Kako Smo Glasovali Na Referendumu Projekt Carso-Kras Mlada Vilenica Ob 430-Letnici Kobilarne Lipica Tudi 30-Letnica Literarne Vi

GLASILO OBČINE SEŽANA • LETNIK XII. • ŠTEVILKA 4 • JUNIJ 2010 TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6210 SEŽANA

Kako smo glasovali na referendumu

Projekt Carso-Kras

Mlada Vilenica

Ob 430-letnici Kobilarne Lipica tudi 30-letnica literarne Vilenice

PoSKOKčev dan ali največja športna zabava v Sežani Ob jubileju mednarodne otroške literarne nagrade Mlada Vilenica Če kdo iz vesolja slučajno opazuje zeleni planet, si marsičesa ne zna razložiti. Zakaj se vsake štiri leta več kot polovica Zemljanov postavi pred kockasto škatlo, ki je v zadnjih letih postala bolj pravokotna ploskev? Še tako visoka inteligenca in vrhunske naprave ne pridejo do pravega odgovora. Nihče ne more razumeti, zakaj se dve skupini, odeti v bojne barve, bojujeta na veliki pravokotni zelenici. In to brez orožja. Bojevanje poteka tako, da se skupini bo- rita za posest majhne nenevarne krogle. Krogle se bojevniki lahko dotaknejo le z nogo ali glavo, nikakor pa ne z roko. Največja škoda, ki jo ta krogla lahko povzroči, je, da pristane v mreži ene od bojujočih se skupin. Bolečina, ki jo občutijo poraženci, ni fizična, čeprav krogla v mreži zadene naravnost v srce. V nevarnosti niso le srca bojevnikov na igrišču, ampak tudi tistih, ki v bojnih barvah stojijo ob pravokotni zelenici. Hude bolečine trpijo tisti pred pravo- kotnimi ploskvami doma, na mestnih trgih ali v kakšnem baru. Kriki, grimase in geste trpečih proti vzklikom, poskokom in ovacijam na drugi strani: »Hej, hej, hej! Ale, ale … , vamos vamos … « in podobno na vseh koncih planeta. Največja uganka za opazovalce iz vesolja so trije oziroma štirje pripadniki zemeljske rase, ki tečejo sem ter tja in povzročajo glasove s primitivno napravi- co, ki jo držijo v ustih. Včasih mahajo tudi z majhnimi pravokotniki rumene ali rdeče barve. Zažvižgajo, če kdo od bojevnikov pristane na tleh, če igra z roko, če gre krogla čez črto ali pa »kar tako«. Tistemu »kar tako« rečejo nedovoljen položaj. Zanimivo je to, da pripadniki zemeljske rase s kromosomom XX tega nikakor ne morejo razumeti. Razen nekaterih izjem seveda. Zemljani to masovno evforijo imenujejo nogomet, soocer, football ali calcio, odvisno od tega, kje živijo. Vsake štiri leta postane najbolj atraktivna stvar za skoraj mesec dni. Narodi slavijo ali žalujejo, norijo ali objokujejo – in vse zaradi nenevarne krogle, ki se vsake toliko znajde v kakšni mreži. Čim manjkrat v naši, čim več krat v nasprotnikovi. Držimo pesti!

Maja Prešeren

www.sezana.si

Uredniški odbor: odgovorna urednica: Maja Prešeren Namestnik odgovorne urednice: Pavel Skrinjar Člani: Aleksander Peršolja, Evgen Prinčič, Ivica Podgoršek, Adrijana Suša Bonifacio in Nina Ukmar • Lektor: Srečko Vidmar Prosimo vas, da nam vse prispevke in fotografije pošiljate na [email protected]. Tisk: Luin Dušan s.p., Sveto 58, 6223 Komen Rok za oddajo člankov za naslednjo številko je 19. julij 2010. Uvodnik Izdaja: Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana Število izvodov: 4800, Sežana, junij 2010 Članki naj bodo kratki in jedrnati (največ 1 tipkana stran; pisava Times New Roman, Informacije v zvezi z izdajo občinskega glasila dobite velikost pisave 12 pt), podpisani in naj vsebujejo navedbo avtorja fotografij. na tel. št.: 05/73 10 148, e-mail: [email protected], Petra Arko Kovačič. 1 29. seja občinskega sveta Občine Sežana 27. 5. 2010 SPREJETI SKLEPI IN DRUGI AKTI volilnih enot za volitve v svete krajevnih · Sklep o nakupu zemljišča parc. št. 18/4 skupnosti k.o. Štjak in sklep o prodaji zemljišča 1. Sklep v zvezi s podporo Cirilu Zlobcu, ča- 7. Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne parc.št. 23/3 k.o. Štjak stnemu občanu občine Sežana kampanje za lokalne volitve v Občini · Sklep o nakupu zemljišča parc. št. 17/2 2. Pravilnik o oblikovanju in uresničevanju Sežana k.o. Štjak programa cepljenja proti okužbam s hu- 8. Sklepi o prometu nepremičnin: · Sklep o nakupu stanovanja v stanovanj- manimi virusi papiloma (HPV) v občini · Sklep o dopolnitvi Letnega načrta pri- skem objektu Štorje št. 26 Sežana za leto 2010 dobivanja in razpolaganja z nepremič- 9. Volitve in imenovanja: 3. Odlok o ureditvi, upravljanju in nadzoru nim premoženjem občine Sežana za · Sklep o podaji mnenja z obrazložitvijo mirujočega cestnega prometa v občini leto 2010 kandidatki za ravnateljico javnega vzgoj- Sežana · Sklep o izločitvi zemljišča št. 6095/101 no-izobraževalnega zavoda Vrtec Sežana 4. Sklep o postavitvi prometne signaliza- k.o. Sežana iz javnega dobra ter sklep o · Sklep o imenovanju v.d. direktorja javne- cije za ureditev enosmerne Ulice Jožeta prodaji zemljišča št. 6095/101 k.o. Seža- ga zavoda Kosovelov dom Sežana – kul- Pahorja v Sežani na turni center Krasa 5. Sklep o sprejetju predloga Odloka o · Sklep o izločitvi zemljišča iz javnega spremembah in dopolnitvah Odloka o dobra in sklep o prodaji zemljišča št. Ana Može določitvi števila članov svetov krajevnih 2467/3 k.o. Merče skupnosti v občini Sežana in volilnih · Sklep o nakupu zemljišča parc. št. 3112/3 enot za volitve v svete krajevnih skup- k.o. Veliko Polje nosti · Sklep o nakupu zemljišča parc. št. 3238/1 6. Odlok o spremembah in dopolnitvah k.o. Povir Odloka o določitvi števila članov svetov · Sklep o nakupu zemljišča parc. št. 905/1 krajevnih skupnosti v občini Sežana in in 906/1 obe k.o. Krajna vas

Kako smo glasovali na naknadnem referenumu o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške v nedeljo, 6. junija 2010, v 6. volilnem okraju 2. volilne enote – sedež Sežana

Število volilnih upravičencev: 21.227 na seji 19. aprila 2010, se je izreklo 5.318 nižjo udeležbo v naši občini. Na voli- (vključenih 1.832 državljanov RS, ki volivcev oziroma 60,10 %, PROTI pa jih je ščih Kreplje, Veliki Dol in Štjak pa so imajo stalno bivališče v tujini). bilo 3.530 oziroma 39.90 %. volivci v večini glasovali PROTI. Največ Število volivcev, ki so glasovali: 9.000 jih je bilo proti v Štjaku (63,38%). (42,40%). V Občini Sežana so se volivci na dva- Najvišjo udeležbo smo zabeležili na Število oddanih glasovnic: 8.999; od indvajsetih od skupaj 25 volišč v večini najmanjšem občinskem volišču v Tu- tega 151 neveljavnih, 8848 pa veljav- izrekli ZA. Najvišja podpora ratifikaciji Ar- bljah pri Komnu (75,51%). nih. bitražnega sporazuma je bila izražena na ZA uveljavitev Zakona o ratifikaciji volišču v Štorjah (74,43%), v mestu Seža- Adrijana Suša Bonifacio Arbitražnega sporazuma med Vlado na pa na volišču št. 16 – VDC (69,44%), kjer Republike Slovenije in Vlado Republike se je referenduma sicer udeležilo 34,24% Hrvaške, ki ga je sprejel Državni zbor volilnih upravičencev, kar predstavlja naj- Iz občinske uprave Iz občinske

2 www.sezana.si PravniškiDARILNA POGODBA kotiček Z darilno pogodbo, ki jo ureja Obli- vračanja daril zaradi prikrajšanja nujnega in bremen, ki odpadejo na premo- gacijski zakonik – OZ, se ena oseba deleža, ki je dednopravne narave in je ure- ženje, od katerega se plačuje davek. (darovalec) zaveže na drugo osebo jen v Zakonu o dedovanju. Če je namreč Davčne stopnje so različne glede na (obdarjenca) neodplačno prenesti prikrajšan nujni delež, se darila vrnejo, koli- dedne redove. Zakon o davku na de- lastninsko ali drugo pravico ali na kor je potrebno, da se dopolni nujni delež. diščine in darila določa tudi davčne drugačen način v breme svojega Darila se vračajo od zadnjega darila v obr- oprostitve, in sicer je davka oprošče- premoženja obogatiti obdarjenca, njenem vrstnem redu, kakor so bila dana. no darilo, ki ga prejme obdarjenec, obdarjenec pa izjavi, da se s tem ki je izenačen z dedičem prvega strinja. Darilna pogodba spada med Obstaja več vrst daril, med katerimi so v dednega reda, pravna oseba zaseb- t.i. neodplačne pravne posle. Daro- OZ urejeni darilo iz hvaležnosti, mešano nega prava, ustanovljena na podlagi vanje ni enostranski pravni akt, saj darilo in darilo za primer smrti. Pri darilu iz zakona za opravljanje verske, člove- brez privolitve obdarjenca ni darilne hvaležnosti gre sicer za navadno darilo, le koljubne, dobrodelne, zdravstvene, pogodbe. Darilna pogodba ne nasta- da je iz pogodbe posebej razviden nagib socialno-varstvene, izobraževalne, ne z golim konsenzom pogodbenih darovalca, to je hvaležnost za uslugo, mo- raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali strank, ampak samo če je sklenjena v ralna obveznost, pogoj pa je, da obdarje- za opravljanje dejavnosti zaščite in re- strogi obliki ali če je darilo dejansko nec ni imel pravice s tožbo zahtevati dari- ševanja, vendar le, če gre za darilo, ki izročeno. Zakon določa, da če daro- la. Mešano darilo je pogodba, pri kateri je je namenjeno opravljanju take dejav- valec podarjeno stvar ali pravico ni iz volje strank oziroma njene narave videti, nosti pravne osebe. Davka ne plača takoj prenesel na obdarjenca, tako da naj bi bila deloma odplačna deloma obdarjenec, ki se po določbah zako- da ta z njo prosto razpolaga, mora neodplačna. V takšnih primerih je po isti na, ki ureja kmetijska zemljišča, šteje biti darilna pogodba sklenjena v pisni ali drugi pogodbi tudi obdarjenec dolžan za kmeta, če dobi v dar kmetijsko obliki. To pa ne velja za nepremični- obogatiti darovalca, za darilno pogodbo zemljišče, in tudi ne davčni zaveza- ne; darilna pogodba, katere predmet pa gre le glede presegajoče vrednosti. nec, ki dobi v dar prejeto premoženje je darovanje nepremičnin, mora biti Pri darilu za primer smrti gre za darilno in ga brez povračila odstopi državi, vedno sklenjena v pisni obliki. pogodbo, ki se mora izpolniti po daroval- občini ali pravnim osebam zasebne- čevi smrti, in je veljavna le, če je sklenjena ga prava, ustanovljenim na podlagi Načelo je, da je darilna pogodba v obliki notarskega zapisa ter če je listina zakona za opravljanje verske, člove- nepreklicna, obstajajo pa določene o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu. koljubne, dobrodelne, zdravstvene, izjeme, in sicer lahko darovalec da- Kaj vsebuje notarski zapis, določa Zakon socialno-varstvene, izobraževalne, rilno pogodbo prekliče, če pride po o notariatu. V takih primerih se pogodba raziskovalne ali kulturne dejavnosti, sklenitvi pogodbe v položaj, da je sklepa glede premoženja, ki ga ima po- vendar le če je premoženje namenje- ogroženo njegovo preživljanje, pre- godbenik v trenutku sklenitve pogodbe, no izključno za nepridobitne name- klic pa ni mogoč, če bi z njim prišel le izpolnitev je odložena do smrti. ne prejemnika. obdarjenec v položaj, da bi bilo ogro- ženo njegovo preživljanje. Darovalec Darilne pogodbe so praviloma podvrže- Brez dokaza, da je plačan davek ozi- lahko prekliče pogodbo zaradi hude ne obdavčitvi po zakonu, ki ureja davek roma da obstojijo zakonsko določeni nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi na darila. Zakon o davku na dediščine in razlogi, zaradi katerih ni treba obra- obdarjenec proti darovalcu ali njego- darila določa, da je predmet obdavčitve čunati davka ali da darilna pogodba vemu bližnjemu obnaša tako, da bi premoženje, ki ga fizična oseba prejme ni predmet odmere, notar ne overi bilo po temeljnih moralnih načelih od fizične ali pravne osebe oziroma ki ga podpisov na pogodbi o prenosu la- nepravično, da bi obdarjenec prejeto pravna oseba prejme od pravne ali fizične stninske pravice na nepremičnini. obdržal. Darilna pogodba se lahko osebe kot dediščino ali darilo. Zavezanec prekliče tudi, če darovalec po skle- za plačilo davka je fizična ali pravna ose- Andreja Škapin nitvi pogodbe dobi otroka, prej pa ba zasebnega prava, ki prejme premože- otrok ni imel. nje na podlagi dedovanja ali darovanja. Osnova za davek je vrednost v dar preje- Institut preklica darilne pogodbe tega premoženja v času nastanka davčne je potrebno razlikovati od instituta obveznosti, po odbitku dolgov stroškov Iz občinske uprave Iz občinske

PRIHODNJIČ: Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja 3 Projekt Carso Kras za enoten matični kras Na Občini Sežana je bil v torek, 25. maja, javnosti predstavljen PROJEKT »CARSO – KRAS«, ki je, med več kot 90 prijavljenimi projektnimi idejami, eden izmed trinajstih strateških projektov, izbranih v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Občina Sežana se je kot vodilni partner, skupaj s 16 partnerji (Pokrajina Trst, Pokrajina Gorica, Občina Divača, Občina Hrpe- lje-Kozina, Občina Komen, Občina Miren-Kostanjevica, Občina Milje, Občina Dolina, Občina Repentabor, Občina Zgonik, Ob- čina Trst, Občina Devin-Nabrežina, Zavod za gozdove Slovenije, Avtonomna Dežela Furlanija Julijska Krajina – Glavna Direkcija za kmetijske, naravne in gozdne vire – Oddelčno nadzorništvo za gozdove v Trstu in Gorici, Lokalna Akcijska Skupina KRAS S.C.A.R.L., Območna Razvojna Agencija Krasa in Brkinov), prijavi- la s tem projektom na javni razpis za strateške projekte v okviru zadevali za ohranjanje naravnega okolja. Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Drugi bistven problem je potreba po iz- Organ upravljanja tega programa je Avtonomna dežela Fur- boljšanju in povečanju vrednosti nekaterih lanija Julijska krajina (več informacij na spletni strani programa: visokokvalitetnih elementov prostora in http://www.ita-slo.eu/). spodbujanju izrabe naravne, zgodovinske Poleg sežanskega župana Davorina Terčona so projekt pred- in kulturne dediščine območja z izboljša- stavili in o njem spregovorili tudi Maria Teresa Bassa Poropat, njem in dopolnjevanjem storitev, ki jih nu- predsednica Pokrajine Trst, Blanka Bartol, predstavnica Direk- dijo sprejemni centri, ter s spodbujanjem torata za prostor Ministrstva za okolje in prostor RS, Tatjana Re- razvoja mreže poti, ki bo omogočila obi- ner, vodja regionalne pisarne Službe vlade RS za lokalno samou- skovalcu, da se dediščini na primeren način pravo in regionalno politiko, ter Stojan Gorup kot pripravljavec približa. projekta. Tretji problem, ki ga želi reševati projekt, Projekt nosi naslov Trajnostno upravljanje naravnih virov je »individualnost«, ki je sedaj značilna za in teritorialna kohezija in spada v okvir programa pod Pred- vrednote Krasu, zaradi katere posamezne nostno nalogo 1: »Okolje, transport in trajnostna teritorialna in- zanimivosti pogosto, kljub svoji visoki vrednosti, ne uspejo pri- tegracija«. Celotna vrednost projekta, ki bo predvidoma trajal 40 tegniti pozornosti. mesecev, znaša 3.085.000 evrov. Izvajal se bo na teritoriju Krasa. Tako poudarjamo, da strateškost projekta obstoji prav v tem, Projekt spodbuja k enotnosti in trajnostnemu povezovanju ob- da bo povezal v mrežo vrednote teritorija, kar bo prispevalo k močja Krasa kot enega izmed najpomembnejših čezmejnih ob- povečanju privlačnosti celotnega prostora in bo ustvarilo nove močij med Slovenijo in Italijo. Cilj projekta so aktivnosti, ki bodo pobude za družbenoekonomski razvoj območja. zagotavljale trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialno Poseben motiv za ta projekt predstavlja potreba po ovredno- kohezijo oziroma povezovanje s skupnimi strategijami na čez- tenju območja Natura 2000, ki pokriva večji del območja, ki ga mejni ravni. Izdelani bodo praktični dokumenti – smernice za vključuje projekt. Več kot dve tretjini območja, predvidenega za lokalne javne uprave (občine in pokrajini) za sprejem enotnih Živi muzej Krasa, predstavlja območje Natura 2000. Preostali del meril za planiranje prostorskega razvoja in upravljanje narav- ter sosednja območja predstavljajo ekološko pomembna ob- nih in okoljskih virov. Predvidenih je več konkretnih posegov, ki močja Krasa. bodo izboljšali privlačnost teritorija (kot npr. Živi muzej Krasa) in Glavni pričakovani učinki izvedbe projekta so sledeči: ustanovitev več stalnih mrež sodelovanja: mreža informacijskih · Študije ter drugi dokumenti in akti: centrov, mreža poti in itinararijev ipd. Predvidena je tudi usta- - Študija o Krasu in Smernice za upravljanje naravnih območij novitev stalne strukture za bodoče sodelovanje med lokalnimi na Krasu, subjekti za upravljanje teritorija, ki bo lahko institucionizirana v · Študija izvedljivosti za izvedbo geoparka na Krasu, obliki EZTS (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje) ali v · Študija o prostorskem planiranju na Krasu, Celovit strateški na- obliki stalnega omizja za skupni in čezmejni razvoj Krasa. črt za razvoj Krasa, Skupne smernice za prostorske izvedbene Projekt se najprej namerava lotiti problema pomanjkanja skup- akte v občinah na Krasu, nih in čezmejnih instrumentov za enotnejše upravljanje območja, · Smernice za varčevanje z energijo v javnih upravah na Krasu, tako za neposredno zaščito narave, kot za prostorsko planiranje, · Načrt upravljanja sprejemnih centrov na Krasu, kar je dejansko prvi korak k upravljanju prostora, kjer bi si pri- · Izvedbeni projekt živega muzeja na Krasu, · začetek procesa ustanovitve EZTS na Krasu (v skladu z Ur. ES št. 1082 iz leta 2006) kot stalnega instrumenta primerjanja in poenotenja strateških in operativnih odločitev prostorskega načrtovanja in planiranja na Krasu, · izvedba novega živega muzeja in informacijskega centra v Se- žani, · ureditev čezmejne infrastrukture, ki vključujejo poti in zanimivosti – informacijski in sprejemni centri, · priprava zemljevida o ogroženosti pred gozdnimi požari z

Iz občinske uprave Iz občinske ozaveščanjem učencev in ostalega prebivalstva ter · drugi komunikacijski materiali.

4 Občinska uprava Občine Sežana Sliki: Janko Mahnič Sežana nekoč in danes V prejšnjem Kraškem obzorniku sem objavil dva posnetka zahod- nega dela Sežane, posneta iz iste lokacije s časovnim razmakom stotih let ( 1910 in 2010), ki sta tako različna, da so me nekateri opozorili, da bi moral navesti, da gre za posnetka iz iste pozicije. Tokrat dajem v primerjavo osrednji del mesta, ki pa se tekom let po videzu ni veliko spremenil. V času Avstrije se je glavna cesta ime- novala Tržaška cesta, pod okupacijo Italije Corso Vittorio Emanuele III, danes nosi ime Partizanska cesta. Večina trgovin, uradov, gostiln je bilo takrat v stavbah ob tej cesti in s tem tudi živahen utrip. Stari fotografiji sta iz zgodnjih tridesetih let pr.st. Na levi je stavba, ki jo še danes v glavnem imenujemo Central (v času Avstrije je bil v lasti A. Fabčiča ). Ob njej, na Partizanski c. št. 20, (prej Sežana 212) je živela družina Goljevšček. Karolina Goljevšček roj. Mahorčič je imela trgovino z mešanim blagom (od toaletnega papirja, železnine, stekla, do benzina). Trgovino je prevzel njen sin Ladi in jo vodil še po II. Utrip Sežane okrog leta 1930 svet. vojni, ko je bila že nacionalizirana. Tu se je rodila tudi prevajalka Mara Goljevšček por. Puntar (o tem več kdaj drugič). mio Triestina, agenzia Sesana) in pa tudi notarska pisarna. Miličeva Na fotografiji se vidi pred njihovo trgovino benzinska črpalka hiša (pekarna), na koncu, pred Mahorčičem, je bila v času posnet- Esso, medtem, ko je čez cesto, pred takratno Joganovo trgovino ka nižja za nadstropje. (danes Partizanska c. št. 17 ) stala konkurenčna črpalka firme Shell. Zanimiva je primerjava hišnih številk, ki v preteklosti niso bile Na posnetku je tudi Emilio Grazioli, na motorju. Grazioli je bil v urejene po današnjem sistemu oštevilčevanja, zaporedje je bilo Sežani pomemben fašistični funkcionar, kasneje pa visoki komisar namreč vezano na čas izgradnje. Kot sem že omenil je npr. Golje- Ljubljanske pokrajine. Naslednja stavba je današnja Partizanska c. vščkova hiša imela naslov Sežana št. 212 , Mahorčičeva, ki je par št.18. V času italijanske okupacije je bila tu banka ( Cassa di Rispar- korakov naprej, je imela št. 5l, Šmucova, nasproti, št.185, številka 184 pa je bila še v vasi (danes Pod Planino št. 1, p.d. Kebrovi ). Ta sistem je veljal še kar nekaj let po II. svet. vojni. Ko z gledišča današnjega človeka pogledam te, stare posnetke, imam občutek, da je bil naš kraj kar živahen. Ljudi na cesti ni manjkalo. Sežana je še posebej oživela na semanje dneve.

Sežana leta 2010

Trgovci, takšni in drugačni so prihajali od vsepovsod. Dolgo časa je večkrat letno zahajal v Sežano tudi kramar s Tolminskega, ki je prodajal drobnarije, kot so orglice, žepni nožiči, glavniki, »špange« za v lase in podobno. Na fotografiji ima svoj »štand« pred takrat- nim Hotelom Central.

(Odkupujem stare razglednice in fotografije Sežane in njenih Iz naših krajev nekdanjih prebivalcev… Tel.: 040/ 503 782 ). Kramar-prodajalec drobnarij, pred Hotelom Central, v tridesetih letih pr. st. Janko Kastelic 5 Vidmašče Bilo je drugače kot danes, moje otro- štvo od 1940-1945 je bil čas, ko sem še pasla krave. Tam na partu pri Štacjonu je bila sezidana kamnita hiška in tudi lepa naravna škavna, da so se krave za silo odžejale. Ko sem gnala živino na pašo mimo Ukmarjeve hiše, je na pragu vedno čepel Pavel Skrinjar. Navedla bom nekaj ledinskih imen pašnikov: Zamirce, Hrbčič, Dolince, Jeplenca, Krnovice, Te- ranovce, Bezovščina, Kravjak, Pod Tabor, Brdo, Baradine, Pri Štacjonu, Bršljanovec, Leskovc, Pod Plavno, Pule, Krvice, Zavi- dem, Dobrava in še veliko drugih. Na- vedla bom domačije, ki so imele govejo živino in so jo pasli na svojih parcelah, to so: Tončkovi, Brundlovi, Porušlovi, Rešeti- novi, Drotarjevi, Čotovi, Ukmarjevi I. in II., Brgevcovi, Kocjanovi, Žuštelovi, Klančar- jevi, Barelčnovi, Tončnovi, Čokcovi, Čuko- vi, Gropajcovi, Krtovi, Opatovi, Tomškovi, Partizanka Zdenka, Ivan Guček in (jaz) Slavka Colja. Partizan Ivan Guček in Slavka Colja. Betalovi, Koblarjevi, Korenikovi, Polcajevi, (250!) glav, konjev deset, prašičev osem- dve lepi kravi in samo svoje mleko vozili v Čebulcovi, Malnarjevi, Jernačevi, Mutco- deset, koz dvajset, zajcev petdeset, koko- Trst. Ker je Ferfila delal pri Tramvaju, so se vi, Skaramanga, Ulčerjevi, Mežnarčkovi, ši štiristo, psov petindvajset, mačk sto in preselili na Opčine in si tam sezidali novo Mesarjevi, Centralovi, Hribovi, Bezkovi, en čebelnjak z nekaj panji čebel. hišo, tukaj v Sežani hiše ni več. K Malnar- Merljakovi, Kovačevi, Baronovi, Filipcovi, Od prijateljice Ade sem zvedela, da je jevim smo vsak večer nesli mleko, ker Uršičevi, Oršincovi, Hyhlikovi, Ocvirkovi, soseda imela dve zajki in je eno dala njim. ga je Gizela, ki je bila mlekarica, nasled- Goščevi, Vatovcovi, Komarjevi, Seražinovi, Skotila je devet mladičev, sosedova pa le nji dan peljala v Trst. Jerinatovi, Barbarincovi, Lahovi, Krašče- enega. Prijateljica Vilma mi je povedala, Nekatere teh Sežančanov sem dobro novi, Farjevcovi, Štolfovi, Joškovi, Mrkcovi ko so doma ravno čakali, da koza skoti poznala, druge manj, le toliko, da se še in Ferfilatovi. mladiče in bodo imeli sveže mleko, pa so danes spominjam, kje so stanovali in da V Sežani je bilo v tistem času še veliko jim to kozo nemški vojaki vzeli, odpeljali so imeli živali, ki sem jih opisala. takih, ki so imeli le koze, zajce, kokoši, pse v hotel Tri krone, zaklali in pojedli. Pri pri- Moje otroštvo je potekalo med pastiri- in mačke, pa tudi konje in čebele. Goveje jateljici Adeli je zbolel za steklino domači cami v vzdušju kmetovanja, rokodelstva živine je bilo približno dvesto petdeset pes in jo obgrizel. Barona Ekonoma je pri – in sanj o bodočnosti. Svoboda 1945. kosilu stregla moja teta Olga z Dan pri leta je ravnokar ogrela mlada srca, z Sežani. Baronica je imela svojega konja Divaške ceste na trg 28. avgusta so se za jahanje, hleve so imeli desno od glav- vsule množice partizanov, med ljudmi je nega vhoda v dvorišče. Skaramanga so bilo kakor med otroci: vsak je iskal svoje- konje uporabljali za prevoz s kočijo v Trst ga člana družine misleč, da prihaja v tej ter prevoze sena, ki so ga shranjevali na skupini osvoboditeljev. hlevu, kjer je zdaj multimedijski prostor; Vidmašče je oživelo v novi podobi, par- živino so imeli spodaj, kjer so zdaj mrli- tizani so priredili ples v kolu. Tako silovito ške vežice, dva lepa psa, škotska ovčarja, so se vrteli, da se je dvigal prah, zadonela sem tudi videla, ko ju je guvernanta vodi- je pesem kola, ki sem jo prvič slišala. Bo- la na sprehod. dočnost je bila odvisna od razvoja, ki ga Pri Šrangarjevih je bilo zanimivo, da so danes že vsi poznamo in se sprašujemo, imeli vodnjak notri v kuhinji in so z ved- kako so ta stara leta prišla tako hitro. In rom na vrvi zajemali vodo; te hiše ni več. vse se še nenehno spreminja, kar vzbu- Hyhlikove hiše tudi ne. ja skrb tudi današnjim mladim ljudem in Mrkcivi so imeli živino najdlje, danes nam, ki smo v zatonu. imajo le kokoši in petelina. Oče Miro je delal pri Tramvaju in se je tam upokojil, Slavka Kranjec pri orkestru v Sežani je igral na bas. Ferfilatovi so stanovali na samem in je le Partizan Ivan Guček in Slavka Colja. k njim vodila pot iz glavne ceste; imeli so I Iz naših krajev

6 www.sezana.si O Triglavu, nekoč največjem sežanskem hotelu Ob vstopu v Sežano iz ljubljanske smeri stoji na levi strani ceste zanemarjeno poslopje nekoč največjega sežanskega hotela Triglav, prvotno imenovanega Pri treh kronah. Svojčas je bil verjetno tudi največji hotel na Krasu. To je bil izje- men objekt, zgrajen leta 1803, ki je imel na vratih vklesano letnico 1805. Postav- ljen je bil v bližini velikega napajališča Fontalona, da so mogli premožnejši fur- mani, zlasti pa gospoda, v njem prenočiti. Sprva je bila ob cesti tu le skromna krčma, pravili so ji Na lokandi, ki so jo sproti obnavljali in končno postavili hotel ob velikem prostoru, posajenem s kostanji, da so se gostje hladili v senci. Imenovali so ga Pri treh kronah. Če verjamemo zgodbam starih ljudi, naj bi ime dobil zato, ker so se v njem sestale tri Hotel Pri treh kronah je zrasel ob nižji stavbi stare krčme. Ob glavni poti Trst-Dunaj so bili ob vsaki gos- kronane glave. Nihče pa ni znal poveda- tilni ali pomembni hiši postavljeni kamniti stebri. Služili so za privez konjev, ki so bili vpreženi v kočije. ti, katere so to bile. Pravili so tudi, da je v takratni krčmi prenočeval tudi Napoleon Sežana – poslopju nasproti hotela, so bili 1957 v hotelu Triglav proslavljalo 50-let- Bonaparte, vendar tudi o tem nimamo še dolgo vidni nosilci telefonskih žic, ki so nico ustanovitve. Bilo je to društvo, ki nikakršnih dokazov. Res pa je, da je bil od tu vodile na fronto. je združevalo slovenske študente. Med hotel Pri treh kronah ali Tri krone, kot Seveda so hotel obiskovali Sežanci. Ti so njimi je bil takrat tudi član društva Dra- največji gostinski objekt v Sežani v de- radi posedali pod kostanji in ob kozarčku go Gervais, Hrvat, doma iz Opatije in vetnajstem stoletju, prizorišče številnih razpravljali o tem in onem. Kot vsak večji odličen čakavski pesnik, gledališki in film- kulturnih in političnih dogodkov. V njem gostinski lokal v Sežani je tudi hotel mo- ski igralec. Gervais je bil izredni študent so se zadrževali pomembni ljudje tiste- ral imeti balinišče. Ob nekdanji cesti proti prava v Ljubljani in se je že zgodaj vključil ga časa. Zlasti v poletnih mesecih, ko se Divači sta bili urejeni dve balinarski stezi, v slovensko družbeno življenje, saj je poje mesto Trst kuhalo v vročini, se je bilo med njima pa je bila postavljena v senci stal zborovodja študentskega pevskega prijetno muditi v sežanskem hotelu. In v kostanja manjša kamnita miza, nanjo so ansambla. Pesnik je bil sodobnik Srečka Trstu je mrgolelo uglednih mož, ki so red- igralci navadno postavili steklenico vina Kosvela, saj je bil rojen le mesec dni za no obiskovali Sežano. in kozarce. Ekipa, ki je igro izgubila, je njim, 18. aprila 1904. Bogatejši, ki so spadali v prvi volilni plačala liter ali „dopio“ (dva litra) vina. Tisti večer je bil za Draga Gervaisa razred, so se do hotela pripeljali v kočiji Po prvi svetovni vojni, ko je naše kra- usoden. Zvečer je odšel nekaj pred dru- s konjsko vprego in lastnim kočjažem. je prevzela italijanska oblast, je ho- gimi kolegi in člani društva spat. Bil pa Tam so igrali tudi nekaj iger (večino pa v tel postal Tre corone, vendar je ostal je mesečnik in tako je v snu splezal skozi „Šmucovi štali“). najpomembnejši gostinski lokal v Sežani. okno sobe v prvem nadstropju. Nekaj je Leta 1910 je v tem hotelu ob velikih Druga svetovna vojna je hotel napolnila moralo zašumeti, kajti Drago se je ne- manevrih stanoval avstrijski presto- z uniformiranimi gosti. Najprej so bili to nadoma zbudil in presenečen padel v lonaslednik Franc Ferdinand, načelnik italijanski in potem nemški vojaki oziro- globino. Čeprav je bil rešilni avto kmalu generalštaba avstrijske vojske, ki je bil ma oficirji. tam, Draga Gervaisa niso mogli rešiti. leta 1914 ubit v Sarajevu. V začetku juni- V času zavezniške vojaške uprave so Končala se je pot izjemnega človeka, ja istega leta je ponovno obiskal Sežano, angleški vojaki stanovali v hotelu. V pro- pesnika, filmskega in dramskega igralca konec meseca je bil v Sarajevu ubit. storih, kjer je danes depandansa, pa so in intendanta Kazališta na Reki. Zanimiva je anekdota, ki mi jo je po- imeli menzo. Hotel Triglav je bil v času odprtja meje vedal potomec takratnega sežanskega Prva leta po združitvi Sežane z matično z Italijo zelo zaseden. Največkrat se je župana Josipa Štolfe, dr. Franc Štolfa: domovino je v Hotelu Triglav, kot se zgodilo tudi to, da ni bilo mogoče najti Župan Štolfa je vsaj enkrat tedensko igral je poslej imenoval, igral ciganski orke- proste postelje, kaj šele sobe. Posebno karte v gostilni v Drenjah, (danes so Dren- ster. Kasneje, po letu 1954, je bil hotel v zimskem času, ko je pri Štorjah burja je samo še hiša v naselju Dane). Sredi igre prav zaradi glasbe zelo obiskan. Ob ne- postregla s tanko skorjico ledu, da avti in je bilo in župan Štolfa je imel res odlične deljah je bil tam ples. Prihajalo je veliko avtobusi niso mogli na pot, je dobri stari karte, ko je prišel občinski sluga, češ da ljudi. Igral je domači ansambel Veseli hotel postregel s solidnim udobjem.. je prišel prestolonaslednik in naj ga gre veter, v katerem so igrali: Tonin Škrinjar, Po obilnih in utrudljivih nakupih v Trstu kot župan pozdravit. Štolfa je pogledal Stanko Žiberna, Nini Kralj, Leo Čuk, Boris in okolici je bil hotel, plačljiv z domačo karte in dejal: “Bo že moral počakati, da Hrobat in še kdo. Pevca pa sta bila Leo valuto, več kot dobrodošel. končam partido!” Tako je tudi bilo. Potem Čuk in Sergij Kobal, kasneje tudi drugi. Kdo ve koliko zgodb bi nam lahko prije šel v Sežano in prestolonaslednika naj- Poleg Kraševcev so najprej vanj začeli povedovali stari zidovi! prej pozdravil v slovenskem jeziku. zahajati zamejski Slovenci, kmalu pa še Vendar bi rad omenil le še eno. Nekoč, Nadvojvoda Karel, zadnji avstro-ogrski ostali Tržačani. Postal je resnično pravo v devetnajstem stoletju je bilo, je v ho- vladar, si je hotel Pri treh kronah izbral zbirališče Sežancev in tu so se odvijale tel “Pri treh kronah” prišel nekak indijski Iz naših krajev za začasni sedež vojaškega štaba med vse pomembne prireditve. maharadža s številnim spremstvom. Bilo prvo svetovno vojno. Na današnji stav- Slovensko društvo Balkan, bilo je usta- je precej služabnikov in lepih deklet. Ho- bi Komunalno-stanovanjskega podjetja novljeno v Trstu leta 1907, je 30. junija tel je druščina skoraj popolnoma zasedla. 7 Nekaj dni je skupina ostala, dobro jedla, dva ostal, nakar je tudi njega vzela noč. njega celotnega avstrijskega cesarstva dobro pila in se veselila. Veseli so bili last- Hotel niti ni uspel izdati računa, sicer pa in nekdanjih prebivalcev skupne države niki, ki so si pridno beležili, kaj vse so vi- ga niti ni mogel. Sežanci so se še nekaj Jugoslavije, v njem preživeli marsikatero sokemu gostu in njegovemu spremstvu časa muzali na račun bivanja »njegove lepo in prijetno urico, nekateri pa so v pripravili in ponudili. Čez nekaj dni jih ekselence« v hotelu. njem našli mir po napornenm dnevu. je čakalo presenečenje: Visoki gost je z Danes ni ne duha ne sluha o visokih večino svojega spremstva odpotoval in gostih. Pogled na nekoč prestižni hotel je Besedilo: Pavel Skrinjar naročil svojemu “tajniku”, da še ostane bolj kot ne klavern. Pozna se mu, da nihče Sliki iz knjige Sežana, metropola Krasa v hotelu, da vse pripravi za nadaljno bi- več ne skrbi zanj. Kot bi se komu zameril. vanje v Sežani in v hotelu, češ da mu je Pa vendar smo Sežanci in Kraševci, da tu zelo všeč. No, tajnik je res še dan ali ne omenjam drugih prebivalcev nekda- Obeležili 50. obletnico postavitve ter obnovitve spomenika NOB in spomina na padle vaščane V lanskem letu sem podal pobudo, da v letošnjem letu, ko mineva 50 let od postavitve obeležja NOB, to proslavimo na kulturem in slavnosten način. S priprav- ljalnim odborom smo se odločili, da to storimo v nedeljo, 30. 5. 2010. Domači- ni vasi Skopo smo skupaj z Združenjem borcev za vrednote NOB iz Sežane in kra- jevno organizacijo ZB za vrednote NOB iz Dutovelj to prireditev tudi izpeljali, kljub slabemu vremenu. Moja želja, kakor tudi želja še živečih borcev, je bila, da bi se te naše proslave kot slavnostna govornica udeležila ministrica za obrambo RS dr. Ljubica Jelušič. Ministrica se je odzvala našemu povabilu, uklonili. Opozorila je, da bi se morali tisti, leti ob odkritju spomenika poveljeval kljub mnogim službenim obveznostim. ki sprožajo vojne, zavedati, »da na koncu enoti JNA, ki je ob odkritju spomenika Zahvala gre tudi županu občine Sežana bolečina ostane le ljudstvu«. držala častno stražo in izstrelila salve, ter Davorinu Terčonu za pozdravni nago- Nastopili so častna straža gardne enote Franc Čopi-Borutin, štiriindevetdesetlet- vor, Kraški pihalni godbi iz Sežane, moš- SV, kulturno društvo Triglav iz Kamnika, ni Primorec, nosilec spomenice, borec kemu pevskemu zboru Tabor iz Lokve, ki se s svojimi člani udeležuje proslav v Cankarjevega bataljona in še zadnji živeči otrokom iz Skopega pod mentorstvom partizanskih uniformah in z orožjem iz 2. borec, ki je bil udeležen v dražgoški bitki. gospe Dragice Novič ter predsedniku ZB svetovne vojne, ter prapoščaki različnih Po končani proslavi smo nadaljevali s za vrednote NOB Sežana Emilu Škrlju za organizacij ZB. Prisotni so bili tudi vete- pogostitvijo na domačem igrišču in v zahvalne besede in povezovalki progra- rani vojne za Slovenijo s predsednikom vaški dvorani. Zabaval nas je ansambel ma Majdi Marc. Janezom Pajerjem in predstavniki poli- vaščana Andreja Rodice – ob domačem Slavnostna govornica je v svojem govo- cijskega veteranskega društva Sever za vinu in dobrem lovskem golažu, ki ga je ru poudarila, da so si Kraševci in Primorci Primorsko in Notranjsko s predsednikom pripravil Darko Radišič s svojo ekipo. dobro zapomnili trpljenje pod fašistično Fabjom Steffejem. Najlepša hvala sponzorjem, brez katerih oblastjo že mnogo pred drugo svetov- Proslave sta se udeležila tudi dva častna bi težko izpeljali ta projekt. no vojno, vendar se tem pritiskom niso gosta: Ivan Sušič, ki je pred petdesetimi To so: generalni sponzor: Branko Gulič- DEBRIJA d.o.o. ter ostali sponzorji: Občina Sežana, Dušan Seražin-SEEL d.o.o., obli- kovalec kamna Vilko Krstan, Silvan Fabčič iz Skopega in Bogdan Kosič iz Krepelj, vaš- čani in vaščanke VS Skopo, vinogradniki in vinarji Skopega, Dimitrij Živec iz Kopra, semenarna Agrososič Opčine, pekarna KRAS Gorjansko, Varilstvo Benčina iz Dan pri Sežani, LD KRAS Dutovlje, Zavod za gasilsko in reševalno službo Sežana –direktor Igor Bole in njegova ekipa. Vsem, ki ste mi kakor koli pomagali to prireditev izpeljati do konca, še posebej Slavku Mržku, Darku Radišiču, Pavlu Tav- čarju, Dragici Novič in Živic Nadji Živic – Iz naših krajev hvala vam.

Besedilo: Robet Živec 8 Slike: arhiv MORS in Miha Grgič Nova organizacija borcev za vrednote NOB v Štorjah V marcu je bil v prostorih zadružnega sodelovali bomo pri organizaciji proslav ter konca druge svetovne vojne. doma v Štorjah, na pobudo Združenja in obletnic ob obeležjih NOB na našem Skrbeli bomo tudi za ohranjanje vred- borcev za vrednote narodnoosvobodilne območju. not NOB in za urejenost obeležij ter spo- borbe Sežana, organiziran ustanovni zbor Nekatere spominske slovesnosti so že minskih znamenj na območju naše Kra- borcev za vrednote NOB zgornjega Krasa. utečene. Vsako leto januarja se, denimo, jevne organizacije. Zbora sta se poleg dvajsetih članov lahko občani v Štorjah udeležimo ko- Kot člani domoljubne organizacije udeležila tudi predsednik ZZB Sežana memoracije ob obletnici smrti partiza- se zavedamo, da so najpomembnejša Emil Škrl in sekretar Boris Majdič. na Marjana Štoke iz Proseka. Spominsko vrednota naši ljudje, zato smo sprejeli Pokazalo se je, da se pomena ohranjanja svečanost organiziramo člani borčevske odločitev, da bo naša pozornost na- vrednot NOB zaveda veliko ljudi. Zaradi organizacije skupaj s KS Štorje in Vseita- menjena predvsem njim. Ohranjali in želje po ohranjanju teh in drugih vrednot lijanskim združenjem partizanov ANPI iz krepili bomo stike med živečimi borci je v organizacijo vstopilo več novih, pred- Proseka-Kontovela. Prav tako sta tradicio- in vsemi, ki so preživeli grozote fašizma vsem mlajših članov, ki so pripravljeni ak- nalni junijska svečanost na Velikem Polju v in druge svetovne morije, ter mlajšimi tivno delovati. Na zboru je bil sprejet sklep, spomin na partizansko herojinjo Mihaelo člani borcev za vrednote NOB. Zago- s katerim se je ustanovila Krajevna orga- Škapin-Drino in proslava na Ocinci na Vr- toviti moramo, da njihove življenjske nizacije borcev za vrednote NOB Štorje. heh, ki jo vsako leto avgusta organiziramo izkušnje ne bodo utonile v pozabo, Krajevna organizacija bo združevala član- ob sežanskem občinskem prazniku v spo- temveč da bodo mladim generacijam stvo iz krajevnih skupnostih Štorje, Kazlje, min na prihod prve partizanske enote na v spomin in poduk, saj brez NOB in par- Avber, Vrabče in Štjak. Kras že 1941. leta. Letos bomo posebno tizanstva ne bi bilo današnje samostoj- Na zboru smo si zadali precej nalog. pozornost namenili 65. obletnici zmage ne Slovenije. Redno se bomo sestajali. Obiskovali ali nad nacifašizmom, osvoboditve Slovenije Meri Hreščak Partizanski pohod Avber – Vrhe Tudi v Avberju smo se odločili, da letos organiziramo pohod. Ideja se je porodila skupinici iz Avberja in Ponikev, ki kar redno ob nedeljah odhaja na sprehode po naravi v bližnji in daljni okolici vasi. Ker so bili naši kraji med 2. svetovno vojno vedno povezani s partizani, podobno ali še bolj pa je bilo s kraji oziroma zaselki na drugi strani Raše, smo želeli spomin na te čase vsaj malo obuditi tudi s traso. Pohod je bil načrtovan tako, da je povezal Avber in vasi na drugi strani Raše s pomo- čjo skritih stez, ki potekajo čez hudour- niške grape in jih širša javnost sploh ne pozna. Poleg tega je med NOB večinoma prav po teh stezah potekala kurirska pot med P-3 (pri Pivki), preko P-14 (Sv. Ana nad Podrago) do P-13 (Tomačevica). Kurir- ska pot je bila zasnovana v letu 1943, veza Dokumentacija obsega predvsem spo- prijave, prodajali majice z znakom poho- pa je potekala vsak drugi dan. Javka je bila mine ljudi na medvojne dogodke, zapisa- da, kape triglavke in titovke, naprodaj pa v gozdu prav med Avberjem in Ponikvami, ni pa so bili v letih po končani vojni. Tako so bile tudi dišave in izdelki iz sivke. zanjo je skrbelo pet kurirjev: Skala iz Piv- smo pred začetkom pohoda v Avberju Ob 9:45 je sledil kratek nagovor z opi- ke, Mirko Jelerčič iz Renč, Orel iz Komna, prebrali spomine Srečka Grmeka, ki je som pohoda, Katarina pa nam je prebra- Ivan Jelerčič iz Podrage in Štefan iz Jakov- bil rojen na Gradnjah in je opisal, kako la, kako je vojne čase v partizanski šoli ce pri Podragi. Da bi lahko bili kar se da je potekalo šolanje v Avberju v slovenski doživljal Srečko Grmek iz Gradenj. Točno verodostojni in natančni pri interpretaciji partizanski šoli, ki je skoraj neprekinjeno ob desetih smo se pohodniki odpravili na medvojnih dogodkov, smo za sodelova- delovala dve šolski leti od 1943 do 1945. dolgo pot, trasa je bila dolga skoraj 18 nje zaprosili Pokrajinski arhiv v Novi Go- Na drugi strani, v Stomažu, je več časa kilometrov; vzponov pa se je na celotni rici, kjer so nam pripravili dokumentacijo bivala minerska četa Kosovelove brigade, trasi nabralo za 520 metrov višinske raz- iz medvojnega obdobja, ki se nanaša na spomine na te čase pa je zapisala Marija like. Nabralo se nas je kar okrog 150 po- kraje, katere je povezal naš pohod. Za so- Gec iz Stomaža; Katarina pa nam je med hodnikov. delovanje se jim tudi ob tej priložnosti naj- našim postankom v Stomažu prebrala iz- Najprej smo hodili iz Avberja preko lepše zahvaljujem. Na »Selu« med Avb-e- sek iz teh vojnih pričevanj. Nadraše in po strmem spustu preko rebri rom in Ponikvami naj bi baje nekaj časa Še opis pohoda: Za datum pohoda smo v Rašo. Nato smo po dolini Raše nada- bil tudi štab 9. korpusa, o čemer pa še ni- izbrali 27. 4., nekoč dan OF, danes dan ljevali proti severu skoraj do Rihardove-

smo dobili zanesljivih podatkov. Vsekakor upora proti okupatorju. To je bil sicer prvi ga mlina, tam smo po kamnih prečkali Iz naših krajev pa je v stari šoli delovala Komanda mesta avberski pohod, želeli pa bi, da bi postal strugo, ki je tam celo imela vodo. Sledil Sežana, ki so jo Nemci napadli 7. 5. 1944 in tradicionalen. Pohodniki so se v Avberju je zelo strm in vroč vzpon med šparglji takrat tudi požgali šolo. pričeli zbirati ob devetih, pobirali smo in martinčki do vasice Ravnje. Tu so nas 9 Kranjščka, kjer je včasih delovalo kar 6 mlinov. Potok je bil že od nekdaj meja med deželo Primorsko in Kranjsko, od- tod tudi njegovo ime. Prav pri vodi nas je vse pretresla podoba ubogega srnjačka, ki je bil zaradi bolezni popolnoma one- mogel. Ogledali smo si čudovito naravno sotesko, kjer so brzice, korita, tolmuni in slapovi, ki se prelivajo preko pragov iz lehnjaka. Lepo so vidni tudi še ostanki mlinov, ki so večinoma delovali še vse do druge vojne. Mimo Gorupke smo se nato po dolini Raše napotili do Mahni- čev, se preko strmega pobočja dvignili spet na Kras in po gozdovih prispeli do vasice Gradnje. Od tu pa smo imeli le še kak kilometer do izhodišča, kjer so nas na kmečkem turizmu »Pri Francinovih« v Avberju že čakale slastna jota in klobase. Prvi pohodniki so na cilj prispeli okrog 16. ure, zamudniki s harmoniko vred pa kako uro pozneje. Premotili so jih namreč hra- čakali vroč čaj, bistra voda iz izvira in tudi daljevali do razgledne vasice Poljane, ki je mi na Gradnjah, tako da so na prizorišče kako bolj močno okrepčilo se je našlo. bila z nadmorsko višino 490 metrov tudi strumno prikorakali s pesmijo in zastavo Hojo smo nadaljevali po razgledni plano- najvišja točka na naši poti. Od tu smo se z zvezdo na čelu kolone. ti med vinogradi do Dolenj. Tam smo se spustili ob strugi slikovitega potoka Glo- Vreme je bilo na naši strani, bilo je spustili preko grape in nato preko strme- boščak do vasi Stomaž. oblačno in ne prevroče za hojo po str- ga pobočja v idiličen zaselek Pristava. Po Tam smo doživeli pravi spontan parti- mih prisojnih klancih. Pohod je za prvič razgibanem terenu smo se nato napotili zanski miting, okrepčali smo se z dobro- res zelo lepo uspel, tako da smo že polni do zaselka Hribi. Tam nas je čakalo pravo tami iz nahrbtnika, domačini pa so po- načrtov za naslednje leto. Verjetno bomo presenečenje, saj nam je Zofka pripravila skrbeli za tekoče priboljške. Manjkala ni naslednji pohod malo skrajšali, na pot pa pogostitev s slastnim pecivom, čajem in niti harmonika, tako da smo ob borbenih bomo predvidoma šli v nasprotno smer, kavo. To se je kar prileglo pred naslednjim pesmih dobili novih moči za zadnjo tre- torej iz Avberja na Gradnje, nato proti vzponom. V Pristavi je bilo sicer predvi- tjino pohoda. Na obronku planote smo si Stomažu in se že iz Pristave napotili nazaj deno, da se pohodniki z manj kondicije lahko ogledali tudi cerkev Sv. Tomaža, v v Avber. ločijo in spustijo v dolino Raše, nato pa kateri je še ohranjena freska z originalno nazaj v Avber, kar bi jim pot skrajšalo za letnico 1492. Pot na je nato vodila nav- Besedilo in sliki: Edi Fabjan poldrugo uro. No, skoraj vsi smo pot na- zdol v sotesko zelo vodnatega potoka 2. prvomajski vrhovski piknik Prvi maj postaja praznik za vse Vrhov- nič. Imeli smo tudi pravi nogometni tur- drugi s(m)o poležavali na soncu, nekateri ce, saj smo se letos že drugič zbrali, da nir med ekipami iz Velikega Polja, Vrabč, moški (in fantje) so se potili na igrišču, bi se skupaj poveselili in uživali, lani na Griž, Razgurov in Jakovc. Turnir je bil zelo spet drugi so sedeli ob mizah v senci Nanosu, letos pa smo se zbrali bližje, na zanimiv, saj je bil poln atraktivnih padcev in opazovali dogajanje. Zbralo se nas je območju »Male Švice« na Šalovcah pod in nogometnih potez. Prepričljivo je zma- okoli 130 Vrhovcev, od tega kar 30 otrok, Terom v bližini Velikega Polja. Piknik je gala ekipa iz Jakovc, ki ni doživela nobe- za njihovo zabavo so poskrbeli organiza- organiziralo Razvojno društvo Vrhe, nega poraza. Najstarejši igralec turnirja je torji in starši. Piknik je odlično uspel (za glavni ''šef'' pa je bil Matjaž Ozbič, ki se bil Zmago Novak iz ekipe Razguri, ki je s kar lahko še enkrat pohvalimo organiza- je organizacijsko zelo potrudil in izkazal svojo odlično igro pokazal svojo dobro torje) in upamo, da bo tako dobro uspel (bravo Matjaž, še tako naprej!). Seveda telesno pripravljenost, najmlajši pa je bil tudi drugo leto ter da se ga bo udeležilo ne smemo pozabiti tudi drugih sodelav- Nik Vitez iz ekipe Veliko Polje. Letos nam še več Vrhovcev. cev, ki so pomagali pri pripravah, saj ob je bilo vreme naklonjeno, zato so se ne- odlični hrani, glasbi in zabavi ni manjkalo kateri udeleženci odpravili na bližnji Ter, Besedilo in slike: Ana Novak Iz naših krajev

Igra, polna padcev 10 ‘Tribune’’ so bile skoraj polne Vsi so potrpežljivo v vrsti čakali na hrano 6. mesto pionirjev na državnem tekmovanju zaokrožilo zlati niz štjaške gasilske mladine V soboto, 5. 6. 2010 so se pionirji in mladinci PGD Štjak, z veliko podporo navi- jačev, udeležili državnega mladinskega gasilskega tekmovanja za memorial Ma- tevža Haceta v Lipovcih pri Beltincih. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 1500 mladih gasilcev (182 tekmovalnih enot) iz vse Slovenije, ki so tekmovali v štirih kategorijah (pionirke, pionirji, mladinke in mladinci). Znanje, sreča in bučna podpora naših navijačev je bila dober recept za največji uspeh našega društva na držav- nih gasilskih tekmovanjih. Pionirji PGD Štjak so osvojili odlično 6. mesto med 49 tekmovalnimi enotami (zmagali so pionirji iz PGD Andraž nad Polzelo). Mladinci pa so osvojili 35. mesto med 50 tekmovalnimi enotami (zmagali so mladinci PGD Pameče-Troblje). Pionirji PGD Štjak so v Lipovcih na državnem mladinskem gasilskem tekmovanju za Memorial Matevža PGD Štjak je najmanjše med osmimi Haceta osvojili 6. mesto društvi v Kraški gasilski zvezi in ima v svo- teklih let na področju usposabljanja gasil- društvih) nedvomno povečujeta dosežen jih vrstah le 25 mladih gasilcev od 7-16 let, cev za prihodnje generacije. Pomanjkanje uspeh. Mladi člani PGD Štjak so zgled dru- ki so pod vodstvom svojih mentorjev in primernih prostorov (tekmovalne enote štva in kraja, od koder prihajajo, saj vsako izjemne podpore vseh članov društva ter morajo zaradi pomanjkanja primernih te- leto sproti dokazujejo, da za uspeh niso prebivalcev KS Štjak domala nepremagljivi renov vaditi po prilagojenem programu) ključni le izjemni pogoji in vrhunska opre- na občinskih in regijskih tekmovanjih tako in pomanjkanje opreme (društvo razpola- ma, temveč cilj, ki ga želimo doseči, ter v kategoriji pionirjev kot mladincev. Ne- ga le z eno tekmovanju primerno vedrov- ljudje, ki nas do njega pripeljejo. izmerna volja mladih članov je ključna za ko za pionirje (na ekipo pa bi potrebovali največji uspeh društva na državnem tek- tri) in si mora za regijska in državna tek- Besedilo: Elena Funa movanju in zaključuje niz trdega dela pre- movanja opremo sposojati pri sosednjih Slika: Stojan Benčina Letna skupščina tajnic na Krasu V mesecu marcu smo se članice Kluba sledil glasbeni nastop gojenca Glasbene krvnega tlaka in sladkorja) … Udeležile tajnic in poslovnih sekretarjev Krasa in šole iz Sežane. Pregledale smo delo kluba smo se vseh aktivnosti, ki jih je organizi- Notranjske zbrale na letni skupščini. v letu 2009 in ugotovile, da je bilo pestro. rala Zveza klubov tajnic in poslovnih se- Tokratna gostiteljica je bila Orjana Gom- Redno smo se srečevale enkrat mesečno, kretarjev Slovenije. bač iz Sežane, zato je prostore za skupšči- srečanja so bila obogatena z različnimi Pohvalimo se lahko tudi z organizaci- no izbrala kar v podjetju Vinakras Sežana. vsebinami in predavanji: zelišča, dejavni- jo pohoda na Snežnik, katerega so se Pozdravu predsednice Irene Zadelj je ki tveganja, zdravstvena tema (merjenje udeležile tudi članice klubov iz severne Primorske, Trebnjega, Novega Mesta, Mari- bora … Po povratku s Snežnika smo imele prijeten zaključek s piknikom na Mašunu. Prepričane smo, da je pohod vsem udele- ženkam ostal v lepem spominu. Po uradnem delu skupščine smo se prepustile Petru Boršiču, podžupanu Občine Hrpelje-Kozina, zaposlenemu na Vinakrasu Sežana. Popeljal nas je po podjetju in nam predstavil tehnološki proces pridelave vina. Ob prijetnem druženju in klepetu nam je petkov večer prehitro minil. Beseda je tekla o naslednjem srečanju, ki bo na materinski dan. Takrat bomo prisluhnili predavanju o ličenju.

Besedilo: Marija Doles Iz naših krajev Slika: Anita Boštjančič 11 Ta čudoviti Repentaborski dan Za Vaško skupnost Voglje, kot tudi za vse ostale Repentaborce, je bila sobota 8. maja resnično nekaj posebnega in sve- čanega. Proslavili oziroma obeležili so kar dva dogodka: obnovitev kala nad Voglja- mi (kal Na hribe) in 65. obletnico konca druge svetovne vojne. Omenjeno slavje so s svojo prisotnostjo počastili tudi nekateri gostje: župan občine Sežana Da- vorin Terčon, ki je zbrane tudi nagovoril, ter predstavniki občine Repentabor. Pro- gram, ki ga je vodil Danilo Ravbar, so soo- blikovali kar trije zbori: Moška pevska skupina Kraški dom iz Repna, Mešani pevski zbor Sežana in združeni mešani pevski zbor Repentabor. Obnovo kala Na hribe, v organizaciji vaške skupnosti Voglje in Razvojnega združenja Repentabor, je v svojem govoru predstavil predsednik vaške skupnosti Ljubo Vidmar. Da je kal spet dobil nekda- njo podobo, je bilo potrebnih kar sedem Prireditev ob prenovljenem kalu delovnih akcij (robut), to pomeni več kot 500 ur prostovoljnega dela krajanov. Z Tega dne se je domači zbor, skupaj z Kulturna prireditev se je zaključila s skup- deli so začeli oktobra 2008. Obnovitev gostujočima zboroma, že četrtič odzval nim nastopom vseh treh zborov. Simbo- je bila pretežno sofinancirana iz sredstev pobudi Zveze pevskih zborov Primor- lično otvoritev kala sta opravila sežanski Občine Sežana, del pa je prispeval tudi Za- ske, da v svojih domačih krajih proslavijo župan in predsednik vaške skupnosti ter vod za gozdove. Idejno zasnovo in pred- konec preganjanja slovenske besede in predala kalu njegove nove stanovalce – log izvedbe prenove kala je brezplačno pesmi na Primorskem, ki poteka pod na- žabe seveda. prispevala gospa Irena Kodele Krašna. Pri slovom »Primorska poje svobodi«. Obdo- Prijetno druženje, ob lovskem golažu in izvedbi so pomagali tudi številni drugi bje fašizma in druga svetovna vojna je žal dobri domači kapljici, se je nadaljevalo v donatorji. Vrednost obnovljenega kala prinesla veliko gorja, pa tudi veliko žrtev. zadružnem domu v Dolu pri Vogljah, kjer znaša približno 7000 Evrov. Idiličen pro- Cena svobode je bila za majhno repenta- so si obiskovalci prireditve lahko ogledali stor nad vasjo bo omogočal domačinom borsko skupnost zelo visoka, krivična pa tudi razstavo fotografij o obnovi kala. tudi prirejanje različnih prireditev na pro- je bila tudi njena delitev, ki jo je prinesla stem. novo nastala meja po koncu vojne. Besedilo in slika: Danilo Ravbar Očiščena okolica kala Z vse večjo ozaveščenostjo se je tudi odločila očistiti okolico T' vječega kala, ki je imel kal bistveno pomembnejšo vlogo, v Vrhovljah pojavila želja po obnavljanju se nahaja jugozahodno od vasi v kraški saj je služil za napajanje živine, zalivanje zapuščine naših prednikov. Tako se je vrtači. Okolica je pred desetletji zaradi pridelkov na bližnjih poljih, gašenje apna skupina vaščanov in vaščank v sodelova- odmaknjenosti postala priložnostno od- v okoliških apnicah, baje so v njem celo nju z Razvojnim združenjem Repentabor lagališče odpadkov. V preteklih časih pa lovili ribe, poleti so se vaški otroci v njem učili plavati, pozimi pa so se drsali. Kljub zaraščenosti in krami v okolici je kal ohranil privlačnost s svojo lego in veli- kostjo. V prvi delovni akciji pomladi 2009 so vaščani in člani Razvojnega združenja Repentabor očistil pot in rastje v okolici kala ter odstranili večje kosovne odpadke. 19. aprila letos pa se je približno 30 prostovoljcev v sklopu akcije »očistimo Slovenijo« spopadlo še z ostalimi odpadki. Skupaj jih je bilo zbranih in odpeljanih približno 25 kubičnih metrov. Okolica kala je tako bistveno bolj urejena, čeprav bo potrebno za končni rezultat opraviti še nakaj dela. Želja vaščanov je, da bi bil kal ne samo napajališče za divjad,

Iz naših krajev ampak tudi urejena točka sprehajalcev.

Besedilo: Sonja Krivec 12 Slika: Ljubo Sever Že šesto leto dan odprtih borjačev v Pliskovici Tudi letos so v Pliskovici pometli svoje borjače, očistili vas in na pa tudi na raznih razstavah in pripravlja kamnoseške delavnice. prtone obesili drenove metle, ki so vabila obiskovalce. Gostoljub- Ljubitelji čebelarstva so na dveh delavnicah prisluhnili o čebe- ja pa tudi letos ni manjkalo v tej kraški vasici, kjer so že šesto lah, medu in čebelarstvu Irme Petelin (na Pocirjah), ki se s čebe- leto zapored na stežaj odprli vrata številnim obiskovalcem na larstvom ukvarja od leta 1994, ko je pričela z desetimi družinami. tradicionalni prireditvi, ki so jo poimenovali Dan odprtih borja- Za čebelarstvo se je odločila zaradi ljubezni do čebel, zaradi raz- čev. Tudi letos sta jo zadnjo soboto v aprilu organizirala nadvse vedrila in hobija pa ji je čebelarstvo postalo tudi poklic, v kate- dejavno Razvojno društvo Pliska in Mladinski hotel Pliskovica ob sodelovanju sežanske Občine. Naštetli so več kot tisoč obiskovalcev iz raznih krajev Slovenije, pa tudi od drugod, ki so se zanimali za številne znamenitosti. »Ta dan predstavimo življenje Kraševca, svoja obrtniška znanja ter izdelke, obiskovalce pa povabimo na pokušino domačega vina. Niso odprti le naši borjači, odprte so tudi kleti, ki si jih je mogoče ogledati in seveda pokušati naš teran, na katerega smo

rem je zadovoljna. Tokrat je obiskovalce postregla z medenimi izdelki in sadjem z medom in medenim likerjem. Pri Kovačevih je obiskovalcem Drago Širca prikazal hišni etnološki muzej, sin Marko pa mini živilski vrt, nad katerim so bili navdušeni še posebej najmlajši. Na kmečkem turizmu Petelin-Durcik, ki so ga odprli pred šestimi leti, so obiskovalce postregli z narezkom iz pršuta in sira, z joto iz repe in zelja, njoki z golažem ter seveda kraškimi kuhanimi štruklji in jabolčnim pecivom. Na svoji domačiji se je z razstavo lesenih izdelkov predstavil tudi mladi Simon Metliko- vec. V mladinskem hotelu so se s pestrimi in bogatimi razstava- ponosni. Vaški vinarji so tudi vključeni v kraško vinsko cesto. mi predstavili akademska slikarka Nuša Lederer, Leon Pangos z Opažamo, da se obiskovalci ponovno vračajo v naš kraj in da se lesenimi skulpturami, slikarka Živa Dolenc in avtorica gobelinov izboljšuje vinska kultura. Tudi naših sedem vinarjev, ki je vključe- Darja Aročna. Članice KD Sokol iz Nabrežine so prikazale tkanje nih v to prireditev in so člani kraške vinske ceste, ima kvalitetna tkanin, vezenje in slikanje na tkanine ter izdelavo blazin z zelišči. vina,« je poudarila predsednica RD Pliska Ivica Žerjal. Društvo Planta pod vodstvom Aleksandre Pelicon pa je gurma- Poskrbeli so za bogato ponudbo, v kateri je sodelovalo sedem ne razvajalo z zanimivimi in okusnimi špargljevimi jedmi. vinarjev (Lovretovi, Vrabči, Jephovi, Županovi, pr Vilkoti, Kovače- vi in Bndljevi), kamnosek Jernej Bortolato, čebelarka Irma Pete- lin, turistična kmetija Petelin Durcik in mladinski hotel. Obisko- valce so popeljali na voden ogled vasi, po Pliskini učni poti in na sprehod do bližnjega kala Mlačna. Tudi pod Evropskim latnikom prijateljstva, kjer so se odpravili na oglede krajevnih znamenitosti, se je marsikaj dogajalo, med drugim se je predstavilo tudi Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, ki ima v Pliskovici svojo pisarno. Domači kamnosek Jernej Bortolato (Tm- škov) je predstavil kamnoseško obrt in zgodovino kamnoseštva na Krasu. Za svoje izdelke je prejel številna priznanja, sodeluje

Vsako leto nas v Pliskovici pričakajo odprti borjači in tako bo tudi prihodnje leto, ko načrtujejo še marsikatero novost na prireditvi, ki se je dodobra priljubila obiskovalcem.

Besedilo in slike: Olga Knez Iz naših krajev

www.sezana.si 13 Poletje Pr' Slamčevih 2010 – Mladinski hotel Pliskovica Že kar tradicionalni poletni festivalček, etno-folk skupin, temveč tudi poletno preplet glasbe in gledaliških komedij, sproščujoče gledališke komedije, ki nas z dobro mero ustvarjalnosti ter smeha, bodo od srca nasmejale. Poletje je čas bo tudi letos v juliju in avgustu v Mla- kreativnosti, čas uživanja na odprtem in dinskem hotelu v Pliskovici. Medse smo brezskrbnega posedanja, ravno zato smo pripravili prijetne delavnice, katerih rdeča nit je kulturna dediščina našega prostora. Tako bomo organizirali kamnoseško delavnico, ki jo bo vodil vaši kamnosek Jernej Bortolato, kuharske delavnice, ki

povabili slovenske glasbene izvajalce, ki nas bodo popeljali čez Balkan do Rusi- Pastirčkovem potepu po Pliskini poti ter je in še dlje. Poletne večere pa ne bodo na Kreativnih dnevih. Otroške delavnice polnili le tradicionalni zvoki in petje bomo zaključili z lutkovno predstavo ter razstavo izdelkov in fotografij, nastalih na delavnicah. Program Poletja pr' Slamče- jih bo vodila Sandra Pelicon, kiparsko-le- vih najdete na www.hostelkras.com. Ne sarsko delavnico bo vodil Dušan Gerlica, odlašajte s prijavami na delavnice, saj je izdelovanje cvetnih esenc z Evo Humar število mest omejeno. Faganel, delavnico o zasaditvi kraškega vrta z Borutom Benedejčičem, dve likov- Besedilo: Ekipa Mladinskega ni delavnici z Nušo Lederer ter plesno hotela Pliskovica delavnico z Martino Grmek. Vsak torek Slike: arhiv MC Pliskovica in sredo v juliju in avgustu bomo organizirali tudi otroške delavnice z naslovom Poletne vragolije na krilih domišljije. V okviru delavnic, od 8. do 13. ure, bomo otroke skozi zabavne igre popeljali v svet pravljičnih junakov, aktivnih iger ter kreativnega ustvarjanja. Da vam poleti ne bo dolgčas, se nam otroci torej pri- družite na Vesoljski zabavi, V svetu lutk, Indijanski vasi, Deželi čarovnije, Pod vro- čim afriškim soncem, v Gusarski avanturi, Letos že 40. Praznik terana in pršuta 1. Začetki Praznika terana in pršuta letih privabi na tisoče obiskovalcev iz segajo v leto 1970. Kdo so bili takratni celotne Slovenije in sosednje Italije. Vsa- pobudniki in s kakšnim namenom je ko leto Kraševci in obiskovalci nestrpno praznik nastal? čakamo poletje in čas Praznika terana in Res je, od prvega praznika je minilo že pršuta. Od vsega začetka je organiziran 40 let. Ideja o pripravi praznika je nastala v Dutovljah, razen nekaj let v Tupelčah na pobudo zaposlenih v tedanji kme- in Kobjeglavi. Za take prireditve imamo tijski zadrugi Kras Sežana, predvsem sta edinstven prostor, v katerega je bilo vlo- bila to dr. Stanko Renčelj in Albin Mikla- ženega veliko truda in prostovoljnih ur vec. Pobudi so se pridružili tudi kraški vi- krajanov KS Dutovlje. Dutovlje je nekak- nogradniki. Sprva je bil namen praznika šno osrčje Krasa oziroma, bolje rečeno, predvsem v druženju vinogradnikov in središče vinorodne pokrajine z veliko vinarjev, ki je temeljilo na posvetovanju trtami, kjer je tudi kar nekaj prepoznav- in izmenjavi izkušenj glede pridelave vina nih pridelovalcev vina, predvsem terana. in nato malo zabave ob teranu in pršutu. Menim, da je praznik odlična promocija, ne samo za Dutovlje, pač pa tudi občino 2. PTP predstavlja za Dutovlje nekak- Sežana in celoten Kras. šen razpoznavni znak. Kaj pravzaprav To je nekaj normalnega, da se podoba Iz naših krajev pomeni ta prireditev za naš prostor? in koncept tako tradicionalne prireditve 3. 40 let tradicije … Ali se je skozi Praznik terana in pršuta je zanesljivo spreminja, in upam si trditi, na bolje. Od različna obdobja koncept praznika osrednja prireditev na Krasu, ki v zadnjih začetka, ko je Praznik še organizirala 14 spreminjal? Kmetijska zadruga in nato organizacijo prevzela Krajevna skupnost Dutovlje, se je zvrstilo kar nekaj organizatorjev. V zadnjih letih se je Občina odločila, da izvajalca prireditve izbere na osnovi razpisa in ga tako obveže, da k sodelovanju – poleg vinarjev in pršutarjev – pritegne tudi ši- rok krog ostalih ponudnikov kraških dobrot ter značilnih pridelkov in izdelkov. Da je praznik tak, kot je danes, ima veliko zaslug Občina Sežana s svojim finančnim vložkom. Zanimivo je, da je bila prva povorka (leta 1972) namenjena predstavitvi kmetijskih strojev, ki so se uporabljali v vino- gradništvu. Kasneje pa so povorko pričeli usmerjati v predstavitev kmečkih voz z obveznim prikazom kraške tematike, kar se je ohranilo vse do danes. Ta dogodek, poleg ponudbe in predstavitve kraških kulinaričnih posebnosti, dokazuje, da je zakladnica kraške tradicije izredno boga- ta in v okviru praznika še vedno privabi ponudimo kulinarične posebnosti Krasa sti ter zagotavljanju zdravstvene pomoči, največ obiskovalcev. (štruklje, joto , teranov toč, izdelke iz pa tudi higienskim predpisom, čiščenju medu, brinjevec in drugo). V zadnjih letih prireditvenega prostora in ostalim zahte- 4. Koliko let že sodelujete pri organi- posebej poudarjamo ponudbo najbolje vam. Poleg tega morajo tudi vsi sodelu- zaciji PTP? ocenjenim vzorcev terana, degustacijo joči, kot so: gostinci, vinogradniki in drugi V 40-ih letih so izvedbo praznika prev- vin pridelovalcev terana, ki so združeni ponudniki, izpolnjevati predpisane po- zeli različni organizatorji. Sam sem prvič v Konzorcij in ponudbo pršuta z oznako goje. K izvedbi pestrejše in programsko sodeloval leta 1972 kot član glasbene »kraški pršut«. To je tudi bistvo praznika. bogatejše prireditve pa vsako leto, poleg skupine Venera. Spomnim se, da je bila Glavna dogodka prireditve, poleg raz- Občine Sežana, veliko pripomorejo raz- takrat prireditev organizirana še v doli- stave, kraških iger, kolesarjenja, pohoda, lični sponzorji in donatorji. V zadnjih letih ni pri današnjem Socialno-varstvenem tekmovanja v ročnem rezanju pršuta, sej- se je pokazalo, da brez pomoči KS Dutov- zavodu Dutovlje. Z aktivnim organizira- ma kraških dobrot, sta »izbor kraljice tera- lje, Turističnega društva Kras in ostalih njem prireditve pa sem se začel ukvarjati na« in »povorka kraških kmečkih vozov«. društev ni možno organizirati prireditve že od leta 1990, sicer pa sem bil organi- na tako kakovostni ravni, kot je danes. zator prireditve kar petnajstkrat. In tudi v 6. Organizacija prireditve se je zara- tistih letih, ko nisem bil uradni izvajalec, di obsežnosti pa tudi vse večjih uprav- 7. Kdaj se bo letos začelo praznova- sem z organizatorji aktivno sodeloval. nih zahtev zagotovo spremenila. nje in kakšne prireditve pripravljate? Nedvomno se je organizacija prireditve Kljub neugodnim gospodarskim raz- 5. Na kakšen način pritegnete na od začetka dodobra spremenila. Izvedba meram se bomo organizatorji tudi letos praznik vsako leto več obiskovalcev? tako obsežne prireditve terja od izvajalca potrudili in dali 40. obletnici PTP pose- Z zelo pestro kulinarično in programsko veliko napora, iznajdljivosti in, ne naza- ben čar. Začetek praznika bosta v petek, ponudbo, ki naj bi bila iz leta v leto bo- dnje, tudi veliko odgovornost. Vse večjo 6. avgusta 2010, zaznamovala odprtje gatejša. Poleg bogatega kulturno-zabav- pozornost je potrebno nameniti varnosti prenovljene Bunčetove domačije in po- nega programa vsako leto obiskovalcem obiskovalcev, prometni in požarni varno- stavitev zlatega Pepinega kraškega vrta. Praznovanje se bo nadaljevalo v soboto s prireditvijo Jazz, teran in pršut, v nedeljo pa bomo v Pliskovici izbrali novo kraljico terana. Osrednji praznični konec tedna (13. do 15. avgusta) bo v glavnem potekal na prireditvenem prostoru v Duto- vljah. Petkov večer bo zaznamoval Rock na Krasu, sobotni in nedeljski pa razstava kolesarjenje, pohod, degustacija vin, tekmovanje v ročnem rezanju pršuta, kraške igre in povorka kmečkih voz. Z vinogradniki se dogovarjamo, da bi v vaseh KS Dutovlje imeli v dneh praznika »odprte domačije«. Torej za vsakogar nekaj, poudarili pa bomo posebnosti, ki jih ponuja- ta Kras in kraški človek.

Z Brankom Možetom sem se

pogovarjala Petra Arko Kovačič Iz naših krajev Slike: osebni arhiv Branka Možeta 15 Odkritje doprsnega kipa Srečka Kosovela V petek, 28. maja 2010, sta župan Občine Sežana Davorin Ter- čon in pesnik Aleksander Peršolja pred stavbo Ljudske univerze v Sežani odkrila bronasti doprsni kip Srečka Kosovela, delo Mir- sada Begića. Tako je na mestu, torej pred Srečkovo rojstno hišo, kjer je nekoč stal kamniti pesnikov kip, ki so ga zaradi hitrega propadanja istrskega kamna, iz katerega je izklesan, preselili v Kosovelov dom, končno spet na ogled podoba velikega kraške- ga pesnika. Prireditev, ki sta jo pripravila KD Vilenica in Literarno društvo Zlati čoln Sežana, ki sta na pobudo Aleksandra Peršolje pred dobrim letom začela z akcijo za postavitev spomenika in zbiranja prostovoljnih prispevkov zanj, vodila pa jo je Ana God- nik, se je pričela ob 20.30. Zapel je MPZ KD Tabor Lokev, po na- govoru župana Občine Sežana Davorina Terčona pa so Srečkove pesmi brali Vladimir Mljač, Aleksander Peršolja, David Terčon, Magdalena Svetina Terčon, Maja Razboršek, Bert Pribac, Ana Jev- Župan Občine Sežana Davorin Terčon, kipar Mirsad Begič in pesnik ter pobudnik postavitve kipa Aleksander Peršolja (z leve) takoj po odkritju bronast- ega doprsnega kipa Srečku Kosovelu nikar in Iztok Osojnik. Slednja sta tudi predstavila novo knjigo Srečkove poezije Look back, look ahead, ki je dvojezično, torej v slovenščini in angleščini, izšla pri založbi Ugly Duckling Prese v New Yorku; prevode sta prispevali Ana Jevnikar in Barbara Siegel Carlson. Finančna sredstva za postavitev spomenika so prispevali Občina Sežana, Ministrstvo RS za kulturo in štirideset posa- meznikov s prostovoljnimi prispevki, z materialom in delom pa sta pomagala Marmor Sežana in Kraški zidar Sežana.

Besedilo: Izak Štok Sliki: Bogdan Macarol Kosovelov večer V obnovljenem kulturnem domu v Tomaju se je tudi letos v maju odvijal tradicionalen Kosovelov večer, ki sodi v okvir Festi- vala prijateljstva, ki ga organizirajo društva iz Slovenije in Italije. Na predvečer obletnice smrti Kraškega poeta Srečka Kosovela so se to sredo (26. maja) predstavili otroci osnovne šole iz Du- tovelj in iz Šempolaja. S plesnimi, glasbenimi in recitacijskimi točkami so se predstavili otroška in mladinska pevska skupina Vigred pod mentorstvom Aljoše Saksida in Nicole Starc, Osnov- na šola Stanka Gruden Šempolaj ter tomajska podružnična šola, v kateri je živel tudi Kosovel. S prisrčnim programom so se mladi

predstavili pred tednom dni v Štalci v Šempolaju. Tradicionalna druženja kulturnih društev in osnovnih šol iz Slovenije in Italije krepijo odnose in tkejo nove vezi, kajti vsi ob nekdanji meji z veseljem prebiramo Kosovelovo poezijo. Vsem nastopajočim se je za prijeten večer zahvalil predsednik tomajskega kulturnega društva Rudolf Vran. Festival prijateljstva poteka že sedmo leto,

Kultura dodaja Ivica Žerjal, predsednica RD Pliska iz Pliskovice, ki je eden pomembnih partnerjev Festivala prijateljstva..

16 Besedilo in sliki: Olga Knez Ob 85-letnici Cirila Zlobca Kdo na Krasu ne pozna Cirila Zlobca? Vračanje na Kras, Kras, Beseda, Glas, Nove Slovenskega pesnika, politika, prevajalca Večer pesmi, Moja kratka večnost, Moška leta in sijajnega govornika s številnih proslav, našega otroštva, Moj brat svetnik, Poe- ki se tako rad vrača v rodno vas Ponikve, Vse poti so se skrajšale, zija in politika, Slovenska samobitnost in kjer stoji “hiša očetova”, kot jo sam imenu- začenjajo se in končajo pisatelj, Priznam,rekel sem, Lepo je biti je. V njej se je rodil 4. julija 1925 v številni na hišnem pragu. Slovenec, ni pa lahko, Ljubezen dvoedi- kmečki družini. na, Stopnice k tebi, Skoraj himna, Ti-jaz- Svet se je zožil midva). v ta mali krog svetlobe, Ciril Zlobec je dobitnik mnogih priznanj Ponikve, srečna, draga vas domača ki ga je ustvarila in nagrad tako doma kot tudi v tujini. prižgana svetilka. Brez šole, cerkve, brez gostilne, s cesto, Cirilu Zlobcu, ki je tudi častni občan ki gre od zmerom mimo, mrk sveta, Postelja je zadehtela z vonjem občine Sežana, iskreno čestitamo ob pozabljen kraj, vendar prestolno mesto po zeleni travi njegovem visokem jubileju. na zemljevidu mojega srca. in žena je kot zemlja, ki čaka dežjà, Pavel Skrinjar A sem zapustil ga, zdaj neprestano da ugasi njeno žejo. se brez vrnitve vračam, zdaj oba, Znenada in zmerom bolj jaz s tabo kot ti z mano, Ljubezen se najlepše izpove prav s poe- se vračava: zdaj ti si tu doma. so mi vsa imena zijo. Prepletata se in skupaj tvorita smisel pokazala hrbet. življenja, bivanja, snovanja. Kaj zato, če Vem, ženska, ki je ženska iz navdiha, Dobra, se našemu bivanju in snovanju večkrat pametna, ustvari dom, kjerkoli se ustavi, pridruži dvom, celo obup, vendar je lju- ko stopi vanj, v njem vse v ljubezni diha. zgovorna bezenska izpoved močnejša. Saj ljube- so me zapustila. zen premaga vse ovire. Kot ploden, neusahljiv izvir v puščavi Zdaj z odrezano besedo v grlu, Kraška žilavost je posebna vrlina, ki je komaj z upanjem si ti v moj mrtvi dom zažuborela, Kraševcem zagotovila obstoj in jo lahko vse zime bo oaza zelenela. na gol človeški glas, občudujemo tudi pri pesniku Cirilu kričim vase, Zlobcu, ki v svoji mehki besedi pove tudi prisluškujem si, Šolo je obiskoval v Gorici in v Kopru, bil tisto, kar gre človeku včasih težko z jezi- a se ne slišim, izključen, ker je pisal slovenske pesmi, in ka. In prav v obrambi jezika, kulture in v lastnem se, rosni mladenič, v času druge svetovne sploh človeka iz malega naroda je pesnik nemem vojne vključil v odporniško gibanje. Že postal politik ter borec za ta mali narod kriku takrat je objavljal pesmi v partizanskem pa za sožitje med ljudmi. kot zalučan kamen, tisku. V Ljubljani je 1953. leta diplomiral Poleg lastnega ustvarjanja se je pesnik ki otroški radovednosti na slavistiki. lotil tudi prevajanja v italijanski, hrvaški in strahu Po vojni je objavljal v skoraj vseh slo- in srbski jezik. meri dolgo padanje venskih revijah. Bil je urednik številnih Njegova dela so prevedena v številne v neslišno brezno, revij in je opravljal številne funkcije. tuje jezike. (Nekaj naslovov njegovih del: padam vase V pesmih se Ciril Zlobec z izredno pes- Pesmi štirih, Pobeglo otroštvo, Ljube- brez imena. niško močjo oklepa ljubezni kot največje zen, Najina oaza, Pesmi jeze in ljubezni, Kdo sem ? vrednote v življenju. Čudovita pustolovščina, Dve žgoči sonci, Ob 430-letnici Kobilarne Lipica tudi 30-letnica literarne Vilenice Bilo je res pred tridesetimi leti, ko se je sežanska Kulturna skupnost odločila, da pomemben jubilej – 400-letnico ustanovitve kobilarne Lipica – počasti s pri- mernim kulurnim dogodkom. Razmišljali so že leto dni prej in iskali nekaj, kar bi bilo za Sežano in Kras, pa tudi za ostale obiskovalce naše občine, sprejemljivo in dovolj privlačno. V tistem letu smo s pomočjo Jolke Milič nevezali stike s človekom, ki je bil v italijanskem okolju, pa tudi v svetu, poznan kot pesnik, publicist in borec za človeko- Kultura ve pravice – Danilom Dolcijem, rojenim v Sežani – materi Slovenki – Meli Kontelj in očetu Italijanu – Enricu Dolciju. Dolci je z Večer poezije v Vilenici leta 1980. Od leve proti desni: Danilo Dolci, Ciril Zlobec, Marko Kravos in Alek- sander Peršolja. 17 veseljem pišel v Sežano in bil nad Krasom pa v veliki naravni dvorani jame Vilenica. njo Kras. Beseda je dala besedo, pobudo navdušen. Še bi prišel, je dejal, in tako se Ob pogledu nanjo je Danilo Dolci takoj sta podprla najprej Marjan Suša in Pavel nam je porodila zamisel, da bi priredili dal vedeti, da je to prava priložnost, da Skrinjar, tedanja tajnik in predsednik ob- kulturni večer, pravzaprav večer poezije. se primerno predstavita tako literatura činske Kuturne skupnosti in nato še ob- Pa ne v kakšni stari sežanski dvorani, pač in z njo umetnost, kot tudi narava in z činsko vodstvo. Nastopajoči? Nič lažjega. Dva pesnika in publicista, rojena v Sežani: Jolka Milič in Danilo Dolci; dva pesnika in publicista iz sežanske občine: Ciril Zlobec in Aleksander Peršolja ter dva zamejska Slovenca-pesnika: Miran Košuta in Marko Kravos. Tako Jolka Milič kot Miran Košuta sta svojo prisotnost kot nastopajoča od- povedala in ostala je imenovana četveri- ca, ki pa je imela tudi mednarodno težo in sploh kulturno moč. Prireditev je uspela, še več, bila je deležna posebne pozornosti in čez nekaj let postala, po zaslugi takratnega nastopajočega pesnika Aleksandra Peršolje, pomembno literarno druženje – nagrada Vilenice.

Dvorana v jami Vilenici je nabito polna. V sredini sedita Tončka Kosovel, sestra pesnika Srečka in družinska prijateljica Vida Štolfa. Besedilo: Pavel Skrinjar Sliki: Marjo Pogačnik Ob jubileju mednarodne otroške literarne nagrade Mlada Vilenica Pa se je zgodilo! 22. maja 2010 je mednarodna otroška literarna nagrada Mlada Vilenica praznovala 10. rojstni dan. Festi- val, ki je nastal kot zamisel Aleksandra Peršolje, je povezal mlade ustvarjalce tako iz Slovenije kot iz tujine. Letošnja prireditev v Kosovelovem domu je bila še posebej slovesna. V jubi- lejnem letu sta organizatorja prireditve, KD Vilenica in JSKD – območna izposta- va Sežana, izdala dve publikaciji: zbornik pesmi vseh udeležencev in samostojno zbirko vseh v desetih letih nagrajenih pesmi v slovenskem in angleškem jeziku z naslovom Mavrica Mlade Vilenice/The rainbow of young vilenica. Obe publika-

Zadovoljstvo po podelitvi kristalnih peres 10. Mlade Vilenice (z leve): predsednik KD Vilenica Vladimir Mljač, Lidija Magdevska, Rok Muhič, Nina Rozman in Magdalena Svetina Terčon.

ciji je uredil David Terčon. jela Lidija Magdevska, učenka 9. razreda Letos so prvič podelili tri kristalna pere- OŠ Poljane iz Ljubljane, za pesem z naslo- sa, ki jih je nagrajencem izročil predsed- vom Tebi! nik KD Vilenica Vladimir Mljač. Najboljše V zborniku so objavljene pesmi 254 av- pesmi je izbrala komisija v sestavi Maja torjev (48 – kategorija od 7 do 10 let, 110 Razboršek (predsednica) in Aleksander – kategorija od 11 do 13 let, 96 – katego- Peršolja (član). rija od 14 do 15 let) ter tri pesmi mladih V kategoriji od 7 do 10 let je pero pre- irskih pesnikov – zmagovalcev festivala jela Nina Rozman, učenka 3. razreda OŠ Cuisle (Utrip) 2009 iz Limericka, s katerim Mirna Peč, za pesem z naslovom Gore. Mlada Vilenica sodeluje že drugo leto. V kategoriji od 11 do 13 let je pero Gre za pesmi Olivie McElligot, Leanne prejel Rok Muhič, učenec 6. razreda OŠ Ahern ter Claire Lawless. Slednji dve Kultura Miroslava Vilharja iz Postojne, za pesem z sta se v družbi staršev ter organizatorke naslovom Nova pesem. irskega festivala, Berthe McCullagh, tudi Mladi pesniki so doživeto, nekateri tudi ob V kategoriji od 14 do 15 let je pero pre- udeležili našega festivala. Mladi pesni- 18 pomoči Ane Godnik, prebirali svoje pesmi ki sicer prihajajo iz sedemdesetih šol in podžupan Občine Sežana Božo Marinac brali svoje pesmi, oktobra pa se bodo kot petih držav, poleg Slovenije in Irske še s ter vodja festivala Magdalena Svetina gostje udeležili festivala Cuisle v Lime- Hrvaške, Slovaške in iz Italije. Terčon. Program je povezovala odlična ricku na Irskem. V kulturnem programu so poleg mladih Ana Godnik. Obiskovalci so se lahko na- Izvedbo 10. Mlade Vilenice so omogčili: pesnikov, ki so brali svoje pesmi, sode- užili glasbe mlade zasedbe Blue Bus iz Občina Sežana, Javna agencija za knjigo lovale tudi bivše nagrajenke Eva Rener, Sežane in kvarteta klarinetov Glasbe- RS, Zadružna kraška banka Opčine, Za- Ana Šemrov in Gaja Rupnik Caruso. ne šole Sežana ter plesa skupine za izraz- varovalnica Triglav – OE Postojna, Kraški Slednja nas je presenetila s predstavitvi- ni ples Mehki čevlji KD Jožeta Pahorja zidar Sežana, Banka Koper in Krasinvest jo prvenca z naslovom Gaine pesmi. Na Sežana, ki jo vodi Milojka Širca. Sežana. prireditvi so spregovorili predsednik KD Nagrajenci 10. Mlade Vilenice bodo 4. Vilenica Vladimir Mljač, pobudnik festi- septembra nastopili na festivalu Vilenica Besedilo: Magdalena Svetina Terčon vala Mlada Vilenica Aleksander Peršolja, in na grajskem dvorišču v Štanjelu pre- Sliki: Bogdan Macarol Rekonstrukcija in prenova »Templarske hiše« v Lokvi Hiša št. 119 v Lokvi ima vklesano letnico 1698. Zgradili naj bi jo vitezi Templarji takrat, ko so zgradili župnijsko cerkev sv. Mihaela. Danes so v cerkvi tudi freske To- neta Kralja. V zadnjem času je hiša dolga leta samevala in se pod težo časa malo- dane sesedla sama vase. Je tako rekoč sestavni del ambientalne ikone vaškega jedra, kateremu je potrebno nameniti posebno pozornost, ko gre za posege vanj. Ena izmed pametnih in preudar- nih potez Krajevne skupnosti Lokev je bila prav ta, da je skupaj s KD Vilenica za objekt pričela pred leti pripravljati projekt prenove, Občina Sežana pa je objekt ski ambient, v katerem bo lahko pesnik, Hiša je deljena v tri etaže. Je tipično adi- kupila. Projekt se ni ukvarjal le s starimi umetnik ustvarjal, razstavljal in pripove- tivno raščen volumen s centralnim stop- zidovi, temveč predvsem z bodočim pro- doval o smislu in načinu našega bivanja. niščem. Pritličje smo zasnovali kot programom hiše. Najti je bilo potrebno do- Danes je hiša ovita v gradbeno ograjo, stor srečevanja profanega in sakralnega volj trden in močan razlog, zakaj sploh in za katero potekajo obnovitvena dela, prostora. S prebojem severne stene smo čemu tak objekt ohraniti, ga prenoviti in sanacija dotrajane konstrukcije in vsa- povezali prostor med cerkvijo in glavno seveda namenjati finančna sredstva. kodnevno usklajevanja posameznih faz cesto. Ohranili smo centralno kamnito Pred sedmimi leti smo predstavili idej- projekta pod nadzorom Zavoda za var- stopnišče, ob katerem bosta v desnem ni osnutek prenove in rekonstrukcije in, stvo kulturne dediščine, OE Nova Gorica. delu objekta galerija ali prostor za reci- kar je najpomembneje, razmišljali smo o Projekt rekonstrukcije zahteva posebno tal, branje. V levem delu pa je ohranjena programu, ki naj bi hišo polnil. Pravzaprav pozornost in metodologijo projektiranja, kuhinja z vsemi zgodovinskimi elementi, se eden izmed možnih programov po- ki temelji predvsem na prilagajanju sta- zraven pa so nove sanitarije. V nadstro- nuja kar sam: Mednarodna pesniška pri- nja objekta med rušitvijo posameznih pju nad kuhinjo sta predvidena knjižni- reditev Vilenica je postal ključni kulturni delov konstrukcije s smernicami Zavoda ca in prostor za ustvarjanje z galerijo, v dogodek, s katerim je dihala celotna vas. za varstvo kulturne dediščine, OE Nova mansardi pa dva apartmaja za gostujoče Literarna nagrada Vilenica ima svetovno Gorica. Za arhitekta je to nedvomno izziv, umetnike. razsežnost. Hiša je že sama po sebi po- saj je potrebno projekt s papirja prenesti Arhitektura je za razliko od kipa okvir stala vaški mit. Oprijelo se je je ime »Tem- v naravo skozi tehtanje različnih kompro- življenja, v katerem se človek premika in plarska hiša« (mislim pa, da ostaja odprta misov in argumentov, z veliko mero pri- hiši daje življenje. Hiša brez življenja pa naloga zgodovinarjev v zvezi z njenim lagajanja in občutljivih odločitev. Povsem izgubi smisel za svoj obstoj. Ob razmišlja- avtentičnim izvorom). Ponuja zgodovin- drugačen pristop, kot pri novogradnji. nju o obnovah in rekonstrukcijah kraških vaških jeder postaja jasno predvsem to, da je za vsako obnovo javnega objekta potrebno najti ustrezen program, s katerim bosta hiša in kraj zaživela v duhu sodobnih vrednot. V kar nedvomno spada tudi umetnost. Besedilo in slike: Matej Mljač Kultura

19 TRŽAŠKO MORJE – nova knjiga kapitana Bruna Volpija Lisjaka Človek brez spomina je kot drevo brez je nehal pluti, se je dolgoletni kapitan po- korenin dal v arhive in zbiral dokaz za dokazom, da Ta misel, ki ni zrasla na mojem zeljniku, je obala ob Tržaškem zalivu v bistvu sloven- me je obšla, ko mi je kapitan dolge plovbe ska. Slovenci ob njej so z morjem živeli, bili in tržaški Slovenec Bruno Volpi Lisjak po- so ribiči, pomorščaki, potapljači, graditelji kazal komaj “na svetlo dano” svojo najno- čolnov in ladij in celo lastniki večjih ladij, kar vejšo knjigo z naslovom TRŽAŠKO MORJE pomeni, da smo tudi Slovenci pomorski – Kraška obala, mesto in vasi. Izšla je v drugi narod. Številne fotografije in dokumenti, ki polovici maja pri koprski založbi Libris. Tak- jih je kapitan Lisjak vključil v svojo najnovej- oj sem vedel, da je to še ena tistih knjig, ki šo knjigo, nam pričarajo del preteklosti ali priča, kot avtor sam pravi, “o prezrtem delu polpretekle zgodovine, ki je bila za Sloven- Prva tovarna za predelavo rib v srednji Evropi je zgodovine Slovencev”, o našem, sloven- ce v tem delu sveta pravzaprav kruta. Kos začela obratovati v devinu leta 1867 s slovensko skem morju in o slovenskih ljudeh, ki so ob za kosom zemlje si je prilaščal tujec. Iz Trsta, delovno silo in z ribami slovenskih ribičev. tržaški obali živeli od morja in njegovih do- nekoč mesta z največjim številom sloven- želji, da bi življenje v mestu bilo kar najbolj brot stoletja in stoletja ter s tem dokazuje, skega prebivalstva, je slovenski živelj po- bogato in polno. Številni trgovci so s svoji- da smo Slovenci pomorski narod. časi izpodrinjal italijansko govoreči tujec. mi ladjami prevažali blago z vsega sveta. To Bralcem Kraškega obzornika ime kapita- Priobčene gravure in litografije iz sredine je končalo v raznih mestih po vsej Evropi. na dolge plovbe Bruna Volpija Lisjaka ni ne- 19. stoletja nam kažejo tržaške motive, na Ne smemo pozabiti, da je Trst najsevernej- znano. Pred leti, ko je ta tržaški Slovenec še katerih se jasno vidijo slovenski prebivalci, ša luka Sredozemskega morja. To je dajalo živel nekaj sto metrov pod openskim obeli- prepoznavni po značilni noši. tudi Slovencem dovolj zaslužka, možnost skom in skoraj ob openski tramvajski progi, Trst je bila največja luka avstrijske monar- gospodarskega in socialnega napredka, je z našim uredništvom navezal stike in že- hije, pomebno mednarodno pristanišče kot pove avtor knjige. Malokdo na primer lel Slovencem tostran meje dopovedati, da in po zmogljivosti tretje v Sredozemlju. V ve, da so Barkovljani samo s kamenjem, ki so tudi tržaški Slovenci pač Slovenci in bi se njem je bil svet v malem. Pripadniki raz- je služilo za obtežitev ladij, zaslužili velike morala celotna Slovenija tega zavedati. Ko ličnih narodnosti so živeli v slogi in v veliki denarje. Toda usoda avstrijske monarhije je bila zapečatena ob izgubi prve svetovne vojne v letu 1918. Tako je oblast prevzela Italija, ki si je na moč prizadevala za poita- lijančenje vseh in vsega, zlasti pa za pre- vzem gospodarske in politične moči. Kapitan Bruno Volpi Lisjak nam v knjigi natančno opisuje potek tega zelo hitrega prevzema moči in oblasti. Ob branju poglavja “Iredentisti, Masoni in Judje v skupni zavezi za priključitev Trsta k Italiji in izpodri- vanju Slovencev od morja” se srečujemo s kruto raznarodovalno politiko, srečujemo se s težnjo Italije, da iz Trsta naredi le neko brezpomembno luko in tako omogoči drugim italijanskim lukam razcvet. Trst ni ostal in ni nikoli več postal eno največjih pristanišč v Sredozemlju. Slovenski ribiči so bili odrinjeni in obsojeni na skromen lov in v izumrtje. Na dogajanja po drugi svetovni vojni pa nas opozarja v poglavju “Ezulstvo in njegov vpliv na slovensko ribištvo”. Knjiga je pisana na poljuden način. V njej se bo vsak bralec soočil z zgodovino tega dela slovenske zemlje, ki je bila in je še mar- sikomu prava neznanka. Uvodno besedo je prispeval zgodovinar dr. Jože Pirjevec. Danes je kapitan Bruno Volpi Lisjak vaščan Križa pri Sežani. Zgradil si je hišo v Križu, ki sicer nima pogleda na morje, ima pa tisti pristen kraški značaj in v njej je topla slovenska duša. Nekatera poglavja v knjigi bomo predstavili v naslednji številki. Kultura

Trst leta 1850 v litografiji guesdona, tiskana v Parizu. Prikazana je leleva polovica slike, da se bolje vidi v Besedilo: Pavel Skrinjar ospredju slovenske prebivalce, ki so bili često upodobljeni na takratnih risbah. Na sliki je tudi mlekarica Sliki iz knjige Tržaško morje 20 s plenirjem na glavi. Pesniško-likovna knjiga Kitke V Kosovelovi knjižnici v Sežani so ob 84-letnici smrti velikega kraškega poeta Srečka Kosovela (27. maja) predstavili pesniško- likovno knjigo Kitke in odprli razstavo slik Jane Pečečnik. Knjigo, ki je izšla pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti, so ustvarile tri avtorice: pesnici Ana Porenta iz Velikih Lašč in Sonja Votolen iz Kričevega pri Ptuju ter oblikovala Jana Pečečnik iz Divače. Lite- rarno-likovni dogodek je povezoval primorski pesnik Rudi Ker- ševan, ki se je pogovarjal z avtoricami knjige, glasbena gostja večera Maja Kenda pa je številnemu občinstvu, ki ga je pozdravila knjižničarka Maja Razboršek, ki je obenem tudi sama pesnica in mentorica bralnega študijskega krožka Sončna ura, pričarala prijeten večer ob zvokih gonga in tibetanskih skled. Knjiga Kitke, h kateri sta spremni besedi napisala akademik Ci- ril Zlobec in likovna kritičarka Tatjana Pregel Kobe, je nastala ob sodelovanju dveh pesnic. Na levi strani knjige bralci lahko pre- berejo pesmi Sonje Votolen, ki poleg pesmi piše prozo, dramska stojno in so na večeru prebrale tri sklope po tri pesmi. Knjiga besedila, intervjuje, portrete in strokovne članke. Za sabo ima je po tem tudi dobila ime in v zbirko je ob pesmih dveh v slo- več pesniških zbirk in je bila večkrat nagrajena. Za nagrajene venskem prostoru že priznanih pesnic vdahnila barvo, podobo pesmi v Trstu, Veroni, Rimu in po drugih krajih v Italiji je prevod in obliko tudi oblikovalka Jana Pečečnik. Njena razstava bo na opravila Jolka Milič iz Sežane. Pesmi ustanoviteljice in direktori- ogled do konca junija. Da je težko izdati knjigo in da je bolje ce Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti Ane Porenta pa so v zbirki združiti se v močeh, je bilo slišati razmišljanja tako Sonje kot tudi na desni strani. Magistra Porenta je tudi glavna urednica in sou- Ane ter da so se tako z Jano podale ustvariti skupno likovno, stanoviteljica portala Pesem.si, poleg tega pa je aktivna borka v literarno in oblikovalno kitko. K dialogu pesmi, kjer se avtorici s pedagoških vrstah, saj je učiteljica, predavateljica in avtorica uč- pesmimi predstavljata vsaka na svoji strani, je svoj pečat dodala benikov ter učnih pripomočkov. Piše zgodbe, pravljice in pesmi, še Pečečnikova, ki se je ob dilemi, ali grafika ali fotografija, od- izdala pa je tudi dve pesniški zbirki. Domačinka Jana Pečečnik je ločila za ilustracijo. diplomirana oblikovalka vizulanih komunikacij, avtorica številnih »Navadno imam naročnika svojih del in ga moram zadovoljiti. grafičnih rešitev za razna slovenska podjetja, oblikovalka kole- Zelo malo pa je projektov, kot je ta, da bi imela proste roke in darjev Primorskih novic in dobitnica več nagrad. Za sabo ima ustvarjala samostojno ter bila to, kar sem. Z ilustracijo sem pove- več samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini. Bila je že zala pesmi obeh avtoric v eno mavrico ter izpostavila določene gostja sežanske in divaške knjižnice. elemente v njunih pesmih,« pravi Pečečnikova. Knjiga, ki je razdeljena na tri dele, je tako spletena iz treh kitk oziroma plamenov treh avtoric, ki sodelujejo popolnoma samo- Besedilo in slika: Olga Knez Kraški tolmun 1 se predstavi Kraški tolmun 1 je zbornik, ki je izšel 19. marca 2010, ko je bil predstavljen v sklopu marčevskih prireditev, posvečenih pesniku Srečku Kosovelu v okviru Festivala prijateljstva. Zbor- nik s podnaslovom Od vasi do vasi se marsikaj zgodi vsebuje bogato domoznansko literaturo. Članki so nastali izpod peres piscev, ki prihajajo s Krasa in pripadajo različnim generacijam. RD Pliska iz Pliskovice in partnerska društva, ki so sodelovala pri nastanku teh bogatih zapisov kulturne dediščine, želijo zbornik predstaviti tudi v širšem prostoru, da bi ljudi spodbudili k zapisu utrinkov iz preteklosti in jih na tak način zaščitili pred pozabo. To je tudi razlog, da je bil zbornik predstavljen še v Kosovelovi knjižnici v Sežani. Prireditev se je zgodila 13. maja 2010 ob 19. uri. Področje domoznanstva in zbirko tovrstnega gradiva v sežanski knjižnici je predstavi- Kraški tolmun 1 v Kosovelovi knjižnici (z leve): Silva Perčič, Anica Gustin-Kralj, la ravnateljica knjižnice Nadja Drago Šuc, Miha Zobec, Marija Turk, Ivica Žerjal in Magdalena Svetina Terčon. Mislej Božič. Predsednica RD Silva Perčič. Program je s svojim nastopom popestrila otroška Pliska iz Pliskovice Ivica Žerjal, folklorna skupina iz Pliskovice, ki deluje pod vodstvom mentoric tehnična urednica Marija Turk Liljane Bortolato in Medeje Vrabec. Na prireditvi je spregovo- in glavna urednica Magdale- ril tudi Marjan Maher, ki je poudaril dejstvo, da Kraški tolmun na na Svetina Terčon so pred- nek način nadaljuje z idejo o ohranitvi tako naravne kot kulturne stavile omenjeni zbornik od dediščine Krasa, kot jo je začel njegov sin, pokojni Igor Maher. zamisli do uresničitve, kot tudi Kraški tolmun 1 je bil predstavljen tudi 4. junija 2010 v prostorih načrte za prihodnost. O svojih KD Rdeča zvezda v Saležu v Italiji. Kultura prispevkih pa so spregovorili tudi avtorji Miha Zobec, Dra- Besedilo: Magdalena Svetina Terčon go Šuc, Anica Gustin-Kralj in Sliki: David Terčon 21 Zamejske založbe na 15. slovenskih dnevih knjige v Sežani Srečanje, ki je spodbuda za na- ložbe, knjigarne in društva iz obmejnega mov. Stojnica tržaške knigarne je ponujala daljnje sodelovanje prostora. Smisel tega pomladnega druže- knjižne izdaje iz Benečije, in sicer Zadruge Tudi zamejske založbe, Založništvo tr- nja ob knjigi je bilo ovrednotiti domačo Novi Matajur in Doma. žaškega tiska, Galeb in Mladika, skupaj s knjižno stvarnost in knjigo prinesti med Po nastopu gojencev Glasbene šole Tržaško knjigarno, so v Sežani sodelova- ljudi, v njihov prostor, med vsakodnevni- Sežana se je knjižno druženje zaključilo le na 15. slovenskih dnevih knjige, ki so mi opravili v domačem kraju, zato je bila v knjižničnih prostorih s kratko pred- potekali od 19. do 23. aprila po glavnih izbrana lokacija na odprtem, na zelenici stavitvijo posameznih udeležencev in slovenskih mestih. Založbi ZTT in Mladika ob sežanski knjižnici. Na srečanju v Sežani njihovih založniških programov v pogo- sta se že drugič udeležili tovrstnega sre- so sodelovali: Kulturno društvo Vilenica, voru, ki ga je vodila direktorica knjižnice čanja, saj sta bili pred dvema letoma na Libris, Literarno društvo Zlati čoln, Tržaška Nadja Mislej Božič. Udeleženci so izrazili slovenskih dnevih knjige v Mariboru. Gre knjigarna, Založba Mladika, Zadruga Novi svoja mnenja o pomenu te pobude in o za posebnost priložnost, da se založbe Matajur – Galeb, Založba Annales, Založ- možnostih ter načinu organiziranja po- neposredno srečajo z bralci, z njihovimi ništvo tržaškega tiska in Združenje knji- dobnih srečanj. Pozitivni občutki, ki so se potrebami in željami. ževnikov Primorske. Založbe ZTT, Mladika porodili na tem srečanju, so spodbuda za Organizacijo dogodka je za naš prostor in Novi Matajur so na stojnicah razstavile nadaljnje sodelovanje. prevzela Kosovelova knjižnica v Sežani, novosti in uspešnice zadnjih let in potr- ki je na prireditev povabila slovenske za- dile pestrost ter kakovost svojih progra- Nadia Roncelli Na sežanskem kar sedem študijskih krožkov Ob tednu vseživljenjskega učenja, ki na Slovenskem poteka že 15. leto, organizirajo od maja do junija na kraško- brkinskem območju kar 53 dogodkov. Ob Tednu vseživljenjskega učenja, ki je najvidnejša promocijska manifestacija na področju izobraževanja in učenja v Slo- veniji, so v Kosovelovi knjižnici v Sežani predstavili vseh sedem študijskih krožkov, ki delujejo v okviru Andragoškega centra Slovenije, ki usklajuje projekt. Največ pozornosti so namenili bralno-študijskemu krožku Sončna ura, ki je najstarejši in deluje že deseto leto pod vodstvom mentorice Maje Razboršek. Sicer pa sta se predstavila še študijska krožka, ki delujeta v komenski knjižnici (S knjižnim nahrbtnikom na potep pod V goste povabijo priznane književnike – krožka Likovno ustvarjanje, ki bo na ogled animatorstvom Marije Umek in Likovno od Josipa Ostija, Marije Vogrič, Aleksije še dva tedna. ustvarjanje z mentorico akademsko slikar- Krmauner do Brede Smolnikar, prebirajo To je le ena izmed 53-ih prireditev, ki jih ko Mojco Senegačnik). V divaški knjižnici pa tudi knjige zamejskih avtorjev. V leto- organizira sežanska knjižnica v okviru Ted- delujejo kar trije študijski krožki: Krožek šnjem letu so si izbrale Marka Sosiča. Ob na vseživljenjskega učenja, ki ga na obal- filmske umetnosti 35 mm z animatorko zaključku šolskega leta pripravijo tudi no-kraškem območju usklajuje Ljudska scenografinjo Mojco Valič je nastal zaradi izlet. Članice krožka se še posebej spomi- univerza Koper. S prireditvami, ki potekajo tega, ker je tu leta 1907 rojena filmska diva njajo izletov, ki so bili literarno obarvani: – uradno – tretji teden v maju, v razširje- Ita Rina in gradijo muzej filmske umetnosti. v Štanjel in Kobdilj (po knjigi Murva Fabi- nem delu pa ves maj in junij, opozarjajo Zelo dejavne so članice krožka Ustvarjamo janova), šli so na Celjsko po poteh Alme okolje na pomen učenja in v vseh življenj- skupaj z animatorko Katjo Gorup, saj so Krlin, pa tudi v Rezijo. Udeleženci študij- skih obdobjih ter v različnih človekovih se zaradi premajhnih prostorov v knjižnici skih krožkov z vsakim srečanjem tudi kaj vlogah. preselili v Center usposabljanja Elvire Vato- pridobijo. »Učiti se je potrebno nenehno in do kon- vec. Potopisni krožek Iz knjižnice v svet pa »Druženje v krožku poraja prijateljstvo, za- ca življenja. Zato vnesimo otroško radoved- vodi knjižničarka Magda Bezlaj. V lanskem upanje in notranje bogastvo,« je poudarila nost in veselje do življenja,« je še dodala šolskem letu je nastal tudi študijski krožek Slavka Kranjec, ki pridno obiskuje krožek ravnateljica knjižnice Nadja Mislej Božič. Spoznaj se, ki ga v knjižnici na Kozini vodi Sončna ura že vseh deset let. Desetletnico delovanja kraško-brkinskih knjižničarka Patricija Dodič. Na predstavitvi, ki jo je vodila ravnateljica študijskih krožkov pa so zaokrožili s slav- Vsi študijski krožki si pri svojem delu sežanske knjižnice Nadja Mislej Božič, so nostno jubilejno torto, ki so je bili deležni pomagajo s knjigami. Največ bralnih ki- predstavili svojo dejavnost, za prijeto raz- mentorice in člani študijskih krožkov, pa

Kultura lometrov pa imajo članice sežanskega ŠK položenje pa je na citre zaigrala nekaj slo- tudi številni obiskovalci prireditve. Razre- Sončna ura. Seveda pa sta ob druženju ob venskih narodnih pesmi Marica Polh iz Di- zala jo je mentorica ŠK Sončna ura Maja knjigah pomembna tudi spletanje prija- vače. Odprli so tudi razstavo del divaškega Razboršek. 22 teljstva in izmenjava življenjskih izkušenj. krožka Ustvarjajmo skupaj in komenskega Besedilo in slika: Olga Knez Literarni večer pesniške prevajalske delavnice V okviru letošnje že sedme pesniške prevajalske delavnice v Danah pri Sežani, ki se je pričela zadnjo soboto v maju in poteka letos pod naslovom Mali in veliki jeziki, so v Kosovelovi knjižnici v Sežani pripravili prisrčen literarni večer. Sodelujoče pesnike in prevajalce je na prireditvi, ki jo je povezovala slovenska udeleženka delavnice Veronika Dintinjana, pozdravila ravnateljica sežanske knjižnice Nadja Mislej Božič, medtem ko je profesor saksofona Tomaž Nedoh v kulturnem nastopu predstavil nekaj svojih skladb. Pesniška prevajalska delavnica, kot tudi literarni večer v knjižni- ci, kjer je na ogled razstava likovnih del iz knjige Kitke diplomira- ne oblikovalke vizulanih komunikacij Divačanke Jane Pečečnik, sta nastala v sodelovanju s Centrom za slovensko književnost. Na literarnem večeru, ki se je odvijal v dveh delih, so se s svojimi pesmimi predstavili pesniki velikih jezikov: Mamta Sagar (Indi- zbirk ter pisanje povezuje z drugimi vrstami izražanja (glasba, ja), Stanislav Lvovski (Rusija), Jasuhiro Jocumoto (Japonska) in Xi performans, ples, vizualne umetnosti itd.). Japonec Jocumoto, ki Chuan (Kitajska), male jezike pa so ob Slovenki Veroniki Dinti- je odraščal v Hirošimi in ki je izdal devet pesniških zbirk ter tre- njana zastopala še Yolanda Castano (Španija-Galicija) in Antonie nutno poučuje v Münchnu, je v eni izmed svojih pesmi prikazal Cassar (Malta). tudi štiri načine, kako na Japonskem prebirajo poezijo. Slovenka Številni od udeležencev pesniške prevajalske delavnice so že Veronika Dintinjana, ki že vrsto elt soustvarja literarna branja na priznani pesniki in prevajalci, izdali so že svoje pesniške zbirke in Metelkovi – Mlade rime, pa je občinstvu poklonila nekaj pesmi iz za svoje delo prejeli številne nagrade. Njihove pesmi so preve- svojega prvenca Rumeno gori grm forzicij, ki je izšel leta 2008 in dene v številne jezike. Tako npr. Indijka Mamta Sagar, ki pučuje za katerega je prejela nagrado za najboljši prvenec. na univerzi v Bangaloru, piše v kanareščini, ki je eden od uradnih jezikov v Indiji in ga govori približno 40 milijonov ljudi. Yolan- Besedilo in slika: Olga Knez da Castano piše v galicijščini in je dosedaj izdala pet pesniških Odprli fotografsko razstavo Blaža Mirta V sklopu praznovanj ob 430-letnici Kobilarne Lipica so ob dnevu mladosti v recepciji hotela Maestoso v Lipici odprli fotografsko razstavo uspešnega lani preminulega krškega fotografa Blaža Mirta, rojenega 7. aprila 1970, doma iz Malega Kamna iz občine Krško. Odprtje je priredila lipiška kobilarna, kamor se je Blaž vedno rad vračal s fotografskim aparatom, v sodelovanju z Društvom ljubiteljev fotografije Krško. Blaž je bil že od ustanovitve aktiven član kraškega fotograf- skega društva, ki deluje že 13. leto. Imel je pet samostojnih razstav, sodeloval pa je na številnih domačih in mednarodnih razstavah. Po besedah predsednice krškega društva ljubiteljev fotografije Jožice Mikek Veber so mu letos aprila, ko bi imel 40 rojstni dan, odprli razstavo njegovih del, ki so jo tokrat preselili v Lipico, kjer je doma njegova sestra dr. Ljubislava Škibin. Na razstavi so na ogled fotografije iz njegovega starejšega in mlajšega umetniškega obdobja. Ob tematiki s kraškimi motivi zasledimo – vsebina pred okvirjem. Imel je tudi izurjeno oko za podrobno- tudi motiv konja, ki ga je imel Blaž zelo rad. Pol leta je sodelo- sti in kvaliteto fotografije,« se Blaža spominja mag. Hrvoje Teo val tudi v projektu Kostanjevica na Krki v štirih letnih časih, kjer Oršanič, s katerim sta sodelovala v različnih strokovnih komisijah se predvideva izid fotografske knjige tudi z njegovimi deli. Anči na fotografskih natečajih. Godnik je prebrala o Blaževem fotografskem ustvarjanju, kar je Blaž pa je imel tudi oko in čut za prekomerno uničevanje oko- napisal njegov fotografski prijatelj magister Hrvoje Teo Oršanič, lja. To je poudaril tudi skozi svojo fotografijo. Rdeča luč na se- ki se je z Blažem spoznal skozi zapise in objave fotografij v lo- maforju ne pomeni samo stop uničevanju okolja, ampak tudi kalnih medijih. »Še danes se spomnim prvih Blaževih fotogra- stop divjanju na cestah. Prav 30. junija lani je v prometni nesreči fij – samotno drevo, portret dekleta ... Iz njih se je dalo začutiti izgubil življenje. Razstava tega pomembnega posavskega foto- izpovedni naboj in zgodbo, kar določa dobrega fotografa, zato grafskega ustvarjalca v Lipici, s pozdravom jo je pospremil tudi sem še naprej spremljal njegove fotografske aktivnosti. Blaž je bil direktor lipiške kobilarne Tomi Rumpf, predstavlja njegov lik, ki posebne vrste človek. Njegova občutljiva, poštena in pravična bo še naprej živel v srcih vseh tistih, ki so ga poznali osebno in duša je bila ujeta v življenje, ki ni nujno vedno pošteno ali pra- tudi skozi njegove fotografije. vično, praviloma pa je zelo grobo. Zelo rad je pošiljal elektronsko Kulturni program je pospremila avtorska glasba ansambla pošto z moralno vsebino na temo ljubezni, prijateljstva, sočutja, saksofonov učencev profesorja Tomaža Nedoha, v katerem so- kar kaže, da se je globoko zavedal vseh odtenkov življenja, tako deluje tudi Blažev nečak Amadej Škibin, doma iz Lipice. Razstava Kultura tudi bele in črne skrajnosti na robovih lestvice. V temeljnih člo- bo na ogled do konca avgusta. veških vrednotah je iskal tolažbo in smisel. Občutka za realnost ni nikoli izgubil. Pomemben mu je bil končni izdelek – fotografija Besedilo in slika: Olga Knez 23 Tretji letni koncert KD Borjač - Semanji dan v Sežani KD Borjač počasi, a vztrajno vstopa v kulturno življenje v Sežani in okolici. V soboto, 8. maja 2010, se je v Kosovelovem domu odvijal tretji letni koncert društva, tokrat pod naslovom »Sema- nji dan v Sežani«, s katerim smo izvirno, z mislijo na stare čase, obudili sejem v Sežani. Podoživljali smo čare sejmov, ki so Sežani pustili pomemben pečat in razvijajočemu se kraju ohranili dušo. V Kulturnem društvu ohranjamo ljudsko izročilo, poustvarjamo ljudske plese, veliko pozornosti posvečamo tudi ljudski glasbi. S prvimi koraki smo začeli pred dobrima dvema letoma in do sedaj smo jih naredili veliko. Jedro društva sestavljamo člani iz Sežane in okolice ter otroške skupine Kamenčki, Brinovke in Mu- larija z borjača. Člani društva, pevci, plesalci in glasbeniki smo ki so Sežano naredili še bolj prepoznavno in privabili mnoge ljubitelji, ki nas družijo delo, uvajanje novih vsebin in pisan na- obiskovalce. Po pogovorih z najstarejšimi Sežanci sem zapisala bor dejavnosti, ki vedno znova kličejo k obisku. Za kakovostno spomine, fotografije in predmete pa so zaupali Orlando Fabris, delo ima največ zaslug umetniški vodja folklorne skupine Tomaž Pavel Skrinjar in Katka Uršič. Gantar, za ljudsko petje pa Bor Seušek. Najmlajše skozi igrice in S koncertom in razstavo smo mnoge obiskovalce koncerta, otroške pesmice vodi k prvim plesnim korakom Mirjam Štrukelj, ki so napolnili Kosovel dom, popeljali v čas prijetnih spominov. veliko zaslug za to, da je ljudsko izročilo živo in priljubljeno tudi Po končani prireditvi je bilo ob zakuski tudi družabno srečanje. med mladimi, pa imata Veronika Norčič in Mojca Gerželj-Štem- Zahvaljujemo se vsem, tako posameznikom kot organizacijam, bergar. ki ste nam pomagali, da smo prireditev izpeljali tako, kot smo si Bogato sejemsko dogajanje so popestrili tudi gostje Folklorne jo zastavili, in vsem, ki so se z nami trudili za pester program, kot skupine Brkini, kmečke žene Društva kmetic sežanske regije ter tudi gostom, ki so se nam pridružili in nam polepšali večer, poln igralci, ki jih je vodil Bojan Podgoršek. Oder, na katerem so stale igre, petja, plesa in glasbe. stojnice s kolački, čenčarijami, čevlji ter metražo in tekstilom, je ka- Naš cilj pa je, da bi se še naprej razvijali in rasli, da bi se med zal pristno podobo sejma, ki je mnogim Sežancem še danes živo nami prepletali misli in ideje ter plodno in ustvarjalno delo. Tako v spominu. Slikarski del scene je oblikoval slikar Marjan Miklavec. bo naše društvo tudi v bodoče prispevalo svoj delež h kulturni V avli Kosovelovega doma je bila na ogled razstava, s katero in umetniški rasti domačega kraja. Vabljeni, da se nam pridružite! sem s starimi fotografijami in s spomini iz pripovedovanj doma- činov obiskovalcem približala sejme z okusom po starih časih, Za KD Borjač: Margit Grošelj-Miklavec Slika: Arhiv društva Zdej pej boste slišali 29. maj 2010 se bo za vedno vtisnil v spomin KD Kraški šopek Sežana. Pevke omenjenega društva smo svojo prvo zgoščenko ljudskih pesmi s Krasa ta sobotni večer predstavile v Štanjelu. Šestnajst pesmi, ki so po tematiki ljubezenske, svatovske, mrli- ške, balade in kolednica, je zbranih pod naslovom Zdej pej boste slišali. Končno podobo so dobile pod vodstvom Andreje Gerželj Breščič in dvanajstih pevk, ki pojejo triglasno, kot veleva tradicija. Zgoščenka je nastala s pomočjo Občine Sežana, Radia Koper in Višje strokovne šole Sežana. Obiskovalci, ki so napolnili Spacalovo galerijo v Štanjelu, so tisti večer imeli kaj slišati. Pozdravila jih je predsednica društva Neda Lah. Pot nastanka društva, katerega cilj je ohraniti in predstaviti pozabljeno ljudsko pesem, sta skozi vezni tekst predstavila člana skupine Branko Širca in Ivan Kmetec. Zgodovinski sprehod po poti ljudske

Pevke Kraški šopek

pesmi na Krasu pa je opravil Romeo Volk, ki je poudaril narodni pomen tovrstnih pesmi. Z njegovim mnenjem, da bo zgoščen- ka uspešna, če bo vsaj enega poslušalca spodbudila k petju teh pesmi, se strinjamo tudi pevke. Zgoščenka bo nadaljevala svoje poslanstvo tako doma kot tudi v svetu. KD Kraški šopek namreč 13. junija 2010 nastopa v Parizu, kjer bo svojo svoje delo, začeto leta 2006, predstavilo na prireditvi ob 50-letnici Društva Slovencev v Parizu. Kultura Besedilo: Magdalena Svetina Terčon Romeo Volk je na predstavitvi zgoščenke Zdej pej boste slišali govoril o po- Slike: Bogdan Macarol 24 menu ohranjanja zakladov ljudskega blaga Ludvik Žiberna že peti mandat predsednik Kraške harmonike Kulturno društvo Kraška harmonika, ki združuje 105 članov in bo prihodnje leto slavilo 25-letnico svojega uspešnega delovanja, je na občnem zboru, ki so ga sedmega maja priredili na osmici Mahnič na Grahovem Brdu, pregledalo opravlje- no delo v preteklem letu, sprejelo program aktivnosti za tekoče ter za novega predsednika potrdilo Ludvika Žiberno, ki je uspešno vodil društvo že štiri mandate. Prav tako so potrdili dosedanje vodstvo, kjer še naprej ostajata podpredsednik Bo- jan Orel in blagajnik Marino Železnik. Sicer pa so člani KD Kraška harmonika, ki ga sestavljajo tudi prijatelji in harmo- nikarji iz zamejstva, aktivni skozi vse leto. Člani društva, od katerih je kar dve tretjini čevanje tega priljubljenega inštrumenta uspešno izpeljali prvo srečanje Kraški fraj- mladih, dosegajo vidne uspehe in prizna- zlasti vlada med mladimi. Društvo si tudi toner, ki naj bi postalo tradicionalno, letos nja na raznih tekmovanjih doma in v tuji- že dalj časa prizadeva, da bi poučevanje pa tudi koncert v Štorjah, kjer so se pred- ni. Udeležujejo se srečanj in tekmovanj za diatonične harmonike vključili v pro- stavili zlasti mladi člani, ki so dosegli pri- Zlato harmoniko Ljubečna, v Strunjanu, gram sežanske glasbene šole, saj je bil znanja in vidne uspehe na tekmovanjih. Praprotu, Seslianu, Senožečah, Jamljah, prav profesor Lupinc vključen v pripravo Pridružili so se jim tudi mladi pevci duto- Dolenjskih Toplicah, Atmisu, Babni Gori, strokovnega programa igranja diatonične vske osnovne šole. Tudi letos se jim obeta- Postojni, Radečah, Podnanosu, Škocjanu harmonike na nacionalni ravni ter je na- jo tekmovanja in srečanja harmonikarjev. na Dolenjskem, Begunjah, Domju, Ma- pisal med drugim tudi učbenike oziroma Tako bodo 22. maja sodelovali na triin- rezigah idr. Že vrsto let in desetletij jih strokovno literaturo za igranje diatonične dvajsetem tradicionalnem srečanju ljubi- spremlja prof. Zoran Lupinc iz Šempola- harmonike. Tako društvo tudi ohranja ljud- teljev diatonične harmonike na osemintri- ja, ki vodi šolo diatonične harmonike. V sko izročilo v glasbi in pesmi. Lupincu so desetem Prazniku refoška, pa 30. maja na lanskem letu jo je uspešno zaključilo kar se s skromnim darilom zahvalili za njego- Prazniku artičok v Strunjanu idr. Društvo 42 slušateljev. Veliko zanimanje za pou- vo večdesetletno delo. Lani so na Grižah ima tudi svojo himno, ki so jo prvič zapeli leta 2006, ko so v Kosovelovem domu pripravili slovesnost ob 20-letnici društva. Iz- let v Goriška Brda in Kobarid bodo izpeljali 22. maja, ko si bodo med drugim ogledali tudi vojaški muzej in kostnico v Kobaridu ter vinsko klet Goriška Brda. Ponosni pa so tudi na izdajo zgoščenke, na kateri se predstavljajo njihovi člani. Razmišljajo tudi o izdaji nove zgoščenke. Občni zbor so zaključili tudi tokrat ob zvokih diatonične harmonike in z dru- žabnim srečanjem ob dobri kraški hrani in kraškem teranu.

Besedilo in slikI: Olga Knez Kultura

25 MIHA PIPAN – srebrna medalja na 8. znanstveni olimpijadi EU Srednja šola Srečka Kosovela Sežana je z Miho Pipanom, dijakom 2. letnika gimnazije, letos prvič sodelovala na Znan- stveni olimpijadi EU (EUSO = EU Scien- ce Olympiad). To je olimpijada timskega tekmovanja za dijake srednjih šol iz držav EU s področja naravoslovnih ved (kemi- je, biologije in fizike). Na olimpijadi lahko sodelujejo dijaki, ki niso starejši od 16 let. Cilji so predvsem spodbujati nadarje- ne dijake v razvijanju svojih talentov in promocija njihovih potencialnih karier na področju naravoslovnih/znanstvenih ved ter tudi nuditi možnost za primerja- nje znanja dijakov med državami – člani- cami EU (da bi izboljšali izobraževanje na področju naravoslovnih/znanstvenih ved na nacionalnem nivoju). Znanstvena olimpijada EU je letos po- mora ekipa priti do rešitve. Prva naloga, Priprave na olimpijado so na šoli v Seža- tekala že osmo leto in sicer v mestecu ki jo je reševala ekipa, v kateri je sodeloval ni potekale pri predmetih fizika (profesor Goteborg (ali Gothenburg) na Švedskem. tudi Miha, je bila na temo vode na zem- Uroš Borjančič), bioligija (profesorica Ire- Poleg Mihe je na olimpijado potovalo lji (predvsem njene fizikalne lastnosti). V na Dolgan) ter kemija (profesorica Špela še 5 dijakov in 3 mentorice, vendar vsi iz drugi nalogi pa so raziskovali 'umor' in so Stariha). Miha se že od nekdaj zanima za ostalih slovenskih šol. Na Švedskem so se prelevili v forenzike. Raziskovali so, s naravoslovje, doma ima terarij s ptičjimi preživeli teden dni, od tega je dva dni po- čim se je umorjeni zastrupil (kemijski del pajki ter tudi gekona. Če bi se sedaj moral tekalo tekmovanje. Razdeljeni so bili v naloge), kdaj je umorjeni umrl in kako se odločati za študij, pa bi se verjetno odlo- dve ekipi (trije dijaki v ekipi). Tekmovanje ohlaja telo (fizikalni del naloge) ter oko- čil za študij biologije. je potekalo tako, da je vsaka ekipa dobi- liščine umora v povezavi s cvetnim pra- Miha, čestitamo in želimo še veliko la dve nalogi (gre za ekipno raziskovalno hom (biološki del naloge). uspehov! delo), sicer prevedeni v slovenščino, vsa- Mihova ekipa je osvojila torej srebrno Besedilo: Nina Ukmar ka naloga pa je temeljila na petih posku- medaljo, ki jim jo je izročil dekan Univer- Slike: osebni arhiv Mihe Pipana sih. Na podlagi ugotovitev in rezultatov ze v Goteborgu na slavnostni podelitvi. Izobraževanje

26 Dve srebrni in eno bronasto priznanje za Šolski center Srečka Kosovela Sežana ljanja na običaje, je na državnem tekmovanju osvojila srebrno priznanje.

2. BREZPOSELNOST Avtorji: Samanta Mikuletič, Tina Klanac, Denis Bučković Mentorica: Patricija Kastelic Volf Raziskovalna naloga z naslovom Brez- poselnost je s področja ekonomije in raziskuje brezposelnost v občini Sežana. Tudi ta naloga je na državnem tekmovanju osvojila srebrno priznanje. V petek, 21. 5. 2010, je v Murski Soboti naše šole uvrstile na državno tekmova- potekalo državno tekmovanje iz razi- nje. Organizator državnega tekmovanja 3. BRKINSKA SADNA CESTA skovalnih nalog. Mladinsko raziskovalno je Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Avtorji: Mitja Mršnik, Aljaž Zadnik, Miha delo je oblika obšolskih in izvenšolskih katerega častna pokrovitelja sta bila pred- Zadnik dejavnosti, s katero mladi nadgrajujejo sednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk Mentorica: Patricija Kastelic Volf in dopolnjujejo v šoli pridobljeno znanje, in predsednik vlade RS Borut Pahor. Raziskovalna naloga z naslovom Brkin- mu dodajajo praktično vrednost ter se Na državno tekmovanje se je uvrstilo kar ska sadna cesta je s področja geografije interesno usmerjajo v različna področja 425 nalog iz cele Slovenije. Naša šola je na in geologije ter proučuje, ali je projekt znanosti. tekmovanju sodelovala s tremi nalogami: Brkinska sadna cesta pripomogel k večji Tekmovanje je najprej potekalo na re- 1. OŽIVITEV OBIČAJEV KRASA IN prepoznavnosti Brkinov in s tem tudi gionalni, nato pa na državni ravni. BRKINOV prepoznavnosti turističnih kmetij. Na dr- Regionalno tekmovanje, ki ga je za Avtorici: Larisa Mahnič, Leonida Brezovec žavnem tekmovanju so fantje z nalogo Obalno – kraško regijo organizirala Fakul- Mentorica: Patricija Kastelic Volf osvojili bronasto priznanje. teta za manegement Koper, je bilo 20. 4. Raziskovalna naloga Oživitev običajev 2010. Po uspešno opravljeni predstavitvi Krasa in Brkinov – s področja etnologije, Besedilo in slika: Patricija Kastelic Volf in zagovoru nalog so se kar tri naloge iz v kateri je bil izpostavljen problem pozab- UC_Bank_Palcek_Car_175x132mm_KRASKI_OBZORNIK:Layout 1 3.6.2010 14:17 Page 1 OGLASNO SPOROČILO UniCredit Bank v Sežani Poskrbite za svoje bančno poslovanje in obenem nagradite svojega otroka

Ste nezadovoljni s trenutnim varčevanju na varče valni ra - 8:30 in 16:30 ter si oglejte bančnim poslovanjem in išče - čun dodali kar 40 evrov , ostalo našo ponudbo na te alternativne ponud be? V vašega najstnika pa bomo v www.unicreditbank.si. UniCredit Bank v Seža ni po - paketu Car obdarili z MP3 kri jemo želje in potrebe celot - predvajalnikom Sony! ne družine. V široki paleti oseb nih bančnih paketov bo - Paket Palček je namenjen Dodatne informacije: ste zagotovo našli pravega otro kom do 11. leta starosti, UniCredit Bank PE Sežana zase, pa tudi na najmlajše ni - Car pa najstnikom od 11. do Partizanska 37a, Sežana smo pozabili. Predstavite svet 18. leta. Poslovanje pa je denarja najmlajšim čla nom popolnoma brezplačno. Telefon: družine in jih naučite gospo - +386 5 7314 580 Matej Škapin, vodja PE darnega ravnanja že z njiho - Z bančnim poslovanjem v UniCredit Bank v Sežani: vimi prvimi prihranki. Ob od - UniCredit Bank boste lahko Elektronski naslov: »Poslovanje z otroškim in prtju bančnega paketa Palček starši z najrazličnejšimi obli - [email protected] mladinskim računom je v ali Car za otroka in bančnega kami varčevanja poskrbeli tu - Oglasno sporočilo UniCredit Bank brezplač no, paketa Master za vas, bomo di za varnejšo prihodnost va - Izobraževanje več o naši ponudbi lahko otroka nagradilis privlačnim ših otrok. Oglasite se v preverite na Parti zan ski 37a.darilom – v okviru paketa poslovni enoti UniCredit Bank Veselimo se vašega obiska.« Palček bomo za spod budo k v Sežani vsak delovnik med 27 Oblika in slika Uradne otvoritve razstave študentov Višje strokovne šole Se- Več kot podatki o šoli povedo žana se je 1. 6. 2010 v Kosovelovem domu udeležilo več kot izdelki študentov, nastalih v 200 obiskovalcev. okviru formalnega dela štu- dijskega procesa na šoli, med praktičnim izobraževanjem, v sklopu projektov ali poletnih študentskih delavnicah. Razstava skuša osvetliti širino obeh študijskih programov, strokovnost, sistematičnost in obenem individualno noto, ki se prepletajo v različnih ek- sponatih. Oblikovanje materialov je tako predstavljeno skozi prostoročne, tehnične in raču- nalniške risbe, računalniške modele in nenazadnje skozi izdelke, narejene ročno ali s pomočjo sodobne tehnologije. Predstav- ljena so dela, ki kažejo povezave s področji industrijskega in unikatnega oblikovanja, kiparstva, restavratorstva, strojništva ... Višjo strokovno šolo je v študijskem letu 2008/2009 pričela obiskovati prva generacija študentov. Izbrali so med dvema programoma: Oblikovanjem materialov, ki ponuja oblikovanje kamna ali kovin in polimerov, in Fotografijo. Študij na višji šoli je naravnan k praktičnemu, kreativnemu delu in uporabi teoretičnega znanja pri reševanju konkretnih problemov. Študente usposablja za vse stopnje delovnega procesa in za reševanje različnih nalog s področja stroke. Pomemben del študija predstavlja praktično izobraževanje v podjetjih ali zavodih, tako da se študent že med študijem sreča z realnim delovnim okoljem in njegovimi izzivi.

Podobno široko je zastavljen študij fotografije. Razstava nas popelje preko klasičnih fotografskih nalog studijske, reportaž- ne, avtorske in oglaševalske fotografije do nalog, ki segajo na področje vizualnih komunikacij in gibljivih slik – animacije in filma. Želimo si, da bi glas o nas segel preko meja Krasa, obenem pa se trudimo soustvarjati življenje te pokrajine in prispevati k razvoju okolja, v katerem imamo trdno oporo.

Besedilo: Jasna Rojc Slike: Aleš Beno, Avtorica plakata: Nina Frank

Srečanje učiteljev mednarodnega projekta Comenius Od 2. do 5. maja 2010 smo na OŠ Srečka Kosovela Sežana gostili učitelje in ravnatelje mednarodnega projekta Comenius. To je za našo šolo že tretji mednarodni projekt Comenius. Naslov tokratnega projekta je Euroworld : From a World of Citizens to World's Citizens, ki smo ga poslovenili v Od državljanom sveta k svetovljanom. Srečanja v Sežani so se udeležili predstavniki partnerskih šol iz Italije (Palermo in Cefalu), Španije (Casar de Palomero), Turčije (Konya) in seveda naše šole. Na šoli smo jih sprejeli v kraški narodni noši in s harmoniko ter jim v znak dobrodošlice ponudili kruh in sol. Delavno srečanje v okviru projekta smo popestrili s kulturno prireditvijo, na kateri so sodelovali šolska Orffova skupina in obe šolski folklorni skupini. Gostje so bili navdušeni

Izobraževanje nad predstavitvami projektnih nalog, ki so jih izdelali učenci 9. razreda pod mentorstvom Ide Klančar. Naloge so nastajale skozi vse šolsko leto. Učenci so raziskovali kulturo, tradicijo in hrano rami in iskali podobnosti, ki nas zbližujejo. Raziskovali so tudi 28 dežel, ki sodelujejo v projektu. Spoznavali so razlike med kultu- pregovore in stereotipe o narodih in izražali svoja mnenja o njihovi veljavnosti v sedanjem svetu. Svoje delo so predstavili na zgoščenki, ki smo jo izmenjali s sodelujočimi šolami. To je bil le eden od končnih izdelkov projekta. Na vseh partnerskih šolah je v letošnjem šolskem letu potekal natečaj za izdelavo logotipa našega projekta Comenius. Iz vsake šole je bil izbran po en lo- gotip. Logotipe smo ob zaključku projekta natisnili na majice, ki nas bodo še dolgo spominjale na naše sodelovanje v projektu. Toliko o delu v projektu. Kot se za gostitelje spodobi, smo svojim gostom pripravili še pester spremljevalni program. Na šoli smo prijatelje pogostili s tradicionalnimi slovenskimi jedmi, posladkali pa so se z doma-

Križman so pripravile topel sprejem in se z gosti zadržale v prijetnem klepetu. Srečanje smo obogatili z ogledi Lipice, Škocjanskih jam in Pi- rana. Organizirali smo tudi celodnevno strokovno ekskurzijo v

čim pecivom, ki so ga napekle naše učiteljice in druge delavke šole. Slovenska hrana jih je očarala. Recepte za pripravo nekaterih tipičnih kraških in slovenskih jedi so seveda v okviru projekta Ljubljano, Bled in Bohinj, katere se je poleg nekaterih učiteljev dobili na šole že prej, vendar ko hrano pripravijo domačini, je to naše šole udeležila tudi gospa Bojana Kermolj. vse nekaj drugega. Udeleženci srečanja Comenius so zapuščali Sežano in Sloveni- Projekt Comenius je pomemben tudi za širšo lokalno skupnost. jo polni prijetnih in nepozabnih vtisov. V torek, 4. maja, smo s svojimi partnerji obiskali predstavnice lokalne oblasti. Gospe Tanja Ravbar, Bojana Kermolj in Klementina Besedilo in slike: Karmen Tavčar Denar v dobrodelne namene Dijaki 2. EPTI sežanskega Šolskega centra Srečka Kosovela so dobitki. Cena srečke je bila dva eura. Zbrali smo kar dva tisoč namenili 300 eurov družini, potrebni pomoči, in s tem izkazali eurov. Denar smo razdelili po razredih in nekateri so se odlo- dobrodelno gesto. čili, da ga porabijo za maturanske izlete ali kaj drugega. Na naš Sedemnajst dijakov drugega razreda EPTI – program admini- razred je prišlo 300 eurov in smo se složno odločili, da ga po- strator, srednjega strokovnega izobraževanja 3+2 na sežanski darimo nekomu, ki bo pomoči potreben. Ker pa večina dijakov srednji šoli, ki ga vodi razredničarka prof. Sonja Ivančič, predsed- ne zaupa organizacijam, kot so Unicef ali Karitas, smo se odločili nica razredne skupnosti pa je Nada Mačinković, se je odločilo, ob pomoči našega profesorja športne vzgoje Vojka Žiberna, da da denar, ki so ga zbrali od srečelova na maturantskem plesu, ga damo v prave roke. Stopili smo v stik s sežanskim Centrom podeli v dobrodelne namene. za socialno delo,« je povedala predsednica razredne skupnosti »Maturantski ples smo namreč imeli 8. maja v Cankarjevem Nada Mačinković. domu, kjer smo pripravili tudi bogat srečelov s približno 1300 Tako so prejšnji petek (21. maja), po opravljeni četrvorki, ki je bila še zadnje dejanje pred zaključkom zadnjega šolskega dne, stopili na CSD v Sežano, kjer jih je sprejela direktorica Nevenka Doles. Na centru so povedali, da so bili ob njihovem dejanju izredno presenečeni, daj ni veliko ljudi, še zlasti mladih, ki bi tako mislili. Na CSD v Sežani so izbrali mamico z nekajmesečnim otrokom, ki je zelo bolna in ji bo ta denar prav gotovo prav prišel. Žal se gospa zaradi zdravstvenih težav ni mogla udeležiti dogodka, ji pa bodo denar zagotovo izročili. Dijaki, ki so povečini vozači od vsepovsod (Ilirska Bistrica, Postojna, Pivka, Kras in Brkini itd.) so se zahvalili profesorju Vojku Žiberni, ki si je vzel čas in jim pomagal pri svetovanju, ter razredničarki, profesorici Sonji Ivančič. Čeprav 300 eurov ni veliko, pa prav gotovo pomeni veliko ne-

komu, ki je potreben te pomoči. Gotovo si ta dobrodelna gesta Izobraževanje mladih ljudi zasluži veliko pozornost in posnemanja.

Besedilo in slika: Olga Knez 29 Študentske demonstracije 19. 5. 2010 je bil na Prešernovem trgu v Ljubljani pod okriljem ŠOS (Študentska organizacija Slovenije) in DOS (Dijaška organizacija Slovenije) organiziran protest proti predlogu za Zakon o malem delu. In kaj je pravzaprav tako groznega v tem zakonu? Za nas dijake in študente je tu predvsem veliko dobrega, in ne nasprotno. Plača na uro ne bi bila manjša od 3.5€ in višja od 8€. Po novem zakonu naj bi delali le 14 ur na teden, vendar so zaradi študijskih in učnih obveznosti dijakov in študentov že predpisali dovoljenje za izjemo. Malo delo se bo po tem lahko opravljalo tudi po več ur na teden, omejitev bo samo 728 ur, ki jih letno ne bo smel presegati noben dijak in študent. Torej za študente in bodoče študente, ki verjamejo, da se z zakonom o malem delu

delom študentov in dijakov. Z novim zakonom pa bi se nekaj podatkov bistveno spremenilo. Ohranil se bo odstotek, namenjen vzdrževanju študentskih domov, podvojil pa bi se odstotek sredstev, ki je namenjen štipendijam. Precej manjši delež bo prejela Študentska organizacija Slovenije. Za začetek bo prejemala 0,5% dajatve manj kot do sedaj, do leta 2013 pa naj bi se ista dajatev zmanjšala na 2%. Organizatorji so priskrbeli brezplačne avtobusne prevoze iz vseh krajev Slovenije ter opravičeno odsotnost od pouka. Velika večina dijakov se je shoda udeležila samo zato, ker so dan raje preživeli v sončni Ljubljani, šli so po nakupih, kot pa gulili šolske klopi po Sloveniji. Kateri dijak ne bi izkoristil take priložnosti? Ne- kateri, s katerimi smo izmenjali nekaj besed, so na vprašanja v stilu: zakaj ste danes tukaj ali proti čemu protestirate, odgovorili, ne bodo prebili skozi študij, povem še ta podatek: če delaš 5 dni z zmedenim pogledom. Po tehtnem premisleku je večina pri- v tednu po 8 ur na dan, torej skupaj točno 18,2 tedna, boš lahko znala, da zaradi zabave in alkohola. Študentje so prišli »skupaj na malo delo opravljal 5 mesecev na leto. Kar je še vedno več kot štrajk«, kot je bil uradni slogan protesta, če lahko temu rečemo študentske in dijaške počitnice. Če pa je med nami kdo, ki bi rad protest, saj se je ta kmalu prelevil v nesprejemljivo nasilje, v kate- redno študiral in delal 8 ur na dan, naj pri sebi razmisli, če je to rem so bili udeleženi dijaki, študentje, pa še kakšen osnovnošo- res izvedljivo. lec se je našel, ki je po vzoru starejših kolegov prijel za granitne Zakaj potem protesti? Do protestov je prišlo, ker bi v primeru uvedbe Zakona o malem delu bila to poguba za študente, ki se redno prepisujejo iz fakultete na fakulteto, podaljšujejo si status študenta v neskončnost in si v času »študija« naberejo pravo premoženje. Že nekaj dni ni več skrivnost, da luknje v zakonih izkoriščajo predvsem vodilni v študentskih organizacijah, ki so posledično združili moči in organizirali množični dijaško/štu- dentski protest. Več kot očitno je torej to, da so največji prote- stniki proti novemu zakonu o malem delu prav zgoraj navedene organizacije. Po sedanji ureditvi potekajo stvari nekako takole: če kot študent zaslužiš npr. 300 €, znaša koncesijska dajatev od tega 42 €, od tega dobita študentska organizacija in študentski servis po 15,7 €, sklad za štipendije 10,5 €, 0,84 € pa gre za izgrad- njo in vzdrževanje študentskih domov. Pri tem je za delovanje študentske organizacije namenjeno 4,5% dajatve, ustvarjene z

kocke. Na Prešernovem trgu je bilo dogajanje dobro organizirano in vredno naziva »protest«. Naj še omenim, da se strošek organizacije giblje okrog 40.000€. Organizatorjem pa je na Trgu rdeča nit ušla iz rok. Sicer so pozvali k zrelemu obnašanju, vendar jih je množica preslišala. Metanje granitnih tlakovcev, jajc, vej, sadja, plastenk in pločevink v okna parlamenta ter policiste pa je daleč od tega, kar so organizatorji načrtovali. Na parlamentu je nastalo za dobrih 27.000 € škode, nad najvztrajnejšimi pro- testniki pa so policisti uporabili silo. Zrelosti slovenske mladine včerajšnji dogodki žal ne dokazujejo. Izobraževanje Besedilo: N.J. 30 Slike: Miha Grgič Jelen Deset let skavtanja po Krasu Steg (lokalna skavtska enota) Sežana 1 v na največjem skavtskem dogodku v Slo- skavtskem letu 2009/10 praznuje 11-letni- veniji – Jamboreeju 2008; v letu 2009 pa so co delovanja in 10-letnico menjave rutke se trije naši člani udeležili tudi mednarod- - trenutka, ko smo imeli dovolj poguma, da nega tabora popotnikov in popotnic na smo Krasu dali nekaj kraškega – siva pod- Islandiji – Roverway-ja. Vsako leto decem- laga simbolizira kamen in našo vztrajnost, bra skupaj s taborniki prinašamo Luč miru trdnost; rdeča in modra obroba pa kraško iz Betlehema v občine Sežano, Divačo, zemljo, teran, pršut in brinove jagode, torej Komen in Hrpelje-Kozina. Sodelovali smo značilnosti okolja, od koder prihajamo. v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. V teh desetih letih se je nabralo veliko Naša srečanja so, starostni skupini primer- lepih dogodivščin – potepov, zimovanj, no, zasnovana vzgojno – spodbujamo taborov, sklenilo mnogo prijateljstev in čut do sočloveka in narave, zato je veliko nekatera so se oplemenitila celo s poroka- srečanj zunaj. Temelja skavtske vzgoje sta mi in otroci. Vendar pa ničesar od tega ne tudi igra in (krščanska) duhovnost, saj ver- bi bilo, če se ne bi leta 1998 trije zagnani jamemo, da otroci in mladi cenijo, pa tudi mladinci – Peter Gregorčič, Darja Krajnc in potrebujejo sproščenost in spontanost, duhovni asistent Tomaž Kodrič seznanili s hkrati pa je duhovna razsežnost eden od skavti v bližnji Postojni; pod njihovim okri- nepogrešljivih vidikov celostnega osebne- Že omenjeni obletnici smo obeležili z ljem je v letu 1998/1999 v Sežani pričela ga razvoja. Steg Sežana 1 pokriva območje dvodnevnim druženjem v Povirju, kjer smo delovati četa (izvidniki in vodnice – starejši že omenjenih štirih občin, zato prihajajo se zbrali v petek, 23. aprila. Po uvodu smo osnovnošolci). Tistega leta je bilo v Sežani naši člani z različnih koncev Krasa in Brki- se poglobili v življenje zavetnika skavtov 19 skavtinj in skavtov. Krdelo (volčiči in vol- nov – kljub temu pa se že 10 let teden- Sv. Jurija, večer pa smo sklenili z zahvalno kuljice – mlajši osnovnošolci) smo ustano- sko ali na 14 dni dobivamo na srečanjih v mašo. vili leta 2000, klan (popotniki in popotnice Sežani in občasno tudi kje drugje. Prav ta Naslednje jutro smo se z igro najprej – srednješolci do 21 let) pa leta 2001. Na- raznolikost, stalnost in zagnanost pa se ka- spomnili skavtskih vrlin: odkritosrčnosti, slednja leta so bila polna tako vzponov kot žejo tudi v povečanju števila članov, ki je požrtvovalnosti in čistosti. Temu so sledile padcev: nihanje števila članov, stalno po- v tem skavtskem letu preseglo številko 50. delavnice, prek katerih smo voditelji, bivši manjkanje voditeljev in iskanje primernih voditelji in drugi gostje skavtom, ter od prostorov. Vendar pa smo tudi rasli: Sežan- 11:00 dalje tudi širši javnosti, predstavili ski skavti smo člani Združenja slovenskih stegovo zgodovino ter značilnosti Krasa. katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) in se Program smo sklenili s krajšo slovesno- redno udeležujemo skavtskih dogodkov stjo, na kateri smo se zahvalili bivšim vodi- na regionalni (Marmeljada – srečanje pri- teljem in nasploh vsem, ki so nam kakor- morskih skavtov) in nacionalni ravni (izo- koli pomagali pri našem 10-letnem delu braževanja, srečanja voditeljev …). Prispe- (med drugim župniji Sežana za skavtsko vali smo 20 članov k 3500-glavi skavtski liliji sobo). Sledili sta obvezna torta in pojedina, ki so jo pripravili starši naših skavtov. Prijet- no druženje z njimi in s »starostami« stega je ob pogovoru in igrah trajalo še kar lep čas in kar kliče po čimprejšnji ponovitvi. Več o nas na http://sezana1.skavt.net/ htm/index.html Besedilo: Martin Rudolf Slike: arhiv STEG-a Naši mladi

31 Medkulturno srečanje na OŠ Srečka Kosovela Sežana Osnovna šola Srečka Kosovela Seža- na in Scuola media R. Resta iz Turija (Italija) sodelujeta že vrsto let v projektu Spoznavajmo mlade preko meja. Letos pa se nam je pridružila tudi Scuola Media Statale F. Carelli iz Conversana. Delo v projektu poteka celo šolsko leto, na določeno vsebino, ki jo izberemo skupaj. Enkrat letno pa se sežanski učenci in učitelji ter partnerji iz Italije srečamo na eni izmed šol. V letošnjem šolskem letu je bilo sreča- nje na OŠ Srečka Kosovela Sežana, od 18.- 20. maja. Ob prihodu smo goste pozdravili s kraško narodno nošo in jim zaželeli dobrodošlico s starim slovanskim običaje: s kruhom in soljo. Sledila je skupna prireditev naših učen- cev in gostov iz Italije. Poleg obeh ravna- teljev Jadranke Mihalič in Francesca Filomena ter vodje projekta Marije Snežnik in Cerkniško jezero. Gradovi na že ogledal Slovenijo in mnogi se bodo še Štekar Košuta sta goste pozdravili tudi Slovenskem je bila tudi tema letošnjega radi vračali. predstavnici Občine Sežana Tanja Rav- projekta. Taka srečanja so pomembna tudi zato, bar in Bojana Kermolj. Naši učenci so bili turistični vodiči, go- ker si učenci pridobivajo prijatelje izven Učenci iz Turija so z našimi učenci so- stom so razlagali znamenitosti obiskanih meja, krepijo samozavest, urijo komuni- delovali pri naravoslovnem dnevu v Bo- krajev v italijanskem jeziku in na ta način kacijo, vsi pa smo ponosni, da jih naša taničnem parku. vadili komunikacijo. šola in Slovenija vedno pozitivno prese- Seznanili so se z zgodovino Botanične- Učenci in učitelji iz Italije so bili navdu- netita. ga parka in vrstami rastlinja v njem. Na šeni nad našimi kraji, čudili so se, kako koncu pa so se preizkusili tudi v znanju in imamo vse urejeno in vzdrževano. Vodja projekta: Marija Štekar Košuta reševali naloge na delavnih listih. Ugotavljamo, da so taka srečanja zelo Slika: Ljubica Benčič Goste smo popeljali tudi na ekskurzijo pomembna in pozitivna, saj učenci spo- na obalo. Ogledali smo si obalna mesta, znavajo kulturo, navade in običaje obeh Koper, Izolo. Portorož in Piran. držav, obenem pa je to tudi promocija Naslednji dan pa smo jih peljali v Pred- Slovenije, saj se je v teh letih sodelova- jamski grad, Tehnični muzej Bistro, Grad nja marsikateri učenec s svojo družino „Okrepimo vezi! (Let's strenght the bonds!)“ MC Podlaga bo od 20. do 27. oktobra organizirala mladinsko izmenjavo na temo socialne izklju- čenosti z naslovom „Okrepimo vezi! (Let's strenght the bonds!)“, zato vabimo k sodelovanju mlade od 18.-25. leta. Namen izmenjave je približati mladim problematiko socialne izključenosti in vzpostaviti stik z različnimi skupinami socialno iz- ključenih oseb. Obiskali nas bodo mladi iz Polj- ske, Romunije, Estonije in Francije. Za namestitev in prehrano je poskrbljeno. Za več informacij nam pišite na [email protected] ali pa nas pokličite na 05 7345 004, 051 204 765. Naši mladi

Besedilo: Špela Miklavec 32 Slika: Arhiv MC Podlaga Sliva – simbol povezanosti med slovanskimi deželami Letošnji dan Zemlje smo obeležili na mestne šole NOVY MESTO NAD VAHE prav poseben način: V četrtek, 22. aprila, pod Tatrami so nam predstavili svoje smo si v športni dvorani ogledali nastop navade in šege ob praznovanju Jurjeve folkorne skupine iz Slovaške. Učenci iz pomladi. Otroci, stari od 7 do 15 let, so

se nam predstavili z različnimi izštevan- kami, plesi in z ljudskimi pesmimi, ki so povezane s prihodom pomladi. S seboj so prinesli tudi tipično slovaško drevo – slivo, simbol povezanosti med slovanskimi deželami. Ob prisotnosti sežanskega župana Davorina Terčona in ravnateljice naše šole Jadranke Mihalič so ga s skupnimi močmi posadili slovaški in sežanski učenci. V spomin na srečanje pa smo jim podarili likovna dela naših učencev.

Besedilo: Dora Kavčič Slike: Dalibor Čotar, Miloš Škapin Naši mladi

33 Prisotnost rasizma v Sloveniji Ali je rasizem v Sloveniji razširjen? In če je, koga najbolj priza- da število tujih državljanov vpliva na pojav rasizma. Vprašanje je dene? Taka in podobna vprašanji sem 21. marca, na mednarodni bilo torej potrebno oblikovati malce drugače. In sicer: Ali živi v Slo- dan boja proti rasizmu, postavila prebivalcem Sežane. veniji veliko tujcev? In ne glede na število tujcev sem na podlagi In kakšni so bili rezultati? Skupaj smo veliko razmišljali na to prav vsakega odgovora mimoidočih ugotovila, da problem rasiz- temo, seznanili so me tudi z nekaterimi zgodovinskimi dejstvi, doma obstaja. Sledilo je še najbolj občutljivo vprašanje: Zakaj? Med- bila sem veliko različnih mnenj. tem ko so me nekateri vprašani seznanili z zgodovino Slovenije, Več kot je tujcev, več je rasizma? Mogoče. Vsaj tako lahko skle- so mi drugi postregli s preprostim odgovorom: Oni so drugačni. pam iz odgovorov ljudi. Vsekakor se je večina vprašanih strinjala, Klub temu da sem zbrala veliko različnih mnenj ljudi, je bila ena iz- java skupna skoraj vsem:“Zelo sem ponosen/-sna, da živim v svoji državi Sloveniji.“ Še vedno je nekaj ljudi povezalo pojav rasizma z drugimi skupinami, vendar se je večina osredotočila na tujce v Sloveniji. Kaj pa vi? Kakšno je vaše mnenje? Če vas zanimajo odgovori ljudi, bodo v začetku meseca maja objavljeni na plakatih v MC Podlaga, v Šolskem centru Srečka Kosovela Sežana, na Visokošolskem središču Sežana in na Občini Sežana.

Besedilo: Susanna Hasenbach Prevod: Špela Miklavec Slika: Goran Grabić

Kras v očeh otrok in mladostnikov V soboto, prav na dan čiščenja Slovenije, je potekala pred Po- stojnsko jamo prireditev Kras v očeh otrok in mladostnikov. Učenci centra za usposabljanje »Elvira Vatovec« iz Divače smo se je skupaj s starši in učitelji udeležili že drugič. Na naši šoli smo celo šolsko leto spoznavali, nabirali in sušili čaje iz naše okolice. Skupaj z učenci smo oblikovali lične vrečke, jih potiskali in napolnili s posušenimi cvetovi. Vrečke smo opre- mili z napisom in receptom za pripravo čaja. Na dan predstavitve smo pred jamo imeli svojo stojnico in mimo- idočim predstavili svoje celoletno delo ter jim darovali vrečke s čaji. Zanimanje je bilo veliko, saj so nam izdelki pošli še pred kon- cem prireditve. Med prireditvijo smo si ogledali tudi stojnice drugih šol. Privo- ščili pa smo si tudi ogled Postojnske jame, Vivarija in Predjamske- ga gradu, na ta dan po ugodno nizki ceni.

Besedilo: Nataša Hreščak Slika: Tina Kristan Šola skrbi za mlade baletke Osnovna šola Dutovlje je v šolskem letu 2008/2009 prvič po- nudila gostoljubje mladim baletkam. V prvem šolskem letu se je pod strokovnim vodstvom baletnega pedagoga Eugena To- dorja baletnih korakov učilo pet deklic, v tem šolskem letu pa jih je že osem. Vadijo v delu telovadnice, ki jo je vodstvo šole aprila opremilo s štirimi baletnimi ogledali in dvema lesenima baletnima drogovoma. Oboje je za baletne vaje nenadomestlji- vo, saj ogledala pomagajo pri učenju pravilne drže, drogove pa zahtevajo vaje ob drogu, ki so, poleg vaj na tleh, sestavni del baleta. Osnovna šola je za kovinska držala, lesene drogove (iz avstralskega hrasta in obdelane na poseben način) ter uokvir- jena ogledala odštela dva tisoč evrov, kar nekaj stroškov pa je prihranil šolski hišnik, ki je opravil precej del. Pridobitev je sicer za Dutovlje in okolico zelo koristna, saj jo lahko uporabljajo tudi Naši mladi druge vadbene skupine.

Besedilo: Zvezdana Skralovnik Vrčon, 34 Slika: arhiv baletnega društva Ljubezen in svoboda baletk balentnega društva Sežana Ljubezen in svoboda (Love and Freedom) je naslov zgoščenke istrskega glasbenika Matije Jahna in tak je bil tudi naslov letoš- nje zaključne baletne predstave, ki jo je Baletno društvo Sežana pripravilo v Kosovelove domu na zadnjo majsko nedeljo. Namesto klasične glasbe je baletni učitelj in koreograf Eugen Todor za glasbeno podlago koreografij izbral rokovske, deloma baladno omehčane skladbe Matije Jahna. »Za vsak nastop poskušamo narediti nekaj novega. V zadnjih letih smo kar nekaj baletnih predstav naredili z glasbeniki v živo – med drugim so naše baletke plesale ob živi glasbi harmoni- karskega in godalnega orkestra Glasbene šole Sežana, ob glasbi orkestra Mirarco, sester Marinković … , tokrat pa smo izbrali tudi popolnoma drugačno, rok glasbo, kar ni običajna podlaga ba- letu, in baletke so bile z njo zadovoljne,« je po nastopu povedal Eugen Todor. Matija Jahn je na odru vse skladbe tudi v živo zapel in odigral na kitaro oziroma klaviature. O tudi zanj neobičajnem sodelovanju z baletkami pa je povedal: »Otroci, ki jih tudi sicer imam zelo rad, so mi dali občutek, da delam nekaj zelo pomembnega in zelo počaščen sem, da so v baletnem društvu celo predstavo naredili na mojo glasbo.” Mlade baletke pa s tem še niso zaključile šolskega leta. Vadile bodo do19. junija, ko jih čaka še nastop na Baletni reviji na Krasu v Sežani, in konec junija, ko bo ena skupina nastopila na Festiva- lu plesa v Piranu. Sicer pa bodo v društvu prihodnja dva tedna (ob torkih in če- trtkih v Kosovelovem domu ) že vpisovali k pouku baleta za prihodnje šolsko leto.

Besedilo in slike: Adrijana Suša Bonifacio

Gostovanje baletk v Trstu Dve skupini baletnega društva Sežana sta se 28. marca udeležili srečanja ljubiteljev estetskega giba, ki ga je v Borovem športnem centru v trstu organiziral Gimnastični odsek ŠZ Bor. Nastopilo je več kot 130 mladih iz zamejstva in Slovenije, med njimi tudi dve skupini sežanskih baletk.

Besedilo: Zvezdana Skralovnik Vrčon Slika: Andrej Vodopivec Naši mladi

35 Otroci iz Vrtca Sežana na obisku pri zamejcih Čezmejno sodelovanje z zamejskim vrtec Col-Repentabor se je pričelo že lansko šolsko leto. Spoznali so se z otroki iz skupine »Levčkov« in »Pikapolonic«. Celo dopoldne smo se družili ob petju, igri in iskanju novih prijatejev. Preko celega leta sodelujemo, navezujemo stike, izmenju- jemo izkušnje in mnenja, zato to sodelovanje ni zamrlo. Letos smo se odločili, da vrnemo obisk. Sončno torkovo dopoldne smo se otroci iz skupin »Levčkov« in »Pikapolinic« z avtobusom odpeljali v Col-Repentabor. Vožnja z avtobusom, in to v Italijo k zamejskim Slovencem, je bila pravo doživetje. Na ta obisk smo se pripravljali več časa. Pogo- igrišču pred vrtcem posladkali s piškoti in »Všeč mi je bilo, ko smo peli pesmice. varjali smo se, peli pesmice, pripravljali čajem. Dopoldne nam je ob igri in spo- Dobila sem prijateljico Mileno. V vrtcu presenečenje za otroke ter si ogledali na znavanju prijateljev minil hitro. sem videla velike in majhne mize«. zemljevidu, kje leži vas Col-Repentabor. Ogledali smo si tudi vrtec in otroci so »Videl sem tobogan, cingal sem se na Vrtec Antona Fakina na Colu leži v mir- povedali naslednje: krokodilu, jedli smo piškotke z ograjico«. nem okolju, polnem zelenja. Prijazno »Vrtec je podoben našemu, ima stopni- Druženje z vzgojiteljicami in otroki iz osebje in otroci so nas z veseljem priča- ce, igrali smo se na toboganu«. vrtca Col-Repentabor je bila zelo lepa in kali. Zbrali smo se v telovadnici, kjer sta »Dobil sem prijatelja Alexa in Natana. pozitivna izkušnja, zato si tudi vnaprej že- nas pozdravili naša vzgojiteljica Anja ter Skupina je bila podobna kot naša, le bolj limo medsebojnega sodelovanja. vzgojiteljica Silva iz vrtca Col. velika. Oni imajo svojo učilnico, mi pa Otroci iz skupine »Levčkov« in »Pikapo- igralnico«. Besedilo: Irena Besednjak lonic« so zapeli in zaplesali dve pesmi o »Meni so bili dobri piškoti z mrežico,v Slika: Anja Kristan prijateljstvu. Tudi skupina otrok iz vrtca vrtcu so mi bile všeč slike z veveričko, Col nam je zapela svojo himno o prija- ribico, avtkom. Otroci so bili oblečeni v teljstvu. Skupaj smo zaplesali ter se na haljice«. Lipica - najstarejša blagovna znamka Slovenije Tokratni prvi festival konjenikov, ki je v v sklop prireditev, posvečene 430-letnici Kraševka po rodu, doma iz Kazelj pri Se- Lipico 9. maja privabil nekoliko manj lju- Kobilarne Lipica. Slavnostna govornica, žani, je čestitala vodstvu lipiške kobilarne biteljev konj zaradi slabega vremena, sodi ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, ob visokem jubileju in izrazila željo, da bi v zibelki lipicanca zopet imeli pravo voja- ško paradno konjenico. »15. maja, pred petimi leti, ko smo v Lipici praznovali 425-letnico kobilarne, se je prvikrat pokazala slovenska parad- na konjenica, ki je v petih letih imela kakšnih15 nastopov. A priznati moramo, da ne znamo dovolj, da bi imeli čisto pravo in dobro vojaško paradno konjenico. Upam, da bosta direktor in predsednik sveta lipiške kobilarne, Tomi Rumpf in Igor Trebec, poskrbela za pravo paradno konjenico. Danes smo videli, koliko zna- Gospodarstvo in turizem / Naši mladi Gospodarstvo in turizem nja so vložili v dobro izurjene konje iz vse Slovenije in upam, da bomo imeli tudi v 36 Lipici pravo paradno konjenico. Nimamo nobene druge blagovne znamke v Slove- niji, ki bi imela toliko let in ki bi se ponaša- la s tako dolgo zgodovino, kot jo ima Ko- bilarna Lipica. Vsi poskrbimo, da se bomo v ta center konjeništva vračali tudi s svojimi družinami, otroki ter tako kot danes tudi s konji – ne le iz vseh delov Slovenije, pač pa iz različnih koncev sveta. Lipica je namreč najstarejša blagovna znamka Slovenije,« je poudarila Jelušičeva. Spomnila se je tudi na zgodovino Li- pice in lipicancev, ki so morali na svojih plečih nositi del slovenske vojaške zgodovine, saj je bila lipiška kobilarna tudi vojaški objekt in prav domačini so veliko poskrbeli, da so konji ostali. Leta 1915 so bili konji umaknjeni iz Lipice, zopet so se vrnili in 1943. so šli tudi v službo naše vojske in se vrnili iz Češke, enajst jih je prišlo v Lipico, 60 lipicancev pa v Italijo. zaključili z akcijo barvanja ograj in odpr- Kljub deževnemu vremenu se je zbra- kavškega izročila Doli iz Lokavca, ki je pri- kazalo furengo. Člani društva Doli, ki ga tjem sprehajalne poti. Dan lipicanca bo lo približno 1500 obiskovalcev, ki sta jih 23. maja. Vrhunec praznovanja 430-le- pozdravila direktor lipiške kobilarne Tomi vodi predsednik Boris Blaško, so namreč dan prej v Lipico pripeljali in postavili 32 tnice pa bo slavnostna akademija v sre- Rumpf in stotnik vseh konjenic Slovenije do, 19. maja, s slavnostnim govornikom Miro Pukelj. Na hipodromu je v slavno- metrov dolg jambor iz Senožeč. Poseb- no adrenalinsko pa je bilo tekmovanje v predsednikom slovenske Vlade Borutom stni in veličastni povorki sodelovalo okoli Pahorjem, ki je tudi častni pokrovitelj 430 konjenikov, skoraj 50 konjenic iz vse spretnostni vožnji dvovpreg z eno mara- tonsko oviro, kjer je zmagal Mitja Tavčar praznovanj ob 430-letnici Kobilarne Lipi- Slovenije, preko 200 konj in 30 vpreg. ca. V Lipici obljubljajo vrhunsko plesno, Občinstvo je navdušila lipiška klasična s sovoznikom očetom Jankom Tavčarjem iz Povirja. Tekmovala sta tudi lani najbolj- glasbeno in artistično prireditev. Svetov- šola jahanja s predstavo šole nad zemljo, ni pokal v dresurnem jahanju bo od 26. pa Združenje rejcev lipicanca Sloveni- ša slovenska voznika dvovpreg Mitja Ma- horčič in Janez Peternelj. do 30. maja, od 3. do 6. junija pa svetovni je, prvič pa se je v Sloveniji predstavila pokal v preskakovanju ovir. devetvprega pohorske konjenice pod Sicer pa se v Lipici obetajo v teh dveh mesecih še številne prireditve. Svetovni vodstvom Alojza Leskovarja. Predstavi- Besedilo in slika: Olga Knez li so se kopijaši in Orači iz Markovca pri dan družine bodo to soboto, 15. maja, Ptuju, kot tudi Društvo za oživljanje lo- obeležili z družinskim dnevom, ko bodo Predstavili projekt Muzej Lipica V Kobilarni Lipica so pred dobrim letom pričeli z izvajanjem projekta Muzej Lipica, ki bo pomembno prispeval k razvoju kulturnega turizma Lipice, Krasa in Slovenije. Muzejska predstavitev in interpretacija naravne in kulturne dediščine pomenita pre- potreben prispevek k novemu razvojnemu ciklu Kobilarne Lipica. Trenutno so projekt- ne aktivnosti v polnem teku, so predstavili na tiskovni konferenci 2. junija v Lipici, ko so poudarili, da pričakujejo odprtje muzeja predvidoma aprila prihodnje leto. Vendar glede na lipiške potenciale si želijo, da se bo muzej v sklopu strateških ciljev Kobilar- ne Lipica razvijal naprej.

Muzej Lipica bo nov center kulturne tudi oplemenititi. Tako izvajamo številne natorjev ter naših obiskovalcev.« in turistične ponudbe kobilarne ukrepe oziroma aktivnosti, ki bodo Lipico V Kobilarni Lipica so zadovoljni, da so Projekt Muzej Lipica je podprt s subvenci- popeljali na novo pot; pot razvoja in na- uspeli pridobiti nepovratna sredstva zgo- jo Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko predka, ki bo v ponos Krasu in Sloveniji ter raj omenjenih podpornikov za ustanovitev Finančnega mehanizma EGP in Norveškega nenazadnje tudi Evropi. Lipica je od nekdaj muzeja, ki bo omogočil obiskovalcem bolj finančnega mehanizma ter s prispevkom veljala za sinonim konjereje in konjeništva. poglobljeno doživljanje tega izjemnega Ministrstva za kulturo RS in je zasnovan kot V poplavi sodobnih dejavnosti se želimo prostora. nov center kulturne in turistične ponudbe ponovno približati izvorni dejavnosti, kar Osnovna izhodišča pri zasnovi muzeja je kobilarne. bomo dosegli tudi s projektom, kot je Mu- pripravila strokovna vodja projekta Taja Vovk Gospodarstvo in turizem »V Kobilarni Lipica smo se načrtov lotili zej Lipica,« je o načrtnih Kobilarne Lipica van Gaal s sodelavci, ki pravi: »S pridobitvijo ambiciozno ter celostno. Naš kraški biser pojasnil direktor Tomi Rumpf in dodal: »Tru- projekta Muzej Lipica je bilo odločeno, da želimo v prihodnje ne le ohranjati, temveč dimo se, da bi zadostili pričakovanjem do- bomo lipicanca in Lipico predstavili skozi 37 različne prizme časa, dogodkov, razvoja in ljudi, ki so soustvarjali oboje. S pomočjo muzejske govorice in novih programov bomo prispevali k realizaciji uveljavitve Lipi- ce in lipicanca kot prepoznavne destinacije in slovenske prestižne blagovne znamke.« Muzej Lipica bo postregel obiskovalcem z novimi atraktivnimi programi in zgodba- mi za različne ciljne skupine, da bi vzbujal zanimanje in radovednost o zgodovini in sedanjosti kobilarne, njeni dejavnosti in pomenu. Projekt je sestavljen iz štirih funkcionalnih sklopov: Prvi se nanaša na upravljanje projekta, tj. vzpostavitev projektnega sveta za spremljanje izvajanja projektnih dejavnosti. Drugi sklop obsega oblikovanje koncepta muzeja, tretji gradbeno obnovo objekta in postavitev muzejske razstave. Zadnji del bodo vsi tematski sklopi predstavljeni na so poučne in širijo znanje o konjih. Namen pa se nanaša na promocijo muzeja ter na- sodoben muzejski način, kar pomeni, da je, da obiskovalci ob prvem srečanju z li- vezavo muzejske vsebine na širši prostor bodo informacije podane na različnih nivo- picanci že nekaj vedo in lahko pridobljeno kobilarne. jih za različno zahtevno občinstvo. Postavi- znanje uporabijo ob obhodu Kobilarne in Postavitev muzejske zbirke je zasno- tev bo živahna, uporabljena bodo različna posestva. vana v enajstih tematskih sklopih (Ča- muzejska ponazarjalna sredstva (od pred- Za tiskovno konferenco so pripravili šti- sovni okvir (Evropa, slovenske dežele, metov, fotografij, filmov, dokumentov), -ak ri trditve, ki se dotikajo različnih zgoraj Lipica),obravnava konja kot živalske vrste tivirani pa bodo vsi obiskovalčevi čuti (vid omenjenih tematskih sklopov in s katerimi (evolucija konja, vrste konj, anatomija konj, sluh, tip ...). so ilustrirali možnosti posredovanja tako bolezni konj itd.), odnos človeka in konja Muzej ni utemeljen na zbirki, ki jo splošnih, kakor specifičnih vedenj, ki bodo skozi zgodovino (poklici, povezani s konji, Lipica že ima, ampak delovna skupina dostopna v muzeju: dela, ki so jih opravljali konji, konj v mitolo- zbira gradivo in zgodbe o Lipici 1. Ali so lipicanci beli konji? giji, konj v umetnosti, Kras in njegova izbira Na tiskovni konferenci v Lipici so predsta- Lipicanci niso beli konji. So sivi (nekaj za lokacijo kobilarne, človekovi posegi v na- vili tudi delovno skupino, ki jo ob strokovni odstotkov ostane temnih), ta barva pa je ravo na območju kobilarne in posestva, na- vodji projekta Taji Vovk van Gaal sestavlja- posledica mutiranega gena. Temna dlaka stanek in razvoj lipicanca in kobilarne v Li- jo še dr. Staša Tome (Prirodoslovni muzej), žrebičkov se s časom posvetli zaradi mutacij pici, življenje lipicancev od rojstva do smrti, mag. Davor Kernel (Goriški muzej) in Irena kromosoma. en dan v življenju lipicanca (hrana, nega...), Marušič (Slovenski tehniški muzej), ter je v 2. So konju delale družbo na Olimpu, šolanje, dresura, tekmovanja, jahalna opre- preteklih mesecih evidentirala ogromno bivališču grških bogov, tudi druge živali? ma, lipicanci v kobilarnah po svetu, konji v gradiva in literature. Iz vsega zbranega se- Ne, na Olimpu je domoval samo konj pregovorih in tako dalje). daj oblikujejo zgodbe, za katere menijo, da (glej: Heraklejevo 8. junaško delo). Kakor je dejala gospa Taja Vovk van Gaal, bodo zanimive za obiskovalce, obenem pa 3. Ali sta na primer tapir in nosorog bliž- ja sorodnika konja kakor koza ali srna? Da, tapir, nosorog in konj so lihoprsti kopitarji, medtem ko so koze, srne, gamsi ... sodoprsti kopitarji. 4. Ali hranijo originalno rodovniško knjigo lipicancev v arhivu na Dunaju? Ne, domneva se, da so ob francoskem zavzetju Lipice leta 1797 zaplenili in uničili tudi rodovniško knjigo. Mogoče pa je tudi, da se je ob umiku Kobilarne Lipica na Ma- džarsko leta 1796 gradivo izgubilo in uniči- lo. Pred Francozi se je iz Lipice takrat uma- knilo približno 300 konjev. Oba predmeta, ki smo ju predstavili na tiskovni konferenci, je pridobil kolega Davor Kernel. Povedali smo tudi zgodbo o ekspo- natih – o coklah in veterinarskem priboru .

Malgaj d.o.o. O veterinarskem priboru: V obdobju med obema vojnama je bil PSC - Postojna glavni veterinar v Kobilarni dr. Ugo Fasa-

Gospodarstvo in turizem www.malgaj.comTržaška 84 ni (vsi direktorji in glavni veterinarji so bili SI-6230 Postojna italijanskega rodu). Ko so 10. oktobra 1943 začeli s prevozom 179 lipicancev v smeri 38 Tel. 05 72 11 400 Hostinca (Hostaua) v Sudetih na Češkem, je stau), je vladalo izredno pomanjkanje. Tako sredstva, ki jih podeljujemo. Projekt, kot šel z vodilnim kadrom kobilarne in z delavci so uporabili vse, kar je bilo uporabno. Tukaj je Muzej Lipica, je kakovostno zastavljen tudi g. Fasani. S seboj je odnesel tudi priču- imamo tudi preprosto narejena obuvala in nas je prepričal s svojim doprinosom h joči priročni veterinarski pribor. Vendar pa – cokle, ki jih je Andrej Stopar uporabljal kulturni dediščini. To je nekaj, kar Norveška se je zgodilo to, da je večina ljudi, ki so odšli v Hostincu (Hostau). Ko se je vrnil domov, močno podpira. Kobilarna Lipica namreč s konji iz Kobilarne Lipica v Hostinec, le-te- jih je spravil v skrinjo, kjer so se ohranili do ni le nacionalnega pomena, zelo dobro je ga zapustila. S konji je ostala le še peščica danes. Lastnica je prav tako gospa Marija znana po celem svetu.« konjarjev in hlevarjev. Bilo jih je osem, vsi Stopar iz Lokve. Kraljevina Norveška je za razvoj kulturne in naravne dediščine na Slovenskem v letih so bili slovenskega rodu in med njimi je bil 2004 do 2009 namenila 18,6 milijonov eu- tudi Andrej Stopar, ki je bil njihov vodja. Tudi Norveška podprla muzejsko rov, za obdobje od 2010 do 2014 pa 26,5 Hostinec je zapustil tudi dr. Fasani, pribor zbirko milijona eurov. Investicijska vrednost muze- pa je ostal tam. Tako je bil v pomoč tistim, Z vključitvijo Slovenije v Evropsko Unijo in ja, ki ga bodo postavili v sedanji Hamiltono- ekonomsko področje evropske skupnosti ki so ostali s konji. Ko so se vrnili domov, je vi galeriji, ki je začasnega značaja, naj bi bila so se dodatno okrepili odnosi med Slove- Stopar ta veterinarski pribor prinesel s seboj. 815 tisoč eurov. Predvidena velikost muzeja nijo in Norveško, ki preko finančnih meha- Tako je ostal v družini Stopar. Hrani se pri je 325 kvadratnih metrov. nizmov delno podpira projekt Muzej Lipica. gospe Mariji Stopar iz Lokve 143. Veleposlanica Kraljevine Norveške Guro O »coklah« Besedilo in sliki: Olga Knez Katharina Helwig Vikor pojasnjuje: »Slove- Ko so bili delavci iz Lipice v Hostincu (Ho- nija je pokazala velik interes za nepovratna

Mednarodni ekonomski sejem v Montbrisonu V okviru projekta 'Sledite nam po prav- ljičnih poteh Krasa in Brkinov' smo se Kra- ševci predstavili tudi na mednarodnem ekonomskem sejmu v Montbrisonu v Franciji. Projekt podpira tudi Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evro- pa investira v podeželje. Montbrison je prijetno mestece s 15.000 prebivalci, kakih 100 km oddaljen od Lyona, ki se pripravlja na pobratenje z mestom Sežana. Od 7. do 9. maja je gostil enega pomembnejših mednarodnih sejmov v Evropi, na katerem smo se Kraševci predstavili s tipičnimi kraškimi izdelki in pridelki. Vinarja Štoka ter Širca- Kodrič sta ponujala svoje vino, ki se, mi- mogrede, z lahkoto kosa s francoskim. Jernej Bortolato iz Pliskovice je s svojimi kamnoseškimi izdelki navdušil obiskovalce sejma, ki so z velikim zanimanjem sprejeli tudi kraška zelišča ter pridelke iz njih, ki jih je predstavljala kraška zeliščar- ka Jadranka Jerina. Čebelarstvo Atelšek iz Povirja se je predstavilo v najboljši luči in poleg ostalih prispevalo k temu, da smo na stojnici gostili ogromno ljudi. Piko na i naši predstavitvi pa je zagotovo dala kraška pihalna godba s kapelnikom Ivom Bašičem na čelu. V Franciji smo bili lepo sprejeti in s po- nosom smo predstavljali tako svojo deže- lico na sončni strani Alp kot tudi skrivno- stni Kras. Dobro sodelovanje z občino Montbri- son nadaljujemo z mladinsko izmenjavo v mesecu juliju in obiskom predstavnikov komisije za pobratenje ob prazniku obči- ne Sežana. Gospodarstvo in turizem Besedilo: Anja Zadnik Slike: Damijan Čeh in arhiv TIC-a 39 Prvi rojstni dan Turistično-informacijskega centra Dutovlje

V začetku aprila se je TIC-u v Dutovljah obetal prav poseben petkov večer. Pra- znovali smo namreč svoj prvi rojstni dan. V minulem letu smo punce preživljale vikende na TIC-u, seveda v družbi turi- stov, ki za Dutovlje in Kras na splošno kažejo veliko zanimanje. Vse večje število obiskovalcev dutovskega TIC-a dokazuje, da je bil na tem mestu še kako potreben. Turiste, prevladujejo predvsem Italijani, zanima predvsem narava in Bunčetova domačija ob sončnih vikendih postane pravi mali center informacij željnih mi- moidočih. Ljudje odhajajo navdušeni nad našimi kraji in obogateni z novim znanjem, kar daje upanje, da se bodo še vračali. Med drugim smo v prvem letu gostili kar nekaj razstav, med katerimi so se znašle tudi idrijske čipke ter dela lokalnih so se med krajani presenetljivo dobro nju TIC-a Dutovlje že od samega začetka. umetnikov. Z novim letom pa smo začeli prijeli. Ob petkih, vsakih štirinajst dni, Prvo obletnico delovanja smo dobro z novo dejavnostjo: petkovimi večeri, ki se v Bunčetovi domačiji zvrstijo različni proslavili. Osnovnošolci iz Dutovelj so z dogodki, vsi pa imajo nekaj skupnega: glasbenimi vložki poskrbeli za popestri- krajani jih sprejmejo z navdušenjem, kar tev programa, manjkala pa ni seveda niti dokazuje, da smo na pravi poti. prava rojstnodnevna torta. Upihnili smo Seveda TIC-a v Dutovlje ne bi bilo brez torej prvo svečko in si ob tem zaželeli pomoči Občine Sežana, Zavoda za šport, še mnogo takih simpatičnih večerov in turizem in prosti čas ter Krajevne skupno- nadaljevanje uspešno začetega dela. TIC sti Dutovlje, ki so njegovo odprtje omo- Dutovlje, še na mnoga leta! gočili. Turistično društvo Kras in Osnovna šola Dutovlje pa sta partnerja, ki igrata Besedilo: Anja Zadnik pomembno vlogo pri obstoju in delova- Sliki: Bogdan Macarol Utrinki z uspešno izvedene promocije poklicev Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana že vrsto let ugotavlja, da so do- ločeni poklici na kraško-brkinskem ob- močju med mladimi slabo poznani in se zanje praktično ne odločajo. Problematika deficitarnih poklicev, predvsem deficita tehničnih kadrov in obrtni- ških poklicev, predstavlja že leta, danes pa vedno bolj, pereč problem za celotno Slo- venijo. Še posebej občutljive so za nesklad- je med potrebami po kadru in ponudbo na trgu dela manjše regije in področja, kjer je lokalno gospodarstvo odvisno predvsem od razvoja in uspeha manjših ter

srednje velikih podjetij. Vse manj mladih se V četrtek, 20. maja 2010, je Območna odloča za izobraževanje za poklice, kot so obrtno-podjetniška zbornica Sežana v mizar, kuhar, kamnosek ter številne druge Kosovelovem domu pripravila že drugo poklice s področja tehnike. Promocijo deficitarnih in obetavnih

Gospodarstvo in turizem Kar nekaj dobrih razlogov torej obstaja poklicev za učence sedmih in osmih ra- za to, da mlade seznanjamo s perspekti- zredov kraško-brkinskih osnovnih šol. vami in možnostmi na področju defici- Promocija je potekala na čudovitem 40 tarnih poklicev. zunanjem prostoru v amfiteatru Kosove- lovega doma v Sežani. Na predstavitvi so Čez 300 učencev je v spremstvu svojih sodelovale naslednje srednje šole: Sred- učiteljev od stojnice do stojnice spozna- nja zdravstvena šola Izola, Tehniški šolski valo poklice. Od dijakov, profesorjev sre- center Nova Gorica, Srednja tehniška dnjih šol ter delodajalcev so prejemali šola Koper, Šolski center Postojna, Sred- informacije o posameznem poklicu in nja gozdarska in lesarska šola Postojna poizvedeli o možnostih izobraževanja. in Šolski center Srečka Kosovela Sežana. Priložnost so imeli. da se preizkusijo Na sedemnajstih stojnicah so predstav- tudi v poznavanju posameznega poklica, ljali 21 različnih poklicev, še posebej pa in za tiste, ki so se uspešno izkazali na kvi- poklice kuhar, natakar, slaščičar, avtoser- zu Boštjana Čukurja – za nas bolj pozna- viser, kamnosek in frizer. Pri predstavitvi nega kot glasbenik 6pack Čukur – so bili poklicev so sodelovali tudi delodajalci: tudi nagrajeni. Učenci so se aktivno vklju- Kamnoseški izdelki Jernej Bortolato s.p., čili v kviz in bučno spremljali tekmovalni Okrepčevalnica Apetit Matjaž Lindič s.p., nastop posameznega učenca. V okviru promocije so vabili delodajalci Frizerstvo Mitja Tavčar s.p., Dea Sežana Projekt so finančno podprle občine Se- osnovnošolce skupaj s starši na dneve Milan Škapin s.p.. žana, Komen, Divača in Hrpelje-Kozina. odprtih vrat, ki so potekali v času od 24. junija do 29. junija 2010. Svoja vrata so odprli: • Mizarstvo Bolčič, Bolčič Mitja s.p. , Kozi- na – poklic mizarski tehnik, • Okrepčevalnica Apetit, Matjaž Lindič s.p., Sežana - poklic kuhar in natakar, • Frizerski salon Mitja Tavčar s.p., Sežana – poklic frizer, • Kamnoseški izdelki domače in umet- nostne obrti Jernej Bortolato s.p., Pli- skovica - poklic kamnosek, • Dea Sežana, Milan Škapin s.p., Sežana – poklic kozmetični tehnik.

Besedilo: Doris Požar Slike: Doroteja Selčan

Srečanje medregijskega sindikalnega sveta (MSS) ob meji V središču naj bo delo Močan pečat letošnjemu tradici- onalnemu srečanju sindikalistov z obeh strani meje med Slovenijo in Italijo v Sežani je dala kriza. Sindi- kalisti so ugotavljali, da se njihovi vladi izhodov iz krize ne lotevata na pravem koncu. Poleg gasilskih akcij zahtevajo predvsem dolgoročno krepitev socialne Evrope ter vlaga- nja v razvoj in nova delovna mesta. Sindikalisti treh italijanskih (CGIL, CISL in UIL) in dveh slovenskih (ZSSS in KS 90) sindikalnih central so bili enotni, da njihovi vladi kljub drugačnim obljubam re- šujeta krizo tako, da vlagata le v finančni sektor, ki je krizo tudi zakuhal, premalo pa v gospodarstvo in socialno varnost drža- vljanov. Nesprejemljivo je, da bi krizo še enkrat plačali delavci, je poudaril Rober- to Treu, predsednik MSS. Makroekonom- ski sliki Slovenije in Italije imata po njego- struktur, zlasti v obeh lukah, turizmu ter davčeno, čeprav sadov tega na italijan- vem kar nekaj stičnih točk, česar pa vladi raziskovalni dejavnosti. Treu je poudaril ski strani ne morejo uživati. Zavzel se je nista izkoristili in nista povečali sodelo- vse večji problem migrantov v celi Evropi, tudi za učinkovitejše preprečevanje dela Gospodarstvo in turizem vanja, je poudaril. Poiskati je potrebno ob meji pa imajo veliko težav zlasti dnev- na črno in pomoč nekaterim še posebej sinergije, ki so po njegovem v energetski ni migranti. Nesprejemljivo je zlasti to, da ogroženim dejavnostim. in industrijski politiki, politiki velikih infra- je delo slovenskih delavcev dvakrat ob- Predsednik ZSSS Dušan Semolič je 41 pojasnil zastoje v slovenskem socialnem jeno politiko. Politike desno- in levosre- skim, je tudi pri njih socialni dialog bolj dialogu, neprijazne vladne ukrepe na dinskih vlad so po vsej Evropi podobne, skromen. Tovrstni problemi se kažejo področju delavskih in socialnih pravic je dejal. Kriza je po njegovem spremenila tudi na ravni EU, so ugotavljali. Na glo- ter se zavzel za bolj učinkovito reševa- porazdelitev, zato bo vrnitev nazaj tvega- balno krizo bi morali odgovoriti z glo- nje položaja delavcev-migrantov. Pred- na. Deželno politiko so prosili za pomoč balnimi ukrepi, so prepričani sindikalisti, sednik KS 90 Boris Mazalin pa je med za podjetja, ki ostajajo na tem območju, zato morajo sindikati združiti moči na drugim spomnil na zaostajanje Slovenije predvsem za tista, ki ne morejo delokali- mednarodni ravni. Predvsem jih skrbi, da pri regionalizaciji, tako da je sodelovanje zirati svoje dejavnosti, in za zgled vladam Evropa postaja vse manj socialna in da se z italijansko stranjo, kjer pokrajine delu- obeh držav postavili sindikate, ki dobro marsikje krepijo nacionalizmi, nestrpno- jejo po svojih zakonitostih, zelo oteženo. sodelujejo. sti in skrajna gibanja, na Madžarskem so Predlagal je sodelovanje med sindikati in Elvio Di Lucente, predstavnik CISL recimo prišli njihovi predstavniki nedav- gospodarstvom pri pritiskih na vlado za Furlanije-Julijske krajine, je v središče po- no celo v parlament. Sindikalisti bodo večje vložke v nova delovna mesta. Po zornosti postavil problem dela. To po nje- čezmejno sodelovanje še utrdili in s tem njegovem mnenju slovenska vlada pre- govem pomeni zaposlitev in stabilizacijo dali zgled svojima vladama. malo prouči, kam bo dala denar in pod trga, s tem pa tudi izhod iz krize. Meja še kakšnimi pogoji. obstaja, in to administrativna, kar se kaže Besedilo in slika: M. M. Franco Belci, državni sekretar CGIL v težavah pri zaščiti delavcev, ki ne delajo Furlanije-Julijske krajine, je ugotovil, da v svoji državi, je dejal. se Evropa s krizo ni soočila z dovolj uskla- Kot so italijanski kolegi povedali sloven-

17. regijske igre specialne olimpiade Slovenije Po desetih letih je Socialno-varstveni žanski župan Davorin Terčon, ki že nekaj zavod Dutovlje organiziral regijske igre let spremlja specialno olimpiado in je po- Specialne olimiade Slovenije, ki so se od- udaril, da nihče nima take srčne hibe, da vijale že 17. leto zapored v športnem par- ne bi mogel tekmovati in se srčno veseli- ku v Sežani. Zbralo se je blizu 300 ude- ti. Na svetu je namreč 200 milijonov ljudi, ležencev s Primorske in Notranjske, od ki imajo motnje v duševnem razvoju. V tega 175 tekmovalcev, ki so se pomerili Sloveniji so aktivni že od leta 1993. Tako v balinanju, nogometu, košarki in atletiki so se tudi na Sežanskem družili v šport- (skoku v daljino z mesta, teku na 50, 100 nem duhu, za kar so poskrbeli delavci in 200 metrov ter tekmi z vozički na 25 Socialno-varstvenega zavoda Dutovlje in metrov, štafeti, metu žogice in suvanju prostovoljci sežanskega Zavoda za šport, krogle) in 60 spremljevalcev. turizem in prosti čas V imenu organiza- Pokroviteljstvo nad igrami je prevzel se- torjev jih je pozdravila strokovna vodja

SVZ Dutovlje Herta Sorta. Društvo Spe- cialne olimpiade Slovenije je član zveze Sožitje, ki jo sestavljajo društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju. Predstavnica Sožitja Tanja Princes je po- hvalila specialno olimpiado.Vključitev v specialno olimpijsko gibanje namreč pomeni, da smo v Sloveniji na takšni stopnji razvoja, da se v skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju že dolgo ne ukvar-

Sociala in zdravstvo jamo več le z njihovimi temeljnimi eksi- stenčnimi vprašanji, ampak s kakovostjo 42 njihovega življenja. Specialna olimpiada Slovenije se preko Zveze za šport in rekreacijo invalidov Slovenije povezuje v slovenski Olimpijski komite. Vanj je vklju- čenih veliko zavodov, ustanov, društev ali centrov, ki so razporejeni v pet regijskih enot. Princip specialne olimpiade temelji na načelu, da mora biti vsaki osebi z motnjo v duševnem razvoju dana možnost za uveljavitev v športnem boju s sebi enakimi. Pozdrav je namenila tudi vodja primorsko-notranjske regije SOS Milena Pinter, ki je pozdravila tekmovalce, organizator- je iger, trenerje, starše in spremljevalce. Tekmovalci so se namreč celo leto trudili, da bi pokazali, kaj zmorejo. Najprej so se izkazali na lokalnih igrah. »Danes ni po- ražencev, danes ste vi vsi zmagovalci,« je poudarila. Sledila je himna gibanja SOS, ki je na- kazala pričetek tekmovanja, v katerem 2001. Kranjec je večkratni državni prvak drugim je državni prvak v dvojkah, ekip- že vrsto let sodelujejo tudi tekmovalci iz v tej disciplini in nosilec številnih med- ni državni prvak, sodeloval je v Italiji na CEO-VZS iz Sesljana. narodnih medalj. Na najvišji stopnički je četveroboju narodov z državno repre- Stanovalec dutovskega doma upoko- med svetovno elito smučarskih skakal- zentanco in je član kluba, ki tekmuje v jencev Roman Kozelj je prebral slavno- cev stopil kar dvakrat. Je tudi član ekipe, Superligi. stno zaprisego tekmovalcev: »Pustite me ki je s Primožem Peterko, Petrom Žonto Marko Meden jej mlad up košarke na zmagati. Če pa ne morem zmagati, mi in Damjanom Frasom osvojila bronasto Krasu in že uspešen član ekipe Kraškega pustite, da bom svoboden pri svojem olimpijsko medaljo v Salt Lake Cityju leta zidarja. Čeprav je košarka njegova prva poizkusu.« 2002. ljubezen, se rad ljubiteljsko poizkuša tudi Milojka Klobas je podala zaprisego v Vojko Žiberna je bil dolgoletni član v drugih športnih disciplinah. imenu sodnikov, igre pa je odprl Davorin sežanskega košarkarskega kluba Kraški V kulturnem programu so sodelovale Terčon. zidar. Že kot mladinec je dosegal vidne članice plesne skupine Aire, ki jo sesta- Ob zaključku tekmovanja so vsem ude- uspehe, kasneje se je kot član s klubom vljajo mlade plesalke iz osnovnih šol iz ležencem podelili odličja. Priznanja so senzacionalno uvrstil v takratno 2. jugo- Sežane, Dutovelj in Divače, pod mentor- podeljevali: Vojko Žiberna, Teo Masten slovansko ligo. Po koncu igralske kariere stvom Martine Tavčar. Program so zaklju- in Marko Meden, pridružil pa se je dudi je bil dolgoletni trener KK. čili s družabnostjo in zabavo z ansam- Robert Kranjec, eden najuspešnejših slo- Teo Masten je član slovenske mladin- blom Malibu. venskih smučarskih skakalcev in član slo- ske reprezentance v balinanju in prvak Besedilo in slike: Olga Knez venske A državne reprezentance od leta v različnih disciplinah tega športa. Med Šport malo drugače Za Varstveno-delovni center Koper (VDC Koper), ki kot javni socialnovarstve- ni zavod izvaja storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji za odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ter drugimi motnjami, je letos prav posebno leto. Poleg redne- ga dela smo že celo leto v pripravah na organizacijo 15. državnih iger Specialne olimpiade Slovenije (SOS). Specialna olimpiada je svetovno gibanje, ki širi vrednote, ki povezujejo in temelji na enakosti, spoštovanju in spre- jemanju drugačnosti. Gre za univerzalno idejo, v kateri ni poražencev, temveč je vsak športnik zmagovalec. Slogan speci- alnoolimpijskega gibanja se glasi: »Pusti- te mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu.« V sklopu promocije Državnih iger SOS Tako je sežanska enota VDC Koper 25. izšli že dve podobni zbirki Misli na spre- smo se v enoti Sežana odločili, da širši maja v Kosovelovi knjižnici Sežana pred- hodu in Misli na soncu. Sociala in zdravstvo javnosti pokažemo, na kakšne načine, se stavila svojo tretjo knjigo z naslovom Mi- Tudi zadnjo knjigo je zbrala in uredila poleg ostalega dela in drugih aktivnosti sli o športu, ki je nastajala ob pripravah na sodelavka iz enote Koper Markovec Nina športno udejstvujemo. organizacijo Državnih iger. Pred leti sta Holešek. Knjigo, ki je sestavljena iz različ- 43 nih poglavij, je pisalo 77 varovank in va- rovancev VDC Koper ter znani slovenski športniki. Strokovna vodja Jasna Moderc je ob di- aprojekciji fotografij z besedo predstavila dejavnosti in storitve VDC Koper. Barbara Doles, vodja sežanske enote, pa je povedala, kako so skupaj z varovanci razmišljali ob različnih vprašanjih, poglavjih in se ob tem tudi večkrat na- smejali. Spomnili smo se lepih športnih začetkov, zmag in porazov. Pri nastanku knjige so se v podobni vlogi znašli tudi mentorji vseh ostalih enot VDC. Ravnateljica knjižnice Nadja Mislej Bo- žič nas je popeljala skozi Misli o športu in celotno dogajanje povezala v lep kulturni dogodek in prijetno druženje. Izbrano vodilno misel tega dogodka je zapisal v uvodu knjige asistent dr. Stanislav Pinter, ter poskrbela za prijeten, malo drugače namestnik ambasadorja Slovenije za fair obarvan dan. play: “… da se s športom lahko ukvar- Dober teden kasneje pa smo dijakom ja vsak in da je pravi čas za ukvarjanje s in prostovoljcem Srednješolskega cen- športom – prav zdaj!” Ne glede na starost, tra Srečka Kosovela Sežana prikazali tre- letni čas, življenjsko obdobje ali oviranost ning in nekaj tekmovalnih disciplin SOS. se s športom na svoj način ukvarja prav V uvodnem delu so navzoče nagovorili vsak. Vsakdo, ki ima voljo, moč in ener- direktorica Andreja Jurca, vodja sežanske gijo, si lahko izbere športno disciplino, enote Barbara Doles, strokovna vodja Ja- ki mu je pisana na kožo, s katero bogati sna Moderc in profesor športne vzgoje samega sebe in navsezadnje ljudi okoli Karlo Kastelic. sebe. Celotno dogajanje je potekalo na dveh profesor športne vzgoje Karlo Kastelic. Vsi Varovanke in varovanci, ki so soavtorji različnih lokacijah. V športni dvorani so sodelujoči so bili nagrajeni z unikatnim knjige, so nam prebirali odlomke iz knji- varovanci pod mentorstvom Boruta Ar- darilcem – izdelkom naše enote. ge in tako z navzočimi podelili nekaj za- čona prikazali igro namiznega tenisa in Rdeča nit vsega dogajanja je bilo med- pisanih misli. Po predstavitvi je sledila po- elemente košarke, z Eriko Rojc pa v sosed- sebojno spoznavanje in druženje skozi delitev knjig soavtorjem iz enote Sežana. nji balinarski dvorani balinanje. Športne šport. Za prijetno glasbeno popestritev pro- panoge izvajamo po prilagojenih pravilih Po končanem srečanju se je dobra volja grama so poskrbeli Gaja Bašič s flavto in SOS. širila tudi izven športne dvorane, saj so učenci z Orffovim instrumentarijem pod Začetna rahla zadržanost dijakov se je nas dijaki ob odhodu domov pospremi- vodstvom gospe Bojane Kralj iz Osnovne hitro razblinila, ko so skupaj z varovanci li z iskrenim nasmehom in pozdravom. šole Srečka Kosovela Sežana. stopili na športno prizorišče. Razlegal se Medsebojno druženje, spoznavanje ter V čitalnici knjižnice, kjer se je dogodek je smeh, začutil se je športni duh. sodelovanje nam je pustilo lepe in prijet- odvijal, so varovanke in varovanci z men- Pri balinanju je bilo vzdušje še posebej ne spomine. toricama Mileno Živec in Tjašo Remec živahno, polno lepih misli, trenutkov, ki postavili manjšo predstavitev izdelkov so zbližali dijake in varovance. Pridružili Besedilo: zaposleni iz VDC Koper, Enota Sežana lastnega programa. so se nam tudi uporabniki SVZ Dutovlje Slike: arhiv VDC Koper, Enota Sežana Predstavitev knjige je tako združila va- pod vodstvom trenerja Gregorja Žerjala, rovanke in varovance VDC, knjižničar- kar je celotno dogajanje še bolj pope- ke, prostovoljce sežanske srednje šole strilo, saj so se lahko vsi, ki so to želeli, z mentorico Marjetko Gombač, učence preizkusili tudi v ekipnem tekmovanju, OŠ Srečka Kosovela, uporabnike SVZ prav tako pa tudi v zbijanju in bližanju. Dutovlje in druge obiskovalce prireditve Svoje znanje v balinanju je pokazal tudi Sociala in zdravstvo

44 Zapojmo, zigrajmo, zaplešimo Osnovna šola Juričevega Drejčka v Ravnah na Koroškem je bila letos orga- nizatorka že 20. državne glasbene revije otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami. Udeležili so se je tudi otroci iz Centra za usposabljanje »Elvira Vatovec« Strunjan, enota Divača. Skupaj s prijatelji – plesalci iz plesnega društva Srebrna iz Senožeč so zaplesali na skladbo Alenke Kolman »Ples- ni vlak«. Navdušili so tako občinstvo kot tudi strogo strokovno komisijo. Bili so ena redkih, lahko rečem kar edina skupina, ki je na tak način – s plesom – predstavila integracijo zmerno prizadetih otrok s čla- ni plesnega društva. Po končani plesni točki smo poželi aplavz in navdušene vzklike. Da je bilo navdušenje še boj doživeto in popolno, nas je s svojim obiskom po- častila tudi prva dama Slovenije. Gospa Barbara Miklič Turk je imela najprej pozdravni nagovor, nato pa z zanimanjem in sila za fotografijo. To je bila le še pika na minila med petjem, ki ga je neutrudno ganjenostjo spremljala prireditev. i in naš plesni dan je bil popoln. Domov spremljala harmonika. Domislili smo se, da bi jo prosili za skup- smo se vračali skupaj z varovanci Sožitja, no fotografiranje. Brez pomisleka se je ki so se prav tako predstavili s svojo pev- Besedilo: Nataša Hreščak postavila med našo plesno skupino, nas sko točko. Vzdušje na avtobusu je bilo Slika: Suzana Kustič prijazno pozdravila in na koncu še pro- sproščeno in prijetno. Dolga pot je hitro Društvo »Vezi« organiziralo izobraževanje za težje zaposljive osebe Društvo za duševno zdravje in krea- tivno preživljanje prostega časa »VEZI« je v okviru Programa Izobraževanje za različne ciljne skupine organiziralo Izo- braževanje za težje zaposlive osebe na temo INVALIDSKA KOMISIJA. Izo- braževanje je potekalo 28. 5. 2010 v prostorih dnevnega centra v Štanjelu. Preda- vala je gospa Sabrina Poropat iz Zavoda za pokojninko in invalidsko zavarovanje, enota Koper. Program upravičuje potreba po oza- veščanju, informiranju ter socialnem in strokovnem učenju na celostnem nivoju. Odnos do življenja z duševno boleznijo se spreminja in sooblikuje na vseh štirih lahko poslužujemo, seveda če imamo za nivojih, ki so ključni na poti psihosocial- Predavanje je pritegnilo veliko pozor- ne rehabilitacije uporabnika in njegove nost, predvsem je bilo veliko vprašanj s to izpolnjene pogoje. družine. Program tako upravičuje nelo- področja invalidskega upokojevanja (po- Po koncu izobraževanja sta sledili še po- čljiva povezanost vseh štirih elementov: goji upokojevanja) ter o spremembah, ki gostitev in podelitev potrdil o udeležbi uporabnika, njegove družine, skupnosti naj bi jih prinesel na novo sprejeti zakon na izobraževanju. in stroke, da bi bila psihosocialna reha- (drugo leto) o upokojevanju. Predavate- Izobraževanje je financirala Fundacija bilitacija uspešnejša in da bi duševna ljica nas je opozorila na nekatere speci- za financiranje invalidskih in humanitar- bolezen presegla diskriminacijo in social- fične pravice, ki jih imamo, a so velikokrat nih organizacij – FIHO, pa tudi društvo no izključenost. Le z izobraževanjem na neizkoriščene – prav zaradi naše neved- »Vezi« iz lastnih sredstev. vseh štirih nivojih je mogoče zagotoviti nosti, saj nas z njimi, takrat ko bi jih lahko Besedilo in slika: Mojca Mahnič interdisciplinarni pristop k duševni bolez- izkoristili, strokovnjaki s tega področja Sociala in zdravstvo ni, življenju z njo ter skupnostnim pro- niso seznanili. Gospa Sabrina nas je opre- gramom in ostalimi socialno-varstvenimi mila z brošurami, kjer so predstavljene storitvami. vse pravice, dolžnosti in postopki, ki se jih 45 15-letnica sežanskega medobčinskega društva invalidov Medobčinsko društvo vojnih invalidov Sežana, ki združuje približno 200 članov iz občin Sežana, Komen, Divača, Hrpelje- Kozina, Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna, je praznovalo 15-letnico delovanja v samostojni Sloveniji, čeprav so društva vojnih invalidov obstajala že v bivši Jugoslaviji. Srečanje članov Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, ki združuje 15 društev, je bilo 29. maja v Kopru, sežanski člani pa so po praznovanju odšli obeležit 15-letnico delovanja v Vremsko dolino, kjer so sklenili praznovanje Pri Zotlarju v Bujah. Tu jih je nagovoril predsednik društva Franc Mavrič, ki društvu predseduje že štiri leta. Poudaril je predvsem vlogo in pomen društva pri uresničevanju posebnih socialnih programov kot tudi številne aktivnosti čutijo osamljeni. Posebno skrb namenjajo društvo odprto pisarno v prostorih Krajev- v zadnjem letu. Tako predvsem skrbijo, da socialni pomoči najbolj ogroženim invali- ne skupnosti Sežana na Srebrničevi ul. 1 invalidom sofinancirajo zdravljenje v zdra- dom. Izvajajo pa tudi programe rekreacije ob torkih med 8. in 11. uro. Dosegljivi so viliščih. Prirejajo pa tudi razna srečanja, da in športa (pikado, šah itd.). Predsednik Mav- tudi na telefon: 05 7341 207. bi se člani družili, saj je povprečna starost rič je vsem članom zaželel dosti zdravja in precej visoka, pa tudi vojni invalidi se po- da bi se še večkrat srečevali. Sicer pa ima Besedilo in slika: Olga Knez Društvo »Sožitje« Sežana izvolilo novega predsednika Sežansko društvo »SOŽITJE« je na obč- nem zboru izvolilo novega predsednika. To je postal Slavko Može. Dolgoletnemu predsedniku društva (od leta 1982) Leo- poldu Merlaku so se za njegovo prizadevnost v vseh letih zahvalili, vsekakor pa ga bodo še povprašali za kak nasvet. Novi predsednik je predstavil program društva, ki se ne razlikuje od programa za leto 2009, čaka jih le še več dela in aktivnosti. Manjkalo ne bo druženj, zabave in izletov v bližnjo okolico, kakor tudi v druge dele Slovenije.

Besedilo: RK Slika: arhiv društva Člani društva »Sožitje« Sežana na izletu 43 članov društva se je udeležilo pohoda in srečanja v Tomačevici pri Komnu.. Po srečanju v prostorih vaške skupnosti so si ogledali cerkev device Marije Obr- šljanske v Tomačevici in se udeležili svete maše. Nato so opravili pohod do kmetije Grižnik in nazaj v Tomačevico. Pohoda se je udeležil tudi podžupan Občine Komen Zega Igor. Za donacije pri organizaciji srečanja se zahvaljujejo Zidarstvu Bandelj – Zdravko Bandelj iz

Sociala in zdravstvo Vrabč, prav tako se zahvaljujejo vaški skupnosti Tomačevica za odstop prostorov in župniku za darovanje svete maše. 46 RK Društva »Sožitje« se srečujejo V Lovski koči v Lokavcu so se v prijatelj- Društva nameravajo s takimi srečanji Lovska družina Hubelj jim je pomagala skem vzdušju družili člani društev nadaljevati, saj se tako stkejo mnoga pri izvedbi srečanja, za kar se jim zahva- »Sožitje« Ajdovščina-Vipava, Sežana in prijateljstva, prav tako pa se izmenjujejo ljujejo in jih prosijo za pomoč pri podob- člani iz Doma upokojencev Ajdovščina. izkušnje med ljudmi, ki skrbijo za osebe z nih prireditvah. Sprehodili so se do izvira Hublja motnjami v duševnem razvoju. RK

Društvo gluhih in naglušnih z obale in Krasa na izlet v Laško Člani koprskega društva gluhih in na- glušnih, ki deluje že 55 let ter ima kot invalidska organizacija status društva v javnem interesu, so se 22. maja odpravili na enodnevni izlet v Laško. Ob članih z Oba- le pa je bilo največ članov s Krasa, kjer deluje kraška podružnica pod vodstvom Milana Šuca iz Pliskovice. V Laškem, ki šteje 4 tisoč prebivalcev in je znano po največji slovenski prireditvi Prazniku piva in cvetja, ki jo obišče preko 80 tisoč obiskovalcev, so si ogledali muzej, kjer jih je sprejel kustos Tomaž Majcen. Popeljal jih je po bogati razstavi zgodovine pivovar- stva in zdraviliškega turizma v Laškem – Laško-potovanje skozi čas. Prav tako je bila zanimiva geološka razstava, ki si jo je še s posebnim veseljem ogledal najsta- rejši član društva, 88-letni Viktor Saksida, starosta sežanskih in slovenskih jamarjev, no v Laškem, zgrajeno leta 1825, katere značilnosti Laškega (kip Janeza Nepomu- ki je za svoje aktivno večdesetletno delo- proizvodne zmogljivosti znašajo 8.800 ka – zaveznika spovednikov in varuha vanje na jamarsko-arheološkem področ- hektolitrov piva na dan oziroma 240 so- prehodov čez reko, reko Savinjo, ki več- ju letos prejel zlati znak Jamarske zveze dov ali 60 tisoč steklenic na uro.Od 300 krat poplavlja, grad, kjer imajo restavraci- Slovenije. V muzeju so si z zanimanjem zaposlenih jih v proizvodnji dela v eni jo in poročno dvorano, trge itd.). ogledali najstarejše najdbe iz zgodovine, izmeni le 17. Seznanili so se s tehnološ- Vrnili so se s prijetnimi občutki in obo- ki segajo v čas Keltov, približno 2500 let kim postopkom proizvodnje piva, še gateni z znanjem. Želijo si, da se letos zo- stare. Izvedeli so tudi, da so v cerkvi Sv. prej pa so izvedeli, kaj vse je potrebno za pet vrnejo v Laško, takrat na že 46. prire- Krištofa nad Laškim najstarejše orgle na dobro pivo. Seveda pa iz pivovarne niso ditev Praznik piva in cvetja, ki bo od 8. do Slovenskem, ki so bile nekoč upodoblje- odšli praznih rok. Prejeli so ročko piva ter 11. julija. Na mednarodni dan gluhih pa ne na 200-tolarskem bankovcu. se udeležili degustacije raznih vrst piva bodo 18 septembra odšli v Tržič. Večina med udeleženci izleta si je pr- (svetlo, temno, eleksir, bandidos itd.). Ob vič ogledala največjo slovensko pivovar- koncu so si ogledali še nekatere kulturne Besedilo in slika: Olga Knez Društvo »Vezi«, Psihiatrična ambulanta Sežana in Center za socialno delo Sežana na izletu na Ptuju

Društvo »VEZI« je tudi letos v okviru Kul- svoje bolezni in želijo z njo čim bolj kva- tobusni postaji v Sežani in po avtocesti turnega programa in v okviru Programa litetno živeti. Ljudje s težavami v dušev- odrinili proti Ljubljani. Naš prvi postanek izobraževanje uporabnikov, v povezavi z nem zdravju potrebujejo posebno stro- je bil a avtocestnem postajališču Kom- psihiatrično ambulanto dr. Nataše Sed- kovno vodenje in podporo, da bi zmogli, polje, kjer smo si privoščili malico. Sledi- mak iz Sežane ter Centrom za socialno ne le v vključitev v skupnost, temveč tudi la je vožnja proti Šempetru, bolj točno v delo Sežana organiziralo izlet po Slove- v odnose z ljudmi v skupnosti, s katerimi Spodnje Grušovlje. Tam smo si ogledali niji. Tokrat nas je pot vodila na štajerski dobivajo na moči in pozitivni samopodo- hmeljarsko kmetijo Rojnik. Sprejeli so konec, in sicer v Ptuj, kjer smo bili zelo bi. Takšnih programov in strokovno vo- nas odprtih rok in nam opisali celoten lepo sprejeti. denih aktivnosti na Krasu in Notranjskem, postopek,od sajenja hmelja, pa do obira- V Društvu opažamo vsako leto večje razen v okviru našega Društva, v skupno- nja in sušenja. zanimanje za izvedbo takih in podobnih sti ni mogoče najti. Polni novega znanja smo pot nada- Sociala in zdravstvo projektov, kar kaže na to, da se ljudje s Kot vsako leto smo se tudi letos, 20. 5. ljevali proti Ptuju. Na avtobusni postaji v težavami v duševnem zdravju zavedajo 2010 ob 7. uri zjutraj, zbrali na stari av- Spodnji Hajdini se nam je priključila go- 47 spa Silva Sfartek, katera je tudi mestna svetnica, ki nas je vodila po mestu Ptuj in nam priskočila na pomoč, da smo si lahko brezplačno ogledali grad. Čeprav nismo pričakovali, nas je gospa Silva prijetno presenetila: Upraviteljica gradu nam je, na prošnjo gospe Silve, donirala karte za ogled Ptujskega gradu v celoti, za kar se obema iz srca zahvaljujemo. Ogled je trajal eno uro: ogledali smo si zbirko sta- rodavnega orožja, glasbil, renoviranega grajskega pohištva ter tradicionalne ptujs- ke maske. Imeli smo pa to srečo, da smo srečali upraviteljico gradu in se ji osebno zahvalili s simboličnim spominkom, kateri je nastal v delavnicah Društva »Vezi«. prodajnim centrom. Vrtnarija nam je za Fundacije za financiranje invalidskih in Gospa Silva nas je popeljala še skozi stari okrasitev naših enot podarila rože, mi pa humanitarnih organizacij - FIHO, Centra del Ptuja, kjer smo imeli priložnost privoš- smo se jim zahvalili in jim obljubili, da se za socialno delo Sežana in seveda lastnih čiti si sladoled. V spomin na Ptuj nam je mogoče še vidimo. sredstve društva. Gospa Silva poklonila repliko fotografije Polni novih spoznanj in lepih vtisov Še enkrat pa se zahvaljujemo vsem, ki mesta. smo se na poti proti domu ustavili še na so nam omogočili brezplačne oglede Potem smo bili že vsi nekoliko utruje- Trojanah, si privoščili tradicionalni trojan- (Kmetija Rojnik, gospa Silva Sfartek za vo- ni, pa tudi naši želodčki so nas opozarjali, ski krof in v zgodnjih večernih urah pri- denje po mestu Ptuj ter ogled gradu Ptuj, da je že čas kosila. Tako smo se odpeljali speli v Sežano. vrtnarija Revital d.o.o.), saj bi brez njih bil proti Kidričevem, kjer smo si v restavraciji Na izlet smo povabili tudi prostovoljce, naš izlet zelo okrnjen in nezanimiv. Pan privoščili kosilo. na katere smo zelo ponosni, saj so naši Po kosilu je sledil še ogled bližnje vrtna- sodelavci. Besedilo in slika: Mojca Mahnič rije Revital d.o.o., ki se ukvarja z vrtnarsko Izlet je v sodelovanju z ostalimi organi- proizvodnjo, načrtovanjem, urejanjem ziralo Društvo »VEZI«, kar pa bi bilo skoraj in vzdrževanjem zunanjih površin ter nemogoče brez sofinancerjev in sicer: Pohod društva za srce od Kobjeglave do Lukovca Društvo za srce in ožilje Slovenije – podružnica Kras je zaključila zimsko- spomladanske pohode s pohodom od Kobjeglave do Lukovca. Tretjo nedeljo v maju se je zbralo več kot sto pohodni- kov s Krasa, tržaškega Kras in širšega slovenskega prostora. Pohod je bil od vseh petih letošnjih najbolj množičen. Pod vodstvom Ludvika Husuja so se podali po kraških pokrajini med Kobjeglavo in Lukovcem. Na Lukovcu so si ogledali kal in vaški vodnjak, ki je v preteklosti služil za oskrbo s pitno vodo. V daljših sušnih obdobjih so v preteklosti vodnjak zaklepali in va- ški župan je delil vodo prebivalstvu, živi- na pa se je napajala v kalih, kjer so žene Ivan Novak, Lojzka Grmek in njena sestra, posvojitev na daljavo). Ob slovesu so še tudi prale perilo.Siromašni sloj je hodil po upokojena zdravnica Darinka Grmek. zapeli in nazdravili s kraško kapljico v želji, vodo v kale, premožne hiše pa so imele Lojzka Grmek je obudila spomine med 1. da se zopet vidijo v teh prelepih krajih na tudi po dve, tri štirne. Pot so zadovoljni in 2. svetovno vojno, ko so Primorci trpeli jesen, ko ruj zažari v vseh svojih škrlatno- nadaljevali skozi Lukovec po kraškem pod fašistično oblastjo. Lojzka je namreč rdečih barvah. robu, od koder je prelep razgled na Vipa- rojena v družini s trinajstimi otroki, ki so S pohodi bodo nadaljevali po poletnih vsko dolino. Povzpeli so se tudi na vzpeti- se odselili po raznih krajih po Sloveniji in počitnicah, v jesenskem času, ko organi- no Ragotnica, kjer je prazgodovinska go- v tujino. Delala je kot diplomirana orga- zirajo pohode vsako tretjo nedeljo v me- mila. Gomile so postavljali na vzpetinah z nizatorka zdravja Rdečega križa v bolnici secu v Glinščico (september), Gropado lepim razgledom. pri Veroni in se po očetovi smrti vrnila (oktober) in Cirje-Kostanjevico (novem- Pot so zaključili v Kobjeglavi pri Čotnih, domov ter z veliko ljubeznijo obnovila ber). Drugo nedeljo v juniju (13. 6.) pa se kjer jih je gospodinja Lojzka Grmek toplo domačijo v pravem kraškem stilu. Lojzka bodo udeležili pohoda okoli Vanganel- sprejela ob kraškem ognjišču. Postregla je, kljub svojim oseminsedemdesetim skega jezera, ki ga prireja koprsko društvo je s pogačami iz domače krušne peči, letom še vedno vitalna in aktivna in je za srce pod vodstvom Darka Turka. Sociala in zdravstvo kraško joto in s štruklji. S poezijo in utrinki pred časom vodila Društvo slončkov, ki je iz življenja nekoč so se predstavili mladi združevalo ljudi dobre volje, ki so s svo- Besedilo: Olga Knez 48 pesnik Amadej Škibin, pesnik in član štu- jimi prispevki poskrbeli za izobraževanje Slika: Ludvik Husu dijskega krožka Beseda Slovenske Istre revnih otrok v Indiji (botrovanje oziroma Krasitev kamenčkov Krasitev kamenčkov in lesenih deščic za simbolno obdaritev starejših je le ena od delavnic izobraževanja in prostovoljstva Krajevna organizacija RK Sežana, ki jo je pripravila ta humanitarna organizacija ob Tednu RK. Delavnico je vodila dol- goletna aktivistka in prostovoljka Sonja Lozej iz Merč ob pomoči predsednice sežanske KO RK Marije Turk. Aktivistke so pobarvale kraške kamne in jih okrasile z lepimi mislimi. Kot simbol dolgega in trdoživega življenja, miru in ljubezni jih bodo poklonile ob obiskih starostnikov, ki bodo v letošnjem letu praznovali roj- stne dneve nad 85 let. Odločile so se, da jih bodo obiskale na njihovih domovih. Toliko starih ljudi je v KS Sežana in Dane pri Sežani petdeset. Ena izmed številnih aktivnosti RK so tudi vljudnostni novolet- prostovoljstva in usposabljanja za prosto- seznanili z vlogo nevladnih organizacij v ni predpraznični obiski starostnikov nad voljstvo na lokalni ravni, ki ga bo 2. junija družbi, spoznali različne vloge prostovolj- 85 let v domu upokojencev v Sežani in v Novi Gorici organiziral Šent - slovensko stva, raziskovali lastno motivacijo za pro- vseh štirih stanovanjskih skupin Social- združenje za duševno zdravje. Namen se- stovoljstvo, spoznali stereotipe o skupino-varstvenega zavoda Dutovlje. minarja je ponuditi udeležencem infor- nah ljudi, razmišljali o principih etičnega Dogovorili so se tudi, da se bodo ude- macije o prostovoljnem delu v skupnosti delovanja prostovoljstva idr. ležili seminarja Nisem več sam – delam ter osvetliti pomen prostovoljstva v okvi- Besedilo in slika: Olga Knez kot prostovoljec, ki poudarja promocijo ru organizacije Šent. Udeleženci se bodo

Teden zdravja v lekarnah V prireditve ob tednu zdravja v lekarnah so se vključili tudi zaposleni v sežanski le- karni, kjer so merili glukozo v krvi, krvni tlak in indeks telesne mase. Obenem so tudi svetovali ob različnih zdravstvenih težavah in o zdravem načinu življenja ter podeljevali brošure na omenjene teme. Tokratni teden je potekal pod geslom Debelost – z obvladovanjem telesne mase do boljšega zdravja. Svetovna zdravstvena organizacija je namreč debelost uvrstila med bolezni leta 1997. Gre za kronično bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Povzroča motnje v telesnih funkcijah in presnovnih proce- sih. Zmanjšuje kakovost življenja, zvišuje obolevanja za številnimi boleznimi (srč- no-žilne bolezni, sladkorna bolezen in rakava obolenja) in skrajšuje življenjsko dobo lijonov odraslih ljudi debelih, kar 1,6 mi- telesno težo in več kot 700 milijonov lju- Debelost v razvitem svetu dobiva raz- lijarde pa jih je imelo povečano telesno di, ki se po indeksu telesne mase uvrščajo sežnosti epidemije in postaja velik zdrav- težo. Med otroci jih je bilo debelih 20 mi- med debele. stveni ter družbeno-ekonomski problem. lijonov. V Svetovni zdravstveni organiza- Po podatkih Svetovne zdravstvene orga- ciji ocenjujejo, da naj bi bilo do leta 2015 Besedilo in slika: Olga Knez nizacije je bilo v letu 2005 v svetu 300 mi- na svetu že 2,3 milijarde ljudi s povečano Sociala in zdravstvo

www.sezana.si 49 PoSKOKčev dan ali največja športna zabava v Sežani!

Športno društvo poSKOKec je v sodelovanju z Zavodom za šport, turizem in prosti čas Sežana in Občino Sežana v petek, 11. Junija, priredilo nepozaben dogodek. Na istem mestu se je tega dne srečalo več generacij skupaj in vsak je na- šel nekaj zase. Za najmlajše se je program pričel že po- poldne. Otroci so se lahko na poSKOKče- vem dnevu preizkusili v drsanju na milnici, v skakanju na velikem napihljivem gradu, si oblikovali nore pričeske ali se prepustili spretnim rokam, ki so jih po- risale. Program so popestrile akrobatska skupina Kraške kobilice, plesno-akrobatska skupina Flip in plesna šola Mojce Stoj- kovič. Sledila je podelitev poSKOKčevih žepnin in veliko presenečenje poSKOKca:

vsi skupaj smo upihnili prvo poSKOKčevo svečko! V okviru poSKOKčevega dne je bila podeljena tudi poSKOKčeva žepnina za mlade, perspektivne športnike občine Sežana. Mladi od 15. do 29. leta starosti so se namreč lahko prijavili na razpis, katerega splošni pogoji so objavljeni na www. poskokec.si. Med vsemi prijavljenimi je strokovna komisija izbrala dobitnike že- pnin: Simona Premrl, Klemen Kariž, Sara Meden, Dea Borjančič in Gaja Božeglav Projekt sofinancira Občina Sežana. Pozabili pa nismo niti na mlade, saj smo ob sovpadanju z začetkom 19. svetovne- ga prvenstva v nogometu v JAR priredili turnir v malem nogometu na milnici, vzporedno pa smo na velikem platnu spremljali prenos večerne tekme med Urugvajem in Francijo.

Besedilo: Marko Meden Slike: Miha Grgič Jelen Šport in rekreacija

50 V pršutih je pop 2010 Joga za zdravje V soboto, 22. 5. 2010, smo člani ekip ŠD Deskar in MC Podlaga Pod mentorstvom Agnes Luin poteka že drugo leto zapored Sežana pod streho spravili druge »pršute«, kot se je med skaterji projekt Joga za zdravje. Tečaj se odvija v prostorih stare šole na prijelo ime za našo rolkarsko-družabno prireditev »V pršutih je Velikem Dolu, in sicer od oktobra do maja vsak četrtek ob 19. uri. pop«. Da pa si kdo od skaterjev ali obiskovalcev, ki so nam ta Pri projektu gre predvsem za to, da se tečajnike naučimo spoznati dan prišli delat družbo v lično obnovljen sežanski skatepark, ne samega sebe skozi sprostitvene tehnike. bi samo na podlagi imena prireditve »V pršutih je pop« ustvaril Obisk je za tako mnenja, da gre za neresno in pretirano zabavno zadevo, smo majhno vasico kar jim v popoldanskih urah postregli z dvema strogo resnima in številen, saj tečaj obiskuje devet punc, ve- čina z Velikega Dola, dve pa s Pliskovice in Kosovelj. Punce si vsako leto ob koncu tečaja organiziramo izlet, kjer je prostor za prijetno druženje in klepet. Letos smo se skupaj z braniško skupino joge odpravile v zelo slikovito vasico na Vipavskem – Goče. Najprej smo šle do cerkve Marije Snežene ter nato nadaljevale druženje na Cejkotovi domačiji, kjer gospoduje Davorin Mesesnel. Tam smo degustirale izvrstna vina, uživale ob dobri hrani in predvsem sproščene klepetale pozno v noč. Tako se je zaključilo še eno zanimivo obdobje. Joga se čez poletje poslavlja, vendar punce že komaj čakamo oktober, da se bodo vrata šole ponovno odprla in bo spet čas druženje, kjer prijetno združimo s koristnim. Besedilo: Avrelija Stepančič Slika: Martina Mrakič

izčrpajočima skaterskima disciplinama. Skaterji iz vse Slovenije so zelo pohvalili naš skatepark in ta dan prikazali vse, kar se je praktično prikazati dalo, vreme je z nekaj vmesnimi kapljicami odlično zdržalo, obiskovalce in tekmovalce smo okrepčali s kra- ško joto in pomfrijem, vse prijavljene tekmovalce pa nagradili. Iskrena zahvala ekipama ŠD Deskar in MC Podlaga Sežana za pomoč pri organizaciji, Zavodu ŠTIP Sežana za pomoč pri urejanju skateparka, Obsešnu za nagrade, Cockti za Cockto, Leletu Šport in rekreacija pa za prašiča. Besedilo: Gorazd Lah Slike: Nik Čebulec 51 Začni počitnice z nami Poletni športni kamp ponovno vabi vse nadobudne športnike.. Vsak dan bomo

od 7.30 do 16. ure osvajali, obnavljali in utrjevali znanje pri aktivnostih, kot so atletika, gimnastika, igre z žogo (nogomet, košarka, rokomet, odbojka), ples, balinanje, badminton in hokej, ter se zabavali pri štafetnih igrah, poligonih in ustvarjalnih aktivnostih. Lansko leto smo kot novost uvedli ja- dranje v razredu Optimist. Letos pa ne smete zamuditi plezanja na Opčinah z veličastnim razgledom na Tržaški zaliv, kjer bomo osvajali nove višave. Vsak termin bomo zaključili v soboto z aktivnostmi v Lipici. Preizkusili se bomo v tenisu, mini golfu in orientacijskem teku v naravi. Vsi udeleženci boste na koncu prejeli sponzorska darila, priznanje za sodelovanje na poletnem športnem kam- pu, kapo in majico z našim logotipom ter polno košaro novih izkušenj in prijateljev. Cena poletnega športnega kampa je In ne pozabite: POČITNICE SE ZAČ- V prvem terminu od 5. 7. do 10. 7. 2010 100 EUR z že vključenim DDV-jem. NEJO Z NAMI! Vse prijave in informacije sprejemamo se nam boste pridružili vsi, ki ste stari 6, 7 Besedilo: Andreja Gulič na elektronski naslov sportnikamp@ in 8 let, v drugem terminu od 12. 7. do 17. Slika: Lejla Ramirez 7. 2010 pa vsi od 9 do 11 let. gmail.com. Pričetek PNK lige z malokalibrskim orožjem Na športnem strelišču Pot na Poljane v Postojni se je (16. maja) odvijalo prvo kolo Primorsko-notranjske kraške lige z malim kalibrom s serijsko puško in pištolo proste izbire. Tekmovanje, ki se ga je ude- ležilo 55 strelcev, je organiziralo Društvo strelskih in borilnih veščin iz Izole. Gre za prvo ligo v tekmovanju z MK-orožjem, in to prav na Primorskem, in organizatorji si želijo, da bi jih posnemali tudi v drugih slovenskih regijah. Več kot 20 strelcev se je v Postojni po- merilo z MK puško na 20 strelov na 50 metrov leže, pri čemer so zmago slavili strelci iz SD Postojna (1. Karlo Baranja, 174 krogov, Marjan Istanič, 172, in Iztok Simčič, 166). Kar 22 »pištolašev« se je po- merilo z MK pištolo na 60 strelov na 50 metrov. Zmagal je Rok Ivanc (Grosuplje, 530 krogov), drugi je bil Emerik Hodžić (DSBV Izola, 523 krogov), tretji pa Franc Ivanc (Grosuplje, 519 krogov). S pištolo jejo tudi nekateri strelci, ki se udeležujejo orožjem bodo sledile še tri tekme, ki se na 20 strelov na 25 metrov je slavil Branko prve mednarodne Interlige, kjer sodelu- bodo odvijale prav v Postojni. Prihodnjo Malinović (IX..korpus Piran, 184 krogov) jejo strelci in društva iz Avstrije, Hrvaške nedeljo, 23. maja, jo bo organiziralo SD pred Romanom Mulcem (Kovinoplastika in Slovenije. Prav po zaslugi predsednika Kovinopastika Lož, prihodnji koli pa SD Lož, 183 krogov), medtem ko je bila Olga SD Postojna Marjana Heberja, ki je dal IX. korpus Piran in SD Postojna. SD Po- Knez (Vremščica) s 181 krogi tretja. Z pobudo za PNK ligo z MK orožjem, se je stojna pa 5. junija organizira tradicio- enakim rezulatom je imela boljšo zadnjo pričela druga liga z MK orožjem na Slo- nalno tekmovanje v streljanju z serijsko serijo kot Andrej Hreščak (Vremščica) in venskem. Postojnski strelci so dali stre- MK puško in pištolo za Pokal Postojne in Anton Hrovatin (IX. korpus Piran). lišče, ki ga bodo v kratkem preuredili in odprto regijsko veteransko prvenstvo za PNK liga z MK orožjem se je pričela po posodobili, v brezplačno uporabo. Mladi veterane in veteranke. Šport in rekreacija uspešno zaključeni PNK ligi z zračnim in nadobudni strelec Emerik Hodžić iz orožjem, ki bo prihodnje leto potekala že izolskega DSBV se je pridružil pobudi Besedilo in slika: Olga Knez 52 10. leto. V PNK ligi z MK orožjem tekmu- in organiziral prvo kolo. V PNK ligi z MK Zaključena peta sezona šole plavanja v Lipici Prav neverjetno se sli- ši, da je za nami že peta sezona plavanja. V prvih treh letih smo organizirali 20-urne plavalne tečaje v pomladnih mesecih v str- njeni obliki. Otroci so vadili dvakrat tedensko od marca do maja. V prvem letu je bilo vpisanih 30 otrok. Pred dvema letoma smo ponudili različno obliko vadbe in sicer 30-urni tečaj, enkrat tedensko čez celo šolsko leto. Dobro delo vaditeljev ter zadovoljstvo staršev in otrok je privedlo do tega, da se je v naslednjih letih število otrok dvignilo na 67. To nas je seveda zelo razveselilo in nepričakovano smo v letošnjem šolskem letu vpisali nekaj več kot 100 otrok. Vadbo smo bili pri- morani razdeliti v dve izmeni. Eni so vadili ob torkih ob štirih, drugi pa takoj za njimi, ob 17. uri. V torek, 25. maja, je zaključila s plavanjem prva skupina. Prve- ga junija pa še druga. Otroke so na zaključno uro prišli pogledat starši in bili navdušeni nad njihovim napredkom. To nam doka- zložljivi stolček. Na koncu smo se pogostili z dobrotami, ki so jih zuje tudi dejstvo, da so se skoraj vsi že vpisali v šolo plavanja za starši prinesli s seboj. prihodnje šolsko leto. Otrokom smo razdelili diplome, majčke in Ob tej priliki se moram zahvaliti vaditeljem plavanja, ki so bili tako predani delu in tako strokovni, pri tem pa tako potrpežljivi. Skupaj smo bili (in upam, da bomo tudi ostali): Andrej Sila, Saša Teraž, Tea Makivič, Marko Pirc, Matjaž Pirc, Mojca Zadkovič, Gre- gor Žerjal, Kaja Teraž, Vesna Kovačevič, Zala Mlač in Katja Kovač. Hvala tudi Barbari, Nadji in gospodu Božu Draganu za njihovo pomoč in podporo na ZŠTIP. Vpis v šolo plavanja že poteka. Vsi zainteresirani nam lahko pi- šete in pustite podatke o otroku na: [email protected] ali nas pokličete na 041 338 241. Vpisovali bomo otroke, stare od 5 let naprej – do zapolnitve prostih mest. Sedaj pa držimo samo še pesti, da nas bo bazen v Lipici priča- kal v naslednji sezoni prav tako prijazno kot doslej!

Besedilo in slike: Katja Kovač

V avstrijskem Melku sta se odvijali dve krožno-hitrostni dirki za odprto državno prvenstvo Republike Slovenije Prvič se je predstavil tudi novo ustano- član je tudi mladi Sežančan Grega Premrl. ki in lepo vreme sta zaznamovali uspe- vljeni Avtoklub MGM Postojna, katerega Veliko število gledalcev, številni dirkalni- šen vikend. »Tekmovalna avtomobila je ekipa mehanikov iz Lucije uspela pripra- viti tik pred odhodom, zato so z do- seženim zadovoljni«, je povedal iz- kušeni Postojnčan Marjan Nagode. Nagode je bil z avtom MG ZR105 v svoji diviziji 1 enkrat prvi in drugi, mladi Sežan- čan Grega Premrl, ki je vozil Zastavo Yugo in nastopil prvič, pa je osvojil v diviziji 1 dve tretji mesti in bil obakrat drugi med mladimi vozniki do 21 let starosti. Grega bo v letošnji sezoni nastopal na krožnih in gorskih dirkah ter paralelnih avtokrosih. Naslednja dirka je PRK v Logatcu, kjer bo nastopil tudi tretji član ekipe Manuel Šport in rekreacija Dessardo iz Lucije z avtom MG ZR105 . Besedilo: Simon Premrl Slika: osebni arhiv Simona Premrla Grega z ekipo AK MGM Postojna 53 Konzorcij kraških pridelovalcev terana se je predstavil s 23 terani Na gradu v Štanjelu se je letos že šestič zapored predstavilo Združenje konzorcij kraških pridelovalcev terana, ki ga že od vsega začetka vodi dr. Miran Vodopivec in ki šteje 27 članov. Skupaj s tržaškim konzorcijem za zaščito kontroliranega porekla vin Kras so predstavili 23 vin. Medtem ko je bilo mogoče z italijanskega Krasa degustirati teran šestih vinarjev, so številni ljubitelji dobre kapljice lahko degustirali 17 vzrocev s spodnjega in zgornjega Krasa komenske in sežanske občine. Tako so predstavili 23 vin, ki so izpolnje- vala zahtevne pogoje leta 2000 sprejete- ga pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja, kjer je uzakonjeno in tudi zaščiteno temno ru- binasto vino teran kot posebnost našega Krasa. Konzorcij kraških pridelovalcev terana, ki je ob ustanovitvi leta 2005 štel 24 članov, danes jih šteje 27, je nastal, da bi povezali večje kraške vinarje, dvigovali kakovost terana, predvsem pa zaradi skupne promocije tega posebneža in Krasa nasploh. Posebnost in značilnost pred- stavljenih vzorcev terana je ta, da so vsi možnost za boljše trženje te dragocene torji v restavraciji Grad na Štanjelu, ki jo zelo izenačeni po kakovosti, ki pa je zelo kapljice doma in po svetu. Iz Italije so se v najemu imata Katjuša in Jernej Ščuka, visoka. predstavili: Benjamin Zidarich, Edi Kante, gostili novinarje. Enolog sežanske kleti »Prav dvig kvalitete je osnovni cilj kon- Matej Lupincin, Sandi Škerk (vsi iz Pra- Vinakrasa Boštjan Zidar je predstavil iz- zorcija«, je poudaril dr. Miran Vodopivec, proti), Andrej Milič (Zagradec) in Matej brane vzorce terana. Matjaž Cotič, član ki meni, da nismo še izkoristili vseh narav- Škerlj (Salež). Številnim obiskovalcem so slovenske kuharske reprezentance, je nih danosti in strokovnega znanja. predstavili, kaj so pridelali v letu 2009, in postregel s kulinaričnimi dobrotami, Konzorcij kraških pridelovalcev terana kupcem povedali, da imajo svoja vina pri- ki se dobro podajo k temu vinu. Gre za so tokrat zastopali, ob največjem pridelo- pravljena za prodajo. tradicionalne kraške jedi, ki so bile v naši valcu terana sežanski zadrugi Vinakras, še Ob navzočnosti slovenske vinske kralji- preteklosti priljubljene in običajne. Co- vinogradniki in vinarji: Rikardo Vrabec in ce Andreje Erzetič in kraljice terana Neže tič pa je pripravil kar osem vhodov teh turistična kmetija Durcik-Petelin (Pliskovi- Milič iz Zagradca je ustanovitelj in pred- tradiconalnih kraških jedi, nekatere tudi ca), Bogdan in Ivo Grča (Hruševica), Bo- sednik konzorcija Miran Vodopivec pred- na sodoben način, kot denimo: volovski ris Lisjak, David in Rajko Štok (Dutovlje), stavil 17 izbranih vzorcev terana letnika rep s korenčkom na zelenjavnem pireju, Vinarstvo Orel (Avber), Petelin-Rogelja, 2009, štiri letnika 2007 in dva letnika 2006 suho slivo, zavito v kraško slanino, doma- Marko Pupis, Boris Škerlj in Turistična ter predstavil razmišljanja o uspešnem če špargljeve njoke s sušeno klobaso v kmetija Škerlj (Tomaj), Milena in Bogdan delu konzorcija in usmeritvah za nadalj- teranovem toču, bleke, nadevane z ov- Tavčar ter Darjo Pipan (Križ), Ravbar Kodrič nje delo. Poudaril je skupno nastopanje čjo skuto in zelišči, domačega petelina, (Voglje), Dušan in Roman Rebula (Bre- na različnih prireditvah doma in v tujini ribji brodet, file trilie in polento z zelišči, stovica pri Komnu), Širca-Kodrič (God- ter osnovni cilj – dvig kakovosti terana. jančevo kračo, polnozornate krompirje- nje) in Vina Štoka (Krajna vas). Že četrto V kulturnem programu so na predstave štruklje s špinačo in skuto, za sladico leto so k sodelovanju pristopili tudi tr- vitvi sodelovali moški pevski zbor Tabor pa tri vste sirov (ovčji, kozji in kravji), dve Kmetijstvo žaški vinarji in po besedah predsednika Lokev pod vodstvom Mirana Žitka in marmeladi (slivovo in teranovo) ter med. tržaškega vinskega konzorcija Sandija pevska skupina KD Borjač iz Sežane. 54 Škerka pomeni skupni nastop tudi večjo Že tretje leto zapored so organiza- Besedilo in slike: Olga Knez 55 let Jamarskega društva Sežana in poimenovanje jamarskega doma pri Vilenici po Jožetu Gustinčiču Jamarstvo ima na Krasu dolgo in boga- to tradicijo. 21. maja 2010 smo pri jami Vilenici obeležili 55-letnico ustanovitve društva ter poimenovali jamarski dom po Jožetu Gustinčiču. Z raziskovanjem kraškega podzemlja so fantje iz sežanske Stare vasi pričeli takoj po drugi svetovni vojni, čeprav je uradna letnica začetka delovanja jamarskega društva leto 1955. Leta 1957 so se priklju- čili Planinskemu društvu Sežana in ustanovljena je bila Jamarska sekcija, ki se je nekaj let kasneje osamosvojila in začela delovati kot samostojno društvo oziroma s prvotnim imenom Jamarski klub Seža- na. Leta 1959 so se priključili Društvu za raziskovanje jam Slovenije. Danes je Jamarsko društvo Sežana eno izmed 45 jamarskih društev, ki so včla- njena v Jamarsko zvezo Slovenije in šteje več kot 60 članov, kar ga uvršča med več- ja društva. Delovanje je bilo in je pestro in bogato. 19. maja 1963 je bila slovesna otvoritev podzemnega sveta – tako živega kot ne- Glavna dejavnost je raziskovanje in doku- jame. Poleg Vilenice skrbimo tudi za ne- živega – ter osveščanju javnosti o pome- mentiranje jam. V prvih 55. letih je bilo re- katere druge zaprte jame na Krasu, ki niso nu varovanja Krasa. gistriranih, raziskanih in dokumentiranih turistično opremljene. Jamarsko društvo Sežana je prejelo več veliko jam, med njimi tudi dve s podzem- Z raziskovanjem in obiskovanjem jam priznanj, med njimi tudi štiri priznanja nim tokom reke Reke. Na Komenskem sta neločljivo povezani tudi dejavnosti Občine Sežana, plaketo Civilne zaščite Krasu je aktivna Sekcija Komen. Pomem- teoretičnega in praktičnega izobraževa- Republike Slovenije za izjemne dosežke ben prispevek pri raziskovanju jam ima nja članov in reševalne dejavnosti. na področju zaščite in reševanja ter bro- tudi arheološka sekcija, saj so mnoge Pridobljeno znanje in izkušnje so nas nasti znak Ministrstva za notranje zadeve izmed jam pomembna arheološka naj- popeljale v sodelovanje v številnih doma- Republike Slovenije za pomembne uspe- dišča. čih in mednarodnih projektih. Udeležuje- he pri zagotavljanju varnosti. Organizacija in vodenje obiska v Vilenici mo ali organiziramo tudi razna jamarska Obeležitev 55-letnice društva smo poje tisti del dejavnosti društva, ki nam pri- srečanja, odprave, raziskovalne tabore, vezali tudi s poimenovanjem jamarskega naša edini stalni dohodek in hkrati veliko razstave, predavanja, raziskovalne akci- doma pri Vilenci po dolgoletnem in za- dela. Poleg vodenja po jami skrbimo za je in pohode. Pri tem ne gre zanemariti služnem, danes že pokojnem članu, Jože- njeno promocijo, veliko dela pa zahteva tudi vsakoletnega dela pri soorganizaciji tu Gustinčiču. Bil je v skupini prvih članov tudi urejanje infrastrukture pred in v jami. Mednarodne literarne nagrade Vilenica. Jamarske sekcije Planinskega društva Se- Vilenica, ki slovi kot najstarejša turistična V zadnjih treh letih smo uspeli realizirati žana. Poleg raziskovanja jam je opravljal jama, je obiskovalcem na ogled od leta še dve pomembni nalogi: Leta 2007 smo tudi naloge tajnika. Leta 1962 so ga izvo- 1633. Slovesu in lepoti je sledilo precej razvili prapor društva, leta 2008 pa pred- lili za predsednika in to funkcijo je opra- klavrno obdobje. Od sredine 20. stoletja stavili prvo knjigo o društvu. vljal celih 22 let – do leta 1984 – takrat dalje je jamska infrastruktura vedno bolj Svoje delo želimo in radi predstavimo že kot predsednik samostojnega društva. propadala. Sežanski jamarji so se odločili, tudi širši, ne samo jamarski javnosti. Da Aktivno je sodeloval v Društvu za razisko- da jo zopet uredijo za turistični obisk in ji lahko sledimo temu cilju, imamo spletni vanje jam Slovenije in bi en mandat njen povrnejo sloves, ki ga je nekoč že imela. Z strani Vilenice in društva, kjer so ažurno podpredsednik. Sodeloval je tudi pri or-

deli so začeli sredi leta 1962. Potrebovali predstavljene vse naše aktivnosti in do- ganizaciji mednarodnega speleološkega in prostor Okolje so skoraj eno leto, opravili približno 2000 sežki. kongresa v Sloveniji. prostovoljnih ur, občasno so jim poma- Pri vseh naštetih aktivnostih posveča- V 60. letih je skupaj z ostalimi jamarji gali tudi člani drugih klubov in mladinci. mo veliko vlogo varovanju in ohranjanju vodil raziskovalne akcije v Jami 1 v Kanja- 55 ducah in ostalih jamah ter pomagal stro- vi dolini je namreč odkril čudovito jamo, Terčon ter člani Planinskega društva Se- kovnjakom Hidrometeorološkega zavo- ki nosi ime Gustinčičeva jama. To je ena žana. Prireditev sta povezovala Edi Fabjan da iz Ljubljane opravljati sledilne poskuse izmed šestih jam v Sloveniji, ki so popol- in Francko Renčelj, po stažu najstarejši podzemnih vodnih tokov. noma zaprte zaradi ohranjanja jamskega član društva in eden izmed skupine prvih Razvoj turizma je videl tudi v urejanju sveta. sežanskih jamarjev. Prireditev so z glasbo zapuščene in pozabljene turistične jame Prireditve pri Vilenici se je udeležilo zaokrožili člani Grajskega kvinteta. Vilenice, katero so on in jamarji ponovno okrog 50 ljudi, med njimi številni nek- uredili in odprli za turizem leta 1963. danji in aktivni jamarji iz sežanskega in Besedilo: Rosana Cerkvenik Leta 2000 se mu je narava zahvalila za drugih društev, Jožetova družina in so- Slika: Jaka Jakofčič ves trud, skrb in prizadevnost. V Blažče- rodniki, župan občine Sežana – Davorin Tudi jamarji smo čistili Slovenijo Problematika onesnaženosti jam na območju slovenskega Krasa je jamar- jem poznana že vrsto let. Ravno zato so bile v različnih obdobjih organizi- rane številne čistilne akcije in akcije osveščanja prebivalstva, ki so jih orga- nizirale različne organizacije, ki delujejo na področju jamarstva. Kar nekaj teh akcij je organiziralo tudi Jamarsko društvo Sežana. Ker je problematika črnih odlagališč v jamah še vedno pe- reč problem, smo se odločili, da pod- premo vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu in skušamo očistiti vsaj eno jamo. S tem smo že- leli širši javnosti sporočiti, da so jame naša naravna dediščina, ki jo je vredno ohraniti, in ne uporabljati kot smetišča. Po tehtnem razmisleku in dolgih pogovorih o onesnaženih jamah smo se odločili, da v sklopu akcije Očistimo Slo- odlagališče prijaviti in določiti zbirno me- Na dan Č, v soboto, 17. 4. 2010, se je venijo v enem dnevu očistimo jamo Go- sto. Kasneje, kakšen mesec pred akcijo, ob 9. uri na Prepihu zbralo 12 članov Ja- lobnico pri Prepihu. Jama je bila odkrita smo določili še način izvleka odpadkov. marskega društva Sežana. S seboj smo konec leta 2009 in se nahaja tik ob cesti Ker je brezno globoko petnajst metrov, imeli vso potrebno opremo (30 kg) in za Filipčje Brdo. Ravno zaradi svoje lege vhod pa ima premer več metrov, je do- znanje (nekaj možgančkov), spremlja- je predstavljala priročno mesto za odla- ločitev tehnike izvleka zelo pomembna, lo pa nas je tudi zelo ugodno vreme. ganje odpadkov. saj na podlagi le te določimo količino in Vrvna žičnica je bila speljana nad jamo Priprave na akcijo so se pričele že de- vrsto potrebne opreme ter najmanjše do 10.30 ure, ob 11. uri se je pričel izvlek cembra 2009, saj je bilo potrebno zbrati potrebno število udeležencev, tako na odpadkov, ki je trajal do 13. ure. V jami sta podatke o količini odpadkov v jami, črno površini, kot v jami. dva jamarja nakladala odpadke v star sod, na površini pa je pet jamarjev te odpadke vleklo na površje, ostalih pet je odpadke sortiralo po vrečah. Vse to se je naložilo na prikolico, šofer in njegova pomagača pa so poskrbeli, da so bili odpadki prepe- ljani na Cero Sežana (smetišče). V enem popoldnevu smo tako iz jame izvlekli dva kubična metra odpadkov, med katerimi so prevladovali gospodinj- ski odpadki, gume, nekaj pa je bilo tudi nevarnih (stara zdravila). Po končani akciji smo se zapeljali do Sežane, kjer je Občina Sežana poskrbela za topel obrok vseh udeležencev akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu.

Besedilo in sliki: Jasmina Rijavec Okolje in prostor Okolje

56 www.sezana.si POČITNICE trkajo na vrata! www.mdpm.si Na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Sežana smo namizni tenis … Peščena plaža je primerna tako za otroke kot pripravili pester izbor prostočasnih aktivnosti in počitniških za izkušene plavalce. programov za otroke in mladino Krasa in Brkinov. Da bi lahko Na vseh letovanjih bodo otroke spremljali pedagogi, prosto- pravočasno izdelali načrt aktivnosti in uskladili vse družinske voljci društva in medicinsko osebje. dopustniške termine v času poletnih počitnic, vam sporočamo datume letošnjih letovanj: STARŠE OBVEŠČAMO, DA LAHKO UVELJAVLJAJO ZDRAVSTVENI REGRES ZA LETOVANJE OTROK, KI GA V TE NAMENE NUDI ZA- LETOVANJE V KRANJSKI GORI ZA PREDŠOLSKE OTROKE, ki VOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE ZA OTROKE letos vstopajo v osnovno šolo, bo v treh izmenah; od 18. 6.10 do IN MLADOSTNIKE, KI SO BILI MED ŠOLSKIM LETOM VEČKRAT 22. 6. '10; od 22. 6. '10 do 26. 6. '10, od 26. 6. '10 do 30. 6. '10. V BOLNI ALI IMAJO POGOSTNE ZDRAVSTVENE TEŽAVE. REGRES kateri izmeni bodo letovali Vaši otroci, boste izvedeli na roditelj- LAHKO UVELJAVLJAJO OTROCI DO 15. LETA STAROSTI (na pri- skem sestanku. javnicah označite rubriko: - želim uveljavljati zdravstveni regres). Obiskali bomo Kekčevo deželo in njene žive junake, dolino V PRIMERU DRUGIH RAZLOGOV ALI POTREB PO UVELJAVLJA- Tamar, izvir Zelenci, se vozili s kočijo, sprehodili ob strugi reke NJU FINANČNIH OLAJŠAV STARŠE PROSIMO, DA SE OSEBNO Pišnice do jezera Jasna. Kot pravi planinci bomo osvojili nekaj ZGLASITE NA DRUŠTVU, KJER VAM BOMO SVETOVALI IN POMA- zahtevnih vrhov in poskrbeli za nepozabne družabne urice v GALI PRI ISKANJU MOŽNOSTI ZA SUBVENCIONIRANE OBLIKE družbi vrstnikov in vzgojiteljic. LETOVANJA. PRIJAVNICE IN INFORMACIJE O VSEH PROGRAMIH DOBITE NA POČITNIŠKO VARSTVO: SEDEŽU MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE SE- - od 28. 6. do 31. 8. za skupino najmanj petih otrok ŽANA VSAK DELAVNIK OD 8:00 DO 16:00, TEL. 05 7341486; www. V času poletnih počitnic bomo v sodelovanju z osnovnimi šo- mdpm.si lami organizirali počitniško varstvo za otroke razredne stopnje. Ana Pangos V primeru, da starši v času počitnic ne morete zagotoviti pri- mernega varstva za svoje otroke, vas vabimo, da nas o tem čim prej obvestite, da bomo lahko pravočasno zagotovili zadostno število sodelavcev za izvajanje programa varstva in drugih počit- niških aktivnosti za otroke. V sodelovanju z občinami Krasa in Brkinov ter lokalnimi dona- www.hostelkras.com torji si bomo prizadevali nuditi program varstva pod ugodnimi Poletje finančnimi pogoji. Pr’

OTROŠKI CENTER PACUG PRI STRUNJANU ZA OTROKE OD Slamčevih 1. DO 5. RAZREDA - od 21. 7.do 31. 7. 2010 Med Fieso in Strunjanom je slikovit zaliv, v katerem je v borovem gaju edini otroški center za 170 otrok in nudi poleg udob- Slamčevi večeri nih namestitev tudi veliko možnosti za šport in igro, predvsem Delavnice za odrasle pa je zaradi prodnate plaže zelo primeren za šolo plavanja tudi Iz narave na krožnik: Dario ob 20.30 Cortese, 10.7. Etno folk koncerti 9.7., za najmlajše plavalce. Pester program športnih in družabnih ak- Kuharske: Sandra Pelicon, 22.7. in 7.8., 19.8. tivnosti bomo popestrili z izletom z ladjo in obiskom Izole, Stru- 2.7., 19.7., 27.7. Gledališke predstave njana in Pirana. 16.7.,29.7. in 12.8., Kiparsko -lesarska: Dušan Otroci razredne stopnje imajo možnost udeležbe tudi v krajši 26.8. Gerlica, 17. in 18.7. izmeni od 22. 8.10 do 28. 8., vendar v tem primeru ne morejo Kamnoseška: Jernej Bortolato, uveljavljati zdravstvenega regresa. 6., 7. in 8.8. OTROŠKE Izdelava cvetnih esenc: Eva DELAVNICE Humar Faganel 13. in 14.8. MATERADA PRI POREČU ZA MLADOSTNIKE OD 6. RAZRE- »Poletne vragolije DA DALJE Likovna: Nuša Lederer na krilih domišljije« Kraški vrt: Borut Benedejčič - od 6. 8. do 16. 8. Mladinski center je v neposredni bližini Poreča in nudi številne Ob torkih in sredah priložnosti za rekreacijo, ustvarjanje, zabavo in druženje z vrstni- od 1.7. dalje

Mladinski hotel Pliskovica med 8. in 13. uro vas Obveščamo ki iz ostalih krajev Slovenije, saj sprejme 330 oseb. Druženje z Pliskovica 11, 6221 Dutovlje vrstniki in skupno izvajanje razvedrilnih vsebin je neizogibno, +386 5 7640 250 +386 41 947 327 ima svoj čar. Letovišče razpolaga z lastnimi urejenimi igralnimi [email protected] www.hostelkras.com površinami in športnimi igrišči za nogomet, odbojko, košarko, 57 »Lahkih nog naokrog, po gozdnih poteh okoli Sežane« Pohodi za otroke in mladino od 5 do 9 let in od 10 do 15 let, razvrščenih po starostnih skupinah projekt POHODNIŠTVA, REKREACIJA, PRIPRAVA NA PLANINSKO HOJO … ZABAVA, DRUŽENJE … nagrade in presenečenja

Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana vabi vse otroke od 5. do 15. leta na pohajkovanje po gozdnih poteh v okolici Sežane. Enkrat na mesec, ob sobotah dopoldne, med (približno). 9. in 12. uro (v juliju in avgustu ob 7:30), bomo organizirali pohode za skupine otrok, ločene za otroke od 5 do 9 let in od 10 let dalje. NAPOVEDNIK POHODOV NAPOVEDNIK POHODOV za otroke od 5 do 9 let za otroke od 10 let dalje • SEŽANA – TABOR – SEŽANA • SEŽANA – LIPICA – SEŽANA • SEŽANA – ŠMARJE – SEŽANA • SEŽANA - BAZOVICA (ogled kala) -SEŽANA • SEŽANA – LESKOVEC – SEŽANA • SEŽANA – ORLEK (DRAGA) – SEŽANA • SEŽANA – DANE – SEŽANA • SEŽANA – ORLEK – GOPADA – SEŽANA • SEŽANA – stara smodnišnica – SEŽANA • SEŽANA - ORLEK - TREBČE- SEŽANA • SEŽANA – ORLEK – SEŽANA • SEŽANA –TREBČE – BANE – OPČINE OBELISK – SEŽANA • SEŽANA – SEDOVNIK – SEŽANA • SEŽANA – SEDOVNIK – OSTRI VRH – ŠIROKI VRH – SEŽANA • SEŽANA – MERČE ob železnic – SEŽANA • SEŽANA – MERČE – PLEŠIVICA – POVIR –GORENJE – LOVSKA KOČA DIVAČA – SEŽANA • SEŽANA – SABLANICA – SEŽANA • SEŽANA – DANE ob avtocesti – BRESTOVICA – POVIR PLEŠIVICA – MERČE – SEŽANA • SEŽANA – dol LIPOVNIK – MERČE – SEŽANA • SEŽANA – DANE ob avtocesti – POVIR – STARI TABOR NAD LOKVIJO – LOKEV – SEŽANA • SEŽANA – VRHOVLJE – SEŽANA • SEŽANA –VILENICA – SEŽANA • SEŽANA –VELIKA PLANINA – SEŽANA • SEŽANA – KOKOŠ – SEŽANA • SEŽANA – KOSOVELOVA POT – SEŽANA • SEŽANA – PROTI VRHOVLJAM – POT MARIJA TEREZIJA – KREPLJE – DUTOVLJE – SEŽANA • SEŽANA – stara orleška smodnišnica – SEŽANA • SEŽANA – KOSOVELOVA POT – TOMAJ – SEŽANA • SEŽANA – REPENTABOR (cerkev) – SEŽANA • SEŽANA – VOLNIK – SEŽANA Prvi organizirani pohod bo v soboto, 22. maja 2010, NA VELIKI MEDVEDJAK, s startom ob 9. uri v parku med osnovno šolo in Kosovelovim domom. Veliki Medvedjak leži vzhodno od Tabora, na državni meji, od koder se odpira lep razgled na sežanski Kras. Hrib je znan po »To- mačesovi pečini«, v kateri so našli prazgodovinske ostanke in kamniti gomili, ki spada v čas kulture gradišč in kjer so našli bronasto iglo z odebelitvami. Na tem mestu stoji danes vojaška postojanka. * Smer poti: Sežana – Vrhovlje * malica in pijača iz nahrbtnika* pred pohodom se zaščiti proti klopom *Čas hoje: 2.5 ure zmerne hoje * višina: 472 m * težavnost: nezahteven sprehod * oprema: pohodni čevlji Za vsak osvojeni pohod vas čakajo nagrade in presenečenja! Mlade pohodnike, razvrščene po skupinah, bo spremljalo strokovno vodstvo. Vodja pohoda: Alenka Potočnik Udeležba je brezplačna in možna le na osnovi predhodnih prijav! Vse informacije in prijavnice dobite na sedežu društva:

Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana Partizanska 18, 6210 Sežana, tel: 05 7341486 mail: [email protected], splet: www.mdpm.si

Cona omejene hitrosti v Sežani Pri izvajanju pooblastil 10.člena Zakona o varnosti cestnega prometa – nadzoru hitrosti ugotavljamo večje število prekoračitev, zlasti v naselju. Posebej izstopajo prekoračitve hitrosti na območjih omejene hitrosti v naselju Sežana, zlasti na območju Kosovelove ulice in Ulice Jožeta Pahorja, kjer ugotavljamo tudi do deset kršitev hitrosti v eni uri meritev. Voznike opozarjamo, da je za označitev območja omejene hitrosti 30 km/h postavljena vsa potrebna prometna signalizacija, zato upoštevajte omejitve in s tem prispevajte k zagotavljanju prometne varnosti. Cona omejene hitrosti je označena z znaki za obvestila št. III-29 in III-30 in se nanaša na območje več ulic ali dela naselja. Ome- jitev velja v celotnem območju. Ob tem bi vas radi opozorili, da gre za območja, ki so glede prometne varnosti precej izpostavljena, saj je v ulici Jožeta Pahorja vrtec in s tem povečano število otrok, na območju Kosovelove ulice, ki nima pločnikov, pa večje število pešcev, zlasti ob začetku

Obveščamo vas Obveščamo in koncu pouka, ko hodijo na vlak. REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE 58 POLICIJA, POLICIJSKA UPRAVA KOPER, POLICIJSKA POSTAJA SEŽANA Razpisi V Uradnem listu RS št. 33/2010 je bil objavljen: **************************** Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije – JAPTI je objavila: JAVNI RAZPIS JAVNI RAZPIS »USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH V PODJETJU« ZA FINANCIRANJE INVESTICIJSKIH PROJEKTOV PODJETNIŠKEGA Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje upra- ZNAČAJA IN PROJEKTOV NA PODROČJU KMETIJSKE PREDELAVE, vičenih stroškov podjetja za splošno in/ali posebno usposabljanje oseb, ki TRŽENJA IN DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI, so v delovnem razmerju s podjetjem za najmanj 20 ur na teden. ki ga razpisuje Slovenski regionalno razvojni sklad. Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upravičencem: Namen javnega razpisa: Namen javnega razpisa je z dostopom do različ- a.) z začetnimi investicijskimi projekti podjetniškega značaja (namen B) in nih vrst usposabljanj po subvencioniranih cenah zagotoviti podjetjem lažje b.) s projekti na področju dopolnilnih dejavnosti ali predelave in trženja prilagajanje nivoja znanja in usposobljenosti delavcev, ki je potrebno za de- kmetijskih proizvodov (namen A2). lovanje, ohranjanje in rast podjetja. Na spletni strani: http://www.rdf-sklad.si/gospodarstvo.html pa vam je Upravičeni stroški: Upravičeni stroški so stroški splošnega in/ali posebne- dostopno celotno besedilo razpisa z vso razpisno dokumentacijo. ga usposabljanja delavcev. Usposabljanja izvedejo zunanji izvajalci.

******************* Pogoji za sodelovanje: Na javnem razpisu lahko sodelujejo mikro-, majh- Eko-sklad -– Slovenski okoljski javni sklad ima objavljene JAVNE na in srednje velika podjetja. POZIVE na področju KREDITIRANJA IN TUDI NEPOVRATNIH FINANČ- Rok za oddajo vlog: Javni razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma NIH SPODBUD. do vključno 30. 9. 2010. JAPTI bo vloge obravnaval tekoče po zaporedju Dodatne informacije: Dodatne informacije lahko kandidati pridobijo na predloženih vlog na pošti (datum, ura, minuta poštnega žiga), osebno na Eko-skladu, Slovenskem okoljskem javnem skladu, Tivolska cesta 30, 1000 sedežu JAPTI (datum, ura, minuta) ali elektronsko (datum, ura, minuta, na- Ljubljana, telefon: (01) 241 48 20/61/72/28/68, faks: (01) 241 48 60 in na vedena na e-sporočilu). spletni strani: www.ekosklad.si. Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija je na voljo na splet- Eko-sklad – Slovenski okoljski javni sklad je v Uradnem listu RS, št. 29/2010 nem naslovu: www.japti.si ali na sedežu JAPTI, Verovškova ulica 60, 1000 objavil: JAVNI POZIV ZA KREDITIRANJE OKOLJSKIH NALOŽB PRAVNIH Ljubljana, vsak delovni dan med 9. in 12. uro. Razpisna dokumentacija se OSEB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZASEBNIKOV lahko posreduje tudi po elektronski pošti, na osnovi zahteve, podane na elektronski naslov: [email protected], s pripisom »JR Usposabljanje zaposlenih Eko-sklad – Slovenski okoljski javni sklad je v Uradnem listu RS, št. 7/2010 v podjetjih – razpisna dokumentacija«. JAPTI ni dolžan posredovati razpis- objavil: JAVNI POZIV ZA KREDITIRANJE OKOLJSKIH NALOŽB OBČA- ne dokumentacije, če iz e-sporočila pošiljatelja ni razvidnega zahtevanega NOV pripisa.

Eko-sklad – Slovenski okoljski javni sklad je v Uradnem listu RS, št. 40/2010 **************** objavil: - Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nalož- RAZPIS ZA INOVATIVNE EKOLOŠKE PROJEKTE be rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb, izvedene v času od 9. 10. 2009 do 21. 5. 2010 Evropska komisija je objavila razpis v višini 35 milijonov eurov za ekološke - 3SUB-OB10 inovativne projekte, ki se bodo financirali iz programa za konkurenčnost in - Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove inovativnost. Znotraj razpisa za leto 2010 so na voljo sredstva za nove pro- naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinko- jekte na področju recikliranja materialov, trajnostnih gradbenih izdelkov, na vitosti stanovanjskih stavb - 4SUB-OB10 področju prehrane in pijače ter okolju prijaznih poslovnih praks. Posebej so zaželene vloge malih podjetij, ki izdelujejo okolju prijazne izdelke ali oprav- - Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove ljajo take storitve in ki potrebujejo pomoč za prodor na trge. naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinko- Razpis se zaključi 9. septembra 2010, za financiranje pa bo izbranih približ- vitosti večstanovanjskih stavb - 5SUB-OB10 no 50 projektov. Projekti bodo izbrani na podlagi njihovega inovativnega pristopa, potenciala za uveljavitev na trgu in prispevka k evropski okoljski politiki, zlasti v smislu učinkovitosti virov. Po Evropi bo potekalo več nacio- nalnih informativnih dni, predvidoma tudi v Sloveniji. VISOKOŠOLSKO Vso dokumentacijo v zvezi z razpisom najdete v angleškem jeziku na SR ED IŠ ČE spletni strani: http://ec.europa.eu/environment/eco-innovation/applicati- on_en.htm SE Ž ANA Dodatne informacije v angleškem jeziku lahko najdete na spletni strani : VISOKOŠOLSKO http://ec.europa.eu/environment/eco-innovation/index_en.htm SRvabiED vse,IŠ kiČE razpolagate s primernimi namestitvenimi zmo- SE Ž ANA Za dodatna vprašanja se obrnite na kontakte, ki so na voljo na spletni gljivostmi v Sežani ali bližnji okolici in ste jih pripravljeni strani: http://ec.europa.eu/environment/eco-innovation/contact_en.htm oddati študentom, da nam to sporočite. Za vse informacije smo vam na voljo na telefonu 05/ 73 13 510, po elektronski pošti: [email protected] in na spletni strani www.viviss.si. Vabimo vas na koncert *************** GLASBENE LEGENDE NA KRASU vabi vse zainteresirane ponudnike študentske prehrane v v soboto, 24. julija 2010, Sežani, da se prijavite na Javni razpis za subvencionirano štu- na Lipovem listu (Sejmišče) v Sežani. dentsko prehrano, ki bo objavljen v juliju 2010 na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Za vse infor- Na oder se vračajo legendarne skupine: vas Obveščamo macije smo vam na voljo na telefonu 05/ 73 13 510, po ele- PRIZMA, KAŽIPOT, RELAX, EXOTIC, PLIMA... ktronski pošti: [email protected] in na spletni strani www.viviss.si. Vstop prost! Vabljeni! 59 Evropska sredstva za več civilnega dialoga Evropska unija s pomočjo programov, kot sta Mladi v akciji ter ki mladinskim organizacijam, knji- Evropa za državljane, financira projekte, ki so usmerjeni k civilne- žnicam in šolam posreduje infor- mu dialogu, demokraciji in strpnosti. Samo lani je bilo s pomo- macije o priložnostih za usposa- čjo sredstev iz teh programov v Sloveniji izvedenih več kot 160 bljanje mladih in o politiki EU na projektov, še večje pa je število projektov v drugih državah, v področju mladine. Eurodesk Slove- katerih so sodelovali udeleženci iz Slovenije. nija je v letu 2009 objavil 218 evrop- Ob dnevu Evrope se mnogi vprašajo, kakšne koristi prinaša skih razpisov in natečajev za mlade in tiste, ki z njimi delajo. Pod- članstvo v EU. Del odgovora na to vprašanje ponujajo programi poro mladinskim organizacijam in prostovoljcem na Balkanu pa in podporne aktivnosti, v okviru katerih EU omogoča sofinanci- nudi tudi podporni center SALTO South East Europe, ki je v letu ranje in podporo projektov, ki so usmerjeni v sodelovanje civilne 2009 izvedel 24 usposabljanj z več kot 236 udeleženci. družbe pri oblikovanju Evrope. Sredstva za projekte lahko prido- Program Evropa za državljane je namenjen sofinanciranju bijo društva, zavodi, občine in druge nepridobitne organizacije. mednarodnih projektov, kot so srečanja prebivalcev pobratenih Program Mladi v akciji omogoča podporo neformalnemu uče- mest. Cilj programa je spodbujati medkulturni dialog in razpravo nju in mobilnosti mladih – s sofinanciranjem projektov, kot so evropskih državljanov o prihodnosti EU. V programu je do sedaj mladinske izmenjave, projekti evropske prostovoljne službe, sodelovalo več kot 30 slovenskih občin in nevladnih organizacij, projekti mladih za demokracijo in srečanja med mladimi ter ki so za projekte prejele približno 300.000 EUR. političnimi odločevalci. V letu 2009 je Nacionalna agencija pro- MOVIT NA MLADINA je zasebni nepridobitni zavod, ki izvaja grama Mladi v akciji v Sloveniji podprla 126 projektov s skupno dejavnosti nacionalne agencije za program Mladi v akciji, v okvi- 1.317.488,96 EURI, v njih pa je sodelovalo 1670 mladih. V okviru ru zavoda pa delujejo tudi informacijska točka za program Evro- Evropske prostovoljne službe je Slovenija v letu 2009 gostila 65 pa za državljane, infoservis Eurodesk in podporni center SALTO tujih prostovoljcev, v drugih državah pa je prostovoljno službo za Jugovzhodno Evropo. opravljalo 38 slovenskih prostovoljcev. Dodatne informacije: V podporo programu Mladi v akciji deluje infoservis Eurodesk, • Spletna stran programa Mladi v akciji www.mva.si; publikacije http://www.mva.si/ogledalo/publikacije/ • Spletna stran programa Evropa za državljane www.ezd.si; publikacije http://www.ezd.si/ogledalo/publikacije/ • Spletna stran Eurodesk www.eurodesk.si; publikacije http:// KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA www.eurodesk.si/ogledalo/publikacije/ Mirka Pirca 1, 6210 Sežana • Spletna stran SALTO www.salto-youth.net/see/; publikacije tel.: 05/731-00-3 http://www.salto-youth.net/seepublications/ “Kaj bi iskali utrinkov, mi sami utrinki velike kozmične volje: živeti.” Srečko Kosovel, Ikarjev sen, str. 148 Urnik odprtosti knjižnic in Obvestilo Spoštovani uporabniki Kosovelove knjižnice, Kosovelove domačije za obiskovalce obveščamo vas, da smo na podlagi 21. člena Zakona o var- letni urnik poletni urnik knjižnica stvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07) in 15. člena Zakona (september-maj) (julij in avgust) ponedeljek-petek 7-18 o knjižničarstvu (Ur. list RS, št. 87/01) dolžni iz evidence izbrisati SEŽANA enak vse neaktivne člane knjižnice, to so tisti, ki nas niso obiskali naj- sobota 8-13 ponedeljek, torek, petek 11-18 manj eno leto in so poravnali vse obveznosti do knjižnice. Iz- DIVAČA torek, petek 11-18 četrtek 7-14 brisani član se bo moral ob obisku ponovno vpisati v knjižnico. torek in petek 11-18 enak KOMEN V naši knjižnici pa smo se odločili, da bomo vse, ki boste s sreda 8-14 seboj prinesli staro izkaznico, ponovno brezplačno vpisali, pla- ponedeljek 7-14 ponedeljek 7-14 čali boste le stroške nove izkaznice. Staro izkaznico nam boste KOZINA sreda in petek 10-17 sreda, petek 10-17 morali izročiti, saj jo bomo dali v uničenje. sobota 8-13 Hvala za razumevanje in prijazno vabljeni, da nas obiščete. KOSOVELOVA predhodni telefonski dogovor z Dragico Sosič, Nadja Mislej-Božič DOMAČIJA 057642108

Vozni red avtobusa SEŽANA - OPČ INESežana - TRST - Opčine - Trst

Odhod Prihod Vozi ob delavnikih od po- 1 2 3 km avtobusna postajališča 4 5 6 nedeljka do sobote v Italiji in Sloveniji. Ob praznikih ne 8:00 11:00 16:30 0SEŽANA 9:13 12:13 19:13 8:03 11:03 16:33 2Fernetiči MP 9:10 12:10 19:10 vozi. 8:08 11:08 16:38 6Opčine Strada Vienna 16c !!! Ob sobotah vozijo še do- !!! 6 Opčine Strada Vienna 11 9:05 12:05 19:05 8:18 11:18 16:48 6 Trst, ulica A.Valerio Facolt.Scienze !!! datni 3 avtobusi z odhodom ! ! ! 14Trst, ulica A.Valerio (ulica dello Scoglio) 8:55 11:55 18:55 iz Sežane ob 6:45, 8:20 in ob 8:19 11:19 16:49 14 Trst, ulica A.Valerio, Univerza 8:54 11:54 18:54 14:00. 8:20 11:20 16:50 15 Trst, ulica F.Severo (ulica Cantu) ! !! Dodatni avtobusi, ki vozijo

Obveščamo vas Obveščamo ! ! ! 15Trst, ulica F.Severo (ulica Cologna) 8:53 11:53 18:53 8:24 11:24 16:54 16 Trst, ulica F.Severo (sodišče) !!! ob sobotah, z odhodi iz Trsta ! ! ! 16 Trst, ulica Coroneo 27 8:49 11:49 18:49 ob 7:30, 8:45, 11:45, 12:40, 8:28 11:28 16:58 17 TRST, ulica Flavio Gioia št.2 8:45 11:45 18:45 60 Prihod Odhod 14:00, 14:40 in ob 18:45 Vozi ob delavnikih od ponedeljka do sobote v R Italiji in R Sloveniji. Ob praznikih ne vozi.

Ob sobotah vozijo še dodatni 3 avtobusi z odhodom iz Sežane ob 6:45, 8:20 in ob 14:00.

Dodatni avtobusi, ki vozijo ob sobotah, z odhodi iz Trsta ob 7:30, 8:45, 11:45, 12:40, 14:00, 14:40 in ob 18:45 PRIREDITVE – JUNIJ 2010 21.7. Mladifest 2010: »Naravnost katastrofalno dober«, Lenobna suša sreda 16.00 - Čarobni grad DAN URA KAJ KJE Informacije 17.00 - Rolanje (delavnica za otroke in mladino) 25.6. 5.30 - jutranji pohod po Pliskini poti Pliskovica RD Pliska, 041 475 776 18.00 - Izdelovanje pokrival (delavnica za otroke in mladino) petek 22.00 - Koncert rock skupine Ikebana.Večer, namenjen moškim… Ženski striptiz z Tatre, Brkini 2000 - 18.00 - Turnir v odbojki na mivki vročim presenečenjem! 22.7. Mladifest 2010: »Naravnost katastrofalno dober«, Izbruh ritma 26.6. 17.30 - srečanje harmonikarjev skupaj s svetovnim mladinskim prvakom Nikom Tatre, Brkini 2000 - četrtek 16.00 - Čarobni grad sobota Polesom, plesna skupina gimnazije Ilirska Bistrica, nastop skupine THE UNCLES 17.00 - Obešanje perila (delavnica za najmlajše) 18.00 - SLOVESNOST OB PREVZEMU NOVEGA GASILSKEGA VOZILA GCGP-1 Materija PGD Materija 17.00 - Obleke z dodatki naše domišlije (delavnica za otroke in mladino) 20.00 - FESTIVAL KRAS: KONCERT UDELEŽENCEV SEMINARJA KLAVIR ŠTIRIROČNO Kosovelov dom, Sežana 05 731 20 10 17.00 - Bolšji sejem (prinesi in odnesi rabljena oblačila in predmete) 27.6. 9.00 - ENODNEVNA EKSKURZIJA Z BARKO Delfin po slovenski obali iz Sežane OOZ Sežana 18.00 - Moje stare kavbojke (delavnica za otroke in mladino) nedelja 18.00 - kulturni program, kjer bodo nastopili člani igralskega društva Harije, ženska Tatre, Brkini 2000 - 22.00 - koncert Gwen Huges + International Gang pevska skupina RESA in moška vokalna skupina SLAVNA ter slovenski humorist 20.30 - Slamčevi večeri: »Oktet pobratimi«. Moški oktet bo zapel slovenske, Mladinski hotel 05 7640 250, VINKO ŠIMEK, bolj poznan kot JAKA ŠRAUFENCIGER ruske pesmi, ter pesmi sakralne dediščine. Pliskovica www.hostelkras.com 20.30 - nastop slovenskega narodno-zabavnega ansambla SPEV Tatre, Brkini 2000 - 23.7. Mladifest 2010: »Naravnost katastrofalno dober« Vihar idej 20.30 - ameriški film BOMBNA MISIJA Kosovelov dom, Sežana 05 731 20 10 petek 16.00 - Čarobni grad 30.6. 16.00 - VRHPOLJADA – 31. turnir v malem nogometu Vrhpolje ŠRD Vrhpolje 17.00 - Atletika (delavnica za otroke in mladino) sreda 19.00 - razstava SIMONA KASTELICA Kosovelova knjižnica 05 731 00 34 18.00 - Poslikava kamenčkov in ristanc (delavnica za otroke in mladino) 20.30 - ameriški film LOVEC NA GLAVE Sežana 05 731 20 10 18.00 - Turnir v malem nogometu Kosovelov dom, Sežana 20.00 - Hitra hoja z merjenjem pritisk 24.7. Mladifest 2010: »Naravnost katastrofalno dober«, Nevihta elektronike PRIREDITVE – JULIJ 2010 sobota 22.00 - Pulvers pt.8 - House valley: Christian Patti, Marc Slider, David Meridian in Liquor DAN URA KAJ KJE Informacije - Pozitive vibes therapy: Kareem đa-li in Dado 3.7. 9.00 - VRHPOLJADA – kolesarjenje (dolžina proge cca 30 km, 4 ure) Vrhpolje ŠRD Vrhpolje, KTŠD »Lipa« 25.7. Mladifest 2010: »Naravnost katastrofalno dober«, Ciklon veselja sobota 9.00 - VRHPOLJADA – pohod Videž - Polanšček - Vrh -, nšček, , Polanšček, Vrhpolje in KS Vrhpolje nedelja 21.00 - Muca Maca 2 ali brez dlake na jeziku (gledališče) Vrh, Vroče, Gradiščeledalino mesto kot samostojni udeleženci v cestnem 29.7. 20.30 - Slamčevi večeri: »Šrečne vdove« KD domovina Osp. Poletni cikel Mladinski hotel 05 7640 250, prometuVroče - Vel.Gradišče – Golič četrtek gledaliških komedij. Pliskovica www.hostelkras.com 16.00 - VRHPOLJADA - Svobodno skakanje oz. parekure 20.00 - VRHPOLJADA – zabava z ansamblom Toki voki band 4.7. 8.00 - VRHPOLJADA – balinrski turnir Vrhpolje ŠRD Vrhpolje, KTŠD »Lipa« nedelja 15.30 - VRHPOLJADA - Škrabe – turnir dvojk Vrhpolje in KS Vrhpolje PRIREDITVE – AVGUST 2010 17.00 - VRHPOLJADA - gledališka predstava z naslovom »JUŽIĆ in JUĆA«, v DAN URA KAJ KJE Informacije izvedbi KD Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča 5.8. 20.00 - Odprtje razstave risb narejenih s teranom slikarja Marjana Miklavca Bunčetova domačija, TD Kras 20.00 - Zaključna slovesnost - obeležitev praznovanja 20. letnice delovanja četrtek iz Sežane Dutovlje KTŠD »Lipa« Vrhpolje in razglasitev rezultatov – podelitev nagrad 6.8. - - Otvoritev stalne postavitve Pepinega vrta (lansko leto nagrajen z Bunčetova domačija, TIC Dutovlje in priznanj petek zlato medaljo v Londonu), obnovljenih prostorov v Bunčetovi domačiji, Dutovlje 05 764 15 49 -Zabava z ansamblom Toki voki band ter izročitev priznanja dolgoletnim sodelavcem in organizacijam pri 9.7. 20.30 - Slamčevi večeri: »Bakalina«. Glas in harmonika v prijetni etno glasbi z Mladinski hotel 05 7640 250, www. organizaciji Praznika terana in pršuta. Organizator: Občina Sežana, petek vonjem po ljudskih pesmih. Pliskovica hostelkras.com KS Dutovlje 21.00 Mladifest 2010: »Naravnost katastrofalno dober«, Modni potres: sunek 7.8. 20.30 - Koncert zasedbe Jazoo »Jazz, teran in pršut«. V času koncerta bo Bunčetova domačija, TIC Dutovlje 10. modne stopnje sobota predstavljena tudi knjiga o Prazniku terana in pršuta skozi čas, gospe Dutovlje 05 764 15 49 Svečana otvoritev festivala. Modna revija z glasbenimi vložki Tomaža Marjete Malešič. Organizator: TD Kras Nedoha in Martine Feri 20.30 - Slamčevi večeri: »La Vers«. Projekt je skupek različnih zvokov Mladinski hotel 05 7640 250, www. 10.7. Mladifest 2010: »Naravnost katastrofalno dober«, Glasbeni cunami inštrumentov in glasov. Pliskovica hostelkras.com sobota 17.00 - Turnir v šahu in briškoli 8.8. - Izbor kraljice terana za leto 2010 bo v Pliskovici pod evropskim latnikom Pliskovica Društvo vinarjev in 20.30 - Prenos tekme SP v nogometu za 3. Mesto nedelja prijateljstva. vinogradnikov Krasa, 22.00 - Finale naj glasbena skupina 2010: MIT, The Maff, Low Peak Charlie KS Pliskovica 11.7. 20.30 Mladifest 2010: »Naravnost katastrofalno dober«, Epicenter 10.8. 19.30 - KRAŠKI VRT. Kako zasaditi kraški vrt. Vodi: Borut Benedejčič Mladinski hotel 05 7640 250, www. nedelja - Prenos finalne tekme SP v nogometu torek Pliskovica hostelkras.com 12.7. Mladifest 2010: »Naravnost katastrofalno dober«, Kreativni val 12.8. 20.30 - Slamčevi večeri: »Internet« Milčič Harije, KETŠD Alojzij. Poletni cikel Mladinski hotel 05 7640 250, www. ponedeljek 16.00 - Čarobni grad (napihljiv grad skakač za predšolske otroke) četrtek gledaliških komedij. Pliskovica hostelkras.com 17.00 - Izdelaj si svoje platno (delavnica za otroke in mladino) 13.8. 21.00 - 40. Praznik terana in Pršuta. »Rock na Krasu« – koncert skupine Mary Dutovlje Motrans 18.00 -Poslikava platna (delavnica za otroke in mladino) petek Rose, Divlje jagode in Šank Rock 041/696-364 19.00 -Volk in kozlički (gledališče za otroke) 14.8. 09.00 - 40. Praznik terana in pršuta. Organizirano kolesarjenje S kolesom na Glavni prireditveni Motrans 21.00 -Breaking down the walls (kratek film) sobota teran in Pršut, dolgo približno 16 km, ki bo potekala po kolovoznih in prostor 041/696-364 21.30 -Alica v čudežni deželi (film) stranskih poteh po Krasu oziroma v okolici KS Dutovlje in Pliskovica. 13.7. Mladifest 2010: »Naravnost katastrofalno dober«, Dan narave 14.00 Otvoritev razstave Kraški mozaik, kjer so tradicionalno postavljena na torek 16 .00 - Čarobni grad ogled različna umetniška dela, obrtni in umetnostni izdelki iz kamna, Osnovna šola Dutovlje Motrans 17.00 - Izdelava cvetlic iz embalaže za jajca in serviet (delavnica za otroke fotografije starih običajev in opravil (letos bo razstava starih fotografij iz 041/696-364 in mladino) trgatev in del na polju). 18.00 - Eko vazice (delavnica za otroke in mladino) 15.00- Kraške igre 19.00 - Izdelava papirnatih košaric (delavnica za otroke in mladino) 18.00 Glavni prireditveni TD Kras 21.00 - Življenje v rožnatem (film) 19.00 Vodena degustacija VINAKRAS Sežana prostor 14.7. Mladifest 2010: »Naravnost katastrofalno dober«, Energijska točka 21.00 Ročno rezanje kraškega pršuta, ki se ga bo lahko udeležilo največ 40 OŠ Dutovlje sreda 16.00 - Čarobni grad naključnih obiskovalcev prireditve. Potegovali se bodo za naziv: Mojster Prireditveni prostor TD Kras in pršutarna Kras 17.00 - Med dvema ognjema (igra za otroke) rezine pršuta. iz Šepulj 18.00 - Turnir v ulični košarki 20.00 Zabava z ansambloma Kingston in Plima 18.00 - Izdelovanje zapestnic in ogrlic (delavnica za otroke in mladino) 15.8. 8.00 - 40. Praznik terana in pršuta. Štiriurni pohod »''H nuogam na teran Osnovna šola Dutovlje Razvojno društvo Trmun 20.00 - glasbeni vložki in komentarji raperja Drill nedelja in pršut«. Pohodnike bo pot vodila ob robovih vinogradov, pašnikov Kreplje 15.7. Mladifest 2010: »Naravnost katastrofalno dober«, Naravne katastrofe in kraške gmajne in skozi nekatere vasi v KS Dutovlje. V vasi Kreplje četrtek 16.00 - Čarobni grad bo daljši postanek z okrepčilom in za ogled tamkajšnje cerkve,ki je 17.00 - Igrica poplave, potresi, ogenj prvič je omenjena že leta 1234. Cilj pohoda bo nato na prireditvenem 18.00 - Iskanje zaklada prostoru v Dutovljah. 19.00 - Izdelaj pravi vulkan, ki bruha (delavnica za otroke in mladino) 9.00-16.00 Sejem zelišč in dobrot Krasa Glavni trg v vasi Dutovlje TD Kras 20.00 - Predstavitev reševanja s psmi Enote reševalnih psov Obala 12.00 Razstava »Kraški mozaik« Osnovna šola Dutovlje 21.00 - Predavanje v sliki reševanja s psmi 15.00 Kraška pihalna godba in Mažoretke Povir »Na placu« v Dutovljah 16.7. Mladifest 2010: »Naravnost katastrofalno dober«, Epidemija plesa 15.00 Otroške delavnice Prireditveni prostor (Društvo prijateljev mladine petek 16.00 - Čarobni grad Mladinski hotel 05 7640 250, www. 15.30 Tekmovanje ročno rezanje kraškega pršuta Sežana) 17.00 - Vodne igre in poligon na hoduljah (za otroke in mladino) Pliskovica hostelkras.com 16.00 POVORKA KMEČKIH VOZ Po celih Dutovljah - 18.00 - Klasični in latinsko ameriški plesi (delavnica za otroke, mladino 17.00 Podelitev priznanj vinogradnikom in vinarjem - - in ostale) 18.00 Podelitev priznanj za najboljše vozove - - 20.00 - Zaplešimo skupaj (voden ples, kjer plesni učitelji pomagajo izpiliti 20.00 Vodena degustacija Konzorcija kraških pridelovalcev Osnovna šola Dutovlje - vaše korake) Terana - 20.30 - Slamčevi večeri: »Pella«. Makedonska glasba, proza in ples. 19.00 MODRIJANI in MAMBO KINGS - 17.7. Mladifest 2010: »Naravnost katastrofalno dober«, Tornado zabave Program povezuje: Boštjan Romih - Sobota - Veliki koncert: Peace Road, Pero Lovšin in Alya 19.8. 20.30 - Slamčevi večeri: »D Brincl bend«. Irska glasba. Mladinski hotel 05 7640 250, www. 18.7. Mladifest 2010: »Naravnost katastrofalno dober«, Poplava smeha četrtek Pliskovica hostelkras.com nedelja 21.00 - Vsi moji moški (gledališče) 26.8. 20.30 - Slamčevi večeri: »Komandirjev tič« GS Dekani. Poletni cikel gledaliških Mladinski hotel 05 7640 250, www. 19.7. Mladifest 2010: »Naravnost katastrofalno dober«, Pravlični dan četrtek komedij. Pliskovica hostelkras.com ponedeljek 16.00 - Čarobni grad 16.00 - Poslikava obraza z živalskimi motivi 17.00 - Pravljica o živalih s pravljičarko Marijo Godnič 18.00 - Izdelava lutk iz pravljice (delavnica za otroke) 19.00 - Poslikava bombažnih vrečk in okrasitev papirnatih darilnih vrečk (delavnica za mladino) 19.00 - Medved Čalapinko (gledališče za otroke) 21.00 - Kapitalizem: Ljubezenska zgodba (film) 20.7. Mladifest 2010: »Naravnost katastrofalno dober«, Eko dan torek 16.00 - Čarobni grad 17.00 - Ločujmo odpadke (delavnica za otroke in mladino) 18.00 - Človek ne jezi se: izdelava priljubljene igrice v večjih velikostih (delavnica za otroke in mladino) 19.00 - Hranilnik pujsek (delavnica za otroke in mladino) 19.00 - Eko nakit in vazice (delavnica za otroke in mladino) 21.00 - Po poteh Vikingov (potopisno predavanje) www.sezana.si Naravnost katastrofalno dober!

Modni potres: sunek 10. Modne stopnje Vihar idej 9.7. (petek) ponedeljek—četrtek svečana otvoritev festivala: modna revija tedenski program s filmi, gledališči, z glasbenimi vložki Tomaža Nedoha in ustvarjalnimi delavnicami, Martine Feri potopisnimi predavanji in obilo zabave!

Glasbeni cunami Energijska toča 10.7. (sobota) 14.7. (sreda) finale naj glasbene skupine 2010 turnir v ulični košarki in MIT, The Maff, Low Peak Charlie koncert raperja DriLL-a

Epicenter Naravne katastrofe 11.7. (nedelja) 15.7. (četrtek) prenos finalne tekme SP v nogometu predstavitev reševalnih psov

Tornado zabave 17.7. (sobota) Peace Road, Pero Lovšin in Alya pred supermarketom Tuš

Poplava smeha 18.7. (nedelja) gledališče: Vsi moji moški

Nevihta elektronike - Pulvers pt. 8 24.7. (sobota) House stage, Drum‘n bass stage

Ciklon veselja 25.7. (nedelja) gledališče: Muca Maca 2 ali brez dlake na jeziku

Dogajalo se bo od 9. julija Lenobna suša pa vse do 25. julija - 21.7. (sreda) vse dni v tednu! turnir v odbojki na mivki

Vstop na vse prireditve je Izbruh ritma prost! 22.7. (četrtek) Gwen Huges in Big Band Grosuplje Celoten program Vihar idej letošnjega Mladifesta 23.7. (petek) si oglejte na strani turnir v malem nogometu www.mladifest.org