Lucija · Nova Vas · Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter

Home , Nova Vas nad Dragonjo, Peter Bossman, Strunjan

Lucija · Nova vas · Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter

Lokalno glasilo Občine Piran - Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo

Tartinijevo priznanje Janezu 3 Suhadolčanu-Suhiju

Otvoritev ribiškega pristaniška Strunjan 11. marca 4

Morje dogodkov: zloženka Boks klub Portorož prireditev v Občini Piran 21 se predstavi v letu 2016

9 Novo v Luciji: Nikina Batega 64 6

Pričela so se gradbena Obnovljen most v dela na Fornačah 5 Sečoveljske soline

Februar, 2016 št. 38 02 UVODNIK SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

priljubljeni park. To se ne ku, ki niso v njeni lasti. dili poškodovani obalni pas bo zgodilo. Gre le za začasni Upamo sicer, da bomo z in celovito povezali območje ukrep, s katerim se je Občina Marino Portorož vendarle med Bernardinom in Pira- Piran zavarovala pred more- uspeli doseči dogovor, ki bi nom, že prihodnji mesec, na- bitnimi poskusi izsiljevanja skrajšal postopek ponovne- tančneje 11. marca, pa bomo nekdanjega partnerja pri na- ga pridobivanja teh zemljišč v navzočnosti evropskega ko- črtovanju prihodnje podobe v posest, bodisi z odkupom misarja za okolje, pomorske centra Lucije. bodisi z najemom, vendar zadeve in ribištvo slovesno Park Sonce je Občina tudi morebiten dogovor ne bo odprli prenovljeno ribiško Piran namreč uredila v do- ustavil sprejema prostorskega pristanišče Strunjan. govoru z Marino Portorož, načrta Park Sonce, s katerim Vljudno vas vabim, da se na podlagi skupne pogodbe. bo občina začasno parkovno nam pridružite ob tej prilo- Izkazalo pa se je, da Marina ureditev spremenila v stalno. žnosti, uvodnik pa bi želel zakupne pogodbe z občino Občutek imam, da neka- skleniti z iskreno čestitko Spoštovane občanke, ni sklenila zato, ker si je v teri preprosto ne morejo do- slikarju Janezu Suhadolčanu cenjeni občani! novem središču Lucije že- umeti, da je Občina Piran pri Suhiju, ki sem mu na slove- lela park, kot je najprej na razvoju destinacije enakopra- snosti ob kulturnem prazniku Novo leto v Občini Piran ves glas zagotavljala, ampak ven partner ter da je naloga izročil Tartinijevo priznanje se je začelo prav tako dina- očitno z nekimi drugimi občine skrbeti za javni interes. za izjemne dosežke s podro- mično, kot se je izteklo lan- nameni. Svoja zemljišča, s Vsi, ki so s krajem pripravlje- čja kulture v Občini Piran. sko; v znamenju številnih kul- katerimi naj bi imela velike ni sodelovati in vanj vlagati, Ponosen sem, da sem dobil turnih, zabavnih in športnih načrte, je namreč skoraj ta- bodo vedno dobili celovito priložnost, da se mu tudi na prireditev ter z njimi poveza- koj po ureditvi parka občini podporo občine. Tistim, ki ta način zahvalim za vso lju- nimi množicami obiskovalk in ponudila v odkup po nerazu- želijo živeti na račun kraja, pa bezen in darila umetnosti, ki obiskovalcev. Na žalost pa ne mno visoki ceni, pogodbo pa bo ta izstavil račun. jih je poklonil kraju, ki si ga je manjka niti raznih zapletov, odpovedala v trenutku, ko je Vsi zapleti, s katerimi se izbral za dom. ki jih povzročajo nekateri do občina želela obravnavati s ubadamo, pa nikakor ne vpli- vratu zadolženi lastniki turi- parkom nepovezan projekt vajo na našo delovno vnemo. stične infrastrukture v občini. Termalna riviera. Tako smo med drugim ime- Vaš župan Verjetno ste že opazili, Seveda nikakor nisem novali novo direktorico Av- Peter Bossman da smo v tem tednu izvedli mogel dopustiti, da ureditev ditorija, priznano režiserko in določene prerazporeditve v parka postane sredstvo za producentko Dragico Petro- lucijskem parku Sonce, iz ka- napihovanje cene zemljišč ali vič, ki ji želim veliko uspehov terega smo začasno umaknili orodje pritiska pri sprejema- pri soočanju z izzivi vodenja del urbane opreme. Naj takoj nju občinskih odlokov. Zato našega kulturnega središča; pomirim vse, ki vas je zaskr- se je občina začasno odrekla pričeli smo z gradbenimi deli belo, da utegnete izgubiti vaš posesti nad zemljišči v parna Fornačah, kjer bomo ure-

Lokalno glasilo Občine Piran Izšlo: Kazalo Solni cvet - L'Afioreto 38 V Piranu, Februarja 2016 3 AKTUALNO 17 DECEMBRSKO DOGAJANJE Izdajatelj: Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran 21 ZGODBE LJUDI 25 DRUŠTVA Avtor fotografije na naslovnici: Vse nepodpisane fotografije: Manuel Kalman Arhiv občine Piran 31 KULTURNA DEDIŠČINA 36 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Odgovorna urednica: Oblikovanje in prelom: Slavica Tucakov Emigma d.o.o. 52 ITALIJANSKA SKUPNOST / COMUNITÀ DEGLI ITALIANI 54 OKOLJE Vsa nepodpisana besedila: Tisk: Slavica Tucakov in Nina Trampuš Tiskarna Vek 54 ZDRAVJE 55 SOLINE Lektura: Naklada: Urška Škvorc 8.000 izvodov 56 UMETNOST 64 ŠPORT 03 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Slovenski kulturni praznik Foto · Nataša Fajon Tartinijevo priznanje in stoječe ovacije Janezu Suhadolčanu Suhiju

Ob slovenskem kulturnem kultura daje nam,« pa je na vče- prazniku je v Avditoriju Portorož rajšnji slovesnosti ob kulturnem potekala prireditev Poezija življe- prazniku opozoril župan Občine nja, na kateri je župan Občine Piran Peter Bossman. »Kultura Piran Peter Bossman podelil Tar- utrjuje našo samozavest, hrani tinijevo priznanje. Nagrado za iz- naš ponos in nam daje pogum za jemne dosežke s področja kulture, odprtost,« je poudaril in dodal, da ki pomembno oblikujejo kulturno si kljub težkim časom in viharne- življenje prebivalcev Občine Pi- mu obdobju, ki pretresa Evropo, ran, je prejel slikar Janez Suhadol- ne smemo dovoliti, da nas nevar- čan Suhi. Ob prihodu na oder mu nosti ohromijo in odvrnejo od je polna dvorana namenila stoječe svojih temeljnih vrednot. »Strah ovacije, nagrajenec pa se je iskreno Slovencem ne pristoji,« je sklenil zahvalil vsem, ki so del njegovega Bossman. življenja: »Niste le moji sokrajani. Prireditev, ki je navzoče pope- Ste predvsem prijatelji!« ljala od veselja rojstva do bolečine Prijateljev se je v svojem go- smrti, je režirala Mojka Mehora voru dotaknil tudi slavnostni go- Mavrič, program je povezovala vornik pesnik, dramatik, esejist Nina Šegš Mihalič, nastopili pa in prevajalec Boris A. Novak. »Še so Tijuana Križman Hudernik, nikoli v življenju nisem preživljal Filip Jurič, Siniša Bukinac, MoPZ dneva z bolj tesnobnim občut- Pergula Sv. Peter, GEPŠ Piran, kom,« je opisal čustva ob izgubi Ginnasio Antonio Sema Pirano, pesnika, esejista, prevajalca, ure- Folklorna skupina Val Piran, ŠK dnika, kritika in sociologa kulture Flip Piran, Plesna skupina Metulj Aleša Debeljaka. Obsodil je odgo- Piran, Kvartet klarinetov, Javni za- vor Slovenije na vprašanje begun- vod Glasbena šola Koper - Podru- cev in dejal, da je prepričan, da bi žnica Piran, Sašo Suknaič (Dru- »Prešeren danes protestiral proti štvo Faros), Valentina Šestanj, žici, ki obdaja našo državo.« Matej Mittendorfer, Tejka Lavrič, »Pravo vprašanje ni, koliko Nick Špoljar Dežjot, Jakob Novak, dajemo za kulturo, ampak koliko Minka Lavrič in Lucas Ilić Dorić. 04 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Uradna otvoritev 11. marca Pišeta · Gregor Čok in Andrej Mlakar Zaključena je prenova ribiškega pristanišča v Strunjanu

Zaključena je celovita ureditev ribiškega pristanišča v Strunjanu, ki je rezultat dobrega sodelovanja administrativnih in lokalnih usta- nov, naravovarstvenih inštitucij ter podpore javnosti in lokalne skupnosti. Glavna akterja, Občina Piran in Krajinski park Strunjan, sta uspešno zaključila EU projekt celovite ureditve ribiškega pristanišča Strunjan z izbolj- šanjem pogojev za varno plovbo in pretovor ribiških proizvodov ter obenem vzpostavitev ugodnega stanja življenjskih prostorov za ži- vali in rastline v občutljivem območju krajinskega parka. Projekt ureditve ribiškega pristanišča s seboj nosi kar nekaj primerov dobrega prostorskega načrtovanja, racionalizacije stroškov in dobrega sodelovanja vseh akterjev. Problem odstranjevanja izkopanega materiala zara- Stare neurejene bregove smo sanirali z Dela je izvedlo podjetje Adriaing d. o. o. di poglobitve plovne poti, katerega odvoz na izgradnjo novih kamnitih obalnih zidov, ki Koper, ki je bilo izbrano na podlagi odprtega deponijo bi sicer predstavljal velik strošek, se bodo ščitili obalo in ribičem omogočali var- postopka javnega naročanja, objavljenega na je uporabilo za utrditev brežin lagune Stjuža ne priveze. Z novim ribiškim pristaniščem so Portalu javnih naročil. in ureditev nadomestnih habitatov za redke se ribičem bistveno izboljšali pogoji, saj so ob Z novo podobo ribiškega pristanišča rastlinske vrste. Notranje nasipe v laguni so privezih urejeni delovni platoji, urejen je zni- Strunjan sta Občina Piran in Krajinski park namreč že dalj časa načenjali erozijski procesi, žan podest za raztovor ter leseni podesti za Strunjan naredila velik korak pri smotrnem zato se je z odlaganjem mulja izdelalo nasipe lažje dostopanje do ribiških plovil ob oseki. skupnem prostorskem načrtovanju. Projekt je oziroma poloje na brežinah lagune po vzoru Na voljo je trinajst priveznih mest za plovila, dokaz, da se lahko s premišljenim načrtova- iz Škocjanskega zatoka, ki bodo izpostavljeni registrirana za gospodarski ribolov in dolži- njem izboljša infrastruktura ter obenem vzpo- plimovanju in služili kot prostor za razvoj t. i. ne od šest do osem metrov, urejen je dodaten stavi ugodnejše stanje za naravo. slanoljubnih rastlin. bočni privez začasnega značaja za natovarja- Projekt je dokaz hitrega in učinkovitega Drugi tak primer je preureditev gradbišč- nje in raztovarjanje, in sicer za plovila dolžine pridobivanja EU sredstev ter sodelovanja vseh ne poti, ki je bila zgrajena za izvajanje del na do 18,5 metra. Ribiči so z novim pristaniščem akterjev v občutljivem naravnem okolju, inve- robu urejenega kopališča. Utrjena pot sedaj pridobili tudi tri manjše objekte za spravilo stitorja Občine Piran, sofinancerja Ministrstva služi kot nadomestna pot za motorna vozila ribiške opreme s prostorom za ledomat in ure- za kmetijstvo, Krajinskega parka Strunjan, tako za potrebe ribičev kot gostov restavracije jenim ekološkim otokom, za potrebe oskrbe Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Zavo- na koncu kopališča. Cesta skozi kopališče je ribiških plovil pa so na voljo tudi instalacijske da RS za varstvo narave, Krajevne skupnosti po večletnih prizadevanjih, predvsem doma- omarice z elektriko in vodo. Poleg naštetih Strunjan, ribičev, predstavnikov turističnega činov, končno zaprta in namenjena kopališču. pridobitev pa bo na območju parka obiskoval- gospodarstva Term Krka Strunjan, izvajalcev, Postavljen je tudi nov skalomet v dolžini cem kmalu na voljo tudi dvajset postajališč s projektantov, nadzornika in bodočega upra- tridesetih metrov, ki bo preprečeval nanose klopmi in novimi informativnimi tablami. vljavca JP Okolje Piran. mulja na plovni poti, s čimer se bodo ribičem bistveno izboljšali plovni pogoji zlasti ob ose- ČISTILNA AKCIJA kah, ko zaradi plitvega dna plovba ni bila mo- Krajinski park Strunjan v sodelovanju z žna. Vzdolž obale je urejen tudi zaščitni ska- Občino Piran in Javnim podjetjem Okolje Prebivalke in prebivalce Strunjana, lomet, ki bo območje ščitil pred valovanjem, Piran organizira čistilno akcijo v Krajinskem parku Strunjan, ki bo v soboto, 5. marca občanke in občane vabimo na otvoritev s čimer se bo izboljšala tudi poplavna varnost prenovljenega ribiškega pristanišča, ki bo v solin in njenih habitatov. 2016. Zbirno mesto je ob 9.00 na parkirišču v Strunjanu. Vabljeni! petek, 11. marca 2016, ob 14.30. 05 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Podpisana je pogodba z izvajalcem Pričetek gradbenih del na Fornačah Župan Občine Piran Peter Zanje bomo uredili lesene ležal- Bossman je v petek, 12. febru- ne površine, nekoliko nad njimi arja 2016, podpisal gradbeno pa bo pas zelenice z drevoredom pogodbo z gradbenim podje- pinij, ki bo obiskovalce v vročih tjem Hidrotehnik d. d., ki je bilo poletnih dneh varoval s senco. izbrano na podlagi javnega na- Projekt predvideva tudi tla- ročila za ureditev obalnega pasu kovano promenado, ki se bo na Fornačah, s katero namerava navezovala na promenado Ber- Občina Piran celovito urediti nardina in že urejeno prome- in povezati območje med Ber- nado Fornač, vzdolž katere je nardinom in Piranom, na delu predvidena tudi kolesarska ste- obale ob Morski biološki postaji. za. Promenada bo nekoliko šir- Gradbišče se je odprlo včeraj, v ša na območju, kjer se približa ponedeljek, 22. februarja 2016. gostinskim lokalom, tako da bo Rok za izvedbo del je 120 dni, dovolj prostora za gostinske vr- kar pomeni, da bodo dela kon- tove in razgledna počivališča s čana konec junija. klopcami. Spomnimo, da je močno ne- Ves obalni pas bo sprehajal- urje jeseni 2013 poškodovalo ta cem prijazen, z novimi klančina- del obale, na katerem smo pred- mi pa bomo dostop v neposre- V času gradnje bo omejeno parkiranje na zadnjem delu parkirišča na Fornačah, in sicer od zadnje avtobusne postaje na videli večnivojsko ureditev obal- dno bližino morja olajšali tudi Fornačah do turističnega kompleksa Bernardin. Gradbišče bo nega pasu. Prvi pas ob morju bo gibalno oviranim in mamicam primerno označeno in ograjeno. Lastnike, ki imajo svoja vozila delno prodnat, delno betonski, z otroškimi vozički. To območje parkirana na tem območju pozivamo, da vozila prestavijo na z urejenimi dostopi v morje. bomo opremili s takšno urbano drugi del velikega parkirišča na Fornačah. Namenjen bo sprehajalcem in opremo, ki bo omogočila kako- Občankam in občanom, zaposlenim na Morski biološki postaji, vsem, ki bi prostor želeli izko- vostno uporabo prostora v vseh lastnikom lokalov v neposredni bližini ter njihovim gostom se ristiti za počivanje in sončenje. letnih časih. zahvaljujemo za razumevanje in potrpljenje v času trajanja del.

Mi smo že na drugem tiru. let 7 06 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

V Sečoveljske Soline po obnovljenem mostu Piše in foto · Janez Mužič V sodelovanju države, občine in Solin d.o.o. prihaja na vrsto tudi Jernejev kanal

»Za nas je odprtje mostu zelo pomembno, saj nam soline in krajinski park, kot naša izredna naravna in kulturna dedišči- na, pomenita še posebno veliko tudi zaradi kandidature na seznam Unescove svetovne dediščine. Ob tem pričakujem, da se bodo izpeljali še drugi projekti, med katerimi je ureditev Jernejevega kanala.« Tako je ob otvoritvi prenovljenega 25 m dolgega mostu čez Jernejev kanal župan Peter Bossman na- govoril tudi ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. S tem jo je spomnil na vlogo države pri obnovi kanala. Most, ki vodi v Krajinski Park Sečoveljske Soline, sta skupaj z direktorjem podjetja Soline Pridelava soli d.o.o. Klavdijem Godničem slovesno odprla 11. februarja. Spomnimo, da je Gradbena inšpektori- ca Inšpektorata RS za okolje in prostor, Ob- močna enota Koper, lanskega januarja izdala odločbo, s katero je prepovedala uporabo mostu. Odločitev je dvignila nemalo prahu, saj gre za vhod v Krajinski park Sečovelj- ske soline in edino kopensko povezavo na območje Lere, kjer se še prideluje sol. Most je bil zgrajen v času po prvi svetovni vojni, njegovo zaprtje pa je inšpektorica utemeljila z navedbo, da ne zagotavlja mehanske odpor- nosti in stabilnosti ter da je njegova nosilnost zmanjšana. Dodaten birokratski zaplet je kasneje sprožilo še dejstvo, da most ni bil vpi- san v nobeni od javnih evidenc o nepremič- ninah. Podjetje Soline d.o.o je v vmesnem času postavilo začasno leseno brv, s katero so omogočili peš dostop obiskovalcem parka, zaposlenim v solinah in uporabnikom Poti zdravja in prijateljstva Parenzana. Obenem Pod velikim pritiskom so oprali nosilne konstrukcije, ki vključuje postavitev začasne je moralo podjetje za nemoteno poslovanje stebre mostu in prek njihove površine za za- brvi, meritve, projektno dokumentacijo in poskrbeti za odvoz soli in dovoz najrazličnej- ščito namestili »srajčke« iz nerjaveče ploče- nadzor je bila z DDV 233.720,25 EUR. Inve- šega materiala po morju. O tem je Godnič ob vine. Zgornja konstrukcija je sestavljena iz sticijo je v celoti krilo Ministrstvo za okolje in otvoritvi dejal: »Prenovljen most je zgodba o novo vgrajene kontinuirne rebričaste plošče, prostor s pomočjo sredstev Sklada kmetijskih uspehu. Naučili smo se odvažati sol tako, kot vgrajene prek petih polj s statičnimi razponi zemljišč in gozdov Republike Slovenije. so to delali včasih. Lani smo je pretovorili ti- 5 m. Pri načrtovanju videza mostu so v najve- Ministrica Irena Majcen je ob otvoritvi soč ton in danes začenjamo na novo.« čji možni meri sledili zahtevam pridobljenih povedala, da je država od leta 2008, ko je so- V sodelovanju s podjetjem Soline d.o.o., soglasij naravovarstvene in kulturnovarstve- line in park močno poškodovalo plimovanje ki je po koncesijski pogodbi, sklenjeni z RS, ne stroke in vodnega soglasja. Tako je ohra- morja, za sanacijo tega okolja namenila že upravljavec krajinskega parka, je bilo na njena prvotna podobo mostu, na katerega so čez 12 milijonov EUR, od tega 3,4 milijone iz javnem razpisu za izvedbo sanacije mostu namestili luči sodobnega, a nevpadljivega vi- programa LIFE. Ob tem je poudarila, da gre po pripravljeni dokumentaciji podjetja In- deza. Vozišče mostu je široko 3,5 m, na vsaki za pravo bogastvo in živo kulturno dediščino ženirsko statični biro d.o.o. iz Maribora, kot strani pa ima še 1,55 m prostora, namenjene- ter izrazila prepričanje, da so vsi sodelujoči najugodnejši ponudnik za izvajalca izbrano ga pešcem. pripravljeni tudi za nadaljnje dogovarjanje podjetje Rafael d.o.o. iz Sevnice. Vrednost investicije postavitve mostne okoli ureditve Jernejevega kanala. 07 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Sanacija pločnikov in pešpoti Piše in foto · Rok Humar, višji svetovalec za investicije in promet, Občina Piran Odprava arhitektonskih ovir na pešpoteh in pločnikih

Naš javni prostor in javne kot starejšim. manjših sanacijskih del na ploč- • Ureditev pohodnega dela (ko- površine, pločnike, trge in par- Čeprav vse nove ureditve nikih in pešpoteh, med katerimi ridorja) na pešpoti ob potoku ke, uporabljamo ljudje z različ- pločnikov in pešpoti že v fazi pri- lahko izpostavimo: Fazan nimi gibalnimi sposobnostmi, prave projektne dokumentacije • Sanacijo pločnika na Limi- • Ureditev klančine na pešpo- zmožnostmi in potrebami. Vsa načrtujemo brez arhitektonskih njanski cesti v Luciji ti med bloki na Šolski ulici v prizadevanja Občine Piran, ob ovir, je na območju Občine Piran • Odpravo arhitektonskih ovir Luciji upoštevanju omejenih finančnih kar nekaj javnih površin, ki so na pločnikih pri prehodih za S sanacijskimi deli na pločni- zmožnosti, gredo v smeri, da bi bile grajene pred več kot 10 leti, pešce v Luciji kih in pešpoteh, s poudarkom na naš javni prostor nudil najširšo kjer pa je potrebno arhitekton- • Sanacijo pločnika pred H. odpravljanju arhitektonskih ovir, možno dostopnost in vključenost ske ovire odpraviti. Tako smo v Marko v Portorožu (sanacija ob upoštevanju omejenih finanč- vsem skupinam prebivalstva, mesecu oktobru v sklopu redne- grbin okoli borovcev) nih zmožnosti, bomo postopoma tako funkcionalno oviranim ose- ga in investicijskega vzdrževanja • Sanacijo pešpoti za cerkvijo v nadaljevali tudi v letošnjem letu. bam, staršem z otroškimi vozički pločnikov in pešpoti izvedli več Luciji

OBVESTILO AVVISO

Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo potekal od 01. Avvisiamo i genitori dei bambini in età prescolare che a partire dal 03. 2016 dalje vpis za šolsko leto 2016/2017 v vrtcih na primo marzo 2016 si apriranno le iscrizioni per l’anno scolastico območju Občine Piran. Zaradi nizkega števila prostih mest 2016/2017 nelle scuole dell’infanzia del territorio del Comune di pozivamo starše, da čim prej uredijo vpis oziroma najkasneje Pirano. Visto il numero limitato dei posti liberi disponibili, invitiamo do 31. 03. 2016. i genitori a mettersi quanto prima in regola con le iscrizioni, Prijavo lahko starši oddajo le v en vrtec. comunque entro e non oltre il 31 marzo 2016. L’iscrizione può essere fatta solamente in un’unica scuola dell’infanzia. Vpis poteka na upravah vrtcev: Le iscrizioni si effettuano presso le direzioni delle scuole materne: VRTEC MORNARČEK PIRAN, Ulica IX. korpusa 40/a, Piran; SCUOLA DELL’INFANZIA “MORNARČEK” PIRANO, Via IX Corpo d’Armata 40/a, Pirano VRTEC MORJE LUCIJA, Fazanska ulica 3, Lucija; SCUOLA DELL’INFANZIA MORJE LUCIA, Via Fasano 3, Lucia ITALIJANSKI VRTEC LA COCCINELLA PIRAN, Fazan 3, Lucija; SCUOLA DELL’INFANZIA DI LINGUA ITALIANA “LA COCCINELLA” PIRANO, Fasano 3, Lucia VRTEC PRI OSNOVNI ŠOLI SEČOVLJE, Sečovlje 78, Sečovlje. SCUOLA DELL’INFANZIA PRESSO LA SCUOLA ELEMENTARE DI SICCIOLE, Sicciole 78, Sicciole. 08 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

25. februarja v Avditoriju Portorož Foto · Tanja Munjiza Dobrodelni koncert za Tjašo

»Moje ime je Tjaša. Običajno bi se temu pridružil še močan stisk roke, Vstopnice po 15 € so na tako pa pišem v upanju, da se vas do- voljo na recepciji in na takne le moja beseda. Moja zgodba se spletnem mestu Avditorija je začela v začetku lanskega julija. Po Portorož. Celoten zbran izredno napornem obdobju in uspe- znesek bo šel Tjaši za šno zaključenem projektu, na katerem zdravljenje. sem delala, sem z navdušenjem vdih- nila poletje in z mislimi že bežala na Pomagate lahko tudi z plažo ter zaslužen dopust, kljub nekaj nakazilom na račun IBAN modricam, ki so takrat brez očitnega SI56-6100-0001-2926- razloga našle prostor na mojem telesu 955, odprt pri Delavski …« hranilnici, SWIFT/BIC: Tako je svoje pisanje začela 27 le- HDELSI22, namen: tna Tjaša Likar iz Kopra, ki je zbolela donacija. Imetnik računa: za redko boleznijo kostnega mozga, mielodisplastičnim sindromom. Bo- Tjaša Likar, Čevljarska lezen je zelo redka med mladimi, saj ulica 17, 6000 Koper. običajno prizadene le starejše ljudi. Edino možno zdravljenje v Sloveniji Tjašin fant Marko, odličen kitarist, se je odločil, da skupaj z glasbenimi prijatelji stopi v akcijo. je presaditev kostnega mozga, ki pa lahko prinese izredno težke posledice, tudi levkemijo, trajne okvare organov ali še huje – odpoved organov. Tjaša je po tehtnem razmisleku sklenila, da presaditev kostnega mozga ne pride v poštev in se odločila za zdravljenje na kliniki v Hannovru v Nemčiji, za kar potrebuje vsaj še 24.000 €. Njen fant Marko je glasbenik, odličen kitarist, ki se je odločil, da skupaj z glasbenimi prijatelji stopi v akcijo. Vsi, ki jih je v svetu glasbe zaprosil za pomoč, so bili takoj pripravljeni podariti svoj nastop. V četrtek, 25. Februarja, ob 20. uri bodo v veliki dvorani Avditori- ja Portorož nastopili: Jan Plestenjak, Tinkara Kovač, Tokac & Tučo (Dan D), Gal & Severa Gjurin, Rudi Bučar, Easy, Zdenko Cotič, Anika Horvat in Bluesback. Organizacijsko svoje moči in srce združujeta Lions klub Izola Isola in Lions klub Zarja Portorož.

Obeležili mednarodni dan prostovoljstva Na mednarodni dan v gasilskem domu PGD Sečovlje, prostovoljstva, 5. decembra, smo povedal poveljnik Štibilj in v Občini Piran pripravili srečanje napovedal, da bodo srečanja postala prostovoljnih organizacij in štaba redna. Vsem zbranim, med katerimi civilne zaščite, ki mu poveljuje so bili članice in člani štaba civilne Egon Štibilj. »V ključnih trenutkih, zaščite Občine Piran, Rdečega križa ko je potrebna hitra in učinkovita Piran, PDG Sečovlje, PGD Piran, pomoč ter usklajeno delovanje, je PGD Nova vas nad Dragonjo, pomembno, da se članice in člani Obalnega letalskega centra, taborniki prostovoljnih in humanitarnih in tabornice, se je za nesebično delo organizacij med seboj poznamo«, in humanitarnost zahvalil župan je o pomenu srečanja, ki je potekalo Občine Piran Peter Bossman. 09 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Novo: zloženka s prireditvami v Občini Piran Bliža se Banka Koper 3. Istrski maraton v štirih jezikih Piše in foto · organizacijski odbor Istrskega maratona Morje dogodkov Najlepše bo v Piranu

Društvo Istrski maraton duhu in pozitivni energiji, da se v letu 2016 (DIM) bo poskrbelo, da bo pridružijo prostovoljcem Banka najlepši del Banka Koper 3. Is- Koper 3. Istrskega maratona. trskega maratona (BK3IM) v Vse podrobnosti in prijavnico Več kot tisoč dogodkov in uredila Občina Piran, bo občini Piran. Ta bo letos gosti- najdete na tem naslovu: http:// se bo v letu 2016 zvrstilo v obiskovalcem in obiskoval- teljica najbolj množične teka- www.istrski-maraton.si/za-pro- Občini Piran, ki jih ob njeni kam brezplačno dostopna na ške prireditve na Primorskem. stovoljce.html. Mimo Portoroža podpori pripravijo številni turističnoinformacijskih cen- Startno-ciljni prostor bo v Por- in Lucije bo teklo 2.000 teka- organizatorji. Morje dogod- trih v Piranu in Portorožu, v torožu. V soboto in nedeljo, 9. čev (maratonci in rekreativni kov za različne okuse bo na Mediadomu Pyrhani ter bo in 10. aprila, bo Portorož poln tekači), mimo Strunjana, Fie- trge, ulice in ostale edinstve- distribuirana v hotele, resta- tekačev, netekačev, navijačev, se, Pirana in Bernardina pa vsi ne ambiente piranske občine vracije, lokale idr. mladih, starih, glasbenih in na- udeleženci BK3IM, torej več kot privabilo številne obiskoval- Zloženko bo podpiral na- vijaških skupin, firbcev ter vseh 4.000 tekačev. Ob tem vabimo ce. Občina Piran je zbrala povednik na spletnih straneh ostalih. Vsekakor pa so ob tem tudi vse domačine, da v nede- tradicionalne in tudi nekatere Občine Piran in Turističnega pomembni tudi prostovoljci, ljo, 10. aprila, pridejo ob progo nove dogodke, v Print studiu združenja Portorož, kamor brez katerih takšne prireditve spodbujat maratonce in tekače DAGAL pa so oblikovali zlo- bomo redno dodajali nove ni mogoče izvesti in ta - pred- na 21 in 11,5 kilometra dolgih ženko, ki je izšla v štirih jezi- dogodke, ki bodo potekali v vsem - ne more uspeti. Društvo progah. Verjemite, da je vsaka kih: slovenskem, italijanskem, Občini Piran v letu 2016. Istrski maraton zato vabi vse, spodbudna beseda za dolgopro- angleškem in nemškem. ki bi želeli nekaj svojih prostih gaša zlata vredna. Zloženka, ki jo je izdala ur užiti v dobri volji, športnem

Najlepše bo v Istri

Res je. Najlepše bo tako v Pi- (ta je pri nas še vedno zastonj), ranu kot v Izoli in v Kopru. In naj- bodite del 15.000-glave množice lepše bo povsod, kjer se bo 9. in uživačev življenja. In če ne bi radi 10. aprila teklo na »ištrijanskem samo stali ob progi, postanite naš maratonu«. Društvo Istrski mara- prostovoljec, z majčko, maren- ton (DIM) že tretje leto organizira do, z zanimivim in odgovornim najbolj množično tekaško prire- delom ter z žurko na koncu. Vse ditev v Istri, Banka Koper 3. Istr- podrobnosti in prijavnico najdete ski maraton. Za nas je pomemben na tem naslovu: http://www.istr- vsak tekač in vsak občan, zato se ski-maraton.si/za-prostovoljce. nam pridružite tudi vi. Uživajte html. Naj živi Istrski maraton! z nami, užijte pozitivno energijo 10 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

14. Veliki pustni ples, 6. Portoroška pustna povorka in 55. Pokop pusta na Belem križu Piše in foto · Janez Mužič Piransko pustno rajanje ne zabava le domačine Zima letos prizanaša, a pu- Pustna sobota je dan prej stne maske se niso nič manj po- v Piranu izzvenela v vedno trudile, da jo odženejo. Tako je sila živahnem že 14. Velikem bilo navkljub slabemu vremenu pustnem plesu v Tartinijevem sila razposajeno tako na 6. Por- gledališču. Ta zaradi precej- toroški pustni povorki, kot na šnje tradicije beneških mask v sobotnem 14. Velikem pustnem mesto vsako leto pritegne več plesu v Gledališču Tartini, pa obiskovalcev in je tudi sicer tudi na že 55. Pokopu pusta na za Pirančane večji dogodek. Belem križu, za katerega vedno Letošnja tema plesa, ki ga v poskrbijo Belokriške maškare. sodelovanju z Avditorijem Pustno povorko je v nedeljo, prizadevno organizira Samo- 7. februarja, v okviru Istrskega upravna skupnost italijanske karnevala organiziral Avditorija narodnosti Piran, je bila Zna- Portorož Portorose. V veselje ne osebnosti. mnogih radovednežev se je vila Maske so rajale na glasbo od Lucije do Portoroža, v njej skupine Blue Angel Gang in V povorki je ocenjevalno komisijo med vozovi najbolj navdušil voz Tudi Pisjani gremo na Olimpijado (TD Dekani). pa so se predstavile štiri pustne DJ-a Adriana Roja, ocenjeva- skupine in štirje pustni vozovi. la pa jih je komisija v sestavi V njej je veseljačilo kar okoli 350 Irena Dolinšek, Ubald Trnko- sodelujočih. Skupine so ocenje- tzy in Federica Cossich. Sle- vali po kriterijih ideje, izvirno- dnja je dijakinja 3. letnika Gi- sti, aktualnosti, kostumske do- mnazije Antonio Sema Piran delanosti, zahtevnost izvedbe in in je tudi izdelala plakat za predstavitve ter pri vozovih tudi ples ter odrsko sceno. V ka- po dovršenosti izdelave in este- tegoriji samostojnih mask je tike voza. Ocenjevalno komisijo zmagala maska Pomlad (Irena so sestavljali predsednik Dra- Rossi, ki že tri leta zapored gan Klarica in člani Ubald Trn- zmaguje med individualni- koczy, Nives Marvin, Nina Luša mi maskami), pred maskama ter Petra Rebec. Med pustnimi Evropska Slovenija (Dragan skupinami je zmagala skupini I Klarica) in Piranska pisarka minatori e la miniera di Sicci- (Marina Kurtin). ole (Vrtec Scuola dell'infanzia Med pari sta slavila Frida »La coccinella«) med vozovi pa Kahlo & Diego Rivera, ki so Zlato masko, ki je najbolj cenjeno priznanje pustnega plesa, je prejela skupina voz Črnutski orli (KTŠD »Pod jim sledili Pino in Pia Mlakar Pirančank z nazivom Domenico Tintoretto. steno« Črnotiče). Povorko je ter Marge & Homer Simpson. ocenjevala še ocenjevalna ko- Največja napetost je spre- misija, ki jo sestavljajo po en mljala izbor skupinskih mask, član vsakega od pustnih vozov med katerimi je še zlasti za- in po en član vsake od pustnih radi izvirne ideje slavila sku- skupin. Ta je nagradila pustno pina Domenico Tintoretto, ki skupino Prestrašene sove (TD sta ji sledili skupina Čebele, Hrvatini) in pustni voz Tudi čebelarji in slovenski med ter Pisjani gremo na Olimpijado skupina Pirati. (TD Dekani). Nagrade števil- Najbolj cenjeno priznanje nih sponzorjev so v Avditoriju tega plesa v obliki Zlate ma- udeležencem izročili oba pred- ske in lente, ki jo za ta namen sednika komisij Dragan Klarica, tradicionalno izdela Loredana Milivoj Šturman in podžupanja Musizza iz poreškega ateljeja Meira Hot. Še posebej velja po- Lory Masks, je dobila skupi- hvaliti podpornike povorke, saj na Domenico Tintoretto. Kot so z nagradami in malico prije povedala Fulvia Zudič, bo spevali k dobremu razpoloženju tema naslednjega 15. Velikega Veliki pustni ples v Tartinijevem gledališču je za Pirančane eden večjih zabavnih celotnega dogajanja. pustnega plesa Cirkus. dogodkov. 11 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Gostili smo vsako leto bolj rekorden novoletni skok v morje Piše in foto · Janez Mužič Pogumen začetek novega leta

Kopanje oziroma skakanje ne gre le za skok v morje, saj so v reke, jezera in morje na prvi vsi udeleženci prejeli diplome dan novega leta postaja tudi v ambasadorjev Novoletnega sko- Sloveniji vse bolj priljubljeno. ka v morje. Z njo so se simbolič- Pri tem portoroški Novoletni no zavezali, da bodo vestno skr- skok v morje, ki je bil pred 12 beli za neokrnjenost in čistočo timi leti naš prvi tovrsten mno- ter nenehno promocijo sloven- žično organiziran dogodek, po- skega morja. Skok je spremlja- dira vse rekorde in mu tudi letos lo novoletno SUPanje in mu je ni bilo para. »Interes za porto- nato sledilo še pestro dogajanje roški množičen skok v morje na obali. Pripravili so srečelov, raste, saj se je prvega udeležilo koncert glasbene skupine Blue le nekaj junakov, nato vsako leto Angel Gang in Lee Sirk in nato več, lani že 330, letos pa že 445. je večerno nebo nad Portorožem Udeležence spodbujamo z idejo, razsvetlil še tradicionalni novo- da takoj ob vstopu v novo leto letni ognjemet. s sebe simbolično sperejo vso Ob tem, da je bil Portorož »umazanijo«, ki se je nabrala na prvi dan leta zaradi dogaja- skozi prejšnje leto, da gredo v nja še naprej živahen, pa je Co- hladno vodo in se ob tem spro- kan kritičen do odziva lokalnih stijo ter zabavajo. Vsi so veseli, hotelirjev: »Noben se ni odzval dobre volje, pozitivni in že na vabilu k sodelovanju, niti ne s začetku leta nabiti z adrenali- kako nagrado, kot je na primer nom. Sicer pa se ve, da si tak, le karta za brezplačen obisk ba- kot si prvi dan leta, potem skozi zena za naš srečelov. Škoda, saj vse leto. Tisti, ki so enkrat sko- gre tudi za vse bolj promocijski čili, se vračajo in pripeljejo še dogodek za Portorož med pra- prijatelje,« je pojasnil vse večje zničnimi obiskovalci njegovih navdušenje za dober obisk orga- hotelov.« Vsekakor ima prav, saj nizator Nino Cokan iz celjskega je bilo med tistimi, ki so se prvič športnega društva Slovenc. Ni opogumili, tudi precej tujcev iz skrival zadovoljstva, da so lju- kar osmih držav. Veseli so bili, dje prišli v Portorož iz vseh kra- da so si preživljanje prazničnih jev Slovenije in ne malo od njih dni v Portorožu lahko popestrili samo za en dan na ta dogodek. še s tem doživetjem, oziroma da Morje je imelo prvi dan no- se jim je sploh ponudila prilo- vega leta v Portorožu 12 stopinj žnost zanj. Celzija in zrak kako stopinjo Martina in Damir Cergol iz Parecaga. »To je najin prvi zimski skok v Ob tem spomnimo, da so manj, a so bili plavalci navdu- morje, a ne bo zadnji.« imeli portoroški hoteli podob- šeni. »Ko greš v vodo je obup, no kot za lanske praznike preko ko prideš ven, si zmagal. Drugo so imeli šest let. kot množično zabavo spremljalo 32 tisoč nočitev in da so s 75 % leto pridem spet.« sta le dve iz- A ni šlo samo za razigran kar kakih tri tisoč radovednežev. prevladovali tuji gostje, ki so javi, ki jih je bilo moč ujeti med zimski skok v morje v tudi sicer Sicer pa je piranska podžupanja povprečno bivali tri do štiri dni. njimi na tisti dan s prijetnim živahnem portoroškem novo- Meira Hot v svojem nagovoru Mnogi so spraševali, kje se lahko zimskim soncem obsijani cen- letnem času. Dogodek namreč plavalcem poudarila, da je ta pozabavajo. tralni portoroški plaži. Najsta- z leti dobiva značaj vse vidnej- dobro obiskana prireditev uvod Martina in Damir Cergol iz rejša udeleženka je bila 86 letna še slovenske športno družabne v vsako letno tudi športno pe- Parecaga. »To je najin prvi zim- Milica Jan iz Lucije, najmlajši pa prireditve, ki jo je letos z obale stro dogajanje v občini. Pri njem ski skok v morje, a ne bo zadnji.« 12 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Podpora slovenskemu tovornemu pristanišču Koper

Župan Občine Piran Peter Bossman je na 11. IZJAVA: redni seji, ki je bila 11. februarja 2016, občinski Pristojni naj takoj začnejo upoštevati potrebe in koristi slovenske luke za vse Slovence in svet seznanil z dopisom in izjavo zaposlenih v Slovenke. Terjamo posluh za razvoj slovenske luke, povezovanje Primorske s Slovenijo in Luki Koper d. d. o podpori slovenskemu pristani- takojšnjo gradnjo dodatnega tira! Spodaj podpisani soglašam s stališčem zaposlenih v Luki šču. Župan se je nato kot prvi podpisal pod izjavo, Koper in podpiram vsa njihova prizadevanja ter zahteve do pristojnih v državi, ki: čemur so sledili tudi skoraj vsi občinski svetniki • Naj prenehajo z iskanjem novih koncesionarjev ali strateških partnerjev za Luko Koper, kar in svetnice ter zaposleni v občinski upravi Občine vodi v njeno destabilizacijo oziroma prodajo. Želim, da Luka Koper ostane SLOVENSKA in se Piran. razvija s slovenskim znanjem ter še naprej ustvarja odlične rezultate zase in za Republiko Izjavo o podpori lahko podpišete tudi vi, in Slovenijo. sicer na spletni strani: • Naj TAKOJ začnejo z aktivnostmi in gradnjo dodatnega tira v racionalnejši obliki in z javnimi https://luka-kp.si/slo/izjava-o-podpori-elek- sredstvi, kot je praksa v tujini, saj je to za državo najceneje in najhitreje. tronski-podpis • Zagotovijo naj vse potrebno za maksimalno izkoriščanje obstoječe železniške proge do izgradnje dodatnega tira, s čimer se bo preprečilo poslovne izgube v slovenskem Oddajte svoj glas podpore za Luko Ko- gospodarstvu in preusmerjanje tovora na konkurenčne transportne poti. per v slovenskih rokah, za drugi tir in za • Naj prenehajo z iskanjem nove oblike upravljanja pristanišča, ki prinaša le dodatno nadaljnji uspešen razvoj slovenskega pri- birokratizacijo, nove stroške davkoplačevalcem in še večjo razvojno odvisnost pristanišča od stanišča! trenutne politike. • Naj zagotovijo družbi vso podporo pri izvajanju tekočih in razvojnih aktivnosti v pristanišču, skladno s prioritetami in strateškimi usmeritvami Luke Koper. Izjavo lahko oddajo le polnoletne osebe (dopolnjenih 18 let)! 13 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Darilo Pirančanom Piše · Janez Mužič Prvi piranski stenski koledar

Številne domove po Piranu, Sloveniji in tudi kje po svetu letos prvič krasi veliki stenski koledar Pirana. Konec lanskega leta ga je izdala Občina Piran, občani pa so ga lahko brezplačno med drugim dobili v avli Občine Piran, na stojnicah božično-novoletnega sejma na Tartinije- vem trgu in še kje. Natisnjen je bil v tisoč izvodih, fotografije zanj je daroval mojster fotografije in velik ljubitelj Pirana Ubald Trnkoczy, oblikoval pa ga je mladi piranski umetnik Vasko Vidmar. Na njegovih fotografijah in ilustracijah je med drugim v piransko okolje ujetih dvanajst večjih vsakoletnih prireditev; od Velike- ga pustnega plesa, Solinarskega praznika, Tartinijevega festivala, Ex-tempora, Mednarodnega folklornega festivala sre- dozemskih držav, do Neptunovega krsta. Občina namerava nadaljevati s tra- dicijo koledarja tudi v naslednjih letih. Tako se že snuje koledar za leto 2017, na Strunjana in Sečovelj bodo po napovedih na pestrost dogajanja v občini, še zlasti katerem bodo na fotografijah dogodki iz prišli na vrsto za koledar za leto 2018. tistega, za katerega poskrbijo številna Portoroža in Lucije. Prireditve iz zaledja, Na ta način želi Občina Piran opozoriti domača društva in organizatorji.

Restavracija Sophia v hotelu Kempinski Palace Portorož Piše · Lana Mahnič Jekoš, Hotel Kempinski Palace Portorož Portoroška restavracija izbrana za sodelovanje v mednarodnem projektu Goût de France 2016

Na včerajšnji tiskovni konferenci petih celinah v projektu sodelovalo v Parizu, katere se je udeležil tudi več kot tisoč kuharjev. Namen francoski minister za zunanje projekta je promoviranje odličnosti zadeve in mednarodni razvoj in vrednote francoske kuhinje. Laurent Fabius, je bil predstavljen Vabljeni 21. 3. 2016 na večerjo seznam restavracij, ki jih je žirija pod v restavracijo Sophia, ko se bosta vodstvom Alaina Ducassea izbrala srečali slovenska in francoska za sodelovanje v projektu »Goût de kuhinja. France / Good France 2016«. Z veseljem in ponosom Več informacij o projektu »Goût de sporočamo, da je bila med France / Good France 2016«: številnimi vodilnimi mednarodnimi Leta 1912 je Auguste Escoffier restavracijami za sodelovanje pri začel projekt »Les Diners d'Epicure«, potekala 21. marca 2016 in bo še na svet UNESCO nedavno uvrstil tem izjemnem projektu izbrana v okviru katerega je bil po mestih enkrat demonstrirala francosko v kategorijo kulturne dediščine tudi restavracija Sophia v hotelu celega sveta v enem dnevu en meni kuhinjo, ki jo je zaradi njenega vpliva človeštva. Kempinski Palace Portorož. Že serviran čim večjemu število gostov. drugo leto zapored bo projekt Leta 2015 je prva izvedba projekta Tudi letos bo v parku Hotela Kempinski Palace Portorož »Goût de/Good France 2016« »Goût de France / Good France« potekal Velikonočni sejem z bogato založenimi stojnicami, promoviral in proslavljal francosko nadgradila to idejo s tem, da je velikonočnim lovom na pirhe in čokoladno delavnico za gastronomijo 21. marca 2016 na vključila vse kategorije restavracij različnih lokacijah po celem svetu. na globalni ravni. Druga izvedba otroke. Sejem bo potekal od 25. do 28. 3. 2016, delavnica pa Na prvi pomladanski dan bo na vseh tega mednarodnega projekta bo bo organizirana na velikonočno nedeljo, 27. 3. 2016. 14 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Slovesno bosta zazvonila na praznik sv. Jurija Piše · Janez Mužič; foto · Ubald Trnkoczy in Janez Mužič Sv. Jurij z novima zvonovoma in obnovljeno uro

Gotovo ga ni Pirančana, ki konec lanskega leta ob kar dobrih 47 m visokem zvoniku sv. Jurija ni radoveden opazil gradbenega odra in kasneje, da se z zvonika ob- časno oglaša nov, nekoliko milejši zvok cerkvenih zvonov. V popolni usklajenosti sta prvič »zapela«, ko sta vabila k polnočnici. Pozornej- šemu, ki tja gor proti angelu na zvoniku rad pogleda, da izve, kam piha veter, ali pa koliko je ura, tudi ne uide, da je pogled na obnovljeno kamnito uro zvonika mnogo bolj jasen. Po precejšnjih prizadevanjih župnika Zorka Bajca so namreč sredi decembra z leta 1608 zgrajenega veličastnega zvonika spustili stara dva po- škodovana cerkvena brona- sta zvonova, ki sta bila nema že kakega četrt stoletja, in nanj dvignili nova dva. Kot je znano, ju je Piranu darovala berlinska katoliška župni- ja Svetega Konrada v Schö- Ob uspešnem zahtevnem dvigu zvonov se je oddahnil tudi boter enega od njiju Peter Bossman. nebergu. Morali so se jima odpovedati, saj ju v zvoniku strop, elektrifikacijo, zaščito Nova zvonova so nekoliko za celo Evropo. njihove pred 55 leti zgrajene pred golobi in kasneje obno- obnovili, tako da se svetita Zadovoljen je bil tudi žu- cerkve zaradi slabe statike vili tudi kazalca na veliki uri, kot nova. Prilagodili so ju za pnik Bajc, ki poudarja sim- niso mogli imeti. To sta Kri- kamnito številčnico ter mo- piransko vgradnjo, popeska- boliko novih dveh zvonov: stusov in Marijin zvon, ki sta torje zanjo. Šlo je za celo vr- li in tudi sistem kemblov so »Sila sem vesel simbolike v Piran pripotovala pred dve- sto kamnoseških, tesarskih, nekoliko predelali. Tehnično cele zgodbe, ki mi je močno ma letoma in pol ter čakala električnih in drugih del,« sila zahtevnega in vsekakor pri srcu. Zvonik sv. Jurija je na potrebne zahtevnejše po- našteva opravljeno župnik. nevsakdanjega dvigovanja, ki delo beneških mojstrov iz- sege v zvoniku in seveda na Ne nazadnje je moral poleg je bilo deležno ne malo za- pred dobrih 400 let in bo od za to potreben denar. številnih dovoljenj, soglasij, nimanja medijev, sta se kot sedaj združeval romansko, »Zgornji del zvonika je iskanja specializiranih izva- njuna botra udeleži tudi od- slovansko ter germansko zahteval večja gradbena dela. jalcev in druge logistike po- govorni urednik Primorskih družino evropskih narodov. Da smo sploh lahko spravi- skrbeti tudi za kakih 48.000 novic Antiša Korljan in pi- Romansko, ki ga je zgradila, li ven stara dva zvonova ter evrov, kolikor na koncu stane ranski župan Peter Bossman. slovansko, ki upravlja z njim namestili nova, smo morali cel projekt. Sredstva je zbral Ta se je ob tej priložnosti še in germansko, ki je darovala postaviti visok oder in med s pomočjo prostovoljnih pri- enkrat zahvalil Berlinčanom zvonove. Bo Evropa v ma- drugim odstraniti del kamni- spevkov, del je prispevala žu- in dejal, da so zvonovi sim- lem.« te ograje na njem. Naredili pnija, 5.000 evrov za obnovo bol miru in da zato nova dva Obnova kamnite ure je smo novo nosilno konstruk- ure pa je primaknila tudi pi- piranska nista pomembna bila prav tako zahteven pro- cijo za zvonova, nov tlak, ranska občina. samo za Piran, ampak širše, jekt in o njej Zorko Bajc pra- 15 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

vi: »Ura je na sredi stolpa mehanizma ponovno v funk- lumbovski zvon, saj se oglaša bosta oglašala samo vsak dan in sestavljena iz več kot 20 ciji. Eden od njiju, ki Piran- še iz časov pred odkritjem opoldne, ob nedeljah pred kamnitih delov ter številč- čanom oznanja polne ure, Amerike. Za nova cerkvena dopoldansko mašo in verje- nice s premerom 3,5 metra. je iz leta 1477. Zorko Bajc zvonova pa pravi: »Ne bosta tno tudi ob večjih cerkvenih Nameravali samo obnoviti ga rad imenuje tudi predko- zbujala Pirančanov, saj se praznikih.« samo številke in zamenjati kovana kazalca, od katerih daljši meri nekaj več kot 1,6 metra. A ko so se mojstri lotili dela, so pod vodstvom restavratorja Jožeta Drešarja ugotovili, da je v zelo slabem stanju in celo nevarna. Dobri dve toni težko kamnito gmo- to je na stolp držalo le še nekaj stare malte, tako da je od rje načeta konstrukcija dobe- sedno visela na nitki in prej ali slej bi kamniti deli ure zgrmeli z zvonika. O posledi- cah raje ne ugibam.« Mojstri so morali tako kose kamnite ure spraviti na tla, jih očistiti in ponovno temeljito pričvr- stiti na zvonik. Ura ima sedaj bolj vidno številčnico, nove motorje in digitalni sistem za njihovo krmiljenje.« To, kdaj so na zvonik postavili kamnito številčnico, točno ni znano, a Bajc pravi, da je to bilo pred letom 1802. Takrat je namreč podjetje Dovoz in dvig zvonov na težko dostopen zvonik je bil zahteven zalogaj. Fratelli Solari iz Pesariisa pri Vidmu postavilo v zvonik mehansko uro na uteži. Več kot 200 let starega ur- nega mehanizma pa seveda niso zavrgli. Župnik načrtuje njegovo obnovo, tako da bo v zvoniku na ogled vsem, ki se bodo po stopnicah povzpeli na njegov vrh. Star dva zvonova nista kaj sila stara, saj sta bila narejena leta 1921. Takrat sta zamenjala prejšnja dva, ki so ju pred med svetovno vojno odpeljali za ulitje topov. Tudi stara zvonova nista odpisana, saj že krasita vrt Pastoral- no kulturnega centra Georgi- os, ki je z njima tako eden še bolj čudovitejših prizorišč najrazličnejših piranskih dogodkov. V zvoniku pa poleg novih dveh zvonov ostajata dva manjša urna zvonova, ki sta Mojstri so morali kose kamnite ure spraviti na tla, jih očistiti in ponovno pričvrstiti na zvonik, tako da ima sedaj poleg od januarja tudi po obnovi novega pogona tudi vidnejšo številčnico. 16 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Krepitev vezi med Občino Piran in avstrijsko Koroško

Sodelovanje med Obči- ke za nadaljnja sodelovanja. no Piran in avstrijsko Ko- Župan Bossman se je sestal roško je vse tesnejše, Piran tudi z županjo Celovca Mario- in Portorož pa sta čedalje -Luiso Mathiaschitz, s katero bolj priljubljena med tam- so pogovori o možnostih so- kajšnjimi prebivalci, ki radi delovanja stekli aprila lani na obiščejo našo destinacijo, ki delovnem sestanku v Celovcu. je od Celovca oddaljena do- Omenimo še en dogodek, ki je bri dve uri vožnje. V petek, na avstrijskem Koroškem zelo 8. januarja 2016, je koroški odmeven, in sicer predstavitev deželni glavar Peter Kaiser Istre s Piranom in Portoro- v Celovcu priredil ponovo- žem na čelu v Rikarji vasi na letni sprejem, ki se ga je že avstrijskem Koroškem, ki jo v tretje leto zapored udeležil dveh dneh obišče preko 5.000 župan Občine Piran Peter ljudi. Redni gost tega kulina- Bossman. Požel je močen ričnega dogodka je tudi dežel- aplavz in navezal nove sti- ni glavar Peter Kaiser.

Utrjevanje prijateljstva Veleposlanik Japonske v Sloveniji Keiji Fukuda obiskal Piran

ene najodličnejših turističnih znanjem in prijaznostjo. Lju- destinacij v Sloveniji in svetu, dje, zaradi katerih naš čudo- je letos prejel Miran Ibrahima- viti Piran vidno izžareva tudi gič. Izkušeni turistični vodnik notranjo lepoto,« je ob predaji je eden najaktivnejših v našem grba odličnosti dejal piranski kraju, v turizmu pa je prisoten župan Peter Bossman. že od leta 1978. V sklopu svetovnega dneva »Turizem je odnos med turizma je Turistično združe- gostiteljem in gostom; odnos nje Portorož pripravilo vrsto med ljudmi, ki znajo ponuditi dogodkov in aktivnosti. Orga- in uživati gostoljubje. Seveda nizirali so brezplačne vodene drži, da so turizem ljudje, a je oglede Pirana in izlete v zaprav, da si priznamo tudi, da ledje z degustacijami lokalnih za delo v turizmu nismo vsi dobrot. Brezplačni pa so bili ljudje. Da se vsi nismo spo- tudi vsi avtobusni prevozi na sobni odreči pravici do slabe- relaciji Piran–Lucija. Ves koga dne in biti vsak trenutek nec tedna si je bilo mogoče pripravljeni pokazati najlepši po zelo ugodnih cenah ali celo Ob svetovnem dnevu tu- sti v turizmu 2015. Priznanje obraz naše skupnosti. Da so brezplačno ogledati številne rizma je v Avditoriju Portorož za vrhunske rezultate, ki so med nami posebni ljudje, ki razstave, muzejske zbirke in potekala prireditev, na kateri pomembno prispevali k razvo- znajo s svojimi nasmehi ubla- piranski akvarij. je župan Občine Piran Peter ju turistične dejavnosti in pre- žiti hlad dežnih kapelj, ki te Bossman podelil Grb odlično- poznavnosti občine Piran kot vedno znova očarajo s svojim 17 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO DECEMBRSKO DOGAJANJE

Razvajanja na Festivalu penin Piše in foto · Janez Mužič V Portorož se vračata nekdanji prestiž in glamur

Festival penin, ki je bil četrto letnih tržnic, ki se odvijajo v naši leto zapored v predprazničnem občini, da na stojnicah pričakajo času 27. decembra, je še bolj številne možnosti za nakup daril odločno pokazal, da je Portorož iz slovenske Istre. To niso le lepa slovenska prestolnica penin. Do- in uporabna darila, temveč tudi godek, ki ga organizira Turistič- izkaz podpore domačinom, ki no združenje Portorož, je naredil se dan za dnem in noč za nočjo portoroški december še lepši. V trudijo v kleteh, torklah ali delav- tistem času je bila to poleg novo- nicah.« letnega skoka v morje in ognje- Spomnil je, da se je v veselem meta najbolj obiskana prireditev decembru odvilo med Piranom v občini. V.d. direktorica združe- in Lucijo več kot trideset priredi- nja Patricija Gržinič je ocenila, da tev za otroke in odrasle in da je se ga je udeležilo vsaj 5.000 ljudi. tako vsak lahko našel dogajanje, K tako velikemu in rekordnemu na katerem je užival v družbi številu obiskovalcev je po mne- družinskih članov ali prijateljev. nju mnogih prispevala odločitev, »Decembrske prireditve, ki pote- da ga tokrat niso izpeljali samo v kajo pod skupnim imenom Vse parku in na terasi hotel Kempin- Festival penin vrača Portorožu kanček glamurja iz začetkov prejšnjega stoletja. sladkosti življenja namreč že štiri ski Palace, ampak tudi v presti- leta združujejo domačnost pode- žni Kristalni dvorani tega hotela. želja, zgodovinskost Pirana, otro- Tako zaradi odziva obiskovalcev ško igrivost Lucije ter glamur in z velikim navdušenjem že snujejo živahni utrip Portoroža,« je dejal načrte za naslednjega. in v svoji praznični čestitki dodal: Na festivalu se je predstavljalo »Božično-novoletni čas je tisti del 19 peničarjev, od tega 5 iz Italije leta, ki ga v nekoliko večji meri in 2 iz Hrvaške, obiskovalci, ki namenimo ljudem, ki so nam pri so napolnili prizorišče tako, kot srcu. Zato vam želim, da bi v letu, ga je do sedaj le malokateri do- ki prihaja, v svojo bližino spustili godek v tem hotelu, pa so lahko čim več tistih, ki vam bodo z do- okušali kar 90 vzorcev te pijače bro voljo in iskrenostjo olepšali z razposajenimi mehurčki. Kot vse letne čase.« je povedala predsednica Društva Poseben čar je festivalu ne vinogradnikov Slovenske Istre nazadnje dala tudi graciozna Ingrid Mahnič, je za slovenske prisotnost članov društva Rosa peničarje udeležba na tem pr- Župan Peter Bossman je v družbi vinskih kraljic iz vseh slovenskih regij in vinskih Klementina v oblačilih iz najbolj vem takem vinarskem dogajanju vitezov nazdravil Naj penini Portorož 2015. mondenih časov Portoroža. Ži- v Sloveniji v štirih letih postala vahno dogajanje pa je zaokrožil že nekako tradicionalna, veseli koncert Tria Eroika, ki je do za- pa jo, da se nanj odziva tudi lepo kraljic iz vseh slovenskih regij, dovoljstva, da se tako množičen, dnjega kotička napolnil park ho- število tujih proizvajalcev. Tako konzula viteškega omizja za slo- kot je, odvija v okolju prestižnega tela. je bil po njeni oceni izbor penin vensko Istro in Kras Livija Jako- hotela Kempinski Palace. Festivala se je udeležil tudi na tekmovalnem delu festivala mina in ostalih vinskih vitezov Tako je med drugim tudi Ivo Dujmić, župan občine Opa- odličen. Podelili so kar 14 zlatih prejel iz rok župana Občine Piran o božično novoletni tržnici v tija. Opatijo in Portorož namreč medalj in priznanje za Naj peni- Petra Bossmana. Župan je bil ob parku hotela dejal: »Park hote- povezuje skupna zgodba bogate no Portoroža 2015. To je postala tej priložnosti vesel, da je festival la Kempinski Palace, v katerega tradicije turizma na Jadranski Br'stovska penina Dušana Rebule iz leta v leto odmevnejši in pre- so mimoidoči še pred nekaj leti rivieri še iz začetka prejšnjega iz Vinarstva Rebula iz Brestovice poznaven celo v tujini. Ob tem je vstopili bolj plašno, je letos go- stoletja. Zato še posebej dobro pri Komnu, ki je narejena je iz poudaril, da Portorožu dodaja še stil večje število obiskovalk in sodelujeta od leta 2012, ko ju je malvazije 2008. tisti kanček glamurja, ki ga potre- obiskovalcev, ki so se odločili, da v okviru evropskega projekta 365 Priznanje in elegantno sabljo buje, da obiskovalke in obisko- bodo svoje bližnje tokrat obdarili Dni Riviere povezala skupna čez- za odpiranje penine je zmagovalce domov pospremi z lepimi z domačimi izdelki in pridelki. In mejna prireditev Riviera skozi valec v družbi sedmih vinskih spomini. Še zlasti ni skrival zaprav to je namen božično novo- stoletje. 18 DECEMBRSKO DOGAJANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Sv. Lucija, zaščitnica slepih in slabovidnih Foto · Breda Krajnc Veselo druženje ob prazniku Krajevne skupnosti Lucija

Krajevna skupnost Lucija obe- Swank, portoroški zbor in MePZ ležuje svoj praznik 13. decembra, Sveta Lucija. Na voljo so bile tudi na dan Sv. Lucije, zaščitnice slepih stojnice z izdelki domače obrti ter in slabovidnih. Letošnje prazno- drugo ponudbo. vanje je potekalo danes, v soboto, Nato se je druženje preseli- 12. decembra 2015, v Trgovsko lo pred Okrepčevalnico Rižotin, poslovnem centru Lucija in pred kjer je sledilo druženje krajank in gostiščem Rižotin, nadaljevalo pa krajanov z županom občine Piran se bo tudi 19. decembra med 10. in Petrom Bossmanom in predstav- 13. uro v TPC Lucija. niki krajevne skupnosti Lucija na V dopoldanskem delu so v čelu s predsednikom Frankom Fi- TPC Lucija na prireditvi, ki je pri- čurjem, ob 30. obletnici delovanja vabila številne krajanke in krajane, malih poslovnih objektov nasproti povezovala pa jo je Zorica Mužinič, OŠ Lucija. Pogostitev so pripravili nastopili otroci iz vrtca La Cocci- Okrepčevalnica Rižotin, Slaščičar- nella Piran, ŠK Flip, Romana Fičur, na Maja, Bar Domen, Ribarnica Le- Pester program praznovanja, ki nost, so pripravili KS Lucija, TPC Lutkovno gledališče Bičikleta, OŠ las, Frizerska hiša Karmen in Print je povezal številne krajanke in kra- Lucija, Občina Piran, DPM Piran, Lucija, MePZ Georgios, Plesni klub Studio Dagal. jane in je v Lucijo prinesel živah- ZKD Piran in OI JSKD Piran.

To, kar Blejcem pomeni Blejski otok, pomeni Pirančanom svetilnik Piše · Janez Mužič; foto · Breda Krajnc Dedek Mraz na svetilniku

To, da se piranski kamniti sve- tako da je bil dogodek dodatna tilnik počasi bliža času, ko bo od- spodbuda, da se prizadevanja za prt za javnost, težko pričakuje tudi dokončanje obnove svetilnika in dedek Mraz. 30. decembra je tako njegovo odprtje premakne naprej. kar nanj povabil piranske otroke in »Takoj, ko se pojavimo na seveda s seboj prinesel tudi koš da- svetilniku, pa čeprav brez kake ril ter sladkarij. Otroci so klepetali posebne najave, nanj pridejo tudi in se fotografirali z njim, mu po- turisti in drugi mimoidoči doma- kazali, kaj znajo, zapel je celo pev- čini, ki očitno nočejo zamuditi te ski zbor. Dedek Mraz je razveselil za sedaj še redke priložnosti. Tako vse, še zlasti pa malega Timoteja, je bilo tudi tokrat,« je povedala otroka s posebnimi potrebami, in pobudnica dogodka in tudi sicer njegovo mamico Ano. Posebej ga prizadevno vztrajna spodbuje- je pozdravil in iz njegovih oči je valka oživljanja svetilnika Tončka izžarevala velika hvaležnost, saj se Senčar. Temu dodaja, da dosedanji mu je izpolnila velika želja. napori za to kažejo tudi to, kako se Tam je bil tudi Vanja Pegan, ki da z združevanjem moči Piranča- je najmlajšim in njihovim staršem nov, voljo in kljub malo sredstvom ditev. Je pa to, da svetilnik počasi Za to, da so najmlajši skupaj z povedal nekaj več o svetilniku, saj marsikaj narediti. oživlja, letos pokazala tudi kovin- dedkom Mrazom na svetilniku do- je kot Pirančan rasel z njim in je V zadnjem času je občina ska in okrašena novoletna jelka, živeli dan, ki ga ne bodo pozabili, ne nazadnje napisal tudi roman o poskrbela za obnovo električne ki so jo v prazničnem času posta- gre poleg Tončke Senčar zahvala njem, ki je izšel nedavno. Vse je napeljave v notranjosti svetilni- vili nanj. Tako je bila na srečanju z še Društvu meščanov mesta Piran, navdušil z mislijo, da je to, kar je ka, prebelili so vodnjak na njem, dedkom Mrazom poleg številnih Društvu prijateljev mladine Piran za Blejce Blejski otok, za Pirančane popravili vrata in zasteklili poško- osebnih novoletnih želja izraže- in ne nazadnje tudi Javorki Križ- svetilnik. Radostnega dogajanja sta dovana okna, tako da bodo v njem na tudi želja vseh, da se čim prej man, ki je s svojim prispevkom v se udeležila tudi župan Peter Bos- za enkrat občasno lahko pripravili ustvarijo pogoji za to, da se odpre koš dobrega dedka dodala precej sman in podžupanja Meira Hot, vsaj kako razstavo ali drugo prire- za javnost. darilc. 19 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO DECEMBRSKO DOGAJANJE

Tradicija Obdarili starejše piranske občane v domovih upokojencev Vsak konec leta Občina Piran obdari tudi svoje starejše občane, ki so nastanjeni v domovih za starejše po vsej Obali. Župan Občine Piran Peter Bossman je v sredo, 16. decembra 2015, obiskal in obdaril piranske starejše občane v Obalnem domu upokojencev Koper na Markovcu, Domu upokojencev Izola in koprski enoti Doma upokojencev Ptuj, podžupanja Občine Piran Meira Hot pa je danes, v petek, 18. decembra 2015, obiskala in obdarila stanovalce in stano- valke Centra za starejše občane v Luciji. Župan in podžupanja sta se vodjem domov ter zaposlenim zahvalila za skrb za sta- rejše občane ter vsem skupaj zaželela predvsem veliko zdravja.

Obdarili otroke in mlade v EPI centru

Mladinski EPI center, ki deluje v Piranu in Luciji, je namenjen otrokom in mladim, ki si želijo popestriti svoj prosti čas. Mladi se lahko družijo, ustvarjajo, učijo in zabavajo. 17. decembra 2015 jih je obiskal župan občine Piran Peter Bossman skupaj z direktorjem Športne- ga in mladinskega centra Piran Matjažem Ukmarjem in vodjo urada za družbene dejavnosti Lado Tancer, jih obdaril in razveselil ter se vodji centra Patriciji Lovišček zahvalil za delo, ki ga opravljajo, saj so rezultati zelo spodbudni.

Praznično tudi v piranskem Kažunu

V torek, 22. decembra 2015, je bilo še praznike in veliko zdravja ter veselja v no- posebej praznično in veselo v piranskem vem letu. centru za brezdomne Kažun. Na Župančičevi v Piranu je že cel mesec Kažunovce sta obiskala tudi župan ob- december postavljena Kažunova dobrodel- čine Piran Peter Bossman in podžupanja na tržnica z izdelki in dobrotami, ki so jih Meira Hot ter jima podarila veliko torto, pridelali in izdelali v Kažunu. Vabljeni, da se vodji Kažuna Ingrid Ličen ter vsem pro- si privoščite izdelke ter s tem ogrejete svo- stovoljcem in prostovoljkam zahvalila za je in še marsikatero srce. odlično delo ter zaželela prijetne božine 20 DECEMBRSKO DOGAJANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Svečano kosilo v vrtcu Pišejo · Snežana Anđel, Martina Jakus in otroci skupine Zvezdice Imeli smo prav poseben obisk

Praznični čas je vselej nekaj posebnega. V vrtcu ga težko pričakujemo, saj vemo, da nas bodo obiskali dobri možje in prinesli darila. Veselimo se lučk, okraskov in blišča. Letos smo se v skupini Zvezdice odločili drugače zaključi- ti leto. Na svoje svečano kosilo smo na pobudo otrok povabili našega župana g. Petra Bossma- na. Ideja za tako povabilo je nastala čisto spon- tano med spoznavanjem našega kraja. Otroci so si zaželeli, da bi župan prišel k nam in da bi ga pogostili v zahvalo, ker čuva našo občino. Zavihali smo rokave, napisali pismo, ga odne- sli na pošto in čakali na odgovor. Kmalu je za- zvonil telefon. Iz občine so nam odgovorili, da se je gospod župan odzval na naše povabilo in da pride 23. decembra 2015 k nam na svečano kosilo. Ta novica nas je zelo razveselila in od takrat smo bili v velikem pričakovanju. Hitro smo začeli s pripravami. Okrasili smo igralni- co, izdelali namizno dekoracijo, naučili smo se nove pesmi, ponovili smo pravila lepega vede- nja pri mizi in se naučili rokovati. Končno je Zelo veseli smo bili, da si je župan ob obi- mi obiščemo na njegovem delovnem mestu. prišel težko pričakovani dan. Vsi smo se lepo lici dela vzel čas za obisk v naši skupini. Skupaj Tako se ponovno veselimo skupnega snide- oblekli in skupaj pripravili svečano mizo. Kma- preživeti čas je bil zelo čaroben, saj je vsakemu nja. Peljali se bomo z velikim avtobusom. lu je pozvonil zvonec in k nam je prišel gospod od malčkov stisnil dlan in si z vsakim od njih In ko smo skupaj strnili naše misli, smo župan s spremstvom. Z velikim veseljem smo izmenjali nekaj prijaznih besed. Bomboni, s ka- si vsi bili enotni in se strinjali z mislijo enega ga sprejeli medse, mu zapeli nekaj pesmic in ga terimi nas je obdaril, so bili zelo sladki. Skupno od otrok, da je naš župan zelo dober in prija- povabili h kosilu. Za veliko svečano mizo smo druženje se je hitro izteklo. S pesmijo smo ga zen gospod. Res je in prav zaradi njegovega skupaj pojedli okusno kosilo, ki so ga pripravile pospremili do vrat in mu pomahali v pozdrav. obiska med nami bodo naši prazniki še bolj naše kuharice. Gospod župan nas je povabil, naj ga tudi čarobni.

Foto · Breda Krajnc Prednovoletni sprejem delavcev in delavk JP Okolje Piran

Župan Peter Bossman je sredi decembra v dvorani Domenica Tintoretta v občinski pa- lači pripravil že tradicionalni prednovoletni sprejem za delavce in delavke Javnega podjetja Okolje Piran. »Gostje, ki obiščejo našo ob- čino, najprej pohvalijo urejen videz in čistočo našega kraja, za kar gre v prvi vrsti zahvala ravno vam,« je bil iskren župan Bossman, ob tem pa je opozoril, da se premalokrat spomnimo na njih ter premalo cenimo njihovo delo. »Veliko prispevate k urejenemu videzu celo- tne občine, saj skrbite za ravnanje s komunal- nimi odpadki, čiščenje javnih površin, ureja- nje cest, trgov, ulic, vzdrževanje pokopališč, javnih zelenih površin, parkov, otroških igrišč in še bi lahko našteval,« je dejal župan. Po za- hvali je sledilo prijetno in sproščeno druženje z izmenjavo lepih želja in obdarovanjem. 21 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

Domače in zdravo Piše in foto · Janez Mužič Nikina Batega

»Začela sem šele pred pol leta, a sem pre- senečena, koliko ljudi že kar redno obišče trgovino. Prihajajo taki, ki pazijo na prehrano, veliko jih je prebolelo kako bolezen in tudi sicer opažam, da se vse več ljudi preventivno prehranjuje s hrano brez aditivov ter konzer- vansov. Med njimi izstopajo tisti, ki cenijo do- mače, pa naj gre za mlade, za mlade družine ali pa upokojence. Še zlasti starejši, ki imajo doma morda kak vrt in si sami pridelujejo zdravo zelenjavo ter sadje, spoštujejo to, kar jim nudimo in radi dopolnijo svoje domače s tem, kar sami ne morejo pridelati,« pravi mla- da in poslovno pogumna Nika Podgornik iz Lucije. Njena Batega je nasproti največje lucijske trgovine z živili, a se police v njej nič manj ne šibijo ob nepričakovano pestri ponudbi. Res je, da je na Obali že kar nekaj trgovinic z lokalnimi prehrambnimi izdelki, ki se naj- večkrat prodajajo kot turistični kulinarični spominki, a Nikina trgovinica je mnogo več. »Seveda so med našimi obiskovalci tudi turisti, še zlasti tuji, ki cenijo naše lokalne do- mače dobrote in jih radi odnesejo domov. Pri tem pa pri nas lahko izbirajo tudi domače iz pavske doline in drugod, jabolčni kis, sadne za tako trgovino? S partnerjem Tomom Gre- drugih krajev Slovenije, naravno kozmetiko sokove, zelje repo in krompir iz Brkinov, vlo- goričem in dvema malima otrokoma so od in najrazličnejše ročno izdelane spominke,« ženo rdečo peso, kumarice in drugo zelenja- nekdaj radi obiskovali turistične kmetije in opisuje pestro ponudbo. vo, suho sadje, nič obdelano polento, kosmiče se tam za potrebe svojega gospodinjstva za- V njej se na primer ob sredah in sobotah iz Maribora, izdelke iz tartufov, kapre, razne lagali z domačimi pridelki. Ker po končanem najde cela vrsta svežega domačega kruha, ki namaze in peste, fuže, njoke, domače salame, študiju ni našla ustrezne trajnejše zaposlitve, prihaja iz kmetije v Ilirski Bistrici. Je polno- ombolo, žgane pijače, vina …,« kar brez kon- sta s partnerjem začela razmišljati, da bi na zrnat, iz pirine, koruzne in na primer celo ka- ca našteva Nika med sprehodom ob policah podlagi izkušenj z njihovih obiskov na kme- mutove moke, ki vsebuje manj glutena in je in na koncu doda, da ima prvič tudi sveže ra- tijah ustvarila svojo trgovino oziroma šla na lažje prebavljiv. Pirin je brez kvasa, poleg so viole polnjene s čokoladnim namazom. svoje. Danes ji za to odločitev ni žal. Začela številni rogljički, za tiste, ki so alergiki, brez Njeni dobavitelji so po pravilu manjše sta s ponudbo krajev iz Slovenske Istre, nada- mleka in jajc, pa veganske potice … »Ljudje kmetije in njihove gospodinje. Pri izbiri gle- ljevala s pohodi po Brkinih, sedaj pa se na po- nam zaupajo, kar velja tudi za celo vrsto te da, da je vse pristno domače, lokalno in pri- licah najdejo kakovostni izdelki tudi iz drugih dni aktualne neoporečnosti medu, ki ga do- delano kar se da naravno. V ta namen sama slovenskih regij. Med njimi se ne manjka celo bivamo od čebelarjev iz Boninov in Materije. obiskuje kmetije, tako da jim povsem zaupa. naravnih kozmetičnih izdelkov, idrijskih čipk, Mnogi pridejo po kozje mleko, sveže domače Ima že dobrih 20 dobaviteljev in kar kakih ročno izdelanih umetniških spominkov in še jogurte, skuto, sire, ob tem najdejo marmela- 100 njihovih pridelkov oziroma izdelkov. česa, po čemer segajo tudi tisti, ki cenijo izvir- de z malo ali brez dodanega sladkorja iz Vi- In od kje pogum diplomirani ekonomistki na poslovna ter druga darila. Naša občanka Vera praznovala 90. rojstni dan

December je mesec praznovanj, in slavljenko, ki je videti odlično, še posebej prazničen pa je bil za našo prijetno presenetil na praznovanju občanko Vero, ki je praznovala častitlji 5. decembra 2015 v Hotelu Marko, jo 90. rojstni dan. Povabilu družinskih obdaroval ter ji zaželel še naprej veliko članov se je odzval župan Peter Bossman zdravja. 22 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Caffe Galeria – Vse bolj pestro kulturno in družabno dogajanje Piše in foto · Janez Mužič Razbijanje stereotipa o mrtvi sezoni

Koncert skupine The Hornets. Adi Behadini Za mnoge turistične in gostin- janova, Giannija Collorija ter Du- Baru in zanj že pripravljajo nove Ta piranski lokal tako za vse, ki ske delavce na Obali je začetek no- šana Šandriča. Srečanje je ob petju predelave, za v prihodnje pa napo- se radi družijo ob kulturnem doga- vega leta mrtva sezona. Marsikateri preraslo v prijetno druženje članov vedujejo tudi svojo avtorsko glasbo. janju, prerašča v nekakšen nov kul- hotel, restavracija in celo mali go- omenjenih pevskih zborov in pu- Februarju se je kulturno doga- turni center Pirana. Behadini vabi k stinski lokali kar nekam tradicio- blike ter očitno postaja tradicional- janje v Caffe Galerii nadaljevalo z sodelovanju vsa piranska društva, nalno za mesec ali dva zaprejo svoja na piranska prireditev. istim tempom. Najprej je bil tam ne glede na njihovo dejavnost. vrata, a gostinec Adi Behadini, ki V januarju so v Galerii nato sle- koncert Marina Martensson Tria, »Gosti, še zlasti tuji, pridejo v Pi- na Ribjem trgu v Piranu vodi Caffe dili večeri, namenjeni vsem ljubite- sledila je obeležitev Kulturnega ran za dan ali dva, morda samo na Galerio, pravi: »Res ni sezona, a mi ljem dobre glasbe. Nastopili so Duo praznika, na pust niso pozabili in večerjo in ko vidijo, da je v lokalu se ne moremo ustaviti. Tudi sicer Vagabund, Franci Čelhar, en večer sploh se poleg gostinske ponudbe živahno, radi podaljšajo obisk in se gostov v Piran ni, če jim pa nič za- je izzvenel v Rock Night, še zlasti Adi Behadini ob pomoči Mraka celo vračajo. To, kar jim ponujamo, nimivega ne ponudimo.« Tako pri- živahno pa je bilo 30. januarja, ko Jezernika in drugih piranskih glas- jih navdušuje in kar nekaj tujcev je zadevno razbija stereotip, da prva je nastopila skupina The Hornets. benikov trudi, da sta tam vsaj dva že, ki pridejo v Piran, ker so preko dva meseca v mestu vlada mrtvilo. Ta je povsem napolnila prostor kulturna dogodka na teden. »Ima- Facebooka ali kako drugače obve- Prve dni januarja je bil Caffe lokala, saj gre za skupino glasbe- mo polno idej in vse več kontaktov ščeni o tem, kaj se bo dogajalo. Pri- Galeria sicer zaradi nekaj vzdrže- nikov iz Portoroža in Kopra, ki so z glasbeniki, s katerimi se dogo- tegne jih tudi naša lokalna kulturna valnih del in posodobitev zaprt, se sploh prvič skupaj predstavili z varjamo za nastope v tej sezoni. scena, zato res vabim društva, da a je nato zadihal s polnimi pljuči. javnim nastopom oziroma koncer- Tako smo se nedavno povezali še s izkoristijo priložnost predstavitev Dobil je novo notranjo dekoraci- tom. Skupino sestavljajo Sebastjan kar nekaj glasbenimi skupinami iz pri nas,« pravi Behadini. Za to, da jo z reprodukcijami akvarelov in z Hrvatin (vokal), Dare Ravnikar Velike Britanije, Španije in nekda- bo dogajanje v Caffe Galerii še bolj računalniško grafiko upodobljene (kitara, spremljevalni vokal), Ta- nje Jugoslavije. V svoje turneje po znano, pripravlja kape, majice, šali- glasbenike, ki pogosteje nastopajo ljub Lapanje (kitara, orglice, vokal), Evropi bodo vključili tudi Piran. ce in podobne promocijske artikle. tam. Za to sta poskrbela piranski Slavica Tucakov (bas, spremljevalni Glavnina teh koncertov bo, ko bo Seveda je za njegov trud do- slikar Marko Jezernik, ki postaja vokal) in Igor Marsetič (bobni). So malo topleje, tako da se bo lahko brodošla vsaka sponzorska podpo- tudi vse bolj organizator kulturnih različnih generacij, značajev in ži- dogajalo tudi pred Caffe Galerio. ra, ob čemer pravi, da na primer s dogodkov, in glasbenik, ilustrator vljenjskih poti, a jih druži rokenrol Nadaljevali bomo z že utečenimi strani lokalne skupnosti pričakuje ter slikar Bojan Sumrak. v stilih skupin od njegovih začetkov vsakoletnimi festivali jazza, irske pomoč pri potrebnih varovanjih Letošnje kulturno dogajanje do danes. To, da rokenrol gojijo v glasbe in salse, pripravljamo pa večjih prireditev. Te se poleti iz lo- se je začelo z 2. Srečanjem pevskih svojih dušah in da ga radi delijo z tudi večere šansonov. A ne bo samo kala rade preselijo na Ribji trg pred zborov. Po lanskem začetnem in vsemi, ki jih spremljajo na njihovi glasba, saj na primer s 5. marcem že njim, katerega bi tudi želel narediti sila uspešnem srečanju so ga mno- glasbeni poti, so na koncertu sila lahko napovem otvoritev razstave nekoliko udobnejšega za občinstvo. gi, ki jim glasba ter predvsem zbo- prepričljivo dokazali iz skladbe v slikarja Bojana Sumraka, ki jo bo Vsekakor so prizadevanja tega rovsko petje pomenita nekaj več, skladbo bolj navdušenemu občin- pospremil piranski pihalni orkester. lokala, ki se jim z idejami, z organi- že težko pričakovali. Nanj je seveda stvu. »Nismo najboljši, smo pa pri- Razmišljamo tudi o projekcijah zacijo ali kako drugače pridružuje prišel domači piranski mešani pev- stni in iskreni,« pravijo. Vsekakor filmov, za kar smo že nabavili slu- vse več piranskih ustvarjalcev, vre- ski zbor Georgios, povabili pa so so glede na to, da je šlo za njihov šalke, tako da te ne bodo moteče za dna pohvale. To poleg obiskovalcev še pevske zbore CoMi Momiano, prvi koncert, dokazali, da so že okolico. Ustvarjamo malo kavarni- mesta opažajo tudi številni Piranča- CoMi Grožnjan, CoMi Giuseppe dobro uigrana skupina, ki še veliko ško knjižnico, dogovarjamo se za ni, ki vse raje zavijajo vanj. Tako ni Tartini, MoPZ Pergula, MePZ Sveti obeta. Svoj naslednji koncert bodo predstavitev knjig, potopisov in še neobičajno, da se Caffe Galerie že Peter in glasbenike Miho Joea Cve- imeli 4. marca v izolskem Hangar kaj,« napoveduje Behadini. prijema kar ime Pri Adiju. 23 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

Nikine hišice Piše in foto · Janez Mužič Unikatni piranski spominki iz naplavljenega lesa

Piransko Ulico IX. korpusa, mna ali česa drugega zbirajo na po kateri se s Tartinijevega trga svojih turističnih potovanjih in proti cerkvi sv. Jurija vzpenjajo priznavajo, da takih iz naplavlje- skupine nad Piranom očaranih nega lesa še niso videli,« je upra- turistov, je letošnjo pomlad do- vičeno ponosna. Vanje vloži kar datno poživil simpatičen atelje s precej ročnega dela in domišljije, spominki. Na tej ulici z že kar ne- a je pri cenah zmerna, saj želi, da kaj ateljejev, galerij in trgovinic s so dostopne vsakomur. Ko je po- spominki je piranska absolventka samezna hiška stesana oziroma Fakultete za dizajn Nika Domnik izrezana, jo pobarva z akrilnimi pogumno odprla atelje odprtih barvami, nariše okna in vrata ter vrat. Tam se razveseljivo rojeva doda vrsto podrobnosti, na pri- nova blagovna znamka piranskih mer dimnike iz starih žebljev ali spominkov z oznako »Nika's tiny pa za Piran značilno ter za mnoge house«, ki očarajo mnoge. Nare- tujce zaradi neobičajnosti sila pri- jeni so iz lesa, ki ima svojevrstno vlačno sušeče se perilo na vrveh patino, saj ga je naplavilo morje in med okni. so Nikino ročno delo z obilo ume- »Ker se še zlasti pozimi s psi tniškega pridiha. Najraje izdeluje dosti sprehajam ob morju, ki na- prikupno barvite piranske hišice, plavlja najrazličnejše koščke lesa pa tudi lesene barčice, ribice in še in ker sem želela kot oblikovalka kaj, kar je vezano na Piran. nekaj ustvarjati, sem jih poskusila Stvari je pogumno vzela v narediti iz tega lesa. Iz njega neka- roke pred pol leta, ko si je odloč- teri že delajo barčice, ribice ali kaj no rekla, dajmo poskusit. Prizna, drugega, jaz pa sem se za lanski da sprva ni pričakovala, da bo božič prvič lotila izdelave piran- za njeno delo toliko zanimanja skih hišic za mamine jaslice. Tako in dodaja, da ji ni žal poguma za se je začelo in danes so tako poleg tako samostojno pot, saj je rezul- hišic iz tega lesa moj motiv na pri- tat njene ustvarjalnosti boljši, kot mer tudi barčice in še kaj, kar je je pričakovala. Seveda je še najbolj vezano na Piran,« pravi Nika. vesela radosti na obrazih turistov, Vedno ustvarja kaj novega. ko z zanimanjem ogledujejo in se Tako že nastajajo avtentično upo- odločajo za svoj piranski spomi- dobljene piranske ulice in trgi. nek – za svojo piransko hišico. Teh je arhitekturno slikovit Piran »Med njimi jih celo ni malo, poln, tako da ji ustvarjalnega dela ki podobne hišice iz gline, ka- še dolgo ne bo zmanjkalo.

Piše in foto · Rok Dolničar

Megla se je bohotila in kaza- Po la svojo moč, kot da z njo pljuje nekaj racionalnemu neznanega. Mojo zasanjanost je ustavil prizor stranpoteh drevesa, ki se je bohotil s svojo suho krošnjo, s krošnjo umetnosti Kraškega in moči, ki mu ga je namenila Na- rava. Megla se je za trenutek ravno prav raspihala in mi omogočila, da roba občudujem njegovo podobo in celoten prizor, trenutek iz večnosti. Živi svoje poslanstvo. 24 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Direktorica hotela Tartini se je za kolesarnico odpovedala svoji pisarni Piše in foto · Janez Mužič Vse več kolesarskih tur se konča v Piranu

»Kolesarske ture in potova- O kolesarnici Frelihova še nja so trend in vedno več je tudi pravi: »Pomemben razlog za našo agencij, ki jih organizirajo. Tisti, kolesarnico je bila tudi varnost ki se s kolesi pripeljejo v Piran so koles. Ta so vse dražja, saj lahko izključno tujci iz Avstrije, Nemči- stanejo tudi tisoč evrov in več, tu je, Nizozemske, Belgije, Skandi- pa so še draga električna kolesa. navije, pa tudi iz ZDA, Avstralije Tako si ne moremo dovoliti, da ti in Nove Zelandije. Slovenija je turisti ne bi prihajali k nam, ker je zanje atraktivna dežela. Na takih slabo poskrbljeno za varnost nji- potovanjih je Piran lahko vmesna hovih koles.« postaja, vse več pa se jih tudi kon- O svoji za marsikoga neobi- ča prav pri nas. Tako že pravim, čajni odločitvi, da se je odpove- da se vse kolesarske poti končajo dala svoji pisarni, meni, da se ji v Piranu in ni jih malo, ki se nato ne zdi nič tako nenavadnega in odločijo še za kak dan bivanja doda: »V naši branži itak ni poan- pri nas,« pravi direktorica Hotela ta v tem, da veliko časa preživiš v Tartini Andreja Frelih. svoji pisarni. Pisarno z mojo mizo In prav iz tega hotela prihaja in računalnikom si sedaj delim zgodba, ki ji bo kdo v teh časih, s tajnico in vodjem gostinstva. ko se toliko daje na statusne sim- koles, da je bila odločitev pravil- rana, tudi več desetdnevnih težjih Uporabljam še en računalnik, ki bole, prav težko verjel. Frelihova na, pa pove podatek, da je veliko- tur čez Alpe. Tako so priljubljena je v recepciji hotela, tako da sem se je namreč letos odpovedala krat čisto polna. Kolesarski gosti v kolesarjenja iz Krajnske Gore pre- bliže gostom, poslovne sestanke svoji pisarni v pritličju hotela in jo Hotelu Tartini letos predstavljajo ko Vršiča in doline Soče v Piran, pa imam v hotelski Taverni in če namenila za varno hrambo koles že 10 % njihovih obiskovalcev. ali pa iz Avstrije, čez Bled, Kras do je lepo vreme še raje na terasi ho- njihovih kolesarskih gostov, ki jih Kot je povedala, je poleg lažjih Pirana. Nekateri se radi odločajo tela.« imajo vsako leto več. tedenskih organiziranih kolesar- tudi za ture preko Pirana iz Be- V kolesarnici je prostora za 35 skih potovanj, ki ne zgrešijo Pi- netk v Poreč ali pa iz Trsta v Pulo.

Dobrodelnost zaposlenih na bencinskih servisih Petrol Povir Piše · Nataša Prelesnik Korošic, Regijska varna hiša Kras; foto · Regijska varna hiša Kras Donirali za regijsko varno hišo Kras

Zaposleni na bencinskih Regijska varna hiša Kras nudi servisih Petrol Povir - sever pomoč ženskam in otrokom, in Petrol Povir - jug so zapo- ki se morajo zaradi nasilja v slenim ter vsem ženskam in družini umakniti na varno. otrokom v Regijski varni hiši Varna hiša deluje kot pro- Kras pripravili prijetno pre- gam Centra za socialno delo senečenje, saj so nam podarili Sežana in je sofinancirana s sredstva v višini 400 evrov. S strani lokalnih skupnosti in tem so nam omogočili zame- MDDSZ. Takšne donacije pa njavo nekaterih nujno potreb- nam v hiši omogočajo, da lah- nih gospodinjskih aparatov. ko nakupimo prav tiste stvari, Podjetje Petrol d. d. vsem ki jih ženske in otroci najbolj bencinskim servisom omo- potrebujejo. goča, da zaposleni na posa- Iskrena hvala vsem zapo- meznem servisu izberejo hu- slenim na BS Petrol Povir ter manitarno organizacijo, ki ji tudi vsem drugim, ki ste se v donirajo sredstva. Tako so se prazničnem času spomnili na v letu 2015 zaposleni na BS ženske in otroke iz Regijske Petrol Povir odločili, da ob- varne hiše Kras. Petrolovca Kristjan Vodopivec in Uroš Macarol predajata donacijo direktorici darijo prav našo varno hišo. CSD Sežana Nevenki Doles in zaposlenim v VH Kras. 25 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

Prizadevanja domačinov za promocijo Piše in foto · Janez Mužič Piran v srcu Prihod ekskluzivne turistične izvedeli tudi za dva dnevna termi- križarke Royal Clipper s petimi na vodenega ogleda mesta. »Vo- jadri je tudi preteklo poletje kar denja izvajajo domačini z licenco nekajkrat še polepšal pogled na turističnega vodiča in torej ljudje, Piranski zaliv. Je največja turi- ki poznajo mesto, ker živijo tu in stična jadrnica na svetu s toliko so rasli v njem. Ne povedo samo jambori in 42 jadri, ki križari po tistega, kar je o Piranu napisane- Sredozemlju. Za udobje 227 poga po enciklopedijah in na spletu, tnikov skrbi 106 članov posadke, ampak predvsem opišejo vrsto v elitni kabini na glavni palubi podrobnosti, piranske zgodbe, ladje pa sedemdnevno križarjenje anekdote ter med drugim poleg stane skoraj pet tisoč evrov. Da Tartinija predstavijo še celo vrsto njeni dokaj petični potniki lahko nekdaj eminentnih meščanov,« je spoznajo Piran in ga doživijo ne- o novosti povedal predsednik dru- koliko drugače, je letos poskrbelo štva Marjan Maslo. Temu dodaja, Društvo meščanov mesta Piran. V da se trudijo, da bi tudi Pirančani, sodelovanju s TZ Portorož so jim še zlasti tisti, ki delajo v gostinstvu, namreč v okviru svojega projekta ob večji samozavesti začutili do- Piran v srcu pripravili poseben datno soodgovornosti za takšno voden ogled mesta. promocijo. iz stoletij piranske zgodovine. Pe- interesom in ne nazadnje tudi Ker zaradi njene velikosti ne Kot je na info točki na pomo- strost Pirana tako spoznavajo sko- vročini. Med ogledom mesta so gre drugače, se zasidra pred Pira- lu povedala Zora Mužinič, njihovi zi življenjske zgodbe, anekdote, se tudi ob nekaj degustacijah gosti nom in njene potnike nato s čolni turistični vodiči med ogledi mesta posebnosti, skozi nekdanji in tudi spoznavali s Pirančani na najbolj vozijo na obalo. Da tam niso bili vedno poiščejo zgodbe, ki se člo- današnji način življenja mesta,« je možen avtentičen način ter pred- prepuščeni sami sebi, jih je na po- veka dotaknejo. »Trudijo se, da povedala. vsem brez kakšnih napačnih in- molu pričakala v solinarko obleče- gosti vzljubijo Piran na doživetjih, Ogledi so se prilagajali staro- formacij vodičev od drugod. na domačinka, od katere so lahko ki jim jih ponujajo skozi zgodbe stni strukturi turistov, njihovim

Začetek športne ribolovne sezone Piše · Janez Mužič Naši na 17. Pokalu mimoze v Črni Gori

V Baošićih v Črni Gori je od 3. ležujejo, tako da so v Črno Goro do 7. februarja potekalo 17. med- odpotovale kar štiri ekipe in sicer narodno tekmovanje športnih ri- dve iz RD Oradela Piran in po ena bičev za Pokal mimoze. To je ena iz RPD Piran ter ŠRD Mormor večjih ribiških tekem na jadranu, Celje. predvsem pa srečanje, s katerim Od vidnejših posameznih se ob mnogo druženja začenja uvrstitev naših tekmovalcev ome- športna ribiška sezona. Udeležilo nimo 2. mesto Milorada Škrokova se je je 19 ekip iz Italije, Hrvaške, (RD Oradela) v lovu s palico in 5. Črne Gore in Slovenije. 60 ribičev mesto Vladimirja Melinca (RPD je tekmovalo v ribolovu s čolna v Piran) v disciplini lova z roko. treh disciplinah: z roko, s palico Ekipno sta se v ribolovu z roko in v ekološkem ribolovu po nače- Oradela 1 in Oradela 2 uvrstili na lu »ujemi, vpiši in vrni v morje«. 5. in 6. mesto, v lovu s palico pa Prvi dve disciplini sta potekali v Oradela 2 na 8. in Oradela 1 na 9. konkurenci ekip in posamezni- mesto. V končni uvrstitvi ekip se kov, tretja pa se je točkovala samo je ekipa Oradela 2 uvrstila na 13. v konkurenci posameznikov. mesto, Oradela 1 na 15. mesto, Slovenski športni ribiči se tega RPD Piran na 25. mesto in ŠRD tekmovanja in druženja radi ude- Mormor Celje na 18. mesto. Milovan Škrokov iz RD Oradele se je v lovu s palico uvrstil na 2. mesto. 26 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Rojstni dan Otona Župančiča Piše in foto · Nataša Fajon V Anbotu skrbijo za medgeneracijsko povezovanje

V Društvu Anbot so dejavni njeni otrokom. Ker jih imajo radi. Med otroki priljubljenega pe- lica Maja, ki vsako leto otrokom tudi v turobnih zimskih dneh v Ker so prepričani, da je izmenjava snika so izbrali, ker se njihovo dru- skuha najboljši čaj na svetu, za prvih mesecih leta. Morda se zgle- izkušenj med različnimi generaci- štvo nahaja na Župančičevi ulici, posladek pa pripravi tudi dišeče dujejo po znanem pregovoru o jami vedno dobrodošla. »Ves čas kjer otroke enkrat na leto razve- piškote. »Namen dogodka je priva- dobrem začetku, ki zagotavlja do- govorim, da je medgeneracijsko selijo s prijetnimi delavnicami ter biti otroke, jih seznaniti z delova- ber konec. Kakor koli že, v Piranu povezovanje nujno, zato bi moralo z učenjem pesmic. »Vsako leto si njem našega društva in preko njih se človek hitro navadi, da mu med vsako društvo v svojem programu iz Župančičevega opusa izberemo nagovoriti njihove starše. Gre torej pohajkovanjem po Župančičevi imeti nekaj tako za majhne, večje eno temo. Imeli smo že Mehurčke, za promocijo društva,« še doda Na- ulici pozornost pritegne dogajanje in velike otroke kot za odrasle in Žabice, Kopitljačka,« je o prireditvi talija Planinc. Po uspešno izpeljani izza vedno lično okrašenih izložb starejše. Za vsakogar nekaj,« je po- za otroke povedala Natalija Pla- delavnici so vse kraljične in kralje- na številki 3. vedala Planinčeva. ninc. viči uživali v pojedini, na koncu pa Čeprav je glavna aktivnost Učenci prve triade in otroci v Marina, gonilna sila rojstno- skupaj zaplesali ples kralja Matjaža. društva restavriranje ali po doma- vrtcu so tako že vajeni, da januar- dnevnega praznovanja, se je letos Z odzivom so v Anbotu zado- če popravljanje starih stolov, skrinj ja prejmejo pisemce z vabilom na odločila, da otrokom predstavijo voljni, saj pride kar nekaj otrok. in drugih predmetov, kot poslan- praznovanje rojstnega dne Otona kralja Matjaža. Z ostalimi pomoč- Nekateri pridejo sami, druge pri- stvo društva hudomušno predsta- Župančiča. In v Anbotu so že va- nicami so pripravile krone in ogri- peljejo starši. Pri projektu sodeluje vi predsednica Natalija Planinc, jeni, da se 23. januarja v njihovih njala, ki jih je lahko vsak otrok čisto tudi Mestna knjižnica Piran, tako prostor na njihovem natrpanem prostorih sliši otroški smeh. Letos po svoje okrasil ter odnesel domov. da tisti dan v svoji izložbi predstavi urniku dobijo tudi dogodki, name- se je slišal že devetič zapored. Stalnica praznovanja je tudi čebe- Župančičeve knjige.

Letna pregledna projekcija Foto kluba Portorož Piše in foto · Janez Mužič Za zagon v novo leto

Foto kub Portorož se redno zagon oziroma snovanje načrtov za predstavlja s svojimi razstavami, prihodnje leto. konec vsakega leta pa povabijo še Foto klub Portorož, ki ima 30 na letno pregledno projekcijo foto- članov, bo kmalu zabeležil 15. leto grafij svojih članov. Lanska je bila delovanja. Vsako leto pripravijo 18. decembra v Mediadom Pyrhani kako delavnico, redno spremljajo in je kot vedno pritegnila precej po- lokalne prireditve, sodelujejo v ra- zornosti. Predsednik kluba Jadran znih mednarodnih projektih in ne Rusjan je predstavil delo članov v nazadnje na številnih razstavah po lanskem letu, nato pa so v 24 mi- Sloveniji ter še zlasti na Obali. Nji- nutni projekciji prikazali po 10 do hova redna dejavnost so tudi tečaji 15 fotografij 22 avtorjev, ki so jih o teoriji in praksi fotografije za nove posneli v lanskem letu. To je bila člane. Kogar zanima fotografija, va- seveda tudi priložnost za predno- bijo, naj jih pokliče na številko 041 voletno druženje fotografov in za 746 882. 27 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

Abakkum, Zavod za krajino, kulturo in umetnost, Piran Odkrivanje čarobnih točk Pirana

Jazbeca, pod mentorstvom slavist- nec, Dane Grižančič Golubič, Sare ke Lili Gustinčič in fizika Andreja Gržinič, Amelie Lidén, Gale Jedvaj Podpečana, ki je na fasadi za njimi Šimić, Emilli Tomaš Lovrinović pričaral mavrico. Učitelj fizike in in Taje Požru. Spremljala jih je pe- fotograf Martin Bobič je s skupino sem Il mare luccica, ki so jo pod učencev fotografskega krožka pri- vodstvom Nataše Carnelutti zapele kazal Svetlobo podobe, najmanjši Teresa de Andrea, Majda Ferfolja, učenci Osnovne šole Cirila Kosma- Rita Lisjak, Mariela Lovrič Petrič, ča pa so z mentorico Viko Kuštrin Aid in Taida Mašić, Vesna Prinčič, upodobili Plapotajočo svetlobo Laura Semec in Mariucci Vegliachv skozi formule na temo svetlobe, in naredile obhod tam, kjer je nekoč podane s strani fizika Lorenza Vi- stala cerkev sv. Andreja. Zadnji dve tale s tržaške univerze. Na naslednji točki, Kresničke in Lucija, sta se od- točki so Zvoke Istre iz inštrumentov vijali na strehi in stropu nekdanje privabili Aldo Alessio, Matteo Du- cerkve. Vsebina vseh točk je zhajala niš, Darinka Eler, Denise Ventrella, iz navezave na lokacijo samo ter na Decembrsko nedeljsko po- osmih točkah preko glasbe, proze, Milan Kogovšek in Arcangelo Svet- zvok in na svetlobo. Ker pa je leto poldne so številni Pirančani in pesmi in plesa prepletali svetlobni tini. Kresničke so prebudile učenke 2015 UNESCO določil za medna- Pirančanke ter ostali obiskovalci in zvočni efekti, je bil na Židovskem dramskega krožka v EPI centru pod rodno leto svetlobe, so bili ob leto- izkoristili za spoznavanje Pirana trgu, kjer sta z »švedskimi zvoč- vodstvom Samante Kobal. Adria- šnjem dogodku vidiki svetlobe še na nekoliko drugačen način. Aba- nimi spektri« v violinskem duetu na Topolovec kot sveta Lucija, ki bolj poudarjeni. kkum, Zavod za krajino, kulturo in nastopila Urška Jeraj in Michel van goduje ravno na dan dogodka, 13. Projekt, ki ga je finančno pod- umetnost, Piran je v sodelovanju s Mulders. Sledil je Platonov nauk o decembra, je imela sprevod, ki se je prla Občina Piran, se je s prijetnim številnimi izobraževalnimi insti- votlini v izvedbi učencev Scuola odvijal po branju v švedščini Mat- druženjem zaključil v Mediadomu tucijami in društvi, ki delujejo v Elementare Vincenzo e Diego De tiasa Lidéna in branju v slovenšči- Pyrhani, kjer so bili obiskovalci po- Občini Piran, pripravil že drugi do- Castro Pirano. Nato sta dijakinji ni Romane Kačič, prevedla Tajda vabljeni na »glögg«, »pepparkakor« godek, poimenovan Čarobne točke piranske gimnazije (GEPŠ Piran) Lekše, enega od treh besedil pesmi ter na doma pečene kite in »lusse- Pirana. Tea Jovičič in Laura Posavec reciti- Sveta Lucija, ob družbi Rebeke katter« iz kvašenega testa in žafrana. Pričetek pohoda po manj zna- rali odstavek iz knjige Mavrica izza Alessio, Ane Babič, Noemi Ferr- nih ulicah in lokacijah, kjer so se v duše, diplomata in pisatelja Milana nandino, Mije Godnič, Teje Goriča-

Sezona lova na sipe in lignje Piše in foto · Janez Mužič Piranska Sipiada se je prijela

Športni ribiči piranskega društva Oradela Kot je pokazal sezona lova na sipe in lignje, so pred štirimi leti svojo zdaj že tradicionalno, ki se počasi končuje, se jih v našem morju ne dokaj neobičajno in pri nas edinstveno tekmo manjka. V poletnih mesecih se lignji držijo dlje lova na mehkužce oziroma na sipe ter kalama- od obale, na večjih globinah, že jeseni in običaj- re poimenovali s Sipiado. Lovijo jih s čolnov na no novembra pa pridejo bližje obali. Predvsem »peškafonde« in lanske, ki je bila 5. decembra, se veliki lignji takrat plavajo skoraj na površini in še je udeležilo 23 ribičev, med katerimi je bilo kar zlasti radi prijemajo ob polni luni in ob sončnem 6 žensk. Kot je ob razglasitvi rezultatov povedal vzhodu oziroma zahodu. Tudi sipe se ta čas po glavni organizator Mario Druscovich, so glede navadi držijo bližje obali, v primerjavi z lignji pa na to, da morje takrat še ni bilo kaj hladno, lo- so bolj na dnu, kjer skrite prežijo na plen. vili kar dobro, saj so skupaj natehtali 15 kg sip in Rok Domnik s Podlanice je po piranski Sipi- kalamarov. Štele bi tudi hobotnice oziroma folpe, adi za tekmovalce in vse, ki jih je zaneslo mimo, a te ni bilo nobene. Zmagal je Aris Loboda, ki pripravil sipin brodet oziroma golaž, lignje pa na je ujel 5 sip in 4 lignje. Drugi je bil Milan Cerar, »šporko« oziroma na umazano. Ta način njiho- tretji pa Milorad Škrokov. Slednji se je izkazal z ve priprave postaja zadnja leta v primerjavi s sila največjim lignjem, ki mu je tehtnica pokazala priljubljenimi kalamari na žaru oziroma frigani- 432 g. Najtežjo sipo s 516 g pa je ujel Milan Cerar. mi kalamari vse večja specialiteta. Najtežjo sipo s 516 g pa je ujel Milan Cerar. 28 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Društvo invalidov občine Piran Pišejo · Člani DI občine Piran Preteklo delovanje – pot za naprej

Društvo invalidov občine sodelovanje, in verjamemo v ta pacientov, ki je nanizala tudi skromno darilo, koledarček, Piran je že večkrat dokazalo, da hotenja, ki v nas še živijo, kar smo nekaj praktičnih primerov. voščilnica … to so naše vezi, živi, deluje in sodeluje z drugimi že večkrat dokazali. Zato bi vam, Prijeten večer je obogatila tudi naša pripadnost, skrb in nego- društvi v domačem okolju, regiji DRAGI BRALCI, radi nanizali razstava novoletnih voščilnic iz vanje odnosov. in izven. Predvsem je pomembno nekaj dejavnosti našega društva, naše delavnice. Vsak udeleže- • Zadnje druženje v starem letu poudariti, da vsa prizadevanja slo- zaobjetih v obdobju okrog izteka- nec je prejel manjše darilo, delo pa smo preživeli v veselem nijo na plečih goreče delovnih po- jočega se leta in na obzorju novega naših članic. razpoloženju v Hotelu Delfin sameznikov, ki pa jim z leti že tudi leta 2016: • V Termah Čatež pa smo v sklo- v Izoli. pešajo moči. Da je administrativ- • V novembru smo organizi- pu ZDIS sodelovali na razstavi • Vsi člani so prejeli koledarček nega dela vedno več, ni potrebno rali izlet na otok Krk in kljub ustvarjalnih delavnic invalidov, za leto 2016 s programom de- posebej poudarjati, nove zahteve slabemu vremenu navdušeno kjer je potekalo tudi dvodnev- lovanja društva in povabilom pa že presegajo moči sodelujočih. opazovali ter sledili vsem znano izobraževanje za prostovolj- za udeležbo na zboru članov, Pred leti polni optimizma, menitostim mesta in okolice. ce invalidnih društev. ki bo 8. marca na Dan žena na kaj še bi naredili za kakovostnej- • V oktobru smo izvedli tradi- • Naše društvo je v okviru ob- Belvederju, kar bomo obvestili še življenej invalidnih oseb, se cionalno letovanje v Rogaški činskega praznika organizira- še naknadno. danes srečujemo na težkih poteh. Slatini, kjer si udeleženci krepi- lo tudi balinarski turnir za DI Večkrat nam je to uspevalo, toda jo zdravje z jutranjo telovadbo Obalno kraške regije. Vseh dejavnosti društva se- časi se spreminjajjo, a to je razu- na prostem, v telovadnici ali • Pripravili smo tudi razstavo veda ni mogoče posredovati jav- mljivo, saj se s krizami srečujejo bazenu, s sprehodi ter pohodi v ročnih del naših članic, in sicer nosti, lahko pa omenimo naše vsepovsod. Pričakovati družbene naravi. Z vožnjo na vlakcu do v decembru v lucijski, v januar- prostovoljke, ki opravljajo delo z pomoči v teh časih pa je nesmisel- Olimja pa se nabere vreča do- ju pa v piranski knjižnici. veseljem in s spoštovanjem spreje- no, saj se vsakdo ukvarja le svojimi bre volje in smeha. • Ob koncu iztekajočega se leta majo vse dobronamerne pripom- težavami. • 3.december, mednarodni dan je ekipa za socialno delo obi- be. Odprti smo za nove priložno- Pogrešamo živahnejše delo- invalidov, smo obeležili na skala in obdarovala vse težje sti, ki nas bogatijo, združujejo ter vanje in z njim tudi večjo dru- Belem Križu v družbi mnogih gibljive, ostarele, osamele in delajo žive in živahnejše. žabnost. Stremimo za tem, da bi težje gibljivih članov. Večer je bolne člane društva. Stisk roke, vključili čim več novih članov v popestrila zastopnica pravic topel objem, prijazna beseda,

Posvet mentorjev gasilske mladine

Piše · PGD Sečovlje; foto · Neža Strmole Piše · PGD Sečovlje; foto · GZ Piran

V januarju je že tradicionalno sta jih tudi predsednik GZS Jošt Decembra je 24 gasilk in gasil- polnili svoje znanje na področju potekal posvet mentorjev gasilske Jakša in poveljnik Franci Petek, cev, iz društev PGD Sečovlje, PGD gasilskih veščin, vodenja, taktike, mladine v Zrečah, katerega se je ter vse udeležence seznanila s pri- Piran, PGD Nova vas, PGD Izola preventive, uporabe radijskih po- udeležilo preko sto mentorjev iz hajajočimi novostmi v gasilstvu. in PGD Korte uspešno opravilo staj, uporabe izolirnih dihalnih vse Slovenije. Posveta se je udele- Organizirane so bile tudi zani- tečaj za vodjo skupine, čin višji aparatov in veliko drugega. Tečaj- žilo tudi lepo število mentorjev iz mive delavnice, kako še izboljšati gasilec. Tečaj je potekal od začet- niki se zahvaljujejo strokovnim in Obalno kraške regije, kot je razvi- delo z mladimi v tako pomembni ka novembra do decembra. Preko potrpežljivim predavateljem in in- dno tudi s fotografije. Nagovorila organizaciji. predavanj in vaj so gasilci izpo- štruktorjem. Čestitke vsem! 29 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

Ob 150 obletnici Rdečega križa Slovenije Piše · Irena Dolinšek, Predsednica RK Krajevne organizacije Portoro; foto · Maja Špoljarič Praznujmo letošnji jubilej 150 let RKS s humanitarnostjo in skrbjo za naše okolje

Letos obeležujemo 150 let Rde- čega križa na Slovenskem, ki je del največje svetovne humanitarne organizacije, prejemnice kar treh No- belovih nagrad za mir. Prva podelje- na na tem področju, je šla leta 1901 v roke »rdečekrižarju«, našemu ustanovitelju, Henryju Dunantu. Na Slovenskem so orale ledino RKS ženske, ki so v Ljubljani leta 1866 ustanovile Žensko društvo za pomoč ranjenim in bolnim voja- kom, ter vdovam in sirotam padlih vojakov. Leta 1879 je bilo ustano- vljeno Moško društvo za podporo in postrežbo ranjenih in bolnih vo- Dobrodelni srečelov na čajanki RK Krajevne organizacije Portorož. jakov. Društvi sta od leta 1902 zdru- ženi delovali kot del avstro ogrskega nih načel Mednarodnega gibanja na eni strani, in z na tone zavržene času soočila z veliko materialno in društva Rdečega križa. Prostovoljci Rdečega križa in Rdečega polme- hrane in oblačil na drugi. Tekstilna finančno stisko. Poskrbele smo tudi so zbirali denarne in druge pri- seca: humanost, nepristranskost, industrija je drugi največji onesna- za presenečenje manj srečnim dru- spevke ter sodelovali na področju nevtralnost, neodvisnost, prosto- ževalec na svetu, takoj za naftno. žinam iz našega okolja, z dodatnimi zdravstva, prava in računovodstva. voljnost, enotnost in univerzalnost. Zaposluje 75 milijonov ljudi, ki pa, Miklavževimi darilnimi paketi, v Delovali so na humanitarnem po- Kot sestavni ter enakopravni član ironično, plačujejo visoko ceno za katere so prijazni donatorji prispe- dročju (brezplačna kuhinja, bol- Mednarodnega gibanja Rdečega to, da lahko ljudje na drugem koncu vali praznikom primerne prehran- nišnice, zbiranje oblačil ipd.) tako križa in Rdečega polmeseca v so- sveta kupujejo poceni modo. ske izdelke. med vojno kot v času miru. Številni delovanju z nacionalnimi organiza- Kaj lahko naredimo? Kako smo Vsega, kar je še uporabno, ne prostovoljci RKS so v stalni pripra- cijami in drugimi humanitarnimi, lahko koristni in pomagamo v la- smemo zavreči. To velja tako za hra- vljenosti in se hitro odzivajo, tako zdravstvenimi in socialnimi organi- stnem okolju? Odgovor smo članice no kot za oblačila. V vsak prehranski na razne naravne katastrofe kot na zacijami doma in v tujini s humano- Krajevne organizacije RK Portorož izdelek, predmet ali kos oblačila, je vojne razmere. stjo izboljšuje kakovost življenj ljudi hitro našle v malih akcijah v lokal- bilo vloženo poleg surovin tudi člo- Rdeči križ Slovenije je bil usta- v stiski. Letno Rdeči križ Slovenije nem okolju. Že 1. decembra 2015 vekovo delo in si zato zasluži spošto- novljen 18. junija 1944 na osvobo- pomaga skoraj 160.000 posamezni- smo izpeljale prvo akcijo z dobro- vanje. Za letošnje leto se že dogovar- jenem ozemlju v Gradacu v Beli kom in družinam. V svoji zgodovi- delnim namenom. V sodelovanju s jamo z donatorji, da nam odstopijo krajini. Organiziran kot združenje ni je pomembno prispeval k izbolj- Krajevno skupnostjo Portorož, smo odpisana, tudi nova oblačila. Tudi društev, upravlja Mladinsko zdra- šanju kakovosti življenja številnih na čajanki za starejše krajane Porto- mi, vsak pri sebi, lahko naredimo vilišče RKS Debeli rtič, deluje v 12 družin in posameznikov v stiski, roža v restavraciji Oštarija pripra- inventuro in zamenjamo ali podari- regijah in v 56 območnih združe- ne glede na raso, spol, jezik, vero ali vile zelo vesel kulturni program in mo tako oblačila kot tudi uporabne njih z več kot 14.000 prostovoljkami druga prepričanja. dobrodelni srečelov iz recikliranih predmete. Tudi letos bomo članice in prostovoljci. RKS pomaga državi Žal, je stalnica 150 letnega dela daril. Veselo smo zbirale darila, jih RK Krajevne organizacije Portorož in lokalnim skupnostim v humani- RKS revščina. Kar 805 milijonov zavile v časopisni papir in ob odlični pripravile dobrodelne akcije z zbi- tarnih zadevah (prva pomoč, zdru- ljudi po vsem svetu vsak dan trpi predstavi naših igralsko nadarjenih ranjem prostovoljnih prispevkov in ževanje družinskih vezi, krvodajal- lakoto, kažejo podatki Mednaro- članic razveselile sokrajane. Zbrane na koncu koga osrečile. stvo, razdeljevanje hrane in oblačil). dnega Rdečega križa in Rdečega prostovoljne prispevke smo name- Praznujmo letošnji jubilej 150 V vseh 150 letih RKS s svojim polmeseca. Danes se srečujemo z nile za pomoč družini v stiski iz Lu- let RKS s humanitarnostjo, strpno- delovanjem, udejanja sedem temelj- revščino in onesnaževanjem okolja cije, ki se je prav v prednovoletnem stjo in skrbjo za naše okolje. 30 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Območno združenje Rdeči križ Piran Piše in foto · Valentina Klemše, OZRK Piran Delajmo dobro sočloveku: znancu ali neznancu

potrošniki ponudbe storitev, ki gredo za med, s stopnjo grdobij in negativnosti. Če le na grobo analiziram približno 600 uporabnikov materialne in druge po- moči piranskega Rdečega križa, se zgornje navedbe potrdijo skoraj v celoti. Veliko je brezposelnih ali zaposlenih z nizkimi pre- jemki, ki ne zadoščajo za normalno življe- nje posameznika in njegove družine. Ve- liko je starejših, ki pogosto nosijo breme brezposelnih ali z odvisnostmi prizadeti- mi potomci. Preveč je samskih ali samo- hranilk, ki jih preveliki stroški preživetja pahnejo v vsakodnevno stisko in revšči- no. In preveč je družin, kjer je nasilje, alkoholizem in slabi medčloveški odnosi slabo rastišče za njihove potomce, ranlji- ve, mlade, otroške ali mladostniške duše. Žal, zlahka ugotovimo, da se družinski vzorci ponavljajo iz generacije v generaci- jo. Kakšna škoda za to vrsto mladih, ki bi bili v drugačnih okoliščinah morda srečni in uspešni ljudje. Seveda vsi ti ljudje, niso krivi za vse nesrečne okoliščine, ki so jih V Zdravstvenem domu Piran, natanč- Del tega odgovora leži v bolečem kri- pahnile v trpljenje. Veliko je okoliščin, ki neje v Ambulanti za medicino dela, je žanju civilizacij, ki smo jim priča ob mi- smo jim lahko jutri podvrženi tudi sami, zjutraj, le dva dneva pred letošnjim valen- grantski krizi, ki ji ni videti konca, boja vključno s svojo družino. tinovim, dnevom ljubezni, prišlo do krva- nad prevlado velesil, okoljskim spremem- Iz vsega sledi; osebna, lokalna, držav- vega incidenta. Kot je poročala RTV Slo- bam, verskim, nacionalnim in drugim vr- na, EU in še kakšna varnost da, a brez venija, naj bi storilec hodil po čakalnicah stam nestrpnosti in sovraštva, brezglavem slehernega posameznikovega notranjega in iskal mamo. Medicinsko sestro naj bi potrošništvu, velikim socialnim razlikam, kompasa, za katerega se vsak izmed nas spraševal, če je zdravnica, nato pa jo pore- porastu revščine in množenju različnih v vsakem trenutku odloča, v prihodnosti zal po glavi in telesu. Predpostavljajo, da vrst odvisnosti in še bi lahko naštevali. ne bo šlo na bolje. Vsi smo svet v malem. je šlo za psihičnega bolnika. Policisti so Sama vidim na lokalnem nivoju precej In vsak kroji del tega sveta, čeprav je to zaradi dogodka dejansko okupirali Piran. veliko težavo v porastu revščine, prepo- morda na videz neznaten del mogočnega Več patrulj je iskalo storilca. Pri izhodu gostem »sesutju« zakonskih in družinskih mozaika. Pogosto slišimo od ljudi, vse je iz mesta so pregledovali vsa vozila. Prijeli odnosov, odtujenosti najosnovnejših člo- grozno, vse poprek sama kritika in zgra- naj bi ga na piranskem pokopališču. veških stikov, preveliki družbeni strpno- žanje. Ko pa tega istega poprašaš, kako To je zgodba, ki smo jo po šokantnem sti in sprejemanju vseh vrst odvisnosti, še bi to rešil, hitro doda, da moraš biti vsaj dogodku kmalu zaznali iz najbližje sose- zlasti alkoholizma (v tem delu mi je Islam enak, da greš s tokom naprej in da sploh dnje stavbe, iz poslovnih prostorov Rde- všeč, saj ga ne sprejema). preživiš … Je res tako? Vsak pozna svoj čega križa. Dramatično se je nadaljevala Kot posamezniki smo prepogosto odgovor. In s tem tudi svoj najbolj osebni po glasnih sirenah in prihodu številnih usmerjeni na pretiran materializem in s notranji občutek varnosti. vozil policistov, kriminalistov in reševal- tem povezano naše »zunanje« življenje, Kar seješ, to žanješ, pravijo. Precej cev. ki je pri velikem številu posameznikov le resnice. Delajmo dobro svojim najbliž- Po Piranu se je v ljudi prikradel strah, krhka virtualna »fasada«, kot je na primer jim, sočloveku, znancu ali neznancu. To ki se je nekoliko umiril šele po novici o Facebook. Veliko negujemo in z raznimi je trenutek tiste čarobne »kremice«, ki jo prijetju storilca. Koliko smo zares varni? posegi celo polepšujemo telo. Kaj pa duša? »namažemo« po naši duši, da je lepa in Ali je to sploh mogoče in v kolikšni meri? Ker je ne negujemo, postaja narcisoidno srečna. S tem osrečimo druge in sebe. Ko Kako je možno, da lokalne skupnosti, bolna, nagnjena v najboljšem primeru k je naklonjenost in ljubezen, se vsakdanji države in ves svet v današnjem času na- tesnobi in depresiji. Priča smo pravi epi- občasni strah in nemoč zmanjšata. Šte- menja toliko znanja, denarja in osebja v demiji bolezni duše. Občutek varnosti je vilne študije dokazujejo, da imajo ljudje, varnostne ukrepe. In kako je mogoče, da relativna ali absolutna kategorija. Za ob- ki delajo prostovoljno ali se kako drugače smo kljub vsemu temu, vedno bolj ranlji- čutek strahu in s tem povezanimi težava- žrtvujejo za druge, trdnejše zdravje, nji- vi, kot še nikoli v človeški zgodovini. Vsi mi, so v veliki meri odgovorni tudi mediji, hov občutek sreče pa je zelo povečan. In s smo ena velika globalna vas. Z vsemi do- ki kar tekmujejo z negativnimi novicami. tem tudi varnost, h kateri na svojevrsten brodošlimi in tistimi nezaželenimi posle- Pravzaprav smo, roko na srce, ljudje za to način, lahko v veliki meri prispevamo dicami in učinki. kar precej krivi tudi sami, saj smo super tudi sami. 31 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO KULTURNA DEDIŠČINA

Večer posvečen istrski železniški progi Piše · Aleš Maje; foto · Marko Matičetov in Giulio Ruzzier Vlak Porečanke ustavil v lucijski knjižnici

V Knjižnici Lucija smo enega železniške proge v zahodni Istri leta železnica. Ob priključitvi Istre Italiji in pogovorih z domačini, s čopičem izmed tematskih domoznanskih 1902 in do njene ukinitve leta 1935. so jo uradno preimenovali v »La Pa- natančno upodobil vseh 35 postaj in večerov posvetili predavanju in po- Prvega aprila leta 1902 je stekel pro- renzana« (po italijanskem imenu za postajališč ter viaduktov in mostov v govoru o nekdanji istrski železniški met na odseku Trst–Buje, decembra Poreč - Parenzo). Pod tem imenom podobah kot so jih imeli v času, ko je progi Porečanki, ki je povezovala Trst istega leta pa je bila proga podaljšana je danes tudi najbolj poznana. Ime po progi vozil vlak. Z njim smo se ob in Poreč. Zgodovinar Uroš Pavlin iz do mesta Poreč, po katerem je tudi Porečanka se je uveljavilo dokaj po- diaprojekciji le-teh slikovito popeljali Izole je predstavil svoje diplomsko dobila svoje ime. Ob dograditvi se je zno kot slovenski prevod. Danes je po celotni progi od Trsta do Poreča; delo z naslovom Železniška proga uradno imenovala Parenzaner Bahn trasa nekdanje ozkotirne železnice ustavili smo se prav na vsaki postaji, Trst–Poreč. Obiskovalci, ki so do za- (Porečanska proga), nato tudi Istrska urejena kot kolesarska ali pešpot za pozdravljali mimoidoče in obču- dnjega kotička napolnili čitalnico, so železnica in TPC (Trieste - Paren- rekreacijo in občudovanje narave. dovali pokrajino. Včasih je vlak za z zanimanjem sledili razvoju proge zo - Canfanaro) po nikoli uresniče- Pavlinovo predavanje je dopolnil celotno pot potreboval celih sedem od sprejetja avstrijskega zakona, ki nih načrtih, da bi jo zgradili vse do poznavalec lokalne zgodovine in ur, mi pa smo bili na cilju že v slabih je dovolil gradnjo krajevnih ozkotir- Kanfanarja. Domačini so ji pravili ljubiteljski slikar Giulio Ruzzier, ki dveh. nih železnic do realizacije ozkotirne Istrijanka ali Istranka in tudi vinska je po proučevanju starih fotografij

Pletenje istrskih košar Piše in foto · Janez Mužič Anbotovo obujanje znanj, ki izginjajo »Interes je zelo velik, tako da narejene po istrsko in na drug način, imamo letos dve skupini in precej kot na primer Ribniške.« kandidatov bo žal moralo počakati To, da v Anbotu tudi pletejo ko- do prihodnjega leta,« pravi predse- šare, se je hitro razvedelo, ljudje so dnica Anbota Natalija Planinc in se pokazali velik interes in so seveda obenem opravičuje vsem, ki bi se začeli s krožki. Zanje je najbolj pri- radi pri njih naučili pletenja istrskih meren februar, ko je ob polni luni košar. Ta mesec se te obrti pri njih najboljši čas za rezanje beke. Tudi si- uči in si jih pod vodstvom mojstra cer se bliža velika noč, tako da bodo Sergija Benčiča izdeluje 20 Piranča- udeleženci svoje izdelke na koncu nov, ki so se uspeli pravočasno prija- napolnili z velikonočnimi dobrota- viti na sedem po nekaj ur trajajočih mi, jih vsak sam še dodatno okrasili delavnic. Kar nekaj jih je nanje čaka- in tradicionalno razstavili v Anboto- lo od lani. vem prostoru na Tartinijevem trgu. O tem, kako se je začelo, Planin- Interes za krožek je prerasel vsa in aktivnosti. okrasja, po tematskih razstavah, kot čeva pravi: »S pletenjem istrskih ko- pričakovanja, zato se Planinčeva Spomnimo, da v društvu ljubi- so denimo Kamra od anbot, Kruh šar smo začeli leta 2008, ko je Sergij vsem, ki jih letos niso mogli sprejeti teljev kulturne in naravne dediščine naredi roka in ne moka, Velikonoč- Benčič, ki je član Anbota, ostale čla- nanj, opravičuje. Težava je v majh- Anbot potekajo številne dejavnosti. na kamra, jaslice in še po čem. Orga- ne povabil v svojo domačo delavnico nem prostoru oziroma njihovi de- Te pritegujejo posameznike, ki se nizirajo tudi vedno dobro obiskane Na razgledu in nas vpeljal v to obrt. lavnici, ki na enkrat ne zmore več zavedajo pomena vseživljenjskega piranske sejme starin, domače obrti Poudariti moram, da gre za staro kot 10 tečajnikov. Žal tudi ni možno, učenja, medgeneracijskega povezo- in darov narave, celo vrsto dogodkov obrt, ki izginja in da se učimo ple- da bi imeli tečaje še v drugih rokih in vanja in širjenja prostovoljnega dela. ob Dnevih evropske kulturne dedi- tenja istrskih košar. Košare namreč tudi prošnjam iz Kopra ter notranjo- Prepoznavni so po izvajanju študij- ščine in ne nazadnje številne pestre pletejo tudi drugod, povsod na svoj sti Istre ne morejo ustreči, ker imajo skih krožkov restavratorstva, moza- dejavnosti za otroke ter mladostnike. način, tako da so te iz Benčičeve šole skozi leto še celo vrsto drugih tečajev ika, kaligrafije, izdelovanja uličnega 32 KULTURNA DEDIŠČINA SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Vanja Pegan: Svetilnik – roman v podobah Foto · Nataša Fajon Spomenik duši Pirana

Piše · Janez Mužič Tucović. Dogodek je mnoge prite- mesto, sreča prijatelje, obuja spo- nihče ne gleda, s poezijo večerov, »Ta roman sem napisal, ker je gnil zaradi Peganovih z dušo mor- mine in se ga nato loti. Tako so v kjer se druga v drugi sublimno pisatelj v meni iskal dom za svojo ja obarvanih zgodb, pa tudi zaradi roman ob spominih na življenje v zrcalijo melanholije zapuščenega dušo. Ta dom je svetilnik. samega naslova knjige. Ta namreč mestu vpleteni številni Pirančani, mesta, izpraznjenega morja in sa- Ni moj avtobiografski roman, že z naslovom nakazuje, da se njihove zgodbe in tudi zgodba o motnega vesolja.« je pa roman z avtobiografskimi zgodba romana vrti okoli Piran- Adamovi duši. Ob tem Pegan pravi, da ni že- elementi,« pravi priljubljen piran- čanom ljubega starega kamnitega Roman se dogaja v času, ko na lel, da bo roman, v katerem bralec ski pisatelj Vanja Pegan o svojem svetilnika na Punti. Obali mine dopustniška evforija lahko spozna tudi zgodovino sve- najnovejšem romanu Svetilnik – Tudi sam Pegan o svojem najin o tem je Lucija Stepančič v spre- tilnika, dojemljiv samo Piranča- roman v podobah. Konec lanske- novejšem delu pravi, da je želel mni besedi med drugim zapisala: nom in dodaja: »Roman ni samo ga leta je izšel pri založbi Društvo napisati roman o domačem mestu »Turisti in vikendaši so za seboj zgodba o svetilniku in pisatelju, ki 2000 in njegove dobro obiskane in predvsem o svetilniku. Glavni pustili praznino, ki je v trenutku piše roman, ampak zgodba o nje- predstavitve se tudi zaradi vedno junak v njem je pisatelj Adama, zapadla temi in mrazu, pod to govem duhovnem življenju in o zanimivo iskrivega pogovora s ki obišče rojstno mesto z name- povrhnjico pa vendarle dozoreva tem, kaj potrebuje, da ga naredi.« tem avtorjem vrstijo ena za dru- nom, da bo o njem napisal roman. obetavna napetost, tako privlač- Vsekakor bo vsak, ki bo roman go. Tako je bilo konec decembra V pripravah na pisanje raziskuje na za meditativno razpoloženega vzel v roke, pa čeprav je ali ni Pi- tudi v Skupnost Italijanov Giuse- mesto in kopiči podatke o njem, sanjalca. Ravno prav ubrano raz- rančan, po njem gledal in začutil ppe Tartini Piran, ker se je z njim dokler mu ne postane jasno, da položenje izpod praga zavedanja Piran ter življenje v njem s Pega- pogovarjala Daniela Sorgo in v njegov roman ne more nastati iz privabi podobo za podobo, zgod- novo pomočjo še mnogo bolj pro- Mestni knjižnici Piran, kjer je ja- zbranega gradiva v hotelski sobi. bo za zgodbo. Peganova proza nicljivo in občuteno kot doslej. nuarja pogovor vodila dr. Vladka Napiše ga lahko le tako, da gre v je nabita z atmosfero sveta, ki ga

Scrive · Daniela Sorgo stenza. Con tranquillità osserva il nella musica e nel canto, negli volta il guardiano controllava il FARO. Romanzo per imma- mondo circostante dal balcone di odori e nei modi di dire tipici di passaggio delle barche e dei tran- gini è l'ultima fatica letteraria un albergo, allarga il suo sguardo una città di mare. I ricordi chiari satlantici, l'arrivo della tempesta, il dello scrittore Vanja Pegan che all'orizzonte per cogliere verso la e limpidi della sua infanzia tras- soffiare dei venti, e annotava ogni mercoledì 23 dicembre 2015 ho Punta, l'imponente torre del Faro, corsa su un gommone dal nome movimento sul diario di lavoro avuto il piacere di incontrare in luogo privilegiato dei primi amori, pauroso Barracuda per tanti anni con in sottofondo la trasmissione Casa Tartini per conoscere le sto- al riparo dalle onde, dalle barche e diventerà l'amico inseparabile di di una radiotrasmittente? Dall'alto rie vissute nei ricordi del princi- dagli occhi indiscreti del guardia- mille avventure in mare senza della torre, appoggiati alla recinzi- pale protagonista del romanzo. no. Ed ecco, le immagini chiare e mai perdere di vista l'occhio del one, scrutano l'orizzonte gli amici Ivek, aspirava da anni a scrivere limpide come le giornate estive al Faro. Col passare degli anni, e di più cari. Vanno e vengono le loro un romanzo sul faro che con la mare snodarsi davanti agli occhi racconti, ci saranno altri gommo- immagini e parlano, raccontano sua luce bianca illuminava la vita di Ivek, mentre dalla penna dello ni e barche nuove ormeggiate al dei loro progetti futuri con un quotidiana della gente di mare che scrittore con un trasporto ondo- porticciolo, ma non ci saranno più sorriso di umiltà sulle labbra dello scorreva sotto la torre, e così ad un so, come l'eterno movimento del i suoi originari capitani e affettu- scrittore. Ma al Faro compare la certo punto della sua vita, decide mare, nascono affreschi quotidi- osi amici che invece ritroveremo, figura di Adam che torna dal pre- di tornare nella natia Pirano per ani minuziosamente descritti nei immagine dopo immagine al Faro cedente romanzo Pisatelj, Adam ricostruire sul filo della memoria colori del cielo e del mare, nel pas- nella stagione senza tempo. Perchè in pilot per un definitivo e preciso collettiva e personale gli eventi che saggio delle stagioni, nelle diverse lo scrittore li fa incontrare al Faro, messaggio che lasceremo ai lettori hanno caratterizzato la sua esi- voci e parlate, nei suoni e rumori, in quelle stanze dismesse dove una il piacere di scoprire. 33 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO KULTURNA DEDIŠČINA

Tartini Piše · Duška Žitko; foto · Siniša Rančov Pomorski muzej na Reki gostoval z razstavo Tartini 1692–1770

Hic fidibus, scriptis, claris hic magnus alumnis, 2016, v času 44. Mednarodne konference Piran so posodili likovna dela, Skupnost Ita- cui par nemo fuit, forte nec ullus erit. učiteljev godalnih instrumentov ESTA 2016, lijanov »Giuseppe Tartini« pa kostume za di- Veliki mojster violine, znanstvenih razprav pa v Mestni hiši v Ljubljani, prispevati k bolj- daktični ustvarjalni kotiček. in učitelj slavnih učencev, ki mu ni bil nihče šemu poznavanju Giuseppeja Tartinija, ki je Razstavo so podprli tudi: Hotel Giuseppe enak in mu morda tudi nikoli ne bo. že za časa svojega življenja in delovanja užil Tartini Piran, Hotel Piran, Hoteli Bernardin Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran je svetovni sloves. Portorož, RTV SLO Ljubljana, RADIO Koper v sodelovanju s Pomorskim in zgodovinskim Razstava obiskovalca popelje po Tarti- Capodistria, RADIO Rijeka, TIC Portorož, muzejem Hrvaškega primorja Reka, s podpo- nijevi življenjski poti, ga seznani z njegovim Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran, ro Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, delovanjem na različnih področjih in mu Mestna kavarna Piran, VINAKOPER in Čo- Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške, predstavi njegovo veličino, njegovega geni- koladni butik Olimje, Syncerus d.o.o. Občine Piran, Primorsko goranske županije, alnega duha ter njegov pomen za razvoj in- Slovesno odprtje razstave, ki sta ga s pri- Skupnosti Italijanov »Giuseppe Tartini« Piran strumentalne glasbe, violinske virtuoznosti, hodom počastila tudi predsednik Goransko in v sodelovanju s številnimi sodelavci, pod- violinskega loka in glasbene pedagogike. Raz- Primorske županije, Erik Fabijanić in piranski porniki, sponzorji in donatorji pripravil od- stavo bogatijo nekateri dragoceni muzejski podžupan, Bruno Fonda, sta s Tartinijevo vo- mevno razstavo TARTINI 1692–1770, njena eksponati, pa tudi originalni kostumi iz filma kalno in instrumentalno glasbo začinila Zbor avtorica je muzejska svetnica Duška Žitko. Vražji Tartini, ki je nastal v režiji Tuga Štigli- Skupnosti Italijanov »Giuseppe Tartini« Piran Postavitev razstave violinskemu virtuozu, ca v produkciji RTV SLO Ljubljana leta 1995. z dirigentko Milly Monica, ki je ob klavirski skladatelju, glasbenemu teoretiku in glasbe- Izvirne Tartinijeve rokopise in njegova pisna spremljavi Bojana Glavine in godalnega kvar- nemu pedagogu svetovnega slovesa je plod dela je za razstavo posodil Pokrajinski arhiv teta Spring Quartet, zapel nekaj del koncerta sodelovanja dveh pomorskih muzejev, pi- Koper, Enota v Piranu. Andrej Žužek (podje- Tutto Tartini ter Godalni orkester gojencev ranskega in reškega, ki ob svoji osrednji po- tje INTRI) je 3D posnel Tartinijevo violino, Glasbenega ateljeja Tartini iz Ljubljane z diri- morskozgodovinski in umetniški usmeritvi Tartinijevo posmrtno masko in avdio vodnik gentom Vladom Repšem, ki je izvedel Adagio hranita tudi glasbeno dediščino. Pomorski po razstavi v štirih jezikih. Ilustracijo najbolj in Sonato a quattro Giuseppeja Tartinija. in zgodovinski muzej z Reke je aprila 2015 v znane Tartinijeve sonate Vragov trilček je ani- Razstava je na Reki pričakala tudi Muzej- Piranu gostoval z razstavo evropsko znanega, miral Matjaž Učakar, ki je grafično oblikoval sko noč, ki je bila v petek, 29. januarja 2016, a predvsem na Reki delujočega goslarja in razstavne panoje, zgibanki pa Duška Đukić. ko se je več kot 6.000 obiskovalcev vseh staro- zdravnika dr. Franja Kresnika, ob izteku leta Glasbene posnetke s koncertov z igranjem na sti in presenetljivo veliko število mladih odlo- pa je v osrčju svojih stalnih zbirk v Guverner- Tartinijevo violino sta prispevala RTV SLO in čilo za brezplačen ogled bogatih in raznolikih jevi palači osrednje razstavišče odstopil raz- Tartini Festival. Prevode so opravili: Henrik razstavišč Guvernerjeve palače. V Marmorni stavi piranskega muzeja. Ciglič, Sandro Kravanja, Franco Juri in Mirja- dvorani je tedaj maestru Tartiniju v čast prvič Kot skrbniki dragocene Tartinijeve zana Kramarič-Francè, fotografije pa so prispe- zazvenela njegova doslej neznana mala sona- puščine v Piranu, na ogled v Spominski sobi vali: Siniša Rančov, Ivan Sivec, Matjaž Učakar, ta, ki jo je zaigral eden najboljših poznavalcev Giuseppeja Tartinija v njegovi rojstni hiši, že- Eva Barbari, Frančiškanski samostan Assisi, Tartinijevih del, slovenski in svetovno znani limo z gostujočo razstavo, ki bo od 3. marca Karim Shalaby, Gimnazija Gian Rinaldo Carli violinist Črtomir Šiškovič. do 15. aprila 2016 gostovala v Pokrajinskem Koper in Veleposlaništvo RS v Pragi. Učenci muzeju v Kopru, od 21. aprila do 3. maja Osnovne šole Vincenzo e Diego de Castro 34 KULTURNA DEDIŠČINA SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Nova občasna razstava v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran Piše · Bogdana Marinac foto · Snježana Karinja, Igor Presl Pot domov, Vračanja pomorščakov

Ta veseli dan kulture, 3. de- tovnima vojnama in med slo- vrnitvi nista bila vedno taka, kot iz Sesljana pobegnil iz italijan- cember, je Pomorski muzej »Ser- vensko osamosvojitveno vojno so si ju želeli. Za mnoge zaradi ske vojne mornarice v NOVJ in gej Mašera« Piran zabeležil z od- vračali iz krajev blizu ali daleč tega z vrnitvijo v domači kraj, še se proti koncu vojne z njenimi prtjem lastne občasne razstave od doma. Vsak od njih predsta- ni bilo konec selitev in potovanj. enotami vrnil na Tržaško. Še Pot domov, vračanja pomoršča- vlja eno od skupin s podobnimi O vsem tem pripoveduje- dlje od doma pa je 2. svetovno kov. Na razstavi, ki bo na ogled usodami, ki so na drugačen na- jo tudi zgodbah pomorščakov, vojno preživljal kapitan dolge do aprila 2016 so predstavljene čin predstavljene tudi na stalnih ki so predstavljene na razsta- plovbe jugoslovanske trgovske osebne zgodbe pomorščakov, ki razstavah Pomorskega muzeja vi. Mornar avstro-ogrske vojne mornarice Branimir Velkaverh. so se med vojnami znašli daleč Piran. Razstava Pot domov, vra- mornarice Anton Lipovž iz Batuj Plul je v zavezniških konvojih od doma, s posebnim poudar- čanja pomorščakov predstavlja v Vipavski dolini se je kot član po Atlantiku, nato se je izkrcal kom na njihovem vračanju do- zgodbe pomorščakov na bolj posadke ladje Kaiserin Elisabeth v ZDA in v Veliki Britaniji, kjer mov. oseben način, skozi oči njih sa- leta 1914 na Kitajskem boril na je bil po koncu vojne vodja jugo- Razstavo je Pomorski muzej mih. Prisluhniti želi njihovim strani Nemčije proti Japoncem, slovanskega pomorskega urada »Sergej Mašera« Piran postavil v izpovedim, njihovemu pogledu nato pa več let preživel v ujetni- pri novi vladi Tito Šubašič, nato sklopu projekta Pot domov, ki je na preteklost in lastno usodo ter štvu na Japonskem. Domov se je pa ataše trgovske mornarice pri nastal na pobudo Muzeja novej- opozoriti na vpliv zgodovinske- vrnil šele leta 1920. Podčastnika ambasadi FLRJ. V Jugoslavijo se še zgodovine Slovenije, pri njem ga dogajanja na življenje posa- strojne stroke vojne mornarice je vrnil šele leta 1948. Kontraad- pa so s postavitvijo različnih raz- meznikov. Kraljevine Jugoslavije Cirila So- miral Jugoslovanske vojne mor- stav in prispevki v skupnem ka- Odhodi in vračanja ter dol- mraka iz Ljubljane so po kapi- narice Marjan Pogačnik, ki je v talogu (izdal ga je Muzej novejše gotrajna odsotnost od doma tulaciji Jugoslavije, aprila 1941, času vojne za osamosvojitev Slo- zgodovine Slovenije) sodelovali niso za pomorščake nič neobi- na poti iz Boke Kotorske proti venije poveljeval 5. vojaškemu številni slovenski muzeji. Projekt čajnega. Potovanja so del njiho- domu zajeli Nemci in odpeljali pomorskemu sektorju v Pulju, je posvečen sedemdeseti oble- vega vsakdanjega ritma in nači- v taborišče na severu Nemčije. pa je pred odhodom v domačo tnici konca 2. svetovne vojne in na življenja. Vendar pa so vojne Domov se je vrnil šele po kon- Mojstrano preprečil vmešavanje stoletnici začetka soške fronte, ta ritem pretrgale in zaznamo- cu vojne. Leta 1943 je britanska njemu podrejenih enot v kon- njegov namen pa je predstaviti vale njihove usode. Mnogim so vojska na območju Alžirije za- flikte tako v Sloveniji kot na Hr- zgodbe o vračanju ljudi, ki so onemogočile običajno vrnitev jela Italijanskega vojaka Antona vaškem. se med vojnami zaradi različnih domov. Mnogi so se zaradi nje Jasniča iz Vipolž v Goriških Br- Plakati razstave, ki so obeše- vzrokov znašli daleč od doma. znašli še dlje od doma, v dru- dih. V želji po čimprejšnji vrni- ni kot jadra in s tem simbolizira- Na razstavi pomorskega muze- gi deželi, v ujetništvu, na strani tvi domov in borbi za osvobodi- jo plovbo domov, so na ogled po ja so s pomočjo fotografskega sovražnika ... Njihovo vračanje tev Primorske je vstopil v gardni stopnišču, predmeti pa na stal- gradiva, predmetov in izjav po- je bilo dolgotrajno, polno nepri- bataljon Jugoslovanske kraljeve nih razstavah o pomorščakih v morščakov predstavljene osebne čakovanih zapletov in preprek. vojske v Haifi (Palestina), nato muzeju. Razstavo, ki jo spremlja zgodbe šestih pomorščakov s Nekateri so se domov vrnili šele v Sestav jugoslovanskih pomor- tudi katalog avtorice Bogdane popolnoma različnimi usodami, več let po koncu vojne. Ker pa skih sil v tujini (v Aleksandriji) Marinac je oblikovala Vesna pomorščakov vojne in trgovske so se med vojnami spreminjale in slednjič v mornarico NOVJ. V Vidmar. Vabljeni na ogled. mornarice različnih činov in meje, državne in politične uredi- istem času je mornar italijanske strok, ki so se med obema sve- tve, njihov dom in domovina ob vojne mornarice Marcel Blažina 35 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO KULTURNA DEDIŠČINA

Piše · Duška Žitko ROG, prva slovenska čezoceanska ladja in poveljnik Baldomir Podgornik

Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran plula pa je s hitrostjo 10,5 vozlov. imeni slovenskih krajev, po katerih so bile je v okviru Poletne muzejske noči 2015 od- Kapitan dolge plovbe, Baldomir Pod- imenovane slovenske ladje, zmagovali v prl občasno razstavo ROG, prva slovenska gornik jo je prevzel 23. oktobra 1954 v tekmi z veliko večjimi pomorskimi druž- čezoceanska ladja in poveljnik Baldomir Londonu in z enaintridesetčlansko posad- bami. Podgornik. ko zaplul čez Atlantik. Parna ladja Rog je Po dvanajstih letih prevažanja različ- (Avtorica razstave in kataloga Duška imela vlogo šolske ladje slovenskih pomor- nih tovorov in plovbe v prosti plovbi je Žitko, grafično oblikovanje Veronika Žit- ščakov, saj je bilo na njej vkrcanih kolikor leta 1966 Splošna plovba Piran parno ladjo ko, Matjaž Učakar in Duška Đukić) je bilo le mogoče kadetov, asistentov in Rog prodala. Razrezana pa je bila leta 1969 Razstava, ki bo v Piranu na ogled še pripravnikov, ki so od prekaljenih starej- v Kaohsiungu na Tajvanu. do 15. marca 2016, je druga iz niza razstav ših pomorščakov pridobivali prva znanja Ko je ladja odslužena, prodana, razre- Slovenske ladje, ki jih muzej pripravlja in lastne izkušnje. Prva je med 15. junijem zana, o njej ostane le malo materialne za- vzporedno z izdajo istoimenske serije po- 1955 in 9. majem 1956, obplula svet, na puščine. Razstavo krasita ladijska modela, štnih znamk Pošte Slovenije. (Prva znam- tej plovbi pa je na Tihem oceanu dožive- ki ju je izdelal modelar največjega števila ka in razstava sta bili v letu 2014 posveče- la posebno tragičen dogodek, ko jo je zajel ladijskih modelov Splošne plovbe Ante ni prvi jekleni ladji Splošne plovbe Piran, tajfun in so izgubili člana posadke, krmar- Kordić. Na srečo so se z ladje Rog ohranili motorni tovorni ladji Martin Krpan.) ja Joška D'Aliseja Urbančiča. Kot prva ju- tudi nekateri ladijski instrumenti: ladijski Izbor druge ladje za motiv znamke in goslovanska ladja je pristala v pristanišču kompas, sekstant in smerna plošča. Raz- pripravo osrednje muzejske razstave je bil Hakodate na japonskem otoku Hokaido, stavo oživljajo številne fotografije, ki so samoumeven, saj je bila tovorna parna lad- kjer so v tamkajšnji ladjedelnici popravili jih na potovanjih z njo posneli poveljnik ja Rog ključnega pomena za razvoj našega poškodbe, nastale v tajfunu. Prva je prista- Baldomir Podgornik, radiotelegrafist Ciril edinega ladijskega prevozniškega podje- la tudi na Kitajskem, v pristanišču Tsingtao Derganc in mnogi drugi pomorščaki. Naj- tja Splošne plovbe Piran in za slovensko (Nantong), kjer so številčno posadko pre- večje presenečenje in obogatitev razstave uveljavitev v svetovnem pomorskem pre- senetili s posebno svečanim sprejemom. pa je ponovno odkriti črno beli dokumen- vozniškem prometu. V ustanovnem letu Uspešna plovba z ladjo Rog po širnih tarni film Galebi iz Piranskega gnezda, ki Splošne plovbe Piran, letu 1954, so ugodne oceanih je Splošni plovbi Piran zagotovila kaže Rog in še nekatere prve ladje Splošne razmere na tržišču, ambicije mladega pod- nadaljnji razvoj. Spodbudila je številčno plovbe daljnega leta 1958. Njegov scenarist jetja in njegovih izkušenih pomorščakov, okrepitev flote in omogočila prenos znanj in režiser je Jože Bevc, snemalec Mile de ki so se kalili že pred drugo svetovno vojno in izkušenj naših pomorščakov, ki so se Gleria, nastal je v produkciji Viba filma, in med njo, prinesle strokovno premišlje- dotlej šolali in kalili v tujini. Presrečni so hrani pa ga Slovenski filmski arhiv pri Ar- no in seveda tudi politično odobreno od- se vrnili domov, z največjim ponosom so- hivu Republike Slovenije. ločitev o nakupu parne ladje Rog, zgrajene delovali pri strokovnem temeljenju našega Razstava ROG, prva slovenska čezoce- leta 1944 v ladjedelnici Halifax Shipyards pomorstva in z veseljem predajali svoje anska ladja in poveljnik Baldomir Podgor- Ltd., Victoria, B. C. v Kanadi, kot serijske znanje in izkušnje mladim slovenskim po- nik bo od 24. marca 2016 gostovala v Mu- ladje tipa liberty za konvojske transporte morskim kadetom. Prav oni so utrdili rast zeju novejše zgodovine v Ljubljani, kjer bo v drugi svetovni vojni. Dolga je bila 134,6 in ugled našega pomorstva, ki je zajeto v vsebinsko dopolnila razstavo projekta Pot m, široka 17,3 m, njena nosilnost je bila simbolu Splošne plovbe. Med številnimi domov. V njej so predstavljene nekatere 10.310 ton (BRT 7.165, NRT 4.295), poga- svetovnimi pomorskimi prevozniki si je naše izjemne osebnosti, ki so tudi v naj- njal jo je tricilindrski parni stroj s 60 obra- naš edini ladjar pridobil zaupanje pred- hujših letih prve ali druge svetovne vojne ti na minuto in močjo 1.600 konjskih sil, ki vsem z vrlinami slovenskih pomorščakov, živele in delovale na tujem, med njimi tudi je porabil 25 ton goriva (mazuta) dnevno, ki so z ladjami s simbolom Triglava in Baldomir Podgornik. 36 KULTURNA DEDIŠČINA / VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Učenci gasilci Morje v besedi in sliki Piše in foto · Lavra Bregar, koordinatorica Unesca Piše · Irena Rupena Baldomir Podgornik - pomorski Otroci navdušeni nad veteran in legendarni poveljnik ladij Splošne plovbe Mediadomom Pyrhani

Rodil se je leta 1913 v Gorenji Po koncu vojne je nekaj časa Vrtec Mornarček Piran je komuniciranja in uveljavljanja na Trebuši na Tolminskem. Že v otro- delal v Pomorski direkciji FLRJ v že vrsto let nosilec Unescovega področju umetniških dejavnosti. štvu so ga odlikovali neizmerna Londonu, kot 1. oficir krova pa je nacionalnega projekta Naš kraj Naše raziskovanje se je 19. radovednost, korajža, vedoželjnost, s tovorno parno ladjo Kozara sep- - njegova kulturna in naravna januarja 2016 odvijalo v kulturnem marljivost in nadarjenost za različ- tembra 1946 priplul na Reko. Na dediščina. V tem šolskem letu centru Mediadom Pyrhani. V na področja. Z očetom, učiteljem Pomorski akademiji v Dubrovniku naše raziskovanje posvečamo multimedijski dvorani so nam Filipom Podgornikom, ki je zara- je decembra 1946 opravil kapitan- morju, zato smo naš podprojekt predvajali film o zgodovini Pirana di zavedne nacionalne drže v času ski izpit. Potem je nastopil službo v poimenovali Morje v besedi in sliki. (soline, obzidje, morje …) v 3D fašistične oblasti na Primorskem Generalni direkciji trgovske mor- Sodelujemo s kulturnimi tehniki. Šli smo skozi svetlobno izgubil službo, je leta 1927 emigri- narice na Reki in nato do konca ustanovami našega kraja zaveso, se nasmejali ob sramotilnem ral je v Kraljevino Srbov Hrvatov in junija 1953 še v Jadranski pomor- (Pomorski muzej »Sergej Mašera« stebru, bilo je res posebno doživetje. Slovencev. Težke družbene razme- ski direkciji trgovske mornarice na Piran, Obalne galerije, Mestna V multimedijski muzej mesta se re so ga prisilile, da je zgodaj odra- Reki. Julija 1953 je bil že zaposlen knjižnica in Mediadom Pyrhani) bomo zagotovo še vrnili, saj je tam sel z velikim čutom za odgovornost v Splošni plovbi (oziroma v Slove- ter spoznavamo umetnike, ki še veliko zanimivega o zgodovini in predanost delu. Po končani Me- nija linije), za katero je odpotoval v so nekoč in danes del svojega Pirana. ščanski deški šoli v Mariboru se je Rotterdam, da je septembra 1953 ustvarjalnega življenja posvetili V torek, 16. februarja, smo si jeseni leta 1930 vpisal na Državno prevzel njeno prvo motorno to- morju. Tako otrokom omogočamo v multimedijski dvorani ogledali pomorsko trgovsko akademijo v vorno ladjo Sirob oziroma Martin živi stik z umetnostjo ter zmožnost sinhronizirano risanko Delfin: Kotorju. Tudi tam se je vsestransko Krpan. Poveljeval je prvi slovenski globokega doživljanja umetnosti. Zgodba o sanjaču, v četrtek, 18. odlikoval in po štirih letih zaključil posadki, ki se je vkrcala v Piranu 1. Otroci ob raziskovanju februarja, pa film Loti in skrivnost šolanje. Vojaški rok in Šolo za re- aprila 1954 in 20. aprila 1954 iz Pi- izražajo svoja doživetja v različnih mesečevega kamna. zervne oficirje je opravil v Saraje- rana zaplula za prvega slovenskega umetniških jezikih in se odzivajo Zaključek projekta bo 7. junija vu, oktobra 1936 pa se je kot kadet ladjarja, Splošno plovbo Piran. na sebi lasten način. Spodbujamo 2016 v Galeriji Monfort Portorož, v Antwerpnu vkrcal na tovorno Po petih letih poveljevanja naši jih pri razvijanju individualnih nastali izdelki pa bodo razstavljeni parno ladjo Trsat. Izkrcal se je za prvi čezoceanski tovorni ladji Rog ustvarjalnih potencialov v fazah v Galeriji Herman Pečarič v Piranu kratek čas, da je leta 1939 v Kotorju je barba Baldo, kakor je bil njegov doživljanja, zamišljanja, izražanja, od 7. do 27. junija 2016. opravil izpit za poročnika trgovske vzdevek, od decembra 1959 do fe- mornarice in nato na isti ladji plul bruarja 1963 poveljeval še trem, v kot častnik krova. Že tedaj je Baldo- puljski ladjedelnici Uljanik po na- mirja in posadko spremljala nesre- ročilu Splošne plovbe zgrajenim ča, saj so ladjo Trsat nemški bomb- motornim ladjam: Goranka, Trbo- niki na poti v škotsko pristanišče vlje in Korotan. Februarja 1963 je potopili. Avgusta 1940 se je vkrcal prevzel posle predstavnika Splošne na tovorno parno ladjo Supetar in plovbe za daljni vzhod v Tokiu. na njej kot 2. oficir plul do 12. ju- Šele službovanje na Japonskem mu nija 1942, ko je bila torpedirana ob je končno prineslo tudi nekaj užit- vzhodni obali Afrike. Del posadke, ka, miru in osebne sreče. O tem ki se je reševala v rešilnem čolnu pričajo številne fotografije in filmi, pod njegovim vodstvom, je srečno ki jih je sam posnel ter dopisovanje pripeljal do Durbana. Ne prva in s sorodniki, ki je sicer bilo, z izjemo ne druga potopitev »njegovih« ladij petih vojnih let popolne tišine, za- mu nista vzeli poguma, nasprotno, res pestro. od januarja 1943, ko se je vkrcal na Po več kot štiridesetih letih ži- tovorno parno ladjo Gloria, ki je vljenja v tujini se je oktobra 1970 plula kot oskrbovalna zavezniška končno vrnil v domovino in za ladja, je kot 2. oficir krova do okto- zaključek burne pomorske kariere bra 1945 plul v zavezniških konvo- prevzel še štiriletni mandat kapita- jih še na petih oboroženih tovornih na Luške kapitanije v Kopru. Dese- oskrbovalnih parnih ladjah: John tletja težkih življenjskih in delov- Sargent, George Poindexter, Car- nih izkušenj na morju in po svetu rillo, Samuel Moody in William L. je po številnih dramatičnih dogod- McLean. Vsa vojna leta je finančno kih sklenil z upokojitvijo decembra pomagal narodnoosvobodilni voj- 1974, svoj domu v Portorožu pa je ni v domovini, tudi preko Društva užival do smrti pomladi 1989. pisatelja Luisa Adamiča, ki ga je osebno poznal. 37 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Vrtec Mornarček Piran Piše · Sabina Vidic, vzgojiteljica Zimska potepanja ob morju

Otroci iz vrtca Mornarček iz na in kulturna dediščina, ki ga oddelka za otroke, stare od tri do letos posvečamo morju s svojim štiri let, izkoristimo lepo zimsko projektom Morje v besedi in sliki. vreme za sprehode po Piranu. Pot Na obali opazujemo valove, nas pelje po glavnih ulicah, ki vo- prisluhnemo bučanju morja, me- dijo od vrtca na trg, in po tistih čemo kamenčke v morje, najraje malo bolj skritih, ko nikoli ne pa plezamo po skalah. Nadihamo vemo, kam nas bodo pripeljale. se svežega morskega zraka in ve- Najraje pa se odpravimo k mor- dno kaj zanimivega odkrijemo. ju, kjer imamo veliko možnosti Večkrat se razvije zanimiv pogo- za raziskovanje. Tudi naš oddelek vor, ki se nadaljuje še v vrtcu. Ve- je vključen v Unescov nacionalni seli smo, da živimo v tako lepem projekt Naš kraj - njegova narav- obmorskem kraju.

Piše · Ingrid Fikfak Vergolini, avtorica pravljične dežele v vrtcu Pravljična dežela v vrtcu Morje, Lucija

Kot vsako leto, smo tudi letos jim je najbolj vtisnilo v spomin, v našem vrtcu v zimskem času so narisali, prikazali z gibi, se o knjižnico spremenili v pravljično tem pogovarjali. Vzgojiteljice se deželo. Otroške knjige s pravljica- zavedamo pomena pravljic, saj so mi so bile tako neposredno v pra- most med otrokom in odraslim, vljici sami. Otroci so se z veseljem most med svetom realnosti, v ka- vračali v deželo morskih deklic, terem živimo odrasli, in svetom kjer so se sproščali ob instrumen- domišljije, v katerem živijo otro- talni glasbi, uživali ob poslušanju ci. Za otroke so vse pravljice re- pravljic, povezanih z našim kra- snične in so se zares zgodile, zato jem, morjem, ribiči, in zaupali je zelo pomembno kje, kdaj, kako svoje želje zlatim ribicam. Sledilo in zakaj jim pripovedujemo dolo- je podoživljanje, saj so pripove- čeno pravljico. dovali o svojih občutkih, kar se

Scrivono · Mariella Batista e Sara Bičič, insegnanti, Scuola dell'infanzia La Coccinella Pirano, Unità di Sicciole Tradizioni di casa nostra Nel mese di dicembre abbia- allora, come faceva? La fantasia mo preparato il laboratorio sulle non mancava neppure allora, i tradizioni in collaborazione con genitori ce la mettevano tutta ad la Scuola elementare Vincenzo essere originali: usavano noci, e Diego de Castro. Unendo le mandorle, castagne, mele, ovatta, nostre forze (bambini e alunni) carte luccicanti trovate e salvate abbiamo addobbato l'albero di durante tutto l'anno… Tutto que- Natale nel modo in cui veniva de- sto rendeva il Natale magico. corato una volta. Ma sapete che il sig. Costa All’incontro abbiamo invitato da piccolo viveva in una cucina anche il sig. Costa che ci ha rac- così piccola, ma così piccola che contato come preparava l'albero la mamma appendeva l'albero al quando era bambino. Non ave- soffitto? E anche noi quest’anno va ne luci, ne palline colorate e abbiamo fatto così! luccicanti e nemmeno nastri. E 38 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Scrivono · Le insegnanti Sara, Mariela e Veronika, Scuola dell'infanzia La Coccinella Pirano, Unità di Sicciole Com'è bello poter dire: »abbiamo vinto!«

“Perdendo le tradizioni si predstavljal ponos delavnih ljudi perde la cultura, si perde tutto ciò v Sečovljah – Sečoveljski rudnik. che l'uomo ha creato nel tempo Prihajamo iz Sečovelj, iz vrtca – in un determinato territorio. Per Scuola dell'infanzia "La Coccinella" ricordare un'attività importante in se s ponosom predstavljamo na del paese in cui viviamo, che in osmem Istrskem Karnevalu, v vlogi passato ha unito persone del rudarjev in njihovih težkih delovnih luogo, quelle provenienti da paesi pogojev.« vicini e più lontani, abbiamo Abbiamo dedicato un mese deciso di risvegliare quello che intero alla realizzazione di questa un tempo era l'orgoglio della storia speciale. Riciclando tantissimi nostra località. Veniamo da chili di cartone e di giornale abbiamo Sicciole, rappresentiamo la Scuola costruito un tunnel lungo 10 metri, dell'infanzia "La Coccinella" e ci i caschi dei minatori, gli attrezzi da presentiamo all'ottava sfilata del lavoro e, ovviamente, non potevano Carnevale Istriano di Portorose mancare i carrelli, senza i quali in di creare un'esperienza unica per i e se nel fare ci mettiamo anche il presentando il faticoso lavoro del passato era impossibile trasportare nostri bambini abbiamo capito che cuore tutto diventa più semplice e minatore.” il carbone… la ricompensa per tutto l'impegno divertente. »Brez ohranjanja tradicij ni Abbiamo vissuto la fatica del investito è quella sensazione Združili smo se, ker povezani kulturne dediščine. Ravno zaradi lavoro per sentire la soddisfazione indescrivibile di felicità che ti zmoremo veliko več in vse je veliko tega smo se odločili, da ne bomo della vincita. Siamo veramente fiere riscalda dentro, che ti fa star bene, lažje. pozabili na vrednote, ki so včasih di collaborare con genitori così che ti da soddisfazione. Un grazie particolare va anche povezovale ljudi, ne glede na disponibili che ci sostengono. Senza Noi ci siamo uniti – bambini, alle insegnanti che ci hanno aiutato to od kod so prihajali. Radi bi il loro aiuto non ce l'avremmo mai genitori e maestre - ed abbiamo quando ne avevamo più bisogno: obudili del tradicije, ki je nekoč fatta. Dalla voglia di stare assieme e capito che assieme si può fare tanto Špela, Kristina e Lučka.

Scrivono · I bambini del Gruppo 3-6 anni con le maestre Mariela Batista e Sara Bičič, Scuola dell'infanzia LA COCCINELLA Pirano, Unità di Sicciole È di nuovo natale TI REGALO UN BICOTTO IO REGALO UN BISCOTTO DI CIOCCOLATO. IL VENTO LO PORTA A BABBO NATALE. LUI LO TRASFORMA IN TANTE MONETE D' ORO. QUESTE MONETE SONO SPECIALI: HANNO NEL CUORE AMORE, PACE, AMICI, PANE. STOP ALLA GUERRA! SÌ ALLA PACE PER TUTTI I BAMBINI DEL MONDO! A VOI QUESTO BISCOTTO PER RICORDARVI CHE NON SIAMO SOLI. Quest' anno abbiamo deciso, colmo di spensieratezza. In questo anzi, i bambini hanno deciso di Natale desideriamo condividere Nell'aria si sente la gioia e la essere i registi del programma con voi il nostro messaggio che serenità di queste giornate. In che proporremo al pubblico: traspare dalla poesia e ci chiede questo magico mese abbiamo per questo scopo le canzoni l’impegno di diventare migliori. preparato con grande cura le attività sono state un po' modificate e i Il biscotto lo abbiamo tenuto che, come di consueto, racchiudono bambini sono diventati attori. stretto nelle nostre mani e adesso tutti i campi di esperienza, ma La cosa più significativa è che lo porgiamo a voi. Passatelo questa volta dando più importanza hanno inventato delle poesie avanti e il mondo diventerà all’atmosfera festiva, allo spirito dal contenuto profondo da migliore. Sia questo il nostro sereno delle feste e ai preparativi per condividere con gli spettatori. augurio per l’anno 2016. lo spettacolo di Natale. Tutto ciò in un clima positivo e 39 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Scrive · Il Gruppo degli Aquiloni e l’educatrice Anja Segulin, Scuola dell’infanzia LA COCCINELLA Pirano, Unità di Lucia Il gruppo degli Aquiloni – un gruppo di vincitori

Con la creazione di un albero di cartone, un’amicizia profonda e sincera. La storia narra il gruppo degli Aquiloni ha partecipato al dell’importanza della collaborazione e del sa- concorso “Deluj eko - ohrani čebelo in smre- per condividere i beni materiali in modo giu- ko”, organizzato da Hofer e Medex. La giuria sto ed equo con gli altri. Il leitmotiv di questo ha decretato cento vincitori, tra i quali si sono bellissimo racconto è diventato anche il motto classificati anche gli Aquiloni. Non è stato del gruppo degli Aquiloni: “Tutti condividia- facile raggiungere un tale risultato, poiché a mo, tutto condividiamo, e, tra di noi, ci aiu- partecipare c’erano tantissime scuole elemen- tiamo!” tari e scuole dell’infanzia di tutta la Slovenia. L’albero è stato esposto nel negozio Hofer a I bambini sono orgogliosi di aver raggiunto Isola per tutto il mese di dicembre. Inoltre, per un risultato così importante e soddisfacente. ammirare la creazione degli Aquiloni si può Tutto il loro impegno è stato ripagato! accedere anche al sito web “EKO SMREKA”: I bambini hanno creato l’albero usando www.eko-smreka.si/galerija-slika.php?image la fantasia, la creatività e del materiale di re- =1289f9b7dae16f41034320fae7ea0a45.jpg. cupero. L’albero rappresenta la casa di alcuni Il gruppo degli Aquiloni ringrazia di cuo- animali, protagonisti di un racconto trat- re gli organizzatori per il premio ricevuto. tato durante le attività didattiche, legati da

Scrive · Nives Matijašić, direttrice, Scuola dell'infanzia LA COCCINELLA Pirano Le casette di pan di zenzero

Dicembre è un mese davvero magico! I parare hanno vinto e, dopo aver appreso i bambini aspettano impazienti San Nicolò trucchi del mestiere, il lavoro si è trasfor- e Babbo Natale, gli adulti sono indaffarati mato in divertimento e le mani diventava- nei preparativi delle feste di fine anno, gli no sempre più esperte e sicure e le nostre anziani pensano con nostalgia agli anni casette diventavano sempre più belle. E noi della loro gioventù e ai bei tempi passa- sempre più rilassate e sorridenti. Qualche ti… Tutti abbiamo voglia di respirare un incidente di percorso, come il mio alberel- po’ la magia di dicembre per poter ride- lo che sul più bello ha deciso di crollare, stare il bambino assopito nei nostri cuori dopo l’impegno che ci avevo messo per e guardare le luci degli addobbi natalizi realizzarlo, ci ha fatto ridere davvero di immaginando un cielo stellato, un paesa- gusto – soprattutto le mie colleghe hanno ggio incantato… Bastano pochi attimi di riso di gusto, ehhh! Insieme siamo riuscite gioia, l’odore della cannella che si espande a decorare ben nove casette di pan di zen- nell’aria, una musica dolce in sottofondo, zero per la bancarella di Santa Lucia desti- per condividere momenti importanti e nata alla raccolta di offerte volontarie per sentirsi uniti nell’attesa delle feste più belle la nostra scuola dell’infanzia. Nove casette, dell’anno. tutte diverse l’una dall’altra, tutte bellissi- Dicembre quest’anno ci ha offerto la me! Bellissime davvero, perché sono state possibilità di stare insieme trascorrendo realizzate con gioia, con divertimento, con un pomeriggio speciale all’insegna delil Natale nel cuore. la fantasia e della creatività: per la prima Un grazie di cuore a Barbara, Špela volta un gruppo di colleghe ci siamo ac- e Karin che si sono messe in gioco e ce cordate per realizzare e decorare insieme l’hanno fatta alla grande e un grazie par- le casette di pan di zenzero. È stata la no- ticolare a Lorella, che ha avuto la pazienza stra segretaria Lorella a farci da mentore, di insegnarci quest’arte e di guidarci con lei è una vera esperta di quest’arte e le sue i suoi preziosi consigli. Grazie di cuore a casette sono davvero bellissime. Per noi tutte voi perché insieme abbiamo fatto un principianti è stata una bella sfida, credo ottimo lavoro e lo abbiamo vissuto come che ognuna di noi avesse all’inizio un po’ fosse un bellissimo gioco. Brave ragazze, di timore, ma il desiderio e la voglia di im- siamo davvero una bella squadra! 40 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Scrive · Il Gruppo degli Orsetti e la maestra Karin Matijašić, Scuola dell'infanzia LA COCCINELLA Pirano, Unità di Lucia Gli orsetti e le streghe

C'erano una volta dei picco- il gas, si ritirarono a pranzare li Orsetti. Agli Orsetti piaceva nella loro scuola riprometten- tanto giocare all'aperto, soprat- dosi di ritornare alla loro casa il tutto con le foglie degli alberi giorno dopo. che l'autunno aveva dipinto e Scesa la sera, arrivò la not- che erano cadute proprio lì, in te, ma ben presto il sole si alzò mezzo al prato. Un giorno gli di nuovo alto nel cielo. I piccoli Orsetti decisero di costruire in Orsetti trotterellarono felici alla campo giochi la loro casetta. Si loro casetta ma, dove il giorno rimboccarono le maniche e fece- prima c'erano i fiori, il divano, ro dei grandi mucchi di aghi ca- le mura… trovarono solo tanti duti dai pini. Poi cominciarono aghi sparpagliati qua e là! Gli a costruire le mura sistemando Orsetti erano tanto tristi. La loro gli aghi in piccoli mucchi vici- bella casa era distrutta. Chi po- ni vicini. Gli Orsetti entrarono teva aver fatto questa atrocità? nella loro casetta contenti ed Oh, ma gli Osetti sapevano di orgogliosi del lavoro svolto. Ben chi era la colpa! Sì, sì! Voi non presto, però, scoprirono che la lo sapete, ma proprio lì, in quel loro casetta era troppo piccola campo giochi, sotto il telo verde per tutti quanti! Ormai erano che copriva la sabbiera… vive- grandi! Qualche Orsetto avevano le streghe! Quatto in punta va la coda fuori dalla porta... di piedi, un Orsetto coraggioso Allora decisero di allargare la andò in avanscoperta a control- loro casetta! Questo, però, non lare se le streghe fossero a casa. scoraggiarono: riordinarono la Da quel giorno le streghe era un lavoro facile, richiedeva Ritornò presto con la notizia che loro stanza e fecero dei disegni della sabbiera non fecero più i un'ottima organizzazione! E gli stavano domendo! In silenzio, i che appesero alle finestre per far dispetti agli Orsetti. In segno di Orsetti si divisero i compiti: c'era piccoli Orsetti preparano con i capire alle streghe che loro erano pace le streghe regalarono loro chi raccoglieva gli aghi e chi fa- ramoscelli una trappola vicino in tanti, non le temevano e si vo- un miscuglio magico per addob- ceva il muratore, un Orsetto alla casa delle streghe e poi… via levano bene! bare le casette del villaggio nel s'improvvisò falegname e pensò di corsa! Agli Orsetti non piacevano i loro angolino. E tutti giocarono alle porte ed alle finestre, le Or- Il mattino dopo gli Orset- dispetti e per far capire alle stre- in campo giochi senza farsi i di- sette raccolsero i fiori da mettere ti andarono a controllare se la ghe che dovevano temerli, deci- spetti. nel vaso sul tavolo della cucina e loro trappola avesse funzionato. sero di diventare a loro volta dei Il gioco simbolico è una fase sul davanzale… Unendo le forze Lentamente, in punta di piedi, maghi e delle streghe. Impararo- fondamentale della vita del bam- la casetta fu presto finita. Oh no, si avvicinarono alla sabbiera e no una canzone da cantare come bino che attraverso il gioco co- non era più una casetta ma una tra i ramoscelli della trappo- maghi e streghe, prepararono le struisce il proprio sviluppo cogni- casa con tanto di soggiorno, cu- la… trovarono una calza! Ora le lanterne ed invitarono le mam- tivo, sociale e affettivo. Si tratta di cina, due bagni, e ben due grandi streghe non avrebbero osato far me ed i papà a scuola. Armati di una forma di gioco che, attraver- camere da letto! Non mancavano loro i dispetti! Presero la calza e forbici, sacchi della spazzatura e so la finzione, porta il bambino nemmeno porte e finestre, i fiori portarono contenti il loro trofeo cartoncini, le mamme ed i papà a sperimentare, mettere in atto, in cucina, divano e tv. E davanti a scuola, in modo che le streghe prepararono loro gonne, mantel- accrescere tutte quelle abilità che alla finestra c'era un piccolo or- non sapessero che la trappola era li e cappelli! Così, nel giorno di lo qualificheranno come persona. ticello. Che bella che era la loro stata una loro idea. Ma quando Halloween, i piccoli Orsetti di- Nel gioco simbolico il bambino casetta! E ci stavano tutti como- arrivarono nella loro stanza… ventarono dei veri maghi e delle esprime, mette alla prova e com- di comodi. Dopo tanto lavoro gli trovarono tutto sottosopra! Le vere streghe e portarono la luce prende le dinamiche di relazione, Orsetti erano affamati e visto che streghe avevano fatto loro un dell'amicizia dovunque essi an- e sperimenta emozioni e senti- la loro cucina non aveva ancora altro dispetto! Gli Orsetti non si darono. menti.

T: 05 674 10 30 | M: 041 352 200 [email protected] www.obala-nepremicnine.si 41 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Scrive · Il Gruppo degli Aquiloni e l’educatrice Anja Segulin, Scuola dell’infanzia LA COCCINELLA Pirano, Unità di Lucia Lettera a Babbo Natale

Un giorno, parlando delle feste natali- biscotti e un bicchiere con il succo di frut- si sono recati nuovamente alle finestre per zie e dell’arrivo di Babbo Natale, a Blanka è ta per il mitico Babbo Natale e di portare il dare un’occhiata. Non potevano credere ai venuta un’idea: “Maestra, possiamo scrivere tutto nel campo giochi dell’asilo, vicino alle loro occhi: Babbo Natale era arrivato men- una lettera a Babbo Natale?” finestre della stanza del gruppo. tre stavano riposando. Aveva mangiato tutti “Sììììì, scriviamo una lettera a Babbo Na- I bambini, impazienti di vedere Babbo i biscotti, aveva bevuto il succo e aveva ri- tale!”, hanno esclamato i bambini del gruppo Natale, si affacciavano di continuo alla fine- sposto alla lettera. I loro occhi brillavano degli Aquiloni. stra; ma il furbo Babbo Natale non si è fatto dall’emozione. Entusiasti dell’accaduto, han- Dopo aver scritto la lettera, i bambini vedere. no incominciato a ballare e a cantare. hanno deciso di preparare un piatto con dei Dopo il riposo pomeridiano, i bambini

Caro Babbo Natale! Noi siamo il gruppo degli Aquiloni e siamo già grandi. Le maestre dicono che sei molto bravo e buono. Sappiamo che hai il vestito rosso e bianco. La tua barba è bianca e molto lunga. Abbiamo sentito che ogni anno porti tanti doni ai bambini buoni. Verrai a trovare anche noi? Vieni da noi Aquiloni, per favore! Siamo davvero bravi! Tutti i giorni ci aiutiamo tra di noi, condividiamo i giochi, cantiamo, balliamo, disegniamo, coloriamo, incolliamo ecc. Come puoi notare, facciamo davvero tante cose. Sai che cosa ci piacerebbe ricevere per Natale? Oskar: “Desidero una macchina telecomandata.” Leila: “Desidero che la nonna venga a prendermi in asilo.” Noemi, Melania e Valentina desiderano una Barbie. Luciano, Tai, Mark e Oskar Dar desiderano ricevere un camion dei vigili del fuoco. Lavina: “Voglio stare con il mio papà.” Mia: “Desidero un topolino.” Blanka ed Eva desiderano che Babbo Natale scelga da solo un giocattolo per loro. Caro Babbo Natale, ti saremmo grati se potessi portare tanta salute, allegria e gioia alle nostre famiglie. Non dimenticarti di Nanghiro e di altri bambini poveri. Visita anche loro, per piacere. Ti promettiamo di continuare a essere bravi e ubbidienti. Vieni a trovarci presto, non vediamo l’ora di incontrarti. Ti mandiamo un grande bacio e – come dice il nostro amico Olaf – un caldo abbraccio.

Con affetto, i tuoi amici Aquiloni

Scrive · Il Gruppo degli Orsetti e la maestra Karin Matijašić. Scuola dell'infanzia LA COCCINELLA Pirano, Unità di Lucia Piccoli chef profumano la scuola

Il 30 novembre è una giornata importante, perché arriva una persona molto importante! Dobbiamo prepararci prima che arrivi! Ci rimbocchiamo le maniche, indos- siamo i grembiuli e sistemiamo i berretti da chef… e siamo pronti! Giusto in tempo prima di sentir bussare alla porta! Andiamo ad aprire e salutiamo la mamma di Ana che ci insegnerà come fare degli ottimi biscotti di Natale. Sotto la guida della signora Ka- tjuša mettiamo un po’ di farina sul tavolo e stendiamo l’impasto. Poi, armati di formi- ne e fantasia prepariamo tanti biscotti pre- stando attenzione ad aggiungere la farina qua e là, tanto quanto basta. Ben presto un buon odorino arriva sotto il nostro naso, è il profumo dei nostri biscotti! Armati di pa- nostri biscotti all’aria aperta! Sono buonis- Grazie di cuore alla signora Katjuša Lo- zienza concludiamo il lavoro usando tutto simi! E già pensiamo al futuro: “Quando fa- zar per la bella mattinata trascorsa assieme l’impasto e poi andiamo veloci a gustare i remo di nuovo i biscotti, mamma Katjuša?” a noi. 42 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Scrive · Sara Bičič, educatrice laureata, Scuola dell’infanzia La Coccinella Pirano, Unità di Sicciole “Stiamo perdendo i valori!”

li e concreti. Ci fanno crescere e diventare per- SCOMPARE. QUASI TUTTI RIMANGONO sone consapevoli delle cose importanti della SENZA IL PALLONCINO. SOLAMENTE IL vita: giustizia, umanità, verità, responsabilità, BAMBINO ED IL SUO MIGLIORE AMICO ragionevolezza, affidabilità, tradizioni, fedeltà, RIESCONO A RIPORTARLO ALL'ASILO. pace, rispetto, uguaglianza, sicurezza,… »AVER CURA DELLE COSE A CUI TE- Cresciamo con questi valori e li porteremo NIAMO NON È SEMPRE FACILE!« DICE LA con noi per tutta la vita, un po' come quando si MAESTRA. impara a guidare la bicicletta. Nell’ambito del »VOI DUE SIETE STATI GLI UNICI A nostro progetto è nata anche la storia “Il bam- RIPORTARE IL PALLONCINO ALL'ASILO. bino con il palloncino”: BAMBINI, SIETE D'ACCORDO SE REGALI- AMO A LORO DUE LA MEDAGLIA E COSÌ IL BAMBINO HA TANTI AMICI E DUE FACENDO PREMIAMO IL LORO IMPE- MAESTRE. UNA MATTINA, ALL' ASILO, GNO?« LE MAESTRE DECIDONO DI ANDARE A »SÌ!« ESCLAMANO I BAMBINI. FARE UNA LUNGA PASSEGGIATA. OGNI »QUESTO È IL GIORNO PIU' BELLO “Stiamo perdendo i valori!”, è una frase che BAMBINO RICEVE UN PALLONCINO. DELLA MIA VITA!« DICE IL BAMBINO si sente sempre più spesso. Ma noi no, non li QUESTO PALLONCINO È PROPRIO SPECI- CON LA SUA MEDAGLIA. stiamo perdendo. Noi li consolidiamo gior- ALE, PERCHÈ RIESCE A VOLARE. IL BAMBINO RACCONTA ALLA MAM- no dopo giorno. Le giornate sono diverse, le »NON DEVO PROPRIO FARMELO SCA- MA TUTTA LA STORIA E LE SPIEGA IL attività cambiano, i giochi si trasformano ma i PPARE« DICE IL BAMBINO. »DEVO TE- MOTIVO DEL PREMIO. valori restano e si stabilizzano nel nostro cuo- NERLO FORTE TRA LE MIE MANI«. LA MAMMA, FIERA DEL BAMBINO re. I valori e l'etica professionale sono le linee AD UN TRATTO INIZIA A SOFFIARE, GLI DICE: »ADESSO HO CAPITO CHE SEI guida dei progetti educativi della nostra scuola IL BAMBINO STA PER PERDERE IL SUO PRONTO PER ANDARE A SCUOLA!« dell’infanzia e li stiamo curando in modo parti- PALLONCINO, MA RIESCE AD ACCHIA- LA MAMMA ORGOGLIOSA E IL BAM- colare già da tre anni, da quando siamo inseriti PPARLO. AL PRIMO AMICO IL PALLON- BINO SODDISFATTO VANNO A CASA nel progetto nazionale dell'Istituto dell'Etica e CINO VOLA VIA, IN ALTO NEL CIELO. SORRIDENDO FELICI. dei Valori Jože Trontelj. AL SECONDO AMICO IL PALLONCINO Abbiamo imparato che i valori possono SCOPPIA FRA LE MANI. AL TERZO AMI- Un grazie particolare va’ alla collega Ma- venir espressi, disegnati e sentiti nel profondo CO, IL PALLONCINO VOLA COSÌ IN ALTO, riela Batista, assieme a lei i progetti nascono e della nostra anima, proprio così diventano rea- MA COSÌ IN ALTO CHE AD UN TRATTO crescono.

Scrive · Erica Ferko, educatrice, Scuola del’infanzia La Coccinella Pirano, Unità di Lucia, Gruppo delle Farfalle Laboratorio creativo Il mese di dicembre rappresenta per tutti i suddivisi in due gruppi e muniti di tanta fan- bambini un mese magico, emozionante, ricco tasia, buona volontà e soprattutto da materiale di avvenimenti e sorprese. Il calendario di di- riciclato hanno creato dei capolavori: due sce- cembre, presso la nostra scuola dell’infanzia, è nografie dipinte su cartone che rappresentano ricco di appuntamenti interessanti: visita al pa- un bosco autunnale e la facciata di una casa. I ese incantato, festeggiando San Nicolò e Babbo genitori sono stati bravissimi. Natale, varie rappresentazioni teatrali dedicate Le scenografie sono state appese nella stanza alle festività, lettura e ascolto di favole che fanno in modo da creare un angolino dedicato al tea- sognare, laboratori di pasticceria, ... e per contro; i bambini avranno così la possibilità di tra- cludere… lo spettacolo natalizio. vestirsi e drammatizzare diverse favole facendo Come ogni anno in occasione delle festività gli attori o usando marionette per presentare e natalizie è stato organizzato un laboratorio po- inventare storie fantastiche. meridiano, dove i genitori hanno voluto fare Il laboratorio creativo è stato organizzato una sorpresa ai propri bambini dando sfogo alla anche per offrire a tutti i genitori e alle maestre propria creatività e fantasia. Martedì 1 dicembre la possibilità di incontrarci tutti assieme per di- i genitori del Gruppo delle Farfalle sono stati in- scutere liberamente, conoscerci meglio e vivere dal buon umore, dall’allegria e dalla voglia di vitati al laboratorio creativo per preparare delle insieme un’esperienza gratificante in un clima condividere momenti speciali come questo. I scenografie per l’angolino dedicato al teatro. rilassato e amichevole. volti dei bambini l’indomani quando hanno vi- I genitori sono stati informati degli appun- I laboratori pomeridiani organizzati dalla sto le scenografie create dai genitori erano inde- tamenti per il mese di dicembre, quindi si sono scuola dell’infanzia sono sempre caratterizzati scrivibili per lo stupore e la sorpresa. 43 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Karete rešujejo tudi s krpanjem zaradi s plovili poškodovanih oklepov Piše in foto · Janez Mužič Z operacijami so v Akvariju rešili že kakih 15 želv

Zlomljen del oklepa so popravili s titanovima vijakoma, mrežico in polimeri. Otroci piranskega vrtca so imeli srečo, da so tik pred izpustitvijo v morje spoznali kareto, ki sicer v Akvariju ni na ogled.

Zaščitenih glavatih karet da jo je pripeljal v Akvarij. Po- počutila,« je bil zadovoljen ve- tno dobiva antibiotik, saj so se ji (Caretta caretta), ki jih še zla- škodovana je bila z ostrim pred- terinar. na oklepu pojavile razjede.« sti v toplejših mesecih v našem metom, verjetno z ladijskim Tako velike bazene sicer v Kot je pojasnil dr. Golob, morju ne manjka, preti kar vijakom kakega plovila. Imela Akvariju imajo, a v njih zaradi so razjede posledica stresa, ki precej nevarnosti. Ogrožajo jih je globoko rano v zadnjem hrb- absurdnih zakonskih predpisov ga preživlja zaradi ujetništva v plovila, mreže, odvrženi trnki z tnem delu oklepa. Najprej je ne smejo imeti na ogled zaščite- majhnem bazenu in z njim po- laksom, ki se jim lahko nevar- dobila analgetik in antibiotik, nih vrst živali, če zanje nimajo vezanega padca imunskega sis- no ovije okoli okončin, in tudi rano smo razkužili, sprali in uradnega potrdila o poreklu. tema. Opravili so bakteriološko plastične vrečke, ki jih včasih nanjo namestili poseben gel za To so na primer poleg želv tudi analizo in določili povzročite- zamenjajo za hrano, so jim zelo celjenje. Nato smo popravili zlo- morski konjički, jegulje, črni lja razjed, ki jih sedaj zdravijo. nevarne. Čeprav se v tem hla- mljen del oklepa nad rano. Vanj ježki, goli polži in še kaj. Po- »Kondicijsko je že precej boljša, dnejšem letnem času po pravilu smo vstavili dva titanova vijaka, škodovane želve, ki jim jih prije dobro ješča in se je pri nas iz preselijo v toplejše predele Sre- ki preprečujeta nadaljnje poka- nesejo osveščeni ribiči, ki zanje 1,2 kg že poredila za 400 g. Edi- dozemlja, na obale Grčije, Ci- nje zlomljenega oklepa. Ta del seveda nimajo potrdila o pore- na težava je stres, ki ga preživlja pra in Turčije, sta se v začetku smo prekrili z mrežico in nato klu, morajo tako med njihovimi zaradi ujetništva v manjšem ba- januarja med kočarjenjem pred še s polimeri. Ti imajo funkcijo hospitalizacijami, operacijami zenu. Želeli bi jo dati v večjega, Izolo v mrežo ribiča nehote ujeli umetnega oklepa, preprečujejo in okrevanjem skrivati pred obi- ki pa je namenjen prikazovanju kar dve večji. Ena je bila nepo- vdor vode na rano in omogočajo skovalci Akvarija. našim obiskovalcem. Tega pa škodovana in jo je takoj izpu- primerno celjenje tkiva v mor- To se na primer že nekaj zakon za zaščitene glavate ka- stil, druga pa je imela močneje ju,« je 19. januarja pred izpusti- mescev dogaja tudi z majhno rete ne dovoljuje,« je povedal poškodovan zadnji del in jo je v tvijo v Akvariju rešene želve v želvico, o kateri veterinarka v oskrbnik Akvarija Valter Žiža. piranski Akvarij prišel oskrbet morje povedal dr. Golob. Akvariju Manja Rogelja pravi: Pristojno ministrstvo so že veterinar specialist dr. Zlatko Kar 87 cm dolga, 30 kg težka »Ni sicer bila poškodovana, a pred kar nekaj časa prosili, da Golob. V Piran prihaja iz Zato- in približno 30 let stara glavata je očitno zamudila svojo selitev bi jim vsaj v dobrobit Špele do- čišča za zaščitene živali prosto- kareta ima sedaj ponovno trden v južnejše toplejše kraje. Bila je volili njeno začasno namestitev živečih vrst, je naš edini uradni oklep. »Če odprte rane ne bi shirana, njen imunski sistem je v večji bazen, ki je sicer name- veterinar za zaščitene živali in je oskrbeli, bi se inficirala in želva bil slab in videti je bilo, da nima njen ogledom javnosti, a na pri- v zadnjih letih z zahtevnimi tudi bi shirala. Čudovito je prestala dovolj telesnih zalog za prežive- volitev še čakajo. Vsekakor pa operacijskimi posegi v Akvariju poseg in zato smo sklenili, da jo tje čez zimo. V našem hladnem jo bodo do pomladi, pa čeprav rešil že kar kakih 15 podobno čim prej spustimo. Tudi sicer v morju ne bi preživela. Tako je prisilno skrito pred očmi obi- poškodovanih karet. Akvariju nimajo tako velikega najprej dobila infuzijo, nato pa skovalcev, zadržali, da pridobi »Želim se zahvaliti ribiču, bazena, da bi se v njem dobro smo jo umetno hranili. Trenu- na moči in da bo morje toplejše. 44 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Percorsi di eccellenza per gli alunni della scuola de Castro Scrive · Marina Dessardo; foto · Claudio Battelli Quando la scuola pensa …. … agli alunni con inclinazioni letterarie

Negli ultimi due anni l’Università Popo- quattro ai quattordici anni. All’interno del di apprendere attraverso l’esperienza di- lare di Trieste e Unione Italiana organizza parco i bambini possono giocare in libertà retta (escursioni guidate, incontri con l’escursione di studio, riservata agli studenti oppure seguire percorsi strutturati. Nella personalità importanti come relatori), in- meritevoli delle scuole elementari italiane ludoteca interna al parco sono offerti invece fondere sicurezza (i partecipanti sono se- dell’Istria e di Fiume, al Parco della fantasia numerosi laboratori didattici che hanno lo guiti costantemente, quindi informati sui “Gianni Rodari” a Omegna sul lago d’Orta, scopo di stimolare la creatività linguistica loro progressi), rilevare l’importanza della città natale dello scrittore. Anche gli alunni e manuale dei bambini secondo le tecniche conoscenza dei termini scientifici in lin- della de Castro di Pirano parteciperanno rodariane, attraverso un’estemporanea in- gua italiana e della conoscenza della lingua nel mese di maggio all’escursione studio per terpretazione di alcune pietre miliari dello inglese specialmente per quelli che hanno le eccellenze nel campo letterario. scrittore, quali, tra gli altri, Favole al telefo- intenzione di intraprendere una carriera Omegna è una cittadina della provincia no, i Laboratori dei Perché e La grammatica scientifico-tecnologica. Un aspetto impor- del Verbano Cusio Ossola, posta all'estrema della fantasia. In quest’ultima opera Rodari tante al quale si vuole dedicare particolare propaggine settentrionale del Lago d'Orta, si è rivolto a tutti coloro che credono nella attenzione è la conoscenza di una parte del in Piemonte. necessità che l’immaginazione abbia il suo territorio dell’Istria in tutti i suoi aspetti e Il Parco della Fantasia è un “Parco lette- posto nell’educazione e a chi ha fiducia nella sua bellezza. rario e didattico per bambini”, ha lo scopo la creatività infantile. L'astronomia, la biologia marina e la di promuovere, divulgare e far conoscere ….agli alunni con inclinazioni nel cam- geologia sono le colonne portanti intorno Gianni Rodari e il suo “Metodo della fan- po scientifico-tecnologico alle quali si svolgono le lezioni, gli esperi- tasia”. Il parco letterario a lui dedicato pro- Ogni anno a maggio, all’Osservatorio menti, le escursioni educative e il lavoro di pone attività legate alla Grammatica della di Visignano, si organizza il Campus per le laboratorio. Fantasia in forma ludica ed esperienziale. eccellenze scientifiche delle scuole elemen- Ecco le impressioni di alcuni parteci- “Giocando si impara” è lo slogan da cui tra- tari della Comunità Nazionale di Capodi- panti: “Il Campus mi è piaciuto molto, in ggono ispirazione atelier creativi, proposte stria, Isola, Pirano, Buie, Umago, Parenzo particolare quando siamo andati a esplora- di teatro interattivo ed emotivo per conclu- e Rovigno. Vi partecipano gli alunni che re il carso Istriano.” dere con la proposta di laboratori “all’aria dimostrano di avere una particolare in- “… ma la cosa che mi è piaciuta di più aperta” nei luoghi e negli ambienti che han- clinazione per le materie scientifiche. Gli era guardare le stelle e i pianeti con il tele- no ispirato le favole di Rodari e caratterizza- obiettivi del Campus sono: stimolare i par- scopio che dovevamo montare e smontare.” to i suoi personaggi. Grazie alle sue diverse tecipanti all’applicazione delle attività pro- “Mi è piaciuta molto la lezione strutture, offre una vasta gamma di attività poste, renderli consapevoli dell'importanza dell'astronauta Marsha Sue Ivins.” che coinvolgono attivamente i bambini dai del lavoro di gruppo, offrire la possibilità 45 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Scrive · II classe e maestra Doriana; foto · Doriana K. Smotlak La nostra casetta per gli uccellini

Verso la fine di dicembre è distinguere i maschi dalle femmi- venuto a trovarci a scuola il non- ne. In quell’occasione il nonno di no di Luna che sa tantissime cose Luna ha portato pure due casette- sugli animali. mangiatoia per gli uccellini. Nelle In quell’occasione siamo an- casette abbiamo messo noci, no- dati in asilo (dal gruppo degli cciole, semi di girasole, briciole. Orsetti, frequentato anche dalla Qualche giorno dopo il no- sorella di Luna) e il nonno ci ha stro bidello ha appeso una casetta parlato degli animali e di come per gli uccellini anche su un ramo trascorrono l’inverno. Abbiamo dell’albero che si trova davanti visto tanti cartelloni con gli ani- alla nostra classe. Ogni giorno mali che vivono in Slovenia e vengono a trovarci molte cincial- anche un filmato molto interes- legre, passeri e fringuelli. Ultima- di cacciarla, perché spaventa gli il prato davanti alla scuola è tutto sante. In particolare il nonno di mente abbiamo visto pure tre pet- uccellini più piccoli. bianco per la brina e le pozzan- Luna ci ha parlato di quegli ani- tirossi molto carini. La maestra ci Ogni giorno mettiamo dei ghere sono coperte di ghiaccio. I mali che possiamo incontrare an- ha spiegato che loro arrivano da semi di girasole nella nostra ca- nostri amici uccellini però pos- che nella nostra regione: caprioli, noi solo in inverno perché vivono setta e dopo un po’ vediamo arri- sono sempre contare su un pasto lepri, cinghiali, fagiani, merli e in zone più fredde delle nostre. vare i nostri amici volatili. In que- pronto nella loro casetta. molti altri. Ci ha descritto le loro Qualche volta si avvicina pure sti ultimi giorni il freddo si è fatto abitudini e ci ha spiegato come qualche gazza, ma noi cerchiamo sentire un po’ di più. Al mattino

Scrive · Matteo Udina Scuola in natura a Rakov Škocjan Le classi superiori dalla VI alla IX della SE Vincenzo e Di- ego de Castro di Pirano si sono recate nella valle del Rio dei gamberi, Rakov Škocjan, per la consueta scuola in natura an- nuale. Durante la settimana dal 18 al 22 gennaio hanno potuto immergersi in un ambiente naturale splendido e svolgere delle attività fuori dal comune. Prima di raggiungere la casa destina- ta al pernottamento, i ragazzi hanno potuto visitare il museo dedicato al lago del Circonio, il più grande lago intermitten- te d’Europa, apprendendone (e nemmeno freddo considerata quale hanno portato del cibo in e godere delle bellezze naturali le caratteristiche e come esso la stagione), era davvero pia- un sito che hanno attrezzato con della Slovenia. abbia influito sulla storia delle cevole camminare in mezzo ai una telecamera nella speran- Il programma serale preve- comunità che si sono sviluppate boschi, ancora folti anche se in za di filmarlo la notte quando deva infine diversi giochi di gru- lungo le sue rive. sofferenza dopo il terribile geli- l’animale si nutre. ppo e infine, prima di dormire, I primi due giorni di attività cidio di due anni fa. Per fortuna la scuola in na- musica e ballo! sono stati piuttosto intensi e Data la posizione isolata tura non è solo camminare e La scuola in natura è sempre hanno visto i ragazzi fare delle e immersa nella natura della studiare, ma anche divertir- un’esperienza che va ben oltre le escursioni a piedi piuttosto lun- struttura dove si pernottava, i si facendo attività fisica. Ecco mere attività programmate, i ra- ghe, ma che hanno consentito di ragazzi hanno percorso alcuni dunque che pagaiare in canoa gazzi tornano sempre con qual- esplorare le caratteristiche ge- sentieri battuti da alcuni anima- sul Rio dei gamberi o pedalare cosa in più e i legami di amicizia ologiche della valle del Rio dei li selvatici tipici della fauna slo- in mezzo alla natura o ancora e lo spirito di gruppo ne escono Gamberi. Ad ogni modo, com- vena, fra questi l’orso, del quale fare tiro con l’arco è davvero un rinforzati. Per questa generazio- plice il tempo decisamente bello hanno visto anche le orme e al toccasana per rilassarsi assieme ne non sarà diverso. 46 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Scrive · Romina Križman Omero al giorno d’oggi dando ulteriore significato a questa esperienza. Valutati oralmente, tutti gli alunni di questa classe hanno raggiunto li- velli inusitatamente alti, dimostrando una conoscenza approfondita e non solo mnemonica dei contenuti. An- che il pubblico, formato dagli alunni delle altre classi, ha ascoltato con attenzione l’esposizione del prodotto finale dimostrando vivido interesse per questa maniera insolita di presentare le letture domestiche. Abbiamo ricevuto apprezzamenti anche da parte dei genitori che hanno visionato il Ricordo, come fosse passato un il meglio di sé, che tralasciano occa- ipertestuali. Con questo espediente frutto degli sforzi dei ragazzi. giorno soltanto, molte delle mie bra- sioni favorevoli alla loro crescita in- ho colto subito la loro attenzione. La soddisfazione degli alunni vate ai tempi della scuola. Ero proprio teriore o sprechino con superficialità Prima di tutto gli alunni, dopo è stata enorme, si sono sentiti dei una di quelle alunne che facevano il loro tempo. Perché da questa parte aver letto vari canti dell’opera, hanno veri e propri autori ed illustratori di alzare le spalle e scuoter la testa agli della cattedra si gode di una gran vi- familiarizzato con i personaggi prin- un’opera scritta a quattro mani. La insegnanti, nel senso di rassegnazi- sta. cipali colorando le loro immagini loro esposizione è stata convincente one e di resa. Mia mamma ai collo- Più concretamente, a volte mi ed appendendole sulle pareti della e palese di un’accresciuta autostima e qui si sentiva dire: “Vede, signora, si pone la sfida di far capire anche classe. A casa quindi svolgevano i sicurezza in loro stessi. sua figlia ha tutte le potenzialità, ma agli alunni più oziosi o distratti, riassunti dei canti e producevano a La novità della presentazione il comportamento... l’impegno...”. Al l’importanza reale del tema che stia- loro volta un’immagine rappresen- delle letture tramite un flipbook ha suo rientro a casa la consolavo con mo trattando. Cosa importerà a Lo- tativa del canto appena letto. Dopo stimolato la curiosità degli alunni e una frase collaudata che usavo spesso renzo che il viaggio di Ulisse sia la me- che l’insegnante ebbe corretto i testi, motivato i loro sforzi; si sono gestiti in queste occasioni: “Se non faccio le tafora della vita, se all’uscita di scuola si passò alla registrazione delle tracce ed organizzati adeguatamente il pro- bravate ora che sono giovane, allora Luca lo viene a prendere in scooter audio degli alunni nell’atto di leggere i prio tempo e sono riusciti sempre quando?”. A quei tempi credevo sin- per la partita di calcetto? E Anna avrà propri riassunti. Quindi si procedette a rispettare le scadenze delle conse- ceramente di avere di meglio da fare capito la differenza di ritmo tra un se- all’assemblaggio delle varie compo- gne, dimostrando una soddisfacente che andare a scavare nei meandri più nario e un endecasillabo? Mi sarò ben nenti: ai riassunti sono stati anteposti capacità di autonomia. Hanno coope- reconditi della grammatica, e anche spiegata riguardo le caratteristiche di l’indice, un’introduzione esplicativa rato e discusso tra di loro scambian- in quelli meno: “Soggetto-predicato- un testo argomentativo o Sara stava dell’attività svolta, le informazioni dosi opinioni e consigli nelle varie fasi -complemento... soggetto-predicato- pensando alle vacanze? riguardanti l’opera e la foto del car- di realizzazione. Si sono sentiti parte -complemento...”, o di passare i miei Sebbene molte strategie didatti- tellone con i viaggi di Ulisse creato di un progetto dall’obiettivo comune preziosi pomeriggi sulle pagine della che ci siano pervenute da tempi sia dagli alunni. Il risultato finale è stato e hanno compreso la responsabilità Divina Commedia, ritenendola – vicini che lontani, solo recentemente un vero e proprio libro digitale, sfogli- nello svolgere diligentemente la pro- ahimé – un’opera troppo distante dai possiamo contare anche su alcuni abile, munito in ogni sua pagina del pria parte per non compromettere bisogni turbolenti di un’adolescente strumenti tecnologici che possono riassunto del canto, dell’immagine anche il lavoro degli altri. scapestrata. Dico questo perché anco- venirci incontro aiutandoci a foca- illustrata dall’alunno e di un pulsante Il flipbook è stato una proposta ra oggi non so cosa avrebbero potuto lizzare l’attenzione dell’alunno. Fa- che permetteva di ascoltare la lettura nuova, una soluzione visiva vivace e fare i miei cari insegnanti e genitori cendo un esempio, per presentare registrata del testo. L’utente poteva coinvolgente, aderente alla propen- per acchiapparmi in tempo e salvar- ad una settima classe dalle abitudi- leggere il riassunto del capitolo scelto sione degli alunni all’utilizzo di con- mi la vita, cogliere la mia attenzione ni lavorative alquanto discontinue oppure osservarne l’immagine ascol- gegni tecnologici, idonea a stimolare almeno per un attimo, giusto il tempo un’opera come l’Odissea di Omero, tando la registrazione audio. la loro curiosità e il loro impegno. per farmi capire che ciò di cui andavo ho deciso di far avvicinare gli alunni L’attività in definitiva ha riscosso Esso ha la grande dote della fruibilità: in cerca a mie spese alla fine era pro- all’argomento attraverso la creazione ampi risultati disciplinari. Nonostan- messo online può essere consultato prio ciò che la scuola mi offriva: sco- di un flipbook (per esteso, flipping- te sia stata un’esperienza complessa e costantemente, infatti, con questo perte, conoscenza, esperienze. -ebook o digital flipping book) creato relativamente lunga nella sua gesti- strumento abbiamo creato anche il Sarà che il destino è ballerino o, da loro stessi, vista la loro familiarità one, ha però ottenuto risultati tali a nostro giornalino scolastico (ancora come diceva il mio prof di fisica, ad nell’uso di programmi digitali. Tec- livello di conoscenze e incremento consultabile sul sito della nostra scuo- ogni azione corrisponde una reazi- nicamente, per chi non masticasse motivazionale, che non v’è dubbio la). one uguale e contraria - fatto sta che ancora bene questi tecnicismi, si trat- ne sia valsa la pena, giustificandone i Le possibilità sono molteplici, e in tempi odierni mi trovo dall’altra ta semplicemente di un software che costi in termini di tempo ed energie alcune idee per il suo impiego sono parte della barricata, ossia… proprio permette di sfogliare i file in forma- investite. scaturite dagli alunni stessi, i quali, dall’altra parte della cattedra, e della to PDF o simili con un’animazione Soddisfatta del proprio opera- spinti a dare una valutazione finale di stessa scuola che frequentavo! E come in 3D. A questo formato, inoltre, si to, la classe ha proposto di esporre il tutta l’attività svolta, hanno affermato è naturale che sia, mal sopporto di ve- possono aggiungere file di vario tipo, proprio flipbook ad un pubblico for- risolutamente che il loro prossimo fli- dere che a volte gli alunni non danno quali audio, video, e collegamenti mato dalle altre classi delle superiori, pbook sarà ancora più bello. 47 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

SE/OŠ Vincenzo e Diego de Castro Pensieri…razmišljanja… hanno diritto allo studio. Mi pia- Na šoli v Piranu je zelo lepo. ce andare a scuola perché vado in Pogrešam pa našo šolo v Luciji, posti dove non c’ero mai. Gli inse- ker smo imeli pred šolo in za njo gnanti spiegano bene le materie travnik, na katerem smo se včasih per questo qualsiasi alunno impa- lahko igrali. (Amelie Romana L., ra presto. (Taja P., VII classe) 4. Razred) Všeč mi je, da imamo na šoli Zelo sem vesela, da hodim na svojo knjižnico. Všeč mi je tudi, to šolo. Naučila sem se veliko no- ker imamo zelo dobre malice in vih stvari.Veselim se tudi dnevov, kosila. (Mia Chanel S., 4.razred) ko gremo v šolo v naravi. La scuola elementare Vincen- Impariamo tante ligue, a parte La sede della SE de Castro è (Assia M., 5.razred) zo e Diego de Castro è una scuola l'ialiano e lo sloveno, l'inglese, il un monumento antico e questo la Rad imam to šolo, ker imam dotata di buoni insegnanti. Sono tedesco e lo spagnolo. In poche rende speciale. tu veliko prijateljev. Najraje imam anche divertenti e sanno come parole questa sembra una scuola Mi piace andare a scuola per- slovenščino, matematiko, šport in svolgere il proprio lavoro. Le classi »magica«! (Joyce, VI classe) ché i compagni di classe sono risanje. (Alexander V. Š., 5. Ra- sono spaziose e pulite. Le attività Šola, v katero hodim, je prije- molto spiritosi e gli insegnanti zred) pomeridiane sono belle, creative tna, prijetni so tudi učitelji, moji spiegano bene le proprie materie. Na naši šoli mi je všeč sloven- e divertenti. Anche se la scuola si sošolci pa zelo družabni.Želim Ovviamente ci sono delle materie ščina, ker je podobna ruščini. Všeč divide in tre sedi è un peccato che si le, da bi v nekaterih učilnicah che mi piacciono di più ed altre di mi je tudi, ker je šola v Piranu. ci siano pochi alunni. imeli nove stole. (Christian Š.,7. meno. La nostra scuola ha pochi (Daniyil B., 5. Razred) Le cose che mi piacciono di Razred) alunni e ciò permette agli inse- Rad hodim na našo šolo. Vsi più sono le giornate tecniche e gli La nostra scuola è un posto gnanti di poterli gestire al meglio. so zelo prijazni, tudi učitelji. Naša spettacoli. Il bello è che le pareti dove si può imparare cose nuove, Durante l'anno ci sono molte gite ravnateljica reši vse težave. scolastiche sono ricoperte dei no- stare con gli amici. E’ per tutti gli ed escursioni ed anche spettacoli. (Marko H., 6. Razred) stri disegni, cartelloni o ricerche. alunni di tutti i Paesi perché tutti (Alexandra T., VII classe)

OŠ Vincenzo e Diego de Castro Piše · Mojca Filipčič; foto· Nadia Zigante Kaj je kakovostna šola? Na naši šoli se otroci učijo vsaj štiri jezike. s pomočjo spletnih povezav vključevati nove, Ker smo šola z italijanskim učnim jezikom, aktualne vsebine, internet izkoristimo še za pouk na šoli poteka v italijanskem jeziku. utrjevanje snovi z vajami. Otroke naučimo, Čeprav je jezik sporazumevanja italijanščina, kako dodatne vaje poiskati tudi na domačem morajo otroci tudi pri slovenskemu jeziku, ki računalniku. Ker se bliža 9. februar, svetovni ga poučujemo kot jezik okolja, doseči enak dan varne rabe interneta, naj dodamo, kako učni standard kot otroci, za katere je sloven- pomembno se nam zdi, da naše učence osve- ščina materni jezik. Decembra in januarja so ščamo o varni in odgovorni rabi novih tehno- naši učenci prebirali enake knjige in skupaj z logij. Poleg tega z anketami redno spremljamo vrstniki po Sloveniji tekmovali v znanju slo- njihove navade in odnos do varnosti in tako venščine za Cankarjevo priznanje. Na šoli njim primerno načrtujemo aktivnosti varne in posvečamo veliko pozornost znanju tujih jezi- odgovorne rabe interneta. kov, predvsem znanju angleščine, nemščine in Izraz kakovostna šola za nas ne pomeni španščine. Ker se zavedamo pomena razvijanja samo dobrih rezultatov, temveč tudi kakovostne bralnih spretnosti, naše otroke spodbujamo k odnose med učenci, učitelji in starši. Zato vsako sodelovanju pri bralnih značkah pri vseh jezi- leto otroci od 1. do 9. razreda preživijo teden dni kih. Letos sodeluje pri angleški bralni znački v šoli v naravi. Nedavno so se zadovoljni vrnili več kot tri četrtine naših učencev. Tudi zaradi iz Rakovega Škocjana, kjer so raziskovali, v pra- števila prebranih knjig v angleščini učiteljice ksi uporabljali naučeno znanje iz matematike in Za delavce OŠ Vincenzo e Diego de Castro menijo, da dosegamo visoko nadpovprečne naravoslovja, razvijali timski duh, se naužili sve- kakovost ni enoznačna. Je vsota vseh omenje- rezultate pri Nacionalnem preverjanju znanja žega zraka, predvsem pa sproščeno uživali in se nih vidikov. Ti se z delom vseh nas dopolnjuje- iz angleščine. družili. Z organiziranjem različnih dobrodelnih jo in nadgrajujejo ter tako otrokom omogočajo Zaradi hitrega razvijanja vedno novih teh- akcij skušamo udeležbo v šoli v naravi omogo- tisto, kar si učitelji in starši najbolj želimo: rast, nologij se tudi mi zavedamo pomena razvija- čiti vsem otrokom, hkrati pa razvijati čut za do- napredek in razvoj naših otrok v samostojne in nja digitalne pismenosti. V naše ure skušamo brodelnost in skrb za bližnjega. odgovorne odrasle. 48 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Gimnazija antonio Sema Piran Pišeta · Lourdes K. Klemen in Veronika Pirjevec, dijakinji Gimnazije Antonio Sema Piran; foto · Peter Novel O vojni skozi otroške oči V sredo, 27. januarja 2016, na medna- kati. Ko so starši delali na kmetijah in v rodni dan spomina na žrtve nacističnega tovarni, so bili otroci deležni nemške pre- holokavsta, je na povabilo naše profesorice vzgoje, kjer so jim neprekinjeno govorili, Vesne Vlahovič Gimnazijo Antonio Sema da je Nemčija njihova domovina, Hitler pa obiskala gospa Tončka Senčar iz Pirana, ki vodja. S tem so želeli zatreti čustva otrok, je preživela vojno kot izgnanka. ki so sicer spontana, in narediti tako, da se Rojena je bila 4. julija 1935 v kmečki otrok ne bi več oklepal preteklosti in svoje družini v majhni vasi blizu Brežic. Ko je domovine, temveč bi sprejel novo realnost. imela šest let, so Nemci družino skupaj z Pravljice v slovenščini pa so ji pomagale drugimi vaščani odpeljali v delovno tabo- preživeti težke čase, saj je tako pozabila na rišče v Šlezijo, kjer je preživela dolga štiri lakoto in hude stvari. leta in štiri različna delovna taborišča. Nekega dne je gospo Tončko razvese- Gospa Tončka nam je skozi otroške oči lila bela svilena oblekica, ki jo je dobila pripovedovala o dogajanju pred izgnan- v taborišču od Rdečega križa in ki jo od stvom in med njim. V neznani in tuji oko- tedaj hrani že celo življenje.O njej je napi- lici je bilo mogoče srečati tudi dobre ljudi, sala tudi knjigo z istim naslovom. Ob pri- ki so izgnancem pomagali. To so bili pri- povedi smo občutili veselje mlade Tončke, jazen učitelj in duhovnik ter nune, najbolj ki ji je svilena oblekica pristajala in se je pomembno vlogo pa so imeli starši in bra- v njej počutila kot princeska.Čeprav jo je tje, saj jih je imela ob strani vse do srečne ta oblekica osrečila, so se v njej porodila gih sprejemih ter prireditvah, kjer je delila vrnitve domov. številna neprijetna vprašanja o tem, komu svojo zgodbo. Povedala nam je, da je v taboriščih ve- je pripadala. Kljub svojemu težkemu življenju je go- ljal strog red, v katerem je imel vsak svojo Ob njenem pripovedovanju smo si di- spa zelo optimistična in prijazna oseba, ki dolžnost, tudi otroci. Na več načinov so jaki lahko ogledovali njene družinske slike ni dovolila, da bi postala žrtev svoje pre- jim hoteli »prati možgane« s tem, da so jih in dokumente, ki jih je prinesla s seboj, da teklosti. Zelo smo ji hvaležni, da nam je peljali v kino na ogled filmov, ki so kazali bi si bolje predstavljali takratno življenje. odkrila svoje otroštvo med drugo svetovno moč in nepremagljivost Nemcev. Ob ogle- Nedolgo nazaj je obiskala vsa tabori- vojno in nam razkrila, da je življenje naj- du se otroci niso smeli ne smejati ne jo- šča, v katerih je bila, in nastopila na mno- večja vrednota.

Giornata interdisciplinare al Ginnasio Antonio Sema di Pirano Scrive · Aleksandra Rogić Nutrire il pianeta Uno degli eventi internazi- classi finali delle scuole ele- onali più importanti del 2015 mentari articolati sui seguenti è stato l’Expo il cui tema era argomenti: l’alimentazione. In questo am- • I macronutrienti dal punto bito è oggi necessario trovare di vista chimico soluzioni ai seguenti quesi- • I processi di trasformazio- ti: come garantire a tutti cibo ne degli alimenti sano? Come cibo e salute sono • La produzione di cibo e la in relazione negli stili di vita, salvaguardia dell’ambiente nelle attività motorie, nel be- • Il cibo come energia nessere delle persone? Come lo • L’alimentazione nella storia sfruttamento delle risorse e la attraverso le opere d’arte sostenibilità ambientale posso- Dopo una breve introdu- no convivere? In che modo la zione dell’argomento alimen- salubrità del cibo deve influ- tazione in connessione con enzare le scelte di produzione l’agricoltura sostenibile, i circa che abbiamo preparato. processo della saponificazione dell’energia e l’uso delle risorse 70 ragazzi delle scuole elemen- Nel laboratorio di chimica e offerto in omaggio saponet- naturali? tari italiane di Pirano, Sicciole, sono stati presentati i macro- te preparate dai nostri allievi. In linea con questi temi, Isola, Capodistria, Umago e nutrienti e sono stati fatti di- Il laboratorio di biologia era venerdì 11 dicembre abbiamo Buie si sono divisi in quattro versi esperimenti per appura- incentrato sui processi di tras- preparato una giornata inter- gruppi e si sono alternati nelle re la presenza di carboidrati o formazione degli alimenti e i disciplinare per gli alunni delle quattro attività di laboratorio proteine. Abbiamo realizzato il ragazzi hanno potuto speri- 49 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE mentare la fermentazione al- cata per i diversi tipi di sport. te apprezzate dagli ospiti che approccio interdisciplinare per colica. Il connubio di fisica e L’alimentazione nella storia hanno partecipato attivamen- creare delle relazioni logiche sport ha permesso di affrontare attraverso le opere d’arte è stato te e hanno contribuito così tra i concetti delle varie di- i temi riguardanti la trasforma- il tema del quarto laboratorio all’ottima riuscita dell’evento. scipline e rendere più efficace zione di energia in movimento che ha accompagnato i ragaz- Con questa giornata abbia- l’apprendimento. nel laboratorio dedicato al cibo zi in un viaggio nelle abitudini mo confermato la tradizio- La giornata è stata anche come energia. Con prove pra- alimentari dalla preistoria ad ne di interdisciplinarietà che un’ottima occasione per pre- tiche e dati concreti si è cerca- oggi, documentate dalle opere contraddistingue il nostro la- sentare gli spazi della scuola, i to di stabilire quanta energia è d’arte figurativa dei vari peri- voro pedagogico. Ci sembra metodi di lavoro e gli insegnati necessaria per l’attività fisica e odi. opportuno trattare dei temi ai futuri allievi. quale alimentazione è più indi- Le attività offerte sono sta- importanti e complessi con un

Partecipazione al Model United Nations Scrive · Aleksandra Rogić; foto · autore sconosciuto A Cividale a scuola di diplomazia internazionale

ragioni pro o contro le proposte di emendamento o le risoluzioni. La nostra delegazione era composta da: Adna Šito, delegata nel comitato UNESCO, Ju- lija Koren, delegata nella Com- missione per l’ambiente, Luca Babnik, delegato nel Consiglio per i diritti umani e Simeon Pe- rich, delegato nel Consiglio di sicurezza. Il loro mentore è la professoressa di inglese Mojca Filipčič. In ogni comitato viene pre- miato il miglior delegato. Oltre al migliore vengono menziona- ti ancora 5 delegati meritevoli. Simeon Perich si è guadagnato una menzione onorevole come delegato meritevole nel Consi- glio di Sicurezza – il comitato più prestigioso, del quale fanno parte i delegati con più esperi- Anche quest'anno il Ginna- lavoro di cinque comitati: il vano rappresentare nell’ottica enza e sapere. Questo ricono- sio Antonio Sema di Pirano ha Consiglio di Sicurezza, il Co- delle problematiche che sareb- scimento gli è stato conferito partecipato al CFMUNESCO, mitato per il disarmo e la si- bero state trattate. Alla confe- per il secondo anno consecu- la simulazione dei dibattiti del- curezza nazionale, Il Consiglio renza sono state portate delle tivo. le Nazioni Unite a Cividale del per i diritti umani delle Nazi- risoluzioni con proposte di La partecipazione a una Friuli a cui hanno partecipato oni Unite, la Commissione per soluzione dei problemi. Du- conferenza MUN richiede 250 studenti delle scuole supe- l’ambiente e l’UNESCO. Tutti rante la conferenza bisognava molto impegno e preparazi- riori giunti da tutto il mondo, gli argomenti trattati nel corso cercare di ottenere più firme one e un’ottima conoscenza per confrontarsi in inglese su della conferenza hanno un co- possibili da parte dei delegati della lingua inglese. I parte- problematiche socio politiche mune denominatore: protegge- per far accettare la risoluzione cipanti alla conferenza hanno mondiali di attualità, imperni- re e preservare, uno degli obi- da discutere. Una volta scelta valutato quest’esperienza come ate sul tema generale “To pre- ettivi principali dell’UNESCO. la risoluzione per la discussio- un’occasione eccezionale di tect and preserve”. A Cividale Ad ogni delegazione viene ne i delegati hanno discusso gli confrontarsi con coetanei di del Friuli, organizzata dal Con- assegnato uno stato, alla nostra emendamenti, hanno suggerito tutto il mondo su temi interna- vitto Nazionale Paolo Diacono, scuola è stata assegnata la Cina. dei cambiamenti e proposto al- zionali molto attuali. La prossi- si è tenuta dal 26 al 28 novem- La preparazione dei ragazzi tre modifiche. Tutto questo si ma conferenza MUN si terrà a bre una delle poche conferenze è stata organizzata a tappe. A è svolto nell’ambito di comita- Ptuj alla fine di febbraio 2016 MUN organizzate in Italia. Si scuola si sono preparati accu- ti, dove i ragazzi discutono in e i ragazzi si stanno già prepa- tratta di una simulazione del ratamente sul paese che dove- inglese e cercano di trovare le rando ad una nuova sfida. 50 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Štipendijski sklad Univerze na Primorskem Piše in foto · Mirella Baruca, Univerza na Primorskem Podelili kar 34 štipendij najboljšim študentom in študentkam

Pretekli teden je na slovesnem študentom na ta način pomaga do podpisu štipendijskih pogodb, ki je boljših študijskih in zaposlitvenih potekal v Pokrajinskem muzeju v možnostih. Zahvalil se je vlagateljem Kopru, 34 najboljših študentov in v sklad in vsem štipendistkam in šti- študentk Univerze na Primorskem pendistom zaželel uspešna študijska (UP), ki so na osnovi razpisa bili leta. izbrani med 117 uvrščenimi kandi- Vlagatelji v Štipendijski sklad dati, prejelo štipendijo iz Štipendij- UP so lokalne skupnosti, podjetja skega sklada UP. in tudi članice univerze. Letos so v Štipendijski sklad UP je bil usta- sklad prispevali: Mestna občina Ko- novljen v študijskem letu 2008/2009 per, Občina Piran, Luka Koper, d. d., z namenom nagrajevanja in spodbu- Actual I. T., d. d. in članice UP – Fa- janja najboljših študentov univerze kulteta za humanistične študije, Fa- in povezovanju le teh z delodajalci kulteta za matematiko, naravoslovje dentom s področja informacijskih tož, Peter Cividini Peloza, Matej Fi- še v času študija z zagotavljanjem in informacijske tehnologije, Peda- tehnologij; Luka Koper, d. d., pod- lipovič, Lucija Grmek, Jurij Hostnik, večjih možnosti za zaposlitev diplo- goška fakulteta, Fakulteta za vede o pisa pogodbe se je udeležila vodja Edin Husić, Vladan Jovičić, Peter mantov. S pomočjo Štipendijskega zdravju, Inštitut Andrej Marušič ter kadrovskega področja Barbara Mi- Kolbe, Katja Kovič, Mirza Krbezli- sklada UP univerza študentom po- rektorat UP. klavec, ki je štipendijsko pogodbo ja, Tajda Menih, Nevena Mitrović, maga na študijski poti, jim ponudi Tako je v prvem sklopu podpi- podpisala s študentko matematičnih Marko Palengetić, Luka Pavlović, možnosti delovnih izkušenj že med sovanj pogodbo podpisal podžupan znanosti. Marko Posavčević, Marko Prcać, študijskim procesom ter jim odpre Občine Piran Bruno Fonda s štu- V sklepnem delu je bilo pode- Marko Rajković, Damijana Rašl, vrata do kasnejše zaposlitve. Vlaga- dentko dediščinskega turizma, Me- ljenih 28 štipendij. Sredstva zanje Martin Senič, Daniel Silađi, Tina telji v sklad pa si lahko obetajo naj- stna občina Koper pa se je odločila so prispevale že naštete članice UP Skrt, Roman Solodukhin, Patrik Ši- boljše študente, ki jih lahko zaposlijo za štipendiranje študenta biopsiho- in rektorat, donatorska sredstva pa rol, Peter Škrlj, Marija Tepegjozova, po zaključku študija. Do sedaj je bilo logije. so prispevali tudi družba Telekom Miloš Tomić, Anes Valentić, Vesna skupno podeljenih 287 štipendij. Med štipenditorji iz gospodar- Slovenije, Bojan Fijavž s.p. in Surf d. Volaš, Matic Žlogar in Šejla Žujo. Rektor prof. dr. Dragan Ma- stva so se za podelitev štipendij letos o. o. Vsem štipendistom in štipen- rušič je v svojem nagovoru izrazil odločili: podjetje Actual I. T. d. d., Štipendijo so tako letos prejeli: distkam UP čestitamo in želimo zadovoljstvo ob dejstvu, da je UP zanj vodja kadrovske službe mag. Mikita Akulich, Slađana Babić, Ivan veliko uspehov na študijskem in za- edina slovenska univerza, ki svojim Magda Šturman, in sicer trem štu- Bartulović, Filip Božić, Bojana Bra- poslitvenem področju.

UP FTŠ Turistica Piše · Mariana Rodela Vse več možnosti študijskih izmenjav z Rusko federacijo Na UP FTŠ Turistici sta izr. bogati sodelovanje med državama. prof. dr. Igor Jurinčič, prodekan za Glavne naloge centra so razvijanje znanstvenoraziskovano dejavnost, dobrih odnosov med Slovenijo in ter izr. prof dr. Gordana Ivankovič, Rusijo na vseh področjih, vzposta- prodekanja za študijske zadeve, 9. vitev kulturnih in poslovnih vezi decembra 2015 sprejela novega di- med obema državama, seznanjanje rektorja Ruskega centra znanosti in slovenske družbe s preteklostjo in kulture g. Jurija Meteljova. Beseda sedanjostjo Rusije, z njeno kulturo je tekla o vzpostavitvi sodelovanja ter njenim znanstvenim in eko- z univerzami Ruske federacije na nomskim potencialom. Promocija področju raziskovanja, izobraževa- ruskega jezika, pomoč izobraže- nja in posledično izmenjave tako valnim, kulturnim, znanstvenim profesorjev kot študentov. Sodelo- institucijam in posameznikom pri vanja si obetamo predvsem na po- popularizaciji Rusije in ruske kul- dročjih wellness ter zdraviliškega in ture, pomoč organizacijam sona- zdravstvenega turizma, seveda pa je rodnjakov, živečim v Sloveniji, ter Z leve proti desni: dr. Irina Makarova Tominec, rusistka in vodja Centra za turizem tako široka veja dejavnosti, organizacija raznih dogodkov. Ker slovenski jezik na UP, Valerija Kilpjakova, glavna strokovnjakinja in koordina- da ponuja ogromno možnosti izme- na UP FTŠ Turistici v zadnjih le- torka programa študijskih izmenjav RCZK, dr. Gordana Ivankovič, prodekanja njave znanja. tih opažamo vse več zanimanja za za študijske zadeve na UP FTŠ Turistici, g. Jurij Meteljov, direktor Rusnega centra Ruski center znanosti in kultu- študij s strani ruskih študentov, se znanosti in kulture, dr. Igor Jurinčič, prodekan za znanstvenoraziskovalno re v Ljubljani je prostor zanimivih tovrstnega sodelovanja s centrom dejavnost na UP FTŠ Turistici, g. Irina Meteljova, soproga g. Jurija Meteljova. dogodkov s področja kulture, ki po- izredno veselimo. vezuje Slovenijo in Rusijo ter tako 51 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Učenje, ki ni le študij Piše in foto · Janez Mužič Po kreativni poti do praktičnega znanja in novosti za turizem Študenti Univerze na primorskem iz Fakultete za turistič- ne študije Turistica, Fakultete za management, Fakultete za vede o zdravju in Fakultete za humani- stične študije so pred poletjem v sodelovanju s podjetjem Fonda. si izpeljale izobraževalni projekt z naslovom Po kreativni poti do praktičnega znanja. Njegove rezultate, ki povezujejo teorijo s prakso in so tesno povezani s šir- jenjem turistične ponudbe, so sredi julija predstavili v restavraciji Rizibizi v Portorožu. Eden od treh sestavnih delov projekta je bil oblikovati kulina- rične nasvete za pripravo rib na zdrav način in podati kake nove kuharske recepte. Z njim so iskali tudi praktične rešitve, kako posameznikom približati uživanje jed, malica, enolončnica, solata, Fonda. Pripravili so predloge za Projekt je povezal študente, rib in ribjih izdelkov ter kako jih samostojna jed ali pa enostavno nove razvojne potenciale ribogoj- njihove pedagoške in delovne pripraviti na kar se da inovativen jed, ki že pri pripravi nastane za nice, s katerimi bi lahko dodatno mentorje ter gospodarstvo. Fi- način. zabavo in razvajanje sladokuscev. obogatili turistično podobo Pira- nančno ga je podprl Javni sklad Izhajali so iz že pozabljenih Omenimo namaz iz dimljenega na in Portoroža. Omenimo samo RS za razvoj kadrov in štipendije, kulinaričnih receptov Sredoze- brancina z bučnimi semeni, pol- možnost, da se obiskovalci aktiv- delno pa ga je iz Evropskega so- mlja in jim dodali delček svoje njena jajčka z ribjim namazom, no vključijo v postopek vzgoje rib cialnega sklada financirala tudi domišljije, tako da je nastalo kar namaz iz klapavic na polenti, te- tako, da v ribogojci preživijo dan Evropska unija. Njegov velik po- nekaj preprostih in zdravih recep- stenine z brancinom, bučkami in in skupaj z ribogojci doživijo av- men je predvsem v učinkoviti tov. Lotili so se tudi tega, kako pre- meto, karpačo brancina s solato iz tentično turistično izkušnjo cenje- povezavi teorije s prakso, za kar poznati svežo ribo, kako jo očistiti koromača in agrumov, stročji fižol nega piranskega brancina. vse večkrat ugotavljamo, da je je in kako na primer iz brancina na- z dimljenim brancinom in kozjim Tretja skupina študentov pa premalo. Sicer pa je Irena Fonda rediti karpačo. Za ribe in ribje jedi sirom, ješprenj s klapavicami, sose je v sodelovanju s podjetjem o projektu dejala: »Ker so študen- so pripravili izračune hranilnih lato s klapavicami, ajdo in hruško Global, SuperSok lotila iskanja ti pridobili praktične izkušnje, je ter energijskih vrednosti in tudi ali pa koktajl s piranskega morja. pristopa k ozaveščanju javnosti o njihovo učenje s projektom posta- kulinarično delavnico. Njihove re- Jedi je za pokušino v portoro- blagodejnih učinkih sadnih sokov. lo več kot le študij. Obenem smo cepture in vsa druga spoznanja so ški restavraciji Rizibizi pripravil Znanstveno so se poglobili v nji- tudi mi veliko pridobili. Študenti predstavljeni v spletni brošuri in kuharski mojster Tomaž Bevčič. hove hranilne vrednosti in zdra- namreč niso omejeni z ustaljenimi na družabnem omrežju Facebook, Tam so poleg tega kulinaričnega vilne učinke ter tako dodali svoj pogledi, gledajo drugače, bolj ino- na profilu Fonda Turistica, pripra- podviga predstavili še dve podro- delček v iskanju rešitev za obogati- vativno. Skupno delo nas je tako vlja pa se še njena tiskana izdaja. čji projekta. Tako so se lotili iska- tev turistične ponudbe oziroma ob potegnilo iz vsakodnevne rutine Recepti so za jedi, ki so lahko nja razvoja izobraževalnega in in- ribah na mizi in novih doživetjih in nam dalo možnost dodatnega ribji zajtrk, prigrizek, hladna pred- dustrijskega turizma v ribogojnici še bolj zadovoljnega gosta regije. pogleda.« 52 ITALIJANSKA SKUPNOST COMUNITÀ DEGLI ITALIANI SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Scrive · Daniela Paliaga III parte La liberazione di Pirano 1945-1946

avevano resistito. Successiva al V Congresso del PCI è la stesura e l’invio di una lettera avventurosamente recapitata a Togliatti nella quale gli autori facevano il resoconto della situazione degli ultimi mesi dal loro scioglimento. Lo storico Raul Pupo, triestino, le ha dedicato un ampio, approfondito ed interes- sante commento. Lunga ben dieci pagine, la lettera do- cumenta la situazione economica, politica, sociale del territorio e non ultimo lo stato d’animo dei comunisti piranesi. Firmata da Paolo Sema, Cesare Desinan, Bruno Mil- lo, Mario Ruzzier, Guerrino Fragiacomo, Predonzani Pietro, tutti comunisti di lunga data, alcuni dei quali avevano pure subito le torture e il carcere fascisti, chiedevano di essere ascoltati, di essere compresi nella loro specificità e, in quanto italiani, di essere aiutati nella difesa anche del loro orgoglio nazionale pur nell’idea del socialismo e del comunismo che stava al di sopra di tutto e Il 2 gennaio 1946 era stato sepolto al ci- suo retroterra. In altre parole un aperto schi- di tutti. Denunciando il crescente nazionali- mitero di Pirano il maestro Antonio Sema, eramento sulle posizioni jugoslave. Del resto smo sloveno in nome della fratellanza (tutta aveva solo 57 anni. Anche il suo funerale era soluzioni diverse erano state prospettate dai da venire e che per i successivi settant’anni stato motivo di scontro. Interessi che esu- due partiti comunisti già durante la lotta par- attenderà ancora di realizzarsi pienamente se lavano completamente dalla realizzazione tigiana. Semplificando al massimo e quindi non altro nel pieno rispetto delle minoranze degli ideali del socialismo e oramai anche con il pericolo anche di fornire una visione e nella coerente osservanza del bilinguismo) lontani dagli ideali della Resistenza ne erano molto approssimativa del problema, dico che si contrapponeva alla tesi dell’adesione alla all’origine. Anche da morto Antonio Sema era praticamente inevitabile lo scontro: da Jugoslavia. era scomodo per il PCRG! una parte il PCI e la sua scelta democratica Per il PCRG (PCS) valeva “ l’equazione Ai primi di gennaio 1946 a Trieste il Gru- con un occhio di attenzione all’Unione sovi- annessione = vittoria del socialismo, che ppo Esuli Istriani fondava il CLN dell’Istria, etica, dall’altra l’obiettivo del PCJ che vedeva combinata ad una prassi in cui alle strutture presidente il piranese dott. Rinaldo Fragia- quale priorità assoluta la stabilità dei confini di partito era affidato il compito di inculca- como ”Marasca”. del nuovo stato, la sua estensione e, natural- re nelle masse la linea stabilita dai vertici” Fra il 29 dicembre 1945 e il 5 gennaio (6 mente, affermarvi il controllo e il predomi- (Raul Pupo) si scontrava invece con la realtà -7 in fonti diverse) 1946 si teneva a Roma il nio. Sempre nello sforzo della semplificazi- delle città nella quasi totalità abitate da itali- V Congresso del PCI, che si qualificava come one, esplosero i vari sentimenti nazionali. ani che attendevano di ricongiungersi con la uno dei partiti parlamentari del nuovo stato La popolazione delle città era “esterefatta”. propria madre patria e riprendere un cam- italiano, riscattato dalla Resistenza. Si prospettava di trovarsi definitivamente in mino di pace e di ripresa economica. Lo stato Luigi Longo, per il PCI, già nell’ottobre un altro stato, oltre che in un sistema molto d’animo della popolazione delle città costie- 1945, aveva invitato i compagni del PCRG diverso da quello verso il quale si stava in- re e in gran parte dei circondari era dunque (Partito comunista Regione Giulia, fondato camminando l’Italia. La pressione era fortis- molto diverso. La linea di demarcazione con a Trieste nel luglio del 1945 per contrastare sima. I membri del CLN piranese e soprat- l’Italia era poco permeabile, l’introduzione l’attività del PCI, su direttiva del PCS) a re- tutto i membri comunisti, che nel settembre della jugolira aveva reso ancora più dura la trocedere dalle proprie posizioni annessio- del 1945 avevano subito il defenestramento vita quotidiana, grandi le difficoltà econo- nistiche alla Jugoslavia della regione Giulia, del proprio segretario (Paolo Sema), si sen- miche, nuovi i simboli nazionali, bandiere invocando il diritto all’autodecisione di tutti tivano emarginati, pressati dai nuovi e sem- slovene (jugoslave) con la stella rossa, il tri- e quindi anche degli abitanti dell’Istria. pre diversi commissari politici che il Potere colore italiano con la stella, pochi e sgraditi Durante il Congresso romano il PCI Popolare inviava sul posto. A Capodistria un le bandiere rosse dell’internazionalismo co- ribadì la disapprovazione della tesi annes- paio di mesi prima, dopo il tragico sciopero munista e i tradizionali e storici gonfaloni sionistica alla Jugoslavia della zona B (e del 30 ottobre 1945, era stato sciolto il locale comunali: erano le nuove disposizioni del dell’Istria) senza referendum popolare.Que- CLN. A ruota era seguito lo scioglimento di Potere Popolare; nonostante tutto ciò la posta presa di posizione provocò l’immediata quello di Isola. Diversi erano stati i tentativi polazione era rimasta in attesa e a casa pro- reazione a Trieste del PCRG che, invocando “pacificatori” per ripristinare la comunicazi- pria quasi intatta fino al Memorandum di il principio di fratellanza e di autodecisione one e la collaborazione fra PCRG e PCI loca- Londra (ottobre 1954). di un partito nei confronti dell’altro, sostene- li. Tutti chiedevano la capitolazione di questi La lettera dei “piranesi” non ebbe un va che Trieste non doveva essere separata dal ultimi in nome di ideali a venire. I piranesi riscontro immediato. La “ragion di stato”, i 53 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO COMUNITÀ DEGLI ITALIANI ITALIJANSKA SKUPNOST

rapporti del PCI di Togliatti con il PC jugo- bri nominati dall’UAIS e una seconda, nella Giovanni Bontempo, impiegato presso la slavo e con quello sovietico avevano la prece- medesima giornata, con un teatro gremito miniera di Sicciole, …Aldo Vascotto e Elio denza sui problemi, per quanto veri, dram- che impedì la sopraffazione dei nuovi “can- Diqual, ambedue di S. Lucia, ex-membri del- matici e umani di questa piccola porzione didati” e che confermò la nomina del CLN la GAI” (Mario Bonifacio La seconda resi- di Istria che in nome della “politica” sarebbe piranese e il suo operato dal 1 maggio 1945. stenza, IRSML del FVG, pag. 94)1. Nominati stata sacrificata. La richiesta appassionata di Si decise di riconvocare il CLN per il 6 feb- insieme a Mario e Giuliano Contento di Pi- aiuto e di sostegno da parte dei comunisti pi- braio e discutere delle possibili osservazioni rano perché sospettati di collaborazione con ranesi, andò frustrata. Avevano proposto di e critiche. Vista la situazione fin troppo seria il fratello Ugo Contento (di cui sopra) e Pita- costituirsi in clandestinità, avrebbero orga- il potere popolare inviò per iscritto l’elenco cco (di tutti questi si erano perdute notizie), nizzato una “seconda resistenza”, dopo quella dei nomi da includere: Fonda Pietro, Mara- in un telegramma che il CLN dell’Istria aveva contro il fascismo e contro l’occupatore nazi- spin Giorgio, Pavan Giulio, Rossetti Bruno, inviato alla Conferenza di pace di Parigi il 27 sta. Il potere della VUJA nel territorio veniva Chelleri Antonio, Coretti Rodolfo. “Il giorno settembre del 1946, invocando “aiuto e tutela considerato potere di occupazione. successivo fu convocato d’urgenza il CLN, dei diritti umani per le disgraziate popola- In regione l’avvenimento più importan- presenti tutti i membri con Albino Vodopi- zioni istriane che direttamente interessate te dei primi mesi del 1946 era l’arrivo della vec del Comitato Circondariale di Aidussina esigono diritto autodecisione” (Mario Boni- Commissione alleata dei sostituti dei mini- e Mario Abram del Comitato distrettuale di facio, come sopra, pag. 94-95). stri degli esteri per la definizione dei confini Capodistria. Questi consegnarono la lettera Un periodo dunque estremamente com- fra Italia e Jugoslavia in previsione di una di- con il nominativo aggiungendo Noi non si- plesso e molto confuso, che non facilitava le visione del territorio su base etnica. Intensis- amo qui per discutere accettate o non accet- scelte e soprattutto imponeva agli abitanti di sima l’attività dell’UAIS (Unione antifascista tate. Una caratteristica del Potere Popolare allinearsi o con gli uni o con gli altri. Era im- italo-slovena) e del PCRG. Nei loro verbali è quella di accettare gli ordini. Non siamo minente la visita della commissione alleata – si legge della contrarietà della popolazione: autorizzati a discutere né sul numero né che poi non si fermò nemmeno a Pirano - per “ contrari gli intellettuali, la popolazione, sulle persone.Di fronte a questa imposizio- la definizione dei confini. Numerose erano le cooperative, le organizzazioni sportive, i ne non ci rimaneva che dare le dimissioni e state le pressioni, le riunioni e la relativa rac- Circoli di Cultura” (Mario Bonifacio “La se- tutto il CLN le diede” (Palo Sema, El mestro colta di firme (poche, troppo poche rispetto conda resistenza” - IRSM L del FVG pag.75). de Piran, pag 270/ 1995 Aviani editore). Si alle aspettative del PCRG) per l’adesione alla In previsione del grande evento bisognava chiudeva così un capitolo del dopoguerra Jugoslavia. Intensi i controlli, la “vigilanza” essere pronti e contrastare chi avrebbe po- piranese. Il nuovo Comitato che si chiamò contro i partiti, e contro gli antifascisti con- tuto incontrare i membri della commissione. Comitato Popolare di Liberazione, diretto da trari all’adesione. Bastava un nonnulla per Perciò ecco quali erano le direttive del Comi- Pietro Fonda ”si comportò molto bene, con cadere in disgrazia. “Furono anni di priva- tato distrettuale: “ preparare gruppi di popo- saggezza, evitò scontri con il nostro gruppo zioni, limitazioni, persecuzioni…come nel lo che saranno ricevuti dalla Commissione e e fu tra i primi che nel 1948 si schierò con i caso delle elezioni del 1950…” sono le parole che esporranno i desideri del popolo per il cominformisti” (P.Sema, El mestro de Piran, di uno dei testimoni, Mario Bonifacio, che potere popolare e per la costituzione jugo- pag. 270). Ma questa è un’altra storia, pure allora aveva poco più di vent’anni e aveva slava “ (op.cit.). Il 17 gennaio si tenne una difficile e dolorosa. combattuto nei GAP, il cui libro già citato riunione del Comitato distrettuale, nel corso Intanto il 25 gennaio era stato proces- ”La seconda resistenza del CLN italiano a della quale si decise pure di impedire a Paolo sato il maestro Andrea Lugnani, esponente Pirano nel dopoguerra (1945-1945)” insie- Sema di incontrare la Commissione e di eli- cattolico, attivo nelle manifestazioni contro me ai due libri quasi autobiografici di Paolo minare il CLN di Pirano, sostituendolo con la propaganda di annessione alla Jugoslavia. Sema “El mestro de Piran” e “Siamo rimasti un CLP (Comitato di Liberazione Popolare). Una settimana dopo veniva imprigionato soli”, insieme al commento di Raul Pupo del- Si preparò una lista di nuovi membri da inse- Ugo Contento, autorevole membro del CLN. la lettera dei comunisti piranesi al PCI, nella rire nel comitato per indebolirlo dall’interno La notte del 13 febbraio furono prelevati i gi- loro passione e nella loro lucida analisi sono (“ nell’interesse della popolazione e allo sco- ovani Mario Martinuzzi, Degrassi.A questo gli ispiratori di queste tre puntate. In esse ho po di garantire un migliore funzionamento periodo risale pure l’arresto del sig. Vittorio voluto raccogliere in modo semplice (e chi- del potere popolare”, El mestro de Piran, Pa- Ferrari, milanese, radiotelegrafista, proprie- edo scusa di questo) la cronaca di dieci mesi olo Sema, pag 270). Dal verbale del mede- tario della bellissima villa detta il “Castellet- di storia locale. L’intenzione è quella di offri- simo comitato in data 30 gennaio all’ordine to” sul Mogoròn, ribattezzata poi Vila Rog. re un altro punto di vista e, se possibile, nuo- del giorno: 1) Preparazione per attacco al Questi aveva ben pochi contatti con il pae- vi elementi per ricucire una memoria andata CLN di Pirano, 2)Commissione alleata, 3) se, non era stato repubblichino, per cui è da drammaticamente strappata e dimenticata. Vigilanza reazione. Il relatore informava che pensare che il suo arresto fosse finalizzato al Molti hanno abbandonato Pirano portan- domenica 3 febbraio il CLN di Pirano avre- sequestro dei suoi beni e della villa, poi de- dosi sempre dentro il dolore di questo sra- bbe tenuto una riunione pubblica al Teatro rubata nel marzo del medesimo anno. Vari i dicamento.Pochissimi sono i sopravvissuti, Tartini, alla quale sarebbe stato necessario tentativi di giustificare questi e altri arresti. I gli attori e i testimoni di quel periodo. Oggi i inviare nuovi sette membri dell’UAIS (M Bo- comizi si tennero con una sparuta presenza nuovi abitanti, anche i più anziani, in genere nifacio). Per prepararli su come comportarsi di membri dell’UAIS senza dare spiegazioni non conoscono questa storia. A noi rimane sarebbero stati convocati in data 2 febbraio. degli arresti e delle colpe commesse o delle l’impegno di confrontarci anche con queste Secondo l’articolo pubblicato dal “Grido rivelazioni. verità. dell’Istria” la riunione del CLN piranese del Dopo un primo rilascio Mario Martinu- 3 febbraio ebbe due puntate: una prima che zzi venne di nuovo imprigionato e di lui si non arrivò a conclusioni nonostante i tenta- perse, come del Ferrari, ogni traccia. tivi di buttare tutto all’aria da parte dei mem- “Il 18 aprile vennero arrestati a Pirano 1 Gioventù Antifascista Italiana diretta da Mario Martinuzzi 54 OKOLJE / ZDRAVJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Zmanjševanje odpadkov Piše in foto · Janez Mužič Kako lahko ravnamo drugače?

»Vemo, da porabimo vse pre- Okolje Piran jo je postavilo v več surovin in da ta planet tega ne času Evropskega tedna zmanjše- bo prenesel. Če odpadke ločeno vanja odpadkov, v katerega so se zbiramo in jih recikliramo, lahko vključili kot ena od 16 slovenskih uspešno varujemo naravne vire. Na občin. Tako smo lahko izvedeli, da primer papir. Za izdelavo papirnate v EU vsako leto zavržemo več kot škatlice za testenine Barilla, ki teh- 2 milijardi ton odpadkov, od tega ta 29 g, potrebujemo 13 l vode, les v Sloveniji več kot 4 milijone ton. in 0,2 kWh električne energije. Če Vsak od nas jih »pridela« na leto jo naredimo iz odpadnega papirja, več kot 400 kg. Od tega je kar pe- pa za to potrebujemo le 0,05 l vode tina hrane in veliko stvari, ki so še in 0,08 kWh električne energije. Ne uporabne. Zato je preprečevanje rabimo lesa in poraba vode ter elek- nastajanja odpadkov tudi pri nas že trike je kar nekaj desetkrat manjša,« dolgo prioriteta. Takšna konkretna je strokovna sodelavka za komunal- prizadevanja Okolja Piran, da nas no dejavnost Okolja Piran Sandra tudi na tak način povabi k razmi- Martinčič Loboda konec novembra sleku o naših navadah in potrošni- razlagala na Tartinijevem trgu. Stoj- ških vzorcih, da predstavi to, za kar nici, ki je bila pestro opremljena za potrošimo največ virov, in pokaže, prikaz, kako lahko vsak od nas pri- kako lahko ravnamo drugače, so speva k varovanju našega planeta, je vsekakor vredna pohvale. pritegnila marsikoga.

Soba zdravja je majhna, a polna vedrine in optimizma Piše in foto · Janez Mužič Nova pridobitev telovadcev v oranžnem Verjetno ga ni v Piranu, ki ne bi vanja strokovnjakov o raznih poznal telovadcev v oranžnem. vajah, za izmenjavo pozitivnih Vsako jutro ne glede na letni izkušenj samopomoči, za izo- čas in vreme zavzeto organizi- braževalne delavnice, srečanja rano telovadijo na javnih me- in občasna druženja članov ter stih; na piranskem pomolu, v ostalih občanov, za sodelovanje Portorožu, Luciji, Sečovljah in z drugimi društvi in podobno. na Bernardinu. So člani Dru- Hvaležni smo Občini Piran, da štva Šola zdravja, ki ima take nam je omogočila uporabo tega skupine oziroma pristaše po prostora. Trudili se bomo, da vse več krajih Slovenije. bo soba čim bolje izkoriščena.« Jutranja telovadba je osnov- Slovesne novembrske otvori- na dejavnost društva, ki pa jo tve sobe ni zamudil dr. Nikolay je njena podružnica v Piranu Grishin. Zbrane je med drugim prva v Sloveniji obogatila še s razveselil z nekaj praktičnimi Sobo zdravja. Je na Županči- nasveti, kako si pomagati pri čevi ulici 14 v Piranu in ima raznih bolečinah, in tako s tem uradne ure zaenkrat ob če- kratkim predavanjem prvi po- trtkih ob 16. uri. O njej vodja kazal, kakšnemu namenu bo Obalne podružnice Ema Per- služila soba. Zanjo je tudi po- nje, ki so sicer last društva ali Več informacij o dejavnostih kovič pravi: »S to pridobitvijo daril praktični pripomoček za Eme Perkovič, a bodo po po- Šole zdravja na Obali najdete se je izpolnila dolgoletna želja lajšanje bolečin. trebi na razpolago tudi drugim. na http://www.srce-me-pove- naših članov in še zlasti idejne- Prvo še bolj delovno srečanje To so masažni pripomočki, zuje.si/solazdravja/, lahko pa mu vodji Šole zdravja dr. Ni- članov pa je bilo v Sobi zdrav- aparat za dihalne vaje, elektro- tudi pokličete na 031/569 465 kolayu Grishinu, da smo dobili ja 5. decembra, ko so poslušali stimulator za živčne končiče, ali na 05/673 10 23, kjer boste prostor, kjer se bodo izvajale predavanje o tabu temi heme- magnetne palčke, ki so nado- izvedeli še kaj več o piranski razne izobraževalne delavnice roidov. Spoznali so tudi razne mestek za akupunkturne igle, Sobi zdravja. na temo zdravja. Gre za preda- pripomočke za samozdravlje- in drugi pripomočki. 55 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO SOLINE

Krajinski park Sečoveljske soline Piše · Andrej Sovinc, vodja KPSS V soline na okolju prijazen način!

V četrtek, 11. februarja 2016, so ministrica pri tem pa se srečujemo z različnimi problemi. za okolje in prostor Irena Majcen, župan Ob- Norveški prijatelji imajo težave predvsem z obi- čine Piran Peter Bossman in direktor podjetja skovalci, ki si želijo voženj s štirikolesniki izven Soline d. o. o. Klavdij Godnič prerezali trak na označenih poti. V Strunjanu bodo izdelali štu- obnovljenem mostu čez Jernejev kanal. Stroške dijo, ki bo pokazala, kako bi lahko strunjanski obnove mostu je krilo Ministrstvo za okolje in park razbremenili nevzdržnega pritiska mo- prostor Republike Slovenije, ki je tudi sofinan- tornih vozil v poletnem času. V KPSS pa bomo cer projektov iz evropskih sredstev v KPSS. uredili potrebno infrastrukturo, ki bo omogo- Največji del državne infastrukture v KPSS, čila, da bodo obiskovalci svoja motorna vozila kamor sodijo nasipi, ki varujejo soline in zaledje pustili pred vhodom v park. Zdi se, da bo tisti pred plimovanjem, je bil v preteklih letih obno- del projekta, v katerem bo urejena infrastruktu- vljen iz Sanacijskega programa za obnovo solin ra pešpoti in poti za vožnjo z električnim, okolju po visokem plimovanju leta 2008 in iz medna- prijaznim transportom, celo najlažji del zgodbe. rodnih sredstev. Samo v sklopu projekta LIFE Kot kaže, bo veliko težje ozavestiti ljudi, da je MANSALT je bilo obnovljeno več kot štiri tisoč bolj zdravo in tudi koristno lepote in posebnosti metrov kamnitih in zemeljskih nasipov in izko- solin doživeti peš, kot pa da bi se do Centra za panih več kot osem tisoč metrov robnih jarkov. obiskovalce ali Muzeja solinarstva morali pripe- V času sanacije mostu na Leri smo v podjetju ljati z avtomobilom. Ker je parkirišče pred vho- Soline d. o. o. pripravili načrt, ki predvideva po- dom na Lero majhno, na tem mestu pozivamo polno prepoved vožnje z motornimi vozili na obiskovalce parka, predvsem pa sprehajalce na »Projektna sredstva zagotavljata LIFE finančni instrument Evropske skupnosti in Vlada Republike Slovenije.« Leri (za obiskovalce in zaposlene), razen za po- Poti zdravja in prijateljstva Parenzana, da naj trebe servisnih dejavnosti in odvoza soli. KPSS motorna vozila parkirajo na nasutem parkirišču LIFE+ je finančni instrument EU, ki je namenjen izključno varstvu okolja. tako postaja prvi slovenski krajinski park, ki ga pod gostilno Žekar na Seči, še bolje na velikem Podpira izvajanje okoljske politike obiskujemo le peš, s kolesom ali z organiziranim parkirišču pred nekdanjim rudnikom v Sečo- EU, vzpodbuja projekte, ki prispevajo prevozom ob uporabi vozil na okolju prijazen vljah in se po Parenzani raje sprehodijo iz sečo- k trajnostnemu razvoju in tiste, ki predstavljajo dodano vrednost v smislu ohranjanja pogon. Takšni ukrepi so v osnovi namenjeni veljske smeri. okolja in narave v državah EU. Je tudi glavni finančni odgovornejšemu odnosu ljudi do okolja, hkrati Soline so te dni pripravljene na prihod obi- mehanizem za izvajanje projektov v območjih Natura pa omogočajo še bolj kakovosten obisk in do- skovalcev. Zmeda zaradi zapore mostu na Leri 2000, kamor so uvrščene tudi Sečoveljske soline. življanje narave in z njo povezane dediščine v je samo še spomin, sprehajalci uživajo med krajinskem parku, omejujejo motnje za živi svet hojo po novo urejenih poteh, med katerimi sta Natura 2000 je evropsko omrežje in tudi za ljudi, ki delajo v solinah. To je osnovni najbolj vabljiva lesena mostovža tik nad vodno posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije cij projekta CARS-OUT!, v katerem sodelujeta gladino, eden na Leri in drugi na Fontanigge- z osnovnim ciljem ohraniti biotsko tudi partnerja iz Norveške (Narodni park Jotun- ah. Poleg obnovljenega mostu na Lero je bila v raznovrstnost za bodoče rodove. heimen) in Krajinski park Strunjan. V vseh treh sklopu projekta CARS-OUT! obnovljena tudi parkih si prizadevamo, da bi obiskovalci nara- recepcija na vhodu, ki bo odslej ponujala tudi vo v parkih doživljali na okolju prijazen način, senco v najbolj vročih dneh. 56 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Za otroke in odrasle z Downovim sindromom in z drugačnimi potrebami Piše· Nives Marvin; foto · arhiv CKSG Portorož Projekt ArtDownUp že tretjič v Piranu

Center za korekcijo sluha in go- Lucija. Namen projekta je vzpod- vora Portorož, Obalne galerije Pira bujanje kreativnosti in zlasti senzi- in Pomorski muzej »Sergej Mašera« biliziranje najširše javnosti v prese- Piran tradicionalno, letos že tretjič, ganju predsodkov do drugačnosti. v Piranu organizirajo projekt Art- Projekt in ustvarjena dela DownUp. bomo predstavili na treh razstavah: V Galeriji Herman Pečarič Pi- 21. marca, na svetovni dan Downo- ran bodo v četrtek in petek, 3. in 4. vega sindroma, bo otvoritev v Po- marca, potekale celodnevne likov- morskem muzeju »Sergej Mašera« ne ustvarjalnice. Mentor slikarske Piran, od 11. do 30. aprila bodo dela delavnice bo akademski slikar Gani na ogled v Pretorski palači v Kopru Llalloshi, keramične pa Apolonija in v maju še v Galeriji Sklada Mitje Krejačič. Udeleženci bodo osebe Čuka na Opčinah pri Trstu. z drugačnimi potrebami različnih Projekt ArtDownUp podpira starostnih skupin iz vse Slovenije in Občina Piran, udeležence bo poz- iz zamejstva, letos se jim bodo prvič dravil tudi gospod Peter Bossman, pridružili učenci in učitelji Riversi- župan Občine Piran. de School iz Londona in učenci OŠ

Piše · Marko Matičetov Pesniško glasbena pot v Brazilijo V organizaciji veleposlaništva tugalščini in slovenščini. Blažka je Republike Slovenije v Braziliji in spretno moderirala pogovor in tudi tamkajšnje Zveze Slovencev sta bili sama predstavila svoja zanimanja za junija 2015 ob dnevu državnosti Brazilijo (med drugim je prevedla Slovenije v Braziliji organizirani odličen roman Budimpešta brazil- dve prireditvi: ena v Riu de Janeiru skega pisatelja Chica Buarqueja). in druga v São Paulu. Na priredi- Jaz sem odrecitiral nekaj svojih pe- tev smo bili povabljeni trije gostje smi, ki jih imam – kot nalašč – na iz Slovenije: Blažka Müller Pograjc tematiko Ria de Janeira, Boštjan pa iz Ljubljane, prevajalka iz portugal- je mojstrsko odpel in zaigral nekaj ščine, lektorica za portugalski jezik svojih kantavtorskih komadov. Oba na Filozofski fakulteti v Ljubljani sva tudi odgovarjala na Blažkina in televizijska voditeljica na Tele- vprašanja, Boštjan v slovenščini, jaz viziji Slovenija, Boštjan Narat iz pa v portugalščini, in jih tudi sama Ljubljane, filozof, glasbenik, esejist zastavljala njej. Še pred samim do- Na dogodku v Riu de Janeiru (z leve proti desni): Boštjan Narat, in kantavtor in jaz iz Lucije, ki sem godkom je občinstvo nagovorila Blažka Müller Pograjc, veleposlanica Milena Šmit, Anja Mrak in Marko kot ljubitelj Brazilije napisal knjigo veleposlanica Milena Šmit, prva Matičetov. pesmi Lahko noč iz moje sobe, Bra- veleposlanica Slovenije v Braziliji, zilija. Prva predstavitev je bila v Riu ki je bila v brazilski prestolnici Bra- izboru mojih pesmi in Boštjanovih kem izmed nas bodo tako ostali lepi de Janeiru v soboto, 20. junija, na sília od leta 2010 in se ji je mandat, v komadov. Predsednik zveze Sloven- spomini na ta dva brazilsko-sloven- šoli Instituto Carioca da Educação. katerem je uspešno delovala in začr- cev v São Paulu g. Martin Črnugelj ska dogodka, kot tudi tamkajšnjemu Pričakala nas je skupina tamkajšnjih tala nadaljnjo pot sodelovanja med se nam je vsem iskreno zahvalil in občinstvu, ki ga obisk, kot je bil naš učencev slovenščine vseh generacij državama, iztekel jeseni 2015. izkazal izjemno gostoljubje. V vsa- iz rodne Slovenije, zmeraj osreči. pod vodstvom mlade in energične Že naslednji dan, v nedeljo zju- Slovenke Anje Mrak, ki živi v Riu že traj, 21. junija, smo z letalom odpo- štiri leta in ji je uspelo skupaj spravi- tovali v São Paulo, kjer nas je najprej V sklopu junijskega pesniškega obiska v Braziliji je februarja 2016 ti vse, ki bi se radi učili slovenščine; čakalo kosilo, na katerem so nam izšla dvojezična slovensko-portugalska pesniška zbirka Brazilija/ večina jih je s Slovenijo povezanih tamkajšnji Slovenci, ki jih je še pre- Brasil Marka Matičetovega. Gre za pesmi, ki so bile leta 2013 že preko (daljnih) sorodstvenih vezi in cej več kot v Riu de Janeiru, zapeli izdane v drugem delu zbirke Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, zdaj pa jim slovenščina ne predstavlja več slovensko himno. Po kosilu smo šli so te pesmi iz cikla Brazilija znova izšle v novi dvojezični izdaji. Pesmi je v sodelovanju z avtorjem v portugalščino prevedla Thaís Caroline maternega jezika. Ravno zato je naš v rezidenco gospodarskega oddelka Schmitt Vrečko, knjigo pa je izdala Zveza Slovencev v Braziliji, ki jo pogovor, ki se je odvil po kratkem, veleposlaništva RS v São Paulu in bo v Braziliji tudi prodajala. Knjigo je možno kupiti tudi osebno pri a zelo zabavnem programu Anjinih tam ponovili pesniško glasbeni ve- avtorju ali si jo sposoditi v knjižnici. učencev, potekal dvojezično, v por- čer iz Ria, z nekaj spremembami v 57 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO OKOLJE

27. februarja v Kanela Baru Portorož Piše · Katja Kuštrin Pesniki bodo širili poezijo, ne strahu Na prvem izmed serije javnih in pesnic. Branje bo potekalo v so- branj pod sloganom Širi poezijo, ne organizaciji Spletne revije Poiesis, strahu, se bo na isti dan v treh slo- MKC Maribor - Črka, Dvorane venskih mestih okoli 70 pesnikov in Kult3000 - JSKD, Kavarne Piaf in pesnic zoperstavilo govoru strahu v Kanela Bara. Koordinatorji posa- medijih z branjem poezije. meznih branj so Katja Kuštrin za »Popolnoma človeško je, da se Ljubljano, Nina Medved za Maribor bojimo. Toda manj razumljivo je, in Jure Bagon za Portorož. da smo prestrašeni.« Tako je zapi- Vabimo vas torej, da v soboto, sal malteški pesnik Antoine Cassar, 27. februarja, prisluhnete poeziji, ki avtor mednarodnega projekta Spre- potrjuje življenje: ad poetry, not fear, ki je ugledal luč • v Ljubljani v dvorani Kult3000 sveta novembra 2015 v obliki strani na Metelkovi ulici z začetkom na Facebooku. Ta je nastal kot od- ob 18. uri, govor na govor strahu, ki je prepla- • v Mariboru v Kavarni Piaf na vil zahodne medije po teroristič- Poštni ulici z začetkom ob 18. nih napadih v Parizu. Tej strani je uri, kmalu sledila slovenska stran, nato • v Portorožu v Kanela Baru z za- nizozemska in hrvaška, kmalu pa četkom ob 19. uri. prihajajo še druge. Slovensko stran v imenu Spletne revije za poezijo ***1 Poiesis ureja Katja Kuštrin. Včasih se ti zgodi Zdaj se poezija širi v mesto, Pesem, natančneje v Ljubljano, Maribor in in če, Portorož. V soboto, 27. februarja, ko jo prejemaš, ne zlomiš bo potekalo prvo izmed serije jav- nobenega kruha, nih branj in to na isti dan v vseh lahko resnično spregovori. treh slovenskih mestih hkrati. V Ljubljani se bo branja udeležil tudi Lahko te celo nauči Antoine Cassar, ki budno spremlja govoriti. dogajanje, sicer pa so organizatorji Jure Bagon prejeli že okoli 70 prijav pesnikov

Georgios in prijatelji napolnili piransko gledališče

Decembrski nedeljski večer je množica Pirančank in Pirančanov preživela na letnem koncertu me- šanega pevskega zbora Georgios iz Pirana. Zbor, ki pod umetniškim vodstvom Saše Fajona deluje od septembra 2012, je v nedeljo, 6. decembra 2015, s svojim nastopom navdušil do zadnjega kotička napolnjeno piransko gledališče. Kot gostje so se jim pridružili odlična pevka Štefica Stipančević - Steffy, Mladinski pihalni orkester Piran, CoMi Giuseppe Tartini Pi- rano, pozavnist Denis Beganovič - Kiki, kitarist Miha Cvejanov in basist Luka Mrdakovič. Čestitke za odličen in pristen nastop! 58 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Ta veseli dan kulture Piše in foto· Jerca Mrzel v Mestni knjižnici Piran Jerca Mrzel v Mestni knjižnici Piran

Ob spominu na rojstvo sloven- njene gostje igralke ter pevke Alenke skega pesnika Franceta Prešerna, ki Vidrih. ga kot Ta veseli dan kulture obeležu- Umetnici sta na dogodku, ki so jemo 3. decembra, se je tudi v Piranu ga naslovili s Pevca pesem sladka, na 215 letnico njegovega rojstva od- interpretirali uglasbeno Prešernovo vijalo kar nekaj dogodkov. Na ta dan poezijo. Obe je predstavila bibliote- so kulturne ustanove povsod po Slo- karka Nada Leban, občinstvo pa ni veniji brezplačno odprle svoja vrata, skrivalo zadovoljstva, da ju je skupaj v Piranu pa so dogodek še posebno z njuno ustvarjalnostjo lahko bolje obeležili v Mestni galeriji Piran, Po- spoznalo. Mrzelova je diplomirana morskem muzeju »Sergej Mašera« igralka in docentka za področje go- Piran in Mestni knjižnici Piran. vora ter je še zlasti znana po tem, da Mestna galerija je tako povabila se kot vsestranska umetniška ustvar- na voden ogled po razstavi Rdeča jalka intenzivno posveča uglasbi- nit z ustvarjalko in soorganizatorko tvam pesnikov, kot so Prešeren, razstave Ando Klančič ter kustosinjo Kajuh, Pavček in drugi. Tudi Alenka Nives Marvin. Pomorski muzej je Vidrih, ki se ji je pridružila z nasto- odprl razstavo Pot domov, vračanja pom, deluje v gledališču, na radiu, pomorščakov, Mestna knjižnica pa televiziji in v filmu ter ima med dru- je pripravila nastop dramske igralke, gim koncerte s šansoni Edith Piaf. pevke in recitatorke Jerce Mrzel in

Razstavi Mihe Pečarja in Tineta Škrlja Jakomina Piše in foto · Janez Mužič V palačo Trevisini se vrača življenje Palača Trevisini, ki je tam ob piranskem mandraču ena najbolj mo- Ali se Gea College vrača? Kot kaže, se Gea College - Fakulteta gočnih stavb tega mesta, je po tem, za podjetništvo vrača v Piran. ko jo je leta 2009 zapustil Gea Col- Če bo v študijskem letu 2016/17 lege, sredi lanskega leta spet odprla dovolj intersa za vpis, bo namreč svoja vrata. Zavod Runa, katerega na stari lokaciji, v palači Trevisini, gonilna sila je akademski slikar in v potekal redni dodiplomski študij Piranu že vrsto let udomačeni Raz- podjetništva. Gre za triletni študijski zak Jubayer, je namreč od zavaroval- program, ki je akreditiran pri nice Adriatic Slovenica, ki je njen la- pristojnem resornem ministrstvu in stnik, najel pritlične prostore in v njih temu primerno evropsko priznan. odprl prodajno galerijo Lera. Informativni dan za interesente je Razstavni prostor je poln ume- bil 11. februarja v palači Trevisini tniških del najrazličnejših slikarjev, in mnogi Pirančani ne skrivajo kiparjev, fotografov, ustvarjalcev zadovoljstva, da se študentje vračajo unikatnega nakita, pa tudi muzej- v mesto. Več informacij o študijskem skih figur, starin in eksotičnih ter programu lahko interesenti najdejo drugih predmetov iz Azije, Egipta in na spletni strani www.gea college.si. še od kje. Z njimi galerija kaže, da ni usmerjena le na lokalno kulturo, am- kar dve. V Galeriji Lera je razstavljal piranski Punti. Tokrat se predstavlja z digitalnega tiska in njegovega zdru- pak mnogo širše. V Leri nudijo tudi Portorožan Miha Pečar. Z odliko je dvema manjšima kamnitima skulp- ževanja s potezami čopiča. Sicer pa turistične informacije in to ne samo diplomiral študij kiparstva na Aka- turama, v katerih je ujel valovanje je Irena Goričanec iz Galerije Lera, za območje Pirana ter Obale. Njeno demiji za likovno umetnost v Carrari morja, in s skulpturo, sestavljeno iz v ki je obe razstavi pospremila na pot, posebnost so poleti predstavljale še in sedaj zaključuje študij kiparstva na lesu izklesanih reber radiatorjev. o Škrlju dejala: »Tinetova eksperi- otroške ustvarjalne delavnice. Nanje drugi stopnji. Znan je tudi po tem, da Na isti dan je Zavod Runa v mentalna apokaliptična umetnost sol vabili otroke obiskovalcev mesta, je bil udeleženec lanske Forma vive Apollonijevi palači odprl še razstavo je kot izziv za nov način izražanja v ki so jim tako na svoj način ponudili na Seči in da je že nekaj let mentor Tineta Škrlja Jakomina. Je diplomi- likovnem svetu. V njegovih slikah aktivno varstvo otrok. udeležencem kiparske delavnice ran arhitekt, ki se uveljavlja tudi kot ni začetka ali konca, je le neskončna Zavod Runa prireja tudi razstave KUD Korenina, na kateri poleti od- grafični oblikovalec in slikar. Nje- sredina.« in v začetku februarja so pripravili mevno klešejo kamne valobrana na gove slike nastajajo ob raziskovanju 59 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

Moje sanje Foto · Ariana Buzleta Slikarka Leonida Fabris Pavić razstavljala v Splitu

V prostorih Centra Zlata V nekem intervjuju ste po- narave in dogodkov. Rada opa- Moja najljubša je slika Split- doba Društva Mi iz Splita je bila vedali, da je na začetek vašega zujem svetlobo, ki se spreminja. čanka - lepotica, ki sem jo na- 2. julija 2015 odprta samostoj- ustvarjanja odločilno vplival Učim pa se tudi iz likovne lite- slikala za prvo samostojno raz- na razstava slovenske avtorice, enomesečni obisk Pariza, kjer rature. stavo Moje sanje v Splitu. Slika Leonide Fabris Pavić, ki pol leta ste občudovali vso enkratno Katero mesto ima večji vpliv prikazuje znamenitosti starega živi v Luciji, pol leta pa v Splitu. kulturo in umetnost, ki jo ta na vas, Split ali Piran? Katero od mesta, lepoto, veselje in radost Otvoritve v Splitu se je udeležil prestolnica skriva. Je za ustvar- teh dveh mest vam da največ življenja. tudi župan Občine Piran Peter janje dovolj, da imate talent in inspiracije? Lani poleti ste v Splitu svoje Bossman, ki ni skrival ponosa, vzornike? Tako Piran kot Split sta bi- slike postavili na ogled in za da je piranska občanka uresni- Enomesečno bivanje pri so- sera Jadrana in mi dajeta veli- razstavo Moje sanje prejeli čila svoje sanje ter utrdila vezi rodnikih v Parizu je name na- ko navdiha za ustvarjanje. Sli- nešteto pohval. Kaj vam je med dvema mestoma, med Pi- redilo izjemen vtis. Navdušena karstva sem se učila v raznih pomenila ta razstava? ranom in Splitom. Po uspešni sem bila nad šarmom, lepoto društvih, in sicer v Likovnem Z mojo prvo samostojno razstavi smo se s slikarko pogo- mesta, umetnostjo, slikami, ga- društvu Solinar Piran, društvu razstavo v Splitu poimenovano varjali o vtisih s prve samostojne lerijami in načinom življenja. Faros Piran, skupnosti Itali- Moje sanje, ki je bila 2. julija razstave, nadaljnjih načrtih in Vedno sem se v mislih vračala janov Giuseppe Tartini Piran, 2015, sem se poklonila mestu barvitosti življenja. v Pariz in razmišljala, kako bom društvu likovnih umetnikov Split, v katerem z možem pre- nekoč vse to prenesla na platna. Vrtnica Portorož, likovnem življava poletja. Razstava je Poleg talenta v slikarstvu je po- društvu Vlaho Bukovac Split ter bila dobro obiskana in opaže- Znani ste po barvitosti, vaše membno tudi nenehno učenje likovnem društvu Emanuel Vi- na, poleg tega pa so bile kritike slike prepoznamo po eksploziji in veliko trdega dela. dović Split. Tako v Piranu kot v zelo vzpodbudne in pozitivne. barv. To pomeni, da ste zado- Vsaka slika se začne z belim Splitu so bili moji mentorji aka- Sama sem zelo ponosna na raz- voljni s svojim življenjem in vas platnom, ki čaka na vaše barve. demski slikarji. stavo, kjer sem pokazala svojo obdajajo le lepe stvari? Od kod črpate motive? Slike za barvami skrivajo ustvarjalno pot. Z učenjem in Že od nekdaj na platna na- Prazno platno mi je vedno zgodbe, katera zgodba vam je slikanjem nadaljujem, saj si že- našam žive barve, saj imam rada izziv. Ko stojim pred njim, se najbolj pri srcu? lim, da bi tudi v svojem kraju, barvitost. Barve me spominjajo sprašujem, kaj bi naslikala. Ži- Vsaka slika mora imeti v Piranu, pokazala, kaj znam in na radost, veselje in energijo. vim ob morju na mediteranu, zgodbo. Motive preoblikujem. zmorem. Težko se je izraziti o Na način življenja, ki ga živim kjer je klima ugodna. Umetniki Veliko berem umetnostno lite- vsem mojem slikarstvu, a vem, in lepe stvari, ki me obdajajo. so ob blagi klimi vedno ustvar- raturo in eseje, na primer Her- da zmorem še veliko lepih stva- Modra barva pomirja, rdeča ak- jali svoja lepa dela. Jaz motive mana Hesseja, iz katerih črpam ritev. tivira. črpam iz vsakdanjega življenja, zgodbe za nastanek mojih slik. 60 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Pečaričev atelje v objemu noči 47 kiparjev, 19 kritikov Piše · Majda Božeglav Japelj; foto· arhiv OGP Foto· arhiv OGP Razstava del iz zbirke Pogledi na slovensko Hermana Pečariča in drugih kiparstvo 1975–2015, zbirk slovenskih galerij po izboru likovnih kritikov

Likovna zbirka Hermana Pečari- prostoru svojega ateljeja, zato ga je Iz Galerije Velenje se je v piran- kakovost razstavljajočih, kar je pre- ča, ki jo je na željo umetnika piranski skopo, a nadvse zgovorno upodobil sko Mestno galerijo preselila velika poznavno tudi v letošnjem izboru, občini leta 1983 podarila njegova sona sliki z naslovom Moj atelje v noči. skupinska razstava z naslovom Po- kjer sodeluje največ avtorjev doslej. proga, ima svoje domovanje v istoi- V Obalnih galerijah Piran smo gledi na slovensko kiparstvo 1975– Slednje nam je lahko v spodbudo za menski galeriji. V njenih prostorih razstavo zasnovali v sodelovanju z 2015, po izboru likovnih kritikov. naše sodelovanje v naslednjih letih,« je izbor razstavljenih slik, grafik in drugimi sorodnimi likovnimi insti- Gre za obsežen razstavni projekt v je zaključil predsednik Slovenskega risb vrsto let zaokroženo predstavljal tucijami. Pet umetnostnih zgodo- organizaciji Slovenskega društva li- društva likovnih kritikov dr. Boris umetniško pot tega primorskega vinarjev iz slovenskih galerij, Tina kovnih kritikov in Galerije Velenje. Gorupič. ustvarjalca, ki je v širšem slovenskem Ponebšek iz Pilonove galerije Ajdo- Predsednik društva dr. Boris UMETNIKI: Batič Stojan, Be- likovnem prostoru prepoznaven kot vščina, Mojca Štuhec iz Moderne Gorupič je v uvodniku zajetne- gić Mirsad, Beja Boris, Bezlaj Jiři, ustvarjalec istrskih motivov. Od leta galerije Ljubljana, Goran Milova- ga spremnega kataloga izpostavil Boljka Janez, Bratuša Mirko, Brdar 2008 pa se v galeriji periodično odvi- novič iz Galerije Božidar Jakac Ko- posebnosti tega več let trajajočega Jakov, Čadež Dragica, Černe Ikara, jajo bolj kompleksne tematske razsta- stanjevica na Krki, Marko Košan iz uspešnega sodelovanja med Sloven- Černe Peter, Demšar Polona, Dem- ve, ki se osredotočajo na posamezna Koroške galerije likovnih umetnosti skim društvom likovnih kritikov in šar Tone, Eržen Šuštaršič Alenka, dela ali motivne sklope dragocenega Slovenj Gradec in Breda Kolar Slu- velenjsko galerijo, v katerem so se Frlic Metod, Golija Darko, Jurkov- likovnega opusa, obenem pa se z vi- ga iz Umetnostne galerije Maribor, vrstile skupinske razstave z velikim šek Anže, Kočica Jiři, Kolbič Gabri- dika aktualnih umetniških dogajanj je sprejelo izziv ter v svojih zbirkah številom sodelujočih umetnikov jel, Korošec Paola, Koščak Lučka, znova preverja pomen celotnega za- poiskalo dela s podobno motiviko. in umetnic. »Deset katalogov s šte- Kranjc Anja, Lapajne Tone, Lenassi puščinskega opusa. Izbrane slike, grafike, risbe in foto- vilnimi strokovnimi besedili, ki so Janez, Lovko Erik, Maher Polona, V preteklem letu je razstava z grafije umetnikov iz polpreteklega in spremljali vsakoletno razstavo, so Makše Roman, Nemec Negovan, naslovom Herman Pečarič in sodob- sodobnega časa – Veno Pilon, Mar- pomembno prispevali k razumeva- Oblak Katja, Ožbolt Alen, Počiva- niki. Primorska likovna umetnost jan Dovjak, Zoran Didek, Bogdan nju umetnosti tega časa.« všek Matjaž, Pohlen Jože, Pugelj 1965‒1975 izpostavila nekatere po- Borčić in Zmago Jeraj – so dopolnili V nadaljevanju je Gorupič pou- Primož, Putrih Tobias, Rotar Fran- membne likovne ustvarjalce, s kateri- s poglobljenimi študijskimi besedili daril, da je vsebinski okvir pričujoče ce, Sekne Alenka, Skaberne Saba, mi si je Herman Pečarič ustvarjalno o umetnikih in njegovih delih, ki si razstave določen bolj natančno, kot Smerdu Mojca, Sodnikar Vojc, Srdić delil prostor v omenjenem obdobju. jih lahko preberemo v spremnem je to veljalo za predhodne. »Zajema Janežič Zoran, Stanković Vera, Ti- Tema zadnje razstave Moj atelje v katalogu. »Duh ateljeja« nedavno obdobje preteklih štirih desetletij na hec Slavko, Torč Tadej, Tršar Drago, noči, atelje skozi oči umetnikov, pa se preminulega Zmaga Jeraja oziroma področju kiparstva. Povsem razu- Tršar Dušan, Tušek Vinko, Vodopi- vrača k izhodiščem, ki si jih je posta- njegovega praznjenja je s pomočjo mljivo je, da so pričakovanja sodelu- vec Lujo, Zidar Dušan vila prva v vrsti tematskih predstavi- različnih medijev posnela, avtorsko jočih kot tudi širše javnosti velika.« KRITIKI: Aleksander Bassin, tev slikarja in njegove zbirke. To pa je interpretirala, šestorica sodobnih Podobno, kot vsa leta pred tem, je bil Mario Berdič, Majda Božeglav Ja- likovni motiv. Na razstavi z naslovom ustvarjalcev (Dimitrij Jeraj, Branimir izbor umetnikov prepuščen presoji pelj, Damir Globočnik, Boris Go- Oljčni gaj z rdečo zemljo, spremenlji- Ritonja, Petra Kapš, Dejan Buluh, posameznega likovnega kritika in rupič, Monika Ivančič Fajfar, Mi- va podoba neke krajine, je leta 2008 Ana Pečar, Igor Unuk). omejen zgolj s prostorskimi zmoglji- lena Koren Božiček, Marko Košan, izstopal likovni motiv pejsaža. Slik, Čeprav ne ravno obsežna raz- vostmi velenjske galerije. Dejstvo, da Nataša Kovšca, Vesna Krmelj, Maja risb in grafik s to motiviko je v Pe- stava, ki je na ogled še do konca fe- na razstavo niso vključeni vsi ustvar- Marinkovska, Goran Milovanović, čaričevi zbirki največ. V primerjavi s bruarja 2016, pa skozi dela izbranih jalci, ki so bili pomembni za novejše Tatjana Pregl Kobe, Iztok Premrov, to, slikarju najbolj ljubo vsebino, pa je umetnikov dovolj zgovorno osvetlju- kiparstvo, avtor uvodnika pojasnjuje Dejan Prša, Sarival Sosič, Petra tema interierja, ali bolje umetniškega je različne pristope k opisu umetni- z namero organizatorjev, da ohra- Vencelj, Tomislav Vignjević, Milena ateljeja, v zbirki predstavljena z eno škega ateljeja, motiva, ki je nedvo- nijo pluralizem, »značilen za prete- Zlatar samo sliko. Pečarič je bil umetnik - mno tesno vpet v osebno življenje kle razstave in ki kot takšen seveda Avtorica obsežne kiparske raz- samotar, ki je slikarski poklic razumel umetnikov in njihovo vsakodnevno ne more biti zadovoljujoč za vse. stave je mag. Milena Koren Božiček, kot vsakodnevno prakso v zaprtem likovno prakso. Hkrati pa smo upoštevali predvsem kustosinja Galerije Velenje. 61 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

Ob slovenskem kulturnem prazniku Piše · Nives Marvin; foto· arhiv OGP Dobitnik letošnje nagrade Prešernovega sklada je primorski slikar Aleksij Kobal

Dobitnik letošnje nagrade Pre- V razstaviščih Obalnih galerij šernovega sklada je primorski slikar Piran permanentno spremljamo in Aleksij Kobal za razstavi Noctur- predstavljamo likovno ustvarjalnost no v razstavišču Monfort Portorož Aleksija Kobala: opus slik Nocturno Obalnih galerij Piran in Območje je bil razstavljen leta 2012 v nekda- zajetja v Bežigrajski galeriji v Lju- njem skladišču soli, v Monfortu. Ku- bljani. stos Andrej Medved je med drugim Aleksij Kobal (1962, Koper) je zapisal: “V »arhitekturah« gre za leta 1986 diplomiral na Akademi- čiste barvne ploskve in za poseben ji za likovno umetnost, kjer je leta metafizični ekspresionizem, ki jih 1993 zaključil še podiplomski štu- zaznamuje svojski individualizem dij slikarstva pri profesorici Metki in posebna umetniška zavest, tako Krašovec. Aktiven je še kot glasbe- da bi lahko spregovorili o fantastični nik, predvsem je poznano njegovo realnosti, o fantazijski, arhetipični štiriletno sodelovanje s tolkalno urbani krajini, ki jo na svojih platnih Otvoritev razstave Nocturno v Monfortu 21. 4. 2012. skupino The Stroj, je pa tudi soav- slikar prav manično ponavlja; kjer tor več glasbenih projektov. Njego- sta človeški lik in civilizacijska opre- umetnost in Upravni odbor Prešer- čevimi očmi tako veristično upo- vo likovno ustvarjanje neprekinjeno delitev – historični spomin – odso- novega sklada in jih je avtor ustvaril dobljeni motivi zaživijo v atmosferi odraža sodobno globalno in lokalno tna, izgnana iz sveta podob, ki zdaj v zadnjih letih, dejansko pomenijo spokojnosti, lastne statike, neskonč- družbo, civilizacijsko in tehnolo- delujejo po sebi, se pravi avtohtono, kvalitativen preskok v smislu izči- nega miru in tišine, torej v svojem ško izpolnjeno, a v bistvu odtujeno kot prikazni iz noči, kot metafizične ščevanja slikovne površine za avtor- arhetipskem bistvu. Kot da avtor in osamljeno, s čimer se zapisuje scenografije; s sencami, ki označuje- ja nepomembnih detajlov v smeri zavestno ozavešča javnost s svojim v krog družbenokritično angaži- jo svet brez subjekta, svet, ki živi v zrelega in zelo aktualnega izpove- pronicljivim beleženjem določe- ranih ustvarjalcev. Hkrati še razi- posebni luči, v svetlobi, ki ne prihaja dno sporočilnega izraza. Navidezna nega propadajočega ekonomskega skuje in eksperimentira z izbranim od drugod kot od stvari, ki jih slikar preprostost in minimalizem podob stanja: arhitekturne konstrukcije so medijem: na njegovi tridesetletni tako veristično upodablja. Lahko bi je intimna sublimacija in redukcija namreč prazne, ni niti sledu bivanja, slikarski poti sledimo različnim ci- torej govorili o notranjih prostorih, na bistvene elemente sporočilnosti ljudi, življenja. Slike tako postanejo klusom, ki jih vedno znova na novo ki živijo svojo potujeno in postvar- (modro nebo, oblaki, zapuščene Kobalov intimni nostalgični nago- oblikuje in hkrati nadgrajuje. Le ti jeno – reficirano – prabistvo, kjer stavbe, največkrat so prepoznavni vor, ki gledalce spodbuja v razmi- in posamične slike so sporočilno in ni mogoče bivanje po ustaljenih industrijski objekti, pa stopnišča, šljanja, usmerja ga v različne inter- tudi tehnično večplastni: klasične- normah, kjer ni razvoja in odnosov ograje in podobno), torej na že ek- pretacije in v iskanje odgovorov. mu upodabljanju z oljnatimi bar- v eksistencialnem smislu; kjer vse spresivno izrazno slikarsko govo- Oba ciklusa Nocturno in Ob- vami je sledilo eksperimentiranje in otrpne v trenutku, ki ga ni, ki je v rico. Kobalova urbana pokrajina močja zajetja prepričata s speci- izražanje še z recikliranimi materiali točki nič, a vendar hkrati tudi večen. se ponavlja in varira na številnih fičnim in angažiranim Kobalovim in predmeti, med drugimi je upo- Slika je torej arhetip, ki ga v načelu platnih, vsakokrat pa deluje – kljub avtorskim izrazom, pogojenim s rabljal – za slikarstvo nekonvenci- omejuje »realistična« pojavnost, na možnim asociacijam na upodobitve senzibilnim in skrajno intimnim iz- onalna – ogledala ter se v zadnjih meji romanticizma in modernizma. v maniri vedno dražljive renesanč- kušanjem, doživljanjem in videnjem dveh ciklih ponovno vrnil k tradici- Izgubljenost kot odsotnost se z vsa- ne perspektive – kot skrivnostna, vsakdana. V metaforični slikarski onalnim oljnatim barvam. Ne glede kim delom še stopnjuje, podoba je metafizično občutena kulisa, ujeta govorici analizira posameznikovo na izbrano tehniko pa njegova dela zaprta vase in izgoreva v kromatič- v konkretnem svetlobnem stanju, in globalno družbeno situacijo, zla- vedno na sebi lasten način demon- nem naboju.” ki je hipen in hkrati večen. Vizuali- sti pa aktualno stanje duha. Njegovi strirajo, analizirajo in komentirajo Slike velikih formatov iz pred- zacije eksterierjev so elegantno pre- urbani pejsaži so torej svojevrstni stvarnost konkretnega trenutka ter stavljenega cikla Nocturno in cikla proste, a atraktivne z lučjo, ki pre- psihogrami, večplastno izpovedni s hkrati nakazujejo avtorjeve vizije Območja zajetja, ki sta prepriča- mišljeno osvetljuje določene partije skrivnostno občuteno simboliko, ki prihodnosti. la Strokovno komisijo za likovno in posledično senčenja. Pred gledal- angažira slehernega izmed nas.

DIZAJN IMA VELIKE OČI gra li je digitalni tisk li f matni print

�ično ob kovan ve ko or 040 942 932 [email protected] 62 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Knjižnica Lucija: Večer s Sašo Pavček in pesniško zbirko Domu in rodu Piše · Janez Mužič; foto · Vlasta Lamut Tomc in Janez Mužič Obujanje spominov na Toneta Pavčka

Toneta Pavčka in njegovo najnovejšo pesniško zbirko sta predstavili pesnikova »Istra, oljke, istrsko vino, soline, veter, sonce … – vse to živi v njem. Pisal je pesmi hčerka Saša Pavček in Ksenija Petaros Kmetec. za prijatelje, za ljudi, ki jih je imel rad.« prof. Jože Hočevar (prvi z desne).

Poet Tone Pavček je bil po cialistka v Mestni knjižnici Pi- Ostali cikli v tej pesniški Ob koncu predstavitve je rodu Dolenjec, a z dušo tudi Is- ran, odgovorna za domoznan- zbirki so namenjeni avtor- priznala, da tega novega dela tran. Bil je vsestranski pesnik, sko zbirko, Ksenija Petaros jevi preinterpretaciji pesmi ne bi zmogla, če ji ob strani prevajalec, esejist in urednik, Kmetec, je tako nadvse sliko- znanih slovenskih pesnikov, ne bi stal prof. Jože Hočevar, ki velja za pesnika življenja, s vito doživeto zaživel ob priso- žalostinkam za poletjem, po- urednik, kritik, prevajalec in svetlimi in temnimi toni. Moč- tnosti njegove hčerke Saše Pav- zabljenim in nenaslovljenim predvsem velik prijatelj Toneta no je bil priljubljen med ljudmi ček. Je prvakinja v Slovenskem pesmim in priložnostnicam. Pavčka. Ta ob zaključku večera na Obali, saj je zadnja leta živel narodnem gledališču Drama v Slednje se navezujejo na po- ni skrival navdušenja nad to- v hiši v bližini njemu tako lju- Ljubljani, filmska igralka, piše samezne osebe, saj jih je pisal kratno sila občuteno predsta- bih Sečoveljskih solin. Tam je dramska in esejistična besedi- sebi bližnjim ljudem in prija- vitvijo svojega prijatelja, in kot pesnil in užival tudi kot vino- la ter poezijo in je tako skratka teljem. je dejal, tudi prijatelja mnogih. gradnik, oljkar ter ljubitelj ze- jabolko, ki ni padlo daleč od Kot je povedala Pavčk- Izrazil je hvaležnost za osebno mlje, predvsem pa je kot prija- drevesa. ova, je bilo nekaj teh pesmi doživeto predstavitev pesnika, telj mnogih radoživo sodeloval Od Pavčkove bolezni dalje že objavljenih revialno, nekaj človeka in očeta, kakršne, kot v kulturnem in družabnem ži- se z ljubeznijo predaja zadnjim v drugih zbirkah, a je po oče- je dejal, s takšno toplino, še ni vljenju svojega okolja. Po dalj- očetovim željam, tako da je po tovih notesih, zapiskih in ne slišal. ši bolezni je umrl 21. oktobra njegovi smrti po njeni zaslugi nazadnje v njegovem računal- »Priznam, nikoli še ni bilo 2011 v 84. letu starosti v Lju- izšlo že kar nekaj njegovih del. niku našla tudi takšne, ki še zbranih toliko doživetih in bljani. Kljub častitljivim letom Kot je povedala, je po očetovih niso bile objavljene. Ob tem človeško poglobljenih misli in zdravstvenim težavam, ki so navodilih nastala tudi pesniška je skratka naletela tudi na pe- o pesniku in človeku Tone- ga pestile zadnje obdobje, je zbirka Domu in rodu, v kateri smi, na katere je morda njen tu Pavčku, kot nocoj. Saša je ostajal ustvarjalno dejaven vse je med drugim v prvih dveh oče pozabil ali jim je nemara zajela tudi Tonetov humor in do konca življenjske poti. uvodnih ciklih združila njego- želel kasneje še kaj dodati. odprtost do življenja. Bil je op- Spomin nanj so nadvse živo ve pesmi o njegovi rodni vasi Poleg tega, da je zbrala in timist, ki se človeka prime. Je obudili v do zadnjega kotička Šentjurje in pesmi, posvečene uredila zbirko, je k njej napi- edini pesnik, ki je pesnik dveh napolnjenem prostoru Knjižni- Istri, o solinah ter o vsem le- sala tudi spremno besedo, v pokrajin - Dolenjske in naše. ce Lucija, kamor so 4. februar- pem, kar je pesniku prinašal ta kateri se sila doživeto in sli- Istra, oljke, istrsko vino, soline, ja povabili na pesniški večer s konec narave. Precej teh ver- kovito spominja očeta. Kot veter, sonce… – vse to živi v Sašo Pavček, ki je predstavila zov je spletel med sprehodi po je ocenila Ksenija Petaros njem. Pisal je pesmi za prijate- posthumno izdano pesniško Sečoveljskih solinah, ko je ob Kmetec, gre za eno najlepših lje, za ljudi, ki jih je imel rad. Z zbirko svojega očeta Domu in zgodnjih jutranjih urah rad ob- spremnih besed v slovenskem njimi je opozarjal, da je prija- rodu. Lani je izšla pri Cankar- čudoval tamkajšnjo naravo, ka- leposlovju. Sicer pa je Saša teljstvo nekaj, kar je v življenju jevi založbi. vedine, ptice in solinarje. Kot Pavček ob obujanju spomi- kot kruh, voda in sol. Tega, da Večer v spomin na tega prije povedala Pavčkova, je že sam nov na očeta veliko povedala je treba prijateljstvo gojiti in ljubljenega mojstra besede, ki načrtoval nekakšno solinarsko o njem tudi z izborom in bra- spoštovati, se danes premalo ga je vodila bibliotekarska spe- zbirko. njem njegovih pesmi. zavedamo,« je dejal Hočevar. 63 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

Likovno društvo Solinar Piše · Janez Mužič; foto · Cveta Borštnar Lepote našega kraja

Člani piranskega likovnega kluba Solinar razstava predvsem zbirka pejsažnih motivov, ki se v njihovi Galeriji Impresija na Fornačah kar izhajajo iz poletnih doživetij avtorjev in se temat- nekajkrat na leto predstavijo tudi z razstavami sko navezujejo na lepote Pirana, njegove okoli- svojih del. Tako so lani julija povabili na razstavo ce ter še zlasti morja. Likovniki so tako iskali Potepanje po Istri, konec lanskega leta pa v sode- inspiracijo v motivih piranskih vedut, ulic, Be- lovanju z ZKD Piran, JSKD OI Piran in Občino nečanke, Punte, Bernardina, mestnega obzidja, Piran še na njihovo tradicionalno jesensko raz- solin, ribičev, škvera na Seči in ne nazadnje tudi stavo, ki so jo poimenovali Lepote našega kraja. delfinov. Posebej velja omeniti edini skulpturni Na slednji je z enim ali več deli sodelovalo 11 deli. To je Sonce Atilia Radjkoviča in skulptura iz njihovih članov. kolesnih verig Zlata ribica Giulia Ruzzierja. Likovni klub Solinar deluje že 23 to leto in Poleg njiju so razstavljali še Mario Benčič, njegovi prizadevni člani širijo svoja likovna ob- Bruno Bonin, Cveta Borštnar, Ludvika Cerkve- zorja pod strokovnim mentorstvom. Do lani je nik, Tanja Grubešič, Ana Jeretič, Daša Košota bil njihov mentor akademski slikar Milan Todič, Šoštarič, Marta Kunaver in Jasna Bušič. Otvori- nagrajena dela iz projekta Zlata paleta 2014, ki ga sedaj pa nova znanja pridobivajo ob pomoči sli- tev razstavo sta z glasbenim programom pope- organizira Zveza likovnih društev Slovenije. karke Liljane Stipanov. Ta je na otvoritvi dejala, strila mandolinist Arcangelo Svettini in pevka Člani kluba so se po razstavi začeli intenziv- da z zadovoljstvom sodeluje s skupino ljudi, ki jih Darinka Eller, z nagovorom pa jo je odprla Zori- no pripravljati za pridobivanje certifikatov kako- poleg veselja do likovnega ustvarjanja povezujejo ca Mužinić. Poudarila je prizadevanja likovnikov vosti in Zlatih palet za leto 2015. Za leto 2014 sta še druge človeške vrline. Pohvalila je tudi predse- za bogatitev kulturnega in družbenega življenje Zlati paleti dobili Maja Kraiger za risbo in Marija dnico društva Jasno Bušič za njeno osebno anga- našega kraja. Ob tem se je njena interpretacija Beganovič za realizem. Certifikate kakovosti za žiranost, pa tudi preko njenih slik posredovana slik in njenih čustev ob njih dotaknila vseh pri- risbo oziroma grafiko pa so prejeli Marjana Peto- prefinjena likovna občutenja. sotnih. Razstavo je pospremil katalog Impresije var, Marija Beganovič, Tatjana Grubešič in Dra- Kot je povedala Stipanova, je njihova zadnja 2015, ki predstavlja večino razstavljenih del in gica Bolanča Bončina.

Knjiga za ljubitelje sardel, sardonov, skuš, tunov, lososov … Piše in foto · Janez Mužič Poklon plavi ribi Da nam bodo sveže sardele, sardoni, plavice, Knjiga nas seznanja tudi z vsem o različnih iglice, šuri, tune in druge plave ribe iz Jadranskega načinih njihovega ribolova, saj ni vseeno, s kakšno ter Sredozemskega morja večkrat in še bolj teknile, mrežo in kdaj so kako ribo ujeli. V ribarnici se velja smo dobili novo kuharico, ki je posvečena samo pozanimati o tem in Klemen Košir na primer pravi: njim. Plava – knjiga o plavi ribi je konec lanskega »Lov z obkroževalnimi mrežami oziroma plavarica- leta izšla v samozaložbi in Knjižnica Lucija je pohi- mi je za ljubitelje drobnih plavih rib velik privilegij. tela ter v sodelovanju s Hortikulturnim društvom Ribe se namreč med dvigovanjem ne poškodujejo Portorož avtorja Klemna Koširja sredi januarja že kot pri vlečni mreži. Pod Kraškim robom tako ribiči povabila, da jo med prvimi predstavi pri njih. Do- uporabljajo mrežo šekalevo, iz katere ribe na čoln godek je Lucijčane sila pritegnil zaradi zanimive zajemajo z manjšo mrežo na ročaju in tako ujeti ribje tematike knjige in tudi zato, ker je knjiga na no- sardoni, ki jim okoli Barkovelj pravijo tudi barko- vembrskem 31. knjižnem sejmu prejela nagrado za vljanski sardoni, dosegajo v ribarnicah višjo ceno, najlepše oblikovano slovensko knjigo lanskega leta. kot tisti, ki so na primer ujeti na Hrvaškem z večjimi Tako je na lucijsko predstavitev prišla tudi njena ladjami ter mrežami na bolj industrijski način.« oblikovalka Anja Delbello. Košir opozarja tudi na čas lova, saj so ribe, ki so To ni le kuharica oziroma knjiga receptov, am- ujete ponoči, že čez nekaj ur lahko tudi v oddaljenej- pak prava mala enciklopedija o plavih ribah. Ni po- ših ribarnicah. Tako jih lahko jemo že na dan ulova. Takih manj znanih ribjih skrivnosti je v knjigi svečena le sardelam, sardonom, skušam in tunam, Italijani pa na primer lovijo sardele z vlečnimi mre- še precej. Seveda pa so tam tudi številni preizkuše- po katere najraje hodimo v ribarnice, ampak tudi žami predvsem podnevi in jih dajo v distribucijo z ni recepti, na primer za pripravo sardel v soli, ma- drugim plavim ribam, kot so iglice, papaline, pla- dnevnim zamikom, potem ko so bile vsaj eno noč v riniranih surovih sardončkov, šavorja, escabecha, vice, palamide in trupci, ki so manj znane, a bi se hladilnici. V knjigi boste spoznali tudi vsa označena pečenih šurov na limoni, namaza iz belega tuna in lahko prav tako slastne večkrat našle na naših kro- FAO ribolovna območja, ki so obvezna informacija sardele, tapenade, pašte iz slanih sardonov, rižotk, žnikih. Vsaka od njih je na kratko predstavljena in na prodajni deklaraciji rib. Tako se boste lažje odlo- lešad, solat ... Ne manjka se tudi svetovanja, h kate- ilustrirana izpod rok diplomirane ilustratorke ter čili, ali boste sardele ali skuše sploh kupili oziroma rim ribjim jedem se najbolj prileže katero vino. Sicer bibliotekarke Sare Koncilja. S kratkimi opisi lahko boste postali bolj ozaveščen, če ne suveren potrošnik pa kuharica Plava – knjiga o plavih ribah ne bo osta- spoznamo njihovo bivanjsko okolje, prehrambne plave ribe. Napako namreč delamo, ko se v ribarnico la osamljena. Je namreč prvi del Koširjeve jadranske navade, razmnoževanje in kar glede svežine ter do- odpravimo po naprej določeno ribo. Bolje je, da se o kuharske trilogije, za katero že pripravlja knjigo o stopne cene ni tako nepomembno tudi to, kdaj potem, kaj si bomo postregli, odločimo po tem, ko si belih ribah in še knjigo o morskih školjkah, rakih, teka sezona lova nanje. ogledamo, kaj nam najbolj svežega sploh ponujajo. polžih in glavonožcih. 64 ŠPORT SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Boks klub Portorož Piše · Nikola Juretič, Boks klub Portorož Od samih začetkov do danes Prvi zametki idej, želja in aktivnosti Boks kluba Portorož so se pričeli v septembru 2013. Na samem začetku ni bilo govora ne načrtov o tekmovanjih in špor- tnih dosežkih. Sam sem bil pre- pričan le, da v našem obalnem okolju manjka pravi boksarski klub. Po pogovoru s Sašom Knafel- cem je odločitev o soustanovitvi kluba kaj hitro padla in pričela sva s takojšnjim iskanjem primernega prostora, kjer je seveda glavno vlogo odigrala cena najemnine in mesečni obratovalni stroški. Tako sva se odločila za najustreznejšo varianto, prostore starega Merca- torjevega skladišča na Obali 118 v Luciji, kjer je včasih obratovala tudi majhna trgovina. Seveda je bilo skladiščne prostore potrebno preurediti in tako smo z zbrano ekipo pričeli renovacijo, kjer smo s spojitvijo treh majhnih pisarnic ustvarili »dvoranico«, garderobo, tuše itd. Delalo se je ves dan, hkrati pa smo že začeli s prvimi treningi. Nujne so bile vreče, ki so zelo hitro visele pod stropom, vse ostalo se je dograjevalo počasi. Kadar je bil sproti kakšen evro viška, se je in promet. Sašo Pučko, eden od trenerjev osebni cilj in nekaj, v čemer bi kupilo še »to in ono«, vendar ne Zadeve so postajale zelo resne, BK Ring Ptuj. Zanimivo, da sva lahko bil dober. Vsekakor mu je glede na vse so bili treningi redni. interesi višji in cilji zanimivejši, se oba s Pučkom spomnila drug boks ležal že od samega začetka. In tako sem vsakodnevno začel zato sem klub včlanil v Boksarsko drugega še iz boksarskih dni, ko Čeprav je bil naporen učenec, ki hiteti iz rednega delovnega mesta zvezo Slovenije in sprejel odloči- sva bila še oba tekmovalca. Dosti je zahteval veliko mojega potr- naravnost v telovadnico, da smo tev pričeti s tekmovalnim progra- več pa mi je ostal v spominu nje- pljenja, je izjemno hitro napre- lahko oddelali začrtane treninge mom. Naenkrat sem se znašel v gov oče, Ivan Pučko, kri je bil v ti- doval, pokazal borbenost in pred- fantov in deklet, ki jih je bilo iz novih neznanih trenerskih vodah, stih časih še trener Dejana Zavca. vsem voljo narediti spremembo meseca v mesec več. tako sem se za nasvet obrnil na Po tekmovanju sva s Sašom izme- v življenju. Kupil sem mu prve Še pred koncem leta se nam je svojega nekdanjega trenerja in njala kontakte in začela odlično boksarske čevlje in ga že po nekaj pridružil Igor Pertot, ki se je vrnil danes še vedno dobrega prijatelja sodelovanje najinih klubov, ki sta mesecih treninga peljal na javne iz leto in pol dolge plovbe z željo Adrijana Krapeza, trenerja bo- še vedno tesno povezana. sparinge na Ptuj. Takoj je pokazal, nadaljevati z boksom, katerega je ksarskega kluba Pino Culot iz Tr- Med junijem in decembrom da mu je boks pisan na kožo, in pred tem treniral slabi dve leti. sta. Vezi so se prepletle in pričelo 2014 smo imeli največji naval odlično odpravil starejšega in bolj Čeprav je v boksarski knjižici imel se je sodelovanje z mojim starim novih članov, ki je formiral tudi izkušenega nasprotnika. Takrat je dva poraza od treh borb, se je za klubom, za katerega sem naza- našo zdajšnjo tekmovalno ekipo. tudi Tilen sam začutil, da je boks Igorja hitro pokazalo, da je talen- dnje tekmoval pred več kot 11 leti. V poletnih mesecih je eden izmed to, v čemer je lahko res dober. Do- tiran in delaven mladenič. Brez Prve boksarske tekme v bar- naših članov Tomi Šegš s seboj mača podpora se je počasi krepila enega izostanka na treningih je vah Boks kluba Portorož smo se pripeljal takrat 13 letnega fanta od začetnega mnenja, da je to še boksarsko znanje vpijal kot spu- udeležili 23. marca 2014 v Trstu, Tilna Tudijo iz Pirana, ki je bolj en spodletel športni poizkus, ker žva in z veliko vztrajnostjo hitro ravno pod organizacijo mojega kot ne iz radovednosti prišel na je pred tem opustil kar nekaj raz- prišel nazaj v fizično kondicijo. nekdanjega kluba Pino Culot. Iz prvi trening. Tilen, precej raztre- ličnih športov in so zadevo vzeli Kljub vsakodnevnim treningom našega kluba sta se predstavila sen in hiperaktiven fant, ki je imel bolj kot ne za rezervo ter čakali, in naporom je vzporedno z odliko boksarja Igor Pertot in takrat še kar nekaj težav tako v šoli kot v kaj se bo razvilo. opravil vse izpite ter šolske obve- aktiven Dino Manzoni, ostali del zasebnem življenju, mi je dal ob- Po štirih mesecih treninga je znosti na Fakulteti za pomorstvo slovenske ekipe pa je pripeljal čutek da potrebuje predvsem svoj prišel čas za njegovo prvo uradno 65 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO ŠPORT borbo, ko se je pomerill s takra- tekmah, ki se istočasno odvijajo Rezultati v letu 2015/2016: tnim aktualnim državnim prva- na dveh različnih mestih. Prav- 1. kolo lige, ki je potekalo v Slovenski Bistrici dne 08. 11. 2015 kom v svoji starostni in težnostni zaprav noben član kluba ni samo • Alex Guzej (BK Portorož) – Mark Laznik (BK Dolomiti) 3 : 0 kategoriji, saj ni bilo primernejše- član, je del ekipe in vsak po svoji • Kristjan Kocjančič (BK Portorož) – Jasmin Isseni (BK Slov. ga začetnika. Privolil sem v borbo, moči nesebično pripomore pri pi- Konjice) 3 : 0 po tihem vedoč, da Tilen lahko sanju te nove in uspešne zgodbe. zmaga in tudi je, z enoglasno so- Po izredno uspešnem prvem 2. kolo lige, ki je potekalo v Slovenskih Konjicah dne 08. 12. 2015 dniško odločitvijo 3 : 0. letu in pol klubskega delovanja • Albrin Kraniqi (Tezno MB) – Tilen Tudija (BK Portorož) 2 : 1 Tekmovalni ekipi so se pridru- so zadeve stopile stopničko višje, • Jasmin Isseni (BK Slov. Konjice) – Kristjan Kocjančič (BK žili še Haris Šerifoski, ki s svojo ko je konec letošnjega aprila Igor Portorož) 0 : 3 borbenostjo vedno poskrbi za Pertot zastopal Slovenijo na po- • Blaž Škerjanec (BK Ring Ptuj) – Tadej Črnoga (BK Portorož) 0 : 3 atraktivne dvoboje, Kristjan Ko- membnem mednarodnem turnir- cijančič, eden od perspektivnejših ju »Belgrade Winner« v Beogradu 3. kolo lige, ki je potekalo na Ptuju dne 20. 12. 2015 mladincev ta trenutek, in Alex in domov prinesel bron. Dobil • Albrin Krasniqi (Tezno MB) – Tilen Tudija (BK Portorož) 1 : 2 Guzej, danes eden boljših juni- je priložnost stopiti v ring z bro- orjev ter aktualni državni prvak nastim olimpijcem iz leta 2008, 4. kolo lige, ki je potekalo v Mariboru dne 30. 01. 2016 v svoji težnostni kategoriji. Tadej evropskim prvakom iz leta 2011 • Aljaž Mahnič – Stojan Vasič (Sande team) 3 : 0 Černoga je prišel nekoliko kasne- in WSB boksarjem Gojanom • Tilen Tudija (BK Portorož) – Jassim Bajrović (BK Kranj) 3 : 0 • Alex Guzej (BK Portorož) – Žak Mesec (BK Kranj) 3 : 0 je v tekmovalno ekipo, kljub temu Venčeslavom iz Moldavije, ki je • Kristjan Kocjančič (BK Portorož) - Miha Suša (BK Dolomiti) 3 : 0 je zmagal vse štiri borbe. Mat- po dobri borbi sicer Igorja prema- • Tadej Črnoga (BK Portorož) - Andrej Lendl (BK Ring Ptuj) 0 : 3 tia Poletti je do sedaj imel le eno gal po točkah, vendar je bila stvar borbo, ki jo je dobil s klasičnim jasna, da Igor spada v evropsko 35. Zlata rokavica na Ptuju dne 12. 12. 2015 nokavtom. Torej ekipa je rasla in boksarsko elito. To nam je dalo • Tadej Črnoga (BK Portorož) – Blaž Škerjanec (BK Ring Ptuj) 2 : 1 postajala vse bolj kakovostna. zagon za še intenzivnejše pripra- • Igor Pertot (BK Portorož) – Andrej Lendal (BK Ring Ptuj) 3 : 0 Boksarji so v kratkem času dose- ve na naslednje izzive in prvi ter • Haris Šerifoski (BK Portorož) – Robert Simoncsik (BK Ring Ptuj) gali uspehe, na prvi klubski ude- najpomembnejši Igorjev cilj tega 0 : 3 ležbi na državnem prvenstvu so leta je bil nastop na evropskem vsi trije prijavljeni boksarji, Igor prvenstvu v Sofiji. Žal so nastopi- 19.12.2015 Trofeo Enrico Simoni – Mestre Venezia Italija Pertot, Alex Guzej in Tilen Tudija, le nepredvidene težave in zaradi • Igor Pertot (BK Portorož) – Roberto Cilia 3 : 0 osvojili naslov državnih prvakov. zloma roke, ki se mu je pripetil Tako kot je raslo število boksar- pred šestimi meseci, ter poškod- AIBA turnir Zlata rokavica – Vrnjačka Banja jev in njihova kakovost, tako so v be rame je Igor moral odpovedati • 3. mesto Igor Pertot naši premajhni telovadnici rastli svoj nastop v Bolgariji in izpustiti novi termini treningov. Trikrat kar nekaj borb. AIBA turnir Belgrade winner – Beograd tedensko ob 16. uri zasedajo naši Konec oktobra sva s Tilnom Tu- • 3. mesto Igor Pertot mladi živahni začetniki, med ka- dijo odpotovala tudi na evropsko Evropsko prvenstvo za mlajše kadete terimi opažam tudi nove poten- prvenstvo za mlajše kadete (dečki • 9. Mesto Tilen Tudija cialne tekmovalce, vsakodnevno stari 13 in 14 let) v rusko Anapo. ob 17.30 nastopijo tekmovalci, za- Tam sva imela nekaj nesreče pri ključimo pa s terminom ob 19.30, žrebu, saj je Tilen že v prvem kolu Makedoniji smo se odpravili v če- 2016 v Riu »AOB Final World kjer se trikrat tedensko sestane še boksal z danes viceevropskim pr- trtek, 12. novembra 2015, zgodaj Olympic games qualifier«, ki bo v rekreativna skupina, ki pa šteje vakom Rusom Sergeiom Ukha- zjutraj, in nekaj kilometrov pred Bakuju, glavnem mestu Azerbaj- med člani največ deklet. Ravno nom ter izgubil borbo po točkah. Slavonskim Brodom smo imeli džana, potekal od 7. junija do 19. rekreativna skupina zajema veči- Vseeno Tilnu gredo vse pohvale, prometno nesrečo. Sreča v nesre- junija 2016. no naših sponzorjev, donatorjev saj je svojo 13. borbo po letu in či je bila, da ob trku pri 140 km/h Boks je težak šport, sodeč po ve- in prostovoljcev. štirih mesecih treninga odlič- nihče ni potreboval nujne zdrav- čjih študijah, najtežji. Potreben je Pod klubskim imenom smo no odboksal s fantom, ki šteje že niške pomoči, vendarle pa je svo- talent, samodisciplina, veliko ko- organizirali že dve srečanji, z na- 115. borbo in trenira od svojega jo ceno ponovno terjala Igorjeva rajže, borbenost, fizična in psihič- menom da boks približamo na- sedmega leta. V sklopu aktivnosti rama. Tako se je končalo še eno na pripravljenost ... Veseli smo, da šim soobčanom, in sicer prvega v prvenstva se je na neuradnih bor- tekmovanje v znamenju nesreče. v tej trdi in neizprosni disciplini marcu 2015 »Slo vs Ita«, drugega bah pomeril še z Ircem, Nemcem Ne glede na vse nesrečne pripet- predstavljamo naše kraje, kjer, kot v avgustu 2015 »Monfort Fight in Armencem ter tako izkoristili ljaje, ki so nas spremljali v zadnjih kaže, ne manjka borcev. No, tako Night«. Obe prireditvi sta pože- preostali čas za pridobivanje no- mesecih, se že pripravljamo na se tudi pri nas že tretje leto piše li mnogo pohval in obisk je bil vih izkušenj. naslednje izzive, v teku je boksar- boksarska zgodba. Rezultatov in vsakokrat odličen. Seveda mo- Takoj po evropskem prvenstvu ska liga 2015/16, kjer se hočemo dogodivščin je na pretek, seveda ram tu pohvaliti vse člane kluba, za mlajše kadete naj bi se z Igor- kot klub uvrstiti kar se da visoko, pa ne smemo pozabiti na zahvalo tako tekmovalce kot rekreativce, jem udeležila turnirja v Makedo- v primeru pravočasne rehabili- vsem našim sponzorjem, dona- saj brez njih ne bi šlo. Velik del niji. Igor je bil v odlični pripra- tacije rame pa bo Igor nastopil torjem, prostovoljcem in našim klubskega bremena, sploh pri vljenosti, saj je 14 dni nazaj boksal tudi na turnirju Zlata rokavica v soobčanom, ki nas podpirajo. organizaciji ter administrativnih z aktualnim državnim prvakom Vrnjački Banji v Srbiji, kjer bomo delih, nosi Najda Đorđević, ki je Italije v Foglianu in po sporni so- poskusili ujeti zamujene medna- bila do nedavnega tudi generalna dniški odločitvi z neodločenim rodne rezultate. Boksarsko ligo Vljudno vabljeni na finale slovenske boksarske lige, ki sekretarka Boksarske zveze Slove- rezultatom je bilo očitno, da bi lahko spremljate na šport tv. Igor bo potekalo 19. marca 2016 v nije. Moja boljša polovica Barbara morali zmago prisoditi v korist Pertot se pripravlja na kvalifika- športni dvorani Lucija. Marchiotti pa me nadomesti na Igorja. Kakorkoli že, na pot proti cijski turnir za olimpijske igre 66 ŠPORT SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Veslaški klub Piran Piše in foto · Lea Sorgo, VK Piran Uspešen uvod v novo tekmovalno veslaško sezono

Veslaška tekmovalna sezona je in Aleksa Kozloviča imeli še dva kr- pred vrati. Koledar regat za sezono ščenca. Matej Legat in Matej Kranjec 2016 je pripravljen in bo veslače in ve- sta uspešno odveslala svojo prvo 2.000 slačice Veslaškega kluba Piran odpe- m dolgo razdaljo. Naši nastopi so se ljal na predvideno 20 tekmovanj tako nadaljevali z mladinci, kjer sta Matija v Sloveniji kot v tujini. Prvo letošnje Špeh, ki je prav tako nastopil prvič, tekmovanje je potekalo v nedeljo, 7. in Leon Mikuletič odlično opravila Februarja 2016, v Italijanskem Ligna- svoja nastopa ter končala na 9. in 6. no Sabbiadoro, kjer so se naši špor- mestu. Po krajšem premoru so Piran- tniki skupaj s številnimi Italijanskimi ske barve v članski kategoriji ponovno in Hrvaškimi tekmovalci pomerili na zastopali Tomaž Sorgo, Jaka Maglica veslaških simulatorjih. in Kristjan Grizančič. Fantje so za- Odzvali smo se na prijazno po- sedli odlično 4., 5. in 6. mesto. Ostali vabilo Regijske veslaške zveze Fur- so nam le še nastopi naših najmlajših lanije Julijske Krajine ter se udeležili veslaških upov. V še eni množično za- Italijanskega regijskega prvenstva na stopani kategoriji starejših pionirjev in Lana Lužnika. Razen Lužnika, ki je znali z veslaški- simulatorjih za vse starostne kategori- smo imeli dva tekmovalca, ki svoje svoje tekmovalne sposobnosti poka- mi tekmovanji je. Veslači in veslačice so se pomerili veslaško znanje nabirata že več sezon. zal že v lanski sezoni, so ostali fantje na simulatorjih, v skupinah po 18 tekmovalcev in po- Jan Glavina in Jan Nusdorfer sta tako prav tako tekmovalni začetniki. Vsi predvsem pa s skusili čimhitreje odveslati razdaljo, svoje prvo letošnje tekmovanje odloč- štirje so 1.000 m dolgo progo odve- konkurenco, s ka- ki je bila za njihovo kategorijo predno odpeljala in razdaljo 1.500 m za- slali odlično ter uspešno prebili led v tero se bodo sre- pisana. Med Piranskimi veslači in ključila na 11. in 14. mestu. S prav tako prihajajočo tekmovalno sezono. Kot čevali skozi celotno sezono. V začetku veslačicami smo od 19 nastopajočih razdaljo so se spopadle tekmovalke v zadnja je med najmlajšimi pionirkami marca nas čaka še državno prvenstvo imeli kar 9 fantov in deklet, ki so se naslednji skupini, in sicer pionirke le- prav tako prvič nastopila še Megan v veslanju na simulatorjih za mlajše veslaškega tekmovanja udeležili prvič. tnika 2003. Tu sta se naši dve novinki Jazič in sotekmovalke presenetila z kategorije, ki bo potekalo v Izoli. Tu Uspešno so premagali začetniško tre- Anna Klarica in Laura Putar borbeno močnim štartom. Vodstvo je obdr- bomo Pirančani še bolj številčni, saj mo ter se pogumno spopadli z že tek- spopadli z nasprotnicami. Sledili so še žala vse do konca in si tako priveslala jih v Lignanu kar nekaj zaradi bolezni movalno izkušeno konkurenco. najmlajši tekmovalci in tekmovalke odlično 1. mesto. ni nastopilo. Vse novince pa čaka še Tekmovanje se je pričelo z najbolj letnika 2004. Piranski veslaški klub je Tekmovanje se je zaključilo s krstni nastop na regati v čolnih, kjer številčno kategorijo mlajših mladin- v omenjeni kategoriji imel štiri pred- podelitvijo medalj prvim trem uvr- pa je poleg moči in vzdržljivosti po- cev (kar 42 nastopajočih), kjer smo stavnike: Thomasa Marijanoviča, ščenim v vsaki kategoriji. Naši novi membno tudi tehnično znanje in ob- poleg že izkušenih Thomasa Mahniča Mateja Koljesnikova, Aljaža Hojnika športniki in športnice so se tako spo- vladovanja čolna.

Uspešno izpeljali rokometni turnir Luke Koper Piše in foto · Silvana Nižetič, RK Piran Otroška rokometna šola Morske deklice Novembra 2015 smo v Rokome- mu počutju. Tako nas šport spremlja tnem klubu Piran izpeljali rokometni v vseh življenjskih obdobjih, vseka- turnir Luka Koper Open – Pristani- kor pa je odvisno od nas samih, kako šče dobrih idej, namenjen deklicam bomo te darove športa na najboljši otroške rokometne šole Morske dekli- način izkoristili. Z otroško igro in s ce. Turnir se je pričel s predstavitvijo športnim udejstvovanjem se otroci načela »fair play« za otroke in starše naučijo strpnosti in discipline, ekipni ter nadaljeval z ogrevanjem deklet. duh pa pomeni pomembno okolje, v Deklice smo razdelili glede na njihovo katerem potekata vzgoja in izobraže- starost v homogene skupine. Osnov- vanje. Otroci se v športu srečujejo s ni cilj turnirja je bil pridobiti čim pravili in z vrednotami, za uživanje v od sebe. Igrale so srčno in nepopustlji- še posebej bivše rokometašice in ro- več izkušenj in rokometnih znanj ter igri pa se morajo naučiti tudi določe- vo ter s tribun požele ogromno aplav- kometaše, in ostale, da se nam pridru- navdušiti otroke za rokomet in s tem nih socialnih spretnosti, kot so sode- zov, saj je turnir obiskalo precejšnje žijo pri delu v klubski upravi. Vsaka kvalitetno preživljanje prostega časa. lovanje, tekmovalnost in komunika- število staršev, bratov, sester, babic, pomoč in sodelovanje bosta dobrodo- Šport je za otroke priljubljena oblika cija. Na ta način ne razvijajo le svoje dedkov in drugih sorodnikov ter osta- šla. Prav tako vabimo deklice, ki jim je igre, hkrati pa je tudi izvrstna šola, ki telesnih sposobnosti in veščin, temveč lih rokometnih prijateljev. Na koncu všeč ta šport, da se v čim večjem števi- jih pripravlja na nadaljnjo življenjsko spoznavajo tudi nove prijatelje in se je vsaka deklica prejela medaljo. Navi- lu včlanijo v naš klub. Še več informa- pot. Redna telesna aktivnost je tudi zabavajo, ob tem pa razvijajo svojo jači, ki smo jih bodrili in vzpodbujali, cij lahko dobite na naši spletni strani: priložnost za zabavo, sprostitev in pri- samozavest in samopodobo. na koncu nismo skrivali ponosa. Bra- www.rkpiran.si in po klubski e pošti: jeten način druženja, ki pomembno Deklice so na turnirju prikazale vo, Morske deklice! rkpiran1954@gmail com. prispeva k boljšemu zdravju in dobre- dobro igro, v njej so resnično dale vse Vabimo vse ljubitelje rokometa, 67 Februar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO ŠPORT

Državno prvenstvo v akrobatiki Piše · Stasja Mehora; foto · Janez Kozel Prehodni pokal in osem zmag za Flip Piran

V začetku decembra je bilo bile Flipove ekipe mladincev ter v Ljubljani državno prvenstvo mlajših in starejših deklic, kot 3. v akrobatiki. Piranski Flip je na pa je na stopničkah stala Flipova tekmi sodeloval s preko 60i tek- ekipa cicibank. movalci, domov pa so se vrnili s Tudi med posamezniki so prehodnim pokalom in osmimi Flipovi tekmovalci večkrat stali zmagami v različnih kategorijah. na na zmagovalnih stopničkah. Flip Piran je bil kot klub naj- Državne prvakinje so postale uspešnejši, saj je v seštevku vseh mladinka Rebeka Grižon in ci- rezultatov zbral največ točk in cibanka Tayra Madžarovič, pri tako obdržal prehodni pokal. starejših članicah pa je zmagala Med Primorci sta bila zelo uspe- Brina Klemenčič. Srebro sta si šna tudi Salto Piran z 2. in Parti- priborili članica Pia Ban in sta- zan Renče s 4. mestom. rejša članica Živa Oštir. Bronasti Ekipno je Flip osvojil nazive Flipovi tekmovalci so bili Alessia državnih prvakov v kategorijah Bubnič Dilica, Ilaria Grižon, Maj Poleg tistih, ki so stali na sto- Janko in Mateja Perc (vse za 4. cicibanke, mladinke in članice, Vegnuti, Ela Sabadin, Valentina pničkah za zmagovalce, so diplo- mesto), Erik Flego, Mia Gazič (5. 1. mesto pa je osvojila tudi ekipa Gregorič, Davor Stanišič in Tjaša me za svoje uvrstitve dobili še: mesto) in Špela Ujčič (6. mesto). starejših članic. Na 2. mestu so Medenhodžič. Ula Simšič, Lana Vatovec, Ana

Go - igra modrecev Piše in foto · Janez Mužič Pirančan na mednarodnem prvenstvu Namizna miselna igra Go v Sloveniji ni kaj sila znana, a jo igra vse več zanesenjakov. V svetu in predvsem v Aziji jo igra več kot 40 milijonov igralcev, tako da medna- rodna Go zveza šteje že kakih 80 držav članic. Med njimi je tudi Go zveza Slovenije, ki ima svoja dru- štva v vseh večjih mestih. Na Obali takega društva še ni in med redkimi igralci te sila miselne igre je tudi Pi- rančan Radovan Golja. Golja glede na točke, ki jih igralci dobivajo na domačih turnirjih, sodi v sam vrh naših igralcev in je bil tako nedavno povabljen v Južno Korejo na tradicionalni 10. Medna- rodni turnir, ki ga je v sodelovanju z njihovo Go zvezo organizirala Radovan Golja: »Go je najstarejša Radovan Golja (desno) na turnirju v Južni Koreji. vlada Južne Koreje v sodelovanju z miselna igra, ki izvira s starodavne njihovim olimpijskim komitejem. Kitajske izpred več kot 2.500 let.« Turnir velja za enega najmočnejših na svetu in nanj so povabili najbolj- »To je najstarejša miselna igra. ne igralce, da so jim svetovali kot igralne figure, imenovane kamne, še igralce iz 73 držav, med katerimi Izvira iz starodavne Kitajske izpred vojaški strategi. Na Kitajskem in na na prosta križišča črt na igralnem so se najbolj odrezali Kitajci. Rado- več kot 2.500 let, saj so v grobnicah Tajvanu imajo njene profesionalne polju. Kljub relativno preprostim van Golja se ga je udeležil kot edini našli garniture zanjo. Neka legenda igralce in na primer v Južni Kore- pravilom zahteva veliko miselnega Slovenec. Ob tem je zanimivo, da je pravi, da jo je izumil kitajski vladar, ji, ki ima 60 milijonov prebivalcev, in strateškega znanja. Število mo- to igro igral v mladosti, nato 40 let da bi naučil svojega sina taktike, jih Go igra kar 10 milijonov,« pravi žnih različnih odigranih kombi- manj, ob upokojitvi pred tremi leti strategije in koncentracije. Znano Golja. nacij je kar 10 na 761. potenco. Pri pa je ponovno začel intenzivneje je tudi, da so tamkajšnji carji med Go je igra za dva igralca, ki iz- šahu je možnih kombinacij »le« 10 odkrivati njene čare. vojnami vpoklicevali najboljše nje- menično postavljata bele in črne na 120. potenco.