Epi 2-3 April Maj 2003.P65

( 1 )

Glasilo Poso{kega razvojnega centra letnik IV, {t. 2-3, april/maj 2003 BOVEC, KOBARID, TOLMIN ISSN 1581-6087

Iz vsebine 4 Poslovne cone 6 Kam nameravamo vlagati evropska sredstva 8 V boju z brezposelnostjo 12 Razvojni program pode`elja 16 Ekolo{ko kmetovanje 19 Nov program popotresne obnove 21 Pri kuharskem mojstru 24 Fotoreporta`a z gala ve~erje 29 Mufloni na novem igri{~u 30 V Robidi{~e s kolesom Uvodnik ( 2 )

Rodila sem se kot deklica EPI-center je glasilo Posoškega razvojnega centra. ISSN 1581-6087 “ odila sem se kot deklica. Temu ne morem oporekati in nič nisem moški–ženska rekla, da ni nič naro- Naslov: kriva za to. Da sem dekle, kaže že tisti “a”, s katerim se konča be- be, če tudi moški kdaj kuha, čisti rit- Uredništvo EPI-centra seda Vida. Pa tudi sicer pri svojih trinajstih vsak dan manj lahko ko svojega otročička in briše prah s Trg svobode 4, 5222 Kobarid R skrijem, kaj sem (po spolu mislim). knjižnih polic. Pomen te besede si Telefon: 05/ 38-41-510 (glavna urednica) Pravijo, da ni preveč dobro biti dekle. To piše tudi v tistih učenih knjigah bom morala dobro ogledati v Slovar- 05/ 38-41-502 (pomočnik urednice) s podobnimi naslovi, kot so: Za dekleta, Tisti dnevi, Priročnik za mlade ženske ju slovenskega knjižnega jezika! 05/ 38-41-500 (Posoški razvojni center) in tako dalje. Vem, da tudi fantom včasih ni postlano z rožcami, toda jaz In če bi se namesto kot Vida pred Faks: 05/ 38-41-504 sem se rodila kot deklica in me v tem trenutku fantje ne zanimajo!? No, tako trinajstimi leti rodila kot Lejla na oze- E-pošta: se samo reče … mlju BiH: bi bila danes še živa, bi [email protected] Srečna sem, da sem se rodila kot deklica. Ampak te sreče verjetno ne bi imela dom, očeta, mamo? Ali ne bi Glavna in odgovorna urednica: bilo, če bi se rodila v nekem drugem času, na drugem koščku sveta; morda vse življenje ostala zaznamovana z Tatjana Šalej Faletič tudi ne, če bi se rodila v neki drugi družini. eno najbolj grozljivih besed, kar jih Pomočnika glavne urednice: Peter Kovačič Če bi se na primer rodila kot Prešernova Lepa Vida v obdobju Saracenov, premore človeštvo – z besedo vojna? Lektoriranje: bi se morala poročiti s starejšim moškim; iz hrepenenja po sreči bi nespametno Kakšna sreča, da sem slovenska Nevenka Janež in Nataša Komac zapustila otroka in moža in s črnskim zamorcem odplula tja v daljno špansko Vida iz urejene družine, v kateri oče Fotografija na naslovnici: deželo. Tam pa bi hirala in umirala in samo še sonce in luna bi bila moja komaj obvladuje tri ženske (mamo, Metka Štrukelj prijatelja. mojo sestro in še najteže mene)! In Ilustracija: Marko Podjavoršek Če bi prišla na svet pred kakšnimi šestdesetimi, sedemdeseti leti v moji ta moj oče včasih naredi tudi kaj ti- Oblikovanje in tehnična priprava: rodni Tolminski, ne vem, če bi se smela imenovati Vida in tudi tale spis bi stega zgoraj naštetega, kar naj bi bila Gaya Bratina-Jereb Cerkno znala bolje napisati v italijanskem kot v slovenskem jeziku. izključna domena žensk. Tisk: Če bi bila Vida na Kitajskem: bi me moji starši imeli radi, ker sem deklica? Sem Vida, ki zna misliti s svojo Present d.o.o. Ljubljana Če bi bila Vida v neki seksistični muslimanski državi: le kako bi zdržala glavo (resda včasih dokaj svojeglavo) Naklada: 7.000 izvodov pod tistimi ohlapnimi oblačili in z zakritim obrazom? In kako bi zdržala šele in ki zna izkoristiti tudi vse tiste dro- Glasilo je brezplačno. vse drugo ponižanje, ki ga ženske kot manjvredna bitja morajo doživljati? bne dekliške privilegije, zaradi kate- Letnik IV, št. 3-4, april/maj 2003 Zadnjič mi je namreč nekdo rekel, da sem feministka, ko sem mu o odnosu rih je njeno življenje srečno! Naj vam

Utrinki

RODILA SE JE KOT DEKLICA zastave zastopala {e na mednaro- Vidin spis (objavili smo ga v uvod- po{ilja prav njo. Sicer se je poleg IN DOBILA PRVO NAGRADO dnem taboru nagrajencev iz cele niku), bo gotovo razumel odlo~itev omenjenega nagrajenega spisa na Evrope na Cipru. In kdor bo prebral komisije, ki na sredozemski otok dr‘avno tekmovanje iz Zgornjega Maribor – V petek, 9. maja, je ob Poso~ja uvrstil tudi scenarij Romeo dnevu Evrope potekala zaklju~na in Julija, avtorice Pie Jerki~, u~en- prireditev nate~aja Evropa v {oli ke 8. razreda O[ Du{ana Muniha z 2003. Sedmo{olka O[ Du{ana Mu- Mosta na So~i. Zasluge za uspehe niha Most na So~i, Vida Lipu{~ek z mladih mostarskih u~enk pa gre Idrije pri Ba~i, je v kategoriji literarni zagotovo pripisati tudi njihovi men- prispevki v starostni skupini od 5. torici Danici Taljat, u~iteljici sloven- do 8. razreda za spis Rodila sem se {~ine. kot deklica na dr‘avnem nivoju prejela prvo nagrado. Na leto{njem Nate~aj, ki poteka pod pokrovitelj- nate~aju z naslovom Razli~ni in stvom Sveta Evrope, Evropske enaki ‘ivimo skupaj v Evropi in na komisije, Evropskega parlamenta planetu Zemlja se je v kategorijah in Evropske kulturne fundacije, so literatov, fotografov, likovnikov in v Sloveniji razpisali ~etrti~ zapored, oblikovalcev spletnih strani pome- medtem ko v Evropi poteka ‘e 50 rilo ve~ kot 30.000 slovenskih u~en- let. Plakete in nagrade na zaklju~ni cev in dijakov. Razvr{~eni v tri sta- prireditvi pa so najbolj{im mladim rostne kategorije (od 1. do 4. razre- nate~ajnikom podelili mariborski da, od 5. do 8. razreda O[ in sre- ‘upan Boris Sovi~, predstavnik dnje{olci) so se sprva pomerili na urada predsednika vlade Bojan regijskem nivoju, najbolj{i pa nato Kranjc in predstavnik Evropskega {e na dr‘avnem. Komisija je izmed koordinacijskega odbora nate~aja. vseh nagrajencev izbrala dva, ki VIDA LIPU[^EK (desno) Z MENTORICO DANICO TALJAT – Rodila se je kot deklica in Tatjana [alej Faleti~ bosta med 21. in 27. julijem, barvo dobila prvo nagrado … Foto: Marjan Rodman PRC obve{~a ( 3 )

jih nekaj razkrijem: Ali, kot mi je zapisala romska de- Prvič: Če si dekle, ti nihče ne za- klica Anita, ki hodi v 5. razred naše RAZVOJ ^LOVE[KIH VIROV meri, če te nogomet ne zanima. In če osnovne šole: o njem nimaš blage veze. Če ga že Volinav životo i srečno hinjom, poskusiš igrati, pa tudi ni prehudo, da hinjom romsko čaj. V sklopu razvoja človeških virov bo Posoški razvojni center sku- ko narediš kakšno resnično oslarijo. Ne vem, ali se mi je samo zdelo paj z Inštitutom za razvijanje osebne kakovosti iz Ljubljane orga- Drugič: Če pride do vojne, so žen- ali je bilo res, da je bila Anita tako niziral predstavitev programa: ske in otroci pri nas še posebej zašči- zelo vesela, ker sem jo zaprosila za teni. Jaz torej uživam maksimalno pomoč jaz, ki zaradi svojega odli- OSEBNOST VODJE – KLJU^NI DEJAVNIK zaščito, ker sem otrok (?!) in ženska čnega uspeha običajno sama delim v eni osebi! pomoč drugim in z njo še nisem USPE[NOSTI PODJETJA Tretjič: Nihče te ne gleda postrani, spregovorila niti besede. če rada stoodstotno dobro izgledaš. Program izhaja iz izsledkov raziskav, ki kažejo, da je posame- Prav gotovo pa je res, da sem Anito znikova osebnost ključna za uspešnost podjetja. Samozaupanje, Če si želiš postati članica kakšne sku- tokrat prvič podrobneje pogledala. vztrajnost, veščine dela z ljudmi, sposobnost obvladovanja stresa pine, plesati in peti. In to počneš na Ima temno polt, čudovite črne lase in pozitivna naravnanost so tiste osebnostne lastnosti, ki odločajo javnih mestih. Če to počne fant, ga že in bleščeče bele zobe. Njena nona je o uspešnosti in konkurenčnosti organizacij. označijo za homoseksualca in podo- igrala znamenito čistilko v filmu Jana Predstavitev, namenjena direktorjem malih in srednjih podje- bno, ne glede na to, kaj v resnici je. Cvitkoviča Kruh in mleko, njena ma- tij ter kadrovskim delavcem velikih podjetij, bo 10. junija ob Če prav odkritosrčno povem, mi- ma pa je že obiskovala našo osnovno 14. uri v veliki sejni sobi Občine Tolmin. slim, da se imam kljub velikim sve- šolo. Anita je torej že tretja generacija tovnim in številnim drugim proble- romskih prednikov, ki so prišli v Slo- Info: mom kar dobro. venijo od ne vem kod. Morda jo tudi Nekaterim deklicam ni tako lepo Posoški razvojni center, Trg svobode 4, Kobarid; zaradi tega na naši šoli sprejemamo … Nekatere deklice vse svoje živ- tel.: 05/ 38-41-500, GSM: 031-66-77-29 (mag. Almira Pirih). kot ‘našo’. Vsaj meni se zdi, da je ljenje ostanejo zatrte … Nekatere de- tako. Kako se v resnici počuti, pa ve klice niti pred ogledalom ne morejo ona sama. Nehote mi je prišlo na mi- izpolniti svojih želja … Nimajo ciljev. sel, da so jo starši že z imenom hoteli Ker jih nikoli ne bodo mogle ure- RAZPIS ZA PODJETNIKE obvarovati drugačnosti. Zaupala mi sničiti … je namreč, da so najbolj tipična rom- Kje je tisti čas, ko se bodo izjave Predvidoma v začetku junija bo objavljen javni razpis za spod- ska ženska imena: Ljubica, Vule, Ra- vseh deklic po vsem svetu glasile bujanje začetnih investicij (dodeljevanje neprofitnih sredstev dmila … Ona pa je Anita kot marsi- približno takole: in ugodnih posojil za investitorje) katera slovenska deklica. Ljubim življenje in srečna sem, Razmišljam o deklicah, ki so se ker sem deklica Vida iz Slovenije. “SO^A 2006” rodile širom sveta. Mnogih izmed Ali: Volim život i sretna sam, jer njih ne bom nikoli spoznala. Morda Info: sam devojčica Lejla iz BiH. niti ne držav, v katerih živijo. Ali pa Posoški razvojni center, Trg svobode 4, Kobarid; Ali, kot mi je pomagala zapisati morda tudi … tel.: 05/ 38-41-500, 38-41-514 (Roman Medved). študentka španščine Vesna: Me gu- Saj imam srečo, da sem deklica sta la vida y estojy feliz porque soy Vida, ki se je rodila ob pravem ča- una chica Espanola. (Glej, no, glej: su, na pravem mestu in v pravi VIDA v španščini pomeni življenje!!! družini. [TUDIJSKI KRO@EK Tista ‘čika Espanjola’ pa bi lahko bi- S svojimi toplimi dekliškimi ro- la Juanita. Ali pa kaj drugega tipično kami tega sveta, sestavljenega iz pi- španskega. Samo bognedaj Esmeral- sane mavrice neštetih deklic, de- MO@NOSTI EKOKMETOVANJA da! Moja teta Mici bi že ob njenem čkov in neštetih odraslih, ne mo- imenu jokala!) V POSO^JU rem dovolj tesno objeti, da bi vsi Ali, kot mi je pomagala zapisati različni postali vsi enaki in bi sku- Torek, 10. junij, ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma študentka kitajščine Tjaša: paj zapeli himno ljubezni. Pa bi to Bovec. Krožek bo vodil Davorin Koren, strokovni tajnik Zdru- tako rada naredila ...” ženja ekoloških kmetov Severne Primorske. Info: (Gledam te risbice in ne gre mi v Dobitnica prve nagrade na nate~aju Posoški razvojni center, Trg svobode 4, Kobarid; “@ivimo skupaj v Evropi in na planetu glavo, kako se kitajski otroci naučijo Zemlja” Vida Lipu{~ek, sedmo{olka tel.: 05/ 38-41-500, 38-41-512 (Vesna Kozar). te zapletene pisave!) O[ Du{ana Muniha, Most na So~i. Oblikovanje in upravljanje poslovnih con v Poso~ju ( 4 )

Steber podjetni{kega podpornega okolja S prostorskim in gospodarskim na~rtovanjem sku{ajo obmo~ja (regije ali lokalno okolje) dose~i konkuren~ne prednosti, vzpodbuditi doma~e in tuje investitorje, ustvariti nova delovna mesta, dose~i tehnolo{ko prenovo ali prestrukturirati obstoje~e gospodarstvo.

azlične oblike in vrste poslov- sega, saj več kot polovica con ne pre- v večini slovenskih poslovnih con ne čina Tolmin s pomočjo teh sredstev nih con so v mnogih državah sega 5 hektarjev. Njihovo oblikovanje obstaja poslovna upravljavska struk- nadaljuje z urejanjem poslovnih con Rpomemben “trdi” dejavnik je večinoma prepuščeno občinam in tura, ki bi podjetjem ponudila tudi Na Logu, v Poljubinju, na Čiginju in spodbujanja gospodarskega razvoja. lokalnim skupnostim, komunalno in- druge poslovne storitve in tržila po- na Dobravah. V letu 2002 je bila ure- Izraz cona označuje natančno dolo- frastrukturo v poslovnih conah pa slovno cono kot celoto. jena komunalna infrastruktura na Do- čeno območje – prostor, ki je lokacij- največkrat financirajo zainteresirana bravah, odkupljena zgradba za potre- sko omejen. Značilno za poslovne podjetja ter občine. Samo upravljanje Poslovne cone v Poso~ju be podjetniškega inkubatorja Na Logu cone je, da so to vnaprej oblikovana in trženje poslovnih con je v Sloveniji Tudi vse tri občine v Zgornjem Po- in delno urejena infrastruktura v Po- prostorska območja z dolgoročnim v glavnem prepuščeno investitorjem sočju v zadnjih letih načrtno pristo- ljubinju. Tudi Občina Kobarid nada- namenom razvoja določenih podjetij – predvsem občinam, ki se v okviru pajo k ureditvi in oblikovanju poslov- ljuje z urejanjem poslovne cone, kjer različnih dejavnosti. Danes je znanih svojih zmožnosti (finančnih, kadrov- nih con. Stanje se od občine do obči- so v letu 2002 odkupili zemljišče in več izrazov, ki ponavadi označujejo skih) trudijo za vzpostavitev in redno ne razlikuje, kar je seveda pogojeno uredili komunalno infrastrukturo po- tip cone (industrijska, obrtna, specia- delovanje poslovnih con. Izkušnje pri s trenutnim gospodarskim stanjem, slovne cone Frnaža. Občina Bovec pa lizirane cone, podjetniško–obrtne co- nas kažejo, da je upravljanje poslov- razpoložljivim prostorom in finančni- bo v letošnjem letu nadaljevala s širi- ne, tehnološki parki). nih con aktualno predvsem v fazi pri- min viri. Večji del sredstev za ureja- tvijo in ureditvijo sedanje industrijske dobivanja in urejanja zemljišč ter v nje poslovnih con pa je predviden v cone. Na sploh velja tudi za Zgornje Poslovne cone v Sloveniji fazi pridobivanja podjetij – investitor- okviru Programa pospeševanja razvo- Posočje ugotovitev, da poslovne cone V Sloveniji obstaja več kot 90 po- jev. Kasneje pa so podjetja v conah ja v Posočju Soča 2006, katerega no- podjetjem ne ponujajo drugih poslov- slovnih con – pretežno majhnega ob- največkrat prepuščena sama sebi, saj silec je Posoški razvojni center. Ob- nih storitev in da je njihovo trženje

Utrinki

S PRENOVLJENO vrtec opremljen, urejena je ra~unal- prek 70 milijonov SIT. Ve~ino dena- Sicer je neko~ na Bov{kem delova- [OLO NOVO UPANJE ni{ka u~ilnica, nabavljenih je nekaj rja je v okviru popotresne sanacije lo kar 11 {ol, medtem ko so danes igral, akcija pa bo sklenjena z uredi- prispevala dr‘ava, poleg nje pa {e aktivne le {e tri. [olo v So~i trenu- So~a – Prenovljena {ola je svojemu tvijo {olskega igri{~a. To je bila prva Ob~ina Bovec, {tevilni sponzorji, tno obiskuje 13 otrok iz So~e, Lepe- namenu za~ela slu‘iti ‘e lansko je- ve~ja akcija slovenskega rotarijske- donatorji, doma~ini ter ‘e omenjene in Trente, jeseni pa se bo {tevilo sen, slovesno pa so jo odprli v mar- ga poddistrikta, katere uresni~itev je ni rotarijanci, ki so obnovo pravza- pove~alo na 17. Pouk poteka v cu. Pred petimi leti je bila 110 let zavoljo spleta okoli{~in trajala neko- prav spodbudili. Ti so bili pripravlje- dveh kombiniranih oddelkih od pr- stara stavba v potresu hudo po{koliko dlje. Predstavlja droban, a ne ni z mednarodno akcijo zbrati tudi vega do ~etrtega razreda, za {olarje dovana. Sprva je kazalo, da je zara- nepomemben ko{~ek mozaika. ves potreben denar, vendar jim je pa skrbita dve u~iteljici. Prej so bili di hude po{kodovanosti sploh ne Celoten projekt obnove je vreden kasneje na pomo~ prisko~ila dr‘ava. star{i primorani svoje otroke voziti v bodo obnavljali. To bi pomenilo {e Bovec, sedaj pa tukaj{nja {ola en udarec ve~ za dolino, saj {ola {e ponovno daje upanje, saj so otroci zdale~ ne predstavlja le izobra‘eval- nenazadnje steber razvoja in ‘ivlje- ne ustanove. nja v vasi. V edini {oli na obmo~ju Na pobudo Rotary kluba Ljubljana Triglavskega narodnega parka so – Emona in s sodelovanjem novo- svoj prostor dobili tudi ~lani lovske- gori{kega kluba so slovenski rota- ga dru{tva, gasilci, Krajevna skup- rijci skupaj z nekaterimi klubi iz nost So~a-Trenta ter razvojna zadru- Avstrije in vodstvom distrikta 1910 ga, drugo leto pa bo v {oli za‘ivel organizirali solidarnostno akcijo za tudi vrtec. Bo{tjan Pirc iz Rotary obnovo {ole v So~i. Pripravili so kluba Ljubljana – Emona je povedal, idejne projekte, organizirali zbiranje da v klubu resno razmi{ljajo tudi o sredstev in spodbudili tudi dr‘avne ureditvi {olskega podstre{ja za rabo organe, da so se lotili obnove. Sku- “{ole v naravi”. [lo naj bi za medro- pno so rotarijci zbrali okoli pet mili- tarijske izmenjave otrok iz vse Evro- jonov tolarjev. Klub Emona pa se je pe, kar pomeni, da bi {ola tako lahko {e dodatno zavezal za pomo~ pri za‘ivela tudi v ~asu po~itnic. To bi opremi {ole in vrtca. V sodelovanju so~asno v dolino So~e najverjetneje s podjetjem Hermes Softlab je PRENOVLJENA [OLA – Celoten projekt obnove je vreden prek 70 milijonov SIT. pritegnilo {e star{e teh otrok. ( 5 )

omejeno na prodajo zemljišč zainte- ponuditi dodatne poslovne storitve za jektov v poslovnih conah (podje- strankami v projektu (podjetja, ob- resiranim podjetjem. podjetja, ki delujejo v poslovnih co- tja, občine, upravitelj); čine, Posoški razvojni center); nah (usposabljanja, svetovalne stori- • oblikovanja ponudbe dodatnih po- • podporo poslovnim conam v do- Projekt tve, koriščenje skupnih poslovnih slovnih storitev za podjetja v po- mačem okolju in na državni ravni; “Upravljanje poslovnih con” prostorov …). Projekt v letu 2003 in slovnih conah ter • zagotoviti minimalna sredstva za Posoški razvojni center je v sode- 2004 predvideva realizacijo: • promocijo poslovnih con v Posočju obstoj managementa (prostor, op- lovanju z občinami Bovec, Kobarid • analize obstoječega stanja v po- in privabljanje novih podjetij. rema, sredstva za promocijo); in Tolmin v letošnjem letu pripravil slovnih conah in opredelitev po- • vodenje poslovnih con kot podje- projekt Upravljanje poslovnih con, ka- slovnih con, ki bodo predmet sku- Za uspe{no realizacijo tje, zato je potrebno imeti urejeno terega osnovni namen je oblikovati pnega upravljanja; Za uspešno realizacijo projekta in pravno formalno ureditev, financi- in vzpostaviti skupno upravljanje iz- • oblikovanja in usposabljanja uprav- uspešno delovanje poslovnih con v ranje, trženje, sredstva za poslova- branih poslovnih con v Posočju, dati ljavske strukture ter priprava for- Posočju bo potrebno doseči ter zago- nje, sposobno in motivirano vod- poudarek trženju že obstoječih in no- malno-pravnih dokumentov, ki bo- toviti: stvo. vih poslovnih con ter oblikovati in do določali vlogo posameznih sub- • konsenz med zainteresiranimi • vključevanje v lokalne in medna- rodne poslovne mreže za iskanje virov financiranja ter poslovnih partnerjev. Poslovne cone v Posočju imajo torej vse potenciale, da postanejo steber podjetniškega podpornega okolja. S skupnim upravljanjem, trženjem in promocijo pod vodstvom profesional- ne institucije z ustrezno kadrovsko zasedbo se bo v Posočju povečala konkurenčnost podjetij, oblikovale nove mrežne povezave med podjetij in tudi odpirala nova delovna mesta.

Vodja Lokalnega podjetni{kega centra Roman Medved, Poso{ki razvojni center

Vir: • Program spodbujanja razvoja v Poso~ju 2002–2006 (So~a 2006) • Pospe{evanje podjetni{tva na Ko~ev- POSLOVNA CONA POLJUBINJ je trenutno najve~ja v Zgornjem Poso~ju. Foto: Tatjana [alej Faleti~ skem, Lautar, K., Ljubljana, 2002

Utrinki

Na odprtju se je zbralo veliko ljudi, tem ko imajo ostala tri ‘e ve~ kot sredstev vlo‘enih v obnavljanje Tolmin Ljubomire Gabr{~ek Lipu- ki so bili zadovoljni, da ni vse sku- 400.000 km, stara pa so pet do stavb v Tolminu, Bovcu in na Mostu ‘i~ je akcija v vseh treh ob~inah paj ostalo le na papirju, ampak se je dvanajst let in so nujno potrebna na So~i, v tem letu pa je predvidena do‘ivela zelo pozitiven odziv, saj so uresni~ilo tudi v praksi. Vsi pa upa- zamenjave. V prihodnje je pri~ako- {e obnova zdravstvene postaje v od lanskega novembra pa do marca jo, da bodo vrata {ole ostala odprta vati pove~anje {tevila nujnih prevo- Kobaridu. Glede na te investicije in letos s prostovoljnimi prispevki tudi za prihodnje generacije. zov, saj na na{em podro~ju ‘ivi kar sprotno obnavljanje nujne medicin- zbrali kar 10 milijonov SIT, tolminski Peter Kova~i~ 18 odstotkov ljudi, starej{ih od 65 ske opreme so se v ZD Tolmin odlo- Alpkomerc pa se je odlo~il, da sam let, preskrbljenost z javnimi prevoz- ~ili za vsesplo{no pomo~ oziroma v celoti pokrije nabavo enega re{e- nimi sredstvi pa je vedno slab{a. akcijo sofinanciranja re{evalnega valnega vozila. Tega so namenu NOVO RE[EVALNO VOZILO V zadnjih sedmih letih je bilo veliko vozila. Po besedah direktorice ZD predali v sredo, 9. aprila, medtem Tolmin – Ena izmed dejavnosti ko bo ZD Tolmin drugo re{evalno Zdravstvenega doma (ZD) Tolmin vozilo nabavil do jeseni letos. Novo je tudi zagotavljanje re{evalnih vozilo Renault trafic, ki je z opremo prevozov. S svojimi vozili pokrivajo investitorja stalo okoli 8 milijonov obmo~je treh poso{kih ob~in, kar SIT, bo slu‘ilo za sanitetne prevoze. predstavlja najve~je obmo~je v Ob tej prilo‘nosti se delavci ZD Tol- Sloveniji. Letno prevozijo ve~ kot min najlep{e zahvaljujejo vsem, ki 250.000 km, oziroma skoraj 700 km so po svojih mo~eh pomagali pri na dan. Paciente najpogosteje pre- zbiranju potrebnih sredstev. Zago- va‘ajo do bolni{nice v [empetru pri tovo pa je bila akcija uspe{na tudi Gorici, v zadnjem ~asu pa jim velik zaradi tega, ker re{evalna vozila na zalogaj predstavljajo dnevni prevozi tem obmo~ju ljudem pomenijo {e bolnikov na onkolo{ki in{titut v Lju- veliko ve~ kot enaka vozila v ve~jih bljano. [e do nedavnega so v ZD mestnih sredi{~ih. Tolmin razpolagali s petimi vozili, ki Besedilo in foto: Peter Kova~i~ pa imajo v povpre~ju prevo‘enih ‘e ve~ kot 300.000 km. Tudi nazadnje NOV RENAULT TRAFIC, ki ga je Zdravstve- kupljeno vozilo je staro ‘e tri leta in nemu domu Tolmin podaril tolminski Alp- ima za sabo prek 200.000 km, med- komerc, bo slu‘il za sanitetne prevoze. Predstavitev izhodi{~ za pripravo Enotnega programskega dokumenta ( 6 )

Kam nameravamo v prihodnjih letih vlagati evropska sredstva? Ministrica Zdenka Kova~ je s sodelavci Slu`be Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj v ponedeljek, 24. marca, v Novi Gorici predstavila izhodi{~a za pripravo Enotnega programskega dokumenta.

noten programski dokument je pogodba med Evropsko komi- Esijo in Slovenijo o dodelitvi sredstev, ki si jih je Slovenija zagoto- vila v času pogajanj. Sloveniji je za obdobje 2004–2006 namenjenih pri- bližno 107 milijard SIT nepovratne pomoči, ki jih bo lahko črpala iz strukturnih skladov (približno 56 milijard SIT), kohezijskega sklada (pri- bližno 45 milijard SIT), manjši del pa iz programov pobud skupnosti, programov INTERREG III in EQUAL (7 milijard SIT, večino iz programa INTERREG III). Pogajanja z Evropsko komisijo Slovenija želi do konca letošnjega MINISTRICA ZDENKA KOVA^ (v sredini) iz Slu`be Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj je v Novi Gorici leta pridobiti soglasje Evropske komi- predstavila izhodi{~a za pripravo Enotnega programskega dokumenta. Foto: Jo`ef ^lekovi~, arhiv Razvojne agencije ROD, Ajdov{~ina sije k Enotnemu programskemu dokumentu, da bi lahko v letu 2004 za- izhodišča za pripravo Enotnega pro- Za pove~anje konkuren~nih tih, ki jih je Slovenija že pripravila čela črpati evropska sredstva. Prav gramskega dokumenta. Na osnovi sposobnosti Slovenije in in sprejela: na Strategiji gospodarske- zato je omenjena vladna služba od prejetih pobud iz regij želijo do junija gospodarsko krepitev regij ga razvoja Slovenije in Državnem raz- sredine marca do začetka aprila po dokument pripraviti in začeti pogaja- Enoten programski dokument te- vojnem programu. Iz prvega doku- vseh slovenskih regijah predstavljala nja z Evropsko komisijo. melji na dveh pomembnih dokumen- menta povzema cilj, trajnostno pove-

Utrinki

“^E PADE[, LAHKO VSTANE[!” zakajalo in omamljalo ter samouni- ljenca. Dosedanje izku{nje govorijo, Tonkli iz CZSD Tolmin, Valerijo Bi- Tolmin – Ob jubilejni slovesnosti ~evalo. da vklju~evanje v klubski terapevt- zjak iz OO RK Tolmin, predstavniki Kluba zdravljenih alkoholikov (KZA) Ob spremenjeni doktrini zdravljenja ski program zanesljiveje pripelje k KZA-jev iz Primorske in Notranjske Tolmin, ki je bila 5. aprila v hotelu alkoholne odvisnosti, na katero je abstinenci in zdravju. Znotraj klubu ter Marta Oblak, edina od {tirinaj- Krn, smo zbrani ob~utili, da proslav- opozoril Aleksander Mo‘e, terapevt namre~ la‘e vstane{, kot ~e se po- stih povabljenih nekdanjih terapevtov. ljamo 30 let resnega in zavzetega iz Psihiatri~ne bolni{nice Idrija (PBI), bira{ sam. Klub zdravljenih alkoholikov Tolmin dela zdravljencev, njihovih svojcev bodo klubi zdravljenih alkoholikov Prireditev sta vodila prizadevna ~la- je ob 30-letnici delovanja izdal gla- ter terapevtov. Prav tako je bilo ~uti- tudi v prihodnje nosili pomembno na KZA Tolmin Marta in Marko, silo, ki vsebuje jubilejne zapise, poti, da se bo delo nadaljevalo, ker se vlogo pri prenovi zdravljen~eve ose- medtem ko so drugi ~lani nastopili z u~ne strokovne prispevke in iskrene tudi mora. Vemo namre~, da se bo bnosti in njegovega ‘ivljenja. Razli- literarnimi prispevki. Zahvala za izpovedi ~lanov, ki se dotaknejo srca, navkljub novemu alkoholnemu za- ka je le v tem, da je v~asih v imenu ubrane pesmi pa gre pevkam pev- predvsem pa svarijo. Eno izmed iz- konu dr. Kebra zaradi vedno ve~jih vi{jega interesa bila dru‘ba tista, ki skega zbora So‘itje iz Podmelca povedi je avtor Marko opremil z za- socialnih in osebnih stisk ali zaradi je od alkoholika zahtevala, da se ter flavtistki Petri Pav{i~. Prireditev nimivim in vzpodbudnim naslovom: nevroti~nega razkroja ljudstva gre zdravit, danes pa o tem odlo~a so pozdravili terapevt iz PBI “^e pade{, lahko vstane{.” Jubilejno (kakor te‘ave, ki pripeljejo ~loveka v sam – pri tem mora sprejeti posledi- Aleksander Mo‘e, Rafael [uligoj z glasilo lahko dobite v knji‘nicah Ci- katerokoli vrsto odvisnosti, ozna~u- ce svoje izbire. Tudi obiskovanje Ob~ine Tolmin, Du{an Jug z Uprav- rila Kosma~a v Tolminu in Kobaridu. je dr. Janez Rugelj) {e naprej pilo, KZA je prostovoljna odlo~itev zdrav- ne enote Tolmin, Marjeta Simon~i~ Francka [iljar Rot ( 7 )

čanje blaginje prebivalcev Slovenije, Razvoj turisti~nih destinacij ZNANJE, RAZVOJ ^LOVE[KIH posabljanje in podporo pri ustanav- iz drugega pa teze o prizadevanju za V sklopu spodbujanja razvoja turi- VIROV IN ZAPOSLOVANJE ljanju podjetij, vključno s samozapo- zmanjšanje gospodarskega zaostanka stičnih destinacij je 8,5 milijarde SIT Znotraj druge prioritete, znanja, slovanjem, ter za spodbujanje lokal- Slovenije v primerjavi s povprečjem namenjeno vzpostavitvi razvojne in- razvoja človeških virov in zaposlova- nih programov zaposlovanja. Evropske unije (EU) in za zaustavitev frastrukture turističnih destinacij, nja, je 18,4 milijarde SIT iz Evrop- povečevanja razlik med slovenskimi spodbujanju promocije in trženja na skega socialnega sklada namenjenih EKONOMSKA regijami. Osnovni cilj Enotnega pro- ravni turističnih destinacij, spodbuja- razvoju in spodbujanju aktivnih po- INFRASTRUKTURA gramskega dokumenta je povečanje nju obnove in izgradnje nove skupne litik trga dela, pospeševanju socialne Ekonomska infrastruktura je zad- konkurenčnih sposobnosti Slovenije turistične infrastrukture in spodbuja- vključenosti, vseživljenjskemu učenju nja prioriteta in predvideva 11 mili- in gospodarska krepitev regij brez nju vključevanja naravnih vrednot in in ustvarjalnosti ter podjetništvu in jard SIT iz Evropskega sklada za regi- povzročanja negativnih posledic na kulturne dediščine v turistično ponu- prilagodljivosti. onalni razvoj za en sam ukrep, za področju socialnega ter okoljskega ra- dbo. razvoj poslovno–industrijskih con. zvoja. Razvoj in spodbujanje Sredstva bodo namenjena za izdelavo Izbolj{anje podpornega aktivnih politik trga dela dokumentacije za razvoj zaokroženih Prioritete okolja za podjetja V sklopu razvoja in spodbujanja območij in ureditev poslovno–indu- Glede na višino sredstev, ki jih bo V okviru zadnjega ukrepa znotraj aktivnih politik trga dela bo približno strijskih con, za organiziranje in vzpo- Slovenija lahko pridobila iz struktur- prve prioritete, izboljšanja podporne- 9 milijard SIT namenjeno predvsem stavljanje upravljalskih struktur con nih skladov (55,8 milijarde SIT), so ter pripravo trženjskih strategij, za v Enotnem programskem dokumentu pridobivanje in zaokroževanje ze- opredeljene tri prioritete: • spodbuja- Slovenija bo za omenjena sredstva lahko kandidirala (potem, ko bo mljišč, za komunalno urejanje con in Evropska komisija potrdila Enoten programski dokument) le z dobrimi nje podjetniškega sektorja in gospo- navezovanje na centralne čistilne na- projekti, ki bodo izpri~evali povezovanje partnerjev na lokalni, regionalni darska krepitev regije, • znanje, razprave ter za urejanje dostopov in na- in dràvni ravni. Pri vseh projektih mora biti zagotovljena udele`ba voj človeških virov in zaposlovanje vezav na prometni križ. doma~ih javnih in zasebnih sredstev. ter • ekonomska infrastruktura. DODATNA SREDSTVA IZ SPODBUJANJE PODJETNI- ga okolja za podjetja, naj bi bile 4 usmerjanju in poklicnemu svetova- DVEH POBUD [KEGA SEKTORJA IN GOSPO- milijarde SIT porabljene za vavčerski nju, poklicnemu in strokovnemu us- Slovenija bo poleg sredstev iz stru- DARSKA KREPITEV REGIJE sistem svetovanja, pomoč pri prilaga- posabljanju ter usposabljanju na de- kturnih skladov lahko v obdobju Za spodbujanje podjetniškega sek- janju malih in srednjih podjetij zahte- lovnem mestu in subvencijam delo- 2004–2006 približno 44,6 milijarde SIT torja in gospodarsko krepitev regije je vam globalnega trga, podpori projek- dajalcem za zaposlovanje. sredstev črpala iz kohezijskega skla- predvidenih 20,6 milijarde SIT iz Ev- tom lokalnih podjetniških iniciativ in da. Določena sredstva so Sloveniji na- ropskega sklada za regionalni razvoj. promociji dobrih podjetniških praks. Pospe{evanje menjena tudi iz dveh pobud znotraj Namenjeni so razvoju inovativnega socialne vklju~enosti Pobud skupnosti, in sicer dobre 5,5 okolja, spodbujanju razvoja turistič- Sredstva Evropskega Približno 2 milijardi SIT v okviru milijarde SIT iz programa INTERREG nih destinacij in izboljšanju podpor- kmetijskega sklada pospeševanja socialne vključenosti bo III in 1,5 milijarde SIT iz programa nega okolja za podjetja. V okviru prve prioritete so Slove- porabljenih na področju svetovanja, EQUAL. niji namenjena tudi sredstva v višini usmerjanja, motiviranja in shemah za Razvoj inovativnega okolja 5,5 milijarde SIT iz Evropskega kme- osebni razvoj ter za aktivnosti za Sredstva za V okviru razvoja inovativnega oko- tijskega sklada, in sicer za naložbe v strukture oziroma sisteme in sprem- ~ezmejno sodelovanje lja je približno 8 milijard SIT, name- kmetijska gospodarstva, izboljšanje ljanje aktivnosti v podporo celotne- Program INTERREG III spodbuja njenih grozdom in tehnološkim mre- predelave in trženja kmetijskih proiz- mu ukrepu. partnerstvo in sodelovanje med ljud- žam, tehnološkim parkom in inkuba- vodov, spodbujanje dejavnosti, pove- mi ob meji in čez državno mejo. Fi- torjem, tehnološkim centrom ter več- zanih s kmetijstvom, in trženje kako- Vseìvljenjsko nancira se iz Evropskega sklada za namenskim centrom učenja. vostnih kmetijskih proizvodov. u~enje in ustvarjalnost regionalni razvoj. Sodelovanju ob Približno 4,5 milijarde SIT na po- slovensko–italijanski meji je v obdo- dročju vseživljenjskega učenja in ust- bju 2004–2006 namenjena dobra mi- Utrinki varjalnosti bo namenjenih za razvoj lijarda SIT. in prenovo programske ponudbe izo- braževanja in usposabljanja v skladu Spodbujanje zaposlovanja s potrebami gospodarstva in trga dela, Romov, odvisnikov in ènsk za izpopolnjevanje učiteljev, izobra- Program EQUAL se financira iz ževalcev, svetovalcev in vodstvenih Evropskega socialnega sklada. Da bi delavcev, za spodbujanje povezova- ga lahko začeli izvajati, bo Ministr- nja med svetom dela, izobraževanja, stvo za delo, družino in socialne za- usposabljanja in raziskovalnimi insti- deve do junija 2003 pripravilo pose- tucijami ter za informiranje, svetova- ben Skupen programski dokument. nje in poklicno orientacijo za potrebe Slovenija bo v obdobju 2004–2006 regije oziroma lokalne skupnosti. dobro milijardo in pol SIT usmerila v spodbujanje zaposlovanja Romov, Podjetni{tvo in prilagodljivost odvisnikov in žensk. V okviru zadnjega ukrepa, podjet- ništva in prilagodljivosti, sta približno Po izhodi{~ih za pripravo Enotnega pro- 2,5 milijarde SIT predvideni za uspo- gramskega dokumenta Slu`be Vlade RS za strukturno politiko in regionalni raz- JUBILEJNA SLOVESNOST KLUBA ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV je razkrila, da se {tevilni sabljanje zaposlenih, za razvoj in voj povzela mag. Almira Pirih, Poso{ki zavedajo pomembnosti tovrstnih klubov in da jim je mar za druge. Foto: arhiv KZA Tolmin spodbujanje novih oblik dela, za us- razvojni center Sklad dela Poso~je ( 8 )

V boju z brezposelnostjo Osnovno poslanstvo, ki ga opravlja Sklad dela Poso~je, je pomo~ podjetjem pri kadrovskem prestruk- turiranju oziroma prepre~evanje prehoda prese`nih delavcev v odprto brezposelnost.

klad dela (SD) Posočje je bil delavcev v odprto brezposelnost; • razvijanje in izvajanje lastnih pro- Ciljne skupine za izvajanje aktivne politike • pomoč pri ponovnem aktiviranju gramov, da bi razrešili in (re)aktivi- V sklade dela se vključujejo ciljne Szaposlovanja ustanovljen in re- brezposelnih oseb, da bi izboljšali rali presežne delavce posameznega skupine trajno presežnih delavcev in gistriran v drugi polovici leta 1999, njihove zaposlitvene možnosti pri podjetja, panoge ali regije; delavcev, ki jim je delodajalec dal od- na pobudo štirih gospodarskih družb vključevanju v delo za potrebe trga • razvijanje in izvajanje programov poved pogodbe o zaposlitvi; gre za na Tolminskem (Soško gozdno gos- dela; za potencialno presežne delavce, delavce, pri katerih je prenehala po- podarstvo Tolmin d.d., Bača TVI d.d. • zagotavljanje možnosti individual- Podbrdo, AET Tolmin d.o.o. in Avto- nega in/ali skupinskega aktiviranja Zakaj so Skladi dela sploh potrebni, ~e pa imamo Zavod za prevoz Tolmin d.o.o.), ki so začutile udeležencev za njihovo prehajanje zaposlovanje? Bistvo je v tem, da Skladi “prevzamejo” delavce takrat, ko potrebo po tovrstni regionalni usta- na nova delovna področja ter so {e v podjetjih, oziroma ko jih podjetje opredeli kot prese`ne. Torej prej, novi. Deluje dobra tri leta; eno leto • motiviranje udeležencev, individu- kot sploh pridejo na Zavod. Poleg tega se skladi ukvarjajo tudi s potenci- v okviru Posoškega razvojnega cen- alno delo, skupno iskanje rešitev, alnimi prese`nimi delavci, ki jih Zavodi sploh ne obravnavajo. Ob tem pa tra v Kobaridu. Kot SD Posočje je bil spremljanje in pomoč pri samoaktiv- je pomembno poudariti, da vklju~itev delavcev v Sklad v ni~emer ne registriran v prostorih stavbe Soškega nosti vključenih oseb. omejuje oziroma izklju~uje njihovih pravic, ki jih kot prese`ni delavci gozdnega gospodarstva v Tolminu, uveljavljajo na Zavodu. Brunov drevored 13, kjer deluje še Temeljne naloge Sklada so: danes. • delodajalcem zagotavljati pomoč da bi preprečili brezposelnost ter treba po opravljanju določenega dela pri izdelavi programov kadrovske- razvijali človeške vire v podjetju, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi Temeljni cilji in ga prestrukturiranja oziroma ka- panogi ali regiji; zaradi ekonomskih, organizacijskih, nameni Sklada so: drovskega razvoja, ki vključuje po- • sofinanciranje izpopolnjevanja, us- tehnoloških, strukturnih ali podobnih • povezovanje socialnih partnerjev trebne ukrepe (pre)usposabljanja posabljanja in izobraževanja udele- razlogov na strani delodajalca (odpo- na regionalnem območju pri načr- oziroma izobraževanja delavcev; žencev v skladu s programi uspo- ved iz poslovnega razloga). tovanju in izvajanju politike zapo- • spremljanje in sodelovanje pri raz- sabljanja; slovanja; voju regionalnih zaposlitvenih pro- • izvajanje informiranja, svetovanja Z delavnico do • pomoč delodajalcem pri izvajanju gramov ter omogočanje (pre)uspo- ter druga pomoč udeležencem in zaposlitvenega na~rta programov kadrovskega prestruk- sabljanja delavcev, da bi jih lahko • pomoč udeležencem pri prezapo- V okviru Sklada izvajamo program turiranja in razvoja človeških virov; zaposlili v deficitarnih poklicih v slitvi na višje delovno mesto oziro- razvoja poklicne kariere, ki ga sestav- • preprečevanje prehajanja presežnih regiji; ma pri iskanju nove zaposlitve. ljata delavnica Razvoj poklicne ka-

Utrinki

VRTEC NA OBISKU iz{tevankam, ki so jih neko~ prepevali na Bov{- vega Povodnega mo‘a. @abnice (Kanalska dolina/Italija) – Slovensko kem, ter u‘ivali v otro{ki interpretaciji Pre{erno- Veselo popoldne, na katerem je goste v imenu kulturno sredi{~e Planika (SKS Planika) je 14. predsednika SKS Planika, Rudija Bartalotha, aprila v @abnicah gostilo skupino 28 vrti~karjev iz prijazno pozdravila in nagovorila mag. Nata{a Bovca, ki so jih tja pospremile vzgojiteljice Komac, sicer odgovorna za programsko zasnovo Erna Woj~icky Germov{ek, Liljana Kanalec in in potek izbirnih te~ajev slovenskega jezika v Draga ^u{in. Bov{ki podmladek so pod Vi{arje Kanalski dolini, se je zaklju~ilo ob polni mizi in pripeljali star{i, ki so se ob tej prilo‘nosti slovenski pesmi, ki so jo tako doma~ini kot gostje prepri~ali, da tudi na Trbi{kem ‘ivi slovenska odnesli v svoje domove. beseda. Mali vrti~karji so nekoliko starej{im vrst- Upamo, da bo sre~anje spodbudilo sodelovanje nikom iz Kanalske doline, ki se na izbirnih te~ajih in izmenjave med sosednjima ob~inama ter vsaj pod mentorstvom mag. Nata{e Komac in malo prispevalo k zavesti, da vendarle ‘ivimo Tanje [turm u~ijo in preverjajo svoje znanje pod isto streho in da se z vstopanjem Slovenije v sloven{~ine, v pesmi, plesu in besedi prikazali Evropsko unijo za~enja obdobje, ko bodo tovr- obi~aje rodne Bov{ke. Otroci iz Kanalske doline, stna obrobna obmo~ja lahko za‘ivela prav zaradi njihovi star{i in dedki ter babice so si ogledali svojega mejnega polo‘aja in tod ~rpala nove mo- BOV[KI VRTI^KARJI so svojim vrstnikom iz Kanalske doline ‘nosti in izzive za nadaljnji razvoj. postopek nastajanja brezrokavnika z naslovom pokazali, kako se pride “Od une do lajb~a”. Foto: Tanja “Od une do lajb~a”, prisluhnili ljudski pesmi in [turm, arhiv SKS Planika N. K. ( 9 )

STRUKTURA UDELE@ENCEV, VKLJU^ENIH V SKLAD DELA POSO^JE DO KONCA LETA 2002 1 6 7 3 4 4 1 5 1 1 2

2 4 2 3 2 3 Graf {t. 1: Starost Graf {t. 2: Spol Graf {t. 3: Izobrazba Graf {t. 4: Status pred vstopom v SD starostna skupina {tevilo % spol {tevilo % stopnja izobrazbe {tevilo % status {tevilo % 1 - od 20 do 29 let 31 10 1 - mo{ki 170 54 1 - I. stopnja 127 40 1 - trajno prese`ni 72 23 delavci 2 - od 30 do 39 let 86 27 2 - ènski 144 46 2 - II. stopnja 4 1 2 - Potencialno pre- 221 70 3 3 - od 40 do 49 let 137 44 - III. stopnja 10 3 se`ni delavci 4 hove vključenosti v Sklad, in sicer 4 - od 50 do 59 let 60 19 - IV. stopnja 102 33 3 - Potencialni iz pri- vse do razrešitve (nove zaposlitve), 19 6 5 - V. stopnja 53 17 silne poravnave vendar največ 12 mesecev. riere in aktivnosti iskanja zaposlitve 6 - VI. stopnja 14 5 4 - Brezposelni 2 1 oziroma izobraževanje za novo de- Struktura udeleèncev 7 - VII. stopnja 4 1 lovno mesto. Na delavnici Razvoj Sklada dela Poso~je poklicne kariere s primerno usposo- snem sodelovanju z območnima služ- SD Posočje že od ustanovitve dalje bljenimi strokovnimi delavci udele- vabljanjem različnih socialnih part- bama in drugimi socialnimi partnerji. deluje na celotnem območju Posočja. žencem nudimo potrebno pomoč pri nerjev. Med potencialnimi socialnimi V drugem letu delovanja je svojo načrtovanju poklicne kariere. Udele- parterji so tako lokalne skupnosti kot Doslej ve~ kot dejavnost razširil na novogoriško ob- ženci najprej izdelajo zaposlitveni zbornice in sindikati, pa tudi razvoj- 280 prezaposlitev močje, konec minulega leta pa še na načrt, v katerem predvidijo glavne in ne agencije; skratka vsi, ki jih proble- Danes SD beleži le 17 izrednih iz- območje obalno–kraške in notranj- dodatne poklicne cilje. V zaposlitve- matika zaposlenosti kakorkoli zadeva. hodov, 285 udeležencev je uspešno sko–kraške regije. Tako smo do kon- nem načrtu opredelijo vse aktivnosti, Jeseni 2002 so se za vstop odločili zaključilo (pre)usposabljanje in se ca leta 2002 v okviru Sklada izpeljali ki jih bodo morali opraviti v določe- Posoški razvojni center ter vse tri po- prezaposlilo, 12 pa jih aktivno išče Razvoja poklicne kariere nem časovnem obdobju, da bi si us- 20 delavnic soške občine, bovška, kobariška in zaposlitev oziroma se vključuje v ra- tvarili možnosti za novo zaposlitev v gospodarskih družbah: devet v Po- tolminska. Leta 2003 pričakujemo zlične programe usposabljanja. oziroma da bi povečali svoje zapo- sočju, sedem na novogoriškem ob- postopno vključevanje novih social- slitvene možnosti. Če se po opravlje- močju in štiri na obalno–kraški ozi- nih partnerjev; skušali bomo privabiti Kako naprej? nem izpopolnjevanju pričakuje hitrej- roma notranjsko–kraški regiji. V pro- predvsem lokalne skupnosti, z ob- Skladi dela pridobivajo sredstva na ša vključitev udeležencev v delo, se gramu razvoja poklicne kariere je do- močja katerih bomo vključevali de- javnem razpisu Zavoda Republike delavnica lahko izvede v skrajšani slej sodelovalo 314 udeležencev, ki so lavce v naš Sklad. Slovenije za zaposlovanje. Razpis za obliki in s ciljni skupini prilagojeno bili po opravljeni delavnici vključeni obdobje 2003/04 se je zaključil 3. vsebino. Ponavadi gre za udeležence v različne programe izpopolnjevanja [iritev delovanja na obmo~je januarja 2003. Sklad dela Posočje je (potencialne presežke), ki zaradi uva- in usposabljanja, pretežno zaradi mo- obalno-kra{ke in notranjsko- za posamezno leto ob sodelovanju janja novih proizvodnih programov dernizacije in/ali reorganizacije pro- kra{ke regije obeh območnih služb ZRSZ in dru- nujno potrebujejo dodatno izpopol- izvodnje. Jeseni 2002 je Sklad naredil po- gih socialnih partnerjev pridobil okoli njevanje in usposabljanje, saj bi v na- Aktivno se vključujemo v razreše- memben korak in svoje delovanje 500 delavcev, ki bi jih podjetja želela sprotnem primeru njihovo delo po- vanje zaposlitvenih možnosti invali- razširil na območje obalno–kraške in vključiti v Sklad in so zanje podala stalo trajno nepotrebno. dov in dobro sodelujemo z Invalid- notranjsko–kraške regije, ki ga po- ustrezne izjave. skim podjetjem Posočje. kriva Zavod RS za zaposlovanje V drugi polovici februarja je SD Iskanje zaposlitve in (ZRSZ), Območna služba Koper. Ok- Posočje dobil sklep, da je izbran za izobraèvanje Vklju~evanje novih tobra smo začeli z delavnico Razvoj nadaljnje izvajanje svojih aktivnosti. Drugi del programa razvoja pokli- socialnih partnerjev poklicne kariere za 12 trajno prese- Glede na zmanjšana proračunska cne kariere so aktivnosti iskanja Ker je eden ključnih ciljev skladov žnih delavcev dveh družb na tem ob- sredstva za leto 2003 so mu bila odo- zaposlitve oziroma izobraževanje za dela povezovanje socialnih partnerjev močju. Novembra smo izvedli tri de- brena sredstva v višini dobrih 20 mi- novo delovno mesto, ki jih spremlja na regionalnem območju pri načrto- lavnice Razvoj poklicne kariere za 60 lijonov SIT, kar omogoča vključitev informacijska pisarna. Aktivnosti vanju in izvajanju politike zaposlova- trajno presežnih delavcev družbe le dobre desetine delavcev, za katere udeležencev spremljamo ves čas nji- nja, je Sklad leta 2002 začel s pri- TOF Commerce Koper. Delujemo v so podjetja izrazila potrebo po vklju- skladu s smernicami ZRSZ, saj SD čitvi. V prihodnje bo aktivnosti mo- Kontaktni osebi, na kateri se lahko obrnete za vse dodatne informacije, pokriva območje, na katerem delu- goče izvajati le ob finančni soudele- sta Cvetka Kav~i~, vodja informacijske pisarne Sklada dela Poso~je jeta dve območni službi Zavoda, v žbi lokalnih skupnosti, z območij ka- (telefon: 05/ 38-10-72, GSM: 031-704-889), in managerka, mag. Almira našem primeru novogoriška in kopr- terih bodo v Sklad vključeni delavci. Pirih, svetovalka in organizatorka Poso{kega razvojnega centra (telefon: ska območna služba. Tako veliko ob- Cvetka Kav~i~ in mag. Almira Pirih, 05/ 38-41-513, GSM: 031-66-77-29). močje Sklad lahko pokriva le ob te- Sklad dela Poso~je Analiza deficitarnih in drugih perspektivnih poklicev v Poso~ju (2) ( 10 )

O gospodarstvu, zaposlovanju, izobrazbi in {tipendijah V prej{nji {tevilki EPI-centra smo na{im bralcem predstavili prvi del povzetka Analize deficitarnih in drugih perspektivnih poklicev v Poso~ju, ki smo jo opravili julija 2002. Analiza je bila predpogoj za izpeljavo ukrepov razvojnega programa So~a 2006: {tipendiranje in zaposlovanje kadrov z najmanj VII. stopnjo izobrazbe.

prvem delu smo predstavili negativne de- mografske trende v Posočju (nenehno pada- Vnje skupnega števila prebivalstva, slabo izo- brazbeno strukturo, stalno izgubljanje vitalnosti prebivalstva, odhajanje oziroma nevračanje izobra- ženih kadrov) in njihov vpliv na gospodarstvo ter na življenje v Posočju nasploh. Opozorili smo na zniževanje deleža mladih v zadnjem desetletju, na sočasno rast števila dijakov in študentov ter predstavili razmišljanje študentov o vračanju in zaposlitvi v domačem kraju. Ob premišljevanjih o vrača- nju študirajoče mladine v Posočje si oglejmo še obstoječo strukturo gospodarstva.

STRUKTURA GOSPODARSTVA V POSO^JU V Zgornjem Posočju je bilo konec leta 2000 registriranih 1.557 poslovnih subjektov (pravne in fizi- čne osebe). Največ jih deluje v okviru državnih, Tabela {t. 1: Zaposleni po dejavnostih v Zgornjem Poso~ju javnih, skupnih in osebnih storitev, sledijo pa jim Sektorji Dejavnosti 31. december 2000 Dele` predelovalne dejavnosti, trgovina in popravilo mo- dejavnosti (posamezniki) (%) tornih vozil, nepremičnine, najem, poslovne stori- A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 432 6,9 tve ter gostinstvo. B Ribi{tvo 6 0,1 Najpogostej{e dejavnosti A–B Kmetijske dejavnosti 438 7,0 Znotraj poslovnih subjektov so mogoče različne C Rudarstvo 5 0,1 porazdelitve. Za potrebe Analize deficitarnih in D Predelovalne dejavnosti 2.404 38,5 drugih perspektivnih poklicev v Posočju (v na- E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 152 2,4 daljevanju: Analiza), ki smo jo pripravili v okviru F Gradbeni{tvo 358 5,7 projekta Kako pridobiti, razviti in obdržati mlade C–F Nekmetijske dejavnosti (razen storitvenih) 2.919 46,8 izobražence v Posočju, so nas zanimale predvsem G Trgovina; popravila motornih vozil 614 9,8 gospodarske družbe in fizične osebe oziroma sa- H Gostinstvo 346 5,5 mostojni podjetniki. Konec leta 2000 je bilo v Zgornjem Posočju regi- I Promet, skladi{~enje, zveze 361 5,8 striranih 250 majhnih, osem srednjih in enajst veli- J Finan~no posredni{tvo 78 1,2 kih podjetij, kar predstavlja 13,3 odstotka, 5,3 od- K Nepremi~nine, najem, poslovne storitve 136 2,2 stotka in 16,5 odstotka registriranih podjetij v gori- L Javna uprava, obramba, socialno zavarovanje 427 6,8 ški regiji, ki se v glavnem ukvarjajo s trgovino “na M Izobra`evanje 437 7,0 drobno” in “na debelo”, s proizvodnjo električne N Zdravstvo, socialno varstvo 316 5,1 opreme za stroje in vozila, s proizvodnjo strojev O Druge javne, skupne in osebne storitve 145 2,3 in orodij za stroje, s proizvodnjo barv, lakov, dru- P Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem 26 0,4 gih kemikalij in kemičnih izdelkov ter s proizvod- G–P Storitvene dejavnosti 2.886 46,2 njo pohištva (predvsem v okviru predelovalne dejavnosti). Nekaj podjetij deluje tudi na področju DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO 6.243 100,0 turizma, gozdarstva, cestnega tovornega prometa, Vir: Statisti~ni urad Republike Slovenije ( 11 )

vzdrževanja in popravil motornih vozil ... Večina jejo podjetja v prihodnjih dveh letih. Posebej so Večina zaposlitev (tako v letu 2002 kot v nasle- podjetij (52,4 odstotka) ima sedež v občini Tolmin, nas zanimale načrtovane zaposlitve in štipendije dnjih dveh letih) je namenjena osebam, ki so oziro- tretjina v občini Bovec, ostali pa poslujejo v Kobari- za kadre z vsaj VII. stopnjo zahtevnosti. ma bodo končale VII. stopnjo izobrazbe tehnične du. V subregiji deluje še okoli 870 fizičnih oseb. usmeritve. Med njihovimi dejavnostmi so najbolj zastopane Na~rtovane zaposlitve predelovalne dejavnosti, trgovina, popravilo motor- V 21 anketiranih podjetjih, ki so bila vključena Spodbujanje za~etnih investicij nih vozil, gostinstvo, gradbeništvo in nepremični- v raziskavo, so za leto 2002 načrtovali 39 novih Posoški razvojni center je v drugi polovici minu- ne, najem ter poslovne storitve. zaposlitev, pri čemer je bila le za 11 novih zaposli- lega leta začel z izvajanjem programa spodbujanja tev zahtevana visoka stopnja izobrazbe. Največ no- razvoja v Posočju Soča 2002 (program je sredi STRUKTURA ZAPOSLENIH vih zaposlitev (69,2 odstotka) je bilo namenjenih junija 2002 sprejela Vlada RS). Med prvimi ukrepi Z zastopanostjo dejavnosti je skladna tudi poraz- osebam s V. stopnjo izobrazbe ali manj. je bil izveden ukrep spodbujanja začetnih investi- delitev zaposlenih po dejavnostih, ki si jo lahko cij, ki nepovratna državna sredstva povezuje z no- ogledamo v spodnji tabeli. Tabela {t. 2: Na~rtovane zaposlitve v letu 2002 po stopnjah izobrazbe vimi zaposlitvami v določenem obdobju po zaklju- čku investicije. Omenjeni ukrep naj bi pospešil Izstopa predelovalna dejavnost Na~rtovane zaposlitve [tevilo Dele` zaposlovanje kadrov z višjo ter visoko izobrazbo. po stopnjah izobrazbe (%) Največji delež delovno aktivnega prebivalstva je Predvidevamo, da se bo izvajal izvajal tudi letos. zaposlen v predelovalnih dejavnostih (38,5 odstot- III. stopnja 5 12,8 ka). S precej manjšim deležem mu sledijo trgovina [TIPENDIRANJE V POSO^JU in popravila motornih vozil (9,8 odstotka), kmetij- IV. stopnja 12 30,8 Čeprav smo v prejšnji številki v članku Štipen- stvo, lov in gozdarstvo (6,9 odstotka) in javna upra- V. stopnja 10 25,6 diranje mladih v Posočju že omenili, da je bilo de- va (6,8 odstotka). VI. stopnja 1 2,6 cembra lani izbranih prvih 30 štipendistov Poso- Prevladujejo tehni~ni poklici VII. stopnja 11 28,2 škega razvojnega centra, naj na štipendiranje opo- zorimo tudi tokrat. Podatki o razpisanih štipendijah Med delovno aktivnim prebivalstvom občin Bo- Skupaj 39 100,0 za šolsko leto 2002/03 so pokazali, da je 9 štipen- vec in Kobarid prevladujejo tehnični poklici nižje ditorjev iz Posočja razpisalo 15 štipendij VII. sto- oziroma srednje poklicne izobrazbe (strojništvo, Za leti 2003 in 2004 v 21 posoških podjetjih pre- pnje zahtevnosti – največ za tehnične študijske elektroindustrija, gradbeništvo). Nekoliko izstopa dvidevajo 58 novih zaposlitev, pri čemer je dobrih le občina Tolmin, kjer se pojavljajo tudi poklici s smeri (strojništvo, elektrotehnika, kemija ter kemij- 41 odstotkov novih zaposlitev namenjenih osebam področja vzgoje in izobraževanja ter poklici z višjo ska tehnologija). Da bi pridobili še aktualnejšo sli- s VII. stopnjo izobrazbe. V naslednjih letih se torej zahtevnostno stopnjo izobrazbe. ko, smo gospodarske subjekte v začetku julija 2002 kaže pomemben napredek v smislu zaposlovanja zaprosili za podatke o štipendiranju in poklicih, kadrov z najmanj VII. stopnjo zahtevnosti. Prenizka izobrazbena struktura po katerih povprašujejo. Ker je razvojni program Soča 2006 usmerjen le v zaposlovanje oziroma šti- Med delovno aktivnim prebivalstvom je visoka Tabela {t. 3: Na~rtovane zaposlitve v letih 2003 zastopanost oseb z nižjo izobrazbo. Gre za pro- in 2004 po stopnjah izobrazbe pendiranje kadrov z najmanj VII. stopnjo strokovne blematiko nizke izobrazbene strukture Posočja, ki usposobljenosti, smo se v anketi usmerili zgolj na Na~rtovane zaposlitve [tevilo Dele` poklice te zahtevnostne stopnje. Anketa med go- težko sledi izzivom razvoja, s katerimi se soočajo po stopnjah izobrazbe (%) vsa podjetja, hkrati pa taka struktura ni posebej spodarskimi subjekti je pokazala, da med podjetji spodbudna za mlade, ki naj bi se po zaključenem III. stopnja 4 6,9 in samostojnimi podjetniki obstaja zanimanje za šolanju vrnili. IV. stopnja 10 17,2 “združitev” njihove štipendije s štipendijo programa Soča 2006. Iz ankete smo razbrali tudi interes V. stopnja 17 29,3 NA^RTOVANE ZAPOSLITVE posameznih podjetij za povečanje števila štipendij. Podjetja ne morejo pridobiti ustreznega kadra, VI. stopnja 3 5,2 mladi pa se ne vračajo v subregijo, ker tu ne naj- VII. stopnja 24 41,4 Povpra{evanje po dejo ustreznih delovnih mest. V Analizi nas je zani- strojnih in elektro in`enirjih 100,0 malo, v kolikšni meri in kakšne zaposlitve načrtu- Skupaj 58 Če primerjamo rezultate iz razpisa kadrovskih

Utrinki

PE[ OD LJUBLJANE DO TOLMINA celotni poti ni nih~e omagal, pridru‘ilo pa se jim Da pa na{i pohodniki ne bi bili la~ni, so poskrbeli Ljubljana–Tolmin – Pred pribli‘no dvema mese- je {e nekaj ~lanov. v podjetju Tera, ki se je edino odzvalo pro{nji za cema je skupina mladih v Tolminu ustanovila dru- sponzorstvo. Slednje jim je za dostavo hrane in {tvo Umica. Dru{tvo zdru‘uje mlade, ki si ‘elijo opreme posodilo kombi ter prispevalo 20.000 SIT. svoj prosti ~as pre‘ivljati aktivno. V tem ~asu so S pohodom, za katerega upajo, da bo postal pripravili dva ve~ja “‘ura”, 24. aprila, ko je dru- tradicionalen, so ‘eleli ~lani dru{tva na simboli- {tvo {telo ‘e prek 30 ~lanov, pa so organizirali {e ~en na~in pokazati, da imajo ‘eljo po vrnitvi v pohod od Ljubljane do Tolmina. Skupina dvajse- Poso~je – ~e bodo tukaj le dobili mo‘nost za tih ~lanov je na ve~ kot sto kilometrov dolgo pot zaposlitev. Naporna in ‘uljava pot pa naj bi sim- krenila izpred Pre{ernovega spomenika v Ljublja- bolizirala te‘avno pot pri zaposlovanju, ki se je ni. Prvi dan so malce nenavadno popotovanje mladi vse bolj zavedajo. Na poti ni nih~e omagal, zaklju~ili v @ireh, kjer jim je prijazni kmet An‘on kar naj bi kasneje veljalo tudi pri iskanju zaposli- odstopil svoj travnik za taborjenje. Naslednji dan tve. Sicer ~lani dru{tva v kratkem na~rtujejo so se po pra{ni poti odpravili proti Oblakovemu predstavitev svojih spletnih strani, po izpitnem Vrhu, kjer so nato tudi prespali. @e nekoliko utru- UTRUJENI POHODNIKI PRI KOSMAÊVI DOMAÎJI – [e obdobju pa organizacijo {e kak{nega pohoda ali malo pa bomo doma, je menilo nekaj ve~ kot 20 ~lanov prireditve. jeni in s {tevilnimi ‘ulji na nogah so tretji, zadnji dru{tva Umica, ki so se spopadli z ve~ kot 100 kilometrov dan, po Kosma~evi u~ni poti prispeli v Tolmin. Na dolgo potjo na relaciji Ljubljana–Tolmin. Foto: Mojca Mavri~ Peter Kova~i~ Razvojni program podeèlja za severnozahodni del Severne Primorske ( 12 )

štipendij za leto 2001/02 z rezultati podobne ankete iz julija 2002, lahko ugotovimo, da se poleg večjega šte- vila štipendij za šolsko leto 2002/03 pojavlja tudi interes za štipendije za nove poklice, ki zahtevajo najmanj VII. stopnjo zahtevnosti. V naslednjih letih bodo podjetja – sodeč po odgo- vorih iz ankete – dala prednost šti- pendiranju na področju strojništva, Za kakovostnej{e elektronike in elektrotehnike. Najve- čje povpraševanje v prihodnjih petih letih bo – tako lahko sklepamo iz od- ìvljenje na podeèlju govorov podjetij, ki so skladni z na- povedanim štipendiranjem – po stroj- Regionalni program podeèlja (RPP) je program, ki s svojimi rezultati prispeva k izbolj{anju nih in elektro inženirjih. ìvljenja in dela na podeèlju, dviguje dohodek na kmetijah, ustvarja nova delovna mesta ter krepi prepoznavnost obmo~ja v slovenskem in evropskem prostoru. Zanimanje za “kombinirane” {tipendije Dodaten razpis štipendij v oktobru vosti in organizirano tržili. Program 2002 (ki ga je pogojeval sprejet Pra- je temelj za izvajanje dogovorjenih vilnik o štipendiranju na območju razvojnih usmeritev in izvedbenih občin Zgornjega Posočja) pokazal ve- nalog v naslednjih letih ter pogoj, da liko pripravljenost podjetij in podjetni- posamezniki in občine lahko kandi- kov treh posoških občin za “skupno” dirajo na razpise za sredstva SAPARD štipendiranje mladih – kombinacija oziroma druga evropska sredstva za štipendij s strani države in podjetij. področje podeželja. S svojimi rezulta- Tako je bilo lansko jesen razpisanih ti RPP prispeva k izboljšanju življenja dodatnih 24 štipendij za pridobitev in dela na podeželju, dviguje doho- najmanj visoke strokovne izobrazbe. dek na kmetijah, ustvarja nova delovna mesta ter krepi prepoznavnost ob- OPREDELITEV IN močja v slovenskem in evropskem RAZVRSTITEV DEFICITARNIH prostoru. POKLICEV Iz poznavanja situacije, analize Potek priprave in izvajanja RPP med gospodarskimi subjekti jeseni Program poteka v treh fazah. 2001, upoštevanja na območju prisot- •V preveritveni fazi se ugotovi pripravljenost prebivalstva za pripra- nih dejavnosti, pregleda razpisanih SADJARSTVO – Nekatere kmetije se v zadnjih letih vklju~ujejo v projekt oìvitve starih travni{kih štipendij za letošnje šolsko leto in sadovnjakov. Foto: Tatjana [alej Faleti~ vo dokumenta na predlaganem ob- podatkov, pridobljenih od gospodar- močju in oblikuje motiv za sodelo- skih subjektov julija 2002 ugotav- osoški razvojni center (PRC) merjal pripravo ter izvajanje RPP. vanje (traja do 6 mesecev). ljamo, da so v Posočju deficitarni na- je od oktobra 2002 do konca Koordinacijski odbor je potrdil smi- •V pripravljalni fazi mora biti spre- slednji poklici, ki zahtevajo najmanj P februarja 2003 koordiniral selnost in potrebnost izdelave razvoj- jeta razvojna strategija, oblikovani VII. stopnjo izobrazbe: prvo, preveritveno fazo Razvojnega nega programa podeželja na predla- ključni produkti območja in izde- • I. skupina: poklici tehnične usme- programa podeželja (RPP) za severo- ganem območju občin Tolmin, Bo- lan razvojni program z operativni- ritve s področja strojništva, elektro- zahodni višinski del Severne Primor- vec, Kobarid, Cerkno, Idrija, Kanal ob mi ukrepi za njegovo izvajanje (tra- tehnike, elektronike, informatike, ske. Nosilka programa, Občina Tol- Soči in Trnovsko-banjške planote v ja do 18 mesecev). kemije in kemijske tehnologije; min, je za sofinanciranje izvedbe pri- mestni občini Nova Gorica. S sku- •V izvedbeni fazi, ki časovno ni ome- • II. skupina: poklici s področja eko- dobila sredstva Ministrstva za kme- pnimi močmi naj bi Program pripra- jena, se izvajajo posamezne naloge nomije, prava, turizma, gradbeni- tijstvo, gozdarstvo in prehrano. vili še v letošnjem letu. in projekti iz programa. štva in lesarstva ter Vodja projekta je bila mag. Rosana • III. skupina: poklici tehnične ali Ščančar (PRC), v ožji delovni skupini KAJ JE RPP? ZNAÎLNOSTI OBMO^JA humanistične usmeritve, za katere pa so sodelovale še Michaela Vidič Razvojni program podeželja (RPP) PRIPRAVE RPP se pokaže potreba oziroma interes (KGZS – Kmetijsko gozdarski Zavod predstavlja skupno razvojno strategi- Območje leži na stičišču roman- v okolju. Nova Gorica), mag. Bernarda Uršič jo na širšem območju in ukrepe za skega, slovanskega in germanskega S štipendiranjem bomo nadaljevali in Andreja Trojar Lapanja (obe Idrij- njeno uresničitev. Povezuje doseda- sveta, kar je močno zaznamovalo nje- tudi letos. Tako skušamo pospeševati sko-Cerkljanska razvojna agencija nje programe celostnega razvoja po- govo burno zgodovino in vplivalo na odločanje mladih za študij poklicev, d.o.o.). Rezultate dela so predstavile deželja in obnove vasi (CRPOV) in način socialno-ekonomskega življenja opredeljenih v I. in II. skupini. Nov občinam, razvojnim agencijam, stro- druge razvojne ukrepe na podeželju. ter organiziranosti prebivalcev na tem razpis bo objavljen konec avgusta kovnim institucijam ter predstavni- Glavni cilj RPP je vzpostaviti partner- območju. To je svet kmečkih puntar- oziroma začeteku septembra 2003. kom kmetov in podjetnikov preveri- stvo med javnim, privatnim in nevla- jev, najbolj krvavih bitk 1. svetovne Analizo deficitarnih in drugih perspektiv- tvenega območja v četrtek, 6. marca, dnim sektorjem ter skupaj oblikovati vojne, borbe proti fašizmu in stalne nih poklicev v Poso~ju sta pripravili Bri- v Tolminu. Na predstavitvi je bil usta- aktivnosti in prepoznavne produkte, borbe za ohranjanje slovenskega jezi- gita Bratina in mag. Almira Pirih, Poso- {ki razvojni center novljen 25-članski koordinacijski od- ki jih bodo zainteresirani na območju ka. Življenje v dolinah, grapah in tudi Foto: Peter Kova~i~ bor programa, ki bo spremljal in us- programa razvijali na višji nivo kako- na planotah tega območja je bilo ve- ( 13 )

dno trdo, revno, kar je čutiti v kultur- situacija na Novogoriškem, kjer be- projekt oživitve starih travniških sane dejavnosti na kmetijah sodijo tu- ni, zgodovinski in etnološki dediščini ležimo 19 odstotni padec števila pr- dovnjakov. Trenutno je na 20 kmeti- ristične in storitvene dejavnosti (stroj- teh krajev. vih osemenitev oziroma števila krav. jah posajenih približno 15,4 ha inten- ne ter delovne usluge), domača in zivnih sadovnjakov jablan. umetnostna obrt, gorsko ter lovsko ODSELJEVANJE IN NIZKA Drobnica vodništvo, izdelava spominkov. STOPNJA ZAPOSLENOSTI Reja drobnice ima dolgoletno tradi- Druga kmetijska podro~ja Po podatkih Upravne enote (UE) V drugi polovici 20. stoletja so po- cijo v Zgornjem Posočju. Na ostalem Druga področja kmetijstva so ra- Tolmin, UE Idrija in UE Nova Gorica spešena industrializacija in težke raz- območju se širi predvsem v zadnjih zvita v manjši meri. Poljedelstvo in je na območju 51 nosilcev dopolnilne mere za kmetijstvo povzročili močan desetih letih. Na skupno 761 kmeti- vrtnarstvo je razvito predvsem v rav- dejavnosti, ki imajo registriranih 71 proces odseljevanja s tega območja. jah se redi 12.339 plemenic, kar je ninskem delu. Omejeno je na pride- dopolnilnih dejavnosti. Največ, 43 Danes so gorsko-višinska in hribov- povprečno 16 plemenic na trop. Reja lavo koruze za prehrano prežveko- kmetij opravlja storitve s kmetijsko ska naselja vključenih občin med de- mesnih ovac predstavlja 61 odstotkov valcev ter na pridelavo krompirja in in gozdarsko mehanizacijo in opre- mografsko najbolj ogroženimi v Slo- celotnega staleža drobnice. Reja dro- vrtnin za samooskrbo. Konjerejo za- mo, 17 kmetij se ukvarja s turizmom veniji. Značilnost območja je nizka bnice z mlečno usmeritvijo pa 28 od- znamo ponekod v manjšem obsegu na kmetiji in 11 kmetij z drugimi do- izobrazbena struktura prebivalcev ter stotkov celotnega staleža in je najbolj v povezavi s turizmom. Prašičereja polnilnimi dejavnostmi. Podatki popi- slaba izkoriščenost človeškega kapita- razširjena v Zgornjem Posočju. je usmerjena v samooskrbo kmetij. sa kmečkih gospodarstev v letu 2000 la (razmerje med številom delovno sicer kažejo, da se precej več kmetij sposobnih prebivalcev starih od 15/ ukvarja s predelavo mleka in mesa, 19 do 65 let in številom zaposlenih). turizmom ter drugimi vrstami dopol- Slednja kaže na strukturno neravno- nilnih dejavnosti, vendar večina teh vesje med povpraševanjem in ponu- dejavnosti ne registrira. dbo na trgu dela. Primanjkuje zahtev- nejših in raznolikih delovnih mest, Izletni{ki turizem predvsem za izobražence in mlade, V zadnjih desetih letih prihaja do ki iščejo prvo zaposlitev. Društvena razmaha dopolnilnih dejavnosti na dejavnost je dobro razvita. V nekate- podeželju, predvsem izletniškega rih vaseh se kaže velika potreba po turizma na kmetijah. Žal je še vedno primernih objektih za ljubiteljsko veliko pomanjkanje prenočišč in kuli- kulturo, šport in rekreacijo. Z ukinja- narične ponudbe. Manjka predvsem njem javnih del se slabša tudi oskrba širša, celovita in kakovostna ponudba starostnikov na domu. (kulinarika, prenočitvene kapacitete, izvenpenzionske aktivnosti …). Us- KMETIJSTVO meritev v dopolnilne dejavnosti na Celotno območje spada med ob- kmetijah praviloma zahteva velike močja z omejenimi dejavniki za kme- investicije. Le redki kmetje jih lahko tovanje. Gozdovi pokrivajo dve tretji- pokrijejo z dohodki iz osnovne kme- ni območja. 96 odstotkov površin v tijske dejavnosti. Vsekakor je prede- kmetijski uporabi predstavljajo trav- lava osnovnih kmetijskih surovin na niki in pašniki. Živinoreja, vezana na domu in direktno trženje velika prilo- travnati gorski svet, predstavlja pogla- žnost za naše kmete, predvsem v vitno kmetijsko dejavnost. Skupno smislu samostojnosti kmetijskega go- 19.337 ha kmetijskih zemljišč v upo- spodarstva ter možnosti nastopa na rabi obdeluje 2.989 kmetij. Povpre- trgu s tipičnimi lokalnimi produkti. čna velikost kmetije je 6,4 ha. Z izje- mo Idrijsko-cerkljanskega območja, Uveljavljeni kmetijski izdelki kjer so večje in bolj zaokrožene kme- Raznolikost regije in zaprtost posa- tije, se srečujemo z majhnostjo in ve- meznih območij je omogočila obstoj liko razparceliranostjo kmetij. To ote- že uveljavljenih, lokalno-tipičnih žuje delo na kmetijah in zmanjšuje kmetijskih izdelkov. Med pomem- njihovo konkurenčnost. GOVEDOREJA – Ve~ina kmetij (75 odstotkov) se ukvarja z govedorejo. Foto: Tatjana [alej bnejše sodijo sir tolminc, bovški sir, Faleti~ Govedoreja nanoški sir, kraški ovčji in kozji sir, šebreljski želodec, idrijski žlikrofi, Večina kmetij (75 odstotkov) se kostanj maron in drugi. Ti produkti ukvarja z govedorejo. 2.258 kmetij re- Sadjarstvo S tržno proizvodnjo prašičev se trenutno predstavljajo pomembno di skupaj 15.662 govedi, kar je pov- Klimatske in pedološke danosti ukvarja majhno število kmetij. tržno nišo za kmetijstvo in razvoj po- prečno 6,9 govedi na kmetijo. Najve- oblikujejo primerne pogoje tudi za deželja na preveritvenem območju. čje črede na kmetijah so na Idrijsko- rast sadnega drevja, predvsem jablan, DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA cerkljanskem (8 glav govedi na kme- češpelj, orehov. Na kanalskem obmo- KMETIJAH tijo), najmanjše na Novogoriškem čju uspeva znani kostanj maron. Po Razvoj dopolnilnih dejavnost je PODJETNI[TVO NA (5,3 glave na kmetijo). Stalež matične podatkih statističnega urada beleži- ključnega pomena predvsem za ob- PODE@ELJU črede krav je v zadnjih petih letih pa- mo na preveritvenem območju 27.773 stoj in razvoj manjših kmetij. Prede- Poleg spodbujanja dejavnosti na del za 3 odstotke. Izjema je Idrijsko– jablanovih dreves, ki so največkrat v lava mleka, mesa, sadja, volne in kmetijah je nujno spodbujati še dru- cerkljansko območje, kjer beležimo slabem stanju. Nekatere kmetije se gospodarjenje z gozdom ima stoletno ge podjetniške dejavnosti, saj krepijo 4 odstotni porast. Najbolj kritična je v zadnjih petih letih vključujejo v tradicijo. Med najpogostejše dopolnil- raznolikost gospodarske strukture in Razvojni program pode`elja za severnozahodni del Severne Primorske ( 14 )

zagotavljajo nova delovna mesta. Za Nekateri statisti~ni podatki razvoj podjetništva na podeželju je Idrijsko- Zgornje Kanal in Trnov- SKUPAJ pomembno: cerkljansko Poso~je sko-Banj{ka • vzpodbujanje samoiniciativnosti in planota kreativnosti prebivalstva, [tevilo prebivalcev (leto 2000) 17.114 20.378 9.459 46.951 • izkoriščanje lokalnih potencialov, • podpora iniciativam posameznikov Indeks staranja (leto 1999) 92 123 119 108 in Povr{ina v km² 426 942 296 1.664 • vzpostavljanje podpornega okolja. [tevilo kmetijskih gospodarstev (leto 2000) 1.140 1.257 592 2.989 Čeprav je podeželje pomemben življenjski prostor, je v primerjavi z Povpre~na velikost kmetij 7,7 5,9 5,4 6,5 urbanimi centri veliko manj privlačen [tevilo d. o. o., d. n. o. (leto 1999) 362 363 72 797 za podjetniške dejavnosti. Zaviralni [tevilo samostojnih podjetnikov (leto 1999) 720 870 217 1.807 dejavniki so predvsem neugodna starostna struktura, pomanjkanje delov- Vir: SURS nih mest s stimulativnim dohodkom lava mesa, klavnice, predelava polj- • socialne, oskrbne, varstvene stori- na podeželje. Če upoštevamo vse vr- in slabša opremljenost prostora. V skih pridelkov, sadja); tve za prebivalce. ste gospodarskih dejavnosti (razen številnih evropskih državah se že • izvajanje storitev s kmetijsko in goz- Med registriranimi samostojnimi osnovne kmetijske in gozdarske), spreminja odnos in vrednotenje po- darsko opremo za druge; podjetniki in d.o.o., katerih dejavnost predstavljajo največjo podjetniško deželskega prostora. Tudi v Sloveniji • izdelovanje izdelkov domače obrti; temelji na izkoriščanju notranjih vi- moč na podeželju predelovalne de- sledimo tem trendom. • izdelovanje izdelkov ter izvajanje rov podeželja, prevladujejo izdeloval- javnosti (kovinarji, plastičarji) in gra- storitev, ki so vezani na izkorišča- ci najrazličnejših lesnih izdelkov in dbeništvo. Na drugem mestu so raz- Viri, ki jih nudi le pode`elje nje tradicionalnih znanj na kmetiji; polizdelkov, sledijo različni gostinski ne storitvene dejavnosti (elektro servi- Z vidika trajnostnega razvoja pode- • turizem na kmetiji, ostalo turisti- obrati (gostišča, okrepčevalnice, bari, si, frizerji, računovodsko svetovanje ...). želja je pomembno najprej podjetni- čno ponudbo na podeželju; hoteli) in lastniki malih HE. štvo, ki temelji na izkoriščanju endo- • izkoriščanje obnovljivih virov: ma- Prevladujejo genih virov, to je virov, ki jih nudi le hidroelektrarne (HE), lesna bio- Izkori{~anje zunanjih virov predelovalne dejavnosti samo podeželje. Notranji viri podeže- masa; Kakovost življenja na podeželju si Z vidika delovnih mest in zagotavlja- lja izhajajo oziroma so vezani na: • izkoriščanje naravne in kulturne posamezniki lahko izboljšajo tudi s nja socialne varnosti so zelo pomem- • razširitve osnovne kmetijske dejav- dediščine; podjetniškimi dejavnostmi, ki temelji- bni tisti delodajalci, ki zagotavljajo nosti v predelavo pridelkov kmetije • servisne dejavnosti za prebivalce jo na izkoriščanju zunanjih virov, to večje število delovnih mest. Tudi med (predelava mleka – sirarne, prede- podeželja in obiskovalce; je priložnosti, ki niso vezane ozko večjimi delodajalci na podeželju pre-

Utrinki

ZMANJ[ANA VZREJA POSTRVI nja z dru‘ino podalj{an na pet let. pribli‘no 10.000 mladic lipana (v ve- zvezi z ribojedimi pticami so v okvi- NA RA^UN ODRASLIH LIPANOV Po besedah Lucijana Rejca bo vod- likosti 12-25 centimetrov) in 96.000 ru vodstva RD ‘e sprejeli zanimiv stvo tako imelo dovolj ~asa za uspe- mladic so{ke postrvi (v velikosti 7- sklep. Po novem se bo namre~ vzre- Zgornje Poso~je – Prvi april v Zgor- {no upravljanje dru‘ine v teh, za 15 centimetrov). V zadnjih letih se ja so{kih postrvi zmanj{ala na ra~un njem Poso~ju ni poznan le kot “dan sladkovodno ribi{tvo ni~ kaj lahkih ribi~i soo~ajo s {tevilnimi te‘avami pove~ane vzreje odraslih lipanov. Te la‘nivih kljukcev” temve~ tudi kot ~asih. V gojitvene vodotoke bo RD (nara{~anje {tevila ribojedih ptic, bodo ribi~i vlagali v vode po odho- dan odprtja ribi{ke sezone. Mi smo Tolmin letos vlo‘ila okoli 60.000 zemeljski plazovi, prekopavanje du oziroma selitvi kormoranov in tik se na ta dan pridru‘ili ribi~em, ki so mladic so{ke postrvi (v velikosti 3-6 prodi{~ …), ki jih povezujejo z upa- pred za~etkom ribi{ke sezone, kar ‘e navsezgodaj v jezero na Mostu centimetrov), v ribolovne vode pa dom stale‘a in ulova lipana. Prav v bo zagotovo precej pove~alo atrak- na So~i navdu{eno namakali svoje trnke. Ob jezeru pa smo med drugim naleteli tudi na ponovno izvolje- nega predsednika Ribi{ke dru‘ine Tolmin Lucijana Rejca, ki je tudi direktor Poso{kega razvojnega centra in s tem “moj {ef” (da ne bo pomote – na ta dan si je, kot pravi ljubitelj ribolova, seveda vzel dopust). Ker v okviru delovnega ~asa z direktorjem o ribah res bolj malo razprav- ljava, so me nekateri podatki v zvezi z ribi{tvom v revirju, ki ga pokriva Ribi{ka dru‘ina (RD) Tolmin, toliko bolj presenetili. Med drugim sem na primer izvedel, da je dru‘ina v lanskem letu {tela 362 ~lanov in 53 mla- dincev in da je ta {tevilka ‘e nekaj let razmeroma stabilna. Pred nedav- nim izvoljeno vodstvo RD Tolmin in NAVDU[EN RIBI^ LUCIJAN REJEC je bil njeni organi upravljanja imajo po OB^NI ZBOR RIBI^EV RD TOLMIN je bil letos zastopan v naj{tevil~nej{i zasedbi doslej, saj na leto{njih volitvah ponovno izvoljen za dopolnitvi statuta mandat upravlja- se ga je udele‘ilo ve~ kot 90 ~lanov. predsednika Ribi{ke dru‘ine Tolmin. ( 15 )

vladujejo predelovalne dejavnosti. Takih okrog 20 aktivnih mlečnih planin bolj povezan in dohodkovno uspeš- Povabilo k sodelovanju obratov je 13: 6 v Posočju, 5 na Idrij- (pašnih skupnosti je 64), približno nejši gospodarski razvoj severozaho- Za uspešno izdelavo programa bo sko-cerkljanskem in 2 na Kanalskem. 40 sirarn, 31 turističnih društev in 2 dnega hribovskega predela Severne nujno potrebno sodelovanje vseh pre- turistični zvezi, 5 razvojnih društev Primorske. Kot pomemben cilj razvoj- bivalcev, ki živijo na območju pripra- KLJU^NI PARTNERJI V in partnerstev ter čez 50 kulturnih nih prizadevanj na podeželju je bilo ve RPP. Le skupaj bomo lahko obliko- PROGRAMU IN PRIHODNOST društev. omenjeno povezovanje v skupna invali skupne in individualne razvojne Pri izvedbi preveritvene faze RPP teresna združenja, spodbujanje kme- projekte in z njihovo realizacijo prije bilo vzpostavljeno dobro sodelova- Delavnice za preverjanje tov za povečanje količin kakovostnih spevali k večji podjetnosti in izboljša- nje med ključnimi organizacijami, ki razvojnih mo`nosti produktov, namenjenih trgu, ter orga- nju kakovosti življenja na podeželju. se na območju ukvarjajo s podeže- Pripravljenost za sodelovanje pri niziranje enotnega trženja v obliki Predloge razvojnih projektov bomo ljem: razvojnimi agencijami (PRC Ko- razvoju podeželja so v prvi fazi izra- blagovnih znamk, prepoznavnih za oblikovali v različnih delovnih sku- barid, ICRA d.o.o. Idrija, RRA se- zile občine. Interes javnosti za pripra- to območje. pinah (delavnicah), ki bodo tematsko verne Primorske d.o.o Nova Gorica) vo skupnega programa pa je bil pre- usmerjene (izkoriščanje lesa, turizem in strokovnimi institucijami (KGZS – verjen na delavnicah, ki so bile izve- In kako naprej? na podeželju, predelava mesa in mle- Zavod Nova Gorica s Kmetijsko sve- dene 31. januarja in 4. februarja. Prve Po zaključku preveritvene faze, ko ka, trženje produktov ekoloških kme- tovalnimi službami (KSS) Tolmin, delavnice Kmetijstvo kot osnovna se je ugotovil interes območja za pri- tij, oblikovanje blagovnih znamk, tu- Idrija in Nova Gorica, Triglavski na- dejavnost in dopolnilne dejavnosti pravo skupnega razvojnega programa ristična infrastruktura, ureditev vasi, rodni park). Ko se bo pripravljal pro- na kmetijah so potekale v sejni sobi podeželja, se bo občina Tolmin prija- gram, se bo sodelovanje razširilo še Kmetijske zadruge v Tolminu. Udele- revitalizacija naravne in kulturne de- vila na razpis Ministrstva za kmetij- na druge institucije na območju, žili so se jih predstavniki društev, diščine, povezovanje lesarjev, ostala predvsem na področju gozdarstva združenj in zadrug, povezanih s stvo, gozdarstvo in prehrano. Ta pre- infrastruktura …). Predlogi sodelujo- (Zavod za gozdove) in turizma (Lo- kmetijstvom, ter posamezni kmetje. dvideva sofinanciranje 50 odstotkov čih na delavnicah bodo usklajeni z kalne turistične organizacije in Turi- Tema delavnice v Dolenji Trebuši pa stroškov priprave RPP. Lokalna sred- občinami in strokovnimi institucijami stične zveze). Za uspešno pripravo je bila Podjetništvo, turizem, narav- stva za ta namen so Občine Bovec, ter nato pripravljeni kot projekti za in izvajanje programa pa so najpo- na in kulturna dediščina. Kobarid, Tolmin, Idrija, Cerkno, Ka- izvajanje. Sodelavci razvojnih agencij membnejši partnerji različna dru- Na delavnicah je bil predstavljen nal ob Soči in MO Nova Gorica re- bodo v okviru priprave programa nu- štva in združenja kmetov, podjetni- namen priprave RPP ter osnovne zna- zervirale v svojih proračunih za leto dili pomoč tudi posameznikom pri kov in interesnih skupin, ki delujejo čilnosti kmetijstva, dopolnilnih dejav- 2003. V drugi, pripravljalni fazi pro- razvoju in realizaciji njihove podjetni- na podeželju. Evidentiranih je bilo 34 nosti in podjetništva na preveritve- grama se bo skupaj z vsemi zaintere- ške ideje tako na kmetiji kot v drugih društev in 3 zadruge s področja kme- nem območju. Ugotavljalo se je raz- siranimi opredelilo razvojno strategijo podjetniških dejavnostih. tijstva in združevanja kmetov in kme- vojne potenciale območja ter ključne in ukrepe, ki bodo doprinesli k celo- Poro~ilo pripravila: mag. Rosana tic, preko 31 agrarnih skupnosti, težave, ki jih je treba rešiti za hitrejši, vitemu razvoju območja. [~an~ar, Poso{ki razvojni center

Utrinki tivnost muharjenja v na{ih vodah. dovolilnice boste lahko uplenili tri OBISKALI SMO U~enci so spoznali vlogo in pomen Poleg tega se je mera za odvzem salmonide, vendar le eno so{ko RIBOGOJNICO SO^A ribogojnice za Kobarid ter za celo- lipana dvignila na 40 cm – razen v postrv in le enega lipana. Poleg te- Kobarid – Z u~enci {estih razredov tno So{ko dolino. Izpolnjevali so de- rekah Nadi‘i in Beli, kjer velikost ga lahko ribi~ dnevno upleni le eno O[ Simona Gregor~i~a v Kobaridu lovne liste, izdelali plakat in na kon- ostaja 30 cm. Dvignila se je tudi ribo v velikosti nad 50 cm. Pa ne smo naravoslovni dan pre‘iveli v cu opisali {e svoje vtise. Nad ogle- mera za odvzem so{ke postrvi in pozabite, da je edini dovoljeni na~in kobari{ki ribogojnici. Prijazni uslu‘- dom so bili zelo navdu{eni, zato so sicer na 50 cm, medtem ko v zgor- ribolova muharjenje! benci so nam razkazali bazene, va- izrazili ‘eljo, da bi tudi sami radi po- nji Ba~i s Koritnico in Kne‘o ter v Po celodnevnem prvoaprilskem ribo- lilnico, prehranjevanje rib, razmno- magali v ribogojnici. @eljo sem takoj Nadi‘i in Beli ostaja 40 cm. Odvzem lovu so se ribi~i zbrali {e v Hotelu ‘evanje in ostala potrebna dela. prenesla uslu‘bencem. V ribogoj- so{ke postrvi in lipana pa je prepo- Hvala – Restavraciji Topli val, kjer vedan v Tolminki, Ba~i in Trebu{ici, so tudi letos organizirali odprtje ribi- saj so omenjene reke v RD Tolmin {ke sezone. Po pozdravnem govoru proglasili za elitne. Kot dodaja pred- kobari{kega ‘upana Pavla Gregor- sednik RD Tolmin, je bil v pretekli ~i~a in predsednika RD Tolmin Luci- sezoni dose‘en najve~ji ulov na ~la- jana Rejca nam je ve~er polep{ala na po letu 1992, kar gre pripisati otro{ka folklorna skupina podru- mo~no pove~anemu vlaganju {aren- ‘ni~ne {ole iz Dre‘nice, melodije ke po novem Ribi{ko-gojitvenem iz “{vejkove” lajne pa so nas sprem- na~rtu. Prav tako so lani po petih ljale v nadaljevanju ve~era. Letos je letih ponovno bele‘ili pove~ano na ocenjevanju “sodelovala” le ena riba (so{ka postrv, velika 65 cm in {tevilo ribolovnih dni (kar 3.873) in te‘ka 2,5 kg), ki je prijela “muho” dr. dvig {tevila tujih gostov. Tujci so Bojana Rustje. Po ugotovitvah stro- namre~ pokupili 3.181 dnevnih in kovnjakov te‘a ribe ka‘e na to, da 187 tridnevnih ribolovnih dovolilnic, je podhranjena, kar se povezuje s doma~i gosti pa 131 dovolilnic. trenutnim pomanjkanjem hrane v In ~e preletimo {e cene dovolilnic: vodi. Kljub temu so v RD Tolmin pre- leto{nja dnevna ribolovna dovolilni- pri~ani, da bo leto{nja ribi{ka sezo- ca za doma~e ribi~e stane 7.800 SIT na uspe{na. Pa dober prijem! za “revir 1” in 10.200 SIT za “revir 2”. Peter Kova~i~ KOBARI[KI [ESTO[OLCI V RIBOGOJNICI – Med izpolnjevanjem delovnih listov … Foto: Z nakupom dnevne ribolovne Foto: Tatjana [alej Faleti~ arhiv O[ Simona Gregor~i~a, Kobarid Zdru`enje ekolo{kih kmetov Severne Primorske ( 16 )

Ekolo{ko kmetovanje Ena izmed razvojnih mo`nosti v kmetijstvu je zagotovo ekolo{ko kmetovanje. S prodajo ekolo{kih pridelkov in izdelkov lahko kmetje pove~ajo svoje prihodke, na trgu postanejo bolj konkuren~ni in prepoznavni, so~asno pa zagotovijo kakovostno in zdravo hrano ter trajnostno gospodarjenje s kmetijskimi povr{inami (uporaba naravnih gnojil …).

kološko kmetovanje je način trajnostnega kmetovanja, ki v pridelavi hrane temelji na Eravnovesju v sistemu “tla–rastline–živali– človek” in sklenjenem kroženju hranil v njem. Po besedah strokovnega tajnika Združenja ekoloških kmetov Severne Primorske Davorina Korena (Triglavski narodni park) temelji ekološko kmetovanje na varovanju narave in spoštljivem odnosu do okolja ter sobitij (rastlin, živali, človeka). Gre za sodoben način kmetovanja, ki z uporabo obsto- ječe kmetijske tehnike – seveda brez kemikalij – prideluje in predeluje kakovostno, okusno, predvsem pa zdravo hrano.

Ekolo{ko kmetovanje Osnova ekološkega kmetovanja je skrb za trajno rodovitnost tal, ki jo lahko dosežemo s pestrim kolobarjenjem in gnojenjem z organskimi gnojili. Le to spodbuja pestrost vrst ter vzpostavitev ekolo- škega ravnotežja. Prepovedana je uporaba gensko spremenjenih organizmov, pri zaščiti rastlin pa vsa- kršna uporaba sintetičnih sredstev. Zaščita rastlin temelji zgolj na uporabi izvlečkov iz rastlin ali na uporabi koristnih organizmov (predatorjev), razli- čnih vab, lepljivih plošč in na mehanskih metodah. Pomemben člen ekološkega kmetovanja je preven- REJA PRE@VEKOVALCEV za prirejo mesa in mleka predstavlja prek 95 odstotkov celotne kmetijske pridelave, zato predstavlja tiva, katero v praksi izvajajo predvsem s pravilno ta v Zgornjem Poso~ju glavno kmetijsko dejavnost. Foto: Tatjana [alej Faleti~

Utrinki nici so predlog z velikim za~udenjem in zadovolj- lepo opisali in razlo‘ili. V ribogojnici zelo lepo skr- niti trud, ki ga vlagajo v ohranitev na{ih potokov in stvom sprejeli in dogovorili smo se, da bomo v bijo za ribe in jo skrbno urejajo. Mislim, da ima ri- rek.” Robert Ga{perut, 6. b ribogojnici pre‘iveli {e en dan, tokrat delovno. bogojnica So~a za to okolje velik pomen, saj dobro “Z obiskom v ribogojnici sem bil zelo zadovoljen, Ob tej prilo‘nosti se iskreno zahvaljujem uslu‘- ohranja druga~e ogro‘eno vrsto so{ke postrvi.” ker sem se nau~il veliko novega. Najpomembnej- bencem ribogojnice za iz~rpno in zanimivo pred- Nika Kurin~i~, 6.b {e je razmno‘evanje, ki je potekalo takole: najprej stavitev, u~encem pa izrekam priznanje za pred- “Rad bi, da bi se ljudje bolj zanimali za ribe v reki so ribo omrtvili, jo obrisali in na koncu osmukali. log, ki ga nadvse cenim in spo{tujem. Verjamem, So~i, da bi spo{tovali, kar jim daje narava. V ribo- Videli smo tudi nekaj bolnih rib, zato nisem prepri- da bodo tudi z delom pokazali svoj spo{tljiv od- gojnici se borijo, da ne bi iztrebili vseh rib, zato ~an, da velja pregovor ’zdrav kot riba’.” Amadej nos do ribogojnice, rib ter narave, ki nas obdaja. smo jim tudi mi pripravljeni pomagati.” Emir Sali- Kofol, 6.a Karmen Ostro‘nik, mentorica hovi}, 6. a “Ko sem s so{olci prihajal v ribogojnico, sem pri- “V ribogojnici mi je bilo zelo v{e~, saj imam tudi ~akoval dolgo~asen dan, a izkazal se je povsem VTISI U^ENCEV: sama zelo rada ‘ivali. Ko bom starej{a, bi bila ra- nasprotno. Na ta dan sem se nau~il, da je kraljica “Ta naravoslovni dan bo zame ostal nepozaben. da tudi sama veterinarka, da bi pomagala bolnim rib so{ka postrv. Zaradi spremenjenih ‘ivljenjskih Spoznala sem ribice od blizu in se veliko novega ‘ivalim. S pomo~jo ljudi, ki delajo v ustanovah, razmer in zunanjih plenilcev, kormoranov, je nau~ila. Z vodi~em je postal dan {e zanimivej{i in podobnim ribogojnici, bi lahko ustvarili lep{i in nevarnost, da bi izumrla. Za vzdr‘evanje ribjega prijetnej{i. @elela bi si {e veliko podobnih naravo- bolj{i svet.” Ur{a Er‘en, 6. b zaroda je izredno pomembna umetna vzgoja rib. slovnih dnevov: pou~nih, zanimivih in zabavnih.” “Ogled ribogojnice nas je zelo navdu{il, saj smo @al mi je, ker ni bilo prikazano tudi lovljenje rib, ki Anja Perat, 6.a spoznali, kaj vse je potrebno, preden pride ’riba’ me zelo zanima. Predlagam, da bi ustanovili ribi- “Meni se je naravoslovni dan zdel super, le prika- na kro`nik. Potrebno je veliko ~asa, dela in zna- {ki kro‘ek, na katerem bi se nau~ili loviti in spo- zovanje smukanja mi ni bilo ravno prijetno gledati. nja, da zraste velika in ponosna riba, ki kraljuje {tovati ribe, v zameno pa bi jim pomagali pri opra- Mnogo stvari, ki jih do sedaj nisem vedela, so nam na{im rekam. Po obisku znamo spo{tovati in ce- vilih v ribogojnici.” Matija Kav~i~, 6. a ( 17 )

Ekolo{ko kmetijstvo zagotavlja in omogo~a • pridobitvijo ustreznih prostorov za neposredno ženje ekoloških kmetov Severne Primorske oskrbo prebivalstva z zdravimi ter okolju trženje izdelkov; (ZEKSP). Ta deluje od junija 2000 na območju prijazno pridelanimi proizvodi. Zagotavlja tudi • organiziranjem in združevanjem kmetov ter upravnih enot Tolmin, Idrija, Nova Gorica, Ajdov- varstvo okolja, kulturne krajine, za{~ito • povezovanjem s turizmom. ščina, Postojna, Ilirska Bistrica in Sežana. Združe- naravnih bogastev in biolo{ko raznovrstnost. nje danes šteje prek 90 aktivnih članov; trenutno Povpra{evanje po ekoizdelkih nara{~a mu predseduje Marija Bončina iz Čadrga. Zanimi- izbiro sort, vrst in pasem, izbiro lege, obdelavo Da bodo ekološko pridelana živila v prihodnosti va je ugotovitev, da se večina ekoloških kmetij na tal … Večjo odpornost na okužbe pri živalih ekolo- gotovo iskana, priča 10 odstotna letna rast povpra- območju ZEKSP nahaja v Goriški statistični regiji. ški kmetje zagotavljajo z izboljšanjem počutja živi- ševanja po tovrstnih izdelkih tako v Nemčiji kot S certifikatom ekološke kmetije (in sočasno s tem ne. To dosegajo z živalim prijazno rejo, z več giba- tudi v nekaterih drugih državah Evropske unije z blagovno znamko BIODAR) se lahko pohvali 25 nja na zraku in več prostora. (EU). Vsekakor je pričakovati, da se bo rast povpra- tukajšnjih kmetovalcev, medtem ko je v ekološko ševanja po ekološko pridelanih živilih v naslednjih kontrolo trenutno vključenih 220 kmetij, kar pred- Idealni pogoji za ekokmetovanje letih še povečevala. Trenutno znaša delež v ekolo- stavlja 6,36 odstotkov vseh kmetijskih površin v Zgornje Posočje ima za ekološko kmetovanje ško kmetovanje preusmerjenih kmetij v Sloveniji Goriški statistični regiji. idealne pogoje. Večina kmetij namreč uporablja le 1,33 odstotkov, kar je blizu povprečja EU (le ta malo mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev. Živina znaša 2,02 odstotka). se večinoma pase, kar dodatno pripomore k lažje- Z največjih deležem ekoloških kmetij v Evropi mu prehodu naših kmetij na ekološki način reje. se lahko pohvali Švica (10,20 odstotka). Sledijo ji Strokovnjaki Kmetijske svetovalne službe (KSS) Avstrija z 9,30 odstotki, Finska s 6,40 odstotki in Tolmin ocenjujejo, da le 32 odstotkov kmetij v ob- Danska s 5,58 odstotnim deležem ekokmetij. V močju uporablja sredstva za varstvo rastlin, le 25 EU pričakujejo, da bo v ekološko pridelavo do leta odstotkov pa si pomaga z mineralnimi gnojili. Več 2010 vključenih že 20 odstotkov vseh kmetij. kot polovica kmetov meni, da je pridelava zdrave hrane prednost kmetijstva v Posočju. Ob zadostnih koli~inah, kakovostnih pridelkih in izdelkih ter ob organiziranem tr`enju, pri- Večji del obdelanih kmetijskih površin v naših na{a ekolo{ko kmetovanje predvsem krepitev krajih predstavljajo travniki in pašniki, zato je dohodka kme~kim gospodarstvom. Na trgu lahko razvoj ekološkega kmetijstva v Zgornjem lahko dosegajo proizvodi z ekolo{kih kmetij Posočju vezan predvsem na razvoj živinoreje. Reja tudi do 30 odstotkov vi{je cene. prežvekovalcev za prirejo mesa in mleka ter vzreja plemenskih telic predstavljata prek 95 odstotkov celotne kmetijske pridelave, zato je ta v Zgornjem Zdru`enje ekolo{kih Posočju tudi glavna kmetijska dejavnost. Vodja KSS kmetov Severne Tolmin Jože Vončina meni, da je razvoj ekološke- Primorske ga kmetovanja mogoče pospešiti z: Če pobrskamo po zgo- • uveljavitvijo raznih novih “blagovnih znamk”, dovini ekokmetovanja pri izdelkov z geografskim poreklom (bovški sir, sir nas, lahko ugotovimo, da Tolminc), rejo avtohtonih pasem domačih živali so leta 1997 izšle prve Smer- (bovška ovca, tolminska cika, drežniško-bovška nice razvoja ekološkega kmetova- koza) itd.; nja. Štiri leta kasneje beležimo ustanovitev Zveze • prestrukturiranjem kmetij in ureditvijo živilskih združenj ekoloških kmetov Slovenije, v okviru ka- SIR TOLMINC – Razvoj kmetovanja v Zgornjem Poso~ju se lahko med drugim dosega tudi z uveljavitvijo blagovnih znamk obratov za predelavo osnovnih kmetijskih suro- tere danes deluje osem regionalnih združenj slo- in izdelkov z geografskim poreklom. Foto: Davorin Koren vin glede na zakonske predpise; venskih ekoloških kmetov – med njimi tudi Zdru- (arhiv TNP)

Utrinki

VSE O DROBNICI ~kovo rolado, pa pe~en jagnje~ji file z drobtinami in paradi‘nikovo omako ter bakalca s testeninami. Breginjski kot – Poso{ki razvojni center je v Poleg osnovnih receptov in prilog je mojster pri- sodelovanju z Razvojnim dru{tvom Breginjski poro~il tudi izbor in starost jagnjetine ter primer- kot in Kmetijsko svetovalno slu‘bo (KSS) Tol- ne za~imbe (majaron, ro‘marin, timijan, {etraj, min v aprilu izvedel {tudijski kro‘ek Vse o dro- origano), ki poudarijo okus, ter osnovno omako bnici. Zaklju~na predstavitev je potekala ravno za zlivanje pe~enja. Prav tako tudi ni manjkala pred velikono~nimi prazniki, ob katerih se pogo- informacija o vinih, ki se prilegajo omenjenim stokrat na oblo‘eni mizi postre‘e prav z jedmi iz jedem. V ~asu priprave hrane pa sta Lidija in ov~jega mesa. Petra Laharnar (cvetli~arna Brin) poskrbeli za Na kro‘ku je svetovalec za kmetijstvo s KSS Tol- velikono~ne cvetli~ne aran‘maje. Zbranim sta min Jani Mleku‘, prisotnim predstavil mo‘nosti svetovali, da si v tem ~asu stanovanje polep{ajo ov~ereje v Poso~ju (s poudarkom na Breginj- z ven~ki, ikebanami ter {opki. Ti naj bodo sestav- skem kotu), jih seznanil s ponudniki ov~jega sira ljeni iz rumenih cvetov in zelenja, ki ga lahko in jagnjetine ter ponudbo ov~jih dobrot v okviru naberemo v prebujajo~i se naravi. Prevladujo~a Kobari{kega gastronomskega kroga. Sledil je rumena barva ro‘ naj ne bi ve~ predstavljala kulinari~ni del kro‘ka, ko je kuharski mojster Robert Mrzel iz Kranja 35 te~ajnikom pomagal PETRA LAHARNAR (na sliki) iz cvetli~arne Brin je skupaj z mamo Lidijo udele‘encem {tudijskega kro‘ka svetovala, pripraviti razli~ne jedi iz drobnice: pe~eno jagnje- kako v predvelikono~nem ~asu s cvetli~nimi aran‘maji pole- ~je stegno s provansalskimi zeli{~i in krompirjem, p{ati stanovanje. Ti naj bi bili narejeni iz rumenih cvetov, ki preslaninjeno du{eno jagnje~je ple~e, jagenj- simbolizirajo prijateljstvo. Zdru`enje ekolo{kih kmetov Severne Primorske ( 18 )

Kako do znamke BIODAR? Osnovni pogoj je preusmeritev celotne kmetije. Le na tak način je namreč mogoče dosledno gospo- dariti po načelih ekokmetovanja. Obdobje preusmerjanja traja najmanj dve leti, za trajne nasade pa običajno tri leta. Kmetija, ki se prijavi za nadzor ekološkega kmetovanja, lahko: • pridelke iz 1. leta preusmerjanja prodaja le kot običajne (konvencionalne); • pridelke iz 2. leta preusmerjanja označuje kot “pridelke iz preusmerjanja v ekološko kmetovanje”; • pridelke iz 3. leta pa lahko tržijo pod blagovno znamko BIODAR, ki zagotavlja, da so njihovi izdelki proizvedeni po kriterijih ekološke pridelave. Za pridobitev omenjene znamke je potrebno pridobiti ustrezen certifikat nadzorne organizacije in podpis pogodbe o uporabi znamke z Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije ter združenjem, v katero je kmetija včlanjena.

Pomen podpornih institucij Ker je kmetijstvo ena izmed tistih gospodarskih Kme~ke tr`nice z eko-ìvili Dan Ura Ponudba panog, kjer pogostokrat naletimo na težavo pri pro- Ljubljana (osrednja tr`nica – Poga~arjev trg) sobota in sreda 7:00 – 15:00 celotna ponudba daji pridelkov, je sodelovanje podpornih institucij tako rekoč nujno. Vse tržno blago je namreč potre- Ljubljana (osrednja tr`nica – Poga~arjev trg) ~etrtek in petek 7:00 – 15:00 kruh in pecivo bno kupcem ponuditi in vedno več sredstev vložiti Maribor (Glavni trg) petek 9:00 – 13:00 celotna ponudba v samo promocijo ter prodajo. Pri tem ne smemo Celje (Stari trg) sobota 9:00 – 13:00 celotna ponudba pozabiti na nenehno dodatno izobraževanje kme- Kranj (tr`nica Naklo) torek 18:00 – 19:30 celotna ponudba tov. V naši regiji so v aktivnosti za pospeševanje Vir: Skica in tabela sta povzeti iz zloènke “Zveza zdruènj ekolo{kih kmetov Slovenije”, Ljubljana 2000 ekološkega kmetovanja že od leta 1998 dalje vključe- ne tri podporne institucije: Kmetijsko gozdarska zbor- lagoditi hleve, varovati rastline pred boleznimi kim kmetovanjem, ki je pogoj za morebitno fi- nica Slovenije (KGZS) – Kmetijsko gozdarski zavod in škodljivci, izvajati kolobar in izbirati semena nančno pomoč ekološkim kmetijam; Nova Gorica, Triglavski narodni park (TNP) in ...); • obveščanju javnosti o ciljih in dejavnostih zdru- občasno tudi Posoški razvojni center (PRC). • izpolnjevanju prijavnih obrazcev za ekološko ženja; Pomemben delež na svojih območjih so pri- kontrolo; • informiranju potrošnikov, itd. spevale Kmetijske svetovalne službe (KSS), ki or- • organizaciji predstavitev (sejmi, razstave, prire- ganizirajo predavanja o ekološkem kmetovanju. ditve …); Ponudba ekokmetij Prva izobraževanja so bila že leta 1998 organizira- • organizaciji strokovnih ekskurzij za člane zdru- v Zgornjem Poso~ju na v Čadrgu, Logu pod Mangartom ter na Šentviški ženja; Glede na območje, ki ga pokrivamo z našim gla- Gori, kasneje tudi v Idriji, Cerknem, Postojni, Šem- • izdajanju strokovne literature in promocijskega silom, smo se v uredništvu odločili, da bomo bral- petru pri Gorici in Pivki. Sicer pa strokovnjaki kme- materiala; cem EPI-centra v eni naslednjih številk predstavili tom nudijo pomoč pri: • dogovarjanju z zadrugami in mlekarnami za od- ponudbo in naslove ekoloških kmetij v Zgornjem • samem delovanju ZEKSP; kup ekološko pridelanega mleka, mesa in drugih Posočju. Že zdaj pa vam z informacijami oziroma • svetovanju za preusmeritev kmetije v ekološko pridelkov oziroma pri samem trženju pridelkov; z naslovi ponudnikov posameznih ekoloških kmetovanje (na primer: kako preurediti in pri- • obveščanju občin o dejavnostih v zvezi z ekološ- pridelkov in izdelkov z veseljem postrežejo na se-

Utrinki ljubosumja, temve~ prijateljstvo med ljudmi. Prije- juho ali z vodo in kuhamo – pri tem moramo paziti, BAKALCA S TESTENINAMI ten ve~er se je zaklju~il ob poku{ini pripravljenih da na{a osnova za zalivanje ne bo preredka. Zaliv- Meso drobnice (vrat, flam, dele ple~eta ali ste- jedi in pobudi, da bi v prihodnje v okviru {tudij- ko nato pokuhamo najmanj do polovice, nato pa ji gna) zre‘emo na ko{~ke. Na ma{~obi prepra‘imo skega kro‘ka spoznali {e kak{no novo podro~je. po potrebi popravimo okus in jo uporabimo za za- sesekljano ~ebulo, ji dodamo drobno naribano Besedilo in foto: Vesna Kozar, Poso{ki razvojni center livanje pe~enk, du{enih jedi, jagenj~kovih rolad ... ju{no zelenjavo (najve~ korenja) in meso ter vse skupaj dobro prepra‘imo. Prilijemo toliko kostne PEÊNO JAGNJE^JE STEGNO S Ob koncu naj ljubiteljem jagnjetine podamo {e juhe, da je jed gostljata. Vse skupaj nato le {e PROVANSALSKIMI ZELI[Î IN KROMPIRJEM nekaj osnovnih navodil za pripravo jedi iz drobni- za~inimo in du{imo. Ko teko~ina izpari, zalijemo z Jagnje~je stegno o~istimo ko‘ic, kosti in odve~ne- ce, ki nam jih je zaupal kuharski mojster Robert vinom in ko to spet izpari, pomokamo, prepra‘i- ga loja ter ga natremo s soljo, poprom in me{ani- Merzel: mo, zalijemo ter dobro prevremo. Jed nato ponu- co provansalskih za~imb (slednje lahko kupimo dimo s testeninami, ri‘em, njoki … OSNOVA ZA ZALIVANJE OMAK, PEÊNK, tudi v trgovini) in z malo olja ter ga pustimo mari- DU[ENIH JEDI … nirati vsaj ~ez no~. Pred peko ga po ‘elji prelije- PRESLANINJENO DU[ENO JAGNJE^JE PLEÊ V vro~i posodi na malo ma{~obe ope~emo mes- mo z vro~im oljem in postavimo v vro~o pe~ico za Ple~etu odstranimo kosti, ga pretaknemo s slani- ne obrezline, ko‘ice in kosti. Dodamo tudi ostanke pribli‘no 1 uro – odvisno od velikosti stegna. Med no, za~inimo in ope~emo v vro~i posodi. Ope~e- ju{ne zelenjave in vse skupaj dobro prepra‘imo. peko ga prelivamo z osnovo, juho ali vinom. Na nemu mesu lahko dodamo naribano ju{no zele- Sledijo za~imbe, ki priti~ejo pripravi jedi iz drobni- polovici pe~enja dodamo na plo{~ice narezan njavo, {ampinjone … in ga po~asi du{imo. Po ce (majaron, ro‘marin, timijan, {etraj, origano). V krompir, ki ga poprej zme{amo s ~ebulo, soljo in potrebi ga zalijemo z osnovo. Poleg ponudimo nadaljevanju prepra‘eno osnovo malce zalijemo z mleto papriko, ter spe~emo do konca. njoke, polento, krompirjeve cmoke … Po petih letih od pretresanja Zgornjega Poso~ja ( 19 )

dežu ZEKSP, Rutarjeva 35, Tolmin. Tel.: 05/ 33-85-216, faks: 05/ 38-11-290, e-pošta: [email protected]. Nova premi~na tr`nica Za uspešno prodajo ekoloških pridelkov in izdelkov na trgu je pomembna celotna prodajna veriga (od pridelovalca do porabnika). Trenutno kmetje večino ekoizdelkov prodajo Sprejet program popotresne kar na domu. Za promocijo izdelkov in večji prihodek pa se ekološki kmetje trudijo biti prisotni na različnih obnove za leto 2003 prireditvah in prodajnih mestih v lokalnem in širšem okolju. Za neposre- Konec marca je Vlada Republike Slovenije sprejela Poro~ilo o dno prodajo ekoloških pridelkov in izvajanju popotresne obnove za lansko leto ter dolo~ila novo izdelkov (predvsem mesa, mesnih in razdelitev sredstev prora~unske rezerve za sanacijo posledic mlečnih izdelkov) je ZEKSP nabavilo potresa v leto{njem letu v vi{ini 1,5 milijarde tolarjev. premično tržnico. Opremljena je po standardih pokrite tržnice s hladilni- kom, tekočo vodo, posodo za odpad- a sredstva so namenjena za sane vode itd. Po besedah mag. Rosane nacijo objektov v zasebni lasti, Ščančar s Posoškega razvojnega cen- T objektov nizke gradnje lokalne tra je bila nabava prikolice za prodajo infrastrukture, objektov visoke grad- ekoloških pridelkov del aktivnosti v nje lokalne infrastrukture, profanih okviru programa Biokmetovanje. Na- in sakralnih kulturnih spomenikov, men programa je bil spodbuditi eko- izvedbo nalog popotresne obnove ter loško kmetovanje v Posočju in spod- povrnitev stroškov prezimovanja. Do buditi organizirano trženje ekološko 31. decembra 2002 je bilo za popotre- pridelane ter predelane hrane. Pro- sno obnovo skupno namenjenih 18,2 gram je bil izveden v sodelovanju s milijarde SIT. KSS Tolmin, Triglavskim narodnim parkom in Posoškim razvojnim cen- Popotresna obnova trom ter sofinanciran s sredstvi popo- objektov visoke gradnje tresne razvojne pomoči Posočju. S Do konca decembra je bilo zaklju- prikolico bo upravljalo Združenje čenih 1273 objektov visoke gradnje. ekoloških kmetov Severne Primorske PROGRAM POPOTRESNE OBNOVE ZA LETO 2003 so na novinarski konferenci predstavili oziroma eden od njegovih članov, Obnova pa je potekala na 93 objektih. Poleg objektov v delu naj bi se (od leve proti desni) kobari{ki ùpan Pavel Gregor~i~, minister za okolje, prostor in energijo uporabljali pa jo bodo lahko tudi čla- mag. Janez Kopa~ in dràvni sekretar v MOP mag. Radovan Tavzes, poleg njih pa {e Silvester ni drugih združenj s področja kmetij- obnova začela še na 8 stanovanjskih Gaber{~ek, dràvni podsekretar v MK ter Stanislav Begu{, vodja DTP. Foto: Peter Kova~i~ stva v Zgornjem Posočju. objektih, na planinah Polog in Kuhi- nja ter dveh objektih v ožjem trškem Okoli 1500 upravi~encev sredstev državne pomoči, je 1716. Za Zanimanje za jedru Bovca. Za leti 2004 in 2005 na izpolnilo pogoje popotresno obnovo na način, kot ga nakup ekopridelkov obnovo čaka še 69 v potresu poško- Vseh v potresu poškodovanih obje- določa zakon, pa se je odločilo oziro- Zanimanje za nakup ekoloških pri- dovanih objektov. ktov, katerih lastniki so upravičeni do ma izpolnilo vse pogoje 1446 upravi- delkov so od večjih kupcev že pokazali Hit Gorica, Mercator in Inter- spar, kjer so sicer ekološka živila že Utrinki naprodaj. Ekološko pridelano mleko bi v mlečne izdelke želeli predelovati ÎSTILNA AKCIJA tudi Mlekarna Planika iz Kobarida Tolmin – Na svetovni dan vode je in Vipavska mlekarna. Pri vsem tem {portni turizem ([T) Maya iz Tolmi- pa ne gre zanemariti še prodajo v na pred za~etkom plovne sezone okviru turistične ponudbe celotne re- organiziral ‘e peto ~istilno akcijo. gije, prodajo na kmetijah ter na kme- Dvajset prostovoljcev, udele‘encev čkih ekoloških tržnicah. akcije, je ~istilo bregove So~e od Tatjana [alej Faleti~ soto~ja So~e in Tolminke do mosta na Kamnem. Kot je povedal direktor [T Maya Borut Nikola{, so v ~istilni Leta 2001 je Ministrstvo za kme- akciji, v kateri jim je pri nabavi vre~k tijstvo, gozdarstvo in prehrano in odvozu smeti tudi letos na po- (MKGP) objavilo Pravilnik o eko- mo~ prisko~ila tolminska komunala, UDELE@ENCI PETE ZAPOREDNE ÎSTILNE AKCIJE, ki poteka pod okriljem tolminskega lo{ki pridelavi in predelavi kmetij- {portnega turizma Maya, so ugotavljali, da je smeti iz leta v leto manj. Foto: Jernej Pav{i~ nabrali kar 120 vre~ smeti. Pri tem skih pridelkov oziroma ìvil, ki pa dodaja, da se glede na koli~ino tega so o~itno tudi ljudje nekoliko menda le podro~je pri nekdanjem ureja pogoje za ekolo{ko pridela- smeti pozna, da akcija poteka ‘e bolj ekolo{ko osve{~eni in jim ni casinoju v Tolminu in ob bregovih na ìvila v Sloveniji. (Uradni list ve~ let zapored. Opazili so namre~, ve~ vseeno, kje odlagajo in pu{~ajo pod vasjo Volarje. RS, {t. 31/2001). da je smeti iz leta v leto manj. Poleg svoje odpadke. Problemati~no je Peter Kova~i~ Po petih letih od pretresanja Zgornjega Poso~ja ( 20 )

stor ter dodelitev državne pomoči. 3 4 2 Popotresna obnova drugih objektov V popotresno obnovo so vključeni tudi objekti nizke gradnje lokalne infrastrukture – mostovi, ceste, podporni zidovi, komunalna infrastruktura ... Skupno je bilo za te objekte v okviru 1 popotresne obnove namenjenih 2,1 milijarde SIT. Legenda: 1 - 1273 (88 %) objektov je obnovljenih Log pod Mangartom oziroma na novo zgrajenih 2 - 93 (6 %) objektov se trenutno V okviru Zakona o popotresni ob- obnavlja novi objektov in spodbujanju razvoja 3 - 11 (1 %) objektov, katerih obnova v Posočju se delno dodeljujejo tudi se bo za~ela v letu 2003 sredstva za objekte v Logu pod Man- 4 - 69 (5 %) objektov, katerih obnova gartom – predvsem za stanovanjsko se bo za~ela v letu 2004 gradnjo. V okviru tega zakona je v obdobju od leta 2004 do leta 2005 čencev. Še vedno pa jih približno 60 predvidenih okoli 240 milijonov tolar- ni uredilo lastništva, pridobilo vseh jev za obnovo stanovanjskih objek- soglasij ali se s solastniki dogovorilo tov, za obnovo lokalne infrastrukture in s tem uredilo vse potrebno za pa 230 milijonov tolarjev. OBNOVLJENA DOMA^IJA V TOLMINSKIH RAVNAH. Foto: Zoran [tanta pridobitev dovoljenja za poseg v pro- [pela Polak

PSC Tolmin

hteva izpolnjevanje zakonskih določil Skupaj do čistejšega okolja na omenjeno temo. Zato je vsaka ser- SUPER AKCIJA visna delavnica dolžna izpeljati nasle- Vsak izmed nas se zagotovo zaveda aktualnih težav onesnaže- od 25. 5. do 30. 6. 2003: dnje osnovne zahteve: nega okolja. Koliko pa vsak posameznik pripomore k izboljšanju CLIO in SCENIC DIAMANT 1. vodenje evidence o vseh odpadkih, • brezplačna klima situacije, je vprašanje, na katerega lahko z gotovostjo odgovori- ki nastajajo pri dejavnosti servisira- • popust za dopust mo: PREMALO! nja motornih vozil; • paket diamant To je tudi eden izmed razlogov, da peljemo pomladne akcije, v katerih 2. označiti embalažo, v kateri se hrani- PSC Tolmin v sodelovanju s podjet- voznike starih, dotrajanih, predvsem pa jo odpadki; NAGRADNA IGRA jem Renault že vrsto let investira sred- nevarnih vozil pozivamo, naj se le teh 3. odpadke prepuščati v predelavo ali od 25. 6. do 8. 7. 2003: stva in trud v varovanje okolja. Naš znebijo, mi pa jim bomo z dodatnimi odstranjevanje pooblaščenim zbiral- 1. nagrada: DIAMANT + 30 skupen napor pri varovanju okolja se subvencijami pomagali do novega, var- cem, predelovalcem ali odstranje- kap, majic, dežnikov PSC Tolmin izraža v nenehnem iskanju ustreznih re- nega Renulta. S tem ne bomo zgolj valcem odpadkov. šitev in v naravi prijaznejših izdelkih ter ozelenili našega nacionalnega voznega Naj ob tem poudarimo, da vse te AKCIJE POPRODAJE storitvah. Kje so torej ključne težave parka, temveč pripomogli tudi k boljši določbe PSC Tolmin že vsa leta vestno za osebna vozila, kamione, traktorje oziroma katere so glavne nevarnosti varnosti posameznika. Rezultati na ne- izpolnjuje. V sklopu podjetja imamo or- in delovne stroje: onesnaževanja okolja na področju av- odvisnih testih EURO NCAP so poka- ganiziran tudi tako imenovan “ekološki tomobilske industrije, vključno s stori- zali, da so med šestimi avtomobili z kotiček”, kamor lahko pravilno in varno AKUMULATORJI: staro za novo. tvami prodajnih mrež v tej branži? najvišjo varnostno oceno “pet zvezdic” razvrstimo kar 18 različnih vrst eko- Pri nakupu nove- kar trije Renultovi: Renault Megane, loško spornih in nevarnih odpadkov ga akumulatorja Pri Renaultu smo za “čistko” Laguna in Vel Satis. (odpadno olje, iztrošeni svinčeni aku- “TOPLA” vam sta- Če začnemo z vozilom samim. Do- mulatorji, avtomobilske gume, oljni filtri, rega odkupimo za trajana, stara vozila ne ogrožajo le var- Poprodaja zaoljene krpe, plastične embalaže, to- 10 % vrednosti no- nosti, temveč precej onesnažujejo oko- Poslanstvo našega podjetja vseka- pila …), ki ostajajo ob popravilu vozil. vega akumulatorja. Nudimo 24 mesecev garancije. lje. Dodatne preglavice povzročajo tudi kor ni samo v tem, da vozilo prodamo. Zvezdana ^arga, vodja marketinga, številna neregistrirana, nevozna vozila, Naša dejavnost zajema tudi storitve po- PSC Tolmin IZPUŠNE CEVI in ki nam zasedajo parkirišča ali kvarijo prodaje, ki so pomembni dejavniki v KATALIZATORJI užitek v naravi (divja odlagališča). To sodelovanju za čistejše okolje. Ministr- Dodatne informacije za vsa vozila - je bil razlog, da smo se pri Renaultu stvo za okolje in prostor (Inšpe- PSC Tolmin 15 % odločili za “čistko”! Že več let uspešno ktorat RS za okolje in prostor) za- pooblaščeni prodajalec popusta in serviser Renault V pripravi je tudi novi Zakon, ki pooblaščenim organizacijam (tehnični PE Tolmin: LETNI pregled) nalaga merjenje emisij izpušnih plinov. Osnovni namen je Poljubinj 89 f, Tolmin. AVTOPLAŠČI ugotoviti stanje izpušnih sistemov v “nacionalnem” voznem parku Tel.: 05/ 38-00-024. 15 % motornih vozil v RS. Izmerjena vsebnost CO v motorju ne sme preseči popusta vrednosti, ki so določene z Zakonom. Do nadaljnjega gre le za vzorče- nje, pri katerem se “kršitelja” opozarja, predvidoma konec leta pa naj Kontrola KLIMATSKE bi se kontrola izvajala za vsa vozila. Enostavno povedano, brez ustrez- NAPRAVE za vsa vozila samo nega izpušnega sistema in katalizatorja vozilo ni tehnično izpravno. d.o.o. neverjetnih 6.000 SIT. Ambasadorji Poso~ja ( 21 )

Na obisku pri slovenskem kuharskem reprezentantu Uspehi na kuharskih tekmovanjih po Sloveniji, v Salzburgu, na svetovnem prvenstvu v Luksemburgu – s tem se lahko pohvali vodja kuhinje HIT-ove Perle Borut Jaki~ iz Kobarida.

voje spretnosti in znanje je prihaja iz Prekmurja, dva sta Lju- in šest krožnikov, v kategoriji B, kjer Kako ste si izbrali jedilnike? Borut Jakič skupaj z ostalimi bljančana, trije pa smo Primorci. tekmujem tudi sam, pa pripravimo Vsak si je sam izbral jedi in jih pred- Sčlani slovenske ekipe predsta- meni s tremi jedmi (narodni meni de- stavil. Potem smo skupaj predebatira- vil na novembrskem svetovnem ku- Kako ste si razdelili naloge? žele, od koder prihajaš), meni s peti- li. Za kategorijo se je odločil vsak sam. harskem prvenstvu v Luksemburgu. V začetku smo se spoznavali, po- mi jedmi (gastronomski; spremljaš Jedilnik, ki sem ga izdelal, se mi je Pred kratkim smo ga obiskali na nje- tem smo začeli z nalogami. Na prvem trende v svetu, na krožniku postrežeš zdel super. Ko sem vse prespal, sem govem domu. V prijetnem klepetu Gostinskem zboru smo videli, kaj s čim bolj pestro hrano) in ploščo za ga vsaj še desetkrat popravljal. Živila nam je razkril marsikatero zanimi- komu ustreza. Na tekmovanju so ka- dve osebi. Kategorije so enako ovred- in postopki priprave se ne smejo po- vost kuharskega sveta. Kakšni so bili tvoji začetki? Kam te je peljala pot po končani kuharski šoli v Izoli? Zaposlil sem se v Hotelu Kanin, kjer sem kot njihov štipendist opravil pripravništvo. Potem sem delal v Ho- telu Alp, a sem že po dveh mesecih odšel v vojsko. Sledila je vojna za Slo- venijo. Potem sem bil skoraj leto dni pri policijski rezervi. Z odprtjem HIT- ove igralnice Paradiso v Tolminu sem se zaposlil pri njih kot kuhar. Ko so jo po dveh letih zaprli, sem šel v Perlo, kjer sem se ogrel za kuharska tekmovanja. Kakšnih tekmovanj se udeležuješ? Do lani sem se udeleževal državne- ga prvenstva Gostinski zbor. Pred tremi leti sem bil izbran v slovensko kuharsko reprezentanco za svetovno prvenstvo. Od izbora naprej so potekale priprave. Tako dolgo? Ja. Do sedaj sicer ni bila taka na- vada. Smo ena prvih ekip, ki je bila Z USPEHI NA KUHARSKIH TEKMOVANJIH PO SLOVENIJI IN V SALZBURGU se lahko pohvali vodja kuhinje HIT-ove Perle Borut Jaki~ iz izbrana na osnovi rezultatov držav- Kobarida. Na naslednji strani: KRO@NIK, S KATERIM SE JE BORUT JAKI^ predstavil na kuharskem tekmovanju v Salzburgu. nih tekmovanj. Lani marca smo se tegorije, kjer je točno določeno, kdo notene, vse skupaj pa spada pod ku- navljati, biti mora čim bolj pestro. Ta- udeležili tekmovanja v Salzburgu, bo kaj kuhal. Celotna ekipa se pred- linarično razstavo. ko popravljaš in popravljaš. S temi kjer smo dosegli viden rezultat. Do- stavi s kuhanjem menija za 115 ljudi jedmi smo tekmovali tudi v Salz- mov smo prinesli pokal za najboljšo v vitrini pred ljudmi. Hrano potem Kaj pa svetovno prvenstvo? burgu, kjer smo bili zelo dobro oce- mizo dneva, dve zlati in tri srebrne tudi postrežemo. Tekmovanje kar Odvijalo se je med lanskim 16. in njeni. Ko smo šli s sodniki od kro- medalje. Na svetovnem prvenstvu v strogo. Komisija si izbere pet kro- 20. novembrom. V oktobru smo ime- žnika do krožnika, so nam povedali, Luksemburgu smo osvojili bronasto žnikov in jih oceni. Vzamejo tiste, ki li še en trening, generalko. Dobro smo kje bi lahko kaj bolje oziroma dru- medaljo za razstavo jedi in diplomo jih želijo. Drugače pa smo razdeljeni se pripravili. Že marca lani, ko so bile gače naredili. Tako dobiš nove infor- v kuhanju menija. in vsak tekmuje v svoji kategoriji. prijavnice poslane, smo morali natan- macije. Vendar pa moraš začutiti, ali Kdo sestavlja ekipo? Kategorija C je slaščičarska, v katego- čno vedeti, kaj bomo kuhali. Poslani je sodniku to všeč ali pravilo tako ve- Zbrani smo iz vse Slovenije: eden riji A se pripravi ploščo za osem oseb so bili vsi jedilniki in njihovi prevodi. leva. Ambasadorji Poso~ja ( 22 )

Se pravi, da kuhar lahko naredi napako že pri pod dežnikom. Na krožniku se pozna vsaka dežna tekmovanjem, ki je v bistvu samo še finiš. Zadnje sestavljanju jedilnika? kaplja in vse to je ocenjeno. Včasih res nimaš moči, dni pred tekmovanjem, ko pripravljamo jedi, bolj Takoj lahko narediš napako. Naši jedilniki so da bi vplival na nekatere stvari. malo spimo. Jaz sem ponavadi še kje drugje vple- bili v Luksemburgu že marca prejšnje leto, tako ten. Lani sem ob sedmih zjutraj, ko sem oddal Priprava jedi in tekmovanja torej ne potekajo da so si že prej lahko ustvarili neko oceno o nas. krožnike, odšel na drugo tekmovanje. Zvečer spet na istem mestu? Pri sestavljanju moraš biti zelo natančen. ne moreš iti spat zaradi družbe. Vendar po določe- Organizator nacionalni ekipi zagotovi nočitev in nem času ne moreš več. Tekmovanja zahtevajo ve- Laiki si sploh ne predstavljamo, kako kuharsko kuhinjo, kjer jedi pripravi. Tudi na razstavnem pro- lik fizični napor, vendar je kuhanje zame užitek. tekmovanje poteka. storu smo že kuhali, Mi pripravimo hrano za razstavo. Okus je oce- Kaj pa tekmovanje za Zlato žlico Slovenije? njen iz tistega, kar je napisano. Vse sestavine mo- Pripravile so ga časopisne hiše, Val 202 … Tekmo- rajo biti spojene v en okus, morajo se skladati. valce je izbrala Kuharska akademija, ki jo sestav- Vsaka podrobnost je pomembna. Ljudje tega ne lja dvajset članov. Tekmovanje je potekalo v več vedo, ker kulinarika v Sloveniji še ni tako po- delih. Začeli smo s sestavo jedilnika, v nada- pularna. Upam, da nekoč bo. Tudi takih ljevanju pa smo tekmovali v pripravi. Štirje tekmovanj se je težko udeležiti, ker za to finalisti smo se v finalu s pripravo sloven- ni posluha. skega krožnika potegovali za kapo Vi- kend magazina ter za zlato, srebrno in Ni prej nihče hodil na tekmovanja? bronasto žlico. Spremljali so nas vsi čla- Slovenci smo bili pred desetimi, pet- ni Kuharske akademije in tekmovalci, najstimi leti v samem vrhu svetovne ku- ki so prej izpadli. Domov sem se vrnil linarike. Pred nami je težko delo. Vsi pri- z zlato žlico. Zame je bilo to predvsem čakujejo uspeh, zato smo psihično še bolj novo doživetje, spoznaš nove ljudi, vi- obremenjeni. Mislim, da bomo uspeli, saj diš, kako oni pripravljajo jedi … sta tekmovanji v Salzburgu in Luksem- burgu pokazali, da smo na pravi poti. Za- Si takrat za nagrado odpotoval v Las vedamo pa se, da je med srednjeevrop- Vegas? skim in svetovnim tekmovanjem velika ra- Ne, potovanje v Las Vegas je bila moja ose- zlika, da imajo sodniki ostrejše kriterije … bna nagrada. Pred dvema letoma sem sprejel delo vodje kuhinje v Perli. Spremenil sem Menite, da imamo Slovenci dovolj posluha za organizacijo dela, nabavo … Vpeljal sem svoj kuharska tekmovanja? sistem, ki je prinesel vidne uspehe na vseh podro- Pri nas kuharska tekmovanja še zdaleč niso me- čjih. Velik napredek je bil v odnosih v kuhinji in dijsko tako podprta kot drugod. Po uspehu v Salz- če je bilo v sodelovanju med kuharji. V kuhinji je veliko za- burgu se je premaknilo na bolje. Imeli smo tiskov- treba kaj popraviti. poslenih in če odnosi med njimi niso urejeni, težko ne konference, predstavili so nas na televiziji, poja- Na takih tekmovanjih nisi le kuhar, ampak moraš dosegaš rezultate. Skupaj s sodelavci mi je uspelo vili smo se v kulinaričnih revijah. Redkokdo pa skrbeti za vse, za prte, za dekoracijo miz …, saj zelo dobro urediti odnose. Drugo pa je bilo nabava, ve, koliko truda je potrebno vložiti v tako tekmova- ocenjujejo mizo v celoti. Tu se težko primerjamo ki je tudi bila zelo sporna. Naredil sem preobrat, nje. Eno leto smo samo pisali, risali, delali poskuse. s kuharskimi velesilami. Vzemimo na primer Ja- saj smo znižali nabavne cene. Veliki koraki so mi Vendar ni vse v naših rokah. Sam vložiš toliko ponce. Oni pridejo na tekmovanje s tovornjakom, uspeli s podporo sodelavcev in direktorice, ki mi truda, kolikor je potrebno, ne veš pa, kaj te čaka, v katerem je mobilna kuhinja, ki je opremljena z je stala ob strani. Nagrada me je zelo presenetila ko prideš na tekmovanje. Menim, da pri nas še vsem, kar rabijo. S seboj pripeljejo spremljevalno in bil sem je resnično vesel. V Las Vegasu sem vi- vedno ni pravega posluha za tovrstne aktivnosti. ekipo in kuharji skrbijo le za pripravo jedi. del veliko novih stvari, ki jih skušam vpeljati. Ven- Kuharji se ne ukvarjamo le s kuhanjem, ampak Se pravi, da so dolgotrajne priprave nujne. dar je pri nas malo težje kot v Ameriki. moramo zbirati tudi finančna sredstva, ki jih potre- Seveda. Naša ekipa je na podlagi rezultatov bujemo za udeležbo na prvenstvih. Obračamo se določena za kuharsko olimpijado, ki bo drugo leto To je torej nagrada HIT-a? na pokrovitelje, na naše dobavitelje … Zato bi se v Nemčiji. Nanjo smo se začeli pripravljati takoj Ja, direktorica me je predlagala. Na osnovi vseh na tem mestu rad posebej zahvalil našemu županu po koncu svetovnega prvenstva v Luksemburgu. utemeljitev, ki jih je podala, je generalni direktor Pavlu Gregorčiču, ki je finančno podprl mojo ude- nagrado odobril. Še danes sem za to iskreno hva- ležbo na svetovnem prvenstvu v Luksemburgu. Bodo tokrat druge jedi? ležen, ker sem res ogromno videl. Sicer je bilo na- Glede na uvrstitev na svetovnem prvenstvu, porno po cele dneve hoditi po Las Vegasu, od ho- V pogovoru pred intervjujem ste mi omenili eno mislim, da smo na pravi poti, ampak vse je treba še tela do hotela, ki štejejo po 4.000 sob. Če tega ne vaših najslabših izkušenj na tekmovanjih. Če se dodelati. Svetovno prvenstvo je bilo generalka za vidiš, si je težko predstavljati. Tudi njihove kuhinje ne motim, so vam jo zagodli v Salzburgu? olimpijado. Jedi še nismo določili. Pri kuharskem se od naših precej razlikujejo. Manj je zaposlenih Res grozna izkušnja! Jedi smo pripravljali v ho- tekmovanju je zelo pomemben prevod. Če je nekaj in tehnologija je precej bolj razvita. Mi še vedno telu, ki so ga ob desetih zaprli. Na tekmovanjih se narobe prevedeno, je lahko katastrofa. Odvisni smo sami čistimo meso, ga razrežemo, čistimo solato ponavadi dela do sedmih zjutraj, ko urediš raz- od uradnih prevajalcev. Njihova napaka nam pri- … Oni tega ne delajo več. Za to so druga podjetja. stavni prostor in greš spat. Dolžnost organizatorja nese negativne točke. Ogromno dejavnikov vpliva Tudi pri nas se počasi premika. Z nekaterimi privat- je, da ti vse to omogoči. Številnim pogajanjem nav- na končno oceno. Poleg tega pa so taka tekmovanja nimi podjetji že delamo po tem sistemu. kljub smo morali s pripravo jedi zaključiti do ene zelo naporna. Ni časa za počitek. Dokler te drži zjutraj. Tudi pogoji za delo so bili slabi. Kuhinja Pod seboj imaš 40 zaposlenih. So to mlajši ali napetost, si buden. Na koncu si tako izčrpan, da je bila v tretjem nadstropju, komora za hlajenje v starejši? Kako te gledajo kot vodjo kuhinje? se zvrneš v posteljo. Še bolj naporni so treningi. prvem. Krožnike smo nosili po krožnih stopnicah. Sem med starejšimi. Starejši so v glavnem kuhar- Zbolel nam je slaščičar in morali smo mu priskočiti Se pravi, da treningi izgledajo podobno kot te- ski pomočniki, kuharji pa so mlajši. Sam se sku- na pomoč. Vendar težav še ni bilo konec. Zjutraj kmovanja. šam čim bolj enačiti z njimi, saj hočem biti del je deževalo, tako da smo morali jedi nositi v kombi Ja, največji napor so treningi in priprava pred ekipe in nočem izstopati. Kot sodelavec se enačim ( 23 )

z njimi, kot vodja pa jih skušam povezati v ekipo sodelavcem, ki tako izrazijo svoje ideje in znanje, iskati zamenjave. S tem ne mislim, da moški ne in skrbim, da vse poteka nemoteno. Skrbim za je- hkrat pa so motivirani za delo. hodijo na bolovanja. Naše delo je precej naporno. dilnike. Ko delam v svoji izmeni, se enačim s so- Dopoldne je delo bolj konstantno, ampak ravno Kako je s pripravljanjem novih jedi? delavci in nisem nič posebnega. Delam vse. Mi- tako pomembno, zvečer pa dostikrat nimaš časa Izkušnje prinesejo svoje. Radi so, da sem zraven, slim, da je to zelo pozitivno in tako mi sodelavci niti, da bi šel na stranišče. da povem svoje mnenje. Vsi, ki sestavljamo jedil- tudi vračajo. nike, sodelujemo. Drug od drugega se učimo, saj Kaj pa drugače počneš v življenju? Delate predvsem ponoči? več ljudi več ve. To je tudi ena od stvari, ki pove- Veliko mi pomeni šport. Že od malih nog sem Čez dan pripravljamo zajtrke in kosila za osebje, zujejo ekipo. Vsak lahko pove svoje mnenje in to nogometaš. zunanje ter hotelske goste. Prek dneva poteka tudi nas drži skupaj. Kako sploh najdeš čas? priprava za zvečer. Imamo tri restavracije: samopo- Moraš si ga vzeti. Pri današnjem tempu življenja strežni bife in klasično ter malo restavracijo višje Ljubezen do kuhanja je bila v tebi še pred sred- potrebuješ tudi fizično energijo. Biti moraš dobro ravni. V slednji se več posvečamo gostu in njego- njo šolo? kondicijsko pripravljen, drugače ne zdržiš in zbo- vim željam. V njej dela posebna ekipa natakarjev Res sem se že kot osnovnošolec v domači kuhi- liš. V prostem času z ženo Barbaro urejava stanova- in sommelier. Sodelovanje med sommelierjem in nji dobro znašel. In še danes sem doma glavni nje. Ogromno mi pomeni družinski dopust. Tako kuhinjo je zelo pomembno. kuhar. Če ti je to hobi, potem kuhaš tudi doma. si napolnim baterije. Med delom ni pogojev, da bi Si tudi sommelier? Le redki se preživljajo z dejavnostjo, ki je hkrati se odpočil. Lahko se fizično odpočiješ, psihično Ja, tečaj sem opravil pred štirimi leti. Tako je njihov hobi ... pa si še vedno utrujen. Rabiš sprostitev. Rad se z dosti lažje sestavljati jedilnike, saj je pri izboru Če hočeš uspeti kot kuhar, je to skoraj nujno. družino kam odpeljem, vsaj za dva dni. Čeprav vina še kako pomembno, kaj je na krožniku. Vsaka Doma čaraš, iščeš, preizkušaš. Določena stvar na tudi na dopustu ne morem popolnoma izključiti malenkost lahko hrani spremeni okus. Lahko se- tržnici te premami in potem jo skušaš vključiti v misli na delo. Še vedno me skrbi, še vedno sem staviš takšen jedilnik, da je vino zraven nemogoče jed. Zelo rad raziskujem nove jedi, nove okuse, za vse odgovoren. Ni mi vseeno, kaj se dogaja. izbrati. Vsako jed in vsako vino moraš poskusiti. nove kombinacije. Moje delo je zanimivo, a te precej utrudi. Moraš Nikoli pa ne boš vsega vedel. Vsak narod ima svojo najti sprostitev. Svoje prispeva tudi vožnja. Dosti- So poklicni kuharji večinoma moški? kulturo prehranjevanja in pitja vina. Pa tudi iz ena- krat grem po dvakrat na dan v Novo Gorico. In Ne vem. Na tekmovanjih prevladujejo. Delo v ke trte pri nas in na primer v Španiji ne dobimo pri naših cestah je to naporno. kuhinji je naporno, še posebej naše delo, ki je pre- enakega vina. To je stvar, ki te pritegne, spoznavaš težno nočno. Mi imamo zaposlenih nekaj žensk, Naj ti za konec zaželim še naprej uspešno vode- nova vina, nove dežele. vendar delajo večinoma dopoldne. Pa tudi družin- nje Perline kuhinje in čim več uspehov na olim- Sam sestavljaš jedilnike? skih obveznosti imajo običajno več. Pri našem delu pijadi, ki bo oktobra 2004 v Erfurtu v Nemčiji. To spada k mojemu delu, je pa tudi moj hobi. moraš imeti stoodstotno zanesljive ljudi. Ženske Pogovor pripravila: Mateja Kutin Možnost, da predlagajo jedilnike, dam tudi mojim so zaradi bolezni otrok pogosto odsotne in je treba Foto: arhiv kuharske reprezentance

Utrinki

ÂS KIHANJA IN KA[LJANJA stje), kompresijske nogavice, orto- oceni doprinesla tudi najve~ to~k. Marko U{aj, ki je dosegel 557,5 to~k. pedska obuvala, pripomo~ki za sta- Po napornem ocenjevanju je komi- Slednji je namre~ le za dve to~ki in êzso~a – Pomlad. âs cvetenja, rej{e ljudi (sprehajalne palice, opor- sija presodila, da je v leto{njem letu pol prehitel Jo‘eta û{ina, ki je za ozelenitve, prebujanja … pa tudi nice …), program za otroke, kozme- “[ampion salamo” izdelal Branko “bronasto salamo” prejel 10.000 SIT. ~as, ko sta kihanje in ka{ljanje tako tika, razli~ne vrste zeli{~nih ~ajev … Ga{parin. Njegova salama je nam- Komisija je zavrnila le eno salamo, reko~ na dnevnem redu. V tem ~asu re~ od 800 mo‘nih prejela kar 569,5 vse ostale pa so bile zelooooooo so namre~ prehladi in alergije za Urnik: ob ponedeljkih med 12. in to~k in mu prinesla 50.000 SIT. dobre, kar smo na dru‘abnem ve~e- mnoge skorajda neizbe‘ni. Ali pa~? 19. uro, od torka do petka med “Zlato salamo”, vredno 562,5 to~k, ~eru poleg vipavskih in bri{kih vin ter V trgovini Sanolabor v êzso~i se 8.30. in 12. uro ter 15. in 19. uro, je po oceni komisije izdelal Bojan Brumatovih kruhovih dobrot lahko namre~ spopadejo tudi s tovrstnimi vsako soboto pa med 9. in 12. uro. U{aj in si tako “pridelal” 30.000 SIT. ocenili tudi {tevilni obiskovalci te naj- nadlogami. Po besedah lastnice Katja Kravanja, Poso{ki razvojni center Nagrado, v vrednosti 20.000 SIT, za ve~je salamiade Severne Primorske. trgovine, Janje Komac, boste “nev- “srebrno salamo” pa si je prislu‘il Besedilo in foto: Peter Kova~i~ {e~nosti z nosom”, ki obi~ajno spre- SALAMIADA mljajo prehlad, odpravili s pomo~jo fiziolo{ke raztopine v spreju. Vsem Tolmin – Turisti~no dru{tvo Tolmin alergi~nim na prah pa svetujejo upo- je v sodelovanju z lastniki Hotela rabo ~istilca zraku Ionizatorja. Ta Krn v petek, 11. aprila, priredila naj- namre~ proizvaja ione, ki se oprime- ve~jo salamiado Severne Primorske. jo pra{nih delcev (hi{nega prahu, Na njej se je predstavilo kar 37 ama- cvetnega prahu, peloda trav …) ter terskih izdelovalcev salam. Salame jim s tem onemogo~ijo lebdenje v so bile izdelane iz svinjskega, me- zraku. {anice svinjskega in govejega mesa V trgovini Sanolabor pa so na voljo ali divja~ine, vse pa so dozorele v {e {tevilni drugi izdelki za laj{anje postopku su{enja v dimu in/ali na- zdravstvenih te‘av oziroma preven- ravni klimi. V grajski kleti hotela je tivo: ortopedski pripomo~ki, medi- tako ‘e od ~etrte ure popoldan pod cinski sanitetni material, program za strogim nadzorom, budnim o~esom, nego zob in protetiko, masa‘ni apa- ostrim vohom in okusom osem~lan- rati, aparati za merjenje pritiska ali ske komisije potekalo ocenjevanje za ugotavljanje sladkorja v krvi, pri- o{tevil~enih salam. Ocenjevali so se pomo~ki za inkontinenco (uhajanje tako zunanji videz kot tudi sestavi- urina in blata), najrazli~nej{e vrste ne, izgled vsebine, barva prereza, SALAMIADA 2003 – Komisija je ocenjevala tako zunanji videz salam kot tudi njihove sestavine, opornic (za koleno, gle‘enj, zape- tekstura, vonj in aroma, ki je skupni izgled vsebino, barvo prereza, teksturo, vonj in aromo. Fotoreportaà z gala ve~erje ( 24 ) Kobari{ki gastronomski krog v Casinoju Velden Vse skupaj se je pravzaprav za~elo lansko jesen, ko je pet gostincev iz Kobarida in njegove bli`nje okolice (Gosti{~e–Pizzerija Jazbec – Idrsko, Gostilna Breza – Kobarid, Restavracija Kotlar s preno~i{~i – Kobarid, Hotel Hvala–Restavracija Topli val – Kobarid, Hi{a Franko – Staro selo) zdruìlo svoje mo~i ter se poveza- lo v Kobari{ki gastronomski krog (KGK).

vojo kakovostno ponu- 4: PREVERILI SMO TUDI KUHAR- 5: BO[TJAN JAZBEC (v sredini SKO ZASEDBO in med pripravo desno) iz Gosti{~a–Pizzerije Jazbec dbo za gurmane so 200-tih kro`nikov s hladno predse je na odru predstavil kot prvi. V Ssprva ob pomoči Poso- jedjo v objektiv ujeli zadovoljni pogovoru s povezovalcem Petrom škega razvojnega centra obraz Jazbe~evega kuharja Jane- Lexejem, sicer dobrim avstrijskim za Faleti~a. Ker sem z Janezom v poznavalcem kulinarike, in prevajal- (PRC) in Lokalne turistične “`lahti”, je dobro vedel, da nima kaj cem Janom Ciglene~kijem s TZS organizacije (LTO) Sotočje dosti izbire in da mu bom na vratu je povedal, da je za hladno predjed promovirali le na območju visela toliko ~asa, dokler si ne iz- pripravil tolminski `elodec in planin- borim kak “fejst” posnetek. Nasme- ski sir, ki simbolizirata na{e hribe, Slovenije, v marcu pa so se {ek prosim! kot simbol smaragdne So~e pa po- z gala večerjo predstavili še strvje polpetke in postrvji namaz. 200 povabljenim gostom on- kraj naših meja. S promocij- sko predstavitvijo, ki je potekala v Casinoju Velden v Vrbi na avstrijskem Koroš- kem, Kobariški gastronomski krog (KGK) dokazuje, da de- jansko postaja kulinarično središče na območju med Al- pami in Jadranom. Da pa bi našim bralcem la- žje pričarala vzdušje pred, med in po izjemno uspešni predstavitvi KGK, sem pripravila kratko fotoreportažo. 1 3

2 4 1: KOBARI[KI @UPAN NABIRA RO@ICE – “^e `e ob~ina nima “soudov”, bom pa~ v piskr~ek pri- maknil malce osebnega truda,” si je najverjetneje mislil Pavel Gre- gor~i~, medtem ko je za namizne aran`maje ob cesti nabiral resje.

2: PAKIRANJE SIR^KOV – Vsak je imel svojo zadol`itev: Fran~i{ka Petrica (Gostilna Breza) in Roman Jazbec (Gosti{~e Pizzerija–Jazbec) sta skrbela za aran`maje, ekipa doma~ih natakarjev za poliranje ko- zarcev in pripravo pogrinjkov, Mi- lan [tulc za tehni~no izvedbo kratkega dokumentarca o dolini So~e in naših gostincih, moja malenkost za fotografiranje, direktor LTO Soto- ~ja Janko Humar (na sliki levo) in vodja projekta mag. @arko Mleku` (desno) pa za majhna darilca gostom, v katerih ni manjkal doma~i sir.

3: PRESENE^ENI OBRAZI STRE@- NEGA MO[TVA “za~injenega z Brezo, Jazbecem, Kotlarjem in Hvalo” – zasa~eni pri kukanju na oder izza “kulisja”. Kljub temu, da je bilo v ozra~ju ~utiti malce treme, seveda tiste “ta prave oziroma zdrave”, jim dobre volje ni manjkalo. ( 25 )

6: “PRI NAS SO TUDI @IVALI DO- BRODO[LE”, je med drugim na predstavitvi svoje gostinske ponudbe omenila Fran~i{ka Petrica, lastnica Gostilne Breza, ter s strani gostov po`ela nepri~akovan mo- ~an aplavz. Med tem pa so se mize `e polnile z Brezino toplo predje- djo: okusnim je{prenom z jur~ki v testeni skodelici.

7: LILJANA KAV^I^ je elitni dru- {~ini najprej predstavila Restav- racijo Kotlar, ki jo vodi skupaj z mo- `em Robertom. In ker njihova restavracija slovi po morskih jedeh, so za ve~erjo postregli z jastogom, obdanim s {irokimi rezanci – ze- looooo dobrooooo! 5 8: IZ “LOTO” BOBEN^KA – Med 6 srebanjem Kotlarjevega limonine- ga sorbeta, ki je zbistril okuse, smo si najprej ogledali kratka dokumen- 7 tarna filma o dolini So~e ter vinoro- 8 dnih Gori{kih brdih. Sledil je zabav- ni del, kjer je direktor Casinoja Vel- den mag. Othmar Resch iz boben- ~ka iz`rebal deset vstopnic ter po- delil lepe nagrade, ki so jih prispevali vinarji ter gostinci (od buteljk vina, do “sloow food” kosil in no~i- tev v Poso~ju).

9: “SECIRANJE” BRANCINA V SOLNEM OBJEMU v izvedbi Ale- {a Hvale in njegove sestre Vesne Marksl iz Hotela Hvala – Restavra- cije Topli val smo si lahko s preno- som v `ivo ogledali kar na velikem platnu. ^eprav so menda Avstrijci mahnjeni na estetski izgled priprav- ljene hrane, smo tokrat dobili ob~u- tek, da jih na ko{~ke razrezani bran- cin na kro`niku sploh ni motil, saj so (smo) ga zmazali kot bi trenil. [e en dokaz, da videz ni vse ...

10: VALTER KRAMAR tokrat v vlogi natakarja in sommelierja. Sicer pa Valter skupaj s svojo Ano Ro{ (le ta je zaradi materinskih obveznosti tokrat ostala doma – ob tej prilo`- nosti {e ~estitke za sin~ka Svita) slovi po “eksperimentalni” kuhinji Hi{e Franko, kjer pri~ara nenavadne okuse, ki vedno znova presene- tijo. Da to dr`i, smo se lahko prepri- ~ali s Frankovo sladico: sladko ki- slo tortico in kobari{kimi {truklji.

11: VEDNO NA PRE@I – Medijsko izjemno odmevno prireditev, kar se danes kaè v precej pove~anem obisku avstrijskih gostov v Poso~ju, je spremljalo tudi nekaj na{ih novi- 9 narjev. Med drugim Milo{ Batistu- 10 ta (levo) in snemalec [tefan Rutar, ki slovita po tem, da sta vedno na 11 preì. 12 12: VSI NA ODRU – îsto za konec se je po celodnevnem napornem dnevu na odru zbrala vsa ekipa (lastniki, stre`ba, kuharji, mo{tvo iz casinoja, vinarja Aleks Klinec in Ivan Bati~ ter predstavniki Vinske kleti Gori{ka Brda), ki je sodelovala pri promocijski predstavitvi Ko- bari{kega gastronomskega kroga. Kot zanimivost pa naj {e izdam, da so se gostinci na poti domov usta- vili na eni od bencinskih ~rpalk ter si ob premlevanju dnevnih dogod- kov naro~ili sendvi~e. Je pa~ tako, da je kova~eva kobila res bosa …

Besedilo in foto: Tatjana [alej Faleti~ Alpski val na frekvenci EPI-centra ( 26 )

Novi oddaji Alpskega vala Dokaz, da je program radia Alpski val iz meseca v mesec bolj pester in zanimiv, sta “fri{ni” oddaji, ki sta med poslu{alci vse bolj priljubljeni. Kako tudi ne, saj govorita o na{ih ljudeh, krajih in dedi{~ini. Vsekakor prijetna osve`itev za bli`ajo~e tople dni!

DEDI[^INA tvarjalca oddaje, pri kateri je ključnega pomena Dediščina je človeška ustvarjalnost, ki je nastala terenski studio. Medtem ko Uroš skrbi za tehnično mimo lastnega delovanja narave ali iz nje. Precej- izvedbo, Gregor pred mikrofon povabi zanimive šen del naravne dediščine je tudi kulturna dedi- goste, ki našim poslušalcem predstavijo kulturne ščina. Dediščine ne prestavljajo samo spomeniki, in naravne znamenitosti kraja, ki smo ga obiskali. ampak vse kulturne sestavine, ki so se v različnih oblikah in načinih ohranile iz posameznih zgodo- Spoznavanje na{ih “skritih” koti~kov vinskih obdobij. Dediščina je sredstvo za razkri- Ustvarjalci programa Alpskega vala smo se za vanje življenjskih slogov določenih časovnih obdo- oddajo odločili, da bi predstavili kraje, ki so nam bij in izpričuje kontinuiteto razvoja do današnjega sicer blizu, pa vendarle marsikomu še nepoznani. časa. Sedanjost je točka sprejemanja in nadaljnjega Poslušalce želimo seznaniti z dediščino, ki so nam predajanja dediščine, ki smo jo prevzeli, in tiste, jo zapustili starši in nam jo na vsakem koraku po- ki nastaja z našim življenjem. nuja narava. Če jo želijo odkrivati z nami in bi se prek valov Alpskega vala radi pustili presenetiti, [ege, obi~aji, jedi, obla~ila … so vabljeni k poslušanju oddaje Misija. Dobrodošli so tudi morebitni predlogi, kako narediti oddajo Koliko svoja bogastva sploh poznamo, čeprav zanimivejšo in še bolj privlačno za poslušalce. nam ta ležijo pred nogami? Ker se na Alpskem va- lu bojimo, da premalo, smo za naše poslušalce Prvo potepanje po Trenti pripravili oddajo Dediščina. V njej vsak dan od Naši prvi oddaji sta nastali v Informacijskem ponedeljka do petka ob 15. uri spregovorimo o središču Triglavskega narodnega parka v Trenti in ljudeh, ki so živeli in še živijo v Posočju, o njiho- v Rutu, kjer smo odkrivali in spoznavali kotičke, vem življenju in delu, ki je na tem prostoru pustilo ki jih je vredno obiskati. Vsi, ki so oddaji poslušali, neizbrisen pečat. Sestavni del življenja so šege, vedo, da se Gregor in Uroš prvič oglasita v program običaji, jedi in oblačila, predmeti, ki so jih nekoč že pred začetkom oddaje, ko na poti do izbranega uporabljali, ter dogodki, zaradi katerih so se ti kraji kraja najdeta kakšno zanimivost. Opis te služi za zapisali v zgodovino in nekateri živijo tudi v pri- pomoč poslušalcem in poslušalkam pri nagradni povedkah in legendah. igri, ki je del oddaje. V njej lahko ugibajo, v katerem kraju je tokrat naš studio, in če vam povemo, Prispevek poslu{alcev da nam pot omogoča pooblaščeni prodajalec in V oddaji Dediščina skupaj z Jolando Goljevšček serviser vozil Seat Stavanja, nas boste mogoče hi- Zlodej vsak teden predstavljamo drugo področje. treje odkrili. V nagradni igri lahko sodelujejo vsi, Ob prebiranju prispevka se morda komu utrne mi- ki nas pokličejo na začetku oddaje. Sledi kratka sel, kako prispevati k ohranjanju naravne in kultur- predstavitev kraja, da je pravilen odgovor še “ura- ne dediščine v Zgornjem Posočju. Sporočite nam, dno” potrjen. Oddaja poteka v sproščenem okolju če veste za dogodke, ljudi, običaje, šege, predmete in prijetnem vzdušju, za katerega poskrbijo gosti ... Z veseljem bomo skupaj z vami poiskali pot, oddaje. Srečno torej do prihodnje oddaje Misija, da stvari ne utonejo v pozabo. Naš naslov: Alpski ko bomo obiskali … val, Poljubinj 89 f, 5220 Tolmin, s pripisom: Za In nikar ne pozabite, da lahko tudi vi pristavite oddajo Dediščina. svoj “piskrček” z novimi zamislimi ali s sodelo- USTVARJALCI NOVIH ODDAJ: Voditelja Jolanda Goljev- vanjem pri nagradi igri! MISIJA {~ek Zlodej in Gregor Maver (desno) ter tehnik Uro{ Gre- gor~i~. Foto: Peter Kova~i~ Radio Alpski val Vsako zadnjo soboto v mesecu je med 13. in 15. uro na sporedu nova oddaja Misija. Kaj neki RADIO KOBARID je zdaj to, sprašujete? To sta voditelj Gregor Maver Alpski val in tehnik Uroš Gregorčič, ki se vsako zadnjo sobo- tel.: 05/ 38-11-888, faks: 05/ 38-00-291 to v mesecu “potepata” po različnih krajih, ki jih [email protected] s svojo frekvenco pokriva radio Alpski val. Da ne www.radiokobarid.si bo pomote, nista se preimenovala, pač pa sta us- Utrinki ( 27 )

[TRUKELJ, [TRUKLJI, kulinari~nim festivalom. Njegova za konec dodaja Marica Mrak. PRVE OBLJUBE [TRUKLJADA ... specialiteta so nemesne jedi, kamor Sicer pa se je v okviru festivala BOV[KIH SKAVTOV prav gotovo sodijo {truklji. Na svoji Kobarid – Tako kot ‘likrofi ‘e vrsto poleg ‘e omenjenih gospodinj {tru- Bovec – Skavta spozna{ po skavt- kulinari~no obarvani ‘ivljenjski poti let zaznamujejo Idrijsko, tako {truklji kljev lotilo {e okoli 20 drugih pri- skem kroju, predvsem pa po tem, je napisal tudi Knjigo o {trukljih, v Kobari{ko. Zato ni ~udno, da sodi pravljavcev: Emilija ^ebokli (Koba- da je vedno vesel, razigran, rad kateri je objavljenih kar 130 rece- priprava {trukljev celo med obvezne rid), Gostilna Breza – zanjo Borut pomaga, je delaven in odprt. Spo- ptov za pripravo {trukljev z vzhod- vsebine gospodinjskega kro‘ka O[ Dobov{ek (Kobarid), Franka Fone- {tuje naravo in ljudi ter je ponosen nega dela Slovenije. Ob tem pa nam Simona Gregor~i~a, ki poteka pod cki (Su‘id), Gosti{~e–Pizzerija na svojo domovino in vero. Skavti je {e zaupal, da so {truklji na{a na- mentorstvom Marije Benko, u~itelji- Jazbec (Idrsko), Zofija Jug – najsta- imajo svoj pozdrav, rokujejo pa se s cionalna jed (izvirajo iz Notranjske), sr~no roko. Skavtinje in skavti so si ce gospodinjskega pouka. Mladi rej{a udele‘enka (Kobarid), Lojzka ki se lahko ponudi kot glavna jed ali med seboj kot sestre in bratje. V kuharji pa se letos niso odrezali le Koren (Dre‘nica), Lojzka Kotnik kot sladica. svojem kraju se dru‘ijo v skupini, ki pri kuhi. Na temo {trukljev so nasta- (Breginj), Kuharski kro‘ek O[ Si- se imenuje steg. Vsi slovenski stegi mona Gregor~i~a (Kobarid), Marta jali tudi zanimivi plakati, s katerimi Vzdu{je je bilo {e toliko bolj veselo, so zdru‘eni v Zdru‘enje slovenskih Kurin~i~ (Idrsko), Lidija Manfreda so polep{ali vhod v Restavracijo ker je bila ve~ina pripravljavcev s katoli{kih skavtinj in skavtov (ZSKSS), Kotlar s preno~i{~i v Kobaridu. Ta svojimi izdelki tudi vidno zadovolj- (Krn), Marica Matajurc (Trnovo ob ki {teje ve~ kot 3.000 ~lanov. se je konec marca iz znane restav- na. “A vijste, de so mi dons prou So~i), Ivica Matovski (Tolmin), Ana V leto{njem {olskem (skavtskem) zaris ratal. Ma neverjetno, ja ma so Miklavi~ (Idrsko), Rezka Mleku‘ racije morskih dobrot prelevila v re- letu se je v Bovcu zbrala skupina mladih z ‘eljo obuditi skavtstvo, ki se je pred leti ‘e za~enjalo, a takrat neuspe{no. Oblikovali so skavtsko skupino Bovec 1 in se po ve~mese- ~nem dru‘enju udele‘ili nekaterih aktivnosti na dr‘avni ravni: orienta- cijskega tekmovanja v Logatcu in zimskega tabora oziroma zimovanja v Gori{kih Brdih. Nad kapelo pri ‘upni{~u v Bovcu so si v tem ~asu uredili tudi svojo skavtsko sobo. Vsekakor je najpomembnej{i dogo- dek v letu za mlade skavte ~as slo- vesnih skavtskih obljub. Te so bov- {ki skavtje prvi~ izrekli v soboto, 22. marca, pri sveti ma{i v cerkvici sv. Lenarta pri Bovcu. Kot so nam ob tej prilo‘nosti povedali, so obljube trenutek, ko skavt pred Bogom in ostalimi skavti obljubi, da bo spol- njeval skavtske zakone in se trudil FESTIVAL [TRUKLJEV – Se spra{ujete, kaj “A VIJSTE, DE SO MI DONS PROU ZARIS ZOFIJA JUG IZ KOBARIDA je bila najsta- za dobro. Ob tem dogodku dobi so po~eli “Brezini” kuharji v “Kotlarjevi” kuhi- RATAL. Ma neverjetno, ja ma so prou ta- rej{a udele‘enka festivala {trukljev. Po za- vsak skavt okoli vratu rutko, dokaz, nji? Odgovor lahko razberete iz fotografije: pravi,” je z navdu{enjem povedala Pavla Pe- dovoljnem izrazu na obrazu lahko sodimo, da je sprejet med skavte. Posame- pripravljali so {truklje. trica iz Idrskega. da so ji le ti odli~no uspeli. zna skavtska enota oziroma kraj ima svojo barvno kombinacijo rutk, stavracijo {trukljev. Kotlarjevi so prou tapravi,” je z navdu{enjem (Bovec), Matej Obrekar (Dolenja ki imajo nek pomen. Bov{ki skavti namre~ v sodelovanju s Turisti~nim povedala Pavla Petrica iz Idrskega, Trebu{a), Restavracija Kotlar s so si izbrali sivo in zeleno kombina- dru{tvom (TD) Kobarid, Kobari{kim ko je svoje {truklje prinesla v oceno preno~i{~i (Kobarid), Restavracija cijo. Siva predstavlja gore, ki obda- gastronomskim krogom (KGK), Janezu [truklju. Sabina Medve{, ki Topli val (Kobarid), Miran Skubin – jajo bov{ko kotlino, zelena pa So~o, Poso{kim razvojnim centrom in jo je priprave {trukljev nau~ila Piko (Dre‘ni{ke Ravne) in Eda Sok ki je “glavni za{~itni znak” teh krajev. Lokalno turisti~no organizacijo mama, nam je postregla s {truklji iz (Kred). Vsi udele‘enci so ob koncu Besedilo in foto: Peter Kova~i~ Soto~je organizirali festival {trukljev [ambula (del Kobarida), ob tem pa za svoj trud prejeli tudi priznanja. Za oziroma [trukljado 2003. Kot je po- nas podu~ila, da: “Tisti ta pravi {e bolj{e vzdu{je pa sta poskrbela udaril ~lan TD Kobarid, Vojko Ho- morjo met jamco.” Pogovarjali smo ~lana skupine Dednina. bi~, je bila to ‘e 4. tovrstna priredi- se tudi z Marico Mrak, ki je pripra- Na koncu prireditve je bil Janez tev v Kobaridu. vila pe~ene {truklje. Ti so poznani [trukelj prijetno presene~en nad Ker se podobna kulinari~na “fe{ta” predvsem v Dolenji Trebu{i – neko~ {tevilnimi novimi okusi. Po njegovih sicer odvija tudi v sosednji Bene~iji, so jih pekli v ~asu ko{nje ter drugih besedah so navade, na~ini priprave so organizatorji letos k sodelovanju ve~jih skupnih opravilih na kmetih. in recepture, ki se z ustnim izro~i- povabili {e tamkaj{nje kuharske [truklji v obliki {tru~ke so nadevani lom prena{ajo z roda v rod, {e kako mojstre. @al se povabilu ni odzval prete‘no z orehi in rozinami, vendar pomembne za ohranitev starih na- nih~e, zato pa je kuhinja Kotlarjevih niso dodatno sladkani. Najprej so vad in kulture. Pomemben pa je tudi na dan [trukljade postala kuhinja jih skuhali v slanem kropu, nato pa njihov zapis. Zato trenutno priprav- {tevilnih doma~ih kuharskih mojst- popekli na toploti, ki se je po peki lja novo knjigo o kulinari~nih dobro- rov (od ~lanov KGK do predstavni- kruha {e zadr‘evala v pe~i. Tako tah, v kateri bodo najverjetneje svo- kov posameznih gospodinjstev). Ti pe~ene {truklje–{tru~ke so namesto je mesto na{li tudi kobari{ki {truklji. kruha postregli k jedem z ‘lico (jota, so pripravili {truklje na 22 razli~nih Pa nasvidenje na [trukljadi 2005, ki mine{tra …). Danes pri nas {truklje na~inov. Samo kuho in izdelke je bo ~ez dve leti v Idrskem v Gosti{~u– bolj poredko najdemo na jedilniku SKUPINA PRVIH BOV[KIH SKAVTOV je v ocenjeval kuharski mojster Janez, Pizzeriji Jazbec! u~itelj na gostinski {oli v Mariboru, ob glavnih jedeh, saj se v glavnem cerkvici sv. Lenarta pri Bovcu v marcu izrekla svoje skavtske obljube, s katerimi so se za- ki je tako po poklicu kot po svojem stre‘ejo kot sladica. “Kuhinja brez Besedilo in foto: Vesna Kozar, vezali, da bodo izpolnjevali skavtske zakone priimku [trukelj odli~no sovpadal s sladic je kakor travnik brez cvetlic,” Poso{ki razvojni center in se trudili za dobro. Utrinki ( 28 )

ca. Vendar je vse ostalo le pri Bovec 78 operativnih ~lanov, 19 zamisli, ki jo je maja 1899 posku{al pionirjev in pionirk ter devet vetera- uresni~iti A. Sor~. Ko pa je {tiri leta nov. V preteklem letu so intervenirali kasneje velik po‘ar uni~il kar 73 hi{, v desetih po‘arih, 14-ih prometnih nekaj gospodarskih poslopij, kapla- nesre~ah, treh nesre~ah z nevarno nijo, ob~insko hi{o, narodno ~ital- snovjo, opravili 20 prevozov vode in nico, ~ipkarsko {olo in cerkvico 11 drugih tehni~nih intervencij. Po- svete Trojice, so se Bov~ani zbrali in leg omenjenih aktivnosti so se ustanovili prostovoljno gasilsko dru- bov{ki gasilci dodatno strokovno {tvo (PGD) ter uresni~ili zamisel, ki usposabljali, nabavili dodatno gasil- je med njimi tlela ‘e vrsto let. Tako sko opremo, se udele‘evali razli- Bov~ani letos praznujejo 100 let od ~nih gasilskih tekmovanj, vzdr‘evali ustanovitve Prostovoljnega gasil- gasilska vozila in preventivno delo- skega dru{tva Bovec in 130 let ga- vali na podro~ju varstva pred po‘ari silstva na Bov{kem. in drugimi nesre~ami. Seveda ne V teh letih so vedno skrbeli “v redu gre pozabiti {e na gasilski podmla- NA ^ELU GASILSKE ZVEZE BOVEC sta predsednik Edi Melinc (levo) in poveljnik Miro Bozja (desno). Foto: arhiv GZ Bovec in skupno delovati pri nevarnostih dek, ki se je v tem ~asu prizadevno

GASILSKA ZVEZA BOVEC Bovec – Gasilci na Bov{kem so v preteklosti dokazali, da so sposobni uspe{no in dobro voditi svojo zvezo, ki zdru‘uje tri prostovoljna gasilska dru{tva: Prostovoljno gasilsko dru{tvo (PGD) Bovec, PGD Log pod Mangartom in PGD Srpenica. Gasilska zveza (GZ) Bovec je na nivoju ob~ine ‘e delovala v letih 1955-61, kasneje pa so se gasilci z Bov{kega skupaj z drugimi gasilski- mi dru{tvi zdru‘ili v Gasilsko zvezo Gornje Poso~je. Dolgoletna ‘elja in potreba po ustanovitvi GZ Bovec se je formalno za- ~ela z imenovanjem pripravljalnega odbora. Izvedli so se izredni ob~ni zbori po posameznih gasilskih dru{tvih na Bov{kem, na katerih so sprejeli dva sklepa. Prvi govori o tem, da Prostovoljna gasilska dru- {tva iz Bovca, Loga pod Mangartom in s Srpenice sporazumno izstopajo iz GZ Gornje Poso~je, drugi pa o tem, da ‘elijo omenjena dru{tva ustanoviti svojo gasilsko zvezo. Pravna podlaga za ustanovitev GZ NA SLOVESNEM STOTEM OB^NEM ZBORU PGD BOVEC. Bovec je bil podpis pogodbe o ustanovitvi zveze dru{tev, osnutek ~ne vaje, izvedbo strokovnega izo- po‘ara ter v slu~aju povodnji ali usposabljal z gasilsko tehniko, se statuta pa so potrdili {e na ob~nem bra‘evanja, organizacijo gasilskih drugih nezgod braniti ‘ivljenje in udele‘eval gasilskih tekmovanj, zboru konec minulega leta. Predse- tekmovanj, izdelavo kategorizacije imetje prebivalcev ob~ine Bovec ter sodeloval pri aktivnostih dru{tva, dnik zveze je postal Edi Melinc, in ob~inskih operativnih na~rtov ter vseh bli‘njih ob~in”. Svoja velika opravljal izpite za bronasto in srebr- poveljnik pa Miro Bozja. Gasilci so sodelovanje z regijskim gasilskim jubileja so zabele‘ili na slovesnem no zna~ko ter se udejstvoval na izvolili tudi ~lane nadzornega odbo- poveljstvom, GZ Slovenije, lokalno 100-tem ob~nem zboru PGD Bovec. najrazli~nej{ih {portnih podro~jih. ra in ~astnega razsodi{~a. skupnostjo, civilno za{~ito, policijo Predsednik dru{tva Silvo ^ufer Sicer imajo bov{ki gasilci tudi letos Kot je povedal novi poveljnik Miro ter drugimi strokovnimi organiza- nam je predstavil delo gasilcev v na~rtu {e precej aktivnosti, ki Bozja, bo osnovni program dela GZ cijami. Miro Bozja {e poudarja, da skozi preteklo stoletje, sodelovanje bodo med drugim vezane na oba Bovec temeljil na dolgoletni tradiciji se bo GZ Bovec trudila za celovit Bov~anov pri po‘arih in {tevilne okrogla jubileja. Tako so 12. aprila izvajanja organizacijskih, operativ- napredek gasilstva na Bov{kem. druge aktivnosti. Najzaslu‘nej{i ga- organizirali gasilski rafting, ki se ga silci so ob tem velikem jubileju nih, vzgojno izobra‘evalnih in dru- Peter Kova~i~ je kljub slabemu vremenu udele`ilo gih nalogah s podro~ja za{~ite in prejeli priznanja. 14 slovenskih ekip, v juniju pa nameravajo predstaviti {e kroniko re{evanja ter drugih nesre~ na OKROGLI OBLETNICI Znaten napredek gasilstva na Bov{- obmo~ju ob~ine Bovec – po potrebi kem je viden predvsem v zadnjih dru{tva ter organizirati dan odprtih pa tudi {ir{e. V GZ Bovec se zave- BOV[KEGA GASILSTVA 35. letih. V tem ~asu se je pove~ala vrat, veliko gasilsko vajo ter gasil- dajo, da bo za uspe{no delovanje Bovec – V za~etku leta 1880 so ne- nabava tehni~nih sredstev, hkrati pa sko proslavo s parado. Seveda pa potrebno dobro sodelovanje vseh kateri Bov~ani za~eli resno razmi- so ve~ji poudarek namenili za{~itni bodo tako kot doslej vedno prisko- treh prostovoljnih gasilskih dru{tev {ljati o ustanovitvi gasilskega dru- opremi gasilcev, strokovnemu izo- ~ili na pomo~ ob morebitnih po‘arih ter njihovo usklajenost z zvezo. {tva, saj so po‘ari tod prepogosto- bra‘evanju in usposabljanju ter in drugih nesre~ah, ki naj jih bo v Skupne naloge se bodo nana{ale krat povzro~ali preglavice prebival- sodelovanju z lokalnimi oblastmi in prihodnosti ~im manj. predvsem na vaje ga{enja in takti- cem okoli{kih vasi in samega Bov- krajani. V letu 2002 je imelo PGD Besedilo in foto: Peter Kova~i~ “In line” – [portni klub Mufloni ( 29 )

Mufloni na novem igri{~u Rolanje je v zadnjih letih med mladimi zelo priljubljeno. Novi prometni zakon je za ljubitelje rolanja, ki so se prej prosto vozili po plo~nikih, precej{nja ovira. Zaradi pomanjkanja prostora ne morejo iz`iveti vse svoje energije in razvijati spretnostne vo`nje z rolerji. Na Tolminskem so se organizirane vadbe vo`nje z rolerji prvi lotili predhodniki sedanjega kluba v “in line” hokeju.

etos mineva šest let, odkar so na Mostu na treningi preselili na tamkajšnje igrišče. Ker tudi to Soči pričeli z organiziranim rolanjem in ni zadoščalo za napredek delovanja kluba, so pri- L igranjem “in line” hokeja. Ta se od hokeja zadevni člani pričeli z iskanjem možnosti, da bi si na ledu razlikuje zgolj po opremi (namesto drsalk uredili primerno igrišče. Ker se je preplastitev z uporabljamo rolerje). Člani takratnega Športnega novim asfaltom na igrišču na Mostu na Soči izjalo- društva (ŠD) Kerlc so v zaporedju treh let na Mo- vila, sta bili na voljo še dve rešitvi: ureditev igrišča stu na Soči prirejali Kerlčev turnir. Tekem v “in Na logu v Tolminu ali ureditev igrišča pri dijaškem line” hokeju so se udeleževale ekipe iz vse Slove- domu v Tolminu. Odločitvi za ureditev igrišča pri nije. Leto 1999, ko se je ŠD Kerlc preimenoval v nekdanjem dijaškem domu oziroma današnjem Športni klub Mufloni, je bilo za člane najuspeš- Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) – dom Soča nejše leto. Prizadevnim igralcem je uspelo organi- so botrovali ustrezne dimenzije obstoje- čega igrišča ter prisotnost spremljevalnih objektov zirati turnir v sklopu državnega prvenstva za člane (slačilnice v Šolskem centru). Dodatna razloga za in mladince, ki se ga je udeležilo 30 ekip. MLADINSKA EKIPA MUFLONOV. odločitev sta bližina mestnega središča ter dobro Iskanje nove lokacije za igri{~e sodelovanje z vodstvom doma. Vseskozi smo se Tri starostne skupine Ob zagnanosti članov so nujno potrebni osnovni člani društva zavedali, da bo nova lokacija igrišča Danes Mufloni v svojih vrstah naštejejo 41 te- materialni pogoji za delo, kar v “in line” hokeju pomembno vplivala na prihodnost tega športa na kmovalcev, ki so razdeljeni v tri starostne skupine: pomeni gladko asfaltno igrišče in potrebno hokej- Tolminskem in s tem tudi na dodatne možnosti člansko, mladinsko in pionirsko. Članska ekipa se sko opremo. Največja težava pri hitrejšem razvoju rekreacije mladih. namerava v letošnjem letu vključiti v drugo slo- tega športa pri nas je bilo neustrezno igrišče, saj vensko ligo, medtem ko se bosta mlajši kategoriji je načeta asfaltna površina na sicer že opremljenem Izgradnja igri{~a potegovali za vključitev v lige, primerne starosti igrišču na Mostu na Soči onemogočala treniranje, V letu 2001 je bil z asfaltiranjem zgoraj omenje- tekmovalcev. Vse tri skupine Muflonov nameravajo kaj šele organizacijo turnirjev za državno prven- ne površine storjen velik korak k dokončni ureditvi sodelovati na različnih prijateljskih srečanjih in stvo. Po uspešnih dogovorih s predstavniki Krajev- igrišča, vendar je najpomembnejše, ureditev ograje turnirjih po Sloveniji ter sosednji Italiji. ne skupnosti Volče so se mladi Mufloni s svojimi (bande), bila še vedno v rokah snovalcev projekta.

Utrinki

“FORMULA 1” KMALU TUDI V TOLMINU dah Ksenije Kikl, bo Ob~ina Tolmin za izgradnjo {e kaj. Ta del poligona bo namenjen otrokom kot novega poligona prispevala 2 milijona SIT, del Tolmin – Aktivni ~lani Modelarskega kluba Tol- priprava na izpit za kolo. Bodo~i kolesarji se sredstev za izgradnjo kolesarske piste bo dodal min – sekcija avtomodelarjev gradijo Na Logu bodo tako ‘e na poligonu seznanili z morebitnimi Svet za preventivo in varnost v cestnem pro- nov poligon za radijsko vodene modele avtomo- nevarnostmi, ki nanje pre‘ijo v prometu. Seveda metu, 3 do 4 milijone SIT pa bodo sku{ali ~lani pa pri tem ne bodo ogro‘ali ne sebe ne drugih. bilov, ob katerem bo svoj prostor dobil {e vad- sekcije zbrati s pomo~jo sponzorjev in z lastno Letos naj bi tako na novem poligonu organizirali beni poligon za kolesarje. V Evropi taki poligoni udele‘bo. Slednja ‘e poteka in sicer skoraj vsako za radijsko vodene modele ‘e obstajajo, v soboto, ko se ‘e odvijajo delovne akcije. Na teh vsaj tri dirke – prvo (za dr‘avno prvenstvo) ‘e 25. Sloveniji pa bo ta prvi. Sicer v slovenskem merilu sodelujejo ~lani sekcije, z gradbeno mehanizacijo maja, ko bodo dirkali{~e tudi uradno odprli. Na trenutno deluje 12 avtomodelarskih klubov, od pa jim pomaga podjetje Portal. Logu se bodo v prihodnje tako organizirale dirke za dr‘avno prvenstvo, kasneje pa {e za evropsko lani pa se lahko z njim pohvalijo tudi Tolminci. V Poligon bo sestavljen iz dveh delov: prvi del bo prvenstvo. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da bodo tukaj{nji klub je namre~ v~lanjenih 8 voznikov z obsegal pisto za radijsko vodene modele, ki naj dirke na tukaj{njem poligonu organizirali tudi licencami, seveda pa ne smemo pozabiti {e na bi bila z dol‘ino 330 m in {irino 4 m primerna za mehanike in spremljevalna mo{tva. Vse aktivnosti vse kategorije, drugi del pa bo namenjen vadbe- drugi slovenski klubi, saj je to, kot smo omenili ‘e v zvezi z gradnjo poligona se vodijo v okviru Ob- nemu poligonu za kolesarje. Prva faza naj bi bila uvodoma, edini in prvi tovrstni poligon v Sloveniji. ~ine Tolmin, ki bo v kratkem postala tudi lastnik zaklju~ena do 25. maja. Poleg piste bo urejen {e ^eprav je ta hobi pri nas {ele v povojih, je omenjenega zemlji{~a. Za to izgradnjo so v sek- prostor za tekmovalce, “boxi” za mehanike in vendarle mo~ opaziti, da zanimanje zanj nara{~a ciji avtomodelarjev pridobili lokacijsko informacijo tribune, skratka, prava formula 1 v malem. Kole- – tudi medijsko. Prav gotovo pa bo to za Tolmin (priglasitev del) v Kozorog biroju pa so pripravili sarjem pa se predvidoma v prihodnjem letu obe- {e ena pridobitev, saj lahko tudi tak{ne aktivnosti celotno dokumentacijo. Predvideni stro{ki grad- tajo urejene steze oziroma ceste, kri‘i{~a s pro- pritegnejo lepo mno‘ico obiskovalcev. benega dela zna{ajo 11 milijonov SIT. Po bese- metno signalizacijo, semaforji, kro‘no kri‘i{~e in Peter Kova~i~ “In line” – [portni klub Mufloni Vsi na zrak za zdrav korak ( 30 )

Po načrtih Boruta Rovščka in predsednika kluba Radovana Lipuščka so kovinsko ogrodje bande naredili v podjetju Gostol – TST. Pred postavitvijo ograje smo morali na igrišču organizirati prestavi- tev košev in zarisati igrišči za košarko, da kasnejša postavitev hokejske ograje ne bi ovirala igranja ko- šarke in nogometa. Pri pripravi in montaži ograje so člani kluba opravili 789 ur prostovoljnega dela v vrednosti okoli 1.500.000 SIT, v kar ni vračunan delovni prispevek sponzorjev, Gradbenika Tolmin, V Robidi{~e – ki je poskrbel za betoniranje, Cestnega podjetja Nova Gorica, ki je prevzelo asfaltiranje, ter Komu- nale Tolmin, ki nam je pomagala pri prevozu beto- na. Vrednost vgrajenega materiala v ograjo znaša tokrat s kolesom 1.179.000 SIT, od tega je 65,5 odstotka oziroma Ker se je v teh dneh ozra~je è kar lepo segrelo, je najbolje, da jo v Robidi{~e mahnemo 772.728 SIT sponzorskega deleža. Pri financiranju projekta so poleg Občine Tolmin in Zavoda za kar s kolesom. Pot ni prete`ka in jo bomo zagotovo prevozili tudi tisti z malo manj šport sodelovali še številni drugi sponzorji. Največ kondicije. Ker pa kraj{i del kolovozne poti ob Nadiì malce oteì izlet, je priporo~ljiva so prispevali AET d.o.o. Tolmin, Projekt d.d. Nova uporaba gorskega kolesa. Pa za~nimo kar v Kobaridu … Gorica, Kmetijska zadruga Tolmin, Zavaroval- niška hiša Slovenica d.d. Nova Gorica, Gorica Leasing d.o.o. in Nova KBM, Področje Nova Go- rica. Celotna investicija znaša 2.662.347 SIT; kar 84,71 odstotka je pridobljenega z lastnim delom Muflonov in s pomočjo sponzorjev (v to niso všteti čas in poti, ki so jih člani odbora porabili za pripravo projekta in organizacijo izvedbe). Kmalu otvoritveni turnir Oktobra 2002 je bil za “in line” hokejski klub Mufloni Tolmin velik dan, saj je bil izveden prvi trening članske ekipe na novem, ustreznem igrišču. Uradno odprtje igrišča načrtujemo 24. maja, ko naj bi izvedli tudi otvoritveni turnir. Na~rti za prihodnost Z omenjenim projektom je Športni klub Mufloni pridobil osnovne pogoje za delo. Načrtov za prihodnost nam ne manjka. Ob omenjenih delih moramo v letošnjem letu dokončati še oder in klopi za rezervne igralce, sodniško mizo in prostor za iz- ključene igralce. V sodelovanju s CŠOD nameravamo z mrežo zapreti zadnji del igrišča in ga tako zavarovati pred morebitnim uničevanjem v ča- su, ko na njem ni nikogar. Že pri dosedanjem delu pri pripravi igrišča je bilo izvedenih nekaj priprav za osvetlitev novega igrišča. Povabilo novim ~lanom ROBIDI[KA ^RNA KUHINJA ob~asno gosti tudi zanimivo razstavo. Vse, ki bi želeli sodelovati pri delu kluba, vabi- mo, da se nam pridružijo. O delovanju in članstvu osrednjega trga v Kobaridu jo mahnemo Breginjski kot – vredno krajšega počitka (če že ne si lahko preberete na naših spletnih straneh: skozi “drevesni tunel” lipovega drevoreda tistega za noge, pa vsaj za oči). Potem pa spet vsi www.myfreehost.org/mufloni. Z v smeri proti Italiji. Tu se peljemo po širo- veselo na kolo, za zdravo telo – Breginju naproti! Besedilo in foto: Radovan Lipu{~ek, predsednik kluba kem podolju, ujetem med grebena Stola in Mata- Ta je menda pred potresom sodil med najlepša jurja. Že po približno štirih kilometrih, v Starem slovenska naselja. Delček tega nam danes pričara selu, zavijemo desno proti Breginju. Po pobočjih staro vaško jedro, v sklopu katerega si lahko ogle- Stola se zložno vzpenjamo po zaviti poti – nasle- damo tudi tamkajšnji muzej. Vsekakor odlična pri- dnja večja vas na naši poti je Borjana. Vsem pre- ložnost za umiritev srčnega utripa. daha željnim naj povemo, da si bodo lahko (preden ponovno pritisnejo na pedala in nadaljujejo Spopad z naklonom vzpon proti Breginju) v tukajšnjem baru Kuzma Po krajšem oddihu zavijemo proti vasici Logje poplaknili suha usta. (mimo cerkve levo). Zaradi ugodnejše kameninske podlage so se v tej vasi ohranile številne hiše, tako Do razgledne to~ke in muzeja značilne za predpotresni Breginj. Tu pa je še ena Skozi Sedlo se nato sicer že rahlo utrujeni pripe- zanimivost, povezana z reko pod nami. V pobočju ljemo do razgledne točke, ki jo je v sklopu projekta na nasprotni strani opazimo široko, danes suho NOVO IGRI[Ê ZA “IN LINE” HOKEJ je nastalo ob nekdanjem tolminskem dija{kem domu. PHARE CBC pred leti uredilo Razvojno društvo dolino Predol. Po njej je včasih tekla (baje še dan- Vsi na kolo za zdravo telo ( 31 ) danes zdravilna) Nadiža, kasneje pa so tektonski ^rna kuhinja Nakup prelomi njen tok preusmerili. Pod vasjo se pot str- Hote ali nehote se nam zazdi, da se je čas tu mo spusti do struge, kjer se prvič pobliže soočimo ustavil. Na to nas opozarja tudi stavbna dediščina novega kolesa z breginjsko lepotico in njeno strugo. Od tod pa v vasi, ki se je ohranila na stopnji razvoja iz konca Kupujete novo kolo? Izbira je ogromna, nas čaka še zadnji vzpon, za katerega se nema- 19. stoletja. Zgodovinska povezanost Tolminske s vendar se ne znajdete najbolje? Eno te- lokrat zdi, da mu ni konca. Tolažite se, da še ni sosednjo Beneško Slovenijo in Furlanijo je vplivala meljnih vprašanj, na katero si morate od- poletje in da vam sopara ne jemlje dodatne sape. na arhitekturno podobo vasi. Tukajšnje objekte se govoriti pred samim nakupom, je najvišji Vseeno pa se splača potruditi ter se spopasti z na- uvršča v tip beneškoslovenske arhitekture, za ka- znesek, ki ste ga pripravljeni odšteti … klonom – cilj je namreč res vreden ogleda. tero je značilno, da je vsaka stavba samostojni ob- Pravijo, da se pri denarju vse začne in tudi konča. jekt, ki pa se navezuje na sosednjo domačijo. Vse Načeloma to drži, vendar pri nakupih še zdaleč ni re- V èpu Slovenije stavbe so grajene iz čvrstih kamnitih blokov, opre- čeno, da je najdražje kolo tudi najboljše. Podobna ali Na koncu naše poti, na skrajni zahodni meji Slo- mljene z zunanjimi stopnišči in lesenim “gankom”. celo popolnoma enaka kolesa različnih blagovnih venije, v nekakšnem žepu leži vas Robidišče. S Ulice so tlakovane, na osrednjem vaškem trgu pa znamk se pogosto precej razlikujejo v ceni. treh strani jo obdaja meja z Italijo, četrto stran še vedno stoji vaško korito in ob njem kamniti ste- Izbira po kakovosti sestavnih delov predstavlja povezava s Kotom. Robidišče je staro, ber. Le tega so postavili leta 1936, ko je vas dobila Na svetovnem trgu je nekaj deset tisoč kolesarskih strnjeno naselje, ki leži na manjši planoti 595 me- vodovod. Posebej zanimiva v vasi je hiša s številko blagovnih znamk, ki se trudijo pridobiti čim več kupcev. trov nad morjem. Na začetku 20. stoletja je bila to 14. Bolj kot zunanja podoba objekta je zanimiva Nekateri vlagajo ogromno sredstev v promocijo (naj- notranjščina oziroma nespremenjena razporeditev pogosteje s sponzoriranjem tekmovalcev), drugi pa raje svoj denar namenijo izboljšanju razmerja med prostorov in ohranjena črna kuhinja z nizkim ceno in kakovostjo svojih koles. Dejstvo pa je, da vsi INFOFLE[: ognjiščem. V hiši je tudi nekaj opreme iz 19. sto- proizvajalci koles kupujejo sestavne dele pri speci- • Kot smo è omenili v ~lanku, se lahko v Borja- letja in ko vstopimo, dobimo občutek, da smo se aliziranih proizvajalcih kolesarskih delov (na primer: ni ustavimo in odèjamo v Baru Kuzma, kjer si znašli v nekem drugem, davno minulem času. Shimano, Sram, Truvativ, Mavic, Intox …). Kolo lahko nemalokrat ogledamo tudi kak{no zani- nato sestavijo v celoto – bolj ali manj po istem kopitu. mivo prilo`nostno razstavo. Po okusni ov~ji sir Zato priporočamo, da kolo izbirate po kakovosti sestavnih delov in ne po blagovni znamki kolesa! Dobro • Breginjski muzej: Klju~ lahko dobite pri druì- Dasiravno v vasi ni veliko ljudi, vas bodo vsi, ki kolo manj znanega proizvajalca lahko dobite že za sko- ni Tonkli, Breginj 87. Zaèleno je, da se za tu še vztrajajo znali lepo sprejeti. V Robidišču boste raj pol cene tistega, ki se kiti z “znamko”. ogled poprej dogovorite (tel.: 05/ 38-49-803). lahko poizkusili izvrsten ovčji sir in ga seveda tudi Vožnja s kolesom in ne popustom • Ljubitelji ov~jega sira bodo na svoj ra~un pri{li kupili. V vasi res ni hotela ali gostilne, ni trgovine, prav v Robidi{~u, kjer po odli~nih sirih slovi Mnogi prodajalci svoje kupce privabljajo z visokimi je le prijazna domačnost, ki jo v teh časih še kako popusti, pri tem pa nikar ne pozabimo, da se bomo Igor Cenci~ (tel: 05/ 38-49-858). pogrešamo. Iz Robidišča se počasi odpravimo po v prihodnje vozili s kolesom in ne s popustom. Pogo- • Kamp Podbela – vsako poletje priljubljeno cesti ob Nadiži. Pod vasjo Logje se lahko spustimo sto se popusti dajejo pri kolesih z različnimi trgovskimi zbirali{~e mladih z vseh koncev Slovenije in v korita Nadiže pod Napoleonovim mostom. Le ta maržami, zato je včasih bolje kupiti kolo brez popusta tudi tujine. Privla~en predvsem zaradi svoje je spomin na čase, ko je tu potekala meja med po veljavnem ceniku kot kolo z napihnjeno ceno in lokacije ob Nadiì, ki privablja {tevilne kopalce Francozi in Avstrijci. Šele leta 1814 so namreč Robi- 20 odstotnim “akcijskim” popustom. Dobro je, da si in “namakalce” ter vse, ki se radi “martin~kajo” poprej vedno izračunamo neto ceno, ki jo bomo pla- dišče, Logje in Breginj pripadli Avstriji in s tem na soncu. Poleg tega pa je kamp zanimiv tudi čali. Zaradi izjemno hude konkurence med domačimi tolminskemu glavarstvu. Od tu se ob reki spuš- po svoji dodatni ponudbi (igri{~e na mivki, prodajalci se v zadnjem času tudi nakup v tujini kljub pokrit prostor za piknike, keglji{~e, bar …). čamo do pred leti prenovljenega mostu čez Nadižo vračilu davka največkrat ne izplača. Preverite! in naprej mimo kampa Nadiže do Podbele. Od tod • Za vse, ki ste pozabili na sendvi~e, pa {e “Nulti” servis nas ponovno čaka malce manj položna pot proti vesela novica. Te vam bodo naredili v majhni Pred nakupom pa bi vas radi opozorili še na servis trgovinici v Podbeli. Borjani, kjer zaključimo našo krožno vožnjo in se kolesa. Kakovosten “nulti” servis, ki se mora opraviti ponovno priključimo na cesto, po kateri se bomo za vsako novo kolo, traja skoraj eno uro in obsega z vetrom v laseh spustili nazaj proti Kobaridu. nastavitve vseh sklopov kolesa. Tak servis vam lahko gospodarsko cvetoča vas in je štela kar 228 pre- Peter Kova~i~ zagotovi zgolj trgovina s kakovostnim tovrstnimi uslu- bivalcev, po drugi svetovni vojni pa se je vas dobe- gami. Zato je dobro, da kolo kupujete tam, kjer vam sedno izpraznila. Danes prebivalce lahko prešte- Infofle{ pripravila: Tatjana [alej Faleti~ lahko to zagotovijo! Slabo sestavljeno kolo namreč naj- jemo na prste obeh rok. Foto: T. Š. F. večkrat predstavlja precejšnji kasnejši servisni strošek. Exclusive d.o.o. Vsi na kolo za zdravo telo Va{ki posebneì ( 32 )

Cene koles Pa preletimo še cene koles – namenjene povpreč- nemu rekreativnemu kolesarju: • gorska kolesa: dobijo se že za 50.000 SIT, vendar se spodobna kakovost za nedeljskega kolesarja za- čne šele nekje pri 150.000 SIT in lahko strmo nara- šča do milijona SIT (in tudi čez). • trekking kolesa (namenjena so predvsem umirjenim vožnjam po večinoma asfaltiranih cestah): izhodiš- čna cena zanje je okoli 50.000 SIT, ki pa se lahko dvigne tudi nad 200.000 SIT. Vendar pa lahko že Mlinarjev Peter precej soliden izdelek dobimo za okoli 100.000 SIT. • klasična/mestna kolesa (namenjena vsakodnevnim potrebam – premagovanje kratkih razdalj: za v trgo- študijskih krožkih, ki jih je vrsto let or- klem obdobju. Veseli smo, da smo jih z zapisom vino, šolo … Zaradi svoje vloge so sestavljena dokaj ganizirala Agencija Tolminska, smo poleg iztrgali iz pozabe. preprosto in zatorej tudi relativno poceni.): cene se dragocenega gradiva, vezanega na identiteto Mirjam Perovi~, Agencija Tolminska gibljejo okrog 50.000 SIT oziroma kakih deset tiso- V kraja (zgodovinske zanimivosti, geografske poseb- čakov več ali manj. nosti, kulturno zgodovinski in naravni spomeniki, “MLINARJEV PETER – V zaselku Grapa so • cestna kolesa (ta so najdražja!): sprejemljiva rekre- imeli v starih časih mlin, kjer so mleli žito. Lju- ativna kakovost se dobi šele za kakih 300.000 SIT. šege, navade, vraže in zagovori), v katerem je kro- In verjeli ali ne, marsikateri kolesarski navdušenec žek potekal, zbrali tudi zanimive prispevke o vaš- binjci so na ramenih nosili v mlin po 30 kg težke se vozi s cestnim kolesom, ki je celo dražje od avta. kih posebnežih. V študijskih krožkih: Podmelška mehove z žitom. Mlinarjev Peter je bil navihan in fara skozi čas, Ljudsko izročilo pod Kobiljo glavo, je rad marsikatero ušpičil. Nekega dne je v mlin Čeravno niste “športna duša” Življenje v Trebuških dolinah nekoč in danes nam prinesel žito Maklavov z Ravni. Mlinarjev Peter mu Mnogi kupci koles zatrjujejo, da ne potrebujejo “dra- je uspelo iz ljudskega izročila ohraniti vrsto zanimi- je na dno meha podtaknil velik kamen. Maklavov gega” kolesa, češ da se bodo vozili le malo ali da nije celo pot iz Grape na Ravne nesel težek meh z so ravno športni tip … Osebno sem prepričan, da je vih likov, ki smo jih poimenovali “vaški poseb- takšno razmišljanje napačno. Vožnja z navadnim kole- neži”. Tako je ljudski spomin ohranil: Podmel- moko in kamnom. Šele doma je opazil, kaj mu je som se namreč močno razlikuje od vožnje z nekoliko škega peka, Medijevega Franca in Ivanca, v Tre- Mlinar podtaknil. boljšim kolesom. Zato tudi slabša kolesa večinoma buši in okolici sta bila znana Jakob in Karlina, ‘V maln’ so nosile tudi ljubinjske žene in dekleta. samevajo v kolesarnicah ali domačih garažah. Če pa Tiunskov France, Čarjev Jakob in Medvedov Ja- Mlinar je dekletom znal pihati na dušo. Kar na- si boste kupili boljše kolo, boste gotovo kolesarili več, kob. Ljubinjci pa se spominjajo Mlinarjevega enkrat je imel tri v drugem stanu; svojo ženo in kot ste načrtovali (čeprav po naravi niste ravno “šport- Petra, Ruscovega Franca, Graparjevega Juanca, še dve dekleti. Stara Maharačka ga je karala: ‘Bejn, na duša”). Dogajalo se bo, da boste načrtovano pot Krumcovega Andreja, Trinkarja in še bi lahko ki delaš, Peter?!’ Peter pa ji je zabrusil: ‘Ki delam, raje opravili s kolesom kot z avtom. Vsekakor pa je ki delam… Jst delam, kaj k’morem. Pridje babe v dobro, da o kolesu ne razmišljamo kot o prevoznemu naštevali. O vaških posebnežih so si (in si še ve- sredstvu, temveč kot o rekvizitu za šport oziroma za- dno) vaščani pripovedujejo anekdote, zgodbice in maln, pa prabje: Mene dej prej, mene dej prej! Ki bavo. Pa veliko kolesarskih užitkov! celo pesmi so spesnili o njihovem življenju. Vseka- sm jst magu, jst sm delal, kaj k’sm magu’!” Andrej Pahor, Kolesarski center [empeter, kor zanimiv drobec iz ljudskega izročila, ki po svo- Zbral {tudijski kro`ek iz KS Kne`e pod mentorstvom Exclusive d.o.o. je prikazuje in popestri vaška dogajanja v polprete- Mirjam Perovi~, Agencija Tolminska

Utrinki

VOLARSKE PLANINE pri{le v last doma~inov. Pridni in delavni doma~i- IN MRZLI VRH SKOZI ÂS ni so opusto{ene gozdove o~istili kamenja in grmovja ter s pa{o in ‘etjem trave posesti spre- Volarje – Jutranje vstajanje, skorajda sredi no~i, menili v seno‘eti. Tu so postavili senike in hleve, zvonjenje kravjih zvoncev, trdo delo pastirjev in kamor so poleti spravljali seno, ki so ga potrebo- njih zgarane roke, vesel pastirjev vrisk, pa tako vali za krmo v zimskem ~asu. V prvi svetovni vojni okusna sir in skuta … postajajo danes, v novih so pa{nike in seno‘eti uni~ile vojske, ki so tu ~asih, ~edalje ve~ja redkost. Na delo po seno‘e- kopale obrambne jarke, granate pa so pa{nike tih in planinah pa nas premnogokrat spominjajo udrte strehe in razmajane ali podrte kamnite stene hlevov in senikov. Prera{~ata jih grmovje ter robida. Zanje se je ~as nekje ustavil. Ob vsem tem pa ostajajo ne{teti spomini, do‘ivetja in pripovedovanja zgodb na{ih o~etov ter dedkov. PLANINA LAPA^ neko~ Da ti spomini ne bi nikoli umrli, si prizadevajo (1956) in danes (spodaj) … Pavel êtrti~ iz Kobarida, prebivalci Krajevne Foto: iz albuma dru‘ine skupnosti Volarje–Seli{~e in mladi osnovno{olci êtrti~ z Volarij, ki so nas 12. aprila z razstavo na Volar- jih popeljali v preteklost. V ~as ‘ivljenja na plani- spremenile v gmote nah Mrzlega vrha, {e posebej na planini Lapa~, ki skalovja in kamenja. je svoje ime dobila po mlaki (ta je nastala sredi Mladi fantje razli~nih planote v jami, ki jo je napravila granata). narodnosti so tod pustili Mrzli vrh, 1.337 m visok hrib, ki se strmo vzpenja svoja ‘ivljenja, ne da bi nad vasjo Volarje, je skozi desetletja doma~inom vedeli za kaj, na da bi z Volarij, Seli{~ in Gabrij nudil pomemben vir vedeli za koga. Z voljo pre‘ivetja. Izkori{~ali so ga ‘e tolminski grofje ter in trmo so doma~ini kasneje koro{ka in furlanska gospoda, ki so tod strmine ponovno obno- sekali les. Z reformo Marije Terezije so posesti vili in spremenili v upo- Utrinki ( 33 )

AKTUALNI PROJEKTI TZS nje doma~ega okolja in njegove bogate ponudbe. • Razpolo‘ljivost ~istih celinskih voda je eno naj- Kobarid – V ~etrtek, 24. aprila, sta glavni tajnik • TZS ‘eli s projektom Znanje mladi in turizem, ki pomembnej{ih vpra{anj, s katerimi se danes sre- Turisti~ne zveze Slovenije (TZS) Damijan Jaklin je nekak{na nadgradnja projekta TPLG, pospe{iti ~uje ~love{tvo. Da bi pove~ali osve{~enost in in predsednica Turisti~ne zveze Gornjega Poso- pomladitev in {iritev kroga turisti~nih delavcev z spodbudili ukrepe za bolj{e upravljanje in varstvo ~ja (TZGP) Mojca Rutar na konferenci za novi- mladimi in izobra‘enimi kadri. Menijo namre~, da teh voda, je Generalna skup{~ina Zdru‘enih narje predstavila {tiri aktualne projekte: Moja lahko turizem uveljavljajo predvsem ponosni in narodov leto 2003 razglasila za mednarodno leto de‘ela – lepa in gostoljubna; Turizmu pomaga samozavestni ljudje s {irokim znanjem. Vse to naj celinskih voda. Voda je temeljna vrednota razvoja lastna glava; Znanje, mladi in turizem ter Medna- bi na raznih podro~jih postopoma vplivalo na turizma in sestavina vsakodnevne turisti~ne rodno leto celinskih voda. Prva dva projekta dvig kakovosti turisti~ne ponudbe pri nas. Pro- ponudbe. Zato se je TZS zavezala, da bo razvoj uspe{no potekata ‘e vrsto let, druga dva pa sta gram vklju~uje pet ciljnih skupin: vrtce, osnovne turizma v Sloveniji temeljil na optimalni izrabi novost v leto{njem letu: in srednje {ole, vi{je in visoke {ole ter lokalno vseh naravnih in drugih virov, zlasti voda, z upo- {tevanjem na~ela trajnosti. Tega se moramo {e • TZS je objavila razpis za tekmovanje na podro- prebivalstvo. Temeljni cilj programa je motivirati posebej zavedati v dolini So~e, kjer smo od vode ~ju turizma, urejanja in varstva okolja za sloven- otroke in njihove vzgojitelje v najzgodnej{i dobi, {e kako odvisni. ske kraje Moja de‘ela – lepa in gostoljubna, saj da z igro pridejo do prvih turisti~nih korakov. so prepri~ani, da sta urejenost in gostoljubnost Po predstavitvi projektov TZS je Jo‘e Munih iz osnova za razvoj turizma. S projektom si prizade- Turisti~nega dru{tva Tolmin predstavil {e seg- vajo izbolj{ati kakovost ‘ivljenja prebivalcev Slo- ment svojih raziskav, ki se ve‘e na zdravilno mo~ venije in tujih turistov, hkrati pa poskrbeti za ve~jo vodnih izvirov. Vemo namre~, da je obmo~je Slo- turisti~no privla~nost na{ih mest ter vasi. Udele- venije (posebej {ir{e Tolminske) bogato s studen- ‘enci so vsi ljudje in kraji v Sloveniji, vsebina ci ~iste pitne vode. Ustna izro~ila pravijo, da so tekmovanja pa se nana{a na urejenost kraja kot mnogi izmed njih zdravilni. To se ka‘e ‘e v neka- celote ter na urejenost posameznih objektov. Do- terih imenih (na primer: La~na voda, Mrzlica …). slej je na tem tekmovanju sodelovalo ‘e nekaj Munih je s pomo~jo radiestezijskih meritev ugo- krajev iz Poso~ja – trije (Dre‘nica, Kobarid in tovil, da se v {tevilnih vodah na na{em obmo~ju Most na So~i) so bili v preteklosti tudi nagrajeni. izkazuje pove~ana bioenergijska vrednost in da je s temi meritvami mogo~e dovolj natan~no • Turizmu pomaga lastna glava (TPLG) – Da se je dolo~iti zdravilne ali posebne lastnosti dolo~e- projekt v Poso~ju dobro prijel, dokazuje festival, nega vodnega izvira. Ker pa dana{nja znanost {e ki je nedavno potekal v Bovcu (glej stran 34) in ne zna z meritvami ugotoviti zdravilnih potenci- bil zelo dobro sprejet, tako s strani mladih kot alov v teh izvirskih vodah, se lahko v tej fazi opre- tudi njihovih star{ev in turisti~nih ponudnikov. Cilj mo le na ustno izro~ilo in na alternativno metodo projekta je motiviranje mladih pri soustvarjanju meritve z radiestezijskim nihalom. Zato so se pri turisti~ne ponudbe kraja. Projekti, ki jih s po- TZGP odlo~ili, da bodo v kratkem izvedli ve~ji mo~jo raziskovalnih nalog skupaj s svojimi men- projekt, kjer bodo za namene turizma te izvire torji izdela mladina, pritegnejo {ir{i krog ljudi. registrirali. Ve~ o projektu pa v eni izmed nasled- Slednji prav prek otro{kih zamisli spoznavajo, kaj NA KONFERENCI ZA NOVINARJE sta glavni tajnik TZS njih {tevilk na{ega glasila. vse lahko njihov kraj {e ponudi turistom. Zato so Damijan Jaklin in predsednica TZGP Mojca Rutar take naloge odli~en “pripomo~ek” za spoznava- predstavila {tiri aktualne projekte. Besedilo in foto: Peter Kova~i~

Utrinki rabne pa{nike in seno‘eti. Seno‘eti na severni in poskrbel za doma~nost. Za sladke doma~e do- ‘ena, ki je pred leti ‘e skorajda utonil v pozabo. zahodni strani Mrzlega vrha pa zaradi sledov brote so ta ve~er poskrbele volarske ‘ene. Sprva smo praznik proslavljali nekoliko bolj vojne ni bilo mogo~e obnoviti in o~istiti, zato so Peter Kova~i~ interno v va{ki gostilni v Klav‘ah. Zadnja leta, ko se umni mo‘je odlo~ili druga~e. Lastniki trinajstih se mu je pridru‘ilo {e praznovanje materinskega seno‘eti so se odlo~ili, da zgradijo novo planino. PRAZNOVANJE NA KNE@I dne, pa tovrstna pozornost prihaja vse bolj do Pljunili so v roke in ‘e leta 1922 na mali zavetni izraza. Pripravljalni odbor tako stakne glave ‘e planoti, varno zavarovani pred vetrovi in strelami, Kne‘a – Letos smo v Krajevni skupnosti Kne‘a kmalu po novem letu. In takrat se porodijo novi zgradili stan in hleve. Nastala je planina Lapa~. ‘e deveto leto zapored praznovali praznik vseh predlogi in zamisli, kako oblikovati praznik, da bi Stotine metrov ‘ice, ki je vojski slu‘ila za za{~ito pred sovra‘nikom, so uporabili v miroljubne namene. Z njo so ogradili pa{nike ter se tako izognili neprestanemu nadziranju ‘ivine na pa{i. Taka je planina ostala vse do leta 1953, ko so lastniki obnovili hleve in prezidali stan, ki stoji {e danes. Leta 1975 so Volarci s planine Lapa~ odnesli zadnji Lapa{ki sir. Po potresu leta 1976 je planina umrla. Danes se tod pase le nekaj junic in ovc, planine pa ni ve~. Planin, takih, kakr{ne so ‘iveli neko~, ne bo nikoli ve~. Ohranjati spomin na preteklost pa je naloga vsakega izmed nas. Razstavo fotografij, maket in predmetov iz ‘ivljenja pastirjev, ki jo je z vso ljubeznijo in pozorno- stjo zbral in pripravil Pavle ^etrti~, si je mno‘ica obiskovalcev z zadovoljstvom ogledala. Skozi ve~er nas je vodila povezovalka Ana Leban, poseben ~ar pa so prireditvi dali pevci Okteta izpod Krna in Simon [turm, ki je s harmoniko KULTURNI DEL so popestrili otroci s Podru‘ni~ne osnovne {ole in vrtca Podmelec (na sliki) ter pevski zbor s Kne‘e. Utrinki ( 34 )

50 LET UMETNI[KEGA DELA je nastopil tudi Me{ani pevski zbor nosti, ter Silva Seljak, v. d. direkto- NA[A PESEM VERE CLEMENTE KOJI] gimnazije Tolmin, za presene~enje rica JSKD OI Tolmin. Maribor – Na leto{njem, tokrat ‘e v nabito polni dvorani tolminskega Tolmin – Glasbena pedagoginja in Vsi, ki Vero poznajo, vedo, da je nje- 18. tradicionalnem zborovskem te- Kinogledali{~a pa so poskrbeli ~lani zborovodkinja Vera Clemente no ‘ivljenje predano glasbi, ki se ji kmovanju Na{a Pesem, ki je konec nekdanjega Tolminskega okteta, ki Koji} praznuje letos 50 let umetni- je zapisala ‘e zelo zgodaj. Pri njej so marca potekalo v {tajerski prestol- so Veri ob tem velikem jubileju za- {kega udejstvovanja. Mnogim vedno znali ceniti njeno neposredn- nici, je nastopilo dvajset me{anih peli nekaj pesmi. [tevilnim strokov- izmed nas se je vtisnila v spomin po ost, osebno prizadevanje in visoko zborov, trije mo{ki in trije ‘enski nim nagradam in priznanjem, stro- dolgoletnem pou~evanju glasbene strokovnost, predvsem pa plemenit sestavi. Slednji so se pomerili v kovnim nazivom, osebnim nagra- vzgoje na tolminski gimnaziji. Malce in odgovoren odnos do glasbe, glas- izvajanju programa, ki je bil sestav- dam ter priznanjem je ta dan dodala starej{i pa se je spomnijo s tolmin- benih ustvarjalcev in poustvarjalcev. ljen iz obvezne skladbe, ljudske pe- {e eno: jubilejno priznanje za dolgo- skega u~itelji{~a, kjer je za~ela pou- Po slovesnem ve~eru so njene nek- smi oziroma njene priredbe in dveh letno delovanje na glasbenem po- ~evati ‘e leta 1956. Prvo zaposlitev danje u~enke in u~enci ter velika izvirnih zborovskih skladb. Sicer pa dro~ju. Vidno ganjeni slavljenki sta je sicer dobila na Ob~ini Tolmin, mno‘ica tistih, ki so kdajkoli sode- je leto{nje tekmovanje obsegalo priznanje podelila Marko Studen, vendar je ‘e v letu 1953/54 u~ila na lovali, na{li ~as za prijetno dru‘enje. {tiri tekmovalne koncerte, sklepni predstavnik Javnega sklada Repu- Osnovni {oli Idrsko ter pou~evala koncert najbolj{ih zborov in novo blike Slovenije za kulturne dejav- Besedilo in foto: Peter Kova~i~ glasbo na Ni‘ji gimnaziji v Kobari- tekmovanje, ki so ga poimenovali du. V letu 1954 pa je dobila zaposli- ^ist’ druga pesem. Pet~lanska ‘irija tev na Glasbeni {oli Tolmin. je nastopajo~e zbore nagradila z Bilo bi krivi~no, ~e na tem mestu ne zlatimi, srebrnimi in bronastimi pla- bi omenili cele mno‘ice vokalnih ketami ter denarnimi nagradami. skupin in zborov, s katerimi je v vseh Med nastopajo~imi zbori smo lahko teh letih sodelovala poleg redne prisluhnili tudi Me{anemu pevske- slu‘be. Ker bi bil seznam mnogo mu zboru Obala iz Kopra pod vod- predolg, naj tu omenimo le dva zbo- stvom Ambro‘a ^opija, ki si je po ra, s katerima sodeluje {e danes. To mnenju ‘irije pripel drugo mesto ter sta Me{ani pevski zbor upokojen- se z visokim {tevilom to~k uvrstil cev Tolmin in @enska vokalna sku- med dobitnike zlatih plaket. pina Breginj. Na koncertu ob njeni Peter Kova~i~ 50-letnici glasbenega delovanja sta zapela oba omenjena zbora, poleg [TEVILNE njiju pa se je s posebej za to prilo‘- GLASBENE AKTIVNOSTI nost pripravljenim programom predstavil tudi @enski u~iteljski pevski Tolmin – Primorske glasbene {ole zbor, katerega ustanoviteljica in so povezane v Zvezo primorskih zborovodkinja je bila prav Vera Cle- glasbenih {ol (ZPG[). Ta zveza, ki mente Koji} – seveda je bila ob tej obstaja ‘e 30 let, zdru‘uje glasbene {ole (G[) iz Tolmina, Idrije, Ajdov- prilo‘nosti dirigentska taktirka po- GLASBENA PEDAGOGINJA IN ZBOROVODKINJA VERA CLEMENTE KOJI] praznuje letos novno v njenih rokah. Na prireditvi 50 let umetni{kega udejstvovanja. {~ine, Nove Gorice, Se‘ane, Postoj-

Utrinki bil ~im bolj prijeten in doma~. O[ Miroslava Vilharja Postojna. Ti so na temo Program je bil tudi letos sestavljen iz dveh delov. leto{njega tekmovanja So bili in ostajajo veliki V kulturnem delu so ve~er popestrili otroci s ljudje pod vodstvom mentorjev pripravili razisko- Podru‘ni~ne osnovne {ole in vrtca Podmelec valne naloge, odrske predstavitve in razstave. ter pevski zbor s Kne‘e. Ker pa v goste radi Kot je povedala glavna organizatorica leto{njega povabimo {e kak{no folklorno ali humoristi~no regijskega festivala in mentorica bov{kih pod- skupino, smo se lahko tokrat nasmejali odli~nima mladkarjev Nata{a Bartol, so se mladi tekmoval- humoristoma z Jesenic. K zabavnemu delu pa ci, da pa bi la‘je pregnali tremo, dopoldan naj- seveda sodijo okusna ve~erja, dru‘enje ter glas- prej razgledali po Bovcu ter obiskali zasebni ba s plesom, ki je tudi tokrat trajal do zgodnjih muzejski zbirki 1. svetovne vojne. Popoldan je jutranjih ur. Doma~ini pa se na tem praznovanju sledil tekmovalni del, kjer so predstavljali svoje vedno znova razveselimo tudi sre~anja z izseljen- delo. Medtem ko so se na odru velike dvorane ‘e ci in sosedov iz drugih krajevnih skupnosti. odvijale odrske predstavitve, so bile v mali Lelja Jeram, organizacijski odbor KS Kne‘a dvorani na ogled razstave tekmovalnih skupin. Z Foto: Peter Kova~i~ razstavo Bu{ka bajta pa so se udele‘encem festivala predstavili tudi bov{ki ~etrto{olci. V ~asu TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA zasedanja komisije, v kateri so poso{ko regijo zastopali Jana ^opi, Marija Gabr{~ek, Nevenka Bovec – 17. regijski festival Turisti~ne zveze Jane‘, Slavica Mleku‘, Mojca Rutar in Marko Slovenije Turizmu pomaga lastna glava se je za Vidi~, so si obiskovalci lahko v miru ogledali po- primorske turisti~ne podmladke letos odvijal stavljene razstave ter kupili spominke, ki jih izde- marca v bov{kem kulturnem domu. Leto{njega lujejo ~lani Turisti~nega podmladka O[ Bovec. festivala so se udele‘ili podmladkarji z O[ Danila Lokarja iz Ajdov{~ine, O[ Bovec, O[ Simona Pa poglejmo, kako so se odrezali leto{nji pod- Gregor~i~a Kobarid, Podru‘ni~ne {ole Breginj, mladkarji: O[ Vojke [muc Izola, O[ Ivana Babi~a-Jagra • BRONASTO PRIZNANJE so si prislu‘ili mladi Marezige, O[ Pivka, O[ Cirila Kosma~a Piran in Ajdovci in izolski podmladkarji. Utrinki ( 35 )

ne, Ilirske Bistrice in Kopra. Poleg regija, kamor spada tudi G[ Tolmin, {i~ – trobenti, Tomo Orbani~ – rog, jem Barbare Kova~i~ nastopil na omenjenih sta v zvezi {e dve glas- ima v primerjavi z drugimi regijami Ama-dej Rutar – tuba in @iga Pav- IX. Mednarodnem zborovskem beni {oli iz zamejstva. To sta Slo- na podro~ju tekmovanj najbolj izo- leti~ – tenorska tuba) pod vodstvom tekmovanju Musica Mundi v Budim- venski center za glasbeno vzgojo strene kriterije. V sredo, 9. aprila, se Milo{a Rijavca. Udele‘ba in obisk pe{ti in v kategoriji dekli{kih zborov Emil Komel iz Gorice ter Glasbena je tako v Tolminu odvijalo sre~anje teh koncertov ka‘eta, da se za mla- (starost do 19 let) osvojil srebrno matica iz Trsta. V omenjenih {olah Zveze primorskih glasbenih {ol. Na de glasbenike na Primorskem in priznanje. Zlato priznanje z najvi{jim se veliko dejavnosti na~rtuje sku- tem sre~anju oziroma koncertu, so Tolminskem ni bati. {tevilom to~k v tej kategoriji, kjer so pno. Med temi je tudi organiziranje se predstavile komorne skupine tro- Sicer pa je bil v Tolminu to ‘e tretji se pomerili zbori iz Belgije, Danske, sre~anj po posameznih skupinah, bil (trobilni kvarteti, kvinteti, seksteti, koncert v ciklu koncertov za otroke. Kanade, Mad‘arske, Norve{ke, Ru- prav tak{nih kot so se odvijala aprila trio trobent, pozavn ter trobilni trio s Najprej so se predstavili harmoni- sije in Slovenije, je osvojil belgijski v Tolminu. To se je izkazalo kot zelo klavirjem). Mladi glasbeniki iz Tolmi- karji iz Kragujevca ter pianistka in dekli{ki pevski zbor Scala. dobro, saj u~enci veliko nastopajo, na, Se‘ane, Nove Gorice, Postojne saksofonist iz Postojne, nato je Omenjeno zborovsko tekmovanje u~itelji pa imajo prilo‘nost za izme- in Kopra so napolnili dvorano glas- Tolmin gostil G[ iz [petra v Italiji. V sodi med najzahtevnej{a in presti‘- njavo izku{enj. Tisti, ki na teh sre- bene {ole. Glasbena {ola Tolmin mesecu maju pa je v na~rtu {e en na zborovska tekmovanja Musica ~anjih dose‘ejo zlato, se uvr{~ajo se je predstavila s trobilnim kvinte- zanimiv koncert, kjer se nam bodo Mundi s 25-letno tradicijo. Tekmo- na dr‘avna tekmovanja. Primorska tom (Matijas Slivnik in Andrej Pav- predstavili nekdanji in sedanji u~en- vanje poteka vsaki dve leti v veliko- ci G[ Tolmin. no~nem tednu, tokrat od 13. do 16. Kot je povedala ravnateljica G[ Tol- aprila. Letos je v enajstih katego- min Slavica Mlakar, je kljub upada- rijah nastopilo 72 zborov iz 23 dr‘av nju {tevila otrok na na{em koncu sveta (Belgije, Bosne in Hercego- zanimanje za glasbeno {olo iz leta v vine, ^e{ke, Danske, Estonije, leto ve~je, ~esar za Slovenijo ne bi Finske, Filipinov, Gr~ije, Hrva{ke, mogli trditi. V Sloveniji naj bi bilo v Japonske, Kanade, Poljske, Latvije, osnovno glasbeno {olo vklju~enih Mad‘arske, Nem~ije, Norve{ke, 12 odstotkov otrok, medtem ko je Rusije, Romunije, [vice, [vedske, na Tolminskem ta odstotek vi{ji. Srbije in ^rne gore, Slovenije in Tolminska glasbena {ola pa se lah- Zdru‘enih dr‘av Amerike). ko pohvali tudi s sedmimi u~enci, ki Gran Prix je osvojil japonski ‘enski so se odlo~ili nadaljevati {olanje na zbor Tokyo Ladies Consort srednji glasbeni {oli. Sayaka. Peter Kova~i~ Mladinski pevski zbor Pueri Cantores Tolmin se iskreno zahva- ljuje vsem sponzorjem in donator- SREBRO NA MEDNARODNEM jem, ki so mu omogo~ili nastop na TEKMOVANJU ZBOROV mednarodnem tekmovanju v Budimpe{ta (Mad‘arska) – Mla- Budimpe{ti! SRE^ANJE KOMORNIH SKUPIN S TROBILI – Kvintet G[ Tolmin (od leve proti desni): Andrej Pav{i~ – trobenta, Tomo Orbani~ – rog, @iga Pauleti~ – tuba, Amadej Rutar – dinski pevski zbor Pueri Cantores mag. Primo‘ Hvala Kamen{~ek, pozavna, Matijas Slivnik – trobenta. Foto: arhiv G[ Tolmin iz Tolmina je pod umetni{kim vod- predsednik KD Pueri Cantores

Utrinki

• SREBRNO PRIZNANJE je romalo v roke tretje- DAN SLOVENSKE KULTURE V KANALSKI borje{ke ob~ine ter Gorske skupnosti ‘e dese- {olcem in ~etrto{olcem P[ Breginj – mentorica DOLINI to leto zapored organiziralo Slovensko kulturno Vida [kvor in somentorice Bojana Baskar, sredi{~e Planika, osrednja slovenska kulturna in Kanalska dolina (Italija) – Osrednja kulturna pri- politi~na organizacija v dolini. Prireditev Dan Petra Fon-[krjanc, Tatjana Terlikar in Sonja reditev slovenske jezikovne skupnosti v sosednji slovenske kulture v Kanalski dolini pa je v celoti Marcola. (Z odrsko predstavitvijo in razstavo so Kanalski dolini je tudi letos minila v vznesenem predvajal tudi Radio Trst A. zbranim predstavili brata Josipa in Nikolaja vzdu{ju in obisku uglednih gostov. V Bene{ki Tonklija, domoljuba in borca za slovenski jezik). pala~i v Naborjetu so v marcu, otroci, ki obisku- mag. Nata{a Komac Srebro pa so prejeli {e podmladkarji iz Marezig, jejo izbirne te~aje slovenskega jezika v okviru osnovno{olci iz Pivke ter bodo~i turisti~ni Slovenskega kulturnega sredi{~a Planika, delavci iz Postojne. predstavili ustvarjalni opus slovenskega pesnika • ZLATO PRIZNANJE so prejeli gostitelji festivala, in prevajalca Toneta Pav~ka. Poseben ‘ar so bov{ki osnovno{olci z mentorico Nata{o ve~eru vlili Pav~kova ‘iva beseda in prisotnost ter Bartol, ki so v svoji nalogi z naslovom ôpi~ in peta pesem kantavtorja Andreja [ifrerja. K platno; Rene ôpi in panjske kon~nice predstavili prijetnemu po~utju sta doprinesla {e obisk doma- delo Reneja ôpija, v odrski predstavitvi pa ~inov ter prisotnost trbi{kega in naborje{kega prikazali zmedo v popotresni obnovi, ki jo re{i ‘upana, slednji je ob~instvo nagovoril v lokalnem gospa Darinka. Zlato priznanje in naslov govoru, jeseni{kega in kranjskogorskega ‘upa- zmagovalca regijskega festivala Primorska pa na, predstavnika slovenskega konzulata v Trstu, je osem~lanska komisija podelila mladim Piran- Jureta Svolj{aka, predstavnika Ob~ine [kofja ~anom, katerim se zdi njihovo mesto preve~ Loka, ki je v lanskem letu v sodelovanju z gorenj- zaspano in si ga ‘elijo s Tartinijevo pomo~jo pre- skimi knji‘nicami izpeljala akcijo Podarimo knjigo buditi. Slednji so svojo regijo zastopali na dr‘av- Slovencem v Kanalski dolini ter prijateljev in nem festivalu, ki se je odvijal 11. aprila na Vrans- soustvarjalcev ‘ivljenja slovenske besede na tem SLOVENSKO KULTURNO SREDI[Ê PLANIKA skrbi za slo- kem. obmo~ju. Spet pa so navkljub prijaznim vabilom venski podmladek. Za programsko zasnovo in te~aje sloven- manjkali predstavniki Zgornjega Poso~ja. skega jezika v Kanalski dolini ‘e sedmo leto zapored skrbi T. [. F. mag. Nata{a Komac, v {olskem letu 2002/03 pa ji pri delu z Foto: Peter Kova~i~ Prireditev je pod pokroviteljstvom trbi{ke in na- najmlaj{imi pomaga Tanja [turm. Foto: Rudi Bartaloth Utrinki ( 36 )

O AKTIVNOSTIH MLADIH ~ili postaviti se po robu vsem te‘a- Vsekakor je na{a sedanja ponudba na nekaj med sabo povezanih dru- IN MLADINSKEM CENTRU vam. Prostor smo sprejeli za svoje- {e nepopolna in odgovarja razme- {tev, pa pri~akujemo aktivno sode- ga, ga pri~eli po malem spreminjati ram, v katerih je trenutno prostor. lovanje in pomo~ ~im {ir{ih krogov Tolmin – O mladinskem centru (MC), in ga ob vikendih polniti z vsebina- Zaradi neopremljenosti in stanja pro- lokalne mladine – tako posamez- njegovem namenu, na~inu delova- mi – med izstopajo~imi dogodki storov mladim {e ne moremo nuditi nikov kot novih dru{tev, v katere so nja in na~elih smo sicer ‘e govorili. zadnjih nekaj mesecev velja omeniti internetnega koti~ka, izobra‘evalnih se ‘e za~ele zdru‘evati tudi mlaj{e Kljub temu pa se marsikdo {e ved- predpremiero filma tolminskih filma- delavnic, prostorov za njihovo umet- generacije. Znotraj teh krogov aktivno vpra{a: “Pa ki nej~ pagajnaje rjev Dimitra Anakieva in Simona ni{ko izra‘anje (glasbena soba, ne mladine bomo skupaj z nekate- dele u tist lukn?” Na~eloma po~ne- Oble{~aka Amigo (film ‘e potuje na sitotisk, temnica, monta‘ni studio, rimi priznanimi umetniki iz Tolmina mo podobne stvari kakor do pribo- festivale v Moskvo, Beograd, na Ja- razstavi{~ni prostor ipd.), vendar in okolice sestavili programski svet, ritve nam dragocene luknje ‘e 10 ponsko …), koncert italijanske etno- nameravamo s pomo~jo Urada za ki bo zagotavljal pou~en, t.j. razi- let, le da nam tega ni ve~ treba jazz skupine Balkan Babau Orke- mladino in Ob~ine Tolmin prostor- skujo~ program in {iril obzorja delati po partizansko, saj smo si z star, predreferendumsko predava- ske pomanjkljivosti zakloni{~a s~a- mladim (pa tudi manj mladim). uspe{nimi preteklimi akcijami nje o sodobni dru‘bi Mihe Jenster- soma odpraviti in ustvariti prijeten Nedvomno je Tolmin mladinski cen- zagotovili legitimnost ter avtonomijo leta, Antona Komata in Toma Kri‘- prostor kreativnega dru‘enja. ter potreboval. Danes se Zvezi tol- v zakloni{~u pod glavnim kri‘i{~em narja, koncert nizozemske avant- Tako kot je s prostori, je tudi z orga- minskih mladinskih dru{tev pridru- v Tolminu (v nekdanji diskoteki). rock skupine Palincxs, soorgani- niziranostjo mladih, ki se bolje ali ‘ujejo nova dru{tva s ~lanstvom Lani jeseni je Zveza tolminskih zacijo ~istilne akcije ob Svetovnem slab{e vklju~ujejo v delovanje cent- mlaj{ih generacij (npr. Dru{tvo mladinskih dru{tev (ZTMD), ki jo dnevu voda na reki So~i itd. ra. ^eprav je formalno center dome- Umica), ki bodo skupaj s “starimi” sestavljajo Dru{tvo Pod vplivom, ~lani Zveze zagotavljala pestro kul- Klub tolminskih {tudentov, KUD turno ponudbo kraja, kot tudi umet- Karmakoma in KUD September ni{ko in znanstveno produkcijo, za kon~no ugledala zeleno lu~ za mla- katero je avtonomija prostora klju~- dinske prostore, ~eprav je bil trud nega pomena. Seveda pa se te na{tetih ~lanic dolgega trajanja, v nove tolminske pridobitve morda {e primeru Dru{tva Pod vplivom celih bolje zavedamo in veselimo “stari 10 let. Na eni strani je {lo za razli- mladci”, saj so na{i ve~ji in nekateri ~ne umetni{ko-kulturne akcije (film- ve~letni projekti (Mednarodni krea- ski dogodki, delavnice, predavanja, tivni tabor Sajeta, [ola dokumentar- koncerti, festivali, gledali{ke pred- nega filma Z glavo, ne s kamero, stave, projekcije itd.) in na drugi za Filmski mozaik) brez primernih “papirnate akcije” (v obliki pro{enj prostorov nemogo~i. Prav od uspe- in obve{~anja javnosti). ha tak{nih projektov pa je odvisna Ko smo izvedeli, da so nam name- celotna dinamika okolja (vklju~no s nili zakloni{~ne prostore, je na{o turizmom kot njegovim glavnim koalicijo sicer pretresla manj{a pa- razvojnim adutom) in prav pozitivna nika: vlaga doli je prehuda; mlad pretekla dinamika nam je odprla ~lovek rabi svetlobo dneva; prostor vrata centra. Naj ‘ivi v najlep{i lu~i. nosi negativno stigmo ‘e od prej Miha Kozorog, predsednik Zveze itd., vendar smo se nazadnje odlo- Foto: Peter Kova~i~ tolminskih mladinskih dru{tev

Utrinki

PREDPREMIERA dokumentarni film Amigo, ki je bil {tudentov. Za monta‘o je poskrbel mo, da se je film ‘e uvrstil na 50. fe- DOKUMENTARCA “AMIGO” narejen v koprodukciji z beograj- Andrija Dimitrijevi} z AFC Beograd, stival kratkega filma v Beogradu in skim akademskim filmskim kjer so film tudi brezpla~no zmonti- mednarodni filmski festival v Moskvi. Tolmin – V prostorih nekdanje centrom (AFC) ter v sodelovanju z rali. Premiero Amiga smo si lahko “Amazonke” se je v marcu, odvijala Filmsko dru{tvo Zvezda Tolmin je Zvezo tolminskih mladinskih ogledali 18. aprila v tolminski kino- predpremiera dokumentarnega tudi v prihodnje polna na~rtov in dru{tev in Klubom tolminskih dvorani. Ob tem pa naj {e omeni- filma Amigo avtorjev Dimitarja dobrih zamisli, s katerimi ‘elijo pri- Anakieva in Simona Oble{~aka. tegniti predvsem mlade. V aprilu se je tako za~ela 10-tedenska {ola Po besedah Dimitarja gre v filmu za dokumentarnega filma Z glavo, ne s portret znanega Tolminca, v zgodbi kamero pod vodstvom Dimitarja katerega se odsevajo te‘ave Anakieva in Simona Oble{~aka, ki sodobnih tranzicijskih dru‘b. Film je bo potekala ob petkih in sobotah. S refleksija dru‘benih dogajanj, dotika slovensko kinoteko pripravljajo idej- se socialnih tem, dru‘benega obro- ni projekt filmskega festivala, ki naj bja, je vpogled v ~as in zgodovino. bi se avgusta letos odvijal pri soto- Hkrati pa v sebi nosi nek globlji, ~ju Tolminske in So~e. Glede na simboli~ni potencial. Glavni igralec precej{en finan~ni zalogaj so ~lani Walter Dragosavljevi} Rutar – dru{tva za pomo~ zaprosili tudi Ob- Amigo nam sku{a skozi osebno ~ino Tolmin, vendar odgovora v zgodbo pribli‘ati prav omenjeno. tem trenutku {e nimajo. V sodelova- Dokumentarni film je posnelo Film- nju z ljubljansko kinoteko pa imajo v sko dru{tvo Zvezda Tolmin, ki ga na~rtu tudi organizacijo projekta je v oktobru ustanovila skupina za- Frika film festa. Se morda tako v pri- nesenjakov. Njihov namen je produ- hodnje Tolminu obeta status mesta kcija kratkih filmov in vzpodbuda PREDPREMIERE DOKUMENTARNEGA FILMA AMIGO so se udele‘ili tudi (z leve proti de- dokumentarnega filma? filmske kulture pri nas. V rekordnem sni): Simon Oble{~ak, igralca Vahda Dragosavljevi} Rutar in Walter Dragosavljevi} Rutar ~asu je tako nastal 36 minut dolg – Amigo ter Dimitar Anakiev. Besedilo in foto: Peter Kova~i~ Zaposlovanje ( 37 ) Kadri na dlani

skalce ter iskalke zaposlitve vabi- 4, 5222 Kobarid, s pripisom “Kadri ti objavljeno dalj časa, nam to sporo- Merkantles, Fidemar; poštenost, mo, da izpolnite kuponček (lahko na dlani”. Vašo delovno ponudbo bo- čite po e-pošti epicenter@pososki- vztrajnost, pripravljenost na dodatna Iga izrežete ali kopirate) in ga pomo objavili trikrat zapored. Tisti, ki v rc.si, telefonu 05/ 38-41-500 ali faksu usposabljanja; 30 km; DA; delo z lju- šljete na naslov našega uredništva: tem času še ne boste dobili ustrezne 05/ 38-41-504. V EPI-centru bomo o dmi; strokovno delo; neposredni iz- Posoški razvojni center, Trg svobode zaposlitve in ki bi ponudbo želeli ime- brezposelnih osebah objavili le po- vajalec; kreativno delo. datke, ki so pomembni pri izbiri ka- 42; UNIVERZITETNI DIPLOMI- Za objavo v naši rubriki Kadri na dlani izpolnite naslednji obrazec in ga pošljite drov. Delodajalci, ki iščete nove ka- RANI SOCIOLOG, KADROVSKO na naslov: Uredništvo EPI-centra (za rubriko “Kadri na dlani”), Trg svobode dre, lahko svoje zaposlitvene potrebe MENEDŽERSKA SMER; 2001; leto 4, 5222 Kobarid. sporočite v naše uredništvo, posredo- in 3 mesece; angleški jezik; -; Ž; DA; vali jih bomo tistim, ki ustrezajo va- Primorska; referent v splošno kadrov- izre`i šim zahtevam. skem sektorju; splošne kadrovske za- Šifra (Izpolni Epicenter!): deve, organizacija izobraževanja od- Šifra; Poklic; Leto prve zaposlitve; raslih, proučevanje organizacijske Za objavo v rubriki “Kadri na dlani” zapišite naslednje podatke: Delovna doba; Jezik – aktivno; Je- klime v podjetju in priprava za dvig Poklic: zik – pasivno; Spol; Vozni{ko do- motivacije zaposlenih, poznavanje voljenje; Obmo~je iskanja zaposli- standardov kakovosti in dela z raču- tve; Dosedanja delovna mesta; Leto prve zaposlitve: Delovna doba: nalnikom; 50 km; DA; kadrovsko po- Opis delovne usposobljenosti; Ra- dročje, javna uprava, turizem; stro- zdalja, ki ste jo pripravljeni opraviti kovno delo; neposredni izvajalec, vi- Jezik (aktivno): za prevoz na delovno mesto; Ose- šji vodja, koordinator, specialist, kre- bni avto za slu`bo; Delovna po- ativno delo. Jezik (pasivno): dro~ja, ki vas {e posebej zanimajo; Po podro~ju; Po vlogi; Po nalogi 43; DIPLOMIRANI INŽENIR Spol (obkro`i): M @ Vozni{ko dovoljenje: TEHNOLOGIJE PROMETA; 2002; 8 mesecev; angleški jezik; -; M; DA; Kraj oz. obmo~je iskanja zaposlitve: 37; TEKSTILNOTKALSKA TEHNI- Posočje; Avant d.o.o.; marljivost, na- CA; 1978; 24 let; angleški jezik, srbo- tančnost, delavnost, vztrajnost, ob- Dosedanja delovna mesta: hrvaščina; -; Ž; DA; Tolminska; labo- vladanje dela z računalnikom Word, rantka, normirka, tehnologinja, vodja Excel, Power Point, internet, priprav- proizvodnje; poštenost, natančnost, ljenost na dodatna usposabljanja; 60 delavnost, učljivost, marljivost, pri- km; DA; transport in logistika; admi- Opis delovne usposobljenosti: pravljenost na dodatna usposabljanja; nistrativno in strokovno delo; nižji 30 km; občasno; administrativno de- vodja, srednji vodja, višji vodja, koor- lo, strokovno delo; nižji vodja, srednji dinator; kreativno delo. vodja, višji vodja; programirano delo, 44; GIMNAZIJSKI MATURANT, kreativno delo. TRGOVINSKI POSLOVODJA, KNJI-- Razdalja, ki ste jo pripravljeni opraviti za prevoz na delo: ______km 38; TURISTIČNA TEHNICA; 2000; GOVODJA-RAČUNOVODJA; 1982; 1,5 leta; angleški in italijanski; nem- 10; angleški, srbohrvaški; italijanski, Osebni avto za slu`bo (obkro‘i): da ne ob~asno ški in srbohrvaški; Ž; DA; Posočje, Se- ruski; Ž; B; Tolmin, Nova Gorica, Ba- verna Primorska; turističnoinforma- ška grapa; špediter, računovodja, po- Delovna podro~ja, ki vas {e posebej zanimajo: cijski center, receptorsko delo; pošte- slovni sekretar, trgovinski poslovodja, nost, natančnost, delavnost, prilagodlji- referent nabave; opravljen izpit na vost, prijaznost, znanje jezikov, po- GZS za trgovinskega poslovodjo, pri- • Po podro~ju (obkro‘i): normirano delo administrativno delo znavanje osnov Worda, Excela, inter- javljena na GZS za izpit za računo- strokovno delo drugo (naštej): neta; 50 km; DA; turizem, kulturna de- vodjo, knjigovodja, samostojno ali diščina, geografija, delo z ljudmi; stro- skupinsko delo; 50 km; ne; admini- • Po vlogi (obkro‘i): neposredni izvajalec ni‘ji vodja kovno delo; neposredni izvajalec, nižji strativno delo, strokovno delo, razi- srednji vodja višji vodja vodja, srednji vodja; kreativno delo. skovalno delo; neposredni izvajalec, koordinator specialist 39; SODELAVEC V SREDSTVIH nižji vodja, srednji vodja, koordina- JAVNEGA OBVEŠČANJA; 1990; 7 let; tor; programirano delo, kreativno delo • Po nalogi (obkro‘i): programirano delo kreativno delo italijanski, angleški, srbohrvaški; 45; EKONOMSKO-KOMERCIALNI drugo (naštej): španski, nemški, francoski; M; DA; TEHNIK; 2001; 2; -; angleški, srbohr- Posočje; novinar, prodajalec, promo- vaški; Ž; B; Tolmin, Bovec, Kobarid, Kontaktne informacije (Naslednji podatki ne bodo objavljeni!): tor, receptor; marljivost, natančnost, Nova Gorica; PSC Tolmin delo na po- delo z računalnikom, knjižno obvla- dročju marketinga in tajniških del; Ime in priimek: ______danje italijanščine; 40 km; DA; preva- marljivost, poštenost, pripravljenost janje; neposredni izvajalec, specialist; na dodatno usposabljanje, obvladanje Naslov: ______kreativno delo. dela z računalnikom; 50 km; da; ad- 40; KMETIJSKI TEHNIK; 1997; 5 ministrativno delo, strokovno delo; Telefon: ______let; -; angleški jezik; Ž; DA; Tolmin, neposredni izvajalec, nižji vodja; pro- Kobarid, Nova Gorica; Bača Podbrdo, gramirano delo, kreativno delo Razpisi ( 38 ) Javni razpisi

Na podlagi 5.in 6. ~lena Pravilnika o oddaji neprofitnih stanovanj Ob~ine Bovec v najem (UG {t.15/97) Ob~ina Bovec objavlja Javni razpis ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM

pla~e v dr‘avi pri eno~lanskem go- {tevilom to~k, imajo prednost pri raz- • potrdilo o {olanju otrok; spodinjstvu, 50 % pri dvo~lanskem, vrstitvi na prednostni red udele‘enci • izvid in mnenje zdravni{ke komisije 1. Predmet razpisa 20 % pri tri~lanskem, 5 % pri {tiri- razpisa, pri katerih predstavlja vi{ina o invalidnosti; 1.1. Predmet tega razpisa je nepro- ~lanskem gospodinjstvu in dosega neprofitne najemnine za primerno • potrdilo o strokovni izobrazbi prosil- fitno stanovanje v stanovanjskem najve~ povpre~no pla~o v dr‘avi pri stanovanje manj{i dele‘ v dru‘in- ca in njegovega zakonca oz. izven- bloku Brdo 72 v izmeri 67,05 m2 in pet in ve~~lanskem gospodinjstvu; skem dohodku. zakonskega partnerja; druga neprofitna stanovanja v Bovcu 2.2. Na razpisu za oddajo neprofitnih 3. Razpisni postopek • upravne takse v skupnem znesku in ^ezso~i, ki bodo na razpolago do stanovanj v najem ne morejo sodelo- 850 SIT. naslednjega razpisa. 3.1. Vlogi za oddajo neprofitnih stano- vati: vanj v najem morajo prosilci prilo‘iti: 4. Vloge 1.2. Neprofitna najemnina za razpisa- • dr‘avljani, ki so stanovanje odkupili • potrdilo o dr‘avljanstvu; Vloge (obrazec dobite na Ob~ini Bo- no stanovanje za marec 2003 zna{a v skladu z dolo~bami Stanovanj- • potrdilo o stalnem prebivali{~u pro- vec, Trg Golobarskih ‘rtev, 8-spreje- 30.568 SIT, za ostala stanovanja bo skega zakona o privatizaciji stano- silca; mna pisarna) s popolno dokumen- najemnina dolo~ena v skladu z Odlo- vanj • potrdilo o dru‘inskih ~lanih ter {te- tacijo morajo prosilci oddati osebno kom o metodologiji za oblikovanje na- • dr‘avljani, ki so lastniki ali solastniki vilu dru‘inskih ~lanov; ali s priporo~eno po{to na naslov: jemnin v neprofitnih stanovanjih (Ura- drugega stanovanja ali stanovanj- • podatke o vseh dohodkih dru‘ine Ob~ina Bovec, Trg Golobarskih ‘rtev dni list RS {t. 23/00). ske hi{e; (vseh dru‘inskih ~lanov); 8, 5230 Bovec z oznako “Prijava na 2. Razpisni pogoji • dr‘avljani, ki jim je bilo v ~asu do • potrdilo o premo‘enjskem stanju; javni razpis za dodelitev neprofitnega 2.1. Upravi~enci za pridobitev nepro- uveljavitve Stanovanjskega zakona • izjavo, da so dohodki, ki jih prosilci stanovanja v najem”. ‘e dodeljeno dru‘beno stanovanje fitnega stanovanja v najem morajo prejemajo, edini dohodki v dru‘ini; 5. Rok za prijavo je 4. junij 2003. izpolnjevati naslednje pogoje: in so po sklepu sodi{~a stanovanj- • najemno oz. podnajemno pogodbo; 6. Dodatne informacije: dobite po te- • da so dr‘avljani Republike Slovenije sko pravico izgubili; • izjavo,da prosilci niso lastniki oz. so- lefonu: 05/ 38-41-908 ali osebno pri • da imajo stalno bivali{~e na obmo- • prosilci, ki so najemniki ali podna- lastniki stanovanja ali stanovanjske ob~inski upravi. ~ju Ob~ine Bovec jemniki ob~inskih stanovanj ali so hi{e; • da se mese~ni dohodki na dru‘in- to bili, pa so v ~asu najema ve~krat • izjavo,da prosilcu v ~asu do uvelja- 7. Splo{ne odlo~be: skega ~lana gibljejo nad mejo,ki jih kr{ili najemno pogodbo v smislu vitve stanovanjskega zakona ni bilo Seznam upravi~encev do neprofitnih izlo~a iz kroga upravi~encev do do- dolo~b Stanovanjskega zakona, za- ‘e dodeljeno dru‘beno stanovanje stanovanj bo objavljen na enak na~in delitve socialnega stanovanja v na- radi ~esar lahko lastnik najemno po- in je po sklepu sodi{~a stanovanj- kot razpis. godbo odpove jem ter skupni dohodek dru‘ine, sko pravico izgubil; Prednostna lista po tem razpisu velja 2.3. Kadar se na prednostni red za • potrdilo o delovni dobi dru‘inskih prera~unan na dru‘inskega ~lana do naslednjega razpisa. za obdobje januar-december 2002 oddajo neprofitnih stanovanj v najem ~lanov, potrdilo o delovnem razme- ne presega 80 % povpre~ne neto uvrstijo udele‘enci razpisa z enakim rju oz. brezposelnosti; Danijel Krivec, ‘upan ob~ine Bovec

Javni razpis ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV [PORTA V OB^INI BOVEC ZA LETO 2003

stvu in pla~ani ~lanarini, v kolikor drov, {portne prireditve ter delovanje o financiranju {porta v Ob~ini Bovec. {portnih dru{tev in zvez. 1. Na razpisu lahko sodelujejo: so organizirani v skladu z Zakonom 8. Rok za prijavo na javni razpis • {portna dru{tva; o dru{tvih ter 4. Prijava na razpis mora biti do- “[port 2003” je 4. junij 2003. • zavodi, gospodarske dru‘be, zaseb- • da ima izvajalec sede‘ v drugi ob- stavljena na razpisnih obrazcih na- 9. Prijave z razpisno dokumentacijo niki in druge organizacije, registrira- ~ini in prijavlja {portno vadbo otrok, ro~nika, ki jih lahko interesenti po ob- po{ljite v zaprti kuverti na naslov: Ob- ne za opravljanje dejavnosti v {portu; usmerjenih v kakovostni in vrhunski javi razpisa dvignejo na sede‘u Ob~i- ~ina Bovec, Trg golobarskih ‘rtev 8, • ustanove, ki so ustanovljene za {port, v panogi, ki je ne izvajajo iz- ne Bovec, Trg golobarskih ‘rtev 8, 5230 Bovec, kot je dolo~eno z razpi- opravljanje dejavnosti v {portu in vajalci s sede‘em v ob~ini. 5230 Bovec, v ~asu uradnih ur. sno dokumentacijo. so splo{no koristne in neprofitne ter [portna dru{tva in njihova zdru‘enja 5. Orientacijska vrednost sredstev, 10. Odpiranje prijav ne bo javno. • zavodi za podro~je vzgoje in izo- imajo pod enakimi pogoji prednost ki bodo namenjena za sofinanciranje Prejete vloge bo obdelala komisija in bra‘evanja. pri izvajanju letnega programa {porta izvajalcev letnega programa {porta v pripravila predlog delitve razpolo‘lji- v ob~ini. 2. Izvajalci {portne dejavnosti mo- letu 2003, zna{a 2 mio SIT. Vi{ina vih prora~unskih sredstev za {port, ki rajo izpolnjevati naslednje pogoje: 3. Sofinancirali bomo naslednje sredstev bo natan~neje opredeljena ga bo potrdil ‘upan Ob~ine Bovec. • da imajo sede‘ v ob~ini Bovec; vsebine {portnih programov: {port- po sprejetju prora~una za leto 2003. Sklep o delitvi sredstev za {port bo- • da so registrirani najmanj eno leto; no vzgojo pred{olskih otrok, {portno 6. Dodeljena sredstva morajo izva- do prijavljeni izvajalci prejeli v roku • da imajo materialne, kadrovske in vzgojo {oloobveznih otrok, {portno jalci letnega programa {porta pora- 30 dni po poteku razpisnega roka. organizacijske pogoje za uresni~i- vzgojo mladine, {portno dejavnost biti do 31. decembra 2003. 11. Dodatne informacije lahko dobi- tev na~rtovanih {portnih aktivnosti; {tudentov, {portno rekreacijo, kako- 7. Izbrane programe bomo sofi- te na Ob~ini Bovec, Trg golobarskih • da imajo organizirano redno vadbo, vostni {port, vrhunski {port, {port nancirali na podlagi meril, pogojev ‘rtev 8, 5230 Bovec, pri Tatjani Pret- najmanj devet mesecev v letu; invalidov, izobra‘evanje, usposablja- in normativov za vrednotenje {portnih ner, tel.: 05/ 38-41-909. • da imajo urejeno evidenco o ~lan- nje in izpopolnjevanje strokovnih ka- programov, opredeljenih v Pravilniku Danijel Krivec, ‘upan ob~ine Bovec Razpisi ( 39 )

Agencija RS za u~inkovito rabo energije v Uradnem listu RS, {t. 27/03 z Na osnovi 10. ~lena Zakona o {portu (UL RS {t. 22/98) in dolo~il Pravilnika o sofinanciranju dne 14. 3. 2003, str. 1250 objavlja jav- {porta v ob~ini Tolmin (Uradne objave {t. 50/02) Ob~ina Tolmin objavlja ni razpis za finan~ne spodbude za investicije v pove~anje energetske Javni razpis ZA IZBIRO IZVAJALCEV LETNEGA PROGRAMA [PORTA u~inkovitosti starej{ih stanovanj- V OB^INI TOLMIN V LETU 2003 skih stavb. Rok za predlo‘itev vlog je najkasneje do 15. 9. 2003 oziroma I. Na razpis se lahko prijavijo: {port- 3. kakovostni {port Zavod za {port ob~ine Tolmin, p.p. 80, do objave o porabi sredstev. Dodatne na dru{tva, njihova zdru‘enja in drugi 4. vrhunski {port 5220 Tolmin. informacije dobite po telefonu: 01/ subjekti, dolo~eni v 8. ~lenu Zakona 5. {port invalidov 30-06-990. Razpisna dokumentacija Nepravo~asnih prijav ne bomo upo- o {portu, ki izpolnjujejo pogoje iz Pra- je na voljo na spletni strani: http:// in naslednje razvojne in strokovne {tevali, nepopolne pa bodo morali vilnika o sofinanciranju {porta v ob~ini www.gov.si/aure. naloge v {portu: kandidati dopolniti v treh dneh od pi- Tolmin (poglavje II). [portna dru{tva 1. izobra‘evanje in izpopolnjevanje snega poziva Zavoda za {port ob~ine Ministrstvo za {olstvo, znanost in in njihova zdru‘enja imajo pod enaki- kadrov za delo v {portu Tolmin. {port v Uradnem listu RS, {t. 29/03 z mi pogoji prednost pri izboru. 2. pomembnej{e {portne in {portno- dne 21. 3. 2003, str. 1486 objavlja jav- V. Izbira izvajalcev in vi{ina sofinan- II. Vsebina razpisa rekreativne prireditve ni razpis za financiranje usposa- ciranja: V letu 2003 bomo sofinancirali nasle- 3. mednarodna dejavnost in sodelo- bljanja mladih raziskovalcev v letu Okvirna skupna vi{ina sredstev, na- dnje vsebine programov: vanje z zamejci 2003. Rok za predlo‘itev vlog je do menjenih za predmet razpisa, je 1. {portna vzgoja otrok, mladine in 4. delovanje dru{tev in njihovih zvez vklju~no 24. 6. 2003 do 12. ure. Vse 13.000.000 SIT. Zneski sofinanciranja {tudentov 5. priznanja {portnikom in {portnim dodatne informacije v zvezi z razpi- za posamezne programe in naloge s 1.1. {portna vzgoja pred{olskih otrok delavcem som dobijo interesenti na M[Z[ na podro~ja {porta pa so razvidni iz Let- 1.2. {portna vzgoja {oloobveznih 6. promocijska dejavnost in informa- telefonskih {tevilkah: 01/ 47-84-610, nega programa {porta v ob~ini Tolmin otrok (6 – 15 let) tika na podro~ju {porta 01/ 47-84-659, 01/ 47-84-661. Razpi- za leto 2003. 1.2.1. interesna {portna vzgoja otrok sna dokumentacija je na voljo na III. Prijave: Izbira programov in izvajalcev letnega 1.2.2. {portna vzgoja otrok, usmerje- spletni strani: http://www.msz.si. Prijavite se lahko izklju~no s pomo~jo programa {porta ter dolo~itev vi{ine nih v kakovostni in vrhunski {port obrazcev, ki so vam na voljo na sede- sofinanciranja posameznega progra- Javni sklad RS za razvoj malega go- 1.3. {portna vzgoja mladine (15 – ‘u Zavoda za {port ob~ine Tolmin, ma bo opravljena v skladu s Pravilni- spodarstva v Uradnem listu RS, {t. 31/ 20 let) Dija{ka 12/c, kjer dobite tudi vsa do- kom o sofinanciranju {porta v ob~ini 03 z dne 28. 3. 2003, str. 1653 objavlja 1.3.1. interesna {portna vzgoja mladine datna pojasnila v zvezi s prijavo. Tel.: Tolmin, o ~emer bodo vsi prijavljeni javni razpis za ugodnej{e kredite 1.3.2. {portna vzgoja mladine, usmer- 041-695-675 (kontaktna oseba: Bran- kandidati obve{~eni v 30 dneh od za- malim in srednje velikim podjetjem jene v kakovostni in vrhunski ko Veli{~ek). Po naro~ilu obrazce do- klju~ka prijav. v letu 2003. Rok za predlo‘itev vlog {port stavimo tudi prek e-po{te. je do vklju~no 5. 5. 2003, 5. 6. 2003, 1.4. {portna vzgoja otrok in mladine Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene 5. 9. 2003 in nato vsakega petega v me- s posebnimi potrebami IV. Razpisni rok: pogodbe v 15 dneh po dokon~nosti secu do porabe sredstev. Dodatne in- 1.5. interesna {portna dejavnost {tu- Prijave s potrebnimi prilogami po{ljite sklepa o izbiri. formacije dobite po telefonu: 02/ 234- dentov do 04.06. 2003 s priporo~eno po{ilj- 12-64 ali na elektronskem naslovu: 2. {portna rekreacija ko in oznako “ZA RAZPIS” na naslov: Ernest Kemperle, `upan ob~ine Tolmin [email protected]. Javni sklad RS za razvoj malega go- Utrinki spodarstva v Uradnem listu RS, {t. 31/ 03 z dne 28. 3. 2003, str. 1653 objavlja javni razpis za odobravanje dolgo- TOLMINSKI skoraj vsaki tolminski ’fe{ti’, sta iz Podbrda, nato pa {e ‘e uveljavlje- ro~nih investicijskih kreditov za mla- [TUDENTJE NA UDARU namre~ zelo hitro po{la. ni Expulsion. Zadnji so publiko, med Leto{njo ofenzivo sta v poznih po- katero je bilo poleg ~lanov KT[-ja de podjetnike v letu 2003. Rok za Ljubljana – Medtem ko so ameri{ki poldanskih urah z diaprojekcijo tudi veliko {tudentov iz ostale Slo- predlo‘itev vlog je do vklju~no 5. 5. in britanski vojaki na srednjem vzho- uradno odprli Tanja Vertelj in Klav- venije, zabavali ~lani skupine Zaho- 2003 in nato vsakega 5. v mesecu. du {e ~akali na ukaz svojih nadreje- dija Stergulc iz Bovca. Dekleti sta dno od tod. In prav med njihovim Vloge bo obravnavala Uprava Sklada nih, so tolminski {tudentje ‘e za~eli se pred kratkim vrnili s Kube, zdaj nastopom, ko so {tudentje fronto in o njih odlo~ila najkasneje do 20. v s prebojem fronte. Klub tolminskih prihodnjem mesecu. Dodatne infor- pa sta s svojimi izku{njami in sve‘i- dokon~no prebili, je nekdo zahodno {tudentov (KT[) je namre~ sredi macije dobite po telefonu: 02/ 234- mi vtisi iz Castrove domovine po- od nas izdal ukaz za nov preboj, marca v ljubljanskem klubu K4 ‘e 12-64 ali na elektronskem naslovu: stregli tudi zbranim v K4. Prireditev kajti Sadamu Huseinu se je iztekel osmi~ zapored organiziral tradicio- [email protected]. se je nadaljevala z litrerarnim ve~e- rok za umik z oblasti. nalno prireditev, imenovano Preboj rom Regine Kralj. V znamenje Agencija RS za regionalni razvoj v Ura- So{ke fronte. Gre za edino priredi- Predsednik kluba je povedal, da so takrat {e bli‘ajo~ega se svetovnega na KT[-ju zadovoljni z leto{njim dnem listu RS, {t. 37/03 z dne 18. 4. tev, ki jo KT[-jevci organizirajo v dneva poezije, so {tudentje pred- Prebojem, ker je potekal tako, kot 2003, str. 2067, objavlja Poziv k oddaji Ljubljani, in ki je dobrodo{la spod- stavili pesni{ko zbirko Hex’n’{us, v so si sprva zamislili. “Prostor v klu- ponudb za projekt Phare nacionalni buda k dru‘enju mladih iz Zgornje- kateri so zbrani najnovej{i haikuji bu K4 se je izkazal kot zelo prime- program, Ekonomska in socialna ga Poso~ja v {tudentski prestolnici. znane tolminske avtorice. Glasbeni ren, saj smo v njem lahko izpeljali kohezija – Krepitev Slovenije na lo- Poleg tega je prireditev odli~na ve~er, v katerem smo se po bese- vse na~rtovane dejavnosti,” je dejal kalni ravni, SI.01.06.01, sklop B2, prilo‘nost, da KT[-jevci tudi {ir{i dah KT[-jevega predsednika Marka [tucin in razlo‘il, da so se letos za Pitna voda, ki ga razgla{a Ministr- {tudentski populaciji poka‘ejo, da [tucina “lahko znova prepri~ali, da razliko od lanskega leta odlo~ili ce- stvo za gospodarstvo. Rok za vlo‘i- ne po~ivajo. Letos se je z nalogo imamo v Tolminu veliko dobrih ben- lotno prireditev izpeljati v enem dne- tev prijav je do 14. julija 2003 do 12. ure. glavnega organizatorja prvi~ spopri- dov,” je za~el vsestranski duo Sala- vu in na enem mestu prav zato, da Dodatne informacije naj bodo poslane jel KT[-jevec Vasja Lesjak. Kot je mandra Salamandra. Za njim je bo dogajanje bolj strnjeno. [tucin prek elektronske po{te: [email protected]. povedal, pri pripravi ni imel te‘av, oder s {irokim spektrom glasbil zav- meni, da je bil Preboj So{ke fronte Razpisna dokumentacija je na voljo na presenetili sta ga samo lakota in zela jazz zasedba Jazz my ass, ki lep uvod v prireditve KT[-ja: na internet naslovu: www.sigov.si/arr/. ‘eja obiskovalcev prireditve. Tolmin- so ji sledili metalci. Najprej leto{nje primer v vsakoletno Mlado parado. Pregled javnih razpisov pripravila Katja ski sir in medvedova kri (da ne bo ’odkritje’ in edina netolminska sku- Kravanja, Poso{ki razvojni center pomote, gre za liker), ki sodita k pina na tej prireditvi Peta dimenzija [pela Kranjc, KT[ EPI-jeva knji`na polica ( 40 )

Prva knjiga Preglje- pesmi, kar je le nekaj manj, kot jih je varju. Toda tudi ta založba je bila že te zbirke, med njimi tudi prva knjiga napisal Simon Gregorčič. Čez dve pretežno v lasti DZS in tako se je izlo- Preglja. Decembra lani je bil Pregelj že vega zbranega dela leti, marca 2000, je bila prva knjiga čitev ponovila. Urednik Brvar je v re- dotiskan v lepi, v platno vezani knjigi Elitna slovenistična zbirka Zbrana pripravljena za tisk. Tedaj se je pa viji Ampak že objavil konec te zbirke, z avtorjevim posvetilom in 721 stran- dela slovenskih pesnikov in pisate- pojavila tretja težava: dotedanja zalo- a se je zgodilo presenečenje. Zbirko so mi besedila. ljev, ki jo je leta 1946 ustanovil slavist žnica te zbirke DZS je prešla v last pri- rešili mariborski študentje, ki so se Javne predstavitve vseh treh knjig dr. Anton Ocvirk, je s prvo knjigo vatnih menedžerjev, ki so v njej iskali odločili, da tako to zbirko kot tudi vse so potekale v okviru kulturnega pra- Pregljevega zbranega dela dosegla že le profit. Ker je pa ta zbirka izrazito leposlovje založbe Obzorja z uredni- znika: 5. februarja v Mariboru, 6. fe- 208. številko knjig. A pot do izida te neprofitna, so jo izločili iz založbe in kom Brvarjem vred, sprejmejo v svojo bruarja v Ljubljani in 21. februarja v knjige je bila dolga in zapletena. jo prestavili v mariborsko založbo založbo Litera. Lani poleti je nato ste- Tolminski knjižnici Cirila Kosmača, Najprej dela Ivana Preglja zaradi Obzorja v roke uredniku Andreju Br- kla priprava za tisk treh novih knjig kjer je bila predstavljena samo Pre- njegovega katolištva pod staro obla- gljeva knjiga. Udeležba občinstva je stjo sploh niso predvideli za objavo v bila dobra, knjiga je bila zaradi popu- omenjeni zbirki. Šele, ko je leta 1980 sta laže dostopna kot dosedanje zelo uredništvo zbirke prevzel slavist dr. drage knjige te zbirke. Na prireditvi so France Bernik, je Pregelj dobil mož- sodelovali poleg ravnatelja knjižnice nost vključitve v to zbirko, a tedaj se Viljema Lebana še ravnatelj založbe je pojavila nova težava. Urednik dolgo Litera Orlando Uršič, urednik Andrej ni mogel najti slavista, ki bi bil pri- Brvar, pisec knjige Janez Dolenc ter pravljen prevzeti to odgovorno in za- dramska igralca Sandi Krošl in Du- htevno nalogo. Ker je profesor Janez ška Ristić. Ravnatelj Leban je pozdra- Dolenc iz Tolmina objavil že več član- vil navzoče, med katerimi je bila edina kov o Preglju zlasti v obeh Pregljevih Pregljeva sorodnica Elka Kogoj, ki še zbornikih 1983 in 1999, je to nalogo živi v Pregljevi rojstni hiši na Mostu ponudil njemu. Prof. Dolenc je v zače- na Soči. Med še živečimi Pregljevimi bli- tku marca 1998 tako uredniku predlo- žnjimi sorodniki je tudi njegova 82 žil načrt Pregljevega zbranega dela v letna hči Bazilija, ki pa se je udeležila 12 knjigah. Prva v vrsti je bila poezija predstavitve v Ljubljani. Uršič je pred- – objavljena in neobjavljena. Čeprav stavil svojo neprofitno založbo, ki je že je Pregelj v javnosti veljal za proza- skoraj v celoti prodala prvo naklado ista, je Dolencu uspelo zbrati kar 440 Foto: Peter Kova~i~ Preglja, kar je presenečenje celo za za-

Utrinki

ODER NE POÎVA Seljak, je pri vseh predstavah Tolmin – V okviru Medobmo~nega • Primorsko dramsko gledali{~e je sodelovalo okoli 50 udele‘encev. sre~anja odraslih gledali{kih skupin gostilo Prosvetno dru{tvo [tand- Tolmin – Na leto{njem Obmo~nem Vsa sre~anja (tako v Tolminu kot v (v organizaciji Javnega sklada RS re‘ z igro Daria Foa Tat…a koristen; sre~anju otro{kih gledali{kih skupin, obmo~nih izpostavah Ajdov{~ine, za kulturne dejavnosti obmo~na • v Kinogledali{~u Tolmin smo si ki ga je organiziral Javni sklad RS Nove Gorice in Idrije) si je po stro- izpostava Tolmin) nam je Amater- lahko v izvedbi Amaterskega gle- za kulturne dejavnosti, obmo~na kovni plati ogledala tudi dramatur- sko gledali{ko dru{tvo Kontrada iz dali{kega dru{tva Kontrada ogle- izpostava (JSKD OI) Tolmin, so se ginja Martina Mrhar. Po sre~anjih je Kanala v torek, 1. aprila, v tolminski dali ‘e prej omenjeno delo Jeana- v marcu predstavile tri otro{ke sku- nato opravila {e razgovore z mento- kinodvorani predstavilo delo Doho- Jacquesa Bricairea Dohodnina; pine in skupina star{ev bov{kih rji, s katerimi so “predebatirali” te‘a- dnina. Videli smo, kako je izpolnje- • zadnja predstava pa se je odvijala otrok. Podru‘ni~na {ola Kamno se ve z delovanjem, izborom besedil, vanje napovedi za davkopla~evalce v Rudni{ki dvorani v Idriji, kjer se je predstavilo Kulturno prosvetno nam je predstavila z igro Mi{ka in ustvarjanjem … Seveda pa se je na mu~no in neprijetno delo, od dru{tvo Franc Zgonik iz Branika z njena hi{ka (mentorica in re‘iserka koncu morala odlo~iti, katera skupi- katerega “ima korist samo dr‘ava”, igro Hansa Schuberta Zveza za vse Tatjana Leban), Lutkarji in pol z na se bo udele‘ila medobmo~nega predvsem pa, kaj se zgodi, ~e po- ‘ivljenje. osnovne {ole France Bevk Tolmin sre~anja, ki je potekalo 12. maja v sameznik posku{a dr‘avo opehariti Vse predstave sta si ogledala stro- so polep{ali torkovo jutro z igro Tolminu. Slednjega se ni udeleìla in v kak{ne nenavadne, zabavne in celo ‘ivljenjsko usodne situacije kovna spremljevalca Miha Alujevi~ Ferija Lain{~ka Ko se pti~ki ‘enijo nobena izmed omenjenih poso{kih lahko mimogrede zabrede. Na po- in Kajetan ôp, ki sta po zaklju~ku (mentorica in re‘iserka Irena Ster- skupin, zato pa so si lahko otroci dlagi selektorskega mnenja re‘ise- s skupinami opravila {e razgovore gar), Skupina iz Hudaju‘ne pa se ogledali nastope: Gledali{kega rja Emila Aber{ka, ki si je ogledal in pregled predstav s strokovnega nam je predstavila z igro @arka Cicikluba, O[ Draga Bajca Vipava vsa obmo~na sre~anja, so se med- vidika. Seveda pa bosta morala Petana Pet Pepelk (mentorici in – podru`nica Vrhpolje O[ Cerk- in obmo~nega sre~anja udele‘ile na- spremljevalca {e predlagati, katera re‘iserki Danila [uen in Andreja no – Dramski studio 7. Sre~anje je slednje skupine: skupina se je najbolje odrezala na Kemperle). Popoldne je sledil {e po strokovni plati spremljala Maja • v Ajdov{~ini se je predstavilo regijskem nivoju in si s tem prislu‘i- nastop skupine star{ev bov{kih Gal [tromar. Ta sre~anja otro{kih gledali{~e Petelin v Vinu iz Idrije z la udele‘bo na Linhartovem sre~a- otrok, ki so odigrali igro Svetlane gledali{kih skupin je JSKD OI Tol- igro Eugenija Ionesca U~na ura; nju, kamor se lahko uvrsti le pet naj- Makarovi~ Sovica Oka (mentorica min podaril otrokom, ki so si lahko • v Kulturnem domu v Novi Gorici bolj{ih skupin iz posameznih kate- in re‘iserka Erna Woj~icki vse predstave ogledali brezpla~no. se je predstavila gledali{ka gorij: pet vizij, pet ljubiteljskih odrov Germov{ek). Kot je povedala v.d. Odziv {ol je bil zelo velik, saj je bila skupina Zvonko z igro Raymonda in pet otro{kih gledali{kih skupin. direktorica JSKD OI Tolmin Silva dvorana ob predstavah nabito polna. Queneaua Vaje v slogu; Peter Kova~i~ EPI-jeva knji`na polica ( 41 )

ložbo samo. Leban in Dolenc sta knji- tistem času “uvažali” železo iz Bo- ljajo že v zgodnjem srednjem veku. go predstavila v pogovoru, medtem ko hinja. Predstavitev knjige je potekala V 11. st. naj bi bil železarski obrat v sta Krošl in Ristićeva dovršeno reciti- v Tolminskem muzeju, kjer so ob tej Mošencah na območju Soteske. V 14. rala osem Pregljevih najboljših pesmi. priložnosti predstavili tudi kratki film stoletju naj bi se pojavil tudi ob Most- prof. Janez Dolenc Jadrana Strleta Odkrito Bohinjsko nici v Stari Fužini. Na začetku novega zlato, ki nam o isti temi spregovori v veka nastajajo v Bohinju še večji žele- “Ivan Pregelj Zbrano delo prva knji- drugačnem, filmskem jeziku. zarski obrati, iz katerih nato nasta- ga – Romantika, 1910/ nezbrane Odlomek iz knjige: “… Franki so v nejo fužine, ki svoje izdelke proda- pesmi/ prigodnice / aforizmi, celotno Evropo vpeljali nov fevdalni jajo na Furlanskem. Tja jih prinašajo epigrami in satire / neobjavljene družbeni red z zemljiškimi gospo- še vedno po starodavnih tovornih po- pesmi / prevedene pesmi”. IZDALA stvi, ki so izvajala kolonizacijo slo- teh preko gorskih prelazov Južnih IN ZALO@ILA: [tudentska zalo`ba venskega ozemlja tudi iz nemških de- Bohinjskih gora. Litera. UREDIL IN OPOMBE NAPISAL: žel. Iz prostorov Karantanije in Karni- V drugi polovici 19. stoletja, po Janez Dolenc. UREDNIK: Andrej ole so se kasneje vzpostavile dežele 1000 letih neprekinjenega fužinarje- Brvar. LETO IZDAJE: 2002. CENA: Koroška, Štajerska in Kranjska. Slo- nja, se je srce Bohinja ustavilo. Žele- 4.588 SIT. OPOMBE: Knjigo lahko venski jezik ostane večinski samo v zarstvo je bilo dokončno pozabljeno. kupite v Mladinski knjigi Tolmin. deželi Kranjski. Po daljši prekinitvi Bohinj se je zaprl sam vase. Preživel v Bohinju obsega bogat historični pre- med starim in srednjim vekom je bo- je cesarstva in več držav in še vedno gled razvoja železarstva od železne hinjsko železarstvo znova zaživelo. ni našel tistega, kar ga je dolga leta Pozabljeno dobe do današnjih dni. Osre-dnji del Prav območje jugozahodno od Bo- bogatilo v materialnem in kulturnem drugega sklopa Železarstvo – teorija hinjske Bistrice, ki se imenuje Poza- smislu …” Bohinjsko zlato in praksa pa je namenjen pred- bljeno, naj bi bilo spomin na poza- Knjiga Pozabljeno Bohinjsko zlato Knjiga Iva Janeza Cundriča Poza- stavitvi pridobivanja uporabnega je- bljene in znova obujene načine prido- je iz{la v nizu Gorenjski kraji in bljeno Bohinjsko zlato preseneča in kla na osnovi starodavne tehnologije, bivanja železa. Železarstvo vzposta- ljudje, {tevilka 21. IZDALA: Zalo`ba navdušuje s svojo široko interdiscipli- v ilovnati peči, zgolj s “primitivnimi” vijo maloštevilni prvotni prebivalci z Cerdonis, Slovenj Gradec. UREDILA: narno zasnovo. Avtorju, diplomira- delovnimi sredstvi in tehničnimi pri- novimi naseljenci, ki so se v Bohinj Ivo Janez Cundri~ in Bla` Prapó- nemu inženirju metalurgije, je uspelo pomočki. Knjiga je vsekakor zani- priseljevali verjetno s Koroškega. Ka- tnik. NAKLADA: 1.500 izvodov. KRAJ povezati strokovno tehniško znanje z mivo branje tudi za prebivalce Poso- sneje so v Bohinj prišli tudi ljudje z IN LETO IZDAJE: Maribor, 2002. zgodovinskimi viri in arheološkimi čja, saj so nenazadnje naši halštatski Laškega. Naseljeni pa so bili tudi ko- CENA: Knjigo lahko kupite v Tolmin- najdbami. Knjiga je razdeljena na dva predniki, naseljeni predvsem na ob- loni iz nemških dežel. skem muzeju po ceni: 5.500 SIT. obsežnejša dela. Prvi del Železarstvo močju današnjega Mosta na Soči, v Posamezne peči v Bohinju postav-

Utrinki

PONOVNO SNIDENJE dlagal, katere skupine naj se udele- OD “RAKUJA” DO njegovi keramiki dokon~no podobo. FOLKORNIH SKUPIN ‘ijo medobmo~nega sre~anja. Sle- “RAZPADAJO^IH LISTOV” Obliko nato nadgradi s peskom, dnje se je za odrasle folklorne sku- pepelom ali modro galico … Avtor Bovec – Javni sklad RS za kulturne Kobarid – ^eravno niste ljubitelji pine odvijalo 9. maja v Tolminu, se rad soo~i tudi s staro japonsko dejavnosti, obmo~na izpostava razstav, imate mo‘nost, da to {e otroci pa so dan kasneje nastopili v tehniko ‘ganja gline (“raku”), ki so Tolmin je tudi letos organiziral vsa- postanete. Prvi korak lahko naredite Vipavi. Sre~anja v Tolminu se je jo v 16. stoletju uporabljali pred- koletno pregledno sre~anje folklor- z ogledom zanimive razstave prste- udele‘ilo pet skupin; dve iz Vipave vsem za ~ajne skodelice. In prav v nih skupin Zgornjega Poso~ja. nih stvaritev Ivana Skubina in raz- in kar tri na{e: folklorna skupina okviru te tehnike odkriva nove, Letos se je sre~anja udele‘ilo deset stave likovnih del Metke Erzar. Razor Tolmin (umetni{ki vodja dodatne izrazne mo‘nosti. So‘itje z skupin, od tega pet otro{kih (tri iz Umetnika sta namre~ svoje stvaritve Boris Laharnar), folklorna skupina naravo, tradicijo, preteklostjo, zna- Bovca), kar ka‘e, da se o~itno vse vse do konca junija postavila na Bc (Edo Gaber{ek) in folklorno nje in nemirni raziskovalni duh se ve~ dela tudi z otro{kimi skupinami ogled v kobari{ki galeriji Marsa. dru{tvo Ivan Laharnar – Planota spojijo v stvaritev z zanimivo vizu- in da se nam za prihodnost folklore Ljubitelji keramike bodo na svoj (Melita Drole). Medobmo~nega alno dokon~nostjo, z avtorsko v na{ih krajih res ni bati. Na zanimi- ra~un pri{li z ogledom kerami~nega sre~anja otro{kih folklornih skupin prepoznavnostjo, izvirnostjo, ~isto vem ve~eru so ~lani folklornih sku- posodja Ivana, za katerega lahko ter estetsko dovr{eno formo. Ta nas se je iz Zgornjega Poso~ja udele‘ila pin prikazali, kaj so se nau~ili v pre- re~emo, da je mojster v oblikovanju nagovarja nevsiljivo, celo asketsko, otro{ka folklorna skupina Pastirci teklem letu, sre~anje pa je spremljal keramike. Njegova dela nas prevza- zato kerami~no posodje Ivana Sku- izpod Krna iz Dre‘nice (umetni{ka strokovni svetovalec Andrej Butina mejo zaradi svoje dovr{enosti in bina uvr{~amo v sam vrh tovrstnega voditeljica Rina Berginc). Tudi na iz Portoro‘a. Ta je po zaklju~ku z svojstvenosti. Raznovrstne plitve umetni{kega izra‘anja. teh sre~anjih sta nad skupinami vsemi skupinami opravil razgovore, sklede in svojstvene vaze – ki jih bdela strokovna svetovalca (Ne‘ka Seveda pa ne gre pozabiti na slikar- kjer so po strokovni plati pregledali najpogosteje najdemo v njegovem Lubej v Vipavi in Bojan Knific v ko Metko Erzar, ki nam z “govorico strukturo sestava, program, izvedbo opusu – spominjajo na oblike iz na- Tolminu), ki bo v bli‘nji prihodnosti ~opi~a” odpira pogled v sfere oseb- in koreografijo ljudskega plesa. V rave. Skubin vselej snuje v dialogu odlo~il, katere skupine se bodo nih razmi{ljanj in pogledov. Na nje- razgovorih je strokovni svetovalec z z naravo in njenimi zakonitostmi. nih slikah pogostokrat za‘ivi simbol udele‘ile dr‘avnega sre~anja folk- umetni{kimi vodji skupin pregledal, Zna ji prisluhniti in slediti. V njej naj- ladje, ki je v toku, na poti med lornih skupin, ki se bo letos kako in kaj bi se lahko izbolj{alo pri de primarni oblikovalski material, v tostranstvom in onostranstvom. Po- septembra odvijalo v Beltincih. posamezni folklorni skupini. Seveda nadaljevanju pa raziskuje ter odkri- menljive pripovedi slikarke se pa je po zaklju~ku sre~anja tudi pre- Peter Kova~i~ va materiale in postopke, ki dajejo pogosto tkejo tudi okoli lista. Le-ta EPI-jeva knji`na polica ( 42 )

Bele`ka iz Kobarida Prvi zajema vsakodnevna opažanja, zbira vodo z drežniškega kota in je O bitki pri Kobaridu je bilo sicer na- ki si jih je Carlo, ki je kasneje postal svojo strugo zarezal med Volnikom pisanih že veliko knjig, vendar nam priznan italijanski pisatelj, beležil in Krasjim vrhom. V strugi smo bili vsaka nova odkrije še nekaj podrob- “na grobo”. Že deset dni kasneje se je, skriti pred pogledi in obstreljevanjem nosti iz takratnega življenja. Tako je že kot vojni ujetnik v nemškem Rasta- s Krna, Vrat in Krasjega. Tudi druge tudi z Beležko iz Kobarida, vojnim ttu, lotil natančne obdelave zbranih enote so ubrale isto pot ...” dnevnikom, ki zajema usodne dni od podatkov. Ta del je poimenoval Spo- oktobra do novembra leta 1917. V tem mini na soško bitko in je po mnenju “Bele`ka iz Kobarida”. AVTOR: Carlo dnevniku nam takrat 24-letni Carlo bralcev tudi najbolj zanimiv. Za pre- Emilio Gadda. NASLOV ITALIJANSKE- Emilio Gadda, podporočnik italijan- vod tretjega dela se prevajalec Vili GA IZVIRNIKA: Il taccuino di Capo- skih alpinskih enot, odkriva, kako je Prinčič ni odločil, saj ta del opisuje retto. IZDALO: ZTT EST za zalo`bo: doživljal vojno. Poveljeval je strojnični životarjenje v ujetniškem taborišču in Adriano Sosi~. PREVOD: Vili Prin~i~. četi, ki je zasedala bojne položaje na menda za bralca ni tako zanimiv kot CENA: 2.000 SIT. OPOMBE: Knjigo severnem pobočju Krasjega vrha v prva dva. Gaddov dnevnik vsebuje lahko kupite v Kobari{kem muzeju. gorski verigi Polovnika. Vseskozi je tudi avtorjeve risbe in skice, za lažje vestno beležil svoja opažanja. Pri tem razumevanje pa je dodan še zemljevid pa je na račun višjih poveljstev, ki so Zgornjega Posočja. Franc [avli Medved po njegovem mnenju premalo skrbela gajanje na območju, ki ga zgodovi- Odlomek iz Beležke pravi: “Šli smo Knjiga, izdana ob 100-letnici rojst- za povezave med enotami in bila vča- nopisje rado preskoči, saj se vsi pisci skozi Ravne, kjer so bile vse hiše po- va Franca Šavlija Medveda ter ob 60- sih zelo nejasna pri izdajanju povelij, posvečajo dogajanju v dolini, na Ko- rušene in požgane. V kletnih prosto- letnici njegove smrti, je bogata zbirka izrekal tudi številne besedne graje. lovratu in na Stolu. Nikjer pa ni opi- rih hiš so vojaki zagledali velike zalo- gradiva iz časa njegovega življenja in Knjiga pa nam ponuja tudi odgo- sana usoda tisočerih, ki so se znašli v ge hrane, stotine steklenic vina ter dela. V njej najdemo številne fotogra- vor na marsikatero neznanko oziro- pasti. Pričevanje je tem bolj zanimivo, konzerv z marmelado in mesom. fije in dokumente tistega časa, ki nam ma zamolčano resnico. Med drugim ker ga opisuje nižji oficir, ki je delil Hindenburg je verjetno zadal hud takratno dogajanje še bolj približajo. pravi, da so avstrijsko-nemški napad usodo z navadnimi vojaki. Zapisano udarec kakemu vojaškemu prekup- Delo je razdeljeno na dva sklopa. pričakovali in da jim je bila znana pričevanje tako v marsičem izpodbija čevalcu. Na širšem prostoru med hi- Prvi, obširnejši, opisuje Medvedovo celo moč nasprotnika. Pravi še, da so uradne trditve in iskanja vsemogočih šami so ležali zaboji cigaret znamke življenjsko pot, kjer spoznamo kra- poznali celo odsek fronte, kjer je bil opravičil za razsulo lastne armade. Macedonia. Cola in moštvo so se do- tko, vendar ustvarjalno delo domo- predviden najhujši sunek. Vedeli pa Prav zaradi tega so bili ti zapiski ob- dobra oskrbeli z njimi. Raje mi kot pa ljuba in prvega tolminskega revolu- naj bi tudi za bojne pline, vendar niso javljeni šele po njegovi smrti. kasneje Avstrijci! Še naprej smo se cionarja. Kljub težkemu otroštvu sta pravočasno ukrepali. Opisano je do- Dnevnik je sestavljen iz treh delov. spuščali po travnikih proti potoku, ki bila njegova trma in um neizmerna,

Utrinki je najve~krat prikazan v trenutku bej previdna, saj barva slike ne sme smaragdne So~e in na{e doline so pri ustvarjanju vidni novi vizualni gibanja – natan~neje padanja. ê- nadvladati oziroma je prekriti. Zato nasploh. Kasneje se z likovno izzivi ter nove dimenzije izraza. prav na prvi pogled odmira, razpa- uporablja barve za svilo, ki so vpojne. dejavnostjo ni ve~ aktivno ukvarjal, Morda malce nenavadna, vendar da, pa slikarka poudarja, da s tem ê ste torej pozorno prebrali vsa zato pa nas je tokrat presenetil z zanimiva razstava bo na ogled vse {e ni vsega konec: “Razkroj … in s na{a “navodila”, potem skorajda ne razstavo Simulakre. Svoje stvaritve do konca meseca junija. tem rojstvo ne~esa novega …”. dvomimo, da si boste razstavo ogle- je spojil z ra~unalni{ko grafiko, zato Ada Klinkon Sprva njena dela seveda zaznava- dali. Nenazadnje lahko popoldne mo vizualno, lahko celo taktilno. ê izkoristite za skok v Kobarid, kjer se pa ‘elimo, da se nam v polnosti lahko ob {tevilnih drugih zanimivo- razodenejo, se moramo podati na stih nau‘ijete tudi malce umetni{ke- pot razmi{ljanj, morda celo medita- ga duha. cije. [ele tedaj namre~ spoznamo Iz razstavnega kataloga Anamarije njihovo bistvo. Sedaj, ko smo vam Stibilj [ajn povzela Tatjana [alej zaupali njene najpogostej{e vsebi- Faleti~. ne, pa vam postre‘emo {e s “tehni- ~nimi podatki”, ki o umetnici med drugim razkrijejo, da rada posega SIMULAKRE po nekonvencionalnih slikarskih FRANCA GOLOBA materialih. Z njimi stvaritve razgiba Tolmin – V Tolminskem muzeju so ter jim da svojsko strukturo in zani- v za~etku aprila odprli likovno raz- mivo teksturo. Pastozno grundirane stavo novogori{kega akademskega povr{ine pa so prostor, v katerega slikarja Franca Goloba. Tolminci vrezuje ~rte, praska, pu{~a sledi in smo lahko nekaj Golobovih del navsezadnje prefinjeno razkriva spoznali ‘e v 80-ih letih, ko je na globino slike. Naslednji ustvarjalni Gimnaziji Tolmin pou~eval likovno korak naredi z barvo – njena paleta vzgojo. Takrat nam je v tolminski obsega v glavnem zemeljske in knji‘nici Cirila Kosma~a predstavil AKADEMSKI SLIKAR FRANC GOLOB nas je tokrat presenetil z razstavo del, v katerih se je vodne barve. Tu mora biti {e pose- svoje akvarele, ki so nastali na temo poigral z ra~unalni{ko grafiko. Foto: Peter Kova~i~ EPI-jeva knji`na polica ( 43 )

tako da je v svojih kratkih štiridesetih moževi smrti nadaljevala z domolju- šil z zdravili in operacijo ranjene no- italijanskega vojaka. Kakšne dileme letih življenja dosegel izjemno veliko. bnim in uporniškim delom. ge, v kateri je tičala krogla, je lahko in nasprotja povzroči vojna! Tudi v Iz nič je postal razmeroma premožen Delo so v spomin na očeta in mater prišel šele naslednji dan. Da bi prikri- njej ni le belih in črnih figur, temveč obrtnik, si ustvaril družino, se pridru- spisali, zbrali in izdali njuni trije otro- li namen obiska zdravnika, ki je pri- so le dobri in slabi ljudje, razmišlju- žil TIGRU, postal prvi sekretar KPS za ci: Sonja, Nada in Franc (Radko). šel iz kar oddaljene Sv. Lucije (Most joči in vodljivi …” Tolminsko ter deloval kot narodni in Med drugim so v knjigo zapisali: na Soči), je Mimi legla v posteljo, in AVTORJI BESEDILA: Sonja [avli družbeni buditelj, borec za pravi- “Oče je ostal v ilegali. S sotovariši je po vasi so razširili vest, da je zbolela. Tram{ek, Nada [avli Beltram, Franc čnejši ter boljši svet. Ker njegovo delo- po bližnjih planinah in oddaljenih hi- Zdravnik, ki je kljub nevarnosti pri- [avli. IZDAL: Studio RO-zalo`ba vanje ni ugajalo takratnim oblastem, šah preživel zimo. Meseca marca sta šel k očetu, čeprav prepozno, je bil Humar d.o.o.. KRAJ IN LETO IZDAJE: je leta 1943 padel pod sovražnikovo on in njegov soborec Mirko Skočir – italijanskega rodu, a je pomagal par- Tolmin 2003. OPOMBE: Knjiga je na kroglo. Drugi del knjige je posvečen Miško, ki je bil prav tako iz Zatol- tizanom, ker ni odobraval italijanske izposojo v tolminski knji`nici. njegovi ženi, Mariji – Šavlijevi Mici, mina, iskala nad pašnikom Laška seč, okupacije slovenskih krajev. Našega ki je bila kot zavedna Slovenka po na kraju Podkuntar, primeren prostor očeta pa je umorila krogla iz puške za partizansko tiskarno. Odkrila ju je V strugi izbru{eni kamni italijanska patrulja, ki je streljala. Nenavadna pripoved popotnika od Franc Šavli je bil ranjen v peto. V njej izliva do izvira So~e sta ostala krogla in žebelj, ki ga je ta Mogoče je res, da je bilo o Soči, Ju- porinila iz čevlja v meso, prav do ko- lijcih in ljudeh ob njej napisanih že sti. Bilo je 11. marca 1943. Kraj, kjer veliko knjig. Ali je sploh ostalo še kaj je bil ranjen, se nahaja med Javorco nenapisanega? Očitno je. Kot je v in Pologom, nad pašnikom za teleta spremni besedi zapisal prevajalec Laška seč, pod stenami Rdečega roba Oskar Simčič, nam lahko kraji in lju- (1916 m), in spada k planini Sleme. dje ob Soči odkrijejo še marsikaj, če se Ker ni bilo prave zdravniške pomo- jim le približamo s srcem. či, se je rana zastrupila in je po nekaj Avtor knjige V strugi izbrušeni ka- dneh, v noči od 19. na 20. marec leta mni Pierluigi Bellavite se je rodil v 1943 umrl na Vrsnem pri Štalarju, Veroni leta 1954, študiral je na klasi- njegovih daljnih sorodnikih, kamor čni gimnaziji v Gorici in na fakulteti so ga bili prenesli tovariši … Zdrav- za arhitekturo v Bentkah, a si je za nik, Alberto Gentili, ki bi ga lahko re- življenjsko pot izbral delo bolničarja.

Utrinki Obvestilo

ILUSTRACIJE MOJCE CERJAK Cerjak pri ustvarjanju nikdar ne programu TV Slovenija – ~lani zase- CERKEV SV. DUHA NA JAVORCI pozabi, da so njena dela namenje- dbe Johnny Bravo Band bodo na- LTO Soto~je tudi letos organizira Tolmin –V Knji‘nici Cirila Kosma~a na otrokom, s preprostostjo in ‘iva- stopili kot osemnajsti. v Tolminu bodo do sredine junija na de‘urstvo v cerkvici sv. Duha na hnostjo njenih ilustracij pa nas uspe T. Š. F. ogled ilustracije Mojce Cerjak. Ilu- Javorci. V maju in juniju bo odprta popeljati v skriti svet vsemogo~ega ob sobotah, nedeljah in praznikih stracije so pravljice v slikah. So tudi za odrasle. ~isto poseben svet v umetnosti, po [AHISTI O[ TOLMIN med 10. in 17. uro. V primeru de‘ja Besedilo in postavitev razstave: Nika eni strani so mo~no determinirane z DR@AVNI PRVAKI bo zaprta. V ~asu, ko bo cerkvica Sim~i~ zaprta, lahko klju~ dobite v na{em besedilom, po drugi strani pa odpi- Ljubljana – Na dr‘avnem ekipnem turisti~no informativnem centru (Uli- rajo domi{ljiji svet popolne svobo- prvenstvu, ki je potekalo v soboto, ca Petra Skalarja 2, Tolmin), tel.: 05/ de. Namenjene so najmlaj{i a hkrati JOHNNY BRAVO BAND NA 12. aprila, v Ljubljani, je nastopilo 38-00-480 med tednom od 8. do 18. najzahtevnej{i publiki. MELODIJE MORJA IN SONCA 47 {ahovskih ekip, med njimi tudi ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Njene ilustracije nas skozi velika Piran – Tolminska glasbena skupi- Ekipa {ahistov tolminske osnovne Cena vstopnice za odrasle je 300 SIT. vrata popeljejo na pravlji~ni nivo na Johnny Bravo Band se je 14. {ole Franceta Bevka. Izrazitega sveta. V razli~nih tehnikah in izraz- maja s pesmijo Jaz stvar obvladam favorita med njimi ni bilo, zato je bil nem slogu, ki se je v dvajsetih letih uvrstila na 26. festival Melodije mor- boj za zmago {e toliko huj{i. Tolmin- njenega ustvarjanja sicer spremi- ja in sonca, ki bo 21. junija potekal v ski ekipi na za~etku ni kazalo najbo- ekipa iz Ho~. To je bil neposreden njal, je Cerjakovi vedno uspelo do- portoro{kem avditoriju. Avtor bese- lje, saj so nepri~akovano izgubili z boj za zmago. Tolminski ekipi je za se~i zelo prijazen, veder in barvno dila je Leon Oblak, ki s teksti redno mo{tvom iz Dom‘al. V nadaljevanju osvojitev naslova zado{~al neodlo- raznolik prostor. Ilustratori~ine naj- “zalaga” tolminsko glasbeno zased- pa je igra stekla – osvojili so tri za- ~en izid, ki so ga tudi dosegli. Dr‘- ve~krat drobne figurice v prostra- bo, za glasbo in aran‘ma pa je to- poredne zmage s 4 : 0 ter prevzeli avni prvaki v kategoriji de~kov do nem prostoru prepoznamo po zna- krat poskrbel Marino Legovi~. @irija vodstvo na lestvici. Sledila je bitka 12 let so tako postali: Domen Gabr- ~ilnih polnih oblikah teles in skoraj je za nastop na glavnem ve~eru fe- za vrh, bitka za vsako to~ko. Pred {~ek, Erik Hozjan, Matic Novak, naravnih proporcih. Na njenih delih stivala med 90 prispelimi izbrala 20 zadnjim krogom so imeli fantje iz Ale{ Rutar in Jakob Ur{i~. To je je ravno tako pomembna okolica skladb, pomembno vlogo pri izboru Tolmina pol to~ke prednosti pred bila te‘ka, vendar zaslu‘ena zmaga kot pravlji~ni liki. Drevesa, hribi, pa so tokrat igrala besedila. Festival drugouvr{~enim mo{tvom iz Ho~ in mladih in talentiranih fantov, ki zago- mesta in gradovi imajo svoje kara- bomo lahko “v ‘ivo” spremljali prek dve pred ekipama iz Kranja in Jese- tovo {e niso rekli zadnje besede. kterje in svojo ~arobno mo~. Mojca na{ih televizijskih zaslonov na 1. nic. Njihov zadnji nasprotnik je bila Jo‘ef Ur{i~, mentor EPI-jeva knji`na polica ( 44 )

Torej avtor ni ne pisatelj ne Goričan. ‘Tonin!’ Mlad moški, ki ima opravka Gori{ka Mohorjeva dru`ba. KRAJ IN prvega regionalnega razvojnega pro- Kljub temu je svojo živahno dijaško in okrog nove hiše, prekine z delom in LETO IZDAJE: Gorica, 2002. CENA: grama oblikovali predstavniki občin, študentsko življenje preživljal v Gorici se radovedno približa, kajti tod ne 2.790 SIT. OPOMBE: Knjiga, ki vam strokovnih in razvojnih institucij, in seveda ob Soči. Danes sicer živi v hodi veliko turistov. Star je okrog 30 je na voljo v Kobari{kem muzeju, je podjetij, nevladnih organizacij ter po- bližini Milana in je zaposlen kot bol- let. Videti je, da mu prija kratek od- iz{la so~asno v italijanskem izvirni- samezniki. ničar. Še vedno pa ga navdušujejo ho- mor in tudi priložnost, da lahko upo- ku in v slovenskem prevodu. Regionalni razvojni program (RRP) ja, planinstvo in neobičajna potepa- rabi svojo šolsko, sicer dobro italijan- je temeljni programski in izvedbeni nja z nahrbtnikom. Ob branju knjige ščino, v pogovoru z menoj. Srečanje dokument za usklajen trajnostni raz- dr. Kugyja Iz življenja gornika se je postane kmalu prisrčno in skoraj Regionalni razvojni voj Severne Primorske. Pripravljen je odločil, da se kot samotar odpravi na bratsko ter odvrne mene od hoje, nje- program Severne za programsko obdobje do leta 2006. pot in spremlja Sočo od izliva do izvi- ga pa od dela. Oba imava precej vpra- Izhodišče za pripravo RRP statisti- ra. Ob tem pa spoznava tudi pokra- šanj, rada pa bi tudi kaj slišala. Vse- Primorske čne regije Goriška 2002–2006 je Za- jino ter tukajšnje ljudi. kakor sva presenečena ob naključju, (statisti~ne regije Gori{ka) od leta kon o spodbujanju skladnega regio- Nenavadno popotovanje se tako za- ki naju je zbližalo. Tonin ni kak te- 2002 do leta 2006 – povzetek nalnega razvoja (Ur. l. RS, št. 60/99), čne v Tržiču, z močjo poezije. Med po- žak, ampak je hišni gospodar. Diplo- “Dolgoročni cilj razvojnih prizade- ki opredeljuje RRP kot sredstvo za do- potovanjem pa je nastajal tudi dnev- miral je v Ljubljani, a se je vrnil med vanj Severne Primorske je, da posta- seganje hitrejšega in usklajenega eko- gore, ker ima rad mir. Njegova odlo- nik, v katerem se prepletajo opisi kra- ne prepoznavna kot regija uspešnih nomskega, socialnega in okoljskega čitev ni bila lahka, še zdaj mu razum jev in ljudi ter njegove misli. Kasneje podjetij, ustvarjalnih ljudi, ohranjene razvoja posamezne regije, učinek nje- prišepetava dvome. Ali ni bil to beg, spoznamo Sočo kot reko ptic, čude- narave, bogate naravne in kulturno- govega izvajanja naj bi bil skladnejši umik pred svetom, odpoved lastni žev, krvi, veselja skozi trentarsko doli- zgodovinske dediščine, podeljenega regionalni razvoj v Sloveniji. Zakon usodi? Srce odgovarja: ne! Njegove no vse do izvira. In morda boste ob podeželja, ki bo po ekonomskih ka- določa tudi osnovna načela priprave, oči se zaiskrijo ob pogledu na lepoto, branju prepoznali kakšen kotiček ob zalcih primerljiva z uspešnimi evrop- izvajanja, spremljanja in vrednotenja ki ga obkroža, njegove roke, ponovno Soči, ki je prav vam še posebno ljub, skimi regijami ter prijazna do lastnih regijskih razvojnih programov. žuljave, govorijo o strasti, s katero morda kakšnega znanca ali pa celo prebivalcev in obiskovalcev … Bogata RRP je sestavljen iz strateškega in spreminja stvari …”. naleteli na samega sebe … v svoji raznolikosti in privlačna za izvedbenega dela. V strateškem delu “Najprej srečam starejšo in drob- “V strugi izbru{eni kamni”. AVTOR: življenje je Severna Primorska zibel- je analizirana razvojna situacija v re- čkano ženico. S pretvezo, da iščem Pierluigi Bellavite. NASLOV IZVIRNI- ka mnogoterih možnosti, ki jih bomo giji, ugotovljeni ključni razvojni pro- stezo, jo nagovorim. Ne govori itali- KA: “Sassi levigati dalla corrente“. skupaj izkoristili”. To je razvojna vi- blemi in priložnosti območja, uskla- jansko, a je zelo vljudna in prijazna. PREVOD: Oskar Sim~i~. ILUSTRA- zija statistične regije Goriška, ki so jo jena razvojna vizija in razvojne priori- ‘Tonin’, pokliče s pojočim glasom, CIJE: Pierluigi Bellavite. IZDALA: v več kot enoletnem procesu priprave tete regije ter opredeljeni strateški –

Utrinki

DIJA[KO OBMEJNO rarni ter likovni delavnici. ^eprav so Gorica. Martina Kodelja z iste nazije Jurija Vege, pri fantih pa Do- SRE^ANJE PRIMORSKE rezultati ob takem dru‘enju vse prej gimnazije je bila najbolj{a v skoku v men Rov{~ek z Gimnazije Tolmin. 2003 kot pomembni, poglejmo, kako so daljino, v skoku v vi{ino pa je {lo Ekipno je v atletskem troboju najve~ se odrezali najbolj{i. najbolje Simoni Kav~i~ z Gimnazije to~k zbrala Gimnazija Nova Gori- Tolmin – Leta 1973 je minilo 260 let V teku na 100 m je bila najhitrej{a Tolmin. V krosu je najhitreje tekla ca. Mladi so bili aktivni tudi v litera- od slovitega tolminskega punta. Martina Benko z Gimnazije Nova Tinjana Golob Mrak z idrijske gim- rni in likovni delavnici, kjer pa je Praznovanje te obletnice je odlo~il- zelo te‘ko dolo~iti najbolj{ega, saj no vplivalo na to, da se je prvo Dija- so bila vsa dela zelo dobra. Kako {ko obmejno sre~anje Primorske dobra, pa naj oceni vsak sam, in (DOSP) odvijalo v Tolminu. Prvi sicer z obiskom spletne strani: DOSP je tako v na{e kraje pritegnil www.s-gimtol.go.edus.si. kar 625 slovenskih dijakov z obeh Besedilo in foto: Peter Kova~i~ strani meje in postavil temelje na- daljnjim sre~anjem. Prilagajala so se krajevnim, materialnim in organi- KROSI V POSO^JU zacijskim zmo‘nostim posameznih – Tudi leto{nji teki za pokal {ol gostiteljic. Kobarid Sobote so se za mlade teka~e iz Jubilejnega, ‘e tridesetega DOSP-a, Zgornjega Poso~ja za~eli uspe{no. ki se je aprila v organizaciji Gimna- Atleti tolminskega Poso~ja so nam- zije Tolmin odvijal v Tolminu, se je re~ v letu 2002 celo ekipni zmago- udele‘ilo 14 srednjih {ol iz Slovenije, valci. O~itno pa so na dobri poti, da Celovca in Trsta. Mladi so imeli tako svoj uspeh ponovijo. Na prvem teku tudi letos mo‘nost snovanja novih v Kobaridu, ki se ga je udele‘ilo poznanstev, ustvarjanja, {portnega prek 400 teka~ev, so se na stopni- udejstvovanja in sodelovanja. Pome- ~ke za zmagovalce povzpeli nasle- rili so se v malem nogometu, krosu dnji teka~i Atletskega dru{tva (AD) UDELE@ENCI JUBILEJNEGA DOSPA, ki je aprila potekal v Tolminu, so se pomerili v malem in atletskem troboju, bolj umetni{ko nogometu, krosu in atletskem troboju, bolj umetni{ko navdahnjeni pa so ustvarjali v literarni Poso~je: navdahnjeni pa so ustvarjali v lite- ter likovni delavnici. • letnik ’88: Uro{ Roner (1. mesto) EPI-jeva knji`na polica ( 45 )

specifični razvojni cilji in aktivnosti Nosilno vlogo mrežne strukture je v okolje, prostor in infrastrukturo. Primorske) med evropsko prepoz- za njihovo realizacijo. V izvedbenem tem času opravljala ICRA d.o.o. iz Pri pripravi dokumenta so sode- navne regije z visoko dodano vred- delu so opisani glavni programi in Idrije. lovali tudi drugi domači in tuji stro- nostjo v gospodarstvu in trajnostno podprogrami ter navedeni nekateri Za vsebinsko usmerjanje priprave kovnjaki, večina izmed njih v okviru naravnanim gospodarjenjem s pro- predlogi projektov za uresničevanje in za spremljanje izvajanja regional- programa PHARE CBC. storom, razvojnih prednostnih nalog. Oprede- nega programa je Mrežna RRA usta- Namen priprave RRP za statistično • zmanjšati razvojne razlike med ob- ljeni so tudi kazalci za merjenje us- novila Programski odbor, ki ga se- regijo Goriška do leta 2006 je doseči močji ter med urbanimi središči in pešnosti izvajanja programov, finan- stavlja 46 članov: predstavniki občin, trajnostni (usklajen, celovit) razvoj podeželjem Severne Primorske, čno-organizacijski okvir za njihovo delodajalci in delojemalcev, ministr- na področju gospodarske in socialne • zmanjšati gospodarske in socialne izvedbo ter postopki spremljanja, vre- stev, predstavnikov javnega in zaseb- kohezije z uresničitvijo naslednjih razlike v primerjavi z drugimi regi- dnotenja in dopolnjevanja RRP. nega prava ter zainteresirane javno- celovitih ciljev: jami v Sloveniji ter s krepitvijo čez- Pripravo RRP je vodila Severno- sti. Za njegovega predsednika je bil • preboj Severne Primorske (oziroma mejnega sodelovanja in čezmejnih primorska mrežna regionalna raz- izvoljen Črtomir Špacapan, takratni struktur tudi do dežele Furlanija – vojna agencija (Mrežna RRA), ki je župan MO Nova Gorica, za namestni- Julijska Krajina v Italiji, bila decembra 2000 ustanovljena kot ka pa Julijan Šorli, župan občine Tol- • zagotoviti možnost koriščenja dr- pogodbena povezava med: min. Programski odbor je aprila 2001 žavnih in mednarodnih razvojnih • Idrijsko-Cerkljansko razvojno potrdil načrt in ožjo delovno skupino spodbud za projekte z območja Se- agencijo (ICRA), ki deluje na ob- za pripravo RRP, v decembru 2001 verne Primorske. močju občin Cerkno in Idrija; strateški in v maju 2002 izvedbeni del Ključni regijski izvedbeni program, • Posoškim razvojnim centrom dokumenta. ki je nastal v času priprave RRP, je IN- (PRC), ki deluje na območju občin Ožjo projektno skupino, ki je bila PRIME (Inovacijski preboj Primorske Bovec, Kobarid in Tolmin; odgovorna za pripravo RRP, so sestav- regije). Usmerjen je predvsem k spodbujanju inovativnosti na vseh podro- • Razvojno agencijo ROD, ki deluje ljali: mag. Rosana Ščančar, vodja pri- čjih dela in življenja. Njegov cilj je do- na območju občin Ajdovščina, Vi- prave RRP, mag. Almira Pirih, vodja seči pospešen razvoj s sinergijo narav- pava in Komen in delovne skupine za socialno okolje, nih, človeških, finančnih in tehnolo- • Regijsko razvojno agencijo (RRA) Tanja Golja, vodja delovnih skupin ških virov. Spodbuditi 2.500 primor- severne Primorske, ki deluje na za gospodarstvo in turizem, Iris Su- skih študentov, da bi se letno izobra- območju občin Brda, Kanal ob Soči, ban, vodja delovne skupine za pode- ževali v okviru tehničnih smeri. Do le- Miren–Kostanjevica, Vrtojba–Šem- želje in kmetijstvo ter Andreja Trojar ta 2015 zaposliti približno 2.000 viso- peter in MO Nova Gorica. Lapanja, vodja delovne skupine za ko usposobljenih in motiviranih stro- kovnjakov na področju raziskav in razvoja v tehnoloških vozliščih regije. Utrinki 3.000 prebivalcem regije nuditi zaposlitev v primorskih tehnoloških conah in Bla‘ Ro‘i~ (2. mesto); to), Mateja Kragelj (3 mesto); • letnik ’96: Veronika Sovdat (3. ter doseči, da bo 80 odstotkov produ- • letnik ’89: Rok Kurin~i~ (3. mesto); • letnik ’93: Lucija Herman (1. me- mesto). ktov regije osnovanih na znanju in te- hnologijah, ki se bodo prednostno iz- • letnik ’90: Kristina Iskra (1. mes- sto); Tolmin – Drugi tek soto~ja za pokal to), Krista Kenda (2. mesto); • letnik ’94: Bla‘ Leban (1. mesto); Sobote se je odvijal 19. aprila v Tol- važali. To so konkretni cilji, ki jih želi • letnik ’91: Ma{a Rutar (3. mesto); • letnik ’95: Miha Klanj{~ek (1. me- minu. V devetih kategorijah {olske program uresničiti. • letnik ’92: Andrej Mrak (2. mes- sto) in Bine Kav~i~ (2. mesto); mladine se je med seboj pomerilo Publikacija je povzetek celotnega skoraj 200 deklic in de~kov. Mladi iz razvojnega programa, ki je obsežen Poso~ja so se tudi tokrat odrezali dokument in dostopen na spletni stra- zelo dobro, ker pa bi bilo na{teva- ni http://www.sigov.si/uetolm/rrp/, nja preve~, naj tu omenimo le prva na elektronskem naslovu vodje pri- mesta na{ih: Petra Humar (AD Po- so~je) – letnik 88, Rok Kurin~i~ (AD prave RRP [email protected] ter Poso~je) – letnik 89, Kristina Iskra na vseh razvojnih agencijah, ki so so- (AD Poso~je) – letnik 90, Tine Zor- delovale pri njegovi pripravi. nik (O[ Bovec) – letnik 91, Dean mag. Rosana [~an~ar Melihen (O[ Bovec) – letnik 92, Katarina Kurin~i~ iz Kobarida – let- AVTORICE: mag. Rosana [~an~ar, nik 94, Bla‘ka Melihen (O[ Bovec) mag. Almira Pirih, Iris Suban, Tanja – letnik 95. Golja in Andreja Trojar-Lapanja. Tekmovanje je potekalo tudi v ~lan- IZDALA: Severnoprimorska mre`na ski konkurenci, kjer se je v desetih regionalna razvojna agencija, zanjo mo{kih in petih ‘enskih kategorijah na deset kilometrski progi pomerilo ICRA d.o.o. Idrija. KRAJ IN LETO prek sto teka~ic in teka~ev. Tu se je IZDAJE: Idrija, 2002. OPOMBE: najbolje odrezal Edvard Sivec (TK Publikacija je na voljo na Poso{- Kobarid), ki je v kategoriji mo{ki kem razvojnem centru, na sede`ih 1948-44 stopil na najvi{jo stopni~ko. ostalih razvojnih agencij v regiji ter Matej Gaber{~ek, sekretar AD Poso~je na ob~inah. Foto: T. [. F., arhiv LTO Soto~je in Peter Kova~i~ EPI-jeva knji`na polica ( 46 )

Za zlato jamo vem, kot tudi prebivalcem ožjega inširšega Zagrabki izletov zelene gri~e ~utim okolišča – prvim kot osnovna infor- Nova zloženka Zagrabki izletov Vodnik po podeželju Idrijskega in macija o tukajšnjih vaseh, drugim pa predstavlja tematske enodnevne in Cerkljanskega, ki vam ga predstav- kot priznanje za opravljeno delo in dvodnevne izlete po Breginjskem ko- ljamo, je prvi, ki združuje vse vasi spodbuda za nove razvojne naloge in tu, na katerih lahko popotnik doživi (Vojskarsko planoto, Črni Vrh nad aktivnosti. Najpomembnejši uspeh veliko lepega, zanimivega očiščujo- Idrijo, Idrijske Krnice in Masore, Še- programov CRPOV je prav v tem, da čega in pravljičnega. Predstavljene so breljsko planoto in Jagršče, Ledine, so z njimi uspeli ponovno povezati kakovosti Kota, ki naj bi popotnika Dolenje in Gorenje Novake ter Podla- ljudi – prebivalce podeželja – tako pri tako navdušile, da bi jih ponesel v nišče), kjer se je v preteklih letih iz- skupnih prizadevanjih za oživitev krog prijateljev, od koder prihaja. Na vedlo programe celostnega razvoja družabnega življenja, pri skupnem zloženki so številni geografski, tehni- podeželja in obnove vasi (CRPOV). prostorskem urejanju vasi, kot pri čni in drugi podatki o ponudbi ter pri- V vsakem kraju nas vodnik sezna- iskanju in ustvarjanju novih podjet- reditvah v Breginjskem kotu. ni z življenjem na podeželju nekoč in niških priložnosti. Javnosti najbolj Zloženka je na voljo v slovenskem danes, ob tem pa spoznavamo tukaj- vidni, a še zdaleč ne edini, so dosežki jeziku, dobite pa jo lahko pri turisti- šnjo naravno in kulturno dediščino pri zaščiti geografske označbe za še- čnih ponudnikih v Breginjskem kotu, ter pomembne dogodke in prireditve. breljski želodec in dosežki pri zaščiti na Lokalni turistični organizaciji Na koncu so predstavljena še Odprta tradicionalnega ugleda idrijskih žli- nudbi bovške dežele Osnovni razpo- (LTO) Bovec, LTO Sotočje, Turisti- vrata prijaznih domačij, kjer so opi- krofov, številna organizirana preda- znavni element zgodbe je idilična in čni zvezi Gornjega Posočja ter v turi- sane posamezne domačije in njihova vanja o njihovi predelavi in izboljšani neokrnjena okolica zgornje Soške do- stičnih pisarnah v Čedadu in Nimisu ponudba. Vse vasi so za lažjo orienta- kakovosti ter strokovni ogledi podob- line, ki je osnova za počitnice v Tri- oziroma Tarčentu. Od junija dalje bo cijo označene tudi na manjših zemlje- nih primerov po Sloveniji. glavskem narodnem parku in njegovi zloženka na voljo tudi v “samopostre- vidih. V zaključku brošure bralca pri- “Od časov večje naselitve območja neposredni bližini, obdani z gorami žni turistični pisarni” v starem bre- čaka še nekaj slastnih presenečenj v današnje KS Novaki, ki naj bi se zgo- in ledeniškimi dolinami v ozadju ter ginjskem jedru, kjer si boste lahko po- obliki kuharskih receptov domačih dila v 14. stoletju, so se ljudje ukvar- prepleteni s smaragdnimi vodami. stregli tudi z drugimi promocijskimi dobrot. Seveda pa v vodniku ne manj- jali predvsem z živinorejo. Loški ur- Katalog je namenjen domačim go- materiali in informacijami o Breginj- kajo koristne informacije o kmečkih bar iz leta 1290 navaja, da naj bi ta- stom ter tujemu trgu, ki v zadnjih le- skem kotu. V prihodnje nameravajo v turizmih, hotelih, turističnih agenci- krat tu zrasle prve domačije. Omenja tih na Bovškem presega 60 odstotkov Razvojnem društvu Breginjski kot jah … kmetije v patriarhovem svetu, ki so vseh nočitev. Zagrabke izletov prevesti ter dopolniti Celotno območje obeh občin že od loškim gospodom dajale po en velik “Med gorami in smaragdnimi vo- z izleti po Terskih in Nadiških doli- sredine devetdesetih let usmerja vizi- sir za pašo na škofovem svetu na Čr- dami leži dežela, v kateri vsakdo naj- nah. Zloženka je bila izdana v okviru ja “Za zlato jamo vem, zelene griče nem Vrhu in v smeri proti Blegošu.” de svoj najljubši kraj. Iskalci razbur- programa CRPOV. čutim”, ki z malo besedami pove veli- ljivih drugačnosti, ljubitelji preproste ko o tem območju – območju posebnih “Za zlato jamo vem, zelene gri~e domačnosti, družinski izletniki, v na- “Zagrabki izletov”. IZDALO: Razvoj- ljudi, zanimive pokrajine, zelenih go- ~utim”. ZALO@ILA: Idrijsko– ravo zaljubljeni svetovni popotniki no dru{tvo breginjski kot v sodelo- zdov in čistih rek, območju z bogato Cerkljanska razvojna agencija d.o.o. vsakič znova odkrivajo kraje s svoje- vanju z Ob~ino Kobarid in Ministr- rudniško zgodovino in klekljarsko Idrija. UREDNICA IN AVTORICA BE- vrstnim podnebjem Alp in Jadrana, stvom za kmetijstvo, gozdarstvo in tradicijo, zato se je avtorjem zdela ta SEDIL: Mateja Bizjak. KRAJ IN LETO deželo na stičišču slovanske, german- prehrano RS. AVTORICA BESEDILA: vizija več kot primerna tudi za naslov IZDAJE: november 2002. NAKLADA: ske in romanske kulture, pokrajino, Irena Velikonja. VODJA PROJEKTA: pričujočega vodnika po podeželju. Vo- 700 izvodov. OPOMBA: Bro{ura vam ki je tako blizu in tako daleč hkrati. Pavel Tonkli. LETO IZDAJE: oktober dnik je namenjen tako obiskovalcem je na voljo na Idrijsko-Cerkljanski Največji plani svet in najgloblje s pro- 2002. razvojni agenciji v Idriji. dom zapolnjena kotlina slovenskih Julijskih Alp je za mnoge najprivla- Turisti~na ponudba čnejši cilj oddiha v srednji Evropi. in ponudniki v Bovcu Mogočni vršaci, s potmi prepredene Lokalna turistična organizacija ovčje in kozje planine, presenetljivi (LTO) Bovec je izdala katalog turi- potoki, reke in slapovi pletejo razko- stične ponudbe in ponudnikov na šje doživetij pozimi in poleti …” Bovškem. To je prvi katalog, v kate- ZALO@IL IN IZDAL: LTO Bovec. rem je predstavljena splošna turisti- VSEBINSKA ZASNOVA: Marko Vidi~. čna ponudba Bovške in njeni ponud- AVTORICA BESEDIL: Ines Drame. niki. V katalogu je predstavljena nova LETO IZDAJE: 2003. NAKLADA: celostna podoba bovškega turizma, ki 40.000 izvodov – 30 odstotkov je omogoča nosilcem (LTO-ju oziroma nem{kih, slovenskih in angle{kih, Turistično informativnemu centru 28 odstotkov pa italijanskih. OPOM- (TIC-u) ter turističnim ponudnikom) BA: Katalog je na voljo na LTO Bo- jasno razpoznavnost in je privlačen vec oziroma v prostorih TIC-a Bovec turistični cilj za potencialne obisko- in pri turisti~nih ponudnikih, objav- valce, partnerje, investitorje … Rdeča ljenih v katalogu. nit kataloga je zgodba o naravi in po- Utrinki ( 47 )

MLADI TOLMINSKI dinsko ekipo belgijskega prvoliga{a KO[ARKARJI V BELGIJI Lueven, za 14 to~k, nato pa za 12 to~k Predmestje Bruslja (Belgija) – Mladi premagali angle{ko prvoliga{ko eki- ko{arkarji iz Tolmina (letniki 1986/87) po Bristol Bombers. so se med 11. in 13. aprilom udele‘ili V tekmah za razvrstitev so najprej za mednarodnega turnirja v predmestju 16 to~k premagali belgijsko ekipo Bruslja, kjer so odigrali pet tekem. Na FACOM Damme, nato pa v lepi in dra- turnirju je sodelovalo 8 ekip iz Belgije, mati~ni borbi za 5. mesto za 2 to~ki Anglije, Latvije in Slovenije. izgubili z mladinci KK Ajdov{~ina, s ^eprav so Tolminci nastopili z eno le- katerimi so skupaj potovali na ta zani- to mlaj{o ekipo (turnir je bil namenjen miv in kakovostno organiziran turnir. letnikom 1985/86), so se z nasprotniki Ekipa je tako dosegla 6. mesto, za Aj- dokaj uspe{no kosali. V svoji tekmo- dov{~ino, doma~o mladinsko ekipo, valni skupini so dvakrat izgubili in en- ekipo BJSS iz Rige ter prej omenjeni- krat zmagali ter v skupnem se{tevku ma finalistoma. Kljub dolgi in napor- MLADI POSO[KI KARATEISTI so ob pomo~i organizacijskega odbora v Kobaridu organizirali ni poti se je turnir izkazal za koristne- prvo {olsko tekmovanje v karateju. Foto: Izidor Marki~ dosegli 3. mesto. Prvi dan so {e ~utili posledice dolge poti in so za 30 to~k ga, fantje so odigrali tekme zelo soli- KARATE TURNIRJA Ilija Aleksi} (1. mesto); de~ki 1990/ izgubili z (ob koncu drugouvr{~eno) dno, si nabrali dodatnih izku{enj in Kobarid – Karate klub (KK) Tolmin – 1991, zeleni in vi{ji pasovi (Jiju Ippon): belgijsko kadetsko reprezentanco, {e enkrat potrdili, da bi lahko – ob pri- sekcija Kobarid je v telovadnici O[ Mitja Marki~ (2. mesto); de~ki 1988/ ki se pripravlja za kvalifikacijske te- mernem pristopu – uspe{no nastopali Simona Gregor~i~a konec marca or- 989 – beli do oran‘ni pas (Kihon Ippon): kme na kadetskem evropskem prven- tudi v majskih kvalifikacijah za 1. sloven- ganiziral {olski karate turnir Kobarid Toma‘ Gli{ovi} (1. mesto) in Ian Ster- stvu. Drugi dan so najprej izgubili s sko mladinsko oziroma kadetsko ligo. gar (2. mesto); de~ki 1988/1989, ze- 2003, ki se ga je udele‘ilo sto tekmo- kon~nim zmagovalcem turnirja, mla- Besedilo in foto: Branko Veli{~ek valcev. Tekmovanje je uradno odprla leni in vi{ji pas (Jiju Ippon): Bojan Jo- ravnateljica O[ Alenka Raspet, ki je vanovi~ (1. mesto) in Brane Marko- poudarila pomen, ki ga imajo za os- vi} (3. mesto); deklice 1995 in mlaj{e novno{olce {portna vzgoja in medse- – beli do oran‘ni pas (Kihon): Gaja bojna prijateljska dru‘enja ter tekmo- Kozar (1. mesto) in Kitty Finc (2. vanja. Turnirja se je poleg doma~ega mesto); deklice 1992/1993 – beli do kluba udele‘ilo {e {est drugih sloven- oran‘ni pas (Kihon): Ur{a Koren (2. skih klubov (Olimpija Ljubljana, Ki- mesto) in Sara Kranjc (3. mesto); de- mon Ljubljana, Sokol Ilirska Bistri- klice 1990/1991 – beli do oran‘ni pas ca, Samuraj Bohinj, Samuraj Nova (Kihon Ippon): Demi Finc (1. mesto) Gorica, Samuraj Ajdov{~ina). Naj ter Anja Ur{i~ (2. mesto); deklice omenimo, da so se doma~i tekmoval- 1987-1989, beli do oran‘ni pasovi (Ki- ci zelo potrudili in nekateri v svoji sku- hon Ippon): Megi Kravanja (1. me- pini premagali celo bolj izku{ene. Trud sto), Bojana Aleksi} (2. mesto) in in vlo‘en ~as se je popla~al ob pogle- Adelina Kofol (3. mesto); deklice du na zadovoljne in nasmejane obra- 1987-1989, zeleni in vi{ji pasovi (Jiju Ippon): Naja Furlan (1. mesto). ze mladih karateistov. Ob koncu tek- EKIPNI POSNETEK KK Tolmin in belgijske reprezentance. movanja so se trenerji klubov in sod- Organizatorji se ob tej prilo‘nosti za- niki strinjali, da so tovrstna tekmova- hvaljujejo doma~im sponzorjem: O[ nja dobrodo{la, saj pomagajo tekmo- Simon Gregor~i~ iz Kobarida, Ob~ini SKOKI 2003 kladiva. Poskrbljeno pa je bilo tudi za valcem – predvsem mlaj{im – prebro- Kobarid, Zavarovalnici Triglav, Pro- Slap ob Idrijci – Prizadevni ~lani Re- varnost skakalcev, saj je bil v vodi v diti za~etni{ko tremo, obenem pa jim stovoljnemu gasilskemu dru{tvu kreativnega dru{tva Slap (RDS) so ~asu skokov nenehno prisoten pota- nudijo prve izku{nje. Kobarid, mlekarni Planika Kobarid, letos ‘e peti~ zapored organizirali tra- plja~. Zve~er je nato sledila {e zabava Pa poglejmo rezultate najbolje uvr{- podjetju Oplast Franc Ofentav{ek s.p. dicionalne prvomajske skoke v vodo. za staro in mlado. in Restavraciji Kotlar s preno~i{~i. ~enih karateistov Zgornjega Poso~ja: V Idrijco, ki je ta dan merila 12°C, se Naj omenimo, da je dan poprej RDS • KATA: de~ki 1990/1991 – beli do Ljubljana – Tolminski karateisti so se je z desetmetrskega mostu pognalo organiziralo tudi kresovanje, ob kate- oran‘ni pas: Ilija Alek{i} (1. mesto); aprila udele‘ili tudi 4. pokalne tekme devet skakalcev. Najstarej{i je {tel 63 rem na Slapu po tradiciji ne sme manj- de~ki 1990/1991 – zeleni in vi{ji pas: Ljubljana 2003, kjer so se med seboj let, najte‘ji je tehtal 130 kilogramov. kati peka odli~nih pala~ink. Oba dneva Mitja Marki~ (3. mesto); de~ki 1988/ pomerili karateisti ljubljanskih osnov- Obiskovalci pa med tekmovalci nis- pa je na igri{~u ob Idrijci potekal tudi 1989 – beli do oran‘ni pas: Ian Ster- nih {ol ter karateisti povabljenih Kara- mo zasledili nobene predstavnice ne- turnir trojk v malem nogometu. Tu se gar (2. mesto) in Toma‘ Gli{ovi} (3. te klubov iz Diva~e, Kopra, Tolmina ‘nej{ega spola, saj so o~itno menile, je najbolje odrezala ekipa Elektro- mesto); de~ki letnik 1988/1989 – ze- in Se‘ane. Mladi tolminski karateisti da je voda kljub son~nemu vremenu doma iz Tolmina. Son~no vreme je na leni in vi{ji pas: Brane Markovi~ (3. so tudi tokrat pokazali, da z njimi ni zanje malce premrzla. prireditve privabilo {tevilne obisko- mesto); deklice 1996 in mlaj{e – beli {ale, saj so osvojili kar lep niz odli~ij: Po oceni sodnikov se je najbolje odre- valce, tisti najbolj pogumni pa so se in rumeni pas: Kitty Finc (3. mesto); Kata 2A – de~ki, 6,7 let: Benjamin zal Toma‘ Jenko, ki je v prvi seriji iz- v Idrijci tudi ‘e okopali. deklice 1994/1995 – beli in rumeni pas: Medve{~ek Murovec (3. mesto); Ka- vedel 1,5 salto naprej skr~eno, v drugi Gaja Kozar (1. mesto); deklice 1990/ ta 2D – deklice+de~ki,13-14 let: Megi pa salto nazaj stegnjeno. Drugo me- ^lani RDS so {e enkrat dokazali, da 1991 – beli do oran‘ni pas: Demi Finc Kra-vanja (1. mesto); Kata – team sto si je s skokom na glavo v pregibu tudi na pode‘elju ‘ivijo mladi in spo- (1. mesto) in Anja Ur{i~ (2. mesto); de- mal~ki: Ur{a Koren, Gaja Kozar, Ana in lastovko priskakal Milo{ Lozar, tre- sobni ljudje, ki bi svoj kraj radi o‘ivili. klice 1887-1889 – beli do oran‘ni pas: Vukeli}; Kihon Ipon Kumite 3B – tje mesto pa je pripadlo Marku Hri- Vsekakor pa se strinjajo, da bi jim Megi Kravanja (1. mesto), Bojana deklice 8,9 let: Ana Vukeli} (1. mesto) barju, ki se je v obeh serijah odlo~il lahko na pomo~ prisko~ila tudi Ob~i- Aleksi} (2. mesto) in Monika Tratnik in Gaja Kozar (3. mesto); Kihon Ipon za lastovko. Od na{ih se je najbolje na. ^e ‘e ne pri organizaciji njihovih (3. mesto); deklice 1987-1889, zeleni Kumite 3C – deklice, 11/12 let: Anja odrezal Sergej Manfreda iz Modreja, {tevilnih prireditev, pa vsaj pri dokon- in vi{ji pas: Naja Furlan (1. mesto). Ur{i~ (2. mesto); Kihon Ipon Kumite ki je zasedel odli~no ~etrto mesto, do- ~anju igri{~a ob Idrijci. Slednje je • KUMITE (borbe): de~ki 1992/1993 3D – deklice+de~ki 13/14 let: Megi ma~in Simon Lapanja pa je v skupni namre~ {e vedno brez prepotrebne – beli do oran‘ni pas (Kihon): Izidor Kravanja (3. mesto). razvrstitvi pristal na {estem mestu. Vsi ograje, da predvidene razsvetljave niti Koren (3. mesto); de~ki 1990/1991 – Vesna Kozar, ~lanica organizacijskega najbolj{i so prejeli prvomajsko obar- ne omenjamo ... beli do oran‘ni pas (Kihon Ippon): odbora KK Tolmin – Sekcije Kobarid vane pokale, tak{ne v obliki srpa in Besedilo: Peter Kova~i~ Koledar prireditev ( 48 )

Datum Kraj Prireditev Informacije

26.5.- 31.5. TOLMIN; Kozlov rob Teden gozdov 2003 – prireditve s poudarkom na Zavod za gozdove – OE Tolmin; Dani organiziranem vodenju po gozdni u~ni poti na Kozlov rob Oblak: 05/38-01-252 30.5. TOLMIN; kinogledali{~e Osrednja prireditev ob ob~inskem prazniku – slavnostna Ob~ina Tolmin in Gimnazija Tolmin; seja ob~inskega sveta in proslava 40. obletnice ustanovitve Miran Drole: 05/38-19-513, Gimnazije Tolmin Lenart Barbi~: 05/38-11-230 30.5. [ENTVI[KA GORA; dvorana Gospodarska poslopja skozi ~as – predstavitev projekta O[ Most na So~i, P[ [entvi{ka gora; in prilo‘nostna razstava s kulturnim programom Aleksandra Bo‘i~: 05/38-09-676 30.5.-1.6. MATREI (AVSTRIJA) Igre brez meja 2003: tradicionalne {portno-zabavne igre Verena Tuta: 05/ 38-19-518 mladih treh de‘el 31.5. BOVEC; teni{ka igr. pod hotelom Kanin “PAMP TENIS 2003” – {portno dru‘abna prireditev Nata{a Vrhunec: 01/56-58-100 31.5. (19.00) TOLMIN; dvorana {olskega centra Revija upokojenskih pevskih zborov Primorske Jo‘ica Jarc: 05/38-82-949, Rudi Rauch: 05/38-82-033 31.5. TOLMIN Proslava ob 122-letnici PGD Tolmin – razstava slik in PGD Tolmin; muzejskih dokumentov, sve~ana akademija Dejan [avli: 031-677-549 31.5. VR[I^ Rekreativni kolesarski izlet ~ez Vr{i~ – celodnevni izlet Rekreativno dru{tvo Slap; Egon Pav{i~: s kolesom 031-563-725, Edi Manfreda: 041-614-687 31.5.-1.6. ITALIJA – AVSTRIJA – SLOVENIJA Mednarodni kolesarski maraton treh de‘el – dvodnevna KK So~a; Pavel Sivec: 05/38-85-234 mednarodna kolesarska prireditev; dol‘ina proge 300 km 1.6. DOLENJA TREBU[A Sre~anje ostarelih – ma{a, predavanje in kult. progr., nas- Marica Mrak: 05/38-05-055, top pevskega zbora in folklorne skupine KPD Justin Kogoj @upnijski urad: 05/38-05-703 1.6. (15.00) KOSE^ Kose{ki praznik – ma{a pri sv. Justu, tradicionalni pohod Va{ka skupnost; skozi Kose{ka korita, poku{ina specialitet kose{kih gos- Vinko Kranjc: 041-594-526 podinj, dru‘abni program 1.6. PODBELA Ob bistri Nadi‘i nam pesem zveni – mednarodno pevsko KD Stol Breginj; sre~anje v sklopu Kotarskih dnevov pri cerkvici sv. Helene Vida [kvor: 041-398-085 6.6. TOLMIN Odprtje stalnih muzejskih razstav v Tolminskem muzeju Tolminski muzej; 05/38-11-360 (zgodovinsko-etnolo{ka in arheolo{ka) 7.6. (22.00) TOLMIN; soto~je Praznovanje 25. obletnice ustanovitve MNK Herbie 53 MNK Herbie 53; – koncert skupine Johnny Bravo Dani Oblak: 041-657-059 7.6. PODBELA; Kamp Nadi‘a Veter ob Nadi‘i – vseslovenska akcija “Veter v laseh – Evgen Marcola: 041-443-535 s {portom proti drogi” 7.6. TRNOVO OB SOÎ Tekmovanje na So~i v kajaku in kanuju – mednarodni So{ke elektrarne in Ob~ina Kobarid; slalom Branko Brezigar: 041-735-208, Nada Pajntar: 05/38-90-106 7.6. BOVEC; gasilski dom Predstavitev knjige - kronike PGD Bovec PGD Bovec; Miro Bozja: 041-650-341 7.6. (20.00) TOLMIN; dvorana {olskega centra Koncert APZ “Canto ergo sum” Janja Gruden: 041-781-731 8.6. MOJSTROVKA Planinski pohod na Mojstrovko PD Tolmin; 05/38-83-211 (~et. 17h – 19h) 13.6. KOBARID Praznovanje sv. Antona Ob~ina in KS Kobarid; Nada Pajntar: 05/38-90-106 14.6. PODBELA; Kamp Nadi‘a Zaklju~na prireditev vseslovenske {portne akcije Evgen Marcola: 041-443-535 “Veter v laseh – s {portom proti drogi” – tekmovanje najbolj{ih ekip, dru‘enje in zabava 14.6. BOVEC; kulturni dom Razstava likovnih umetnikov Poso~ja – slikarji se Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – predstavijo, kulturni program s plesno skupino Korak OI Tolmin; Silva Seljak: 05/38-01-170 14.6. BOVEC; gasilski dom Otvoritev spominske plo{~e in gasilske razstave ob PGD Bovec; Miro Bozja: 041-650-341 100-letnici PGD Bovec – sre~anje gasilcev veteranov 15.6. ÊNEBOLA (Italija) – PODBELA 10. pohod prijateljstva ênebola – Podbela (14 km) Danica Hrast: 05/38-81-116, Evgen Marcola: 041-443-535 15.6. [ENTVI[KA GORA Ajns – 11. tradicionalna folklorna prireditevz mednarodno Folklorno dru{tvo Ivan Laharnar–Pla- udele‘bo nota; Nata{a Ozebek: 031-835-001 15.6. BOHINJSKE PLANINE Planinski pohod Planinsko dru{tvo Tolmin; 05/38-83- 211 (ob ~etrtkih od 17.00 do 19.00) 15.6. (11.00) KRED; pokopali{~e Odkritje grobnice dvanajstim padlim v NOB Obmo~ni odbor ZB NOB; 05/38-81-036 15.6. (19.30) TOLMIN; dvorana {olskega centra Koncert flavtistk Irene Kav~i~ in Marjetke Luznik Maja Klanj{~ek: 041-973-949 Informacije za mese~ni koledar prireditev lahko posredujete: za ob~ino Tolmin na LTO Soto~je: 05/ 38-00-480, e-po{ta: [email protected], za ob~ino Kobarid Nadi Pajntar: 05/ 38-90-106, e-po{ta: [email protected] in za Bov{ko na PRC: 05/ 38-41-500. Informacije o prireditvah v prihodnjem mesecu nam sporo~ite najkasneje do 20. v mesecu!

“Razsodi{~e” Ba{ka grapa ostaja Ba{ka grapa in celo Ptuja odlo~itev sploh ni bila sporna, saj so min. In kdo so nagrajenci? Prebivalci Ba{ke grape se zagotovo {e spominjajo se vsi (razen enega samega) strinjali, da naj Ba{ka Janko Valentin~i~, Podbrdo; Boris Dakskobler, lanskoletne razprave v na{em glasilu, kjer smo jih grapa tudi v prihodnje ostane grapa. Podbrdo in Cvetko Kenda iz Klav`. Nagrajencem spra{evali, katero ime se jim zdi primernej{e glede Izmed pravo~asno prispelih razglednic, dopisnic, iskreno ~estitamo, vsem, ki so se odzvali na{emu na ponujene argumente: Ba{ka grapa ali Ba{ka do- pisem in elektronskih po{t smo iz`rebali tri nagra- povabilu za sodelovanje, pa se iskreno zahvalju- lina. Po 21-ih prispelih predlogih doma~inov in petih jence, katerim bo Lokalna turisti~na organizacija jemo! predlogih na{ih bralcev iz Ljubljane, Kranja, Celja Soto~je podarila Turisti~ni zemljevid Kobarid – Tol- Uredni{tvo EPI-centra