Lucija · Nova Vas · Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter December, 2015 Št. 37

Home , Giuseppe Tartini, Padna, Parecag, Peter Bossman, Piran, Strunjan

Lucija · Nova vas · Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter

Lokalno glasilo Občine Piran - Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo

December, 2015 št. 37 02 UVODNIK SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

ustvarjajo v naši občini. Denarja, svetniki poslali nedvoumno sporo- spremeni v stalno. Park Sonce se je ki ga ustvarja turizem v Piranu, ne čilo: če boste zapirali sedanjo cesto izkazal kot pridobitev, ki nedvomno namenjajo za razvoj turizma v Pi- v Piran, boste morali odpreti cesto viša kakovost bivanja vseh prebivalk ranu, temveč za poplačilo dolgov, skozi svoj kompleks. Če pa v zvezi in prebivalcev občine Piran in ki jo ki niso nastali v Piranu. Ta odliv s cesto prek hriba ne boste naredili moramo brezpogojno zavarovati. sredstev hromi naš razvojni korak ničesar, tudi Občina Piran v zvezi s Kot človek, ki verjame v moč in nas izčrpava. cesto ob morju ne bo naredila niče- dogovora in je vedno pripravljen Prišli smo do točke, ko so se sar. vložiti dodatni napor v iskanje kon- interesi posameznih lastnikov Upamo, da bo zdrav razum senza, z obžalovanjem sprejemam turistične infrastrukture povsem kmalu premagal nebrzdan pohlep, zadnje enostranske odločitve turi- odmaknili od interesa lokalne za katerega se zdi, da je postal te- stičnega gospodarstva. Prepričan skupnosti in v nekaterih primerih meljno vodilo posameznih turi- sem, da bi s sodelovanjem veliko prišli celo v navzkrižje. Zato sem stičnih podjetij. Drugače si je težko lažje našli precej boljše rešitve od zelo ponosen na odločitve svetnic razložiti, kako lahko na naš naslov teh, s katerimi smo bili soočeni. in svetnikov Občinskega sveta priroma predlog Marine Portorož Zato bo Občina Piran pod mo- Spoštovane občanke, Občine Piran, ki so na svoji zadnji za odkup zemljišča v lucijskem jim vodstvom ostala vedno pripra- cenjeni občani, seji sprejeli vse moje predloge za Parku Sonce v višini kar 3,6 mili- vljena na sodelovanje, tudi s tistimi, zaščito naše občine in jasno po- jona evrov. Naj ob tem povem, da ki se doslej niso izkazali za najbolj spet se približujejo praznični vedali, da jim je dovolj poskusov je Občina Piran ta park uredila v verodostojne partnerje. Opozarjam dnevi, ko bodo lepe misli in dobre izsiljevanja, izkoriščanja in plenje- dogovoru z Marino Portorož, in pa vse, ki menijo, da smejo svoje želje vsaj za nekaj časa pregnale vsa- nja naše lokalne skupnosti in turi- sicer na podlagi osnutka OPPN za težave reševati z izčrpavanjem ob- kodnevne skrbi in bojazni. Razve- stične destinacije. Center Lucije, ki ga je pripravila v čine Piran, da se bodo grdo opekli. seljevali nas bodo široki nasmehi in Eden izmed takšnih poskusov sodelovanju z Marino Portorož, in Še zlasti tisti, ki so v Portorož prišli tople besede, novoletne in božične je zagotovo tožba, ki so jo proti zakupne pogodbe, ki jo je sklenila z včeraj in bodo po vsej verjetnosti lučke pa nam bodo razkrile tisti naj- občini vložili Hoteli Bernardin. Marino Portorož. od tu že jutri odleteli. Občina Piran bolj privlačen obraz Pirana. Od nas terjajo več kot dva milijo- Verjeli smo, da bo Marina jim ni dolžna niti centa. Kot običajno bodo najlepši del na evrov za cesto, ki vodi v mesto Portorož naš partner pri urejanju V novo leto bomo vstopili tako, leta v najlepši občini preživeli tudi Piran. Pri tem pa, seveda, pozabijo središča Lucije, a se je izkazalo, da kot se poslavljamo od starega: po- številni gostje. Portorož jih bo priča- navesti, da bi morali zemljišče, na so njihovi načrti drugačni, da želi- nosno, samozavestno in odločno. kal v vsem svojem razkošnem sijaju, katerem je zgrajena cesta, občini jo svoje premoženje prodati, ne pa V letu, ki se izteka, smo si znova z bogato ponudbo in pestrim doga- vrniti, pa tega niso storili. vanj investirati. Razumemo sicer, dokazali, da zmoremo veliko. Kdor janjem. Naši požrtvovalni turistični Občina se je na ta poskus izda mora biti gospodarska družba koli nas je obiskal letos spomladi ali delavci bodo znova naredili vse, da siljevanja že ustrezno odzvala z pripravljena čez noč spremeniti poleti, se je pri nas spet počutil kot v se bodo gostje pri nas izvrstno po- nasprotno tožbo in sklepom ob- svoje odločitve, če tako terjajo oko- starih dobrih časih. In še boljši pri- čutili in se tudi vračali. činskega sveta o začetku postopka liščine. Vendar pa prostorski načrti hajajo. V to sem prepričan. A slika piranskega turizma še za sprejem prostorskega akta cesta Občine Piran temeljijo na dolgo- Vse najboljše in srečno novo zdaleč ni tako svetla, kot jo bodo Bernardin. To, seveda, ne pomeni, ročni strategiji razvoja in viziji, ki leto, dragi občanke in občani! pričarali piranski mojstri gostolju- da bo Občina Piran začela graditi jo moramo zaščititi pred tistimi, ki bja. cesto ob morju. Želimo si, da ce- se smejo premisliti čez noč. Občin- Vaš župan Nobena skrivnost ni, da so stna povezava mesta Piran s sve- ski svet Občine Piran je tako spre- Peter Bossman posamezni lastniki turistične in- tom ostane natanko takšna, kot je. jel sklep o zaključku sodelovanja z frastrukture v občini prezadolženi, Moramo pa biti pripravljeni tudi marino pri prostorskem urejanju svoje izgube in poslovne napake, na morebitne nerazumne odloči- središča Lucije in sprejel odločitev, ki so jih naredili drugje, pa pokri- tve lastnikov Hotelov Bernardin. da začasno parkovno ureditev na vajo in prikrivajo s prihodki, ki jih Zato je prav, da so jim svetnice in tem območju s prostorskim aktom

Lokalno glasilo Občine Piran Izšlo: Kazalo Solni cvet - L'Afioreto 37 V Piranu, Decembra 2015 3 AKTUALNO 22 POLETNI UTRINKI Izdajatelj: Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran 25 ZGODBE LJUDI 33 DRUŠTVA Avtor fotografije na naslovnici: Vse nepodpisane fotografije: Manuel Kalman Arhiv občine Piran 40 KULTURNA DEDIŠČINA 52 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Odgovorna urednica: Oblikovanje in prelom: Slavica Tucakov Emigma d.o.o. 64 ITALIJANSKA SKUPNOST / COMUNITÀ DEGLI ITALIANI 66 OKOLJE Vsa nepodpisana besedila: Tisk: Slavica Tucakov in Nina Trampuš Tiskarna Vek 68 ZDRAVJE 72 SOLINE Lektura: Naklada: Petra Jordan 8.000 izvodov 75 UMETNOST 84 ŠPORT 03 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Odločno zoper poskus izsiljevanja, izkoriščanja in plenjenja Bossman: »Cestne povezave skozi Bernardin si ne želim«

V četrtek, 26. novembra 2015, se pojasnil župan in dodal, da je »dejstvo, je v dvorani Domenica Tintoretta v da Hoteli Bernardin teh zemljišč niko- občinski palači na 9. redni seji sestal li niso vrnili občini, kar pa, seveda, ne Občinski svet Občine Piran. Na dnev- pomeni, da je zemljišče, na katerem je nem redu je bilo poleg prve obravnave zgrajena cesta, njihova last. Zemljišče Odloka o proračunu za leto 2016 še izven kompleksa, ki ga Bernardin ni nekaj pomembnih točk, ki jih je župan potreboval za svojo dejavnost, je že 1. 7. Občine Piran Peter Bossman uvrstil 1972 po samem zakonu o razpolaganju na sejo, saj je želel, da se svetnice in z nezazidanim stavbnim zemljiščem svetniki opredelijo do nekaterih odlo- postalo last Občine Piran. Žal pa ta čitev turističnega gospodarstva, »ki jih sprememba do danes ni bila vnesena sam označujem za poskus izsiljevanja, v zemljiško knjigo,« je pojasnil župan izkoriščanja in plenjenja naše lokalne Ob naslednji točki je občinski svet sicer zato, ker Občina Piran na papirju in dodal, da je s predstavniki Hotelov skupnosti in turistične destinacije,« je obravnaval predlog Odloka o konce- ni lastnica zemljišč, na katerih je bila Bernardin vprašanje ureditve lastništva bil odločen župan. siji za upravljanje pristanišča Marine zgrajena cesta v mesto Piran. V tej tožbi zemljišča, na katerem je zgrajena ce- Svetnice in svetniki so sprejeli Portorož (prva obravnava). Župan je pa, seveda, ne navajajo, kako je prišlo sta, odprl večkrat, vendar so reševanje predlog Odloka o proračunu Občine uvodoma pojasnil, da predlog odloka do tega, da so Hoteli Bernardin danes tega vprašanja odlagali do dneva, ko Piran za leto 2016 v prvi obravnavi in nikakor ni povezan z drugimi odprtimi vknjiženi kot lastnik teh nepremičnin. so proti občini vložili tožbo. »Občina ga bodo s pripombami drugič obrav- vprašanji med Marino Portorož in Ob- Pravni predhodnik Hotelov Bernardin Piran bo sedaj na sodišču dokazala, da navali na decembrski seji. čino Piran. »Kot boste videli kasneje, gre in Občina Piran sta namreč leta 1971 so zemljišča njena, in sicer z nasprotno Brez glasu proti so svetnice in za zapleteno pravno vprašanje in Obči- sklenila pogodbo o prenosu zemljišč, tožbo, ki smo jo vložili ta mesec,« je svetniki sprejeli Sklep o zaključku na Piran je želela pred sprejemom tega ki jih je takratni investitor potreboval povedal župan in dodal, da je predlog priprave Občinskega podrobnega pro- odloka počakati na vzpostavitev sodne za pridobitev kredita za izgradnjo ho- sklepa o začetku priprave OPPN Cesta storskega načrta (OPPN) za območje prakse. Iz odločitve sodišča v primeru telskega kompleksa. Cestna povezava Bernardin eden izmed načinov, kako Lucija center in Sklep o začetku pri- pristanišč v Izoli in Kopru je postalo ja- v mesto Piran je bila zgrajena izključno se pripraviti na nepredvidljive sodne prave Občinskega podrobnega pro- sno razvidno, da Občina Piran sme in zaradi možnosti razvoja turističnega odločitve. »Naj ob tem takoj zavrnem storskega načrta (OPPN) Park Sonce. mora sedanje stanje uskladiti z veljavno naselja Bernardin in se je pred tem ce- očitke, da si želim cestne povezave ob Kot je obrazložil župan, je Občina Pi- zakonodajo, saj trenutni upravljavec stna povezava Portoroža in Pirana na- morju. Tega si nikakor ne želim. Gre za ran Park Sonce lani uredila v dogovo- pristanišča nima podeljene koncesije, hajala ob morju, v delu, kjer je sedaj ko- slabo prometno in prostorsko rešitev, ki ru z lastnikom dela zemljišča v parku, kot jo predvideva Pomorski zakonik,« lesarska in javna pešpot. »Stranki sta se bi lahko prišla v poštev le v primeru, če Marino Portorož, in sicer na podlagi je povedal župan in dodal, da »reakci- dogovorili, da bodo Hoteli Bernardin ne bi bilo nobene druge možnosti,« je osnutka OPPN za Center Lucije, ki ga ja trenutnega upravljavca pristanišča v plačali odškodnino samo za zemljišča, bil jasen župan in sklenil, da »če Hote- je občina pripravljala v sodelovanju z Portorožu na predlog našega odloka ne ki bodo v zazidalnem načrtu predvideli Bernardin v zvezi s cesto prek hriba Marino Portorož, in zakupne pogodbe preseneča, saj je zelo podobna reakciji na za gradnjo hotelskega kompleksa, ne bodo naredili ničesar, tudi Občina z Marino Portorož, v okviru katere se je upravljavca pristanišča v Izoli, ko se je ostala zemljišča, ki ne bodo predvidena Piran v zvezi s cesto ob morju ne bo na- občina zavezala, da bo zemljišča ustre- znašel v zelo podobni situaciji. Dejstvo za gradnjo, pa bo vrnil Občini Piran,« je redila ničesar.« zno uredila v javni park. »Ocenjujem pa je, da so bili v izolski marini po dol- namreč, da gre za parkovno ureditev, gih letih pravdanja na koncu povsem ki je v javnem interesu in nedvomno zadovoljni s sklenitvijo koncesijske Naslednjih pet let bo Obalne galerije Piran vodila Jelka Pečar Občinski svet Občine Piran je na 9. redni seji na mesto ravnateljice Obalnih viša kakovost bivanja vseh prebivalk pogodbe. Prepričan sem, da bodo s in prebivalcev občine Piran in je med galerij Piran za mandatno obdobje petih let imenoval Jelko Pečar, ki je od tem odlokom na koncu zadovoljni tudi 10. junija Obalne galerije Piran vodila kot v. d. ravnateljice. Svetnikom in krajankami in krajani, občankami in v Marini Portorož in upam, da bodo svetnicam je predstavila, kaj vse je javni zavod v 5-mesečnem obdobju pod občani ter obiskovalkami in obisko- kmalu dojeli, da občina počne le tisto, njenim vodstvom naredil. Izpostavila je imenovanje strokovnega kolegija, valci izjemno dobro sprejeta,« je po- kar ji nalaga zakon. Sklenitev posebne ki je po treh srečanjih podal predlog programa za leto 2016, izpeljali so jasnil župan. Pred obravnavo Odloka koncesijske pogodbe po Pomorskem načrtovani program za leto 2015 in uspešno zaključili pomembne projekte, o začasnih ukrepih za zavarovanje zakoniku pa je nekaj, o čemer sta se ob- kot so Ex-tempore Piran, mednarodni simpozij Forma viva, Piranski dnevi območja urejanja prostora na podlagi čina in Marina že dogovorili v okviru arhitekture s projektom stojnic ter Gledga. V tem času so uredili pogodbe sklepa o začetku priprave Občinskega obstoječega pogodbenega razmerja in trem delavcem, ki so jim te potekle leta 2012, prvič so delavci opravili redni zdravniški pregled, zavarovali so stalno zbirko likovnih del, ki ni bila podrobnega prostorskega načrta Park čas je, da se ta dogovor tudi uresniči.« Sonce, ki so ga svetniki namesto po zavarovana, ravno tako opremo, vzpostavili varovanje vseh objektov, česar Občinski svetniki in svetnice so predlog do sedaj ni bilo, prvič pregledali strelovode, kupili ognjevarno omaro, ki je skrajšanem postopku obravnavali v odloka v prvi obravnavi sprejeli. doslej ni bilo, lastnici galerije v Benetkah so v celoti poravnali dolgove ter prvi obravnavi, je opozoril, da »v tem Svetniki in svetnice so nato obrav- 80 % dolga do mednarodnega kulturnega združenja Adria art v Italiji. V trenutku namere Marine Portorož v navali in sprejeli predlog Sklepa o zadnjih petih mesecih so preuredili upravne prostore, prebelili in temeljito zvezi z zemljišči, na katerih je urejen začetku priprave Občinskega podrob- očistili prostore na stari policijski postaji in uredili okolico. Trenutno se park, predstavljajo utemeljeno nevar- nega prostorskega načrta (OPPN) ukvarjajo z novim aktom o sistemizaciji, novimi pogodbami za delavce, nost, da bi bila brez sprejema začasnih Cesta Bernardin. Ker je bilo izrečenih vračilom 20-odstotnega dolga do združenja Adria art ter vračilom kustosinji ukrepov predvidena prostorska uredi- in objavljenih že toliko zavajajočih Aurori Fonda, ki ji dolgujejo dvoletno najemnino za stanovanje. Med drugim so s soglasjem ministrstva za kulturo razpisali delovno mesto za kustosa tev močno otežena ali celo onemogo- konstruktov, je župan Peter Bossman pedagoga, a postopek še ni zaključen. Pečarjeva je občinskim svetnikom čena oziroma se bodo bistveno zvišali uvodoma predstavil določena dejstva. in svetnicam predstavila tudi program razvoja zavoda za obdobje trajanja stroški njene izvedbe, predlagam tudi, Hoteli Bernardin, d. d. so septembra mandata, čemur je sledilo glasovanje občinskega sveta ter s tem tudi da začasno ureditev zavarujemo s pre- vložili tožbo zoper Občino Piran v vi- zaupanje in priznanje za dosedanje delo. Pozitivno mnenje k imenovanju so povedjo gradnje in parcelacije.« šini nekaj več kot dva milijona evrov, in dali tudi Svet zavoda Obalnih Galerij Piran in zaposleni v tem javnem zavodu. 04 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Dan pobratenih občin in obisk iz ameriškega Indianapolisa Piše in foto · Janez Mužič Piranska prijateljstva

Občina Piran ima sklenjena gory A. Ballard. prijateljstva z enajstimi mesti Gregory A. Ballard si v po svetu. Sodelovanje z njimi svojem mestu prizadeva za je zelo pestro, saj poteka na po- uvajanje trajnostnih oblik mo- dročju izobraževanja, kulture, bilnosti in zato zelo podpira gospodarstva, turizma, športa uporabo električnih avtobusov in kulturne dediščine. Na to so in avtomobilov. Tako se iz nji- ob dnevu pobratenih občin, 2. hovih izkušenj Piran s svojimi oktobra, na Tartinijevem trgu z prometnimi zagatami morda glasbenimi, pevskimi in igral- lahko marsikaj nauči. O tem skimi nastopi spomnili učenci sta se med drugim pogovarjala ter dijaki osnovnih in srednjih s piranskim županom Petrom šol občine Piran. Da prijateljstvo Bossmanom, ko sta načrtovala ne pozna meja, so dokazali tudi nadaljnje sodelovanje. Župana s stojnicami, na katerih so otroci sta izmenjala primere dobrih ponujali tipične jedi iz pobrate- praks in ocenila, da imata me- nih mest. Tema letošnjega dneva sti kljub razlikam kar nekaj po- prijateljstva je bila namreč hrana dobnosti. Dogovarjala sta se še – seveda še zlasti slaščice, ki so o nadaljnjem sodelovanju na že jih pripravili otroci sami. ustaljenih področjih, pa tudi o Kot so domiselno pokaza- vzajemni promociji obeh mest. li, sega njihovo prijateljstvo od Ker je bil župan Gregory A. Valette na Malti, Visa na Hr- Ballard prvič v Sloveniji, so zanj vaškem, Mangalie v Romuniji, pripravili ogled Krajinskega Ogleja, Castel Gofredda, Acgu- parka Sečoveljske soline, kjer je alagne in Porana v Italiji, Bju- izvedel več o tamkajšnji tradici- gna na Norveškem, Karsiyake v onalni pridelavi soli. Obiskal je Turčiji, Ohrida v Makedoniji in terme Lepa Vida in Tartinijevo preko Atlantskega oceana vse do hišo, kjer se je srečal s predstav- Indianapolisa v Združenih drža- niki italijanske skupnosti ter vah Amerike. spoznal Tartinijevo družino in Dogajanje so poimenova- si ogledal njegovo spominsko li z mavrico prijateljstva, ki so sobo. Njegovo delegacijo so ga pričarali z nastopom pevke peljali tudi na Fakulteto za tu- Beverly Šuštar in združenega ristične študije - Turistico, kjer pevskega zbora piranskih učen- so se srečali z vodstvom, obi- cev. Nastopili so otroci iz Centra Bossman, ki je poudaril, da je bil Obisk iz Indianapolisa skali pa so še cerkev sv. Jurija in za usposabljanje Elvira Vatovec Piran skozi vso svojo zgodovino Letos mineva 14 let, odkar Osnovno šolo Cirila Kosmača Strunjan, Osnovne šole Sečovlje, odprto mesto. »Naša posebna se je na pobudo Slovencev iz Piran. Osnovne šole Cirila Kosmača identiteta je nastala na temelju Indianapolisa Občina Piran Ob obisku šole se je udeležil Piran, Osnovne šole Vincenzo e prepletanja in sožitja različnih pobratila s tem glavnim me- videokonference med njenimi Diego de Castro Pirano, Centra kultur in narodov. Tudi danes ni stom ameriške države Indiana. učenci in učenci šole Franklin za korekcijo sluha in govora Por- nič drugače. Naš najpomemb- Po ocenah z obeh strani mesti Central iz Indianapolisa, ki re- torož, Glasbene šole koper – po- nejši vir blaginje so obiski gostov zgledno sodelujeta na kultur- dno komunicirajo prek spleta. družnice Piran in Osnovne šole z različnih koncev sveta. Zave- nem področju in z izmenjavo Tokrat so si v živo izmenjali Lucija. Na odru so predstavili damo se pomena in prednosti študentov, kot kaže, pa bosta vtise iz poletnih počitnic. V enajst zgodb o prijateljstvu, ki jih mednarodnega sodelovanja, ki kmalu sodelovali še pri okolj- konferenci je sodeloval tudi Pirančani pletejo s pobratenimi ga skrbno negujemo. Pobratenja skih projektih. Tudi o tem je na- Ballard, ki je ob tem izrazil ve- mesti. Z nastopi so predstavili in prijateljstva smo sklenili s kar mreč med drugim tekla beseda selje, da se mladi obeh pobrate- zgodovino, tradicijo, jezik, zani- enajstimi mesti oziroma občina- ob septembrskem dvodnevnem nih občin spoznavajo, kar lah- mivosti in bogastvo kulture ter mi po svetu. Naši stiki nas boga- obisku delegacije Indianapolisa ko prispeva k njihovim željam, dediščine pobratenih mest. Mla- tijo, naša zavezništva krepijo,« je v Piranu. Vodil jo je župan tega da nekoč odpotujejo tudi na de je pozdravil tudi župan Peter med drugim dejal župan. skoraj milijonskega mesta Gre- izmenjavo. 05 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Občina Piran ima sklenjena 2. oktobra smo se nekateri učenci in učiteljice OŠ Sečovlje udeležili pobratenja in prijateljstva Dneva pobratenih občin v Piranu. Letošnja tema je bila prijateljstvo. z mesti oziroma občinami: Prireditev sta vodila učenca naše šole, Urban Žibret in Nežka Kuzmin Delgiusto. 1973 – VIS (Hrvaška) Naša šola je predstavila pobrateni mesti Ohrid in Porano. Na ta 1977 – OGLEJ (Italija) dogodek smo se pripravljali kar nekaj časa, izdelovali smo reklamni material, nekaj materiala so nam poslali kar iz pobratenih mest. Z vsem 1981 – OHRID (Makedonija) tem smo obogatili naši stojnici. Ponujali smo tudi makedonsko slano pecivo, banico, in italijanske 1985 – BJUGN (Norveška) riževe miške ter mortadeline slane polžke (it. lumachelle). Vse to smo na 1993 – CASTEL GOFFREDO (Italija) naši šoli pripravili sami in s pomočjo naših pridnih kuharic. Mavrico prijateljstva smo pričarali z različnimi nastopi in z združenim 2001 – INDIANAPOLIS (ZDA) pevskim zborom učencev šol piranske občine. Naši osmošolki, Spasenija 2002 – VALLETTA (Malta) in Katja, sta predstavili mesto Ohrid v slovenskem in v makedonskem jeziku. Spasenija je bila oblečena v makedonsko narodno nošo. 2003 – ACQUALAGNA (Italija) Četrtošolci pa so zaigrali igrico v italijanskem jeziku. Imeli smo se zelo lepo in komaj čakamo na naslednje leto in na nov 2012 – MANGALIA (Romunija) dan pobratenih občin. 2012 – PORANO (Italija) Sanja Špeh, OŠ Sečovlje

Župana Ballard in Bossman sta si izmenjala primere dobrih praks Foto · Ariana Buzleta in Martin Bobič Piran je gostil župana pobratenega Indianapolisa

Piran in Indianapolis (glavno turistične študije Turistico, kjer se mesto države Indiana, ZDA) sta je srečal z vodstvom, obiskal cerkev pobrateni mesti že od leta 2001. sv. Jurija ter Osnovno šolo Cirila Ob 14. obletnici pobratenja, ki je Kosmača Piran. nastalo na osnovi pobude sloven- "Ponosen sem, da smo pobra- ske skupnosti v Indianapolisu, je teni s tako čudovito občino. Prvič Občina Piran v Piranu gostila žu- sem tu in že razmišljam, da se vr- pana Indianapolisa Gregoryja A. nem, saj je na majhnem koščku Ballarda s soprogo, Jane Gehlhau- ozemlja toliko zanimivih stvari in sen, zadolženo za kulturno in med- lepot, da se ne morem nagledati. narodno sodelovanje, in odvetnico Tudi ko ne bom več župan, si bom Melisso Proffitt s soprogom. prizadeval, da naši mesti sodeluje- Gostitelj, župan Občine Piran ta, sam pa bom prihajal zasebno," Peter Bossman, je župana Ballarda navdušenja ni skrival župan Bal- z delegacijo v torek, 8. septembra lard in dodal, da je ta košček sveta 2015, sprejel v občinski palači, kjer lisa. Učenci obeh šol, ki redno ko- je z delegacijo v dveh dneh ogledal res neodkrit biser za mnoge Ame- so potekali pogovori o nadaljnjem municirajo, so si prek videa v živo precej, saj je obiskal Krajinski park ričane. Župana Ballard in Bossman sodelovanju, ki je v zadnjem času izmenjali vtise poletnih počitnic. Sečoveljske soline, kjer je izvedel sta si izmenjala primere dobrih zgledno, predvsem na področju iz- Sodeloval je tudi župan Indianapo- več o pridelavi soli na tradiciona- praks ter ugotovila, da imata mesti obraževanja. lisa Ballard in bil zelo vesel, da se len način, terme Lepa Vida, obiskal kljub razlikam kar nekaj podobno- Tako je v času obiska poteka- mladi obeh pobratenih občin spo- Tartinijevo hišo, se srečal s pred- sti, denimo prizadevanja za trajno- la videokonferenca (preko skype) znavajo, in izrazil željo, da nekoč stavniki italijanske skupnosti ter stne oblike mobilnosti, ter se pogo- med učenci Osnovne šole Cirila pride tudi do izmenjave. spoznal solinarsko in Tartinijevo varjala o nadaljnjem sodelovanju Kosmača Piran in učenci Franklin Župan Gregory A. Ballard, ki je družino, si ogledal Tartinijevo spo- na področju izobraževanja, kulture Central High School iz Indianapo- prvič v občini Piran in Sloveniji, si minsko sobo, obiskal Fakulteto za ter vzajemne promocije obeh mest. 06 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Od 23. 12. 2015 do 6. 1. 2016 Piše in foto · Nataša Fajon Tartinijeva tržnica postala stalni spremljevalec praznikov Tržnice so bile od nekdaj stavljajo pomemben turistični kraj, kjer so se ljudje srečevali, potencial. Obiskovalci se pri raz- sklepali prijateljstva in navseza- stavljalcih oskrbijo z lokalno ti- dnje tudi navezovali poslovne pičnimi spominčki, ki jih odna- stike. Ob stojnicah je bilo vedno šajo s seboj in promovirajo Piran veselo, saj je bil to čas za pogo- v svetu, degustacija domačih do- vor, hudomušno izmenjavo za- brot in prijaznost pa jih vseka- dnjih novic, v ospredju pa je bila kor tako očarata, da je njihov po- seveda ponudba dobrot, pridela- novni obisk zagotovljen. Tržnica nih na domači zemlji. Tržnice so je v štirih letih delovanja dobila s svojo ponudbo pritegnile tako svoj prostor na turističnem ze- meščane kot obiskovalce, ki so si mljevidu Pirana, ponudbo pa bo na bogato obloženih stojnicah s še naprej bogatila in širila. pomočjo prijaznih prodajalcev Tartinijeva tržnica bo po- izbrali kakovostno hrano ter ka- novno oživela v decembru in kšno darilce ali spominček. popestrila božične ter novole- Da bi vrvež, značilen za tr- tne praznike. Torej ne pozabite žnice, znova našel svoj prostor peljati brbončic na potep. Pri v središču mestnega dogajanja, vedno nasmejanem Gracijanu so si v Društvu meščanov mesta Periču se boste lahko posladkali Piran omislili Tartinijevo tržni- z vinom in njegovimi stranski- co. Z njo že četrto leto ob vsa- mi proizvodi, ki jih prideluje na kem večjem prazniku popestrijo svoji domačiji Grondali v Abi- dogajanje na Tartinijevem trgu tantih. Med srkanjem še posebej v Piranu. Na stojnicah se pred- sladkega refoškovega likerja vam čim tropinovcem, slivovko ter moč pri okraševanju vaših sten. stavljajo razstavljalci iz Pirana bo to čudovito vasico predstavil akacijevim in cvetličnim me- Pri Draganu boste našli slike v in zaledja slovenske Istre, nekaj s takim žarom v očeh, da se bo- dom znamke Leon. tehniki olja in akrila, Daša pa pa jih prihaja tudi iz notranjosti ste še isti dan odpravili na izlet. K žlahtni kapljici se poda tudi vas bo očarala s svojimi čudovi- Slovenije. In ne bo vam žal. dober prigrizek, za kar se je spe- timi akvareli. Oba pri ustvarja- Zaščitni znak Tartinijeve tr- Z vinom boste lahko pobo- cializiral Jože Roštohar, ki na svo- nju najraje uporabljata motive, žnice so domače dobrote lokal- žali brbončice še pri stojnici Vin ji stojnici ponuja domače suho- povezane s Piranom, morjem, nih pridelovalcev, ki jih že od Montis, kjer boste lahko izbirali mesne izdelke Kmetije Roštohar. tradicijo in prazniki. nekdaj navdihuje bogato istrsko med avtohtonimi vrstami kla- Za ženske bodo najbolj za- Istrska motivika prevladuje zaledje. S sprehodom ob bogato sične ali ekološke linije, ki jih nimive stojnice z unikatnim, tudi pri Marjeti Vrunč in Ateljeju obloženih stojnicah tako obisko- pridelujejo na posestvu v Mon- ročno izdelanim nakitom za vse VeLa, ki na tržnici skrbita za od- valci doživijo pravi pridih Istre. tinjanu, za vse zaljubljence pa priložnosti in okuse. Zapestnice, delek keramike, kamna in lesa. Poleg jedi iz domače kuhinje so pripravili posebno poslastico, uhane, prstane in ogrlice si boste Pri Marjeti boste občudovali ponujajo še izdelke domače in liker Amor. lahko ogledali na stojnicah Maje najrazličnejše ročno oblikovane umetnostne obrti, primerne za Istra pa ni znana samo po Antolovič, Nade Kosi, Jane Prin- in poslikane izdelke iz keramike, »dušo in telo« ali obdarovanje dobri kapljici, temveč tudi po čič, Tanje Misija Špiler in Rebeke Atelje VeLa pa vas bo prevzel s bližnjih. okusnem oljčnem olju. Če želite Nachtigal. Rebeka je sicer moj- simpatičnimi obešalniki, ki jih S projektom želijo pridelo- v svoji kuhinji preizkusiti nekaj strica za pletenje in kvačkanje, krasijo poslikani kamenčki in valcem in obrtnikom ponuditi edinstvenega, vam priporočamo zato boste v njeni ponudbi našli les, ter drugimi poslikanimi fi- nov distribucijski kanal za trže- postanek pri Zvonku Bažiki, ki kvačkane uhane in zapestnice, gurami, kot so svetilnik, bene- nje produktov, domačinom in na svoji stojnici ponuja oljčno poleg njih pa še druge priročne čanka in priročne škatlice za vse obiskovalcem pa omogočiti do- olje pod mednarodno blagovno izdelke, kot so prtički, prijemal- priložnosti. stopnejšo in prijaznejšo oskrbo znamko Demeter. To podelju- ke za posodo, otroški copatki in Prijazni razstavljalci vas pri- z izdelki, značilnimi za istrsko jejo živilskim izdelkom najvišje majčke. čakujejo, zato ne odlašajte in regijo. kakovosti, pridelanim v skladu Za likovni oddelek Tartinije- pridite v njihovo družbo tudi ob Tržnica je vsekakor tudi s smernicami biodinamične- ve tržnice sta zadolžena Dragan zaključku letošnjega leta. obogatitev turistične ponudbe ga kmetovanja. Svojo ponudbo Banda in Daša Košuta Šoštarič, Projekt je sofinanciran s stra- mesta, saj lokalni izdelki pred- Zvonko dopolnjuje še z doma- ki vam bosta priskočila na po- ni Občine Piran. 07 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Božična tržnica, kuhano vino in penine Piše · Lea Šuligoj, Turistično združenje Portorož; foto · Manuel Kalman Praznično vzdušje v Portorožu in Piranu

Praznično dogajanje v Portorožu se bo začelo v petek, 4. decembra, z odprtjem bo- žično-novoletne tržnice v parku hotela Kem- pinski Palace Portorož. Župan Občine Piran Peter Bossman bo slavnostno prižgal praznič- no osvetlitev, sledil pa bo zabavni program za otroke in odrasle. Tržnica z bogato ponudbo domačih izdelkov, kot so oljčno olje, piranska sol, sir, marmelade, med, zelišča, naravni kozmetični izdelki in izdelki umetnostne obrti, bo odprta ob petkih, sobotah in nedeljah (vključno s četrtkom, 31. decembra) vse do 3. januarja 2016. Poleg nakupa izvirnih da- rilc pa se bodo obiskovalci lahko posladkali s palačinkami in pogreli s kuhanim vinom ali čajem. Po božiču se bomo začeli aktivno pripra- vljati na silvestrovanje. Nedelja, 27. december, bo tako v znamenju mehurčkov. V razkošju Kristalne dvorane hotela Kempinski Palace Portorož se bodo namreč na Festivalu penin predstavljali slovenski in italijanski peničarji, vitezi vina pa bodo razglasili najboljšo penino Portoroža 2015. Večer bodo z glasbenim nastopom v parku pred hotelom popestrili pr- bodo v Avditoriju Portorož in v piranskem dovali 1. januarja popoldan v Portorožu. Za še vovrstni tenorji iz tria Eroika, za piko na i pa gledališču organizirane številne plesne in gle- posebej odličen začetek novega leta pa ne za- bo nebo razsvetlilo 1.000 letečih lampijonov. dališke predstave, piranske cerkve pa bodo mudite Novoletnega skoka v morje. Množica Poleg božično-novoletne tržnice v Por- znova ponudile že tradicionalno razstavo ja- pogumnih se bo na portoroški plaži zbrala 1. torožu bo praznična tržnica organizirana slic. Silvestrovali bomo na Tartinijevem trgu v januarja ob 14. uri. Več v koledarju prireditev tudi na Tartinijevem trgu v Piranu. Za otroke Piranu, ognjemet pa bomo kot običajno obču- na www.portoroz.si.

Vrsta dogodkov in aktivnosti ob svetovnem dnevu turizma Foto · Turistično združenje Portorož Grb odličnosti turističnemu vodniku Miranu Ibrahimagiču

Ob svetovnem dnevu turizma je v Avdi- lepši obraz naše skupnosti. Da so med nami toriju Portorož potekala prireditev, na kateri posebni ljudje, ki znajo s svojimi nasmehi je župan Občine Piran Peter Bossman podelil ublažiti hlad dežnih kapelj, ki te vedno znova Grb odličnosti v turizmu 2015. Priznanje za očarajo s svojim znanjem in prijaznostjo. Lju- vrhunske rezultate, ki so pomembno prispe- dje, zaradi katerih naš čudoviti Piran vidno vali k razvoju turistične dejavnosti in prepo- izžareva tudi notranjo lepoto,« je ob predaji znavnosti občine Piran kot ene najodličnejših grba odličnosti dejal piranski župan Peter turističnih destinacij v Sloveniji in svetu, je Bossman. letos prejel Miran Ibrahimagič. Izkušeni turi- V sklopu svetovnega dneva turizma je Tu- stični vodnik je eden najaktivnejših v našem ristično združenje Portorož pripravilo vrsto kraju, v turizmu pa je prisoten že od leta 1978. dogodkov in aktivnosti. Organizirali so brez- »Turizem je odnos med gostiteljem in go- plačne vodene oglede Pirana in izlete v zaled- stom; odnos med ljudmi, ki znajo ponuditi je z degustacijami lokalnih dobrot. Brezplačni in uživati gostoljubje. Seveda drži, da so turi- pa so bili tudi vsi avtobusni prevozi na relaciji zem ljudje, a je prav, da si priznamo tudi, da Piran–Lucija. Ves konec tedna si je bilo mo- za delo v turizmu nismo vsi ljudje. Da se vsi goče po zelo ugodnih cenah ali celo brezplač- nismo sposobni odreči pravici do slabega dne no ogledati številne razstave, muzejske zbirke in biti vsak trenutek pripravljeni pokazati naj- in piranski akvarij. 08 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

V Strunjanu se zaključuje celovita ureditev ribiškega pristanišča Pišeta · Gregor Čok in Andrej Mlakar Od sistemskega projekta EU do realizirane prostorske ureditve

V Strunjanu so v maju začeli gradbena dela za ureditev ribiškega pristanišča. Interes za sanacijo tega območja je bil prisoten že vrsto let, vendar sta dokončna prostorska rešitev in proces njene izdelave dozorela v okviru ne- davnega projekta EU, ki je bil namenjen razvoju integralnega načrtovanja v obalnem pasu. V naši praksi še vedno beležimo relativno malo podobnih projektov, ki s svojo teoretično na- ravnanostjo v zaključni fazi spodbudijo nastanek konkretne rešitve. Projekt metodološkega značaja (SHAPE – izdelali pilotni projekt »Idejna zasnova krajin- različni gospodarski, turistični in varstveni Shaping an Holistic Approach to Protect the sko-urbanistične ureditve za Strunjan in idej- interesi. Pri tem je treba poudariti, da so bila Adriatic Environment between coast and sea/ ne rešitve posameznih prostorskih ureditev«. za prostorsko rešitev izvedena številna uskla- Oblikovanje celostnega pristopa k zaščiti mor- Namenjen je bil prepoznavanju obstoječih jevanja med vsemi pristojnimi institucijami skega okolja in obal Jadrana) je bil usmerjen karakteristik planiranja in načrtovanja v obal- in uporabniki tega prostora. Ker je bila rešitev v problematiko trajnostnega razvoja na ob- nem pasu na lokalni ravni ter posledično obli- podrobno dodelana in usklajena z različnimi močju Jadrana, natančneje v krepitev insti- kovanju izhodišč za integracijo načrtovanja na deležniki, sta po zaključku projekta občina tucionalne podpore za varstvo in upravljanje morju in na kopnem, kot tudi razvoju modela Piran in krajinski park Strunjan v njej prepo- naravnih in kulturnih virov. Temeljni cilj na integralnega upravljanja tega prostora. znala potencial za kandidaturo za pridobitev sistemski ravni je bil vzpostavitev večnivoj- V treh avtorskih skupinah so bile simula- evropskih sredstev. Občina jo je uvrstila na se- skega in medsektorskega sistema upravljanja cijsko izdelane posamezne urbanistične in ar- znam investicij in za njeno realizacijo uspešno obalnih območij, ki bo usmerjen v racional- hitekturne rešitve za konkretne situacije. Sku- pridobila sredstva Evropskega sklada za ribi- no rabo prostora in sposoben reševanja kon- pina, ki je obdelovala obalni pas na območju štvo in državnega proračuna. fliktov med različnimi interesi. Izveden je bil Stjuže (avtorji: Gregor Čok, u. d. i. a., Andrej Projekt dokazuje, da je z ustreznim pristo- ob finančni podpori IPA Adriatic. V njem je Mlakar, u. d. i. a., Andreja Skubic, u. d. i. a., pom tudi v okviru strogih varstvenih režimov, sodelovalo 13 partnerjev z obeh obal Jadrana Mateja Segulin, u. d. i. a.), je izdelala idejni obstoječe zakonodaje in veljavnih prostorskih (iz 7 italijanskih jadranskih regij ter Sloveni- predlog za ureditev: a.) platoja in parkirišča dokumentov mogoče načrtovati in realizirati je, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore pred hotelom Krka; b.) obstoječe plaže med ureditve v obalnem pasu. Gre za primer dobre in Albanije). Za območje slovenske Obale se hotelom in Lambado; c.) ribiškega pristanišča prakse sodelovanja upravnih in varstvenih in- je izvajal pod okriljem RRC Koper s sodelo- (mandrača); in usklajen režim plovnih kori- stitucij, projektantov in interesne javnosti, kar vanjem Občine Piran, Občine Izola in Krajin- dorjev in pristajalnih pomolov. se zrcali v končni realizaciji projekta, ki bo pri- skega parka Strunjan. V tem območju predstavlja mandrač speval k večji ureditvi tega prostora in njegovi Slovenski partnerji so v okviru SHAPE ključno prostorsko torišče, kjer se srečujejo prepoznavnosti v širšem regionalnem merilu. 09 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Primer dobre prakse Pišeta · Alenka Popić (Krajinski park Strunjan) in Karmen Pines (Občina Piran)

Projekt »Ribiško pristanišče Strunjan« služnostno pogodbo med Občino Piran in Stare neurejene bregove smo sanirali z dobiva končno podobo, ki je rezultat dobre- Krajinskim parkom Strunjan, pridobiti vo- izgradnjo novih kamnitih obalnih zidov, ki ga sodelovanja administrativnih in lokalnih dno pravico od Agencije RS za okolje ter bodo ščitili obalo in ribičem omogočali var- ustanov, naravovarstvenih inštitucij ter pod- gradbeno dovoljenje za ureditev pristanišča ne priveze. Z novim ribiškim pristaniščem se pore javnosti in lokalne skupnosti. Glavna in obalnega zidu na ustju kanala Stjuža. Za- bodo bistveno izboljšali pogoji za ribiče, saj akterja Občina Piran in Krajinski park Stru- radi uspešnega usklajevanja vseh akterjev je bodo ob privezih urejeni delovni platoji, zni- njan uspešno zaključujeta evropski projekt bila prijava na razpisu uspešna in dela so se žan podest za raztovor ter leseni podesti za celovite ureditve Ribiškega pristanišča Stru- lahko sredi maja začela. lažje dostopanje do ribiških plovil ob oseki. njan z izboljšanjem pogojev za varno plovbo Projekt ureditve ribiškega pristanišča s se- Na voljo bo 13 priveznih mest za plovila, re- in pretovor ribiških proizvodov ter obenem boj nosi kar nekaj primerov dobrega prostor- gistrirana za gospodarski ribolov in dolžine vzpostavitve ugodnega stanja življenjskih skega načrtovanja, racionalizacije stroškov in od šest do osem metrov, ureditev ter doda- prostorov za živali in rastline v občutljivem dobrega sodelovanja vseh akterjev. Izkopni ten bočni privez začasnega značaja za nato- območju krajinskega parka. material iz poglobitve plovne poti, katerega varjanje in raztovarjanje, in sicer za plovila Ureditev pristanišča v Strunjanu se je za- odvoz na deponijo bi sicer predstavljal velik dolžine do 18,5 metra. Ribiči bodo z novim čela s prijavo Krajinskega parka Strunjan in strošek, je bil uporabljen za utrditev brežin pristaniščem pridobili tudi tri manjše objekte Občine Piran na javni razpis za sofinancira- lagune Stjuža in ureditev nadomestnih habi- za spravilo ribiške opreme s prostorom za le- nje projektov Programa Norveškega finanč- tatov za redke rastlinske vrste. Notranje nasi- domat in urejenim ekološkim otokom, za po- nega mehanizma v začetku leta 2014, katere- pe v laguni so namreč že dalj časa načenjali trebe oskrbe ribiških plovil pa bodo na voljo ga namen je bila izgradnja oziroma obnova erozijski procesi, zato so bili z odlaganjem tudi instalacijske omarice z elektriko in vodo. javne infrastrukture za spodbujanje okolju mulja izdelani nasipi oziroma poloji na bre- Izvajalec del Adriaing, d. o. o., Koper, iz- prijaznega dostopa obiskovalcev do naravne žinah lagune po vzoru iz Škocjanskega zato- bran na podlagi odprtega postopka javnega vrednote morske lagune Stjuža s Strunjanski- ka, ki bodo izpostavljeni plimovanju in služili naročanja, objavljenega na Portalu javnih nami solinami. Čeprav prijava ni bila uspešna, kot prostor za razvoj t. i. slanoljubnih rastlin. ročil, bo dela končal novembra. je pridobivanje dokumentacije za omenjeni Drugi tak primer je preureditev gradbišč- Z novo podobo Ribiškega pristanišča projekt odigralo ključno vlogo pri začetku ne poti, ki je bila zgrajena za izvajanje del na Strunjan sta Občina Piran in Krajinski park sanacije ribiškega pristanišča v Strunjanu. robu urejenega kopališča. Po končanju del bo Strunjan naredila velik korak pri smotrnem V rekordnih štirih mesecih je bila narejena že utrjena pot služila kot nadomestna pot za skupnem prostorskem načrtovanju. Projekt investicijska dokumentacija, pridobljeno kul- motorna vozila, tako za potrebe ribičev kot je dokaz, da lahko s premišljenim načrtova- turno-varstveno in naravovarstveno soglasje, gostov restavracije na koncu kopališča. Cesta njem izboljšamo infrastrukturo in obenem sklenjen sporazum z državo glede vzdrže- skozi kopališče pa bo, po večletnih prizade- vzpostavimo ugodnejše stanje za naravo. vanja morskega obrobja, evidentirane meje vanjih predvsem domačinov, končno zaprta Projekt je dokaz hitrega in učinkovite- med Občino Piran in Krajinskim parkom in namenjena kopališču. ga pridobivanja sredstev EU ter sodelovanja Strunjan na eni in državo na drugi strani, V projektu je načrtovan tudi nov skalo- vseh akterjev v občutljivem naravnem okolju izravnan del meje ter narejena parcelacija za met v dolžini 30 metrov, ki bo preprečeval – investitorja Občine Piran, sofinancerja Mi- potrebe projekta in ne nazadnje pridobljeno nanose mulja na plovni poti, s čimer bodo bi- nistrstva za kmetijstvo RS, Krajinskega parka gradbeno dovoljenje. stveno izboljšali plovni pogoji za ribiče zlasti Strunjan, Zavoda RS za varstvo kulturne de- Z vso pridobljeno dokumentacijo je ob oseki, ko zaradi plitvega dna plovba doslej diščine, Zavoda RS za varstvo narave, Krajev- Občina Piran ocenila, da se lahko uspešno ni bila možna. Vzdolž obale bo urejen tudi ne skupnosti Strunjan, ribičev, predstavnikov prijavi na razpis Evropskega ribiškega skla- zaščitni skalomet, ki bo območje ščitil pred turističnega gospodarstva Krke – zdravilišča da in prejme do 866.000 evrov nepovratnih valovanjem, s čimer se bo izboljšala tudi po- Strunjan, izvajalcev, projektantov, nadzorni- sredstev. Za prijavo je bilo treba skleniti še plavna varnost solin in njenih habitatov. ka in bodočega upravljavca JP Okolje Piran. 10 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Iz Pirana je šla v svet znamka s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ki diši po medu Piše in foto · Janez Mužič Tartinijev trg v znamenju medu

»Piran ni le fotogenično me- za kmetijstvo, gozdarstvo in sto, ampak je tudi mesto, ki se prehrano mag. Dejan Židan, se trudi na področju lokalne sa- je samo lani tradicionalnega zaj- mooskrbe, zelenih produktov trka udeležilo 154.000 otrok po in zelenih tehnologij. Pozdra- 429 šolah. »Na ta dan povpreč- vljamo pobudo Tradicionalnega no v vrtcih in šolah za zajtrk po- slovenskega zajtrka, ki ga ima- jejo oziroma popijejo 18.000 kg mo tudi v naših šolah in nad ka- kruha, 2.600 kg masla, 52.000 l terim so naši otroci navdušeni,« mleka, 3.100 kg medu in 34.000 je na predstavitvi nove in sila kg jabolk,« je dejal in poudaril inovativne slovenske znamke pomembno promocijo sloven- povedala piranska podžupanja ske hrane na znamki. Meira Hot, ki ni skrivala zado- Kot kaže, projekt Tradicio- voljstva, da so v Pošti Slovenije nalnega slovenskega zajtrka že in Čebelarski zvezi Slovenije za rojeva sadove. Tako je Tea Kor- njeno pot v svet izbrali prav Pi- diš iz Nacionalnega inštituta za ran. javno zdravje povedala, da čez- Na znamki z napisom Tra- merna hranjenost naših otrok dicionalni slovenski zajtrk, ki vendarle pada in da vedno več so jo predstavili 22. septembra otrok zajtrkuje. Kljub temu na Tartinijevem trgu, so upodo- pa je opozorila: »Žal še vedno bljeni jabolko, kozarec mleka in opažamo, da če otroci izpustijo kos kruha z maslom ter medom. kak obrok, potem je to najpo- Tako poudarja tradicijo tega na- gosteje zajtrk, in da starejši ko šega starega in seveda zdravega so mladostniki, bolj opuščajo ta jutranjega obroka. Zanimiva pa obrok.« je tudi po svoji tehnologiji, saj Na predstavitvi je bil tudi diši po medu. Ob tem je pred- priznani slovenski etnolog dr. sednik Filatelistične zveze Slo- Janez Bogataj, ki je dejal, da smo venije Peter Suhadolc z nemalo bili že v preteklosti pomembni ponosa poudaril, da je Pošta lovali medene kruhke, lectova ljimi družinami eno močnejših oblikovalci svetovne čebelarske Slovenije z njo po inovativnosti srca, glinene in papirnate čebe- društev v Sloveniji. Če je dobra kulture. Spomnil je na Antona v sodobnem svetu znamk spet v lice ter podobno. Obiskovalci letina, pridelajo do 25 kg medu Janšo (1734–1773), ki je avtor svetovnem vrhu. Omenil je še so lahko na številnih stojnicah na panj, v glavnem akacijevega. svetovno priznanih čebelarskih štiri znamke z motivi morskih s pestro ponudbo čebeljih pri- Znamka se vklaplja v vse- strokovnih knjig in je deloval rib, na katere je nanesena piran- delkov poskušali različne vrste slovenski projekt Tradicionalni kot učitelj v čebelarski šoli na ska sol in so jih prav tako pred- medu in izvedeli vse o čebelar- slovenski zajtrk, ki ga na dan dunajskem dvoru. Tudi Boga- stavili v Piranu. Slednje je tako stvu. Ponujali so propolis, razne slovenske hrane (vsako leto je to taja je znamka navdušila. Kot kot znamko, ki diši po medu, mešanice za krepitev imunske- tretji petek v novembru) od leta je dejal, je ne nazadnje sredstvo oblikoval mojster oblikovanja ga sistema, medenjake, medene 2006 izvajamo v osnovnih šolah komuniciranja, ki nagovarja znamk Matjaž Učakar. kruhke, izdelke iz voska in ne in vrtcih, vse bolj pa tudi doma. najširši krog ljudi. »Upam, da se Piran je pospremil znamko nazadnje celo vrsto medenih Projekt spodbuja zavedanje o bo slišalo, da se je zgodba o tra- na pot v svet z živahnim dogaja- pijač. pomenu in prednostih lokalne dicionalnem slovenskem zajtr- njem na Tartinijevem trgu, ki je Na stojnici se je predstavilo samooskrbe, domače pridelave ku začela pri nas. Mnoge stvari bilo v znamenju medu in tradi- tudi Obalno čebelarsko dru- in predelave hrane, čebelarstva, nam namreč zaradi površnosti cionalnega slovenskega zajtrka. štvo Koper. Predsednik društva zajtrka ter zdravega načina pre- uidejo in si jih pripisujejo dru- Potekale so ustvarjalne delav- Klavdijo Babič je povedal, da so hranjevanja. Kot je na predsta- gi,« je poudaril in spomnil na nice, na katerih so otroci izde- s 126 člani in okoli 3.000 čebe- vitvi znamke povedal minister kranjsko klobaso. 11 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

15. Praznik kakijev obiskalo 30.000 ljudi Foto · Nataša Fajon Občina Piran Rihardu Knezu podelila posebno priznanje

Sredi novembra je v Stru- na področju leposlovja, razi- njanu potekal 15. Praznik skovanja zgodovine, turizma kakijev, ki ga je v treh dneh ter gojenja mediteranskih obiskalo več kot 30.000 ljudi, kultur, ki so pomembno za- ki so kupili več kot 50 ton tega znamovali gospodarski razvoj čedalje bolj priljubljenega sain kulturno življenje celotne- deža. ga kraja in občine. Priznanje Ob tej priložnosti je Ob- je Rihardu Knezu na odprtju čina Piran domačinu Rihardu praznika kakijev, v petek, 13. Knezu podelila posebno pri- novembra 2015, izročil pod- znanje za življenjsko delo ter župan Občine Piran Bruno izjemne dosežke in prispevke Fonda.

Učinkovito pridobivanje evropskih nepovratnih sredstev Tri nove pohodne in konjeniške poti v piranskem zaledju

Občina Piran je v Okviru projekta Revitas II iz programa SLO-HRV 2007-2013 uredila tri pohodne in konjeniške poti v Sv. Petru, Padni in Novi vasi ter uredila kal v Novi vasi. Občina Piran je ena izmed tistih slovenskih občin, ki so izjemno učinkovite pri pri- dobivanju evropskih nepovratnih sredstev, zelo uspešna pa je tudi pri čezmejnem sodelovanju v programu Slovenija – Hrvaška. "Ponosni smo na to, kako uspešno čr- pamo sredstva, s katerimi prenavljamo po- deželje. Na ta način krajankam in krajanom dokazujemo, da spoštujemo njihovo domače okolje, da skrbimo za naravno dediščino, s katero so odraščali, ter jim dajemo možnost, da svoje življenje, izdelke in pridelke ponudijo obiskovalkam in obiskovalcem, ki jih v zadnjih letih vse pogosteje srečujemo v naših revitalizacija zaledja z naše strani še zdaleč ni »Sama ureditev je bila nujno potrebna, ker podeželskih vaseh," je na današnji novinar- zaključila. Tudi v proračunu za naslednje leto so bile poti zaradi vremenskih razmer in ra- ski konferenci povedala podžupanja Občine imamo rezervirana sredstva, s prihodnjimi sti dotrajane. Izvedli smo vzdrževalna dela, in Piran Meira Hot. "Z vsako uspešno prijavo projekti pa bomo nadgrajevali obstoječe sta- sicer strojna ter ročna dela in škarpiranje na na razpis izpeljemo vsaj tri projekte in tako nje," je sklenila podžupanja Hot. obstoječih nekategoriziranih poteh,« je pove- z izvedenimi investicijami uspešno obnavlja- Namen investicije je bila ureditev treh po- dala Jasna Softič, vodja projekta iz Urada za mo naše podeželje. S temi na novo urejenimi hodnih in konjeniških poti v skupni dolžini gospodarstvo in turizem Občine Piran. potmi v Sv. Petru, pod vasjo Padna in v Novi 1400 m ter ureditev enega kala, ki se nahaja Celotna vrednost investicije znaša vasi, po katerih se bomo danes sprehodili, se ob poti, s ciljem obnove naravne dediščine. 48.579,06 €. 12 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Plačilo položnic brez provizije Piranska občinska blagajna odslej na Poštni banki Slovenije

Junija leta 2013 je Občina Piran v so- venije, d. d. in Pošto Slovenije, d. o. o. pa delovanju z Novo KBM začela s projektom ga je občina še nadgradila. »Pogodbenima Občinska blagajna, ki je občankam in ob- partnerjema se zahvaljujemo za sodelo- čanom omogočal plačevanje položnic brez vanje in verjamemo, da bo projekt voden provizije. Že v prvem mesecu so občani tako, da bodo naši občanke in občani za- tam plačali 293 računov, nato pa vsak me- dovoljni,« je ob sklenitvi nove pogodbe po- sec od 600 do 800. Marca letos se je šte- vedal župan Občine Piran Peter Bossman. vilka povzpela že do 806. 31. julija letos je Na izpostavah Pošte Slovenije v Pira- Občina Piran na pobudo Nove KBM pro- nu, Portorožu, Luciji in Sečovljah občanke jekt začasno prekinila in začela z iskanjem in občani lahko plačujejo položnice brez nove banke, ki bi občankam in občanom plačila provizije za storitve, ki jih izvajajo Pošta Slovenije, d. o. o. strankam omogoča omogočala tovrstno storitev. šole, vrtci, plačilo najemnin za stanovanja plačevanje plačilnih nalogov vsak delovni S ponedeljkom, 7. septembra 2015, se v lasti Občine Piran, zakupnin za zemljišča dan najmanj štiri ure in najmanj dve uri je projekt vrnil, skupaj s Poštno banko Slo- ter dobavo vode, elektrike in odvoza smeti. ob sobotah.

6. Festival evropskega in mediteranskega filma Piše in foto · Janez Mužič Festival, ki v Piran pripelje dober film

Piran je od 6. do 10. oktobra gostil 6. Festi- in mladini, ki so si lahko med drugim ogledali val evropskega in mediteranskega filma, ki po- sinhronizirane filme Mumini na Azurni obali, nuja oglede najkakovostnejših filmov evropske Prdoprašek doktorja Proktorja, Nevidni fant in mediteranske produkcije. Z njim v mesto in najstniško dramo Panama. Projekcije so prihajata kanček glamurja in obujanje časov spremljala srečanja z avtorji in strokovnjaki s Vibinega studia, ko je Piran tudi sicer nudil področij, ki se jih tematsko lotevajo nekateri kuliso številnim filmom. filmi. Tako so na primer ob filmu Sredozemlje, Na otvoritvi, ki je potekala pod pokrovi- ki govori o aktualni problematiki preseljevanja teljstvom župana Petra Bossmana, je bila pri- beguncev prek Sredozemskega morja, ponudili kazana domača celovečerna črna komedija tudi pogovor na temo migracij. Jana Cvitkoviča Šiška Deluxe, nato pa je bilo v Ena od sekcij festivala je bila namenjena re- gledališču Tartini in Media domu Pyrhani mo- žiserkam. Videli smo lahko filme petih avtoric, goče videti še 30 filmov, med katerimi ni manj- med njimi dva prvenca (Ti mene nosiš Ivone kalo nagrajenih z največjih svetovnih festivalov Juka ter Zaprisežena devica Lavre Bispuri). Na v Berlinu, Cannesu, Benetkah, Torontu, okroglo mizo o enakih možnostih v filmski in- Karlovih Varih in Sarajevu. dustriji so povabili podpredsednico Evropske ob nastopu Tinkare Kovač podelila nagrado za Predvsem Pirančanom in drugim ljubite- filmske zveze za ženske Alexio Muinos Ruiz. S najboljši film islandskemu filmu Dobrodušni ljem filma z Obale se je tako ponujala cela vr- takimi dogodki v spremljevalnem programu velikan režiserja Dagurja Karija. Za najbolj- sta kakovostnih filmov. Ti so rezultat filmskih festival vsekakor dobiva še širši pomen. šega režiserja so razglasili Rusa Alekseja Ger- ustvarjalcev iz 31 držav, letos pa so dali pose- Festival je bil že ob ustanovitvi leta 2010 mana za film Pod električnimi oblaki, nagrado ben poudarek francoski filmski produkciji. Po zasnovan v spomin na direktorja fotografije Vilko Filač za najboljšega direktorja fotografije besedah predsednika festivala Matjaža Javšni- Vilka Filača, zato so tudi letos v program uvr- je prejel Danec Sturla Brandth Grovlen za film ka in organizatorjev Zavoda FEMF ter Fivia je stili tri filme (Pod električnimi oblaki Alekseja Viktorija, za najboljši prvenec pa je bil nagra- njihov namen, da opozorijo na presežke evrop- Germana, Victoria Sebastiana Schipperja in jen film Naše vsakdanje življenje Ines Tanovič ske kinematografije, ki na drugih filmskih fe- Sredozemlje Jonasa Carpignana), ki so že bili iz Bosne. stivalih pri nas ostajajo prezrti. nagrajeni za fotografijo. Nagrado za ustvarjalni prispevek na po- V tekmovalnem delu je bilo predvajanih V tekmovalnem programu je filme oce- dročju svetovne kinematografije je prejel Slav- 14 filmov, v netekmovalnem 6, poleg tega pa njevala žirija, v kateri so bili filmska kritičarka ko Štimac, ki je v kultnih jugoslovanskih fil- so zavrteli še tri prvence, 5 avtorskih filmov in in prevajalka Neva Mužič, direktor fotografije mih zaslovel z vlogami otrok in mladostnikov. 4 francoske filme. Posebna pozornost je bila v Radovan Čok in režiser Ubald Trnkoczy. Ta je Priznanje mu je izročil piranski župan Peter dopoldanskem programu namenjena otrokom na sklepni slovesnosti v Gledališču Tartini in Bossman. 13 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Medkulturno povezovanje Piše · doc. dr. Neva Čebron; foto · Konfucijeva učilnica V Piranu obeležili dan spoznavanja kitajske kulture in običajev

V Piranu se je v soboto, 26. in turizma ter pomembnost novih plat pa so izrazili pri kitajskem la skupina z Osnovne šole Cirila 9. 2015, odvila prireditev Dan stikov Univerze na Primorskem z slikanju. Tisti z malo več ročnimi Kosmača Piran. spoznavanja kitajske kulture in visokošolskimi ustanovami na Ki- spretnostmi so se posvetili izdelo- Na prireditvi so se lahko vsi običajev z naslovom »Dan med- tajskem. Udeležence sta pozdravi- vanju papirnatih lampijonov, prav obiskovalci okrepčali s kitajskim kulturnega povezovanja« oziroma li tudi direktorica Konfucijevega tako pa so svoje prste lahko raz- čajem in preizkušali različne do- »Kuawenhua guanxi ri – 跨文化 inštituta, mag. Danijela Voljč, in migali z izdelovanjem papirnatih brote kitajske kulinarike. 关系日«, ki jo je priredila Konfu- direktorica Konfucijeve učilnice rezank najrazličnejših oblik. Po- Ker je bil to tudi predvečer cijeva učilnica Koper Univerze na Koper, doc. dr. Neva Čebron. zornost učencev je pritegnila tudi praznika prve jesenske lune, ki je Primorskem v sodelovanju z ma- Prireditev so popestrili člani delavnica barvanja mask iz tradi- na Kitajskem eden od pomemb- tičnim Konfucijevim inštitutom v društva Qi Lab, ki so prikazali tra- cionalne pekinške opere. nejših praznikov, so udeleženci Ljubljani in Občino Piran. Čeprav dicionalni veščini taj či in či gong. Dvournemu ustvarjanju v ob koncu prireditve Dan spozna- je prireditev že tradicionalna, pa Nastopili so tudi učenci OŠ Trno- delavnicah je sledil vrhunec pri- vanja kitajske kulture in običajev je to pot prvič potekala na Oba- vo iz Ljubljane in udeleženci Po- reditve: izdelovanje Velikega zidu spuščali svetleče papirnate lam- li. Dogodka se je udeležilo skoraj letne šole kitajskega jezika, ki jo mednarodnega povezovanja iz pijone v večerni veter. Poleteli so 200 učencev z osmih osnovnih šol je Konfucijeva učilnica Koper or- več kot 500 kartonastih škatel. nad Piranskim zalivom in s tem iz Pirana, Lucije, Kopra, Ljubljane ganizirala konec letošnjega julija Učenci, razdeljeni v skupine, so na simbolni ravni poudarili po- in Nabrežine pri Trstu. na Debelem rtiču. Oboji so zapeli se ob tem zelo razživeli, obenem membnost medsebojnega prija- Dogodek so s svojim obiskom nekaj kitajskih pesmi, ki so se jih pa sta se sprostili njihova ustvar- teljstva ter sožitja med ljudmi in in nagovorom počastili kitajski naučili v okviru tečajev kitajščine. jalnost in domišljija. Nekatere kulturami. ambasador, njegova ekscelenca V popoldanskem času so se skupine so gradile cele stolpe in Za sodelovanje in pomoč pri Ye Hao, rektor Univerze na Pri- učenci posvetili spoznavanju raz- slavoloke. Nadobudni graditelji organizaciji dogodka se želimo za- morskem, prof. dr. Dragan Ma- ličnih vidikov kitajske kulture. V Velikega zidu mednarodnega po- hvaliti vsem sponzorjem, še posebej rušič, in župan občine Piran, go- petih delavnicah so jim kitajske vezovanja so posamezne odseke pa uslužbencem piranske občinske spod Peter Bossman. V nagovoru učiteljice ob pomoči študentov oblepili s svojimi izdelki iz de- uprave in komunale ter gasilcem. zbranim na prireditvi so vsi trije Univerze na Primorskem pred- lavnic: risbami, maskami, rezan- Več utrinkov z dogodka si poudarili, da upajo na čim boljšo stavile več tradicionalnih ročnih kami, lampijoni in kaligrafskimi lahko ogledate na spletni stra- povezanost in sodelovanje med spretnosti. Znanje kitajskih pi- umetninami. Nagrado za izviren ni Konfucijeve učilnice Koper Piranom oziroma Obalo in LR Ki- smenk so utrdili na delavnici ki- del zidu so prejeli vsi učenci, še Univerze na Primorskem: http:// tajsko na področju gospodarstva tajske kaligrafije, svojo umetniško posebno lep izdelek pa je ustvari- www.kuk.upr.si. 14 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Odprtje Mediadoma Pyrhani Foto · Nataša Fajon Piran je bogatejši za nov multimedijski muzej in kulturno središče

Ob občinskem prazniku vanje z obstoječimi kulturnimi Občine Piran je 11. oktobra akterji in ustanovami ter bo- 2015 vrata slovesno odprl Me- gato samostojno produkcijo diadom Pyrhani, multimedij- razstav, festivalov, premiernih ski muzej in kulturno središče uprizoritev itd. Pirana, ki se nahaja na Kumar- Programsko vsebino Medi- jevi ulici 3 v Piranu (bivši god- adoma Pyrhani sestavljajo trije beni dom). sklopi: Mediadom Pyrhani vzpo- • vrhunska medijska razstav- stavlja nove trende v kulturni na pot, ki Piran skozi zgo- ustvarjalnosti, izboljšuje do- dovino prikazuje z novimi stopnost do informacij kultur- pristopi, kot sta 3D tehno- nega značaja in spodbuja vse- logija, animirani film, in- življenjsko učenje kot osnovo teraktivne pedagoške igre, medgeneracijskega dialoga. idr. »Nova infrastruktura za • mreženje kulturne ponud- kulturno dejavnost bo spod- be v Občini Piran s posta- bujala in gostila vse oblike člo- vitvijo Centra za povezo- vekove ustvarjalnosti. Omogo- vanje različnih kulturnih čala bo učinkovito in prijazno dejavnosti, vsebin in po- Godbenega doma Piran, ki ga roža, ki je najprej izvedel sa- povezovanje mesta s kulturo dročij, ki omogoča razvoj je občina začela prenavljati že nacijo in utrjevanje temeljev z in ustanovami, ki se ukvarjajo novih kulturnih potencia- leta 2007 z namenom ureditve obetoniranjem ter injektiranje z dediščino, naši gostje pa se lov, sodelovanje z obstoje- prostorov za glasbeno šolo. zidov. Zidovi so proti vlagi do- bodo lahko prek vrhunske me- čimi kulturnimi akterji in Med odstranjevanjem starega datno zaščiteni s hidrofobno dijske razstavne poti odpravili ustanovami ter bogato sa- tlaka so bile nepričakovano zaščito, pri čemer se zidove na- tudi na potepanje po Piranu iz mostojno produkcijo raz- odkrite podzemne strukture, poji s snovmi, ki preprečujejo preteklih stoletij. Zagotovo pa stav, festivalov, premiernih ki so postale predmet arhe- kapilarni dvig vlage iz vlažne bo našo bogato kulturno dedi- uprizoritev itd. oloških raziskovanj. Objekt zemljine. Objekt je dobil novo ščino tudi v prihodnje najbolj • sodobno opremljena in- je tako v več ločenih etapah stropno ploščo, preko občutlji- učinkovito varovalo naše bo- frastruktura za kulturno gostil arheologe. Izvedeni so ve arheologije pa je položena gato kulturno življenje,« je na dejavnost, ki je namenjena bili sondažni izkopi na širšem kovinska konstrukcija, po ka- odprtju povedal župan Občine različnim ciljnim skupi- tlorisnem območju objekta. teri poteka lesena razstavna Piran Peter Bossman in dodal, nam. Še zlasti zanimivi so bili ne- pot, ki s steklenimi vložki opo- da ga veseli, da bo »z našo novo Mediadom Phyrani je Ob- pričakovano odkriti do tedaj zarja na pomembnejše arheo- pridobitvijo upravljala Zveza čina Piran prenovila z ne- zakopani podzemni kamniti loške najdbe. kulturnih društev Karol Pahor povratnimi sredstvi, ki jih je obokani prostori. Arheološka Poleg gradbincev so bili Piran, ki že dolga leta izvrstno večinsko zagotovila Evropska odkritja so gradnjo zavlekla in med gradnjo stalno prisotni povezuje in organizira kultur- unija iz Evropskega sklada za Občina Piran je na podlagi no- konservatorji restavratorji, ki ne dejavnosti v mestu. Prepri- regionalni razvoj, delno Mi- vih arheoloških dejstev prido- so skladno z navodili zavoda čan sem, da se bo izkazala tudi nistrstvo za kulturo iz prora- bila nov konservatorsko-resta- za varstvo kulturne dediščine pri novih nalogah, povezanih z čuna RS Slovenije, približno vratorski projekt, na podlagi Piran in arheologi natančno mreženjem kulturne ponudbe 5 odstotkov pa Občina Piran. katerega je bila na novo nareje- restavrirali ostaline. Pritlični Pirana.« Mediadom Pyrhani je bil naj- na projektna dokumentacija in in zlasti kletni prostori so v Občina Piran je prostore boljši projekt izmed vseh 57, novo gradbeno dovoljenje. Iz celoti ohranili originalne ma- izjemnega arheološkega pome- ki so bili prijavljeni na razpis prvotno predvidenih prosto- teriale. Restavratorski center na v celoti namenila kulturne- ministrstva RS za kulturo iz rov za glasbeno šolo smo tako iz Ljubljane je poskrbel, da je mu programu javnega značaja leta 2013. prav zaradi arheologije spre- v objektu svoje mesto dobil s poudarkom na prepletanju in menili namen objekta v inte- originalni sramotilni steber, ki interakciji različnih kulturnih Celotna investicija je znašala raktiven multimedijski muzej. je bil restavriran in prenešen vsebin in področij v povezavi 1.100.000 €. Gradnjo je izvajal na jav- z Ribiškega trga pri Akvariju, s turizmom ter razvoju novih Mediadom Pyrhani se na- nem razpisu izbrani izvajalec kjer je nameščena replika ori- kulturnih potencialov, sodelo- haja v objektu nekdanjega Planinvest, d. o. o. iz Porto- ginalnega stebra iz 13. stoletja. 15 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Gradbeno restavratorskim pelje v nadstropje, kjer poleg zeja. Mediadom v imenu pou- no in sodobno multimedijsko posegom je sledila sodobna zaslonov obiskovalce pričaka darja multimedijske sodobne prezentacijo, zanimivo za vse multimedijska oprema, ki obi- 3D film Pirana od nekoč do tehnologije, ki bodo v pomoč generacije. skovalcem približa kulturo in danes, otroci pa interaktivno obiskovalcem pri odkrivanju V uradnem delu programa, nastanek kraja skozi zgodovin- z gibi rok s pomočjo kinect zgodovine, arheologije in arki ga je režiral Igor Jelen Iggy, ska območja pa vse do danes. tehnologije računalniške igri- hitekture razvoja mesta Piran, so nastopili Nuška Drašček, Na multimedijskih zaslonih ce spoznajo najpomembnejše dom pa odprtost do različnih Anika Horvat in Jure Lesar, FB tako lahko spremljamo zgodbo kulturne spomenike. kulturnih vsebin, ki se bodo v Acrobatics ter plesalka in pan- o nastanku obzidja, o solinah, objektu lahko predstavile. Ime tomimika Plesnega teatra Igen mnogih kulturnih in sakral- Od kod ime Mediadom Pyrhani? Pyrhani pa izhaja iz historič- Celje. Prireditev je povezoval nih spomenikih preko krajev- Ime smo izbrali skupaj s nega imena mesta Piran. Iztok Gustinčič. nih legend. Iz pritličja nas pot pokojnim poznavalcem zgo- Ime Mediadom Pyrhani Več fotografij na: www.fa- skozi meglico fog screena in dovine tega območja Albertom tako odraža vsebino objekt cebook.com/BossmanPeter multimedijske projekcije po- Pucerjem iz Pokrajinskega mu- samega, ki povezuje zgodovi-

Dobitnik Zlatega grba Občine Piran je piranski župnik Zorko Bajc Foto · Nataša Fajon »Z veseljem sem ujet v čas in it's my way!«

V nedeljo, 18. oktobra, je je bil ganjen: »V petnajstih v Avditoriju Portorož pote- letih sem očitno postal del kala osrednja slovesna prire- Pirana, zagotovo pa je Piran ditev ob občinskem prazniku postal del mene. Za opis mo- z naslovom Ujeti v čas. jih čustev pa si bom izposo- »Letos 15. oktober ni bil dil dva naslova z današnje le datum na koledarju, tem- prireditve: z veseljem sem več pravi praznik, ko smo ujet v čas in it's my way!« se lahko s ponosom ozrli na Prireditev, nad katero je prehojeno pot, si čestitali in bila navdušena polna dvora- pogumno stopili na pot no- na Avditorija Portorož, je re- vih izzivov. Delali smo do- žirala Mojka Mehora Lavrič, bro in pošteno ter ustvarili nastopili pa so Neven Stipa- pogoje, da bomo uspešni nov, Plesna skupina Metulj, tudi v prihodnje,« je zbrane Art dance studio Portorož, nagovoril župan Občine Pi- Plesno-akrobatska in gleda- ran Peter Bossman. Ob tej posameznikov, ki so v Piran cerkva in obenem za izjemne liška skupina Flip, Mladinski priložnosti je podelil občin- prišli še ne tako daleč nazaj, kulturne ter druge projekte, pihalni orkester Piran, Žu- sko priznanje Zlati grb Ob- za blaginjo našega Pirana pa s katerimi kot pomemben pnijski mešani pevski zbor čine Piran: »V Piranu lahko prispevali več, kot bi od njih pobudnik ter soustvarjalec Georgios in Štefica Stipanče- prav vsak, ki želi prispevati smeli pričakovati.« prispeva k ohranjanju kul- vić - Steffy, Melita Jugovac, k razvoju skupnosti, to tudi Letošnji dobitnik Zlatega turnozgodovinske dediščine Taša Šinkovec in Rea Štru- naredi. Ne glede na kraj grba Občine Piran je piran- in tradicije mesta Piran, h kelj Pahović (Umetniška gi- rojstva, jezik, ki ga govori, ski župnik Zorko Bajc, pri- krepitvi pripadnosti domači- mnazija Koper) in OŠ Cirila barvo kože ali veroizpoved. znanje pa je prejel za številne nov mestu ter s tem k promo- Kosmača Piran, Podružnična Danes je priložnost, da se dolgoletne uspehe, ki jih kot ciji naše kulturne dediščine, šola Portorož. zahvalimo in podelimo pri- nadvse prizadeven skrbnik mesta in Občine Piran kot znanje enemu izmed tistih beleži pri prenovi piranskih celote. Ob prejemu priznanja 16 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

V Piranu že 33. Piranski dnevi arhitekture Drzne ideje razvoja našega prostora so razstavljene v Galeriji Hermana Pečariča

Gledališče Tartini je letos gostil že 33. mednarodno konferenco Piranski dnevi arhitekture, ki je tokrat potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika vlade RS dr. Mira Cerarja. Udeleženci so prisluhnili sedmim predavanjem in osmim predavateljem, ob 20.00 pa se je v razstavišču Monfort v Portorožu konferenca sklenila s slovesno podelitvijo prizna- ne mednarodne arhitekturne nagrade Piranesi 2015, ki jo je prejel arhitekt Dinko Peračić za projekt Tržnica in ribarnica v Vodicah, Hrvaška. Ob tej priložnosti so občan- kam in občanom ter obiskovalkam in obiskovalcem na ogled ponudili šest spremljevalnih razstav. V Galeriji Hermana Pe- čariča je v soboto, 21. novem- Odprtja se je udeležila generacije. To pa ne pomeni, Morda bo kateri izmed bra, potekalo odprtje razstave tudi podžupanja Občine Piran da moramo biti ujetniki časa. projektov, ki si jih boste v Ga- Vizije prostora: z drobnimi ko- Meira Hot, ki je prepričana, S to razstavo, ki je nastala na leriji Hermana Pečariča lah- raki med morjem in oblaki, ki da smo v Piranu odprti za vse pobudo Občine Piran, bi vam ko ogledali do 6. decembra, jo je na pobudo Občine Piran umetnosti, živimo in dihamo s radi pokazali, da inovacije in v prihodnosti tudi uresničen, pripravil Andraž Starčič. Raz- kulturo, pri inovacijah in spre- spremembe prinašajo svežino. pri tem pa Občina Piran kot stava predstavlja vizije razvoja membah našega prostora pa se Z našim življenjskim slogom in organizator in pobudnik raz- našega prostora in prikazuje med prebivalce pogosto prikra- napredkom pa se mora razvijati stave od obiskovalk in obisko- možnosti, ki jih lahko naredi- dejo določene bojazni: »Prav tudi okolje, v katerem živimo.« valcev pričakuje aktivni ogled. mo že z drobnimi koraki. Vizi- vsi se namreč zavedamo, kako S pregledno postavitvijo Prav vsak namreč lahko odda je, ki so nastale na študentskih dragocen je Piran. Zato je želja boste lahko podrobneje preuči- svoj predlog, na kakšen način delavnicah, z natečaji, varian- vseh, da lepot, ki jih ljudje že li projekte, ki so bili izdelani za bi z uresničevanjem vizij lahko tnimi rešitvami in evropskimi stoletja prelivajo na platna ali podeželje, Strunjan, Fieso, Pi- oplemenitili naš skupni prostor projekti, so bile pripravljene lovijo v fotoaparate, nikoli ne ran, Beli Križ in Portorož, in se in z drobnimi koraki oblikovali po naročilu in s sodelovanjem bi okrnili. Vsi, ki smo kdaj ho- prepričali, da je Občina Piran boljšo in lepšo prihodnost. Občine Piran, obiskovalcem pa dili po piranskih ulicah, vemo, odprta za drzne ideje oziroma Naš prostor je omejen, a to so predstavljene po območjih, da smo lahko prav na vsakem jih celo spodbuja. Prav rešitve ne pomeni, da morajo biti ome- ki jih označujejo različne barve koraku očarani nad arhitek- in možnosti, ki pridejo z različ- jene tudi naše ideje. vrvic, na katerih visijo izdelani turnimi presežki, ki smo jih nih vetrov, so tiste, ki pripomo- projekti. dolžni ohraniti za prihodnje rejo h končni odločitvi. 17 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Investicijsko-vzdrževalna dela na vhodu v Piran Uspešno zaključena dela na Dantejevi ulici

Občina Piran je dne 30. 10. 2015, Le 25 € mesečno za parkiranje uspešno zaključila z izvedbo investicij- v Garažni hiši Fornače sko vzdrževalnih del na delu Dantejeve ulice v Piranu. V sklopu nalog iz naslo- Vsi imetniki abonmajev, ki že va investicijskega vzdrževanja smo ob- imajo pravico parkiranja v Piranu novili spodnji ustroj cestišča, preplastili in imajo z Javnim podjetjem celotno cestišče v dolžini 110m, zame- Okolje Piran sklenjeno pogodbo o njali poškodovane robnike in obnovili uporabi abonmajske kartice, lahko talno signalizacijo. Vsem občankam in z doplačilom samo 25 € mesečno občanom se zahvaljujemo za razumeva- parkirajo v GH Fornače. Abonmaje za nje, ki so ga izkazali v času gradnje. GH Fornače uredite na JP Okolje Piran.

Do kopalne sezone nova plaža Občina Piran z razpisom išče izvajalca ureditve obale na Fornačah

Občina Piran je v torek, pas ob morju bo delno pro- Bernardina in že urejeno pro- mamicam z otroškimi vozički. 24. novembra 2015, na portalu dnat, delno betonski, z urejeni- menado Fornač, vzdolž katere To območje bomo opremili s javnih naročil in svoji spletni mi dostopi v morje. Namenjen je predvidena tudi kolesarska takšno urbano opremo, ki bo strani objavila javno naročilo bo sprehajalcem in vsem, ki bi steza. Promenada bo nekoliko omogočila kakovostno uporabo za ureditev obalnega pasu na prostor želeli izkoristiti za poči- širša na območju, kjer se pribli- prostora v vseh letnih časih. Fornačah, namerava z izvedbo vanje in sončenje. Zanje bomo ža gostinskim lokalom, tako da Javni razpis za izbor izvajal- tega projekta celovito urediti in uredili lesene ležalne površine, bo dovolj prostora za gostinske ca je objavljen na Portalu javnih povezati območje med Bernar- nekoliko nad njimi pa bo pas vrtove in razgledna počivališča naročil in spletni strani Občine dinom in Piranom. zelenice z drevoredom pinij, ki s klopcami. Piran. Rok za prejem ponudb Na delu obale ob Morski bo obiskovalce v vročih pole- Ves obalni pas bo spreje 14. december 2015. Predvi- biološki postaji, ki ga je jeseni tnih dneh varoval s senco. hajalcem prijazen, z novimi devamo, da bo izvajalec z deli 2013 močno poškodovalo neur- Projekt predvideva tudi klančinami pa bomo dostop v pričel že konec januarja in jih je, smo predvideli večnivojsko tlakovano promenado, ki se neposredno bližino morja olaj- zaključil pred glavno kopalno ureditev obalnega pasu. Prvi bo navezovala na promenado šali tudi gibalno oviranim in sezono.

Sanirana tudi konstrukcija zapuščenega vodnjaka Na Belem križu dodatnih 110 metrov pločnika

V začetku septembra je Občina Pi- signalizacija, v okviru gradbenih del pa ran zaključila z ureditvijo odseka Belo- je potekala tudi sanacija konstrukcije kriške ceste med spomenikom in gostil- zapuščenega vodnjaka. Občina je uredi- no Beli križ, in sicer je na južnem delu la stropne plošče zbiralnika in izdelala ceste na novo uredila pločnik v dolžini novo kapo oziroma dostop do zbiralni- 110 metrov in ga razsvetlila z varčnimi ka. svetilkami. Celotna investicija je znašala dobrih Na prenovljenem odseku ceste je 39 tisoč evrov brez DDV. zdaj nova talna in vertikalna prometna 18 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Center za socialno delo Piran že 10 let vodi program za brezdomne Piše in foto · Janez Mužič Svetovni dan brezdomstva

Ob svetovnem dnevu brez- mne v prostorih Območnega domstva, ki ga obeležujemo 10. Rdečega križa v Piranu pripravili oktobra, so v Centru za social- dan odprtih vrat, ki je potekal no delo Piran povabili na vrsto pod geslom »Si se tudi ti že kdaj dogodkov. Ti so imeli dodaten počutil nevidnega?«. Na njem pomen, saj so potekali ob 10. smo lahko prisluhnili pripove- obletnici vzpostavitve njihovega dim brezdomnih in spoznali programa za brezdomne na ob- razsežnosti te problematike. V močju občine Piran. Brezdomni, prostorih Apollonijeve palače ki se družijo v sprejemališču in so potekale kulturno-umetniške zavetišču za brezdomne Kažun, ustvarjalne delavnice, na kate- so kljub slabemu vremenu pova- rih so udeleženci razbijali mite bili na piknik na Kažunov vrt na in predsodke o brezdomnih, v razvili dobre programe, ki so za brezdomne Kažun, ki lahko Arzah, kar je bila dodatna prilo- preddverju Dnevnega centra za pomembni za to, da preprečimo sprejme do 14 oseb, in Kažunov žnost za tkanje vezi med brez- brezdomne pa so odprli še Kažu- najhujše stiske, ki jih preživljajo vrt, ki je ne nazadnje priložnost domci, prostovoljci in vsemi, ki novo promocijsko stojnico. ljudje brez doma. Ugotavljamo, za brezdomne, da nekaj ustvarja- se ukvarjajo s to problematiko »Obeležujemo 10 let delo- da jih je vedno več in ti ljudje jo in spremenijo odnos do sebe. oziroma jim ni vseeno za stiske vanja našega programa za brez- živijo med nami,« je ob tej pri- V Piranu je registriranih ljudi okoli nas, ki so ostali brez domne, saj je bil oktobra leta ložnosti povedala Ingrid Ličen, okoli 90 brezdomcev. Toliko jih strehe nad glavo. 2005 v Centru za socialno delo ki deluje v programu. Med dru- poišče pomoč. V Centru za soci- Poleg tega so v okviru pro- Piran zaposlen prvi delavec na gim je omenila delo dnevnega alno delo Piran redno skrbijo za grama celovite skrbi za brezdo- tem področju. Do danes smo centra Sprejemališče in zavetišče 40 do 50 ljudi.

Piše · Ingrid Ličen

Upamo, da smo s svojo aktiv- vsebin programa in ga vseskozi vsem sodelavcem in sodelavkam pri naši že tradicionalni Kažuno- no prisotnostjo v javnosti naredi- podpirala z rednim financira- ter solidarnim ljudem, ki ste vsak vi tržnici. li korak dlje in skupaj prispevali njem in zagotavljanjem nujno na svoj način prispevali in nas k večjemu in boljšemu razume- potrebnih prostorov, brez katerih podprli. Pokličite nas ali nas obiščite v vanju pomena skupnostne skrbi v bi vse naše dejavnosti le s težavo Hvala prostovoljkam in pro- prostorih dnevnega centra: Aljoša boju proti brezdomnosti, socialni preživele in zaživele v takšnem stovoljcem: Anastazija, Andrej, Golubič: 051 246 315, Antica Er- revščini in družbeni otopelosti za obsegu, kot jih v okviru progra- Cvetka, Đizeli, Flavia, Franci, lič: 051 340 543, Ingrid Ličen: 051 stiske in potrebe drug drugega v ma celovite skrbi za brezdomne Ljubo, Majda, Maša, Mohamed, 250 940. naši skupnosti. Kažun Piran izvajamo danes. Rado, Robi, Tanja, Taška, Tiha, Ponosni smo, da se program, Za solidarnost, donacije in fi- Uroš in še mnogi drugi. Brezdomstvo in socialna izklju- ki ga izvajamo, razvija pod okri- nančno podporo se zahvaljujemo Dobrodošli vsi, ki nas želi- čenost je dejstvo, ki prizadene – ljem Centra za socialno delo Pi- Pekarni Mlinček Lucija, Društvu te obiskati, spoznati, sodelovati, nas, vas, njih, vsakogar. ran. tabornikov Sergej Mašera Piran, podpreti naše aktivnosti. V pred- Odzivajmo se na stiske, ki jih Hvaležni smo, da sta Obči- Rdečemu križu Piran in drugim prazničnih decembrskih dneh se zaznavamo. na Piran in Ministrstvo za delo, humanitarcem, Društvu Anbot, med sprehodom po Župančičevi Bodimo humani in solidarni družino, socialne zadeve in ena- GEPŠ Piran in njenim dijakom, ulici in v popoldanskih urah čez ljudje, drugih namesto nas ni – ke možnosti prepoznala vrednost JP Okolje Piran, Luki Koper ter Zelenjavni trg v Piranu ustavite spoštujmo to! 19 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Občinski praznik Spominska slovesnost v počastitev padlih partizanskih pomorščakov

Občina Piran svoj praznik obe- tizanskega boja niso le poskusi državljank in državljanov, ki se še V kulturnem programu so na- ležuje 15. oktobra, kot spomin na razkroja slovenske države, temveč niso uspeli spraviti s seboj in svojo stopili Mladinski pihalni orkester ustanovitev prvega Mornariškega zaušnica evropski ideji«, je opozoril preteklostjo. Takoj, ko se sodelova- Piran pod vodstvom dirigenta Iz- odreda Koper leta 1944. V sobo- župan Peter Bossman in poudaril, nje ustavi, zrastejo novi zidovi,« je toka Babnika, Komorni pevski zbor to, 17. oktobra 2015, je na Trgu da prihodnost Slovenije temelji na še posvaril. Karol Pahor Piran pod umetniškim prekomorskih brigad v Portorožu sodelovanju. »Sodelovanje je pripo- Ministrica za obrambo Andreja vodstvom Maria Bruna Petvarja, ter potekala Spominska slovesnost v moglo k temu, da so padli obramb- Katič, predvidena slavnostna go- Zorica Mužinič in Bojan Sumrak iz počastitev padlih partizanskih po- ni zidovi na mejah evropskih držav vornica, se prireditve zaradi nujnih Gledališke skupine Cuker teater morščakov. in le s sodelovanjem je mogoče zru- državniških obveznosti ni mogla Portorož. »Poskusi prevrednotenja par- šiti tudi obrambne zidove v glavah udeležiti.

Spominska slovesnost s polaganjem vencev V Kučibregu obeležili spomin na bitko Ob 71. obletnici bitke pri dnika Zveze borcev Slovenije, Kučibregu so se številni obi- in podžupanja Občine Piran skovalci iz Slovenije, Hrvaške Meira Hot. Slednja je trenutek in Italije s polaganjem vencev izkoristila za opozorilo: »Tiste, in spominsko slovesnostjo po- ki se vedno bolj glasno kitijo s klonili borcem, ki so leta 1944 ksenofobijo in svoje sovraštvo v Kučibregu padli za svobodo. razglašajo za patriotizem, opo- Pred komemoracijo so se na zarjam, da pravi domoljubi ver- pokopališču v Hrvojih zbrali jamemo v vrednote, ki jih slavi predstavniki združenj protifa- slovenska himna. Dobro želimo šistov, borcev za vrednote NOB vsem narodom, ne le svojemu, iz vseh treh držav, pridružilo se naša želja pa je svet miru, ne jim je še 24 pohodnikov. prepira,« je zbrane opomnila Na slovesnosti so zbrane na- podžupanja. V nadaljevanju se govorili župan Buj Edi Andreja- je spomnila tudi trenutne situ- šić, župan Milj Nerio Nesladek, acije na mejah: »Vsem tistim, predsednik Združenja antifaši- ki želijo zgraditi nove zidove kot sedmimi desetletji oskruni- Komemoracijo je obogatil pe- stičnih borcev Hrvaške Franjo na mejah Evrope, priporočam, li narodni ponos. Niti tisoč maš ster kulturni program, navzočim Habulin, predsednik Združenja da najprej porušijo tiste zidove sprave ne bo spralo sramote iz- pa je srce ogrela tudi učenka OŠ Ci- borcev za vrednote NOB Pi- v svojih glavah, ki jim zastirajo dajalcev, ki so iz rok okupatorja rila Kosmača Piran Minka Lavrič, ran Bojan Česnik, ki je prebral pogled na madeže, s katerimi vzeli orožje in ga uperili v svoje ki je zapela pesmi Šivala je deklica govor Tita Turnška, predse- so njihovi somišljeniki pred več rojake.« zvezdo in Jutri gremo v napad. 20 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Skupna vrednost investicije je znašala dobrih 11 tisoč evrov

Občina Piran se je v akcij- vedli pred dogovorjenim rokom, Zaključena energetska skem načrtu Lokalnega energet- kar pomeni, da delovni in učni skega koncepta obvezala, da bo procesi v tem objektu niso bili sanacija podružnične energetsko prenovila vse manj- moteni. še objekte v svoji lasti in s tem Za podružnično šolo Vin- šole Vincenzo e Diego zagotovila zmanjšanje tekočih cenzo e Diego de Castro v Lu- stroškov ter večje bivalno ugodje ciji je Občina Piran že pred leti de Castro v Luciji otrok, šolarjev in zaposlenih. izdelala energetski pregled, ki je V letošnjem letu je tako iz- pokazal slabo energetsko stanje ključno z lastnimi finančnimi objekta. Z energetsko sanacijo je sredstvi zamenjala dotrajano občina tako želela doseči pred- stavbno pohištvo v podružnični vsem znižanje tekočih stroškov šoli Vincenzo e Diego de Castro obratovanja objekta (toplota, v Luciji. Zamenjala je vhodna elektrika). V ta namen bo zno- in servisna vrata objekta ter vsa va naročila izdelavo novelacije okna v pritličju na severni, vzho- energetskega pregleda objekta, ki dni in zahodni fasadi objekta. bo podlaga za izdajo novelirane Skupaj z okni je zamenjala tudi energetske izkaznice. Na Občini okenske police in vstavila notra- Piran pričakujejo, da se bodo z nje lamelne žaluzije. izvedeno energetsko sanacijo Skupna vrednost investicije stroški ogrevanja nekoliko zni- je znašala dobrih 11 tisoč evrov. žali, natančnejše podatke o pri- Dela je izvedlo podjetje Spial, d. dobljenih prihrankih energije o. o. iz Izole, ki je bilo izbrano oziroma zmanjšanju izpustov v kot najugodnejše med sedmimi okolje pa bo pokazala pravkar pozvanimi podjetji. Dela so iz- prihajajoča kurilna sezona.

Sveti Peter Piše in foto · Petra Špeh, predsednica KS Sv. Peter Dvorana kulturnega doma je trenutno neprimerna za uporabo

Veselje, dobro voljo in vsakodnevno dru- ženje ob raznih dejavnostih, ki se v dvorani KD v Sv. Petru odvijajo že leta, so morali čla- ni sveta Krajevne skupnosti Sv. Peter začasno ukiniti, in sicer zaradi nastalih večjih poškodb na stavbi. Zaradi zagotavljanja varnosti je dvorana do nadaljnjega neuporabna. Vzrok za nastale poškodbe se pripisuje nepravilnostim pri gradnji najnovejšega prizidka ob dvorani kulturnega doma. K realizaciji prizidka, v sklopu katerega so urejene garderobe in sanitarije za nastopajoče, je KS Sv. Peter pristopila leta 2003. Člani sveta KS Sv. Peter s pomočjo Občine Piran rešujejo nastalo situacijo. Po pridoblje- pričakovali, ideje in projekti, ki smo jih želeli tno se tu odvijajo razne prireditve, krajani pa nem mnenju izvedenca gradbene stroke bodo realizirati, pa bodo začasno ostali v ozadju,« je lahko dvorano uporabljajo tudi za osebna pra- glede na njegove ugotovitve in predloge nada- povedala predsednica sveta KS Sv. Peter Petra znovanja. Upam, da bodo nadaljnji postopki ljevali z nadaljnjimi postopki, v katerih se bo Špeh. »Trenutno je prioriteta ureditev nastale reševanja kar se da hitro stekli in da bodo iz ugotavljalo dejansko stanje in nastala škoda. situacije, kar pomeni začasno ukinitev dru- dvorane v kratkem spet odmevali glasba, petje »Štiriletni mandat smo s člani sveta KS žabnega življenja v kraju. V dvorani kulturne- in ples, predvsem pa dobra volja in druženje.« Sv. Peter prevzeli z veliko pozitivnosti, pred- ga doma namreč že leta vadita dve sekciji KD Špehova se je ob tem županu in ostalim vsem pa z veliko novimi idejami, s katerimi Sloga Sv. Peter, Špičikuc orkestra in Folklorna sodelavcem z Občine Piran zahvalila za po- želimo obogatiti naš čudoviti kraj. Na žalost skupina Šaltin, z namiznim tenisom se rekrei- moč in pravilno usmerjanje pri reševanju si- se trenutno soočamo s situacijo, ki je nismo rajo člani Športnega društva Sv. Peter, vsakole- tuacije. 21 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

LAS Istre Novice s podeželja Istre Na novo ustanovljeni LAS nik ribičev). Prvič je tako na čelu deželja Istre želimo večjega vpliva ekonomsko trajnostna, lokalnim Istre je nastal kot plod povezova- LAS Istra predstavnik NVO. na načrtovanje razvoja, je polna prebivalcem pa prinaša večje pozi- nja aktivnosti med NVO, kmeti, Po vzoru 3. Slovenskega po- dvorana KS Marezige (zbralo se tivne učinke. Dobra praksa iz Istre podjetniki, fizičnimi osebami, ri- deželskega parlamenta (SPP), ki je okoli 100 ljudi). Med udele- je bila predstavljena tudi na 3. SPP biči in drugimi akterji, in sicer s se je med 7. in 8. oktobrom letos ženci so bili predstavniki društev v Podčetrtku. ciljem skupnega nastopa pri vzpo- odvijal v Termah Olimje (Podče- in nevladnih organizacij, kmetje, Vsebino sprejete deklaracije 3. stavljanju strategije in delovanju, trtek) in na katerem je bila spre- turistični ponudniki, podjetniki, Slovenskega podeželskega parla- saj je naše istrsko podeželje do jeta deklaracija, kot priporočilo fizične osebe in tudi predstavniki menta, s katero se je seznanil dr- sedaj veljalo za bolj "pasivno". Eno vladi RS, ki so jo akterji sloven- občin ter javnih zavodov. Dogo- žavni vrh, najdete na spletni strani glavnih besed na ustanovni skup- skega podeželja izoblikovali med dek je bil povezan s pripravo SLR Društva podeželje. ščini je imela t. i. koalicija Mreže delavnicami, se je v Marezigah 30. LAS Istra, in sicer so bile izvedene Od 3. do 7. novembra 2015 za preporod Istre. septembra 2015 zgodil 1. Istrski tri tematske delavnice (turizem, se je v avstrijskem Schaerdingu Tako je na ustanovni skup- podeželski parlament. Gre za prvi kmetijstvo in varovanje narave/ odvijal 2. Evropski podeželski ščini LAS Istra, ki je potekala 18. tovrstni dogodek v Sloveniji, ki je okolja). Kot ključna razvojna po- parlament, na katerem je bilo septembra 2015, nastopila enotno bil organiziran na lokalni oziroma tenciala za podeželje Istre sicer okoli 250 delegatov iz 40 držav. in dosegla pomemben premik k regionalni ravni, izveden s pomo- izstopata turizem v povezavi z Slovensko delegacijo so zastopa- zagotovitvi, da bo imel teren večji čjo finančnega mehanizma EGP, gastronomijo ter kulturno in na- li predstavniki Društva za razvoj vpliv na upravljanje LAS-a Istre in na pobudo Mreže za preporod ravno dediščino in (ekološko) slovenskega podeželja, Zadružne da bo delovanje LAS-a skladno s Istre in Zavoda Eko-Humanitatis, kmetijstvo v povezavi s predelavo zveze Slovenije in Mreže za pode- potrebami lokalnega okolja. Eno- v sodelovanju z LAS Istra, Dru- in razvojem novih kratkih verig želje (MKGP). Slovenski prevod tno je bil za predsednika LAS- štvom za razvoj slovenskega po- prodaje. Pri tem je bila izpostavlje- manifesta, sprejetega na 2. Evrop- -a Istre izbran Andrej Medved deželja, Središčem Rotunda in KS na komponenta varovanja narave, skem podeželskem parlamentu v (predstavnik NVO), za podpred- Marezige. Dokaz, da se podeželje zato lahko govorimo o 'eko' viziji Schaerdingu, prav tako najdete na sednika pa Mitja Petrič (predstav- Istre prebuja in da si prebivalci po- Istre, ki je hkrati tudi socialno in spletni strani Društva podeželje.

Uspešna organizacija mednarodnega dogodka Foto · arhiv Hotela Piran Nemški avtomobilski velikan v Piranu Slovenija se je na svetovni zemljevid gostiteljic mednarodnih avtomobilskih predstavitev uvrstila tudi z znamko Mercedes-Benz. Po uspešni predstavitvi pred le nekaj leti v Portorožu so se v letošnjem oktobru v našo občino, tokrat v Pi- ran, vrnili največji svetovni mediji, ki so pospremili predstavitev učin- kovitosti največjega modela tovor- nega vozila Actros. Vozniki so lahko njegove zmožnosti preizkušali na cesti od Ljubljane do Obale, kjer so vozila postavili na ogled v Luciji, nato pa obiskali Piran. Organizatorji so za mesto promocije izbrali Piran z namenom, »S celotno ekipo Hotela Pi- znanih lokacijah, je bila to unika- nizacijo mednarodno zahtevnih in da na svoje goste naredijo odličen ran in tudi z drugimi lokalnimi tna izkušnja,« je povedal g. Frank izpostavljenih dogodkov, ki zahte- vtis. In prav to se je tudi zgodilo, partnerji in oblastmi smo odlično Wolf, predstavnik organizacijskega vajo najvišjo raven profesionalno- saj je Nebeška terasa Hotela Piran sodelovali, Piran je čudovito me- odbora Mercedes-Benz Trucks – sti, kar pojasni odločitev koncerna ponudila dih jemajoče vedute ter sto in zelo smo bili veseli, da nam Driving Experience Slovenia 2015. Mercedes-Benz, da izpelje zanje izkušnjo, ki je na več kot 360 uve- je uspelo celoten dogodek izpeljati Predstavniki in novinarji so si tako pomemben dogodek prav na ljavljenih novinarjih z vsega sveta tukaj. Tudi za nas, ki organizira- bili enotni, da je destinacija Porto- piranskih tleh. pustila močen pečat. mo dogodke na različnih svetovno rož & Piran odlična kulisa za orga- 22 POLETNI UTRINKI SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

V Novi vasi nad Dragonjo častijo česen Piše in foto · Janez Mužič Pravijo, da je njihov najboljši V Novi vasi nad Dragonjo so tako ponosni na packk, tako da vesele, še zlasti večerne zabave ni svoj česen, da so sredi julija že četrto leto zapored manjkalo. Dogajanje je popestrilo srečanje pred- pripravili dvodnevni Praznik česna in vina. Z njim stavnikov iz Novih vasi, saj ima v Sloveniji to ime izvirno bogatijo svojo turistično podobo, saj zatrju- kar nekaj naselij. Tisti, ki jim je kaj do rekreacije, so jejo, da je avtohtoni istrski česen pri njih od nekdaj se podali še na Boškarinov pohod od Nove vasi do doma in da je najboljši daleč naokoli. Praznik orga- Krkavč. nizirata Turistično združenje Portorož in Krajevna Kar 16 domačij je obiskovalcem po istrsko go- skupnost Nova vas, na otvoritvi pa so poleg pred- stoljubno odprlo svoja vrata in ponujalo domače sednika KS Davorja Kolenca slavo česnu z nagovori izdelke iz česna in jedi z njim po starih izvirnih is- izkazale tudi piranska podžupanja Meira Hot, do- trskih receptih. Ponujali so česnove namaze, kruh, nedavna vinska kraljica slovenske Istre Sara Pfeifer juho, omake za k mesu in testeninam, pa tudi v Pelicon in predstavnica TZ Portorož Petra Rebec. peskovem štrudlju, palačinkah in drugih jedeh ga Za obiskovalce so pripravili pester kulturno- ni manjkalo. Nekatere gospodinje so spekle česno- sardoni. -zabavni program, v katerem ni manjkalo obujanja ve bombete, večina pa jih je bila prav domiselna še Kot so povedali domačini, so letos česen zara- vaških običajev in kulturne dediščine Istre. Med zlasti pri namazih, saj so ponudile na primer fefe- di suše pobrali konec junija, torej nekoliko prej kot drugim so nastopili folklorno društvo Šaltin, moški rone s česnom in oljčnim oljem, česen z rukolo in prejšnja leta. Zaradi suše tudi morda nima tako ve- pevski zbor Pergula, KD Šavrini in anka Šavrinke, pinjolami, baziliko s česnom, oljčnim oljem in par- likih glavic kot lani, vendar je po okusu in »moči« klapa Castrum Veneris in skupini Roxie ter Sixx mezanom ter česen, skuhan v mleku in posoljen, s izvrsten. Ker je cenjen, s prodajo nimajo težav.

Piše in foto · Nataša Fajon Piran je bil drugi dom mladih glasbenih mojstrov Piran je bil od 13. do 27. julija letos drugi dom Srbije, je tako dva tedna urilo svoje znanje v nadobudnih mladih glasbenikov, ki jih je k nam pri- objemu idiličnega Pirana in z njihovo pomočjo je v peljala novoustanovljena Mednarodna akademija njem bilo ponovno čutiti pridih preteklosti, ko so se Giuseppe Tartini, ki je plod sodelovanja Benjamina v marsikaterem kotičku mesta slišali zvoki violine, Izmajlova in Društva meščanov mesta Piran. klavirja in petje. Poleg vsakodnevnih vaj so se Na letošnjih mojstrskih tečajih se je predstavila udeleženci predstavili na šestih vrhunskih koncer- svetovno priznana akademija Voce e violino. Deluje tih, ki so številne obiskovalce privabili na Tartinijev pod umetniškim vodstvom prof. Ljube Kazarno- trg, v Gledališče Tartini, Tartinijevo hišo, Križni ho- vske, ki je bila znana solistka največjih opernih hiš dnik po Minoritskega samostana ter PKC Georgios. svetu, danes pa je ena najbolj prepoznavnih ru- Posebej odmevni sta bili uprizoritvi Verdijevega skih televizijskih osebnosti. Poleg skupine opernih Rekviema in scen iz Puccinijeve opere La Boheme. pevcev, ki jih je poučevala operna diva, so se na in- Piran je tako dobil novo glasbeno akademijo, tenzivnih tečajih pri profesorici violine ki nadaljuje delo velikega piranskega skladatelja in in predstavljale temelj dobrega poučevanja vio- Alviji Vandiševi izpopolnjevali tudi mladi violi- njegove »Šole narodov«. Tartinijevo šolo, ki velja za line še daleč v 19. stoletje. Tudi Akademija Giuseppe nisti, nekaj udeležencev pa je poučeval še Benjamin eno najslavnejših v 18. stoletju, so namreč obiskovali Tartini si bo prizadevala postati uspešen partner pri Izmajlov. Več kot trideset mladih glasbenikov, veči- študenti iz vseh evropskih držav, maestrove pedago- razvoju mladih talentov in o njej bomo zagotovo še noma iz Rusije, pa tudi Armenije, Uzbekistana in ške metode pa so ohranile sloves veliko slišali.

Piše in foto · Nataša Fajon Tudi letošnji Kino pod zvezdami navdušil obiskovalce

Poletno dogajanje v Piranu so tudi letos pope- svojih številnih vlog. Z legendo slovenskega filma se strili filmski večeri pod zvezdami. Ves julij in avgust je pogovarjal Dušan Mrdakovič, v pogovoru pa sta je namreč potekal letošnji že tradicionalni Kino pod razkrila marsikatero zanimivost iz filmskega sveta. zvezdami, ki sta ga četrtič organizirala Župnija Pi- Uvodni projekciji so tako sledili še islandski ran in Društvo meščanov mesta Piran ob pomoči film Globina, španski Med volkovi, italijansko-fran- številnih lokalnih sponzorjev. coski Ime mi Li, indijski Okus po ljubezni, ameriška Prijeten ambient vrta Pastoralno kulturnega uspešnica Citizenfour, francoska drama Preteklost, centra Georgios, ki ob mraku dobi pravljično podo- britansko-ameriška zgodba o glasbeni legendi Mar- bo, je tudi tokrat privabil ljubitelje filma, prizorišče ley, filmsko potepanje pa je zaključila ruska drama pa je očaralo tudi gosta uvodnega filma To so gadi, Kako sem preživel to poletje. Demetra Bitenca, ki je v njem odigral eno izmed 23 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO POLETNI UTRINKI

Piše in foto · Nataša Fajon Mladi plesalci so v Piranu izpopolnjevali plesne korake V okviru letošnjega Poletne- nastopili na velikem odru Tartini- ga festivala Piran je v prostorih jevega trga in publiko očarali s pri- osnovne šole Cirila Kosmača Pi- dobljenim znanjem. ran pod okriljem Društva baletnih Na odru festivala so nastopili umetnikov Slovenije potekal med- tudi mladi profesionalni baletni narodni baletni in plesni seminar plesalci najmlajšega slovenske- Danc's Piran. Na njem je več kot ga baletnega ansambla “Mladega sedemdeset mladih plesalk in ple- slovenskega baleta”. Najbolj so salcev iz različnih držav, Slovenije, občinstvo prevzeli s predstavama Japonske, Madžarske, Nizozemske celovečernega baleta Carmen in in Avstrije, izpopolnjevalo svoje s premiero baleta za otroke Rat- znanje pod vodstvom priznanih tatouille, predstavili pa so se še z mednarodnih in domačih bale- baletoma Let's have a joke in Štiri tnih pedagogov. Udeleženci semi- poslednje pesmi. narja Danc's Piran 2015 so dvakrat

Pripovedovanje zgodb ob slikah Piše · Janez Mužič; foto · Zapik Smo prestolnica kamišibaja Piran je od 21. do 23. avgusta že tretje leto zapo- na kolesih, s katerim so se nekaj večerov pred festi- red gostil Festival kamišibaj gledališča. Z njim se je valom ustvarjalci potikali po Piranskih ulicah in tr- ponovno dokazal kot slovenska prestolnica te oblike gih ter mimoidoče nagovarjali s svojimi zgodbami, pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem šalami ali ugankami. odru. Mini gledališče ima korenine na Japonskem, Predstave so bile zanimive tako za staro kot za a danes pridobiva veljavo in se širi po vsem svetu. mlado. Najpomembnejši del so bile tekmovalne Na predstavah se namreč med občinstvom in izva- uprizoritve, ki so prikazale izbor najboljšega, kar jalcem ustvari posebna povezava, ki vznemirljivo je letos nastalo pri nas na področju te vrste gleda- poveže različne umetniške oblike v eno, predvsem lišča. Predstavili so se tudi najmlajših ustvarjalci iz pa ustvarja svojevrsten svet umetnosti in domišljije. Notranjske, Primorske in Bele krajine, sodelovali pa Organizator festivala je Društvo Zapik, ki vodi so še učenci lucijske osnovne šole s svojimi narisa- gibanje kamišibaja v Sloveniji. Z njim smo dobili še nimi zgodbami. Poleg slovenskih izvajalcev so se s eno zanimivo piransko dogajanje, ki se odvija v so- svojimi igrami predstavili še umetniki kamišibaja s delovanju z ZKD Karol Pahor Piran in ob finančni Komorskih otokov in iz Srbije. Občinstvo je lahko podpri Občine Piran ter Javnega sklada za kulturne spremljalo kar dve zgodbi iz piranske zgodovine: le- dejavnosti RS. Ob tem je razveseljivo, da prijetno gendo o svetem Juriju in zabavno zgodbo o figovem oživlja še zlasti vse prevečkrat prezrt Židovski trg. topu. Poleg tega je letos pozornost pritegnil še kamišibaj

Piše in foto · Nataša Fajon Druga izvedba Poletnega festivala Piran

Prvo polovico avgusta je tudi letos zaznamoval skupina Tine Rožanc, Ana Pandur Predin ob spre- Poletni festival Piran, ki je s šestnajstimi večeri glas- mljavi Vesne Zornik ter duet Gregor Luštek in Ro- be, plesa in baleta dodobra zadovoljil najrazličnejše sana Hribar. Občinstvo se je množično odzvalo tudi okuse in privabil številno občinstvo. na glasbene večere, za katere so poskrbeli Katarina Na festivalu so se v šestnajstih dneh širšemu Mala & band, Lili Žigo, Roberto Buljevič, Mario domačemu in tujemu občinstvu predstavili tako Petvar, Piero Pocceco & band, Primorski fantje, Pi- priznani umetniki kot tisti, ki so na začetku svo- halna godba Colma iz Avstrije, Big band Hrošči ter je poti. Poleg udeležencev plesnega seminarja ter Kvartet 7 plus. V okviru festivala so že tradicionalno Mladega slovenskega baleta so na odru zaplesali še okronali miss turizma Slovenije, premierno pa je Romana Fičur in Siniša Bukinac, Tijuana Križman bila predstavljena še glasbeno-gledališka predstava Hudernik, Prisca Zeisel in Urška Gutnik, Folklorna WiGi projecta z naslovom Steps. 24 POLETNI UTRINKI SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Piran idea Piše in foto · Janez Mužič

Dragan Sakan je postavil Piran na svetovni zemljevid kreativnosti

Piran se je tudi to poletje spo- festivalu opozoril tudi župan Peter mnil Dragana Sakana (1950-2010), Bossman in se za nadaljevanje očeto- velikega prijatelja mesta, ki je bil s vega dela zahvalil njegovemu sinu ter svojo agencijo New Moment New predsedniku festivala Žarku Sakanu. Ideas Company tudi ustanovitelj pi- Festival je potekal konec avgusta. ranskega festivala Idea Campus. Na Do sedaj se ga je udeležilo že več kot njegovo življenje in delo v Piranu 1.000 udeležencev. Na letošnjega so spominja skulptura, ki obuja njegov prišli iz 15 držav Srednje in vzhodne duh in naprej spodbuja kreativno Evrope, predavali pa so jim najbolj življenje v mestu. Postavljena je ob eminentni strokovnjaki iz veh po- morju pred gledališčem Tartini, kjer dročij kreativnega življenja. To, da se je rad zadrževal. ima tudi promocijski pomen, je po- To, da je prav on pripeljal mlade kazala razstava dosedanjih plakatov kreativce v Piran, je v svojem otvo- festivala, ki so jo odprli na ploščadi ritvenem nagovoru ob letošnjem pred gledališčem Tartini.

Šahovski spektakel na Tartinijevem trgu Piše in foto · Janez Mužič Piran je en dan živel s šahom Tartinijev trg je v nedeljo, 23. avgusta, gostil nost simultanke je bila, da sta se proti soigralcem veličasten šahovski dogodek, ki so ga organizatorji pomerili istočasno, tako da sta se v partijah izme- iz Šahovskega društva Piran in Šahovskega kluba njevali z vsako drugo potezo. Ljubljana označili za prvo večjo tovrstno šahovsko Poleg tega je bil na trgu postavljen velik vrtni prireditev pod milim nebom pri nas. Na popoldan- šah, na katerem so se lahko pomerili mimoidoči, in ski in večerni turnir z bogatim nagradnim skladom tudi sicer je z drugim pestrim dogajanjem turistič- je prišlo kar 70 igralcev, med njimi tudi več vele- ni Piran dan preživel s šahom. Mnogi domačini in mojstrov in mednarodnih mojstrov. Nastopili so turisti so zaradi atraktivnega dogajanja turnir spre- trenutno najboljši slovenski šahist Luka Lenič, vele- mljali s precejšnjo mero radovednosti. Za to, da se mojstra Matej Šebenik in Jure Borišek, iz sosednje je šah dogajal na prostem in da je izzvenel v veliko Hrvaške pa sta prišla nekdanji mladinski svetovni popularizacijo te igre, gredo organizatorjem vse po- prvak Ognjen Cvitan in velemojster Marin Bosiočič. hvale. Mnogi si želijo, da bi se dogodek še ponovil. S Ob precejšnjem zanimanju domačinov in tu- strani občine Piran imajo seveda vso podporo, kar je ristov so izvedli tudi simultanko, na kateri se je 35 ne nazadnje s prvo potezo v partiji Ognjen Cvitan – igralcev pomerilo z našima najboljšima mladima Vladko Brečevič pokazal tudi župan Peter Bossman. šahistkama Lauro Unuk in Ivano Hreščak. Poseb-

Piše in foto · Nataša Fajon Festival Sete Sois Sete Luas spodbuja kulturno izmenjavo med državami Piran je bil tudi letos eno izmed mest, ki so go- niziji. Festival poteka že 23., Občina Piran pa se mu stili mednarodni festival sredozemske glasbe Sete je pridružila pred tremi leti. Cilji festivala so med- Sois Sete Luas. Na dveh koncertih, 18. in 19. julija, kulturni dialog, mobilnost umetnikov in ustvarjanje so se na Tartinijevem trgu predstavile zasedbe s Sici- novih, izvirnih oblik umetnosti. lije, iz Portugalske in z Zelenortskih otokov. Festival, V tretjem letu gostovanja so se piranskemu ob- ki se v slovenskem prevodu imenuje Sedem sonc, činstvu predstavile tri zasedbe, skupina Lorimest s sedem lun, organizirajo kulturne mreže 33 mest v Sicilije, 7.luas.cordas.orkestra z Zelenortskih otokov 13 državah: v Braziliji, na Zelenortskih otokih, Hr- in portugalska zasedba Pe na terra. Oba večera je na vaškem, v Franciji, Grčiji, Izraelu, Italiji, Maroku, na Tartinijevem trgu odmevalo ploskanje navdušenih Portugalskem, v Romuniji, Sloveniji, Španiji in Tu- obiskovalcev, ki so festival očitno vzeli za svojega. 25 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

Mladi mojster Aljaž Dermastja Piše in foto · Janez Mužič Zopet imamo čevljarja Mesto Piran že kar nekaj let avtomobile navdušen mlad fant nima čevljarja, tako da je bil naj- odločil, da je namesto v kak BMW bližji v Luciji. Ta je pred leti zbolel, svoje prihranke raje vložil v stroje prenehal z obrtjo, tako da delavnica in drugo čevljarsko opremo za za- na Obali 111 v čakanju na novega gon delavnice. mojstra osem mesecev ni obrato- Mojster pa ne popravlja samo vala. Priložnost je zagrabil Aljaž čevljev, ampak tudi usnjeno kon- Dermastja iz Ljubljane in čevljarske fekcijo, pasove, torbe in drugo ga- storitve so v občini spet na voljo. lanterijo, zamenja zadrge, izdeluje V družini Dermastja je čevljar- copate ter brusi nože. Čeprav bi stvo sila star poklic, saj sta ga opra- rad, čevljev zaenkrat še ne izde- vljala že njegova ded in praded, pa luje, saj ima glede na to, da nima tudi 25-letni Aljaž se ga je izučil pri pomočnika, dovolj drugega dela. svojem očetu. Ker je v Ljubljani že Tako tudi pravi: »Hudo mi je, ker veliko ekspresnih čevljarskih po- včasih stranki ne morem česa nare- pravljalnic, je pogumno zagrabil diti do naslednjega dne. Sila rad bi izziv, da pride v Lucijo in začne in tudi druga naročila niso ovira za svojo obrtniško pot. »Rad sem tu to. Težava je, da kakega za popra- in zdaj ne bi šel nikamor drugam,« vilo potrebnega materiala tukaj ne pravi v s čevlji in drugimi usnjeni- dobim. Ponj moram v Ljubljano ali mi izdelki, ki potrebujejo popra- v Italijo, za kar pa potrebujem čas. vilo, natrpani delavnici. Ob tem je Vsekakor pa se rad potrudim, da tudi vesel, da se je kot za športne so stranke zadovoljne.«

Dobrodelnost priznanih piranskih gostilničarjev Piše in foto · Valentina Klemše, OZ RK Piran Novoletno darilo krajanom že v začetku veselega decembra Lastniki znane piranske Re- vel in Restavracijo 3 vdove. De- stavracije Pavel in Pavel 2 – dru- fibrilator bo na voljo za potrebe žina Pavla in Julijane Lovrečič – slehernega, ki bi ga potreboval, v letošnjem letu obeležujejo pol 24 ur na dan. stoletja uspešnega poslovanja. Da omenjena družina po- Lovrečičeva sta se zglasi- gosto daruje za humanitarne la na piranskem Rdečem križu namene, smo na Rdečem križu (OZ RKS) z izvirno, predvsem že vajeni. Ne le da je pogosto napa zelo plemenito idejo, da bi ob hranila lačne posameznike, tudi novem letu za svoje sokrajane donacije za različne bolnišnične podarila najnovejši avtomatski aparate ji nikakor niso bile in defibrilator, vreden 3.000 EUR. niso tuje. Namesto prepogosto brezglave- Za zaključek ponovno nasvet ga potrošniško usmerjenega ob- za pogum: najslabše, kar lahko darovanja za najbližje, prijatelje naredite, je, da ničesar ne na- in poslovne partnerje, ki smo se redite. Seveda imamo v mislih Pavel in Julijana Lovrečič pred svojo restavracijo z darilom – napravo AED mu pripravljeni podrediti v času (avtomatskim defibrilatorjem). uporabo pravkar pridobljenega božiča in novega leta, sta zakon- darila mestu s strani družine Lo- ca denar raje namenila za reše- domačinov in turistov, torej ne- ti, saj je uporaba zelo enostavna. vrečič. vanje življenj. pogrešljiv za turistično občino, Naprava bo v začetku de- V letu, ki prihaja, vam želi- Defibrilator »govori« slo- kot je naša. Naprava z govorom cembra nameščena na Prešerno- mo, da defibrilatorja sploh ne bi vensko in angleško ter je v taki vodi vsakogar, ki pomaga bolni- vo nabrežje v Piranu, na zunanji bilo treba uporabiti. Če pa že, naj kombinaciji pravšnji za potrebe ku, tako da nihče ne more zgreši- zid stavbe med Restavracijo Pa- bo to čim manjkrat. 26 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Razstava Tomosovih izvenkrmnih motorjev, ki so osvojili svet Piše in foto · Nataša Fajon Spomin na Umberta ne bo nikoli ugasnil Decembra bo minilo že leto dinamičnega človeka, ki je bil dni, odkar smo se poslovili od vedno nasmejan in zgovoren. S pedagoga, dirigenta, glasbenika, šalami, pripravljenimi v vsakem predvsem pa velikega človeka in trenutku, kot bi jih stresal iz ro- Pirančana, Umberta Radojko- kava, je ljudi rad spravljal v do- viča, ki je s svojim delom pustil bro voljo in smeh. Tudi Metod neizbrisen pečat v primorskem, ima nanj prelepe spomine. Naj- slovenskem ter nekdanjem ju- bolj se ga spominja po njegovi goslovanskem prostoru. predanosti, veliki ljubezni do Njegovo slovo ob koncu mi- glasbe. Vaje so imeli pod njego- nulega leta je užalostilo ves Pi- vim vodstvom na petek in sve- ran ter vse prijatelje in znance tek, pripravljali in trudili so se od drugod, ki so spomin nanj kar naprej, kar je v današnjem obujali skozi vse leto, tako da so času, kot sam opaža kot učitelj, mu namenili marsikatero prire- skorajda nepojmljivo. ditev. “Bil je skrajno zagnan, de- Pred poletjem se je njegov laven, zelo energičen, imel je učenec, hornist Metod Tomac, prave poglede na glasbo, stro- odločil organizirati koncert v kovnost je bila takrat na precej njegov spomin, tako kot so to drugačni ravni kot danes, am- počeli ob praznovanju njego- pak njegov odnos do glasbe, vega rojstnega dne in drugih lahko rekli, da so Bertu zaigrali njegovo taktirko beležil izjemne zvoka, trobil je bil zelo drago- obletnic. Tomac je namreč prve njegovi glasbeni vnuki. dosežke, tako na domačih kot cen. Kljub majhnosti piranske korake na svoji glasbeni poti Umberta je ravno glasba mednarodnih tekmovanjih. V glasbene šole je bil znan po uspešno osvajal ravno v Um- pripeljala v Piran, saj je davne- času svojega delovanja je pou- celotni nekdanji Jugoslaviji,” je bertovem spremstvu in v var- ga leta 1957 iz rodnega Pulja čeval mnoge mlade nadobudne- o častitljivem učitelju povedal nem zavetju njegove predanosti pripotoval na slovensko Obalo že, ki so svojo pot nadaljevali Tomac. glasbi to ni bilo težko. prav na povabilo Staneta Luzar- doma in v tujini. Tako je na pot Do zadnjega kotička zase- Na koncertu v Križnem ho- ja in Slavka Loboda, da bi sode- pospremil marsikaterega danes deni Križni hodnik je vsekakor dniku Minoritskega samostana loval pri takratni Mestni godbi. priznanega glasbenika. Njego- dokaz, da Berto še vedno živi v so nastopili priznani slovenski Leta 1981 je oblikoval nov se- vo dirigentsko delo je nadalje- spominu vseh nas, ki smo imeli glasbeniki iz Slovenske filhar- stav, ki se je imenoval Mladin- val Benjamin Makovec, od leta srečo, da smo ga poznali, njego- monije, SNG Opere in baleta ski pihalni orkester, vanj pa 2009 pa orkester vodi njegov va bogata zapuščina, kot so lju- Ljubljana, Orkestra Slovenske so se vključili učenci piranske učenec Iztok Babnik, ki je nago- bezen do glasbe, delavnost, ve- vojske ter ljubljanskega in ma- glasbene šole. Na piranski šoli voril občinstvo pred pričetkom selje do življenja in ljudi, pa bo riborskega konservatorija za je poučeval vse do upokojitve, koncerta. s prenašanjem na mlajše rodove glasbo in balet. Ker so bili med prav tako je dolgih dvajset let Berto, kot so mu rekli prija- živela večno. njimi tudi Metodovi učenci, bi vodil pihalni orkester, ki je pod telji, je veljal za energičnega in 27 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

Umetnost komunikacije Piše · dr. Marjeta Ritchie Kako izboljšati medsebojne odnose

Treba se je zavedati, da s čustvi ne reagiramo ko dosežemo, ko razumemo, da smo mi edini, na situacijo kot tako, ampak na pomen, ki smo ki usmerjamo svoje življenje in nadzorujemo ji ga pripisali. Ta je odvisen od naših vrednot, dogodke. izkušenj, ciljev … Če situaciji podelimo pozi- Kje so v resnici razlogi, da se ne slišimo? tiven pomen, doživljamo prijetne občutke in Ko sem bila še študentka, sem vodila klinično obratno. Če situaciji podelimo negativen po- psihološki intervju s pacientko, ki so ji posta- men, doživljamo neprijetna čustva. vili diagnozo depresija. Na vsako moje vpra- Kaj je pravzaprav čustvena reakcija? Za- šanje je pacientka odgovorila in nato čakala, mislite si, da zazvoni telefon, vi pa ste ravno da ji zastavim novo vprašanje. Ta intervju je pod prho. Z vso naglico stečete iz kopalnice, potekal kot odbijanje teniške žoge. Vprašanje da ulovite klic. Na drugi strani zaslišite nezna- – odgovor, vprašanje – odgovor. Bil je zelo ni glas, ki prodaja nek izdelek ali vas zaprosi površinski, saj ni posegel v srž problemov, ki za sodelovanje v telefonski anketi. Vi pa ste so jo pripeljali v slabo duševno stanje. Ko sem pričakovali klic ljubljene osebe! Razburjeni začela razmišljati o tem, kaj je vzrok, da najina Nič nas ne prizadene bolj, kot občutek, da in pretreseni bi najraje zabrisali telefon skozi komunikacija ni pripeljala do odkritja pro- nas ljudje, ki nam v življenju največ pomenijo, okno. To je emocionalna reakcija. Kognitivno blema, sem ugotovila, da nič ni bilo narobe z ne slišijo oziroma ne prepoznajo naših občutij jo lahko ocenimo tako: doživljamo občutek mojo tehniko vodenja psihološkega intervjuja. in želja. Potreba po medsebojni komunikaciji jeze, saj dogodek ni potekal v skladu z našimi Ugotovila sem, da se bolj ukvarjam s strokov- in izmenjavi občutij je prisotna vse življenje. željami. no platjo vodenja pogovora (ali sem “dober“ Nikoli namreč ne prerastemo potrebe po iz- Naj omenim še primer iz svoje prakse: k klinični psiholog) kot z vzpostavljanjem iskre- menjavi lastnega izkustvenega sveta z izku- meni je prišla mati petnajstletnice, zasvojene s nega stika s pacientko. Ta izkušnja me je nau- stvenim svetom druge osebe. Zato je med- prepovedanimi drogami in alkoholom. Hčer- čila, da je bistvo uspeha pristno zanimanje za sebojno razumevanje tako pomembno, saj je ko so policijski organi ujeli pri protizakonitih osebo, ne brezhibno izvajanje tehnike. Da pa kompas v dinamiki medčloveških odnosov. dejanjih. Mati je vse svoje moči usmerila v to, nas oseba zanima kot človek, ne kot predmet, Moje dolgoletne izkušnje pri delu na poda hčerko prepusti organom oblasti, zato je se moramo naučiti, kako iz stanja JAZ – ONO dročju klinične psihologinje potrjujejo ugoto- prekinila vsak kontakt z njo. Ni doumela, da preiti v stanje JAZ – TI. vitve raziskav, da največ težav v medsebojnem mora hčeri najprej prisluhniti, saj bo le tako Posluh za drugega je umetnost. Za to po- sporazumevanju izvira iz dejstva, da se prav- lahko prepoznala razloge, ki njeno hči vodijo v trebujemo empatijo, ki gradi mostove med zaprav "ne slišimo“. samouničevalne navade. Če bi bila opremljena ljudmi. Pasivna pozornost ne prinese rezul- Kolikokrat se zavemo, da prekinemo sogo- s temi informacijami, bi ji lahko zares poma- tatov. Kaj nas naredi netolerantne? Sprijazniti vornika, preden zares razumemo, kaj nam želi gala in jo prevzgojila. Ker se je preveč preda- se moramo z veliko ironijo razumevanja – mi sporočiti? Čeprav sebe dojemamo zelo indivi- la občutkom prizadetosti in razočaranja, pa sprejemamo druge le toliko, kolikor spreje- dualno, se moramo zavedati, da smo vpeti v temu ni bila kos. mamo sami sebe. Drug drugega lahko razu- mrežo odnosov, ki nas definirajo in nam nu- Če sogovornik kriči, ne slišimo besed ozi- memo šele, ko se naučimo prepoznavati lastne dijo potrebne mehanizme za naš obstoj. Naša roma vsebine sporočila, zaznamo le njegovo obrambne reakcije in odzive ter se zavežemo k občutja lahko definiramo le, ko jih podelimo z močno čustvo. S tem pa v nas izziva čustveno učenju in iskanju boljših načinov komunicira- ljudmi, ki so nam blizu in so nas v tistem tre- stanje jeze, strahu ali prizadetosti. V takih tre- nja. Naša naloga je oblikovanje osebne odgo- nutku pripravljeni poslušati. nutkih se je treba spomniti, da oseba v čustve- vornosti za ustvarjanje pravilnega, pozitivno Prehiter tempo vsakdanjega življenja nam ni stiski, ki je razburjena, jezna ali prizadeta, naravnanega odnosa do ljudi. otežuje kvalitetno sporazumevanje. Ko v mi- od nas potrebuje pozornost, posluh in prizna- Znanje je moč. Prepoznavanje čustev je krovalovni pečici grejemo obrok za kosilo, nje lastne vrednosti, kljub vsem svojim napa- najpomembnejši del nebesedne komunikacije. smo v mislih že pri naslednji dnevni obvezno- kam. Naše vrednostne sodbe o sogovorniko- Osredotočimo se na dejstvo, da z nekontroli- sti. Vse prevečkrat nam zmanjka časa za povem ravnanju morajo takrat "stopiti v ozadje". ranimi negativnimi občutki škodujemo sebi in zorno posvečanje sogovorniku, ne glede na to, Najslabša lastnost čustvene reakcije je v drugim. Uporabljajmo besede z zavedanjem, kako blizu smo si z osebo. tem, da je nalezljiva. Ko jeza preskoči od tiste- ne avtomatično, saj je kontrola za naše odzive Zakaj si torej ne vzamemo časa, da bi si ga, ki govori, k tistemu, ki posluša, se stopnju- le v nas. Le tako bomo gradili odnose, ki bodo prisluhnili? Raziskave povedo, da poslušanje, je, kar lahko vodi tudi do tega, da naredimo polni medsebojnega upoštevanja in spošto- ta umetnost komunikacije, ni tako enostavno. rez v komunikaciji – v nekem trenutku se od- vanja. Zato je vrlina učinkovitega poslušanja Za boljše razumevanje “Kako izboljšati maknemo ali osebo celo povsem izključimo iz najboljša možna pot medsebojnega učenja in medsebojne odnose” se bom osredotočila na svojega življenja, kot se je zgodilo v primeru osrečujočih stikov z drugimi ljudmi. pojme, kot so čustva, čustvena reakcija in po- matere, ki ni želela slišati ničesar več o svoji Naj povzamem: največje bogastvo leži v sluh za sočloveka. hčeri, kaj šele stopiti v kontakt z njo. naših odnosih in pravo bogastvo je sočutje, Čustva so duševni procesi, ki izražajo člo- Ko boste naslednjič priča prepiru dveh iskreno občutenje z drugo osebo. Varno in vekov vrednostni odnos do sveta in do samega oseb, ki se ne poslušata, bodite pozorni, na učinkovito izražanje občutkov je pomembna sebe. Prisotna so že pri rojstvu in se razvijajo kakšen način si eden ali drugi prizadeva imeti socialna spretnost, ki ima velik vpliv na kva- celo življenje. So zbirka spominov, telesnih ob- "zadnjo besedo." Prepir se lahko konča le, ko liteto našega življenja. Torej, bogatimo se tudi čutkov in misli, ki vplivajo drug na drugega. se ena od oseb odloči, da preneha. To pa lah- na takšen način! 28 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Pogovor z avtorico razstave Piše · Špela Pahor Fotografska razstava Nataše Fajon »V Istri ni nikoli dolgčas« Z Natašo Fajon se je pogo- tajle ali si te motive izbrala prav varjala Špela Pahor iz Mestne za razstavo v izolski knjižnici? knjižnice Izola, kjer je bila na Detajli so najpogostejši mo- ogled fotografska razstava. tiv mojih fotografij. Zdi se mi, Nataša, doma si iz Izole. Tu da velikokrat povedo več o ce- si končala osnovno in srednjo loti. Roke o človeku, list o dre- šolo, potem pa doštudirala vesu, okno o hiši … Spodbujajo psihologijo na Filozofski fa- domišljijo in miselni tok. kulteti v Ljubljani. Kako pa je Se motim ali si hotela vse to povezano s Piranom in prikazati, kako lahko življenje fotografijo? slavijo in praznujejo tudi cve- Moram popraviti, študija toča češnja, labodi v objemu, še nisem zaključila, par izpitov muca na dvorišču? me že dolgo ločuje od cilja. V Tako je. Ko se češnja odene Ljubljano sem odšla z osemnaj- v cvetove, praznuje pomlad, ži- stimi leti, tam več kot desetletje vali prav tako slavijo medseboj- delala v oglaševalski agenciji podeželskega načina življenja predstavljena, praznovanje. Pod no naklonjenost, muca … od saj Pristop, nato pa sem pred še- še vedno vztrajajo pri njegovem tem pojmom si poleg tistih obi- umazana muca z razstave pa je stimi leti spoznala bodočega ohranjanju, ki te odprtih rok čajnih praznikov, ki jih praznu- življenje slavila dobesedno, saj moža, ki se je takrat ravno nase- sprejmejo medse in s posebnim jemo vsi, predstavljam še mar- sem jo ujela po požaru, ki je lil v Piranu. Torej me je v Piran žarom v očeh pripovedujejo sikaj. Zato je rdeča nit razstave prizadel škver v Seči. Življenje pripeljala ljubezen. O povezavi zgodbe o svojih prednikih, mi- ta, da so vse fotografije nastale in nov začetek. Skušala sem pri- med psihologijo in fotografijo nulih časih, ti ponudijo doma na različnih praznikih v Istri, s kazati praznovanje z zelo različ- nisem nikoli razmišljala, mislim pridelano žlahtno kapljico in katerimi obujajo stare običaje nih zornih kotov. pa, da imata veliko skupnega. dobrote domačega ognjišča. in ohranjajo kulturno dedišči- Nekaj fotografij je s pra- Zanimanje za svet, ljudi, za po- Človek dobi občutek, da se je no tega področja. Sama najraje znikov v Piranu, druge so ujele drobnosti, posebnosti. Za ka- tam čas ustavil ali pa vsaj teče obeležujem najrazličnejše oble- dogajanje v zaledju. Lahko kšno globljo povezanost bi bila počasneje. tnice. Mož je kar dolgo le debe- poveš, katere vasi si obiska- najbrž potrebna samoanaliza, Za svojo prvo razstavo si lo gledal, ko sem mu skoraj vsak la in katerih praznikov si se psihologi pa smo znani po tem, izbrala praznično Istro. Rada mesec čestitala za kakšno. Zdaj udeležila? da veliko raje analiziramo druge praznuješ? Kateri so tvoji naj- se je že navadil, pa tudi staram Uf, veliko jih je bilo. Vse fo- kot sebe ... ljubši prazniki? se in kdaj na to celo pozabim ... tografije niso pristale na razsta- Kaj te v Piranu in na Praznično Istro sem izbra- Na razstavljenih fotografi- vi, ker bi jih bilo preveč. Poleg istrskem podeželju najbolj la, ker je tema letošnjih Dnevov jah si ujela bolj drobce, utrinke solinarskega praznika, na ka- pritegne? evropske kulturne dediščine, v s praznikov kot neko širšo sliko. terem fotografiram, odkar sem Piran je pač posebno meste- okviru katerih bo razstava tudi Si načrtno fotografirala take de- prišla v Piran, sem se z objekti- ce, tega nihče ne more zanikati. vom potepala še po slovenskem Nikoli nisem pomislila, da bom zaledju ter hrvaški Istri in obi- enkrat pristala med njegovimi skala Subotino v Buzetu, Legen- ozkimi, včasih utesnjenimi uli- dfest v Pićanu, Praznik vina in cami. Moram priznati, da mu česna v Novi vasi, Praznik olja pridih preteklosti, ki ga je moč in bledeža v Padni, Praznik oljk, čutiti skoraj na vsakem koraku, vina in rib v Izoli, ex-tempore daje tisti čar, zaradi katerega se v Grožnjanu, Festival obzidja v marsikdo zaljubi vanj. Piranu, praznik tartufov v Gra- Osebno mi je istrsko po- dinu, krajevne praznike v Abi- deželje bližje ravno zaradi tega tantih, Motovunu, Pazinu. Lah- pridiha. Zdi se mi namreč, da ko bi še dolgo naštevala ... tam ljudje še danes živijo v skla- Dokumentirala si tudi du z njim. Vsaj veliko bolj kot glasbene dogodke. Imaš rada v mestih. Stare, kamnite hiše, glasbo in kako je tvoje življe- katerih zidovi skrbno čuvajo nje povezano z glasbo? številne spomine na drugačne V mojem življenju je igrala čase, prijazni ljudje, ki kljub veliko vlogo. Mislim, da jo pri moderni nenaklonjenosti do vseh nas, le da se eni bolj, drugi 29 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI manj zavedamo njene prisotno- sti. Zame je predstavljala tisti skriti, intimni svet, kjer sem bila vedno na varnem. Brez nje bi veliko težje odraščala, vztra- jala in trmarila v odločilnih tre- nutkih, gotovo bi naredila tudi več neumnosti, kot sem jih ... Glede na to, da sem poroče- na z glasbenikom, bi lahko rekli, da mi je prinesla celo ljubezen. Ne vem, zakaj nikomur še ni pa- dlo na pamet, da jo vključi med nasvete za zdravo življenje. Vsaj toliko, če ne še bolj, je pomembna kot vsakodnevna telovadba, zdrava prehrana in podobno, pa še ne redi in ne terja napora. Fotografirala si tudi ljudi pri delu: kovača pri nakovalu, ženske pri pletenju nogavic, ribiča pri šivanju mrež. So bili ti ljudje le del prazničnega dogajanja, kjer so prikazali svoje veščine kot turistično in folklorno zanimivost? Ali so glavi. Si ujela njeno pripoved? Na eni od fotografij je raz- bi bila v Piranu. Da se ne bi več- morda ta opravila še vedno Kje se je to dogajalo? pelo s Križanim. Kaj ti pomeni? na vojna med krajema ponovno del njihovega vsakdanjega Pripovedovanja pravljic sem Razpelo je povezano z mno- zaostrila ... življenja? se udeležila v okviru festivala gimi prazniki, ki so jih slavili Kaj pa, če bo hotel kateri Prikazi starih opravil so bili legend, ljudskih zgodb in mi- nekoč in jih slavijo še danes. od obiskovalcev kupiti kakšno večinoma del prazničnega pro- tov Istre v čudovitem mestecu Nekateri križi zaradi svoje este- fotografijo? grama, na srečo pa sem spoznala Pićan na Hrvaškem. Legendfest tike pritegnejo mojo pozornost Lahko se zmenimo za po- in fotografirala tudi nekaj ljudi, organizirajo že deseto leto, na in pristanejo na fotografiji. Raz- pust na količino ... Vabim bo- ki podobna dela še vedno opra- njem pa skozi predstave prika- pelo na razstavi pa se je dobro doče kupce, da se množično vljajo na tradicionalni način ter žejo zgodbe o štrigah in štrigo- zlilo v kompozicijo z Rambom oglasijo prek e-maila, na naslov svoje znanje prenašajo na mlajši nih, zmajih, velikanih in drugih Amadeusom in Chrisom Ja- [email protected]. rod. Upam, da to ne zamre. Če pravljičnih bitjih. Zgodba, ki jo ggerjem. Interpretacija je pre- Nataša, ti tudi pišeš za se vsaj ena od mnogih napovedi je pripovedovalo dekle s klobu- puščena gledalcu. različne časopise. Lahko črnih scenarijev uresniči, nam kom, je govorila o dveh bratih, Nekatere fotografije so ugibam, da je tvoja najljubša bodo marsikatere stare veščine hudobnem in dobrem, ki sta se črno-bele, večina je barvnih. tema Istra? še kako prav prišle. borila za nasledstvo. Kot se za Si se načrtno tako odločila in Vedno rada pišem o stvareh, Prikazala si tudi družabne pravljico spodobi, je dobro pre- zakaj? ki me pritegnejo. Pritegnejo pa igre, kot so karte in mora. magalo zlo. V pripoved je Maja Črno-bele fotografije imam me zelo različne zgodbe. Če so Lahko poveš kaj o tem? vključila tudi občinstvo in za najraje. Barve so zvite, veliko- le pozitivne. Obrabljena fraza, Raje opazujem kot igram. V vlogo sivega volka izbrala moje- krat te "okrog prinesejo", hitro vem, a če bo tale intervju pre- otroštvu in mladosti so bile te ga moža. Vsi smo se smejali, ko zavedejo. Barvna fotografija je dolg, ga ne bo nihče prebral ... igre stalnica preživljanja proste- je moral vsakih nekaj minut na bolj zasičena, zato lahko gledal- Kako pa se bo nadaljevala ga časa, a sem bila vedno preveč vse štiri in ponuditi hrbet raz- cu veliko stvari uide. Pri črno- Avantura v zaledju Istre? občutljiva na povišane glasove, ličnim jezdecem. -beli pa igra svetlobe in senc Težko rečem. Naš "band" je ko je kdo naredil napačno po- Na nekaterih fotografijah motiv tako poudari, da opazimo razpadel zaradi Igorjevih (Igor tezo, tako da sem se jim, če je pa so prikazani kar arhitek- več podrobnosti. Ker so se take Bizjan) zdravstvenih težav, vo- le bilo mogoče, izognila. Moro turni detajli. Tako je ob stare fotografije delale v preteklosti, žnja po vaških strminah pa je giapponese pa sem rada igrala. škure postavljen rdeč cvet … pa nosijo s seboj tudi občutek tudi uničila »auspuh« našega Ker sem jo odlično obvladala in Praznujejo tudi hiše? nostalgije in hrepenenja, kar avantur-mobila. Izpušna cev je vedno zmagovala. Ko fotografiram stare hiše, nehote vzbuja neko simpatijo. zamenljiva, novega člana pa še Baletko si ujela v trenutku, mi v oči najprej padejo okna. Izbrala si tudi kar velik nismo uspeli najti, ker je Igor ko je naredila obrat v zraku. Skoraj vsaka hiša ima svoja, format. To je gotovo povezano zaradi svojih edinstvenih la- Kako ti je to uspelo? drugačna od drugih hiš. Neka- z velikimi stroški. Načrtuješ še stnosti zelo težko nadomestljiv. Hvala za to vprašanje. Do- tera so tako posebna, da v njih kakšno razstavo v prihodno- Nataša, hvala za pogovor kazuje namreč, da fotografija vidim neko simboliko. Na tej sti? in čudovito razstavo. Naj ji ponuja različne interpretacije, fotografiji so škure zaprte, na- Večje je boljše ali kako že sledi še veliko drugih! kar je bil tudi njen namen. nje je pribita deska, poleg njih pravijo ... Strošek ni bil zane- Iskrena hvala za povabilo. Ob vodnjaku sredi vasi je pa cveti vrtnica. Morda čaka, da marljiv, a za kavo in cigarete je zbrana gruča ljudi, ki pozorno jih nekdo odpre. Šele potem bo v družinskem proračunu menda poslušajo dekle s klobukom na praznovala ... še ostalo. Naslednja razstava naj 30 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

1965–2015 Pišejo · Duša Krnel Umek, Tatjana Lesják Klun, Vojka Štular; foto · Olga Černe 50. obletnica prvih maturantov Gimnazije Piran

Pisalo se je leto 1961, ko smo v prvi letnik dislocirane- ga oddelka Gimnazije Koper vstopili kot prva generacija bodoče slovenske Gimnazije Piran. Prostore je gimnazija dobila v stari Ribiški šoli v neposredni bližini Križnega ho- dnika Minoritskega samostana v Piranu. Že v naslednjem letu smo se preselili v prostore nekdanje Srednje pomorske šole, nad današnji akvarij. V šolskem letu 1963/64 je Gimnazija Piran postala sa- mostojna srednja šola, ki so jo republiške šolske oblasti leta 1966 verificirale. Ali je to pomembno ali ne, takrat nismo vedeli. Danes, po 50 letih, se stvari kažejo drugače, zlasti glede kulturnega, izobraže- valnega in narodnostnega pomena. Gimnazija Piran je v svojem okolju pustila dovolj pomemben razvojni pečat. Na fotografiji (od leve proti desni): Borut Kolšek, Duša Krnel Umek, Magda Klobas Volk, Vlado Kavšek, Tatjana Lesják Klun, Njeni maturanti so uspešno Tatjana Rodica Dumas, Tita Polak Kuželj, Ivan Žigon, Vojka Semolič Štular, Julija Del Giusto, Danica Flisek, Franci Brezovec, pridobivali akademske nazi- Tatjana Sotlar, Silva Lapajne Petretič, Žare Guzej, Matija Štular, Stane Černe, sedi razredničarka Karmen Furlan. ve, se razvijali v strokovnjake na različnih področjih in s svojim delom prispevali h go- vse do republiškega nivoja, so si izbrali zelo različne poklice. vnovič ustanovljena Gimnazi- spodarskemu, kulturnemu in sodelovali nadarjeni športni- Med nami sta dve doktorici ja Piran, ki je danes skupaj s znanstvenemu razvoju okolja, ki, radi smo obiskovali ple- znanosti, dva doktorja me- Srednjo pomorsko in elektro in sicer v lokalnem, republi- sne vaje in še mnogo drugega. dicine – kirurg in kardiolog, šolo prerasla v šolski center. škem in svetovnem merilu. 14-dnevni maturantski izlet dva univerzitetna diplomi- Upamo, da se zgodovina z uki- Postopoma so profesorji po nekdanji Jugoslaviji smo rana inženirja gradbeništva, nitvijo gimnazije ne bo nikoli in dijaki dvignili raven izo- financirali pretežno sami, z iz- nekaj osnovnošolskih in sre- več ponovila. braževalnega in pedagoškega kupičkom od dela na različnih dnješolskih učiteljic, pravnik, Nikoli ne bomo pozabili življenja, da je gimnazija po- delovnih akcijah. predavateljica in lektorica na ravnateljev prof. Petra Martin- stala primerljiva s podobnimi Gimnazija Piran je bila do- dveh fakultetah, diplomirana ca, prof. Božidarja Jevševarja ustanovami in nekatere celo bra šola! bibliotekarka, defektologinja in vseh profesorjev, ki so nas presegla. Maja 1965 smo pred matu- in komercialistka. učili, bodrili in s svojim pozi- Številne obšolske dejav- ritetno in verifikacijsko komi- Gimnazije, ki smo jo obi- tivnim življenjskim zgledom nosti so se presenetljivo pe- sijo, ki ji je predsedoval prof. skovali, danes ni več. Z uved- pripravljali na prve samostoj- stro razvijale. Proslave ob 8. dr. Ferdo Gestrin iz Filozofske bo usmerjenega izobraževanja ne korake in odločitve. februarju so potekale tudi v fakultete v Ljubljani, opravlja- so leta 1984 ukinili gimnazije, Tokrat smo se zbrali ob 50. Tartinijevem gledališču, pro- li in opravili maturo. Dvajset tudi piransko. Piran je bil oro- obletnici mature, ki smo jo dukcije v glasbeni šoli, potekal nas je bilo in podali smo se pan in z njim mi vsi, ki smo praznovali skupaj z razredni- je fakultativni pouk latinščine, na študijsko in poklicno pot. jo obiskovali. Obliž na nikoli čarko, prof. Karmen Furlan. na rokometnih tekmovanjih, Maturanti te generacije smo zaceljeno rano je bila leta 1993 31 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

80. rojstni dan priljubljene upokojene piranske učiteljice Piše · Karmen Kodarin, Mestna knjižnica Piran; foto · arhiv Mestne knjižnice Piran Srečanje s Tončko Senčar Ob občinskem prazniku društva Meščani Pirana. smo v Mestni knjižnici Pi- Zavest o pomenu turizma ran pripravili letošnje drugo za razvoj občine vodi njene srečanje v sklopu prireditev dejavnosti tudi na tem po- Srečanja v Piranu/Incontri dročju. S celostno izkušnjo in a Pirano, ki jih od leta 2007 vključevanjem lokalnih po- izvajamo z željo, da bi naši sebnosti se skupaj z družino obiskovalci ob prijetnem dru- trudi za stalni dvig kakovosti ženju spoznavali krajane, ki turističnih storitev. Zadnja pomembno oblikujejo in bo- leta si zelo prizadeva za oži- gatijo lokalno skupnost. vitev piranskega svetilnika na Naša gostja je bila spo- Punti. štovana občanka Antonija Med njene zanimive nalo- Senčar, ki je letos praznovala ge sodi tudi medgeneracijsko osemdeseti rojstni dan. Ob tej povezovanje: z obujanjem spo- priložnosti jo je družina obda- minov na šolo nekoč učencem, rila s knjižico njenih kratkih dijakom in študentom odkriva zgodb – spominskih utrinkov in posreduje izkušnje iz prena taboriščna leta z naslovom teklosti, ki jih želi ohraniti in Svilena oblekica. V pogovoru kot vrednote prenesti v priho- s Ksenijo Petaros Kmetec nam dnost. je pripovedovala o življenju in Leta 2011 je sodelovala na izkušnjah slovenskih izgnan- prireditvi Mestne knjižnice cev, o pomenu pripovedovanja Piran "Spomini na ukradeno zgodb in aktivnostih za ohra- otroštvo", leta 2014 pri do- njanje piranske kulturne dedi- kumentarnem filmu "Piran, ščine. luč na koncu vedute" iz serije Tončka Senčar, z dekliškim Obrazi z Jadrana. Leta 2015 je priimkom Glogovšek, je bila soustvarjala projekt OŠ Ciri- rojena 4. julija 1935 v kmečki la Kosmača iz Pirana "Druga družini v vasi Zgornji Obrež svetovna vojna: naša skupna pri Artičah blizu Brežic. V zgodovina", ki je prejel nacio- družini so bili trije otroci, po- nalno nagrado "zlati kabel" za leg Tončke še dva brata. Ko kakovostno opravljeno delo na je bila stara šest let, so Nem- področju mednarodnih sode- ci družino odpeljali v delov- lovalnih projektov na daljavo, na taborišča v Šlezijo, kjer je ki se izvajajo v okviru akcije preživela štiri leta. Po končani kot prostovoljka: vodila je ob- šljevala. Ko je postala babica, eTwinning. vojni so se vrnili domov. Imela činski odbor Društva prijate- jih je pripovedovala vnukom, Številnim generacijam je deset let in začela je hoditi ljev mladine, bila predsednica danes jih pripoveduje na raz- poznana in priljubljena upo- v drugi razred osnovne šole. Rdečega križa, vzpostavila je ličnih prireditvah. Leta 2011 kojena piranska učiteljica, ki Razrede je preskakovala in v več desetletij trajajoče sodelo- je v avstrijskem St. Pöltnu pri s svojo vedrino, resnicoljub- devetih letih končala osnovno vanje s slovenskim društvom Dunaju pred navdušenim ob- nostjo, zanesljivostjo in or- šolo, nižjo gimnazijo in učite- Drava iz Augsburga. Za svoje činstvom nastopila na med- ganizacijskimi sposobnostmi ljišče v Novem mestu. delovanje je prejela številna narodnem festivalu pripove- očara vsakogar, je tudi ena Leta 1954 je prišla v Piran, priznanja in odlikovanja. dovalcev zgodb, ki ga že vrsto redkih slovenskih izgnank, ki kjer si je ustvarila družino in Že v Dnevnem domu je let organizira avstrijski pisatelj je z vnukom obiskala vsa štiri rodila dva otroka, Gorazda začela s pripovedovanjem Folke Tegetthoff. taborišča na Poljskem, kjer je in Polono. Najprej je osem let pravljic, ki so se ji zdele po- Ukvarja se še z mnogimi preživela vojno. poučevala v Zavodu za korek- membne za razvoj otrokovih stvarmi: piše pesmi in spomi- Tončka živi v mestu, za cijo sluha in govora, potem je čustev, kot pomoč pri prema- ne na življenje v taboriščih, katerega pravi, da ji bije srce. bila tri leta upravnica piran- govanju bralnih težav in spod- organizira izlete, bila je ak- Ker diši po morju in tradiciji. skega vrtca, nato pa petindvaj- buda za učenje. Pripovedovala tivna pri Združenju borcev za Tončka živi v srcih ljudi, ki jih set let učiteljica podaljšanega je pravljice o Cefizlju, o Jakcu vrednote NOB, je predsednica srečuje na svojih poteh. Ker bivanja v Dnevnem domu v in Mihcu, Črni roki, pa tudi krajevnega odbora Društva žari človečnost. Piranu. Ob delu je bila aktivna take, ki si jih je sproti izmi- izgnancev Slovenije in članica 32 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Iz dnevnika prostovoljke Piše · Nina Ribarič, prostovoljka RK Piran Misel dneva: humanost in hvaležnost migranta do migranta, pregledujemo, obvezujemo rane in lajšamo bolečine. Ko podrobneje vidim njihovo zdravstveno stanje, se začnem spraševati, kako bo ekipa petih prostovoljnih bolničarjev RK rešila toliko ljudi. Vendar so pomoči po- trebni ljudje situacijo racionalizirali in za žulje, odrgnine in manjše rane niso iskali pomoči. Nekateri so si dobro pomagali med seboj. Tako minevajo ure, vmes smo poleg vsega dela v šotorišču tri sinove peljali k materi v bolnišnico v Brežice, pregledali stanje ljudi na meji v Rigoncah in odslovi- li veliko namišljenih bolnikov, ki so želeli z lažjo priti prej na vlak, ki pelje v Avstrijo. Oči smo zatisnili le za 40 minut, ko nas je zbudil klic, da prihaja novih 1500 ljudi. Spanec smo premagovali s humor- jem, obilnimi količinami kave in vnetim Begunska kriza je trenutno najbolj so name naredili izjemen prvi vtis. Takoj delom. Nismo se ustavili, dokler ni prišla aktualna tema v naši državi in EU. Z zelo zatem me je preplavil val adrenalina, ki ni druga ekipa bolničarjev RK in nas zame- velikim zanimanjem jo spremljajo tudi popustil niti takrat, ko se je naša 18-urna njala. drugod po svetu. Še pred nekaj več kot izmena končala. Po poti nazaj sem razmišljala o kaotič- pol leta je bila večina mojih zanimanj pre- Če jo na hitro opišem: nem stanju, ki tam vlada. O ljudeh, ki so pletena z zaključno maturo in mladostno Start izpred humanitarnega skladišča takšni, kot povsod – dobri in slabi, in kako brezskrbnostjo, zato se mi je vse to zdelo Rdečega križa Piran. V izposojenem ga- srečni smo lahko, da imamo, kar imamo. nekako neosebno in daleč. Sicer sem sle- silskem kombiju, nabitem s hrano, vodo, Zaključni misli dneva sta bili: HUMA- dila novicam na spletnih portalih, vendar sanitetnim materialom, higienskimi pri- NOST in HVALEŽNOST. je bilo vse videno podobno občutku neke pomočki in ostalo najnujnejšo pomočjo, Medtem ko to pišem, mi skoraj nepre- nove filmske uspešnice, ki jo doživiš nese vozimo proti Dobovi. kinjeno zvoni telefon. Prostovoljni bolni- kako "v oblakih". 7-mestna števila ljudi, ki Izmena se je začela, bolničarji prosto- čarji Območnega združenja Rdečega križa bežijo v upanju na boljše življenje, revšči- voljci pomagamo ostalim prostovoljcem Piran v sodelovanju s podobno ekipo prve na, lakota in vojna so bili zame nepoznani razdeliti hrano, vse delamo čim bolj avto- pomoči iz Kopra znova skupaj odhajamo pojmi. In lahko bi trdila, da so še vedno. V matizirano. V kriznem centru je namreč na teren. Tokrat na 12-urno nočno izme- 45 urah dela na terenu sem občutila le del približno 2500 ljudi. Nas ne zanima, ali no v Vrhniko. Rada bi poudarila, da je bilo njihovega novega vsakdanjika. so med njimi pravi begunci, ki bežijo od to pričevanje moja osebna izkušnja. Go- Streznitev je bila takojšnja. Ob priho- vojne, ali ekonomski migranti. Delamo po vorim le v svojem imenu. In da mi brez du v Dobovo sem osupla stala pred mno- načelih Rdečega križa, nepristranskost je tako dobre ekipe enotnih, nesebičnih in žico več tisoč ljudi, vonj po zažgani pla- v takih razmerah na prvem mestu. spoštovanja vrednih sodelavcev – kolegov stiki in prizori neizmerne žalosti in bede V spremstvu policistov tečemo od prostovoljcev prve pomoči ne bi uspelo.

Vesele praznike in srečno 2016! 040 942 932 [email protected] Šolska ulica 16, 6320 Portorož 33 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

Številni mednarodni klubski pokali in druga tekmovanja Piše · Janez Mužič; foto · Janez Mužič in Vladimir Assejev Za športnimi ribiči je pestro poletje

Piranski športni ribiči so v zadnjih mesecih veliko tekmovali. Tako so izvedli tudi 16. Pokal RPD Piran in 19. Pokal Oradele. Pokal RPD Piran, ki ga tradicionalno pripravijo ob piranskem občinskem prazniku, je bil 11. oktobra in se ga je udeležilo 12 ekip oziroma 24 tekmovalcev iz 9 društev. Da so imeli zaradi slabega vremena ri- biči težke pogoje, se je pokazalo tudi pri tehtanju ulova na terasi Delikatese na Zelenjavnem trgu. Zmagovalec letošnjega pokala je bil RD Menola iz Izole. RPD Piran je 3. oktobra iz- peljal še odprto mednarodno prvenstvo Primorske v podvodnem ribolovu, ki je je štelo za tretji in zaključni krog dr- žavnega prvenstva Slovenije za leto 2015. Udeležilo se ga je 11 tekmovalcev. Ob tehtanju rib čjo, ki ji je tehtnica pokazala 318 Nemško društvo je 3. oktobra Pred tem je bil 6. junija Piran- so tekmovalci pred piranskim g, pa Sergio Gelleni iz Milj. ob velikih prizadevanjih pred- ski zaliv prizorišče medsebojnega Akvarijem za slab ulov krivili »Kot vedno so poleg naših sednika Arbuna in prijatelja pi- obračuna športnih ribičev RD močno deževje pred tekmo. Z iz- ribičev prav radi prišli prijatelji ranskih ribičev Tonija Fellnerja Oradela. Na njem sta se že peto jemo številnih ugorjev so ujeli le iz Italije, Nemčije, Avstrije, Hr- izpeljalo svojo prvo tovrstno leto zapored pomerili ekipi nji- nekaj cipljev, brancinov, volpin, vaške in Črne gore. Še zlasti smo tekmo pri nas. Pri tem so ga z hovih članov iz Pirana in tistih, kavalov in škarpen. Zmagal je veseli, da sta tu kluba iz Avstrije navdušenjem in s pomočjo pri ki so prav tako njihovi člani, a Sašo Moškon iz RČD Porporel- in Nemčije, ki sta v teh državah organizaciji podprli v vseh ri- prihajajo iz notranjosti Slovenije. la, drugi je bil Tomaž Cepek iz edina registrirana za morski ri- biških društvih na Obali. Tek- Tekmo, ki je znana kot Primorci : Trtitona, tretji pa Dušan Krajnik bolov, in da imamo tri ženske movanja se je udeležilo 36 tek- Celinci, so tokrat dobili Primorci, iz RPD Piran. Ker je bila to za- ekipe ter še dve mešani,« je bil movalcev iz Nemčije, Avstrije tako da ti po dosedanjih spopa- ključna tekma v podvodnem ri- vesel predsednik Oradele Bran- in Slovenije. Kot se za pokal dih vodijo s 3 : 2. bolovu za letos, so po njej razgla- ko Černac. Po mnenju mnogih Arbun spodobi, so riboni šteli Med zadnjimi piranskimi ri- sili letošnjega državnega prvaka. je pokal eno največjih in najbolj več kot druge ribe in z njihovim bičijami vsekakor ne moremo To je bil Sašo Moškon. Drugi je družabnih ribiških tekmovanj ulovom so bili vsi zadovoljni. To mimo septembrskega druženja in bil Robert Podgoršek iz RPD Pi- na Jadranu, za kar gredo orga- je pokazala tudi dobra volja na priložnostne tekme v trnkarjenju ran, tretji pa Tadej Špeh iz RČD nizatorju vse pohvale. Kot se je razglasitvi rezultatov, podelitvi iz zasidranega čolna v spomin na Porporella. pokazalo letos, z najrazličnejši- številnih nagrad in na druženju Umberta Radojkoviča. Maestra Sila množičen je bil 7. nomi oblikami sponzorstva to ceni v piranski restavraciji Delikate- Radojkoviča, med prijatelji Ber- vembra Pokal Oradele. V Pi- tudi primorsko gospodarstvo. sa. Zabava seveda ni minila brez ta, ki je umrl konec lanskega leta, ran je prišlo 37 ekip oziroma Ker športni ribolov postaja ena z bavarskimi dobrotami oblože- pozna ves Piran. Med drugim je 74 tekmovalcev, kar se zgodi le od pomembnih oblik piran- nih miz. bil zagret in uspešen športni ribič na redkih tekmovanjih. Ekipno ske turistične ponudbe, ga rada Zmagala je ekipa RD Solinar ter soustanovitelj piranskega RD sta zmagala domačina Milorad podpira Občina Piran. Tako se Strunjan, v kateri sta bila Beno Oradela. Ribiškega tekmovanja v Škrokov in Denis Loboda iz RD ribičem z veseljem pridruži tudi Martinčič in Darko Kranjc. njegov spomin se je udeležilo 31 Oradela, druga sta bila Bruno vedno hudomušno razpoloženi Druga sta bila Denis Loboda in tekmovalcev iz RD Oradela, RPD Steffe in Sergio Gelleni iz SPSD župan Peter Bossman. Letos mu Milorad Škrokov iz ekipe RD Piran in ŠRD Mainar Kranj, pa BN Marinaresca Muggia, tretja to ni uspelo, saj je bil ob svo- Oradela Piran 1, tretja pa Vinko tudi Bertova hčerka Radojka Ra- pa Damjan Vrhovnik in Andrej ji okrogli obletnici na obisku v Mojškerc in Tomaž Rus iz ekipe dojkovič ter njegovi vnuki in vnu- Kristan iz ŠRD KIT Kranj. Na Gani. PLK Koper 2. Najtežjega ribo- kinje. Zmagal je Marko Oblak pred pokalu najbolje točkovanih ora- Odmevna je bila tudi medna je ujel Denis Patrčec iz RPD Vesno Perez in Tomažem Kogov- del je bilo le za vzorec. Največ jih narodna tekma za pokal ribiške- Piran. Tehtnica mu je pokazala škom. Slednji je tudi ujel najtežjo je ujel Milorad Škrokov, najve- ga društva Arbun iz Münchna. 250 g. ribo – 1.072-gramskega brancina. 34 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Delfini Piše · Nina Uratarič; foto · Ana Hace in Tjaša Obrulek Uspešno raziskovalno poletje društva Morigenos

V letošnjem juniju se je pri- ki so se jih udeležili prostovoljke tudi program desetdnevne pole- nista ustavila ne vročinski val čelo sodelovanje med društvom in prostovoljci iz Združenih dr- tne raziskovalne šole, ki je namene dež. Zabeležili smo kar 52 Morigenos in inštitutom Earth- žav Amerike, Avstralije, Velike njena predvsem udeležencem iz opažanj delfinov, videli pa smo watch – v okviru programa Britanije in Nemčije. Udeležence Slovenije in jadranske regije in tudi morske želve in raže. Slabo Tracking Dolphins in the Adri- iz tujine so lepote mesta Piran je zasnovana kot usposabljanje vreme smo izkoristili za analize atic Sea (http://eu.earthwatch. resnično očarale, navdušili pa na področju morskih sesalcev, posnetih fotografij in vnašanje org/expeditions/tracking- so jih tudi gostoljubnost doma- znanosti in varstvene biologije podatkov s terena, kar je prav -dolphins-in-the-adriatic-sea) činov, pestrost ponudbe in naza mlade. tako pomembno za kakovostno smo v Piranu izvedli pet deset- sploh prijetno vzdušje. Vsi udeleženci so bili izje- raziskovalno delo. dnevnih raziskovalnih odprav, Poleg tega je dvakrat potekal mno motivirani za delo in jih

V oblačilih prvih portoroških turistov Piše in foto · Janez Mužič Pet let Rosa Klementine

Ob petletnici delovanja Dru- Po besedah predsednika dru- štva za ohranjanje kulturne de- štva Mateja Peljhana imajo 13 čla- diščine oblačil Portorož Rosa nov, od katerih jih ima nekaj po Klementina, ki so jo konec avgu- več oblačil. »Gre za replike oblek sta obeležili v parku hotela Kem- iz tistega obdobja, ki se nahajajo pinski Palace, je Irena Dolinšek v muzejih. Vsako prilagodimo povedala: »Ob 100-letnici Pala- željam in meram člana, način cea so leta 2010 prvi člani našega njihove izdelave pa je drugačen, društva pred tem hotelom s svoji- kot je sicer današnji. Delamo za mi oblačili spontano pokazali že- društvo, ljubiteljsko, to nam je v ljo, da bi lahko pogosteje obujali velik izziv,« pravi krojaški moj- spomin na čas Avstro-Ogrske, saj ster Peljhan. je tudi to naša zgodovina. Takrat Društvo je vse bolj prepo- za to še ni bilo toliko posluha kot znavno po Sloveniji in v tujini. Še danes, zato se lahko prvim čla- roznega Portoroža, ki ostaja v le- oblačenja. Skupina se je nedavno zlasti so zanimivi za tuje turiste nicam in članom društva zahva- pem spominu.« predstavila na milanskem Expu. in vabijo jih na vse več prireditev. limo za pogum. Časi so se spre- Članom društva sta se v Sodelovanja je bil vesel tudi žu- Na teh gostovanjih tudi pripove- menili, društvo deluje s pomočjo parku pridružila še dva para v pan Peter Bossman, ki seveda ni dujejo zgodbe in opisujejo nava- Občine Piran in sodeluje z vsemi, srednjeveških oblekah iz časov manjkal na prireditvi v parku ho- de takratnega časa. Sicer pa vabi- ki si to želijo. Kamor koli nas po- Giuseppeja Tartinija. Tudi v Sku- tela. Pirančani so namreč z obu- jo še zlasti mlade, ki jih zanimata vabijo, pa naj bo to v Portorož, pnosti Italijanov Piran namreč 11 janjem kulturne dediščine oblačil moda in društvo Rosa Klementi- Piran, Ljubljano ali kam drugam, članov podobno goji spomin na ob podpori občine našli lepo prina, da se jim pridružijo prinesemo košček tistega glamu- še starejšo, srednjeveško kulturo ložnost za turistično promocijo. 35 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

Medgeneracijska prireditev Piše · Nives Vogrič, prostovoljka Dan starejših občanov

Oktober je mesec različnih ak- sta napisala himno našemu dru- tivnosti, lahko rečemo. Pri Društvu štvu, ki jo je prvič zapel moški pev- upokojencev vsako leto posvečamo ski zbor Pergola. To je bil izjemen posebno pozornost starejšim obča- dogodek in bili smo počaščeni nad nom. Letos smo že sedmo leto izpe- tako pozornostjo. ljali Dan starejših občanov, ki smo Prireditvi je prisostvovala pod- ga vključili tudi v okvir praznovanja županja Meira Hot, ki je pozdravila tedna občine Piran. Tokrat so mor- prisotne in povedala nekaj spodbu- da imeli prednost Pirančani, saj jim dnih besed o delu našega društva. je bila prireditev v gledališču Tartini Med gosti je bil tudi Marjan Pavlič, najbolj približana. predsednik DU Izola, drugi vablje- Prireditev, ki je potekala v četr- ni so se opravičili. tek, 22. oktobra, je povezala mlade Prireditev smo izpeljali s pod- in stare, namenjena pa je bila pred- poro občine Piran in Avditorija vsem starejšim občanom, ki so se je je 100 otrok), pevski zbor Pergo- na Obali in na državni ravni. Iz prve Portorož ter z donacijo Hotela udeležili v velikem številu,, saj se je la, folklorna skupina Val seniorji. roke smo izvedeli, kako in v katerih Piran, ki je s svojimi prispevki po- prireditve udeležilo preko 200 ljudi. Povezoval je kot vsako leto Aljoša, primerih lahko društvo pomaga pri kazal izredno gostoljubnost. Hvala Med nastopajočimi so bili otroci naš vsakoletni sodelavec. Vsi nasto- nasilju nad starejšimi. vsem! iz vrtca Mornarček, otroški pevski pajoči so sodelovali prostovoljno in Posebno veseli smo bili obiska Velika zahvala gre aktivnim zbor OŠ z italijanskim učnim je- vsi so poželi velik aplavz in pohvale. dveh članov narodnega ansambla članicam in članom društva upoko- zikom, plesna skupina Twirling in Osrednja tema je bila predsta- »Štirje kovači«, Franca in Hermi- jencev Piran za njihovo prostovolj- mažoretni klub Lucija, OŠ Lucija, vitev Društva za pomoč žrtvam kane Stegovec, dolgoletnih prijateljev no delo, brez katerega te prireditve plesna skupina Metulj (nastopilo znivih dejanj »Beli obroč«, ki deluje našega društva. V znak prijateljstva ne bi bilo.

PGD Sečovlje Piše in foto · Boštjan Trbižan, PGD Sečovlje Regijsko gasilsko tekmovanje

V soboto, 3. oktobra, se je Prostovoljno gasilsko društvo Sečovlje udeležilo regijskega gasilskega tekmovanja v izvedbi trodelnega napada v Sežani. Tekmovanja so se iz sečo- veljskega društva udeležile štiri ekipe; starejše gasilke so zasedle 2. mesto, članice B tretje, člani B in člani A pa 2. mesto. S temi rezultati so se vse ekipe uvrstile na državno tekmovanje. Čestitke! 36 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Slovenci v hrvaški Istri podirajo turistične rekorde Piše in foto · Franc Krajnc – Slovenski utrip Člani Histrie obiskali Vrsar in Rovinj Člani Društva istrskega pri- v 15. in 16. stoletju, ko je tudi jateljstva HISTRIA so v nedeljo, v Istri morila kuga, imel srečo, 25. oktobra 2015, obiskali več ker jim je ta strašna bolezen, ki krajev v hrvaški Istri in si ogle- so jo v glavnem prenašale pod- dali tudi nekatere zgodovinske gane, prizanesla. Ogledali smo znamenitosti, med drugimi cer- si tudi Vrsar, park dinozavrov kev Sv. Eufemije v Rovinju in – Dinopark Funtana, malo me- sarkofag ter podobe o mučenju stece Bale, nadvse zanimiv pa je svetnice. Kot nam je povedal tu- bil ogled zapuščene obrambne ristični vodnik gospod Matijaš, kamnite utrdbe Fort Forno, neki nas je popeljal po Rovinju, so daleč od kampa Barbariga. Svoje Eufemio obsodili na smrt; naj- celodnevno potovanje z avtobu- prej so jo nameravali sežgati na som podjetja Batana smo zaklju- grmadi, a je ogenj ugasnil, nato čili v Konobi Bali 3 na odlični so jo dali na kolo, a se je to zlo- večerji ob še bolj odlični glasbi. milo. Ni jim bilo dovolj. Vrgli so Naši prijatelji v hrvaški Istri je k levom, a so ti le ljubkovalno so letos nadvse zadovoljni tudi V severni Istri prevladujejo slo- kot v lanskem letu. Histria tudi lizali njeno svetniško kožo. 13. 7. s turističnim obiskom, a tako venski turisti, v srednji in južni v prihodnjem letu načrtuje več 800 se je na obali pred Rovinjem kot pri nas v Sloveniji zaznava- pa nemški. Slovenci bomo tudi srečanj in pogovorov s podobni- znašel 15-tonski sarkofag, ki je jo, da so letos turisti precej bolj letos na Hrvaškem poželi rekord mi društvi v hrvaški Istri in tudi sedaj turistom in vernikom na varčni. Samo v Rovinju bodo naokoli dva milijona turističnih prednovoletno srečanje. ogled v cerkvi. Sicer pa je Rovinj šteli okoli 60.000 obiskovalcev. prenočitev ali 10 odstotkov več

Aktivno preživljanje prostega časa Piše in foto · Tomaž Mikeln Z otroki na morje, z družinami v gore

Kamp Valkanela pri Vrsarju Vsako leto se tabora udeleži ka- in taborni prostor ob Soči v doli- kšna nova družina, letos so bile ni Lepena sta kraja, kjer je Zavod takšne tri. Skoraj vsako leto tudi za aktivno preživljanje prostega »stalne« družine doživijo kakšno časa Naše poti to poletje našel spremembo, takšno ali drugačno prostor za svoja tradicionalna ta- dopolnitev in izpopolnitev. Raz- bora: sedmi tabor za otroke, po- mere se tako vsako leto spremi- imenovan Mala šola življenja, in njajo. Nekateri odraščajo, drugi deseti planinski tabor za družine. postajajo bolj zreli, nekateri se Tokrat smo odlično nastani- starajo, na družinskem taboru tev za otroke, ki so se udeležili celo kdo shodi. Podnevi hodi- našega tabora, našli v mobilnih mo po hribih in dolinah, ponoči hišicah kampa Valkanela. 31 kartamo; v tednu dni naredimo otrok, ki so večinoma iz piranske tudi orientacijski pohod, ogleda- občine, starih od sedem do 16 let, od tega, kar so navajeni. »Najprej Drugače smo se pa samo kopali, mo si kakšne lokalne naravne ali je pet dni preživelo ob kopanju in delo, potem zabava,« je bil rek, kaj pa drugega.« kulturne znamenitosti, pojemo igri, predvsem pa ob vsakodnev- ki tukaj ni bil vezan na običajno Tabor za družine pa je pov- ob večernem ognju, pečemo hre- nih nujnih opravilih. Vsi udele- spodbujanje k opravljanju šol- sem druga zgodba. Poleti leta novke, igramo badminton, obi- ženci so, razdeljeni v po starosti skih obveznosti, ampak na bolj 2006 se je povabilu na tabor v čajno najdemo kakšen primeren heterogene skupine in ob pomoči primarne, življenjske naloge. Če Planinskem učnem središču Bav- prostor za kopanje, letos pa smo mentorja, sami skrbeli za svo- bi kdo vprašal, kaj smo pa počeli šica, v Posočju, sedem kilometrov šli celo v kino. jo prehrano: od načrtovanja do na tem taboru, bi lahko rekli: »Ja, od Bovca, odzvalo šest družin iz Slovo je na nek način vedno nakupovanja, priprave obrokov kopali smo se, a ne? A pred tem je Pirana in drugih krajev po Slove- naporno. Resda smo nekoliko in končnega pomivanja posode. bilo treba pomiti posodo, še prej niji. utrujeni, a vendar vemo, da se Ves teden so otroci spoznavali, skuhati kosilo, še pred tem iti v Leta so nas vodila po raz- večina med nami celo leto ne bo da je pot od želje po kosilu do trgovino, najprej pa smo se mo- ličnih lokacijah po dolinah in več srečala. Do snidenja na pri- polnega krožnika bistveno daljša rali zmeniti, kaj bomo sploh jedli. planotah našega gorskega sveta. hodnjem taboru. 37 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

Avto-moto društvo “Pinko Tomažič” Piše in foto · AMD Piran Ob evropskem tednu mobilnosti V okviru evropskega tedna nesebično odločitev za nakup mobilnosti je Avto-moto dru- kolesarskega poligona, ki je edi- štvo “Pinko Tomažič” Piran ni tak v občini Piran. Dogodka učencem in mentorjem piran- so se udeležili tudi ravnatelji in skih osnovnih šol s slovenskim mentorji piranskih osnovnih in italijanskim učnim jezikom šol, predsednik Sveta za preven- na parkirišču Osnovne šole Se- tivo v cestnem prometu Občine čovlje predstavilo kolesarski Piran Rok Humar ter starši in poligon za spretnostno vožnjo. stari starši učencev naših šol. Društvo se je šolam v piranski Cilj in namen pridobitve občini ponudilo, da jim kole- kolesarskega poligona je pri- sarski poligon, ki so ga kupili v spevati k večji varnosti otrok v sodelovanju z AMZS, pripelje in cestnem prometu, v sodelova- postavi brezplačno. nju s Svetom za preventivo in Odziv šol je bil izreden, osnovnimi šolami pa med dru- navdušenje učencev pa je do- gim tudi organizirati kolesarska kaz in priznanje za pravilno in tekmovanja.

Društvo invalidov občine Piran Piše in foto · Društvo invalidov občine Piran Aktivnosti za kvalitetnejše življenje invalidov

Društvo invalidov občine dov Obalno-kraške regije. Po- Piran vsako leto organizi- tekalo je v prijetnem vzdušju ra izlet za težke invalide. 28. in se zaključilo s 3. mestom za avgusta so organizirali ogled žensko in 2. mestom za mo- Muzeja slovenskih filmskih ško ekipo Društva invalidov igralcev v Divači in Pivke občine Piran. jame pri Postojni. Udeležili Pevski zbor društva je so- so se ga tudi ostali člani dru- deloval na Reviji Primorska štva. Izlet je bil izredno zani- poje ter Reviji pevskih zborov miv, saj sta muzej in rojstna društev delovnih invalidov hiša igralke Ite Rine zelo lepo Slovenije v Slovenski Bistrici, predstavljena in urejena. Tu- pa tudi na drugih prireditvah ristično naselje pri Pivki jami v občinskem merilu. v svetlem gozdu pa je bilo Izdelke članic, ki so nasta- idealno za sprehod in dru- li v ustvarjalnih delavnicah, žabne igre. so razstavili v Zdravilišču Ča- 23. oktobra je društvo v tež. sklopu občinskega praznika Dejavnost društva je ži- organiziralo turnir balinanja vahna in pisana, novi člani pa na Belem križu. Sodelovalo so vedno dobrodošli! je 15 ekip vseh društev invali- 38 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Medgeneracijsko druženje v Dnevnem centru Školjka Iz družinskih albumov Pirančanov

Na Centru za socialno delo Pi- Skupaj smo obujali spomine, ran se zavedamo, da je v naši družbi se veselili ob druženju generacij, treba razvijati medgeneracijsko so- prisluhnili glasbeni točki osnovno- delovanje. Mladi se lahko ogromno šolskih otrok in se posladkali s po- naučijo od starejših, največja vre- darjenimi dobrotami. dnota pa je spoštovanje do starejše Ob tem se vsem sponzorjem populacije. in posameznikom zahvaljujemo Dnevni center »Školjka« pod za njihovo prijaznost, pozornost in okriljem CSD Piran in v sodelova- donacije. Zahvala gre učiteljicam in nju z Občino Piran deluje že od leta otrokom Osnovne šole Cirila Ko- 2003. Namenjen je vsem starejšim cijskega povezovanja vsak četrtek V prostorih Dnevnega centra smača Piran ter podjetjem Color in dolgotrajno bolnim, ki iz različ- organiziramo medgeneracijske de- Školjka smo razstavili fotografije, Foto Laboratory Quicklab Portorož, nih razlogov (bolezen, invalidnost, lavnice, kjer ponujamo aktivnosti, ki so nam jih za ta dogodek odsto- Valkarton Embalažni servis Koper, odsotnost družinskih članov) potre- ki pomagajo kvalitetno preživljati pili piranski občani. K projektu smo KZ Agraria Koper, Mlinotest Koper bujejo pomoč in oskrbo in ne mo- prosti čas, in dejavnosti, ki krepijo povabili tudi otroke iz Osnovne šole in Dar Koper. rejo biti sami doma, a so v takšnem psihosocialne sposobnosti. V želji, Cirila Kosmača Piran. S pomočjo Prav posebna zahvala gre go- zdravstvenem stanju, da zmorejo da bi povezali generacije, se je v me- učiteljic in otrok smo pripravili nove spodu Borisu Bertoniju iz Pirana, samostojno ali ob spremstvu dnev- secu juniju zgodil dogodek Medge- fotografije na istih lokacijah, kot so ki nam je s svojim prostovoljnim no prihajati in odhajati domov. Z neracijsko druženje: » Iz družinskih bile posnete fotografije piranskih delom in nasveti pomagal pri posta- namenom razvijanja medgenera- albumov Pirančanov«. občanov. vitvi razstave. Počastili ples jesenskih barv Z lepotno paleto vseh barv delali okvirje vseh barv, barvali je k nam prišla zlata jesen oziro- buče iz papirja, lepili, sestavljali, ma druga pomlad, kot je zapisal okraševali in se pri tem veselili. A. Camus: »Jesen je kot druga Naše gospe in udeleženke brez- pomlad, njegove cvetlice so je- plačnih četrtkovih jesenskih de- senski listi.« lavnic so ustvarile sovice, slike V počastitev plesa jesenskih in okvirje. barv smo si v Školjki naredili Na skupinski sliki: Milica, lep dan in iz jesenskih listov iz- Stana, Nives, Rozina …

Kamišibaj s Špelo Pahor

Na pobudo gospe Sabine smo ji prisluhnili, ko nam je ob Kravos nas je v Dnevnem centru pripovedovanju istrskih zgodbic Družabno srečanje krajanov, starih nad 75 let Školjka obiskala gospa Špela s pomočjo Kamišibaja pričarala Dragi Portorožanke in Portorožani, leto se počasi izteka in to Pahor. Z velikim zanimanjem pravljično vzdušje. je pravi razlog, da december začnemo veselo in družabno. Članice Krajevnega odbora Rdečega križa Portorož smo v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Portorož za vas pripravile družabno srečanje krajanov, starih nad 75 let. Vljudno vas vabimo na čajanko s krajšim zabavnim programom in srečelovom, ki bo v torek, 1. decembra, ob 16. uri v Oštariji ob portoroški krajevni skupnosti. Pričakajmo december v veseli družbi. Vstop je prost, dobra volja pa zagotovljena. Vabita Krajevni odbor Rdečega križa Portorož in Krajevna skupnost Portorož. 39 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

Praznik kostanja MRO DADA Piše in foto · Mirjam Kastelič, predsednica RD Stena Piše · Zalika Cener V Dragonji je dišalo Romski večer v Piranu

Dišave po pečenem kosta- mesto dodelila “fureštom” ozi- nju, palačinkah in tripah ter roma ekipi s Kureščka. Ogro- ostalih dobrotah so na otro- mno presenečenje za doma- ško igrišče v Dragonji priva- čine, a kot pravita pregovora bile željne zabave in druženja. “vsake oči imajo svojega ma- Letošnji kostanj je bil odličen, larja” in “de gustibus non est sladek in brez črvičkov, pala- disputandum” ali “o okusih činke so bile slastne kot obi- se ne razpravlja”. Je pa to bila čajno, posebnost Kostanjevega tema, ki je ob rujni kapljici praznika pa je bilo tekmovanje mladega in zorenega vina ter v kuhanju trip. piva spodbujala veselo dru- Vsaka od tekmovalnih ženje do noči. To bo “kost za osmih ekip je hotela dokazati, glodanje” še dolgo časa, verje- da je najboljša. Prišla je ekipa tno do naslednje jeseni, ko se Medobčinsko romsko dru- velik pečat ter vzbudila ogro- Druge pomoči iz Nove vasi, bo treba ponovno pripraviti štvo Primorske je na Tartini- mno zadovoljstva, Tartinijev par iz Pirana, ki si je nadel ime na tekmo. Ekipa “Stena – Šu- jevem trgu v Piranu že petič trg pa se je ovil v temperamen- Vampka, prav tako ekipa dveh peter” je z zmago v vleče- zaporedoma pripravilo romski tno glasbo in ples. Predsedni- iz društva Histria ter ekipa z nju vrvi le nekoliko ublažila večer z naslovom Romi skozi ca društva Zalika Cener se je imenom Malvazija iz Sečovelj, “rane” domačinov. 50. leta. ob koncu dogodka vsem na- ekipi Šavri in Stena – Šupeter Pri izpeljavi dogodka so Nastopali so plesalci dru- stopajočim in gostom zahva- iz Sv. Petra, ekipa Žuta osa iz RD Stena iz Dragonje poma- štva Romano Jilo iz Dolge vasi lila za prisrčnost ter ogromno Portoroža in ekipa TD Kure- gali posamezni člani društva, pri Lendavi, za glasbo pa so dobre volje: »Predvsem pa bi šček s Kureščka nad Igom pri posamezni krajani Dragonje, poskrbeli Gitano band iz Go- se rada zahvalila delavcem ter Ljubljani. kmetiji Bažec in Mahnič, pi- milice. Društvo je poskrbelo vodji gostinskega lokala Me- Pričakovanja nastopajočih vovarna Emonec iz Kopra, za temperamentne ritme in stne kavarne Piran za odlično so bila velika, zato tudi razo- okrepčevalnici K(P)APICA romsko kulturo vnovič poka- postrežbo, dobro voljo in po- čaranj po objavi rezultatov ni iz Ljubljane ter Na postajci iz zalo v vsej njeni lepoti. trpljenje, saj so nas stregli z manjkalo. Dragonje, PGD in KS Sečovlje Prireditev je pri domačinih vseh strani,« je še dodala. Strokovna komisija je prvo ter Občina Piran. in turistih tudi letos pustila

Zalika Cener je 20. junija izdala svojo drugo knjigo z naslovom Bela Rominja, predstavitev pa je potekala v Mestni Kavarni Piran. V kratki prozi avtorica opisuje soočanje z domačini in prijatelji o svojem projektu. Pri izdaji knjige je sodelovalo društvo Udruga Roma Istre iz Pule, ki se je na dogodku prikazalo s točko romskega plesa. Nadvse uspešne predstavitve sta se udeležila tudi direktor za narodnost Stane Baluh ter sekretarka Sveta romske skupnosti Nataša Horvat.

V pričakovanju objave rezultatov

Vabilo k vpisu Folklorna skupina »Istra« Piran ter klapa Bevanda medse vabita vse, ki imate radi hrvaške in slovenske pesmi ter ples, dobro družbo in potovanja. Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na številki 070 997 457, e-naslovu hkd.istra.piran@ gmail.com ter Facebook strani HKD Istra Piran. Vljudno vabljeni! 40 KULTURNA DEDIŠČINA SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Dnevi evropske kulturne dediščine Piše · Janez Mužič; foto · Janez Mužič, Nataša Fajon in Maja Mavrič Zavzeto smo obujali praznovanje starih običajev V piranski občini ima ter načine praznovanja pa so ela Milotti Bertoni, ki je ob muzeja Mediadoma Pyrhani. obeleževanje Dnevov evrop- predstavili učenke in učenci tej priložnosti spomnila: »V Otroci so si v sklopu odprtja ske kulturne dediščine že Osnovne šole Vincenzo e Di- Piranu imajo DEKD že lepo Dnevov evropske kulturne dolgo tradicijo, saj ob njih ego De Castro Piran. tradicijo, več kot desetletno. dediščine muzejske in gale- vsako leto pripravimo celo »Zelo ponosen sem, da Eno izmed osnovnih vodil rijske zbirke ogledali brez- vrsto dogajanj. Njihova leto- so Dnevi evropske kulturne dnevov je, da povezujejo.« plačno. šnja tema je bilo praznovanje dediščine obiskali Piran in V imenu koordinatorja slo- Poglejmo še druge do- oziroma iskanje vzporednic nas tako opomnili, da Evro- venskih prireditev Zavoda godke: člani solinarske dru- med proslavljanjem nekoč, pa niso le skrbi in prepiri, za varstvo kulturne dedišči- žine iz Skupnosti Italijanov danes in jutri, pa naj gre za ampak tudi praznovanja in ne Slovenije se je zahvalila Giuseppe Tartini Piran so posameznika, družine ali iskreno veselje, da je Evro- vsem, ki sodelujejo na prina Tartinijevem trgu prika- skupnosti. pa lahko prijazna in topla, reditvah, in Občini Piran, ki zali šege v času martinova- Tako je bilo 25. septem- odprta za vse ljudi dobre je povezala vse organizator- nja in z degustacijo obudili bra sila živahno v skladišču volje in velikega srca,« je je dogajanja. tradicijo praznovanja sv. Monfort, kjer so otroci in sodelujoče in obiskovalce v Učenke in učenci so v Martina v mestu ter njego- mladi ob otvoritvi piranskih Monfortu pozdravil župan Monfortu preživeli prijeten vem zaledju. Skupina Inven- Dnevov evropske kulturne občine Piran Peter Bossman. kulturni dan, ki so ga do- tastorie (otroci od 4. do 12. dediščine predstavljali raz- Tam je bila tudi predstav- polnili z obiskom Obalnih leta) pa je v sodelovanju s še lične načine izražanja veselja nica Zavoda za varstvo kul- galerij Piran, Pomorskega drugimi skupinami, ki delu- ter praznovanja. Na to so se turne dediščine Slovenije, muzeja Sergej Mašera Piran jejo v okrilju italijanske sku- navdušeni pripravljali več območne enote Piran, Dani- in novega multimedijskega pnosti, predstavila projekt tednov. Otroci iz Vrtca Mor- je Lucija so peli šavrinske pesmi in izštevanke, otroci Vrtca Mornarček Piran so predstavili načine praznovanja na Gorenjskem, kako praznujejo na Dolenjskem, so pokazali varovanci Centra za korekcijo sluha in govora Portorož, praznovanje v Prekmurju pa so predstavili učenke in učenci Osnovne šole Sečovlje. Šege in navade ob praznikih na Notranj- skem so preučili dijakinje in dijaki GEPŠ Piran, učenke in učenci Osnovne šole Lucija pa so se seznanili s tradicionalnim obeleževanjem praznikov na Koroškem. Plese in pesmi, ki jih ob praznikih izvajajo v Beli krajini, so prikazali učenci Osnovne šole Cirila Kosmača Piran, kako se veselijo na Štajerskem, vedo v Gimnaziji Antonio Sema Piran, primorske tradicionalne pesmi in plese 41 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO KULTURNA DEDIŠČINA

Ohcet nekoč (»Le nozze di so osvojili svet, in na vod- poročni sprehod ženina in skrbela Marjetka Popovski. una volta«). Zbirali so sta- stvo po razstavi Rog: prva neveste s številnimi v stara Vse je presenetila tudi lepo re fotografije, bombonjere, slovenska čezoceanska ladja praznična oblačila obleče- okrašena svatovska miza, ki vabila, originalna svatbena in njen poveljnik Baldomir nimi svati ter sredi trga se- se je raztezala čez Tartinijev oblačila, videoposnetke, re- Podgornik, sledil je ogled veda tudi poročna pojedina. trg. Ob njej so bili najrazlič- cepte in podobno. filma Galebi iz piranskega Anbotovci znajo vedno nav- nejši stari stoli, ki so jim ži- V Mestni knjižnici Pi- gnezda. dušiti, pa naj gre za prikaz vljenje obudili člani Anboto- ran je potekala predstavitev V soboto, 26. septembra, in vzbujanje zanimanja obi- vega restavratorskega krožka, z diaprojekcijo Praznik sv. je bil na Tartinijevem trgu skovalcev za njihove dejav- na njej pa na ročno izvezenih Jurija v Piranu, legende in dan za poroko »od anbot«. nosti ali za srčnost, s katero prtih pogrinjki iz starih ser- pričevanja, ki jo je knjižni- Člani Anbota so dopoldne se lotevajo ohranjanja pi- visov, ki so jih prav tako od ca pripravila v sodelovanju skupaj z otroki iz Vrtca ranske dediščine. doma prinesli vsi člani dru- s Pomorskim muzejem Ser- Mornarček Piran na ustvar- Pred poroko so na stojni- štva. gej Mašera Piran. Slednji je jalnih delavnicah izdelovali cah povezali prikaz dejavno- Seveda je po tem, ko je vabil tudi v Monfort, kjer je vse potrebno, da je poročni sti svojih krožkov z obredom: poročna povorka z dekli- bila na ogled razstava To- dan potekal tako, kot zahte- izdelovali so poročne šopke cama, ki sta za srečo delili mos, zunajkrmni motorji, ki vajo stari običaji. Sledila sta iz vrtnic in za okrasitev miz konfete, na čelu obhodila trg, girlande iz bršljana, ki prina mizo prišla tudi poročna naša srečo v zakonu. Dokon- pojedina. Ker je ta del poroke čevali so izvezena oblačila, v Istri običajno potekal bolj posteljnino in perilo za ne- skromno, so svatom, pa tudi vestino bogato založeno skri- mnogim obiskovalcem po- njo z doto in ne nazadnje so stregli s tradicionalno kloba- posebno pozornost namenili so s kislim zeljem in s kruhki iskanju godovnih imen ter z ribjim in drugimi namazi, njihovemu izvoru. »Včasih je kroštolami, istrsko potico, bil god mnogo pomembnejši jabolčnim zavitkom, breskvi- praznik kot rojstni dan. Tako cami, sadjem in še čim, kar danes tu obujamo godovna so doma pripravile članice imena in pravila o tem, kako Anbota. so včasih izbrali ime. Vsak In kdo sta bila ženin in lahko na naši stojnici izve, nevesta? Poročila sta se Nata- kdaj lahko glede na rojstni lija Planinc in Polde Belec, ki dan goduje, in nato mu naša je kot restavrator zaslužen za kaligrafka Marina Kurtin rojstvo Anbota. Po hudomu- tudi izpiše njegovo ime,« je šnih besedah župana in svata povedala predsednica Anbo- Petra Bossmana sta se zače- ta Natalija Planinc. la spogledovati že davno, ko Na eni od stojnic si je vsak sta leta 2003 sklenila zvezo, lahko izdelal svoje glasbilo imenovano Anbot – Društvo »nunalc«, za poročno glas- ljubiteljev kulturne dediščine beno spremljavo pa je sicer Piran.

Učenci osnovne šole Sečovlje predstavili Prekmurje Piše · Irena Rupena Na prireditvi so sodelovali učenci 3.a in 3.b razreda ter vsi učenci, ki obiskujejo otroški pevski zbor. Vsaka šola je poleg točke na odru pripravila stojnico s tradicionalnimi in kulturnimi značilnostmi. Naša prekmurska stojnica je bila bogato založena, saj smo ponujali okusno prekmursko gibanico in ržen kruh s zaseko, kar so pripravili v šolski kuhinji. Ob stojnici smo imeli razstavljene tipične značilnosti Prekmurja: štorkljo v gnezdu, buče, sončnice, slamo v balah, tunko, recepte tipičnih prekmurskih jedi, slike prekmurskih noš, hiše s slamo, mlin na Muri, rezanke – pirhe ter prekmursko-slovenski slovar. Prireditev se je zaključila, kot se za praznovanje spodobi – s slovenskim ljudskim plesom. Rašplo so zaplesali vsi nastopajoči in obiskovalci prireditve, skupaj s svojimi mentorji in učitelji. 42 KULTURNA DEDIŠČINA SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Običajna školjka neobičajnih dimenzij Piše in foto · Jan Simič Muzej školjk z zanimivimi najdbami Muzej školjk počasi, a vztrajno pridobiva V sredini oktobra so nas obvestili, da se je prepoznavnost in je ena izmed petih največjih v mrežo ribiča Robija ujel nenavaden polž, ve- atrakcij na Obali. Da so na ogled tako lepi in liko večji od drugih, ki jih ujamejo ribiči. Sprva dragoceni primerki, se moramo zahvaliti tudi smo po opisu mislili, da gre za priseljeno rapano našim obiskovalcem, ki se vedno bolj zaveda- (Rapana venosa), vrsto polža, ki je z balastnimi jo pomena muzeja in nas pogosto presenetijo vodami iz Japonske prišla tudi v Tržaški zaliv in z zanimivimi redkimi primerki, ki so jih našli je pri nas precej pogosta. Ko pa smo si ga ogle- ob čiščenju svojih domov. Raje kot da se jim na dali, smo ugotovili, da gre dejansko za velikega pozabljenih spominih nabira prah, jih nekateri sodca (Tonna galea), vrsto, ki je pri nas izjemno podarijo muzeju, kjer bodo na ogled mnogim redka! Muzej školjk je polža odkupil, piranski prihodnjim rodovom. Akvarij pa nam je za raziskavo primerka posodil Tako smo dobili običajno školjko – ostrigo bazen. Postavili smo ga v miren bazen, prekrit (Ostrea edulis) – neobičajnih dimenzij. Prine- s peskom, kjer smo ga fotografirali in opazovali plava. Taki stopnji ličinke pravimo veliger. Prav sel nam jo je potapljač Davorin Zupanc. Našel njegovo obnašanje. zaradi vztrajnih plavajočih veligerjev lahko isto jo je na 30 metrih globine, rastočo na mreži Ko je bil polž ulovljen, smo opazili, da ima vrsto najdemo v Sredozemlju, Tihem oceanu v bližini Hvara. Školjka je večja od dlani odna sebi debelo plast sluzi in dlačic, ki je s časom in v Afriki, saj s tokovi prepotujejo neverjetne raslega človeka – meri več kot 17 cm – in za- postajala vse tanjša. Razlog za to bi lahko bile razdalje. Tako sodca najdemo tudi v 8.000 kilo- enkrat večje v Jadranu še nismo videli. Zares ribe, ki so to plast počasi grizle. Polž se je pre- metrov oddaljeni Severni Karolini (ZDA). Pre- lepa najdba, ki si zasluži častno mesto v našem mikal ponoči in takrat se je dalo videti njegovo teči mora nekaj tednov ali mesecev, da veligerji muzeju. široko črno-belo nogo, čez dan pa se je skrival v polžev in školjk odvržejo svoja jadra, se spustijo Če boste ob čiščenju kleti našli lupine polžev, svoji hišici v kotu akvarija, iz odprtine je molel in začnejo življenje na morskem dnu. školjk, rakov, zvezd, fosilov, jih ne zavrzite – lahko samo sifon. Ali gre za osamljen primerek, ki je prelezel jih podarite muzeju. Vsekakor nas obvestite na svet. Veliki sodec je na jugu Italije in v Grčiji zelo velikanske (za polža) razdalje in prišel v sloven- [email protected], lahko nam pošljete tudi foto- pogost, živi na 10 do 120 metrih globine, pri sko morje, ali bo teh polžev v prihodnje še več, grafije svojih najdb. Mogoče se bo prav vaš prime- nas pa je izjemno redek. Nekaj časa bo še v pi- bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da bomo v Muzeju rek znašel v muzeju na ogled vsem. ranskem Akvariju, potem pa ga bomo označili školjk spremljali vsa nenavadna pojavljanja vrst, Včasih pa nas presenetijo najdbe iz našega in spustili nazaj v morje. Ko je sodec še mlad, ki bodo zašle v naše morje ali njegovo bližino. morja. sploh ne leze, ampak s pomočjo štirih izrastkov

Muzej podvodnih dejavnosti je navdušil rekorderja v globinskem potopu Piše · Janez Mužič; foto · Doris Delgiusto Junak morskih globin v Piranu Piranski Muzej podvodnih dejavnosti s sta- rana prav zaradi Muzeja podvodnih dejavnosti. rimi skafandri, modeli podmornic in ne naza- Še posebej je bil navdušen nad opremo avstro- dnje s številnimi zgodbami iz morskih globin je -ogrske C. K. vojne mornarice, ki si jo je lahko edinstven daleč naokoli. To, da predstavlja sve- prvič ogledal v živo. Prav tako so ga prevzele tovno zgodovino potapljanja, njegov razvoj na dogodivščine bratov Ivana in Dušana Kuščerja, Jadranu in na naši obali, je pritegnilo k obisku ki veljata za začetnika našega športnega potaplja- celo Švicarja Hannesa Kellerja. Ta je soustvarja- nja. Že leta 1937 sta se potapljala z doma nareje- lec zgodovine potapljanja, saj se je 3. decembra no potapljaško opremo. 1962 skupaj z britanskim novinarjem Petrom Tako muzej tudi v mednarodnem merilu v Smallom pri Katalinskih otokih v Kaliforniji prvi strokovnih krogih opravlja pomembno funkcijo spustil na 300 metrov globine. Postavil je do tedaj promocije Slovenije in njene pomorske zgodovi- nepojmljiv svetovni rekord v globinskem poto- ne. Zato si vodja muzeja Žarko Sajič prizadeva, pu na odprtem morju. Po mnenju mnogih je šlo da bi mu tako lokalna skupnost kot tudi država za dogodek, primerljiv s prvim korakom Arm- namenjali več podpore. Muzej je namreč dele- stronga na Luni sedem let kasneje. žen številnih pohval laične in strokovne javnosti, »Kellerjev podvig je na široko odprl vrata za pred leti pa je celo prejel prestižno mednarodno a so jo uporabljali pripadniki avstro-ogrske C. K. podvodna dela na naftnih ploščadih, saj prej priznanje za muzej leta. vojne mornarice. »Zadnje čase intenzivno pre- potapljači niso mogli delati na tako velikih glo- V muzeju podvodnih dejavnosti so izjemno gledujemo in urejamo našo še ne razstavljeno, a binah. To je danes, ko se človek po meni zna- ponosni na zadnjo pridobitev: redko in dokaj do- že zbrano opremo in orodje, ki so ju nekoč upo- nih podatkih lahko potopi tudi 500 m globoko, bro ohranjeno potapljaško čelado. Ta predstavlja rabljali za nabiranje spužev, koral in školjk. To je vsakodnevna praksa,« ocenjuje njegov podvig najpomembnejši del potapljaškega kompleta, ki zanimiva stara oprema, ki se je skozi čas razvijala legenda našega potapljanja in izvrsten podvodni so ga konec 19. oziroma v začetku 20. stoletja skupaj s potapljaštvom, a doslej še nikjer ni bila fotograf Marjan Richter. uporabljali prvi potapljači na Jadranu. Potaplja- razstavljena,« napoveduje nove muzejske projek- Kot je povedal Keller, se je odločil za obisk Pi- ška čelada znamke HAG je nemške proizvodnje, te Sajič. 43 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO KULTURNA DEDIŠČINA

Dober posel s polenovko so prvi pred petsto leti zavohali Benečani Piše in foto · Janez Mužič Slastni bakala se je rodil s postom

Cossutta je povedal, da trsko lovijo od januarja do aprila s posebnimi mrežami na globini kakih 70 m. Da so primerne za predelavo, morajo biti stare 5 ali 6 let, ko zrastejo v dolžino tudi do 2 m in tehtajo od 30 do 40 kg. Opozoril je tudi na zme- šnjavo, ki se vrti okoli tega, kaj je bakala in kaj polenovka. En način njene predelave je, da trsko filetirajo in posolijo. Temu Španci oziroma Portugalci reče- jo bakala. Ta postopek konzer- viranja so namreč uporabljali Iz polenovke so še zlasti na nju o bakalaju. Franko Cossut- oziroma način njene priprave v predvsem na ladjah, s katerimi Primorskem včasih pripravljali ta je ladijski inženir, tako da ga polenovko. Nekaj polenovk je so lovili trske, saj jih tam niso celo vrsto tradicionalnih jedi. poslovne in prijateljske vezi več- prinesel domov, a je bila nato mogli sušiti. Beseda bakala se je Z zamrzovalniki in hladilniki krat zanesejo na Norveško, ki je skoraj pozabljena do dobrih tako v Benetkah in pri nas pri- se pomen te posušene ribe iz znana po izvrstnih pomorcih in 100 let kasneje, ko so cerkveni jela tudi za polenovko, ki pa je severnih morij zmanjšuje, vse- ribičih, saj je tesno povezana z dostojanstveniki na koncilu (v nekaj drugega. To je počasi su- kakor pa ostaja namaz bakala morjem. Imel je tudi priložnost letih od 1545 do 1563) sprejeli šena trska, iz katere pripravimo na belo še naprej priljubljen. sodelovati v tradicionalnem dekret o postnih dneh. Ribe so jed, ki ji pravimo bakala. Tudi v Dela se iz polenovke oziroma lovu na trsko v otočju Lofoti s tem postale zapovedana jed tem primeru trski odrežejo gla- iz posušene trske (Gadus mor- na norveški zahodni obali, od med pepelnico in veliko nočjo vo in očistijo drobovje, nato pa hua), ki jo marsikdo povezuje koder po prepričanju mnogih (40 dni), ob petkih in dan pred jo zavežejo za rep in obesijo na s Sredozemljem. A z njim nima prihaja najkakovostnejša pole- velikimi cerkvenimi prazniki. neke vrste kozolec. Tako se na nič skupnega, saj so na primer v novka na svetu. A rib za tako zapoved, sploh v prostem suši dva do tri mesece, Jadranskem morju nekatere ribe Kot je med drugim povedal, notranjosti Evrope, v rekah in nato jo dajo še za dva meseca v iz te družine manjše in nepri- trske lovijo okoli Skandinavije, jezerih, ni bilo dovolj. Tako so temen prostor. merne za sušenje. Anglije, Škotske, Islandije in Ka- se Benečani spomnili polenov- Kuhar Sergio Vuk je v piran- Zgodbo o tem, kako je ta nade, Benečani pa so zanjo pr- ke in prvi zaslutili velik trgovski ski restavraciji La Bottega Dei riba prišla na krožnike Medite- vič izvedeli pred skoraj 600 leti. posel z njo. Ta posušena riba je Sapori, ki že z imenom nakazuje rana, je sredi maja Pirančanom Tja jo je s trgovskega popotova- brez odvečne teže vode obstojna italijansko kuhinjo, ob preda- razkril Franko Cossutta iz Dru- nja prvi prinesel beneški plemič, in je lahko v nasprotju s hitro vanju za sladokusce pripravil štva Ribiški muzej tržaškega pri- trgovec in ladjar Pietro Querini. pokvarljivimi svežimi ribami že degustacijo. Seveda je najprej morja iz Križa pri Trstu. V Po- Leta 1432 je njegovo ladjo na takrat prepotovala stotine kilo- postregel z bakalajem na belo s morskem muzeju Sergej Mašera severu Španije zajelo neurje, metrov. Ker ni mastna in je bo- popečenim domačim kruhom, Piran so ljubitelji kulinarike in po katerem so tokovi en rešil- gata z beljakovinami, je bila sila nato pa še z bakalajem »in to- tisti, ki jih zanima ribolov, lahko ni čoln zanesli vse do današnje primerna za to, da je v postnih cio« s polento in z bakalajem s prisluhnili njegovemu predava- Norveške. Tam je spoznal trsko dneh nahranila množice. krompirjem »in tecia«. 44 KULTURNA DEDIŠČINA SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Revitalizacija istrskega podeželja Sejem starih obrti v Svetem Petru

V soboto, 29. avgusta, je v Sv. Pe- Hrvatini, ki že vrsto let med ljudi obloženih trgovskih policah ponuja- generacije, ki prihajajo za nami, spo- tru potekal sejem čezmejnih starih prenaša istrsko kulturno dediščino. jo izdelki, ki jih – ali pa jih ne potre- znajo življenje, ki so ga živeli njihovi obrti. Na raznolikih stojnicah so se Obiskovalcem je s plesom in petjem bujemo, pozabljamo, kako cenjene stari starši.« obiskovalci lahko seznanili s tradi- ter ljudsko glasbo predstavila del in za družbo pomembne so bile do- V večernem delu se je dogajanje cionalnim mletjem žita ter potekom istrskega izročila. Delček istrske- ločene obrti. Predvsem mlajši težko nadaljevalo s tradicionalno priredi- izdelave starih glasbil, predmetov iz ga izročila iz hrvaškega govornega razumejo, da stvari, brez katerih ne tvijo Fjera pr' Špehov, v sklopu katere kanel, košar in različnih lesenih iz- območja je predstavila ena izmed gre, še ne dolgo nazaj niso bile pov- je nastopila skupina Roxie. delkov. Razstavljavci so prišli iz slo- najdlje delujočih in najbolj prepo- sem samoumevne. Lesene sklede, Projekt se sicer izvaja v okviru venske Istre ter hrvaške Marčenegle znavnih istrskih zasedb – trio Šal- stroji za mletje koruze in podobno projekta REVITAS II – Nadgradnja in Buzeta, na stojnicah pa je potekala tin iz Grožnjana. Slovensko Istro je pa so stvari, ki jih otroci skorajda ne revitalizacije istrskega podeželja tudi pokušina tipičnih istrskih jedi glasbeno predstavil Kvartet Izola, ki poznajo,« je zbrane nagovoril župan in turizma na istrskem podeželju, in pijač. je publiko s tremi harmonikami in Občine Piran Peter Bossman. »Prav ki je sofinanciran iz Operativnega Sejem je spremljal pester kultur- kontrabasom popeljal po tradicio- zato so dogodki, kot je ta sejem sta- programa Slovenija-Hrvaška 2007– ni program, ki ga je odprla folklorna nalnih istrskih melodijah. rih obrti, pomembni za ohranjanje 2013. skupina Oljka iz kulturnega društva »V času, ko se nam na bogato naše kulturne dediščine. Prav je, da

Gostili svetovnega popotnika in etnološkega zbiratelja Piše in foto · Eva Krže Peru in 2.000 let stara mumija v Knjižnici Lucija "Buenas noches, buenas tardes, smo prisluhnili avtorjevemu doži- que tal". Tako nas je v uvodu nago- vetemu pripovedovanju o življenju, voril svetovni popotnik in etnološki običajih, glasbi, hrani in oblačilni zbiratelj Andrej Stermecki, ki smo kulturi tamkajšnjih prebivalcev. ga v novembru gostili v naši knji- Njegova potovanja niso turistično žnici. usmerjena, ampak etnološka, pra- Marsikomu je lahko žal, da se vi. Domov se vedno vrne z bogato nam ni pridružil in doživel poto- zbirko zanimivih predmetov (tradi- pisno predavanje na svojevrsten cionalna oblačila, orodja, avtohtona način. Skupaj smo "potovali" po glasbila, obuvala, pokrivala, nakit ...) Peruju skozi pragozdove, čez Ande in z veseljem demonstrira njihovo vse do skrivnostnega jezera Titica- uporabo. Tako smo lahko prisluhni- gum. Pravi, da je zaradi previsoke- bila prava, 2.000 let stara mumija, ca. Povzpeli smo se do izgubljenega li originalni ljudski glasbi, ki nam jo ga vzpona dvakrat prebolel višinsko ki jo je našel v perujski puščavi v mesta Inkov Machu Picchu, ki leži je približal s petjem in igranjem in s bolezen. Podrobneje nam je pred- Andih. visoko nad kanjonom reke Uru- tem prispeval k posebnemu vzduš- stavil tudi vsestransko tradicional- Večer se je, ob glasbeni spre- bamba. Spektakularna lega terasasto ju, ki ga je ta večer prinesel v prosto- no oblačilo "pončo" ali "obleka vse mljavi, zaključil z ogledom avtor- pozidanega mesta in spretnost in- re naše knjižnice. v enem", kot ji sam pravi, saj služi jevih fotografskih posnetkov, ki so kovskih gradbenikov ter njihova ne- Pet dni je hodil po Andih v kot plašč, podlaga za spanje, odeja, nas popeljali v lepote pokrajine in s verjetna obdelava kamna nas je po- avtohtonih sandalih "ohota", ki jih obleka ali ventilator ob hudi vročini. katerimi smo začutili utrip življenja polnoma presunila. Z zanimanjem tam izdelajo iz starih avtomobilskih Glavna atrakcija večera pa je v Peruju. 45 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO KULTURNA DEDIŠČINA

Vabilo vsem damam Piše in foto · Slobodan Simič Sime, Zavod Mediteranum Muzej damskih torbic v Portorožu bo kmalu odprl vrata

Špela in Ksenja v Zavodu MEDITERANUM katalogizirata in pripravljata torbice, Na ogled bodo tudi nadvse redke antične torbice in mošnjički zadnje kitajske mošnjičke in druge eksponate za muzej. dinastije Qing. Portorož je imel že na začetku ravno tu skriva ključni del portoro- torej nadvse izpostavljen in neločljiv izdelovalcem/kam torbic. svoje turistične zgodovine, proti ške »slave« in uspeha, ki je neopa- del ženske in s tem na nek način po- A naj prišepnemo, da se tudi izteku 19. stoletja (pred tem ne mo- zno spolzel skozi sito zgodovine, a memben, a prezrt detajl portoroške moški ne bodo dolgočasili. Med remo govoriti o turizmu Portoroža je še kako pomemben za dojemanje turistične zgodovine. Prispevala je drugim bodo spoznali, da so bili kot gospodarski panogi), drzno tega prostora. namreč viden delež v glamurju ne- ravno oni tisti, ki so začeli nositi tor- razvojno vizijo, da postane vplivna Dame so namreč iz Portoroža kega časa. Zakaj pa ne bi dela tega bice. Tu so tudi torbice gejš, kurtizan in vidna popotniška in turistična naredile eno pomembnih modnih glamurja in ženske, ki je že nekoč iz in drugih zanimivih žensk, ki vedno destinacija na evropski ravni. Za pist visoke evropske mode tistega Portoroža naredila pomembno turi- pritegnejo moško populacijo. A naj razpoznavno identiteto in spremlja- časa. Tudi Portorož je, enako kot stično destinacijo, znova postavili v bo dovolj. Ogled muzeja vas bo za- jočo zgodbo je uporabil zdravilne in Dunaj, Gradež, Opatija ali Benet- središče Portoroža? gotovo presenetil. naravne danosti. »Razvijali bomo ke in druga turistična in popotni- Zamisel je zahtevala veliko mo- V muzeju bo torej veliko torbic in z zdraviliški turizem, oplemeniten ška središča, kmalu postal kraj za drovanja, a ni bilo zaman. V našem njimi povezanih zgodb. Vendar jih s kulturnimi vsebinami na najvišji razkazovanje in zganjanje zavisti, okolju namreč obstaja izjemna zbir- nikoli ni dovolj. Zato vabimo vse, ravni,« bi lahko strategijo začetkov predvsem med ženskami. Dame, ki ka damskih torbic, ki sega vse do ki imate o torbicah kakšno zgod- portoroškega turizma strnili v nekaj so spremljale svoje bogate partner- 18. stoletja. Ne le to! V zbirki je tudi bo, fotografijo ali torbico samo in besed. To je lahko dosegel predvsem je in v bistvu niso imele kaj početi, precej torbic naših izdelovalcev in je več ne nosite, da stopite v stik zaradi izjemne lokacije ob morju, so sem prihajale z mnogimi kovčki, torbic dam iz samega Portoroža. In z nami. Ne le torbice, muzej zbira solin, blagodejne narave, ki je ideal- polnimi garderobe, in, seveda, svo- pred dvema letoma se je rodila za- tudi vse, kar sodi vanje! Ob tem na za razne terapije in zdravljenja, in jimi pomočnicami. Preoblačile so misel o postavitvi muzeja damskih pa še ženske klobuke, rokavice in zaradi drznih piranskih podjetnikov se nekajkrat dnevno ter hodile po torbic v Portorožu. Dela so tekla in druge modne dodatke. tistega časa. Od tu do še danes ne- čajankah in prireditvah. Tudi v Pi- kmalu, predvidoma marca nasle- Z muzejem je povezan tudi nadkriljivega hotela Palace je zgod- ran so nadvse rade zahajale. Ker pa dnje leto, bo Portorož kot drugi v napor Zavoda MEDITERANUM, ba znana. Že zgodnji načrtovalci so je bilo treba s seboj nositi zdaj taka, Evropi dobil neobičajen, »odštekan« ki želi v portoroški prostor vpeljati bili prepričani, da turizem, ki se bo zdaj drugačna ličila, ključe, robčke, muzej ženskih torbic, ki močno pre- še neke druge, predvsem z lokalno zadovoljil s povprečjem ali ne bo fotografije družinskih članov, ogle- sega vsakdanje pojmovanje muzeja. zgodovino in kulturo povezane vse- imel jasne in prepoznavne »zgod- dalca in kdo ve, kaj še, so imele s Dokončno je nastanek tega bine in zgodbe. Odprti smo za zami- be«, nima perspektive, zato so se seboj tudi po dvajset kosov tistega, atraktivnega muzeja v Portorožu sli in sodelovanja v tej smeri. odločili za presežke na vseh podro- brez česar ženska ne sme in ne more omogočila Splošna plovba, ki je Še kakšno zanimivost o muzeju čjih! Portorož je tako kmalu postal biti in je že na daleč kazalo, kakšne- odstopila pritličje svoje poslovne si lahko ogledate tudi na Facebook zdraviliški izbor petičnežev, oficir- mu stanu pripada, koliko ima pod stavbe. A se muzej ne bo začel in strani https://www.facebook.com/ jev, trgovcev, plemičev, vplivnežev palcem in koliko je moderna – tor- končal v muzejskih prostorih! Pod MuzejTorbic in mnogih ostalih aristokratov. Tu bico! Z njo so si popravljale samo- njegovim dežnikom bo mnogo Kontakti: zavod@meditera- so se zdravili, hodili na terapije, se zavest, o njej so na široko razlagale prireditev v portoroškem prostoru, num.si ali 040 729 555. pomirjali na sprehodih, kopali v sla- (zlasti če je bila torbica iz »orienta«, parkih, izbranih restavracijah itd. Zavod MEDITERANUM Pi- nici, se družili v moških klubih itd. kar je bilo tedaj nadvse imenitno), Organizirane bodo delavnice krea- ran razpisuje delovno mesto »Vodja Knjige in prospekti pišejo le o »mojo brez potrebe tisočkrat odpirale in tivnega izdelovanja torbic, modne muzeja torbic Portorož«. Vabljeni škem« Portorožu. Kaj pa so počele zapirale, da bi jo ja vsi videli, jo vrte- revije s torbicami, tematski pogovo- vsi, ki bi vas to delo zanimalo in iz- njihove dame? O tem ne vemo ni- le okoli prsta in si z njo nasploh dale ri o ženskah in še marsikaj drugega. polnjujete pogoje zanj. Podrobnosti česar. Do sedaj se s tem ni ukvarjala veliiiiko dela. Posebna pozornost bo posvečena si lahko ogledate na http://www.me- še nobena resnejša raziskava. Se pa Torbica, ta modni dodatek je slovenskim oblikovalcem/kam in diteranum.si/. 46 KULTURNA DEDIŠČINA SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Vzpostavitev slovenskega pomorstva 1945–1958 Piše · Nadja Terčon »Usidrali smo se na morje«

V četrtek, 12. 11. 2015, je v Pomorskem muzeju vlogi posameznika kot nosilca pomorskih dogodkov, subjektivnosti ter postajajo neizčrpen vir podatkov. »Sergej Mašera« Piran pred številno publiko iz vseh razvoja in miselnosti ter pomorskim dejavnostim Marsikdo bo zato v posameznih poglavjih našel sebe, krajev Slovenije in zamejstva potekala prva uradna in pomorskim podjetjem. Prikazani so pomorstvo, svoje starše ali sorodnike. predstavitev nove knjige Nadje Terčon »USIDRALI pomorski promet, pomorska uprava, pristanišča, lad- Svojo zgodbo v knjigi pa sestavijo tudi črno-bele SMO SE NA MORJE«: Vzpostavitev slovenskega po- jedelstvo, ribja predelovalna industrija, ustanavljanje fotografije, ki zvesto sledijo vsebini in dopolnjujejo morstva 1945–1958. Knjiga, ki je izšla v založništvu pomorskih podjetij, pomorsko šolstvo, oblikovalci besedilo. Bralec jim s prelistavanjem knjige lahko tudi Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran, govori pomorske identitete itd. Bralci lahko na enem mestu samostojno sledi. Z bogato opremljenimi podnapisi o vznemirljivi in manj znani zgodovini slovenskega spoznajo nastajanje pomorskih subjektov (Luka Ko- namreč fotografije prinašajo nove podatke in slikovi- pomorstva po drugi svetovni vojni. Izšla je v nizki na- per, Pomorska šola, Splošna plovba Piran, Pomorski to kažejo obravnavani čas prvega desetletja po drugi kladi le 700 izvodov. muzej, ribištvo in ribja predelovalna industrija, ma- svetovni vojni. Avtorica je namenoma »potegnila iz Knjigo so na prireditvi predstavile recenzentka loobalni pomorski promet …) v okviru širšega do- predalov« različnih posameznikov še neznane in prof. dr. Marta Verginella, oblikovalka Mateja Toma- gajanja in splošnih značilnosti obravnavanega časa. doslej neobjavljene fotografije, jih uvrstila v knjigo žinčič in avtorica knjige, muzejska svetnica dr. Nadja Razprava se začne s prihodom skupine partizanskih in s tem poudarila, da so bili ustvarjalci pomorskega Terčon. Prireditev je povezoval direktor Pomorskega obveščevalcev v Istro jeseni leta 1945, zaključi pa s dogajanja tudi posamezniki. Pravzaprav je bila to ce- muzeja »Sergej Mašera« Piran Franco Juri, ki je za pristankom prve ladje v novem koprskem pristani- lotna generacija, ki so jo do sedaj zapisovalci in inter- knjigo napisal tudi predgovor. Posebni glasbeni gost, šču Luki Koper. preti zgodovine puščali ob strani. Fotografije same po pevec Nace Junkar, pa je zapel dve pesmi: Slovenski Knjiga ne prinaša samo bogatega branja in števil- sebi pričajo o preteklosti, ki pa so jo akterji s fotografij mornar in Plovi, plovi mirno, barka moja in tako nih podatkov. Odpira zlasti zanimiva vsebinska vpra- živeli kot svojo sedanjost. Čeprav je objavljenih veliko simbolno zaokrožil predstavitveno slovesnost. šanja o slovenski pomorski preteklosti in nanje tudi fotografij, jih je bilo na razpolago še veliko več, a nekje Za bogato ilustrirano knjigo (416 strani, več kot ponuja odgovore. Skozi opise in členitve dogajanja je bilo treba potegniti črto. Črno-bele fotografije so 150 črno-belih in barvnih fotografij, format 240 x 330 in dogodkov se je izkristaliziralo spoznanje, da lah- poleg Pomorskega muzeja prispevali še institucije in mm, trda vezava, barvni tisk) je avtorica, ki jo je po- ko vse opisano opredelimo kot proces vzpostavljanja posamezniki: Narodna in študijska knjižnica iz Trsta svetila celotni generaciji kreatorjev povojnega sloven- slovenskega pomorstva, ki je bil odvisen zlasti od po- – odsek za zgodovino in etnologijo, Pokrajinski arhiv skega pomorstva ter v spomin očetu, mami in bratu, litičnega, gospodarskega, socialnega in nacionalnega Koper – enota Piran, Gimnazija, elektro in pomorska izbrala zanimiv naslov. Naslov knjige je citat misli dogajanja tako v coni B STO kot v okviru mednaro- šola Piran, Državni arhiv Rijeka, Martin Spacal, Mitja prvega direktorja Splošne plovbe Piran in kasnejšega dnega reševanja tržaškega vprašanja. Pri tem je zani- Lamut, Janez Zabukovec, Egle Tomažinčič, Elica Bol- diplomata Borisa Šnuderla, ki jo je izrekel v njunem mivo vlogo odigrala slovenska UDBA. Z reeksportno tin - Tome, Ada in Marko Goljuf, Mirko in Mladen medsebojnem pogovoru. Knjiga predstavlja dopol- trgovino na morju in ustanavljanjem podjetij v tujini Bogić, Josipina Kaluža, Franco Juri in Nadja Terčon. njeno doktorsko disertacijo z naslovom Vzpostavitev je pomagala pri zagonu slovenskega gospodarstva, Rdeča nit oziroma oblikovno vodilo skozi knjigo pa slovenskega pomorstva 1945–1958, ki jo je avtorica tudi pomorstva. Pomorstvo se je leta 1954 ločilo od so umetniške barvne fotografije Luke Kašeta. Obliko- zagovarjala na Univerzi na Primorskem – Fakulteti za nekdanjega enotnega ekonomskega prostora in nje- valka knjige in celotnega projekta Mateja Tomažinčič humanistične študije Koper januarja 2014. govega središča v Trstu in se vključilo v socialistično je v skladu z vsebinskim konceptom in željami avto- Vsebina knjige je zelo široka in temelji na izho- Jugoslavijo. rice izbirala posebne motive in jih obdelala v skladu s diščnem vprašanju o slovenski pomorski usmeritvi Posebna pozornost avtorice je bila namenjena sodobnimi oblikovalskimi smernicami. v državnem in nacionalnem smislu. V 12 poglav- posameznikom. Poleg njihove omembe v glavnem Knjiga ima še italijanski in angleški povzetek, jih nam knjiga poda pogled v pomorsko preteklost besedilu so v številčno bogatih vsebinskih opombah natisnjena pa je bila s pomočjo številnih podporni- obalnega področja, se povpraša o razvoju slovenske navedene tudi kratke biografije posameznikov, ki so kov, ki so se prijazno odzvali prošnji za finančno po- pomorske identitete ter v nadaljevanju obravnava tako ali drugače, nekateri bolj, drugi manj – a oboji moč. Prav zaradi njih je bilo mogoče natisniti še serijo nastanek in razvoj slovenskega pomorstva v obdo- vendarle –, sodelovali v procesu nastajanja slovenske- 6 vizitk in knjižne kazalke. bju 1945–1958 na področju današnje slovenske Istre. ga pomorstva. V preteklosti so svoje življenjske zgod- Ocenjujemo, da je knjiga primerna tako za lju- Poudarek je namenjen pomorski dediščini in vsem be običajno pripovedovale, zapisovale in objavljale bitelje zgodovine in zgodovine pomorstva ter krajev pomorskim subjektom, ki so nastali v obravnavanem le pomembne in vidnejše osebnosti, ki so se tako ali ob morju kot za strokovnjake z različnih področij, času. Morje in pomorstvo sta njena rdeča nit. Obrav- drugače odlikovale v času, v katerem so živele. Zara- kot so: pomorščaki, ribiči, pomorski upravni de- navane so pomorske dejavnosti, ki so zaznamovale ta di svoje vidnejše vloge so se zapisale v zgodovino in lavci, zgodovinarji, geografi, muzealci, raziskovalci, prostor in na novo oblikovano družbo. Monografija v zgodovinski spomin. Danes je osebni spomin ali skrbniki kulturne dediščine, delavci v izobraževalnih prikazuje pomorstvo kot gospodarsko panogo, ki zgodba posameznika »z obrobja« prav tako, če ne še procesih vseh stopenj in drugi. Vsem želimo veliko povezuje obmorsko področje s slovenskim zaledjem bolj, pomembna od zgodbe »velikih«. Zgodbe nava- bralnih užitkov in zadoščenja pri izpolnjevanju bral- in širšim severnojadranskim prostorom. Posebna po- dnih ljudi, ki so bili sestavni del neke družbe v nekem nega namena. zornost je namenjena povezavi človeka z morjem in času in prostoru, so del zgodovine in oblika njene VSE SLADKOSTI ŽIVLJENJA PROgRAM PRIREDITEV V DECEMBRu FESTIVAL PENIN Magičen božični čas prihaja v Portorož in Piran. Sprehodite se po čudovitem parku hotela Kempinski Palace Portorož in obiščite praznično tržnico. Prepustite se božičnemu vzdušju, posladkajte se s IN BOŽICNO-NOVOLETNA TRŽNICA palačinkami in se pogrejte s čajem ali kuhanim vinom. Ne pozabite pa tudi na obvezen kozarček penine! Da bodo 4. 12. 2015 – 3. 1. 2016 prazniki še prijetnejši, smo za vas pripravili pester izbor prireditev. Vsak petek, soboto in nedeljo

TuTTE LE DELIZIE FESTIVAL degli spumanti E IL MERCATINO DI NATALE 4 Dicembre 2015 – 3 Gennaio 2016 DELLA VITA Ogni venerdì, sabato e domenica PROgRAMMA DEgLI EVENTI DI DICEMBRE Per circa un mese, l’atmosfera natalizia invade Portorose e Pirano ed il meraviglioso parco dell’Hotel Kempinski Palace Portorose, avvolto nella magia del chiarore di lumi romantici e candele luccicanti. Vivete con noi questo periodo magico!

več informacij / ulteriori informazioni www.portoroz.si 17. 12. ob 17.30 26. 12. ob 18.00 PROgRAM PRIREDITEV V DECEMBRu Mediadom Pyrhani, Piran Portorož PROgRAMMA DEgLI EVENTI DI DICEMBRE Sonce in luna Božično-novoletni pohod z baklami Gledališka predstava za otroke po motivih Velika in Mala Luna Organizator: ŠKID Jaz sem najboljši 4 DICEMBRE 2015–3 gENNAIO 2016 4. 12. 2015–3. 1. 2016 Borisa A. Novaka Parco dell’albergo Kempinski Palace Portorož Priredba in režija: Ksenija Murari / Igrajo: GD Cuker teater Tutte le delizie della vita e Festival degli spumanti Park hotela Kempinski Palace Portorož Ogni venerdì dalle 14.00 alle 19.00; Božično-novoletna tržnica Organizator: GD Cuker teater Portorož, ZKD Piran, OI JSKD Piran, 26. 12. Občina Piran Tartinijev trg Piran sabato, domenica e giorni festivi: dalle 10.00 alle 19.00 Petek: 14.00-19.00; sobota, nedelja in prazniki: 10.00-19.00 Organizzatore: Ente per il turismo Portorose Organizator: Turistično združenje Portorož Sejem starin in domače obrti Organizator: Društvo Anbot 18. 12. ob 18.00 Mediadom Pyrhani, Piran 4 DICEMBRE alle ore 16.30 4. 12. ob16.30 Parco dell’albergo Kempinski Palace Portorose Park hotela Kempinski Palace Portorož Letna pregledna projekcija Foto kluba Portorož 27. 12. od 15.00 do 22.00 Kristalna dvorana hotela Kempinski Palace Portorož Tutte le delizie della vita Odprtje božično-novoletne tržnice Organizatorji: Foto klub Portorož, ZKD Piran, OI JSKD Piran FESTIVAL PENIN Apertura del Mercatino di Natale Slavnostni prižig praznične osvetlitve Izbor najboljše penine Portoroža 2015 Accensione delle luci natalizie Nastop pevskega zbora Portorož 19. 12. ob 10.00 Nastop skupine Eroika Coro vocale di Portorose Pevski nastop Nevena Stipanova TPC Lucija Spust 1000 letečih lampijonov Performance del cantante Neven Stipanov Božično-novoletno srečanje Obisk Miklavža Organizator: Turistično združenje Portorož, g.i.z. Visita di San Nicolò Organizator: Turistično združenje Portorož / Prost vstop! Nastopi in predstavitve kulturnih društev, klubov, vrtcev Prost vstop! Organizzatore: Ente per il turismo Portorose / Ingresso libero! in OŠ občine Piran Organizatorji: TPC Lucija, KS Lucija, Občina Piran, DPM Piran, ZKD Piran 5.–7. 12. 2015, 25.–27. 12. 2015, in OI JSKD Piran 27. 12. 2015–1. 1. 2016 5–7 DICEMBRE, 25–27 DICEMBRE 2015, 1.–3. 1. 2016, 8.–10. 1. 2016 LifeClass hotels & spa 1–3 gENNAIO 2016, 8–10 gENNAIO 2016 Promenada pred hoteli LifeClass, Portorož 19. 12. ob 18.00 Plesni večeri Lungomare di fronte agli alberghi Lifeclass Praznična tržnica hotelov LifeClass Avditorij Portorož Mercatino di Natale e Capodanno degli alberghi LifeClass Organizator: LifeClass hotels & spa Novoletna plesna pravljica: Drevo življenja Organizatorji: KD Plesna skupina Metulj, ZKD Piran 27.–30. 12. ob 15.30 in OI JSKD Piran Tartinijev trg Piran 6 DICEMBRE alle ore 18.00 6. 12. ob 18.00 Vstopnina: 5 € Novoletna predstava za otroke Auditorium di Portorose Avditorij Portorož Organizatorji: DPM Piran, ZKD Piran, OI JSKD Piran, Občina Piran I Minions nel mondo delle fiabe - spettacolo di ballo e Minioni v pravljičnem svetu acrobazie del gruppo Flip, Visita di Babbo Natale Flip, plesno-akrobatska gledališka predstava 20. 12. ob 15.00 Entrata: adulti 8 €, bambini 6 € / Organizzatore: Auditorio di Portorose in obisk Dedka Mraza / Vstopnina: 6 in 8 € Park Hotela Kempinski Palace Portorož 30. 12. ob 19.30 Organizator: Avditorij Portorož Žonglerska skupina Čupakabra Avditorij Portorož Organizator: Turistično združenje Portorož Gala novoletni koncert: V ritmu valčka 6 DICEMBRE alle ore 19.00 Prost vstop! Nastopa orkester Slovenske filharmonije, dirigent: Alexander Drčar, Teatro Giuseppe Tartini Pirano 6. 12. ob 19.00 solistka: Margareta Klobučar. Program: L. Bernstein, P. I. Čajkovski, J. Concerto annuale del Coro misto Georgios Gledališče Tartini Piran Strauss ml., J. Offenbach, D. Šostakovič, G. Puccini ... Organizzatore: Coro misto Georgios Letni koncert mešanega pevskega zbora Georgios 20. 12.–6. 1. 2016 Vstopnina: 40, 32, 24 € Piranske cerkve Organizatorji: MePZ Georgios in MPO Piran Organizator: Avditorij Portorož Razstava jaslic v piranskih cerkvah 10 DICEMBRE alle ore 20.00 Organizatorji: Društvo Prijatelji zakladov sv. Jurija Piran Auditorium di Portorose 10. 12. ob 20.00 31. 12. ob 15.30 Letteratura slovena dalla A alla Z, commedia Avditorij Portorož 20. 12. ob 18.00 Tartinijev trg Piran Entrata: 20 €, 18 € / Organizzatore: Auditorio di Portorose Slovenska literatura od A do Ž, gledališka predstava Gledališče Tartini Piran Zimsko veselje (Studio Anima) Vstopnina: 18 in 20 € / Organizator: Avditorij Portorož Plesna predstava: Nočna mora pred Božičem Zabava za otroke z obiskom DEDKA MRAZA alle ore Plesni klub Swank / Vstopnina: 4 € Organizator: DPM Piran, ZKD Piran, OI JSKD Piran, Občina Piran 12 DICEMBRE 10.00 Centro commerciale TPC Lucia Organizator: Avditorij Portorož V primeru slabega vremena bo prireditev v 12. 12. ob 10.00 Mediadomu Pyrhani. Festa della Comunità italiana di S. Lucia TPC Lucija Spettacoli e performance delle società culturali, scuole materne e Praznik Krajevne skupnosti Lucija 23. 12. ob 19.30 le scuole elementari del Comune di Pirano Predstava za otroke, predstavitve kulturnih društev, klubov, vrtcev Gledališče Tartini Piran ob Organizzatori: la Comunità locale di S. Lucia, TPC Lucia, il Comune in OŠ občine Piran / Organizatorji: KS Lucija, TPC Lucija, Občina Piran, 31. 12. 22.30 Kvartet 7 plus Tartinijev trg Piran di Pirano, l’associazione amici dei giovani di Pirano, Unione delle DPM Piran, ZKD Piran in OI JSKD Piran Program: najlepše božične pesmi / Vstopnina: 7 € Silvestrovanje na prostem associazioni culturali Karol Pahor di Pirano, Sezione regionale del Fondo Organizator: Avditorij Portorož Skupina Teddy Bears, Best Company band in DJ Secret Disco. Pubblico per le Attività Culturali di Pirano. Organizator: Avditorij Portorož 13. 12. ob 10.30 Zelena dvorana Avditorij Portorož 23.–25. 12. in 27. 12. 2015–6. 1. 2016 13 DICEMBRE alle ore 10.30 Lutkovna predstava: Pravljični svet lutk Tartinijev trg Piran Sala Verde dell’ Auditorium di Portorose 5 € odrasli, 1 € otroci / Organizator: Avditorij Portorož 1. 1. 2016 Spetaccolo di buratini: Il mondo magico delle marionete Tartinijeva božično-novoletna tržnica Trg Prekomorskih brigad Portorož 5 € adulti, 1 € bambini / Organizzatore: Auditorio di Portorose Organizator: Društvo meščanov mesta Piran v sodelovanju Novoletno popoldne v Portorožu z ognjemetom z Občino Piran 13. 12. ob 18.30 14.00 Novoletni skok v morje Avditorij Portorož (centralna plaža Portorož) 13 DICEMBRE alle ore 18.30 Zimska produkcija in plesna predstava: 25. 12. do 27. 12. in 31. 12. do 3. 1. 2016 16.00 Glasbeni program Auditorium di Portorose Božični večer gospe Osoren Laguna Bernardin 18.00 Ognjemet Evento di danza: Natale a casa della signora Osoren ADSP Art dance studio Portorož / Vstopnina: 7 € Božično-novoletna tržnica Organizator: Avditorij Portorož in Športno društvo Slovenc Produzione di ballo: Art dance studio Portorož Organizator: Avditorij Portorož Entrata: 7 € / Organizzatore: Auditorio di Portorose 26. 12. ob 18.00 Portorož PROgRAMMA DEgLI EVENTI DI DICEMBRE Božično-novoletni pohod z baklami Organizator: ŠKID Jaz sem najboljši 4 DICEMBRE 2015–3 gENNAIO 2016 Parco dell’albergo Kempinski Palace Portorož Tutte le delizie della vita e Festival degli spumanti 26. 12. Ogni venerdì dalle 14.00 alle 19.00; Tartinijev trg Piran sabato, domenica e giorni festivi: dalle 10.00 alle 19.00 Sejem starin in domače obrti Organizzatore: Ente per il turismo Portorose Organizator: Društvo Anbot 4 DICEMBRE alle ore 16.30 27. 12. od 15.00 do 22.00 Parco dell’albergo Kempinski Palace Portorose Kristalna dvorana hotela Kempinski Palace Portorož Tutte le delizie della vita FESTIVAL PENIN Apertura del Mercatino di Natale Izbor najboljše penine Portoroža 2015 Accensione delle luci natalizie Nastop skupine Eroika Coro vocale di Portorose Spust 1000 letečih lampijonov Performance del cantante Neven Stipanov Organizator: Turistično združenje Portorož, g.i.z. Visita di San Nicolò Prost vstop! Organizzatore: Ente per il turismo Portorose / Ingresso libero!

27. 12. 2015–1. 1. 2016 5–7 DICEMBRE, 25–27 DICEMBRE 2015, LifeClass hotels & spa 1–3 gENNAIO 2016, 8–10 gENNAIO 2016 Plesni večeri Lungomare di fronte agli alberghi Lifeclass Mercatino di Natale e Capodanno degli alberghi LifeClass

27.–30. 12. ob 15.30 Tartinijev trg Piran 6 DICEMBRE alle ore 18.00 Novoletna predstava za otroke Auditorium di Portorose Organizatorji: DPM Piran, ZKD Piran, OI JSKD Piran, Občina Piran I Minions nel mondo delle fiabe - spettacolo di ballo e acrobazie del gruppo Flip, Visita di Babbo Natale Entrata: adulti 8 €, bambini 6 € / Organizzatore: Auditorio di Portorose 30. 12. ob 19.30 Avditorij Portorož Gala novoletni koncert: V ritmu valčka 6 DICEMBRE alle ore 19.00 Nastopa orkester Slovenske filharmonije, dirigent: Alexander Drčar, Teatro Giuseppe Tartini Pirano solistka: Margareta Klobučar. Program: L. Bernstein, P. I. Čajkovski, J. Concerto annuale del Coro misto Georgios Strauss ml., J. Offenbach, D. Šostakovič, G. Puccini ... Organizzatore: Coro misto Georgios Vstopnina: 40, 32, 24 € Organizator: Avditorij Portorož 10 DICEMBRE alle ore 20.00 Auditorium di Portorose 31. 12. ob 15.30 Letteratura slovena dalla A alla Z, commedia Tartinijev trg Piran Entrata: 20 €, 18 € / Organizzatore: Auditorio di Portorose Zimsko veselje (Studio Anima) Zabava za otroke z obiskom DEDKA MRAZA Organizator: DPM Piran, ZKD Piran, OI JSKD Piran, Občina Piran 12 DICEMBRE alle ore 10.00 V primeru slabega vremena bo prireditev v Centro commerciale TPC Lucia Mediadomu Pyrhani. Festa della Comunità italiana di S. Lucia Spettacoli e performance delle società culturali, scuole materne e le scuole elementari del Comune di Pirano 31. 12. ob 22.30 Organizzatori: la Comunità locale di S. Lucia, TPC Lucia, il Comune Tartinijev trg Piran di Pirano, l’associazione amici dei giovani di Pirano, Unione delle Silvestrovanje na prostem associazioni culturali Karol Pahor di Pirano, Sezione regionale del Fondo Skupina Teddy Bears, Best Company band in DJ Secret Disco. Pubblico per le Attività Culturali di Pirano. Organizator: Avditorij Portorož 13 DICEMBRE alle ore 10.30 Sala Verde dell’ Auditorium di Portorose 1. 1. 2016 Spetaccolo di buratini: Il mondo magico delle marionete Trg Prekomorskih brigad Portorož 5 € adulti, 1 € bambini / Organizzatore: Auditorio di Portorose Novoletno popoldne v Portorožu z ognjemetom 14.00 Novoletni skok v morje (centralna plaža Portorož) 13 DICEMBRE alle ore 18.30 16.00 Glasbeni program Auditorium di Portorose 18.00 Ognjemet Evento di danza: Natale a casa della signora Osoren Organizator: Avditorij Portorož in Športno društvo Slovenc Produzione di ballo: Art dance studio Portorož Entrata: 7 € / Organizzatore: Auditorio di Portorose 17 DICEMBRE alle ore 17.30 26 DICEMBRE alle ore 18.00 Mediadom Pyrhani a Pirano Centro di Portorose Spettacolo teatrale per bambini: Il sole e la luna Fiaccolata di Natale e Capodanno Su motivo della fiaba La piccola e la grande luna Organizzatore: Associazione sportiva culturale formativa di Boris A. Novak. / Arrangiamento e regia di Ksenija Murari. Jaz sem najboljši Organizzatori: Associazione teatrale Cuker teater di Portorose, UAC di Pirano, SR del FPAC di Pirano, Comune di Pirano 26 DICEMBRE Piazza Tartini, Pirano 18 DICEMBRE alle ore 18.00 Fiera delle antichità e dell’artigianato Mediadom Pyrhani a Pirano Organizzatore: Società Anbot Proiezione annuale del Club fotografico Portorose Organizzatori: Foto club Portorose, UAC di Pirano, SR del FPAC di Pirano 27–30 DICEMBRE 2015 alle ore 15.30 Piazza Tartini, Pirano 19 DICEMBRE alle ore 10.00 Spettacoli festivi per bambini Centro commerciale TPC Lucia Organizzatori: l’AAG di Pirano, UAC di Pirano, SR del FPAC di Pirano, Incontro di Natale e Capodanno Comune di Pirano Spettacoli e performance delle società culturali, scuole materne e le SE del Comune di Pirano Organizzatori: TPC Lucia, la CL di Lucia, il Comune di Pirano, 27 DICEMBRE 2015–1 gENNAIO 2016 l’AAG di Pirano, UAC di Pirano, SR del FPAC di Pirano LifeClass hotels & spa Portorose Serate di ballo

19 DICEMBRE alle ore 18.00 Auditorium di Portorose 27 DICEMBRE dalle ore 15.00 alle ore 22.00 Fiaba danzante dell’Anno Nuovo: L’ albero della vita Sala di Cristallo dell’albergo Kempinski Portorose Organizzatori: Associazione culturale Gruppo di danza Metulj, Festival degli spumanti UAC Karol Pahor di Pirano, SR del FPAC di Pirano / Ingresso: 5 € Selezione dello spumante Portorose 2015 Concerto del gruppo Trio Eroika 20 DICEMBRE alle ore 15.00 1000 lanterne in volo Parco dell’albergo Kempinski Palace Portorož Entrata libera! Tutte le delizie della vita Gruppo di giocolieri Čupakabra Organizzatore: Ente per il turismo Portorose / Ingresso libero! 30 DICEMBRE alle ore 19.30 Sala principale, Auditorium di Portorose Concerto di gala di Capodanno: A ritmo di valzer 20 DICEMBRE 2015–6 gENNAIO 2016 Accompagnamento dell’Orchestra della filarmonica Le chiese di Pirano Slovena, direttore: Alexander Drčar, solista: Margareta Klobučar. Mostra dei presepi nelle chiese di Pirano Organizzatore: Auditorio di Portorose Organizzatore: Societa’ “Prijatelji zakladov sv. Jurija” Pirano Vendita dei biglietti: Auditorium Portorose e punti vendita Eventim: 40 €, 32 €, 24 € (catering incluso). 20 DICEMBRE alle ore 18.00 Teatro Tartini, Pirano 31 DICEMBRE alle ore 15.30 Spettacolo di ballo: Incubo prima del Natale Piazza Tartini, Pirano Produzione di ballo Swank / Entrata: 7 € Gioie invernali (Studio Anima) Organizzatore: Auditorio di Portorose Divertimento per bambini e arrivo di Babbo Natale Organizzatori: l’AAG di Pirano, UAC di Pirano, SR del FPAC di Pirano, Comune di Pirano alle ore 23 DICEMBRE 19.30 In caso di maltempo la manifestazione si terrà nel Mediadom Pyrhani. Teatro Tartini, Pirano Concerto natalizio: Quartetto “7 plus” / Entrata: 7 € Organizzatore: Auditorio di Portorose 31 DICEMBRE alle ore 22.30 Piazza Tartini, Pirano Festa di Capodanno sulla piazza 23 DICEMBRE–25 DICEMBRE 2015 e Gruppi musicali: Teddy Bears, Best Company band e DJ Secret Disco 27 DICEMBRE 2015–6 gENNAIO 2016 Organizzatore: Auditorio di Portorose Piazza Tartini, Pirano Mercatino di Natale Giuseppe Tartini 1 gENNAIO 2016 Organizzatore: Società Cittadini di Pirano con la partecipazione Piazzale centrale di Portorose del Comune di Pirano Pomeriggio dell’anno nuovo a Portorose con fuochi d’artificio ore 14.00: Tuffi in mare di Capodanno (spiaggia e 25 DICEMBRE–27 DICEMBRE 2015 centrale di Portorose) ore 16.00: Programma musicale 31 DICEMBRE 2015–3 gENNAIO 2016 ore 18.00: Laguna di S. Bernardino Fuochi d’artificio Organizzatori: Auditorio di Portorose, Società sportiva Slovenc Mercatino di Natale e Capodanno 51 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO KULTURNA DEDIŠČINA

Projekt Adrifort Dediščina obzidanih mest kot razvojni izziv

Konec junija je v Hotelu Pi- kakovostnejše vodenje po Pira- Luca Caburlotto, prof. dr. Mitja V razpravi, ki je sledila, so ran potekala delavnica na temo nu. Posebej je poudarila pomen Guštin in dr. Flavio Bonin. sodelovali Romana Kačič Li- dediščine obzidanih mest. Uvo- varovanja dediščine in zaveze, ki Prvi je v neposredni in kri- den, Neva Zajc, Daniela Tomšič, doma je Jasna Softić z Občine jih nalaga Zakon o varstvu kul- tični predstavitvi opisal skrb Duška Žitko in Boris Cepuder. Piran predstavila projekt Adri- turne dediščine. vzbujajoče stanje v Italiji, kjer Predstavili so dobro prakso iz fort ter prizadevanja občine po Sledila je razprava, pri kate- je na pohodu pospešena dere- Amalfija, kjer je posebna tera- čim optimalnejšem vrednotenju ri so sodelovali prof. dr. Anton gulacija in z njo razvrednotenje sasta kulturna krajina zaščitena dediščine. Gosar, Andreja Humar, Slobo- dediščine v komercialne namene in je postala zanimiv magnet za Nato sta dediščino obzidane- dan Simić, Natalija Planinc in ter nevtraliziranje nadzora pri- trajnostni turizem. Dobra pra- ga mesta Piran strokovno pred- Maria Masau Dan. Izpostavili so stojnih ustanov. Mitja Guštin je ksa iz naših logov, ki jo je treba stavili Snježana Karinja in dr. pomen čezmejnega sodelovanja predstavil še premalo izkorišče- nadgrajevati, je uporaba zgodo- Nadja Terčon. Prva je podrobno pri vrednotenju in popularizaciji ne potenciale Pirana in sloven- vinskih objektov in prostorov za predstavila arheološko dediščino dediščine, geografsko in kultur- ske Istre ter primere smiselne kulturne dogodke, kot so gleda- ter izpostavila njen pomen pri no komparativno prednost Istre uporabe kulturne in naravne de- liške predstave Poletnega pri- vrednotenju Pirana ne le kot sre- kot prostora, v katerem se soo- diščine pri promociji in razvoju morskega festivala. Izpostavili so dnjeveškega in beneškega, tem- čajo različni narodi, kulture in turizma ter drugih ekonomskih še pomen vzgoje in izobraževa- več tudi kot antičnega mesta, kar jeziki, ter nujnost boljšega stro- panog, Flavio Bonin pa je podal nja oziroma razvijanja vrednot večini obiskovalcev ostaja manj kovnega usposabljanja turistič- temeljit pregled nad zgodovino spoštovanja do dediščine že v znano. Dr. Nadja Terčon pa je nih vodičev s pomočjo muzeja, in razvojem skladišč soli. Teh je šolah. Razprava je bila tudi kri- opisala zlasti razvoj pristanišča Zavoda za varstvo kulturne de- bilo v preteklosti veliko, medtem tična, saj zainteresirana javnost in starega mestnega jedra Pirana, diščine Slovenije in univerze. ko jih je danes zelo malo (Mon- pristojnim ustanovam in državi ob tem navedla nekaj nadvse za- V nadaljevanju so proble- fort, Grando, Libertas v Kopru očita preveč mlačno ravnanje v nimivih in manj znanih dejstev matiko vrednotenja dediščine v …). Ob tem je prvič predstavil odnosu do uničevalcev dedišči- in podatkov iz bogate zgodovine luči razvoja kulturnega turizma izvirne dokumente in načrte naj- ne. mesta ter nakazala možnosti za z uvodnimi prispevki predstavili starejših skladišč. 52 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Teden prometne varnost Piše in foto · Lavra Bregar Prometna policista obiskala otroke vrtca Mornarček

S prometno vzgojo vse leto psa sta nam pokazala, kako sta po- otrokom razvijamo spretnosti in licijska psa reševala naloge pri is- sposobnosti, ki omogočajo varno kanju prepovedanih substanc. Psa in samostojno vedenje v prome- sta bila pri reševanju nalog hitra in tnem vsakdanu. V tednu prometne spretna. Otroci so lahko psa tudi varnosti sta nas obiskala prometna pobožali, saj sta bila zelo umirjena policista in otrokom razkazala po- in prijazna. licijsko vozilo ter pripomočke, ki V spomladanskem času bo jih policisti uporabljajo pri vzdr- otroke starejših oddelkov policist ževanju reda na cesti. Otroci so pospremil na sprehod po prome- spoznali, da so v skrb za njihovo tni poti. Pomagal bo pri reševanju varnost vključeni tudi policisti, ki nevarnih prometnih situacij in nas so vedno pripravljeni pomagati. opozoril na varno hojo po cesti. Policista vodnika službenega

V šolski jedilnici tudi župan Občine Piran Peter Bossman in podžupanja Meira Hot Ob dnevu slovenske hrane na mizah tradicionalni slovenski zajtrk

Vlada Republike Slovenije kom postregli tudi v vrtcih in je leta 2012 sprejela sklep, s ka- šolah v piranski občini, učenkam terim vsak tretji petek v novem- in učencem Osnovne šole Cirila bru obeležujemo dan slovenske Kosmača Piran in Osnovne šole hrane, z aktivnostmi na ta dan Lucija pa sta se v šolski jedilnici pa spodbujamo k razmišljanju pridružila župan Občine Piran in delovanju državljanov v smeri Peter Bossman in podžupanja večjega poseganja po lokalno pri- Meira Hot. delani hrani ter zdravemu načinu Tradicionalni slovenski zajtrk prehranjevanja. Med aktivnosti, je sestavljen iz mleka, masla, kru- ki jih Ministrstvo za kmetijstvo, ha, medu in jabolka, ki morajo biti gozdarstvo in prehrano pripravlja pridelani oziroma predelani v Slo- skupaj z ministrstvoma za zdravje veniji. Tri slovenska ministrstva v ter za izobraževanje, znanost in sodelovanju s partnerji projekt iz- šport s partnerji, ki sodelujejo pri vajajo z namenom, da bi izboljšali projektu, spada tudi projekt Tra- zavedanje o namenu in razlogih dicionalni slovenski zajtrk, vrtci za lokalno samooskrbo, doma- in šole pa ga uspešno izvajajo že čo pridelavo in predelavo ter v okolju. Javnosti predstavljajo tudi živilsko-predelovalne industrije, štiri leta zapored. okviru sistema javnega naročanja pomen kmetijstva in čebelarstva posebno pozornost pa namenjajo V petek, 20. novembra, so s spodbudili aktivnosti zagotavlja- ter spodbujajo k pravilni in zdravi pomenu gibanja in ohranjanja či- tradicionalnim zajtrkom otro- nja hrane, pridelane v lokalnem prehrani. Ozaveščajo o pomenu stega okolja.

OBČANKAM IN OBČANOM VOŠČIMO VESELE PRAZNIKE IN VELIKO LEPEGA V NOVEM LETU 53 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Scrive e foto · Irene Ciani Pišeta in foto · Slavica Bombek in Darinka Panger L’asilo entra a scuola Kaki uspeva tudi Il 14 ottobre il gruppo dei degli esercizi come fossero scolari grandi dell’asilo “La coccinella” e noi che ormai siamo già grandi na igrišču vrtca v ci è venuto a far visita. Ci siamo li abbiamo aiutati. E’ stata una presentati e abbiamo raccontato bella esperienza perché per una quali sono le cose che più ci piace volta abbiamo provato noi a fare Strunjanu fare, così abbiamo rotto il ghiaccio. gli insegnanti e anche perché Dopo un po’ di timidezza, i abbiamo passato del tempo con i Leta 2009 je bilo na igrišču skupaj z vzgojiteljicama imeli bambini dell’asilo, si sono seduti al nostri amici dell’asilo. vrtca v Strunjanu posajeno polne roke dela, saj so z zelo tavolo e hanno iniziato a svolgere drevesce kakija. Vsako leto majhnega drevesa nabrali štiri je kakijevo drevo obrodilo in velike zaboje kakijevih sadežev. razveselilo otroke, ki so lahko Sadeži kakija so spravljeni okušali sadeže. v hiški na igrišču vrtca, kjer Letos pa je drevo še posebej dozorevajo, da se bodo otroci obilno obrodilo! Lepega sončnega lahko spet posladkali z zdravimi dne so otroci iz vrtca Strunjan sadeži.

Učenci gasilci Piše · Irena Rupena Državno tekmovanje OŠ Sečovlje Društvo mladi gasilec Piše · Barbara Abram

Učenci Osnovne šole Sečovlje pisnem testu, splošnem testu o so bili zelo uspešni na regijskem kraju in testu iz prve pomoči. Na poučni ekskurziji tekmovanju DMG, ki je junija Naši učenci gasilci so se potekalo v Kuteževem. Ta odličen zelo dobro borili v praktičnem uspeh je omogočil, da so se štiri delu in pokazali veliko znanja v Benetkah ekipe učencev udeležile državnega pri testih. Obe mlajši ekipi sta tekmovanja – DMG. Letošnje dosegli pohvalno 7. mesto, ena V soboto, 3. oktobra, so se zvonika, bazilike in Doževe že 35. srečanje društev mladi starejša ekipa je osvojila 8., druga učenci od 6. do 9. razreda Osnovne palače. Očarale so jih gondole, gasilec je potekalo na Osnovni šoli ekipa starejših gasilcev pa 13. šole Sečovlje odpravili na poučno številni kanali in mostovi, prav Šentjernej na Dolenjskem, in sicer mesto. To so državni uspehi, ki ekskurzijo v Benetke. Že med posebna izkušnja pa je bila v petek in soboto, 9. in 10. oktobra dajejo mentorjem in otrokom plovbo s katamaranom so učenci delavnica muranskega stekla. 2015. Državnega tekmovanja sta se voljo ter ogromno poguma za spoznali zgodovino Benetk, ko so Vsem je zastal dih, ko je mojster v udeležili dve mlajši in dve starejši naprej. Vse pohvale predvsem prispeli v pristanišče San Basilio, minutki iz žareče kroglice pričaral ekipi – to je 12 učencev, ki so se mentorjem PGD Nova vas, ki pa so se odpravili peš po beneških čudovitega steklenega konjička. Za pomerili v različnih disciplinah. so ekipe pripravljali in pomagali uličicah in si ogledali nekaj konec so se učenci s čolni zapeljali Tekmovali so v vaji z vedrovko, pri udeležbi na tekmovanju, ter znamenitosti tega čudovitega še po privlačnem Velikem kanalu, vezanju vozlov, izbiri gasilnika in vsem tekmovalcem. Z gasilskim mesta, od znamenitega mosta nato pa so se vrnili na katamaran gasilskega orodja, preventivnem pozdravom – NA POMOČ. Rialto do Trga svetega Marka, in odpluli nazaj proti Piranu. 54 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Vrtec Mornarček Piran Pišeta · Renata Novak in Lavra Bregar Spremljanje kakovosti v vrtcu

Nove raziskave na področju dela in lokalne skupnosti. s predšolskimi otroki potrjujejo, da V Vrtcu Mornarček Piran že ima vključevanje predšolskih otrok vrsto let izvajamo zahteve stan- v institucionalne oblike vzgoje in dardov Kakovost za prihodnost varstva številne prednosti. Pri tem v vzgoji in izobraževanju 2008 in je treba posebno pozornost name- ISO 9001:2008, svoje delo ves čas niti kakovosti, saj imajo kakovostne spremljamo in preverjamo. Na tej oblike dela s predšolskimi otroki podlagi uvajamo izboljšave, spre- dolgotrajen in koristen učinek na membe in razvojno načrtujemo. celosten otrokov razvoj. Za kakovo- Z našim spremljanjem kako- stno delovanje vrtca je pomembno vosti v vrtcu so se 20. 10. 2015 se- opredeliti različne vidike spremlja- znanile predstavnica OECD Ineke nja kakovosti, zlasti s področij zago- Litjens ter predstavnici Ministrstva tavljanja kakovosti storitev, izvajanja za izobraževanje, znanost in šport programa, spremljanja otrokovega RS, Nada Požar Matijašič iz Urada razvoja in njegovih dosežkov ter za razvoj izobraževanja in Sabina profesionalne usposobljenosti za- Melavc iz Službe za mednarodno poslenih. Zaposleni v vrtcu se mo- sodelovanje in evropske zadeve. rajo zavedati standardov kakovosti, Izrazile so navdušenost nad našim predvsem pa se zavzemati za uskla- strokovnim delom in prepoznav- jeno delovanje vseh udeležencev v nostjo našega vrtca na različnih procesu: otrok, staršev, zaposlenih področjih.

III Festival della Coccinella Scrive · Mariela Batista, educatrice Scuola dell’infanzia La Coccinella Pirano, Unità di Sicciole Per concludere insieme il programma Piccolo Sole

Giovedì 4 giugno presso il messisi alla prova nel ruolo di campo sportivo di Sicciole si è prodigiosi cavalieri con l’arduo svolto l’incontro conclusivo del compito di costruire la torre. È programma sportivo Piccolo stato bello vedere il loro entusia- Sole, che noi abbiamo denomi- smo, vederli ridiventare bambini nato Festival della Coccinella. per un attimo… All’incontro hanno partecipato i Tra un gioco e l’altro abbiamo bambini e i genitori di tutte le se- eseguito tutti insieme, a sorpresa, zioni e unità della nostra scuola il ballo della raspa e ci siamo di- dell’infanzia per trascorrere in- vertiti moltissimo. sieme un pomeriggio in allegria I bambini che a settembre all’insegna del movimento e del andranno a scuola ed hanno con- divertimento. Tutte le Coccinelle, cluso il percorso del programma grandi e piccine, hanno salutato Piccolo Sole hanno ricevuto la in piedi l’arrivo solenne delle no- meritatissima medaglia. stre mascotte - la Coccinella Lina L’incontro si è concluso con e il Piccolo Sole – mentre ascolta- un piccolo rinfresco e con un ar- vamo e cantavamo insieme l’inno giugno la giornata dell’ambiente, guirsi di tutti i bambini, dai pic- rivederci al prossimo anno. Rin- della nostra scuola dell’infanzia. abbiamo voluto ricordare questo colissimi, che si sono cimentati graziamo di cuore tutti i parteci- Come di dovere l’incontro giorno eseguendo tutti insieme la insieme ai loro genitori con il pa- panti per la loro presenza e la loro sportivo è inizio con gli eserci- corsa per la solidarità ambientale racadute, ai prescolari che si sono collaborazione. Insieme abbiamo zi di riscaldamento per tutti i con il motto “Mano nella mano avventurati nell’abilità di un per- trascorso un pomeriggio diver- partecipanti, eseguiti a ritmo di per un domani migliore. Assieme corso più complesso con il fine tente e speciale. Grazie! musica sotto la guida energica di ce la faremo!” di stendere i panni. E non poteva mamma Dragana. Essendo il 5 I giochi hanno visto il susse- mancare un gioco per i genitori, 55 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Scrive · Sebastijan Chiavalon, educatore, Scuola dell’infanzia La Coccinella Pirano Il sentiero dell’amicizia

L’ultima uscita della motivo che il sentiero ha preso il “Coccinella alpinista” si è svolta suddetto nome, grazie a un accordo su un percorso particolare, IL tra il comune di San Dorligo della SENTIERO DELL’AMICIZIA, che Valle e il comune di Sesana, quale parte dal quasi sperduto paese espressione di convivenza, amicizia di Beka, sull’altopiano carsico a e collaborazione. ridosso del confine italiano, fino Dopo una pausa per rifocillarci alla Val Rosandra. Percorrendo con la merenda, sulla sponda il bosco, in discesa, siamo giunti del torrente Rosandra, abbiamo al paesino di Botazzo dove negli rimesso lo zaino in spalle e ci anni passati era situato il casello siamo incamminati per la faticosa di confine tra Slovenia e Italia, e ripida salita, per concludere la che tuttavia ha perso la sua nostra escursione tornando al funzione già prima dell’abolizione punto di partenza, dove abbiamo dei confini da parte dell’Unione immortalato l’evento con una bella Europea. Ed è proprio per tale foto di gruppo su di un prato fiorito.

Scrivono · Le maestre Mariela Batista e Karin Matijašić, Scuola dell’infanzia La Coccinella Pirano Mašun: la nostra prima vacanza senza mamma e papà

Dal 15 al 19 giugno i bambini prescolari hanno partecipato alla colonia estiva a Mašun. È stata la loro prima »vacanza« senza mamma e papà, vissuta con la curiosità di fare un’esperienza nuova, ricca e gratificante. Tanti sono stati i momenti e gli eventi che hanno reso speciale questa settimana: abbiamo conosciuto il signor Matija che intaglia il legno e fa tanti bei utensili e lavoretti; lui ci ha raccontato tante storie divertenti ed è venuto con noi a vedere la casetta di rami che abbiamo costruito nel bosco. Il cacciatore ci ha insegnato a riconoscere le impronte dell’orso, del cervo, del cerbiatto e del cinghiale. Siamo diventati dei veri esperti ormai! In un giorno di pioggia abbiamo imparato a fare il pane con la signora Marija; ci abbiamo messo tanto impegno e credeteci, è davvero squisito. L’uscita con il carro e i cavalli è stata un vero evento e ci siamo divertiti così tanto che volevamo ripeterla, ma purtroppo la settimana è finita in fretta e venerdì ormai siamo ritornati a casa. La colonia è stata un’esperienza gratificante per tutti noi e siamo certe che i bambini racconteranno con l’emozione negli occhi le esperienze vissute conservando nei ricordi più belli i giorni trascorsi insieme in colonia. 56 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Podružnična šola v Strunjanu Piše · Ariana Opara, vodja podružnične šole Strunjan Skok v novo šolsko leto

Tudi na podružnični šoli smo drugim smo raziskovali Krajinski Konec septembra smo se ude- predstavitve dela gasilcev in enote pogumno zakorakali v novo šol- park Strunjan, si ogledali Akvarij ležili kitajskih delavnic v Piranu, reševalnih psov. Učenci so se presko leto. Piran in Pomorski muzej Sergej oktobra pa smo se že tradicional- izkusili v gašenju manjšega poža- Da bi bil pristanek v šolske Mašera Piran ter preživeli nepo- no družili z učenci podružnične ra in se navduševali nad uspešno klopi po počitnicah mehkejši, zaben taborniški dan. Spoznavali šole Sv. Peter. V sodelovanju s opravljenim delom. smo za naših 21 učencev pripra- smo taborniške veščine in si na Prostovoljnim gasilskim dru- vili kar nekaj posebnih dni. Med ognju sami spekli kosilo. štvom Nova vas smo se udeležili

Pišejo · učiteljice 1. razreda Športni dan s starši, dedki, babicami Prvi razred … začetek nečesa Na naši šoli je tradicija, da pedagog postavi različne postaje, prijetnega spontanega klepeta, novega. Velik korak za majhnega vsako leto izpeljemo športni dan na katerih se žogamo, plazimo, igre in veselja. Zato vztrajamo in človeka. Vse je novo in veliko. malo drugače. V družbi staršev, lazimo, lovimo in tekmujemo. gremo naprej … Skozi naša šolska vrata je letos dedkov in babic z otroki preži- Vsako leto znova ugotavljamo, Skupaj in še bolj povezani. vstopilo kar 58 prvošolčkov. vimo športno dopoldne. Športni da nam je lepo. Veliko je smeha,

Pišejo · učiteljice 1. razreda Sodelovanje z galerijo

V torek, 6. oktobra 2015, smo base. Tu pa smo potrebovali pose odzvali na povabilo Obalnih moč krajinske arhitekte Marinke galerij Piran in se udeležili ustvar- Krmac in gospe Ksenije Rakar iz jalnih delavnic. Kraj ustvarjanja obalnih galerij, da smo te kloba- naj bi bil Park Sonce, ker pa nam se združili in ustvarili zanimive je vreme ponagajalo, smo izva- skulpture. Seveda je presenečenje jalke povabili kar v naše razrede. še večje, ko ugotoviš, da si obliko- In ker smo še majhni ustvarjalci, val iglujevo streho, hišo, lestev … smo namesto dleta in kamna v Najprej je bilo veliko radostnega roke vzeli balone. To pa niso na- smeha in veselja v igri z baloni, vadni baloni. Ko jih s pomočjo potem pa čudenja ob pogledu na tlačilke skupaj s sošolcem napih- končno stvaritev. neš, se spremenijo v dolge klo- 57 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Center šolskih in obšolskih dejavnosti Burja Domisleči

Na Seči, v CŠOD Burja, je od 2. do 4. oktobra 2015 potekala vikend delavnica za domisleče. Učenci so bili vsestransko ustvarjalni. Oblikovali so družabne igre z matematičnimi nalogami, reševali naloge iz logike in razvedrilne matematike, se spoznavali in družili, sestavili in posneli več gledaliških iger, opazovali drevesa, jih risali, oblikovali ter slikali s čopiči iz naravnih materialov, poslušali netopirje in predavanje o njih ter jih kasneje izdelali iz papirja. Mentorji: Neva Strel Pletikos, Andreja Klančar, Saša Sašić, Simona Zgaga, Tanja Vincelj, Jezerka Beškovnik, Nina Grabljevec, Suzana Prodan Rakar, Andrejka Ozebek, Mojca Lenardič.

Živahno morsko življenje Pišeta · Ivo Vanja Bončina, Sabina Kravos Jugovac V akvariju na ogled redka vrsta polža

Po uspešni turistični V preteklosti se je lupina sezoni se za steklenimi okenci velikega sodca uporabljala tudi Akvarija Piran nadaljuje kot posodica za shranjevanje živahno morsko življenje. in točenje olja, danes pa se Pestra zbirka, v letošnjem letu prodaja kot »spominek« na kvalitetno dopolnjena tudi tržnici, ponekod celo kot s pomočjo novega plovila, gastronomska poslastica, se tedensko bogati z novimi čeprav je vedno bolj redek in prebivalci, ki jim lahko sledite ogrožen. tudi na uradni facebook strani Vabimo vas, da si redkega Aquarium Piran. gosta ogledate v živo, najmlajši Pred kratkim je piranski pa so vabljeni, da ob sredah in ribič Robi Bassanese v mrežo nedeljah ob 14.00 pomagajo zajel nenavadnega polža. Ker pri hranjenju rib, kar je se mu je zdelo, da je najdba lahko do 30 centimetrov, metrov. V severnem Jadranu letošnja novost. Obiskovalci zanimiva, ga je odnesel Janu največji primerki pa lahko je zelo redek. Je mesojedec tako spoznajo, kako poteka Simiču v Čarobni svet školjk, dosežejo težo 1,5 kilograma. in nočni ropar, najbolj pa mu hranjenje rib, kako se ribe ob ta pa ga je prinesel v akvarij, Piranski primerek je velik gredo v slast morske kumare. tem obnašajo, s čim se hranijo saj je bil še živ. približno 20 centimetrov. V žlezah slinavkah hrani 2–5 in kako se pripravlja ribje Polž »veliki sodec« je svoje Sodec običajno živi na % žveplove kisline, s katero kosilo. Morda pa ujamete tudi ime dobil po obliki hišice, ki mehkem peščenem ali blatnem lahko razjeda ogrodja in polža pri malici! spominja na sodček. Zraste dnu na globini od 10 do 150 lupine drugih organizmov. 58 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Pohod CKSG Portorož Vrhunskost glasbenikov. Duh prijateljstva. Piše in foto · mag. Marko Strle, ravnatelj CKSG Želja pomoči. Drznost načrtov. Piše in foto · mag. Marko Strle, ravnatelj CKSG 7 km skupaj 7 km SKUPAJ so prehodili dogodek, v katerega so nas na sončno 7 x 10 sedanji in nekdanji učenci centra, jesensko soboto pospremile povirske zaposleni in prijatelji. Pohod, ki je mažoretke in vse prisotne opogumile, potekal od portoroške ploščadi do da so odkorakali do Tartinijevega trga. Štiri temeljne odločitve glasbene virtuoznosti in Tartinijevega trga v Piranu in nazaj Tam so morali poiskati Pirankote, kjer so privedle do tega, da se je pomagali centru, da je zbral do CKSG Portorož z vmesnim so dobili napotke za nadaljevanje portoroški Avditorij v pe- dobrih 2600 evrov, ki jih bo postankom v Prostoru za sodobno pohoda, povabilo na ogled razstave tek, 23. oktobra, skoraj na- namenil novim programom umetnost Monfort, je združil vseh 50. ex-tempora ali namig na polnil s prijatelji, ki dobro CKSG Portorož, s katerimi sto dvajset udeležencev, ki so bili, ali kofetkanje v Piranu. Iz Pirana so se vedo, kaj pomenijo črke C, razvija socialno odgovorno so še, na kakršen koli način povezani odpravili nazaj do Monforta, kjer K, S in G. podjetništvo. z življenjem centra, ki letos praznuje jih je čakala ustvarjalna delavnica. Zmelkoow, Aleksander Tisti, ki mu je mar, ni is- sedemdeset let. V sodelovanju z Oblikovali so glinene ploščice, ki Novak, Klapa Semikanta`, kal izgovorov, ampak je bil z Občino Piran in Obalnimi galerijami bodo sestavni del velike kompozicije Martina Feri, Žiga Rustja, nami, ker skupaj podiramo Piran smo pripravili edinstveni in siceršnje krasitve centra. Eskobars in Rudi Bučar so meje. ustvarili sedemdeset minut 59 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Učenje plavanja Piše in foto · mag. Marko Strle, ravnatelj CKSG Ta lahkotni občutek breztežnosti

»Ko bom velik, bom plaval.« Ve- s plavanjem, naša skupna želja pa je, liko otrok reče kaj podobnega, ko se da vsak zares splava. Kako, morda prvič sreča z bazenom ali morjem. niti ni tako pomembno, saj nekomu Mnogi si želijo, da bi nekega dne sami bolj ustreza oponašanje žab, dru- občutili svobodo lebdenja in premi- gemu delfina, tretji si dela družbo z kanja v mokrem prostoru nekje med morskimi špageti ali plavutkami, da zrakom in zemljo. je vse bolj podoben veliki ribi. V današnjem času plavanje pred- Učencem Centra za korekcijo stavlja mnogo več kot golo preživetje. sluha in govora Portorož je to letos Vedno bolj smo ozaveščeni, da voda še posebej dobro uspelo, saj smo k s svojimi značilnostmi predstavlja sodelovanju povabili nadobudne primerno okolje za sprostitev, zabavo, mlade (še) neplavalce, dva mlada Fining, d. o. o. in Tima Černaca, ki so lahko delijo z bolj ali manj velikimi druženje, rekreacijo in igro. plavalna inštruktorja, ob katerih se nam pri projektu finančno pomagali. ribami, tudi če jim ne bo uspelo v Vsako leto tradicionalno poskr- ne želiš utopiti, ampak zgolj poklicati Doživetje je bilo izjemno in vesolje. bimo za učence, ki se šele spoznavajo na pomoč, mlade podjetnike družbe učenci so okusili, da si breztežnost

Mladinski EPI center Piran Piše in foto · Patricija Lovišček, EPI Center Piran Tudi jeseni in pozimi dejavni Jesen je tu v vsej svoji barvitosti Divači. Najprej smo se odpravili v in poleg kostanja so prišle tudi poči- jamo Vilenica. Pričakal nas je go- tnice. Takrat naša vrata odpremo zju- spod Jordan, ki ve vse o jami. Pričeli traj in sprejmemo otroke v Program smo se spuščati dol, dol, dol po sto- počitniškega varstva. pnicah, bilo jih je 500. Po poti smo Prvi dan smo se odzvali povabilu se navduševali nad očarljivostjo ka- učiteljice Vike iz OŠ Cirila Kosmača pnikov, njihovimi barvami, sencami. Piran in obiskali piranski svetilnik. Začudeni pa smo bili tudi nad vsemi Ogledali smo si razstavo izdelkov liki, ki so se skozi leta izoblikovali. na temo »Praznična miza«, ki so jih Srečali smo medveda, krokodila, izdelali otroci. Prisluhnili smo zgod- plesalko, king konga in še bi lahko bam o svetilniku, ladjah in svetilni- naštevali. Prav tako je skoraj vsak od čarju. Sončni žarki pa so nas kmalu nas našel še vsaj enega … In potem zvabili na bližnje skale, kjer smo se nazaj gor, gor, gor. Po kratki malici prepustili bujni domišljiji in igri ob smo si ogledali še Vojaški muzej Ta- morju. bor. Gospod Srečko nam je skupaj s Naslednji dan smo šli na pravi svojo soprogo do potankosti razka- pohod. Pot nas je vodila po Belem zal muzej. Navdušeni nad enciklo- Sicer pa vabljeni na ogled naše 18.00 do 19.30) in Računalniško križu do Pacuga in Fiese. Igrala in pedičnim znanjem našega gostitelja FB ali spletne strani www.simcpiran. ustvarjanje (vsak petek od 14.00 do staro razvejano drevo, po katerem že smo se sprehodili med uniformami, si/epicenter, kjer lahko spremljate, kaj 15.00 in od 15.00 do 16.00). Lahko desetletja plezajo otroci, so nas doda- orožjem, posodami, bolnišničnimi se dogaja pri nas. Otroci in mlado- pa ponudimo še Živeti z naravo (vsa- tno razigrala. Igra nas je spremljala rekviziti, knjigami in še veliko dru- stniki pridejo in se družijo na orga- ko sredo od 18.00 do 19.00), Učimo vse do kosila, ki ga pripravijo odlične gimi stvarmi, ki so jih uporabljali v niziranih dejavnostih, pri igri v pro- se šivati z Ensi (vsak sredo od 18.00 kuharice Vrtca Mornarček Piran. času novejše zgodovine in jih lastnik stem času, se učijo, delajo nalogo … do 19.30) in Joga za otroke + starše Sreda je bil dan za obisk Mestne muzeja zbira in razstavlja v Sloveni- Pridi tudi ti. Kaj te čaka? Predvsem (vsak četrtek od 17.45 do 18.45), ki knjižnice Piran. Knjižničarka Nada ji in po svetu. Nato je sledilo dobro redna dejavnost, ki je v Mladinskem bodo organizirane ob zadostnem nam je prebrala pravljico, mi pa smo kosilo, palačinke pa so bile najboljše. EPI centru Piran organizirana dnev- številu prijav. Prispevek za organizi- jo zasanjano poslušali. Vmes nas je In zadnji dan smo postali peki. S no med 12. in 20. uro med tednom v rane dejavnosti znaša 5 evrov meseč- presenetila ekipa TV Koper, ki je po- pripravo orehovih piškotov smo odi- Piranu in med 14. in 18. uro v Luciji no za posamično dejavnost. Sicer pa snela delček počitniškega vzdušja. Po šavili prostor. Bilo jih je dovolj za pri- (info točka, učna pomoč, svetova- čez vikend v naših prostorih lahko pravljici pa smo postali mali likovni grizek, pa še za domov jih je ostalo. nje, prosti čas …). Kot vsako jesen organizirate otroško rojstnodnevno umetniki. Naši medvedki so razsta- Bilo nam je lepo. Teden je hitro tudi letošnjo mladim uporabnikom zabavo. Več info na: epicenter@sim- vljeni ob oknih knjižnice, kjer jih mi- minil. Novo šolsko leto, novi prija- ponujamo organizirane dejavnosti. cpiran.si in GSM 041/71 91 33. moidoči lahko občudujejo. teljčki in nove dogodivščine so nam V izvedbi so že Gremo se gledališče Dobrodošli v ŠIMC, Mladin- Četrtek smo si popestrili z izle- dale dovolj energije za nov šolski se- (vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00), skem EPI centru Piran! tom. Odpeljali smo se v Lokev pri mester. Do naslednjih počitnic. Ustvarjaj s Puranom (vsak torek od 60 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

OŠ Cirila Kosmača Piran Piše · Zorica Matović, OŠ Cirila Kosmača Piran Osnovnošolce obiskala soproga ameriškega veleposlanika

8. 10. 2015 je osmošolce OŠ Cirila Kosmača Piran obiskala žena ameriškega veleposlanika, ga. Elizabeth Dickinson Hartley. Ker je prišla ravno v času, ko je na šoli potekal mednarodni interteden z naslovom Pri praznični mizi, je poslušalcem predstavila ameriško zvezno državo Massachu- setts, posebnosti tega dela sveta in tamkajšnji najpomembnejši praznik »zahvalni dan« (ali po angl. »Thanksgiving«). S svojo dinamično predstavitvijo je osmošol- ce pritegnila v sproščen klepet. Učenci so se tako lahko povsem suvereno in samostojno pogovar- jali z njo ter poizvedovali po različnih stvareh in načinu življenja, ki je nam povsem nov in tuj.

Zgodbe o življenju v izgnanstvu Piše · Neli Romanello Tončka Senčar med sečoveljskimi osnovnošolci

5. 11. 2015 bo učencem 4. in Senčar. Čeprav smo že predho- temu da je že zvonilo in nazna- da živimo v svobodi, na svoji 5. razreda OŠ Sečovlje in njiho- dno spoznali njen življenjepis na njalo čas malice. Učenci so jo ob- rodni zemlji, kjer smo obdani z vim razredničarkam ostal v ne- spletu in brali njene zgodbe iz krožili in želeli videti in slišati še ljubeznijo družine, sorodnikov, pozabnem spominu. Zakaj neki otroštva, ki ga je preživela kar v in še. prijateljev. In vse, kar nas obdaja, le, se boste spraševali. Saj je bil štirih delovnih taboriščih, sta nas Njena Svilena oblekica je nam šepeče: Ti si otrok sreče, ker to čisto navaden jesenski četrtek, njeno pripovedovanje in slikovni vsem segla do srca. Razmišljati, sonce nate tople žarke meče, ker ki smo ga preživeli med šolskimi material, ki nam ga je prinesla, kaj se je dogajalo z deklico, ki je si z ljubeznijo obdan, in upamo, klopmi. popolnoma prevzela. ni nikoli več potrebovala, saj so da ne boš nikoli v življenju kam Vendar ni tako. Obiskala nas Poslušali smo jo z zanima- jo z družino kot Judinjo usmrti- odgnan. je nasmejana, čila in energična njem, dve uri sta minili, kot bi li, je postajalo moreče in boleče. vojna izgnanka, gospa Tončka trenil. Nismo čutili lakote, kljub Hkrati pa smo se zavedali sreče,

Turistični krožek OŠ Sečovlje Pišejo · učenci TK OŠ Sečovlje Rojstvo Solinarskih štorij

Knjižica Solinarske štorije, krožka OŠ Sečovlje, preživeli na angleščine, go. Šarolto Vičič domačini zgodbe, ki jih lahko napisana v treh jezikih, je nastopu v Avditoriju. Godnič, ter z g. Edijem Zadnikom, pripovedujemo otrokom. Le tako zagledala luč sveta. To se je zgodilo Na naš skupni izdelek, ki je resnično večni turistični bomo poglobili svoje korenine in prav na 27. september, Svetovni smo ga soustvarjali z učenci spominek. s ponosom povedali: TU SMO dan turizma, ki smo ga s skupino italijanščine in učiteljico Ingrid, s Hvala vsem, tudi g. Franku DOMA, KJER VSAKA ŠTORIJA učencev, članov turističnega študenti Turistice in profesorico Fondi, da imamo odslej SVOJO DUŠO IMA! 61 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Priznanje za kakovost in uspešnost Piše · Mariana Rodela; foto · arhiv GZS UP FTŠ Turistici priznanje GZS ob 20. obletnici

Na zaključni slovesnosti nedavno kon- čanega 62. Gostinsko turističnega zbora Slovenije je Turistično gostinska zbornica podelila priznanja za kakovost in uspe- šnost. UP Fakulteta za turistične študije – Turistica je ob svoji 20. obletnici delovanja prejela priznanje za doprinos k ugledu tu- ristične dejavnosti doma in v tujini. »Portoroška Turistica je naša najstarej- ša visokošolska izobraževalna ustanova, ki izobražuje za turistične poklice. Šola se je hitro razširila in svoje izredne študijske programe začela izvajati tudi v Radencih, Ljubljani in Novi Gorici ter se danes lahko pohvali z že več kot 2000 diplomanti. Prej visoka šola je leta 2007 dobila status fakultete. Turistica ima bogato mednarodno dejavnost, omogoča študijsko izmenjavo in delovno prakso v tujini, njeni sodelavci pa so uveljavljeni v mednarodnem znan- stvenem prostoru,« je obrazložila Majda Dekleva, direktorica Turistično gostinske zbornice Slovenije.

Prvi, a zelo odmeven Piše · dr. Aleš Gačnik UNESCO Forum na Fakulteti za turistične študije – Turistici

Pod okriljem Univerze na Primor- čine Piran. Sledile so predstavitve šti- UNESCO katedre, UNESCO center II. skem, Slovenske nacionalne komisije rih programskih sklopov: v prvem med kategorije ter nacionalni odbori med- za UNESCO in Urada UNESCO je 23. njimi sta bili predstavljeni UNESCO vladnih in mednarodnih programov. oktobra 2015 potekal prvi UNESCO dediščina na Slovenskem (Škocjanske UNESCO forum je bil sklenjen z dve- FORUM. Na zelo odmevnem dogodku jame, Kolišča na Barju, Dediščina žive- ma predstavitvama: direktorica Urada so se na Fakulteti za turistične študi- ga srebra Idrija/Almaden) in nesnovna za UNESCO mag. Marjutka Hafner je je – Turistici Univerze na Primorskem dediščina Slovenije. V drugem sklopu predstavila uporabo znaka UNESCO v zbrali vsi ključni predstavniki glavnih Naravne vrednote in geoparki so bila komercialne in nekomercialne namene, programov in področij delovanja, ki izpostavljena mednarodno pomembna dr. Aleš Gačnik, predstojnik Katedre za delujejo pod okriljem UNESCO na Slo- mokrišča v okviru Ramsarske konfe- kulturni turizem in kulturno dediščino venskem. V prvem delu UNESCO foru- rence, biosferna območja in geoparki s Turistice, pa koncept UNESCO festi- ma je na powercellu nastopil violonče- na Slovenskem. Tretji sklop je bil name- vala kot povezovalnega, komunikacij- list Igor Švarc, udeležence foruma pa so njen Mladim in UNESCO, s predstavi- skega in promocijskega medija. Poslan- nagovorili dr. Stanislav Pejovnik, pred- tvijo programov, projektov in aktivno- stvo UNESCO foruma je povezano z sednik Slovenske nacionalne komisije sti UNESCO šol, UNESCO vrtcev in dvigovanjem prepoznavnosti UNESCO za UNESCO, dr. Aleš Gačnik, predse- UNESCO mladinske platforme. Zadnji programov ter z generično promocijo dnik UNESCO foruma, dr. Tadeja Jere sklop je bil namenjen izobraževanju, in popularizacijo znamke UNESCO na Jakulin, prorektorica Univerze na Pri- raziskovanju in mednarodnim projek- Slovenskem. morskem, in Peter Bossman, župan Ob- tom, med katerimi so bile izpostavljene 62 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Scrive · Aleksandra Rogić 70° anniversario del Ginnasio Antonio Sema Pirano ta furono caratterizzati dell’introduzione dell’istruzione indirizzata. Il ginnasio mantenne l’indirizzo matematico-scientifico e le iscrizioni aumentarono sostanzi- almente, tanto che si dovettero introdurre gli esami di ammissione. La sede diventò troppo angusta e si iniziò a cercare una so- luzione. Si decise di costruire una nuova sede a Portorose che venne inaugurata il 10 giugno 1992. Il ginnasio operava final- mente in un edificio moderno, dotato di spazi e laboratori all’avanguardia, di una palestra e di un campo sportivo. Le condizioni di lavoro diventarono ottimali e inci- sero anche sulla qualità del lavoro pedago- gico. La scuola si aprì alle collaborazioni internazionali quando queste erano ancora una novità. Dal settembre 1992 la Scuola media scientifico-matematica con lingua Il Ginnasio Antonio Sema di Pirano ce- tra insegnante ed allievo e sullo sviluppo d’insegnamento lebra quest’anno i 70 anni della fondazio- del pensiero critico dei ragazzi. Queste italiana venne rinominata in Ginnasio ne. Alla fine della seconda guerra mondia- idee vennero riprese e concretizzate nel Antonio Sema Pirano. le si realizzò il desiderio della popolazione ginnasio, il preside e i docenti cercarono Nel nuovo millennio il Ginnasio An- di istituire a Pirano una scuola superiore. di dare agli allievi la miglior preparazione tonio Sema dispone di una sede adeguata, Nell’agosto del 1945 ad un’assemblea possibile con i mezzi di cui si disponeva. di un corpo docenti qualificato e stabile e popolare si decise di fondare a Pirano il Li- Nel 1948 il ginnasio si trasferì nel palazzo registra anche una stabilità nelle iscrizioni. ceo Scientifico che aprì i battenti nell’anno Bartole- Fonda, dove si trova oggi la scuola Il programma che svolge è quello del gin- scolastico 1945/1946. La prima sede del elementare “Vincenzo e Diego de Castro”, nasio generale. Il nostro ginnasio prepara Ginnasio e Liceo Scientifico di Pirano fu migliorando così le condizioni di lavoro. gli allievi a conseguire le conoscenze, le il palazzo comunale. Gli inizi del ginna- L’esodo della popolazione italiana da competenze e le abilità necessarie a supe- sio furono difficili, mancavano gli spazi Pirano, avvenuto in diverse ondate fino alla rare con successo l’esame di maturità e a adeguati, i libri di testo, i mezzi didatti- metà degli anni Cinquanta, influì signifi- intraprendere gli studi universitari. La re- ci. Il primo preside del ginnasio fu Paolo cativamente sulle condizioni di lavoro del alizzazione delle strategie educative tiene Sema, figlio del maestro Antonio Sema ginnasio. Partirono molti insegnanti e una conto della singolarità e delle potenzialità (1888-1945), insegnante e attivista poli- gran parte degli allievi. La scuola si svuotò di ogni allievo nel suo percorso individua- tico che visse e lavorò a Pirano. A causa e si faceva difficoltà a trovare docenti le. La scuola trasmette agli allievi una vasta delle sue idee socialiste fu perseguitato e qualificati con una conoscenza adeguata cultura generale con particolare attenzione gli fu impedito di esercitare la professio- dell’italiano. La crisi più profonda si ebbe verso la lingua e la cultura italiana, li edu- ne. Per mantenere la famiglia continuò a negli anni Sessanta. Nell’anno scolastico ca alla convivenza, al rispetto reciproco, dare lezioni private a domicilio. Fu un in- 1963/64 il numero degli allievi si ridusse al alla responsabilità ed alla solidarietà. Con- segnante severo che pretendeva dagli alli- minimo e si rischiò la chiusura o il trasfe- dividiamo così le idee e lo spirito di Anto- evi disciplina e molto impegno, istruì un rimento. Grazie all’impegno congiunto di nio Sema i cui insegnamenti sono stati per gran numero di ragazzi che poterono così alcuni connazionali e di personalità politi- i suoi allievi un’importante lezione di vita. superare gli esami e anche continuare gli che il ginnasio rimase a Pirano e nei primi studi. La sua scuola era fondata sul dialogo anni Settanta si ripopolò. Gli anni Ottan- 63 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Kakovostno preživljanje prostega časa Pišein foto · Renata Štefančič, CUEV Strunjan Popoldnevi in večeri v CUEV Strunjan

Ker si želimo, da učenci dejavnosti, obenem pa optimalno delavnicah se nam pridruži tudi sproščali ob družabnih igrah; kakovostno preživljajo prosti čas, skrbimo za njihovo varnost ter prostovoljka Špela, ki nam s svojo • skuhali žitno kavo, pripravili smo v Centru za usposabljanje zdrav življenjski slog. dobro voljo polepša dan. limonado, pekli palačinke, Elvire Vatovec Strunjan tudi v Ob ponedeljkih se sprostimo V septembru in oktobru smo kostanj, skuhali bučno rižoto, letošnjem letu pripravili bogat ob glasbi in rekreaciji, torki so tako: pripravili čokoladne kroglice, program domske vzgoje. Naš cilj dnevi za ustvarjanje, sprehode • spoznali osnove taborjenja samostojno pripravili ocvrta je, da skladno z razvojem otrok v naravi in prebiranje knjig. Ob (postavljanje šotora); jajca, spekli pecivo; in mladostnikov omogočimo sredah se kopamo v bazenu, četrtki • ustvarjali iz naravnih • šli na sprehod v naravi in razvijanje medosebnih odnosov, pa so namenjeni kulinaričnim materialov; spoznavali Strunjan z okolico; socialnih veščin in interesnih doživetjem. Na četrtkovih • sestavljali sestavljanke in se praznovali rojstni dan …

Centro Studi Podresca, SE Vincenzo e Diego de Castro, Scuola dell’infanzia La Coccinella Scrive · Nadia Zigante, foto · Silvano Brunelli Costruire relazioni un progetto innovativo per la Qualità dell’Educazione

Il terzo giovedì del mese, da Gli incontri rappresentano delle relazioni, all’aumento della so formativo sarà arricchito da ottobre a maggio dalle 18.00 alle le tappe del progetto “Costruire collaborazione e alla maturazio- progetti personali e di gruppo e 19.00, presso la sede di Lucia Relazioni” realizzato dal Centro ne di un corretto rapporto con da approfondimenti. della Scuola Elementare Vin- Studi Podresca che includono l’apprendimento. La ricerca applicata nel pro- cenzo e Diego De Castro si ter- anche le lezioni in classe, con gli Durante le Conferenze verrà getto è stata apprezzata quale ranno le conferenze per genitori alunni della prima e seconda e inoltre presentato un breve re- buona prassi e presentata a im- sul tema delle abilità personali. con i bambini dell’ultimo anno soconto delle lezioni in classe portanti meeting nazionali e in- La relatrice Silvana Tiani Bru- della scuola dell’infanzia La con gli alunni e il nuovo libro ternazionali a Bruxelles e presso nelli presenterà come ideare e Coccinella di Lucia, e il corso scolastico “Le abilità per impa- la sede dell’ONU a New York. realizzare nuove finalità nella di aggiornamento professionale rare”. L’approccio basato sullo Per informazioni: www.po- relazione con i figli per preveni- per insegnanti. sviluppo delle Abilità Persona- dresca.it, www.scuoladecastro. re i problemi, arricchire la cre- La proposta formativa è deli si è dimostrato accessibile e net scita dei bambini e migliorare la dicata allo sviluppo delle Abilità pratico, ottimale per raggiunge- vita in famiglia. Personali, al miglioramento re risultati di valore. Il percor- 64 ITALIJANSKA SKUPNOST COMUNITÀ DEGLI ITALIANI SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Scrive · Daniela Paliaga Settant’anni dopo, la liberazione di Pirano (II parte)

Riprendo il discorso sui primi mesi dopo anno prima la perdita dei suoi vertici (Luigi to rimpiangere durante il ventennio fascista la fine del secondo conflitto mondiale facen- Frausin, Vincenzo Gigante e Ermanno Soli- l’amministrazione austriaca precedente. domi guidare dai due testimoni di eccezione eri), torturati prima al Coroneo ed eliminati Intanto, per non perdere tempo, il 27 ago- Paolo Sema con i libri El mestro de Piran e Si- nella risiera di San Sabba. Il PCI a Trieste non sto iniziava la raccolta di firme per l’adesione amo rimasti soli, i comunisti del PCI nell’Istria si era più ripreso, ma erano sopravvissute ed alla Jugoslavia. Secondo alcune fonti se ne rac- Occidentale dal 1943 al 1946, e soprattutto erano forti e numerose le sezioni dello stesso colsero 500, secondo altre 200, molte determi- Mario Bonifacio con il libro ricco di altrettante a Muggia, a Capodistria, a Isola e a Pirano. Al nate dalla paura o dalla mancata comprensione preziose e puntuali informazioni La seconda congresso costitutivo non furono invitati i pi- del significato di quella scelta. La propaganda resistenza del Comitato di Liberazione Nazio- ranesi. Avrebbero indubbiamente espresso la per l’annessione esaltava la diffidenza verso nale Italiano a Pirano d’Istria, nel dopoguerra loro contrarietà: erano la testimonianza conc- l’Italia e magnificava la funzione positiva del- (1945-1946). Cercherò di riassumere e di pre- reta che il PCI esisteva ancora e non si poteva la Jugoslavia che portava un ordine sociale più sentare secondo un ordine cronologico qual- soprassedere ad una tale realtà. Inoltre questi avanzato e migliore. Semplificando: i sosteni- che volta semplificando situazioni che invece comunisti avevano un passato di lotte, di car- tori dell’Italia erano tutti reazionari, e i sosteni- erano estremamente complesse quanto con- ceri, di esperienza di clandestinità, di fedeltà tori della Jugoslavia tutti democratici. fuse, in modo da dare un quadro quanto più agli ideali da fare invidia. Ma avevano anche Difficile o impossibile per chi non condi- completo dei mesi che precedettero la fine del un proprio preciso punto di vista sul destino videva queste idee esprimere in maniera libera 1945 a Pirano. Ho descritto nella prima parte di questo territorio a fine conflitto e non esi- e democratica le proprie opinioni. Venne so- come i GAP e il CLN piranesi presero il po- tavano di esprimerlo. Naturalmente il nuovo ppressa la pubblicazione di fogli locali in itali- tere il 1 maggio e come organizzarono la vita PCRG già ad un mese dalla costituzione si ano. Venne bloccata l’importazione di stampa in città facendo fronte a tutte le difficoltà dopo schierò ufficialmente per l’annessione alla re- italiana da Trieste. “Il grido dell’Istria” arrivava ben cinque terribili anni di guerra. I rappor- pubblica di Tito. I pochi comunisti piranesi solo clandestinamente, rischiando processo ti con il Potere Popolare (sloveno) insediato a che aderirono al PCRG, vennero subito definiti e condanna. Un gruppo di giovani facen- Capodistria furono già dalla seconda metà di “i 28 gatti”, per indicare il loro esiguo numero. te capo a Mario Martinuzzi presidente della maggio difficili e controversi. In tutti i modi Fra i membri del PCI e questi si creò una “frat- GAI (Gioventù antifascista italiana) organizzò si cercò di neutralizzare il lavoro del CLN. tura, calò il gelo, un clima di sospetti”. un’azione spettacolare: nella seconda metà di Ufficialmente il motivo era che questo non Ma veniamo ai fatti che resero ulterior- settembre la città di Pirano si svegliò piena di era riconosciuto dall’autorità militare jugosla- mente difficile questo primo dopoguerra sotto scritte come Viva l’Italia democratica, Pirano va, mentre il Comitato Esecutivo Antifascista amministrazione militare jugoslava. grida viva l’Italia, Viva Parri. La grande scritta che l’avrebbe sostituito invece sarebbe stato Un nuovo “posto di blocco” a Pirano Viva Pirano italiana, sul muro di sostegno di riconosciuto. Il Comitato venne eletto e durò Il 9 agosto la Capitaneria di Porto su pre- Villa Ferrari (oggi Vila Rog), sul Monte Mo- un mese. I membri, che erano i medesimi del cisa richiesta del comando di polizia “ impo- goron, fu visibile per una decina di anni. Del CLN, ritornarono al primo. se” al CLN di costruire “uno steccato di legno resto anche nelle altre cittadine istriane erano Ma veniamo ad agosto 1945. La popolazi- massiccio” alla base del molo, un vero posto avvenute iniziative simili e proteste contro le one di Pirano continuava a sperare in un arri- di blocco per controllare il traffico marittimo imposizioni e le forzature della Jugoslavia. Il vo degli alleati. Il passaggio, in questo periodo con Trieste. “Inizialmente venivano controllati droghiere Giorgio Corsi e Bruno Pitacco, fidu- delle truppe inglesi dirette a Pola, aveva inutil- soltanto i documenti, poi anche il contenuto ciario del CLN dell’Istria per la zona di Pirano, mente rialimentato le speranze. Queste erano delle borse, infine la valuta personale. Di anno furono processati perché in possesso di stampa invece dirette nell’enclave della zona A, ammi- in anno i controlli divennero sempre più rigidi italiana “proibita” e condannati. nistrata dagli inglesi. e stressanti. Poi questo blocco venne chiuso e i Mario Martinuzzi, Vittorio Ferrari, (mila- Nel mese di agosto venne reso noto che Pa- controlli si fecero a Capodistria e a Scoffie pro- nese, proprietario della bella villa sul Mogoron olo Sema era stato già a luglio destituito dalla vocando code interminabili”. e radiotelegrafista dell’”Ala littoria” la società carica di segretario del PCI su “iniziativa dei aerea di bandiera dell’anteguerra) e don Bo- dirigenti comunisti di Aidussina, allora capita- L’annessione alla Jugoslavia, nifacio scomparvero nel 1946. Di Martinuzzi, le amministrativa del Litorale sloveno. La colpa uno scontro aperto sequestrato poco prima del passaggio della di Sema era quella, pur riconoscendo le colpe Naturalmente l’annessione alla Jugoslavia commissione alleata, si perdono le tracce a del fascismo italiano e le sofferenze subite dai veniva spiegata con la necessità di far avan- Maribor, don Bonifacio, sacerdote di Crassiza, popoli slavi con i quali si sentiva fratello e per zare il socialismo, il comunismo. In Istria probabilmente infoibato, a Vittorio Ferrari bi- i cui diritti era pronto a combattere, di dichia- tutto quanto era italiano veniva omologato sognava poter con una scusa sequestrare la vil- rare apertamente“… nessuno pensi di poter ve- al fascismo, al capitalismo (etichetta che ci la….Dei tre solo don Bonifacio è stato in tutti nire in casa nostra a metterci il piede sul collo”. accompagnerà nei lunghi decenni del sociali- questi anni ricordato quale vittima del “terro- smo jugoslavo e che ancora non si è del tutto re” jugoslavo. I ”28 gatti” cancellata). La diffidenza verso l’Italia era sem- Il primo censimento della popolazione Intanto venne fondato il 13 agosto a Tri- pre presente. Il ricordo dell’amministrazione Il primo ottobre 1945 fu attuato un censi- este il Partito Comunista Regione Giulia, vo- fascista, dei“regnicoli”, i piccoli burocrati, mento della popolazione in tutta l’Istria, uti- luto dal PC sloveno. Il PCI aveva subito un mediocri e spesso incompetenti, avevano fat- lizzato poi dall’Istituto Adriatico di Sušak per 65 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO COMUNITÀ DEGLI ITALIANI ITALIJANSKA SKUPNOST

produrre la documentazione Cadastre national benessere, fratellanza, pace…. La jugolira de l’Istrie che il governo jugoslavo presentò alla “Subito chiese la parola il maestro Antonio Il 18 ottobre venne introdotta la jugolira, una conferenza di pace di Parigi. Ai cittadini non Sema, indebolito e stremato, scusandosi per la valuta circolante solo nella zona B. Le jugolire veniva richiesto di riempire la casella relativa debole voce: ricordò gli enormi sacrifici costati venivano chiamate anche ”le vele” perché erano alla nazionalità, in quanto questa veniva at- ai popoli la liberazione dal nazifascismo, citò particolarmente grandi e portavano impresse tribuita successivamente da chi elaborava i l’Unione Sovietica, principale artefice della delle imbarcazioni con vele. La nuova moneta vo- dati. Molti anni dopo si constatò che in quel sconfitta della Wehrmacht, gli Alleati e il gran- leva chiaramente separare le due economie, quel- documento nomi come Radivo, Sain, Baci- de valore della lotta di liberazione jugoslava, la della zona B da quella della zona A. Le autorità cchi, Bobicchio, Maricchio, Giurco, Codiglia, ma anche la lunga lotta antifascista del popolo jugoslave imposero prima il cambio 1 a 1, poi ad- Chebat erano considerati slavi e che mancava italiano culminata nella guerra di liberazio- dirittura 2 lire per 1 vela. Il cambio della jugolira completamente il gruppo di famiglie Potocco. ne. Disse che non si potevano confondere gli a Trieste era il 50% di una lira. Basta questo per Naturalmente netta dovunque la prevalenza di italiani con i fascisti, che il fascismo non era immaginare cosa potesse significare per la po- popolazione slava ( per scelta arbitraria degli stato solo quello in camicia nera, ma aveva polazione, che ancora comunicava economica- autori) a danno della popolazione italiana. coinvolto molti paesi europei, ricordò la ditta- mente con il capoluogo giuliano, un tale provve- In ottobre iniziò pure l’attività scolastica. A tura di Franco e il feroce fascismo croato de- dimento. Ci fu la protesta, ci fu la rabbia. Diversi Capodistria si costituì una “Commissione cul- gli ustaša di Ante Pavelić. Infine sostenne che commercianti vennero anche condannati per tura”. Il 10 ottobre ebbero inizio le lezioni nel l’appartenenza territoriale di queste terre do- essersi rifiutati di usare le jugolire. Nel medesimo neo istituito ginnasio – liceo. La scuola di avvi- veva essere definita con metodo democratico, periodo vennero introdotte le cooperative, anche amento ebbe come primo direttore Umberto tenendo conto della volontà delle popolazioni. per far meglio fronte alle difficoltà di approvvigi- Gabrielli e poi il prof. Rocco Pierobon (cura- Il teatro sembrò crollare sotto un uraga- onamento. Ma la resistenza forte e arrabbiata dei tore della biblioteca civica, ritenuto una delle no di applausi. Antonio Sema con Francesco contadini, dei pescatori e degli altri artigiani che persone più colte dell’Istria), sostituito, causa Venier si avviò fuori dal palco per uscire, ab- da sempre avevano provveduto a vendere i propri morte, l’anno successivo dal dott. Bruno Millo. bastanza affaticato. Con lui uscì tutta la gente. prodotti singolarmente, in città e nel capoluogo Mancava tutto dai libri, alle stufe …altrettanto Ormai non c’era niente altro da dire e da senti- triestino si manifestò in molte occasioni. La pa- disastrosa la condizione degli allievi. re per i piranesi, era l’ultima volta che avevano rola slovena che subito entrò nell’uso quotidiano ascoltato la voce del maestro”. fu “zadruga”. I preparativi per la commissione alleata La nuova moneta e la costituzione forzata Ci si preparava freneticamente per l’arrivo Le nuove elezioni amministrative delle cooperative aggravarono in quell’inverno della commissione alleata nel marzo 1946, che Previste nel novembre del 1945 le nuove le condizioni della popolazione e inasprirono doveva toccare il polso “nazionale” della regio- elezioni amministrative. Fra agosto e novem- ulteriormente i rapporti con l’amministrazione ne. Bisognava far prevalere ad ogni costo l’idea bre si sciolse la GAI “per non dover inglobarsi jugoslava. della Jugoslavia garante del socialismo. Tutti nell’UAIS”, cessò le pubblicazioni il quindici- erano impegnati a difendere le proprie posizi- nale “Il Risveglio”, si sciolsero il 27 ottobre le La morte del maestro Sema oni. A Pirano l’opposizione era forte in nome sezioni del PCI di Pirano, Isola e Capodistria. Mentre comunque in città fervevano i pre- di una libera e democratica decisione che do- A Isola si sciolse la sezione unica della zona parativi al teatro Tartini per il veglione di Ca- veva essere presa dai suoi medesimi abitanti, della Democrazia Cristiana, si sciolse la Came- podanno giunse la notizia della morte di Anto- opinione condivisa e dichiarata dai comunisti ra del Lavoro. Gli “adesionisti” si impegnarono nio Sema. Malato e debole da molti mesi si era piranesi. a fondare nuove organizzazioni. Si costituì il spento nella sua casa alle fornase all’età di soli Per convincere la cittadinanza a metà ot- comitato cittadino del PCRG con Mario Man- 57 anni. Sospese le festività, venne dichiarato tobre era stato organizzato al Teatro Tartini un cini, Italo Carini e Janko Velikonja, nessuno lutto cittadino. Il 2 gennaio si tenne il funerale. comizio sulla questione dell’annessione alla proveniva dalla zona. I primi due erano ex- Il corteo funebre partito dalle case gialle Jugoslavia. Oratore Nerino Gobbo, autorevole -partigiani italiani rifugiatisi in Jugoslavia per era interminabile. Il Duomo era stracolmo e esponente politico del distretto di Capodistria. colpe commesse dopo la fine del conflitto in anche fuori, intorno al Battistero e sulla grisa. “Quando si diffuse la voce che sarebbe sta- Italia e condannati in contumacia; spariranno Erano venuti tantissimi compagni, antifascisti to presente anche il maestro Antonio Sema, molto velocemente. L’impegno dell’UAIS a Pi- da tutta la regione. Mancavano soltanto i capi molta gente che altrimenti non avrebbe parte- rano non dette i risultati sperati. Le votazioni dell’UAIS e del PCRG e alcuni “facinorosi ade- cipato, si recò dopo cena al Teatro, che risultò per l’Assemblea regionale e per i Comitati po- sionisti”. Davanti al cimitero la salma “venne strapieno. Il maestro Sema e l’avvocato France- polari cittadini indette per il 25 novembre in salutata dai socialisti Viezzoli di Pirano, Vas- sco Venier presero posto nell’ultimo palco di tutta l’Istria, a Capodistria e a Pirano non si cotto di Isola e dal dott. Pietro Nobile sindaco sinistra, il più vicino al palcoscenico. tennero perché “secondo le autorità distrettuali di Capodistria nel 1922. Con Antonio Sema L’oratore Nerino Gobbo si presentò in divi- e regionali non vi erano condizioni sufficien- forse scendeva nella fossa il sogno di una vera sa militare da ufficiale dell’Armata jugoslava, su ti per elezioni democratiche”. A Isola furono fratellanza fra i popoli, di un mondo senza un fianco la rivoltella e un portacarte sull’altro. annullate in considerazione anche della bassa frontiere…di un socialismo umanitario teso Sostenne la tesi che l’annessione alla Jugoslavia partecipazione. In quegli ultimi mesi l’UAIS si all’emancipazione dei più deboli nel rispetto non era determinata dagli interessi nazionali impegnò in una disonesta e brutale campagna della dignità di tutti. Sogni che in alcuni mo- della Jugoslavia, ma da quelli delle forze pro- contro la GAI e contro qualsiasi altra organiz- menti della storia di quegli anni erano stati pa- gressiste d’Europa e del mondo contro quelli zazione. Suo scopo squalificare, calunniare, trimonio comune di molti, se non della maggi- delle forze reazionarie; la scelta della Jugoslavia rendere difficile qualsiasi iniziativa di altre -or oranza dei piranesi” (Mario Bonifacio pag 67). inoltre era una scelta di classe, in quanto in Ju- ganizzazioni politiche. Giustamente, 50 anni dopo il ginnasio italiano goslavia il socialismo era in costruzione, men- Venne il tempo delle epurazioni, dalle qua- di Pirano ne ha assunto il nome per continua- tre il Partito Comunista Italiano era in coda li il CLN si distanziò immediatamente sia per re attraverso i giovani quell’idea di una libera alla propria borghesia nazionale; l’Italia scon- i metodi che per gli scopi. Intanto le difficoltà scuola di umanità e di conoscenze, di nobili fitta significava reazione, miseria, oppressione, economiche si facevano sempre più forti e in- idee nel rispetto e nella valorizzazione delle rinascita del fascismo, mentre la Jugoslavia vit- sistenti. L’inverno era particolarmente rigido e proprie radici, nell’impegno tenace per un fu- toriosa significava potere popolare, socialismo, mancava quasi tutto. turo di dignità e orgoglio. 66 OKOLJE SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Ločevanje odpadkov Pišeta · Sandra Martinčič Loboda in Milica Maslo Bezer Okolje Piran že 10 let omogoča zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov Javno podjetje Okolje je že leta 2006 začelo z ločenim zbiranjem biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov (BRKO) iz gospodinjstev, s čimer smo bili med prvimi v Sloveniji, in sicer na podlagi zahtev iz Pravilnika o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva. Leta 2006 smo v več kot 2000 gospodinjstev v starem mestnem jedru Pirana razdelili 10-litrske rjave posode in biorazgradljive vrečke, v katere uporabniki zbirajo BRKO, nato jih med 18. in 20. uro postavijo pred svoja vrata. OKOLJE Piran jih poleti pobira vsak večer po 20. uri, pozimi pa vsak dan, razen ob nedeljah. Uporabniki iz starega mestnega jedra Pira- na, ki trenutno nimajo 10-litrske rjave posode, jo lahko prevzamejo v poslovnem prostoru OKO- LJA na Savudrijski ulici 13. V starem mestnem jedru sta še dva ekološka otoka, eden pri stari avtobusni postaji na Dan- tejevi, drugi pri obzidju na ulici IX. Korpusa, na Rozmanovi ulici in Oljčni poti pa za uporabnike, ki živijo na teh robnih območjih starega mestnega jedra. V letu 2007 smo v vaseh Sv. Peter, Padna in Nova vas vsem gospodinjstvom, v katerih ne kompostirajo, zagotovili 80-litrsko rjavo posodo, ki jo odvažamo enkrat tedensko. Leta 2009 je Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki določila rok 31. 12. 2009 za uvedbo obveznega zbiranja teh Vladimir Knez iz Strunjana je bil navdušen, ko mu je JP Okolje Piran v začetku novembra pripeljalo rjavo odpadkov. 80-litrsko posodo. “Tako je moj hišni ekološki otok popoln,” ni skrival veselja. V letu 2009 smo še v vseh ostalih naseljih, kjer še nismo zbirali biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov, na skupne zbiralnice oziroma ekološke otoke namestili 80-, 120- in 240-litrske rjave posode za V novembru 2015 ločeno zbiranje biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov od vrat do vrat biološko razgradljive kuhinjske odpadke. Z ekolo- uvajamo tudi v ostala gospodinjstva na območju rumene in rdeče vreče, in sicer v 350 ških otokov v poletni sezoni rjave posode praznimo gospodinjstvih v Strunjanu, Kampolinu, Lucanu in delu Belokriške ceste. Kjer zbiranje od 2-krat tedensko, sicer pa 1-krat tedensko. vrat do vrat ni možno, bo še naprej potekalo na skupnih zbiralnicah. V letu 2013 smo na območju, kjer zbiramo V strnjenem naselju z individualno poselitvijo v Portorožu bodo gospodinjstva biološko embalažo v rumene in papirno ter kartonsko em- razgradljive kuhinjske odpadke še naprej oddajala na skupne zbiralnice, saj so tam balažo v rdeče vreče od vrat do vrat, še 650 gospo- transportne poti in pločniki preozki, prestrmi ali jih sploh ni za postavitev posode na dinjstvom zagotovili 80-litrsko rjavo posodo, ki jo prevzemno mesto. odvažamo enkrat tedensko. 67 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO OKOLJE

Podatki Širjenje območja ločenega zbiranja Kaj imata skupnega bananin olupek in ozonska luknja? BRKO od vrat do vrat vpliva na povečanje Pri razpadanju bananinega olupka, jabolka, solate in vseh drugih biološko razgradljivih količin teh odpadkov, vendar še ne more- odpadkov (tudi papirja), odloženih na odlagališča odpadkov, nastajata metan in ogljikov mo biti zadovoljni, zlasti ne poleti, ko se dioksid. Oba povzročata spremembe ozračja, ki vpliva na povečevanje ozonske luknje. količina teh odpadkov zelo poveča. Žal v Čeprav na odlagališčih zajemamo metan, ki izgoreva na bakli, ga nekaj še vedno lahko črni posodi. uide v ozračje. Kaj še lahko izboljšamo? Tem posledicam se vsaj delno lahko izognemo s pravilnim ravnanjem z biološko Biološko razgradljivi odpadki se morajo razgradljivimi odpadki, še posebej kuhinjskimi. To je ločevanje na izvoru, zato imamo preseliti iz črne v rjavo posodo. Saj ni tako v Sloveniji in Evropi stroge predpise, po katerih moramo izvajalci javne službe zbiranja težko, praviloma sta ena poleg druge. Kdor odpadkov uporabnikom zagotoviti možnost ustreznega ločevanja. pa ima vrt, si lahko uredi kompostiranje in s tem zmanjša strošek položnice za 2,06 evra z DDV-jem. Obrazec z izjavo o kompostira- nju je dosegljiv na spletni strani www.oko- ljepiran.si. Resničnost izjave o kompostira- nju na terenu preverja kontrolor ravnanja z odpadki. S prihodom poletja se rezultati loče- vanja običajno poslabšajo, in sicer zaradi vpliva velikega števila ljudi, ki nimajo navade ločevati na izvoru ali pa se na dopu- stu s tem ne želijo obremenjevati. V starem mestnem jedru Pirana je to razvidno po velikem številu vreč “na črno”, čeprav imajo vsi uporabniki možnost prevzeti vrečke za ločevanje v poslovalnici OKOLJA z me- sečnim bonom, ki ga prejmejo z mesečno položnico. Poleti nas preplavijo trgovske vrečke, iz katerih kar padajo vsakovrstni odpadki, na ekoloških otokih pa okoli po- sod najdemo tudi odpadke, ki tja ne sodijo. V maju in juniju 2015 smo opravili te- volumen v rensko raziskavo. Na devetih lokacijah eko- vrsta odpadka Delež % litrih loških otokov smo analizirali vsebino posode za mešane komunalne odpadke (črno Papir in lepenka, embalaža iz papirja lepenke, tekstil 100 17 posodo), in sicer v Luciji na naslovih Uk- Naravni les, lubje, slama in druga zelena biomasa 0 0 marjeva 3, XXX. divizije 12, Šolska 13, Šol- Kuhinjski odpadki 120 20 ska 11, Obala 93, Obala 120 in Obala 128, v Piranu na Dantejevi 2 ter v zbirnem centru Obdelan les, vključno z embalažo iz lesa 0 0 Dragonja. Ugotovili smo, da delež BRKO Plastika in sestavljeni materiali iz plastike, tetrapak 240 41 v mešanih komunalnih odpadkih glede na Steklo, kovine in druge negorljive snovi 5 1 volumen znaša med 10 in 20 %. Če bi ana- lizo opravili glede na maso odpadkov, bi bil Kosovni odpadki 2 0 ta delež bistveno višji, saj so BRKO najtežji Mešani komunalni odpadki 120 20 odpadki. Predvidevamo, da bi delež glede Odpadna EE oprema, nevarni odpadki 0 0 na maso v analiziranih posodah znašal od 40 do 50 %, kar je preprosto preveč. SKUPAJ 587 100

Kako si olajšamo zbiranje brko? ali pod kuhinjski pult in si tako olajšamo BRKO so za zbiranje najbolj zahtevna zbiranje BRKO. Lahko uporabljamo tudi frakcija odpadkov, saj povzročajo smrad, papirnate vreče, najslabše pa je BRKO brez izcejanje in nastajanje mrčesa, če jih pred ovoja odvreči v rjavo posodo. oddajo predolgo zbiramo. Zato vsem upo- Ko enkrat osvojimo rutino, postane rabnikom mesečno zagotovimo 12 kosov zelo nenavadno na obisku pri prijateljih, biološko razgradljivih 10-litrskih vreč, ki ki tega na počnejo. Takrat smo primorani ta problem omilijo. Vsake štiri mesece jih prijateljem »zatežiti« ali pa bananin olupek delimo od vrat do vrat, v starem mestnem odvreči v mešane odpadke. Nekateri tega jedru pa jih uporabniki prevzemajo meseč- preprosto ne moremo storiti, zato bananin no z bonom za vrečke. Vrečko namestimo v olupek odnesemo domov v svojo rjavo ko- 7- do 10-litrski košek, ki ga postavimo na šarico. 68 ZDRAVJE SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Leto delovanja okulističnega centra prof. Hawline Foto · arhiv okulističnega centra prof. Hawlina Mednarodno priznana očesna zdravnika operirata v Portorožu

Prof. dr. Marko Hawlina je s v Slovenijo. Prostore smo opre- Kako združujete delo na Očesni kliniki in medicinski fa- kolegico in partnerico asist. dr. mili z najmodernejšimi aparati Očesni kliniki Univerzitetnega kulteti. Petro Schollmayer v septembru in začeli z delom. Ker nismo kliničnega centra in v vašem lani odprl moderni medicinski želeli direktnega oglaševanja, centru v Portorožu? Koliko operacij opravite na center v atriju Hotela Metropol, marsikdo še ne ve, da smo tam, Ko sem bil v Londonu, sem spo- leto? ki ga je slovesno odprl piranski a v zadnjem letu prihaja vse več znaval njihov zdravstveni sis- Približno 500 do 600, od tega župan Peter Bossman. V centru pacientov, ki so z našim delom tem, ki je zelo racionalen. Tam kako tretjino težjih. V Portoro- delujeta tudi mag. Franc Pla- zadovoljni in za nas povedo vodilni zdravniki (konzultanti), žu smo jih uspešno opravili že ninšek, znani plastični in estet- znancem. Tako se informacija ki so priznani in iskani, en do čez 400. Zadnje čase smo spe- ski kirurg, in njegov kolega dr. širi od ust do ust – počasi, a za- dva dneva v tednu delajo v svo- cializirani predvsem za vsta- Nevio Medved. Center uspešno nesljivo. jem zasebnem centru ali pa jim vljanje najbolj izpopolnjenih deluje že eno leto. zasebno dejavnost organizirajo intraokularnih leč, ki omogoča- Kje ste se specializirali za bolnišnice, v katerih delajo. Ta jo neodvisnost od očal tako na Prof. Hawlina, kaj vas je pripe- oftalmologijo? model je združljiv tudi s slo- daleč kot blizu. ljalo na Obalo? Specializacijo sem začel v Lju- vensko delovnopravno zakono- Vedno me je privlačilo morje, bljani in jo nadaljeval na St. dajo, ki ob pridobitvi ustreznih Kakšne operacije opravljate kjer koli že. Slovenska obala mi Thomas Hospital v Londonu, soglasij omogoča zaposlitev pri na koncesijo v Portorožu? je pri srcu zaradi prav poseb- kjer sem tudi doktoriral. Kasne- več delodajalcih. Menim, da je V centru v Portorožu na kon- ne atmosfere. Razlogi so torej je sem se poleg operacij posvečal tak sistem, ki je običajen tudi cesijo ZZZS opravljamo le ope- osebni, a tudi strokovni. V času tudi raziskovanju na področju v številnih drugih evropskih racije sive mrene z običajnimi, uveljavljanja nove metode ope- prirojenih bolezni mrežnice in državah, smiseln, saj omogoča, monofokalnimi lečami. Čakal- racij sive mrene z ultrazvokom nevro-oftalmologije ter ohranil da zdravniki razvijajo vrhunsko na doba, ki je za operacijo sive sem na povabilo takratnega dobro sodelovanje z britanski- medicino in izobraževalno de- mrene ravno na Obali najdaljša predstojnika oddelka dr. Bo- mi oftalmologi. Bil sem men- javnost v okviru univerzitetnih v Sloveniji, tudi pri nas posto- gomirja Oblaka in kasneje dr. tor več kot desetim kolegom inštitucij, hkrati pa imajo legal- poma narašča, zato bi si želeli Stanke Godina več let opravljal pri doktoratih in magisterijih, no in transparentno zasebno več programa ZZZS, a smo do- zahtevnejše operacije in nudil večina ima tudi akademske na- prakso. Tako je vse pregledno slej na vse vloge in prošnje do- edukacijo zdravnikom oddel- zive in so dobri raziskovalci. in ni prelivanja ali kakršne koli bili negativni odgovor. ka. Povod za odprtje centra pa Junija letos je bilo naše delo sive ekonomije, zahteva pa, se- je prišel s povabilom družine na teh področjih zaokroženo veda, veliko večjo investicijo v Tehnologija je zelo napredova- Tavčar za najem prostorov za z uspešno organizacijo dveh opremo in prostore. Ta model la. Katere so bistvene pridobi- operativno oftalmologijo v atri- mednarodnih kongresov v Lju- pri nas na žalost ni tako razšir- tve na vašem področju? ju Hotela Metropol, ki so bili bljani, evropskega nevrooftal- jen kot v tujini. Tako en dan v Vsekakor smo danes dobro zgrajeni za njihovega sina, tudi mološkega kongresa in medna- tednu (in tudi marsikateri vi- opremljeni in večino posegov oftalmologa, ki pa deluje v tu- rodnega simpozija za klinično kend) operiram v Portorožu, naredimo skozi zelo majhne jini in se še ne namerava vrniti elektrofiziologijo vida. ostale dni pa sem zaposlen na vstopne rane, tako se po opera- 69 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZDRAVJE

ciji praktično ne vidi, da je bilo oko operirano, pacientom na oko tudi ne dajemo več obveze. Imamo odlične diagnostične aparate, ki nam natančno iz- računajo predvideno dioptrijo očesa. Zato so danes rezultati operacij tako dobri, da je mo- žno operirati tudi nekoga, ki ima sicer z očali dober vid. Vča- sih ni bilo tako, zato smo pri sivi mreni čakali, da se je vid precej poslabšal, preden smo se lotili posega. Ljudje zato še danes zmotno mislijo, da je potreben čas, da siva mrena pred posegom “dozori”. Dr. Petra Schollmayer je odlična operaterka sive mrene, ukvarja pa se še z boleznimi in operacija- mi na roženici, kjer je tudi veliko strokovnih novosti.

Opravljate tudi operacije dioptrije z laserjem? Da, tudi. Te posege opravljam v sodelovanju z dr. Marjanom kompleksne, se poleg operacij rumeno pego začno razraščati Irmanom, ki ima v Sloveniji na Kakšna anestezija je potrebna sive mrene in bolezni roženice nove žilice, kar privede do potem področju največ izkušenj. pri operacijah sive mrene? poglobljeno ukvarja dr. Petra stopne izgube centralnega vida. Uporabljamo najmodernejši laser Pri operacijah sive mrene so po- Schollmayer. Bolniki pogosto vidijo najprej in uspehi so res dobri. Kandidati trebne le anestetične kapljice. Le izkrivljene črte, nato pa temno za to operacijo so navadno mlajši občasno si pacienti želijo kako liso na mestu pogleda. Ker bole- kratkovidni. Pacienti imajo naj- tableto pomirjevala. Ko bolnik Pogosto se težave z vidom čin ob tem ni, bolniki velikokrat prej brezplačni posvet, če so za dobi odgovore na vsa vprašanja začnejo počasi in neopazno. čakajo, da bi se vid popravil, v poseg načelno primerni in pri- in je seznanjen z vsem, kar ga Je pri tem pomembno, da resnici pa se v roku nekaj te- pravljeni, napravimo natančne čaka, navadno strah in tesnoba gremo čim prej k zdravniku, dnov ali mesecev tako poslabša, meritve v Portorožu ali Ljubljani. izgineta. Pogovor deluje bolje oftalmologu, saj najbrž zgolj da včasih tudi sicer učinkovito Področje laserske refraktivne ki- kot pomirjevalo. obisk optika ne zadostuje? zdravljenje z injekcijami v oko rurgije spremljam že od same- Res je, veliko ljudi k nam pride ne pomaga več. ga začetka, vendar sem z uspehi Kaj je še treba vedeti ob prepozno, in sicer zato, ker iz- Skratka, ob simptomih slabšega teh posegov resnično zadovoljen očesnih operacijah, kar lahko guba vida lahko pride brez bo- vida, rdečem očesu, dvojnih sli- šele v zadnjih letih. Pri laserskih vpliva na operativni in poope- lečin in počasi, česar se bolniki kah ali bolečinah v očeh je treba posegih je bilo nekoč kar nekaj rativni potek? pogosto ne zavedajo, dokler ni takoj obiskati očesnega zdrav- komplikacij, ki jih danes z izbiro Zelo velikokrat imajo pacien- prepozno. Tak primer je glav- nika, ne le optika. Čeprav ni prave tehnike praktično ni več. ti kronično vnetje maščobnih kom ali zelena mrena. Zaradi nujno, da je že vsaka solzica ali Najnovejše generacije laserjev žlezic, ki imajo izvodila ob tre- zvišanega očesnega pritiska pri- bolečina znak bolezni, smo vsa- omogočajo poseg, kjer se oče- palnicah. Strjen izloček tvori haja do postopnega in nebole- kega bolnika veseli, ker le presa praktično ne dotaknemo več. čepke, ki zamašijo izvodila teh čega propadanja vlaken vidnega ventivni pregled lahko odkrije Tudi komplikacij in suhega očesa žlezic in ob trepalničnem robu živca in posledično do izpadov v začetne znake mnogih očesnih je s to tehniko bistveno manj kot se razvije kronično vnetje vek, vidnem polju. Ljudje največkrat bolezni, še preden ima bolnik pri tehniki LASIK, ki jo množič- imenujemo ga blefaritis. Gre mislijo, da potrebujejo le nova težave in v fazah, ko je zdravlje- no opravljajo v Zagrebu. Nepri- za dokaj težko ozdravljivo bo- očala, zato gredo k optiku, kjer nje teh bolezni uspešnejše. "Oči merno oglaševanje, ki sloven- lezensko stanje, ki ga je treba dobijo nova očala. Ker z njimi so pa le oči!" nam velikokrat re- skim zdravnikom ni dovoljeno, je ozdraviti še pred operacijo sive vidijo malo bolje, mislijo, da je čejo naši bolniki. naredilo svoje. Več bolnikov, ki so mrene, saj sicer lahko pride do problem rešen – dokler se vid bili operirani na Hrvaškem, zdaj težav s celjenjem ter celo zno- nepovratno ne poslabša. Zato Kontaktni podatki: posledice zdravi pri slovenskih traj očesne okužbe, endoftal- ljudje pravijo, da je sivo mreno Prof. dr. Marko Hawlina, dr. zdravnikih. Danes ni niti enega mitisa. Pri tej bolezni značilno lahko operirati, zelene pa ne. med. strokovnega razloga, da bi naši tudi to, da se oči solzijo, kljub Druga taka zelo pogosta bole- Specialist oftalmolog bolniki hodili na operacije oči na temu da imajo bolniki simpto- zen pa je vlažna oblika starostne www.mc-portoroz.eu Hrvaško, pa tudi cena je, če všte- me in znake suhega očesa. S su- degeneracije rumene pege ali e-mail: [email protected] jemo vse stroške in možne kom- him očesom in boleznimi oče- makule, ki je bolezen starejših Tel: 031 394 224 plikacije, nižja v Sloveniji. sne površine, ki so lahko zelo od 60 let. Pri tej bolezni se pod 70 ZDRAVJE SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Center za promocijo zdravja Piše · Tadeja Bizjak, koordinatorica zdravstveno vzgojnih programov Tradicionalna prireditev Skupaj delamo za zdravje Jesen prinaša tradicionalno akcijo promocije zdravja Skupaj delamo za zdravje, ki jo s sodelovanjem strokovnih delavcev celotnega javnega zavoda ZD Piran organizira Center za promocijo zdravja. Tokrat smo že tretjič napolnili Park Sonce s stojnicami kar 44 so- delujočih posameznikov, družinskih kmetij, društev, podjetij in javnih zavodov. Rdeča nit vseh, ki so se predstavili, je bila skrb za ohranjanje zdravja, in sicer z zdravo prehrano, prehranskimi dopolnili, zadostnim gibanjem in preventivnimi programi za ugotavljanje zgodnjih znakov nekaterih kroničnih nenale- zljivih obolenj. Tako smo že zjutraj na tešče začeli z labora- torijskimi odvzemi krvi za ugotavljanje vrednosti maščob v krvi in krvnega sladkorja. Povišane vrednosti holesterola, trigliceridov in krvnega sladkorja so pomembni dejavni- ki tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj. medicinska sestra iz referenčne ambulante, ter vseh dodatnih pomožnih zdravilnih sred- Povišane vrednosti holesterola ima skoraj dve nova pridobitev za paciente dveh zdravnikov stvih, ki nam jih nudi narava. Pa ne samo pre- tretjini Slovencev, vendar če svojih vrednosti splošne medicine v ZD Piran. Njena naloga hrana, predstavljeni so bili tudi drugi izdelki, ne merimo, ne moremo niti vedeti, ali smo bo izvajanje preventivnih pregledov odraslih ki pomagajo v skrbi za lastno zdravje. Ekipa ogroženi ali ne. Ogromno pa za zniževanje nad 30. letom starosti ter vodenje pacientov delovne terapije iz Centra za starejše občane vrednosti lahko naredimo sami, seveda z z urejenimi kroničnimi nenalezljivimi obole- Lucija je predstavila svojo dejavnost in obi- uravnoteženjem pravilne prehrane in redno nji, kot so arterijska hipertenzija, sladkorna skovalcem ponudila številne terapije, ki so jih telesno dejavnostjo. bolezen, srčno popuščanje, KOPB in astma, deležni varovanci njihovega centra. Zato smo že ob 8.30 telovadili s ŠOLO depresija in osteoporoza. Na svidenje spomladi, ob svetovnem dnevu ZDRAVJA, ki je izvajala vadbo „1000 GI- Otroški kotiček smo pripravili v sodelovanju zdravja aprila 2016! BOV“ po metodi ruskega zdravnika Niko- z Vzajemno zdravstveno zavarovalnico, d. v. layja Grishina. Skupine redno telovadijo v z., otroci so lahko uživali v družbi prijetno na- Sodelovali so: NIJZ – SVIT program, Hartis, Luciji, Portorožu in Piranu. Prijetno ogreti po vihanega kengurujčka in ustvarjali v otroških d. o. o. Lucija, Casa del sal Sečovlje, TEUS telovadbi smo z lahkoto začeli s testom hoje delavnicah. Odbojkarska sekcija ŠD Piran pa Izola, Agracos, d. o. o. Lucija, Automatic ser- na dva kilometra, ki je enostaven, natančen, je prikazala svoje veščine in obiskovalce prite- vis, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d. varen in za vse odrasle osebe nad 20 let pono- gnila v igranje odbojke. v. z., Odbojkarska sekcija ŠD Piran, Društvo vljiv na šest mesecev. Svetovala je zdravnica Informativna ekipa programa SVIT, državne- Šola zdravja, Ribja kantina Santa Lucia, Luci- specialistka, zdravstveno osebje je izmerilo ga programa presejanja in zgodnjega odkri- ja, Naša Pekarna, Portorož, MILUPA, Bojan krvni pritisk, srčni utrip, čas hoje, indeks tele- vanja predrakavih sprememb in raka na de- Kožuh, s. p., Kmetija ZUDICH, CSD Piran sne mase in fitnes indeks. Nato je vsak posa- belem črevesu in danki, je vodila obiskovalce – Dnevni center ŠKOLJKA, Vrtnarija MO- meznik prejel priporočila za nadaljnjo vadbo. po modelu debelega črevesja in jih poskušala ŠKON, Farmedica, d. o. o., Bam Guitar Ko- Ves dopoldan je inštruktorica nordijske hoje prepričati, naj se odzovejo povabilu. Program per, Center za starejše občane Lucija, DRO- Koronarnega društva Slovenske Istre izvajala je namenjen odraslim moškim in ženskam v GA KOLINSKA, d. d., Osebno svetovanje za prikaz nordijske hoje, priljubljene rekreacije, starosti od 50 do 74 let. V piranski občini se prehrano in zdravo življenje Tatjana Cajhen, primerne za vse starostne skupine. Seveda je vabljeni v program odzivajo nekoliko slabše, Emilija Pavlič, Društvo za zdravje srca in oži- pravilna izvedba pogoj za vse pozitivne učin- kot je povprečna odzivnost v Sloveniji. Zato lja Slovenske Istre, Kmetija BAŽEC, DTRI ke nordijske hoje. Obiskovalci se tudi med je promocija programa nujna, tako kot bi bilo – Jana Žiber, JP Okolje Piran, TD Taperin letom lahko vključite v 5-urni tečaj nordijske nujno, da se vsi vabljeni odzovemo in vključi- Sečovlje, TOSAMA Bela štacunca, KNEZ hoje v ZD Piran. mo v program, ki je popolnoma brezplačen, Strunjan, d. o. o., Trgovina lokalnih dobrot V ZDRAVSTVENEM KOTIČKU so strokovni zamuden, saj vse poteka s pošiljanjem po BATEGA, Nika Podgornik, s. p. Lucija, Plesni ni delavci merili krvni pritisk, obseg trebuha pošti, dokazano pa rešuje življenja. klub SWANK, Zelišča Jerina, Janitra, d. o. o., in poučevali o preventivnih programih, ki jih Ves čas je delovala TRŽNICA z doma pride- Vrtnarija Ruzzier – Černe, Ljubljanske mle- vse leto izvajajo v Centru za promocijo zdrav- lanim sadjem, zelenjavo in izdelki, lahko ste karne, d. d., Hartman Ljubljana, Koronarno ja ZD Piran. Predstavila se je diplomirana se pogovorili o uporabi zelišč in aromaterapiji društvo Slovenske Istre. 71 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZDRAVJE

Morda je AA rešitev Piše · Milan, alkoholik Ne štejejo leta, temveč dnevi

Ko sem pred več kot 12 leti, le dan kot mesec dni nisem mogel voziti po končanem zdravljenju, prišel na avta, a ne takrat ne danes nisem pil ANONIMNI ALKOHOLIKI SLOVENIJE ustanovno srečanje skupine Ano- alkohola. Ko sem spet lahko vozil, Imate težave z alkoholom? nimnih alkoholikov, ki je takrat po- sem se takoj vrnil. Ponudili so mi Morda je AA rešitev! tekalo v Portorožu, nisem niti slutil, mentorstvo, jaz pa sem začel delati da se bo moje življenje tako temeljito dvanajst korakov AA. Na začetku KONTAKTNE OSEBE za osebna vprašanja in podrobne informacije: spremenilo. nisem dobro vedel, za kaj gre, a sem • Bruno: 031 358 869 Že na prvem srečanju sem začutil, da čutil, da gre na bolje, da se spremi- • Mihael: 031 844 552 sem prišel na pravi kraj. Toplo so me njam na bolje. Da je mojih hib manj, • Milan: 040 802 282 sprejeli in mi vlili upanje. Začutil sem vedno več pa je bilo veselja, zanima- SPLETNA STRAN http://www.aa-slovenia.si, kjer najdete tudi urnik neko čudno moč, ki je takrat nisem nja za druge ljudi in predvsem notra- srečanj. mogel opisati. Po drugi strani pa sem njega miru. se zavedel, da je moje nepoštenosti in Potem sem kmalu začel služiti, naj- DOBRODOŠLI! laganja konec. Začutil sem, da tem prej v moji domači skupini, to je v Kje smo: Krajevna skupnost Lucija, Obala 107/I – desno, Lucija (nad ljudem ne morem lagati, ker bi me Portorožu, kasneje v Luciji, nato pa pošto) takoj spregledali. Takrat nisem vedel, tudi v okviru AA Slovenije. Besede Kdaj so srečanja: vsak torek od 19.00 do 20.30 zakaj. Danes vem. Oni so po tej poti služenje, kot marsikaj drugega, sploh treznosti, na katero sem se jaz takrat nisem razumel. Zdaj bom pa služab- dvanajstih korakov AA, kot so jo pomeni, da sem kar najbolj koristen šele podal, že hodili in so se že znebili nik, jaz, ki sem bil tako ponosen nase drugi prehodili z mano. In varovan- drugim. Ne le alkoholikom, ampak ali vsaj poskušali znebiti svojih hib. in moje materialne uspehe. A ti mi cev je bilo še kar nekaj. Danes sem vsem ljudem okoli mene. Ko se po- Vse to, kar se je takrat dogajalo meni, zadovoljstva niso prinašali. Danes že AA dedek, pravijo, saj imajo moji javijo moje sebične želje in željice, se so oni že doživeli. Dvomi, predsodki, vem, zakaj. Srečo sem iskal tam, kjer varovanci že svoje varovance in na- hitro pojavi nemir. Toda danes imam nezaupanje, strah, to je le delček tiste- je ni mogoče najti. To, da sem v sku- nje prenašajo svoje izkušnje, moč in na razpolago orodja, s katerimi se ga, kar je vrelo v meni. A tudi upanje. pno dobro naredil določene drobne upanje. spet utirim. Trudim se živeti le za Na mizi je bilo neko čudno besedilo, stvari, da sem pomagal in še poma- Na koncu moram vendarle napisati, danes. Včerajšnji dan je nepreklicno na prvem mestu pa je bil Bog. Jaz, gam ljudem, ki šele prestopijo prag zakaj takšen naslov, kot ste ga prebra- minil, jutrišnji pa še ni napočil. Torej veren ateist, kot se zdaj včasih poša- AA, vse to je služenje. A ne samemu li. Meni tista štiri leta, ko sicer nisem je vse, kar imam, današnji dan. lim, bi najraje ušel. To so neki verski sebi in mojim sebičnim potrebam, pil, a sem bil točno tak kot prej, kot In samo še eno stvar moram pojasni- blazneži, sem si govoril. A sem ostal, ampak pomagati drugim, ki iskreno sem še pil, ne pomenijo kaj dosti. Bil ti, da se ne bi spraševali, zakaj takšen saj so bili ti ljudje veseli in notranje želijo nehati piti in se spremeniti in sem nezadovoljen s sabo in celim podpis. Enkrat alkoholik, vedno al- mirni. Jaz pa sem bil sinonim nemi- so za to tudi pripravljeni tudi nekaj svetom. Je potem sploh čudno, da koholik. Vse, kar obvladam, je prvi ra. In to, kar so imeli oni, sem si pod- narediti. sem se znova zatekel k pijači? kozarec. Da ga ne spijem, seveda. zavestno želel tudi jaz. Kmalu se je pojavil moj prvi varo- Danes se trudim, da vsak dan pre- Drugega ne bi mogel več. Tako pač Naslednji dan sem imel nesrečo. Več vanec, s katerim sem prehodil pot živim kar najbolj kvalitetno, to pa je. In tega ne obžalujem.

Piše in foto · Nataša Kocjan Kako pripraviti dopolnilno hrano za dojenčka? Zaradi velikega zanimanja po delav- pri uvajanju živil, ki jih dojenček po- nici Priprava in degustacija dopolnil- časi spoznava ob pitju materinega ne prehrane za dojenčka, ki smo jo mleka ali mlečne formule. Pri tem prvič izvedli decembra lani, smo se v pa so upoštevane zadnje smernice okviru patronažne službe Zdravstve- EU združenja za otroško prehrano nega doma Piran odločili, da delav- (ESPGHAN) in svetovne zdravstve- nico junija ponovimo. Potekala je v ne organizacije (WHO). prostorih preventive v Zdravstvenem Predavalnica je bila zapolnjena do domu Lucija, gostili pa smo avtorico zadnjega kotička. Na srečanju smo knjige Dojenčki za mizo Rebeko Ma- pripravili tri jedi, in sicer sadno-žitno horič. kaša, kosilo in mlečno-žitno kašico. Avtorica je knjigo napisala z name- Postopek jedi smo jasno predstavili, nom, da bi idejno podprla uvajanje mame pa so dogodek izkoristile za dopolnilne prehrane v prvem letu spraševanje, pridobivanje informacij življenja zdravega dojenčka. Vsak ali le osvežitev svojega znanja. Odzivi zaspala. praznovala 1. rojstni dan. Vse sku- dojenček je osebek s svojimi potre- mamic so bili zelo pozitivni, dojenčki Poudariti moramo, da smo se na tej paj je popestrila torta, narejena po bami, sposobnostmi in željami, zato so okušali nove okuse, odzivi so bili delavnici zbrali še z enim razlogom; receptu iz knjige, vsi skupaj pa smo so navedeni jedilniki samo v pomoč različni, večina pa jih je po obedu knjiga Dojenčki za mizo je namreč upihnili prvo svečko. 72 SOLINE SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Sredozemski vranjek – ambasador slovenskega morja Piše in foto · Iztok Škornik, KPSS Novoopredeljena mednarodno pomembna območja za ptice

Sredozemski vranjeki (foto: I. Škornik).

Zaključuje se projekt »Vzpostavitev morskih območij Natura 2000 za sredozemskega vranjeka, Phalacrocorax aristotelis desmarestii, v Sloveniji« (LIFE10NAT/SI/141), katerega glavni cilji so bili zbrati podatke o populacij- ski dinamiki, razširjenosti in ekoloških zahtevah sredozemskega vranjeka v slovenskem morju, opredeliti in razglasiti morska obmo- čja IBA (Mednarodno pomembna območja za ptice) in SPA (Posebna varstvena Število sredozemskih vranjekov na prenočiščih (vir: U. Koce). območja – območja Natu- ra 2000) za sredozemskega vranjeka v Sloveniji, izde- ru izlitja nafte v morsko morja za njegovo varstvo (DOPPS) s pripravljalnimi lati smernice za upravlja- okolje, seznaniti javnost ter okrepiti komunikacijo in konkretnimi naravovar- nje novih morskih območij in izobraziti mlade o na- med lokalnimi deležniki. stvenimi akcijami ter osve- SPA v skladu z načeli traj- ravovarstveni problemati- Od septembra 2011 je ščanjem javnosti uspešno nostnega razvoja, izdelati ki sredozemskega vranje- Društvo za opazovanje in izpeljalo večino projektnih načrt ravnanja v prime- ka in pomenu slovenskega proučevanje ptic Slovenije aktivnosti. 73 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO SOLINE

Sredozemski vranjek, Phalacrocorax aristotelis desmarestii, je endemična podvrsta vranjeka, Pha- lacrocorax aristotelis, raz- širjena v Sredozemlju in ob Črnem morju. Njegova gnezditvena populacija je ocenjena na vsega 8.700– 11.130 gnezdečih parov, ki gnezdijo v več kot 400 ko- lonijah. Gnezdišča pri nas opazovanih sredozemskih vranjekov so v Dalmaciji, zunajgnezditvena prenoči- šča pa v severnem Jadranu, saj se večji del jadranske populacije sredozemskih vranjekov spomladi, po končani gnezditvi, prese- li v severni Jadran. Prvo množično selitev v ta del Jadranskega morja so orni- Mednarodno pomembna morska območja za ptice (IBA) (vir: U. Koce). tologi opazili že proti koncu 90. let prejšnjega stole- hovi italijanski kolegi. Iz ki), štetjem sredozemskih čij za morske ptice, poleg tja, od leta 2008 pa se samo 500 izbljuvkov sredozem- vranjekov na prenočiščih, zgoraj omenjenih še IBA v Tržaškem zalivu poleti in skega vranjeka, nabranih opazovanjem vranjekov z Strunjan, IBA Sečoveljske jeseni zadržuje okoli 6.000 v letih 2011–2013 na treh obrežja ter popisom mor- soline in IBA Škocjanski osebkov, izjemoma pa celo lokalitetah v slovenskem skih ptic s čolnom po vna- zatok. Strokovno poročilo do 10.000, kar predstavlja obrežnem pasu, je bilo izo- prej določenem transektu o novih IBA je DOPPS že 20–33 % celotne popula- liranih 20.430 primerkov pa so v okviru projekta posredoval Zavodu RS za cije podvrste. Strokovnja- plena. Veliko glavnino ple- SIMARINE-NATURA bolj varstvo narave, ki je pri- ki ugotavljajo, da so prve na so sestavljale ribe (več natančno spremljali tudi stojen za izdelavo predloga selitve v severni Jadran v kot 99 %), ostalo so bili njihovo gibanje in premi- SPA, ki naj bi bil vključen 80. letih prejšnjega stoletja raki in glavonožci, prisotni ke (prehranjevanje, pre- v omrežje Natura 2000 do povezane z ribiškim pre- v zanemarljivem deležu. Po nočevanje, počivanje …) s konca avgusta letošnjega lovom v okolici hrvaških ugotovitvah raziskovalcev ciljem identifikacije novih leta. gnezdišč in posledično se sredozemski vranjeki morskih IBA-območij v O vidnejših dosežkih z drastičnim upadom ri- prehranjujejo večinoma z slovenskem morju. Ob iz- in dogodkih projekta lah- bjih populacij. Italijanski gospodarsko nepomemb- polnitvi kriterijev za pri- ko več preberete na spletni raziskovalci so s študijo nimi vrstami, med kateri- ključitev območij omrežju strani projekta http://si- prehranjevalne ekologije mi je najpogostejši plen v IBA in potrditvi organi- marine-natura.ptice.si. sredozemskega vranjeka Tržaškem zalivu črni gla- zacije BirdLife Internatio- Na naslovu https://vi- dokazali, da je učinkovitost voč, Gobius niger (49,4 %). nal smo Slovenci pridobili meo.com/84434321 pa si prehranjevanja v plitvem S pomočjo barvnega eno povsem novo območje lahko ogledate tudi krajši in s pridnenimi ribami obročkanja sredozemskih (IBA Osrednji Tržaški za- film o sredozemskem vra- bogatem Tržaškem zalivu vranjekov na njihovih liv), eno obstoječe obmo- njeku. večja kot v globljih vodah gnezdiščih, so ornitologi že čje (IBA Debeli rtič) pa Projekt SIMARINE- ob hrvaških gnezdiščih. S v preteklosti ugotovili, od je bilo razširjeno in prei- -NATURA je sofinanciran prehranjevalno študijo, ki kod so ptice, ki k nam pri- menovano v IBA Debeli iz sredstev LIFE, finančne- je bila opravljena v okvi- hajajo v pognezditvenem rtič-Ankaran. V BirdLifo- ga instrumenta Evropske ru projekta SIMARINE, so obdobju in tu prenočujejo vem uradnem inventarju unije za okolje. raziskovalci prišli do po- na bližnjih školjčiščih. S IBA imamo od letošnjega dobnih rezultatov kot nji- telemetrijo (GPS-oddajni- marca skupno pet obmo- 74 SOLINE SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Piše · KPSS Soline so žive! Projekt »LIFE MANSALT – Človek in narava v Sečoveljskih solinah« se je v Sečo- veljskih solinah izvajal med oktobrom 2010 in septembrom 2015. Projektne aktivnosti so bile usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti, hkrati pa so prispevale tudi k varstvu kulturne dediščine solin in zaledja. S projek- tnimi aktivnostmi je bila odpravljena naj- večja grožnja solinam, to je nenadzorovano poplavljanje območja v času visokega plimo- vanja prek več desetletij slabo vzdrževanih nasipov, ki soline varujejo pred vdori morske in zaledne vode. 7-milijonski projekt »LIFE MANSALT – Človek in narava v Sečoveljskih solinah« so sofinancirali: Evropska unija, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, družba Telekom, d. d., ter podjetje SOLINE, d. o. o. Ministrstvo za okolje in prostor je obveznosti sofinanciranja projekta LIFE izvajalo prek Sanacijskega programa Vlade Republike Slo- venije za odpravo posledic škode na solinah po visokem plimovanju leta 2008. »Projektna sredstva zagotavljata LIFE finančni instrument Evropske skupnosti in Vlada Republike Slovenije.« Glavni cilj projekta, ki dopolnjuje cilje sanacijskega programa, je bil ohranitev biotske LIFE+ je finančni instrument EU, ki je namenjen izključno varstvu okolja. Podpira raznovrstnosti v Krajinskem parku Sečovelj- izvajanje okoljske politike EU, vzpodbuja projekte, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju in tiste, ki predstavljajo dodano vrednost v smislu ohranjanja okolja in ske soline, kar je mogoče doseči z nadzorom narave v državah EU. Je tudi glavni finančni mehanizem za izvajanje projektov v nad vodnim režimom, ukrepi za varstvo območjih Natura 2000, kamor so uvrščene tudi Sečoveljske soline. ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, obno- vo v preteklosti degradiranih območij, z dvi- Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah govanjem zavesti o pomenu tradicionalnega članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost solinarstva, ki ohranja naravo in omogoča za bodoče rodove. trajnostni razvoj lokalne skupnosti, ter prek razvoja modela dobre prakse uporabe tradicionalnih metod pri obnovi solinskih ekosis- temov. V sklopu projekta je bilo obnovljenih več kot 4 kilometre nasipov ob vodotokih in ob morju, izkopanih je bilo prek 8 kilometrov niso dopustne. V Sečoveljskih solinah, ob- Župan g. Peter Bossman je v pozdrav- jarkov, ki omogočajo boljše kroženje vode v močju NATURA 2000, tradicionalno soli- nem govoru na predstavitvi rezultatov solnih bazenih in s tem preprečujejo boho- narstvo ne ogroža živega sveta; nasprotno: projekta med drugim dejal: »Tudi posredni tenje alg na površini ter omejujejo dostop nadaljevanje te dejavnosti na Leri, severnem učinki projekta LIFE MANSALT so veliki; plenilcem do gnezditvenih kolonij solinskih delu Krajinskega parka Sečoveljske soline, učinkovito upravljano in za živa bitja – sku- ptic, urejeno je bilo sladkovodno mokrišče je nujno za zagotavljanje ustreznih vodnih paj z ljudmi – prijazno območje pomembno na robu solin ob Rudniku na površini 8 ha, režimov za solinske rastline in živali. Hkra- prispeva k večjemu obisku parka. Sečoveljske izvedenih je bilo več kot 80 tematskih delav- ti pa tradicionalno solinarstvo ponuja delo soline so v nekaj letih postale ena najbolj pre- nic, izdelane so bile strokovne usmeritve kot in zaposlitve ter prispeva k razvoju lokalne poznavnih turističnih lokacij v piranski obči- podlaga za okoljsko sprejemljivo urejanje pri- skupnosti, saj spoznavanje postopkov tradi- ni in širše. Ta prepoznavnost bo v prihodnje vezov ob desni brežini Jernejevega kanala … cionalne pridelave soli, možnost doživljanja še bolj pomembna, saj bodo v prednosti tiste V Evropski uniji se najbolj ogrožene ra- in opazovanja narave in bogata kulturna de- destinacije, ki poleg tradicionalnega turizma stlinske in živalske vrste in njihova življenj- diščina privabljajo številne obiskovalce. Var- »sonce-morje-plaža« ponujajo gostom tudi ska okolja varuje v sklopu omrežja NATURA stvo narave, posebej če je povezano s tradi- lokalne posebnosti, ohranjeno naravo, kul- 2000. Tiste človekove aktivnosti, ki bi ogro- cionalnimi človekovimi dejavnostmi, je torej turno dediščino, kulinariko …« zile obstoj ciljnih vrst in njihovih življenjskih v območjih NATURA 2000 tudi razvojna okolij znotraj območij NATURA, praviloma priložnost! 75 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

147 kamnitim umetninam so se pridružile tri nove v lucijskem parku Sonce Piše in foto · Janez Mužič Forma viva na Seči ima že 54-letno tradicijo

Park Forma viva Portorož, ki se razteza po rtu polotoka Seča, je edinstvena rastoča zbirka sodobnega ustvarjanja monumentalne plastike v kamnu na svetu. Tam se že od leta 1961 bi- enalno odvija kiparski dogodek snovanja in raziskovanja na prostem v krogu umetnikov z vseh koncev sveta. Na delovišču Forme vive je bilo ponovno živahno od sredine septembra, ko se je začel letošnji simpozij, s katerim so Obalne galerije Piran po predlanskem premoru obudile to prireditev. Istrski kamen so mesec dni klesali mladi kiparji Renzo Durante iz Italije in Miha Pečar ter Marko Zelenko iz Slovenije. Izbrani so bili med 11 kandidati, ki so se prijavili na spo- mladanski razpis. Z njimi je bil še Jadran Rusjan, ki je prizadevno fotodokumentiral njihovo delo. Kot je povedala kustosinja Obalnih galerij Piran Majda Božeglav Japelj, je imel letošnji, že 54 let stari mednarodni kiparski simpozij kar sami v Kanfanarju ali katerem drugem kamno- nekaj posebnosti. Do sedaj je namreč za porto- lomu, kot je veljalo prej. Kot so povedali kiparji V ponedeljek, 5. oktobra 2015, smo imeli roško Formo vivo kakih 140 kiparjev ustvari- sta jim to dejstvo in vnaprej določen kraj posta- poseben dan. Šli smo na Sečo na Formo lo kar 150 kipov. Večina jih je na Seči, tako da vitve kipov, glede na njihove predhodne zamisli, vivo. Šlo je 10 učencev od 7. do 9. razreda je območje že sila natrpano z njimi. Tudi zato predstavljala samo še dodaten izziv. naše šole, 6 učencev OŠ Mate Balota iz Buj, so pred omenjene kiparje postavili izziv, da z Privlačnost letošnjega živahnega dogajanja 6 učencev italijanske šole Edmondo de Amicic Buje ter 5 učencev iz italijanske šole ustvarjenimi skulpturami posežejo v soobliko- okoli kiparjev na delovišču na Seči in v parku v v Sečovljah. Srečali smo se s tremi kiparji. vanje urbanega okolja novega lucijskega me- Luciji, ki ga kipi bogatijo, so bile še različne likov- Najprej smo si pod vodstvom kustosinje, ne in arhitekturne delavnice, srečanja s kiparji ter stnega parka Sonce, ki je v bližini Forme vive. ge. Nives Marvin, ogledali kipe, da bi dobili Skulpture so tako nastajale za ta javni prostor, vodstva za otroke vseh starostnih skupin. Simpo- kako zamisel. Potem smo se spravili na delo, kamor so jih slovesno namestili 17. oktobra ob zij so namreč zastavili tako, da se je med tremi ki- delali pa smo ločeno ali v skupinah. S seboj zaključku simpozija. parji, šolarji, ljubitelji umetnosti in tudi naključ- smo prinesli bele majice, da smo nanje Poleg tega je bila značilnost letošnje delav- nimi sprehajalci spletalo čim več pogovorov. odtisnili spominek. Preden smo se poslovili, nice, da so izbrali mlade kiparje, zaradi česar so Po besedah v. d. ravnateljice Obalnih gale- smo naredili še skupinsko sliko. simpozij tokrat naslovili Forma viva Portorož rij Jelke Pečar je levji delež pri finančni podpori Dogovorili smo se, da bodo kiparska 2015 stARTup. S tem so želeli poudariti njegov letošnjega simpozija v višini 14.000 evrov pridela razstavljena na vseh štirih šolah, pomen za zagon ustvarjalnosti mladih kiparjev. maknila Občina Piran, pomemben pa je tudi zato smo pripravili razstavo najprej na OŠ Zanemarljivo ni niti dejstvo, da so zaradi po- prispevek vrste sponzorjev. Izdali bodo še kata- Sečovlje. manjkanja denarja umetniki letos prvič klesali log in fotodokumentacijo kiparske delavnice s kamnite bloke, ki so vrsto let neobdelani ležali spremljajočimi dogodki, ki jo pripravlja Jadran Matej Gorela, 8. razred OŠ Sečovlje na delovišču na Seči in si jih torej niso izbrali Rusjan. 76 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Razstave v piranskih galerijah Piše · Nives Marvin, kustosinja Obalnih galerij; foto · Arhiv OG Piran

Skupinska razstava DESET OČI Skupinska razstava Rdeča nit v Galeriji Herman Pečarič Piran v Mestni galeriji Piran Trajanje: do 24. januarja 2016

Razstava Rdeča nit je avtor- Anda Klančič, Eta Sadar Bre- ska postavitev tekstilij v Mestni znik, Jana Mršnik in Vesna Štih, galeriji (predstavljena oktobra Urh Sobočan, skupina OLOOP, 2014 v zagrebški Galeriji Karas) Marjeta Godler, Elena Fajt, Saba in združuje ustvarjalce iz dveh Skaberne in Ksenija Baraga. sosednjih držav, Slovenije in Hr- 3. december – Ta veseli dan vaške. Avtorji različnih generacij kulture bomo obeležili z vod- delujejo na različnih področjih stvom po razstavi Rdeča nit: ob likovnega ustvarjanja in na pri- 16.30 bosta razstavljavka Anda čujoči razstavi jih druži skupni Klančič in kustosinja Nives Mar- izrazni medij – tekstilna nit. Ta vin obiskovalce popeljali v ta dru- je uporabljena in interpretirana gačen, a gotovo zelo privlačen Miriam Elettra Vaccari: Confini/Meje, 2015, kamen, les, vrvica na različne načine: kot linija, ki ustvarjalni medij. ustvarja risbo, kot vez, ki spaja dve ločeni enoti, ter še z mnogimi drugimi simbolnimi pomeni. S to simbolnostjo pa istočasno namiguje na mejo, ki na eni strani razmejuje dve deželi, na drugi pa ju povezuje in zbližuje. Pred desetletji je prav Mestna galerija Piran gostila uveljavljeni Mednarodni bienale tapiserije, s to razstavo pa bo ponovno dan vpogled v smernice aktualnega Otvoritev razstave Deset oči in štirje prisotni avtorji dogajanja na področju tekstilne Simbolno poimenovana razsta- in oblikovanje, kjer končuje magi- umetnosti. Na razstavi s svojimi va Deset oči je dala možnost vpo- sterij) pa z upodobitvijo motivov tekstilijami sodelujejo avtorji iz gleda v pet avtorskih govoric ustvar- iz risank na svoj način podoživlja Hrvaške: Matija Čop, Duje Kod- jalcev mlajše in najmlajše generacije asociacije na mladost. Rihard Lo- žoman, Jadranka Hlupić Dujmu- iz našega ožjega lokalnega in širšega benwein iz Strunjana (diplomiral na šić in Petra Krpan, Ivan Midžić, okolja, pripadnikov manjšine in ve- Fakulteti za humanistične študije v Vesna Pleše, Valentina Stepan, čine. Kustosinji sta bili Fulvia Zudič Kopru in magistriral na ljubljanski Sanja Šebalj, Josipa Štefanec, in Nives Marvin, razstava pa je re- Arthouse) vedno znova preseneti z Marijana Tkalec ter iz Slovenije: zultat tradicionalnega sodelovanja izvrstnim obvladovanjem slikarskih Obalnih galerij Piran s Skupnostjo veščin velikih mojstrov baroka, tako Italijanov Giuseppe Tartini Piran/ da v tej maniri interpretira lastno Comunità degli Italiani Pirano in dojemanje vsakdana. Risbe najmlaj- s Samoupravno skupnostjo itali- še razstavljavke Zarje Ražman iz janske narodnosti Piran/Comunità Izole (diplomirala na likovni aka- autogestita della nazionalità italiana demiji v Benetkah, sedaj nadaljuje Pirano/. študij grafike v Urbinu) presenetijo Izbrani avtorji vsak v svoji li- s senzibilno likovno govorico, po- kovni maniri interpretirajo in iz- gojeno z avtoričino nravjo. Kiparka povedujejo lastna intimna videnja Miriam Elettra Vaccari iz Portoroža in doživljanja. Slike v nadrealistični (diplomirala na akademiji za likov- maniri Nika Anikisa Skuška iz Sev- no umetnost v Carrari, kjer končuje nice (diplomiral na ljubljanski Aka- magisterij, izpopolnjevala se je na demiji za likovno umetnost in obli- specialki na Akademiji za likovno kovanje, sedaj se izpopolnjuje na umetnost v Varšavi) s svojo prostor- Angel Academy of Art v Firencah) sko skulpturalno formo in deli na nas popeljejo v duhovne sfere člove- papirju na inovativen način inter- kovega bivanja, Rok Kleva Ivančić iz pretira globalno dogajanje v svetu in Strunjana (diplomiral je na ljubljan- v prostoru, kamor se je pred kratim ski Akademiji za likovno umetnost priselila. Tekstilija METULJI Ete Sadar Breznik v Mestni galeriji. 77 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

Mladi kiparji so v osmih letih izklesali že nekaj deset skulptur in reliefov Piše in foto · Janez Mužič

Razstava FORTUNA VITREA, Umetniške podobe v skalah Punte steklene skulpture in slike Mire Ličen Krmpotić v Muzeju antičnega stekla v Zadru Trajanje: do januarja 2016

Muzej antičnega stekla v vitraža (Portorož, Ptuj, Rovinj, Zadru s sodelovanjem Obalnih Piran …) jo izziva individualno galerij Piran, Občino Piran in raziskovalni tehnološki proces Mestno občino Koper ter spon- ustvarjanja steklo-skulptur ali zorjem Komunalo Koper je steklo-slik kot nosilk intimne- Na skalovju valobrana na Punti, ljenje za ustvarjanje na javni povr- organiziral samostojno razsta- ga likovnega izraza in sporočil- ki je kar nekakšen prepoznavni znak šini, umetniško oživljanje skal rada vo steklenih skulptur piranske nosti, ki je enakovreden njenim vedute mesta in ga varuje pred vča- tudi finančno podpira. Njihovo vsestranske ustvarjalke Mire drugim likovnim medijem. sih divjim morjem, je bilo konec av- klesanje je ne nazadnje svojevrstna gusta tudi letos živahno. Kar sedmih atrakcija, ki prijetno popestri piran- Ličen Krmpotić, ki bo na ogled Prav ta tehnika ji omogoča in- skal so se namreč z dleti, kladivi in še sko turistično in kulturno podobo. do 10. decembra. Na razstavi s dividualen eksperimentalen kakšnim kamnoseškim orodjem tra- Ljudje se namreč radi ustavljajo pomenljivim poimenovanjem in mnogokrat tudi inovativen dicionalno lotili mladi kiparji KUD ob kamnosekih, opazujejo njihovo Fortuna Vitrea (Cicero: »For- tehnološki proces ter hkrati Korenika. delo, sprašujejo to in ono in so skrat- tuna vitrea: tum cum splendet, nove izzive v udejanjanju inti- Društvo iz Strunjana, ki združu- ka navdušeni. Letos so tam ustvarjali frangitur./Sreča je steklena, te- mne likovne kode. Sooča se z je najrazličnejše umetnike, je v teh Vojtech Trocha iz Prage, Uroš Pre- daj, ko se blešči, se že lomi.«) materijo – človeku sicer znano skalah že pred sedmimi leti domi- želj iz Portoroža, Maša Gostinčar iz avtorica predstavlja steklene že od antike dalje –, ki je trajna selno našlo izziv za svojo kiparsko Pirana, Jernej Flajs iz Lucije, Milan skulpture in slike, ustvarjene in hkrati v trenutku uničljiva, ustvarjalnost. Z njo želijo obogatiti Marušić in Aleksandra Graziola iz v letošnjem letu prav za kon- konkretno fizično otipljiva in podobo Punte, zato tam vsako po- Sežane ter Miriam Elettra Vaccari iz kretno razstavišče. Razstavo hkrati v svoji izvorni strukturi letje izpeljejo mednarodno kiparsko Italije. spremlja trijezični katalog z in osvetlitvi spreminjajoča se delavnico, ki traja en teden. Kot je Kamen je klesal tudi akademski zapisoma Miljenka Domijana in neulovljiva. Barvitost, pre- povedal njen vodja Aljoša Golubić, kipar Miha Pečar iz Portoroža, ki je in Nives Marvin, ki sta na otvo- sevanje svetlobe, luminoznosti so delavnice v sodelovanju z Obalni- bil letos že drugič mentor mladim mi galerijami Piran začeli leta 2008 ustvarjalcem. A ni samo mentor, saj ritvi – poleg dr. Iva Fadića, rav- in hkratni efekti prozornosti te v okviru piranskega ex-tempora. Do se je odločil, da bo deklici, ki jo je natelja muzeja – avtorico tudi specifične tvarine, oblikovane sedaj je v sedmih letih na njih sode- izklesal pred leti in je najbolj opazna predstavila. v različne skulpturalne forme lovalo dobrih 30 predvsem mladih skulptura v tej nenavadni galeriji, za Razstavljeni stekleni objekti s slikarsko-risarskimi in dru- kiparjev, ki prihajajo tudi iz Avstri- družbo naredil delfina. »Veseli smo, večjih formatov odsevajo avto- gimi aplikacijami, doživljanje je, Italije, Hrvaške, Velike Britanije da nas ljudje vse bolj poznajo in da ričino več kot dvajsetletno re- učinkov vedno novih in nepo- in letos prvič iz Češke. Za udeležbo cenijo naše delo, katerega rezultati lativno intenzivno ustvarjanje novljivih, a vzburljivih vzdušij imajo vsako leto razpis, prihajajo pa niso za v muzej ali v galerijo, ampak steklenih skulptur in objektov so značilnosti, ki še poudarijo tako akademski kiparji kot študenti za vse, ki hodijo mimo,« je o tem ne- v prevladujoči tehniki fuzije njeno avtorsko individualno akademij in ljubiteljski ustvarjalci v običajnem projektu povedal Pečar. različnih zvrsti in tehnologij. izraznost. kamnu. Tako je na Punti na ogled že Skal na Punti je še precej, tako da Ob že preizkušeni stari tehniki nekaj deset skulptur in reliefov. ustvarjalnih izzivov kamnosekom Občina Piran, ki jim izda dovo- gotovo ne bo zmanjkalo. 78 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

1. Mednarodni koncert pevskih zborov Piše in foto · Nataša Fajon Nad piranskim Triglavom zadonele pesmi petih zborov

Društvo Georgios Piran je v so- Leana Fonde, Franja Želeta, Mauri- delovanju z Občino Piran v soboto, zia Ruzziera in Alija Žerdina. Sle- 26. septembra 2015, organiziralo 1. dnji je namreč želel 10. junija 2000 mednarodni koncert pevskih zborov, obeležiti obletnico rojstva svetovno ki so ga poimenovali Pesem nad pod- priznanega potapljača, Ugova želja vodnim Triglavom. Pevke in pevci pa je bila označitev najgloblje točke zborov iz Italije, Hrvaške in Slovenije slovenskega morja. Ob potopitvi so s svojim petjem počastili avtorje je bila piramida opremljena z alu- postavitve »Podvodnega Triglava« minijasto ploščico, na kateri je bil in počastili rojstni dan glasbenika in vgraviran narobe obrnjen slovenski dirigenta Berta Radojkoviča. grb, torej Triglav, zraven pa napis, Da je Piran posebno mesto, da gre za globinski rekord. slišimo skoraj na vsakem koraku. Celotno zgodbo o potopitvi Med posebnosti, ki jih nikoli ne piramide, iz katere je nastal tudi zmanjka, sodi tudi to, da ima čisto kakšen še danes uveljavljen mit, je svoj Triglav – ki je prav tako pose- na barki opisal Lean Fonda, ki se ben. dogodka spominja, kot bi se zgodil odšla tudi njegova slovnična napa- so jim pridno sledili tudi na zadnji Na tistem Triglavu, ki ga vsi do- včeraj. Fantje so namreč že na za- ka. pevski postanek na Trgu 1. maja. bro poznamo, je že velikokrat zado- četku uresničevanja svoje ideje na- Potapljače pa je poleg najdbe Uspešno izpeljana premiera je nela slovenska pesem, zato so se v leteli na težave, saj protitankovske izgubljene piramide osrečilo še eno navdušila vse sodelujoče in prav vsi društvu Georgios odločili, da bi se piramide skoraj deset let po vojni ni odkritje. se veselijo ponovitve. spodobilo zapeti tudi na piranskem. bilo lahko najti. Ko so jo naposled le »Piramida v tej peščeno-blatni »Fantastična ideja, vsi pevci Ker je šlo za prvi tovrstni podvig, so našli in prepričali lastnika (ministr- kotanji je bila čista eksplozija življe- so navdušeni, takega preprostega za pomoč zaprosili še dva domača stvo za obrambo), da jim jo odstopi, nja, poraščena z različnimi morski- dneva s spontanim petjem v dobri in dva tuja zbora. Povabilu na 1. so se znašli pred novim izzivom. mi organizmi. Na njej so bile ostri- družbi še nismo doživeli. Obvezno mednarodni koncert pevskih zbo- Kako prepeljati v Piran in potopiti ge, školjke, morski konjički, bila je bo to treba ponoviti,« je povedal rov nad piranskim Triglavom so se na dno morja skoraj meter in pol kot oaza sredi puščave. To odkritje Danijel Grbec, zborovodja MoPZ z veseljem odzvali CoMi Giuseppe visoko in več ton težko gmoto be- nas je utrdilo v prepričanju, da bi Pergula in MePZ Slovenec Slavec. Tartini Pirano, MePZ Slovenec Sla- tona? S skupnimi močmi, iznajdlji- bilo treba v našem morju postaviti »Zame je bila prijetna izkušnja vec Boršt-Ricmanje-Dolina-Trst, vostjo in dobro voljo je piramida le umetne grebene, s katerimi bi dobi- spoznati druge zbore, izmenjati ide- CoMi Comunita degli Italiani Mo- pristala na dnu morja. Po uspešnem lo življenje svoj prostor, blatno dno je, nove pesmi in nasvete. Posebno miano, MoPZ Pergula Sveti Peter in potopu so bili zadovoljni vsi razen namreč zanj ni primerno,« je po- doživetje, ki nas je napolnilo s pri- MePZ Georgios Piran. Alija Žerdina, ki je zgrožen ugoto- morsko zgodbo o nastanku podvo- jetnimi vtisi, je bil izlet z barko, saj Dogodek je potekal v skladu z vil, da je pri oblikovanju napisa na dnega Triglava sklenil Lean Fonda. z zborom še nikoli nismo nastopili mediteransko tradicijo, saj so se vsi aluminijasto ploščico zagrešil slov- Srečen konec zgodbe je pospre- na morju,« navdušenja ni skrival pevci najprej zbrali pri Adiju v Caf- nično napako. Napisal je namreč milo petje vseh petih zborov, ki so Davide Circotta, zborovodja MePZ fe Galeriji, kjer so v miru posrkali "najglobja točka". nad najglobljo točko in slavno pira- Skupnosti Italijanov iz Momiana. kapučin in malo »počakulali«. Šele Jezikovni prekršek ni dolgo mido zapeli po dve pesmi, prestali »Zelo dober občutek je, ko vi- potem so se strumno in veselo po- ostal na prestolu mitov in legend, ki pa so tudi tekmovanje oktetov, v diš nasmejane in zadovoljne obraze dali proti Triglavu... z barko. Da, do se prenašajo iz roda v rod, saj je že katerem je prvo mesto zasedel oktet pevk, pevcev in gostov, ki so se od- piranskega Triglava se namreč pri- isti dan nastal nov, privlačnejši mit. domačega zbora Georgios in si za zvali našemu povabilu. Vse je pote- pelje. Razlaga je preprosta, nahaja Piramida je namreč vzbudila zani- nagrado prislužil ponovno organi- kalo gladko in tekoče, zato bi se ob se namreč pod vodo. Še ena piran- manje številnih potapljačev, ki so si zacijo dogodka prihodnje leto. Po- tej priložnosti rad zahvalil vsem, ki ska posebnost pač. jo želeli ogledati, a je prav nihče od sebno nagrado je prejela še zboro- so nam pomagali pri izvedbi prire- Podvodni Triglav je v resnici njih ni več našel. Mit o tem, da pi- vodkinja zbora italijanske skupnosti ditve. Še enkrat se je potrdilo, da je protitankovska piramida, ime pa ramide sploh ni, se je razširil daleč Piran, Milly Monica, ki je žal ni bilo, medsebojno sodelovanje lokalnih je dobila zaradi svoje lege. Leži na- naokrog in se menda ohranil vse do zato je plaketo o posvojitvi delfinke akterjev edina prava pot,« pa je vti- mreč v obsežnejši kotanji, kakih danes. Emanuele iz rok Ane Hace iz dru- se po uspešno izpeljanem dogodku tristo metrov pred piransko Punto, Mit so idejni očetje podvodne- štva Morigenos prevzela predsedni- opisal Marko Jezernik iz društva na globini 38 metrov, kar velja za ga Triglava leta 2007 razveljavili, ko ca Rita Lisjak. Georgios. najglobljo točko severnega Jadrana. so se v spremstvu z isto ekipo po- Ker po koncertu nihče ni bil Glasbeno popotovanje se je Leta 2000 jo je ob 90. obletnici roj- tapljačev ponovno spustili na dno kaj prida utrujen, so ga pevci in sklenilo tam, kjer se je vse skupaj stva slavnega potapljaškega guruja, in potrdili, da je piramida še vedno pevke razširili na enodnevno mini začelo, z zaključnim srečanjem izumitelja, biologa, popotnika in tam, kjer bi morala biti. Takratnega piransko turnejo in nastopili še na pevk in pevcev v Caffe Galeriji, kjer filmarja Jacquesa Yvesa Cousteau- potopa se je razveselil tudi Ali Žer- Tartinijevem trgu, kjer je njihovo je večer popestril domači trio Time ja potopila ekipa potapljačev, ideja din, saj je galvanski tok aluminijasto spontano petje po tamkajšnjih lo- Machine. zanjo pa je plod sodelovanja Uga in ploščico razžrl, z njo pa je v pozabo kalih hitro navdušilo obiskovalce, ki 79 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

Nova zgoščenka, posvečena slavnemu Pirančanu Pišejo · ZKD Karol Pahor Piran, JSKD Piran, Glasbeno društvo Viola Tartini včeraj in danes Pred kratkim se je v Piranu odvil dogodek, ki je slavnega Pirančana Giuseppeja Tartinija javnosti predstavil v popolnoma novi luči. Zdravko Pleše je predstavil svojo novo zgoščenko, posvečeno prav omenjene- mu skladatelju. Zdravko Pleše je violinist, ki je že v naj- stniških letih na spored svojih koncertov uvrščal Tartinijeve skladbe. Čeprav so Tarti- nijeva dela ustvarjena za vešče in zrele umetnike, je Zdravko že od srednješolskih dni v stiku z njimi. Glasbeno akademijo je zaklju- čil v Ljubljani pod mentorstvom prof. Roka Klopčiča, magistriral pa na dunajski univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti v razredu prof. Rainerja Küchla in prof. Jele Spitkove. Akademija za glasbo v Ljubljani mu je podelila študentsko Prešernovo nagrado za izjemno izvedbo Paganinijevega in Mozartovega violinskega koncerta. Sodelo- val je na številnih odmevnih mednarodnih violinskih tekmovanjih (Čile, Nemčija, Itali- Nova glasbena poslastica, ki jo je ustva- saj sta nastali dve skladbi, Tartini Jazz In- ja, Srbija, Hrvaška). V sezonah od leta 2001 ril Zdravko Pleše, je zgoščenka z naslovom tro in Tartini Jazz. Sedaj skupaj s posnetki do 2005 je bil stalni član Simfoničnega or- Tartini včeraj in danes. Tako je nastal prvi klasičnih sonat oblikujeta vsebino zgoščen- kestra RTV Slovenija. Kot solist je nastopal zvočni posnetek nasploh, ki bo Tartini- ke, ki nosi naslov Tartini včeraj in danes. s simfoničnimi in komornimi orkestri pod ja predstavil v dveh, lahko pa bi rekli kar Na njen najdete tudi Zdravkovo avtorsko vodstvom dirigentov: Davida de Villersa, treh glasbenih zvrsteh: klasiki, jazzu in v skladbo Infected by Devil's Trill – Tartini Antona Nanuta, Nade Matošević, Patrika električnem zvoku. S sestro Snježano Pleše Electric, ki se navdihuje pri Vražjem trilčku Grebla, Matjaža Brežnika in Simona Perči- Žagar, ki je tudi pianistka, je Zdravko po- in je napisana za violino solo. Predstavlja ča. Sodeloval je pri snemanju dokumentar- snel njegove tri najbolj znamenite sonate za violino v njenem elektronskem zvoku. no-igranega filma Vražji Tartini v produk- violino in klavir (Vražji trilček, Didone ab- Prvi predstavitveni koncert je bil v Pira- ciji RTV Slovenija, v katerem je upodobil bandonata in Pastorale). Ker je Tartinijeva nu. Premierno je zazvenel v odlično zasno- mladega violinista in skladatelja Giuseppeja glasba napisana z veliko znanja, domišljije vanem novoodprtem objektu, ki ga je Obči- Tartinija. Izvaja številne koncerte, posve- in fantazije, je zanimiva in hitro razpoznav- na Piran s pomočjo sredstev EU prenovila čene njegovi glasbi, in večkrat koncertira na. Po Zdravkovem mnenju dopušča veliko v kulturno središče in multimedijski muzej na njegovi Amatijevi violini iz 17. stoletja. svobode, ustvarjalnosti, lastne interpre- Mediadom Pyrhani, s katerim upravlja Zve- Komponira, piše priredbe in aranžira glas- tacije in muziciranja, vendar pa istočasno za kulturnih društev Piran. Tako so 12. 10. bo za različne skupine. Izdal je dve pesniški zahteva precej izvajalske spretnosti, zna- ob 19. uri v Mediadomu zaigrali Zdravko zbirki: Novi dan (Nov dan) in Ljubav (Lju- nja in sposobnosti improvizacije. To ga je Pleše, Snježana Pleše Žagar in Ante Jeličić bezen). S pianistom Denysom Masliukom je spodbudilo, da je o njej začel razmišljati na Trio ter se poslušalcem predstavili s progra- posnel zgoščenko s celotnim opusom skladb sodobnejši način, nekoliko bolj prilagojen mom z zgoščenke. Navdušeno poslušalstvo za violino in klavir slovenskega skladatelja mislim modernega glasbenega izraza. Tako je izvedbe pospremilo z burnim aplavzom Alojza Srebotnjaka. Vodi tudi komorno sku- se je domislil, da bi lahko Tartinijeva dela, in obilo pozitivne energije. Tako bo v bo- pino Ensemble Contemporanea 21, s katero ki formalno dopuščajo precej svobodnega doče Giuseppeja Tartinija in mesto Piran izvaja repertoar vseh glasbenih obdobij in glasbenega izražanja (saj so nastala v času v svetu med drugim predstavljala tudi iz- žanrov. Ustanovil je in vodi dva festivala – baroka, ko je bilo improviziranje na inštru- jemno izvirna glasbena zgoščenka, ki bo Festival komorne glasbe Grobnik na Gradu mentu nujno), lahko zazvenela tudi v bolj glasbene sladokusce v enournem program Grobnik nad Reko (Hrvaška) in Festival sodobnem aranžmaju in zvoku. Ugotovil je, popeljala v popolnoma nov Tartinijev svet. Tartinijevi dnevi Piran. Slednji je bienalen da je današnja jazzovska glasba tista zvrst, Piranski koncert so organizirali Občina Pi- in bo v letu 2016 v Piranu izveden tretjič. ki dopušča tem delom glasbeno preobraz- ran, Zveza kulturnih društev Piran, Javni Festival združuje godalce vseh generacij in bo in sodobno nadgradnjo. Zato je izbral sklad za družbene dejavnosti Piran in Glas- popularizira glasbo piranskega skladatelja tri zelo všečne teme iz Tartinijevih skladb beno društvo Viola. Giuseppeja Tartinija, predvsem med mla- (iz Koncerta za trobento in orkester, Sonate Izid zgoščenke ne bil mogoč brez fi- dimi. Osrednji dogodek festivala je vedno za dve violini in kontinuo ter iz Sonate za nančne podpore Občine Piran, Delamarisa, nastop Godalnega orkestra Tartinijada, ki je violino solo) in jih s člani Ante Jeličić Tria Občine Pivka in Hotela Tartini, za kar se na zadnjem koncertu leta 2014 s Tartinijevo (klavir, kontrabas in bobni) iz Zadra »pre- jim založnik Glasbeno društvo Viola pri- glasbo združil 170 glasbenikov vseh genera- oblekel« v jazzovske viže. Pri ustvarjanju srčno zahvaljuje. cij iz različnih držav. glasbenega materiala so bili zelo kreativni, 80 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Kosovski umetniki v Mestni galeriji Piran Piše in foto · Janez Mužič A bi kaj sladkega?

Mestna galerija Piran je poleti videa, fotografije, instalacije do ris- gostila pregledno razstavo koso- be in slike razkrivajo različne oseb- vske sodobne likovne umetnosti. ne zgodbe in pripovedi umetnikov, Pomenljivo so jo naslovili “A bi ki so odraščali v družbi in v času kaj sladkega?”, saj vzbuja asocia- za umetnost neurejenih razmer, cije na slaščičarstvo. S 40 deli se je brez finančne podpore in z majhno predstavilo 20 mlajših umetnikov, možnostjo pridobivanja informacij ki so bili že deležni večjih medna- o mednarodnih dogajanjih v ume- rodnih priznanj in jih večina živi tnosti. ter ustvarja v tujini. Pobudnik raz- Razstavo so Obalne galerije Pi- stave in njen kustos, umetnik Gani ran pripravile v sodelovanju s kul- Llalloshi, ki se je rodil na Kosovu, turnim društvom Leos iz Prizrena, a že vrsto let živi in ustvarja v Por- podprli pa so jo Ministrstvo za kul- torožu, je v spremni publikaciji k turo RS, Občina Piran, Veleposlani- razstavi o avtorjih zapisal: »Kljub štvo Republike Slovenije v Prištini težavam pri komunikaciji z ostalim in Veleposlaništvo Republike Ko- svetom so iskali možnosti za pred- sovo v Ljubljani. Otvoritev je bila med drugim dejal: »V časih, ko je v sožitju in ponosni smo na str- stavitev svojih misli in so s svojimi deležna precejšnje pozornost, saj so bila medkulturnost le neotipljiv pnost pri izmenjavi in razumeva- deli prodirali na mednarodne trge, se je udeležili tudi veleposlanik Re- pojem, je Piran odprl vrata ljudem nju pogledov na svet, ki so včasih začeli so sodelovati na pomembnih publike Kosovo v Ljubljani Nexhmi z različnimi pogledi in prepričanji drugačni od lastnih. Vesel sem, da razstavah, vzbudili so pozornost Rexhepi in Leutrim Fishekqui, ki je in poskrbel, da so se različne kul- naše občanke in občani znajo pre- mednarodnih likovnih kritikov, pa predsednik umetniške organizacije ture povezale in stalile med seboj. poznati razlike in podobnosti med tudi ljubiteljev sodobne vizualne Leos iz Prizrena. Piranski župan Medkulturni dialog je v tem majh- kulturami ter njihovimi običaji, jih umetnosti.” Peter Bossman je o razstavi, s ka- nem kraju postal način življenja. obeležiti in se veseliti na način, kot Razstavljena dela v tehnikah od tero je umetnost povezala narode, Različni narodi v naši občini živijo se veseli naš sosed.«

Steps – po premieri na Tartinijevem trgu svojevrstno doživetje še v Avditoriju Piše · Janez Mužič;, foto · Siniša Rančov Veličasten piranski muzikal Med glasbenimi, plesnimi in drugimi prireditvami, ki so v okviru letošnjega Poletnega festivala napolnile Tartinijev trg, je prijetno presenetila premierna uprizoritev glasbeno-plesne predstave Steps. To je dokaj nekonvencionalen muzikal, v katerem je združila moči vrsta prizadevnih glasbenikov, baletnih plesalcev in drugih, ki jim je skupno, da so z izjemo nekaj gostov v glavnem člani kulturnih društev gre za glasbo, ples, koreografijo, Avtor zgodb, ki so v tiskani geja Sumraka, flavtistko Margareto iz občine Piran. Priložnost za obisk impozantno sceno s svetlobni- obliki priložene CD-ju, je piran- Ano Bole, tolkalca Aljošo Boljeta, muzikala s še več nastopajočimi se mi in drugimi efekti ter množico ski glasbenik Gianni Collori. Bil je kitarista Tea Collorija, klaviaturista je ponovila 6. novembra v glavni sodelujočih. Vznemirljiva je tudi tudi pobudnik ideje za muzikal in k Sašo Fajona, oblikovalca svetlobe dvorani Avditorija Portorož. Gle- sporočilnost predstave z deseti- njeni realizaciji je najprej pritegnil Jaka Varmuža, plesalke in plesalce de na uspeh obeh uprizoritev in mi metaforičnimi domišljijskimi glasbenega kolega Vilija Domjana. Art dance Studia Portorož ter čla- zlasti še vzdušje v Avditoriju se bo zgodbami. V vsaki nastopa po en V tem izvajalskem tandemu Duo ne Cukr Teatra, društva Mro Dada avtorjem projekta, ki je v našem junak s svojo življenjsko izkušnjo WiGi je nastala avtorska glasba, v in sekcijo tolkalcev. Pridružila sta prostoru zvrstna redkost, gotovo in sporočilom. Zgodbe govorijo kateri ne manjka prvin etna in jaz- se jim tudi piranska zbora MePZ kmalu ponudila priložnost za še o usodah ljudi, ki se odpravijo po za. V projekt sta nato pritegnila rež- Georgios in CM Giuseppe Tartini, kako uprizoritev, posneli pa so tudi simboličnih »stopnicah« preobraz- iserja, koreografa, kostumografa in ki pod vodstvom Saše Fajona v za- zgoščenko. be in tudi gledalca izzovejo, da se v plesalca Sinišo Bukinca, pevko Lili dnjem prizoru predstavi dodata še Tako spektakularnega in svojem življenju odpravi po skriv- Žigo Radoslav, koreografa Dana veličastnejši pridih. atraktivnega glasbeno-plesnega nostnem stopnišču na pot, ki napo- Petretiča, scenografa in violinista dogodka v mestu še ni bilo, pa naj veduje spremembe. Bojana Sumraka, trobentača Ser- 81 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

Predstavitev zgoščenke s skladbami Alojza Srebotnjaka Piše · Zdravko Pleše Koncert »Ljudsko v umetnostnem«

izvedenih plesov je bila v tem, da skladbo napisal leta 1991, na kon- so folkloristi plesali na glasbo, ki certu pa je bila izvedena krstno. jo je izvajala za folklorno glasbo Vključena je tudi na zgoščenko. neobičajna zasedba, in sicer vi- Izvedba koncerta v Piranu olina in klavir. V interaktivnem je bila na najvišji umetnostni in prepletanju Srebotnjakove in fol- izvajalski ravni. Med domačim klorne glasbe sta bili občinstvu občinstvom so se ga udeležili tudi predstavljeni folklorna glasba v gostje iz Nemčije in Avstrije, ki svoji izvirni preobleki in ume- niso skoparili z besedami navdu- tnostna glasba z elementi ljudske. šenja nad dogodkom. Koncert je Nastop je povezovalo skrbno pri- organiziralo Folklorno društvo pravljeno besedilo, ki je poslušal- Val Piran v sodelovanju z Zvezo ce popeljalo skozi zgodovino ple- kulturnih društev Piran, Javnim sov v različnih pokrajinah. skladom za kulturne dejavnosti Alojz Srebotnjak (1931– in klavirja namenil tri sonatine, Na koncertu je bila izvedena Piran ter Občino Piran. 2010) sodi med najvidnejše skla- makedonsko ljubezensko pesem tudi Srebotnjakova skladba za Organizatorji koncerta: ZKD datelje sodobne slovenske glasbe. ter priredbe sedmih ljudskih ple- solo violino »Improvizacija na Karol Pahor Piran, Folklorno dru- Rodil se je v Postojni, kjer je tudi sov iz različnih slovenskih pokra- Tartinija«, ki jo je posvetil pi- štvo »Val Piran«, JSKD Piran začel svojo glasbeno pot. Njegov jin. Ljudske plese iz Koroške, Šta- ranskemu skladatelju Giuseppe- Javni sklad za kulturne de- opus obsega številna orkestrska, jerske, Primorske, Bele krajine, ju Tartiniju. V njej je ponazoril javnosti in Občina Piran pa sta komorna, solistična, zborovska, Rezije, Gorenjske in Prekmurja svojo ekspresionistično glasbeno omogočila finančno podporo pri baletna, vokalno-instrumentalna je glasbeno obarval in oblikoval idejo, ki jo je navdihnil Tartini- izvedbi dogodka, za kar se jim or- in scenska dela ter filmsko glas- s svojim značilnim harmonskim jev Vražji trilček. Srebotnjak je ganizatorji zahvaljujemo. bo. Od leta 1970 je predaval kom- glasbenim jezikom in izrazom. pozicijo na Akademiji za glasbo Prav pri ljudskih plesih se je po- Univerze v Ljubljani, najprej kot kazala zanimiva možnost sožitja, docent, kasneje kot redni profe- ki je Srebotnjakove plese posta- sor, od leta 2001 pa kot zaslužni vilo ob bok izvirnim ljudskim profesor. Njegove skladbe se izva- plesom, ki se v folklornih nošah jajo na številnih svetovnih festi- dejansko plešejo po pokrajinah. valih in mednarodnih koncertnih Tako je v sodelovanju s člani odrih po Evropi in ZDA. Njegove folklorne skupine Folklornega partiture so izšle pri znanih sve- društva Val Piran nastal koncer- tovnih založbah, kot sta Schott tni program, ki je ob predstavitvi in Schirmer. Njegove skladbe so zgoščenke zazvenel pod naslo- poleg drugih založb posnete tudi vom »Ljudsko v umetnostnem«. pri ameriški založbi Stradivarius »Ljudsko v umetnostnem« je in- in nemški založbi Metropolitan. teraktivna zgodba dveh glasbenih Srebotnjakov glasbeni slog je ek- svetov, ki se skozi čas spreminja- spresionističen. V vseh obdobjih ta. Umetnostna glasba išče vir svojega ustvarjanja se je nasla- navdiha v ljudski, ljudska pa se ob njal na slovensko in makedonsko nenehnih spremembah in vplivih ljudsko motiviko. V začetnem različnih plesov in glasbenih zvr- skladateljskem obdobju je upora- sti razvija in bogati. Koncert je bil bljal tradicionalna glasbena sred- zamišljen kot ideja povezovanja stva, v šestdesetih letih se je resno in predstavljanja ljudske glasbe posvetil dvanajsttonski tehniki, in njene pojavnosti v umetnostni po letu 1970 pa je začel počasi glasbi. Odvil se je v Gledališču rahljati in končno tudi zapuščati Tartini v Piranu 21. 10. ob 19.30. ta strogi, racionalni način kom- Ob Zdravku Plešetu in poniranja. Denysu Masliuku je nastopila za- Februarja letos je izšla zgo- sedba treh plesnih parov folklor- ščenka, na kateri sta violinist ne skupine »Val Piran«, in sicer Zdravko Pleše in pianist Denys Nataša Stojkovič, Alenka Mitten- Masliuk posnela celoten opus dorfer, Borut Luša, Fabrizio Bok, njegovih skladb za violino in kla- Davor Jerman ter vodja skupine vir. Srebotnjak je zasedbi violine Nina Luša. Dodatna posebnost 82 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Pesniška zbirka Erike Vouk Piše in foto · Nataša Fajon Pesniška zbirka Lasa pur dir, posvečena Piranu

V torek, 2. junija 2015, je bila de čas za to. Kamen je zelo lep na v čudovitem parku Kosmačeve dotik, najlepši je kamen v vodi in hiše v Portorožu predstavitev mi predstavlja zvestobo. Kamen, pesniške zbirke Erike Vouk Lasa ki je klesan, je še močnejši od pur dir. S pesnico, dobitnico le- črke na papirju,« je o odnosu do tošnje Glazerjeve nagrade za ži- kamna na predstavitvi povedala vljenjsko delo, se je pogovarjala Voukova. Jasna Čebron, dogajanje pa je Slednji je tudi na naslovnici popestril kantavtor Peter Andrej, knjige, vanj so vklesane besede, ki je pesničino poezijo uglasbil. kot besede na papirju. In kot vse Pesniški večer je organizirala Me- pesmi nosi tudi naslovnica pečat stna knjižnica Piran v sodelova- Pirana, saj je na njej vsem dobro nju s Kulturnim klubom iz Kopra znana kamnita plošča z beneške in z Založbo Pivec. hiše z napisom Lasa pur dir, ki Erika Vouk je s svojim pre- ga je pesnica uporabila za naslov poznavnim pesniškim stilom v zbirke. literarnem prostoru prisotna že »Vse moje pesmi imajo pri- dobrih trideset let. Njena prva mevno Veronikino nagrado za gi strani, prevladujoči tematiki pa dih Pirana, ne zato, ker bi bil Pi- pesniška zbirka Bela Evridika je Valovanje. sta večni pesniški snovi: mineva- ran tisti, ampak jaz v Piranu, jaz izšla leta 1984, sledile so ji Alma, Pesnica živi in ustvarja v nje in pesnjenje. Ti skozi utrinke prinašam tisto, kar ima Piran, s Belo drevo, Opis slike, Valova- Mariboru, a večino metaforike iz narave, iz katerih pesnica slika seboj. Včasih se mi zdi, da vem nje, pesniška zbirka za otroke in prispodob črpa iz obmorske podobe, govorijo bralcu o njeni o Piranu več kot vi, ki tukaj živi- Nespančki, Album, Z zamahom krajine in posebno mesta Piran. melanholiji, strahovih, dvomih, te, ker ga doživljam na drugačen ptice neka roka slika in Rubin. Tudi večina pesmi je nastala prav hkrati pa o neizmerni vitalnosti, način, moje doživljanje Pirana je Prostora med priznanimi literati tu, na Belem Križu nad Piranom, trdnosti in veselju. ekstatično, je težko pričakovano. pa si ni prislužila le zaradi svojih kjer so si podali roko okruški Tako kot v njeni prejšnji zbir- V Piran pridem in sem tukaj dru- pesmi, temveč tudi kot preva- spomina in velike, usodne teme ki, tudi v Lasa pur dir pesnica gačna, kot sem sicer,« je misli o jalka, njen prevod drugega dela ter se prelili v besede. Besede, ki postavi na piedestal kamen v našem mestu in njegovem pome- Goethejevega Fausta namreč ve- jih avtorica z vso tenkočutno- najrazličnejših oblikah, se nežno nu za nastanek pesmi strnila pred lja za enega boljših prevodov te stjo, nastalo ob zlitju z ljubljeno poglablja vanj, odkriva njegove obiskovalci, ki so z navdušenjem svetovno znane dramske pesni- pokrajino, kot koščke mozaika zgodbe in z njim gradi poseben, prisluhnili tako pogovoru kot tve. Za literarno in prevajalsko sestavlja v prave lirske miniature. intimen odnos. prefinjeni interpretaciji pesmi ter delo je prejela več nagrad, med Tudi v miniaturah zbirke Lasa »Kamen je moja ljubezen, je glasbi, v katero je njene verze ujel njimi Jenkovo nagrado za Opis pur dir se prepletata ljubezen do nekaj, kar kljubuje s silno močjo kantavtor Peter Andrej. slike leta 2002 in leta 2004 še od- življenja na eni in samosti na dru- vsemu, se pa rahlo zdrobi, ko pri-

Še ena uspešna izvedba Zlatega bobna Kreativna rešitev za promocijo destinacije Portorož & Piran

V sklopu letošnjega 22. mednarodnega ogla- Zmagovalci Piran Portorož Poster Award so: ševalskega festivala Golden Drum (Zlati boben) je potekalo že tradicionalno tekmovanje Piran Por- 1. mesto: Salty. Soul worthy torož Poster Award Off Drum Competition, letos (Nino Ilievski, Makedonija) na temo Ščepec Mediterana oziroma Piranska sol 2. mesto: Be the sea never stop moving kot edinstvena prednost in povezovalni element (Andrea Kostovska, Makedonija) destinacije. Strokovna komisija je na glavni podelitvi na- 3. mesto: Just come once grad ob zaključku Zlatega bobna v petek, 16. ok- (Elena Gratiela Dinescu, Romunija). tobra, razglasila najboljšo kreativno rešitev za promocijo destinacije Portorož & Piran. Nagrado je podelilo Turistično združenje Portorož. 83 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

Koncert Bojana Glavine v Novi Gorici Piše · Aleksandra Pavlovič, pianistka in profesorica iz Nove Gorice Jesensko prebujanje

»Jesensko prebujanje« na odmevi skrivajo zvoki iz narave, Glasbeni šoli Nova Gorica se je pripovedi in podobe iz življenja, začelo v sredo, 30. oktobra, s ce- predvsem pa nosi pečat ljudi, ki lovečernim koncertom in preda- jim je bila posvečena. vanjem primorskega skladatelja Z vsako novo skladbo nas je Bojana Glavine, ki je nastal na po- Bojan Glavina prepričal, kako zelo budo in povabilo klavirskih peda- je njegova glasba preprosto to, kar gogov GŠ Nova Gorica. Skladatelj je, ker v njem živi in enostavno ne je predstavil del svojega obširnega more molčati, zato sili na površ- klavirskega opusa. je. Ta glasba nam pripoveduje o Dan se ni pokazal v najboljši življenju, je trenutni vtis, na tre- luči. Sončno dopoldne se je nena- nutke otroško razposajena in ra- doma prelevilo v vetrovno, oblač- dovedna, na trenutke resnobna ali no in nepredvidljivo popoldne. romantična, a nikoli ne pametuje. Takšno vreme, ko se, čeprav si skozi miniature izmenjavali naj- Slišali smo tudi Nokturno, Dve Njegova glasba nam pripoveduje nedvomno želiš obiskati koncert, različnejši glasbeni slogi od pre- arabeski, Spomin v modrem in še zgodbo o večnem in radoživem raje odločiš za toplo posteljo, ker teklosti do sedanjosti ali mogoče mnogo drugih glasbenih utrin- otroku, ki neutrudno raziskuje, te že ob misli, da bi pomolil nos v prihodnosti? Vsaka izmed njih kov, ki niso predstavljali le nera- otroku, ki izraža, kar čuti, otroku, burjo, neznansko zaboli glava … je bila po skladateljevih besedah zumljivih zvočnih efektov enega ki ne manipulira in ne skuša biti A greš vseeno. Nekaj ur prej se z vselej nekomu posvečena, s čimer od mnogih sodobnih slovenskih originalen. On preprosto je in v Obale pelje skladatelj. Piha burja, je odražala tudi delček njegove skladateljev, temveč zvočni svet tem je njegova izjemnost. Glasba znanilka svežine in novosti, in to osebnosti. Po začetnem Preludiju Bojana Glavine, ki ga je tako pri- Bojana Glavine živi tukaj in zdaj, ga navdihuje. in Scherzu sta se v spomin vtisnili jazno delil z vsemi nami. Na tre- ta hip. Skladatelj Bojan Glavina Koncert, ki ga je primorski podobi Zvezdnega neba in Čude- nutke se je zdelo, da kratke in še in pianist Bojan Glavina se skozi skladatelj Bojan Glavina pripravil žnega ptiča iz cikla Krajših skladb krajše utrinke prinaša in odnaša glasbo s poslušalcem pogovarja- novogoriškim poslušalcem, je po- iz let 1993–1994. Sledile so štiri burja. Kontrastne podobe so se ta, z njim komunicirata, se z njim tekal na ta vetrovni dan, v sredo, skladbe iz Male cvetlične suite, nezadržno izmenjavale in skozi poigravata, ga vsekakor pritegne- 30. oktobra, in sicer v Koncertni ki so pozornemu poslušalcu na njih nas je glasba za seboj vlekla ta in pričakujeta odgovor, priča- dvorani, na čudovitem novem trenutke kar zadišale. Trepetanje v različne svetove. Podobe so se kujeta poslušalčevo reakcijo. Zato klavirju, ki je pod prsti Bojana sončnih žarkov in skrivnostnost zlile v celoto in sprožile plaz misli ne pustita prostora brezosebnemu Glavine spregovoril z navdušeni- dežnih kapljic smo lahko začutili in zgodb. Skladbe Bojana Glavi- kritiku, kajti pomembna je vsebi- mi mladimi in malo manj mladi- v tako posebnih, a jasnih in zago- ne vedno znova dokazujejo, da je na. In ko jo poslušalec in pianist mi poslušalci na najrazličnejših tovo prepričljivih Zen preludijih. glasba zrcalo življenja, da glasba skupaj zares začutita, vse odvečno skladateljevih glasbenih jezikih. Niti za trenutek nas ob poslušanju potrebuje poslušalca, ki reagira in odpade. Glasba postane to, kar je Pedagogi, učenci in ostali po- ni prešinila misel, da je to pravza- doživlja, da glasba preprosto pri- od vekomaj bila, duhovni jezik, slušalci smo iz prve roke lahko prav sodobna glasba, ki uporablja poveduje zgodbo. In če ji prisluh- ki nas povezuje v celoto. Spomni okusili skoraj uro in pol odlič- sodoben glasbeni jezik. Podo- nemo, bomo mogoče lahko slišali, nas na to, da glasbo potrebujemo ne glasbe. V različnih obdobjih be so bile tako jasne, da so nam kako se za čudovitimi zvoki, me- ravno toliko, kolikor potrebujemo skladateljevega ustvarjanja so se razblinile kakršen koli pomislek. lodijami, harmonijami, zveni in kruh in vodo.

Vrtnica iz Portoroža Piše in foto · Marina Benčič Likovniki ustvarjali z otroki Društvo likovnih ustvarjal- vrsten efekt. Otroci so uživali ob cev Vrtnica iz Portoroža je 13. delu, navdušenje pa je bilo priča- novembra v prostorih Epicentra kovano. Piran izvedla delavnico, ki se je 21. novembra so svoja dela je udeležilo 16 otrok. Na platna pokazali na razstavi, ki jo je go- so lepili kamenčke in pesek ter še stila KS Portorož. Razstava se seli mokra prelivali z barvami, nato v galerijo Solin, kjer bo na ogled pa dodali sol, ki je naredila svoje- širšemu občinstvu. 84 ŠPORT SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Banka Koper 3. Istrski maraton v Piranu in Portorožu Piše · Organizacijski odbor 3. Istrskega maratona; foto · Biljana Krumov Priprave na največji tekaški dogodek v Istri so v polnem teku

Drage občanke in občani Pira- mo v Portorož in ob progo po vsej na, Portoroža, Lucije, Strunjana! trasi. Ta bo v vaši občini speljana Organizacijski odbor Ban- nekoliko drugače kot doslej, pred- ka Koper 3. Istrskega maratona vsem v drugi smeri, kot se je teklo (BK3IM) vam sporoča, da so prina minulih dveh Istrskih marato- prave na ta največji tekaški dogo- nih. Start 10-km teka in maratona dek v Istri v polnem teku. Priho- bo v Portorožu, potekala pa bosta dnje leto nas gostite vi. BK3IM bo v smeri proti Luciji in nato Stru- na sporedu 9. in 10. aprila 2016, njanu. Rekreativni tekači se bodo razpis za teke (in s tem začetek zbi- tam obrnili proti Piranu in iz piran- ranja prijav) pa bo izšel 1. decembra ske smeri pritekli nazaj v Portorož. 2015. Maratonci pa bodo tekli proti Izoli Piransko občino bo drugi april- in Kopru, se tam obrnili in šli spet ski konec tedna preplavilo 4.000 skozi Izolo do Strunjana, kjer bodo tekačev z vsaj 8.000 spremljevalci. zavili desno proti Piranu in prav Osrednje prizorišče bo v Portorožu, tako iz piranske smeri pritekli na med Krajevno skupnostjo in glavno cilj v Portorožu. Tekači na 21 kilo- avtobusno postajo. Dogajalo se bo metrov pa bodo začeli v Kopru in praznikov v piranski občini. Za- stoljubnosti in nam boste ponudili tudi na osrednji plaži, na parkirišču tako kot maratonci tekli mimo Izo- gotovili bomo varno, zabavno in tudi roko – kot tekači, prostovolj- pred KS, v Avditoriju in še kje. le, Strunjana in Pirana do Portoro- zanimivo dogajanje, s kar najmanj ci, navijači, udeleženci, gostje na Predvsem pa bodo vaši kraji ža. Vse podrobnosti in zemljevidi cestnimi zaporami in kar največ prireditvah. Naj bo Banka Koper polni pozitivne energije, ki jo bodo prog bodo prikazani ob objavi raz- prijetnimi utrinki. Od vas pričaku- 3. Istrski maraton največji športni prinesli s seboj tekači in njihovi pisov tekov 1. decembra. jemo predvsem veliko razumevanja praznik Občine Piran. spremljevalci z vseh koncev Slove- Organizatorji si prizadevamo, in dobre volje. Prepričani pa smo, Na svidenje 9. in 10. aprila 2016 nije in tudi iz tujine. Občane vabi- da bi bil to eden najlepših športnih da se ne boste izneverili svoji go- v Portorožu.

Mednarodna mini olimpijada Piše in foto · Center za starejše občane Lucija V Centru za starejše občane Lucija zavel olimpijski duh

Povezovanje služb delovne tera- minuti so si morali zapomniti se- pije domov za starejše občane daje znam desetih izdelkov, ki so jih nato odlične rezultate tudi na športnem »kupili« v improvizirani trgovini, ki je področju. Olimpijske kolajne, zma- ponujala številne raznovrstne artikle. govalni pokal in povzpetje na zma- Med nakupovanjem jih je zmotil še govalni oder so zgolj sklepno dejanje ples »Il ballo del qua qua«. tretje mini olimpijade, ki jo je letos Delovna terapija Centra za sta- organiziral Center za starejše občane rejše občane Lucija je povabila k Lucija. sodelovanju 40 študentov Univerze Štirje obalni domovi in dom na Primorskem, smeri aplikativna Atilio Gamboc iz sosednjega Umaga kineziologija, ki so z energijo, po- smo stopili skupaj in pripravili od- vezovanjem in pravičnim sojenjem mevno športno prireditev, na kateri zagotovili, da je tekmovanje potekalo spodbujanjem še dodatno prispevali podžupanja občine Piran Meira Hot. so se stanovalci pomerili v petih špor- po pravilih. k zagrizeni tekmovalnosti. S prireditvijo smo stanovalcem tnih disciplinah. Discipline, kot so Stanovalci so v večtedenskih pri- Naši tekmovalci so skupno osvo- omogočili drugačen, pester in zaba- metanje na koš, odbojka z balonom, pravah skrbno načrtovali strategijo, jili tretje mesto, pokal za ekipno zma- ven dan, študentom pa preizkus pre- zadevanje točkovnih polj in kegljanje, kako poseči po najboljših uvrstitvah go je šel v Koper, drugo mesto pa so nosa znanja v neposredno delovno so od tekmovalcev zahtevale dobro in s čim več zmagami aktivno pri- osvojili tekmovalci iz Umaga, ki so okolje in soočenje s ciljno populacijo. kondicijsko pripravljenost, medtem spevati k športnemu ugledu svojega bili z žrebom določeni za organiza- Skratka, prenos znanja, izkušenj in ko je peta disciplina, ki so jo pripravili doma. Njihova vzhičenost in borbe- torje mini olimpijade v letu 2016. nepozabno medgeneracijsko povezo- študentje aplikativne kineziologije, nost sta bili tako nalezljivi, da smo Kot se za športne šampione spo- vanje ter druženje za vse nas. zahtevala aktivacijo spomina. V eni gledalci z glasnim navijanjem in dobi, jim je za uspeh čestitala tudi 85 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ŠPORT

Zmaga dijakov GEPŠ Piran in študentk Turistice Piše · Janez Mužič; foto · Sandi Bančič 17. mednarodno veslaško tekmovanje v kuterjih

Letošnje tradicionalne med- morda srečevali na ladjah ali v lu- narodne portoroške veslaške kah sveta, samo koristilo. regate učencev in študentov sre- Na tekmovanje so povabili dnjih pomorskih šol ter fakultet moške in ženske ekipe pomor- se je 7. novembra udeležilo okoli skih šole iz Benetk, Gradeža, Tr- 250 veslačev. Njena privlačnost sta, Bakra, Beograda, Kotorja, z je tudi v tem, da veslajo v za da- Malega Lošinja in iz Portoroža, našnje čase že skoraj pozabljenih pa tudi s fakultet z Reke in iz Por- plovilih kuterjih. Tekmovanje sta toroža ter ekipe slovenske vojne organizirali Gimnazija, elektro mornarice, društva starih bark in pomorska šola Piran – enota Piran, Kraške mornarice, Špunje, Elektro in pomorska šola Porto- veteransko dijaško in študentsko rož ter Fakulteta za pomorstvo ekipo, veteransko dijaško ekipo in promet Portorož Univerze v z Malega Lošinja, veteransko di- Ljubljani. Kot je povedal kapetan jaško ekipo iz Trsta, ekipo pro- dolge plovbe Rok Sorta, ki je go- fesorjev Fakultete za pomorstvo nilna sila portoroške prireditve, in promet ter ekipo profesorjev stu, povejmo, da so med dekleti suvereno slavila pomlajena ekipa je res, da bodoči pomorščaki iz pomorskih šol. zmagale študentke Turistice iz dijakov GEPŠ Piran – enote Ele- različnih držav na dogodku tek- Prišlo je 12 moških in 8 žen- Portoroža pred študentkami Fa- ktro in pomorske šole Portorož, mujejo, a se tudi spoznavajo in skih ekip, ki so jim ob veslanju kultete za pomorstvo in promet drugi so bili študenti Fakultete za predvsem veselo družijo. To po- pripravili obilo priložnosti za Portorož in dijakinjami GEPŠ pomorstvo in promet Portorož, znanstvo iz šolskih časov jim bo spoznavanje in druženje. Čeprav Piran – enote Elektro in pomor- tretji pa veterani srednje pomor- gotovo čez nekaj let, ko se bodo tekmovanje ni bilo na prvem me- ske šole Portorož. Pri fantih je ske šole Portorož.

Poletna šola jadranja Piše in foto · Janez Mužič Morgan in Čopi za mlade jadralce Čari jadralnega športa so »Tudi midva s Tomažem tudi letošnje poletje v času po- sva nekoč prav tu začela svojo čitnic pritegnili kar nekaj naj- jadralsko pot. Zdelo se nama je mlajših. V obeh piranskih šolah prav, da si tisti, ki se v tem okolju jadranja Jadralnega kluba Pirat aktivno ukvarjamo z jadranjem, in Športnega društva Piran so se pomagamo med seboj, zato sva ob tem v začetku julija razvese- se tudi odločila nekaj prispevati. lili novih rešilnih jopičev, ki so Vesel sem, da lahko pomagava, nepogrešljiv del opreme vsakega in upam, da bomo vsi skupaj jadralca. Z namenom, da pri- pripomogli, da bo udeležencev spevata nekaj za naše najmlajše šole jadranja vsako leto več,« je bodoče jadralce, sta jih vsakemu ob tej priložnosti povedal Mitja klubu po deset darovala doma- Margon, ki je skupaj s Tomažem čina in dvakratna udeleženca Čopijem lastnik trgovine Sailing olimpijskih iger Mitja Margon in Point. Tomaž Čopi. 86 ŠPORT SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

JK Pirat Piše in foto · Jakica Jesih Lepa jesen v Piranski zaliv privabila številne jadralce in deskarje z veslom

Lepo jesensko vreme in tradi- nemški in ena avstrijska) merilo so bogate nagrade prispevali šte- vsem šibek veter – smo potegnili cionalno gostoljubni prireditelji za naslov evropskega prvaka. Nič vilni pokrovitelji (srečni dobitnik največ, kar se je dalo.” Organiza- so v Piranski zaliv tudi letošnjo manj zanimivo ni bilo na polju z nemške jadrnice UFO22 je od- torji regate Halloween, ki za šte- jesen privabili številne jadralce, obeh državnih prvenstev, pa tudi nesel domov Elanove smuči z vez- vilne mlade jadralce in njihove jadralce na deski (windsurf) ter na polju optimistov ter GoSailing mi), ter družabne igre, v katerih starše predstavlja zaključek vsa- deskarje z veslom (SUP). Porto- Cupa. Na odprtem državnem pr- so se v duhu promocije obalnih kokratne regatne sezone, so tudi rož je gostil evropsko prvenstvo venstvu razreda fireball so abso- turističnih znamenitosti jadralci letos pripravili zabaven spremlje- razreda UFO22, jadralci so se po- lutno slavili češki jadralci, ki so pomerili tudi v čim natančnejšem valni program, od pogostitve do merili na Barcolani za dinghyje, zasedli prva štiri mesta, slovenske tehtanju soli iz Sečoveljskih solin. žrebanja lepih nagrad, ki jih že najmlajši optimisti na zdaj že državne naslove pa so si razdelili Denar, zbran s prodajo majic pr- tradicionalno izžreba Piratova tradicionalni »čarovniški« regati Eva Peternelj in Valentina Baruca venstva, bodo člani ŠD GoSailing hišna čarovnica. Na podelitvi je Halloween, septembrska Piranja (JK Jadro), srebro Miha Kavčič in podarili humanitarni ustanovi najboljše pozdravil tudi župan pa utrjuje svoj sloves največjega Damjan Bertok (JK Olimpic) bron Cirius iz Vipave, namenjen pa občine Piran dr. Peter Bossman dogodka za jadralce na deski in pa Jaka Kralj in Andrej Markota bo otrokom, ki bodo tako lahko in jim zaželel še veliko jadralskih deskarje z veslom v Sloveniji. (JK Olimpic, BD Sidro). Državna preživeli nekaj sproščenih dni na uspehov, predvsem pa veselja ob prvaka v razredu flying junior sta jadranju. tem lepem športu. V Piranskem zalivu okronali evrop- postala Matej in Željko Planinšič ske prvake razreda UFO22 (JK Pirat, ŠD Piran), srebro je šlo Regata Halloween za prijeten Piranja in državno prvenstvo v V organizaciji ŠD GoSailing v roke Roku in Marku Volku (JK zaključek regatne sezone deskanju z veslom ter finale sloven- se je oktobra odvijal pravi jadral- FJ Slovenija), bron pa Igorju Jer- Sončen in topel Portorož je skega pokala ski praznik – evropsko prven- kiču in Gregorju Perhavcu (ŠKD pozdravil 193 mladih jadralcev Ne samo jadralci, tudi jadral- stvo za razred UFO22, državni Wada). Zdaj že tradicionalni Go- iz sedmih držav na zdaj že tradici na deski in deskarji z veslom so prvenstvi za razreda fireball in Sailing Cup – Everybody GoSai- cionalni, četrti regati Halloween septembra in oktobra z zadnjimi flying junior, trofej Lea Molinari ling ali Barcolana za dinghyje je za optimiste v organizaciji porto- tekmami zaključevali letošnjo se- za optimiste ter že drugič zapored 24 udeležencem ponudila nekaj roškega JK Pirat. Konkurenca je zono. Na prvi septembrski konec regata GoSailing Cup – Everybo- privlačnega jadranja. Jadralci so bila močna, regate se je udeležilo tedna so se zbrali na za ti dve di- dy GoSailing, tako imenovana se pomerili v razredih fireball in tudi nekaj najboljših slovenskih sciplini največjem dogodku leta Barcolana za dinghyje, ki je na re- flying junor, pa na jadrnicah ra- jadralcev. Miro Čarman, predse- – tradicionalni, že osmi Piranji v gati družabnega značaja združila zreda evropa, laser 4.7 in dinghy. dnik regatnega odbora: “Posebno organizaciji JK Pirat. Sledilo je dr- jadralce različnih razredov s po- Kot smo že navajeni, je ekipa ŠD na drugi regatni dan je bilo odlo- žavno prvenstvo SUP (ŠD Keka), mično kobilico. Regatno polje je GoSailing tudi tokrat poskrbela za čilno poznavanje domačega tere- le teden kasneje pa se je sezona de- bilo vse tri dni zahtevno in je tako odlično obregatno dogajanje, ki je na, saj smo kljub šibkemu vetru, skarjev z veslom uradno zaključila omogočilo prave razmere, da se doživelo vrhunec na sobotni do- ki je sicer zaznamoval oba dneva, z zadnjo tekmo za slovenski po- izkažejo najboljši, še posebej na brodelni večerji s podelitvijo pri- uspešno izpeljali dve kratki rega- kal, tokrat v Marini Portorož pod polju razreda UFO22, kjer se je znanj za GoSailing Cup. Ob njej ti. Sicer pa sem zelo zadovoljen, okriljem organizatorja Jesenskega 20 posadk (17 italijanskih, dve so potekali srečelov, za katerega iz razmer – v mislih imam pred- navtičnega vikenda. 87 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ŠPORT

Piranja Vid Oštrbenk, med mladinkami Letošnja Piranja je privabi- pa 11-letna Zala Vidmar. Ško- la 30 jadralcev na deski in 48 fjeločanka Manca Notar, naša deskarjev z veslom. Oboji so se najboljša deskarka z veslom, ki pomerili na standardnem Pira- tekmuje v ekipi legendarnega njinem regatnem polju v Piran- Robbyja Naisha, pod svoje okri- skem zalivu, ki že vsa leta, ne gle- lje pa jo je vzel tudi Red Bull, je de na vremenske razmere, ostaja po tekmi povedala: “Veseli me, enako. Za jadralce na deski se da se tudi pri nas tekem ude- začne pred JK Pirat oziroma Po- ležuje vedno več žensk, lepo je morsko fakulteto, jih vodi skoraj videti tudi zagreta mlada dekle- do vhoda v Marino Portorož, do ta. Na rekreativni ravni se z de- piranske punte in nazaj do cilja skanjem z veslom lahko ukvarja pred klubom. Za nekoliko do- tako rekoč vsak, za tekmovanja datnega adrenalina je tokrat po- pa je potrebnega zelo veliko tre- skrbel veter, ki ga je bilo najprej ninga.” Naš najboljši deskar je že (pre)malo, kmalu zatem pa za nekaj let Mariborčan Rok Puvar, nekatere že skoraj preveč, vmes ki tekmuje za ŠD Keka, in ga je v pa je še nekajkrat obrnil smer. svojo “dream team” zasedbo naj- Odlični pogoji torej, da so se boljših 38 deskarjev z veslom na lahko izkazali najboljši – in kar svetu uvrstilo podjetje Starboard. je bilo še posebej razveseljivo, ti “Današnja tekma je bila tehnič- niso jadrali zgolj z najsodobnejšo no najzahtevnejša v sezoni, saj je opremo. Z namenom ohranjanja vsebovala kar 50 obratov, na ka- naše dediščine jadranja na deski terih se je lahko dodobra preme- organizatorji Piranje namreč že šal vrstni red. Cilj za naslednjo več let medse vabijo tudi tiste, ki sezono je preboj med najboljše še vedno (ali pa – tudi) jadrajo na tekmovalce v Evropi in nastop na starih deskah s trikotnimi jadri, svetovnem prvenstvu,” je pove- ki smo jih nekoliko bolj množič- dal Puvar. no začeli pri nas videvati v začet- ku 80. let prejšnjega stoletja. Ju- Zaključek Pokala Slovenije tranji regati za jadralce na deski Jesenski navtični vikend, neje sledila tekma deskarjev z ve- koliko prirejena jesenska Interna- slom. Gre za tudi pri nas vse bolj utica, ki se je sredi oktobra odvijal priljubljeno športno-rekreativno srečanje jadralcev na deski in de- AChamp. Zbrana sredstva bosta v portoroški marini, je tokrat pod aktivnost, morda bolj znano pod skarjev z veslom v tem prostoru, namenili delnemu pokritju stro- svoje okrilje vzel tudi izpeljavo mednarodno kratico SUP (Stand namen dogodka pa je predvsem škov priprav na svoj olimpijski zadnje pokalne tekme deskarjev z Up Paddling), kjer se, stoje na popularizacija teh dveh športov nastop prihodnje leto v Riu de veslom. Po sedmih tekmah za Po- deski, poganjamo z veslom in la- v širši javnosti. Čeprav je rekre- Janeiru, za vsak evro donacije pa kal Slovenije sta bila tako v ženski stno močjo. Tako kot na jutranji ativna prireditev, jo marsikdo se dekleti že vnaprej zahvaljujeta kot moški konkurenci v očitni regati jadralcev na deski je bilo vzame precej resno. Tako imamo tudi vsem nam. prednosti Neža Jarc in Rok Puvar, tudi med deskarji z veslom čutiti ob ugodnih vetrovnih razmerah ki tekmuje za ŠD Keka, zato pa se de Coubertinovo sporočilo, da do 70 tekmovalcev, nikoli pa jih Državno prvenstvo v deskanju z je toliko ostrejši boj bil med osta- je predvsem pomembno sodelo- ni bilo manj kot 30. Ljudje se veslom (SUP) limi. Start je bil pred Marino Por- vati. Na startu pred Piratom se vračajo in so zadovoljni. Lepa Slovenski deskarji z veslom, torož, proga pa je deskarje vodila je zato poleg najboljših zbrala še popestritev je tekma za deskarje ki se jim je pridružil en hrva- vzdolž glavne portoroške plaže raznolika množica rekreativnih z veslom, vse večje število udele- ški, so vrhunec tekmovalne se- do skladišča solin, kjer je bila po- ljubiteljev tega vse bolj priljublje- žencev pa potrjuje popularnost zone doživeli z drugim odprtim stavljena obratna boja, ter nazaj nega športa, ki so zavzeto veslali tega športa tudi pri nas.” Pode- državnim prvenstvom v začet- po isti trasi do cilja. Na zahtevni mimo boje pred osrednjim por- litev pokalov, ki so jih nekateri ku oktobra na isti lokaciji pred tekmi v zmerni do močni burji je toroškim pomolom, obrnili pred najboljši prejeli iz rok piranskega Bernardinom, le da na nekoliko bil tudi tokrat najhitrejši Rok Pu- portoroško marino ter se vrnili župana Petra Bossmana, in tom- drugačnem tekmovalnem polju var, za njim je v cilj priveslal Mar- pred JK Pirat, kjer so na veliko bola z lepimi dobitki, sta se zavle- in v organizaciji ŠD Keka. Pr- ko Milenkovič, tretji pa je bil To- veselje glasne množice navijačev kli v zgodnji večer in tudi nekaj venstva se je zaradi zelo slabe maž Jensterle. Končna razvrstitev morali pokazati še nekaj slalom- kapljic dežja ni moglo pregnati vremenske napovedi (ki se sicer Pokala Slovenije za leto 2015 je le sko-akrobatskih veščin. Med dobrega razpoloženja. Temu sta ni uresničila) udeležilo nekoliko nekoliko drugačna: skupni zma- fanti se je najbolje odrezal Bo- se pridružili še aktualni evrop- manj tekmovalcev kot lani, prišlo govalec je aktualni državni prvak jan Bernard (SUP klub), le nekaj ski prvakinji in olimpijki v ja- jih je 24, a so bili ti nagrajeni z Rok Puvar, drugi Tomaž Jensterle trenutkov za njim je v cilj prive- dralnem razredu 470 Tina Mrak napeto tekmo na zahtevnem po- in tretji Marko Milenkovič. Med slal Rok Puvar (ŠD Keka), tretji in Veronika Macarol, prav tako lju. V konkurenci naših najbolj- dekleti je v skupnem seštevku pa je bil Tomaž Jensterle (Ujemi jadralki JK Pirat. Premierno sta ših deskarjev z veslom sta naslov Pokala Slovenije slavila Neža Jarc ravnotežje). Z obema tekmo- predstavili svoj novi videospot, državnih prvakov ubranila Rok pred Manco Notar in Natalijo vanjema je bil zadovoljen tudi s katerim sta začeli dva meseca Puvar iz ŠD Keka ter Manca No- Fon Boštjančič. V moški konku- vodja organizacije Matej Pegan: trajajočo kampanjo množičnega tar iz ŠD Ujemi ravnotežje. Med renci je letos nastopilo 79 deskar- “Piranja je z leti postala največje financiranja preko portala Make- mladinci je bil najhitrejši 14-letni jev z veslom, v ženski pa 30. 88 ŠPORT SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Bilanca jadralne sezone Lin Pletikos Piše in foto · Jana Pines Sijajen zaključek s kapljo pelina

Lin Pletikos, najmlajša čla- torož povedala Lin. Čeprav je z nica jadralne družine Pletikos, uvrstitvijo med najboljšo pete- je letošnjo tekmovalno sezono rico presegla svoja pričakova- zaključila z nastopom na sve- nja, se z grenko-sladkim oku- tovnem prvenstvu razreda laser som četrtega mesta ob vrnitvi 4.7. Portorožanka je na morju v domovino še ni povsem spri- pred Medemblikom v konku- jaznila. “Imela sem priložnost renci 127 tekmic osvojila četrto za medaljo, a je nisem izkori- mesto, kar je po lanskem naslo- stila. Misel na zadnji plov, ko bi vu evropske podprvakinje njen lahko pokazala več, me zato še drugi najboljši rezultat kariere. vedno jezi,” razplet tekmovanja “Vetrovni pogoji so mi ustreza- obžaluje mladinka, ki se name- li, tamkajšnji val pa je popol- rava prihodnje leto pridružiti noma drugačen od našega in to starejši sestri Kim v olimpijski je bila moja šibka točka,” je na disciplini laser radial. sprejemu v Jahtnem klubu Por-

Atletsko društvo Piran Piše · Tomaž Mikeln Redna atletska vadba za otroke in mladostnike

Z atletskim mitingom so v Atletskem društvu Piran (AD Pi- ran) 8. oktobra zaključili prejšnjo tekmovalno sezono in hkrati odprli vrata novi. Na medklubskem mitin- gu (v sodelovanju z Atletskim dru- štvom Nova Aurora Koper in Atlet- skim klubom Koper) se je v tekih in skoku v daljino predstavilo 34 mladih atletov, kar je približno polovica vseh otrok in mladih, ki v klubu trenira pod vodstvom štirih trenerjev. Mladi športniki so prikazali dovolj visoko stopnjo atletske in splošne telesne pripravljenosti ter samostoj- nosti, odgovornosti, borbenosti in truda, s čimer so pokazali, da so v prejšnjem letu dobro delali. AD Piran v tem prostoru deluje šesto leto. Z osnovnim ciljem spodbujati občanke in občane k aktivnemu športnemu življenju prej. Osnovni pogoj za vključitev v stadion običajnih dimenzij je prav njem števila vpisanih in z medalja- organizira redno atletsko vadbo za vadbene skupine je želja po gibanju gotovo »dobrina«, ki jo v klubu naj- mi na raznih prvenstvih. Športno otroke in mladostnike. Večino tre- na prostem in pripravljenost spreje- bolj pogrešajo in si je želijo. Tisti, ki treniranje spodbuja odgovornost, ningov izvedejo v športnem parku manja vodenega dela v skupini. si tega želijo, se med letom udele- požrtvovalnost, uči, kako si posta- pri OŠ Sečovlje, posamezne tre- Poleg rednih treningov, ki pote- žujejo tudi različnih tekmovanj na viti cilje in usmerjati svoje delo v ninge po dogovoru tudi na drugih kajo dvakrat do štirikrat na teden, se stadionih in izven. Tekmovanja so to, da jih dosežemo. Zaradi športa lokacijah. Število vadečih se vsako lahko mladi atleti med letom udele- na področnem ali državnem nivo- rastemo, se razvijamo, ob tem pa leto povečuje; začeli so z 10 otroki, žijo tudi atletskih priprav; največ- ju, norme za evropsko ali svetovno trpimo in se veselimo. Vse to nas sedaj jih redno trenira približno 70. krat v obmorskih mestih hrvaške prvenstvo pa njihovi atleti še niso oblikuje in izboljšuje. Vadba je odprta za vse, ne glede na Istre, včasih gredo tudi v notranjost. dosegli. Kako uspešno je pri tem Atlet- telesno pripravljenost, a so zaradi V dnevih priprav trenirajo večkrat In kako uspešen je klub? Na to sko društvo Piran, najbolje vedo števila kadra trenutno omejeni na na dan, velik del treningov pa opra- vprašanje se odpira veliko odgovo- starši, vsem ostalim pa bo odgovore otroke od šestega leta starosti na- vijo na atletskih stadionih. Atletski rov. Uspešnost merijo s povečeva- ponudila prihodnost. 89 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ŠPORT

Veslaški klub Piran Piše in foto · Lea Sorgo, Veslaški klub Piran Pozitivno v novo veslaško sezono

Veslaška sezona se začne z tabora in se v juliju odpravili na V začetku šolskega leta treningi, izvejo vse o veslaški opre- zimskim pripravljalnim obdob- enotedenski trening na Bohinjsko 2015/2016 smo z uspešno predsta- mi in mnogo drugega. V sodelova- jem in se zgodaj spomladi nada- jezero. Kot že pretekla leta smo vitvijo veslanja med učenkami in nju z OŠ Cirila Kosmača Piran smo ljuje s prvimi regatami. Tekmoval- skupaj z ljubljanskimi kolegi mla- učenci osnovnih šol v piranski ob- v sklopu mednarodnega projekta na vnema je na višku v poletnem dim veslačem in veslačicam prika- čini ter s predstavitvijo v sklopu sep- Dobimo se pri svetilniku/Ob pra- času, ko so na programu tudi zali veslanje kot zabaven in zdrav tembrskega Praznika športa 2015 znični mizi letos prvič pri nas gostili evropska in svetovna prvenstva šport. Seveda niso manjkali večer- pridobili tudi lepo število novih ve- tudi otroke in mentorje iz Turčije, za mladince in člane. Sezona se ni taborni ogenj, zanimive igre in slaških navdušenk in navdušencev, Nemčije in Črne Gore. Otroci so se zaključi z državnim prvenstvom v novosti, ki so mladim športnikom ki se že redno udeležujejo treningov dobri dve uri spoznavali z veslaško septembru, ko najboljšim ekipam preprečevale, da bi se dolgočasili. ter nabirajo moči za prihajajoča tek- opremo, se preizkusili na veslaških v vseh starostnih kategorijah in di- Veslaška zveza Slovenije je za movanja. V času našega obiska ur simulatorjih in spoznali ogromno sciplinah podelijo nazive državnih promocijo veslanja med mladi- športne vzgoje se otroci lahko pre- vaj, ki so osnova veslaških treningov. prvakov. mi letos prvič organizirala tudi 1. izkusijo na veslaških simulatorjih Žal se zaradi slabega vremena niso Za naše veslače in veslačice državno prvenstvo na veslaških ter se med seboj pomerijo v moči mogli preizkusiti v čolnu, a so kljub se je minula tekmovalna sezona simulatorjih za osnovne šole. Va- in vzdržljivosti pri veslanju. Hkrati temu odšli nasmejani in srečni, da zaključila uspešno, saj smo imeli bilu k sodelovanju so se pozitivno spoznajo, kako potekajo veslaški so lahko spoznali nov šport. predstavnika v reprezentanci za odzvale OŠ Lucija, OŠ Cirila Ko- mlajše kategorije, Leon Mikuletič smača Piran in OŠ Sečovlje. Po za- VABILO K VPISU je osvojil 1. mesto na mladinskem četnih poizkusnih treningih smo šesteroboju v dvojnem četvercu v posameznih šolah izbrali po štiri Nova veslaška sezona se je za nas začela pozitivno, z motiviranimi za mlajše mladince. Sledili sta dve učenke in štiri učence iz različnih športniki, novimi veslaškimi upi in željo po doseganju še boljših medalji na državnem prvenstvu; razredov (od 6. do 9. razreda) ter uvrstitev. Vsekakor pa smo veseli vsakega, ki nas želi obiskati in v živo Thomas Mahnič je osvojil 3. mesto sestavili ekipe, ki so se odpravi- spoznati veslanje ter se preizkusiti v čolnu. Zato vabimo vse otroke za pionirje v enojcu, Sara Stanko- le na tekmovanje v Maribor. Ker od 10. leta dalje, da nas obiščejo v Krajinskem parku Sečoveljske vić in Nicole Poljanšek pa 3. mesto je bil cilj tekmovanja predvsem soline, kjer je sedež Veslaškega kluba Piran. Vpis je možen vse leto. za članice v dvojnem dvojcu. Poleg promocija veslanja med mladimi, Informacije, članke o dogajanju v klubu, slike, kontakte in mnogo drugega lahko najdete na naši spletni strani www.vk-piran.si, uspešnih nastopov na domačih in je bil poudarek na tem, da so bili Facebook skupini Veslaški klub Piran ali nam pišete na elektronski mednarodnih tekmovanjih smo udeleženci otroci, ki se z vesla- naslov [email protected]. se tudi letos udeležili Veslaškega njem ne ukvarjajo. 90 ŠPORT SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

BK Antena Portorož Piše in foto · Zdravko Taškar 37. mednarodni prijateljski balinarski turnir Člani in članice BK Antena in je s svojimi žarki poskrbelo, Portorož so v soboto, 17. oktobra, da je bilo vzdušje prijateljsko, na- ob počastitvi praznika Občine Pi- elektreno s tekmovalnim nabo- ran, organizirali že 37. Mednaro- jem med tekmovalci in gledalci dni prijateljski balinarski turnir. turnirja. Za prijetno vzdušje so Udeležilo se ga je vseh 12 pova- poskrbele članice in člani društva bljenih ekip iz Italije (BK Tran- s postreženo dobro hrano in pi- sporti), Hrvaške (Roč, Cerovlje jačo. in Krušvari) in Slovenije (PGD Prvim štirim uvrščenim eki- Sečovlje, Mlinar Padna, Korte, pam so pokale in medalje pode- Jagodje Dobrava, Jadran Izola, lili v. d. predsednika BK Antena Marezige in BK Antena 1 in 2), ki Portorož Matjaž Zakrajšek, so- so nastopali v igri trojke. dnik tekmovanja Roman Kontič Tekmovanje je potekalo v pri- in vodja tekmovanja Zdravko jetnem prijateljskem vzdušju, na Taškar. katerem ni manjkalo dobrih iger Prehodni pokal je mojstrovi- in vrhunskih potez nastopajočih na Fabia Sorga, izdelan iz korenin balinarjev. V finale sta se uvrstili lesa. Ta unikatni izdelek bo eno Antena-1 in Antena-2, z rezul- leto krasil vitrino v klubskem tatom 13 : 1 je zmagala prva. V prostoru BK Antena. malem finalu je ekipa Transpor- Ob odprtju so se člani in čla- ti Trst premagala ekipo Krušvari nice BK Antena spomnili pred- Fotografija prvih 4 ekip – zmagovalna ekipa BK Antena in drugouvrščena ekipa (RH) z rezultatom 9 : 4. Za zma- sednika kluba g. Slavka Ivančića BK Antena, unikatni pokal in avtor Fabio Sorgo. govalno ekipo BK Antena-1 so in mu zaželeli hitro okrevanje ter igrali Tadej in Robi Kontič, Ma- vrnitev v njihovo sredino. rino Carpenetti in Sandi Črne, za Člani BK Antena Portorož se ran, Aikea, d. o. o, ŠIMC Piran, g. Toniju Milharčiču, g. Edu De- drugouvrščeno ekipo BK Antena zahvaljujejo sponzorjem in dona- Evro spin, d. o. o Lucija, SURF, benjaku, bifeju Mediteran Lucija pa Marko Škerjanc, Dario Milič torjem, ki so omogočili izpeljavo d. o. o. Lucija, Tuš, d. o. o. Lucija, in drugim ter vsem članom in in Matjaž Zakrajšek. 37. mednarodnega prijateljskega Gostilna Tomi, avtokamp Stru- članicam BK Antena, ki so zelo Tudi vreme se ni izneverilo balinarskega turnirja: Občina Pi- njan, Gostilna Marička Parecag, lepo izpeljali turnir.

Promocija domačega kraja Piše in foto · KK Portorož Portoroški košarkarji gostovali v Italiji

Članska ekipa Košarkarskega pa so se udeležili tudi župan me- kluba Splošna plovba Portorož je sta Alleghe gospod Siro De Biasio bila konec avgusta na mini pripra- in vrh mestne občine Alleghe. Na vah v italijanskem Allegheju, kjer se neuradnem obisku tekme pa je bil je pomerila s polfinalistom italijan- prisoten tudi sedanji župan Benetk skega državnega prvenstva iz prete- gospod Luigi Brugnaro, ki je bil do kle sezone. Tekma s klubom Reyer nastopa funkcije župana predse- Venezia je potekala v športnem dnik kluba Reyer Venezia. duhu v polni dvorani, končala pa »Za nas je bila to lepa izkušnja, se je z rezultatom 102:61 za doma- s takimi dogodki pa se povezujemo če. Za igralce in strokovni štab KK in promoviramo naš domači kraj. V Splošna plovba Portorož je bila to prihodnje nekaj podobnega želimo zelo pozitivna izkušnja v pripravah organizirati tudi pri nas in na prija- na sezono. teljsko tekmo ter obisk naše občine Pred samim začetkom tekme je povabiti tako velik klub kot je Re- potekala predstavitev obeh ekip ter yer,« so sporočili iz Košarkarskega izročitev daril obeh strani, tekme kluba Splošna plovba Portorož. 91 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ŠPORT

KK Portorož Piše · KK Portorož; foto · Jani Turk Portoroški košarkarji so zapluli v tretjo zaporedno sezono med prvoligaši

Članska ekipa Košarkarskega kluba Portorož po treh odigranih krogih v 1. slovenski košarkarski ligi zaseda sredino prvenstve- ne lestvice. Po zelo zahtevnem razporedu so z zmago in dvema porazoma lahko zadovoljni z iz- kupičkom, tiste »ta prave« tekme proti neposrednim tekmecem za vnovičen preboj med osem najboljših ekip v državi pa jih še čakajo. Cilji so v primerjavi z za- dnjima sezonama nespremenjeni – obstati v ligi, želja je nastop v četrtfinalu državnega prvenstva. Ekipa s trenerjem Konstantinom Subotićem na čelu je v zadnjih dveh sezonah presegla pričako- vanja, novo poglavje med slovensko košarkarsko elito pa začela s pomlajeno zasedbo. Vse več pri- ložnosti za dokazovanje dobivajo mladi, domači košarkarji. V okolje, kjer je košarkarsko »zrasel«, se je vrnil Nejc Zupan, ki bo v Por- torožu igral kot posojeni igralec Buda ter povratnik Tomaž Pod- Vse ekipe mlajših selekcij na- Jerkič, tehnično-organizacijski Krke. Sodelovanje je podaljšal Jan boj. Prvo uradno tekmo v porto- stopajo v 1. slovenski košarkarski vodja: »V letošnji sezoni smo se Barbarič, novinec pa je še en mla- roškem dresu nestrpno pričakuje ligi. Po novem sistemu tekmo- povezali s Fakulteto za turistič- di reprezentant Sedin Karavdić. še en novinec, Matija Trampuš, ki vanja s strani Košarkarske zveze ne študije, s čimer želimo v delo Vsi trije so bili del reprezentance zaradi poškodbe ne more poma- Slovenije je najmlajša tekmovalna vključili študente. Omogočili jim Slovenije na zadnjem Evropskem gati soigralcem. Predvidoma bo selekcija igralcev do 9. leta starosti bomo opravljanje prakse pri pred- prvenstvu za igralce do 20. leta za vse napore nared januarja pri- (letnik 2007 in 2008). Košarkarski metu Management prireditev. starosti, ki je julija potekalo v ita- hodnje leto. klub Portorož ob tej priložnosti Verjamem, da bomo tudi z nji- lijanskem Lignanu Sabbiadoru. Lanskoletni kapetan in najbolj vabi vse, ki se želijo pridružiti hovo pomočjo realizirali kakšen Zupan na prvenstvo zaradi po- prepoznavna »znamka« v zgo- in od temeljev spoznati »igrivi projekt več kot v preteklosti.« škodbe ni potoval, sta pa velik del dovini portoroškega kluba, Sašo košarkarski svet«, da to tudi sto- Članska ekipa je prvoligaški k obstanku v diviziji A prispevala Ožbolt, je zaključil igralsko karie- rijo. Brezplačna vadba poteka na ples nadaljevala že v soboto, 14. prav Barbarič in Karavdić. Prvo- ro na najvišji ravni, a ostaja v por- OŠ v Piranu, Portorožu, Luciji in 11., ko je v Luciji gostoval lanski ligaške minute je v uvodu v sezo- toroškem klubu. Prestopil je med Sečovljah. Za tiste, ki želijo še več finalist državnega prvenstva, eki- no upravičil tudi Sebastjan Borse, trenerje in okrepil strokovni štab košarke, pa v Luciji potekajo tudi pa Rogaške. Zadnja domača tek- medtem ko ekipi poveljujeta iz- edinega primorskega prvoligaša. treningi selekcij vseh starostnih ma v koledarskem letu 2015 pa je kušena Jure Močnik in Vjekoslav V prihodnje bo vodil ekipo ka- kategorij. bila v soboto, 28. 11., ob 19.30, ko Petrović. Nepogrešljivi so še detov in mladincev, v kateri svoje Korak naprej so v klubu nareje nasproti stala ekipa Hopsov iz »ostrostrelec« Alen Hodžić, pod bogate in dragocene izkušnje že dili tudi z organizacijskega vidika, Polzele. obročema pa Jure Besedič in Nejc prenaša na podmladek kluba. za to področje je zadolžen Davor

Želimo Vam vesele božične in novoletne praznike, v novem letu pa zdravja in sreče. www.obala-nepremicnine.si 92 ŠPORT SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Vsako leto več tekmovalcev Piše in foto · PK Biser Piran 6. Biserov plavalni maraton

V nedeljo, 13. septembra, postaja vedno bolj prepozna- REZULTATI: je ob čudovitem vremenu ter ven ter privablja vsako leto Moški 1300 m absolutno mirnem in toplem morju v več tekmovalcev, navijačev Piranu potekal 6. Biserov pla- ter naključnih obiskovalcev Fakin Miha Borovnica 1987 00:00:17:37 valni maraton. in turistov. Koncilja Patrik PK Biser 1996 00:00:17:48 Udeležilo se ga je 93 pla- Za izvedbo maratona se is- Bergantin Denis Trieste Ponterosso 1974 00:00:19:11 valk in plavalcev iz Sloveni- kreno zahvaljujemo spon- je, Hrvaške in Italije. Proga zorjem: Občina Piran, Hotel Ženske 1300 m absolutno je potekala od pomola pri Piran, LifeClass, Ladja Laho, Grobelšek Lora PK Terme Ptuj 1997 00:00:17:44 Hotelu Piran do Punte in v Droga Kolinska, Valter La- Babnik Astra PK Biser 2002 00:00:17:57 trikotniku nazaj do pomola pajne, Casinos Portorož, Fri- pred hotelom. 63 tekmovalk tolin, d. o. o., Ribištvo Ma- Kos Nina PK Lafarge Trbovlje 1999 00:00:18:36 in tekmovalcev je preplavalo rikultura Robi Lelas, s. p., Moški 2600m absolutno: krajšo razdaljo (1300 m), 30 Zavarovalnica AdriaticSlove- tekmovalk in tekmovalcev pa nica, Pekarna Kljun, Hartis, Toman Jan PK Radovljica 1999 00:00:28:10 daljšo (2600 m). Surf, Geaprodukt Ankaran, Kos Nejc PK Lafarge Trbovlje 1997 00:00:28:36 Po tekmovanju so se udele- Monsum, d. o. o. Izola, Uroš Primožič Marcel PK Biser 2000 00:00:30:06 ženci okrepčali na terasi go- Koncilja stoljubnega Hotela Piran ter Vsem udeležencem marato- Ženske 2600 m absolutno nadaljevali z veselim druže- na čestitamo in vas ponovno Bajramović Sonia PK Biser 1999 00:00:33:36 njem in izmenjavo vtisov. vabimo naslednje leto! Kveder Urša PK Biser 1999 00:00:35:13 Biserov plavalni maraton Rabič Rafaela PK Triglav 2001 00:00:36:49

PRILOŽNOST IMATE, DA BO RESNIČNO DOBRO.

www.banka-koper.si 93 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ŠPORT

Državni prvenstvi v plavanju Piše · PK Biser Piran Plavalke in plavalci PK Biser Piran še naprej uspešni

Od 31. julija do 2. avgusta je v Trbovljah potekalo Dr- žavno prvenstvo za deklice in dečke. Plavalni klub Biser Piran so zastopali Dina Ver- not, Taša Vižman, Eli Filipčič, Teo Zabukovec, Jaša Benčič, Roy Krumpak in Enei Krum- pak. Prvenstva se je udeležilo 223 plavalk in plavalcev iz 25 slovenskih klubov. Plavalke in plavalci PK Biser Piran so si v treh dneh priplavali 12 finalnih nastopov, in sicer je Eli Filipčič nastopila v finalih disciplin 50 m delfin, 200 m prosto, 50 m prosto, 100 m prosto in 100 m prsno, v disciplini 50 m prosto je s časom 0:29,50 zasedla 3. mesto v kategoriji deklic. Jaša Benčič je nastopil v finalih disciplin 200 m prsno, 200 m mešano, 50 m prsno in 100 m prsno. Taša Vižman je nastopila v finalih disciplin 200 m prosto in 50 m delfin, Dina Vernot pa v venskih klubov. Plavalke in Marcel Primožič je nastopil sto, 4x200 m prosto in 4x100 finalu discipline 50 m prosto. plavalci PK Biser Piran so si v v finalih disciplin 400 m pro- m mešano v svoji kategoriji Štafeta dečkov v postavi Teo štirih dneh priplavali 24 final- sto, 200 m delfin, 100 m pro- zasedle 3. mesto. Zabukovec, Jaša Benčič, Enei nih nastopov, in sicer Mateja sto, 50 m delfin, 200 m prosto, Tudi kadeti, kadetinje, mla- Krumpak in Roy Krumpak je Švonja v disciplini 100 m hrb- 50 m prosto in 100 m delfin, dinke in člani so večinoma zasedla 11. mesto v disciplini tno, Matteo Kersikla v disci- plaval pa je tudi 800 m prosto. odplavali nove osebne rekor- 4x100 m prosto in 4x100 m plini 50 m prsno, Matic Ben- V disciplinah 50 m prosto, de. mešano. Prav tako je večina čič v disciplinah 100 m prsno, 200 m prosto in 800 m pro- Trenerja Tadej Bačelić in odplavala osebne rekorde, kar 50 m prsno in 200 m prsno, sto je v kadetski konkurenci Dušan Danilović plavalno pomeni, da je treba še naprej Astra Babnik v disciplinah zasedel 3. mesto z naslednji- sezono 2014/2015 ocenjujeta pridno trenirati. 100 m prsno, 50 m prsno in mi časi: 50 m prosto 0:25,15, kot zelo uspešno, kar je lepa Za kadete, mladince in čla- 200 m prsno, Nika Tominc 200 m prosto 1:57,33 in 800 popotnica za naslednjo pla- ne pa je državno prvenstvo pa v disciplinah 100 m prsno, m prosto s časom 8:38,96. Šta- valno sezono, ki se je začela potekalo od 6. do 9. avgusta 100 m prosto, 50 m prsno, 200 feta kadetov v postavi Marcel septembra 2015. v Kranju. PK Biser Piran so m prosto, 50 m prosto in 200 Primožič, Anže Ajlec, Matteo Po tej sezoni zaradi študija v zastopali Mateja Švonja, Kim m prsno. Kersikla in Matic Benčič je v Ljubljani plavalni klub Biser Zabukovec, Urša Kveder, So- Patrick Koncilja je nastopil štafeti 4x100 m prosto zasedla Piran zapušča zelo uspešen nia Bajramović, Nika Tominc, v finalih disciplin 200 m me- 5. mesto, v disciplini 4x200 m plavalec Patrick Koncilja in Astra Babnik, Enya Kvaran- šano, 400 m mešano in 200 m prosto 4. mesto in v disciplini bo postal član enega od lju- tan, Martin Leščešen, Patrick prsno in v vseh treh discipli- 4x100 m mešano 8. mesto. bljanskih plavalnih klubov. Koncilja, Matic Benčič, Mar- nah osvojil 3. mesto v član- Zelo uspešne so bile mladin- Člani PK Biser Piran Patricku cel Primožič, Anže Ajlec in ski konkurenci z naslednjimi ke v štafetah. V postavi Mate- želimo uspešno nadaljevanje Matteo Kersikla. časi: 200 m mešano 2:12,98, ja Švonja, Sonia Bajramović, športne poti in veliko uspe- Prvenstva se je udeležilo 347 400 m mešano 4:47,71 ter 200 Urša Kveder in Kim Zabuko- hov pri študiju. plavalk in plavalcev iz 26 slo- m prsno 2:27,08. vec so v štafetah 4x100 m pro- 94 ŠPORT SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Piše in foto · Bogdan Pajek Odbojkarice ŠD Piran v novi sezoni

Potem ko so najmlajše igralke v mini odbojki spomladi zasedle odlično 9. mesto v državnem pr- Urnik vadbe: venstvu, z jesenjo vadbo nadaljuje nova generacija, ZA STAROST OD 13 DO 14 LET ki se je s prvimi tekmovanji srečala na 4. Memorialu V TELOVADNICI LUCIJA OB TORKIH OD 17.00 DO Plinio Tomasin, v spomin na dolgoletnega predse- 18.30 dnika ŠD in pobudnika ustanovitve društva. Turnir V TELOVADNICI PIRAN (na stadionu) OB SREDAH je v začetku oktobra organizirala odbojkarska sekci- OD 16.30 DO 18.30 ja ŠD Piran v dvorani v Luciji. Na turnirju so sode- ZA STAROST OD 9 DO 12 LET lovale še starejše deklice in kadetinje. Sproščenemu V TELOVADNICI LUCIJA OB ČETRTKIH OD 15.30 in športnemu vzdušju se je priključilo tudi mnogo DO 17.00 staršev. ZA STAROST OD 6 DO 8 LET Članska ekipa je dobro začela tekmovanje v 3. V TELOVADNICI LUCIJA OB TORKIH IN ČETRTKIH DOL ter premagala ekipo Krima s 3:0. Pričenja ga OD 15.30 DO 17.00 tudi ekipa kadetinj v kvalifikacijah za ligo A, starejše ZA STAROST OD 4 DO 6 LET deklice pa bodo začele v januarju 2016. Obe ekipi V TELOVADNICI LUCIJA OB TORKIH IN SREDAH OD se bosta pred novim letom udeležili Mednarodnega 15.30 DO 16.30 turnirja v Novem sadu v Srbiji, kjer tradicionalno PONUJAMO TUDI MOŽNOST DOGOVORA O sodeluje 140 ekip iz Srbije, BiH, Makedonije, Bolga- PREVZEMU OTROKA V VRTCU ALI ŠOLI. rije, Romunije in Grčije. Vadba odbojke, ki jo vodijo usposobljene osebe, Informacije na www.odbojkapiran.si. Kontakt trenerji odbojke (Goran Jovičič, Sebastjan Mežnar, je mogoče vzpostaviti na bogdan.pajek@gmail. com ali [email protected] in Lavinia Hočevar, Bogdan Pajek, Ljudmila Stefčeva na telefon 041 357 123 Bogdan Pajek – vodja Breulj, prof. športa, Milovan Bulič, prof. športa, in sekcije. Albis Petretič, prof. športa), je namenjena vsem in poteka tako po osnovnih šolah kot v športni dvorani ŠD Piran, Odbojkarska sekcija, Kajuhova 12, Piran Lucija. Rokometni klub Piran Piše · Silvana Nižetič, sekretarka RK Piran Po obeležitvi 60-letnice kluba Ljubitelji športa v naši občini, zla- se s trmasto odločnostjo zavzelo za to, sti rokometa, so aprila z velikim obda klub nadaljuje svojo športno pot žalovanjem sprejeli vest o razpustitvi z zdravim jedrom, z doma vzgojeni- članske ekipe piranskega rokometne- mi igralkami. Naša nadaljnja vizija je ga kluba. To se je zgodilo le tri kroge imeti lastno rokometno šolo, vzgojiti oziroma 180 minut pred zaključkom lastne igralke, ki bodo lahko uspešno državnega prvoligaškega prvenstva, tekmovale v državnem prvenstvu in ki bi ga dekleta normalno zaključila v tujini. Vsi skupaj želimo dokazati, da zgornjem delu lestvice. se rokomet igra iz želje in ljubezni do Zgodba v zadnjih letih najuspe- te igre. Znova želimo zgraditi klub, ki šnejšega članskega piranskega športne- bo v ponos Piranu, Portorožu, Luciji, ga kolektiva, prejemnika dolgoletnega Strunjanu, Sečovljam, Padni, Sv. Petru, laskavega naziva najboljše športne eki- Novi vasi in Sloveniji, ki bo zgrajen na pe v občini Piran, ki se je med drugim zdravih temeljih, z zdravim strokov- povzpel do drugega mesta v državi, nim in finančnim poslovanjem. Klub redno nastopal v evropskih pokalih želimo vrniti tja, kjer je v preteklosti že osvojile odlično 2. mesto, pokal Zava- vabimo, da se nam pridružite pri delu in večkrat osvojil vse možne meda- bil, in se obenem izogniti napakam, ki rovalnice Triglav pa je šel v Žalec. v klubski upravi. Vsaka pomoč in so- lje v mlajših kategorijah, se je tako za so skoraj pripeljale do zloma. Končni vrstni red: 1. mesto ŽRK delovanje bosta dobrodošla. Prav tako klub, ki je lani praznoval častitljivo 60. V namen promocije rokometne Zelene doline Žalec, 2. mesto RK Pi- vabimo dekleta, ki jim je všeč ta šport, obletnico obstoja in imel dolgoletno igre smo septembra v Športni dvora- ran, 3. mesto ŽRK Antrum Sežana, da se v čim večjem številu včlanijo v tradicijo, žalostno končala. Na »srečo« ni Lucija uspešno organizirali turnir 4. mesto ŽRK Šempeter-Vrtojba. Za naš klub. Želimo si tudi, da prihajate samo za člansko ekipo. Brodolom so »Zavarovalnica Triglav Piran cup«, Rokometni klub Piran so igrale Ajda na naše tekme in dekletom s športnim uspešno preživele klubske mlajše se- na katerem so sodelovale štiri ekipe Bajc, Iris Bažec, Lana Bole, Sara Fran- navijanjem pomagate uresničiti zasta- lekcije in tako se bo rokomet še naprej deklic letnika 2004 in mlajše, in sicer kovič, Urša Gantar, Kristina Gortan, vljene cilje. igral z več ekipami deklic v mlajših RK Piran, RK Šempeter-Vrtojba, ŽRK Eneja Kantar Božič, Tamara Lukič, Na naši spletni strani www. starostnih kategorijah. Nekaj zanese- Antrum Sežana in ŽRK Zelene doline Lana Pečar, Mateja Plejnšek, Aurora rkpiran.si in klubskem e-mailu rkpi- njakov v klubu je skupaj s predsednico Žalec. Vsaka ekipa je odigrala tri tek- Simović in Nika Vuk. [email protected] lahko dobite še kluba Beti Vivoda zavihalo rokave in me. Mlade nadobudne Pirančanke so Vse ljubitelje rokometa in ostale več informacij. 95 December 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ŠPORT

Japonska gimnastična zveza izbrala piranski Flip Piše in foto · Stasja Mehora, Flip Piran Flip na nastopu v Tokiu Štirideset članov plesno-akro- telovadci, stari čez 70 let. Zani- batske skupine Flip Piran se je miva je bila točka, v kateri je več vrnilo z desetdnevnega gostova- kot 150 mamic nastopilo s svojimi nja na Japonskem. Na povabilo malčki z vozičkih. Tudi kostumsko Japonske gimnastične zveze so v so bile vse skupine izredno ubrane Tokiu sodelovali na Japonskem gi- in barvite. Nastop flipovcev si je mnastičnem festivalu, na katerega ogledala tudi slovenska veleposla- organizatorji vsako leto povabijo nica v Tokiu Simona Leskovar. le en izbrani klub z vsega sveta. Se- Flipovci so seveda, tako kot na veda so se flipovci vabilu radi od- svojih prejšnjih potovanjih, izko- zvali, ponosni, da so bili za letos v ristili čas med nastopi in si ogle- hudi konkurenci izbrani prav oni. dali znamenitosti Tokia in njegove Na festivalu se je v dveh dneh okolice. Zapeljali so se do jezer 10.000 gledalcem predstavilo pod goro Fudži, ki jo Japonci ča- 6.000 nastopajočih iz 130 japon- stijo kot sveto goro, z ladjo Vasa, skih klubov. Njihove točke, ki kopijo švedske kraljeve ladje iz izhajajo predvsem iz ritmične gi- muzeja Vasa, so se zapeljali po je- mnastike in plesa, so se povsem zeru Hakone. Seveda so si ogledali razlikovale od Flipovih koreo- nekaj najlepših templjev in svetišč, Flip pred templjem Asakusa v Tokiu. grafij, ki so z dvigi, meti in težko spoznavali japonsko kulturo in akrobatiko navdušile tako gledalce kulinariko, poskusili ribje jedi na ni obisk tematskega parka, saj na bilo Japoncev, so se polni vtisov o kot nastopajoče. Številčno so bile znameniti tokijski ribji tržnici, si vsakem gostovanju obiščejo ene- nenavadni japonski kulturi, njiho- koreografije domačih klubov ne- ogledali predstavo tradicionalnega ga. Tokrat so se naužili adrenalina vi prijaznosti in poštenosti, izre- primerljive s Flipovimi, saj je v ne- japonskega gledališča kabuki in se v parku Fuji Q, v katerem so neka- dnim smislom za red in ustaljene katerih nastopilo več kot 200 ple- zapeljali do Jokohame z najhitrej- tere svetovno najbolj znane adre- navade, vrnili na domačo Obalo salcev hkrati. Veliko je bilo skupin, šim vlakom Shinkansen, katerega nalinske atrakcije. z obljubo organizatorjem, da se v katerih so nastopili starši skupaj trenutni rekord je 603 km/uro. Veseli, da so s svojim kakovo- bodo radi še kdaj odzvali njihove- z otroki, in takih, v katerih so bili Prav tako ni manjkal tradicional- stnim nastopom opravičili pova- mu povabilu. Zapeljimo se v zdravo novo leto 2016. Z Agrario že 70 let. let 7