PLANINSKO DRUŠTVO Odsek za varstvo narave

Raziskovalna naloga

RAZISKOVANJE NARAVE PO OBRONKIH KOJCE Splošna predstavitev Geološka sestava tal Gorsko cvetje Živalstvo Vodni viri

IZDELAL: Gorazd Lapanja

Cerkno, 2009 KAZALO

1 UVOD...... 4 2 OBRONKI KOJCE...... 6 2.1 Splošna predstavitev ...... 6 3 GEOGRAFSKA PREDSTAVITEV ...... 7 3.1 Predstavitev območja Kojce in prikaz višinskih pasov...... 7 3.2 Kamnine, površje in vode ...... 8 3.3 Podnebje, prst in rastje...... 8 4 NARAVOVARSTVENA PREDSTAVITEV ...... 9 4.1 Zaščiteni vodni viri...... 9 5 GEOLOŠKA SESTAVA TAL NA KOJCI ...... 12 6 GORSKO CVETJE – FLORA ...... 13 7 ŽIVALSTVO – FAVNA...... 14 8 VODNI VIRI ...... 15 8.1 Vodna zajetja na obronkih Kojce...... 15 8.1.1 Vodno zajetje KRIVČEVA RUPA ...... 16 8.1.2 Vodno zajetje SMOKOV ROVT 1...... 17 8.1.3 Vodno zajetje PODLAČNO BRDO ...... 17 9 SKLEPNE UGOTOVITVE ...... 19 10 LITERATURA ...... 19

- 1 - PREDGOVOR

Strma pobočja, prepadni skalnati robovi se raztezajo na obronkih Kojce, ki osamelo strmi nad hribovskimi vasi, kot so , Orehek, Jesenica in Bukovo. Zanimiva, a skoraj neprepoznavna skriva svoje strmine in skalne robe, ki so naravnega pomena. S svojo višino, ki meri 1303 m, se zdi lahko dostopna, a se pri vzponu nanjo premislimo glede dostopnosti. Poti nanjo ni veliko. Vse poti, ki vodijo na vrh zahtevajo od pohodnika nekaj truda in energije. Včasih je bila zelo malo poraščena, saj je ljudem dajala krmo za živino. Kosci in grabljivke so se vzpenjali po strmih travnatih pobočjih in pridno kosili in spravljali seno. Velika količina sena je zahtevala, da so ljudje postavljali senene kope, kar še zdaj predstavlja senena kopa na vrhu Kojce. Pod izumrtju starih kmečkih ljudi, se v Kojci ni več kosilo. Pobočja Kojce so se začela zaraščati in spreminjati v gozd. Danes je Kojca poraščena z gozdom do vrha, le nekaj ostankov travnika pa pridno kosijo lovci. Vrhnji del Kojce je planjava, ker gozd ne uspeva več.

Kojca poraščena je gospa, samo na svojem vrhu nekaj trave ima. Strma njena so pobočja, skalnati predeli strmijo iz območja. Levo dviga se Hudičev rob, desno privablja nas Divji rob.

Včasih kosci so po njen kosili, hlapci pa v dolino seno valili. Življenje tu res pestro je bilo, saj napora nikoli ni zmanjkalo. Danes prazno je pobočje, le nekaj potočkov strmo pada v sotočje.

(Gorazd Lapanja)

- 2 - Na Bevkovo goro, sliši se nenavadno, vendar je res. Naš poznani pisatelj France Bevk se je rodil v vasi pod Kojco, ki se imenuje Zakojca. Z Volarjeve domačije, če stopimo na rob nad hišo se vidijo travnata pobočja in gozd, ki pokriva Kojco. S svojo povestjo »Mladost med gorami« je deloma opisoval tudi svoje življenje pod Kojco, ki ga je preživljal v mladih letih.

Bevkova mladost Ondod sem tekal kot bosopet deček in plašil kokoši, zaradi česar je babica trdila, da sem "divjak". Nisem bil sam. Spremljala me je cela vrsta bratcev in sestric, ki sem jim bil poglavar. Pestoval sem jih, jih varoval in kratkočasil, pripravljal zdaj v jok, zdaj v smeh. Tresel sem jim hruške in klatil jabolka, da so se z njimi gostili. Vodil sem jih občudovat rogato in bradato kozo v kozjaku za hišo. Peljal sem jih v skalovje, kjer so se med divjimi nageljni greli modrasi. Ali pa sem jih izvabil v sosedov gozd tik ob sadovnjaku. Tam sem se jim skril in se oglašal kot zver, da so se tresli od strahu. Tega mi niso nikoli za dolgo zamerili. Prej in slej so se me držali kot robida.

France Bevk: Mladost med gorami

- 3 - 1 UVOD

Namen raziskovalne naloge je predstaviti manj poznan hrib z imenom Kojca, ki se razprostira v Cerkljanskem hribovju. Kojca je drugi najvišji vrh Cerkljanskega hribovja, le sosed Porezen jo prekaša v svoji višini za dobrih 300 m in nekaj. Včasih se je govorilo, da sta Porezen in Kojca mož in žena, saj se neprestano gledata in strmita eden v drugega. Razlike med Poreznom in Kojco, predvsem v obliki se popolnoma razlikujeta. Oba imata skalnata pobočja. Kojca je tako znamenita s svojim Hudičevim robom, ki mogočno štrli iz njenega zaraščenega pobočja, ki pada prosti vasici Orehek. Zanimiva razgledna točka je Divji rob, ki nam odpira pogled na sosednjo okolico, poleg vasi Orehek in Jesenica, nam nudi še pogled na Spodnje Ravne in vse do Šebreljske planote. Kojca je na svojem vrhu poraščena s travnikom, kot v obliki manjše planjave, z razliko od Porezna, ki je mogočen špičasti vršac. Kojco ne smemo preveč podcenjevati saj njeni strmi pristopi zahtevajo polno truda, da se povzpnemo nanj. V nalogi je predstavljeno in opisano Cerkljansko hribovje z vrhom Kojca, ki se razprostira na nadmorski višini 1303 m. Gorski svet, ki daje človeku lično podobo, naj bo ohranjen in neokrnjen v prvotni podobi, zato je skozi raziskovalno nalogo ponazorjen pregled živih in neživih dejavnikov, ki tvorijo življenjski prostor. Raziskovalna naloga v prvem delu zajema predvsem teoretično predstavitev geološke sestave tal in naravovarstvene predstavitve. Življenjski prostor v gorah pa ne deluje brez rastlinstva in živalstva, zato sem predvsem s trudom na terenu in preko literature raziskal cvetje, ki uspeva na ožjem predelu Kojce, predvsem v višjem predelu Kojce. Življenjski prostor zavzemajo tudi živali, ki živijo na tem območju. Živalstvo nam daj predvsem zgled mirnega in okoljskega preživetja v naravi, katerega se ljudje po večini ne zavedamo. Za življenje je zelo pomembna glavna dobrina, ki nam jo daje narava, to je vodni vir, zato je skozi nalogo opisano vodovje, ki izvira na obronkih Kojce. V zadnjem delu naloge je prikazano, kako naj se varuje gorski svet in kako naj ljudje funkcionirajo v samem gorskem svetu, da ga ohranjajo kot dobrino in neokrnjen del narave, ki nam je lahko za zgled.

- 4 -

TEORETIČNO – PREDSTAVITVENI DEL • Splošna predstavitev • Geografska predstavitev • Naravovarstvena predstavitev

- 5 - 2 OBRONKI KOJCE

2.1 Splošna predstavitev

Cerkljansko hribovje je nekako odmaknjeno od pogosto obiskovanih gora Slovenije. Kojca (slika 01) je gotovo ena pomembnejših gora na tem področju. Stoji južno od Porezna, od koder jo tudi najlepše vidimo. Opazimo jo tudi z vrhov Spodnjih Bohinjskih gora. Z njenega vrha je lep razgled na Cerkljansko in na gore od Črne prsti do Krna. Kojca je najbolj znana po velikanu slovenske mladinske književnosti Francetu Bevku, ki se je rodil v vasi Zakojca SZ pod goro. V svojih povestih pogosto opisuje svoj otroški svet in pokrajino, kjer je odraščal. Na vzhodni strani pa je še druga zanimivost: aragonitna jama v vasi Ravne. Nenavadno kosmate minerale si lahko ogledamo ob spremstvu domačinov, saj je vhod v jamo kar na njihovem dvorišču.

Med planinci je Kojca razmeroma malo znana. Nanjo so speljane kar tri markirane poti: iz Zakojce, iz Bukovega in iz Jesenice, ki pa niso opisane v nobenem vodniku. Vršna travnata pobočja so zelo prijetna in razgledna.

KOJCA – 1303 m Greben ČRNE PRSTI POREZEN – 1630 m

RODNE – 1000 m

Slika 1: Cerkljansko hribovje z znamenito podobo Kojce

- 6 - 3 GEOGRAFSKA PREDSTAVITEV

3.1 Predstavitev območja Kojce in prikaz višinskih pasov

Cerkljansko hribovje s Kojco spada v predalpsko hribovje Julijskih Alp, ki se ponaša s strmimi pobočji, visoko ležečimi travniki in pašniki, kar nakazuje prisotnost dolomita v geološki sestavi tal. Zgornje obronke Kojce se glede na nadmorsko višino uvršča zgornje gorski višinski pas (slika 2).

Slika 2: Višinski pasovi na obronkih Kojce

Zgornje gorski višinski pas (1200/1300 m – 1500/1600 m): V zgornje gorskem višinskem pasu (slika 2) se na vzhodnih pobočjih Kojce pojavlja mešani gozd, v višjih predelih pa se mu že pridružita smreka in macesen. Oba se pojavljata na zgornji gozdni meji, kakršna je značilna za alpski svet. Na južni strani Kojce se gozdna meja zaključi tik pod vrhom. To se pojavlja zaradi raznolike sestave tal. Na ostalih straneh se zaključi nekoliko nižje. V zgornje višinskem gorskem pasu se pojavlja gorsko cvetje, ki uspeva v gozdni podrasti (borovnice,…). V zgornjem pasu je nekaj travnatih planin, ki se razprostirajo po vrhu Kojce. Spodnje gorski višinski pas (600/700 m – 1200/1300 m): V omenjenem višinskem pasu prevladuje mešani gozd, predvsem pa raste bukev, ki tvori klimatsko združbo. Ta klimatska združba se imenuje slovenski alpski bukov gozd. Združba nosi ime po dveh značilnih vrstah, ki sta najbolj razširjeni na ten območju, to sta bukev in trilistna vetrnica. V tem psu prevladuje tudi smreka, ki na določenih območjih lahko tudi prevladuje. Podrast cveti predvsem spomladi, preden drevesa ozelenijo, ker rabi dovolj svetlobe. Plast humusa je debelejša in so tla zakisana.

- 7 - 3.2 Kamnine, površje in vode

Kamninska sestava tal: Kamninska sestava tal na obronkih Kojce zajema dobro četrtino dolomita, slabo četrtino apnenca, ostali delež pa zajemajo nepropustne kamnine. Med njimi prevladujejo usedline (glinovci, meljevci, peščenjaki, konglomerati), nekaj pa je tudi vulkanskih kamnin. Kamninska sestava tal je skoraj enaka kot na Poreznu, le da tukaj vsebujejo tla nekaj več apnenca.

Površje: Relief površja je na obronkih Kojce zelo raznolik, od strmih do položnejših pobočjih in pašnih planin. Obronke Kojce se uvrša v alpski tip površja, ki spada v predalpski svet. Kojca je ena najbolj strmih hribov v cerkljanskem hribovju.

Vodovje: Večina Cerkljanskega in deloma Rovtarskega hribovja spada v porečje Idrijce. Idrijca s pritoki pa odteka v Jadransko morje. Severni del Kojce pa spada v porečje Bače, ki pa s pritoki odteka v Sočo. Grape na obronkih Kojce, ki so jih izoblikovale divje vode so ozke in strme. Južni del Kojce spada v Porečje Cerknice, ki se izliva v Idrijco in potem naprej v Sočo. Zavarovanega vodnega vira na obronkih Kojce ni. Pod Kojco izvirajo številni manjši potoki, katerih imena niso poznana oz. niso določena.

3.3 Podnebje, prst in rastje

Podnebje: Pokrajina ima zmerno celinsko podnebje, letna količina padavin na tem območju je približno 2096 mm. Padavinski režim je submediteranski z glavnim padavinskim viškom v jesenskih mesecih in potem na prehodu pomladi v poletje. Najmanj padavin je v času, ko se zima pretvarja v pomlad. Značilnost podnebja je enaka kot za Porezen.

Prst in rastje: Na vzhodnem delu Kojce gozd sega visoko do nadmorske višine okoli 1300 m, na ostalih predelih pa je gozdna meja nižje zaključena. Na nepropustnih kamninah, med katerimi prevladujejo permokarbonske in permske usedline, so kisle rjave prsti. Na apnencih in dolomitih pa prevladujejo pokarbonatne prsti, ki dajejo površini strma pobočja.

- 8 - Raba tal: Raba tal (graf 1) je zelo raznolika, saj je odvisna od nadmorske višine. Največji delež pobočij pokriva gozd, manjši del predstavljajo travniki, v nižjih predelih pa se še pojavljajo sadovnjaki in njive. Pašnih planin skoraj ni le občasno se pasejo ovce.

70%

60%

50%

40%

30%

20%

10%

0% RABA TAL ostalo 5% gozdovi 70% pašnik i 2% travnik i 10% sadovnjaki 3% vinogradi 0 njive 10%

Graf 1: Raba tal na obronkih Kojce

4 NARAVOVARSTVENA PREDSTAVITEV

Kojca je zanimiv vrh, kar se tiče področja flore in favne. Na obronkih Kojce uspevajo številne gorske rastline in živijo gozdne živale. Območje Kojce ni zaščiteno, zato ne moremo govoriti, da je Kojca zaščiteno območje. Vsak planinec mora biti ljubitelj narave, zato je to samoumevno, da se gorskega cvetja tudi v nezavarovanih območjih ne trga. Ravno tako se ne plaši gozdnih živali, ki so naseljene v omenjenem področju.

4.1 Zaščiteni vodni viri

Na severnem in zahodnem pobočju Kojce je vodno zaščiteno področje, ki je na spodnji sliki 3 prikazano z modro oznako.

- 9 -

Slika 3: Zaščiteni vodni viri na obronkih Kojce

Vodno zaščiteno območje se razprostira od vrha Kojce do zgornjih hiš Zakojce. Na pobočju, ki se imenuje Rovte se razteza velik pas zaščitenega vodnega območja, ki se uporablja kot vodno zajetje za vas Zakojca. Na levi strani Kojce, to je proti križišču lokalnih cest Bukovo – Zakojca se razprostira še tretje območje vodnega zajetja. Po pregledu podatkov so na obronkih Kojce registrirana tri zaščitena vodna zajetja s pitno vodo.

- 10 -

RAZISKOVALNI DEL na obronkih Kojce - Geološka sestava tal - Gorsko cvetje– Flora - Živalstvo - Favna - Vodni viri

- 11 - 5 GEOLOŠKA SESTAVA TAL NA KOJCI

Geološka sestava tal na obronkih Kojce zajema mnogo različnih geoloških struktur in material, ki so se izoblikovali v zadnji ledeni dobi in z mehanskim preperevanjem. Slika 4 natančno prikazuje geološki strukturo tal na Kojci, ki je označeno s kvadratkom.

Slika 4: Prikaz geološke sestave tal na obronkih Kojce

Iz zgornje legende (slika 4) je razvidno, da na Kojciu prevladuje: - peščenjak in konglomerat ter lapor, - glinovec in meljevec, - apnenc in dolomit, - pesek, prod in grušč.

Na vrhnjem predelu Kojce prevladuje predvsem grebenski apnenec. Večina apnencev je triaste starosti. Največji delež strukture tal zavzemajo glinovci, meljevci in peščenjak, nekaj pa je tudi usedlin paleozojske starosti, ki pa dajejo precej nestabilno strukturo tal (plazovi,..).

- 12 - 6 GORSKO CVETJE – FLORA

Kojca je osamelec, ki se ponaša s svojo travnato grebensko podobo, kjer pa uspevajo številne gorske rastline. Nekaj gorskih rastlin, ki uspevajo na obronkih Kojce je prikazanih na sliki 5.

Slika 5: Nekaj gorskega cvetja, ki uspeva na obronkih Kojce

Št. Slovensko ime rože Latinsko ime rože 1 Krvavordeča krvomočnica Geranium sanguineum 2 Šmarnica Convallaria majalis 3 Zlata pogačica Trollius europaeus 4 Sibirska perunika Iris sibirica 5 Vetrovka Thalictrum aquilegiifolium 6 Glavičasti repuš Phyteuma orbiculare 7 Ranjak Anthyllis vulneraria 8 Srčna moč Potentilla erecta 9 Rožnati gadnjak Scorzonera rosea 10 Zelena čmerika Veratrum album lobelianum

- 13 - 7 ŽIVALSTVO – FAVNA

Živalski svet na obronkih Kojce je dokaj enak, kot na obronkih Porezna. Porezen in Kojca sta sosednja vrhova, ki sta med seboj oddaljena približno 3 ure hoda. Kojca je za razliko od Porezna manj obiskan hrib, kar je za živalski svet ugodneje. Manj obiska zagotavlja večji mir v naravi, zato se tudi živali v večji meri bolj zadržujejo na pobočjih Kojce.

Tabela 1: Stalno naseljene večje živali

Gams Srna Jelen Rupicapra rupicapra Capreolus capreolus Cervus elaphus

Divji prašič Jazbec Lisica Sus Scrofa Meles meles Vulpes vulpes

Tabela 2: Stalno naseljene manjše živali

Divja mačka Veverica Polh Felis slivestris Sciurus vulgaris Muscardinus avellanarius

Kune belica Divji zajec Dihur Martes faina Lepus europaeus Mustela putorius

- 14 - Tabela 3: Prehodne živali in ptice

Rjavi medved – prehodna Divji petelin Ruševec žival Ursus Arctos Tetrao Urogallus Tetrao Tetrix

Sokol Planinski orel Falco peregrinus Aquila chrysaetos

Živalstvo je obronkih Kojce dokaj bogato in ohranjeno, saj gora počiva v tihoti in se nanjo podajo le redki obiskovalci. Kojca je malo poznan hrib v cerkljanskem hribovju zato tudi ni številčno obiskan, kar pripomore k večjemu ohranjanju gorske narave predvsem pa mirnega življenja gorske favne. 8 VODNI VIRI

Naši predniki so živeli v obilju zdrave vode in nič čudnega, če so v krčmi ob bokalu modrovali:“ Voda še za čevelj ni dobra!” – in nazdravili, seveda z vinom. Dodobra pa so poznali tudi grenko resnico, da je bilo v času suše potrebno po vodo peš ali z volovsko vprego tudi ure daleč. Danes, ko bi nas morali dokončno strezniti podatki o zastrupljanju naše podtalnice in ko tudi na naša domača vrata vse glasneje trkajo klimatske spremembe, ki grozijo s pomikom za en klimatski pas, se vedemo, kakor da se nas to sploh ne tiče. Iluzija obilja vode je premočna.

8.1 Vodna zajetja na obronkih Kojce

Vodno zajetje ima pomembno vlogo v današnji družbi, kar pa si ljudje ne zavedamo. Včasih, ko je bilo potrebno za vodo garati so naravni vir življenja bolje cenili, kot ga cenimo danes. Potrebe po vodi so se iz leta v leto večale in tako so tudi pod Kojco

- 15 - nastala kar tri velika vodovarstvena zajetja pitne vode, ki dane služijo za življenje vaščanov Zakojce.

Ta zajetja so na severnih in zahodnih predelih Kojce: 1. Krivčeva rupa (zajeti izvir – severno pobočje Kojce) 2. Smokov rovt 1 (zajeti izvir – severno pobočje Kojce) 3. Podlačno brdo (zajeti izvir – zahodno pobočje Kojce)

8.1.1 Vodno zajetje KRIVČEVA RUPA

Vodovarstveno zajetje Krivčeva rupa (označeno z rdečim krogom na spodnji sliki 6) se nahaja nad domačijo Planjkon, to je na severnem pobočju Kojce, ki se imenuje Rovte. Vodni vir zajetja izvira v mešanem gozdu z deloma ohranjenimi naravnimi površinami.

Slika 6: Vodovarstveno zajetje Krivčeva rupa

Prostorski podatki Pokrovnost tal pri izviru Nadmorska višina zajetja: 890 m Tip pokrovnost tal (1. nivo): Gozdne in deloma ohranjene Naselje: Zakojca naravne površine Ime zajetja: Krivčeva rupa Tip pokrovnost tal (2. nivo): Gozdovi Opis zajetja: zajeti izvir Tip pokrovnost tal (3. nivo): Mešani gozd Vodovarstvena območja: Režim 2 Oznaka na sliki: rumeno območje

- 16 - 8.1.2 Vodno zajetje SMOKOV ROVT 1

Vodovarstveno zajetje Smokov rovt 1 (označeno z rdečim krogom na spodnji sliki 7) se nahaja 200 m severno od zajetja Krivčeva rupa, to je na severnem pobočju Kojce, ki se imenuje Rovte. Vodni vir zajetja izvira v listnatem gozdu z deloma ohranjenimi naravnimi površinami.

Slika 7: Vodovarstveno zajetje Smokov rovt 1

Prostorski podatki Pokrovnost tal pri izviru Nadmorska višina zajetja: 810 m Tip pokrovnost tal (1. nivo): Gozdne in deloma ohranjene Naselje: Zakojca naravne površine Ime zajetja: Smokov rovt 1 Tip pokrovnost tal (2. nivo): Gozdovi Opis zajetja: zajeti izvir Tip pokrovnost tal (3. nivo): Listnati gozd Vodovarstvena območja: Režim 1A Oznaka na sliki: zeleno območje

8.1.3 Vodno zajetje PODLAČNO BRDO

Vodovarstveno zajetje Podlačno brdo (označeno z rdečim krogom na spodnji sliki 8) se nahaja nad lokalno cesto Bukovo - Zakojca, to je na zahodnem pobočju Kojce, ki se razprostira proti vasi Bukovo. Vodni vir zajetja izvira v mešanem gozdu z deloma ohranjenimi naravnimi površinami.

- 17 -

Slika 8: Vodovarstveno zajetje Podlačno brdo

Prostorski podatki Pokrovnost tal pri izviru Nadmorska višina zajetja: 669 m Tip pokrovnost tal (1. nivo): Gozdne in deloma ohranjene Naselje: Bukovo naravne površine Ime zajetja: Podlačno brdo Tip pokrovnost tal (2. nivo): Gozdovi Opis zajetja: zajeti izvir Tip pokrovnost tal (3. nivo): Mešani gozd Vodovarstvena območja: Režim 1A Oznaka na sliki: modro območje

- 18 - 9 SKLEPNE UGOTOVITVE

Varstvo gorske narave je eden najbistvenejših opravil planincev in varuha gorske narave, ki s tem ljudem in okolici daje neokrnjeno podobo skupnega življenjskega prostora. Kot je skozi nalogo razvidno je varstvo gorske narave terensko opravilo, s katerim raziskujemo in potem ohranjamo naravne dobrine.

Planinci in vsi drugi ljudje, ki želimo uživati in opaziti lepote narave, ter pustiti zanamcem to prelepo lepoto, se moramo vprašati »Kako ohraniti gorsko naravo?« in tudi sami veliko prispevati k ohranitvi le-te. Obnašanje v naravi je pomembno, to pa vključuje odnašanje smeti s seboj v dolino, ne trgajmo cvetja, da smo vzgled ostalim obiskovalcem gora. S svojim znanjem moramo vzpodbuditi mlajše in druge planince.

Skrb nas varuhov gorske narave in vseh planincev je, da ohranjamo lepote gorskega sveta, naj bo nam gorski svet kot cvet, ki ga lahko le občudujemo v njegovi lepoti, ne moremo pa ga odtrgati.

10 LITERATURA

/1/ Tone Wraber: 2x Sto alpskih rastlin na Slovenskem, koledarska zbirka, 2006. /2/ Vodnik po naravi; Cvetlice, Založba Narava, 2006. /3/ Narava v gorskem svetu; Planinska zveza Slovenije, Ljubljana 2006 /4/ Slovenija – Pokrajine in ljudje, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1999. /5/ Internetne spletne strani: Lovstvo, gorsko cvetje /6/ Planinska in geološka karta: Cerkno /7/ Fotografije iz fotoaparata Canon PowerShot SX10IS.

- 19 -