16 Rt Madona 20 Cerkev sv. Štefana in 11 Župnijska cerkev in 13 Strunjanski klif Kulturna pot Sakralna pot Zgodovinska pot Rt Madona je skrajni zahodni konec pi- Židovski trg samostan Marijinega 80 metrov visok klif je z 200-metrskim ranskega polotoka. 300 m od rta se na- Cerkev sv. Štefana velja za eno izmed prikazanja, Strunjan pasom morja razglašen za naravni re- haja tudi najgloblja točka slovenskega zervat in je največji flišni klif na vzhod- najstarejših piranskih cerkva, saj so že Cerkev in samostan kraljujeta na vrhu morja, ki sega 38 m globoko. nem Jadranu. Prepadne flišne stene in v 13. st. tukaj zasedali piranski mestni vzpetine nad morjem. Leta 1512 naj bi 1 9 1 1 9 prodna obala so v celoti prepuščeni na- Muzej podvodnih dejavnosti Mestna galerija Piran Cerkev sv. Roka Zvonik sv. Jurija Tartinijev trg Mestna vrata možje. Po nekaterih virih naj bi cerkev se v noči na veliki šmaren čuvajema vi- ravnim procesom, kjer morje, dež in ve- Muzej vam bo pričaral življenje starih Eden pomembnejših razstavnih pro- Posvečena je sv. Roku, ki je, potem ko Zvonik je bil dograjen v času beneške Do začetka 19. st. se je na mestu da- V Piranu se je ohranilo sedem mestnih 17 nastala iz sinagoge. Izza glavnega ol- nogradov prikazala Marija in opozorila Svetilnik ter krušljive plasti kamnin neprestano potapljačev in podmorničarjev ter nji- storov na slovenski obali zavzema je na svoji poti v Rim pomagal ljudem, nadvlade (17. st.) in je pomanjšana našnjega Tartinijevega trga nahajal vrat, ki so služila kot nekdanji vhod v tarja se po kamnitem stopnišču pride na slabo stanje prvotne cerkvene stav- oblikujejo in spreminjajo v novo obliko. hov skrivnostni podvodni svet, ki jih je pomembno mesto pri predstavitvi zbolelim za kugo, tudi sam zbolel in kopija zvonika San Marco v Benetkah. manjši mandrač za ribiške čolne, ki so mesto skozi obzidje: Miljska vrata (9A), Kamnita utrdba svetilnika naj bi bila se- na visoko podstrešje, kjer so imeli svo- be iz 13. st. Po tem dogodku so jo obno- obdajal pri nevarnem in težaškem delu, moderne umetnosti. Tukaj se odvijajo postal priprošnjik pred kužnimi bolez- Do 47,2 m visokega zvonika vodi 146 ga nato Benečani zasuli s peskom in Dolfinova vrata (9B), Poljska vrata stavni del nekdanjega mestnega obzid- je prostore člani bratovščine za srečno vili in preimenovali v cerkev Marijinega ja iz 17. st. Trdnjava je postala svetilnik, zadnjo uro. pri raziskovanju podvodnih globin ali odmevni umetniški dogodki, kot so Pi- nimi. stopnic, v njem pa so štirje zvonovi. Na tako ustvarili prostorno tržno ploščad, (9C), Baročna vrata sv. Jurija (9D), Vra- prikazanja. Zaradi zgodbe o prikazova- 14 Mesečev zaliv ali zabavi. ranski dnevi arhitekture in slikarski ter vrhu zvonika kraljuje nadangel Mihael, okoli katere so zgradili vse pomembnej- ta Marčana (9E), Prva Rašporska vrata ko so nanjo namestili stalno rdečo luč, Židovski trg je nastal po beneškem vzo- nju pa je to postala najpomembnejša o čemer priča ohranjena kamnita plo- Zaliv sv. Križa keramični Ex-tempore. 2 ki se obrača po vetru in s tem napove- še občinske ustanove. Trg so poimeno- (9F) in Druga Rašporska vrata (9G). ru tamkajšnjega Ghetta. Eden od treh istrska božja pot. Danes praznik Mari- Cerkev sv. Petra duje vreme. Povzpni se do vrha in ob- vali po slavnem Pirančanu, violinskem Miljska vrata (9A) so med najstarejši- šča z letnico 1872. V 19. st. so na utrdbi atrijev je imel nekoč vkopan velik pod- jinega vnebovzetja obeležujejo s proce- Čudovito morje in intimni kotički na Klasicistična cerkev je bila zgrajena čuduj veličasten razgled na mesto in virtuozu in skladatelju Giuseppu Tar- mi ohranjenimi vrati v mestu. Dolfinova postavili še stanovanje za svetilničarja. zemni vodnjak, v katerega se je z okoliš- sijo bark iz Pirana do Strunjana. Samo- plaži vas bodo enostavno očarali. Div- po načrtih tržaškega arhitekta Pietra daljno okolico. tiniju (1692-1770). Se sprašuješ, zakaj vrata (9B) so najlepše ohranjena got- kih streh stekala deževnica. Nanj danes stan so leta 1907 za lastne potrebe in ja plaža je prava izbira za vse, ki imajo ima trg elipsasto obliko? Od 1912-1953 ska vrata v mestu. Postaviti jih je dal v spominjajo večja osmerokotna plošča oskrbo romarjev zgradili frančiškani, ki radi mirne in nedotaknjene plaže. Do Nobila leta 1818 na mestu nekdanje ro- Župnijski muzej sv. Jurija 18 Cerkev Marije zdravja manske cerkvice, ki je bila postavljena je električni tramvaj mesto povezoval 15. st. takratni župan Dolfin. Spoznamo iz belega kamna in štiri manjše plošče so ga upravljali do 2014. zaliva je mogoče priti samo peš. še izven obzidja v 13. st. Nad vhodnimi V pritličju zakristije so predstavljeni s Portorožem in Lucijo in v tistem času jih po značilnem grbu s tremi delfini. Cerkev je omenjena že v 13. st. kot cer- z luknjicami, skozi katere se je v vodnjak vrati je relief, ki prikazuje izročanje klju- predmeti cerkvene opreme in posodja, je trg služil tudi kot končno obračališče. kev sv. Klementa, zaščitnika mornarjev. zbirala voda. Vse so delo znanega pi- čev sv. Petru. v prostoru pod cerkveno ladjo pa so Današnjo podobo trga je zasnoval arhi- V 17. st. je bila zaradi epidemije kuge ranskega kiparja Janeza Lenassija. bili odkriti najstarejši ostanki stavbnih tekt Boris Podrecca. preimenovana v cerkev Marije Zdravja. struktur iz rimskega obdobja, antike, 2 Galerija Hermana Pečariča zgodnjega srednjega veka, romanike in Galerija hrani zanimivo zbirko slik, risb 10 Benečanka gotike. Predstavljen je tudi leseni mo- del, verjetno gotske cerkve sv. Jurija, in grafik, ki jo je umetnik zapustil mestu Tartinijev trg krasi dih jemajoča bene- Piran, kjer je tudi dolga leta živel. V slo- izdelan pred temeljito baročno prenovo ška hiša, najlepši primerek beneško- cerkve. venskem likovnem prostoru je prepo- -gotske arhitekture v Piranu, znana kot znaven kot slikar istrskih motivov. Benečanka. Izstopajo lepo oblikovani 12 15 Fiesa arhitekturni členi, bogato kamnito ok- Strunjanski križ 3 rasje in vogalni gotski balkon. Na pro- 10 Cerkev sv. Frančiška Na rtu izza cerkve že od l. 1600 stoji Zaliv je znan po dveh jezerih, ki sta nas- Pomorski muzej kamniti križ. Križ ni le znamenje, da je tali kot posledica odkopavanja gline za čelju je vzidana kamnita plošča z napi- 3 Sergej Mašera som »Lassa pur dir« (Pusti, naj govore). Cerkev sv. Frančiška Pred cerkvijo se razprostira manjši trg, v bližini Marijino svetišče, temveč tudi potrebe nekdanje opekarne v Fornačah. 2 kjer je bilo nekoč pokopališče. Gradnja 21 Spoznajte pomorsko preteklost in na Legenda pravi, da naj bi se premožen Tartinijev spomenik 19 Ribja tržnica in sramotilni opozarja na bližino kopnega. S tega Od Fiese do Pirana vodi ob obali lepo Pred cerkvijo se razprostira manjši trg, cerkve sega v 14. stoletje. Cerkev se da- Trg 1. maja pomorstvo vezane gospodarske pano- beneški trgovec zaljubil v lepo mlado steber mesta se ponuja čudovit razgled na urejena pešpot. kjer je bilo nekoč pokopališče. Gradnja Ob 200-letnici rojstva umetnika leta nes kaže v baročni podobi iz 18. in 19. st. Trg 1. maja se je prvotno imenoval Stari ge. Očarali vas bodo slavni Gruberjevi Pirančanko. Kot dokaz svoje ljubezni ji obalo pod klifom, Tržaški zaliv, ob le- cerkve sega v 14. stoletje. Cerkev se da- 1892 so mu Pirančani želeli postaviti Poseben pečat ji dajejo renesančna edi- trg ali Piazza vecchia, saj je nekoč veljal Na Ribiškem trgu sta svoje mesto do- ladijski modeli, od galej do velikih jadr- je ob mandraču dal zgraditi lepo hišo. pem vremenu pa vse do Triglava. nes kaže v baročni podobi iz 18. in 19. spomenik, vendar so se dela zavlekla, kula Vittoreja Carpaccia, lepo oblikova- za glavni trg, nanj pa se stekajo glavne bila vodnjak v obliki delfina ter eden nic, instrumenti z ladij in raznovrstne Slednja se nista zmenila za govori- st. Poseben pečat ji dajejo renesančna 9 tako da so šele leta 1896 postavili na vi- na prižnica, številni oltarji in slike bene- piranske ulice. Na sredi trga je kamnit redkih, še ohranjenih kamnitih sramo- mornarske uniforme. Prikazano je živ- ce zavistnih meščanov, zato sta dala Krstilnica sv. Janeza edikula Vittoreja Carpaccia, lepo obli- sok podstavek bronasti kip glasbenega ških slikarjev iz 17. in 18. st. oltarjev. Pod zbiralnik deževnice, ki je bil zgrajen po tilnih stebrov v Sloveniji. Gre za repliko, ljenje solinarjev in razvoj solinarstva, postaviti zgovorni napis. kovana prižnica, številni oltarji in slike Krstnika mojstra v nadnaravni velikosti. Spome- original je razstavljen v Multimedijskem tlakom cerkve so številne grobnice, tudi hudi suši v 18. st. V zbiralnik so bili spe- okolici in Piranu po najpomembnejše gospodarske panoge

beneških slikarjev iz 17. in 18. st. Pod Krstilnica ima obliko osmerokotnika in nik je delo beneškega kiparja Antonia družine Tartini. ljani žlebovi s streh okoliških hiš. Voda centru Mediadom Pyrhani. v zgodovini mesta Piran. Znan je na- tlakom cerkve so številne grobnice, tudi dal Zotta.

11 Ulica IX. Korpusa je najmlajši del cerkvenega kompleksa. je pronicala skozi kamnite bloke ter se Boškarinova pot mreč rek: »Piran xe fato de sal.« (Piran turizma kulturnega poteh Po družine Tartini. Krasita jo velika skulptura Križanega iz prečiščena zbirala v velikem vodnjaku. je nastal na soli.). Slikovita ulica IX. Korpusa, ki se s Tarti- 11 22 14. st. ter rimski sarkofag, ki je bil pre- 3 Minoritski samostan sv. Vodo so črpali z ročno črpalko, ki se je Kamnita stebra za zastave nijevega trga vije proti cerkvi sv. Jurija, Tartinijeva rojstna hiša delan v krstilni kamen. Frančiška in Križni hodnik ohranila do danes. Vhod na ploščad Nastala sta v 15. st. in danes krasita je pravo malo umetniško središče z naj- V Tartinijevi rojstni hiši si lahko ogle- vhod na Tartinijev trg. Prvotno sta sta- zakladi Samostan sv. Frančiška je bil najverje- krasita kipa Pravice in Postave. Istrsko govedo Boškarin 6 Cerkev sv. Petra, Sveti Peter več ateljeji, galerijami in trgovinicami s date njegovo spominsko sobo in dra- la pred staro Mestno hišo. Na enem 10 tneje ustanovljen še pred letom 1301,

spominki v celem mestu. Cerkev Marije Zdravja gocene glasbenikove predmete, kot stebru je upodobljen krilati lev sv. Mar- Boškarin je avtohtono istrsko govedo, Pisni viri jo prvič omenjajo v 16. st. Cer- ko so manjši bratje minoriti že začeli z so posmrtna maska, violina, črtalnik ka, na drugem pa sv. Jurij na konju, zaš- ki ga odlikuje dolgo in mišičasto telo, kev nima zvonika, temveč dvodelno Cerkev je omenjena že v 13. st. kot cer- gradnjo cerkve. Samostan hrani veliko

12 kev sv. Klementa, zaščitnika mornarjev. in pisma. Zamuditi ne gre tudi ogleda čitnik mesta. bel ali rahlo siv kožuh, na glavi pa ga preslico ali škarjico za zvonove. Cerkev Mediadom Pyrhani Dvorane vedut z zanimivimi stenskimi glasbene literature, stara samostanska krasita dva rogova v obliko lire. Odraslo hrani relief, na katerem je upodobljen V 17. st. je bila zaradi epidemije kuge knjižnica pa se lahko pohvali s knjigami Te zanima, kako je nastal Piran in za- poslikavami. govedo doseže težo 1100 do 1300 kg. sv. Peter, ob straneh pa podobi sv. Pa- kulturni preimenovana v cerkev Marije Zdravja. iz 15. st. V samostanu še danes živijo kaj ima tako obliko? Kdo je mestu pustil Nekoč zvesti pomočnik istrskega kmeta vla in sv. Janeza Krstnika.

največji pečat in zakaj je vse dvojezič- bratje minoriti, ki upravljajo samostan- je prilagojen na težaško delo na kmetiji,

11 4 Sodna palača sko cerkev, nudijo duhovno oskrbo in no poimenovano? Obišči multimedijski Cerkev sv. Štefana in saj brez težav preživi v skromnem istr- 7

4 muzej in kulturno središče Mediadom 4 Minoritski samostan sv. vodijo duhovne vaje. Solna pot skem okolju. Krkavški kamen, Krkavče Čarobni svet školjk Židovski trg Sodna palača je bila zgrajena na mes- Križni hodnik predstavlja eno najbolj Pyrhani, kjer boš z najsodobnejšo teh- tu, kjer je v 14. st. stal Fontik, nekdanje Nad vasjo se nahaja skrivnostni, t.i. Oglejte si lupino največjega polža na Frančiška in Križni hodnik Gre za eno najstarejših piranskih akustičnih prizorišč v Sloveniji, kjer že

nologijo na slikovit in zabaven način skladišče za žito in moko. V 16. st. so Krkavški kamen. Visok je približno 2,5 Piranski svetu, hišice polžev, ki so jih zaradi red- Samostan sv. Frančiška je bil najverje- cerkva, saj so že v 13. st. tukaj zaseda- vrsto let potekajo številne vrhunske spoznal celotno zgodovino in kulturni dozidali še stavbo mestne zastavljal- m, danes ga iz tal gleda 1,6 m. Neka- kosti smeli nositi samo poglavarji od- tneje ustanovljen še pred letom 1301, ko li piranski mestni možje. Po nekaterih glasbene prireditve, kot so Piranski razvoj mesta. nice. Danes se v njej nahaja Okrajno 1 Krajinski park Sečoveljske 6 Tunel Valeta teri mu pripisujejo tri tisoč let starosti, daljenih otočij, svetleče lupine, s kateri- so minoriti že začeli z gradnjo cerkve. virih naj bi cerkev nastala iz sinagoge. glasbeni večeri in Tartinijev festival. Iz sodišče. drugi ga datirajo v 2. st. pr.n.št., tretji v mi so nekoč lahko kupili sužnja, školjke Samostan hrani veliko glasbene litera- Izza glavnega oltarja se po kamnitem križnega hodnika je vhod v samostan- soline »Parenzana – Pot zdravja in prijatelj- 1. ali 2. st. n.št., nekateri v poznejši čas, z osupljivimi vzorci, bisere ipd. 13 ture, stara samostanska knjižnica pa stopnišču pride na visoko podstrešje, sko pinakoteko, kjer so na ogled platna stva«, poteka po nekdanji ozkotirni Stolna cerkev sv. Jurija Park je največje obalno mokrišče. Na ko so se tukaj naselili Slovani. Na njem se lahko pohvali s knjigami iz 15. st. V kjer so imeli svoje prostore člani bra- 5 beneških slikarjev. železnici, ki je od 1902 do 1935 na 123 Na vrhu mesta kraljuje stolna cerkev Občinska palača severnem delu parka, Leri, sol prido- je izklesana reliefna podoba človeka samostanu še danes živijo bratje mino- tovščine za srečno zadnjo uro. km dolgi poti povezovala Trst in Poreč sv. Jurija, največja izmed vseh piranskih bivajo po več kot 700 let stari metodi. s prekrižanimi nogami in razširjenimi riti, ki upravljajo samostansko cerkev, Židovski trg je nastal po beneškem vzo- Benečani so konec 13. st. zunaj takra- s kraji v notranjosti istrskega polotoka. cerkva, od koder se razprostira pog- 12 Solinarji sol pobirajo z lesenimi orodji rokami, na glavi pa se kaže nekakšna nudijo duhovno oskrbo in vodijo duhov- ru tamkajšnjega Ghetta. Eden od treh tnega obzidja postavili Mestno hišo v Nekdanja cerkev Pot ponuja številne možnosti za špor- led na tri dežele. Cerkev je dobila ime in skrbijo za petolo, podlago v solnih avreola ali žarki, kar daje slutiti, da gre ne vaje. atrijev je imel nekoč vkopan velik pod- romansko-gotskem slogu, fasada pa tno aktivnost, združuje sprehajalce, po zavetniku mesta sv. Juriju, ki naj bi sv. Katarine Aleksandrijske poljih, ki deluje kot biološki filter in pre- za pogansko znamenje. Da bi izničili Križni hodnik predstavlja eno najbolj zemni vodnjak, v katerega se je z okoliš- je bila polna vzidanih grbov in napisnih tekače in kolesarje. Poteka skozi mesta mesto rešil med nevihto. V sedanji veli- Poleg vhoda v Minoritski samostan je prečuje mešanje soli z morskim blatom, moč tega kamna, so domačini v okoli- akustičnih prizorišč v Sloveniji, kjer že kih streh stekala deževnica. Nanj danes plošč. Konec 19. st. so na Tartinijevem in naselja, enkrat tik ob morju, drugič 1 kosti je bila zgrajena v 14. st., današnjo nekdaj stala cerkvica sv. Katarine Ale- zato je sol čista in bela. Sol in solni cvet Cerkev sv. Blaža z zvonikom, ci zgradili 5 cerkva, ki še danes tvorijo vrsto let potekajo številne vrhunske spominjajo večja osmerokotna plošča trgu zgradili novo Občinsko palačo. med vinogradi in nasadi oljk, speljana podobo pa je dobila po baročni prenovi ksandrijske, najstarejši objekt v dana- sta po celem svetu poznana in cenjena Padna prostorski križ. glasbene prireditve, kot so Piranski iz belega kamna in štiri manjše plošče Oko pritegne vzidana kamnita figu- zaradi svoje visoke kakovosti. Opušče- je skozi kratke urejene tunele, doline in v 17. st. Notranjost cerkve krasijo stol- šnjem kompleksu samostana. Odkrite Je edina slovenska cerkev, posvečena glasbeni večeri in Tartinijev festival. Iz z luknjicami, skozi katere se je v vodnjak ra leva z odprto knjigo kot spomin na ni, južni del parka, Fontanigge, očara griče. Ohranjeni so še vsi predori. Naj- 5 Tartinijev trg ne orgle, dve plastiki sv. Jurija, bogato so bile tri grobnice, ki so pripadale po- sv. Blažu, ki je tudi zavetnik vasi. Baro- križnega hodnika je vhod v samostan- zbirala voda. Vse so delo znanega pi- Serenissimo in staro Mestno hišo. V z edinstvenimi prizori – ptice, obsežni bolj znan je 550 m dolg predor Valeta 8 okrašen viseč lesen strop in stenske sli- membnim piranskim meščanom, ena kizirana cerkev se ponaša z marmornim Hiša Vrešje, Krkavče Do začetka 19. st. se je na mestu da- sko pinakoteko, kjer so na ogled platna ranskega kiparja Janeza Lenassija. prvem nadstropju se nahaja sejna dvo- travniki slanuš in preko 100 opuščenih med Strunjanom in Portorožem. Po avstro-ogrski rivieri ke beneške slikarske šole. izmed njih verjetno bratovščini sv. Ka- oltarjem z lesenim kipom sv. Blaža. Ob Hiša Vrešje je tradicionalna istrska našnjega Tartinijevega trga nahajal beneških slikarjev. rana Domenica Tintoretta, ki jo krasi in porušenih solinskih hiš dajejo Sečo- umetnikovo veliko platno »Marija z ot- tarine. njej stoji 26,5 metrov visok kamnit zvo- hiša, kjer vas bo sprejela Šavrinka v manjši mandrač za ribiške čolne, ki so Zvonik sv. Jurija 12 veljskim solinam svojevrsten pečat. Na ga nato Benečani zasuli s peskom in Cerkev sv. Bernardina rokom in piranskimi mestnimi očeti«. nik, ki so ga Padenci po ljudskem izroči- istrski noši. Etnološka zbirka se nahaja Zvonik je bil dograjen v času beneške območju parka se je oblikoval specifi- tako ustvarili prostorno tržno ploščad, 13 lu zgradili s prodajo blitve. v čudovito obnovljeni kamniti hiši, sezi- 1 4 nadvlade (17. st.) in je pomanjšana Od nekdanjega samostana so ohranje- Mediadom Pyrhani čen življenjski prostor za številne rastli- Muzej torbic Portorož Fontana – Spomenik padlim okoli katere so zgradili vse pomembnej- dani na skali. V hiši se nahajata kuhinja kopija zvonika San Marco v Benetkah. ni markanten zvonik, prezbiterij cerkvi- 6 Benečanka Te zanima, kako je nastal Piran in za- ne in živali. še občinske ustanove. Trg so poimeno- 2 z ognjiščem in s številnimi razstavljeni- V muzeju je na ogled veliko izjemnih ek- pomorščakom Do 47,2 m visokega zvonika vodi 146 ce in podporni zid z oboki. Samostan in kaj ima tako obliko? Kdo je mestu pustil Galerija Božidarja Jakca, vali po slavnem Pirančanu, violinskem Tartinijev trg krasi dih jemajoča bene- mi predmeti iz preteklosti, pod hišo pa sponatov že od 18. st. dalje. Tu je tudi Na osrednji portoroški ploščadi stoji stopnic, v njem pa so štirje zvonovi. Na cerkev izhajata iz 15. st., posvečena pa največji pečat in zakaj je vse dvojezič- virtuozu in skladatelju Giuseppu Tar- ška hiša, najlepši primerek beneško- Padna si lahko ogledate vinsko klet. zbirka slovenskih oblikovalcev, zbirka spomenik – fontana v obliki kompasa, vrhu zvonika kraljuje nadangel Mihael, sta sv. Bernardinu Sienskemu. Samo- no poimenovano? Obišči multimedijski tiniju (1692-1770). Se sprašuješ, zakaj -gotske arhitekture v Piranu, znana kot V prenovljenih prostorih nekdanje itali- torbic vplivnih in znanih dam ter pro- delo piranskega kiparja Janeza Le- ki se obrača po vetru in s tem napove- stan je prenehal delovati v 19. st., av- muzej in kulturno središče Mediadom ima trg elipsasto obliko? Od 1912-1953 Benečanka. Izstopajo lepo oblikovani janske šole se nahaja galerija Božidarja dajna galerija. nassija. Posvečen je padlim borcem duje vreme. Povzpni se do vrha in ob- strijska vojska pa ga je uporabljala kot Pyrhani, kjer boš z najsodobnejšo teh- 9 Cerkev sv. nadangela je električni tramvaj mesto povezoval arhitekturni členi, bogato kamnito ok- Jakca. V njej so stalno razstavljene ris- prekomorskih brigad 2. svetovne vojne. čuduj veličasten razgled na mesto in trdnjavo za obrambo zaliva, kasneje pa nologijo na slikovit in zabaven način s Portorožem in Lucijo in v tistem času rasje in vogalni gotski balkon. Na pro- be in grafike tega velikega slovenskega Mihaela z zvonikom, 2 daljno okolico. je tu imela sedež davčna in carinska spoznal celotno zgodovino in kulturni 7 Krajinski park Strunjan Palace Hotel je trg služil tudi kot končno obračališče. uprava. čelju je vzidana kamnita plošča z napi- slikarja in grafika, ki je del svojega živ- Krkavče 5 som »Lassa pur dir« (Pusti, naj govore). razvoj mesta. Palace Hotel, ki je močno zaznamoval Villa Maria Današnjo podobo trga je zasnoval arhi- Župnijski muzej sv. Jurija 5 Park je zavarovano širše območje na- ljenja preživel tudi v Padni. Cerkev stoji na živi skali. Zgrajena je tekt Boris Podrecca. Nekdanja cerkev Legenda pravi, da naj bi se premožen rave, ki obsega dva naravna rezervata, razvoj turizma v Portorožu, je prvič Villa Maria je bila zgrajena konec 19. st. V pritličju zakristije so predstavljeni 2 bila v 17. st., današnjo podobo pa je beneški trgovec zaljubil v lepo mlado 14 Muzej solinarstva Naravni rezervat Strunjan in Naravni odprl svoja vrata 20. avgusta 1910. Kot kot rezidenca avstro-ogrskega gene- predmeti cerkvene opreme in posodja, sv. Katarine Aleksandrijske Stolna cerkev sv. Jurija 3 dobila v 18. st. V notranjosti cerkve je Pirančanko. Kot dokaz svoje ljubezni ji Muzej zajema solinarsko hišo z muzej- rezervat Strunjan – Stjuža, ter dvo- Kapelučina hiša, Nova vas najboljši hotel na takratni avstro-ogr- rala viteza Wilhelma von Reinländerja. 6 v prostoru pod cerkveno ladjo pa so Poleg vhoda v Minoritski samostan je Na vrhu mesta kraljuje stolna cerkev prelep glavni oltar, kor z orglami ter kip Tartinijev spomenik je ob mandraču dal zgraditi lepo hišo. sko zbirko in solni fond s pripadajočim stranski Pinijev drevored, ki velja za nad Dragonjo ski rivieri je zablestel s 175 sobami, s Številni oficirji avstrijske vojske tu pos- bili odkriti najstarejši ostanki stavbnih nekdaj stala cerkvica sv. Katarine Ale- sv. Jurija, največja izmed vseh piranskih sv. Ane v istrski noši, ki ga vsako leto Ob 200-letnici rojstva umetnika leta Slednja se nista zmenila za govori- dovodnim kanalom za morsko vodo. spomenik oblikovane narave. prostorno jedilnico, imenovano Kristal- tavili svoje počitniške rezidence. Danes struktur iz rimskega obdobja, antike, ksandrijske, najstarejši objekt v dana- cerkva, od koder se razprostira pog- V Novi vasi nad Dragonjo je urejen va- nosijo ob procesijah. Ob cerkvi stoji 1892 so mu Pirančani želeli postaviti ce zavistnih meščanov, zato sta dala Solinarska hiša obsega bivalne prosto- na dvorana, s saloni za branje in z veliko je vila v zasebni lasti. zgodnjega srednjega veka, romanike in šnjem kompleksu samostana. Odkrite led na tri dežele. Cerkev je dobila ime ški muzej Kapelučina hiša, poimenovan zvonik, ki je v času turških vpadov služil spomenik, vendar so se dela zavlekla, postaviti zgovorni napis. re solinarske družine, nekdanje pritlično teraso, ki se je odpirala proti parku in gotike. Predstavljen je tudi leseni mo- so bile tri grobnice, ki so pripadale po- po zavetniku mesta sv. Juriju, ki naj bi 8 po zadnji gospodinji Ančki Kapeloča. V kot obrambni in stražni stolp. tako da so šele leta 1896 postavili na vi- skladišče za shranjevanje soli in obnov- Solinarski hiši morju. Hotel je bil neposredno povezan del, verjetno gotske cerkve sv. Jurija, membnim piranskim meščanom, ena mesto rešil med nevihto. V sedanji veli- ozki, kamniti hiši je na ogled etnološka 6 sok podstavek bronasti kip glasbenega ljeno krušno peč. V prvi solinarski hiši, današnjem centru s termami, v katerih so izvajali terapi- Skladišči soli Magazen izdelan pred temeljito baročno prenovo izmed njih verjetno bratovščini sv. Ka- kosti je bila zgrajena v 14. st., današnjo zbirka predmetov, ki so se uporabljali v mojstra v nadnaravni velikosti. Spome- za obiskovalce, je bilo v pritličju skladi- je s slanico in blatom. Pred hotelom je Grando in Monfort cerkve. tarine. podobo pa je dobila po baročni prenovi vsakdanjem življenju. nik je delo beneškega kiparja Antonia šče soli, v nadstropju pa stanovanjski bilo urejeno tudi morsko kopališče. Leta v 17. st. Notranjost cerkve krasijo stol- Pred skladišči soli stoji monolit z belo dal Zotta. 13 prostor za solinarsko družino. Druga 1983 je bil hotel razglašen za kulturni Župnijska cerkev Device ne orgle, dve plastiki sv. Jurija, bogato čapljo kiparja Vladimirja Makuca. Skla- 14 6 solinarska hiša se še danes uporablja 4 spomenik. Zaprt je bil leta 1990, kot Krstilnica sv. Janeza Cerkev Marije Snežne Marije Rožnovenske, okrašen viseč lesen strop in stenske sli- Cerkev Marije Rožnovenske dišči izhajata iz prve polovice 19. st. kot bivališče solinarjev. eden najbolj prestižnih hotelov v Slove- Krstnika Manjša cerkev iz 15. st. je bila zgrajena Portorož ke beneške slikarske šole. z zvonikom, Nova vas nad niji pa je ponovno zaživel leta 2008 po Stavbi sta enostavno oblikovani, a ma- kot zasebna kapela premožne piranske sivni in impozantni. Zanju so značilne Krstilnica ima obliko osmerokotnika in Župnijska cerkev je bila posvečena leta Dragonjo obsežni prenovi. meščanke. Nad vhodom visi slika Ma- Zvonik sv. Jurija 2,5 m debele stene in okoli 28 m dolgi je najmlajši del cerkvenega kompleksa. 1984. Gre za moderno zgradbo, katere V 16. st. se cerkev navaja kot »S. Ma- rije Snežne s prizorom čudeža avgu- Zvonik je bil dograjen v času beneške nosilni tramovi, nad njimi pa še daljši Krasita jo velika skulptura Križanega iz križ in strešni greben spominjata na ri(n)a(e) della Villa Morta«, kar daje stovskega snega v Rimu, ki opominja na nadvlade (17. st.) in je pomanjšana leseni tramovi iz enega kosa, najdaljši v 14. st. ter rimski sarkofag, ki je bil pre- jambor in ladjo. V cerkvi lahko obču- 7 slutiti, da je bila vas po kugi opustoše- ime cerkve. Iz časa baročne predelave Cerkev sv. Petra kopija zvonika San Marco v Benetkah. Sloveniji. Sem so solinarji po koncu so- delan v krstilni kamen. dujete oltarno skulpturo iz žgane gline, na. V 18. st. je cerkev dobila večjo eno- v 17. st. se je ohranil dragocen cikel olj- Klasicistična cerkev je bila zgrajena Do 47,2 m visokega zvonika vodi 146 10 linarske sezone pripeljali letni pridelek živobarvne vitraže in oljne slike Križe- ladijsko obliko v podobi, kot jo vidimo Dolina reke Dragonje nega slikarstva, opremljen z rezljanimi po načrtih tržaškega arhitekta Pietra stopnic, v njem pa so štirje zvonovi. Na iz lastnih hišnih skladišč v solinah. Da- vega pota. 3 danes. Konec 19. st. so vaščani zgradili Dragonja je presihajoča reka, ki se pri 15 okvirji. Nobila leta 1818 na mestu nekdanje ro- vrhu zvonika kraljuje nadangel Mihael, Thalasso spa Lepa Vida nes Monfort služi kot razstavni prostor, Gledališče Tartini mogočen zvonik in na vrh postavili kip Sečovljah izliva v Jadransko morje. Je manske cerkvice, ki je bila postavljena ki se obrača po vetru in s tem napove- kjer si obiskovalci lahko ogledajo zbir- Gledališče Tartini je lep primer fin-de- Thalasso spa Lepa Vida je edinstven sv. Jožefa. Ustno izročilo pravi, da so edina slovenska reka, ki ne teče sko- še izven obzidja v 13. st. Nad vhodnimi duje vreme. Povzpni se do vrha in ob- ki Pomorskega muzeja »Tradicionalno -sieclovske umetnine v mešanici histo- 7 spa na prostem, kjer sredi solnih polj 9 vaščani zvonik z izkupičkom prodaje zi naselja in je zato neokrnjena in čis- 7 Cerkev Marije Tolažnice vrati je relief, ki prikazuje izročanje klju- čuduj veličasten razgled na mesto in Laguna Stjuža ladjedelništvo« in »Razvoj vodnih špor- Tartinijeva rojstna hiša rizma in secesije iz začetka 20. st. Gle- ponujajo tretmaje z naravnimi izdel- istrskega česna. ta. Na svoji poti razkriva flišne plasti, čev sv. Petru. daljno okolico. Stjuža je edina slovenska morska lagu- tov«, in kot galerija, kjer se vrstijo šte- dališče so meščani uporabljali tudi za Baročna Cerkev Marije Tolažnice stoji ki (solinsko blato, slanica in morska ustvarja zanimive geomorfološke poja- V Tartinijevi rojstni hiši si lahko ogle- na in se klasificira kot slano mokrišče. vilne razstave del sodobne umetnosti. predvajanje nemih kinematografskih na mestu nekdanje srednjeveške cerkve voda), pridobljenimi v Krajinskem par- ve in tolmune. V dolini se nahajajo tudi date njegovo spominsko sobo in dra- Župnijski muzej sv. Jurija Ime izhaja iz italijanskega izraza »chiu- 5 predstav, pozneje pa je vse bolj dobi- sv. Mihaela. Ob oltarju visi bizantinska ku Sečoveljske soline. Etnološka zbirka Tonina mnogi zapuščeni mlini, domačije in za- gocene glasbenikove predmete, kot V pritličju zakristije so predstavljeni sa« – zaprta. Danes je zaliv od morja valo značaj mestne dvorane, v kateri so ikona Marije z otrokom. Cerkev hrani hiša, Sveti Peter selki, ki izkazujejo pristno in značilno is- 7 so posmrtna maska, violina, črtalnik predmeti cerkvene opreme in posodja, ločen z nasipom, tako da jo z njim pove- Cerkev sv. Bernardina prirejali razna srečanja in praznovanja. slike s prizori iz legende o sv. Avgušti- trsko arhitekturo. Dolina je priljubljena in pisma. Zamuditi ne gre tudi ogleda v prostoru pod cerkveno ladjo pa so 4 zuje le kanal. Območje zaradi plitkosti, V Svetem Petru se nahaja etnološka 3 Od nekdanjega samostana so ohranje- nu, bogate lesene intarzije in rezljane Forma viva izletniška točka tako za kolesarje kot Župnijska cerkev Device Dvorane vedut z zanimivimi stenskimi bili odkriti najstarejši ostanki stavbnih obilice hrane in zavetja nudi dom različ- zbirka Tonina hiša, ki nosi ime po doma- ni markanten zvonik, prezbiterij cerkvi- okvirje. Zbirka kamnitih skulptur na prostem pohodnike. poslikavami. 16 14 nim vrstam vodnih ptic. činki in zadnji lastnici Toni Gorela. Sta- Marije Rožnovenske Akvarij Piran Župnijska cerkev in struktur iz rimskega obdobja, antike, je začela nastajati leta 1961 na pobudo ce in podporni zid z oboki. Samostan in ra kamnita istrska hiša je bila v celoti Župnijska cerkev je bila posvečena leta samostan Marijinega zgodnjega srednjega veka, romanike in slovenskih umetnikov Jakoba Savinška cerkev izhajata iz 15. st., posvečena pa Spoznajte raznovrstna bitja, ki domu- 8 prenovljena in od leta 1979 prepoznana 11 1984. Gre za moderno zgradbo, katere 8 Stolna cerkev sv. Jurija gotike. Predstavljen je tudi leseni mo- in Janeza Lenassija. V več kot 50 letih 10 Naravni spomenik Stena sta sv. Bernardinu Sienskemu. Samo- Občinska palača jejo v slovenskem morju. Oglej si velike- prikazanja, Strunjan Strunjanske soline kot dragocen etnološki muzej, ki prika- križ in strešni greben spominjata na Na vrhu mesta kraljuje stolna cerkev del, verjetno gotske cerkve sv. Jurija, neprekinjenega delovanja so kiparji iz stan je prenehal delovati v 19. st., av- Benečani so konec 13. st. zunaj takra- ga morskega pajka, veliko kirnjo, pisane Cerkev in samostan kraljujeta na vrhu zuje način življenja na vasi v preteklo- Naravni spomenik Stena se nahaja v jambor in ladjo. V cerkvi lahko obču- sv. Jurija, največja izmed vseh piranskih 8 izdelan pred temeljito baročno prenovo več kot 30 različnih držav pustili več kot Strunjanske soline so del Naravnega strijska vojska pa ga je uporabljala kot tnega obzidja postavili Mestno hišo v ustnače in druge predstavnike pod- vzpetine nad morjem. Leta 1512 naj bi Mestno obzidje sti. V pritličju se nahaja stara oljarna neposredni bližini reke Dragonje in ve- dujete oltarno skulpturo iz žgane gline, cerkva, od koder se razprostira pog- cerkve. 130 kamnitih kipov, obdanih z nasadom rezervata Strunjan – Stjuža in veljajo trdnjavo za obrambo zaliva, kasneje pa romansko-gotskem slogu, fasada pa vodnega sveta. Kaj veš, morda ti uspe se v noči na veliki šmaren čuvajema vi- Piransko mestno obzidje se omenja že – torkla, v zgornjem delu pa bivalni pro- lja za najvidnejšo naravno znamenitost živobarvne vitraže in oljne slike Križe- led na tri dežele. Cerkev je dobila ime piranskih avtohtonih sort oljk. Iz parka za najmanjše in najsevernejše soline v je tu imela sedež davčna in carinska je bila polna vzidanih grbov in napisnih kakšno ribo tudi pobožati. nogradov prikazala Marija in opozorila v 7. st., ko naj bi ga zgradili okoli sta- stori z osebnimi predmeti Tone Gorela. doline. Mogočni osamelec je razglašen vega pota. po zavetniku mesta sv. Juriju, ki naj bi se razteza prelep razgled na Portoroški Sredozemlju. Nekoč so takoj za Sečo- uprava. plošč. Konec 19. st. so na Tartinijevem na slabo stanje prvotne cerkvene stav- rega mestnega jedra na Punti. Od tam 15 Krstilnica sv. Janeza za geomorfološki in botanični naravni mesto rešil med nevihto. V sedanji veli- zaliv in okolico. veljskimi veljale za druge najpomemb- trgu zgradili novo Občinsko palačo. be iz 13. st. Po tem dogodku so jo obno- se je mesto začelo širiti proti mandraču spomenik. kosti je bila zgrajena v 14. st., današnjo Krstnika nejše piranske soline. Plitvino Strunjan- Oko pritegne vzidana kamnita figu- vili in preimenovali v cerkev Marijinega in sproti vključevalo nove četrti, ki so podobo pa je dobila po baročni prenovi Krstilnica ima obliko osmerokotnika in skega zaliva je človek preoblikoval v ra leva z odprto knjigo kot spomin na prikazanja. Zaradi zgodbe o prikazova- nastajale izven obzidja. Zaradi širitve 5 v 17. st. Notranjost cerkve krasijo stol- je najmlajši del cerkvenega kompleksa. Muzej torbic Portorož soline z izgradnjo nasipov, kanalov in 12 Slapovi Škrline Serenissimo in staro Mestno hišo. V nju pa je to postala najpomembnejša mesta in za obrambo pred napadi zu- plitvih bazenov in tako ustvaril tudi ne orgle, dve plastiki sv. Jurija, bogato Krasita jo velika skulptura Križanega iz V muzeju je na ogled veliko izjemnih ek- prvem nadstropju se nahaja sejna dvo- istrska božja pot. Danes praznik Mari- nanjih sovražnikov so zgradili še drugi pomembno vrsto ekosistema: slano Prek vodoravnih plasti peščenjaka se okrašen viseč lesen strop in stenske sli- 14. st. ter rimski sarkofag, ki je bil pre- sponatov že od 18. st. dalje. Tu je tudi rana Domenica Tintoretta, ki jo krasi jinega vnebovzetja obeležujejo s proce- in tretji del obzidja z obrambnimi stolpi. mokrišče. voda preliva v slapovih in eni najsliko- ke beneške slikarske šole. delan v krstilni kamen. zbirka slovenskih oblikovalcev, zbirka umetnikovo veliko platno »Marija z ot- sijo bark iz Pirana do Strunjana. Samo- Izjemno zgodovinsko vrednost ima nje- vitejših so prav ob sotočju Dragonje in www.portoroz.si rokom in piranskimi mestnimi očeti«. stan so leta 1907 za lastne potrebe in gov najobsežnejši ohranjeni ostanek na torbic vplivnih in znanih dam ter pro- Rokave na Škrlinah. oskrbo romarjev zgradili frančiškani, ki pobočju Mogorona, ki mestu daje zna- dajna galerija. so ga upravljali do 2014. čilno veduto. RT Piranski MADONA Prešernovo nabrežje

16

Resslova Miljska vrata kulturni zakladi 17 PUSTERLA

Prečna

Resslova 10 Pusterla 18 a Vilharjeva Turšičev v G je trg alil e G reg M or ašer a čič o v eva ul 9A ica B u di Garib či ald no ijeva PUNTA B va G o ra Vegova n j i sk fa a c i Prešernovo nabrežje Kriva je v a a v o s u ll a Ribiška G V 13 14 8 Cerkev sv. Jurija od op G a Trubarjeva iv v če r e v e j a g i 11 o t Židovski rč n i a č v e i 19 trg v 20 T 14 15 9 V rub a arje ul va ica 9C Ulica IX. korpusa

Verdijeva Verdijeva Kosovelova Mazzinijeva Adamičev Trg 1. maja Savudrijska a

Levstikova Kogojeva Bolniška V 7 Zelenjavni 10 Ul Obzidna trg 9 . IX. 11 korpu Partizanska 6 sa 5 12 Istrska 9B 8 13 Vidalijeva Kumarjeva 6 6 2 3 3 Tomažičeva 7 10 2 4 Zgodovinska pot Kulturna pot 7 11 5 Tartinijev S Bolniška 12 Prešernovo nabrežje tj Minoritski e trg n k samostan o a v k Vidalijeva a s Trinkova sv. Frančiška an 4 u z 5 1 Ulica svobode 2-3 h 1-2 h l ti ic r in Križni hodnik a Pa 9D 1 Tartinijev trg 1 Muzej podvodnih dejavnosti 22 Teslova Vrtna

2 Tartinijev spomenik 2 Galerija Hermana Pečariča P r i s t a n 21 i 3 Tartinijeva rojstna hiša 3 Pomorski muzej Sergej š k Mašera a je 4 ž Sodna palača e 16 r 4 Čarobni svet školjk b a 4 8 5 Občinska palača n o Ž v up 5 Tartinijev trg e a č n i či 6 Benečanka 15 r če Engelsova d v i a 6 u Mestno obzidje Tartinijev spomenik K l ic 7 Cerkev sv. Petra 3 a KOPER Vojkova 7 Tartinijeva rojstna hiša MANDRAČ 8 Mestno obzidje

8 Občinska palača Rozmanova 9 9 Mestna vrata CAPODISTRIA 9F 9 Mestna galerija Piran PIRAN 10 Cerkev sv. Frančiška 10 Benečanka Cankarjevo nabrežjeVojkova Ulic 11 a IX Minoritski samostan . ko rpu sv. Frančiška in Križni hodnik 11 Ulica IX. Korpusa Leninova sa 2 sa pu ARZE 12 Nekdanja cerkev sv. Katarine 12 Mediadom Pyrhani Mestno obzidje or . k RAŠTEL IX Aleksandrijske a lic 13 Stolna cerkev sv. Jurija va U vče 13 ido Mediadom Pyrhani Zvonik sv. Jurija B 9G Župnijski muzej sv. Jurija 14 Stolna cerkev sv. Jurija Zvonik sv. Jurija 14 Krstilnica sv. Janeza Krstnika Župnijski muzej sv. Jurija Goriška 15 Gledališče Tartini 15 Krstilnica sv. Janeza Krstnika 16 Akvarij Piran Luka Piran Rozmanova ulica

16 Rt Madona Oljčna pot Ulica svobode Ulica 17 Svetilnik 9E Gortanova 18 Cerkev Marije zdravja Trg Marušičeva 19 Trg 1. maja bratstva Gortanova IZOLA 20 Cerkev sv. Štefana in Marxova Židovski trg 1 1 ISOLA 21 Ribja tržnica in Gradnikov trg sramotilni steber Marxova 22 Kamnita stebra za zastave Legenda: je a A ž ic lm re l a Naravna znamenitost b a u V c a iv a i v oda a n l e Alm Vivoda o u č v a i Turistične informacije e v š rj Grudnova e m a ič o M Turistične informacije Piran k č T a Sakralna pot n an t Avtobusna postaja a p te C Žu o Tartinijev trg 2, 6330 Piran tt i A eva je škerč v B Taxi T: 05 673 44 40 a Piran Krajinski Parkirišče [email protected] Vodnikov P Fiesa park re 1 h 30 min (Piran) S trg ž Strunjan ih o Razgledna točka Tomšičeva v C Turistične informacije Portorož a SLOVENIJA 1 Cerkev sv. Roka Portorož Cerkev Obala 16, 6320 Portorož Bernardin PIRAN D 2 Cerkev sv. Petra Pošta T: 05 674 22 20 PIRANO [email protected] Padna Zdravstveni dom Krajinski 3 Cerkev sv. Frančiška Oljčna pot park Nova vas Lekarna Grudnova Sečoveljske nad Dragonjo STRUNJAN 4 Minoritski samostan soline Izdajatelj: Občina Piran Krkavče STRUGNANO Banka Dantejeva ulica sv. Frančiška in Križni hodnik Oblikovanje: AV studio d.o.o., Ilustracije: Umer d.o.o. Sveti Peter nje e Drago Tisk: Eurograf d.o.o., Naklada: 1.000 izvodov rek a Bankomat lin 5 o Nekdanja cerkev Publikacija je bila izdana s finančno pomočjo programa Jadranskega HRVAŠKA D sv. Katarine Aleksandrijske Javne sanitarije čezmejnega sodelovanja IPA. Vsebina publikacije je izključno odgovornost Občine Piran in v nobenem primeru ne predstavlja stališč organov programa Jadranskega čezmejnega sodelovanja IPA. 6 Cerkev Marije Snežne Svetilnik

FORNAČE 7 Cerkev Marije Tolažnice ← Bernardin 8 Stolna cerkev sv. Jurija B C Zvonik sv. Jurija Župnijski muzej sv. Jurija Po avStro-ogrski rivieri Solna pot eva ij PORTOROŽ ott 9 tte Krstilnica sv. Janeza Krstnika Ma 10 Cerkev Marije Zdravja 13 1 h ← Piran 11 Cerkev sv. Štefana in 14 Židovski trg 12 1 Muzej torbic Portorož

D

a

n BELVEDERE t 3 12 Cerkev sv. Bernardina e 2 Palace Hotel

j

e

v Oljčna pot

a

2 13 11 u 3 Župnijska cerkev Device l Župnijska cerkev Device

i

c Marije Rožnovenske, Portorož a Marije Rožnovenske 7 5 Krajinski park 4 14 Župnijska cerkev in samostan 4 Fontana – Spomenik Rt Bernardin 9 Strunjan 6 Marijinega prikazanja, 7 padlim pomorščakom Obala 55 Strunjan STRUNJAN PIRAN 8 10 5 Villa Maria 1 15 6 Skladišči soli Magazen Po avstro-ogrski 1 11 14 Grando in Monfort 7 Piran Strunjan Cerkev sv. Bernardina LUCIJA rivieri Sečovlje → 12 6 LUCIA 13

Portorož Bernardin D Boškarinova pot Boškarinova pot PORTOROŽ 5 Solna pot + ŠMARJE LUCIJA 4 h 1 Cerkev sv. Blaža z zvonikom, 5-6 h 2-3 h Padna 1 PADNA ŠMARJE 2 Galerija Božidarja Jakca, 1 Krajinski park 2 Padna Sečoveljske soline 4 Forma viva 3 Kapelučina hiša, KORTE 2 Muzej solinarstva SEČA Nova vas nad Dragonjo 3 Thalasso spa Lepa Vida 4 Cerkev Marije Rožnovenske 4 Forma viva z zvonikom, Nova vas nad Dragonjo 4 3 5 Muzej torbic Portorož KOŠTABONA 5 Etnološka zbirka Tonina 3 NOVA VAS hiša, Sveti Peter NAD DRAGONJO 6 Tunel Valeta PUČE 12 1 6 Cerkev sv. Petra, Sveti Peter 7 Krajinski park Strunjan Lera 7 Krkavški kamen, Krkavče 8 Solinarski hiši SV. PETER 7 8 Hiša Vrešje, Krkavče 9 Laguna Stjuža PARECAG 6 5 9 9 Cerkev sv. nadangela 10 Strunjanske soline 8 KRKAVČE 10 Krajinski park Mihaela z zvonikom, Sečoveljske soline 11 Župnijska cerkev in samostan Krkavče PADNA Marijinega prikazanja 10 Dolina reke Dragonje Dolina Dragonje 12 Strunjanski križ 2 11 Naravni spomenik Stena DRAGONJA 2 11 13 Strunjanski klif 1 12 Slapovi Škrline 14 HR Mesečev zaliv ali Fontanigge SEČOVLJE Zaliv sv. Križa KAŠTEL 3 15 Fiesa KORTE

SLO

HR NOVA VAS 5 NAD DRAGONJO KOŠTABONA 4 SEČOVLJE PUČE SLO SICCIOLE SV. PETER 9 7 6 KRKAVČE DRAGONJA 8 10 12 11 HR KAŠTEL