odvijal v sredo, 4. septembra Na prireditvi, ki so se je udeležili tudi 2013, je nastal pod okriljem Obalnih galerij in v poslanka v DZ Ljubica Jelušič, sežanski sklopu programa 48. piranskega Ex- tempora. župan Davorin Terčon in podžupan Da- Kljub že utečenemu in preverjenemu reperto- vid Škabar, so se Peganu med drugim arju zasedbe je večer izpadel zelo sveže; dogaja- zahvalili tudi predstavnik godbenikov nje je pritegnilo marsikaterega mimoidočega in ZSKD Trst Rinaldo Vremec, predstavniki po navdušenih vzklikih ter kasnejših pohvalah Pihalnega orkestra Komen, Godbenega sodeč, kulturno zadovoljilo prisotne, ki so ves društva Viktor Parma Trebče, predsednica čas sledili projekciji digitalnega risanja v živo, ki borčevske organizacije Postojna in pod- se je kot grafit pojavljalo na starem piranskem predsednica Društva Tiger Bruna Olenik zidovju. Mnenje prenekaterega obiskovalca je kot tudi predstavnik KD Borjač Sežana bilo, da gre nedvomno za vrhunski avdiovizu- Kultura Igor Rojc. alni umetniški dogodek, ki je več kot popestril poletno sceno na obali. Besedilo in slika: Olga Knez 22 Besedilo in slika: Isabella Bučković Velika galerija, poimenovana po Ivanu Varlu Pred 20 leti je Kosovelov dom Sežana izdal monografijo o slikarju, risarju, ilu- stratorju, grafiku, fotografu in pesniku, skratka ustvarjalcu in pedagogu Ivanu Varlu iz Sežane, katerega 90 let od njegovega rojstva je minilo letos 30. maja. Mo- nografiji, ki sta jo pospremila še razstava in koledar, se je ob letošnjem sežanskem občinskem prazniku 20. avgusta pridruži- lo še poimenovanje Velike galerije Koso- velovega doma, ki bo od sedaj dalje nosila naziv Velika galerija Ivana Varla. Številni svojci, domačini in ljubitelji likovne umetnosti, kot tudi njegovi učenci so se udeležili slavnostnega poimenova- nja prostora. Zbrane je nagovorila direktorica Kosovelovega doma Nina Ukmar, ki se je zahvalila dolgoletnemu program- skemu vodji Kosovelovega doma in pesniku Aleksandru Peršolji za pobudo, družini za izkazano zaupanje in tvorno bogatih duhovnih stanjih: »Talent mu je specifikah. Njegova dela izražajo tudi ab- sodelovanje. Pri tem sta pomembno bil položen v zibelko, želja po ustvarjanju straktni simbolizem. vlogo odigrali žena Jolka Milič in hčer- pa je bila njegova nenehna spremlje- Poimenovanje Varlove galerije, kjer je ka Jeanne Varl Milič. »Razmišljamo tudi valka. Sosed Hinko Smrekar, sicer slikar, bilo na ogled 23 slikarjevih del, so s pe- o postavitvi stalne Varlove razstave, a še grafik in karikaturist, je v njem uzrl izje- smijo pospremili člani domačega meša- iščemo primerne prostore,« je poudarila men umetniški potencial. Varl je ustvaril nega pevskega zbora pod taktirko An- Ukmarjeva, medtem ko je programski raznolik opus tako tehnično (olje, slike, dreje Hrvatin. Slikarjeva hčerka Jeanne vodja David Terčon dodal, da bi glede pasteli, akvareli, risbe, linorezi) kot likov- Varl Milič pa je slavnostno odstrla tablico na to, da je bil Varl večplastni ustvarjalec, no-formalno oz. slogovno. Risba je bila z imenom galerije. Domačemu slikarju radi predstavili še njegovo fotografsko njegovo primarno izživeto likovno izra- Marjanu Miklavcu, ki je 8. septembra do- zapuščino. Domačini so ga klicali kar Ja- zno sredstvo. Z risbo, ki je bila nepogre- polnil 75 let, pa je pripadla čast, da je kot nez, njegovi učenci pa Rulo. šljiv del njegovega izražanja, je ustvarjal prvi razstavljal v nanovo poimenovani Sicer pa je o Varlovem ustvarjalnem njemu najdražji osebi, ženo in hčerko. veliki Varlovi galeriji. opusu povedala marsikaj zanimivega Drugi del njegovega likovnega izražanja in izčrpnega umetnostna zgodovinar- so bile barve, s katerimi je slikal krajinsko Besedilo in slika: Olga Knez ka Anamarija Stibilj Šajn. Razkrila ga je v tematiko. Po preselitvi na Kras se je vživel njegovih najbolj intimnih čustvenih in v ta prostor in ga odkrival v vseh njegovih Zaključek prve edicije festivala ECHOS v Sežani Prva edicija festivala ECHOS / ČEZMEJNI z nastopom ansambla okarin. Ansambel tradiciji, ki je dobila krila in obogatila tudi ODMEVI se je slavnostno zaključila v Veli- okarin iz Budria priča o dediščini kraja oddaljene kulture drugih celin. Tradicija ki dvorani Kosovelovega doma v Sežani Budrio, kjer se je rodilo to glasbilo, in o sega v leto 1853, ko je bila po navdihu Giuseppa Donatija izdelana prva okarina, ki je zelo kmalu postala priljubljen inštru- ment številnih evropskih gledališč, kjer so jo lahko spoznavali v najrazličnejših velikostih in zasedbah. Ansambel ponosno nadaljuje glasbeno tradicijo tako v zasedbi kot tudi s pozorno izbiro programa. Sedem virtuoznih glasbenikov s programom izbranih priredb italijanskih opernih mojstrov 19. stoletja in prilju- bljene italijanske filmske glasbe našega časa navdušuje poslušalce vseh celin. Za ohranjanje in plemenitenje kulturne dediščine je italijansko ministrstvo za kulturo leta 2011 Ansambel okarin iz Budria odlikovalo s častnim nazivom glasbene skupine nacionalnega pomena. Ansam- Kultura bel sestavljajo okarinisti: Fulvio Carpanel- li, Fabio Galliani, Elide Melchioni, Emiliano 23 Bernagozzi, Stefano Borghi, Gianni Grossi, pustil svoj pečat na izbiri glasbenikov in Tradicionalna, klezmer in sefardska Giulio Bondanelli ter pianist Roberto Bo- programov. glasba, zvoki iz Afrike, Azije in Amerike, nato. Festival je potekal v okviru projekta skladbe iz italijanske in slovenske glasbe- Koncertu je sledil slavnostni zaključek z ECHOS – Čezmejni odmevi, ki je finan- ne literature so odmevali na prizoriščih v druženjem partnerjev projekta in s pred- ciran s sredstvi iz Programa čezmejnega Italiji in Sloveniji. Vidimo se zopet priho- stavitvijo in degustacijo nekaterih tipič- sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013, dnje leto! nih kraških jedi. pri katerem v vlogi partnerjev sodeluje- Dodatne informacije so na voljo na Tako se je za leto 2013 zaključil bogat mo društvo Associazione Progetto Mu- spletni strani: www.echosproject.eu. kulturni program festivala, ki sta si ga sica, Kulturni dom Nova Gorica, Srednje- zamislila umetniški vodja Veronika Brvar evropska pobuda iz Trsta in Kosovelov Povzela: Nina Ukmar in žal preminuli Davide Masarati, ki pa je dom Sežana. Prenovljen Črni kot V Kosovelom domu Sežana od septem- bo pod vodstvom kuratorke Mojce Gr- venskem umetniškem prostoru, posebna bra 2013 deluje nov razstavni prostor, mek odvijal program, ki bo obiskovalcem pozornost pa bo namenjena tistim, ki imenovan Črni kot. Na mestu starega omogočil vpogled v sodobne umetno- prihajajo iz obalno-kraške regije. V pred- prostora s polnim imenom Črni kot – stne tokove, s poudarkom na umetniških videnem programu za sezono 2013/14 galerija digitalne umetnosti so tehnični praksah, kot so video, performans, novi bodo svoje delo predstavili Ana Čigon, uslužbenci doma v sodelovanju z vod- mediji in podobno. V razstavni sezoni, ki Nataša Skušek, Aprilija Lužar, Tilen Žbona, stvom začrtali in postavili nov prostor v bo trajala od septembra do junija nasle- Matjaž Rebec in skupina Beli sladoled. prostoru, narejen iz kovinske konstrukci- dnje leto, se bo predstavilo najmanj šest Prva razstava v prostorsko in vsebinsko je, ovite v črno blago. V tem prostoru se umetnic in umetnikov, ki ustvarjajo v slo- prenovljenem Črnem kotu je namenjena predstavitvi avtorskega projekta Ane Či- gon, umetnice najmlajše generacije, ki prihaja iz Štanjela. Ana Čigon ustvarja na področju slikarstva, videa in novih medijev ter perfor- mansa. V svojem delu raziskuje razmerje med subjektom in družbo, v tem okviru pa še posebej družbeni položaj in vlogo ženske. V avtorskem projektu z naslovom Kratki videi o malih uporih predstavlja zbirko videodel, ki jih povezujejo uporne geste subjekta proti širši družbeni real- nosti ali znotraj intimnih medčloveških odnosov, začinjene s humornimi in iro- ničnimi prvinami. Razstavo si bo mogoče ogledati do 8. novembra 2013.

Besedilo: Mojca Grmek Slika: Olga Knez Poklon lavreatki Vilenice so tokrat pripravili sežanski Mehki čevlji S slavnostno podelitvijo nagrade vile- Vilenica, ki ga organizirata Kulturno dru- kraški jami Vilenica, s svojim obiskom pa nica se je v soboto, 14. septembra 2013, štvo Vilenica Sežana in Društvo sloven- sta jo počastila tudi slavnostna govorni- zaključil 28. mednarodni literarni festival skih pisateljev. Podelitev je potekala v ka župan Občine Sežana Davorin Terčon in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. V središču zaključne prireditve je bila seveda letošnja lavreatka, poljska pisa- teljica Olga Tokarczuk. Kulturni program, ki je popestril večerno prireditev, pa tudi režijo celotne prireditve, je letos pripravila Milojka Širca, sicer dolgoletna vodja plesne skupine Mehki čevlji, ki deluje v okviru Kulturnega društva Jožeta Pahorja

Kultura Sežana. Plesalke Ajda Fabjan, Ana Jelušič, Ajda Marjanovič, Neža Markočič, Mojca Sovdat, Sabina Sovdat in Amadea Zupan 24 so predstavile kratke koreografije, ki so črpale tematiko v kratki zgodbi lavreatke od pojmovanja cirkusa kot nečesa zabav- Anja Tavčar, ki je tudi pripravila glasbene z naslovom Najgrša ženska sveta. Zgod- nega in lahkotnega, je mladim plesalkam priredbe, in Blaž Tavčar, ki so v živo spre- ba na grotesken, a ganljiv način opisuje ponudila novo možnost plesnega izraza. mljali plesalke in s tem dodatno pribli- odnos med Najgršo in njenim soprogom, Razgibani in večplastni koreografiji žali vzdušje zgodbe gledalcem. Izseke iz ki služi s tem, da jo kot atrakcijo razkazuje so poseben pečat dali mladi glasbeniki zgodbe pa je v slovenskem in poljskem v cirkusu. Cirkuška tematika, ki se odmika Mark Baltič, Neža Jelušič, Klemen Petelin, jeziku interpretiral dramski igralec Janko Petrovec, ki je sicer povezoval celotno prireditev. Sežansko kulturno društvo je torej s svojimi mladimi plesalci in glasbeniki sodelovalo na tem pomembnem mednarodnem festivalu, pri čemer je potrebno izpostaviti, da so zadnja leta na zaključni prireditvi nastopali zgolj profe- sionalni umetniki. Ne glede na njihovo mladost pa so uspeli dokazati, da se lahko tudi ljubiteljska lokalna kultura uspe- šno spopade z zgodbami, ki jih ustvarjajo najbolj priznani sodobni evropski in svetovni literati. Besedilo: Saša Teraž Sliki: Igor Fabjan

Življenje na Krasu v preteklosti Mire Cencič Spoznati Tomaj in preostalih 26 kraških vasi, ki jih človeško oko zaobjame z vrha tomajskega griča, je mogoče tudi skozi knjigo z naslovom Življenje na Krasu v preteklosti, ki jo je letos v samozaložbi v nakladi 400 izvodov izdala dr. Mira Cen- cič, ki živi in ustvarja v Šempetru pri Gori- ci, rojena pa je v Tomaju. »Spoznavanje domače čudovite narave, človeka, njegovega truda in vseh drugih lepot, je nekaj posebnega, kar se člove- ku, ki gre iz domačega kraja, vtisne v srce. Domači kraj vedno nosi s seboj. Ta del kraškega sveta, ki sega od Sežane preko Repentabra, Koprive, Avberja do Kazelj, je bil več kot 500 let ozemlje tomajske fare pa tudi območje prve občine na tem delu Krasa, imenovane menija, ki je bila ustanovljena pred francosko okupacijo v času Ilirskih provinc,« je svojo pripoved na predstavitvi knjige v vaškem domu v škega kmetijstva, razvoj vasi Tomaj in ne- naše, vzbuja spoštovanje do prednikov Tomaju začela avtorica, dr. pedagogike, nazadnje tudi narodno buditeljskemu in in ljubezen do domače zemlje,« je svojo docentka za didaktiko na ljubljanski pe- političnemu delu. »Delo je dolgo nasta- predstavitev v Tomaju zaključila Cenciče- dagoški fakulteti v pokoju, zaslužna pro- jalo. Podatke sem začela zbirati brez cilja va, ki bo prihodnje leto slavila okrogel 80. fesorica koprske Pedagoške fakultete, ki in si zapisovala iz bogatega župnijskega življenjski jubilej, a je klub letom še vedno je napisala več strokovnih in poljudnih arhiva v Tomaju. Nastala je knjižica Tomaj čila. del in člankov. Krasa raj in še ta knjiga. Zavest, da prema- Knjiga temelji na dolgoletnih raziskavah »Opazi se, da to ni njeno prvo delo in da lo poznamo svojo domovino, jo premalo slovenskega zgodovinopisja, monografij je vanj vložila veliko energije in truda. To- cenimo, mi je spodbudila odločitev, da o Krasu, strokovnih revij, arhivskega gra- majci smo na našo rojakinjo zelo ponosni delo ponudim širšemu bralcu. Kraševca diva Pokrajinskega arhiva v Kopru in To- in ji izkazujemo vso čast,« je v imenu Kra- je vedno spominjalo delo in trpljenje, majske župnije ter pričevanj in pripovedi. jevne skupnosti Tomaj in domačega kul- boj za osebno in narodno preživetje. turnega društva dejala Roza Marija Škerlj Poznavanje garanja za ustvarjanje pogo- Besedilo in slika: Olga Knez po uvodnem nastopu učencev domače jev za preživetje, upiranje proti krivicam, Kultura podružnične šole. V pogovoru z Mojco boj za ohranitev življenjskega prostora, Uhernik Pipan je Cencičeva predstavila ustvarjanje kulturnih dobrin, varovanje idejo za pisanje knjige, značilnosti kra- svojega jezika, običajev in vsega, kar je 25 O življenju in delu ter zemljevidih slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja »Peter Kozlar, avtor najstarejšega slovenskega zemljevida, je bil s Primorsko, posebej pa Sežano, povezan tako rekoč od dijaških let. Ko ga je oče poslal na šo- lanje v Padovo in Pavio, ga je tod mimo vodila njegova pot. Na Dunaju se je sre- čeval s primorskimi rojaki in je prav Ko- zler začel zbirati narodopisno gradivo, statistične podatke o slovenskih mejah in številu prebivalstva za Zemljovid slovenske dežele in pokrajin. Za podatki je stikal vsepovsod in so mu pomagali prijatelji, znanci in narodni buditelji, zlati duhovniki, ki jih je poimensko naštel v Dogodbah prvega Zemljovida slovenske dežele, ki jih je junija 1863 spisal prav tu v Sežani,« je na odprtju razstave Petra Ko- zlerja in njegovih zemljevidov v sežanski Z leve: Ivan Kordiš, Vesna Jerbič Perko, Magdalena Svetina Terčon, Levin Rodica in Stanislav Renčelj. Kosovelovi knjižnici začel zgodbo o tem uglednem Sežancu avtor razstave Ivan zbrane pozdravili direktorica sežanske leta 1855 poročil z Marijo Zorman in v za- Kordiš iz Pokrajinskega muzeja Kočevje. knjižnice Magdalena Svetina Terčon in konu se jima je rodilo pet otrok. Emma, Peter Kozler se je rodil 1824. leta v Ko- direktorica Kočevskega muzeja Jerbiče- najstarejša izmed treh hčera, se je rodila čah pri Kočevski Reki. Študiral je pravo. va, ki je poudarila, da v njihovem muzeju v Kozlerjevi hiši v Sežani,« je še poudaril Od leta 1856 do 1863 pa je služboval kot hranijo dva orginala Kozlerjeva zemlje- Kordiš. notar v Sežani. Kozler je znan po Zemjo- vida in da so med drugim natisnili tudi Letos mineva namreč 160 let prvega vidu slovenskih dežel in pokrajin, prvem faksimile zemljevida iz leta 1858, ki ga je natisa Kozlerjeva zemljevida. Že priho- slovenskem zemljevidu, zato ga štejemo bilo mogoče dobiti tudi v sežanski knji- dnje leto bomo praznovali 190-letnico za začetnika slovenske geografske ume- žnici skupaj s katalogom iz leta 1996. Ivan rojstva in 135-letnico smrti avtorja prve- tnosti. Kordiš je Kozlerja predstavil kot politika, ga zemljevida slovenskega ozemlja. Kor- Da je do razstave Kozlarjevih zemlje- pravnika, gospodarstvenika, geografa in diš, ki je obiskovalce temeljito popeljal vidov v Sežani prišlo, ima veliko zaslug kartografa, ki je za svoje delo na politič- po razstavi, pa je izpostavil pobudo, da dr. Stanislav Renčelj, ki je navezal stike nem, kulturnem, gospodarskem in naro- bi prišlo do tesnejšega sodelovanja med s Kočevskim muzejem že ob predstavi- dnoprebudnem področju prejel številna kočevsko (kjer je bil Kozler rojen) in se- tvi svoje kulinarične knjige pred dvema priznanja in diplome. »Prav gotovo bi Ko- žansko občino, ki ima od leta 2007 edino letoma. Na odprtju razstave, ki so se ga zler še napredoval, če se ne bi lotil svoje- ulico v Sloveniji, poimenovano po Petru udeležili številni bralci sežanske knjižnice, ga najpomembnejšega projekta. Zapleti Kozlerju (samo Ljubljana je med obema med njimi tudi častni občan sežanske okoli zemljevida so vplivali tudi na nje- vojnama imela Koslerjevo ulico). občine 91-letni Viktor Saksida, poznava- govo poklicno kariero. Leta 1855 so ga iz Razstava o Petru Kozlerju in njegovih lec domače zgodovine Levin Rodica, ki Gorice premestili na nižje delovno mesto zemljevidih je bila v Sežani na ogled do je gosta iz kočevskega Pokrajinskega mu- tajnika deželnega sodišča v Trstu. Že na- 12. oktobra. zeja (poleg Kordiša še direktorico Vesno slednje leto je izstopil iz državne službe Jerbič Perko) še pred uradno otvoritvijo in postal notar v Sežani, kjer je ostal vse Besedilo in slika: Olga Knez popeljal po Kozlerjevi poti po Sežani, sta do leta 1863. Med bivanjem v Trstu se je Primorci beremo – bralna značka za odrasle

Do branja imajo ljudje različna stališča – Pred sedmimi leti se v Tolminu porodi- obsega letos 60 nekateri branja ne marajo (Nikoli ne bom la ideja po bralni znački za odrasle – in knjig – 51 proznih razumela, zakaj?!), drugi so nad branjem nastal je projekt Primorci beremo, v ka- del in 9 pesniških navdušeni in so pravi 'knjigožeri', tretji so terega se je vključila večina slovenskih zbirk. Letos lahko nad branjem sicer navdušeni, a nimajo knjižnic, pred šestimi leti tudi Kosovelova bralci izberejo časa in komaj čakajo na tisto obdobje knjižnica Sežana. tudi en naslov življenja, ko se bodo lahko posvetili tej Projekt Primorci beremo se tako vsako slovenskega leposlovja, ki ni uvrščen na dejavnosti. leto začne 23. aprila – na svetovni dan seznam. Vsak 'značkar' mora prebrati pet Knjiga je še vedno priljubljena. (No, knjige; letos se je vanj vključilo devet pri- proznih del in eno pesniško zbirko ter od- lahko bi bila bolj!) To vidimo predvsem morskih knjižnic, zaključi pa 11. novem- dati bralna znamenja z osnovnimi podat-

Kultura v poletnih mesecih, ko se naše knjižne bra. V tem času 'značkarji' prebirajo iz- ki o knjigi in bralcu. Na zaključni prireditvi police kar spraznijo, saj knjige romajo na ključno slovensko leposlovje sodobnih in pa prejme priznanje. počitnice in se potem v jesenskih dneh klasičnih slovenskih avtorjev. Seznam, ki Letos sodelujejo v Kosovelovi knjižnici 26 znova vrnejo nazaj. ga pripravijo primorske knjižnice skupaj, Sežana (vključno z enotami) 103 bralci, ki so prebrali 800 del. V knjižnici v Seža- - Preizkušanje samega sebe je velik izziv, naprej. ni sodeluje 46 bralcev, ki so prebrali 400 ki se, žal, ne konča vedno srečno. - Knjiga mi ni bila niti malo všeč, komaj knjig. Med njimi je tudi nekaj takih, ki so - Knjiga je nekaj posebnega in osvežu- sem se prisilila, da sem jo prebrala. prebrali skoraj vse knjige s seznama. joča. Kaj vse se dogaja na majhnem - Zelo tekoče branje meni priljubljenega Projekt se torej zaključuje, še vedno pa je koščku zemlje. In vse pohvale avtorici avtorja čas, da se mu pridružite – preberete pet – v knjigi ni niti enega negativnega lika knjig proze in eno pesniško zbirko, sicer pa in nobenih zlorab. Tudi ilustracije so Besedilo: Magdalena Svetina Terčon vabljeni k branju v naslednjem letu. izdelane s posebno natančnostjo. Če- Slika: iz projekta Primorci beremo Pa še nekaj misli, ki so jih ob branju za- stitke! pisali 'značkarji': - Pretresljiva izpoved nekoga, ki je v ži- - Človeku dobro dene, ko poezijo prebi- vljenju bil izpostavljen mnogim preiz- ra, se z njo zasanja in budi. kušnjam, a se ni nikoli vdal in se je boril Prvi Festival na štengah Kosovelov dom Sežana je ob prazniku občine Sežana pripravil prvi Festival na štengah, s katerim želi z nekoliko lahko- tnejšimi, zagotovo pa ne nekakovostnimi kulturnimi vsebinami premostiti poletno prireditveno zatišje, ki v Sežani vlada med Mladifestom in festivalom Vilenica ter začetkom nove sezone. Štirje žanrsko ra- znoliki večeri so bili literarno, glasbeno in gledališko obarvani. Uvod v festival, v ponedeljek, 26. avgusta, je bil prvi Kraški pesniški slem v soor- ganizaciji z Literarnim društvom Zlati čoln Sežana. Na tekmovanju v podajanju lastne poezije, kar slem je, je v Srednji dvorani Kosovelovega doma Sežana nastopilo kar šestnajst literarnih ustvarjalcev, pred- Renata Lapanja (levo) in Jani Kutin (desno), duo Bakalina, sta Sežance razveseljevala na drugem večeru prvega Festivala na štengah. vsem Primorcev. Tričlanska žirija – Marko Sosič, Magdalena Svetina Terčon in Ivica doma Sežana zaigrala komedijo Mira Ga- Žal je dogajanje, ki bi moralo v celoti Podgoršek (predstavnica občinstva) je po- vrana Vse o ženskah v režiji Minu Kjuder in potekati pod kostanji nad amfiteatrom delila tri nagrade, najboljša pa je bila Vida Sergija Verča. To je bil tudi najbolje obiskan Kosovelovega doma Sežana, motilo vre- Mokrin Pauer iz Nove Gorice. večer, saj si je predstavo, za katero je na me, zaradi česar je bil na prostem izpeljan Drugi večer, v torek, 27. avgusta, je pod Linhartovih srečanjih 2013 skupina preje- le drugi večer. Vse prireditve so bile darilo kostanji amfiteatra nastopil duo Bakalina: la kolektivno priznanje JSKD za najboljšo občanom ob občinskem prazniku, torej Jani Kutin (Križarjeu s Čadrga – glas) in Re- žensko vlogo, ogledalo okrog tristo ljudi. brez vstopnine, začenjale pa so se ob 21. nata Lapanja (Lapatarca naz Panikve – har- Na četrtem, sklepnem večeru v četrtek, uri. Odziv občinstva je pokazal, da so take monika). Ob duhovitih napovedih skladb 29. avgusta, je ob glasbi spremljevalne prireditve še kako zaželene in potrebne, je predstavil vse svoje največje uspešnice, skupine zapela še brazilska pevka Denis zato lahko prihodnje poletje pričakuje- ki so jih poslušalci nagrajevali z burnim Dantas. Brazilski ritmi sambe, bossa nove, mo drugo izvedbo festivala, morda še s ploskanjem, žal pa je prav dodatek one- chorinha, forra, freva in maracatúja so se v kakšnim večerom več. mogočil dež. Veliki dvorani Kosovelovega doma Sežana V sredo, 28. avgusta, je na tretjem veče- zlivali z rokom, bluesom, soulom, reggae- Besedilo: Izak Štok ru gledališka skupina KD Brce Gabrovica jem in jazzom v intenzivno zvočno doži- Slika: David Terčon pri Komnu v Veliki dvorani Kosovelovega vetje.

UREJANJE ZELENIC ADAPTACIJE SUHOMONTAŽE ČISTILNI SERVIS SLIKOPLESKARSTVO

Si tudi vi želite Kultura lepo urejeno 041 636 782

zelenico? 031 603 597 Ulica Ivana 5, Sežana Rozmana 27 Festival kamna Pliskovica 2013 Ozka kraška vinska cesta me je v so- botnem dopoldnevu pripeljala do idilič- ne kraške vasice imenovane Pliskovica. Majhna kraška vas z značilnimi ozkimi ulicami in kamnitimi kraškimi domačija- mi, je svoje zanimivo ime dobila po ptici pliski, drugače znani tudi kot bela pasti- rica ter živahnih ovčicah, ki so jih pastirji ravno tako poimenovali pliske. Postavlje- na na vrh hribčka, vasica nudi izjemen razgled, ki se na eni strani razprostira na Trnovsko planoto, veličastne Alpe in gori- ške ravnine, na drugi pa na Kras in Tržaški zaliv. Ko človek zaide v te kraje bržkone dobi občutek, da se ja čas tu ustavil. Drugače mirna vasica se je v sončnem septembrskem vikendu spremenila v glasno prizorišče Festivala Kamen 2013. Tu so se mladi kamnoseki stari med 18 in 25 let, preizkusili v obvladovanju tra- dicionalnih kamnoseški veščin. Namen oblikovanja vsak svojega kosa. Ne mo- tekmovanja je bil izbor in uvrščanje ka- rem si predstavljati, kolikšna vztrajnost je mnosekov na državno tekmovanje v po- potrebna pri izvrševanju takšne naloge, klicnih spretnostih – olimpijada poklicev, lahko pa zagotovo rečem, da je potrebna ki bo potekala v Ljubljani januarja 2014. zvrhana čaša trme pa tudi želje po lepem Tekmovalci, razporejeni vsak v svojo in natančno izoblikovanjem končnem 'kabino', so v obdelavo dobili vsak svoj izdelku. Jaz osebno sem najbolj občudo- kamen v obliki kocke in načrt, ki je bil vala dekleti, Špelo Šedivy in Majo Hrovat, kot neko vodilo pri obdelavi ter je pred- ki sta študentki Višje strokovne šole Seža- stavljal tudi obliko končnega izdelka. so mlade nadobudne kamnoseke pozor- na. Brez problema sta se kosali s fanti in Obdelava je potekala izključno ročno s no spremljali in jim pomagali, ko se je kje dokazovali, da kamnoseštvo še zdaleč ni pomočjo kamnoseških orodij in pnev- kaj zataknilo. samo moški poklic. matskega kladiva. Poleg tekmovalcev so Neizmerno sem občudovala udeležen- Vzporedno s tekmovanjem so potekale veliko dela imeli tudi njihovi mentorji, ki ce tekmovanja, ki so se z vso vnemo lotili tudi trgatev na Latniku evropskega prijateljstva, razstava unikatnih kamnoseških izdelkov na prostem in razstava Pastirsko življenje na Krasu. Slednja je bila posta- vljena na ogled na Slamčevi domačiji, ki je preurejena v hostel. Stvar, ki je najbolj pritegnila mojo pozornost na razstavi, so bile pastirske igre in zanimivo je bilo nostalgično spoznanje, da jih večino poznam iz svojega otroštva. Če vse skupaj na kratko povzamem, sem preživela prelep dan na Krasu v družbi prijetnih ljudi, poskusila malo njihovega odličnega terana, se čudila vztraj- nosti in delavnosti mladih kamnosekov ter si ogledala to prelepo kraško vasico Pliskovico, kamor se bom nedvomno še

Izobraževanje vračala.

Besedilo: Jasmina Gladek 28 Slike: Jasmina Gladek, Andrej Murovec Sreča je na strani tistih, ki jo delijo z drugimi Ko za nekaj časa zapustimo svoj varen jejo zobe. »Znam tudi sam!«, ko jim hočeš Kranjski Gori. V šestih izmenah je letovalo dom, ga zamenjamo za nekaj neznanega, pomagati varno sestopiti z visokega igrala. čez tristo otrok, od predšolskih malčkov odkrivamo nove svetove, srečujemo nove »Me je že Jan namazal s kremo po hrbtu!« do srednješolcev, med njimi tudi otroci z obraze, se znajdemo v popolnoma novih Tako te počasi, a gotovo četrti dan že opo- zdravstvenimi težavami, otroci iz socialno okoliščinah, dobivamo dragocene prilo- minjajo na stvari, na katere vsak odrasel šibkejših okolij in otroci s posebnimi po- žnosti, da spoznamo tudi tisti del sebe, ki človek običajno misli sam: Učiteljica, poza- trebami. Za vse otroke smo skrbno pripra- nam je bil še do nedavnega neznan ter bila si brisačo na plaži, v jedilnici si pustila vili in izvedli pester počitniški program, se soočamo z novimi izkušnjami, ki v nas očala! Ana, lani si obljubila, da bomo tudi ki bo otrokom zagotovo v spominu še v sprožajo nove občutke in misli. Lahko re- letos iskali skriti zaklad! Ana, to niso moje mrzlih zimskih dneh. čemo, da nam novosti in spremembe nu- kopalke, temveč Uršine! Učiteljica, pospra- Za vse otroke so take izkušnje dobra na- dijo priložnosti za notranje bogatenje, rast vimo brisače pod streho, deževalo bo! ložba za prihodnost, še posebej za tiste, ki in nabiranje življenjskih modrosti. Zakaj pa tvoja soba ni tako pospravljena imajo manj takih priložnosti in jim starši Enako velja tudi za našega otroka, ko kot naša? težko ali sploh ne morejo omogočiti vklju- je postavljen v položaj, ko nima ob sebi Malo manjka, da mi ne začnejo polagati čevanja v plačljive prostočasne dejavnosti staršev, ki bi mu pomagali ali za njim po- računov, kam in kako moram kaj pospra- in počitniške programe. Za petindvajset spravljali, zato na zdrav in zabaven način viti ali narediti. Zadnje dni so v tem pravi otrok smo lahko organizirali brezplačno spoznava, kaj je samostojnost. Prav na le- mojstri. letovanje s pomočjo zbranih sredstev, ki tovanjih imajo otroci nešteto priložnosti, Nekega večera v tem poletju, ko sem za so jih v te namene širokosrčno podarili da se v tej smeri razvijajo in odkrivajo svo- lahko noč prebirala pravljice ob žepni sve- donatorji, lokalna podjetja in posamezni- je talente. Oni, ne pa mama ali učiteljica, tilki in so otroški glasovi postopoma potih- ki. Donatorska sredstva za letovanje so bila so tisti, ki sami pospravljajo svoje stvari, se nili, me prekine tretješolka z vrha pograda: zbrana tudi na glasbenih koncertih orga- preoblačijo, prenašajo svojo prtljago, po- »Prosim, bodi tiho, ali ne vidiš, da 'ta mali' nizatorja Aleksa Paradisa in na dobrodel- spravljajo mizo za sabo, si kupijo sladoled. že zdavnaj spijo! Če boš nehala brati pra- nem koncertu Razvojnega društva Gmaj- Istočasno spoznavajo, kaj je odgovornost. vljice, bom lahko tudi jaz zaspala.« nica z nastopom Združenega mešanega Prve dni letovanja se včasih zgodi, da več Naučijo se marsikaj, tudi vprašati in od- pevskega zbora Repentabor. otrok mentorja desetkrat v minuti ogovo- govoriti. Doma jim tega ni treba, saj mame Vsem donatorjem se v imenu otrok pri- rijo z istim vprašanjem: Kam gremo po ko- že vse postorimo vnaprej, in preden otrok srčno zahvaljujemo za materialno pomoč silu?, Kaj bo po kopanju?, Kdaj bo večerja? sploh lahko po čem vpraša, je to že na in podarjena finančna sredstva. ali Kaj moramo obleči za na plažo? Tretji mizi. Na letovanju se znajo sami postavi- Sreča je na strani tistih, ki jo delijo z dru- dan nihče več ne sprašuje stvari, ki so že ti zase in včasih poskrbeti tudi za druge. gimi. utečene in vsem znane. Kmalu vsi že vse Marsikateri starš jih ne bi prepoznal. vedo in slišiš: »Pusti, bom sam!«, ko jim To poletje so otroci Krasa in Brkinov v Besedilo in slika: Ana Pangos hočeš pomagati pri postiljanju. »Sem že!«, organizaciji Medobčinskega društva prija- ko jih opomniš, naj si pred pravljico umi- teljev mladine letovali v Pacugu, Poreču in Naši mladi

29 Osnovna šola Srečka Kosovela gostila predstavnike Montbrisona Sežansko osnovno šolo so avgusta letos spet obiskali predstavniki mesta Mont- brison v Franciji, s katerim je naša občina pobratena. Gostili smo predstavnika za mednarodno sodelovanje, predstavnika mesta Montbrison za kulturo in ravnate- lje različnih šol. Namen srečanja je bil razširiti skupno sodelovanje na različnih področjih. Ker smo oboji o tem že razmišljali, je bilo idej o načinu sodelovanja veliko. Tako smo se dogovorili, da bodo učenci tretjega trile- tja prisostvovali pouku angleščine v Fran- ciji in tako nadgradili znanje tega jezika. Prespali bi pri družinah otrok, s katerimi bi prej celo šolsko leto sodelovali kot prijatelji na daljavo. Z mlajšimi učenci bomo lovanje med košarkarskima skupinama in Razšli smo se v pričakovanju nadaljnje- preko videokonference sodelovali tako, to sodelovanje bi ohranili ter ga razširili. ga sodelovanja z namenom, da se nam da bomo z uporabo osnovnega znanja Predstavili smo jim, kako je bilo sprejeto bo pridružilo več učiteljev in učencev ter angleščine povedali nekaj o sebi, zapeli sodelovanje preko videokonference, ki da se bomo povezali še s kakšno šolo v pesem in predstavili kraj. Med šolskim le- sem jo izvedla z učenci 3. razreda. Tako Franciji. tom si bomo pošiljali opise in posnetke naši kot njihovi otroci so jo sprejeli z nav- značilnosti kraja, kjer živimo, zanimivosti dušenjem in bila je dobra motivacija za Besedilo: Mojca Gerželj Štembergar in običajev, informacij šolskega značaja sodelovanje, zato bomo ta način komu- in podobno. Že leta poteka dobro sode- niciranja ohranili. Šestnajstkrat hura za letovanje v Izoli Ko se v Štjaku približuje prvi konec te- prvi dan je minil brez presenečenj. Kot po jem rojstnem dnevu podaril Anže, zelo dna v avgustu, postanemo nekateri mal- navadi smo tudi letos prvo noč spali bolj osvežujoča. ce bolj nemirni in polni pričakovanj. To je malo … tudi zaradi komarjev … in kart. Presenečenje je sledilo v soboto po- namreč čas, ko se gasilci našega društva V četrtkovo jutro so se nekateri zbudi- poldan, ko smo se namesto na plažo od- odpravimo na letovanje v Izolo. Na leto- li prej, a vse, tudi zamudnike, so na mizi pravili na ladjo. Oprtali smo si lubenico, vanje, ki je za nas tradicionalno, samou- čakali Nutella, marmelada, kakav in po- pijačo in piškote ter se opravili novim mevno in pričakovano, a vedno pušča dobne jutranje dobrote. Čudovit uvod v dogodivščinam naproti. Ladja nas je vkr- prostor za nova doživetja, odpira nove vroč sončen dan, ki smo ga preživeli na cala na pomolu ter nas odpeljala do belih poti in gradi medsebojne odnose. plaži Simonovega zaliva. Po kosilu in po- skal, kjer smo veselo skakali, čofotali in se »Kaj bo torej letos drugače?« Avtobus je čitku pa smo se popoldan razigrali še na namakali do večera. Po večerji smo bolj proti Izoli odpeljal v sredo zvečer. Sledi- toboganih, kjer je bila razlika v letih med kot na sladoled čakali, da zaspimo. V ne- lo je pridobivanje koščka ležišča na tleh našimi mladimi člani in mentorji že manj deljo se že po protokolu vstane težko, a gasilskega doma in večerja, ki smo jo pri- očitna. Podoben dan smo preživeli tudi v vseeno nam je uspelo, da smo še zadnjič nesli s sabo in nam jo je priskrbel Toni. Po petek, le da je bilo še bolj vroče, zato je letos okusili slano slovensko morje. Po večerji smo si privoščili še sladoled. No ja, bila sladoledna torta, ki nam jo je ob svo- kosilu smo pospravili in se popoldan odpravili proti domu. »Kaj je bilo torej letos enako in kaj dru- gače?« Letovanje je potekalo v istem ter- minu. Bilo je spet lepo vreme. Imeli smo ista kuharja, Danijelo in Primoža. Bilo je nekaj novih obrazov, saj smo lani pridobili člane iz sosednje KS Vrabče. Nekateri so se nam že letos pridružili na letovanju in skupaj smo se imeli nepozabno. Večina mentorjev je že več let istih, a doživetja so vedno nova – izjemna in nepozabna. Mi pa se radi vračamo in damo našim mladim članom to, kar oni dajejo nam celo leto: vztrajnost, voljo, pogum in čas. Dru- go leto pa spet … 17-krat hura za Izolo! Naši mladi

Besedilo: Elena Funa 30 Slika: Stojan Benčina Pozdrav poletju Taborniki smo poletje uspešno pripe- Že naslednji teden so naši popotniki in vedno smo se skupaj imeli lepo, zato smo ljali h koncu s propagandnim taborom, popotnice ter raziskovalci in raziskovalke prepričani, da bomo še sodelovali. ki se je odvil v okviru občinskega prazni- ponovno obiskali Varstveno delovni cen- Prisotni smo bili tudi na proslavi ob pra- ka. Obiskovalcem smo se pred našo hiter Sežana ter varovancem pomagali pri zniku priključitve Primorske k matični do- ško predstavili z različnimi delavnicami, oblikovanju nove vrtne gredice. Prvi dan movini Primorska za vedno, ki se je odvila razstavo letošnjih fotografij, odličnimi so skupaj odšli na gmajno po material, 14. septembra 2013 v Lipici. Okrog 100 supami ... drugi dan pa so gredico še oblikovali. Kot mlajših in starejših tabornikov je med nastopi otroških pevskih zborov in plesnih skupin z Winklerjevo abecedo (semafor- jem) z zastavicami sporočalo: »Srečno, Lipica!« Ponosni smo, da smo bili del tako lepe proslave! V jesen smo zakorakali živahno, izvedli smo vpis in medse sprejeli kar nekaj bodočih tabornikov. V začetku meseca smo izpeljali vsakoletni rodov posvet, na katerem smo začrtali akcije in dejavnosti, ki nas čakajo v tem šolskem letu. Pestro in veselo bo. Več informacij lahko najdete na naši spletni stran: www.rkjsezana.si.

Taborniški ZDRAVO!

Besedilo: Flora Pečar Slika: Katja Kovač

Taborniki na proslavi ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini.

Učenci OŠ Dutovlje in Podružnične šole Tomaj tudi počitnice preživljajo aktivno Zadnji teden počitnic so bile na tomaj- rih tomajske šole. vodo in ga vlili v pokrovčke ter površino ski šoli za učence od prvega do petega Tjaša iz tretjega razreda je o delavnicah poravnali. Ko se je mavec posušil, smo na razreda organizirane likovne in špor- zapisala naslednje: vsak podstavek naslikali različne poletne tne delavnice. Udeležili so se jih otroci »Rada bi vam predstavila, kaj vse smo motive z akrilnimi barvami. Naslikala sem iz OŠ Dutovlje in POŠ Tomaj. Učenci so počeli na poletnih delavnicah. kozarec limonade, ribo, sonček in slado- pod mentorstvom likovnega pedagoga Na začetku nam je učiteljica predstavi- led. Med sušenjem mavca smo izdelovali ustvarjali izdelke iz različnih materialov. la potek delavnic. Najprej smo izdelovali pečate za plakat. Uporabili smo barvno Pod vodstvom športnega pedagoga so podstavke za kozarce. Potrebovali smo peno, iz katere smo izrezali razne oblike. se vsak dan tudi razgibali. Likovni izdelki mavec, barve in pokrovčke steklenih ko- Zalepili smo jih na vrhnjo stran plastič- so bili v septembru razstavljeni v prosto- zarcev za vlaganje. Pripravili smo mavec z nih pokrovčkov. Pečate smo zadnji dan uporabili za izdelovanje plakata, ki prika- zuje morske rastline in živali. Plakat krasi vhod naše šole. Izdelovali smo tudi slike iz kamenčkov, školjk, mivke in mavca. Iz mivke smo pripravili kalup. Na dnu ka- lupa smo oblikovali sliko iz kamenčkov in školjk. Sliko smo nato zalili z mavcem. Vanj smo položili vrvico za obešanje. Ko se je mavec posušil, smo dobili okras, ki ga lahko obesimo na steno. Delavnice so bile zelo zanimive. Na njih smo veliko ustvarjali in se tudi igrali.«

Besedilo: Tjaša Stojanoski in Mirijam Krašna Štoka Slika: arhiv POŠ Tomaj Naši mladi

31 Prvi šolski dan v OŠ Dutovlje 2. september 2013 je bil prelep sončen in staršem podal nekaj nasvetov o varno- dan. Pred OŠ Dutovlje se je zbalo dvajset sti v prometu. neučakanih otrok, ki so komaj čakali, da Po sprejemu so učiteljice prvošolce prestopijo šolski prag. V spremstvu star- popeljale na sprehod, nato pa v njihovo šev so prvič vkorakali v šolsko avlo, kjer jih učilnico, kjer so se posladkali s torto. Polni je prijazno pozdravila ravnateljica in se z novih vtisov so ob koncu prvega šolske- vsakim posebej rokovala. Tega sprejema ga dne odhajali domov. so se udeležili tudi predstavniki Občine Sedaj so že pridno zagnani v šolsko delo. Sežana: župan, podžupan in tri predstav- Vsak dan je za njih nekaj posebnega. Na- nice občine, ki pogosto sodelujejo s šolo. stale so prve risbice, naučili so se nove pe- Veliko presenečenje pa so jim pripra- smice, sklenili nova prijateljstva … vili učenci razredne stopnje, ki so se že Želiva jim, da bi se med šolanjem veliko med počitnicami pripravljali in pridno novega naučili in se lepo imeli. vadili. Zaigrali so lutkovno igrico Kazimir Netopir, jim zapeli, izročili darilca ter jim Besedilo: Tanja in Tina s šopkom rožic čestitali in jih ponosno Slika: Anže, 1. r. sprejeli medse. Policist Niko je otrokom September na podružnični šoli v Tomaju Na podružnični šoli v Tomaju smo v letošnjem šolskem letu sprejeli sedem prvošolcev. Pozdravila jih je ravnateljica Doris Orel. Učenci ostalih razredov so jih pozdravili z nastopom in jim poklonili cvetje. Policist Niko Kajtna je prvošolcem nadel rumene rutke, podžupan občine Sežana Da- vid Škabar je vsem zaželel prijetno in uspešno šolsko leto. Prvošolcem smo razkazali šolo in jih pogostili s torto. Posebej skrbno so si ogledali svojo učilnico in raziskali igralne kotičke. Po končanem sprejemu so ostali učenci pohiteli na vajo, saj jih je čakal nastop v vaški dvorani. Mira Cencič je namreč v petek, 6. septembra 2013, predstavila svojo novo knjigo z naslovom Življenje na Krasu v preteklosti. Učenci podružnične šole Tomaj so predstavitev popestrili z recitacijami in pesmicami. Besedilo: Petra Malalan Slika: arhiv PŠ Tomaj Priključitev Primorske k matični domovini Vse se je začelo pri pevskih vajah, ko smo izvedeli, da bomo lahko sodelovali na proslavi ob obletnici priključitve Primorske k matični domovini. Bili smo veseli, saj je to morda naša zadnja prilo- žnost, da sodelujemo na državni prireditvi. Letos smo praznovali v Lipici. Prve vaje so bile v petek popoldne, 6. septembra 2013, v sežanski šoli. Tam smo vadili do 18. ure, nato pa smo se preselili v avdi- torij, kjer smo imeli vaje s pihalnim orke- strom. Ker smo bili dobri, so vaje v nedeljo odpadle. Naslednje vaje smo imeli v petek popoldne, 13. septembra 2013, v Lipici. Takrat je bila generalka. Za tisti dan nam je šola organizirala prevoz in malico. Generalka je trajala do 20. ure. Tam smo dobili tudi majice v barvah slovenske zastave. Naslednjega dne, 14. septembra 2013, smo že ob 8.50 sedeli na tribuni in se upevali. Iz naše šole nas je bilo petde- Naši mladi zadnja točka, ko so se padalci spustili Proslava nam je ostala v lepem spomi- set. Končno se je začela proslava. na prizorišče s slovensko zastavo. Naši nu. Na prireditvi je bilo veliko zanimivih domači so proslavo spremljali v neposre- Besedilo: Anja Živec in Lucija Daolio točk. V spominu nam je najbolj ostala 32 dnem televizijskem prenosu. Slika: arhiv OŠ Dutovlje Učenci OŠ Sežana v Lipici V soboto, 14. septembra 2013, so se učenci in učitelji OŠ Srečka Kosovela Sežana udeležili državne proslave ob obletnici priključitve Primorske k matič- ni domovini. Učenci 1. razredov so imeli kulturni dan, vsi ostali pa športnega. Dru- gošolci so se odpravili proti Orleku, tre- tješolci po Kosovelovi poti, vsi ostali pa v Lipico na prireditev. Kolona mladih pohodnikov je bila zelo dolga, saj se je vila od šole mimo gasilskega doma in naprej po Bazoviški poti proti Lipici. Ob lepem vremenu in v prijetni družbi je pohod trajal uro in pol. V Lipici je bilo že precej živo, glasba pihalnega orkestra, stojnice in več tisoč obiskovalcev. Na prizorišču so učenci z zanimanjem Na prireditvi je sodelovalo veliko učen- delovati na tem dogodku in s tem mlade opazovali prihod pomembnih predstav- cev sežanske šole v pevskem zboru, v seznaniti s pomembnimi mejniki naše nikov sežanske občine, ostalih primorskih orkestru in med taborniki. Proslava je po- polpretekle zgodovine. občin, posebej pa predsednice vlade in tekala v sproščenem plesno-glasbenem predsednika Republike Slovenije. Nekaj vzdušju. Največ občudovanja pa so zago- Besedilo: Katja Kovač učencev sežanske šole je imelo posebno tovo poželi nastopi lipiške jahalne šole in Slika: Zoran Pejić srečo in čast, saj se jim je približal predse- privlačna točka padalcev. dnik države Borut Pahor, se z njimi malce Veseli smo, da smo imeli priložnost so- pošalil in rokoval. V Podlagi spet živahno Ko se poletje in vročina počasi poslovita, lie iz Francije. Njenemu odhodu je sledil de so lahko vnovčili nova sezona in kreativno življenje v Mla- kratek oddih, ki ga je prinesel zaključek v Piceriji in špage- dinskem centru Podlaga zopet zaživita! Mladifesta, in že je tukaj jesen, ko Podla- teriji Cavallino, Prodajalni in kavarni Klav- »Au revoir,« nam je konec julija 2013 ga s polno paro drvi novim dogodivšči- dija, Kosovelovem domu in MC Podlaga. zaklicala v slovo naša prostovoljka Ophe- nam naproti. Za začetek smo obiskali Ob živahnih popoldnevih, ko mladi na- Šolski center Srečka Kosovela Sežana in polnijo naše prostore in se družijo ob raz- dijakom predstavili naše aktivnosti ter ličnih igrah, podlagovci snujemo načrte letošnjo novost, da lahko zunanje obveza prihodnje dni in sestavljamo pester zne izbirne vsebine (OIV) opravljajo tudi v program za otroke in mladino pa tudi za našem kreativnem podzemlju. Prav tako tiste, ki ostajajo radovedni in mladi po si lahko vsako sredo pri nas pripravijo srcu. A o tem več v prihodnji številki. Do tudi svoj čaj pravične sorte. Predstavitev takrat pa vabljeni, da nas spremljate na na info točki, ki je potekala v avli srednje naši novi spletni strani in sodelujete na šole, je spremljala tudi nagradna igra. Li- nagradnem natečaju T-Tris! stiči z odgovori na vprašanje, ki se je na- našalo na Kulturno karavano iz Ugande, Besedilo: Franja Čok so dodobra napolnili skrinjico. Žrebanje Slika: Goran Grabić je razveselilo 18 dijakov. Zanimive nagra- Info točka MC Podlaga v avli srednje šole. Ura pravljic v Kosovelovi knjižnici Sežana Prihaja dež je naslov pravljice, ki je povabila otroke na prvo uro pravljic po sicer vročih in sončnih počitnicah. In res nas je prav tisti dan dež najprej osve- žil, a je potem, kot v pravljici, posijalo sonce in na nebu se je pojavila čarobna mavrica. Otroci, starši, stari starši in ostali ljubitelji pravljic tako vsak četrtek prisluhnejo novim pravljicam in preživijo prijetno urico v knjižnici. Najmlajšim je namenjena prva pravljica ob 16.45, ostalim pa druga pravljica ob 17.00. Va- bljeni! Besedilo: Marija Godnič in Maja Razboršek Naši mladi Slika: Maja Razboršek 33 Nov začetek v Vrtcu Sežana »Vsak začetek šolskega leta se začne pisati nova zgodba. Vanjo vstopate star- ši, otroci in mi, zaposleni v vrtcu. Vsak s svojimi pogledi in pričakovanji, željami, načrti, različnimi izkušnjami, znanjem. Začetek je priložnost, da se pogumno odpravimo po poti, ki nas bo peljala do zastavljenega cilja. Zaposleni v vrtcu bomo v letošnjem šolskem letu poskrbeli, da bodo otroci radi prihajali v vrtec, se počutili varne in spoštovane ter jim nudili dovolj izzivov za njihov optimalni razvoj.«

Ravnateljica Radica Slavković

Uvajalni mesec je uspešno za nami. Naj- mlajšim so se že posušile solzice, nekateri pa potrebujejo malo več časa, da se spro- stijo in pogumno naredijo prve korake. Igralnice je napolnil otroški smeh, sliši se pripovedovanje pravljic, petje pesmic, klepet otrok ... Igrišča so polna razposaje- ponudimo kakovosten vzgojno-izobra- hiter ritem življenja. Učimo se od njih in ne igre, prvi stiki med starši in strokovni- ževalni program. Naše strokovno delo lažje bomo premagovali vsakdanje teža- mi delavkami so se ustvarili. Nov začetek. temelji na nacionalnem dokumentu Ku- ve in podvige. Vrtec Sežana je del mreže javnih vrtcev rikulum za vrtce, na vsakoletnih izobra- Naj bo tudi letošnje leto v vrtcu – nekaj in deluje v dvanajstih enotah. V letošnjem ževanjih strokovnega kadra in izkušnjah posebnega. šolskem letu smo oblikovali 59 oddelkov, vsakega posameznika. od tega 20 prvega, 39 pa drugega staro- V vrtcu je doma veselje. Prisluhnimo Besedilo: Anja Kristan stnega obdobja. Trudimo se, da v vrtec otrokom, dovolimo, da nas napolnijo z Slika: Saša Teraž vključimo čim večje število otrok ter jim radostjo in da nam za trenutek ustavijo Rezultati povezovanja že vidni Ob občinskem prazniku Občine Sežana Podlaga v Sežani, da bi pridobili dodatne restavracijah v Montbrisonu. Omenjeni je Območne obrtno-podjetniške zbor- izkušnje in znanja, ki bi v Montbrisonu projekt gre vsekakor pripisati povezova- nice Sežana ponovno gostila delegacijo lahko omogočile hitrejšo zaposlitev. Iz- nju in izmenjavi z Montbrisonom. Prido- iz Montbrisona, ki je zbornico pred tem menjavo je financirala posebna agencija bljeno znanje in izkušnje bosta udeležen- obiskala že večkrat. Tokratno delegacijo iz Montbrisona, ki se ukvarja z zaposlitvijo ca mobilnosti Matjaž Lindič iz Sežane in so sestavljali predsednik in podpred- mladih. Iz srednje lesarske šole v Mont- Martin Mahorčič iz Rodika lahko uporabi- sednik komiteja za pobratenje Občine brisonu je v lanskem letu prispelo pov- la pri svojem delu ter dobro prakso pre- Montbrison in dva člana omenjenega praševanje po desetih delovnih (učnih) našala na ostale gostince. Predstavniki iz komiteja. Delegacijo so na OOZ Sežana mestih za dijake te šole, vendar jim med Montbrisona so izrazili pripravljenost za sprejeli predsednik Milan Škapin in pod- kraško-brkinskimi delodajalci lesne pa- podporo in pomoč pri izvedbi omenjene predsednik Jernej Bortolato ter zaposle- noge le-teh ni uspelo zagotoviti. mobilnosti. ni v strokovnih službah. Občina Sežana OOZ Sežana je predstavnike Montbri- Ob tem naj omenimo, da je OOZ Seža- in Občina Montbrison sta pred dvema sona seznanila z aktivnostmi v okviru na v okviru programa Leonardo da Vinci letoma podpisali listino o pobratenju. V projetka Leonardo da Vinci – program – program VETPRO (strokovni delavci v tem času je bilo realiziranih že kar nekaj PLM (osebe na trgu dela), s katerim je v poklicnem izobraževanju in usposablja-

Naši mladi / Gospodarstvo in turizem srečanj in izmenjav. Med drugim so v lanskem letu uspešno kandidirala na raz- nju) uspešno kandidirala še s projektom lanskem letu štirje mladi, v starosti od 18 pisu in pridobila subvencijo za mobilnost Strokovna izmenjava izkušenj v Nemčiji. do 25 let, ki so iskali zaposlitev v Franciji, dveh gostincev, mojstrov kulinarike, ki se Projekt je namenjen izmenjavi izkušenj in 34 opravili izmenjavo v Mladinskem centru bosta usposabljala v priznanih francoskih spoznanj na področju dualnega poklicnega izobraževanja in prenosu znanj pri vloga v dualnem sistemu poklicnega cije, ki jo sestavljajo strokovni delavci iz zaposlovanju v poklicnem izobraževanju, izobraževanja, pridobitev znanj, ki se OOZ Sežana, OOZ Ajdovščina, OOZ Kranj, zaposlitvi pripravnikov in študentov v nanašajo na pogoje zaposlitve kadrov z OOZ Nova Gorica in OZS, bo izvedena v Nemčiji, seznanitvi s pogoji poslovanja zaključenim poklicnim izobraževanjem, mesecu oktobru 2013 pri partnerski or- podjetij v Nemčiji. Cilj projekta je pridobi- zaposlovanjem pripravnikov in študen- ganizaciji – Obrtni zbornici za München tev znanj in izkušenj delegacije strokov- tov ter na pogoje poslovanja podjetij v in Zgornjo Bavarsko. nih delavcev pri organizaciji, ki deluje v Nemčiji in prenos in uporabo pridoblje- sklopu dualnega sistema, njihovih orga- nega znanja v slovenskih razmerah. Eno- Besedilo: Marija Rogan Šik nizacijskih značilnosti in nalog, njihova tedenska mobilnost šestčlanske delega- Slika: arhiv OOZ Sežana Prisotnost na sejmu je dolgoročna naložba Ena bistvenih nalog Območne obrtno- nici na 64 m² predstavila kar z devetimi SEEL, d. o. o., Kora, d.o.o., iz Izole. Visoka -podjetniške zbornice Sežana je tudi skrb razstavljavci in enim razstavljavcem iz strokovna šola Sežana, Jernej Bortolato, s. za promocijo njenih članov. Letošnja se- OOZ Izola: Jadran d. d., Eletraart, umetni- p., in Sandi Čevnja, s. p., pa so se predsta- jemska in promocijska aktivnost zbornice ško ustvarjanje, Radovan Gregorčič, s. p., vili v okviru Sekcije kamnosekov. Letošnji je bila pestra. Organizirana predstavitev Kamnoseštvo Bele, Simon Bele s. p., Ka- nastop na MOS, ki je bil za udeležence pod okriljem OOZ Sežana na Mednaro- mnoseštvo Tavčar, d. o .o., Obdelava na- brezplačen, so sofinancirali Obrtno-pod- dnem sejmu obrti in podjetnosti pred- ravnega kamna in unikatni kamnoseški jetniška zbornica Slovenije, Območna stavlja letos že peti tovrstni dogodek izdelki umetnostne obrti, Leon Mahnič s. obrtno-podjetniška zbornica Sežana, skupne predstavitve kraško-brkinskega p., Krasinox – kovinski izdelki, Pavel Trbi- Občina Sežana in Občina Hrpelje-Kozina. gospodarstva in ostale ponudbe. žan, s. p., Mavrica zaves, Nataša Ravbar, s. Del stroškov promocije je prispeval tudi OOZ Sežana se je letos na skupni stoj- p., Condimentum, Lucija Mohorčič, s. p., Evropski sklad za regionalni razvoj in iz nacionalnih sredstev v okviru projekta Profili, programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007−2013. Na sejmu je namreč potekala promocija projekta Profili. Med podjetniki je potekalo anke- tiranje o izkušnjah na področju izvajanja javnih naročil in javno-zasebnega par- tnerstva. Z anketo pridobljeni podatki bodo tvorili čezmejno slovensko-italijansko informacijsko bazo podatkov (platformo), ki bo zanimiva tako za javni kakor tudi za zasebni sektor oziroma za vse, ki se ukvarjajo z aktivnostmi izgradnje. O oceni sejemskega nastopa še ni mo- goče govoriti, prevladovalo pa je enotno mnenje razstavljavcev, da je prisotnost na sejmu dolgoročna naložba.

Besedilo: Marija Rogan Šik Slika: arhiv OOZ Sežana Gospodarstvo in turizem

35 Tomaž Štolfa postal zmagovalec letošnje visokoteh- nološke konference TechCrunch Disrupt 2013 Slovenskega (sežanskega) podjetnika Tomaža Štolfo smo že na lja Android, iOS in splet. Layer je namreč predvsem infrastruktura kratko predstavili v našem glasilu. Spada med generacijo uspe- za komuniciranje (tako prek sporočil, glasu, videa ...), ki jo lahko šnih mladih podjetnikov, ki iščejo izzive na globalnih trgih. razvijalci enostavno 'vgradijo' v svojo programsko rešitev. Pod- Tomaž je predvsem poznan kot vodja projekta VOX.IO in podjetniki so v Layer vključili tudi še veliko dodatnih 'bombončkov', jetja, ki je bilo ustanovljeno leta 2010 in izhaja iz MarandLaba. kot je optimizacija imenika. Leto pozneje so zmagali na Seedcampu in kmalu presedlali na Tomaž Štolfa je podjetje ustanovil v marcu 2013 skupaj z Ro- relacijo Ljubljana–San Francisco. nom Palmerijem, podjetnikom iz New Yorka, ki ima med drugim V San Franciscu je na dogodku TechCrunch Disrupt predsta- izkušnje z delom v podjetjih Minor Ventures, Grand Central, ki ga vil nov start-up, poimenovan Layer. Podobno kot pri prejšnjem je kupil Google in je zdaj poznan kot Google Voice, OpenDNS, podjetju Vox.io želi Tomaž s svojo ekipo spremeniti način komu- Scout Labs in Swivel. Palmeri je prav tako ustanovil podjetji MkII niciranja med ljudmi. Vendar tokrat ne ciljajo na končne uporab- Ventures in Prism Skylabs. nike, temveč na podjetja, ki razvijajo programske rešitve za oko- Na visokotehnološki konferenci TechCrunch Disrupt 2013, ki se je odvijala v San Franciscu, je podjetje Layer s komunikacij- sko platformo za mobilne aplikacije pometlo s konkurenco 29 drugih podjetij in prepričalo žirijo, ki je bila sestavljena iz predstavnikov tehnoloških investitorjev – med njimi pa je bila tudi izvršna direktorica ameriškega spletnega velikana Yahoo Marissa Mayer. V finalu je bilo poleg Layerja še pet startupov, ekipa pa je z zmago prejela naziv najboljšega startupa prestižne tehnološke konference in tudi nezanemarljivih 50 tisoč dolarjev nagrade. Še najbolj pomembna je zmaga sama, saj je ta mlademu podjetju po poročanju portala Netokracija že zagotovila 1,5 milijona dolarjev zagonskih sredstev iz različnih skladov tveganega kapitala. Tomažu in njegovi ekipi iskreno čestitamo in želimo še veliko uspehov ter pogumnih korakov. Povzela: Nina Ukmar Slika: arhiv podjetja Layer S predstavitvami po Sloveniji do povečane prepoznavnosti Krasa in Brkinov V okviru neformalne koordinacije za turizem Krasa in Brkinov je Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana, v sodelovanju z Ob- činami Sežana, Komen, Hrpelje-Kozina ter Parkom Škocjanske jame, Kobilarno Lipica in Razvojnim centrom Divača organiziral v nedeljo, 9. septembra 2013, Dan Krasa in Brkinov v Kopru. To je bila prva izmed promocijskih akcij, ki jih Zavod ŠTIP ter drugi člani neformalne koordinacije za turizem Krasa in Brkinov pripra- vljamo to jesen. Tako želimo približati gostom izjemno ponudbo, ki jo tako Kras kot Brkini v jesenskem času imajo. Vinogradi, sa- dovnjaki, ponudba svežih gob iz brkinskih in tudi kraških gozdov ter Mesec kraške kuhinje so zagotovo gurmanski užitki, potem so tu še športno-rekreacijske prireditve, med njimi S kolesom po Krasu in Tekaški pozdrav jeseni, in še mnoge druge, ki jih ne velja zamuditi. Številne turistične kmetije, hoteli, hostel pa so odlič- bilo v Kopru preko 5000 gostov s potniških ladij, tako je bil že tako na možnost za nočitev v pristnem kraškem objemu. Ravno tako živahen Koper, ki je ravno takrat gostil Eurobasket, še živahnejši, in lahko kraške jame, Lipica in drugi muzeji ter galerije popestrijo zato je bil tudi uspeh akcije dober. še tako deževne dni, ko kolesarjenje in pohodništvo po učnih in Park Škocjanske jame in Zavod ŠTIP smo ponudbo aktivnih planinskih poteh ni popolna idila. Vse to bogastvo, ki ga imamo programov in doživetij predstavili tudi v okviru Soča outdoor na Krasu in Brkinih, poskušamo predstaviti v okviru promocijskih festival v Tolminu. Četudi vreme ni bilo ravno najbolj naklonjeno akcij ter tako podaljšati turistično sezono tudi v pozno jesen. prireditvi, je bilo precejšnje zanimanje za aktivnosti, ki jih ponu- V nedeljo, 8. septembra, smo območje Krasa in Brkinov pred- jamo na Krasu. stavili na mandraču v Kopru. Kar 14 ponudnikov je predstavi- Konec septembra pa je sledila še ena predstavitev v okviru Fe- lo svojo obrt ter tako privabilo številne mimoidoče, ki so lahko stivala stare trte v Mariboru, tu je ekipa Zavoda ŠTIP pripravila degustirali, si ogledali in seveda tudi kupili posamezne izdelke. odlično kraško joto, jo ponudila na pokušino obiskovalcem in Pestra ponudba stojnic je omogočala vpogled v široko ponud- tako z žlico predstavila Mesec kraške kuhinje, ki se je že začel, bo izdelkov iz naših krajev, saj so se predstavljali čebelarji, vinarji,

Gospodarstvo in turizem številni obiskovalci so že odlično poznali Kras in vsi navdušeni so kamnosek, ponudniki žganja in drugih zeliščnih likerjev, kraškega iskali nove informacije in ideje za nova doživetja pri nas na Krasu. brinjevca, brkinskega slivovca, sira, zastopani pa so bili tudi unika- 36 tni izdelki iz sivke ter ročno izdelan nakit. Za praznično in veselo Besedilo:Tom Ločniškar vzdušje pa je poskrbel harmonikar Tilen Bortolato. Na ta dan je Slika: arhiv MH Pliskovica Leon Mahnič zmagal na predizobru v poklicnih spretnosti v kamnoseštvu na Festivalu kamna v Pliskovici Sredi septembra je v Pliskovici pote- EuroSkills je tekmovanje v poklicnih vali skrivnosti starega, a ponovno aktu- kal Festival kamna. Osrednji dogodek spretnostih. Osnovni cilj tekmovanja je alnega in cenjenega poklica kamnoseka. festivala je bil predizbor evropskega tek- promocija deficitarnih in redkih poklicev. Spretni oblikovalci iz različnih koncev movanja mladih v poklicnih spretnostih Obiskovalci Pliskovice so v dveh dneh, Slovenije so se preizkusili v obdelavi le- EuroSkills v okviru Olimpijade poklicev. kolikor je trajal dogodek, lahko spozna- -tega. Na ogled so bile postavljene moj- strovine številnih kamnosekov. Bogata tržnica z izdelki in pridelki lokalnih ponudnikov pa je bila prava paša za oči in gurmane. Potekala pa je tudi slavnostna trgatev na Latniku evropskega prijateljstva, ki jo je spremljal bogat kulturni program ter razglasitev najboljših oblikovalcev kamna. Komisija je izbrala tri najboljše tekmovalce. Prvo mesto je osvojil Leon Mahnič, samostojni pod- jetnik iz Dol pri Vogljah, drugo mesto je pripadlo Dejanu Baliću, tretje mesto pa Niku Čebokliju.

Besedilo: Marija Rogan Šik Slika: Bogdan Macarol

Od leve proti desni: Leon Mahnič, Dejan Balić in Nik Čebokli.

Odprli prenovljen Agromarket Vinakrasa v Sežani

V nizu prireditev ob sežanskem občin- skem prazniku so predali v uporabo tudi prenovljeni Agromarket sežanske zadruge Vinakras, ki se nahaja v neposredni bližini vinske kleti in sejmišča Lipov list, kjer se vsakega 21. dne v mesecu odvi- jajo sejmi. »V zadnjih 6–7 letih smo tako investicije usmerjali v posodobitev tehnološke opreme v kleti in obnovo vinogradov. V zadnjih treh letih smo obnovili 18 hektarov vinogradov, 10 hektarov pa jih še čaka na obnovo. Pred petimi leti smo začeli tudi s širitvijo in posodobitvijo trgovin. Z investicijo v Sežani, katere skupna vre- dnost obnove in opreme znaša približno 150.000 evrov, smo začeli oktobra lani in jo pred tremi meseci tudi uspešno zaklju- čili. Izvajalec je bilo sežansko Komunal- no stanovanjsko podjetje. Agromarket zadruge smo povečali za 200 m2, prav tako pa smo tudi povečali izbor izdelkov. v DZ dr. Ljubica Jelušič in predsednik Za- Leut in skupina Argonavti. Zbrani so ob V vsaki naši trgovini delajo po trije delav- družne zveze Slovenije Peter Vrisk. dobri dalmatinski glasbi in zabavi seveda ci,« pravi direktor Vinakrasa Marjan Colja Z uglednimi gosti je simbolično prere- pohvalili nagrajena vina Vinakrasa. in poudarja, da se investicije v klet kažejo zal trak in obnovljeni agromarket Vina- krasa predal v uporabo dolgoletni član Besedilo in slika: Olga Knez kot nagrada za njihov teran. Gospodarstvo in turizem Predaji nove investicije v uporabo so zadruge Dušan Seražin. Zvečer pa se je se med drugim udeležili tudi sežanski odvijala že sedma tradicionalna priredi- župan Davorin Terčon, domača poslanka tev Vino in glasba, kjer sta nastopili klapa 37 Skupaj v dobrodelni akciji za šolske potrebščine Zveza prijateljev mladine Slovenije in Pošta Slovenije sta 15. avgusta 2013 zaključili akcijo z imenom Poštar Pavli polni šol- ske torbe, v kateri smo zbirali denar za nakup šolskih potrebščin ter materialne prispevke v obliki zvezkov, torbic, barvic in drugih potrebščin za socialno ogrožene otroke. Dobrodelna akcija je vključevala tako finančno kot tudi materialno pomoč Pošte Slovenije in splošne javnosti, pri čemer je vsak nakup šolskih po- trebščin na pošti pomenil prispevek za otroke iz socialno ogro- ženih družin. Območna društva prijateljev mladine Slovenije je v sodelovanju z lokalnimi pristojnimi službami šolske potrebšči- ne že predala otrokom iz socialno ogroženih družin naše regije. Karin Elena Sánchez, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije je ob tem dejala: »Veseli in hvaležni smo za to akcijo, saj danes podjetja komaj poskrbijo zase, naša humani- tarna dejavnost pa je v celoti odvisna od donacij podjetij in do- brosrčnih posameznikov. Prošnje za kakršno koli obliko pomoči so prihajale iz vse države, tako da bo Poštar Pavli polnil torbice otrokom, ki jim zaradi finančne in socialne stiske njihovih staršev vse potrebno, kar mali nadebudneži potrebujejo za učenje. Fo- že tako ni lahko. Iskrena hvala Pošti Slovenije in vsem podjetjem toklub Žarek je s fotografijami svojih članov organiziral prodajno ter posameznikom, ki so se odzvali na akcijo ter darovali šolske razstavo fotografij, otroci pa so se zabavali v igrarijah, ustvarjal- potrebščine za otroke prijateljev mladine.« nih delavnicah in se pomerili v šaljivih nagradnih igrah ter tako V mesecu avgustu, ob praznovanju Občinskega praznika Ob- prispevali za šolske potrebščine svojih vrstnikov. čine Sežana, smo akcijo zbiranja donatorskih sredstev za šolske Vsem obiskovalcem, donatorjem in sodelujočim na dobrodel- potrebščine organizirali tudi v sodelovanju z Rdečim križem Slo- ni prireditvi se v imenu otrok prisrčno zahvaljujemo. venije, Območnim združenjem Sežana in Fotoklubom Žarek Se- žana. Zbrana sredstva so namenjena izključno za otroke Krasa in Besedilo: Ana Pangos Brkinov, katerih starši zaradi finančnih težav vse težje nakupujejo Slika: arhiv društva Aktivnosti Društva diabetikov Sežana v poletnih mesecih V skladu s programom društva so bile v poletnih mesecih na- Kokoš. Avgusta smo imeli dve predavanji, in sicer predavanje o črtovane naslednje aktivnosti: telesne aktivnosti, izobraževanje, novostih pri zdravljenju sladkorne bolezni in predavanje o dia- socialne aktivnosti in družabna srečanja. Sredi junija smo bili v betičnem stopalu. Predavala nam je dr. Iris Marolt, diabetologi- Ilirski Bistrici, kjer smo se udeležili športnega srečanja društev nja iz Kopra. Isti mesec smo se člani društva srečali v koči društva diabetikov iz Postojne, Ilirske Bistrice in Sežane. Tekmovali smo Maksa Perca, aktivnosti v tem mesecu pa smo zaključili s stojnico v balinanju. V drugi polovici junija smo izvedli dva pohoda na v Sežani ob občinskem prazniku 28. avgustu. V sklopu programa Socialne dejavnosti smo pomagali našemu članu, ki je v hudi socialni stiski tako, da smo mu nakupili najnujnejše življenjske potrebščine. V septembru smo izvedli pohod po Teranovi krožni poti v Dutovljah, na kateri smo se seznanili z marsikatero zna- menitostjo vasi Dutovlje, ki je nismo poznali. Najzanimivejši so se nam zdeli ostanki železnice iz prve svetovne vojne in vojaško pokopališče iz istega časa. Poletne aktivnosti smo zaključili s po- hodom po zanimivi in lepo urejeni učni poti v Hrpeljah. Pot je vredna ogleda, saj na njej spoznavaš življenje naših prednikov ter značilnosti in bogastvo kraške pokrajine. Sociala in zdravstvo Besedilo: Vojko Turk 38 Slika: arhiv društva Donacija šolskih potrebščin Da dobrodelnost res prevzame človeka, lišča Povir jug odločili, da malo olajšamo kom, ki so tovrstno pomoč potrebovali. dokazujejo tudi zaposleni na Petrolovem začetek šolskega leta tistim staršem, ki Nasmejani otroški obrazi, ki so se razve- postajališču Povir jug. Potem ko so Centru svojim otrokom mogoče niso mogli pri- selili vsakega zvezka, so dokaz, da so poza socialno delo Sežana marca 2013 poda- voščiti počitnic in jim že nakup šolskih po- darjene stvari prišle v prave roke. rili večjo količino pralnega praška za soci- trebščin predstavlja velik finančni zalogaj, Kolektivu Petrolovega postajališča Povir alno ogrožene družine, so se ob začetku zato smo nakupili nekaj zvezkov in svinč- jug se vsi skupaj iskreno zahvaljujemo za šolskega leta znova odločili za dobro delo. nikov, ki bi jih radi podarili.« donacijo. Zaposleni so ob tem povedali: »Po zaslu- Donirane šolske potrebščine smo pre- ženem dopustu smo se delavci s postaja- vzeli na CSD Sežana in jih predali otro- Center za socialno delo Sežana Zvok srca je vsem ljudem enak, naj bodo enake tudi možnosti V Novi Gorici so tretjo soboto v septembru obeležili mednarodni dan gluhih, ki se praznuje že od leta 1959, ko ga je raz- glasila Svetovna fundacija gluhih. Na svetu je približno 70 milijonov gluhih. Gluhi na Slovenskem so organizirani že od leta 1931. Tako je Zveza društev gluhih in na- glušnih Slovenije ena najstarejših inva- lidskih organizacij v Sloveniji, ki jo je ob 80-letnici delovanja predsednik države odlikoval z redom za zasluge. V zvezo je vključenih 13 društev, ki združujejo glu- he, naglušne, gluhoslepe in osebe s polž- kovim vsadkom. Namen mednarodnega dneva gluhih je seznaniti širšo javnost z manjšinsko kulturo in znakovnimi jeziki, hkrati pa opozoriti na neenako invalidnost ter neenakopraven položaj oseb z okvaro sluha. Obenem so počastili 60-letnico delovanja Društva gluhih in na- glušnih Severne Primorske, ki ga vodita predsednica in sekretarka Sonja Trampuž in Mojca Komel. vedala, da bo Slovenija v skrbi za enake nem nastopu predstavili z gledališkimi Na prireditev v Novo Gorico so šli tudi možnosti vseh državljank in državljanov vložki in prikazali dogodke in težave vsa- člani kraške podružnice koprskega dru- ostala socialna država, v kateri bo 'zvok kodnevnega življenja gluhih. Edini zvok, štva gluhih in naglušnih, ki ga vodi An- srca pri vseh ljudeh enak'. ki ga gluhi prepoznajo, pa je zvok gonga. tonija Selišnik, predsednik kraške podru- »To je lepa priložnost, da opozorimo Tudi ta je bil prisoten na prireditvi in je žnice pa je Milan Šuc iz Pliskovice. Člani širšo javnost, da osebe z okvaro sluha še segel prav do srca.. s Krasa pa so tudi člani DGN Severne vedno nimamo enakih možnosti. Okva- Nadaljevali so z družabnim srečanjem s Primorske, ki je nepogrešljivo v življenju ra sluha je nevidna invalidnost. Premalo pestrem program. Vsi prisotni pa so se s njihovih članov. so poznane njene posledice in potrebe. 85-kilogramsko torto, ki jo je spekla sla- Na slavnostni akademiji so prisluhni- S pravico do tolmača smo pridobili vsaj ščičarska in članica domačega društva li pozdravom novogoriškega društva, nekaj možnosti za boljšo dostopnost do gluhih in naglušnih 21-letna Jasmina slavnostni govornici, predsednici vlade informacij, vendar pa bi za enake možno- Mihelj. Alenki Bratušek, novogoriškemu župa- sti, za enakovredno vključitev v družbo, nu Mateju Arčonu in predsedniku Zveze potrebovali več; vsaj osnovne tehnične Besedilo in slika: Olga Knez društev gluhih in naglušnih Mladenu Ver- pripomočke,« je v nagovoru poudarila šiču. Premierka Bratuškova je ob koncu predsednica novogoriškega društva So- slavnostnega nagovora v znakovnem nja Trampuž. jeziku čestitala vsem zbranim in napo- Člani domačega društva so se v kultur- Sociala in zdravstvo

www.sezana.si 39 Predstavitev Društva Vezi na sežanskem občinskem prazniku Na kraško-notranjskem in obalno-kra- škem območju je Društvo Vezi edini izvajalec socialnih programov, ki so namenjeni ljudem s težavami v duševnem zdravju in njihovim svojcem. Vsebina programa Mreža dnevnih cen- trov omogoča vključevanje vseh zain- teresiranih, ki imajo težave v duševnem zdravju ali pa so se le znašli v duševni stiski, kakor tudi zainteresiranim članom širše skupnosti. Vsebina programa se sooblikuje v skladu z željami in potre- bami uporabnikov, s katerimi soustvar- jamo pogoje za uspešno psihosocialno rehabilitacĳo, ki jo potrebujejo za svoje vsakdanje življenje v skupnosti. Program poteka od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. V dnevnih centrih poteka poleg strokovnega dela – individualnega in ševnem zdravju. skupinskega svetovanja in načrtovanja, Tudi v letošnjem letu smo se z velikim skupnostnega socialnega dela, koordini- veseljem pridružili praznovanju občin- ranja, timskega dela – tudi veliko vsebin, skega praznika Občine Sežana, na ka- ki so namenjene socialnemu učenju in terem smo se v Parku pri Starem gradu kreativnemu preživljanju prostega časa. predstavili z izdelki, ki nastajajo v okviru Na drugi strani pa se odvija sodelovanje programa Sončni tobogan – Mreža kre- v smeri promocije duševnega zdravja, ativnih delavnic. Predstavili smo se s prav saj je duševno zdravje enakovreden del posebno promocijsko stojnico, poime- vsesplošnega zdravja, ki ključno vpliva novano Sivkina pravljica. Na stojnici so si na posameznikovo kakovost življenja. mimoidoči lahko ogledali sivkine pupe Kontinuirano osveščanje širše javnosti o – Violete, ročno izdelana sivkina mila, raz- duševnem zdravju v Društvu Vezi vedno lične keramične, steklene in lesene izdel- pogosteje izvajamo tudi s sodelovanjem ke. Vse zainteresirane pa vljudno vabimo, na različnih javnih prireditvah, saj se zada se nam v jesenskem času pridružite vedamo, da lahko s promocijo in ozave- pri različnih aktivnostih, ki potekajo v na- ščanjem dvignemo raven skrbi uporab- ših dnevnih centrih. nikov za ohranjanje oziroma izboljšanje lastnega duševnega zdravja in zmanjša- Besedilo: Karmen Margarit mo breme stigme oseb s težavami v du- Sliki: Sabina Polh, Đulijo Počkaj Predstavljamo se z umetninami 10. oktober je posvečen svetovnemu stvenem zavodu Dutovlje smo se tudi Ponudila se nam je možnost razstave dnevu duševnega zdravja. Letošnja tema letos zaposleni in stanovalci odločili, da v Bunčetovi domačiji v Dutovljah. Tako je Mentalno zdravje in starejših (Mental del svojega časa namenimo obeležitvi smo z razstavo otvorili niz dogodkov, ki health and older adults). V Socialno var- omenjenega dneva. se bodo odvijali v namen dneva dušev- nega zdravja. V sodelovanju s Turističnim društvom Kras Dutovlje in Krajevno skupnostjo Dutovlje smo v Bunčetovi domačiji 6. septembra 2013 odprli razstavo izdelkov naših stanovalcev. Do konca septembra smo razstavljali dela, ki so nastala pod spretnimi prsti stanovalcev in zaposlenih. V ospredje smo postavili razstavo likov- nih del, glinenih izdelkov, dišavnih vrečk, predpasnikov in kuhinjskih krpic. Kotiček smo namenili tudi Dislocirani enoti Seža- na in projektu Igra zate, v okviru katerega

Sociala in zdravstvo se zbirajo sredstva za otroke Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana.

40 Besedilo in slika: Barbara Poljšak Obeležitev svetovnega dneva duševnega zdravja

Proti koncu septembra sta Socialno varstveni zavod Dutovlje in Turistično društvo Kras Dutovlje pripravila na Bun- četovi domačiji prireditev ob svetovnem dnevu duševnega zdravja. Letošnja tema je bila Duševno zdravje in starejši. Zlasti v zahodni Evropi se države vse bolj soočajo s staranjem prebivalstva. V Sloveniji imamo že 18 procentov starej- ših nad 65 let. Težnja je, da bi ti ljudje kar največ časa prebili v domačem okolju, zato se organizirajo različne oblike po- moči na domu, ustanavljajo pa se tudi dnevni centri za starejše; če pa so si že prisiljeni poiskati institucionalno varstvo, se skuša domove zanje narediti čim bolj prijazne, tako so novejši organizirani kot domovi za velike družine. Na Bunčetovi domačiji so se zbrali stanovalci Socialno varstvenega zavoda Du- tovlje, nekateri krajani in gostje. Prireditev V kulturnem programu so sodelovali bila Ljubezen. Posameznik si mora zada- je povezovala Helena Šav Suban. Navzo- Mešani pevski zbor Sežana pod vod- ti majhne cilje, da so uresničljivi, s čimer če je pozdravila Herta Sorta, direktorica stvom Andreje Hrvatin; učenci Osnovne doseže notranje zadovoljstvo. Poudaril je SVZ Dutovlje, prisotnim pa je spregovoril šole Dutovlje so izvedli lutkovno igrico o tudi, da ni vedno dobro biti poslušen, saj tudi Branko Kjuder, predsednik Turistič- malem netopirju, ki se je spraševal, kdo se lahko s slabimi oz. napačnimi navodili nega društva Kras Dutovlje. Pohvalil je oziroma kaj je; in pevski zbor Kraška Bur- naredi tudi veliko slabega. Poudaril je še, dobro medsebojno sodelovanje med ja SVZ Dutovlje pod vodstvom Karmen da nas morata pri vseh dejanjih voditi zavodom in krajani, še posebej je izpo- Orel. tako razum kot srce. stavil razstavo izdelkov stanovalcev SVZ Osrednja točka prireditve je bilo preda- Na koncu je sledilo družabno srečanje. Dutovlje, ki poteka v prostorih društva. vanje Tomaža Torkarja, univ. dipl. psiholo- Udeleženci so se razveselili predvsem pe- Omenil je, da si jo je ogledalo že veliko ga, na temo Duševno zdravje v tretjem civa, ki je bilo zelo dobro. obiskovalcev iz različnih krajev Slovenije življenjskem obdobju – poklon Borisu pa tudi domačinov. Tako se imajo le ti Pahorju, ki so mu vsi pozorno prisluhnili. Besedilo: Ludvika Foški priložnost spoznati z izdelki, ki jih izdelu- Za izhodišče predavanja si je vzel misel Slika: arhiv SVZ Dutovlje jejo stanovalci zavoda pod mentorstvom Borisa Pahorja, ki ji je kasneje dodal še strokovnih delavcev. misel matere Terezije, njuna skupna nit je

Gostila nas je Hiša Sadeži družbe v Prekmurju Živimo v izredno dinamičnem času ve- družbi najpomembnejši prvini politične sodelovanju. Še več. V bližnji prihodnosti likih družbenih sprememb, ki so odvisne in družbene trdnosti. si postavlja smele načrte. Medgeneracij- od političnih, gospodarskih in tudi de- V Evropi in tudi pri nas se že vrsto let ske programe, ki že uspešno potekajo v mografskih dejavnikov. S podaljševanjem vzpostavljajo novi sistemi. Rešitve se različnih zavodih in nevladnih organiza- življenja se v evropskih družbah naglo iščejo v spreminjanju odnosov, v iskanju cijah, namerava občina združiti pod isto spreminjajo klasična medgeneracijska novih oblik in nove odgovornosti, ki se je streho, poskusno prvič v hiši, kjer bi delo- razmerja, kar od oblikovalcev politik na morajo zavedati vse generacije – mlada, valo Medgeneracijsko skupnostno sredi- kateri koli ravni zahteva, da jih v sodelova- srednja in starejša. Medgeneracijska soli- šče. Med pobudniki tovrstnega razvoja se nju s strokovnjaki in civilno družbo opre- darnost mora biti sestavni del naših po- je porodila ideja, da se podrobneje spo- delijo na novo. Ob tem pa upoštevajo govorov in dogovorov o prihodnosti, saj znamo z modelom dobre prakse, Med- načela družbe, ki temeljijo na vrednotah smo prepričani, da rešitve ne bodo prišle generacijskem skupnostnem središču in načelih, ki so danes temelj vseh demo- same od sebe, temveč morajo pri njih so- Slovenske filantropije Hiša Sadeži družbe kratičnih in razvitih družbenih ureditev. delovati vsi ključni akterji. Od družbe se v Murski Soboti. Ena izmed teh vrednot je nedvomno so- v teh časih nujno zahteva solidarnost, ki Na pot raziskovanja in strokovnega lidarnost, ki je stvar zavestne odločitve. je pogoj, da je staranje pozitivna izkušnja. usposabljanja za nadaljnje delovanje smo Enak pomen moramo dati tudi sodelova- Medgeneracijska solidarnost je prepo- se v sredo, 25. septembra 2013, podali: nju, razumevanju in sožitju med genera- znana kot pomembnost in kot potreba v Petra Arko, predstavnica Občine Sežana; cijami. Zaradi spremenjene demografske skoraj vseh mestih, ki so vključena v pro- Dolores Kovšca, strokovna delavka ORA sestave je medgeneracijska solidarnost jekt Svetovne zdravstvene organizacije Sežana; Zmaga Prošt, višja svetovalka, danes pomembnejša kot kadar koli prej, Starosti prijazna mesta. večletna prostovoljka v humanitarnih Sociala in zdravstvo saj sedanje rešitve ne zmorejo več zago- Kljub temu da Občina Sežana ni vklju- društvih na lokalni in državi ravni, pred- tavljati vsem državljanom primerne zdra- čena v ta projekt, aktivno vsestransko in- sednica Društva upokojencev Renče; vstvene in socialne zaščite, ki sta v vsaki tenzivno razmišlja o medgeneracijskem Nevenka Doles, direktorica CSD Sežana; 41 Doris Orel, ravnateljica OŠ, Jelica Grmek, predsednica Društva invalidov Sežana; Dora Sedmak, sekretarka RK Sežana; Zdenka Furlan, upokojena socialna delavka in odgovorna za medgeneracijske povezave pri RK Sežana; Klemen Mozetič, socialni delavec CSD Sežana; Eda Pavlin, prostovoljka RK v skupini za samopomoč; Franja Čok, vodja MC Podlaga; Ines Babič, predstavnica MH Pliskovica; Milivoj Štem- berger, predsednik KS Pliskovica; Ivica Žerjal, predsednica RD Pliska Pliskovica; Jernej Bortolato, obrtnik in član RD Pliska; Aleš Žerjal, predsednik Balinarskega kluba Pliskovica in Marija Turk, članica RD Pliska in predsednica krajevne organizacije RK Sežana. V Hiši Sadeži družbe nas je po dolgi, a prijetni vožnji sprejel vodja, mag. Darko Kranjec. Po krajšem ogledu hiše z vrtom ter ene izmed delavnic v teku je Kranjec razkrival skrivnosti uspešnega nastanka in delovanja njihove hiše: »Hiša Sadeži in starejšo generacijo: tradicionalne glas- upokojenke. družbe je prva streha nad glavo projekta, bene prireditve, gledališke igre, družabne Obisk v Prekmurju nas je prepričal in medgeneracijskega sodelovanja Sadeži igre, ekskurzije, povezane s športnimi in obogatil s pričevanji strokovnega vodstva družbe, ki ga od leta 2006 uspešno sou- glasbenimi dogodki … Načrtujejo, da bi in obiskovalcev medgeneracijske hiše. stvarjajo Slovenska filantropija in društva medgeneracijska hiša v prihodnosti po- Njihove izkušnje nam bodo zagotovo upokojencev Slovenije, izvajajo pa ga nudila tudi nekatere storitve, zato jo na- odlična popotnica pri snovanju načrta, osnovne in srednje šole, društva upoko- meravajo razviti v nekakšno obliko social- kako uresničiti idejo o vzpostavitvi med- jencev in druge organizacije, npr. RK. Da nega podjetništva. generacijskega središča na Krasu, v Ob- je center postavljen, sta prispevala pod- Hiša Sadeži družbe ima nastežaj odprta čini Sežana. Naj bo delovni naslov Kraški pora lokalne ZDUS in velik posluh Mestne vrata. V njej so dobrodošli pripadniki vseh tolmun (pomeni: neusahljiv vir energije) občine Murska Sobota.« generacij. Odprta je vsak dan, razen ne- za skupino udeležencev strokovne ek- Slišali smo, da so aktivnosti Hiše orga- delje, namenjena pa je predvsem med- skurzije priložnost za skupno predano nizirane s poudarkom na druženju, sku- generacijski izmenjavi znanj in izkušenj delo temu projektu ob izdatni podpori pnem ustvarjanju, promociji zdravega ter vseživljenjskemu učenju. Strokovni občinskega vodstva. Verjamem, da nam življenja in prostovoljstva. Pripravljajo se vodja hiše je mag. Darko Kranjec, pri skrbi bo uspelo tudi v osrčju Krasa v bližnji delavnice za razvoj kreativnih spretnosti, za program in odlično vzdušje pa poma- prihodnosti odpreti podobno hišo, kjer izdelkov v navezavi na tradicionalno obrt gajo Liljana Katarina in preko 100 prosto- si bomo podajali roke ljudje vseh starosti. in umetnost. Na srečanjih se posvečajo voljk in prostovoljcev. Dolg razgovor so s tudi delavnicam o zdravem načinu življe- pesmijo prekinile živahne upokojenke in Besedilo in slika: Marija Turk nja, zase in za zunanje obiskovalce pripra- nam tako še polepšale dan. vljajo tradicionalno prehrano. Velik pou- Obisk pri prijaznih Prekmurcih smo za- darek pa dajejo načrtovanju aktivnosti, ki ključili z okusnim prekmurskim kosilom, prispevajo k boljši socializaciji med mlajšo ki so nam ga pripravile aktivne 'hišne'

Skupina za samopomoč svojcem oseb z demenco v Sežani Slovensko združenje za pomoč pri de- vilne izkušnje. Sezono srečanj so imele menci Spominčica je skupaj s socialno osebe z demenco skupaj s svojimi svojci varstvenim programom Centra za social- priložnost zaključiti s predavanji in de- no delo Sežana v prvi polovici letošnjega lavnicami na enodnevni Šoli o demenci leta pričelo s srečanji, namenjenimi svoj- na Debelem rtiču 15. junija. Po zaključku cem oseb z demenco, ki še živijo v doma- poletja vas Spominčica znova vabi k me- pogovoru o dogajanju v poletnih mese- čem okolju. sečnim srečanjem, vsako zadnjo sredo v cih in drugih aktualnih temah. V treh srečanjih so si svojci ob pogovo- mesecu. Prvo popočitniško srečanje bo Za več informacij pokličite na telefon- rih z gostjo mag. Tatjano Cvetko, dr. med., 30. oktobra, ob 17.30, v dislociranih pro- sko številko 040 220 202 (Klemen) ali pi- zdravnico družinske medicine in pred- storih Centra za socialno delo Sežana na šite na elektronski naslov: lidijapregelj@ sednico Primorske Spominčice izmenjali Ulici 1. maja 4 v Sežani. hotmail.com.

Sociala in zdravstvo najrazličnejše informacije o aktualnih Srečanja bosta povezovala strokovni temah, povezanih s skrbjo njihovega delavec Centra za socialno delo Sežana Vljudno vabljeni na naša srečanja. bližnjega družinskega člana. Vzpostavila Klemen Mozetič in zunanja sodelavka Li- 42 so se nova poznanstva in izmenjale šte- dija Pregelj. Prvo srečanje bo namenjeno Drugi šmarski tek

V Šmarjah pri Sežani so vaščani Šmarij in Društvo Kras, S. O. S, v nedeljo, 4. avgusta 2013, v okviru Pokala primorskih gorskih tekov (PGT) organizirali Drugi šmarski tek. Na startu se je pojavil tudi eden boljših slovenskih gorskih te- kačev Sebastjan Zarnik, ki je upravičil vlogo favorita in zmagal z novim rekordom proge. Zarnik, ki tekmuje za KGT Papež, je dosegel čas 29:11, dobrih pet minut več je potrebovala najhitrejša ženska, Daniela da Forno (34:35),Tržačanka, ki tekmuje za klub Nanos iz Podnanosa. Tekmovalce so na 7,7 km dolgi krožni progi z 275 metri vzpo- nov in spustov spodbujali tudi domači glasbeniki. Na okrepče- valnicah so poskrbeli za zadostno količino vode, v cilju pa poleg toplega obroka ni manjkalo domačih sladkih dobrot, sadja in napitkov. Tudi bovla je bila zelo okusna. Večina udeležencev je poleg unikatne steklenice domačega terana prejela še praktič- no darilo. Tekačica Tina Mavrič je prisotne obdarila z lastnoroč- no pobrano soljo iz Sečoveljskih solin. Bazen ob prireditvenem Cotič je večino tekmovalcev poznal že od lani, tako da ni imel prostoru letos ni bil več presenečenje, presenečenje je doživela pretežke naloge pomagati vodji prireditve Stojanu Rodici. Lično Neva Jogan Žgur, ki ji je Stojan Rodica podelil posebej zanjo iz- izdelane pokale za najboljše tri v absolutni kategoriji je prispeval delano medaljo za njen prvi tekmovalni tek. Neva si je prislužila kamnosek Aleksander Svetina iz Lokve. Za cela dva kilograma še srebrno medaljo v svoji kategoriji. težji je odkorakal iz zmagovalnega odra tudi Sebastjan Zarnik, Vodja tekmovanja in redni udeleženec primorskih tekov Stojan toliko je namreč tehtala panceta kot nagrada za izboljšan rekord Rodica (pri organizaciji je sodelovala celotna družina) je takole proge. ŠD Kraški tekači iz Sežane so bili najštevilčnejša ekipa, ob- komentiral prireditev: »S tekmovanjem moramo biti zadovoljni! darjeni so bili z petimi litri šmarskega terana. Nagrajena sta bila Glede na to, da je tekma že drugo leto potekala v izjemni vročini tudi najmlajši Rok Mugoša (roj. leta 2006) in najstarejši Albert La- in če zraven dodamo še čas dopustov, je 89 tekmovalcev zares zar (rojen leta 1937). lepa številka. Presegli smo lansko število prijavljenih. Prireditev Glavno nagrado za vse sodelujoče – kraški pršut, darilo pršutar- so zelo lepo sprejeli tudi vaščani, ki so se zelo trudili, da bi tek- ne iz Šepulj – so izžrebali na koncu. Več kot zasluženo ga je dobil movalcem ostal tek v lepem spominu. Pri organizaciji je sodelo- Robert Zrimšek, ki sodeluje skoraj na vseh tekaških prireditvah vala cela vas. Letošnjo zimo, verjetno v februarju, nameravamo blizu in daleč. izvesti tudi kros, ki ga bomo vključili v Pokal zimskih krosov«. Prireditev se je končala s podelitvijo medalj najboljšim v ka- Besedilo: Roman Koprivc tegorijah in v absolutni razvrstitvi. Povezovalec prireditve Miloš Slika: Darja Verbič 28. mednarodni balinarski turnir Letošnji mednarodni balinarski turnir četvork ob sežanskem kjer se je pomerilo 16 ekip, med njimi tudi prijatelji iz zamejstva. občinskem prazniku je potekal že 28. leto zapored v Pliskovici, Po celodnevnem tekmovanju, ki ga je organiziral domači Bali- narski klub Pliskovica pod vodstvom predsednika Aleša Žerjala, so slavnostno podelili medalje, pokale in prehodni pokal. Pre- hodni pokal za memorial Jožeta Vrabca je prejel BK Kras Kobje- glava, 2. mesto je osvojila ekipa iz Pliskovice, 3. mesto ekipa iz Štanjela, 4. pa ekipa BK Gaja iz Padrič. Sicer pa so se iz zamejstva balinarskega turnirja poleg ekipe iz Padrič udeležile še ekipe iz Zgonika, Repna in Bazovice. Igrali so na balinarskih igriščih v Kobjeglavi in Dolu pri Vogljah ter seveda v Pliskovici, kjer so se odvijala četrtfinale, polfinale in finale. Zbrane sta na podelitvi pozdravila tudi sežanski župan Davorin Terčon in podžupan David Škabar, ki sta čestitala najboljšim ekipam in posameznikom. Šport in rekreacija Besedilo in slika: Olga Knez 43 Mladi upi Konjeniškega kluba Štjak V Konjeniškem klubu Štjak se obliku- je nov up dresurnega jahanja, Marjana Gerželj iz Dolenje vasi, dijakinja prvega letnika gimnazije v Sežani. Pod vodstvom jahalnega učitelja Pavla Štembergerja s Štjaka in pod nadzorom sodnika in tre- nerja Ladislava Fabrisa je v avgustu 2013 pridobila licenco za dresurno jahanje, tako da bo v jesenskem času lahko priče- la s tekmovanji v svoji kategoriji. Začela bo z nalogami v kategoriji E. Ko jahač štirikrat odjaha nalogo v svoji kategoriji z najmanj 60-odstotno uspešno- stjo, lahko preide v težjo kategorijo. Marjana že redno sodeluje v nastopih Konjeniškega kluba Štjak. Predstavljajo se s četvorko, šolo nad zemljo, solo jahalni- mi točkami in prikazom vožnje s kočijo. V klubu pa imajo že zelo dobrega dre- Obema želimo veliko dobro opravljenih Nastopali so že v Samotorci v Italiji, v Ža- surnega jahača Blaža Lokarja iz Lokavca, jahaških nalog. pužah pri Ajdovščini, v Celju, kot gostje ki je že dosegel najvišjo kategorijo S in Konjeniškega centra Celje in seveda na zelo uspešno sodeluje na tekmovanjih in Besedilo: Pavel Štemberger domačem Štjaku ob prazniku sv. Jakoba. nastopih Konjeniškega kluba Štjak. Slika: Evgen Gerželj

Tretji ženski balinarski turnir trojk S tretjim tradicionalnim ženskim ba- dneva, se je pomerilo sedem ekip. Glavni Iz kraškega kamna jih je lično izdelal in linarskim turnirjem trojk v organizaciji sodnik je bil domačin Edo Guštin. Do- oblikoval domači kamnosek Leon Mah- Razvojnega združenja Repentabor se je mačini so imeli kar tri ekipe: poleg dveh nič iz Vogelj. prvo septembrsko nedeljo v Dolu pri Vo- ekip Razvojnega združenja se je pomeri- Po zelo izenačeni borbi in izteku eno- gljah zaključilo praznovanje sežanskega la tudi ženska ekipa Balinarskega društva urnega igranja v polfinalu in finalu z občinskega praznika. Repentabor. Žal pa domače igralke niso rezultatom 5 : 5 so se vse štiri najboljše Na turnirju na dvosteznem balinišču v imele sreče in so vidna mesta ter medalje ekipe potegovale za zmago z dodatnim Dolu, ki se je začel že v dopoldanskem prepustile gostujočim ekipam. obratom, s katerim se je odločalo o zma- času in je trajal vse do poznega popol- Letos so bile medalje nekaj posebnega, govalcu. Zmagala je ekipa iz Košane pred ekipo Doma upokojencev Sežana, tretja je bila Ekipa Rovna iz Štorij, četrta pa ekipa 4. julija iz Semedele Koper. Medalje je podelil sežanski podžupan David Škabar, ki je pohvalil dobro orga- nizacijo balinarskega turnirja in dejal, da je v sežanski občini kar nekaj krajev, ki gojijo balinanje ter dosegajo vidne rezultate. Pohvalil je tudi razmah balinanja med ženskimi ekipami. Zbranim sta prijetno dobrodošlico v Repentabru izrekli še predsednica Razvojnega združenja Boja- na Vidmar in predsednica balinarske sekcije pri Razvojnem združenju Repentabor Zdenka Fabjan.

Besedilo in slika: Olga Knez

Telovadba ob pol osmih Vsako jutro od ponedeljka do petka upokojencev. Telovadijo po programu vaje so sistematično sestavljene tako, da

Šport in rekreacija ob pol osmih, ne glede na vreme ali le- Šole zdravja – Tisoč gibov, katerega avtor ohranjajo vitalnost in gibčnost glavnih tni čas, se v parku za taborniško hiško je dr. Nikolaj Grishin. Udeležence privlači mišičnih skupin telesa. Dozirane so sta- ob šoli pri telovadbi že več kot dve leti predvsem zgodnja jutranja ura in izva- rostni skupini primerno. Tempo izvajanja 44 zbira skupina pretežno upokojenk in janje vaj v naravnem okolju. Telovadne prilagaja vsak udeleženec svojim zmo- žnostim in dnevnemu počutju. V pol ure, kolikor traja enkratna izvedba celotnega dnevnega programa, udeleženci razgi- bajo svoje telo. Vadba je brezplačna, zato je zelo pomembna tudi njena socialna komponenta. Vaje vodijo usposobljeni vaditelji prostovoljci. Poleg koristi, ki jih stalna dnevna aktivnost oseb, ki niso več v rednem delovnem razmerju, prinaša za ohranjanje ravni zdravja in preventi- ve, pomeni redna vadba tudi ohranjanje socialnih stikov, ki so v teh časih še kako pomembni za dobro počutje generacije v tretjem življenjskem obdobju. Vabijo vse, ki jih zanima, kako delo poteka, da se jim pridružijo. Dobrodošli ste samo na ogledu ali tudi pri njihovi redni vadbi.

Besedilo: Skok Cvetka Slika: Radivoj Gregorič

Peter Štoka – Jadralec s Krasa Kraševce v zadnjem času zelo zazna- samoumevno, da morajo otroci dejavno z zašiljenim premcem in zvito genovo, muje šport. Veliko se jih v prostem času preživljati prosti čas. Tako smo pod okri- usklajenost in zrelost posadke, so me tako rekreira. Srečati rekreativnega tekača ali ljem starejše sestre Teje, skupaj z bratom prevzeli, da sem se takrat zaobljubil, da kolesarja med kraškimi polji ni več red- Borutom zajadrali v ta šport. Vsak se je bom nekoč tudi sam jadral na tej jadrnici. kost. Redkost pa je, če si jadralec s Krasa, znašel v svoji klasi: sestra kot krmarka v Zdaj živim te sanje. kot je Peter Štoka, ki je sicer zaposlen kot dvosedu 420, brat v lesenem dvosedu ka- bibliotekar na domoznanskem oddelku v detu. Za razliko od starejšega brata in se- 2. Nam lahko opišeš lastnosti Letečega Knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. Peter je v stre, sem bil še otrok, s šestimi leti so me Holandca? razgovoru o jadranju razkril marsikaj, kar posedli v optimista, jadrnico za najmanjše Leteči Holandec je dvajsetčeveljski (6,06 velja ne samo za druge vrste športa, am- tekmovalce. Bil sem zelo lahek in plah. Na m) enotrupni dvosed, jadrnica z glavnim pak tudi za življenje kot tako. prvi regati sem odstopil z izgovorom, da jadrom, prednjim jadrom (genova) in špi- 1. Kdaj si se srečal z jadranjem in kaj je nisem dobil malice, potem ko sem daleč nakerjem. Skupna površina jader je 18,6 tisto, kar te je motiviralo pri tem športu? za ostalimi prispel v cilj. V tem času je vse m², špinaker 21 m². Tehta 160 kg. Pripo- Starši so se kot številni Kraševci preselili plašila prikazen, ki jo je Spielberg posnel ročena teža posadke je 180 kg (krmar 80 na obalo na začetku sedemdesetih. Koper v filmu Žrelo. Še vedno se spominjam kg, flokist 100 kg). Po 2. svetovni vojni je je zaradi izhoda na morje nadomestil zgo- trenutka, ko sem se v zvrnjeni jadrnici v mednarodna regatna zveza (IYRU) naroči- dovinsko vlogo Trsta in je postajal čedalje koprskem pristanišču poslavljal od doma- la izdelavo nove jadrnice iz kompozitnih pomembnejše mesto na slovenskem ze- čih. Jadranje sem vzljubil, ko sem na klub- materialov in novostmi v opremljanju mljevidu. Živeli smo na Belvederju, lučaj skem pomolu pomagal pristati posadki jadrnice, zaradi katere bi bila hitrejša. Na- od jadralskega kluba. Staršem se je zdelo Letečega Holandca. Dolga, vitka jadrnica, stala je jadrnica, ki je vpeljala pomembne novosti v jadranju v zadnji polovici stoletja: špinaker, iztreljeni tangun in sistem za pospravljanje šinakerja, sistem za rolanje genove, drseči sistem za zategovanje glavnega jadra, trapez za visenje flokista pri uravnavanju jadrnice, nastavljanje kobilice, možnost nastavitve naklona in ukrivljenosti jambora. Zaradi teh novosti in izjemne hitrosti, ki jo dosega jadrnica v 'preletu', so jo poimenovali Flying Dut- chman (FD), po naše Leteči Holandec. Prvič so ga uvrstili med olimpijske klase na olimpijskih igrah (OI) leta 1960 v Ne- aplju. Številni znani jadralci so bili odlični jadralci v FD: Paul Elvstrom, Keith Musto, Buddy Melges, da omenim samo najzna- menitejše. Pri nas sta bila najbolj uspešna Šport in rekreacija Dušan Puh in Mitja Kosmina, ki je zastopal slovenske barve na zadnjih OI za FD v Bar- celoni leta 1992 in zmagal v zadnji regati. 45 3. Katere lastnosti mora imeti dober Kraševcev, kot so Janko Kosmina, Bogdan genove' na prednjem 'floku'. Vsi manevri jadralec? Orel in številni drugi. V devetdesetih letih morajo potekati brezhibno, da se jadrni- Leta 1982 sem na državnem prvenstvu se je ta želja uresničila z Gaio Legend, ki ca ne zarije v morje in ne zgubi hitrosti. v razredu optimist v Zadru zasedel 12. je trikrat zapored zmagala na Barcolani. Največja skušnjava je pospeševati hitrost mesto. Leto kasneje sem na kriterijski re- Krmar Mitja Kosmina je uresničil očetove jadrnice na račun višine (kota) v primer- gati v Kopru prvič zmagal in bil skupno želje in zavihtel slovensko zastavo v Trstu. javi z ostalimi konkurenti. Razpoloženje drugi. Dobil sem boljšo jadrnico – 'ame- Jadranje je bilo zamišljeno kot šola življe- posadke je na jadrnici najvažnejše. Lažje rikančka' z novimi jadri 'green'. Vendar nja. Veliko se jih je preizkusilo v jadranju in poredkoma se veseliš dobrega rezulta- uspeh ni bil odvisen zgolj od materiala, in čeprav niso vsi dosegali vrhunskih re- ta kot ostajaš razpoložen ob številčnejših kot bi rekli današnji trenerji. Prvi uspehi so zultatov, je bilo vsem skupno druženje napakah, ki se ti lahko pripetijo od začet- prišli s preroditvijo osebnosti: zaupanje v s priučenim občutkom za morje. Danes ka do konca regate. samega sebe je podžgalo tekmovalnost nihče ne jadra iz ljubezni. Olimpijski me- in željo po zmagi. Vsi dobri jadralci so iz- dalji v jadranju so izraz neusmiljenega 7. V zadnjem obdobju se udeležuješ vrstni taktiki in znajo prilagajati nastavitve in načrtnega življenja jadralca, ki spomi- teke, tudi na mednarodni ravni. Ka- na jadrnici danim okoliščinam. So spretni, nja na krutost vzhodnonemških špor- kšnim kriterijem moraš zadostiti, da so- obvladajo tehniko. Najboljši pa so pravi tnikov, ki so vse podrejali zmagi. Poleg deluješ na mednarodnem tekmovanju? umetniki. Nikoli ne odpovejo in celo iz tega je jadranje, zaradi velikih finančnih Leteči Holandec je nastal in ostal zaradi najtežjega položaja, ki je lahko odločilen in časovnih vložkov, tudi s strani staršev, duha olimpizma, čeprav po Barceloni ne ali usoden, izvlečejo največ, ker ostajajo šport posameznikov. Klubsko jadranje je sodi več med olimpijske klase. Na svetu vseskozi zbrani in mirni. Poleg tega je še preteklost, danes je to družinski konjiček je še vedno okoli petsto aktivnih posadk, ena bistvena razlika: najboljši so tudi pra- bogatih staršev in vodljivih otrok. Drugod najštevilčnejše so v Evropi, kraljuje med vi gentlemeni. Vedo, da se ne zmaguje z je slika drugačna, klubsko življenje še ob- severnjaki; samo Nemčija in Nizozemska dviganjem protestov in iskanjem pravice staja. Jadrajo tako starši kot otroci, ki so predstavljata dve tretjini flote. Vse regate pri regatnih sodnikih. Tudi poraze spre- jim v zgled in v opomin, da se jadranje ne so odprtega tipa, kar pomeni, da se jih jemajo mirno in pokončno. Zmagujejo začne z optimistom in konča, ko nisi več v lahko udeleži vsakdo, ki je član mednaro- lahkotno, ker naredijo vedno dober 'bor- selekciji. Jadranje je način življenja. dne jadralne zveze v klasi Leteči Holandec do', vedno so na pravi strani regatnega tri- (IFDCO) in je aktiven član domačega ja- kotnika. So odlični sogovorniki in vedno 6. Ali je jadranje individualen ali sku- dralnega kluba. Poleg tega mora biti jadr- pripravljeni pomagati z nasveti in izbolj- pinski šport? Ali bi nam lahko predstavil nica zavarovana za tretjo osebo v primeru šavami na jadrnici. nekaj osnovnih kriterijev? nesreče na vodi. Vse regate se točkujejo Jadranje velja za individualen šport. z razliko v doseženem rezultatu, pomno- 4. Kako usklajuješ ta šport z življenjem Pri nas razen ženskega dvoseda v klasi ženim s koeficientom regate. Tako dobi- na Krasu? 470 ne poznam nobene druge posadke, mo mednarodno listo ranking. Najboljši Z ženo Mirijam sva se nastanila v dru- ki bi tekmovala. Lažje je razpolagati in posadki posameznega naroda se lahko žinski hiši v Dutovljah takoj po zaključku usklajevati stvari, če si sam. Ko si mlad, še udeležita Vintage Yachting games, ki so študija. Nikoli si nisem mislil, da bom živel gre, za odraslega je čedalje težje. Ko sem oblika olimpijskih iger nekdanjih olimpij- pri noni, 'brez murja'. Morje je zapisovalo govoril o 25 dnevih jadranja, morate ve- skih jadralnih klas. Vsako leto je svetovno svoje plimovanje ne zgolj v sliki, marveč deti, da jadram z nekom, ki je zaposlen ali evropsko prvenstvo. Pet regat za Euro- tudi v zvoku, tako blizu sva si bila. Težko in ima družino. Poleg tega je zelo težko cup poteka na najprestižnejših lokacijah ga je bilo zapustiti. Jadrnica nadomešča dobiti človeka, ki je pripravljen vložiti čas Evrope: Altea, Medemblik, Kiel, Garda in in ohranja živo to zgodbo. Od aprila do in denar v zamudno in potratno prosto- EP ali SP. oktobra se udeležim v povprečju štirih časno dejavnost, poleg tega pa mora biti mednarodnih regat. Pričnemo z doma- še krepak in gibčen, po možnosti dober 8. Vem, da ne tekmuješ zaradi uspeha, čim prvenstvom v velikonočnem času, ko jadralec. Imam srečo, da lahko jadram z vendar vseeno: na katere uspehe si v se posadke iz hladnejših morij ogrevajo in Andrejem, prijateljem iz otroštva, ki sva svoji športni karieri še posebej ponosen? vadijo pri nas; sledi evropsko ali svetov- bila deležna iste jadralske vzgoje. Oba se Na Letečem Holandcu sem začel resne- no prvenstvo, nato regata na Gardskem morava zahvaliti tudi požrtvovalnosti in je jadrati leta 2007, ko sva se s prijateljem jezeru v času Marijinega vnebovzetja in moralni podpori najinih družin. Jadranje odpravila na Dansko, kjer sem kupil malo zaključimo z državnim prvenstvom na na Letečem Holandcu zahteva dva člove- rabljeno vrhunsko opremljeno jadrnico Blatnem jezeru ali kakšnem drugem jeze- ka, vsak ima svojo vlogo in zadolžitve, pri od Birgitte, ki ni zmogla takšnih naporov ru v Nemčiji v jesenskem času. Teh 25 dni tem morata biti usklajena tako v samem zaradi bolezni. V vsej jadralski karieri na odsotnosti domači niti ne zaznajo. Za trte, jadranju kot v odločitvah. Andrej je flokist, Letečem Holandcu sem najbolj pono- vrt in okolico hiše zgledno skrbi Mirijam. kar pomeni, da skrbi za prednje jadro, ki sen na dva rezultata. Za razliko od mojih mu pravimo flok in špinaker (balon) v vo- jadralskih kolegov mi najbolj ležijo moč- 5. Nam lahko predstaviš položaj ja- žnji z vetrom v krmo in polvetrom (meni vetrovni pogoji jakosti od 4-6 Bft. Ko dranja v Sloveniji? Poznaš še kakšnega zanave); na naši jadrnici je tudi taktik. Je začnem spuščati jadro in jadrnica 'glisira jadralca s Krasa? zelo izkušen in umirjen tekmovalec, sam v orco' proti vetru, ko se tudi sam mečem Slovensko jadranje je doživelo svoj se je potegoval za olimpijske igre v Seulu do kolen izven palube, da bi skupaj s flo- vzpon v Jugoslaviji, ko smo se potrjevali leta 1988 v razredu 470. Jadral je na vseh kistom izravnala jadrnico, v teh pogojih kot morska, tj. jadralska sila. Kraševci, ki večjih tekmovanjih in dobro pozna lokal- sva zares hitra. To pomeni, da se takrat re- jim Italijani zgodovinsko niso priznavali ne razmere in posebnosti. Poleg tega je dno prebijava v prvo tretjino flote. Vendar obvladovanja pomorskih veščin, so se jadralski sodnik in v kočljivih situacijah samo na posameznih regatah. Po navadi posebej trudili izkazati enakopravnost imam na barki odvetnika in sodnika hkra- v skupni razvrstitvi končava na polovici. ali jih celo preseči. Samo zaradi želje po ti. Krmar mora skrbeti za uravnoteženost Prva uspešna regata je bila leta 2009 na Šport in rekreacija potrditvi in prejetju priznanja je nastal in posledično hitrost jadrnice. Večino časa Gardskem jezeru, kjer sva bila 16. od 35 jadralni klub Jadro Koper, najmočnejši opazuje postavitev in odprtost glavnega posadk. Takrat sva še jadrala z aluminija- 46 klub v tedanji Jugoslaviji, tudi po zaslugi jadra ter njegovo usklajenost z 'moštrini stim jamborom, ki se bolj surovo odziva na sunke vetra. Letos sva si omislila kar- aktualnimi svetovnimi prvaki. Po dobrem dneva za meritve jadrnice in opreme, ki bonski jambor, ki ublaži sunke vetra in startu sva se odločila za desno stran polja, mora ustrezati določilom klase. Za razliko se zaradi togosti manj upogiba pri moč- obrnila 6 na zavetrni boji in neverjetno, od dvodnevnih ali tridnevnih regat so te nejšem vetru, zaradi česar jadro ohranja rezultat sva ubranila do cilja. Tisti dan fizično in psihično naporne. Enotedensko svojo naravno obliko in posledično je sva se med prekinitvijo regate odločila jadranje na najvišjih nivojih ne predstavlja jadrnica hitrejša in bolj vodljiva. Na SP za zamenjavo genove z manjšo, kar se je zgolj preizkušnjo za posadko, ampak tudi na Blatnem jezeru sva dosegla izjemen obrestovalo. Regate za EP ali SP so zelo za jadrnico. rezultat. V zelo vetrovnih pogojih sva naporne, trajajo pet dni, po dve izpeljani dosegla 36. mesto med 86 posadkami. V regati na dan v obsegu olimpijskega tri- Besedilo: Magdalena Svetina Terčon sedmi regati sva bila celo osma, tik pred kotnika. Poleg tega sta vključena še dva Slika: osebni arhiv Petra Štoke Razgibajmo Kras V sklopu projekta smo na področju zasebne rekreativne površine. Uspelo pa populacije, saj so programi organizirani Krasa naredili popis celotne vadbe, ki jo nam je povzeti celotno športno dogaja- za vse starostne skupine. izvajajo športni klubi, društva ter drugi nje na Krasu. Zmigaj se z nami – tedni športa na športni ponudniki športno-rekreativnih Tako smo vsi skupaj s športnimi delavci, Krasu programov za vse starosti in sposobnosti. klubi pripravili občanom in prebivalcem S projektom Razgibajmo Kras smo si za- V izdani brošuri tako predstavljamo vse Krasa nekaj novega – nov spodbujevalni stavili izziv tudi na vsebinskih programih. program, ki združuje vsa področja špor- Tako smo ob izidu brošure Razgibajmo GIBAMKRASNO tne rekreacije na regionalnem področju. Kras, ki opisuje športno dogajanje na Kra- Naša glavna ciljna publika so športno su, prebivalcem ponudili brezplačne in neaktivni prebivalci Krasa, ki bi se s po- sofinancirane promocijske programe, ki močjo našega programa začeli vključe- smo jih 'zapakirali' pod ime Zmigaj se z vati v redne vadbe, ki se izvajajo na ob- nami – tedni športa na Krasu. močju kraške regije. Več informacij na www.gibamkrasno.si Prvovrstni namen projekta je vzpostaviti pozitiven odnos do rednega športnega Besedilo: Niko Zadnik udejstvovanja med čim širšim krogom Slika: Matej Glavina Zemljevid – kolo kulture Krasa

V četrtek 3. oktobra, je Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana v Kosovelovem domu predstavil nov kolesarski zemljevid Kolo kulture Krasa, ki bo na voljo v TIC-ih v Sežani, Lokvi, Dutovljah in v Mladinskem hotelu Pliskovica. Prijetno kolesarjenje! Šport in rekreacija

Delček zemljevida 47 REKREATIVNA KOŠARKA KLUBA ŠTUDENTOV SEŽANA TELOVADBA ZA STAREJŠE Kje: Sežana, športna dvorana Srednje šole Sežana Kje: Sežana, Športna dvorana Srednje šole Sežana Kdaj: vsak petek od 20.15 do 21.45 Kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od 17.00 do 18.00 PREGLED ŠPORTNIH AKTIVNOSTI NA KRASU Koliko: brezplačno Izvajalec: Klub študentov Sežana Kje: Lokev, vaški dom AEROBIKA – MIX MAŽORETKE Kontakt: 070 823 930 ali [email protected] Kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od 19.00 do 20.00 Kje: Divača, osnovna šola - večnamenski prostor Kje: Povir Kdaj: vsak torek od 18.30 do 19.30 Kdaj: termini glede na starostno skupino otrok REKREATIVNA KOŠARKA ZA STARE MLADINCE Kje: Povir, vaški dom Koliko: mesečni prispevek znaša 20 € Koliko: mesečni prispevek 1x tedensko znaša 12 €, mesečni prispevek 2x tedensko znaša 18 € Kje: Sežana, telovadnica Sežana (Ljudska univerza) Kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od 19.00 do 20.00 Izvajalec: Športno društvo Rekreativček Izvajalec: Kulturno društvo Franc Žiberna Povir Kdaj: vsak ponedeljek od 20.00 do 21.30 Kontakt: 041 472 128 Kontakt: 041 744 990 ali [email protected] Koliko: letni prispevek od oktobra do maja znaša 50 € Kje: Križ, vaški dom Izvajalec: bivši rekreativni košarkarji Kdaj: vsak ponedeljek in sreda od 19.00 do 20.00 AEROBIKA - MIX OBRAZNA JOGA IN SMEJALNA JOGA Kontakt: 041 333 290 ali [email protected] Kje: Kobjeglava, dvorana krajevne skupnosti Kje: Sežana, terminal, Barbi sport pilates studio Kje: Štorje, vaški dom Kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od 17.45 do 18.45 Kdaj: vsak torek od 20.15 do 21.15 Kdaj: vsak četrtek od 17.15 do 18.00 in vsak petek od 18.15 do 19.00 REKREATIVNI MALI NOGOMET ZA VETERANE Koliko: obisk vadbe 1x tedensko 25 €, 2x tedensko pa 30 € (mesečno) Koliko: mesečni prispevek znaša 20 € Kje: Dutovlje, športna dvorana Dutovlje Izvajalec: Milena, inštruktorica joge in smejalne terapije Kje: Kazlje, vaški dom Izvajalec: Športno društvo Rekreativček Kdaj: vsak ponedeljek od 20.00 do 22.00 Kontakt: 041 372 552 ali [email protected] Kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od 19.45 do 20.45 Kontakt: 041 472 128 Koliko: letni prispevek od oktobra do maja znaša 60-70 € Izvajalec: starejši rekreativni nogometaši ODPRTI TERMINI ZA VSE UPORABNIKE PLEZALNE STENE Kje: Tomaj, vaški dom BADMINTON Kontakt: 041 513 675 ali [email protected] Kje: Sežana, športna dvorana Srednje šole Sežana Kje: Sežana, Plus Climbing balvanska plezalna stena, Partizanska cesta 43 Kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od 19.00 do 20.00 Kdaj: torek - sobota od 18.00 do 23.00, ponedeljek od 20.00 so 23.00 ter nedelja od Kdaj: vsak ponedeljek in sreda od 20.30 do 22.00 REKREATIVNI - NAMIZNI TENIS Koliko: letni prispevek je odvisen od števila udeležencev 17.00 do 20.00 Kje: Štjak, v gasilskem domu Koliko: od 6 € dalje Kje: Sežana, telovadnica Sežana (Ljudska univerza) Kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od 18.30 do 19.30 Izvajalec: športno društvo badminton Kdaj: vsako sredo od 19.00 do 20.30 (dve šolski uri) Kontakt: 041 807 992 ali 031 677 622 Izvajalec: Športno plezalni klub PLUS Kontakt: 040 798 600 ali [email protected] Koliko: 3 € na srečanje oziroma 80-90 € na leto, odvisno od števila udeležencev in Kje: Komen, v šolski telovadnici mesecev igranja Kdaj: vsak torek in četrtek od 19.30 do 20.30 CYCLING – PILATES ORGANIZIRANA TEKAŠKA VADBA Izvajalec: Iztok Godnič Kje: Sežana, terminal, Barbi sport pilates studio Kje: Sežana, igrišče pri Zavodu za gasilno in reševalno službo Sežana Kontakt: 041 667 873 (samo popoldne) ali [email protected] Kje: Štanjel, v šolski telovadnici Kdaj: vsak ponedeljek in sreda od19.00 do 20.00 Kdaj: vsak petek od 18.00 do 20.00 Kdaj: vsak torek in četrtek od 18.00 do 19.00 Koliko: obisk vadbe 1x tedensko 30 €, 2x tedensko pa 40 € (mesečno) Koliko: vadba je brezplačna REKREATIVNI NOGOMET KLUBA ŠTUDENTOV SEŽANA Izvajalec: Barbara, medicinski tehnik, inštruktor pilatesa in Zdrave hrbtenice Izvajalec: Društvo kraški tekači Kje: Hrpelje, Modra dvorana Hrpelje Kje: Divači, v šolski telovadnici Kontakt: 041 692 247 Kontakt: 041 351 893 Kdaj: Vsak ponedeljek od 20.00 do 22.00 Kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od 17.45 do 18.45 Koliko: Brezplačno FUNKCIONALNI TRENING ORIENTALSKI PLESI Izvajalec: Klub študentov Sežana Kje: Divači, v šolski telovadnici Kje: Sežana, športna dvorana Srednje šole Sežana Kje: Sežana, v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana Kontakt: 070 823 930 ali [email protected] Kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od 18.00 do 19.00 Kdaj: vsak ponedeljek in sreda od 20.00 do 21.00 Kdaj: vsak torek od 17.00 do 18.30 in vsako sredo od 10.00 do 11.30 Koliko: 40 € (8 ur mesečno) oz. 100 € za 3 mesece Koliko: obisk vadbe 1x tedensko 40 € (mesečno) ROLKANJE Koliko: mesečni prispevek znaša 20 €. Izvajalec: Katja Kovač in Andreja Gulič Izvajalec: Maisa, inštruktor orientalskih plesov Kje: Sežana, Rolkarski park Sežana Izvajalec: Klub kraški Dren Sežana Kontakt: 041 338 241 Kontakt: 041 372 552 ali [email protected] Kdaj: sončni popoldnevi Kontakt: 031 522 236 ali [email protected] Koliko: brezplačno GOLF TURNIRJI PASJI FRIZBI Izvajalec: Športno društvo Deskar Sežana VADBA ZA VITALNOST Kje: Lipica, Golf igrišče Lipica Kje: Pliskovica, balinišče Kje: območje občine Sežana, trening s psi poteka na poligonu v Koprivi, trening brez Kontakt: [email protected] Kdaj: vsak drugi četrtek v popoldanskem času, pričetek 19.9.2013 psov (metanje frizbijev) pa v športnih objektih Zavoda za šport, turizem in prosti čas Kdaj: vsako sredo od 20.00 dalje Koliko: 10 € na turnir Kdaj: po dogovoru z udeleženci Koliko: brezplačno SPINNING® FREETIME Izvajalec: Društvo LOGOS Slovenija Koliko: prispevek za celodnevni seminar s psom je 30€ na osebo Izvajalec: Ivan Žerjal Kje: Sežana, telovadnica Sežana, Bazoviška cesta 9 Kontakt: (05) 739 17 24 ali [email protected] Izvajalec: ŠD Flipsi Kontakt: 041 475 776 - Razvojno društvo Pliska Kdaj: Vsak delovnik od 18.00 do 21.00 Kontakt: 040 363 101 ali [email protected] GROUP CYCLING (KOLESARJENJE) Koliko: prispevek je odvisen od števila obiskov VADBA ZA STAREJŠE (balinanje, pikado, streljanje) Izvajalec: Primož Čuš Kje: Sežana, terminal, Barbi sport pilates studio PILATES Kje: Sežana, Društvo upokojencev Sežana, Ivana Turšiča 8 Kdaj: vsak torek in četrtek od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00 Kje: Sežana, Fil-Sport center Kontakt: 031 317 042 Kdaj: več informacij dobite na sedežu društva ob ponedeljkih, sredah in petkih od Koliko: obisk vadbe 1x tedensko 30 €, 2x tedensko pa 42 € (mesečno) Kdaj: ponedeljek in četrtek ob 8.30, 18.00 in 19.00 9.00 do 12.00 Izvajalec: Andrej, učitelj gorskega kolesarstva Koliko: prispevek je odvisen od števila udeležencev SUBVENCIONIRANE KARTE ZA ŠTUDENTE Koliko: prispevki so minimalni, saj so vadbe sofinancirane Kontakt: 041 733 969 Izvajalec: Fil-Sport center Klub študentov Sežana nudi vsem študentom subvencionirane vstopnice za fitnes Izvajalec: Društvo upokojencev Sežana Kontakt: (05) 730 08 00 centre, vodeno plezalno vadbo in smučarsko šolo ter prevoz na smučišča. Kontakt: 041 477 128 ali [email protected] HUJŠAJMO SKUPAJ – DOBRO JUTRO Kje: Sežana, Fil-Sport center PILATES Kje: Sežana, Klub študentov Sežana, Partizanska cesta 15 VADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO Kdaj: vadba poteka dvakrat tedensko od 8.30 dalje Kje: Sežana, športna dvorana Srednje šole Sežana Kdaj: v času uradnih ur: četrtek od 20.00 do 21.00 in v petek od 18.00 do 21.00 Kje: Sežana, športna dvorana Srednje šole Sežana Koliko: prispevek je odvisno od števila udeležencev Kdaj: vsak ponedeljek in sredo od 19.00 do 20.00 Koliko: prispevek je odvisen od izbire programa Kdaj: vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.00 Izvajalec: Fil-Sport center Koliko: 40 € (8 ur mesečno) oz. 100 € za 3 mesece Izvajalec: različni izvajalci Koliko: 40 € (8 ur mesečno) oz. 100 € za 3 mesece Kontakt: (05) 730 08 00 Izvajalec: Katja, prof. ŠVZ, inštruktorica Zdrave hrbtenice in pilatesa Kontakt: 040 591 808 ali [email protected] Izvajalec: Katja, prof. ŠVZ, inštruktorica Zdrave hrbtenice in pilatesa Kontakt: 041 338 241 Kontakt: 041 338 241 JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU ŠAH Kje: Sežana, v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana PILATES »BODY FIT« Kje: Sežana, sedež društva, Partizanska cesta 15 VADIMO SKUPAJ – FIL FIT Kdaj: začetna stopnja - vsak ponedeljek ob 20.00, nadaljevalna stopnja - vsak četrtek Kje: Sežana, terminal, Barbi sport pilates studio Kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od18.00 do 19.00 Kje: Sežana, Fil-Sport center Kdaj: vadba poteka dvakrat tedensko od 16.30 dalje ob 20.00 Kdaj: vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.00 ali vsak torek in četrtek od 9.00 do 10.00 Koliko: stroški obiskov ne presegajo 5 € mesečno Koliko: prispevek je odvisen od števila udeležencev Izvajalec: Društvo Joga v vsakdanjem življenju Popetre Koliko: obisk vadbe 1x tedensko 25 €, 2x tedensko pa 30 € (mesečno) Izvajalec: Šahovsko društvo Sežana Izvajalec: Fil-Sport center Kontakt: 031 266 617 ali [email protected] Izvajalec: Barbara, medicinski tehnik, inštruktorica pilatesa in Zdrave hrbtenice Kontakt: 041 456 831 Kontakt: 041 692 247 Kontakt: (05) 730 08 00 KARATE TEČAJ ŠPORTNEGA PLEZANJA PLES S PLESNIM DRUŠTVOM MAVRICA VODENA VADBA ŠPORTNEGA PLEZANJA ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Kje: Sežana, telovadnica Sežana (Ljudska univerza) Kje: Sežana, Plus Climbing balvanska plezalna stena, Partizanska cesta 43 Kje: Sežana, Fil-Sport Kje: Sežana, Plus Climbing balvanska plezalna stena, Partizanska cesta 43 Kdaj: vsako sredo in petek od 18.00 do 20.00 Kdaj: vsak ponedeljek in sobota od 18.00 do 20.00 Kdaj: termini glede na starostno skupino otrok Kdaj: vsak ponedeljek, sreda in petek od 16.00 do 18.00 Koliko: prispevek je odvisen od števila udeležencev Koliko: 40-urni tečaj znaša 170 € Koliko: prispevek je odvisen od števila udeležencev Koliko: mesečni prispevek znaša 60 € (2x tedensko) Izvajalec: Karate klub Kiryoku Sežana Izvajalec: Športno plezalni klub PLUS Izvajalec: Plesno društvo MAVRICA Izvajalec: Športno plezalni klub PLUS Kontakt: 051 495 310 - Vojko Rener Kontakt: 040 798 600 ali [email protected] Kontakt: 040 439 385 ali [email protected] Kontakt: 040 798 600 ali [email protected] TELOVADBA »1000 GIBOV« KINERGETIX - Gibalna terapija ali dinamična meditacija PLEZALNA ŠOLA ZA OSNOVNOŠOLCE VODENA VADBA ŠPORTNEGA PLEZANJA ZA ODRASLE Kje: Sežana,v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana Kje: Sežana, Plus Climbing balvanska plezalna stena, Partizanska cesta 43 Kje: Sežana, park pri OŠ Srečka Kosovela Kje: Sežana, Plus Climbing balvanska plezalna stena, Partizanska cesta 43 www.gibamkrasno.si Kdaj: vsak torek ob 20.00 Kdaj: vsak ponedeljek, sreda in petek od 14.00 in 16.00 Kdaj: vsak delovnik od 7.30 do 8.00, izvaja se ob vseh letnih časih, odpade samo ob Kdaj: vsak torek in četrtek od 16.00 do 18.00 ter sobota od 18.00 do 20.00 Koliko: prispevek je odvisen od števila udeležencev Koliko: mesečni prispevek od 25 € dalje neugodni vremenski napovedi. Koliko: mesečni prispevek znaša 60 € (2x tedensko) Izvajalec: Kinergetix Slovenija Izvajalec: Športno plezalni klub PLUS Koliko: letna članarina znaša 20 € Izvajalec: Športno plezalni klub PLUS Kontakt: 041 925 357, 041 717 014, 040 303 578 Kontakt: 040 798 600 ali [email protected] Izvajalec: Društvo Šola zdravja Kontakt: 040 798 600 ali [email protected] Kontakt: (05) 730 07 94, 040 588 495, 041 740 557 KROŽNI PILATES P.A.I.N. poSKOKčev MALČEK S STARŠI (vadba namenjena otrok od 2 do 3 leta starosti) ZUMBA FITNES Kje: Sežana, terminal, Barbi sport pilates studio Kje: Sežana, telovadnica Sežana (Ljudska univerza) ter Športna dvorana Srednje šole Sežana TELOVADBA ZA ŽENSKE Kje: Sežana, Fil-Sport center Kdaj: vsak torek in četrtek od 10.00 do 11.00 ali od 18.00 do 19.00 Kdaj: vsak torek od 17.00 do 18.00 Kje: Sežana, športna dvorana Dutovlje Kdaj: vsak torek in petek ob 20.30 Koliko: obisk vadbe 1x tedensko 30 €, 2x tedensko pa 40 € (mesečno) Koliko: mesečni prispevek znaša 25 € Kdaj: vsak četrtek od 20.00 do 21.30 Koliko: od 26 € naprej (Več kot migaš, ugodnejša je cena.) Izvajalec: Barbara, medicinski tehnik, inštruktor pilatesa in Zdrave hrbtenice Izvajalec: Športno društvo poSKOKec Koliko: mesečni prispevek znaša 10 € Izvajalec: Sabina Supan

48 Kontakt: 041 692 247 Kontakt: 041 262 753 ali [email protected] Kontakt: 051 418 343 Kontakt: 041 376 684 na informacij Več REKREATIVNA KOŠARKA KLUBA ŠTUDENTOV SEŽANA TELOVADBA ZA STAREJŠE Kje: Sežana, športna dvorana Srednje šole Sežana Kje: Sežana, Športna dvorana Srednje šole Sežana Kdaj: vsak petek od 20.15 do 21.45 Kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od 17.00 do 18.00 PREGLED ŠPORTNIH AKTIVNOSTI NA KRASU Koliko: brezplačno Izvajalec: Klub študentov Sežana Kje: Lokev, vaški dom AEROBIKA – MIX MAŽORETKE Kontakt: 070 823 930 ali [email protected] Kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od 19.00 do 20.00 Kje: Divača, osnovna šola - večnamenski prostor Kje: Povir Kdaj: vsak torek od 18.30 do 19.30 Kdaj: termini glede na starostno skupino otrok REKREATIVNA KOŠARKA ZA STARE MLADINCE Kje: Povir, vaški dom Koliko: mesečni prispevek znaša 20 € Koliko: mesečni prispevek 1x tedensko znaša 12 €, mesečni prispevek 2x tedensko znaša 18 € Kje: Sežana, telovadnica Sežana (Ljudska univerza) Kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od 19.00 do 20.00 Izvajalec: Športno društvo Rekreativček Izvajalec: Kulturno društvo Franc Žiberna Povir Kdaj: vsak ponedeljek od 20.00 do 21.30 Kontakt: 041 472 128 Kontakt: 041 744 990 ali [email protected] Koliko: letni prispevek od oktobra do maja znaša 50 € Kje: Križ, vaški dom Izvajalec: bivši rekreativni košarkarji Kdaj: vsak ponedeljek in sreda od 19.00 do 20.00 AEROBIKA - MIX OBRAZNA JOGA IN SMEJALNA JOGA Kontakt: 041 333 290 ali [email protected] Kje: Kobjeglava, dvorana krajevne skupnosti Kje: Sežana, terminal, Barbi sport pilates studio Kje: Štorje, vaški dom Kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od 17.45 do 18.45 Kdaj: vsak torek od 20.15 do 21.15 Kdaj: vsak četrtek od 17.15 do 18.00 in vsak petek od 18.15 do 19.00 REKREATIVNI MALI NOGOMET ZA VETERANE Koliko: obisk vadbe 1x tedensko 25 €, 2x tedensko pa 30 € (mesečno) Koliko: mesečni prispevek znaša 20 € Kje: Dutovlje, športna dvorana Dutovlje Izvajalec: Milena, inštruktorica joge in smejalne terapije Kje: Kazlje, vaški dom Izvajalec: Športno društvo Rekreativček Kdaj: vsak ponedeljek od 20.00 do 22.00 Kontakt: 041 372 552 ali [email protected] Kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od 19.45 do 20.45 Kontakt: 041 472 128 Koliko: letni prispevek od oktobra do maja znaša 60-70 € Izvajalec: starejši rekreativni nogometaši ODPRTI TERMINI ZA VSE UPORABNIKE PLEZALNE STENE Kje: Tomaj, vaški dom BADMINTON Kontakt: 041 513 675 ali [email protected] Kje: Sežana, športna dvorana Srednje šole Sežana Kje: Sežana, Plus Climbing balvanska plezalna stena, Partizanska cesta 43 Kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od 19.00 do 20.00 Kdaj: vsak ponedeljek in sreda od 20.30 do 22.00 Kdaj: torek - sobota od 18.00 do 23.00, ponedeljek od 20.00 so 23.00 ter nedelja od REKREATIVNI - NAMIZNI TENIS Kje: Štjak, v gasilskem domu Koliko: letni prispevek je odvisen od števila udeležencev 17.00 do 20.00 Koliko: od 6 € dalje Kje: Sežana, telovadnica Sežana (Ljudska univerza) Kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od 18.30 do 19.30 Izvajalec: športno društvo badminton Kdaj: vsako sredo od 19.00 do 20.30 (dve šolski uri) Kontakt: 041 807 992 ali 031 677 622 Izvajalec: Športno plezalni klub PLUS Kontakt: 040 798 600 ali [email protected] Koliko: 3 € na srečanje oziroma 80-90 € na leto, odvisno od števila udeležencev in Kje: Komen, v šolski telovadnici mesecev igranja Kdaj: vsak torek in četrtek od 19.30 do 20.30 CYCLING – PILATES ORGANIZIRANA TEKAŠKA VADBA Izvajalec: Iztok Godnič Kje: Sežana, terminal, Barbi sport pilates studio Kje: Sežana, igrišče pri Zavodu za gasilno in reševalno službo Sežana Kontakt: 041 667 873 (samo popoldne) ali [email protected] Kje: Štanjel, v šolski telovadnici Kdaj: vsak ponedeljek in sreda od19.00 do 20.00 Kdaj: vsak petek od 18.00 do 20.00 Kdaj: vsak torek in četrtek od 18.00 do 19.00 Koliko: obisk vadbe 1x tedensko 30 €, 2x tedensko pa 40 € (mesečno) Koliko: vadba je brezplačna REKREATIVNI NOGOMET KLUBA ŠTUDENTOV SEŽANA Izvajalec: Barbara, medicinski tehnik, inštruktor pilatesa in Zdrave hrbtenice Izvajalec: Društvo kraški tekači Kje: Hrpelje, Modra dvorana Hrpelje Kje: Divači, v šolski telovadnici Kontakt: 041 692 247 Kontakt: 041 351 893 Kdaj: Vsak ponedeljek od 20.00 do 22.00 Kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od 17.45 do 18.45 Koliko: Brezplačno FUNKCIONALNI TRENING ORIENTALSKI PLESI Izvajalec: Klub študentov Sežana Kje: Divači, v šolski telovadnici Kje: Sežana, športna dvorana Srednje šole Sežana Kje: Sežana, v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana Kontakt: 070 823 930 ali [email protected] Kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od 18.00 do 19.00 Kdaj: vsak ponedeljek in sreda od 20.00 do 21.00 Kdaj: vsak torek od 17.00 do 18.30 in vsako sredo od 10.00 do 11.30 Koliko: 40 € (8 ur mesečno) oz. 100 € za 3 mesece Koliko: obisk vadbe 1x tedensko 40 € (mesečno) ROLKANJE Koliko: mesečni prispevek znaša 20 €. Izvajalec: Katja Kovač in Andreja Gulič Izvajalec: Maisa, inštruktor orientalskih plesov Kje: Sežana, Rolkarski park Sežana Izvajalec: Klub kraški Dren Sežana Kontakt: 041 338 241 Kontakt: 041 372 552 ali [email protected] Kdaj: sončni popoldnevi Kontakt: 031 522 236 ali [email protected] Koliko: brezplačno GOLF TURNIRJI PASJI FRIZBI Izvajalec: Športno društvo Deskar Sežana VADBA ZA VITALNOST Kje: Lipica, Golf igrišče Lipica Kje: Pliskovica, balinišče Kje: območje občine Sežana, trening s psi poteka na poligonu v Koprivi, trening brez Kontakt: [email protected] Kdaj: vsak drugi četrtek v popoldanskem času, pričetek 19.9.2013 psov (metanje frizbijev) pa v športnih objektih Zavoda za šport, turizem in prosti čas Kdaj: vsako sredo od 20.00 dalje Koliko: 10 € na turnir Kdaj: po dogovoru z udeleženci Koliko: brezplačno SPINNING® FREETIME Izvajalec: Društvo LOGOS Slovenija Koliko: prispevek za celodnevni seminar s psom je 30€ na osebo Izvajalec: Ivan Žerjal Kje: Sežana, telovadnica Sežana, Bazoviška cesta 9 Kontakt: (05) 739 17 24 ali [email protected] Izvajalec: ŠD Flipsi Kontakt: 041 475 776 - Razvojno društvo Pliska Kdaj: Vsak delovnik od 18.00 do 21.00 Kontakt: 040 363 101 ali [email protected] GROUP CYCLING (KOLESARJENJE) Koliko: prispevek je odvisen od števila obiskov VADBA ZA STAREJŠE (balinanje, pikado, streljanje) Izvajalec: Primož Čuš Kje: Sežana, terminal, Barbi sport pilates studio PILATES Kje: Sežana, Društvo upokojencev Sežana, Ivana Turšiča 8 Kdaj: vsak torek in četrtek od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00 Kje: Sežana, Fil-Sport center Kontakt: 031 317 042 Kdaj: več informacij dobite na sedežu društva ob ponedeljkih, sredah in petkih od Koliko: obisk vadbe 1x tedensko 30 €, 2x tedensko pa 42 € (mesečno) Kdaj: ponedeljek in četrtek ob 8.30, 18.00 in 19.00 9.00 do 12.00 Izvajalec: Andrej, učitelj gorskega kolesarstva Koliko: prispevek je odvisen od števila udeležencev SUBVENCIONIRANE KARTE ZA ŠTUDENTE Koliko: prispevki so minimalni, saj so vadbe sofinancirane Kontakt: 041 733 969 Izvajalec: Fil-Sport center Klub študentov Sežana nudi vsem študentom subvencionirane vstopnice za fitnes Izvajalec: Društvo upokojencev Sežana Kontakt: (05) 730 08 00 centre, vodeno plezalno vadbo in smučarsko šolo ter prevoz na smučišča. Kontakt: 041 477 128 ali [email protected] HUJŠAJMO SKUPAJ – DOBRO JUTRO Kje: Sežana, Fil-Sport center PILATES Kje: Sežana, Klub študentov Sežana, Partizanska cesta 15 VADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO Kdaj: vadba poteka dvakrat tedensko od 8.30 dalje Kje: Sežana, športna dvorana Srednje šole Sežana Kdaj: v času uradnih ur: četrtek od 20.00 do 21.00 in v petek od 18.00 do 21.00 Kje: Sežana, športna dvorana Srednje šole Sežana Koliko: prispevek je odvisno od števila udeležencev Kdaj: vsak ponedeljek in sredo od 19.00 do 20.00 Koliko: prispevek je odvisen od izbire programa Kdaj: vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.00 Izvajalec: Fil-Sport center Koliko: 40 € (8 ur mesečno) oz. 100 € za 3 mesece Izvajalec: različni izvajalci Koliko: 40 € (8 ur mesečno) oz. 100 € za 3 mesece Kontakt: (05) 730 08 00 Izvajalec: Katja, prof. ŠVZ, inštruktorica Zdrave hrbtenice in pilatesa Kontakt: 040 591 808 ali [email protected] Izvajalec: Katja, prof. ŠVZ, inštruktorica Zdrave hrbtenice in pilatesa Kontakt: 041 338 241 Kontakt: 041 338 241 JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU ŠAH Kje: Sežana, v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana PILATES »BODY FIT« Kje: Sežana, sedež društva, Partizanska cesta 15 VADIMO SKUPAJ – FIL FIT Kdaj: začetna stopnja - vsak ponedeljek ob 20.00, nadaljevalna stopnja - vsak četrtek Kje: Sežana, terminal, Barbi sport pilates studio Kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od18.00 do 19.00 Kje: Sežana, Fil-Sport center Kdaj: vadba poteka dvakrat tedensko od 16.30 dalje ob 20.00 Kdaj: vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.00 ali vsak torek in četrtek od 9.00 do 10.00 Koliko: stroški obiskov ne presegajo 5 € mesečno Koliko: prispevek je odvisen od števila udeležencev Izvajalec: Društvo Joga v vsakdanjem življenju Popetre Koliko: obisk vadbe 1x tedensko 25 €, 2x tedensko pa 30 € (mesečno) Izvajalec: Šahovsko društvo Sežana Izvajalec: Fil-Sport center Kontakt: 031 266 617 ali [email protected] Izvajalec: Barbara, medicinski tehnik, inštruktorica pilatesa in Zdrave hrbtenice Kontakt: 041 456 831 Kontakt: 041 692 247 Kontakt: (05) 730 08 00 KARATE TEČAJ ŠPORTNEGA PLEZANJA PLES S PLESNIM DRUŠTVOM MAVRICA VODENA VADBA ŠPORTNEGA PLEZANJA ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Kje: Sežana, telovadnica Sežana (Ljudska univerza) Kje: Sežana, Plus Climbing balvanska plezalna stena, Partizanska cesta 43 Kje: Sežana, Fil-Sport Kje: Sežana, Plus Climbing balvanska plezalna stena, Partizanska cesta 43 Kdaj: vsako sredo in petek od 18.00 do 20.00 Kdaj: vsak ponedeljek in sobota od 18.00 do 20.00 Kdaj: termini glede na starostno skupino otrok Kdaj: vsak ponedeljek, sreda in petek od 16.00 do 18.00 Koliko: prispevek je odvisen od števila udeležencev Koliko: 40-urni tečaj znaša 170 € Koliko: prispevek je odvisen od števila udeležencev Koliko: mesečni prispevek znaša 60 € (2x tedensko) Izvajalec: Karate klub Kiryoku Sežana Izvajalec: Športno plezalni klub PLUS Izvajalec: Plesno društvo MAVRICA Izvajalec: Športno plezalni klub PLUS Kontakt: 051 495 310 - Vojko Rener Kontakt: 040 798 600 ali [email protected] Kontakt: 040 439 385 ali [email protected] Kontakt: 040 798 600 ali [email protected] TELOVADBA »1000 GIBOV« KINERGETIX - Gibalna terapija ali dinamična meditacija PLEZALNA ŠOLA ZA OSNOVNOŠOLCE VODENA VADBA ŠPORTNEGA PLEZANJA ZA ODRASLE Kje: Sežana,v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana Kje: Sežana, Plus Climbing balvanska plezalna stena, Partizanska cesta 43 Kje: Sežana, park pri OŠ Srečka Kosovela Kje: Sežana, Plus Climbing balvanska plezalna stena, Partizanska cesta 43 www.gibamkrasno.si Kdaj: vsak torek ob 20.00 Kdaj: vsak ponedeljek, sreda in petek od 14.00 in 16.00 Kdaj: vsak delovnik od 7.30 do 8.00, izvaja se ob vseh letnih časih, odpade samo ob Kdaj: vsak torek in četrtek od 16.00 do 18.00 ter sobota od 18.00 do 20.00 Koliko: prispevek je odvisen od števila udeležencev Koliko: mesečni prispevek od 25 € dalje neugodni vremenski napovedi. Koliko: mesečni prispevek znaša 60 € (2x tedensko) Izvajalec: Kinergetix Slovenija Izvajalec: Športno plezalni klub PLUS Koliko: letna članarina znaša 20 € Izvajalec: Športno plezalni klub PLUS Kontakt: 041 925 357, 041 717 014, 040 303 578 Kontakt: 040 798 600 ali [email protected] Izvajalec: Društvo Šola zdravja Kontakt: 040 798 600 ali [email protected] Kontakt: (05) 730 07 94, 040 588 495, 041 740 557 KROŽNI PILATES P.A.I.N. poSKOKčev MALČEK S STARŠI (vadba namenjena otrok od 2 do 3 leta starosti) ZUMBA FITNES Kje: Sežana, terminal, Barbi sport pilates studio Kje: Sežana, telovadnica Sežana (Ljudska univerza) ter Športna dvorana Srednje šole Sežana TELOVADBA ZA ŽENSKE Kje: Sežana, Fil-Sport center Kdaj: vsak torek in četrtek od 10.00 do 11.00 ali od 18.00 do 19.00 Kdaj: vsak torek od 17.00 do 18.00 Kje: Sežana, športna dvorana Dutovlje Kdaj: vsak torek in petek ob 20.30 Koliko: obisk vadbe 1x tedensko 30 €, 2x tedensko pa 40 € (mesečno) Koliko: mesečni prispevek znaša 25 € Kdaj: vsak četrtek od 20.00 do 21.30 Koliko: od 26 € naprej (Več kot migaš, ugodnejša je cena.) Izvajalec: Barbara, medicinski tehnik, inštruktor pilatesa in Zdrave hrbtenice Izvajalec: Športno društvo poSKOKec Koliko: mesečni prispevek znaša 10 € Izvajalec: Sabina Supan

Kontakt: 041 692 247 Kontakt: 041 262 753 ali [email protected] Kontakt: 051 418 343 Kontakt: 041 376 684 na informacij Več 49 V Sežani nestrpno čakajo novo sezono Minula sezona je bila v vseh pogledih za sežanski košarkarski klub Mesarijo Prunk uspešna. Člani so se z najmlajšo ekipo v celotni 3. SKL Zahod proslavili z drugim mestom. Še večji uspeh so zabeležili mladinci in kadeti, ki so si ob koncu sezone s kvalifikacijami zagotovili nastop v prvi slovenski ligi v svojih selekcijah. 'Majhna' Sežana se lahko vsaj s košarkarskega vidika postavlja ob bok največjim slovenskim klu- bom. Smo namreč eni izmed redkih, ki se lahko pohvalimo s tem, da bomo v priho- Zahod, skupaj z Unionom Olimpijo, Slova- dnji sezoni igrali prav z vsemi mladinskimi nom, Splošno plovbo Portorož, UKK Ko- selekcijami v najvišjem rangu državnega prom, Grosupljem, Elektro Gorenjsko pro- tekmovanja! dajo ter s Parklji. Skupina je sila težka, a kaj Mladinci na kolena spravili Koper in se drugega ni bilo pričakovati. Minulo sezono uvrstili v prvo ligo je mladinski naslov osvojila ekipa Heliosa, ki Pravo pravljico so spisali mladinci, ki so igra v drugi skupini, ampak v naši skupini čez celo leto trdo garali, na koncu pa se sta ekipi, ki jima je lani na zaključnem tur- jim je trud obrestoval. Za vselej se bo na- nirju spodrsnilo. Govorimo o Unionu Olim- šim 'mladcem' v spomin vtisnila odločilna piji ter Slovanu, ki bosta letos storila vse, da kvalifikacijska tekma proti favorizirani ekipi pokal postavita v svoji vitrini. KOŠ Koper, ki je v sežanski srednješolski Člani ohranjajo jedro ekipe dvorani pred več kot stoglavo množico Lanska sezona je bila pod taktirko Mi- klonila za tri točke (63:60). Teden zatem so roslava Jurića z mlado člansko ekipo zelo uspeh ponovili še kadeti, ki so v dveh tek- uspešna. Košarkarski utrip se je znova vrnil mah izločili sovrstnike iz Kamnika. Pozabiti na Kras, ljudje so se ponovno začeli v ve- ne smemo niti starejših pionirjev, ki so že v likem številu zbirati na članskih tekmah.

je pred leti prenehal igrati košarko, ob koncu minule sezone pa se je priključil član- skim treningom. Kljub temu, da nekaj let ni igral, bo Vernes, brat kapetana naše ekipe Mirnesa Husića velika okrepitev na položa- ju branilca/krila. Ekipi so se pridružili še trije mladinci, in sicer Jan Čuk, Luka Benčina (oba letnik 1996) ter Aleks Gomezel (letnik 1997). Vodstvo kluba razmišlja še o kakšni okrepitvi, predvsem na bekovskih položa- jih. Sredi sezone se je namreč poslovil ka- petan Gregor Pantelič, zaradi poškodb pa minuli sezoni igrali v prvi ligi ter dostojno V povprečju se jih je na tekmo zbralo ne- je bil takrat edini pravi organizator igre Alen branili rdeče-bele barve našega kluba. kaj več kot 300, na derbijih proti Plami in Mevla (letnik 1995), ki je na parketu opravil V skupini z Unionom Olimpijo, Slova- Ajdovščini pa je ta številka presegla mejo izjemno delo ter si z dobrimi igrami prislu- nom in drugimi zvenečimi imeni 500, kar je za tretjeligaški klub izjemno. Če žil celo poziv na širši spisek za mladinsko Mladinci bodo tako v prihodnji sezoni hvalimo sežansko občinstvo, si posebno reprezentanco. Na istem seznamu je bil še nastopali v prvi mladinski ligi med 16 naj- pohvalo zaslužijo tudi pri Plami iz Ilirske Bi- en igralec našega kluba – govorimo o Mihi boljšimi slovenskimi klubi. Liga U18 velja strice, tam so na nekaterih tekmah beležili Brunduli, medtem ko je Žiga Kukanja (le- za zelo kakovostno, saj se tu kalijo igralci, številke, ki so se bližale meji 1000 gledalcev. tnik 1996) kandidiral za kadetsko reprezen- ki bodo v prihodnosti krojili vrh slovenske Kakorkoli, Mesarija Prunk se je okrepila z tanco. Jedro ekipe torej ostaja, v klubu vsi košarke. Mesarija Prunk bo igrala v regiji domačim igralcem Vernesom Husićem, ki komaj čakamo, da se sezona začne! Razpo- red je že znan, naši se bodo v prvem krogu podali na Jesenice, lokalni derbi pa bomo spremljali v četrtem krogu, ko v Sežano prihaja močno okrepljena Ajdovščina! Priprave so se že začele Na lovorikah se ne spi in tega se vodstvo kluba na čelu z vsemi trenerji še kako za- veda. Mladinski pogon je začel priprave na začetku avgusta, člani pa se jim bodo

Šport in rekreacija pridružili predvidoma 19. oktobra.

Besedilo: Dimitrij Kukanja 50 Slike: Žan Tavčar, Grega Krečič Kmetovalci Krasa in Brkinov v Gornji Radgoni 2013 Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgo- ni strokovne komisije najboljši slovenski V akciji Kmetijsko gozdarske zbornice ni AGRA šteje že 51. let. V okviru sejma je naravni jogurt. in časopisa Kmečki glas je v akciji S kme- organizirano tudi ocenjevanje mleka in Kraški vinarji se že dolga leta v velikem tije za vas, kjer se nagrajujeta ponudba mlečnih izdelkov, mesa in mesnih izdel- številu udeležijo ocenjevanja vin in tako kmetij in njihovo trženje, dobila bronasto kov, sadnih sokov, medu in vina z med- je bilo tudi letos. Med 495 zbranimi vini odličje Kmetija Buntovi iz Škrbine. narodno udeležbo. od 160 vinarjev so se Kraševci odrezali Kmetovalci s Krasa in Brkinov so si orga- Osnova sejma pa je prikaz kmetijstva kar z 1. zlatio medaljo in s 24 srebrnimi nizirano ogledali sejem v torek, ko je tudi v celoti, od strojev, repromateriala, pri- medaljami. potekal protest vinogradnikov Slovenije delovalcev in proizvajalcev, kmetijskega Šampiona za vino teran PTP letnik 2012 proti načrtovanemu dvigu obdavčitev v šolstva, dopolnjujejo ga tudi strokovna si je zaslužila VINAKRAS, z. o. o., Sežana. kmetijstvu. Podelitve priznaj vinarjem se srečanja in predavanja. Kmetijski sejem je Prvak kraške vinsko-turistične ceste pa je udeležila tudi kraljica terana 2013 Anet del Pomurskega sejma, ki je tudi nosilec je ponovno postal Borislav Lisjak iz Duto- Jagodič. slovenske vinske kraljice. velj, tokrat z rdečo zvrstjo Sara 2005. V upanju na čim boljšo letino čestitke Ocenjevanja mlečnih izdelkov se je Na sejmu sta se aktivno predstavila tudi vsem sodelujočim, še posebej vsem na- udeležila tudi kmetija Božeglav – Milivoj Društvo proizvajalcev kraškega brinjevca grajencem. Božeglav iz Štorij in osvojila zlato meda- in Društvo proizvajalcev brkinskega sli- Besedilo: Majda Brdnik ljo s probiotičnim jogurtom, ki je po oce- vovca. Slika: KSS Sežana

Po svežo zelenjavo na kmetijo Brinjevka

V naši občini je začelo dobivati svoje socialnega podjetja. Ustanovljeno je bilo razvoj na ostala področja, kot so: ekološki mesto tudi socialno podjetništvo, v kate- 12. decembra 2012 v skladu z Zakonom o turizem, usposabljanje delovne sile, proi- rem lahko prepoznavamo nove možnosti socialnem podjetništvu in je v 100 % lasti zvajanje ekoloških daril … uspešnega povezovanja področij sociale Društva za duševno zdravje in kreativno in podjetništva v prihodnosti. Na to pot preživljanje prostega časa Vezi. Podjetje Cilji družbe so: je stopilo tudi socialno podjetje Brinjev- je v Malem Dolu pri Komnu odprlo svojo - zagotovitev dela težje zaposljivim ose- ka, d. o. o., so. p. kmetijo, kmetijo Brinjevka. bam, Kmetijstvo Podjetje Brinjevka, d. o. o., so. p., je prav- Namen družbe je vključevanje ranljivih - ustvarjanje dobička, vendar ne za vsa- na oseba z obliko družbe z omejeno od- skupin v delo, zagotavljanje ekološke ko ceno, vlaganje v nadaljnji razvoj de- govornostjo in pridobljenim statusom ponudbe v lokalni skupnosti in širše, ter javnosti, 51 - razvoj podeželja in ponudba lokalnih ekoživil, - razvoj sodobnih socialnovarstvenih programov, ki temeljijo na delu v kom- binaciji s terapijo in socialnim vključe- vanjem ali bivanjem, - povečanje samooskrbe s hrano, - povečanje trženja ekološke pridelave in predelave.

V sodelovanju z domačini nam je v tej kraški dolini do sedaj uspelo pridobiti v najem približno 6 ha obdelovalne povr- šine. Pridelujemo sezonsko domačo zelenjavo (paradižnik, paprike, bučke, zelje, ohrovt, por, itd.) po konceptu zdravega in ekološkega kmetovanja, kakršno je bilo nekoč. Sodelujemo z agronomom, ki nas ustrezno vodi, izvaja mentorstvo vsem zaposlenim in skupen rezultat je, da imamo njive, ki so nam vsem v ponos in zadovoljstvo. Svoje pridelke si v prvi vrsti želimo Poletni pridelki še vedno v bujni rasti. ponuditi tako lokalnim prebivalcem in prebivalcem bližnje okolice kot javnim zavodom (šolam, vrtcem, domovom za ostarele …) Uspešno sodelujemo z Vrt- cem v Sežani, Domom upokojencev v Sežani ter lokalnimi ponudniki gostinskih storitev, kot so Ošterija Furlan, Gostilna Ukmar, Gostilna Ravbar, Gostilna Šmuc, Gostilna Grgič, Hiša posebne sorte itd. Kontakte vzpostavljamo tudi z javnimi za- vodi na območju Postojne, Nove Gorice, Ilirske Bistrice, Ajdovščine in Kopra. Vsak začetek je težak, vendar verjame- mo, da dober glas seže v deveto vas. Od setve in sajenja do končnega pridelka je potrebno veliko truda, dobre volje in dela, vendar imamo na kmetiji zaposle- ne marljive ljudi, ki z največjo skrbnostjo vsak dan skrbijo za pridelke in njegovo nadaljnjo pot. Trenutno imamo 1,5 redno zaposlenih ljudi, 3 javne delavce, ki jih so- financirata Zavod RS za zaposlovanje ter Občini Sežana in Komen. Pridružujejo se nam jesenski pridelki. Odprli smo tudi vrata domačije, kjer lahko domačini in turisti kupujejo naše pridelke. Veseli nas, da se iz dneva v dan načina življenja. Želimo si, da bi Kmetijo Tel št.: 05 9016585, 041 980 871 ali 06 veča število obiskovalcev Kmetije Bri- Brinjevka opazil vsak, ki ima rad naravo in 4139492, Spletna stran: www.brinjevka.si, njevka, ki pri nas kupujejo zdravo in sve- ljudi. Vsakega, ki ga pot popelje na Kras, Facebook stran: Kmetija Brinjevka. žo zelenjavo ter so z nakupom zelo zado- vljudno vabimo, da nas obišče, si napol- Urnik kmetije je od ponedeljka do pet- voljni in se radi vračajo k nam. ni košarico zelenjave, se nam pridruži na ka od 7.00 do 15.00. Možna so naročila Kmetija Brinjevka je projekt, ki odpira dvorišču in z nami poklepeta. po predhodnem dogovoru. nove možnosti, tako v smislu odpiranja novih delovnih mest, tudi za težje zapo- Naši kontakti: Kmetija Brinjevka, Mali Avtor besedila in slik: Nataša Varšek slitve osebe, kakor tudi v smislu zdravega Dol 4, 6223 Komen Furlan Kmetijstvo

52 www.sezana.si Jamarski tabor Kamenmjavček 2013 Člani Jamarskega društva Sežana smo že peto leto zapored organizirali jamarski raziskovalni tabor, ki sta ga letos finanč- no podprla Jamarsko Društvo Sežana ter Občina Sežana. Soglasno smo se odločili, da tabor pri- redimo na lanskoletni lokaciji, in sicer v vasi Ilovica na Banjški planoti, kjer sta nas gostila Janja in Uroš Zupančič. Prva skupina se je zbrala že v petek, 16. avgusta 2013, ko smo pregledali teren za sobotne raziskave. V soboto se je zbralo 21 jamark in jamarjev iz petih jamarskih društev, in sicer 15 članov JD Sežana, dva člana JSPD Trst, dva člana JD Lokve, en član iz JDDR Ajdovščina in en član JD Temnica. Razde- lili smo se v tri skupine, saj smo tako lahko raziskovali na več lokacijah. Največja skupina je sodelovala na površju pri od- kopavanju močno pihajoče špranje. Po nekaj urah dela se je trud izplačal, saj je odprla manjša, 12 metrov dolga dvorana. V njej se je odprla manjša razpoka, iz katere je močno pihal hladen zrak, kar je bil urah vrnila na površje in nam sporočila prenehali. Jamo smo tako podaljšali za 50 dober znak za nadaljevanje jame. Seveda veselo novico – uspešno so prekopali metrov, poglobili pa za približno 120 me- smo takoj poprijeli za delo in skozi preko- blatni zamašek in prišli v 50 metrov dolg trov, tako da je jama je sedaj dolga 230 pano ožino prišli do manjše dvorane in in zelo ozek rov ter obstali nad breznom metrov, globoka pa 210 metrov. V popol- nove ožine. Odločili smo se, da bomo z večjih razsežnosti. V nedeljo zjutraj smo danskih urah smo raziskali še dve manjši raziskavami nadaljevali ob naslednji pri- se ponovno odpravili na raziskovanje te jami. Na taboru smo skupno raziskali pet ložnosti. Druga skupina jamarjev se je od- jame, tokrat oboroženi z nekaj sto metri jam, kar pomeni okrog 250 metrov novih pravila v jamo Župa, v kateri smo lansko vrvi. Ugotovili smo, da je brezno globoko jamskih rovov. leto odkrili 180 metrov novih rovov. Cilj okrog 70 metrov, nadaljuje pa se v manj- je bil prekopati blatni zamašek na koncu šem breznu, v katerem smo se spustili na- Besedilo in slika: Andrej Peca rova. Po celodnevnem garanju v jami se daljnjih 30 metrov globoko, a smo zaradi je trojica jamarjev v poznih popoldanskih pomanjkanja opreme z raziskovanjem Prevoznice za prevoz gozdno lesnih sortimentov Prevoznice so v Sloveniji novost, ki jo je jih boste prevažali s traktorsko ali gozdar- 14) in v Ilirski Bistrici (Vilharjeva 4). uvedel Zakon o spremembah in dopol- sko prikolico. Prevoznico mora lastnik izročiti prevo- nitvah Zakona o gozdovih. Gre za doku- Lastniki gozdov lahko dobite prevozni- zniku oziroma kupcu lesa. Kupec mora ment, na katerem so podatki o dobavite- ce na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) kopijo v desetih dneh vrniti lastniku goz- lju, kupcu, vrsti in količini gozdno lesnih po 2. septembru 2013. Skupaj z odločbo da, lastnik pa jo mora hraniti še pet let. sortimentov, datumu, času in namenu vam bo revirni gozdar glede na količino Lastnik mora pet let hraniti tudi vse neu- prevoza. S prevoznico je mogoče lesu odkazanega lesa in vrsto prevoznega porabljene prevoznice. drevja, posekanega v gozdu in na negoz- sredstva izdal ustrezno število prevoznic. Prevoznice so prevozniki gozdno le- dnih površinah, slediti do prvega kupca. Prevoznice morate imeti tudi za les, ki snih sortimentov dolžni imeti pri sebi ob Prevoznice potrebujete tudi za les, ki bo posekan na podlagi odločb, izdanih prevozu lesa do prvega kupca. Nadzor

je namenjen domači porabi (kurjavi). Ne pred 2. septembrom. Na Kraškem goz- nad prevozom lesa bodo izvajale polici- in prostor Okolje bo pa potrebna za veje in vrhače, ki so dnogospodarskem območju jih lahko ja, Carinska uprava RS ter Gozdarska in- ostanki sečnje, in za gozdno lesne sorti- dobite na sedežih Krajevnih enot v Seža- špekcija. ki jim bodo morali prevozniki na mente premera do 10 cm, v primeru, da ni (Partizanska 49), na Kozini (Reška cesta njihovo zahtevo pokazati prevoznico. V 53 primeru, da prevoznik lesa prevoznice ne bo imel pri sebi ali da na njej ne bo vseh zahtevanih podatkov oziroma se vpisa- ni podatki ne bodo ujemali z dejanskim stanjem prevoza, bo moral plačati globo, predpisano z zakonom: za pravne osebe in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, od 5.000 do 50.000 evrov; za odgovorne osebe, pravne osebe ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, od 1.500 do 2.000 evrov; za posameznike od 300 do 2.000 evrov. Čeprav zakon za hujše kršitve predvideva tudi zaseg lesa, lesa prevoznikov, ki ne bodo imeli prevoznic, zaenkrat še ne bodo zasegli. Postopek o zasegu lesa bo določen v posebnem pravilniku, v katerem bo določen tudi postopek zasega in prodaje tega lesa na licitaciji. Problema- moral sprožiti sodne postopke, da bo lah- mesecih o potrebnosti prevoznice po- tiko lesa, ki ne bo imel prevoznice in bo ko prišel do denarja, tudi do tistega dela, zanimate pri krajevno pristojnih revirnih hkrati ukraden, nameravajo na Ministr- ki ga bo pobral Sklad na licitaciji. gozdarjih. stvu za kmetijstvo in okolje (MKO) urediti MKO pripravlja skorajšnjo spremembo tako, da bo prav tako prodan na licitaciji, zakona, ki se bo nanašala predvsem na Besedilo: Bogdan Magajna kar bo nova naloga Sklada kmetijskih ze- prevoz lesa za domačo rabo, zato lastni- Slika: Andrej Magajna mljišč in gozdov. Okradeni lastnik pa bo kom gozda svetujemo, da se v prihodnjih

Nepravilno odloženi odpadki na ekoloških otokih Prav gotovo k urejenosti naselja sodi odložite odpadke v vrečki ob posamezen zbranih odpadkov iz gospodinjstev. Na tudi urejen ekološki otok. Velikokrat pa zabojnik. Vse preostale odpadke pa od- ekološki otok ni dovoljeno odlagati me- naletimo na različne mešane komunalne peljite v zbirni center. šanih komunalnih odpadkov, prav tako ni odpadke, odložene ob zabojnike na eko- Da bi se stanje na ekoloških otokih iz- dovoljeno odlagati kosovnih odpadkov, loških otokih, prav tako se na ekoloških boljšalo, smo pripravili nekaj pojasnil. V nevarnih odpadkov, elektronske opreme, otokih velikokrat najdejo različni kosovni zabojnike na ekoloških otokih je dovolje- zelenega odreza. Prav tako tja ni dovolje- odpadki, ki tja ne sodijo. Zato občane pono odlagati zgolj ločeno zbrane odpadke, no odlagati odpadkov, ki nastanejo iz go- novno naprošamo, da upoštevajo pravila ki sodijo v posamezne zabojnike za loče- spodarske dejavnosti (dejavnosti pravnih ločenega zbiranja odpadkov in na ekolo- vanje (papir, plastenke, plastično emba- oseb, s. p., turističnih kmetij, zavodov ...). ške otoke odlagajo samo tiste odpadke, lažo, stekleno embalažo, pločevinke, bio- Ti morajo s pooblaščenimi prevzemniki ki sodijo v zabojnike za ločevanje. Če se loške kuhinjske odpadke). Ekološki otoki skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki, v zgodi, da je posamezen zabojnik poln, so namenjeni izključno odlaganju ločeno kateri se dogovorijo za prevzem odpadkov neposredno s prostora, na katerem opravljajo dejavnost. Namreč, ekološki otoki so postavljeni glede na število prebivalcev (po veljavni državni uredbi 500 prebivalcev na en ekološki otok, pri nas smo to številko bistveno zmanjšali, in sicer smo dosegli povprečje 74 oseb na en ekološki otok). Če pa v zabojnike odlagajo odpadke še pravne osebe, se zgodi, da so ti zabojniki polni prej kot v enem tednu. K prepolnim ekoloških otokom prispevajo tudi neprijavljene osebe ter nekateri občasni prebivalci (vikendaši), ki se v odvoz odpadkov niso vključili. Ločen prevzem odpadkov je potrebno urediti tudi v primeru različnih javnih prireditev. Kljub organiziranemu odvozu odpadkov ter številnim možnostim oddaje odpadkov (ekološki otoki, zbirni center, Okolje in prostor Okolje akcije zbiranja nevarnih in kosovnih odpadkov) pa se še vedno najdejo kršitelji, 54 ki na ekološke otoke odlagajo mešane komunalne odpadke ter večje predmete, in z ekoloških otokov pripeljala 28.820 loškem otoku, to informacijo sporočijo ki sodijo med kosovne odpadke. Da je kg mešanih in kosovnih odpadkov, kar na medobčinski inšpektorat in redarstvo nepravilno odloženih odpadkov na eko- ustreza sedmim polnim smetarkam. (tel.: 05/73 10 141). loških otokih veliko, govorijo tudi števil- Poudarili bi radi, da se stroški praznjenja V sodelovanju z Medobčinskim inšpek- ke. Samo v prvem septembrskem tednu in čiščenja ekoloških otokov pokrivajo iz toratom in redarstvom se trudimo krši- smo z ekoloških otokov po mestu Seža- sredstev, ki jih plačujete gospodinjstva telje nepravilno odloženih odpadkov na na počistili 1.080 kg nepravilno odlože- za odvoz odpadkov. Če bomo dopuščali, ekoloških otokih najti, zato smo povečali nih mešanih komunalnih in kosovnih od- da na ekološke otoke odlagajo odpadke nadzor nad ekološkimi otoki. Tako bomo padkov. V prvih 8 mesecih letošnjega leta pravne osebe in različni kršitelji, ki se s poleg nadzora ostanka komunalnih od- sta ekološke otoke čistila dva komunalna tem izogibajo plačilu odpadkov, pomeni, padkov izvajali tudi večji nadzor odpad- delavca 149 dni, 8 ur na dan z enim vozi- da bomo odpadke zanje plačevala go- kov na ekoloških otokih. lom (kombi). Na tak način je bilo zbranih spodinjstva. Prav tako velja to za vse, ki v 54.780 kg mešanih in kosovnih odpad- odvoz odpadkov niso prijavljeni. Besedilo: Mojca Uršič kov, ki na ekološki otok ne sodijo. Od tega Zato naprošamo vse občane, da v pri- Slika: arhiv KSP Sežana, d. d., sta 83 dni (štiri ure dnevno) namenila či- meru, ko ugotovijo, kdo je povzročitelj ščenju ekoloških otokov v Občini Sežana nepravilno odloženih odpadov na eko-

Zahvala sežanskim poštnim uslužbencem Oglašam se v vašem glasilu Kraški obzornik, ker sem bila deležna velike prijaznosti sežanske pošte. Na pošti sem namreč poza- bila poravnan račun in denar, uslužbenka na okencu pa je vse pozabljeno spravila v pisemsko ovojnico in poslala na moj poštni naslov. Morda mi je to pošiljko prinesel prav moj sosed Zoran ali kateri drugi poštar (zaradi nepoznavanja slovenskega jezika se težko sporazumevam), vsekakor pa so s tem dejanjem dokazali svojo delovno korektnost in spoštovanje do strank. Iskreno se zahvaljujem za to prijaznost, prav tako pa tudi vsem prijaznim prebivalcem te prelepe dežele, v kateri živim že precej časa.

Maria Luisa Grandi Perko iz Štorij vas Obveščemo 55 Dokumentarni film Po sledeh čudodelnega izcelitelja

Dokumentarni film z naslovom Fenomen Bruno Gröning – Po sledeh čudodelnega izcelitelja – objektivno poroča o senzaciji iz leta 1949, ki je danes ponovno zelo aktualna, predstavlja pa tudi življenje in delovanje Bruna Gröninga (1906–1959). Dokumentarni film v treh delih si lahko ogledate v nedeljo, 17. novembra 2013, na Ljudski univerzi v Sežani, Bazoviška cesta 9. Predvajanje poteka od 14.00 do 19.30 (z dvema vmesnima odmoroma). Vstop je prost. Prosimo za prostovoljne prispevke. Organizator predvajanja filma je Krog prijateljev Bruna Gröninga. Rezervacije in informacije dobite na: www.bruno-groening-film.org ali po telefonu: 041-526 154.

IŠČEJO SE PRIPOVEDOVALCI PRAVLJIC in PRAVLJIČARKE Šteješ več kot šestnajst let? Verjameš, da ni veliko boljših zgodb od pravljic? Se te zgodbe dotaknejo? Ti stik z mladim občinstvom predstavlja izziv? Pripovedi želimo preseliti iz domačih sobic v javni prostor s ciljem, da posta- nejo pravi mali kulturni dogodek (za začetek namenjen otrokom). Vse, ki bi vembra na elektronski naslov: info@ jih zanimalo pripovedovanje ali dru- kosovelovdom.si ali osebno pridejo v Kosovelova gačne oblike sodelovanja v zvezi s tem Kosovelov dom Sežana. projektom (npr. glasbena spremljava) Za pravljico ni nikoli prezgodaj. In ne knjižnica želi vabimo, da se nam oglasijo do 10. no- prepozno. obogatiti domoznanski Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana bo tudi v letošnjem letu podelila jubilejna priznanja vsem članom, ki praznujejo jubileje v svojih obratovalnicah, in sicer za 10, 20, 30, 40 let delovanja. oddelek Podelitev bo potekala v soboto, 30. novembra 2013 s pričetkom ob 19. uri v Kosovelovem domu v Sežani. Znanje je vrednota. Treba ga je Po podelitvi priznanj si boste lahko ogledali tudi komedijo TAK SI. Vljudno vabljeni, da si rezervirate spodbujati, razvijati, nadgrajevati in čas in se udeležite prireditve. hraniti. Znanje lahko spodbudi tudi INFORMACIJE in REZERVACIJE VSTOPNIC: 05 73 00 060 Petra Weber ali [email protected] novo znanje. Torej ga je treba tudi deliti. Ena od nalog Kosovelove knjižnice 30. november 2013 Sežana je zbiranje in hranjenje do- moznanskega gradiva, kamor sodijo tudi diplomske naloge, zato vabi vse, ki so izobraževanje zaključili z diplo- mo, magisterijem ali doktoratom, pred kratkim ali v preteklosti, da svoja dela posredujejo Kosovelovi knjižnici – bodisi v elektronski obliki ali kako drugače. Strokovni delavci bomo gradivo za vas popisali v katalogu, ga shranili in omogočili vpogled vanj. Obenem pa vabimo vse mlade di- plomante, da svoje diplomske, magi- strske in doktorske naloge predstavi- jo širši javnosti v naših prostorih. Za več informacij smo vam na voljo na tel. 05 731 00 34 ali na el. naslovu Obveščemo vas Obveščemo kosovelova.knjiž[email protected]. 56 Lipiško zrcalo Tina Čič Tina arhiv Kobilarne Lipica Nepozabno doživetje terenskega jahanja – Kobilarna Lipica je avgusta prenovila in razširila program terenskega jahanja, ki vabi izkuše- ne jahače k doživetju lepot lipiškega posestva v sedlu lipicanca. Klemen Turk /Sibil Slejko Turk Klemen /Sibil Slejko Turk Klemen Miha Tavčar 11. na svetu in prvi med vozniki z lipicanci – Na svetovnem prvenstvu v vožnji dvovpreg, ki je potekalo od 28. avgusta do 1. septembra 2013 v slovaški državni kobilarni Topol‘čianky, je slovenski voznik Miha Tavčar z lipicancema Conversano Samira in Conversano Wera dosegel 11. mesto v individualni razvrstitvi svetovnega prvenstva, četrto mesto v spretnostni vožnji in deseto mesto v maratonu. Na prvenstvu sta sodelovala tudi Mitja Mahorčič in Klemen Turk.

Ena najlepših točk je bila Velika šolska kvadrilja Kobilarne Lipica. Tina Čič Gostje z Madžarske v izjemni točki voltežiranja v vpregi. /Gregor Primc Na Dnevih Kobilarne Lipica je kljub dežju sijalo sonce – Velika šolska kvadrilja Lipiške šole jahanja, vedno atraktivni skoki šole nad zemljo, v katerih lipicanci še posebej zablestijo, in izjemen nastop akrobatske voltežirne skupine z Madžarske so bili le nekateri od najlepših poudarkov velike gala predstave ob 13. Dnevih Kobilarne Lipica 2013, v nedeljo, 6. oktobra.

V nedeljo, 27. oktobra, ob 18. uri bo na programu TV Koper Capodistria premiera dokumentarnega filma »Lipica. Kraj ki je dal konju ime.« avtorice in scenaristke Maje Kirar. Film o Kobi- larni Lipica je v produkciji RTV Slovenija nastajal več kot leto dni z željo postaviti Lipici filmski spomenik in predstaviti skoraj pol tisočletja trajajoče predano poslanstvo ljudi pri nastanku in reji lipicanske pasme.

Lipicanci uspešni na državnem prvenstvu vpreg – Kobilarna Lipica je od 4. do 6. oktobra 2013 gostila odprto državno prvenstvo v vožnji vpreg. Mitja Mahorčič je postal državni podprvak med vozniki dvovpreg v kategoriji S z rezultatom 128,74 točk, medtem ko je tretje mesto osvojil lipiški voznik Marko Memon, zbral je 156,49 točk. Mitja Mahorčič med adrenalinsko vožnjo v maratonski oviri./ Tina Čič PRIHAJA NA ODRe KOSOVELOVEGA DOMA sežana

Petek, 8. november 2013, Sobota, 16. november 2013, ob 18.00 ob 10.00 Odprtje razstave fotografij SREČKINE SOBOTE: Lutkovno National Geographic gledališče Nebo Kranj – Slovenija z naslovom TO JE ERNEST (za Srečkin SKRB ZA NAŠ PLANET abonma in izven) (v Veliki galeriji Ivana Varla)

Torek, 12. november 2013, Četrtek, 21. november 2013, ob 20.00 ob 20.00 SNG Drama Ljubljana: Bertold Špas teater Mengeš: Brecht – MATI (za Gledališki SLOVENSKA MUSKA OD A DO Ž in Briljantni abonma ter izven) (izven) Slika: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan

Četrtek, 14. november 2013, Petek, 22. november 2013, ob 20.00 ob 20.30 TKŠD Urbanščica Vreme: Premierna predstavitev Dario Fo – PLESKARJI NIMAJO filma Marka Kramarja VSAKA SPOMINOV (izven) KAPLJA ŠTEJE

Ponedeljek, 2. december 2013, ob 20.00 Petek, 15. november 2013 Zavod En-knap Ljubljana: • ob 18.00: odprtje razstave POZOR, HUD PLES! (za projekta NATAŠE SKUŠEK Glasbeno-plesni in Briljantni z naslovom VRT (v Črnem abonma ter izven) kotu) Za dijake in študente je cena • ob 20.00: Koncert vstopnice izjemoma posebej JARARAJA (izven, v Srednji ugodna. dvorani, sedišča) Slika: Miha Fras Slika: www.celinka.si Petek, 27. december NE SPREGLEJTE NAŠE PONUDBE KINO KINO – 2013, ob 20.00 program umetniškega in kakovostnega filma Novoletni koncert: NEISHA (v sodelovanju z MC Podlaga).

Vse, ki želite prejemati naša obvestila po e-pošti prosimo, da se prijavite na naši spletni strani v rubriki BODITE OBVEŠČENI O NAŠIH DOGODKIH.

Spletni nakup vstopnic in celoten program za tekoči mesec: www.kosovelovdom.si