CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

796.52(497.4Cerkno)“1904/2014“(082)

PLANINSKO društvo (Cerkno) Grema u griče : zbornik ob 110-letnici delovanja Planinskega društva Cerkno (1904-2014) / [urednik Marko Makuc]. - Cerkno : Planinsko društvo, 2014

1. Gl. stv. nasl. 2. Makuc, Marko, 1959- 274616576 »GREMA U GRIČE«

ZBORNIK OB 110-LETNICI DELOVANJA PLANINSKEGA DRUŠTVA CERKNO (1904-2014)

2014 VSEBINA

SREČNO, PLANINCI! 7 OB VISOKEM JUBILEJU PLANINSKEGA DRUŠTVA CERKNO 8 ČESTITKE ZA PREHOJENO POT 10 ZGODOVINA PD CERKNO 12 GRADNJA CESTE NA POREZEN 26 ZADNJIH TRIDESET LET PD CERKNO 30 MOJIH DVAJSET LET »NA ČELU« PD CERKNO 36 ZIMSKI POHOD NA POREZEN 40 O PASICAH PRI CERKNEM 44 DELO MO PD CERKNO 47 MLADINSKI ODSEK 50 SEDEM PRAVLJIČNIH LET 56 DELO GOSPODARSKEGA ODSEKA PD CERKNO 62 VODNIŠKI ODSEK - IZLETNIŠTVO 67 ALPINISTIČNI ODSEK CERKNO 73 ODSEK ZA VARSTVO NARAVE 79 MARKACIJSKI ODSEK 82 PD CERKNO NA SPLETU 86 NAMESTO UVODA - EPILOG 93 PD CERKNO - 110 let foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto:

Stuedlgrat, Grossglockner

6 PD CERKNO - 110 let

SREČNO, PLANINCI! Ob visokem jubileju PD Cerkno

PD Cerkno praznuje 110. obletnico delovanja. Res je, da leta in desetletja minevajo vedno hitreje, pa vendar se je v teh 110 letih prepletlo veliko zgodb ter zgodilo še več nepozabnih dogodkov. Gotovo nas bo prav bogata vsebina tega zbornika popeljala v mnoga, že zelo oddaljena leta, pa tudi v bližnjo preteklost.

Težko si je danes predstavljati, kaj se je zgodilo pred 110 leti. Prepričan pa sem, da je bilo vodilo takratnih snovalcev društva podobno ali celo enako, kot je danes. To je, preprosto, ljubezen do narave, do gora in hribov, do planinarjenja. Je spoznanje, da obiskovanje gora navdihuje in osrečuje.

foto: Marko Čadež Marko foto: Za PD Cerkno s ponosom lahko trdim, da je delavno, Miran Ciglič, župan Občine Cerkno planinsko aktivno, kar se z dosežki v vseh letih delovanja še kako potrjuje in dokazuje, med drugim tudi s številnimi odseki, ki delujejo znotraj društva. PD Cerkno skrbi za postojanko na Poreznu. Med vrhovi na Cerkljanskem je gotovo najbolj poznan in obiskan Porezen, vedno zanimivi so tudi Kojca, Lajše in Črni vrh, kjer se močno prepletata uspešen zimski turizem in poletno planinarjenje.

Z veliko volje in dela v društvu vzgajajo mlade in jih tako že zelo zgodaj privabijo v svoje vrste. Zelo aktivni so pri urejanju poti in prav oni so zaslužni, da se še tako zahteven popotnik ne izgubi v naši prelepi Cerkljanski oz. jim s svojim delom omogočajo varno planinsko pohodništvo. Še posebej pomembna, zlasti v današnjem svetu, je skrb za varstvo narave. Skratka, delovanje društva je vsestransko, raznoliko in velikega pomena.

Ob tem delovnem in ustvarjalnem jubileju PD Cerkno imam priložnost in čast, da se društvu in vsem članom pa tudi občanom zahvalim za vse ustvarjeno v 110 letih dela.

Naj bo vaš korak tako samozavesten in pogumen tudi v naslednjih desetletjih. Srečno!

Miran Ciglič,

župan Občine Cerkno

7 PD CERKNO - 110 let

OB VISOKEM JUBILEJU PLANINSKEGA DRUŠTVA CERKNO

Le enajst let po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva leta 1893 je na Cerkljanskem nastala podružnica, ki je obetala razvoj planinstva tudi na tem geografskem območju. S potrditvijo uradnih društvenih pravil v Trstu so bili dani pogoji, da društvo dobi vodstvo, program in vključi pod svoje okrilje vse, ki imajo radi naravo, slovensko besedo in hojo v gorski svet. Kljub temu da politične razmere velikokrat niso bile naklonjene slovenstvu ter slovenskemu jeziku in je zlasti italijanska oblast zavestno hromila tovrstno dejavnost, sta planinstvo in planinska organiziranost preživela in PD Cerkno je to tradicijo nadaljevalo vse do danes.

V Planinski zvezi Slovenije smo posebej veseli vseh društev, foto: Dejan Tonkli Dejan foto: ki praznujejo tako visoke jubileje. Generacije planinskih Bojan Rotovnik, predsednik PZS entuziastov, ki so orale ledino, so imele naslednike, ki so sporočilo planinske organiziranosti prenašali naprej. Tudi zato smo kot krovna organizacija med drugim zavezani, da društvom pomagamo pri njihovem delu in razvoju. Širok spekter aktivnosti zajema področje planinskega gospodarstva, kjer lahko tudi vaše planinsko društvo najde odgovore na številna vprašanja, ki se odpirajo pri vzdrževanju in reševanju problemov koče na Poreznu, pa področje usposabljanja vodnikov PZS, markacistov PZS, varuhov gorske narave in še mnogo drugega. Z organizacijo zborov gospodarjev, svetovalno-projektno pisarno, področnimi delavnicami z različno vsebino in nenehnim usposabljanjem društvenih delavcev dajemo društvom možnosti vključevanja na vseh področjih, ki so zanje zanimiva. Društva, ki imajo planinske koče, se lahko potegujejo za naslova Družinam prijazna planinska koča in Okolju prijazna planinska koča.

Informacijski sistem Naveza, ki ga je sprejela večina planinskih društev, omogoča medsebojno informiranje, sistematično urejanje podatkov o članstvu in članarini, izpopolnjujemo že razviti modul prostovoljstva, skrbimo za pretok najširših informacij prek spletne strani PZS. Z razvojem informacijskega sistema želimo zmanjšati papirno poslovanje na najmanjšo možno raven ter doseči, da bodo vse informacije, ki jih za opravljanje svojega dela potrebujejo društveni funkcionarji, dostopne na enem mestu.

Zanimiva in vsebinsko bogata spletna stran PD Cerkno dokazuje, da sledite ideji sodobnega obveščanja svojih članov in predstavitvi svojega dela. Posebej privlačne in zelo redke so spletne strani planinskih društev, ki vključujejo tudi raziskovalne naloge. Te dajejo osebni izkaznici društva dodano vrednost, saj so namenjene tudi širši planinski javnosti. Ker imamo Raziskovalno skupino tudi znotraj PZS, bi lahko nastal tudi skupni projekt, ki bi ga lahko koristno uporabili v okviru planinske organizacije.

8 PD CERKNO - 110 let foto: Bojan Tavčar

Zagotovo bo jubilej pomenil skrbno načrtovano praznovanje na eni strani in pogled v prihodnje desetletje na drugi. V imenu Planinske zveze Slovenije pa tudi v svojem osebnem imenu vam čestitam in želim uspešno pot tudi v nadaljnjem izpolnjevanju vaših načrtov in zamisli!

Bojan Rotovnik,

predsednik PZS foto: Anica Kofol Anica foto:

Proti vrhu

9 PD CERKNO - 110 let

ČESTITKE ZA PREHOJENO POT

Najprej jubilantu PD Cerkno ob visokem jubileju vse čestitke za prehojeno pot in vse najboljše za naprej!

Res, bili so izjemno živahni časi ob prelomu stoletja, še zlasti med Slovenci v takratni domovini (KuK – Avstro–Ogrski monarhiji) - vse je živelo: ustanavljali so čitalnice, organizirali tabore, organizirali pa so tudi planinstvo, spodbujeno z ustanovitvijo SPD-ja v letu 1893.

Bili so, še vedno so in vedno bodo vrhovi v cerkljansko- idrijskem in škofjeloškem hribovju. Na Porezen se je hodilo tako in drugače, enako na Črni vrh pa na Javornik in tudi na bližnji Bevkov grič; gori se je paslo, kosilo, gozdarilo - vedno foto: Marko Čadež Marko foto: so bili ljudje gori in tudi nekaj ‚planinskega‘ se je doživljalo Gregor Rupnik, predsednik MDO poleg dela. Posočja Bili pa so predvsem ljudje, ki so v tistih časih želeli biti planinsko organizirani in so se združili in ustanovili CERKLJANSKO PODRUŽNICO SPD-ja. Hvala in čast jim!

Gradili so planinske poti, zgradili planinsko kočo, ki so jo sovražniki požgali, po vojni pa so se „namestili„ v kasarno, ki je postajala vedno bolj in bolj njihov dom - prav vzoren je postal.

Z druge strani, s Kranjske, sem za cerkljansko planinstvo, predvsem za njihovo zahajanje v hribe, slišal že pred najmanj 55 leti, tj. pred polovico jubilantovih let; tudi zato je Porezen poleg Blegoša moja domača gora.

Za vzorno delovanje PD Cerkno pa sem slišal, tudi videl, v začetku svojega organiziranega planinskega delovanja (pred natanko 45 leti!) in seveda v zadnjem obdobju, ko delo PD Cerkno še bolje vidim, spremljam rezultate dela... Izjemni sta prejšnja in zdajšnja cerkljanska predsednica z vsemi ekipami; tudi v delu MDO PD POSOČJA so nenadomestljivi.

Naj bo tako še naprej - z varnimi koraki!

Planinski pozdrav in lep dan!

Gregor Rupnik

10 PD CERKNO - 110 let foto: Lado Čelikfoto:

Igra senc

11 PD CERKNO - 110 let

ZGODOVINA PD CERKNO

PD Cerkno sodi med najstarejša planinska društva, saj je bilo ustanovljeno le enajst let po SPD Ljubljana. Zanimanje za planinstvo je seveda še starejšega datuma. O tem priča dejstvo, da je bilo na Cerkljanskem že pred ustanovitvijo enajst planincev, ki so bili včlanjeni pri Soški podružnici SPD Tolmin. Leta 1904, ko jim je krajevno namestništvo v Trstu odobrilo društvena pravila, so ustanovili samostojno podružnico SPD Cerkno. Na ustanovnem občnem zboru 28. februarja 1904 je bil izvoljen Upravni odbor, ki je štel štiri člane. Ti so bili: Josip Rakovšček, načelnik; Vaclav Tušar, namestnik; Gabrijel Bevk, tajnik; Ivan Drašček, blagajnik.

Društveno področje naj bi obsegalo Cerkljansko s Poreznom in Blegošem ter sosednjimi vrhovi. Podbrčani so prvotno nameravali ustanoviti lastno podružnico za Baško dolino. Ker pa bi imela skoraj isto področje kot Cerkljanska, so to misel opustili in planinci iz Baške doline so se vključili v podružnico SPD Cerkno.

V ustanovnem letu je štelo društvo 57 članov. Prvo planinsko veselico z bogatim kulturnim programom in celo s planinskim muzejem je društvo priredilo 11. septembra 1904 v prostorih gostilne pri »Firbarju«. Tudi kasneje planinci niso držali križem rok. Že prvo leto so označili poti iz Cerknega na vse okoliške vrhove. Med drugimi so označili pot iz Cerknega na Porezen, čez Poče in Labinje, iz Cerknega na Blegoš in pot v Hudajužno čez strnišče na Črno prst. Popravili so tudi stezo na vrh Ulce in namestili devet kažipotnih tablic. 6. in 7. maja 1905 je podružnica priredila izlet v Davčo in dalje skozi predor v Bohinjsko Bistrico, odkoder so se vrnili v Podbrdo in čez Hudajužno domov. Arhiv Anite Vidic Grah Vidic Anite Arhiv

Prva koča na Poreznu

12 PD CERKNO - 110 let

31. decembra 1905 je podružnica priredila svojim članom Silvestrov večer s petjem, godbo, žaloigro in alegorično sliko. Ob koncu leta je imela podružnica 72 članov. Arhiv PD Cerkno PD Arhiv

Tretji letni Občni zbor je bil 7. januarja 1906. Na njem so v glavnem razpravljali o gradnji koče na Poreznu. Na zboru so sklenili, da se poslancema Antonu Gregorčiču in Oskarju Gabrščku pošlje zahvala, ker sta za kočo dosegla podporo železniškega ministrstva na Dunaju. Ob koncu leta 1906 je imela podružnica 85 članov. Med letom so organizirali več skupnih izletov, med drugim tudi k otvoritvi koče na Črni prsti. Začeli so graditi kočo na Poreznu.

Za gradnjo koče na Poreznu je Planinska zadruga v Sorici brezplačno prepustila 120 m² zemljišča na vrhu Porezna. Zidarska dela so se začela v avgustu 1906. Septembra je bila koča že za silo pokrita. Stroški do tedaj so znašali 2.225 K. Za dokončno obdelavo je manjkalo še 800 K. Trgovska zbornica v Gorici je prispevala 100 K.

V tem letu so označili še naslednje poti: Podbrdo - Porezen, Podbrdo - Črna prst, Nemški Rut - Rodica in Podmelec.

Otvoritev koče na Poreznu je bila 11. avgusta 1907. Na predvečer je na vrhu Porezna zaplapolal velik kres, ki ga je nagrmadil Leopold Pagon. Ta dan se je zbralo na Poreznu okoli 1500 ljudi. Bilo je nepopisno veselje. Povsod so plapolale slovenske zastave. Za postrežbo so skrbela cerkljanska dekleta v narodnih nošah. Med udeleženci je bilo tudi precej turistov iz drugih dežel, posebno Čehov. Slavnostni govor je imel načelnik Josip Rakovšček. V prvi vrsti je pozdravil navzoče zastopnike hrvaškega planinskega društva, zastopnike idrijske, soške, radovljiške, selške, kranjske, kamniške, tržaške in ajdovsko-vipavske podružnice, dalje predstavnike planinskega odseka v Gorici in Akademskega planinskega društva v Pragi. Posebno se je zahvalil domačinom Francu Trčku in Jerneju Štravsu iz Cerknega ter Ivanu Štravsu iz Podbrda, ki so

13 PD CERKNO - 110 let

veliko pomagali pri gradnji koče. Pohvalil je tudi cerkljanske fante, ki so vso notranjo opremo za kočo brezplačno znosili iz Cerknega na Porezen. Podporni člani so bili Peter Brelih, Vaclav Tušar in Leopold Pagon. Koča na Poreznu je bila odprta v soboto popoldne in ob nedeljah. foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto:

Otvoritev koče na Poreznu, 1907

Na Občnem zboru 5. januarja 1908 se je na predlog člana Petra Breliha razširil Upravni odbor iz štirih na šest članov. Sklepali so tudi o gradnji vodnjaka pri koči na Poreznu.

V tem letu so bile na novo označene poti: Podbrdo - Petrovo Brdo - Porezen ter Cerkno - Pasice. V Pasice je bila narejena tudi nova pot. Kočo na Poreznu je v letu 1908 obiskalo 200 turistov. Tako so se cerkljanski planinci iz leta v leto bolj uveljavljali. Opravili so razne ture po hribih, nekatere skupine so se podale tudi na Triglav. Raziskovali so naravne lepote in tako označili pot v Pasice, kjer je bila kasneje, med NOB, postavljena bolnica Franja. Posebna zahvala gre tehniku Petru Brelihu, ki je izklesal stopnice v živo skalo. foto: Anka Vončina foto:

Znak SPD v Pasicah 23. avgusta 1908 je bila pot v Pasice

14 PD CERKNO - 110 let

otvorjena. Sodelovala je tudi cerkljanska godba na pihala.

Občni zbor 6. januarja 1909 je zaradi izrednega zanimanja ustanovil odsek za tujski promet.

V letu 1909 je imela podružnica 70 članov. Koča na Poreznu je bila oskrbovana ob sobotah in nedeljah, ob lepem vremenu tudi v zimskem času. Obiskovalcev je bilo 226. Pri koči je bil zgrajen nov vodnjak za zbiranje strešnice.

Na Občnem zboru 14. februarja 1909 je bilo sklenjeno, da cerkljanska podružnica sproži akcijo glede reorganizacije osrednjega odbora SPD. Ta sklep so odposlali vsem drugim podružnicam. V njem je bilo navedeno, kako potrebna je tako reorganizacija. Predlagali so, da bi bila v Ljubljani tudi podružnica SPD, osrednji odbor pa bi volili delegati vseh podružnic na podlagi števila članov. Občni zbor naj bi bil vsako leto v drugem kraju. Posamezne podružnice bi bile samostojna planinska društva. Nad njimi pa naj bi bilo v Ljubljani osrednje društvo, kot nekakšna zveza slovenskih planinskih društev. Kot glasilo te zveze naj bi veljal Planinski vestnik, ki bi ga upravljal osrednji odbor, prispevke za stroške pa bi plačali enakovredno vsi člani društev.

Akcija je naletela na ugoden odziv. Najintenzivneje so sodelovali s podružnico Kranj. Ob podpori kranjske podružnice in sodelovanju drugih je v tej akciji cerkljanska popolnoma uspela.

PD Cerkno je vsa leta marljivo delovalo. Redno so se vrstili letni Občni zbori. Zadnji pred prvo svetovno vojno je bil 6. januarja 1914. Ob izbruhu prve svetovne vojne pa je v Cerknem ohromelo društveno delovanje. Dostop na Porezen je bil mogoč le s posebnim dovoljenjem. Kljub temu je v letu 1915 obiskalo

foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto: kočo še 256 ljudi.

Po vojni je bil sklican prvi Občni zbor 26. decembra 1917. Razpravljali so o novih razmerah, nastalih zaradi zasedbe naših krajev. Leta 1922 je bil drugi in zadnji Občni zbor podružnice po 1. svetovni vojni. Italijanske oblasti so izdale ukaz, da so razpuščena vsa društva na Primorskem in da je delovanje prepovedano. Kočo na Poreznu so zasedle italijanske obmejne straže. Le-ti so kočo z leti popolnoma uničili. Od vsega inventarja, ki ga je foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto: imela podružnica, se je ohranila samo Obnova koče na Poreznu, 1948 vpisna knjiga koče na Poreznu.

15 PD CERKNO - 110 let

Po osvoboditvi, 6. junija 1946, se je planinska organizacija v Cerknem zopet obnovila pod imenom Planinsko društvo Cerkno. Takoj prvo leto so pričeli obnavljati vojašnico vrh Porezna – današnjo planinsko kočo. Pripravljalna dela so se precej zavlekla zaradi urejanja dovoljenj pri vojaških oblasteh. Šele 26. novembra 1948 je bilo sklenjeno, da se brez odlašanja začne z delom. Seveda so bili brez materialnih sredstev. Dela so pod vodstvom tov. Maksa Štucina hitro napredovala. Material za kočo so dovažali na Črni vrh s tovornjaki, nato pa z voznimi koši po strmih senožetih do sedla Medrce. Od tod ga je bilo treba speljati na vrh s konji, deloma pa so ga znosili člani sami. Pod vodstvom tov. Viktorja Jereba – tajnika so postavili na vrhu Porezna tudi spomenik padlim borcem. Načrt za spomenik je naredil tajnik sam. Pod spomenikom so pokopali ostanke padlih partizanov. Otvoritev koče in spomenika je bila 14. avgusta 1949. Člani, ki so se s požrtvovalnim delom najbolj izkazali, so bili: Maks Štucin, Viktor Jereb, Jože Svetičič, Peter Rojc, Franc Močnik, Franc Magajne, Milan Laharnar, Milan Močnik, Ivan Leban, Franc Sedej in Marija Podobnik. foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto:

Otvoritev koče na Poreznu, 1949

Na dan otvoritve koče in spomenika se je kljub slabemu vremenu zbralo na Poreznu okoli 2000 ljudi. Otvoritveni govor je imel tajnik Viktor Jereb, v imenu PZS je govoril tov. Vinko Mazi, v imenu OLO Idrija pa tov. Jože Primožič. Komemorativni govor ob odkritju spomenika je imel tov. Albert Jakopič-Kajtimir.

Koča je bila vsa leta oskrbovana. Leta 1950 jo je obiskalo 2316 oseb. Vsa leta je bila glavna skrb društva nadaljnja oprema koče. Marljivo je delal markacijski odbor. Med letom so pripravili več kresov. V propagandne namene so založili dve seriji razglednic (kočo na Poreznu in spomenik

16 PD CERKNO - 110 let

padlim borcem), kasneje pa še tri s panoramo Porezna in Cerknega v snegu.

Leta 1951 je društvo odprlo planinsko zavetišča na Robidenskem brdu. Istega leta je bilo odprto tudi začasno zavetišče v Počah v hiši Andreja Platiša.

V letu 1954 je imelo društvo 339 članov. Obisk na Poreznu je bil kljub slabemu vremenu velik – 2000 obiskovalcev. Društvo je priredilo izlet na Mangart ter sodelovalo pri Titovi štafeti Bevkov vrh – Blegoš. Na večer pred odkritjem spomenika v Cerknem so člani prižgali vrh Porezna velik kres.

13. novembra 1954 je društvo praznovalo 50-letnico obstoja. Zastopnik PZS tov. Janko Dekleva je v svojem govoru predvsem poudaril, da se delovanje podružnice PD Cerkno ni omejevalo zgolj na ozki okvir društvenega delovanja, temveč je poseglo na področje vsega planinstva v Sloveniji, saj je prav iz podružnice PD Cerkno izšla zamisel, da se osrednje PD v Ljubljani spremeni v osrednji odbor, v katerem naj bi bili zastopniki vseh planinskih društev. Tako je bila ustanovljena centralna planinska organizacija, ki se danes imenuje Planinska zveza Slovenije.

V letu 1958 je imelo društvo 365 članov. Ustanovljena je bila GS, ki jo je vodil tov. Janko Pagon.

Tudi naslednje leto je društvo aktivno sodelovalo na vseh področjih. Koče so bile redno oskrbovane. Prva oskrbnica na Poreznu je bila Marija Podobnik. Potem so bili še: Katarina Obid, Frančiška Obid, Ivanka Mohorič, Jakob Sedej itd.

V letu 1958 je društvo prevzelo od Lovske družine v Cerknem v last kočo na Črnem vrhu. Lovci so obdržali le tri sobe. Koča je imela do konca leta 2013 obiskovalcev. Oskrbnica je bila najprej Frančiška Obid, nato Anica Jugovac. Arhiv Anite Vidic Grah Vidic Anite Arhiv

Srečanje na Črnem vrhu

17 PD CERKNO - 110 let

17. maja 1959 so odprli zavetišče na Bevkovem vrhu (1050 m), leta 1960 je bila označena pot Sovodenj – Bevkov vrh.

V letu 1965 je društvo imelo 254 članov. Anton Derlink in Ciril Štucin sta opravila turo na Grossglockner. Obisk koče na Poreznu je štel 1243 planincev, na Črnem vrhu pa 2072.

Leta 1966 je bila koča na Poreznu ponovno obnovljena. Obiskalo jo je 1623 planincev, kočo na Črnem vrhu pa 2453 planincev.

Leta 1967 sta mladinca Mitja Močnik in Jože Miklavčič preplezala severno triglavsko steno. Na Triglav se je povzpel tudi pionir Ivan Makuc.

V letu 1970 je društvo štelo 462 članov. Na osnovni šoli sta tovariša Milan Tavčar in Marija Brezavšček ustanovila taborniški odred. Društvo je vsa leta organiziralo skupinske izlete. Omembe vredno je srečanje na Poreznu na rojstni dan maršala Tita »Osemdeset vrhov za osemdesetletnico«. Kot največja pridobitev leta 1973 pa je bila izgradnja ceste na Porezen.

Leta 1974 so cerkljanski planinci proslavili sedemdesetletnico obstoja društva. Izvedli so akcijo za pridobivanje novih članov, razpisali so nagrade za najboljše prispevke in fotografije o planinstvu in pripravili več predavanj z diapozitivi o planinstvu.

V jubilejnem letu 1974 je štelo PD Cerkno 778 članov, od tega 230 pionirjev, 200 mladincev in 348 starejših članov.

Leta 1975 se je povečalo članstvo na 930. Posebno so bili delovni označevalci poti, ki so opravili 170 prostovoljnih delovnih ur. Planinci so sodelovali tudi na shodu kolektiva ETA in na shodu ranjencev v bolnici Franji. Opravili so 1067 ur. V marcu leta 1976 je bil prvič organiziran zimski pohod na Porezen. foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto:

Zimski pohod na Porezen, 1981

18 PD CERKNO - 110 let

Leta 1976 je bila koča na Poreznu poimenovana po narodnem heroju Andreju Žvanu-Borisu. Leta 1977 so že resneje razmišljali o adaptaciji koče na Poreznu. 14. novembra 1977 je na seji Gospodarskega odbora PD Cerkno tov. Pavel Makuc obrazložil idejni načrt. Nadgradnja naj bi bila lesena (brunarica). Z delom naj bi pričeli leta 1978.

Leta 1978 je bil poleg drugih vzdrževalnih del napeljan tudi trifazni tok na Črni vrh.

Leta 1979 je tekla glavna akcija zbiranja prispevkov za gradnjo doma na Kredarici.

V letu 1981 je bilo težišče del usmerjeno v pripravo materiala za obnovitev doma na Poreznu. Popravili so cesto od Razpotja do vrha Porezna. Prepeljanih je bilo 98 m³ desk in tramov, pri čemer je bilo opravljenih 581 prostovoljnih ur. Pri gradnji ceste na odseku Davča – Vrše je bilo opravljenih 429 delovnih ur. V tem letu je bil organiziran že šesti tradicionalni pohod na Porezen, kjer so prizadevni člani PD v zelo slabih vremenskih razmerah ponudili pohodnikom več kot 10.000 skodelic čaja. foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto:

Nadgradnja koče, 1983

Leta 1982 so organizirali planinsko tombolo, izkupiček pa namenili za izgradnjo koče na Poreznu. Tega leta je imelo PD 1017 članov. Organizirali so že sedmi pohod na Porezen. V ta namen je bil posebno deloven propagandni odsek z dolgoletnim vodjo Frankom Tagliattijem. Organizirali so razna predavanja ter pohode na Javornik, Blegoš in seveda Porezen. Slednjega se je udeležilo 4500 pohodnikov. Leta 1983 je štelo društvo 1014 članov. Zato so planinci na letnem Občnem zboru sklenili, naj vsak odrasel član, ki je sposoben za delo, prispeva v treh

19 PD CERKNO - 110 let foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto:

Otvoritev prenovljene koče na Poreznu, 1986 letih 6 delovnih dni oziroma 42 ur. Prispevek je lahko tudi denarni. Propagandni odbor je organiziral predavanje o alpinističnih podvigih v Andih. Predavala sta člana te alpinistične odprave. foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto:

Planinska tombola

Zopet je bila organizirana planinska tombola. Vsa sredstva so bila namenjena izgradnji koče na Poreznu. V tem letu so bile odprte vse tri postojanke, koča na Poreznu, planinski dom na Črnem vrhu in planinsko zavetišče na Robidenskem brdu. V avgustu je bil na Črnem vrhu v sodelovanju z gorenjskim vojnim področjem in ZB Cerkno organiziran shod udeležencev partizanskih enot, ki so se leta 1945 prebijale iz obroča zadnje nemške ofenzive.

Leto 1984 - jubilejno leto; cerkljanski planinci so ga želeli proslaviti delovno. Kot vsa leta je bil organiziran pohod na Porezen.

20 PD CERKNO - 110 let foto: Katarina Filipič Katarina foto:

Pavel Makuc 14. septembra 1986 je bil Dom Andreja Žvana - Borisa svečano odprt. Taka ogromna stavba v ostrih klimatskih razmerah zahteva stalno vzdrževanje in izboljšave, za kar je najzaslužnejši dolgoletni gospodar in oskrbnik koče Anton Derlink. V tem letu je predsedniško funkcijo prevzela ga. Katarina Filipič.

18. avgusta 1996 se je z otvoritvijo solarnega sistema rešil problem električne energije v koči na Poreznu. Tega leta je bil ustanovljen Alpinistični odsek. foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto:

Oktet „France Bevk“ Otalež

21 PD CERKNO - 110 let

Leta 1999 se je PD Cerkno prvič predstavilo na spletu.

V letih 2001 - 2002 se je zamenjala dotrajana streha na koči na Poreznu. foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto:

Otvoritev solarnih panelov, 1996

Leta 2004 je društvo praznovalo 100-letnico delovanja. Občina Cerkno nam je ob občinskem prazniku 1.10.2004 podelila najvišje - Bevkovo priznanje. Vrhunec praznovanja pa je bila svečana slavnostna akademija v dvorani Gasilskega doma v Cerknem 2.10.2004. V tem letu je društvo izdalo tudi koledar z domačimi motivi.

Leta 2006 je Katarino Filipič po 20 letih predsedovanja zamenjala nova predsednica Damjana Čadež. Do sprememb je prišlo tudi v vseh odborih.

21. avgusta 2007 je bilo še posebno slovesno srečanje planincev na Poreznu, združeno s praznovanjem 100-letnice postavitve prve koče na Poreznu in akcijo PZS Slovenija planinari. S svojo prisotnostjo nas je počastil tudi Franci Ekar, takratni predsednik Planinske zveze Slovenije.

22 PD CERKNO - 110 let foto: Marko Čadež Marko foto:

Gregor Rupnik, Damjana Čadež, Franci Ekar, Katarina Filipič

Leta 2009 smo dopolnili vodovodni sistem za kočo na Poreznu.

V jeseni leta 2010 smo pričeli z rednim dežuranjem v koči ob vseh lepih vikendih in praznikih po zaključku poletne sezone, tj. od sredine septembra do začetka nove poletne sezone sredi junija. Vztrajamo že štiri zimske sezone. Dežuranje v koči je popolnoma prostovoljno delo. V tem letu je Gospodarski odbor prevzel Ivan Rupnik po nenadni smrti gospodarja Aleksandra Jerama.

Poleti leta 2011 je bil pri koči na Poreznu postavljen leseni objekt, v katerem je urejen tudi zimski bivak. 12. novembra 2011 smo v Cerknem pripravili 23. tekmovanje Mladina in gore. Sodelovali smo kar z dvema ekipama. Ena od ekip se je uvrstila na državno tekmovanje, ki je bilo 14.1.2012 v Rušah.

V letu 2014 smo uspeli napeljati centralno kurjavo v koči na Poreznu. V tem letu je Mladinski odsek prevzel Ivan Hadalin.

1.8.2014 bo v Cerkljanskem muzeju otvoritev razstave planinskih društev Posočja. Naše planinsko društvo pa pripravlja zbornik ob 110-letnici delovanja.

Povzeto po zborniku ob 80-letnici PD Cerkno

Dopolnili: Katarina Filipič, Marko Derlink in Damjana Čadež

23 PD CERKNO - 110 let foto: Lado Čelikfoto:

Sama pod to goro beljeno

24 PD CERKNO - 110 let

POREZEN

Porezen, ta gora naša, Cerkljan s teboj se rad ponaša, po lepotah si bogat, krajini naši daješ svoj pečat.

Nikdar spomin ne bo zbledel, kar tujec je na njem počel, zato na vrhu spomenik stoji, saj nekoč je tekla tu slovenska kri.

Lep očak si ti pozimi, ko obdajaš me v belini, še lepši si spomladi in v poletju, ko krasiš se ves v cvetju, jesen te barva spremeni

in spet najlepši zame si. Makuc Jože foto:

Rdeča murka, rumeni svišč podarjata ti poseben blišč, cveti avrikelj tam ob skali, zaman bi v dolini ga iskali.

Ob vznožju se star viharnik klanja in nevihto nam oznanja, ko se ujma umiri, le ob rahlem vetru z listjem šelesti.

Takrat se gornik na goro spet podaj, kjer užival boš ta gorski raj, saj to je kraj, kjer ni skrbi, tu duša tvoja se sprosti!

Gabrijel Brelih foto: Bojan Tavčar

25 PD CERKNO - 110 let

GRADNJA CESTE NA POREZEN

Pa se ozrimo v polpreteklost našega PD!

Po sedemdesetem letu se je vedno bolj izražala želja po napredku in izboljšavah. Tudi članstvo v PD se je prav v tistem času hitro povečevalo, včlanjenih je bilo čedalje več mladih, napredka željnih planincev. V ospredju vseh želja je bila koča na Poreznu. Takrat še ni bilo vozne poti do vrha. Bila je samo steza. Takih, ki bi na hrbtu prenašali težka bremena, ni bilo več. Pot je bila nujna za prevoze. Najbolj zagnani planinci so se lotili gradnje prevozne poti takoj po sklepu Upravnega odbora. Pot naj bi bila urejena za terenska vozila. Najprimernejša varianta je bila od Razpotja nad Novaki po severovzhodnem pobočju Cimprovke do Vrš, čez Velbnik na Medrce in po manj strmi vzhodni strani Porezna po dolini na vrh. foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto:

Gradnja ceste na Porezen, 1981

Akcija je bila zelo zahtevna, toda zagnanost in dobra volja planincev ter nekaterih kmetov iz Davče, ki so opravili veliko prostovoljnih ur s svojimi traktorji, sta pripomogli, da je bila pot narejena, in to kljub nasprotovanju ekologov, ker je grdo vrezala v hrib, predvsem pod vrhom. Bila je pogoj za nadaljnje uspešno oskrbovanje koče in za realizacijo perspektivno načrtovane dograditve ter za izboljšanje bivalnih pogojev v koči.

Pri gradnji poti je bilo opravljenih več kot 500 prostovoljnih delovnih ur. Delo se je zavleklo

26 PD CERKNO - 110 let

vse do novembrskih dni. Na srečo ni bilo snežnih padavin, tako da je bila ta, tako potrebna prevozna pot, dokončana do 11. novembra 1973. leta. To je bila velika pridobitev za Planinsko društvo.

Planincem ni bilo žal tistih 500 in še več ur pa tudi ne ur ob stroju, ki je več kot mesec dni ril na pobočju hriba, oral ledino, preložil na stotine kubičnih metrov zemlje in kamenja ter naposled uspešno dosegel vrh. Žal jim ni bilo zato, ker so vedeli, da se bo pot krepko obrestovala ob uresničitvi želje za nadgradnjo koče.

Po zapiskih Pavla Makuca zbrala Marija Sorč. Arhiv Aleksandra Jerama Aleksandra Arhiv

Vzdrževanje ceste

27 PD CERKNO - 110 let

Kratkodlakava popkoresa-Moehringia villosa 28 PD CERKNO - 110 let foto: Vinko Peternelj Vinko foto:

29 PD CERKNO - 110 let

ZADNJIH TRIDESET LET PD CERKNO

Nazadnje smo zbornik pripravljali ob 80. obletnici Planinskega društva Cerkno, zato bom zdaj na kratko povzela zadnjih 30 let, če je to na tak način sploh mogoče.

V letu 1984 je društvo vodil Ciril Štucin. Kot razumemo iz ‚zgodovine‘ društva, so takrat potekala največja dela pri nadgradnji planinskega doma na Poreznu. Bili pa so to čisto drugi časi. Zavest slovenstva, planinstva, prostovoljnega dela, udarniškega dela, socializma, medsebojne pomoči članov in različnih organizacij, naklonjenih planinstvu...! Opravljena so bila resnično pomembna dela. foto: Silva Obid Silva foto:

Naš očak

Leta 1986 je prevzela vodenje društva Katarina Filipič. Ta datum sovpada tudi s slavnostnim odprtjem nadgrajene koče na Poreznu. Katarina je potem društvo vodila kar 20 let. V tem času so bili izpeljani številni planinski izleti. Veliko truda so vložili tudi mentorji planinske vzgoje pri delu z mladimi planinci na Osnovni šoli Cerkno. Člani planinskega društva so markirali planinske poti. Alpinistični odsek se je ustanovil 1996. leta, pred tem pa so delovali v okviru PD. Pred 20 leti je društvo skrbelo za več koč in postojank: Porezen, Črni vrh, Robidensko brdo, Poče. Katarina je vzorno vodila planinsko društvo in skrbela za nenehno širjenje dejavnosti. Tudi sedaj, ko ni več predsednica, je nepogrešljiva kot članica Upravnega odbora,

30 PD CERKNO - 110 let

načelnica Vodniškega odseka, ena od vsakoletnih organizatorjev zimskega pohoda na Porezen in poletnega srečanja planincev na Poreznu.

Vodstvo planinskega društva Cerkno sem pred osmimi leti prevzela jaz, Damjana, od prej omenjene predsednice Katarine Filipič. Ob prevzemu sem imela nešteto vprašanj in dvomov. A nekako »gre«, zahvaljujoč celotni ekipi zagnanih, delovnih, poštenih in požrtvovalnih ljudi.

Število članov se v zadnjih letih giblje okrog 250.

Danes delujejo v društvu: Gospodarski odsek, Markacijski odsek, Alpinistični odsek, Mladinski odsek, Odsek za varstvo narave in Vodniški odsek.

Planinsko društvo Cerkno se z ostalimi društvi Severne Primorske, kot so PD Idrija, PD Javornik Črni Vrh nad Idrijo, PD Križna Gora, PD Ajdovščina, PD Tolmin, PD Bovec, PD Kobarid, PD Valentin Stanič Kanal ob Soči, PD Nova Gorica, PD Podbrdo, PD Brda, SPD Gorica, PD Benečije, Postaja GRZS Bovec, Društvo ekstremnih športov, povezuje v Meddruštveni odbor Posočje MDO Posočje, ki ga že dolga leta vodi Gregor Rupnik iz Bovca.

Najbolj odmevna akcija PD Cerkno je še vedno tradicionalni zimski pohod na Porezen, ki je v letošnjem letu že 39. po vrsti. Obiskovalci pohoda nas spodbujajo, da še naprej vztrajamo pri organizaciji te prireditve. foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto:

Zimski pohod na Porezen, 1981

31 PD CERKNO - 110 let

Včasih je bil pohod spomin na bitko na Poreznu (24. marec 1945), danes pa je to planinska in športna prireditev, namenjena druženju planinskih prijateljev. Četudi člani Zveze borcev Idrija - Cerkno ne sodelujejo več pri zimskem pohodu, pa predstavniki PD Cerkno na dan pohoda položimo venec pri spomeniku na vrhu Porezna v zahvalo vsem borcem za izbojevano svobodo.

Spomenik smo planinci in borci s skupnimi močmi obnovili leta 2013.

Druga akcija po obsegu pa je Poletno srečanje planincev na Poreznu, ki poteka tretjo nedeljo v avgustu. Tudi to srečanje je že tradicionalno. Letos bo še posebej slovesno, saj naše društvo v letu 2014 praznuje visok jubilej, in sicer kar 110-letnico delovanja. foto: Marko Čadež Marko foto:

Srečanje planincev na Poreznu, 2007 Pred štirimi leti smo uvedli še Božični pohod na Porezen, 26. decembra, ki ga izpeljemo le ob lepem vremenu, zato najbrž še dolgo ne bo tako množičen, kot je tradicionalni zimski pohod v marcu.

Pobočja Porezna razmejujejo ozemlja treh občin, tj. Cerknega, Tolmina in Železnikov. Planinci pa pravimo, da nas povezuje prav Porezen, saj se tu srečujemo prijatelji vseh treh občin pa tudi iz bolj oddaljenih krajev. Planinci si znamo vzeti čas za sprostitev v naravi in nabiranje moči za uspešno delo v življenju ter za graditev uspešnih medsebojnih odnosov.

Čez Porezen poteka več poti in obhodnic: Slovenska planinska pot SPP, Idrijsko-cerkljanska planinska pot ICPP, Via Alpina, Evropska peš pot E-7, Loška planinska pot, Pot kurirjev in vezistov, Gorenjska planinska pot, Slovenska geološka pot.

32 PD CERKNO - 110 let

Sedaj upravljamo le s kočo na Poreznu. V poletni sezoni je ta odprta od sredine junija do sredine septembra vsak dan. Do leta 2010 smo kočo odpirali tudi ob lepih vikendih pred sezono in po njej, in sicer od 1. maja do sredine junija in od sredine septembra do konca septembra, če je bila jesen lepa, tudi še oktobra.

Od leta 2010 do danes pa je koča odprta in oskrbovana ob vseh lepih vikendih tudi izven sezone. Na to, da nam z desetimi prostovoljnimi ekipami uspeva zagotavljati odprtost koče tudi izven sezone, smo zelo ponosni. Prijazno vabimo tudi nove sodelavce!

Posebno skrb v društvu namenjamo vzgoji mladih. Odkar na Osnovni šoli v Cerknem nimamo več mentorjev planinske vzgoje, smo vodniki PD Cerkno prevzeli tudi skrb za planinsko skupino na šoli. Vsake 3 - 4 leta organiziramo planinsko šolo. foto: Ivana Rupnik Ivana foto:

Planinska šola

Vsaka organizacija pa zmore le toliko, kot zmorejo njeni člani. Tako se dogaja tudi pri nas. So vzponi in padci na različnih ravneh. A dokler nam uspeva s prostovoljnim delom, ko je plačilo le dobra volja o opravljenem delu, zagotavljati razvoj vseh dejavnosti društva, dotlej bo društvo tudi delovalo!

Damjana Čadež,

predsednica PD Cerkno

33 PD CERKNO - 110 let

Cerkljanska 34 PD CERKNO - 110 let foto: Marko Makuc Marko foto:

35 PD CERKNO - 110 let

MOJIH DVAJSET LET »NA ČELU« PD CERKNO

Kako sem začela? Ne spomnim se več, kako je pravzaprav bilo, vem pa, da sem bila kar nekaj časa »začasna» predsednica. Pred mano je bil z nekaj presledki skoraj dvajset let predsednik Ciril Štucin. Začela sem prav v času, ko se je dokončevala gradnja na Poreznu. V prvem letu mandata je bila moja glavna skrb iskanje delavcev za razna obrtniška dela. No, potem se je 14. septembra 1986 zgodila otvoritev koče, sicer v meglenem, hladnem vremenu, a ob veliki množici in bogatem kulturnem programu – tudi z Godbo na pihala tovarne ETA Cerkno. Glavna gonilna sila gradnje je bil ves čas Pavel Makuc, k urejanju vseh mogočih formalnosti pa so veliko prispevali Franc Ferjančič in drugi člani gradbenega odbora. Delovno jedro PD so poleg navedenih dveh sestavljali še Pavel Praprotnik, Franko Tagliatti, Metod Močnik, Ivan Florjančič, Peter Sedej, Jože Miklavčič, Jože Rejc, Vladimir Zajc in še nekateri drugi. Izjemno dragocena pomoč mi je bila v prvih letih mojega predsednikovanja vsestranska tajnica Marija Sorč, za nekaj let jo je zamenjala Ivana Jereb, nato pa Anica Tavčar. Ne smem pozabiti na vsa leta zelo uspešen Mladinski odsek in na nepozabni mentorici planinske vzgoje na OŠ Cerkno – Marijo Uršič in Marijo Miklavčič. Praznino, ki je nastala po njunem odhodu v pokoj, je uspela zapolniti zelo prizadevna mentorica Ivana Rupnik, ki pa je po sedmih letih žal odnehala.

Vsako leto je bil prvi veliki problem iskanje oskrbnikov za Porezen in za Črni vrh, le na Robidenskem brdu je bilo vse urejeno; ta postojanka je vsa leta poslovala pozitivno, vse do takrat, ko se je gospa Pavla foto: Dr. Mozetič Dr. foto: Mezek upokojila. Na Poreznu se je Planinsko zavetišče na Robidenskem brdu izmenjalo kar precej oskrbnikov, nekaj let sta vztrajala Ivanka in Metod Flander, dve leti tudi Stana in Pavle Zajc, nato pa Ivana in Tone Derlink. Zahtevna je bila, in je še, organizacija tradicionalnega zimskega pohoda: najprej sponzor, dovoljenja, zavarovanje, reševalci, zdravniška ekipa, delovna ekipa, posebni gostje itd. Skoraj na vseh pohodih, tako zimskih kot letnih, je vrsto let kulturni program oblikoval Oktet »France Bevk« iz Otaleža.

Potem je prišla denacionalizacija in treba je bilo urejati lastništvo doma na Poreznu. Ugotovili smo, da doma ni, čeprav smo imeli urejeno lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje. Kot vojaški objekt namreč ni bil vrisan v katastrski načrt, kot uporabnik parcele, kjer dom stoji, pa je bila Kmetijska zadruga Idrija. Takratni direktor zadruge ni imel posebnega odnosa do

36 PD CERKNO - 110 let

planinstva in je postavil nemogočo ceno, ki je društvo ni zmoglo. Tako je ostalo še nekaj let. Vendar je bilo potrebno menjati streho in če smo se hoteli prijaviti na razpis za pridobitev sredstev, smo morali dokazati lastništvo. Torej parcelacija, odkup (pri čemer je sodelovala Občina Cerkno), vris objekta v katastrski načrt itd. Še sreča, da je Damjana Čadež dobro poznala sam postopek pa tudi nekatere ljudi! Tudi pri nabavi strešne kritine nas je občina zelo podprla, hvaležni smo takratnemu županu Juriju Kavčiču. Komunikacijske zveze s Poreznom so bile stalna pereča tema, vse dokler nismo skupaj s PZS nabavili prvi mobilni telefon, čeprav je težko priznati, koliko je stal. V skrbi za ohranjanje gorske narave je bilo potrebno dobro premisliti glede pridobivanja elektrike. Po zbiranju in študiranju ponudb, v primerjavi z že obstoječimi na visokogorskih postojankah, smo se odločili za firmo Gryps d.o.o, Idrija, v lasti Tomaža Lazarja. Pri izbiri in pri izvedbi je imel pomembno, upam si trditi glavno vlogo Marko Derlink. Sploh je bila cela družina Derlink v večjem delu mojega predsedovanja tista, ki je bila pripravljena vskočiti za kakršnokoli pomoč. No, potem so pa nekateri v tem videli problem familiarne povezanosti!

Poudariti je treba, da smo pred tem, leta 1994, praznovali 90-letnico društva. Verjetno se še spominjate, da je bila v Gasilskem domu v Cerknem v počastitev tega praznika revija planinskih pesmi v izvedbi uveljavljenih pevskih zborov, od

foto: Katarina Filipič Katarina foto: Okteta »Vrtnica« iz Nove Gorice Zimski pohod na Porezen, 2002 do MePZ iz Davče in Obrtniškega pevskega zbora iz Logatca.

Kronike sama nisem pisala, zato je marsikaj zanimivega in tudi pomembnega šlo v pozabo. Omeniti velja še leto 2002, ki je bilo Mednarodno leto gora. Dobila sem namig, da bi se za prireditev celo dalo dobiti državna sredstva, in to preko Ministrstva za kmetijstvo. Tudi to je uspelo, dobili smo jih za pokritje stroškov prireditve, a projekt ni bil enostaven – birokracija brez meja! Zato pa so nas na Poreznu razveselili s svojo pesmijo Kamniški koledniki s citrarjem Tomažem Plahutnikom. In že se je bližalo leto 2004 in s tem 100-letnica našega društva. Praznovali smo že na Poreznu, slovesno pa smo visoko obletnico obeležili s prireditvijo v Gasilskem domu. Praznovanje smo vključili v praznik Občine Cerkno, ki nam je ob 100-letnici podelila Bevkovo priznanje – najvišje občinsko priznanje. In tudi za pokrivanje stroškov prireditve je občina prispevala. Hvaležni smo ji!

Je pa že tako, da če se zgodba preveč vleče, postane dolgočasna in nezanimiva, treba ji je dodati novo vsebino, ki pa jo lahko prispevajo le novi ljudje z novimi idejami. Uspelo nam je, in to zelo dobro, leta 2006 je bila namreč izvoljena nova predsednica – Damjana. Naj vzdrži naslednjih dvajset!

Katarina Filipič

37 PD CERKNO - 110 let foto: Primož Selak Primož foto: foto: Marko Čadež Marko foto:

38 PD CERKNO - 110 let foto: Vinko Peternelj Vinko foto: foto: Vinko Peternelj Vinko foto:

39 PD CERKNO - 110 let

ZIMSKI POHOD NA POREZEN

V noči na 24. marec 1945 so se partizanske enote usmerile s Črnega vrha nad Cerknim čez Cimprovko na Porezen, kjer so nameravali ostati čez dan, naslednjo noč pa nadaljevati proti Bohinju. Množico borcev, lačnih in premraženih, ki so ždeli po rovih, ni bilo težko presenetiti. Oddelek 13. policijskega polka SS se je v gosti megli povzpel na vrh in tam presenetil obrambo Kosovelove brigade. V teh rovih so Nemci zajeli 145 borcev. V boju je padlo 32 borcev, ranjenih pa je bilo 36 bork in borcev. Istega dne so pri Zaprviču ustrelili 39 ujetnikov, naslednji dan pa v vasi Jesenica še 106, vse zajete na Poreznu. Fototeka Cerkljanskega muzeja Cerkljanskega Fototeka

Zimski pohod na Porezen

V vasi Jesenica so tem borcem 23. avgusta 1975 odkrili spomenik, delo kiparja Petra Jovanoviča. Drugi dan, 24. avgusta, pa je bila na Poreznu proslava z odkritjem spominskega obeležja – skulpturo iz vojaškega orožja, delo kiparja in pisatelja Toneta Svetine. Na tej proslavi so bili prisotni vsi predstavniki političnih organizacij in predstavniki vseh vojaških enot, ki so bile takrat vpete v tragedijo.

Prav v tistem času so bili priljubljeni in organizirani razni letni in zimski pohodi na domače vrhove. Ciril Štucin, takratni predsednik PD Cerkno, je predlagal, da bi v spomin na padle tudi na Porezen organizirali pohod. S tem so se vsi strinjali in takoj določili, da naj bi bil pohod tisto nedeljo, ki je najbližja 24. marcu. Dogovorili so se tudi, da bi bil v avgustu še letni spominski pohod, zlasti za tiste, ki v zimskem času na vrh ne morejo.

40 PD CERKNO - 110 let

Že takoj naslednje leto, 28. marca 1976, je bil 1. zimski pohod, ki se ga je udeležilo 1342 pohodnikov, kar je bilo veliko več od pričakovanega.

Za pohod so bila postavljena pravila:

- Vodi naj se posebna evidenca, kamor se vpiše vsakega pohodnika, ki prvo leto prejme kontrolno knjižico z evidenčno številko.

- Za drugi pohod prejme pohodnik bronasto značko, za štirikratni pohod srebrno, za šestkratni pohod zlato značko, za vsak nadaljnji desetkratni pohod pa posebno planinsko plaketo.

Prvi pohod je bil v nič kaj zimskem vremenu. Porezen se je kopal v soncu in je bil brez snega. Takoj naslednje leto pa se je zima pokazala v vsej svoji veličini. Toda to pohodnikov ni ustavilo.

Prva leta so bili pohodi množični, na Porezen so se s kar petih strani zgrinjale množice. Takrat je bilo tudi zbiranje značk zelo popularno. Z leti je ta množičnost popustila, toda na Porezen pride vsako leto kar lepo število pohodnikov, od katerih pa se jih vsaj polovica ne vpisuje več.

Do sedaj nam je uspelo ohraniti računalniško vodenje, zato razpolagamo s podatki o pohodih. Letos je bil že 39. po vrsti, udeležilo se ga je 199 pohodnikov, od teh 181 stalnih in 18 novih. foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto:

Zimski pohod na Porezen, 1980

Do sedaj je vpisna številka že presegla 22-tisočega pohodnika, ki je bil na vrhu vsaj enkrat.

Vseh vpisanih pohodnikov je namreč 22 097.

41 PD CERKNO - 110 let

Uspelo nam je obdržati tudi letni pohod, ki je vsako leto v avgustu.

Da ta dva pohoda, zlasti zimski, potekata v zadovoljstvo vseh, je potrebno v organizacijo vložiti veliko truda in prostovoljnega dela. Kar nekaj let so pri organizaciji sodelovale tudi borčevske organizacije s Cerkljanskega, domicilni odbori Kosovelove brigade in Gorenjskega vojnega področja. Še zlasti je bil aktiven g. Janko Urbanc - Olga. Sedaj je pa že veliko let pohod samo v organizaciji PD. Vsako leto pa se poklonimo padlim s kratko proslavo in polaganjem venca pri spomeniku ter s prižigom žare. foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto:

Zimski pohod na Porezen, 2009 Vseh 39 let nam požrtvovalno pomagajo ekipe GRS iz Tolmina, gasilska desetina Gorje - Poče - Trebenče in gasilci iz Podbrda. V letih največje množičnosti so na pohodih sodelovale še ekipe GRS iz Škofje Loke in Ljubljane ter zdravniška ekipa ZD Idrija.

Marija Sorč

42 PD CERKNO - 110 let Fototeka Cerkljanskega muzeja Cerkljanskega Fototeka

Otvoritev poti v Pasice, 1908

43 PD CERKNO - 110 let

O PASICAH PRI CERKNEM

Pasice, gorska tesen v bližini Cerknega, so zaradi bolnišnice Franje, zgrajene med NOB, postale znane širom po Sloveniji. Da so postale dostopne, je zasluga cerkljanske podružnice SPD, zato se mi zdi umestno, da podam njihovo zgodovino, in to po pripovedovanju tov. Petra Breliha, enega naših najzaslužnejših članov, ki je Pasice pravzaprav odkril.

Tov. Brelih tako pripoveduje:

»Ko sta med gradnjo bohinjske železnice oživela Baška dolina in Bohinjski kot, se je vznemirila tudi divjad v teh krajih in se zato umaknila v mirnejše predele. Tako se je naselilo nekaj gamsov tudi v okolici Cimprovke, Drnovega in obeh Njivčev. Med počitnicami leta 1907 sem hotel dognati, kod prehajajo gamsi z Velikega na Mali Njivč in obratno. Pri zasledovanju sem zalezel v tesen med tema hriboma, skozi katero teče potok Čerinščica in o kateri nisem dotlej nič slišal. Bil sem na kraju, kjer je tesen najširša, to je, kjer danes stoje barake bolnišnice Franje. Ker nisem imel s seboj nikakršnih pripomočkov, mi ni bilo mogoče niti navzgor niti navzdol ob potoku, ki ponekod pada v slapovih čez skale, drugod pa dela globoke tolmune. Splezal sem zato nazaj čez skalovje, od koder sem bil prišel. Odločil sem se, da se vrnem prihodnji dan, si ogledam svet ob pričetku in na koncu tesni ter ga primerno opremljen poskusim prehoditi. Preden sem se stvari lotil,

Fototeka Cerkljanskega muzeja Cerkljanskega Fototeka sem se oglasil pri starem Kamlonarju, ki je imel hišo v bližini vhoda v tesen. Od Pasice - gorska tesen v bližini Cerknega njega sem izvedel, da to tesen imenujejo ljudje Pasice in da sta rebri ob straneh deloma njegovi, deloma pa last njegovih sosedov. V tesen ne gre noben človek, ker trdi ljudska govorica, da ima v njej »hudič ta mlade«. To sem pozneje slišal tudi od drugih ljudi tam okoli. Kamlonar pa ni bil babjeveren človek, o čemer sem se pozneje prepričal. Med raziskovanjem tesni sem namreč odkril, da ima v njej popolno napravo za žganjekuho in da je bil pri »kuhanju« popolnoma varen pred financarji. Na drugem kraju sem izgrebel iz grušča nastavljeno železno past, ki je bila namenjena gamsom. Prepovedane žganjekuhe ni mogel utajiti, glede divjega lova na gamse je pa zanikal, da bi jim nastavljal pasti.

44 PD CERKNO - 110 let

Sedela sva v njegovi hiši za mizo. Iz nahrbtnika, ki sem ga imel poleg sebe, sem potegnil najden »corpus delicti«, železno past, in pripomnil, da jo odnesem s seboj, če ni njegova. Postregel mi je z žganjem in sadjem. Ko sem odhajal skozi vrata s pastjo v nahrbtniku, se pa vendar ni mogel premagati, da ne bi s povzdignjenim glasom pripomnil: »Peter, le nesi jo, saj znam drugo narediti!« Po tej izjavi sem se vrnil v sobo, izvlekel past iz nahrbtnika in mu jo vrnil. Povedal pa sem mu obenem, kako grdo je, kar počenja, in koliko žival, ujeta v tako železje, pretrpi, preden jo lovec najde. Pridobil sem si njegovo zaupanje in prijateljstvo, kar mi je dokazal s tem, da mi je podaril lep »gamsbart«, ki ga je prinesel s podstrešja. Sprejel sem ga in mu zagotovil, da ne bom nikomur pravil, kje sem ga dobil, niti omenjal najdenega kotla in pasti. S tem sem tudi dobil njegov pristanek, da napravim Pasice dostopne obiskovalcem.

Kako trdna je bila v ljudeh vera, da so v Pasicah hudobci, nam kaže tale dogodek: Kamlonarjevi hčeri sta spali v podstrešni sobi. Neke noči ju prebudi čudno cepetanje pod oknom. Da bi videli, kaj je, vstaneta in stopita k oknu. Naenkrat začneta na ves glas kričati, da so na vrtu pred hišo hudiči iz Pasic. Drugo jutro so ugotovili, da so se bili ponoči pripasli na vrt trije gamsi.

Da uresničim svoj sklep in pregledam tesen v smeri od spodaj navzgor, sem dobil pri Kamlonarju kakih 6m dolg smrekov stožer, ki naj bi mi služil pri plezanju čez skale in slapove. Tako oborožen sem vstopil v tesen in čez kake tri ure srečno prilezel iz nje na gornjem koncu, kjer se prične senožet. Ko sem tako spoznal tajnost in lepote Pasic, sem šele razodel tovarišem v Cerknem, kaj sem našel. Povabil sem visokošolca Cirila Peternelja in Vaclava Tušarja, da si odkritje skupaj ogledamo. Opremljen z istim stožerom kot prvič sem kmalu preplezal prvi večji slap. Tudi Peternelju se je posrečilo, Tušarju pa je mastna siga na skalah delala hude težave, zato je navzlic vsem naporom trikrat čofnil nazaj v tolmun, v katerem je bil postavljen drog. Tako je bilo čez nekaj dni po vsem Cerknem slišati poprej popolnoma neznano ime »Pasice«. Odbor podružnice SPD se je nato kmalu odločil, da nadela v Pasice pot in jo tako napravi dostopno.«

Arhiv PD Cerkno foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv

Peter Brelih 45 PD CERKNO - 110 let foto: Bojan Tavčar foto: Vinko Peternelj Vinko foto:

46 PD CERKNO - 110 let

DELO MO PD CERKNO

Iz kronike PD je razvidno, da mladi dolgo niso bili vključeni v delovanje PD, le posamezniki so se v spremstvu odraslih udeleževali planinskih izletov. Zelo pohvalno je, da sta mladinca Mitja Močnik in Jože Miklavčič preplezala celo severno triglavsko steno, pionir Ivan Makuc pa se je prvi z odraslimi podal na Triglav.

Organizirani odhodi mladih planincev pod vodstvom profesorja Rafka Terpina so se začeli šele 1969. Ko pa je on odšel v vojsko, je planinstvo mladih upadlo. Delovalo je v okviru taborniške organizacije vse do leta 1974 z mentorjem - profesorjem Milanom Tavčarjem.

Že naslednje leto se je v dejavnosti mladih planincev nekaj premaknilo. Izveden je bil prvi Občni zbor Mladinskega odseka in izvoljen devetčlanski odbor, katerega prvi načelnik je bil Marko Mlakar. Mentorstvo sta prevzeli učiteljici Marija Uršič in Marija Miklavčič. Število je hitro naraščalo, ker je delo v MO mlade privlačilo. Mentoricama so zelo radi priskočili na pomoč z izkušnjami in zgledi starejši planinci, med drugimi tudi Jože Miklavčič, Tine in Metod Močnik ter Peter Sedej, ki je bil najdlje tudi načelnik MO.

Obiskali so vse bližnje pa tudi nekatere bolj oddaljene vrhove. Izleti so bili organizirani primerno vsem starostnim skupinam. Vsako leto je bilo izvedenih okrog 10 izletov. Nepozabna še danes ostajata izleta na Krn in Triglav. Arhiv PD Cerkno PD Arhiv

47 PD CERKNO - 110 let

Število se je iz leta v leto večalo, delovali sta sekciji v vrtcu in šoli. Najmlajši so tekmovali za znak Ciciban – planinec pod vodstvom vzgojiteljic Pavle Podobnik in Adelke Vončine. V šoli pa so tekmovali za znak Pionir – planinec. Tekmovali so zelo radi in pridno osvajali planinske znake.

MO se je ukvarjal tudi s planinsko vzgojo. Za planince višje stopnje je bila več let zaporedoma organizirana planinska šola. Najaktivnejši člani so se udeleževali taborjenja v organizaciji Planinske zveze v Bavšici in Lepeni. Leta 1980 je MO uspelo pripraviti lastni tabor na Črnem vrhu, na katerem so med drugim osvajali tudi osnove orientacije, ki so jo najbolj navdušeni razvijali dalje in dosegali lepe uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Zato gre zahvala tudi gospodu Silvu Sorču, ki je mlade nesebično vodil pri spoznavanju orientacije. Še bi lahko naštevali dejavnosti MO, nekaj let so izdajali tudi lastno glasilo Prvi koraki z opisi izletov, poročili o delu in raznimi vtisi. Prav tako je MO organiziral razne čistilne akcije v naravi. Večkrat so člani MO priskočili na pomoč Planinskemu društvu pri organizaciji različnih akcij.

Delo MO pa ni ostalo neopaženo, kar dokazuje tudi Bloudkova plaketa, ki jo je odseku podelila Občinska zveza za telesno kulturo Idrija.

Z letom 1987 se je nekako končalo obdobje razcveta MO, saj sta se mentorici druga za drugo upokojili. Kljub številnim odrekanjem sta bili ponosni, da so mladi planinci spoznali lepote gorskega sveta, vzpostavili lep odnos do narave in se naučili tovarištva na izletih. Prav tako sta bili zadovoljni, da se pri vseh izletih, ki sta jih vodili, ni nikoli nihče poškodoval. Še sedaj se spominjata veselih obrazov ob dobri malici iz nahrbtnika, ki so jo pošteno zaslužili s premagovanjem naporne poti do vrha – tudi to je sreča!

Delo z mladimi je za njima prevzela mentorica Andreja Lapajne, ki je predhodno opravila mentorski tečaj.

Povzetek iz prispevka za publikacijo ob 80-letnici PD Cerkno -

Marija Uršič in Marija Miklavčič

48 PD CERKNO - 110 let foto: Bojan Tavčar foto: Marko Čadež Marko foto: foto: Marko Makuc Marko foto:

49 PD CERKNO - 110 let

MLADINSKI ODSEK

MLADINSKI ODSEK je bil registriran leta 2001 pri MK PZS. Deluje pod okriljem PLANINSKEGA DRUŠTVA CERKNO in v sklopu Pokrajinskega odbora Mladinskih odsekov Posočja (POMO Posočje).

Naša poglavitna naloga je vodenje mladine v gore in jo tako približati naravi. V ta namen preko celega šolskega leta organiziramo kopico aktivnosti. V glavnem so to planinski izleti, ki so večinoma enodnevni in potekajo enkrat mesečno ob sobotah. Prirejamo tudi poučne naravoslovne izlete, kot so izleti z lovcem ipd. Včasih se pridružimo alpinistom AO CERKNO. Vsako leto pa izvedemo še kak poseben izlet, kot je pohod z baklami, izlet v neznano... Izvajamo akciji »Ciciban planinec« in »Mladi planinec«. Poleg organizacije izletov je naš glavni cilj tudi izvedba Planinske šole.

Za varnost otrok in varno hojo v hribe skrbimo PLANINSKI VODNIKI in MENTORJI PLANINSKE VZGOJE, ki smo uradno registrirani pri PZS.

Iz kronike PD Cerkno lahko povzamemo, da se je število mladih planincev prvič občutno povečalo leta 1969 po zaslugi tov. Rafaela Terpina, ki je na šoli ustanovil planinsko skupino in organiziral izlete. Ker pa je moral tov. Terpin naslednje leto k vojakom, je dejavnost v planinski skupini spet upadla. Leta 1971

foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto: je tov. Milan Tavčar na šoli ustanovil taborniški Sedmera jezera, 2008 odred in taborniki so hkrati postali člani PD. Vsa dejavnost je bila v tem, da so člani plačali članarino in enkrat letno odšli na brezplačni izlet. Tako je bilo vse do leta 1975, ko je bil izveden prvi občni zbor MO. Prvi načelnik je postal Marko Mlakar, mentorstvo pa sta prevzeli tovarišici Marija Miklavčič in Marija Uršič. Število mladih planincev se je povečalo na 326, kasneje pa se je gibalo okrog 280. 1978. leta je MO prvič organiziral planinsko šolo, ki jo je obiskovalo 20 učencev višjih razredov.

50 PD CERKNO - 110 let

Leto kasneje, ob 75-letnici društva, je Mladinski odsek izdal tudi prvo številko glasila Prvi koraki. foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto:

Gradiška tura, 2012 V 80. letih je mladinsko skupino vodil načelnik Peter Sedej, veliko pa mu je pomagal tudi Tine Močnik. V teh letih so mladi planinci obiskali že vse bližnje vrhove pa tudi nekatere bolj oddaljene: Učko, Snežnik, Nanos, Čaven, Triglav, Mojstrovko… Vsako leto jim je uspelo organizirati vsaj deset izletov. MO si je zastavil cilj, da bi vsak učenec v času šolanja prehodil Idrijsko-cerkljansko planinsko pot. Veliko mladih planincev se je udeleževalo raznih orientacijskih tekmovanj. V tem času je bil izredno priljubljen tudi Trim pohod na Lajše. foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto:

Udeleženci Planinske šole na Poreznu, 1987

51 PD CERKNO - 110 let

Mentorica Ivana Rupnik, ki je leta 2004 prevzela vodenje planinske skupine na Osnovni šoli Cerkno, je največji »krivec« za ponovni razcvet planinske skupine. Z Gorazdom in ostalimi vodniki je v naslednjih letih vodila otroke po naših čudovitih hribih. Bili smo na naših bližnjih, kot so Porezen, Blegoš, Kojca, pa na onih onstran meje, to so Dobrač, Risnjak, Glinščica. Bili smo na položnih in razpotegnjenih: Pohorje, Kraški rob, Resevna,… pa na zelooo strmih: Gradiška tura, Mala Mojstrovka, Veliki vrh. Bili smo nizko: Kokoš, Trstelj, Tinjan,…pa na naših najvišjih: Triglav, Mangart, Grintavec… S krpljami smo šli na Škofje, na sankanje po Mangartski cesti, šli smo tudi v kraško podzemlje Škocjanskih jam, poskusili smo se v plezanju v Lutnih skalah,… tradicionalen je že prednovoletni Pohod z baklami. foto: Katarina Filipič Katarina foto:

Udeleženci Planinske šole na Triglavu, 2013

V preteklih letih so se mladi planinci redno udeleževali tekmovanj Mladina in gore, pridno zbirajo osvojene vrhove za bronasti, srebrni ali zlati planinski znak. Lani smo uspešno izvedli Planinsko šolo, ki se je je tokrat udeležilo deset mladih planincev. Letno organiziramo povprečno deset izletov, nekaj samostojnih, nekaj pa skupaj z odraslimi planinci.

Ivan Hadalin

52 PD CERKNO - 110 let

GORE

Poleti na Škofju sedim, v dolino strmim, ker pesem o Cerkljanski napisati želim. Beseda ni težka, rima še manj, ko od lepot narave ves žarim. Kje so hribi, kje gore, tega marsikdo ne ve. S ponosom pa vam zdaj povem, da v cerkljansko hribovje pogosto uživat jaz grem.

Po pouku napornem si sprostitve želim, zato tja na Lajše brž odhitim.

Med vsemi hribi Blegoš se bohoti

v svoji čudežni lepoti; listi rjavi so postali, a planinci smo ostali. Čadež Marko foto:

Ves vesel na Blegošu razgled občudujem, potem pa kar naprej odpotujem.

Mraz v Cerkno je prišel, Blegošu belo kapo je nadel in okoli vseh dimnikov zavel.

Porezen, v snežno odejo odet, me kar vabi na izlet, zato se po grebenu ves zagret na topel čaj odpravim spet. Kaj mi bo fitnes in pa bazen, če z vzponom na Porezen vse to dobi novi pomen! Da to fitnes v naravi je, zdaj že vem.

Za zimo pomlad je prispela in ptica na veji lepo je zapela; njeno petje moje pisanje je zmotilo in iz sanj me prebudilo.

Tilen Klinc foto: Dargo Kuralt Dargo foto:

53 PD CERKNO - 110 let

Kraljica gora - Alpska možina (Eryngium alpinum)

54 PD CERKNO - 110 let foto: Marko Čadež Marko foto:

55 PD CERKNO - 110 let

SEDEM PRAVLJIČNIH LET

Rodila sem se v letu, ko je PD Cerkno, ki letos praznuje 110-letnico delovanja, obstajalo pol toliko let. Ducat let mojega otroštva, ki sem ga preživela na približno 1000m n. v. v neokrnjeni naravi Vojskarske planote in v družini, kjer je bilo samoumevno, da se starše uboga, spoštuje in jim pomaga pri vsakdanji borbi za preživetje, je bilo, to vem iz dneva v dan bolj zagotovo, trda, a nadvse dragocena dota za celo življenje. Travniki, njive in gozd, kamor sta me starša jemala s seboj kot pridno pomočnico, so bili obenem tudi moja igrišča. Oče, strasten lovec, pa me je še kot povsem malo punčko peljal s seboj , ko je odhajal na lov. Tako so se moje razdalje od doma v svet daljšale do Hudournika, Tiskarne Slovenije, Rovtarjevega vrha, Cikla, Čekovnika, Gorenje Trebuše, Vojščice. Na teh poteh me je naučil začutiti naravo z vsemi čuti in tako jo znam in zmorem dojemati še danes, ko se moja starost zapisuje z dvema številkama najboljše šolske ocene.

PD Cerkno je leta 2004 praznovalo 100-letnico obstoja oz. ustanovitve. In prav tega leta sem v poletnem času opravila tečaj za mentorje planinskih skupin. Resda glede na moj četrtino stoletja dolg staž pedagoškega delavca pozno, a vendar bolje kot nikoli. Ne vem, kaj točno je od mene takrat pričakovalo vodstvo PD Cerkno s Katarino Filipič na čelu in načelnikom MO Gorazdom Lapanjo, kaj vodstvo OŠ Cerkno in ne nazadnje, kakšna so bila pričakovanja staršev. Zase pa vem, da me je razganjalo od idej in pričakovanj. Prva preizkušnja je bil nastop mladih na praznovanju 100-letnice delovanja PD Cerkno in v Katarininih očeh je bil tistega večera poseben sijaj.

Sledilo je sedem pravljičnih let mojega aktivnega mentorskega dela z mladimi planinci PS OŠ Cerkno. Od oktobra 2004 do avgusta 2011 se je zvrstilo 66 dogodkov za mlade planince, kjer je zaznati mojo aktivno soudeležbo. Prav vsak od njih se mi je vtisnil v spomin, nekateri celo zelo globoko:

- Pričeli smo z Blegošem, ni nas pustil na vrh, dež in veter sta nas pregnala z njegovega foto: Ivana Rupnik Ivana foto: grebena in rekli smo le: »Se Udeleženci Planinske šole na Poreznu, 2013 vidimo drugič!«

- Na Lubnik smo se podali dvakrat; prvič je vodnik Gorazd poleg podpisovanja Dnevnikov igral tudi na ‚frajtonarco‘.

56 PD CERKNO - 110 let

- Tudi na Trstelju smo bili dvakrat; prvič je oskrbnica godrnjala, ker smo prispeli, ko je pripravljala sladico za italijanske goste, pa je nismo ničesar prosili, drugič pa smo se malo pred Žajbljevo dolino za kratek čas izgubili.

- Prav tako smo se dvakrat podali na dolgo pot v dolino pod Peco občudovat enkratne snežne skulpture, imenovane Gradovi kralja Matjaža.

- Dvakrat smo prečili tudi greben Sabotina, enkrat smo se spotoma še na Korado podali in nato na avtobusu rdečih lic zaspali.

- Lovec Anton Razpet nas je popeljal na Ritovščico, nam razkazal opazovalnico in nas poučil o obnašanju pri stiku s psom ter pokazal stopinje živali v snegu.

- Izlet na Golte in v Mozirski gaj je bil prav tako posebno doživetje. V gaju smo se še česa novega naučili, se peljali z gondolo na Golte in si ogledali na novo odprti Alpski vrt. Cerkno PD Arhiv foto: Sankanje, 2008 - Z Jelenka nad Kanalskim vrhom sem prinesla ogrodje brinove veje, ki še danes krasi jedilni kot mojega doma.

- Da se na orientacijskih pohodih ne bi izgubili, smo zemljevide uporabljati se učili (Bavšica, Kojca).

- Konec leta smo kar trikrat v soju bakel proslavili in dedka Mraza s spremstvom medse povabili.

- Se zime nismo ustrašili: po snežno beli preprogi smo se podali na Snežnik, Bevkov vrh, Mali Golak (z derezami), dvakrat na sankanje z Mangartskega sedla, s krpljami smo po dolgem in počez premerili Škofje.

- V pomladnih dneh smo se naužili vijolične barve žafranov na poti od Sv. Treh kraljev do Goropek oz. Žirov in beline »ključavnic« na Golici.

- Pot z Resevne čez Svetino in Tovsti vrh si bo najbolje zapomnil tisti oče, ki je enega izmed svojih otrok nesel dobršen del poti zaradi bolečin v nogi.

- Prehodili smo ves Kraški rob, dolino Glinščice, Pliskino učno pot, ki je komaj 9-letnemu planincu ponudila toliko vtisov, da mu je bilo ob koncu poti kristalno jasno, kaj je to kras.

- Pomladni dnevi so nas zvabili še na Vremščico, Šmarjetno goro, Ermanovec, Krim in Šmarno

57 PD CERKNO - 110 let foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto:

Kraški rob, 2009 goro, na Pohorje (z Rogle do Kop), podali smo se na Dan šmarnic na Lajše in spoznali, da šmarnica ni samo cvetica z opojnim vonjem, ampak še…

- Na povratku s praznovanja Gregorjevega smo srečali policijsko patruljo, češ, da smo na Robidniškem bajerju lovili ribe.

- Čudoviti so bili spusti v podzemni svet Škocjanskih jam, jame Dimnice.

- En junijski večer leta 2007 in del noči smo preživeli na Astronomskem observatoriju na Javorniku, zatem smo se ob svetlobi naglavnih lučk odpravili peš do Pirnatove koče, v njej prespali in naslednji dan opravili še 3-urno turo do Hotedršice. Nepozabno!

- V poletnih dneh smo izbrali tudi zahtevnejše smeri, ki so vsebovale tudi elemente plezanja: dvakrat Mangart, Lutne skale, Planina Zapotok, Raduha, do Sedmerih jezer čez Komarčo in dalje do Makuc Marko foto: Komne in Bogatina (2 dni). Plezališče Lutne skale, 2010

58 PD CERKNO - 110 let

- Jesenske dni smo rezervirali za oddaljenejše cilje: Smrekovec, Uršljo goro, Lisco, Raduho, Matajur, pa tudi povsem bližnjo okolico: Čekovnik - po Češpovem krogu, Sivko.

- Petkrat smo se udeležili srečanj POMO Posočja.

- Na akcije smo vabili tudi starše in odrasle planince. Vsakomur, ki se je odzval, ni bilo žal.

Ostali so drobni utrinki: mladi planinec, ki je na začetku poti s Socerba proti Ospu imel bližnje srečanje s šipkovim grmom; venček, spleten iz cvetlic za spremljevalko Matejo; bosonoga in vzvratna hoja zaradi neprimerne obutve; helikoptersko reševanje ponesrečenke na zimski turi na Porezen; veliko dobre volje na vožnjah z avtobusi - na povratku z Raduhe je Živa tako lepo zapela, da je voznik ustavil in ji zaploskal; na primorski avtocesti je počila guma…

Vse našteto in še kaj je bilo shranjeno v vreči idej, ki sem jo v sedmih letih izpraznila - DO DNA, obenem pa polnila vrečo spominov in jo napolnila – DO VRHA.

Urednik spletne strani PD Cerkno, g. Marko Derlink, je pridno arhiviral tudi dogodke za mladino , ki so se odvili in se še odvijajo. Pa si jo kdaj poglejte! Tam je navedeno tudi, da smo trikrat organizirali Planinsko šolo, se prav tako trikrat udeležili regijskega tekmovanja Mladina in gore, enkrat pa ga tudi organizirali na OŠ Cerkno, enkrat, točneje 2012, smo se celo uvrstili na državno tekmovanje v Rušah in zasedli častno zadnje (24.) mesto.

Tako aktivno delo z mladimi je prineslo udeležencem tudi priznanja in zahvale. Do leta 2013 je bilo mladim planincem podeljeno:

- 13 našitkov,

- 8 priponk,

- 7 pesmaric So šli na goro peš,

- 50 bronastih planinskih znakov,

- 26 srebrnih planinskih znakov in

- 17 zlatih planinskih znakov.

Program Planinske šole pa je opravilo 32 udeležencev.

Tudi sama sem bila nagrajena za mentorsko delo, 2007. sem prejela Zahvalo, 2009. pa Zaslužni znak, ki sta ga poleg mene prejela še Gorazd Lapanja in Damjana Čadež.

Po končanem pohodu na Triglav sem se od udeležencev poslovila, rekoč:

»Pravijo, da je dober učitelj tisti, ki ga njegovi učenci prekašajo. In vseh sedem mladih planincev, udeležencev pohoda na Triglav, je to potrdilo. Jan, Jernej, Jure, Primož, Tadej, Tine in Žiga – ‹kapo dol›!!! Postanite in ostanite prijatelji, kajti lahko je odvzeti nakopičeno premoženje, nemogoče pa je odvzeti prijateljstvo. Ko se srečamo na ulici, se glasno pozdravimo in poglejmo v oči, saj mi v teh letih niste ušpičili ničesar takega, da se ne bi mogli mirno srečati. Jaz pa,

59 PD CERKNO - 110 let foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto:

Pohod z baklami, 2012 upam, da vam tudi ne. Popeljali smo vas na najvišjo slovensko goro, na najvišjo goro sveta pa se boste, če boste imeli voljo in možnosti, odpravili sami ali v družbi sebi enakih.

Naj vas spremlja sreča tako na planinskih kot vseh drugih življenjskih poteh!«

Hvala vsem, ki ste sedem pravljičnih let delili z mano!

Ivana Rupnik foto: Katarina Filipič Katarina foto:

Ojstrica, 2013

60 PD CERKNO - 110 let foto: Jože Makuc Jože foto:

Saj ne bodejo - v oči!

61 PD CERKNO - 110 let

DELO GOSPODARSKEGA ODSEKA PD CERKNO

Pred začetkom pisanja tega članka sem med brskanjem po kroniki in starih zapiskih našel podatke, kako so se naši predhodniki v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začeli pripravljati na gradnjo doma na Poreznu. Arhiv Aleksandra Jerama Aleksandra Arhiv

Priprava drv, 2004 Stara zgradba oziroma bivša italijanska kasarna je postajala premajhna in neustrezna za vse večji naval planincev in drugih pohodnikov, ki so začeli zahajati v gore. Zanimivo je, kako so se odločali o velikosti objekta. Najprej je bila mišljena majhna brunarica, ki bi nudila zavetje planincem, nato malo večji objekt, nekako nad polovico kasarne, na koncu pa je prevladala »politična« odločitev, da se nadgradi celotna kasarna. Verjetno so temu botrovali dogodki, ki so se na Poreznu odvijali komaj mesec in pol pred koncem druge svetovne vojne.

Takoj po tej odločitvi so začeli urejati potrebno dokumentacijo in zbirati finančna sredstva za izgradnjo doma. Prispevala so podjetja na Cerkljanskem, člani Planinskega društva pa tudi drugi so dajali prostovoljne prispevke in gradbeni material, predvsem les, organizirale so se

62 PD CERKNO - 110 let

celo planinske tombole, velik je bil tudi prispevek tedanje JLA, predvsem s helikopterskimi prevozi gradbenega materiala.

V začetku osemdesetih let se je začela gradnja in leta 1986 je bila svečana otvoritev obnovljenega doma na Poreznu, ki je dobil ime po narodnem heroju Andreju Žvanu – Borisu.

Prav kmalu se je pokazala potreba po izgradnji solarnega sistema za napajanje doma z električno energijo. V letu 1996 je bila otvoritev tudi tega. Komaj po petnajstih letih je bilo treba zamenjati streho s kvalitetnejšo in takrat se je solarni sistem še dopolnil. Stekle so že tudi priprave za postavitev električnega voda iz davške smeri, vendar se je to zaenkrat ustavilo pri služnostih na zemljiščih, preko katerih bi trasa voda potekala.

Urediti je bilo treba tudi zemljiškoknjižno stanje doma in dokupiti zemljišče ob domu, tako da je sedaj v popolni lasti Planinskega društva Cerkno.

Tudi strela ni prizanašala in je kar nekajkrat povzročila precej škode na električni napeljavi in raznih aparatih. foto: Aleksander Jeram Aleksander foto:

Vkopavanje rezervoarja, 2009

Vsa leta se obnavlja in nadgrajuje vodovodni sistem v domu: s postavitvijo novega vodohrama nad domom, ureditvijo črpanja deževnice v vodohram, postavitvijo filtracijskega sistema za izboljšanje kvalitete vode, obnovitvijo sanitarnih prostorov znotraj doma. V kuhinji se tudi vsako leto kaj malega obnovi in na novo nabavi, zaradi velike vlage je potrebno pogosto beljenje. V prihodnjih letih pa bo treba pripeljati v dom pitno vodo iz približno tristo metrov niže ležečega studenca.

63 PD CERKNO - 110 let foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto: Cerkno PD Arhiv foto: foto: Bojan Tavčar

Metod Močnik Aleksander Jeram Franc Ferjančič

Potrebno je bilo začeti z urejanjem okolice doma, pred domom zabetonirati ploščo, zamenjati klopi in dodati še nekaj miz, postaviti novo drvarnico in ob njej urediti zimsko sobo, začeti obnavljati podporne zidove, postaviti panoramsko tablo in na samem vrhu Porezna vetrovnico. foto: Marko Makuc Marko foto:

Gradnja drvarnice, 2011

64 PD CERKNO - 110 let

Večje opravilo je tudi priprava drv za kurjavo, ki jih nam že nekaj let odstopa Agrarna skupnost Sorica ob čiščenju pašnikov in poti. Pred vsako sezono in tudi med njo je potrebno čistiti in popraviti dovozno pot, kljub temu pa ta postaja vsako leto bolj kamnita in nam povzroča vedno več težav pri oskrbovanju doma, zato bo verjetno v prihodnje zahtevala večji poseg.

Po tridesetih letih obstoja pa dom, v taki obliki kot je sedaj, kljub rednim tekočim vzdrževalnim delom zahteva vedno več sredstev in delovnih ur za najnujnejše vzdrževanje. Zavedamo se, da bo v prihodnje treba vanj več vlagati, tako sredstev kot ur dela za vzdrževanje in obnovo. Zgraditi bo treba čistilno napravo, ki bo v nekaj letih postala obvezna za vse planinske postojanke. Marsikaj bo treba tudi zamenjati: v kuhinji dotrajan štedilnik na drva, peči v dnevnih prostorih, ki postajajo vedno bolj požrešne, okna in vrata v spodnjih prostorih, urediti pa točilni pult in vetrolov ter verjetno še kaj. foto: Marko Čadež Marko foto:

Postavitev vetrovnice na Poreznu, 2012 Vsega tega pa brez pridnih rok naših planincev in ostalih, ki niso niti člani PZS, pa so pripravljeni priskočiti na pomoč bodisi z delom ali lastnim prevozom potrebnega materiala, ne bi bilo. Vsako leto je opravljenih ogromno ur prostovoljnega dela, marsikdo prispeva gorivo za motorno žago, opravi prevoz materiala ali ljudi, prinese malico ali kaj drugega z besedami ˝saj je za planince˝.

Na koncu bi se rad zahvalil vsem, in teh ni malo, ki so kakorkoli in kadarkoli pomagali pri delu, da imamo to, kar imamo sedaj, ob enem pa jih povabim tudi k nadaljnjemu sodelovanju, saj nas čaka v prihodnje še ogromno dela.

Ivan Rupnik,

načelnik Gospodarskega odseka 65 PD CERKNO - 110 let foto: Bojan Tavčar

V polnem razcvetu 66 PD CERKNO - 110 let

VODNIŠKI ODSEK - IZLETNIŠTVO

Izletništvo je gotovo ena najpomembnejših dejavnosti vsakega planinskega društva. Ko sem vzela v roke kroniko, sem bila najprej pozorna na podatek, da je podružnica SPD Cerkno takoj po ustanovitvi leta 1904 začela z markiranjem poti in da je 6. in 7. maja 1905 priredila izlet čez Davčo v Podbrdo in dalje skozi predor v Bohinjsko Bistrico, od koder so se z vagončki vrnili v Podbrdo in čez Hudajužno domov. V letih 1906 in 1907 so se ukvarjali predvsem z gradnjo koče na Poreznu, v letu 1908 pa so se člani podružnice podali na ture na Triglav, Črno prst, Porezen in Blegoš. Arhiv Katarine Filipič Arhiv

Kamniti lovec, 1996 Po drugi svetovni vojni, točneje na ustanovnem Občnem zboru 16. julija 1946, se je planinska organizacija v Cerknem obnovila in preimenovala v Planinsko društvo Cerkno. Seveda je bila prva naloga preureditev opustošene italijanske kasarne v planinsko kočo pa tudi čiščenje in markiranje poti. Vsako leto je bil organiziran vsaj en množični izlet. Tako so šli na Mangart, v Bohinj in na Vogel, na Vršič in Trento, v Vrata in na Triglav, na Slavnik, Javornik itd. Posamezni člani pa so se v manjših skupinah podajali v domače in tudi tuje gore. Največkrat so v kroniki omenjeni Ciril Štucin, Tone Derlink, Mitja Močnik, Jože Miklavčič in še nekateri. Več enodnevnih pa tudi dvodnevnih planinskih izletov je bilo organiziranih v okviru sindikata ETA Cerkno, mladim pa je kar nekaj let približeval lepoto gorskega sveta duhovnik Stanko Medvešček. Okrog leta 1975 je bila planinska dejavnost izjemno živahna in takrat so se začeli

67 PD CERKNO - 110 let

organizirati zimski pohodi, najprej na Stol, nato na Snežnik, že naslednje leto je sledil Porezen, potem še Javornik in drugi, Vseh teh pohodov so se udeleževali tudi cerkljanski planinci in prav na račun le-teh se je zelo povečal obisk gora v zimskem času.

Planinska zveza Slovenije je zelo poudarjala vzgojo planinskih kadrov. Tako je PD Cerkno že v 70. letih dobilo prve mladinske vodnike in prve mentorje planinske vzgoje. Izlete za odrasle so vodili izkušeni planinci, občasno so s svojimi bogatimi izkušnjami sodelovali alpinisti. Ko pa se je »zgodil« Košutnikov turn, se je vprašanje odgovornosti zelo zaostrilo in jasno je bilo, da planinska društva brez usposobljenih vodnikov ne bodo smela več organizirati izletov. Leta 1995 je PD Tolmin, s predsednico Mileno Brešan, prevzelo organizacijo vodniškega tečaja v Posočju, in sicer na Vrsnem, udeležile smo se ga Damjana Čadež, Anica Magajne (zdaj Podobnik) in jaz (Katarina Filipič). Kar šest vikendov za pridobivanje teoretičnega in praktičnega znanja ter še en vikend za izpit je bilo potrebnih! Pridobljeno znanje smo takoj začele uporabljati v praksi. K sreči smo v društvo pridobili Miroslava Božiča, ki je vodniški tečaj opravil že leta 1977 kot član PD Sovodenj in je bil mentor na pripravniških turah. Arhiv Katarine Filipič Arhiv

Triglav, 1997

Ljubezen združuje, pravijo, tako se nam je pridružil še Gabrijel Podobnik. Že v letu 1996 smo izpeljali šest izletov, od Golice, Begunjščice, Triglava do Kamnitega lovca in Višarij, Nanosa pa tudi do prvega izleta v neznano. Skupaj je bilo 280 udeležencev. Za leto 1997 smo pripravili še bogatejši program izletov, uspelo nam jih je realizirati devet. Poleg tega smo nadgrajevali vodniško znanje s pridobivanjem kategorij za vodenje zahtevnih kopnih in lahkih zimskih tur. Tudi v tem letu smo bili na Triglavu pa tudi na Višu v Zahodnih Julijcih ter na Obirju na

68 PD CERKNO - 110 let

Koroškem, za izlet v neznano pa smo izbrali kar Gradiško turo z zaključkom pri Abramu na Nanosu.

Na Občnem zboru 1998 je bil Vodniški odsek tudi uradno ustanovljen. Vreme je precej vplivalo na realizacijo izletov, a je potrebno poudariti, da so bile to že zahtevnejše ture, kot npr. po Hanzovi poti na Mojstrovko, dvodnevni izlet v Kamniško-Savinjske Alpe pa na izredno izpostavljeno Veliko Babo. Posebna zgodba tega leta je bil izlet na Rombon, z nadmorsko višino 2208 m, žičnica, ki smo jo koristili, pa nas je pripeljala na višino 2202 m. Kar precej udeležencev od vseh 42 ni natančno prebralo razpisa in jih je dolžina ture popolnoma presenetila. Najtežji del pa je bil sestop v Bovec. Na izletu v neznano smo si tistega leta ogledali Glinščico, za dodatek pa še jamo Vilenica. Skozi Glinščico sta nas vodila izkušena vodnika iz Kopra, Karlo Kocjančič in Sandi Blažina. Skupno se je izletov v organizaciji PD Cerkno v letu 1998 udeležilo 200 planincev. Arhiv Katarine Filipič Arhiv

Prisojnikovo okno, 1999

In tako se, po uspešnih podvigih, delo vodnikov nadaljuje. Zahteva veliko časa, pred vsakim izletom se je potrebno prepričati, kakšna je pot, opraviti ogledno turo, včasih celo več kot eno. Če je bilo v letu 1998 sedem izletov, jih je bilo v letu 1999 kar dvanajst s 328 udeleženci in v letu 2000 trinajst z 257 udeleženci. Pridobili smo nekaj novih, mladih moči. Potrebno pa je poudariti, da mlad človek, ki si ustvarja družino, prostovoljnega vodništva ne more postaviti v prvi plan.

Kaj pa udeleženci? Veliko se jih je nam že pridružilo, nekateri le nekajkrat, nekateri pa so stalni. Prihajajo tudi od drugod, iz Idrije, Spodnje Idrije, Sovodnja, celo iz Tolmina in Ljubljane. Vsakega smo veseli in za vsakim, ki se poslovi, nam je hudo!

69 PD CERKNO - 110 let

Precej pa je bilo potrebno spremeniti miselnost pri skrbi za varnost. Veliko udeležencev naših izletov je prehodilo brez vodenja večino naših gora. Ko smo zahtevali uporabo čelad, je bilo v začetku čutiti odpor, še težje je bilo pri uporabi samovarovanja. Zdaj ni več težav, še več, ko je razpisana taka oprema, vsi pričakujejo zanimivo, zahtevno turo. Kako pa pripravimo letne programe izletov? Včasih se že med udeleženci porodi ideja, kam bi radi šli, sicer pa vsak vodnik pripravi nekaj predlogov, izmed katerih se jih izbere okrog 20. Vsako leto se uvrsti v program nekaj tradicionalnih pohodov, do leta 2011 smo bili stalni udeleženci trim pohoda na Kriško goro pa pohoda

na Snežnik, dokler ga niso Katarine Filipič Arhiv ukinili, večkrat tudi na Ceria Merlone, 2003 Čaven in Javornik. Sicer pa so v začetku leta na vrsti lažje ture, kot priprava na zahtevnejše, ki pridejo na vrsto v poletnih mesecih. Naj navedem, da smo od leta 1996 do konca 2013 izpeljali skupno 277 izletov s 5027 udeleženci. Z vseh smo se vrnili srečno, brez poškodb. Tudi stroške prevoza smo v glavnem pokrili iz kotizacije. Vodnik bi bil sicer upravičen do povračila materialnih stroškov (potni stroški, tudi tisti za ogledno turo, minimalna dnevnica), a s postavljeno ceno pokrijemo samo strošek avtobusa oz. kombija. Smo zares pravi prostovoljci!

Lahko trdim, da smo v teh letih obiskali večino glavnih vrhov v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah, ‚obdelali‘ smo skoraj vse vrhove v Zahodnih Julijcih, pokukali v Karnijske Alpe in Dolomite, tudi čez 3000 m nadmorske višine. Z veseljem lahko povem, da raziskujemo tudi nižje predele, doline in grape, od ljudi Arhiv Katarine Filipič Arhiv zapuščena področja, Krn, 2005 hodimo po ICPP,

70 PD CERKNO - 110 let

povsod se najde veliko lepega in zanimivega. O vsem doživetem in videnem se običajno kaj napiše in se skupaj z nekaj foto-utrinki objavi na spletni strani www.planinsko- drustvo-cerkno.si, ki jo že vsa leta ureja Marko Derlink. Arhiv Katarine Filipič Arhiv

Matajur, 2001 Arhiv Katarine Filipič Arhiv

Snežnik, 2003

Dragi vodniki, Damjana, Anica, Jelko, Matej, Ivan R., Ivan H., Aleš in Gorazd, hvala vam za vsa vaša prizadevanja - z veliko željo in prošnjo, da vztrajate še naprej!

Katarina Filipič,

načelnica Vodniškega odseka

71 PD CERKNO - 110 let foto: Jože Makuc Jože foto:

V steni 72 PD CERKNO - 110 let

ALPINISTIČNI ODSEK CERKNO

Od ustanovitve Alpinističnega odseka Cerkno je minilo komaj 18 let, čeprav začetki alpinizma na Cerkljanskem segajo že v 60. leta prejšnjega stoletja, ko so se prvi alpinistični navdušenci, doma iz naših krajev, pridružili svojim študijskim kolegom, ki so se z alpinizmom ukvarjali že bolj organizirano. foto: Jože Makuc Jože foto:

Huascaran foto: Jože Makuc Jože foto: foto: Jože Makuc Jože foto:

V ledu Sprejem med alpiniste

73 PD CERKNO - 110 let

Ko so sredi sedemdesetih let v Idriji ustanovili Alpinistični odsek, so se kmalu včlanili tudi Cerkljani. Tako je nastala v začetku osemdesetih let močna, lahko bi ji rekli prva generacija cerkljanskih alpinistov: Slavko Svetičič, Marko Makuc, Milan Černilogar, Tone Črv, Dora Črv in drugi.

Dobrih pet let zatem je začela plezati druga generacija alpinistov: Rado Lapanja, Drago Obid, Jože Makuc, Robi Črnilogar, Damjan Černilogar, Silvo Mavri in drugi, ki so kasneje, v jeseni 1996, ustanovili Alpinistični odsek Cerkno pod okriljem PD Cerkno. Po sramežljivih začetkih si je odsek počasi nabiral izkušnje in s svojo lastno alpinistično šolo začel vzgajati nove člane. Tako je na prelomu tisočletja nastala že tretja generacija alpinistov, to so Toni Groblar, David Terpin, Brane Seljak, Pero Mlakar, Dušan Filipič, Simon Tušar, Polona Korenč, Andrej Likar, Marko Leban in drugi. foto: Primož Selak Primož foto: Groblar Toni foto:

Gačnik Čopov steber Vsaka od teh generacij je dala svoj prispevek cerkljanskemu alpinizmu. Če je prva začela pionirsko pot in s Slavcem Svetičičem ter njegovimi prvenstvenimi vzponi in vrhunskimi dejanji v gorah sveta posegla v sam vrh našega in svetovnega alpinizma, je druga generacija predvsem s prvenstvenimi vzponi v naših gorah, kjer je prednjačil Jože Makuc, in z ustanovitvijo lastnega odseka, nadaljevala. Tretja generacija pa je po številčnosti članstva in preplezanih smereh utrdila odsek.

Alpinistična šola in s tem vzgoja novih kadrov je bila vsa ta leta prednostna naloga odseka. Tečaj se je organiziral vsaki dve leti in v povprečju ga je obiskovalo od šest do osem tečajnikov. Naši inštruktorji so se skupaj z izkušenimi alpinisti trudili, da so svoje znanje in izkušnje prenašali na nove člane.

74 PD CERKNO - 110 let foto: Rado Lapanja foto: foto: Rado Lapanja foto:

Batognica Vršiči foto: Marko Makuc Marko foto:

Alpinistična šola

75 PD CERKNO - 110 let

Lahko se pohvalimo, da so naši člani dejavni v vseh zvrsteh alpinizma, to so plezanje v kopni skali, v zimskih razmerah, zaledenelih slapovih in alpinističnem ter turnem smučanju. Seveda pa vsi, ki so se nam pridružili v teh letih, niso vztrajali na alpinistični poti, verjetno jih lepote gora in prepadne stene niso toliko pritegnile in zasvojile kot nas, ki smo ostali v odseku. foto: Andrej Trpin Andrej foto:

Štajerska Rinka

Hkrati z začetki delovanja Alpinističnega odseka

Cerkno se je začelo razvijati tudi plezališče Lutne Hadalin Petra foto: skale, kjer danes lahko plezamo v več kot 100 smereh, in to vseh težavnosti. Nad previsom

Trenutno Alpinistični odsek Cerkno šteje več kot 40 članov, od tega je več kot 20 registriranih članov. V naših vrstah imamo šest alpinističnih inštruktorjev, šest alpinistov, več kot 20 pripravnikov in šest tečajnikov. V povprečju letno opravimo več kot 300 alpinističnih vzponov.

Rado Lapanja in Marko Makuc

76 PD CERKNO - 110 let

Na žalost pa je alpinizem povezan tudi s tragičnimi zgodbami, zato se ob tej priložnosti spominjamo tistih, ki jih ni več med nami: Robi Črnilogar, rojen 22.6.1968, umrl 18.7.1990, Mrtvaški prt – Grandes Jorasses;

Slavko Svetičič, rojen 31.1.1958, umrl 20.6.1995, Gasherbrum IV;

Peter Bevk, rojen 2.3.1980, umrl 3.1.2009, Zapotoški slap;

Davorin Likar, rojen 19.5.1986, umrl 20.3.2007, Mangart (skupaj s prijateljem Juretom Uršičem).

77 PD CERKNO - 110 let foto: Marko Makuc Marko foto:

Meteora 78 PD CERKNO - 110 let

ODSEK ZA VARSTVO NARAVE

V Planinskem društvu poleg ostalih dejavnosti deluje tudi Odsek za varstvo narave, in to od leta 2007. Pomemben dejavnik za ohranjanje neokrnjene gorske narave je prav človek, saj bistveno vpliva na to dejavnost. Zato se je, z namenom osveščati planince in izvajati nadzor nad čistimi planinskimi potmi, ustanovil Odsek za varstvo narave.

V tem odseku se planinci prizadevajo Kuralt Mojca foto: z naslednjimi aktivnostmi: V večerni zarji - osveščanje, - čiščenje planinskih poti, - izvajanje naravovarstvenih planinskih izletov, - ohranjanje neokrnjene gorske narave, - raziskovanje flore in favne v gorah. foto: Vinko Peternelj Vinko foto:

Ruševec-Tetrao tetrix 79 PD CERKNO - 110 let

V času, ko ta odsek deluje, se je izvedlo kar nekaj naravovarstvenih planinskih izletov (Kraški rob, Mrzlica,…). Raziskalo se je veliko vrst cvetja na območju Porezna.

Z namenom predstaviti posamezna območja, so bile izdelane tudi tri raziskovalne naloge (za območje Porezna, Kojce in Zakojške grape).

Za neokrnjeno gorsko naravo je odgovoren vsak, ki se v naravi giblje. Vsak sam mora poskrbeti, da se odpadki odlagajo na zbirna mesta in ne v naravo. Le z osveščanjem in zdravo pametjo ljudi lahko dosežemo čisto in neokrnjeno naravo!

Če bi te zavesti med ljudmi oz. planinci ne bilo, bi zagotovo živeli v drugačnem okolju, kot živimo danes. Prav zato sta takšna zavest in osveščenost o čisti naravi tako pomembni!

Gorazd Lapanja foto: Vinko Peternelj Vinko foto:

Na paši

80 PD CERKNO - 110 let foto: Marko Čadež Marko foto: foto: Silva Obid Silva foto:

81 PD CERKNO - 110 let

MARKACIJSKI ODSEK

Iz zgodovine PD beremo, da so člani podružnice SPD Cerkno že takoj po ustanovitvi leta 1904 označili poti na bližnje hribe: Porezen, Blegoš in tudi Črno prst. Namestili so kažipote. V letu 1908 je bila odprta pot v Pasice. Pozneje pa so markirali še pot na Rodico.

Ves čas so skrbeli, da so bile poti vzdrževane, grmovje posekano in markacije obnovljene.

Po vojni je bilo potrebno marsikatero pot na novo nadelati in označiti. foto: Arhiv PD Cerkno PD Arhiv foto:

Delovanje Markacijskega odseka PD Cerkno v letih 1986 – 2002

Pri vzdrževanju Slovenske planinske poti, Idrijsko-cerkljanske, Loške in še ostalih poti ter dostopov do vrha Porezna, Kojce, Šebrelj, Bevkovega in Črnega vrha je vsako leto sodelovalo okrog 20 članov z najmanj enodnevno akcijo. Prvih 10 let sta bili glavni opravili košnja trave, včasih tudi dvakrat letno, in sekanje grmičevja ob poteh. Markacije so se obnavljale po potrebi. Na novo se je naredilo in postavilo več kot 70 smerokazov. V tem času sta uspešno opravila šolo za markaciste Edo Feltrin in Niko Tavčar.

Sodelovali smo tudi pri izvedbi zimskih pohodov z označevanjem poti in drugimi deli. Pri

82 PD CERKNO - 110 let

tem so nam pomagali tudi nekateri krajani iz Davče, Poč, Jesenice, člani alpinistov in gorskih reševalcev iz Tolmina in Škofje Loke ter še marsikdo.

Seznam važnejših vzdrževanih planinskih poti: · Cerkno – Labinjske lehe – Porezen, · Poče – Labinjske lehe, · Cerkno – Poče – Porezen (položna pot), · Poče – Porezen (strma pot), · Davča – Porezen, · Petrovo Brdo – Porezen, · Podbrdo – Porezen, · Hudajužna – Porezen, · Porezen – Bolnišnica Franja – Cerkno, · Bolnišnica Franja – Robidensko brdo – Črni vrh – Porezen, · Porezen – Jesenica – Zakojca – Kojca – Reka, · Bukovo – Kojca, · Reka – Šebrelje, · Cerkno – Podlanišče – Kladje – Bevkov vrh. Pogostejši sodelavci in člani Markacijskega odseka so bili:

Ciril Mažgon, Ivan Černilogar, Tone Zatler, Štefan Purgar, Ludvik Feltrin, Edo Feltrin, Stane Dežela, Marjo Obid, Metod Močnik, Tine Močnik, Peter Sedej, Dominik Velikonja, Marko Čelik, Ciril Mravlje, Marjan Podobnik, Niko Tavčar, Rafko Hadalin, Livio Rojc, Branko Bevk, Srečko Nediževec, Jelko Podobnik, Marko Derlink, Rado Čelik, Ivan, Marta, Klemen, Branka in Katja Florjančič, člani Orientacijskega kluba Cerkno in še nekateri posamezniki.

Ivan Florjančič - vodja Markacijskega odseka za to obdobje foto: Jelko Podobnik Jelko foto:

83 PD CERKNO - 110 let

Markacijski odsek v letih 2002 do danes

V letu 2002 je vodenje od prejšnjega načelnika Markacijskega odseka Ivana Florjančiča prevzel Jelko Podobnik. Zaradi novih, strožjih zahtev je bilo potrebno precej poti generalno obnoviti in zamenjati veliko smernih tabel. S pomočjo žene Anice sta z Jelkom to leto opravila 275 ur dela na terenu. Takrat sta bila markacista še Edo Feltrin in Niko Tavčar. Sodelavci Markacijskega odseka so bili še Ludvik Feltrin, Štefan Purgar, Hinko Petrovčič, Tone Zatler in Ciril Mažgon, slednji se je kasneje izobrazil za markacista. Predvsem so kosili vse pristopne poti na Porezen in čistili grmovje ob planinskih poteh. Občasno so pomagali še Ivan Černilogar, stane Dežela, Dušan Filipič in pokojni Metod Močnik. Edo je po nekaj letih prenehal z delom, Niko pa se je preselil v Kranj.

Poti iz Hudajužne in Podbrda do Porezna so prevzeli markacisti iz PD Podbrdo. Pripravil se je kataster poti, kjer so naše poti razdeljene v 21 odsekov. Napisan je bil seznam vseh smernih tabel. V letu 2003 in 2004 je bilo veliko dela na pristopnih poteh na Porezen zaradi žleda v jeseni 2003. V letu 2005 so postavili za Via Alpino v koči veliko informacijsko tablo, na križiščih pa male označevalne table. V letu 2008 so pripravili opise planinskih poti na Cerkljanskem za novi vodnik ICPP, ki je izšel leta 2009. Leta 2009 so pridobili tudi nova člana Aleša Oblaka in Erika Mlakarja. V letu 2010 je odstopil načelnik Matej Jeram (ki je to funkcijo opravljal od leta 2005), zato ga je Jelko Podobnik nadomeščal do Občnega zbora 2011. Takrat je bil izvoljen nov načelnik Aleš Oblak, ki vodi Markacijski odsek tudi v tem mandatu. V letu 2011 so pridobili nova markacijska člana Cirila Mažgona in Venceslava Mavrija. V letu 2013 se je obnovila SPP in zaradi premalo označb so

foto: Jelko Podobnik Jelko foto: bile na določenih odsekih poti zamenjane in na novo postavljene nove smerne table PZS. Letos (2014) je bilo potrebno popraviti vse poti, ki jih je poškodoval februarski žled.

Redno se udeležujejo izpopolnjevanj vsakih pet let, saj je to pogoj za registracijo. V odseku pa bi potrebovali še kakšno mlado moč.

Aleš Oblak in Jelko Podobnik

84 PD CERKNO - 110 let foto: Primož Selak Primož foto:

Napor ali užitek?

85 PD CERKNO - 110 let

PD CERKNO NA SPLETU

V Planinsko društvo Cerkno je zadnja leta vključenih med 200 in 300 planincev, ki so razpršeni po celotni občini Cerkno pa tudi izven občinskih meja. Člane informiramo o raznih dogodkih preko različnih medijev, kot so radio, lokalni časopisi, plakati, klasična pošta, enkrat letno pa obširnejše informacije podamo tudi na Občnem zboru. Pri nekaterih medijih smo zaradi omejenosti reklamnega prostora in s tem povezanih stroškov omejeni na kratke novice, največkrat so to vabila na prireditve in planinske izlete. foto: Lado Čelikfoto:

V devetdesetih letih, natančneje oktobra 1991, se je v Sloveniji pojavil internet in se v nekaj letih močno razširil. Planinci smo sprevideli, da nam ta novost omogoča precej več kot ostali mediji, saj na internetu prostor ne predstavlja ovire, dodatna prednost pa je tudi to, da si uporabnik lahko sam izbere čas, kdaj bo prebiral podatke s spletnih strani. Naša prva spletna stran je bila tako objavljena 16.4.1999, in sicer na brezplačnem strežniku v tujini, kmalu pa smo strani preselili na prav tako brezplačen strežnik v Sloveniji, kjer so nam dali na razpolago za današnje razmere skromnih 20MB prostora. Po dveh letih delovanja naših spletnih strani smo novembra 2001 pri zavodu Arnes registrirali svojo domeno, ki je do danes ostala nespremenjena, glasi se: planinsko-drustvo-cerkno.si. S tem so spletne strani dobile bolj uraden status. Leto 2001 je pomembno še v nečem, tega leta se je namreč pojavila nova tehnologija prenosa podatkov po bakrenih telefonskih žicah, imenovana ADSL. Do takrat smo do spleta dostopali preko raznih modemov, ki niso omogočali hitrega prenosa podatkov. Pri oblikovanju spletnih strani je bilo zato potrebno zelo paziti, da so bile uporabljene fotografije v majhnem formatu.

86 PD CERKNO - 110 let

Poleti 2003 pa so se pojavile težave. Skrbnik brezplačnega spletnega prostora, ki je gostil naše strani, je napovedal komercializacijo storitve. Ker planinci skrbno pretehtamo vsako porabo denarja, smo pričeli iskati alternativno rešitev, ki smo jo našli v podjetju Infrax d.o.o. Tako spletne strani našega Planinskega društva brezplačno gostujejo na strežniku podjetja Infrax že več kot 10 let, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.

V tem letu torej mineva 15 let prisotnosti PD Cerkno na spletu. Naše spletne strani so v teh letih postale zelo obsežne, saj jih sestavlja že preko 2400 datotek. Uporabniki lahko dobijo obširne informacije o zgodovini in nastanku društva, vabila na izlete in opise vseh realiziranih izletov z opisi in fotografijami, podatke o članstvu v Upravnem odboru in posameznih odsekih, podatke o delu in akcijah planinskih odsekov, podatke o naših vrhovih in kočah, še posebej o Poreznu, kontaktne podatke o članih UO in vodnikih odsekov, informacije o odprtosti koče na Poreznu in o dostopih, statistične podatke, fotografije in članke o zimskih in letnih pohodih na Porezen, seznam prejemnikov raznih planinskih priznanj in pohval, vsebino doslej izdanih tiskanih publikacij, letni plan prireditev in drugih pomembnih dogodkov društva ter še mnogo drugega. Nekaj najpomembnejših strani je prevedenih tudi v angleški jezik, saj nas zaradi številnih planinskih transverzal, ki potekajo preko Porezna, obišče vsako leto tudi precej planincev iz ostalih evropskih držav.

Za konec povejmo, da naše spletne strani beležijo okoli 10 000 obiskov letno.

Marko Derlink,

urednik spletne strani foto: Drago Kuralt Drago foto:

87 PD CERKNO - 110 let

Kljubovanje viharju 88 PD CERKNO - 110 let foto: Marko Makuc Marko foto:

89 PD CERKNO - 110 let

PLANINSKA ŠOLA 2013

DESETINA MLADIH GLAV SE JE ODLOČILA, DA V PLANINSKO ŠOLO BO HODILA.

KAJ SE V NJEJ BO UČILA?

DA SE POZIMI KAM PRILEZE, PAMETNO UPORABITI JE KRPLJE, CEPIN IN PA DEREZE.

V GOSJEM REDU VODEČ VSAK PO STO KORAKOV PRIGAZILO NA VRH HRIBA JE VSEH DESET JUNAKOV.

ODJUGA POZNE ZIME JE SVOJE NAREDILA IN JUNAKOM NAŠIM OBLEKO VSO ZMOČILA.

SPOZNALI SO ŠE ZIMSKO VARIANTO REŠEVANJA

IN DA VAROVATI SE PLAZOV!!!! - Makuc Marko foto: PRIŠLI SO DO SPOZNANJA.

KAKO SE V STENI VARNOST URI, SPOZNALI SO V GRADIŠKI TURI.

OB KONCU PA APRILA NA POREZEN JIH PRIGNALA JE SKRIVNOSTNA SILA. KAR TRI DNI SE DESETERICA RES PRIIDNO JE UČILA, PRIDOBLJENO ZNANJE PA NA TURI NA RATITOVEC UPORABILA. NA ORIENTACIJSKI TURI NA RODNE IN NAZAJ SE TUDI NI IZGUBILA.

EKIPA VSA, KI SE Z NJIMI JE TRUDILA, NAPOSLED TAKO JE UGOTOVILA: DESETERICA VSA RES PRIDNA JE BILA IN, SEVEDA, Z ODLIKO ŠE IZPITE NAREDILA.

ZA VLOŽENI TRUD IN VSA ZNANJA JIM DANES PODELJUJEMO ZASLUŽENA PRIZNANJA.

Ivana Rupnik Makuc Marko foto:

90 PD CERKNO - 110 let Rafko Terpin Rafko

Prva koča na Poreznu (Darilo g. Terpina ob 100-letnici PD Cerkno)

91 PD CERKNO - 110 let

»ZMATRANEGA« PLANINCA TOŽBA

Oj, gora, gora ti presneta, zakaj si me zvabila gor, kaj meni tukaj se obeta! - sam sebi zdim se včasih nor.

Pa še vročina ta neznosna pritiska name celi dan, rajši bil bi v hladni senci, hladil se s pivom Union.

Tako pa zdaj preštevam žulje, boli me noga za znoret, težko se vrnil bom v dolino - razglabljam v sebi spet in spet. foto: Lado Čelikfoto: In vendar mi je sreča mila naklonila, da sem prišel domov, če bi mi pa hrbet obrnila, nekje na gori bi ostal.

Nikoli več v hribe, sem si rekel drugi dan, so bile prehude bolečine, rajši grem še kam drugam.

A ko je mesec naokoli, spet me vleče na goro in pri sebi trdno upam, da bo tokrat bolje šlo.

Goram ne morem se upreti, četudi kdaj zato trpim, moram jih prav doživeti - sem pač tak »gorski čudak«!

Gabrijel Podobnik foto: Bojan Tavčar

92 PD CERKNO - 110 let

NAMESTO UVODA - EPILOG o PD Cerkno v mojih očeh

Planinsko društvo Cerkno je posebna ZGODBA o: - uspehu, - vztrajnosti, - marljivosti, - predanosti, - povezanosti, - zagnanosti, - prizadevnosti, - vzdržljivosti, - enotnosti, - prostovoljnosti, - pogumnosti, - srčnosti, - zavzetosti, - prijateljstvu,... je ZGODBA o pravih ljudeh na pravih mestih ob pravem času; to je skoraj neverjetna, že 110-letna ZGODBA – pa vendar tako resnična!

Marija Rejc

93 PD CERKNO - 110 let foto: Vinko Peternelj Vinko foto: foto: Vinko Peternelj Vinko foto:

Kot bi pozirali

94 PD CERKNO - 110 let

Naslov: »Grema u griče«

Podnaslov: Zbornik ob 110-letnici delovanja Planinskega društva Cerkno (1904 – 2014)

Izdalo: Planinsko društvo Cerkno

Urednik: Marko Makuc

Uredniški odbor: Damjana Čadež Marija Sorč Katarina Filipič Marija Rejc Marko Makuc

Lektorirala: Marija Rejc

Oblikoval: Bojan Tavčar

Fotografija na naslovnici: Bojan Tavčar

Tisk: Tiskarna Littera picta d.o.o., Ljubljana

Prvi natis

Število izvodov: 500

Cerkno, 2014

95 SPONZORJI:

TESINGv sestavimo celoto vasega doma www.tesing.si