Trilogija Provincija Kniga

TOME AXIEVSKI & STANKO PAVLESKI STANKO PAVLESKI & TOME ADZIEVSKI ©Museum of Contemporary Art - Skopje Katalogot e realiziran so finansiska pomo{ na Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija TOME AXIEVSKI & STANKO PAVLESKI Kino Napredok 3 Trilogija - Provincija STANKO PAVLESKI & TOME ADZIEVSKI Napredok Cinema 3 Trilogy - Province Muzej na sovremenata umetnost – Skopje Museum of Contemporary Art – Skopje, Republic of Macedonia Izlo`ben prostor: Multikulturen centar – Mala Stanica, Skopje Exhibition Hall: Multimedia Centre – Mala Stanica, Skopje 28.02 – 13.03 2006 Proektot e posveten na onie intelektualci koi ne sakaat da go napu{tat svojot roden grad. Sodrìna / Contents Sowa Abaxieva, Anti-predgovor; Izmisleno intervju so Tome Axievski i Stanko Pavleski ...10 Sonja Abadzieva, Anti-Preface; Fictitious Interview with Tome Adzievski and Stanko Pavleski ...25 Marika Bo~varova Plavevska, Prilog: Druga mo`na likovna kritika (za nastapot vo Debar) ...38 Marika Bocvarova Plavevska, Supplement: Another Possible Art Critique (the exhibition in Debar) ...38 Lazo Plavevski, Zamorenite (vo) friìderi ...42 Lazo Plavevski, The Tired (in) Refrigerators ...42 Liljana Nedelkovska, Za kritikata na kritikata na Stanko Pavleski ...46 Liljana Nedelkovska, Critique on the Critique of Stanko Pavleski ...46 Biografija / Bibliografija za Tome Axievski ...48 Biography / Bibliography for Tome Adzievski ...48 Biografija / Bibliografija za Stanko Pavleski ...52 Biography / Bibliography for Stanko Pavleski ...52 Proektot Kino Napredok 3 Trilogija – Provincija vo Veles ...58 The Project Napredok Cinema 3 Trilogy – Province in Veles ...58 Proektot Kino Napredok 3 Trilogija – Provincija vo Debar ...78 The Project Napredok Cinema 3 Trilogy – Province in Debar ...78 Proektot Kino Napredok 3 Trilogija – Provincija vo Gevgelija ...110 The Project Napredok Cinema 3 Trilogy – Province in Gevgelija ...110 Dokumenti / Documents ...134 Dizajn na plakatot: Stanko Pavleski 8 Tome Axievski Arhitektura na agresijata 2002 (detaq od deloto Azil, Azil) Tome Adzievski Architecture of Aggression 2002 Stanko Pavleski, Nenapi{ana kniga do posreduva~ot, 2002 Stanko Pavleski, Unwritten Book to the Mediator, 2002 9 “Umetnosta e modus na veruvawe, vernost i otvorena ekspresivnost; kritikata (vklu~uvaj}i ja i teorijata) e modus na somne` i ironija; istorijata e modus na opservacija i studeno prosuduvawe“ Ri~ard [if TOME AXIEVSKI & STANKO PAVLESKI Sowa Abaxieva 10 ANTI – PREDGOVOR PREDIGRA ILI KUSA ISTORIJA NA OVA PISANIE Esenta 2005 g. makedonskite skulptori Tome Axievski i Stanko Pavleski me zamolija da napi{am tekst za nivnatiot proekt: Kino Napredok 3 – Trilogija provincija (rekonstrukcija na nivnite prethodni izlo`bi vo Spomen ku}ata na Vasil Glavinov vo Veles, Domot na kulturata vo Debar i vo Galerijata foaje na Narodniot teatar vo Gevgelija), koj se dogovorivme da bide prezentiran vo Muzejot na sovremenata umetnost vo 2006. Potoa so Stanko i Tome imavme nekolku podolgi razgovori vo nekolku kafeani. Im predloìv namesto tekst za katalog da napravime intervju: da gi otvorime “hrabro i smelo“* kartite za site relevantni pra{awa. Ima{e i za i protiv, no dobiv vpe~atok, deka ovaa ideja ne im e ba{ pri srce. Ne zavzedovme kone~en stav. Vo me|uvreme, poradi samiot karakter na delata i na samata izlo`ba, zaklu~ivme, deka poadekvaten prostor za izlo`bata e Multimedijalniot centar – Mala Stanica. Razgovaravme so direktorot Zlatko Teodosievski i go utvrdivme 28 fevruari 2006. kako definitiven termin. Tolku tesen termin, im predloìv, ne e dovolen za izrabotka na intervju, pa zatoa }e se obidam da napravam tolkuva~ki, kunst-histori~arski predgovor “kako {to pi{uvaat likovnite kriti~ari?“* (1). Vo me|uvreme, od Veles dobiv pratka od slikarot Spase Perovski za negovata izlo`ba vo Narodniot muzej vo Veles so Proekt Predgovor na Stanko Pavleski. Toga{ decidno se opredeliv za edna druga , “pokreativna“ forma na pretstavu- vawe na moite sogledbi (sledi pooop{irno obrazloènie vo natamo{niot tekst). ZA MOJATA METODOLOGIJA Proekt Predgovorot go pro~itav po edna nedela. Toga{ odlu~iv deka sakam da me “kazni“* Stanko, bidej}i, kako {to veli toj vo Proekt Predgovorot: “likovnata kritika (generalno) i onaka e ne objektivna (duri i koga e vo va{a polza), povodliva e na perifernosti i ne slobodna za da moè da go razgrani~i li~noto (...prijatelstva; dru`bi; “interesi“; razgaleni ega od povladuvawe do poltronstvo; zavodlivo lice- merie do ligavost; bliski sredbi od drug vid – pijanki – jadenki – hipokrizija i nevkus do povra}awe; perverzija i prazni muabeti za nebare mitskiot brak od qubov so umetnicite...) od profesionalnoto i nemu imanentnoto: hrabrost; krv i solzi; {iroko otvoreni o~i...nekompromisen priod vo tolkuvaweto; qubopitnost za otkrivawe i pottiknuvawe na novi avtorski pojavi; ne ignorirawe na “problemati~ni“, “lizgavi“ ili “riskantni“... avtorski istraùvawa...i spravuvawe so suetata...“*(2).** Vo slu~ajov ne mi e celta “ da napi{am ona {to avtorite “ò~ekuvaat` od likovnite kriti~ari“*, nitu “da ja menuvam sopstvenata uloga za `nivnata`(ne zatoa {to mi e tesna mojata koà)“*, tuku za da go prifatam sovetot na umetnikot i da se obidam da go negu- vam “avtorot vo sebe“* za da se po~uvstuvam “mo}na vo sopstveniot medium“*. A avtorot vo mene mi veli, deka vo site tri proekti na Axievski i Pavleski, od Kino Napredok 3 - Trilogija provincija vo Veles (28.05 2004), Debar (3. 12 2004) do Gevgelija (27.05 2005) eksplicitno i evidentno se (samo) objasneti nivnite idei i sta- vovi: vizuelno, a osobeno tekstualno (vo prezentiraniot likoven materijal i vo bo- gatata foto-dokumentiranost na katalozite), dovolno jasno ~itlivi za sekoj kon- sument, bez razlika dali e kompetenten za dadenata problematika ili ne. Elem, bi bila Trilogija - Provincija ~ista redundancija ili tavtologija, vaka dobro spakuvanata produkcija, da se podloì na voobi~aeno tolkuvawe ili preraskaùvawe, odnosno da se reducira na interpreta- torsko samozadovoluvawe. U{te pogolema ote`nuva~ka komponenta e faktot {to od trite izlo`bi de visu sum se soo~ila samo so edna ({to e moja profesionalna aprior- 11 na gre{ka vo prifa}aweto da pi{uvam za ovie likovni nastani). Posledniov fakt me stava na razumna distanca od o~ekuvaniot istorisko- kriti~ki pothod. Pra{aweto za relacijata umetnik – tolkuva~ e daleku od ambivalencijata na ve~nata dilema me|u jajceto i koko{kata. Toa e jasno pozicionirana hierarhija, so tvorecot kako prva sine qua non pojavnost i tolkuva~ot kako aposteriorna i neobvrzna pojavnost. Kaj prviot e vo funkcija vistinskiot jazik, kaj vtoriot meta jazikot ili jazikot za jazikot. Postmodernata ja izmeni ovaa kodifikacija i sega koga sme vo vreme na “sè e mo`no“ i umetnicite i kriti~arite / teoreti~arite dejstvuvaat vo poleto na sè dozvolenoto. Vakvata konstelacija mi posluì kako alibi mojot pristap kon Trilogija provincija da go smestam vo edna hibridna forma najblisku do meta intervju. Ova izmisleno, simulakrum-intervju, so fiktivnost i oddale~enost od to~nata vistina, go koris- tam kako zamena za “kriti~arskata glagolivost“* vo koncipiraweto na voobi~aenite anahroni~ni i zdodevni predgovori, vo koi logorejata znae da istkae pove}e od potreb- noto ili drugi raboti koi ne se imanentni na avtorovoto delo: “zaboravawe vo roman- ti~ni spekulacii“, davewe na “umetnosta vo mnogu zborovi“*. I da naglasam, deka na ovoj na~in, porelaksirano moàm da se odnesuvam: na neseriozno frlenata rakavica, na predizvikot so “ironija“* (3), da odgovoram cini~no ili sarkasti~no. îtatelot }e zabeleì, deka vo odnos na moite sogovornici jas sum pozborlesta, {to se dolì na mojata ideja formata razgovor da ja spojam so formata pi{uvawe tekstovi, od koja izgleda ne moàm da se oslobodam. Prepora~livo e ova fantomsko intervju da se sfati kako neobvrzna igra na pra{awa i odgovori vo koe NE sakam da bidam samo seriozna, tuku i dovolno otvorena i provokativna. Vpro~em, vo koja mera moè da se pogodat vistinskite zamisli i èlbi na umetnicite? Razgovorot se bazira na fragmenti / citati i fusnosti, smetaj}i deka samata priro- da na fragmentarnosta e “nesovr{enosta“ kako aktiven i stimulira~ki poim. Imanentni í se razli~no dimenzionirani ijatusi, pauzi i premini - otvori niz koi slo- bodno komunicira mislata (4). Fragmentarnosta i citiraweto se omileni prosedea na postmodernistite, ve}e pove}e od dve decenii. Osven toa, moèbi i sum zamorena i iscr- pena, pa pretpo~itam da manipuliram so ready-made tekstovi, so ve}e poobmisleni i podobro formulirani konstatacii, otkolku {to jas bi moèla da gi sro~am. Dijalogot go naso~uvam kon (za mene) referentnite to~ki na proektot Kino Napredok 3 – Trilogija provincija: • upotrebata na aproprijacijata kako kultno mesto na postmodernisti~kata prakti- ka: dopirite so (neo)dadaizmot, Marsel Di{an, Fluksus, (neo)konceptualata; • intrigata vo binomot centar-provincija; • postapkite vo sistemot na inverziite; • fenomenot na globalizacijata / identitetot i nejzinoto is~ituvawe na po~vata na Makedonija; • tenzijata me|u tvorecot i “posreduva~ot“*. Stanko Pavleski vo svoite tekstovi / dela postavuva direktni pra{awa i ima dilemi prete`no od lokalen karakter, a Tome Axievski go zasega linijata “The West and the Rest“ ili Istok-Zapad (transkulturalizmot i identitetot). So prviot moèbi }e ima posubjektiven razgovor, a so vtoriot poamortiziran. No, da premineme na najavenoto “intervju“. TOME AXIEVSKI & STANKO PAVLESKI IZMISLENO INTERVJU SO TOME AXIEVSKI I STANKO PAVLESKI VO KOE SE RAZGOVARA (5). ZA 12 NIVNIOT ZAEDNI^KI PROEKT: KINO NAPREDOK 3 - TRILOGIJA PROVINCIJA RAZGOVARALA: SOWA ABAXIEVA Sowa: Vo docnite 50-tite i po~etokot na 60-tite godini na 20. vek se slu~uva prerod- ba na Di{anoviot dadaizam i na del od ruskiot konstruktivizam (Tatlin, Rod~enko), vo koja se zanemaruvaat fenomenolo{kite kategorii (forma, boja, materijal...) za da se usredoto~at na poimite vreme, prostor, svetlina, ideja, tekst... Mar{al MekLuan na krajot na sedumdesettite izvika :“Anything is art”. @elbata za ne{to drugo, za osloboduvawe na sè i na site (rasi, polovi, klasi, veruvawa...), na potisnatite disciplini (fotografija, strip, grafiti...) - go soz- dadade postmodernizmot.

Load more