TOME AXIEVSKI & STANKO PAVLESKI STANKO PAVLESKI & TOME ADZIEVSKI ©Museum of Contemporary Art - Skopje Katalogot e realiziran so finansiska pomo{ na Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija TOME AXIEVSKI & STANKO PAVLESKI Kino Napredok 3 Trilogija - Provincija STANKO PAVLESKI & TOME ADZIEVSKI Napredok Cinema 3 Trilogy - Province Muzej na sovremenata umetnost – Skopje Museum of Contemporary Art – Skopje, Republic of Macedonia Izlo`ben prostor: Multikulturen centar – Mala Stanica, Skopje Exhibition Hall: Multimedia Centre – Mala Stanica, Skopje 28.02 – 13.03 2006 Proektot e posveten na onie intelektualci koi ne sakaat da go napu{tat svojot roden grad. Sodr`ina / Contents Sowa Abaxieva, Anti-predgovor; Izmisleno intervju so Tome Axievski i Stanko Pavleski ...10 Sonja Abadzieva, Anti-Preface; Fictitious Interview with Tome Adzievski and Stanko Pavleski ...25 Marika Bo~varova Plavevska, Prilog: Druga mo`na likovna kritika (za nastapot vo Debar) ...38 Marika Bocvarova Plavevska, Supplement: Another Possible Art Critique (the exhibition in Debar) ...38 Lazo Plavevski, Zamorenite (vo) fri`ideri ...42 Lazo Plavevski, The Tired (in) Refrigerators ...42 Liljana Nedelkovska, Za kritikata na kritikata na Stanko Pavleski ...46 Liljana Nedelkovska, Critique on the Critique of Stanko Pavleski ...46 Biografija / Bibliografija za Tome Axievski ...48 Biography / Bibliography for Tome Adzievski ...48 Biografija / Bibliografija za Stanko Pavleski ...52 Biography / Bibliography for Stanko Pavleski ...52 Proektot Kino Napredok 3 Trilogija – Provincija vo Veles ...58 The Project Napredok Cinema 3 Trilogy – Province in Veles ...58 Proektot Kino Napredok 3 Trilogija – Provincija vo Debar ...78 The Project Napredok Cinema 3 Trilogy – Province in Debar ...78 Proektot Kino Napredok 3 Trilogija – Provincija vo Gevgelija ...110 The Project Napredok Cinema 3 Trilogy – Province in Gevgelija ...110 Dokumenti / Documents ...134 Dizajn na plakatot: Stanko Pavleski 8 Tome Axievski Arhitektura na agresijata 2002 (detaq od deloto Azil, Azil) Tome Adzievski Architecture of Aggression 2002 Stanko Pavleski, Nenapi{ana kniga do posreduva~ot, 2002 Stanko Pavleski, Unwritten Book to the Mediator, 2002 9 “Umetnosta e modus na veruvawe, vernost i otvorena ekspresivnost; kritikata (vklu~uvaj}i ja i teorijata) e modus na somne` i ironija; istorijata e modus na opservacija i studeno prosuduvawe“ Ri~ard [if TOME AXIEVSKI & STANKO PAVLESKI Sowa Abaxieva 10 ANTI – PREDGOVOR PREDIGRA ILI KUSA ISTORIJA NA OVA PISANIE Esenta 2005 g. makedonskite skulptori Tome Axievski i Stanko Pavleski me zamolija da napi{am tekst za nivnatiot proekt: Kino Napredok 3 – Trilogija provinci- ja (rekonstrukcija na nivnite prethodni izlo`bi vo Spomen ku}ata na Vasil Glavinov vo Veles, Domot na kulturata vo Debar i vo Galerijata foaje na Narodniot teatar vo Gevgelija), koj se dogovorivme da bide prezentiran vo Muzejot na sovremenata umetnost vo 2006. Potoa so Stanko i Tome imavme nekolku podolgi razgovori vo nekolku kafeani. Im predlo`iv namesto tekst za katalog da napravime intervju: da gi otvorime “hrabro i smelo“* kartite za site relevantni pra{awa. Ima{e i za i protiv, no dobiv vpe~atok, deka ovaa ideja ne im e ba{ pri srce. Ne zavzedovme kone~en stav. Vo me|uvreme, poradi samiot karakter na delata i na samata izlo`ba, zaklu~ivme, deka poadekvaten prostor za izlo`bata e Multimedijalniot centar – Mala Stanica. Razgovaravme so direktorot Zlatko Teodosievski i go utvrdivme 28 fevruari 2006. kako definitiven termin. Tolku tesen termin, im predlo`iv, ne e dovolen za izrabotka na intervju, pa zatoa }e se obidam da napravam tolkuva~ki, kunst-histori~arski predgovor “kako {to pi{uvaat likovnite kriti~ari?“* (1). Vo me|uvreme, od Veles dobiv pratka od slikarot Spase Perovski za negovata izlo`ba vo Narodniot muzej vo Veles so Proekt Predgovor na Stanko Pavleski. Toga{ decidno se opredeliv za edna druga , “pokreativna“ forma na pretstavu- vawe na moite sogledbi (sledi pooop{irno obrazlo`enie vo natamo{niot tekst). ZA MOJATA METODOLOGIJA Proekt Predgovorot go pro~itav po edna nedela. Toga{ odlu~iv deka sakam da me “kazni“* Stanko, bidej}i, kako {to veli toj vo Proekt Predgovorot: “likovnata kritika (generalno) i onaka e ne objektivna (duri i koga e vo va{a polza), povodliva e na perifernosti i ne slobodna za da mo`e da go razgrani~i li~noto (...prijatelstva; dru`bi; “interesi“; razgaleni ega od povladuvawe do poltronstvo; zavodlivo lice- merie do ligavost; bliski sredbi od drug vid – pijanki – jadenki – hipokrizija i nevkus do povra}awe; perverzija i prazni muabeti za nebare mitskiot brak od qubov so umet- nicite...) od profesionalnoto i nemu imanentnoto: hrabrost; krv i solzi; {iroko otvoreni o~i...nekompromisen priod vo tolkuvaweto; qubopitnost za otkrivawe i pottiknuvawe na novi avtorski pojavi; ne ignorirawe na “problemati~ni“, “lizgavi“ ili “riskantni“... avtorski istra`uvawa...i spravuvawe so suetata...“*(2).** Vo slu~ajov ne mi e celta “ da napi{am ona {to avtorite “`o~ekuvaat` od likovnite kriti~ari“*, nitu “da ja menuvam sopstvenata uloga za `nivnata`(ne zatoa {to mi e tesna mojata ko`a)“*, tuku za da go prifatam sovetot na umetnikot i da se obidam da go negu- vam “avtorot vo sebe“* za da se po~uvstuvam “mo}na vo sopstveniot medium“*. A avtorot vo mene mi veli, deka vo site tri proekti na Axievski i Pavleski, od Kino Napredok 3 - Trilogija provincija vo Veles (28.05 2004), Debar (3. 12 2004) do Gevgelija (27.05 2005) eksplicitno i evidentno se (samo) objasneti nivnite idei i sta- vovi: vizuelno, a osobeno tekstualno (vo prezentiraniot likoven materijal i vo bo- gatata foto-dokumentiranost na katalozite), dovolno jasno ~itlivi za sekoj kon- sument, bez razlika dali e kompetenten za dadenata problematika ili ne. Elem, bi bila Trilogija - Provincija ~ista redundancija ili tavtologija, vaka dobro spakuvanata produkcija, da se podlo`i na voobi~aeno tolkuvawe ili preraska`uvawe, odnosno da se reducira na interpreta- torsko samozadovoluvawe. U{te pogolema ote`nuva~ka komponenta e faktot {to od trite izlo`bi de visu sum se soo~ila samo so edna ({to e moja profesionalna aprior- 11 na gre{ka vo prifa}aweto da pi{uvam za ovie likovni nastani). Posledniov fakt me stava na razumna distanca od o~ekuvaniot istorisko- kriti~ki pothod. Pra{aweto za relacijata umetnik – tolkuva~ e daleku od ambivalencijata na ve~nata dilema me|u jajceto i koko{kata. Toa e jasno pozicionirana hierarhija, so tvorecot kako prva sine qua non pojavnost i tolkuva~ot kako aposteriorna i neobvrzna pojavnost. Kaj prviot e vo funkcija vistinskiot jazik, kaj vtoriot meta jazikot ili jazikot za jazikot. Postmodernata ja izmeni ovaa kodifikacija i sega koga sme vo vreme na “sè e mo`no“ i umetnicite i kriti~arite / teoreti~arite dejstvuvaat vo poleto na sè dozvolenoto. Vakvata konstelacija mi poslu`i kako alibi mojot pristap kon Trilogija provincija da go smestam vo edna hibridna forma najblisku do meta intervju. Ova izmis- leno, simulakrum-intervju, so fiktivnost i oddale~enost od to~nata vistina, go koris- tam kako zamena za “kriti~arskata glagolivost“* vo koncipiraweto na voobi~aenite anahroni~ni i zdodevni predgovori, vo koi logorejata znae da istkae pove}e od potreb- noto ili drugi raboti koi ne se imanentni na avtorovoto delo: “zaboravawe vo roman- ti~ni spekulacii“, davewe na “umetnosta vo mnogu zborovi“*. I da naglasam, deka na ovoj na~in, porelaksirano mo`am da se odnesuvam: na neseriozno frlenata rakavica, na predizvikot so “ironija“* (3), da odgovoram cini~no ili sarkasti~no. ^itatelot }e zabele`i, deka vo odnos na moite sogovornici jas sum pozborlesta, {to se dol`i na moja- ta ideja formata razgovor da ja spojam so formata pi{uvawe tekstovi, od koja izgleda ne mo`am da se oslobodam. Prepora~livo e ova fantomsko intervju da se sfati kako neob- vrzna igra na pra{awa i odgovori vo koe NE sakam da bidam samo seriozna, tuku i dovol- no otvorena i provokativna. Vpro~em, vo koja mera mo`e da se pogodat vistinskite zamisli i `elbi na umetnicite? Razgovorot se bazira na fragmenti / citati i fusnosti, smetaj}i deka samata priro- da na fragmentarnosta e “nesovr{enosta“ kako aktiven i stimulira~ki poim. Imanentni í se razli~no dimenzionirani ijatusi, pauzi i premini - otvori niz koi slo- bodno komunicira mislata (4). Fragmentarnosta i citiraweto se omileni prosedea na postmodernistite, ve}e pove}e od dve decenii. Osven toa, mo`ebi i sum zamorena i iscr- pena, pa pretpo~itam da manipuliram so ready-made tekstovi, so ve}e poobmisleni i podobro formulirani konstatacii, otkolku {to jas bi mo`ela da gi sro~am. Dijalogot go naso~uvam kon (za mene) referentnite to~ki na proektot Kino Napredok 3 – Trilogija provincija: • upotrebata na aproprijacijata kako kultno mesto na postmodernisti~kata prakti- ka: dopirite so (neo)dadaizmot, Marsel Di{an, Fluksus, (neo)konceptualata; • intrigata vo binomot centar-provincija; • postapkite vo sistemot na inverziite; • fenomenot na globalizacijata / identitetot i nejzinoto is~ituvawe na po~vata na Makedonija; • tenzijata me|u tvorecot i “posreduva~ot“*. Stanko Pavleski vo svoite tekstovi / dela postavuva direktni pra{awa i ima dilemi prete`no od lokalen karakter, a Tome Axievski go zasega linijata “The West and the Rest“ ili Istok-Zapad (transkulturalizmot i identitetot). So prviot mo`ebi }e ima posubjektiven razgovor, a so vtoriot poamortiziran. No, da premineme na najavenoto “intervju“. TOME AXIEVSKI & STANKO PAVLESKI IZMISLENO INTERVJU SO TOME AXIEVSKI I STANKO PAVLESKI VO KOE SE RAZGOVARA (5). ZA 12 NIVNIOT ZAEDNI^KI PROEKT: KINO NAPREDOK 3 - TRILOGIJA PROVINCIJA RAZGOVARALA: SOWA ABAXIEVA Sowa: Vo docnite 50-tite i po~etokot na 60-tite godini na 20. vek se slu~uva prerod- ba na Di{anoviot dadaizam i na del od ruskiot konstruktivizam (Tatlin, Rod~enko), vo koja se zanemaruvaat fenomenolo{kite kategorii (forma, boja, materijal...) za da se usredoto~at na poimite vreme, prostor, svetlina, ideja, tekst... Mar{al MekLuan na krajot na sedumdesettite izvika :“Anything is art”. @elbata za ne{to drugo, za osloboduvawe na sè i na site (rasi, polovi, klasi, veruvawa...), na potisnatite disciplini (fotografija, strip, grafiti...) - go soz- dadade postmodernizmot.