Lucija Nova vas Piran Portorož Padna Sečovlje Strunjan Sveti Peter

Lokalno glasilo Občine Piran · Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo - Avgust 2011 - št. 18

stran 3 stran 6 stran 8 stran 31 Piran bogatejši za bronasto Batano je v morje pospremilo Razstava o zgodovini Mladi nogometaši pri skulpturo »Ideas Campus« več sto radovednežev portoroškega turizma slovenskih reprezentantih

Portoroške noči je obiskalo skoraj 20.000 ljudi

foto: Vojko Rotar

Vrhunec poletja smo proslavi- za najmlajše, izbora najlepšega noči, ko je pred večtisoč gla- dober obet tudi za nadaljevanje li na Portoroških nočeh, ki so v dekleta za naziv Miss Alpe Adria vo množico nastopil Magnifi- poletja, ki se še ne poslavlja. Pred Portorož in Piran privabile skoraj International, večernih nakupov co, kasneje pa je nebo razsvetlil nami je pester program doga- 20.000 ljudi in ustvarile čudovito in degustacij vin, do doživetja veličasten ognjemet, zabeležili janja, še vedno lahko obiščete vzdušje. Obiskovalci vseh sta- avtentične Istre s tipičnimi največ nočitev v letošnji turistični Tartini festival, mednarodni gla- rosti so na petih prizoriščih izdelki in glasbo. Podaljšani sezoni. Tudi na portoroškem sbeni festival, ki letos praznuje uživali v bogatem programu, ki praznični konec tedna je prinesel letališču so zabeležili rekordni le- 10. obletnico. Pričetek novega se je raztezal od raznolike gla- odlične rezultate in tako smo v talski promet v zadnjih nekaj le- šolskega leta pa že napoveduje sbe in plesnih točk, dogodkov soboto, na vrhunec portoroških tih. Spodbudni rezultati so lahko živahno jesen. aktualno aktualno

Kazalo AKTUALNO 3 �������������������������������������������������������������������� Počastitev spomina in dela Dragana Sakana 3 ������������������������������������������������������������������������������������� Rekonstrukcija mestne galerije Piran 4 �������������������������������������������������� Festival otroškega filma v Piranu požel navdušenje 5 ���������������������������������������������������� Portoroške noči 2011 obiskalo skoraj 20.000 ljudi 6 ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ Zaplula je še ena batana 7 ������������������������������������������� Piranska brezplačna poletna šola ribolova in mozaika 7 ������������������������������������������������������������� Fotografija brzdastega kita v Piranskem zalivu 8 �������������������������������������������������������������������� Razstava o zgodovini portoroškega turizma 9 ���������������������������������������������������������������������������������������� Svečani podpis sporazuma v Opatiji 9 ������������������������������������������������������������������������������������������ Avtentični večer povžel navdušenje 10 �������������������������������������������������������������������������������������������������������� Igor Bizjan: Piranske vinjete

KRAJEVNE SKUPNOSTI 11 ������������������������������� Na dan marijinega vnebovzetja blagoslovili gasilski dom 11 ������������������������������������������ Piranski gasilci znova navdušili z dobro organizacijo 12 ���������������������������������������������������������� Dogajanja, novosti in pridobitve v KS Sečovlje 12 ������������������������������������������������������������������������������������ Urejenost kraja je zrcalo prebivalcev 12 �������������������������������������������� Urejen dostop do podhoda regionalne ceste v Luciji 13 ����������������������������������������������������������������������������������������������� Naj bo naš Piran čistejši in lepši

DRUŠTVA 15 ������������������������������������� Mladi gasilci PGD Sečovlje gostovali v kampu v Fažani 15 . . . Obisk pirančanke, častne konzulke Republike Slovenije v Franciji 16 ������������������������������������������������������������������������ Uspešno izpeljane prireditve TD Taperin 16 ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ Župan obiskal tabornike

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Spoštovane bralke 17 ������������������������������������������������������������ Obiski delfinov v našem morju vse pogostejši 17 ������������������������������������������������������������������ 10. obletnica delovanja društva Morigenos in bralci Solnega cveta, 18 ������������������������������ EPI Center Piran otroke in mladostnike vabi na druženje 20 ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� Glasbena igra Figov Top Pozdravljam vas v grafično in pan segli v roke in si izmenjali 20 ������������������������������������������������������������������������������������������������� Učenci CKGS Portorož v Belgiji vsebinsko prenovljenem glasilu mnenja, saj vsi verjamemo da ITALIJANSKA SKUPNOST Občine Piran. Nemalo vas je lahko le skupaj naredimo še več 21 ��������������������������������������������������������������������������������������� 115 anni fa a Pirano si inaugurava v času od izida zadnje številke za naš kraj. »Ideas are all around il monumento al virtuoso del violino pred meseci spraševalo, ali bo us«, je rekel častni občan Pirana OBČANI PRIPOVEDUJEJO Solni cvet še izhajal, kar pome- Dragan Sakan, ki smo mu v po- 22 . . Pirančanka Tončka Senčar na evropskem festivalu pripovedništva ni da ste ga vzeli za svojega. To častitev spomina in dela prav v 23 �������������������������������������������������������������������������������������� Spomini učiteljice Luiselle Ravalico nam daje še večjo obvezo, da teh dneh postavili spomenik. UMETNOST vam ponudimo kvalitetne in Ravno ta misel se mi potrjuje 25 �������������������������������������� Svetovno znani violinist zaigral na Tartinijevo violino vsebinsko raznolike prispevke v vsakodnevnem delovanju in v 27 ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� Uspešnih 10 let ARTITE ter tudi različna mnenja ob- pogovorih z vami. Ideje so res 28 �������������������������������������������������������������������������������������� Prihaja EX-TEMPORE PIRAN 2011 čank in občanov. Veste, da sem vsepovsod, potrebno jih je le 28 ������������������������������������������������������������������� Razstava Cveta Marsiča Gnezdenje v blatu človek dialoga, da sem odprt združiti in v konstruktivnem SOLINE za različna mnenja in kritike duhu realizirati. Skupaj. 26 ����������������������� Varstvo narave se kaže tudi v varovanju nesnovnih vrednot ter da sem človek, ki posluša in 27 ������������������������������������� Etnološko – renovacijski tabor Soline – Saltpans 2011 sliši. Tako tudi delujem. Prepri- ZDRAVJE čan sem, da je tudi med vami, Župan Peter Bossman 29 ������������������������������������������������������������������������������ Skrb za osebe z demenco v CSO Lucija bralke in bralci, veliko takšnih, ki smo si v času odkar sem žu- ŠPORT 30 ���������������������������������������������������������������� BK Antene uspešni na balinarskem turnirju 30 ������������������������������������������������������������������������ Vabilo k vpisu v plavalni klub Biser Piran 31 ��������������������������������������������������� Mladi nogometaši pri slovenskih reprezentantih Lokalno glasilo Občine Piran 31 ����������������������� Med elito mednarodnega pokala Twirlinga tudi pirančanka Solni cvet - L’ Affioreto 17

NAPOVEDNIK Izdajatelj: Vse nepodpisane 32 �������������������������������������� Avditorij Portorož-Portorose v septembru predstavlja Občina Piran, fotografije: Tartinijev trg 2, 6330 Piran, arhiv občine Piran Izšlo: Oblikovanje, prelom: v Piranu, Avgust 2011 Matris design - Matjaž Ristič Odgovorna urednica: Tisk: Največja izbira priznanih blagovnih znamk Slavica Tucakov Grafika Soča, d.o.o. Vsa nepodpisana besedila: Naklada: Okulistični pregledi Slavica Tucakov 7.200 izvodov Obala 26, 6320 Portorož (pri tenis igrišču) tel.: 05 677 67 40

Solni cvet - Avgust - stran 2 aktualno aktualno

Piran bogatejši za bronasto skulpturo »Ideas Campus« Počastitev spomina in dela Dragana Sakana

V čast Draganu Sakanu (1950- Dragan Sakan, vizionar in člo- 2010), častnemu meščanu Pi- vek idej, kot je zapisano na rana, ustanovitelju oglaševalske spominski plošči, je ustanovil scene v nekdanji Jugoslaviji in t.i. evropsko šolo za ideje »Ideas pionirju ustvarjalnega mišljenja Campus«, ki že tradicionalno v Srbiji in regiji, so v Piranu po- poteka vsako leto konec avgusta Ko sanje postanejo resničnost stavili bronasto skulpturo. v Piranu. Slednjega je izbral kot kraj, kjer sanje postanejo resnič- Ralf Langwost, Rolf Jensen, ri knjige s področja ustvarjalne- Gre za skulpturo ''Ideas Cam- nost, zaradi česar je pogosto de- Jack Portman, Joe Pytka, Bob ga razmišljanja in kot kreativni pus'', katero so potomci v letu jal, da je Piran »dream place for Garfield, Bogdan Tirnanić in direktor prejel več sto domačih 2010 preminulega Dragana dream people«. Festival »Ideas mnogi drugi. V čast človeka, ki in mednarodnih nagrad. Bil je Sakana, ponudili mestu v poča- Campus« je bil ustanovljen za je v Piran pripeljal kreativni svet predsednik in član številnih ži- stitev njegovega življenja in dela razvoj in spodbujanje ustvarjal- in ki je iz Pirana odpiral vrata rij po vsem svetu, profesor na v Občini Piran. Konceptualno nosti, navdiha in idej. Zahvalju- do svetovnega uspeha ljudi iz Akademiji za umetnost v Beo- zasnovo je izdelal beograjski joč festivalu, ki je lani obeležil našega območja, bo spomenik gradu in gostujoči profesor na oblikovalec Slaviša Savić, skulp- deseto obletnico, je v tem času svečano odkrit kot del uradne- univerzah po vsej Evropi. 35 turo pa je izdelal kipar Milan Piran gostil več kot 850 vo- ga programa letošnje 11. šole let kariere je obeležil mesec dni Stošić. Postavljena je na zidu ob dilnih kreativcev iz 45 držav z kreativnega razmišljanja »Ideas pred smrtjo z izidom svoje knji- morju poleg gledališča Tartini. različnih področij kreativnega Campus«. ge »New Idea Woman«, katere Slovesna otvoritev skulpture bo razmišljanja. Med drugim so promocije ni doživel. v petek, 2. septembra 2011 v Piran obiskali dr. Edward de Sakan, po izobrazbi psiholog, je večernih urah, v sklopu festivala Bono, Hermann Vaske, Prin- v svoji 35-letni karieri ustvaril Kot je sam rad rekel: »Hvala »Ideas Campus«. cess Elizabeth Karađorđevič, na tisoče oglaševalskih akcij, šti- prijatelji, gremo naprej«.

Rekonstrukcija Mestne galerije Piran Po Zakonu o graditvi objektov. morajo objekti v javni rabi, Gradbeno obrtniška dela bodo zagotavljati funkcionalno ovi- ranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih ovir. Še predvidoma končana konec meseca strožji je Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez septembra grajenih ovir, ki določa zahte- ve za projektiranje objektov, Objekt Mestne galerije Piran tje ločne strehe s korci je pred- dali na mestu kjer je skladno s ki morajo biti izpolnjene, da je še v teku in obveščamo vas, stavljal poseben strokovni izziv, projekti, soglasji in gradbenim se funkcionalno oviranim ose- kako potekajo dela. Med re- ki ga je izvajalec del Stavbenik dovoljenjem predvideno dvi- bam omogoči samostojen in konstrukcijo je objekt pridobil gradbeništvo d.o.o. uspešno galo. Dvigalni jašek višinsko varen dostop do objekta, vstop nove etažne konstrukcije ter rešil, pri proizvajalcu Goriških ne presega kote obstoječega v objekt ter dostop in uporaba nove strešne konstrukcije krite opekarnah je namreč naročil slemena galerije in zato tudi ne vseh tistih prostorov v objektu, s korci. Posebnost objekta je posebno serijo krivljenih kor- vpliva na objekte, ki se nahaja- ki so namenjeni javni rabi. poleg dvoetažnega osrednjega cev, ki omogočajo natančno jo na nasprotni strani ulice. Z razstavnega prostora v tem, da prileganje korcev položenih v gradnjo dvigala smo omogo- Po odstranitvi odrov je zasijala je po avtorskih projektih prof. krivini. čili ogled razstav tudi gibalno tudi restavratorsko konserva- Borisa Podrecce streha nad ga- oviranim osebam ter mladim torsko sanirana fasada z mno- lerijo dobila prvotno zamišlje- Severovzhodno fasado objekta družinam z otroškimi vozički. gimi kamnitimi členitvami. no ločno streho, ki povzema Obalnih galerij, ki meji na Tru- Dvigalo pa bo obenem omogo- Konservatorji bodo svoje delo obliko ločnega fasadnega za- barjevo ulico, od vsega začetka čalo postavitev večjih oziroma nadaljevali še na pritličnem ključka s čimer se dodatno po- tvori kopica različnih prizid- težjih eksponatov v galerijskem delu stavbe. K sodelovanju udarja reprezentativnost tega kov, ki smo jih tekom gradnje prostoru, ki se bo po novem smo pritegnili tudi enega še kulturnega spomenika. Prekri- delno odstranili, delno pa do- raztezal čez dva nadstropja. zadnjih mojstrov, specialista za

Solni cvet - Avgust - stran 3 aktualno aktualno

umeritev sončnih ur, ki bo dve do predaje objekta v uporabo sončni uri na fasadah galerije, je ocenjena na cca 1.800.000 ki ju je zob časa načel do ne- eur. Poleg Občine Piran gra- prepoznavnosti ponovno ume- dnjo sofinancira Ministrstvo za ril, konservatorji pa retuširali kulturo v sklopu »kulturnega po vzoru nekdanjih sončnih tolarja« od koder pričakujemo ur ter tako ponovno oživili in v letošnjem letu sredstva so- dodali nekašno piko na i temu financiranja v višini 350.000 edinstvenemu kulturnemu eur. spomeniku. Gradbeno obrniška dela bodo Občina Piran, ki vodi investi- predvidoma končana konec cijo, stalno pazljivo spremlja meseca septembra, temu pa bo tako kvaliteto gradnje kakor sledila še oprema prostorov. tudi finačno vrednost investi- Vrednost celotne investicije od cije, ki je znotraj predvidenih projektov, same gradnje, pa vse sredstev. Notranjost mestne galerije Piran med rekonstrukcijo

Otrokom prijazno mesto Festival otroškega filma v Piranu požel navdušenje

Med 28. In 30. julijem je filmov in se udeležili delavnic. v Piranu potekal 1. festival Predvajani so bili otroški ani- Otroškega filma v organizaciji mirani filmi »TRIJE RAZBOJ- zavoda FEMF, Občine Piran NIKI«, »OBUTI MAČEK«, Ker je bil odziv obiskovalcev odličen so se organizatorji odločili, da bo naslednje leto še bolj pestro in da mesec Julij postane mesec filma in Avditorija Portorož. Zaradi »IMPIJEV OTOK«, film brez odličnega odziva so se organi- dialogov »OTROČIČKI« in tev, s katero bi želeli dodatno »Festival otroškega filma je še zatorji odločili, da naslednje mladinska komedija »GREMO prispevati k turistični ponudbi bolj popestril dogajanje v naši leto pripravijo bolj obsežen MI PO SVOJE«, katere pro- in narediti Piran zanimivej- občini in veseli me, da so or- program in da mesec julij po- jekcije se je udeležil tudi igralec ši, predvsem za obiskovalce z ganizatorji za organizacijo fe- stane mesec filma. Jurij Zrnec in požel navdušenje mlajšimi otroci. Piran, ki že stivala izbrali ravno Piran, ki je množice otrok. sam po sebi deluje kot filmska otrokom prijazno mesto. Želi- Festival je potekal na Prvomaj- kulisa, si zasluži festival, ki ga mo, da se otroci v naši občini skem trgu in v Gledališču Tarti- Direktor festivala Matjaž Ja- lahko dokončno potrdi kot me- počutijo dobro in zato jim že- ni v Piranu. Otroci in tudi mla- všnik, ki je z izvedbo festivala sto, ki živi za film, v filmu ter v limo poleg igre ponuditi še ne- di po srcu so si lahko brezplačno zelo zadovoljen je dejal, da »gre srcih vseh, za katere sta Piran in kaj več«, je dejal župan Občine ogledali 5 projekcij vrhunskih za kulturno in vzgojno priredi- film eno.« Piran Peter Bossman.

Že prvi dan festivala so ob projekciji risanke Trije razbojniki, otroci napolnili Trg prvega maja

Solni cvet - Avgust - stran 4 aktualno aktualno

Vrhunec turistične sezone Portoroške noči 2011 obiskalo skoraj 20.000 ljudi

V nedeljo 14. Avgusta se je z naziv Miss Alpe Adria Interna- ritmi brazilske glasbe in šova tional, ki ga je osvojila Nastja mičnih plesalk na portoroški Breg, prva spremljevalka je Tina ploščadi zaključila tradicional- Marn, druga pa Nika Kozlovič. na prireditev Portoroške noči Lepotni izbor so zaključili pri- Čudovit ognjemet je razsvetlil Portoroško nebo 2011. V petih dneh, od srede ljubljeni primorski glasbeniki do nedelje, jo je na petih pri- Rudi Bučar in Ne me jugat. zoriščih obiskalo slabih 20.000 Na velikem koncertnem odru ljudi. na portoroški plaži so v soboto in nedeljo več tisočglavo mno- žico obiskovalcev zabavali Ma- gnifico, Binho Carvalho, Areia in Slavko Ivančič; predstavili so se Plesna skupina Metulj, pa Trio Kranjc, Mala godba Vrh nad Laškim z mažoretkami in z elektronsko glasbo Secret Di- sco in Benjamin Shock feat. Matej Kuzelj z Goranom Mo- Tudi župan Bossman je skočil v Portorož skovskim. Ob glasbi in plesu so Vrhunec Portoroških noči 2011 je bil koncert Magnifica lahko obiskovalci degustirali lo- Uvod v Portoroške noči je bil kalna vina, nakupovali v butikih rekordni letalski promet v za- namenjen najmlajšim, v Life- na promenadi hotelov LifeClass dnjih nekaj letih. Classu so jim pripravili veliki in doživeli še veličasten ognje- Ugodne vremenske razmere so Madagaskar žur. Sledil je četrt- met ob spremljavi romantične na portoroško letališče od pet- kov t.i. avtentični večer na Trgu glasbe. Obiskovalcem se zahva- ka, 12. avgusta do nedelje 14. Prekomorskih brigad, ki so ga ljujemo za čudovito vzdušje. avgusta privabile kar 117 zrako- sooblikovali domači vinarji in Glavni organizator Portoroških plovov. Gre večinoma za avstrij- oljkarji ter rokodelci s tipičnimi noči je Avditorij Portorož v so- ska, italijanska in nemška letala istrskimi izdelki, ki so bili na- delovanju z občino Piran, Hote- ter helikopterje v zasebni lasti. prodaj na stojnicah, nastopili pa li Lifeclass in Hoteli Benardin, Aerodrom Portorož je v nave- so istrski glasbeniki in folklori- JSKD OI Piran, ZKD Karol denih dnevih zabeležil pretok sti. Avtentični večer smo v sode- Pahor Piran, JP Okolje Piran, kar 522 potnikov. »Gre za velik lovanju z občino Piran pripra- SOLINE Pridelava soli d.o.o., porast prihodov glede na prete- vili v sklopu projekta Heritage Turističnim združenjem Porto- kla leta, pri tem nas še posebej Live (delno ga sofinancira EU rož, Društvom Miss, Surf d.o.o. veseli, da je večina potnikov iz Operativnega programa IPA Portorož ter Splošno plovbo oz. gostov ostala na slovenski Slovenija-Hrvaška 2007-2013). Portorož, NLB Leasing, Banko obali in njenem zaledju«, je po- V petek je pred skoraj polnim Koper, Adriatic Slovenico. vedal direktor letališča Robert Amfiteatrom Avditorija pote- V času Portoroških noči tudi na Krajnc. Porast prometa je med kal izbor najlepšega dekleta za Aerodromu Portorož zabeležili drugim tudi posledica zelo ak- tivnega promoviranja letališča oz. destinacije kot take, tako doma, kot tudi v tujini. Zagotovo pa so k tako velike- mu številu obiskovalcev pripo- mogli ugodni vremenski pogo- ji, ki so ključnega pomena pri prihodih zrakoplovov general- Magnifico je razgrel množico ne aviacije.

Solni cvet - Avgust - stran 5 aktualno aktualno

Zaplula je še ena batana batano na Punti. Na fešti je bila tudi močna in nadvse dobro Splovitev batane je bila ena razpoložena delegacija občine Šempeter Vrtojba, ki jo je vodil župan Milan Turk, vse pa se je letošnjih večjih piranskih etno fešt dogajalo v okviru prireditve Ži- V Piranu so v petek, 12. avgusta, na prireditvi Živeti z morjem, ki jo letošnje poletje veti z morjem. vsak drugi vikend v mesecu že drugo leto pripravlja zavod za revitalizacijo mediteranske kulture Mediteranum, splovili še eno novo batano. »To poletje vsak drugi vikend v mesecu piranska Punta živi z morjem oziroma v znamenju dodal načrte ter navodila za iz- starih piranskih časov, ko je to delavo, po katerih je predlani mesto živelo predvsem z mor- nastala ena v Kopru, ena nastaja jem in od njega. V Zavodu v Kortah, ta, ki so jo veličastno za revitalizacijo mediteranske splavili v petek, pa je nastala v kulture Mediteranum poskr- Vrtojbi pri Novi Gorici. Njene bimo, da domačini obujajo izdela se je lotil tamkajšnji uči- stare obmorske običaje, obrti telj tehničnega pouka na lesnem in tudi kulinariko, ne manjka oddelku srednje strojno-lesne- pa se glasbe, petja ter seveda -prometne šole Anton Jedrlinič, prijetnega druženja turistov s ko je bral, kako ta plovila izgi- Pirančani.« je povedala koordi- njajo in prišel do Simičevih na- natorica dogajanja na prireditvi Batano je v morje pospremilo več sto radovednežev in tistim ob obloženih črtov zanjo. »Ko sem bral, kako Živeti z morjem Teja Bučinel krožnikih v restavracijah je zaradi nevsakdanje procesije zastal jedilni pribor. propadajo, sem si rekel, da bi se in dodala, da je letos na primer kot mizar lahko lotil njene izde- čolnarski mojster Grega tam V Piranu so v petek, 12. avgu- piransko Podlanico. Sem pa lave in morda me bo zdaj še kdo delal vesla in krmila, ribič Du- sta, na prireditvi Živeti z mor- verjetno edini župnik, ki vsako posnemal, da se batana ohrani. šan je krpal staro vršo, starosta jem, ki jo letošnje poletje vsak leto na Krištofovo, naredim po Delal sem jo eno leto, pomagali piranskega ribištva Sergio je drugi vikend v mesecu že drugo maši blagoslov vseh prevoznih pa so mi Valter Klančič, Alojz zašil kako ribiško mrežo in pri- leto pripravlja zavod za revita- sredstev in tudi plovil, česar v Čehovin in Andrej Oldič. Stro- kazal izdelavo ladijskih brkov, lizacijo mediteranske kulture notranjosti ni. Tako ta obred škov si nisem beležil, a ocenju- Vinko je učil vezati trnke in de- Mediteranum, splovili še eno blagoslova živi naprej.« jem, da me je material zanjo stal lati vozle, predstavil se je Mori- novo batano. tam okoli 2.000 evrov. genos, ki že 10 let spremlja in O batani, tem nekdaj nepo- proučuje naše delfine, izpeljali Batana je iz skupine tistih z V grešljivem preprostem istrskem Fešte ob splovitvi batane se je so turnirja v mori in briškoli, dnom, izdelal pa jo je mojster plovilu, ki naglo izginja iz man- s svojimi najožjimi sodelavci marsikoga naučili katero od Jedrlinič Anton iz Vrtojbe. Dol- dračev, je raziskovalec in vodilni udeležil tudi piranski župan teh iger, idr. Za pravo istrsko ga je 4,12 metra, široka 1,70 poznavalec tradicionalnih plovil Peter Bossman, ki je navdušen vzdušje je občasno poskrbel metra, težka slabih 300 kg in je severnega Jadrana ter Istre pri nad dogodkom obljubil, da tudi Trio mandolin iz Pirana poimenovana z imenom moj- nas Slobodan Simič Sime pove- bo občina še naprej spodbu- ter Slavko Ivančič s svojo klapo. strovih vnukinj Mija in Alja. dal: »Batana je preprost čoln, ki jala takšno oživljanje piranske Vse je bilo brezplačno, nadvse je bil nekoč nepogrešljiv za ob- navtične dediščine. Tako se že prijetno domačno in ponovilo Splovitev je bila po dolgem času morske prebivalce Istre. Imeli napoveduje, da bo prihodnje se bo še 9. ter 10. septembra. spet ena od večjih piranskih so jo skoraj vsi, saj je bila nepo- poletje društvo Mediteranum s fešt, na kateri je piranski župnik grešljiva, ker je ob tistega malo pomočjo občine javno gradilo Janez Mužič - podpalmo.si Zorko Bajc opravil tudi obred zemlje skromnih domačij po- blagoslova barke, ker je zadnja menila preživetje z ribolovom. leta na naši obali sila redek do- Nemalokrat so jih izdelovali godek. Tako je tudi on na svoj kmetje in ribiči sami po svojih način prispeval k obujanju pi- kleteh, na dvoriščih, njivah. Če ranske navtične tradicije, sicer ta oče in sin malo bolj poprijela pa je povedal: »Vesel sem, da za delo, sta splovila svojo novo obred blagoslova novega plovila batano v dobrem tednu dni. živi naprej. V notranjosti ga se- Redke ohranjene so neprecen- veda ne opravljajo, jaz pa ga na ljiv dragulj ladjarske dediščine novem plovilu nisem že kakih Istre.« 7 let. Pred leti sem blagoslovil Simič je pred leti napisal knjigo »Prosimo te, blagoslovi to batano in vse, ki jo bodo uporabljali ter jih varno neko jadrnico v Bernardinu in o teh preprostih čolničkih in ji vodi v pristan.« Vse redkeje izrečen blagoslov župnika Zorka Bajca

Solni cvet - Avgust - stran 6 aktualno aktualno

Otrokom prijazen Piran Piranska brezplačna poletna šola ribolova in mozaika

Piransko ribiško društvo Ora- morda smo začeli z vzgojo ka- dela je tudi letošnje poletje kega novega svetovnega prvaka organiziralo za otroke šolo ri- v športnem ribolovu na morju, bolova. Potekala je vsak četr- kot sta z vrst Oradele že med tek od začetka julija do konca kadet Jan Mauser iz Lucije in avgusta na glavnem piranskem Domen Seprimožnik iz Lju- Tudi to sodi med osnove šole ribičije pomolu. Če je imel otrok svojo bljane med mlajši mladinci«, opremo za športni ribolov, jo je povedal Mario Druscovich, je lahko prinesel s seboj, sicer ki je bil tudi letos gonilna sila jo je dobil od inštruktorjev, ki teh tečajev. so brezplačno poskrbeli tudi za Brezplačna pa je bila to pole- vabo in trnke. tje v Piranu še ena med otroci priljubljena ustvarjalna dejav- nost. Tudi pri njej je pobu- dnik mojster mozaika Mario Druscovich, ki je drugo leto zapored pred svojim ateljejem na ulici izpeljal šolo mozaika. Namenjena je bila predvsem otrokom, a so nanjo prihajali tudi ostali. »Naredite si morski Ko počitnice v Piranu spominček sami.« jih je vabil postanejo igrive in ustvarjalne. mojster Mario v atelje. »Mladi Letošnji spominček na počitnice je drugačen. udeleženci so imeli za domačo Kot pravijo športni ribiči Ora- nalogo, da ob morju naberejo dele, ki tudi na ta način prije- pisane kamenčke, školjke, polž- »Prijetna fotografija lahko namenil obisk, kot tudi vpra- tno pestrijo ponudbo Pirana in ke in podobno, iz česar so nato pripomore k drugačnemu, šanja o sedanjosti. Morda ni najmlajšim, še zlasti tistim iz zlagali svoj morski mozaik, za morda bolj »treznemu« doje- naklučje, da sem ga uspel uje- notranjosti, lepšajo počitniške lepilo in ostalo sem poskrbel manju našega bivanja in od- ti v objektiv. Se je ponudil z dni, je njihov namen tudi ta, da jaz.« je povedal mojster, ki je nosa do našega okolja, ki nas namenom? V prizoru umirje- otroci spoznavajo morje in ži- na ta način razveselil kar kakih obdaja. Nam vlije spoznanje, nosti, brezmejne narave, kul- vljenje v njem. Z njimi so dela- 100 otrok. Med njimi so bili razumevanje, vzbuja vpra- ture, tradicije in umetnosti. li ribiči Danilo, Frenk, Gianni, tako domačini, kot dopustniki, šanja in punuja odgovore. Kdo ve? Je del morja, je del Nenad in tudi drugi člani Ora- vikendaši in tujco, ne malo pa Fotografija brazdastega kita nas in mi smo del njega. Hva- dele so za otroke prinesli svoje se jih je že lani naučilo osnov mi vzbuja tako vprašanja po la, ker si nas obiskal.« stare odpisane ribiške palice. mozaičarstva, tako da so se le- preteklem času naših pred- »So pa mnogi tečajniki tudi tos pod vodstvom mentorja nikov, o veličastnosti tega Komentar avtorja fotografije dobili novo opremo in to za- lotili že zahtevnejših mozaikov, elegantnega bitja, ki nam je Roka Dolničarja. nimivo ter skoraj po pravilu ne kot so okvirji za slike in zrcala od staršev, ampak od nonotov, ter drugi uporabni predmeti. non, tete in stricev. Otroci, ki so prišli tudi iz Avstrije, Nem- Druscovich je ob zaključnem čije, Rusije, Srbije in še od kje, tečaju pohvalil tudi piranske so lovili svoje prve fratre, špare, gostince, ki so, namesto, da bi gvate, lumbrake, černice in pir- lupine vongol, dondol, pedo- ke ter jih ob tem spoznavali. Ko čev in kapesant metali stran, le so dokazali, da jih ločijo, smo te prinašali k njemu za otroške jih na koncu vsakega ulova iz mozaike. kanglic z vodo, kjer so čakale, vrnili nazaj v morje. Kdo ve, Janez Mužič – podpalmo.si

Solni cvet - Avgust - stran 7 aktualno aktualno

Ta nori Portorož Še do 2. oktobra je odprta razstava o zgodovini portoroškega turizma Prve dni julija je Zavod za revitalizacijo mediteranske kulture Piran Mediteranum v nekdanji poslovni zgradbi Droge v Portorožu odprl razstavo o zgodovini portoroškega turizma.

leta 1905, ki je prvič na ogle, poleg je revija Raisefurher iz leta 1903 z reportažo o Piranu, notni zapis portoroškega tanga, eden prvih plakatov Portroža, ki so ga tiskali v Švici, posre- bren jedilni pribor iz hotela Pa- lace… prikazan je razvoj porto- Mična kopalka je takole vabila v Portrož roškega turizma od avstrijskega, italijanskega in jugoslovanskega spodarske dejavnosti, ki v Slo- obdobja do danes. Razstava nas veniji danes daje že 12 % DBP. popelje v igralnico hotela Pala- Zatika se pri prostoru zanj, za Delček pripomočkov, ki nekoč niso smeli manjkati v kovčku turista. ce, njegovo kristalno dvorano kar sta seveda zahvalna lastniku in celo v spalnice s pohištvom nekdanje Drogine zgradbe, da Njena protagonista sta Slobo- zabaviščnega, kongresnega in iz leta 1910, ko so ga odprli in je omogočil, da imamo delček dan Simič Sime in Tomi Brezo- welness ter igralniškega turiz- je bilo tam še v 70-tih letih. Na te muzejske zbirke na ogled vec, ki si že vrsto let prizadevata ma do današnje mešanice vsega hodniku fotografije opozarjajo vsaj čez poletje. Prav ta zgrad- ustanoviti muzej turizma, za ka- tega. na znane osebnosti sveta, ki so ba je bila po navedbah Simiča terega pa prav nerazumljivo na bivale v Portorožu in del razsta- nekoč že nekako obljubljena za obali v naši turistično najbolj Mediteranum je lani v isti ve je z mivko na tleh spreme- tak muzej, a so se takratne ob- razviti občini Piran kar noče in zgradbi Droge, ki jo je tako njen v portoroško plažo, kjer činske strukture premislile. Na noče biti pravega razumevanja. kot letos dal za ta namen brez- se lahko nostalgično spominja- prodaj je tudi sedaj in idejna plačno v uporabo njen lastnik mo modelov kopalk, kopalnih očeta muzeja si ponovno priza- Razstava prikazuje le delček piranski mecen in podžupan torb, slamnikov, sončnih očal devata najti pot do sredstev za zbirke najrazličnejših predme- Gašpar Gašpar Mišič, pripravil in še česa, kar nas je nekoč spre- njen nakup. tov, ki govorijo o razvoju turiz- veličastno razstavo ob 100-le- mljalo na morje. ma v Portorožu in je zanimiva tnici hotela Palace. Letošnja Razstavljeni predmeti so le del Muzejska zbirka oziroma raz- tako za turiste kot domačine je tematsko širša, saj prikazuje nekaj 10.000 predmetov na stava bo odprta do 2. oktobra ter nekdanje in sedanje turi- razvoj turizma v Portorožu od temo turizma iz zbirke Slobo- in to vsak dan od 19. do 23. stične delavce. Slednjim je še njegovih začetkov dalje, še zlasti dana Simiča Simeta in Tomija ure, razen v ponedeljek, ko je zlasti priporočljiva, da ne bi na pa čase njegovega razcveta v 70- Brezovca, nekaj pa jih je izpo- zaprta. Vstopnina je 5 evrov, tem področju odkrivali mlačne tih in 80-tih letih. sojenih. Ob tem avtorja razsta- za otroke 3, najmanjši pa imajo vode. Nazorno prikazuje kako ve opozarjata, da se že vrsto let prost vstop. se je portoroški turizem razvi- Prikazani so najrazličnejši trudita z idejo o muzeju turiz- jal iz zdraviliškega, kopališkega, predmeti iz hotelov, razvoj tu- ma, ki bi predstavil razvoj te go- Janez Mužič – podpalmo.si rističnih pripomočkov (fotoo- aparatov, tranzistorjev, čutaric, baterijskih svetilk, potovalnih likalnikov, pribora za osebno PORTOROŽ higieno…), kopalk in drugih oblačil, turističnega propagan- AVTOBUSNI PREVOZI dnega materiala, spominkov in [email protected] še kaj. Obiskovalca že na vstopu poz- www.street-tour.com dravi fičko, tak kot nas je s pr- tljažnikom na strehi vozil na tel: 05 677 04 38 počitnice konec 70-tih let. Prvi dve sobi govorita o zgodovini gsm: 041 724 302 turizma in tam je album foto- grafij turističnega Portoroža iz Utrinek s portoroške mivke, ki razkriva nekdanjo kopalno modo

Solni cvet - Avgust - stran 8 aktualno aktualno

Skupna čezmejna strategija kulturnega turizma Svečani podpis sporazuma IPA projekt 365 DNI RIVIERE v Opatiji

V petek, 22. julija, je v Opati- ristični programi in proizvodi. financiran iz sredstev Evropske ji potekal svečani podpis spo- Organizirane bodo tudi delav- unije. Sporazum o partnerstvu Podžupanja Občine Piran Meira Hot in razuma o partnerstvu pri IPA nice o prodaji in vodenju kul- so podpisali župan Opatije Ivo direktor TZP Furlanič ob podpisu sporazuma projektu 365 DNI RIVIERE. turnega turizma. Projekt se bo Dujmić, podžupanja občine Pi- Sporazum za pol milijona evrov zaključil s kulturnima priredi- ran Meira Hot, direktorica Tu- narhije in italijanske vladavine vreden projekt so poleg Turistič- tvama v obeh krajih, organiziran ristične skupnosti mesta Opatija spadali med najpomembnejša nega združenja Portorož podpi- pa bo tudi obisk novinarjev na Jasna Doričić Sanković in direk- evropska mondena letovišča ter sali še Občina Opatija, Občina obeh destinacijah in novinar- tor Turističnega združenja Por- med kopališke in zdraviliške Piran in Turistična skupnost ska konferenca, na kateri bodo torož Jadran Furlanič. kraje z izredno bogatim kultur- Mična kopalka je takole vabila v Portrož mesta Opatija. predstavljeni skupni rezultati Med podpisom je bilo poudar- nim dogajanjem. Obe destinaci- S projektom se bo najprej raz- projekta. Vsi izvajalci teh dejav- jeno, da gre za sodelovanje dveh ji imata v svetovnem merilu za- iskalo stanje na tržiščih obeh nosti bodo izbrani na podlagi izjemno pomembnih turističnih vidljivo tradicijo organiziranega turističnih destinacij, nato pa se javnih razpisov v skladu z zako- destinacij na Hrvaškem in v turizma, ki seže v 19. stoletje. bo pripravila skupna čezmejna nom o javnih naročilih EU. Sloveniji. Opatija in Portorož, strategija kulturnega turizma, Gre za 512.437 evrov vreden zibelki srednjeevropskega turiz- Lea Šuligoj iz katere se bodo razvili novi tu- projekt, ki bo v 85 odstotkih ma, sta v času avstro-ogrske mo- TZ Portorož

ga kraja. Okusi, vonji, glasba so Avtentični večer v Portorožu požel navdušenje tako blagodejno vplivali na raz- položenje obiskovalcev. Turisti vse bolj povprašujejo Prikaz Istrskega podeželja s svojo tradicijo in običaji je požel veliko pozitivnih mnenj in odobrava- po avtentični ponudbi nja tako s strani obiskovalcev, nastopajočih, razstavljalcev ter Prikaz Istrske kulture in tradi- domačinov, kateri so se spoznali cije je s prireditvijo »Avtentični z običaji ter obudili spomine na večer« med obiskovalci in na- svoja otroštva. stopajočimi v Portorožu požel Namen Občine Piran je tako val navdušenja. Občina Piran je skozi prireditve kot je bila Od tako v soorganizaciji z Avditori- vinarja do oljkarja, Avtentični jem Portorož v okviru Portoro- večer in še ostale, v svoje redne ških noči v četrtek 11.8.2011 na programe vključiti prikaz boga- Trgu Prekomorskih brigad orga- te istrske dediščine in zagotoviti nizirala prireditev »Avtenični ve- njeno trajnost in tradicional- čer« v sklopu projekta Heritage nost, za kasnejše rodove. live, kateri je delno financiran Na Portoroški ploščadi so zakantale glasbene skupine iz istrskih vasi s strani Evropske unije preko OP Instrumenta za predpristo- pno pomoč Slovenija –Hrvaška 2007-2013. Množica obiskoval- cev je tako ob domačem vinu, olju, tartufih, sivki, istrskih kuli- naričnih dobrotah, tradicionalni piranski soli, ob keramičnih in ostalih izdelkov naših marljivih rokodelcev, ob petju in plesu, folklorne skupine Mandrač, Šavrinskih godcev ter nastopu Šavrink, spoznala in uživala v Predstavilo se je tudi društvo ANBOT tradiciji našega bogatega Istrske-

Solni cvet - Avgust - stran 9 aktualno aktualno

Igor Bizjan III. Pozdravljanje znanih ljudi v Piranske vinjete Piranu zna povzročati števil- na nelagodja. Ko sem dobre volje, bi najraje objel ves svet, I. na. Naj bodo naše sanje mirne ga pobožal z besedami, vsake- Lahko se čez nekaj dni, te- kot potopitev ognjene krogle mu mimoidočemu bi naklonil dnov, let, desetletij vrneš v vodo, misli čiste kot sol, ja- prijetno besedo in nasmeh. v Piran, pa bo še vedno isti. dranje galeba skozi oblake. Ko sem otožen, povečano ob- Ogledalo kamna, ogledalo čutljiv, bi se najraje skril pred morja, ogledalo vseh vetrov, ki II. ljudmi in v samoti pestoval pihajo skozenj. Obrazi mimo- Piran ni v ravnotežju, pol leta nepredelano bolečino, težko idočih se menjavajo, kamen med sezono se dogaja veliko, najdem srednjo mero v vsak- ostaja isti, cerkev sv. Jurija se dela za tistega, ki hoče, je do- danjem življenju. Ljudje za- boči na hribu, kljubuje burji, volj, zima je pusta in neprija- merijo, če jih ne pozdraviš, vsi grehu, novodobni izpraznje- zna, turistični kraj živi od se- potrebujemo, da nam drugi nosti. Sonce na kožo lepi zonskih del. Za družine, ki so božajo nabrekli ego. Ni mi ja- silhuete starodavnih spomi- zbežale pred balkansko vojno sno, ali moraš pozdraviti vsa- nov, jadrnica na obzorju rahlo vihro in se naselile k sorodni- kokrat, ko srečaš isto osebo, vori eno, a vest mi nalaga, da zaniha. Poleti Piran ječi pod kom se zdi, da država ni po- kar se v Piranu zgodi pogosto, zlobnih ljudi ne bom pozdra- težo turistov, vsak, ki na obali skrbela dovolj, da bi se polno- saj se na drobnih opravkih in vljal iz nekih protokolarnih spije kapučino, si lasti svoj del krvno vključile v novo okolje. sprehodih ob lepem vremenu nagibov, četudi imam včasih Pirana, na kvadratnem metru Iz starega mestnega jedra so se srečujemo ves dan. Kot sveto- poškodovano fasado in prelu- je preveč ljudi, zbeganih, ra- bogate družine izselile zaradi valec za ljudi v stiski poslušam knjano gumo na avtu. Naj v hlo vrženih iz tira, niso vajeni težkih razmer, hrupa in one- številne, tudi tragične zgodbe samoti iščejo odvezo ... uživati v razkošju časa, nekaj mogočenega pristopa, ostali nasilja in zlorabljanja šibkej- bi radi, zabavo, dogajanje, ki so socialno najšibkejši in tuj- ših, vem, kdo prodaja me- Prispevek je mnenje avtorja teši notranjo praznino. Težko ci, ki imajo v stanovanjih do- glo, laže in dela zlo ljudem. in ne izraža nujno stališča je najti senco, varni pristan bro naložen denar, letujejo pa Vljudnost in prijaznost go- uredništva. tišine. Pozimi so ulice prazne, drugje. Mladi nimajo kom- burja zavija okoli vogalov, pasa, možnosti, da bi prepo- potepuška mačka išče zavetje znali in razvili svoje darove. pred mrazom. Razkošje za Kdor je iz harmonične dru- samotnega sprehajalca, tudi žine in ima pozitivne zglede, če človek ni pesnik in nerad delovne navade, gre študirat bere, doživlja melanholični v Ljubljano, tam najde novo stik z davnim časi, ko so ljudje družbo in si uredi življenje. imeli čas. Njihov nakupovalni Ti, ki ostanejo, nimajo veli- center je bil ribiški čoln, skro- ko možnosti. Tavajo naoko- mna trgovina s kruhom in li, najdejo družbo starejših pecivom, večerni televizijski delinkventov, zgledi vlečejo, program, pogled na obzorje, nihče noče ostati sam in izo- hrepenenje po daljnih deže- liran v obdobju, ko družino lah, kjer se živi bolje, a se tudi zamenjajo prijatelji. Če ho- več dela. Tesne ulice, zavetje češ pripadati, moraš sprejeti pred vetrovi, skrivajo usode, vzorce in obrede mladostniške zamolčane besede, uvide sla- skupine, oholosti, uporništva, dostrastja, bolečino zapušče- mačizma in vsakdanjega uži- nosti. Sčasoma človek postane vanja trave, ki polni sive dni z podoben mestu, v katerem iluzijami moči in navideznega živi, ženi, s katero se ljubi. Pi- smisla. Če pride zraven trda ran je iztaknjen iz časa in pro- droga, je propad hiter in ne- stora, zato je zavetje vseh, ki usmiljen. Krize pridejo slej ko so začutili, da pripadalo mor- prej in takrat zasvojenci ne ju, kraljestvu vodnega kroga, izbirajo sredstev. Začne se pe- tišini prelivanja. Sedaj moram klenski, sredobežni krog kraj, končati s pisanjem, ura bo vlomov in sanj po ozdravitvi. kmalu šest, čas je za večerni Iz lepe, polne ustvarjalne mla- praznik, ogled sončnega zato- dosti nastanejo ruševine.

Solni cvet - Avgust - stran 10 krajevne skupnosti krajevne skupnosti

Gasilska veselica v Novi vasi Na dan Marijinega vnebovzetja blagoslovili gasilski dom

15. avgusta je bilo živahno na Valter Pucer je ob tem povedal, daljevalo s pravo kmečko tržni- gasilski veselici v Novi vasi nad da je izvajanje del trajalo kar 27 co, na kateri so vaščanke ponu- Dragonjo, kjer je tamkajšnji žu- let in se zahvalil vsem, ki so kaj jale domače dobrote, vino, olje, Na stojnicah ni manjkalo dobrot pnik Silvestar Boris Čobanov po pomagali. V Novi vasi je okoli zelenjavo in ročna dela iz gline sveti maši najprej blagoslovil ga- 115 prostovoljnih gasilcev. Ča- in blaga. Posebnost tržnice so Vse je bilo še toliko bolj živo, saj silski dom, ki je konec lanskega stno gasilsko četo je postrojil po- bili izdelki iz das mase in drugih je bila za prizorišče uporabljena leta pridobil uporabno dovolje- veljnik Marjan Pucer. naravnih materialov, katere so Kapelučina hiša – živi muzej v nje. Predsednik PGD Nova vas Popoldan se je praznovanje na- izdelali otroci pod mentorstvom Novi vasi. Pred glavno skupino dveh mamic Helene in Alenke. večera, pa so zaigrali kot pred- Zbrana sredstva bodo šla za iz- skupina in tako pokazali svoje boljšave otroškega igrišča v Novi talente še mladi osnovnošolci vasi. skupine Čvek, ki pa so ravno Bogat srečolov se je zaključil že razgreli publiko. okoli 20. ure, saj so bile srečke Pijače in jedače ni zmanjkalo, razprodane, za to pa so zaslužni saj so za to skrbeli pridni prosto- mladi, ki so pridno zbirali in voljci za šankom in okoli njega. pripravili nagrade. Program so Naslednji dan pa so imeli glavno popestrili mladi gasilci s prika- besedo igrači more, razgrete gla- zom tekmovalne veščine, zvoki ve in boleče roke so si med pavzo mandolin so pričarali romantič- lajšali z zvoki skupine Čvek. no vzdušje in razveselili starejše, sekcija Svitek pa je zaigrala igri- Nina Jerebica Na delavnicah so se otroci učili različnih veščin povezanih z bogato tradicijo istrskih vasi co vsakdanjega življenja nekoč. Predsednica KS Nova vas

Gasilska veselica na Punti v Piranu 2011 bri glasbi ampak tudi ob pestri kulinarični ponudbi, ki je obi- Piranski gasilci znova skovalcem dala dodatne ener- gije, da so lahko ob dobri glas- bi zavrteli pozno v noč. Ker pa navdušili z dobro organizacijo je prireditev nadvse navdušila tako domačine kot tudi ostale Že drugo leto zapored so pi- razveseljevala skupina Mambo Gasilci so presenetili tudi z obiskovalce, piranski gasilci že ranski gasilci, prvi vikend v Kings, medtem ko so v soboto zelo pestro ponudbo jedače in letos napovedujejo, da bo dru- juliju, na Punti v Piranu orga- množico dodobra ogreli člani pijače. Tako je lahko v obeh go leto še bolj pestro. nizirali dvodnevno gasilsko ve- domače glasbene skupine NI dneh dobrih pet tisoč obisko- selico. V petek prvi dan nas je PANIKE. valcev uživalo ne samo ob do- PGD Piran

Letos je gasilsko veselico na Punti v Piranu v obeh dneh obiskalo dobrih 5000 ljudi Dišalo je od punte pa vse tja do Bernardina

Solni cvet - Avgust - stran 11 krajevne skupnosti krajevne skupnosti

KS Sečovlje do prvega kanalizacijskega jaška. Sredi septembra pa se bojo pri- Dogajanja, novosti in pridobitve čela dela pri prenovi križišča »pri Marički« na Gorgu. Na kolesarski poti od Sečovelj v zadnjih dveh mesecih do Mlinov je Krajevna skupnost postavila ograje (priložene slike) V krajevni skupnosti Sečovlje Gasilsko veselico katera je tudi v ta namen dodelila TD Tape- na mostu in z količki označila smo v zadnji dveh mesecih imeli letos privabila v naš kraj veliko rin dobrih 1700 € pomoči ter nevarna mesta ob poti, saj je dva odmevna dogodka, tradici- število domačih in tujih gostov. 1000 € pomoči Prostovoljnemu ta pot v določenih predelih res onalni praznik San Dorligo in Krajevna skupnost Sečovlje je gasilskemu društvu iz Sečovelj predstavljala veliko nevarnost. za redno delovanje in delo z Ker predvidena sanacija in po- mladimi. Z velikim veseljem stavitev javne razsvetljave na lahko povemo,da so se prav te odseku ceste od Gorga do OŠ dni pričela dela okoli izgradnje Sečovlje kasni, bomo pred pri- fekalne kanalizacije in sicer v četkom šolskega leta utrdili ban- Cedoli, zgornjem Parecagu in kine in počistili odvodne kanale, okoli letališča. Radi bi opozorili tako, da bojo naši otroci varni vse krajane, da za priklop na ka- do izgradnje pločnika. nalizacijsko omrežje ni potrebno Krajane prosimo za strpnost v plačati priključnine. Plačamo času gradnje! samo stroške fizičnega priklopa torej gradbena dela (katera so Predsednik KS Sečovlje Nova ograja na mostičku lahko v lastni režiji) od stavbe Denis Fakin

KS Piran Kanal Fazan Urejenost kraja Urejen dostop do je zrcalo prebivalcev podhoda regionalne

Krajevna skupnost Piran je ti in prispevati k urejenosti ceste v Luciji 28. maja 2011 v sodelovanju svojega okolja. Zbirno in za- z Občino Piran, JP Okoljem ključno mesto je bilo pred Ga- V začetku junija so se zače- pod regionalno cesto. Izvedena Piran, PGD Piran, društvi in silskim domom v Piranu, kjer la dela za ureditev dostopa do sta bila še dva kraka poti, od- krajani organizirala čistilno so vsi udeleženci akcije prejeli podhoda pod regionalno cesto stranjena zgornja plast zemlje akcijo »OČISTIMO PIRAN vrečke in rokavice in se razde- v Luciji. Odstranjena je bila in gramoza, pot pa prav tako V ENEM DNEVU«. lili v skupine. Bilo je 32 ude- zgornja plast zemlje in gramo- tlakovana z betonskimi tlakovci Motiv za izvedbo akcije, da ležencev kljub slabemu vre- za, pot pa tlakovana z beton- in bo zatravljena. Hortikultur- bi živeli v zdravem in čistem menu so vztrajali do zaključka skimi tlakovci. Konec junija na dela bodo izvedena jeseni. okolju, je bil vzpodbuda, da akcije. Po zaključku akcije so je bilo izvedeno nadaljevanje Dostop je opremljen s tremi smo to akcijo tudi izvedli. Va- vodje skupin poročale o »čr- tlakovanja poti ob podhodu klopmi za posedanje. njo smo skušali pritegniti tako nih točkah« v mestu in okolici krajane kot tudi organizacije, in predlagali, da bi se v jeseni društva, šole. Skratka vse, ki ponovila čistilna akcija. Ude- živijo in ustvarjajo v tem pro- ležencem se je prilegel topel storu. Vsak rad živi v lepem obrok in ob druženju so se po- in urejenem prostoru, vendar rajali številni predlogi, kako bi mora zato tudi sam poskrbe- naše mesto olepšali in navajali krajane na dosledno ločevanje in odlaganje odpadkov. Dobro razpoloženi udeleženci so kljub dežju strnili roke v OBJEM MANDRAČU.

Krajevna skupnost Piran

Solni cvet - Avgust - stran 12 Spoštovane uporabnice in uporabniki! V starem mestnem jedru (SMJ) Piran imate uporabni-ce/-ki storitev ravnanja z odpadki vsakodnevno na razpolago sodoben sistem ločenega zbiranja »od vrat do vrat«. Izkoristite ga še boljše kot do sedaj. Naj bo naš Piran čistejši in lepši. Ponujamo vam kratek pregled najpomembnejših informacij in navodil. Shranite jih in uporabite! Hvala vam!

KAJ uporabnikom storitev ravnanja z odpadki KJE dobim namenske vrečke, naročilnico za v SMJ Piran omogočamo? kosovne odpadke in informacije? Ločeno zbiranje vseh frakcij, razen stekla, V poslovalnici JP Okolje na Savudrijski 13 (tel.št: »od vrat do vrat«; 05/6175079) ob predložitvi bona; Predajanje ločenih frakcij odpadkov vsak dan razen Urnik poslovalnice: delovnik od 7. do 13. ure; sreda nedelje, poleti od 1.5. do 30.9. tudi ob nedeljah - pred od 16. do 17. ure; sobota od 8. do 12. ure (odmor od svoja vrata ali na ekoloških otokih na izhodih iz mesta; 10. do 10.30 ure); Enostaven prevzem namenskih vrečk z mesečnim Informacije na zeleni številki 080 88 15, na el. bonom s položnice; pošti [email protected] in na spletni strani www. Brezplačen odvoz do 2,5 m3 kosovnih odpadkov 2x okoljepiran.si, možnost predlaganja, komentiranja, letno po naročilu uporabnika; kritik in pohval na FB profilu; Brezplačno predajo nevarnih odpadkov na premični zbiralnici 2x letno. V poslovalnici lahko predate tudi odpadna kuhinjska olja, baterije, žarnice in sijalke;

KAJ odlagam v namenske vreče? KDAJ smem odložiti ločeno zbrane V vreče odlagamo izključno tiste odpadke, odpadke pred svoja vrata? Kanal Fazan ki so navedeni v navodilih natisnjenih na vreči! Zelene, rdeče in rumene vreče vsak dan izključno med 22.00 in 7.00 uro, razen Urejen dostop do V rumene: plastično, kovinsko in tetrapak nedelje - poleti od 1.5. do 30.9. tudi ob nedeljah. embalažo, izpraznjeno, stisnjeno, brez zamaška; podhoda regionalne V rdeče: ves čist papir, papirnato in kartonsko Rjavo posodo izključno med 18. in 20. uro: embalažo, razstavljeno in sploščeno; Marčana (od Dantejeve ul. do Tartinijevega trga ceste v Luciji V zelene: ostanek po ločevanju, vklj. z IX. korpusom) ob ponedeljkih, sredah, petkih; umazano ovojno embalažo živil, cigaretne ogorke, Punta (od Tartinijevega trga do konca Punte) pepel, velike kosti, smeti od pometanja, vrečke iz ob torkih, četrtkih, sobotah. sesalnikov, pesek iz mačjega stranišča, pleničke… V biorazgradljive: ostanke priprave hrane (ne olja), ODLAGANJE IZVEN URNIKA je kršitev odloka za živila, serviete in papirnate brisače. katero je predpisana globa.

KAM odložim ločeno zbrane odpadke? NASVET Namenske barvne vreče Občasni prebivalci in vsi, ki zapuščate SMJ izključno pred svoja vhodna vrata na ulico; Piran pred 18. oz. 22. uro, vse frakcije odpadkov Kuhinjske odpadke v rjavi posodi, v tesno zavezani lahko predate na ekoloških otokih na izhodih iz biorazgradljivi vrečki pred svoja vrata; SMJ Piran: Steklo v zelen zabojnik na ekološke otoke na izhodih pri avtobusni postaji na Dantejevi, pri obzidju iz SMJ Pirana: pri avtobusni postaji na Dantejevi, pri obzidju (IX Korpusa), na Rozmanovi ulici, na Oljčni Poti (IX Korpusa), na Rozmanovi ulici, na Oljčni Poti in na in na Punti. Punti.

Javno podjetje OKOLJE Piran d.o.o. Arze 1 b, 6330 Piran Tel.: 05/ 61750 00, Fax: 05/ 61750 15, 080 8815 www.okoljepiran.si, E-mail: [email protected] Piran, avgust 2011 Gentili utenti! Nel centro storico (CS) di Pirano, avete ogni giorno a disposizione un servizio di smaltimento rifiuti moderno, con il sistema di raccolta differenziata »porta a porta« . Sfruttatelo al meglio, più di prima. Che la nostra Pirano sia più pulita e più bella. Vi offriamo un breve resoconto delle più importanti informazioni ed istruzioni, da custodire e utilizzare Grazie!

QUALI possibilità offriamo agli utenti del DOVE ricevo gli appositi sacchetti, l'ordine per servizio di smaltimento rifiuti nel CS di Pirano? i rifiuti ingombranti e tutte le informazioni? Raccolta differenziata »porta a porta« di tutte le frazioni, Presso l'ufficio dell'AP Okolje in via Salvore 13 escluso il vetro«; (n.tel.: 05/6175079) presentando il buono; Consegna delle frazioni separate di rifiuti ogni giorno eccetto Orario dell'ufficio: giorni feriali dalle ore 7.00 alle 13.00; la domenica, d'estate ossia dal 1 maggio al 30 settembre mercoledì dalle ore 16.00 alle 17.00; sabato dalle ore anche di domenica – davanti la propria porta oppure presso 8.00 alle 12.00, (pausa dalle 10.00 alle 10.30); le isole ecologiche alle uscite della città; All'ufficio potete consegnare i rifiuti quali olio di cucina, Ritiro semplificato degli appositi sacchetti con il buono batterie, lampadine; mensile del bollettino di pagamento; Trasporto gratuito 2x all'anno fino a 2,5 m3 di rifiuti Tutte le informazioni al numero verde 080 88 15, ingombranti su ordinazione dell'utente; tramite posta elettronica [email protected] e sul Ritiro gratuito 2x all'anno di rifiuti pericolosi presso il punto di sito internet www.okoljepiran.si, con la possibilità di raccolta mobile. proposte, commenti, critiche ed elogi sul profilo FB.

COSA metto negli appositi sacchetti? QUANDO posso deporre i rifiuti differenziati Mettiamo esclusivamente quei rifiuti, che sono raccolti, davanti alla propria porta? riportati nelle istruzioni stampate sui sacchi! I sacchi verdi, rossi e gialli ogni giorno, esclusivamente tra le ore 22.00 e le ore 7.00, eccetto la domenica – d'estate Nei gialli: imballaggio di plastica, metallo ossia dal 1 maggio al 30 settembre anche di domenica. e Tetra Pak, svuotato, schiacciato, senza tappo; Il contenitore marrone esclusivamente tra le ore Nei rossi: tutta la carta pulita, imballaggio di carta e 18.00 e le ore 20.00: Marciana (da via Dante fino a piazza cartone , disfatto e appiattito; Tartini, inclusa la via IX Corpo) di lunedì, mercoledì, Nei verdi: il resto dopo la separazione, buste e imballaggi venerdì; sporchi per alimenti, mozziconi di sigaretta, cenere, Punta (da piazza Tartini fino al termine della Punta) grandi ossa, spazzatura, sacchetti per aspirapolvere, di martedì, giovedì, sabato. sabbia della toilette dei gatti, pannolini… Il deposito fuori orario viene considerato Nei biodegradabili: resti della preparazione del cibo(no violazione del decreto, per la quale è prevista una olio), alimenti, tovaglioli e salviette asciugamani di carta. multa.

DOVE deposito i rifiuti raccolti e differenziati? CONSIGLIO Negli appositi sacchi colorati nella via, Abitanti saltuari e tutti coloro che lasciate il CS davanti alla propria porta d'ingresso; della città prima delle ore 18.00 oppure prima I rifiuti di cucina nel contenitore marrone, nei sacchetti delle ore 22.00, potete consegnare tutte le frazioni biodegradabili ermeticamente chiusi, davanti alla propria porta d'ingresso; di rifiuti nelle isole ecologiche alle uscite del CS di Il vetro nel cassonetto verde nelle isole ecologiche alle Pirano: presso la fermata dell'autobus in via Dante, uscite del CS di Pirano: presso la fermata dell'autobus in vicino alle mura (via IX Corpo), in via Rozman, in via Dante, vicino alle mura (via IX Corpo), in via Rozman, in Strada degli olivi e in Punta. Strada degli olivi e in Punta.

Azienda pubblica OKOLJE Piran s.r.l.; Arze 1 b, 6330 Pirano N. tel.: 05/ 61750 00, Fax: 05/ 61750 15, 080 8815 www.okoljepiran.si, E-mail: [email protected] Pirano, agosto 2011 Gentili utenti! društva društva Nel centro storico (CS) di Pirano, avete ogni giorno a disposizione un servizio di smaltimento rifiuti moderno, con il sistema di raccolta differenziata »porta a porta« . Sfruttatelo al meglio, più di prima. Che la nostra Pirano sia più pulita e più bella. Vi offriamo un breve resoconto delle più importanti informazioni ed istruzioni, da custodire e utilizzare Grazie! Aktivno preživljanje počitnic Mladi gasilci PGD QUALI possibilità offriamo agli utenti del DOVE ricevo gli appositi sacchetti, l'ordine per Sečovlje gostovali servizio di smaltimento rifiuti nel CS di Pirano? i rifiuti ingombranti e tutte le informazioni? Raccolta differenziata »porta a porta« di tutte le frazioni, Presso l'ufficio dell'AP Okolje in via Salvore 13 v kampu v Fažani escluso il vetro«; (n.tel.: 05/6175079) presentando il buono; Consegna delle frazioni separate di rifiuti ogni giorno eccetto Orario dell'ufficio: giorni feriali dalle ore 7.00 alle 13.00; PGD Sečovlje prijateljsko so- Hrvaške. Letos so v kamp po- la domenica, d'estate ossia dal 1 maggio al 30 settembre mercoledì dalle ore 16.00 alle 17.00; sabato dalle ore deluje z različnimi društvi, med vabili tudi 9 mladih gasilcev in anche di domenica – davanti la propria porta oppure presso 8.00 alle 12.00, (pausa dalle 10.00 alle 10.30); drugim tudi z DVD Žminj 4 mentorje iz PGD Sečovlje, ki (Dobrovoljno vatrogasno dru- so od 15. Do 22.8. soustvar- le isole ecologiche alle uscite della città; All'ufficio potete consegnare i rifiuti quali olio di cucina, štvo) iz sosednje Hrvaške, ki jali bogat program druženja, Ritiro semplificato degli appositi sacchetti con il buono batterie, lampadine; uspešno deluje tudi na podro- zabave, iger, pridobivanja ga- Podmladek PGD Sečovlje je nova znanja nabiral na kampu v Fažani (Foto : Ariana Buzleta) mensile del bollettino di pagamento; čju dela z mladimi. Hrvaška silskega znanja in spretnosti ter Trasporto gratuito 2x all'anno fino a 2,5 m3 di rifiuti Tutte le informazioni al numero verde 080 88 15, gasilska zveza (HVZ) ima v Fa- veliko vodnih aktivnosti, med stva, uživali so v zabavnih in Tudi v Sloveniji je v gasilskih ingombranti su ordinazione dell'utente; tramite posta elettronica [email protected] e sul žani pri Puli kamp namenjen drugim tudi potapljanje z in- poučnih aktivnostih, predvsem društvih ogromno mladih, Ritiro gratuito 2x all'anno di rifiuti pericolosi presso il punto di sito internet www.okoljepiran.si, con la possibilità di gasilski mladini iz Hrvaške, štruktorjem. Ogledali so si bli- pa so odnesli s seboj nepozabna ki bi jim želeli podobnih do- raccolta mobile. proposte, commenti, critiche ed elogi sul profilo FB. kjer se čez poletje zvrsti okoli žnji Pulj, areno in akvarij. doživetja. živetij, zato pa bi potrebovali 1500 mladih. Prav letos so jim Vsi prisotni so bili nad takim Vsa zahvala gre predvsem prija- kakšno podobno letovišče za podaljšali pogodbo za 50 let. aktivnim preživljanjem poči- teljskemu društvu DVD Žminj mlade gasilce. Upam, da se bo V kampu so bungalovi in šo- tnic zelo navdušeni, saj so stkali oz. Gasilski zvezi Istrske župa- to kmalu zgodilo. tori za mlade iz različnih delov nova poznanstva in prijatelj- nije. Mirela Flego COSA metto negli appositi sacchetti? QUANDO posso deporre i rifiuti differenziati Mettiamo esclusivamente quei rifiuti, che sono raccolti, davanti alla propria porta? riportati nelle istruzioni stampate sui sacchi! I sacchi verdi, rossi e gialli ogni giorno, esclusivamente tra Rdeči križ Piran generalnega sekretarja Rdeče- sarno konzulata v St - Etiennu le ore 22.00 e le ore 7.00, eccetto la domenica – d'estate ga križa Slovenije dr. Danijela v bližini Liona si že vrsto let Nei gialli: imballaggio di plastica, metallo ossia dal 1 maggio al 30 settembre anche di domenica. Obisk Pirančanke, Starmana in sekretarke Ob- prizadeva predvsem v spodbu- e Tetra Pak, svuotato, schiacciato, senza tappo; Il contenitore marrone esclusivamente tra le ore močnega združenja Rdečega janju in povezovanju med dr- križa Piran, Valentine Klemše, žavama na področju turizma, Nei rossi: tutta la carta pulita, imballaggio di carta e 18.00 e le ore 20.00: Marciana (da via Dante fino a piazza častne konzulke ogledala naše edino mladinsko podjetništva in socilano - hu- cartone , disfatto e appiattito; Tartini, inclusa la via IX Corpo) di lunedì, mercoledì, Nei verdi: il resto dopo la separazione, buste e imballaggi zdravilišče in letovišče na slo- manitarnih projektov. venerdì; Republike Slovenije venski obali. S tovrstnim delovanjem je pri- sporchi per alimenti, mozziconi di sigaretta, cenere, Punta (da piazza Tartini fino al termine della Punta) Gosta sta izrazila željo po vse- čela že pred 20 leti v rodnem grandi ossa, spazzatura, sacchetti per aspirapolvere, di martedì, giovedì, sabato. v Franciji stranskem sodelovanju in po- Piranu, ko se je v sodelova- sabbia della toilette dei gatti, pannolini… Il deposito fuori orario viene considerato moči, predvsem na področju nju z Območnim združenjem Nei biodegradabili: resti della preparazione del cibo(no violazione del decreto, per la quale è prevista una V zadnjih dneh letošnjega ju- Pirančanka) dr. Tatjana Du- medgeneracijskega sodelova- Rdečega križa Piran, več let olio), alimenti, tovaglioli e salviette asciugamani di carta. multa. lija se je na delovnem obisku v mas - Rodica (na sliki desno). nja, povezovanja in nudenja vključevala v preskrbo števil- Mladinskem zdravilišču in le- S kolegom Saidom Bourdi, konkretne pomoči med mla- nih beguncev iz nekdanje Ju- tovišču RKS na Debelem rtiču parlamentarnim atašejem (in dim in starejšimi. goslavije. mudila častna konzulka Slo- častnim konzulom Maroka v Častna konzulka dr. Tatjana venije v Franciji (sicer rojena Franciji), sta si v spremstvu Dumas - Rodica, ki ima pi- Martina Udovičič DOVE deposito i rifiuti raccolti e differenziati? CONSIGLIO Negli appositi sacchi colorati nella via, Abitanti saltuari e tutti coloro che lasciate il CS davanti alla propria porta d'ingresso; della città prima delle ore 18.00 oppure prima I rifiuti di cucina nel contenitore marrone, nei sacchetti delle ore 22.00, potete consegnare tutte le frazioni biodegradabili ermeticamente chiusi, davanti alla propria cocktail bar di rifiuti nelle isole ecologiche alle uscite del CS di porta d'ingresso; plesni večeri Il vetro nel cassonetto verde nelle isole ecologiche alle Pirano: presso la fermata dell'autobus in via Dante, uscite del CS di Pirano: presso la fermata dell'autobus in vicino alle mura (via IX Corpo), in via Rozman, in via Dante, vicino alle mura (via IX Corpo), in via Rozman, in Strada degli olivi e in Punta. live dance music Strada degli olivi e in Punta. plaža Portorož, central beach z leve proti desni: Valentina Klemše, Said Bourdi, dr.Tatjana Dumas - Rodica, dr. Danijel Straman (Foto: Veronika Grmek - Vilhar) EXOTIC CLUB Azienda pubblica OKOLJE Piran s.r.l.; Arze 1 b, 6330 Pirano N. tel.: 05/ 61750 00, Fax: 05/ 61750 15, 080 8815 www.okoljepiran.si, E-mail: [email protected] Solni cvet - Avgust - stran 15 Pirano, agosto 2011 društva društva

TD Taperin Sečovlje ne delavnice, animacija, ples, lutkovna igra,…) v izvedbi Tudi letos veliko uspešno izpeljanih kulturne skupine Ščepec soli so dogajanje popestrili člani in članice TD Taperin Sečovlje s in dobro obiskanih prireditev svojimi izdelki, prikazom sta- rih običajev in nastop Pihalne- TD Taperin Sečovlje uspešno sodelovanju z Obalnimi galeri- • SIMON KASTELIC ga orkestra Skupnosti Italija- deluje 13. leto. Njegove aktiv- jami Piran odvijal na čudoviti naslov dela: Okus po morju / nov iz Buj. Seveda ni manjkala nosti potekajo celo leto, najpo- lokaciji med stoletnimi hrasti in TD Taperin Sečovlje/ niti solinarska družina. membnejši prireditvi pa sta tudi kostanji, na Krogu nad Sečovlja- • TEA PAŠKOV VUKOJE- Na šagri so bila podeljena pri- letos že izpeljani : XII. medna- mi. Obisk je bil izredno dober, VIĆ, Solaris/Občina Piran/ znanja za urejenost dvorišč, ki rodni slikarski Ex-tempore Se- veliko ustvarjalcev (okoli 150) • LJUBO RADOVAC, poteka pod imenom Najlepša čovlje v mesecu juniju in 11. in obiskovalcev, med njimi tudi Oljke / Avtocenter Udovič/ dvorišča in vrtovi v KS Sečo- Solinarska šagra, ki je bila 9. precej najmlajših. Mednarodno • IVA PEVALEK, naslov dela vlje. Prvo nagrado in priznanje Julija 2011. Obe prireditvi sta strokovno žirijo so sestavljali : Na rivi /Splošna plovba je letzos prejela družina Mrak delno financirani tudi s sredstvi Nives Marvin, Eugen Borko- Portorož/ iz Sečovelj. iz razpisa Občine Piran. Slikar- vsky in Štefan Turk. Nagrade za • ANDREJA GREGO- Sledil je zabavni del z bogatim ski Ex-tempore Sečovlje se je v likovna dela so prejeli: RIČ, Okus po soli / srečelovom in seveda okusno Soline,Pridelava soli d.o.o./ istrsko hrano. Člani TD Ta- • IVAN STOJAN RUTAR, perin so z obiskom, predvsem Soline /Casino Mulino/ številnih domačinov zelo zado- voljni. Podelili so tudi nagrade najl- TD Taperin Sečovlje se zahva- mlajšim in sicer v kategoriji do ljuje vsem sponzorjem in do- 11 let ter od 12 do 18 let. natorjem za njihove prispevke, Poleg nagrajenih likovnih del posebej pa se želi zahvaliti so med ustvarjalci izžrebali domači zdravnici Olgi Šinko- veliko praktičnih nagrad spon- vec Somrak, dr.med., ki vseh zorjev. 11 let brezplačno poskrbi za V mesecu juliju je bila v centru zdravstveno dežurstvo na pri- Sečovelj tradicionalna 11.Soli- reditvi. narska šagra. Poleg bogatega Prva nagrada je pripadla Simonu Kastelicu za delo z naslovom »Okus po morju« otroškega programa (ustvarjal- Mirela Flego

Zdravo preživljanje počitnic njimi spletajo tesna prijateljstva Tabornike Rodu Sergeja Mašere in tovarištvo. Taborniški odred - rod Serge- ja Mašere Piran je pred dvema Piran obiskal župan letoma praznoval pol stoletja in ob tej priložnosti so izdali tabor- Med 8. in 18. julijem 2011 se aktivnosti, ki jih ni malo. Žu- niški zbornik, kjer je v sliki in je na vsakoletnem taboru Rodu pan in podžupanja sta bila nad besedi predstavljenih vseh 50. Sergeja Mašere Piran zbralo pre- taborniki navdušena, saj sta vi- let aktivnega delovanja v piran- ko 60 otrok in mladostnikov iz dela, kako otroci in mladostniki ski občini. Letošnji tabor je do- piranske občine, starih od 5 do zdravo preživljajo svoje počitni- kaz, da taborništvo med mladi- 12 let. Na taboru so pod bu- ce, stran od vsakdanjega vrveža, mi priljubljeno in da taborniški dnim očesom vodnikov aktivno brez elektrike in kako se med rod raste naprej. preživeli 10 dni v naravi. V četr- tek 14. julija 2011 sta jih z obi- skom presenetila župan Občine Piran Peter Bossman in podžu- panja Občine Piran Meira Hot. Otroci so po začetnem postroju gostoma razkazali tabor in jima navdušeno predstavili vse svoje

Solni cvet - Avgust - stran 16 vzgoja in izobraževanje vzgoja in izobraževanje

Obiski delfinov v našem morju vse pogostejši Navadni delfin - nenavadni obiskovalec v Tržaškem zalivu

V Tržaškem zalivu imamo v na morje, da bi zadevo preverili. zadnjem letu nenavadnega V samem pristanišču smo našli obiskovalca, saj se na tem ob- dva delfina, mamo in mladiča. močju zadržuje navadni delfin Kmalu smo ugotovili, da gre za (Delphinus delphis), ki ga raz- navadna delfina, vrsto, ki je v Ja- iskovalci društva Morigenos v dranskem morju postala izredno sodelovanju z biologi morskega redka. Živali smo fotografirali za morskih sesalcih. Mama in mla- bo iskal družbo človeka, utegne rezervata Miramare spremljamo individualno identifikacijo, oce- dič sta bila v omenjenem prista- to biti dolgoročno nevarno tako že več kot eno leto. To je vrsta, nili njuno stanje in redno beleži- nišču vse do februarja letos, ko zanjo, kot tudi za ljudi. ki je bila nekoč v Jadranskem li njuno vedenje. Samica je bila je mladiček izginil, samica pa je Navadni delfin je bil nekoč ena morju pogosta, danes pa je na videti zdrava, mladič pa je kazal kmalu po tem zapustila pristani- najbolj razširjenih in pogostih tem območju ne najdemo več in znake zdravstvenih težav. Fo- šče. Od takrat jo občasno sreču- vrst delfinov v Sredozemlju. jo obravnavamo kot regionalno tografije hrbtne plavuti samice jemo na različnih drugih lokaci- Danes je vrsta v Sredozemskem izumrlo. smo posredovali kolegom inšti- jah v Tržaškem zalivu. Videti je merilu ogrožena, v vzhodnem V juniju 2010 smo v društvu tuta Tethys v Grčiji in ugotovili, zdrava in pogosto zelo razposa- Sredozemlju pa so postali zelo Morigenos od kolegov iz mor- da je bila pri njih že opažena. To jena. Zanjo je v tem trenutku redki. Zakaj je ta samica pripla- skega rezervata Miramare prejeli pomeni, da je na svoji poti pre- zelo pomembno, da jo ljudje ne vala tako daleč in ostala tukaj, obvestilo o dveh delfinih ne- plavala vsaj 1000 km, kar je do- nadlegujejo in z njo ne skušajo zaenkrat ostaja skrivnost. znane vrste, ki sta bila opažena slej najdaljša zabeležena pot za vzpostaviti kakršnegakoli stika. nedaleč od pristanišča Monfal- navadnega delfina. O tem smo Za divje živali je prav, da ostane- Avtor besedila in fotografije: cone (Tržič) več dni zapored. letos poročali tudi na mednaro- jo divje. Če ta delfinka slučajno Tilen Genov, Nemudoma smo se odpravili dnem znanstvenem kongresu o postane t.i. »socialni delfin«, ki društvo Morigenos

Dan delfinov svojega delovanja. V ta namen so bile v gledališču Tartini, po Društvo Morigenos je praznovalo multimedijskem predavanju, slavnostno podeljene tudi za- hvale njihovim dolgoletnim jubilejno 10. obletnico delovanja podpornikom, kasneje pa so skupaj s podžupanom Gašpar- Društvo Morigenos je v nede- Dan Delfinov. Tako obisko- Otroci so navdušeno ustvarja- jem Mišičem razrezali še roj- ljo, 21. 8. 2011 na Taritnijevem valci kot organizatorji so bili li v ustvrajalnih delavnicah na stnodevno torto. trgu v Piranu organiziralo že 7. z dogodkom zelo zadovoljni. temo morja, oba vodena izleta Zvečer, so se navzoči zabavali z ladjico Solinarko sta bila pol- ob plesnih točkah državne- na. Ljudje so si z zanimanjem ga prvaka Jureta Gostinčarja, ogledovali in prebirali informa- predstavi pantomime gospoda tivno razstavo o kitih in delfi- Andrésa Valdésa in koncertu nih pri nas, ki je bila otvorjena skupine Kingston. posebej na ta dan, saj društvo Morigenos letos praznuje 10 let Ana Hace, društvo Morigenos Gostilna – Trattoria »Beli Križ« Belokriška 15, Portorož VSAK DAN od 7.00 do 23.00 INFO + REZERVACIJE 05 674 5005 Multimedijsko predavanje o delfinih v gledališču Tartini •

Solni cvet - Avgust - stran 17 vzgoja in izobraževanje vzgoja in izobraževanje

Otroke in mladostnike vabimo na druženje odraščanja ter jim zagotoviti znanja, izkušnje in veščine, ki V novem šolskem letu nekaj novosti jim bodo pomagale, da uspe- šneje rešijo naloge, ki jih v tem razvojnem obdobju neiz- v Mladinskem EPI Centru Piran ogibno čakajo. Adolescenca je eno od najbolj občutljivih ra- Športni in mladinski center Pi- tnih počitnic. V dopoldnevih so spoznavali okoliške lepote zvojnih obdobij in predstavlja ran, Mladinski EPI Center Pi- so si otroci v družbi mladin- narave, predvsem pa se učili svojevrstno križišče za življenje ran je v lanskem letu deloval po skih delavcev Mladinskega EPI socialnih in drugih veščin ter vsakega posameznika. V na- ustaljenem ritmu dogajanja in Centra Piran ogledali okoliške poskusili poskrbeti zase (kuha- slednjem šolskem letu načrtu- z nekaj novostmi. Sprememba zanimivosti, preživljali čas v nje, pomivanje, pospravljanje, jemo projekt izvajati na vseh urnika se je izkazala kot dobro- naravi, popoldnevi pa so bili ...). treh slovenskih osnovnih šolah došla, Mladinski EPI Center rezervirani za ustvarjalne te- Občasno smo v naših prosto- v Občini Piran. je bil za otroke in mladostni- matske delavnice. Program rih gostili učence OŠ Cirila Začelo se je novo šolsko leto ke na razpolago od 12,00 do smo organizirali z odličnim so- Kosmača Piran, CKSG Porto- in z njim spet nekaj novosti 20,00 ure, v času počitnic od delovanjem Vrtca Mornarček rož in drugih sorodnih insti- v Mladinskem EPI Centru tucij, z namenom tematskega Piran. Otroke in mladostni- ustvarjanja. ke vabimo na druženje vsak dan med tednom od 12,00 do V sodelovanju s CSD Piran 20,00 ure. smo nadaljevali z organizacijo REDNA DEJAVNOST se usposabljanj za prostovoljce. S izvaja vsak dan od 12,00 do sodelovanjem z Inštitutom Ek- 17,30 in sicer Info točka, ko sodus-Z pa smo si zaposleni v nudimo raznovrstne informa- Mladinskem EPI Centru Piran cije, Učna pomoč, ko poma- zagotovili kvalitetno strokov- gamo učencem OŠ pri učenju no izobraževanje. in opravljanju domačih nalog, Svetovanje, ko pomagamo Novost v lanskem šolskem odgovoriti na vprašanja, na letu je bil tudi Projekt „Mla- katera morda še ni odgovora, dinske delavnice“. Nosilec in Ustvarjalne delavnice: ustvar- avtor projekta je Društvo za janje s slanim testom, risanje preventivno delo Ljubljana, na folijo, steklo, kuhanje, iz- Mladinski EPI Center Piran delovanje preprostih glasbil pa ga je kot izvajalska orga- in družabnih iger in še in še, Umetnik Vasko Vidmar je s predstavitvijo navdušil mladostnike nizacija organiziral na OŠ Se- Klubski program: šah, nami- čovlje. Namen Projekta »Mla- zni nogomet, namizni tenis, 9,00 do 15,00, za otroke v Pro- Piran. dinske delavnice« je pomagati družabne igre, ogled TV od- gramu počitniškega varstva pa Tudi drugi programi so bili otrokom in mladostnikom pri daje, poslušanje glasbe. Redne od 7,30 do 16,00. V Luciji je dobro obiskani (gledališka odraščanju. S programom se dejavnosti so brezplačne. enota Mladinskega EPI Centra skupina, učenje tujih jezikov, mladim v zgodnjem obdobju Piran (v Farosu) bila odprta Hip-Hop,...), z naketarimi adolescence ponudi oporo in ORGANIZIRANE DEJAV- vsak delovni dan od 14,00 do bomo nadaljevali v novem pomoč pri soočanju z izzivi NOSTI se dogajajo enkrat 18,00, v času počitnic pa od šolskem letu. Sicer pa je reden 10,00 do 14,00. klubski program nudil sprosti- tev in zabavo otrokom in mla- Za otroke in mladostnike smo dostnikom, ki so svoj prosti v lanskem šolskem letu uvedli čas preživljali v Mladinskem še nekaj novosti, poleg že usta- EPI Centru. Deležni so bili ra- ljenega programa. Obisk je bil znovrstnih informacij, pomoči dober. pri učenju in opravljanju do- AVTOKLEPARSTVO in LIČARSTVO VULKANIZERSTVO • SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV Posebej dobro obiskan je bil mačih nalog, ustvarjali so pri Program počitniškega varstva, kreativnih delavnicah, idr. namenjen otrokom od 1. do GSM: 041/ 860 761 Tel. 05/ 677 31 25 • Fax.:05/ 677 76 67 4. razreda osnovnih šol v Ob- Na Poletnem mladinskem ta- Šolska ulica 5, Lucija • 6320 Portorož čini Piran. Organiziran je bil v boru se je deset mladih skupaj e-mail: [email protected] času vseh kratkih počitnic med z mladinskimi delavci zabavalo šolskim letom ter v času pole- in sproščalo na Mežakli, kjer

Solni cvet - Avgust - stran 18 vzgoja in izobraževanje vzgoja in izobraževanje

novinarji (Izdelovanje glasila, štrukcije, Razstave, Seminarji brezplačno) in Filmski kotiček in usposabljanja, Prostovolj- (ogled filmske predstave, brez- stvo, Izleti, idr. plačno); vsak zadnji petek ob V enoto Mladinskega EPI 18,00 - Predavanja (Potopisna Centra Piran v Luciji (Faros) in druga predavanja, brezplač- vabimo otroke in mladostni- no). ke na druženje vsak dan med tednom od 14,00 do 18,00 OSTALE DEJAVNOSTI se ure (info točka, učna pomoč, izvajajo občasno in sicer Pro- družabne igre, računalnica, gram počitniškega varstva za pogovor, predavanja, delavni- otroke od 1. do 4. razreda OŠ ce, svetovanje, druženje, idr). (vse kratke počitnice med šol- skim letom in poletne počitni- Dejavnosti Mladinskega EPI ce, 6 €/dan), potrebna predho- Centra Piran sofinancira dna prijava!; Poletni Mladinski Športni in mladinski center tabor (za mladostnike od 12. Piran iz pridobljenih sredstev do 15. leta, simbolni prispe- Občine Piran in razpisa Ura- tedensko in sicer: vsak pone- Radmila Macura, diplomirana vek), potrebna predhodna pri- da RS za mladino. deljek od 18,00 do 19,30 - italijanistka, UN); vsak četrtek java!, Rojstnodnevne zabave za Gremo se gledališče (»Če te je od 17,00 do 18,30 (od 6. do otroke (v naših prostorih si je Pokličete ali pišete nam lahko vedno zanimalo, kako nastane 10. leta) in od 18,30 do 20,00 moč organizirati otroško roj- na: 041 71 91 33 in gledališka predstava in kako se (od 11. do 15. leta) - Hip- stnodnevno zabavo vsako so- [email protected] igralec nauči strani in strani -Hop (»Spoznali boste vrsto boto in nedeljo popoldan, 25 besedila, bodo gledališka dru- novih korakov in gibov, ki jih €), potrebna predhodna naja- Dobrodošli v septembru! ženja pravi prostor zate.« Sa- uporabljajo današnji hip hop va! ter Domači in mednarodni manta Kobal, dramaturginja); plesalci v video spotih in na projekti, Mreža INFOMLAD, Patricija Lovišček, vsak torek od 18,00 do 19,30 plesnih tekmovanjih.« Ana Le- Sejmi, Raziskovalna dejavnost, Vodja Mladinskega - Učimo se šivati z Ensi (»Si snik, plesalka; Siniša Bukinac, Informiranje in svetovanje, In- EPI Centra Piran želiš biti oblečen/a po svojem učitelj in plesalec); vsak petek okusu? Zakaj bi kupoval/a, če od 16,30 do 18,00 - Računal- lahko kaj starega posodobiš? niške delavnice (»Skupaj bomo Lahko si celo sam/a kaj zaši- spoznali, da je računalnik lahko ješ! Iz preprostega lahko na- tudi koristna škatla, ki ponuja rediš nekaj posebnega!« Ensi še kaj več kot igrice in brskanje Pečar, konfekcijska modelar- po spletu (OK - saj je tudi to ka); vsako sredo od 17,30 do lahko koristno).« Roman Sta- 18,30 (od 6. do 9. leta) in od rin, predavatelj). Potrebna je 18,30 do 19,30 (od 9. do 12. predhodna prijava do 23. 9. leta) – Ure italijanskega jezi- 2011! Prispevek za Organizi- ka skozi igro za otroke (»Več rane dejavnosti je 5 € mesečno kot jih znaš, več veljaš. In če za posamično dejavnost. Doga- je temu tako, zakaj ne bi začeli ja pa se še: vsak 1. in 3. petek kar pri jeziku naših sosedov?“ od 18,00 do 20,00 - Mladi

Solni cvet - Avgust - stran 19 vzgoja in izobraževanje vzgoja in izobraževanje

55. obletnica GŠ Piran Glasbena Igra FIGOV TOP

27. junija je v Tartinijevem šek in člani gledališke skupine gledališču Piran spet oživela Talia pod mentorstvom Saman- glasbena igra Figov top, na be- te Kobal, ki je igro tudi režirala. sedilo Dimitrija Kralja in glas- Celotno predstavo je vodila diri- bo Bojana Glavine. Izvajalci so gentka Amanda Vidic. Tartinije- bili učenci godalnega orkestra vo gledališče je bilo polno in vsi nas počastila tudi župan Občine Mestni eminenci se spreta za- GŠ Koper pod mentorstvom so navdušeno in z velikim aplav- Izola, mag. Igor Kolenc in pod- radi lastništva nad drevesom, Amande Vidic, učenci mladin- zom počastili vse nastopajoče, ki župan Občine Piran g. Gašpar natančneje – zaradi lastništva skega pevskega zbora GŠ Koper so vrhunsko opravili svojo na- Gašpar Mišič. Osnovna tema sence figovca. Mejnik je namreč pod mentorstvom Maje Cilen- logo, s svojo prisotnostjo pa sta glasbene igre Figov top izhaja nekdo prestavil v korist Izole. iz starodavne izolske legende o Kdo? V zaplet posežejo naravne sprtih mestih – Izoli in Piranu. sile. Piran napove vojno….Glas- Pirančani v tej »vojni« izdelajo beno igro Figov top povezujeta top iz figovca in gredo z njim »Štrigona«, ljudska čarovnika, ki nad Izolane. Toda figov top se na poskrbita, da vse poteka gladko, »trabakuli« pred Izolo raztrešči. predvsem pa po njunih željah. Pirančani, misleč, da v Izoli že Prvič je bila igra izvedena leta preštevajo mrtve, slavijo veliko 2002 v Izoli na Manziolijevem zmago. Vendar pa v Izoli zgolj trgu ob 50. obletnici GŠ Izola. igrajo/tolčejo »moro«… Tokrat pa je z uprizoritvijo pra- Vojna izbruhne zaradi velikega znovala svojo 55. obletnico GŠ figovca, ki raste nad Ronkom, Piran. na meji med Piranom in Izolo. GŠ Piran

Stkana nova prijateljstva teljstva in simpatije. Tudi med nami samimi, predstavniki Učenci Centra za korekcijo naše šole, so se spletle nove ali poglobljene vezi. Bolje smo se spoznali, saj smo polnih pet govora in sluha Portorož v Belgiji dni preživeli skupaj. Na koncu vsakega dne smo imeli refleksijo Konec maja smo učenci in uči- To so bili predstavniki dveh najdljivosti. Daleč najuspešnejša minulega dne, kjer je vsak lahko telji CKSG Portorož v okviru nemških šol, ene belgijske in ene in najbolj priljubljena skupna povedal, kaj mu je najbolj ostalo evropskega projekta »365 Ha- angleške. aktivnost vseh naših učencev, v spominu oziroma kaj je želel ppy days – working together Vsak dan smo v različnih delav- kjer nepoznavanje tujega jezika deliti z drugimi. Učili smo se to improve behaviour« obiskali nicah razvijali svoje talente ali ni nobena ovira, je bil plesni prisluhniti drug drugemu. Ob Antwerpen v Belgiji. Tam smo se naučili kakšne nove spretno- večer. Nikakršnih razlik ni bilo družabnih igrah smo se tudi do se pet dni družili s predstavniki sti. Preizkusili smo se v afriških med našimi, belgijskimi, nem- solz nasmejali. Vsi smo se vrni- štirih evropskih šol, ki so bile plesih, igranju na afriške bobne, škimi ali angleškimi učenci. li domov bogatejši za eno lepo, vključene v isti evropski projekt. izdelovanju glasbil iz kovine in Vsi so rajali in se veselili skupaj. nepozabno izkušnjo. O tem, tiskanju na bombažne vrečke Lepo jih je bilo videti, tam, na kakšno hrano imajo, kdaj so ali na karton. Poseben izziv so plesišču, različnih barv kože, las, nekateri naši učenci hodili spat, predstavljale športne igre, kjer različnih starosti in brez kakr- kako je en naš učenec na letali- so nas pomešali z drugimi pred- šnih koli predsodkov. Krasno! škem stranišču pozabil jakno z stavniki, tako so bile športne To njihovo pristno veselje je bilo letalsko karto, pa kdaj drugič. ekipe mednarodne. Prepuščeni tako nalezljivo, da smo se jim Današnje sporočilo je samo eno: smo bili samemu sebi, pozna- pridružili še mi, učitelji! imeli smo se zelo lepo! vanju angleščine – ki je bila naš V tednu, ki smo ga prežive- povezovalni jezik od prvega do li skupaj, so se med našimi in Ksenija Funa, zadnjega dne – in naši lastni iz- tujimi učenci stkala nova prija- učiteljica iz CKGS Portorož

Solni cvet - Avgust - stran 20 comunità degli italiani comunità degli italiani

115 anni fa a Pirano si inaugurava il monumento al virtuoso del violino a cura di Kristjan Knez Le rappresentanze sfilano quin- in senso lato. Quella giornata fu Municipi di Venezia e Padova, di dinanzi il monumento che è seguita da innumerevoli giornali il podestà di Trieste dott. Pitte- un’opera d’arte pregievolissima. regionali ma non solo. Partico- ri, numerose rappresentanze di La statua in bronzo del Tarti- lare attenzione fu riservata dai Società artistiche. ni, per la posa, per la genialità fogli del Regno d’Italia i quali Nelle prime ore del mattino dell’espressione, ricorda alquan- offersero ai lettori interessanti e arrivarono ben quindici piro- to quella di Goldoni dello stesso ricchi resoconti e/o commenti scafi in gita di piacere, per la artefice, che trovasi a Venezia. su quella giornata, che contribuì maggior parte da Trieste. Sono Sullo zoccolo, stile roccoccò, c’è ad accendere non poche polemi- arrivate dall’Istria otto Bande questa iscrizione: che, specie nel campo politico musicali, le quali percorrono la avversario, quello rappresentato città suonando allegre marcie, e A da croati e sloveni, e al contempo si calcolano a 20,000 i forestieri GIUSEPPE TARTINI si accentuarono i sospetti delle arrivati. L’ISTRIA autorità asburgiche nei confron- Alle undici, nella sala del palazzo MDCCCXCVI. ti dei leader liberalnazionali, tra municipale, un edificio nuovo, i quali spiccava indubbiamente stile rinascimento, sormontato Lo scultore Dal Zotto riceve le il battagliero podestà piranese dal veneto leone, ebbe luogo il più vive felicitazioni. La folla gli Domenico Fragiacomo. solenne ricevimento delle ra- fa un’ovazione. Per ricordare quella pagina di ppresentanze e degli ospiti più Sono trascorsi 115 anni dalla ce- storia cittadina riproduciamo cospiqui (sic). Pirano, 2, ore 20,50 lebrazione solenne che consegnò l’articolo che “La Stampa” di Porse il saluto il podestà dott. Alle 14 ha luogo il banchetto di il monumento dedicato al cele- Torino pubblicò in prima pagi- Fragiacomo, con nobili, elevate cento coperti veramente suntu- bre violinista alla città di San na il giorno successivo a quella parole. Festeggiatissimo lo scul- oso, durante il quale regnò sem- Giorgio e all’Istria intera, opera celebrazione. tore Dal Zotto, veneziano. pre la più grande animazione. dello scultore veneziano An- Alle dodici, nella piazza princi- Tutti i brindisi sono improntati tonio Dal Zotto. Il medesimo L’inaugurazione del monu- pale, ha luogo la solenne ceri- al più alto patriottismo. Si brin- fu sistemato nella centrale pi- mento a Giuseppe Tartini. monia dello scoprimento. da all’arte italiana che affratella azza cittadina, ottenuta grazie Una festa patriottica istriana Tenne il discorso inaugurale, i cuori. all’interramento del mandra- X ci telegrafa da Pirano, ore che fu un’apologia del Tartini, È acclamatissimo il discorso del cchio che si incuneava nel cen- 17,35: il dott. Bubba, presidente del conte Valier, rappresentante di tro urbano e lambiva gli edifici La ridente città istriana è pave- Comitato; rispose il podestà Venezia, il quale evoca eloquenti che si affacciavano su quello sata a festa. Dalle case pendono Fragiacomo, dichiarandosi lieto ricordi storici. Pervennero molti specchio di mare. La festa di arazzi e festoni. Gli edifizi pub- di prendere in consegna così in- telegrammi di adesione anche domenica 2 agosto 1896, oltre a blici sono imbandierati. signe opera d’arte. da Venezia, Roma, Padova, To- rivestire un importante appun- Dovunque archi di trionfo, Il discorso del podestà di Pirano rino. tamento con la cultura, per i antenne con bandiere. Il por- è improntato ad un elevatissimo Dopo il banchetto nelle tre pi- liberalnazionali e in generale per to, vaghissimo, pittoresco, è patriottismo e desta vero entu- azze Tartini, Portadomo e San gli Italiani di questo territorio fu tutto una festa di colori. Per siasmo. Rocco vengono eseguiti dalle uno dei maggiori avvenimenti assistere all’inaugurazione del Al momento in cui cadono i otto Bande musicali applaudi- di fine Ottocento, che parlava di monumento a Tartini sono ar- veli la folla erompe in clamoro- tissimi concerti. Si ripete l’inno amor patrio e al tempo stesso dei rivati tutti i podestà e deputati si evviva, mentre il coro di 200 di Smareglia, che ebbe confer- legami con Venezia e con l’Italia dell’Istria, i rappresentanti dei voci intuona l’“Inno a Tartini” mato il successo. A sera la città versi di Silvio Benco, redatto- s’illumina come per incanto. Le re dell’Indipendente, musica feste tartiniane si chiuderanno del maestro istriano Smareglia coi fuochi artificiali e con la fan- (l’autore della Preziosa o delle tastica illuminazione del porto. Nozze Istriane – N.d.R.). L’inno che contiene una frase (“La Stampa. larga, ispirata, suscita un vivo Gazzetta piemontese”, entusiasmo e viene replicato. Torino 3 agosto 1896, p. 1)

Solni cvet - Avgust - stran 21 občani pripovedujejo občani pripovedujejo

Pripovedovalci zgodb Pirančanka Tončka Senčar na največjem evropskem festivalu pripovedništva

V avstrijskem St. Poltnu pri Kot je povedal Tegetthoff je to ni oblekici, ki je osupnila tudi Dunaju je junija potekal med- največji evropski festival pripo- avstrijsko občinstvo. Bilo je leta narodni festival pripovedovalcev vedovalcev zgodb, ki ga orga- 1942 v taborišču Trebnitz, kjer zgodb, ki ga že 23 let organizira nizira od leta 1988. Je za po- jim je Rdeči križ vsake toliko tudi mnogim Pirančanom znan dobnim festivalom v ZDA tudi časa razdelil kaka oblačila. O Tončka Senčar avstrijski pisatelj Folke Teget- drugi najstarejši tovrstni festival tem je tako kot v Avstriji pri- thoff. Letos je k sodelovanju na na svetu, odvija pa se pod naslo- povedovala tudi nam: »Na vrhu vedala, da je, ko jo je v taborišču festivalu pritegnil tudi Antonijo vom Kaj pripoveduje življenje?. kupčka oblačil zame je bila lepa videla v tisti beli svileni oblekici Tončko Senčar, številnim ge- Letos je na njem poleg Tončke bela svilena oblekica. Take še srečno kot princesko, v njej vi- neracijam dobro znano in pri- Senčar nastopilo še nekaj dru- nisem videla. Prav na rahlo sem dela punčko, ki jo je nosila pred ljubljeno upokojeno piransko gih pripovedovalcev svojih ži- se jo dotaknila in spreletel me je njo. »Bila je taka kot ti, le da je učiteljico, ki je tudi predsednica vljenjskih zgodb iz celega sveta, poseben občutek. Začela sem jo imela temne lase in temne oči.« krajevnega odbora piranskega med njimi eden najbolj znanih gladiti, otipavala sem gumbke, ji je dejala in na njeno spraševa- Društva izgnancev Slovenije. avstrijskih psihiatrov univ. prof. rokavčke. Ne vem koliko časa bi nje, kako to ve, dodala, da ve, Na festivalu je z njo iz Sloveni- Max Friedrich, gledališki igralec jo še občudovala, ko mi je mama ker je bila Židinja in da je tako je nastopila še istrska glasbena Erich Schleyer iz Nemčije, pred- rekla, če je ne bom pomerila. kot še mnogih drugih ni več. Ta- skupina Vruja, ki je prav tako stavnica muslimanske skupnosti Kar poskočila sem od veselja in krat je mami padla v objem, v jo stisnila k sebi, da sem občuti- mislih pa je videla deklico v obe- la vso svilnato mehkobo in celo li oblekici in temnih las ter oči. njen poseben vonj. Pomerila Na festivalu je Senčarjeva v po- sem jo, zelo mi je pristajala, kot govoru Tegetthoffu povedala, da bi bila narejena zame, poču- da tega, kar se ji je kot otroku tila sem se kot princeska ali kra- zgodilo v štirih letih taborišč, ljična v pravljici. Kar videla sem, ne bo nikoli pozabila, vendar da kako mi pristaja, čeprav ni bilo za to ne krivi nemškega naroda nikjer v sobi ogledala. V tistem ampak politike. »Kasneje sem trenutki sem bila najsrečnejši večkrat obiskala nemške kraje in človek na svetu. Pomislila sem, nemške družine, veliko prijate- kdo jo je sešil, katera punčka ljev imam v Nemčiji in Avstriji, jo je nosila, zakaj jo je podarila obe državi ne obiskujem samo Rdečemu križu, lahko bi jo pro- kot turistka, ampak tudi kot navdušila z na posebnih instru- v Avstriji Amina Bagajathi, zna- dali, podarilo komu drugemu… gost tamkajšnjih družin. Tako mentih predstavljeno glasbo na jazz pevka avstrijskega pore- V hipu sem imela toliko vpra- bogatim znanje nemščine in treh narodov Istre. kla iz Izraela Timna Brauer in šanj a nobenega odgovora. Opa- skupaj z njimi gradimo mostove Folke Tegetthoff je avstrijski Folke Tegetthoff. zila pa sem, da mama ni kazala prijateljstva.« pravi Tončka Sen- pravljičar, pisatelj in pripovedo- Tončka Senčar, ki jo Pirančani nobenega navdušenja, kar sem ji čar, ki ima v spominu še mnogo valec zgodb, ki je napisal okoli ogovarjajo kar s tovarišica, v ro- skoraj zamerila.« življenjskih in nič manj poučnih 40 knjig. Že vrsto let obiskuje dnem kraju Zgornji Obrež blizu Po vojni so se vrnili domov in zgodb. Tudi na pobudo Folke Piran, tu ustvarja in išče navdih, Brežic pa jo najbilj poznajo kot leta 1946, ko se je pripravljala Tegetthoffa jih namerava preliti tako da je tako rekoč Pirančan. Glogovškovo, je avstrijskemu na birmo in so ji sešili belo, a na papir. Svojo ljubezen do Pirana je ujel poslušalstvu pripovedovala, mnogo skromnejšo oblekico, jo v kar nekaj pravljic in med dru- kako so jo Nemci leta 1941 kot je mama stisnila k sebi in ji po- Janez Mužič – podpalmo.si gim je tu spoznal tudi Tončko 6-letno deklico iz Zgornjega Senčar, katere zgodba iz delov- Obreža s straši in bratoma ter Z Vami že 20 let! VPIS V JEZIKOVNE TEČAJE nega taborišča v času internacije tako kot še 63.000 Slovencev, v drugi svetovni vojni v Nemčiji izselil v Nemčijo, kjer so zame- • do 20. septembra 2011 • ga je tako presunila, da jo je po- njali več taborišč. Na srečo se je vsaka 20. ura BREZPLAČNA • darilo ob vpisu vabil, da jo sama predstavi tudi po vojni družina vrnila domov, Tel: 05/625-04-00 na festivalu pripovedovalcev njej pa je v spominu še zlasti www.nista.si zgodb v St. Poltnu. ostala zgodba o njeni beli svile- ANG, NEM, ITA, FRA, ŠPA, PORT, JAP, RUŠ, MAK, SLO

Solni cvet - Avgust - stran 22 občani pripovedujejo občani pripovedujejo

Intervju Spomini učiteljice Luiselle Ravalico iz Pirana

Luisella Ravalico se je rodila v Pi- mi, obutimi v nogavičke, čevljev To je bila tudi umetnost petja, ranu, na Punti, v Calle pescatori, pa nisem marala. ki je bila v Piranu zelo zaželjena. 17. aprila 1944. None so nam prepevale najpo- Takole pripoveduje o svojem Kje pa ste preživeli otroštvo, membnejše arije iz oper. Že od prvem dnevu, ko je prijokala na in kakšne igre ste se igrali? malega smo imele to v ušesih. svet: »Otroštvo sem torej preživela Zato se med urami petja nismo »Moja mama je imela pri sebi na trgu pred cerkvijo Marije od zmrdovale. Do četrtega razreda Lusiella Ravalico babico, ki je pomagala pri poro- zdravja, v Spacalovi hiši. Kot osnovne šole sem torej še žive- du. Na drugi strani je bil moj otroci smo se igrali različne igre: la na Punti. V petem razredu pretrpela v življenju, je spreme- tata. Torej sem rojena doma. loviti se, guardia e ladri, skriva- ne več. Takrat smo se preselili v nila v pozitivno. Delala se je, kot Umili so me in me oblekli, in me ti se, papagal, che ora fa. To se hišo, v kateri živim še sedaj. da ni nič. To je bila velika pred- že ni bilo več. In kaj je naredil igra tako: eden je papagallo in nost Pirančanov: delati se, kot da moj oče? Vzel je eno lepo pregri- je obrnjen k zidu, ostali pa de- Kje ste se šolali in kakšne šole ni nič in vse skriti. Z nasmehom njalo in me odnesel naravnost v lajo majhne korake; lahko je to ste dokončali? na ustih sprejeti vse težave tega oštarijo. »Eccola qua, la ze nata!«, un passo de formiga, un grande Naj poudarim, da sem bila že sveta in z ljubeznijo iti naprej.« je rekel. Bila sem tam v sredini in de leone, un salto de canguro… kot otrok zelo radovedna. »Vse gledal me je ves zadovoljen in vsi Tako, kot ukaže papagallo, ki šole sem naredila v Piranu, tudi Kaj pa vaša prva zaposlitev? mornarji, vsi, ki so bili takrat v je pri zidu. Ko sem imela šest, gimnazijo. Potem sem šla učit Kako ste se znašli? oštariji, so nazdravili, ker je bila sedem let, smo se deklice igrale kot gimnazijka, z osemnajstimi »Z osemnajstimi leti sem torej rojena Luisella.« gospe. To je prav tipična igra, ki leti. Šolo sem končala junija, postala učiteljica, sprva brez na- smo se jo igrali na Punti. Nekoč septembra sem bila že učiteljica. ziva. Bila sem na smrt prestraše- Nadaljuje s spomini: »V tej Ri- hišne kleti niso bile tako grde, Ob delu sem študirala za učitelji- na, še bolj zaskrbljena. Spraše- biški ulici sem tudi živela. Tukaj kot so danes, polne vlage, pajkov, co. Vpisala sem se na Pedagoško vala sem se, ali me bodo otroci sem tudi shodila. Spomnim se, insektov, škatel, smeti… Ne, kle- akademijo v Ljubljani. Ostala razumeli, ali jih bom kaj naučila, kako sem potem tekala po ozki ti so bile kot še ena soba, ki je sem na tem nivoju, ker mi ni me bodo kritizirali…Takoj sem uličici… Iz Ribiške ulice smo bila del zgornjega nadstropja. Ko bilo do tega, da bi postala pro- začela z recitacijami, gledali- se preselili k svetilniku, kjer je je bilo vroče, so se ženske v Pira- fesorica. Všeč so mi bili majhni ščem. Želela sem, da se otroci cerkev Marije od zdravja. Tam nu preselile iz gornjih nadstropij otroci. To mi je bilo dovolj. Bile predstavijo v živo, da recitirajo, je bila tudi hiša s številko 4, kjer v hladne in vlažne kleti. In tako smo tri sošolke: jaz, Mariza in govorijo, se izražajo. Moji učen- je potem živel slikar Spacal. Tam je klet postala poletna kuhinja. Elia. Učile smo v Strunjanu, ci so bili pripravljeni recitirati, sem nadaljevala svoje otroštvo. Kleti so bile čiste. Tu so ženske Portorožu in Piranu. Kolega Un- peti…Opogumljala me je tudi Pred to hišo je velik trg, tam sem poleti kuhale, jedle, živele. Pred- ghetti nas je podpiral. Saj takrat učiteljica slovenščine, Mirella tekala, se igrala tisoč starih iger, vsem je bila to kuhinja. In v teh visoka šola še ni bila obvezna, Arzenšek, ki je imela vedno v fantovski družbi. Ro- kleteh smo se igrale gospe. Mami lahko si kljub temu učil. Profe- podoben značaj kot jaz. Bila je jena sem v letu 1944, takrat se smo vzele dolge obleke, dovolj je sorji v Ljubljani so bili presrečni, odprta, rojena za dajanje, ljubite- dečki in deklice niso mešali pri bila spalna srajca, čevlje s peto. In niso mogli razumeti, kako to, da ljica umetnosti izražanja. V tem igri, v razredih so komaj začeli smo se igrale gospe, ki so šle pit so se te tri Italijanke vpisale na je tisti »zakaj« našega bivanja. uvajati mešane skupine. Igrala čaj k sosedi ali prijateljici, ki go- akademijo v Ljubljani in študi- Če ne znaš povedati, kaj misliš, sem se kot kak fantalin. Poleti vorijo in opravljajo svoje može. rale v slovenščini. Jaz sem bila te ne bodo razumeli. Če te ne sem bila vedno v kratkih hlačah, Šle smo na sprehod in tako smo »traktor«, ki je vse skupaj vlekel razumejo, te ne poznajo. Če te z lasmi, ostriženimi na kratko, se igrale. Najpomembnejše pri naprej. Študirale smo pri meni ne poznajo, nimaš prijateljev. In ker nisem prenesla, da me mama tej igri je bilo, da si se oblekla kot doma, na tej mizi. Delale smo zato je potrebno znati se izražati, cuka za lase, kadar me češe, zato gospa. Najti obleke,obleči se kot si točke, izvlečke. Mama je ku- govoriti. Toda kaj govoriti? Če me je strigla na kratko, in bila gospa. Če smo imele dolge lase, hala za vse. Pred izpitom nam je se izražaš skozi poezijo, je to en sem bosa. Niti v vozičku - mi smo jih spele v chignon. Bilo je, skuhala grahovo mineštro, vso način. Če govoriš o umetnosti, je je povedala mama - ko sem bila kot da se pripravljamo, da bomo zeleno, ker prinaša srečo. Ona s to drug način. Če govoriš o zna- še majhna štručka, nisem hotela nekoč gospe. Posebnost te igre je temi svojimi ljudskimi verova- nosti, je to spet drugačen način. nositi čeveljčkov. Tako da je bila bila tudi v tem, da smo govorile nji! Moja mama je bila res angel. Jaz sem otroke učila vsega tega, moja mama prisiljena, da je dala v jeziku, ki je bil nekaj posebne- Sploh ni bilo potrebno hoditi v že od začetka, od prvega razreda zraven mene v voziček čeveljčke, ga: vse besede smo zapele. Na kino, gledati televizije, dovolj je osnovne šole. To morajo razu- da ne bi ljudje mislili, da jih ni- primer, pele smo: »Dove vai?« bilo poslušati njo. Bila je dobra, meti: čemu služi jezik, govorjeni mam. In jaz sem brcala z nogica- »Vado qui.« Pele smo v sopranu. simpatična, vesela. Vse, kar je jezik; čemu služi pisani jezik in

Solni cvet - Avgust - stran 23 občani pripovedujejo občani pripovedujejo

zakaj je potrebno znati brati. Če življenje, toda biti dober, odlo- zemlje, do človeka, ljubiti se med spustila na njihov nivo. Govori- poznaš te tri ključe, je to melos čen, prijazen, spoštljiv, ljubezniv, seboj, spoštovati se. In vse te člo- la sem o igrah. Kot mama, ki ji življenja, je vse. V tem je vse. Še vzgojen, človeški, pripravljen veške vrednote je posredovala otrok pade, pa ga zna stisniti k bolje je zate, če znaš več jezikov pomagati, tega se naučiš, ko si otrokom na ta ali na oni način. srcu in potolažiti njegovo boleči- in če se znaš izražati in razumeti majhen. Moji učenci so se še Zato mi je bila tako blizu. Bili no. In kaj je to? To je ljubezen, druge ljudi, druga ljudstva. Lah- danes, ko so postali odrasli lju- sva prijateljici. Učili sva na isti darujoča se ljubezen. Samo, če ko se pohvalim, da so bili moji dje, pokazali drugačne v svojem šoli. Tega prijateljstva nisva živeli tega nimaš, ne znaš dajati. Tako. učenci odprti za vse jezike. Radi življenju.« sebično in samo zase, ampak sva Kako boš povedal, da imaš nekaj so se učili slovenščine, radi so se ga podarjali učencem. Tako sva v sebi? Tako, da se boš naučil učili angleščine. Kdaj ste začutili, jim dajali čutiti, da šola ni samo govoriti. In še bolje, če se nau- da si želite biti učiteljica? tovarna znanja, ampak tudi naš čiš brati. In še bolje, če se naučiš Kaj menite »Od vedno sem si želela biti uči- drugi dom. In to ni samo brez pisati. »Ma kako se bomo nau- o znanju tujih jezikov? teljica. Moja mama je imela lepo vezna fraza, ampak je res. Če šola čili pisati?« »Dobro. Nič hudega. »Ne razumen, zakaj se danes ne- omaro s temnim steklom, po ka- živi na ta način, potem funkcio- Prvič bo napisano slabo. Pa se kateri učenci nenadoma začnejo terem se je lahko pisalo. Z belo nira, drugače pa ne.« bomo potrudili to popraviti. In pritoževati, da jim jeziki niso kredo sem čečkala po tem ste- ko bomo to prebrali in popravili, všeč. »Ma zakaj govoriš tako. klu, pisala 1 + 1 in druge stvari. Ste imeli kdaj težave bomo za seboj pustili sled našega Zakaj? Daj, daj… Razumeš, da Steklo na omari moje mame je z učenci? znanja.« Tako sem jim govorila. je tako, moraš se potruditi, saj je bila moja šolska tabla. In kričala »Včasih naletiš na učenca, ki ne Potem sem preskočila na dobo svet v tvojih rokah, če znaš jezi- sem na otroke, ker niso naredili posluša, ki se noče učiti. Tu uči- jamskega človeka. Od tistih ča- ke, če jih najprej razumeš in po- nalog. Torej sem bila od vedno telj ne more veliko narediti. Če sov nam je zapustil svoje sledi, tem govoriš! Lahko vzpostavljaš učiteljica.« pa imaš dober teren, lahko do- svoje risbe. Ko je narisal na skalo prijateljstva. In kaj če se zaljubiš bro seješ. Kdor posluša, zna. In svoje risbe, nam je dal razume- v Angleža, kako mu boš poveda- Kje ste delali pripravništvo, v tem je stvar. Kdor hoče, odpre ti, da so te živali postale njegove la, da ga imaš rada, če ne znaš je- katere razrede ste učili? vrata in okna in zna. In kdor prijateljice. Pripeljal jih je v svojo zika?« Tisoč stvari jim lahko pri- »Najprej sem delala pripravni- hoče na pol, bo znal na pol. In hišo in postale so domače živali. poveduješ in jih nasmeješ, da le štvo v Luciji. Učila sem tretji in kdor noče nič, ne zna nič. Tako Bile so govedo, ki mu je poma- premagajo to veliko oviro, ki jim četrti razred kombinirano. To je življenje.« galo pri delu. Bil je osel, pes. Pre- jo predstavlja tuj jezik, ki jih ga je trajalo eno leto. Potem so me skakovala sem od današnjega do je tako strah. Treba je začeti pri poslali v osnovno šolo v Sečovlje. Kako ste učili? preteklega časa, do prihodnosti; lahkih stvareh in se približevati Tam sem delala osem let. »Z recitacijo. Recitacija odpira vse je bilo v gibanju. In otroke težjim. To je najpomembnejše Tako da sem bila devet let izven duše. Če greš potem kopat po sem popeljala na to pot s seboj, pravilo za učitelje. Lahko ti po- Pirana. Potem sem začela delati teh vrsticah, po teh besedah, po- po tej paraboli, včasih smo z bli- vem, da ob nekaterih mladih ko- v Piranu in sem delala tu, dokler vedanih na pesniški način, lahko žnjega, lažjega preskočili nazaj, legih danes, ki se pritožujejo nad nisem šla v penzijo. Delala sem o tem govoriš dneve in dneve in na težjo, toda zelo pomembno svojim poklicem, ki ne najdejo triintrideset let. pišeš o tem romane, saj je vsto- snov. Tako sem jih spodbujala k načina, da bi jih učenci razumeli, Učila sem prve razrede. V prvem piti v dušo pesnika nekaj naj- branju: »Saj bi ti bilo všeč, kajne, ostanem zmedena in ranjena ter razredu sem se počutila dobro. lepšega. Karkoli že rečeš o tem, če bi znal prebrati, kakšni so bili si rečem: »Kako to, da ne razu- Tudi zato, ker so moje kolegi- ne bo ti vedno uspelo povedati, ljudje nekoč?« Potem sem jih iz mejo, da je to najlepši poklic na ce pravile: »Ne, ne, ne, v prvi kaj je ta oseba v danem trenutku preteklosti popeljala naprej, v svetu?!« In je res.« razred nočem iti.« »Ma zakaj?« čutila. Če to dopoveš učencem, prihodnost in šli smo na Luno. »Kako naj naučim otroke pisati bodo razumeli, da je nekdo blizu To je bilo moje čaranje. In tako Kaj je po vašem bistvo in brati?« »Na najenostavnejši njih, nekdo, ki je nad njimi, am- sem učence naučila brati – z reci- učiteljskega poklica? način«, sem jim odgovarjala. »Tu pak je še vedno človek. In če se tiranjem. Rekla sem jim: »Zdaj, »Kaj dela učitelj? Vstopi v dušo ni pravil, to je umetnost. Če me bo otrok lahko in se bo znal pre- tistega, ki te posluša, otroka, ki boste poslušale, vam bo lahko.« pustiti, se odpreti, če bo znal go- Vsak dan od 12 do 24 ure te posluša. Vem, da so me moji Pogosto sem bila mentor mlaj- voriti, brati, slediti besedam uči- učenci jedli z očmi. Otroci kra- šim učiteljicam prvih razredov. teljice, bo razumel, da je lahko dejo z očmi, z možgani, z vsem Moja kolegica ni učiteljica prvih kot on. Saj ne gre za imitiranje, svojim bitjem vse, kar jim pred- razredov, bila je slavistka, učila je ampak da imaš dokaz in zaupa- stavlja učitelj. Zato pravim, da slovenski jezik. Učila je svoj ma- nje vase, da to lahko narediš, da mora biti učitelj zgled svojim terin jezik s tem, da ga je ljubila, nekaj veljaš, da si. Kako si? Če se učencem. Zato mora biti oble- vzbujala spoštovanje do njega, in poslušam, če se razumem, če me čen, kot se spodobi, biti dobro ga približala otrokom. Ko jo je razumejo drugi. O tem sem go- vzgojen, se lepo obnašati... Za- učenec poslušal, je čutil, da je to, vorila otrokom v prvem razredu. kaj? Zato, ker je otroke treba kar pripoveduje, predvsem res Saj je nekoliko težko otrokom vzgajati. Na prvem mestu je in občuteno. To je potrebno pri to razumeti, samo jaz sem se vzgoja, vse ostalo pride potem. poučevanju. Tako kot v družini: vsa predala temu. Včasih je bilo Vljudno vabljeni! Nekdo se lahko uči počasi vse z očeta na sina gre ljubezen do težko. Takrat sem se z besedami

Solni cvet - Avgust - stran 24 občani pripovedujejo umetnost

ko sem vam prebrala to pesem, sem jih povabila k branju. Dekli- ko so v zibelki. Tako je. »Dušica ra.. Umira tudi risanje. Ampak si ne želite, da bi znali tudi vi ca, ki bere bolni noni. Dotaknila moja dušica, spi moja lepa roži- to k sreči ne tako. V risbi se tako brati kot jaz? In da bi tudi v sem se šibke točke, otrokove lju- ca,« je pela moja tašča mojemu otrok oddalji. Če ga hočeš umi- vstopili v svet poezije? Lahko bi bezni do none. Če Leanu. Lepa slovenska pesem. riti, mu daj lep bel list papirja, prebrali kakšno lepo zgodbico v zaigraš na tipko čustev, zadeneš. Ali pa: »Bambino bello, a chi lo po katerem lahko riše. Če pa mu tej knjigi za otroke. Če znaš bra- Saj nismo hudobni, to šele po- do questo bambinello, io lo do ukazuješ, kaj naj nariše, bo zme- ti, je kot da bi imel takoj ob sebi stanemo. To je resnica. In tako alla Befana…« Danes pa se ne den in se bo spraševal, kako naj prijatelja, ki ti daje, ki ostane s sem jih vlekla na svojo stran. poje več niti novorojenčkom! nariše. Ker otroka ne pustimo teboj.« Na tisoč načinov sem jim Rekla sem si: »Učitelj mora biti Kako moreš potem pričakovati, od malega, da se izuri v tej veliki skušala približati branje. Z lju- velik igralec.« da bodo ti otroci peli! Nekoč so umetnosti, nimajo več zaupanja beznijo in spoštovanjem, z voljo otroci iz vrtcev peli na spreho- vase. Strah jih je svojega glasu. do učenja. »Zakaj ne bi tudi jaz Ste skupaj z otroki delali tudi dih, v italijanščini in v slovenšči- Tako kot mali kužek, ko prvič znal brat in šel sam pogledat, gledališke predstave? ni, tega se spominjam. Giro giro zalaja, se ustraši in gleda okrog sam prebrat nekatere stvari v »Naredila sem več gledaliških tondo, Barčica po morju plava... sebe, kdo laja. Taki so otroci. Če knjigice.« Na vse načine sem predstav skupaj z otroki. To je In peli so, da jih je bilo veselje ne slišijo petja, če ne slišijo pri- jim skušala vzbuditi ljubezen do bila nova oblika dela z otro- poslušati. Ti otročički, magari povedovanja, ne bodo tega poče- branja, jih pritegniti. In tako so ki. Recitacije. Samo tako sem brez zobk, ki so odpirali usteca, li nikoli več, če tega ne doživijo otroci v dialogu pridobili to željo lahko odprla otroke. Če so oni da so bila kot komaj vzbrstele že v rosnih letih. Mislim, da sem po znanju. Dajala sem jim tisoč interpretirali, so morali interpre- rože… To manjka. In umirajo ti povedala veliko resnic in da to primerov, na primer zgodbico o tirati dele te osebnosti, potem prve umetnosti, umetnosti duše: niso samo brez vezne fraze.« bolni noni, ki ji je vnučka delala dele druge osebnosti, na primer umetnost petja, ki izraža veselje družbo in ni več vedela, kako bi punčke, poštarja, mame, bolni- ali žalost, kar hočeš; petje umi- Pogovarjala se je Špela Pahor jo razveselila, govorila je in govo- čarke… Ko so interpretirali te rila, pa ni vedela več, o čem naj ji osebnosti, so se jim odpirali sve- govori. Noni je želela vse dobro. tovi. Tako sem jim odpirala svet. Potem je videla, da če samo ona govori, lahko nona počiva in ne Kaj menite o tem, da da- čuti več bolečin. In ta punčka si nes zmanjšujejo pomen je rekla: »Če ne vem več, o čem umetniških predmetov, kot so bi noni pripovedovala, ji bom petje in likovni pouk? pa kaj brala.« In se je usedla k »Danes otroci nočejo niti vide- noni in ji začela brati pravljice. ti učiteljice petja. To je grozno. In nona je rekla: »Jaz poznam to Razumeš, od kod izvira to spo- pravljico.« »Toda kaj se ne spo- štovanje? Od malih nog naprej. mniš več, kako se je zgodilo s Zakaj danes otroci ne pojejo tremi sestrami, kaj so hudobne več? Ker tudi mame ne pojejo sestre naredile s Pepelko?« Tako več uspavank svojim otrokom,

Tartinijeva violina Svetovno znani violinist Stefan Milenković zaigral v Piranu

V soboto, 23. julija 2011 je na vo najbolj znano sonato Vragov povabilo Pomorskega muzeja trilček, ki veja za izjemno zah- in Hotela Giuseppe Tartini, tevno skladbo. Dobra ohranje- svetovno znani violinist Stefan nost in plemeniti zvok Tartiniu- Milenković obiskal Piran, da jeve violine sta ga presenetila in bi spoznal Tartinijevo violino, tako navdušila, da bo prihodnje ki jo je izdelal Nicolo Amati iz leto, ob 320. obletnici Tartini- Bologne. Milenkovića je prilo- jevega rojstva, v Piranu posnel žnost, da je zaigral na Maestro- zgoščenko s Tartinijevo glasbo, vo violino globoko ganila, saj je zaigrano na Tartinijevo violino. s Tartinijevo glasbo odraščal in Zaslužni za oživljanje Tartinijeve violine pred njegovim spomenikom že pri desetih letih igral njego- Pomorski muzej SM Piran

Solni cvet - Avgust - stran 25 soline soline

Spoštljiv odnos do narave Varstvo narave se kaže tudi v varovanju nesnovnih vrednot

poti, saj bi sicer motili živi svet solin in povzročali škodo in erozijo na občutljivi slani podlagi solinskega ekosiste- zmanjšala, da se bodo lahko ma. V sklopu projekta LIFE+ ohranjale le še v preostalih za- med drugim varujemo edino varovanih območjih. slovensko kolonijo malih či- Varstvo narave, ki ga izvajamo ger, ki je še posebej občutljiva v zavarovanih območjih, ni na motnje s strani človeka. Z usmerjeno le v varstvo materi- opazovanji v sklopu tega pro- alnih vrednot. V solinah ne va- jekta smo ugotovili, da se čigre rujemo le solnih polj pred sto- iz naših solin v poznem poletju pinjami človeka, ki povzročijo pridružijo vrstnicam iz obalnih prekinitev pridelave soli. Prav mokrišč v celotnem Tržaškem tako ne varujemo le rož, da jih Ozkolistna mrežica – obiskovalci parka rastlin ne trgajo, zalivu in nato skupaj poletijo obiskovalci ne trgajo. V KPSS ker se zavedajo da so najlepše, ko rastejo v naravnem okolju proti prezimovališčem v Afriki. obiskovalcem skušamo poka- Takšnih obalnih mokrišč je bilo zati, da se varstvo narave kaže V Krajinskem parku Sečovelj- v prihodnjih letih obnovili več v preteklosti veliko, danes pa so tudi v varovanju nesnovnih ske soline (KPSS) nam ljudje kilometrov starodavnih kamni- se ohranili le še njihovi ostanki. vrednot, v spoštljivem odnosu pogosto zastavljajo vprašanja o tih zidov, s čemer bo omogočen Zato so tem bolj ranljivi in še do narave. Tudi če neko dejanje tem, zakaj naj bi se po parku nadzor nad vodnim režimom v posebej potrebni strožjega var- nima neposrednih, merljivih gibali le po označenih poteh solinah in okolici, s tem pa se stva. Raki in školjke, ki so bili posledic na naravo, morda za in zakaj naj ne bi nabirali rake bodo izboljšale tudi razmere za v času naših nonotov pogosti zavarovano območje ni primer- in školjke, če pa so to počeli varstvo rastlinskih in živalskih povsod ob obali, so se danes no. Tako kot vsi vemo, da se v njihovi stari starši. Vprašanj o vrst ter njihovih življenjskih ohranili v večjem številu le še cerkvi ne sme poslušati glasne tem, zakaj ne bi solin raje po- okolij. Ohranjeno naravno v zavarovanih območjih, tudi glasbe, tako v parku ni primer- zidali s hoteli ali jih spremenili okolje solin z bogato kulturno v KPSS. Človek, ki ne pozna no, da zapuščamo označene v golf igrišče ali marino je sicer dediščino in tradicionalno pri- stanja ogroženosti neke vrste poti ali nabiramo morske orga- vedno manj; javnost počasi delavo soli je namreč dodana in vidi številne osebke školjk v nizme. Tudi če s tem morda ne dojema, da je Krajinski park vrednost piranskega in porto- KPSS morda res ne more razu- povzročamo neposredne škode Sečoveljske soline postal gibalo roškega turizma. meti, zakaj si ne želimo, da bi tem organizmom. V zavarova- napredka kraja, tudi s pomočjo V parku je označena mreža školjke nabiral. A žal so izsledki nih območjih varujemo naravo sredstev projekta LIFE+ MAN- sprehajalnih in kolesarskih številnih strokovnih raziskav: tudi samo zato, ker tam narava SALT, ki so omogočila prek poti. V zavarovanih območjih številčnost in razširjenost ne- je in ne da bi ob tem iskali ko- 20 novih zaposlitev v parku. V narave so obiskovalci vabljeni, katerih rastlinskih in živalskih risti. sklopu LIFE+ projekta bomo da doživljajo naravo le s teh vrst se je v zadnjem času tako KPSS

»Projektna sredstva zagotavljata LIFE finančni instrument Evropske skupnosti in Vlada Republike Slovenije«

Parkovne informacijske table informirajo in usmerjajo obiskovalce.

Solni cvet - Avgust - stran 26 soline umetnost

Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva še bolj pestro 13. mednarodni etnološko - renovacijski delovni tabor SOLINE – SALTPANS 2011

Tudi letos, že trinajsto leto zapo- je udeležilo osem prostovoljcev prihodnje rodove. Mladi prosto- red, je Pomorski muzej – Mu- iz Slovenije, Hrvaške, Bolgarije, voljci pa vedno prinesejo s seboj seo del mare »Sergej Mašera« Poljske, Švedske in Švice. Vsako tudi svežino in zanos, ki oživita Piran – Pirano, v sodelovanju z poletje zadnjih 12 let se tako na za kratek čas ta del solin. Med zavodom za prostovoljno delo muzejskem kompleksu v Sečo- njimi se spletejo prijateljske vezi Po njihovih stopinjah za prihodnost VOLUNTARIAT (ta je sloven- veljskih solinah zbere vse več in delujejo kot prava velika soli- Sečoveljskih solin (foto: Tomaž Zajelšnik) ska podružnica mednarodne mladih nadobudnih prostovolj- narska družina, saj se med seboj organizacije SCI - Service Civil cev iz vsega sveta, ki jih v soline tudi dogovarjajo za opravljanje li in vsebino tabora popestrili z International), organiziral etno- privabi želja po novih doživetjih, gospodinjskih del in pripravo različnimi prostočasnimi dogod- loško - renovacijski delovni tabor znanju in tradicionalnih vešči- obrokov. Ker tabor poteka zno- ki in aktivnostmi: vadba joge (za SOLINE - SALTPANS. Med- nah. S tem pa širijo poslanstvo traj zavarovanega območja Sečo- razbremenitev mišic), zvočna se- narodnega tabora, ki je potekal muzeja - prikazati živo podobo veljskih solin, se pri čiščenju in ansa z gong mojstrom Dušanom med 11. in 21. julijem 2011 v dela v solinah nekoč in s tem osebni higieni uporablja naravi Mamutom, peka solinarskega dislocirani enoti Muzej solinar- vzdrževati ter ohraniti kulturno prijazna in neškodljiva čistila kruha in priprava tipičnih istr- stva v Sečoveljskih solinah, se in naravno dediščino solin za oziroma kozmetika. V solinar- skih jedi, vožnja z ladjo Solinar- ski hiši je v zgornjih prostorih ko ter kolesarski izleti v zaledju. poleg bivalno/spalnih prostor na Namen taborov ni samo pomoč uporabo kuhinja, v kateri si pro- pri opravljanju solinarskih del stovoljci sami pripravljajo hrano. temveč tudi ozaveščanje javnosti Dva tedna življenja v solinah, o vrednotah prostovoljstva, vre- brez elektrike in tekoče vode po- dnosti solin, skrbi za okolje in nudi drugačno, a ne zato manj ohranjanje izročila naših pred- izjemno doživetje narave, soli- nikov ter izpostavljanje lokalnih narskega okolja ter trdnega dela. društev, posameznikov in pod- Letos poteka tudi mednarodno jetij, ki prispevajo k trajnostni leto prostovoljstva, zato smo se usmeritvi razvoja v Sloveniji. pri pripravi programa za naše Udeleženci tabora so trdo delali do poznih večernih ur (foto: Tomaž Zajelšnik) prostovoljce še posebej potrudi- Peter Guštin, taborovodja

Mednarodna likovna delavnica Uspešnih 10 let ARTITE

Že 10 let se vrstijo Mednaro- 10 je razvidno, da se je likovnih dne likovne delavnice ARTITA, delavnic udeležilo 126 avtorjev ki imajo svoj delovni prostor iz 22 držav. Med njimi je bilo že v Gostišču Panorama Piran in veliko uveljavljenih umetnikov, ob zaključku pripravijo raz- predvsem pa mlajših, katerim je tavo ustvarjenih del. Letošnja prav ARTITA pomagala vstopi- Piranska umetnica Dubravka Šorel - Duka med ustvarjanjem Mednarodna likovna delavnica ti v svet umetniškega ustvarjanja ARTITA je svojo jubilejno 10 in priznanja. Zato bi se rad prav lujočih umetnikov so obogatili narodni likovni delavnici AR- obletnico počastila z razstavo v vsem, ki so kakorkoli prispevali, naš kulturni prostor in ga ple- TITA. Piran - mesto kulture in Apollonijevi palači v Piranu, v da se je ARTITA razvila v veli- menitijo pri razvijanju medse- dobrih pogojev za ustvarjalce dneh od 28. maja do 30 julija ko družino umetnikov, njiho- bojnih odnosov in prijateljstva. - postaja vsebolj priljubljeno in 2011. Ustvarili so jo umetniki vih občudovalcev in da bo tako Z ARTITO tudi obiskovalci prepoznavno mesto v svetu. iz sedmih različnih kulturnih ustvarjalna tudi poslej, prisrčno podoživljajo lepote umetniških prostorov. Iz kataloga ARTITA zahvalil. Z raznolikostjo sode- del, ki so jih ustvarili na Med- Gorazd Senčar

Solni cvet - Avgust - stran 27 umetnost umetnost

EX-TEMPORE PIRAN 2011 Gnezdenje v slanem blatu Prihaja 46. mednarodni Razstava Cveta Marsiča slikarski ex-tempore in v Monfortu še do 12. mednarodni 9. septembra

ex-tempore keramike Do 9. septembra je v portoro- S številnimi samostojnimi in škem Monfortu na ogled razsta- skupinskimi razstavami v emi- pa Toni Biloslav. Razpisanih va likovnih del Cveta Marsiča, nentnih galerijah po vsej Evropi je 27 raznovrstnih in vabljivih v tujini najbolj uveljavljenega ter na predstavitvah na najpo- nagrad, med njimi Grand Prix slovenskega slikarja. Prvič je jav- membnejših sejmih svetovne v vrednosti kar 2.000 eur, pet nosti predstavljen njegov najno- sodobne likovne umetnosti v Velikih odkupnih nagrad v vejši projekt GNEZDENJE V Evropi, ZDA in na Kitajskem vrednosti 1.000 eur, nagrada SLANEM BLATU (slike, dela je postal svojevrsten ambasador za najboljši akvarel v vrednosti s solinskim blatom, fotografije genius locija Istre po svetu. Tudi 500 eur, nagrada v obliki sa- in video). multimedijski projekt Gnezde- mostojne razstave za mladega nje v slanem blatu je bil izzvan avtorja in mnoge druge. Raz- Marsič je od končanega študija z umetnikovim intimnim hre- stava nagrajenih in izbranih del (rojen leta 1960 v Kopru, diplo- penenjem in senzibilnim doži- bo v nekdanjem skladišču soli miral leta 1982 na ljubljanski vljanjem konkretnega ambienta Monfort v Portorožu (do 10. Akademiji za likovno umetnost) Sečoveljskih solin. Sam je zapi- oktobra). živel v tujini, nazadnje v Špa- sal: “Gnezdenje je simbolični niji, v letošnjem poletju pa se akt, pozicija in odnos do sveta, Člani mednarodne strokovne je z družino preselil v Parecag. je metafora obstoja in zaveda- Otroci Vrtca Mornarček Piran so lansko žirije 12. ex-tempora keramike Torej v prostor, kjer je preživel nje minljivosti. Vonj po slanem leto ustvarjali na Tartinijevem trgu so: Franco Bertoni (I), Mateja otroštvo in mladost in kamor blatu me prenese v vse minule Kos (Sl), Višnja Slavica Gabout se je ves čas življenja v drugih čase.“ Letošnji EX-TEMPORE PI- (HR) in tajnik Tatjana Sirk. Ži- državah vračal, ter mu je bil ne- RAN 2011 (46. mednarodni rija je na podlagi prispelega fo- prekinjeni ustvarjalni navdih. Nives Marvin slikarski ex-tempore in 12. tografskega materiala v ožji iz- mednarodni ex-tempore ke- bor uvrstila 31 keramičnih del, ramike) bo potekal od sobo- izmed katerih bodo podelili 4 te, 10. septembra, ko se začne nagrade (Grand Prix v vredno- žigosanje slikarskih podlag (v sti kar 1.000 eur), razstavljena Monfortu v Portorožu, v Lju- pa bodo v Galeriji Hermana Pe- bljani, Celju, Mariboru, Novi čariča v Piranu (do 3. oktobra). Gorici, Brežicah, Pulju in na Reki) do sobote zvečer, 17. sep- V sklopu številnih spremlje- tembra, z zaključnim slovesnim valnih dogodkov v tem tednu dogodkom podelitve nagrad (tudi s sodelovanjem Skupno- in otvoritve razstav. Kot vsako sti Italijanov G. Tartini Piran Monumentalne slike na razstavi v nekdanjem skladišču soli leto, v času te tradicionalne in in drugimi) bo zlasti v soboto, v srednji Evropi najpopularnej- 10. septembra zelo pestro celo- še tovrstne manifestacije, ki je dnevno dogajanje na Tartinije- tudi tekmovalnega značaja, or- vem trgu (razstava slik na elipsi, ganiziramo še številne brezplač- delavnica oblikovanja gline na ne spremljevalne dogodke in vretenu), in ob 20. uri bo prav didaktični program za mladino tu še slavnostni dogodek po- (informacije na www.obalne- delitve nagrad (voditelj Dani- -galerije.si). jel Malalan, kulturni program Kocka umetnosti Plesnega tea- Člani mednarodne strokov- tra Igen Celje). Ob 22. uri bo v ne žirije letošnjega 46. slikar- razstavišču Monfort Portorož še skega ex-tempora so priznani sprejem župana Občine Piran, strokovnjaki: Aleksander Bas- g Petra Bossmana in druženje. sin (Sl), Enzo di Martino (I), Mladen Lučić (HR), tajnik Nives Marvin Župan Peter Bossman, Cveto Marsič in kustosa razstave: Andrej Medved in Nives Marvin

Solni cvet - Avgust - stran 28 zdravje zdravje

Gnezdenje v slanem blatu Demenca in duševne motnje v starosti Razstava Cveta Marsiča Skrb za osebe z demenco v Centru v Monfortu še do za starejše občane Lucija 9. septembra Strokovni delavci v centru se možgane, npr. Pickova bolezen, manj tretjina takih, ki imajo lah- zavedamo, da se je skozi zgodo- Parkinsonova bolezen, depresija, ko, srednje hudo ali hudo obliko vino in čas, razumevanje bolezni alkohol, idr. demence. spreminjalo. V preteklosti je bil 4. Demenca z Lawyevimi telesci Oddelek je sestavljen iz dveh sa- uveljavljen medicinski model, ki je kombinacija Alzheimerjeve mostojnih enot - gospodinjskih poudarja poškodbo možganov in Parkinsonove bolezni s kom- skupin, kjer so nameščene osebe kot tako in govori zgolj o poteku binacijo znakov obeh bolezni, s hudo obliko demence in tretje bolezni demence, zelo malo pa kmalu se pojavijo še drugi. Po- enote, kjer so nameščeni upo- strokovnega izobraževanja s po- pove o življenju in delu z oseba- gosti so prisluhi, prividi, blo- rabniki z lažjo in srednje težko dročja dela z osebami z demen- mi. Danes, ko postaja kvaliteta dnje, kratkotrajne izgube zavesti, obliko demence. Na oddelku se co. življenja vrednota, ki jo želimo ponavljajoči se padci, idr. uporablja kombinirana oziroma Predavanja organiziramo tudi doseči tudi pri ljudeh z demen- 5. Frontotemporalne demence delno integrirana oblika obrav- za svojce, z željo preprečitve sti- co, pa je tak način razumevanja so demence, kjer gre za propada- nave tovrstnih uporabnikov. gmatizacije oseb z demenco in premalo. Na ljudi je potrebno nje čelnega in senčnega režnja. Del vsakodnevnih aktivnosti je boljših medsebojnih odnosov. gledati celostno, saj kljub temu Pojavijo se prej kot druge oblike prilagojen osebam z demenco, Na oddelku so v dopoldanskem da ne moremo zdraviti nevrolo- demenc. Ločimo dve različici. vendar poleg tega poskrbimo, in popoldanskem času vedno ške poškodbe, lahko veliko nare- Pri prvi so opazne spremembe da se te osebe vključujejo tudi v prisotni zaposleni službe zdra- dimo zanje in njihova izkušnja osebnosti in socialnih veščin, dejavnosti in programe skupaj z vstvene nege in oskrbe. Delovni demence je v veliki meri odvisna medtem ko pa so spomin, jezik ostalimi uporabniki. Vrsta aktiv- terapevt, delovni inštruktor in fi- od oskrbe, ki jo oseba prejme. in vizualno prostorske sposob- nosti in časovni okvir tovrstnega zioterapevt pa se v delo izmenič- Demenco lahko opredelimo kot nosti na začetku dobro ohranje- združevanja sta skrbno načrto- no vključujejo v dopoldanskem hud upad razumskih funkcij. ne. Pri drugi različici pa gre za vana. času. Na oddelku sodelujeta tudi Simptomi so izrazito poslabša- zgodnjo izgubo jezikovnih spo- Vsaka gospodinjska skupina skupinski habilitaotr in socialna nje spomina, miselna neučin- sobnosti in razumevanja verbal- ima skupni prostor, kjer se od- delavka. V nočnem času sta pri- kovitost, zmeden govor, izguba ne in vizualne informacije. vijajo vse aktivnosti. Prostori so sotna zdravstveni tehnik in bol- orientacije v prostoru in času, Tudi v našem centru se tako kot opremljeni tako, da se stanovalci ničar, obhodi na oddelku s pove- nerazumevanje socialnih odno- v drugih domovih po Sloveniji lahko prehranjujejo ter družijo čano individualno pozornostjo sov in nezmožnost poklicnega vedno bolj razvija psihosocialni pri dnevnih aktivnostih. Prostor se izvajajo v enournih časovnih dela. Temu se pridružujejo še model obravnave oseb z demen- je opremljen tudi z radiom in intervalih. nekatere osebnostne spremembe co. Ta postavlja v ospredje osebo televizijo, kjer uporabniki lahko Zavedamo se napak in pasti v (V. Pečjak (1998), Psihologija z demenco kot edinstveno celo- poslušajo glasbo za sproščanje katere se najpogosteje ujamejo tretjega življenjskega obdobja. to duha, duše in telesa, ki ima ali celo zaplešejo. Na voljo so ljudje, ki v pretirani skrbi za ose- Ljubljana: Znanstveni inštitut edinstveno osebnost, lastno in- tudi različni igralni pripomočki. be z demenco, do njih razvijejo Filozofske fakultete). dividualno biografijo in življenj- Prostor je zasnovan tako, da se značilen »pokroviteljski« odnos. Glede na vzrok nastanka razliku- ske zgodbe. Skladno z razvojem uporabniki lahko veliko družijo, Enostransko odločajo kaj je za- jemo različne vrste demenc: skrbi za osebe z demenco in v kljub temu pa se lahko vedno, nje najbolje in jih ne sprašujejo 1. Demenca pri Alzheimerjevi luči ponuditi vsem zaposlenim ko to želijo, umaknejo in odpo- po mnenju in ga ne upoštevajo. bolezni je najpogostejša oblika in njihovim svojcem program, čijejo v svojih sobah. Oddelek ni To pa osebe z demenco pahne v pri kateri gre za hitro propadanje ki omogoča novo razumevanje varovan s tehničnimi varovali. odvisnost in nemoč. nevronov in nabiranje odplak v in nove pristope pri sodelovanju Izhod iz oddelka je prost. Potrebna so torej ustrezna zna- celicah. Možgani se zmanjšajo, z ljudmi, smo oblikovali pro- Na oddelku, kjer so nameščeni nja, primeren osebni odnos in napredovanje je postopno skozi gram, ki ponuja tako teoretična uporabniki s srednje hudo ali senzibilnost za probleme ljudi več let. kot praktična izhodišča za dobro hudo obliko demence, skuša- z demenco kot tudi dosledno 2. Vaskularna demenca je posle- delo nas vseh. mo zagotoviti stalno in ustrezno upoštevanje etičnih norm pri dica majhnih možganskih kapi. usposobljeno ekipo zaposlenih, s delu. Te in podobne veščine so Ostali deli možganov prevzema- Oskrbo uporabnikov s tovr- posebnimi značajskimi vrlina- tudi smernice za naše strokovno jo funkcije poškodovanega dela, stnimi težavami izvajamo na mi, ki so izrazili željo za delo z delo tako na oddelku s povečano dokler to ni več mogoče in sledi oddelku s povečano individual- osebami z demenco. pozornostjo kot tudi na ostalih trajni razumski upad. no pozornostjo (v nadaljevanju Za zaposlene organiziramo pre- oddelkih znotraj centra. 3. Demence pri drugih boleznih, oddelek), ki se nahaja v prvem davanja in strokovna izobra- so demence, ki jih povzročajo še nadstropju centra. V centru, kjer ževanja. Ena izmed delavk je Metka Vanček, druge bolezni, ki prizadenejo biva 164 uporabnikov, je naj- vključena v enoletni program Center za starejše občane Lucija

Solni cvet - Avgust - stran 29 šport šport

Balinarski turnir Uspeh BK Antene Beton na 33. mednarodnem prijateljskem bali- narskem turnirju »Portorož 2011« V ponedeljek 5. septembra 2011 bo v Športnem in mladinskem centru Lucija (Fazan 5, za OŠ Lucjia) potekal vpis v PK Biser Piran in predstavitev skupin Velik pokal je ostal v rokah gostiteljev turnirja

Marljivi balinarji in balinarke či ekipi Antena Beton in Antena zbijanje balina je zmagal mladi- kluba. Po zaključku je za prije- BK Antena Portorož so v soboto Portorož. Ekipa Antena Beton v nec BK Korte, Andrijoli Blaž. V tno družbo poskrbela Sara (tudi 30.07 organizirali že 33. Med- postavi Tadej Kontič, Toni Tro- bližanju k balinu pa domačin, mlada balinarka), ki je na har- narodni prijateljski balinarski bec in Damjan Šuligoj je v finalu član BK Antene Portorož Zdrav- moniko zaigrala prisotni družbi. turnir, na katerem je sodelovalo premagala ekipo Antene Porto- ko Taškar. Pokale sta podelila di- Ob odhodu so si prisotni zaže- 16 ekip iz R. Italije, R. Hrvaške rož v postavi Kontič Robi, Ta- rektor športnega in mladinskega leli še veliko takšnih prijateljskih in R. Slovenije. Da niso balinar- škar Zdravko, Đorđevič Nikola centra Piran g. Ukmar Matjaž in družen, ki so trajna vez med ba- ji BK Antene le dobri gostitelji, in Beržan Damjan z rezultatom predsednik kluba. Zmagovalna linarji in balinarkami vseh treh ampak tudi dobri balinarji so po- 13:00. V malem finalu je ekipa ekipa BK Antena Beton je prejela držav. kazali z uspešno igro na turnirju. Roča (RH) premagala ekipo su- tudi velik prehodni pokal, ki bo V finale sta se uvrstili obe doma- per lige BD Lucijo z 10:6. V igri eno leto krasil vitrino domačega Zdravko Taškar

Red, disciplina in trdo delo prinašajo uspehe in se naučilo preplavati krajšo razdaljo, skoraj 30 »delfinčkov« Vabilo k vpisu v plavalni je plavalo v plavalni šoli in se učilo osnovne plavalne tehnike, ostali so pa že resni plavalci in klub Biser Piran rekreativci. Nadvse veseli smo V ponedeljek 5. septembra 2011 bo v Športnem in mladinskem centru Lucija (Fazan 5, za OŠ Lucjia) bili, da so se lani k nam spet potekal vpis v PK Biser Piran in predstavitev skupin vpisali tudi »starejši« otroci, ki so si plavanje izbrali za svoj hobi. narodnih tekmovanj s močno Plavalci se v naš klub vpisujejo plavalno konkurenco, na dr- iz različnih razlogov. Najmlajši žavnem prvenstvu v plavanju pridejo, ker bi se radi naučili pa smo bili letos prisotni v treh plavati. Malo starejši se vpišejo, starostnih kategorijah (mlajši ker bi se radi naučili pravilno dečki/deklice, dečki/deklice ter plavati in bi se razgibali, saj je kadeti), kar je za majhen klub plavanje eden izmed najbolj kot je naš pri pogojih, ki jih zdravih športov, kjer je najmanj imamo, velik uspeh. Uspeh je poškodb. Veliko jih k nam pri- bil dopolnjen z dobrimi uvr- de iz zdravstvenih razlogov. stitvami, veliko medaljami Če pa vprašate naše tekmoval- in priznanji na tekmovanjih, ce, zakaj plavajo, vam bodo vsi osebnimi rekordi in dvema me- povedali, da plavajo predvsem Plavalni klub Biser Piran je v Za nas ni ovir, da se nebi trudili daljama na poletnem državnem zaradi družbe in ker se prepro- Portorožu dejaven že več kot biti tako uspešni kot naši kon- prvenstvu, na kar smo še pose- sto imajo fajn. Vsi naporni tre- četrt stoletja in v tem času so se kurenčni klubi, čeprav nimamo bej ponosni. V sezoni 2010/11 ningi se zaključijo z druženjem mnogi izmed vas v našem klu- »svojega« bazena in gostujemo se je v naš plavalni klub vpisa- v garderobah. Garaške priprave bu naučili plavati. Nekateri do- v bazenu Hotela Metropol. lo več kot sto plavalcev, ki so imajo tudi svetlo stran – žur bro, nekateri odlično, saj smo Vendar se z veliko volje in tru- plavali pri 7 vaditeljih in tre- brez staršev. Na tekme plaval- v vseh teh letih imeli kar nekaj da v danih razmerah da ogro- nerjih plavanja. Nekaj več kot ci odhajajo popravljati svoje državnih prvakov v različnih mno doseči. Udeležujemo se 30 »morskih konjičkov« je pri osebne rezultate in se zabavati plavalnih disciplinah. prijateljskih tekmovanj, med- nas premagalo strah pred vodo s prijatelji iz cele Slovenije. In

Solni cvet - Avgust - stran 30 šport šport

če ste mislili, da je plavanje le nem ter mednarodnem nivoju. individualni šport, se motite – A naši plavalci vedo zakaj. Za na tekmah resda vsak tekmuje trenutke sreče, ko jim uspe, za svoje rezultate vendar se naj- solze, ko jim ne, in vedo, da bo boljši osebni rekordi praviloma treba nazaj v bazen in še malo odplavajo – v plavalnih štafe- bolj trdo trenirati. Kot je lepo tah. povedal naš trener Tadej: »Red, Treniranje plavanje je veliko disciplina in trdo delo prinaša- več kot le čofotanje gor in dol jo uspehe«. Povsod v življenju, po bazenu. Je način življenja. ne le v plavanju. V začetku je predvsem igra in Tel. 070 732 369; E- pošta:pk. zabava, kasneje trud, garanje [email protected]; www.biser- in odrekanje, ki je poplačan z piran.si uspehi na lokalnem in držav- »Biserčki iz Pirana«

Novo vodstvo NK Portorož - Piran Twirling Mladi nogometaši Med elito mednarodnega pri slovenskih pokala na Floridi tudi reprezentantih Pirančanka

Z novim vodstvom NK Porto- po novem tudi član upravnega Od 4. do 7.8.2011 je potekal jile 2. mesto, torej kar 2. novi rož - Piran je zavel nov veter. odbora kluba, je minilo v pri- International Cup WBTF v srebrni medalji! Odlično so se Mladi nogometaši piranskega jetnem in sproščenem vzdušju. Jacksonville na Floridi ( ZDA ) odrezale prav vse, ki so se ude- nogometnega kluba, ki ima od Druženje z nogometnimi idoli Z velikim vseljem lahko poro- ležile. začetka avgusta novo upravo, in nato ogled tekme na veli- čamo, da se je le tega udeležila Ana Rat ki stavi prav na mlade moči, častnih Stožicah bo mladim tudi slovenska reprezentanca. so v družbi predsednika kluba piransko-portoroškim upom Med 16 dekleti, ki ure in ure Matjaža Emeršiča in enega od prav gotovo ostalo v lepem preživijo v telovadnici in treni- trenerjev mlajših selekcij Ne- spominu. rajo, je bila tudi članica Twir- sija Dulaia, 10. avgusta 2011 ling kluba Piran Nika Štebljaj pred prijateljsko tekmo med Novo vodstvo nogometnega Vajngerl. slovensko in belgijsko nogo- kluba Portorož – Piran oblju- metno reprezentanco obiskali blja, da se bodo tudi v priho- Slovenska dekleta so dosegala Brdo pri Kranju, kjer so oseb- dnje trudili, da bi svojim mla- izjemne rezultate: no spoznali celotno slovensko dim članom čim bolj približali ARTISTIC PAR SENIOR: izbrano vrsto. Srečanje, do nogometni svet, zato vse mlade ŽIVA KOVAČ IN NINA katerega je prišlo na pobudo ljubitelje nogometa vabijo, da SIRK (NOVA GORICA) ter in s pomočjo slovenskega no- se jim pridružijo. SONJA SEKIRNIK CERGO- gometnega reprezentanta, Pi- NJA (LOGATEC). V solo B rančana Mateja Mavriča, ki je NK Portorož - Piran JUNIOR so za Slovenijo osvo-

Solni cvet - Avgust - stran 31 napovednik napovednik Avditorij Portorož-Portorose v septembru predstavlja

Domenica, 11.9., alle 17.00, Giovedì, 22. 9., alle 20.00, Piazza delle Brigate d'oltremare, Portorose Sala principale dell’ Avditorij di Portorose F    - C   C SMOOTH CRIMINALS ROMANTIC VISION: Groningen Sobota, 3. 9., ob 20.00 Student Orchestra MIRA (Hollanda) Am teater Avditorij Portorož Denys Masliuk, pianoforte K Sobota, 17. 9., ob 20.00, Peter Stam, direttore KLAPE V AVDITORIJU 2011 Glavna dvorana Avditorija Portorož P : Carl Maria von Weber N : Klapa Maslina iz G    -Ouverture “Oberon”, Franz Liszt -concerto Šibenika, Klapa Cambi iz Kaštela, Klapa BRUNO IN GIORDANO per pianoforte e orchestra n. 1 in mi bemolle Sveti Juraj iz Splita – Hrvaške vojne v kvizu »Lepo je biti star« maggiore, Robert Schumann - Sinfonia n. 4 mornarice, Klapa Kumpanji iz Korčule, R: Samanta Kobal. in re minore, op. 120 Klapa Iskon iz Splita, Klapa Kampanel iz I: Iztok Gustinčič in Tomaž Klepač. O: il Coro accademico Primoštena, Klapa Solinar iz Pirana V: 15 €, 13 €. dell'Univeristà del Litorale. G: Meri Cetinić. O: AMC Studio d.o.o. Sabato, 17.9., alle 20.00, V: 35 €, 50 €. Sala principale dell'Avditorij di Portorose Petek, 23. 9., ob 10.00, P : Eventim. R  Gledališče Tartini Piran BRUNO IN GIORDANO Prireditev Sabato, 3. 9., alle 20.00 v kvizu »Lepo je biti star« 18. MEDNARODNI An teatro dell' Avditorij di Portorose R: Samanta Kobal. UNESCO TABOR »Korenine in krila« C C: Tomaž Klepač e Iztok Gustinčič. Zaključni nastop otrok, udeležencev KLAPE V AVDITORIJU 2011 I: 15 €, 13 €. tabora iz Madžarske, Makedonije, S : Klapa Maslina (Sebenico), Črne Gore, Srbije, Hrvaške, Avstrije, Klapa Cambi (Kastel Kambelovac), Klapa Finske, Italije, Poljske, Romunije, Nemčije Sveti Juraj (Spalato) Klapa Kumpanji Nedelja, 18. 9., ob 17.00, in Slovenije. (Korcula), Klapa Iskon (Spalato), Klapa Trg Prekomorskih brigad, Portorož O: OŠ Ciril Kosmač Piran. Kampanel (Primosten), Klapa Solinar F   - J  (Pirano). KATJA KOREN FEAT. SMOOTH Venerdì, 23. 9., alle 10.00, O: Meri Cetinić. CRIMINALS Teatro Tartini Pirano O: AMC Studio s.r.l. Manifestazione I: 35 €, 50 €. 18° RADUNO UNESCO V  : Eventim. Domenica, 18. 9., alle 17.00, INTERNAZIONALE »Le radici e le ali« Piazza delle Brigate d'oltremare, Portorose O: la S.E. Ciril Kosmač di F    - C   Pirano. Nedelja, 4. 9., ob 17.00, KATJA KOREN FEAT. SMOOTH Trg Prekomorskih brigad, Portorož CRIMINALS F   Od četrtka, 29. 9., do sobote, 1. 10., K  ,    Avditorij Portorož-Portorose BINHO CARVALHO UINTET Četrtek, 22. 9., ob 20.00, 14. FESTIVAL Glavna dvorana Avditorija Portorož SLOVENSKEGA FILMA Domenica, 4. 9., alle 17.00, K Organizator: Slovenski  lmski center. Piazza delle Brigate d'oltremare, Portorose ROMANTIC VISION: Groningen I: www.fsf.si. F    Student Orchestra MIRA (Nizozemska) C   ,    Denys Masliuk, klavir, Peter Stam, dirigent BINHO CARVALHO UINTET P : Carl Maria von Weber: Da giovedì, 29. 9., a sabato, 1. 10., Uvertura “Oberon”, Franz Liszt: Koncert za Avditorij Portorož-Portorose klavir in orkester št. 1 v Es – duru, Robert 140 FESTIVAL Petek, 9. 9., ob 21.00 Schumann: SIMFONIJA št. 4 v d DEL FILM SLOVENO Sv. Peter - molu, op. 120 O: Centro Sloveno del Festival glasbe - Koncert O: Akademski pevski zbor cinema. ŠPIČIKUC ORCHESTRA Univerze na Primorskem. I: www.fsf.si.

Venerdì, 9. 9., alle 21.00 S. Pietro Festival di musica - Concerto ŠPIČIKUC ORCHESTRA

Nedelja, 11.9., ob 17.00, Trg Prekomorskih brigad, Portorož F   - J  SMOOTH CRIMINALS

Solni cvet - Avgust - stran 32