\orge Ivanov
„Vladeeweto na pravoto# kako Vo Makedonija, toga{nite poli- termin vo Makedonija po~na sra- ti~ari i „intelektualci# (golem del me‘livo da se koristi kon sre- od niv s¢ u{te se na politi~kata dinata na osumdesettite godini od scena), ostro go osuduvaa ona {to se minatiot vek (1985/86). Toa be{e slu~uva{e vo Slovenija (osobeno periodot koga do nas, prete‘no od „Nova revija#, no i site aktivnosti Slovenija, doa|aa vetrovite koi gi na slovene~kata mladina) imenu- navestuvaa promenite {to se slu- vaj}i go kako subverzivna aktivnost ~ija podocna re~isi vo na gra|anskata desnica. site socijalisti~ki zem- Toga{niot CK SKM duri ji. Imeno, toa be{e naja- vode{e poseben ideo- vata na tranzicijata kon lo{ki plenum za toa kako demokratija koja treba{e da se borat protiv takvo- da se ostvari so konsti- to zlo na gra|anskata tuiraweto na pravnata desnica. Od strana na no- dr‘ava, vospostavuvawe- vinarite od drugite re- to na nezavisna sfera na publiki, {to gi sledea javnosta i voveduvaweto sostojbite kaj nas, vero- na politi~kiot plurali- jatno, pottiknati od od- zam. Raspravite za ona nesuvaweto na na{ata {to se slu~uva{e vo Slo- politi~ka i intelektu- venija i vo toga{nite so- alna elita, s¢ po~esto cijalisti~ki zemji, vo toj period vo Makedonija ja narekuvaa „Temen Makedonija bea predmet na ras- vilaet#. prava i teoretska elaboracija Po padot na „Berlinskiot yid#, edinstveno vo toga{nata mladinska odnosno „‘eleznata zavesa# vo 1989 organizacija i vo mladinskiot i godina, istite tie na{i politi~ari, studentskiot pe~at („Mlad borec# i bez da se zamoruvaat da ja sfatat „Studentski zbor#). seta kompleksnost na konceptot za Slovene~kite intelektualci vladeeweto na pravoto, mnogu brzo (golem del od niv denes se aktuelni se preadaptiraa i ona {to dotoga{ slovene~ki politi~ari) ovie temi go imenuvaa kako „ustavnost i zako- gi preto~ija vo eden vid nacionalna nitost# po~naa da go imenuvaat kako programa za prerodba na Slovenija, „pravna dr‘ava# i vladewe na objavena vo brojot 57 na spisanieto pravoto. Do den-denes sfa}awata „Nova revija#. na mnogumina od niv s¢ u{te se na
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 1 \orge Ivanov
toa nivo, pa zatoa ne bi trebalo da pritoa bez da mo‘e da go ostvari ne za~uduvaa zo{to postoi zastoj vo svoeto pravo na uredna sudska sferata na ostvaruvaweto na ~ove- postapka. Dokolku i bile dovedeni kovite prava i reformite na pravo- pred sudija, toj im pristapuval kako sudnata sfera na dr‘avata. Odnos- partiski vojnik, odnosno funkci- no, zo{to pokraj site reformi s¢ oner na edinstvenata partija, zatoa u{te pravosudstvoto nitu se educi- {to ne postoela principielna ra nitu se reformira, ocenka dade- nezavisnost na sudstvoto. Obi~nite na od site relevantni me|unarodni lu|e, osobeno onie poduhovitite, faktori, kako od EU taka i od nikoga{ ne znaele dali im padnale NATO. v o~i na vladeja~ite i samata taa Vladeeweto na pravoto i prav- nesigurnost podocna gi vovleku- nata dr‘ava, za mnogumina vo toa vala vo zavisnost i nesloboda, vreme, no i denes, se sinonimi. Iako pravej}i od niv podanici i }etmani. stanuva zbor za dve razli~ni prav- Pravoto vo takvi uslovi, nor- ni tradicii, ona {to go o~ekuva{e malno, funkcioniralo vo pri- obi~niot ~ovek od nivnoto sprove- vatnata sfera, imeno se kaznuvale duvawe podrazbira{e vosposta- kradci ili storiteli na soobra- vuvawe na principi i na~ini na }ajni prekr{oci, no vo krajna in- odnesuvawe {to }e ja garantiraat stanca Komunisti~kata partija, slobodata na poedinecot i negovoto odnosno SKM, utvrduva {to e is- u~estvo vo politi~kiot ‘ivot. pravno. Ednostavno, se o~ekuva{e radi- So preminot kon demokratija kalna sprotivnost na toga{nata gra|anite o~ekuvaa deka tie, no i policiska dr‘ava i dr‘ava na site onie {to se vo javnite slu‘bi, svoevolieto. Od dene{nite sve- se obvrzani kon pravoto i zakonot. do{tva na mnogumina „‘igosani# od Pred niv site da bidat isti. Sekoj toa vreme, mo‘e da se doznae kako da mo‘e da go sprovede svoeto lu|eto ‘iveele so ~uvstvo deka pravo, pa i protiv politi~kite postojano se nadgleduvani, prislu- mo}nici, duri i koga politi~kite {uvani od „gore#, so ~uvstvo na instanci sakaat da mu go zabranat postojana zakana od nenadejno toa pravo. Ova osobeno se odnesuva me{awe od nasekade postojniot za pravoto na sloboden razvoj na aparat na dr‘avnata bezbednost i sopstvenata li~nost. Vsu{nost, od nivnite „kodo{i#. Lu|eto, ednos- primarnata smisla na postoeweto tavno, se ~uvstvuvale kontrolirano na vladeeweto na pravoto e za~uvu- i postojano nadgleduvani so nedo- vaweto i obezbeduvaweto tokmu na verba. I pokraj seta pretpazlivost toa pravo. Zatoa i se vospostavu- obi~niot ~ovek ne mo‘el nikoga{ vaat granici, brani, barieri kaj da se oslobodi od rakata na dr‘a- site dr‘avni aktivnosti vo korist vata. So samoto toa {to prediz- na slobodata na gra|aninot. Javnite vikuvale nezadovolstvo kaj mo}ni- slu‘bi mo‘at da dejstvuvaat samo cite, im se zakanuvalo apsewe ili dokolku za toa im e dadena nadle‘- {ikanirawe, gubewe na rabotnoto nost, a taa nadle‘nost, ednostav- mesto ili nosewe vo „Idrizovo#, no, ne mo‘at da si ja prepi{at po
str. 2 Politi~ka misla Voved sopstvena sila. Ustavot ili zako- nite so sigurnost znaat {to ima not mora da im go prenesat toa na pravo da pravi dr‘avata, a {to mu niv. Vo taa smisla vladeeweto na e propi{ano kako pravo i zabrana pravoto sekoga{ pretstavuva zakon- na gra|aninot. Nulla poena sine lege, ska i ustavna dr‘ava. Obvrzuvaj}i kako fundamentalen dr‘avno- se kon pravoto, dr‘avniot avtori- praven princip, proizleguva tokmu tet ja obezbeduva slobodata na od navedeniot fakt: nikoj ne smee gra|aninot, vo koja mo‘e da dojde do da bide kaznet bez zakonska osnova. me{awe samo vrz osnova na zakon- Na ova se nadovrzuva i fundamen- sko ovlastuvawe, a takvo ne{to talnata zabrana za retroaktivni mo‘at da donesat samo pretstav- zakoni. Na ist rang e i prioritetot nici na narodot preku ustavno za jasnost na zakonite. Nejasnite utvrdena formalna postapka. Za zakoni so elasti~ni odredbi se po~ituvaweto na slobodata na smrtna zakana za pravnata sigur- gra|aninot postoi nezavisnoto nost. Maksimalnata preciznost i sudstvo. Zatoa podelbata na vlasta, jasnost na zakonite e edna od osnov- definirana od Monteskje kako nite obvrski na zakonodavstvoto. na~elo deka vlasta ja ograni~uva Za aktuelnite problemi vo ovaa vlasta (le pouvoir arrete le pouvoir), i sfera politi~arite znaat da ka‘at vladeeweto na pravoto se nedelivi deka imame dobri zakoni, no pro- edno od drugo. blemot e vo implementacijata, od- Dr‘avata {to gi po~ituva nave- nosno nivnata neprimena. Politi- denite principi mo‘e da se nare~e kata se odnesuva kako dobrata pravna dr‘ava (nasproti partis- vlast da e problem na nekoj drug. kata i policiskata dr‘ava, no i Politi~arite vodat, odlu~uvaat, dr‘avata na svoevolie). Vo takvata objavuvaat i razmisluvaat, naporno dr‘ava sudijata vo svoeto dejstvu- rabotat na sostanocite, pa potoa gi vawe ne e podlo‘en na nikakvi donesuvaat zakonite. Ne e sega, naredbi i mu slu‘i samo na zakonot demek, nivna obvrska i da se gri- i na pravoto. Tokmu zatoa nezavis- ‘at za toa kako se sproveduvaat nite sudii sozdavaat nezavisno zakonite. sudstvo. Toa e mo‘no samo koga No, za da funkcionira sudstvo- sudiite poseduvaat monopol vo to, samostojno i nezavisno, ne mu sudstvoto. Me|utoa, takvo ne{to ne trebaat samo celi i nameri, tuku i postoi koga pokraj sudskata odluka lu|e, materijalni sredstva i drugi za osloboduvawe, oslobodenoto pretpostavki. Materijalnite sred- lice povtorno e pritvoreno od stva ne se samo zgradite i platite, policijata. So takvoto odnesuvawe tuku i vlo‘uvaweto vo lu|eto, vo vlasta prakti~no si pripi{uva nivnoto znaewe, nagraduvaweto na sopstvena krivi~na vlast pokraj uspehot i sankcii za neraboteweto sudstvoto. Za da ne dojde do toa, i neuspehot. Da se ka‘e (i toa od seta aktivnost na dr‘avata e mer- najvisoko dr‘avno nivo) deka ne liva i predvidliva. Pravnata funkcioniraat instituciite, toa sigurnost, kako op{t princip, mo‘e vpro~em zna~i priznavawe deka tie da postoi samo onamu kade gra|a- institucii nemaat sposobno lider-
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 3 \orge Ivanov
stvo. Lu|eto koi rabotat vo sudstvo- tuku i za masa potkupena so sitni to ne se nao|aat tamu slu~ajno, tuku op{testveni privilegii i so la‘na se educiraat za toa, se razvivaat, sigurnost na klientalizmot. motiviraat i nagraduvaat. Tie se Od aspekt na politi~kata nauka profesionalci (ili bi trebalo da jasno e deka edna politi~ka grupa- bidat). cija mo‘e da vladee samo dokolku Izgraduvaweto na instituciite, e organizirana (vo vid na partija) zna~i, ne pretpostavuva logika na i dokolku so povremeni kampawi obi~na zakonodavna ramka tuku i sozdava neprijateli ili, pak, soz- izbor na pametni i stru~ni lu|e, dava prekrasni sliki za idninata materijalni sredstva, vreme i sis- i na toj na~in gi zaveduva mnozin- temski napor da se sozdadat i stvoto izbira~i. Vo takvata pret- izgradat. Gra|anite se i izbira~i i stava najva‘na e fasadata i pri- pla}a~i na danoci, nim im se odgo- vidot na zakonitosta. Pravnite vara i poradi niv postojat insti- pravila se zaobikoluvaat so nefor- tuciite. Dobrata vlast pretposta- malni instrukcii. Instituciite se vuva otvorenost, zakonitost, odgo- praznat od sodr‘inata. Nivnite vornost, efikasnost, profesional- celi ne se jasni. Lu|eto se posta- nost no ne seto toa kako op{ti name- vuvaat na rakovodni mesta spored ri tuku kako odgovornost kon gra|a- na~eloto na poslu{nost, lojalnost nite. i oportunizam. Sredstvata se tro- Koga }e se ka‘e na kraj deka za {at bez javna kontrola. Problem ne promenite (reformite) vo pravo- e nesovr{enata regulativa, ne- sudstvoto sepak nedostasuva poli- dostatokot na znaewe ili iskustvo ti~ka volja, stanuva zbor za realno tuku celiot mehanizam na po~itu- begstvo na politi~koto vodstvo vo vawe i izvr{uvawe na zakonite, ne samodovolna pozicija vo koja pro- samo demokratskata kultura i blemite se objektivni ili nere{- svesta na lu|eto tuku realnite livi i ne e sega nivna rabota da ja interesi da se vladee i nadvor od menuvaat realnosta. Zatoa nedo- zakonite. Vo takov poredok za- statokot na politi~ka volja zna~i konite i instituciite, standardite izbegnuvawe na mo‘nosta poli- prezemeni od razvieniot svet, ne se ti~koto vodstvo da go prezeme ri- nitu efektivni nitu efikasni. Od zikot za borba protiv te{kite ne- vladeeweto na pravoto vo takov prijateli koi postojat i vo pravo- ambient ne ostanuva ni traga ni sudstvoto: korupcijata, neodgovor- glas. nosta, primitivizmot. Vo Makedonija na delo e proces Po seto ona {to ni se slu~uva vo na ceremonijalizacija na politi~- izminative petnaeset godini, evi- kiot natprevar. Natprevar bez dentno e deka vo makedonskoto volja da se odr‘at vetuvawata, op{testvo postojat, odnosno vla- planovite da se promislat, deka deat, interesni grupi koi sakaat da zborovite obvrzuvaat, deka se opstane op{testvenata institucio- izbira me|u idei. Se nametnuvaat nalna anemija. Ne stanuva zbor samo partii bez profil, lista na imiwa za nekoja malubrojna sebi~na elita, bez svojstva, se mno‘at vetuvawa,
str. 4 Politi~ka misla Voved strategii i planovi: s¢ prazno i bez Kaj nas definitivno se poka‘a vistinska sodr‘ina. Javnata scena deka vo izminative tranzicioni se pretvora vo spektakl i igra. Vo godini ne postoeja dovolno poli- takva igra ne smeat da se vklu~at ti~ki sili za promena. Promenite zakonite, sudiite i pravosudnite i vo sferata na vladeeweto na pra- institucii. Politi~kiot cirkus i voto ni doa|aat odnadvor, no s¢ u{- politi~kata farsa, ve}e nemaat te bez dovolna volja da go prepoz- mo} da sozdavaat fiktivna ubavina naeme vo niv na{iot makedonski in- (pa i onaa za mitot za vladeeweto teres. na pravoto) tuku predizvikuvaat strav od nepredvidliva idnina.
Abstract
The usage of the term "rule of law# in Macedonia dates from the mid- 1980s, when it came from the political discourse in Slovenia as a hint of the upcoming political transition. The political elite in Macedonia from that period, many of them still active today, fail to make diferentiation between the concept of "rule of law# and "rechtstaat#. In the comunnist period the concept of "rechtstaat# was missused to enable total control of the whole society by the communist party and the police. The rule of law derives from the constitution and the legislation and provides broad human and citizens rights. State authorities do not earn total power from the laws, but are rather oblige to respect the rights of each and any individual.The rule of law is instrumental for good governance. But to uphold it, capacity and institutional building is constantly required. In the case of Macedonia, the efforts so far have been a transformation fasade with out true political will. The reforms in the judiciary as well as the others efforts to uphold true and meaningful rule of law can not be an issue for political bargaining and part of the folklore of political campaigns.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 5 \orge Ivanov
str. 6 Politi~ka misla SODR@INA / CONTENTS
Voved \orge Ivanov Introduction Gjorge Ivanov
Vladeewe na pravoto / Rule of Law
Reforma na sudskiot sistem vo Republika Makedonija vo 2006 godina______13 Svetomir [kari} Reform of the Judiciary in Macedonia in 2006 Svetomir Skarik
Politi~kata ekonomija na sudskite reformi ______19 Ivan Bimbilovski The Political Economy of the Judiciary Reforms Ivan Bimbilovski
Pravo na pravi~na postapka ______27 Gordan Kalajxiev Right of Fair Trial Gordan Kalajdjiev
Ars mediationis – ARS i ubavinata na medijacijata ______33 Kiril Nejkov Ars Mediationis - ARS and the Beauty of Mediation Kiril Nejkov
Nasleduvaweto na avtorskite prava vo makedonskoto i vo komparativnoto pravo ______49 Goce Naumovski Qubi{a Stefanoski Inheritance of Copyright in Macedonian and Comparative Legislation Goce Naumovski Ljubisa Stefanoski
Antidiskriminatorna zakonska regulativa vo Crna Gora _____59 Nenad Koprivica Anti – Discriminatory Legislation in Montenegro Nenad Koprivica
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 7 Aktuelno / Current
Kosovo po Rugova, status i mo‘ni posledici po Makedonija?______67 @idas Daskalovski Kosovo After Rugova, Status and Possible Consequences for Macedonia? Zidas Daskalovski
Crte`i na navreda ______73 Tihomir Topuzovski Sketches of Insult Tihomir Topuzovski
Me|unarodni organizacii / International Organizations
Jugoisto~no - evropska inicijativa za sorabotka - SECI ______77 Ivana Sokolovska Dijana Stojanovi} Southeast European Cooperation Initiative - SECI Ivana Sokolovska Dijana Stojanovik
Predizvici i perspektivi / Challenges and Perspectives
Politi~ka komunikacija vo fokusot ______83 Preobrazuvawe na politikata vo konjunktiv Klaus E{er Kulturen pesimizam i bran{a na sovetnici Frank Pris Political Communication in Focus Transformation of the Politics in Conjunctive Klaus Escher Cultural Pessimism and Counseling as a Profession Frank Priess
str. 8 Politi~ka misla Teorija / Theory
Pravno-dr‘avna sloboda i vnatre{na bezbednost ______95 Udo di Fabio Rule of Law Freedom and Internal Security Udo di Fabio
"Vladeewe na pravoto# ili "vladeewe na ~ovekot#?! ______105 Renata Treneska-Deskoska "Rule of Law# or "Rule of Man# Renata Treneska-Deskoska
EU i Makedonija / EU and Macedonia
Kandidaturata i neposredno po nea ______111 Tatjana Petru{evska The Candidacy and After It Tatjana Petrusevska
Portreti / Portraits
Karla protiv zloto ______121 Ana ^upeska Karla Against the Evil Ana Cupeska
Recenzii / Recensions
Kompilacija na instrumenti na Sovetot na Evropa ______127 Zagorka Tnokovska Compilations of Instruments of the Council of Europe Zagorka Tnokovska
Dokumenti / Documents
REZOLUCIJA (97) 24 Za dvaesette vode~ki principi za borba protiv korupcijata _____ 131 Resolution 97 (24) On the Twenty Guiding Principles for Combating Corruption
Za avtorite / About the authors ______135
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 9
Godina 4 Year 4 Br.13 Nº 13 mart March Skopje 2006 Skopje 2006 ISSN 1409-9853 ISSN 1409-9853 Spisanie za politi~ko-op{testveni temi Magazine for Political-Societal Subjects Izdava~i : Publishers: d-r \orge Ivanov Dr. Gjorge Ivanov Ulrih Klepman Ulrich Kleppmann Urednici : Editors: m-r Dane Taleski Dane Taleski M.A. m-r Sandra Koqa~kova Sandra Koljackova M.A. m-r Nenad Markovi} Nenad Markovic M.A. m-r Ivan Damjanovski Ivan Damjanovski M.A. m-r Vladimir Bo`inovski Vladimir Bozinovski M.A. Goce Drtkovski Goce Drtkovski d-r @idas Daskalovski Dr Zidas Daskalovski Adresa : Address: Fondacija "Konrad Adenauer# Konrad-Adenauer-Stiftung Maksim Gorki 16 kat 3 ul. Maksim Gorki 16/3 MK-1000 Skopje MK-1000 Skopje Tel.: 02 32 31 122 Phone: 02 32 31 122 Faks: 02 31 35 290 Fax: 02 31 35 290 Email: [email protected] Email: [email protected] Internet: www.kas.de Internet: www.kas.de Institut za demokratija, Institute for Democracy, Solidarity solidarnost i civilno op{testvo and Civil Society ul. Metropolit Teodosij Gologanov 59 / 1 / 6 -13 ul. Metropolit Teodosij Gologanov 59/1/6-13 MK - 1000 Skopje MK-1000 Skopje Tel. / Faks: 02 32 17 080 Phone/fax: 02 32 17 080 Email: [email protected] Email: [email protected] Internet: www.idsco.org.mk Internet: www.idsco.org.mk Pe~at: Printing: Vinsent grafika Vinsent grafika Dizajn: Design: Natali Nikolovska Natali Nikolovska Organizacija: Organization: Daniela Trajkovi} Daniela Trajkovic Tehni~ka podgotovka: Technical preparation: Pepi Damjanovski Pepi Damjanovski Prevod: Translation: Marija Micevska - Kokalanova, Marija Micevska - Kokalanova Elena Furnaxiska Elena Furnadjiska Lektura: Proof reading: Pavlina Nu{eva Pavlina Nuseva
Stavovite izneseni vo spisanieto ne se The viewpoints expressed in the magazine are not stavovi na Fondacijata "Konrad Adenauer# i the viewpoints of the Foundation "Konrad Institutot za demokratija, solidarnost i Adenauer# and the Institute for Democracy, civilno op{testvo, tuku se li~ni Solidarity and Civil Society. They are personal gledawa na avtorite. Izdava~ite ne odgovaraat views of the authors. The publishers are not liable za gre{ki napraveni pri prevodot. for the translation errors.
Spisanieto se izdava 4 pati godi{no i im se The magazine is published 4 times a year dostavuva na politi~kite subjekti, and it is distributed to political subjects, state dr`avnite institucii, univerzitetite, institutions, universities and stranskite pretstavni{tva vo foreign representatives in Republika Makedonija. the Republic of Macedonia.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 11
pravoto Vladeewe na
Reforma na sudskiot sistem vo Republika Makedonija vo 2006 godina
Svetomir [kari}
1. Ustavnite amandmani od 2005 Ministerstvoto za pravda, vo janu- godina se doneseni so cel da se ari 2006 godina. Pritoa, analizata izvr{i potemelna reforma na ima karakter na osvrt, so poso~u- pravosudniot sistem na Republika vawe na nekolku klu~ni pra{awa Makedonija vo 2006 godina. Vo koi treba da se imaat predvid pri funkcija na toa, doneseni se vkupno izgotvuvaweto na kone~nata verzija 11 amandmani (XX – XXX), od koi na Zakonot za sudovite. pogolemo zna~ewe za reformata na Pra{awata se postaveni vo pravosudniot sistem imaat Amand- oblik na konstatacija ili dilema manot XXV, Amandmanot XXVIII i so cel problemot da se izostri vo Amandmanot XXIX. pogolema merka otkolku {to e toa So Amandmanot XXV se napu{ta slu~aj so re{enijata sodr‘ani vo edinstvenata organizacija na sudo- Predlog na Zakonot za sudovite. vite vo Republika Makedonija i se Pra{awata bea postaveni vo deba- otvora mo‘nost za voveduvawe i na tata: "Efikasni zakonodavni re{e- specijalizirani sudovi. So Amand- nija za organizacija na sudovite i manot XXVIII se konstituira Sudski za nadle‘nosta na Sudskiot sovet sovet na Republika Makedonija, a - garancija za nezavisno sudstvo#. so Amandmanot XIX se utvrduva Debatata e odr‘ana vo Bitola nadle‘nosta na Sudskiot sovet na od 16 do 18 fevruari 2006 godina, Republika Makedonija. vo organizacija na Ministerstvoto Vo ovoj tekst se razgleduva samo za pravda i KARDS - regionalniot organizacijata na sudovite od proekt 2003: Vospostavuvawe na gledi{te na Amandmanot XXV. Toa nezavisno, sigurno i funkcionalno e amandman {to ovozmo‘uva deblo- sudstvo i zgolemuvawe na sudskata kirawe na edinstvenata organi- sorabotka na Zapaden Balkan.1 zacija na sudskiot sistem vo Repub- 2. Ustavot na Republika Makedo- lika Makedonija vospostavena so nija od 1991 godina predviduva{e Ustavot na Republika Makedonija edinstvena (ednoobrazna) organi- vo 1991 godina. So deblokada na zacija na sudskiot sistem vo Repub- edinstvenata sudska organizacija, lika Makedonija. Spored ovoj akt, se otvora mo‘nost za voveduvawe organizacijata na sudstvoto e edin- na pove}e vidovi sudovi vo Repub- stvena (~l. 98, st. 3). lika Makedonija, vklu~uvaj}i gi i specijaliziranite sudovi. Vo toj kontekst se analiziraat 1 CARDS Regional Project 2003: Establishment of an Independent, Reiliable and Functioning Judiciary, and the predlo‘enite re{enija za organi- Enhancing of the Judicial Cooperation in the Western Balkans, Modul 1: An Independent Judiciary, Module zacijata na sudovite vo Predlog na Leading Partner Bulgaria. Zakonot za sudovite, izgotven od
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 13 Svetomir [kari}
Vrz osnova na navedenata ustav- Postoeweto na eden vid sudovi na odredba, vo 1995 godina donesen se obrazlo‘uva so potrebata sudi- e Zakonot za sudovite, koj vovede jata da bide kompletna li~nost, samo eden vid sudovi - redovni kako i so faktot deka Republika sudovi: 27 osnovni suda; 3 apelaci- Makedonija e mala zemja, so ograni- oni sudovi i Vrhoven sud na Repub- ~eni mo‘nosti za podvi‘nost na lika Makedonija. sudiite od edna vo druga pravna Edinstvenata organizacija na oblast: "[to se odnesuva, pak, na sudstvoto ima{e za posledica specijalizacijata na sudovite i ukinuvawe na specijaliziranite sudiite, bez somnenie, taa }e dove- sudovi koi postoeja od 1991 do 1995 de do pogolema profesionalnost, godina: sudovite za prekr{oci i a‘urnost i podobar kvalitet na stopanskite sudovi. odlukite na sudovite. No, strogata Nadle‘nosta na specijalizira- specijalizacija na sudiite niz nite sudovi, zaedno so nadle‘nosta celata nivna kariera kako sudii e na op{tinskite sudovi, kako redov- nevozmo‘na i nedopu{tena. Sudi- ni sudovi, be{e prefrlena vo nad- jata e kompletna li~nost so pozna- le‘nost na osnovnite sudovi. Na vawe na site oblasti na pravoto. osnovnite sudovi premina i del od Toa nego go pravi profesionalec i prvostepenata nadle‘nost na to- stru~wak. Nepoznavaweto na site ga{nite okru‘ni sudovi za sudewe oblasti vo koi odlu~uva sudijata, na te{kite krivi~ni dela. }e bide pri~ina sudijata da ne mo‘e Osnovnite sudovi dobija golem da napreduva kon povisokite sudo- broj predmeti koi tie ne mo‘at vi, bidej}i vo povisokite sudovi objektivno da gi re{at vo razumen nema da mo‘e da mu se obezbedi da rok na {to insistira Evropskata raboti vo svojata specijalnost. Na konvencija za ~ovekovite prava. Na krajot nie sme mala zemja, so malo primer, vo 2004 godina vo Osnovni- podra~je, so ograni~eni mo‘nosti te sudovi po site vidovi predmeti za protok na sudiite spored niv- vo rabota bile vkupno 1.354.892 nata specijalizacija i za toj ele- predmeti, od koi bile re{eni ment mora da se vodi smetka.#.3 683.055 predmeti, a nere{eni osta- Re{enieto za nadminuvawe na nale 671.774 predmeti. problemot na prenatrupanost na Od vkupniot broj na predmeti vo sudovite so golem broj predmeti se rabota, 63.530 predmeti se gra|an- bara vo podobruvaweto na vnat- ski predmeti, 20.719 krivi~ni pred- re{nata organizacija na postojnite meti za polnoletni lica, 417.832 sudovi - vo specijalizacijata vnat- prekr{o~ni predmeti, 400.162 re na sekoj sud i vo formiraweto izvr{ni predmeti, 14.359 stopan- na novi redovni sudovi: "Zakonot za ski predmeti, 8.665 ste~ajni pred- sudovite prethodno treba da go meti, 16.172 vonprocesni predmeti, razre{i pra{aweto za vnatre{- 16.533 ostavinski predmeti, itn.2 nata organizacija na sudstvoto i
2 Obrazlo‘enie na Predlogot za donesuvawe na Zakon 3 Qup~o Arnaudovski, Reformi na makedonskoto za sudovite, Ministerstvo za pravda, Skopje, januari sudstvo (Zbornik: Zajaknuvawe na nezavisnosta i 2006, st. 2. efikasnosta na sudstvoto), Helsin{ki komitet za ~ovekovi prava na RM, Skopje, 2005, str. 115 str. 14 Politi~ka misla Reforma na sudskiot sistem vo Republika Makedonija vo 2006 godina pra{aweto za nadle‘nostite vo polskata polo‘ba na odreden sto- dve nasoki: prvo, rastovaruvawe na panski subjekt na pazarot treba da osnovnite sudovi so eventualno se suzbiva so brzi i ekonomski formirawe sudovi pome|u osnov- merki. So drugi zborovi, ne mo‘e da nite i apelacionite, koi }e preze- va‘at isti na~ela za rabotata na mat odredeni nadle‘nosti, i for- sudovite koga se vo pra{awe re{a- mirawe oddelenija po oddelni vaweto na razli~ni sudski pred- pravni podra~ja vo site sudovi. Na meti. toj na~in }e se razre{i pra{aweto 3. Predlogot za donesuvawe na na specijalizacijata vnatre vo Zakon za sudovite od januari 2006 ramkite na sekoj sud#.4 godina, vo osnova, ja sledi logikata Vakviot priod vo organizacijata na Zakonot za sudovi od 1995 godi- na sudovite sozdava krupni prob- na. So ovoj akt se predlaga sudskata lemi i za utvrduvawe na na~elata vlast vo sudskiot sistem da ja za sudskite postapki {to se vodat vr{at osnovnite, vi{ite, apelaci- vo redovnite sudovi i nivnite onite, Upravniot sud i Vrhovniot specijalizirani oddelenija. Od sud na Republika Makedonija. edna strana, postoi potreba od Se predlaga voveduvawe na 27 postoewe na diferencirani pos- osnovni suda i na tri sudski odde- tapki prisposobeni na karakterot lenija. Osnovnite sudovi se formi- na sudskite predmeti, a od druga raat za podra~jeto na oddelna strana, se insistira na utvrduvawe op{tina ili za podra~jeto na po- na edinstveni na~ela za rabota na ve}e op{tini. Sudskoto oddelenie sudovite. se formira za vr{ewe nadle‘- Na primer, ne mo‘e na edna ista nosti na osnovniot sud za podra~- lista na edinstveni na~ela za jeto na op{tinite za koe e osnovano. rabotata na sudovite da se najdat Se predlaga formirawe na sudsko edno pokraj drugo na~eloto na pra- oddelenie vo Demir Hisar, vo vi~nost i na~eloto na ekonomi~- Valandovo i vo Probi{tip. Stanuva nost, kako {to e toa slu~aj so Zako- zbor za oddelenija so op{ta nad- not za sudovite od 1995 godina ili le‘nost, a ne za specijalizirani so Predlog za donesuvawe na Zako- oddelenija. not za sudovi od januari 2006 godi- Vi{ite sudovi treba da se for- na.5 miraat za podra~ja na Apelacioniot Na~eloto na pravi~nost e vo sud vo Skopje, Vi{iot sud vo Bito- konflikt so na~eloto na ekonomi~- la, za podra~jeto na Apelacioniot nost, koga se vo pra{awe krivi~- sud vo Bitola; i Vi{iot sud vo nite dela. Ili, koga se vo pra{awe [tip, za podra~jeto na Apela- trgovskite sporovi, na~eloto na cioniot sud vo [tip. Toa se tie t.n. ekonomi~nost e vo sudir so na~e- sudovi pome|u osnovnite i apela- loto za sudewe vo razumen rok. cionite sudovi.6 Kapitalot brzo se dvi‘i ili mono- Vi{ite sudovi se nadle‘ni za vodewe krivi~na postapka vo prv 4 Isto, str. 115. 5 Predlog za donesuvawe na Zakon za sudovite, Ministerstvo za pravda, januari 2006, Skopje, str. 4. 6 Isto, str. 115
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 15 Svetomir [kari}
stepen za krivi~ni dela za koi e niot sud dozvoleni se vonredni propi{ana kazna zatvor nad 10 pravni lekovi, po koi odlu~uva godini i za krivi~ni dela od orga- Vrhovniot sud na Republika Make- niziran kriminal, trgovija so dro- donija. Ovoj sud se voveduva so cel ga, oru‘je, lu|e, terorizam i krivi~- da se rastovari Vrhovniot sud od ni dela protiv vooru‘enite sili na golem broj upravni predmeti. Republika Makedonija, bez ogled na Vrhovniot sud na Republika visinata na kaznata. Vo nadle‘- Makedonija e nadle‘en da re{ava nosta na ovie sudovi treba da bidat vo vtor stepen protiv odlukite na i stopanskite sporovi, sporovi za svoite soveti koga toa e opredeleno statusni promeni na stopanskite so zakon, da re{ava vo tret i pos- subjekti, ste~ajot i sporovi od leden stepen po ‘albenite protiv avtorski i drugi srodni prava i odlukite na apelacionite sudovi i prava od industriska sopstvenost. odlukite na svoite soveti koga toa Vi{ite sudovi prezemaat del e opredeleno so zakon; da re{ava od postojnata nadle‘nost na osnov- po vonredni pravni lekovi protiv nite i apelacionite sudovi. Tie se pravosilnite odluki na sudovite i voveduvaat so cel da se namali bro- odlukite na svoite soveti, da re- jot na sudskite predmeti na osnov- {ava za sudir na nadle‘nosti me|u nite sudovi i apelacionite sudovi, osnovnite sudovi od podra~jeto na no i da se obezbedi poefikasno razli~ni apelacioni sudovi, sudir suzbivawe na organiziraniot kri- na nadle‘nosti na vi{i sudovi i minal. Vo ovie sudovi treba da osnovni sudovi od podra~jeto na dojde do po{irok izraz primenata razli~ni apelacioni sudovi, sudir na Zakonot za za{tita na svedoci na nadle‘nosti me|u apelacionite {to stapi na sila na 1 januari 2006 sudovi, sudir na nadle‘nosti me|u godina.7 Upravniot sud i drug sud, i da Apelacionite sudovi se nadle‘- re{ava za prenesuvawe na mesnata ni da re{avaat po ‘albite protiv nadle‘nost kaj ovie sudovi. 8 odlukite na osnovnite i vi{ite Osven za navedenite pra{awa, sudovi, da re{avaat za sudir na Vrhovniot sud odlu~uva i po barawe nadle‘nost me|u sudovite od prv na strankite za sudewe vo razumen stepen od svoeto podra~je i da rok pred sudovite vo Republika vr{aat drugi raboti opredeleni so Makedonija; razgleduva pra{awa vo zakon. Ovie sudovi tendiraat da vrska so rabotata na sudovite, bidat kasacioni sudovi. primenata na zakonite i sudskata Upravniot sud e nadle‘en da praktika; utvrduva na~elni stavovi odlu~uva vo upraven spor po tu‘bi i na~elni pravni mislewa po pra- protiv upravni akti na organ na {awa od zna~ewe za obezbeduvawe dr‘avna uprava ili organizacija i na edinstvo vo primenata na zako- drug organ {to vr{i javni ovlas- nite od strana na sudovite i dava tuvawa. Protiv odlukite na Uprav-
7 Nikola Prokopenko i Dragi Celevski, Komentar na 8 Predlog za donesuvawe na Zakonot za sudovi, Zakonot za za{tita na svedoci, Zdru‘enie na javni Ministerstvo za pravda, januari 2006, Skopje, ~lenovi obviniteli na Republika Makedonija, Skopje, 2005 22 - 36 ( Organizacija i nadle‘nost)
str. 16 Politi~ka misla Reforma na sudskiot sistem vo Republika Makedonija vo 2006 godina mislewe za predlozi na zakoni i na se utvrdi deka vo primenata na drugi propisi koga so niv se uredu- zakonot postoi neusoglasenost me|u vaat pra{awa od zna~ewe za rabo- oddelni soveti vo oddelot. tata na sudovite. Izgotvuva~ite na Predlogot za O~igledno e deka Vrhovniot sud donesuvawe Zakon za sudovi od i natamu }e bide najoptovaren sud januari 2006 godina sudskite od- vo sudskiot sistem, nasproti vo- deli gi statuirale vo pettiot veduvaweto na Upravniot sud. Toj }e oddel, posveten na sudskata uprava, bide u{te pooptovaren, ako posveti a ne vo vtoriot oddel za organiza- pove}e vreme i pogolemo vnimanie cijata i nadle‘nosta na sudovite na utvrduvaweto na na~elnite sta- kade {to im e mestoto.10 vovi i na~elnite pravni mislewa 4. Predlog na Zakonot za sudovi otkolku {to toa be{e slu~aj do sega. od januari 2006 godina e na polovi- Od navedenite sudovi samo na pat vo izgradbata na sudskiot Upravniot sud e specijaliziran sud. sistem vo Republika Makedonija. So negovo voveduvawe se planira Vo osnova, toj ja zadr‘uva edno- rastovaruvawe na Vrhovniot sud od obraznosta vo organizacijata na golem broj nere{eni upravni pred- sudovite, vospostavena so Zakonot meti. Na primer, vo 2004 godina za sudovite od 1995 godina. Vnesuva ostanale nere{eni 4.185 od vkupno duri i odredena konfuzija, koga se 6.645 predmeti.9 vo pra{awe vi{ite sudovi, kako Sudskite oddeli, kako organiza- sudovi od op{ta nadle‘nost. cioni edinici vnatre vo osnovnite Vratata za voveduvawe na speci- sudovi, se javuvaat kako oblik na jaliziranite sudovi e otvorena specijaliziranite sudovi. So rabo- samo za upravnite sudovi, i toa tata na sudskiot oddel rakovodi samo eden vid upraven sud, kako sudija - pretsedatel na sudskiot od- instancionen sud na nivo na celata del, koj se opredeluva so godi{niot zemja. Kako takov, Upravniot sud raspored na rabotata na Osnovniot treba da odlu~uva za upravnite sud. sporovi po tu‘ba protiv upravnite Na sednicata na sudskite odde- akti na organ na dr‘avnata uprava li se razgleduvaat pra{awa od ili organizacija i drug organ {to interes za rabotata na site soveti, vr{i javni ovlastuvawa. odnosno sudii {to se vo sostav na Ostanatite vidovi specijali- oddelot, osobeno vo odnos na pri- zirani sudovi (sudovi za rabotni menata na zakonite vo soodvetni sporovi, trgovski sudovi, sudovi za oblasti i voedna~uvawe na sudska- prekr{oci) ostanuvaat i natamu ta praktika. "zarobeni# vo osnovnite sudovi, Sednica na sudskite oddeli svi- preku forma na sudskite oddeli. kuvaat pretsedatelite na oddelite Osnovniot sud ostanuva i natamu po svoja inicijativa ili po barawe "sud na sudovi# ili "konglomerat od na sudiite na oddelot ili na pret- sudovi#. sedatelot na Osnovniot sud koga }e 10 Predlog za donesuvawe na Zakon za sudovi, Minis- 9 Obrazlo‘enie na Predlog na Zakon za sudovi, terstvo za pravda, januari 2006, Skopje ~l. (85 - 96 Ministerstvo za pravda, januari 2006, Skopje, str. 2. Sudska uprava).
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 17 Svetomir [kari}
Noviot Zakon za sudovi treba da Patot {to go otvori Amandmanot ja otvori po{iroko vratata za XXV od 2005 godina treba da se specijaliziranite sudovi, kako {to doodi do kraj vo 2006 godina, a ne e toa slu~aj so specijaliziranite da se zastane na polovina pat. Ako sudovi vo drugite zemji vo Evropa. ne se vovedat pove}e specijali- Makedonija e retka zemja vo Evropa, zirani sudovi, reformata na sud- so monotipna struktura na sudovi i stvoto vo Republika Makedonija ne so vnatre{na specijalizacija na }e mo‘e da gi dade o~ekuvanite redovnite sudovi. rezultati. Potvrda za toa e gole- Specijaliziranite sudovi se miot broj nere{eni sudski pred- neminovnost za sekoja zemja, neza- meti vo sudovite od op{ta nadle‘- visno od nejzinata golemina i bro- nost i konfuzniot status na sud- jot na naselenieto. Specijali- skite oddeli vo ramkite na osnov- zacijata na sudovite proizleguva od nite sudovi. razli~nata priroda na sudskite Problemati~en e i statusot na predmeti i od potrebata od posto- sovetite na Vrhovniot sud na Repub- ewe na diferencirani sudski lika Makedonija. Od gledi{te na vla- postapki. Osobeno e neophodno deeweto na pravoto, statusot na so- postoeweto na prekr{o~ni i trgov- vetite vo Vrhovniot sud, sozdava ne ski sudovi, pokraj administra- pomalku problemi od statusot na sud- tivnite (upravnite) sudovi.11 skite oddeli vo osnovnite sudovi.
11 Davor Krapac, Institucionalni okviri za neovisnost sudstva u Republici Hrvatskoj (Zajaknuvawe na nezavisnosta i efikasnosta na sudstvoto), Helsin{ki komitet, Skopje, 2005, str. 46
Abstract The author analysis the impact of the 2005 constitutional amendments on the system of judiciary. The 11 amendments were enacted in 2005 (amendments XX-XXX) in order to create a fair ground for a thorough reform of the judiciary. In the text the author examines the organization of the courts from the view point of the XXV amendment that allows creation of different courts, i.e specialized courts. In this respect the policy proposals of the Ministry of Justice for court organization are also taken in consideration. In the view of the author the present policy proposals and draft laws do not fully utilize the new Constitutional provisions. The political will generated to make the Constitutional amendments in 2005 should be implemented a more sustainable fashion. The need for specialized courts, deriving from the different nature of legal issues and different legislative procedures, must be addressed.
str. 18 Politi~ka misla pravoto Vladeewe na
Politi~kata ekonomija na sudskite reformi1
Ivan Bimbilovski
Osvrnuvaj}i se na problemot na sudstvo pridonesuva za ekonomski sudskata neefikasnost, pred izves- razvoj preku olesnuvawe na razme- no vreme, Pozner sugerira{e deka nata pome|u subjektite na pazarot. toj se sveduva na problemot so Nitu prvata nitu vtorata empiriski jajceto i koko{kata: zemjite vo celosno2 ne se potkrepeni. Ova razvoj mo‘ebi ne mo‘at da si dotolku pove}e {to do denes vo dozvolat vostanovuvawe na efi- svetot ne postoi {irok konsenzus kasen sudski sistem, no bez vostano- okolu toa {to, vsu{nost, zna~i vuvawe na efikasen sudski sistem sudskata efikasnost i kako taa se tie mo‘ebi nikoga{ nema tolku da meri. I pokraj ova, se ~ini deka se razvijat za da si dozvolat vosta- site relevanti faktori – pred sè, novuvawe na efikasen sudski sis- me|unarodni, a potoa i doma{ni – tem. go prifa}aat spomenatiot zaklu- Nesomneno, Republika Makedo- ~ok, imeno, deka otsustvoto na nija denes se soo~uva so ovoj pro- ekonomski razvoj vo Republika blem. Toj se nametnuva kako aktu- Makedonija se dol‘i, pome|u dru- elen poradi faktot {to, iako Re- goto, i na nepostoeweto na efi- publika Makedonija te‘nee da kasen sudski sistem vo zemjata.3 ostvari odr‘liv ekonomski razvoj, taa ne postignuva nekoi pozabele- 2 Nekoi akademici, kako na primer Frank Ufam, tvrdat ‘itelni rezultati na ova pole. deka relativno ograni~enata uloga koja ja igraa(t) formalno-pravnite institutcii vo povoenata Spored tezata implicirana vo Japonija, vo sovremenata Kina, kako i vo drugite delovi na Azija, ne e protivre~na so dramati~no Poznerovata izreka sledi, deka brziot i visok ekonomski razvoj. Posebno, t.n. Kineska neefikasnoto sudstvo e pre~ka za enigma – dramati~en ekonomski porast vo kontekst na slabi institucii na vladeewe na pravoto – go ekonomskiot razvoj. Vo edna vari- privlekuva po{irokoto akademsko vnimanie. 3 Strategijata za reformi vo sudstvoto na Minister- janta, taa teza tvrdi deka ekonom- stvoto za Pravda na Republika Makedonija ja skiot razvoj koincidira so posto- povrzuva neefikasnosta na Makedonskoto sudstvo so slednive pri~ini: bavni sudski postapki, nepristap- eweto mehanizmi za kontrola vrz nost do pravdata, ote‘nato i bavno izvr{uvawe na pravosilnite odluki, preopteretenost na sudovite dr‘avnata vlast i promocija na so dela od malo zna~ewe, neuredno menaxirawe na sudskite dela, zastarena informati~ko-tehni~ka vladeeweto na pravoto, a takvite oprema i nejzina nedovolna iskoristenost, otsutnost mehanizmi se olicetvoreni vo na detalni standardi za finansirawe na sudovite i javnoto obvinitelstvo, nedovolna usoglasenost institucijata na efikasno sudstvo. pome|u Vrhovniot sud, Sudskiot Sovet i Minis- terstvoto za Pravda, nesoodvetna stru~na i eti~ka Drugata nejzina varijanta, pak, gi podgotvenost na pravnite slu‘bi, op{to-lo{ata povrzuva dvete golemini podi- ekonomska sostojba vo zemjata, ustavnite i zakonski re{enija za izbor i razre{uvawe na sudii i naimenu- rektno, tvrdej}i deka efikasnoto vawe javni obviniteli koi ovozmo‘uvaa politi~ko vlijanie, otsutnost na vovedna podgotovka i postojana edukacija na sudiite i javnite obviniteli vo 1 Napisot e razvien vrz osnova na podolu navedenata soglasnost so sovremenite tekovi vo pravnata nauka literatura, so poseben osvrt kon dokumentot pod i praksa, slu~ai na nestru~no i nesovesno odnesuvawe reden broj 5. i korupcija, i nedovolno razvieni odnosi so javnosta.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 19 Ivan Bimbilovski
Edna{ prifaten kako rabotna drugite merki. Postoi, na primer, pretpostavka, ovoj zaklu~ok vodi do slu~aj na zgolemuvawe na sudskata potrebata od sudski reformi.4 efikasnost, vo smisla na skrateno Gledano od sporedbena per- vremetraewe na sudskite dela, spektiva, sudskite reformi se preku istovremeno zgolemuvawe na sproveduvaat spored ~etiri kom- brojot na sudii i voveduvawe na plementarni metodologii. Popu- usno soslu{uvawe. Sepak, samata larno, tie mo‘at da se nare~at: (1) specifika na slu~ajot ne dozvoluva Pove}e resursi, (2) Pomalku slu~ai, izvlekuvawe izdr‘an zaklu~ok (3) Poslo‘eni stimulacii, (4) Poed- deka zgolemuvaweto na sudskata nostavni proceduri. efikasnost se dol‘i samo na zgole- (1) Pove}e resursi. Spored mnogu muvaweto na resursite, a ne i na mislewa, nedostatokot na resursi voveduvaweto na usnoto soslu- e eden od faktorite koj vlijae vrz {uvawe. niskoto nivo na sudskata efikas- Zgolemuvaweto na resursite nost. Sepak, komparativnite stu- samo po sebe, mo‘e da pridonese za dii, glavno, ne indiciraat vrska namaluvawe na brojot na neza- pome|u vkupnoto nivo na raspre- vr{eni slu~ai na kratok rok, no deleni sredstva i vremeto i kva- samo vo sudskite sistemi koi vlo- litetot na re{avawe na sudskite ‘uvaat seriozni napori da pro- slu~ai. Eden od problemite za rabotat podobro. Vo sprotivno, precizno utvrduvawe na vlijanieto onamu kade {to ne se prezemaat na ovoj faktor le‘i vo faktot {to podlaboki i dolgoro~ni reformski vo mnogu sudski reformi toj, po zafati, zgolemuvaweto na resur- pravilo, e iskombiniran so najraz- site, i pokraj pridonesot kon pr- li~ni drugi merki. Zatoa, i koga vi~no zgolemuvawe na efikasnosta, paketot reformi dava pozitivni se poka‘uva kako pogubno za sud- rezultati, so sigurnost ne mo‘e da skiot sistem na podolgi pateki, se utvrdi dali zgolemuvaweto na bidej}i se sveduva na prenaso~u- sudskata efikasnost se dol‘i na vawe na sredstvata potrebni za zgolemenite resursi ili, pak, na re{avawe na sistemskite pro- blemi. Voveduvaweto ili osovre- 4 Iako, spored ovaa teorija, Makedonskoto sudstvo se reformira so cel obezbeduvawe na odr‘liv ekonom- menuvaweto na informacisko- ski razvoj, sepak, neposreden povod za prezemawe tehnolo{ki sistemi, od svoja stra- zafati vo oblasta pretstavuva{e uslovenosta na idnoto ~lenstvo na Republika Makedonija vo Evro- na, go namaluva zastojot vo sudskite Atlanskite strukturi so postoeweto na stabilni i operativni demokratski institucii vo dr‘avata- postapki i ja namaluva korupcijata. aspirant, a sledstveno na toa – nezavisno i efikasno No vakvata relacija ne zna~i deka sudstvo. Vo ovaa smisla, ratifikacijata na Spogod- bata za Stabilizacija i Asocijacija {to Republika zgolemuvaweto na resursite di- Makedonija ja potpi{a so Evropskata Unija, osobeno ~len 74 od Poglavjeto 7 na istata, se nametna kako rektno ja zgolemuva efikasnosta. pravna osnova za izgotvuvawe merki za refomi vo Varijablata {to direktno e zgole- sudskiot sistem. Po svojata sodr‘ina, ovoj ~len se odnesuva na jaknewe na vladeeweto na pravoto vo mena vo slu~ajov e transparent- Republika Makedonija i stava poseben naglasok vrz nezavisnosta na sudstvoto i negovata efikasnost. nosta. Kompjuteriziranite dosieja Kako takov, ovoj ~len se sovpa|a, pome|u drugoto, i so se pote{ki za manipulacija, {to ja Kriteriumite od Kopenhagen, vo delot koj go uslovuva ~lenstvoto vo Evropskata Unija so postoewe na namaluva mo‘nosta za „gubewe na stabilni i operativni demokratski institucii vo dr‘avata-aspirant.
str. 20 Politi~ka misla Politi~kata ekonomija na sudskite reformi dosieto# so cel izvlekuvawe mate- problemi, posebno ako tie se hro- rijalna korist za vozvrat. ni~ni. Se pretpostavuva deka ovaa Nesomneno, edna od najzabe- devijacija proizleguva od slabite le‘livite oblasti na sudska ne- stimulacii na koi{to se podlo‘e- efikasnost od sporedbena perspek- ni sudiite, od {to, pak, sledi deka tiva e sudskoto rakovodewe so tie nema da ja zgolemat svojata pro- administrativni pra{awa od tipot duktivnost ako se ubedeni deka na potpi{uvawe nalozi za plati i odr‘uvaweto na prethodnoto nivo pora~ki na kancelariski materijal. na zastoj ne povlekuva negativni Vo mnogu slu~ai, takvata sostojba e posledici. podobrena preku sozdavawe na Ponatamu, vo zemjite kade {to centralizirana administrativna zna~itelen del od naselenieto slu‘ba ekipirana so personal govori jazik razli~en od mnozin- obu~en za izvr{uvawe zada~i sli~- skiot, reformite koi imaat za cel ni na spomenatite. No vakvata zgolemuvawe na pristapnosta do postavenost na rabotite mo‘e da ja pravdata preku preveduva~i ili namali sudskata nezavisnost, bi- obezbeduvawe pravni materijali na dej}i podveduva pra{awa od va‘- pove}e jazici, ne samo {to gi zgole- nost za nepre~eno i kontinuirano muvaat tro{ocite za procesirawe funkcionirawe na sudovite pod na sudskite dela, tuku voedno go diskrecija na izvr{nata vlast. zgolemuvaat i nivniot broj, imaj}i Op{to zemeno, iako se ~ini deka predvid deka pripadnicite na sudskata efikasnost ne e direktno malcinskite zaednici, po pravilo, povrzana so nivoto na resursi, po~esto baraat za{tita na nivnite nivnoto zgolemuvawe mo‘e da prava. Zatoa, tehni~ki gledano, pridonese za podobruvawe na sud- sekoja proceduralna reforma koja skite performansi, pod uslov so go zgolemuva pristapot kon prav- sigurnost da se utvrdi deka pro- data, kako i onaa koja go namaluva blemot le‘i tokmu vo nedostatokot pragot na parnica, mo‘e da dovede na sredstva. No, bidej}i e malku do porast na akumulacijata na verojatno da se o~ekuva sudovite slu~ai, nivniot zastoj i tro{oci. sami i otvoreno da priznaat deka Od aspekt na ovaa metodologija, se neefikasni, takviot uslov retko takvite merki se nedobredojdeni. }e bide ispolnet. Sepak, tamu kade {to pristapot do (2) Pomalku slu~ai. Osnovnata pravdata e glaven problem, kratko- verzija na kvantitativnata teorija ro~niot porast na akumulacijata, na sudstvoto sugerira deka podi- zastojot i tro{ocite se neizbe‘ni, gaweto na proceduralnite pre~ki no ne sekoga{ povlekuva i neefi- za admisija direktno povlekuva kasnost. Ova dotolku pove}e {to namaluvawe na akumulacijata na odnosot pome|u pristapot do prav- slu~aite i nivniot zastoj. No istra- data i efikasnosta e obi~no pozi- ‘uvawata vo ovaa oblast uka‘uvaat tiven koga e povrzan so strukturni deka podigaweto na takvite pre~ki ili fundamentalni promeni vo samo po sebe ne gi re{ava ovie samiot sudski sistem. Na primer,
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 21 Ivan Bimbilovski
merkite naso~eni kon olesnuvawe (3) Poslo‘eni stimulacii. Ovaa na pristapot do sudovite od prva metodologija, glavno, ja tretira instanca, kako {to se poedno- problematikata na odnesuvaweto stavuvaweto na postapkite ili na sudiite, pravnite zastapnici i ograni~uvaweto na u~estvoto na strankite vo sporot, konkurent- pravni zastapnici na odredeni nosta na sudovite i alternativnoto stepeni na sporot, obi~no se povr- re{avawe na sporovite (ARS). zani so namaluvawe na vremeto Prviot podnaslov doa|a do op{t potrebno toj da se re{i, a so samoto zaklu~ok deka iako odnesuvaweto toa, i zgolemuvawe na sudskata na sudiite mo‘e da se modelira na efikasnost. Zgolemuvawe na sud- najrazli~ni na~ini, sekoj model ne skata efikasnost e zabele‘ano i vodi kon poodgovorno odnesuvawe. pri relaksiraweto na pravnite Utvrduvaweto rokovi za zavr{u- preduslovi za vlo‘uvawe ‘alba. vawe na sporovite e, na primer, Kone~no, ograni~uvawe na pris- op{toprifaten na~in na spravu- tapot do pravdata samo zaradi zgo- vawe so sudskata neefikasnost, no lemuvawe na sudskata efikasnost bele‘i slabi rezultati vo spored- otvora golem broj na socijalni i bena perspektiva. Bez razlika dali eti~ki pra{awa. Efikasnosta ne e ovie rokovi se utvrduvaat so zakon cel sama za sebe, i zatoa e prifat- ili so vnatre{ni sudski akti tie, livo postoeweto proceduri koi se glavno, ne se po~ituvaat. Toa mo‘e- odnesuvaat na ostanatite aspekti bi doa|a od nemo‘nosta da se na op{testvenoto ‘iveewe, duri i formulira dovolno precizen stan- koga tie ne se efikasni. Taka, na dard za utvrduvawe dali zastojot primer, ako pristapot do pravdata se dol‘i na nesovesno rabotewe e preskap, pravdata mo‘e da stane ili na legitimni pote{kotii. Po- privilegija samo na bogatite, {to kraj toa, sekoj utvrden rok, po pra- na dolg rok obi~no se poka‘uva vilo, inkorporira isklu~oci koi se kako pogubno za celiot op{testven dovolno {iroki da akomodiraat koj sistem. Sli~no na ova, op{to- bilo spor. Poedine~nite kalen- poznato e deka utvrduvaweto na dari, za razlika, imaat pogolemo fakti~kata sostoja so pomo{ na vlijanie vrz odnesuvaweto na sudi- porota e skapo i retko koga vero- ite, vo nasoka na zgolemuvawe na dostojno. Sepak, vo zemjite vo koi nivata odgovornost. Doka‘ano e postoi tradicija na nedoverba kon deka gra|anskite sporovi se re{a- vlasta i neadekvatna primena na vaat zna~itelno pobrzo vo sudovite presumpcijata na nevinost, poro- so usvoeni poedine~ni kalendari, tata, vsu{nost, mo‘e da ja zgolemi t.e. kade {to slu~ajot se dodeluva op{tata efikasnost na sudskiot na odreden sudija, koj go sledi sistem, preku restavracija na ~uv- negoviot razvoj od po~etok do kraj, stvoto na legitimnost, namaluvawe otkolku vo sudovite so generalni na brojot na nevini osudenici, kako kalendari, t.e. kade {to pove}e i onevozmo‘uvawe korupcija na sudii rabotat na razli~ni aspekti sudiite. na slu~ajot vo razli~no vreme. Se
str. 22 Politi~ka misla Politi~kata ekonomija na sudskite reformi smeta, deka toa se dol‘i na faktot pravna pomo{ i gi namaluva tro- {to poedine~nite kalendari ovoz- {ocite, pri {to, poslednovo, ne e mo‘uvaat locirawe na pri~inite proprateno sekoga{ so opa|awe na za zastoj vo poedine~en sudija {to, kvalitetot na samata pravna po- pak, pridonesuva za poefikasno mo{. Od sporedbena perspektiva, rabotewe na toj sudija. deregulacijata pridonesuva za vlez Sli~no na ova, menaxiraweto na na medijatori i osiguritelni kom- sporovite – zbir na tehniki koe, panii na pazarot na pravni uslugi, pome|udrugoto, opfa}a prethodni a so samoto toa za podobar odnos ro~i{ta, strogi rasporedi i skra- medijacija/parnica, t.e. pomalku tena istra‘na postapka – isto taka, sudski dela. Voveduvaweto strogi mo‘e da pridonese za posovesno kriteriumi za vlez vo advokatskite odnesuvawe na sudiite. Spored komori ili zadol‘itelno za~le- nekoi istra‘uvawa, iako pret- nuvawe vo vakvite asocijacii, isto hodnite ro~i{ta nemaat nekoj poza- taka, mo‘e da vlijae vrz posovesno bele‘itelen efekt vrz vremetra- odnesuvawe na pravnite zastap- eweto na slu~ajot ili aktivnostite nici. Na sli~en na~in, sistemite na za pomiruvawe, tie go zgolemuvaat akreditacija gi pravat pravno- kvalitetot na glavnoto ro~i{te. obrazovnite ustanovi poodgovorni Isto taka, zabele‘ano e deka i go zgolemuvaat kvalitetot na skratenata istra‘na postapka gi pravnata profesija. Sepak, bidej}i namaluva vremetraeweto i tro{o- poslednive dve merki, isto taka, se cite na sporot. Sepak, se ~ini deka i merki za sozdavawe pravni~ki glavnata prednost na ovie tehniki monopol, nivnata primena treba da le‘i vo sposobnosta da generiraat se kombinira so merki za vnesuvawe precizni statisti~ki podatoci, koi raznovidnost vo na~inot na pru‘a- pridonesuvaat za namaluvawe na we na pravnata pomo{. Od svoja zastojot, prosto, zatoa {to sudiite strana, pak, ograni~uvaweto na nastojuvaat da prika‘at podobri advokatskite honorari mo‘e da brojki. dovede do namalena efikasnost Vtoriot podnaslov tvrdi deka preku opa|awe na ponudata na advo- kontrolata vrz advokatskite hono- kati. Se razbira, visokite hono- rari ne doveduva do zgolemena rari sistematski ne se po‘elni, no efikasnost zatoa, pak, deregu- istoto se odnesuva i na evtiniot lacijata na pazarot na pravni pristap do pravnata pomo{, bidej}i uslugi ja postignuva celta. Imeno, vtorovo, mo‘e da dovede do anga‘i- voveduvaweto konkurencija pome|u rawe na advokati i pri najmali advokatskite komori, od edna, i sporovi koi inaku bi mo‘ele da se drugite profesii, od druga strana, re{at preku arbitra‘a. Nama- mo‘e da pretstavuva delotvorna lenite tro{oci, isto taka, go zgole- strategija za zgolemuvawe na efi- muvaat i brojot na povedeni parnici kasnosta. Iskustvata poka‘uvaat – izdr‘ani i neizdr‘ani. deka voveduvaweto na takva konku- Kone~no, poniskite sudski slu‘- rencija ja zgolemuva ponudata na benici moraat, isto taka, da bidat
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 23 Ivan Bimbilovski
opfateni so reformskite zafati. slu~aj i sledstveno na toa }e Visokoto nivo na korupcija se pobedi i ne }e mora da plati. Ovoj povrzuva so koncentracijata na fenomen pridonesuva za visoki administrativnite zada~i vo ra- tro{oci vo nekoi zemji, i go pravi cete na eden slu‘benik, bidej}i nejasen op{tiot efekt na par- potkupot stanuva polesen i po- ni~nite tro{oci vrz sudskata isplatliv koga eden poedinec, koj efikasnost. mo‘e lesno da se identifikuva, ja ^etvrtiot podnaslov tvrdi deka ima mo}ta za da go zabrza ili sozdavaweto specijalizirani su- zabavi sudskiot proces. Vo ovaa dovi ja podobruva efikasnosta, smisla, se zabele‘uva deka refor- delumno bidej}i takvite sudovi mite koi gi disperziraat adminis- imaat zabrzani i poednostaveni trativnite zada~i go namaluvaat postapki, a delumno zatoa {to nivoto na korupcija. nudat alternativen forum koj kako Tretiot podnaslov go prifa}a takov im konkurira na regularnite stavot deka eden od na~inite da se sudovi. Ova najmnogu se odnesuva na obeshrabri beskone~noto parni- osnovaweto sudovi za prekr{oci ~ewe e da se zgolemat direktnite ili za dela od malo zna~ewe, koi tro{oci na strankite, ili barem na zna~itelno gi namaluvaat vreme- edna od niv. Vo zemjite kade {to traeweto i zastojot, a go zgolemu- prviot den od sudeweto e bes- vaat pristapot do pravdata nase- platen, a potoa sudskite tro{oci kade kade {to se voveduvaat. Sudo- progresivno rastat, najgolem broj vite specijalizirani po pravni parnici traat eden den. No toa {to oblasti, isto taka, ja zgolemuvaat sudskiot sistem go dobiva so zgole- efikasnosta. muvawe na brzinata go gubi preku Posledniot, petti, podnaslov e ote‘nuvawe na pristapot do prav- na stanovi{te deka ARS treba da data na posiroma{nite so pokom- se pottiknuva, bidej}i ovozmo‘uva plicirani slu~ai. konkurencija i izbor. Ova, pak, ja Ponatamu, mehanizmite za pre- namaluva mo‘nosta za korupcija, nos na vkupnite sudski tro{oci vrz bidej}i sudski sistem koj mora da strankata-gubitnik vo sporot vo se natprevaruva za nadle‘nost so golema mera go onevozmo‘uvaat drugi institucii ne e vo sostojba da proizvolnoto parni~ewe, bidej}i gi iznuduva zna~itelna materijalna odvra}aat strankite koi se bez korist od strankite vo sporot. {ansi da uspeat vo sporot, no koi Dodeka voveduvaweto ARS na dob- ja pokrenuvaat parnicata so cel rovolna osnova e prifateno kako spogodbeno da iznudat materijalna pozitivna reformska merka, efek- korist od branitelot. Sepak, vo tot na zadol‘itelnoto ARS e spo- slu~aite kade {to i dvete strani ren. Izvesen broj na studii doa|aat imaat razumna mo‘nost za pobeda, do zaklu~ok deka upatuvaweto sekoja od niv mo‘e da bide ohra- sporovi na zadol‘itena arbitra‘a brena da potro{i pove}e, vo nade‘ pozna~itelno ne vlijae vrz vreme- deka taka }e prika‘e pouverliv traeweto na slu~aite, rabotnite
str. 24 Politi~ka misla Politi~kata ekonomija na sudskite reformi
~asovi na pravnite zastapnici, No, isto taka, zabele‘ano e deka zadovolstvoto na site involvirani ne sekoja proceduralna racio- subjekti i nivnoto sfa}awe na nalizacija vroduva so plod. Ima konceptot na pravednost. zemji, na primer, vo koi vovedu- (4) Poednostavni proceduri. vaweto obrasci so cel poedno- Utvrdeno e deka kompleksnite stavuvawe na vlo‘uvaweto tu‘bi, proceduri povlekuvaat visoko nivo vsu{nost, ja zgolemila komplek- na korupcija, nekonzistentnost, snosta na celiot proces. Ponatamu, neiskrenost, nepristapnost do pri fokusiraweto na zabrzuvawe i pravdata, kako i podolgi sudski poevtinuvawe na postapkite, se procesi. Sprotivno na ova, poednos- rizikuva gubewe na nekoi nemer- tavuvaweto na postapkite i zgole- livi vrednosti na postapkata. Vo muvaweto na nivnata fleksibil- ovaa smisla, voveduvaweto na nost pozitivno vlijae vrz efikas- preliminarni soslu{uvawa vo nosta i pristapot do pravdata vo nekoi krivi~ni postapki e primer zemjite so hroni~na sudska stag- za reformska merka koja go nama- nacija. Edna od takvite reformski luva zastojot vo krivi~nite slu~ai, merki e zgolemuvaweto na oralnite no na smetka na verodostojnosta na elementi vo sudskite postapki na utvrduvaweto na fakti~kata sos- smetka na pi{anite, so ogled na tojba i za{titata na obvinetite. faktot {to poslednive rezul- tiraat vo fragmentacija na sud- *** skiot proces i nedostatok na direk- ten kontakt pome|u sudiite i izvo- Dosega{niot osvrt ima{e za cel rite na svedo{tva – pojavi koi se da prika‘e del od sporedbenite povrzuvaat so neefikasnosta na viduvawa i zaklu~oci za dina- sudskiot sistem. Sli~na merka e mikata na sudskite reformi i kreiraweto razli~ni proceduri za istite da gi dobli‘i do rele- razli~ni vidovi slu~ai. Vo ista vantnite faktori vo dr‘avava, koi nasoka, potrebno e da im se ovoz- mo‘ebi vo niv }e prepoznaat prak- mo‘i na sudovite sami da re{avaat ti~ni re{enija za nekoi od proble- za svojata organizaciona posta- mite koi se prisutni vo sudskiot venost i proceduralnite pravila sistem na Republika Makedonija. preku delegirawe na ovie nadle‘- Vo slu~aj da se ostvari poslednovo, nosti od zakonodavniot dom na kompleksnosta na sudskite sistemi sudskite vlasti. Vakvata merka nalaga nekolku predupreduvawa. sozdava prostor za eksperimen- Prvoto se odnesuva na faktot {to tacija i inovacii koj na lokalnite goreopi{anite metodologii se sudovi im ovozmo‘uva da se pri- razvieni vrz osnova na empiriski sposobat na lokalnite uslovi i rezultati. Nekriti~koto prifa- potrebi – ne{to {to e te{ko os- }awe na vakvite rezultati mo‘e da tvarlivo koga sekoja proceduralna bide kontraproduktivno, bidej}i promena bi odela preku zakono- nekoi elementi na sudskiot sistem davniot dom. ne se lesno merlivi i te{ko mo‘at
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 25 Ivan Bimbilovski
da se definiraat bez nivno kon- barem da ostavi takov vpe~atok. tekstualno pozicionirawe. Pona- Pokraj ova, za da bide uspe{na, tamu, metodologiite se razvieni od sudskata reforma mora da ja ima sporedbena perspektiva. Zatoa predvid lokalnata politi~ka real- sekoja potencijalna transplan- nost, da nastojuva da ponudi ostvar- tacija na stranski instituti vo livi re{enija i najva‘no – da gi doma{niot sudski sistem, za da neutralizira silite koi imaat bide uspe{na, mora da ima odgovor polza od odr‘uvaweto na status na pra{aweto: vo koja mera dade- kvo. Uspe{nosta na sudskite refor- niot institut go dol‘i svoeto mi vo izvesna mera zavisi i od postoewe na odnosite na mo} vo mo}ta na instituciite na gra|an- dadenata zemja i vo koja mera tie skoto op{testvo, kako {to se medi- se razli~ni od doma{nite? Isto umite, poziciskite politi~ki par- taka, treba da se zeme predvid deka tii i stopanskite komori, koi mo- sudskite reformi koi imaat za cel ‘at da izvr{at pritisok vrz sud- podobruvawe na efikasnosta ~esto- stvoto, ako toa odbegnuva da se re- pati davaat negativni po~etni re- formira. Istiot toj pritisok mo‘e zultati. Koga kvalitetot na prav- da dojde i odnadvor, od stranskite data se podobruva, raste i nejzinata vladi i korporacii – institutcii pobaruva~ka. Pogolema pobaruva~- koi, iako ne se dovolni da dovedat ka zna~i i pogolemo optovaruvawe do reformi, nesomneno se neop- na sistemot {to, pak, mo‘e povtor- hodni za nivniot uspeh dokolku se no da predizvika neefikasnost ili prezemat.
Abstract The paper makes an attempt at portraying some of the issues imminent in the judicial reform debate as well as their solutions attained from a comparative perspective. Its main focus, however, is on the link between judicial efficiency and economic development. Relying on several empirical studies that contend with this relationship, the paper isolates four complementary methodologies for making the judicial system more efficient. The ultimate aim is to draw those methodologies nearer to the relevant factors in the Republic of Macedonia, in hope that the latter may find them useful in the course of the ongoing judicial reforms in the country.
str. 26 Politi~ka misla pravoto Vladeewe na
Pravo na pravi~na postapka
Gordan Kalajxiev
Se postavuva pra{aweto, zo{to procedura vo konkretniot slu~aj }e na{eto ~uvstvo za pravednost bara vlijae vrz pravednosta na ishodot? pravi~na postapka? Nastrana od Ako imame pravo na opredelen na{eto intuitivno razbirawe na pravi~en ishod, postapkata po koja konceptot, pravi~nosta ne ni dava do{lo do nego na prv pogled nema opipliva filozofska, a u{te po- nekakva sopstvena moralna vred- malku pravna osnova za negovo nost. So drugi zborovi, konceptot poprecizno definirawe ili objas- na pravi~na postapka obezbeduva nuvawe. Poimaweto na pravdata i kriteriumi za ocenuvawe na pra- pravi~nosta evoluiraat so razvojot vi~nosta na procedurite, no ona na civilizacijata.1 Blagodarenie {to ni izgleda bitno se rezul- na liberalnite politi~ki tradicii tatite, ne postapkata. Kako neprav- i me|unarodnoto pravo za pravata data }e bide pomalku nepravedna na ~ovekot, pravi~nata postapka samo poradi toa {to sme se pri- denes se tretira kako pravo na dr‘uvale kon opredeleni pro- poedinecot. Vo osnovata, ova pret- ceduri? Ako nekoj nevin se najde v stavuva pravo na opredelena po- zatvor, {to menuva faktot deka na stapka, pravo na poedinecot da sudeweto mu bile obezbedeni site bide tretiran vo soglasnost so eden procesni prava? ^ovekot e obes- propi{an metod. Moralna osnova na praven i li{en od sloboda; dali ova pravo se bara vo idejata deka pritoa bile po~ituvani site fi- gra|anite imaat pravo na praveden nesi na edno fer sudewe, vo krajna tretman od strana na dr‘avata. linija, se ~ini sosema irelevantno. Pravi~noto sudewe prvenstveno go Tvrdeweto deka edno posebno pravo ograni~uva na~inot na koj dr‘avite na fer procedura mora, zatoa, na mo‘e da gi primenuvaat svoite nekoj na~in da bide barawe za kazneni zakoni.2 Vedna{ }e se pravi~en tretman od strana na zapra{ame kakov e odnosot pome|u dr‘avata. Ona {to e interesno kaj pravoto na opredelena procedura i vakvoto objasnuvawe e tokmu toa pravoto na praveden tretman; i {to nepravedniot treman od strana kako faktot deka sme se pridr‘u- na vlastite se tolkuva kako po- vale kon opredelena propi{ana vreda na edno individualno pravo. Nekoi avtori tvrdat deka po- 1 Vidi: J. R. PENNOCK, Introduction, vo: J. R. PENNOCK/ ve}e se raboti za princip odo{to J. W. CHAPMAN (Eds.) NOMOS XVIII: Due Process, New York University Press, New York 1977, xviii-xix. za pravo; princip koj se koristi da 2 Taka sudijata Felix Frankfurter vo: Rochin v. California, 342 U.S. 165 (1952). generira pove}e posebni prava,
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 27 Gordan Kalajxiev
postapki i praktiki.3 Vakviot dali poedine~nite ishodi se pra- princip se zasnova vrz op{toto i vedni. Pritoa, ~uvstvuvame deka javnoto ~uvstvo za pravdina, {to i formalnata pravda ne £ e sekoga{ samoto e otvoreno za filozofska ekvivalentna, nitu dovolna, na ma- refleksija i analiza. Zgora na ova, terijalnata pravda, bidej}i nepris- za razlika od nekoi pravni pra- trasniot i fer ishod ne e isto {to vila, pravi~nata postapka ne e i korekten ishod. 6 nekakva tehni~ka koncepcija so Problemot e vo toa {to ne po- fiksna sodr‘ina nezavisna od stoi sovr{ena postapka koja seko- vremeto, mestoto i okolnostite. ga{ objektivno }e dovede do pra- Konceptot na pravi~nost, kako vilno re{enie. Spored Rols, kaz- centralen od po{irokiot koncept nenata postapka e klasi~en primer za pravi~na postapka, e osnova i na za nesovr{ena proceduralna prav- Rolsovata definicija na prav- da. Ako e toa taka, imame na~in da data.4 Vladeeweto na pravoto, spo- go objasnime faktot deka, pokraj red nego, bara opredelena forma na po~ituvaweto na site garancii za pravi~na postapka, {to zna~i pos- pravi~nost, procedurata mo‘e da tapka modelirana da ja utvrdi dovede do nepraveden ishod. Pra- vistinata za toa, dali e povredeno vi~nata postapka, prosto ka‘ano, pravoto i pod koi okolnosti, no, na ne e sovr{ena postapka. Bidej}i na~in konzistenten so drugite celi imame eden nezavisen kriterium za na pravniot sistem. Vo izvesna ishodite, mo‘eme da objasnime smisla, pravi~nosta mo‘e da se zo{to edna presuda i toga{ koga gi zamisli kako barawe postapkata da zadovoluva site barawa za proce- gi zadovoluva barawata na for- duralnata pravda ne sekoga{ e i malnata pravda, a taa e osnovna navistina pravedna. Ova, od svoja odlika na vladeeweto na pravoto. strana, uka‘uva na u{te eden pro- Idejata za vladeewe na pravoto e blem. So ogled na toa {to imame povrzana so ~uvstvoto za pravdina, nezavisen kriterium za pravi~ni bidej}i konceptot za formalnata ishodi vo krivi~nite sudewa, seka- pravda, razbran kako pravilno i ko }e bide mo‘no da se dojde do nepristrano primenuvawe na jav- praveden ishod po pat na postapka nite pravila, koga }e se primeni {to ne e pravi~na vo smisla na ona vrz pravniot sistem, stanuva vlade- {to denes se podrazbira pod fer ewe na pravoto.5 Sepak, krite- sudewe. Taka, edno lice mo‘e da ne riumite na formalnata pravda ne dobie fer sudewe, da bide osudeno, se edinstvenite {to gi prime- a fakti~ki navistina da e vinovno. nuvame vo sudskite postapki. Sose- Sega nie sme soo~eni so sprotiv- ma e razbirlivo da se zapra{ame nata te{kotija; da objasnime zo{to eden ishod treba da go smetame nepravi~en samo zatoa {to ne e 3 Vidi: D. RESNICK, Due Process and Procedural Justice, vo: PENNOCK/ CHAPMANN (eds.), Due Process, New postignat preku pravi~na postapka? York 1977, 206-9. Poinaku: H. HEUBEL, Der "fair trial# – ein Grundsatz des Strafverfahrens?, Berlin, 1981. 4 Vidi: J. RAWLS, A Theory of Justice, Harvard University Press, Cambridge, 1971, 12-13. 5 Isto, 58-60, 235 i natamu. 6 Vidi: RESNICK, supra cit., 210.
str. 28 Politi~ka misla Pravo na pravi~na postapka
Pravi~nata postapka bara pro- opravduva ishodot, bidej}i obez- cedurata za determinirawe na beduva argumenti za tvrdeweto ishodot dosledno da se izvede, deka tretmanot koj edno lice go kako i samata postapka da sodr‘i dobiva e tretman {to toa go zaslu- opredeleni osnovni karakteris- ‘uva. Postapkata mora da se spro- tiki. Pritoa, pravi~nata postapka vede so cel da obezbedi vakvo e neophoden, no ne i dovolen uslov opravduvawe, a site ishodi od za praveden tretman na gra|aninot. vakvata postapka se podednakvo Vpro~em, nao|aweto na sudot ne opravdani. Ova, od svoja strana, bi stanuva vistinito ili korektno vrz bilo dovolno za merata vo koja osnova na funkcioniraweto na krivi~noto sudewe pretstavuva nekoja procedura. Ako e vistinito, forma na ~ista proceduralna prav- toa e vistinito nezavisno od sa- da. No, vakvite opravduvawa ne se mata postapka. Me|utoa, ovde sa- apsolutni, bidej}i postapkata ne e kame da naglasime deka faktot {to nepogre{liva. Vo najdobar slu~aj, proceduralnata pravi~nost e neop- ova obezbeduva visok stepen na hoden uslov za pravednost, so sebe sigurnost, {to ne treba da se pot- povlekuva sprotiven zaklu~ok deka cenuva. Postapkata igra presudna otsustvoto na vakvata pravi~nost e uloga tokmu vo obezbeduvaweto dovolen uslov za nepravda. Bi visok stepen na doverlivost vo mo‘elo da se ka‘e deka sekoja pravednosta na ishodite. Vo toj osuda {to bi bila pravedna spored kontekst, kolku se povisoki stan- nezavisniot kriterium za ocena na dardite na doka‘uvawe, tolku e pravednosta na ishodot (a toa e pogolema i doverbata {to mo‘eme osuda samo ako obvinetiot, navis- da ja imame vo presudite so koi tina, go storil deloto), sepak, }e edno lice se oglasuva za vinovno bide nepravedna bez primenata na ili se osloboduva. Standardite na soodvetna i pravi~na sudska pos- doka‘uvawe zaedno so formalnata tapka. Ne se raboti za toa deka pravda, razbrana kako pravilno i sledeweto odredena postapka }e go nepristrasno primenuvawe na pra- pretvori ona {to inaku bi bilo vilata, ja opredeluva i verojat- nepraveden tretman vo praveden. nosta ili stepenot na doverba {to Vakva zabuna se javuva od pogre{- mo‘e da ja imame vo pravilnosta na noto veruvawe vo efikasnosta na sekoj ishod. samiot koncept na formalnata Ako racionalnata kaznena po- pravda. Sprotivno, otsustvoto na stapka ne mo‘e da se svede samo na formalnata pravda e toa {to ona postapka {to }e insistira vrz {to inaku bi bilo praveden tretman materijalnata vistina i mate- go transformira vo nepraveden.7 rijalnata pravi~nost i koja }e se Imeno, pravi~nata postapka legitimira samo so to~nost na pretstavuva procedura {to go ishodot, taa ne }e mo‘e da se svede ni samo na ~ista proceduralna pravi~nost, kako pravi~nost na 7 Vidi: U. NEUMANN, Materiale und prozedurale samata postapka vo smisla na neka- Gerechtigkeit im Strafverfahren, ZStW 101, Heft 1, 1989, 52, 70; RESNICK, supra cit., 212-13.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 29 Gordan Kalajxiev
kov fer plej.8 Kaznenata postapka vawe na vistinata, bidej}i vis- vo edna pravna dr‘ava mora da tinata za toa {to navistina se slu- pretstavuva sinteza na obata nave- ~ilo ponekoga{ }e ostane nedos- deni aspekta. Vo taa smisla, kazne- ti‘na ili, pak, pod somnenie. Kako nata postapka, vsu{nost, kombinira i da e, vo situacija na kaznenata elementi od, kako {to bi rekol postapka postoi spor pome|u dr‘a- Rols, ~ista proceduralna pravda i vata i poedinecot, koj treba da se nesovr{ena proceduralna pravda. razre{i. Najdobro {to mo‘eme da Edno fundamentalno moralno storime, se ~ini, e postapkata za opravduvawe za baraweto na pra- razre{uvawe na krivi~niot spor da vedna kaznena postapka e toa deka bide fer za obete strani. Vpro~em, ovaa go minimizira brojot na gre{- nikoj i nikade ne garantira nekakvo kite, odnosno nepravednite tret- sovr{eno, tuku samo ~esno sudewe.9 mani; ednostavno taa ne e praveden Kontradiktornata postapka, kako ili human na~in na li{uvawe na ednakov natprevar pred nepris- liceto od ‘ivot, sloboda ili imot. trasen sud, od pove}eto avtori se Vo mera vo koja se bara to~na sudska smeta za pravi~na. Navistina, postapka, se zadovoluva moralno- mo‘no e da se pretpostavi pravi~na vrednata funkcija na minimizi- procedura {to ne e strane~ka, ili rawe na gre{kite vo kaznenata barem ne so takov stepen na akuza- postapka, bidej}i se dava garancija torni elementi kako anglo-ameri- deka brojot na nepravednite kazni kanskiot sistem na krivi~no sude- }e bide tolku mal kolku {to e toa we. Koe postapuvawe }e se smeta za mo‘no i se vleva doverba deka onie nepravi~no, navistina, mo‘e da {to se kazneti toa i go zaslu- zavisi od tipot na postapkata {to ‘uvaat. No, pravednata postapka, ja primenuvame i od pretpostavkite isto taka, involvira pravi~nost na {to gi imame za na~inot na koj ovaa samata postapka. To~nosta ne e funkcionira. Vo izvesna mera, edinstvenata vrednost {to sakame na{ata smisla za pravda i pravi~- da ja maksimizirame. So drugi nost se istoriski i povrzani so zborovi, pravednosta na postapkata pravniot folklor. Faktot deka ne ja ocenuvame samo so ogled na opredeleni karakteristiki na nejzinata sposobnost da postigne postapkata go povreduvaat na{eto korekten ishod. Pravi~nata pos- ~uvstvo za pravdina mo‘e da bide tapka treba da go izrazi i na{eto samo odraz na na{ata famili- ~uvstvo deka osudite ne smeat da jarnost so postapka od odreden bidat postignati na na~in {to go vid.10 Sepak, mora da se ima na um povreduva na{eto ~uvstvo za pra- deka so me|unarodnite instrumenti vi~nost. Ova dotolku pove}e, ako se
priznae deka krivi~nite sudewa ne 9 „Sojuzniot ustav ne garantira sudski postapki koi }e sekoga{ se najdobar na~in za otkri- se najdobri od site svetovi, ili koi bi se sovpa|ale so najnaprednite idei na studentite... po krimi- nologija... Ustavot ne garantira ni{to pove}e od toa deka sudeweto }e bide ~esno vodeno i deka garanti- 8 Sporedi: N. LUHMANN, Legitimation durch Verfahren, 2. ranite prava na obvinetiot }e bidat skrupulozno Aufl., Darmstadt, 1975, 18, 123, 227; M. DAMAŠKA, The po~ituvani.# Vidi: McGautha v. California, 402 U.S. 183 Faces of Justice and State Authority, Yale Universiy Press, (1971). New Haven, 1986, 88, 97-109, 147-52. 10 Vidi: RESNICK, supra cit., 220-21.
str. 30 Politi~ka misla Pravo na pravi~na postapka za pravata na ~ovekot ne se garan- zentirani pred nepristrasen sud. tira samo pravi~nost na postap- Se bara obvinetiot da ima adek- kata, tuku se predviduva postapka vatna {ansa sudot da go informira od odreden vid (javna, brza, nepri- od svojata perspektiva za faktite strasna, so izre~no nabroeni ele- i argumentite relevantni za obvi- mentarni prava na odbranata). nenieto. Smislata na pravata na Zatoa, kako pravi~no bi mo‘elo obvinetiot, vo toj kontekst, e da da se smeta ona sudewe vo koe obezbedat deka }e se ka‘e i drugata dokazite podlo‘ni na kontra- strana na prikaznata. diktorno testirawe }e bidat pre-
Abstract The right of fair trail is the essence of a just rule of law system. Thanks to the liberal political traditions and international human rights, the right of fair trial is considered today as right of the individual. The concept bears more than legal connotation, it is more a reflexion of the justness of the legal system. The formal aspects of the fair trail should be supported with procedures for bringing material evidence. A just and fair trial is one that allows contradictory testing of evidence before an impartial trial.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 31 Gordan Kalajxiev
str. 32 Politi~ka misla pravoto Vladeewe na
Ars mediationis – ARS i ubavinata na medijacijata
Kiril Nejkov
[to e medijacija? Vtorata definicija, od edna strana, ja podvlekuva otvorenosta Medijacijata e dobrovolen, i ednostavnosta na medijacijata; a fleksibilen i neformalen proces od druga, ja prezentira nejzinata vo koj treta nezavisna i neutralna su{tina – deka taa pred s¢, e vid strana - medijator - aktivno im na pregovori me|u stranite, no pomaga na stranite da dojdat do pregovori koi se olesneti, a so toa optimalno re{enie na konfliktot i delumno naso~eni od entitet koj vrz osnova na nivnite vistinski ne e nivni subjekt. interesi, pritoa stranite ja imaat Tretata definicija uka‘uva na celosnata kontrola vrz postignu- istoriskiot od na medijacijata od vaweto i uslovite na spogoduvawe- alternativa na sudskoto re{avawe to. na sporovite do, so tek na vremeto od analiti~arite i prakti~arite Medijacijata e potpomognato i pretpo~itaniot termin, – sood- olesneto pregovarawe vetno re{avawe na sporovite, za da se podvle~e postoeweto na mo‘- Medijacijata e vonsudska pos- nosta za upatuvawe na sporot na tapka na alternativno (soodvetno) sudska postapka kako paralelno re{avawe na sporovi, vrz slobodno postoe~ka, a ne kako alternativa izrazena volja na stranite so po- vo odnos na medijacijata. mo{ na treto neutralno lice – Pove}e lingvisti~ki odo{to medijator. su{tinski se raspravite za preciz- Ovie tri definicii odrazuvaat nosta na razli~nite definicii na tri va‘i aspekti na razvojot na eden poim. Kolku definiciite se poimaweto na medijacijata. pokratki, tolku se po{iroki vo Prvata e najsovremena defini- opfatot. Kolku se podolgi, tolku se cija, koja apostrofira dva va‘ni podetalni vo opredeluvaweto na momenta na medijacijata: prvo, deka su{tinskite elementi na poimot. taa e proces, {to ja podvlekuva Takov e slu~ajot i na medijacijata. fleksibilnosta, preku izbegnu- Definiciskite raziduvawa se vawe na terminologijata na „pos- vo vrska so generi~niot poim od koj tapka#; i vtoro, deka stranite ja medijacijata proizleguva i vo vrska imaat celosnata kontrola vrz so nejzinoto pravilno imenuvawe. procesot i deka tie ja nosat odgo- Pogornite primeri se ilustracija vornosta za negoviot rezultat. na raziduvawata. Objasnuvawata podolu se nivna kratka analiza.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 33 Kiril Nejkov
Prvoto raziduvawe se odnesuva Medijacijata e fleksibilna na soodvetnosta na terminologijata postapka, koja se bazira na avto- od koja proizleguva angliskata nomijata na stranite, koi po slo- kratenka "ADR# – dali taa treba da bodna volja izbiraat da pristapat se odnesuva na Alternative Dispute kon istata, da u~estvuvaat vo nea, Resolution (alternativno re{avawe i spored toa po slobodna volja i go na sporovi – ARS) ili, pak, od postignuvaat re{enieto ili, pak, ja Appropriate Dispute Resolution (sood- napu{taat postapkata. vetno re{avawe na sporovi – SRS). Vo postapkata na medijacija, Zastapnicite na prviot pristap klu~nata uloga ja imaat stranite na tvrdat deka toa e odoma}en gene- sporot, a medijatorot, kako „~uvar ri~en termin {to asocira na mil- na postapkata# gi naso~uva kon jeto razli~ni formi na re{avawe iznao|awe na kreativni re{enija na sporovite vonsudskiot sistem. na problemite za koi tie voobi- Zastapnicite na vtoriot predlog ~aeno smetaat deka imaat edno, i veruvaat deka terminologijata na toa naj~esto za drugata strana, „alternativa# poso~uva na isklu~i- negativno re{enie. telnost, namesto na komplemen- Tokmu vo ulogata na tretata tarnost me|u medijacijata i sud- strana e razlikata me|u medija- skite postapki, {to otsekoga{ bila cijata i drugite oblici na alter- osnovna karakteristika na pri- nativno (soodvetno) re{avawe na stapot. Vo posledno vreme pove}e sporovite, vo koi se vbrojuvaat: se koristi terminot soodvetno arbitra‘ata, ranata nezavisna re{avawe na sporovite. ekspertska procenka, izbranite Vtorata debata se odnesuva na sudii, mini-sudeweto. Vo ovie dilemata dali da se poddr‘uva nabrojani formi na ARS, tretata upotrebata na „medijacija# kako strana, bez razlika {to toa go tehni~ki termin vo razli~ni jazici, pravi vo postapka zapo~nata po vo ime na standardizacijata na dogovor i koja ne se vodi spored istata koja nezaprilivo se {iri, procesni pravila na sudskite po- ili da prodol‘at da se koristat stapki, donesuva odluka ili uka‘u- negovi lokalni supstituti kako: va na soodvetnosta na nekoja odluka posreduvawe, mirewe, i drugi koja e obvrzuva~ka za stranite. izrazi so su{tinsko isto, ili Su{tinata na medijacijata e vo sli~no zna~ewe. Razlikite osta- vnatre{nata sposobnost na metodot nuvaat, so toa {to medijacijata kako da gi upati stranite edna kon druga termin sè pove}e se koristi vo za tie da mo‘e da go vidat nivniot zakonskite tekstovi i stru~nite odnos od poinakva perspektiva. raspravi, no „mireweto# (concilia- Preku pomagawe vo komunikacijata, tion) e prifateno od strana na OON razvivaweto na odnos koj e naso~en kako najop{t termin koj opfa}a kon sorabotka i re{avawe na pro- najgolem del proceduri.1 blemite, namesto kon konfron- tacija i nivno potcrtuvawe, taa ovozmo‘uva da se iznajdat to~kite 1 Vidi Guide to Enactment and Use of the UNCITRAL Model Law, 2002, str. 11
str. 34 Politi~ka misla Ars mediationis – ARS i ubavinata na medijacijata vo koi interesite na stranite se na 90-tite godini na minatiot vek, soedinuvaat.2 i toa vo pogled na standardite za Medijacijata go zapo~nuva svojot za{tita na informaciite povrzani razvoj od SAD, vo 80-tite godini na so postapkata, no i zaradi defi- minatiot vek vo obid da se najdat nirawe na ulogata na medijatorot alternativi na tradicionalnite vo idni sudski ili arbitra‘ni sudski postapki koi se uvidele postapki, procesot na imenuvawe na kako konfrontira~ki, skapi, ne- medijatorot kako i osnovnite prin- predvidlivi, rigidni, {tetni po cipi na postapkata.4 dolgotrajnite odnosi me|u stran- Komitetot na ministri na So- kite i ograni~eni na presudi koi se vetot na Evropa donese tri pre- odnesuvaat na pravata i obvrskite poraki do zemjite - ~lenki vo vrska na strankite. so medijacijata: prvata, vo vrska so Vo rok od ~etvrt stoletie taa se semejnata medijacija,5 vtorata, vo pro{iri vo golem broj na pravni vrska so medijacijata vo krivi~nite sistemi3, i pred vospostavuvawe na predmeti6, i tretata, vo vrska so semeto na me|unarodna kodifi- medijacijata vo gra|anskite raboti7. kacija, i vo razli~ni op{testveni Vo ovie tri preporaki se opre- okolnosti, za~uduva~ki sli~no, se deluvaat opfatot i soodvetnite razviva{e vo pogled na postapkata postapki na medijacija. Prepo- i principite. rakite se koristat vo golem del Vo ovoj moment, najzna~ajni me|u- kako osnova na prakti~nite ili narodno-pravni instrumenti povr- zakonskite re{enija za medija- zani so medijacijata se Model- cijata vo zemjite - ~lenki na Sove- zakonot na Komisijata na Obedi- tot na Evropa. netite nacii za trgovsko pravo Evropskata unija ima doneseno (UNCITRAL), Preporakite na So- dve zna~ajni direktivi za medi- vetot na ministri na Sovetot na jacijata vo potro{uva~kite spo- Evropa i Zeleniot dokument i rovi8, Komisijata ima izraboteno Preporakite na Evropskata unija. Zelen dokument za alternativnoto Model-zakonot na UNCITRAL za mirewe vo me|unarodnite sto- 4 UNCITRAL Guide, str. 12–13. Treba da se ima predvid panski sporovi be{e izraboten deka vo 1980 godina, Generalnoto sobranie na OON usvoi Rezolucija za pravilata na mirewe na kako forma na meko pravo za stan- UNCITRAL, koja vo pove}e pogledi e predvesnik na dardizacija na zakonite za medi- Model- zakonot. 5 Council of Europe, Committee of Ministers, Reco- jacija, koi dr‘avite zapo~naa da gi mmendation No. R (98) 1 of the Committee of Minister to the Member States on Family Mediation "CoE Recommen- donesuvaat vo pogolem broj vo tekot dation on Family Mediation". 6 Council of Europe, Committee of Ministers, Recommen- dation No. R (99) 19 of the Committee of Ministers to the 2 ADR Platform, Pilot Project Management Manual for Court member States on mediation in penal matters. "CoE Related Mediation, IFC, SEED Prepared by Kendel Rust Recommendation on mediation in penal matters". and Vesna Dasovic-Markovic (Manual). 7 Council of Europe, Committee of Ministers, Recommen- 3 Medijacijata osobeno e razviena vo Kanada, Avstra- dation Rec (2002) 10 of the Committee of Ministers to lija, Nov Zeland, Velika Britanija, Francija, member States on mediation in civil matters "CoE Holandija, Italija; na Balkanot vo Slovenija, Recommendation on mediation in civil matters". Hrvatska, Bugarija, Bosna i Hercegovina, Srbija; 8 Preporaka na Komisijata od 30 mart 1998 godina, za medijacijata zabrzano se razviva vo Afrika i vo principite primenlivi na telata odgovorni za Jugoisto~na Azija. Vo Makedonija se nosi Zakon za vonsudska spogodba kaj potro{uva~kite sporovi, 98/ medijacija {to }e bide pravna osnova na pravilata i 257/ES i Preporaka za potro{uva~ki sporovi od 4 principite na postapkata na medijacija. april 2001 godina.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 35 Kiril Nejkov
re{avawe na sporovite vo gra|an- alatki koi }e mo‘e da gi koristat skoto i stopanskoto pravo9, a izra- zemjite-~lenki za aktivno promo- botena e i Predlog-direktiva za virawe na medijacijata, bez pritoa opredeleni aspekti na medijacijata postapkata na medijacija da se vo gra|anskite i stopanskite spo- napravi zadol‘itelna za nekoi rovi.10 sporovi nitu, pak, nejzinata nepri- Zeleniot dokument be{e povik mena da stane predmet na sankcii.12 za rasprava za prednostite na ARS, Ovoj napis tvrdi deka medija- prvo, zatoa {to be{e uvideno deka cijata e u{te edna avenija do ARS e va‘en na~in na zgolemuvawe pravdata, preku koja se {titi i na generalniot pristap do prav- brani vladeeweto na pravoto. Isto data; vtoro, zatoa {to ARS silno se taka, napisot uka‘uva deka preku {ire{e vo zemjite-~lenki na Uni- prednostite koi medijacijata gi jata i kone~no, zatoa {to samata nudi, se otvoraat mo‘nosti za nama- Unija vo ARS prepozna mnogu va‘en luvawe na pritisokot vrz sudovite, mehanizam za re{avawe na spo- ovozmo‘uvaj}i im da se koncen- rovite, osobeno vo informati~koto triraat na predmeti za koi sudska- op{testvo koe go priznava i on-line ta intervencija navistina e sood- re{avaweto na sporovi (ORS). vetna13. Zeleniot dokument zaklu~uva deka preku ARS se pridonesuva kon Principi na medijacijata re{avawe na problemot na pris- tapot do pravdata so koj se soo~eni Osnovnite principi na koi se golem broj na gra|ani vo dr‘avite- temeli medijacijata se odnesuvaat ~lenki, pred s¢, poradi: zgole- na stranite vo sporot, na medija- meniot broj na sporovi koi se torot i na postapkata. iznesuvaat pred sudovite, zgole- Vo odnos na stranite na sporot, muvaweto na dol‘inata na postap- klu~ni prinici se dostapnosta na kite i na nivnata cena na ~inewe.11 postapkata, nejzinata dobrovolnost Predlog-preporakata, isto taka, i ramnopravnosta na stranite. ja razgleduva medijacijata od as- Postapkata na medijacija mora pekt na podobruvawe na pristapot da bide dizajnirana na na~in za do pravdata i toa celi da go ostva- strankite da imaat lesen pristap ri preku odredbi koi treba da obez- do nea, {to zna~i da znaat za bedat dobri odnosi me|u medija- nejzinoto postoewe, za instituci- cijata i sudskite postapki, preku ite vo koi taa se sproveduva, za vospostavuvawe na minimum zaed- sporovite koi mo‘e da bidat pred- ni~ki pravila vo Zaednicata, i met na medijacija, i da imaat mo‘- preku obezbeduvawe na soodvetni nost fizi~ki i formalno da stig-
9 Commission of the European Communities, Green Paper 12 Proposal for a Directive, ctr.2. on alternative dispute resolution in civil and commercial 13 Vo vrska so vlijanieto na medijacijata vrz namalu- law, COM (2002) 196 final. vaweto na sudskite predmeti vidi i Mediation and the 10 Commission of the European Communities, Proposal for legal system, Policy paper on Mediation, Ministry of Justice a Directive of the European Parliament and the Council of the Netherlands, prezentiran na Trkaleznata masa on certain aspects of mediation in civil and commercial na 10.02.2006 godina, organizirana od strana na IFC matters, (SEC (2004) 1314) "Proposal for a Directive#. i Ministerstvoto za pravda "Policy Paper". 11 Green paper, str. 5-7.
str. 36 Politi~ka misla Ars mediationis – ARS i ubavinata na medijacijata nat do nea. No, vo najgolem del spogodbeno re{enie na dadeniot pristapnosta se odnesuva na cenata spor mo‘e, i treba, da primenuva na medijacijata i udobnosta za kreativni metodi na rabota, koi gi pokrenuvawe na istata. Dokolku smeta za soodvetni vo dadenite cenata, vo pari i vo vreme, {to okolnosti, i koi ne pretpostavu- stranite }e treba da ja platat vo vaat posvetuvawe na podednakvo procesot na medijacija se merlivi vreme na dvete strani. so onie na redovnite sudski postap- Osobeno vo vrska so poslednoto, ki, mala e verojatnosta deka istata treba da se analizira i delot od }e bide po{iroko primenuvana. principite na medijacijata koi se Stranite ja poveduvaat, ja vodat odnesuvaat na medijatorot, odnosno i ja zavr{uvaat postapkata na negovata nepristrasnost i neutral- medijacija potpolno po svoja volja. nost. Iako medijatorot nema uloga Toa zna~i, deka mo‘nostite za na presuduva~ i meritoren opre- nametnuvawe na odluki vo pogled deluva~ na rezultatot na sporot, toj na procedurite na postapkata ili e odgovoren istata da bide spro- na supstancata na istata se svedeni veduvana vo soglasnost so prin- na minimum. Vo razli~ni zemji cipite na medijacijata i ne smee so postojat razli~ni modeli na uni- svojata rabota da ostavi prostor za formirawe na pravilata na medija- somne‘ deka favorizira koja bilo cijata, no toa pove}e e vo nasoka na od stranite, nitu, pak, koe bilo od olesnuvawe na ulogata na stranite mo‘nite re{enija. Medijatorot, }e i ~uvawe na doverlivosta na pro- ostane nepristrasen kon strankite cesot, odo{to na limitirawe na so koi postojano }e traga kon re{e- nivnata avtonomija. Specifi~nata nie koe optimalno gi zadovoluva razlika na medijacijata, vo odnos nivnite interesi, no }e bide neu- na drugite metodi na ARS, }e se tralen kon opredeluvaweto na fi- izgubi dokolku se ~epne vo dobro- nalnoto re{enie. volnosta na postapkata, koja edin- Principite na medijacija {to se stveno e ograni~ena so zasegawata odnesuvaat na postapkata se tran- vo pravata na drugite i vo povre- sparentnosta, doverlivosta, pra- data na javniot poredok ili moral. vi~nosta i efikasnosta. Stranite se ednakvi vo postap- Iako navidum mo‘e da se ~ini kata na medijacija, i toa se sogle- deka postoi kontradiktornost duva, pred s¢, vo ednakvosta na niv- pome|u principot na transparent- nite prava i obvrski, vklu~itelno nost i onoj na doverlivost, po- i pravoto podednakvo da pridonesu- bliskiot pogled jasno gi poso~uva vaat kon uspe{nosta na postapkata, razlikite. Transparentnosta se no i generalnoto na~elo deka tie odnesuva na pravilata na postap- zaedno i na ednakvi delovi gi kata na medijacija, koi treba da se ponesuvaat tro{ocite, dokolku jasni i poznati na stranite pred tie takvi proizleguvaat, od medija- da re{at da ja zapo~nat postapkata, cijata. Sepak, treba da se ima na um a osobeno vo taa nasoka obvrskata deka medijatorot, vo obidot da gi le‘i na medijatorot i soodvetnata pottikne stranite da postignat organizacija na medijatorite vo
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 37 Kiril Nejkov
dadenata dr‘ava. Doverlivosta, Koi se prednostite na pak, se odnesuva na samiot tek na medijacijata? postapkata, vo koja se pretpo- stavuva deka stranite slobodno }e Vo sumaren prikaz iska‘ano, gi iznesat svoite problemi i o~eku- prednostite na medijacijata se vo vawa vrz osnova na koi }e se bara ovozmo‘uvaweto na de-sudizirawe trajnoto re{enie na sporot. Del od na sporovite; re{avawe na kon- me|unarodnite instrumenti povr- fliktite na najbrz, najefikasen i zani so standardizacijata na pos- najefektiven na~in; zadovoluvawe tapkata na medijacija bile inspi- na zgolemenite potrebi na op- rirani vo svoeto donesuvawe od {testvoto za razli~ni pristapi do iznao|awe na balans me|u potrebata pravdata; i namaluvawe na priti- da se za{titi privatnosta na pos- sokot vrz sudovite. tapkata na medijacija, kako u{te Osnovnite prednosti na medija- edna nejzina klu~na karakteris- cijata se povrzani so niskata fi- tika, i potrebata da se za{titi nansiska i socijalnata cena na javniot interes koga se doznava za postapkata. Ottamu se izveduvaat i izvr{uvawe ili namera za izvr{u- site drugi prednosti, koi so pedant- vawe krivi~no delo.14 no bele‘ewe, i so delumno prese- Medijacijata ne celi da utvrdi, kuvawe vo del od karakteristi- nitu zavr{uva so utvrduvawe na kite, formiraat impresivna lista. pravata na stranite. Toj aspekt na Prednostite na medijacijata se odnosot me|u stranite ostanuva prika‘ani, pred sè, vo odnos na ingerencija na sudot i na sudskata sudskite postapki, kako najrele- postapka, so redicata filtri na vantni za sporedba. Medijacijata za{tita pretpostaveni so istata. ima prednosti i vo odnos na arbi- Sepak, za re{enieto na dadeniot tra‘nite i na nekoi drugi postapki spor da bide trajno toa treba da od redot na ARS. bide i pravi~no, fer za stranite, Za{teduvawe na vreme i sred- za {to se o~ekuva tie da pridonesat stva – Postapkata na medijacija se preku svojot odnos kon i vo postap- meri vo ~asovi i denovi, za razlika kata. od sudskite postapki koi se merat Kone~no, medijacijata mora da vo meseci i godini. Sudskite pos- bide efikasna, kako vo odnos na tapki se skapi rituali koi ~inat cenata na nejzinoto ~inewe, taka i pari i vreme koi strankite gi vo odnos na vremeto na nejzinoto pla}aat.15 Kratkosta na postapkata traewe. Stranite na medijacijata na medijacija zna~i i pomali di- }e pristap kon nea ako znaat deka rektni tro{oci – koi se odnesuvaat nivniot spor }e bide re{en za na nadomestocite na medijatorot kratko vreme, na zaemno zadovo- (koj po definicija e pomal od litelen na~in i so relativno malku sudskite tro{oci) i na advokatot sredstva. (koj poradi pomaliot broj na izlegu-
15 Roland Brandbeer, Mediation in the U.K. – International 14 Model-zakonot na UNCITRAL i Coe Recommendation Perspective, CPR, 2004 str. 2 i 4. "Brandbeer# Vidi i on mediation in penal matters. Manual, str. 9.
str. 38 Politi~ka misla Ars mediationis – ARS i ubavinata na medijacijata vawa proporcionalno se namaluva) so nekoj drug metod na ARS ili, pak, i na drugite tro{oci na postapkata, }e go baraat re{enieto na sporot vo koja ne se povikuvaat svedoci i vo sudska postapka.18 Tie odlu- ve{taci i ne se izveduvaat dokazi. ~uvaat kolku }e trae postapkata, Ovaa prednost na medijacijata kolku vreme }e rabotat so medija- osobeno e va‘na vo delovniot torot zaedno ili odvoeno, dali }e sektor, i toa za malite i sredni vnesat vo baraweto na re{enieto i pretprijatija, za koi dol‘inata na pra{awa von sporniot odnos. postapkata i vrzanite sredstva vo Netehni~nost na postapkata – nea, mo‘e da zna~at pra{awe na Stranite aktivno mo‘e da u~es- opstanok ili istisnuvawe od paza- tvuvaat vo postapkata na medijacija rot.16 No, pokraj spomenatite za{- i da ja dr‘at kontrolata vrz nea tedi, medijacijata ovozmo‘uva i zatoa {to taa ne e tehni~ka, a za{teda vo javnite tro{ocite osobeno ne pravno-tehni~ka pos- svrzani so otsustvo poradi vlo- tapka vo koja razli~nite instituti {eno zdravje na nekoja strana vo koi se klu~ni za nejzinoto vodewe konfliktot i tro{ocite {to proiz- im se poznati samo na iniciranite. leguvaat od spre~enata interakcija I bez detalno poznavawe na pra- me|u stranite vklu~eni vo nekoja voto, stranite samostojno mo‘at da op{testvena rasprava.17 go baraat re{enieto vo postapkata Participativnost na procesot – na medijacija. Vo nea se predviduva Vo medijacijata stranite go imaat i mo‘nosta za u~estvo na polno- glavniot zbor. Tie ja nosat postap- mo{nici – advokati, no tie za raz- kata na svoi ple}i, vo pozitivnoto lika od ulogata vo sudskite sporo- zna~ewe na zborot, no i vo pogled vi, vo medijacijata vo najgolem del na odgovornosta za nejziniot ishod. gi sovetuvaat stranite edinstveno Za razlika od sudskata postapka, za pravnite reperkusii od mo‘nite koja vo kontinentalnite sistemi ja re{enija. naso~uvaat sudiite so cel da ja Namaluvawe na stresot na stra- utvrdat vistinata i soodvetno da nite vo odnos na sporot – Bez go primenat pravoto, a vo anglo- razlika na prvi~noto nivo na seri- saksonskite toa go pravat advo- oznost na sporot, vleguvaweto vo katite so cel da ja prika‘at visti- sudnica istiot go pravi i golem i nata na nivniot klient; vo medija- zna~aen. Ne postoi ~ovek komu cijata stranite se aktivno vklu~eni odeweto vo sud (imaj}i gi sekoga{ vo baraweto na re{enieto. predvid isklu~ocite) mu pretsta- Kontrola vrz procesot – Na vuva zadovolstvo, imaj}i predvid participativnosta se nadovrzuva deka vo najgolemiot broj slu~ai kontrolata vrz postapkata koja, sudskite sporovi se pome|u pravni isto taka, ostanuva vo racete na i fizi~ki lica ~ii odnosi nitu stranite na sporot. Tie odlu~uvaat zapo~nuvaat so sporniot predmet, dali }e se obidat so medijacija, ili nitu so nego zavr{uvaat. Zapo~-
16 Brandbeer, str. 4; Vidi, isto taka, Manual, str. 9. 18 Vidi Policy Paper, str. 9. 17 Vidi Policy Paper, str. 7.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 39 Kiril Nejkov
nuvaweto na sudskata postapka e stranite. Prirodata na adjudi- cementirawe na rovovite na stran- kativnite postapki pretpostavuva kite, koi ottamu nu‘no vodat rovov- soo~uvawe na stranite so svedoci, ski bitki, vo golem del pottik- preispituvawe na vistinitosta na nuvani od advokatite, a naso~uvani, iskazite i utvrduvawe na faktite. poradi prirodata na povikot, od Toa se izdr‘ani i pravilni pos- sudijata. Medijacijata ja ventilira tulati na tie postapki, no kako vakvata sostojba. Taa im ovoz- rezultat od niv mo‘e da bide mo‘uva, na stranite, da go vidat povredeno dostoinstvoto na stran- sporot od poinakov agol, da razmis- kata, me|u drugoto i poradi prin- luvaat za problemite na drugata cipot na javnost na postapkata, koja strana od momentot na nastanuvawe e garantirana vo najgolem broj na sporot i na pri~inite koi dovele slu~ai. Doverlivosta na postap- do nego, i kone~no na zaedni~kite kata za medijacija, vo koja site interesi koi se ~inat skrieni od u~esnici, vklu~itelno i medija- o~ite na neukite nabquduva~i. torot, tretite lica ili licata Zgolemuvawe na zadovolstvoto vklu~eni vo nejzinata admini- kaj stranite – Uspe{nata medija- stracija mora da ja po~ituvaat pri- cija, povtorno po definicija, zavr- vatnosta na stranite i ne smeat da {uva so zaemna soglasnost na stra- otkrijat detali na istata, osven vo nite. Empirijata poka‘uva deka i strogo definirani slu~ai so cel za neuspe{nata medijacija e uspe{na. za{tita na povisoko dobro, go I po medijacija koja ne zavr{ila so namaluva pritisokot vrz dostoin- spogodba, stranite se podgotveni stvoto na stranite i ovozmo‘uva povtorno da odat na medijacija za pogolemi mo‘nosti za formirawe nekoj drug spor; ili, pak, da ja ili vra}awe na doverbata. prepora~aat na drugi; ili, pak, da Vtemelenost na procesot vrz odat pred sud za dadeniot spor, no potrebite i interesite na stranite so delumno usoglaseni pozicii, na - Vo postapkata na medijacija ne se primer, za fakti~kata sostojba, baraat povredite na poedine~nite koja ja utvrdile preku medijacija, a prava i neispolnuvaweto na oddel- od sudot da baraat soodvetna pri- ni obvrski, tuku se baraat zaed- mena na pravoto. Ova se razli~ni ni~kite interesi, so dol‘no vnima- situacii od istoto izvori{te, po nie za nepovreduvawe na tu|ite i koe – medijacijata odi kon nama- op{tite interesi.19 luvawe na konfliktnosta i zgole- Realisti~nost – Medijatorot ne muvawe na zadovolstvoto, tokmu forsira re{enija, no uka‘uva na sprotivno od sudskite postapki. vistinskite sostojbi i na situa- Po~ituvawe na dostoinstvoto na ciite koi se mo‘en autput na sis- stranite i gradewe na doverba – temot, dokolku stranite se obratat Medijatorot ima za cel da sozdade konstruktivna atmosfera na dover- 19 Poop{irno za ova, vidi: Qubica Milutinovi}, Medijacijata kako alternativen na~in na re{avaweto ba vo koja }e se baraat re{enijata, na sporovite vo Srbija, izlagawe na "Trkaleznata koi, pak, mora da po~ivaat vrz masa za Predlogot za donesuvawe na Zakon za medijacija#, IFC i Ministerstvo za pravda, 10 po~ituvawe na dostoinstvoto na fevruari 2006 godina.
str. 40 Politi~ka misla Ars mediationis – ARS i ubavinata na medijacijata kon istiot. Medijacijata e postapka Pristapnosta se sogleduva vo fi- koja se temeli na dosegnuvawe na zi~kata blizina na centrite za toa {to e ostvarlivo denes, a ne na medijacija, na prostorot kade taa toa {to e mo‘no utre; i na nespo- mo‘e da se sproveduva, no i vo redlivata podobnost na dobro- mo‘nosta medijacijata da bide volnosta vo ispolnuvawata, names- sproveduvana preku razli~ni sis- to na ograni~uvawata koi gi nosat temi na razmena na podatoci, od prisilnite izvr{uvawa. Ottamu, koi, vo posledno vreme iskustvata medijacijata e zakotvena vo real- upatuvaat, osobeno na elektron- nosta, vo koja strankite }e se skata po{ta. Pristapnosta na medi- vratat da ‘iveat i po nejzinoto jacijata igra klu~na uloga vo zgole- zavr{uvawe, za razlika od for- muvaweto na predmetite koi }e se malnata idealnost na koja ~esto se izveduvaat na medijacija, a osobeno potpiraat adjudikativnite pos- delot od niv koj }e bide upaten na tapki. medijacija vo ranata faza na kon- Neformalnost – Vo golem broj fliktot, {to se poka‘uva kako pravni sistemi medijacijata uspe{- va‘en indikator vo uspe{nosta na no se sproveduva i razviva i {iri postapkata.20 bez postoewe na formalni zakonski Fleksibilnost – Od su{tinsko opredeleni aspekti na postapkata. zna~ewe za poimot na medijacija e Vo golem broj dr‘avi kade {to da se zadr‘i nejzinata fleksi- istata se primenuva vrz osnova na bilnost i mo‘nosta za adaptirawe zakon, toa se pravi vrz baza na na postapkata spored potrebite na ramkovni zakoni, koi se odnesuvaat razli~nite slu~ai. Imaj}i predvid na osnovnite principi i na gan- deka medijatorot samo go olesnuva gliite na postapkata. Dvata pri- dijalogot me|u stranite, a ne nosi stapa se mo‘ni zaradi prirodata na odluka, ne se potrebni posebni procesot koj go dozvoluva toa. proceduralni garancii kako {to Stranite i medijatorot op{tat bez toa e slu~aj vo adjudikativnite voobi~aenite formalnosti koi postapki.21 Medijacijata e flek- postojat vo sudskite postapki, na sibilna zatoa {to e neformalna i mesta i vo vreme koe }e go dogovorat zatoa {to se vr{i vrz osnova na me|u sebe, no i so sredstva za razbirawe na stranite i medija- komunikacija koi gi smetaat za torot. Taa, poradi interesot na soodvetni, vklu~itelno i novite stranite da go re{at sporot, pri- tehnologii. rodno te‘nee kon brzina, no mo‘no Pristapnost – Medijacijata e e stranite da se navra}aat kon nea podobna za site sporovi koi se za razli~ni delovi na sporot, niz odnesuvaat na prava so koi stra- otvorawe na novi postapki na nite mo‘e da raspolagaat, i taa medijacija vo podolg vremenski zavisno od sporot mo‘e da bide period. Fleksibilnosta izvira i sproveduvana od razli~ni poedinci koi doa|aat od razli~ni profesii 20 Vidi Qubica Milutinovi}, str 10 i Policy Paper, str. 6. i se del na razli~ni institucii. 21 Vidi UNCITRAL Guidelines, str.12.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 41 Kiril Nejkov
od kontrolata {to stranite ja sat deka toa ne vlijae vrz negovata imaat vrz postapkata, namesto nezavisnost. povrzanosta so apsolutnite i rela- Trajnost na re{enieto – Medija- tivnite rokovi koi se del od pro- cijata trae tolku dolgo kolku {to cesnoto zakonodavstvo po koe rabo- e potrebno za stranite, so pomo{ na tat sudovite. medijatorot, da postignat zaemno Nezavisnost na medijatorot – prifatlivo re{enie. Do toa re{e- Va‘nite karakteristiki na ovaa nie tie doa|aat preku sofistici- prednost na medijacijata vo eden rani ekvivalenti na laboratoris- del se opfateni vo osvrtot kon kite obidi i gre{ki - preku disku- principot na nezavisnost i neu- tirawe na brojni opcii i utvrdu- tralnost na medijatorot. Neza- vawe na nivnite silni i slabi visnosta na medijatorot e prednost strani. Pri~inata zo{to postig- na postapka na medijacijata vo dva nuvaat soglasnost vo dadenata pogleda: i poradi toa {to medija- to~ka e poradi uviduvaweto deka torot ne e vklu~en vo noseweto tokmu finalnoto re{enie koe go odluka (nezavisnost vo odnos na prifatile ima najmnogu prednosti predmetot na sporot) i poradi toa i najmalku nedostatoci za site {to toj e ednakvo oddale~en od strani na sporot. Takvoto re{enie dvete strani (neutralnost vo odnos e trajno, zatoa {to drugite opcii se na stranite) i takov mora da ostane pomalku dobri i za {to stranite vo tekot na celata postapka, zatoa znaat i do koe znaewe do{le sa- {to koja bilo od stranite go zadr- mite. ‘uva pravoto da ja zapre postapkata Dobrovolnost na po~ituvawe na na medijacija dokolku proceni deka re{enieto – So ogled deka do medijatorot ne ja vr{i svojata uloga re{enieto stranite do{le samite, na, za nea, zadovolitelen na~in. prvi~niot refleks e deka tie Na~elno, medijatorot ne smee da istoto }e go po~ituvaat, kako odgo- ima nitu minata povrzanost so koja vor na nivnite interesi. So ogled bilo od stranite ili predmetot na deka toa re{enie e formulirano vo sporot, i kako medijator ne mo‘e da pobedni~ki termini za site strani postapuva lice koe bilo sudija, vo sporot, tie imaat motiv da go arbiter ili na drug na~in bilo po~ituvaat, svesni za mre‘ata vklu~eno vo sudska, arbitra‘na ili zaemni odnosi koi se protegaat vo druga postapka povrzana so pred- pogolem prostor i vreme od sporot metniot spor. No, imaj}i predvid za koj postignale dogovor. So toa se deka principite kumulativno va- izbegnuvaat izvr{nite sporovi i ‘at, poradi dobrovolnosta na procedurite koi gi sledat istite.22 postapkata, a vo funkcija na nejzi- Nepo~ituvaweto na dogovorenoto, nata fleksibilnost, stranite mo‘e sekoga{ mo‘e da bide predmet na da se soglasat kako medijator da nova medijacija, ili, pak, na sudska nazna~at i lice koe ima ili imalo postapka. potencijalen sudir na interesi vo
pogled na sporot, dokolku se sogla- 22 Policy Paper, str. 5
str. 42 Politi~ka misla Ars mediationis – ARS i ubavinata na medijacijata
Zadr‘uvawe na odnosite vo bile vo kontrola na koja bilo od zaednicata – Medijacijata e najpo- stranite, ovaa prednost na medija- godna za sproveduvawe vo sporovi cijata doa|a do poln izraz. vo koi stranite }e mora da pro- Orientiranost kon idninata, dol‘at da op{tat i po razre{u- namesto kon minatoto - Vo postap- vaweto na sporot. Medijacijata se kata pred sud se utvrduvaat fak- temeli na veruvaweto deka idnite tite povrzani so minati dejstva. Vo vkupni odnosi me|u stranite se postapkata na medijacija se razgle- makar ednakvo va‘ni, ako ne i duvaat idnite mo‘nosti za sora- pova‘ni, od dadeniot problem koj botka otvoreni pred stranite. se pojavil, i koj mo‘e da bide Sporot e smesten vo minatoto, i toj nadminat. Zatoa taa vnimatelno treba da se razre{i, ama na na~in kopa vo dvata sprotivstaveni kam- koj nema da gi zagrozi interesite na pa da najde seme na pomiruvawe, a stranite. ne odi kon ostro, makar i pravedno, Ostavawe na mo‘nost za pokre- no ~esto nepravi~no, i u{te po- nuvawe na drugi postapki – So site retko za dvete strani prifatlivo, prednosti, medijacijata nikoga{ ne presekuvawe. Osobeno pogodni za bila koncipirana kako zamena na medijacija se semejnite i stopan- sudskata postapka. Stranite na skite sporovi, kako i onie od postapkata na medijacija vo sekoe oblasta na za{tita na zdravstvoto, vreme mo‘at da pokrenat soodvetna nedvi‘nostite, intelektualnata postapka za za{tita na nivno pravo. sopstvenost, grade‘ni{tvoto. So toa, medijacijata e postapka, Re{avawe na sporot bez predra- bezmalu, bez nikakov rizik. Taa sudi – Vo slu~aj na davawe spor ~ini mnogu malku za stranite, vo pred sud, pove}e e verojatno otkol- pogled na mo‘nostite {to gi nudi, ku ne, deka stranite sogleduvaj}i ja a pritoa ne gi ograni~uva dokolku sopstvenata sostojba vo dadenata ne se zadovolni od nea da ja baraat situacija, so tekot na vremeto i vrz pravdata pred drugi instanci. prodlabo~ena analiza }e ja ocenu- Doka‘ana uspe{nost – Samoos- vaat sostojbata kako nepravedna za tvaruva~kite proro{tva se ~uden, sebe so posakuvawe na ‘estokost na no prifatliv argument. Da se poka- kontramerkite kon sprotivnata ‘uva kako prednost na medijacijata strana kako kompenzacija. Medija- faktot deka taa funkcionira e na cijata go lekuva ovoj problem, zatoa granica na tavtologija. No, vo {to vo nea medijatorot postojano gi prakti~en pogled toa e va‘no, zatoa povikuva stranite da gi razgle- {to nejzinite nivoa na uspe{nost duvaat problemite bez predrasudi, go potvrduvaat toa, i toa vo raz- i da go baraat re{enieto pogled- li~ni sistemi – i onie koi imaat nuvaj}i gi rabotite od drug agol i pogolemi tradicii na vonsudsko stavaj}i se vo ulogata na drugata re{avawe na sporovite i onie koi strana. Imaj}i predvid kolkav del tendiraat kon pokonzervativni od sporovite se predmet na nedo- sudski sistemi. Kratok osvrt na razbirawa i na postapki nastanati stapkite na uspe{nost na medija- pod pritisok na okolnosti koi ne cijata se poso~eni podolu.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 43 Kiril Nejkov
Va‘nost vo dene{no vreme na Voobi~aen zaklu~ok e deka me- globalizirana ekonomija – Na kra- dijacijata ne e panacea, zatoa {to jot na ovie pove}e nabrojuvawa site konflikti ne se ednakvo odo{to elaboracii na prednostite pogodni za medijacija. Iako stoi na medijacijata, treba da se ima procenkata deka pogodnosta na predvid deka taa denes, pove}e od odreden slu~aj za medijacija pove}e koga bilo, ima prednosti vo prav- zavisi od karakteristikite na nite sistemi na globaliziranite stranite, a vo pomala mera i od ekonomii. Medijacijata vo eden del karakteristikite na predmetot, se probi poradi me|unarodniot poradi prirodata na medijacijata, element na sporovite koi se pojavu- pogolema pogodnost za iznesuvawe vaa me|u fizi~ki, no mnogu po~esto pred nea imaat konfliktite {to se me|u pravni lica, vo me|unarodniot baziraat na interesite na stranite, ekonomski i praven promet. Me|una- i toa voobi~aeno se sporovi koi se rodniot, ili kako {to vo Evrop- reguliraat so privatnoto pravo. skata unija se narekuva preku- Medijacijata ne e soodvetna za grani~niot element vo sporot pret- re{avawe na statutarni pra{awa, postavuva utvrduvawe na formalno za del od krivi~nite i admini- i materijalno pravo koe }e se strativnite sprovi, koi nu‘no primenuva, {to e ednakvo, ili duri treba da bidat izneseni pred sood- poslo‘en proces od onoj na nivna vetni postapki. primena. Od druga strana, sovre- Kaj konfliktite od upravnoto menite na~ini na stopanska aktiv- pravo – vo koi vo pra{awe se i nost, preku sovremenite sredstva interesite na drugite kako i jav- na op{tewe, baraat i brzi na~ini nite interesi – se postavuva pra- na re{avawe na sporovite. Na ovie {aweto vo koja mera vladata ima dve pra{awa medijacijata dava prostor za pregovarawe za da u~es- soodveten i prifatliv odgovor – tvuva vo medijacijata. Od pravna kako postapka vo koja vo slobodata gledna to~ka, medijacijata ne e na dogovaraweto dominiraat inte- mo‘na vo slu~aite kade {to za- resite, i kako postapka koja e mnogu konot e zadol‘itelen, pra{awe na posoodvetna za novite formi na javna politika ili i dvete, i kade komunikacija, odo{to e toa slu~aj {to dava jasen odgovor na spornite so tradicionalnite formi na pre- pra{awa.23 suduvawe, koe pretpostavuva sood- Vo krivi~no-pravnite sporovi, vetna formalnost. vo koi ne se goni po privatna tu‘ba, ili, pak, po predlog na o{teteniot, Koi se ograni~uvawata na medijacijata ne mo‘e da bide pri- medijacijata? meneta zaradi celishodnata raz- li~nost na dvete postapki.24 Te{ko e da se najde odgovoren Medijacijata ne e soodvetna za zastapnik na voveduvawe na medija- utvrduvawe na presedan koj bi se cijata kako na~in na re{avawe na
sporovite, koj ne e svesen za ograni- 23 Policy Paper, str. 6. ~uvawata na istata. 24 Vidi Milutinovi}, str. 2.
str. 44 Politi~ka misla Ars mediationis – ARS i ubavinata na medijacijata odnesuval na nekoe golemo pra- vrz osnova na utvrdenite prednosti {awe na pravoto, ili na pra{awe i slabosti.27 od koe }e bidat zasegnati golem broj Medijacijata e mo‘nost za do- na vraboteni, golem broj na poedin- polnitelna zarabotka, no i nov ci ili firmi koi imaat poddogo- profesionalen predizvik za advo- vor.25 Ova ograni~uvawe e mnogu katite.28 Toa e pozitivnata strana porelevantno za anglosaksonskoto na medalot. Negativnata e deka pravo, i delot na istoto koe se advokatite naj~esto ne se podgot- temeli na presedani i obi~aj. veni da ja prepora~uvaat medija- cijata na svoite klienti, {to de- Kakvi se iskustvata so lumno se menuva preku obukite i medijacijata? sogleduvaweto na prednostite na postapkata, osobeno za golemite i Vo Evropa vo momentov medija- dolgotrajni klienti. Sepak, osta- cijata osobeno e razviena vo Veli- nuva eden paradoks, vo koj advo- ka Britanija i Holandija, a vo regi- katite se podgotveni da bidat me- onot vo Slovenija, Bosna i Herce- dijatori vo sporovi na tu|i klienti, govina i Srbija. Pregledot na isku- no ne se podgotveni na svoite da im stvata vo ovoj del od napisot se ja prepora~uvaat medijacijata kako bazira na pokazateli od ovie dr‘a- optimalna opcija.29 vi. Prifa}aweto na medijacijata od Uspehot od voveduvaweto na strana na javnosta e rezultat na medijacijata vo pravniot sistem prethodnite dva testa, no i na zavisi od pominuvaweto na tri kampawa za pretstavuvawe na pred- osnovni testa na prifa}awe na nostite na istata, osobeno vo sis- medijacijata: od strana na sud- temi vo koi doverbata kon sudot stvoto, od strana na advokatite i kako klu~na institucija vo pravo- od strana na javnosta.26 Redosledot razdavaweto e mnogu silna i te{ko na naveduvawe e spored va‘nosta menliva. Iskustvata poka‘uvaat na ovie testovi. deka pozitivnoto promovirawe na Sudstvoto ima klu~na uloga vo medijacijata dava podobri rezul- prenaso~uvawe na predmetite od tati, odo{to postavuvawe na pra- sudskite postapki vo postapkite na govi na pristap do sudskite postap- medijacija. Najdobri rezultati se ki ili, pak, kaznuvaweto na ne- postignati preku vospostavuvawe koristeweto na medijacijata.30 Vo na pilot-programi na sudska medija- promoviraweto na medijacijata se cija koi ja podignuvaat javnata doverba vo noviot institut, i koi 27 Vidi CEPEJ (2004) 14, Advancing Legal and Judicial ovozmo‘uvaat programata da bide Approaches to Mediation in Civil, Family and Commercial Matters, [CEPEJ (2004) 14 str. 2 Vidi Policy Paper; izmeneta, potvrdena i pro{irena Vidi Qubica Milutinovi}; Vidi Izlagawe na Ale{ Zalar „Medijacijata vo Slovenija# i na [asenam ]osi}, „Medijacijata vo BiH# na Trkalezna masa na 10.02.2006 godina. 28 [CEPEJ (2004) 14 25 Brandbeer, str. 4. 29 The Future Belongs To Mediation - And Its Clients, Eileen 26 Postojat avtori koi smetaat deka otporot kon Carroll, Solicitor, Mediator and CEDR, Deputy Chief medijacijata kaj prvite dve grupi e voobi~aen, no i Executive, http://www.tottelpublishing.com/media- klu~en za tempoto na prifa}awe na medijacijata od tion_cedr.html strana na javnosta. Brandbeer, str. 7. 30 Vidi Policy Paper.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 45 Kiril Nejkov
o~ekuva da bidat vklu~eni vladata, va~ka i spored procentot, no i esnafskite organizacii i sudovite, spored svojata voedna~enost, i no ova pretstavuvawe ne zna~i samo iznesuva me|u 70% i 85% od slu~a- promovirawe na prednostite na ite koi se izneseni na medijacija.33 medijacijata, tuku i nejzinite li- Optimisti~kite prognozi se miti na mo‘ni postignuvawa i deka idninata i pripa|a na medi- pra{awata koi ne se pogodni da jacijata i nejzinite klienti.34 bidat izvedeni na medijacija. Nejzinite pofalbi odat dotamu {to Dopolnitelni faktori na pri- vo medijacijata se gleda odrazot na fa}aweto i rasprostranuvaweto na vistinskata Aristotelova etika, vo medijacijata, koi se nu‘no preple- sporedba so la‘nata Hegelova vo teni so klu~nite, se kvalitetot na koja ‘iveeme, i osobeno se sudime, obukata na medijatorite i pri- denes.35 Normalno e deka poumeren fa}aweto na medijacijata od strana pristap kon medijacijata e podobar na vladata, pred sè, preku nejzinata i pozdrav, vklu~itelno i za idni- podgotvenost da u~estvuva kako nata na konceptot. Golem broj na strana vo postapki na medijacija. prirodni i op{testveni kalemewa Obukata na medijatorite e klu- poka‘uvaat skrieni mani po op- ~en faktor pove}e na opstanokot redelen period i po dovolen broj odo{to na pojavuvaweto na kon- opiti. Ne treba da se povikuva ceptot na medijacijata. Ako sudiite do‘d na son~evoto nebo na medija- i advokatite mo‘e da ja ubijat cijata, i nejzinite vidlivi i prifa- medijacijata na ra|awe, nedovolno teni prednosti, no ne treba nitu kvalitetnite medijatori mo‘e da ja opieno da se leta kon nego. ubijat na prooduvawe, koga taa Medijacijata ima idnina poradi treba da fati koren vo javnata site prednosti koi bea navedeni. doverba.31 Taa }e prodol‘i da se {iri i da Podgotvenosta na vladata da zazema novi teritorii, i vo geo- pregovara so poedinci, fizi~ki i grafska i vo teoretska smisla. Taa pravni lica, osobeno, na primer, vo zaslu‘uva da bide promovirana od delot na dano~nite obvrski, ja kvalitetni medijatori, od slobodo- zacvrstuva ulogata na ovoj institut misle~ki i ~esni advokati, od vo o~ite na javnosta.32 inovativni i sigurni vo sebe sudii, Klu~en argument vo racete na od progresivni i reformski vladi. onie koi veruvaat vo medijacijata Takvi se pove}eto, zarem ne? e nejzinata uspe{nost. Stapkite na
uspeh na medijacijata vo razli~ni 33 Vo Velika Britanija ovaa stapka iznesuva 75%-80% zemji, koi po~ivaat na razli~ni na nacionalno nivo (Bradbeer) Vo Holandija taa stapka e me|u 61% i 78%, zavisno od institucijata sistemi, i vo koi taa bila vovedena koja gi upatuva stranite na medijacija. (Policy Paper) stapkata na uspe{nost vo Slovenija e 70% vo vo razli~ni istoriski periodi pod slu~aite na medijacija vo semejnite sporovi i 55% razli~ni uslovi – e voodu{evu- vo komercijalnite sporovi. Ale{ Zalar, Izlagawe: Medijacijata vo Slovenija, Trkalezna masa na 10.02.2006 godina. Stapkata na uspe{nost vo ~etiri 31 Brandbir smeta deka produciraweto na dovolen broj centri za medijacija vo Srbija i BiH, spored i na kvalitetni medijatori bilo prozorec na uspehot istra‘uvawata na IFC iznesuva 83%, i od preku niv na medijacijata vo Britanija. Brandbeer, str.4. Vidi, se oslobodeni 10 milioni evra. Lada Bu{evac, IFC isto taka: Policy Paper. PEP SE, Prezentacija ADR vo Jugoisto~na Evropa. 32 Britanskata vlada izdade instrukcii do site 34 Eileen Carroll , The Future Belongs To Mediation. ministerstva i nivni departmani, najprvo, da se 35 Joe Hardegree, The Principles of Mediation and the Future obidat sekoj spor vo koj }e se najdat da go re{at preku of Ethics, http://www.mediate.com/articles/hardegree.cfm medijacija. Roland. str. 46 Politi~ka misla Ars mediationis – ARS i ubavinata na medijacijata
Abstract The paper analyses the notion of mediation from conceptual point of view; its contemporary definitions, primarily within international legal instruments; its concepts; advantages; limitations and observed experiences. Mediation is extra-judicial procedure, appropriate dispute resolution mechanism, a process based on a free-will of the parties, who ask a third neutral person to assist them in finding a mutually acceptable solution to a given conflict. Mediation is an object of interest of UNCITRAL, Council of Europe and European Union which all have adopted different international soft-law instruments and Directives. The paper further analyses nine principles of mediation, and over twenty advantages related to the concept. It provides an overview of the experiences in the European and countries in the region that have introduced mediation in the last decade. The paper concludes that mediation has bright future, but that it is to be achieved through meeting of different tests.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 47 Kiril Nejkov
str. 48 Politi~ka misla pravoto Vladeewe na
Nasleduvaweto na avtorskite prava vo makedonskoto i vo komparativnoto pravo Goce Naumovski Qubi{a Stefanoski
1. Voved na op{testvenite odnosi relevan- tni za tvorbite na ~ovekoviot um, Za{titata na pravata na avto- posebno vo oblasta na kni‘evnosta, rite stanuva zna~ajna i osobeno naukata i umetnosta. Ne pomalku aktuelna vo sovremeni uslovi od zna~ajni se i pra{awata za takana- pri~ina {to e tesno povrzana so re~enite srodni prava, kako {to se, razvojot na sekoja ekonomija. Svesta na primer, pravata na izveduva- za za{titata na korpusot na pra- ~ite, na fonogramskite, filmskite vata od intelektualna sopstvenost i scenskite producenti, na radio i vo razvienite dr‘avi e na izvon- televiziskite organizacii, na redno visoko nivo, {to rezultira izdava~ite, na izgotvuva~ite na so postojano unapreduvawe na prav- bazi na podatoci. nite re{enija. Vo ovoj kontekst, posebno inte- Ovaa tendencija e prisutna i vo resno e pra{awto za prenesuva- zemjite aspiranti za ~lenstvo vo weto na avtorskite prava-inter vivos, Evropskata unija, kade pravoto na a osobeno mortis causa. Kako i kaj intelektualna sopstvenost posled- ostanatite imotni prava, taka i kaj nive godini intenzivno se razviva. avtorskoto i srodnite prava, neop- Zakonodavstvata na ovie zemji na- hodno e razrabotuvaweto na niza stojuvaat da gi sledat standardite pravni re{enija koi sodr‘at opre- na Unijata, kade pravoto na inte- deleni obrasci za toa kakva e sud- lektualna sopstvenost vo kore- binata na pravata na avtorot po lacija so pravoto na konkurencija negovata smrt. (antimonopolsko pravo) pretsta- Pritoa, potrebno e da se razgle- vuva instrument za regulirawe na daat nekolku zna~ajni pra{awa: iskoristuvaweto i licenciraweto polo‘bata na avtorot kako ostavi- na pravata od intelektualnata tel, slu~aite na zakonskoto i na sopstvenost od nivnite titulari.1 testamentalnoto nasleduvawe, po- Objektivnoto avtorsko pravo, lo‘bata na naslednicite kako kako zna~aen segment na pravoto na nositeli na avtorskite prava, intelektualna sopstvenost, igra odnosite me|u niv i obemot na so- dominantna uloga vo reguliraweto dr‘inata na nasledenite prava (kako materijalnite taka i moral- 1 Pra{awata na zna~eweto na pravoto na intelektu- alna sopstvenost i Evropskoto pravo na konkurencija nite) i taka natamu. Od poseben e razraboteno od S.D. Anderman, EC Competition Law interes vo ovaa nasoka, se pravnite and Intellectual Property Rights, The Regulation of Inovation, Oxford University Press, p. 3. re{enija vo me|unarodnite izvori
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 49 Goce Naumovski / Qubi{a Stefanoski
na avtorskoto i srodnite prava, vo {awe se odnesuva na sodr‘inata na makedonskoto zakonodavstvo, no i avtorskite moralni prava. vo zakonodavstvata na Slovenija, Sepak, pove}e ili pomalku, se Grcija, SAD , kako i vo relevantnite ~ini deka pri interdisciplinar- akti na Evropskata unija. noto razgleduvawe na nasleduva- Analizata na site ovie proble- weto na avtorskoto pravo i srod- mi }e dovede do niza zaklu~ni nite prava, vo prv plan se diferen- konstatacii koi bi mo‘ele pozi- ciraat dva aspekta: avtorot kako tivno da vlijaat na usovr{uvawe i ostavitel; i sodr‘inata na nasle- uspe{na primena na odredbite za denite prava. nasleduvaweto na avtorskite prava vo nasoka na podobruvawe na sostoj- 2.1 Avtorot kako ostavitel bata vo praktikata. Sekoe fizi~ko lice koe vo 2. Nasleduvaweto kako osnova momentot na smrtta, imalo avtorski za prenesuvawe na avtorskite prava koi se prenesuvaat, odnosno prava preminuvaat na negovite nasled- nici,5 mo‘e da se ozna~i kako Od aspekt na prenesuvawe na avtor-ostavitel. Negovata smrt avtorskoto i srodnite prava so kako pravno-relevanten fakt e prv nasleduvawe, pravnata teorija se i osnoven uslov za voop{to da stane fokusira na nekolku momenti, koi zbor za sudbinata na negovite korespondiraat so uslovite za avtorski prava. nastanuvawe na nasledno-pravniot Raspologaweto kako imotno- odnos2: smrtta na avtorot-ostavi- pravno ovlastuvawe na avtorot, e tel; postoeweto na avtorski prava segment na subjektivnoto mate- kako element na ostavinata; posto- rijalno pravo na avtorot, analogno eweto na naslednici; i osnova za na jus abutendi kako sopstveni~ko povikuvawe na nasledstvoto3. ovlastuvawe. Od druga strana, Jani} poten- Za avtorskite i srodnite prava, cira tri zna~ajni pra{awa koi se kako i za ostanatite prava od postavuvaat vo prv plan.4 Prvoto imotna priroda, sekako deka }e pra{awe se odnesuva na oprav- va‘i rimskoto na~elo „Nemo plus danosta od postoewe na za{tita na iuris ad alium transfere potest quam avtorskite moralni prava i toga{ ipso habet#,6 odnosno deka nikoj ne koga avtorot ve}e ne e me|u ‘ivite. mo‘e na drug da mu prenese pove}e Vtoroto pra{awe se odnesuva na prava otkolku {to ima samiot. subjektite na koi treba da im se Kako i za sekoj ostavitel, za prenesat pravata, a tretoto pra- avtorot va‘at pravilata za op- {tata pravna sposobnost, kako uslov toj da mo‘e da odlu~i komu 2 M. Haxivasilev, Nasledno pravo, Skopje, 1983, str. 24-25. }e mu pripadnat materijalnite i 3 Vo odnos na osnovata za povikuvawe na nasledstvo, va‘at pravilata za zakonskoto i testamentalnoto nasleduvawe. 5 M. Haxivasilev, Nasledno pravo, Skopje, 1983, str. 4 M.Jani}, Industirjska svojina i autorsko pravo, Beograd, 26. 1973. 6 Ulp. D 41, 1, 20.
str. 50 Politi~ka misla Nasleduvaweto na avtorskite prava vo makedonskoto i vo komparativnoto pravo moralnite prava od negovoto delo, ovie prava, odnosno }e stane niven po negovata smrt. nositel, }e mo‘e da go koristi Vo sekoj slu~aj, ne treba da se deloto i da dobiva nadomest za zaboravi deka, avtorot e primaren koristewe od drugi lica, da sklu- nositel na site ovlastuvawa koi ~uva pravni dela ~ij predmet }e proizleguvaat od subjektivnite bide deloto, kako i da raspolaga so avtorski prava, bidej}i avtorot e nego.9 tvorec na deloto, dodeka site Koga stanuva zbor za moralnite ostanati lica, pa i naslednicite prava, teorijata vo princip e edno- imaat ograni~eni prava vo odnos na glasna deka naslednicite vo su{ti- deloto. 7 na se javuvaat kako za{titnici na interesite na avtorot na deloto.10 2.2 Sodr‘ina na nasledenite Sepak, opredeleni avtori so pravo prava potenciraat deka izrazuvaj}i ja svojata volja, naslednicite gi Bidej}i avtorskoto subjektivno {titat svoite interesi.11 pravo vo celost preminuva na Faktot {to karakterot na mo- nasledncite, odnosno imaj}i go ralnite avtorski prava e tesno predvid faktot deka nasleduva- povrzan so li~nosta na avtorot weto se javuva kako praven osnov za (koja ve}e ne postoi), nu‘no }e prenesuvawe na ova subjektivno dovede do toa naslednicite da pravo, na naslednicite preminu- u‘ivaat pomal obem na avtorski vaat pokraj materijalnite i moral- moralni prava. Naslednicite mo- nite prava.8 ‘at da gi vr{at samo takanare- Bi mo‘elo da se ka‘e deka ~enite negativni prerogativi na nau~nata teorija se naso~uva kon moralnoto pravo, kako {to se pra- dve zna~ajni pra{awa so cel da gi voto na objavuvawe na ve}e objaveno re{i problemite vo praktikata vo delo, pravoto na priznavawe na odnos na sodr‘inata na nasle- avtorstvo i nazna~uvawe na imeto denite avtorski prava: obemot na na avtorot, kako i pravoto na materijalnite prava, obemot na za{tita na li~nosta na avtorot.12 moralnite prava, kako i traeweto Vo odnos na pozitivnite prero- na nasledenite avtorski prava, gativi, koi is~eznuvaat so smrtta voop{to. Materijalnite, odnosno imot- 9 Ibidem. 10 Standardnata definicija na avtorskite moralni nite prava na avtorot vleguvaat vo prava e sodr‘ana vo ~lenot 6 bis na Bernskata sodr‘inata na ostavinata, odnosno konvencija za za{tita na literaturnite i umetni~kite dela od 9 septemvri 1886 godina. Spored ovaa za niv va‘at site pravila na na- definicija, prezemena vo pove}eto sovremeni zakono- davstva, avtorskite moralni prava se prava koi sledenoto pravo. Toa zna~i deka, avtorot gi ima nezavisno od imotnite prava, odnosno naslednikot otkako }e gi stekne duri i po otstapuvaweto na imotnite prava. Sodr‘i- nata na avtorskite moralni prava go vklu~uva pravoto na avtorot da se sprotivstavi na sekoe iskrivuvawe, 7 V. Besarovi}, Intelektualna svojina, industriska osakatuvawe i drugi izmeni ili povredi na deloto, svojina i autorsko pravo, Beograd, 2000, str.20. {to bi odelo na {teta vrz negovata ~est ili negoviot 8 Kaj pravnite osnovi za prenesuvawe na avtorskite ugled. prava inter vivos, se prenesuvaat samo imotnite 11 M. Jani}, Industirjska svojina i autorsko pravo, Beograd, ovlastuvawa, odnosno materijalnite prava (V. Besa- 1973., str. 352. rovi}, Intelektualna svojina, industriska svojina i 12 V. Besarovi}, Intelektualna svojina, industriska autorsko pravo, Beograd, 2000, str.323). svojina i autorsko pravo, Beograd, 2000, str.324.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 51 Goce Naumovski / Qubi{a Stefanoski
na avtorot (pravo na vr{ewe na zor na soodvetnite organizacii za izmeni na avtorskoto delo, pravoto za{tita na avtorskite prava koi se na prvo objavuvawe i pravoto na zadol‘eni da se gri‘at za moral- pokajuvawe), na~elno tie ne im se nite interesi na avtorot. 16 dostapni na naslednicite. 13 Vo odnos na traeweto na pra- Postojat odredeni isklu~oci vo vata, avtorot vremenski neogra- odnos na pravoto da se vr{at izme- ni~eno gi u‘iva materijalnite ni na deloto, vo slu~aj koga so toa prava vo tekot na celiot svoj ‘ivot, ne se zagrozuva su{tinata na de- no tie ne se gasat so negovata smrt, loto, odnosno dokolku se vneseni tuku preminuvaat na negovite na- izmeni poradi odredeni objektivni slednici, so odredeno vremensko okolnosti koi se nu‘ni za objavu- ograni~uvawe. Osnovnata dilema vawe na deloto i se vo negova funk- koja pritoa se nametnuva vo su{tina cija. Ova pretstavuva ~uvstvitelno e sudirot me|u javniot interes i pra{awe i naj~esto od slu~aj do privatnite interesi na nasled- slu~aj zavisi kolku izmenite }e se nicite, a obid za razre{uvawe na smetaat za neophodni. toj sudir e vremenskoto ograni- Vo odnos na pravoto na poka- ~uvawe na koristeweto na mate- juvawe, teorijata e edinstvena vo rijalnite avtorski prava od strana stavot deka toa pravo ne im pripa|a na naslednicite.17 Razli~nite za- na naslednicite, osven ako avtorot konodavstva predviduvaat raz- ne gi ovlastil.14 li~en vremenski period na traewe Posebno interesno e pra{aweto na ovie prava, {to pokraj drugoto, za avtorskite dela za koi avtorot, kako problem e tretirano vo ram- do momentot na negovata smrt, ne kite na komparativniot pregled na donel odluka dali da se objavat. Vo re{enijata za nasleduvawe na naukata se sretnuvaat stavovi deka avtorskite prava, daden vo ovoj naslednicite ne mo‘at da gi obja- trud. vat ovie dela dokolku avtorot ne Teorijata e ednoglasna vo stavot gi ovlastil, no i stavovi spored koi deka po istekot na traeweto na dokolku avtorot izre~no ne go avtorskite imotni prava, avtor- zabranil nivnoto objavuvawe, toa skoto delo stanuva slobodno za mo‘at da go storat naslednicite.15 koristewe, dodeka za{titata na Vo otsustvo na zakonski odredbi za avtorskite moralni prava, kako ovie dela, mo‘ebi prifatliv e nezastarivo pravo, preo|a od na- stavot spored koj pravoto na obja- slednicite na organizaciite na vuvawe na ovie dela im pripa|a na avtori ili na soodvetnite insti- naslednicite na avtorot, pod nad- tucii.18
13 Ibidem. 16 M.Jani}, Industirjska svojina i autorsko pravo, Beograd, 14 Spored nekoi mislewa (Colombet) i vo slu~aj koga 1973. avtorot vo tekot na ‘ivotot imal namera da go 17 Ibidem., str. 353. povle~e svoeto delo, no iznenadnata smrt vo toa go 18 V. Besarovi}, Intelektualna svojina, industriska spre~ila, naslednicite kako nositeli na avtorskoto svojina i autorsko pravo, Beograd, 2000, str.324. pravo, mo‘at da go ostvarat pravoto na pokajuvawe (Ibidem). 15 Ibidem.
str. 52 Politi~ka misla Nasleduvaweto na avtorskite prava vo makedonskoto i vo komparativnoto pravo
2.3. Primena na op{tite moralnite avtorski prava osta- pravila za nasleduvawe nuvaat vo sila i po smrtta na na avtorskoto pravo avtorot, najmalku do istekot na imotnite prava na avtorot koi }e Op{tite pravila za nasledu- mo‘at da gi vr{at lica ili usta- vawe na avtorskoto pravo se prime- novi koi se ovlasteni vrz osnova na nuvaat na niza pra{awa kako {to nacionalnoto zakonodavstvo vo se isklu~uvaweto i li{uvaweto od zemjata ~ija{to za{tita se bara. No, nasledstvoto, momentot na smrtta konvencijata dopu{ta isklu~uvawe na ostavitelot i drugo. Istoto se na traeweto na nekoi od moralnite odnesuva i za postoeweto na sonas- prava po smrtta na avtorot, za zemji lednici (testamentalni ili zakon- ~ie zakonodavstvo ne predviduva ski), pri {to na site naslednici im za{tita po smrtta na avtorot, a e pripa|a nedelivo avtorsko pravo, vo sila vo vremeto na ratifikacija so toa {to delot na sekoj naslednik na konvencijata ili pri nejzinoto se opredeluva spored propisite na stapuvawe na sila. ^lenot 6 bis, naslednoto pravo, odnosno so odlu- odnosno stavot 2 e usvoen na Stok- ka na ostavinskiot sud.19 holm{kata konferencija za revi- zija, vo 1967 godina.21 So ovaa 3. Komparativen pregled odredba im se ozvozmo‘uva na na pravnite re{enija za zemjite - ~lenki na Konvencijata da nasleduvaweto na avtorskite gi {titat moralnite avtorski prava prava najmalku do istekot na za{- titata na imotnite prava, no sepak, 3.1. Me|unarodni izvori na zemjite im e ostavena mo‘nosta na avtorskoto pravo sami da odredat koe lice ili institucija }e gi ostvari moralnite Me|u pove}eto me|unarodni iz- prava na avtorot po negovata smrt. vori na avtorskoto pravo,20 rele- Vtoriot del od odredbata (za zem- vantna za nasleduvaweto e Bern- jite ~ie zakonodavstvo ne pred- skata konvencija za za{tita na viduva za{tita po smrtta na avto- kni‘evnite i umetni~kite dela od rot), e rezultat na kompromisot za 1886 godina. Ve}e spomnatiot ~len olesnuvaweto na primenata na 6 bis, vo stavot 2, opredeluva deka moralnite prava od zemjite koi ja sledat tradicijata na takana- re~enoto „common law# (koi nasto- 19 V. Besarovi}, Intelektualna svojina, industriska svojina i autorsko pravo, Beograd, 2000, str. 323. juvaat da ja ispolnat obvrskata za 20 Me|u pozna~ajnite me|unarodni izvori na avtorskoto za{tita na „pravoto na integritet# pravo i srodnite prava pokraj Bernskata konvencija se: Svetskata konvencija za avtorskoto pravo od 1952 vrz osnova na za{titata od kle- godina; Dogovorot na WIPO za avtorskoto pravo od 1996 godina; Me|unarodnata konvencija za za{tita na vetewe; iako generalno ovie odred- umetnicite-izveduva~i, proizveduva~ite na fono- grami i ustanovi za radiodifuzija od 1961 godina; Konvencijata za za{tita na proizveduva~ite na fonogrami od neovlasteno umno‘uvawe od 1971 21 Guide to the Copyright and Related Rights Treaties godina; Konvencijata za distribuirawe na signal za Administered by WIPO and Glossary of Copyright and prenos na programi preku satelit od 1974 godine; Related Rights Terms, WIPO, WIPO dogovorot za interpretacii i fonogrami od 1996 godina i sli~no.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 53 Goce Naumovski / Qubi{a Stefanoski
bi ne bea primenlivi po smrtta na 3.3. Makedonija zasegnatiot avtor).22 Makedonskata pravna nauka, vo 3.2. Regulativa na Evropskata minatoto,26 a i denes e ednoglasna unija vo stavot deka nasleduvaweto na avtorskite prava mo‘e da se vr{i Pravilata vo vrska so avtor- soglasno poslednata volja na avto- skoto i srodnite prava se sodr- rot (testamentalno nasleduvawe)27, ‘ani, pred sè, so Direktivata na a dokolku avtorot ne ostavil testa- Sovetot za harmonizacija na za{- ment, }e se primenat odredbite za titata na avtorskoto i srodnite zakonsko nasleduvawe. prava,23 kade so ~lenot 9 e uredeno Zakonot za nasleduvawe od 1996 deka Direktivata na zemjite-~len- godina predviduva deka „mo‘at da ki im go ostava reguliraweto na se nasleduvaat predmeti i prava za{titata na moralnite prava. {to im pripa|aat na poedinci#. Sli~ni odredbi sodr‘i i Direk- Spored toa, soglasno va‘e~kata tivata za harmonizacija na odre- regulativa na Republika Make- deni aspekti na avtorskoto i srod- donija, avtorskoto i srodnite prava nite prava vo informati~koto mo‘at da bidat predmet na nasle- op{testvo,24 kade vo to~ka 30 od duvawe, kako i ostanatite sub- Preambulata e opredeleno deka jektivni imotni prava. pravata na koi se odnesuva Direk- Soglasno Zakonot za avtorsko tivata, mo‘at da bidat preneseni, pravo i srodnite prava od 1996 upateni ili da bidat predmet na godina,28 avtorskoto pravo kako dogovorna licenca, vo soglasnost so celina e neprenoslivo, odnosno, relevantnoto nacionalno zakono- avtorot ne mo‘e da gi prenese davstvo. moralnite prava na drugi lica.# Bi mo‘elo da se konstatira, Sepak, naslednicite na avtorot deka propisite na Unijata vo koi se
sodr‘ani odredbi za prenosot na 26 Me|utoa, vo sredinata na minatiot vek, vo izvesna avtorskite prava (a vo ramkite na smisla se favorizira zakonskoto vo odnos na testamentalnoto nasleduvawe na avtorskite prava. toa i na nivnoto nasleduvawe), se Taka, Zakonot za za{tita na avtorskoto pravo od 1946 godina, predviduva samo nasleduvawe na avtorskoto vo tesna korelacija, od edna strana, pravo vrz osnova na zakon, a ne i vrz osnova na testa- so Bernskata konvencija,25 a od ment. Sostojbata bitno se izmenila po donesuvaweto na Zakonot za avtorskoto pravo od 1968 godina, koga druga, so propisite na zemjite- na ostavitelot mu e dadena mo‘nost testamentalno da raspolaga so avtorskite prava, vo ramkite na ~lenki. ograni~uvawata propi{ani so toga{niot Zakon za nasleduvawe. (S. Georgievski, Osnovi na avtorskoto pravo, Univerzitet „Kiril i Metodij# vo Skopje, Skopje, 1969, str. 79-80. ) Dokolku, pak, po smrtta na ostavitelot, nema naslednici, soglasno obata rele- vantni zakona (i Zakonot za avtorskoto pravo i Zako- 22 Ibidem. not za nasleduvawe), avtorskoto pravo preminuva vo 23 Council Directive 93/98/EEC, Official Journal L 290, 24/ op{testvena sopstvenost, odnosno negov nositel sta- 22/1993. nuva republikata ~ie{to dr‘avjanstvo go imal avto- 24 Directive 2001/29/EC, Offical journal L 167/10, 22/06/2001. rot vo momentot na smrtta. 25 Taka, na primer, vo smisla na traeweto na avtorskoto 27 Testamenalnoto nasleduvawe se ostvaruva vo ramkite pravo od literaturni i umetni~ki dela (vo smisla na na granicite na odredbite na Zakonot za nasleduvawe ~len 2 od Bernskata konvencija) e opredeleno na 70 koi se odnesuvaat na nu‘nite zakonski naslednici. godini od momentot na smrtta na avtorot, bez ogled 28 Zakonot za avtorsko pravo i srodnite prava na datata na objavuvaweto na deloto (COUNCIL (pre~isten tekst), „Slu‘ben vesnik na Republika DIRECTIVE 93/98/EEC, Official Journal L 290, 24/22/1993). Makedonija# br. 23/2005.
str. 54 Politi~ka misla Nasleduvaweto na avtorskite prava vo makedonskoto i vo komparativnoto pravo imaat pravo da gi „ostvaruvaat naslednicite, so {to se zapazeni i moralnite prava na avtorot po testamentalnoto i zakonskoto na- negovata smrt#. Pokraj nasled- sleduvawe kako osnovi. nicite, za ostvaruvawe na ovie Isto taka, UrhG predviduva prava e nadle‘no i soodvetno deka dokolku poinaku ne e opre- zdru‘enie na avtorot (zdru‘enija deleno, naslednikot gi u‘iva pra- na pisateli, na muzi~ari, i drugi). vata na avtorot, vo obem odreden so Ostvaruvaweto na nekoi od moral- zakonot. nite prava (ozna~uvawe na avtor- stvoto, so~uvuvawe na celinata na 3.5. Bugarija deloto i za sprotivstavuvawe na negovoto sakatewe) na avtorot od Zakonodavstvoto na Republika strana na negovite naslednici, Bugarija predviduva deka po smrtta traat i po istekot na op{tiot rok na avtorot, „avtorskoto pravo pre- za traewe na avtorskoto pravo. minuva na negovite naslednici, Materijalnite prava na avtorot- preku testamentalno nasleduvawe ostavitel mu pripa|aat i na nosi- ili so primena na odredbite na telot na ova pravo, {to zna~i i na Zakonot za nasleduvawe#.30 Sepak, naslednicite, i toa do istekot na avtorskoto pravo e nasledlivo sedumdeset godini po smrtta na samo do istekot na vremeto na avtorot. Ulogata na naslednicite negovata za{tita. vo golem stepen e sli~na so taa na Dokolku avtorot ne ostavil zdru‘enijata za ostvaruvawe na naslednici, ili, pak, dokolku tie avtorskite prava, {to se gleda i od umrele pred istekot na vremeto na pravoto tie da pobaraat od sood- za{tita, avotrskoto pravo go ostva- vetnite subjekti informacii za ruva dr‘avata, preku Minister- obezbeduvawe na naplatata na stvoto za kultura. nadomestocite koi proizleguvaat Isklu~ok od ova pravilo se od avtorskite materijalni prava. slu~aite koga avtorot bil ~len na kolektivno zdru‘enie za avtorski 3.4. Germanija prava, koe vo toj slu~aj }e gi ostva- ruva pravata do istekot na nivnoto Spored Zakonot za avtorsko traewe.31 pravo na Germanija (Urheberre- chtsgesetz, UrhG)29, od 1965 godina, 3.6. Slovenija posleden pat izmenet 1998 godina, avtorskoto pravo mo‘e da se prene- Zakonot za avtorskoto i srod- suva so nasleduvawe. nite prava na Slovenija,32 nasle- Prenesuvaweto na avtorskoto duvaweto na avtorskoto i srodnite pravo vo taa nasoka, spored odred- prava go ureduva vo delot za pre- bite na UrhG mo‘e da bide pri izvr{uvaweto na testamentot ili 30 Takva odredba sodr‘i bugarskiot zakon za avtorskoto i srodnite prava, „Dr‘aven vestnik#, No 56/1993; No pri podelba na ostavinata me|u 63/1994, No l 0/1 998, No 28/2000, No 77/2002). 31 Ibidem. 29 http://www.iuscomp.org/gla/statutes/UrhG.htm#28, 32 Objaven vo „Uradni List Republike Slovenije# broj 21/1995, 25.01.2006 godina. 9/2001, 30/2001.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 55 Goce Naumovski / Qubi{a Stefanoski
nosot na avtorskoto pravo, kade Vo odnos na traeweto na avtor- avtorskoto pravo, so isklu~ok na skoto pravo, za dela nastanati na pravoto na otpovikuvawe e predmet ili po 1 januari 1978 godina, toa na nasleduvawe. trae za vreme na celiot ‘ivot na Vo odnos na traeweto na avtor- avtorot i pedeset godini po nego- skoto pravo, ~lenot 61 od ovoj zakon vata smrt. Ova pravilo e vovedeno opredeluva period od 70 godini po po donesuvaweto na takanare~eniot smrtta na avtorot, vo koj se ostva- Copyright Act od 1976 godina. Do ruva avtorskoto pravo. donesuvaweto na ovoj akt, va‘el Zakonot od 1909 godina (The 1909 3.7. Hrvatska Act) spored koj avtorot, ili negovi to~no opredeleni naslednici (vdo- Spored Zakonot za avtorsko vec ili vdovica, decata na avtorot, pravo i srodni prava na Hrvatska testamentalnite naslednici ili od 1.09.2003 godina, avtorskoto lice koe toj go opredelil), dokolku pravo e nasledno. Na naslednicite podnele barawe vo rok od edna na avtorot mu pripa|aat site prava godina od izdavaweto na deloto, koi bi mu pripadnale na avtorot. Na mo‘ele da dobijat vreme od 28 site drugi pra{awa vo vrska so godini vo koe se obnovuvalo avtor- nasleduvaweto na avtorskoto pravo stvoto.34 Me|utoa, ova pravilo koi ne se uredeni so zakonot, se predizvikalo golem broj problemi primenuvaat op{tite propisi za {to za posledica imalo sudski nasleduvawe. razvrski, poradi niza kompleksni Zakonot to~no go regulira i pra{awa od domenot na naslednoto prenosot vo korist na sonasledni- pravo,35 poradi {to ova pravilo cite pri prestanokot na sonasled- bilo ukinato. ni~kata zaednica, kako isklu~ok od Spored va‘e~kite propisi, na- praviloto za neprenoslivost na slednicite imaat zna~ajna uloga avtorskoto pravo. sekade kade {to stanuva zbor za za{tita na interesite na avtorot, 3.8. SAD a tipi~en primer za toa e i nivnoto pravo da da go otka‘at prenosot i Sistemot na za{tita na avtor- licenciraweto na avtorskoto pra- skite prava se odlikuva so rela- vo.36 tivno dobri pravni re{enija, no i tehni~ka iznijansiranost i pre- glednost na site doma{ni i me|una- rodni izvori na avtorskoto pravo. 34 D. Chisum, M. A. Jacobs, Understanding Intellectual Property Law, Matthew Bender, 1996. Zna~ajno e {to vo SAD avtor- 35 Takvi se, na primer, pra{awata za nepriznatite vonbra~ni deca kako naslednici vo slu~ajot DeSylvia skoto pravo e definirano kako v. Ballentine, 351 U.S. 570 (1956); obvrskite na li~no imotno pravo, pa spored toa naslednicite navedeni vo testamentot vo slu~aj koga avtorot umrel pred istekot na rokot na obnovuvawe i izre~no e navedeno kako pravo vo slu~ajot fred Fisher Music Co. v. M. Witmark & Sons, 33 318. U.S. 643 (1943) i sli~no. koe e predmet na nasleduvawe. 36 Copyrught Law of the United States of America and Related Laws Contained in Title 17 of the United States Code, April 2000, Library of Congress, Copyright Office, Washington 33 Copyright Basics, Circular 1, Library of Congress, Copyright D.C. office, Rev: July, 2002.
str. 56 Politi~ka misla Nasleduvaweto na avtorskite prava vo makedonskoto i vo komparativnoto pravo
3.9. Grcija oblik na prenos na avtorskoto i srodnite prava kako vo me|una- Gr~kiot Zakon za avtorsko pra- rodnite izvori, pred sè, vrz vo, srodni prava i pra{awa od osnova na re{enieto na Bern- kulturata,37 vo tretiot oddel pod skata konvencija. Taa unifor- naslov „Transfer, iskoristuvawe i miranost se odnesuva, pred sè, na ostvaruvawe na pravata#, opre- steknuvaweto na naslednicite deluva deka avtorskite imotni so imotnite prava na avtorot vo prava mo‘at da se prenesuvaat za periodot na nivnoto vremetra- vreme na ‘ivot i mortis causa. ewe, no i na ostvaruvaweto na Traeweto na avtorskoto pravo e odredeni moralni prava po iste- sedumdeset godini po smrtta na kot na traeweto na avtorskoto avtorot. pravo; Vo odnos na moralnite prava, - Od nomotehni~ki aspekt, neop- izre~no e isklu~eno nivnoto prene- hodna e usoglasenost na zakonite suvawe inter vivos, dodeka po smrtta koi go reguliraat avtorskoto i na avtorot moralnite prava premi- srodnite prava so zakonite koi nuvaat na naslednicite. Nasled- go ureduvaat nasleduvaweto. Vo nicite gi ostvaruvaat ovie prava vo taa nasoka, bi mo‘elo da se soglasnost so voljata na avtorot, razmisluva za odredeni izmeni dokolku taa volja bila izre~no vo Zakonot za avtorskoto i srod- izjavena. nite prava na Republika Make- donija, vo smisla na direktno 4. Zaklu~ok upatuvawe na odredbite na Zako- not za nasleduvawe, kako {to toa Vrz osnova na ovie soznanija koi e slu~aj so soodvetnite zakoni na najdirektno pridonesuvaat za utvr- drugi zemji (SAD, Bugarija, Hrvat- duvawe na karakteristikite na ska, Grcija i drugi); nasleduvaweto na avtorskoto i - Site dimenzii na avtorskoto i srodnite prava, kako institut na srodnite prava poradi nivnoto, objektivnoto nasledno pravo i pravno, ekonomsko no i po{irko pravoto na intelektualna sop- op{testveno vlijanie (a vo tie stvenost, prisuten vo komparativ- ramki i nasleduvaweto) niza noto zakonodavstvo bi mo‘elo da problemi koi se nametnuvaat se proizlezat slednite zaklu~ni kako neophodni i za natamo{no sogleduvawa: interdisciplinarno razgledu- - Postoi relativna uniformira- vawe na ovoj institut . nost za nasleduvaweto kako
37 Åöçìåñßäá ôçò ÊõâåñíÞóåùò, 2121/1993, 25, 4. 03.1993
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 57 Goce Naumovski / Qubi{a Stefanoski
Abstract In the first part of the work, the authors mention some aspects of the importance of intellectual property rights, particularly for the states-aspirants to EU membership. Furthermore, an overview of the following issues is presented: the succession as a legal basis for transfer of copyright, the author as a defunct, the content of inherited rights, etc. A special significance is given to the comparative analysis of the regulations for succession of copyright in Macedonia and in the comparative legislation. The most important provisions of the above mentioned countries as well as the relevant international conventions and EU regulations are commented and even to some extent compared. All above mentioned analyzes result with several conclusions. Their basic aim is to determine the concept of copyright succession. On the other hand, the importance of the affirmation of the possibilities of this institute is outlined, as a way for improvement of the laws and their application in the practice.
str. 58 Politi~ka misla pravoto Vladeewe na
Antidiskriminatorna zakonska regulativa vo Crna Gora
Nenad Koprivica
Voved postojat problemi vo obezbeduva- weto na pravo na razli~nost. Crna Svetot vo koj ‘iveeme e prekra- Gora se nao|a na samiot po~etok na sen i edinstven tokmu poradi nego- patot koj vodi kon eliminacija na vite isprepleteni raznovidnosti. diskriminacijata. Toa e prirodniot red na ne{tata. Strate{kata cel na Crna Gora e Sepak, koga lu|eto }e gi prezemat vo bliska idnina da stane ~len na rabotite vo svoi race, prirodata EU. Postoi neosporliva politi~ka naj~esto e vo gubitok, a odnosite volja od strana na site bitni me|u lu|eto se pretvoraat vo model faktori vo Crna Gora, kako i zna- za pekol. ~ajna gra|anska poddr{ka za integ- Na pra{aweto, dali vo Crna Go- racija vo EU. Crna Gora pred sebe ra razlikite se kaznuvaat, odnosno, ima dolg pat, ~esto ispolnet so dali postoi diskriminacija, mo‘e te{kotii i povremen zastoj, vpro- da se odgovori so kontra pra{awe- ~em onie pre~ki koi gi imaa i dali postoi mom~e zarazeno so HIV drugite zemji vo tranzicija, a koi virusot koe ne e osuduvano od se sega novi ~lenovi na Evropskata svoite sou~enici? Dali licata so unija. Na dneven red dojdoa i evrop- hendikep se ednakvi so ostanatite, skite gledi{ta koi pra}aat jasna zemaj}i go predvid faktot deka vo poraka deka Crna Gora e spremna za izminatite deset godini samo mini- napredok kon evropska integracija. malen broj od niv dobile rabota, a Zemaj}i gi predvid pravilata na i da ne zboruvame za arhitekton- osnova~kiot dogovor na EU, koi skite ograni~uvawa, i nepristap- predviduvaat deka sekoja evropska nosta vo mnogu zna~ajni institucii. zemja mo‘e da bara ~lenstvo vo Dali site nacionalni malcinstva Evropskata unija, kako i odlukata se ednakvi, dali postoi politi~ka na Evropskiot sovet koj naveduva diskriminacija vo Crna Gora? Koga deka site zemji od Jugoisto~na bi postoele soodvetni zakoni, i Evropa se potencijalni kandidati koga diskriminiranite lica bi za ~lenstvo vo EU, zemaj}i gi pred- imale mo‘nost da se borat za vid nastojuvawata na Crna Gora za svoite prava preku pravniot sis- postignuvawe na ekonomski napre- tem, toga{ bi imale i mnogu popre- dok vo uslovi na demokratija, kako cizni odgovori. Ako pretstavuva i podobruvawe na uslovite za uteha, duri i vo op{testvata koi se ‘ivot i rabota, po~ituvawe na daleku porazvieni od na{eto, ~ovekovite i pravata na malcin-
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 59 Nenad Koprivica
stvata, sorabotka so sosednite Ekonomska, zakonska i politi~ka zemji vo soglasnost so evropskite reforma vrednosti i standardi, priklu~uva- weto kon EU e od ogromna va‘nost. So ispolnuvaweto na uslovite Crna Gora docni vo procesot na za vlez vo EU, vsu{nost, se ozna~uva integracija vo EU. Kolku brzo }e se tranzicijata i procesot na moder- odviva procesot na integracija nizacija. Za sekoja tranzicija po- zavisi od brojni elementi kako {to trebno e dolgo vreme; treba da se se: stavawe kraj na problemot so soo~i so nea, treba soodvetno da se suverenost, vnesuvawe na promeni koreografira i sekoj koj{to e na vo postojnata integraciska stra- pozicija da izdejstvuva reformi tegija i vo pregovara~kata delo- treba da raboti vo taa nasoka. Dol- tvornost. Treba da se napomene giot pat do Evropskata unija e man- deka evropskata reintegracija na tra vo vistinska smisla na zborot, Crna Gora zapo~na so indikatori za koja nie morame da ja prifatime. mnogu niski ekonomski ostvaruva- Sepak, osnovata za napredok kon wa, koi bea rezultat na decenija na integracija vo evropskite struk- izoliranost, izolacija vo inte- turi ostanuva ista: mnogu visoki gracionalniot sankciski re‘im. o~ekuvawa, mnogu visoko nivo na Pokraj toa, voenite i politi~ki pribli‘uvawe do evropskite normi konflikti vo regionot, dovedoa do u{te od samoto otpo~nuvawe na ekonomska dezintegracija na doto- procesot. Tranzicijata vo Crna Go- ga{niot pazar vo porane{na Jugo- ra ne se razlikuva od onaa vo slavija, po {to sleduva{e i prekin drugite zemji, vo smisla na toa deka na regionalnite trgovski vrski. postojat padovi i izdignuvawa bez Crna Gora, kako i site porane{ni razlika dali se od vnatre{na ili komunisti~ki zemji, minuva niz nadvore{na politika ili ekonom- dosta te‘ok, no nepotrebno slo‘en ska priroda, no Crna Gora ja izbra tranziciski period od centrali- evropskata varijanta i nastoju- ziran politi~ki sistem zasnovan na vaweto kon toa nema da stivne. ideologija, vo demokratski pazarno Integracijata vo evropskoto semej- orientiran sistem zasnovan vrz stvo na demokratski dr‘avi i prou~uvawe na ~ovekovite prava i trans-atlantskata integracija od slobodi. Mo‘e da se ka‘e deka vo kade doa|aat glavnite vibracii za izminatata decenija Crna Gora modernizacija, baraat nova zakon- ima{e dva perioda na tranzicija. ska regulativa i nejzina imple- Edniot go ukina ednopartiskiot a mentacija, sozdavawe na demo- go vovede pove}epartiskiot sistem, kratski institucii, pazarna ekono- no, isto taka, vospostavi i nov vid mija i ednakvost na site formi na na dominacija bez demokratski sopstvenost. Postoi potreba za osobini (1996-1999). Drugata tran- novi znaewa i ve{tini, a posebno zicija ja ukina spomnatata domina- za svesnost za neophodnosta, ne- cija i go vospostavi sistemot na otpoviklivosta i nezapirlivosta elektoralna demokratija. na procesot na promeni i vnesuvawe
str. 60 Politi~ka misla Antidiskriminatorna zakonska regulativa vo Crna Gora na demokratski vrednosti. Nere{e- Zna~ajni rezultati bea postig- niot status na dr‘avnost na Crna nati vo odnosite so sosedite, koi Gora pretstavuva golema pre~ka po postepeno se pribli‘uvaat kon ova pra{awe. nivoto na ona {to se smeta nor- Site pozitivni ~ekori preze- malno vo ostanatite evropski meni vo Crna Gora vo poslednite regioni. Brojni bilateralni dogo- nekolku godini, nema{e da bidat vori se inicirani ili ve}e se pot- realizirani bez poddr{ka od me|u- pi{ani vo oblasta na politikata, narodnata zaednica i razli~ni ekonomijata, transportot, energi- donori koi bea re{ava~ki za eko- jata, naukata, informacijata, me- nomskata i politi~kata stabilnost diumite, obrazovanieto, kulturata i za zapo~nuvaweto na reformite. i sportot. Za taa cel, treba da se Gradewe na institucii na vladino zabele‘i i zna~itelno podobre- nivo, zajaknuvawe na civilnoto nata regionalna sorabotka na poli- op{testvo (ulogata na NVO), anti- cijata, razmenata na informacii i korupciskite merki, transparentno navremenoto predupreduvawe. Pri- vladeewe i prisposobeni ekonom- bli‘uvaweto kon Unijata e cel, ski zakonski regulativi se kruci- objavena od site zemji vo Zapaden jalni za evropskata ekonomska Balkan. Ova e edinstveniot pat koj reintegracija na Crna Gora. }e ovozmo‘i ponatamo{en prospe- Najdobriot vodi~ za pravno ritet, stabilnost i bezbednost vo usoglasuvawe so pravilata i stan- Crna Gora. Sozdavaweto na seop- dardite na EU e Belata kniga na EU fatna politi~ka platforma, so komisijata za integracija na zemjite obzir na ovaa visoko prioritetna od Centralna i Isto~na Evropa vo zada~a, e ostvarliva samo vo {irok vnatre{niot market na EU (Maj demokratski dijalog, vo koj }e bidat 1995) koja sodr‘i politi~ki prepo- vklu~eni site relevantni poli- raki i specifi~na zakonska regula- ti~ki partii i so konsultacii so tiva so koja bi se usoglasila, preku pretstavnici od gra|anskoto op- dve ili tri nivoa na vnatre{na {testvo. So ova, neophodno e koali- harmonizacija. So cel pravno da se cijata na mo}ta da go odredi pre- harmoniziraat zemjite od tretiot cizno sozdavaweto na op{tiot svet (potencijalni kandidati) i za nacionalen politi~ki konsenzus vo integracija vo pazarot i struk- odnos na procesot na evropska turite na EU, utvrdeni so 23 sek- integracija. Od ogromna va‘nost e, tori na ozakonuvawe dadeni vo da se implementira vo praktika, acquis communautaire. Od druga stra- deklarativnata poddr{ka za inte- na, toa e proces koj e slo‘en i bara gracija (ispolnuvawe na politi~- vreme. Prifa}aweto na voljata na kite uslovi, administracija, sud- acquis communautaire ja ovozmo‘uva stvo...). Ostanuva na vladata i na harmonizacijata na ekonomskata vlastite da se smirat i da po~nat politika i ja podobruva implemen- da pra}aat pozitivni poraki za tacijata na merkite vo taa oblast, zna~eweto na pribli‘uvaweto kon i ja podobruva i pozicijata na taa EU, i {to e potrebno i kolku }e zemja vo svetot. ~ini, vo odnos na reformiraweto.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 61 Nenad Koprivica
Postoi direktna povrzanost Crna Gora, vo poslednite nekolku pome|u vnatre{nite reformi. Vna- godini e vo soglasnost so evrop- tre{na reforma zna~i evropska skite standardi. integracija, ova e neosporliva Kako olicetvorenie na celos- poraka, koja naselenieto vo ovoj nata politi~ka volja na gra|anite, region ja sfa}a, bidej}i site se parlamentot treba da bide klu~na trudat toa i da go postignat. Postoi institucija vo procesot na evropska i tesna vrska pome|u vnatre{nite integracija, i zaradi negovata reformi i celite na stranskata zakonodavna uloga i zaradi mo‘- politika. Sekoj napredok vo refor- nosta da ja nadgleduva rabotata na mite i tranzicijata vo zemjata vladata. Po~ituvaweto na kom- direktno go ovozmo‘uva i olesnuva pleksnite uslovi na zakonskiot napredokot vo stranskite odnosi, korpus na EU, Acquis communautaire, osobeno vo procesot na integracija e te{ko ostvarlivo bez zajaknuvawe vo EU. Procesot na politi~ki i na kapacitetot na parlamentot, ekonomski reformi vo Crna Gora negovite odbori, soveti i eksper- inicira{e pravni i instituci- tniot personal. onalni reformi. Celta na refor- mite e da gi vovede standardite na Pri~ini za sproveduvawe na EU vo site sferi, pri {to zadol- zakonot ‘itelno se zadr‘uvaat osnovnite kvaliteti na postojniot sistem. Vo Spored Ustavot na Crna Gora, izminatite nekolku godini, prav- Republika Crna Gora gi odreduva i nata aktivnost, naso~ena vrz demo- obezbeduva realizacijata i za{ti- kratizacijata na op{testvoto i tata na ~ovekovite i gra|anski podobruvawe na ~ovekovite prava, prava i slobodi. Razvitokot na be{e ogromna. Dovede do utvr- moderniot praven sistem vo Crna duvawe i postojano pro{iruvawe na Gora e te{ko ostvarliv bez usvoju- pravniot sistem za ponatamo{na vawe na antidiskriminatoren za- implementacija na pravata i slobo- kon. dite na poedincite i malcinstvata. Me|u golemiot broj na odredbi Praviloto na zakonot koj go opfa}a koi treba da bidat usvoeni, ovoj nezavisnoto sudstvo i restruktu- zakon e na vrvot, dokolku Crna Gora irawe na sudot i negovata organiza- saka da go utvrdi praviloto na cija vo golema mera se po~ituvaat. zakonot koj go bara Evropskata Reformite vo obrazovanieto na unija. Procesot na vleguvawe vo EU razli~ni nivoa, se vo soglasnost so i neophodnosta da se utvrdi pravi- relevantnite me|unarodni konven- loto na zakonot baraat usvojuvawe cii i vodi~i koi se zanimavaat so na odredbi koi ja sankcioniraat ~ovekovite prava i osnovnite prava diskriminacijata. Sovremeniot na sekoe lice za obrazovanie i praven sistem zasnovan vrz po~itu- obuka vrz osnova na ednakvite vawe na ~ovekovite prava isklu- mo‘nosti za site i naprednite ~uva sekakva forma na diskri- obrazovni standardi. Elektoral- minacija koja ne go po~ituva ~ove~- nata legislativa i praktika vo kiot status ~len 14 od Evropskata
str. 62 Politi~ka misla Antidiskriminatorna zakonska regulativa vo Crna Gora konvencija za ~ovekovi prava, koja neednakvosti, omraza, podelba i e sostaven del od doma{niot norma- netolerancija. Vo ovoj tip na dis- tiven pravilnik, kategori~ki ja kriminacija spa|aat: pretstavu- zabranuva diskriminacijata. Seto vawe ili namerna diskriminacija ova pretstavuva pri~ina za usvoju- od dr‘avnoto telo vo proceduri vawe na antidiskriminatorniot pred dr‘avnoto telo, vo mediumite, zakon duri i vo Crna Gora - kako prv vo politi~kiot ‘ivot, pri obez- ~ekor vo borbata protiv need- beduvawe na javni uslugi, vo ob- nakviot tretman na gra|anite. Za- lasta na rabotnite odnosi obrazo- radi ve}e navedenite pri~ini, vanie, kultura, sport itn. Zastapu- Centarot za demokratija i ~ovekovi vawe na rasisti~ka, nacionalna prava - oddelot za pravni proekti ili etni~ka superiornost, kako i razvi model za antidiskrimina- ropstvo, trgovija so lu|e, aparthejd, toren zakon, model na zakon koj gi genocid, etni~ko ~istewe, prezen- po~ituva odredbite na Evropskata tirawe na navedenite, isto taka, unija, prvi~no so Evropskata kon- pretstavuva seriozno kr{ewe na vencija za ~ovekovi prava, Direk- ~ovekovite prava preku diskri- tivata na Sovetot na EU i Povel- minacija. bata na EU za osnovnite prava od Kako i drugite zemji vo regionot, 2000. i Crna Gora e seriozno vklu~ena vo Jasno e deka ovoj zakon treba{e procesot na demokratizacija, a toa da se sprovede pred dolgo vreme, lesno mo‘e da se zabele‘i od prvo, zatoa {to ne e sekoga{ lesno intenzivnata privatizacija, usvoju- da se prepoznae diskriminacijata. vawe na sovremenata legislativa, Ekspertite za ~ovekovi prava duri {to vo soglasnost so me|unarodnite razlikuvaat i direktna i indi- standardi, gi za{tituva ~ovekovite rektna diskriminacija. Direktnata prava i garantira ednakvi mo‘nos- diskriminacija e lesno zabele‘li- ti za site. Sepak, mora da se nagla- va, zatoa {to zna~i otvoreni (de- si deka, patot od pravoto koe e pro- monstracii) prika‘uvawe na need- glaseno i e zagarantirano so odred- nakvost nad lu|e ili grupi zaradi bi, do negova realizacija vo sekoj- nivnite li~ni karakteristiki. In- dnevniot ‘ivot, e dolg. Zemaj}i gi direktnata diskriminacija e pri- predvid sprotivnostite pome|u kriena poradi toa {to se povikuva sovremenoto i konzervativnoto, na principite na ednakvost a isto- pome|u predrasudite i toleran- vremeno pottiknuva na razliki po- cijata, prifa}aweto na razlikite radi li~ni osobini. Zatoa, bitno e i normalniot ‘ivot so tie razliki, na javnosta da i se objasnat site nema da pogre{ime (iako nemame formi i oblici na diskriminacija. to~ni informacii za nivoto na Praven tekst (vo forma na mo- diskriminacija) ako ka‘eme deka del) razlikuva raznovidni formi vo nekoi regioni postoi diskri- na diskriminacija, a kako posebno minacija, ili, pak, "socijalna kli- te{ka diskriminacija go izdvojuva ma# za istata. predizvikuvaweto i budeweto na Crna Gora e op{testvo koe se nacionalni, religiozni i drugi soo~uva so karakteristi~ni tranzi-
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 63 Nenad Koprivica
cioni problemi. Del od procesot na mo‘nosti za hendikepiranite lica, tranzicija se i zakonodavnite i drugi dokumenti koi sodr‘at promeni, koi se karakteriziraat so precizni odredbi za zabrana na brojni promeni vo zakonite, vo koi diskriminacijata. Vrz osnova na u~estvuvaat i me|unarodnite orga- ovie dokumenti mo‘e da se zaklu~i nizacii, na toj na~in pomagaj}i ja deka idejata za pravna ednakvost na implementacijata na me|unarodnite licata, odnosno potrebata za prav- standardi tokmu preku ovie zakoni. na za{tita na onie koi se li{eni Iako ovie odredbi pridonesuvaat od nivnite prava ili se staveni vo za sozdavawe na demokratsko op- pot~ineta polo‘ba samo poradi {testvo, vladeeweto na zakonot i odredeni li~ni osobenosti, na po~ituvaweto na ~ovekovite prava, krajot na dvaesettiot vek i po~eto- sepak se dobiva vpe~atok deka kot na dvaeset i prviot vek, stanaa odredeni oblici na diskriminacija osnova na demokratskite dr‘avi, postojat, koi ~esto ne se zabele‘a- koi se zasnovani na vladeeweto na ni od javnosta, ili obratno, se iz- zakonot i po~ituvawe na ~oveko- lo‘uvani od lica koi se ‘rtvi na vite prava. diskriminacija. Vo soglasnost so ovie funda- Vo vtorata polovina na dvaeset- mentalni orientacii na svetskata tiot vek, zabranata za diskri- organizacija, evropskata organi- minacija kone~no stana nasledstvo zacija, posebno na pravilata za na svetskata pravna kultura. Spo- zabrana na diskriminacija. Evrop- red dokumentite na Obedinetite skata konvencija za ~ovekovi prava nacii, diskriminacijata zasnovana (dokument, ~ii pravila direktno gi na rasni razliki, boja na ko‘ata, obvrzuva telata na Republika Crna nacionalno ili etni~ko poteklo, Gora) vo ~len 14, kako i vo novousvo- jazik, religiozni ili politi~ki eniot protokol 12, sodr‘i odredbi ubeduvawa, pol, seksualen identi- za pravna za{tita od diskrimina- tet, seksualna orientacija, hendi- torni dejstvija. Ovie pravila, vo kep, zdravstvena sostojba, finan- brojnite odluki na Evropskiot sud siska polo‘ba, poteklo na bra~en za ~ovekovi prava, dopolnitelno se status, ili koja bilo li~na osobina, odredeni do stepen na evropski pretstavuvaat najvisoka forma na praven re‘im za zabrana na diskri- kr{ewe na ~ovekovite prava. Uni- minacijata. Ponatamu, Pravoto na verzalnata deklaracija na ON za Evropskata unija, so koe{to posko- ~ovekovi prava i Paktot na ON ro treba i Crna Gora da stapi vo so- gra|anski i politi~ki prava, kako glasnost, sodr‘i pravila za zabra- i Konvencijata na ON za elimina- na na diskriminacijata. Taka, dogo- cijata na diskriminacijata na vorot vo Amsterdam od 1997 god. go ‘enite, Konvencijata na ON za promeni dogovorot vo Rim, so toa pravata na decata, Konvencijata na {to pravilata za zabrana na dis- ON za eliminacija na izma~uvawe- kriminacijata poradi li~nite to, drugi surovi i ne~ove~ki ili osobini, se vklu~eni vo klu~nite degradira~ki kazni ili aktivnosti, osnovni principi na EU. Vedna{ standardnite pravila za ednakvi potoa, vo 2000 god. se usvoija dve
str. 64 Politi~ka misla Antidiskriminatorna zakonska regulativa vo Crna Gora direktivi stavaj}i ja so toa vo meri za kr{ewe na principite na funkcija zabranata za diskrimi- ednakvost, a za koi, vo praktikata nacija. Toa se t.n. rasisti~ki direk- se smeta deka pretstavuvaat naj~es- tivi, povrzani so rasnata i etni~- ti i najopasni slu~ai na diskrimi- kata diskriminacija vo mnogu ob- nacija. Kako takov, zakonot prepoz- lasti kako, na primer, dobivawe na nava diskriminacija vo procedu- rabotno mesto, rabotni uslovi, rite pred vladinite tela, posebno obrazovanie, dostapnost do sred- na u~esnicite vo sudskite postapki, stva i uslugi, smestuvawe itn. kako potoa diskriminacija od oblasta na i direktiva za vrabotuvawe, povr- rabotnite odnosi, poto~no vo odnos zano so diskriminacija vrz osnova na dobivawe i gubewe na rabotnoto na religiozni i drugi veruvawa, mesto, diskriminacija vo oblasta seksualna opredelba, vozrast, hen- na javnite uslugi, vo oblasta na dikep i drugi osobini od oblasta religioznite prava, kako razdelu- na vrabotuvaweto i profesio- vawe na verskoto op{testvo od nalnata obuka. dr‘avnite pravila ili kr{ewe na Pri podgotovkata na zakonot, pravoto na sloboda zaradi sprove- pokraj dokumentite od Me|unarod- duvawe na verski veruvawa, polova nata i Evropskata (zaednica) orga- diskriminacija, diskriminacija nizacija, se posovetuvavme i so poradi seksualna opredelba, dis- brojna primarna i sekundarna prav- kriminacija na decata, potoa vo na literatura od oblasta na za{ti- obrazovanieto, poradi politi~kite tata od diskriminacija koja doa|a veruvawa, diskriminacija na mal- od nacionalnata pravna regulativa cinstvata, na hendikapiranite li- na najrazvienite zemji, koi potek- ca i licata so posebni potrebi i nuvaat od SAD, Britanija, Kanada i kone~no diskriminacija zaradi Avstralija, a ovie doa|aat od evrop- zdravstvena sostojba, vklu~uvaj}i ja skite zemji. Zakonot be{e pretsta- diskriminacijata na licata zara- ven na ekspertskata i op{tata jav- zeni od sida. nost vo Crna Gora, i toa preku debati koi bea odr‘uvani na trka- Zaklu~ok lezni masi. U~esnicite vo ovie debati bea Crna Gora vo momentov e vo mno- pretstavnici na vladinoto telo, gu osetliv socijalen, politi~ki i lokalnite vladi, asocijacii vklu- ekonomski period. Vo mo‘nost sme ~eni vo borbata protiv diskri- da gi podobrime istoriskite okol- minacijata kako i pravni eksperti, nosti koi }e sledat po usvojuvaweto mediumite i obi~nite gra|ani. na pravnata odredba za gra|anska Zakonot gi odreduva osnovnite ednakvost, odnosno nivna za{tita formi na diskriminacija, kako od mo‘ni formi na diskriminacija. kr{ewe na principite na ednakvost Na um ni doa|a dosta logi~no pra- bez ogled na li~nite ~ovekovi oso- {awe: Zo{to odgovornite subjekti bini. Poglavje 3 od zakonot, gi nave- ~ekaat ve}e 15 godini, od po~etokot duva specifi~nite slu~ai na dis- na tranzicijata na Crna Gora, da kriminacija. Postojat tipi~ni pri- zapo~nat da reguliraat ne{to {to
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 65 Nenad Koprivica
pretstavuva univerzalno pravilo i koi imaat brojni nere{eni pro- fundamentalna vrednost na demo- blemi. Na site ni e potrebna Crna kratskite op{testva? Najva‘no e Gora vo koja diskriminacijata }e da se usvoi prviot praven akt koj ja bide javno osudena, a diskrimina- opfa}a ovaa oblast vo soglasnost torite soodvetno kazneti. Najop- so kriteriumite na EU. {toto ne{to vo odnos na ovoj pro- Podocna, dokolku e potrebno, blem e toa {to Crna Gora e zaed- lesno }e se dopolni tekstot na ovoj nica vo koja diskriminacijata na zakon. Vo sekoj slu~aj, razli~nite odredeni grupi na gra|ani e odamna formi na diskriminacija koi pos- pottiknata. Op{testvoto, tajno ili tojat vo Crna Gora se dovolna pritaeno, osuduva samohrani majki, pri~ina za usvojuvawe na ovoj zakon, nekoi nacionalni zaednici, homo- koj }e bide vo mo‘nost da gi pre- seksualci, hendikepirani lica, poznae slu~aite na diskriminacija ~lenovi na politi~ki strukturi i }e odredi pravna odgovornost i duri i nekoi bolni lica posebno so za{tita. Va‘no e da ne se izbegnuva mentalni pre~ki. Zakonot za za- realnosta, tuku da se prifati brana na diskriminacijata }e bide faktot deka ‘iveeme vo op{testvo samo eden ~ekor napred na patot vo koe postoi diskriminacija i kon promeni-prvi~no promenite vo deka Crna Gora gi deli problemite na{ite glavi. na ostanatite zemji vo tranzicija
Abstract The author explains the changes in the legal framework of Montenegro in regards to the EU integration processes. The transition of the country and its legal order should end with harmonization of the legal norms and procedures and a Member State status. Establishing a rule of law is central both to transition and EU integration. On a case study of the adoption of the law for anti-discrimination the author shows how forces from both aspects improve the rule of law in Montengro.
str. 66 Politi~ka misla Aktuelno
Kosovo po Rugova, status i mo‘ni posledici po Makedonija?
@idas Daskalovski1
Voved momentalnite pozicii na dvete strani, i na me|unarodnata zaed- Pretsedatelot na Kosovo, Ibra- nica, gi obrazlo‘uva nekolkute him Rugova po~ina od rak na belite scenarija za idninata na pokraina- drobovi na 21 januari 2006 godina ta, za vo zaklu~okot avtorot da se na 61 godina. Pra{aweto koe mno- osvrne na mo‘nite posledici vrz gumina si go postavija be{e dali Makedonija od eventualnata neza- negovata smrt }e ima posledici za visnost na Kosovo. regionalnata stabilnost. Gospodin Rugova }e bide zapameten kako Razli~ni stavovi istoriska li~nost koja odigra va‘na uloga vo nastanite na Bal- Srpskiot zvani~en stav e deka kanot vo devedesettite godini na Kosovo mo‘e da dobie „pove}e od minatiot vek. Iako ne do‘iveja da avtonomija no pomalku od neza- gi vidi rezultatite na svojot ‘ivo- visnost.# Glavniot pregovara~ki ten proekt - nezavisno Kosovo - ve- adut na srpskiot pregovara~ki tim rojatnosta, vakviot sled na nasta- e povikuvaweto na me|unarodnoto nite da se ostvari e ogromna. Vo no- pravo. Sovetnikot na premierot emvri 2005 godina, Organizacijata Ko{tunica, Aleksandar Simi}, na na Obedinetite nacii (OON) go primer, veli deka „statusot na nazna~i biv{iot finski pretse- Kosovo prvenstveno e pravno pra- datel i iskusen diplomat Marti {awe.#3 Te{ko deka izgledite na Ahtisari, za pretsedava~ na razgo- Srbija za uspeh vo pregovorite }e vorite okolu idninata na Kosovo. bidat dobri dokolku se insistira Formalnite pregovori pod pokrovi- samo na ovoj stav. Za razlika od niv telstvo na OON pome|u liderite na kosovskite politi~ari, site do Kosovo, i zvani~ni lica na Srbija eden, se za nezavisnost na ovaa po~naa na 20 fevruari vo Viena.2 pokraina. Pove}e analiti~ari Ovoj tekst nakratko gi iznesuva smetaat deka golemite sili, Velika Britanija, Francija, Germanija, i
1 Avtorot e glaven analiti~ar vo Center for Research Soedinetite Amerikanski Dr‘avi, and Policy Making, www.crpm.org.mk. se na mnenie deka Kosovo treba da 2 Treba da se napomene deka u{te vo 2001 godina pod silen diplomatski pritisok se vodea pregovori dobie nezavisnost pa makar taa da pome|u kosovskite Albanci i Srbija za „tehni~ki pra{awa# okolu carinata, zaemnata trgovija i pra{aweto na registarskite tabli~ki na avtomo- 3 Da se vidi vo Nova Srpska Politi~ka Misao kaj Mario bilite. Da se vidi kaj James Pettifer, „Kosova Nego- Brudar „Kosovo i Metohija izme|u htenja, realnosti i `elja" na tiations - Background and Perspectives#, Conflict Studies http://www.nspm.org.yu/koment%202006/2006_brudar_ Research Centre UK Defence Academy (06/08) February kosovo22.htm. 2006.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 67 @idas Daskalovski
bila „uslovena.#4 Uslovnata neza- presedan za re{avawe na vakvi visnost bi zna~ela deka po eden problemi so secesija, odnosno tranzicionen period i so silni davawe nezavisnost na odredeni garancii za srpskoto malcinstvo teritorii ili provincii kako Kosovo bi stanalo nezavisna dr‘a- Ju‘na Osetija, na primer.6 va. Na nekoj na~in nezavisnosta na Koga kontakt grupata, kade ~le- Kosovo mo‘e da se tolkuva kako nuvaat site golemi sili koi se eden vid na zaslu‘ena kazna za vklu~eni vo razvrskata na nasta- zlostorstvata na re‘imot na Milo- nite vo biv{a Jugoslavija, se sosta- {evi} vo minatite petnaesettina na vo London na krajot na januari, godini. vo svoite komentari me|u redovi se Stavot na Rusija ne e jasen. Do- izjasni deka ve}e e re{eno deka deka nekoi politi~ki komentatori Kosovo }e dobie nezavisnost i deka smetaat deka toj e blizok so gorena- za vozvrat kosovskite Albanci }e vedenite zemji, drugi mislat deka mora da se slo‘at za mehanizmite Moskva vo svoite stanovi{ta e koi sigurno }e im gi garantiraat poblisku do srpskata pozicija.5 pravata na Srbite vo pokrainata. Pretsedatelot na Rusija vo nekolku Sepak, jasno e deka ako Kosovo navrati povle~e paralela so situa- dobie nezavisnost, toa }e bide eden cijata na Kosovo so Osetija, Ju‘na praven preseden koj bi mo‘el da gi Abhazija i Transdnistrija, regioni komplikuva odnosite na mnogu zemji vo Moldavija i Gruzija koi bi {irum svetot so malcinski pro- mo‘ele da pobaraat nezavisnost blemi. Takva e duri i edna Kina so ako istata i se dade na Pri{tina. svoeto muslimansko malcinstvo, i Vsu{nost, za Rusija e bitno kako }e posebno vo odnos na Tajvan. Isto se re{i kosovskiot jazol ne samo taka, verojatno e deka presedanot zaradi gorespomenatite teritorii mo‘e da gi komplikuva i odnosite koi se pod nejzino vlijanie tuku i vo eden Irak, na primer, vo odnos zaradi stravot od jaknewe na sece- na streme‘ite na Kurdite za neza- sionisti~kite dvi‘ewa na svojata visnost, ili vo Kipar vo odnos na teritorija, kako ^e~enija i repub- turskoto malcinstvo. Ne e jasno likite {to se grani~at so nea. Od dali zapadnata poddr{ka za neza- druga strana, me|unarodnata zaed- visno Kosovo nema da mu donese nica go zastapuva stavot deka ko- golemi glavobolki vo re{avaweto sovskiot konflikt i site drugi na niza sli~ni slo‘eni sudiri vo me|uetni~ki konflikti vo princip naredniot period. treba da se re{avaat na baza na nivnite specifi~nosti, odnosno Mo‘ni varijanti deka eventualnata nezavisnost na Kosovo ne bi trebalo da bide Mo‘no e pregovorite vo Viena da zavr{at so neuspeh t.e. so pri- 4 Vidi, na primer, vo „Kosovo after Rugova# Jan 23rd 2006, The Economist. 5 Vidi vo ibid, i vo Nova Srpska Politi~ka Misao, 6 Vidi kaj Brus D`ekson, „Meðunarodni faktori ve} odlu~ili „Intervju sa Tedom Karpenterom (Glas Amerike 1.2.2006)# da Kosovo ove godine dobije neki vid suvereniteta# vo Nova http://www.nspm.org.yu/prenosimo2006/2006_voa_ Srpska Politi~ka Misao, http://www.nspm.org.yu/ karpenter.htm. Debate/2006_KOS_dzekson.htm.
str. 68 Politi~ka misla Kosovo po Rugova, status i mo‘ni posledici po Makedonija? silno ili prinudno re{enie na prava na srpskoto malcinstvo. problemot. Vo toj slu~aj me|una- Srpskite pregovara~i }e insis- rodnata zaednica }e ja prisili tiraat ne samo na silna decen- Srbija da go prifati re{enieto tralizacija na severniot del na {to izgleda najrealno vo momentov, pokrainata tuku i na decentraliza- nezavisnost za Kosovo. Ona {to cija na drugi op{tini kako Gra~a- golemite sili jasno go negiraat nica i [trpce. Vo o~ite na Srbija kako opcija e podelbata na Kosovo. decentralizacijata na Kosovo bi Iako severniot del na pokrainata, bila najdobra dokolku se identi- Mitrovica i teritorijata nad reka- fikuva so kantonizacija. Celta }e ta Ibar, momentalno e naselen so bide i da se za~uva {to pove}e od golemo mnozinstvo na Srbi i de sopstvenosta na Srpskata pravo- fakto e von kontrola na institu- slavna crkva i da ne se povtorat ciite na Kosovo, verojatno e te{ko lo{ite iskustva od mart 2004 deka Srbija }e mo‘e da smeta na godina, koga albanski ekstremisti podelba pri koja ovoj del od Kosovo zapalija ili uni{tija golem broj na bi i pripadnal na nea. Takvoto crkvi i manastiri na Kosovo. scenario ne samo {to bi gi ostavilo Sepak, mo‘ni se albanski nemi- pove}eto Srbi na Kosovo von grani- ri, uni{tuvawe na sopstvenost i cite na Srbija, tuku i Srbite {to nasilstvo, dokolku pregovorite ne ‘iveat na jug od Ibar bi bile sta- se odvivaat vo posakaniot pravec veni vo mnogu nezavidna situacija.7 ili so o~ekuvanata brzina. Te{ko Pri podelba na Kosovo frustra- e verojatno deka NATO ili KFOR }e ciite na nekoi od radikalnite bidat vo sostojba da kontroliraat kosovski Albanci bi izlegle na uli~ni protesti {irum Kosovo iako povr{ina i opasnosta od etni~ko tie sigurno }e gi do~ekaat mnogu ~istewe na srpskite enklavi bi popodgotveni otkolku vo 2004 godi- bila golema.8 na. Ne e jasno ni kako NATO }e Me|unarodnata zaednica e sves- reagira vo slu~aj na nemiri vo na za ovie problemi i vo prego- severniot del na Kosovo, dokolku vorite (}e) ja fokusira debatata se postigne dogovor koj nema da bide vrz procesot na decentralizacija. vo interes na lokalnite Srbi. Glaven problem vo ovie diskusii }e Pra{awe e kolku eventualno lo- bide definiraweto na to~noto {iot ishod na pregovorite za Srbija zna~ewe na terminot decentra- nema da gi radikalizira sostojbite lizacija. Planot na kosovskite vo ovaa zemja. Dali se mo‘ni ispadi Albanci za ova pra{awe e da se na legitimnite vooru‘eni sili na onevozmo‘i de fakto podelba na Srbija vo Severno Kosovo? Isto Kosovo, i da se dozvolat pove}e taka, treba da se spomene deka kulturni i drugi ne-tolku bitni nekolku novinski izve{tai vo minatata godina istaknaa kako niz centralno Kosovo se pojavile vo- 7 Za Srbite na Kosovo i nivnata teritorijalna postavenost da se vidi kaj izve{tajot na European oru‘eni grupi. Kakva bi bila ulo- Stability Initiative, The Lausanne Principle: Multiethnicity, gata na vakvi paravoeni strukturi Territory And The Future Of Kosovo’s Serbs, 7 Juni, 2004. 8 Da se vidi kaj Xejms Petifer, citirano delo. vo slu~aj pregovorite da ne rezulti-
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 69 @idas Daskalovski
raat so nezavisno Kosovo, te{ko e Najnovi nastani da se pretpostavi do kraj, a posebno dokolku tie grupi ne se soglasuvaat Situacijata dopolnitelno se so dogovor koj bi bil prifatliv na iskomplikuva po ostavkata na kosovskiot pregovara~ki tim. premierot na Kosovo, Bajram Ko- Izjavite na premierot na Srbija, sumi, i na pretsedatelot na sobra- Vojislav Ko{tunica i liderot na nieto, Nexat Daci. Verojatniot Radikalnata stranka, Tomislav naslednik na Kosumi, Agim ^eku, Nikoli}, deka ako Kosovo dobie ima mnogu lo{a reputacija vo Bel- nezavisnost Srbija }e go proglasi grad kade {to toj e obvinet za voeni za okupirana zemja, ne vlevaat zlostorstva.11 ^eku e biv{ koman- mnogu nade‘ za miren rasplet na dant na U^K (Armijata za oslo- nastanite.9 Glavniot motiv Srbija boduvawe na Kosovo) i be{e lider da prifati nezavisno Kosovo, na Kosovskiot za{titen korpus. Toj evrointegracija, vo momentov e e silen voda~, a be{e predlo‘en za te{ko izvodliva, i Evropskata premier od naslednikot na Rugova, unija nema mnogu vlijanie na poli- pretsedatelot Fatmir Sejdiu. No- tikata vo Belgrad, posebno ako se minacijata na ^eku e odobrena od zeme predvid deka raspolo‘enieto parlamentot. Me|unarodnata zaed- {irum Evropa za ponatamo{no nica mol~i za novonastanatata so- pro{iruvawe na EU e sè poskep- stojba, a Marti Ahtisari tvrdi deka ti~no. Treba da se istakne deka promenite nema da vlijaat na pre- malkumina vo Srbija, voop{to, se govorite i deka tie se vnatre{no drznuvaat da prognoziraat deka pra{awe na Kosovo. kako rezultat na pregovorite vo Viena, Kosovo }e bide nezavisno. Zaklu~ok: Implikacii po Koga toa go stori biv{iot minister Makedonija za nadvore{ni raboti Goran Svila- novi}, vedna{ be{e obvinet od Kolku Makedonija treba da bide nekoi mediuimi deka e predavnik.10 zasegnata od pregovorite za Kosovo Srbija e pod golem psiholo{ki i od eventualniot nezavisen status tovar vo odnos na sudbinata na na ovaa provincija? Najinteresno Kosovo. pra{awe e dali Skopje treba da stravuva od albanskiot nacio- nalizam i od izbuvnuvawe na nova 9 Za kritika na vakvite stavovi vidi Zagorka Golubovi}, vojna vo Makedonija ako Kosovo se „Povodom izjave Tomislava Nikoli}a o progla{avanju okupacije Kosova-Opasan ratni pokli}# Danas 15 zdobie so nezavisnost? Makedonija Februari, 2006. ne treba da bide zagri‘ena deka 10 Da se vidi vo „A milestone on Kosovo’s road to independence" Feb 20th 2006, The Economist. Vsu{nost nastanite od 2001 godina }e se vo Srbija nemalo ni debata {to ako Kosovo ostane del od Srbija. Kako Srbija bi go kontrolirala Kosovo koga apsolutnoto mnozinstvo Albanci ne sakaat ni da slu{nat toa da bide del od Srbija. Bezbednosnata 11 Vladiniot portparol izjavi deka "Srpskata vlada operacija za kontrola na takvo Kosovo izgleda mnogu smeta deka e apsolutno neprifatlivo ~ovek {to komplikuvana. Drug aspekt {to vredi da se spomene treba da bide suden za voeni zlostorstva da bide e mo‘noto vlijanie na kosovskite Albanci vo samata izbran za nositel na kakva bilo politi~ka funkcija.# Srbija, imaj}i ja predvid demografskata silina na Da se vidi vo „Kosovo Ditches Its Prime Minister# @ana ova naselenie. (Dokolku se odlu~at da vlezat vo Limani, Balkan Insight, 3 Mar 06. http://www.birn.eu.com/ instituciite na sistemot.) insight_23_2_mac.php.
str. 70 Politi~ka misla Kosovo po Rugova, status i mo‘ni posledici po Makedonija? povtorat ako Kosovo stane neza- formi koi }e go podobrat nivniot visno. Faktorite koi vlijaea da se status i be{e korumpirana.14 pojavi konflikt vo Makedonija Ponatamu, vo Makedonija ima({e) 2001 godina ve}e ne se aktuelni, ogromni koli~ini na lesno pe{a- ili se dosta ubla‘eni. Treba da se disko oru‘je, koe tipi~no se upo- znae deka, vsu{nost, konfiguraci- trebuva vo gerilski akcii i borbi. jata na nadvore{nite i vnatre{- Vo toj moment vo Makedonija mnogu nite faktori, vo zimata 2001 godi- od mladite Albanci bea radikali- na, koga se slu~i mini vojnata vo zirani i podgotveni da se borat za Makedonija te{ko deka }e mo‘e da nacionalisti~ki celi. Granicata se povtori.12 pome|u Kosovo i Makedonija be{e Vo po~etokot na 2001 godina porozna i Albancite od drugata Makedonija ja potpi{a spogodbata strana silno se solidariziraa so za granicata so toga{na Sojuzna buntovnicite vo Makedonija. Od Republika Jugoslavija koja se od- druga strana, po vojnata na Kosovo, nesuva{e i na delot na granicata Ali Ahmeti i Fazli Veliu koi bea so Kosovo {to be{e sfateno kako edni od osnova~ite na U^K (Armija- eden vid provokacija kaj Albancite ta za osloboduvawe na Kosovo)15 i vo Kosovo i vo Makedonija, posebno koi imaa golemo vlijanie vo alban- za onie grupi na koi jasno defini- skata dijaspora me|u drugoto i pri ranata granica im pre~e{e za sobiraweto na specijalni fondovi nelegalni premini. Ponatamu, srp- za finansirawe na buntovni~ki skite bezbednosni sili vo toj aktivnosti, ne se zdobija so nikak- period gi potisnaa buntovnicite od vi privilegii. Tie i mnogute Alban- regionot na Pre{evo i Bujanovac. ci od Makedonija koi se borea na Isto taka, treba da se istakne deka Kosovo i vo Ju‘na Srbija imaa mnogumina mladi makedonski Al- dovolno motivi da otpo~nat voeni banci u~estvuvaa vo vojnata na dejstvija i vo Makedonija. Kosovo ili istata logisti~ki ja Denes vo Makedonija vakva kon- podpomagaa. Logisti~kite kanali za figuracija na faktori ne postoi. prenos na lu|e i oru‘je, a po potreba Iako sè u{te ima nelegalno oru‘je, i nelegalni supstanci, sè u{te bea i potencijalni ‘ari{ta kade e funkcionalni.13 Vladinata koali- mo‘en sudir so makedonskite bez- cija pome|u VMRO-DPMNE i DPA ne bednosni sili, iako albanskiot gi ispolni o~ekuvawata kaj Alban- radikalizam e prisuten vo odre- cite vo Makedonija za pobrzi re- deni segmenti na naselenieto, makedonskite Albanci gi u‘ivaat
12 Da se vidi poop{irno kaj @idas Daskalovski Walking 14 Vidi, na primer, kaj Brenda Pearson, "Putting Peace on the Edge: Consolidating Multiethnic Macedonia 1989- into Practice: Can Macedonia’s New Government Meet the 2004, Dominant: Skopje, 2005 ili Ibid, The Macedonian Challenge?# (US Institute for Peace Special Report, Conflict of 2001: Between Successful Diplomacy, Rhetoric November 2002) ili International Crisis Group, "Mace- and Terror, Studies in Post-Communism Occasional donia’s Public Secret: How Corruption Drags The Country Papers, St. Francis Xavier University: Antigonish, 2004. Down#, Europe Report N°133, 14 August 2002. 13 Vidi, na primer, kaj Robert Hislope "Between a Bad 15 Da se vidi kaj Timothy Garton Ash, „Is There a Good Peace and a Good War: Insights and Lessons from the Terrorist?#, The New York Review of Books November 29, Almost-War in Macedonia,# Ethnic and Racial Studies, v.26, 2001 i vo „Ali Ahmeti#, Wikipedia, the free encyclopedia, n.1, (January 2003). http://en.wikipedia.org/wiki/Ali_Ahmeti.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 71 @idas Daskalovski
blagodetite na reformata po Oh- negativno vlijaat i }e prodol‘at ridskiot dogovor, a site bitni negativno da vlijaat na mo‘nosta eliti se vo politi~kiot sistem. za otpo~nuvawe na nov konflikt vo Makedonija treba da otpo~ne prego- Makedonija vo slu~aj Kosovo da se vori za ~lenstvo vo EU i ja ima zdobie so nezavisnost. Iako ne poddr{kata na me|unarodnata zaed- mo‘e da se proceni so apsolutna nica. Kone~no, nezavisnosta na sigurnost, vakvata analiza ne Kosovo, verojatno, }e bide uslovena doveduva da zaklu~ime deka Make- so odgovorno odnesuvawe na tamo{- donija ne treba da stravuva od nite eliti. Site ovie faktori eventualno nezavisnoto Kosovo.
Abstract Macedonia should not worry about the possibility of Kosovo being independent. The article analyses the current state of affairs in the northern neighbor especially in relations to the ongoing negotiations with Serbia in Vienna. The author analyses whether there is a potential danger of an independent Kosovo and an escalation of a new conflict in Macedonia. Since the configuration of factors that were existent in early 2001 and contributed to the mini war in Macedonia are either non-existent or ameliorated the author concludes that the chances are good that Macedonia will continue on its Euro- integration path instead.
str. 72 Politi~ka misla Aktuelno
Crte`i na navreda
Tihomir Topuzovski
Tekstot e iniciran od kari- ~ovekoviot ‘ivot. Osobeno zna- katurite koi bea objaveni so pro- ~ajno e da se napomene deka komi~- rokot Muhamed, kako i reakciite noto e stvar na predmetot, negov koi sledea potoa. Slu~uvawata kvalitet, dodeka humorot e rabota zapo~naa na 30 septemvri 2005 na nabquduvaweto.1 Preku gle- godina, koga danskoto spisanie daweto na nekoja karikatura nie se Jyllands-Posten publikuva{e dva- smeeme na samiot predmet na kari- naeset karikaturi na prorokot katurata. U{te edna zna~ajna kom- Muhamed. ponenta na komi~noto e subjektot koj Bi sakal da napomenam na dis- vo ovoj slu~aj e vostoli~en nad tinkcijata deka ovoj tekst pred sebe predmetot na karikaturata. Vo postavuva edna skromna cel, toj komi~noto, subjektot dominira vo treba da gi prosledi komponentite relacijata kon objektot. Ottamu, koi se od klu~no zna~ewe za celo- iscrtuva~ot na karikaturata mo‘e- kupniot nastan, bez pritoa da me da go sogledame nad objektot koj navleguva vo pra{aweto dali se e minoriziran. Vo takov slu~aj raboti za konspirativni motivi so crta~ot nesomneno e superioren vo odnapred zacrtana cel da se pre- odnos na objektot na karikaturata. dizvikaat nastanite koi sledea. Glavniot problem na karika- Dali celokupniot nastan e iskal- turite objaveni vo danskoto spisa- kulirana provokacija ne e celta na nie e nivniot predmet, objektot na ovoj tekst, celta e samiot fenomen karikaturata. So ogled deka pred- na ovie karikaturi, dali voop{to metot na ovie karikaturi pret- mo‘at da se opserviraat vo sfe- stavuva religiozna paradigma, za rata na komi~noto, ili zo{to tie odredena populacija vovlekuva- ne mo‘at da bidat toa? weto na svetoto vo karikaturalen oblik e ramen na stadium na negovo Karikatura skvernavewe. Dokolku karikatu- rata se temeli na slabostite na Najnapred da uka‘am na samite nejziniot predmet, sledstveno odliki na karikaturata, odnosno mo‘eme da se zapra{ame kakvi pod karikatura podrazbirame ko- slabosti ima paradigmata na reli- mi~no iskriven crte‘ so cel da se gioznoto ‘iveewe? Za samite ver- satirizira ili ismee predmetot na nici, religioznite paradigmi nema- crte‘ot, pritoa preterano treba da at nikakvi slabosti, spored verni- se zgolemat manite i slabostite na cite tie ne mo‘at da se izlo‘at na objektot, izlo‘uvaj}i gi na potsmev. ismevawe, ottamu paradigmite na Preku karikaturata se podsmevame na nerazumnosta i neskladot na 1 Nikolaj Hartman, Estetika, BIGZ, Beograd, 1979, 490.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 73 Tihomir Topuzovski
svetoto se nepodatlivi kako pred- Vo islamot ~esto Gavril se met za karikatura. Karikaturata go identifikuva so Svetiot duh na minorizira predmetot, go ruinira otkrovenieto, so ~ija pomo{ Bog im kultot, pa ottamu celokupniot gnev se javuva na lu|eto. Monumentalnata na vernicite protiv ostatocite na va‘nost na Muhamed, e {to go prima nivniot sru{en ideal vo karika- otkrovenieto od Bog, so {to za Ara- turata. Problemot e koga opredele- pite stanal Bo‘estven pratenik, na supremativna referentna to~ka veruvaj}i deka na arapski go iska- na religioznoto ‘iveewe, stanuva ‘uva bo‘estveniot zbor, zatoa {to predemet na ismevawe. Kuranot vo spiritualnosta na isla- mot ima takvo centralno mesto kako Objekt {to Isus, Logos ima vo hristijan- stvoto.3 Va‘nosta na zborovite od So ogled na faktot deka vo da- Kuranot za muslimanite, mo‘eme da deniot slu~aj na publikuvanite ka- ja sogledame preku sledniot pri- rikaturi za svoj predmet go imaat mer, slu{aweto na recitiraweto vo prorokot Muhamed, }e poso~am na xamijata za vernicite pravi da se nekolku zna~ajni raboti za nego koj ~uvstvuvaat obvieni so bo‘estvena se od kardinalno zna~ewe. dimenzija na zvukot, kako {to Muha- Armstrong (Karen Armstrong) med bil obvitkan so pregratkata na poso~uva deka bo‘enstvenoto ot- Gavril na brdoto Hir.4 Kuranot krovenie se ostvarilo na brdoto uka‘uva deka Bog ispratil glasnici Hir, 610 godina, sedumnaesettata na sekoj narod na zemjata: vkupno no} na Ramazan, koga Muhamed pro- 124 000. Celokupniot korpus na buden od sonot, po~uvstvuval deka svetite pravila vo Kuranot se se objavuva bo‘estveno prisustvo. objaveni preku Muhamed, ottamu Podocna ova bo‘estveno prisustvo negovata neprikosnovena svetost. Muhamed go objasnuva preku pojavu- Kuranot sekoga{ naglasuva deka e vaweto na angelot koj otse~no zapo- potrebna proniklivost za de{i- vedal: ^itaj! Kako i hebrejskite frirawe na Bo‘jite znaci ili proroci koi ~esto se sprotivstavu- poraki. vale na Bo‘jata re~, Muhamed odbil Ovoj ekskurs go napraviv so cel protestiraj}i so zborovite: "Ne da poso~am na zna~ajnosta na pro- znam da ~itam!# No kako {to podocna rokot Muhamed, so {to propor- tvrdel Muhamed, angelot edno- cionalno na negovoto zna~ewe odi stavno go opfatil silno pregrnu- i reakcijata na karikaturite obja- vaj}i go tri pati po red.Tretiot pat veni vo danskoto spisanie. Muhamed otkril kako prvite zbo- rovi na edna nova sveta kniga navi- Sveto raat od ustata. Zborot gospodov za prv pat e izgovoren na arapski jazik Dokolku se posegne po najsa- i ovaa sveta kniga kone~no }e bide kralnoto na odredena populacija, nare~ena qur’an: RECITIRAWE.2 podvrgnuvaj}i ja na ismevawe para- 151-52 digmata na sovr{enoto za taa popu-
2 Karen Armnstrong, Istorija Boga, Narodna kwiga 3 Op.cit.153-154. ALFA,1995,Beograd,1995,151-152. 4 Op.cit.159.
str. 74 Politi~ka misla Crte`i na navreda lacija, vo takviot slu~aj ne postoi iskustveniot na~in na zboruvawe. gri‘a za religoznite ~uvstva na Validnosta na tie veruvawa se drugiot. Vo slu~ajot so karika- doka‘uva razli~no od vistinata na turite be{e napravena defor- iskustvenoto tvrdewe. Dokolku se macija na paradigmata, so produ- obideme da racionalizirame opre- ciraweto na strani koi ne se nao- delen fenomen na religioznoto, |aat vo pretstavite na odredenata pristapot preku logi~ki sledstva populacija za koja objektot e sa- ne mo‘e da funkcionira vo reli- kralen. gijata od ednostavna pri~ina spo- Atributite koi se pridavaat na red tvrdeweto na Kolakovski deka religioznite paradigmi se semo}ta izvesnosta na matemati~arot ne e i beskrajnata dobrina. Treba da se izvesnost i na vernikot. napomene deka vo ~inovite na Osobeno zna~aen argument za bogopo~ituvaweto, obredite, reli- religijata, posebno za misticizmot gijata, simbolite, ne se raboti za e mol~eweto za svetite raboti, za konvencionalni znaci ili sliki; niv ne mo‘e, odnosno ne treba da tuku tie dejstvuvaat kako vistinski se zboruva, za niv treba da se prenositeli na energijata koja mol~i, da se trudime umot da se doa|a od drug svet. Vernicite go isprazni ne samo od zborovite tuku, sfa}aat jazikot na svetoto vo isto taka, i od poimite i slikite. negovata prava funkcija, kako vid Ovaa doblest e oratio mantalis spro- obo‘avawe, so {to znacite na tivno na glasnite molitvi. Na religioznoto vo izvesen smisol se Evreite im e zabraneto da go izgo- eden vid na zatvorawe ili samo- varaat svetoto ime na Bog, a musli- dovolnost. Ottamu, vo religijata ne manite ne smeat da go opi{uvaat Bog postoi delumna vistina, so ogled so vizuelni pretstavi. deka taa vistina pottiknuva seko- Izvesnosta na opredelen nastan ga{ somne‘, postoi samo seopfatna e poinakva za onoj koj e poklonik na vistina koja go pretpostavuva bes- edna religiozna paradigma i onoj kone~noto soznanie. Religioznite koj toa ne e. Ne mo‘e izvesnosta na vistini pretstavuvaat avtonomen karikaturite vo danskoto spisanie sistem na odredbi, pri {to sekoja da se proglasi za seprisutna, edin- od odredbite pretstavuva svoe- stveno legitimna, ne vodej}i smetka vidno tabu. Kolakovski (Lezsek za religioznite ~uvstva na drugiot. Kolakowski) go ilustrira avtonom- niot sistem na religioznite vis- Situacija tini preku slednovo: izrekata koja povremeno ja citiraat Hristovite Ona {to nedostasuva, i {to bogoslovi "Bog e beskraen krug ~ija opravdano predizvikuva reakcija e sredina e nasekade, a periferijata nevodeweto gri‘a za religioznoto nikade# te{ko deka e geometriski ~uvstvo na drugiot. Toa mo‘eme da aksiom, i ne bi bil prepora~liv da go ilustrirame preku slednovo, se prika‘e so crte‘. Ottamu glav- nekoj prisuten ja nabquduva nesre- nata cel na zamerkite na empiris- }ata na bli‘niot - celosno te{ka, ti~koto tolkuvawe e neuspevaweto neprijatna situacija i so toa se na religiozniot govor da gi zado- zabavuva. Tuka, voop{to ne mo‘e da voli voobi~aenite normi, odnosno se soglasime deka se raboti za
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 75 Tihomir Topuzovski
prikladnost na humorot, duri do- humor na sfa}aweto nema komika na kolku nema negativna namera kaj predmetot. Ne mo‘e da stane zbor prisutniot, taa sepak, ostanuva za komi~ni karikaturi so ogled odbojna i uni{tuva~ka. Ottamu, deka nedostasuva reakcija koja }e mora da se zeme predvid situa- go osmisli komi~noto. 6 cijata. Situacijata zboruva za Efektot izleguva nesakan do- golema populacija na vernici za koi kolku vo nego pomalku se nao|a taa karikatura e navreda. Navre- obyir kon ismeanata li~nost, so data zapo~nuva koga }e se premine ogled deka karikaturite imaat granicata, ottamu karikaturite se tendencija kon duhovnoto porazu- izvlekuvaat od estetskoto i pre- vawe, tie posredno mo‘at da bidat o|aat vo eti~koto pole. Grani~niot zlonamerni.7 fenomen koj varira vo najgolema Za u{te pove}e da pojasnam merka nasekade po~iva na nepro- zo{to ovde ne mo‘e da stane zbor mislenosta. Ovde karikaturata ne za kategorijata komi~no, }e se podrazbira samo estetski efekt, povikam na definicijata na Aris- tuku i eti~ki, odnosno posledicite totel za komi~noto; Komi~noto spo- koi bea predizvikani ne spa|aat vo red Aristotel e prikaz na ona {to estetskiot fenomen, tuku vo eti~- e slabo no ne va‘i za koja bilo kiot stav. slabost, tuku samo za onaa koja e Humoristi~noto gledawe mo‘e sme{na. Sme{no e izvesno proma- vo opredelena situacija da e ne- {uvawe i ne{to grdo, no koe osta- mo‘no kaj odreden subjekt. Sekoja nuva bez dlaboka bolka i {teta. komika od svoja strana go prediz- Ona {to se predizvika so karika- vikuva humorot kako adekvatna turite na prorokot Muhamed e tokmu reakcija na subjektot, zatajuvaweto bolka i {teta. na humorot samata komika ja pravi Ovde mo‘eme da zboruvame za neuspe{na.5 Komi~noto vo strog grani~na situacija, so ogled deka estetski smisol, ne se ostvaruva karikaturata ne se odobruva, {to bez humor na subjektot. [to zna~i treba da se razbere kako li~na deka bez komika na predmetot nema navreda i nanesuvawe bolka. humor na sfa}awe, no, isto taka, bez
5 Nikolaj Hartman, Estetika, BIGZ, Beograd, 1979, 491. 6 Op.cit.492. 7 Op.cit.492.
Abstract On September 30, 2005, the Danish newspaper Jyllands-Posten published twelve caricatures of the Prophet Mohammed. The discussion of the past few months was not just about freedom of opinion, but also about respect for other religions and cultures. If these cartoons were designed as an act of "calculated provocation#? The text is trying to explain the phenomenon of this caricatures, the difference between satire and sacrilege. This caricatures departing of esthetical field and entering in the ethical field, in the system of values.
str. 76 Politi~ka misla organizacii Me|unarodni
Jugoisto~no-evropska inicijativa za sorabotka - SECI
Ivana Sokolovska Dijana Stojanovi}
Na sredbata za Evro-atlantska me|usebnoto rivalstvo, toga{ edin- sorabotka odr‘ana vo Viena, vo maj stvenata vojna koja }e bide objavena 1995 godina, na koja u~estvuvale vo regionot }e bide vojnata protiv Albanija, Bosna i Hercegovina, organiziraniot kriminal. Smetaj}i Bugarija, Hrvatska, Grcija, Ungarija, deka ovoj del od svetot zaslu‘uva Makedonija, Moldavija, Romanija, mnogu pove}e i deka naciite koi Srbija i Crna Gora, Slovenija, ‘iveat vo nego iako se mnogu raz- Turcija, me|u ostanatite idei i li~ni, istovremeno se i mnogu sli~- inicijativi se javila i inicijativa ni, dr‘avite re{ile da ne dozvo- za direktna sorabotka na carinata lat nivnoto zaedni~ko minato da i policijata vo zaedni~ki, me|u- bide pre~ka da zapo~nat zaedni~ki seben proekt koj ne se preklopuval da gradat region na doverba i sta- so nitu eden proekt {to dotoga{ bilnost. postoel, bidej}i ne podrazbiral Misijata na SECI-centarot e da politi~ka sorabotka, tuku vistin- ja poddr‘i zaedni~kata naporna ska efikasna sorabotka na agen- borba protiv prekugrani~niot kri- ciite odgovorni za sproveduvawe minal na dr‘avite koi u~estvuvaat na zakonot vo dr‘avite. Na toj i da ja oformat Jugoisto~no-evrop- na~in do{lo do formirawe na skata inicijativa za sorabotka so Jugoisto~no-evropska inicijativa cel da se podobri biznis klimata za sorabotka – SECI, koja raboti po vo Jugoisto~na Evropa i ovoj region preporakite i sovetite dadeni od da se napravi poatraktiven za Svetskata carinska organizacija – investicii preku dostignuvawata WCO i INTERPOL. za ekonomska i politi~ka stabili- zacija na regionot. Realnata opravdanost za Primarna cel na programata na potrebata od postoewe na SECI SECI-centarot e da ja opravda regionalnata sorabotka vo borbata Poradi postojani nemiri, vojni, protiv prekugrani~niot kriminal, konflikti, omrazi i istoriski a za nejzino postignuvawe zgole- rivalstva, vo Jugoisto~na Evropa se meni se naporite za koordinacija sozdala sostojba vo koja najgolema me|u agenciite odgovorni za sprove- korist imaat kriminalnite struk- duvawe na zakonot, kako {to se po- turi, koi se zaedni~ki neprijatel licijata i carinata vo individu- na site dr‘avi. Dr‘avite do{le do alnite dr‘avi koi se del od SECI. zaklu~ok deka ako go sovladaat Ovoj centar gi zema predvid i
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 77 Ivana Sokolovska / Dijana Stojanovi}
globalnite aspekti na prekugrani~- Prednostite na SECI- centarot niot kriminal, a bidej}i sorabot- se: kata so dr‘avite nadvor od ovoj 1. Edinstvenost – SECI- centarot region i so odredeni reprezen- e edinstvena me|unarodna organiza- tativni me|unarodni organizacii cija za sproveduvawe na zakonite ne e na zadovolitelno nivo, SECI- vo koja zaedno u~estvuvaat poli- centarot se javuva kako katali- ciski i carinski pretstavnici; zator za efikasni rabotni odnosi 2. Brzina – upotrebata na SECI- i sorabotkata ja pravi mo‘na. centarot ja zabrzuva razmenata vo SECI-centarot se gri‘i za: informativniot proces; 1. Zgolemuvawe na ulogata na 3. Ekonomi~nost – namesto da se mehanizmot koj ja zgolemuva i po- ispratat oficeri za vrski vo 11 dobruva sorabotkata vo oblasta na dr‘avi, partiite imaat mo‘nost da primena na zakonite na nacionalno gi najdat na edno mesto site pret- nivo i nivno aktivno iskoristuva- stavnici na dr‘avite -u~esni~ki; we od strana na postojnite partii 4. Simplificirawe na pravnata so cel me|usebno da si pomagaat vo osnova – SECI-dogovorot ja obez- preventivnoto otkrivawe, istra- beduva neophodnata zakonska ramka gata, goneweto i suzbivaweto na za site vidovi sorabotka vo oblas- prekugrani~niot kriminal. ta na primena na zakonite; 2. Poddr‘uvawe na aktivnosti 5. Zaedni~ka doma{na sorabotka od oblasta na primena na zakonite, – SECI -centarot e idealno mesto i za taa cel SECI-centarot zapo~na za zaedni~ki obuki, razmena na so "service provider# za nivnite iskustva, a se javuva i kako oles- dnevni aktivnosti. nuva~ so ogled na realnata procena 3. Obezbeduvawe pomo{ za par- na fenomenot na organiziraniot tiite so cel za harmonizirawe na kriminal vo Jugoisto~na Evropa. dr‘avnite zakonodavstva vo so- Vo soglasnost so SECI-dogovo- glasnost so uslovite na EU. rot, status na trajni sovetnici im 4. Davawe poddr{ka na nacio- e daden na ICPO-INTERPOL i Svet- nalnite napori da se postigne skata carinska organizacija – WCO, vnatre{na sorabotka pome|u agen- bidej}i nivnata postojana partici- ciite odgovorni za sproveduvawe pacija vo odlu~uva~kiot proces i vo na zakonite, kako {to se policijata razvivaweto na politikata na i carinata. SECI-centarot obezbeduva konti- 5. Davawe poddr{ka na specija- nuirana koordinacija so cel da se liziranite „operativni grupi# za izbegne duplirawe na naporite. borba protiv: Statusot na trajni nabquduva~i • Ilegalna trgovija so lu|e e daden spored Komitetot za zaed- • Ilegalna trgovija so droga ni~ka sorabotka i tie: • Trgovski izmami 1. gi pretstavuvaat interesite • Ukradeni avtomobili na nivnite imenuvani nacionalni • Finansiski kriminal avtoriteti vnatre vo SECI-cen- • Carinski oceni tarot;
str. 78 Politi~ka misla Jugoisto~no-evropska inicijativa za sorabotka - SECI
2. donesuvaat odluka za preven- Za pogolema prakti~nost, mre- cija i borba protiv prekugrani~- ‘ata za sorabotka na SECI-centarot niot kriminal vo soglasnost so e pretstavena preku dogovori i SECI-dogovorot i nivnite nacional- memorandumi potpi{ani od mnogu- ni zakoni; brojni partneri, vklu~uvaj}i gi: 3. im ovozmo‘uvaat na u~es- 1. Memorandum za Razbirawe nicite na sostanocite, osven do- potpi{an so Evropski institut za kolu poinaku re{at, da diskutiraat sorabotka vo sproveduvawe na i za voenite aktivnosti na SECI- pravoto (EULEC); centarot; 2. Memorandum za Razbirawe 4. ja olesnuvaat razmenata na potpi{an so Me|unaroden centar za informaciite pome|u ~lenovite na razvoj na migraciona politika SECI- centarot i nivnite imenuvani (ICMPD); nacionalni avtoriteti; 3. Memorandum za Razbirawe 5. ja obezbeduvaat podgotovkata potpi{an pome|u SECI-centarot i za nivoto na sigurnost za site Specijalniot koordinator od Pak- primeni iformacii, vo sorabotka tot za stabilnost za Jugoisto~na so nacionalnite zakoni, kako {to Evropa, vo soglasnost so SPOC sek- e predvideno so Konvencijata na retarijatot; Sovetot na Evropa ~l.108; 4. Dogovor za Komunikacija vo 6. SECI-centarot e otvoren za vrska so razmenata na informacii sorabotka so site agencii za spro- potpi{an pome|u INTERPOL, Roman- veduvawe na zakonite i me|unarod- skata vlada i SECI-centarot; nite organizacii koi imaat zaed- 5. Dogovor za Sorabotka potpi- ni~ki celi za prevencija i borba {an so Me|unarodnata organizacija protiv prekugrani~niot kriminal. za migracija (IOM); Postojani dr‘avi-~lenki na 6. Dogovor za Sorabotka potpi- SECI-centarot se: Avstrija, Azer- {an so Jugoisto~no-evropski zavod bejxan, Belgija, Kanada, Francija, za presmetka za kontrola na malo Gruzija, Germanija, Italija, Japo- vooru‘uvawe i lesno oru‘je (SEE- nija, Holandija, Portugalija, [pa- SAC); nija, Ukraina, Velika Britanija i 7. Dogovor za Sorabotka potpi- Soedinetite Amerikanski Dr‘avi, {an so Centralno-evropskata ini- dodeka postojani me|unarodni orga- cijativa (CEI) nizacii koi ja poddr‘uvaat Jugois- to~no-evropska inicijativa za Merki koi gi prezema SECI sorabotka se: Me|unarodnata orga- vo borbata protiv nizacija za migracija (IOM); Evrop- preku-grani~niot kriminal skiot institut za sorabotka vo sproveduvawe na pravoto (EULEC); So cel da se ispolni misijata na Me|unaroden centar za razvoj na SECI-centarot i da se obezbedi migraciona politika (ICMPD) i efektivna i efikasna pravna za{- Misijata na Obedinetite nacii vo tita vo borba protiv prekugra- Kosovo (UNMIK). ni~niot kriminal vo Jugoisto~na Evropa, formirani se „operativni
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 79 Ivana Sokolovska / Dijana Stojanovi}
grupi# koi davaat specijalizirana ti~ki akti, pome|u ~lenovite na poddr{ka vo razli~ni oblasti. Tie SECI- centarot i soodvetnite agen- se sostaveni od pretstavnici na cii koi globalno go sproveduvaat dr‘avite-potpisni~ki na SECI- pravoto; dogovorot i vo koordinacija so 3. Vo soglasnost so doma{noto agenciite odgovorni za sprove- zakonodavstvo na sekoja ~lenka, duvawe na zakonot, se zalagaat SECI-centarot, da se poddr‘i har- protiv odredeni kriminalni aktiv- monizacijata na nacionalnoto zako- nosti. nodavstvo {to se odnesuva na kri- Komitetot za zaedni~ka sora- minalnite proceduri, istragata, botka, svesen za zgolemenata zagri- kaznuvawe, gonewe, apsewe i eks- ‘enost predizvikana od rastot na tradicija so cel efektivno da se teroristi~kite akti, so cel da se lociraat me|unarodnite teroris- prezemat efektivni merki za obez- ti~ki aktivnosti; beduvawe i za~uvuvawe na suvere- 4. Da se ~uvaat i selektiraat nitetot i nacionalnata bezbednost informacii za poznati kriminalci na dr‘avite. Nivnata ‘elba da se i kriminalni organizacii vo vrska prezemat efektivni merki so cel so nivnoto u~estvo ili eventualna organizatorite i onie koi{to go vklu~enost vo teroristi~ki aktiv- poddr‘uvaat terorizmot da ne nosti; pominat nekazneti, zemaj}i gi 5. Da se unapredi razmenata na predvid merkite za: zaedni~ka najdobrite iskustva i ekspertizi od asistencija i pomo{ vo ramkite na ovaa oblast me|u ~lenovite na SECI, Dogovorot za sorabotka so cel SECI-centarot i relevantnite me|u- prevencija i borba protiv preku- narodni organizacii; grani~niot kriminal povrzan so 6. Se potvrduva ‘elbata na razmena na informacii, me|una- ~lenovite SECI-centarot za spre- rodna procedura za kriminalot i ~uvawe za dejstvuvawe na krimi- relevantnite me|unarodni i nacio- nalnite organizacii vklu~eni vo nalni zakonodavstva, donesuva teroristi~ki aktivnosti naso~eni nekolku zaklu~oci: protiv koja bilo dr‘ava ili nejzin 1. Da se poddr‘i razmenata na gra|anin. informacii pome|u ~lenovite na Vo perspektivite za 2002 godina SECI-centarot koi{to se povrzani za vo Republika Makedonija SECI- so kriminalnite organizacii blis- centarot predviduva: da se vospos- ki do terorizmot, vklu~uvaj}i in- tavi rabotna grupa koja }e se zani- formacii koi se odnesuvaat na mava so aktivnostite i vklu~enosta finansiskite izvori i poddr{kata na grani~nata policija od regio- na ovie kriminalni grupi; nalna gledna to~ka; da se raboti na 2. Da se poddr‘i razmenata na pogolemo vklu~uvawe na carin- infomaciite vo vrska so krimi- skite pretstavnici vo aktivnostite nalnite organizacii, vklu~itelno na SECI-centarot; da se razvijat no ne i ograni~uvaj}i se na infor- zaedni~ki proekti so OSCE ODIHR, maciite povrzani so dvi‘ewe, IOM i ICMPD za operativnite grupi podgotovka i poddr{ka na teroris- koi bi se borele protiv trgovijata
str. 80 Politi~ka misla Jugoisto~no-evropska inicijativa za sorabotka - SECI so lu|e i ilegalnata imigracija; da vo septemvri 2002 godina u~estvu- se dozvoli buxetot da pokrie del vaa Albanija, Bosna i Hercegovina, od tro{ocite koi se odnesuvaat na Bugarija, Hrvatska, Makedonija, operativnite aktivnosti na opera- Srbija i Crna Gora, Grcija, Ungarija, tivnite grupi. Moldavija, Romanija, Turcija, Ukra- Istata godina vo septemvri ina, potpomognati od UNMIK. Na zemjite od regionot se soglasija da 20.558 kontrolni mesta, bile iden- sprovedat ednovremena akcija so tifikuvani 1.738 ‘eni, od koi 237 koja treba da se identifikuvaat identifikuvani ‘rtvi na trgovija. ‘enite koi se del od nelegalnata 293 lu|e bile identifikuvani kako trgovija so ‘eni. Preku koordi- regruti, transporteri, doma}ini nirana akcija na agenciite odgo- ili makroa, vklu~eni vo trgovijata vorni za sproveduvawe na zakonot, so lu|e i protiv site e pokrenata me|unarodni organizacii, insti- krivi~na istraga. Vo ovaa akcija tucii, misii i nevladini organi- bile prezemeni 2933 adminis- zacii, so cel da se obezbedi nivno trativni merki kako presudi, pri- vra}awe vo dr‘avite od koi potek- vremeno pritvorawe, isteruvawe i nuvaat potrebno be{e: sli~no. Zaklu~ocite od ovaa akcija - da se identifikuvaat krimi- se deka rezultatot do koj se do{lo nalnite grupi i nivnite ~lenovi po sproveduvaweto na akcijata koi se zanimavaat so trgovija so treba da se prifati kako pozitiven ‘eni; i ohrabruva~ki, bidej}i poka‘uva -da se iniciraat zaedni~ki deka vakvite akcii vo idnina treba istragi protiv kriminalnite grupi da bidat poaktivno i poagresivno koi se involvirani vo trgovijata so sproveduvani so cel borba protiv ‘eni, vo sorabotka so agenciite ilegalnata trgovija so ‘eni. odgovorni za sproveduvawe na SECI-centarot i denes raboti na zakonot. suzbivawe na prekugrani~niot Za da se inicira zaedni~ka organiziran kriminal preku za- istraga protiv kriminalnite orga- cvrstuvawe i razvivawe na mre- nizacii koi se zanimavaat so trgo- ‘ata na sorabotka pome|u agenciite vija so ‘eni i da se razvie pobliska odgovorni za sproveduvawe na sorabotka pome|u agenciite odgo- zakonot na nivoto na Jugoisto~na vorni za sproveduvawe na zakonot Evropa so cel u{te pove}e da se i zemjite-~lenki na SECI so cel na zgolemi razmenata na informa- ‘rtvite da im se pomogne na vistin- ciite i koordinacijata vo opera- skiot na~in, SECI-centarot sora- tivnite aktivnosti vo oblasti kako botuva i so Paktot za stabilnost, {to se nelegalna trgovija so lu|e, operativnite grupi za borba protiv nelegalna trgovija so droga, nele- trgovija so lu|e, Me|unarodnata galna trgovija so ukradeni avtomo- organizacija za migracija i razni bili i sli~no. nevladini organizacii. Vo ovaa regionalna akcija, implementirana
Koristen internet link: http://www.secicenter.org/html/index.htm.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 81 Ivana Sokolovska / Dijana Stojanovi}
Abstract This article wants to emphasize the need for existence of this kind of Initiative. The Southeast European Collaboration Initiative has an important role in the region in preventing organized crime, trafficking with human beings, trafficking with drugs ect. The results of its work shows that only trough good cooperation between international organization as INTERPOL, WCO, ICPO and regional national government, organized crime can be fight back. To enforce the combat against crime SECI has introduced special TASK FORCES including law enforcement forces from all of the countries in region, who are acting in different fields of crime and in this way they are combating crime in daily bases. The SECI Center is trying to provide efficient and effective law protection and combat with trans-border crime.
str. 82 Politi~ka misla perspektivi Predizvici i
Politi~ka komunikacija vo fokusot Preobrazuvawe na politikata vo konjunktiv Za samoprecenuvaweto na sovetnicite
Klaus E{er
Toj {to ‘ivee i raboti poli- cii ili totalitarizmi, koi otsta- ti~ki ima sklonost rabotite da gi puvale od demokratskata i od plu- preuveli~uva i da razmisluva za ralisti~kata norma i koi se hra- golemite ne{ta. Na politi~arot ne nele so ova samoprecenuvawe. Po- mu se dovolni konkretnite fakti, ve}eto od ovie koncepti se obe- tuku tie, isto taka, podle‘at na le‘ani od edno ednostavno vetu- negovite op{ti misli i pretstavi. vawe na sre}a i zaveduvaat. [to bi Ottuka, ~esto pati, politikata mo‘elo da bide poprivle~no za namesto da se koncentrira na nejzi- tendenciozno precenetiot Zoon nite vistinski zada~i i so toa Politikon? primarno na "razbiraweto na real- U{te pove}e, edna vakva proek- nosta# (Hugo fon Hofmanstal), taa cija go ostvaruva s¢ ona {to e potpa|a pod ideolo{kite me~taewa moderno, {areno i otstapuva~ko za lekomisleno oddale~ena od real- gra|aninot koj luta vo sega{nosta. nostite ili, pak, se voznemiruva Onoj {to veruva deka ja znae idni- poradi samovolnoto odnesuvawe na nata, pomalku se ma~i so razli- menaxmentot na "~initelot#. kuvaweto me|u pravilnoto i pogre{- Osven ova, politi~arot strada noto vo sega{nosta i mo‘e da od toa {to Tomas Man go narekuva - ~uvstvuva deka ima pravo da gi iako vo sosema drug kontekst - zaobikoli neprijatnite, kompleks- panerotika. Sopstvenata subjektiv- nost i otvorenost na rabotite; nost ne mu e dovolna. Toj se stremi obratno ka‘ano, toj {to ima poslab od samiot sebe da stigne do celi- duh i ima problemi so razlikuva- nata i kopnee da go objasni svetot. weto na pogre{noto i pravilnoto vo ^ovekot od politikata ja saka sega{nosta, toj kopnee po bezbed- celata flora i fauna na poli- nosta na edna op{testvena ili ti~kiot dr‘aven svet, site gra|ani politi~ka vizija. Onoj {to mo‘e da i gra|anki, celiot svet i tolku mu veti takvo olesnuvawe na gra|a- mnogu gi saka {to saka da gi unapre- ninot, toj mo‘e da bide siguren vo di preku svoite celi. negovata blagodarnost i po~itu- Ishodot od ovaa nadmenost e toa vawe. {to istorijata na politi~kite idei Ova opi{uvawe gi otslikuva sekoga{, odnovo i odnovo, prediz- trite klasi~ni opasnosti na prak- vikuvala plevel, izrastoci i pre- ti~nata politika. Prvo, deka op- teruvawa kako ideologii, istoriza- {testvenite realnosti ne gi poko-
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 83 Klaus E{er
ruva na svoite pretstavi i na poli- segment na komunikaciskata bran{a ti~kata volja, tuku gi otstranuva i se osamostojuva. Mnogu pove}e, ovaa gleda nad ne{tata; vtoro, deka ba- bran{a se zacvrstuva vo politi~- raweto za oblikuvawe na politi- kiot Berlin i predizvikuva pove}e kata se pro{iruva od dr‘avniot {teta otkolku korist kaj navodno svet neskromno i na li~niot na~in novite preseci me|u reklamata i na vodewe na ‘ivotot; i treto deka legitimacijata, pazarot i Montes- na pritisokot za orientacija na kje, tok-{outa i parlamentarizmot, gra|aninot, {to se sopnuva vo plura- od trajlerot i diskursot, od pli- lizmot, ne mu se sprotivstavuva, {anite me~iwa i demoskopijata. tuku mu popu{ta, so simplifi- Ovaa sopstvenost neodamna ja kacija. zaostri rakovoditelot na edna Sigurno e, ovie klasi~ni opas- agencija za reklami na sledniot nosti na otvorenoto op{testvo i na na~in (pri {to toj samiot ovoj izbor demokratskiot poredok se nama- na zborovi odvaj da go do‘ivuva leni, a nivnite neprijateli poli- kako zaostruvawe): "Eden politi~ar ti~ki se uni{teni. No, toa {to vo e ~okoladna ‘itarica, a edna momentov se otslikuva, pred sî, vo politi~ka programa sredstvo za glavniot grad Berlin, isto tolku e perewe. Tie se marka#. Ovoj iskaz e iznenaduva~ka, kako i razbirliva sodr‘inski nejasen i poka‘uva varijacija na ovaa osnovna, re~isi nerazbirawe za toa {to go pravi neizbe‘na opasnost na politikata. politikata ili go uslovuva. No, toj Povtorno, politikata }e bide pre- istovremeno ja pogoduva celta: i dizvikana so terribles simplificateurs javnosta vo svojata uloga na nabqu- (poednostavuvawe na va‘nite pra- duva~ i pove}eto politi~ari vo {awa i problemi na nedozvolen svoeto poimawe mo‘at vo me|uvre- na~in). No, ovoj pat opasnite po- me da se soglasat so nea. Vo celoto ednostavuvawa ne se pojavuvaat vo svoe dejstvuvawe i mislewe, tie forma na ideologii, tuku vo grubo ve}e podolgo vremeto na emituvawe komercijalno iskoristuvawe na i programskite formati, rangira- politikata i vo la‘no postavuvawe wata na popularnosta i politi~- na isto nivo na nejzinite komuni- kite barometri gi prifatija kako kativni celi i metodi so marke- nova, prevrtena merka na parlamen- tingot. tarnata, na reprezentativnata demokratija. La‘na pretstava preku Uvidot deka komunikacijata i marketing politikata se dve razli~ni poli- wa, koi imaat rabota me|usebe, a ne Mo‘e da se nabquduva sledniot se ni identi~ni, nitu, pak, mo‘e da presvrt na trendot, bidej}i dosega vr{at razmena, e izguben. Na toa re- komunikacijata be{e va‘na alatka agira pazarot na agencii za Public- na politikata i eden od nejzinite Affairs, koj e vo podem, sovetnici za najva‘ni instrumenti. Sega e ob- komunikacija i Government Relations ratna ovaa povrzanost. Vo Berlin Consultants, koj gi uslu‘uva klien- ne e samo toa deka marketin{kiot tite, ja pridru‘uva politikata i ja
str. 84 Politi~ka misla Politi~ka komunikacija vo fokusot pravi sre}na publikata, javnosta. javnoto dejstvuvawe na lu|eto i Stanuva li zbor za prodol‘uvawe temite, da gi zala‘at vlijanieto i na razvojot na demokratijata? Odvaj mo}ta, da vetuvaat, ednostavno da e taka. Martin Hajdeger edna{ ka‘ano, da pravat sî. Vo osnovnata napi{a deka bezgrani~nosta na potreba na politi~kata panero- govorot ne mu go zatvora patot vo tika, komercijalizacijata na poli- javnosta, tuku go otvora. Nikoj ne bi ti~kata komunikacija osobeno e ki~. trebalo da pomisli deka ostro- Taa ja sozdava utopijata na edin- umnata javna prisutnost ili odek- stvoto (na formata na nekoj nastan, nuvaweto na ovie argumenti kaj na publikacija, na prezentacija), od javnosta bi mo‘ele da go potvrdat koja{to se ispegluvaat faltite na nivniot uspeh. Vo ovaa smisla, kompleksnosta, so koja, pak, nepre- uspehot na modernata PR-politika glednata realnost voop{to ne mora vo Berlin ne e ~ekor napred, tuku da se meri. Istovremeno, poli- izraz na politi~kata komunika- ti~koto soo~uvawe se zgolemuva ciska kriza. spored vkusot na slabiot ~ovek od Komercijalizacijata na poli- politikata, tolku ubavo, {to real- ti~kata rabota i iskoristuvaweto nosta pritoa izblednuva. na negovata komunikacija se slu~u- vaat neobjasnivo. Vo realnosta, pak, Potisnuvawe na politi~koto razlikata me|u vistinskata poli- tika i politi~kata komunikacija so Apsurdnosta na komercijalnata zarabotka e prili~no ista na od- politi~ka komunikacija po~iva na nosot me|u umetnosta i ki~ot. Umet- toa {to taa saka i da u~estvuva i nosta ja zema kompleksnosta na da ne u~estvuva, da bide neutralna realnosta i ja obrabotuva nejzinata i da ima vlijanie, da bide estetska protivre~nost, edna{ otvoreno, istovremno i odgovorna. Vreme e da edna{ sublimira~ki. Ki~ot, pak, ja se odbrani politi~kiot princip, negira kompleksnosta na svetot i pred sî, parlamentarizmot od ovaa sozdava utopija na edinstvo. Umet- voobrazenost. Vo politi~ki Ber- nosta razbira sî, a ne objasnuva lin, ki~ot na politi~kata komuni- ni{to. Ki~ot objasnuva sî, a ne raz- kacija se obiduva da ja potisne bira ni{to. Isto takov e i odnosot politikata. me|u politikata i komercijalnata Toa mora da ne uspee barem vo komunikacija. Ednata gre{i, ama e pet osnovni barawa na politi~koto: iskrena, a drugata sveti, ama la‘e. Prvo: komunikaciskata bran{a Reklamniot strateg, koj go na- samata odvaj da u~estvuva vo demo- pu{ta svoeto pole na kompetencija kratskoto sozdavawe na volja. Taa i preminuva vo poleto na poli- e mnogu pove}e i ostanuva su{- ti~koto sovetuvawe, saka da gi tinski da bide nejzinoto nepovr- smiri drazbite, koi osobeno lesno zano alter ego. se sozdavaat poradi prirodnite Vtoro: od strana na komercijal- nedostatoci na politikata i na nata politi~ka komunikacija ne se politi~kata javnost. Tie imaat realni problemite, tuku zada~ite namera da go napravat optimalno i uka‘uvawata na mu{teriite.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 85 Klaus E{er
Treto: site u~esnici vo poli- politi~ko-op{testveniot prostor, ti~kiot proces podle‘at na checks vo koj politi~kite zada~i sami se and balances na politi~kata postap- postavuvaat. ka, koja{to opomenuva na balans na politi~koto dejstvuvawe i odlu~u- Politikata kako matrica vawe i so toa gi {titi, pred sî, pravata na sloboda na poedinecot Kabaretistot Hans-Diter Hi{ vo pred direktnite politi~ki vme{u- eden od svoite tekstovi edna{ re~e vawa. Ovaa zabrana za vme{uvawe deka nikoj ne mo‘e da ima pre- o~igledno komunikaciski ne pos- glednost, ako se nao|a nad rabotite: toi. Javniot uspeh na komercijal- "Toj {to od po~etok stoi nad rabo- nata PR-politika mo‘e da rezul- tite, gleda samo odozgora# a niko- tira poradi toa {to dosega ne be{e ga{ ne gleda niz niv. Ovaa misla ja razviena efikasna osnovna za{- opi{uva prvata va‘na razlika na tita od retori~kata mo} na ko- komercijalnite politi~ki PR so mercijalnoto prazno brborewe. So politikata. Vo politi~kiot proces PR-politikata, dr‘avnata poli- stanuva zbor za interesi, pred sî, tika mo‘e da naide na nejzinoto za sozdavawe na volja. Zna~eweto ograni~uvawe i sosema nepre~eno na politi~kiot proces e vo toa {to da se stremi kon individuata i site se u~esnici i vo osnova nema nejziniot li~en na~in na ‘ivot. neu~esnici. Politi~kite PR, pak, ^etvrto: politi~kite procesi se nemaat politi~ki interesi i ne se idealno upateni na celnost, smisla zainteresirani za sozdavawe na za realnost, na procenka i na volja, tuku tie se nejzin zasiluva~ legitimacija. Osobeno vo ovaa ili dekoratist. PR ne zazemaat ramka e korisna komunikacijata. nikakvi politi~ki pozicii, tuku Pro{iruvaweto na politi~kata stojat pokraj, kako ve~en pridru‘- komunikacija vo komercijalni celi nik i alter ego. Dodeka politikata raste i go pravi pofino nivoto na saka da u~estvuva preku komuni- komunikacijata, a za nivoto na kacijata, toa zna~i komunikacijata politi~kata odluka i e seedno. Na da ja upotrebi kako instrument, PR- estetskiot trud prakti~no ne mu bran{ata gi nudi svoite komuni- sledi nikakva prakti~na dobivka. kaciski uslugi kako zamena za Petto: politikata za sebe ne e politikata i ja koristi realnosta, nikakov pazar i taa gi sledi sop- poradi nejzinite vistinski poli- stvenite zakoni. Toj {to saka mo- ti~ki zada~i, kako matrica za dernoto razli~je na reklamnata svoite ponudi na uslugi. Bez raz- bran{a da go prenese na politi~- lika koi argumenti, koi partneri za kiot proces, za da napravi dobivka komunikacija, koi celi, politi~- od politikata, gi relativira insti- kata PR sovetuva, strukturira, tuciite i rizikuva tie da se ras- upravuva sî. Taa e alter ego na padnat. I pokraj "promenata na demokratskata pluralna partici- proizvodi, t.e. na marki# na lica pacija, preozbrazuvawe na poli- ili na politi~ki pravci nitu eden tikata vo konjunktiv. gra|anin ne mo‘e da go odbegne
str. 86 Politi~ka misla Politi~ka komunikacija vo fokusot
Razli~nite zakonitosti na dva- na partiskite denovi, od bitkata na ta sveta, na politikata i na poli- krilata, od ‘estokite raspravi ili ti~kata komercijala, za sebe ze- od javno zaostrenite kavgi, ja meno se razumni, i sî dodeka dvata previduva ovaa seriozna maksima sveta ne naidat eden na drug, nema na politi~kata postapka. Koga interferenci. Sepak, sega zaedno jadroto na problemot e otkrieno, raste, toa {to ne pripa|a zaedno. politikata se zanimava so vis- Generalno, nesvesnata politika se tinski, a ne so komunikativni potpira na komunikaciskata bran- zada~i. Vtorata klu~na razlika {a, bidej}i taa i pomaga vo dejstvu- me|u politikata i komunikaciskata vaweto i efikasnosta. Minis- bran{a e taa na merkata na celta i terstvata davaat nalozi za kam- na zada~ite. Mo‘e mnogu celi da se pawi i pokraj zakonot, vladite na najdat za da bide dobro, kako {to pokrainite proektiraat reklami za mo‘e da se reklamiraat mnogu pravna pokraina, kako da stanuva ~okoladni ‘itarici ili sredstva zbor za dr‘avna povr{ina, opre- za perewe, no vrednosta na ishra- delena za turisti; i navistina pre- nata i ~istotata ne mo‘e da se mieri i sojuzni ministri se sobiraa podobrat komunikaciski, tuku su{- sekoja nedela na nezadol‘itelni tinski, so fakti~ki ~ekor napred. televiziski razgovori na trka- Vistinskite zada~i na politikata lezna masa, kako toa da se podraz- ne mo‘e da se zgolemuvaat, nitu da bira samo po sebe, kako da ne mo- se olesnat, nitu da se napravat ‘ele da si dozvolat da otka‘at pote{ki. Tie postojat. I se te{ki. (pred sî), kako tamu da ne zboruvaat Vistinskata komunikacija, taa so televiziska publika, tuku di- {to ne e bez dno, tuku ima osnova, rektno so glasa~kata publika. pridonesuva ovie zada~i da se I obratno, pretprijatijata i soju- iznajdat, da se identifikuvaat i da zite sami se vturnuvaat vo politi~- se napravat dostapni, pred sî, vo kata arena so posredstvo na mudra politi~kiot proces. Isto taka, komunikaciska pomo{. Sobirite i kako {to ne mo‘e da se oddelat forumite se omileniot format i znaeweto i upotrebata, taka i nezadol‘itelen format za da se komunikaciskata sodr‘ina na eden imitira del od politi~kite inte- problem ne mo‘e da se razgleduva resi. Ova imitirawe na parla- sam od problemot. Tokmu poradi toa mentarizmot, so logo namesto so komercijalnata politi~ka komuni- sojuzniot orel, go ima ve}e za ne- kacija ne mo‘e da postoi bez in- kolku iljadi evra. Tuka se vleva strumentalen karakter, ako e pred- beskone~niot dijalog, koj nikomu ne uslov da saka da bide od korist. mu koristi, no mnogumina gi dr‘i Nejziniot sopstven ‘ivot, nej- podaleku od politi~kata rabota. ziniot streme‘ da se nadmine kako idnina na politi~ki sovetnik, da Politikata kako rabota se izme{a sodr‘inski, mo‘e da se izrazi samo so zborovite na Rajner Politikata e rabota. Samo toj Maria Rilke "ume{nost i nezna- {to mo‘e da se izla‘e od vrevata ~itelna dobivka#.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 87 Klaus E{er
Mladata bran{a na PR-poli- motivirana sodr‘ina na demo- tikata na prv pogled gi fa}a poele- kratskite postapki gi podobruva gantno i podobro politi~kite top- politi~kite odluki. ki. Podobro gledano, taa najpove}e bi igrala so topkite {to sama si gi Perfektna parodija nafrla. Re{enieto na problemot, te{koto ‘onglirawe na razli~nite Toa trajno i su{tinski se previ- grupi na interesi, vlijanijata i duva od politikata na PR. Taa u{te celite na politi~kite odluki gi od po~etok ja sozdava perfektnata prepu{ta na nekoj drug. Tokmu ovde parodija na politi~kiot proces. proa|a ne samo granicata me|u Imitacijata e nejziniot recept. estetikata i odgovornosta, tuku i Bidej}i taa ne mo‘e da izbega od me|u igrata i serioznosta, me|u Numerus clausus na politi~kite ~istiot virtuozitet i instituci- formi, od govorot, od kavgata, od onalnata povrzanost. rundata razgovori na eksperti i Barawata na politi~kata pos- kone~no od izborite i od glasa- tapka se razvivaa so iljadnici wata. Od ovie pravila so vekovi ne godini. Bez palaver nema{e da ima mo‘e da se izleze, a i zo{to toa bi parlament, bez feudalizmot - se slu~ilo, samo zatoa {to poli- podelba na vlasta, bez osnovnite ti~kiot nastan od neodamna, od prava - nikakva gra|anska forma na pred okolku pedeset godini, se ‘ivot, nitu socijalno pazarno prenesuva na televizija? stopanstvo. Dene{nite politi~ki Osobeno predizvikuva lutina stilovi i formi na dejstvuvawe se indirektnoto vlijanie na imita- del od na{ata civilizacija, tie se cijata na politi~koto za profitni kultura, politi~ka umetnost. celi. Imitacijata go prifa}a rizi- No, pravoto na govor, na~elata kot na sporednite vlijanija, na toa na izbor, tehnikite na retorika, kulturnite tehniki na demokra- rasporedot na mesta vo parla- tijata da naidat na pogre{no svet- mentot ili vidovite na igra na lo, samo zatoa {to za sî postoi izborite i na glasawata se upo- pomoderna i polesna varijanta, koja treba na politikata na zakonot na i javno e prisutna i zatoa {to pazarot. Tie go reguliraat odnosot oddedna{ streme‘ot se ~ini is- so va‘nite politi~ki ograni~eni platliv. resursi: vremeto, ekspertizata, Tradicionalnata komunikacis- poleto na dejstvuvawe, na~inite i ka bran{a gi podeli simpati~nite instrumentite na odlu~uvawe. xebni maram~iwa na siviot kostum Vo ovaa dvojna smisla, tie se na demokratijata. Vo momentov, vo izraz na stepenot na zrelost na Berlin se pravat napori xebnite edna demokratija, a ne retardiran maram~iwa da se prodadat kako hendikep. Dobrite politi~ki odlu- zna~ajno par~e obleka, kako zamena ki se donesuvaat poradi ovie bara- za parlamentot i za vladata, kako wa, soglasno postapkite. Poinaku pri~ina za legitimacija i osnova za izrazeno, ne sekoe olesnuvawe ili diskusija i mu{teriite da se ubedat sekoja komercijalna ili trendovski deka ovaa nova golotija e posled-
str. 88 Politi~ka misla Politi~ka komunikacija vo fokusot niot povik na glavniot grad na na, {to i bez toa se slu~uva. No, koj, sojuznata dr‘ava. osven vistinskata politika, seri- Vo dene{en Berlin ima malku ozno go slavi so pesna sega i vo raboti od starata Atina. No, agen- idnina toa {to navistina treba da ciite za javni odnosi, sovetnicite se slu~i? za komunikacija i konsultantite za Pogovor: vreme e spikerot na odnosi so javnosta na vladata sobranieto da gi predupredi komer- potsetuvaat na horot vo klasi~nata cijalnite politi~ki sovetnici da gr~ka drama: bez da bidat vklu~eni se soglasat na dobrovolen Code of vo dejstvieto, stojat otstrana, se Conduct i godi{no na parlamentot ~inat va‘ni i naedna{ go krevaat da mu dostavuvaat izve{taj za glasot, no samo za da slavat so pes- pridru‘uvaweto na ovie merki.
Politi~ka komunikacija vo fokusot Kulturen pesimizam i bran{a na sovetnici Za rascepot me|u parlamentarniot idealizam i realnosta vo op{testvoto na mediumite
Frank Pris
Politi~kata komunikacija i PR na posreduvawe. Spored Hajnrih sî u{te imaat problem na imix! Za Oberrojter "reprezentativnata toa ima mnogu pri~ini. Se razbira, demokratija mora da bide komu- toa e istoriskiot tovar od vremeto nikativna demokratija#. Ne samo na ednonaso~nata komunikacija so spored negovoto pla{ewe taa denes nejzinite poraki na propaganda. No, e premalku toa. Pred sî, vo svesta vo ponovo vreme postoi dlaboko na pratenicite i vo rutinskata nezadovolstvo {to grani~i so rabota na parlamentot retko doa|a kulturen pesimizam, deka sî e samo do ova poimawe. Kolku se bolni iscenirano, dobro aran‘irano od parlamentarnite debati ~esto i za pametni sovetnici i dale~no od politi~kiot interesent, kolku "vistinskata# politika, od real- retko toj ima ~uvstvo deka prisus- niot ‘ivot. ^uvstvo {to celosno ne tvuva na intelektualna bitka; e pogre{no i {to bara podlaboka tokmu toa go baraat elder statesmen analiza. kako Rajner Barcel i Helmut [mit, Sega ne e tokmu taka, deka na koga mu prefrlaat na parlamentot parlamentarnata politika vo re- i na pratenicite deka ostanuvaat prezentativnata politika denes ne pod svoite mo‘nosti: neodamna tie bi i trebale komunikativni uslugi napi{aa: "samite politi~ari se tie
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 89 Frank Pris
{to, pred site ostanati nasproti spremna na politikata da i pripi- duhot na ustavot, na{ata dr‘ava ja {e informativno samostojno obe- prefunkcioniraat vo televiziska le‘je i da smeta deka e va‘na zatoa demokratija. {to nejzinite akteri se najdlaboko Parlamentarnata debata {to ubedeni vo nejzinoto zna~ewe za dava orientacija, golemiot parla- dobroto na site. Tuka Barbara mentaren govor i, isto taka, va‘- Zihterman e celosno vo pravo koga niot kontragovor stanaa retki is- pi{uva deka: "vo mirni vremiwa na klu~oci. Namesto toa, vo ‘ivotot na politikata i e dobro, koga propisno nekoi politi~ari televiziskiot dobiva od mediumite i voditelite, nastap stana glavna rabota, so toa malku umetnost na iscenirawe, i sposobnosta za samopretsta- vistinsko osvetluvawe, rafini- vuvawe premina vo povr{ni kratki rano zgolemuvawe, napnata rit- izjavi. Bidej}i toj {to znae kako da mizacija i agresivno zaostruvawe#. i se dopadne na televiziskata publika, mo‘e da stane popularen, Neophodno prenesuvawe i logika mnogu od na{ite izbrani poli- na mediumite ti~ari si zemaat za pravo da re~at deka parlamentot e sporedna bina#. Politi~kite odluki i nivnoto prenesuvawe ne mo‘e ve{ta~ki da Vnimanieto kako tesen poen se oddelat: vo demokratijata odlu- kata po~iva na legitimacija, a taa, Bi trebalo u{te da se dodade pak, tesno e povrzana so javnoto deka vo germanskiot parlament mislewe i sproveduvawe, tuka ne e odlukite mora prethodno da se dovolen glasot na soglasnite lica objasnat vo komisiite, onamu kade vo sovet na mudreci, duri i ako {to javnosta nema pristap, verojat- parlamentot nemu pove}e mu sood- no so dobri pri~ini. Ovde se odvit- vetstvuva, otkolku {to nie denes kuva golem del od sozdavaweto na do‘ivuvame. Zatoa, ne e za izne- politikata so konsenzus, bez da naduvawe koga pazarot na komuni- dojde do golemi iscenirawa na kaciski uslugi vo porast se etab- javnata scena. No, te{ko mo‘e da se lira, i nudi pomo{ na politikata ignorira deka ramkovnite uslovi za ovie uslugi za posreduvawe i na politi~kite odluki i so toa i na logikata na mediumite znae kako da politi~kata komunikacija enormno predizvika dovolno vnimanie kaj se promenija. Reprezentativnata politi~kite poraki. Mo‘e da se demokratija dobi konkurencija vo diskutira za toa koj stepen na informaciskoto op{testvo, kako profesionalnost go dostignaa ovie {to ka‘a stariot sojuzen pretse- uslugi vo Germanija vo me|uvreme, datel Roman Hercog. S¢ pove}e i do koj stepen se ~ekori po anglo- gra|ani politikata ja percipiraat saksonskite primeri. Vo sekoj isklu~itelno preku mediumite. slu~aj se raboti ne{to. Sî pove}e Natprevarot za malku vnimanie ponudi za obrazovanie niknuvaat, stana po‘estok, publikata navik- univerzitetski ili neuniverzitet- nata na razonoda s¢ pomalku e ski od zemjata, profesionalni
str. 90 Politi~ka misla Politi~ka komunikacija vo fokusot zdru‘enija rabotat na nivnoto koe{to e apsoluten isklu~ok za samopoimawe, na kvalitetite na pove}e od devedeset procenti na standardot i na soodvetnite samos- site pratenici. Se postavuva pra- tojni obvrski, rabotni grupi za {aweto, dali na ovoj izbor ne bi mu javni odnosi ima i vo etabliranite koristele pove}e transparentnost organizacii kako DPRG (Germansko i vnimanie, gledano sosema oddel- op{testvo za javni odnosi), i vo no od malata celina na glasa~i, koja univerzitetskite zdru‘enija kako na glasa~kiot narod so listata na Germansko zdru‘enie za politi~ki kandidati mu dava "izbor na elita#, nauki (DVPW). Ne e se perfektno, koe zna~itelno go determinira no, isto taka, ne e povod za pesi- izborniot rezultat. Vo vremiwa, vo mizam. koi reprezentativnosta na narod- Vo glavniot grad Berlin se nite partii e s¢ pomala poradi promenija nekoi raboti vo sporedba namaleniot broj na ~lenovi e pro- so vremiwata vo Bon, no toa nema ces za razmisluvawe. mnogu vrska so genius loci, tuku so Isto taka, va‘i slednovo: koga op{toto stavawe na silen akcent na stana zbor za toa, cvrstata povr- op{testvenite promeni. Poli- zanost vo partijata i koalicijata na ti~koto inscenirawe ne e tolku germanskite premieri be{e od novo. U{te kaj anti~kite matadori pogolema pomo{ od mediumskata pri plemenitata borba za reto- popularnost, i malku raboti zboru- ri~niot obid ne stanuva{e tolku vaat za toa, deka ova }e se promeni zbor za podobri argumenti i za vo dogledno vreme. rezultat, nivnoto dejstvuvawe go Za razgrani~uvawe na kultur- vodea mo}ta i interesite. I kaj nas niot pesimizam mo‘e da pridonese partiskata demokratija vo nikoj toa {to glasa~ot o~igledno znae da slu~aj ne e bez za{tita izlo‘ena diferencira koga komu mu veruva. na mediumskite razvoi i na komer- Na mnogu izbori na pokrainsko nivo cijalnosta na sovetuvaweto: onoj vo izminatite godini ne dobija onie {to go sledel na parlamentarnite za koi se ~ine{e deka imaat vpe- izbori pretstavuvaweto na kandi- ~atliv mediumski performans. datite na politi~kite partii, odvaj Politi~arite reagiraat vo prv da mo‘e da si zamine doma so vpe- plan na logikata na mediumite, {to ~atokot deka samo nivnata spo- se orientira na modernite faktori sobnost za mediumi odlu~uva za i vrednostite na vestite i ~esto politi~kite {ansi vo idnina. pati e nekompatibilna so nejzinata Klasi~niot lokalen sojuz, pozna- sopstvena logika: prominentnost, tata baza, bira po svoi kriteriumi, konflikt, dramatika, vizueli- kako i dosega, spored koi, pova‘no zacija, novina i aktuelnost se samo e navremenoto odgovarawe na pis- nekoi poimi. So toa, mediumskiot mata na gra|anite, prisustvoto na svet, so svojata kratkoro~nost i mesnite proslavi ili gri‘ata za brzina, ekstremno fokusirawe i grupite na posetiteli vo glavniot orientacija kon licata, e sî ona {to grad, otkolku redovnoto spomnu- politikata ne e so svojot karakter vawe na nadregionalnite mediumi, na proces i so svojot dolgoro~en i
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 91 Frank Pris
kompleksen mehanizam na odlu~uva- i za demografijata, za reformata we baziran na postapki. Taa znae na zdravstvoto ili za povtornoto kako mora da se obraboti nekoja vospostavuvawe na javnite finan- vest za da mo‘e da go projde medium- sii. Zatoa, vo prv plan e potreben skiot filter i go koristi toa zna- soliden alat, kakov {to ima vo ewe za kontaktot so gra|anite. Po- komunikaciskite {tabovi vo parti- nekoga{, politikata ja kompenzira ite, vo ministerstvata i vo parla- realnata zaguba na mo‘nosti na mentot, kako i vo agenciite zadol- dejstvuvawe vo globaliziraniot ‘eni od niv. Pojasnuvaweto i pre- svet so simboli~na politika, pos- nesuvaweto na informacii se vo tapka {to ne e neopasna, lesno vodi preden plan, kako {to mo‘e da se do zagubi na verodostojnosta, ako vidi od eden pogled frlen vrz o~ekuvawata na glasa~ite i gla- Internet stranicite ili vrz bibli- sa~kite ne se ispolnat, {to samata ografijata na publikaciite. politika gi razbudila. Prekinuvawe na rekata Metadiskusija i razjasnuvawe informacii
Vo me|uvreme, mediumite vlegoa Pristapot do gra|aninot, vo vo metadiskusija: tie gi "razgo- sekoj slu~aj, se poednostavi. Anali- luvaat# iscenirawata na politi- zite za koristeweto na Internet kata, ~ij povod se tokmu tie, i ja poka‘uvaat deka prenesenata komu- delegitimiraat u{te ~ekor pove}e nikacija naiduva na svoite granici: so toa {to na recipientite im go i pokraj mnogute ponudi na infor- prenesuvaat vpe~atokot deka sta- macii vo pe~atot, na radioto, na nuva zbor za {ou bez su{tina. Toa e televizijata, zabavnite programi tesen premin. Politikata i nejzi- se tie {to vo poslednonavedeniot nite profesionalni pomo{nici za medium dopiraat do najgolem krug komunikacija se obiduvaat da na- od naselenieto. Spored ekspertot pravat iscenirawe, na koe, po mo‘- za mediumi, Frank [traus, od nost, ne treba da se vidi isceni- Agencijata Buter vo Diseldorf, raweto i taka natamu... Pritoa, osobeno za vreme na politi~kata odvaj da mo‘e da se zabele‘i jas- komunikacija vo izbori "kampawite nata uloga na ‘rtvata: izborot na mora da bidat poglasni, poefi- temite i tajmingot se ~ini deka kasni i poprofesionalni# za da se le‘at kaj politikata, kako i pret- prekine rekata na informacii. Tie hodno, koja so mediumite e vo me|u- mora da go koristat sekoj kanal na sebno zavisen odnos, vo koj taa e komunikacija, da signaliziraat pozavisna od mediumite, otkolku sposobnost za dijalog, istovremeno, obratno. da go odredat pravecot i da simbo- ^esto pati treba kompleksnite liziraat sodr‘ini. Mora da prene- sodr‘ini da se napravat vo raz- suvaat poraki vo individualni birliv format za obi~niot gra|a- razgovori na celni grupi bez da ja nin, te‘ok proces, ako se pomisli smenat porakata. Kandidatot mora na aktuelnite diskusii za penziite da bide vo sostojba verodostojno da
str. 92 Politi~ka misla Politi~ka komunikacija vo fokusot personificira i da komunicira. tiskata demokratija ima visoka Kampawite i kandidatite mora da vrednost, i pokraj glasovite vo poednostavuvaat i da nudat orien- germanskite narodni partii {to tacija vo eden dezorientiran svet. poinaku velat, sî dodeka pretse- Vo potragata po pristap tokmu do datelite i generalnite sekretari "zabavniot proletarijat#, ne e samo sakaat da ja vodat partijata kako sovetuva~kata industrija taa koja pretprijatie. Toa bi mo‘elo da mu doa|a do bu~ni idei. Toa im uspeva koristi na va‘niot vpe~atok na i na politi~arite i na politi- dr‘ewe zaedno i edinstvenost vo ~arkite polni so fantazija, kako, javnosta. na primer, so slobodno poka‘uvawe Istovremeno, mo‘e da se zabe- na slika od stomak na bebe ili le‘i deka publikata se preceni, kolumni za Evropa vo spisanie za ~ovek se smeta za informiran, no meko porno da dadat aktuelen vo najdobar slu~aj e apolitiziran. primer, pri {to vo ovoj slu~aj Pra{awata za politi~kite pozna- potekloto na protagonistkata ima- vawa pottiknuvaat zna~itelni {e primer od lobi i od sovetuva~- deficiti na prepoznavawe i onamu kiot biznis. kade {to se o~ekuva poinakvo in- tenzivno odnesuvawe so mediumite Stabilizirawe na identiteti i informaciski ofanzivi na poli- tikata. Toa povikuva na pogolemi Pove}e od razbirlivo e i ima napori od strana na politi~kite smisla deka politikata pozajmuva akteri, na nivnite sovetnici za od komunikacijata na globali- komunikacija, na politi~koto obra- ziraniot ekonomski svet i se obi- zovanie. I mediumite treba da se duva na ovoj na~in da gi stabilizira zapra{aat dali pri podgotvuva- prekinatite politi~ki identiteti weto na serioznite temi dovolno se i da sozdade nova orientacija. Do trudat i gi biraat vistinskite koj stepen se razli~ni svetovite na formi: na javno-pravnite insti- partiite i na ekonomskite pret- tucii mo‘e prirodno da im se zabe- prijatija, ekspertite za marka zabe- le‘i poradi nivnata programska le‘uvaat brzo pri sporedbata i ne zada~a, koga politi~kite emisii se se malku tie {to se somnevaat deka skrateni i pomesteni vo docnite pretsedatelite na partiite seko- programi, koga emisiite na "viso- ga{ se upateni na toa da napravat kata kultura# jazi~no doa|aat do toa konsenzus i da ubedat, duri i ako deka univerzitetskite kulturo- stanuva zbor za ednostavni raboti lo{ki studii se po~eten preduslov kako Corporate design. Kaj prose~- ili, pak, na radio vo informa- nite pretsedateli na pretsedatel- tivnite emisii pri razminuvaweto stvoto, a da ne zboruvame za fir- so politikata ima ironija i evtin mite so sopstvenici, na krajot na potsmev, namesto stru~no nabqu- procesot na odlu~uvawe dovolen e duvawe, od komercijalnite kanali, mo}en zbor za da se obezbedi sle- pak, se o~ekuva ne{to sosema drugo. dewe i da se pogri‘i za toa site da Kaj dvata slu~aja se postavuva pra- imaat isto mislewe. Vnatrepar- {aweto, koja slika za korisnikot i
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 93 Frank Pris
~ovekot stoi zad odredeni program- zbor za mo}ta za tolkuvawe na edna ski ponudi, od onaa strana na disku- odredena tema. sijata, dali kvotite i rangiraweto Pri konstrukcijata na mo}ta na im davaat komercijalno pravo na tolkuvawe zasileno rabotat komer- odgovornite lica za programa. cijalno anga‘irani akteri po nalog na partiite, na zdru‘enijata i na Mediumite kako slu‘ba na ministerstvata. Ovaa grupa na PR- ~uvawe, no bez tolkuvawe agenti i na politi~ki sovetnici fakti~ki ima sovetodavno vlijanie Ona {to zagri‘uva e sî pomalata vrz politikata, zatoa {to taa go ednakvost me|u aparatite na PR i poznava repertoarot na trikovite mediumite, koi mora da perce- i na faulite, so koi }e se "nahra- piraat neprikosnovena slu‘ba na nat# novinarite, a politi~arite ~uvawe za demokratijata. Dodeka vo mo‘e da si probijat pat niz medium- redakciite odli~no poddr‘anite skata xungla#. javno-pravni radia i kvalitetot na Toa ne e izli{no, dokolku ne pe~atot redakciski se demobi- postoi ‘elba da im se ostavi na liziraat, se zgolemuva brojot na mediumite i na aktivnite novinari komunikaciskite aparati od strana da go ka‘at posledniot zbor za na organiziranite interesi, vo politi~ko-op{testvenite procesi, ekonomijata i vo nevladiniot sek- a politikata da dobie direkten tor vidlivo posilno otkolku kaj pristap do gra|anite. Treba da partiite i vo parlamentite. PR- postoi zalo‘ba vo javniot interes novinarite, spored Tomas Lajf od za sistem na checks and balances, koj radioto na Jugozapadna Germanija, nema da dozvoli mediumite da se {irea kako eksplozija: "tie otidat vo zadnina i koj }e mu znaat kade mo‘e da se stavat blo- ovozmo‘i na gra|aninot da profi- kadi na informaciite, kako se pro- tira od solidnite istra‘uvawa i izveduvaat sliki, kako se pravat proverka na nezavisnite novinari. kampawi, se podgotvuvaat zvuci i se Tuka pripa|a i eden pluralisti~ki odreduva mo}ta na definicijata. sistem na mediumi. Vo politikata vo su{tina stanuva
Abstract The authors explore the problems and ambiguities in the modern politics. They point to the changing nature of communication, from a consensus building tool to an instrument for commercial political advertising. However they underline the reasons why the aspects of political communication can never effectively substitute the processes of effective policy building. The media play a crucial role in process of political communication linking the politicians with the citizens. And even though identity building is the main function of the media, its main role should be safeguarding the democratic process, which does not necessarily include interpretation of the same.
str. 94 Politi~ka misla Teorija
Pravno-dr‘avna sloboda i vnatre{na bezbednost
Udo di Fabio
Bez bezbednost nema sloboda tite {to se ~inat re~isi bezna- ~ajni, kako provala vo stan, kra‘ba Da se bide sloboden podrazbira na podvi‘ni predmeti, uni{ten da mo‘e da se osmisli svojot ‘ivot avtomobil ili drska izmama trajno bez ma~en strav. Zna~i, toj {to mo‘at da vnesat strav kaj lu|eto; zboruva za slobodata ne mo‘e da tie ja povreduvaat intimnata sfe- mol~i za bezbednosta. Koj mora da ra, mo‘e da se do‘iveat i kako se pla{i za zdravjeto, za svojata poni‘uva~ki. Iskustvoto da se bide sloboda na dvi‘ewe, ~esta i za ‘rtva zbunuva i ja naso~uva ener- sopstvenosta, ne mo‘e da bide gijata na privatni podgotovki za sloboden vo su{tinskata smisla na za{tita, koi individualno se ra- zborot. zumni, no, sepak, isto taka, se znak Toa e prvata i poslednata oprav- za zaguba na doverbata vo zaed- danost na dr‘avata. Gra|anite nejze nicata. Tamu kade {to dr‘avniot i go predadoa monopolot na sila, poredok na mir otstapuva ili, pak, prvo, za da ima mir i vnatre i se ru{i, nasilstvoto i samovolieto nadvor od nea. Slobodnata ustavna dobivaat prednost. Toj {to, ne samo dr‘ava ne saka mir po sekoja cena, povremeno, nema hrabrost da izleze tuku mir vo soglasnost so na{ite na ulica, zatoa {to tamu vladeat osnovni vrednosti, mir za slobodni bezzakonieto i nasilstvoto, toj {to lu|e. Sekoj akt na sila, ograbuvawe, ne patuva pove}e, zatoa {to ne znae grabe‘, sekoja povreda na teloto e dali bezbedno }e pristigne, se krie napad na vnatre{niot mir i so toa zad yidovi i se zabarikadiruva so i na prvobitnoto pravo na sloboda katanci, toj porano ili podocna go na lu|eto. gubi praviot od na sloboden gra- Spored toa, potrebata za bez- |anin. Gra|anite ne sakaat da trpat bednost ne e samo edna potreba me|u koga vo centarot na nivnite gradovi mnogute: so bezbednosta zapo~nuva nastanuvaat enklavi na zabraneti slobodata. Koga nesigurnosta i trgovija i upotreba na droga, trpeni stravot pred protivzakonskata od vlastite. Postojat objektivni zloupotreba na vlasta se {irat, pri~ini za vakvoto trpewe, no toga{ preduslovite da mo‘e ispra- nasproti niv e legitimnoto o~eku- veno da se ~ekori is~eznuvaat. Toj vawe na gra|anite, deka edna zaed- {to stoi bespomo{no pred nasil- nica, koja po principot na ednak- nikot i go navednuva pogledot, gubi vost pred zakonot od site bara samodoverba. Na prv pogled delik- vernost na zakonot, ne smee da go
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 95 Udo di Fabio
tolerira javnoto kr{ewe na pra- razum ja potvrduva prvata teza, voto. deka bez bezbednost nema sloboda, Sigurno e deka nikoj nema pravo no podlabokiot uvid vo ne{tata ne na apsolutna bezbednost, kako {to vodi do prednost, tuku do simetrija. ne postoi apsolutna sloboda. No, Bez izzemawe i so ista te‘ina gra|aninot mora na~elno da mo‘e da va‘i: bez sloboda nema bezbednost. ‘ivee bez strav, klimata na op{ta Slobodata i bezbednosta ne se nesigurnost go razni{uva poli- antipodi, ne se nepomirlivi pro- ti~kiot i socijalen poredok, bidej- tivre~nosti, vo osnova tie voo{to }i lu|eto ne mo‘at slobodno da i ne se protivre~nosti. Tie se vo odlu~uvaat; tie ne biraat kako komplementaren odnos: pretsta- razumni su{testva, tuku kako pro- vuvaat me|useben preduslov i se terani od svoite stravovi. Zatoa, zasiluvaat ako dvete umereno se jasno se podrazbira deka pri novi razvijat. Onoj, ~ija{to sloboda }e masivni zakani, site nivoa na bide doprena od obmisleno nasil- politi~ka Evropa, pred sî, dr‘a- stvo, bez razlika od kakov izvor, vite kako posledni odgovorni vo nitu eden moment ne mo‘e da garanti na slobodata i na bezbed- bide navistina bezbeden. Vetu- nosta, }e gi upotrebat site merki vawata na diktatorite za kone~no za borba protiv ovie opasnosti ako sozdavawe na poredok i oslobo- so toa ne go o{tetuvaat jadroto na duvawe, bea ili ~ista propaganda, pravata na sloboda i merkite se ili obezbeduvawe na mir kako vo navistina soodvetni i ne izlegu- grobnica. Dvete se oddale~uvaa od vaat od bezbednosta kon koja se nesigurnosta, {to se izdiga nad sî stremi. Efektivnite policiski i {to proizleguva od diktaturata, merki, kako nabquduvawa, kontro- kako vnatre, taka i nanadvor, od la na lica sami po sebe ne se zakana sekoja diktatura, vo sekoe vreme. za slobodata na gra|anite tuku, isto Toj, koj e zavisen od milosta na taka, mo‘e da bidat ednostavna obmislenoto nasilstvo ja izlo‘uva nu‘nost na edno slobodno op{te- svojata neprikosnovenost na tu|i stvo. raspolo‘enija, navistina ne e bezbeden. Spored toa, nema bez- Bez sloboda nema bezbednost bednost bez sloboda i toa bez dr‘avnogra|anskata sloboda na de- Spored novite anketi, okolu mokratijata i gra|anskata sloboda 60% od site gra|ani vo dr‘avata se na razumniot praven subjekt, {to odlu~ija deka bezbednosta im e moralno se nadovrzuva. pova‘na od pravata na sloboda, a samo edna tretina be{e protiv Duhovno-istoriski koreni na vakvata prednost na bezbednosta edna vrska pred slobodata1. Ova odmeruvawe poka‘uva kolku jasno sekojdnevniot Istoriskite izvori na ovaa, vo osnova ednostavna, no sekoga{
1 Rezultat na anketata na Emnid, Fokus 45/2001, povtorno izgubena povrzanost se www.focus.de/emnid dlaboki. Su{tinata na sekoja poli-
str. 96 Politi~ka misla Pravno-dr‘avna sloboda i vnatre{na bezbednost ti~ka zaednica otsekoga{ le‘ela liberalnoto gra|anstvo vo nacio- vo sposobnosta da se za~uva mirot. nalnata dr‘ava vo 19 vek - sekako I modernata ideja za dr‘ava nas- onamu kade {to be{e demokratsko tapi so vetuvaweto odredena teri- - mo‘e{e da vidi ispolnuvawe na torija i odreden krug na lu|e da gi eden dolgo neguvan son: oslobodena odr‘i kako poredok, da gi raz- zaednica, edinstven pazar, ‘ivot i grani~i nasproti eden nadvore{en rabota so za{tita na liceto i svet i da go za~uva mirot vnatre vo trudot, vo ramkite na pravoto i pod nea. Za filozofot na dr‘avata, za{tita na razumna dr‘ava, na~el- Tomas Hobs, vo pravnata forma na no otvorena za voljata za sou~estvo dr‘avata le‘at opravdanosta i na svoite gra|ani. kulturniot pridones na politi~- koto vladeewe. Samo Levijatan Pravna dr‘ava i nejziniot mo‘e da ja nadmine pretkulturnata predizvik prasostojba na borbata na sekoj protiv site, duri so nego po~nuvaat Balansot me|u slobodata i bez- istorijata, dostoinstvoto i slobo- bednosta be{e karakteriziran i data na individuata. postignat so dva poima: demokra- No, samo so faktot na funkcio- tijata i pravnata dr‘ava. Demo- nalna nu‘nost ne se pravi dr‘ava. kratijata se stremi da gi vklu~i Najva‘nata politi~ka filozofija site vo procesot na politi~koto na modernata epoha poteknuva od vladeewe3, dodeka pravnata dr‘a- Xon Lok, golemiot pragmati~en va bara racionalen primer za gra|anski mislitel. Za nego, na slobodno pravno izvr{uvawe na po~etokot ne e Levijatan, koj vo vladeeweto. So baraweto na par- haosot na ~ovekovite strasti ja lamentarniot zakon i negovata sila nosi svetlinata na poredokot: na na povrzuvawe, so politi~koto po~etokot, toa zna~i pred dr‘a- upravuvawe na edna profesionalna vata, e ~ovekot so neprikosno- uprava, pravnata dr‘ava i demo- venite prava, so pravoto na ‘ivot, kratijata }e bidat cvrsto povrzani. na sloboda i so prirodnoto pravo Pravnata dr‘ava, istovremeno, na imot2. Toa be{e, pred sî, poli- pretstavuva logi~ka i prakti~na ti~kata programa na gra|anstvoto posledica na naj~esto delikatnata koe se streme{e kon sloboda i koe vrska me|u slobodata i bezbed- preku opasnostite za mirot vo nosta. Pravnata dr‘ava se zalaga zemjata, preku krstonosnite vojni, za oslobodeno op{testvo pod za{- samovolieto i feudalnata voobra- tita na dr‘avnata sila, od ~ija{to zenost be{e turnato vo nesigurnost nadmo}, {to le‘i vo monopolot na i tokmu zatoa i vo nesloboda. silata, gra|aninot e za{titen, pred Spored ovie istoriski iskustva, s¢, so zakoni. Vo edna pravna dr‘ava kako 2 Prirodnata sloboda e sprotivna programa na patrijarhalnata pretstava od stariot tes- Germanija, gra|aninot mora da mo‘e tament, deka prvobitno postoele voljata i neograni~enata (apsolutna) sloboda na tatko- to, vidi Xon Lok, Dve raspravi za vladeeweto, 3 Di Fabio, Pravoto na otvorenite dr‘avi, 1998, [esto poglavje, osobeno str. 66. str. 43, osobeno str. 100.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 97 Udo di Fabio
da se potpre na efektivna za{tita jadro, {to ja za{tituva slobodata, preku dr‘avata, kako i na za{tita da ostane otvoreno. od dr‘avata, ovoj pat preku osnov- Pravnata dr‘ava, pak, ne se nite prava i sudovi. Podelbata na potpira ednostavno na ova o~eku- mo}ta i slu‘i na ovaa cel, kako i vawe na javnata sila, {to ja {titi odlukata za povrzuvawe na osnov- slobodata. Taa gleda to~no, so oko nite ~ovekovi prava. Sekoe me{a- na sudija: slepiloto na justicija we vo osnovnite prava, duri i ako zna~i samo ednakvost pred zakonot. ima namera da gi so~uva javnata Dr‘avata mo‘e da ostane garant na bezbednost i, osobeno, individu- slobodata, ako povikanite sudovi alnite pravni dobra, mora da bide seriozno ja sfatat, vo poedine~- soodvetno i po{teduva~ko, mora da niot slu~aj, i kako strukturen pro- ja za~uva vistinskata merka me|u tivnik na gra|anite4. Slobodnata celta na bezbednosta i indivi- pravna dr‘ava, po pravilo, ne dualnata garancija na slobodata. slu‘i za da bide {ematski moralno Sekojdnevieto na javnoto pravo somnitelna deka ima lo{i nameri. mo‘e dobro da se sovlada so na~e- Ja nema ednostavnata dramaturgija loto za soodnos i edna izdiferen- za dobrite gra|ani i lo{ata dr‘a- cirana dogmatika na osnovnoto va. Preterana moralizacija ne pravo. Jurisdikcijata samo mora da pomaga. Toj {to odbiva policisko se gri‘i deka proporciite se pra- prebaruvawe na podatoci, zatoa vilno podeleni: ustavnata dr‘ava {to baraweto vrz osnova na li~- ne e nitu priroden neprijatel nitu nite obele‘ja {to poteknuvaat od prijatel na slobodata na gra|anite. profilot na poznati storiteli ili Zatoa, sudiite vo sekoj poedine~en na osomni~eni lica, e diskri- slu~aj proveruvaat, ocenuvaat, i minira~ko, voop{to ne doa|a do premeruvaat koi celi gi sledi razumno izmeruvawe na inten- dr‘avata, koga gi ograni~uva pra- zitetot na vme{uvaweto i na jav- vata na sloboda. Pritoa, nekoga{ nata cel na prevencijata i na mora pojasno da se razgleda ako se sproveduvaweto na pravoto. Pone- upotrebat skrateni formuli. Efek- koga{ nepotrebnata tendencija za tivnata rabota na policijata ili moralizacija vo pravoto gi nama- sposobnosta za funkcionirawe na luva mo‘nostite na racionalno kaznenoto pravo ne se celi sami za odmeruvawe. sebe, neprijateli na osnovnite To~noto i razumnoto zagleduva- prava. ^esto pati, vakvite poimi se we i odmeruvawe denes se pozna- samo {ifri za baraweto za{tita i ~ajni od koga i da e. Vo poslednite mir na nositelite na osnovnite godini dojde do novi predizvici, prava, na ‘rtvite i na licata {to koi{to se ~ini deka go napu{taat se vo opasnost, kako i na interesite horizontot na sekojdnevieto na za op{to dobro na slobodniot pravnoto dejstvuvawe i povikuvaat praven poredok. Ponekoga{ doa|a na u{te podlaboko opravduvawe. do toa, poimite na funkcionirawe
na policiskoto i na kaznenoto 4 Paul Kirhof, Dr‘avata kako garant i pravo da se rascepkaat, za nivnoto protivnik na slobodata, 2004, str.9
str. 98 Politi~ka misla Pravno-dr‘avna sloboda i vnatre{na bezbednost
Diskusijata za soboruvaweto na dramatiziraat. Pred deset godini eden avion poln so patnici od Niklas Luman go postavi zbunuva~- strana na sojuznite vozdu{ni sili, koto pra{awe: "Teroristi imaat kako i taa za takanare~enoto ma~e- atomska bomba i se zavisi od toa we za da se spasi nekoj, poka‘uvaat taa da se najde i da se onesposobi. deka problemite za kvantitativni Dali bi ma~ele?#6 Vo me|uvreme zgolemuvawa se pridvi‘ija kon ova, da se nadevame, samo teoretsko kvalitativno novi pra{awa. i akademsko zaostruvawe stana del Dali na~eloto na soodnos sî od realnosta so prakti~ni slu~ai. u{te verno slu‘i, koga opasnosta za Vo Germanija ne retko diskutirame javnata bezbednost se iska~uva do tragaj}i po poslednata pri~ina i nepoimlivost i koga nastanuvaat pra{uvaj}i bolno, kade se gubat teroristi~ki sostojbi na zakana, nenadminlivite granici za edno koi ne mo‘e da se dofatat no, op{testvo {to bara bezbednost, istovremeno, se tretiraat kako koe{to saka da ja so~uva svojata prisutna zakanuva~ka opasnost5 i so stvarnost kako ustavna dr‘ava. niv so ovoj praven poim mo‘e da se Ustavot, vsu{nost, ne dava jasen opravdaat vme{uvawata? Dali ne odgovor: "Privedenite lica ne treba da se vidat vo edno poinakvo smeat da bidat zlostavuvani nitu svetlo skrienite istra‘uva~i i du{evno, nitu telesno#. Taka glasi informaciite dobieni kako vesti, ~len 104 stav 1 re~enica 2 od kako i vleguvaweto vo podatocite ustavot. Kako i mnogu drugi dr‘avi koga nastanuvaat itni sostojbi na vo svetot, Germanija poa|a od rigo- opasnost za koi voobi~aenata poli- rozen poim na ma~ewe, koga stanuva ciska rabota ne vetuva nitu preven- zbor za policiski pritvor, i toa od cija nitu rasvetluvawe? Postojat i dobri istoriski i preventivni pra{awa {to se postavuvaat so pri~ini. Za da se dojde do nekoja strav, dali odmeruvaweto na dob- izjava, policijata ne smee da upo- rata ne treba da dojde do jadroto trebi sila nitu, pak, da se zakanuva na osnovnite i ~ovekovite prava, a so sila. Isklu~oci i pri~ini za po mo‘nost i podaleku, koga se vo opravduvawe ne se predvideni. pra{awe ‘ivotot i slobodata na Jasnata zabrana za ma~ewe na milioni lu|e. lica vo policiski pritvor mo‘e da se potkrepi kako slu~aj na za{tita Zaostreno odmeruvawe sî do na ~ovekovoto dostoinstvo. Toj {to, kazneno pravo za neprijatelot? sepak, po svoe ubeduvawe, dava intonacija, istovremeno, pravi Novite problemati~ni sostojbi gre{ka. ^ovekovoto dostoinstvo e na organiziran kriminal, na trgo- poim koj ustavot go poima, pred sî, vija so droga i so lu|e, i osobeno na kako preddr‘aven i nad pravoto, me|unaroden terorizam, teoretski kako najvisoka ustavna maksima. mo‘e da se zaostrat i so toa da se Garancijata na ~ovekovoto dostoin-
5 Vi{i upraven sud Koblenc, spisanie "Javna 6 Luman, Dali vo na{eto op{testvo sî u{te ima uprava# 2002, str. 743. neotpoviklivi normi?, 1993, str. 2.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 99 Udo di Fabio
stvo e ustavno se}avawe na posled- situacijata vo svoi race, koga e vo nata svetovna namera na siot dr‘a- policiski pritvor, ne e samo objekt ven i naddr‘aven poredok, a nego- na dr‘avnata sila, tuku i toj samiot voto sodr‘insko razbirawe zavisi ‘rtvata na svojot nasilen akt ja od iskustvata so evidencii na edna omalova‘uva do bespomo{en ob- politi~ka zaednica i od dozvo- jekt8. lenite kulturni argumentacii, kako Sevo ova poka‘uva deka novite i od negovite razvitoci. Toj {to grani~ni slu~ai ponatamu ne mo‘e edna situacija ja sfa}a kako slu~aj da se re{at bez navra}awe na na upotreba na povredeno ~ovekovo neprikosnovenosta na ~ovekovoto dostoinstvo, mobilizira golema dostoinstvo, bidej}i pritoa, ednos- moralna energija za svojata pozi- tavno, se primenuvaat odredeni cija, no gubi del od pravniot pore- diferencira~ki delovi od pra- dok, koj po~iva na dobro osmisleno voto. To~no e: obvrskite na za{tita razlikuvawe. se va‘ni, bidej}i dr‘avata ne saka Vo slu~ajot so zamenik- pretse- da gi rizikuva svojata opravdanost datelot na policijata vo Frank- za egzistencija i serioznost. No, furt, koj za da spasi dete mu se pravnata argumentacija ne smee da zakanuva{e na osomni~eniot so gi izbri{e granicite me|u op{te- sila, ima glasovi koi ja negiraat stvoto i dr‘avata. Toa {to e vo red povredata na zakanata za ma~ewe za gra|aninot kako sopstvena odbra- kako rezultat, zatoa {to policijata na od napadite, ne mora da e oprav- imala namera da go za{titi ~ove- dano za dr‘avata. Ustavot se zalaga kovoto dostoinstvo, dostoinstvoto za ovaa razlika a so toa i za moral- na bespomo{nata ‘rtva na eden na dr‘ava. Moralnata dr‘ava e nasilnik. Tuka mo‘e da se navede povrzana so etikata. Taa sigurno }e tekstot od ustavot. Prvata re~e- se zapra{a dali nejzinite celi se nica od preambulata ja formulira dobri i pravilni, no nema da go neprikosnovenosta na dostoin- veli~a sekoe sredstvo vo ime na stvoto na ~ovekot i prodol‘uva: dobrata namera. "Sekoja dr‘avna sila ima obvrska da vnimava na nego i da go {titi#. Samopo~ituvawe na moralnata Jasno e deka dr‘avata ima obvrska dr‘ava da {titi, ako na nejzinata teri- torija se ma~at i se zloupotre- Upotrebata na sila a so toa i buvaat lu|e, koga stanuva zbor za zakanata na lica vo policiski spre~uvawe na ubistvo. Zatoa nekoi pritvor vo Germanija pretstavuva se zalagaat za pomo{ vo itni slu- nedozvoleno sredstvo. Toa {to za ~ai7, vo {to pove}eto gledaat eden ~ovek mo‘e da bide dozvolena ma~ewe, drugi naglasuvaat deka pomo{ vo itni slu~ai, na moralnata storitelot, koj so svoeto znaewe i dr‘ava, na ustavnata dr‘ava i e sakawe ja dr‘i kontrolata na zabraneto. Zatoa i ne e pravilno,
7 Folker Erb, Ne ma~ewe, tuku pomo{ vo itni 8 Bruger, Sloboda i bezbednost, str. 61. slu~ai...
str. 100 Politi~ka misla Pravno-dr‘avna sloboda i vnatre{na bezbednost povikuvaj}i se na povisokata cel - Tie za nego se dokaz deka i pravoto ~ovekovo dostoinstvo, da se rela- se nao|a vo pogolema op{testvena tivizira zabranata za ma~ewe. povrzanost i nitu eden normativen Edna takva mala mo‘nost za argu- sistem ne mo‘e da tvrdi deka ima mentacija treba da ja isklu~i rigid- apsolutni vrednosti za op{te- nata zabrana za ma~ewe. Relativi- stvoto. No, ovoj pameten uvid na zacijata ne e pravilna, bidej}i sociologot mo‘e da dovede do na{eto istorisko pomnewe tokmu pogre{ni zaklu~oci ili kratki silata protiv lu|eto vo dr‘aven prekini, ako neposredno se prenese policiski pritvor ja gledaat kako vo pravoto. Pravoto ‘ivee pove}e istaknat tip na povreda na ~ove- pragmati~no so grani~niot slu~aj, gi kovoto dostoinstvo. Ako se relati- ima sredstvata da sprovede sank- vizira jadroto, se raspa|a su{- cii tolku gri‘livo, {to povtorno tinata. }e se vospostavi praven poredok, a Slobodnata dr‘ava i nejzinite so ~ovekot vo prinudna sostojba da slu‘iteli mora da go zadovolat se postapi pravedno sproveduvaj}i baraweto za moralnost, zatoa tie ja merkata kazna. Eden minister, koj se ograni~eni so pravo i so moral nareduva soboruvawe na avion, pri izborot na sredstvata, kako i upravuvan od kidnaperi kon gusto vo nivnite nadle‘nosti. Stanuva naselen centar od gradot, bi mo‘el zbor za samopo~ituvawe, za dosto- da dejstvuva sprotivno na zakonot, instvoto na edna zaednica, {to site a sepak da ne bide kaznivo delo: nie ja otelotvoruvame: da go po~i- pravoto mo‘e da bide nesporno tuvame drugiot kako subjekt, e uslov pravo samo onamu kade {to postoi za samopo~ituvawe, i vo lo{oto kaj izgled da bide sprovedeno i prifa- neprijatelot da najdeme edno par~e teno kako pravo i vo svojata osude- od nas samite9, ne nî u~i samo nost od sekojdnevniot razum na hristijanskata zapoved za qubov, lu|eto i od nadvore{niot sud na tuku i humanisti~kata ideja za pravdata na moralot. neizgubenoto dostoinstvo na pri- padnicite na rodot. Racionalno odmeruvawe i So toa ne se osporuva slepoto pragmatizam veruvawe vo principite, deka i edna takva dr‘ava mo‘e da naide Poradi toa razbirlivo e bara- na grani~ni slu~ai, vo koi pravoto weto, iako sekoga{ ne e od pomo{, pove}e ne dava zadovolitelni do sudovite i do politi~arite da odgovori, {to mo‘e da se poimaat ima zakoni za sekoj mo‘en grani~en kako konzistentni a, istovremeno, slu~aj. Pretstavata deka egzekutiv- i pravedni. Za Luman toa se slu~ai nata vlast bi smeela vo pravoto na na tragi~en izbor, "tragic choice#10. za{tita od opasnosti da dejstvuva, samo dokolku ima specijalen zakon to~no za sekoja nova situacija, ne 9 Emanuel Levinas, Tragata na drugiot, 3. izda- vodi ponatamu vo xunglata na regu- nie, 1998, str. 35. 10 Luman, Dali vo na{eto op{testvo sî u{te ima lirawata za sekoj poedine~en neotpoviklivi normi? str. 2. slu~aj i zema sila za sistematsko
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 101 Udo di Fabio
ocenuvawe i odmeren razum, koja e slobodno da se zboruva za kazneno so~uvana vo generalnata klauzula pravo za neprijateli12, kako da na policijata i vo nejzinoto isku- stanuva zbor za voeno pravo, zatoa stvo na jurisdikcija, sobrano vo {to za mirot ne bi mo‘elo da se nejzinata upotreba. Edno nadminato zboruva preku latentnite zakani. ograni~uvawe na zakonot ne sozdava Ovaa terminologija, {to ne slu~ajno pove}e nitu pravna dr‘ava, nitu potsetuva na ostroumniot zbunuva~ demokratija. Vo uspehot na pravnata na duhot Karl [mit ne se zado- dr‘ava spa|a i {tedliviot odnos voluva so granicite na pravoto, so negovite osnovni pravni zapo- nitu grani~niot slu~aj i trgnuvaj}i vedi, a toj {to misli deka odredeni od nego konzistentno da go dogma- pravni dejstva kako za{tita na tizira za cenata na edna defor- osnovnite prava ili ograni~uvawe mirana dogmatika. So pogled na na zakonot i ponatamu }e se zgole- ekstremnata sostojba beskone~no ne muvaat spored beskone~niot model mo‘e da se pomestuva na~eloto na na napredok, }e se izla‘e, bidej}i soodnosot, spored mototo bezbed- gi izgubil vistinskite proporcii. nosta na mirot vo zemjata i za{ti- Objasnetata potreba za postojano tata na zemjata treba da sledi "ako podobruvawe na efektivnosta na e mo‘no so blagi sredstva, a po policiskoto rasvetluvawe i pre- potreba i so posilni, soodvetni i ventivnata bezbednost mora da se neophodni sredstva# sî do apso- za{titat od borbeni gestovi i od lutno nedozvoleni sredstva13. Edno pogre{na simbolika. Bundesverot, op{testvo ne treba histeri~no da germanskata armija e institucija za se vklu~i vo "vreme na itnost#, vo voeni zada~i, a ne za vnatre{na koe sekoe sredstvo se ~ini deka e bezbednost. Toa ne isklu~uva efi- pravilno za da se pre‘ivee. Toj {to kasna slu‘bena pomo{, tuku ja vklu- pravi formulacii, fiksiran na ~uva istata, no specijaliziranite katastrofi, utre bi mo‘el samiot zada~i i jasnata nadle‘nost, {to da predizvika takva realnost. tuka pripa|a, se pravno-dr‘avni Racionalizira~kata sila na prav- atributi. nata dr‘ava se razviva samo ako taa e del od edno op{testvo koe Pravoto ne se razviva od re{itelno gi odbiva site totali- sostojba na isklu~ok zira~ki "{emi na sî ili ni{to# i principot deka sekoe sredstvo e Ne treba, i ova osobeno se odne- pravilno. suva na kreativnata nauka za pra- voto, da se napravi obid, pred sî, pravoto da se napravi sekojdnevie 12 Ginter Jakobs, Gra|ansko kazneno pravo i kazneno pravo za neprijateli, Kazneno pravo vo sostojba na isklu~ok ili, pak, 3, 2004, str. 88-63, isto taka, Alejando Aponte: koncepciski da se trgne od sostoj- Vojna i kazneno pravo za neprijateli. Razmis- luvawa za "efikasno# pravo za neprijateli vrz 11 bata na isklu~ok , i potoa sosema osnova na situacijata vo Kolumbija, 2994; Dirk Zauer: Kaznenoto pravo i neprijatelite na 11 "Suveren e toj, {to odlu~uva za sostojbata na otvorenoto op{tetstvo, vo Novo pravno isklu~ok#, Karl [mit, Politi~ka teologija, nedelno spisanie 24/2005, str. 1703-1705. 13 1934, str. 11. Bruger, na navedenoto mesto, str. 61.
str. 102 Politi~ka misla Pravno-dr‘avna sloboda i vnatre{na bezbednost
Bezbednost vo slobodna kultura pravo sekoga{ mora da bidat vredni za vlo‘eniot trud. Mo‘ebi bi bilo korisno, inte- No i op{testvoto vo svoite lektualnata ‘elba za ekstremen kulturni osnovi mora da bide taka slu~aj da se zauzda i osnovnite sozdadeno, za ovaa bitka da ima povrzanosti na edna pravnodr‘av- mnogu perspektivi. Se nao|ame vo na slobodna politika na vnatre{na etapa, vo koja kulturnata soglas- bezbednost odnovo da se temati- nost i op{testvenata povrzanost vo ziraat. Dr‘avata nema {to da bara dr‘avite na Evropa povtorno sta- vo sferata na slobodata, spored nuvaat tesni resursi. Bezbednosta na{eto poimawe na osnovnoto pra- nastanuva so toa {to go neguvame vo, ako toa ne se bara od nea. Taka, na{iot zaedni~ki fundament na site propi{ani merki za socijalna vrednosti, navreme postavuvame pomo{ ne samo {to se tovar za granici, pred sî, za istapuvawata polnoletniot gra|anin, tuku tie se od zakonot i so sekoe stavawe na i ustavno-pravno problemati~ni. granicite se pra{uvame, koi se Toa ne va‘i, koga samoregula- obele‘jata za identifikacija na tivniot op{testven poredok poka- edno slobodno op{testvo. Da se ‘uva rascep i vistinski zakani svrti pogledot na strana ne e znak doa|aat na mestoto na neizbeg- na tolerancija, tuku pove}e na livite civilizaciski rizici na ignorirawe i trpewe na te‘ok moderniot ‘ivot. Na ova pole kriminal vo odredeni zoni, zloupo- naj~esto otsustvoto na dr‘avata gi treba na deca, brutalno ugnetuvawe izlo‘uva na opasnost preduslovite na mladi devoj~iwa, truewe na za sloboda. u~enici so droga. Sekoja dr‘avna Eden drug uvid se ~ini va‘en za za{tita od opasnosti i sprove- osnovnoto poimawe na pravno- duvawe na kazni }e bide preopto- dr‘avnata ideja za sloboda i na varena koga vo na{eto op{testvo za{titata na vnatre{nata sloboda. nekoja povreda na pravoto, zami‘u- Bezbednosta ne mo‘e tehni~ki da vaj}i, }e stane kavalerski delikt, se sozdade samo preku policijata, koga roditelite nema pove}e da se sudovite i zakonite preku glavite ~uvstvuvaat pravno odgovorni za na nezainteresiranite lu|e. Sigur- negata i za vospitanieto na svoite no e: obezbeduvaweto na bezbed- deca. Momentalno zapo~natata nosta protiv napadite od sekakov debata za kulturnite osnovi na tip e zada~a, ~ija{to vrednost mora edno slobodno op{testvo kratko- visoko da se ceni i da se po~ituvaat ro~no ne re{ava nikakvi problemi onie {to anga‘irano dejstvuvaat na so bezbednosta, no dolgoro~no samoto mesto, policajcite, perso- stanuva zbor za zasiluvawe na eden nalot vo zatvorite, socijalnite poredok, kogo gra|anite sakaat da rabotnici. Preduslovite od li~en go vidat bez strav i so doverba, so i tehni~ki vid za za{tita od opas- isto tolku dobri {ansi da mo‘e da nosti, sledewe i sproveduvawe na go osmislat svojot ‘ivot.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 103 Udo di Fabio
Abstract The author explores the connections between the individual freedom and the security of the individual. In both terms there are no absolutes, and the author considers them to be complementary to each other, both distant from insecurity and above dictatorship. Democracy and the rule of law provide for open societies but under a monopoly of using coercive power. However in every day life, when facing terrorists’ threats and brutal crimes, often the individual freedom is sacrificed for the sake of security of the individual. The author concludes that a moral state should avoid such ambiguous choice, and be pragmatic and rational, not deriving its legislation from the state of exceptions.
str. 104 Politi~ka misla Teorija
"Vladeewe na pravoto# ili "vladeewe na ~ovekot#?!
Renata Treneska-Deskoska
[to e "vladeewe na pravoto#? kratii), a istovremeno da gi izbeg- ne dvata ekstrema: formalna ed- "Vladeeweto na pravoto# e poim- nakvost i su{tinsko tolkuvawe na kameleon, otvoren koncept koj e pravdata.2 No, bez ogled na pris- predmet na postojana debata i koj tapot od koj vladeeweto na pravoto mo`e da se definira trgnuvaj}i od se definira; toa e tesno povrzano razli~ni pristapi. Se upotrebuva so konstitucionalizmot. Teoreti- vo razli~ni konotacii, zna~ej}i ~arite imaat razli~no gledawe za razli~ni raboti. Postojat defi- toa dali vladeeweto na pravoto e nicii na vladeeweto na pravoto vo koncept vrednosno orientiran kako smisla na vrednostite na koi treba i konstitucionalizmot. da im slu`i (kako {to e ~ovekovoto Vo najop{ta smisla, vladeeweto dostoinstvo i sl.); ili vo smisla na na pravoto, kako princip na so principite koi treba da se {titat pravoto ograni~ena i kontrolirana (kako praviloto deka mora da po- politi~ka vlast, mo‘e da se ized- stoi pravna osnova za sekoja aktiv- na~i so konstitucionalizmot.3 No nost so koja se ograni~uvaat ~ove- tie ne se isti. I pokraj negovata kovite prava); ili vo smisla na kompleksnost, vladeeweto na pra- instituciite (sudovi, parlamenti voto e potesen princip i teorija od itn.) koi se dol`ni da go za{ti- tuvaat; ili vo smisla na postapkite koi ovie institucii gi koristat za 2 T.R.S. Allan, "Law, Liberty and Justice – The Legal taa cel (habeas corpus, u~estvo na Foundations of British Constitutionalism#, Clarendon press, Oxford, str. 21. porota vo sudeweto).1 Vo ovie 3 Konceptot na vladeewe na pravoto (rule of law), a ne na pravna dr‘ava (Rechsstaat) e inherenten na konstitu- razli~ni zna~ewa vladeeweto na cionalizmot. J. La Palombara napi{a: "razlikata pravoto vklu~uva vnatre{na moral- pome|u Rechsstaat i konstitucionalizmot e deka vladeeweto na pravoto vo prethodnoto e zasnovano nost na pravoto, suprematija na na koncesija od upravuva~ite. Koncesijata zna~i deka pravoto, ednakvost pred zakonot, dr‘avata izbrala da se samoograni~i vo vr{eweto na vlasta. No vo konstitucionalizmot ograni~u- garantirawe na ~ovekovite prava, vaweto se smeta deka e pravo vospostaveno so kombinacija na istoriska tradicija i filozofski a go isklu~uva arbitrernoto vlade- princip. I pokraj toa {to ovaa distinkcija mo‘e da ewe. T.R.S. Allan se somneva dali e izgleda legalisti~ka, nejzinoto vlijanie e mnogu realno. Toa e kako razlikuvawe me|u semo}niot tatko, mo`no da se formulira teorija za koj odvreme navreme mo‘e da se vozdr‘i od tirani- vladeewe na pravoto so univer- zirawe na svoite deca i duri i da im dade odredeni sferi na slobodno i nezavisno dejstvuvawe, i na zalno va`ewe, koja mo`e da slu`i semejstvo kade odredeni oblasti na sloboda da se kako model za site pravni sistemi dejstvuva i da se odlu~uva se proklamirani i prifateni kako inherentni za ~lenovite na semej- (ili samo za site zapadni demo- stvoto. J. La Palombara, "Politics Within Nations#, Englewood Cliffs, 1974, str.106. Pove}e za razlikata me|u vladeewe na pravo i pravna dr‘ava videte vo Harold J. Berman, "The Struggle for Law in Post-Soviet 1 Za ovie definicii videte Geoffrey de Q. Walker, "The Russia# vo Andràs Sajó (ed.), "Western Rights? Post- Rule of Law - Foundations of Constitutional Democracy#, Communist Application#, Kluwer Law International, 1996, Melbourne University Press, 1988, str. 7-14. str. 41-55.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 105 Renata Treneska-Deskoska
konstitucionalizmot. Da se elabo- ~uva samo zna~aen del od vla- rira sodr‘inata na vladeeweto na deeweto na pravoto, no ne ja opfa}a pravoto zna~i da se istra‘uvaat celokupnata negova sodr‘ina. pravnite osnovi na konstituciona- Vladeeweto na pravoto postoi lizmot vo relacija so politi~kite onamu kade {to site individui i institucii. Vladeeweto na pravoto site grupi ja priznavaat obvrskata otvora su{tinski pra{awa na kon- da se podvedat pod pravoto i da stitucionalizmot. dejstvuvaat vo soglasnost so nego. No, vladeeweto na pravoto zna- Rule of law - rule by law - ~i i deka vrednostite na pravdata government under the law treba da bidat vklu~eni vo prav- niot sistem. Vo fokusot na vlade- Onie koi prifa}aat deka vlade- eweto na pravoto e pravdata. Prav- eweto na pravoto sodr‘i pozitivni data e obezbedena preku privrza- doblesti i vrednosti, go razli- nosta kon vladeeweto na pravoto. kuvaat ovoj koncept od konceptot na Nekoi avtori ne se slo‘uvaat so vladeewe preku pravo (rule by law). ova sfa}awe na vladeeweto na Konceptot na "rule by law# ne pretpo- pravoto i tvrdat deka obidot da se stavuva postoewe na osnoven zakon sozdade koherenten sistem na mo- koj proizleguva nadvor od dr‘avata ralni principi za koi pravnicite i koj dr‘avata pravno ne mo‘e da intuitivno ~uvstvuvaat deka se go promeni. Zna~i ovoj koncept e ispravni za da se objasnat i oprav- potesen od konceptot vladeewe na daat odlukite e seopfaten i herku- pravoto (rule of law) t.e. sfa}aweto lovski proekt koj e dale~en za deka sekoja vladina aktivnost mentalnite sposobnosti na site treba da bide dozvolena so zakonot obi~ni gra|ani. Yasuo Hasebe pi{u- e potesno od ona {to zna~i vlade- va deka imaj}i gi predvid razli~- ewe na pravoto. No i pokraj toa {to nite gledi{ta vo sovremenoto konceptot na "rule by law# pokriva op{testvo, vakov koherenten sis- samo eden del od konceptot na rule tem na moralni i pravni principi, of law, toj ne smee da se minimizira. duri i ako voop{to e mo‘en, bi Toj del e sostaven od principi deka trebalo da bide premnogu tesen za dr‘avata se upravuva preku zako- da mo‘e da se vklopi vo site nite, a ne so gola sila i deka vlasta gledi{ta. Ponatamu, toj istaknuva ne mo‘e arbitrerno da gi ignorira deka, ako se uka‘uva na vnatre{- zakonite. nata neopredelenost na konceptot Istoto va‘i i za terminot "go- na vladeewe na pravoto, toj mo‘e vernment under the law#. Nekoi da bide diskreditiran kako neutra- avtori duri i go preferiraat ovoj len moderator vo raspravite pome- termin smetaj}i deka toj e popre- |u razli~nite kulturi. Na toj na~in, cizen od vladeewe na pravoto. edna vredna ideja stanuva ranliva Terminot "government under the law# i neupotrebliva koga nejzinata zna~i deka dr‘avnite organi mora pomo{ e najmnogu potrebna. 4 da rabotat vrz osnova na pravoto, no i podvedeni pod pravoto. Ovoj 4 Videte: Yasuo Hasebe, "The Rule of Law and Its termin, isto taka, e tesen i toj ozna- Predicaments#, CD-room "Constitutionalism, Democracy and Human Rights#, Fifth World Congress of International Associations of Constitutional Law, 1998.
str. 106 Politi~ka misla "Vladeewe na pravoto# ili "vladeewe na ~ovekot#?!
Zna~i, vo razbiraweto i prime- Vladeeweto na pravoto se sfa}a nata na principot na vladeewe na kako obele‘je na slobodnoto op- pravoto, mo‘at da se upotrebat dva {testvo,7 kako merilo spored koe pristapa: se ocenuvaat normite koi ja regu- - vrednosno orientiran, koj se liraat li~nata sloboda.8 No, nekoi zanimava so ~ovekot i ~ove- avtori, kako Jozeph Raz smetaat kovite aspiracii kon individu- deka ne treba da se preteruva so alnost, sovest i sloboda; zna~eweto na vladeeweto na pra- - strukturno orientiran, koj se voto, i pokraj nesomnenata vrednost zanimava pove}e so mehani~ki na negovoto postoewe. Soglasnosta pra{awa kako {to se terito- so vrednostite na vladeeweto na rijalni granici, lokalna samou- pravoto go pravi zakonot dobar prava i institucionalni aran‘- instrument za postignuvawe odre- mani. deni celi, no soglasnosta so vlade- eweto na pravoto ne e samo po sebe Dizajnot na strukturata, odnosno cel.9 Za nego idejata za "vladeewe sistemot vo dr‘avata so vladeewe na pravoto, a ne na ~ovekot# ima na pravoto e inspiriran od ~ovekot; smisla samo ako pravoto zna~i a samiot dizajn e mehani~ki. Vo op{to, otvoreno i relativno sta- dr‘ava so vladeewe na pravoto bilno pravo.10 Nekoi od drugite strukturata ñ slu‘i na su{tinata principi koi toj gi "izvlekuva# od vo ramki postaveni so ustavot i doktrinata na vladeeweto na pra- kontrolirani od nezavisno sud- voto se: nezavisno sudstvo, po~itu- stvo.5 vawe na principot na pravda itn.11 Kako {to pi{uva T.R.S. Allan, vo ustata na britanskite konstitucio- Albert Venn Dicey i rule of law nalisti, terminot vledeewe na pravoto zna~i prvenstveno korpus Najpoznat avtor koj gi postavil na osnovni principi i vrednosti, osnovite na vladeeweto na pravoto koi zaedno mu davaat stabilnost i e Albert Venn Dicey. Negovoto sfa- koherentnost na pravniot poredok. }awe na vladeeweto na pravoto se Vladeeweto na pravoto e amalgam zasnova na tri premisi: na standardi, o~ekuvawa i aspi- racii: toa gi opfa}a tradicio- nalnite idei za individualnata 7 E.S.C. Wade and Godfrey Philips, "Constitutional Law#, sloboda i prirodna pravda, i voop- 1970, str. 63. Videte vo Gretchen Carpenter, "Introduction {to, ideite za baraweto za pravda to South African Constitutional Law#, Butterworths, Durban, 1987, str. 86. i pravi~nost vo odnosite me|u 8 Michael T. Molan (ed.), "Constitutional and Administrative vladata i upravuvanite.6 Law Textbook#, HTL Publications, 1992, str. 21. 9 Joseph Raz, "The Rule of Law and Its Virtue# vo Robert L. Cunnigham (ed.), "Liberty and the Rule of Law#, texas A&M University Press, 1979, str. 19 i 22. 10 Toj, isto taka, istaknuva deka opasnosta od vakvoto tolkuvawe e deka vladeeweto na pravoto mo‘e da 5 Za dvata pristapa vo definirawe na vladeeweto na postavi visoki barawa, koi{to nieden praven sistem pravoto videte Ulrich Karpen (ed.), "The Constitution of ne mo‘e da gi ispolni. Voedno, nezamislivo i the Federal Republic of Germany - Essays on the Basic nepo‘elno e pravoto da opfa}a samo op{ti pravila. Rights and Principles of the Basic Law with Translation of Joseph Raz, "The Rule of Law and Its Virtue# vo Robert L. the Basic Law#, Baden-Baden: Nomos Verlagsgesellschaft, Cunnigham (ed.), "Liberty and the Rule of Law#, texas A&M 1988, str. 173. University Press, 1979, str. 6. 6 T.R.S. Allan, "Law, Liberty and Justice – The Legal 11 Joseph Raz, "The Rule of Law and Its Virtue# vo Robert L. Foundations of British Constitutionalism#, Clarendon press, Cunnigham (ed.), "Liberty and the Rule of Law#, texas A&M Oxford, str. 21. University Press, 1979, str. 7-12.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 107 Renata Treneska-Deskoska
a) Nepostoewe na arbitrerna odluki vo soglasnost so common vlast - nieden ~ovek ne e nad zako- law.14 not i nikoj ne smee da bide kaznet Toj smeta deka angliskiot kon- osven za kr{ewe na zakonot {to go stitucionalizam kombinira dva utvrduva redoven sud. Vo taa smis- vode~ki principa: a) suverenitetot la vladeeweto na pravoto se razli- na parlamentot i b) vladeewe na kuva od sekoj sistem na vlast zasno- pravoto; i be{e kritikuvan deka van na {iroki, arbitrerni ili negoviot model e kontradiktoren. diskrecioni ovlastuvawa na nosi- Ustavnite obi~ai i konvencii se telite na vlasta.12 relevantni za vladeeweto na pra- b) Ednakvost pred zakonot- sekoj voto. Ako parlamentot ima suve- ~ovek e podveden pod zakonot i renitet, kako {to tvrde{e Dicey, nadle‘nosta na redovnite sudovi.13 toga{ kako mo‘e toj da bide ogra- v) Ustav koj go sozdavaat sudiite ni~en so vladeeweto na pravoto? - op{tite principi na britanskiot Problemot na t.n. dilema na avto- ustav, osobeno onie koi se odne- obligacija implicira deka poli- suvaat na slobodite na indivi- ti~kiot organ {to e suveren ne mo- duite, se rezultat na sudskite ‘e da postavi institucii (usta- novi) so koi }e se ograni~i samiot sebesi.15
12 Dicey smeta sekoga{ koga ima diskrecija ima prostor za arbitrernost i diskrecionite ovlastuvawa na Vladeeweto na pravoto strana na vlasta zna~at nesigurnost za slobodata na lu|eto. A.V.Dicey, "Introduction to the Study of the Law of t.e. ~ovekot vo the Constitution#, Liberty Fund, Indianapolis, 1982, str. 110. Vakvoto sfa}awe na Dicey be{e kritikuvano od Republika Makedonija nekoi avtori. Na primer, W. Friedmann smeta deka "sfa}aweto na Dicey za vladeeweto na pravoto ne e ve}e prifatlivo, so ogled na toa {to go izedna~uva Vospostavuvaweto na vlade- vladeeweto na pravoto so otsustvo ne samo na eweto na pravoto e edna od naj~uv- arbitrerni, tuku duri i na ‘{iroki diskrecioni’ ovlastuvawa.# Spored nego, "Slabosta na koncepcijata stvitelnite i najte{kite zada~i vo na Dicey e zgolemena vo modernata reformulacija na vladeeweto na pravoto od strana na Hayek, koja: (a) postsocijalisti~kite zemji. go izedna~uva vladeeweto na pravoto so ekonomskata Vo Republika Makedonija malku i politi~kata filozofija na lassez faire, i (b) e zasnovana na fiksnosta na pravnite pravila i e napraveno za vospostavuvawe na soodvetno na toa otsustvoto na sudska diskrecija.# vladeeweto na pravoto. Duri nitu, W. Friedmann, "Law in Changing Society#, Baltimore, Maryland: Penguin Books, 1964, str. 374. vladeeweto na pravoto vo negovata 13 Toj go razlikuva ona {to go videl kako specijalni najtesna, najformalna smisla niko- isklu~oci za slu‘benicite vo Francija kade postoi droit administratif kako poseben oblik na pravda za ga{ ne postoe{e vo Republika slu‘benicite, od ona {to postoelo vo Anglija. Vo Anglija, kako {to toj pi{uva{e, na idejata za pravna Makedonija. Povisokite vrednosti ednakvost, ili za univerzalna podvedenost na site i pravnite pravila ne bea po~itu- klasi pod eden zakon koj go sproveduvaat redovnite sudovi, se insistira{e do najvisoko nivo. Site pretstavnici na vlasta, od premierot do onoj koj gi sobira danocite se odgovorni za sekoe nepravno dejstvie, isto kako i sekoj drug gra|anin. A.V.Dicey, 14 Dicey pi{uva deka "vladeeweto na pravoto# mo`e da "Introduction to the Study of the Law of the Constitution#, se koristi kako formula za izrazuvawe na faktot Liberty Fund, Indianapolis, 1982, str. 114. Dicey be{e deka vo Anglija "ustavnoto pravo, pravilata koi vo kritikuvan za lo{o tolkuvawe na angliskiot i stranskite zemji prirodno se del od ustavniot francuskiot sistem. William Robinson vo 1928 godina kodeks, ne se izvor tuku posledica na pravata na uka‘al deka droit administratif vo Francija ne be{e so individuite, onaka kako {to se definirani i cel da gi izzeme javnite slu‘benici od strogosta na primenuvani od sudovite.# A.V. Dicey, "Introduction to privatnoto pravo, tuku da im dozvoli na ekspertite the Study of the Law of the Constitution#, Liberty Fund, za javnata administracija da ja opredelat merkata Indianapolis, 1982, str. 121. na slu‘benata odgovornost. Videte: Jeffrey Jowell, "The 15 Videte Jan-Eric Lane, "Constitutions and Political Theory#, Rule of Law Today# vo Jowell and Oliver (eds.), "The Manchester and New York: Manchester University Press, Changing Constitution#, Oxford, 2000, str. 5. 1996, str. 44.
str. 108 Politi~ka misla "Vladeewe na pravoto# ili "vladeewe na ~ovekot#?! vani od strana na vlasta. Princi- pravoto, a potoa treba i da gi pot na pravna sigurnost i odgo- podobruva tehnikite za unapre- vornost na dr‘avnite funkcioneri duvawe na ~ovekovite prava; teh- nema nikakvo zna~ewe vo makedon- niki koi imaat potencijal da soz- skiot politi~ki i praven ‘ivot. dadat zgolemen rizik za onie koi "Vladeeweto na ~ovekot#, a ne na se obiduvaat da gi kr{at ~ove- pravoto e permanentna tradicija vo kovite prava i zgolemeni mo‘nosti, Republika Makedonija. Organi- za da se ~ue glasot na onie koi se ziraniot kriminal i korupcijata gri‘at za ~ovekovite prava. Isto bea i sî u{te se na scenata na taka, gradeweto na participativna politi~kiot ‘ivot. Principot na politi~ka kultura (spored tipo- nepovredlivost na pravoto e ero- logijata na Gabriel A. Almond i Sidny diran. Verba) i kultura na ~ovekovite Zatoa, Republika Makedonija, prava, e mnogu zna~ajno, ako ne i prvo, treba da po~ne da gradi svest najzna~ajno za prifa}aweto na za ~ovekovite prava i silno javno vladeeweto na pravoto kako osnova mislewe koe }e gi poddr‘uva vred- na sistemot vo Republika Make- nostite na pravoto i vladeeweto na donija.
Abstract
This article deals with the notion of "rule of law#, its relation with some similar concepts as "rule by law#, "government under the law# and evaluates its existence in the Republic of Macedonia. In its most general sense, the rule of law as a principle of limited and controlled political power by the law may be equalized with the constitutionalism. But they are not the same. The "rule of law# could be defined starting from different approaches. In its different meanings rule of law includes internal morality of law, supremacy of the law, exclusion of arbitrary powers, equality before the law, guarantees of human rights etc. Rule of law is value-oriented concept. The article also pays some attention to the Albert Venn Dicey‘s exposition of the rule of law, which rested on 3 premises: the absence of arbitrary power; equality before the law; and judge-made constitution. Governments have done a little for establishment of rule of law in the Republic of Macedonia. Even, rule of law in its most formal context (equal to legal state) never existed in RM. The higher values and legal rules have not been respected by the governments. The principles of legal security and responsibility of the state officials have no meaning in Macedonian political and legal life. "Rule of man# and not of law is permanent tradition in RM. The organized crime and corruption have been in the scene. RM has to start with building conscience about human rights and strong public opinion supportive to the rights values and the rule of law. Building a participative political culture (according to Gabriel A. Allmond and Sidny Verba) and human rights culture is very important, if not most important for accepting the rule of law, as a pillar of the system in RM.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 109 str. 110 Politi~ka misla EU i Makedonija
Kandidaturata i neposredno po nea
Tatjana Petru{evska
[to se slu~i na 09.11.2005 - sposobnosta na RM za ispol- godina? nuvawe na Kopenhagenskite kri- teriumi4 {to gi utvrdi Evropskiot Na 09.11.2005 godina be{e obja- sovet vo juni 1993 godina; veno Misleweto na Evropskata - stepenot na ispolnuvawe na komisija za Baraweto na RM za Kopenhagenskite kriteriumi; ~lenstvo vo EU. Evropskata komi- - stepenot na ispolnuvawe na sija pristapi kon podgotvuvawe na politi~kata grupa Kopenhagenski Misleweto po barawe od Sovetot kriteriumi5, dopolnitelno defi- na ministri na EU od 17.05.2004 nirani vo ~len 6(1) od Dogovorot za godina, upateno otkoga RM dostavi EU (demokratija, vladeewe na Barawe za ~lenstvo na 22.03.2004 pravoto, ~ovekovi prava, za{tita godina1. Komisijata go podgotvi na malcinstvata); Misleweto vrz osnova na ~len 49 i - sostojbata vo RM i mo‘nostite ~len 6(1) od Dogovorot za EU. Vo vo vrska so ispolnuvawe na ekonom- funkcija na Misleweto, Komisijata skite Kopenhagenski kriteriumi izraboti obemen2 Analiti~ki iz- (funkcionira~ka pazarna ekono- ve{taj vo koj go analizira Baraweto mija, kapacitet za nosewe so teko- na RM za ~lenstvo na EU preku: vite na konkurencijata na evrop- - predistorijata, t.e. odnosite skiot pazar); me|u RM i EU do dostavuvaweto na - sposobnosta na RM za prifa- Baraweto za ~lenstvo vo Unijata3; }awe na obvrskite za ~lenstvo, odnosno acquis na Unijata, sekundar- 1 Poop{irno kaj Petru{evska T., Aplikacijata – i po nea# vo Bilten br. 3 na Praven fakultet "Justinijan noto zakonodavstvo i politikite na Prvi# – Skopje na tema "Aplikacijata za za~lenuvawe vo Evropskata unija i {to ponatamu, Praven fakultet Unijata; – Skopje, Skopje, 2004, str. 47-61. Samo kako sporedba, eve go redosledot na podnesuvawa na barawata za ~lenstvo na dr`avite od Sredna i od Isto~na Evropa 4 Za uslovite za ~lenstvo vo EU poop{irno kaj Grabbe i na dvete mediteranski dr`avi koi stanaa ~lenki H., A Partnership for Accession – the Implications of EU na EU na 01.05.2004 (Malta na 05.12.1970 godina, Conditionality for the Central and East European Kipar na 19.12.1972 godina, Ungarija i Polska na Applicants#, European University Institute Working Paper, 16.12.1991 godina, Romanija na 01.02.1993 godina, San Domenico di Fiesole, RSC No. 99/12 (1999); Smith Bugarija na 08.03.1993 godina, ^e{ka i Slova~ka na K., "The Evaluation of Application of EU Membership 04.10.1993 godina i Estonija, Litvanija i Latvija na Conditionality#, vo edicijata na Cremona M., The 12.06.1995 godina); na edinstvenata od Zapadniot Enlargement of the European Union, Oxford University Balkan koja pokraj RM ima status na kandidat za Press, Oxford, 2003, pp.105-139. ~lenstvo, no e ponapred od RM so otvoreni pregovori 5 Poop{irno kaj Ristova-Asterud K., (Op{tite) za ~lenstvo – Hrvatska na 29.11.2001 godina i na vrz kriteriumi za pristapuvawe vo ~lenstvo vo Evrop- mnogu osnovi specifi~nata Turcija so podneseno skata unija, vo zbornikot trudovi na tema "Evro- barawe za ~lenstvo na 12.09.1963 godina. integracijata na pravniot, politi~kiot i op{tes- 2 Vkupniot obem na Izve{tajot, so site dodatoci (aneksi) kon nego e 186 stranici. tveniot sistem na Republika Makedonija# vo izdanie 3 Poop{irno kaj Petru{evska T., "Me|unarodno-pravnite na Praven fakultet "Justinijan Prvi# – Skopje, aspekti na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija Skopje, str.95-103; Taskovska D., Sonceto (o)stanuva na Republika Makedonija so Evropskata zaednica i yvezda – Makedonija i Evropskata unija, Praven so dr`avite-~lenki na Evropskata unija#, Delovno fakultet "Justinijan Prvi# – Skopje, Skopje, 2004, str. pravo, br.3-4/2001, str. 133-167, na 145-148. 139 i ponatamu.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 111 Tatjana Petru{evska
- stepenot na ispolnuvawe na ist i so onoj primenet vo podgot- uslovite za Procesot na stabi- vuvaweto na Analiti~kiot izve{taj lizacija i asocijacija od Sovetot na za Misleweto za Baraweto za ministri vo Zaklu~ocite od 29.04. ~lenstvo vo EU na Republika Hrvat- 1997 godina; ska7. Imeno, Evropskata komisija ja - stepenot na ispolnuvawe na analizira: uslovite definirani specijalno za - aktuelnata sostojba i RM, osobeno stepenot na ostva- - srednoro~nite planovi (opre- ruvawe na Ohridskiot ramkoven deleni za period od pet godini) vo dogovor od 13.08.2001 godina i ramkite na sekoj od oddelnite - stepenot na ispolnuvawe na kriteriumi za ~lenstvo. prioritetite od Evropskoto par- Strukturata na Izve{tajot e tnerstvo od 2004 godina. sostavena od tri dela: Metodot na podgotvuvawe na - A. Uvod; Izve{tajot za RM e ist kako i me- - B. Kriteriumi za ~lenstvo i todot {to se primenuva vo ana- - V. Evropsko partnerstvo: se- lizata na kapacitetot za zado- vkupna ocena voluvawe na Kopenhagenskite kri- Uvodot se sostoi od dva dela: teriumi i stepenot na nivno ispol- - a) Predgovor i nuvawe vo dr‘avite od Sredna i - b) Odnosi me|u EU i RM Isto~na Evropa (Litvanija, Leto- Predgovorot gi reproducira nija i Estonija, ^e{ka, Slova~ka, faktite vo vrska so podnesuvaweto Ungarija, Polska i Slovenija), {to na Baraweto na RM za ~lenstvo vo na 01.05.2004 godina stapija vo EU, pravnata osnova na dejstvu- ~lenstvo vo EU, a sodr‘ana vo vaweto na Komisijata, izvorite na analiti~kite izve{tai podgotveni informacii za Izve{tajot i objas- za niv vo devedesettite godini od nuvawe na negovata struktura8. dvaesettiot vek6. Metodot za pod- Vtoriot del od uvodot dava pre- gotvuvawe na Izve{tajot za RM e gled na politi~kite, dogovornite, trgovskite i odnosite na pomo{
6 EU Commission (1997), Commission Opinion on Hungary’s me|u EZ/EU i RM od konstituira- Application for Membership of the EU, Bulletin of the EU, weto na RM kako nezavisna dr‘a- Supplement 6/97; EU Commission (1997), Commission 9 Opinion on Poland’s Application for Membership of the EU, va . Bulletin of the EU, Supplement 7/97; EU Commission (1997), Commission Opinion on Romania’s Application for Vtoriot del od Izve{tajot e ana- Membership of the EU, Bulletin of the EU, Supplement 8/ liti~ki vo odnos na: 97; EU Commission (1997), Commission Opinion on Slovakia’s Application for Membership of the EU, Bulletin 1. Politi~kite kriteriumi (so- of the EU, Supplement 9/97; EU Commission (1997), Commission Opinion on Latvia’s Application for Mem- branie, izvr{na vlast, sudstvo, bership of the EU, Bulletin of the EU, Supplement 10/97; antikorupciska politika, ~ovekovi EU Commission (1997), Commission Opinion on Estonia’s Application for Membership of the EU, Bulletin of the EU, prava i za{tita na malcinstvata, Supplement 11/97; EU Commission (1997), Commission Opinion on Litvania’s Application for Membership of the regionalni pra{awa i drugi obvrs- EU, Bulletin of the EU, Supplement 12/97; EU Commission (1997), Commission Opinion on Bulgaria’s Application for Membership of the EU, Bulletin of the EU, Supplement 13/ 97; EU Commission (1997), Commission Opinion on 7 Vidi Misljenje Evropske komisije o Zahtevu RH za clanstvo Chech’s Application for Membership of the EU, Bulletin of u EU (www.mei.hr/Download/ 2004/04/27/Misljenje_EK- the EU, Supplement 14/97; EU Commission (1997), Com- hr.pdf). mission Opinion on Slovenia’s Application for Membership 8 Vidi str. 4-6 od Izve{tajot. of the EU, Bulletin of the EU, Supplement 15/97. 9 Vidi str. 6-11 od Izve{tajot.
str. 112 Politi~ka misla Kandidaturata i neposredno po nea ki utvrdeni vo Zaklu~ocite na Op{tata ocenka za stepenot na Sovetot od 29.05.1997 godina)10; ispolnuvawe na politi~kite krite- 2. Ekonomskite kriteriumi (eko- riumi e deka vo RM ima „stabilni nomski razvoj i ocenka vo smisla na demokratski institucii {to funk- Kopenhagenskite kriteriumi)11 i cioniraat pravilno, so isklu~ok na 3. Sposobnosta za prezemawe izborite od 2002 i 2005 godina kaj obvrski za ~lenstvo vo trieset i koi se konstatiraat nepravilnosti; trite poglavja na pridobivkite silna zalo‘ba za sproveduvawe na (acquis) na Unijata (slobodno dvi‘e- Ramkovniot dogovor; postepena we na stoki, slobodno dvi‘ewe na konsolidacija na vladeewe na rabotna sila, pravo na osnovawe pravoto, no i potreba od prodol- pretprijatija i sloboda na obez- ‘uvawe na naporite za podob- beduvawe uslugi, slobodno dvi- ruvawe na nezavisnosta i efikas- ‘ewe na kapital, javni nabavki, nosta na sudstvoto; visoko nivo na pravo na trgovski dru{tva, pravo na korupcija; otsustvo na problemi vo intelektualna sopstvenost, konku- oblasta na po~ituvaweto na ~oveko- rencija, finansiski uslugi, infor- vite prava i sorabotka so Tribu- mati~ko op{testvo i mediumi, nalot za porane{na Jugoslavija#13. zemjodelstvo i ruralen razvoj, Op{tata ocenka vo odnos na bezbednost na hrana, veterinarstvo sostojbata vo ekonomijata i mo‘nos- i fitosanitarna politika, ribar- tite za ispolnuvawe na ekonom- stvo, transportna politika, ener- skite kriteriumi ima pozitiven gija, odano~uvawe, ekonomska i segment („vo RM postoi {irok kon- monetarna politika, statistika, senzus za fundamentalnite ele- socijalna politika i vrabotuvawe, menti na ekonomskite politiki; politika za pretprijatija i vrabo- makroekonomska stabilnost; niska tuvawe, transevropski mre‘i, regi- inflacija; vramnote‘eni javni onalna politika i koordinacija na finansii; niski javni dolgovi; strukturni instrumenti, sudstvo i finansiski sektor {to dejstvuva osnovni prava, pravda, sloboda i stabilno; prili~no dobra tran- bezbednost, nauka i istra‘uvawe, sportna i telekomunikaciska struk- obrazovanie i kultura, ‘ivotna tura; solidno obrazovana rabotna sredina, potro{uva~ka i zdrav- sila i delumno zavr{ena libe- stvena za{tita, carinska unija, ralizacija na cenite i trgovijata i nadvore{ni odnosi, nadvore{na, na privatizacijata#, s¢ na s¢, „eko- bezbednosna i odbranbena poli- nomska integracija so EU {to napre- tika, finansiska kontrola i fi- duva dobro#) i negativen del („funk- nansiski i buxetski rezervi) 12. cioniraweto na pazarnata ekono- Vtoriot del od Izve{tajot e i mija e popre~eno od institucional- evalucionen, vo smisla deka pre- nite slabosti; delovnata klima ne zentira op{ta ocenka vo sekoj od vodi kon pottiknuvawe na inves- trite podnaslovi. ticii i razvoj; funkcioniraweto na finansiskiot i na pazarot na 10 Vidi str. 12-42 od Izve{tajot. 11 Vidi str. 42-63 od Izve{tajot. 13 12 Vidi str. 64-175 od Izve{tajot. Vidi str. 41-42 od Izve{tajot.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 113 Tatjana Petru{evska
rabotna sila e nedovolno; razvojot {tva; informati~ko op{testvo i na produktivnosta e nizok; konku- mediumi; zemjodelstvo i ruralen rentnosta se vlo{uva; postoeweto razvoj; bezbednost na hranata, zna~itelen neformalen sektor veterina i fitosanitarna poli- vodi kon golemi distorzii vo eko- tika; soobra}ajna politika; ener- nomijata; stokovata struktura na getika; odano~uvawe; socijalna izvozot ne e balansirana#. Op{tiot politika i vrabotuvawe; regional- zaklu~ok e deka „vo ovaa faza, na politika i koordinacija na ekonomijata }e se soo~uva so golemi strukturni instrumenti; pravda, te{kotii vo odr‘uvaweto na konku- sloboda i bezbednost i carinska rentskite pritisoci na edinstve- unija#. RM „mo‘ebi nema da bide niot pazar#14. sposobna da gi ispolni sredno- Op{tata ocenka za sposobnosta ro~nite obvrski od acquis, dokolku za prifa}awe na obvrskite za zna~itelno ne gi zajakne naporite ~lenstvo zavr{uva so zaklu~ok vo oblasta na slobodnoto dvi‘ewe deka na sreden rok, RM „ne bi na stoki; pravoto na intelektualna trebala da ima pogolemi pote{- sopstvenost; politikata na konku- kotii vo primenata na acquis vo rencija i finansiskata kontrola#. ribarstvoto; ekonomskata i mone- Na poleto na ‘ivotnata sredina „}e tarnata politika; statistikata; bidat potrebni mnogu zna~ajni na- pretprijatijata i industriskata pori, vklu~itelno i zna~itelni politika; transevropskite mre‘i; investicii i zajaknuvawe na admi- naukata i istra‘uvaweto; obrazo- nistrativnite kapaciteti. Celos- vanieto i kulturata; nadvore{nite nata usoglasenost so acquis mo‘e da odnosi; nadvore{nata, bezbednosna se postigne samo na dolg rok#15. i odbranbena politika; finansis- Posledniot del od Izve{tajot kite i buxetskite odredbi#. RM „bi sodr‘i zbirna ocenka za stepenot trebala da vlo‘i dopolnitelni na- na ostvaruvawe na prioritetite od pori za da go prisposobi zakonodav- Evropskoto partnerstvo od 2004 stvoto kon acquis i efikasno sred- godina: „zapo~nati reformi vo noro~no da go sprovede vo oblasta pravosudstvoto i policijata; aktiv- na slobodata na dvi‘ewe na rabot- na uloga vo regionalnata sorabotka; nici; pravoto na osnovawe pretpri- kratkoro~no zadovoluvawe na pri- jatija i slobodata na davawe uslugi; oritetite vo odnos na ekonomskite slobodnoto dvi‘ewe na kapital; kriteriumi; neramnomeren napre- finansiskite uslugi; zdravstve- dok vo odnos na prioritetite vrza- nata za{tita i za{titata na potro- ni za sposobnosta za prezemawe na {uva~i#. RM „treba da napravi obvrskite za ~lenstvo so zna~i- zna~itelni i kontinuirani napori telen napredok vo oblasta na prav- za da go prisposobi zakonodav- noto pribli‘uvawe kon evropskoto stvoto i efikasno da go sprovede zakonodavstvo i izrabotka na stra- na sreden rok vo oblastite javni te{ki dokumenti i poograni~en na- nabavki; pravo na trgovski dru- predok vo primenata i osobeno vo
14 Vidi str. 63 od Izve{tajot. 15 Vidi str. 174-175 od Izve{tajot.
str. 114 Politi~ka misla Kandidaturata i neposredno po nea sproveduvaweto na usoglasenoto podnaslovite se izlo‘eni samo zakonodavstvo#16. op{tite ocenki izneseni vo Izve{- Kako zaklu~ok, Analiti~koto tajot20. mislewe se razlikuva od Misle- Vo posledniot del Komisijata weto na Komisijata za Baraweto na - prvo, zaklu~uva deka RM: RM za ~lenstvo vo EU {to go nosi • „e na dobar pat da gi ispolni istiot datum - 09.11.2005 godina, politi~kite kriteriumi utvrdeni iako e vo negova direktna funkcija. od Evropskiot sovet vo Kopenhagen Stanuva zbor za razli~en, odvoen, vo 1993 godina i so Procesot na po obem i namena sosema poinakov stabilizacija i asocijacija; dokument od Misleweto na Komisi- • prezede zna~ajni ~ekori kon jata, iako, vo krajna linija, Misle- vospostavuvawe funkcionalna weto vo celina fundira vrz detal- pazarna ekonomija; nata analiza na RM sodr‘ana vo • }e bide vo sostojba da go pre- Izve{tajot. Poprecizno, Misle- zeme pogolemiot del od obvrskite weto iako e odvoen akt so sosema za ~lenstvo na sreden rok, pod izvesni pravni i politi~ki reper- uslov da se vlo‘at zna~itelni kusii i vo odnos na dr‘avata na koja napori da go usoglasi zakonodav- se odnesuva i vo odnos na celinata stvoto so acquis, osobeno ako ovoz- na EU, sepak e kratok17, sumiran, mo‘i sproveduvawe i primena#21; pregleden dokument so sodr‘ina - vtoro, mu prepora~uva na Sove- {to izgleda vaka: tot da - A. Uvod; • i dodeli na RM „status na zem- - B. Kriteriumi za ~lenstvo i ja-kandidat#; - V. Zaklu~oci i preporaki • pregovorite da se otvorat koga Uvodot se sostoi od dva dela: RM }e postigne „dovolno visoko - a) Predgovor vo koj nakratko se nivo na usoglasenost so krite- vneseni osnovnite fakti vo vrska riumite za ~lenstvo# 22 i so pravnata osnova na dejstvuva- - treto, prosleduva weto na Komisijata, {to inaku, • predlog – Evropsko partner- Izve{tajot podetalno gi elabori- stvo za RM so definirani „priori- ra18 i teti {to moraat da bidat ispolneti - b) Odnosi me|u EU i RM, vo koj pred zapo~nuvawe/za zapo~nuvawe sumarno se prezentirani osnovnite na pregovorite#; datumi na RM-EZ/EU relaciite, • izvestuvawe deka „EU prodol- inaku opse‘no izlo‘eni vo Izve{- ‘uva da go sledi napredokot na tajot19. politi~kite reformi# i Delot „Kriteriumi za ~lenstvo# • izvestuvawe deka do krajot na e segmentiran na istite podnaslovi 2006 godina, „Komisijata }e dostavi kako i korespondentniot del od izve{taj do Sovetot za postig- Izve{tajot, so toa {to vo sekoj od natiot napredok na RM#23.
16 Vidi str.176-178 od Izve{tajot. 20 Vidi str. 4-5 od Misleweto. 17 S¢ na s¢ samo {est i pol stranici. 21 Vidi str. 6-7 od Misleweto. 18 Vidi str. 2-3 od Misleweto. 22 Vidi str. 7 od Misleweto. 19 Vidi str. 3 od Misleweto. 23 Vidi str. 7 od Misleweto.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 115 Tatjana Petru{evska
[to se slu~i na 17.12.2005 na Evropskiot sovet, toj sleduva{e godina? po sostanokot na teloto sostaveno od postojanite pretstavnici na Prili~no neprecizno formuli- dr‘avite-~lenki (KOREPER) na rano, na 17.12.2005 godina te~e{e 09.12.2005 godina i po sednicata na posledniot den, poprecizno pos- Sovetot na ministri vo op{t sostav lednoto rano utro24, od sobirot na (ministri za nadvore{ni raboti na {efovi na dr‘avi ili na vladi za dr‘avite-~lenki) na 12.12.2005 dr‘avite-~lenki na EU (koj, inaku, godina na koi, kako posebna to~ka oficijalno, se odr‘uva{e na 15-ti od dnevniot red, be{e razgle- i 16-ti dekemvri), kako kraj na duvano Misleweto na Komisijata za krajot na {estmese~noto britansko Baraweto na RM za ~lenstvo vo EU, pretsedavawe so Unijata25. Popre- Evropskiot sovet od 15-ti i 16-ti cizno, na 17-ti dekemvri, be{e dekemvri za da gi prifati citi- objaveno postignuvaweto na „evrop- ranite zaklu~oci na Komisijata so skiot buxetski dogovor#, kako {to preporakata za dodeluvawe na RM toa prili~no lai~ki go formuliraa status zemja-kandidat za ~lenstvo novinarite vo RM26. Na 17.12.2005 i da donese odluka vo taa nasoka28. godina be{e postignato seop{to Zna~i, na Evropskiot sovet od evropsko olesnuvawe poradi pomi- 15-ti i 16-ti dekemvri 2005 godina, ruvaweto na sudirot na interesite, be{e donesena odluka RM da dobie i ottamu, sudirot na konceptite na status kandidat za ~lenstvo vo EU. tradicionalnite opoziti od dvete Takvata odluka podrazbira{e is~e- strani na La Man{ vo vrska so kor kon Unijata, „politi~ko prizna- Finansiskata perspektiva 2007- vawe na pobliski odnosi na EU so 2013 godina27, so otsustvoto na RM#29 no, ne i ~lenstvo vo nea. Vo re{enija za vnatre{nite problemi toa se sostoi zna~eweto na spome- na Unijata i so serioznata rezervi- natiot datum vo pravna (formalna) ranost na Republika Francija kon smisla. Negovata va‘nost vo su{- ponatamo{noto pro{iruvawe na tinska smisla zna~i pogodnosti {to Unijata. Vo soglasnost so ve}e utvr- proizleguvaat od fondovite na EU denata praktika na podgotvuvawe za strukturna poddr{ka, od edna strana, bez obvrski {to so sebe 24 Prviot den be{e 15.12.2005 godina, a celata drama zavr{i utroto okolu 02 i 30 ~asot koga britanskoto neizbe‘no gi nosi ~lenstvoto vo pretsedatelstvo so Unijata dade znak deka e Unijata, od druga strana. I pona- postignat dogovor za evropskiot buxet – dogovor od su{tinsko zna~ewe ne samo za politi~kiot rejting tamu, soborliva, no sepak, pretpo- na Bler, pa i na Britanija, tuku za Unijata vo celina, i sekako za procesot na pro{iruvawe ~ij sostaven stavka e deka samiot status kako del neizbe‘no e RM (vidi „Makedonija – del od ponapredna faza bi mo‘el da evropskata vizija#, Dnevnik, 19.12.2005 godina, str.8). 25 Osvrt na izvesni aspekti na poslednoto britansko vlijae vrz percepiraweto na RM od pretsedavawe so Unijata vidi vo „All’s Well that Ends Well#, vo E’Sharp, January-February 2006, pp.20-22. strana na stranskite investitori 26 Vidi „Makedonija – del od evropskata vizija#, cit. delo. 27 Raspravata za Buxetskata perspektiva 2006-20013 28 Presidency Conclusions, Brussels, European Council, 15/ godina zapo~na porano, pa zema zamav 2003-2004 16 December 2005, 15914/1/05 REV 1 CONCL 3, od godina (poop{irno kaj Van Oudenaren J (ed.)., Uniting 30.01.2006 (http://ue.eu.int./ueDocs/cms_Data/docs/ Europe: an introduction to the European Union, pressData/en/ec/87642.pdf). Rowman@Littlefield Publishers, inc., Lanham/Boulder/New 29 Vidi „Osven status Makedonija o~ekuva i fondovi#, York/Toronto/Oxford, 2005, pp.114-116). Dnevnik, 20.12.2005 godina, str. 2.
str. 116 Politi~ka misla Kandidaturata i neposredno po nea kako mo‘nost za pogolema potro- maciite {to, Komisijata prethodno {uva~ka i pomobilen pazar. Da ve}e gi ima{e izlo‘eno vo Misle- zaklu~am, na 17.12.2005 godina weto za Baraweto na RM za ~len- stana jasno deka zavr{i ~etvrtata stvo vo EU. Toa }e re~e, Evropskiot faza od, komparativno nabqu- sovet konstatira deka: duvano, dolgotrajniot (pove}e- - Komisijata }e prodol‘i da go godi{en) i pove}efazen proces na sledi procesot na odvivawe na stapuvawe vo ~lenstvo na EU, ime- reformite vo RM; no, fazata {to sleduva{e po prvata - do krajot na 2006 godina Komi- etapa – podnesuvaweto na Bara- sijata }e podgotvi Izve{taj za niv- weto za ~lenstvo do Sovetot na EU, niot dostrel i po vtorata etapa – Baraweto na - duri otkoga }e go konstatira Sovetot do Komisijata za Misle- potrebnoto nivo na ispolnuvawe na weto vo vrska so Baraweto za ~len- Kopenhagenskite kriteriumi vo RM stvo na RM i po tretata etapa – }e predlo‘i zapo~nuvawe na prego- objavuvaweto na Misleweto na Ko- vorite. misijata, a pred sledniot ~ekor – Kone~no, na 17.12.2005 godina ne fazata na ednoglasno odlu~uvawe se slu~i ona {to vo teorijata na na Evropskiot sovet za otvorawe pro{iruvaweto na EU se tretira pregovori za ~lenstvo. kako oddelna faza vo celinata na procesot - povrzuvawe na pozitiv- [to ne se slu~i na 17.12.2005 noto mislewe na Komisijata vo godina? vrska so barawe za ~lenstvo vo EU so odlukata na Evropskiot sovet za Na 17.12.2005 godina, Evrop- otvorawe na pregovara~kiot proces skiot sovet ne objavi, zatoa {to (iako, pravno govorej}i, Misleweto prethodno i ne donese, odluka za na Komisijata ne e pravno-tehni~ka zapo~nuvawe pregovori za ~lenstvo pretpostavka na aktot na otvorawe na RM vo EU. Na 17.12.2005 godina, na pregovara~kiot proces, tuku Evropskiot sovet ne opredeli koga samo pomo{ vo odlu~uvaweto na }e zapo~nat pregovorite za ~len- Sovetot dali da zapo~ne pregovori stvo so RM. Pregovorite za ~len- za pristapuvawe)30. Obratno, vo stvo, odnosno datumot na nivnoto odnos na RM na 17.12.2005 godina otvorawe, voop{to ne bea na dneven stana jasno deleweto na ednata na red, nitu pred Samitot (vo ramkite dve oddelni fazi, koi za volja na na KOREPER i na Sovetot), nitu na vistinata, ako postoi bukvalisti~- Evropskiot sovet. ki odnos kon problemot postoeja i Na 17.12.2005 godina se slu~ija/ porano, no vremenski ne bea dolgo stanaa poznati Zaklu~ocite na odvoeni edna od druga31, tuku se Evropskiot sovet {to ne zna~at odvivaa vo kratka vremenska ramka, nikakov „prodor# vo nepoznati ili poradi koja i vo teorijata se treti- dotoga{ nenasetuvani sferi. Ob- 30 Taka i Avery G. – Cameron F., The Enlargement of the ratno, vo odnos na pregovara~kiot European Union, Sheffield Academic Press, 1988, pp.27. proces, Zaklu~ocite na Evropskiot 31 Za specifikite na presedanot so Hrvatska kako i za site aspekti na procesot na hrvatskoto pribli- sovet samo gi povtoruvaat infor- ‘uvawe kon EU podetalno na http://www.mei.hr.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 117 Tatjana Petru{evska
raat kako sostaven del na edin- strana na Sovetot na pregova- stvena faza od {iroko postaveniot ra~kite pozicii na Unijata vo odnos proces. Na 17.12.2005 godina, zna~i, na RM; be{e objavena odlukata zapo~- - postignuvawe soglasnost me|u nuvaweto na pregovara~kiot proces RM, od edna i EZ i dr‘avite-~lenki so RM da bide odlo‘eno na neopre- na EU okolu Nacrt-dogovor za pri- deleno vreme (barem oficijalno), stapuvawe, od druga strana; odnosno dopolnitelno da bide - podnesuvawe na postignatiot usloven so intenzivirawe na re- dogovor kaj Sovetot i kaj Evrop- formite ili so postignuvawe opre- skiot parlament; delen stepen na zadovoluvawe na - proizveduvawe Mislewe za Do- Kopenhagenskite kriteriumi vo govorot za pristapuvawe od strana periodot {to neposredno pretstoi na Komisijata; (eksplicitno), kako i so rezultatot - davawe soglasnost (so apsolut- od pretstojnata su{tinska rasprava no mnozinstvo glasovi) na Dogovo- okolu pro{iruvaweto na EU (impli- rot za pristapuvawe od strana na citno). Evropskiot parlament; - ednoglasno odobruvawe na Do- Zaklu~ok ili {to da se slu~uva govorot za pristapuvawe od strana po 17.12.2005 godina? na Sovetot; - potpi{uvawe na Dogovorot za Lato sensu, dolgoro~no, no i pristapuvawe od dogovornite stra- nabquduvano pove}e niz prizmata ni; na ~ekorite {to Unijata }e gi - ratifikuvawe na Dogovorot za prezema vo odnos na RM, dokolku i pristapuvawe od dogovornite stra- vo odnos na nea bidat primeneti ni; istite fazi vo procesot na pribli- - stapuvawe na Dogovorot za pri- ‘uvawe {to bea primeneti kon stapuvawe vo sila, na denot na dr‘avite od posledniot i od sled- pristapuvawe na RM kon EU (denot niot krug na pro{iruvawe, zna- koga RM bi stanala ~lenka na EU). ~ajniot datum kako kraj na to~no Stricto sensu, kratkoro~no, odnos- opredelenata faza definira neop- no nabquduvano niz perspektivata hodnost (ne i vremenska po~etok- na ona {to RM bi morala da go stori kraj determinanta, nitu dol‘ina na vo najkratko vreme, pred zapo~- traewe) od konsekutiven sled na nuvawe na pregovara~kiot proces, slednive fazi: odnosno vo funkcija na negovo {to - ednoglasno odlu~uvawe od pobrzo otvorawe32, relevantniot strana na Evropskiot sovet za otvo- datum nametnuva potreba od simul- rawe pregovori za pristapuvawe tano te~ewe na slednive neophodni kon Unijata; procesi: - otvorawe na pregovorite me|u - seriozna, makotrpna, maksi- RM, od edna i dr‘avite-~lenki na malno posvetena rabota na site EU, od druga strana; 32 So maksimalna svesnost za faktot deka otvoraweto - predlagawe od strana na Komi- na pregovorite vo golema mera e usloveno od ishodot na su{tinskata rasprava okolu pro{iruvaweto na sijata i ednoglasno usvojuvawe od Unijata proektirana za mart 2006 godina.
str. 118 Politi~ka misla Kandidaturata i neposredno po nea nadle‘ni institucii vo pravec na institucionalizirani vrski so {to pobrzo zapo~nuvawe na prego- regionov poradi bliskosta do nego vorite i i so nego, poradi ekonomskite, - maksimalno uspe{na podgotov- politi~kite i bezbednosnite inte- ka za tekot na samiot pregovara~ki resi vo i okolu nego i vo toj kon- proces. tekst i kon RM. No, takvata grupa Prviot proces vo osnova se }e mora da se {iri so dr‘avite koi, sostoi od dva dela: isto taka, imaat ne pomal interes - eden, {to vo najgolema mera kon / vo regionov i RM – Ungarija, treba da se odviva doma, niz inten- Romanija i Bugarija, bez ogled {to zivna, sekojdnevna, prakti~no ne- poslednite dve sè u{te ne se ~len- prekinata komunikacija me|u site ki na Unijata, i ne najmalku zna~aj- funkcii na vlasta, a }e se sostoi no, so golemite akteri na global- od sreduvawe, sistematizirawe i nata scena – Rusija, Kina, Japonija „pakuvawe# na uspe{no zavr{enite i SAD koi direktno vlijaat vrz obvrski vo formulacii i jazik {to procesot na gradewe odluki i vrz na najslikovit na~in }e go prezen- odvivaweto na politikite na EU. I tira objektivniot napredok na RM vo sekoj slu~aj, dr‘avite koi vo i negovata va‘nost ne samo za raz- slednava godina, godina i pol }e ja vitokot na regionot, tuku i za idni- vr{at funkcijata pretsedava~ na nata na celiot kontinent i EU. Ovoj proces podrazbira materi- - drug, {to i fizi~ki }e se odvi- jalno i tehni~ko zajaknuvawe na va nadvor, iako ne e isklu~ena, centralnoto diplomatsko pretstav- naprotiv, naso~enost kon diplo- ni{tvo vo Brisel, no i na site dru- matskite pretstavni{tva akrediti- gi, osobeno vo dr‘avite od blokot rani vo RM, vo pravec na formi- za poddr{ka i od dr‘avite sledni rawe mnogubrojna i mo}na grupa pretsedava~i so Unijata. Procesot, dr‘avi – poddr‘uva~i na RM, t.e. osobeno bara i personalno pro{i- na nejzinoto zabrzano pristapu- ruvawe i oblagoroduvawe na diplo- vawe kon Unijata. Takvata grupa, matskite pretstavni{tva ne so iako ne institucionalizirana, ve}e partiski vojnici tuku so potentni, dejstvuva, ne kako grupa, tuku kako obrazuvani i iskusni kadri dlabo- unilateralni postapki, odnosno ko navlezeni vo razli~nite aspekti preku nadvore{no-politi~ki pozi- na diplomatijata, pregovorite kako cionirawa na Avstrija, Italija, tehnika i na EU procesot kako Slovenija, pa, vo odnos na evrop- takov. I da ne zaboravime relativ- skata perspektiva na RM33, duri i niot uspeh vo sproveduvaweto na na Grcija, s¢ po red dr‘avi so ovoj proces, odnosno pridobiva- weto na politi~kite garnituri da
33 Se razbira, koga ja iznesuvam ovaa konstatacija, gi manifestiraat poddr{ka, po defi- imam predvid samo oficijalnite pozicionirawa na nicija ne mora da zna~i i avtoma- RG vo odnos na procesot na pro{iruvawe na EU so dr‘avite od Zapadniot Balkan, pa sosema go ostavam tizam vo pridobivaweto na javnoto nastrana sporot okolu imeto na RM za koj poop{irno mo‘e da se pogledne kaj Petru{evska T., „Rekonsti- mislewe vo dr‘avite-~lenki na EU. tuirawe na RM i priem vo OON i EU#, vo zbornikot Negovoto pridobivawe bara nov, Republika Makedonija 60 godini po ASNOM, MANU, Skopje, 2005 godina, str.175-203, na 180 i ponatamu. poinaku dizajniran i ne pomalku
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 119 Tatjana Petru{evska
{iroko postaven anga‘man so defi- komisija) kako bazi~en dokument za nirani celi preku poinaku opre- celinata na pregovara~kiot pro- deleni objekti. ces34; Vtoriot proces kako globala - strukturirawe na pregovara~- opfa}a raznovidni funkcionalni kite ekipi na site nivoa („vrvot#, procesi od koi vo ovaa prilika uslovno, na piramidata koj direk- poradi urgentnosta }e se zadr‘am tno }e pregovara so Brisel, vtoro- samo na slednive nekolku: to, administrativnoto skalilo - zaokru‘uvawe na proektot za kako poddr{ka na „vrvot# i tretoto e-vlada zaradi obezbeduvawe komu- {to }e ja snabduva administra- nicirawe na site vladini segmenti cijata so site neophodni infor- vrz redovna, dnevna osnova, na macii); na~in precizno utvrden vo pravila - formulirawe na pregova- za rabota na sekoj od oddelnite ra~kata pozicija vis-a-vis Brisel i segmenti, so konkretno utvrdena centrite na dr‘avite-~lenki35 i odgovornost za eventualen propust seto toa vo uslovi na odvivawe na ili pogre{no storuvawe; site drugi reformi (vo momentov - podgotvuvawe za maksimalno osobeno aktuelnata onaa vo pravo- efikasno koristewe na predpri- sudniot sistem, na primer) i na stapnite fondovi (formirawe na organizirawe predizborni, izborni potrebnite institucii za iskoris- i postizborni aktivnosti, od ~ij tuvawe na evropskite fondovi i kvalitet, spored site najavi od nivno akreditirawe od strana na Brisel i od centralite na dr‘a- Komisijata); vite-~lenki, najverojatno i pre- - kompletirawe na Nacional- sudno }e zavisi definiraweto na nata programa za usvojuvawe na datumot na otvorawe na pregovo- evropskoto zakonodavstvo (so vkal- rite. kulirani sugestii na Evropskata
34 Za specifi~nite problemi na procesot na pribli- 35 Izvesni iskustva od pregovorite za pristapuvawe ‘uvawe na zakonodavstvoto vidi kaj Fiscor M., vidi kaj Juhasz E., "Strategies for the Accession Preparing Accession: Specific Problems of the Approx- Negotiations with the European Union: a Hungarian imation of Legislation in the Framework of the Europe Perspective# i kaj Nowina-Konopka P., "Strategies for the Agreements and Following the White Paper vo edicijata Accession Negotiations with the European Union: a Polish na Heusel W. – Koln B., Die Osterweiterung der Perspective# vo edicijata na Heusel W. – Koln B., op. cit. Europaischen Union / Eastern Enlargement of the European pp. 61-67. Union / L’elargissement vers l’Est de l’Union europeenne, 2002, pp.111-126.
Abstract The author explores the strucure and the political implications of the positive responces, both of the EU Commission and the European Council, to the Macedonian request for a status of an EU Member candidate country. Analyzing in detail the comprehensive documents coming from Brussels, the author depicts the implications that they set to the Government’s policy, but also provides recommendations for future actions in the process of EU integration.
str. 120 Politi~ka misla Portret
Karla protiv zloto
Ana ^upeska
Toa {to me narekuvaat La Putana i [vajcarija koj 24 ~asa ima{e do New Gestapo, poka‘uva deka zabi naoru‘ani telohraniteli i se odli~no si ja vr{am rabotata. voze{e vo blindiran avtomobil. Karla del Ponte Tragi~nata zaguba dopolnitelno ja motivira{e vo brkaweto na lo{ite Rodena e 1947 godina vo Lugano, momci , vo ime na pravdata. [vajcarija. Studirala pravo vo Vo tekot na svojata kariera taa Bern, @eneva i vo Velika Brita- ja poso~i dubioznosta i finan- nija. Karierata ja zapo~nala vo siskite skandali na ruskiot pret- privatna advokatska kancelarija, sedatel Boris Jelcin. Na premi- koja ja napu{ta vo 1975 godina za da erkata na Pakistan, Benazir Buto, si formira sopstvena. i ja zamrzna smetkata, a na Raul Vo 1981 godina e postavena za Salinas (bratot na ozloglaseniot istra‘en sudija, a potoa stanala i meksikanski pretsedatel Karlos javen pravobranitel na [vajcarija. Salinas), uspea da mu konfiskuva Specijalnost i bea slu~ai povrzani 100 milioni dolari. so izmama, trgovija so droga, {verc Karla del Ponte e glavniot na oru‘je, terorizam i {piona‘a. obvinitel na Me|unarodniot krivi- Za vreme na mandatot kako javen ~en sud pri OON, institucija od pravobranitel na [vajcarija, i se istorisko zna~ewe za celata me|u- slu~ija navistina tragi~ni nastani: narodna zaednica. dobi seriozni neprijateli, sici- Od 1999 do 2003 godina be{e lijanskata Coza Nostra ja nare~e La obvinitel i za Me|unarodniot Putana, izgubi mnogu dobar prijatel krivi~en sud za Ruanda. Taa za i kolega, a be{e svedok na svojot nejzinoto smenuvawe od ovaa funk- sopstven atentat. cija veli deka pretrpela ogromen Imeno zaedno so sudijata Xovani politi~ki pritisok, bidej}i pred- Falkone ja razotkrija t.n. pica- lo‘ila istraga zaradi somnevawe vrska, t.e. kriminalnata linija me|u deka Tutskata patriotska ruandska {vajcarskoto perewe pari i itali- armija izvr{ila ubistva na pove}e janskata trgovija so droga. Poradi od 30 000 Huti. Kofi Anan, nejzi- toa Falkone be{e raznesen so niot {ef, javno prizna deka ova e bomba, postavena vo negoviot avto- pregolema obvrska za samo eden mobil, dodeka Ponte za vlakno go ~ovek. Blagodarenie na toa, Ponte izbegna atentatot, podgotvuvan vo celosno se posveti na rabotata vo nejziniot stan vo Palermo. Taa Ha{kiot tribunal. be{e edinstveniot gra|anin na
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 121 Ana ^upeska
Po masakrite napraveni vo Bos- dobijat. Toa e pravdata. ^uvstvuvam na, Srbija, Hrvatska, i zagubite na odgovornost koga }e ja vidam na- okolu 1 milion ‘ivoti, vo me|una- de‘ta na nivnite lica.# rodnite odnosi definitvno se Raboti 24 ~asa vo denot, so zadr‘a kursot za prezemawe neop- ~asovi razgovara so pre‘iveanite, hodni merki protiv sekoe lice koe gi slu{a nivnite tragi~ni iskustva, }e stori kakvo bilo zlostorstvo, patuva, gi ubeduva vladite da gi t.e. da se organizira me|unarodno predadat osomni~enite, priznava i kaznuvawe na zlostornikot i da se deka privatniot ‘ivot i e ogra- spre~at site eventualni idni sli~- ni~en. Zad sebe ima dva neuspe{ni ni potezi. Jasno be{e deka e neop- braka i eden sin. I pokraj toa veli hodno storitelite na zlostor- deka mnogu si ja saka rabotata. stvata vo uslovi na vojna da bidat Bidej}i e personifikacija na odgovorni pred institucii na me|u- kaznata za site lo{i momci, taa narodnoto pravo. Takva institucija trpi seriozni politi~ki pritisoci. e tokmu Me|unarodniot krivi~en Srpskite {ovinisti~ki krugovi sud za voenite zlostorstva vo (a i drugi organizacii, dvi‘ewa i Jugoslavija. Del Ponte stana obvi- partii) se popoznati vo ovoj kontek- nitel za ovoj Tribunal vo 1999 st. Tie go osporuvaat legitimitetot godina. na Hag, dodeka na Del Ponte i Ha{kiot tribunal, e ad-hoc neza- zameruvaat deka treba da podnese visen sud, formiran so Rezolucija obvinenija i protiv liderite na za Sovetot za bezbednost od OON. NATO-zemjite, koi vo Pariz go Negova zada~a e da im sudi na proglasija spasuvaweto na Kosovo: voenite zlostornici od podra~jeto Klinton, Olbrajt, Holbruk, Bler, na SFRJ. Kuk, Robertson, [reder, Fi{er, Del Ponte tuka gi pokrenuva tu‘- Klark, Ku{ner. bite za genocid, zlostorstva protiv Obvinuvawata se slednive: tie ~ove{tvoto, povredi na ‘enevskite povedoa vojna protiv SRJ bez sood- konvencii za obi~aite i pravilata vetna rezolucija od OON ili Sove- na vojuvawe. Sudot im sudi samo na tot za bezbednost, i direktno ja poedinci, ne na vladi i organi- prekr{ija Povelbata, vo delot zacii. Najstroga kazna e do‘ivoten kade se veli deka site ~lenki treba zatvor. Tribunalot nastojuva so su- da se vozdr‘at vo nivnite me|una- dewata da zavr{i do 2008 godina, rodni odnosi, od opasnosta na upo- t.e. da donese re{enie po site ‘al- treba na sila protiv teritorijal- bi do 2010 godina. Glavni organi- niot integritet ili politi~kata zacioni edinici na Tribunalot se nezavisnost na koja bilo dr‘ava. Vo sudskite soveti, obvinitelstvoto kontekst na obvinuvawata deka taa (Karla del Ponte) i sekretarijatot. e politi~ki pravnik na NATO-lide- Kako obvinitel, svesna e deka e rite veli: "jas sum ‘ena koja niko- pretstavnik na ‘rtvite: "Stanuvam ga{ nikomu i na ni{to ne sum slu- emotivna koga se sre}avam so pre- ‘ela, osven na pravoto i pravdata.# ‘iveanite. ^uvstvuvam deka sum Ovie obvinuvawa odea dotamu {to simbol za ne{to {to tie mora da go ministerot za nadvore{ni raboti
str. 122 Politi~ka misla Karla protiv zloto na Jugoslavija Petar Joci} i suge- koga re~e deka se gri‘i da mu se rira{e deka i taa samata kako pos- obezbedi fer i pravedno sudewe. ledica na nejzinite akcii }e za- Slobodan Milo{evi} be{e ob- vr{i zad re{etki. vinet za genocid, zlostorstva pro- Kontroverznosti, povrzani so tiv ~ove{tvoto, seriozni kr{ewa Karla se otvoraat i okolu pra- na ‘enevskite konvencii za pravi- {aweto za t.n. zape~ateni obvine- lata i obi~aite za vojuvaweto. nija. Imeno, nekoi od obvinenijata Be{e odgovoren za genocid na 7000 se podnesuvaat javno, dodeka , drugi bosanski muslimani egzekutirani ne. Zape~atuvaweto se opravduva so 1995 godina vo Srebrenica. Vo argumentot deka taka se olesnuva obvinenieto stoi deka planiral, procesot na apsewe i priveduvawe instruiral i nareduval podgotovki na obvinetite. Ova e taka bidej}i na egzekucii na Hrvati i drugi zatvoraweto i primopredavaweto nesrpski civili vo Hrvatska, dode- na obvinetite se poka‘a kako ka na Kosovo deportiral okolu isklu~itelno te{ka procedura vo 800 000 kosovski Albanci i ubistva regionot. na stotici iljadi Albanci. Na Srbija i Hrvatska jasno im Na nejziniot raboten s pisok high dade do znaewe deka nesorabotu- targets se biv{iot bosansko-srpski vaweto so Hag, }e se tretira kako pretsedatel Radovan Karaxi} i sou~esni{tvo. Pobara od EU da gi porane{niot voen komandant Ratko suspendira dogovorite za asocija- Mladi}. Obajcata se tovarat za cija i stabilizacija dokolku dr‘a- genocid. Okolu imeto na Karaxi}, vite ne sorabotuvaat i ne gi ispora- vo kombinacija so Milo{evi}, nad- ~aat obvinetite. Nejzinoto misle- visnuva dilemata, koj protiv kogo we e relevantno za Unijata , bidej}i }e svedo~i, t.e. koj kogo prv }e go eden od uslovite za asocijacija e predade. tokmu sorabotkata so Hag. Okolu 1000 drugi imiwa, od Koga se obelodeni obvinenieto SFRJ, se predmet na analiza vo za Ante Gotovina, i koga okolu nego ha{kite laboratorii. Spored Del se sozdade mitot za herojot-‘rtva, Ponte sudot }e se koncentrira da poradi {to primopredavaweto gi procesuira obvinenijata na trae{e so godini, Karla, na hrvat- lu|eto koi bile na vrvot od lanecot skite vlasti vo mart 2005 godina im na zapoveduvawata. Doma{nite gi suspendira{e pregovorite so EU. sudski vlasti }e mora da go pre- Gotovina, sepak, zavr{i na obvini- zemat ostanatiot del od rabotata, telnata klupa. i da gi procesuiraat pri~initelite Taa vode{e i istraga protiv od ponizok rang. Frawo Tu|man, no tokmu koga plani- Taa smeta deka dokumentiranite ra{e da ja podigne optu‘bata toj dokazi koi Hag gi ima sobrano, treba umre. da mu bidat dostapni na sekogo od Za slu~ajot Milo{evi}, go dobi regionov, i treba da se koristat vo nadimakot New Gestapo. Toj ne i go knigite po istorija, u~ebnicite i priznava legitimitetot, dodeka taa dokumentarnite filmovi. se pretstavi kako profesionalec
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 123 Ana ^upeska
Vo eden nejzin govor vo Bern Sega zasega ostanuva zapametena 2005 godina, taa izjavila: "Toa {to samo reakcijata na nekoi inte- Karaxi} i Mladi} sî u{te se na lektualci, politi~ki partii vo sloboda za mene kako obvinitel e odnos na neednakviot tretman na bolno, no e i sramota za Srbija, BiH, predmetite, a vo toj kontekst i i Me|unarodnata zaednica. Vojskata izjavata na premierot vo januari na Srbija se pla{i da se soo~i so 2005 godina, neposredno po objavu- vistinata koja bi ja iznele Karaxi} vaweto na Hag deka samo "Slu~ajot i Mladi}. Isto taka, jas ne ja isklu- Quboten# }e se procesuira. Bu~kov- ~uvam mo‘nosta deka i nekoi delo- ski: "toa e iskrivuvawe na visti- vi od Me|unarodnata zaednica posa- nata za konfliktot vo RM#. kuvaat nekoi fakti da ostanat taj- Vo toj period generalniot stav na. Site vo svetot ne se podednakvo na makedonskite vlasti be{e deka zainteresirani tie dvajca da dojdat Hag za site slu~ai treba{e da ima pred Tribunalot.# podednakov tretman. Makedonija e retkost vo regi- Mediumite tvrdat deka postoi onot, bidej}i navistina sorabotuva neformalen dogovor so Hag tie da so Del Ponte, i ne go osporuva legi- ne se vra}aat pred izborite, bidej- timitetot na Hag. Sorabotkata se }i so niv mo‘e da se pravat poli- odnesuva na obvinenija vo vrska so ti~ko-marketin{ki trikovi kako konfliktot od 2001 godina. agitatorski zalog. Ali Ahmeti veli Vo avgust 2002 godina, toga{niot deka dokolku se vratat nazad slu- javen obvinitel na RM, Stavre ~ite toa mo‘e da e destabili- Xikov, po barawe na Del Ponte, zira~ki faktor vo dr‘avata. Sî dostavi pet predmeti: u{te na nivo na {pekulacija osta- "Slu~ajot Quboten#, t.e. so obvi- nuva pra{aweto za amnestijata na nenija protiv Johan Tar~uloski i site pripadnici na ONA, kako i Qube Bo{koski. Ova vsu{nost e i ishodite od predmetite. edinstveniot slu~aj po koj e podig- Nezavisno od ishodot, Repub- nato obvinenie. Za ostanatite lika Makedonija , mo‘e da se pofa- ~etiri slu~ai: "Nepro{teno#; "Lip- li za dobrite odnosi so Karla del kovsko Ezero#; "Vodstvoto na ONA#, Ponte. Regionot ako saka da se "Mavrovskite rabotnici#, dogo- integrira vo evropskite procesi voreno e da se vratat nazad1, t.e., dol‘en e da sorabotuva so Karla vo nadle`nost na na{ite mati~ni del Ponte, dodeka preku nejzinite sudovi. Pri~inata za ova, spored potezi, Me|unarodnata zaednica, Hag, e tesnata vremenska ramka i vsu{nost, na svetot saka da mu deficitot na finansii za proce- poka‘e deka nema da dozvoli zlo- suirawe na ostanatite slu~ai. storstvata da ostanat nekazneti.
1 Ironi~no e toa {to postapkata za vra}awe na slu~aite nazad vo nadle‘nost na mati~nite sudovi, vo pravnite akti na Tribunalot nikade ne e precizna.
str. 124 Politi~ka misla Karla protiv zloto
Abstract Carla Del Ponte is an unquestionable symbol of today’s world justice. At the beginning of her career, she has tracked ambiguity of the financial scandals of former Russian president Eltzin, the Pakistani prime-minister Benazir Buttho and was successful in freezing and later confiscated assets worth $100 million the Mexican president’s brother Raul Salinas. After committed massacres of the Muslims in Bosnia she was appointed a chief prosecutor of the UN International Criminal Court for war criminals in former Yugoslavia. As a living prove of her persistence she had suspended negotiation of Croatian to its access to the EU until convicted war criminal Ante Gotovina is behind bars. The very same is to expected as far as his Serbian colleagues Ratko Mladic and Radovan Karadzic is concerned. Republic of Macedonia has established fair relationship to the UN Tribunal. Thus, we committed ourselves to follow the expectations we are supposed to realize as far as our integration within the EU structure is in question. And that is simply the fact that the countries of the West Balkan region should follow the imperative not a single crime remains unprocessed.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 125 Ana ^upeska
str. 126 Politi~ka misla Recenzii
Kompilacija na instrumenti na Sovetot na Evropa
Zagorka Tnokovska
"Kompilacija na instrumenti na Sovetot na Evropa#; Sovet na Evropa, Skopje 2005
Voved
Procesot na tranzicija vo Repub- lika Makedonija predizvika ra- dikalna strukturna preobrazba vo stopanskiot i op{testveniot sis- tem pri preminot kon kolku {to e mo‘no pazarno orientirano stopan- stvo. Sostaven del na strukturnite reformi e izgradba na plurali- sti~ka demokratija so aktivno u~estvo na instituciite na dr‘a- vata i gra|anskiot sektor, {to pod- razbira promena na legislativata so vgraduvawe na me|unarodnite pravila i standardi. Vo izminatite nekolku godini reformite vo Republika Make- donija vo site sferi na ‘iveeweto bele‘at zna~aen demokratski na- predok i so zabrzano tempo se postavuvaat kako imperativ za ponatamo{no uspe{no prodol‘uva- reformskiot proces prodol‘uvaat we na ovie procesi. naporite za su{testveni promeni Imaj}i go predvid strate{kiot na sistemot. interes na RM i klu~nite priori- Vo delot na pravdata, borbata teti za reformi na sudstvoto, protiv korupcijata i adminis- jakneweto na borbata protiv orga- trativnoto pravo, Sovetot na Ev- niziraniot kriminal i korupcijata, ropa ima zna~itelen broj na doku- a zaradi natamo{no usoglasuvawe menti koi obedineti na edno mesto na na{ata legislativa so pravoto sekako deka se od golema va‘nost na Evropskata unija i transfor- za informiranost, no i poednos- mirawe na organite vklu~eni vo taven i polesen pristap do niv.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 127 Zagorka Tnokovska
Publikacijata „Kompilacija na funkcija na reforma na pravosud- instrumenti na Sovetot na Evropa# niot sistem, borbata protiv korup- izdadena vo 2005 godina od strana cijata no i reformite vo delot na na Ministerstvoto za pravda vo upravnoto pravo. sorabotka so Sovetot na Evropa (PAKO-IMPAKT- proektot) pretsta- Kon prviot del od publikacijata vuva zbir na dokumenti (rezolucii, „Fer i efikasna pravda# preporaki, dodatok na konvencii) izdadeni od Sovetot na Evropa, koi Za da mo‘e da gi branime na{i- spored svojata sodr‘ina imaat te prava neophodno e dobro da gi sovetodaven karakter, so isklu~ok poznavame ~ovekovite slobodi i na konvenciite. prava. Samo lu|eto {to gi poznavaat Podgotvuva~ot na zbirkata doku- svoite slobodi se i najdobrata menti gi sistematiziral vo tri odbrana od opasnosta tie da bidat oblasti nasloveni kako „Fer i efi- osporuvani ili negirani. So ovaa kasna pravda#, „Organiziran krimi- publikacija preku objavenite doku- nal, korupcija i terorizam# i „Admi- menti se ima za cel da gi dobli‘i nistrativno pravo# i poseben del temelnite dokumenti na Sovetot na „Konvencii#. Evropa do gra|anite i stru~nata Karakterot i sodr‘inata na javnost koi se ve}e del ili }e bidat dokumentite na nekoj na~in se odraz implementirani vo na{eto zakono- na reformskite zafati vo Repub- davstvo, a }e pridonesat za refor- lika Makedonija, locirani vo naj- ma na pravosudniot sistem. va‘nite segmenti na op{estvenoto Dokumenti povrzani so medija- ‘iveewe a toa se sudstvoto, bor- cijata vo krivi~nata postapka, bata protiv organiziraniot krimi- ulogata na javnoto obvinitelstvo vo nal i administrativnoto pravo. krivi~no-pravniot sistem, dizajni- Publikacijata „Kompilacija na rawe i redizajnirawe na sudskite instrumenti na Sovetot na Evropa# sistemi, dostavuvawe na sudski i e nameneta za site gra|ani na dr‘a- drugi pravni uslugi na gra|anite vata za polesen pristap do doku- preku koristewe na novi tehno- mentite od oblasta na sudstvoto, logii, alternativno re{avawe na korupcijata i terorizmot i admi- sporovi pome|u upravnite organi i nistrativnoto pravo koi ja dikti- fizi~kite i pravnite lica, se samo raat sodr‘inata na me|unarodnite del od preporakite koi ja dopiraat pravila i principi. Isto taka, reformata na pravosudstvoto koja publikacijata na nekoj na~in e se odviva vo pravec na jaknewe na „prira~nik#, za site onie koi se nezavisnosta i zgolemuvawe na involvirani vo procesot na pod- efikasnosta na sudstvoto. Postig- gotvuvawe i primena na zakono- nuvaweto na sudska nezavisnost e davstvoto i go ovozmo‘uva najbrzi- obezbeduvawe na celosna neza- ot i najlesen pristap do niv, no i visnost i nepristrasnost vo odlu~u- poednostavnata primena od strana vaweto na sudiite preku primena na na site subjekti-korisnici koi se vo zakonite podgotveni spored prepo-
str. 128 Politi~ka misla Kompilacija na instrumenti na Sovetot na Evropa rakite na megunarodnite organi- organiziraniot kriminal i tero- zacii vklu~uvaj}i gi i dokumentite rizmot, so vakviot na~in na pravna na Sovetot na Evropa. regulativa }e bidat obezbedeni site neophodni sredstva i ovlas- Kon vtoriot del od tuvawa da se implementiraat in- publikacijata „Organiziran stitucionalnite promeni. Funda- kriminal, korupcija i mentalnite promeni na ovoj plan ne terorizam# mo‘at da se o~ekuvaat bez {irok nacionalen i politi~ki konsenzus Republika Makedonija e vo faza vo odnos na korupcijata, anti- na vospostavuvawe komplementaren korupciskite merki, za da se po- sistem na merki za prevencija i stigne krajnata cel, progres vo represija na korupcijata i organi- borbata protiv korupcijata i tero- ziraniot kriminal. Merkite za rizmot. prevencija i represija se zasnovaat na celosno po~ituvawe na ~ove- Kon tretiot del od kovite prava i slobodi vgradeni vo publikacijata „Administrativno Ustavot i zakonite na na{ata zemja pravo " i me|unarodnite dokumenti. Vo ovoj del od publikacijata Preporakite za vr{ewe na dis- sodr‘ani se principite za borba krecionite ovlastuvawa od strana protiv korupcijata, rezolucijata za na upravnite organi, javnata odgo- osnovawe „Grupa na dr‘avi protiv vornost, kodeksot za odnesuvawe na korupcijata# (GREKO), evropski javnite slu‘benici, kako i doku- pravila za sankcii i merki prime- mentot za pristap do oficijalnite nuvani vo zaednicata, intervencija dokumenti vo golema mera pomognaa za ranata psihosocijalna inter- pri kreiraweto na zakonite i vencija vo spre~uvaweto na krimi- podzakonskite akti povrzani so nalitetot, na~in na postapuvawe so reguliraweto na ovaa materija vo maloletni~kata delikvencija i na{iot praven sistem. ulogata na maloletni~kata pravda, Utvrduvaweto na na~elata za za{tita na svedoci i sorabotnici unapreduvawe na za{titata na na pravdata, specijalni istra‘ni pravata , slobodite i interesite na tehniki za seriozni krivi~ni dela, site lica nezavisno od toa dali se vklu~uvaj}i gi aktite na terorizam, fizi~ki ili pravni, od proiz- kako i pravilata protiv korup- volnost ili od kakvo bilo drugo cijata vo finansiraweto na poli- nesoodvetno koristewe na diskre- ti~kite partii i na izbornite cionite ovlastuvawa, bez pritoa da kampawi. Pogolemiot del od na~e- se popre~uva celta, za koja ovie lata i principite sodr‘ani vo ovie ovlastuvawa se dovereni, imaat dokumenti ve}e se obedineti vo zna~ajna uloga vo funkcioniraweto na{eto zakonodavsto. na pravniot sistem na edna dr‘ava. Vo periodot na implementaci- Kreiraweto na standardi za jata site onie, vklu~eni vo preven- integritetot i odnesuvaweto na cija i borba protiv korupcijata, dr‘avnite slu‘benici so cel da
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 129 Zagorka Tnokovska
pomogne da se odgovori na tie Dokumentite sodr‘ani vo publi- standardi, e postignuvaweto na kacijata ovozmo‘uvaat vosposta- krajnite o~ekuvawa od javnata vuvawe na seopfaten sistem na slu‘ba. So ova se pridonesuva kon pravni i institucionalni meha- eliminirawe na konfliktni situa- nizmi za reforma na pravosudniot cii no i pogolema transparentnost sistem, efikasna prevencija i vo funkcioniraweto na javnata borba protiv organiziraniot kri- administracija. minal i terorizam, i administra- tivno pravo, a kako segmenti vo koi Kon ~etvrtiot del od treba da se intervenira se vlade- publikacijata „Dodatok eweto na pravoto i afirmacijata na konvencii" za{titata na ~ovekovite prava za sozdavawe na ustavna i zakonska Evropskata konvencija za pood- osnova za implementacija na me|u- delni me|unarodni aspekti na ste- narodno prifatenite standardi, za ~ajot ima za cel dr‘avite-~lenki sozdavawe na uslovi za efikasno na Sovetot na Evropa , potpisni~ki funkcionirawe na sistemot na na ovaa Konvencija da ostvarat podelba na vlasta, a posebno za tesna sorabotka vo reguliraweto na sozdavawe na nezavisno sudstvo. pooddelnite aspekti vo ste~ajot, mnogu aktuelni i vo na{eto ‘ive- ewe.
Abstract To fulfill its strategic interests of EU integration, the Republic of Macedonia must undergo judicial reforms, improve the fight against corruption and organized crime, and continue with institutional reforms. In that respect the "Compilation of instruments of the Council of Europe# is a very useful tool. Under three headings: "Fair and efficient justice#, "Organized crime, corruption and terrorism# and "Administrative Law# it provides international benchmarks, documents and guidelines for supporting the changes in legislation and judiciary.
str. 130 Politi~ka misla Dokumenti
REZOLUCIJA (97) 24 Za dvaesette vode~ki principi za borba protiv korupcijata
SOVET NA EVROPA KOMITET NA MINISTRI
REZOLUCIJA (97) 24 Za dvaesette vode~ki principi za borba protiv korupcijata
(usvoena od Komitetot na ministri na 6 noemvri 1997 godina na 101-ta sesija)
Komitetot na ministri, zemaj}i ja predvid Deklaracijata usvoena na Vtoriot samit na {efovite na dr‘avite i vladite, koj{to se odr‘a vo Strazbur na 10 i 11 oktomvri 1997 godina i soglasno so Akcioniot plan, osobeno delot III, stav 2 - Borba protiv korupcijata i organiziraniot kriminal; svesen deka, korupcijata pretstavuva seriozna zakana za osnovnite principi i vrednosti na Sovetot na Evropa, ja potkopuva doverbata na gra|anite vo demokratijata, go zagrozuva vladeeweto na pravoto, gi povreduva ~ovekovite prava i go spre~uva socijalniot i ekonomskiot razvoj; ubeden deka, borbata protiv korupcijata treba da bide multi- disciplinarna i vo ovoj pogled, zemaj}i ja predvid Programata za akcija protiv korupcijata, kako i rezoluciite usvoeni od strana na evropskite ministri za pravda, na 19-tata i 21-ta konferencija odr‘ani vo Valeta i Praga, respektivno; dobivaj}i gi 20-te vode~ki principi za borba protiv korupcija, podgotveni od strana na Multidisciplinarnata grupa za korupcija (GMK); cvrsto re{en za suzbivawe na korupcijata preku zdru‘uvawe na naporite za na{ite zemji;
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 131 se soglasi da gi usvoi 20-te vode~ki principi za borba protiv korupcijata, kako {to se navedeni podolu:
1. da prezeme efikasni merki za prevencija od korupcijata i vo vrska so ova, da ja podigne javnata svest i da go promovira eti~koto odnesuvawe;
2. da osigura koordinirana inkriminacija na nacionalnata i me|unarodnata korupcija;
3. da osigura deka onie koi se nadle‘ni za prevencija, istraga, gonewe i kaznuvawe na delata za korupcija, u‘ivaat potrebna nezavisnost i samostojnost za vr{ewe na nivnite funkcii, deka se oslobodeni od sekakvo vlijanie nesoodvetno za nivniot status i deka raspolagaat so efikasni sredstva za pribirawe na dokazi; da osigura za{tita na licata koi im pomagaat na vlastite vo borbata protiv korupcijata i za za~uvuvawe na doverlivost na istragite;
4. da obezbedi soodvetni merki za zaplenuvawe i konfiskacija na prinosite od korupcijata;
5. da prezeme soodvetni merki za za{tita na pravnite lica da bidat iskoristeni za odbrana, vo vrska so delata na korupcijata;
6. da go ograni~i imunitetot vo pogled na istragite, obvinuvawe ili presuduvawe za prekr{oci po osnov na korupcija, do stepen neophoden za demokratskite dru{tva;
7. da promovira specijalizacija za licata ili organite nadle‘ni za borba protiv korupcijata i da im obezbedi soodvetni sredstva i obuka za izvr{uvawe na nivnite zada~i;
8. da osigura deka fiskalnata regulativa i organite nadle‘ni za nejzinoto sproveduvawe pridonesuvaat za suzbivawe na korupcijata na efikasen i koordiniran na~in, osobeno vo odnos na odbivawe za davawe na dano~ni olesnuvawa, soglasno so zakonot ili praktikata za davawe na mito ili za drugi tro{oci povrzani so prekr{ocite po osnov na korupcija;
9. da osigura deka organizacijata, funkcioniraweto i postapkata za donesuvawe na odluki od strana na javnata administracija ja zemaat predvid potrebata za suzbivawe na korupcijata, osobeno preku osiguruvawe na takva transparentnost konzistentna na potrebata za postignuvawe na efikasnost;
str. 132 Politi~ka misla REZOLUCIJA (97) 24
10. da osigura deka pravilata vo vrska so pravata i dol‘nostite na javnite slu‘benici gi zemaat predvid barawata za borba protiv korupcijata i obezbeduvaat soodvetni i efikasni disciplinski merki; promoviraat ponatamo{na specifikacija za o~ekuvanoto odnesuvawe na javnite slu‘benici preku soodvetni sredstva, takvi kako {to se kodeksite na odnesuvawe;
11. da osigura deka se primenuvaat, soodvetni postapki za kontrola na aktivnostite na javnata administracija i javniot sektor;
12. da ja potvrdi ulogata koja mo‘e da ja odigra postapkata za kontrola, vo za{titata i otkrivaweto na korupcijata, nadvor od javnata administracija;
13. da osigura deka sistemot na javnite obvrski ili odgovornosti }e gi zeme predvid posledicite od korumpiranoto odnesuvawe na javnite slu‘benici;
14. da usvoi soodvetni transparentni proceduri za javnite nabavki koi promoviraat fer konkurencija i odvra}awe na korumpiranite lica;
15. da pottikne usvojuvawe, preku izbrani pretstavnici, na kodeksi za odnesuvawe i da promovira pravila za finansirawe na politi~kite partii i izbornite kampawi koi }e ja odvratat korupcijata;
16. da osigura deka mediumite imaat sloboda da primaat i prenesat informacii vo vrska so korupciskite raboti, koi se samo predmet na ograni~uvawe i restrikcii, neophodni za demokratskite op{testva;
17. da osigura deka gra|anskiot zakon ja zema predvid potrebata za borba protiv korupcijata i obezbeduva osobeno efikasni ‘albeni postapki za onie ~ii prava i interesi se pogodeni so korupcijata;
18. da pottikne istra‘uvawe vo odnos na korupcijata;
19. da osigura deka, od sekoj aspekt vo borbata protiv korupcijata, se zemeni predvid mo‘nite povrzuvawa so organiziraniot kriminal i pereweto pari;
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 133 20. da razviva naj{iroka mo‘na me|unarodna sorabotka vo site oblasti za borba protiv korupcijata.
So cel da promovira dinami~en proces za efektivno spre~uvawe i suzbivawe na korupcijata,
Komitetot na ministri,
1. gi povikuva nacionalnite avtoriteti da gi primenat Principite vo nivnoto doma{no zakonodavstvo i praktika;
2. na Multidisciplinarnata grupa za korupcija (GMK) i dava instrukcii brzo da go zavr{i elaboriraweto na me|unarodnite pravni instrumenti, soglasno Programata na akcii protiv korupcijata;
3. na Multidisciplinarnata grupa za korupcija (GMK) i dava instrukcii bez odlagawe da go dostavi Nacrt-tekstot, predlagaj}i vospostavuvawe na soodvetni i efikasni mehanizmi, pod pokrovitelstvo na Sovetot na Evropa, za monitorno nadgleduvawe na ovie principi i imple- mentacija na me|unarodnite pravni instrumenti koi treba da bidat usvoeni.
Abstract
The Resolution of the Council of Europe (97) 24 out lines 20 principles agreed by the Committee of Ministers for combating corruption. A Multidisciplinary Group for combating corruption is the main agent of enforcement, supported by national authorities.
str. 134 Politi~ka misla Za avtorite
Za avtorite
Ivan Bimbilovski, roden na 20 Nenad Koprivica, roden 1977 juli 1974 godina vo Bitola, doktor- godina, diplomiral pravo na Prav- ski kandidat po sporedbeno ustavno niot fakultet vo Podgorica, a pravo na Centralno-evropskiot magistriral na evropski studii na univerzitet (CEU) vo Budimpe{ta, Univerzitetot vo Bon. Raboti kako Ungarija. asistent na Fakultetot za poli- ti~ki nauki vo Podgorica, i e @idas Daskalovski, doktoriral izvr{en direktor na Centarot za politikologija na Centralno-ev- demokratija i ~ovekovi prava (CE- ropskiot univerzitet vo Budim- DEM). pe{ta kade {to i magistriral. Glaven analiti~ar vo Center for Goce Naumovski e roden 1977 Research and Policy Making godina. Toj e magister na nauki od oblasta na gra|anskoto pravo i Klaus E{er, roden 1965 godina, od rimskoto pravo i asistent na Prav- 1994 do 1998 godina bil sojuzen niot fakultet „Justinijan Prvi# vo pretsedatel na Unijata na mladi Skopje. Predava~ vo Centarot za sili na CDU, ‘ivee vo Koblenc obrazovanie po intelektualna sopstvenost na istiot fakultet. \orge Ivanov, roden 1960 godina, vonreden profesor i prodekan na Kiril Nejkov, roden 1977 godina Pravniot fakultet "Justinijan vo Skopje. Toj e magister po me|una- Prvi# vo Skopje. Predava politi~ki rodno pravo na Univerzitetot vo teorii i politi~ka filozofija na Kembrix. politi~kite studii na Pravniot fakultet. Tatjana Petru{evska e vonreden profesor na Pravniot fakultet od Gordan Kalajxiev, roden 1962 oblasta na me|unarodnite odnosi i godina, docent na Pravniot fakul- EU. Del od nejzinata doktorska di- tet „Justinijan Prvi# vo Skopje. sertacija e nadvore{nata politika Ekspert e za kriminologija i kaz- na EU. Bila ~len na politi~kiot neno pravo, a pravoto na pravi~na tim za pregovori okolu Spogodbata postapka e tema na negovata doktor- za stabilizacija i asocijacija me|u ska disertacija. RM i EZ.
Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 135 Za avtorite
Frank Pris, roden 1957 godina, Renata Treneska-Deskoska, rode- rakovoditel na oddelot Politi~ka na 1972 godina, doc. d-r po ustavno komunikacija pri glavniot oddel pravo i politi~ki sistemi na Prav- Politi~ko obrazovanie pri fonda- niot fakultet „Justinijan Prvi#, vo cijata Konrad Adenauer Skopje.
Ivana Sokolovska, rodena 1982 Udo di Fabio, roden 1954 godina, godina, diplomiran politikolog na profesor-doktor od 1999 godina otsekot za Politi~ki studii pri sudija pri Ustavniot sud na SR Pravniot fakultet "Justinijan Germanija vo Karlsrue, a od dekem- Prvi#,- Skopje, volonter vo Insti- vri ~len na Vtoriot senat pri Us- tut za Demokratija „Societas Civilis# tavniot sud. Skopje. Ana ^upeska, rodena 1981 godina, Qubi{a Stefanoski e roden 1982 postdiplomec na me|unarodna poli- godina. Diplomiran pravnik, de- tika na Pravniot fakultet "Justi- monstrator po predmetite semejno nijan Prvi# - Skopje, demonstrator pravo, nasledno pravo i avtorsko po predmetot politi~ka sociolo- pravo na Pravniot fakultet „Justi- gija, koordinator za prva godina na nijan Prvi# vo Skopje. Postdiplo- politi~ki studii i koordinator na mec na studiite po gra|ansko pravo. proektot "Poinaku za politikata#.
Dijana Stojanovi}, rodena 1983 Svetomir [kari}, roden 1941 godina vo Skopje, postdiplomec na godina, redoven profesor na Prav- politi~ki nauki vo Institutot za niot fakultet na Univerzitetot sociolo{ki i politi~ko-pravni „Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje. istra‘uvawa, volonter vo Insti- Predava ustavno pravo, politi~ki tutot za demokratija „Societas Civilis# sistem i politi~ki teorii. Pret- Skopje. sedatel e na Zdru‘enieto za Ustav- no pravo vo Makedonija, ~len e na Zagorka Tnokovska, rodena 1957 Komitetot za zakonodavna sora- godina vo Bitola, diplomiran botka na Sovetot na Evropa, a, isto pravnik i od 2001 godina e rakovo- taka, i ekspert za izbori vo ramki- ditel na Sektorot za dr‘avna upra- te na sistemot na Obedinetite na- va, izboren sistem i upravni nad- cii. le‘nosti vo Ministerstvoto za pravda na Vladata na RM.
Tihomir Topuzovski (27), roden vo Skopje, Diplomiral i magistriral na fakultetot za likovni umet- nosti (otsek slikarstvo) vo Skopje. Paralelno diplomiral i na Filo- zofskiot fakultet vo Skopje (otsek filozofija).
str. 136 Politi~ka misla