Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter

Lucija · Nova vas · Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter

Lokalno glasilo Občine Piran · Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo ¥ MAREC 2011

TARTINIJEVO PRIZNANJE PREDSTAVLJAMO NAVODILA ŠPORTNIKI LETA SLOBODANU SIMIČU SIMETU PODŽUPANJO MEIRO HOT ZA LOČEVANJE ODPADKOV OBČINE PIRAN 2010

Stran 4 Stran 6 Stran 19 Stran 38

Foto: Ubald Trnkoczy

redsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk se je predsednik vpisal v zlato knjigo Občine Piran. V nadalje- je v ponedeljek, 7. marca 2011, v sklopu Dneva po- vanju obiska je predsednik Türk obiskal še Krajinski park Pmorstva mudil v Piranu. Najprej ga je sprejel župan Sečoveljske soline, si ogledal razstavo zbirke o ladjedelni- Občine Piran Peter Bossman. Po pogovoru z županom, štvu pod okriljem Pomorskega muzeja “Sergeja Mašere” podžupanjo Meiro Hot ter podžupanom Brunom Fondo se ter obiskal Morsko biološko postajo v Piranu.

Pooblaščeni prodajalec Telefon 040 410 742 TPC LUCIJA Pon - pet od 9 do 20 Obala 114, 6320 Portorož Sobota od 9 do 13 2 aktualno

Spoštovani bralci Solnega cveta! Župan Bossman sprejel predsednika o (pre) P dolgem Republike Slovenije Danila Türka času smo spet v vaših Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk se je v ponedeljek, domovih s 7. marca 2011, v sklopu Dneva pomorstva mudil v Piranu kopico novic iz življenja in ajprej ga je sprejel dela v naši občini. Prvih sto dni župan Občine Piran nove občinske oblasti je mini- NPeter Bossman in po lo, kot bi trenil, saj so morali pogovorih z županom, podž- prijeti za delo že takoj ob na- upanjo Meiro Hot ter podž- stopu mandata. Nalog in ukre- upanom Brunom Fondo, se pov, ki jih pričakujejo od njih je predsednik vpisal v zlato občani in naši obiskovalci, je knjigo Občine Piran. namreč toliko, da si niso mogli Predsednik je dejal, da Piran privoščiti posebnega uvajanja na mnogo načinov simboli- v delo. zira pomorsko orientacijo in Ko boste prelistali to številko pomorsko tradicijo teh krajev Solnega cveta, boste pritrdili, in Slovenije kot celote. “Naš da župan s sodelavci ni poči- pomorski značaj ni omejen val. Poleg vsakodnevnega dela samo na turizem ali pa po- na občini, sprejemanja ob- morsko trgovino kot dva naj- čanov in obiskov, se je v tem bolj znana in široko sprejeta Visoki gost predsednik Danilo Türk se je v vpisal v zlato knjigo. času uspel odzvati tudi števil- vidika pomorstva. Ob teh pri- nim vabilom na dogodke, ki so ložnostih moramo še posebej se zvrstili v tem času v občini. misliti tudi na pomorsko oko- Ne prezrite osrednjega dela lje, na morsko zaščito, zaščito glasila, v katerem boste našli morskega prostora,” je pouda- navodila za ločevanje odpad- ril predsednik republike. Spo- kov, ki so jih pripravili sode- mnil je, da v Piranu delujeta lavci Javnega podjetja Okolje. Morska biološka postaja, ki je Svetujemo vam, da jih iztrgate izjemno pomemben strokov- in shranite, kajti prej ali slej ni dejavnik skrbi za varstvo jih bo potrebno spoštovati v morskega okolja, in Pomor- dobro nas vseh. ski muzej “Sergej Mašera”, ki Veliko prostora smo nameni- prikazuje pomemben del naše li tudi pestri kulturni dejavno- pomorske dediščine. sti občanov in našim šolarjem. “Ta čas je potrebno posveti- Še posebno smo ponosni na ti posebno pozornost zaščiti 60. obletnico slovenske šole morskega okolja, poiskati in v Piranu. Ob branju športne okrepiti oblike mednarodne- Zlata knjiga Foto: Ubald Trnkoczy rubrike pa se lahko prepri- ga sodelovanja, zlasti razviti čate, koliko odličnih mladih Jadransko-Jonsko iniciativo, športnic in športnikov imamo zagotoviti evropsko finan- tje. Poudaril je, da je sožitje na državni ravni v kratkem v naši občini. Kot je poudaril ciranje tega projekta in na ta vsestranska vrednota Pirana začela delovati posebna ko- župan, jih odlikujejo vztraj- način poskrbeti za čim bolj in širšega območja sloven- misija, ki bo na podlagi lani nost, borbenost in pogum. Naj resno zaščito okolja v pomorske obale, ki se izkazuje na izdelane analize narodnostne bo to tudi naše skupno vodilo skem prostoru,” je še dejal razne načine. Predsednik je problematike pripravila spre- v prihajajočih mesecih! predsednik države. izpostavil zlasti skrb za soci- membe zakona o narodnih Ker pa je danes prvi pomla- Z županom Bossmanom sta alno kohezivnost, za socialno skupnostih, ki bodo ustreza- danski dan, vam želimo, da ga se pogovarjala tudi o pro- podjetništvo in že tradicio- le potrebam ljudi, italijanske preživite čim prijetneje – tudi jektih, ki so vezani na vizi- nalno skrb za ureditev polo- narodnosti in sožitja v Piranu ob branju našega glasila. jo Pirana kot občine, kjer se žaja italijanske narodnosti v in ostalih obalnih občinah. urednica ne gojita samo pomorstvo in Piranu in tudi sicer na Obali. Župan je dejal, da je zanj mag. Danica Cmrečnjak turizem, ampak tudi soži- V tej zvezi je poudaril, da bo osebno in za piransko občino aktualno 3 Potek del v ribiškem pristanišču v Piranu

Župan Peter Bossman si je zadnji februarski dan ogledal gradbišče, kjer poteka obnova ribiškega pristanišča v Piranu

potekom del sta ga se- so bila izvedena dela teme- S znanila Jože Maver (od- ljenja (pilotiranja) obalnega govoren za nadzor) in Ivan zidu. Zabili so že okrog 60 Bakič (odgovorna oseba iz pilotov. Glede na sestavo tal JP Okolje Piran, ki vodi in- so bile, glede na projektno ženiring). rešitev, izvedene spremembe Župan je ob tem dejal, da je pri tem temeljenju v skladu z zadovoljen z obnovo, saj delo izsledki geomehanskih poro- Predsednik Danilo Türk z županom Petrom Bossmanom, podžupanjo poteka profesionalno. “Gre čil (dolžina in premer neka- Meiro Hot in podžupanoma Brunom Fondo ter Gašparjem Gašparjem – za zelo težek in zahteven terih pilotov je različna od Mišičem. Foto: Ubald Trnkoczy projekt, soočali so se tudi s projektirane). Glede na dej- težavami, ki so nepredvidlji- stvo, da je stanje obstoječih velika čast, da jih je obiskal jekta, ki sta trenutno v teku, ve. Izvajalcem zaupam, da kamnitih struktur v obsto- predsednik republike. Tudi in sicer ureditev Ribiškega bodo projekt do konca izpe- ječem zidu v slabšem stanju župan je poudaril pomen so- pristanišča in Obalnih galerij. ljali profesionalno”, je dejal od predvidenega, bo nekaj cialnega podjetništva in spo- V nadaljevanju obiska je župan. sprememb tudi v tehnologi- mnil je, da prav včeraj držav- predsednik Türk popoldne Sanacija pristanišča poteka ji zidanja novega obalnega ni zbor obravnaval zakon o obiskal Krajinski park Sečo- v skladu s projektno doku- zidu, vse v skladu s smerni- socialnem podjetništvu. “Ob- veljske soline, si ogledal raz- mentacijo, ki je bila prija- cami spomeniške službe. O čina Piran na tem področju stavo zbirke o ladjedelništvu vljena na razpis za dodelitev vseh teh spremembah je bilo že en korak pred državo”, je pod okriljem Pomorskega mu- nepovratnih sredstev za ure- obveščena Agencija za kmetij- dodal župan. Predsedniku je zeja “Sergeja Mašere” ter obi- ditev ribiškega pristanišča ske trge in razvoj podeželja, ki predstavil še dva večja pro- skal Morsko biološko postajo. (2.400.000 evrov). Do sedaj ugotavlja, da te spremembe Župan prisluhnil ganljivim zgodbam izgnancev in izgnank

Župan Občine Piran Peter Bossman je v ponedeljek, 7. februarja 2011, sprejel predstavnike društva izgnancev Slovenije, krajevnega odbora Piran

i letos obeležujejo 70. le- današnjih gostov ob izgonu iz T tnico nasilnega izgona v domovine je bila pod 10 let. razna naci-fašistična tabori- Senčarjeva je predstavila de- šča in 20. letnici ustanovitve lovanje društva in njihove ak- in delovanja društva izgnancev tivnosti ob letošnji obletnici, Slovenije. Kot je uvodoma de- ki jih bo kar nekaj. Želijo, da jala Tončka Senčar, predse- odmevajo v javnosti, da se nji- dnica krajevnega odbora Piran hov glas sliši in da mlajši rodo- Društva izgnancev Slovenije, vi vedo, kaj se je dogajalo ter izgnanke in izgnance druži da tega dela zgodovine nikoli ista usoda in sicer ukradeno ne bi pozabili. Župan Peter otroštvo. Namreč kar 20.000 Bossman je dejal, da je ljudi otrok še ni dopolnilo 10 let, potrebno stalno spominjati, kaj nil je tudi osebnim zgodbam sprejel izgnanke in izgnance ko so bili izgnani iz svojih se je dogajalo med vojno ravno izgnancev in izgnank, ki so ter jim zagotovil, da bo občina domov na začetku 2. svetovne zato, da se takšne grozote ne bi čustvene in pretresljive. Dejal tudi nadalje podpirala delova- vojne in tudi povprečna starost nikoli več ponovile. Prisluh- je, da je počaščen, da je lahko nje društva. 4 aktualno

ne vplivajo na spremembo na- čiščenje dna bodo izvedli po mena in kakovosti projekta. izgradnji zidu (predvideno je Vzporedno s pilotiranjem je čiščenje okoli 60 odstotkov bil izdelan plavajoči pomol dna v mandraču, torej tisto, (vzdolžni in štirje bočni), ki ki smo ga lahko opredelili bo nameščen v ribiškem pri- v projekt ribiškega prista- stanišču in je ta čas še skla- nišča). Vzporedno z deli v diščeni v prostorih izvajalca pristanišču so potekala tudi del. Trenutno poteka temelje- usklajevanja z najemnikom nje za nov obalni zid in obde- ribarnice, kjer bo urejen lo- lovanje obstoječega kamna, čen prostor za namestitev ki bo primeren za tlakovanje opreme, ki je predvidena za v skladu s smernicami spo- ribiče (ledomat, hladilna ko- meniške službe. Predvideno mora, tehtnica …). Tartinijevo priznanje je letos prejel Slobodan Simič Sime Nagrada za izjemne dosežke s področja kulture, ki so pomembno oblikovali kulturno življenje prebivalcev občine Piran

b letošnjem kulturnem Iz obrazložItve prIznanja Oprazniku 8. februarja je “Med raznimi publikacijami župan Peter Bossman na sve- in projekti, ki so namenjeni v čani prireditvi v portoroškem prvi vrsti Piranu in Piranča- Avditoriju, kjer je bila slavno- nom, naj izpostavimo le nekaj stna govornica ministrica za takih, ki so v zadnjem letu na kulturo Majda Širca, podelil svojstven način pripomogli k letošnje Tartinijevo priznanje. bolj kakovostni kulturi biva- Prejel ga je Slobodan Simič nja v našem prostoru. Najprej Sime. gre tu za etnološke prireditve Pirančani ga že dobra tri de- na Punti v Piranu, ki so lani setletja prepoznavajo kot stro- potekale od junija do septem- kovno podkovanega zbiralca, bra pod naslovom Živeti z raziskovalca, fotografa in av- morjem – Vivere con il mare. torja več projektov, povezanih Prikazani so bili tradicional- z morjem in Mediteranom. Po- ni običaji in obrti ali kot je na znajo ga kot etnologa in ljubi- letaku zapisal avtor sam: “da telja prostora, v katerem živi. bi tudi vi spoznali in začutili Njegova predanost delu je izje- vsaj drobec te dragocene kul- Župan Peter Bossman je podelil letošnje Tartinijevo priznanje Slobodanu mna. Je eden od avtorjev mo- ture bivanja… zato, da bi bo- Simiču Simetu. Foto: Primorski utrip nografij, vodnikov, zbornikov lje razumeli nas in da bi bolje in drugih strokovnih prispev- razumeli morje, ki je nadvse okolja, v katerem živimo. Projekti Slobodana Simiča kov, ki so po številu del najbo- očarljivo, a istočasno krhko In nenazadnje naj spomnimo Simeta niso sami sebi namen, lje zastopani v Narodni in uni- in občutljivo” . Prav tako so na zelo odmeven projekt iz ampak imajo visoko doku- verzitetni knjižnici v Ljubljani zelo pomembni domoznan- leta 2003 pod naslovom Pi- mentarno vrednost in so na- ter v Mestni knjižnici Piran. ski večeri, ki jih letos vodi rančani / I Piranesi. Na prvi menjeni prav vsem, ki živimo Skupaj s somišljenikoma in že drugo sezono. Njihov na- pogled običajna razstava foto- v piranski občini in širše. Av- soustanoviteljema, Tomijem men je pogovor s strokovnja- grafij portretov Pirančanov je tor s svojim delom ozavešča Brezovcem in Vinkom Obla- ki z različnih področij o tem, bila vzrok, da so prag kultur- in odkriva zakladnico naše kom, je pobudnik leta 2009 kako bolje živeti ob Medite- ne ustanove prvič v življenju kulturno zgodovinske dedi- ustanovljenega Zavoda za re- ranu in predvsem v Piranu, s prestopili ljudje, ki sicer niso ščine ter s tem pomembno vitalizacijo mediteranske kul- širjenjem razumevanja kultu- običajni obiskovalci kultur- sooblikuje kulturno življenje ture Piran Mediterraneum. re in pozitivnega odnosa do nih prireditev. prebivalcev občine Piran”. aktualno 5 Proračun za leto 2011 je pod streho V letošnjem proračunu je predvidenih 29,75 milijona evrov prihodkov in 34,5 milijona odhodkov

a svoji 4. redni seji Ob- oziroma stavbnih zemljišč”, je činskega sveta 15. mar- pojasnila. Prvotno je bilo na- Nca so svetniki soglasno, mreč predvidenih 3,8 milijona torej s 25 glasovi, sprejeli pro- evrov prihodkov od prodaje. račun občine za letošnje leto. Za kredit so se odločili, saj Po besedah predstojnice urada ne bi bilo v tem času smiselno za finance Brede Klobas so prodajati premoženja pod ceno pripravljavci proračuna v naj- in vprašanje je, ali bi bili kupci večji meri poskusili upoštevati sploh zainteresirani za nakup. pripombe in predloge iz prve V sprejetem proračunu je obravnave proračuna 28. janu- predvidenih 29,75 milijona Svetniki na svoji 4. redni seji 15. marca. arja. “Pri tem pa nismo pove- evrov prihodkov in 34,5 mi- čevali prihodkov, ampak nižali lijona odhodkov. V razpravi spodarskega stanja, zato so ga se nadaljujejo lani začeti pro- odhodke”, je poudarila. pred sprejetjem proračuna se je pri glasovanju vendarle podpr- jekti”. Letos bo namreč dokon- Bistvena sprememba v pri- oglasil podžupan, predstavnik li. Podprl ge je tudi bivši župan čana prenova ribiškega prista- merjavi s predlogom v prvi italijanske narodne skupnosti in svetnik Tomaž Gantar, če- nišča v Piranu, obnova stavbe obravnavi je predlog dolgoroč- Bruno Fonda, ki je opozoril prav se z vsemi postavkami ni Obalnih galerij v Piranu, ure- ne zadolžitve občine do višine na to, da se bodo brez ustrezne v celoti strinjal: “Moti me, da sničena pa je tudi namera o dveh milijonov evrov za čas finančne podpore pripadni- predvidena sredstva, namenje- izgradnji regijskega centra za osmih let. “Zato za isti zne- ki njihove skupnosti s časom na turističnemu gospodarstvu, ravnanje z odpadki za 17 občin sek znižujemo načrtovane pri- “izgubili”. Razumejo, da je niso višja, enako za šport, mla- Notranjske, Istre in Krasa v hodke od prodaje premoženja proračun odraz splošnega go- de in društva. Veseli pa me, da Logatcu (CERO NIK). Regijski center za ravnanje z odpadki bo v Logatcu Občina Piran od konca lanskega leta nima več okoljevarstvenega dovoljenja za odlaganje komunalnih odpadkov v Dragonji, zato jih že od letošnjega januarja vozi drugam o seveda ni poceni, saj jo predstavniki kmalu sestali. Tstane odvoz in odlaganje “Prekladalno rampo za obal- tone odpadkov 146 evrov. ne občine, kjer bodo preložili Zato je toliko bolj nujno ukre- odpadke z manjših na večje panje o dolgoročni rešitvi tovornjake, pa načrtujemo na ravnanja z odpadki. Srminu”, dodaja. Najboljša rešitev naj bi bil Naložba v Logatcu bo pred- skupni center za ravnanje z vidoma “težka” 42,5 mili- odpadki Notranjska – Istra jona evrov, vendar naj bi 70 – Kras za 17 občin s tega odstotkov tega zneska dobili Zbirni center Dragonja, ki še naprej obratuje, v ozadju je odlagališče, področja. Zgradili naj bi ga nepovratno iz evropskega ki je danes polno in zaprto. do leta 2015 v Logatcu, pro- kohezijskega sklada in dr- jekt pa poimenovali (CERO žavnega proračuna. Občina tacije in promocije projekta. pri pripravi in izvedbi CERO NIK). Koordinator konzor- Piran bo v letih 2011 do 2015 Piranski občinski svetniki NIK. Po zagotovilu podžupa- cija 17 občin je piranski skupaj sofinancirala izved- so na seji 15. marca soglasno na smetarina zaradi naložbe podžupan Gašpar Gašpar bo v deležu 10,9 odstotka. potrdili dokument identifika- ne bo nič višja, ampak naj bi - Mišič. Kot pravi, je odprto V letošnjem letu predvideva cije investicijskega projekta bila po letu 2015 celo nižja. še sodelovanje z Novo Gori- občina v proračunu stroške in sklep za podpis Medobčin- Novi regijski center naj bi za- co, zato se bodo z njihovimi izdelave projektne dokumen- ske pogodbe o sodelovanju doščal najmanj za 50 let. 6 aktualno

Meira Hot, podžupanja Občine Piran “Socialne stiske so vse pogostejše in smo ljudje včasih preponosni, da bi jo priznali” Prvega marca je župan imenoval za podžupanjo Pirančanko in občinsko svetnico iz vrst stranke SD Meiro Hot, ki je pooblaščena za delo na področju socialnega podjetništva ter okolja in prostora unkcijo opravlja nepo- ne Piran skupaj s Centrom za klicno. Pridružila se je socialno delo Piran in Rdečim Fpodžupanoma in Brunu križem Piran določili kriteri- Fondi in Gašparju Gašparju - je za upravičence. Na podlagi Mišiču, ki ju bomo predstavili v tega bomo vzpostavili sistem naslednjih številkah. imetnikov pametne kartice, s katero bodo imel upravičen- Samo bežen pogled na vaš ži- ci zagotovljen topel obrok. K vljenjepis nam da vedeti, da projektu želimo pritegniti čim imate kljub mladosti veliko iz- več gostincev iz naše občine, kušenj. Na Pravni fakulteti v ki bodo upravičencem zago- Ljubljani ste diplomirali z odli- tavljali topel obrok tako v nji- ko, sedaj pripravljate magiste- hovih gostinskih objektih kot rij iz mednarodnega prava. Kje tudi z dostavo na dom. Tako vse ste doslej nabirali izkušnje? bomo pomagali upravičencem » Že med študijem prava in in na nek način pomagali go- tudi po diplomi sem delovala v stincem, ki izven turistične se- sklopu nevladnih organizacij, zone ne dosegajo zadovoljivih kjer sem nudila pravno sveto- poslovnih rezultatov. S tem vanje za zaščito azilantov in izpolnjujemo tudi obljubo, ki beguncev, na strokovni ravni smo jo dali pred volitvami, da sem nastopala kot nacionalni želimo okrepiti javno-zasebno ekspert za Slovenijo za podro- partnerstvo. Meira Hot, piranska podžupanja čje diskriminacije pri zaposlo- vanju na vseh oblikah in po- Pojavljajo se očitki, da sistem ljud- znali svojo stisko. Zato bomo socialnega podjetništva, ki ga dročjih družbenega življenja, ske kuhinje razvrednoti človeka in vzpostavili sistem, ki bo dis- želimo uresničiti. sodelovala sem pri raziskavah je ponižujoč do posameznika. kreten in spoštljiv do vsakega in poročilih za Evropsko Ko- » Ti očitki so neupravičeni, posameznika. Poleg socialnega podjetništva misijo o skladnosti naše za- saj želimo ravno z vzpostavi- vas je župan pooblastil za po- konodaje z direktivami EU na tvijo ljudske kuhinje ljudem Predsednik Republike Slove- dročje okolja in prostora. Kaj bo področju boja zoper diskrimi- na dostojanstven način ponu- nije dr. Danilo Türk je ob za- vaša prioriteta na tem področju? nacije – uresničevanja načela diti topel obrok. Področje je dnjem obisku Pirana izpostavil » Spodbuditi želimo javno raz- enakega obravnavanja, in še bilo v preteklosti zanemarjeno zlasti skrb za socialno koheziv- pravo glede dolgoročnega pro- bi lahko naštevala. Verjamem, in stigmatizirano in mi bomo nost, socialno podjetništvo in storskega razvoja naše občine. da mi bodo znanje in izkušnje s sistemom, ki bo življenjski poudaril pomen sožitja. Lah- Zanima nas, kaj o prostorskem pomagali pri odpravljanju dela in se bo prilagajal potrebam, ko rečemo, da je Občina Piran razvoju naše občine menijo podžupanje. dosegli ravno obraten učinek, primer dobre prakse, ker na prebivalci. Že v predvolilnem saj bo sistem ljudske kuhinje področju socialnega podjetni- času smo na pogovorih župana Župan vas je pooblastil za po- zagotovil človeka vredno ži- štva že pripravljate konkretne Petra Bossmana z gosti z raz- dročje socialnega podjetništva, vljenje. projekte? ličnih področij družbenega ži- ki mu tudi sam pripisuje velik » Zakonska osnova za socialno vljenja prišli do zaključka, da pomen. Kateri bodo vaši prvi Menite, da se ljudje neradi za- podjetništvo sedaj obstaja in naš kraj potrebuje novo vizijo koraki? tekajo po pomoč? mi želimo biti primer občine, razvoja, tako turističnega kot » Oblikovali smo že skupi- » Vemo, da so socialne stiske ki bo to tudi v praksi uresničila. gospodarskega, in mi želimo v no za projekt ljudska kuhinja, vse pogostejše in smo ljudje Projekt ljudske kuhinje je samo to razpravo vključiti zaintere- kjer bomo predstavniki Obči- včasih preponosni, da bi pri- eden od projektov iz sklopa sirano javnost. aktualno 7

Obisk iz pobratenega Indianapolisa Deseto obletnico pobratenja mest Indianapolis in Pirana bodo združili s praznovanjem 20-letnice samostojnosti Republike Slovenije

ponedeljek, 14. marca, je nje spodbujamo. Cenim njihovo V občino obiskala podpred- delo, saj med drugim skrbijo za sednica slovenskega narodnega ohranjanje kulture in jezika. Iz- doma v Indianapolisu (zvezna jemno me veseli, da se bo tudi z država Indiana, ZDA) Ireno uradnim obiskom junija sodelo- Shelton s spremstvom. Letos vanje med Občino Piran in me- mineva 10 let od uradnega po- stom Indianapolis še okrepilo.” bratenja mesta Indianapolis in Sheltonovo veseli tudi podpora Občine Piran. Sheltonova je žu- iz matične domovine Slovenije. panu Petru Bossmanu predala Prizadevali si bodo še naprej uradno vabilo za obisk India- negovati prijateljske vezi, ki so napolisa junija letos, saj bodo se spletle med Indianapolisom v času od 1. do 8. junija ob 10 in Piranom v teh desetih letih. Podpredsednica slovenskega narodnega doma v Indianapolisu (zvezna letnici pobratenja in 20 letnici V Indianapolisu deluje zelo država Indiana, ZDA) Irena Shelton s spremstvom pri piranskem osamosvojitve njihove matične močna skupina ameriških Slo- županu Petru Bossmanu. domovine Slovenije, pripravili vencev (okoli 25.000), kot po- bogat program. tomcev predvsem rudarjev, ki področju so izbrali prav Občino dokument: Razglas Memoran- Župan je ob tem dejal: “Z ve- so pred davnimi leti prišli čez Piran. Zanimivo pri tem je, da duma o soglasju za vzpostavi- seljem sem se odzval povabi- veliko lužo in tu našli svoj kruh. ima Indy (kot ga na kratko in tev odnosov med pobratenima lu župana mesta Indianapolis Čeprav gre že za tretjo oziroma ljubkovalno poimenujejo) kot Mestom Indianapolis in Ob- Gregorya A. Ballarda, da se četrto generacijo, pa v svo- glavno mesto Indiane 830.000 čino Piran sprejeli v sogla- udeležimo praznovanja ob 10. jih običajih še vedno gojijo slo- prebivalcev, celotna populacija sni želji razvijati obojestran- obletnici pobratenja s Piranom vensko tradicijo. V želji, da bi velemestnega območja pa šteje sko razumevanje med ljudmi in 20 -letnici samostojnosti popestrili svoje delovanje tudi 1,830.000 prebivalcev. ter življenje v miru in prijatelj- Republike Slovenije. V India- navzven, so pred leti želeli najti Do pobratenja je prišlo leta stvu, v trdnem prepričanju, da napolisu deluje močno društvo slovensko občino, s katero bi se 2001, ki je bilo formalno skle- bodo prijateljske vezi med na- Slovencev in menim, da je zelo pobratili. Na podlagi tradicije njeno v Indianapolisu. Pred- šima skupnostma prispevale k pomembno, da njihovo delova- in izkušenj naše občine na tem stavniki lokalnih oblasti so uresničitvi teh ciljev. Obiskal nas je veleposlanik ZDA Joseph A. Mussomeli Veleposlanika ZDA Josepha A. Mussomeli je bil gost občine Piran v četrtek, 10. marca

piranski občini se je mu- je bil še posebej navdušen nad V dil v okviru 10. CISCO bogato in dolgo tradicijo soli- EXPO Konference, ki je pote- narstva ter je obljubil, da se pokala v Portorožu. leti vrne k nam. V dvorani Domenica Tinto- Poudaril je, da se v Sloveniji retta v občinski palači sta ga počuti zelo dobro in varno. Prej sprejela župan Peter Bossman se je moral ukvarjati bolj z vpra- in podžupanja Meira Hot. V šanji človekovih pravic in demo- prijateljskem in sproščenem kracije, pri nas pa se lahko bolj nagovoru je župan veleposla- posveti gospodarskemu sodelo- niku predstavil občino Piran, vanju, kar ga še dodatno veseli. glavne dejavnosti in bogato Izrazil je željo, da bi z Občino dediščino ter velik potencial, Piran dobro sodelovali in okre- Veleposlanik Josepha A. Mussomelija se je vpisal v Zlato knjigo ki ga ima občina. Veleposlanik pili gospodarsko sodelovanje. Občine Piran. 8 aktualno Želim, da prostovoljstvo postane naš vsakdan Karmen Bossman Laković, dr. med., častna pokroviteljica Rdečega križa Piran ob Evropskem letu prostovoljstva

vet Evropske Unije je leto lahko vsak posameznik najprej 2011 razglasil za Evrop- naredi v svojem okolju, da poma- Ssko leto prostovoljstva. ga tistim, ki so potrebni pomoči? Z razglasitvijo so pokazali po- » Danes je sosedska pomoč žal membnost prostovoljskega dela. zelo redka in zato je toliko bolj Rdeči križ Piran, ki že vrsto let pomembno organizirano nude- dejavno skrbi za razvoj prosto- nje pomoči preko organizacij, voljnega dela, v Evropskem kot je tudi RK Piran. Preko njih letu prostovoljstva pripravlja se ljudje lažje vključijo v razne vrsto aktivnost, s katerimi želi- dejavnosti, preko katerih lahko jo obeležiti to pomembno leto. pomagajo sočloveku. Upam, Kot častno pokroviteljico so k da bodo aktivnosti, ki jih RK sodelovanju povabili zdravnico Piran pripravlja v Evropskem Karmen Bossman Laković, dr. med. Karmen Bossman Laković in letu prostovoljstva, privabile k kot so dejali pri RK Piran, je sodelovanju čim večje število Sta z možem hčerki vzgajala v žal poklic ne omogoča veliko bila odločitev lahka, saj je lah- prostovoljcev. Želim, da prosto- tem duhu? prostega časa, da bi se še bolj ko s svojim delom in nesebično voljstvo postane naš vsakdan. » Prepričana sem, da smo star- posvetila prostovoljstvu, upam pomočjo vsem za zgled. ši s svojim delovanjem največji pa, da preko rednega dela pri- Menite, da smo ljudje dovolj zgled otrokom in tudi vrednote, spevam vsaj nekaj k prosto- Sprejeli ste povabilo Rdečega seznanjeni z možnostmi, kako ki jih sami gojimo, otroci ka- voljstvu. križa Piran, da ste častna po- lahko pomagamo in kam se sneje prevzamejo. Kajti otroci kroviteljica ob Evropskem letu lahko obrnemo? opazujejo starše in način delo- Ste zdravnica v Centru za sta- prostovoljstva. Kaj vam pome- » Mislim, da še vedno prema- vanja staršev postane tudi na- rejše občane v Luciji. Kako gle- ni to povabilo? lo. Na to gotovo vpliva tudi čin delovanja otrok. date na medgeneracijsko sode- » V veliko čast in veselje mi je, načina življenja, saj sta borba lovanje? da so povabili prav mene za ča- za uspehom in materialnim Kaj vam pomeni prostovolj- » Nemogoče je, da bi organi- stno pokroviteljico. Upam, da statusom v ospredju, ob tem pa stvo? Kakšni občutki se zbujajo zacije in ustanove zadovoljile bom s svojim delom pripomo- se pozablja na ljudi, ki so po- v vas, ko nekomu pomagate? vse potrebe ljudi, ki potrebu- gla k širjenju prostovoljstva v moči potrebni in nimajo enakih » Pomagati drugim pomeni jejo pomoč. Pomembno je tudi naši občini. RK Piran v sklopu možnosti. Zato se mi zdi, da obdarovati samega sebe. Ko povezovanje mladih in starih, Evropskega leta prostovoljstva je pri promociji prostovoljstva nekomu pomagamo in s tem a tega je v naši družbi prema- pripravlja kar nekaj dejavnosti. zelo pomembna vloga izobra- pripomoremo, da začutijo, da lo. Medgeneracijsko povezo- Če izpostavim samo nekaj do- ževalnih ustanov in medijev. niso zavrženi, osamljeni in iz- vanje je še v povojih in tudi ta godkov v množici dejavnosti, Seznanjena sem, da so na pi- ključeni iz družbe, bogatimo segment prostovoljstva je po- ki jih pripravljamo skupaj z ranski gimnaziji organizirani sami sebe. trebno še bolj spodbujati. RK Piran, recimo brezplačno mladi prostovoljci, kar je zelo striženje, ki jo bodo v vlogi pohvalno. Kdaj ste se prvič srečali s pro- Kaj bi sporočili nekomu, ki želi prostovoljcev v maju in aprilu stovoljstvom? biti prostovoljec, a se obotavlja? 2011 izvajale dijakinje Srednje Oba z možem sta zdravnika in » Že pred 20 leti sem pomaga- » Potrebno je vključevanje tehnične šole Koper, ki se šo- imate močno razvit čut za po- la Rdečemu križu Piran, ko je prostovoljcev pod mentor- lajo po frizerskem programu, moč sočloveku. Kdaj ste začu- na območju bivše jugoslovan- stvom. Mlade je potrebno po- sprejem za krvodajalce v aprilu tili, da želite pomagati ljudem? ske republike divjala vojna in vabiti zraven, jim na začetku in spremljajočo razstavo por- » V ranem otroštvu sem imela so se k nam zatekli begunci. pomagati, da vedo, na kakšne tretov krvodajalcev. osebne izkušnje bolnišnične- Tudi kot zdravnica v splošni načine lahko pomagajo. Zato ga zdravljenja in že takrat, kot ambulanti, ko sem še delala v pa so potrebne organizacije, Slogan Evropskega leta prosto- majhna deklica, sem se odlo- mestu Piran, sem se srečevala kjer starejši, bolj izkušeni čla- voljstva je »Bodi prostovoljec, čila, da bom zdravnica in bom z ljudmi v stiski in jim poma- ni svoja znanja prenašajo na spreminjaj svet«. Kaj menite, da pomagala ljudem. gala. Moram pa priznati, da mi mlajše generacije. krajevne skupnosti 9 Neutrudni krajani Sv. Petra znajo vedno poskrbeti za dobro voljo Tudi Sv. Peter je bil v decembru praznično obarvan

rvi, ki so okusili magičnost tega dobila dopolnilne prometne znake Pmeseca, so bili otroci, saj so si za omejevanje hitrosti skozi celo v istem večeru ogledali lutkovno vas, ki so sedaj nameščene na predstavo, pa še Dedek Mraz jih je glavnih prometnicah, po katerih prišel obiskat. Seveda je otroke tudi se v Sv. Peter vstopa z vozilom. obdaril in z njimi malo pokramljal. V februarju je Kulturni dom go- Na silvestrovo je bilo še poseb- stil tradicionalno revijo Primor- no živahno, kajti skupina krajanov ska poje, ki je obsegala nastop je organizirala vaško praznovanje šestih pevskih zborov iz širše novega leta v Kulturnem domu. Primorske, ti pa so zbrano občin- Dogajanje je povezoval DJ Robix, stvo razvajali s svojimi ubranimi ki je tudi poskrbel za glasbeno ku- glasovi. Revijo je s svojo priso- liso in za to, da nihče ni ostal brez tnostjo počastil tudi župan Obči- svoje glasbene želje. Za hrano in ne Piran Peter Bossman. pijačo je bilo poskrbljeno tudi s Letos se je mesec marec hudo- pomočjo krajanov, ki so se izkaza- mušno poigral z ženami, saj je Krajani so organizirali pustovanje skupaj s kolegi iz hrvaškega Kaštela, li v peki sladic. Takoj po polnoči marsikatera našemljena prazno- saj že vrsto let pustno povorko zanese k prijateljem onkraj Dragonje. smo začetek novega leta proslavili vala njihov dan. Neutrudni kra- Letos so priredili poroko – nevesta je iz Sv. Petra, ženin pa iz Kašetla. z veličastnim ognjemetom. jani pa so ponovno poskrbeli za Ko se je praznično vzdušje po- razposajenost in tudi letos orga- leglo, so prišle na vrsto bolj re- nizirali pustovanje, ki presega dr- sne teme. Krajani so opozorili na žavne meje, kajti že vrsto let pu- posledice septembrskih poplav stno povorko zanese k prijateljem v naši krajevni skupnosti, ki so onkraj Dragonje. Skupaj so nor- se v največji meri odražale na čije še slajše. Maškare so domove razritih cestah. Pristojne službe razveseljevale dva dni, tretji dan Občine Piran so nam prisluhnile pa so pusta pokopale. Zahvalju- in tudi hitro ukrepale. Po ogledu jemo se vsem krajanom, ki so si poškodb na terenu so kmalu po- prizadevali za popestritev vaške- slali ekipo, ki je nekatere ceste že ga utripa in vsem donatorjem ter sanirala, preostale pa bodo v krat- sponzorju Adriatic Slovenica. kem. Iste službe so na našo pro- Matjaž Bučinel, šnjo tudi poskrbele za to, da je vas Svet KS Sv. Peter

Krajani radi zaplešejo. 10 krajevne skupnosti Sežiganje komunalnih odpadkov Pred nami je pomlad, čas čiščenja zelenic, okolice, hiš in vrtov. To skrbno delo spremlja žal tudi škodljiva razvada — sežiganje odpadkov na prostem zvezi s tem ugota- šijo v dimu in nesnagi, ker vljamo zelo nizko prebivalci spodnjih treh ali V stopnjo osveščeno- štirih stanovanjskih hiš sko- sti nekaterih posameznikov raj tedensko kurijo cele gr- na območju naše krajevne made raznih odpadkov. skupnosti. Skozi daljše obdobje ugota- Pa vendar so se v zadnjih vljamo, da se poleg vrtnega štirih letih na KS Lucija odpada sežigajo tudi drugi zvrstile številne pripombe odpadki, ki bistveno onesna- osveščenih krajanov, ki so že žujejo okolico, zato se poleg dolgo časa opozarjali na pro- gostega dima širijo tudi ne- blematiko sežiganje odpad- prijetne vonjave. Gost dim kov na prostem v celotnem povzroča tudi vlažen vrtni naselju Lucija, s čemer smo odpad. Prebivalci blokov po- tudi seznanjali Občino Piran. gosto zaradi tega ne morejo Največ pripomb smo beležili zračiti prostorov, sušiti pe- iz ožjega stanovanjskega dela rila in ne morejo preprečiti v Luciji, Forma vive (Dom za vdora neprijetnih vonjav v starejše občane), neposredne stanovanja. okolice Športne dvorane do Strokovnjaki in ekologi ves Obrtne cone. Prebivalci blo- čas opozarjajo, da sežiganje štvo, vezane plošče, barvan se sproščajo pri gorenju. kov Liminjanske in Čokove oziroma kurjenje zelenega les, itd.) povzroča sproščanje V številnih občinah v drža- ulice (štiri trojčki, okrog 240 vrtnega odpada (veje, trava, nevarnih spojin, na primer di- vi so prav zaradi tega z občin- stanovanj) se dobesedno du- listje, karton, plastika, pohi- oksina, ta pa se sčasoma na- skim predpisom prepovedali laga v okolju, zraku, vodi in sežiganje vseh komunalnih zemlji, kar pripomore k pad- odpadkov, tudi v piranski. Že cu imunskega sistema in na- od leta 2009 pri nas velja Od- stanku drugih nevarnih bole- lok o varstvu pred naravnimi zni. Slovenija se je podpisom in drugimi nesrečami na ob- Kjotskega protokola (medna- močju občine Piran (UO PN rodni sporazum) zavezala, da št. 9). Potrebno ga je torej bo sodelovala pri varovanju spoštovati! podnebja in zmanjšanju to- Morda bi bilo smotrno ure- plogrednih plinov (CO2), ki diti ZBIRNI CENTER, ki bi krajanom, ki imajo vrtove in njive, omogočal odlaganje vrtnega odpada, vsaj enkrat mesečno. Če želimo našim otrokom in vnukom omogo- čiti nadaljnje življenje na zemlji vsaj v enaki ali celo bolj- ši meri od današnje, moramo spremeniti naš odnos do narave. To pa lahko naredimo le s spremembo miselnosti in posledično temu spremenimo način ravnanja s komunalni- mi odpadki. Franko Fičur predsednik sveta KS Lucija društva 11 Priznanja ob svetovnem dnevu CZ Prvi marec je svetovni dan civilne zaščite (CZ) in ga praznujemo tudi v Sloveniji

b praznovanju dneva CZ Oželimo seznaniti javnost o pomembnosti sil zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter poudariti pomen medsebojnega sodelovanja različnih sil v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V lanskem letu so Slove- nijo, kot tudi naše priobal- no območje, prizadele večje naravne in druge nesreče. Med njimi velike septem- brske poplave, v katetrih so glavno vlogo reševanja in pomoči imele sile zaščite in reševanja, med njimi še posebno gasilci. Tako so najza- služnejši gasilci, ki so sode- Sečoveljski gasilci so prejeli bronasti znak CZ. Foto : Igor M. lovali v lanskoletnih velikih poplavah, prejeli na lokalni bili tudi štirje gasilci iz PGD dolgoletno delo z gasilsko vlje. Vsem prejemnikom pri- slovesnosti ob počastitvi Sečovlje: David Radoslav, mladino pa je bronasti znak znanj iskreno čestitamo! dneva CZ v Izoli bronasti Robert Gregorič, Loris Ge- CZ prejela Mirela Flego, Aleš Suban, znak CZ. Med nagrajenci so rič in Marko Vodopivec. Za prav tako članica PGD Sečo- poveljnik PGD Sečovlje Ukradeno otroštvo Mestna knjižnica Piran je v počastitev dneva žena pripravila večer na temo o ukradenem otroštvu

lani piranskega krajevnega govora udeležilo veliko število Čodbora Društva izgnancev obiskovalcev, med njimi veliko Slovenije 1941 – 1945 so na mladih. zanimiv način pripovedovali Spomine na ukradeno otro- o svojih doživetjih v času 2. štvo so pripovedovale Kandos svetovne vojne, ki so jih kot R., Zorec M., Lenassi M., Ko- Foto: Marjan Šabič otroci ali mladinci preživeli v čevar P., Paternost Brvar D., raznih nacifašističnih tabori- Senčar T. in Weiss S.. Pogovor ščih v Italiji, Srbiji, Nemčiji, je vodila direktorica Mestne na Hrvaškem in na Rabu. Ob knjižnice Piran Oriana Ko- gledanju spominskega gradiva šuta Krmac in nastopajočim sodelujočih na velikem zaslo- podarila rdeči nagelj. V imenu nu je bilo pripovedovanje še nastopajočih se zahvaljujem bolj prepričljivo in ganljivo. vodstvu in delavcem Mestne To je bila prava učna ura zgo- knjižnice Piran za lep večer, dovine, ki ni pustila nikogar številnim obiskovalcem pa za ravnodušnega. Še posebej smo obisk. bili zadovoljni, ker se je raz- Tončka Senčar 12 društva Predstavlja se folklorno društvo VAL Piran V Folklornem društvu VAL Piran že več kot pol stoletja združujemo mlade iz vse slovenske Istre in prenašamo slovensko kulturno izročilo skozi ples in glasbo iz roda v rod

ružijo nas vrednote, ki izročilo v občini in širšem slo- je, in sicer: prva skupina, seni- so marsikje že izumrle: venskem prostoru, vključevati or skupina, glasbena skupina in Dprijateljstvo, kolegial- čim večje število mladih v kul- tamburaška sekcija (harmonika, nost, požrtvovalnost in timsko turno dejavnost društva ter kul- bas, klarinet, violina, tamburice, delo. Seveda pa nam pri vzdr- turne dejavnosti nasploh. kitara), pevci ljudskih pesmi. ževanju teh vrednost pomagajo Želimo spodbujati pozitiven Člani našega društva posku- skupni izleti, zabave, festivali in odnos mladih do kulturnega šajo delovati tudi na področju veliko trdnih prijateljskih in lju- ustvarjanja in kulturnih vrednot, otroških folklornih skupin v bezenskih vezi, ki se med člani gojiti interes in skrb za vse, kar okviru osnovnih šol ali vrtcev, društva neprestano pletejo. je povezano s slovenskim ljud- tako na OŠ Koper že od leta Želimo izžarevati vedrino, to- skim izročilom, še posebej za 2006 delujeta Otroški folklorni plino, svežino in dinamičnost. narodne noše in ostalo opre- skupini Val in Valček. Prav tako Vse to predstavlja VAL morja. mo, s katero društvo razpolaga. si že želimo vzpostaviti kakovo- Folklora, kot prikaz ljudskega Spodbujati želimo h kreativne- stno Akademsko folklorno sku- izročila, pa se kaže v imenu mu razmišljanju o slovničnih, pino v sodelovanju z Univerzo mesta Piran, tega slovenskega pravopisnih in drugih zakoni- na Primorskem. bisera, obdanega z morjem. Fol- tostih ter jih približati širšemu Društvo je v preteklosti tudi klorno društvo VAL Piran torej občinstvu. Širimo spoznavanje sodelovalo pri organiziranju pomembna za vso slovensko združuje sedanjost s preteklo- zvrsti jezika, predvsem narečij pomembnih kulturnih prire- Obalo. Z inovativnostjo in pro- stjo, zagledanost v prihodnost s v povezavi z zgodovino in dru- ditev, kot so Praznični dnevi dornostjo pa smo uspeli festival spomini na preteklost. gimi umetnostmi, spodbujamo slovenske folklore v Piranu (v razširiti tudi na Hrvaško, na- Želimo biti tudi gonilna sila kulturo obiskovanja gledaliških letih 1997, 1980, 1981, 1982 tančneje v Umag. kulturnega dogajanja v sloven- in drugih predstav ter kreativ- in 1988), Festivalu Melodije Že vrsto let aktivno sodelujemo ski Istri. V društvu imamo tudi no in kritično razmišljanje ter Morja in sonca ter pri prireditvi s slovensko izseljensko skupino strokovnjake iz različnih podro- spodbujanje k interpretaciji be- FolkArt (preden se je FolkArt Drava iz Augsburga, kateri nu- čji, z veliko podjetniškega duha. sedil na različnih ravneh. razvil v festival v okviru festi- dimo strokovno pomoč pri po- S skupnimi močmi že vrsto let Folklorna društvo VAL Piran vala Lent v Mariboru) v Acdi- stavitvi novih odrskih postavitev organiziramo MIFF - Medna- deluje že od leta 1961. Vsako toriju (1984 in 1985). V letih in izdelavi kostumov ter dodat- rodni folklorni festival Medite- leto skupina izvede več kot 50 2002 in 2003 smo organizirali kov. Ponosni smo na to, da so rana, z namenom predstavitve nastopov doma in v tujini. Dru- tudi Poletne folklorne večere na člani našega društva pomagali različnih plesnih in glasbenih štvo se trenutno predstavlja s portoroški ploščadi. V zadnjih pri nastanku drugih kvalitetnih kultur sredozemskih držav tako programom enajstih slovenskih letih pa smo ponosni predvsem folklornih skupin v širši okolici turistom kot tudi domačinom. plesnih koreografij: Istrska ša- na Mednarodni folklorni festi- in zamejstvu. Naše društvo je Folklorno društvo VAL Piran je gra, Ća to šuška (istrski plesi), val sredozemskih držav – MIFF bilo tudi ustanovitelj in glavni prostovoljno, samostojno, nepri- Noč v solinah (solinarski plesi (angl. Mediterranean Interna- pobudnik Primorskega združe- dobitno združenje fizičnih oseb, in običaji), kraški plesi, goriški tional Folklore Festival), ki ga nja folklornih skupin. Včlanjeni ki z ljubiteljskim delovanjem plesi, tržaški plesi, belokranjski naše društvo uspešno organizi- smo v Zvezo kulturnih društev uresničuje svoje interese na po- plesi, gorenjski plesi, štajerski ra že od leta 2003 in katerega Karol Pahor iz Pirana in Zvezo dročju kulture in s tem prispeva plesi in prekmurski plesi ter ple- namen je združevanje in prikaz ljudskih tradicijskih skupin Slo- k bogatenju kulturnega življenja si iz Kostela, zaplesati pa znamo različnih kultur iz sredozem- venije, ki deluje pod okriljem v svojem širšem in ožjem oko- tudi plese iz držav bivših jugo- skega območja, združevanje Mednarodnega združenja fol- lju. Namen društva je razvijati slovanskih republik. Društvo je mladih folkloristov in sklepanje klornih skupin - CIOFF. folklorno dejavnost in ljudsko trenutno razdeljeno v štiri sekci- novih poznanstev. Prireditev je V letošnjem letu bo društvo obeležilo svoji prvih 50. let delovanja na velikem koncertu v amfiteatru Avditorija Portorož v soboto, 11. junija. Vabljeni vsi, ki bi radi preživeli prijeten ve- čer v duhu ljudskega izročila in folklornega utripa. V imenu Valovcev zapisal mag. Boris Šušmak društva 13

Cicibani gostje v Anbotu DOMOZnAnSKI čeTrTKI V PIrAnu Člani društva Anbot še posebej težko čakamo Piran je mesto, zaradi katerega mnoge boli glava, spet druge pa za vedno privije k sebi. Kdo in kakšni so ljudje, ki tu vztrajajo? Kakšno 23. januar, ko pripravimo praznovanje rojstnega mesto je v resnici Piran? V katero smer bi se moral razvijati? Zakaj dne otroškega pesnika Otona Župančiča toliko konfliktov in težav v mestu? Kdo vleče niti iz ozadja, kdo je v ospredju? Zakaj je to mesto tako opevano in tolikokrat prekleto obenem? ruštvo Anbot domuje na Žu- društva, se je pričela delavnica. Kaj izgublja in kaj pridobiva? Kakšne so vloga in možnosti domačinov? pančičevi ulici in to je prilo- Vsak otrok si je iz starih plaka- D Veliko je še vprašanj, ki so ključna za razvoj mesta, a vseh odgovorov žnost, ko povabimo naše najmlaj- tov zgubal glavo konjička, jo po- ne moremo najti le v knjigah, šolah, časopisih, gostilnah, na tečajih. še meščane na medgeneracijsko slikal in dodal grivo, ki jo je nato Zato so ponovno tu Domoznanski četrtki v obliki okroglih miz, kjer se druženje. Vsako leto izberemo nasadil na palico. Ko so imeli bomo ob strokovnih izhodiščih in pogledih iz različnih zornih kotov eno pesmico - letos je bila izbrana vsak svojega konjiča, so z njim medsebojno seznanili z mnogimi prepomembnimi in tudi neprijetnimi Župančičeva pesem Na kolenu, oddirjali na Tartinijev trg, kjer so temami in tabuji iz našega okolja. Morda bomo potem o svojem mestu ki pravi takole: “Diči, diči, diča, se s spustili v galop. urno na konjiča, na konjiča vra- Hladen zimski in vetroven dan in meščanih vedeli več, bolje razumeli njegovo raznolikost in tradicijo nega, dobro osedlanega ...”. je tako ogrel otroški smeh in ter lažje soodločali o usodi mesta, o usodi občine in nas samih. Obiskalo nas je veliko število veselje. Po takem galopu se je Koledar Domoznanskih četrtkov v Piranu za sezono 2010/2011: otrok. Po dobrodošlici otrokom prilegel lonček toplega čaja če- 14. april / Stranpoti piranskega turizma je sledilo branje Župančičeve belice Maje in že so otroci vese- 12. maj / Kako se upravljajo zgodovinska mesta – izkušnje in metode poezije in ko je vsak otrok dobil lo oddirjali na čudovitih konjičih Ob rednih pripravljamo letos še veliko izrednih večerov, na katerih svojo pomočnico izmed članic proti domu. Milojka Fortuna se bomo dotaknili posebnih zgodb in vsebin in na katerih bomo gostili nadvse zanimive ali pomembne ljudi tako, da se bodo letošnji Domoznanski četrtki v Piranu dogajali skorajda dvakrat v mesecu. Vsi Domoznanski četrtki se pričnejo ob 18. uri in trajajo okoli 2 uri! Organizator Domoznanskih četrtkov v Piranu je MEDITERANUM, Zavod za revitalizacijo mediteranske kulture Piran, Ulica svobode 81, 6330 Piran (e-mail: [email protected]) v sodelovanju in v prostorih Inštituta za dediščino Sredozemlja ZRS Univerze na Primorskem, v Bolniški ulici 20 (ob Križnem hodniku), vsak drugi četrtek v mesecu, ob 18. uri. Dobrodošli vsi, ki želite kaj več izvedeti o Piranu in prostoru Istre, in vsi, ki vam ni vseeno za ta življenjski prostor. V Piranu so hiše iz različnih časov, različnih barv, slogov, velikosti, ki stojijo tesno druga ob drugi in so si v oporo. Zamislimo si, kako bo lepo, ko jih bomo ljudje posnemali. Slobodan Simič Sime Vsak otrok si je iz starih plakatov zgubal glavo konjička. Ustanovljeno Društvo meščanov mesta Piran esto Piran je 11. marca na nov in v iskanju ter razume- Mustanovnem zboru dobilo vanju drugačnih stališč. Tako novo društvo, katerega cilj je, bodo med meščani spodbujali da se imajo v tem mestu lepo ustvarjalno in odgovorno obna- vsi, ki delijo njegovo usodo, kar šanje, pripadnost mestu, zane- pomeni tudi več delovnih mest, sljivost, poštenost, korektnost domov (oziroma stanovanj) in in pripravljenost za pomoč. ca ob 19. uri vabi Pirančane v tajnika Boruta Valenčiča ter mladih družin. “Trudili se bomo uresničevati prostore KS v Župančičevi ulici, člane Roka Domnika, Alenko Društvo meščanov mesta Pi- jasno zastavljene cilje, ki bodo kjer bodo podrobneje predstavili Aškerc Mikeln, Jožico Žagar ran po besedah njegovega pobu- merljivi in bodo hkrati zagota- program in vpisovali nove člane. ter Katico Vukovič. Predsednik dnika in predsednika Marjana vljali napredek kulture sobiva- Na ustanovni skupščini so v nadzornega odbora je Vinko Masla vidi možnost uresniče- nja, razvoja medsebojnih od- upravni odbor izvolili še pod- Oblak, člana pa Bojan Šmon vanja teh ciljev v spodbujanju nosov in sledili viziji društva”, predsednika Sandra Kravanjo in Robert Letica. konstruktivnega delovanja čla- pravi Maslo in v sredo, 30. mar- in Liliano Lovrečič Protić, MM 14 arhiv Prvi zvezek piranskih notarskih pergamentnih listin predbeneškega obdobja 1173 ‐ 1212 Notarske pergamentne listine so najdragocenejši del piranskega arhiva

zšel je 1. zvezek zbirke Pi- ranske notarske pergamen- I tne listine, ki zajema obdobje od leta 1173 do leta 1212. Avtorja sta arhivska strokovna sodelavca Marjan Rožac in Alberto Pucer, ki že več kot trideset let skrbita za piransko arhivsko gradivo neprecenljive vrednosti. Zvezek je prvi temeljit prikaz listinskega gradiva predbene- škega obdobja. Je dobrodošel pripomoček za spoznavanje zgodovine Pirana in njegove okolice širšemu krogu bralcev. Direktorica Arhiva mag. Nada naslovnica publikacije Čibej je med drugim zapisala: Knjigo Piranske notarske pergamentne listine in njen pomen so 21. “Vrednost knjige ni zgolj v opi- januarja predstavili v občinski palači, in sicer (z leve) direktorica diko jezika tistega časa. Ker pa su listine in podaji njene vse- Pokrajinskega arhiva Koper mag. nada čibej, dr. Dušan Mlacovič iz bi bila objava celotnih prevo- bine, temveč prinaša temeljno ljubljanske Filozofske fakultete in soavtorja Marjan rožac ter Alberto dov vseh listin preobsežna, pu- sporočilo razumevanja obrav- Pucer. rožac je povedal, da se vsebina med drugim nanaša na pravdo blikacija vsebuje le razširjene med Piranom in koprskim škofom o davščinah, ki se je vlekla pet let, navanega obdobja in sistema od 1201 do 1205. V njej so posredovali razni arbitri, ki jih je imenoval povzetke vsebin le-teh. Ostala pravnega delovanja. Izjemno celo sam papež. Spor se je zaključil tako, da je oljna desetina ostala oprema zvezka listin je delo pomemben del pa je tudi po- v Piranu, dve četrtini druge desetine ostalih pridelkov pa sta pripadli Alberta Pucerja. Da je publika- dročje opomb, v katerem nam koprskemu škofu. Isti spor se je ponovno razvnel okoli leta 1220. cija tudi vizualno privlačna in avtorja podata razlage posame- zanimiva, je s fotografijami li- znih dejanj in dejstev in nam s kronološko in označene z zapo- del piranskega arhiva. Vsaka, stin in oblikovanjem poskrbel tem približata predbeneški čas redno številko (signaturo). Sledi pa naj si bo še tako majhna Robert Titan. Prevoda povzet- izpred 837 let”. navedba kraja in datuma. Imena ali samo njen del, predstavlja ka sta prispevali: v italijanšči- V piranskem arhivu je shranje- krajev so navedena v latinščini, edinstven in nepogrešljiv ka- no Meta Panger, v angleščino nih 1880 notarskih pergamen- italijanščini, kjer gre za italijan- menček v mozaiku preteklo- pa Nina Gostenčnik. tnih listin (pravde, zadolžnice, sko mesto in slovenščini. Datum sti Pirana in širše okolice. S Alberto Pucer ženitne pogodbe, darovnice, pa zajema leto, mesec in dan. publikacijo pa naj bi te listine kupoprodajne pogodbe …). Sledi glavni del listine, to je pre- zaživele in našle prostor pri Neprecenljivo in raznovrstno vod vsebine dokumenta. Pri vsa- vsakem, ki mu zgodovina Pi- arhivsko gradivo, ki sega v leto ki listini so navedene še: narava rana in tega dela istrskega pro- 1173 oziroma 1187 (prepisa listine (pogodba, darovnica, raz- stora nekaj pomeni in ga ima najstarejših dokumentov sega- sodba, zapisnik …), pravni sta- rad. Zato je še zlasti namenje- ta v leto 1036 in 1041) govori tus (original, prepis, kopija …), na vsem Pirančanom, prebi- o preteklosti Pirana in njegovih pisna podlaga (pergament), je- valcem Pirana in okoličanom, prebivalcev, njegovem ožjem zik (latinščina), notar (navedba ljubiteljem naše preteklosti, in širšem zaledju, večjem delu imena in statusa notarja ter no- Istranom in vsem, ki sta jim ta Istre in o vlogi Pirana v Evrop- tarskega znaka), priče, velikost, tematika in zgodovina pri srcu. skem prostoru. ohranjenost in objava (če je bila Torej širšemu občinstvu in ne Publikacija zajema fotogra- objavljena). Na koncu vsake li- zgolj stroki, čeprav naslov pu- fije 72 primerkov in 78 vsebin stine so dodane še opombe ozi- blikacije morda daje tak vtis. pergamentnih notarskih listin roma pojasnila. Listine je iz latinščine preve- pred-beneškega obdobja od leta Notarske pergamentne listine del Marjan Rožac, ki je posku- 1173 do 1212. Razvrščene so so nedvomno najdragocenejši šal ohraniti “patino” in melo- comunità degli italiani 15 In Casa Tartini una mostra dedicata al fotografo piranese Alfredo Pettener Tra dicembre e gennaio gli ambienti di Casa Tartini hanno ospitato la mostra Alfredo Pettener (1862-1943), raffinato fotografo piranese

ostra di ritratti, vedute e paesaggi della Mcittà di Pirano”, cu- rata da Slobodan Simič Sime, appassionato di fotografia, collezionista e fornitore di un bel numero di oggetti esposti. Grazie alla tesi di laurea di Lea Škerlič, “Alfredo Pette- ner e la fotografia del Litora- le”, le istituzioni italiane del territorio per valorizzare questo personaggio importante ma mai prima adeguatamente studiato, hanno promosse diverse interessanti iniziative culturali. La Sala delle vedute propo- ne una serie di pannelli e di bacheche attraverso i quali si segue la vita e l’opera del No- stro. Grazie alle riproduzioni nonché agli originali, messi a disposizione da numerosi privati emergono i volti di ricostruzione di un tipico atelier del tempo. Foto: Lara Sorgo uomini, donne e bambini e al tempo stesso l’atmosfera dei to e richiesto anche a Trieste fratto sotto il tetto. Sebbene quella all’emulsione di gela- tempi andati, trasmessa pale- – tra i nomi più noti spicca, le lastre non siano firmate, tina e ai cartoni preparati per semente dall’abbigliamento indubbiamente, Giuseppe e non sia possibile attribuir- la stampa delle positive. Se indossato o dalle acconcia- Caprin, che se ne servì per gliele, il periodo, la tecnica il Piranese conoscesse tali ture. le sue pregevoli pubblicazio- utilizzata ed i soggetti raf- novità è difficile accertarlo. Alfredo Pettener nacque il ni –, è molto probabile abbia figurati, offrono sufficienti Ne erano, invece, a cono- 3 gennaio 1862 in una fami- iniziato in età molto giovane. elementi che fanno forte- scenza i grandi nomi trie- glia benestante, menzionata Al più tardi entro il 1894, il mente dubitare non siano di stini, quelli che con grande in loco fin dal XIII secolo Nostro era già un fotografo sua fattura. probabilità furono i suoi ma- (nella versione Petenàro); il professionista rinomato, con Pettener inoltre sperimen- estri. padre era un commerciante un atelier ben attrezzato si- tava e lavorava con fotogra- Nel corso della sua almeno di generi alimentari e per un tuato nella casa affacciata su fie stereoscopiche cioè lastre cinquantennale attività il No- periodo anche il figlio aveva piazza San Rocco, la stessa in con due negativi quasi ugu- stro eseguì un numero indefi- seguito quella strada. In qua- cui risiedeva. ali, la cui visione attraver- nito di ritratti. Tra le tecniche le occasione abbia manifesta- Tra i pezzi esposti ricordi- so uno strumento specifico impiegate ricordiamo il sa- to l’interesse per la fotografia amo i negativi su lastra che dava l’impressione della piente uso dello sfumato nei e, soprattutto, chi lo avesse molto probabilmente appar- profondità. Nel periodo in contorni del volto e della luce avvicinato a quella tecnica tenevano a Pettener. Stando cui Pettener muoveva i suoi nelle sue diverse tonalità. non è possibile accertarlo alla testimonianza di una primi passi la fotografia sta- Notevoli sono anche gli scatti per mancanza di fonti. Ma, persona che ha vissuto nel- va attraversando una fase realizzati all’esterno, infatti, dato che ben prima della fine la stessa casa del fotografo, di importanti cambiamenti. non pochi sono quelli relativi dell’Ottocento egli era ormai questi sono stati ritrovati in La tecnica su lastra umida ad avvenimenti vari, vedute, un professionista apprezza- gran copia proprio in un an- al collodio cedeva il passo a opere d’arte, che costituis- 16 italijanska skupnost Una voce sommessa Serata letteraria nel X anniversario della scomparsa di Adelia Biasiol

a sera del 14 dicem- I ricordi presentati in filmato Lbre scorso un folto e hanno ripercorso la sua vita, attentissimo pubblico ha la sua opera di insegnante e partecipato alla serata di di ricercatrice svolto presso poesia dedicata ad Adelia la scuola elementare Vin- Biasiol “Della vita ho osato cenzo e Diego de Castro a l'incanto”. Cinquanta minuti Pirano e a Sicciole, il suo intensi e raccolti di lettura essere mamma e donna. Era di sue poesie, dai primi anni intenzione delle autrici pre- Pannelli e bacheche attraverso i quali si segue l'opera del fotografo. Settanta fino a quasi il Due- sentarla a tutto tondo, nei Foto: Lara Sorgo mila, e un filmato,che hanno suoi versi , nella musica che ripercorso la sua breve ma amava e nelle immagini, con cono una fonte importante, fotografico. È stato ricostrui- intensa esistenza, rotti alla la sua caratteristica voce un ricca di informazioni ma an- to un tipico atelier del tempo, fine da applausi calorosi e po' roca. che una testimonianza rela- le cui caratteristiche erano commossi. Molto emoziona- Il filmato, realizzato per tiva ad un determinato peri- molto particolari. Si compo- te le autrici ed organizzatri- TV Capodistria da Edda Vi- odo storico. Tra questi veri e neva difatti di quattro par- ci di questa serata: Daniela ler, è andato pure in onda la propri documenti ricordiamo ti: il ricevimento, lo studio Paliaga, Marisa Rogić ed sera del triste anniversario l’immagine che ritrae la ca- fotografico vero e proprio, Edda Viler. della sua morte, il 24 di- ccia agli uccelli, probabil- l’angolo in cui venivano ef- La serata ha voluto dare cembre. Un ringraziamento mente colombi. Quest’ultima fettuati i ritocchi nonché il ancora una volta un tributo affettuoso va alla Comunità era una pratica assai diffusa, laboratorio per lo sviluppo all'eredità artistica di Adelia degli italiani G. Tartini e la foto in questione presenta delle fotografie. Dato che la Biasiol, così significativa per alla CAN comunale di Pira- un gruppo di questi cacciato- luce era un elemento non se- il nostro gruppo nazionale, no, a TV Capodistria e alle ri in una località non identi- condario, gli ambienti erano così fortemente femminile, amiche di Adelia che hanno ficata. generalmente provvisti di così realistica e graffiante e scritto dei pensieri e hanno La mostra presenta pure fo- grandi vetrate. al contempo così sognante e sostenuto l'iniziativa. tografie della città e del suo Questa mostra, ricca di con- delicata, un volo di libellula. D. P. circondario. Ad esempio ci tenuti e di pezzi di grande in- sono i ruderi della chiesetta teresse tecnico e documenta- di San Bernardino alla fine ristico, rappresenta un primo dell’Ottocento, la Casa ve- riconoscimento dell’illustre neziana agli albori del Nove- figlio di Pirano, un meritato cento, la Carrara piccola (una modo per esser conosciuto e via cittadina) nello stesso pe- rivalutato. La mostra dedica- riodo. Particolarmente inte- ta al fotografo Alfredo Pette- ressante è quella che ritrae i ner è stata realizzata grazie rappresentanti del Comune al all’iniziativa della prof.ssa ritorno dalla messa in onore Amalia Petronio, responsa- di re Umberto di Savoia. bile del reparto italiano della La Sala dei capricci archi- Biblioteca centrale Srečko tettonici è stata trasformata, Vilhar di Capodsitria. per l’occasione, in uno studio Kristjan Knez

Pubblico alla serata di poesia dedicata ad Adelia Biasiol. comunità degli italiani 17 Giovanni Dugan si ł spento in gennaio all’età di 103 anni, dopo un’intensa vita di lavoro

n secolo intero di vita pas- segreto della sua longevità. “Non sato tra lavoro e famiglia. seguo diete particolari nemmeno UÈ il cammino di Giovan- oggi, ho consumato pochi alcoli- ni Dugan, classe 1907, che qual- ci ed ho fumato sino a vent'anni che mese fa ha festeggiato i suoi fa” ci spiega Giovanni quando invidiabili cento tre anni. Gli au- gli chiediamo “la ricetta” per di- guri, a nome di tutti i piranesi, gli ventare centenari. Non dobbiamo sono stati formulati dal sindaco, insistere molto per strappargli Tomaž Gantar. Ha tagliato il tra- qualche altro ricordo. “Ho visto guardo in buona salute, rimessosi nascere il Casinò di Portorose rapidamente dalla preoccupante (che oggi dà lavoro a suo nipote malattia. che lo aveva costretto in Marco). I primi clienti erano pro- ospedale. Ci ha accolto calorosa- prio i miei piloti, che guadagna- mente nella sua casa di Portorose, vano moltissimo ed i nobili della a poche centinaia di metri dagli zona. Erano persone altolocate antichi magazzini del sale, che a anche i villeggianti che soggior- soli otto anni lo videro debuttare navano a Portorose agli inizi del- nel mondo del lavoro. Guadagnò di gente distinta ed istruita, come de temperature invernali e altri lo scorso secolo. Era un turismo le prime corone contando le mar- i piloti e gli ingegneri”. Arrivò il stenti per tornare a casa dopo d'élite, non di massa come oggi. chette sui sacchi in transito. ventennio fascista a complicare le l'Armistizio. Si trovò nella con- Il signor Dugan ha visto sorge- Abbandonata presto la scuola di cose. Giovanni non si piegò alle dizione di dover inventarsi un al- re anche il Grand Hotel Palace. Pirano, Giovanni si vide costretto pressioni per entrare nel Partito tro mestiere e diventò pasticcere. “Quando ero bambino gli alti al- ad aiutare la numerosa famiglia, Fascista e fu subito perseguitato. “Costruii con le mie mani i forni beri che oggi circondano il Pala- che contava oltre ai genitori, an- Abbandonò i suoi aerei per passa- e gli altri strumenti di lavoro. Ho ce, non raggiungevano i due me- cora quattro fratelli e due sorelle. re alla marina mercantile. Fu una addolcito per anni la vita dei miei tri d'altezza”. Prima di congedarci Dopo la crisi della prima Guerra breve parentesi in mare, prima di concittadini”. Prima della pensi- torna all'aviazione, la grande pas- mondiale, a sedici anni entrò in impiegarsi presso la costituenda one, giunta dopo cinque decenni sione della sua vita. Ci fa vedere aviazione ed apprese il mestiere miniera di carbone a Sicciole. Si d'attività, Giovanni Dugan ha la- la foto di uno degli idro-volanti ai di motorista. Prestò la sua ope- occupò del sondaggio dei terreni vorato ancora alle saline di Sezza quali lavorava e ci esorta a fargli ra nel locale idro-scalo, da dove e conobbe nei dettagli il sottosuo- e Sicciole. ancora visita. “Tanto dovrò vive- partivano i velivoli che mantene- lo di tutta l'Istria. Nel 1942 le sue È rimasto sempre a Portorose re ancora trecento o quattrocento vano i contatti con l'altra sponda simpatie per la social-democrazia assieme alla moglie e alle figlie, anni” scherza, salutandoci Gio- dell'Adriatico. “Era un ambiente e la sua chiara opposizione al fa- Elena e Liliana, vivendo il dram- vanni Dugan. fantastico” insegue ancora i ricor- scismo, lo portarono al confino ma dell'esodo e la partenza di ol- Gianni Katonar di con grande lucidità e precisio- di Manfredonia e dell'Aquila. tre 300 mila persone dalla regio- pubblicato su La Voce del ne il nostro interlocutore, “pieno Sopportò stoicamente le rigi- ne. Proprio il costante lavoro è il Popolo del 6 marzo 2007 La Famea dei salinai a Strugnano a “Famea dei salinai” ha coltivano i cachi. Collegando co e con tanto sole il guadagno Lparteciapato alla X Festa le saline con la campagna si veniva dalle saline, viceversa dei cachi di Strugnano. Ma vi percepisce l'unione di queste se l'estate era piovosa il benes- chiederete: cosa hanno in co- due attività. I salinari oltre ad sere veniva dalla campagna. mune i salinai con i cachi di essere salinari erano pure con- Con piacere ogni anno accogli- Strugnano? tadini e viceversa i contadini amo l'invito dell'Associazione noscere ai visitatori usi e costu- Ecco, a Strugnano ci sono le erano pure salinari. Queste due turistica Solinar di Strugnano a mi di questo mestiere e infine saline, dunque i salinari sono di attività portavano benessere a partecipare a questa manifesta- valorizzarne il prodotto cioè IL casa. Attorno alle saline ci sono molte famiglia strugnanesi. Se zione. Nell'occasione possiamo SALE. le campagne, dove i contadini d'estate il tempo era bello, sec- presentare le loro saline, far co- Giorgina Rebol 18 narava Začetek izvajanja transnacionalnega projekta MedPAN NORD Projekt MedPAN Nord je v veliki meri nadaljevanje uspešnega projekta MedPAN Interreg IIIC, ki je potekal med leti 2004 in 2007 in v katerem je kot partner sodeloval tudi Zavod RS za varstvo narave

rojekt je združil 23 orga- pri zagotavljanju uresničevanja Medes, sredozemski urad IUCN nizacij iz 11 držav v mre- širših mednarodnih, evropskih ter Zavod RS za varstvo narave. Pžo upravljavcev morskih in nacionalnih obveznosti na Konec lanskega septembra zavarovanih območij v Sredo- področju oblikovanja omrežij so se partnerji zbrali na prvem zemlju z namenom izmenjave morskih zavarovanih območij. srečanju projektnega sveta v izkušenj in dobrih praks in is- Med pomembnimi cilji pro- narodnem parku Cinque Terre, kanja rešitev za probleme in te- jekta velja omeniti predvsem na katerem so natančno oprede- žave, povezane z upravljanjem aktivnosti v smeri povečanja lili dinamiko izvajanja projekta morskih zavarovanih območij. učinkovitosti upravljanja mor- po posameznih projektnih sklo- in oblikovanje priporočil za Med neposrednimi rezultati skih zavarovanih območij, pih, načine poročanja o izvaja- usmerjanje obiska območja s projekta velja poudariti usta- ohranjanja biotske raznovrstno- nju posameznih aktivnosti ter plovili, novitev združenja upravljavcev sti ter oblikovanja usmeritev za administrativno plat projekta. • na sklenitvi okvirnega dogo- sredozemskih zavarovanih ob- trajnostno načrtovanje posegov Celoten projekt je vreden 2,4 vora z ribiči v zvezi z izvaja- močij. Med ustanovnimi člani in aktivnosti v morju in na mor- milijona evrov in je razdeljen v njem gospodarskega ribolova združenja je tudi Zavod RS za skem obrežju. 5 sklopov – upravljanje s pro- na območju Naravnega rezer- varstvo narave. Več informacij o Vodilni partner projekta Med- jektom, komuniciranje z jav- vata Strunjan, združenju in rezultatih projekta PAN Nord je WWF Francija, nostjo in deležniki, upravljanje • na poskusni postavitvi prive- MedPAN Interreg IIIC je na vo- sicer pa v projektu sodeluje še z morskimi zavarovanimi ob- znih mest na območju Narav- ljo na naslovu www.medpan.org 11 partnerjev iz šestih evrop- močji ter trajnostno upravljanje nega spomenika Debeli rtič Projekt MedPAN Nord, ki po- skih držav: Parc National de ribolova in turističnega obiska. ter teka v okviru Programa Med Port-Cros in ADENA iz Franci- Udeležba Zavoda RS za varstvo • na spremljanju obiska obmo- (2010 – 2012), izkorišča na- je, grški Marine National Park narave v projektu temelji pred- čja Naravnega spomenika De- stalo omrežje in povezave za of Zakynthos, Cinque Terre vsem na naslednjih aktivnostih: beli rtič. zagotavljanje učinkovitejšega National Park, nevladna orga- • na izdaji zgibanke o morskih Zavod RS za varstvo narave bo upravljanja z morskimi zavaro- nizacija Federpachi in Marine habitatnih tipih Natura 2000 letos jeseni tudi gostil eno od vanimi območji in posledično Reserve of Miramare iz Italije, in obveščanju javnosti o pote- strokovnih srečanj, predvide- uspešnejšega ohranjanja ele- vladna Environment and Plan- ku projekta, nih v okviru projekta. mentov biotske raznovrstnosti ning Authority z Malte, španski • na oblikovanju ocene stanja Dodatne informacije mag. morskega ekosistema. Projekt Junta de Andalusia, Generalitat kvalifikacijskih vrst in habi- Robert Turk, vodja ZRSVN OE predvideva usklajevanje pri- de Catalunya z zavarovanima tatnih tipov v morskem delu Piran. stopov posameznih partnerjev območjema Cabo de Creus ter naravnega rezervata Strunjan Mateja Kocjan

OBVeSTILO

Piranska območna enota Zavoda republike Slovenije za varstvo narave se je z novim letom preselila v Izolo, na Trg Etbina Kristana 1, med tržnico in pošto.

Kljub novi lokaciji pa zaradi praktičnih in zgodovinskih razlogov osta- jamo območna enota Piran in tako ohranjamo ime mesta, v katerem je bila v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja naravovarstve- na služba ustanovljena in kjer je dolga leta delovala, sprva v okviru Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, zadnje desetletje pa v sklopu Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Naše telefonske številke so ostale enake.

Mateja Kocjan, Zavod RS za varstvo narave Tel: 01 230 95 24, 031 617 370 È SAGGIO PENSARE ISTRUZIONI PER DIFFERENZIARE I RIFIUTI VERDE... di erenziamo i ri uti

IL CENTRO DI RACCOLTA DI DRAGOGNA É ANCORA IN FUNZIONE - LA DISCARICA DI DRAGOGNA É CHIUSA ! Dall’17.gennaio 2011 i ri uti non vengono più depositati nella discarica di Dragogna. I ri uti vengono trasportati e deposti nella discarica Ostri vrh a Logatec. La raccolta di erenziata é obbligatoria. Nella discarica di Dragogna è ancora in funzione il centro di raccolta (CR). Accettiamo gratuitamente i seguenti ri uti domestici: ri uti ingombranti, elettrodomestici, taglio verde (potatura di alberi, foglie, erba falciata),batterie di automobili, ri uti pericolosi e ri uti che contengono amianto ( no 1m3, obbligatoriamente avvolti in plastica). Deponete i ri uti citati negli appositi contenitori situati nel centro di raccolta. Alla consegna presentate l`ultimo bollettino di pagamento dello smaltimento dei ri uti. Orario: lunedi – sabato, dalle 6 alle 16.

NUMERO VERDE E-mail: [email protected] 080 88 15 E-mail: [email protected]

Ulteriori informazioni sul sito www.okoljepiran.si

IMBALLAGGI CONTENITORE DAL COPERCHIO GIALLO / SACCO GIALLO ATENZIONE ! ABBIAMO ELIMINATO I CONTENITORI MLEKO Shampo DALL COPERCHIO AZZURRO E SACCO AZZURRO PER LE LATTINE Contenitori di plastica di bevande, di detergenti, di yogurt, sacchetti, lattine di cibi e bevande, di cibi per Le lattine possono essere gettate nei contenitori animali, imballaggi per alimenti liquidi – tetrapak. dal coperchio giallo o nei sacchi gialli.

LEVA IL TAPPO SVUOTA SCHIACCIA CHIUDI IL TAPPO SVUOTA RIDUCI DI VOLUME SCHIACCIA CHIUDI IL TAPPO SVUOTA SCHIACCIA

VETRO CARTA CONTENITORE DAL CONTENITORE DAL COPERCHIO VERDE COPERCHIO ROSSO / NEL SACCO ROSSO

Le bottiglie di tutte le dimensioni di alimenti, bevande, cosmetici e medicinali, I contenitori di vetro degli alimenti conservati, altri imballaggi di vetro. Opuscoli, cataloghi, carta d’u cio, buste, quotidiani, riviste, quaderni, libri, carta d’imballo, sacchetti della spesa di carta, cartone. SVUOTA SVUOTA

I RIFIUTI ORGANICI RIFIUTI NON ALIMENTARI RICICLABILI CONTENITORE CONTENITORE MARRONE NERO / NEL SACCO VERDE

Carta oleata o plasti cata, pannolini e assorbenti, spugne sintetiche, oggetti e tubi in gomma, penne e pennarelli, giocatoli in plastica, sacchi per aspirapolvere, compact Nel contenitore marrone si conferiscono disc, musicassette, videocassette e le loro custodie in solamente ri uti nei sacchi biodegradabili dai plastica, rasoi e spazzolini in plastica, sacchi, sacchetti, quali è possibile ricavare il biogas: residui e bucce borse e involucri in nylon sporchi, carta, plastica e di frutta e verdura, alimenti avariati, fondi e ltri polistirolo sporco di alimenti, ceneri spente di stufe e del ca é, ossa e lische di pesce, tè e bustine del tè, caminetti, grandi ossi, guanti monouso, scarpe vecchie, gusci di uova, residui di piatanze. mozziconi di sigarette.

CONSERVATE QUESTE ISTRUZIONI, DIFFERENZIATE. GRAZIE ! Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o., Arze 1b, 6330 Piran, marec 2011 20 MODRO JE RAZMIŠLJATIokolje NAVODILA ZA LOČEVANJE ODPADKOV ZELENO... ločujemo odpadke

ZBIRNI CENTER DRAGONJA ŠE OBRATUJE - ODLAGALIŠČE ZAPRTO ! Od 17. januarja 2011 ne odlagamo več odpadkov na odlagališče Dragonja. Predajamo jih na odlagališče Ostri vrh v Logatcu. Ločevanje odpadkov je obvezno. Zbirni center (ZC) na odlagališču Dragonja obratuje še naprej. Iz gospodinjstev brezplačno sprejemamo: kosovne odpadke, električno in elektronsko opremo, zeleni odrez (veje, listje, trava), avtomobilske akumulatorje, nevarne odpadke in azbestno cementne odpadke (do 1m3, obvezno povsem ovite v plastično folijo). Na zbirnem centru jih odložite ločeno v namenske zabojnike. Delavcu v ZC obvezno pokažete zadnjo plačano mesečno položnico za smetarino. Urnik: pon-sob, od 6. do 16. ure.

ZELENA ŠTEVILKA E-mail: [email protected] 080 88 15 E-mail: [email protected]

Več informacij o ločevanju na www.okoljepiran.si

EMBALAŽA POSODA Z RUMENIM POKROVOM / RUMENA POZOR ! VREČA MODRA POSODA IN VREČKA ZA

MLEKO Shampo PLOČEVINKE STA UKINJENI !

Plastenke pijač in živil, plastenke čistil in pralnih sredstev, jogurtovi lončki, vrečke, pločevinke živil in pijač, konzerve mačje in pasje hrane, embalaža za tekoča živila – tetrapak. Pločevinke odlagamo v rumeno posodo / vrečko.

ODSTRANI ZAMAŠEK IZTOČI STISNI ZAPRI ZAMAŠEK IZTOČI RAZSTAVI STISNI ZAPRI ZAMAŠEK IZTOČI STISNI

STEKLO PAPIR IN KARTON POSODA Z ZELENIM POSODA Z RDEČIM POKROVOM POKROVOM / RDEČA VREČA

Steklenice in stekleničke živil, pijač, kozmetike in zdravil, kozarci vloženih živil, druga steklena embalaža.

Prospekti, katalogi, pisarniški papir, pisemske ovojnice, časopisi, revije, zvezki, katalogi, knjige, ovojni papir in papirnate nakupovalne vrečke, kartonska embalaža in lepenka. IZTOČI IZTOČI

ORGANSKI NEKORISTNI KUHINJSKI ODPADKI ODPADKI RJAVA POSODA ČRNA POSODA ZELENA VREČA

V rjavo posodo smemo odlagati izključno odpadke Higienski artikli (vložki, plenice, ušesne v biorazgradljivih vrečkah, ki jih predelovalec palčke...), stari uničeni čevlji in uničen lahko predela v bioplin: tekstil, rokavice za enkratno uporabo, pesek za mačje stranišče, vrečke za ostanki in olupki sadja in zelenjave, pokvarjena sesalec, zobne ščetke, umazane vrečke, živila, kavna gošča in kavni ltri, kosti in ribje umazan ovojni papir, uničene otroške koščice, čaj ter čajne vrečke, jajčne lupine, igrače, video in audio kasete, zgoščenke, ostanki hrane. svinčniki, cigaretni ogorki, velike kosti, pepel...

SHRANITE NAVODILA, LOČUJTE. HVALA! Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o., Arze 1b, 6330 Piran, marec 2011 MODRO JE RAZMIŠLJATI LOČENOokolje ZBIRANJE 21 NAVODILA ZA LOČEVANJE ODPADKOV ZELENO... ločujemo odpadke KOSOVNIH ODPADKOV Les, kovine, zeleni rez, ostali ZBIRNI CENTER DRAGONJA ŠE OBRATUJE - ODLAGALIŠČE ZAPRTO ! kosovni, el. / elektronska oprema, Od 17. januarja 2011 ne odlagamo več odpadkov na odlagališče Dragonja. Predajamo jih na odlagališče Ostri vrh v Logatcu. Ločevanje odpadkov je papir+karton, trda plastika, obvezno. Zbirni center (ZC) na odlagališču Dragonja obratuje še naprej. Iz gospodinjstev brezplačno sprejemamo: kosovne odpadke, električno in ravno steklo, mešani odpadki, elektronsko opremo, zeleni odrez (veje, listje, trava), avtomobilske akumulatorje, nevarne odpadke in azbestno cementne odpadke (do 1m3, obvezno tetrapak, pločevinke, plastika. povsem ovite v plastično folijo). Na zbirnem centru jih odložite ločeno v namenske zabojnike. Delavcu v ZC obvezno pokažete zadnjo plačano mesečno položnico za smetarino. Urnik: pon-sob, od 6. do 16. ure.

ZELENA ŠTEVILKA ZELENI VRTNI ODPAD KAM Z ZELENIM VRTNIM ODPADOM ? Zeleni vrtni odpad, kamor sodijo odpadki z vrtov in parkov (odpadne veje, trava, listje), lahko krajani pripeljete vsak petek ob E-mail: [email protected] organiziranem ločenem zbiranju kosovnih odpadkov ali v zbirni center na odlagališče v Dragonji. Zelenega vrtnega odpada, ki je odložen v posodo za mešane komunalne odpadke, ne odpeljemo. 080 88 15 E-mail: [email protected] Ali veste, da pravi vrtičkarji ne poznajo vrtnega odpada ? V varnem kotu vrta si uredite kompostni kup, ki bo čez čas postal humus, s katerim boste gnojili svojo zelenjavo, sadje in rože. Več informacij o ločevanju na www.okoljepiran.si

EMBALAŽA POSODA Z RUMENIM TEKSTIL – Sodelujemo z mednarodno dobrodelno organizacijo HUMANA, ki je že več let prisotna tudi v Sloveniji. V občini smo na več lokacijah POKROVOM / RUMENA POZOR ! BIORAZGRADLJIV namestili posebne zabojnike, v katere lahko odlagate: STARE OBLEKE in IZDELKE IZ TEKSTILA, STARE ČEVLJE ter STARE IGRAČE. VREČA ODPADEK Zaradi lažjega odvoza je pomembno le to, da jih odlagate v plastičnih vrečkah. Zabojniki so postavljeni na naslednjih MODRA POSODA lokacijah: PIRAN: Zelenjavni trg; PORTOROŽ: Fizine (nad črpalko, pri ekološkem otoku) in avtobusna postaja; LUCIJA: Vojkova IN VREČKA ZA ulica (pri avtobusni postaji) in Obala (med črpališčem in slaščičarno Bučko), Šolska ulica.

MLEKO Shampo PLOČEVINKE STA UKINJENI !

Plastenke pijač in živil, plastenke čistil in pralnih sredstev, ODPADNA ELEKTRIČNA IN Veliki gospodinjski aparati, klimatske NEVARNI jogurtovi lončki, vrečke, pločevinke živil in pijač, konzerve mačje ELEKTRONSKA OPREMA naprave, električni radiatorji, mali ODPADKI in pasje hrane, embalaža za tekoča živila – tetrapak. PločevinkePločevinke odlagamoodlagamo vv rumenorumeno posodoposodo // vrečko.vrečko. gospodinjski aparati, oprema za IT in telekomunikacije: računalniki, tiskalniki, oprema za kopiranje, faksi, telefoni, mobilni Barve in sorodni pripomočki, čistila, organska topila, jedka čistila, zdravila telefoni), oprema za zabavno elektroniko: in kozmetika, avtomobilska sredstva (motorno olje, avto kozmetika, (radijski in televizijski sprejemniki), električna barve in laki...), nevarni predmeti in snovi: uorescentna svetila, foto- in elektronska orodja, oprema za razsvetljavo, kemikalije, živosrebrni termometri, različne kisline in baze, jedilna olja in igrače, medicinski pripomočki, avtomati. masti, baterijski vložki in akumulatorji, izdelki za vrt. ODSTRANI ZAMAŠEK IZTOČI STISNI ZAPRI ZAMAŠEK IZTOČI RAZSTAVI STISNI ZAPRI ZAMAŠEK IZTOČI STISNI STEKLO PAPIR IN KARTON ZELENO MODRI NASVETI POSODA Z ZELENIM POSODA Z RDEČIM POKROVOM POKROVOM / RDEČA VREČA

• Kosovne odpadke • Nevarne odpadke • Gradbenih odpadkov • Avtomobilskih zbiramo s premično Steklenice in stekleničke živil, pijač, zbiramo s premično ne smemo sprejemati. gume ne smemo zbiralnico vsak petek zbiralnico aprila in Prevzema jih samo sprejemati. Prepustite kozmetike in zdravil, kozarci vloženih (razen decembra, živil, druga steklena embalaža. oktobra. Lokacije z pooblaščeni zbiralec jih vulkanizerju ob julija in avgusta). urnikom in seznamom gradbenih odpadkov. menjavi gum. Koledar z lokacijami nevarnih odpadkov Prospekti, katalogi, pisarniški papir, prejmete po pošti prejmete po pošti dva pisemske ovojnice, časopisi, revije, na dom vsako leto tedna pred zbiralno zvezki, katalogi, knjige, ovojni papir januarja in je na www. akcijo. Je tudi na www. in papirnate nakupovalne vrečke, okoljepiran.si. okoljepiran.si. kartonska embalaža in lepenka. V primeru, da IZTOČI IZTOČI potrebujete dodatne informacije, pokličite • Odpadna zdravila na telefonski številki: in živosrebrne ORGANSKI NEKORISTNI 05 / 617 50 43, 05 / ODPADKI termometre predajate 617 50 35 ali nam KUHINJSKI ODPADKI v lekarno in na RJAVA POSODA ČRNA POSODA • Fito farmacevtka pišite na e-mail: info@ ZELENA VREČA sredstva predajate premično zbiralnico okoljepiran.si • Kuhinjske tam, kjer ste jih kupili. nevarnih odpadkov. biorazgradljive odpadke je prepovedano odlagati V rjavo posodo smemo odlagati izključno odpadke Higienski artikli (vložki, plenice, ušesne v plastičnih vrečkah ! v biorazgradljivih vrečkah, ki jih predelovalec palčke...), stari uničeni čevlji in uničen Za ta namen prejmete 12 biorazgradljivih lahko predela v bioplin: tekstil, rokavice za enkratno uporabo, • Pozor ! pesek za mačje stranišče, vrečke za vrečk. V mestnem V starem mestu Piran lahko prevzamete vrečke v poslovalnici JP jedru Pirana jih Razdeljevanje Okolje, na Savudrijski 13: pon-pet od 7.00 do 13.00; sobota od ostanki in olupki sadja in zelenjave, pokvarjena sesalec, zobne ščetke, umazane vrečke, rumenih, rdečih in živila, kavna gošča in kavni ltri, kosti in ribje umazan ovojni papir, uničene otroške odložite pred svoja 8.00 do 12.00; sreda od 16.00 do 17.00. Tja lahko prinesete tudi vrata med 18. in 20. biorazgradljivih vrečk odpadna kuhinjska olja, odpadne baterije, sijalke in žarnice. koščice, čaj ter čajne vrečke, jajčne lupine, igrače, video in audio kasete, zgoščenke, na dom poteka konec ostanki hrane. svinčniki, cigaretni ogorki, velike kosti, uro po obstoječem V mestnem jedru Pirana odložite rumene, rdeče in zelene vrečke programu. januarja, maja in pred svoja vrata med 22. in 7. uro naslednjega dne. pepel... septembra.

SHRANITE NAVODILA, LOČUJTE. HVALA! JavnoJavno podjetjepodjetje OkoljeOkolje Piran,Piran, d.o.o.,d.o.o., ArzeArze 1b,1b, 63306330 Piran,Piran, marecmarec 20112011 SHRANITE NAVODILA, LOČUJTE. HVALA! Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o., Arze 1b, 6330 Piran, marec 2011 LA22 RACCOLTA Legno, metallo, i ri uti verdi del okolje DIFFERENZIATA DEI giardinaggio, elettrodomestici, carta+ RIFIUTI INGOMBRANTI cartone, oggetti in plastica rigida, lastre di vetro, ceramica, terracotta, porcelana ri uti misti (tapeti, materassi, scarpe...).

RIFIUTI VERDI COME SMALTIRE I RIFIUTI VERDI ? I ri uti verdi, composti dagli scarti vegetali del giardinaggio (rami potati, erba, foglie) possono essere conferiti dagli utenti ogni venerdì nel punto di raccolta organizzato dei ri uti ingombranti oppure nel punto di raccolta presso la discarica di Dragogna. I ri uti verdi collocati nel contenitore dei ri uti urbani non saranno asportati. Lo sapevate che i veri giardinieri ed ortolani non conoscono i ri uti verdi ? In un angolo appartato del giardino potete ammassare gli scarti vegetali per il vostro compost, che dopo un determinato periodo diverrà humus, da utilizzare come fertilizzante per la vostra verdura, la frutta ed i ori.

IL TESSILE – RIFIUTO L’azienda pubblica OKOLJE collabora con l’organizzazione internazionale umanitaria HUMANA, attiva da alcuni anni anche in BIODEGRADABILE Slovenia. In diversi punti del comune abbiamo collocato dei contenitori particolari, nei quali si possono conferire: VESTIARIO E TESSILI DISMESSI, SCARPE E GIOCATTOLI USATI... Per facilitare l’asporto di questi articoli è importante unicamente conferirli in sacchetti di plastica. I contenitori sono collocati nei seguenti punti: PIRANO: Piazza delle erbe; PORTOROSE: Fisine (sopra la stazione rifornimento carburanti, presso l’isola ecologica) e stazione degli autobus; LUCIA: Via Vojko (incrocio con via del Sottopassaggio), Lungomare (tra la stazione di pompaggio e la pasticceria Bučko) e via della Scuola.

LE COMPONENTI ELETTRICHE ED ELETTRONICHE DI SCARTO RIFIUTI PERICOLOSI Gli elettrodomestici di grandi dimensioni, i climatizzatori, i radiatori elettrici, gli elettrodomestici di I colori e gli ausili simili, gli agenti pulenti, i solventi organici e quelli corrosivi, dimensioni minori, le componenti dei i medicinali ed i cosmetici, gli ausili per le automobili (l’olio dei motori, la computer e per le telecomunicazioni, i benzina, i prodotti per la cosmesi dei veicoli, le vernici e gli stucchi per le telefoni, i cellulari, gli elettrodomestici automobili...), gli oggetti e le sostanze pericolose, i corpi luce uorescenti, adibiti allo svago, i giochi video, gli i prodotti chimici dell’industria fotogra ca, i termometri a mercurio, acidi e attrezzi elettrici ed elettronici, lampade basi varie, gli olii ed i grassi commestibili, le pile e gli accumulatori di corrente, e lampadari, giocattoli, ausili medici, i prodotti di giardinaggio. distributori automatici... CONSIGLI SAGGI E VERDI

• I rifi uti ingombranti • I rifi uti pericolosi • Non possiamo • Non possiamo vengono raccolti vengono raccolti ad accettare materiale accettare pneumatici ogni venerdì (eccetto aprile e ottobre con edile. È preso in usati. Lasciatele dal dicembre, luglio e l’ausilio del centro di consegna solo dal vulcanizzatore al agosto) con il centro raccolta mobile. Vi raccoglitore autorizzato. momento del cambio. di raccolta mobile, segnaliamo i punti di secondo il calendario raccolta l’orario e l’elenco consegnato ai nuclei dei ri uti pericolosi famigliari ogni due settimane prima Se desiderate ulteriori gennaio. Calendario e’ per posta. E’ accessibile informazioni siete accessibile anche sul anche sul sito www. pregati di chiamare sito www.okoljepiran.si • Consegnate i okoljepiran.si medicinali scaduti e gli numeri telefonici: termometri mercuriali 05 / 617 50 43, 05 / in farmacia o nel 617 50 35 o di scriverci centro di raccolta all’indirizzo di posta mobile dei ri uti elettronica: info@ • Consegnate pericolosi. okoljepiran.si. i prodotti to • E’ proibito gettare i farmaceutici nel ri uti biodegradabili luogo di acquisto. alimentari in sacchetti di plastica! Ogni nucleo famigliare Nel centro storico potete prelevare i sacchetti nella nostra riceve 12 sacchetti rivendita in via Salvore 13: da lunedi` a venerdi` dalle 7.00 alle biodegradabili. Nel 13.00; sabato dalle 8.00 alle 12.00 e mercoledi` dalle 16.00 centro storico di • Attenzione ! alle 17.00. Lì potete consegnare anche gli olii commestibili di Pirano esponete il La consegna a casa dei ri uto, pile in disuso, lampadine a incandescenza e lampadine contenitore marrone sacchetti gialli, rossi e uorescenti. davanti alla porta tra biodegradabili avviene Nel centro storico di Pirano esponete i sacchetti, giallo, rosso le 18 e le 20, secondo il a ne gennaio, maggio e verde davanti alla porta, tra le 22.00 e le 07.00 del giorno programma in vigore. e settembre. successivo.

CONSERVATE QUESTE ISTRUZIONI, DIFFERENZIATE. GRAZIE ! Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o., Arze 1b, 6330 Piran, marec 2011 narava 23 Izšla je nova zloženka Morski datlji? Ne, hvala! Zavod RS za varstvo narave je prvo leto izvajanja projekta Morski datlji? Ne, hvala! zaključil s tiskom zloženke o morskih datljih

rojekt se izvaja s finančno nije. S sodelovanjem obeh or- tihotapljenih školjk. Morske pomočjo Kneževine Mo- ganizacij smo združili znanje datlje namreč vozijo v nepri- Pnako, ki s tem zagotavlja s področja ohranjanja narave mernih higienskih razmerah, podporo projektom, namenjenim in osveščanja, potrošnikom prav tako niso zdravstveno uresničevanju določil Barcelon- pa želimo predati sporočilo o pregledani, zato je tveganje za ske konvencije. tem, kako njihove navade vpli- zdravje neprimerno večje kot V preteklem letu je Zavod vajo ne le na njihovo zdravje, pri ostalih školjkah. V zložen- skupaj s projektnimi partner- temveč tudi na ohranjenost na- ki navajamo številne druge vr- ji izpeljal številne akcije o rave. ste školjk, ki so gojene ali na- osveščanju prepovedi uživanja V zloženki predstavljamo brane na ustrezen način in jih morskih datljev ter mednaro- dejstva o školjki in o tem, da lahko potrošniki uživajo brez dno leto biotske raznovrstnosti nabiranje teh škodi morskemu negativnih vplivov za naravo 2010 zaključil s tiskom zložen- okolju. Zato je morske datlje in zdravje. Zloženka je bila Publikacije/brošure, zloženke/ ke o morskih datljih. Zloženko prepovedano nabirati, pose- priložena januarski številki re- zloženka Morski datlji? Ne, smo pripravili strokovnjaki dovati in jih prodajati. Hkrati vije VIP, lahko pa si jo ogleda- hvala!). Zavoda RS za varstvo narave opozarjamo na pomembno dej- te ali natisnete s spletne strani Zavod RS za varstvo narave, in Zveze potrošnikov Slove- stvo o nevarnosti uživanja pre- Zavoda: www.zrsvn.si (rubrika območna enota Piran Prvi naravovarstveni nadzornik v Krajinskem parku Strunjan

Javni zavod Krajinski park Strunjan je bil ustanovljen leta 2009

o danes park uspešno opra- rave pa je primarna naloga Dvlja svoje naloge, pa ven- naravovarstvenega nadzor- dar zaradi obilice dela in po- nika vzgoja, izobraževanje, manjkanja kadra zmanjka časa osveščanje in svetovanje obi- za opravljanje nadzora v parku. skovalcem parka in lokal- Imeti nekoga neprestano na te- nim prebivalcem glede ob- renu pa je ena izmed primarnih stoječih varstvenih režimov naravovarstvenih nalog. Tako in pravil obnašanja v parku. je park januarja letos dobil svo- Naravovarstveni nadzornik jega prvega naravovarstvenega predvsem beleži kršitve kot nadzornika oziroma nadzornico. so nabiranje rastlin in živali, Vloga nadzorne službe je vožnja v naravnem okolju, neposredno spremljanje in kampiranje, onesnaževanje, analiziranje stanja v parku in kurjenje, vožnja na motorni njegovem vplivnem območju, pogon, itd. Po potrebi izda je za park zelo pomembno, varovanju narave ter pri stiku še posebno zavarovanih na- tudi plačilni nalog. Vsekakor da nekdo redno opravlja te- z obiskovalci parka in lokal- ravnih in kulturnih vrednot. namen nadzora ni denarno rensko delo, ki je eno izmed nim prebivalstvom. Poleg spremljanja stanja na- kaznovanje kršiteljev, temveč najpomembnejših orodij pri JZ Krajinski park Strunjan 24 soline LIFE v Sečoveljskih solinah Ohranjena narava v območjih Natura 2000, ki tvorijo ekološko omrežje najvrednejših življenjskih okolij na ravni EU in kamor so uvrščene tudi Sečoveljske soline, ni le življenjski prostor ogroženih rastlin in živali

astline v ohranjenih na- jajo iz tega, pri nas še vedno na ravnih območjih – na zelo nizki ravni. Rsolinah pa petola – pro- V Krajinskem parku Sečo- izvajajo ogromne količine za veljske soline smo ob svetov- življenje pomembnega kisika, nem dnevu mokrišč in v okvi- tu ponikne ogljik, ki ga člove- ru projekta LIFE+ MANSALT štvo spušča v ozračje v obliki pripravili delavnico za otroke toplogrednih plinov. nižjih razredov osnovnih šol Območja Natura 2000 ponu- iz Sečovelj in Lucije. V pred- jajo neposredne koristi prek stavitvi o pomenu mokrišč za turistov in obiskovalcev, ki ohranjanje naravnega ravno- želijo doživeti naravo in uži- težja in ekosistemskih koristi, vati v tradicionalni pokrajini s ki jih ponujajo človeštvu, so čim manj avtomobilov in hru- bile s fotografijami predsta- pa. Krajinski park Sečoveljske vljene tudi značilne živali, ki soline letno obišče prek 35.000 jih najdemo na solinah in ka- obiskovalcev, še nekaj deset terim so namenjene akcije v tisoč pa obišče Pot zdravja in okviru projekta LIFE+ MAN- prijateljstva Parenzana, ki po- SALT. Te živali so nato otroci V okviru projekta LIFe+ MAnSALT in s pomočjo sredstev teka po obrobju parka. Žal pa narisali in znova se je potrdilo, Sanacijskega programa, ki ga je sprejela Vlada republike Slovenije, je zavedanje o pomenu varova- da so otroci odlični opazovalci smo obnovili prvi del nasipov, ki varujejo soline in njihov živi svet pred nja narave in koristih, ki izha- in pravi risarski mojstri. nenadzorovanim prelivanjem visokih plim.

LIFE+ je finančni instrument Natura 2000 je evropsko EU, ki je namenjen izključno omrežje posebnih varstvu okolja. Podpira varstvenih območij, izvajanje okoljske politike razglašenih v državah EU, vzpodbuja projekte, ki članicah Evropske unije z prispevajo k trajnostnemu osnovnim ciljem ohraniti razvoju in tiste, ki biotsko raznovrstnost za predstavljajo dodano bodoče rodove. vrednost v smislu ohranjanja okolja in narave v državah EU. Je tudi glavni finančni mehanizem za izvajanje projektov v območjih Polojnik, ena izmed vrst, ki jo varujemo v okviru projekta Natura 2000, kamor so LIFe+ MAnSALT na fotografiji uvrščene tudi Sečoveljske in na risbi nadobudnega soline. umetnika iz ene iz lokalnih šol. turizem 25 Letalska povezava Portorož-Rim uspešna V nedeljo, 6. marca so se zaključili leti na relaciji Rim-Portorož-Rim. Od 10. februarja 2011 je bilo tako izvedenih osem rotacij

uristično združenje Porto- Trož linijo ocenjuje kot zelo uspešno, saj so bili leti v pov- prečju 60- odstotno zasedeni. Zelo smo zadovoljni tudi, da smo v preteklem mesecu gostili štiri skupine turističnih operaterjev iz Rima, skupaj jih je bilo pri nas na obisku kar 43. Iz tega lahko sklepamo, da promocijske aktivnosti na področju pokrajine Lacij daje- jo dobre rezultate. Turistični operaterji iz Rima poudarjajo, da je nova destinacija Porto- rož & Piran glede na trenutne omejitve na severnoafriških pisani na kožo. talsko povezavo želimo zato Projekt se bo nadaljeval tudi destinacijah zanje prišla rav- Jadran Furlanič, direktor ponovno vzpostaviti konec v primeru, da združenje ne no v pravem trenutku. Izposta- Turističnega združenja Porto- aprila, tik pred Veliko nočjo, bo dobilo ustrezne podpore. vljajo tudi pomembnost naših rož: “Združenje si bo še naprej vendar bo za to potrebna tudi V tem primeru bodo goste na turističnih proizvodov, kot so prizadevalo za pridobivanje podpora države, Slovenske tu- destinacijo prepeljali preko tr- wellness, igralništvo in kuli- gostov iz Lacija, pa tudi iz ristične organizacije in lokal- žaškega letališča. narika, ki so njihovim gostom sosednje regije Kampanje. Le- nega gospodarstva.” Lea Šuligoj Na Turistici o ohranjanju ribiške dediščine a TURISTICI-Fakulteti za znavalec ribiške tradicije, pred- Nturistične študije v Porto- stavil tradicionalne oblike lova, rožu so v začetku marca pripra- ribiške tehnike in pripomočke vili seminar o ribiški tradiciji ter opozoril na aktualno ribiško v Slovenski Istri, na katerem problematiko, predvsem na ne- so obravnavali ribištvo nekoč katere tehnike lova, ki že zgi- in danes ter ugotavljali, kako njajo iz naše dediščine. ribiško dediščino ohraniti in jo Seminar je bil organiziran v hkrati povezati s turizmom. okviru projekta Proučevanje Mag. Nadja Terčon iz Po- sinergijskih učnikov povezo- morskega muzeja “Sergej vanja ribištva in turizma, ki Mašera” je spregovorila o ga Turistica izvaja skupaj z pomenu in zgodovini ribištva ljubljansko Ekonomsko fakul- in ribje predelovalne indu- teto. Glavni cilji projekta so strije pri nas ter predstavila analiza stanja morskega ribi- dolgoletna prizadevanja za štva in turizma v Obalno-kraški postavitev Ribiškega muze- regiji, ustvariti povezave med Foto: Saša Planinc ja na slovenski Obali, ki bi ribištvom in turizmom z vidika čani so, da je na osnovi turistič- vsem pa je treba okrepiti zavest lahko bil ključni element za trajnostnega in sonaravnega ra- ne valorizacije ribištva potreb- o ohranjanju ribiške dediščine ohranjanje ribiške tradicije. zvoja ter razvoj turističnih proi- no nadaljevati z oblikovanjem ter promovirati ribištvo in mor- V drugem sklopu seminarja je zvodov, vezanih na dejavnost in ribiško-turističnih proizvodov s ske sadeže kot zdravo prehrano. Vinko Oblak, zbiralec in po- vire dejavnosti ribištva. Prepri- konkretnimi vsebinami. Pred- UP FTŠ Turistica 26 vzgoja in izobraževanje Pustovanje prvošolcev iz OŠ Sečovlje Pust je med posebnimi dnevi v letu za otroke vedno posebno doživetje

eprav potrošniška družba da se na ta dogodek pripravimo ša skupina udeležili pustne pa so bili tudi našega obiska. Čže močno izpodriva tradi- in udeležimo povorke. Skupaj s povorke v Portorožu. Bilo je A ne le to, ocenjevalna komi- cionalno preživljanje pustnega starši smo na popoldanskih de- nekoliko naporno, a zelo lepo. sija nam je podelila 3. nagrado časa, smo na obali veseli orga- lavnicah izdelali kostume za Topli sončni žarki so resnično za izvirno skupinsko masko. niziranega 3. Istrskega karneva- vse otroke in sicer Sadje in ze- odganjali zimo, na koncu so se Tako je bilo zadovoljstvo še la, ki je namenjen predvsem od- lenjava – zdrava prehrana. Za nam prilegli topli bobiči in čaj. večje, naše delo pa poplačano. raslim. Za šolske skupine ni bilo profesionalno poslikavo obra- Pustni torek pa nas je zvabil na Zahvaljujemo se Avditoriju v piranski občini žal ničesar. za je poskrbela Tanja, za kar se pustno rajanje v Koper, ki ga Portorož in DPM Koper, ki so Kljub temu smo se v 1. razre- ji zahvaljujemo. Tako smo se v je organiziralo DPM Koper za nam omogočili ta enkratna pu- du OŠ Sečovlje letos odločili, nedeljo, 6. marca, kot najmlaj- koprske vrtce in šolarje, veseli stna doživetja. Mirela F. Zeleno obarvana prednovoletna prireditev v Centru za korekcijo sluha in govora Predbožični petek je bil v Centru za korekcijo sluha in govora (CKSG) v Portorožu praznično obarvan ester kulturni program je in učitelji. Praznično vzdušje je ru programa Ekošole izve- Zelo smo bili veseli tudi po- Ppovezovala zgodba o šestih popestril tudi učiteljski pevski dli še zadnji, sedmi korak. S sebnih gostov, podpisnikov razbojnikih na podstrešju pri zborček ob spremljavi kitare. podpisom ekolistine smo po- ekolistine, ki so se udeležili Medvedovih, kjer so svoje igral- Posebno slovesen pa je bil stali nosilci zelene zastave – prireditve in svečane podeli- ske spretnosti pokazali učenci dan tudi zato, ker smo v okvi- ekozastave, ki je znak visoke tve ekozastave, župana Ob- okoljske zavesti vseh učen- čine Piran Petra Bossmana, cev in učiteljev ter priznanje nacionalnega koordinatorja za vsesplošno skrb za okolje. programa Ekošole kot načina življenja mag. Gregorja Ce- rarja ter direktorja družbe Okolje Piran Darija Barrile- ja. Za vse podpisnike so otroci izdelali Eko jelenčke, ki so v svoji notranjosti skrivali sladke dobrote. Anja Cerkvenik vzgoja in izobraževanje 27 Babice na obisku Projekt rastem s Predpočitniški petek je v podaljšanem bivanju potekal v znamenju pravljic knjigo za učence Nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture Rastem s knjigo poteka po Sloveniji v letošnjem šolskem letu že peto leto

biskale so nas babice. zazrlo osem parov radove- OUčenci so izbirali med dnih oči. Predstavila sem štirimi različnimi pravljicami. pravljico znane slovenske Vsaka babica je predstavila pisateljice. Učenci so me nepo eno. Sledile so delavnice, premično poslušali. Bile so v katerih smo ustvarjali in se jih ena sama velika ušesa. pogovarjali o prijateljstvu, Ko sem jih povprašala, kate- amen projekta je spod- darin, Nada Leban, Tanja ljubezni, sreči in veselju. Ne- ra dela je pisateljice še po- Nbuditi učence k branju Pustotnik so učencem pred- kaj misli z delavnic: znajo, so me zasuli z naslovi knjig ter jih navdušiti za stavile knjižnico, knjižnično različnih pravljic, za katere obisk splošnih knjižnic. Pro- gradivo ter knjigo, ki jo je o prIjateljstvu še sama nisem nikoli slišala. jekt poteka v sodelovanju z prejel vsak sedmošolec. V Pravi prijatelj je tak, da ne Sami imenitni mladi vsevedi! Javno agencijo za knjigo RS, letošnjem šolskem letu so govori grdo o tebi, te brani, Hvala otroci, da ste me Ministrstvom za šolstvo in se odločili za pesniško zbir- ti pomaga in te ima rad. Pravi povabili in mi podarili ne- šport in Združenjem splošnih ko Toneta Pavčka Majnice prijatelj je najboljši prijatelj. pozabno urico branja in mi knjižnic ob podpori Zavoda - fulaste pesmi. Mesec maj polepšali dan.” za šolstvo in šport, Društva je mesec mladih, ljubezni. o ljubeznI Lorena Lovrečič šolskih knjižničarjev Slo- Obdobje mladostnikov je Ljubezen je povsod in v srcu. OŠ Cirila Kosmača Piran, venije, Društva slovenskih prepleteno z mnogimi pot- Ljubezen je, ko imaš nekoga Podružnična šola Portorož pisateljev, Ministrstva za mi; pravimi in nepravimi. rad in si zaljubljen in ti bije srce. kulturo in drugih sodelavcev. V Drobtinicah pravi pesnik: Ob mednarodnem dnevu “Nobena pot ni ravna. Nobe- o srečI pismenosti, tj. 8. septem- na pot ni revna, a vsaka je Sreča je imeti pravega prijate- bra, je bil uradni začetek zahtevna in tvoja ena sama lja. Sreča je imeti družino. projekta. Na OŠ Lucija pa – glavna”. Reševali so tudi PORTOROŽ so sedmošolci s svojimi uči- Mega kviz. Z obiskom v o veselju teljicami obiskali Mestno knjižnici so si lucijski sed- Veselje je igra, smeh, zabava, AVTOBUSNI PREVOZI knjižnico Piran in podru- mošolci polepšali praznični ustvarjanje, ples in petje. žnično knjižnico v Luciji v december. Obisk babic je nas vse raz- [email protected] torek, 14. decembra 2010. Mladi novinarji OŠ Lucija in veselil, zato smo se dogovo- Knjižničarke Karmen Ko- mentorica Dragica Kocjančič rili, da bomo “dan z babica- www.street-tour.com mi” kmalu ponovili. Tudi babice so med nami dobro tel: 05 677 04 38 počutile. Nona Tanja pa je Solni cvet_L'Afioreto gsm: 041 724 302 takole zapisala svoje vtise: Želite oglaševati? Vaš kontakt je [email protected] “Vstopila sem in vame se je 28 vzgoja in izobraževanje Šestdeseta obletnica slovenske šole v Piranu V Tartinijevem gledališču v Piranu je 17. februarja 2011 je potekala prireditev ob 60. obletnici slovenske šole v Piranu rireditev je nastala na pod- s šolo danes. Vsi nastopajoči so Plagi spominov prvih učite- vezani na slovensko osnovno ljev in učencev te šole, nekda- šolo v Piranu. Na odru so imeli njega ravnatelja Ivana Raktelja vlogo upokojeni in še vedno za- in nekdanje ravnateljice Alenke posleni učitelji, učenci, ki so to A. Mikeln. šolo obiskovali nekoč, pa tudi Mojka Mehora Lavrič je tisti, ki jo obiskujejo danes. prav za ta namen napisala sce- V dveh urah prireditve smo Pozdrav ob začetku pouka nekoč – razredničarka Tončka Senčar. narij za gledališko predstavo z se sprehodili skozi obdobje naslovom Šola nekoč in danes. šestdesetih let! Predstava je Zanimivo je, da smo se ob njej prikazala vse spremembe, ki nasmejali do solz, čeprav je jih je čas vnesel v to obdobje. vključevala le prizore iz vsak- Nastopajoči so dokazali, da nji- danjega šolskega prizora. Ne- hove srčnosti tudi čas ne more katerih so se spominjali le prvi izničiti! učenci šole, z drugimi pa se Z. Matović, učiteljica srečujemo vsi, ki smo povezani OŠ Cirila Kosmača Piran turizem

nekoč so smeli nastopati le v pionirskih uniformah. Branje za lepe sanje petek, 10. decembra Polnočni sprehod ob morju pa V 2010, se je proti večeru je poglobil prijateljske vezi. v prostorih Osnovne šole Lu- Taka srečanja prav gotovo cija zbralo 15 učencev skupi- spodbujajo mlade k branju. ne Domislečih. Pod vodstvom Spoznanje, da je knjiga res reditelji imajo danes drugačne zadolžitve. učiteljev Ane Horvat in Saša dragocena učiteljica, tiha pri- Sašića so se odločili preživeti jateljica skozi življenje, se je noč v šoli s knjigo v roki. v učencih še poglobilo. Mladi Ob branju knjig, druženju, ljubitelji knjig si želijo, da bi pogovorih, izrečenih želja ob takšne vrste srečanj še ponovili. božiču in novem letu in slad- Mladi novinarji OŠ Lucija in ki večerji je čas hitro mineval. mentorica Dragica Kocjančič

Predaja kurirčkove pošte. vzgoja in izobraževanje 29

Obiskali smo Visita al depuratore Škocjanski zatok di Pirano

er je bil 2. februar sve- stran. Opazili smo že kakšno ’azienda che si occupa del no compressi, immagazzi- Ktovni dan mokrišč, smo žabo, ki se nam je z velikim Lfunzionamento del depu- nati e, quando ce ne sono in se tudi otroci in vzgojiteljice skokom skrila v vodo. Bo- ratore è l’ Azienda pubblica grande quantità, mandati Vrtca Morje Lucija z avtobu- jana nam je povedala, da je OKOLJE Pirano. Nel depu- nell’inceneritore a bruciare. som odpeljali do našega naj- tu spomladi zelo veliko žab. ratore si provvede a pulire La signora Danijela ci ha večjega pol slanega mokrišča, Na sredi poti smo naleteli na l’acqua di scarico. raccomandato di non gettare imenovanega Škocjanski za- kamarški kobili Rižano in La signora Danijela Kleva negli scarichi: acidi, sostanze tok. Imenujejo ga tudi zeleno Roso, ki sta iskali kaj za pod Švagelj ci ha presentato il de- chimiche pericolose, medi- srce Kopra. zob, a nismo imeli s seboj nič puratore e accompagnato nel- cinali, oli, grassi, mozziconi Mokrišče je razdeljeno na primernega. Tam je bil tudi la visita. Le acque di scarico di sigarette, cotton fioc, ecc. dva dela. Prvi je brakična la- Primo, istrsko govedo, ime- cittadine, le fognature, pro- Dalla visita al depuratore ab- guna z gnezditvenimi otočki, novan tudi boškarin. Konji in vengono da Pirano, Portoro- biamo appreso che noi spor- pol slanimi mlakami in po- govedo skrbijo, da se travniki se, Lucia, Sezza, Fiesso, Stru- chiamo l’acqua in meno di loji, na katerih se razraščajo preveč ne zarastejo. Ko smo gnano e Malio. L’impianto di due minuti e che per ripulirla različne vrste slanuš. Drugi se vrnili k informacijskem depurazione è previsto per il depuratore ci mette tre ore. del je sladkovodno močvirje centru, nam je Igor pokazal una popolazione di 33 000 Abbiamo capito che il de- z močvirnimi travniki in od- malega vrabčka, ki mu je na- abitanti, anche se gli abitan- puratore è importante perché prtimi vodnimi površinami, taknil obroček, ga stehtal in ti che ne usufruiscono sono pulisce e disinfetta l’acqua obdano s trstičjem in toplo- si podatke zapisal, otroci pa solo 17 000. prima di immetterla nel mare ljubnimi grmišči na Bertoški so ga izpustili. To jim je bilo La prima fase della depu- in modo che i bagnanti pos- bonifiki. zelo zanimivo. razione è la grigliatura, cioè sano fare il bagno tranquilla- Meri 122 hektarov in okoli Škocjanski zatok je raj za la separazione di materiali mente e anche i pesci e le alg- njega je speljana krožna učna ptice, ornitologi so jih tukaj liquidi da quelli solidi. Le he stanno tranquilli. L’acqua pot, po kateri smo se odpra- opazili kar 225 različnih vrst. fasi successive avvengono in è vita. vili tudi mi. Vodila nas je Mokrišča so zaradi človeko- grandi vasche di sedimenta- Gli alunni della IV classe della Bojana Lipej s pomočnikom vega delovanja zelo ogrože- zione. In queste vasche si tro- Scuola elementare Vincenzo e Igorjem in nam takoj na za- na, zato jih moramo skrbno vano i batteri che mangiano Diego de Castro Pirano četku povedala, kaj se sme varovati. Pomembno je, da že le sostanze che si trovano nel Laura Babnik, in kaj ne delati v rezervatu, v vrtcih vzgajamo v tej smeri. liquido da depurare e creano Ana Bitić, kar smo potem opazili tudi Preživeli smo lepo dopoldne i fanghi che si depositano sul Valerija Fortuna, na oglasnih tablah. Na prvi in slišali otroke govoriti, da se fondo. L’acqua depurata vi- Eneya V. Klemen, opazovalni točki smo skozi bodo vrnili s svojimi starši. ene controllata e disinfetta- Enya Kvarantan, teleskope opazovali labode Blažena Dolničar ta, quindi scaricata nel mare Sara Romanello, in race, ki so plavali daleč Koordinator Eko vrtca a 3 600 metri di distanza Adis Čehić, dalla costa. I fanghi vengo- Alessio de Rosario 30 kultura Izvestja Pomorskega muzeja Piran Igor Presl: “Že dlje časa smo razmišljali o publikaciji, ki ne bi bila zgolj katalog”

eta 2009 je po več kot tacij preteklosti. Ne omejuje se 50–letnem delovanju Po- na posamezno vedo, zanima ga Lmorskega muzeja “Sergej triada zgodovina – pomorstvo – Mašera” Piran izšel zbornik Po- muzeologija v številnih interdi- morskega muzeja Piran. Decem- sciplinarnih oblikah. bra je 2010 izšla druga številka, Tudi zaradi skromnih finančnih ki na približno 250 straneh prina- možnosti je v pripravo vključe- ša več strokovnih razprav, ocen, nih malo ljudi. Minimalizem je poročil in drugih zapisov. Ure- tako rekoč prednost, ki zagota- dnik zbornika je Igor Presl, univ. vlja hitro prilagajanje glede na dipl. etnolog in sociolog, biblio- razpoložljive vire, s čimer se tekar specialist v Pomorskem izognemo tudi celi vrsti zuna- muzeju. Poleg njega so pisci be- njih izvajalcev, ki pogosto zah- sedil muzejski kustosi in zunanji tevajo prilagoditve vseh vrst. O sodelavci. Ob izidu zbornika s prepoznavnosti pa pri današnji pretežno pomorsko tematiko smo hiperprodukciji zgodovinopisnih se pogovarjali z urednikom. urednik zbornika Igor Presl knjig in člankov težko sodimo. Poplava zgodovinopisnih publi- Lahko pojasnite, kaj pomeni raziskovalcev sorodnih dejav- tate raziskovalnega dela, med kacij v splošni poplavi informa- besedica Izvestja? nosti. Programska usmeritev se poročila pa uvrščamo zapise s cij ne preseneča, saj so zgodo- » Izbira imena za letno publika- je glasila tako: Zbornik naj bi konferenc in razstav, polemike vinopisna besedila informacije, cijo neke ustanove ni prav pe- predstavljal delo in poslanstvo ter recenzije knjig. Zanimajo tako kot vse druge. Celo v okviru stra. Lahko bi se odločili za ge- ustanove, z objavljanjem pri- nas vsa strokovna področja de- nekega specializiranega področja neričen izraz, kot denimo letnik, spevkov zunanjih sodelavcev lovanja Pomorskega muzeja Pi- ni lahko ugotoviti, kam se disku- zbornik, letopis, a s tem bi tve- pa jo povezoval s sorodnimi ran, to so zgodovina pomorstva, sija dejansko pomika, kar na eni gali nerazpoznavnost v množici strokami in okoljem. Strokovni na morje vezanih gospodarskih strani zbuja brezupno nelagodje, podobnih. Slovar slovenskega in drugi zainteresirani javnosti dejavnosti in kultura v najšir- na drugi pa tak intelektualni al- knjižnega jezika pravi, da je naj bi predstavljal delo kusto- šem pomenu ter muzeološka koholizem zavaja v prepričanje, to javnosti namenjena letna pu- sov, zagotavljal prepoznavnost problematika tako zastavljenega da je vedno znova prav zadnje blikacija s podatki o neki usta- ustanove, s kontinuiteto izha- predmeta, njega raziskovanje, objavljeno besedilo o določeni novi. V slovenskem kulturnem janja pa oblikoval historiat Po- prezentacija in ohranjanje. Re- temi definitivni, najpopolnejši prostoru je izhajalo že več izve- morskega muzeja, razstavne in gionalno se omejujemo na širše “intelektualni požirek”. stij, npr. Izvestja Šole za učence druge muzejske dejavnosti ter (torej tudi izseljeništvo, misijo- v gospodarstvu kovinske stroke raziskovanja pomorstva. Zami- narstvo, ipd.) slovensko etnično Ali je iz prispevkov v Izvestjih Ljubljana, Prirodoslovna izve- slili smo si le obče smernice in ozemlje in severovzhodni pro- razbrati, da smo Slovenci tudi stja, Izvestja Muzejskega dru- jih začeli uresničevati. stor Jadranskega morja z gra- pomorski narod? štva za Kranjsko, kar nas je mu- vitacijskimi območji, pomemb- » Moj odgovor ne odraža nujno zealce prepričalo. V italijanščini Kakšna načela so vas vodila pri nimi za posamezno tematiko tudi mnenja drugih članov ure- značaj našega zbornika najbolje izbiri sodelavcev in njihovih oziroma dejavnost. dništva Izvestij oziroma usta- opisuje beseda Strenna. V an- prispevkov? Kakšen značaj ste nove. Kot metaforično mašilo tičnem Rimu je to bilo darilo v želeli dati publikaciji? Kaj Izvestja Pomorskega muze- taka vprašanja navadno vzni- času saturnalij, v 19. stoletju pa » Sodelavcev si nismo vnaprej ja odlikuje glede na druge stro- knejo tam, kjer spodleti politič- božičnemu obdarovanju name- izbirali, določili smo le vsebin- kovne zgodovinske in etnološke ni retoriki. Enako upravičeno njena publikacija. ske sklope in minimum formal- publikacije? Koliko so prepo- bi se namreč lahko vprašali, če nih zahtev za objavo člankov. znavna? smo denimo železničarski ali Kateri so bili bistveni vzgibi za Ker je bilo vabilo z obrazcem za » Ker smo izdali šele drugo šte- avtomobilski narod. Kot otrok izdajanje muzejskega zbornika? registracijo prispevka in navodi- vilko, o tovrstnem uvrščanju še evropskih nacionalizmov 19. » Že dlje časa smo razmišljali li avtorjem objavljeno na muzej- ne razmišljamo. Živahnejša po- stoletja je sicer odlično sred- o publikaciji, ki ne bi bila zgolj ski spletni strani, si s tem nismo stprodukcija bi seveda nekaj sta- stvo nacionalne ideologije, ki katalog, le priča in dopolni- belili glave. Vsebino pa smo la, pretila pa bi tudi z zdrsom v pa je naše razumevanje prete- lo občasne razstave, ampak bi razdelili v dva sklopa: Razprave komercializacijo. Odlika našega klosti spremenilo v smetišče beležila celoletno ustvarjalnost ter Zapisi in poročila. Kot raz- letnega zbornika je morda prav nevarnih odpadkov. tako muzejskih kustosov kot prave objavljamo izvirne rezul- široka paleta možnih interpre- Odstranjevanje teh snovi je iz- kultura 31

govora in upanje, da bomo na Lahko poveste, kaj je pri sesta- tej poti odkrili boljše opise vljanju takšne publikacije delo različnih situacij. A če je vsa- urednika? Kako urednik sode- ko razumevanje “resničnega” luje z raziskovalci? sveta zaznamovano s posre- » O izboru člankov navadno dnimi mehanizmi ustvarjanja odloča uredništvo glede na pomena, zakaj bi se ukvarjali s ustreznost vsebinskim zahte- tako imenovanim postmoderni- vam in na literarno odličnost, stičnim branjem raje kot z mo- ki jo je avtor sposoben. Tako dernističnim, ki smo ga vajeni? urednik kot avtorji se morajo Morda zato, ker ponuja ponov- sprijazniti z vsaj minimalnim ni opis mnogih stvari na način, poenotenjem zelo raznolikih ki bo vabljiv za nove generaci- prispevkov. Stalno morajo pre- je? Ta drža deluje osvobajajo- verjati, kaj v določenem dis- če, holistično in pragmatično. kurzu lahko velja za resnično Svetuje “poskusi si zamisliti na in kakšen pomen lahko ustvarja ta način”, “poskusi spregledati pri bralcu. Urednik pa nepresta- jalova tradicionalna vprašanja no niha med zagatami tipa “Kaj in jih nadomestiti z novimi, po je avtor želel povedati?” in brz- možnosti zanimivejšimi”. Ne danjem lastne “ustvarjalnosti”, domišlja si, da ima boljše re- ki bi lahko ohromila avtorjevo šitve za stara vprašanja, zasta- izpovednost. Pri biografskih in vljena na star način. Predlaga, avtobiografskih prispevkih smo da bi lahko delali nekaj druge- zato, da ne bi povsem “osušili” ga, na drug način, z drugega zgodbe, hkrati pa sodobnemu vidika. Z mrtvim imperijem ni bralcu ponudili čimbolj razu- več mogoče nikogar šarmirati. mljivo besedilo, skušali ohraniti nekaj izvorne slovnične struk- V kolikšni meri si želite sodelova- ture, narečnih in slengovskih nja ljubiteljskih raziskovalcev, ki izrazov, ortografijo pa čimbolj jih je na našem področju kar nekaj? približati sodobni knjižni rabi. naslovnica » Želimo si sodelovanja z vse- Lovili smo ravnotežje med sicer mi, ki želijo sodelovati pri iz- udobno eklektičnostjo in mno- ziv sodobnega zgodovinopisja, strumentov, ki jo zaznamujejo dajanju našega zbornika. Poleg žico možnih upodobitev “prete- ki v preteklosti ne vidi ničesar, s kopico selektivnih in hierar- pisanja člankov bi to sodelova- kle sedanjosti”. čemur bi morali biti lojalni, pri- hičnih branj. Preteklost kot zgo- nje lahko zajemalo tudi lekto- vrženi, zaradi česar bi morali dovina je oblikovana, brana in riranje, oblikovanje, prelom in Želimo vam še veliko uspehov imeti občutek krivde, kjer ni mitologizirana tako, da ustreza drugo. Objava vabila, navodil pri urednikovanju te publika- ničesar rešiti, dopolniti, saj pre- razmerjem moči v sedanjosti. in obrazca za registracijo pri- cije, ki naj izhaja še veliko let! teklosti izven zgodovinarjevega spevka na spletni strani je da- » S previdnim optimizmom za jezikovnega prisvajanja ni. Do Kaj pa je vas vodilo pri delu? nes zadostna in najdostopnejša zmeren napredek. nas je prišla prek fiktivnih in- » Naš cilj je nadaljevanje po- pobuda za sodelovanje. Špela Pahor Piranske pince in fritole a Veliko noč so šle ženske Piranske fritole ne vsebujejo teh dobrih sestavin so naredile Jaz sem mu pomagala. Najprej Zblagoslovit pecivo, slavne skoraj nič moke, samo toliko, testo, dodale so rum in vanilijo, smo stolkli lešnike, mandeljne pince. Vse ženske so nesle v kot je potrebno, da se ostale in jih z žlico polagale v vroče in orehe. Teh je bilo veliko. Ne cerkev blagoslovit. doma na- sestavine povežejo med seboj. olje, kjer so jih cvrle. Piranske bom niti govorila, koliko časa rejeno pecivo: le colombe, ki Piranske fritole so narejene iz fritole niso imele skoraj nič smo lupili in strgali jabolka. so imele v sredini trdo kuhano veliko nastrganih jabolk. No- moke, namesto moke so dale Potem jih je treba stisniti, da jajce, pince. tri so še suho grozdje, nariba- gres. Nekaj, kar veže skupaj. gre ven voda, če ne pridejo fri- Za novo leto in Božič so pe- na čokolada, vse suho sadje, Prave piranske fritole so sočne, tole preveč vodene. To je bila kle fritole. Fritole so še ena kandirano sadje, narezano na sladke, polne drobcev lešnikov cela procedura. posebnost Pirana, narejene so majhne koščke, pinjole, nare- in drugega suhega sadja, ki ga pripovedovala je namreč drugače kot v ostalih zane na majhne koščke, zmleti lahko grizeš. Pri nas je moj Luisella Ravalico, mestih v Istri. orehi, lešniki in mandeljni. Iz tata pripravljal vse te sestavine. zapisala Špela Pahor 32 kultura Razstava Ciril Kosmač in film Na svoji zemlji Leto 2010 je bilo Kosmačevo leto, v katerega se je na svoj način vključil tudi Pomorski muzej “Sergej Mašera” Piran

rganiziral je gostovanje filmskih ustvarjalcev prav tako tolminske razstave Ciril posodil Slovenski filmski arhiv. OKosmač in film Na svoji V razstavnem projektu je so- zemlji in tako počastil še piran- delovala tudi Osnovna šola ski občinski praznik 15. oktobra. Cirila Kosmača iz Pirana. Ob Pisatelj Ciril Kosmač je namreč razstavi je v soboto, 6. novem- učenci vezni člen med tolminsko in pi- bra, potekal pedagoški program OŠ Cirila ransko občino. Na Tolminskem se Kosmača za učence 7. in 8. razreda. Šola je Kosmač rodil, preživljal svojo Piran med je namreč v skladu s predho- mladost in jo za vedno obeležil s gledanjem dno dogovorjenim programom svojim pisanjem. V piranski ob- odlomka ta dan določila za kulturni dan čini, v svoji hiši v Portorožu, za filma na in učenci vseh razredov viš- katero vestno skrbi Mestna knji- svoji zemlji. je stopnje so si film ogledali žnica Piran, pa je preživel velik del v Tantadrujevi dvorani v šoli. svojega življenja. Prav zato so se Kot osrednjo osebnost projekta v Piranu po njegovi smrti odločili, smo v Piranu poudarjali Cirila da novozgrajeno piransko osnovno Kosmača in njegovo delo. O šolo poimenujejo po njem. razstavi in filmu je spregovorila Razstavo Ciril Kosmač in Nadja Terčon iz Pomorskega film Na svoji zemlji je pripra- muzeja Piran. Sodelovali pa sta utrinka z vil Tolminski muzej iz Tolmina. dve zanimivi gostji: Marjana razstave Nastala ob 60. obletnici prvega o Cirilu Lenassi, upokojena dolgoletna slovenskega zvočnega igranega Kosmaču ravnateljica Mestne knjižnice celovečernega filma Na svoji z gostoma Piran, in Mira Zorec, upokoje- zemlji, ki je bil posnet po Ko- Miro Zorec na učiteljica slovenskega jezika smačevi literarni predlogi, reži- in Marjano na Osnovni šoli Piran. Učencem ral pa ga je legendarni slovenski Lenassi. sta spregovorili o Cirilu Kosma- režiser France Štiglic. Vsebina ču. Predstavili sta ga kot pisate- razstave je govorila o evforič- Piran, ki je s svojim množičnim je pritegnil slavnostni govornik, lja in človeka ter obudili zani- nem in pionirskem času snema- obveščanjem pripomoglo k pro- slovenski rojak iz Trsta, književ- mive spomine nanj. Posebej sta nja filma, ki je potekalo 1947. mociji in večji odmevnosti tega nik Marko Kravos, ki je razsta- naglasili pomen Kosmačevega leta na Tolminskem. Osnovna kulturnega večera. Po uvodnih vo tudi svečano odprl in s svojim literarnega ustvarjanja in učence zgodba filma je zgodba tolmin- pozdravih in besedah gostite- nagovorom navdušil prisotne. opomnili, naj bodo ponosni, ker skega in primorskega človeka v ljic je direktorica Tolminskega Razstava je bila odprta mesec obiskujejo šolo, ki nosi ime po času fašistične okupacije in boja muzeja Damjana Fortunat dni. Na njej so si lahko obisko- tako velikem pisatelju. Učenci za “stoletne pravice na svoji ze- Černilogar v svojem nagovoru valci ogledali tudi več filmskih so jima z zanimanjem prisluhni- mlji”. Pripoved o Očku Orlu, številnim navzočim predstavila obzornikov na temo osvobodil- li in jima s ponosom povedali, ki simbolizira boj Primorcev vlogo in pomen Tolminskega nega boja med drugo svetovno da imajo v njihovi šolo Tanta- za svobodo, še vedno sodi med muzeja ter njihove razstave, pu- vojno iz proslave o Prekomor- drujevo dvorano, ki nosi ime po najbolj gledano in priljubljeno blikacije in druge aktivnosti, ki cih, ki jih je posodil Slovenski enem najprepoznavnejših likov slovensko filmsko klasiko. so jih opravili v Kosmačevem filmski arhiv pri Arhivu RS. iz Kosmačevih literarnih del. Otvoritev razstave je bila 13. letu. Vsebino razstave je na iz- Na dan otvoritve razstave ter Razstava in spremljevalne de- oktobra 2010 v prostorih palače redno zanimiv in privlačen način na pedagoških delavnicah so si javnosti so pokazale, kako zelo Apollonio v Piranu. Udeležili podala avtorica Karla Kofol. obiskovalci lahko ogledali film pomembno je sodelovanje med so se je številni gostje, posebno Za kulturni program je poskrbel Na svoji zemlji, ki ga je z dovo- kulturnimi ustanovami in pre- veliko je bilo članov Združenja Komorni moški zbor Karol Pa- ljenjem Slovenskega filmskega našanje znanja na mlade. borcev za vrednote NOB občine hor Piran. Posebno pozornost pa sklada in pristankom dedičev Nadja Terčon kultura 33 Med valovi in oblaki Občasna razstava o pomorskih letalcih jugoslovanske kraljeve mornarice, ki so jo v Pomorskem muzeju “Sergej Mašera” Piran odprli junija lani, bo na ogled še nekaj časa

bčasne razstave so pri- hidroletalca in profesorja Iva- ložnost, da muzejski de- na Konteja avtorice Bogdana Olavci predstavijo pred- Marinac, v sklop prireditev ob mete, ki so skriti v prenatrpanih razstavi pa je sodil tudi prikaz muzejskih depojih, in vsebine, letenja daljinsko vodenih mo- ki na stalnih razstavah zara- delov hidroletal, ki ga je muzej di pomanjkanja prostora niso organiziral na piranskem po- predstavljene. S tem namenom molu v sodelovanju s Klubom je bila v Pomorskem muzeju mladih tehnikov Koper. Piran 19. junija 2010 odprta Pomorsko letalstvo, ki je mla- razstava Med valovi in oblaki, deničem ponujalo stik z mor- O hidroletalcih jugoslovanske jem in hkrati možnost letenja, kraljeve mornarice. To je že če- je bilo za številne izredno pri- trta občasna razstava, ki dopol- vlačno. Mornarica, ki je veljala njuje stalno razstavo o sloven- za elitni del vojske, pa je nudila skih pomorščakih v Pomorskem tudi brezplačno šolanje, dober muzeju, in druga za razstavo zaslužek in ugled. Podčastni- Podmorničar, ki posebej izpo- ki pomorskega letalstva so se stavlja eno od poklicnih skupin šolali na Pomorski letalski šoli znotraj vojne mornarice. Da so v Divuljah pri Splitu, častniki bili doslej posebej predstavljeni pa so opravili specializacije za prav podmorničarji in pomor- pomorsko letalstvo po konča- ski letalci, ni naključje, saj so ni Pomorski vojni akademiji v bili Slovenci prav med njimi Dubrovniku. Oporišča pomor- najbolj številčni. Kljub temu, skega letalstva so bila v Divu- da so Slovenci predstavljali le ljah pri Splitu, v Kumborju v 8 odstotkov prebivalstva nek- Boki Kotorski in v Vodicah pri danje Kraljevine Jugoslavije, Šibeniku. Tik pred 2. svetovno je bilo tik pred začetkom vojne vojno je imela mornarica 74 hi- med 112-imi častniki hidrole- droletal različnih tipov. Mnogo talske stroke kar 48 Slovencev je bilo zastarelih. Tudi zati so (43 odstotkov). Številni so bili se že v mirnem času nesreče na vodilnih položajih. Še več je razstava Med valovi in oblaki v Pomorskem muzeju “Sergej Mašera” kar vrstile. Še več žrtev pa je bilo podčastnikov. Piran. Foto: Igor Presl terjala vojna. Čeprav je Jugo- Razstava osvetljuje življenj- slavija kapitulirala že na začet- ske poti, način življenja in in po njej. Poleg informacij o in oprema za letenje, ki pred- ku vojne, so se številni hidro- kulturo slovenskih fantov razvoju pomorskega letalstva stavljajo le majhen del zelo letalci vključili v borbo. Borili in mož, ki so v obdobju med ponuja tudi pogled skozi oči bogate zbirke mornariških so se v okviru zavezniških le- obema svetovnima vojnama hidroletalcev. Pripoved ča- uniform. Razstavljeni so tudi talskih enot Royal Air Force službovali v pomorskem le- stnika, pozneje lektorja na Fi- kovinski modeli hidroletal, ki (RAF) in v letalstvu NOVJ, ki talstvu. Zasnovana je tako, da lozofski fakulteti v Ljubljani, so jih izdelali hidroletalci pred je nekaj časa delovalo v okviru obiskovalca vodi skozi njihove Ivana Konteja je na razstavi 2. svetovno vojno, večji model letalskih enot RAF v severni življenjske poti od mladosti do v obliki zvočnega zapisa, iz- hidroletala, lestev, del prope- Afriki. Po koncu vojne so ne- pozne starosti oziroma smrti. jave drugih hidroletalcev pa lerja hidroletala in drugo. Iz- kateri nadaljevali kariero v le- Na ta način opozarja na vpliv si lahko obiskovalci preberejo. redno zanimivi so tudi filmski talstvu ali pomorstvu, drugi pa zgodovinskega dogajanja na Razstavljeni predmeti izvirajo posnetki jugoslovanskega po- so se upokojili ali si našli pov- življenje posameznika. Pose- iz zapuščin nekdanjih pomor- morskega letalstva iz 30-ih let sem druge zaposlitve. bej so predstavljeni obdobje skih letalcev. Poleg fotografij 20. stoletja. Bogdana Marinac, šolanja, življenje v mornari- ter različnih dokumentov in Razstavo dopolnjuje knjiga avtorica razstave ci in med pomorskimi letal- drugega pisnega gradiva so Med valovi in oblaki, Iz spo- Pomorski muzej ci ter med 2. svetovno vojno na ogled uniforme ter oblačila minov mornariškega častnika, “Sergej Mašera” Piran 34 kultura Zbirka tradicionalnega ladjedelstva Na naglo izginjaje lesenjač, ki so pomemben del naše navtične dediščine, mnogi opozarjajo že vrsto let

okviru praznovanj slovenskega dneva pomor- V stva so 4. marca v skla- dišču soli Monfort v Portorožu ob slavnostnem nagovoru ministra za promet Patricka Vlačiča sve- čano odprli novo zbirko Pomor- skega muzeja “Sergej Mašera” Piran o tradicionalnem ladjedel- stvu. Obenem so predstavili knjigo, posvečeno ladijskemu tesarju Davideju Filipasu, ki jo je napi- sal kustos za tehnično dediščino tega muzeja Uroš Hribar. Na naglo izginjaje lesenjač, ki so pomemben del naše navtične dediščine, mnogi opozarjajo že vrsto let in z izpraznitvijo nek- danjega Droginega skladišča soli Monfort v Portorožu se je končno našel ustrezen prostor, da se na enem mestu lahko zbi- lovanju s pomorščaki, jadralci, ra, hrani in ustrezno predstavlja lastniki plovil, predstavniki lo- ta del, z morjem povezane teh- kalnih društev (Jadralnega klu- nične dediščine. Kot pravi avtor ba Pirat, Jadralnega kluba Lju- razstave Uroš Hribar, ki jo je bljana, Veslaškega kluba Izola) pripravil ob strokovni pomoči in dveh zasebnikov . Davorina Miklavca in Vinka Ob otvoritvi zbirke so predsta- Oblaka, predstavlja zbiranje vili tudi publikacijo Davide Fi- lesenih čolnov in ladij z naše- Z otvoritve lipas Spomini ladjedelniškega ga območja za muzej od nekdaj razstave v mojstra, ki predstavlja življenj- skladišču veliki izziv. Temu dodaja: “Raz- sko pot in način razmišljanja Monfort v stava, kakršna zaradi velikosti Portorožu piranskega tesarskega mojstra tovrstnih muzejskih predmetov Foto: Janez Davideja Filipasa. Nastala je v in prostorskih ter kadrovskih Mužič sodelovanju Pomorskega mu- omejitev v pomorskem muzeju zeja Piran s Skupnostjo Italija- prej ni bila možna, se bo še do- na našem območju poleg ba- nekaj letih v muzeju pričeli s nov Giuseppe Tartini iz Pirana, polnjevala in predstavlja nadvse tan najpogosteje uporabljali za sistematičnim pregledom Re- katere dolgoletni član je Fili- pomemben prispevek pri ohra- priobalni ribolov. Ribiški tra- gistrov ladij v Italiji, Hrvaški, pas. Založila jo je novinarsko- njanju spomina na nekoč boga- dicionalni plovili, ki ju poleg Črni Gori in Sloveniji. Sistema- založnisko hiša Edit iz Reke. to tradicionalno gradnjo lesenih istrskega topa načrtujejo obde- tično evidentirajo, dokumen- Posebna vrednost knjige, ki je plovil pri nas. Tudi razstavljene lati na tehnično soroden način tirajo in pridobivajo tudi tra- v slovenskem, italijanskem in jadrnice kažejo razvoj jadralne- v naslednjem obdobju, sta še dicionalno ladjedelsko orodje hrvaškem jeziku, je izjemno ga športa, uporabljana plovila, batana in bracera, tradicionalni ter druge pripomočke. To velja slikovno gradivo izpod risarske kot tudi povojno vlaganje v ra- plovili, namenjeni predvsem za tudi za vsa gozdarska orodja, ki roke tega tesarskega mojstra in zvoj te športne veje pomorstva.” prevoz tovora, pa istrska brace- so se uporabljala za obdelavo intervju z njim, ki je v značilni Za zbirko tradicionalnih plo- ra, piranska bracera, trabakola, lesa, namenjenega gradnji ladij, Filipasovi govorici. Prvič ob- vil severnega Jadranskega mor- pelig in tartana. Pozabili niso za instrumente in ostalo, kar je javljene skice mojstra Filipasa ja je pomorski muzej leta 2009 tudi na plovilo batano, poveza- bilo nekoč potrebno za načrto- razkrivajo starodavna znanja, odkupil dotrajan edinstven no s solinami. vanje ladij. Večji del teh orodij njegovi spomini pa odgrinjajo primerek ribiškega plovila tipa Z namenom evidentiranja je iz zapuščine preminulega tančico v izumrli svet gradnje istrski topo. Gre za tip ribiških tehnične dediščine tradicional- mojstra Maria Kljuna. Zbirka lesenjač. čolnov, ki so jih v preteklosti nega ladjedelstva so v zadnjih je nastala tudi v tesnem sode- Janez Mužič, podpalmo.si kultura 35 Poletje sredi zime Potopisno predavanje o Čilu v Mestni knjižnici Piran

petek, 25. februarja 2011, no in kulturo, neodkrite pa niso V so v Mestni knjižnici Pi- ostale niti zemljepisne zani- ran pripravili potopisno preda- mivosti. Iskali so odgovor na vanje o Čilu, ki ga je pripravil vprašanje, zakaj je tam poletje prof. dr. Jure Piškur. Avtor, januarja, obiskali puščavo Ata- sicer profesor genetike na uni- kama (najbolj suho območje na verzi v Lundu na Švedskem, je Zemlji), hodili ob robu števil- predstavil vtise z januarskega nih vulkanov in gejzirjev ter popotovanja po tej najožji in srečali tamkajšnje zanimive, najjužnejši južnoameriški dr- malo tudi eksotične rastline in žavi. Prireditev je povezovala živali. bibliotekarka Nada Leban. Največ zanimanja, posebej Predavanju je z velikim za- med otroci, je požel vulkanski nimanjem prisluhnilo okrog okrušek iz enega od čilskih petdeset, tako mladih (preži- vulkanov, ki ga je prof. dr. Pi- vljajoč počitniške dneve v pi- škur kasneje podaril v spomin ranskem EPI Centru) kot tudi piranski knjižnici. številnih ostalih obiskovalcev. Aleš Majer, Predavanju je z velikim zanimanjem prisluhnilo okrog petdeset Ti so spoznali čilsko zgodovi- Mestna knjižnica Piran obiskovalcev. Foto: Aleš Majer

čuje, ko začne uni rigat, notri, ta osel, v štali. In pravi, pravi Dve o oslu uni: “A, lepo, lepo od tebe, to si ne bi res nikoli jaz mislil o red skoraj tridesetimi leti motivom! Prevedla sem jo in tebi.” Pravi uni: “Kaj?” “E, e Pmi je prijatelj in sosošolec jo prilagam temu sestavku, da … grdo, grdo si naredil.” Pra- Dario Marušić, glasbenik boste videli, kako so pravljice vi uni: “Kaj, kaj je?” “Kaj si in zbiratelj ljudskih pesmi, skozi stoletja potovale od ust mi rekel ti, da ti je šla žena z pripovedoval zgodbo o oslu do ust in prepotovale celo pot oslom v mesto, zdaj pa tukaj in dveh sosedih, ki si jo lah- iz Egipta do Istre, ali obratno, riga v štali.” Pravi uni: “Ph, ko tukaj preberete. Zapisana kdo ve? in ti se imaš nekaj tako za se je tako, kot mi jo je povedal, jezit! Kaj moram pa jaz reč, ki besedilo sem le prepisala s posodI mI osla bolj berjameš oslu kot meni!” kasete in dodala ločila ter Enkrat sta bila dva soseda, sta (uni – tisti, glih – ravno, štala slovarček za lažje razume- stanovala eden zraven dru- – hlev, berjameš – verjameš) vanje narečnih besed. Dario gega. In ta eden je imel osla Povedal: osel, ki je bil privezan zadaj Marušić je doma iz Strunja- doma, drugi pa ne. Je šel en Dario Marušić, Koper (1957), za hišo, začel rigati. na, njegova starša pa sta prišla dan, nekaj da bo tam z vozom Zapisala: Tedaj je sosed vprašal: iz vasi Marušići, ki leži bli- peljal. In gre k temu sose- Špela Pahor, Strunjan 1984. “Če osla ni, kako to, da ga zu Grožnjana v hrvaški Istri. du, če mu posodi osla. Je re- slišim rigati na dvorišču?” Zgodbico je slišal od mame. kel: “Zdravo, sosed”. In uni: osel “Prijatelj, jaz sem ti rekel Kako sem bila presenečena, “Zdravo, kaj je?” “Bi mi lahko Nekega dne se je sosed napotil eno stvar in moj osel ti je po- ko sem pred nekaj dnevi odpr- ti danes posodil osla, ki imam k Gjuhi ter ga prosil, naj mu vedal nekaj drugega. Toda la knjigo Il sultano di Luxor, v nekaj za naredit.” In uni pravi: posodi osla. užaljen sem, ker ti verjameš kateri je italijanska pisateljica “Jaz, jaz bi ti posodil, samo, “Moja hiša je tvoja, vse, kar njemu in ne meni!” Francesca Lazzarato zbrala mi je žal, je šla moja žena, glih imam, je tvoje. Toda osla ti Iz knjige Francesca Lazzarato: pravljice egipčanskega izroči- danes je šla v mesto z njim. res ne morem posoditi, ker ga Il sultano di Luxor – fiabe della la (tak je podnaslov knjige, ki Nekaj bo peljala v mesto. In je že odpeljal en moj prijatelj, tradizione egiziana jo je leta 2004 izdala milanska ga nimam doma. “Pravi uni: ki je moral nujno priti na nek Milano, Mondadori, 2004 založba Mondadori), ter na- “Škoda, škoda.” Potem sta še kraj.” Prevedla: šla zgodbico z zelo podobnim malo klepetala tako tam in uni In prav v tem trenutku je Špela Pahor 36 zdravje Pomlad v laseh Vsakemu toliko pomoči, Ob evropskem letu prostovoljstva akcija brezplačnega striženja kot je potrebuje

sklopu dogodkov ob Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi po V evropskem letu prosto- mnenju strokovnjakov stvari še poslabšuje voljstva, katerega slogan se glasi “Postani prostovoljec, spreminjaj svet”, bo v aprilu in maju 2011 vsak ponedeljek v času med 9. in 13. uro potekalo na Rdečem križu Piran na Župančičeva 14 brezplačno striženje s fen OZ Piran frizuro, za vse in vsakogar. Skratka, za vse generacije! čem. Vse to smo po malem Šest dijakinj Srednje teh- združili v dejavnost, ki bo nične šole Koper (frizerski v prostorih Rdečega križa program) bo skupaj s svojimi Piran nakazovala na potrebe profesorji - mentorji praktič- nastanka Krajevnega medge- nega pouka pokazali, kaj vse neracijskega središča v Pira- so se že naučili in koliko idej nu. Gre za preplet prostoča- in ustvarjalnosti premorejo. snih dejavnosti, ki se skozi redlog zakona o dolgotrajni movi namreč stroške investicije Tudi v vlogi prostovoljcev! druženje in prostovoljstvo Poskrbi ključnih težav v slo- zdaj zaračunavajo uporabnikom, Zadnje čase se v družbi vseh treh generacij prepleta venski družbi ne rešuje, ampak zato so dražji od javnih domov. veliko govori o mladih, nji- prijetno s koristnim. jih celo poglablja, je na posvetu Po predlogu Skupnosti socialnih hovemu načinu življenja, Vabljeni vse ponedeljke s predstavniki občin konec janu- zavodov Slovenije pa bi javni in šolanju, brezposelnosti in aprila (4., 11.,18.) med 9. in arja v Ljubljani povedal predse- zasebni domovi sami skrbeli za ostalih socialnih stiskah po- 13. uro ter maja (9.,16.,23. dnik upravnega odbora Skupno- naložbe in vzdrževanje teh. sameznikov in družin, kakor in 30.) na sedežu Rdečega sti socialnih zavodov Slovenije Strokovnjaki so prepričani, da tudi o problemih staranja, križa Piran. Edini pogoj za mag. Boris Koprivnikar. Zaradi bi morali storitve na domu in v pokojninski reformi, medge- brezplačno storitev je čisto naraščanja skupine ljudi starej- domovih za starejše prilagoditi neracijski solidarnosti in so- lasišče oziroma do en dan ših od 80 let pa so reforme nujno uporabnikom, da bi vsak dobil žitju, prostovoljstvu in še o oprano lasišče. potrebne. toliko pomoči, kot je potrebu- Dr. Aleksandar Kašeljevič z je. Koprivnikarju se namreč zdi ljubljanske Ekonomske fakultete neprimerno, da so v domovih je nizal slabosti vladnega predlo- ljudje, ki takšne oskrbe ne potre- ga zakona o dolgotrajni oskrbi in bujejo, žal pa se doma ne počuti- zavarovanju za dolgotrajno oskr- jo varne. Z majhnimi sredstvi bi bo. Država namreč vztraja pri to lahko pogosto uredili, morda novem zavarovanju za dolgotraj- potrebujejo le dvigalo ali selitev no nego. To pomeni dodatno bi- postelje z zgornjega nadstropja v rokracijo in stroške. Tudi predla- spodnje. Gotovo je, da bi jih bila gana odbitna stopnja 230 evrov, večina raje domakot v domu. Solni cvet_L'Afioreto kolikor naj bi prispeval vsak, Primerjava med evropskimi ki bo potreboval dolgotrajno državami kaže, da Slovenija Želite oglaševati? Vaš kontakt je [email protected] oskrbo, bo uporabnike in njihov bistveno prekaša druge države svojce oziroma lokalne skupno- po številu starostnikov, ki so Lokalno glasilo Občine Piran Vsa nepodpisana besedila: sti močno prizadela, še posebno nameščeni v domu. Obratno je Solni cvet — L' Affioreto 17 mag. Danica Cmrečnjak, tiste z najnižjimi dohodki. v drugih državah bistveno bolj Izdajatelj: Občina Piran, Slavica Tucakov Koprivnikar predlaga, da sta- razvitapomoč oziroma dolgo- Tartinijev trg 2, Piran, Vse nepodpisane fotografije: novalci v domovih plačevali le trajna oskrba na domu, ki je Izšlo: v Piranu, marec 2011 arhiv občine Piran še hotelski del oziroma osnovno starostnikom veliko prijaznejša. Odgovorna urednica: Tisk: Tiskarna SET, oskrbo. Na ta način bi lahko po- Zato strokovnjaki pozivajo vse Vevška c. 52, 1280 Lj. Polje mag. Danica Cmrečnjak – enotili cene javnih in zasebnih lokalne skupnosti, da se uprejo Tehnični urednik: Nikolaj Koželj naklada: 8.000 izvodov domov za starejše. Zasebni do- predlaganemu zakonu. šport 37 Flipovci nizajo uspehe Prehodni pokal in 11 pokalov za posamezne kategorije

rva tekma Gimnastike za članica Špela Vasič Stepančič. vse za sezono 2011 se je Na četrtem mestu je bil mladi- Pzaključila zelo uspešno za nec Ivan Loboda. Športni klub Flip Piran. Tekmo- valo je skoraj 100 tekmovalcev, prehodnI pokal za ki so bili najuspešnejši in naj- najboljšI klub na dp v številčnejši med vsemi klubi. skokIh z mpp Ekipno je postal državni prvak Flipovci so bili organizatorji dr- Zadovoljni in nasmejani Flipovci z enajstimi pokali in prehodnim v petih kategorijah: cicibanih, žavnega prvenstva in 1. tekme pokalom. (foto: Franko Grižon) mlajših in starejših deklicah in za pokal Slovenije v letu 2011 v mladinkah ter članicah, vicepr- Kopru. Med skoraj 400 tekmo- ci: Tonja Senčar, Neža Simčič kleti pa so si 1., 2. in 3. mesto vak med cicibankami. Tretji so valci iz 14 slovenskih klubov (1), Ula Simšič, Maj Vegnu- priborile Tonja Senčar (1. mesto bili mlajše deklice 2. ekipa in so si z ekipnimi in posamezni- ti (2), Rebeka Grižon, Ilaria je zasedla že drugič zapored), mlajši dečki, mladinke 2. ekipa, mi zmagami priborili že drugi Grižon, Daniel Golenač (3), Rebeka Grižon (lani tudi na 1. mladinci ter člani. Tudi posa- prehodni pokal v letošnji sezoni Pia Ban (4), Nina Kaligarič mestu skupaj s Tonjo) ter Ula mezno je bil Flip največkrat na (poleg pokala v akrobatiki). (5), Aljaž Lavrič (6) Rebeka Simšič (vse iz ŠK Flip Piran). zmagovalnih stopničkah. Ekipno je Flip prejel pokal v Ukmar (8), Katja Povše (9). Do 10 mesta so se uvrstili še Državni prvaki so: ciciban vseh kategorijah, razen pri sta- naslednji Primorci: med dekleti Davor Stanišič, starejša dekli- rejših dečkih. Med posamezni- že devetIč najboljšI Ana Janko na 4. mestu, Kety ca Pia Ban in mladinka Ilaria ki so bili najuspešnejši: Daniel slovenskI klub v splošnI Kodrič na 7. in Ilarija Grižon Grižon. Srebrno medaljo so si Golenač, Neža Simčič, Maj gImnastIkI na 10. mestu. Vse prihajajo iz prislužile:cicibanka Mia Ma- Vegnuti, Žiga Ahčan (1), Ila- Športni klub Flip Piran je januar- Flipa ter Ela Sabadin iz Capris gajna, ciciban Tomaž Lenar- ria Grižon, Davor Stanišič, ja na prireditvi v Hotelu Metro- Koper na 5. mestu. Med fanti pa čič, mlajša deklica Rebeka Gri- Ula Simšič (2), Tonja Senčar pol v Portorožu ponovno dobil je na 4. mestu Daniel Golenač, žon, mlajši deček Maj Vegnuti, (3). Rezultati so šteli tudi za 1. priznanje kot najboljši slovenski na 8. Maj Vegnuti oba Flip Pi- članica Aja Golja. Bronasto tekmo v pokalu Slovenije, kjer klub v letu 2010 v Gimnastiki za ran, na 5. mestu Miha Pregelj iz pa: mlajši deček Aljaž Lavrič, so morali najboljši skočiti še vse. Med posamezniki je med Renč ter na 7. Blaž Michelizza mlajša deklica Martina Čeper, dva nova skoka. Tu so se do 10. fanti zasedel 2. mesto Borut iz GIM Nova Gorica. starejša deklica Neža Simčič in mesta uvrstili Flipovi tekmoval- Gregorič (Flip Piran), med de- SM Uspešne članice balinarskega kluba

eto je bilo naokrog in pri- va) in Anteno-1 (Elda, Ma- Lzadevne členice in člani rija H., Marinka in Anica). V balinarskega kluba Antena napetem finalu je ekipa Ja- Portorož so v nedeljo, 13. dran Izola premagala ekipo 4. marca, organizirali celodnev- julij z rezultatom 8:7. V tekmi ni mednarodni prijateljski ba- za tretje mesto oziroma v ma- linarski turnir ob počastitvi lem finalu je ekipa Antena-2 8. marca oziroma Dneva žena. premagala ekipo Antena-1 z Turnirja so se udeležile žen- rezultatom 8:6. ske ekipa Transporti Trst, 4. V posamezni igri bližanja k julij Koper, Jadran Izola, Trta balinčku so si prva tri mesta Sv. Anton, Pobegi, Lucija in razdelile igralke Pavlič Pa- udeleženke mednarodnega turnirja dve ekipi gostiteljice Antene vla (Antena Portorož) pred Portorož. Prvo mesto osvojila Milinčič Radojko (Jadran ja tekmovanja in predsednik bile, da se vidijo na nasle- ekipa Jadran Izola pred ekipo Izola) in Hvala Eldo (An- kluba Milan Todorovič. Po dnjih prijateljskih turnirjih. 4. julij Koper, Antena-2 (Ve- tena). Medalje in nagrade sta tekmovanju so se tekmovalke Zdravko Taškar, ronika, Marija, Pavla in Sil- tekmovalkam podelila vod- poveselile, si zapele in oblju- tajnik kluba 38 šport Športnici Občine Piran 2010 sta jadralki Tina Mrak in Teja Černe V petek 11. februarja, smo v Tartinijevem gledališču podelili priznanja več kot sedemdesetim športnikom, športnim delavcem, kolektivom in organizatorjem na prireditvi Športnik občine Piran 2010

ocojšnji večer s 13. mesto na svetovnem prven- posebno pozor- stvu v ZDA. V tem razredu sta “Nnostjo posvečamo skupaj zasedli še 10. mesto na našim uspešnim športnicam in ISAF svetovnem ter naslednje športnikom. Želimo jim izre- leto na svetovnem prvenstvu či priznanje za njihove velike izpolnili mednarodno normo dosežke in se skupaj poveseliti za nastop na olimpijskih igrah. ob teh uspehih in ob vsem, kar Jeseni leta 2009 sta skupaj za- šport predstavlja za našo obči- jadrali Tina in Teja na jadrnici no, za našo skupnost, in drža- 470. Leta 2010 sta odvozili vsa vo”, je v nagovoru povedal žu- največja tekmovanja in dosegli pan Peter Bossman. Poudaril je zavidljive rezultate. skupne značilnosti, ki povezu- jejo dosežke nagrajencev. To so Priznanja so še prejeli: vztrajnost, borbenost in pogum. Ekipa leta v individualnih športnih panogah 2010: ERI- Športnici leta 2010 Obči- KA FABJAN in SIMONA FA- ne Piran sta postali: TINA nagrajenki Tina Mrak in Teja černe z županom Petrom Bossmanom. BJAN (Volley club Portorož). MRAK in TEJA ČERNE (Ja- Ekipa leta v kolektivnih špor- dralni klub Pirat). Njuni dosež- pod vodstvom Milana Morga- Teja Černe je začela svojo tnih panogah 2010: ROKO- ki v letu 2010: na v Športnem društvu Piran je jadralno pot pri devetih letih METNI KLUB PIRAN. • 32. mesto svetovno prven- nadaljevala s treningi na jadr- na majhni jadrnici optimist, s Dosežek v neolimpijski špor- stvo, Den Haague/Nizozem- nici optimist. V letih od 1998 katero se je že kot mladinka tni panogi 2010: DEJAN ska, julij 2010 do 2003 je bila članica držav- uvrstila v državno reprezen- STRUNA (Ribiško in potaplja- • 13. mesto evropsko prven- ne reprezentance. Kot repre- tanco in Slovenijo zastopala ško društvo Piran). stvo, Istanbul/Turčija, sep- zentantka je nastopila na dveh na dveh evropskih prvenstvih. Obetavni mladi športniki tember 2010 evropskih in štirih svetovnih Pri petnajstih letih je zamenja- 2010: ENEJ KOCJANČIČ • 1. mesto Split Sailing week, prvenstvih, kjer je dvakrat za- la optimista za večjo evropo in (Jadralni klub Pirat), MATJAŽ Split/Hrvaška, marec 2010 sedla šesto mesto med dekleti. kmalu dokazala, da je potreb- PUH (Jadralni klub Pirat), • 4. mesto Expert Olympic Bila je tudi petkratna zapore- no nanjo resno računati, saj je DYLAN TIDD (Jadralni klub Garda, Riva del Garda/Italija, dna državna prvakinja. Nato je osvojila kar tri mladinska odli- Pirat), JOŠT REBERC (Jadral- maj 2010 zaradi starostne omejitve prešla čja na največjih tekmovanjih. ni klub Pirat), HELENA FA- • 10. mesto Princess Sofia na takratni olimpijski razred Uspehi so se nadaljevali tudi BJAN (Volley Club Portorož), World Cup, Palma de Mallor- evropa, v katerem je tekmova- med članicami, že v prvem letu TJAŠA JANČAR (Volley Club ca/Španija, april 2010 la tri sezone in trikrat nastopila med člansko konkurenco je na Portorož), DAJANA LUCAS • 18. mesto Delta Lloyd Regata na mladinskem evropskem pr- svetovnem prvenstvu izpolnila (Volley Club Portorož), MIA World Cup, Medemblik/Ni- venstvu ter zadnje leto osvojila normo za nastop na Olimpij- CARBONI (Rokometni klub zozemska, maj 2010 šesto mesto. Kasneje je prešla je skih igrah v Atenah 2004. V Piran), MAJA MARUŠKO • 33. mesto SOF Regata World na jadrnico 470, na kateri jadra premiernem nastopu je kot naj- (Rokometni klub Piran), TA- Cup, Hyeres/Francija, april tudi sedaj. Omenjena jadrnica mlajša tekmovalka v konku- MARA POSAVEC (Rokometni 2010 zahteva dve jadralki, zaradi renci zasedla 17. mesto. Zaradi klub Piran), ELENA GOBBO • 2. mesto državno prvenstvo, česar je imela Tina nekoliko te- menjave olimpijskih razredov (Rokometni klub Piran), AMRA Portorož/Slovenija, oktober žav, saj ni našla prave flokistke. sta se s sestro Aljo odločili ČEHIĆ (Rokometni klub Piran), 2010. Kljub temu pa je na zadnjem skupaj zajadrati v razredu 470. LEA KRAJNC (Rokometni Tina Mrak se je z jadranjem mladinskem evropskem prven- Že v prvem letu skupnega ja- klub Piran), PIA UGRIN (Ro- začela ukvarjati pri osmih letih. stvu z Veroniko Macarol dose- dranja sta dobili bronasto me- kometni klub Piran), NEVEN- Po opravljenem tečaju jadranja gla tretje mesto. daljo na Sredozemskih igrah in KA MILAKOVIĆ (Rokometni šport 39

CICIBANI ŠPORTNI KLUB FLIP PIRAN – akrobatika. Zaslužni športni delavec: MARJAN MATEVLJIČ (Ja- dralni klub Pirat), BORIS POŽAR (Balinarsko društvo Lucija). Najodmevnejši športni dogodek v občini piran 2010: BANKA KOPER SLOVENIA OPEN (Športno društvo Por- torož). Posebno priznanje 2010: KO- ŠARKARSKI KLUB SPLO- ŠNA PLOVBA PORTOROŽ, BALINARSKO DRUŠTVO nagrajenci LUCIJA, DANILO TOREJ (Ri- biško društvo Oradela Piran), klub Piran), NINA BUŽEKI- samezno: JASMIN BEČIRO- batika, FREESTYLE PAR MLADEN RAILIĆ (Društvo JAN (Rokometni klub Piran), VIĆ (Thai-boxing club Tiger), TWIRLING KLUB PIRAN - B za borilne veščine Piran), MO- NINA MARUŠKO (Rokometni PETER PODUNAVAC (Jahtni kategorija junior, MLAJŠE DE- RENO MATIJAŠIČ (Ribiško klub Piran), IVANA OREJAŠ klub Portorož), MILORAD KLICE ŠPORTNI KLUB FLIP in potapljaško društvo Piran), (Rokometni klub Piran), VA- ŠKROKOV (Ribiško društvo PIRAN – akrobatika, MLAJŠE DUŠAN KRAJNIK (Ribiško LENTINA BAŽEC (Rokometni Oradela Piran), JANA STANO- DEKLICE ŠPORTNI KLUB in potapljaško društvo Piran), klub Piran), DONNA BOLJAT JEVIĆ (Twirling klub Piran), FLIP PIRAN – skoki z MPP, BRANKO BRČIN (Jadralni (Rokometni klub Piran), RO- ŠPELA VASIĆ STEPANČIČ C TEAM MLAJŠE JUNIOR klub Pirat), DENIS BENČIČ BIN ŠINK (Rokometni klub (Športni klub Flip Piran), ANA TWIRLING KLUB PIRAN, (Plavalni klub Biser Piran). Piran), ANDREJA KOVAČIČ JANKO (Športni klub Flip Pi- (Rokometni klub Piran), MA- ran), TONJA SENČAR (Špor- RINA KATIČ (Rokometni tni klub Flip Piran in OŠ Cirila klub Piran), SARA MURTIĆ Kosmača Piran), ILARIA GRI- (Rokometni klub Piran), AIDA ŽON (Športni klub Flip Piran), JUSUPOVIĆ (Rokometni klub ROBERT BRUMEC (Društvo Piran), IVA LEVAČIČ (Roko- Tradicionalni karate-Do Shoto- metni klub Piran), MAJ PIRIH kan Zanshin), MARA TURIN (Strelsko društvo Portorož), (Jadralni klub Pirat), ANA PO- MATEJ GRČAR (Veslaški POVIĆ (Twirling klub Piran), klub Piran), GREGOR VOJ- PIA BAN (Športni klub Flip VODA (Veslaški klub Piran), Piran), DAVOR STANIŠIČ MIHAEL MARKOVIČ (Vesla- (Športni klub Flip Piran). ški klub Piran), MATEJ PRE- Državni prvaki v neolimpijski GARC Veslaški klub Piran), športni panogi 2010 – ekipno: LUKA PANGOS (Veslaški ČLANI RIBIŠKO DRU- klub Piran), ERIK KASTELIČ ŠTVO SOLINAR STRUNJAN (Veslaški klub Piran), SIMON – trnkarjenje z roko iz zasidra- PRIBAC (Veslaški klub Piran), nega čolna, ČLANI ŠPORTNI PATRIK PRIBAC (Veslaški KLUB FLIP PIRAN - skoki klub Piran), KAJA GRIŽON z MPP, ČLANICE ŠPORTNI (Veslaški klub Piran). KLUB FLIP PIRAN – akroba- Državni prvaki v olimpijski tika, MLADINKE ŠPORTNI športni panogi 2010: ALJAŽ KLUB FLIP PIRAN – akro- MASLO (Jadralni klub Pirat), batika, STAREJŠE DEKLICE KATJA POGAČAR (Golf klub ŠPORTNI KLUB FLIP PIRAN Adria), TINKA KERSIKLA - skoki z MPP, STAREJŠE DE- (Veslaški klub Piran), MATEJA KLICE ŠPORTNI KLUB FLIP ŠVONJA (Plavalni klub Biser). PIRAN – gimnastika, STA- Državni prvaki v neolimpij- REJŠE DEKLICE ŠPORTNI ski športni panogi 2010 – po- KLUB FLIP PIRAN – akro- 40 fotogalerija

Župan je predal oblast Druga nedeljska nedeljo, 6. marca se je od Lucije do Portoroža valila 2. pustna povorka, ki so si jo prišli ogledat številni obiskovalci. pustna povorka V

Uvod v pustno dogajanje se je začel v petek, 4. marca ob 12.00 na Tartinijevem trgu, ko je župan Skupina skrivnosti čenturskih Peter Bossman predal oblast Pustu ka'nav. V čenturskih kanavah Carnevalissu. Nova Pustna oblast (kleteh) “skrivajo” pridni Čenturci Bavarske točajke iz Oktoberfesta je predstavila program, župan in Čenturke poleg domačih Bossman pa svoje zahteve, pod refoškov in malvazij tudi svoje Nobiltà Veneziana katerimi jim je predal oblast. Do 9. eko-likerje iz češenj, žajblja (sauja), marca je tako Občini Piran vladal refoška, rude, orehov ... PUST CARNEVALISS ... Za zdravje pa pravi domači kis.

Pustni voz Briškola - tradicionalna Kubanski prevzem bodočega istrska igra s kartami Obiskovalci povorke koprskega bazena. Peškadori iz Dekanov

Prvo mesto med pustnimi vozovi Zimo so v Portorožu pomagali Prvo mesto med pustnimi skupinami PEŠKADORI SIZ DEKANOV. odganjati tudi ptujski kurenti. Belokriške maškare so v sredo, ČOKOLATINI “KRASOLINI”. 9. marca, pokopale pusta.