Lucija · Nova vas · Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter

Lokalno glasilo Občine Piran · Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo ¥ APRIL 2009

Župan Tomaž Gantar in kulturna ministrica Majda Širca na poti na otvoritev sezone Muzeja solinarstva v Sečoveljskih solinah Foto: Boris Šuligoj

SPOŠTOVANE OBČANKE, GENTILI CITTADINE, CENJENI OBČANI OBČINE PIRAN! STIMATI CITTADINI DEL COMUNE DI PIRANO! Spet sta pred nami dva praznika, ki sta neizbrisno zaznamovala Stiamo di nuovo a celebrare due feste che indelebilmente hanno našo zgodovino. Praznovali bomo 27. april, dan upora proti segnato la nostra storia. Si tratta del 27 aprile, la Giornata della lotta okupatorju, in 1. maj, praznik dela. Oba nas spodbujata k contro l’occupatore, e del 1o maggio, la Festa del lavoro. Ambedue le ohranjanju pomembnih vrednot, ki so nas povezale v enotno, feste ci sollecitano a mantenere vivi i valori importanti che ci hanno demokratično in solidarno družbo. Vsem prebivalcem piranske riunito in una società compatta, democratica e solidale. A tutti gli občine iskreno čestitam in želim lepe praznike. abitanti del Comune di Pirano faccio i più sinceri auguri di buone feste.

Župan Občine Piran Il Sindaco del Comune di Pirano Tomaž Gantar Tomaž Gantar

Pooblaščeni prodajalec Telefon 040 410 742 TPC LUCIJA Pon - pet od 9 do 20 Obala 114, 6320 Portorož Sobota od 9 do 13 2 občinska uprava Obisk ministrice za kulturo Majde Širca etnajstega aprila 2009 se je v čini Piran z Drogo Kolinska uspelo Pokviru obiska ministric in mi- dogovoriti o prekinitvi dolgoletne nistrov ter poslank in poslancev najemne pogodbe, bi Monfort (ena Zaresa južne primorske regije mini- od dveh stavb skladišča soli) lahko strica za kulturo Majda Širca sestala služil razstavnim in depojskim na- z županom Občine Piran Tomažem menom Obalnih galerij in Pomor- Gantarjem, direktorjem Obalnih skega muzeja,” je poudaril župan. galerij Tonijem Biloslavom in di- Direktorica Pomorskega muzeja je rektorico Pomorskega muzeja Mar- znova izpostavila možnost statu- tino Gamboz. Srečanje so namenili snega preoblikovanja muzeja (kot pogovoru o priložnostih ter sodelo- edine tovrstne pomorske institu- vanju občine in države na področju cije) iz lokalnega v državnega, kar kulture. Ministrica se je seznanila s bi muzeju priznalo njegov pomen projektom prenove Mestne galerije in vrednost tudi na nacionalnem Piran, ki ga je zarisal priznani arhi- nivoju. Ministrica bo predlog pre- tekt, profesor Boris Podrecca. Ob učila. Strinjala se je, da je Občina tem je opozorila na razpis za prido- Piran ena od tistih občin, ki veliko bitev kohezijskih sredstev, ki je letos sredstev namenja razvoju kulture prvič namenjen tudi občinam. Mi- in ohranjanju njene dediščine , po- nistrica je izrazila podporo župano- hvalila pa je tudi dejavnost Obalnih vi želji po ureditvi statusa in namen- galerij na področju Forme vive, ki ske rabe skladišč soli, iz katerih se predstavlja tudi najstarejši delujoči letos umika dejavnost proizvodnje simpozij na svetu in največjo zbirko in skladiščenja soli. “Če bi se Ob- kamnitih skulptur v Evropi. LLULIĆULIĆ & Co. GRADBENA MEHANIZACIJA

GRADBENIŠTVO

UVOZ-IZVOZ

ŠPEDICIJA D.O.O.

Izvajamo vsa gradbena dela vkljucnoˇ s strojnimi izkopi ter prevozi! LULICLULIC && CoCo.. Limnjanska cesta 96, Lucija, 6320 Portorož E-mail > [email protected] Telefon > (05) 677 90 15 Fax > (05) 677 90 16 GSM > 041 648 067/041 602 663 občinska uprava 3 Strategija mirujočega prometa in ukrepi za poletno sezono 2009

 Dosedanje aktivnosti: tvi mirujočega prometa v Piranu nje politike mirujočega prometa v jo v čim večji meri zadostiti po- Piranska prometna strategija je za njegove prebivalce sprejemljiva. občini pri izvajalcu Lineal, d. o. o., trebam različnih uporabnikov (v zagotovo eden od pomembnejših Največ dvomov o upravičenosti in iz Maribora, ki je ta projekt zaklju- mestu Piran je treba dati prednost dokumentov, zato je župan Občine izvedljivosti nove prometne ure- čil marca letos. Slednji je lani izde- stanovalcem); urediti je treba po- Piran Tomaž Gantar javno obrav- ditve se pravzaprav ne nanaša na lal tudi prometno študijo za izdela- vezave med oddaljenimi parkiri- navo predloga strokovnih podlag ugotovitve študije, temveč izhajajo vo podlag za področje prometa za šči z mestnimi središči, kar dvakrat podaljšal, da je lahko iz mita o tem, da bo mestno jedro pripravo občinskega prostorskega • problem mirujočega prometa izven večina zainteresiranih posamezni- opustelo, če vanj ne bo več mogo- načrta (prometni scenariji in javni urbanih središč (na podeželju) se kov in organizacij izkoristila prilo- če priti z avtomobili. Izkušnje iz potniški promet). Osnovo za pri- rešuje v okviru prostorskih aktov. žnost podati svoja stališča do nove drugih mest, ki so se odločila za pravo strateškega dokumenta pa prometne ureditve. Javna obrav- omejitve mirujočega prometa, do- predstavljajo tudi drugi dokumenti Strateški cilji politike razvoja nava je od 27. novembra 2008 do kazujejo, da se v resnici zgodi rav- (Primerjalna študija izgradnje ga- na področju mirujočega prome- 13. februarja 2009 potekala preko no nasprotno. Omejitev dostopa ražnih hiš, Izhodišča za ureditev ta so: občinske spletne strani, v fizični avtomobilov do mestnega središča obalnega in priobalnega pasu v ob- • celoten obalni pas in urbana sre- obliki pa tudi na sedežih krajevnih je edini pravi recept za njegovo oži- čini, Lokalni program varstva oko- dišča v občini razbremeniti av- skupnosti Piran, Lucija in Portorož. vitev. Redčenju avtomobilske gneče lja, nova Strategija razvoja turizma tomobilskega prometa (izboljša- Vse relevantne predloge so stro- običajno sledi prebujanje mestnega v občini …). nje varnosti in bivalnih pogojev kovnjaki temeljito preučili, nanje jedra. Pričakujemo, da bo z umi- Ob upoštevanju pripomb in pre- ter pogojev za razvoj turizma) odgovorili, nekatere od njih pa bo kom vozil celotno mesto Piran dlogov, ki so bili podani v postopku ter jih v čim večji meri nameniti vseboval tudi končni dokument. preplavilo življenje tako, kot se je javne obravnave, in z željo po pri- ljudem in ne vozilom oziroma Odgovori in pojasnila so dostopni to zgodilo v primeru prenovljenega dobitvi dodatnih pomembnih in- parkiranju. Slednje pogojuje iz- na občinski spletni strani (www. Tartinijevega trga. formacij v zvezi z izgradnjo bodo- gradnjo mreže garažnih hiš in piran.si), v fizični obliki pa na se- Nedvomno bo sprememba pro- čih garažnih hiš je občina januarja določitev njihove vloge glede na dežih že omenjenih krajevnih sku- metne ureditve zahtevala določeno naročila in pridobila tudi Primer- lokacijo, dostopnost in velikost pnosti. spremembo navad in miselnosti jalno študijo izgradnje garažnih oziroma število parkirnih mest, Prav dejstvo, da smo v pripravo Pirančanov. Mesto, kakršno je Pi- hiš na območju občine. Predmetna • mestno jedro se definira kot ob- nove piranske prometne strategije ran, ne more sprejeti vseh avtomo- študija je obdelala možnost izgra- močje omejenega prometa in ob- vključili tudi javnost, zagotavlja, bilov, ki bi želeli vanj, in v njegovem dnje garažnih hiš na različnih loka- močje za pešce, kar pomeni, da je da ne gre le za enega izmed mno- središču ne moremo in ne smemo cijah glede na različne pomembne treba zmanjševati in postopoma gih strateških dokumentov, ki jih zgraditi več parkirišč ali razširiti parametre, kot so: prostorski, pro- omejiti vstope v mestno jedro z je občina v preteklosti sprejela, a cest. Tudi tisti, ki bi radi reševanje metno-tehnični, spomeniško-var- individualnimi osebnimi vozili, nikoli izpeljala. Seveda pa se naše mirujočega prometa odmaknili stveni in ekonomsko-finančni. • izboljšati javni potniški promet sodelovanje z javnostjo ne bo kon- nekoliko dlje v prihodnost, se zave- in spodbujati alternativne oblike čalo zgolj pri oblikovanju strategije. dajo, da je edina dolgoročna rešitev  Glavna izhodišča, cilji prevozov (kolesarski promet ...), Stališča občanov bomo poskušali v mobilnosti v Piranu javni prevoz in in predlogi rešitev, ki jih ki bodo omogočale večjo mo- čim večji meri upoštevati tudi pri druge alternativne oblike premika- opredeljuje strategija o bilnost občanov, obiskovalcev oblikovanju odloka o piranski pro- nja in ustrezne povezave med gara- mirujočem prometu: in drugih udeležencev prometa. metni ureditvi. žno hišo in mestnim jedrom. • Občini Piran kot izrazito turistič- V okviru javne obravnave so bile Iz javne obravnave je razvidno, ni občini primanjkuje kapacitet Kratkoročni predlogi rešitev najbolj izpostavljene naslednje te- da bomo ob postopnem umirjanju za mirujoči promet, ki ne morejo prometne ureditve za leti 2009 in matike: prometa naleteli tudi na določene biti locirane na prostorsko atrak- 2010: • lokacije garažnih hiš in njihova težave, vendar verjamem, da med tivnih območjih (ob obali), saj • izgradnja garažne hiše na Forna- povezanost z mestnim jedrom Pi- njimi nepremostljivih ne bo. Ve- mora biti ta namenjena turistični čah s kapaciteto preko 800 parkir- rana (problem oddaljenosti), liko lažje nam bo že po vključitvi in drugi dejavnosti, nih mest je predpogoj za vzposta- • specifike opredelitev predlagane garažne hiše Fornače in njenih 850 • mesto Piran s svojo specifično vitev nove ureditve, kratkoročne prometne ureditve parkirnih mest v promet, s čimer lego in pozidavo ne more omogo- • do zagotovitve dodatnih v letu 2009 (predlagano število ur bomo mestu Piran zagotovili dovolj čati sodobnega odvijanja motor- 300–500 parkirnih mest se vstopa po upravičencih) in pro- parkirnih mest, da se bomo lahko nega prometa, ohrani zunanje parkirišče na blem mobilnosti, prvič v zgodovini Pirana lotili celo- • treba je določiti vlogo novih po- Fornačah,stanovalcem ožjega me- • problem dostave blaga in vitega, strokovnega in učinkovitega vršin za mirujoči promet glede na stnega jedra Pirana oziroma ime- • ureditev javnega potniškega pre- reševanja mirujočega prometa. njihovo lokacijo in kapaciteto ter tnikom abonmajev se zagotovijo voza. Občina Piran je za pripravo stra- novo vsakodnevno logistiko sta- mesta za dolgotrajno parkiranje v Javna obravnava je pokazala, da teškega dokumenta naročila izdela- novalcev, dostave in obiskovalcev, garažni hiši Fornače, na zunanjem je zamisel o postopni razbremeni- vo strokovnih podlag za oblikova- • bodoče prometne ureditve mora- parkirišču na Fornačah, mesta 4 občinska uprava

med sedanjo sklenjena nova koncesijska po- ki nedvomno vplivajo na izvedbo, metnikov usmerjal vozila na vstopno zapornico in avtobusno godba), s katerim so zagotovljeni zato predlagana strategija omogoča razpoložljiva parkirišča, postajo, v garažni hiši Arze, na uli- pogoji za izvajanje kakovostnejših več scenarijev razvoja. • postavljene bodo ustrezne ob- ci IX. korpusa, Rozmanovi ulici in prevozov: vestilno-usmerjevalne table, ki na parkirišču ob obzidju, - nakup novih avtobusov ei  Pr dv deni postopki za bodo voznike usmerjale na posa- • zunanjim obiskovalcem so name- - uvedba hitrejših prog na relaciji sprejem in uvajanje stra- mezna parkirišča znotraj občine, njene parkirne površine v garažnih Piran–Lucija in dopolnitev ob- tegije mirujočega prometa: • zagotovi se informacijska zlo- hišah Fornače in Arze ter na zuna- stoječih prog Za dolgoročno ureditev območja ženka s potrebnimi podatki o njem parkirišču na Fornačah, - uvedbe mesečne vozovnice za mirujočega prometa in prometa prometu, • drugi z odlokom opredeljeni občane z ugodno subvencioni- na sploh so predvidene naslednje • javna površina pred Tartini- upravičenci lahko z vozili vstopijo rano ceno s strani občinskega aktivnosti: jevim trgom se (s pomočjo v ožje mestno jedro brezplačno, a proračuna • obravnava in sprejem strateškega fizičnih ovir) nameni le javne- brez možnosti parkiranja (za na • z izvedbo promenade v centru dokumenta o mirujočem prome- mu prevozu (mestnim in brez- primer spremstvo otrok …), Portoroža se postopoma ukinjajo tu (Občinski svet – april 2009), plačnim avtobusom), • na območju Tomažičevega trga parkirna mesta na prostem, ki se • obravnava in sprejem novega pro- • n a Tomažičevem trgu se uredi in Trga bratstva se vzpostavi mo- nadomestijo z gradnjo dodatnih metnega odloka – 1. obravnava območje za dostavo, žnost za dostavo z vozili, parkirnih mest, (Občinski svet– maj 2009), • dos tava blaga se mora izvajati • zagotovi se ustrezna informira- • začasno se zagotovi brezplačno • obravnava in sprejem novega skladno in dosledno z določili nost uporabnikov parkirnih povr- parkiranje na območju platoja prometnega odloka – 2. obravna- veljavnega odloka (v predpisa- šin (obvestilna prometna signali- Marina v Luciji. va (Občinski svet – junij ali julij nem času: od 6.00 do 9.30 in zacija, zgibanke, internetna stran, Srednjeročni in dolgoročni ukre- 2009). od 13.00 do 14.00), objave v medijih …), pi koncepta prometne ureditve: Predvideva se, da bo nova pro- • p reuredi se obračališče na ob- • obračališče se uredi na območju • vzpostavi se logistični (dostavni) metna ureditev uvedena v jesen- močju pri lokalu Tri papige pred vstopom na Punto (pri loka- center na območju Fornač, skih mesecih, kar pa bo oprede- (postavitev potrebnih fizičnih lu Tri papige), • tunelska povezava med GH For- ljeno v predlaganem odloku. ovir in redno nadziranje ob- • mesta ob vstopu na Tartinijev trg nače in mestnim jedrom Pirana, činskega redarstva), se nameni le lokalnemu avtobu- • gradnja potrebnih garažnih hiš  Ukrepi za izboljšanje • za zagotovitev večjega pretoka snemu prometu, za potrebe mesta Piran (območje prometne ureditve za pole- vozil na parkirnih mestih, na- • p ripravi se projekt podzemne stadiona, Oljčne poti in obmo- tno sezono 2009: menjenih kratkotrajnemu par- povezave med GH Fornače in čje Fornač) in za potrebe drugih Da bi izboljšala prometno uredi- kiranju, in preusmeritev vozil na Tartinijevim trgom (tirna pove- območij občine (Portorož: Ber- tev v prihajajoči turistični sezoni, brezplačno parkirišče na obmo- zava ali tekoči trak, ki bi lahko nardin in Valeta, Lucija: območje bo občina sprejela vrsto ukrepov čju lucijske marine, namenjeno v primeru dopolnitve projek- sedanjega kartinga in ob bodoči in potrebnih aktivnosti: dolgotrajnemu parkiranju, se do- ta predstavljala tudi povezavo z hitri cesti) • v izogib nepotrebnim vožnjam ločijo plačljiva parkirišča, in sicer: Bernardinom in dolgoročno re- • zagotovijo se ukrepi za izboljšanje v piransko mestno jedro se - parkirišče pred poslovno šitev parkiranja v Fiesi), mobilnosti za povezavo obmo- cena za prvo uro parkiranja stavbo Droge, • možnost povečanja frekvence čij garažnih hiš z mestnimi jedri zviša na pet evrov, vsaka nasle- - parkirišče na območju Fizin, ki brezplačnih avtobusnih prevo- (vertikalnih in horizontalnih ja- dnja pa ostane tri evre, pri tem zajema parkirišče ob skladišču zov in uvedba alternativne oblike škov oziroma podzemnih pove- se lahko vozilo 20 minut brez- soli in parkirišče ob cesti od prevoza med parkiriščem in me- zav). plačno zadrži znotraj Pirana, avtobusnega postajališča proti stnim jedrom, na primer s kolesi, Vsaka odločitev pa bo odvisna od • u pravljavec prometne ureditve objektu Turistice, • spodbujanje uporabe javnega me- prostorskih, prometno-tehničnih, bo s pomočjo redarjev in pro- - parkirišče pri AP Portorož. stnega prevoza (januarja je bila finančnih in drugih parametrov, občinska uprava 5

O Domu vodnih športov OBVESTILO

ecembra lani je bil na Občini Občina Piran želi enakovredno Občina Piran je na svoji spletni strani DPiran javno predstavljen in obravnavati vse jadralne klube. JK www.piran.si v petek,17.4.2009, objavila obravnavan osnutek občinskega Pirat razpolaga s skoraj pet tisoč podrobnega prostorskega načrta kvadratnimi metri površine, zato Javni razpis za podelitev nadomestne koncesije za izvajanje (OPPN) Dom vodnih športov. Pri je nerazumljivo in nedopustno, da javne službe osnovnega zdravstvenega varstva na področju njegovi pripravi je odločitve o ve- zavrača dostop drugim jadralnim zobozdravstvene dejavnosti za odrasle v občini Piran, št. 160-7/2009. likosti, vrsti, številu prostorov in klubom piranske občine. Ob ta- velikosti celotnega objekta občina kšnem ravnanju se zdi, da tolikšno Celotna razpisna dokumentacija je na dan objave javnega razpisa prepustila večinskim uporabnikom, površino dejansko uporablja v za- dosegljiva na spletni strani Občine Piran www.piran.si. Dodatne vendar se je na javni obravnavi na- sebne namene, njegova nepripra- informacije lahko pridobite na Občini Piran, v Uradu za družbene črta izkazalo, da jadralci iz JK Pirat vljenost na sodelovanje pa je bila dejavnosti, na telefonski številki 05 /671 03 17. niso bili zadovoljni. Župan Tomaž razlog za izgubo 750 tisoč evrov Gantar je člane kluba pozval, naj sredstev ministrstva za šolstvo in AVVISO imenujejo tri predstavnike, ki se šport, ki je njihovo pridobitev po- bodo o vsebini načrta pogovarjali gojevalo z razbremenitvijo lastni- Il Comune di Pirano ha pubblicato il bando pubblico per s predstavniki občine in izdeloval- štva, torej s prenehanjem zakupne l'assegnazione della concessione suppletiva per l'esercizio del servizio pubblico di assistenza sanitaria di base nel settore ci dokumenta. Javni obravnavi je pogodbe med občino in JK Pirat. dell'attività di odontoiatra per adulti nel Comune di Pirano. N. 160- sledil sestanek, ki so se ga udele- JK Pirat pogodbo o zakupu krši 7/2009.sul proprio sito internet www.piran.si. žili omenjeni trije predstavniki, ki v številnih členih, z gradnjo objek- zastopajo JK Pirat in so v tem pri- tov je presegel dovoljene okvire L’intera documentazione del bando è accessibile, il giorno della meru pooblaščeni za usklajevanje, gradnje, območje pa je tako zane- pubblicazione del bando, sul sito internet del Comune di Pirano www. ter podali svoja stališča glede nove marjeno, da so se morali nedavno piran.si. Per ulteriori informazioni rivolgersi all’Ufficio per le attività umestitve objekta v prostor. Obči- učenci Osnovne šole Lucija zaradi sociali del Comune di Pirano , al n. telefonico 05 /671 03 17. na je jasno izrazila prepričanje, da varnosti odpovedati jadralnemu je treba v novem objektu zagotoviti tečaju. prostore tudi za druge klube, da bo V izogib nadaljnjemu ustvar- torej Dom vodnih športov name- janju neresnic in izkrivljanju njen vsem klubom, ki se ukvarjajo resničnega stanja naj znova pou- z vodnimi športi in bodo zanj iz- darimo, da Jadralnega kluba Pirat kazali interes, med objektom Dom NIHČE “ne meče na cesto”. Ne vodnih športov in morjem pa ure- pozabimo, da je piranska občina diti promenado, ki bi zagotovila do- obdana z zgolj sedemnajstimi ki- stopnost do morja in s tem javnost lometri obalne površine, jadral- priobalnega pasu. Še več, za projekt nih klubov pa je vsaj pet, zato je ureditve območja v vrednosti 2,5 edino smiselno in gospodarno, milijona evrov se je občina tedaj po- da se obstoječa površina uredi in tegovala za sredstva, ki jih je razpi- naredi dostopna ne zgolj za ure- salo ministrstvo za šolstvo in šport, sničevanje interesov enega same- a so zaradi neracionalnega ravnanja ga kluba, pač pa celotnega jadral- JK Pirat splavala po vodi. nega športa v občini. 6 občinska uprava Osvetlitev piranskega obzidja Piransko obzidje je kulturni spomenik in pomemben del mesta Piran, saj poudarja njegovo mediteransko podobo in simbolizira strateško pomembnost, ki jo je Piran imel v zgodovini

rav tako poudarja trdoživost svetil ob upoštevanju najnovejših Razsvetljava stolpov je zasnovana PPirana, ki se je v svoji prvotni tehničnih dognanj in konceptov pretežno z ozkokotnimi reflektor- arhitekturi ohranil vse do danes. sodobnega ter klasičnega svetlob- ji, ki so pritrjeni na zidove stolpov. Obzidje je čez dan lepo vidno, še nega oblikovanja – vse to z name- V reflektorjih so vgrajene metal- posebej ko ga osvetli mediteran- nom, da bi razsvetljava čim bolje halogenidne sijalke. Dekorativna sko sonce. Ponoči, ko se mestno prikazala objekt in poudarila nje- razsvetljava, ki zajema razsvetljavo jedro in cerkev sv. Jurija lepo vidi- gove značilnosti ter ga v nobenem vrhov obzidja, njegove notranjosti ta v svetlobi, pa obzidje sameva in primeru spremenila ali preobli- in stolpov, je zasnovana s svetil- se skriva v temi. To daje popolno- kovala. Projektant električnih in- kami z vgrajenimi kompaktnimi ma drugačen pogled na Piran. stalacij je moral do vseh svetilk in dena faza, obsega razsvetljavo za- fluorescenčnimi sijalkami in z led Slednje je Občino Piran spod- reflektorjev napeljati kable z elek- hodnega dela obzidja, ki je viden diodami. budilo k osvetlitvi piranskega trično energijo ter jih priključiti v iz Pirana in z morja. Druga faza, ki Osvetlitev poudarja arhitekturne obzidja. Nalogo osvetlitve je zau- ustrezne električne omare, ki bodo čaka na izvedbo, pa zajema vzho- elemente in s tem značilnost ob- pala priznanima strokovnjakoma; zagotavljale varno priključitev, za- dno-zunanjo stran obzidja, ki je zidja ter njegov namen. Osvetljene razsvetljavo sta namreč zasnovala nesljivo obratovanje in avtomatski vidna iz zunanjosti Pirana. Raz- so torej le izbrane površine in ele- svetlobni oblikovalec Lucio Gobbo vklop razsvetljave. Pri svojem delu svetljava je razdeljena na razsve- menti. Barva svetlobe je bela in to- iz podjetja Timing, d. o. o., in pro- sta strokovnjaka morala upošte- tljavo obzidja, razsvetljavo stolpov pla v niansah, ki ohranjajo realne jektant električnih instalacij Boris vati zahteve tehničnih predpisov in dekorativno razsvetljavo. barve obzidja. Postavitve reflek- Kocjančič iz podjetja Liz-Proel, in standardov, slovenske uredbe o Razsvetljava obzidja je zasno- torjev in svetilk v čim večji možni d. o. o. Naloga svetlobnega obli- omejevanju onesnaževanja okolja vana pretežno s širokokotnimi meri poudarjajo originalno gro- kovalca je bila izdelava svetlobne s svetlobo, zahteve predstavnika reflektorji in talnimi svetilkami. bost površin obzidja, jakost osve- študije, določitev zasnove osvetli- Zavoda za varstvo kulturne dedi- Na mestih, kjer je to možno, osve- tlitve pa je minimalna še smiselna, tve celotnega objekta in detajlov, ščine iz Pirana, prav tako pa tudi tljujemo obzidje z večje odda- skladna s standardi in uredbo. določitev primernih virov svetlo- finančni kriterij ter kakovost vgra- ljenosti, z reflektorji, pritrjenimi Vklop razsvetljave je lahko avto- be, sijalk, mest postavitve svetilk jenega materiala in opreme. na drogove, na drugih mestih pa matski na fotocelico ali ročen, iz- in reflektorjev glede na možnosti, Razsvetljava obzidja je zasno- z reflektorji, ki so postavljeni na brani svetlobni viri in način vkla- danosti in druge parametre ter do- vana tako, da omogoča izgradnjo nizkih betonskih podstavkih ali pljanja pa omogočajo varčevanje z ločitev usmeritve in karakteristike razsvetljave po fazah. Prva, izve- pa s svetilkami, vgrajenimi v teren. električno energijo. Godbeni dom Piran Piranski godbeni dom je vrsto let uporabljal Pihalni orkester Piran za svoje vaje in nastope

Prostor za nastope pa je imela iskovanj. Še zlasti zanimivi so tam tudi glasbena šola. Obči- bili kamniti podzemni prostori na je leta 2007 začela s celovito z oboki, ki so burili duhove o prenovo objekta in nepriča- njihovem nastanku in uporabi. kovano naletela na podzemne Občina Piran namerava v strukture, ki so nemudoma po- letošnjem letu zaradi arheo- stale predmet arheoloških raz- loških odkritij naročiti nove

projekte za podzemne prostore, vključili tudi kulturno-muzejske pritličje in nadstropje. Pritlični vsebine, v nadstropju pa želimo del skupaj s podzemnimi struk- umestiti večnamensko dvorano. turami želimo urediti tako, da Prenova objekta je predvidena v bo dostopno javnosti, zato bomo naslednjem letu. občinska uprava 7 V novo sezono z novo podobo Večina del končana pred prazniki

aprila 2009 je župan Ob- čane do 24. aprila 2009, Belokriška 10.čine Piran Tomaž Gantar cesta pa do 15. maja 2009. Izvedba sklical delovni sestanek s poobla- rekonstrukcije kanalizacijske infra- ščenim investitorjem in izvajal- strukture s promenado v Portorožu cem gradbenih del, da bi se ob je zahtevala več delovnih dni, kot nekaterih dolgotrajnih postopkih so predvideli, saj se je obseg del in povsem upravičenih vpraša- zaradi odstranitve ograje, ki je vr- njih številnih občanov seznanil z sto let občanom in obiskovalcem roki zaključka mnogih gradbenih ovirala dostop do morja, povečal za del, ki trenutno potekajo v občini. najmanj tisoč kvadratnih metrov. Desetega aprila so se zaključila Dela na tamkajšnji lokaciji bodo dela na Sončni cesti. Po zagotovilu zato končana do konca letošnjega pooblaščenega investitorja JP Oko- maja. Bodo pa prehod skozi Por- lje bodo Senčna pot (pred porto- torož med prvomajskimi prazniki roškim Avditorijem) in Stara cesta obiskovalcem olajšale tedaj že kon- ter sprehajalna pot med morjem in čane, posodobljene in razširjene Stara cesta osrednjo portoroško plažo dokon- poti na plaži. KP Pločnik ob Belokriški

Komunalno opremljanje pozidave pod Belokriško cesto. Sončna pot Ribiški trg in akvarij še pred vrhuncem poletne sezone Občina Piran je na javnem raz- šno sodelujejo in usklajujejo teden- pisu za izvedbo sanacije Ribiškega ske terminske plane investicij, kar KOVAČEVIĆ MUHAREM s. p. trga v Piranu za izvajalca del izbra- zagotavlja nemoten in hiter potek Vojkova ulica 43, Lucija la Stavbenik gradbeništvo, d. o. o., del. Vsi trije investitorji si v zado- iz Kopra. Gradbena dela so se za- voljstvo občanov in obiskovalcev 6320 Portorož – Portorose čela prejšnji teden. Izvedba del je Pirana želijo dela zaključiti še pred organizacijsko zelo zahtevna, saj vrhuncem turistične sezone. Piran dela hkrati potekajo kar na treh bo tako pridobil sodoben akvarij v  041 634 466 različnih gradbiščih: Občina Piran povsem prenovljenem objektu, ki sanira kamniti tlak trga in infra- ga bo obdajal urejen trg. strukturo, ministrstvo za šolstvo in šport prenavlja akvarij, Hoteli Bernardin pa nadaljujejo gradnjo FASADERSTVO IN ZIDARSTVO apartmajev nad akvarijem. Vsi trije investitorji (Občina Piran, Mini- strstvo za šolstvo in šport in Hoteli Bernardin) ter izvajalca del Stavbe- nik gradbeništvo, d. o. o., in Makro tel.: 05 673 32 81 gsm: 041 531 226 5 gradnje, d. o. o., med seboj uspe- 8 občinska uprava Zasijal svetilnik na Punti Občina Piran je v letu 2008 omogočila konservatorsko-restavratorska dela na kamnitem stolpu piranskega svetilnika, ki je zaradi svoje lege tik ob morju izpostavljen močni eroziji

ela so zajemala tako ob- Dnovo zunanje kot notranje kamnite fasade okroglega stolpa, popravilo prezidav ter izenačitve ometov in stikov. Največji in naj- zahtevnejši poseg je bila sanacija notranjega spiralnega stopnišča, ki vodi do vrha stolpa. Zaradi at- mosferskih vplivov, vlage in soli so bile nekatere stopnice zelo poškodovane, kamen je povsem preperel in v stopnicah so se že pojavile luknje, zato so izvajalci kamnite spiralne stopnice sa- nirali tako, da so jih vgradili v neustrezne prezidave, omete in obodne zidove. Zahtevna so bila stičišča. Najzahtevnejši konser- tudi dela na zunanji in notranji vatorsko-restavratorski posegi fasadi stolpa, saj so popravili na fasadi pa so bili čiščenje ne-

snag ter domodelacija krone na klesanih kamnitih elementih pri cinah, konzolah, šilastih lokih in stebrih svetilnice ter obodnih vencev v obliki vrvi. Dela je izvedel Restavratorski center iz Ljubljane pod vodstvom priznanega strokovnjaka Jožeta Drešarja, prejemnika nagrade Mirka Šubica za leto 2008, ki ga je podelilo Društvo restavrator- jev Slovenije za izjemen dose- žek in prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine za vodenje konservatorsko-restavratorskih posegov na originalu Robbovega vodnjaka v Ljubljani.

obnova hiš Čiščenje kanala Fazan v Luciji in stanovanj Ekološka zavest se krepi ob skladiščih soli in študentsko za obrtno cono, in ugotovili, da je plažo, bilo to območje manj onesnaženo 041 Občina Piran že vrsto let so- • od Morske biološke postaje v Pi- kot lani, saj je bilo v kanalu manj financira akcije urejanja okolja ranu, prek vhoda v piransko pri- odpadkov, in sicer štiri vreče ste- 531 oziroma čiščenja morskega dna, stanišče, vse do Punte, klenic in pločevink, trije deli ko- 531 ki ga izvaja Ribiško in potapljaško • od vhoda v kanal Lera, prek rta Seče les, ena avtomobilska guma in eno društvo Piran. Akcije so vsako leto do kopališča pri avtokampu in kolo. Zbrane odpadke je JP Okolje 229 v spomladanskem času na nasle- • kanal potoka Fazan (od cerkvice odpeljalo na deponijo. dnjih območjih: do ceste za obrtno cono). Upamo in verjamemo, da se bo SLIKOPLESKARSTVO • od roba kopališča Hotelov Morje Člani društva so že drugo leto ekološka zavest ljudi okrepila in da s.p. E. LUKAČ v Portorožu do kopališča Ber- zapored 26. februarja 2009 očistili bo v prihodnje potrebnih vse manj PIRAN nardin (vključno z območjem kanal Fazan, od cerkvice do mostu tovrstnih akcij. občinska uprava 9 Nova pridobitev za Center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan V Centru za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan je Občina Piran lani omogočila dozidavo razdelilne kuhinje z jedilnico elotna investicija predvide- Jedilnica in terasa pa poleg pre- C va zagotovitev prostorov za hranjevanja služita tudi kot več- razdelilno kuhinjo in jedilnico, namenski prostor za ustvarjalne namenjeno gojencem centra. delavnice ter delovne terapije, Prehod iz šolskega poslopja v je- saj njuna odprtost in povezanost dilnico zaščiten z vetrolovom, ki z naravo nudita široke možnosti omogoča nemoten prehod skozi uporabe. Investicijo v vrednosti prostore tudi ob slabem vremenu. 166 tisoč evrov, ki jo vodi Občina Jedilnica je na enem delu zastekle- Piran, financirajo vse tri obalne na in povezana z zunanjo teraso, občine, Center za usposabljanje ki jo krasi pergola. Slednja ob le- Elvira Vatovec, del pa je prispeva- pem vremenu služi kot zunanja lo tudi Ministrstvo za šolstvo in jedilnica. šport. KP Simulacija kuhinje z jedilnico

Jakob Hočevar je praznoval 100 let Jakob Hočevar iz Vinjol je v Ljubljane, kjer je do upokojitve predvsem pa brez stresa”, je bila Enostavno, mar ne? krogu družine in predstavnikov bil zaposlen kot vodja kamnolo- njegova popotnica ob odhodu. lucijskega odbora Zveze borcev ma in graditelj cest pri tamkaj- za vrednote NOB, katerega član šnjem cestnem podjetju. Danes je, praznoval častitljivih 100 let. zanj večinoma skrbi hči Božena, Zdravici se je pridružil tudi pi- ima pa še brata Marka ter po dva ranski podžupan Marino Mah- vnuka in pravnuka. nič, ki je slavljencu izročil šopek Stoletnik, ki je še vedno pri in Tartinijevo vino. močeh in s trdno voljo do življe- Gospod Hočevar je bil vse ži- nja je povedal, da je skrivnost Prisrčna vljenje aktiven in delaven, kot za tako visoko starost v zmer- zdravica zaveden Slovenec pa je sode- nem življenju. “Pošteno delat, jubilantu loval v drugi svetovni vojni. V skromno jest, skromno pit, Jakobu Lucijo se je leta 1970 preselil iz malo mesa, nič konzervansov, Hočevarju 10 občinska uprava Mladinski EPI center Piran je odprl nova vrata

V začetku aprila je Mladinski EPI Center, ki deluje pod okriljem Športnega in mladinskega centra Piran, odprl nova vrata v nekdanjem Obrambnem domu v Piranu

PIRAN▶ Mladinski EPI Cen- več projektov. Med drugim je ter Piran razvija in izvaja podporna organizacija projekta programe mladinskega dela, EVS – SPO, projekt mednaro- upoštevajoč potrebe okolja oz. dnega prostovoljstva. institucij v tem okolju, mladih, ki v tem okolju živijo. Pomem- IN AO Kaj L HK MLADI ben je stik z različnimi institu- POČNEJO? cijami v Občini Piran, kot so Kreativno preživijo svoj prosti osnovne in srednje šole, center čas tako, da igrajo družabne za socialno delo, klubi in dru- igre, namizni tenis, namizni štva, ki izvajajo dejavnosti za nogomet, košarko, šah. Upora- otroke in mladino. Potrebno je bljajo računalnik z internetno namreč prevetriti stanje v oko- povezavo. Si ogledajo filme in lju, pregledati področja, vsebi- športne dogodke, so udeleženi ne, poiskati stične točke za so- pri organiziranih kreativnih de- delovanje. Izpostavljene bodo lavnicah in turnirjih, taborih in prioritete, torej tista področja možnost uporabe računalnikov, različnih prireditvah, sodelujejo oz. vsebine, katerim je potreb- ki so nameščeni v računalniški pri nastajanju časopisa. Prido- no najprej posvetiti pozornost. sobi. Mladi na ta način lahko bijo različne informacije oz. so Istočasno pa se bo pozornost preživljajo tudi prosti čas, pred- deležni svetovanja, vodenja in posvetila tudi tistim z dolgo- vsem pa se sledi cilju omogočiti učne pomoči. Nenazadnje pa si ročnejšim načrtom. uporabo računalnika za bodisi lahko organizirajo rojstnodnev- Mladinski EPI Center Piran šolske/izobraževalne potrebe, na praznovanja in podobna dru- zagotavlja pogoje za uspešno bodisi za ustvarjanje. ženja. izvajanje mladinskih dejavnosti Druženju je namenjena tudi organizirani mreži institucij in Skratka – izbira je pestra. Pri- mladih in za mlade. dnevna soba, opremljena s TV posameznikov znotraj njih, ki srčno vabljeni vsi željni sodelo- Največji prostor omogoča ra- in DVD aparatom. bodo nudili pomoč mladim oz. vanja ali soustvarjanja progra- znolika druženja, tudi večjih EPI Center se nahaja v bližini zagotavljali obravnavo mladih. ma. skupin, kot so npr. strokovna športnega igrišča, katerega ima- Mladinski EPI Center je član Mladinski EPI Center, srečanja, potopisna predavanja, jo mladi možnost še pogosteje Mreže mladinskih centrov vodja Patricija Lovišček, izvajanje delavnic za otroke in uporabljati. MaMa, ki organizira in izvaja univ. prof. def. mladostnike, izobraževanja (za Mladinski EPI Center Piran strokovne delavce EPI Centra, koordinira mladinsko delo in uporabnike EPI Centra, njihove izvajalce mladinskega dela, tako starše, druge strokovne delavce v lokalnem, regijskem, kot na- …), kulturni dogodki (razsta- cionalnem prostoru. Gre za so- ve, koncerti) in druga družabna delovanje z mladinskimi centri srečanja. v slovenskem prostoru, nacio- Na razpolago je kuhinja. Na- nalnimi agencijami in drugimi menjena je kulinaričnim do- institucijami. Prav tako bo uva- godkom, kot npr. kuharske jal socialne inovacije v lokalno delavnice ali predstavitvam na- okolje z namenom povezovati cionalnih kuhinj. Je pa to tudi različne institucije, ki lahko po- prostor, ki nudi toplo domač- magajo mladim pri doseganju nost, ki je (med drugim) potreb- zastavljenih ciljev in razreševa- na za velikokrat spontana nefor- nju težavnih situacij. Celovita in malna druženja z mladimi. multidisciplinarna obravnava je Obiskovalci EPI Centra imajo možna le ob dobro zasnovani in promocijski članek 11 Raje podjetniki kot državni uradniki!

ajbolj zaželen poklic precej manjšo stopnjo nestri- med dijaki četrtih njanja s trditvijo Materialne letnikov srednjih šol dobrine dajejo življenju smi- jeN direktor, takoj za njim pa sel” pri podjetništva željnih podjetnik. Ta zelo optimistič- dijakih. Materializem se tako na ugotovitev je le ena izmed tudi v naši raziskavi kaže kot številnih rezultatov velikega pomemben dejavnik pri odlo- raziskovalnega projekta Od- čanju za podjetništvo. nos do podjetništva med slo- Na oblikovanje mnenja dija- venskimi maturanti, ki ga je kov imajo zelo velik vpliv me- Znanstveno-raziskovalni in- diji (televizija še zmeraj prema- štitut pri GEA College - Viso- stveno močnejša pri dijakih Prvi rezultati pa kažejo, da je guje internet), a je njihov vpliv ki šoli za podjetništvo, začel v tehničnih šol, pri ekonomskih poleg spola med vplivnejšimi primerljiv z vplivom vrstnikov letu 2008. tehnikih in ekonomskih gim- dejavniki podjetniška izku- in učiteljev. Še zmeraj pa je da- Raziskovalno skupino, ki jo nazijcih kot pri dijakih splo- šnja v družini ali bližnjem leč najpomembnejši vpliv star- vodi doc. dr. Jaka Vadnjal, šnih in tehniških gimnazij ter okolju dijaka. V celotnem šev, in kar tri četrtine dijakov sestavljajo še izredni prof. dr. dijaki na pedagoških in zdra- vzorcu je 35 % dijakov potrdi- je odgovorilo, da imajo na nji- Dejan Jelovac, mag. Laura vstvenih šolah. Delno lahko lo, da je nekdo izmed njihovih hovo mnenje starši precejšen Južnik Rotar in mag. Janez to pripišemo izobraževalnim bližnjih imel podjetniško iz- ali zelo močan vpliv. Zato ne Damjan. Glavni namen štu- vsebinam, saj se ekonomski kušnjo. V tej skupini je delež preseneča, da je trditev “Moji dije je ugotavljanje vplivov tehniki in ekonomski gim- tistih, ki si zelo želijo postati starši bi bili ponosni name, socialnih in psiholoških de- nazijci učijo vrste poslovnih podjetniki, 19,2 %, pri ostalih če bi ustanovil podjetje” tista javnikov na odnos dijakov predmetov in podjetništva. anketiranih pa samo 9,4 %. spremenljivka, ki od vseh naj- do podjetništva. V ta namen Res pa je, da je najvišji delež Kot kažejo statistični kazalci, bolj razlikuje dijake, ki si želijo so avtorji Damjan, Jelovac in tistih, ki si želijo postati pod- pa na odnos do podjetništva postati podjetniki, od tistih, ki Vadnjal na osnovi številnih jetniki, med dijaki elektro, pri dijakih ne vplivajo stopnja ne izražajo te želje. Prav tako osebnih intervjujev in diskusij strojnih, gradbenih in drugih izobrazbe staršev in ostali so- so stopnje strinjanja s to trdi- z dijaki ter pilotskih testiranj tehničnih srednjih šol, čeprav ciodemografski dejavniki. tvijo bistveno višje pri dijakih razvili obsežno pisno anketo nimajo nobenega predmeta o Vrstni red pomembnosti de- na ekonomskih in tehničnih kot glavni raziskovalni in- podjetništvu ali poslovanju. javnikov, ki vplivajo na izbor šolah ter pri ekonomskih teh- štrument. Zbiranje podatkov Na teh šolah je velika večina poklica, je bil v splošnem na- nikih kot pri dijakih splošnih je potekalo v novembru in de- dijakov fantov in spol se kaže slednji: zanimivo delo, dobri in tehniških gimnazij ter pe- cembru 2008 v 150 razredih kot zelo pomemben dejavnik odnosi s sodelavci, možnost dagoških in zdravstvenih pro- na 55 srednjih šolah v Slove- odnosa do podjetništva. Pri napredovanja, visoka plača, gramov. Če bi želeli pospešiti niji. Sodelovanje izvajalcev in fantih je namreč delež tistih, uresničitev lastnih idej, var- razvoj pozitivnega odnosa do anketirancev je bilo zelo po- ki si želijo postati podjetniki, nost zaposlitve, jasno določe- podjetništva med mladimi, bi zitivno in več kot 90 % anket 57,8 %, pri dekletih pa 43,4 %. ne naloge, samostojnost, svo- torej morali o pozitivnih pla- je bilo v celoti korektno izpol- Delež tistih, ki si zelo želijo boden delovni čas in ugled v teh podjetništva govoriti tudi njenih. V celotnem vzorcu je postati podjetniki, pa je pri družbi. Čeprav so dijaki, ki si s starši in predvsem z učitelji. 3149 dijakov, od tega 60,5 % fantih kar dvakrat večji kot želijo postati podjetniki, vse Skoraj polovica dijakov na- deklet in 39,5 % fantov. Leta pri dekletih. dejavnike v povprečju višje mreč meni, da imajo učitelji 1990 je rojenih 64,3 % dijakov, Relativen vpliv različnih de- ocenili, pa po statistični po- nanje precejšen ali zelo močan 10,6 % leta 1991, ostali pa so javnikov na podjetniško željo membnosti razlik izstopata vpliv oz. večjega kot športniki, letnik 1989 ali starejši. bomo še podrobneje anali- visoka plača in ugled v druž- zvezdniki in politiki. Želja postati podjetnik je bi- zirali v prihodnjih mesecih. bi. Ta ugotovitev se sklada s Janez Damjan 12 solinarskiobčinska praznik uprava

Ščepec spominov s solinarskih praznikov Ob izidu Solnega cveta, ki ga pravkar prebirate, bo za nami že sedmi Solinarski praznik in vedeli bomo, ali nam je sv. Jurij tokrat naklonil lepo vreme. Ko to pišem, je namreč vreme prav po aprilsko muhasto, zagodlo pa nam jo je tudi ob nekaj preteklih solinarskih festivalih, ampak pojdimo po vrsti …

redhodnik Solinarskega festivala je bil enodnev- ni Solinarski praznik leta 2002.P Dogodek, posvečen soli in solinarjem, so pripravili čla- ni Turističnega društva Piran v sodelovanju z Občino Piran na Tartinijevem trgu. Zora Žagar, kustosinja Pomorskega muzeja Sergej Mašera iz Pirana, je prva pripravila predlog projekta Soli- narskega praznika, ki bi z boga- tim kulturno-zabavnim progra- mom povezal Piran, skladišča soli in vse obalne soline, to bi bil res pravi praznik, posvečen soli. Odhod solinarske družine v sečoveljske soline Zelo priljubljene delavnice taperinov Zaradi zahtevnosti, predvsem pa velikih stroškov projekt ni bil rea- festivala v nedeljo, 27. 4. 2003, ne in županje občin, ki so imele vča- manje filma, življenje v solinah, liziran, a smo pozneje upoštevali bom pozabila, saj je deževalo vse sih soline ali pa so hodili njihovi “švercanje soli” … Druženje je mnoga idejna izhodišča in pre- do našega odhoda v soline. Ob prebivalci v naše soline na delo. bilo nepozabno in škoda je, da dloge, zato ne gre pozabiti njene tako močnem nalivu bi vsak or- Ob zaključku festivala smo na ga nismo posneli. Tega leta smo v pomembne vloge pri ustvarjanju ganizator prireditev odpovedal, Tartinijevem trgu pripravili za- festival prvič vključili solinarsko Solinarskih festivalov. jaz pa sem izvajalce prosila, naj bavo in sprejem Martina Krpana, družino in po dolgih letih oživili Dejstvo, da je Piran zrasel na vseeno nastopijo. Vedela sem, da ki je zamudil in komaj še utegnil procesijo sv. Jurija s Tartinijeve- soli, je botrovalo želji, da praznik nas na Leri čakajo solinarji, ki jih pomagati pri razdeljevanju vrečk ga trga. Družina je aprila v soline preraste v festival in simbolično je direktor Alojz Jurjec povabil s piransko soljo. Festival se je za- simbolično odnesla predmete, ki poveže začetek, višek in konec na njihov praznik. Tako smo v ključil v nedeljo, 31. 8. 2003, z 10. so jih včasih resnično uporablja- sezone pridobivanja soli. Tako je deževnem Piranu začeli z nasto- turnirjem v Pandolu. li, julija je ob polju za obiskovalce leta 2003 organizacijo praznika pom Pihalne godbe Marezige, ki Ob 2. Solinarskem festivalu pripravila tradicionalno solinar- Občina Piran zaupala Avditoriju se je gnetla pod strešicami treh (leta 2004) je Občina Piran pra- sko pojedino, avgusta pa so po- Portorož, kjer sem bila odgovor- stojnic in oboki ob sodišču. Z znik registrirala kot blagovno magali deliti sol v Piranu. Julija na za projekt. Želeli smo izposta- veliko mero potrpežljivosti so na znamko. Festival z velikim pou- smo (ob drugem delu festivala) viti pomembnost solin za kraj in mokrih, spolzkih tleh nastopile darkom na informiranju o soli- praznovali 100. obletnico Lere Slovenijo, predstaviti naše soline piranske mažoretke in folkloristi nah in solinarstvu je trajal 6 dni. ter predstavili monografijo Sečo- in navade ob pobiranju soli. Naša Društva Val, za kar sem jim še Pripravili smo brezplačne oglede veljske soline Iztoka Geistra in prva misel je bila, kako vrniti so- sedaj hvaležna. Nato je posijalo kulturnih ustanov ter ustvarjal- sonete Toneta Pavčka. Takratna linam pomembno mesto v naši sonce in barka Solinarka nas je ne delavnice za otroke in odrasle županja Občine Izola Breda Pe- zavesti. Tako smo oblikovali 1. odpeljala v soline, kjer so nas pri- v Piranu in solinah, pred prazni- čan je na Leri podpisala pogodbo Solinarski festival, ki je bil me- čakali solinarji in člani Turistič- kom pa je Skupnost Italijanov G. o najemu solnega polja in pogo- dijsko najodmevnejši. Slika te- nega društva Taperin z domačimi T. Piran v Avditoriju Portorož varjali smo se, da bi bilo lepo, danjih solin je bila dokaj klavrna. kroštolami, vsakemu gostu pa so organizirala predvajanje filma če bi slovenske občine simbolič- Zanemarjenost okolice, zapušče- podarili še prelep mali gaver s La ragazza delle saline, ki so ga no zakupile solna polja. Glavni ne zgradbe, smeti in zapuščeno posvetilom. Najstarejši solinar je leta 1960 v solinah in Piranu organizatorji festivala smo bili orodje ob poljih. Z Mobitelovim takratno županjo Pirana Vojko posneli slavni Marcello Mastro- oblečeni v stilizirane solinarske prevzemom se je začela tudi pre- Štular peljal k občinskemu solne- iani, Stane Sever in mnogi naši obleke, nosili pa smo solinarske nova solin. Mediji so predstavitvi mu polju in jo poučil, kaj vse bo krajani, ki so sodelovali kot sta- slamnike, ki so postali prava projekta in pozneje izvedbi vseh morala tam postoriti. Drugi del tisti. Nekateri so prišli tudi na uspešnica. Zaključek festivala treh delov festivala namenili veli- festivala v juliju je sovpadal s tra- predvajanje filma v nabito poln smo dopolnili z mednarodnimi ko pozornost. Organizatorji pra- dicionalnim julijskim Ex tempo- Avditorij. Po predstavi sva s Ful- uličnimi predstavami in plesom znika smo imeli posebne majčke rem v solinah in Sečoveljsko so- vio spodbudili obiskovalce, ki na Tartinijevem trgu, v nedeljo in vetrovke in prav zadnje smo to linarsko šagro. Zaključek festivala so ostali v dvorani, da so pripo- pa je potekalo žigosanje platen leto še kako potrebovali. Odprtja je bil vesel, saj so želi sol župani vedovali svoje spomine na sne- 39. Mednarodnega slikarskega solinarski praznik 13

Avgustovski zaključek festivala Velika tržnica v Piranu Procesija sv. Jurija Stojnice na Tartinijevem trgu

Ex-Tempora Piran 2004. dragocena darila. zaključek festivala v Seči z mašo jevega trga pa so krasila značilna Aprila 2005, ob odprtju 3. So- 1. aprila 2006 sem odšla iz Av- in žegnanjem soli ter veselo ka- platna priznanega obalnega sli- linarskega festivala, je Društvo ditorija nazaj v službo v Hotele ravano soli po zaledju je le delno karja Teodora Tavžlja, seveda z Anbot na Tartinijevem trgu pri- LifeClass in sem tako pri 4. So- uspel, saj sodelujočih (večinoma motiviko solin. Na prireditvi so pravilo veliko tržnico, dekleta linarskem festivalu sodelovala le prostovoljcev) pred dogodkom sodelovali tudi old-timerji – Tar- iz skupine Čikole Čakole pa so v pri pripravi projekta in odprtju v najbrž niso dodatno spomnili na tinijev trg so krasili starodobni prelepih solinarskih oblekah de- aprilu. Sončna sobota je privabila dogovorjeno. avtomobili, v pristanišče pa je lila odličen kruh dobrodošlice. mnoge obiskovalce na odprtje v Leto pozneje, ko so organizatorji zaradi prevelikega plimovanja V Piranu se je začelo v festival Piran, kjer smo postavili boga- dvodnevno aprilsko praznovanje uspelo pripluti le dvema starima vključevati vse več prebivalcev, to založeno tržnico, razstavo na v Piranu preimenovali v Solinar- barkama. Nekaj piranskih gostišč sodeloval je tudi občinski klicar, prostem, ustvarjalne delavnice, ski praznik ob prazniku sv. Jurija, je pripravilo posebne tematske posebej veselo pa je bilo avgusta predstavili smo odlična vina vi- nisem sodelovala, saj je so mi ve- jedi, Muzej solinarstva v Fonta- ob pobiranju soli, ki so se ga, po- narjev Slovenske Istre, ponudni- like prireditve v LifeClassu zapol- niggah pa je sprejel obiskovalce s leg županj in županov, udeležili ke zdrave prehrane in raznoliko nile ves razpoložljivi čas, bila pa pravo solinarsko malico. Naša vr- tudi tuji veleposlaniki. Med nji- kulinariko, posebej lepe pa so sem toliko bolj vesela ponovnega nitev v soline je bila številčno na mi je bil gotovo največji ljubitelj bile Unicefove punčke iz cunj – sodelovanja pri pripravi 6. Soli- meji sprejemljivega, dobrodošlica Pirana turški veleposlanik, ki ga Solinarke, ki so jih izdelale čla- narskega praznika ob prazniku Turističnega društva Taperin pa je eden od novinarjev vprašal, ali nice Društva Faros iz Pirana. Po sv. Jurija, ko smo ponovno vklju- zopet enkratna. Na Solinarskem se je res naučil slovenščine. Vele- nedeljski procesiji smo s solinar- čili najpomembnejši del priredi- trgu pred upravno zgradbo solin poslanik mu je pritrdil in rekel: sko družino spet odpluli v Sečo- tve – obisk solin in solinarjev. Ta je bilo polno ličnih stojnic, klo- “Ne pijte na prazen želodec.” Z veljske soline, a se je ob prihodu praznik je zaznamoval z girlanda- pi, miz, solinarjev in vseh tistih, odgovorom je spravil v smeh vse v kanal, tik pred Lero, ladja Soli- mi okrašen prenovljeni Tartinijev ki so se tako kot jaz zaljubili v prisotne. Solinarska družina je narka zaradi oseke pogreznila v trg, za katerega se do samega od- soline. Spomnila sem se prvega ob solnem polju s pravo solinar- blato. Prestopili smo na eno od prtja praznika ni vedelo, ali bo že Solinarskega festivala, ko smo z sko marendo iz solinskih rastlin starih bark, ki so nas spremljale, dokončan. Delavnice tradicional- vejami divjih špargljev in žaklo- in rakcev ter sladicami iz fig obi- in se, na veliko zabavo opazo- nih girland je pripravilo društvo vino zakrivali razbitine in kupe skovalcem predstavila posebno- valcev na obali, varno pripeljali Anbot, veter je okrasje v soboto odpadnega materiala, da bi goste sti solinarske kulinarike. Ob fe- do pomola, saj nihče ni štrbun- zjutraj trgal, oni pa so ga znova ob prazniku sprejeli v čim lepši stivalu je doživel svojo promocijo knil v blato. Solinarski družini, postavljali in tako je z okrašenega preobleki. Od takrat so v Sečo- v Sloveniji tudi solni cvet, ki so ga ki je zdaj postala že prava živa trga skozi ulice z girlandami v ne- veljskih solinah zrasli multime- solinarji dolga leta odstranjevali zgodba, je direktor solin Alojz deljo prvič krenila res množična dijski center, prenovljena čolnar- s površine in zavrgli. Drugod iz- Jurjec podaril listino in pravi- procesija k piranski stolni cerkvi. na, Kaserma, urejene poti, lesene redno cenjen “kaviar med solmi” co, da simbolično zasede eno Množica medijev in televizijskih hišice ob poljih … Danes so naše se je tako tudi pri nas uvrstil med od solinarskih hiš. Predvideni ekip je zopet spremljala praznik, soline znane po urejenosti, lepo- iz Novega mesta pa je prišel celo ti, odlični promociji, predvsem poseben vlak z obiskovalci. Pra- pa po ozaveščenih ljudeh, ki si znik je dobil zasluženo pozor- kljub težavam še prizadevajo za nost. Bogata ponudba tržnice, ohranjanje tradicionalne pride- ustvarjalne delavnice, nastopajo- lave soli. či in res množičen obisk, vse to je Kljub ekonomski krizi, rece- poplačalo dolgoleten skupni trud. siji ter krizi družbe in vrednot Praznik je dobil novo celostno smo s pomočjo mnogih odlič- podobo, zgibanke, obešanke, ma- nih in nepogrešljivih ljudi v jice in zastave, ki so veselo plapo- našem kraju pripravili tudi lale z najpomembnejših piranskih letošnji, 7. Solinarski praznik. palač. Oblikovalec Serggio Gob- Hvala vsem, ki že leta vztrajno bo je v pisanih barvah upodobil sodelujete – vaš entuziazem je prijaznega, udomačenega zmaja za ta praznik kot ščepec soli, s kupčki soli, na katerem jezdi sv. brez katerega dobra juha ne bi Jurij – vojščak in solinar, vitrine imela pravega okusa. Pobiranja soli v Sečoveljskih solinah so se udeležili tudi pomembni gosti trgovin in lokalov okoli Tartini- Irena Dolinšek 14 solinarski praznik upokojenci Kosila za zunanje uporabnike Dobrodošli v ALAYI, kjer vas morje objame! Center za starejše občane Lucija je v marcu 2009 začel pripravljati tople Letos smo z vami ze cetrto sezono, v obroke tudi za zunanje uporabnike kateri bomo spet presenecali s programi, novo ponudbo vrhunskih cocktailov ...

prijetnem okolju vam ko kupite na recepciji Centra V bomo ponudili in prijazno za starejše občane Lucija in ga postregli kosilo. Izbirate lahko pozneje predate strežbi v jedil- med tremi meniji. Kosilo vam nici. Kosilo lahko naročite en bomo postregli ob 13. uri. Po dan vnaprej. Sprejemamo tudi želji lahko naročene obroke telefonska naročila, in sicer na RRezervacijeezervacije nnaa ttelefon:elefon: odnesete tudi s seboj, vendar tel. štev. 08/200 30 00 med 8. in 0051/3351/33 2222 3333 ((Katja)Katja) morate za to imeti lastno, temu 10. uro. Naročite se lahko tudi primerno posodo. Cena kosila za daljše obdobje. Prav tako je glede na izbrani meni od 4,10 morate kosilo odjaviti dan prej. do 5,80 evra. Bon za kosilo lah- Prisrčno vabljeni. Obišcite nas na posodobljeni spletni strani www.alaya.si

Najhitrejše prometne informacije na Obali - 030 ali 031 488 588

107,9 MHz ... Portorož

106,2 MHz ... Piran

vsako jutro od 5.30 do 9.00

www.radiocapris.si 16 comunità degli italiani La famea dei salineri Anche quest' anno per la settima volta parteciperemo alla tradizionale festa dei salinai che si svolge in onore del nostro patrono San Giorgio nel mese di aprile

a presenza delle saline e delle sale marino aumenta di giorno ra. Sono indumenti logorati dal- Ltradizioni dei salinai nel co- in giorno. Sembra che le colline la salsedine e dal sole. mune di Pirano è molto sentita. circostanti con lo spazio aperto Per raccogliere il sale nei cave- Nella nostra comunità Giuseppe verso il mare vogliano abbracci- dini si incalzano i “taperini”, che Tartini abbiamo sentito il do- are i loro inquilini infondendo sono degli zoccoli in legno per vere di formare questo gruppo loro la forza per continuare, la non rovinare la petola nei cave- etnologico. Abbiamo cercato di serenità e la liberta di cui abbia- dini. formarlo con persone che han- mo tutti bisogno per vivere. Abbiamo tra l'altro partecipato no vissuto questa esperienza. La In tutti questi anni della no- alle giornate dei vestiti folclori- nostra esperienza diretta è stata stra attività abbiamo constatato stici di Kamnik, dove il corteo raccontata dai nostri genitori, pa- con quanto interesse i visitatori vano nelle saline. La polenta con era lungo più di due chilometri renti e conoscenti e fa di noi dei nostrani e stranieri ascoltano i il brodetto o pesce fritto e una con più di 1700 partecipanti. Da- veri rappresentanti entusiasti nel nostri racconti a bocca aperta. I buona insalata e radicchio. Alla gli applausi ricevuti dal pubblico raccontare la vita, il lavoro, detti e nostri racconti vengono espressi fine una bevanda fatta con vino abbiamo sentito, che la nostra aneddoti delle saline … con il cuore e anche con un pò e acqua, ma più volte con aceto e originalità è stata molto appre- La nostra presenza ai vari feste- di nostalgia, per la vita vissuta acqua - “intemperà”. zzata. Noi gente di mare, con il ggiamenti comunali, consiste nel nelle saline, che purtroppo non si Ecco: l'acqua potabile, si andava carattere aperto e voglia di nuove far conoscere ai visitatori la rarità ripeterà mai più. a prendere l'acqua sotto il Carse conoscenze abbiamo chiacche- di quest'attività, una volta molto Oltre al lavoro svolto nelle sa- alle Fontanelle ed era dovere an- rato, e dopo aver constatato che fiorente alla quale partecipavano line, raccontiamo la vita vissuta che dei bambini più grandi. Lì in molte persone non hanno mai molte persone. Le nostre saline dall' intera famiglia, dove le don- quelle sorgenti carsiche le donne visto le saline le abbiamo invitate sono una cosa unica. In questo ne oltre ad aiutare il marito a ra- risciaquavano anche il bucato. a visitare Pirano e le sue saline. spazio immenso racchiuso dal- ccogliere il sale ,devono sbrigare Quando il nostro gruppo si pre- Quest' anno siamo stati nuo- le colline e aperto verso il mare, le faccende domestiche e badare senta al pubblico, abbiamo ados- vamente invitati a parteciparvi. dove il salinaro durante la stagi- ai figli. Il mangiare era semplice so i vestiti da lavoro. Indumenti Oltre a Kamnik siamo stati invi- one salifera sotto il sole cocente e abbondante. Si mangiava quello semplici: gonna larga e grembi- tati a partecipare al FOLKFEST giorno dopo giorno, riempie di che si poteva trovare nelle saline: ule colorati, camicia leggera con di Ptuj. acqua salata i cavedini, raccoglie pesce, granchi, conchiglie e diver- maniche larghe e il tradizionale Per ora davanti a noi ci sono i il sale con il “gavero” e prepara i se verdure. L' altro veniva compe- capello di paglia a falde larghe festeggiamenti per San Giorgio e cavedini per il giorno dopo. Alla rato o fatto in casa. Non mancava per ripararsi dal sole.Il salinaro la festa dei salinari. sera è stanco, ma soddisfatto del mai il pane preparato in casa e porta calzoni di tela avvolti fino Praf e l aMEA dei salineri: suo lavoro. La piramide bianca di cotti nei vari forni, che si trova- al ginocchio, camicia o canottie- Giorgina Rebol Gita d’istruzione a Trieste Mercatino della Bontà

Il 23 marzo le quinte classi Il giorno 15 marzo 2009, 12 delle scuole della CNI in Slo- alunni (classi 7a 8a e 9a) della venia hanno visitato il Centro scuola elementare “Vincenzo e dell’ Immaginario Scientifico Diego de Castro” accompagnati di Grignano e il bellissimo Ca- dalle insegnanti Liliana Stripa- stello di Miramare a Trieste. Il nov e Ornella Kunst hanno par- Science Center Immaginario tecipato ad Udine al 60 Mercatino Scientifico è un museo della Internazionale della Bontà rea- scienza che unisce gioco e spet- lizzato a favore dell’UNICEF. Un I ragazzi hanno allestito il proprio tacolo al piacere della scoperta. evento straordinario che vuole banchetto con oggetti d’ “antiqua- Interessante, multimediale, in- e più, attraversando gli sfarzosi realizzare qualcosa di concreto riato” portati da loro, libri, pubbli- terattivo, dinamico, rappresen- appartamenti di Massimiliano per chi è meno fortunato di noi. cazioni e vestiario, che hanno ven- ta un approccio moderno alla e Carlotta e passeggiando nel È un’occasione per far compren- duto a prezzo modico,non senza scienza. Visitando il Castello di grande parco creato su un pitto- dere il valore della solidarietà e difficoltà. Il ricavato è stato de- Miramare, i ragazzi hanno fatto resco promontorio. del senso civico ai nostri ragazzi. voluto a favore dell’Unicef. un tuffo nel passato di un secolo La maestra Ornella italijanska skupnost 17

Carnevale a Isola PORTOROŽ Martedì 24 febbraio gli alunni della II e della III classe della AVTOBUSNI PREVOZI SE “Vincenzo e Diego de Castro” di Pirano, sezione di Lucia sono stati ospiti della SE “Dante Alighieri” di Isola [email protected] ’incontro è stato organizzato www.street-tour.com Lnell’ambito della collabora- zione tra scuole per festeggiare assieme il Carnevale. Gli alunni tel: 05 677 04 38 hanno fatto conoscenza tramite gsm: 041 724 302 lo spettacolino culturale di aper- tura: prima si sono presentati i padroni di casa con canti, recite, balli e scenette, seguiti dalle reci- strade della città di Isola. I pas- mo dovuto lasciare in fretta per te, balli e canti degli ospiti. I temi sati osservavano incuriositi e far ritorno alla nostra sede. Gli non erano solo carnevaleschi, ma sorridenti l’allegra compagnia di alunni si sono divertiti e hanno trattavano anche di argomenti principesse, fatine, streghe, mo- fatto nuove conoscenze che ver- quali l’amicizia, la paura, le situ- stri, pagliacci, sceriffi e carabini- ranno consolidate in futuri in- azioni rischiose a casa. eri, coniglietti, indiani ed eroi dei contri. Gli alunni della II Dopo la merenda e la visita cartoni animati. Nella palestra e III classe di Lucia con degli spazi scolastici, gli alunni della scuola è seguito il ballo in le insegnanti Sonia e mascherati si sono avviati per le maschera, che purtroppo abbia- Doriana Aiutiamo gli animali Il 3 febbraio è venuta a trovarci a compito la signora Lenassi ci ha scuola la signora Andreja Lenassi invitati a preparare un cartellone che si occupa del recupero e della con le cose che avevamo imparato cura degli animali abbandonati. Ci e a decorare una ciotola nella quale ha parlato in particolare dei gatti avremmo potuto seminare dell’erba randagi e abbandonati e di come per i gatti che abbiamo in casa. Il possiamo prenderci cura degli giorno seguente Tina, Deiyz, Alin e animali che abbiamo a casa. Ci Nika hanno portato a scuola i loro ha anche detto che se notiamo dei alla signora Lenassi dei nostri gat- libri sui gatti e sui cani, li abbiamo gatti abbandonati possiamo chia- ti, dei cani e di come ci prendiamo sfogliati assieme ed abbiamo im- Lokalno glasilo Občine Piran mare un numero particolare per cura di loro. Alin, ad esempio, ha parato tante cose su come bisogna Solni cvet — L' Affioreto 9 segnalarli. Loro provvederanno una gattina sorda che tiene sem- aver cura degli animali. Ognuno di a raccoglierli dalla strada, a farli pre in casa: per lei potrebbe essere noi ha anche fatto un o schema su Izdajatelj: Občina Piran, curare dal veterinario ed a steri- pericoloso uscire. Il cane di Taika ciò che avevamo imparato. Infine Tartinijev trg 2, Piran, lizzare le femmine, perché non e quello di Zahej invece sono stati abbiamo decorato una ciotola e vi Izšlo: v Piranu, april 2009 nascano altri gattini abbandonati. investiti da una macchina e il ve- abbiamo seminto l’erba per i gatti. La signora, che è venuta a scuola terinario li ha curati. Karin ha una classi II e III, Scuola Odgovorna urednica: assieme ad un’altra volontaria, ci ha cagnolina che hanno fatto steriliz- elementare “Vincenzo Katja Pišot fatto pure una bella sorpresa. Ha zare e Katarina si prenderebbe vo- e Diego de Castro” Sodelavke: Jerneja Segulin, portato a scuola un bel gatto nero. lentieri cura anche di un gatto zo- Sezione di Lucia Petra Povšnar, Jasna Softič Era una femmina molto carina ed ppo o ferito ad un occhio, perché affettuosa che loro avevano salvato sa che anche loro hanno bisogno Oblikovanje: Nikolaj Koželj, un po’ di tempo prima dalla strada. di cure e di affetto. Lektoriranje: Špela Vidmar L’avevano curata, fatta vaccinare, Alla fine tutti noi abbiamo potuto nutrita ed ora è proprio una bella giocare un po’ con la gattina e ci si- Tisk: Tiskarna SET, Vevška c. gattina, anche se è ancora un po’ amo scritti il numero che possiamo 52, 1280 Ljubljana Polje spaventata e non sa se può vera- chiamare se notiamo dei gatti tra- mente fidarsi delle persone. Noi, a scurati o abbandonati. L’incontro Naklada: 8.000 izvodov nostra volta, abbiamo raccontato ci è piaciuto davvero molto. Per 18 intervju Umetnost je znati dobro delati Strunjančan Rihard Lobenwein, mlad in nadarjen umetnik z izostrenim dojemanjem sveta, ki že od 15. leta upodablja naravo v sliki, se navdušuje nad informatiko in kitaro. Samouk, ki trdi, da je umetnost predvsem trdo in zahtevno delo, ko nastajajo motivi in nekoliko bolj sproščujoče, ko riše karikature

Rihard, pred štirimi leti ste od- Uporabljate temnejše in svetlej- kril talent za slikanje … še barve. Od česa je to odvisno? ▶▶Ja, je kar privrel na dan. V šoli ▶▶ Na začetku sem uporabljal te- smo morali nekaj narisati, pa mnejše barve, kasneje sem začel sem poskusil z oljnatimi barva- risati naše (morske) motive, barke, mi in je kar šlo. Zgledoval sem sončne zahode … in se posvetil pre- se tudi po sestri, ki je slikarsko učevanju odzivov svetlobe na mo- izjemno nadarjena in si seveda krih površinah, za kar uporabljam želel biti boljši od nje. Narisal svetlejše barve. Sončni zahodi so sem fantastični motiv, navdih najlepši tik pred slabim vremenom, sem dobil iz dela Henriha Fusle- a takrat moram risati hitro. Všeč so ja, The Nightmare. Tisto poletje mi zaradi kontrastnih barv, ker je to sem naredil kar 30 slik. močan občutek.

Ste samouk, za študij umetnosti Kaj to pove o avtorju? se niste odločili. ▶▶S kontrasti umetnik pogosto ▶▶Ne, ker moderna umetnost izraža svojo osebnost, vendar zame ni umetnost. Obožujem moje ni mogoče razbrati, ker ri- namreč pravo umetnost. šem brez čustev.

Kaj pa je prava umetnost? Je lahko umetnost brez čustev? ▶▶Tisto, s čimer se človek rodi in ▶▶Ja, ker rišem realne motive, s jo zna koristno uporabljati, da sliko ničesar ne sporočam. Tega realistično uprizori motive. Ne ne maram. Moderni umetniki maram slik s samimi kvadrati in in kritiki trdijo, da mora slika črtami, ker to razumem, kot da Rihard Lobenwein vedno imeti nek pomen, vendar umetnik ni imel volje risati česa mislim, da ni tako. Slika obstaja zahtevnega. V sliki mora ume- sti ni truda, saj je danes vsakdo ▶▶Po njegovih delih, s katerimi zato, ker sem jo narisal. tnik pokazati svojo sposobnost. lahko umetnik, kar je nemogoče. dokazuje svojo spretnost. Mnogi To je dar, s katerim se rodiš, da natečaji dajo na razpolago le dva Tudi upodabljanje ljudi doje- Je umetnost tudi domišljija? narediš nekaj posebnega. do tri dni za nek motiv, kar je ab- mate na poseben način … ▶▶Seveda, ampak je treba risa- solutno premalo. To je za tiste, ki ▶▶Ja, portretov ne maram, z vese- ti realistično, se pri tem truditi. Kako prepoznamo pravega naredijo dve črti in končajo. V pov- ljem pa rišem karikature, ker me Mislim, da v moderni umetno- umetnika? prečju za sliko porabim od 60 do 70 to zabava. Ko spoznam koga, si ur. Gre za resno delo, lenarjenja ni. takoj zamislim, kako bi izgledala karikatura. Pogosto sošolcem in Kakšen je vaš slog? prijateljem na majčko narišem ▶▶Rišem v nekem impresioni- karikaturo za rojstni dan. stičnem stilu, kar se vidi po sve- tlobnih odtenkih. Rišem narav- Imate tudi mojo v mislih? ne motive, rad imam stare stvari, ▶▶Skoraj (smeh) stare hiše, najraje pa stare barke in morje. Ste že imeli razstavo? ▶▶Kje pa, pa bi zelo rad. Problem Upodabljate veliko detajlov? je v tem, da če nimaš akademske- ▶▶Všeč so mi, ker je vsaka stvar ga naziva, ne moreš do razstave. pomembna, in sicer takšna kot Kritiki te slabo gledajo. Če si po- je, ne pa takšna, kot bi jo jaz in- znan, ti naredijo razstavo, če ne, terpretiral. Tudi če umetnik v pa ne. Tako preprosto je to. roži vidi konje, je to povsem le- gitimno. Pomembno je le, da jih Kaj pa za mlade talente? lepo nariše. ▶▶Žal ničesar. intervju

Ste že sodelovali na slikarskih Je prav, da se umetnost razvija? delavnicah? ▶▶Seveda, ampak bi bilo bolje, ▶▶Ja, v Grožnjanu in dvakrat na če bi se drugače. Tudi sam sem piranskem Ex tempore. razmišljal, kako bi na sliki nada- ljeval to evolucijo. Poskusil sem z Zanima vas informatika, ki izostrenim fokusom in meglenim nima veliko skupnega z umetno- ozadjem, da bi narisal hitrost. stjo? Je to združljivo? Predstavljajte si fotografijo kole- ▶▶Že kot otroka me je fascinirala. sarja med dirko, ki je dobro viden Všeč mi je tudi fizika. Mislim, da z vsemi detajli, ozadje pa povsem če imaš več talentov, je to samo neizostreno. Bili so sicer že neki dobro. Če ti nekaj ne uspe, lahko tovrstni poskusi risanja, vendar v izbereš drugo pot. Če ne bom ri- nekem futurističnem stilu, ne pa sal ali igral na kitaro, bom počel realističnem, ki je meni blizu. kaj tretjega. Kaj bi svetovali mladim umetni- Kako se lotite risanja? kom? ▶▶Nikoli ne skiciram, vedno ri- ▶▶Naj se zgledujejo po starejših šem direktno. Začnem lahko na umetnikih in če opazijo, da zna- sredini, na vrhu, kjerkoli, naza- jo risati s svinčnikom, naj kar dnje sem začel pri nekem oblaku. poskusijo z oljnatimi ali akrilni- Rišem sede v kuhinjskem kotu mi barvami. kar po domače, brez risarskega stojala, ob tem poslušam glasbo, Kdaj se zavemo, da imamo talent? rišem pa tudi v naravi. Sicer pa ▶▶Ko dobimo potrditev od dru- igram na kitaro, ki je moja prava gih. Ključna je spodbuda v doma- strast. Začel sem pri enajstih letih čem in šolskem okolju. Če daru in sedaj nadaljujem kot samouk. ne razvijamo, ostane neizživet in neodkrit, kar se ne bi smelo Po katerem umetniku se zgledu- dogajati. Gre za osebni zaklad, jete? za nekaj neprecenljivega. Ko po ▶▶Zelo mi je pri srcu Gustave mnogih urah končam sliko, si jo Caillebotte in ostali impresio- še dolgo, dolgo ogledujem in sem nisti kot so Monet, Manet, Re- najsrečnejši človek na svetu. noir … JERNEJA SEGULIN

NEGA TELESA | TRAJNO ODSTANJEVANJE DLAK NEKIRURŠKI LIFTING | MASAŽE NOVOST KAVITACIJA - Anticelulitni tretma in odstranjevanje maščobnih oblog

BCStudio, Lucija, Obala 127• 040 888 788•www.bcstudio.si 20 vzgoja in izobraževanje Računalniški živžav v Rogaški slatini V Rogaški Slatini je 14. marca 2009 de Castro Piran, enota Lucija, ki potekal že 12. računalniški pokal sta tako osvojili zlato priznanje že Logo, ki ga je organizirala Zveza za tretje leto zapored. tehnično kulturo Slovenije (http:// LOGO se poučuje v vrtcih, www.zotks.si/sl/) v sodelovanju z osnovnih šolah in srednjih šolah Vrtcem Rogaška Slatina in pod- v okviru interesnih dejavnosti. jetjem RRT, d. o. o. (http://users. Za nenehno usposabljanje men- volja.net/rrtlj/). Državnega tekmo- torjev skrbi podjetje RRT, d. o. o., vanja, ki je namenjeno najmlajšim ki v okviru ministrstva za šolstvo računalničarjem, starim od 5 do 8 vsako leto organizira začetne in let, ki obiskujejo vrtec ali prvo tri- nadaljevalne tečaje ter priprave na ado osnovne šole, se je udeležilo 80 tekmovanje za najmlajše (Pokal najmlajših ljubiteljev tega računal- Logo) oziroma osnovnošolce, ki niškega jezika. Otroci tekmujejo v od 4. razreda naprej sodelujejo na parih v štirih tekmovalnih skupi- festivalu računalništva in infor- nah in izdelajo programe za tri na- matike na Fakulteti za računalni- loge. Tokrat so imeli teme: glasba, štvo in informatiko ter na Fakul- risanje cvetja in ilustracija knjige. teti za elektrotehniko v Ljubljani. V skupini C – 2. razred sta zma- Osnovna šola gali Julijana in Katarina Peroša Vincenzo e Diego iz osnovne šole Vincenzo e Diego de Castro Piran Po jutru se dan pozna Piranski otroci sodelovali v mednarodni akciji Unicefa

Pogovori o hrani so vedno za- kih dnevno, pomembni so izbor Že šesto šolsko leto sta OŠ Vin- Na tem srečanju je sodelovalo nimivi. O tem pričajo tudi reki in količina živil, delež posameznih cenzo de Castro Pirano in Osnov- veliko otrok iz Hrvaške, Avstrije, in pregovori o prehrani. Učenci živil in način priprave. Posebno na šola Cirila Kosmača Piran Italije in Slovenije. 6. a, b, c razreda Osnovne šole pozornost so posvetili zajtrkom. sodelovali v mednarodnem pro- Nekatere šole so na odprtju Lucija so v četrtek, 5. februarja Nato so si nadeli predpasnike in jektu Unicefa Il Mercatino Inter- nastopale s točko, ki je predsta- 2009, v okviru dnevov dejavnosti po receptih naredili nekaj zdravih nazionale della Bonta – A scuola vila kraj in šolo, iz katere učenci v dopoldanskem času s svojimi namazov, primernih za začetek di impresa etica (Mednarodna tr- prihajajo. Na stojnicah so učenci razredničarkami razmišljali o pre- dneva. Previdno so jih mazali na žnica dobrote – V šoli etike). prodajali izdelke, ki so jih sami hranjevalnih navadah Slovencev, narezane koščke kruha, nato pa Glavna cilja tega projekta sta izdelali na ustvarjalnih delavni- ugotavljali, da pojemo preveč ma- so svoje kuharske specialitete po- spodbujanje povezovanja med cah v času podaljšanega bivanja ščob, pijemo polnomastno mleko, skusili in bili nad njimi navdušeni. narodi in poudarjanje pomena in v svojem prostem času po zaužijemo le en sadež dnevno, Kruhki z različnimi namazi so bili humanih vrednot ter solidar- pouku. Letošnji iztržek Medna- marsikdo ne poje niti koščka ze- slastni, učenci pa so se med delom nosti med različnimi narodi in rodne tržnice dobrote je bil na- lenjave, v povprečju zaužijemo le tudi zabavali. Po končanem delu kulturami. Dobrodelna akcija, menjen otrokom, vojnim žrtvam dva obroka dnevno in še to v po- so vendarle ugotovili, da so gospo- ki združuje etiko z učenjem, je Sudana. poldanskih urah … Na splošno dinjska dela tudi naporna. potekala v nedeljo, 15. 3. 2009, Osnovna šola slovenske prehranjevalne navade MlADI nOVINARJI OŠ Lucija v trgovskem centru Citta' Fiera v Vincenzo e Diego niso najboljše. Šestošolci vedo, da in mENTORICA Dragica Vidmu v Italiji. de Castro Pirantttt je treba hrano uživati v petih obro- Kocjančič vzgoja in izobraževanje 21 Italijanščina, jezik okolja sredo, 4. 2. 2009, so imeli Monica, Lara Sorgo in Neven učenci od 6. do 9. razre- Stipanov učencem predstavili, da Osnovne šole Lucija kako deluje takšna skupnost in s drugačenV pouk. Na različne na- katerimi dejavnostmi se ukvarja- čine, z mnogimi dejavnostmi so jo. Spomnili so se na glasbenika spoznavali življenje in delo itali- Giuseppa Tartinija, na Fornačah janske manjšine, italijansko kul- pa so si ogledali Malo Groharje- turo, zgodovino in pomembne vo kolonijo. osebnosti. Za to je bil odgovoren Učenci 9. razreda so se s svojimi učitelj italijanščine Igor Lavren- mentorji odpeljali v Koper. Ogle- čič. dali so si TV Koper Capodistria Učenci 6. razreda so s svojimi in Radio Koper Capodistria. Iz mentorji ustvarjali v skupinah. obeh studiev novice sporočajo v Iz odpadnega materiala so izde- italijanskem jeziku. Obiskali so lovali zanimive obleke, beneške tudi sedež Italijanske narodne maske, uokvirjali stolp iz Pise, skupnosti, ki se nahaja v palači predstavili festivala San Remo janskih avtorjev so vsebinsko in je ravnateljica italijanske osnov- Gravisi v Kopru. Mladi obisko- in Zecchino d Oro, spoznavali jezikovno analizirali, upodobili ne šole Nadia Zigante razkaza- valci so bili navdušeni nad prija- istrsko glasbo, različne športe, v beneški most, pisali o italijanskih la šolo in učilnice ter povedala, znim sprejemom. eni skupini pa so spekli kruh in izumiteljih in njihovih iznajdbah. kako poteka pouk na takšni šoli. Mladi novinarji OŠ krostato. Tudi sedmošolci so bili Osmošolci so se v spremstvu uči- Na Skupnosti Italijanov v Piranu Lucija in mentorica razdeljeni v skupine. Pesmi itali- teljev odpeljali v Piran, kjer jim so Sandro Kravanja, Luciano Dragica Kocjančič Učenci OŠ Lucija- podružnica Nadarjena violinistka Ivana Percan Kodarin Strunjan razveselili krajanke je učenka Glasbene Učenke in učenci OŠ Lucija- podružnica Strunjan so pod šole Piran, ki že 5. leto mentorstvom učiteljic Ariane Opara in Jožice Lovrec obiskuje pouk violine Purič ob dnevu žena nastopili v restavraciji Laguna pri prof. Amandi Vidic Šestega. marca zvečer, so s svo- učenci. Prisluhnile so petju pe- Svojo glasbeno nadarjenost je jim nastopom v lepo okrašenih smi o ljubezni in recitaciji o ma- vsa leta šolanja izkazovala na prostorih pričarali nekaj vzne- mah. šolskih in zunajšolskih nastopih, mirljivih trenutkov gledalkam, Otroke so nagradile z burnim zadnje čase pa se preizkuša tudi občankam Strunjana. Ob svojem apalvzom in s prigrizkom. Po na tekmovanjih z violino. V za- prazniku so si ogledale igrico Sa- predstavi so nadaljevale s pra- četku junija 2008 se je udeležila pramiška , ki so jo izvedli mlajši znovanjem. Mednarodnega tekmovanja mla- dih glasbenikov v Povolettu (IT), kjer je v svoji kategoriji prejela 2. primorskih glasbenikov v Po- nagrado. Decembra 2008 je na- stojni udeležila tudi violončelist stopila na mednarodnem tekmo- Tilen Babnik in violončelistka vanju Nagrada Paolo Spincich v Rudi Krže Volčič, ki sta preje- Trstu, kjer je v svoji kategoriji la bronasto priznanje. Oba sta prejela 3. nagrado. Ivanina violi- učenca prof. Antonija Hajdi- montaža in servis klimatskih naprav na pa redkokdaj počiva, saj se je na, ob klavirju pa je vse godal- 11. februarja udeležila regijskega ce spremljala prof. Aleksandra tekmovanja mladih primorskih Češnjevar Glavina. Tudi mlada glasbenikov v Postojni, kjer je kitaristka Erica Poropat, učen- prejela srebrno priznanje. ka prof. Primoža Sukiča, se je Warner Mahnič V preteklih dneh pa so bili ak- udeležila regijskega tekmovanja GSM: 041/ 628-662 • Seča 91a, 6320 Portorož tivni tudi drugi mladi glasbeniki mladih primorskih glasbenikov, e-mail: [email protected] • www.warcom.si Glasbene šole Piran. Tako sta se in sicer v Gorici (IT), in je prav regijskega tekmovanja mladih tako prejela bronasto priznanje. 22 vzgoja in izobraževanje Podpis sporazuma med portoroško in opatijsko turistično fakulteto Februarja so v prostorih Fakultete za turistične študije — Turistice v Portorožu slovesno podpisali sporazum o sodelovanju med portoroško Fakulteto za turistične študije — TURISTICO Univerze na Primorskem in opatijsko Fakulteto za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu Univerze na Reki

TŠ Turistica je edina fa- čju izobraževanja, izmenjave kulteta v Sloveniji, ki je, študentov in profesorjev, izved- tako kot opatijska fakul- bo skupnih evropskih projektov tetaF področje svojega delovanja in vključevanje v turistično go- v celoti usmerila v razvoj in re- spodarstvo obeh držav. alizacijo študijskih programov V letošnjem letu bo prvi ve- ter znanstvenega raziskovanja čji skupni projekt organizacija na področju turizma. Prav na Alpe Jadran – Poletne šole tu- tem področju sta fakulteti pre- rizma, ki bo potekala med 13. poznali možnosti skupnega in 31. julijem 2009 na Turistici delovanja v ožjem evropskem v Portorožu. Pri tem projek- in širšem svetovnem prostoru. tu bosta UP FTŠ Turistica in Sporazum, ki sta ga podpisala FTHM sodelovali še s Centrom dekanja Turistice, doc. dr. Ale- za mednarodne študije dunajske ksandra Brezovec, in dekan univerze (Wirtschaftsuniversität opatijske fakultete, prof. dr. Zo- Wien). Tema letošnje poletne ran Ivanović, ne pomeni začet- šole bo International Tourism ga. Sodelovalo bo 40 študentov menjavo, zbiranje točk ECTS in ka, temveč nadgradnjo sporazu- and Marketing Intellligence, no- iz Slovenija, Hrvaške in Avstri- doseganje medkulturnih kom- ma, ki sta ga ustanovi podpisali silci predavanj pa bodo priznani je. Z organizacijo poletne šole petenc, ki so nujno potrebne za že leta 1999, ter predvideva po- strokovnjaki za področje med- se študentom omogoča aktivno uspešno vodenje in upravljanje v globitev sodelovanja na podro- narodnega turizma in marketin- vključevanje v mednarodno iz- turizmu in hotelirstvu. Turistica sodeluje z rdečimi noski Turistica se pridružuje dobrodelni akciji zbiranje praznih kartuš in toner- zbiranja uporabljenih kartuš za Rdeče jev. “Turistica je vedno podpirala noske, klovne zdravnike, ki obiskujejo bolne dobrodelne akcije. Naj spomnim, otroke, in s tem skrbi za čistejše okolje da smo v preteklih letih kar ne- kajkrat organizirali srečanja, kjer Rdeči noski so klovni zdravni- bolnišnice pa v sklopu slovenske smo zbirali sredstva za otroke, ki, posebej usposobljeni, pro- turneje dvakrat letno. Vse stro- letos pa so študentje Turistice za fesionalni umetniki, ki bolne ške obiskov društvo financira ob otroke v izolski bolnišnici pripra- otroke tolažijo s humorjem, da pomoči donatorjev, pokroviteljev vili brezplačno lutkovno pred- bi hitreje okrevali. Organizirani in zbiralnih akcij. Ena izmed njih že nekaj več kot 1.200 partner- stavo. Obenem se na fakulteti so v okviru Društva za pomoč je projekt zbiranja praznih kar- jev.”, še dodaja. Poudariti velja, da zavedamo okoljske problematike, trpečim in bolnim – RDEČI NO- tuš in tonerjev, ki pomeni na eni je zbiranje popolnoma brezplač- zato smo se z veseljem priključili SKI, ki v Sloveniji deluje od leta strani zbiranje donacij za dru- no, stroške za reciklažo pa krije projektu Rdečih noskov,” poudar- 2004. Njihov cilj je redno izvaja- štvo, na drugi pa zaščito okolja. podjetje, ki odpadke zbira. Rdeči ja dekanja Aleksandra Brezovec. nje programa v vseh slovenskih “Vsaka kartuša, odvržena v koš noski od vsake uporabne kartuše Vabimo vas, da sodelujete v bolnišnicah. Zaenkrat redno za odpadke pomeni obremenje- prejmejo po 1 evro in so izključni dobrodelni akciji in izrabljene obiskujejo vsako sredo in četrtek vanje okolja, pravi predstavnica prejemnik sredstev. kartuše ali tonerje prinesete na Pediatrično kliniko v Ljublja- Rdečih noskov Natalija Berra. Dobrodelni zbiralni akciji in Turistico. Najdete nas na naslo- ni, vsako sredo popoldan KO za “V preteklem letu nam je s po- prizadevanjem za zaščito okolja vu Obala 11a, ob študentskem otroško kirurgijo in intenzivno močjo zbiralne akcije vsak mesec se pridružuje tudi Fakulteta za domu Korotan. Odložite jih v po- terapijo ter vsak torek Kliniko za uspelo zbrati v povprečju tisoč turistične študije – Turistica, ki sebne kartonaste škatle z oznako pediatrijo v UKC Maribor, ostale evrov. V projekt pa je vključenih je prevzela skrb za brezplačno Rdeči noski. krajinski park strunjan 23 Nov začetek za Krajinski park Strunjan Skoraj tri desetletja bo minilo, odkar so se Strunjančani uprli pozidavi najboljših kmetijskih površin v dolini Borgola v Strunjanu. Skupaj z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine v Piranu so takrat pripravili podlage za odloka Občin Piran in Izola, s katerima so območje razglasili za krajinski park

eta 2004 je Strunjanski polo- eden od namenov krajinskih par- je sodelovanje z udeleženci izre- smo hvaležni, saj iz prve roke lahko Ltok z novim zakonom o ohra- kov in zaščitenih območij. Javni dnega pomena. V tem času je par- sodelujemo v utripu kraja. njanju narave postal zavarovano zavod se je prijavil na kar nekaj ku uspelo vzpostaviti sodelovanje z Sodelovanje poteka tudi na ob- območje državnega pomena in evropskih projektov, od koder bo, ribiškim, turističnim in veslaškim činski ravni, in sicer tako z Občino skladno s tem je bila sprejeta tudi če bo šlo vse po sreči, črpal sred- društvom. Stike smo navezali tudi Piran in javnim podjetjem Okolje Uredba o Krajinskem parku Stru- stva za potrebe delovanja parka s hoteli v parku in ob njem. Terme Piran kot z Občino Izola. Naše njan, ki je določala, da bo območje in obenem za urejanje razmer v Krka – Strunjan, d. o. o., Hoteli sodelovanje pa gre tudi čez držav- moralo imeti upravljavca. Po štirih Strunjanu. Prvi vidnejši korak, ki Bernardin d.d. Poslovna enota Ho- ne meje, saj skupaj pripravljamo letih je država ustanovila Javni za- ga načrtuje upravljavec, je obnova tel Piran & Resort Salinera. so nam projekte in izmenjujemo izkušnje vod Krajinski park Strunjan www. dveh solinarskih hiš. V eni naj bi priskočili na pomoč tudi s finanč- z zavarovanim morskim obmo- parkstrunjan.si, ki od začetka leta se, seveda v dogovoru s Solinami, nimi sredstvi za namene vzpo- čjem (AMP) Miramare iz Trsta in 2009 upravlja krajinski park. d. o. o., uredil informacijski center. stavitve informacijskega centra. parkom Delta del Po'. O zadevah Direktor javnega zavoda mag. Načrti segajo še dlje. Najprej bo Zbiranje pomoči tudi v tej smeri vas bomo obveščali še naprej, sicer Marko Starman je v zadnjem treba sanirati nasipe, ki sta jih 1. se nadaljuje, saj smo prepričani, da pa se lahko vedno oglasite pri nas mesecu postavil na noge zamet- decembra prizadela visoka plima tukaj ne gre le za enostransko po- s predlogi, kritikami, problemi ali ke delovanja javnega zavoda. Za- in deževje. Po opravljenih najnuj- moč, temveč za vzajemni interes. idejami. Naš naslov je: Javni zavod vod deluje v Pacugu, le streljaj od nejših vzdrževalnih ukrepih na Razpoznavnost in specifičnost po- Krajinski park Strunjan, Pacug 10, Strunjana. V prvem letu je pred- solinah pa gredo razmišljanja v nudbe znotraj Strunjanskega parka 6320 Portorož. Dosegljivi pa smo vsem pomembno, da pripravimo smer oblikovanja ekološke tržnice, tako naravnih kot kulturnih vre- tudi na telefonsko številko 05/67 vse potrebne vsebinske analize in priprave projektov za ureditev pri- dnot pomeni nacionalno dodano 48 191 ali preko zgoraj navedene podlage, ki bodo služile sprejemu vezov v pretočnem kanalu lagune vrednost. Glede na veliko zanima- spletne strani na info@parkstru- desetletnega načrta upravljanja. Stjuža in še marsikam drugam. nje krajanov pa so tudi obiski do- njan.si. Brina Knez, To pa ne pomeni, da se ne bomo Seveda ni vse odvisno od nas, saj mačinov v Pacugu pogosti, za kar Naravovarstvenica v zavodu zavzeli za vse pobude in projekte v obeh občinah oziroma širše, ki bi lahko kakorkoli prispe- vali h krepitvi zavesti o pomenu varstva narave in odgovornosti za naše okolje. Prav tako bomo tesno sodelovali z občinskimi in drugimi inštitucijami z nasveti in s pomočjo pri pripravi prostorskih načrtov ter drugih prostorskih in komunalnih rešitev in ureditev, ki prav tako prispevajo k trajnostne- mu in kakovostnemu razvoju. Prav v teh časih, ki so prelomni, je treba nujno razmišljati in načr- tovati dolgoročneje, prav to pa je 24 soline Čistilna akcija v KPSS 2009 Letošnjo 5., zdaj že lahko rečemo tradicionalno čistilno akcijo je ponovno zaznamoval rekordni obisk, saj smo podelili kar 150 letnih vstopnic!

rog ozaveščenih ljubiteljev nalu, saj so z udeležbo pokazali, da njih še nikakor ni primerno po- stavo zabojnikov, odvoz smeti ter narave in Sečoveljskih so- so pripravljeni sodelovati s svojimi skrbljeno. Želimo pa si, da bi ob- vrečke in rokavice. lin je iz dneva v dan širši, močmi tudi v našem kraju. Nika- činske službe ustrezno poskrbele Ne glede na vso dobro voljo, Kakcije pa se z veseljem udeležijo kor pa ne smemo pozabiti na naše z vrečkami, koši in praznjenjem ki jo pokažemo vsi, smo odvisni tako lokalni prebivalci kakor pre- najmlajše udeležence, tako tiste, le-teh še pred začetkom vročih predvsem od vremena. Zato či- bivalci z vseh koncev in krajev ki pridejo na pobudo OŠ Sečovlje, poletnih dni, saj takrat ta nadloga stilne akcije ne moremo napove- Slovenije: tako najbližji Sečani, kot tiste, ki pridejo s svojimi starši še prav posebno pride do izraza. dovati več kot le nekaj dni prej. Sečovljani, Lucijčani, Pirančani, in prijatelji, kajti zavedamo se, da Ob tej priložnosti bi se radi za- Naj omenimo, da smo jo zaradi predstavniki Krajinskega parka je prihodnost varovanja in ohra- hvalili našim donatorjem Mobite- zelo slabe vremenske napovedi Strunjan, Veslaški klub Piran ka- njanja narave v dobrih rokah. lu, d. d., Gostišču Ribič, Oradeli samo enkrat odpovedali, pa še ta- kor tudi prebivalci slovenske me- Pridne roke so napolnile kar tri in Stari pekarni, ki so našo čistil- krat je bila tista sobota – sončna! tropole in drugih krajev, pridružili zabojnike smeti, na naši akciji pa no akcijo obogatili s priložnostni- Veselimo se druženja z vami pri- pa so se nam celo predstavniki smo se srečali tudi z eno težavico, mi darili ter s slanimi in sladkimi hodnje leto! Krajinskega parka Goričko. Veseli in sicer pasjimi iztrebki na spre- dobrotami. Še posebej se zahva- Kristina Gorišek, pa smo bili tudi lastnikov barčic, hajalni in kolesarski Poti zdravja ljujemo Javnemu podjetju Okolje naravovarstvena ki so privezane v Jernejevem ka- in prijateljstva Parenzana, saj za Piran, ki nam je omogočilo do- nadzornica KPSS

Odziv na čistilno akcijo v KPSS 2009

Ne moremo si zatiskati oči pred letošnjim nal ter njihove rumene kapice. nih izjav je za nas nedopustno vzdušjem, predvsem po čistilni akciji, ki sta “Kaj le hočejo sedaj manifesti- in nesprejemljivo ter obsojanja jo organizirala Krajinski park Sečoveljske rati, kot so jih nekateri oklicali, vredno dejanje. soline in Podjetje Soline, d. o. o s svojo "okupatorsko parado" Povedati moramo še, da je po Seči?” (Andreja Humar Fa- naš moto predvsem sodelova- Kot vsa predhodna leta so k nekaj posameznikov Veslaške- torič, http://obala.net/novice/ nje z lokalnim prebivalstvom, nam prišli ljudje dobre volje iz ga kluba Piran. Vsem drugim article/21384). Na tem mestu je, “okupatorji”. Takšno razlikova- ožje in širše slovenske okolice: ljudem in/ali skupinam dobre seveda, komentar popolnoma nje ljudi oziroma pristop ostro Sečovljani, Lucijčani, Piranča- volje, ki smo jih posebej poza- odveč. Izkoristiti dobronamer- obsojamo. ni, Društvo Anbot iz Pirana, bili omeniti, se na tem mestu no čistilno akcijo, ki je potekala V upanju, da bi bila tudi Ci- nekaj Gorenjcev, Štajercev, Do- opravičujemo. že peto leto in katere udeleženci vilna iniciativa Seča v priho- lenjcev, Kraševcev, Prleki. Ne- Z grenkobo pa ugotavljamo, so tudi številni otroci, vsi pa so dnje za prijaznejši sprejem obi- kaj od teh je bilo organiziranih da so nekateri posamezniki Ci- ljubitelji ohranjanja in varo- skovalcev, ki k nam hodijo na v iniciativo za Jernejev kanal, vilne iniciative Seča na našo či- vanja narave ter kakovostne- oddih, glede na to da živimo v dobre volje so prišli tudi pred- stilno akcijo prišli precej slabe ga bivalnega okolja, ki se radi najbolj razviti turistični občini, stavniki bližnjega Krajinskega volje. Če prav razumemo njihov med seboj družijo in radi spo- se veselimo druženja z vami že parka Strunjan in predstavniki odziv, je vzrok njihove slabe vo- znavajo nove somišljenike, za vnaprej! iz najbolj oddaljenega od nas – lje prisotnost in organiziranost uresničevanje lastnih interesov Krajinski park Krajinskega parka Goričko ter članov iniciative za Jernejev ka- in širjenje sovražno nastroje- Sečoveljske soline okolje 25 Poceni do kompostnika O pomenu kompostiranja domačih vrtnih odpadkov je že veliko napisanega. Nobena vrtnarska revija tega pomena ne spregleda, tudi dnevno časopisje se tej temi pogosto posveča, da tiskanih reklam, ki hočejo čim več ponujenega dobro prodati, ne omenjamo

Industrijsko izdelane kompo- limon, ananasa in tudi bananini stnike sicer lahko kupimo za ne- ne, saj so polni pesticidov. Vanj kaj več kot 50 evrov, a je njihov prav tako ne spadajo mesni in obseg tako skromen, da vanj sirovi odpadki, ki bi povzročali spravimo komaj četrt kubičnega gnitje in privabljali razne nazaže- metra zelenih dpadkov. Takega lene živali. Za kompostiranje niso vidimo tudi na posnetku, kjer je primerni iglavci, prav tako pa ni postavljen desno od borovega priporočljivo velikolistnato listje, debla. Če meri naš vrt 500 kva- kot je hrastovo, ali pa vsaj v zelo dratnih metrov in ga negujemo, majhnih količinah (nekaj odstot- dobro gnojimo in zalivamo, po- kov glede na celotno količino v tem letno dobimo kar nekaj ku- kompostniku). bičnih metrov razrezanih zelenih O vseh teh pogojih pravilnega vrtnih odpadkov, ti pa nam iz te kompostiranja se lahko marsi- količine dajo tudi približno ku- kaj koristnega prebere še v obse- bični meter koristne humusne žni strokovni literaturi in tudi v zemlje, ki skoraj nič ne stane, če katalogih trgovcev, ki v svojem odmislimo strošek svojega dela kompostnega materiala. količina vode zavrla bioorganiz- prodajnem programu nudijo in- in seveda nekaj telesnega napora, Izbrati moramo ravna tla. Kom- me pri svojem opravilu; že gotov dustrijsko izdelane kompostnike. ki pa je poplačan z veseljem ob postnika nikoli ne postavljamo v kompost pa bi voda lahko tudi Hitrost kompostiranja zelo po- uspehu. Kompostnik, ki ima od kotlino, vrtni odpadki pa morajo preveč sprala in s tem zmanjšala spešimo s pospeševalci, ki so na- štiri- do petkratno prostornino imeti neposreden stik s terenom; njegovo kakovost. prodaj. Če želimo privarčevati z industrijskega kompostnika na po možnsti naj tudi ne stoji na Običajno se na vrtu nabirajo denarjem, pa pomaga tudi potre- fotografiji, pa lahko s prav malo tlaku. Za čim bolj uspešno kom- različni zeleni odpadki, kar je tudi sanje zrelega, doma pridelanega truda in spretnosti tudi sami se- postiranje je pomembna izbira najbolj ugodno za pospešen razvoj komposta med plasti sveže bioma- stavimo in nas ne stane niti pet sence ali pa vsaj čim manj sonca. in zorenje kompostne mase. Zato se. Čas kompostiranja skrajša tudi, evrov. In kako naredimo kompo- Pomagamo si z dodatnim zastira- nalagamo iste zvrsti odpadkov če kompostno maso enkrat ali stnik? Najprej kupimo približno njem naloženega kompostnika, po slojih, ki naj ne bodo višji od dvakrat premečemo. Prvič kakšen 3,5 metra plastificirane mreže s če je potrebno. Zato si priskrbi- 10 centimetrov, še bolje pa je, če mesec za tem, ko je kompostnik širino do največ 1,2 metra in jo mo nekaj žakljevinastih vreč, dve jih zmešamo že pred nalaganjem polno naložen, drugič pa po pre- zvijemo v valj, ki ga postavimo ali tri, in jih razpete navežemo na v kompostnik.Za pravilno izbiro soji in potrebi. Kompostna masa pokonci. Valj bo tako visok, kot je od sonca obsijano stran kompo- biomase in ustrezen postopek pri dozori v kompost v treh mesecih, bila prvotna širina razvite mreže, stnika. S čimerkoli si že pomaga- njenem nalaganju moramo vedeti, če ji posvečamo vso potrebno po- imel pa bo dober meter preme- mo pri zastiranju pred soncem, je kaj spada v kompostnik, in pred- zornost. Ob manjši pozornosti pa ra. Najdemo ga na fotografiji na zelo pomembno, da ima zrak do- vsem, kaj tja ne spada. lahko zorenje traja tudi leto ali več. levi strani poleg borovega debla. ber dostop do biomase v kompo- Kompostiramo lahko pokošeno Sežiganja bioloških in še pose- Mreža žice naj bo debela od 1 do stniku. V sušnem obdobju poskr- travo, razrezane veje, sadne in ze- bej industrijskih odpadkov po 2 milimetra, dokaj grobe struk- bimo za stalno vlago kompostne lenjavne olupke in tudi plevel, če vrtovih se bodo morali mnogi ture, kar pomeni, da ima lahko v mase s tem, da ga vlažimo, pri še ni dozorel in se še ni osemenil. privrženci te dokaj nesodobne našem primeru približno odprti- čemer moramo biti zmerni, po- Kompostiramo lahko tudi papir razvade kmalu odvaditi. Ker je to no mreže 4 x 8 centimetrov. Na trebujemo pa tudi nekaj občutka. ali kartonažo, pri čemer velja, da ekološko zelo oporečno početje, eni strani, kjer je bila v trgovini Da bi zrak dosegel tudi notra- ta ne spada v kompost, če je po- ni samo velika nadloga za sose- mreža odrezana, žico zvijemo v njost biomase, zabijemo v sredino pisan in obarvan, lepljen in tudi de ali za naključno mimoidoče. kljukice, jih zataknemo za verti- praznega ali tudi že delno napol- sicer industrijsko dodatno obde- Predvsem turisti se upravičeno kalno žico drugega konca mreže njenega kompostnika lesen drog, lan. Seveda spadajo v kompost čudijo, zakaj jih odganjamo z di- in že nam je uspelo narediti valj, ki pa je lahko tudi iz drugega tudi sveži in nekuhani kuhinjski mom in smradom. V deželah z ki mu upravičeno lahko rečemo materiala. Po vsakokratnem nala- odpadki. Tudi o jajčnih lupinah višjo zavestjo do harmoničnega kompostnik. Če mrežo na spoju ganju biomase ga odstranimo in ne bo po pretečenem času kom- sobivanja in višjo stopnjo obzir- v valj zvežemo na dveh ali treh s tem zagotovimo dobro prezra- postiranja nobene sledi več, kar nosti do narave so vse to že pred mestih še s kratkimi ostanki žice, čevanje. Med dolgotrajnim de- pomeni, da tudi ti spadajo vanj. desetletji uredili, česar mi po svo- bo kompostnik še bolj trdno stal ževjem pa je naložen kompostnik V kompost ne sodijo olupki juž- jem lastnem preudarku večinoma na terenu tudi med nalaganjem treba tudi pokriti, saj bi prevelika nega sadja, predvsem pomaranč, ne zmoremo. Feliks Tavčar 26 okolje Odlagališče nenevarnih odpadkov v Dragonji bo letos potrebno zapreti Zmogljivosti odlagališča nenevarnih odpadkov v Dragonji

dlagališče nenevarnih od- lumen slednjega, 220 tisoč ku- co. Analize ustrezajo predpisa- pogodbo o medsebojnem sode- Opadkov v Dragonji deluje že bičnih metrov, naj bi zadoščal nim vrednostim. lovanju in financiranju projekta od šestdesetih let prejšnjega sto- za 12 let. Sčasoma se je izkazalo, Drugemu odlagalnemu polju, »Regijski center južna Primor- letja. Odpadke se je nekoč sežiga- da bo s takim trendom ustvarja- ki je v celoti zapolnjeno in tre- ska za ravnanje z odpadki«, po- lo, od leta 1979 pa se jih strojno nja odpadkov drugo odlagalno nutno še obratuje, letos poteče znan kot GOJUP (gospodarje- stlači (komprimira) in zasuje z polje zapolnjeno predvidoma v življenjska doba. To bi se moralo nje z odpadki južne Primorske). zemljino. Odtlej se redno izvajajo letu 2008. zgoditi že lani, vendar je druž- Leto kasneje je konzorcij naročil tudi monitoringi in analize izce- Drugo odlagalno polje je so- ba z velikimi napori vloženimi izdelavo idejnega projekta za dnih vod. dobno in varno. Na dnu odlaga- v sistem ločevanja odpadkov regijski center GOJUP – CERO Leta 1995 je bil izdelan pro- lišča je neprepustna plast iz gli- na izvoru in v zbirnem centru v SEŽANA, do njegove izvedbe pa jekt sanacije obstoječe »stare ne in PEHD folije, ki preprečuje Dragonji pridobila leto dni. ni prišlo. deponije« in razširitve na drugo iztekanje izcednih vod v podtal- Letna količina odloženih od- Župani omenjenih občin so odlagalno polje. Površina ob- nico. Izcedne vode se zbirajo v padkov je lani znašala 9.500 ton predlagali kar nekaj možnih močja stare deponije, ki je bilo rastlinski čistilni napravi, nato in se je glede na predhodno leto lokacij, s katerimi pa se zaradi sanirano leta 1996, je 16.786 se dodatno prečistijo v čistilni povečala za 3 odstotke. Količine specifične konfiguracije terena m2. Drugo odlagalno polje, ki napravi Kaldnes, dokončno pa v zadnjih letih nihajo zaradi po- (podtalnice,…) Ministrstvo za je prislonjeno ob sanirano prvo, še v komunalni čistilni napravi trošniškega načina življenja pa okolje in prostor ni strinjalo. V pa meri 9.500 m2. Ocenjeni vo- Dragonja pred iztokom v Drni- tudi zaradi povečevanja ločeva- občini Piran ni lokacije, ki bi nja na izvoru, ki trenutno znaša odgovarjala zahtevam za odpr- 18 odstotkov izločenih frakcij iz tje regijske deponije. celotnega toka odpadkov. Pred Dogovori o lokaciji in regij- petimi leti smo izločili le 13 od- skem konceptu reševanja od- stotkov frakcij. padkov pa še vedno potekajo. Leta 2005 je bilo odlagališče posodobljeno s sistemom odpli- njevanja metana, ki izgoreva na Pri umeščanju deponij in bakli in tako zmanjšuje nevar- drugih objektov za obdelavo nost požara na odlagališču, pre- odpadkov v določen prostor prečuje oddajanje toplogrednih je pogosto prisoten NIMBY plinov v ozračje ter preprečuje pojav, saj ljudje tovrstnih smradne emisije. objektov ne želijo imeti v svoji Leta 2006 je bil na odlagališču neposredni bližini. NIMBY je zgrajen sodoben pokrit zbirni kratica, ki izhaja iz začetnic center, v katerega lahko občani angleških besed Not In My brezplačno odlagajo kosovne Back Yard, kar pomeni NE NA odpadke, nevarne odpadke in MOJEM DVORIŠČU oziroma zeleni odrez z vrtov in parkov. ne v moji bližini. ZAKAJE Š Nimamo REGIJSKEGA ODLAGALIŠČA AKTUALNA Problematika ODPADKOV? ODPADKOV Odlaganje odpadkov je v za- Državni operativni program dnjem desetletju pereč problem odstranjevanja odpadkov, ki v južni Primorski in celotni Slo- ima za cilj zmanjšanje količin veniji. Tako evropska kot tudi odloženih biorazgradljivih od- slovenska zakonodaja predvide- padkov, letos predvideva zaprtje vata le regijska odlagališča. 23 občinskih odlagališč odpad- Zato so leta 2002 občine Koper, kov, med katerimi je tudi odla- Izola, Sežana, Ilirska Bistrica, gališče Dragonja. Komen, Hrpelje-Kozina, Divača Okoljevarstveno dovoljenje za in Piran podpisale konzorcijsko odlaganje vsem 23 občinam po- okolje 27

teče 15. julija 2009. Po tem datu- PREGLED ZBRANIH SEKUNDARNIH SUROVIN (FRAKCIJ) OD LETA 2001 DO LETA 2008 mu naj bi bilo možno odlaganje indeks le na regijskih odlagališčih. Sle- surovina/leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2007/08 dnjih pa je le nekaj. Ustrezno re- šeno regijsko odlagališče po teh STEKLO 74.080 115.870 123.850 147.896 168.220 214.309 272.204 127 kriterijih (zgrajeno tudi s sred- stvi EU) ima Savinjska regija CE- PLASTIKA 17.920 35.354 63.307 92.867 165.702 178 ROC 1. reda – odlagališče Buko- vžlak (Celje). Država pripravlja PLOČEVINA 2.581 7.570 9.160 9.241 101 spremembo Uredbe o odlaganju PAPIR IN odpadkov na odlagališčih z mo- 139.000 210.300 321.720 278.910 310.230 350.017 403.165 553.867 137 KARTON žnostjo podaljšanja odlaganja SKUPAJ odpadkov za tista odlagališča, ki 139.000 284.380 455.510 402.760 496.061 589.114 719.501 1.001.014 139 FRAKCIJE še razpolagajo s prostorom. V Občini Piran bomo lahko odlagali odpadke na odlagališču Dragonja do 15. julija, potem pa jih bomo morali transporti- rati na odlagališče, ki bo lahko sprejelo naše odpadke in bo za to imelo okoljevarstveno dovo- ljenje. Trenutno potekajo pogovori glede lokacije, ki mora predsta- vljati teritorialno najbližjo in za STEKLO PAPIR IN KARTON PLASTIKA PLOČEVINA uporabnike najcenejšo možno rešitev, saj bo ta sprememba KOLIČINE ODLOŽENIH MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV NA ODLAGALIŠČE DRAGONJA V LETIH 2001-2008 povzročila povečanje cene sme- indeks tarine za uporabnike. surovina/leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2007/08 Ob tem se pripravlja tudi pro- KOMUNALNI storski akt (OPPN) za razširitev 10.560.497 11.490.580 10.558.470 10.849.160 9.935.100 10.223.435 9.138.800 9.407.800 103 ODPADKI in sanacijo sanitarne deponije komunalnih odpadkov Drago- nja s tretjim odlagalnim poljem. V zadnjih dveh letih intenziv- nja količina odloženih odpad- KOSOVNI ODPADKI Glede na razmere v Sloveniji no zmanjšujemo količine odlo- kov znižala za 17%, količina bodo po 15. juliju 2009 na voljo ženih odpadkov in povečujemo zbranih frakcij pa povečala za LOKACIJE ZA ODDAJO naslednje možnosti: količine ločeno zbranih sekun- 20% glede na enako obdobje KOSOVNIH ODPADKOV • odlaganje na odlagališču Dra- darnih surovin (embalaže). Naj- lani. gonja do izteka okoljevarstve- pomembnejši ukrepi so: 24. APRIL nega dovoljenja (možno le ob • ločevanje odpadkov na izvoru SEČOVLJE - gramozno maksimalnem ločevanju od- s pobiranjem v rumeni in rde- Želimo si, da bi se ta trend parkirišče pri šoli padkov na izvoru), či vrečki od vrat do vrat v čim nadaljeval in da bi v priho- 08. MAJ • odvoz odpadkov na regijsko več naseljih, dnje odložili čim manj komu- STRUNJAN - desno pri (ali občinsko) odlagališče, ki • pobiranje ločenih kuhinjskih nalnih odpadkov. Poseben semarforju bo pripravljeno sprejeti naše biorazgradljivih odpadkov in problem so biorazgradljivi 15. MAJ odpadke, • ločeno zbiranje kosovnih od- odpadki, ki jih je še vedno SEČA - parkirišče pri Žekarju • izgradnja tretjega odlagalnega padkov, ki na odlagališču za- preveč v odloženih mešanih 22. MAJ polja v prihodnjih letih (če bo sedajo veliko prostora. komunalnih odpadkih (pribli- FIESA - gramozno parkirišče 29. MAJ država izgradnjo odobrila), Lani smo s temi ukrepi dosegli žno 40%), sme pa jih biti le PORTOROŽ - Beli križ: • odlaganje na regijskem odla- povečanje ločevanja frakcij za 28%. parkirišče Mercator gališču, ko bo zgrajeno (loka- 39 odstotkov. Količina ločeno 05. JUNIJ cija še ni znana). zbranih kuhinjskih biorazgra- Ne mečimo v smeti papirja, ze- STRUNJAN - pri gostilni Sosič V vsakem primeru moramo dljivih odpadkov pa se je pove- lenega vrtnega odpada in ostan- 12. JUNIJ premostiti obdobje od zaprtja čala za 276 odstotkov. kov hrane. LUCIJA - pri športni dvorani odlagališča v Dragonji julija Od leta 2001 smo v ločevanju Problem odpadkov je velik 19. JUNIJ 2009 bodisi do izgradnje tretjega odpadkov zelo napredovali. problem, saj z njimi ne opravi- PARECAG- pri gostilni odlagalnega polja v Dragonji bo- Največji skok pa se je zgodil v mo ko jih odvržemo v vrečko ali Marička disi do izgradnje regijskega od- letih 2007 in 2008. Podatki so posodo za odpadke. Tu se pro- 26. JUNIJ lagališča za južno Primorsko. V vidni v prvi tabeli in grafu. blem šele začne. NOVA VAS - parkirišče pri tem času bomo morali odpadke V januarju in februarju 2009 Milica Maslo, gasilskem domu voziti drugam. se je tudi zaradi večjega ločeva- Sandra M. Loboda 28 rdeči križ piran Humanitarna dejavnost Rdečega križa v času ekonomske krize

aostritev ekonomske krize, visoko povečanje brezposelnosti in s tem nagloZ povečanje socialnih stisk postavlja tudi piranski Rdeči križ v vedno aktivnejšo vlogo napram vsakodnevnemu večanju revšči- ne v našem okolju. Ljudje, ki jih je prizadela revščina potrebujejo različne oblike pomoči. Najpo- gostejša in najbolj zaželena je v obliki prehrambenih artiklov oziroma hrane. Do oblačil in obutve smo lahko manj zahtevni, saj zdržijo tudi več sezon, med- tem, ko prazen želodec opozarja prav vsak dan ! povezavi z relativno revščino. ter organizira in daje pomoč so- nenadoma znajdejo v težkih Revščina pomeni splet različnih Svet Evrope je 19. novembra cialno ogroženim posameznikom življenjskih, materialnih in so- pomanjkanj, prikrajšanosti in kr- 1984 sprejel naslednjo definicijo in skupinam. cialnih okoliščinah na katere ne nitev življenjskih priložnosti. Gre revščine: “Revne so tiste osebe, Namen izvajanja programa RK morejo vplivati in zaradi katerih za brezposelnost, slabe stanovanj- družine in skupine oseb, katerih na področju boja proti revščini je: imajo dodatne stroške (starost, ske razmere, slabo zdravstveno materialna, kulturna in socialna • o mogočanje in povečevanje so- bolezen, invalidnost, duševno stanje, pomanjkanje izobrazbe, sredstva so tako omejena, da jim cialne vključenosti, stanje,..); nizke dogodke in nizko kultur- onemogočajo minimalno spreje- • preprečevanje revščine, • P osamezniki ali družine priza- no raven. Vse zgoraj navedeno, mljivo življenje v državi, v kateri • za gotavljanje temeljne socialne dete zaradi naravnih in drugih revne izključuje iz socialnega živijo.” varnosti v kriznih obdobjih – nesreč večjega ali manjšega ob- življenja in jim onemogoča ure- Boj proti revščini je ena naj- izpada drugih virov za življenje, sega; sničevanje oz. razvijanje njihovih bolj resnih težav, s katero se so- • k repitev moči uporabnikov in • P osamezniki brez statusa, stal- kulturnih in socialnih zmožnosti. oča Evropska unija. Leta 2006 je razvijanje sposobnosti za njiho- nega prebivališča ter tujci in iz- S tem so revnim ljudem kršene bilo v EU-25 skoraj 79 milijonov vo vsakdanje življenje, brisani; osnovne človekove pravice, okr- ljudi, ki jim grozi revščina in 43 • p omoč in oskrba v primerih ne- • P osamezniki, ki se jim nudi njeno je njihovo človeško dosto- milijonov ljudi, ki jim grozi pod- zmožnosti zadovoljitve nujnih pomoč v zavetiščih, sprejemali- janstvo. Zato so prizadevanja za hranjenost. Danes, v nekaterih življenjskih potreb. ščih, javnih kuhinjah, materin- zmanjševanje revščine in za člo- državah EU revščina prizadene Kdo vse je prejemnik material- skih in prehodnih domovih in vekov razvoj tudi prizadevanja za približno 25% prebivalstva. ne pomoči RK ? podobnih socialnih institucijah človekove ekonomske, socialne in • P rejemniki denarne socialne ter posamezniki odvisniki: kulturne pravice. RK S kot pomočnik vlade v pomoči; • P osamezniki, ki so udeleženci humanitarnih zadevah • P osamezniki ali družine, ki s taborov, zdraviliških letovanj K oncepti revščine V 6. členu Zakona o RKS je za- svojimi dohodki presegajo cen- namenjenih socialno ogrože- • Absolutna revščina je revščina pisano, da RK pomaga oblastem zus za dodelitev denarne so- nim oz. preventivnih taborov in sredstev za preživetje in temelji pri preprečevanju in lajšanju tr- cialne pomoči po predpisih o delavnic za otroke in mladino; na oceni minimalnih zahtev po pljenja ljudi, zaščiti življenja in socialnem varstvu in za katere • B rezdomci na ulici v primeru sredstvih za preživetje. zdravja ljudi ter zagotavljanju pristojni RK oceni, da potrebu- konzervirane hrane. • Relativna revščina pomeni do- spoštovanja človekovih pravic, je pomoč oz. jih na le-te napoti Oblike materialne pomoči RK ločitev tega, kaj se glede na to, kaj posebno med oboroženimi spo- pristojni center za socialno delo; so: prehranski izdelki, higienski se smatra za še sprejemljiv, zado- padi in drugimi izrednimi stanji. • Z aposleni, ki dalj časa niso pre- pripomočki, oblačila, obutev, šol- sten standard, glede na trenuten Aktualna recesija kot izredno sta- jeli plače, npr. “stečajniki”; ske potrebščine, pohištvo in bela način življenja znotraj družbe. nje je racionalna predpostavka. • B rezposelni, ki so zaključili z tehnika. • Subjektivna revščina pomeni V 5. alineji 10. člena statuta je javnimi deli in niso upravičeni RK pomoč razdeljuje iz nasle- človekovo lastno doživljanje re- zapisano, da RKS sodeluje s pri- niti do nadomestila za primer dnjih virov: vščine (ali se sami počutijo revne stojnimi državnimi organi, so- brezposelnosti niti do denarne • v okviru izvedbe Ukrepa doba- ali ne). Glavni kriterij je sooča- cialnimi zavodi in drugimi pri socialne pomoči; ve hrane iz intervencijskih zalog nje s svojim stanjem in je v tesni uresničevanju socialne politike • P osamezniki ali družine, ki se najbolj ogroženih iz Skupnosti, rdeči križ piran 29

• sredsteva iz Fundacije invalid- odpovedali vsakšni nagradi za skih in humanitarnih organio- svoje družbeno odgovorno in zacij (FIHO), požrtvovalno prostovoljno delo • sr edstev zbranih v Tednu RK in pri vodenju organizacije. Enako Tednu solidarnosti, velja za mnoge prostovoljce, ki • p osameznih humanitarnih akcij se zavestno odpovedo mnogim (npr. “Nikoli sami”, “Peljimo jih potnim stroškom, ki bi jim si- na morje”,“Lepo je deliti”), cer pripadali. Sejnine in potni • do nacije in sponzorstva posa- stroški članov Območnega, Izvr- meznikov in podjetij, šnega ali Nadzornega odbora še • o bčinskega proračuna, nikoli niso bili izplačani v dob- • iz lastnih virov Rk. robit humanitarnih programov Na našem piranskem Rk-ju oziroma organizacije. smo v zadnjem času uvedli ne- Dragi bralci in bralke, pozi- kaj svojevrstnih humanitarnih vamo vas, da po svojih močeh programov, ki so naravnani v prispevate za nakup hrane za smeri blažitve posledic recesije. najrevnejše občane in njiho- Tako imamo kar nekaj gostin- ve družine. Nihče ne ve, koliko cev, ki vsakodnevno podarijo bo trajala recesija. Vsak izmed topel obrok brezdomcu ali soci- nas pa bi moral vedeti, da nihče alno ogroženemu posamezniku. nima tako malo, da ne bi tega Vedno več uglednih občanov se mogel deliti z drugimi. Z vašo odloča za donacijo celoletnega pomočjo bodo mnogi manj zneseka za šolsko kosilo tistim srečni od vas lažje prebrodili to otrokom, ki bi brez njihove po- težko obdobje krize, ki običajno moči ne zaužili toplega in polno- najprej prizadene prav ranjljive vrednega obroka. To jim omogo- skupine prebivalstva. ča normalno rast in razvoj, saj je Valentina Klemše v teh nežnih letih to izjemnega pomena! Pa posamezniki ali kar cele družine, ki sprejmejo na Svoje denarne prispevke svojih domovih socialno ogro- lahko nakažete v Sklad OD- žene družine na brezplačno eno- PRTIH ROK na transakcijski tedensko letovanje. Mnogi med račun njimi niso pred tem še nikoli OZ RK Piran pri Banki Koper: videli morja ali bili na “dopustu”. 10100 - 0032621580 Veliko dobrega je opravljeno v ali pa darujete v pravkar skromni tišini, brez velikih be- začeti vseslovenki humani- sed ali medijskega pompa. Naj tarni akciji LEPO JE DELITI. za konec omenimo tudi to, da Lahko nam verjamete, da sta se tako nekdanja dolgole- bo vsak cent uporabljen v ta tna predsednica Ana Jakič, ka- namen. kor tudi sedanja – Duška Žitko

NAŠE PREDNOSTI SO VAŠE KORISTI

 projekt bomo zgradili skladno z vašimi željami in potrebami  skupaj bomo določili način gradnje in materiale  pripravili bomo terminski plan in ga skupaj spremljali  gradbišče bomo prijavili, ga zaščitili in skrbeli za urejenost  z vodjo gradbišča boste ves čas gradnje tesno sodelovali  gradili bomo stroškovno in časovno najbolj racionalno Design: Aktiv PR d.o.o.

+ 386 (0)5 663 56 00 • [email protected] • WWW.MAKRO5.SI GRADIMO: HIŠE • POSLOVNE PROSTORE • HOTELE 30 zdravje Skupaj delamo za zdravje Ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, so v Zdravstvenem domu Piran v Luciji minulo soboto priredili tradicionalno akcijo SKUPAJ DELAMO ZA ZDRAVJE, ki jo organizira Center za promocijo zdravja ZD Piran v soorganizaciji z občino Piran in podporo ostalih sodelujočih Vse foto: Lorna Lovrečič Lorna foto: Vse ZD Piran so nam povedali: V“Tudi tokrat je bil odziv ljudi izjemen, zanimanje za ponujene storitve in aktivnosti pa prav raz- veseljujoče”. Laboratorijskih od- vzemov krvi na dejavnike tveganja se je udeležilo 110 ljudi, minimal- ni prispevek pa je bil pet evrov, kar Predstavljali so pulmološko alergološko dejavnost Jasmine “Sovrstnimi t akcijami Panjan Avramovič, dr. med., spec. želimo ljudem sporočiti, interne medicine, in sodelavk, da lahko za svoje zdravje ki so opravljale meritve pljučne sami storijo največ, saj Pozdravila nas je predstavnica Predsednik KS Lucija Gašpar funkcije z namenom zgodnjega je zdrav način življenja Občine Piran, predstojnica Urada za Gašpar Mišič nas vsako leto odkrivanja kronične pljučne ključ do dobrega počutja družbene dejavnosti Lada Tancer. podpre v naših prizadevanjih. obstruktivne bolezni. in zdravja!” nam sporoča, da se ljudje zavedajo pomena pravilnih vrednosti krv- nih maščob in sladkorja. Udele- žencev na testu hoje na dva kilo- metra je bilo 90; za daljši pohod se je odločilo le najpogumnejših 20, zato pa so toliko bolj zavzeto opra- vili z osmimi kilometri ob Sečo- veljskih solinah. Zdravo prehrano, Na stojnici Okolja Piran so promocijo zdravja in otroške stoj- Stojnice Okolja Piran so ponujale ozaveščali o pomenu ločenega nice so obiskali še številni občani, Na testu hoje je bilo treba pridno dobrote pridelovalcev zdrave zbiranja odpadkov, ki prav tako tudi iz drugih krajev Slovenije. čakati v vrsti za meritve. prehrane. sodi v zdrav način življenja. Nasvidenje jeseni. Tadeja Bizjak HVALA VSEM SODELUJOČIM, POKROVITELJEM IN SODELAVCEM Zdravstveno osebje Zdravstvenega doma Piran, Fizioterapevtski studio MAJA, Mercator, d. d., MP Gostin- stvo, Javno podjetje Okolje Piran, Usposobljen vodnik nordijske hoje Adria domus, Mediteraneo - Boško je popeljal manjše skupine na Medicinska sestra je svetovala Vučenović, s. p., BAM Guitar center praktično učenje te priljubljene Koper, Unikat Art&Hobby TPC Lucija, o zdravem načinu življenja in Plesna skupina Metulj Piran, Art oblike rekreacije. S pravimi predstavljala dejavnosti, ki jih v Otroci so ustvarjali v otroškem Dance - društvo za promocijo plesa, palicami in v dobri družbi gre lažje. ZD Piran izvajamo vse leto. kotičku. Talaso Strunjan - Terme Krka, d. o. o, Fritolin kantina, Krajevna skupnost Lu- cija, Automatic Service, Šola zdravja, Droga Kolinska, d. d., Agraria Koper, TD Taperin Sečovlje, Ribogojnica FONDA, Društvo oljkarjev Slovenske Istre – DOSI, Društvo za trajnostni raz- voj Istre, Ekološka kmetija Boris Fras, Naša pekarna Portorož, Kmetija Bažec, Ljubljanske mlekarne, d. d, Integrirana pridelava hrane Jožica Bolčič, Kmetija Bučar, Čebelarstvo Kraški med, ŠENT Direktor ZD Piran Matjaž Krajnc in Program so oblikovali plesalci plesnih Center za duševno zdravje Koper, voditelj prireditve Marko Grdina, skupin Metulj Piran in Art Dance. Gasilska fotografija pohodnikov Društvo Faros vodilen moški dvojec ZD Piran Zaigrali so otroci naše sodelavke. na osem kilometrov krajevne skupnosti 31

VRTEC SEČOVLJE Kuharski dnevi v skupini pikapolonic

Mi mesimo, mi mesimo ... pa pečemo, pa pečemo ... po celi ljubi dan sv eter. p ▶ V skupini pika- palčinke ...). Po malici si vsi na- polonic, katero obiskuje 12, 1-3 danemo predpasnike, si umijemo letnih malčkov smo v letošnjem roke, zavihamo rokave in veselo šolskem letu pripravili že nekaj pričnemo z delom. S pomočjo kuharskih dni. Pekli smo palačin- vzgojiteljic najprej odmerimo ke, pico, piškote, naredili sadno ustrezno količino sestavin, nato solato in zmiksali multivitamin- pa vse skupaj dobro premešamo. ski napitek. Pri tem smo otroci Ko smo pripravljali testo za pa- okušali različno hrano in spo- lačinke smo ga zmešali z električ- znavali nekaterim povsem nove nim mešalnikom. Ko smo pa pri- kli ali poškodovali, testo vedno brote, ki smo jih pripravili. okuse. Otroci v vrtec ponosno pravljali testo za pico in piškote spečejo vzgojiteljice. Mi pa jih pri Skupina PIKAPOLONICE prinesemo sestavine, ki nam jih smo pokazali kako smo močni in tem pridno opazujemo. Na koncu in vzgojiteljici pripravijo starši (npr. Sir in šun- pridno zamesili testo. Ker smo mi pa se nam vsem skupaj cedijo sli- Petra Špeh in ko za pico, domače marmelade za še premajhni in bi se lahko spe- ne, ko okušamo tako slastne do- Tanja Mozgan Imperl Zlata vejica za leccino letos v Strunjan strunjan▶ Društvo oljkar- bile krajanom in obiskovalcem jev Slovenske Istre je na letošnjem strunjanske jagode, kakiji, artičo- občnem zboru svojim članom ki, žižole in drugi domači pridelki podelilo diplome in pohvale za dostopni tudi na tržnici v našem najboljša oljčna olja. Zlato oljčno kraju. Da bi to lahko izpeljali in vejico za olje iz sorte leccino sta krajanom omogočili dodano vre- prejela strunjančana Mladen in dnost in večjo kakovost bivanja, Mirjana Knez, ki sta lani pridela- je nujno sodelovanje vseh usta- la več kot 700 litrov kakovostne- nov, ki skrbijo za zaščito narave ga oljčnega olja. Na ocenjevanju, in kulture v parku,” je svoje misli kjer je bilo več kot 80 prijavljenih, strnil Mladen Knez. NORTH SAILS www.nsa.si ki pridelajo vsaj 200 kilogramov olja letno, sta ljubitelja plemeni- tega sadeža prejela tudi srebrno oljčno vejico ter pohvalo za ekstra deviško oljčno olje. “Na tekmo- vanje greš, da preveriš, ali delaš prav,” je povedala Mirjana Knez, ki ni skrivala zadovoljstva nad priznanji. “Upam, da bomo tudi v Krajinskem parku Strunjan kdaj North Sails Shop Koper North Sails Shop Portorož imeli torkljo, obenem pa razvijali Pristaniška 3 Obala 33 blagovno znamko domačih do- Telefon: 05 627 60 52 Telefon: 05 674 72 24 brot, po katerih nas prepoznavajo GSM: 040 581 769 GSM: 051 373 636 daleč naokoli, predvsem pa, da bi 32 krajevne skupnosti Selfness v Pilates Body Studiu Holistični pristop k posamezniku, njegovemu zdravju in boljšemu počutju je moto Pilates Body Studia Portorož

LUCIJA▶ Zato smo k sodelo- z visoko stopnjo čustvene inte- ne razlikuje prisrčnega od na- vanju povabili Lano Comburg, ligence lahko poskrbi za svoje rejenega smeha, zato – smejte terapevtko in maserko, ki vodi bližnje. se še in še, saj je smeh nepogre- delavnico Selfness. To je edin- V današnjem vrvežu življe- šljiv element sreče. stvena delavnica pozitivega nja, ko se ne znamo ustaviti Naučili smo se, kako lahko z mišljenja, samoozaveščanja in ter si vzeti čas zase in za svo- mislimi obvladujemo bolečino motivacije. Selfness pomeni, da je drage, je dobro vedeti, kako in stres ter kako si povrnemo človek sprejema pravico in tudi se zaščititi pred negativnimi energijo. Avrična zaščita in či- odgovornost, da sam odloča o vplivi okolja. Pomembno je, da ščenje čaker sta odlični orodji svojem zdravju in dobrem po- najdemo pot do sebe in gleda- Na njih smo se naučili pravil- zaščite pred negativnim vpli- čutju, živi zdravo, zadovoljno mo na življenje s svetle plati. nega dihanja, kar je izrednega vom okolja. Pot k sebi je v nas in bogato. Človek mora najprej Delavnice, ki potekajo v 4 sto- pomena za sproščanje napeto- pustila pečat ter nas napolnila z poskrbeti za svoje dobro poču- pnjah, so nam dale ravno to. sti in stresa. Uživali smo v jogi energijo in zadovoljstvom. tje in zdravje, nato pa zdrav, Z njimi smo začeli novembra, smeha, pri kateri se smeji celo Mojca Štrukelj, vodja samozavesten, osebnostno zrel, zaključili pa jih bomo maja. telo. Dejstvo je, da podzavest Pilates Body Studia

Obisk v dnevnem centru Školjka Pustovanje v Sv. Petru

PIRAN▶ Devetega marca 2009 Letos se je pustovanje v Sv. Petru odvijalo smo učenke 5. razreda OŠ Ciri- tako kot vsako leto, le da smo letošnje la Kosmača Piran odšle obiskat nedeljsko dogajanje nekoliko popestrili starejše občane v dnevni center Školjka. Pred tem smo v šoli iz- sv eter. p ▶ Tako kot vsako govorom. Po srečanju v Škudeli- delali voščilnice za 8. marec za leto smo se tudi letos odpravili nu smo nadaljevali z pobiranjem gospe, za vse pa smo pripravili na pobiranje pustnih dobrot po pustnih dobrot po Dragonji. V bombažne vrečke, ki smo jih Dragonji in Škudelinu. Novost večernih urah smo se odpravili tudi poslikali. Razveselili smo in prosti čas, kakšno je bilo ži- letošnjega pusta je bila ta, da smo še v Novo vas na tradicionalni jih tudi tako, da smo jim zaigrali vljenje nekoč. Vse to je bilo tako se letos v Škudelinu srečali z ma- pozdrav z “Nugolci”. Zatem sta nekaj skladbic. zanimivo, da je čas hitro minil. škarami iz Kaštela. Srečanje smo sledila večerja in ples z glasbo v Druženje je bilo zelo prijetno. Na obisku nam je bilo zelo všeč poimenovali mednarodno pri- živo v dorani v Sv. Petru. Na dan Starejši so nam zapeli nekaj in povabili so nas, naj še kdaj jateljsko srečanje . Z “Kaštelani” torka smo se pa kot vsako leto pesmic, ki so jih peli, ko so bili pridemo. Dogovorili smo se, da smo podpisali tudi pogodbo o tudi letos odpravili na pobiranje otroci, me pa smo njim zapele se v aprilu ponovno srečamo. dobrih prijateljskih odnosih in pustnih dobrot po domači vasi, pesmice, ki smo se jih naučile. Na obisk smo odšle: Dragana, o nadaljnem sodelovanju. Dogo- po Sv. Petru. Pri tem so nas tako Nekaj pa smo zapeli tudi sku- Neža, Ana M., Ana P., Tina, Mate- vorili smo se, da se prihodnje leto kot vedno spremljali tudi naši paj. Veliko so nam povedali o ja, Eva, Iris, Veronika in Viktorija ponovno srečamo v Škudelinu. domači muzikanti. V večernih tem, kako je bilo, ko so bili še članice RK in Zdrave Pogodbo je potrdil in podpisal urah, po končanem rajanju po otroci: kaj so jedli, s čim so se šole na OŠ Cirila tudi naš “Tito”, katerega je v Šku- vasi se je rajanje nadaljevalo v igrali, kako so preživljali dneve Kosmača Piran delinu pričakala “Jovanka”. Po dvorani, kjer sta nas pričakali ponovnem srečanju sta se Škude- večerja in glasba v živo. Za pope- linu z pomočjo “Kaštelanskega” stritev večera smo poskrbeli še z župnika tudi poročila. Dogajanje nagrajevanjem mask. je “Tito” še dodatno popestril z Petra Špeh krajevne skupnosti HIDRO–HIT PODJETJE ZA VODNO TEHNIKO d. o. o. Obala 16, 6320 Portorož

Mobitel  +386 (0)41 511 166 ZVESTU APOLLONIJU  +386 (0)41 680 632 akademskemu slikarju in članu Sveta KS Portorož v spomin E-pošta  [email protected] ▶ bazenska tehnika in vodni efekti ▶ montažni bazeni Ni res, da je odšel – oprema za wellness (whirlpooli, savne, masažne kadi) nikoli ne bo! ▶ namakalni sistemi Ujet v naša srca, ▶ slika z najlepšimi ▶ cistilni servis in vzdrževanje objektov spomini, ▶ manjša gradbena in inštalacijska dela bo vsak naš korak spremljal v tišini.

V krajevni skupnosti Portorož je bilo od našega zadnjega poročanja kar pestro in konstruktivno

portorož▶ Poleg rutinske- zamakanja sanirala streho ozi- ga dela je KS Portorož: roma teraso nad gostinskim lo- • p otrdila realizacijo prihodkov kalom v pritličju svojega objek- in odhodkov KS Portorož v letu ta na Obali 16 v Portorožu; 2008 in sprejela Poslovno poro- • zaradi ureditve prometnega re- čilo za lansko leto; žima sklicala sestanek krajanov • z Državnim pravobranilstvom spodnjega dela Sončne poti, na RS podpisala poravnavo o vračilu katerega so bili povabljeni tudi vlaganj v javno telekomunikacij- predstavniki vzgojno-izobraže- Beton d. o. o., Liminjanska 111, 6320 Portorož sko omrežje za območje Šentjan valnih institucij na tem območju; > tel: 05 677 15 91 > gsm: 041 630 826 in dela Belokriške ceste ter za ob- pristojnim občinskih službam močje Cvetne poti, Mirnega kota, posredovala zahtevo stanovalcev > www.beton.si > e-pošta: [email protected] Stare in Koprske ceste. Na pod- Cvetne poti po izboljšanju pro- lagi objave poziva komisije Sveta metne ureditve na tej poti; KS Portorož za vračanje vlaganj • s klicala sestanek krajanov Stare okolico njihovega počitniškega skupnostjo Portorož in Policijsko so upravičenci v glavnem že do- ceste, na katerem je bilo doseže- doma El-dom ob Belokriški ce- postajo Piran, ki ji predsedujem. stavili svoje zahtevke in potrebno no soglasje o izgradnji primer- sti in na neizpolnjeno obljubo o Vabljeni so gostinci v naši krajev- dokumentacijo. Ko bo Slovenska no širokih pločnikov na obeh namestitvi protihrupne zaščite; ni skupnosti, predstavniki občine, odškodninska družba nakazala straneh cestišča; • za radi prenehanja najemne po- policije in komunalnega podjetja sredstva na transakcijski račun • p ristojnim občinskim službam godbe objavila javni oglas za Okolje. Obravnavali bomo varno- KS Portorož, se bo vračanje vla- predlagala odstranitev beton- oddajo dveh pisarniški prosto- stne razmere s področja javnega ganj upravičencem začelo; sko-kovinske ograje ob svojem rov v svojem poslovnem objek- reda in miru (hrup, obratovalni čas • s prejela splošno odločitev za iz- funkcionalnem zemljišču ter tu v centru Portoroža. ...), prometa, odvoza smeti in dru- dajo mnenj k podaljšanju obra- ureditev stopnišča med Senčno Konec aprila bo sestanek Posve- go v luči prihajajoče poletne sezne. tovalnega časa gostinskih obra- in letoviško potjo, Elektro Ma- tovalne skupine kot oblike partner- Mauro Belac, tov na svojem območju; zaradi ribor pa opozorila na neurejeno skega sodelovanja med Krajevno predsednik Sveta krajevne skupnosti

društva 35 10 let delovanja TD Taperin Sečovlje

a začetku marca smo se S tem člankom pa vas tudi člani TD Taperin Sečo- želimo povabiti na naše vlje zbrali na rednem prireditve ali stojnico, naj vam Nobčnem zboru društva, ko smo nekatere naštejem: pregledali delovanje in poslova- 22. april, ob svetovnem dnevu nje v preteklem letu ter potrdili Zemlje – akcija urejanja in program za naprej. Najpomemb- čiščenja okolja nejša točka, ki je bila na dnevnem 25. april – sodelovanje na redu, je 10. obletnica delovanja Solinarskem prazniku društva, ki jo bomo praznovali. 26. april – priprava dobrodošlice ob Solinarskem Poleg obletnice društva se lahko prazniku v solinah in sodelovan- pohvalimo tudi že z X. mednaro- je na stojnici dnim slikarskim Ex-temporom v Maj – pohod ob 10. obletnici TD Sečovljah, ki bo prav tako letos. Taperin TD Taperin Sečovlje smo leta in dijake drugih osnovnih in sre- mesecev, saj želimo izdati tudi 5. junij - 10. obletnica TD Ta- 1999 ustanovili ljudje, ki imamo dnjih šol na Obali. Pod mentor- zbornik dosedanjega delovanja. perin (soline Lera); predstavitev radi svoj kraj, ljudi in običaje, stvom Neli Romanello in nekate- Osrednji dogodek bo v petek, 5. zbornika ki so naši. Naš moto je: Imejmo rih članov se aktivno vključujejo v junija 2009, v solinah Lera. K so- 6.junij – X. mednarodni slikarski Ex- radi svoj kraj, ker je samo en in vse dejavnosti društva. delovanju želimo pritegniti vsa tempore v Sečovljah (soline Lera) ker je naš! Želeli smo združiti in Zelo dobro sodelujemo s Solina- TD v Slovenski Istri in TZ Buje, s 4. julij – krajevni praznik; povezati ljudi, oživeti kraj, se za- mi, d. o. o., in KPSS, zato nekate- katerim tudi sodelujemo, in tako Solinarska šagra s stojnicami vedati lepot domačega kraja in te re aktivnosti načrtujemo skupaj. poudariti pomen našega delova- in z bogatim spremljajočim lepote pokazati tudi drugim – jih Veseli smo, da se skupaj trudimo, nja, poslanstva, ki ga opravlja- programom v Sečovljah promovirati, saj vemo, da je naša da naš biser – soline ohranimo in mo. Svoje posebno mesto si ob Julij – sodelovanje na Srečanju vsakdanjost lahko za obiskovalca promoviramo. To smo tudi dol- naši obletnici zasluži tudi jubilej- turističnih vasi v Narinu posebnost. To smo poskušali in žni storiti našim nekdanjim in ni, X. mednarodni slikarski Ex- 28. september – razstava še poskušamo na različne načine: bodočim generacijam. Za svoje tempore Sečovlje, ki bo prav tako vseh nagrajenih del Ex-tempora preko kulturnih, športnih ali dru- dosedanje delovanje smo že pre- v solinah, in sicer 6. junija 2009. Sečovlje (Lera) žabnih aktivnosti. Naše članstvo jeli številna priznanja, med kate- Letošnjim temam bomo dodali September – sodelovanje na se veča, poznavanje v prostoru pa rimi je zagotovo najpomembnej- tudi ekološko, saj je ena od na- prireditvi ob svetovnem dnevu turizma je vse večje. Od vsega začetka vodi ša plaketa Občine Piran leta 2006, ših temeljnih nalog tudi skrb za Oktober – sodelovanje na pri- društvo Mirela Flego, ki spodbuja sedem naših članov pa je že pre- reditvah ob občinskem prazniku delovanje članov v različnih sek- jelo priznanja TZS (eden je prejel November – 3. tradicionalni cijah. Iz leta v leto si zastavljamo srebrni, šest pa bronasti znak) in Martinov pohod – sodelovanje bolj ambiciozen program, naše priznanje za naj prostovoljko. na 2. martinovanju v Luciji aktivnosti so razporejene preko Naše društveno delovanje je celega leta. Še posebej smo po- tako zelo razgibano in bogato. nosni na naš turistični podmla- Tako letos praznujemo svojo okolje. Vso strokovno podpo- dek, ki vključuje tako učence OŠ 10. obletnico aktivnega delova- ro nam tako kot doslej nudijo Sečovlje kot tudi nekatere učence nja. Priprave potekajo že nekaj Obalne galerije Piran. P ustna in velikonočna delavnica za otroke

Preko celega leta organiziramo tudi različne ustvarjalne delavnice za vse generacije, žal pa nimamo lastnega prostora, zato gostujemo na šoli, v gasilskem domu, na do- movih naših članov in drugod. Pri naših najmlajših tako razvijamo kreativnost in kakovostno preži- vljanje prostega časa. Naša želja je torej, da v bližnji prihodnosti dobi- mo svoj prostor, v tem trenutku pa so vse naše misli in delo uprti prav v praznovanje 10. obletnice delova- nja društva. Vabljeni na naše prire- ditve in na naše bogate stojnice. 36 društva Dan žena z veliko humorja Predsednica Aktiva žena pri TD Solinar Strunjan Meri Kozelj je tudi letos ob dnevu žena pripravila že tradicionalno praznovanje, ki se je odvilo ob prijetnem druženju, dobrem počutju in sproščenemu vzdušju

Letos so prazniku dodali še pester in razigran kulturni pro- gram, ki je nastal v sodelovanju z učenci in učiteljicama iz stru- njanske osnovne šole. Do solz pa je žensko občinstvo nasme- jala zelo izvirna in premisleka vredna monokomedija avtorice Else Gasparini, ki je za vlogo starejše “šjore”, ki razmišlja o telesu ženske nekoč in danes, svoje misli strnila brez dlake na jeziku. “Zdaj ku so moderni sčene, vsaj za en dan smo bile sindikalna fešt a … in smo pile bentice i biljetine … tako je bilo cajti uosmi marc ni več tisto, ku kraljice. To so bile fešte … ino jele … e ja, tu so bili cajti, lepo. Pa še muž je prišu damu s kar je bil, zdaj je samu marke- smo hodile na delo vse nakrca- dobile smu nagelne v službi, šopkom rož ino surprežo. A da- ting … a pred leti smo bile ča- ne z novo frizuro ... ker je bila otroci so iz šole prinesli tru- našni cejti so drugačni … Kit grbavec v slovenskem morju V slovenski javnosti je februarja in marca veliko zanimanja pa tudi medijskega prahu dvignil nenavaden obiskovalec našega morja — kit grbavec (Megaptera novaeangliae)

kipa društva Morigenos se Fotografije smo poslali kolegom, okolje. Odgovora na to morda tudi je odzvala na informacije, ki se ukvarjajo prav z raziskova- nikoli ne bomo izvedeli. ki so prihajale iz različnih njem kitov grbavcev na območju Prav tako je takšno žival nemo- Evirov in opisovale opažanja kitov severnega Atlantika, če bi mor- goče prisilno vrniti tja, od koder je v slovenskem morju. Že od vsega da žival prepoznali, prav tako pa prišla. Gre za prosto živečega vosa- začetka so se opisi opažene živali tudi kolegom, ki so kite grbavce tega kita, ki ga na nikakršen način ujemali z opisom kita grbavca, kar v zadnjih desetih letih opazili na ni mogoče zvabiti ali usmeriti na pa se je zdelo zelo nenavadno, saj območju Sredozemlja. Tako lah- pravo pot domov. V društvu Mori- se ta vrsta le izjemoma pojavi v Morigenos z gotovostjo potrdila, ko ugotovimo, ali je bil ta kit že genos menimo, da je kita najbolje Sredozemskem morju in še redke- da gre za odraslega (ali vsaj na opažen tudi kje drugje. pustiti pri miru in mu dati prostor, je v Jadranu. Kiti grbavci so ocean- pragu spolne zrelosti) kita grbav- Poleg tega smo opazovali tudi da sam najde pot nazaj. Prav zaradi ska vrsta in živijo v vseh svetovnih ca, ki meri od 10 do 12 metrov. dihanje, gibanje in vedenje kita, tega in zaradi velikega zanimanja oceanih. Zanje je značilno, da so V naslednjih dneh smo kita po- ki prav tako niso odstopali od javnosti za pojav kita grbavca pri veliki popotniki, saj na leto prepla- zorno spremljali z namenom, da normalnih vzorcev, značilnih za nas smo na naših spletnih straneh vajo tudi do 25 tisoč kilometrov. V bi ugotovili, v kakšnem telesnem to vrsto. Razen tega, da je kit gr- objavili tudi izjavo za javnost, v ka- poletnih mesecih se hranijo v po- stanju je žival in ali kaže morebi- bavec plaval v severnem Jadran- teri smo zapisali smernice vedenja larnih vodah, pozimi pa potujejo tne znake bolezni ali drugih spre- skem morju, ki je daleč od nje- v bližini kita. Gre za veličastno žival v tropski in subtropski pas, kjer se memb v vedenju. Ocenili smo, da govega naravnega življenjskega in to, da nas je obiskal v sloven- parijo in imajo mladiče. gre za na videz povsem normalno okolja, je bilo vse v zvezi z njim skih vodah, je resnično edinstven Odrasel kit grbavec meri od 12 žival v dobri telesni kondiciji, ki videti brez posebnosti. in neponovljiv dogodek, vendar je do 16 metrov in tehta okoli 36 ton. ni kazala očitnih znakov bolezni Na pogosto zastavljena vpraša- prav zato še bolj pomembno, da Telo je značilne oblike, z okoli tri ali kakršnihkoli težav. nja, zakaj in kako je kit grbavec za- se do njega vedemo spoštljivo. Kit metre dolgimi, belimi prsnimi pla- Kita smo skrbno fotografirali za šel v slovenske vode, ali bo z njim grbavec je bil v slovenskem morju vutmi in glavo s prepoznavnimi potrebe identifikacije živali. Kiti vse v redu in bo našel pot domov, nazadnje opažen v drugi polovici izboklinami. Na hrbtu, kjer je hrb- grbavci se med seboj ločijo po žal nihče ne pozna pravilnega od- marca. Več informacij in izjavo za tna plavut, imajo značilno grbo, naravnih oznakah, ki so najbolj govora. Lahko le domnevamo in javnost najdete na spletni strani po kateri je vrsta dobila tudi ime. očitne na spodnji strani repne postavljamo hipoteze, le čas pa bo društva www.morigenos.org. Po prvem izhodu na teren, 16. plavuti. Gre za nekakšen ekviva- pokazal, kako se kit pri nas počuti Nina Štrus, februarja 2009, je ekipa društva lent človeškemu prstnemu odtisu. in ali se bo vrnil v svoje naravno društvo Morigenos gasilska brigada kp 37 Gasilci v Strunjanu predstavili svoje delo aposleni Gasilske brigade Koper, izpostava Mari- na Lucija, so na povabilo ZElse Gasparini iz TD Solinar v Strunjanu za otroke, pa tudi za njihove starše, pripravili predsta- vitev in predavanje o tem, kako pravilno ravnati ob požaru, pro- metnih nesrečah ter pri klicu na 112. Vodja izpostave Peter Oce- pek je s sodelavcema Željkom Baničem in Marinom Šavronom razkazal gasilsko vozilo in opre- Skupinska gasilska fotografija Prikaz hitrega oblačenja zaščitne obleke. mo, uprizoril gašenje z gasilskim aparatom in svetoval ter opozar- jal, česa ob požaru nikakor ne smemo početi. Poudaril je tudi, da se vozniki žal prepogosto ne znajo pravilno umakniti inter- ventnim vozilom na nujni vožnji, zaradi česar izgubljajo dragoce- ne minute pri reševanju ljudi in premoženja. Prosil je, naj se vo- zniki ustavljajo na mestih, kjer bo prehod interventnega vozila Gašenje z gasilnim aparatom na prah. Prikaz opreme za posredovanje pri prometnih nesrečah. mogoč, na ozkih cestiščih po na- čelu cik-cak, na širših pa prepro- sto vsak na svojo stran. Prihaja KAKO RAVNATI OB POŽARU ALI NESREČAH obdobje spomladanskih kurjenj v naravi in prvomajskih kresov, KAJ NAREDITI, KO PRIDE DO POŽARA, NEZGODE? zato so gasilci svetovali tudi, naj www.palma.si občani kurjenja v naravi prijavijo Pokličemo 112 (ReCO – Regijski center za obveščanje, ki deluje 24 ur v JZ GB Koper na tel številko na dan, dosegljivi tudi z mobilnega telefona in iz območij brez signala. PALMIN MEDITERAN 2009 05/ 671 08 60, navedejo čas in Center nas nato poveže z gasilci/policijo). kraj, poskrbijo, da je okolica kurišča očiščena, da kurijo, ko ni KAJ POVEMO? vetra, in ne zapuščajo gorišča, do- se predstavimo: Janez Novak, kaj se dogaja: gori hiša, kje kler še tli. Predstavitev so seveda gori: Strunjan 00, ali je kdo ujet v hiši oziroma poškodovan: vsi so se rešili na varno, odgovorimo na preostala vprašanja, ki nam jih EGIPT (HURGADA IN SHARM EL SHEIKH) zaključili z gasilsko fotografijo. vsako soboto iz Ljubljane, že za 529€ zastavi dispečer v Centru TURČIJA od 27.4.09, vsak ponedeljek iz ODGOVORI NAJ BODO ČIMBOLJ UMIRJENI IN RAZLOČNI, PODATKI Ljubljane, že za 368€ PA ČIMBOLJ JASNI IN NATANČNI. TUNIZIJA IN DJERBA od 22.4.09, vsako sredo iz Ljubljane, že za 418€ ŠPANIJA od 31.5.09, GASILNA SREDSTVA vsako nedeljo iz Ljubljane, že za 348€ VODA (če gori les, papir, tekstil, …), PENA (če gorijo naftni derivati, GRČIJA vsi poleti iz Ljubljane alkoholi, …), PRAH (če gorijo naprave pod električno napetostjo). TASOS od 13.6.09, vsako soboto, že za 362€ LEFKAS IN ZAKINTOS od 15.6.09, KURJENJE V NARAVI vsak ponedeljek, že za 352€ Zaželeno je, da kurjenje prijavimo na JZ Gasilska brigada Koper na tel. KOS od 8.6.09, vsak ponedeljek št. 05/ 671 0 860 in povemo lokacijo in čas kurjenja. Poskrbimo, da je iz Ljubljane, že za 482€ okolica kurišča očiščena in tako preprečimo širjenje ognja. Kurimo ob RODOS IN KRETA od 11.6.09, vsak četrtek iz Ljubljane, že za 367€ ustreznem vremenu, ko ne piha. Ne zapuščamo kurišča, dokler še tli. BOLGARIJA od 17.6.09, vsako sredo iz Ljubljane, že za 308€ POŽAR V DIMNIKU ALBANIJA od 13.6.09, POKLIČEMO 112 – gasilci, ugasnemo ogenj v peči, strogo prepovedano vsak ponedeljek iz Ljubljane, že za 419€ SICILIJA od 6.5.09 je gašenje gorečih saj v dimniku z vodo, redno letno čiščenje dimnika vsako sredo iz Benetk, že za 488€ zmanjšuje nevarnost požara, kar velja predvsem za tiste, ki kurijo na Letališke in varnostne pristojbine že v ceni! Mladi gasilec Matia in ponosni trda goriva (drva, premog …). PALMA KP • 05/ 6633 660 • [email protected] tata Željko. PALMA PO • 05/ 6710 680 • [email protected] 38 kultura Izvirne fotografije Sečoveljskih solin Do junija bo v Galeriji Banke Koper (Pristaniška 14, Koper) na ogled tematska razstava avtorskih fotografij na temo Piranskih solin

vtor je uveljavljen pri- tletja iz lastnih vzgibov in za morski fotograf Jaka različne naročnike fotografsko Jeraša, ki je vso mla- upodablja. Predstavljene podo- dostA preživel v Piranu in sodi be pa so bile še posebej izzva- v srednjo generacijo priznanih ne konec poletja 2007, ko se je ustvarjalcev na področju slo- Jeraša kot povabljeni udeleže- venske umetniške fotografije. nec multimedijskega projekta Razstavljen najnovejši Jerašev Genius loci Lera ponovno kre- ciklus fotografij je bil ustvarjen ativno soočal z – za kreativce v zadnjih dveh letih: na večjih dražljivo večplastnimi civiliza- kaširanih površinah prepozna- cijskimi danostmi tega ambi- vamo fotografov navdih v pro- enta. Kot mojster medija in kot storu Sečoveljskih solin. Seveda dober poznavalec konkretnega znavno identiteto prostora. Po- vo vrhunsko fazo na področju so mu te znane, saj jih že dese- prostora se seveda ni zadovoljil snetke iz ptičje perspektive in umetniške fotografije in hkrati zgolj z upodobitvami – posnet- poglede v globino preoblikuje v sodi tudi med izjemne fotograf- ki trenutnih svetlobnih stanj na videz ploskovito dvodimen- ske opuse na omenjeno temati- ali hipno videnih kadrov kon- zionalnost, ki pa nam – kljub ko ter je tudi najbolj kompa- kretne pokrajine, ampak jih je konkretnim krajinskim izse- tibilni spomenik dejanskega uporabil kot vzvode za nove in- kom – daje možnost zaslutiti stanja Sečoveljskih solin v za- terpretacije, hote avtorsko do- geometrijsko-abstraktni izraz. dnjih dveh letih. Spokojnost, ločljive z likovno izraznostjo, Predstavljene originalne foto- tišina in neprimerljiva lepota pomensko in simbolno sporo- grafije Jake Jeraše tako prese- solin ter materialna dediščina, čilnostjo in estetsko vabljivo gajo dejansko, znano trenutno ki so jo generacije rodov več skladnostjo, ki je harmonično stanje in realno urbanost solin, kot sedemsto let soustvarjale, kompatibilna z urejeno mate- popeljejo nas še v magične nad- ostajajo nam in prihodnjim ro- rialno dediščino solin. Razsta- prostorske in nadčasovne di- dovom na dvodimenzionalnih vljeni fotografski kadri delujejo menzije, v različne zavestne in površinah Jeraševih upodobi- kot slike ali grafike ali risbe, podzavestne interpretacije ter tev kot spomin in opomin ter kot avtorske skrajne likovne posledično v različna duhov- zlasti kot vzvod za naša drugač- sinteze in kulminirane izpo- na stanja. Predstavljeni ciklus na občutenja in razmišljanja. vedi tako, da ohranjajo prepo- nedvomno opredeljuje Jeraše- Nives Marvin Obalne galerije Piran na 2. Istrskem sejmu umetnin

Po lanskoletni izjemno uspešni zastopal priznani fotograf Jaka Jakov Brdar. V času sejma bo or- krstni realizaciji prvega Istrskega Jeraša z izjemnimi umetniškimi ganizator (Grad Rovinj) pripravil sejma umetnin ARTEXCHANGE fotografijami na temo Sečovelj- še številne spremljajoče razstave, v Rovinju z namenom promovi- skih solin, najmlajšo generacijo okrogle mize, avkcijo umetnin rati sodobno likovno ustvarjal- perspektivnih slovenskih slikar- in predstavitve vseh sodelujočih nost in galerijsko dejavnost Istre, jev bo predstavljal Robert Čer- galerij in strokovnih publikacij. Hrvaške in Slovenije so Obalne nelč, povabili smo še predstavni- Tudi letos bo ARTEXCHANGE galerije Piran ponovno pova- ka zrele generacije in priznanega spremljal lepo oblikovan katalog. bljene, da od 7. do 10. maja 2009 slikarja tudi v širšem evropskem Prepričani smo, da bo letošnji, predstavijo izsek sodobne sloven- prostoru Valentina Omana iz drugi sejem umetnin v Rovinju ske produkcije. V središču Rovi- avstrijske Koroške (23. aprila bo dobra popotnica k zastavljenemu nja in v osrednjem razstaviščnem odprtje njegove pregledne razsta- cilju organizatorja, da ta kultur- prostoru, v multimedijskem cen- ve Ara Pacis v slovenski Galeriji A na manifestacija po kakovosti in tru, bomo letos predstavili štiri + A, oktobra pa še v Mestni gale- kvantiteti udeleženih galerij in likovnike z različnih področij in riji Piran in Galeriji Loža Koper), obiskovalcev postane primerljiva različnih generacij, ki kakovo- sodobno kiparsko produkcijo s tovrstnimi prireditvami – sej- stno zaznamujejo našo sodobno zadnjih trideset let pa bo s skulp- mi umetnosti v drugih evropskih likovno umetnost. Primorsko bo turami zastopal eminentni kipar mestih. Nives Marvin kultura kultura 39 Otroci ustvarjali s solinskimi materiali

rtec Mornarček Piran v linskimi materiali: solinskim bla- letošnjem letu in v okvi- tom, zemljo, soljo in naplavinami ru nosilnega projekta Naš v samem ambientu solin. Tudi krajV – njegova kulturna in narav- otroci iz vrtca so nato sredi Lere na dediščina (UNESCO ASPnet v sproščenem vzdušju ustvarjali: PROJEKT) izvaja podprojekt Od pod vodstvom izkušenih vzgoji- Pirana do Sečovelj, pri katerem teljic so namesto z barvami prvič sodelujemo tudi Obalne galerije kreirali slike na platnu s solinskim Piran. Kot vsako leto bodo otroci blatom in s soljo. Tako so na naj- in vzgojiteljice obiskali Galerijo bolj neposreden način spoznali Hermana Pečariča, kjer jim bo ku- žlahtno kulturno dediščino naše- stosinja predstavila tega piranske- ga prostora, hkrati pa jim je bila ga slikarja in galerijo. Ogledali pa dana možnost izražanja lastne si bodo še posebej za njih izbrane likovne kreativnosti. Rezultati ce- Pečaričeve slike na temo solin, ki loletnega projekta Od Pirana do jih bodo nato po svoje ustvarili z Sečovelj pa bodo predstavljeni – barvami na papirju in platnu. kot vsako leto – v letošnjem juni- V sredo, 18. marca, pa so obiska- ju na razstavi v Galeriji Hermana li tudi Krajinski park Sečoveljske Pečariča. soline na Leri ter na sprehodu z Nives Marvin vodičem spoznali njegove narav- ne in civilizacijske specifičnosti. Tako so se seznanili z zastavljeni- mi izhodišči projekta, ki so: Kaj so delali in kako so živeli solinarji? Ali je v solinah samo sol? Kako se je razvijal Portorož? Kaj onesna- žuje naše morje? Otroci so obiskali še tamkajšnje razstavišče Caserma, kjer jim je kustosinja Obalnih galerij Piran predstavila razstavo slik Genius loci Lera 2004–2008 Toneta La- pajneta: posebnost teh slik je, da jih je znani slikar ustvaril s so- Mednarodno glasbeno tekmovanje V marcu je potekalo mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov Upolova svirel v Štanjelu

Udeležila sta se ga dva učenca jel bronasto plaketo. Pozavnist Glasbene šole Piran in dosegla Tine Bizajl, učenec profesorja lep uspeh. V B-kategoriji je sa- Mirka Orlača, pa je prejel zlato ksofonist Karlo Kopjar, učenec plaketo in bil s 95, 33 točke uvr- profesorja Roberta Staniča, pre- ščen na 2. mesto v svoji kategoriji.

Karlo Kopjar Tine Bizajl 40 kultura Ustvarjalni nemir v Anbotu Zimski čas je ravno pravšnji, da se ljudje zadržujemo in družimo na toplem. Tudi v Anbotovi kamri je bilo toplo

očka vseživljenjskega uče- tovalec, magister zgodovine Flavio nja Obalno-kraške regije Bonin, ki se ukvarja s pomorsko je zažarela 23. januarja, na zgodovino in dejavnostmi, ki so Trojstni dan pesnika Otona Župan- vezane na pomorstvo od antike čiča. Skupaj z Mestno knjižnico do konca 18. stoletja, in muzejska Odprtje mestne knjižnice Predavanje Soline skozi čas Piran smo se veselili novega so- svetovalka Bogdana Marinac, ki sedstva in prijaznejše podobe Žu- se ukvarja z etnologijo pomor- pančičeve ulice. V Piranu imamo stva, sta nam slikovito predstavila sedaj dve točki VŽU: točka VŽU naše mesto v preteklosti kot mesto Mestne knjižnice Piran omogoča ribičev, solinarjev, ladijskih pre- odraslim občanom samostojno voznikov, ladjedelcev, obrtnikov, učenje na računalniku, ki je bil trgovcev in kmetov s poudarkom kupljen za potrebe Centra vseži- na pridelavi soli. Seznanili smo se z vljenjskega učenja, dejavnosti na življenjem, delom, običaji in obla- točki VŽU društva Anbot Piran čilno kulturo solinarjev v prete- pa so namenjene neformalnim klosti. Ob tej priložnosti je bila na oblikam izobraževanja odraslih, ki ogled razstava del o solinah, ki jih se odvijajo v različnih delavnicah, hranijo v domoznanski zbirki me- študijskih krožkih in predstavi- stne knjižnice. tvah z namenom spodbujanja kul- ture vseživljenjskega učenja. Od februarja dalje so potekale v Anbotovi kamri delavnice in Mestni knjižnici Piran smo na krožki, namenjeni spodbujanju Pletenje istrskih košar svečanem odprtju novih prosto- kulture vseživljenjskega učenja. rov v dar poklonili mozaik Primo- Dvaindvajset udeležencev je v ža Trubarja, ki ga je izdelal Mario dveh skupinah pod mentorstvom Druscovich. Prve izkušnje v se- Sergija Benčiča usvajalo novo stavljanju marmornih kamenčkov veščino: spletanje prave istrske je pridobival v študijskem krožku košare – cajne iz beke in srobota. Mozaik, ki ga je vodil arhitekt in Košarice sedaj krasijo izložbeno mozaicist Igor Orešič; njegov mo- okno kamre in prijazno vabijo na zaik po predlogi Mire Ličen krasi velikonočne praznike. lucijsko Banko Koper. Kamra je bila kar pretesna za Dejavnosti Pomladna prazno- vse, ki so si želeli z gospo Vilmo vanja solinarjev so usmerjene v Lovrečič iz Padne preživeti de- priprave na solinarski praznik ob ževno nedeljsko popoldne in se prazniku sv. Jurija. Pretekla leta naučiti spletanja posebne oblike so bila praznovanja solinarskega oljčnih venčkov, ki jim Istrani praznika in praznika zavetnika na- pravijo velikonočne palme. Go- šega mesta sv. Jurija deležna velike spa Vilma je oljčne palme spletala pozornosti. Organizatorji priprav že za škofa in papeža. Res je prava Dekliščina Polonce Lesnik na letošnje praznovanje smo žele- mojstrica, znanje pa zna z veliko li izvedeti več o življenju in delu mere potrpežljivosti prenašati stebel,” opisuje etnologinja Roža- solinarskih družin, ki so stoletja tudi na manj spretne. “Velikonoč- na Koštial. odhajale v soline na delo. S pre- no palmo se spleta iz oljčnih vej Ob pospravljanju nas je prese- davanjem Soline skozi čas v novih in lističev. To je v krožno obliko netil nenavaden obisk. Druščina prostorih piranske knjižnice smo spletena oljčna veja z dvema si- veselih deklet v rdečih majicah želeli ozavestiti prebivalce o pome- metričnima stranskima poganj- s harmonikašem na čelu je v ka- nu ohranjanja naše bogate kultur- koma, ki mora biti urezana na mro pripeljala v belo oblečeno ne in naravne dediščine. Strokov- necepljeni oljki stare sorte buga nevesto. Spomladi se ne ženijo na sodelavca Pomorskega muzeja ali burla. Ta ima namreč suličaste samo ptički, ampak tudi Polonca Sergej Mašera Piran, muzejski sve- lističe, ki so primerni za opletanje Lesnikova iz Pirana. Istrska velikonočna palmica kultura kultura 41

Vzgoja za prostovoljstvo Čistilna akcija v solinah

Zgodovinski Piran in girlande Tujci spoznali prakso prostovoljstva Izobraževanje v rotundi Začetni študijski krožek restavriranja

Skupaj z društvom Prijatelji jih bodo lahko vpisovali tudi v gih prednikov. S tem ko starim se povezujemo z drugimi so- zakladov sv. Jurija in Skupno- indeks NEFIKS – indeks nefor- predmetom povrnemo nekdanji rodnimi društvi, zavodi. Tako stjo Italijanov Giuseppe Tartini malnega izobraževanja. lesk, ohranimo žlahtne spomine smo se udeležili čistilne akcije iz Pirana smo meščane povabili in izkazujemo spoštovanje do v Solinah, saj poleg ohranjanja na ogled dokumentarnega fil- N ikoli prestar za preteklosti. kulturne dediščine posvečamo ma o procesiji in drugih krat- prostovoljca pozornost tudi naravni dedi- kih zgodovinskih filmov Paola Ostani dejaven, bodi prostovoljec! Sodelovanja, povezovanja ter ščini. Venierja, posnetih v Piranu. je mednarodni projekt, ki je na- partnerstva z drugimi nam Na predstavitvi so bili meščani menjen izmenjavi prostovoljcev, omogočajo pridobivanje novih Še posebej pa smo bili pono- povabljeni v delavnice ulične- starejših od 55 let. V projekt so izkušenj, še kako potrebnih ne- sni na tokratne krvodajalske ga okrasja, izdelavo girland in poleg Slovenije vključene še Italija, vladnim organizacijam pri nji- jubilante, ki so prejeli več kot šopkov, ki bodo krasili Tartini- Slovaška, Madžarska in Romunija. hovem delu, saj se nizki stopnji zaslužena priznanja za svoja jev trg in ulico IX. korpusa, po Prostovoljci iz Italije so v dveh te- profesionalizacije, šibki infra- nesebična darovanja krvi. Pri- kateri se bo sprehodila procesija dnih spoznavali različne dejav- strukturi, nepoznavanju pred- znanja so prejeli na izletu v sv. Jurija ob praznovanju leto- nosti prostovoljstva v Sloveniji, nosti mreženja in medsebojnega Solferino, rostni kraj Rdečega šnjega solinarskega praznika. ki jih ob povratku domov skuša- sodelovanja ter neuspešnim dia- križa: Med prejemniki je Alen- jo uresničevati v svojih lokalnih logom z državnimi organi lahko ka Bakotič, prejela priznanje Na predavanju za študente skupnostih. Gostom iz Italije smo izognemo le z novimi znanji. za 60 krat darovano kri, Fabio Fakultete za turistične študije predstavili razvejane dejavnosti Dve naši članici sta se udeležili Sorgo ravno tako za 60 krat in Portorož – Turistice so bile v prostovoljstva v našem društvu. seminarja Komunikacija in od- Sonja Viler za 15 kratno daro- okviru dejavnosti Vzgoja za nosi z mediji, ki ga je za nevla- vanje. Ponosni smo nanje. prostovoljstvo predstavljene U čenje v društvu in pri dne organizacije ponudilo sredi- NATALIJA PLANINC možnosti aktivnega sodelova- sosedovih šče Rotunda v okviru projekta nja in vključevanja študentov Povpraševanje po začetnem re- Regionalno stičišče NVO Obal- v lokalno dogajanje s poudar- stavratorskem tečaju nas je na- no-kraške regije. Seminar je bil kom na pripravah solinarskega govorilo, da smo po krajšem pre- namenjen izboljšanju komuni- praznika. Kar nekaj študentk moru s pomočjo našega mojstra ciranja in pojavljanja nevladnih se je odločilo in se že aktivno Poldeta Belca ponovno omogo- organizacij v medijih ter drugih odzvalo povabilu. Tega smo še čili najbolj znanja željnim uče- ciljnih javnostih ter treningu posebej veseli, kajti medgene- nje obnavljanja pohištva. Še ve- javnega nastopanja. racijska povezanost je še kako dno se najdejo v domačih kleteh pomembna. Študentje si na ta in na podstrešjih predmeti, ki v Člani društva se radi odziva- način pridobivajo izkušnje, ki sebi hranijo spomine nam dra- mo povabilom in pobudam ter Krvodajalci jubilanti v Solferinu 42 kultura 15 let delovanja Portoroškega zbora V letu 2008 je Portoroški zbor praznoval 15 let svojega delovanja v mešanem sestavu

koraj težko je verjeti, da nam dobju nadaljeval Oskar Trebec. Sje uspelo vsa ta leta ohraniti V letu 2007 je zbor prevzela usklajeno pevsko skupino, ki se mag. glasbe Sonja Mezgec. Da je vedno lahko predstavila z na- spomini le ne bi šli v pozabo, borom skladb na različnih pri- smo v oktobru 2008 v galeriji reditvah. Ne gre tajiti, da je imel Gaspar pripravili enourni kon- zbor poleg uspehov in doseže- cert in predstavili naše 15-letno nih priznanj na mednarodnih delo tudi v obliki razstave sli- tekmovanjih tudi svoje težje kovnega in pisnega gradiva. Na trenutke, ko se je soočal z ve- koncertu sta se kot samostojna čjimi finačnimi, prostorskimi, instrumentalista skupaj pred- članskimi, vodstvenimi in dugi- stavila dirigentka zbora Sonja mi težavami. Le močna volja in Mezgec na harmoniki in Aleš ljubezen do petja sta nam stali Grosek na klarinetu. Za več- stje preživeli lep večer, ki smo ga katero smo strnili nekaj našega ob strani, da smo delo lahko na- letno pevsko udejstvovanje so zaključili s skupnim druženjem skupnega ustvarjanja. daljevali. Za ustvarjanje in ne- bile pevcem ob tej priložnosti ob manjši zakuski. Zbor se je Portoroški zbor je trenutno v govanje naših glasov se moramo podeljene tudi Galluseve znač- okrepil in sedaj šteje 33 članov. aktivnih pripravah programa, najprej zahvaliti dolgoletnemu ke in priznanja. V akustičnem Ob zaključku leta smo pripravili ki ga bo letos izvajal v okviru pevovodji dr. Mirku Slosarju, prostoru galerije smo uživali v krajši sklop božično obarvanih prireditve Primorska poje, ki bo katerega delo je v petletnem ob- petju in upamo, da so tudi go- pesmi, z raznovrstnim progra- v Zagrebu. mom pa smo se v januarju 2009 Načrtov in volje tudi za naprej predstavili tudi na krajevnem seveda še ni zmanjkalo, zato prazniku v Sv. Antonu. Poseb- vam lahko zaupamo, da smo na- no doživetje je sledilo ob našem vezali kar nekaj stikov z Belgijo, ponovnem snidenju z mešanim kjer bi si močno želeli obiskati pevskim zborom Primorje iz Aj- tudi tamkajšnjo slovensko sku- dovščine, ki je imel ob naši obali pnost. že večkrat intenzivne priprave. Upamo, da s podporo okraja Pevski navdih smo zaokrožili s in mladih energij prepevanje na skupnim koncertom v središču Obali še dolgo ne bo usahnilo in Rotunda v Kopru. bomo ponovno lahko praznova- Po večjih naporih nam je uspe- li novo okroglo obletnico. lo izdati tudi prvo zgoščenko z “Le prisluhniti si je treba in naslovom Če rdeče rože zapade odpirajo se nove poti!” sneg, ki je bila posneta še pod Društvo taktirko dr. Mirka Slosarja in s portoroški zbor Ministrica je otvorila sezono Muzeja solinarstva

Slavnostno otvoritev sezone delo- novljen Muzej solinarstva bo tako v prestižno nagrado, ki priča o nje- z našim delom seznanite. Pomor- vanja Muzeja solinarstva v Sečovelj- novi sezoni bolj atraktiven, bolj pri- govi kakovosti Europa nostra. ski muzej in Muzej solinarstva skih solinah je obeležila s svojo pri- jazen za gibalno ovirane obiskoval- Pogovori o tem,da bi si edini bosta na občinski praznik vsem sotnostjo tudi ministrica za kulturo ce in bolje dostopen. pomorski muzej v Sloveniji, za- na ogled brezplačno. Zato vas Majda Širca. Pomorski muzej je v Pomorski muzej Piran in pod- služil status nacionalne ustanove, nestrpno pričakujemo, saj je prav minulih mesecih z državno pomo- jetje Soline, d.o.o. sta podpisala pa se te dni nadaljujejo. Mnenja od vseh nas odvisno, kakšno težo čjo v višini okrog 100 tisoč evrov sporazum o sodelovanju, ki velja o tem so na ravni občine in drža- bomo dajali naši skupni pomor- obnovil kulturno dediščino na do sprejema načrta upravljanja ve deljena. Pomorski muzej si bo ski dediščini! Fontaniggah. V novi luči so zasijali krajinskega parka oziroma za ob- prizadeval dokazati, da so zbirke Martina Gamboz, nasipi, piacali okoli solinarskih hiš dobje enega leta. Sporazum omo- o pomorstvu in pomorščakih na- direktorica in pešpot od pomola do muzeja, ki goča obisk bisera med slovenski- cionalnega pomena, zato vabimo Pomorskega muzeja omogoča obisk tudi invalidom. Ob- mi muzeji, ki je leta 2003 pridobil vse občane, da nas obiščete in se Piran iz piranskega arhiva 43 Piran - letošnje okrogle obletnice

Letos mineva: ¢

870 Let 625 Let “Marija s pasom”, delo G. P. Tie- od prve pisne omembe Sečo- od omembe Tartinijeve hiše - pola, ki so jo leta 1940 odnesli v veljskih oziroma Piranskih so- nekdanje gotske stavbe Casa Italijo. lin, čeprav segajo začetki že v Pizagrua, ki so jo kasneje pre- rimsko dobo. (La prima citazi- delali v neo-klasicističnem slo- 490 Let one delle saline di Sicciole, che gu, v kateri se je rodil Giuseppe ko je V. Carpaccio podpisal in però erano note fino dai tempi Tartini. datiral sliko “Madona s svetni- dei Romani, situate nella valle ki”, ki so jo iz minoritskega sa- del fiume Dragogna, risale al mostana sv. Frančiška od nesli 1139.) Italijani leta 1940. 800 Let 475 Let ko je imel položaj istrskega mej- ko so zaključili z utrditvijo in 180 Let nega grofa oglejski patriarh Vol- zvišanjem mestnega ozidja, ka- ko je avstrijski cesar Franc I. kir in je Piran tega leta (1209) terega ostanki so vidni še danes. podelil Mestni Občini Piran podpisal mirovno pogodbo z privilegij za dva letna sejma: 24. Rovinjem. (O tem je obširneje v 625 Let 460 Let in 25. aprila ter 15. in 16. sep- Solnem cvetu pisal Marjan Ro- od pete izdaje Piranskih sta- ko je bil iz Pirana izgnan prote- tembra. žac.) tutov in uzakonitve praznikov stant Giovanni Battista Goina, Občine Piran (skupaj jih je bilo glavni zagovornik reformacije v 115 Let 755 Let kar 44). Piranu v 16. stoletju. od zasutja mandrača in nastan- od razsodbe spora zaradi oze- ka Tartinijevega trga. Mandrač, mlja med Izolo in Piranom. 400 Let notranje pristanišče za piranske (Mejni spori z Izolo so trajali še od zaključka gradnje zvonika ob ribiške čolne, so zasuli zaradi poldrugo stoletje) cerkvi sv. Jurija in sicer po vzoru smradu in nečistoče, iz zdra- Markovega stolpa v Benetkah. vstveno-higienskih razlogov. Pred novo občinsko ter sodno 395 Let palačo so tako uredili prostoren ko so se v Piranu končali soci- trg in ga poimenovali po svojem alni boji. slovitem rojaku, violinistu Tar- 605 Let tiniju. od prve omembe cerkve Marije 130 Let Snežne, za gradnjo katere je de- od dokončanja gradnje nove ob- nar dala neka bogata Pirančan- činske palače. Prej je tu stala stara ka. mestna hiša, ki so jo zgradili Be- nečani ob svojem prihodu v Piran 735 Let 590 Let konec 13. stoletja. ko je Piran dobil svoj prvi me- od vojne med Piranom in Buja- Imela je romansko-gotsko ar- stni statut, za župana pa je bil mi zaradi meje. hitekturno obliko in številne ka- imenovan Benečan Giovanni mnite grbe ter napisne plošče na Campolo. (Statut se žal v origi- 580 Let pročelju. Porušili so jo leta 1877 in nalu ni ohranil. Obstajajo le tri ko je beneški dož Francesco Fo- začeli z gradnjo nove, (današnje), 100 Let deli prepisov iz kasnejših ča- scari izdal odredbo, da morajo ki so jo končali dve leti pozneje od prve električne železnice ozi- sov.) Židi na celotnem Beneškem te- 1879. Poleg Stare mestne hiše so roma tramvaja, ki je Piran pove- ritoriju nositi na prednjem delu takrat porušili tudi nadhod, ki jo je zoval s Sv. Lucijo. 700 Let obleke krog v velikosti kruha, povezoval z nekdanjo mestno ložo. ALBERTO PUCER od spora med piransko svetno da jih je tako mogoče ločiti od in redovno duhovščino. Kapi- kristjanov. telj cerkve sv. Jurija je namreč prepovedal zvonjenje z mrtva- 570 Let škim zvonom za vse tiste me- cerkve Marije Tolažnice, ki je ščane, ki so želeli biti pokopani bila sprva posvečena sv. Mihae- na pokopališču samostana sv. lu. Prenovljena je bila v 17. stole- Frančiška. Piranski Veliki svet tju. Najpomembnejša slika, ki je je tako prepoved razveljavil. stala na glavnem oltarju, je bila 44 šport Na prvenstvu med primorskimi klubi najuspešnejši športni klub Flip Piran Foto: Franko Grižon Franko Foto: Flip odlični na odprtem prvenstvu Renč v skokih z malo prožno ponjavo in tudin na drugi tekmi za pokal Slovenije

Športni dvorani Osnov- Twist, GD Gim in GGD iz Nove ne šole Renče se je v Gorice ter KK Kolektor iz Idrije. soboto, 14. 3. 2009, od- Na 2. tekmi za pokal sloveni- Vvijalo odprto prvenstvo v skokih je so se Primorci izredno dobro z malo prožno ponjavo, ki se ga odrezali: Flip Piran kar z dvema je udeležilo preko 400 mladih in prvima mestoma: Ana Janko starejših akrobatov, saj je poleg (nad 16 let), Ilarija Grižon (do 16 številnih mlajših sodelovalo tudi let); enim drugim mestom: Dani- sedem članskih ekip. Med števil- el Golenač (nad 16 let) ter enim dveh tekmah za pokal slovenije sta si prislužili cicibanka Rebeka nimi slovenskimi klubi je bilo kar tretjim: Nika Jerkovič (do 16 let). pa so na prvih mestih člani ŠK Grižon in mlajša deklica Nika šest primorskih: Partizan Renče, V pokal Slovenije pa so prišli še: Flip Piran: Jerkovič, bronasto pa mlajša de- ki je bil tudi organizator tekmo- • ŠK Flip Piran: Leja Romana Zu- 1. mesto: Ana Janko, Daniel Go- klica Neža Simčič in starejša de- vanja, Športni klub Flip Piran, ŠK pančič (7), Pia Ban (8), Veronika lenač, 2. mesto: Ilarija Grižon, 3. klica Ilarija Grižon. Bažec (9), Ivan Loboda, Marko mesto: Nika Jerkovič Partizan Renče: ekipno 1. mesto Toldo (11), Rok Beci (12), Neža Flip Piran je bil tudi na odprtem cicibani in mlajši dečki, posa- Simčič ( 14), Tonja Senčar (15) prvenstvu najuspešnejši med pri- mezno: Tomi Zavadlal (1.), Žan • Renče: David Peras (6), Ana morskimi klubi. Tekmovanja se je Zorn (2.), David Peras (3.) Gorjan (8), Miha Pregelj (9), udeležil v devetih kategorijah in ŠK Twist Nova Gorica: ekipno Anja Pregelj (11) ekipno prejel štiri pokale: postal 3. mesto mlajše deklice • GD Gim: Blaž Michelizza (4), je zmagovalec v dveh kategorijah: GD Gim Nova Gorica: ekipno Eva Ferjančič (5), Martina Furla- pri mlajših in starejših deklicah, 2. mesto starejše deklice, posa- ni (10), Nina Klinec (12), Aljana 2. mesto so si prislužile cicibanke mezno: Eva Ferjančič (2.) Vidmar (13), Nensi Murovec (13) ter mladinke in mladinci. GGD Nova Gorica: ekipno 2. Ana Janko, zmagovalka odprtega • KK Kolektor Idrija: Nina Sedej Tudi posamezno je bil Flip mesto mlajši dečki, 3. mesto ci- prvenstva Renč med mladinkami (7), Kristjan Peljhan (8), Jakob uspešen. Prvo mesto sta osvojila cibani ter zmagovalka 2. tekme pokala Tušar (15) mladinka Ana Janko in član Da- KK Kolektor Idrija: posamezno Slovenije, in njen trener Mitja V skupni razvrstitvi po prvih niel Golenač. Srebrno medaljo Izabel Vidič (3.) SM Metulj tretji v mednarodni NAPAPIJRI STORE Obala 20 Portorož | plesni konkurenci

Plesna skupina Metulj pod mentorskim vodstvom Lidije in Nataše Pogačar iz Pirana se je 13. 3. 2009 udeležila medna- rodnega plesnega tekmovanja 27. Trofeo internazionale di danza - Regione Friuli Venezia Giulia v italjanskem Lignanu www.napapijri.com Sabbiadoru. 3. mesto je v kategoriji MO- DERN-SOLO-JUNIORS osvo- jila članica plesne skupine Me- Solni cvet_L'Afioreto tulj Romana Fičur. Želite oglaševati? Vaš kontakt je [email protected] EF šport 45 Flipovcem odprta pot Najuspešnejši v skokih na evropsko prvenstvo z malo prožno ponjavo Foto: S.M. Foto: • skupinski dvigi – 1 mesto (Ana Jan- Dve zmagi in dve drugi mesti tudi v ko, Mitja Mehora, Danimir Azi- Pokalu Slovenije in pet pokalov na OP rovič, Anej Godnič, Nik Novak) • dvigi v parih – 1. mesto (Ana Janko V nedeljo, 5. 4. 2009, se je v Lju- tudi druga ekipa, starejše deklice in Mitja Mehora), 2. mesto (Nika bljani odvijala zadnja letošnja in mladinke. Posamezno pa so Oman in Danimir Azirovič) tekma v skokih z MPP. Rezulta- se do 6. mesta uvrstili: cicibanka • posamezniki – 2. mesto v članski ti so šteli tudi za tekmovalce v Rebeka Grižon (1.), mlajše de- kategoriji (Ana Janko) in 2. mesto Pokalu Slovenije, kjer so slavili klice Veronika Bažec (2.), Nina v mladinski kategoriji Tonja Sen- flipovci z dvema prvima in enim Kaligarič (4.), Nika Jerkovič (6.), čar na 3. mestu med članicami je drugim mestom v različnih ka- starejša deklica Tonja Senčar (2.), bila tudi Špela Vasič Stepančič, tegorijah. Pri dekletih do 15 let Ilarija Grižon (5.), mladinka Ana vendar se na evropsko prvenstvo je bila 2. Ilarija Grižon, nad 15 Janko (1.), Leja Romana Zupan- žal uvrstijo le prvi dve mesti. let pa na 1. mestu Ana Janko. čič (4.), član Daniel Golenač (2.) Pretekli vikend je bil najuspešnej- Pri fantih nad 16 let je 1. mesto Na državnem prvenstvo v Cheer- ši za Ano Janko odlično učenko pripadlo flipovcu Danielu Go- leadingu v Škofljici, ki je bilo tudi piranske gimnazije, saj je sicer naj- lenaču. izborno za evropsko prvenstvo na boljša športnica v preteklem letu v Tudi na tekmi OP Bežigrada Švedskem, ki bo v juliju v kraju splošni gimnastiki v Sloveniji, poleg so bili flipovci med najuspe- Nykoping v bližini Stockholma, je zgoraj naštetih zmag postala tudi šnejšimi. Ekipno so zmagali Foto: Franko Grižon ŠK Flip Piran sodeloval z osmimi zmagovalka pokala Slovenije (na prav v vseh ženskih kategorijah, tekmovalci v različnih kategorijah podlagi treh izbornih tekem) v sko- v katerih so imeli svoje ekipe, v in postal državni prvak ter se uvrstil kih z male prožne ponjave, ekipno fantovskih pa so zasedli 4. in 5. na evropsko prvenstvo v naslednjih zmagala na OP Bežigrada in bila mesto. Slavile so cicibanke, mlaj- Ana Janko, Daniel Golenač in kategorijah: posamezno druga na isti tekmi. še deklice, kjer je bila na 3. mestu Ilarija Grižon Rekreativni pohod Oradele Športni ribiči za Dan žena svoje žene popeljejo na tradicionalni pohod v naravo

Piranski športni ribiči so ob dobri primorski hrani zaključi 8. marcu izpeljali že peti pohod na kmečkem turizmu v Drago- Oradele, na katerega seveda ve- nji. dno radi povabijo vse druge in Ribiči so bili veseli, da se je leto- še zlasti ženske. Kot v šali pravi šnjega pohoda tudi zaradi lepega organizator in podpredsednik vremena udeležilo več pohodnic Oradele Mario Druschovich, in pohodnikov kot lani. Zbrali so se z njim tako vsaj malo od- se na Tartinijevem trgu in kakih dolžijo svojim ženam, saj imajo 30 jih je ob obali pot vodila do nemalokrat slab občutek, ker so Lucije, nato pa v pomlad prebu- same doma, ko se oni z barka- jajoči naravi proti Kortam, mimo mi odpravijo po ribiško športne cerkvice nad Dragonjo in Sečo- užitke na morje in dodaja: “Ko velj naprej po dolini Dragonje. nas prime ribičija, kar nekako Tisti najhitrejši 16 kilometrov pozabimo na žene, vendar to običajno prehodijo v slabih treh sebičnost radi popravimo in še urah, počasnejši zanjo potrebu- zlasti ob njihovem prazniku po- jejo nekoliko več, vendar so vsi skrbimo, da gremo skupaj ven do kosila na cilju. Na kmečkem v naravo.” Tako se je rodil tra- turizmu Deluka so jih namreč dicionalni pohod Oradele, ki se čakali bobiči, njoki z divjačino, vedno raztegne na cel dan, saj se pečena domača kokoš in prijetno v prijetnem vzdušju ob plesu in druženje. Janez Mužič Ko jih prime ribičija, kar nekako pozabijo na žene, vendar za 8. marec ne. 46 protokol

Primabalerina in skladatelj Podžupan na obisku v na obisku v Piranu svečanih Benetkah

Svetovno uveljavljen umetniški 25. marca 2009 so Benetke praznovale častitljivo par navdušen nad Piranom obletnico ustanovitve oziroma rojstva mesta

To naj bi se zgodilo leta 421, in Benetk, v kateri so zapisane zato se je tistega dne v Doževi odločitve in želja po spodbujanju palači odvila posebna svečanost, medsebojnega sodelovanja, spo- na katero so bili povabljeni tudi štovanja in prijateljstva, ki temelji predstavniki vseh mest in občin, na preteklih zgodovinskih do- ki so bile v zgodovini tako ali godkih. Obenem so potekala šte- drugače povezane s tem prele- vilna predavanja, okrogle mize in pim mestom na vodi. Ker je tudi posveti na temo mesta, njegovega Piran nekoč spadal v beneško nastanka, vloge v Mediteranu, republiko Serenissimo, se je pra- gospodarstva, politike in drugo. znovanja rojstva Benetk udeležil Kot zanimivost - zvonik piran- piranski podžupan Alberto Man- ske stolnice je arhitekturno gle- zin. Ta je v županovem imenu dano pomanjšana kopija zvonika podpisal skupno izjavo vseh mest na beneškem Markovem trgu. Vrhunska umetnika z županom in Tijuano Križman

Slovenija je konec marca pod ča- Po predaji daril, zdravici in stnim pokroviteljstvom soproge kratkem druženju so se prisotni predsednika Republike Slovenije odpravili še na obisk v Tartinije- Barbare Miklič Türk gostila iz- vo rojstno hišo, kjer sta umetnika jemna ruska umetnika svetovne- prejela v dar dragocen faksimile ga slovesa, primabalerino Majo še ne izdanih Tartinijevih not v Plisecko in njenega moža, skla- latinščini. Zatem sta si vzela nekaj datelja Rodiona Ščedrina, kar je minut za ogled Tartinijevega trga, po mnenju mnogih prvovrsten nato pa v spremstvu delegacije medijski dogodek, primerljiv z odšla na kosilo. obiskom angleške kraljice. Izrazila sta posebno zadovolj- Umetnika je v soboto, 28. marca stvo ob obisku Pirana. Še posebno 2009, v dvorani Domenica Tinto- jima je bilo všeč gostoljubje, zato retta sprejel župan Tomaž Gantar, sta se vsem zahvalila za dobro po- kjer sta se vpisala v Zlato knjigo čutje. Kljub svoji svetovljanskosti Občine Piran. Na sprejemu je bila in izrednim umetniškim dosež- tudi Tijuana Križman, Pirančan- kom se znata veseliti preprostih, ka, ena najboljših slovenskih bale- lepih in dobrih reči. Tudi v priho- tnih plesalk, ki je bila nad obiskom dnje jima želimo še veliko umetni- Plisecke izjemno navdušena. škega navdiha in ustvarjalnosti. KAKO SE RAZVIJA NAŠE EDINO OKNO V SVET

V pol stoletja svojega obstoja je Luka Koper doživela nesluten razvoj. Obseg pretovora je naraščal iz leta v leto, v zadnjem obdobju prav skokovito. Na vedno nove potrebe in zahteve kupcev luških storitev je bilo treba odgovarjati z novimi zmogljivostmi in širitvijo infrastrukture v pristanišču.

Prometna lega Slovenije je gotovo najbolj izrazita primerjalna prednost, ki jo ima naša država kot del združene Evrope. Bodoči razvoj Sloveniji je v veliki meri odvisen o tega, kako bomo to prednost

Jaka Jeraša Jaka izkoristili. Projekt »Slovenija kot logistična platforma za države srednje in vhodne Evrope« je pravi odgovor na ta izziv, Luka Koper pa je osrednji, dejansko ključni člen tega projekta.

Nadaljnji razvoj koprskega pristanišča je bil predviden in začrtan že pred desetletji. Vendar pa se je morala Luka Koper soočiti z omejenostjo prostora in prepletenostjo različnih interesov v njem. Ko se je pred nekaj leti namenila začeti priprave za gradnjo tretjega pomola, je prišlo do nesoglasja s strani lokalne skupnosti.

Država se je odločila, da je potrebno problem rešiti celovito in začela s postopkom izdelave državnega prostorskega načrta, ki naj bi zagotovil umestitev pristanišča v prostor po načelih trajnostnega razvoja. Od tedaj so minila že dobra tri leta.

V okviru priprave tega akta je bil izveden javni natečaj, ki je v začetku leta 2007 prinesel dobre podlage in številne zanimive idejne rešitve. Na njihovi osnovi je Državni prostorski načrt sedaj izdelan do faze osnutka, ki mora seveda prestati še zapleten in dolgotrajen postopek v državnih organih, da bo postal veljaven in izvršljiv.

V obdobju čakanja na celovito rešitev v Luki koper niso mogli držati križem rok. Zato so novi razvojni cikel že zastavili in na podlagi posameznih izvedbenih aktov tudi že izvedli nekaj najbolj nujnih naložb v pristaniško infrastrukturo in skladiščne zmogljivosti. Največja in najpomembnejša je bila gradnja podaljška prvega pomola, ki je vsaj delna, začasna rešitev prostorske stiske kontejnerskega terminala. Prava, dolgoročna rešitev in potreba pa je še vedno gradnja novega pomola, ki bo zagotovil zadostne zmogljivosti za uresničevanje dolgoročne poslovne strategije Luke Koper in za udejanjanje vizije Slovenije kot evropske logistične

platforme. BoštjanŠkvarč

48 protokol 31. festival Melodije morja in sonca 9. aprila 2009 je bila v Avditoriju Portorož prva novinarska konferenca za letošnji, 31. Festival Melodije morja in sonca 2009. Enodnevna prireditev, ki jo bo neposredno prenašala Televizija Slovenija, bo v soboto, 27. junija 2009, v amfiteatru Avditorija Portorož z začetkom ob 20.30

mernice in potek projekta sonca tudi v prihodnje graditi prijavljenih del na javni razpis Sso predstavili Lada Tancer, in razvijati v tej smeri ter hkra- in strokovna komisija, ki bo predstojnica Urada za druž- ti vanj vključiti nekdanje zma- podelila nagrade za najboljše bene dejavnosti Občine Piran govalce in odmevne melodije s besedilo, aranžma, glasbo in (lastnica blagovne znamke Fe- preteklih festivalov. Prav tako posebno nagrado za najboljše- stival Melodije morja in sonca), je poudarila, da je pomembno ga debitanta. Pri izboru zma- direktor Avditorija Portorož doseči vključenost festivala v govalca bo sodelovalo tudi več Mojmir Suhar (organizator kraj tako, da ga bodo imeli za radijskih postaj iz vse Slovenije, imena, dokončna odločitev bo festivala) in Mica Puc Ornik, svojega tako domačini kot obi- ki bodo z zbiranjem glasov za znana predvidoma konec apri- producentka razvedrilnega skovalci in gospodarstveniki, posamezne pesmi stopnjevale la. Takrat (30. aprila 2009) se programa na Televiziji Slove- še posebej pa turistično gospo- napetost do samega festivala. tudi izteče rok za prijavo del na nija. darstvo. Prav tako bo pri glasovanju ak- javni razpis, nato bo izborna Lada Tancer je orisala kon- Mojmir Suhar je izpostavil, da tivno sodelovalo občinstvo v komisija poslušala prijavljena cept letošnjega Festivala Me- je festival najzahtevnejši pro- Amfiteatru. dela in 14 izbranim sporočila lodije morja in sonca, ki po jekt v okviru letnega programa Režiser prireditve bo Samo odločitev do 11. maja 2009. lanskoletnem izteku pogodbe Avditorija Portorož in tudi zato Milavec, scenarij prireditve Prireditev MMS po MMS bo s soorganizatorjem Net TV in je bil imenovan in angažiran pa bo pripravil Drago Mislej v koprski Taverni predvidoma enoletno prekinitvijo poudarja poseben organizacijski odbor. - Mef. Voditelja prireditve še julija, na njej pa se bodo mestu pridih Sredozemlja. Naš namen Na projektu poleg tega delata nista znana. Intenzivno se do- Koper predstavili letošnji zma- je Festival Melodije morja in še strokovna komisija za izbor govarjamo za nekatera znana govalci festivala. OBVESTILO ∕ AVVISO Ob dnevu upora proti In occasione della Giornata BREZPLAČNI AVTOBUS okupatorju in 1. maju – dell’insurrezione contro mednarodnem prazniku dela l’occupatore e del 1° maggio – Il trasporto pubblico sarà gratuito Festa del lavoro Vas il Sindaco del Comune di Pirano Obveščamo Vas, da bo v soboto, 25. aprila 2009, v župan Občine Piran Tomaž Gantar času Solinarskega praznika vozil brezplačni avtobus Tomaž Gantar ha il piacere di invitare la S.V. vljudno vabi alla manifestazione solenne, na redni liniji Piran TT – Portorož – Lucija AP. na slovesno prireditev, rassegna dei cori Avtobus bo vozil po veljavnem voznem redu. revijo pevskih zborov del Comune di Pirano, ∕ občine Piran, che avrà luogo Vi avvisiamo che sabato 25 aprile 2009 durante la Festa ki bo v venerdì 24 aprile 2009 dei salinai saranno disponibili corse di autobus gratuite petek, 24. aprila 2009, alle ore 19.00 sulla linea Pirano piazza Tartini – Portorose – Lucia. ob 19.00 presso l’Avditorij Il servizio verrà effettuato secondo l’orario vigente. v Avditoriju Portorož. di Portorose.

50. OBLETNICA TRADICIONALNI MAJSKI TWIRLING NA METULJEVIH KRILIH KULTURNEGA DRUŠTVA KONCERT MLADINSKEGA SHOW Zaključni nastop Plesne skupine BALETNE SKUPINE METULJ PIHALNEGA ORKESTRA PIRAN 2009 Metulj

Petek, 8. 5.2009 ob 19,00 uri Sobota, 9.5.2009 ob 20,00 uri Nedelja 24.5.2009 ob 18,00 uri Sobota, 30.5.2009 ob 19,00 uri - Avditorij Portorož - Avditorij Portorož - Športna dvorana Lucija - Avditorij Portorož

Organizatorji : Plesna skupina Dirigent: Benjamin Makovec Organizator: Twirling klub Piran, Mentor: Lidija Pogačar, Koreograf: Metulj Piran, UKD Karol Pahor Organizator: Mladinski pihalni ZKD Karol Pahor Piran Nataša Pogačar, Organizator: Piran Orkester Piran, ZKD K. Pahor Piran Plesna skupina Metulj, ZKD Karol Pahor Piran VSTOPNINE NI VSTOPNINE NI VSTOPNINE NI VSTOPNINA: 5EUR