Lucija Nova vas Piran Portorož Padna Sečovlje Strunjan Sveti Peter

Lokalno glasilo Občine Piran · Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo - Oktober 2011 - št. 19

stran 3 stran 7 stran 17 stran 25 Zlati grb Občine Piran letos Slavnostna predaja Domoznanski četrtki Petdeset let Miri Ličen Krmpotić reševalnega vozila v Piranu so zopet tu kiparskega simpozija

Ob 15. oktobru, prazniku Občine Piran, Vas župan Občine In occasione del 15 ottobre, Festa del Comune di Pirano, Piran Peter Bossman vljudno vabi na osrednjo slovesno il Sindaco del Comune di Pirano Peter Bossman ha il piacere prireditev “Tu je moj dom” s podelitvijo priznanja Zlati grb di invitare la S.V. alla solenne manifestazione centrale “Qui è Občine Piran, ki bo v nedeljo, 16. oktobra 2011, ob 19. uri casa mia” con il conferimento del riconoscimento lo Stemma v Avditoriju Portorož. d’oro del Comune di Pirano che avrà luogo domenica 16 ottobre 2011 alle ore 19.00 nell’Auditorium di Portorose. kazalo uvodnik

Kazalo AKTUALNO 3 ���������������������������������������������������������� Zlati grb Občine Piran letos Miri Ličen Krmpotić 5 ����������������������������������������������������� Dnevi Evropske kulturne dediščine napolnili Piran 5 ������������������������������������������������� V Portorožu podelili najvišje nagrade za domači film 6 ������������������������������������������������������������������������� Pomen pravilnega prezračevanja prostorov 7 ������������������������������������������������������������������������������������� Slavnostna predaja reševalnega vozila 8 �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� Nepalec že 7 let na kolesu 8 �������������������������������������������������������������������������������������������� Slavnosto posadili vrtnico Portorož 9 ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ Projekt REVITAS 10 ����������������������������������������������������������������������������������������� Nevsakdanji ulov piranskih ribičev 11 ������������������������������������� Župan Bossman prvi v regiji podpisal sporazum z NVO IZ KNJIGE BREZČASJE 12 ��������������������������������������������������������������������������������������������������������� Igor Bizjan: Piranske vinjete KRAJEVNE SKUPNOSTI 13 ����������������������������������������������������������������������������������������� Sejem soli, olja, vina in spominkov 13 ������������������������������������������������������������������������������������ Predstavljamo istranko Milko Tončič DRUŠTVA 14 ��������������������������������������������� TD Taperin Sečovlje se povezuje z različnimi društvi 14 ������������������������������������������������������������������ PGD Sečovlje na dnevih zaščite in reševanja 15 �������������������������������������������������������������������������������������������������� Multikulturno o prostovoljstvu 16 ���������������������������������������������������������������������������������������������������� Društvo istrskega prijateljstva 17 ���������������������������������������������������������������������������������������������� Domoznanski četrtki so zopet tu 18 ����������������������������������������������������������������������������������� Trikratne regijske prvakinje v pikadu 18 ��������������������������������� Brezplačne jesenske priložnosti za nevladne organizacije Spoštovane bralke VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 20 ����������������������������������������������������������������������������� Peter Ventin obiskal OŠ Cirila Kosmača in bralci Solnega cveta, 20 �������������������������������������������������������������� Teden otroka v mladinskem EPI Centru Piran 21 ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� Podpis EKO listine 21 ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� Petek = drugačen dan Pred vami je nova, praznično sen, da sem vaš župan. Bodimo 21 ��������������������������������������������������������������������������������������������������������� Podružnična šola Sveti Peter 22 ���������������������������������������������������������������������������������������������������� Delo z mladimi na OŠ Sečovlje obarvana številka Solnega cveta. ponosni na kraj, kjer živimo in 22 ������������������������������������������������������������������������������������������������� 18. mednarodni UNESCO tabor Pohvale, ki ste nam jih izrazi- na svoje dosežke. Pred nami je 23 ������������������������������������������������������������������������������������������������ »Palčkov tabor« tokrat na morju 23 ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ Prišla je teta jesen li ob izidu prejšnje številke in veliko izzivov in prepričan sem, število prispevkov, ki smo jih da si bomo čez čas skupaj česti- ITALIJANSKA SKUPNOST / COMUNITÀ DEGLI ITALIANI prejeli tokrat, nas še bolj zave- tali za rezultate. Soglašam z že- 24 ������������������������������������������������������������������������������������� Il pittore piranese Cesare Dell’Acqua zujejo, da vam na izčrpen način ljami letošnje prejemnice zlate- prikažemo, kaj vse se dogaja ga grba občine Piran Mire Ličen UMETNOST 25 ��������������������������������������������������������������������������������������������� Petdeset let kiparskega simpozija v naši občini. Veseli me, ko iz Krmpotić, ki je v intervjuju, ki 26 ��������������������������������������������������������������������������������������������������������� Piranski slikar Gani Llalloshi vas veje pozitivna energija, pri- sledi v nadaljevanju, dejala, da 26 ���������������������������������������������� Razstava primorskega likovnika Vladimirja Makuca pravljenost sodelovati in sou- si želi, da bi tukaj živeli ljudje, 27 ��������������������������������������������������������������� Podeljene nagrade EX-TEMPORA Piran 2011 27 ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ Uspeh lucijskega pesnika stvarjati življenje v naši občini. ki bi imeli svoj kraj radi in bi 28 ������������������������������������������������������������������� Fotografske mojstrovine Ubalda Trnkoczya Kmalu bo minilo eno leto, kar se spoštovali. Povejmo ponosno 28 �������������������������������������������������������������������������������������������� Sijajni mladi ustvarjalci v Tovarni 29 ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ Nihče te ne razume? sem prevzel županovanje. Moje in na glas: Tu je moj dom. Dra- 30 ������������������������������������������������������������������������������������������������������������ Mona Lisa, gremo se kopat! vodilo je dialog in kot župan ge občanke in občani, čestitam 31 ������������������������������������������������������������������������������������������������ Rekonstrukcija »čudežne« ikone sem se srečal z velikim številom vam ob prazniku Občine Piran. ZGODOVINA občank in občanov, kar mi je 32 �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� Razstava inkunabul dalo bogat vpogled v vaše želje, Župan Peter Bossman 32 �������������������������������������������������������������������������������������������������� Piranski župani od 1173 - 1797 pričakovanja in predloge. Veli- SOLINE kokrat poudarim, da sem pono- 33 �������������������������������������������������������������������������������������������������������� Boljši časi za Jernejev kanal? ZDRAVJE 34 ������������������������������������������������������������������������������������������������������������ Učimo se razumeti avtizem Lokalno glasilo Občine Piran Solni cvet - L’ Affioreto 19 ŠPORT 34 ������������������������������������������������������������������������������ Uspešna sezona piranskih rokometašic Izdajatelj: Vse nepodpisane 35 ���������������������������������������������������������������� Plavalni maraton proti plinskim terminalom fotografije: 35 ��������������������������������������������������������������������������������������������������� Prvi atletski pokal mesta Piran Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran, arhiv občine Piran Izšlo: Oblikovanje, prelom: v Piranu, Oktober 2011 Matris Design Odgovorna urednica: Tisk: Največja izbira priznanih blagovnih znamk Slavica Tucakov Grafika Soča, d.o.o. Vsa nepodpisana besedila: Naklada: Okulistični pregledi Slavica Tucakov 8.000 izvodov Obala 26, 6320 Portorož (pri tenis igrišču) tel.: 05 677 67 40

Solni cvet - Oktober - stran 2 aktualno aktualno

Zlati grb Občine Piran letos Miri Ličen Krmpotić Občina Piran bo ob svojem skupinski razstavi Ex-tempore prazniku 15. oktobra že tra- Piran v Piranu, leto kasneje pa dicionalno podelila priznanje je imela svojo prvo samostojno Zlati grb Občine Piran. Letos razstavo v Ljubljani. Odtlej je je bila odločitev, da le tega prej- imela več kot petdeset samo- me piranska likovna ustvarjal- stojnih razstav in sodelovala na ka in restavratorka Mira Ličen več kot dvesto skupinskih in Krmpotić, soglasna. Predlaga- mednarodnih razstavah doma telj, Obalne galerije Piran, je v in v tujini. 1997 je prejela pre- Mira Ličen Krmpotić (foto: Nataša Cvišič) svoji obrazložitvi zapisal, da je stižno nacionalno Steletovo Mira Ličen Krmpotić uvelja- priznanje za konzervatorstvo, oče Vinko odstopil prostor pomagala pri raznih restavra- vljena primorska in slovenska leta 2009 pa še Priznanje Mirka na podstrešju ene najstarejših torskih delih, tako da mi ni vsestranska likovnica, kar do- Šubica s strani Društva resta- cerkva - sv. Štefana, kjer si je bil tuj. Že kot gimnazijka sem kazuje tudi v letu 2010 prejeta vratorjev Slovenije. Mira je čla- uredila prikupen atelje. Njen prihajala sem na ex-tempore. najvišja nagrada ZDSLU, ki je nica društev Insula in ZDSLU, prispevek kulturnemu življenju Po študiju pa sem se v Piranu že desetletja umeščena v krog bila pa je tudi med iniciatorji Občine Piran je vsekakor vse- naselila. najpomembnejših skrbnic tra- društva Prijatelji zakladov sv. stranski in neprecenljiv. Ravno dicije slovenskega in predvsem Jurija Piran in projektov Jaslice v podstrešnem ateljeju cerkve Zakaj ravno Piran? primorskega sakralnega in pro- ter Križev pot v piranskih cer- sv. Štefana sva z Miro poklepe- Včasih se vprašam tudi sama, fanega slikarstva. kvah, kjer je še vedno aktivna tali o njenem delu in pogledu zakaj, ker ni bilo lahko priti na Piran. do nekih normalnih prostorov ne za delo, ne za življenje, am- Gospa Mira, najprej seveda pak ... Piran mi je bil od nek- čestitke za zasluženo daj všeč. Zdelo se mi je, da tu priznanje. Ste ga pričakovali, lahko nekaj naredim. Čeprav vas je presenetilo, kaj vam po vseh teh letih človek včasih pomeni? dobi občutek, da je Don Kihot. Hvala lepa. Pričakovala ga ni- Želela sem dati mestu svoj pri- sem, ker človek navadno ne spevek, a če ljudje ne delamo računa na take stvari. Sem pa skupaj, je vse zastonj. vesela, ker po dolgih letih dela No, zdi se mi, da so se stvari in prizadevanj vidim, da moj vseeno malce premaknile, vpra- trud vseeno ni tako neopazen. šanje kako in kam, ampak ver- jetno čas nujno prinaša novo, Atelje letošnje prejemnice Zlatega grba Občine Piran (foto: Nataša Cvišič) Sem ste prišli po študiju. drugačno. Seveda pa sem ves V Piran sem sicer prihajala že ta čas tudi sodelovala z večino Mira Ličen Krmpotić (rojena kot organizatorka in razstavljal- prej, kot študentka, ker sem kolegov iz sveta kulture. leta 1950) je slikarstvo študira- ka. Je ena redkih slovenskih la na ljubljanski Akademiji za ustvarjalk, ki je sodobni likovni likovno umetnost, kjer je leta izraz uveljavila v sicer tradi- 1973 diplomirala pri profesor- cionalni cerkveni umetnosti. ju M. Sedeju, leta 1975 pa kon- Veliko svojega časa je namenila čala še specialko za restavrator- ravno restavratorskemu delu na stvo. Po študiju se je preselila v področju profane in sakralne Piran, kjer še vedno živi in dela. dediščine v samem mestu Piran Ustvarja v različnih tehnikah in slovenski Istri. V Piranu je slikarstva, v risbi, grafiki, teh- tako restavrirala skoraj vse slike niki vitraža in fuzije, mozaika, iz stolnice sv. Jurija, prenavljala slikanja na tekstil ter keramiko, pa je tudi dela v vseh preostalih v zadnjih letih pa še v tehniki piranskih cerkvah. Ker je bilo z oblikovanja steklenih objektov. ogromnimi platni veliko dela, Leta 1972 je prvič sodelovala na ji je nekdanji piranski župnik

Solni cvet - Oktober - stran 3 aktualno aktualno

Atelje, v katerem sva, V današnjem času to nima več je Piran kot turistično mesto „Živa veriga“ je bila dokaz, da je prav tako neke vrste nobenega pomena, kot da bi se zanimiv tudi zaradi sakralne Pirančani zmoremo stopiti sku- nagrada za vaš trud. upirali „drobnarijam“. Po drugi umetnosti, ki pa je obiskoval- paj in nekaj narediti, če je prava Ah ne, takrat sem bila prepro- strani pa je prišla na plano po- cem ne znamo ponuditi. motivacija in osebno me je ta sto v stiski, ker še nisem imela treba po nečem, kar je osnov- Projekta Jaslice v piranskih cer- dogodek izredno razveselil, saj urejenega stalnega prostora. no, bistveno. S tega vidika so kav in Križev pot po piranskih je pokazal, da imamo v Piranu Tistega, v katerem sem bila, je spremembe prinesle tudi veliko cerkvah sta med tistimi, s kate- veliko pozitivnih ljudi. Včasih občina prodajala in ker si ga pozitivnega. rimi skušamo to sakralno de- je dovolj en pozdrav, nasmeh, nisem mogla privoščiti, pa tudi Sakralna dediščina (fizična in diščino približati tudi neveru- pa je zid že porušen. čisto primeren ni bil, sem iskala duhovna) je del naše civilizacije jočim in na ta način prispevati nekaj drugega. Oče Vinko mi je in mislim, da bi se ji bilo ne- k turistični ponudbi in odziv je Kakšne prihodnosti si želite takrat ponudil ta prostor, ki pa spametno izogibati. Kamorkoli pozitiven za Piran kot mesto in kot ga je bilo treba najprej urediti. greste, si jo ljudje ogledujejo in prizorišče umetnosti in Prostor je bil sicer lep, a vsak, ki mislim, da je to odzraz člove- V Piranu je veliko galerij kulture? ga je videl, me je vprašal, če se škega iskanja, hrepenenja po in umetnikov, kakšna je po Moja vizija Pirana je gotovo, da mi je zmešalo. Tla so vibrirala, nečem lepem, dobrem, vzviše- vašem mnenju kulturna bi bil čim lepši, čim boljši, bolj ni bilo elektrike, vode, zame- nem, po pozitivnih normah, po podoba Pirana? harmoničen, ne samo na zunaj, njati je bilo treba streho, okna, ljubezni navsezadnje. Čudna. Piran je sam po sebi ampak tudi navznoter, ker je ampak, ko sem ga videla, nisem ogromen kulturni potencial, oboje povezano. Da bi res tukaj veliko razmišljala, ker sem ta- Kako združujete sodobno včasih pa ima človek občutek, živeli ljudje, ki bi ga imeli radi in koj vedela, da je to prostor, kjer likovno umetnost s cerkveno, da je to le cokla. Mislim, da so bi se spoštovali. Potem se bodo hočem delati. Neka pozitivna ki je v svojem bistvu še vedno se stvari v zadnjem času prema- tudi vse ostale stvari rešile. Si- energija je tukaj, tako da sem se tradicionalna? knile in da se bo ta podoba še cer nimam nekakšnih posebnih takoj prijetno počutila. Sakralni prostor je živ in vsak razvila. želja, seveda pa Piran vidim kot čas prinese nekaj sodobnosti. Kako to, da ste tako Pomembno je, da se najde har- veliko svojega dela posvetili monija med enim in drugim, sakralni dediščini? da stvari zapojejo skupaj, četu- Prav gotovo je v našem okolju di na nov način. sakralne dediščine zelo veliko, tako da se ji vsak, ki se kakorko- V Piranu ste restavrirali li ukvarja z dediščino, ne more veliko predmetov sakralne izogniti, z enakim strahospo- dediščine. Katere med njimi štovanjem pa sem seveda delala štejete med svoje najpo- tudi na spomenikih profanega membnejše in vam osebno izvora kot so razne palače. Večji najljubše restavratorske problem je ta, da jo malokdo dosežke? foto: Nataša Cvišič dobro pozna. Sakralna dedišči- Najbolj pri srcu sta mi cerkvi na ni samo tisto, kar se vidi na Marije Tolažnice in Marije Kakšnega velikega zaslužka si- mesto, kjer sta kultura in ume- pročeljih, ampak tudi vse tisto, Snežne, čeprav sem tam bolj cer ne gre pričakovati na tem tnost doma in bi od njiju lahko kar je v notranjosti. Predvsem opravljala tako imenovana „ga- poročju, je pa vsekakor mesto tudi živelo. Tudi v preteklih de- tu mislim, da je neznanja precej. silska dela“. Sta zelo intimni nekakšno zatočišče za umetni- setletjih je bila v Piranu vedno in likovno zaključeni, zato mi- ke, kar mu lahko da poseben želja po posebnem poudarku na Zakaj pa mislite, slim, da bi ju morali urediti kot šarm in posredno izboljša turi- kulturi in umetnosti, veliko je da je temu tako? bonbonček. stično ponudbo. Sama poznam bilo tudi narejenega, pa vendar Ne vem, malo je res, da smo No, najbolj dragoceno delo, ki veliko umetnikov, ki se obča- vedno v nekem boju za obstanek odrasli v obdobju, ko je bilo sem ga naredila, pa je sv. Jurij. sno vračajo v Piran, ker ga čuti- in potrditev in v statusu negoto- to malo zanemarjeno. Več tru- Tam je toliko stvari, da delam jo kot nekaj posebnega. vosti, brez prave samozavesti in da bi bilo potrebno, ker smo na njem praktično ves čas. Če Treba bi bilo nekako stopi- kampanjsko. Čas je, da bi stvari konec koncev le dediči naše bi še enkrat toliko delala, kot ti skupaj, čeprav tudi sama dobile bolj urejeno obliko. Pod- celotne civilizacije. Tudi od sem do sedaj, še ne bi bilo vse ne vem točno, kako, ker je v laga za to pa mora biti vsekakor osebnega iskanja je odvisno, končano. ozadju vedno nekakšen strah, neka vizija, koncept, program, kaj je ljudem pomembno. Pri Žal so vsa dela odvisna pred- nekakšna ločevanja v smislu ki je strokovno podkrepljen in tem se vedno spomnim na vsem od financ in žalostno »ta je dober, ta je slab, to je na pripravljen. To pa pomeni tudi Frančiškov križ iz sv. Damija- je, da imamo v Piranu veliko nivoju, to je pod nivojem« in usklajeno sodelovanje vseh in- na, na katerem ima vsak detajl dragocenosti, ki jih preprosto potem vse dobre namere pro- stitucij in strokovnjakov s tega svoj pomen, vsak delček je bil ne moremo obnoviti tako, da padejo, kar pa ne pomeni, da se področja. pomemben in ljudje so dobro bi jih lahko kasneje tudi raz- vse zmeče v isti koš in da je vse poznali ikonografijo. stavljali in tržili. Navsezadnje slabo ali vse vrhunsko. Nataša Cvišič

Solni cvet - Oktober - stran 4 aktualno aktualno

14. Festival slovenskega filma val slovenskega filma je bil tudi letos za Portorož velik tridnevni dogodek, saj ga je obiskalo 360 V Portorožu podelili akreditiranih gostov, od tega 18 posebnih gostov s področja najvišje nagrade za domači film filmskega ustvarjanja iz tujine, spremljalo ga je 80 akreditira- V portoroškem Avditoriju se je venskih filmov in enega igranega tudi podelil nagrado občinstva, nih novinarjev, filme pa si je z 1. oktobra s podelitvijo nagrad koprodukcijskega. Predstavljen slovesnosti pa se je udeležil tudi vstopnicami ogledalo približno za aktualne dosežke na področju je bil tudi en srednjemetražni minister za šolstvo in šport Igor 3.300 gledalcev. slovenske filmske ustvarjalnosti dokumentarni film, 17 kratkih Lukšič, ki je podelil vesno za zaključil 14. Festival slovenskega filmov, od tega trije animirani, najboljši študentski film. Festi- Janez Mužič, podpalmo.si filma. Za najboljši celovečerni in 25 študentskih filmov. V pre- film je bil proglašen igrani film glednem programu do predvajali Arheo režiserja Jana Cvitkoviča, 7 celovečernih in 7 srednjeme- ki je žirijo, kot so dejali, pre- tražnih dokumentarnih ter igra- pričal z nepričakovano izkušnjo nih filmov. Festival se je zaključil čistega filma. Jan Cvitkovič je brez večji govorov, vendar je bilo prejel tudi vesno za najboljšo re- ob nekaterih zahvalah prejemni- žijo, direktor fotografije tega fil- kov nagrad kljub zelo obsežni ma Jure Černec pa za najboljšo in kakovostni prikazani filmski fotografijo. Nagrado občinstva produkciji čutiti, da se sloven- je prejel film Kruha in iger v re- skemu filmu v časih ekonomske žiji Klemna Dvornika. V okviru krize ne piše dobro. tekmovalnega programa si je Do zadnjega kotička napolnjeno občinstvo lahko ogledalo 10 ce- dvorano Avditorija je pozdra- lovečernih filmov, od tega 9 slo- vil župan Peter Bossman, ki je Vesno za najboljši celovečerni film je dobil film Arheo (foto: Janez Mužič)

Anbot daš, tri bote dobiš Dnevi Evropske kulturne dediščine so napolnili Piran

V Piranu poletnega turističnega dobiš, s katero so obeležili Dne- živ-žava noče in noče biti ko- ve evropske kulturne dediščine, nec. Lepo vreme še kar privablja je vsak zvedavi lahko našel zase nekajdnevne goste, sonce pa je še kako zanimivo dogajanje. Delavnice društva ANBOT ob številnih prireditvah zlasti Na trgu so namreč potekale čez vikende prav tako magnet Anbotove delavnice, na katerih blazina, ki so jih lahko odnesli skupina Giuseppe Tartini, Ba- za enodnevne goste. Minulo so- so iz škatel za čevlje s servietno domov, mame so si lahko seši- letna skupina Metulj, ŠK Flip boto jih je tako na Tartinijev trg tehniko predelovali v darilne le nakupovalno torbo iz starega Piran in KTD Čikule Čakule prišlo na Sejem starin, domače škatle, iz dišavnic so nastajale blaga, delali so se mozaik. Piran. Pirančani, ki so aktivni v obrti in darov narave ter pestro dišeče punčke in dekoracije, Popoldne sta se na trgu s svoji- najrazličnejših dejavnostih so se dogajanje ob Dnevih Evropske tam narejena knjižna kazala so mi deli predstavili Likovni klub tako predstavili someščanom in kulturne dediščine toliko, kot postala unikatna s kaligrafskimi Solinar in Likovna ter kerami- gostom mesta tako pestro, kot na višku sezone. Svoje stojni- napisi, prikazana je bila masaža čarska skupina Skupnosti Ita- že dolgo ne. Ob tem je bil mar- ce z najrazličnejšo ponudbo je glave, ki odžene slabe misli in lijanov Giuseppe Tartini, Foto sikdo presenečen, da lahko nji- postavilo 80 razstavljavcev in sprosti, spoznati je bilo moč je- klub Portorož, Društvo Faros, hova dejavnost, ki jo opravljajo zadovoljni so bili, saj se je med senske darove narave in njihovo zvečer pa še Mladinski pihalni za svoje veselje ali hobi, tako množico obiskovalcev našlo kar predelavo, kogar je zanimalo, je orkester Piran, Folklorno dru- prijetno popestri turistično po- precej zapravljivih. In ker je pi- izvedel vse o tem, kako se loti- štvo Val Piran, Mandolinistična nudbo mesta. ranski Anbot sejem popestril s ti obnavljanja starega pohištva, skupina Skupnosti Italijanov, prireditvijo Anbot daš, tri bote otroci so za slajše spanje risali na Twirling klub Piran, Vokalna Janez Mužič, podpalmo.si

Solni cvet - Oktober - stran 5 aktualno aktualno

Anbot daš, tri bote dobiš in sejmov starin. Tako smo v ter predstavitvene stojnice. Za soboto 24. septembra 2011 popestritev programa je poskr- pripravili celodnevni zanimiv bel tudi Foto klub Portorož s Piranska kulturna in pester kulturni program na postavitvijo zanimive kulise ri- Tartinijevem trgu s skupnim biča ob kateri so se obiskovalci društva združila moči naslovom »En bot daš, tri bote lahko brezplačno fotografirali. dobiš«. Za tiste, ki fotoaparata niso in pozitivno energijo Vabilo za sodelovanje smo imeli pri roki so poskrbeli čla- posredovali vsem piranskim ni kluba ter jim fotografije po- V Zvezi kulturnih društev kulturna društva. V lanskem kulturnim društvom in sku- sredovali po elektronski pošti. Karol Pahor Piran, Območni letu ideje sicer iz objektivnih pinam, nanj pa so se odzvali: Z nastopi vseh ostalih skupin izpostavi JSKD Piran in Sku- razlogov nismo uspeli realizi- Mladinski pihalni orkester smo pričeli ob 18,00, priredi- pnosti Italijanov Giuseppe rati, jo pa nismo opustili tem- Piran, Plesna skupina Metulj, tev pa zaključili ob 21,00 uri Tartini Piran smo že v letu več nadgradili z dogovorom o KD Lutka, Twirling klub Pi- s projekcijo fotografij članov 2010 načrtovali organizacijo sodelovanju tudi z društvom ran, Folklorna skupina Val Foto kluba Portorož. Nastopi- prireditev na Tartinijevem trgu Anbot, ki je organizator tra- senior, Foto klub Portorož, lo je preko 120 članov društev v Piranu na kateri bi se lahko dicionalne prireditve Dneva Likovni klub Solinar, Vokal- različnih starosti od 7 pa vse predstavila in družila piranska evropske kulturne dediščine na skupina Giuseppe Tartini, do 60 let kar je za prvo orga- Madolinistična, likovna in ke- nizacijo tovrstne prireditve ramičarska skupina Skupnosti nedvomno lepo število. Orga- Italijanov ter Kulturno in tu- nizatorji ocenjujemo, da si je ristično društvo Čikole čako- našo popoldansko prireditev le, Plesno akrobatska skupina ogledalo preko 1500 gledalcev Flip in društvo FAROS. s čimer smo seveda zadovoljni, 14 piranskih društev je združi- do prihodnjega septembra, ko lo moči in pozitivno energijo načrtujemo ponovno orga- ter številnemu občinstvu pri- nizacijo prireditve, pa bomo pravilo pester in zanimiv pro- program obogatili in organi- gram. Razen nastopa KD Lut- zacijsko izboljšati. Želimo si ka, ki je bil že v dopoldanskem tradicionalne prireditve s po- času v Mestni knjižnici Piran, udarkom na ljubiteljstvu, pro- smo z dogajanjem pričeli ob stovoljstvu, medgeneracijskem 15 uri, ko so bile na ogled sodelovanju ter spoznavanju in razstave likovnih del in kera- druženju. mike članov Likovnega kluba Plesno akrobatska skupina Flip Solinar in Skupnosti Italijanov Elizabeta Fičur

Energetsko svetovalna pisarna Piran Najbolj obremenjujejo zrak različne vonjave, ki jih oddaja Pomen pravilnega prezračevanja človek, ki biva v prostorih. S šte- vilom ljudi v prostoru povečuje tudi koncentracija vonjav, ki ra- prostorov ste približno v enakem razmerju s koncentracijo ogljikovega dio- Z uvedbo obračunavanja porabe vrste dejavnikov, kot so tem- zraka. Takšna mora biti menjava ksida. Vrednost za maksimalno energije za ogrevanje skladno z peratura, osvetljenost, gibanje zraka za doseganje prave kon- dopustno koncentracijo CO2 dejansko porabo, se bo marsika- zraka, hrup in podobno, med centracije kisika v zraku. Naj je 0,1% in predstavlja dovolj teri uporabnik stanovanj v blo- njimi pa je eden najpomemb- naštejemo nekaj vrednosti za natančno mero za spremljanje kih odločil za 'temeljito varčeva- nejših dejavnikov kakovost zra- potrebno število izmenjav zra- koncentracije vonjav v prostoru. nje'. Zato bomo v tem kratkem ka. V zraku mora biti zadosten ka za nekatere onesnaževanju Da bi to vrednost v prostoru do- prispevku na kratko predstavili delež kisika, primerna zračna najbolj izpostavljene prostore v segli, je potrebno zagotoviti 25 pomen pravilnega prezračenja vlaga, nemoteča količina vonjav stanovanjih in hišah: m3/h na osebo svežega zraka. To prostorov. in tako majhna količina zdravju • WC: 4 do 5 h -1, pomeni, da bi v prostoru povr- Ugodno počutje in sposobnost škodljivih snovi, da naše zdravje • kopalnica: 5 do 8 h -1, šine 20 m2 in višine 2,5 m mo- koncentracije za delo v pro- ni ogroženo. • kuhinja (odvisno od rali zamenjati polovico zraka, če storu, pa naj bo to bivalni ali Človek potrebuje na uro za nor- št. aparatov): 15 do 25 h -1, je v prostoru 1 oseba ali število delovni prostor, sta odvisna od malno dihanje približno 0,4 m3 • garderoba: 3 do 6 h -1. izmenjav je 0,5 na uro.

Solni cvet - Oktober - stran 6 aktualno aktualno

Če bi bilo v tem prostoru 6 oseb bi morali zamenjati zrak 3 krat na uro ali n = 3 h-1. Relativna vlaga prostorov naj bi se gibala v mejah med 35 in 80%. Nižja zračna vlaga pomeni “suh zrak“, ki lahko vsebuje tudi večjo količino prahu, kar pov- zroča obolenja dihal in različne prehladne bolezni. Preveč vlage gojih, posebej povišani relativni Naravno prezračevanje špranj. Zadostne količine zra- v zraku pa pomeni “soparno kli- vlagi, povzročajo razne bolezni. Različna netesna mesta v stavbi, ka moramo torej zagotoviti na mo“ in kjer se vlaga lahko izloča V zadnjem času se precej govori kot so okenske in vratne pripire, druge, čimbolj kontrolirane na- na hladnih površinah notranjih tudi o radonu. Za zmanjševanje špranje pri roletnih omaricah čine. Najbolj razširjena metoda zidov, kar ima za posledico na- običajne naravne koncentraci- in netesno vgrajeno stavbno je zračenje z odpiranjem oken, stanek kondenzata in različnih je radona v bivalnih prostorih pohištvo, omogočajo nekontro- katerega učinkovitost je razvi- plesni. V stanovanje vnašamo zadostuje redno zračenje pro- lirano vdiranje zraka v bivalne dna iz spodnje risbe. Na zgornji različne snovi, ki vsebujejo or- storov. Če pa je koncentraci- prostore. Količine zraka in šte- sliki so prikazani časi in načini ganske spojine, ki se ne dolga ja radona povečana, moramo vilo izmenjav zraka pri takih zračenja za primer, ko želimo ce- leta izločajo iz različnih barv, zagotoviti tesnenje predvsem razmerah zelo težko določimo. loten zrak v prostoru zamenjati lakov, zaščitnih premazov za les, kletnih prostorov in izvesti pri- To prezračevanje je odvisno od enkrat. Energetsko svetovalna lepil, smol in drugih. Najpogo- silno prezračevanje. Med najve- temperaturne razlike, jakosti pisarna Piran deluje v poslovnih stejši onesnaževalec je formalde- čje onesnaževalce spada gotovo in smeri vetra in se neprestano prostorih Centra za pospeševa- hid, ki se izloča iz različnih veza- cigaretni dim. Za prostore kjer spreminja. Glede na tesnost nje podjetništva Piran d.o.o., nih plošč in lakov, potem pa še bivajo kadilci je potrebno količi- stavbe je število izmenjav zelo Liminjanska 96 Lucija, 6320 nekateri kot pentaclorfenol (raz- no svežega zraka povečati na 30 različno in znaša po izkušnjah Portorož (v poslovni stavbi lične lesne zaščite), različni ben- m3/h na osebo oziroma zago- in nekaterih meritvah pri nor- Območne obrtno podjetniške zoli (barve, lepila, laki), akrilati toviti ustrezno večjo izmenjavo malno tesni stavbi od 0,1 do 0,4 zbornice Piran), obisk po je mo- (barve, laki), vinilkloridi iz pla- zraka. Stanovanja, kjer prebivajo h-1. Seveda taka količina zraka goč po predhodni najavi na te- stičnih materialov in še mnogi kadilci, porabijo zaradi intenziv- ne zagotavlja čistega zraka, zato lefonski številko (031) 311 254. drugi. Zrak v bivalnih prostorih nejšega zračenja tudi do 30% je potrebno netesna mesta čim- Vabljeni po brezplačno svetova- vsebuje tudi različne bakterije, več toplotne energije za ogre- bolj zmanjšati s tesno vgradnjo nje! viruse in druge mikroorganiz- vanje pozimi, kot stanovanja z stavbnega pohištva in dodatnim me, ki lahko ob ugodnih po- nekadilci. tesnenjem okenskih in vratnih Ekipa ENSVET Piran

Velika pridobitev Prehospitalne enote Obala Slavnostna predaja reševalnega vozila

V četrtek, 15. septembra 2011 skoraj deset let uporablja mo- je na Letališču Portorož po- torno kolo Honda VFR, ki je tekala slavnostna predaja re- že precej iztrošeno, poleg tega ševalnega vozila za potrebe pa tudi ni najbolj primerno za Prehospitalne enote Obala. V vožnjo izven urejenih prome- sodelovanju z neprofitnim dru- tnih površin, za dostop na ure- štvom Motoristi za Motoriste, jena kopališča ali premagovanje ki ima status društva v javnem manjših ovir, npr. robnikov interesu na področju prometne pločnika. S pomočjo donator- varnosti, je na Letališču Porto- jev: Mestna občina Koper, Ob- Ob zaključku akcije so si donatorji segli v roke rož dozorela odločitev, zbiranja čina Piran, MZM - motoristi potrebnih sredstev za nakup za motoriste, Adriatic Sloveni- dor in ostalih podpornikov in Motor je pridobitev ne samo za motornega kolesa Yamaha Su- ca, Luka Koper, Istrabenz Tu- prijateljev projekta: Aerodrom Obalo, ampak za vse, ki jo v to- per Ténere 1200. Prehospitalna rizem, Porsche Koper, Delfin Portorož, Motomania ter Ya- plejšem delu leta obiščejo in za enota Obala, ki deluje v okviru Hotel ZDUS, Terme Krka Ta- maha Delta Team, je bil v če- katere skrbi lokalno zdravstvo Zdravstvenega doma Koper, že laso Strunjan, Moto klub Kon- trtek motor predan v uporabo. in z njim PHE.

Solni cvet - Oktober - stran 7 aktualno aktualno

Neobičajen gost Nepalec že 7 let na kolesu

V času, ko turisti zapuščajo Oba- Kolesarski popotnik Dhakeswor lo, je konec septembra Piran do- Chhetri je iz Nepala krenil s bil nadvse neobičajnega gosta. kolesom na pot leta 2004. Pot Nepalec Dhakeswor Chhetri, ki ga je vodila v Indijo, Bangladeš, je v sedmih letih, ko je zapustil Burmo, na Tajska, v Laos, na svojo domovino, prekolesaril že Kitajsko, Japonsko in nato nazaj Neobičajnega gosta iz Nepala je dočakala sonarodnjakinja (foto: Janez Mužič) okoli 55.000 kilometrov, se je preko Pakistana, Irana in Sirije po obisku Ljubljane odločil, da v Izrael. Tu se je usedel na leta- Slovenija je 51-ta država, ki jo skem potovanju še precej doži- skoči še v Piran. Tu ga je poleg lo za Nemčijo in sedaj kolesari je obiskal. vetij. Kolo, ki ga vozi, je drugo, radovednežev na Tartinijevem po Evropi. Tako je preko Češke, »Kolesarim za mir, to mi je ne- podarili pa so mu ga na Japon- trgu pričakala sonarodnjakinja Madžarske, Slovaške in Avstrije kako postal način življenja in s skem. Je povsem serijsko, le Sapana Gandharb, ki se je rodi- prišel v četrtek do Ljubljane, v kolesa bom stopil doma v Ne- da ima na njem dva potovalna la v bližini Kathmanduja in že petek pa je prevozil še 130 km palu, ko bom imel 60 let.« je kovčka za res najnujnejšo oseb- enajst let živi ter ustvarja v pi- do Pirana. Pot bo nadaljeval v povedal sedaj 55-letni socialni no prtljago. ranskem ateljeju keramike Igor- Italijo in nato naprej po osta- delavec in svojevrsten borec za ja Krmpotića. lih državah starega kontinenta. mir, ki ga tako čaka na kolesar- Janez Mužič, podpalmo.si

Ob svetovnem dnevu turizma ko je župan Občine Piran Peter hotelu Kempinski Palace. Bossman s pomočjo direktorja Že tradicionalno so ob svetov- Turističnega združenja Jadrana nem dnevu turizma podelili Slavnostno posadili Furlaniča in strokovnjakinje na tudi občinsko priznanje Grb področju vrtnic Brede Bavdaž odličnosti v turizmu. Letos sta vrtnico Portorož Čopi slavnostno posadil vrtni- bila nagrajenca kar dva, in si- co Portorož v rožni vrt, kjer bo cer dolgoletni turistični delavec Svetovni dan turizma, ki smo ga združenje Portorož, so namreč maja naslednje leto zacvetela s Marjan Jakič, ki je bil med dru- s praznovanjem obeležili v nede- predstavili številne izdelke na svojimi žareče oranžnimi cveto- gim od leta 1993 do 1995 dr- ljo, 25. septembra 2011 v Por- temo vrtnic. Na novi priredi- vi. Portoroška vrtnica, ki ja bila žavni sekretar za turizem, in Po- torožu je bil odlično obiskan. tveni lokaciji v rožnem vrtu so vzgojena v priznani nemški hiši lona Senčar iz turistične agencije Župan Peter Bossman je slavno- ponujali mamljive kulinarične vrtnic Kordes, bo uradno regi- Maona, ki že vrsto let s svojimi stno posadil vrtnico Portorož in dobrote (na primer ocvrte cve- strirana in tradicionalno krščena projekti, kot sta oživitev Tartini- podelil priznanje grb odličnosti tne liste vrtnice), vrtnični čaj in v letu 2012. Turistično združe- jeve violine in organizacija raz- v turizmu, ki sta ga letos prejela koktejle, kozmetiko iz vrtnic, nje je prve štiri sadike vrtnice stave Sijajni pop, bogati turistič- dva nagrajenca. prikazana je bila tudi wellness Portorož podarilo občini Piran, no ponudbo piranske občine. Številni obiskovalci so se v Por- ponudba in umetniški izdelki na Aerodromu Portorož, Fakulteti torožu predajali vonjavam in temo vrtnic. Mnogi obiskovalci za turistične študije Turistici in Turistično združenje Portorož okusom vrtnic. Ob prazniku so tudi izkoristili priložnost za svetovnega dneva turizma, ki ga nakup sadik za svoje vrtove. je letos organiziralo Turistično Prireditev je dosegla svoj vrh,

Župan in direktor TZ Portorož skupaj zasadila vrtnico Portorož

Solni cvet - Oktober - stran 8 aktualno aktualno

Projekt REVITAS Projekt REVITAS zajema nasle- dnje aktivnosti: • izdelava metodologije revi- Za revitalizacijo istrskega talizacije podeželja preko stro- kovnih ekskurzij in skupnih podeželja in turizma v istrskem čezmejnih delavnic. • ohranjanje izvirne suho- podeželju zidne gradnje s pomočjo raz- iskovalnega dela, večdnevnih V petek, 30.9.2001 je bila v združenje Istarske županije in jekta je 1.840.362,92 €, od teh delavnic in praktičnih napotkov okviru projekta “Revitas” Ope- Dalibor Macan, vodja občinske pa kar 85% vrednosti predsta- z izdelavo DVD-ja. rativnega programa IPA Slo- uprave Santvinčenat vlja evropsko sofinanciranje • revitalizacija tematskih poti, venija - Hrvaška 2007 - 2013 Na tiskovni konfereci so bili IPA sredstev. Preostanek 15% razgledišč, počivališč in njihovo pripravljena tiskovna konfe- predstavljeni cilji tega mednaro- vrednosti pa morajo zagotoviti vključevanje v integrirano turi- renca katere so se udeležili vsi dnega projekta, ki se ukvarja z hrvaški partnerji samostojno, stično ponudbo. partnerji sodelujoči v projektu revitalizacijo istrskega podeželja medtem, ko slovenskim par- • revitalizacija starih mestnih s slovenske in hrvaške strani, in turizma v istrskem podeželju. tnerjem priskoči na pomoč jeder na istrskem podeželju: predsedniki krajevnih skupnosti Vodilni partner projekta REVI- še delno država v višini 10%. obnova trga v Topolovcu in ob- in predsednik TZP Jadran Fur- TAS je Mestna občina Koper Vsem partnerjem predstavlja ve- nova kvadratnega stolpa kaštela lanič. v široko zastavljenem partner- lik problem avansiranje sredstev, Morosini Grimani v Svetvin- kar pomeni, da se že porabljena čentu sredstva vračajo šele z optimi- • organizacija čezmejnih se- stičnim enoletnim zamikom. minarjev za voditelje info cen- Splošni čezmejni cilji projekta trov. so zaustavitev propadanja is- • organiziranje tridnevnega trskega podeželja ob ohranitvi seminarja za turistične vodiče, kulturne dediščine in vzpodbu- delavce v turističnih agencijah, di razvojnih in turističnih inte- podjetnike in lokalno upravo. griranih produktov; oblikovanje • vzpostavitev 10 info točk čezmejne turistične destinacije in 6 info centrov v slovenski in Istre ter spodbujanje trajnostne- hrvaški Istri: v občinah Koper, ga razvoja turizma na istrskem Piran, Izola, Poreč, Buzet in Sve- Novinarska konferenca o projektu REVITAS podeželju, ki bo temeljil na tvinčenat. kulturnem in naravnem boga- • organizacija 20-ih čezmej- O projektu so na tiskovni kon- stvu, ki zajema Občino Piran in stvu tega območja. Zastavljeni nih dogodkov v info centrih za ferenci spregovorili koordina- Občino Izolo, Istrsko županijo, cilji se bodo dosegli s pomočjo promocijo Istre kot edinstvene torji partnerjev in izpostavili Zavod za varstvo kulturne de- oblikovanja modela revitaliza- in celovite turistične destinacije. skupne ter posamezne cilje. diščine, Občino Svetvinčenat, cije istrskega zaledja, s pripravo • razvoj turističnih promocij- Načrte in cilje Revitasa so pred- mesto Poreč, mesto Buzet, me- priročnikov tradicionalne suho- skih proizvodov (DVD, brošu- stavili: Ivana Štrkalj, MOK, vo- sto Vodnjan in Turistično zvezo zidne gradnje, z izvedbo obnove re, razglednice, plakati itd) dilni partner projekta, Mladen istrske županije. Projekt se bo in izboljšav na infrastrukturnih • izvedba in označitev treh Dodig, dosedanji koordinator izvajal kar 30 mesecev, vse do objektih ter čezmejno kulturno vrsti poti: peš poti, kolesarskih projekta na Občini Piran, Kri- konca meseca februarja 2012. izmenjavo dogodkov, izkušenj poti ter konjeniških poti v za- stina Vojič Krajcar, Turistično Celotna skupna vrednost pro- in izobraževanj. ledju Istre.

Solni cvet - Oktober - stran 9 aktualno aktualno

Porazdelitev aktivnosti in fi- tov, izdelavo vseh promocijskih Mesto Poreč (68.238,31 €), Me- Solinarski praznik za čezmejne nančnih sredstev med projek- materialov, organizacijo izobra- sto Buzet (102.960,52 €), Obči- partnerje, kot primer dobre pra- tnimi partnerji: ževalnih aktivnosti, postavlja- na Svetvinčenat (212.047,59 €): kse (maj 2011), Mestna občina Koper nje izobraževalnih tabel in info projektni partnerji so odgovorni • organizacija prireditve »Se- (590.338,20 €): vodilni partner točk; za postavitev in ureditev info jem čezmejnih starih običajev projekta, odgovorna za finanč- Občina Izola (231.648,00 €) centrov in info točk na svojem v Svetem Petru« (september no, administrativno in tehnič- in Občina Piran (99.861,00 €): območju ter organizacijo vseh 2011), no izvedbo projekta kot celote; občini sta odgovorni za ureditev promocijskih dogodkov; • v pripravi je ureditev 3 po- odgovorna za dela v MOK; info tematskih poti, info centrov ter Turistična zveza Istrske županije čivališč ob kolesarskih ali peš center v Svetem Antonu, obno- info točk; (42.194,48 €): organizira razvoj poteh v zaledju, vo trga v Topolovcu, ureditev in Zavod za varstvo kulturne dedi- integralnih produktov, zagota- • popravilo 1 km pešpoti pri označitev treh vrst poti v kopr- ščine Slovenije, območna enota vlja strokovno podporo in ra- deponiji v Dragonji, skem zaledju (pešpoti, kolesar- iz Pirana (82.100 €) in Mesto zvoj spletne strani. • postavitev enotnih tabel za ske in konjeniške poti); Vodnjan (100.064,14 €): skupaj V Občini Piran so bile opravlje- celo Obalo za pešpoti, kolesar- Istrska županija (310.920,69 €): sta odgovorna za vsebine suho- ne že naslednje aktivnosti: ske in konjeniške poti. odgovorna za koordinacijo hr- zidne gradnje, mesto Vodnjan • ureditev info centra v Sve- vaških partnerjev, promocijo in pa še dodatno za kolesarske in tem Petru z vso opremo, diseminacijo projektnih rezulta- pešpoti v svoji občini; • organizacija ekskurzije na

Nevsakdanji ulov oskrbnik piranskega akvarija, s tako majhnim trnkom, ga je kjer imajo na ogled podobnega, ujel na košček sardelice. a manjšega vijoličastega mor- Lov na brancina je še zlati raz- Ribičem prijema skega biča (Dasyatis violascea), burljiv s podvodno puško, pri- je bil navadni morski golob ljubljena trofeja pa je tudi za V zadnjih nekaj tednih sta imela Stevena Irwina, nadvse prilju- (Myliobatis aquila) v sloven- športne ribiče trnkarje. Je izra- kar dva piranska športna ribiča bljenega »lovca na krokodile« skem morju nekoč razmeroma zita riba roparica in za mnoge precej nevsakdanji ulov. Najprej iz avstralske televizijske nadalje- pogosta vrsta, danes jih je mno- gurmane najbolj okusna bela je starosta slovenskega športnega vanke o naravi. go manj, sploh pa je redko, da se riba. Zraste do enega metra v ribištva, ki je bil med drugim let »Pred precej leti sem ujel celo 21 ujame na trnek. dolžino in lahko doseže celo 1983 član državne reprezentan- kg težkega goloba, tako vem, da Brancin velikan, ki so mu izme- preko 10 kg, kar pa je v naših ce, ki je v Franciji osvojila naslov je treba zelo previdno z njim in rili 80 cm in natehtali 6,30 kg, vodah velika redkost. svetovnega ekipnega prvaka, mu takoj odrezati rep. Videl sem pa je razveselil Pirančana Trpeta Bojan Loboda na večernem lovu že ribiča brez prsta, ki mu ga je Šuto, prav tako iz športnega Ri- Janez Mužič, podpalmo.si s čolna kake pol milje od parki- odrezala golobova nazobčana biškega društva Oradela. Kot že rišča na Fornačah z globine 18 igla, ki mu sicer komaj opazno nič koliko krat je iz čolna v zgo- m presenečen potegnil 16-ki- štrli nad dolgim repom.« je bil dnjih popoldanskih urah ne da- logramskega morskega goloba. ob našem srečanju poučen do leč stran od rta piranske Punte Plen je zanimiv, ker gre za ribo svojih mlajših kolegov iz piran- lovil ribone, ko je tako zagrabil, hrustančnico, ki živi pretežno skega ribiškega športnega dru- da se je palica v hipu upognila PORTOROŽ na morskem dnu in spada med štva Oradela, ko jim je opisoval kot še nikoli. Kot je povedal, je ribe, kot je tudi morski bič, ki svojo pustolovščino. borba z morskim vitezom, kot AVTOBUSNI PREVOZI je pred petimi leti nesrečno ubil Kot je povedal Valter Žiža, brancinu radi rečejo ribiči, pred- vsem pa napetost zaradi strahu, [email protected] da ga bo z majhnega trnka št. www.street-tour.com 4 in laksa 22 izgubil, je trajala kakih 20 minut, nato pa se je tel: 05 677 04 38 orjak le znašel v čolnu. Trpe, ki je lahko upravičeno ponosen, da gsm: 041 724 302 mu ga je uspelo izvleči na čoln

Pirančan Trpe Šuto je ujel kar 80 cm velikega brancina (foto: Janez Mužič)

Solni cvet - Oktober - stran 10 aktualno aktualno

Prostovoljstvo v lokalni skupnosti predstavlja splošen okvir za kre- pitev sodelovanja med občino in nevladnimi organizacijami, Župan Bossman prvi v regiji ki delujejo na njenem obmo- čju. Sporazum vsebuje osnovna podpisal sporazum z nevladnimi načela medsebojnega odnosa, hkrati pa predstavlja zavezo organizacijami v občini vseh za spodbujanje in podpo- ro prostovoljstvu v lokalni sku- tako v naši občini kot širše«, je pnosti, partnersko sodelovanje zaključil Bossman. pri zagotavljanju višje kakovosti Mag. Bojan Mevlja, direktor življenja občank in občanov in Središča Rotunda in vodja pro- skupno oblikovanje lokalnih jekta Stičišče NVO Obalno-kra- politik, ki vplivajo na delovanje ške regije je izrazil zadovoljstvo, nevladnih organizacij. da se je župan Peter Bossman Podpisniki sporazuma: Občina odzval klicu nevladnih organi- Piran, Središče Rotunda Ko- zacij in podpisal prvi tovrstni per, Društvo za trajnostni ra- sporazuma v regiji, ki bo izbolj- zvoj Istre, Društvo Morigenos, šal sodelovanje med nevladni- Društvo tabornikov Rod Sergej mi organizacijami in občino. Mašera Piran, A-HELP, Zavod Izrazil je tudi pričakovanje, da za svetovanje na področju zdra- bodo temu zgledu sledile tudi vstvenega in socialnega varstva druge občine Obalno-kraške Portorož, Terra Viva, raziskave Župan Peter Bossman med podpisom sporazuma (foto: Benjamin Pezdir) regije. Sporazum je namenjen in izobraževanje v ekologiji, razvoju tesnega, učinkovitega TD Taperin, Sečovlje, Društvo V torek 27. septembra 2011 je spomnil, da je leto 2011 in enakopravnega sodelovanja upokojencev Piran, Združenje je župan Občine Piran Peter evropsko leto prostovoljstva pri izboljševanju kakovosti ži- borcev za vrednote NOB Obči- Bossman podpisal sporazum in da želimo s podpisom tega vljenja občank in občanov in ne Piran. z nevladnimi organizacijami v sporazuma še bolj spodbuditi Občini Piran. prostovoljstvo v lokalni sku- To je prvi sporazum med lokal- pnosti. »V današnjem načinu no skupnostjo in NVO v regiji, življenja ima prostovoljstvo še ki se odvija v sklopu Foruma poseben pomen. Povsod vidi- NVO Obalno-kraške regije mo v ospredju borbo za uspe- 2011, ki se je začel danes in bo hom in materialnim statusom, potekal do četrtka 29. septem- ob tem pa se pogosto pozablja bra v Kopru, Piranu in Sežani. na ljudi, ki so pomoči potrebni Župan Peter Bossman je izrazil in nimajo enakih možnosti. Ne zadovoljstvo nad idejo Središča pozabimo, da s tem, ko poma- Rotunda in poudaril, da je »naš gamo drugim bogatimo tudi cilj izboljšati kakovost življenja sami sebe. In predvsem takega občank in občanov”. Župan bogastva si želimo čedalje več

Zadovoljni podpisniki sporazuma (foto: Benjamin Pezdir)

Solni cvet - Oktober - stran 11 iz knjige “brezčasje” iz knjige “brezčasje”

Igor Bizjan glej v kakšnem raju razuzdano- sti živim in se takoj logira na smokvo. Postavi me pred kame- Piranske vinjete ro prenosnega računalnika in začne tuliti, poglej ženska hoče, IV. zaposluje preko tisoč ljudi. Ne da si slečeš majico, da vidi, če V bližnjo gostilnico v centru vem zakaj, ampak rada ima te je kaj skupaj. Čez nekaj časa Pirana pridejo občasno, močni, moje zapiske, spoštuje moj ži- je neznana ženska na drugi stra- mogoče najbolj vplivni ljudje vljenjski stil, popolnoma pre- ni že pripravljena, da pred ka- v občini, ki sami sebe ironično dan svobodnjaštvu. Dejstvo, da mero jadrno vrže svojo strgačo imenujejo gradbeni lobi. Vi- nikoli nisem imel šefa jo globo- na prst. Takoj se odmaknem, soki, plečati dobro hranjeni, z ko fascinira. Od ginjenosti nad vsi tulijo, tepec, knjige so out, močnimi avtomobili in vilami srečanjem, me je držala za roke poglej mi takoj kavsamo preko so Piranu naredili veliko škode, in mi globoko gledala v oči. Kaj ekrana. Pogledal sem žareče, ev- a za to ni bil nihče kaznovan. hujšega za lokalnega posebneža forične izraze, na obrazih in si Malega človeka maltretirajo A., po njegovih besedah uspe- mislil, internet je res kot sem zaradi majhne spremembe na šnega podjetnika, ki je popival zapisal raj za psihopate in stra- nih novic. Koliko nepotrebnih, objektu, fasadi in nam grenijo v sosednjem lokalu. Slaven je, hopetce. Ja, svet bo šel k hudi- stresnih sporočil nezavedno življenje, namesto, da bi branili da v družbi žali in zasmehuje ču! vsrkavamo vsak dan. Najbrž, vsi arhitekturni spomenik, so z na- ljudi, da bi bil sam videti po- po božji neprevidnosti dobiva- mišljenih pozicij stroke lobirali membnejši. Začel je tuliti in VII. mo tisto, kar si zaslužimo, tisto za kapitalske interese. Nekate- neprimerno komentirati najino Sonce, sonce. Sedeti v lepem kar sevamo se odbija od drugih ri smo za branjenje mandrača srečno snidenje, češ ali sem jo vremena v desetem nadstropju in se nam vrača v podobni ener- plačali visoko ceno, grožnje, že podrl. Vprašala me je, če je bloka je greh. Piran je moja gijski intenziteti. Naš um od ustrahovanja in šikaniranja, zaripli bolan na živcih. Odgo- dnevna soba, cel dan sedim ob slikava podzavest. Učna doba medtem, ko se glavnim krivcem voril sem, da je hudoben vedno morju, berem poezijo. Vsakda- se nam zdi, je občutno predolga za ruševine ni skrivil las z glave. kadar ni v središču pozornosti. nji problemi in pohlepne želje, Večina zla je storjeno iz spodob- Upam, da obstaja zagrobna pra- Zaradi prevelike količine po- kje bi se moral uveljaviti in kaj nih namenov, ki nekje na poti vičnost, cvrli se bodo v peklu, pitih hudičevih zvarkov, mu je novega posedovati, zbledijo ob v usodnem trenutku zatavajo v odrinjeni na stran in pozablje- odpovedala hidravlika, Pipi ka- kodranju vode. Pisanje postaja skalo nemira, izgubljenega po- ni, zavezanih rok ne bodo smeli put, zato je patološko ljubosu- zatišno, jeza ne para drobovja, gleda. Mogoče je vse slabo, ki ga masturbirati, medtem ko bodo men, če kdo sedi z lepo, mlado morski zrak zdravi. dnevno poklanjamo najbližjim, drugi gostje, uživali v mesenih punco kot je ona. Zavzdihnila Sedim ob morju, v najpomemb- samo uvod v razsvetljenje, ki radostih in se naslajali z telesi je, da je na domači grudi hudo nejšem delu dneva, Sonce poča- neusmiljeno zahteva ceno. Na- deviških Nimf. Nekje mora ob- pomanjkanje normalnih mo- si tone v vodo, dan je končan. por biti človek ne prenese senti- stajati univerzalna pravičnost, ških, starejši so zapiti in otope- Nikoli se več ne bo ponovil. mentalizma. nekje morajo veljati isti zakoni li, mlajši pa zaradi pesticidov v Na tihomorskih otokih, sedijo za vse!!! hrani, vse bolj poženščeni. Se- zvečer ob morju in meditativno Društvo Obzorje nudi svetovanje daj pa izbiraj, žalostno sklene. razmišljajo. Uživajo opojne sub- vsem ljudem v duševni stiski. V. stance in se predajajo nostalgič- Tel. dobite v uredništvu! Včeraj me je po dolgem času VI. nim spominom. Blagoslovljen poklicala N., ki je uspela v ve- Postopam po Piranu s knjigo v trenutek, spust v notranjost ni Prispevek je mnenje avtorja likem svetu. Postala je nepo- roki in me pokliče K. Ti bereš tako stresen kot vsakdanje bu- in ne izraža nujno grešljiva oseba na križarki, ki knjige, ti si zgrešil stoletje. Po- ljenje v ekran slabih, napihnje- mnenja uredništva.

Solni cvet - Oktober - stran 12 krajevne skupnosti krajevne skupnosti

KS Piran Sejem soli, olja, vina in spominkov

V okviru praznovanja občinske- ni program s pričetkom ob 12 ga praznika v naši Krajevni sku- uri. Program bodo tako zaokro- pnosti Piran, ki bo v soboto 15. žili - zabeležili nastop Twirling Tudi letos se nam obeta tradicionalni sejem oktobra, skupaj z Občino Piran kluba iz Pirana, Baletne skupine pripravljamo tradicionalni » Se- Metulj, učencev Glasbene šole kulinarike, ki bogatijo naš kraj »Giuseppe Tartini« Piran, bo le jem soli, olja, vina in spomin- Piran, Folklorne skupina Val, in zagovljajo njegovo pristnost. dodatek k zaokroženosti našega kov«, katerega delno sofinancira La banda a fiati iz Buj, Društva Različna društva, ustanove, Po- bogatega prostora. EU iz Operativnega programa Svitek iz Sv. Petra in Šavrinski licijska postaja Piran bodo pred- Ob tej priložnosti vabimo vse IPA SLO-HR 2007 - 2013 v godci. stavila svoja znanja in dela ter občanke in občane ter ostale, da sklopu projekta »Heritage live« Obiskovalci bodo na stojnicah marljivost svojih stvaritev. Ob se nam pridružijo k praznovanju Tako kot lani bo prireditveni lahko spoznali in okušali tipične dobrotah, ki jih bodo pripravile občinskega praznika. prostor na Tartinijevem trgu, istrske dobrote in produkte - od krajevne skupnosti naše občine, kjer se bo odvijal bogat kultur- vin, oljčnih olj, soli, peciv in Združenje Skupnost Italijanov KS Piran

Piranska zelenjavna tržnica v Malem Mlunu pri Buzetu, tudi njim uspelo doseči časti- še vedno sama skrbno nabere, tljivi delovni staž gospe Milke. očisti in pripravi »robo« za na Kdaj drugič pa napišem še kaj Predstavljamo istranko tržnico. Pridelata jo skupaj s tudi o njih. sinom Valterjem s katerim živi Milica Maslo, Milko Tončič na Seči. S starimi izkušnjami in Pirančanka novim znanjem gre boljše. Od vedno ima najokusnejši radič, čeprav na tržnici najdeš tudi lepšega. Ob sobotnih srečanjih nikoli ne pozabi omeniti še naše starše, ki so kupovali pri njej. Ko sem jo neke sobote vprašala, koliko časa še misli delati in ali nemara ni že čas za upokojitev, je samo zamahnila z roko in odgovori- la: »Če samo sediš doma rataš bolan. Ne moren ja brez moj- Sobotni obredni nakup sadja in zelenjave ga Pirana. Ma sen bla ben lepa ko sen bla mlada, znaš, ma zdaj Zelenjavna tržnica v starem srečujemo ljudi in obraze različ- jih man 80, noge popuščajo, mestnem jedru Pirana je pri- nih kultur in navad. Nekateri znaš. Sen vidla tvojo vnukinjo, zorišče sobotnega obrednega pridejo in odidejo, nekateri pa je taka kot je bla tvoja Marja- nakupa domačega sadja in ze- smo že desetletja prisotni, na tej na. Se spomnim tvojga tasta lenjave. Ob poplavi sadja in ali na oni strani stojnice, ki se ko je kupoval pri meni, je hotu zelenjave z vseh koncev sveta, šibi pod domačimi dobrotami. vedno najboljše zanjo«. In ker ki jo trgovci včasih ponujajo po Že več kot trideset let tam sre- tudi jaz želim najboljše za mojo kar ugodni ceni, številne Piran- čujem gospo Milko Tončič, ona vnukinjo, še vedno kupujem čanke, Pirančani, obiskovalci pa ima že 50 letni staž na piran- tudi pri noni Milki, čeprav ve- in turisti raje posežejo po do- ski zelenjavni tržnici. Pri njej liko dobrega domačega sadja in mačih mediteranskih pridelkih smo kupovali prvi krompirček, zelenjave kupim tudi pri drugih naših istrskih kmetovalcev, saj grah, bučke in paradižnik za kmetovalcih s piranske tržnice. si obetamo, da je bistveno bolj naše otroke, sedaj pa za vnuke. Vsi oni nam omogočajo, da ku- zdravo kot sadje in zelenjava z Čeprav je letos maja praznova- pimo zdravo domače sadje in drugega konca sveta. Na tržnici la 80 let, trdna Istranka rojena zelenjavo, zato si želim, da bi

Solni cvet - Oktober - stran 13 društva društva

TD Taperin Sečovlje Zato smo jim na vhodu v soline Lera pripravili prisrčno dobro- došlico ter jih pospremili na Povezovanje in sodelovanje z spoznavanju naših krajev. Za tako pestro delo v društvu različnimi društvi doma in čez mejo gre zahvala prav vsem članom in članicam, ki s svojim prosto- Letošnji september je bil za TD jem Neli, Giusepini in Marinu Skupina članov TD Taperin voljnim delom bogatijo svoj in Taperin Sečovlje v znamenju ter nekaterim članom TD, ki Sečovlje, tako starejši kot pod- naš vsakdan. Mesec september povezovanja in sodelovanja z jim pri tem pomagajo. To pri- mladek se je septembra udeleži- smo zaključili s podpisom Spo- različnimi društvi in ustano- jateljstvo so ponovno potrdili la tudi tradicionalnega prazni- razuma med občino Piran in vami v kraju in izven, tudi na 21. septembra, ob svetovnem ka grozdja v Bujah, kamor nas NVO piranske občine. Hrvaškem. dnevu miru in v okviru ENO je že julija povabila Italijanska V naslednjih mesecih nas lahko skupnost Buje. V sprevodu so obiščete na stojnicah ob raz- predstavili solinarjevo življenje ličnih prireditvah in vabljeni nekoč, saj so prav soline dajale na 5. Martinov pohod, ki bo kruh tudi mnogim družinam iz 12.11.2011. hrvaškega dela Istre. Več o nas si lahko preberete na Konec septembra pa je naše novi spletni strani TD Taperin soline obiskalo društvo Baška Sečovlje www.taperin.si. dediščina, ki je želela navezati stike z našim društvom. Mirela Flego

Dnevi zaščite in reševanja

Piranski podžupan Bruno Fonda z otroci posadil drevo Sečoveljski gasilci

V TD Taperin Sečovlje si pri- projekta, ko so učenci turistič- so si izborili nastop zadevamo, da istrsko kulturno nega krožka OŠ Sečovlje (in dediščino ohranjamo in pro- hkrati podmladek TD) skupaj na državnem moviramo na različne načine, z učenci OŠ iz Momjana posa- med drugim tudi s povezova- dili oljko pred OŠ v Momjanu. tekmovanju 2012 njem z različnimi društvi in Otroško sajenje dreves povezu- ustanovami na hrvaški strani. je otroke vsega sveta v skupni Prizadevamo si, da bi bilo biva- skrbi za okolje, simbolizira nje in delovanje v zadovoljstvo mir in kontinuiteto življenja. ljudi na obeh straneh meje, ki Dogodka sta se udeležila tudi je pravzaprav ni. piranski podžupan, g.Bruno Sodelovanje se je pričelo že v Fonda in podžupanja Buj, ga. času izgradnje poti zdravja in Marianna Jelicich. prijateljstva - Parenzane leta Za prizadevne mentorje OŠ 2002, ko smo skupaj s Turi- Buje, ki skrbijo, da se te vezi stičko zajednico Buje prvič na- ohranjajo, smo zaprosili Aero- vezali stike in jih negujemo še drom Portorož v Sečovljah, da danes, največ na povezovanju jim omogoči panoramski po- Sečoveljski gasilci na dvenih zaščite in reševanja (foto: Ariana Buzleta) mladih. Njihov slogan je Otro- let nad našimi kraji. Prijazno ci smo kot ptice, ne poznamo osebje letališča in predsednik Na letošnjih dnevih zaščite in kateri so zasedli 1. mesto, čla- meja. Tako je pred šestimi leti Aerokluba Portorož, g. Dragi- reševanja 2011 v Kopru je v nice B, katere so zasedle 1. me- podmladek TD Taperin Se- ša Djordjević-Stanisavljević so sklopu gasilskega tekmovanja sto in še starejše gasilke, katere čovlje pričel sodelovati z Itali- jim omogočili to enkratno do- potekalo tudi regijsko tek- so zasedle 2. mesto. jansko šolo iz Buj, Podružnico živetje 12. septembra. Sprejel movanje, kjer so si sečoveljski Momjan in od takrat naprej jih je direktor letališča, g. Ro- gasilci izborili možnost nasto- Vsem čestitamo in jim želimo mladi zgledno sodelujejo. Vsaj bert Krajnc, pridružil se jim je pa na državnem tekmovanju podobne uvrstitve tudi drugo dvakrat letno se srečajo in pri- tudi župan, g. Peter Bossman, 2012. leto na državnem tekmovanju. pravijo skupne aktivnosti. Vsa ki je to sodelovanje in delova- Tekmovanja so se udeležili s pohvala gre predvsem mentor- nje društva pohvalil. tremi ekipami in sicer člani A, PGD Sečovlje

Solni cvet - Oktober - stran 14 društva društva

Važno je čuteče srce Multikulturno o prostovoljstvu

V prostorih OZ Rdečega križa Ljudje po celem svetu rabijo Piran se je 6. septembra 2011 pomoč, tudi v Sloveniji. Slove- odvijal poseben dogodek. Di- nija je majhna in veliko je lju- jaki 1. letnika gimnazije z ita- di, ki nimajo prostora, kjer bi Delavnica o prostovoljstvu lijanskim učnim jezikom An- se počutili kot doma. Prav zato tonio Sema Piran so sodelovali so dobrodošli različni prosto- Afterwards we were divided no e come fanno ad aiutare la na delavnici o prostovoljstvu. voljci. into groups, each was to make gente. Sentir palare di volon- O dobroti, humanosti in o pre- Ljudje v stiski rabijo pomoč, in a wall poster conveying the tariato mi ha fatta emozionare. danosti prostovoljstvu smo se menim, da bi jim moral vsak ideas, which had been explain- Mi ha fatto capire che c’è gente pogovarjali v slovenščini, itali- nekako pomagati, pa čeprav ed to us earlier. We were given molto generosa che fa di tutto janščini, hrvaščini in anglešči- se zavedajo, da ne bodo prejeli many magazine cuttings, pens, per aiutare gli altri, ho trovato ni. Dijaki so namreč različnih denarja v zameno, temveč na- glue and large sheets of card questo veramente commovente narodnosti. smeh in zahvalo osebe, kateri with which to work. Each gro- e bello. Ci hanno fatto vedere Dogajanje nam bo vsem osta- pomaga, sebi pa zadovoljstvo, up chose the subjects to present un video, il quale mi ha colpita lo dolgo v spominu in menim, da je naredil nekaj dobrega. according to the pictures they particolarmente. Si vedevano da smo že pridobili nove pro- On Tuesday the 6th of Septem- had taken. There was very little immagini di persone colpite da stovoljce. Ni važen jezik, ki ga ber we went to the local Red time to make the posters whi- calamità naturali ecc. aiutate da govorimo, važno je iskreno in Cross office at Piran, where we ch were presented one by one volontari di tutto il mondo, nel čuteče srce in čut za prostovolj- listened to a presentation about to rest of the group. I was sur- vedere quelle immagini è nata no delo. volunteering. prised at how different and in- dentro di me una voglia enor- teresting each presentation was me di aiutare. Dopo la visione even if some were better than dei video ci hanno fatto fare dei others. All in all I had a good cartelloni. Loro ci hanno forni- time and enjoyed my visit to to il materiale e noi dovevamo the Red Cross. I also think that dividerci in gruppi e fare i car- the experience has made me telloni. È stato divertente per- more aware the reality of the ché tutti avevamo tantissime problems in the world and how idee.Secondo me è stata una everyone can lend a helping giornata memorabile. Basata su hand if they just wanted to. un tema coinvolgente e pieno Giornata alla Croce Rossa di di significato. Pirano Il 6.9.2011 abbiamo visitato Marija Jereb la Croce Rossa di Pirano. Ci in David Bizjak, prostovoljca Preberite si, kaj so dijaki zapi- They also showed us two short hanno spiegato come lavora- Rdečega križa sali v slovenščini, angleščini in videos about the work of the italijanščini: Red Cross, before explaining Ljudje po celem svetu trpijo us the importance of volun- zaradi hudih bolezni in po- teering and how simple it is. manjkanja hrane in vode. Zato We learned how the Red Cross je veliko ljudi, ki prostovoljno helps people following essenti- pomagajo in skušajo nekomu ally the criteria of impartiality, polepšati dan, leto ali tudi ži- neutrality, independence, uni- Ločujmo odpadke vljenje. ty, universality and humanity. Varujmo naravo Dierenziamo i riuti, tuteliamo l'ambiente

Solni cvet - Oktober - stran 15 društva društva

Kulturno - družabno srečanje PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE PIRAN 2011 Društvo istrskega Petek, 14.10.2011 9.00 - 12.00: »Moj kraj« - ure Medgeneracijsko povezovanje in prijateljstva ustvarjanje z otroci osnovni šol Občine Piran in društvom Faros 15.00: Družinska ura, Tartinijev trg, Piran Tudi letošnje jeseni smo pri- ker so izredno vsebinsko zgo- 16.00: Otroški program, TPC Lucija pravili kulturno družabno vorne, ob tem pa čudovito lepo srečanje, tokrat v Restavraciji preparine. Kdove koliko truda, Sobota, 15.10.2011 GOKART Lucija. Dogodek je časa in ljubezni je porabljeno za 10.00 - 17.00: »Sejem soli, olja, vina in spominkov«, mednarodnega značaja, čeprav sleherno skulpturo. Tartinijev trg, Piran spodaj podpisana menim, da Prireditvi so se ljubeznivo od- 11.00: Spominska svečanost v počastitev padlih partizanskih gre za Istrsko srečanje. Temelj- zvali iz Kulturno umetniškega pomorščakov, Trg prekomorskih brigad, Portorož no programsko vodilo društva društva »PAZIN« iz Pazina. 17.00: 50 let Forma vive, Forma viva, Seča pa je - raziskovati in negovati Foklorna skupina, z glasbeni- pestro istrsko kulturno dedišči- ki na starih istrskih glasbilih je Nedelja, 16.10. no v široki paleti vsega, kar je tega dne štela petindvajset oseb, 19.00: »Tu je moj dom«, Osrednja prireditev spremljalo naše prednike, ki so sicer jih je v društvu preko pet- v okviru Občinskega praznika, Avditorij Portorož živeli na polotoku Istra. deset. In razveseljivo je pred- Čeprav drugi vikend v sep- vsem to, da je članstvo med pe- Vse prireditve so brezplačne! tembru, smo morali pričetek timi in šestdesetimi leti starosti. kulturnega programa za uro Zelo zgovoren primer ohranja- pomakniti, ker je bilo zelo nja kulturnega izročila predni- vroče! Ampak, boljše tako, kot kov. Nam v Luciji, so prijatelji PROGRAMMA DELLE MANIFESTAZIONI obratno, smo si dejali. V kul- iz Istre, tokrat predstavili paleto IN OCCASIONE DELLA FESTA DEL COMUNE turnem programu so se najprej folklornih plesov, tudi najstarej- DI PIRANO 2011 predstavili TRIO Šavron - Ra- šega istrskega plesa BALUNA. kar - Zonta z starimi istrskimi »Resnično čudovito popoldne«, Venerdì 14 ottobre 2011 napevi, na starih istrskih glas- mi je dejala Lucijčanka, ki se je 9.00 - 12.00: ”Il posto dove vivo” - Creazione di legami bilih. Občinsko jih je toplo udeležila prireditve. Pomemb- intergenerazionali tra i bambini delle scuole elementari del sprejelo in že zopet smo lahko no pa je tudi, da so si Šavrinski Comune di Pirano e i membri dell’Associazione “Faros” ugotovoli, kako zelo se nas do- godci in pazinci izmenjali info 15.00: Un’ora dedicata alle famiglie, piazza Tartini, Pirano takne etno glasba, kateragakoli podatke za prihodnje sodelova- 16.00: Programma per bambini, Centro commerciale e d’affari, ljudstva, tokrat seveda istrskega. nje in tokrat moram priznati, Lucia Šavrinski godci - organizirani srečanje je bilo mednarodnega kot sekcija v Kulturnem dru- značaja! Sabato 15 ottobre 2011 štvu »France Bevk« iz Šmarij A ljudje imamo radi tudi zaba- 10.00 - 17.00: Fiera del sale, dell’olio, del vino nad Koprom pa so nas navdušili vo. Kako drugače reči izredne- e dei souvenir, piazza Tartini, Pirano z živahnimi, tudi hudomušnimi mu prisluhu in sodelovanju na 11.00: Cerimonia commemorativa in ricordo dei partigiani napevi istrske krajine tako v ita- tomboli, ki smo jo ravnotako marittimi caduti, piazza delle Brigate d’oltremare, Portorose lijanskem kot tudi slovenskem pripravili tega dne? Hvala vsem 17.00: 50 anni di Forma viva, Forma Viva, Sezza jeziku. Dve mladi dekleti, Lore- donatorjem nagrad! na Delbello in Tina Pincin, sta Tombolo je duhovito vodila Domenica 16 ottobre 2011 recitirali pesmi osemdesetletni- Ondina Lusa, članica Italijan- 19.00: "Qui è casa mia ", Manifestazione centrale ka, slikarja, pesnika, kulinarika ske skupnosti Piran. In tudi njej in occasione della Festa comunale, Auditorium di Portorose iz prelepe Strunjanske doline, prisrčna hvala! Riharda Kneza. Ki piše pesmi Prijazno so nas sprejeli gostite- Ingresso gratuito a tutte le manifestazioni! različne tematike, od aktualno- lji, družina Čeligo, ki nam je političnih do vseživljenjskih si- ponudila prostor pa še slašči- tuacij istrskega človeka. ce. Nenazadnje, hvala vsem, ki Obiskovalci kulturno-družab- ste se udeležili in hvala Sandru nega srečanja smo si lahko ogle- Blaškiču, ki nam je velikodu- dali čudovite, res lepe, lesene šno, donatorsko godel glasbo, skulpture, ki jih iz kosov lesa - da smo se lahko tudi vsi ostali najbolj pogosto oljkinega lesa - malce zavrteli. izdeluje Fabio Sorgo. Fabio živi na Seči, in njegove izdelke mo- Dragica Mekiš, ramo, hočeš nočeš, občudovati, Društvo istrskega prijateljstva

Solni cvet - Oktober - stran 16 društva društva

Kulturno - družabno srečanje Sezona 2011/2012 Društvo istrskega Domoznanski četrtki prijateljstva v Piranu so zopet tu

Ali smo v Piranu še zadovoljni, bomo potem o svojem mestu srečni, polni pričakovanj? Ali in meščanih vedeli več, bolje smo nase in naše mesto še po- razumeli njegovo raznolikost nosni in ga imamo radi ali ga in tradicijo ter lažje soodločali sploh ne vidimo več? Ali do- o usodi mesta, o usodi občine stojanstvo mestu plahni in za- in nas samih. kaj? Ali res postajajo Pirančani Piran namreč ni kateroko- Domoznanski četrtki privabijo veliko število ljudi vedno revnejši? Zakaj se upra- li mesto in meščani nismo le vitelji bojijo transparentnega statistične številke. Nasprotno. itd. povzročajo tisto najhujše, prostorih Inštituta za dediščino načrta, strategije razvoja mesta? Piran je družinsko mediteran- trganje niti pripadnosti mestu Sredozemlja ZRS Univerze na Zakaj toliko konfliktov in težav sko mestece in Pirančani smo in okolju. Primorskem, v Bolniški ulici v mestu? Kdo vleče niti iz ozad- velika družina, ki se med seboj Nobenega dvoma ni, da smo za 20. ja, kdo je v ospredju? dobro poznamo in nam je mar ta prostor in kakovost bivanja v Vsi tisti, ki si želite prejemati Veliko je še vprašanj, ki so za slehernega člana in naše pri- njem odgovorni predvsem do- informacije o Domoznanskih ključna za razvoj mesta, a vseh jatelje. mačini sami. Ne zavodi, dekre- četrtkih ali projektih zavoda odgovorov ne moremo najti le Skozi vso zgodovino so Pi- ti, občinska pravila in vodstva MEDITERANUM (izidi pu- v knjigah, šolah, časopisih, go- rančani preživeli zaradi visoke ne karkoli drugega ne more blikacij, razstave, festivali, sre- stilnah, na tečajih. stopnje pripadnosti družini in mesto ohraniti in zaščititi tako, čanja,…) nam posredujte vaš e- Zato so ponovno tu Domo- njenemu stanovanju - mestu. kot to lahko njegovi ozaveščeni -mail ali klasičen naslov, kamor znanski četrtki v obliki okro- Ta pripadnost nas je ohranila, prebivalci. naj vam pošiljamo informacije glih miz, kjer se bomo ob naredila velike in samosvoje. Čeprav bomo na teh srečanjih in vabila. strokovnih izhodiščih in po- Odstranjen tlakovec, bitva, govorili večinoma o Piranu in o Dobrodošli vsi, ki želite kaj več gledih iz različnih zornih ko- dvigalo za čolne, vodnjak, njegovi vpetosti v našo občino, izvedeti o Piranu in prostoru tov medsebojno seznanili z uničena erta, izguba priveza, pa bodo razgrnjeni problemi Istre, in vsi, ki vam ni vseeno za mnogimi prepomembnimi in oddaljevanje od morja, neper- v marsičem primerljivi z Izo- ta življenjski prostor. tudi neprijetnimi temami in spektivnost, vsakovrstne neži- lo, Koprom, drugimi istrskimi P.s.: K sodelovanju vabimo vse, tabuji iz našega okolja. Morda vljenjske in nepremišljene ovire mesti … Zato smo prepričani, ki so pripravljeni pomagati pri da bodo Domoznanski četrtki organiziranju in vodenju Do- dobrodošli tudi udeležencem moznanskih četrtkov. Koledar Domoznanskih četrtkov od drugod. V Piranu so hiše iz različnih v Piranu za sezono 2011/2012: Organizator Domoznanskih časov, različnih barv, slogov, četrtkov v Piranu je MEDI- velikosti, ki stojijo tesno druga 13. oktober 2011 Psi, umazanija in ljubezen TERANUM, Zavod za revita- ob drugi in so si v oporo. Za- 10. november 2011 Za domačine vezov ni! lizacijo mediteranske kulture mislimo si, kako bo lepo, ko jih 08. december 2011 Ali je Piranska dediščina Piran, Ulica svobode 81, 6330 bomo ljudje posnemali. res zaščitena? Piran (e-mail: mediteranum@ 12. januar 2012 Zakaj Piran še vedno nima siol.net) v sodelovanju in v Slobodan Simič Sime neodvisne in strokovne strategije razvoja? 09. februar 2012 Kaj moramo narediti meščani in kaj oblast, da bo vsem v mestu bolje? 08. marec 2012 Plusi in minusi vikendov in vikendašev 12. april 2012 Kaj narediti, da bo več meščanov živelo s in od turizma? 10. maj 2012 Kam so šla vsa drevesa? Piranski prostor in naravna dediščina.

Vsi Domoznanski četrtki se pričnejo ob 18. uri in trajajo okoli 2 uri!

Solni cvet - Oktober - stran 17 društva društva

Društvo upokojencev Piran Stičišče NVO Obalno-kraške regije Trikratne Brezplačne jesenske Jože Suhadolnik regijske prvakinje priložnosti za nevladne V preteklih dveh letih smo dobrosrËnost 28.514 darovalcev delili z mnogimi. Z zbranimi sredstvi v pikadu organizacije smo omogoËili nakup 37.478 dodatnih prehranskih paketov in pomagali številnim družinam in posameznikom v socialni stiski. Hvala, ker ste delili. Jože Suhadolnik

Ekipa DU Piran: Kožar Breda, Saule Jožica, Vuzem Marija, Štibilj Marija, Pilipovič Vera Sodelovanje med podjetji in ne- Poleg povezovanja z gospodar- Zaradi vse težjih socialnih razmer, je tudi letos veliko ljudi, ki so se znašli v socialni Upokojenke DU Piran: Kožar jence in upokojenke, da se jim vladnimi organizacijami (NVO stvom pa si nevladne organiza- Breda, Saule Jožica, Vuzem pridružijo ob sredah med 9. in so društva, zavodi in ustanove) cije želijo tudi večje medijske stiski. Zato se z akcijo Lepo je deliti ponovno obraËamo na vse, ki ste po svojih Marija, Štibilj Marija in Pili- 11. uro v prostorih KS Lucija. temelji predvsem na donaci- prepoznavnosti. Za vse, ki bi povič Vera se lahko pohvalijo z DU Piran se lahko pohvali z jah in sponzorstvih, le redko radi svoje društvo bolje pove- moËeh pripravljeni pomagati. trikratnim naslovom regijskih dobrimi športnimi dosežki na pa preraste v partnerstvo pri zali z mediji, pripravljamo 24. prvakinj v pikadu na tekmova- regijskih prvenstvih DU Juž- izvajanju aktivnosti ali v nu- novembra 2011 od 9. do 14. njih društev upokojencev Južne ne Primorske, saj so njihovi denje storitev podjetjem. Zato ure, v Središču Rotunda, Ko- Že z majhnim prispevkom lahko pomagate! Primorske. športniki v letu 2009 osvojili po vsej Sloveniji poteka akcija per (Destradijev trg 11, Ko- Naslove prvakinj so osvojile skupno 2 mesto, leta 2010 sku- Dober tim se gradi v NVO, v per), brezplačno izobraževanje leta 2009 v Piranu, 2010 v Se- pno 3 mesto in letos skupno okviru katere bomo tudi v Stiči- na temo odnosov z mediji. Na Svoj prispevek lahko nakažete s plaËilnim nalogom BN 02 na TRR: 03100-1111112208, referenca 00-937037 žani in 2011 v Postojni. S tem 2 mesto ter kopico pokalov v šču NVO Obalno-kraške regije konkretnem primeru bomo uspehi so si priborile nastope posameznih panogah (šahu, re- podjetjem ponudili izvedbo »te- načrtovali obveščanje medijev: ali pa pošljete SMS s kljuËno besedo “SKUPAJ” na 1919. KVADRAT

na državnih prvenstvih Zveze ševanju križank, balinanju, pi- ambuidinga« v nevladnih orga- pripravili bomo novinarsko Studio društev upokojencev Slovenije. kadu indr.). Skrita želja članov nizacijah. Teambilding je sklop konferenco, napisali sporočilo Letos 20. oktobra so nastopale in članic DU Piran je, da bi v aktivnosti, namenjenih krepitvi za javnost in odkrivali drobne Hvala za dobrosrËnost v imenu vseh, s katerimi boste delili. RdeËi križ Slovenije v Slovenj Gradcu in osvojile letu 2012 na igrah DU Južne vezi med člani timov, predvsem skrivnosti novinarskega pisanja. oblikovanje in produkcija oblikovanje VeË informacij o akciji lahko najdete na www.rks.si/skupaj 12. mesto. Primorske osvojili končno prvo pa spodbujanje medsebojne ko- Več o brezplačnem pravnem, Mobitel in Simobil se odrekata vsem prihodkom iz naslova storitve SMS Donacija za RdeËi križ Slovenije. Uporabniki z SMS sporoËilom donirate 1EUR. Da njihovi uspehi niso naključ- mesto. Upamo, da nam bo z tr- munikacije, zaupanje in moti- računovodske in projektnem ni, ampak sad dobrih treningov dno voljo in dobrim treniranje, vacije med člani. Vse člane dru- svetovanju ter novostih v Stiči- je dokaz, da pridno vadijo vsa- česar nam ne manjka, to tudi štev, zavodov in ustanov, ki jih šču NVO Obalno-kraške regije ko sredo v prostorih krajevne uspeho. sodelovanje zanima, prosimo, poiščite na spletnem naslovu: skupnosti Lucija, skupaj z mo- da svoje želje in potrebe sporo- www.sticisce.si škimi kolegi DU Piran. Zdravko Taškar čijo na: zana@sredisce-rotunda. V svojo sredino vabijo tudi Referent za šport in rekreacijo si. Več informacij o akciji izve- Marjetka Pezdir Kofol druge zainteresirane upoko- DU Piran sta na www.mojadruzba.si. Središče Rotunda

“Prve stvari smo zaËeli deliti z drugimi že v otroštvu in od takrat si jih z enako dobrim obËutkom delimo vedno veË.” Lepo je deliti. Solni cvet - Oktober - stran 18 Jože Suhadolnik

V preteklih dveh letih smo dobrosrËnost 28.514 darovalcev delili z mnogimi. Z zbranimi sredstvi smo omogoËili nakup 37.478 dodatnih prehranskih paketov in pomagali številnim družinam in posameznikom v socialni stiski. Hvala, ker ste delili. Jože Suhadolnik Zaradi vse težjih socialnih razmer, je tudi letos veliko ljudi, ki so se znašli v socialni stiski. Zato se z akcijo Lepo je deliti ponovno obraËamo na vse, ki ste po svojih moËeh pripravljeni pomagati.

Že z majhnim prispevkom lahko pomagate!

Svoj prispevek lahko nakažete s plaËilnim nalogom BN 02 na TRR: 03100-1111112208, referenca 00-937037 ali pa pošljete SMS s kljuËno besedo “SKUPAJ” na 1919. KVADRAT Studio Hvala za dobrosrËnost v imenu vseh, s katerimi boste delili. RdeËi križ Slovenije oblikovanje in produkcija oblikovanje VeË informacij o akciji lahko najdete na www.rks.si/skupaj Mobitel in Simobil se odrekata vsem prihodkom iz naslova storitve SMS Donacija za RdeËi križ Slovenije. Uporabniki z SMS sporoËilom donirate 1EUR.

“Prve stvari smo zaËeli deliti z drugimi že v otroštvu in od takrat si jih z enako dobrim obËutkom delimo vedno veË.” Lepo je deliti. vzgoja in izobraževanje vzgoja in izobraževanje

OŠ Cirila Kosmača Piran Obiskal nas je Peter Ventin

Naša šola je na letošnjem, že ga srca. Z veseljem se je odzval 18. mednarodnem UNES- našemu vabilu in z navduše- CO taboru Korenine in krila njem pripovedoval o gasilstvu, (KiK) z mnogimi zanimivimi s katerim se je srečal ravno v aktivnostmi obogatila življenje obdobju osnovne šole. Da je tako domačim kot gostujočim postal prostovoljni gasilec, je mentorjem, učencem in dija- bilo skorajda neizogibno, saj je Gasilec Peter Ventin je nominiranec OŠ Cirila Kosmača Piran za KiK-ovo nagrado miru kom. sledil vzoru starejšega brata in Ena izmed dejavnosti je bilo to je bilo za živahnega fanta, ki ti, da je to sad timskega dela sko obljubo, da se bomo po- iskanje osebnosti za KiK-ovo nikdar ni obstal pri miru, kot in da je bila njegova prisotnost novno srečali in tesno sodelo- nagrado miru in nominiranec naročeno. Pred približno šti- zgolj naključje. vali pri vzgoji mladih gasilcev. naše šole je bil gasilec, Peter rimi leti je prestopil med po- Ja, Peter Ventin je skromen Ob tem je Peter Ventin mla- Ventin. Da bi ga bolje spozna- klicne gasilce Gasilske brigade človek, ki je našel svoje po- dim namenil preprosto spo- li, smo ga povabili našo šolo, Koper. V svojem prostem času slanstvo. Zato si želi, da bi v ročilo: »Če nekaj narediš, tudi ki je pravzaprav tudi njegova, je še vedno prostovoljni gasilec Piranu vzgojili podmladek nekaj dobiš. Ni vse v denarju, saj je tu preživel svoja osnov- in poveljnik PGD Piran ter prostovoljnih gasilcev in gasilk treba je tudi prostovoljno pri- nošolska leta. Z njim so se član Potapljaške sekcije gasil- ter pripomogli k boljšemu ži- spevati za dobro drugih. Vsak pogovarjale devetošolke Zarja, cev. vljenju vseh. Povedal je, da so prostovoljec vidi, da so njego- Veronika in Manca. Ko govori o gasilstvu, se mu na gasilci med seboj zelo poveza- va dejanja na nek način popla- Peter je za svoje hrabro deja- lica prikrade skrivnosten izraz ni, da so skupaj v težkih in ve- čana.« nje, ko je med hudimi popla- in pogled mu zaide nekam v selih trenutkih, da se znajo za- Petru Ventinu se zahvaljujemo vami rešil tri človeška življenja, daljavo. »Če bi izbiral še en- bavati in so vedno pripravljeni za obisk ter mu želimo veliko prejel nagrado Osebnost Pri- krat, bi ponovno postal gasi- pomagati. Gasilstvo ni le služ- sreče in uspehov. morske 2010. To pa ni bil edi- lec,« so iskrene njegove besede. ba ali prostočasna dejavnost, je ni razlog za naše povabilo, saj Ko je stekel pogovor o rešenih način življenja. Vika Kuštrin smo vedeli, da je človek velike- življenjih, ni pozabil poudari- Poslovili smo se z obojestran- OŠ Cirila Kosmača Piran

Mladinski EPI Center Piran literarno-likovne delavnice po- zagotovo tudi zaradi posebnih vabili učence prve tirade OŠ dogajanj, ki so popestrila otro- Cirila Kosmača Piran in po- ški vsakdan. Teden otoka 2011 družnice v Portorožu. Z otroki smo se pogovarjali o knjigah, Anka Mikeln Rušnjak, ki jih radi berejo, o ravnanju Patricija Lovišček s knjigami, o tem, kako knji- ŠIMC, Mladinski go predstaviti sovrstnikom, o EPI Center Piran tekmovanju za bralno značko. Na delavnicah je nastalo tudi precej zanimivih izdelkov: pla- kati - reklame za knjige, bralna znamenja, učenci pa so ob upo- rabi vnaprej pripravljenih sličic tudi sami sestavili pravljice in jih pripovedovali sošolcem. V Z delavnicami obeležili 50. obletnico bralne značke popoldanskem času pa smo na Tartinijevem trgu organizirali Letošnji teden otroka (3. - 9. skem centru Piran - Mladin- ustvarjalne delavnice in dru- 10. 2011) je potekal pod na- skem EPI centru Piran smo se ženje ob družabnih in drugih slovom Pojdiva s knjigo v svet, odločili, da z delavnicami ta vi- igrah. Vreme in dobra družba posvečen 50. obletnici bralne soki jubilej obeležimo tudi mi. sta zagotavljala prijeten po- značke. V Športnem in mladin- V dopoldanskem času smo na poldan. Teden je minil hitro,

Solni cvet - Oktober - stran 20 vzgoja in izobraževanje vzgoja in izobraževanje

Vrtec Morje Lucija EKO LISTINA Mi otroci in naše vzgojiteljice Podpis EKO-listine ter ostali delavci vrtca obljubljamo: • da bomo vedno imeli radi morje in pazili, da ne mečemo vanj smeti in strupov, S projektom »Ekošola kot način Fatorič in glavna koordinatorka • jedli bomo zdravo hrano iz morja, življenja« smo dve leti gradili Eko vrtca Blažena Dolničar, so • potovali bomo po morju, plavali, vrednote za odgovorno ravna- Eko-listino tudi podpisali. Po- se potapljali in skakali v čisto vodo, nje z okoljem in naravo. Pri- vedali smo, kaj vse smo naredi- • skrbeli bomo za okolje, ločevali odpadke, pravili smo svečano prireditev, li, kaj bomo delali še naprej, se varčevali z energijo in vodo, da vsi sodelujoči v projektu, pohvalili, da smo v dveh letih • turistom bomo pokazali našo lepo, čisto obalo, izvedemo še zadnji, sedmi ko- izvedli veliko projektov, akcij, se • vedno si bomo pomagali in se imeli radi. rak. V čast nam je, da smo go- marsikaj naučili in veliko stvari stili podžupanjo, g. Meiro Hot, spremenili pri našem delu. De- predstojnico urada za družbe- lovni, ustvarjalni in aktivni smo mentorstvom vzgojiteljice In- poslanstvo nadaljujemo skupaj ne dejavnosti g. Lado Tancer, bili vsi; otroci, starši, vzgojitelji, grid Fikfak. Z eko-listino, ki še naprej. S podpisom Eko-li- predsednika društva DOVES kuharice, hišnika, čistilki ter je izjava o našem poslanstvu, stine so tudi to storili. Prire- Slovenije g. Fiorenza Lupierija, gostje, ki so nam neposredno ali smo se obvezali, da bomo tudi ditev smo zaključili s pogosti- predsednika KS Lucija, g. Fran- posredno pomagali. Prireditev naprej skrbeli za okolje, nara- tvijo vseh otrok, zaposlenih in ka Fičurja, predstavnik Okolja je popestrila skupina otrok pod vo, zdravje, medsebojne odno- gostov, ob domačem pecivu, ki Piran g. Alena Radojkoviča in mentorstvom vzgojiteljic Jerice se ter, da bomo otroke vzgajali so ga spekle kuharice in bio ja- predstavnik Surovina d.o.o. in Tine, s petjem in plesom. tako, da jim bo skrb za okolje bolčnem soku. Prav vsi povabljeni gostje ter Vse prisotne so prav prisrčno in naravo postalo del življenja. predsednik sveta staršev g. Raj- očarali. Eko-listino so izdelali Ker pa vsega sami ne zmoremo, Leonora Drgan, ko Gržinič, ravnateljica Zdenka otroci, ki so sedaj že v šoli, pod smo povabljene prosili, da naše pom. ravnateljice

Podružnična šola OŠ Cirila Kosmača Piran v Portorožu Podružnična šola Sveti Peter Petek = drugačen dan Prvi šolski dan je prebudil naše prvošolčke iz sanj

In potem so Živa, Leon G., je bila rešena. »V slogi je moč!« Aleksander, Kevin, Karla, Taris, in tako si želimo, da bi bilo tudi Leon P. in Treys pogumno za- skozi vse šolsko leto; da bi vsi korakali v šolo. Seveda so bili z med seboj uspešno sodelovali! njimi tudi njihovi starši, ki jih je tudi zanimalo kako je v šoli. Učiteljice V učilnici so jih pričakali dru- Podružnične šole Sv. Peter Učenci na policijskem plovilu gošolci Iris, Din, Timotej, Sara in Natalija. Ravnateljica jih je Na podružnični šoli OŠ Ciri- nam je bilo. Pri organizaciji pozdravila in jim nadela rutice, la Kosmača Piran v Portorožu obiskov in dejavnosti na šoli so da bodo v prometu bolje vidni. tudi letos nadaljujemo s svojo nam v veliko pomoč tudi star- Potem smo se spomnili na pole- dobro prakso. Za naše učence ši, ki sami aktivno sodelujejo, tne počitnice in morje. Starši so podaljšanega bivanja so petki pomagajo pri organizaciji takih se spremenili v ribice, morskega prav posebni dnevi. Pravimo obiskov in pri konjička, raka in hobotnico ter jim drugačni petki. En tak zbiranju različnega materiala. uprizorili pravo predstavo o reše- drugačen petek smo preživeli Za vse to se jim iskreno zahva- vanju male srebrne ribice. Otro- na policijskem plovilu, ki nas ljujemo. ci so s ponosom in navdušenjem je pričakalo na Bernardinu, opazovali svoje starše, kako so pri Lepi Vidi. Policisti so nam Lorena Lovrečič veselo poskakovali pred njihovi- razkazali čoln in nam poveda- OŠ Cirila Kosmača Piran, mi očmi. Predstava se je srečno li marsikaj zanimivega. Lepo podružnica Portorož končala in mala srebrna ribica

Solni cvet - Oktober - stran 21 vzgoja in izobraževanje vzgoja in izobraževanje

Delo z mladimi Ker se zavedamo, da živimo v turistični občini, imamo v šoli tudi izbirni predmet turistična Turistični krožek OŠ Sečovlje vzgoja, ki je učencem zelo zani- miv (letos 19 učencev) . Vsakič in podmladek TD Taperin Sečovlje se veselijo povezave z lokalnimi podjetji (Soline d.o.o., KPSS, Na OŠ Sečovlje že od leta 2000 živimo ob solinah, so že po na- dovitimi stavbami ter cerkvijo, Aerodrom Portorož,..), turistič- deluje turistični krožek. Vsako ših oblačilih lahko prepoznali, ki nas je vse prevzela. Dišalo je nimi kmetijami in ustanovami leto je število vpisa v ta krožek da so prav soline tiste, ki dajo po moštu, istrski kulinariki, …, ter z Občino Piran. večji, kar nas zelo veseli (letos našemu društvu dušo. ulice so preplavili zvoki doma- V tem šolskem letu smo imeli že 39 vpisanih). S tem dokazu- Zelo smo veseli, da so nas po- čih pihalnih orkestrov. Priho- poučno ekskurzijo v Portorož, jemo, da imamo radi naš kraj, vabili na ta tradicionalen do- dnje leto doživite ta poseben kjer smo izvedli intervju med ljudi, zanimajo nas naše kore- godek, praznik grozdja in se dan tudi vi, ne bo vam žal! turisti. Spoznali smo, da so nine. jim iskreno zahvaljujemo, saj Od nekdaj smo bili ljudje, ki turisti nad Portorožem navdu- živimo ob Dragonji, med se- šeni; všeč jim je narava, morje, boj povezani s sorodstvenimi, hrana in prijazni ljudje. Pogre- prijateljskimi ali službenimi šajo večerno zabavo s plesom. vezmi. In to smo še danes, po- V družinskem hotelu Mar- sebno člani podmladka, ki smo ko smo spoznali lastnico, go. pred petimi leti navezali stike z Mirando, ki se že od otroštva učenci iz Momjana, podružnič- ukvarja s turizmom. In prav ne šole z italijanskim jezikom to je tisto, kar ji da pečat, saj Buje, povezani s prijateljskimi je prijaznost pri njih na prvem vezmi. Začeli smo s projek- mestu. Moramo vam zaupati, tom Otroci smo kot ptice, ne da je bil ogled hotela nepoza- poznamo meja; nadaljevali s ben, saj je zelo urejen, gostom Parenzana nas povezuje in or- ponujajo široko paleto razve- ganizirali srečanja med otroki. drila, seminarje, bankete in Skupaj smo imeli pohode, po- tudi sprostitev v našem zaled- Od samega začetka smo tesno je bila nova izkušnja, druženje učne ekskurzije, ustvarjalne de- ju. Najbolj pa smo se navdušili povezani z lokalnim Turistič- in navezovanje poznanstev res lavnice; formalna druženja so nad sobo s pogledom na morje nim društvom Taperin Sečovlje nekaj posebnega. Povorka, kjer prerasla v iskrena prijateljstva. in pravljičnim parkom, ki te kot podmladek, saj aktivno je bilo prikazano življenje in Ob Svetovnem dnevu miru sprosti in navdihne s tišino. In sodelujemo na vseh akcijah, delo kmeta ob trgatvi, živali, smo skupaj v Momjanu posa- ker ga. Miranda in njeni delav- prireditvah in druženjih, ki ki so imele izredno pomembno dili oljko. ci delajo s srcem, so nas pogo- jih društvo realizira (v društvu vlogo v preteklosti (osli, boška- Dogovorili smo se, da bodo stili tako, da smo bili vsi za eno imamo tudi 10 srednješolcev). rini), so preplavili ulice Buj. Is- prihodnje leto prišli oni k nam uro kraljeviči in kraljične. Letos smo se prvič udeležili trsko mestece se je dvigalo nad in skupaj bomo posadili drevo Dneva grozdja v Bujah. In ker dolino in se bohotilo s preču- pred našo šolo. Neli Romanello

18. mednarodni UNESCO tabor kako pomembno je imeti ob sebi nekoga, na kogar se lahko obrneš, mu zaupaš in se zaneseš Vsak od nas je nekaj posebnega nanj, ter da pri tem ne igrata nobene vloge ne narodnost in vsi mi imamo veliko skupnega ne veroizpoved. Medkulturna raznolikost posameznikov je Učenci OŠ Cirila Kosmača Pi- Madžarske, Romunije, Srbije, okvari sluha pleše v SNG Ope- sobivanje domačih in 90 gostu- ran so to na poseben način iz- Hrvaške, Črne gore, Makedo- ra in Balet v Ljubljani, srečali in jočih učencev le še popestrila. kusili v času 18. mednarodnega nije in Slovenije. Izvedeli so, spoznali so otroke z Downovim Na lastni koži so preizkusili, da UNESCO tabora. Od 18. - 23. kako raznolikost posameznikov sindromom, avtiste, idr. Za »mir deluje«, če si dovzeten za septembra so sodelovali v raz- lahko vpliva na njihov način kratek čas so izkusili, kako je, drugačnost ljudi. Svoj posluh ličnih delavnicah in se povezo- življenja. Spoznali so uspešno če v tvojem svetu vlada tema in za sočloveka je izkazal tudi pi- vali v posebnih dejavnostih z slepo študentko Aleksandro ne vidiš ničesar; kako težko je ranski župan, ki si je vzel čas za vrstniki in mentorji iz 11 držav: Surlo, plesali v delavnici balet- prositi za pomoč, če si nem ali pogovor z delegacijami šol ude- Finske, Malte, Poljske, Avstrije, ke Antonie Novotny, ki kljub ne poznaš jezika. Spoznali so, leženk. S tem je še potrdil, da je

Solni cvet - Oktober - stran 22 vzgoja in izobraževanje vzgoja in izobraževanje

v družbi pomemben prav vsak do prostora za mizo - bodisi na posameznik. pojedini ali v debati! Obstoječo medkulturno razno- Vsega tega smo se naučili ude- likost so najbolj zgovorno raz- leženci UNESCO tabora v krivale narodne noše udeležen- samo petih dneh, saj je vsake- cev in tradicionalne kulinarične mu od nas bil ponujen prostor dobrote, ki so jih gostje prinesli za mizo. s seboj. Raznolikost kultur, ki Zahvaljujemo se vsem, ki so so v različnih obdobjih pisale nam pomagali pri organizaciji zgodovino mesta, pa so vsi lah- in izvedbi 18. Mednarodnega ko odkrivali na orientacijskem UNESCO tabora. Posebna za- pohodu. hvala pa gre Tonci Novotny in In kaj imamo skupnega? Otro- Aleksandri Surla, za pomoč pri kove pravice, željo po druže- izvedbi dejavnosti za učence na nju, ljubezen do glasbe, plesa, taboru. športa idr.Predvsem pa pravico Z. Matović Piranski župan izkazal posluh za sočloveka (foto: Martin Bobič)

»Palčkov tabor« tokrat na morju

Sedem otrok iz »Male hiše« v vikendi, počitnicami in prazni- Pilštajnu na Kozjanskem so z ki. Problematiko otrok rešujeta vzgojiteljicama Ado in Simono vzgojiteljici na način, da otroke povabili v Portorož prijatelji iz učijo vedenjskih vzorcev in po Male hiše. Otrokom, ki živijo potrebi opozarjajo tudi Centre v težkih družinskih razmerah, v za socialno delo glede potrebnih nudi morje. Obiskali so Sv. Peter uživali hrano z ražnja, sladice katerih jim primanjkuje osnov- aktivnosti. Hiša predvsem deluje in v knjigo spominov med dru- pa so zaključile že kar utrudljiv nih življenjskih potrebščin za kot dom, kjer otroci pomagajo gim zapisali: »Všeč mi je tišina in dan. Preživeli so vsaj kratek čas normalen razvoj in vzgojo, in so pri hišnih opravilih, se skupaj svež zrak, prekrasne so rastline, v zdravem okolju, okusili, da je nemalokrat žrtve nasilja, je na- učijo, spoznavajo, da je življenje ribice, vse je preprosto neverje- morje slano, saj je bil med njimi kup in obnovo Male hiše doniral lahko drugačno in hodijo skupaj tno. Tu je raj na zemlji, prijetno tudi tak, ki je prvič videl morje. Lions klub Ljubljana Ilirija in na izlete. Donatorji so jim za in čuteče.« Otroci so okolico vsr- Zahvala gre vsem, ki so prispeva- jim tako v hiši zavetja nudi vsaj konec tedna kot Palčkov tabor kavali in bili sproščeni. Ogledali li dobro voljo in več, da je mala kratek čas varnosti in ljubezen. omogočili tridnevno bivanje v so si ladje v portoroški Marini, skupinica pozabila težave in skr- V t.i. Palčkovih taborih izvajajo Portorožu. Bivali so pri prijate- svoje sanje poglobili med vožnjo bi vsaj za dan ali dva. program, ki je raznolik in je na- ljih Male hiše, se kopali, zabavali po morju z leseno barko. Veter menjen ciljni skupini otrok med in brezskrbno uživali vse, kar jim jim je vel v lica, ko so na ladji Tatjana Voj

Sečoveljski vrtec izdelke. Na takšen način otro- repa. Nato pa so s skupnimi ku lažje privzgojimo skrb in močmi izdelali Teto jesen, ka- spoštljiv odnos do narave. tera jih nasmejano opazuje Prišla je teta jesen Priprave in izvedba Tete Jeseni na igrišču vrtca. Z jesenskimi Vsako leto na začetku jese- ne vrste jesenskih plodov, zato so potekale po načrtu, katere- plodovi, ki so jih otroci pridno ni praznujemo Teto Jesen. Z so na vratih igralnic sledila ra- ga smo si predhodno zastavili. prinašali v vrtec, so pripravili leti je to praznovanje postala zna obvestila in zapisi o dejav- Vsaka skupina je imela svojo čisto pravo tržnico. «Baranta- tradicija v našem vrtcu.Veliko nostih otrok. Načrtno smo z zadolžitev, tako da bi popol- li« so z branjevkami in okušali smo hodili na izlete v naravo otroki opazovali spremembe v dansko srečanje potekalo čim jesenske dobrote. V popoldan- in načrtno vnesli več gibanja naravi, pestrost barv in razno- bolj sproščeno in v ustvarjal- skem času pa so se s starši od- kot ga je sicer v vsakodnevnem likost plodov. Le to smo do- nem vzdušju. Otroci so težko pravili na prvi jesenski pohod programu in tako pridobili segli tako, da smo veliko časa čakali na dan, ko bodo s starši po našem kraju. različne gibalne izkušnje. preživeli prav v naravi, sami naredili Teto Jesen. V Sečovelj- Sredi meseca septembra so nabirali plodove iz katerih smo skem vrtcu so otroke razveseli- Lara Fojan Zanutto, naši otroci začeli zbirati različ- v igralnicah izdelovali različne li z lutkovno predstavo Debela Vrtec Sv. Peter

Solni cvet - Oktober - stran 23 italijanska skupnost comunità degli italiani

Il pittore piranese Cesare Dell’Acqua reva dunque a predestinargli il Belgio come sua seconda patria; da quell’anno fino alla fine della Qualche nota in occasione vita lo sarebbe di fatto divenuta. In quel Paese, a cui la stabilità del 190esimo della nascita del regno, amministrato da un governo liberale, consentiva di In una modesta abitazione di Pi- cumentario realizzato dall’ami- del principe Federico Lichten- restare ai margini del movimen- rano, situata non lungi dal por- co Franco Viezzoli, presidente stein e dell’arciduca Giovanni to rivoluzionario dilagante in ticciolo, il 22 luglio 1821 vide della Famea Piranesa di Trieste, d’Austria. Conseguito il titolo Europa, la sua indole pacifica e la luce Cesare Dell’Acqua, che introdotto con grande compe- accademico accompagnò il ba- cordiale trovò una sede adegua- ben presto avrebbe manifestato tenza dal prof. Franco Firmiani, rone ungherese Ludovico Luigi ta. Al resto avrebbe provveduto le sue doti artistiche tanto da storico dell’arte e grande cono- Reszan, che era il suo protet- una volontà d’arte ferrea in ac- diventare celebre a livello inter- scitore di Dell’Acqua, nessuno tore, in un viaggio a Vienna, a cordo con un invidiabile spiega- nazionale. Sebbene il suo nome lo avrebbe ricordato. Monaco di Baviera nonché a mento di mezzi”. si possa annoverare tra i più Cesare Dell’Acqua nacque nella Parigi. Nel 1848 trapiantò la Gli anni compresi tra il 1852 e importanti pittori di storia in nostra città per pura fatalità, suo sua dimora a Bruxelles (lì era già il 1877 furono caratterizzati da Europa, oltre ad essere un fine padre, Andrea, difatti, capodi- residente il fratello Eugenio). un’importante attività. Lavorò acquerellista, nella sua città na- striano, nel 1809 trovò impiego Nella capitale belga si impegnò soprattutto per committenti tia è misconosciuto. È proprio come giudice al Tribunale di Pi- nella pittura di storia e fu segui- triestini di rilievo: la Comunità vera la massima latina “nemo rano e di conseguenza si spostò to da Louis Gallait. Nel 1855 greco-orientale, il barone Pa- propheta in patria sua”, nel no- nella terra di San Giorgio. Morì sposò Carolina Van der Elst dal squale Revoltella, il Municipio, cui matrimonio nacquero Eva l’arciduca Massimiliano d’Au- (1856) e Alina (1857). Come stria. Nel Castello di Miramare mai decise di traferirsi lontano si possono tuttora ammirare i dai lidi patri? La risposta ci viene lavori realizzati nel corso di un fornita da Franco Firmiani nel- decennio circa: “L’imperatore la sua introduzione al volume Leopoldo I visita il convento firmato assieme a Flavio Tossi, dei Francescani a Grignano” “Il pittore Cesare Dell’Acqua (1857), “L’imperatrice Livia as- 1821-1905 fra Trieste e Bruxel- siste alla vendemmia del vino les” (Trieste 1992): “La generale Pucino” (1858), “La Deputazio- depressione dei centri a lui più ne messicana offre a Massimilia- familiari contribuì a far matu- no la corona imperiale” (1864), rare nel giovane la decisione di “La partenza della coppia im- andarsene. Dove puntare? Le periale per il Messico” (1866), stro caso, però, dobbiamo ram- nel 1826. La vedova, la triestina idee chiare ce le aveva; inoltre, “L’allegoria dell’edificazione mentare anche l’indifferenza e Caterina Lengo, lasciò la località pure la possibilità di disporre di Miramare” (1867), “L’arri- un certo distacco da parte della e si diresse a Capodistria con il di una base a Bruxelles presso il vo dell’imperatrice Elisabetta nuova Pirano la quale per lungo bambino di cinque anni appena fratello che vi risiedeva, giocava a Miramare” (1865), “I primi tempo ha rimosso, per non dire ove rimase sino al 1833 quindi a favore del progetto che più gli abitanti di Grignano vedono occultato, la storia della patria si trasferì a Trieste. Nella città di stava a cuore. In cuor suo, la passare la nave degli Argonauti” di Tartini e con essa i suoi illu- San Giusto trovò impiego pres- destinazione ideale del viaggio (1867). Nel capoluogo giuliano stri figli che hanno contribuito so la ditta Parisi & C. Ben pre- era Parigi, e Parigi era comun- realizzò anche importanti pittu- in vario modo allo sviluppo ci- sto manifestò le sue doti di buon que più facilmente raggiungi- re decorative per la villa di Le- vile della loro terra. Per questo disegnatore. Fu apprezzato dallo bile vivendo in Belgio. Fatalità opoldo Vianello (1879-1881). motivo il centenario della scom- scultore veneziano Pietro Zan- volle che nel bel mezzo del suo Per il comune dipinse una tela parsa, nel 2005, passò inosserva- domenighi e, grazie all’inte- primo soggiorno parigino scop- di ampie dimensioni raffiguran- to, mentre sia Bruxelles, la sua ressamento di Pietro Kandler, piasse l’insurrezione di febbraio. te le fortune economiche della città d’adozione, sia Trieste lo poté frequentare l’Accademia Con quegli inizi il 1848 non città, intitolata “La prosperità ricordarono solennemente con di Belle Arti della città lagunare prometteva bene. Tutto concor- commerciale di Trieste” e tutto- esposizioni delle sue opere, in- (1842-1847), in cui ebbe come contri di studio e quant’altro. Se maestri Ludovico Lipparini, non fosse stato per la Società di Odorico Politi, Michelangelo studi storici e geografici e la Co- Grigoletti. Le sue qualità artisti- munità degli Italiani “Giuseppe che non passarono inosservate, Tartini” che promossero una se- fu apprezzato dai collezionisti e rata dedicata al pittore, nel corso già nel periodo degli studi ebbe della quale fu presentato il do- le prime commissioni da parte

Solni cvet - Oktober - stran 24 italijanska skupnost umetnost

ra presente nella sala del Con- Forma Viva Portorož 2011 siglio comunale. Importanti fu- rono pure gli ingaggi in Belgio, i suoi lavori andarono nelle case Petdeset let kiparskega simpozija di importanti famiglie nonché nelle Collections Royales del- organizacijsko enoten projekt. la Casa regnante. Nel 1856 il V nasprotju s tradicionalno Nostro fu tra i soci fondatori bienalno izmenjavo dogaja- della “Société Belge des Aqua- nja se simpozija v Portorožu rellistes”, nel 1870 divenuta in Kostanjevici letos odvijata “Société Royale”. L’anno dopo hkrati. V Kostanjevici so tri- all’“Exposition Générale des je povabljeni umetniki Karen Beaux-Arts de Bruxelles” otten- MacherNesta (Peru), Denis ne la medaglia d’oro per l’olio Krašković (Hrvaška) in Rein- “Gli abitanti di Brescia accol- hold Neururer(Avstrija) poleti gono i profughi dopo la distru- že končali z delom, medtem zione di Milano da parte di Fe- ko se bo v Portorožu (Graziano derico Barbarossa”. Arrivarono Pompili, Italija; Jose Villa So- anche le onoreficenze: nel 1863 Graziano Pompili med ustvarjanjem beron, Kuba; Donald Porcaro, divenne Cavaliere dell’Ordine ZDA) klesanje v kamnu sredi di Leopoldo e successivamente Mednarodni kiparski simpo- Petdesetletnica Forme viva bo septembra šele začelo. anche Ufficiale dell’Ordine del- zij Forma viva praznuje letos posvečena avstrijskemu kiparju V kostanjeviški galeriji so ob la Guadalupe. A riprova degli visok jubilej. Petdeset let. Pet- Karlu Prantlu (1923-2010), simpoziju pripravili obsežno importanti traguardi raggiunti deset let ohranjanja tradicije očetu vseh simpozijev. dokumentarno razstavo s ka- ricordiamo che partecipò ad klasičnega kiparskega pristopa. V nasprotju s kasnejšimi po- talogom Forma viva.50 let, appuntamenti internazionali di Petdeset let preverjanja tradi- dobnimi manifestacijami v v katerem je v besedilu in fo- rilievo: nel 1873 lo troviamo cionalnih materialov in priza- svetu je Forma viva izstopala tografijah zajetih petdeset let all’Esposizione Universale di devanja po njihovi reafirmaciji z razvejeno podobo štirih de- kiparske prireditve. Ob koncu Vienna e nel 1874 all’Interna- v sodobni likovni umetnosti. lovišč, ki so bila s kiparskimi portoroškega srečanja se obeta zionale di Londra. Espose pure Petdeset let raziskovanja mo- materiali tesno vpeta v krajev- izid publikacije, kot dopolni- negli Stati Uniti (1882, 1893) e numentalnih dimenzij. Petde- ne posebnosti. Portorož in Ko- tev leta 1983 izdane knjige z in Australia (1887, 1888). Non set let snovanja na prostem, v stanjevica sta glede na izbrano naslovom Forma viva 1961- fu ignorato nemmeno dall’Ita- krogu umetnikov iz vseh kon- gradivo in prostor postopno 1981 (avtorja Stane Bernik lia. Dagli Uffizi di Firenze, nel cev sveta. Še kako prav je imel oblikovala kiparski galeriji na in Špelca Čopič). Razlogi za 1874, ricevette l’invito da parte kipar Jakob Savinšek, ko je ta- odprtem, medtem ko je bila izdajo drugega dela monogra- della Galleria dei pittori celebri krat prireditvi nadel preprosto, simpozijska plastika na Rav- fije izhajajo iz pobud, ki jih z con la richiesta di inviare un au- a nadvse učinkovito ime: For- nah na Koroškem in v Mari- vzpostavljanjem kontinuirane toritratto, vent’anni più tardi, ma viva. »Živa oblika« plastič- boru zasnovana za umestitve v kiparske dejavnosti v Sloveniji nel 1895, fu nominato a mem- nega snovanja velikih formatov specifičen urbani prostor. Če- sedaj kažejo že vse štiri lokaci- bro del Comitato di Patrocinio na odprtem namreč ostaja izziv prav se je skupinski projekt šti- je, in v želji, da tudi obdobje della Prima Esposizione Inter- tudi za sodobne ustvarjalce. rih lokacij z leti izčrpal, kar je simpozijev med leti 1982 in nazionale d’Arte della Città di Začelo se je leta 1961 na Seči povzročilo postopno zamiranje 2011 dobi zaokroženo podobo Venezia. Si spense il 16 febbraio pri Portorožu (kamen) in v dogajanja na nekaterih prizori- v enakovredni publikaciji. 1905. Kostanjevici na Krki (les). Po- ščih, se je v Portorožu kontinu- Prireditev, ki poteka pod ča- L’unica opera presente in Istria budnika kiparskega simpozija, iteta ohranila. V drugi polovici stnim pokroviteljstvom Danila è il “Ritratto della sorella Virgi- slovenska kiparja Janez Lenassi devetdesetih let prejšnjega sto- Türka, predsednika Republi- nia” (1876, olio su tavola, cm. in Jakob Savinšek, sta zamisel letja je simpozij vnovič zagnala ke Slovenije, je sta omogočili 20x14,5) offerta al nipote Carlo kolektivnega ustvarjanja prine- Kostanjevica (1998), desetletje Ministrstvo za kulturo RS in Combi. La “Donna in costu- sla iz sosednje Avstrije, kjer je v zatem pa so se za ta korak od- Občina Piran. Generalni spon- me orientale che gioca con due kamnolomu St. Margarethena ločili še v Ravnah na Koroškem zor je Splošna plovba Portorož. scimmiette” (olio su tavola) che leta 1959 avstrijski kipar Karl (2008), pod okriljem tamkaj- Ostali sponzorji: Kamen Pazin, Dell’Acqua donò al Comune di Prantl s somišljeniki organizi- šnjega Koroškega muzeja. Po BOSH. Medijski partner pa Pirano, nel 1892, in occasione ral prvo tako srečanje. Kmalu napovedih naj bi leta 2012 Primorske novice. dei preparativi per le celebrazio- se je izbira klasičnih gradiv tudi Maribor prireditev vklju- Zaključek simpozija v soboto, ni del bicentenario tartiniano, razširila s ponudbo ustvarjanja čil v program Evropske kultur- 15. oktobra 2011 ob 17. uri è irreperibile ormai tantissimi v drugih materialih, v Ravnah ne prestolnice.Obalne galerije decenni. na Koroškem (1964) so izbra- Piran in Galerija Božidar Jakac Majda Božeglav-Japelj li jeklo, v Mariboru (1967) pa sta si praznovanje okrogle oble- muzejska svetovalka, Kristjan Knez beton. tnice zamislili kot vsebinsko in Obalne galerije Piran

Solni cvet - Oktober - stran 25 umetnost umetnost

Piranski slikar GANI LLALLOSHI Opus Unter Balkans Himmel / Pod balkanskim nebom

Gani Llalloshi, slikar in grafik, ski koncept, izzove gledalca v ki živi in dela v Piranu, že več poglobitev in odkrivanje novih kot dvajset let aktivno soustvar- dimenzij in interpretacij, ki pre- ja slovensko sodobno likovno segajo zgolj vizualno prepoznav- stvarnost kot raziskovalec in no figuraliko. Zato je vsakršna Pod balkanskim nebom, 2010, akril/platno, 200 x 300 cm iskalec maksimalnih možnosti njegova javna predstavitev tudi likovnega izraza in sporočila. Po vedno novo presenečenje za zbirke Interservis d.o.o. Ljublja- acije konkretnega geografskega končani diplomi na oddelku za ljubitelje likovne umetnosti kot na). prostora v kontekstu vpetosti v slikarstvo Akademije za likovno tudi za stroko. Pričujoči opus bo v organizaciji svetovno golobalno sfero. Skriv- umetnost leta 1989 v rodni Pri- Ob znanih starejših ciklih “Hi- Obalnih galerij Piran in v sode- nostno pomenljive upodobitve štini je študij nadaljeval na lju- story”, “Ekran”, FreeMarket lovanju z Banko Koper prvič izbranih skupin živali s svojimi bljanski ALU, kjer je dokončal (leta 2003 v Mestni galeriji Pi- na Primorskem predstavljen v metaforičnimi pomeni, umešče- slikarsko in grafično specialko, ran), This is not tv (leta 2009 Galeriji Banke Koper. Slike so ne v simbolno sugestivno in ve- izpopolnjeval se je še v Parizu v Galeriji Loža), pa letošnjega opredeljene z močnim in živim dno intenzivno barvno slikarsko in v Berlinu. Vsaka njegova sa- »Fly fly white bird« in drugih, je koloritom kot nosilcem poseb- polje, slehernega obiskovalca mostojna razstava kakor tudi v letu 2010 ustvaril serijo štirih ne atmosfere, iz katere - kljub zaustavijo v razmislek, ga izzo- sodelovanje na skupinskih pred- slik v tehniki akrilov na platnu, prepoznavnim upodobljenim vejo v različne emocionalne in stavitvah pomeni avtorjev oseb- ki pa so po izraznosti in po veli- motivom - veje posebno močna mentalne interpretacije in doži- ni nagovor gledalcu: z diskretno kosti monumentalna, že na prvi ekspresivna nota v smislu inti- vljanja, kar avtorja ponovno za- izzivalno, včasih tudi z atraktiv- pogled drugačna in neprimerlji- mne izpovedi. V vsebinskem in pisuje med pomembne sodobno no provokativno podobo, pona- va, in pomenljivo poimenovana sporočilnem smislu je v ospred- angažirane likovnike. vadi mimetično upodobljeno, a Unter Balkans Himmel/Pod ju njegovo osebno videnje ta- umeščeno v premišljen vsebin- balkanskim nebom (iz likovne kratne družbeno-politične situ- Nives Marvin

Razstavišče Monfort Portorož Prešernovega sklada, 1979 Pre- šernova nagrada, 1987 nagra- Pregledna razstava slik, skulptur do Riharda Jakopiča in druge), nagrajen je bil na mednaro- in del na papirju primorskega dnih likovnih manifestacijah doma in v tujini (na primer na likovnika Vladimirja Makuca ljubljanskem Mednarodnem grafičnem bienalu in na po- V mesecu oktobru, ko Občina Makuc kot udeleženec Med- skih specifik. Nastal je umetni- dobnih tovrstnih manifesta- Piran praznuje svoj praznik, v narodnega kiparskega simpo- ški opus, po kvaliteti enkraten cijah v Aleksandriji, Zagrebu, Obalnih galerijah Piran or- zija v kamnu, na Formi vivi in vrhunski hommage našemu Luganu, Celovcu, Firencah, ganiziramo razstavo del enega Portorož ustvaril skulpturo, ki ambientu, ki ga bomo prvič Mulhousu, Krakovu, Bitoli, najpomembnejših slovenskih danes bogati javni prostor pri celovito predstavili v obeh raz- Anconi, Chamalieresu, Kai- in primorskih sodobnih grafi- portoroškemu Monfortu. Leta staviščih. ru, Piranu in drugod). Imel je kov in slikarjev, VLADIMIR- 2005 pa ga je - kot udeleženca Vladimir Makuc (rojen leta veliko osebnih razstav, večkrat JA MAKUCA. To bo pregle- multimedijske delavnice Geni- 1925 v Solkanu, leta 1954 tudi v razstaviščih Obalnih ga- dna razstava slik, male plastike us loci Lera - atraktivni ambi- diplomiral iz slikarstva na lju- lerij Piran, sodeluje na skupin- in del na papirju, ustvarjenih ent Sečoveljskih solin ponovno bljanski ALU in 1956 končal skih predstavitvah nacionalne v obdobju od 2000 do 2011. vzpodbudil: v svojem ljubljan- še specialko za restavratorstvo) umetnosti in drugih priredi- Javnosti bo prvič dan celo- skem ateljeju vsa ta leta v raz- sodi med najeminentnejše tvah doma in v tujini. vit vpogled v tisti umetnikov ličnih likovnih zvrsteh ustvarja slovenske likovnike. Prejel je Celoten Makučev opus se odli- opus, ki je bil navdahnjen prav na konkretno tematiko Istre, najpomembnejše nacionalne kuje s polnostjo pretanjene v Slovenski Istri. Leta 2003 je njenih naravnih in civilizacij- nagrade (leta 1962 nagrada izraznosti: poetičnost in lirič-

Solni cvet - Oktober - stran 26 umetnost umetnost

nost preprostih oblik, njihova (s posebno postavitvijo slik in ubranost in eleganca ter nekje skulptur po zamisli ak. kiparja groteskno, nostalgično in trp- Mirsada Begića). Predstavitev ko razpoloženje ostajajo kot avtorja in projekta bo doku- njegove likovno opredmetene mentirana v spremljajočem vizije prihodnosti, interpreti- katalogu z zapisi Brede Ilich rane z znanji, izkušnjami, mo- Klančnik, Nives Marvin in drostjo in zrelostjo v avtentični Andreja Medveda. Slavnostni likovni govorici. Soustvarja govornik bo g. Jožef Školč, raz- sodobno slovensko umetnost stavo pa bo odprl g. Peter Bos- z avtorsko določljivim sim- sman, župan Občine Piran. bolnim in pomenskim črtnim Pregledna razstava slik, skulp- znakovnim obrazcem, umešče- tur in del na papirju primor- nem v mir in tišino primorske skega likovnika VLADIMIR- pokrajine in s svojskim žlah- JA MAKUCA bo na ogled od tnim koloritom. 13. oktobra do 20. novembra Otvoritev razstave Makučeve 2011 v razstavišču Monfort v etude bo v četrtek, 13. okto- Portorožu in v Galeriji Loža v bra ob 18. uri v koprski Loži Kopru. (dela na papirju) in ob 19. uri v razstavišču Monfort Portorož Nives Marvin Vladimir Makuc na Mednarodnem kiparskem simpoziju Formai viva Portorož 2003

Podeljene nagrade EX-TEMPORA PIRAN 2011 V filmu »Lahko noč, Slikarski Grand Prix gospodična« pesem v Rovinj, Grand Prix Lucijčana Marka keramike v Izrael Matičetovega

izgublja časa z razlago, kako je izvedela, kar ve, temveč prime v roke Markovo pesniško zbir- ko »Boš videl« in svojemu zdaj že nekdanjemu ljubimcu Levu ganljivo prebere tele verze pe- smi »Je rekla«:

Dve pesniški zbirki Samo molčiš, je rekla. Si bil tiho, ko je to rekla. Župan podeljuje Veliko odkupno nagrado Občine Piran ak. slikarju Ljubotu Radovacu V filmu »Lahko noč, gospodič- Nisi rekel ničesar, ko je to rekla. na«, ki smo ga imeli priložnost Nisi imel kaj reči. Po izboru mednarodnih stro- tudi število prijavljenih udele- prvič videti na letošnjem Festi- Nimaš kaj reči. kovnih žirij je dobitnik Grand žencev: na slikarski ex-tempore valu slovenskega filma v Porto- (Razen tega, česar ne rečeš.) Prix keramike Simcha Even- se je prijavilo kar 323 likovni- rožu, je bilo slišati tudi pesem -Chen iz Izraela, slikarskega kov (strokovna žirija je izbrala Marka Matičetovega, pesnika Na to pesem, ki sprva ni bila Grand Prixa Branko Kolarič iz 100 slik, ki so predstavljena na iz Lucije. predvidena v scenariju tega Rovinja, nagrade za najboljši razstavi v razstavišču Monfortu Pesem je umeščena v enega filma, ki ga je napisal Metod akvarel Sabina Šinko, nagrade do 9. oktobra), na ex-tempore ključnih momentov filma, ko Pevec, je po Markovih besedah za najboljše delo avtorja starega keramike pa 68 (strokovna žiri- glavna junakinja Hana (Polona naletela igralka Polona Juh šele do 35 let v obliki samostojne ja je izbrala 31 del, ki so bila na Juh) obišče svojega ljubimca med samim snemanjem filma, razstave v Galeriji Herman Pe- ogled v Galeriji Herman Pečarič Leva (Jana Cvitkoviča), za ka- ko je prebirala Markovo poe- čarič pa Katja Smerdu. Da osta- do 3. oktobra). terega ve, da jo je prejšnjo noč zijo in se ji je zdela navedena ja Ex-tempore Piran priljubljena prevaral z drugo žensko, on pa pesem ravno pravšnja za dano likovna manifestacija dokazuje Nives Marvin ne ve, da ona to ve. Hana ne situacijo v filmu.

Solni cvet - Oktober - stran 27 umetnost umetnost

Mir in dobro ske svete, ki so srčika življenja Frančiškovih bratov. “Odpri ušesa in ob fotografijah pris- Fotografske mojstrovine Ubalda luhni tihoti križnega hodnika - hitro boš v srcu zaslišal od- Trnkoczya v Križnem hodniku mev Frančiškovega pozdrava.” vabijo na razstavo, ki prikazuje selnimi ozadji, z veliko ljubez- umetniško fotografsko upodo- nijo in s spoštovanjem ujel v bitev estetike prostora križnega objektiv svojega fotografskega hodnika in obenem lovi duho- aparata Križni hodnik samos- vni sveta, ki tam biva že stoletja. tana tako pronicljivo, kot še Otvoritev razstave, ki se je je nikoli do slej. poleg redovnikov, redovnic in številnih Pirančanov udeležil Ubald Trnkoczy je že večkrat tudi župan Peter Bossman, je predstavil svoje fotografije, v popestril nagovor igralca Pa- katerih lovi vzdušje samostans- vleta Ravnohriba, Mešanega kih zidov in Križnega hodnika, pevskega zbora društva Sele iz v katerem tudi zadnja leta red- avstrijske Koroške in gvardja- no preseneti s kako svojo razs- na Slavka Stermška, ki je med tavo. Tokrat je v tem hodniku drugim poudaril, da Ubald Tr- Razstavo si je prišel ogledati tudi župan (foto: Janez Mužič) postavil na ogled samo fotogra- nkoczy s svojimi fotografijami fske upodobitve njega samega širi obzorje o izredni arhitektu- Samostana sv. Frančiška v Pi- bra, v Križnem hodniku tega in razstavo naslovil s pozdra- ri križnega hodnika, ki ga gle- ranu letos obeležujejo 710 samostana ter bo na ogled do vom Frančiška Asiškega Mir in da z veliko mero umetniškega let in v sklop prireditev ob tej konca novembra. Trnkoczy, dobro. občutka. Tokrat pa temu doda- spoštljivi obletnici sodi tudi ki je velik prijatelj tega sa- Ob razstavi bratje minoriti ja še duhovno sporočilo Mir in fotografska razstava Mir in mostana, je, kot so zapisali ob pravijo, da naj ob fotografijah dobro. dobro Ubalda Trnkoczya, ki razstavi, tudi tokrat z izjemno odpremo oči in da bomo tako so jo odprli v soboto, 1. okto- tankočutnostjo, s širokimi mi- z lahkoto ugledali evangelij- Janez Mužič, podpalmo.si

Kulturno umetniško društvo “Esko“ Sijajni mladi ustvarjalci v Tovarni

Od letošnjega junija dalje se je John Chamberlain, Tom Wes- bilo nemogoče izogniti obisku selmann in James Rosenquist. palače Trevisini, ki je doma- Razstava Sijajni Pop art je bila če in tuje obiskovalce s svojo odprta do 9.oktobra, njen novo, izvirno, samozavestno bogat spremljevalni program, in „sijajno“ podobo množič- poimenovan The Factory, pa no pritegnila na ogled razstave se je zaključil v sredo 28.09. s grafičnih del najpomembnej- projekcijo filma „I shot Andy in izviren pečat. Pripravilo in alizaciji sodelovali še: Grega ših „pop art“ umetnikov, kot Warhol“. realiziralo ga je Kulturno ume- Trbovc, prav tako idejni vodja so Andy Warhol, Roy Lichten- Ravno spremljevalni program tniško društvo “Esko“, njegov projekta, Vasko Vidmar kot stein, Robert Rauschenberg, Factory je dal razstavi poseben glavni namen pa je bilo druže- vodja slikarske delavnice, Da- nje, ustvarjalnost in promocija nijel Gregorič kot vodja de- še neuveljavljenih mladih pri- lavnice grafitov ter Jani Turk morskih umetnikov. in Maja Bjelica, ki sta vodila Poleg Luke Mrdakoviča, idej- fotografsko delavnico. Vseh so- nega vodje projekta, ki nam je delujočih mladih ustvarjalcev v kratkem pogovoru predstavil je bilo kar okrog 50. zamisel in potek programa, so Piranski Factory je dobil svoje pri njegovem nastanku in re- ime po umetniškem ateljeju

Solni cvet - Oktober - stran 28 umetnost umetnost

Andya Warhola, podstrešju Vsak teden so bile na spore- stare stavbe sredi New Yorka, du spremljevalnega programa kjer so se zbirali in ustvarjali projekcije filmov, posnetih v protagonisti pop arta. Tako kot newyorški tovarni, dopolnjeva- v New Yorku, je tudi piranski li so ga koncerti, na katerih so Factory pod isto streho zbral glasbeniki izvajali glasbo značil- mlade primorske slikarje, gra- no za obdobje tovarne, pripra- fitarje, fotografe, oblikovalce, vili pa so tudi modno revijo in glasbenike in modne oblikoval- gledališko predstavo. ce ter jim omogočil sodelovanje Po mnenju mlade skupine na delavnicah in javno predsta- ustvarjalcev je zanje vsekakor vitev njihove ustvarjalnosti. največja nagrada to, da so pri- V štirih mesecih so organiza- tegnili pozornost piranske ob- Luka Mrdakovič in Vasko Vidmar KUD »ESKO« torji enkrat na mesec pripravi- čine, ki je njihov trud takoj po li po eno delavnico s področja zaključku projekta nagradila s jih je na obali veliko in da so kušnja, ki prinaša pomembno slikarstva, fotografije ter grafi- prostori v bivšem Epicentru, pripravljeni sodelovati. sporočilo - ob ambiciozni orga- tov, ob zaključku pa so vsa dela kjer si bodo uredili prijeten Glede na to, da je celotna raz- nizaciji in kvalitetnem progra- predstavili na razstavi. prostor za druženje, ustvarja- stava Sijajni pop art prvi tako mu je v Piranu mogoče izpeljati Obiskovalci Sijajnega Popa so nje, „okolju prijazne“ akustične obsežen projekt v Piranu, so or- tudi najbolj zahtevne kulturne si tako poleg del znanih ume- koncerte in razstave mladih, ganizatorji z odzivom javnosti dogodke. Tako za prihodnje tnikov pop arta lahko ogledali še neuveljavljenih umetnikov, in obiskom zelo zadovoljni, saj leto že načrtujejo naslednjo in kupili tudi dela obetavnih predvsem z likovnega področja. si je v štirih mesecih Sijajni Pop razstavo. Tokrat si želijo pred- mladih ustvarjalcev, ki so se v Tudi v prihodnje si želijo pove- s spremljajočimi prireditvami staviti slovenske in francoske svojem umetniškem izražanju zovati novo generacijo mladih ogledalo preko deset tisoč obi- impresioniste. za to priložnost poklonili pop primorskih umetnikov, saj so s skovalcev. kulturi in postmodernizmu. projektom Factory dokazali, da Celoten projekt je dobra iz- Nataša Cvišič

Nihče te ne razume? vine in sedanjosti, so si obisko- valci lahko ogledali tudi video predstavitev številnih dejavno- Razstava kolažev piranskega sti galerije Marka Jezernika na Bolniški ulici v Piranu, za kate- slikarja Marka Jezernika ro je svoj glas prispeval radijski ščane Pirana. Med razstavlje- voditelj Alen Končar. nimi kolaži je tako kar nekaj Vsak obiskovalec je prejel po- takih, na katerih so se lahko sebno izdajo časopisa Laker’s prepoznali številni obiskovalci Retro Mirror, ki ga je v ta na- prireditve. men izdala, javnosti doslej Večer, ki ga je s svojim značil- neznana, obalna podružnica nim entuziazmom in hudomu- nacionalne Agencije za odkri- šnostjo povezovala gostiteljica vanje nezemljanov. V njem so Irena Dolinšek, je minil v pri- na nevsakdanji način predsta- jetnem in sproščenem vzdušju. vljeni Markovi kolaži „Glo- Za glasbeno podlago je poskr- bus Slovenije“, „Tajni Agenti“, bela pevka Darja Švajger, ki jo „Rdeče Ustnice“ in drugi. Kot je na klavirju spremljal Sašo se za vsak pravi časopis spo- Fajon, razstavo je uradno od- dobi, premore tudi križanko, prla podžupanja Meira Hot, ki jo je prispeval Marjan Ša- o svojem pogledu na Marko- bič, znani piranski ljubiteljski Razstavo je uradno odprla podžupanja Meira Hot (foto: Ubald Trnkoczy) vo delo pa je spregovoril tudi enigmatik. Marko je s svojimi „piranoslovec“ Slobodan Simič kolaži navdihnil tudi gostitelje V petek devetega septembra nika. Marko je v Piranu zelo Sime. razstave, Hotele LifeClass, ki zvečer so se mnogi prebivalci priljubljen, saj je znan po svoji Poleg kolažev, na katerih so se so za pogostitev pripravili prav Pirana in okolice zbrali v Cafe družabnosti in pripravljenosti ob Pirančanih znašli še britan- poseben kolaž iz slaščic. Ogled centralu Grand Hotela Portorož na sodelovanje pri najrazlič- ska kraljica, Tito, Vincent van le-tega ni več mogoč, ker so ga na otvoritvi razstave kolažev pi- nejših umetniških projektih, ki Dog in druge znane, prave ali obiskovalci otvoritve v slabi uri ranskega slikarja Marka Jezer- združujejo in povezujejo me- izmišljene osebnosti iz zgodo- brez zadržkov - pojedli.

Solni cvet - Oktober - stran 29 umetnost umetnost

Marko, kdo v Piranu je po meje s Hrvaško. Na srečo pa se tvojem mnenju Nezemljan? je kasneje po poglobljeni anali- V znastvenofantastični grozljiv- zi tudi za te izkazalo, da so iz ki Osmi potnik (v izvirniku Al- krvi in mesa in po vrhu vsega lien- dobesedno »Tujec«) člane še Slovenci. posadke tovorne vesoljske ladje na samotnem planetu smrto- Kako sodeluješ z obalnimi nosno naslovno bitje prisili v kulturnimi institucijami? boj za preživetje. Ikonično ne- Ne da bi se hvalil, odlično! Niti zemeljsko bitje in z njim po- najmanj me ne ovirajo. vezano scenografijo je ustvaril švicarski nadrealistični umetnik Kako dolgoletno vztrajanje H.R. Giger. Jaz sem bil, za raz- na Bolniški vpliva na tvoje liko od njega, v Piranu samo življenje? tajni agent M, Agencije za od- Ja, vprašanje je na mestu. Od- Koliko papirnatih robčkov, kosov v velikosti 20x20cm. Za krivanje nezemljanov, ki si jo je kar sem zapustil celino in se ki sestavljajo zgornjo plast tiste kolaže, ki so bili narejeni zamislila moja nečakinja Gaja. preselil na Obalo, še nikoli ni- tvojih kolažev, si porabil med že prej in so bili nekateri od Zadolžen sem bil za Primorsko sem bil tako dolgo v bolniški! ustvarjanjem? njih posojeni za razstavo, pa in »hrvaški del« piranskega za- Vsemu navkljub pa sem se od- Odgovor je zelo enostaven! Ku- še dodatnih 480 - 500 kosov. liva. V času mojega aktivnega ločil, da v bolniški vztrajam do pil sem 12 paketov, v vsakem Tako, pa smo blizu 1000 kosov. delovanja je bilo opaziti nekaj penzije. Od tam naprej pa je vse paketu je 10 robčkov, vsak rob- »nezemljanov« samo v bližini odvisno od Zdravja in Pirana. ček ima 4 plasti, kar znese 480 Nataša Cvišič

Nenavaden umetniški dogodek Mona Lisa, gremo se kopat!

Piran je mesto, ki vedno prese- Zorko Bajc. Mimoidoči so z neča. To lahko potrdi vsak, ki zanimanjem opazovali napis se je v soboto, desetega avgusta na slikarskem platnu: »Mona točno opoldne odpravljal na Lisa, gremo se kopat«, ko je kopanje in ni niti slutil, kakšne- v nadaljevanju nenavadnega mu dogodku bo priča. Na kon- umetniškega dogodka Repy Re- cu pomola pri Hotelu Piran je pija v elegantnem loku v morje na slikarskem stojalu počivalo odvrgel nekaj manjših platen, Plavalci so nad morsko gladino dvignili platna (foto: Maša Gostinčar) veliko platno s podobo Mona že čez nekaj trenutkov pa je za Lise, ustvarjeno v značilni “špa- veliki finale odločno zgrabil po- geti” tehniki piranskega slikarja dobo Mona Lise, vzel zalet po galerije, je po vsej plaži sprožil O kopanju z Mona Liso so na Repyja Repije, v njegovi bližini spolzkem pomolu in v stilsko glasen smeh, aplavze in vzklike dolgo in široko poročali na soci- pa je gruča ljudi hitela nazdra- nesporno dovršenem skoku “na odobravanja. alnih omrežjih doma in v tujini, vljati s svežo, primerno ohlaje- glavo” skupaj s svojo umetni- S skupnimi močmi so udele- zato je Repy, ki se te dni mudi v no vodo, s katero jim je prija- no pristal v morju. Za njim so ženci vsa platna naposled varno Berlinu, svojo varovanko takoj zno postregel kar sam umetnik. naposled v vodo, vsak na svoj spravili nazaj na kopno in jih naslednji dan namočil še v so- Med njimi smo opazili njego- način poskakali še ostali možje posušili na soncu. sednjem Portorožu, nekaj dni vega kolega, slikarja Marka (v tehniki, dolžini in elegantno- Hitra strokovna ocena njiho- kasneje pa sta plavala še v sladki Jezernika, predsednika Društva sti skoka je nedvomno izstopal vega stanja je pokazala, da niso vodi blejskega jezera. meščanov mesta Piran Marjana prav prej omenjeni predsednik utrpela nikakršnih poškodb. Masla, mojstra vseh obrti Fa- Društva meščanov Pirana, go- Prisotni so nenavaden umetni- Glede na to, da je za njun na- hirja Tutnjića - Fakija, galerista spod Marjan Maslo) ter za- ško-športni dogodek ponovno slednji podvig že napovedan Radomirja Gojiča, akademsko plavali ob namočenih platnih. nagradili z aplavzom, Repy pa vzpon na Triglav, pa morda v restavratorko Mašo Gostinčar, Pogled na plavalce, ki so nad je ožji krog sodelavcev povabil tujini kuje načrte tudi za med- glasbenika Saša Fajona, foto- morsko gladino dvignili platna na kavo, ob kateri so glasno in narodno turnejo. grafe in snemalce, manjkal pa in za trenutek gledalcem na soglasno ugotovili, da je dogo- ni niti piranski župnik, gospod obali pričarali privid plavajoče dek odlično uspel. Nataša Cvišič

Solni cvet - Oktober - stran 30 zgodovina zgodovina

Zanimiva zgodba Rekonstrukcija “čudežne” ikone

Koprski škof Pavel Naldini podobno semenu granatnega (1686-1713) je leta 1701 v jabolka, tako da je z drhtečim “Cerkveni krajepis ali Opis glasom kriknila. Ko je puščav- mesta in škofije Justinopolis nik še z dvema gostoma takoj (Koper)” zapisal tole zanimivo pritekel, da bi ji pomagal, se je zgodbo: na prsih in vratu svete podo- “Pred mnogimi leti je na zi- be pokazalo več kapljic znoja dovih špitalskih sob v Piranu in pet od njih je po velikosti visela podoba Device Marije, in belini spominjalo na velike ki jo je neki grški umetnik bisere. naslikal na približno palec de- S tem pa še ni bilo konec belo, dve pedi široko in nekaj čudeža, saj se je v naslednjih manj kot tri pedi visoko le- dveh mesecih, in sicer v juni- seno tablo. Na sredini je bila ju in juliju, večkrat ponovil upodobljena Devica s svojim z mnogimi kapljami znoja oblečenim in bosonogim De- na rokah, obrazu ali drugod tetom v naročju, ki je v svoji po sveti podobi. Ko so o tem desnici trdno držalo steklenič- obvestili škofijsko pisarno v ko za pitje, ki ji v Istri ljudje Kopru, je njen primestni de- rečejo tettina. kan doktor Tomaž Gregolini, Mati je otroka z desnico obje- izjemen župnik in kapiteljski Ohranjeni del »čudežne« srednjeveške ikone (foto Maša Gostinčar) mala, z levico pa mu ponujala kanonik, zahteval, da sve- cvet. Sinje ogrinjalo na njenih to podobo zaprejo v zaboj z lepo izdelano ograjico; tam jo dobljena v celoti. Člani Dru- ramenih je prekrivalo tudi gla- močnimi deskami in nato s ljudstvo množično obiskuje, štva meščanov mesta Piran so vo, na kateri je imela zlat di- pomočjo overjenih pričevanj nanjo obeša zaobljubne po- se zato odločili, da bodo Žu- adem, podoben bogati kroni, ugotovijo resničnost obstoja dobe in ji s spoštovanjem iz- pniji Piran priskočili na po- ki sta ga držala dva prikupno domnevnega potu. roča svoja srca. Na ta način je moč in skušali zbrati finančna oblečena angelčka. Celoten Ko so na osnovi pričevanj raz- Gospod Bog izrazil svojo voljo sredstva, potrebna za preizkus prizor je bil postavljen pod ličnih ljudi, med katerimi so za razcvet piranskega prebival- pristnosti ohranjenega in za obok, podprt z dvema kamni- bili tudi kanoniki, kleriki in stva in povečal ugled starega reprodukcijo manjkajoče- tim podobnima stebroma. laiki, tako po svojih krepostih špitala. “ ga dela ikone, saj gre po vsej Konec maja leta 1692 se je v kot po svojem položaju vredni Zanimiva zgodba o “čudežni” verjetnosti za eno najstarejših Piranu za kratek čas ustavila popolnega zaupanja, dejansko srednjeveški ikoni je pritegni- slikarskih del v Piranu. družina kalvinskih krivover- ugotovili, da kaplje potu ob- la pozornost Društva mešča- cev, vendar že spreobrnjena v stajajo, so začeli iskati vzroke nov mesta Piran, na pomoč Sprva načrtujejo izdelavo di- sveto vero, ki je po naključju zanje. Tako so sveto podobo pa jim je priskočil piranski gitalne reprodukcije, ki bo bivala v omenjeni sobi. Tik ob prisotnosti škofa, asistenci župnik Zorko Bajc, ki je po ponazorila končni rezultat re- pred odhodom je spreobr- duhovščine ter dveh odličnih Naldinijevem opisu takoj pre- konstrukcije, potem pa bodo njenčeva žena prednici na- zdravnikov vzeli iz zaboja in poznal del lesene ikone, ki je začeli tudi z javnim zbiranjem božne ustanove povedala, da po natančnem pregledu ugo- bila včasih razstavljena v nek- sredstev za potrebna restavra- je dvakrat videla, kako se je tovili, da kapelj potu ni mo- danji cerkvi sv. Mihaela in ki torska dela. Če bodo njihova slika v sobi, kjer so bivali, za- goče utemeljeno pripisati ne jo prav zaradi te, nekdaj tako prizadevanja uspešna, bo po- čela potiti. Previdna prednica vlagi starega, že trhlega lesa, popularne in spoštovane “ču- doba, ki premore tako zani- ji ni verjela, ker si je mislila, ki pa je bil dobro osušen, ne dežne” slike, danes poznamo mivo zgodovino in neobičajen da so si tujci kaplje znoja iz- hladu v sobi, saj je vanjo sijalo kot cerkev Marije Tolažnice. motiv, razstavljena v župnij- mislili, da bi si pridobili njeno južno sonce, kakor tudi ne ka- Od ikone, ki naj bi nastala že skem muzeju, še bolj prijetno naklonjenost. Toda, ko je več kšni drugi zlonamerni zvijači, v 13. stoletju, se je do danes pa bi bili presenečeni, če bi se dni zatem po srečanju z nekim ker o njej ni bilo nobene sledi. žal ohranila le desna polovi- našel izvirni manjkajoči del, gostom puščavnikom odšla v Sveto podobo so postavili na ca, leva pa je izginila nezna- ki bi ga vrnili v piransko žu- omenjeno sobo v špitalu, je na glavni oltar špitalske cerkve no kam. Na srečo se je pred pnišče. prsih svete podobe sama opa- sv. Mihaela, kjer je spoštljivo kratkim našla tudi črnobela zila kapljico potu, po velikosti shranjena v srebrni celici z fotografija, na kateri je upo- Nataša Cvišič

Solni cvet - Oktober - stran 31 zgodovina zgodovina

Razstava Naslov, Vsebina, Leto tiskanja, Kraj tiskanja, Tiskar, Oblika tiskanja, Pisava, Jezik, Ilustra- Inkunabule Piranskega cije, Zunanja podoba knjige, Pisna podlaga, Številčenje stra- arhiva in minoritskega ni in obseg, Vezava, Format, Ohranjenost, Izvor, Literatura samostana Pirana in Opombe. Na razstavi je na ogled pet- V torek 4. oktobra, na god in tiskano knjigo. To so tako najst raritetnih inkunabul sv. Frančiška Asiškega, je bila imenovani prvi tiski ali inku- oziroma prvotiskov iz 2. po- v prostorih Minoritskega sa- nabule. lovice 15. stoletja, od katerih mostma v Piranu otvoritev Le-te so srednjeveškim rokopi- nedvomno izstopa inkunabula zanimive razstave Inkunabule som podobne v pisavi, načinu papeža Gregorja I. Moralia iz Piranskega arhiva in Mino- okraševanja in ureditvi teksta, leta 1484. Razstava bo v Mi- ritskega samostan Piran. Pri- vezavi in velikosti. Največ in- noritskem samostanu na ogled sotnost srednjeveških knjig kunabul je prišlo k nam iz Ita- do konca leta 2011, nato še v je bila tudi v Istri povezana z lije, zlasti Benetk. Leta 1469 Piranskem arhivu do kulturne- ustanavljanjem in delovanjem so V Benetkah odprli prvo ti- ga praznika 8. februarja 2012. samostanov. skarno oziroma natisnili prvo Avtorji razstave so Alberto Sprva so ljudje, predvsem knjigo in tako odprl pot števil- Pucer (tudi kataloga), Marjan menihi, prepisovali besedila nim tiskarjem. Rožac in p. Marjan Vogrin. na roke. V 15. stoletju je bila Kmalu so Benetke postale Razstavo spremlja lično obli- potreba po knjigah vse večja. evropsko središče tiskarstva. kovan katalog, delo Roberta Pojavile so se lesorezne (tabu- Inkunabule pričujočega kata- Titana. larne) knjige, ki so nekakšen loga vsebujejo naslednje ele- vmesni člen med rokopisno mente oziroma opise: Avtor, Alberto Pucer Inkunabule

Arhivske inkunabule po številu vsebin Kronološki pregled 1. Gregorius I.: Moralia, 1480 / 1484 2. Antonisu Florentinus: Confessionale summula 1481 Piranski župani 3. Antonius Florentinus: Confessionale, 1479 4. Johannes de Monte: Exposito, 1500 5. Petrus Comestor: Historia scolastica, 1500 od 1173 - 1797 6. Josephus Flavius: De bello judaico 1481 7. Angelus de Clavasio: Že od sedemdesetih let 9. sto- v Istri je namreč začela pešati, Summa pro utilitate confessorum, 1489 letja so istrska mesta občasno čeprav je bila še toliko močna, 8. Johannes de Sacro Busto: občutila vpliv Benetk, vendar da je krojila politiko mest, a ne Sphera mundi, 1488 so se kljub temu, vključno s dolgo. 9. Johannes Müller Königsberg Regiomontan: Piranom, še samostojno razvi- Kmalu so naša obalna istrska (Kalendar ?), 1482 jala in oblikovala lastno upra- mesta morala priznati oblast 10. Sermones estivitate beati Vincencii, ? vo in zakonodajo. Serenissime. Piran se je Benet- Piran je leta 1192 oblikoval kam vdal leta 1283. Januarja svojo komuno, sami so izbi- tega leta je namreč beneški Inkunabule Minoritskega samostana Piran rali sodnike, konzule, rektorje Veliki svet sprejel “predajo” in podestate oziroma župane. Pirana, ki je dobil naziv »vda- 1. Johannes Duns Scotus.: Že leta 1274 so Pirančani iz- nostnega« mesta. Beneška Sententiarum, 1490 oblikovali in sprejeli svoj prvi republika je tako postala go- 2. Johannes Chrysostomus: (Homiliae) mestni statut, ki ga je nasle- spodarica nad celotnim pasom Due in secundo volumine continentur, (1503) dnje leto potrdil arengo (zbor zahodne Istre. 3. Johannes Chrysostomus : (Opera) meščanov) in izoblikoval me- Kronološki pregled piranskih Opuscula, 1503 stno upravo, ki se je kasneje županov (podestatov) od leta 4. Robertus Carazolus de Licio pod Benetkami dopolnjevala 1173 pa do propada Beneške (Roberto Caracciolo de Lecce): in spreminjala. republike leta 1797 najdete na Sermones Roberti de sanctis, 1490 V drugi polovici 13. stoletja je www.piran.si. 5. Silvester de Prierio: Aurea Rosa, - začelo prihajati do dokaj nape- tih situacij. Patriarhova oblast Alberto Pucer

Solni cvet - Oktober - stran 32 soline soline

Krajinski park Sečovljske soline Po drugi strani pa se v obmo- čjih Natura 2000 lahko izva- jajo vse tiste aktivnosti, ki za Boljši časi vrste in življenjska okolja niso moteče. za Jernejev kanal? Današnja podoba Jernejevega kanala je zelo žalostna. Sto- tine nelegalno postavljenih pomolov iz raznih gradbe- nih materialov in različnih stilov, veliko potopljenih ali Pri načrtovanju ureditvenih del za plovbo neprimernih plovil, na desni brežini kanala bo treba odloženi in odvrženi odpadki upoštevati, da metličje uspeva le ter oljni madeži na vodni gladi- v pasu brežine, ki je v območju ni potrjujejo, da je ta kanal ena plimovanja, oziroma, da se v to okoljsko največjih sramot v pi- območje ne bo smelo posegati ranski občini. K temu dodajmo z nobenimi gradbenimi ali dru- še desetine nepravilno parkira- gimi posegi. Primerna rešitev je nih avtomobilov, kot v posmeh torej v postavitvi lesenega mo- Morsko metličje (foto: Arhiv KPSS) znaku, ki parkiranje prepove- stovža, ki bo ohranjal nedota- duje in grozi celo z odvozom s knjeno brežino na eni strani in Jernejev kanal leži znotraj Kra- za ohranjanje narave, ki sesta- pajkom in številne počitnikarje, omogočal priveze za plovila na jinskega parka Sečoveljske soli- vljajo omrežje Natura 2000. ki preživljajo svoj dopust na drugi strani, hkrati pa bo služil ne, zaradi redkih in ogroženih Slovenija se je s pridružitvijo plovilih, za kar ne plačujejo niti kot atraktivna sprehajalna pot. življenjskih okolij, kot sta npr. EU zavezala, da bo območja turistične takse. O zahtevah, ki jih je treba upo- rečno ustje in sestoji metličja, Natura ohranjala tako, da tam V okviru projekta LIFE+ števati pri urejanju priveznih Inkunabule pa je uvrščen celo med evrop- ne bo dopustila nobenih pose- MANSALT, ki je namenjen mest v Jernejevem kanalu smo sko najpomembnejša območja gov, ki bi ogrozili njihov obstoj. ohranjanju pestrosti vrst in že obvestili Občino Piran, ta pa življenjskih okolij v KPSS in jih bo posredovala projektan- »Projektna sredstva zagotavljata LIFE finančni instrument ki ga izvaja upravljavec parka, tom del. Ob tem še dodajamo, Kronološki pregled Evropske skupnosti in Vlada Republike Slovenije« podjetje Soline, je pozornost da izboljšanja kaotičnega stanja namenjena tudi obnovi leve v kanalu ni pričakovati, dokler brežine Jernejevega kanala, s če- se ne bo tam izvajal vsakodnev- Piranski župani mer bo zagotovljen nadzor nad ni nadzor in kaznovanje kršite- vodnim režimom v solinah. Po ljev določil zakonskih podlag s od 1173 - 1797 sprejetem prostorskem aktu pa področja vožnje in ustavljanja je desna brežina tega kanala motornih vozil, občinskega od- namenjena ureditvi priveznih loka o turistični taksi, predvsem mest za plovila. Občini Piran je pa preprečeval nadaljnje »črne država podelila pravico, da iz- gradnje« privezov za plovila in LIFE+ je finančni instrument Natura 2000 je evropsko vede takšno ureditev priveznih zagotavljal spoštovanje okoljske EU, ki je namenjen izključ- omrežje posebnih varstve- mest, ki ne bo ogrozila združbe zakonodaje. no varstvu okolja. Podpira nih območij, razglašenih v metličja in ustja kanala. KPSS izvajanje okoljske politike državah članicah Evropske EU, vzpodbuja projekte, ki unije z osnovnim ciljem prispevajo k trajnostnemu ra- ohraniti biotsko raznovr- zvoju in tiste, ki predstavlja- stnost za bodoče rodove. jo dodano vrednost v smislu ohranjanja okolja in narave v državah EU. Je tudi glavni finančni mehanizem za izva- janje projektov v območjih Natura 2000, kamor so uvr- ščene tudi Sečoveljske soline.

Neurejeni privezi in brežine v kanalu Sv. Jerneja (foto: Arhiv KPSS)

Solni cvet - Oktober - stran 33 zdravlje šport

Podporna skupina za starše otrpk z MAS otrok s spektrom avtističnih včasih napovem predstavitev motenj. oz. teme, ki jih bomo obrav- V medsebojnem pogovoru in navali vnaprej z namenom, da ZURA - Zdaj! učimo poslušanju imajo starši mo- se člani lahko pripravijo, spet žnost izmenjati izkušnje in drugič pa med potekom se- se razumeti avtizem nuditi drug drugemu oporo. stanka spontano zaslutim, da Skupina pomaga staršem, da ima nekdo hude težave, in ga Starševstvo, ki je položeno v varen prostor, kjer lahko izra- lažje sprejmejo dano situacijo, pozovem, naj si olajša dušo z našo naravo, je nekaj povsem zijo kako se v resnici počutijo, se naučijo izražati svoje občut- izpovedjo. Pozovem ga, naj naravnega in povezano z veli- kako težko jim je. Potrebujejo ke, pomaga pri uvidu v otro- spregovori o svoji problema- ko prijetnimi čutenji. Včasih, oporo pri premagovanju vseh kove težave in pri postavitvi tiki, bodisi o poteku svojega še posebej kadar ima otrok težav, saj se ti ob tem znajde- realnih pričakovanj. življenja ali pa o trenutni sti- takšne ali drugačne posebne jo nemočni. Starše je potreb- Srečanja potekajo redno en- ski. Poslušalci po predstavitvi potrebe, pa je povezano tudi no seznaniti z možnostmi in krat tedensko, največ uro, ve- povejo, kaj so občutili in kako z veliko skrbmi, negotovosti, potmi, ki jih ima njun otrok dno ob istem času in v istem so/ali bi sami ravnali v podob- nemoči in drugimi težjimi pri premagovanju težav, da bo prostoru v zaupnem odnosu. nih situacijah. Rdeča nit pa je občutji. Otrok s posebnimi lahko uspešen tako v vzgojno- Dobimo se vsako sredo med in ostane družina in otrok z potrebami močno spremeni -izobraževalnem procesu kot v 19. In 20. uro v prostorih MAS. družinsko in zakonsko vzduš- vsakdanjem življenju samem. Kluba 21 v hotelu Talaso Stru- Ob času in po potrebi udele- je. Resnejša, kot je prizadetost, Tudi pri avtizmu je tako. njan. Voditelj psiholog uvodo- žencev se lahko v skupino pri- večji izziv predstavlja staršem. V Sloveniji naj bi imelo avti- ma predstavim temo srečanja. družijo tudi otroci tudi z na- Staršem teh otrok je potrebno zem približno en odstotek pre- Sledi glavni krog odzivov star- menom, da se lahko tako med in nujno nuditi vso mogočo bivalstva, kar pomeni 20.000 šev, kjer lahko vsak pove svoje seboj spoznajo in povežejo. V podporo pri spoznavanju, da ljudi. Število oseb z avtistič- misli, težave, voditelj pa hkrati to smer so predvidena izven je njun otrok drugačen. Spre- nimi motnjami se tudi na spodbujam, da starši raziščejo skupinska srečanja v obliki jemanje pa se zgodi na čustveni Obali vztrajno povečuje, s tem različne možne odzive na kon- kosil oz. večerji ali kratkih iz- ravni, ko starši predelajo svoje pa tudi potreba po ustrezni kretno situacijo. Zaželjeno je, letov. pomisleke, razočaranja, žalost, obravnavi teh ljudi. V ta na- da na srečanja udeleženci pri- Erika Lobenwein, jezo. Da to dosežejo, potre- men se mi je porodila zamisel hajajo s čim več vprašanji, ki univ. dipl. psiholog bujejo čas, oporo, pogovor ustanovitve (manjkajoče) sku- jim težijo in na katera želijo (kontakt: in razumevanje. Potrebujejo pine za samopomoč staršem strokovno pomoč. Kot vodja [email protected])

Uspešna sezona ŽRK ARENA PULA (Hrvaška) in SG WITASEK (Avstrija). Mlade rokometašice Pirana Podžupanja na treningu imajo tako v svojih vrstah kar 6 slovenskih reprezentatk (4 obiskala zlate kadetinje mladinke, ki so se pred kratkim vrnile z Evropskega prvenstva, in srebrne mladinke RK Piran kjer so osvojile 15. mesto in 2 kadetinji). RK Piran tako ostaja Sezona 2010/2011 je bila za le državne prvakinje, mladinke podžupanja Občine Piran Mei- - skupaj s Celjem, najuspešnejši piranske rokometašice zelo pa podprvakinje Slovenije. V ra Hot rokometašice obiskala na pri delu z mladimi. uspešna saj so kadetinje posta- četrtek, 8. septembra 2011 je treningu, jim v imenu župana V tekmovalni sezoni 2011/12 in občine čestitala na odličnih bo tako prvič po štirih letih igra- rezultatih, jim povedala, da je nja v članski konkurenci igral ne občina ponosna na njih in jim le z dijakinjami, ampak tudi že zaželela veliko uspeha tudi za s študentkami (še vedno pa bo naprej. to ena najmlajših ekip v ligi, saj RK Piran je 27. in 28. avgu- je povprečna starost ekipe nekaj sta 2011 že četrtič organiziral več kot 17 let). Njihov cilj je iz- MEDNARODNI TURNIR boljšati uvrstitev prejšnje sezone PRIJATELJSTVA na katerem in doseči mesto nekje v sredini so poleg domače ekipe sodelo- lestvice; letos bodo tudi tekmo- vale še ekipe ŽRK KRKA Novo vale v Pokalnem tekmovanju. mesto, ŽRK VEPLAS Velenje, Rokometašicam iskreno čestita- Zlate kadetinje in srebrne mladinke RK Piran v družbi podžupanje RK KRIM MERCATOR B ter mo za uspehe!

Solni cvet - Oktober - stran 34 šport šport

Plinski terminali - NE HVALA! 2. biserov plavalni maraton

V lepem sončnem vremenu je PK ILIRIJA z časom 16,37, bilo na plaži hotela Piran zelo tretje mesto pa je pripadalo AN- živahno. Letošnjega maratona DREJU PRIBACU, VIGILI se je udeležilo 66 plavalcev iz DEL FUOCO TRST, progo je Slovenije, Hrvaške in Italije. preplaval v času 18,25 sec. Med Letošnjega maratona se je udeležilo 66 plavalcev Maraton je potekal tik ob na- ženskami je prvo mesto osvojila ravnem rezervatu Rt Madona. MAJA PAHOR, PK KOPER župan podelil nagrado in meda- nepremičnine, Adriatic Safari Udeleženci maratona so želeli in prišla na cilj v času 20,42. ljo za vztrajnost in pogum. d.o.o., Naša pekarna Portorož, na svojstven način tako izraziti Drugo mesto je pripadalo TJA- Pogostitev in razglasitev najbolj- HARTIS Portorož, MBS PRO protest proti izgradnji plinskih ŠI MARINKO, PK ILIRIJA z ših je potekala na terasi Hotela Koper, AUTOMATIC Servis terminalov in z plavanjem do- časom 21,03 sec. in kot tretja je TARTINI in je privabila števil- Izola in VARNOST Maribor. kazati, kako dragocen je vsak priplavala URŠA KVEDER čla- ne obiskovalce našega primor- Vsem se organizator iskreno košček slovenskega morja in nica kluba gostiteljev PK BISER skega bisera, po katerem nosi zahvaljuje! Da se je tudi leto- obale, ki ju moramo ohraniti PIRAN z časom 21,35 sec. ime tudi plavalni klub BISER šnji Biserov plavalni maraton neokrnjena, takšna kot sta. Na maratonu je prisostvoval Piran. uspešno in varno zaključil, so v Vsi udeleženci maratona so tudi župan Občine Piran, Peter 2. BISEROV PLAVALNI Ma- največji meri prispevali številni uspešno preplavali dolžino Bosssman, ki je vse udeležence raton so podprla tudi številna člani kluba skupaj z družinski 1500 metrov, prvi med moški- pričakal na cilju ter jim čestital. podjetja in posamezniki. člani. Prav vsi so tako na najlepši mi je bil ROK MIHOVEC, PK Najstarejši MILINI VRTUN- To so Hotel TARTINI Piran, možen način dokazali da skupaj TRIGLAV KRANJ, ki je progo SKI in najmlajši udeleženki, Hoteli METROPOL Portorož, zmoremo najboljše. preplaval z časom 16,22 sec. med katerima je kar 66 let sta- LIFE CLASS hotels&spa Por- Drugi je bil ANŽE TAVČAR, rostne razlike, KAJI PAHOR je torož, TOP LINE, GASSPAR PK Biser Piran

Atletski stadion v Sečovljah ku v daljino in skoku v višino. Vodja tekmovanja je bil Andre- ja Bartole, organizatorji pa pra- Prvi atletski pokal mesta Piran vijo, da si bodo prizadevali, da bo tudi zaradi tako velike ude- Atletska sekcija Športnega dru- 14 ter U 16. Mednarodno tek- metrsko stezo in vse ostale naj- ležbe tekmovalcev pokal postal štva Piran je 25. septembra na movanje je bilo odprtega tipa, sodobnejše pogoje za atletske tradicionalen. Rezultati so ob- novem atletskem stadionu v udeležilo pa se ga je dobrih 100 panoge, vključno s skokom v javljeni na spletni strani http:// Sečovljah izvedla tekmovanje mladih iz Slovenije, Italije in višino in daljino, so odvisno od www.timingljubljana.si. za prvi atletski pokal mesta Pi- Hrvaške. starostnih kategorij tekmovali v ran za mlajše deklice in dečke, Na novem atletskem stadionu teku na 60 m, 100m, 200 m, Janez Mužič, pionirje in pionirke U 12, U v Sečovljah, kjer imajo 200 600m, 1.000m, v štafeti, sko- podpalmo.si

Solni cvet - Oktober - stran 35 oglasi oglasi

a Sicciole

DOMAČIH KULINARIČNIH

Solni cvet - Oktober - stran 36