Lucija · Nova vas · Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter

Lokalno glasilo Občine Piran - Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo

04 Razpis za ideje za skladišča soli

05

Za boljšo podobo kraja in dvig kakovosti bivanja

06

Pravni center za varstvo človekovih pravic

13

Festival vrtnic in cvetja Občina Piran aktivno dela na prilagajala, saj je cilj vzpostaviti sistem, ta vikend v Portorožu področju povečanja mobilnosti. Z ki bo uporabnikom prijazen. Zato vas velikim veseljem naznanjamo, da smo v vabimo, da svoje predloge posredujete na sklopu projekta »Podpora trajnostnim [email protected] ter razvoj projekta oblikam mobilnosti v obalnih mestih«, spremljate na www.piran.si. z akronimom Adria.MOVE IT!, ki ga v K večji mobilnosti bo pripomogel tudi okviru Instrumenta za predpristopno »Maestro«, električno vozilo, ki bo kmalu pomoč sofinancira EU, Jadranski zopet vozil po Piranskih ulicah in je za 41 čezmejni program IPA, pridobili 100 uporabnike brezplačen. Naj napovemo Košarkarski klub Splošna koles, ki bodo na voljo za izposojo od 20. še novo električno dostavno vozilo, ki plovba Portorož v 1. SKL maja naprej. Kolesa »Piranko« bodo na smo ga ravno tako pridobili v sklopu voljo tako krajanom kot obiskovalcem. projekta Adria.MOVE IT! in bo kmalu Več o izposoje mestnih koles po t.i. na voljo za uporabo. Vozilo bo krajankam knjižničnem sistemu preberite na in krajanom Pirana služilo za dostavo naslednjih straneh in vabljeni k uporabi. večjega tovora na relaciji Fornače – Piran, Maj, 2013 Ker gre za pilotski projekt, bo občina na za odvoz kosovnih odpadkov iz starega št: 24 podlagi izkušenj uporabnikov projekt mestnega jedra in za drugo. 02 UVODNIK SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013 Kazalo pripravi je tudi OPPN za termalno AKTUALNO riviero pred marino, ki bi prinesla 03 V Piranu 100 novih koles za izposojo 04 Poziv za udeležbo za pridobitev variantnih rešitev nova delovna mesta in podaljšanje 05 Razvojni projekt NOVA LUCIJA turistične sezone. K popestritvi tu- 06 V Piranu odslej brezplačna pravna pomoč za socialno ogrožene občane ristične sezone bodo v prihodnosti 07 Sodelovanje med Piranom in Indianapolisom obrodilo sadove nedvomno doprinesla skladišča 08 V zaledju tudi letos živahno soli. Ravno sedaj poteka natečaj, 09 18. INTERNAUTICA in 10. regata Marinada s koncertom Zdravka Čolića katerega cilj je pridobiti strokov- 09 Križarka Seaburn obiskala Piran no najustreznejšo vsebinsko-pro- 10 16. Slovenska turistična borza (SIW) v Portorožu gramsko, urbanistično, krajinsko 10 V Piran tudi zaradi zdravja in arhitekturno rešitev za območje 11 Znamke, ki nas postavljajo na zemljevid morskih držav 12 Piransko srečanje z morjem skladišč soli v Portorožu. 12 Župnija Piran ima nova bronasta zvonova Poleg velikih načrtov veli- 13 Festival vrtnic in cvetja ko pozornosti namenjamo tudi 13 Nova športno turistična agencija manjšim projektom, ki pa so zelo ZGODBE LJUDI pomembni. Že od začetka mojega Spoštovane bralke, 14, 15 Zlati grb Občine Piran Rozi Kandus in Albertu Pucerju mandata dajemo zelo velik pou- 16 Tartinijevo priznanje je prejel Bojan Glavina spoštovani bralci, darek lajšanju socialnih stisk ljudi. 17 Zakonca Mikeln Med drugim smo zvišali subvencije 18 Upokojitev – nov začetek Pred vami je nova, vsebinsko za stanovanja, imamo nov center 19 Štiri morske milje Vanje Pegana bogata številka Solnega cveta. za brezdomce, od aprila brezplač- IZ DNEVNIŠKEGA ROMANA "ROKA, NEVIDNO PERO" Te dni boste brali in slišali, da no pravno svetovanje, že tretje leto 20 Svetloba v piranu se začenja nova turistična sezona, uspešno poteka projekt delitve to- COMUNITÀ DEGLI ITALIANI / ITALIJANSKA SKUPNOST vendar mislim, da mora biti v naši plih obrokov in v kratkem bomo v 21 Simposio Tartiniano in casa Tartini a Pirano občini turistična sezona vse leto. sodelovanju s centrom za socialno DRUŠTVA Poletni meseci so res vrhunec sezo- delo ponudili zemljo, primerno za 22 Čarobni svet školjk v Piranu z novimi neprecenljivimi primerki ne, a glede na to, da je naša glavna obdelovanje. Naj omenim še pro- 22 Tartinijev trg je dobil svojo praznično tržnico panoga turizem, moramo vsi delo- jekt z naslovnice, saj smo kot par- 23 Bojan Loboda – starosta piranskega in slovenskega športnega ribištva vati v smeri, da gostje k nam priha- tner v projektu Adria.MOVE IT! 24 Ko ribiči povabijo žene v naravo jajo skozi vse leto. Da to niso zgolj pridobili 100 koles in 3 električna 24 Lucijski glasbeno-pravljični cikel prazne besede, pričajo naša priza- vozila, ki bodo popestrili turistično 25 Morigenos se je tudi uradno preselil v Piran 25 CAPOEIRA tudi v piranski občini devanja. Lansko leto smo veliko ponudbo in omogočili občankam 26 Brezplačne storitve na Rdečem križu za vse časa in energije namenili pripravi in občanom lažje gibanje v mestu 26 Razpis »PORTON« Društva Anbot Piran dokumentacije za projekte, ki jih in okolici. VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE želimo izpeljati v naslednjih letih. Tako bo olajšano tudi gibanje 27 Slovenski diplomanti turizma uspešno do dela v EU V kratkem bo občinski svet odločal med številnimi prireditvami, ki 27 Zaključek projekta pravljice za mlade vseh let o občinskem podrobnem prostor- smo jih pripravili za vas. Letošnje 28 Izmenjava igrač skem načrtu za center Lucije, ki je poletje prinaša veliko zanimivih in 28 CUEV Strunjan zbiral sredstva za nakup kombija mišljen kot javno-zasebni projekt, z kakovostnih dogodkov za vse oku- 29 Srečanje z Borisom Pahorjem izpeljavo katerega bi občanke in ob- se. Vljudno vabljeni in dobrodošli, UMETNOST čani pridobili sodoben zdravstveni o njih pa vas bomo sproti obveščali 30 František Čap je pri nas našel drugi dom dom, novo knjižnico, park, novo tudi v Solnem cvetu. 31 Obeleženje 321. obletnice rojstva Giuseppeja Tartinija tržnico, prireditveni prostor, kra- 31 V piranski knjižnicipripravili razstavo o Indianapolisu jevna skupnost bi pridobila nove Želim vam prijetno poletje! 32 Nov uspeh piranske glasbene šole prostore v stari postaji Parenzane 32 Sarajevski gledališčniki navdušeni nad Piranom idr. S tem projektom bi Lucija do- Župan Peter Bossman 33 V Monfortu razstavlja Azad Karim 33 Obalne galerije Piran na 6. Istrskem sejmu umetnosti bila urbano središče, ki si ga zaslu- 34 Piranski Quartet ži, in ne bi bila zgolj spalno naselje, 34 Svečani velikonočni baletni koncert temveč živahna, urbana soseska. V 34 Kvartet klarinetov glasbene šole Piran dosegel lep uspeh DEDIŠČINA 35 Zanimive okrogle obletnice v letu 2013 Lokalno glasilo Občine Piran 35 Predstavitev spletnega portala Kamra in povabilo k sodelovanju Solni cvet - L'Afioreto 24 SOLINE 36 Se varstvo narave »splača«? Izdajatelj: 37 Novi most in informacijski center Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran 37 Solinarski praznik skozi objektiv Izšlo: Vse nepodpisane fotografije: ZDRAVJE V Piranu, Maj 2013 Arhiv občine Piran 38 Piransko srečanje generacij ŠPORT Odgovorna urednica: Oblikovanje in prelom: 39 Uspešna ženska sekcija Slavica Tucakov Emigma d.o.o. 39 ŠK Flip Piran je dobitnik Bloudkove plakete za leto 2012 40 Mirko Bogić prejel posebno priznanje župana Občine Piran Vsa nepodpisana besedila: Tisk: Slavica Tucakov Tiskarna Vek 41 Splošna plovba zaplula med elito 42 Odbojkarice Pirana v polfinalu državnega prvenstva Lektura: Naklada: 42 Mladi plavalci obiskali župana Petra Jordan 8.000 izvodov 43 Veteranski teniški reprezentanci Slovenije in hrvaške Istre 43 Podelili priznanje »obalni šahist leta 2012« 03 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Projekt Adria.MOVE IT! V Piranu 100 novih koles za izposojo

Občina Piran je v sklopu projekta »Pod- pora trajnostnim oblikam mobilnosti v obal- nih mestih«, z akronimom Adria.MOVE IT!, ki ga v okviru Instrumenta za predpristopno pomoč sofinancira EU, Jadranski čezmejni program IPA, pridobila 100 koles, ki bodo na voljo za izposojo od 20. maja naprej. Pilotski projekt Piranko in kolesa bodo Ker gre za pilotski projekt, bo občina na podlagi izkušenj uporabnikov projekt prilagajala, saj javnosti predstavljena danes, v soboto, 18. je cilj vzpostaviti sistem, ki bo uporabnikom prijazen. Vse novosti bodo posredovane medijem in maja 2013 na dogodku Piran pedalira s pri- objavljene na www.piran.si. četkom ob 9.30 na Tartinijevem trgu v Piranu. Obiskovalci si lahko kolo Piranko izpo- KAJ ČE MI KOLO UKRADEJO? sodijo v prostorih Turistično informacijske- Uporabnik je dolžan s kolesom ravnati KAJ JE PIRANKO? ga centra v Piranu ali Portorožu. kot dober gospodar na način, da je možnost Piranko je storitev izposoje mestnih ko- Ob izposoji kolesa prejme uporabnik poškodbe, uničenja ali izginotja minimalna. les po t.i. knjižničnem sistemu, ki vključu- ključe od ključavnice kolesa. je 97 mestnih koles in 3 tricikle za prevoz V času izposoje, dokler se kolesa ne vrne manjšega tovora. Gre za pilotski projekt KOLIKO STANE IZPOSOJA KOLES? na točko, kjer si ga je uporabnik izposodil »Podpora trajnostnim oblikam mobilno- Izposoja koles Piranko je brezplačna. (krajan –prometna pisarna JP Okolje, obi- sti v obalnih mestih«, z akronimom Adria. Uporabnik plača le letno članarino za skovalec - Turistično informacijski center MOVE IT!, ki ga v okviru Instrumenta za pokritje stroškov vodenja računa in nado- Piran ali Portorož ) je za kolo odgovoren predpristopno pomoč sofinancira EU, Ja- mestilo za izdelavo uporabniške kartice v uporabnik sam in s tem prevzema vso odgo- dranski čezmejni program IPA. višini 5,00 EUR z DDV. vornost, da bo ravnal v skladu s splošnimi pogoji. Za vso škodo, ki nastane med samo ZA KOLIKO ČASA SI LAHKO IZPOSODIM uporabo kolesa, je odgovoren uporabnik. KAKO IN KJE SI LAHKO IZPOSODIM KOLO? KOLO? Kolo Piranko si lahko uporabnik izpo- Piran pedalira Kolo Piranko si lahko izposodijo krajani sodi do največ 7 (sedem) dni. V primeru, Dogodek je namenjen vsem kolesarjem, s stalnim prebivališčem na območju ožjega da bi rad uporabnik podaljšal izposojo ko- ki želijo srednjeveško obmorsko mestece mesta Piran in obiskovalci. lesa za dlje kot 7 (sedem) dni, je to možno odkriti na drugačen način. Tisti, ki na dveh Krajan s stalnim prebivališčem na obmo- le v kolikor so kolesa razpoložljiva (prosta). kolesih radi prebudijo svoj pustolovski in čju ožjega mesta Piran si lahko izposodi kolo Obiskovalci si lahko kolo izposodijo za en tekmovalni duh, se bodo lahko v prvem tako, da izpolni prijavnico, ki je dostopna na dan. delu dogodka pomerili na rekreativni spletnih straneh www.piran.si, www.okolje- progi, ki vodi skozi nekaj najbolj skritih piran.si, ali jo dvigne v prostorih Občine Pi- KJE LAHKO KOLO SHRANIM? piranskih kotičkov, ulic, velbov in obzidnih vrat, mimo vseh piranskih cerkva, palač ran, JP Okolje in Krajevne skupnosti Piran. Uporabnik kolo uporablja nepretrgoma ter ostalih znamenitosti. Najpomembnejši Po uspešno opravljeni prijavi v prometni pi- in ga lahko shrani v svojih prostorih (kle- kolesarski izziv pa bo premagati nekaj zelo sarni JP Okolje na glavni avtobusni postaji v ti, garaži, pritličju). Na voljo bo pet novih Piranu in s sprejemom splošnih pogojev do- zahtevnih piranskih vzpetin. Najboljši ne stojal za kolesa, t.i. »Piranko točk«, kjer bodo nagrajeni le s čudovitim pogledom stopa in uporabe, prejme krajan uporabniško bodo tudi informacijske table: Prešernovo na lesketajoče morje, pokalu za najboljšega kartico Piranko, s pomočjo katere si lahko v nabrežje (pri svetilniku), Prvomajski trg, bomo dodali še nekaj lepih praktičnih prometni pisarni JP Okolje izposodi kolo Pi- avtobusna postaja v Piranu, vhodna ram- nagrad. ranko. Po končani izposoji mora krajan kolo pa parkirišča Fornače, vhod v garažno hišo vrniti na točko izposoje, prometno pisarno JP Fornače (spodaj). Več na: www.piranpedalira.com. Okolje na glavni avtobusni postaji v Piranu. 04 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013

Skladišča soli: 1. faza: IDEJE Poziv za udeležbo za pridobitev variantnih rešitev

Občina Piran je s sklepom dlog, pri čemer bo upoštevala občinskega sveta decembra usmeritve in kriterije, navedene 2012 v svojo posest pridobila v projektni nalogi. obe skladišči soli z namenom Cilj iskanja so najustreznej- ohraniti obstoječe dejavnosti v še rešitve programske, urbani- skladišču Monfort (trgovino, stične ter arhitekturne zasnove galerijo) ter poiskati nove vse- na obravnavanem območju in bine in programe za skladišče sicer tako, da: soli Grando, v katerem se sol ne • se programsko, vsebinsko, skladišči več, objekt pa s svojo prostorsko in oblikovno izjemno lego, dimenzijami in nadgradi in obogati obrav- kulturno-zgodovinsko vredno- navano območje obalnega Območje med skladišči soli v Portorožu na morski strani je sedaj »območje za stjo predstavlja izjemen pro- pasu, pešce«, v katerem je poleg pešcev dovoljena le vožnja kolesarjev in uporab- nikov posebnih prevoznih sredstev. Na »območju za pešce« je parkiranje in storski in razvojni potencial. • se območje kvalitetno nave- ustavljanje osebnih in drugih vozil prepovedano. Občina Piran razpisuje iz- že na ožjo in širšo okolico, bor variantnih rešitev za obmo- • se upoštevajo obstoječe na- čje skladišč soli. Vabimo vas, da ravne danosti prostora ter pri tem sodelujete. Projektna kvalitetni elementi grajene- naloga Skladišče soli je obja- ga prostora, vljena na spletni strani Občine • se uporabi svež arhitekturni Piran. V njej so opredeljeni vsi pristop s hkratno reinter- potrebni podatki in vsebine za pretacijo principov tradici- sodelovanje pri pripravi vaših onalnega graditeljstva, predlogov. • se upošteva smiselno zao- Cilj izdelave variantnih reši- krožitev ožjega območja z tev je pridobiti strokovno naju- navezano na obalni pas ter streznejšo rešitev za vsebinsko integracijo območja v ce- - programsko, urbanistično, lovito oblikovanje obale od krajinsko in arhitekturno reši- Pirana do Bernardina vse tev za območje skladišč soli v do Lucije. Portorožu. Najboljšo IDEJO bo izbrala Proces iskanja najustreznej- komisija za izbor najustreznejše še variantne rešitve bo razdeljen ideje, ki jo sestavljajo: v dve, med seboj neodvisni fazi. Župan Občine Piran Peter V prvi fazi bo potekal izbor naj- Bossman (predsednik komi- ustreznejše IDEJE – iskala se sije), podžupan Občine Piran Svoje prispevke lahko pošljete do 17.6.2013 na: bo najustreznejša programsko Bruno Fonda, občinski sve- Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6320 Piran, s pripisom: – vsebinska rešitev. Nanjo se tnik in predsednik KS Portorož IDEJA – variantna rešitev za območje skladišč soli. lahko prijavijo vsi, ki mislijo, da Slavko Ivančič, občinska sve- imajo pravo IDEJO. tnica Jožica Purić, vodja Hotela Izbrana IDEJA bo javno predstavljena in nagrajena z vsoto 500 EUR. Komisija za izbor naju- Tartini Andreja Frelih, vodja streznejše variantne rešitve bo Urada za gospodarstvo in turi- izbrala najustreznejšo IDEJO zem Občine Piran Ljubo Ber- – programsko – vsebinski pre- tok in občan Janez Sterle. 05 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Za boljšo podobo kraja in dvig kakovosti bivanja Piše · T.P., foto · Peter Uhan, arhiv Scapelab in Arhitekti Dobrin Razvojni projekt NOVA LUCIJA

pripombe, sami pa upamo, da nam je uspelo odgovoriti na čim več vprašanj in razrešiti nekatere dileme. Če bo zanimanje, bomo podobna srečanja organizirali tudi v prihodnje.

Krajane skrbi, kako bo Marini Portorož uspelo projektu zagoto- viti načrtovano vsoto finančnega vložka. Marina Portorož v zadnjih Trg bo novo srce kraja, ki doslej ni imel svojega središča. Lucija bo z njim dobila letih dosega dobre poslovne re- prostor srečevanj in povezovanj, ki bo omogočal kakovostno preživljanje Sebastjan Selan, direktor Marine prostega časa./ vir: Scapelab in Arhitekti Dobrin Portorož zultate in skupaj s sovlagatelji lahko uspešno speljemo razvoj- Lucija leži ob morju, pozna- novanja, parkirna mesta v pod- Kratek pogovor s Sebastja- ni projekt, ki je eden največjih v mo pa jo predvsem kot spalno zemni garaži ter obširen park. nom Selanom, direktorjem Ma- zadnjih letih na Obali. Pogovar- predmestje Portoroža in Pi- Ta bo z ureditvijo in zasaditvijo rine Portorož jamo se z različnimi sovlagatelji, rana ter naselje stanovanjskih okoli 250 dreves nudil mnogo ki se zanimajo za vstop v različne blokov, nasproti katerih ležijo priložnosti za druženje, igro in Nam lahko zaupate, zakaj se faze projekta, kot investitorji in velike prazne površine. Kljub rekreacijo, prostor pa bo pove- vam je zdelo pomembno organi- kot solastniki. številnim slabostim trenutne zal in mu dal privlačen medite- zirati srečanje s krajani? ureditve, mnogi v Luciji prepo- ranski pridih. Kot partnerjem pri projektu Je res predvideno, da bo Marina znavajo prostor velikih prilo- se nam zdi izredno pomembno Portorož podrla svoje ograje? žnosti. Sodelovanje s krajani krajane, ki tukaj bivajo, spoznati, Z novimi povezavami in mo- Občina Piran je skupaj s Ker je zanimanje za pro- jih vključevati v proces ter z nji- stovi čez kanal Fazan bodo kraja- partnerjem projekta- Marino jekt veliko, velik in razveseljiv mi sodelovati v večjem obsegu, ni Lucije dobili dostop do morja, Portorož tako sprožila Razvojni pa je tudi odziv krajanov, ki kot to predvideva zakonodaja. kjer načrtujemo tudi ureditev projekt Nova Lucija, ki predvi- se konstruktivno vključujejo v Veliko predlogov krajanov je v dveh plaž. Iskreno povedano, deva celovito ureditev področja, načrtovalski proces, je Marina prilagojenem načrtu že upošte- smo bili do predlaganega podi- sestoji pa iz treh korakov. Naj- Portorož kot partner projekta vanih, pri oblikovanju končnih ranja ograj dolgo zadržani, saj prej naj bi Lucija dobila urejeno skupaj z občino in načrtovalci rešitev pa bodo potrebni kom- te za goste marine predstavljajo središče kraja ter mnoge po- (birojema Scapelab in Arhitekti promisi. veliko prednost. Vendar drži, trebne javne programe, nato naj Dobrin) 19. in 20. aprila orga- Marina Portorož bo po novem bi na mestu sedaj zapuščenih nizirala dvodnevno srečanje s Kakšni so rezultati srečanja? brez ograj! Želimo se povezati parkirišč nastalo termalno ko- krajani. Na uspešnem srečanju, Lucijo želimo urediti tako, da s krajem in končno skleniti ob- pališče, v tretjem koraku pa bo ki se ga je v dveh dneh udeležilo bo prijetna za prebivalce. Krajani morsko pešpot od Pirana do so- urejen obalni del, skupaj s po- okoli 250 krajanov, so predsta- so se srečanja udeležili v lepem lin, kar bo tudi velika turistična sodobitvijo Marine in ureditvijo vili dopolnjene načrte za ure- številu in podali mnoge koristne pridobitev. kanala s komunalnimi privezi. ditev središča kraja in načrte za celotno območje Razvojnega Novo središče kraja projekta Nova Lucija. Krajani Obrisi tega, kar bi lahko vseh generacij so podali mnoga Lucija postala, so bili začrtani in raznolika mnenja o predvi- v januarju, ko je Občina Piran deni ureditvi, zbrani komentarji javno razgrnila osnutek pro- pa so tudi za načrtovalce izje- storskega načrta za prvi korak- mno dragoceni in bodo skrbno območje središča Lucije. Mnogi preučeni pri nadaljnem načrto- krajani so izrazili zanimanje za vanju projekta. projekt ter podali svoja vpra- Občinski svet bo dopolnjen šanja in pripombe. Na podlagi osnutek načrta za prvo fazo pro- teh je nastal dopolnjen projekt jekta, ki zajema ureditev središča za ureditev središča Lucije. Ta Lucije s parkovnimi površinami, predvideva ureditev krajevne- zdravstvenim domom, tržnico in ga trga, novo tržnico, sodoben knjižnico, predvidoma obravna- Arhitekturna delavnica za otroke, ki so v času, ko so se starši sprehodili skozi zdravstveni dom, knjižnico, sta- val v mesecu maju. Marino Portorož, zgradili celo mesto./ foto: Peter Uhan 06 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013

Pravni center za varstvo človekovih pravic Foto · Dean Grgurica V Piranu odslej brezplačna pravna pomoč za socialno ogrožene občane

Martina Boben, Margerita Jurkovič in Špela Kocjančič so pravnice, ki socialno ogroženim nudijo brezplač- no pravno pomoč v Piranu. V četrtek, 9. maja 2013, se je v Piranu Pravnega centra za varstvo človekovih pra- katerimi občina pripomore k zmanjšanju odprla pisarna Pravnega centra za varstvo vic Margerita Jurkovič, so v prvem mesecu socialnih stisk: projekt dodelitve toplih človekovih pravic. Občina Piran je v starem delovanja sprejeli že 27 oseb, od tega so bile obrokov, ki uspešno poteka že tretje leto, mestnem jedru, na Vojkovi ulici 8, pravni 3 žrtve družinskega nasilja, 11 žrtev kršitev zvišanje subvencij za stanovanja, novi cen- pisarni omogočila brezplačno uporabno delovnega razmerja ter 13 oseb z vprašanji ter za brezdomce in v povezavi s tem pilot- prostorov. iz upravnega prava. »V prihodnje želimo ski projekt, v sklopu katerega jim bo občina Pravni center za varstvo človekovih postati podporno okolje tako za posame- Piran v sodelovanju s centrom za socialno pravic je neprofitni zavod zasebnega pra- znika kot tudi za nevladne organizacije v delo dala na razpolago kmetijsko zemljišče va, ustanovljen 1. aprila 2013, z namenom lokalnem okolju, saj smo prepričani, da za obdelavo. nudenja brezplačnega pravnega svetova- lahko prek neposredne pomoči malemu »Te stvari se navzven ne vidijo in ne nja socialno ogroženim osebam, širjenja človeku pripomoremo k izboljšanju klime bleščijo kot nova promenada, vendar nam pravne kulture v lokalnem okolju, podpore v družbi,« je sklenila Jurkovičeva. več pomenijo. Da slišimo glas malega člo- lokalnim nevladnim organizacijam ter po- Na otvoritvi je bila prisotna podžupa- veka. Da s projekti razveselimo ljudi z dna moči posameznikom pri varovanju ustav- nja Občine Piran Meira Hot, ki je povedala, družbene lestvice. Te zahvale so najbolj no varovanih človekovih pravic. Po pomoč da je zavedanje o vedno večji potrebi ljudi pristne in takrat vemo, da delamo prav,« je na pravno pisarno se lahko osebe v socialni po pravni pomoči dejansko zavedanje o poudarila podžupanja Meira Hot. stiski obrnejo s pravnimi vprašanji z različ- poglabljanju krize v družbi. Podžupanja je Za brezplačni pravni nasvet se uporab- nih pravnih področij, in sicer z družinske- izpostavila, da »v občini Piran v mandatu niki lahko na Pravni center obrnejo vsak ga, delovnega prava, prava socialne varno- župana Petra Bossmana dajemo zelo ve- ponedeljek in sredo med 8. in 16. uro po sti, dednega prava, upravnih postopkov in lik poudarek lajšanju socialnih stisk ljudi, predhodnem telefonskem naročanju na te- izvršilnega prava. zato je današnja otvoritev za nas velikega lefonski številki 031/772-737. Kot je na otvoritvi povedala direktorica pomena«. Naštela je še nekaj projektov, s www.pravni-center.si

Z Vami že vec kot 10 let 07 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Izmenjava osebja Fakultete za turistične študije – Turistica in Idiana University – Purdue University Indianapolis Piše in foto · Miha Lesjak Sodelovanje med Piranom in Indianapolisom obrodilo sadove

videokonferenčna predavanja (Global Dia- log Course). Študenti obeh fakultet so ime- li priložnost preko videoprenosov v živo sodelovati in se izobraževati na področju turizma (Urban Tourism Class). Poleg tega sta fakulteti aktivni na področju izmenjave zaposlenih ter skupnih prijav mednaro- dnih projektov (ZDA-SLO). Leta 2011 (ob desetletnici sodelovanja) je Indianapolis obiskala delegacija občine Piran, v septembru 2013 pa svoj prvi obisk Pirana načrtuje župan Indianapolisa, g. Greg Ballard z delegacijo. Plod sodelovanja med UP FTŠ – Turi- stica in IUPUI je tudi izmenjava osebja. V času od marca do junija 2013 Miha Lesjak, zaposlen na UP FTŠ – Turistica, deluje in raziskuje na partnerski instituciji IUPUI, Indianapolis (oddelek za šport in turizem PETM). 2. maja 2013 se je na povabilo pi- sarne župana Grega Ballarda udeležil se- stanka na temo povezovanja pobratenih mest ter ob obisku županu predal pismo g. Bossmana in simbolično darilo. Na sre- čanju v mestni hiši v Indianapolisu so bili še člana odbora pobratenih mest, predse- dnik J. Laposa in ga. S. Leslie ter prof. S. 2. maja 2013 se je Miha Lesjak na povabilo pisarne župana Grega Ballarda udeležil sestanka na temo Hji-Avgoustis (IUPUI) in dr. J. Gladden, povezovanja pobratenih mest ter ob obisku županu predal pismo g. Bossmana in simbolično darilo. dekan oddelka za šport in turizem na IU- PUI (na fotografiji). Glavna tema sestanka Piran in Indianapolis (glavno mesto skem, Fakulteto za turistične študije – Tu- so bili obisk župana Ballarda v Piranu, ki države Indiana, ZDA) sta pobrateni mesti ristica, in Idiana University – Purdue Uni- bo predvidoma septembra, in možnosti (pobuda slovenske skupnosti v Indianapo- versity Indianapolis (IUPIU). Prvi obisk sodelovanja med pobratenima mestoma v lisu) že od leta 2001. Prizadevanja za sode- predstavnikov IUPUI sega že v leto 2006. prihodnosti. Župan Indianapolisa Ballard lovanje temeljijo na obiskih delegacij obeh V letu 2012 sta se na pobudo občine Piran je poudaril, da se že veseli obiska Pirana. mest ter povezovanju na gospodarskem, in UP FTŠ – Turistica dva predstavnika IU- kulturnem in izobraževalnem področju. PUI (prof. S. Hji-Avgoustis in ga. S. Leslie, Miha Lesjak, doktorski študent in asi- V preteklih letih je sodelovanje potekalo vodja študijskih programov v tujini) ude- stent Univerze na Primorskem, Fakultete predvsem v obliki sodelovanja na izobra- ležila mednarodne znanstvene konference za turistične študije – Turistica na Idiana ževalnem področju (osnovna šola), kul- Encuentros, ki jo je organizirala UP FTŠ University – Purdue University Indiana- turnem (knjižnica) ter v obliki praktičnih – Turistica. Obisk je bil osnova za študij- polis (IUPIU) od marca do junija v sklopu izmenjav študentov (Visoka šola za podje- ske aktivnosti na področju mednarodnega izmenjave zaposlenih deluje na oddelku za tništvo). Aktivno sodelovanje dokazujejo sodelovanja med institucijama. V študij- šport in turizem (PETM), kjer raziskuje in tudi dejavnosti med Univerzo na Primor- skem letu 2012/13 sta instituciji izvedli predava.

Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem in poslovnim partnerjem. 08 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013

Praznik olja in bledeža v Padni Piše · Turistično združenje Portorož, g. i. z. V zaledju tudi letos živahno

Eno lepših doživetij med pr- vomajskimi prazniki je ponujal kulinarični Praznik olja in ble- deža v Padni, slikoviti in spome- niško zaščiteni vasici v zaledju Pirana. Obiskovalci so lahko na tridnevni prireditvi okusili odlič- na oljčna olja iz slovenske Istre, kulinarične mojstrovine iz ble- deža (blitve) ter druge domače izdelke. Od petka, 3., do nedelje, 5. maja 2013, je v Padni potekal Praznik olja in bledeža. Obisko- valci so na tridnevni prireditvi okusili odlična oljčna olja iz slo- venske Istre, kulinarične mojstro- vine iz bledeža (blitve) ter ostale izdelke, ki jih ustvarjajo prebi- valci ene najlepših istrskih vasic. nekdaj ukvarjali s kmetijstvom, Prireditev, ki je potekala drugo svoje pridelke in izdelke so pro- leto zapored, je organiziralo Tu- dajali v obmorskih mestih. Znani ristično združenje Portorož v so- so bili na primer po odličnem in delovanju z vaškim Turističnim zdravilnem domačem oljčnem društvom Škurša in Krajevno olju, sadju, mleku, doma peče- skupnostjo Padna. Kljub neugo- nem kruhu in zelenjavi. Izposta- dnim vremenskim razmeram, ki viti velja blitvo, saj vedo domačini so vplivale na pridelek, so obi- povedati, da so naši predniki prav skovalci Praznika olja in bledeža z blitvo »zgradili« zvonik (1885), v Padni imeli veliko poskusiti in ki se dviga ob cerkvi sv. Blaža, doživeti. Organizatorji so se po- zavetnika vasi. Z zaslužkom od vezali s pridelovalci iz sosednjih prodaje zimske in letne blitve vasi, zato je bilo oljčnega olja in so namreč finančno prispevali h na približno 12 kilometrov dolg kolesarski maraton, ki je potekal bledeža dovolj za vse, ki so prišli gradnji zvonika. Boškarinov pohod, ki je potekal mimo Pomjana, Babičev, Boršta, na kulinarični vikend v Padno. Obiskovalci so se lahko spre- po starih vaških poteh od Padne Trušk, Popeter, Loparja, Svetega Namen prireditve so tudi od- hodili po vasi, na stojnicah poiz- preko Nove vasi in Krkavč do Antona, Vanganela in spet nazaj krivanje in spoznavanje avtohto- kusili domače dobrote in kupili Puč. Na poti so pohodniki lahko v Padno. nih sort piranskega oljčnega olja oljčno olje. Prireditev je ponujala okušali razne istrske dobrote ter Organiziran je bil tudi brez- ter promocija oljčnega olja slo- tudi možnosti za številne aktiv- si ogledali folklorni nastop Šavri- plačen avtobusni prevoz na rela- venske Istre. Za lokalne proizva- nosti in zabavo na pristni vaški nov in Šavrink. Za ljubitelje kole- ciji Piran–Portorož–Lucija–Sečo- jalce je praznik pomembna prilo- »fešti«. Za oglede sta bili odprti sarjenja je bil zanimiv Boškarinov vlje–Padna. žnost za predstavitev in prodajo tudi galerija Božidarja Jakca in njihovih izdelkov. cerkev sv. Blaža. Da je bila Padna med praznikom olja in bledeža čista in urejena, sta Padna je ena najlepših istr- V sodelovanju z društvom pripomogla tudi župan Peter Bossman in podžupanja Meira Hot, saj skih vasi v zaledju Pirana. Obda- Pangea in agencijo Autentica so sta teden dni pred praznikom skupaj z vaščani, predsednikom KS na je z oljčnimi nasadi, v katerih bile v času praznika organizira- Padna Denisom Gojo in sodelavci, čistila Padno. Žalostno, koliko smeti so nekatera drevesa stara tudi več ne tudi športne aktivnosti. Obi- ljudje odvržejo v naravo in na kakšno divje odlagališče smo naleteli. kot 300 let. Padenci so se že od skovalci so se bodo lahko podali Toda z dobro voljo in delom, so bili odpadki odstranjeni. 09 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Navtični konec tedna 18. INTERNAUTICA in 10. regata Marinada s koncertom Zdravka Čolića

V petek, 10. maja, je vrata let in analizo obiska prireditve odprla 18. INTERNAUTICA so prišli do zaključka, da bo za pod častnim pokroviteljstvom uspeh prireditve, obisk in po- predsednika Republike Slove- slovne rezultate razstavljavcev nije Boruta Pahorja in župana bistveno bolje, če Internauti- Občine Piran Petra Bossmana. co 2013 organizirajo na način Kot je v nagovoru na otvoritvi dveh podaljšanih vikendov. Le- dejal župan Bossman: "Osre- tos bo tako potekala med 10. in dnji navtični dogodek v Slove- 12. ter med 17. in 19. majem. niji kot tudi v širšem območju Kaj vse se bo dogajalo na srednje Evrope predstavlja 18. Internautici, si oglejte na: pomembna prizadevanja za http://www.internautica.net/. ponovno oživitev navtičnega Burnin Yachting Club pa trga in s tem tudi navtične- že desetič zapored pripravlja ga turizma pri nas. Slednji je tradicionalni navtični dogodek perspektivna, poslovno zani- leta Marinada, ki bo potekal na miva in okolju dovolj prijazna Obali v soboto, 18. maja 2012. dejavnost. Je ena tistih gospo- Regata Marinada bo ob 12. uri darskih priložnosti, ki jo glede štartala v marini v Izoli. Rega- na primerjalne prednosti in tno polje bo postavljeno v akva- 18. Internautico so s simboličnim rezanjem traku otvorili »bog Neptun«, predvsem z lastnimi pobudami toriju med Izolo in Portorožem. župan Peter Bossman, Tina Komel, ministrica za Slovence v zamejstvu in po in znanji velja izkoristiti. Prav Za novinarje in goste, željne svetu, ter Samo Omrzel, minister za infrastrukturo in prostor. tako svojo veljavo vedno znova ogleda regate, bo ponovno or- potrjuje s predstavitvijo inova- ganizirana spremljevalna ladja, torskih dosežkov na področju kjer bodo pričeli s prijetnim Na Internautici je Društvo plovil, ki so plod dela sloven- druženjem na ribjem pikniku. DOVES-FEE Slovenia, Nacionalni skih inovatorjev. Vsako leto or- Druženje udeležencev regate, koordinator programa Modrih ganizatorji pripravijo številne članov Burin Yachting Cluba, zastav, ki so okoljski znak, novosti in tudi letošnji sejem navtičnih profesionalcev, podeljen 3849 naravnim kopališčem in marinam v 46 ne bo izjema. Internautica sledi pokroviteljev, partnerjev državah v Evropi, Afriki, Novi trendom in prepričani smo, da in povabljenih novinarjev bo Zelandiji, Braziliji, Kanadi in na bo privabila mnogo navtičnih ob 18. uri v Kongresni dvorani Karibskih otokih, podelil kar 14 navdušencev, ljubiteljev morja portoroškega Avditorija, kjer modrih zastav za kopalno in in lepega." bo svečana podelitev pokalov turistično sezono 2013. Prejela Do sedaj je bila portoroška in bogatih nagrad najboljšim jo je tudi Centralna plaža razstava navtike organizira- jadralcem regate s pogostitvijo. Portorož, s katero upravlja JP na tako, da se je vse dogajanje V Amfiteatru portoroške- Okolje Piran. Prevzel jo je Nesi strnilo v šest zaporednih dni ga Avditorija bo začimbo 10. Dulai, vodja sektorja turistične enega tedna – od torka do ne- jubilejni Marinadi 2013 dodal infrastrukture v JP Okolje Piran. delje. Glede na izkušnje zadnjih legendarni ZDRAVKO ČOLIĆ.

Pogled na Piran z morja jemlje dih Križarka Seaburn obiskala Piran

Če ste bili v soboto, 11. maja, v Piranu, ran Peter Bossman v spremstvu podžupanje ste lahko občudovali križarko Seabourn, ki Meire Hot, direktorja turističnega združe- je bila zasidrana. Križarka je v Piran prišla nja Portorož Jadrana Furlaniča, predsedni- prvič in po vsej verjetnosti ne zadnjič. Na ka KS Padna Denisa Goje, direktorja Atlas krovu je bilo okoli 400 gostov, večinoma Express Janeza Mačka in sodelavk iz kabi- iz ZDA, Avstralije in Velike Britanije. Go- neta. Srečal se je s kapitanom ladje Markom ste so s čolni pripeljali do pomola in nato Dexterjem, ki ni skrival navdušenja nad so imeli na izbiro izlet v Padno, Ljubljano, Piranom in dejal, da so bili tudi gostje ob veliko pa se jih je odločilo za ogled Pirana. prihodu v piranski zaliv kljub slabemu vre- Križarko si je ogledal tudi župan občine Pi- menu navdušeni. 10 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013

Največji poslovni dogodek slovenskega turističnega gospodarstva Piše in foto · TZP 16. Slovenska turistična borza (SIW) v Portorožu Slovenska turistična borza niki turističnih agencij iz več (SIW – Slovenian Incoming kot 30 držav. V času borznega Workshop) je največji poslov- dogajanja je opravljenih več ni dogodek slovenskega turi- kot 3500 poslovnih sestankov, stičnega gospodarstva in kot hkrati pa program udeležen- taka predstavlja odlično prilo- cem omogoča sproščeno dru- žnost za poglobitev dosedanjih ženje, spoznavanje kraja, regije sodelovanj ter za vzpostavitev in celotne Slovenije, saj se po novih vezi. borznem dogajanju tuji ude- Na SIW-u se vsako leto leženci odpravijo še na študij- sreča preko 250 ponudnikov ske ture, kjer odkrivajo lepote V petek, 19. aprila so se udeleženci na predvečer 11. Solinarskega praznika zbrali v Piranu. slovenskega turističnega go- Slovenije. SIW 2013 je potekal Na voljo so bile stojnice z avtohtono ponudbo. Prijeteno dogajanje je pritegnilo tudi spodarstva z izbranimi orga- med 18. in 20. aprilom v Por- veliko ostalih obiskovalcev, ki so uživali v akrobatskih mojstrovinah ŠK Flip Piran in košar- nizatorji potovanj in predstav- torožu. kaških akrobatih Dunking Devils. V Piranu je bil tudi Lipko, maskota EuroBasket 2013.

Piran gosti prvo konferenco zdravju prijaznih turističnih destinacij Jadrana Piše · Janez Mužič V Piran tudi zaradi zdravja

V začetku aprila je v Piranu v Na konferenci je vodja sek- organizaciji Hotela Tartini pote- torja za razvoj in promocijo kala prva Partnerska konferenca turizma na ministrstvu za go- zdravju prijaznih turističnih de- spodarski razvoj in tehnologijo stinacij Jadrana (AHVN – Adria- Mateja Tomin Vučkovič pou- tic Health and Vitality Network). darila, da turistične destinacije Zbralo se je 50 predstavnikov iz vse bolj prepoznavajo potenci- Slovenije, Hrvaške, Bosne in Her- al zdravja in da je prav zdravje cegovine in Črne gore, ki si pri- skupaj z aktivnim turizmom ter zadevajo bolje razvijati in ponu- naravo eden glavnih atributov, jati zdravstveni turizem. Projekt ki jih izpostavljajo pri turistični poteka od leta 2011 in je podprt z promociji Slovenije. Ocenjuje, da evropskimi sredstvi Jadranskega je slovenski potencial za razvoj čezmejnega programa IPA ter mi- produktov na področju zdra- viliškega turizma, aktivnosti v nistrstva za gospodarski razvoj in Za konferenco je bilo v državah vzdolž Jadrana precej zanimanja. tehnologijo. naravi in podobnih oblik preži- Kot je povedala direktorica partnerji. Pričakujejo, da bo projekt ki oljčnega olja. Piran ob tem tako vljanja prostega časa velik in da Hotela Tartini Andreja Frelih, ki je začetek dobrega sodelovanja vzdolž računa predvsem na ponudbo istr- je prepoznaven tudi v slovenski koordinatorica projekta za piran- Jadranskega morja, z njim pa bodo skih posebnosti, ki bi lahko zadrža- Istri. »V prihodnje bo treba te sko občino, je bila na konferenci v uporabniku, ki bo iskal destinacijo le gosta dlje kot samo dan ali dva, produkte povezati in jih na trgu ospredju izmenjava dobrih praks z za krajši ali daljši dopust, ponudili kar se dogaja sedaj. predstavili celoviteje. Usmeritev iskanjem poti za skupno promocijo enoten nabor ponudnikov kvali- Kot zanimivost povejmo, da v zeleno je trend v globalnem avtentične in trajnostne turistične tetnih turističnih storitev z izbra- v sklopu ponudbe na primer par- prostoru, ampak ključne pred- ponudbe partnerjev. »Duh tega nega območja. V ta namen bodo tnerji iz Sarajeva stavijo na svoje nosti imajo tiste države, ki so projekta je promovirati območje pripravili tudi skupne standarde in ugodne zobozdravstvene storitve. dejansko zelene. Slovenija ima celotnega Jadrana kot zdravo tu- zaveze, v nadaljevanju pa pričaku- Tam namreč deluje več kot 200 na tukaj neprimerno prednost pred ristično destinacijo,« je poudarila. jejo, da se bo mreža še širila in da mednarodno priznanih univerzah ostalimi državami,« je dodala. Na projektu, ki se bo zaključil pri- bo vključenih več sto ponudnikov. usposobljenih zobozdravnikov, Vučkovičeva je predstavila hodnje leto, intenzivno delajo že Frelihova pravi, da je v piranski cene pa so konkurenčne, kar so že tudi strategijo razvoja slovenske- poldrugo leto, obenem pa obliku- občini takih ponudnikov veliko in zaznali tudi turisti iz tujine. V Črni ga turizma do leta 2016, ki načr- jejo tudi skupno promocijsko sple- da so zaenkrat v projekt vključili res gori se zanašajo na neokrnjeno na- tuje, da se bo na letni ravni do tno stran adriatichealthylifestyles. najboljše iz našega prostora. Med ravo, soteskanje, kolesarjenje, po- takrat število nočitev povečevalo com, ki bo vsebovala avtentične, njimi so prepoznavne blagovne hodništvo in kulinariko, v Buzetu za 2 %, število prihodov turistov trajnostne in zelene turistične po- znamke, kot so ribogojnica Fonda, pa na zdraviliški turizem in doma- za 4 %, obseg prilivov iz naslova nudbe območij, v katerih delujejo Piranske soline in lokalni ponudni- čo istrsko hrano. izvoza potovanj pa za 6 do 8 %. 11 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Piranski akvarij Piše · Janez Mužič Znamke, ki nas postavljajo na zemljevid morskih držav

V začetku aprila so prizadev- znamk Akvarija velja poudariti, ni piranski akvaristi v sodelo- da gre zaenkrat za edine sloven- vanju s filatelistično-numizma- ske znamke, ki »dišijo« po ribah tičnim društvom Hippokampos oziroma morju. Kot kaže, pa se Piran predstavili že sedmo oseb- bo končno zganila tudi Pošta no znamko s podobo kakega Slovenije, sej se, kot je povedal prebivalca našega morja. Po prvi Jančar, za september napoveduje znamki z upodobitvijo kavala izid štirih priložnostnih znamk, leta 2010 in kasneje spirografa, na katerih naj bi bili cipelj, črni- fratra, kanoče, špara in morske ka, sipa in želva. Njihova velika vetrnice je zdaj prišla na vrsto posebnost bo, da bodo posute s orada. Nadvse dejaven pobudnik piransko soljo iz Sečoveljskih so- za izdajo znamk Mitja Jančar je lin. Idejo za to je dal sam, obli- tudi ob tej priložnosti poskrbel koval pa jih bo Matjaž Učakar, ki za med filatelisti priljubljeno ma- je naredil tudi vseh sedem podob ksimum karto – za razglednico z za znamke Akvarija. Jančar na- istim motivom z znamko in pri- poveduje, da bodo slane znamke ložnostnim žigom. Mitja Jančar ne skriva zadovoljstva ob izidu sedme znamke z motivom prve tovrstne znamke sploh in Ideja o teh znamkah se je našega morskega življa. zato svetovna zanimivost. izkazala za nadvse dobrodošlo, saj imajo izrazit promocijski uči- ča poskrbeli za postavitev doda- omogočala tudi potapljanje. Imel Piranski Akvarij letno obišče nek. V Akvariju poleg njih na- tnih informativnih tabel, ki bodo bo kabino, vgrajen motor, kom- preko 50 tisoč radovednežev mreč ponujajo tudi razglednice po Piranu obiskovalce usmerjale presor za zrak, dvigalko, hidra- in kljub slabemu vremenu je z motivi slovenskih morskih rib k Akvariju. vlično platformo… O potrebi po imel med zadnjimi prazniki in tujci ter na primer otroci, ki Izvirnost piranskega Akvari- takšnem čolnu je Marjan Tončič, več obiska kot lani. Občinski ga še zlasti množično obiskuje- ja je pohvalil tudi vršilec dolžno- ki že vrsto let diha z Akvarijem, svetnik Marjan Tončič je v jo s šolskimi skupinami, lahko sti ravnatelja novoustanovljene dejal: »Če ne bi bilo prizadevnih imenu Gimnazije, elektro in staršem, dedkom in babicam ter Gimnazije, elektro in pomorske piranskih ribičev, ki nam večino pomorske šole Piran, ki upravlja prijateljem ob lepih pozdravih šole Borut Butinar, pod katero po prebivalcev naših bazenov prine- Akvarij Piran, podal pobudo za v prav posebni obliki sporočijo, novem spada Akvarij: »Če ima ta sejo, ko se kaj zanimivega znajde postavitev ustreznega števila da so bili v tem morskem svetu. šola kaj lepega, je to vsekakor v njihovih mrežah, akvarij ne bi usmerjevalnih tabel za Akvarij. Tako je na predstavitvi znamke Akvarij. Zato seveda podpiramo bil tak, kot je. Vse bolj pa nas je Na predstavitvi sedme osebne z orado piranska podžupanja lokalne zanesenjake pri takšnih strah, da bo ribičev vse manj in s znamke Akvarija Piran je podžupanja Občine Piran Meira Hot z veseljem poudarila: podvigih in jih bomo tudi v pri- tem tudi vse manj eksponatov, ki Meira Hot omenila, da je »Akvarij je delček tega, kar nas hodnje,« je povedal. jih bomo morali zato bolj iskati skladno z občinskim odlokom osvešča o velikem bogastvu, ki ga Sicer pa kaže, da bo Akvarij, sami. Ker tudi sicer svojega plo- o oglaševanju za tovrstno imamo v našem morju, osebne ki ga letno obišče kakih 50 tisoč vila nimamo, se ga nadvse veseli- dejavnost zadolžen in pristojen poštne znamke pa prispevajo k radovednežev, letos končno do- mo.« Po Butinarjevih besedah bo Javni zavod Avditorij Portorož, ki promociji Akvarija in postavljajo bil svoje plovilo. To bo 7 do 8 me- okoli 100 tisoč evrov zanj prišlo bo v kratkem izvedel postavitev slovenijo na zemljevid morskih trov dolg tipičen jadranski ribiški iz evropskih sredstev, 30 tisoč pa usmerjevalnih tabel na ključnih držav.« Obenem je povedala, da čoln, ki bo namensko dodelan za jih bo prispevala šola. prometnicah. bodo na pobudo Marjana Tonči- večjo stabilnost in z opremo, ki bo Ob rastoči seriji osebnih

Nudimo vam hitro in cenovno ugodno storitev digitalnega tiska:

katalogov, knjig, brošur jedilnih listov, cenikov vizitk zgibank Matris Design Obala 116 6320 Portorož Slovenija letakov gsm: 051 393 770 mail: [email protected] vabil, čestitk, voščilnic web: www.matrisdesign.com vstopnic, ... 12 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013

Fotomonografija Boruta Furlana Piše · Janez Mužič Piransko srečanje z morjem

Ljubiteljem Pirana se je raz- je najprej razmišljal le o mono- kril še en običajnim očem skrit grafiji podvodnih fotografij, a jih in zato skoraj neznan pogled je pozneje posnel še na kopnem, nanj. Omogoča ga sredi februarja predvsem take, ki so na meji med predstavljena obsežna fotomono- arhitekturo Pirana in morjem. grafija z naslovom »Piran – kjer Tako ob piranskem podvodnem se stikata morje in mesto«. Njena svetu predstavlja še piranski velika posebnost je, da poleg Pi- Akvarij, muzej podvodnih dejav- rana razkriva tudi njegov skriv- nosti, pomorski muzej, ribogoj- nostni podvodni svet, ki to mesto nico Fonda, Sečoveljske soline in obkroža kar s treh strani. Knjige, ne nazadnje seveda tudi piranske ki bi na tak način informativno in ribiče. predvsem estetsko predstavljala Nad takim pristopom je bil mesto in s tem prispevala k nje- navdušen tudi župan Peter Bos- govi promociji, Piran še ni imel. sman, ki je dejal, da knjiga pre- Knjigo so predstavili dr. Tom Turk, dr. Irena Fonda, Peter Bossman in Borut Furlan. Gotovo ni naključje, da so pričljivo dokazuje, kako tesno ob velikem zanimanju ljubiteljev Piran živi z morjem in s tem, kar Knjiga je nastala po prizade- v njej v povezavi s Piranom pred- morja in tega mesta knjigo pr- je v njem. To na svoj način v be- vanjih solastnice in direktorice ri- stavljena tudi dejavnost ribogoj- vič pokazali na piranski Morski sedilih, ki spremljajo fotografije, bogojnice Fonda dr. Irene Fonda, stva. Kot je povedala dr. Irena biološki postaji. Predstavlja več potrjuje tudi dr. Tom Turk, ki je njen izid pa je omogočil evropski Fonda, bodo več izvodov knjige, kot 300 fotografij podvodnega med drugim zapisal, da si Piran sklad in je prvi rezultat v projektu ki je natisnjena v slovenskem in fotografa Boruta Furlana, ki so zasluži brezsmrtnost, k čemur skupnega sofinanciranja Sloveni- angleškem jeziku, dali šolam ter nastale tako pod vodo kot tudi v sedaj brez dvoma prispeva tudi ta je in EU ter Evropskega sklada za knjižnicam, sicer pa je namenje- Piranu. Ob izidu je povedal, kako monografija. trajnostni razvoj ribištva. Tako je na vsem, ki jih privlači Piran.

Darilo berlinske župnije sv. Konrad Piše ·Z. B. Župnija Piran ima nova bronasta zvonova Na slovesnem prevze- V nedeljo, 21. aprila, je ob mu bronastih zvonov, ki jih slovesnosti praznovanja pi- je Piranu podarila župnija ranskega zavetnika sv. Jurija sv. Kondrad v torek, 9. apri- nova berlinsko-piranska zvo- la, v Berlinu, so bili prisotni nova blagoslovil koprski škof predstavniki Župnije Piran, dr. Jurij Bizjak. Na blagoslovi- piranski gasilci, predstavniki tvi so bili prisotni tudi gostje dnevnika Primorske novice iz Berlina s slovenskim duhov- in piranski župan Peter Bos- nikom v Berlinu Izidorjem Pe- sman. čovnikom. Naslednji dan sta bila zvo- Botra podarjenih zvonov nova pripeljana v Piran in po- sta dr. Peter Bossman in dnev- stavljena na župnijski vrt. nik Primorske novice.

www.hotel-tartini-piran.com tel.: 05 67 11 600 e-mail: [email protected] 13 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Portorož, 18.–19. maj 2013 Piše in foto · Turistično združenje Portorož, g. i. z. Festival vrtnic in cvetja

krajinski arhitekt dr. Vladimir Vremec, ki je tudi čas, da ljudi seznanimo s portoroškimi parki," je izbral vrtnice, in arhitektka Stanka Pustoslemšek povedal Mojmir Kovač. Koren. Namenoma so bile izbrane vrtnice, ki so V soboto bosta organizirana delavnica o bile vzgojene v času, ko se je v Portorožu pričel pripravi cvetličnih aranžmajev pod vodstvom razvijati turizem. Gre za vrtnice iz zbirke žlahtni- cvetličarke Nataše Zlatič in pogovor o ureditvi teljev Rose Barni iz Pistoie (Toskana) in večina vrta z Nino Froggatt, univ. dipl. ing. krajinske teh ni v redni prodaji." arhitekture, v nedeljo pa delavnica o sajenju in Obiskovalci drugega Festivala vrtnic in cve- vzgoji vrtnic pod vodstvom predstavnikov vr- tja si bodo v soboto, 18., in v nedeljo, 19. maja, tnarije Ruzzier. lahko ogledali stojnice s ponudbo cvetja, vrtnic, V nedeljo ob 16. uri bo dražba vrtnice Porto- dišavnic in izdelkov domače obrti, okusili pa rož. Izkupiček od prodaje bo namenjen Centru bodo lahko tudi kulinarične mojstrovine iz vr- za korekcijo sluha in govora Portorož. tnic. Kupili bodo lahko sadike vrtnice Portorož Pomembna novost bo tekmovanje Najlepši in drugo cvetje za ureditev svojih vrtov. portoroški vrt. Tričlanska komisija, katere čla- Jadran Furlanič: "Letos festival poteka malo nice so domačinka Irena Dolinšek, cvetličarka kasneje kot lani, saj smo se prilagodili času cvete- Nataša Zlatič in absolventka gozdarstva Dora nja vrtnic. Še posebej smo se potrudili, da bo na Kovač, bo med 16. in 18. majem ocenjevala por- Portorož bo ta konec tedna gostil že drugi festivalu dovolj cvetlične ponudbe. Na voljo bo toroške vrtove, ki se bodo prijavili na tekmova- Festival vrtnic in cvetja. Obiskovalci bodo lahko tudi omejena količina vrtnic Portorož." nje. V nedeljo popoldne bo razglašen zmagova- na dvodnevni prireditvi okusili kulinarične moj- V soboto ob 18. uri bo svečano odprtje fe- lec, ki bo prejel nagradni bon vrtnarije Ruzzier v strovine iz vrtnic ter kupili sadike vrtnice Porto- stivala, ki ga bodo popestrili člani društva Rosa višini 300 evrov. Prijave zbirajo v TIC Portorož. rož in drugo cvetje za ureditev svojih vrtov. Klementina v svojih kostumih. Navzoče bosta S kulinarično ponudbo nas bodo na festiva- Portorož ima bogato botanično tradicijo, pozdravila župan občine Piran Peter Bossman in lu razvajali kuharski mojstri LifeClass hotels & nekatere rastline v urejenih parkovnih zasadi- direktor Turističnega združenja Portorož Jadran spa, restavracija Tomi in Casa del Sal. Sladkali se tvah so stare tudi več kot sto let. Kultura urejanja Furlanič. Prisotni bodo tudi predstavniki Obči- bomo lahko z vrtničnimi piškoti in naravnimi vrtov in javnih površin pa postaja vse močnejša ne Opatija, ki bodo v znak dobrega sodelovanja sadnimi sokovi, profesionalni barmani pa bodo tudi med prebivalci, kar je v našem osrednjem prejeli vrtnico Portorož. Priletela bo skoraj dobe- mešali (alkoholne in brezalkoholne) koktejle iz turističnem središču še posebej dobrodošlo. sedno z neba, saj jim jo bo izročil član padalske vrtnic. Prav za Festival vrtnic in cvetja 2013 je V rožnem vrtu, prizorišču festivala, najdemo šole Paranoja, ki bo z vrtnico v naročju skočil iz bilo pripravljeno tudi novo vino, in sicer polslad- kar 123 vrst vrtnic. Nekatere izmed njih se po- letala in pristal na portoroški plaži. ki muškat rose Portorož iz vinske kleti Mahnič, našajo s častitljivo starostjo, saj so bile vzgojene Letošnji Festival vrtnic in cvetja bo ponudil ki bo podrobneje predstavljen v soboto zvečer. med letoma 1887 in 1925. Najnovejša pridobitev kar nekaj novosti. V soboto in nedeljo ob 11. uri Ingrid Mahnič je o vinu povedala: "Gre za sor- rožnega vrta pa je vrtnica Portorož. Prvo sadiko bo organiziran sprehod po portoroških parkih. to cipro oz. muškat ruža z izrazito noto vrtnice, je župan Peter Bossman posadil leta 2011, še 120 Pot bo vodila mimo parka ob Grand Hotelu Me- jagod, jagodičevja in agrumov. Po stari tradiciji sadik portoroške posebnosti pa so v različnih tropol, Vile sv. Marka, parka ob drevoredu lip bomo v četrtek, 16. maja, kot uvod v festival po- predelih kraja posadili letos. Vrtnica z registrira- (Koprska cesta), parka hotela Kempinski Palace sadili vrtnico Portorož v vinograd cipro." nim imenom Portorož, ki je lani dala prve cveto- Portorož, parka hotela Marko, do parka Rastelli Festival bo ponudil tudi obilo zabave, glasbe ve edine sadike, bo tako v letošnjem maju prvič in ob morju nazaj do parka pri portoroški plo- in plesa. Nastopili bodo učenci glasbene šole Pi- zacvetela množično. ščadi. Obiskovalci se lahko za sodelovanje na ran ter člani baletne skupine Metulj in plesnega Marija Terčelj je na novinarski konferenci sprehodu prijavijo na festivalu, na stojnici ŠKID kluba Swank. V soboto zvečer bo za vzdušje po- 14. maja izdala nekaj zanimivosti portoroškega Jaz sem najboljši. "Vedno znova pozabljamo, ko- skrbela italijanska glasbena skupina The Angels. rožnega vrta: "Rožni vrt sta leta 2006 zasnovala liko zelenih površin ima Portorož. Mislim, da je Vse aktivnosti festivala bodo brezplačne.

GO Portorož Nova športno turistična agencija

V centru Portoroža (pri ploščadi) se vanje, padalstvo, letalstvo, in možnost je aprila odprla Športno turistična agen- najema plovil, vozil, koles in limuzin. cija GO PORTOROŽ, ki ponuja progra- Dobrodošli so tudi otroci, za katere je me tako za lokalne prebivalce kot obi- še posebej dobro poskrbljeno. Ponujajo skovalce ter turiste. tudi potovanja, počitnice, križarjenja in Ponudba GO PORTOROŽ obsega iz- prodajo letalskih vozovnic. lete, športe, kot so jahanje, tek, nordijska Na enem mestu lahko dobite vso po- hoja, šola golfa in rolanja, jadranje, sur- nudbo kraja z okolico. Vabljeni, da jih fanje, kajtanje, potapljanje, ribolov, pla- obiščete. 14 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013

Intervju Piše · Nataša Cvišič Zlati grb Občine Piran Rozi Kandus za nesebična prizadevanja za socialno in pravično družbo Piranu, Luciji in Sečovljah seznanjamo z našimi gem zaslišanju ter krutem mučenju zaprli v za- spomini in vrednotami. Lani samo se sami po- por pri jezuitih v Trstu. Večkrat so jo premestili nudili, letos pa so nas kar povabili, naj ponov- v različne zapore, dokler se ni po kapitulaciji no pridemo. Nazadnje smo šle med njih skupaj Italije septembra 1943 končno vrnila domov ter s Tatjano Kosovel in Vojko Štular ter smo jim se vključila v aktivistično delo na terenu. Postala pripovedovale, kako je bilo. Mladi kažejo velik je sekretarka mladinske organizacije v takratni interes za našo preteklost, zelo pozorno nas po- občini Črniče. Ustanavljala je odbore mladinske slušajo in celo na cesti me ustavljajo ter sprašu- organizacije in razvijala kulturno ter prosvetno jejo, kdaj spet pridemo.« dejavnost. Kmalu je postala referentka za pro- Za svoje delovanje je prejela številna občin- sveto v okrožnem odboru OF za vipavsko ob- ska in državna odlikovanja. Med drugim leta močje. V tem času je ustanovila številne parti- 1991 posebno zahvalo za pomoč pri humani- zanske šole. tarni akciji zbiranja in nudenja pomoči begun- Poleti 1944 je delovala v Komisiji za agi- cem. Društvo upokojencev Piran jo je razglasilo tacijo in propagando, ki jo je vodil legendarni za častno članico. Prejela je tudi zlato plaketo član OF in kasneje pisatelj Vid Vremec - Voljan. Zveze združenj borcev Slovenije za zvestobo v Postala je dopisnica Tanjuga za srednjo Primor- boju za osvoboditev primorskega ljudstva, leta sko in širše območje, ki je obsegalo tudi Tržič in Z Rozi Kandus, letošnjo prejemnico najviš- 2008 pa diplomo za prizadevanje in uspeh pri Ronke. Kljub vojnemu času in mnogim nevar- jega občinskega priznanja, zlatega grba Občine razvijanju zdravstvenovzgojne in humanitarne nostim so se dopisniki izobraževali na različnih Piran, sva se za srečanje domenila kje drugje kot dejavnosti. tečajih. Tako je bila njena najnevarnejša pot na v čitalnici piranske mestne knjižnice. Upokoje- Aktualna družbena dogajanja skrbno spre- usposabljanje v Semič v Beli krajini, kamor so no učiteljico Pirančani dobro poznajo in vedo, mlja tudi danes in o vse več protestih nezado- jih vodili kurirji, ki so poti dobro poznali. Uspo- da skoraj vsak dan okoli 10. ure po pravilu za- voljnih po Sloveniji pravi: »Čudno je, ne vem, sabljala se je za novinarski poklic in izboljšala haja v knjižnico, če le more. Prišla je, ni se opra- kaj bo. Na kakšen protest bi šla, a kaj, ko njihovi svoje znanje slovenščine. vičila, čeprav ji je prihajajoča zima že zagodla cilji niso nič kaj konkretno definirani. Ko so bili O svojem novinarskem delu pravi: »Ime- s prehladom in je robček ves čas najinega kra- sindikalni protesti tudi zaradi odvzetih pokoj- la sem mrežo dopisnikov s srednje Primorske. mljanja romal tja pod nos. nin kar 26.000 ljudem, predvsem borcem, sem Bili so celo v italijanskem Tržiču, Ronkah, tako »Ne jemljem nobenih zdravil, razen neke šla na protest v Ljubljano, ki ga je organiziral rekoč v vsakem kraju, novice pa smo pošiljali tablete za oči, zaradi katerih bom šla kmalu še Semolič. Je iz Prvačne, iz naših krajev. Verje- naprej preko kurirjev. Za to delo sem celo preje- na en pregled. Očala potrebujem za branje, za tno bom šla, da bom na tekočem z dogajanjem, la priznanje, ampak je ostalo v bunkerju v neki čiščenje zelenjave in podobno, za televizijo ne. samo cilji naj se bolj izoblikujejo. Vsekakor štali v Renčah, kjer so me skrili in od koder smo Če se le da, pridem sem vsak dan. Pregledam upam na spremembe, da nam bo šlo bolje in da morali drugam. Ko sem bila tam pred dvema tisk, da ne znosim domov preveč papirja. Zani- ne bo samo varčevanje. Preveč dobesedno smo letoma, štale ni bilo več, tam je stala nova stav- ma me vse. Domov dobivam le Nedeljski dnev- vzeli to besedo, zaradi tega so trgovine prazne, ba. Sodelovala sem tudi s Partizanskim dnev- nik, tu pa najraje berem tržaški Il Picolo, ker turističnih gostov ni, v trgovinah pa je toliko le- nikom, predhodnikom Tržaškega primorskega veliko vedo. Posebno pred volitvami so o nas te pih stvari in poceni. Sem si rekla, da si bom ne dnevnika.« dni izčrpno pisali in tudi o dogajanju na Hrva- glede na ceno kupila kaj lepega za obleči, takoj Po osvoboditvi si je želela nazaj v svoj uči- škem. Televizije pa ne gledam veliko,« je stekel ko bo bolje.« teljski poklic. Krajši čas je poučevala v Kanalu ob najin pogovor, v katerem mi je kmalu postalo Skupaj preletiva njeno pestro življenjsko Soči, nato so jo premestili na italijansko osnov- jasno, kako klena in predvsem bistra, pa čeprav pot. Rodila se je 10. avgusta 1921 v Vrtovinu no šolo v Sečovlje. Leto dni kasneje je opravila navzven krhka, je 91-letna Pirančanka. pri Ajdovščini, kjer sta starša družino s petimi državni strokovni izpit in nato diplomirala na Vse življenje je bila družbeno dejavna in hčerami preživljala s kmetovanjem in manjšo Višji pedagoški šoli v Ljubljani. V letih 1956 in je še danes ena od najbolj aktivnih meščanov. trgovino. Osnovno šolo je obiskovala v domači 1957 se je izpopolnjevala v angleškem jeziku v Je predsednica krajevne organizacije ZB Piran, vasi in uspešno končala italijansko učiteljišče v Cambridgeu in se leta 1957 zaposlila na osnovni članica izvršnega odbora ZB za vrednote NOB Gorici. Sledil je vpis na fakulteto za tuje jezike šoli Cirila Kosmača Piran, kjer je do upokojitve občine Piran, svoje znanje ter izkušnje pa je ne in književnost na Univerzi v Benetkah. Ker je številne mlade generacije Pirančanov poučevala nazadnje delila tudi pri delu društva upokojen- bil študij drag, se je zaposlila kot suplentka na angleški jezik. Istočasno je učila angleščino tudi cev, Zveze prijateljev mladine, Rdečega križa, različnih šolah. Najbolj sta ji ostali v spominu na italijanski gimnaziji Antonio Sema v Piranu. tabornikov… osnovni šoli v Borjani v občini Kobarid in Otli- Leta 1963 jo je svet za šolstvo pri občinski skup- Po upokojitvi se še zlasti ni odrekla delu z ca-Predmeja v občini Ajdovščina. ščini Koper imenoval za svetovalko za angleški mladimi. Pogosto skupaj z borci obiskuje šole, To je bil čas druge svetovne vojne, ki tudi jezik za slovenske in italijanske osnovne šole na se druži z otroki, jim prenaša svoje znanje, izku- njej ni prizanesla in je morala prekiniti študij. celotnem območju zavoda Koper. šnje in vrednote prijateljstva, solidarnosti, ena- Ko je še poučevala na Otlici, so italijanski ka- Tudi danes Rozi ne miruje. »Veliko me va- kosti, tolerantnosti ter spoštovanja med ljudmi. rabinjerji marca 1943 z obtožbo sodelovanja s bijo na razne prireditve, tudi iz italijanske sku- O tem pravi: »Dosti sem delala z mladimi. Na partizani v množični aretaciji žensk zaprli tudi pnosti, in če le morem, grem, povsod pa le ne šoli v Sečovljah, kjer sem bila zaposlena, smo njeni sestri in mamo ter kasneje še očeta. Prvega morem. Sicer pa pišem žalostne stvari. Pišem imeli krožke, pripravljali smo nastope za pra- maja 1943 je glavni inšpektorat javne varnosti poslovilne govore za pokojnimi in se tudi na znike, tudi v gledališču v Piranu. Zadnja leta s za Julijsko krajino iz Trsta tudi zanjo izdal ukaz ta način osebno poslovim od vsakega tovariša, člani ZB za vrednote NOB občine Piran mlade v o odvzemu prostosti. Aretirali so jo in jo po dol- prijatelja.« 15 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

Intervju Piše · Nataša Cvišič Zlati grb romal k Albertu Pucerju v Padno

Zaposleni ste v piranskem arhivu. Kakšna je bilo, zdaj je na srečo zanimanja vedno več. To njegova vloga v mestu? je ena izmed pomembnih vlog arhiva. Arhiv je Arhiv kot institucija ni odprtega tipa kot črpališče, ki se lahko vnese v običaje, praznike, recimo muzej. Vloga arhiva je, da pridobiva turizem in podobno. arhivsko gradivo, pomembno za zgodovino Kaj lahko po vseh letih prizadevanj za oživitev področja, ki ga pokriva, da ga hrani, neguje in istrskega podeželja poveste o njegovi vključenosti daje v uporabo. Njegova naloga je tudi občasno med turistične destinacije? Je dobilo svoje mesto na predstavljanje gradiva javnosti. Arhivsko gradi- turističnem zemljevidu ali še vedno sodi med neiz- vo je namreč “mrtvo”, z raznimi razstavami in koriščen potencial? publikacijami pa zaživi. Potencialov je še veliko, svoje mesto na zemlje- Ljudje si težko predstavljajo delo arhivarja. vidu pa je končno dobilo. Vse se je začelo dolgo Kakšne delovne naloge imate? nazaj, ko sem se vračal domov skozi Portorož, kjer Občina Piran je ob svojem prazniku že tradi- V arhivu je poleg mene zaposlen sodelavec je bilo polno tabel turističnih agencij, ki so vabile cionalno podelila najvišja občinska priznanja. Zla- Marjan Rožac, ki je najbolj zaslužen za to, da na Brione, v Postojnsko jamo, Lipico, na “šoping” v ti grb so letos namenili kar dvema nagrajencema. sem prejel občinsko priznanje. Je namreč eden Trst in Benetke, niti ena ni vabila v naše zaledje. To Na osrednji prireditvi v Avditoriju Portorož sta ga redkih v naši okolici, ki obvlada latinski jezik. me je zelo bolelo. Potem so me v času pred sezono, iz rok župana Petra Bossmana prejela Rozi Kan- Brez znanja latinščine pa bi bilo delo v arhivu aprila, maja, turisti spraševali, kje se kaj dogaja, in dus in Alberto Pucer. praktično nemogoče. Vsak od naju pokriva svo- ko sem jim naštel dogodke v zaledju, ni nihče vedel Alberto Pucer že 34 let dela v piranski eno- je področje, on starejši del gradiva, jaz pa novej- zanje, ker ni bilo nikjer napisano. Marsikdo je tudi ti Pokrajinskega arhiva Koper, širši javnosti pa je šega. Trenutno Marjan obdeluje testamente, ki med dopustovanjem v slabem vremenu zašel v Pa- poznan tudi kot zgodovinar, publicist, radijski so- jih je okrog devet tisoč, jaz pa podfonde občine dno in bil presenečen, saj ni vedel zanjo. Pa sem delavec, kulturnik, ljubitelj etnologije, arheologije, Piran, ki so bili do sedaj samo vpisani, obdelani si rekel, da je treba to zaledje nekako predstaviti kulinarike kot istrske kulturne dediščine, glasbe, pa še ne. Med najine naloge torej med drugim ljudem. Gradiva je vedno več, ponudimo lahko ve- gledališča. sodijo urejanje in popis gradiva, da ga lahko po- liko, obisk raste, tako da sem zadovoljen z rezultati. Ureditev galerije Božidarja Jakca v Padni, tem damo v uporabo raziskovalcem, priprava Težava je le v tem, da želijo turistični organizatorji piranski grb z rdečim križem na modri podlagi, razstav gradiva, skozi katere predstavljamo tudi vse prireditve stlačiti v čas glavne sezone, zaradi preprečitev selitve piranskega arhiva v Koper so sam kraj, ter nega gradiva. Tu namreč hranimo česar se več odmevnih dogodkov zgodi na isti dan. le nekateri rezultati njegovih prizadevanj. Nje- pergamentne listine, ki so živ material, zato jih je Nekdo bi moral to koordinirati. govo posebno poslanstvo, ki ga vztrajno opravlja treba ves čas pregledovati, in če se pojavi kakšna Niste samo zbiratelj podatkov, temveč tudi re- še danes, pa je raziskovanje, odkrivanje in pred- plesen, to sporočiti restavratorjem, da jih potem ceptov zanimivih istrskih jedi ... stavljanje istrskega zaledja širši javnosti. Naše restavrirajo. Zbiranje receptov sem začel čisto slučajno. vasi in njihove prebivalce, običaje in navade, Arhiv je po gradivu najstarejši v Slove- Leta 1979 smo z dr. Bogatajem pripravljali ogro- praznovanja ter tradicionalno istrsko kuhinjo niji in med najstarejšimi v Evropi. Kakšne mno etnološko razstavo po Padni, po kateri nam je nam skuša približati skozi razstave, simpozije, dokumente hranite in v katero leto segajo ostalo veliko gradiva, ki sem ga posredoval naprej, delavnice, oddaje, sejme in druge prireditve. Še najstarejši? recepti pa so mi ostali. Potem so mi na Primorskih posebej sta odmevni prireditvi Dnevi olja in ble- Piranski arhiv hrani notarske, tako ime- novicah ponudili, da bi objavljal recepte mediteran- deža v Padni ter Dnevi česna in vina v Novi vasi, novane pergamentne listine, dukale, to so do- skih jedi, sledil je predlog za knjigo ... Zdaj je izšla ki sta njegova zamisel. ževa pisma, testamente in druge kodekse. Naj- že druga. Zanimanje je veliko, predvsem za drugo, V obrazložitvi za nagrado so člani komisije starejši dokument sega v leto 1173, najstarejši ki je etnološkega značaja, me pa zelo zelo moti, da zapisali: “Zlati grb Občine Piran prejme za svoj prepis pa je iz leta 1031. Med najbolj dragoce- zaradi popularnosti uporabljajo istrska imena za doprinos k širši prepoznavnosti Občine Piran in nimi dokumenti sta najstarejša papeška listina jedi, v katerih so sestavine, ki vanje ne sodijo. S tem popularizaciji Pirana in njegovega zaledja, celotne v Sloveniji iz leta 1187 ter original pogodbe, kvarijo tipično istrsko kuhinjo, torej našo kulinarič- Občine Piran in Istre nasploh. Z raziskovanjem ko je Piran podpisal vdanostno listino pod no dediščino. Koleraba ne sodi v bobiče, konjak pa in proučevanjem, negovanjem in posredovanjem Benetkami, iz leta 1283. Poleg tega smo dol- ne v bakala, prav tako fritole ne morejo biti kuhane. arhivskega gradiva širši javnosti, obujanjem starih žni hraniti arhivsko gradivo institucij, šol in Kakšen je odziv na vaše vodene kulinarične običajev in navad je pomembno prispeval tudi k podobno, ki ne obstajajo več, recimo Rudnika večere “Pozabljeni okusi Istre” po izolskih gostilnah? razvoju turizma in promociji Pirana doma in v Sečovlje in Ladjedelnice Piran. Imamo pa tudi Ljudje so zelo zadovoljni, skoraj nam ne pusti- tujini.” fototeko, kjer hranimo razglednice, fotografi- jo oditi. Poleti so prišli tudi Američani, Italijani in Med stoletja starimi dokumenti o Istri nam je je, načrte, prospekte in drugo. drugi tujci, ki so bili tako navdušeni, da so rekli, da vedno nasmejani Alberto povedal marsikaj zani- Ali so ti dokumenti kdaj tudi na ogled? jih moramo nadaljevati tudi prihodnje leto. Sam mivega. Originalov seveda ne moremo dati na sem želel prireditev razširiti še na občini Koper in Kaj vam pomeni nagrada zlati grb? Ste jo pri- ogled, ker jim svetloba, sprememba tempe- Piran, sedaj se namreč dogaja le v izolski. Zaradi čakovali, vas je presenetila? rature in drugi pogoji škodijo. Razstavimo povpraševanja bomo prihodnje leto večere razši- Zelo sem zadovoljen in ponosen, da so moji pa digitalne kopije dokumentov. rili, tako da bodo enkrat na mesec za domačine in sovaščani, ki so me predlagali, ocenili, da si to za- V arhivu ste že 34 let. V tem času ste dodo- enkrat za goste iz notranjosti države. služim. Prav tako sem vesel, da so se s tem stri- bra osvojili zgodovino Istre. Kakšen je odnos lju- V vašem opusu je že nekaj zanimivih knjig. njali tudi občani Pirana. Tako kot Kocjančičeva di do nje? Jo dovolj poznamo, nas sploh zanima? Lahko v kratkem pričakujemo kakšno novo? nagrada, ki sem jo prejel pred petnajstimi leti, pa Mislim, da vedno bolj. S predstavljanjem Doma imam že pripravljeno knjigo “Istrske mi tudi zlati grb pomeni vzpodbudo, da se bom še arhivskega gradiva se namreč zbuja zanimanje štorje”, a bi rad, da bi izšla dvojezično. V knjigi so naprej trudil za promocijo in dobrobit naše celo- v ljudeh. Dober primer je naše zaledje. Nekoč zbrani miti, legende, pripovedi, zapisi, recimo o tne občine. se nihče ni zmenil zanj, nikakršnih gradiv ni morskem čudu v Piranu, in podobno. 16 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013

Izjemni dosežki s področja kulture Piše · A. G. Tartinijevo priznanje je prejel Bojan Glavina

ga poznamo kot skladatelja, čeprav spa- letu doživele uspešne (krstne) izvedbe: da med najplodnejše slovenske glasbene »Pet haikujev« je izvedel Slovenski sekstet ustvarjalce. klarinetov z umetniškim vodjo Jožetom Njegov skladateljski opus obsega Kotarjem v Ljubljani v okviru Koncertne- okrog 300 raznovrstnih del, med kateri- ga ateljeja DSS, »Daljna, hladna morja« je mi je veliko nagrajenih na slovenskih in v sklopu Ljubljanskega poletnega Festi- mednarodnih natečajih za kompozicijo. vala izvedel Ansambel za sodobno glas- Več kot polovico skladb je posvetil otro- bo Gaudeamus z umetniškim vodjo Ale- kom in mladini. Njegove skladbe so iz- ksandrom Spasićem (izvedba je bila tudi vajane v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, v Novem mestu), »Album fragmentov I« Makedoniji, Avstriji, Španiji, na Portugal- pa je bil predstavljen na Noči slovenskih skem, v Rusiji, Ukrajini, na Madžarskem, skladateljev v Škofji Loki v izvedbi klari- Češkem, Slovaškem, Poljskem, v Bolgari- netista J. Kotarja, violončelista K. Hvale in ji, na Finskem, v Albaniji in Turčiji. Bil pianista L. Ferrinija. Velja omeniti, da je je ustanovitelj in urednik glasbene revije vse naštete zbirke notografsko pripravil in Zveze primorskih glasbenih šol »Primor- uredil Iztok Peroša. ska sozvočja« (1999–2005). Je tudi aktiven Piranski skladatelj je bil uspešen tudi Tartinijevo priznanje za izjemne dosež- pianist – s klarinetistom Robertom Stani- na prestižnem 8. mednarodnem klavir- ke s področja kulture, ki pomembno obli- čem je posnel samostojni CD ob 50-letnici skem tekmovanju »Chopinov zlati pr- kujejo kulturno življenje prebivalcev obči- GŠ Piran (2006), prav tako pa tudi s Triom stan« v Radovljici. Organizator vsako leto ne Piran, je letos prejel profesor klavirja in Julius (klarinet, violončelo, klavir; 2012). razpiše natečaj za nove slovenske klavir- skladatelj Bojan Glavina. Priznanje mu je V tem letu je Društvo slovenskih ske skladbe, ki potem postanejo obve- podelil župan občine Piran Peter Bossman skladateljev izdalo njegov avtorski CD zne skladbe za posamezno leto (izvajajo na prireditvi ob kulturnem prazniku, kjer »Zvočne pokrajine« z izbranimi komor- izključno Chopinova dela). Za to leto je je bil slavnostni govornik Ivo Svetina, pe- nimi skladbami slovenskih in italijanskih bila izbrana in nagrajena njegova skladba snik in dramatik ter podpredsednik Dru- izvajalcev. Na tiskovni konferenci 13. no- »Eterični preludij«. V kategoriji do 16 let štva slovenskih pisateljev, gostja večera pa vembra v Ljubljani je omenjeno društvo se je z delom slovenskega skladatelja spo- Elda Viler. Poleg nje so v bogatem kultur- predstavilo – skupaj s še štirimi CD-ji pri- znalo in s to obvezno skladbo nastopilo nem programu nastopili Mladinski pihal- znanih slovenskih skladateljev, Božidarja 13 tekmovalcev iz kar desetih evropskih ni orkester Piran pod vodstvom dirigenta Kosa, Janija Goloba, Črta Sojarja Voglarja, držav. Chopinovo zmago je odnesla Pa- Iztoka Babnika, balerina Tijuana Križman Bojana Adamiča in TASF – tudi CD Boja- ola Ropuš iz Hrvaške, posebno nagrado Hudernik, piranski gimnazijci z recitali in na Glavine. Poleg zgoščenk je potekala še za najboljšo izvedbo slovenske skladbe – Rok Felicijan na klarinetu. predstavitev edicij društva, ki skrbi tudi »Eteričnega preludija« – pa je prejel Ivan za založniško promocijo svojih članov – Bašić iz Srbije. Skladateljski uspehi Bojana Glavine skladateljev. Med drugim so tu uvrščene Novih idej in glasbenih projektov ne celo štiri nove zbirke Bojana Glavine, na- zmanjka, trenutno pa je pri Bojanu v delu Bojana Glavino v Piranu poznamo stale letos, vse za komorne zasedbe od tria in pripravi večji in zahtevnejši projekt – predvsem kot uspešnega glasbenega pe- do septeta. cikel štirih skladb z naslovom »Angeli« dagoga, ki že več kot dvajset let poučuje Gre za »Pet haikujev« za sekstet klari- (na pesmi Toneta Pavčka) za zbor in or- klavir in komorno igro na Glasbeni šoli netov, »Daljna, hladna morja« za bariton, kester. Skladba nastaja po naročilu Dru- Piran. Tu velja omeniti, da je s svojimi trobento, violino, violo, violončelo, har- štva prijateljev glasbe v Kopru ob njihovi učenci klavirja v tem času na domačih moniko in tolkala, »Album fragmentov 50-letnici, izvedba pa je načrtovana za 5. in tujih tekmovanjih prejel okrog 60 na- I« in Album fragmentov II« – obe zbirki april 2013, za slavnostni koncert v kopr- grad in plaket ter posebna priznanja za za klarinet, violončelo in klavir. Razen za- skem gledališču. uspešnega klavirskega pedagoga. Manj pa dnje (še neizvedene), so vse v letošnjem 17 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

Srečanja v Piranu Piše in foto · Nataša Cvišič Zakonca Mikeln V Mestni knjižnici Piran že peto leto zapored poteka niz prireditev, ki so jih po- imenovali Srečanja v Piranu. Na njih ob prijetnem druženju predstavljajo Piranča- ne, ki pomembno oblikujejo ali pa so obli- kovali piransko skupnost. Gosta drugega srečanja v letošnjem letu, ki so ga v knji- žnici pripravili 8. novembra, sta bila Alen- ka Aškerc Mikeln, priznana pedagoška de- lavka in pobudnica ustanovitve slovenske mreže Unescovih šol, in Tone Mikeln, po- memben konservator in ugleden družbe- nopolitični delavec. Zakonca je številnim prisotnim predstavil novinar Boris Šuligoj. Alenko Aškerc Mikeln Pirančani po- znajo kot dolgoletno ravnateljico piranske osnovne šole in nacionalno koordinator- ko slovenske mreže Unescovih šol. V času Tone Mikeln velja za pionirja Medob- zgraditi podzemne, tunelske garaže ob njenega ravnateljevanja so morali pred činskega zavoda za spomeniško varstvo vstopu v Piran, nasproti avtobusne postaje. dvajsetimi leti na vrat na nos ustanoviti Piran, kamor so ga kot študenta napoti- Na fakulteti za arhitekturo smo organizi- begunsko šolo, saj so v Kopru od projekta li leta 1966. Tam je bil ravnatelj, kasneje rali delavnico na to temo, sodelovali smo odstopili zaradi množičnega upora tam- namestnik ravnatelja in konservator. Pod in pripravili gradivo za diplomsko nalogo, kajšnjih staršev. Ravno zaradi posebnega njegovim strokovnim in organizacijskim za katero je avtorica prejela Prešernovo odnosa, ki ga je šola razvijala z begunsko vodstvom so stekle številne prenove in nagrado, naredili smo vse, pa ni uspelo. S šolo, je bila kot prva v Sloveniji povablje- predstavitve kulturnih spomenikov v Pi- to garažo bi Piran popolnoma drugače za- na v Unescovo mrežo šol, katere naloga je ranu. Med najodmevnejše sodijo prenova živel, saj bi rešila celo vrsto težav,« je dejal. načrtno vplivanje na mlade z namenom, mestnega obzidja, revitalizacija Tartinije- Danes sta zakonca Mikeln tipična upo- da bi krepili znanje in pripravljenost za vega trga, obnova Minoritskega samosta- kojenca, ki nimata nikoli dovolj časa, naj- medsebojno sprejemanje kljub drugačno- na, opuščene cerkve sv. Donata in naza- raje pa ga preživljata v vlogi starih staršev. stim. Piranski šoli se je kasneje pridružilo dnje Hotela Palace. Ponosna sta, da so se vsi trije otroci kljub še petnajst slovenskih šol in oblikovala se »Vzpostavil je nekakšen spomeniško- razmišljanju o odhodu odločili za življenje je prva mreža na nacionalni ravni. varstveni katekizem, zaradi katerega so v Piranu, med njegovimi ključnimi težava- »Morali smo biti resnično previdni, saj obalni kraji bistveno bogatejši, kot bi bili mi pa sta izpostavila izseljevanje domači- se je upor staršev razširil po celotni Obali. sicer, saj so ohranili spomenike, ki pona- nov in selitev dejavnosti iz mesta. Bil je zelo zahteven projekt, zato sem še to- zarjajo njihovo bogato kulturo in spodbu- »Zelo si želim, da bi imel Piran malce liko bolj vesela, da nam je uspel. V okviru jajo zavest o moči, nadarjenosti in znanju večji odstotek prebivalcev, ki v mestu stal- begunske šole smo nato izpeljali projekt, naših prednikov. Tone je nekakšen angel no živijo, saj bo sicer izgubil svojo identi- zaradi katerega smo bili povabljeni v mre- varuh kulturne dediščine,« je njegov po- teto,« je poudarila Alenka, Tone pa dodal: žo Unescovih šol. Bistvo tega projekta je men za regijo opisal Šuligoj. »Ustaviti moramo trend selitve dejavnosti, bilo v tem, da smo pet tednov v letu re- Mikeln je poudaril, da so vsi uspehi re- ki so pomembne za normalno funkcioni- ševali čisto življenjske probleme domače- zultat timskega dela, med neuresničenimi ranje mesta, ter vrniti tiste, ki smo jih iz- ga kraja z različnih vidikov, se povezali s projekti pa mu je najbolj žal za podzemno gubili. Sicer pa vedno pravim, kdor z me- strokovnjaki, krajani, starši in s tem vklju- garažno hišo. stom ne trpi, ta z mestom ne živi. Mesto je čili šolo v življenje mesta,« je spomine na »Hudo žal mi je, da nam ni uspelo treba imeti rad, v dobrem in slabem.« begunsko šolo strnila Mikelnova. 18 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013

Piše · Irena Dolinšek Upokojitev – nov začetek

Ko svoje delo obvladaš in opra- novosti, ki so pred mano. vljaš z veseljem, te to nagradi z ve- Ker ne morem iz svoje kože liko mero osebnega zadovoljstva (sem pač hiperaktivna, komunika- in sreče. Tako sta se posel in moje tivna in radovedna dvojčica), bom zasebno življenje ves čas tesno pre- tudi v tretjem življenjskem obdo- pletala. Zadnja leta mojega službo- bju iskala vedno nove priložnosti vanja so bila podobna bogati žetvi za ustvarjalnost. po dolgih letih priprav. Sposobni Kaj bom torej počela? sodelavci z obilico pozitivne ener- - Dobila sem povabilo Pokra- gije so kljub neprijaznim časom jinskega muzeja Koper, da nasle- botrovali nastanku lepih in po- dnje leto tam pripravimo razstavo membnih dogodkov, ki so osrečili o zabavi v Portorožu nekoč, in tako znatno število ljudi. Celo vreme, je tu že prvi res pomemben projekt. od katerega so bile odvisne velike Urediti moram svoj zasebni arhiv, v prireditve na prostem, nam je bilo katerem sem vsa leta dokaj natanč- največkrat naklonjeno – včasih se no zbirala številne dokumente, fo- mi zdi, da prav zaradi optimizma tografije in videomaterial s podro- in lepih želja. Pesimizem okolice čja turizma in zabave, ki nazorno in vse skromnejša sredstva, ki so govorijo o tistem bolj veselem delu bila na voljo, niso mogli ustaviti življenja prebivalcev in gostov v ustvarjalnosti in tako smo s sode- našem prelepem Portorožu, od leta lavci vedno znova dokazovali, da je 1985 naprej. nemogoče – mogoče. - Nadaljevala bom soobliko- Ustvarjalnost pa ima še enega vanje nekaterih že tradicionalnih zagrizenega sovražnika, to je Ne- projektov na Obali, saj so povezo- zaupanje, ki navadno izvira iz Ne- vanje v več jezikih, animacija ter znanja in se zelo rado skrije za Av- organizacija zabavnih dogodkov toriteto. Kljub občasnim polenom znanja del mene in bodo še naprej nevoščljivih, pa včasih tudi zlobnih na voljo vsem, ki jih bodo potre- ljudi, mi je ob sodelovanju mnogih bovali – tudi v obliki prijateljskega dragocenih sodelavcev uspelo rea- nasveta. lizirati večino zastavljenega. - Kot aktivna upokojenka bom Če malo pomislim, so bila ve- V 40 letih svoje kariere sem Postavljena sem bila pred zdaj imela več časa tudi za dobro- dno vsa leta – "moja leta". Razlika se preizkusila v različnih službah mnoge izzive in možnosti za sa- delnost, ki je bila vedno del moje- med tistimi prej in temi po upoko- – predvsem na področju turizma. morealizacijo. Moj življenjski re- ga dela, a se zaradi nerazumevanja jitvi je le, da je imel prej teden 7 dni Poslovna pot me je peljala od tajni- cept so vedno sestavljali: znanje, nekaterih mnoge akcije niso mogle in eno nedeljo, zdaj imam pa vsak ce v piranskem muzeju do turistič- talent, entuziazem ter resno delo, bolj razviti. dan nedeljo. Kako preživeti nede- nega vodnika in dela v turističnih sodelovanje in izmenjava izkušenj, Ni kaj, res grem veselo v novo ljo, pa je popolnoma odvisno od agencijah, skupaj s kolegi smo (še v najpomembnejša pa sta bila gotovo življenjsko obdobje, polna otroške mene. Ker sem dvojčica, je to kar časih rajnke Jugoslavije) postavlja- optimizem ter zaupanje v dobro pri odprtosti za vse, kar prihaja, in naporna, a lepa odločitev. li temelje takrat še novega poklica ljudeh. navdušena nad časom, ki ga bom V tem letu sem se pridružila hotelskega animatorja, z leti pa sem Če naredim inventuro ob upo- lahko intenzivneje posvečala dru- vojski kakšnih 570.000 slovenskih svoje delovanje razširila na podro- kojitvi, lahko zakličem: »Juhuuu, žini, prijateljem in živalim. upokojencev, katerih ustvarjalni čje organizacije razvedrilnega pro- dobro je šlo!«, si kot Edith Piaff Vsem mojim nekdanjim sode- potencial je v naši družbi sramotno grama znotraj različnih kulturnih zapojem tisto: »Je ne regrette rien lavcem pa hvala za nepozabne tre- podcenjen. in hotelskih hiš ter v kraju nasploh. ...« in se prav po otroško veselim nutke skupnega dela.

Predstavite svojo ponudbo na najbolj obiskanem turističnem portalu Slovenske Istre. 19 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

Nova knjiga piranskega pisatelja Piše in foto · Nataša Cvišič Štiri morske milje Vanje Pegana Ob koncu minulega leta je bila v Me- stni knjižnici Piran predstavitev nove knjige piranskega pisatelja Vanje Pegana z naslovom Štiri morske milje. Avtorja knji- ge sta predstavila bibliotekarka in varuhi- nja domoznanske zbirke Ksenija Petaros Kmetec ter komparativist, novinar in ra- dijski urednik na RTV Slovenija Matej Juh. Vanja Pegan je druženje s knjigami pri- čel ravno v piranski knjižnici, kjer je še kot študent opravljal delovno prakso, svojo li- terarno pot pa je začel z dvema otroškima knjigama. Leta 1999 je izšla njegova dvo- jezična slikanica Citronček in Giovanin, leto kasneje pa še petjezična Mesto 2000. Po knjigah za otroke je leta 2002 objavil zbirko dvanajstih kratkih zgodb Kopanje mornarjev v topli vodi, ki sta ji sledila dva romana, leta 2005 Čoln in leta 2006 Pisa- telj, Adam in pilot. Druga zbirka kratkih zgodb z naslovom Nebo davnega poletja je na knjižne police prišla leta 2007, dve leti kasneje pa je Pegan ljubiteljem branja po- stregel še z dvema knjigama, za širši krog teče med valove, vsak torek in petek zjutraj zan k temu, da piše o svetu, v katerem živi: bralcev je pripravil roman Potovanje na na svoji Rosalbi izpluje iz Pirana in se na »Pisanje in branje leposlovja je nekaj, kar začetek poti, za otroke pa slikanico Tonin. varni distanci spopade s svojim doživlja- mora biti nujno skregano s površinskostjo »Vanja je pisatelj, ki je na slovenski li- njem zunanjega in notranjega sveta. in banalnostjo današnjega sveta. Pisatelj terarni zemljevid uvrstil Piran in sloven- Tako kot v Peganovih dosedanjih knji- ljudi opominja, da na svetu ni samo šov. sko morje. Skozi njegove kratke zgodbe in gah je tudi dogajanje v Štirih morskih mi- Med njim in bralcem je intimen odnos, romane spoznavamo slovensko morje in ljah postavljeno v Piran. Skozi oči junakov pisatelj ne sme nikoli pisati ciljni publiki, Piran v bolj ali manj odmaknjeni preteklo- nam avtor riše njegove kotičke tako živo, sicer to postane 'Hollywood', ki ga je danes sti in sedanjosti,« je o avtorju in njegovih da se besede v naših mislih zlivajo v podo- v literaturi ogromno. Sam ne bom nikoli delih povedala Ksenija Petaros Kmetec. be, in tako subtilno, da začutimo njegovo pisal literarnega Hollywooda.« Morje igra osrednjo vlogo tudi v Pega- ljubezen do rodnega mesta, s katerim je še Vanja je na začetku srečanja dejal, da novi najnovejši zbirki kratkih zgodb, saj se vedno močno povezan, kljub temu da živi je pisatelj vedno sam. Tistega večera, ki so ves čas prepleta z življenji junakov. Kot ne- v sosednji Izoli. ga v knjižnici pripravili s pomočjo Vinske kakšen nevidni prijatelj, ki je vedno poleg, »V Piranu delam, svojo jadrnico imam kleti Černe iz Ankarana in Restavracije pripravljen na popotovanje v spomine in privezano v piranskem mandraču, ne Pavel 2 iz Pirana, vsekakor ni bil, saj so mu fantazijo ali na beg v samoto. V njegovih predstavljam si, kako bi lahko bil še več v prisluhnili številni ljubitelji njegovih del, rokah je vsakdanjost videti drugačna, ju- Piranu. Zelo dobro razumem ljudi, ki so ki so napolnili knjižnico do zadnjega ko- nakom predstavlja vzporedni svet, kamor prišli v Piran in tu našli ogromno navdi- tička. Zagotovo se vsi strinjajo z Matejem se lahko zatečejo in kot jadrnica v vetru ha. Mislim, da vsi, ki smo se zaljubili vanj, Juhom, ki je dejal: »Peganove knjige so kot razprejo svoja jadra. V njem se rodita pe- preprosto ne moremo brez njega,« je dejal. slikanje in kot komponiranje glasbe.« sem in prijateljstvo, vzvalovijo spomini, Prav tu, v Piranu, vse njegove knjige povrne se smisel. Tudi avtor se pogosto za- tudi nastajajo, saj pravi, da je pisatelj zave-

Tomi Portorož - Portorose

Hotel - Restavracija 20 IZ DNEVNIŠKEGA ROMANA "ROKA, NEVIDNO PERO" SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013

Piranske razglednice Piše · Igor Bizjan Svetloba v piranu

reštikus Žabarus bosta ženskam na razlagal, da snemamo akcijski film, cija starih, redko videnih fotografij ogled in otip. Lahko bodo izmerile mistični plezalec. Mične mladenke, 1870–1970. Čista nostalgija po starih dolžino uda, ponosa obeh protago- sem vabil, da bi preizkusili kakšen dobrih časih, ko je bil svet še nedol- nistov. Zbirali bomo prostovoljne nov položaj v zraku, vidno vznemir- žen, brez sodobne tehnologije, ki nas prispevke, da ne bo zlovešča občina jene so se hihitale, na robu orgiastič- omamlja in zasužnjuje. Glasba starih pobrala dvajsetprocentni davek Pred ne veselosti. Če že država propada, popevk, italijanske kancone, Kame- leti smo v društvu Obzorje prebival- moramo podpreti krščanski etos leoni, Nasmeh poletnih dni, Moni, ce in turiste preko plakatov vabili, (finančna afera, sum očetovstva pri ki je kasneje kot toliko naših ljudi is- naj pridejo na ogled sončnega zato- bivših nadškofih sta močno skrhala kala srečo v tujini, v Ameriki. Takrat na, ne zadeti, trezni, a so bili plakati ugled cerkve), v teh težkih časih brez Piran še ni bil mesto brezbrižnih du- XXIV. hitro raztrgani. Piran je zavetišče za moralnih in nravstvenih vrednot, hov, na obledelih slikah se je videlo Za praznike je življenje v Piranu male, zavržne živalce, turisti si nas ko se za davkoplačevalski, občinski, mnoštvo ljudi, ki so živeli z mestom povsem odvisno od vremena. Če je ogledajo, spijejo kapučino in gredo stanjšani košček kruha društva bo- in za mesto, čutili so pripadnost kul- sončno, so vsi gostinski lokali polni, dalje. Predlagal sem, da bi ob vhodu rijo brez milosti in obzirnosti. Ob turi, italijanskemu jeziku, potem so ljudje so boljše volje, odprti, medite- v mesto zaračunavali 5 EUR, saj smo prostovoljnih delovnih akcijah za staroselci odšli, nastala je praznina, ranski način življenja se razmahne eksotična, izumirajoča vrsta. skupno dobro se meščani bolje spo- avtohtonih prebivalcev naenkrat do prijetnih razsežnosti. Srečevanja Prvič sem igral moro v domači znamo, ustvarijo se nove zabavne ni bilo več. Mediteransko kulturo so polna lepih želja in voščil. Sonce gostilni. Takoj se mi je priljubila, nič zgodbe, pripetljaji, ki bodo še dolgo ljubezni do morja, starih običajev, nas dela odprte, poživlja misli in pre- ni potrebno razmišljati. Vsak igralec burili gostilniška omizja. Združeva- spoštovanja do kraja, v katerem ži- žene turobne skrbi. ima v roki tri kovance, nobenega ali nje dobro mislečih nam bo pomaga- viš, se je potrebno na novo naučiti. vse tri položiš v pest in po intuiciji, lo preseči krizni boj vsakega z vsem, Smo dorasli težki nalogi, dediščini X XV. obrazu nasprotnika poskušaš ugoto- vrednote grabežljivosti je potrebno čezmejnih očakov? Sončno jutro. Po dolgem spre- viti skupno število kovancev v obeh zamenjati s dobrodelnostjo in tova- hodu sem očiščen in pomlajen. rokah. Zabavno in kratkočasno! rištvom, partizanske vrednote, cer- XXVIII. Piran me pričakuje v razprtem talil- V starih dobrih kavbojkah se je na kveno, duhovno etiko je potrebno Sanjal sem, da je bilo v Piranu nem loncu drugačnosti. Prislušku- obrazu hladnega revolveraša izkri- povezati v novo, energijsko dodano tako kot včasih, preden so domači- jem hrupu ulice, klepetu meščanov. stalizirala vsa življenjska zgodba, pri vrednost, da bomo premagali težke ni s seboj odnesli duh Mediterana. Če sem dovolj pozoren, vsak lahko mori je prav tako pomembna psiho- čase, tujost, brezobzirnost ... Vsak kamen očiščen, vse hiše re- sproži metaforo, ki je uporabna za loška igra, tik pred odločilno bese- Jutro, sobota, praznik solinarski stavrirane, ljudje ponosni, da živijo zapis. Enzo pravi, kmetje so se rav- do, odrešujočo, pravo številko, ki te in praznik sv. Jurija. Zmenim se z v mestu. Morje ne govori (valovi) nali po naravi, čuvali so jo in ohra- lahko naredi za najbolj uglednega mojstrom komunikacije, ki zamudi italijansko, slovensko ali jugoslovan- njali, liberalni kapitalizem se ravna človeka v gostišču. Stari mački so eno uro. Mediteranska (balkanska) sko, morje je kozmična duša sveta. po profitu, zato bo šlo vse k hudi- mi lepo spraznili denarnico, saj sem posla, čas ni nikomur gospodar. Z PIRAN // Duša morja / v starem ka- ču. Kaj odpiramo, ko se srečujemo moral plačati davek, neznanja in na- improvizirano cizo odpeljeva roštilj mnu / valovi. drug z drugim, zamolčane resnice in ivnosti, zgubil sem nekaj tekočih na Punto. Seveda se je peklo šele po- skrivnosti ali temne težnje destruk- rund. Dolgovi iger, kvartopirski dol- poldne, ljudje, nevajeni sprehodov, XXIX, tivnosti, smo milostni ali odpiramo govi so sveti dolgovi, potrebno jih je se težko prebijejo na skrajni konec Jesen je prišla, čisto, tiho, s ne- stare rane. Kaj nas vodi, kruta pra- takoj poravnati, drugače moški po- rta. Potem postopam med štanti, vidnimi prsti je skodrala vodo in gmatičnost ali spontano veselje ob stane navaden pezde. Svet gre počasi na srečo sije sonce, turizem je na ohladila zrak. V Piranu pogrešam srečanju ... in sigurno k hudiču, kriza nam klesti odvisen od lepega vremena. Nekaj odpadlo listje, znak minevanja, bli- družinsko srebrnino, nič nimamo se bo prodalo, vsak trgovec ima v žajočega zatišje, ki poka pod čevlji. XXVI. od življenja, a igramo moro. V po- žepu skromno računico, potrebno Morska voda jeseni telo čisti, krepi Turizem smo ljudje, ki imamo šteni igri, z enakimi možnostmi za je biti zadovoljen z malim, niso časi, in ga počasi pripravlja na zimsko silne težave z birokracijo, saj je po- vse, je tudi za nas reveže verjetnost, da bi na hitro obogateli. Oživljenje mirovanje. Turistični delavci pre- trebno za peko giric ob morju prido- da postanemo zmagovalci. Življenje starih običajev v Piranu zbudi veli- števajo dobiček in izračunavajo, ali biti 25 dovoljenj. Na večeru, kjer smo zna biti na trenutke pravično za vse, ko pozornost turistov, doma zašite bodo lahko uspešno prezimili. Kdor razpravljali v turizmu, smo ugotovi- ne samo za izbrance kapitala. lepe, elegantne obleke so odvisne je čez poletje lenaril, lahko pričakuje li, da se v Piranu lahko preživljamo od ženske, jih zna s ponosom nosi- trdo, neusmiljeno bitko za vsakda- z turizmom. Pametni ljudje mogoče XXVII. ti. Moški pogledujemo v kipeča ne- nje preživetje. V obmorskem me- razmišljajo, da bi v mestecu postavili Dan pred solinarskim prazni- drja, z užitkom bi jezik zarinili med stecu pozimi ustvarjalno preživijo betonarno, a potrebno se je vprašati, kom in praznikom sv. Jurija smo hlebčka sladkosti. Podnevi ob pra- samo najmočnejši, ostali se bodo še zakaj se nekaterim ne splača odda- prostovoljci okraševali ulico IX. znikih in nedeljah nastopi prazni- globlje zataknili v nezdrave navede, jati sob, saj bi potrebovali osebnega Korpusa, skupaj s spetim bršljanom na, ljudje radi vidijo, da se dan brez otopelost in pričakovanje usodnega računovodjo, da bi bilo hudobno in kičastimi podobami svetlečega pi- dela napolni z dogodki. Samo da se trenutka razsvetlitve, ki ponavadi uradniško žrelo srečno. Tuhtali smo ranskega grba iz kartona, ki jih je na- nekaj dogaja, si želi moderni človek, pride po trdem delu na sebi. Kdor je in tuhtali, kako turistom iztrgati ka- ročila občina brez estetskega okusa. da ni potrebno razmišljati o vsakda- zdaj sam, še dolgo sam ostane, nad kšen evro več, sinila mi je genialna Na visokih lestvah sta soborca, tova- njih travmah, problemih. Postopam, pisma sklonjen, knjige neprebrane, ideja. Na Tartinijevem trgu bomo v riša, obešala okraske čez ulico, držal iščem svojo senco, ki bo sončen dan in ko listje porjavi, bo šel z nemirom živo razstavili prebivalca. Humanus sem lestev in skrbel za zabavni pro- prevesila v rahlo opit večer. Na Prvo- tavat med platane, poje pesnik, veliki Pirančikus Avtentikus in Homo Fo- gram, ko sem mimoidočim turistom majskem trgu finale večera, projek- Rilke. 21 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO COMUNITÀ DEGLI ITALIANI ITALIJANSKA SKUPNOST

Dedicato a Tartini 2013 Scrive · Neven Stipanov, Foto · Nataša Cvišič Simposio Tartiniano in casa Tartini a Pirano Al fine di celebrare il noto da, Anna Stuart nel 1710. violinista, Giuseppe Tartini, Nella esposizione, Viverit l'omonima comunità degli ita- ha evinto, che nel caso di Giu- liani di Pirano, in collaborazi- seppe Tartini solo due tra le 10 one con l'Istituto Musicologico Sonate, l’op 1 (del 1734) e l’op. SAZU e l'Università degli Studi 2 (del 1745) per violino e basso di Padova, ha organizzato un continuo sono state autorizzate simposio internazionale dedi- dall’editore. La prima opera ven- cato allo studioso di Tartini; il ne pubblicata ad Amsterdam e la musicologo, Pierluigi Pietrobelli seconda a Roma. scomparso nel 2012. La confe- Margherita Canale del Con- renza, intitolata, Giuseppe Tar- servatorio Giuseppe Tartini di tini: Ricerche sulla vita, le opere Trieste ha parlato dei Concerti e il suo tempo, è stata introdotta solistici per violino ed orchestra dal vicesindaco di Pirano, signo- di Tartini e del catalogo temati- re Bruno Fonda, che ha porto un co. Dalla prima indagine sulle ringraziamento ai presenti non- fonti tartiniane risalente al 1935 ché ai fautori del convegno. è stata attuata dal musicologo Tartini si propose, che la greco, Dounias (Die Violin- sua musica parlasse all'animo sviluppo della musicologia itali- nias a 2 Violinis cum Basso ed il konzerte Giuseppe Tartinis als degli ascoltatori ed è per tale ana. Concentus a 4 Violinis et 5 In- Ausdruck einer Künstlerper- motivo, che Fonda ha ribadi- A continuare il simpo- strumentalis rispettivamente di sönlichkeit und einer Kultu- to l'importanza del rispetto da sio è stata Maruša Župančič Wolfgang Conrad (1688-1766) repoche, Wolfenbüttel-Berlin) parte di tutti per il patrimonio dell'Università di Lubiana con e Giovanni Battista Polc (1685- sono emersi nuovi manoscritti. musicale, che il compositore ha un lavoro relativo al violinismo 1750), le Sonate per Trio e quel- Il catalogo Dounias fornisce 125 lasciato alla cittadina di Pirano all’epoca di Tartini nell’odierno le per violino rispettivamente Concerti di cui 6 risultano spu- e al mondo. Il vicesindaco ha in- territorio della Slovenia. Nel di Francesco Bonporti, Johan ri o comunque non di Tartini. fine ugurato a tutti un proficuo XVIII secolo, le influenze della Sgatberoni, Francesco Pollini, Allo stato attuale si è scoperto, lavoro. Quest'anno si è giunti cultura musicale provenivano František Benedikt Dussik ed che 5 fra questi sono del mae- al quarto Convegno dedicato dall’Italia, dall’Austria e dalla altri. In Slovenia vengono con- stro tranne uno. A seguire Du- agli stidi su Tartini. Ad esso vi Germania. Con Gabriello Pu- servati i seguenti trattati (ma- nias è il catalogo delle Sonate di hanno preso parte dieci confe- liti giungono nel 1618 le prime noscritti) per violino: Principi Tartini risalente al 1975. A non renzieri, che hanno esposto le documentazioni relative al re- di Musica di Vincenzo Panerai essere stati ancora catalogati loro tesi in inglese ed italiano. pertorio violinistico nell’attuale (Capodistria), il manuale didat- sono: i 4 Concerti, le Sonate per Ad introdurre la conferenza, territorio della Slovenia. Lo stu- tico Versuch einer gründlichen altri strumenti, le Sonate a 4, il coadiuvata dalla signora Meto- dio del violino veniva praticato Violinschüle di Leopold Mozart repertorio sacro e la cataloga- da Kokole, è stato il professore nelle cerchie nobiliari a Lubiana (padre di Wolfgang), edito ad zione delle opere incerte (attri- dell'Università di Padova, mem- a partire dal 1701 quando ven- Augsburg nel 1756 ed il trattato buite a Tartini o ai suoi allievi). bro dell'Accademia di Salisbur- ne istituita l’Accademia Philar- Ainweisung zum Violinspielen Allo stato attuale non è stato go nonché amico di Petrobelli, monicorum, che disponeva di für Schulen und für Selbstunter- rinvenuto alcun autografo del- il musiclogo Sergio Durante. un coro e di un’orchestra in cui rischte di Johann Adam Hiller le composizioni di Tartini. Dal Ha intitolato la sua esposizione: suonavano i violinisti del colle- del 1792, che fu edito a Lipsia. momento che gli stessi Haydn e Il contributo di Pierluigi Pie- gio dei Gesuiti e di Lubiana. Gli Per quanto concerne le botteghe Mozart annotarono le loro opere trobelli agli studi su Giuseppe strumenti ad arco venivano uti- di liutai, a Isola si ha notizia di forse si potrebbe rinvenire pure Tartini spiegando, che Petrobelli lizzati dai nobili del castello di Vincenzo Morona nato nel 1689. il catalogo tartiniano. Il mate- si era interessato a Tartini a par- Borl e Dornava (in Stiria) e dai Il proseguo del dibattito con riale tartiniano è poi di difficile tire dagli inizi della sua ricerca marchesi Gravisi di Capodistria. Guido Viverit dell’Università datazione, perché egli stesso era quando discusse la tesi di laurea L’arte del violino veniva im- di Padova a riguardo della solito modificare nel tempo le (1957) all'Università di Roma: partita dagli ordini monastici proprietà intellettuale nella proprie composizioni (con ta- Giuseppe Tartini, le fonti bio- come ad esempio dalle Orsoli- musica del Settecento ha fatto gli, aggiunte e modificazioni). Il grafiche. Il suo lavoro venne poi ne di Lubiana, dai Minoriti di luce sulla tutela della proprietà Catalogo di Modena conta 160 pubblicato dalla casa editrice Ptuj, dai Francescani di Pirano privata in quel periodo in par- Concerti di cui 140 circa sono di viennese, Universal. Oltre allo e Novo Mesto, dai Domenicani ticolare con quella di Giuseppe Tartini di cui gli autografi (con- studio su Tartini, il musicologo di Marenberg ed altri. La pri- Tartini e dei suoi allievi della servati presso la biblioteca anto- Petrobelli si occupò della musi- ma compagine stabile con stru- Scuola delle nazioni tramite i niana) sono solo 60. La ricerca ca medievale, della cultura set- menti ad arco venne costituita rapporti epistolari che manten- per la integrazione del catalogo tecentesca e di Giuseppe Verdi. a Lubiana nel 1730. Della vasta ne con i suoi editori. Il copyright di Dunias è partita dall’opera Durante ha specificato, che produzione di allora ad oggi venne promulgato dalla regina D21 del 1762. Petrobelli diede uno slancio allo sono state rinvenute le Sympho- d'Inghilterra, di Scozia ed Irlan- 22 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013

Muzej školjk in polžev z vsega sveta Piše in foto · Čarobni svet školjk Čarobni svet školjk v Piranu z novimi neprecenljivimi primerki

ČAROBNI SVET ŠKOLJK nikoli ne dotaknejo tal. Še bolj junij–september od 10.00 do se je spet obogatil z zanimivimi presenetljivo pa je, da nekatere 21.00. Urnik za naprej in več lupinami polžev, školjk, rakov, vrste teh plavajočih polžev tvo- o vsebini pa si lahko ogledate zvezd ... Naj jih omenimo samo rijo mehko lupino, ki jo lahko na naši spletni strani, do kate- nekaj. stisnemo (kot žogico proti stre- re lahko dostopate tudi preko Ste vedeli, da so polži lahko su) in se nato povrne v prvo- www.mediteranum.si, na Face- tudi smrtonosni? Morski polž tno obliko. Cymbulia peroni je booku pa nas najdete s ključ- geografski stožec (Conus ge- polž s takšno nenavadno lupi- nimi besedami Čarobni svet ographus) ima močan strup, s no, ki jo boste lahko opazovali školjk. katerim omrtviči svoj plen, npr. v našem muzeju. Zagotavljamo vam, da teh ribe. Žrtev geografskega stožca Izvirni spominki, ki jih po- in mnogih drugih pridobitev je lahko tudi človek! Tega polža nuja Čarobni svet školjk, kaže- še niste videli in da boste pre- boste po novem lahko videli v jo tudi na enkratnost in dru- senečeni nad čarobnim mu- našem muzeju. gačnost tega muzeja. zejem, ki ga nikakor ne smete Še ena zanimivost: nekateri Kdaj vas pričakujemo: zamuditi. polži vse življenje plavajo in se april–maj od 11.00 do 18.00 in

Društvo meščanov mesta Piran Piše in foto · Nataša Cvišič Tartinijev trg je dobil svojo praznično tržnico

Tartinijev trg je ob koncu mi- idoče očarala stojnica domačega nulega leta dobil povsem svojo pra- umetnika, slikarja Marka Jezernika, znično tržnico. V Društvu meščanov ki si je prav za Tartinijeve tržnice mesta Piran so jo sicer organizirali omislil povsem novo kolekcijo "osve- že lani na Prvomajskem trgu, z le- žilnih napitkov", ki privabljajo tako tošnjim letom pa so se odločili za z embalažo kot imenom. Orng C, selitev na osrednji trg ter razširitev brinovec Napoleon, sadjevec Sadist projekta. V prihodnje bo namreč in Mojster Jager so obiskovalce tako tržnica spremljevalni dogodek vseh navdušili, da jih je kmalu zmanjkalo. pomembnejših prireditev v mestu. V prazničnem času navadno K sodelovanju so pritegnili pri- namenimo pozornost tudi tistim, ki delovalce različnih dobrot iz našega potrebujejo pomoč, zato so na tržnici zaledja, ki so se z veseljem odzvali pripravili posebno dobrodelno stoj- vabilu in meščane počastili s svojo nico, na kateri so se zbirala oblačila, prisotnostjo. Obiskovalci so lahko hrana in druge stvari za ljudi v stiski. tako poizkusili okusna domača vina, Prihodnja Tartinijeva tržnica s likerje, marmelade, tartufade in dru- svojo bogato ponudbo bo popestrila ge okusne dobrote iz Abitantov, Tr- prvomajske praznike, stojnice pa se seka, Belvedurja in drugih krajev iz bodo šibile pod dobrotami tudi v po- Marko Jezernik ob svoji stojnici. naše okolice. letnem času, ko bo zanje rezerviran S posebno ponudbo je mimo- en vikend v mesecu.

TRGOVINA IN SERVIS KOLES

Obala 116 • 6320 Portorož - Lucija Tel.: 05/90-17-649 • E-mail: [email protected] 23 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

Naše barve je zastopal na številnih svetovnih in drugih prvenstvih Piše · Janez Mužič Bojan Loboda – starosta piranskega in slovenskega športnega ribištva Po šoli je do leta 1970 kot asistent in nato športni ribolov. Ponosen je, da je leta 1987 na upravitelj stroja obplul ves svet. Vmes je naredil kongresu FIPS-M predlagal uvedbo mladinske- še Višjo pomorsko šolo, od poklica pomoršča- ga svetovnega prvenstva v lovu z obale. Predlog ka pa se je poslovil leta 1970 in je bil nato do je bil soglasno sprejet, ena od njegovih zaslug pa upokojitve leta 1991 vodja nabavnega oddelka je tudi, da je Slovenija leta 1998 gostila svetovno v Splošni plovbi. Z ženo Marico iz Hrpelj sta se prvenstvo v lovu s palico iz zasidranega čolna, poročila leta 1956 in imata sina Arisa in Denisa, leta 2007 pa evropsko prvenstvo v ribolovu z ki sta prav tako končala pomorsko šolo, Denis roko iz zasidranega čolna. pa je tako kot oče eden najuspešnejših ribičev Oradele. Oradela v letu 2012 S športnim ribolovom se Bojan ukvarja od Na redni skupščini Oradele so ocenili, da leta 1949, ko je imel 16 let, bolj aktivno in kot je bilo njihovo delo lani uspešno, še zlasti član športno-ribiškega društva RPD Piran pa pa so zadovoljni z delom z mladimi. Na od leta 1971, tako da je že dopolnil pol stoletja 40 treningih je namreč sodelovalo več kot svojega hobija. Leta 1975 je postal vodja ribiške 60 otrok, na poletni šoli ribolova pa preko sekcije društva in takrat se je začela tudi njegova 200 in med njimi so bili tudi iz tujine. Poleg funkcionarska pot. Leta 1983 je bil v Madridu tega je Domen Semprimožnik v disciplini izvoljen za podpredsednika Federacije za špor- v trnkarjenju s palico iz zasidranega čolna U21 postal državni prvak, Andrej Djurič pa je Medalje, pokali, plakete in spominska darila, ki ga tni ribolov na morju FIPS-M, kar je bil vse do zasedel 8. mesto. spominjajo na prijetne trenutke in zmage. leta 2009, torej celih 26 let. In njegovi športni uspehi? Leta 1978 in 1981 Izvedli so 7 krogov klubskih tekmovanj, je bil klubski in državni prvak v ribolovu s čol- tekmo med »Primorci« in »celinci«, prvo sipijado in ne nazadnje XVI. Pokal Oradela. Piransko Ribiško društvo Oradela bo letos na posamezno in ekipno. Leta 1981 je kot prvi V različnih disciplinah so sodelovali na obeležilo 20 let delovanja. Marca so se njegovi Slovenec postal član jugoslovanske reprezen- državnih prvenstvih in številnih pokalnih člani zbrali na redni letni skupščini in prevetrili tance in nastopil v nemškem Heileghafnu, kjer ter mednarodnih tekmovanjih, ob zaključku delo preteklega leta, ga ocenili za uspešnega ter je naša ekipa osvojila ekipno srebrno medaljo. skupščine pa so naslednjim najbolj uspešnim postavili program za naprej. Začetek leta pa je Leta 1983 je bil član državne reprezentance, ki članom podelili medalje za leto 2012: bil tudi priložnost, da nazdravijo svojemu nad- je v Franciji osvojila naslov svetovnega ekipnega - za ribolov z obale: Milorad Škrokov, Frenk vse spoštovanemu članu, Pirančanu Bojanu Lo- prvaka, na svetovnem prvenstvu leto kasneje pa Godnič in Mario Druscovich, bodi, ki je februarja zaokrožil 80 let. Kolegi ribiči ekipno bronasto medaljo. Zadnji nastop za dr- - za ribolov z roko iz zasidranega čolna so mu namreč pripravili »fešto« in se mu skupaj žavno reprezentanco je imel leta 1985, ko je na seniorji: Marko Bajc, Frenk Godnič in Milorad s predstavnikom Ribiške zveze Slovenije Ego- svetovnem prvenstvu v Rovinju osvojil srebrno Škrokov, nom Brecejem zahvalili za njegov pomemben medaljo. - za ribolov s palico iz zasidranega čolna: prispevek k razvoju našega športnega ribištva. Za športne dosežke je leta 1983, 1984 in Dušan Zorman, Branko Krigl in Denis Loboda, Med drugim je bil prvi predsednik Zveze za 1985 prejel plaketo Zveze za telesno kulturo Slo- - za ribolov z obale: Jure Novak, Lukas Lipužič športni ribolov na morju Slovenije, podpredse- venije, leta 1983 zlato značko Zveze za telesno in Den Zudič, dnik Mednarodne federacije za športni ribolov kulturo Jugoslavije za vrhunski športni dosežek - za ribolov z obale mladinci: Domen na morju (FIPS-M), pobudnik številnih ribiških in tudi občinsko plaketo za športne dosežke. Semprimožnik, Andrej Djurič in Jan Mauser, dogajanj na morju doma in v Evropi, predvsem Poleg tega so mu tuje ribiške zveze podelile vr- - za Oradelino sipijado: Andrej Djurič, Frenk pa je bil in je še vedno izvrsten športni ribič, ki sto priznanj za delo v Mednarodni federaciji za Godnič in Vesna Pereza. je naše barve zastopal na številnih svetovnih in drugih prvenstvih. Bojan Loboda živi nad Piranom in z njego- vega doma se odpira čudovit pogled na morje, s katerim ga povezujeta poklic pomorščaka in športni ribolov kot hobi. Njegov dom z množi- co pokalov, medalj, plaket in spominskih daril ne skriva neštetih spominov na prijetne ribiške trenutke in zmage. Rodil se je v Ljubljani, od koder se je druži- na zaradi očetovega poklica preselila v Kraljevo in se nato leta 1941 vrnila v Slovenijo. Leta 1949 je v Ljubljani naredil malo maturo in se vpisal v Srednjo pomorsko šolo Piran, na oddelek za ladijskega strojnika. V Piran se je takrat preselila vsa družina, saj je bil oče premeščen na piransko pomorsko šolo, kjer je predaval tehnični pouk. Bojanu Lobodi so ribiški kolegi nazdravili še na mnoga leta. 24 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013

Tradicionalni pohod za dan žena Piše · Janez Mužič Ko ribiči povabijo žene v naravo

Ribiško društvo Oradela Piran drugi in še zlasti ženske,« pravi. je ob dnevu žena že devetič orga- Pohod ima vsako leto več niziralo rekreativni pohod od Tar- udeležencev. Letos jih je bilo že tinijevega trga do kmečkega turiz- trideset in med njimi več žensk, ma Deluka v dolini Dragonje. Kot kot moških. 19 kilometrov dolga je povedal prizadevni organizator pot jih je vodila ob obali mimo in podpredsednik Oradele Mario Lucije in nato proti Sečovljam v Druscovich, so športni ribiči, malo dolino Dragonje. Počasnejši so za šalo, malo zares, pred leti ugo- jo prepešačili v slabih štirih urah tovili, da premalo naredijo za svoje in pol, najhitrejši pa je bil predse- žene, da samo hodijo na morje na dnik Oradele Branko Černac, ki je ribičijo, one pa so medtem same postavil rekord z dvema urama in doma. »Zato smo se odločili, da pol. Na cilju jih je čakalo obilo do- naredimo tudi nekaj zanje, da jih bre volje in domača hrana: bobiči, za dan žena skupaj peljemo ven v njoki in fuži s kokošjo ali divjačino naravo. Tako se je rodil pohod, na ter ne nazadnje seveda tudi refošk katerega so seveda vabljeni tudi vsi in malvazija. Na cilju pohoda v Dragonji.

Med glasbo in besedami Piše in foto · Društvo Mirare Lucija Lucijski glasbeno-pravljični cikel

Ob zaključku Tartinijevega in neponovljiva,« je povedala leta se je v Luciji odvijal cikel Tina Bržan. pravljic o glasbi Deček z vio- Deček z violino je v de- lino, ki jih je zasnovala Tina cembrski pravljici Darilo, za- Bržan. Glasbeno-pravljične ključni zgodbi glasbeno-pra- urice so bile prežete z otroško vljičnega cikla, iskal darilo za igrivostjo in barvitostjo besed. mamo. Spoznal je, da najlep- Najmlajšim otrokom so odpi- ših daril ne najdemo v velikih rale brezmejne svetove glasbe, trgovinah, ampak se moramo melodij in ustvarjalnega duha ustaviti in jih najti v srcu. Ker od oktobra do decembra lan- glasbo vedno nosimo s seboj, skega leta. jo lahko kadar koli podarimo »Pravljično-glasbene urice tistim, ki jih imamo radi. De- so zasnovane v duhu pravlji- ček je mami podaril pesmico, čarstva, ki se prenaša iz roda violina pa je otrokom podarila v rod. Moje pravljice so pre- zvezdice, ki prinašajo srečo. žete s pravljičnimi zgodbami »Namen pravljice in glasbe Pravljična zgodba vsakič znova zaživi kot edinstvena in neponovljiva. mojega otroštva, ki mi jih je je, da dosežeta vsakega otroka. pripovedovala mama. V njih Glasbeno-pravljične urice so ce Lucija. »Za pravljičarja je vilo nasmejanih otroških oči, s je delček nje, mene, moje ba- brezplačne. To je naš doprinos največje darilo, ko te otroške katerimi se potapljamo v svet bice in delček vsakega otroka, k utišanju socialne izključeno- oči gledajo direktno do srca glasbe in pravljic, projektu pa ki mu jih pripovedujem in jih sti in potrošniške bitke, ki po- in hvaležno sprejemajo bese- se je pridružila tudi Občina bo v sebi nosil naprej in mor- teka tudi med najmanjšimi in de in pesmi. Prepričana sem, Pivka, kjer bomo gostovali v da pripovedoval svojim otro- najranljivejšimi občani – otro- da bodo tudi odrasli, ki so prihodnjih mesecih«. Z gren- kom. Pripovedovanje pravljic ki,« so dodali v društvu. nekoč davno sami bili otro- kobo pa je dodala, da domača ni recitiranje teksta. Ob po- Projekt glasbenega pra- ci, začutili pomen ohranjanja Občina Piran v letu 2013 pro- teku zgodbe se namreč vsakič vljičarstva se s ciklom Mami- pravljičarstva in take projekte jekta glasbenega pravljičarstva drugače vanjo umeščajo od- ne pravljice nadaljuje tudi v podpirali,« je še povedala Tina za najmlajše otroke ni podprla. zivi otrok, in tako pravljična letu 2013 in enkrat mesečno Bržan. »Navdušeni smo, da nas zgodba zaživi kot edinstvena gostuje v prostorih Knjižni- vsak mesec pričakuje večje šte- 25 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

Slovensko društvo za morske sesalce Piše · Janez Mužič Morigenos se je tudi uradno preselil v Piran Tudi v Morigenosu so skle- kratko Morigenos. nili, da je čas za spremembe in O njihovi dejavnosti te dni tako pravijo: »Piran je naš!« Ve- povejmo, da je letošnjega 30. selijo se namreč uradne prese- marca minilo natanko deset litve v Piran, ki ima za njihovo let, odkar so spoznali delfine delovanje že od samega začetka Morigenosa, Deinona, Fokija zelo pomembno vlogo. Njihov in Alenko. »Takrat še nismo ve- novi naslov je Kidričevo na- deli, da jih bomo v naslednjih brežje 4, 6330 Piran, kjer domu- desetih letih redno videvali v je vsem znan piranski Akvarij. našem morju in da bodo skupaj Vse kontaktne številke in e-na- s svojimi prijatelji, ki smo jih slovi ostajajo nespremenjeni. spoznali kasneje, postali neka- Obenem so se odločili tudi kšni simboli varstva delfinov v za osvežitev imena društva, ki Sloveniji,« pravijo. Dodajajo, da se po novem imenuje Mori- sta Morigenos in Deinon najpo- genos – slovensko društvo za gosteje opažena delfina v slo- morske sesalce. Ocenili so na- venskih vodah, Foki in Alenka mreč, da je to ime krajše in eno- pa tudi ne zaostajata prav dosti. stavnejše od prejšnjega, pred- Nekatere od njih so srečali tudi Če vas zanima več o delu kako kakega posvojiti, vas vabi- vsem pa bolj celovito povzema že letos. Tako ugotavljajo, da so Morigenosa, o delfinih, o tem, jo, da obiščete njihovo spletno področje njihovega delovanja. slovenske vode zanje pomemb- kako jih med seboj ločijo, kako stran www.morigenos.org ali Kakor koli že, za vse ljubitelje ne, saj se vanje redno vračajo že jih videti v živo, kako se ude- www.facebook.com/morigenos. delfinov še vedno ostajajo na deset let. ležiti njihovega tabora ali celo

ŠKD Tribo Unida Piše · Aleksandra Belle CAPOEIRA tudi v piranski občini

Gre za afrobrazilsko ume- še atabaque in pandeiro (tam- tniško obliko, ki združuje ele- burin). mente borilnih veščin, glasbe Capoeiristi se pri igranju in plesa. Razvila se je v koloni- na inštrumente izmenjujejo, zirani Braziliji, kjer so se afri- pojejo in ploskajo, znotraj kro- ški sužnji pod pretvezo glasbe ga pa se odvija premišljena igra in plesa učili borilnih veščin. dveh capoeiristov. Danes je capoeira ena najve- Z redno vadbo se naučimo čjih predstavnic brazilske kul- samoobrambe, povečamo gi- ture na svetu. bljivost telesa, pridobimo te- Igra capoeire se izvaja v lesno moč, izboljšamo koordi- »rodi«, to je krogu, ki ga tvori- nacijo v prostoru in razvijemo jo capoeiristi. Na čelu kroga se občutek za ritem. Capoeira je nahaja »batteria« – capoeiristi primerna za vsakogar, mlajše z inštrumenti. Najpomemb- in starejše, ženske in moške, nejši inštrument je berim- bolj in manj razgibane … bau, narejen iz lesenega loka, V piranski občini se s po- na katerem je napeta jeklena učevanjem capoeire ukvarja struna. Buča v spodnjem delu ŠKD Tribo Unida pod vod- mi leti v Braziliji in sedaj želi Za dodatne informacije po- deluje kot resonator. Berim- stvom Iurija Rodriguesa da predstaviti delček svoje kultu- kličite 031 661 158 (Sandra) ali bau naznani začetek in konec Conceicaa, ki ga v svetu ca- re tudi vam, zato vabljeni, da pišite na email: tribo.unida.sl@ rode, določi hitrost igre in ima poeire poznajo pod vzdevkom pridete v fitnes center v Luciji gmail.com. pomemben simbolni pomen. Profesor Tirindin. S capoeiro in brezplačno poskusite. Batterio tradicionalno tvorita se je začel ukvarjati s sedmi- 26 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013

OZ Rdeči križ Piran Piše in foto · OZ Rdeči križ Piran Brezplačne storitve na Rdečem križu za vse • MERITVE KRVNEGA SLADKORJA (pri- Če potrebujete nasvet arhitektke, ko urejate spevek 1 evro) in lastništvo svoje nepremičnine ali se vam je zaple- • MERITVE KRVNEGA PRITISKA (brez- tlo pri njenem upravljanju, se morda odločate gle- plačno) de prodaje, nakupa, pa tudi oddaje, najema, če ste lahko opravite na naslednjih lokacijah: vključeni v spremembe prostorskega načrta ali bi • Na sedežu Krajevne skupnosti Strunjan: radi obvarovali zdravje in okolje, v katerem se na- VSAK DRUGI ČETRTEK V MESECU hajate, in če razmišljate o preureditvah, pa ne veste, MED 8.00 in 9.30 (prostovoljka Karmen Kos). kako bi se lotili upravnih postopkov, katera soglas- (Datumi v letu 2013: 9. 5., 13. 6., 11. 7., 12. 9., 10. ja in dovoljenja so potrebna ter kako jih pridobiti, 10., 14. 11. in 12. 12.) kako voditi gradnjo, ko iščete rešitve za uporabnost • Na sedežu Doma družbenih dejavnosti Beli prostorov z manjšimi stroški, ali če preprosto želite križ: VSAK DRUGO SREDO V MESECU spremeniti opremo, da bi se bolje počutili, ter vnesti MED 8.00 in 9.30 (prostovoljka Karmen Kos). novosti, da bi nekaj prihranili, potem se zglasite na (Datumi v letu 2013: 8. 5., 12. 6., 10. 7., 11. 9., sedež Območnega združenja Rdečega križa Piran Kako v teh kriznih časih, ko pogosto dvakrat 09. 10., 13. 11. in 11. 12.) (Župančičeva 14 v Piranu), kjer vsak četrtek deluje obrnemo vsak evro, s kar najmanjšim trudom • Na sedežu Krajevne skupnosti Lucija: VSAK Postaja RK v času med 16. in 18. uro. Naštete vr- poskrbeti za lastno zdravje, ki je naše največje PRVI TOREK V MESECU MED 8.00 in 9.30 ste pomoči izvaja prostovoljka arhitektka dr. Mar- bogastvo, obenem pa ob vseh storitvah, ki jih (prostovoljki Tatjana Detoni in Zlatka Zorc). gareta Jeraj, ki ima še zlasti dragocene izkušnje na vsakodnevno ali občasno potrebujemo, izkoristi- (Datumi v letu 2013: 7. 5., 6. 6., 2. 7., 3. 9., 1. 10., 5. področju ravnanja z nepremičninami. Brezplačne ti storitve zdravstvenih delavcev, arhitektov in še 11. in 3. 12.) arhitekturne storitve so namenjene vsem občanom. koga s strani piranskega Rdečega križa, kjer nam • Na sedežu Rdečega križa Piran: VSAK DRU- Doslej so se za tovrstno pomoč najpogosteje zgla- vse to lahko brezplačno ponudijo prostovoljci na GI PONEDELJEK V MESECU sili: starejši ob odhodu v dom starejših z željo, da različnih lokacijah po občini? MED 8.30 in 9.30 (prostovoljka Boža Povšnar in uredijo pravno-finančne zadeve s svojimi praznimi Pomlad je čas, ko se poslovimo od bolj tež- Karolina Sedej). stanovanji in si s tem izboljšajo varnost in prihodke; ke in nezdrave zimske hrane ter pomanjkanja (Datumi v letu 2013: 13. 5., 10. 6., 9. 9., 14. 10., 11. mlajše družine glede načrtovanih adaptacij, sobo- gibanja in se posvetimo različnim preventivnim 11. in 9. 12.) dajalci, predstavniki zavodov in drugih neprofitnih pregledom ali se preprosto odločimo, da bomo • Na sedežu Krajevne skupnosti Sečovlje: ustanov (kot so zdravstvene, socialne, vzgojno-izo- naredili nekaj zase in svoje boljše počutje. Prvi VSAK DRUGI MESEC, PRVI TOREK V braževalne, kulturne ali športne ustanove), društev, korak je lahko že to, da preverimo nekaj najo- MESECU socialnih podjetij, nevladnih organizacij ipd., prav snovnejših krvnih vrednosti. Naslednje brezplač- MED 8.15 in 9.30 (prostovoljki Dušica Gajšt in tako pa številni občani, ki so na RK prišli po zelo ne meritve (prispevek le za ceno posameznega Brigita Vodopivec). preproste rešitve, pa tudi po zelo strokovne in kom- kontrolnega lističa): (Datumi v letu 2013: 7. 5., 3. 9. in 5. 11.) pleksne odgovore pri postopkih, preko katerih jim • MERITVE KRVNEGA HOLESTEROLA (Zaradi točnosti rezultatov priporočamo, da je z veseljem pomagala prostovoljka Margareta. (prispevek 2 evra), ste od prejšnjega večera od 22. ure dalje tešči). Vljudno vabljeni!

10. let Društva Anbot Razpis za najlepše prenovljena vhodna vrata v starem mestnem jedru Pirana »PORTON«

Ker se Društvo Anbot ukvarja predvsem s nepoškodovana, po potrebi pobarvana, hkrati prenavljanjem starega in tudi mestnega pohištva pa naj ohranijo svoj prvotni videz. (npr. naoknice na piranskem svetilniku), je cilj 5. Ob prijavi je treba priložiti fotografijo vhodnih tega natečaja, da polepšamo staro mesto tudi s pre- vrat pred prenavljanjem in po njem, podatke o novo vhodnih vrat. Že samo čiščenje ali barvanje hiši (ulica in številka) ter podatke udeleženca. vhodnih vrat lahko polepša hišo in vso ulico. 6. Tričlanska neodvisna komisija bo nepreklicno odločila o zmagovalcu. Zato vabimo občane, da se udeležijo natečaja; 7. V komisiji bodo predstavniki Društva nagrada bo vsekakor zanimiva in vzpodbudna, v Anbot, Krajevne skupnosti Piran in Zavoda za duhu delovanja Društva Anbot. spomeniško varstvo Piran. 8. Nagrada bo podeljena na proslavi 10. Pravila: obletnice Društva Anbot v juniju 2013. 1. Beseda »porton« pomeni vhodna vrata 9. Nagrajencu poleg nagrade pripada stavbe. medeninasta plaketa »Naj porton leta 2013, 2. Na natečaj se lahko prijavijo posamezniki Piran, Društvo Anbot«. – lastniki stavbe in »portona« ali stanovalci – Društvo Anbot pod vodstvom Natalije Planinc je lastniki stavbe, ki imajo skupna vhodna vrata. Prijavo pošljite na naslov Društva Anbot, že polepšalo občinsko stavbo, saj so 11. in 12. maja 3. Vrata morajo biti stara najmanj 50 let. Župančičeva 3, 6330 Piran, najkasneje do 31. očistili in prebarvali vhodna vrata, za kar se jim 4. Prenovljena vrata morajo biti: očiščena, maja 2013 v zaprti ovojnici s pripisom »Porton«. iskreno zahvaljujemo. 27 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem Piše · Nataša Gržinić Slovenski diplomanti turizma uspešno do dela v EU

nalnega trga dela in trga EU; pogojih dela v turističnih or- ganizacijah; učinkovitih pristo- pih in tehnikah iskanja službe v Sloveniji in drugih članicah EU; iskanju zaposlitvenih ponudb z uporabo informacijsko-komu- nikacijske tehnologije; med- kulturnih razlikah in dialogu v času globaliziranega turistične- Fakulteta za turistične štu- ga gospodarstva; dije – Turistica (Univerza na zakonodaji in pogodbah, ki Primorskem) je v letošnjem letu so osnova za zaščito delojemal- dobila odobreno sofinanciranje cev v odnosu do delodajalcev; projekta »Slovenski študentje možnostih, ki jih imajo sloven- turizma in njihov vstop na trg ski študentje turizma za delo, še dela EU/Slovenian university preden vstopijo na trg dela. do marca 2013. Vodja projekta, Operacijo delno financi- students of tourism and their Izvajalci, ki pri tem projektu dr. Metod Šuligoj, izpostavlja, ra Evropska unija, in sicer iz labour market entry in EU sodelujejo s Turistico, so Zavod da skušajo na fakulteti v okviru Evropskega socialnega sklada. (SSLaME)«. Projekt SSLaME je RS za zaposlovanje, Sindikat tega projekta še posebej zagoto- Projekt se izvaja v okviru Ope- namenjen študentom turizma, GiT, LTO Bovec in Kranjska viti mesta za študente v težji so- rativnega programa razvoja ki bodo v kratkem stopili na Gora, Zavod za turizem Kranj, cialni situaciji, da se bodo lahko človeških virov 2007–2013, ra- nacionalni trg dela in trg dela HIT Alpinea, MKG, Istrabenz čim bolj uspešno orientirali na zvojne prioritete 3: »Razvoj člo- celotne Evropske unije. Gre za Turizem, Istrabenz, Vanadis, širokem trgu dela. veških virov in vseživljenjskega nacionalni projekt, ki pa vklju- SLORI Trst, Univerzi v Trstu Informacije o projektu Slo- učenja«; prednostne usmeritve čuje tudi strokovnjake iz Italije in v Beljaku. Ti sodelujejo pri venski študentje turizma in 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in Avstrije in je namenjen po- izvedbi predavanj, delavnic, njihov vstop na trg dela EU/ in odzivnost visokega šolstva«. globitvi znanj in veščin bodočih okrogle mize, strokovne ek- Slovenian university students Več informacij o projektu diplomantov turizma o splošnih skurzije v Kranjsko Goro in od tourism and their labour OP RCV_VS-12-6 na www.tu- značilnostih delovanja nacio- drugih podpornih aktivnosti market entry in EU (SSLaME). ristica.si.

Podelili priznanja varovancem Varstveno delovnega centra Koper (enota Portorož) Piše in foto · Karmen Kodarin, Knjižnica Lucija Zaključek projekta pravljice za mlade vseh let

V četrtek, 9. maja, smo v polni lucijski knjižnici podeli- li priznanja varovancem Var- stveno delovnega centra Koper (enota Portorož), ki so s sode- lovanjem v nadaljevanju pro- jekta Pravljice za mlade vseh let osvojili že tretjo bralno značko. Dogodek je z branjem humor- nih istrskih štorjic Nelde Štok Vojska sooblikovala Mirella Bo- naca Arzenšek, razveselili pa so se tudi glasbenega presenečenja – istrske skladbe sta zaigrala vi- olinist Rok Kleva Ivančić in ki- tarist Klemen Domjo. Odlična razstava njihovih izdelkov bo na ogled v lucijski knjižnici do konca maja. Vabljeni! 28 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013

Dan za spremembe v Centru za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan Piše · Renata Štefančič Izmenjava igrač

Dan za spremembe je zasno- voljni prispevki za donacijo v šol- za preživetje v naravi (kurje- sprostili ob glasbi ter se na- van pod okriljem Slovenske fi- ski sklad za nakup novega kom- nje ognja); smejali do ušes; lantropije, ki je krovna slovenska bija. • kulinarične delavnice (pod • zvočna kopel s planetarnimi organizacija na področju prosto- Nekaj predmetov iz akcije vodstvom učiteljice Renate gongi (vodila prostovoljka voljstva. V letošnjem šolskem letu smo s pomočjo humanitarne or- Štefančič in Ksenije Rakuša), Milva Vukovič), kjer so ude- smo se tudi mi pridružili mreži ganizacije tudi podarili socialno kjer so se učenci naučili pri- leženci sproščali tako telo kot prostovoljskih organizacij v Slo- ogroženim družinam. praviti zelenjavne in sadne duh. veniji. V četrtek, 4. 4. 2013, smo Ta dan so potekale tudi nasle- jedi, ki so bile spomladansko Hvala vsem učencem, star- se med 8.00 in 15.00 pridružili eni dnje delavnice: obarvane in so bile prav sla- šem, zaposlenim, prostovoljcem največjih prostovoljskih akcij. • delavnice v naravi (izvajalec stne za naše brbončice; ter vsem ostalim, ki ste s svojim V nasprotju s potrošniškim prostovoljec Mitja Horvat), • joga smeha (izvajalke pro- doprinosom pripomogli k uspe- duhom je potekala izmenjava kjer so učenci spoznali in pri- stovoljke Društva Energetska šnemu dnevu ter nasmehu na igrač. Zbirali so se tudi prosto- dobili veščine, ki so potrebne matrica), kjer so se učenci obrazu vseh.

Dobrodelna prireditev Piše in foto · Olga Stele CUEV Strunjan zbiral sredstva za nakup kombija

V Centru za usposabljanje pridobiti denarna sredstva tudi rapijo, zdravljenje brez dotika, zaciji naše podružnične šole iz Elvira Vatovec v Strunjanu in v preko dobrodelnih prireditev. različne masaže in fizioterapev- Divače. podružnični enoti v Divači se iz- Društvo Energetska ma- tske vaje. Za dodatno popestri- Zbrana sredstva obiskoval- obražuje in usposablja osemde- trica (Associazione di matrice tev je poskrbela glasbena skupi- cev je društvo namenilo Centru set otrok in mladostnikov s po- energetica) je 23. marca 2013 v na Bambus band. za nakup kombija. sebnimi potrebami. Da bi svojim prostorih centra v Strunjanu or- Društvo Energetska matrica Vodstvo in kolektiv CUEV varovancem omogočili varnejši ganiziralo in izvedlo dobrodelno je dobrodelno prireditev nada- Strunjan se društvu Energetska prevoz na različne obšolske de- prireditev. Terapevti društva in ljevalo še 6. aprila 2013 v pro- matrica in vsem, ki so sodelova- javnosti, saj je stari kombi že do- fizioterapevtka iz centra so po- storih Osnovne šole Bogomirja li in pomagali pri izvedbi obeh trajan, si v Centru prizadevamo nudili vadbo joge smeha, biote- Magajne v Senožečah v organi- prireditev, iskreno zahvaljujeta. 29 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Dan žena v CKSG Portorož Piše · Ksenija Funa, CKSG Portorož Srečanje z Borisom Pahorjem žensk, ki so jih med drugo svetovno vojno kremirali, njihov pepel pa se je dvigal v zrak v obliki tulipana … Mene, članico mlajših generacij, se je njegovo nazorno pričevanje globoko dotaknilo. V današnjih dneh se ne govori več o tem, kaj vse so morali ljudje pretrpeti, ko so se borili za svoj narod in svoj jezik. Še posebno pa vseh teh grozot ne slišiš od nekoga, ki jih je zares doživel in jih zna tako doživeto opisati, prav nič olep- šano, da ti zastane dih in se ti naježijo vse kocine. Pa še kakšna solza spolzi po licu. Predvsem pa po njegovi doživeti pripovedi začutiš globoko spoštovanje do svojih pred- nikov … Gospa Rojc ga je spretno vodila med njegovimi deli in nam z branjem nekaterih vrstic iz teh knjig skušala prikazati, kako sočen, topel in živ je njegov jezik in kakšen spoštljiv odnos do žensk ima gospod Pahor. Temu je dodal še kakšen utrinek sam, hkra- ti pa večkrat kakšno hudomušno rekel na račun moških in se nam, ženskam, s tem še bolj prikupil. Z ženskami preprosto zna, bi lahko rekli. Skupaj sta predstavila njegovo zadnjo knjigo – Knjigo o Radi, ki vsebuje zapise o življenju s Pahorjevo življenjsko sopotnico Rado Premrl (sestro narodnega heroja Jan- ka Premrla - Vojka), s katero sta skupaj pre- živela petdeset let. Pahorja in Rado je med drugim družila preteklost – oba sta izkusila italijansko diktaturo in oba sta bila pono- sna na svojo narodno identiteto. Pahor nam je zaupal številne intimne podrobnosti iz Dan žena je za zaposlene na CKSG primerjalni književnosti. Kot predavateljica svojega življenja. Poudaril je, da je bil prav Portorož vedno lepo in posebno dožive- slovenske književnosti in prevajanja sode- on prvi slovenski pisatelj, ki je začel pisati tje. Ravnatelj v goste povabi nekoga, ki nas luje z univerzami doma in na tujem. tudi o intimnem odnosu dveh ljudi, kar se navdihne s svojo glasbo, recitiranjem svo- Poudarila je, da ni naključje, da se je za tiste čase ni spodobilo. jih pesmi ali na nas naredi velik vtis že s prav na dan žena gospod Pahor odločil go- Kljub zavidljivi starosti so mu poldru- tem, da govori o sebi in z nami deli svojo voriti nam, ženskam. Nadaljevala je z mi- go uro misli tekle brezhibno, povsem jasno življenjsko zgodbo. slijo, da se prav na dan žena spominjamo in zbrano. Zmotilo ga ni niti pokašljevanje Letos nas je obiskal gospod Boris Pahor, številnih žensk, delavk, ki so pred stoletjem – zaupal nam je, da se na ta dan ne počuti ki šteje že skoraj 100 pomladi, številnim zgorele v neki newyorški tekstilni tovarni najbolje. Na koncu si je prijazno vzel čas za Slovencem in Slovenkam znani pisatelj. Z … in tudi »njegove« ženske – ženske, o ka- podpisovanje knjig in celo za posamična fo- njim se je pogovarjala dr. Tatjana Rojc, ki terih piše gospod Pahor – so gorele. Pahor tografiranja. Bil je zvezda našega deževnega se v glavnem posveča literarni kritiki in se v svojih knjigah namreč spomni številnih popoldneva, dneva žena 2013.

Seča 198, SI-6320 Portorož • Telefon: + 386 (0)5 907 87 77 E-mail: [email protected] • www.residenceligo.com 30 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013

Mnogi Pirančani se režiserja še živo spominjajo Piše · Janez Mužič František Čap je pri nas našel drugi dom

Ni malo Pirančanov, še zlasti netkah, leta 1946 je uspeh ponovil tistih, ki so nastopili v njegovem v Cannesu, prav tako za najbolj- filmu Naš avto (1962) ali katerem ši tuji film s protivojno tematiko, drugem, ki se Frante, kot so kli- nato pa je leta 1948 prišel navzkriž cali režiserja češkega rodu Franti- s komunističnim režimom s fil- ška Čapa, še živo spominjajo. Na mom Bela tema. »Zanj je dobil že to, da so ga poznali, so ponosni nekaj nagrad, a ga je na festivalu mnogi, tako da so ob januarski delavskega filma žirija, sestavljena 100-letnici njegovega rojstva radi iz samih delavcev, kritizirala, češ obudili spomin nanj. Tudi za na- da je premalo proletarski. Odvrnil slednje mesece v piranski Sku- jim je, da filma ne razumejo in da pnosti Italijanov Giuseppe Tartini niso poklicani za filmsko kritiko. načrtujejo še nekaj dogodkov, po- S tem je postal razredni sovra- vezanih s tem slavnim priseljenim Upal je, da se bo kdaj smel vrniti domov, a je pri nas preživel skoraj 20 let. žnik,« je povedal Morales. Pirančanom. Zelo je bil navezan na mater, Rodil se je 7. decembra 1913, s katero mu je leta 1949 v tretjem umrl pa je 12. januarja 1972 v poskusu uspelo ilegalno uiti iz ko- Portorožu, star komaj 58 let. Sku- munističnega režima v München. pnost Italijanov je tako sredi janu- Tam je nadaljeval kariero in k sebi arja ob obletnici njegovega rojstva so ga vabili Francozi in Italijani, o povabila na spominski večer, ki čemer Morales pravi: »Bil je reži- so ga pripravili skupaj z »Istitu- ser ameriškega tipa, in če bi odšel to film a společnost Repubblike v ZDA, bi bil gotovo uspešnejši od Češke«. Na njem sta njegovo ži- Miloša Formana. Kot domoljub je vljenjsko pot in delo obudila sce- vedno upal, da se bo lahko vrnil naristka Hana Slavikova in režiser na Češko in ustvarjal tam.« Rodrigo Morales, predavatelja na Naključje je hotelo, da je sre- češki akademiji za filmsko ume- čal direktorja Triglav filma Brani- tnost v Pragi, ki sta zaslužna, da mirja Turno in sprejel povabilo, je spomin na Čapa še danes živ. da pri nas posname Vesno. Ko je Na Češkem, kjer je manj znan, češka po okupaciji Sovjetske zve- ga na novo odkrivajo, omenje- ze 1968 zaprla meje, ga je strlo in na pa pripravljata dokumentarni Slovenijo je še bolj sprejel za dru- film o njem. Obenem so v pro- Koprodukcijski film Kruh in sol (La ragazza della solina), v katerem je igral Mar- gi dom. Med drugim je ustvaril storih Skupnosti Italijanov odprli cello Mastroianni, je bil posnet v Sečoveljskih solinah. filme Trenutki odločitve (1955), razstavo njegovih karikatur in dokumentarni film Piran (1965) nekaj fotografij ter dokumentov. ja bo takrat Pošta Slovenije izdala marsikdo zavidal, da je živel s pri- in italijanski koprodukcijski film Dogodka se je udeležil tudi vele- priložnostno znamko, posvečeno vlačnima portoroškima sestrama Kruh in sol (La ragazza della so- poslanik Češke republike pri nas njegovemu filmu Vesna, društvo, Ido Petronio, s katero je bil kljub lina), v katerem je igral Marcello Peter Voznica, ki je povedal, da ki skuša navezati stike s filatelisti svoji spolni usmeritvi poročen, in Mastroianni. državi zadnja leta veliko sodeluje- iz Čapovega rojstnega kraja, pa Licio. Pokopan je na piranskem Živel je v vili v Portorožu in ta pri predstavljanju osebnosti, ki pripravlja spominski ovitek. pokopališču, v mestu pa nanj pri srcu mu je bil Piran, a sledi- nas zbližujejo. František Čap se je v Portorož spominja tudi prehod z njegovim la so za film slaba leta, dela zanj Obujanje spomina na reži- preselil leta 1957. Pirančani vedo imenom in s spominsko ploščo, je zmanjkalo in postajal je vse serja so nadaljevali februarja, ko povedati, da je vedno dajal videz ki so mu jo postavili leta 2005, ob bolj razočaran. Po izobrazbi je je bil njemu in filmu posvečen urejenega, skoraj aristokratske- 100-letnici slovenskega filma. bil agronom, zato se je v hrvaški tradicionalni piranski pustni ples. ga človeka. Po njihovih besedah Ko je leta 1953 prišel v Slove- istrski vasici Marušići na najeti Ob prihajajočem solinarskem je nastopal dostojanstveno, bil nijo, je imel za seboj že nadvse pe- kmetiji lotil kurje farme, ki ni- prazniku načrtujejo projekcijo je zelo razgledan, simpatičen in stro ustvarjalno življenje, v kate- koli ni povsem zaživela, saj je bil njegovega filma Kruh in sol, juni- duhovit. Tisti, ki so ga bolje po- rem pa je bil na Češkem po drugi umetnik in ne poslovnež. Postajal ja nameravajo povabiti na še več znali, se ga spominjajo tudi kot svetovni vojni kljub veliki ljubezni je vse bolj izgubljen, kot velikega projekcij njegovih del, na dan nje- občutljivega, mehkega in kar pre- do domovine zaradi režima nad- domoljuba pa ga je dodatno raz- gove smrti, 7. decembra, pa naj bi več lahkovernega človeka, drugi vse nesrečen. V svetu češkega fil- jedalo spoznanje, da se na Češko predvajali nastajajoči dokumen- kot posebneža in tudi veseljaško ma je uspel zelo mlad in je bil pri ne bo nikoli vrnil, saj se je bal, da tarni film Slavikove in Moralesa. radodarnega. Poseben je bil tudi 26 letih najmlajši režiser v Evropi, ga bo režim tam zaprl. Nekateri Po napovedih predsednika filate- zaradi homoseksualnosti, kar v ki je posnel celovečerni film. Leta pravijo, da se je zadnja leta preveč listično-numizmatičnega društva tistih časih ni bilo družbeno spre- 1941 je za Nočnega metulja prejel predajal alkoholu in je v bolnišni- Hippokampos Piran Mitje Jančar- jemljivo, in ne nazadnje mu je nagrado za najboljši tuji film v Be- ci umrl zaradi odpovedi jeter. 31 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

V Skupnosti Italijanov so se poklonili našemu rojaku Piše · Nataša Cvišič Obeleženje 321. obletnice rojstva Giuseppeja Tartinija

V Skupnosti Italijanov so virne zgodovinske instrumente se tudi letos na svojstven način nastopil Ensemble Tartini 1721 poklonili našemu rojaku, Giu- iz Padove, ki se mu je pridružil seppeju Tartiniju, ki je v Piranu čembalist in muzikolog Domen preživel zgodnja leta svojega Marinčič. razburljivega življenja. Program, poimenovan »Po- Ob 321. obletnici njegovega svečeno Tartiniju«, se je za- rojstva so pripravili kar nekaj ključil v ponedeljek, 8. aprila, dogodkov, s katerimi so poča- torej na dan, ko so leta 1692 v stili spomin na najpomembnej- Krstilnici sv. Janeza Krstnika šega piranskega meščana, med- krstili malega Giuseppeja, ko je narodno priznanega violinista v Tartinijevi hiši potekal med- in skladatelja. Tako v soboto, 6. narodni muzikološki simpozij aprila, kot v nedeljo, 7. aprila, z naslovom »Giuseppe Tartini so za obiskovalce pripravili prav in raziskave njegovega življenja, poseben ogled Tartinijeve hiše, skladateljevo življenje. S pristno Cesare Pollini iz Padove, ki so del in časa«. Simpozij je priredil ki so ga poimenovali »Sprehod igro in kostumi iz tistega časa so pod vodstvom Paola Faldija po- Muzikološki inštitut ZRC SAZU skozi Tartinijev čas«. Igralci obiskovalcem na izviren način leg Tartinijevih izvajali tudi dela iz Ljubljane, na njem pa je pod dramske skupine so prisotne približali tako Tartinija kot čas, Corellija in Vivaldija. V nedeljo vodstvom dr. Metode Kokole popeljali skozi različne prizore v katerem je živel. pa so obiskovalci lahko prisluh- sodelovalo deset predavateljev iz obdobja, ko je v hiši živela Kot se spodobi, sta bila oba nili koncertu z naslovom »Giu- iz Slovenije, Italije, Velike Bri- znamenita družina Tartini, ter večera namenjena glasbi. Na seppe Tartini, njegovi učenci in tanije, Nemčije in Združenih jim predstavili najpomembnej- sobotnem so se predstavili štu- somišljeniki«. Na odru Gledali- držav Amerike. še dogodke, ki so zaznamovali dentje državnega konservatorija šča Tartini je z igranjem na iz-

Pobrateni mesti Piše in foto · Aleš Majer, Mestna knjižnica Piran V piranski knjižnici pripravili razstavo o Indianapolisu

Piran in Indianapolis, glav- približno 25.000 prebivalcev no mesto ameriške zvezne drža- slovenskih korenin. S pomočjo ve Indiana, sta pobrateni mesti ameriških kolegov, ki so nam vse od leta 2001. Na kulturnem po pošti poslali večino gradiva področju sta svoj kamen v mo- (knjig, predmetov), se Indiana- zaiku medsebojnega sodelova- polis, njegova zgodovina, glav- nja med obema mestoma pri- ne znamenitosti itn. nenadoma spevali tudi Mestna knjižnica niso zdeli več tako oddaljeni. Piran in splošna knjižnica v S tovrstnim sodelovanjem smo Indianapolisu (Marion County premostili slabih 5000 milj, ko- Public Library). Lansko jesen likor ločuje obe mesti, vsekakor so v tej knjižnici pripravili raz- manj napornih od »500 milj stavo o Piranu, letos pa se je v Indianapolisa«, svetovno znane piranski knjižnici predstavilo to dirkaške prireditve. Upajmo, da 14. največje mesto v Združenih je bila omenjena razstava le ena državah Amerike, v katerem od od etap v medsebojnem sodelo- okrog 800.000 ljudi živi tudi vanju. 32 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013

Štiri srebrne nagrade za piranske pianiste Piše · B. G. Nov uspeh piranske glasbene šole

V Izoli je lani decembra pote- V močni konkurenci so se kalo prvo mednarodno klavirsko odlično odrezali štirje mladi tekmovanje »Insula« v organizaci- pianisti piranske glasbene šole ji KUD Ars Haliaeti. V petih sta- – vsi iz razreda Bojana Glavine rostnih skupinah je nastopilo 29 –, ki so v svojih kategorijah vsi mladih pianistov – poleg Slovenije prejeli srebrne nagrade. To so: še iz Hrvaške, Avstrije, Italije ter Nina Rupnik, Tadej Sivić, Rea celo Kitajske in Tajvana. Strokov- Štrukelj Pahović in Dea Kolenc. no žirijo, ki je ocenjevala izvedbe, Ta uspeh je še ena potrditev so sestavljali uveljavljeni pianisti nadarjenosti omenjenih učen- in pedagogi: Massimo Gon iz Ita- cev in kvalitetnega dela piran- lije, Erwin Kropfich iz Avstrije in ske glasbene šole. Christian Tarla iz Francije.

Kamerni teatar 55 iz Bosne in Hercegovine Piše in foto · Nataša Cvišič Sarajevski gledališčniki navdušeni nad Piranom

Na začetku marca so v Gle- Tartinijevo hišo, kjer jim je Duška dališču Koper gostili znameniti Žitko predstavila življenje zna- Kamerni teatar 55 iz Bosne in menitega piranskega violinista in Hercegovine. Sarajevski gledališč- skladatelja, pozdravil pa jih je tudi niki so na koprskem odru uprizo- novi direktor Pomorskega muzeja rili večkrat nagrajeno predstavo Franco Juri. Zaradi vremena okr- Žaba, ki jo igrajo že od leta 2008, z njen ogled mesta se je zaključil z njo pa so navdušili tudi primorsko obiskom stolne cerkve sv. Jurija z občinstvo. Predstavo si je ogledalo Župnijskim muzejem in Občinske tudi veliko Pirančanov. palače s Tintorettovo dvorano. Člani gledališke ekipe so v Tako režiser predstave, Elmir prostem času spoznavali lepote Jukič, kot ostali sodelavci so bili Obale in zadnji dan gostovanja nad našim mestom kljub dežju obiskali tudi naše mesto. V vetru navdušeni in so večkrat izrazili že- in dežju, a z veliko dobre volje, ljo po ponovnem obisku. Dragan so sarajevske goste sprejeli člani Klarica iz Gledališča Koper je na- Društva meščanov mesta Piran mignil, da že potekajo pogovori o »Čuti se, da ima mesto dušo, Vodja ekipe, Duška Amidžič, in zanje pripravili nepozaben dan. novem gostovanju še v letošnjem domačini pa so zelo gostoljubni. je predsedniku društva Marjanu Najprej jim je Alberto Pucer v pi- letu, v ekipi pa so bili še posebej Veleposlanik BiH v Ljubljani je iz- Maslu v spomin izročila mono- ranskem arhivu predstavil najpo- navdušeni nad idejo o gostovanju razil željo po gostovanju predsta- grafijo, ki so jo izdali ob 50-letnici membnejše arhivske listine. Pod- v Gledališču Tartini. Tako bi lahko ve Žaba v prestolnici, morda bi jo delovanja tega uspešnega saraje- kovani z zgodovinskim orisom bolje spoznali Piran, hkrati pa raz- lahko takrat odigrali še v Piranu,« vskega gledališča. mesta so si z zanimanjem ogledali veselili meščane s svojo predstavo. so zapisali po vrnitvi v Sarajevo.

Liminjanska cesta 96, 6320 Portorož tel.: +386 (0)5 677 86 22 fax: +386 (0)5 677 06 22 gsm: +386 (0)41 316 150 e-mail: [email protected] GRADBENIŠTVO IN TURIZEM 33 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

Multimedijska razstava IZGUBLJENI ARTEFAKTI Piše · Nives Marvin V Monfortu razstavlja Azad Karim

Akademski slikar Azad Karim, po rodu Kurd (rojen leta 1954 v kurdistanskem Arbilu v Iraku, po šolanju v Bagdadu je končal študij slikarstva na ljubljanski ALU), je že trideset let prisoten na slovenskih in tujih razstaviščih. Prepoznaven je s slikarsko kodo v specifični barviti in znakovni poetiki ter s prepletanjem izkušenj evropskih modernizmov in vzho- dnjaškega misticizma. Izstopa s svojskim iko- nografskim pomenoslovjem, znotraj katerega so za gledalca posebej privlačni skrivnostne pismenke in napisi, nosilci njegovega inti- mnega spomina in sporočila. Njegovo likovno izpoved opredeljujejo žlahtne antične civiliza- cije med Evfratom in Tigrisom, sodobna po- litična dogajanja v tem delu sveta ter njegovo doživljanje vsakdana v Sloveniji, kjer živi od leta 1976, ter v najširšem globalnem svetu. Azadu Karimu je lansko povabilo nizo- zemskega muzeja Rijksmuseum van Oudhe- čaranje ob nezaslišanih vandalskih dejanjih šanja o vlogi človeka znotraj lastne civilizacije den iz Leidna z bogato mezopotamsko zbirko kraj, ropov in uničevanja kulturnih spomeni- in večnega univerzuma. Razstava Izgubljeni pomenilo še poseben izziv - pripraviti razsta- kov, ki so se v zadnjih dvajsetih letih dogajali artefakti torej s svojim sporočilom presega vo svojih del tako, da se sooči z lastno sodob- tudi blizu nas, na Balkanu, in so aktualne za zgolj konkreten čas in prostor ter gledalcu no likovno interpretacijo in hkrati vzpostavi vse čase in za vse kraje tega sveta – so se opred- odpira poti v mentalni in duhovno izzivalen dialog z razstavljenimi muzealijami, artefakti. metili v novi sodobni likovni preinterpretaciji, angažma. Nastal je multimedijski projekt Izgubljena de- v novi, osebnostno avtonomni zgodbi in spo- Trajanje razstave: 29. 3.–25. 6. 2013 diščina, ki ga je za pričujočo razstavo Izgublje- ročilu. Z uporabo različnih zvrsti in tehnik ni artefakti v portoroškem Monfortu nadgra- (slike v mešani tehniki na platnu, skulpture, dil z novimi deli in z avtorsko postavitvijo. Tu digitalni tisk, mobili, video) ter s premišljeno V sklopu razstave bo v petek, 24. 5. 2013 se zrcalita umetnikova neprekinjena angaži- postavitvijo v konkretno razstavišče, postane ob 17. uri v razstavišču Monfort Portorož ranost v zvezi s svetovnim političnim dogaja- sleherno likovno delo in projekt kot celota okrogla miza s poznavalci kurdske, iraške njem ter njegov kritični odnos do polpretekle novodobni spomenik konkretne identitete in in bližnje vzhodne kulture in problematike. zgodovine Kurdistana, do vojnega obdobja entitete ter pomnik z močnim izpovednim Sodelovali bodo novinar, publicist in in katastrofalnih posledic za ljudi, narode ter nabojem sedanji visoko razviti civilizaciji. Iz- kolumnist ERVIN HLADNIK MILHARČIČ, ak. slikar AZAD KARIM (rojen v Iraku in Kurd po zlasti njihovo več tisoč let ohranjeno kultur- stopajo avtorjeva etična naravnanost, njegovi rodu) in pedagoginja SILVA KARIM. Pogovor no dediščino. Avtorjeva senzibilnost, njegova najbolj intimni pogledi in dojemanja prete- bo povezovala kustosinja Nives Marvin. mentalna in emocionalna zavzetost ter razo- klosti in sedanjosti ter nikoli dorečena vpra-

ARTEXCHANGE Rovinj Piše · Nives Marvin Obalne galerije Piran na 6. Istrskem sejmu umetnosti

V produkciji Muzeja suvremene umje- z bogato in vsestransko sodobno likovno jen leta 1953, diplomiral 1979 iz kiparstva tnosti Istre iz Pulja in v organizaciji Puč- produkcijo in ponudbo. Organizator je iz- na ljubljanski ALU) bo predstavljen s skulp- kog otvorenog učilišta Grada Rovinj je dal katalog s predstavitvami vseh sodelujo- turami z avtorske razstave Veliki čuvar, ki je med 10. in 13. 5. potekal tradicionalni, že čih galerij in predstavljenih umetnikov. 6. bila postavljena v portoroškem Monfortu), šesti Istrski sejem umetnin s povabljenimi ARTEXCHANGE Rovinj je slavnostno od- Rajmund Kocbek iz Kopra (rojen leta 1952, galerijami iz različnih držav, tudi iz Slo- prl župan Istrske županije Ivan Jakovčić, v leta 1981 diplomiral na ljubljanski ALU) pa venije. To je edini tovrstni sejem sodobne času sejma sp bile organizirane še spremne z izborom slik iz pregledne razstave Pre- likovne umetnosti v tem delu Evrope (s fi- prireditve. ludiji, ki je bila na ogled v Mestni galeriji nančno podporo Istrske županije in Mesta Obalne galerije Piran so promovirale Piran. Rovinj), njegov namen pa je med drugim dela dveh avtorjev iz že realiziranega pro- promovirati Istro kot enotno destinacijo grama naše ustanove. MIRSAD BEGIĆ (ro- 34 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013

Priložnost več za piranske likovnike Piše · Janez Mužič Piranski Quartet V množici likovnih razstav in vil mladi Vasja Vidmar, ki prizadev- dogodkov po piranskih galerijah je v no išče sveže in nove likovne poti, za začetku februarja mesto doživelo še kar je med drugim predlani na piran- enega prav posebnega. Največji pi- skem ekstemporu prejel posebno na- ranski antikvariat, ki je za zapornico grado. Ob njegovih delih so bila pla- takoj ob vstopu v mesto, se je namreč, tna Repyja Repije, rojenega v Bihaću, natrpan z dragocenimi starinami, za ki ima atelje v Berlinu, a je pred tremi dva meseca spremenil v nadvse neo- leti začel svojo umetniško epizodo še bičajno, a atraktivno likovno galerijo. v Piranu, kjer je znan tudi po neobi- Dogodek je bil za Piran dokaj nena- čajnih razstavah v nekdanjem predo- vaden, saj ima mesto, ki je znano po ru železniške proge Parenzane nad likovni ustvarjalnosti, kar nekaj gale- Portorožem. Predstavila sta se še Mi- stojnega ustvarjalca in od nedavnega starinarnice pretesen. Vsaj enakega rij, zanj pa se je cenjeni piranski sta- lan Todić, ki je diplomiral na likovni prav tako živi in ustvarja v Piranu. obiska bi si gotovo želele tudi druge rinar Goran Mijić odločil, ker, kot je akademiji v Zagrebu in ima atelje v Razstava je pokazala, da si Piran- veliko prostornejše piranske galerije povedal, želi piranskim ustvarjalcem, Piranu, ter Denis Senegačnik, ki je čani želijo več razstav svojih some- zvenečih imen. Razstavo si je ogledal na katere včasih eminentne galerije diplomiral na Akademiji za likov- ščanov, saj je bilo že njeno odprtje, tudi župan Peter Bossman, ki je, nav- kar pozabijo, ponuditi priložnost več no umetnost v Ljubljani in tam lani ki je preraslo v prav posebno prije- dušen nad njo in vzdušjem na otvori- za predstavljanje. zaključil še specialistični magistrski tno druženje, deležno tako velikega tvi, obljubil več podpore za tovrstne Tako se je s svojimi deli predsta- študij slikarstva. Ima status samo- obiska, da je bil sicer velik prostor izvirne piranske umetniške dogodke.

Vrhunski plesalci navdušili Piše · Elizabeta Fičur, vodja OI JSKD Piran, foto· Franc Krajnc Svečani velikonočni baletni koncert Območna izpostava Javnega zne plesne koreografije. Nastopili so: sklada RS za kulturne dejavnosti je Catarina de Meneses, Matjaž Marin, v sodelovanju z Društvom baletnih Tetiana Svetlična, Zala Dodič, Urša umetnikov Slovenije, ZKD Karol Vidmar, Dana Petretič, Siniša Buki- Pahor Piran in Avditorijem Portorož nac, Alena Medič in Anton Bogov. tudi letos organizirala Svečani veli- V drugem delu programa pa sta konočni baletni koncert. Prireditev občinstvo več kot navdušila Rosana je bila v veliki dvorani Avditorija v Hribar in Gregor Luštek s 40 minut nedeljo, 31. marca. trajajočo plesno predstavo DUET 14, Nastopili so vrhunski baletni ki osvaja srca številnemu občinstvu plesalci in solisti SNG Opera in balet tako doma kakor tudi v tujini. Ljubljana in Maribor ter člani Dru- Organizacija plesnih dogodkov baletni večer pod zvezdami, ki bo Sicer pa se organizatorji že aktiv- štva baletnih umetnikov Slovenije. in predstav v sodelovanju z Dru- 25. junija na Tartinijevem trgu, in no pripravljajo na organizacijo leto- V prvem delu programa so odplesali štvom baletnih umetnikov Slovenije 12. Gala baletni večer novih kore- šnjega Festivala plesa Piran 2013, ki odlomke klasičnih baletov Labodje ima v Piranu že nekajletno tradicijo. ografij na slovensko glasbo, ki bo v bo potekal od sobote, 22., do vključ- jezero, Chopiniana, Don Kihot, Ba- Poleg velikonočnega koncerta bomo Avditoriju Portorož predvidoma 10. no torka, 25. junija, na Tartinijevem jadera in Romeo in Julija ter posame- v letošnjem letu organizirali še Gala novembra. trgu v Piranu.

Mednarodno glasbeno tekmovanje »Svirel« Piše in foto · Robert Stanič Kvartet klarinetov glasbene šole Piran dosegel lep uspeh Od 6. do 14. aprila se je v Šta- Krajnc (klarinet) in Kevin Oblak njelu odvijalo mednarodno glas- (bas klarinet). Med konkurenco beno tekmovanje »Svirel« v orga- osmih skupin iz vse Evrope je do- nizaciji Univerzitetnega pihalnega segel 84 točk od 100 in za 1 točko orkestra Ljubljana. V kategoriji zgrešil bronasto nagrado. Kljub komornih skupin do 15. leta sta- prostorskim težavam za pouče- rosti je sodeloval kvartet klarine- vanje in nastopanje učencev glas- tov glasbene šole Piran v sestavi: bene šole Piran je to lep uspeh in Nina Tomič, Ylenia Žiber, Sindi vzpodbuda za nadaljnje delo. 35 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO DEDIŠČINA

Iz zgodovine Pirana Piše · Alberto Pucer Zanimive okrogle obletnice v letu 2013

840 let najstarejše piranske in podpisali prostovoljno vdano- notarske pergamentne listine, na- stno listino. pisane v Ogleju leta 1173. Z njo 670 let prikazanja sv. Jurija je oglejski patriarh Voldoricus dvema ribičema v Piranu julija podaril samostanu v Beligni (pri leta 1343. Legenda pripoveduje, Ogleju) posestvo pri Piranu v kako je sv. Jurij rešil Piran in Pi- Istri, katerega meje zajemajo ob- rančane. V noči z 20. na 21. julij močje od Seče do Albucana (tega 1343 se je nad Piranom razbesnel kraja danes ni več), od koder gre orkan. Strele so švigale vsepo- do Nožeda in vse do morja, z vsod, morje je besnelo. Takrat se druge strani pa se spušča od Al- je dvema ribičema prikazal sv. Ju- bucana do vodnjaka v dolini Se- rij in jima zagotovil, da bo mesto čovelj in vse do morja, z močvir- rešil pred katastrofo. Neurje se je jem in ribjimi lovišči vred. Poleg Beneški krilati lev z grbom pirana v taci. takoj umirilo, mesto je bilo reše- tega prepušča samostanu tudi no in prav tako polja v okolici. vse pravice, ki jih ima patriarh v 750 let najstarejšega piranske- nimi bremenitvami. Glas o rešitvi se je takoj razlegel cerkvah na tem območju, in sicer ga dukala, to je doževega pisma, 730 let podpisa vdanostne li- po Piranu in Pirančani so sv. Juri- za cenzus 20 freisinških denarjev, napisanega v Benetkah 28. no- stine Pirana Beneški republiki. To ja imenovali za svojega zavetnika ki jih mora samostan na dan sv. vembra 1263. Z njim je beneški se je zgodilo januarja leta 1283. ter mu na vrhu griča nad mestom Mohorja in Fortunata poravnati dož Rayneri Zeno zahteval od pi- Zbor mestnih plemičev je namreč posvetili cerkev, ki jo je blagoslo- oglejski cerkvi. Patriarh si tudi ranskega župana Senesija de Ber- v cerkvi sv. Andreja sklenil pre- vil oglejski patriarh Bernard 24. zagotovi zase in svoje naslednike nardija in njegovih naslednikov, dati mesto s celotnim ozemljem aprila 1344 prav na njegov god. spodoben sprejem in oskrbo, če da prenehajo nadlegovati tamkaj Beneški republiki. Piranski od- Križ iz ščita sv. Jurija pa so upo- bi kdaj obiskal te kraje. poročene Benečane z neupraviče- poslanci so nato odšli v Benetke dobili v svojem grbu.

Kulturna in domoznanska dediščina na spletu Piše · Ksenija Petaros Kmetec, foto · Aleš Majer Predstavitev spletnega portala Kamra in povabilo k sodelovanju

V okviru domoznanske dejavno- sodeluje že 138 partnerjev. sti Mestne knjižnice Piran je v Knji- Na portalu objavljamo zbirke žnici Lucija 10. aprila potekala zani- digitaliziranih objektov, katerih ori- miva predstavitev spletnega portala ginali so varno shranjeni na različnih digitalizirane domoznanske in kul- lokacijah. Vsebine so predstavljene turne dediščine Kamra (www.kamra. kot zgodbe, kar pomeni, da digita- si). Predstavitveni večer je piranska liziranim objektom s pripadajočimi knjižnica pripravila v sodelovanju z metapodatki (fotografije, razgledni- Osrednjo knjižnico Srečka Viharja ce, avdio- in videozapisi itd.) dodamo Koper. Portal nam je besedno in sli- besedilo o temi, ki jo predstavljamo. kovno predstavila bibliotekarka Lau- Poleg besedila v slovenskem jeziku Bibliotekarki Ksenija Petaros Kmetec in Laura Chersicola. ra Chersicola iz koprske knjižnice. lahko dodamo tudi prevod ali povze- Portal Kamra so vzpostavile tek v italijanskem in/ali madžarskem nehno spreminja in izboljšuje. vljati svoje vsebine na portal, koprska osrednje območne slovenske knjižni- jeziku. Zapisom so dodani tudi kon- Vsebine na Kamri so od leta 2010 splošna knjižnica nudi brezplačno ce leta 2005. Pri vnašanju vsebin na taktni podatki o avtorjih vsebin in dostopne tudi v evropski večjezični usposabljanje. Ostalim bomo vsebine portal sodelujejo vse splošne knjižni- povezave na sorodne vsebine. Ob po- digitalni knjižnici Europeana (www. postavili na Kamro v knjižnici. Sveto- ce v Sloveniji oziroma njihovi domo- stavitvi na Kamro vsi digitalni objekti europeana,eu), ki ponuja dostop do vali in pomagali vam bomo tudi pri znanski oddelki. dobijo zaščitni vodni znak portala. evropskih kulturnih zakladov v digi- pisanju besedil. Svoje želje in vpraša- Poleg vnašanja lastnih digitalizi- Cilji portala so koordinirano talni obliki. nja sporočite Lauri Chersicola (laura. ranih vsebin knjižnice vzpostavljajo, zbiranje različnih domoznanskih Obisk portala vztrajno raste. Ob [email protected]), bibliotekarki vsaka na svojem lokalnem območju, vsebin, omogočanje kreativnega so- koncu leta 2011 so beležili 186.086 v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja partnerstva z ostalimi kulturnimi, delovanja uporabnikom, promocija obiskov, ob koncu leta 2012 pa Koper, ali Kseniji Petaros Kmetec izobraževalnimi in drugimi ustano- in ohranjanje kulturne dediščine v 243.934. ([email protected]), bibliote- vami, društvi in posamezniki. Poleg digitalni obliki in dostop na daljavo. Vabimo vas k sodelovanju. karki v Mestni knjižnici Piran. splošnih knjižnic tako danes v Kamri Kamra je dinamičen portal, ki se ne- Vsem, ki se boste odločili sami posta- 36 SOLINE SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013

Natura 2000 Piše · KPSS Se varstvo narave »splača«? Zavarovana območja narave in ob- močja Natura 2000 se ustanavljajo z na- menom, da se zavaruje in ohranja razno- vrstnost rastlinskih in živalskih vrst in njihovih življenjskih okoljih. Pojem var- stvo narave je nastal šele ob koncu 19. sto- letja; prej posebnih ukrepov za ohranjanje narave človeštvo sploh ni potrebovalo, saj nas je bilo na Zemlji bistveno manj, pred- vsem pa nismo živeli na potrošniški način. Če bi danes vsi ljudje na Zemlji živeli tako kot povprečen Američan, bi potrebovali 4,5 planeta Zemlja, da bi zadostili vsem potrebam ljudi na svetu! Ob omembi pojma varstvo narave žal večina ljudi še vedno pomisli le na ukrepe, s katerimi ohranjamo npr. ogrožene in red- ke živali in rastline. Le redki pa se ob tem zavedajo dejstva, da brez ohranjene narave in naravnih procesov tudi človek na Zemlji ne more preživeti. Koristi, ki jih imamo ljudje od ohranjene narave, imenujemo ekosistemske storitve. Zeleno rastlinje na planetu proizvaja kisik, ki ga dihamo, pitna Primož Hieng – Med ekosistemske storitve štejemo tudi estetske užitke, ki jih doživljamo ob pogledu na voda se očisti v peščenih nanosih, čebele in območje solin. ptice oprašujejo rastline, brez katerih ljudje ne bi pridelali dovolj hrane za svoj obstoj. »petola«, značilni biosediment, na katerem Ohranjena narava je tudi potencial za ra- se prideluje piranska sol, sprošča ogromne zvoj turizma in vir številnih zaposlitev za količine kisika. Smo kdaj razmišljali, kaj lokalno skupnost. bi dobili, če bi vse te koristi preračunali v V okviru projekta LIFE+ MANSALT, ki denarju? V italijanskem narodnem parku LIFE+ je finančni instrument EU, ki je namenjen se izvaja v Sečoveljskih solinah, obnavljamo Majella so ekonomisti izvedli takšno ovre- izključno varstvu okolja. Podpira izvajanje nasipe, ki bodo zagotavljali uspešno gnez- dnotenje; če si dovolimo posplošitev, da je okoljske politike EU, vzpodbuja projekte, ki denje ptic in uspevanje slanoljubnih rastlin ta park stokrat večji od Krajinskega parka prispevajo k trajnostnemu razvoju in tiste, v solinah. Neposredno korist od teh del Sečoveljske soline, oziroma če bi tam izra- ki predstavljajo dodano vrednost v smislu ima tudi lokalna skupnost, saj se zmanjšuje čunane vrednosti ustrezno zmanjšali glede ohranjanja okolja in narave v državah EU. Je nevarnost poplav ob visokem plimovanju na razliko v velikosti obeh območij, potem tudi glavni finančni mehanizem za izvajanje projektov v območjih Natura 2000, kamor so morja. A to je le ena, najbolj vidna korist bi lahko za KPSS zapisali naslednje števil- uvrščene tudi Sečoveljske soline. ohranjene narave v Sečoveljskih solinah. ke: v solinah se letno proizvede okoli 2,5 Enkratno solinsko okolje privablja številne milijona kilogramov kisika, kar v denarju obiskovalce, predvsem tiste, ki si želijo od- znaša okoli pol milijona evrov na leto. Tu dahniti od stresnega vsakdana in iščejo ob- se absorbira okoli 20 tisoč ton onesnažene- močja, kjer se lahko sprostijo. Od leta 2002 ga zraka in 3 tisoč ton ogljika. Uravnavanje se je število obiskovalcev, ki obiščejo Sečo- hidrološkega in temperaturnega režima v Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih veljske soline, povečalo za petkrat. Obisko- parku je ekvivalent pol milijona evrov. Te varstvenih območij, razglašenih v državah valci uživajo v blagodejni solinski mikro- številke bi morale tudi splošno javnost pre- članicah Evropske unije z osnovnim ciljem klimi in čistem zraku. Malo znano je, da pričati, da se varstvo narave »splača«. ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove. 37 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO SOLINE

Krajinski park Strunjan ima nove pridobitve Piše · Brina Knez Novi most in informacijski center 29. 3. 2013 so se zaključila ob- solinarskih hišk. novitvena dela na lesenem mostu V solinarskih hišah trenutno v Krajinskem parku Strunjan, ki je poteka obnova, v kateri bodo ure- zaradi dotrajanosti predstavljal veli- jeni informacijski center in prostori ko nevarnost za obiskovalce parka, za solinarsko dejavnost. Projekt del- zatorej ga je bilo treba sredi poletne no financira Evropska unija, in sicer turistične sezone v letu 2012 zapreti iz Evropskega sklada za regionalni oziroma prepovedati prehod čezenj. razvoj. Obnova se izvaja v okviru Obnova mostu pomeni veliko Operativnega programa krepitve re- pridobitev za Krajinski park Stru- gionalnih razvojnih potencialov za njan in kraj, saj predstavlja prilju- obdobje 2007–2013. Delež Evrop- bljeno prehodno pot, obenem pa skega sklada za regionalni razvoj povezuje bregove pretočnega kanala je 85 % nepovratnih sredstev, ki so Lagune Stjuža. Izvedbena dela na dodeljena na osnovi prednostne lesenem mostu so bila delno finan- usmeritve Dvig konkurenčnosti tu- cirana s strani Občine Piran, večina rističnega gospodarstva in obsegajo pridobljenih sredstev pa je iz projek- do 75 % upravičenih stroškov, delež ta SALTWORKS. Pri projektu gre za proračuna Republike Slovenije v vrednotenje, razvoj in promocijo so- okviru navedene prednostne usme- lin na programskem območju preko ritve pa je 15 %. Za izvajanje projek- določitve dobrih praks za koriščenje ta je odgovorno Ministrstvo za go- območij in infrastruktur. Zaključek spodarski razvoj in tehnologijo RS obnove mostu je le ena izmed nalog, – Direktorat za kohezijsko politiko. ki jih zajema to projektno delo. Pro- Dela bodo zaključena predvido- jekt obsega tudi ureditev dostopne ma do poletja 2013. poti oziroma obnovo dela nasipa do Solinarski praznik skozi objektiv

Novost letošnjega Solinarskega praznika je bil natečaj za najboljšo za najboljšo piransko Zanimivost letošnjega praznika je bilo tekmovanje v vlečenju vrvi »Piran vs. ostali svet« slano jed / izdelek. Zlato plaketo »Slan Piran 2013«, ki jo je podelil župan Peter Bossman, je pred Gledališčem Tartini Piran. K dvakratno zmagi ekipe Piran sta prispevala tudi župan prejelo KTD Čikole Čakole iz Pirana za jed "Prepovedana ljubezen". Foto: Nataša Cvišič Peter Bossman in podžupanja Meira Hot. Foto: Nataša Cvišič

Solinarska družina v povorki, ki je potekala od avtobusne postaje Piran proti Tartinije- Mladinski pihalni orkester Piran je nepogrešljiv del Solinarskega praznika. vem trgu. Foto: Nataša Cvišič Foto: Nataša Cvišič 38 ZDRAVJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013

60 let prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji Piše · V. K. Piransko srečanje generacij

V sistemu solidarnega koncepta ka Ida in prostovoljka RK Karmen zdravstva je ureditev nacionalne pre- Kos. Cilka je pri svoji 93 letih še zelo skrbe s krvjo in krvnimi izdelki zelo zdrava in čila, zato se kot prijetna so- pomembna. Krvodajalstvo pri tem govornica zelo rada razgovori o sta- nastopa v osrednji vlogi, in to velja rih »rdečekrižarskih« časih. Ko se je za vsako državo, ne glede na njeno pred več kot 50 leti preselila iz rodne- ureditev. Preskrba s krvjo je namreč ga Zagorja v Piran, je ostala zaprise- nepogrešljiva dejavnost, ki omogoča žena prostovoljka znotraj Krajevnega delovanje sodobnega zdravstvenega odbora RK Piran, kjer je delovala še sistema. do pred desetletjem. Začetki transfuziologije in krvo- V naši občini pa imamo tudi dajalstva v Sloveniji segajo v obdobje Z leve: oče Frenk Godnič (daroval kri 49-krat!), mama Irena (28-krat), nekdanja prosto- NAJ KRVODAJALSKO DRUŽINO, po koncu druge svetovne vojne, ko je voljka RK Lucija Barlič, Zorica Šutič (partnerica sina Arjana, ki sedi ob njej na desni), ki ima ki je pred kratkim kri darovala isto- bil v Ljubljani pri Centralni vojni bol- v naročju Mio – najmlajšo članico družine Godnič (najbrž bodočo krvodajalko), ter Mar- časno (fotografija je nastala takoj po nici ustanovljen transfuzijski odde- tina Udovičič in Zlata Zorec – obe zapriseženi krvodajalki in prostovoljki pri OZRK Piran. darovanju šestih od sedmih članov lek. Tam so 4. junija 1945 odvzeli in je nedvomno prispeval k temu, da se potrebne programe. Rdeči križ Slo- družine Godnič iz Pirana v prosto- konzervirali prvih 19 steklenic krvi. je organizirano krvodajalstvo pričelo venije to nalogo opravlja s 56 ob- rih Oddelka za transfuzijo v Izoli). Ta pomemben mejnik na področju razvijati in širiti povsod po državi. V močnimi združenji skoraj vseh 365 Kmalu zatem so obiskali našo legen- transfuzijske službe oz. krvodajalstva 60 letih razvijanja in širjenja duha dni na leto. Vsakih 5 minut nekdo v do rojstva krvodajalstva, go. Cilko, praznujemo kot dan krvodajalstva. Z prostovoljnega krvodajalstva smo državi potrebuje kri, na letni ravni pa v Domu starejših občanov v Luciji, razvojem zdravstva so se povečevale skupaj dosegli imenitne in zavidljive je naberemo kar 42.000 litrov od cca kjer prebiva že tretje leto. Da je bilo potrebe po večjih količinah krvi, kar rezultate. Naša država sodi med ti- 110.000 krvodajalcev. srečanje še bolj praznično in veselo, je imelo za posledico ustanavljanje ste, ki pokrivajo vse potrebe po krvi V zadnjih letih kljub socialni je predsednica Krajevnega odbora transfuzijskih postaj pri bolnišnicah. same. Uspehi pri takem organizira- in gospodarski krizi v državi be- RK Lucija Zlata Zorec Cilki izroči- Pomemben mejnik je bilo tudi leto nem krvodajalstvu, kot ga imamo, ležimo vedno več krvodajalcev na la šopek rož s simboličnimi šestimi 1953, ko je organizacijo krvodajal- nas upravičeno uvrščajo v evropski akcijah, ki potekajo na terenu in cvetovi (za vsako desetletje eno ger- stva prevzel Rdeči križ Slovenije ter vrh. Trend vse bolje organiziranega transfuzijskih oddelkih. To dejstvo bero), krvodajalka Martina Udovičič vzpostavil prostovoljno, brezplačno krvodajalstva, ki se je razvil od t. i. nedvomno kaže, da krvodajalstvo pa »naj krvodajalski družini« slastno in anonimno krvodajalstvo. aktivističnega načina organiziranja v še naprej ostaja najbolj množična torto, ki jo je izdelala in podarila Sta- Preskrba s krvjo metaforično preteklosti pa do današnjega vse bolj in najbolj plemenita oblika soli- ra pekarna iz Lucije (katere solastnik, poteka od vene dajalca do vene pre- ciljno usmerjenega krvodajalstva darnosti v Sloveniji. Jaka Šoba, je na veselje vseh nas tudi jemnika in zajema tri neločljiva in glede na pokrivanje dejanskih potreb Zato ostaja naša zaveza, da mora sam redni piranski krvodajalec in prepletena področja: področje krvo- po krvi in krvnih skupinah, je po- širša družbena skupnost še bolje spo- član prostovoljske ekipe prve pomo- dajalstva, področje zbiranja, predela- membno prispeval k razvoju širšega znati in ceniti ter ohranjati vrednote či pri RK). ve in testiranja ter področje klinične zdravstvenega sistema. prostovoljnega krvodajalstva, še po- Bliža se tradicionalni teden Rde- uporabe krvi. Na podlagi naštetih Načela delovanja največje huma- sebej pa mora ceniti ljudi iskrenega, čega križa (8.–15. maj), ki je letos področij se med seboj prepleta tudi nitarne organizacije, delo številnih humanega in odprtega srca, kot so posvečen 60-letnici anonimnega, delo odgovornih izvajalcev: Rdeči generacij predanih prostovoljcev krvodajalci in krvodajalke, ki ne- prostovoljnega in brezplačnega kr- križ Slovenije s svojimi območnimi Rdečega križa, zvesti krvodajalci ter sebično darujejo kri bodisi enkrat, vodajalstva na Slovenskem. V tem združenji, transfuzijska služba in dejstvo, da je krvodajalstvo preraslo dvakrat, trikrat ali večkrat letno. času potekajo po državi številni lo- uporabniki – zdravniki in pacienti. v vseslovensko gibanje za življenje, Obeleženje prve krvodajalske kalni in državni dogodki, na katerih Vendar je prvi pogoj za ustrezno pre- je Rdečemu križu Slovenije kot hu- akcije izpred 60 let je bilo 9. marca lahko ljudje bolje spoznajo to naj- skrbo s krvjo zadostno število krvo- manitarni organizaciji nacionalne- letos v Zagorju. Proslave RKS se je starejšo humanitarno organizacijo, dajalk in krvodajalcev. ga pomena Republika Slovenija z udeležila naša občanka in dolgoletna ki letos praznuje častitljivih 150 let 9. marca 1953, torej pred 60 leti, zakonom zaupala zelo pomembno prostovoljka piranskega Rdečega kri- (Mednarodni Rdeči križ, slovenski je v Zagorju prvič potekala organi- in odgovorno nalogo. In sicer orga- ža, sicer takratna bolničarka Lucija RK bo ta jubilej praznoval leta 2016). zirana krvodajalska akcija pod okri- niziranje prostovoljnega krvodajal- Barlič (Cilka), ki je ob tem prejela Več si lahko ogledate na spletni ljem Rdečega križa Slovenije. Ta izje- stva na način, ki še danes zagotavlja tudi posebno priznanje. Na poti v strani Območnega združenja Rde- mni dogodek nacionalnega pomena zdravstvu dovolj zbrane krvi za vse rodno Zagorje sta jo spremljali hčer- čega križa Piran: www.piran.ozrk.si. Čistilni servis Biljana Pajić s.p., Ulica Svobode 99, 6330 Piran Tel.: 040 435 260 ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE 24 UR NA DAN 39 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO ŠPORT

Balinarski klub ANTENA Piše · BK ANTENA Uspešna ženska sekcija

Balinarski klub ANTENA Pi- Za odlične uspehe gre zaslu- ran ima tudi uspešno žensko sek- ga vsaki balinarki posebej, vsem cijo. Že tretje leto zapored, 2010, skupaj in tudi vodstvu kluba, 2011 in 2012, so balinarke dosegle ki mu predseduje Milan prvo mesto. Todorovič, organizator balinar- V OBZ (območno balinarsko skih turnirjev pa je Zdravko Ta- zvezo) Slovenska Istra je ženska škar. Iskrene čestitke vsem! sekcija Balinarskega kluba Antena Balinarke Antene se udele- vključena že deseto leto. V OBZ žujejo tudi turnirjev, ki jih or- tekmujejo z obalnimi balinarskimi ganizirajo balinarski klubi po klubi, in kot rečeno, so že tretje leto vsej Sloveniji in v Trstu. Gre za odlične prve! In kaj je tisto, kar pri- področna in državna tekmova- speva k uspešnemu balinanju? nja. Balinarke Antene zastopajo Prav gotovo ljubezen do tega tudi Društvo invalidov Piran, športa, redni treningi, prijazni Društvo upokojencev Piran in medsebojni odnosi ter ne nazadnje Društvo istrskega prijateljstva. dobra organizacija in pogoji za tre- Pridružite se jim! ning. Info: 031 346 567.

Izjemen uspeh Piše · Jerneja Tratnik Lacovich ŠK Flip Piran je dobitnik Bloudkove plakete za leto 2012

Flipovo jubilejno leto je dnjem obdobju. Posebno pla- doživelo vrhunec, ko so pre- keto je prejel ob 50. obletnici jeli obvestilo, da so dobitniki Gimnastične zveze Slovenije, Bloudkove plakete. Velika čast katere ustanovni član je. Ista je bila klubu podeljena ne le nacionalna panožna zveza zaradi visoke obletnice delo- pa je Stasji Mehora podelila vanja, saj je v letu 2012 pra- priznanje za življenjsko delo znoval okroglih 60 let, ampak »zlati telovadec« za izjemen predvsem zaradi pomembnega prispevek na področju športa. prispevka k razvoju slovenske- Gimnastična zveza Slove- ga športa, kot je bilo zapisano nije je piranski Flip že enajsto v obrazložitvi strokovne komi- leto zapored razglasila za naj- sije. boljši klub v programu Gimna- Lepšega zaključka prazno- stika za vse. Med posamezniki vanja si v Flipu niso mogli pa so priznanja za najboljše zamisliti, hkrati pa se zahva- športnike dobili še Ilarija in ljujejo za številne čestitke. Za- Rebeka Grižon, Kristina Vato- gotovo je prejemnik Bloudko- vec in Daniel Golenač. ve plakete v ponos tudi občini. Tudi na podelitvi najbolj- Ob tem ne gre pozabiti, da je ših športnikov občine Piran Bloudkova plaketa za 2012 v rokah Flipovcev. Bloudkovo plaketo pred 20 so bili Flipovi predstavniki leti prejela tudi Stasja Mehora, večkrat poklicani na oder. Na- Nagrade so velika čast in venstvi. Ob tem se pripravljajo mentorica, trenerka in režiser- grajeni Flipovi državni prvaki, obveza. Zato v Flipu še naprej na veliki nastop, ki bo 1. junija ka v Flipu, za organizacijsko nekateri tudi v več kategorijah, pridno delajo in trenirajo. V v Avditoriju, in na gostovanje delo pri razvijanju množičnega so Ilaria in Rebeka Grižon, letošnji sezoni so se udeleži- v Ameriki, kjer bodo konec športa, za prizadevnost v špor- Daniel Golenač, Ana Janko, li že več tekmovanj doma in junija sodelovali na festivalu tni vzgoji v šolah in vrtcih. Katjuša Simčič in Kristina Va- v tujini, osvojili lepo število ameriške gimnastične zveze, Sicer pa je Flip prejel še tovec. Flip pa je dobil posebno medalj in pokalov in tudi sami kamor so povabljeni kot pred- nekatera druga priznanja v za- priznanje Občine Piran. organizirali dve državni pr- stavnik stare celine. 40 ŠPORT SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013

Športnik leta 2012 Piše in foto · Nataša Cvišič Mirko Bogić prejel posebno priznanje župana Občine Piran

Na letošnji prireditvi Športnik leta v Tar- tinijevem gledališču so med drugim pode- lili tudi posebno priznanje župana Občine Piran. Gospod Peter Bossman ga je izročil našemu dolgoletnemu someščanu, Mirku Bogiću, ki je svoje življenje posvetil jadranju. Mirka Bogića je pot še kot mladeniča za- nesla iz rodnega Šibenika v Slovenijo, kjer je v Ljubljani končal študij geografije in za di- plomsko delo prejel Prešernovo nagrado. Po študiju se je zaposlil kot kustos v Geograf- skem muzeju Slovenije in to delo opravljal vse do upokojitve. Ker je ljubil morje in jadranje, je hitro za- čel z veslanjem po Ljubljanici, leta 1949 pa je ustanovil Jadralni klub Ljubljana, ki je takoj po prvi regati dobil priveze v piranskem pri- stanišču ter prostore za prenočišče in opre- mo. Klub je od ministrstva za notranje zade- ve pridobival posebna dovoljenja za jadranje po morju, ker je v tistem času to območje pripadalo coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. Njihove jadrnice so bile prve, ki so plule pod slovensko zastavo. Mirno lahko re- čemo, da je Mirko Bogić (skupaj s sodelavci) predaval o pomenu vremena pri jadranju, Regata je v našem prostoru edinstvena, saj je začetnik organiziranega jadranja v Sloveniji. za kar je leta 2000 prejel zlato plaketo Zveze postavljena kot navigacijska s startom v Pi- Piran se mu je prikupil že ob prvem sre- geografskih društev Slovenije za več kot tri- ranu, etapnima ciljema in startoma v Izoli in čanju, a je do upokojitve tu preživljal le vi- desetletno prizadevno, uspešno in odmevno Kopru ter zaključkom v Piranu. kende in poletja, ko je jadral. Po upokojitvi delo pri razvoju in uveljavljanju slovenske Prejel je tudi veliko nagrad za prostovolj- je takoj zapustil prestolnico in svoje življenje geografije. no delo v športu, med njimi leta 2000 tudi povsem posvetil morju. Zadnjih 36 let ima Napisal je več knjig o pomorstvu, med priznanje za življenjsko delo Športne zveze tako dve stalni prebivališči – na morju svojo drugim je sodeloval celo pri prvem priročni- Slovenije. šestmetrsko jadrnico in na kopnem Piran. ku o jadranju v slovenskem jeziku. Njegove »Mirko Bogić je poosebljenje slovenske- Mirko je bil tudi med začetniki pouče- knjige so izjemno dragocene, saj do potan- ga jadralstva, človek, ki je posvetil svoje ži- vanja jadranja in velja za zelo spoštovanega kosti pozna domačo obalo, vremenske pogo- vljenje temu priljubljenemu športu in skrbi in karizmatičnega učitelja. Njegov namen je je in tehniko jadralskega športa. Neštetokrat za nove generacije jadralcev, ki ga z znanjem, bil spraviti na morje čim več ljudi iz osrednje je prekrižaril Jadran, se udeležil številnih pridobljenim na njegovih tečajih, razvijajo Slovenije. Svoje znanje je prenesel na več ti- regat in vsaj stokrat tudi zmagal, a bolj kot naprej,« so zapisali v obrazložitvi nagrade za soč navdušencev nad jadranjem, zaradi česar zmage mu je bilo pomembno predvsem to, Mirkove dosežke. je med ljudmi velikokrat slišati govorice, da da lahko uživa na morju. Je tudi idejni vod- Mirko kljub svojim skoraj 97 letom še je naučil jadrati pol Slovenije. ja tradicionalne regate Šavrinka, ki jo klub danes redno dvigne jadra na svoji jadrnici in Do svojega 90. leta je na raznih semi- organizira vse od leta 1975 in za katero je izpluje iz piranskega mandrača. narjih, fakultetah in po jadralskih klubih tudi izbral ime – po pogorju slovenske Istre. Še na mnoga leta, Mirko!

Gradbena mehanizacija, špedicija d.o.o. Liminjanska cesta 96, Lucija, 6320 Portorož tel.: 05 677 90 15 • gsm: 041 64 80 67 • e-mail: [email protected], [email protected] 41 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO ŠPORT

Portoroški košarkarji so suvereno opravili s tekmeci v 2. SKL Piše in foto · Košarkarski klub SPLOŠNA PLOVBA Portorož Splošna plovba zaplula med elito

Sezono, v kateri so proslavili iskanje dodatnih sredstev, ki nam 20-letnico delovanja kluba, so ko- bodo omogočila enakovreden boj šarkarji Splošne plovbe okronali z s preostalimi prvoligaši. Sredstva napredovanjem v prvo ligo, za na- bomo morali pametno porabiti, meček pa so se v pokalnem tekmo- razmetavanja z denarjem pa zago- vanju uvrstili med najboljših osem tovo ne bo,« je odločen predsednik moštev. kluba Alojz Jurjec. Podobno raz- Pred pričetkom novega prven- mišlja tudi bivši prvi mož kluba in stva so v portoroškem drugoligašu predsednik uprave glavnega spon- razmišljali o uvrstitvi okrog tretjega zorja Splošne plovbe Egon Bandelj: mesta, ki naj bi bila v skladu s kako- »Moštvo, ki si je izborilo nastop v vostjo igralskega kadra in finančno prvi ligi, je bilo izjemno homoge- močjo kluba. Že uvodni krogi pa so no, pred nami pa so novi izzivi. Za razkrili, da se lahko košarkarji pod nastopanje v Ligi Telemach bo tre- vodstvom trenerja Konstantina ba vse skupaj dvigniti na višji nivo, Subotića kosajo z vsakim naspro- tudi igralski kader bo potreboval tnikom. Tekmeci so padali kot do- kakšno okrepitev. Vse pa bo seve- mine, s prihodom Saša Ožbolta pa da odvisno od finančnega stanja.« je mesto rož in okolico zajela prava Poleg zvestih sponzorjev, ki klubu košarkarska evforija, ki ni pojenja- že vrsto let stojijo ob strani, bo mo- la do konca sezone. »Pred sezono rala uprava poiskati še dodatne vire smo malce pomladili moštvo in ga financiranja, svoje pa bo morala okrepili na nekaterih mestih. Upali dodati tudi lokalna skupnost, ki so smo na mesta pod vrhom, realen ji uspešni športniki zagotovo naj- domet moštva pa naj bi bilo tretje lepša reklama. Tega se zaveda tudi mesto. Takšnega uspeha si res ni- piranski župan Peter Bossman, ki je smo predstavljali,« je pričakovanja po tekmi z Branikom dejal: »Uvr- pred pričetkom sezone predstavil Župan Peter Bossman je 18. aprila v občinski palači sprejel košarkaše in stitev v prvo ligo je odlična promo- Subotić. vodstvo kluba Košarkarski klub Splošna plovba Portorož, ki so dosegli cija za naš kraj.« Prvi vrhunec sezone je bila zgodovinski uspeh in se uvrstili v prvo slovensko košarkarsko ligo. Župana Glavno breme uvrstitve v prvo so prijetno presenetili in mu podarili dres s podpisi vseh igralcev, ki si ga uvrstitev na zaključni turnir Pokala ligo so letos nosili Sašo Ožbolt, Jaka je takoj nadel Župan jim je čestital za ta izjemen uspeh in zaželel veliko Spar. Portorožani so v zadnjem kro- uspeha v prihodnje! Zagorc, Aljoša Remus in Adin Ka- gu kvalifikacij ugnali tudi prvoliga- vgić, pomemben delež so prispeva- ša iz Škofje Loke in s tem dokazali, li tudi Žiga Percel, Alen Katonar, da je bila že letošnja ekipa povsem Zaključek prvenstva ni prinesel nad Branikom razmišljal Ožbolt, ki Simon Maršič, Aleks Cvetičanin konkurenčna moštvom iz spodnje- pretresov, motivirana portoroška je skupaj s soigralci in zvestimi na- in Žiga Bahor, poškodbe pa so od ga dela lestvice Lige Telemach. Nov »kazenska ekspedicija« pa je nada- vijači bučno proslavil napredovanje parketa oddaljile Davida Mora in dokaz kakovostnega dela je prišel ljevala z zmagovitimi predstavami, med elito. Tudi zadnji dve tekmi Borisa Gverića, ki že imata tudi na zaključnem pokalnem turnirju tako da je dokončna odločitev o so novopečeni prvoligaši odigra- prvoligaške izkušnje. V naslednjih v Celju, kjer so se ladjarji v četrtfi- prvaku 2. SKL padla že konec mar- li zbrano in prvenstveno sezono tednih se bo v obalnih košarkar- nalu odlično upirali kasnejšim fi- ca na domačem obračunu z mari- zaključili s 23 zmagami in le enim skih krogih zagotovo veliko raz- nalistom, Heliosu iz Domžal. Raz- borskim Branikom, ki ni pokvaril porazom. glabljalo o morebitnih kadrovskih položenja v moštvu in okrog njega vnaprej načrtovanega slavja. »Z Zgodovinsko sezono so tako spremembah, prioriteta vodilnih ni pokvaril niti edini prvenstveni uvrstitvijo v prvo ligo smo izpolnili zaključili na najlepši možen način, pa mora biti ohranitev obstoječega poraz pri najnevarnejših tekme- sanje. Ta uspeh je nekaj enkratne- pred strokovnim štabom in upra- jedra, ki je s svojim odnosom do cih iz Šenčurja, saj so si s serijo 13 ga za naš klub in naše okolje. Vesel vo kluba pa so meseci napornih portoroškega dresa dokazalo, da si uvodnih zmag že zagotovili varno sem, da sem lahko prispeval svoj priprav na zahtevno prvoligaško zasluži priložnost tudi v naslednji prednost na vrhu lestvice. delež k temu uspehu,« je po zmagi tekmovanje. »Takoj moramo začeti sezoni. 42 ŠPORT SOLNI CVET / L'AFIORETO Maj 2013

Odbojkarska sekcija ŠD Piran Piše · ŠD Piran Odbojkarska sekcija Odbojkarice Pirana v polfinalu državnega prvenstva Ekipa starejših deklic (rojene prvenstva in osvojile tretje me- 1998 in mlajše) odbojkarske sek- sto, v odbojki na mivki so dekleta cije ŠD Piran se je z dvema zma- osvojila naslov državnih prvakinj gama na zadnjem turnirju A-lige v kategoriji deklic in kadetinj ter kot edina obalna ekipa uvrstila v uvrstitev na evropsko tekmova- polfinale državnega prvenstva. nje. Članska ekipa trenutno na- Polfinalni turnir bo potekal 11. stopa v 3. državni ligi, že dvakrat 5. 2013, za igranje v ŠD Lucija bo je nastopala tudi v 2. ligi, v pokal- podana kandidatura. Nasprotnice nem tekmovanju pa se je enkrat mladih perspektivnih Pirančank uvrstila v četrtfinale. bodo igralke Prevalj, NKB Mari- Vadbo vodijo usposobljeni bor in Vital Ljubljana. Trener eki- trenerji odbojke, od katerih so tri- pe Pirana je prof. šp. vzg. Milovan je profesorji športne vzgoje (Milo- Bulič, ki je pred leti z ekipo kade- van Bulič, Ljudmila Stefčeva Bre- tinj že postal državni podprvak. ulj in Albis Petretič). Že nekaj let Odbojkarska sekcija ŠD Piran je vodja sekcije Bogdan Pajek tudi je v lanskem letu praznovala 20 let trener in sodnik tako za odbojko v delovanja. V tem času se je vadbe dvorani kot na mivki. V spomin na pokojnega Plinia vsem deklicam od začetka osnov- vsako leto udeležilo okrog 100 de- V lanskem letu, ob 20-letnici, Tomazina, pobudnika, soustano- ne šole naprej in poteka tako po klet. Poleg naslova državnih pod- je bil maja organiziran 1. Med- vitelja in dolgoletnega predsedni- osnovnih šolah kot v športni dvo- prvakinj v kategoriji kadetinj so narodni turnir kadetinj, ki se ga ka ŠD Piran, odbojkarska sekcija rani Lucija. Vpis je mogoč ob tor- se ekipe tudi v ostalih kategorijah je udeležilo deset ekip iz Srbije, vsako leto januarja prireja turnir kih in četrtkih v Luciji po 16. uri, na državnem tekmovanju uvršča- Hrvaške in Slovenije. Drugi turnir za mlajše kategorije deklic Memo- informacije pa so dosegljive na le visoko. Tako so deklice v mini bo potekal letos od 24. do 26. 5. rial Plinio Tomazin. [email protected] ali tel. odbojki igrale v finalu državnega 2013 v Športni dvorani Lucija. Vadba odbojke je namenjena 041 357 123.

PK Biser Piran Piše in foto · Arhiv PK Biser Piran Mladi plavalci obiskali župana V sredo, 27. 3., so mladi pla- šnje iz mladosti in jim zagotovil, valci in plavalke obiskali piranske- da se bo, če mu bo le čas dopuščal, ga župana Petra Bossmana v pro- tudi letos pridružil maratonu. storih občinske palače. Županu so Župana so med drugim pov- na kratko predstavili letošnje do- prašali, ali lahko upajo na izgra- sežke z državnih prvenstev, kjer so dnjo bazena, ki ga tako kot oni piranski plavalci pošteno mešali željno pričakujejo številni drugi štrene tako med starejšimi kadeti občani piranske občine. Predsta- kot med mlajšimi dečki in dekli- vili so mu pogoje, v katerih tre- cami. Župana so mladi plavalci nirajo, za kar so še kako hvaležni vprašali, ali se bo kot častni član Grand Hotelu Metropol Porto- pridružil letošnjemu plavalnemu rož, ki jim nudi edini primeren klubi imajo treninge v slani mor- Vendar, kot so dejali, jim to ne maratonu. Župan je z njimi delil bazen za treninge v piranski ob- ski klorirani vodi, kar še dodatno zmanjšuje motivacije za vsakdanji svoje »plavalne« spomine in izku- čini. Kot edini med slovenskimi otežuje pogoje dela. trening!

AERODROM PORTOROŽ d.o.o. Sečovlje 19, 6333 SEČOVLJE, SLOVENIJA T: +386 5 617 51 40 F: +386 5 672 25 30 E: [email protected] U: www.portoroz-airport.si Facebook.com/PortorozAirport

Panoramski poleti Padalski skoki Letalska šola Taxi leti Restavracija Duty Free Shop 43 Maj 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO OKOLJE

Poglabljanje medsosedskih odnosov Veteranski teniški reprezentanci Slovenije in hrvaške Istre

V soboto 20. aprila sta se Piran Peter Bossman in župan v dopoldanskem času na te- mesta Buje Edi Andreašić. Žu- niških igriščih v Portorožu pan Bossman je povedal, da so pomerili veteranski teniški re- tovrstna srečanja še en dokaz prezentanci Slovenije in hrva- dobrih medsosedskih odno- ške Istre. Gre za tradicionalno sov in da fizična meja v Istri srečanje, ki je potekalo že peto že dolgo ne predstavlja meje leto, rezprezentanci pa se vsa- v glavah ljudi, saj na tem oze- ko leto snideta dvakrat. Tur- mlju že mnoga leta živijo prija- nir sta otvorila župan občine teljski narodi.

Šahovsko društvo Piran Piše in foto · Andrej Žnidarčič Podelili priznanje »obalni šahist leta 2012«

Šahovsko društvo Piran uspešne nastope na domačih je četrtič podelilo prizna- in mednarodnih turnirjih, eki- nja »obalni šahist leta 2012«. pa leta pa je postala prva ekipa Prejeli so jih: Valter Pregarac Šahovskega društva Koper za (Piran), Filip Matijević in uvrstitev v 1. slovensko ligo – Na sliki (od leve): Valter Pregarac, Filip Matijević, Veronika Franca in velemojster Veronika Franca (Val), vsi za zahod. Vlatko Bogdanovski, čelni mož koprske ekipe.

Datumi: januar 2012 - julij 2012 Starost: 20 - 49 Občine: Izola, Koper, Piran N: 221 Vir: Mediana RM 38,1

16,4 7,7 6 3,6

CENTER NAGRADNA KRIŽANKA št. 4 Solni cvet

Izžrebani nagrajenci križanke iz 23. številke glasila Solni cvet so: Nadja Atelšek iz Portoroža, Jadran Pincin iz Kopra in Mirko Vincelj iz Portoroža. Vsak od nagrajencev prejme: bon za kemično čiščenje, torbo za oblačila in par elegantnih nogavic Levante. Obvestilo o nagradi so dobili po pošti. Čestitamo! Naš sponzor MARE – Več kot čistilnica je tudi tokrat pripravil komplete praktičnih nagrad za naše ugankarje. Če se želite potegovati za eno od nagrad, pošljite rešeno križanko do 31. 5. 2013 na naslov: Mare – Več kot čistilnica, Liminjanska 78, 6320 Portorož. Ne pozabite pripisati svojega imena in priimka ter naslova! Pri žrebanju bomo upoštevali samo po eno poslano pravilno rešeno križanko! Želimo vam obilo ugankarskih užitkov!