Piranski Kulturni Zakladi
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
16 20 11 13 Rt Madona Cerkev sv. Štefana in Župnijska cerkev in Strunjanski klif KULTURNA POT SAKRALNA POT ZGODOVINSKA POT Rt Madona je skrajni zahodni konec pi- Židovski trg samostan Marijinega 80 metrov visok klif je z 200-metrskim ranskega polotoka. 300 m od rta se na- Cerkev sv. Štefana velja za eno izmed prikazanja, Strunjan pasom morja razglašen za naravni re- haja tudi najgloblja točka slovenskega zervat in je največji flišni klif na vzhod- najstarejših piranskih cerkva, saj so že Cerkev in samostan kraljujeta na vrhu morja, ki sega 38 m globoko. nem Jadranu. Prepadne flišne stene in v 13. st. tukaj zasedali piranski mestni vzpetine nad morjem. Leta 1512 naj bi 1 9 1 1 9 prodna obala so v celoti prepuščeni na- Muzej podvodnih dejavnosti Mestna galerija Piran Cerkev sv. Roka Zvonik sv. Jurija Tartinijev trg Mestna vrata možje. Po nekaterih virih naj bi cerkev se v noči na veliki šmaren čuvajema vi- ravnim procesom, kjer morje, dež in ve- Muzej vam bo pričaral življenje starih Eden pomembnejših razstavnih pro- Posvečena je sv. Roku, ki je, potem ko Zvonik je bil dograjen v času beneške Do začetka 19. st. se je na mestu da- V Piranu se je ohranilo sedem mestnih 17 nastala iz sinagoge. Izza glavnega ol- nogradov prikazala Marija in opozorila Svetilnik ter krušljive plasti kamnin neprestano potapljačev in podmorničarjev ter nji- storov na slovenski obali zavzema je na svoji poti v Rim pomagal ljudem, nadvlade (17. st.) in je pomanjšana našnjega Tartinijevega trga nahajal vrat, ki so služila kot nekdanji vhod v tarja se po kamnitem stopnišču pride na slabo stanje prvotne cerkvene stav- oblikujejo in spreminjajo v novo obliko. hov skrivnostni podvodni svet, ki jih je pomembno mesto pri predstavitvi zbolelim za kugo, tudi sam zbolel in kopija zvonika San Marco v Benetkah. manjši mandrač za ribiške čolne, ki so mesto skozi obzidje: Miljska vrata (9A), Kamnita utrdba svetilnika naj bi bila se- na visoko podstrešje, kjer so imeli svo- be iz 13. st. Po tem dogodku so jo obno- obdajal pri nevarnem in težaškem delu, moderne umetnosti. Tukaj se odvijajo postal priprošnjik pred kužnimi bolez- Do 47,2 m visokega zvonika vodi 146 ga nato Benečani zasuli s peskom in Dolfinova vrata (9B), Poljska vrata stavni del nekdanjega mestnega obzid- je prostore člani bratovščine za srečno vili in preimenovali v cerkev Marijinega pri raziskovanju podvodnih globin ali odmevni umetniški dogodki, kot so Pi- nimi. stopnic, v njem pa so štirje zvonovi. Na tako ustvarili prostorno tržno ploščad, (9C), Baročna vrata sv. Jurija (9D), Vra- ja iz 17. st. Trdnjava je postala svetilnik, zadnjo uro. prikazanja. Zaradi zgodbe o prikazova- 14 Mesečev zaliv ali zabavi. ranski dnevi arhitekture in slikarski ter vrhu zvonika kraljuje nadangel Mihael, okoli katere so zgradili vse pomembnej- ta Marčana (9E), Prva Rašporska vrata ko so nanjo namestili stalno rdečo luč, Židovski trg je nastal po beneškem vzo- nju pa je to postala najpomembnejša o čemer priča ohranjena kamnita plo- Zaliv sv. Križa keramični Ex-tempore. 2 ki se obrača po vetru in s tem napove- še občinske ustanove. Trg so poimeno- (9F) in Druga Rašporska vrata (9G). ru tamkajšnjega Ghetta. Eden od treh istrska božja pot. Danes praznik Mari- Cerkev sv. Petra duje vreme. Povzpni se do vrha in ob- vali po slavnem Pirančanu, violinskem Miljska vrata (9A) so med najstarejši- šča z letnico 1872. V 19. st. so na utrdbi atrijev je imel nekoč vkopan velik pod- jinega vnebovzetja obeležujejo s proce- Čudovito morje in intimni kotički na Klasicistična cerkev je bila zgrajena čuduj veličasten razgled na mesto in virtuozu in skladatelju Giuseppu Tar- mi ohranjenimi vrati v mestu. Dolfinova postavili še stanovanje za svetilničarja. zemni vodnjak, v katerega se je z okoliš- sijo bark iz Pirana do Strunjana. Samo- plaži vas bodo enostavno očarali. Div- po načrtih tržaškega arhitekta Pietra daljno okolico. tiniju (1692-1770). Se sprašuješ, zakaj vrata (9B) so najlepše ohranjena got- kih streh stekala deževnica. Nanj danes stan so leta 1907 za lastne potrebe in ja plaža je prava izbira za vse, ki imajo ima trg elipsasto obliko? Od 1912-1953 ska vrata v mestu. Postaviti jih je dal v spominjajo večja osmerokotna plošča oskrbo romarjev zgradili frančiškani, ki radi mirne in nedotaknjene plaže. Do Nobila leta 1818 na mestu nekdanje ro- Župnijski muzej sv. Jurija 18 Cerkev Marije zdravja manske cerkvice, ki je bila postavljena je električni tramvaj mesto povezoval 15. st. takratni župan Dolfin. Spoznamo iz belega kamna in štiri manjše plošče so ga upravljali do 2014. zaliva je mogoče priti samo peš. še izven obzidja v 13. st. Nad vhodnimi V pritličju zakristije so predstavljeni s Portorožem in Lucijo in v tistem času jih po značilnem grbu s tremi delfini. Cerkev je omenjena že v 13. st. kot cer- z luknjicami, skozi katere se je v vodnjak vrati je relief, ki prikazuje izročanje klju- predmeti cerkvene opreme in posodja, je trg služil tudi kot končno obračališče. kev sv. Klementa, zaščitnika mornarjev. zbirala voda. Vse so delo znanega pi- čev sv. Petru. v prostoru pod cerkveno ladjo pa so Današnjo podobo trga je zasnoval arhi- V 17. st. je bila zaradi epidemije kuge ranskega kiparja Janeza Lenassija. bili odkriti najstarejši ostanki stavbnih tekt Boris Podrecca. preimenovana v cerkev Marije Zdravja. struktur iz rimskega obdobja, antike, 2 Galerija Hermana Pečariča zgodnjega srednjega veka, romanike in 10 gotike. Predstavljen je tudi leseni mo- Galerija hrani zanimivo zbirko slik, risb Benečanka del, verjetno gotske cerkve sv. Jurija, in grafik, ki jo je umetnik zapustil mestu Tartinijev trg krasi dih jemajoča bene- Piran, kjer je tudi dolga leta živel. V slo- izdelan pred temeljito baročno prenovo ška hiša, najlepši primerek beneško- cerkve. venskem likovnem prostoru je prepo- -gotske arhitekture v Piranu, znana kot znaven kot slikar istrskih motivov. Benečanka. Izstopajo lepo oblikovani 15 12 Fiesa arhitekturni členi, bogato kamnito ok- Strunjanski križ 10 Zaliv je znan po dveh jezerih, ki sta nas- 3 rasje in vogalni gotski balkon. Na pro- Cerkev sv. Frančiška Na rtu izza cerkve že od l. 1600 stoji Pomorski muzej kamniti križ. Križ ni le znamenje, da je tali kot posledica odkopavanja gline za čelju je vzidana kamnita plošča z napi- 3 Sergej Mašera som »Lassa pur dir« (Pusti, naj govore). Cerkev sv. Frančiška Pred cerkvijo se razprostira manjši trg, v bližini Marijino svetišče, temveč tudi potrebe nekdanje opekarne v Fornačah. 2 kjer je bilo nekoč pokopališče. Gradnja 21 Spoznajte pomorsko preteklost in na Legenda pravi, da naj bi se premožen Tartinijev spomenik 19 Ribja tržnica in sramotilni opozarja na bližino kopnega. S tega Od Fiese do Pirana vodi ob obali lepo Pred cerkvijo se razprostira manjši trg, cerkve sega v 14. stoletje. Cerkev se da- Trg 1. maja pomorstvo vezane gospodarske pano- beneški trgovec zaljubil v lepo mlado steber mesta se ponuja čudovit razgled na urejena pešpot. kjer je bilo nekoč pokopališče. Gradnja Ob 200-letnici rojstva umetnika leta nes kaže v baročni podobi iz 18. in 19. st. Trg 1. maja se je prvotno imenoval Stari ge. Očarali vas bodo slavni Gruberjevi Pirančanko. Kot dokaz svoje ljubezni ji obalo pod klifom, Tržaški zaliv, ob le- cerkve sega v 14. stoletje. Cerkev se da- 1892 so mu Pirančani želeli postaviti Poseben pečat ji dajejo renesančna edi- trg ali Piazza vecchia, saj je nekoč veljal Na Ribiškem trgu sta svoje mesto do- ladijski modeli, od galej do velikih jadr- je ob mandraču dal zgraditi lepo hišo. pem vremenu pa vse do Triglava. nes kaže v baročni podobi iz 18. in 19. spomenik, vendar so se dela zavlekla, kula Vittoreja Carpaccia, lepo oblikova- za glavni trg, nanj pa se stekajo glavne bila vodnjak v obliki delfina ter eden nic, instrumenti z ladij in raznovrstne Slednja se nista zmenila za govori- st. Poseben pečat ji dajejo renesančna 9 tako da so šele leta 1896 postavili na vi- na prižnica, številni oltarji in slike bene- piranske ulice. Na sredi trga je kamnit redkih, še ohranjenih kamnitih sramo- mornarske uniforme. Prikazano je živ- ce zavistnih meščanov, zato sta dala Krstilnica sv. Janeza edikula Vittoreja Carpaccia, lepo obli- sok podstavek bronasti kip glasbenega ških slikarjev iz 17. in 18. st. oltarjev. Pod zbiralnik deževnice, ki je bil zgrajen po tilnih stebrov v Sloveniji. Gre za repliko, ljenje solinarjev in razvoj solinarstva, postaviti zgovorni napis. kovana prižnica, številni oltarji in slike Krstnika mojstra v nadnaravni velikosti. Spome- original je razstavljen v Multimedijskem tlakom cerkve so številne grobnice, tudi hudi suši v 18. st. V zbiralnik so bili spe- okolici in Piranu po najpomembnejše gospodarske panoge beneških slikarjev iz 17. in 18. st. Pod Krstilnica ima obliko osmerokotnika in nik je delo beneškega kiparja Antonia družine Tartini. ljani žlebovi s streh okoliških hiš. Voda centru Mediadom Pyrhani. v zgodovini mesta Piran. Znan je na- tlakom cerkve so številne grobnice, tudi dal Zotta. 11 Ulica IX. Korpusa je najmlajši del cerkvenega kompleksa. je pronicala skozi kamnite bloke ter se BoškarinoVA POT mreč rek: »Piran xe fato de sal.« (Piran turizma kulturnega poteh Po družine Tartini. Krasita jo velika skulptura Križanega iz prečiščena zbirala v velikem vodnjaku. je nastal na soli.). Slikovita ulica IX. Korpusa, ki se s Tarti- 11 22 14. st. ter rimski sarkofag, ki je bil pre- 3 Minoritski samostan sv. Vodo so črpali z ročno črpalko, ki se je Kamnita stebra za zastave nijevega trga vije proti cerkvi sv. Jurija, Tartinijeva rojstna hiša delan v krstilni kamen. Frančiška in Križni hodnik ohranila do danes. Vhod na ploščad Nastala sta v 15. st. in danes krasita je pravo malo umetniško središče z naj- V Tartinijevi rojstni hiši si lahko ogle- vhod na Tartinijev trg. Prvotno sta sta- zakladi Samostan sv. Frančiška je bil najverje- krasita kipa Pravice in Postave.