\orge Ivanov „Vladeeweto na pravoto# kako Vo Makedonija, toga{nite poli- termin vo Makedonija po~na sra- ti~ari i „intelektualci# (golem del me‘livo da se koristi kon sre- od niv s¢ u{te se na politi~kata dinata na osumdesettite godini od scena), ostro go osuduvaa ona {to se minatiot vek (1985/86). Toa be{e slu~uva{e vo Slovenija (osobeno periodot koga do nas, prete‘no od „Nova revija#, no i site aktivnosti Slovenija, doa|aa vetrovite koi gi na slovene~kata mladina) imenu- navestuvaa promenite {to se slu- vaj}i go kako subverzivna aktivnost ~ija podocna re~isi vo na gra|anskata desnica. site socijalisti~ki zem- Toga{niot CK SKM duri ji. Imeno, toa be{e naja- vode{e poseben ideo- vata na tranzicijata kon lo{ki plenum za toa kako demokratija koja treba{e da se borat protiv takvo- da se ostvari so konsti- to zlo na gra|anskata tuiraweto na pravnata desnica. Od strana na no- dr‘ava, vospostavuvawe- vinarite od drugite re- to na nezavisna sfera na publiki, {to gi sledea javnosta i voveduvaweto sostojbite kaj nas, vero- na politi~kiot plurali- jatno, pottiknati od od- zam. Raspravite za ona nesuvaweto na na{ata {to se slu~uva{e vo Slo- politi~ka i intelektu- venija i vo toga{nite so- alna elita, s¢ po~esto cijalisti~ki zemji, vo toj period vo Makedonija ja narekuvaa „Temen Makedonija bea predmet na ras- vilaet#. prava i teoretska elaboracija Po padot na „Berlinskiot yid#, edinstveno vo toga{nata mladinska odnosno „‘eleznata zavesa# vo 1989 organizacija i vo mladinskiot i godina, istite tie na{i politi~ari, studentskiot pe~at („Mlad borec# i bez da se zamoruvaat da ja sfatat „Studentski zbor#). seta kompleksnost na konceptot za Slovene~kite intelektualci vladeeweto na pravoto, mnogu brzo (golem del od niv denes se aktuelni se preadaptiraa i ona {to dotoga{ slovene~ki politi~ari) ovie temi go imenuvaa kako „ustavnost i zako- gi preto~ija vo eden vid nacionalna nitost# po~naa da go imenuvaat kako programa za prerodba na Slovenija, „pravna dr‘ava# i vladewe na objavena vo brojot 57 na spisanieto pravoto. Do den-denes sfa}awata „Nova revija#. na mnogumina od niv s¢ u{te se na Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 1 \orge Ivanov toa nivo, pa zatoa ne bi trebalo da pritoa bez da mo‘e da go ostvari ne za~uduvaa zo{to postoi zastoj vo svoeto pravo na uredna sudska sferata na ostvaruvaweto na ~ove- postapka. Dokolku i bile dovedeni kovite prava i reformite na pravo- pred sudija, toj im pristapuval kako sudnata sfera na dr‘avata. Odnos- partiski vojnik, odnosno funkci- no, zo{to pokraj site reformi s¢ oner na edinstvenata partija, zatoa u{te pravosudstvoto nitu se educi- {to ne postoela principielna ra nitu se reformira, ocenka dade- nezavisnost na sudstvoto. Obi~nite na od site relevantni me|unarodni lu|e, osobeno onie poduhovitite, faktori, kako od EU taka i od nikoga{ ne znaele dali im padnale NATO. v o~i na vladeja~ite i samata taa Vladeeweto na pravoto i prav- nesigurnost podocna gi vovleku- nata dr‘ava, za mnogumina vo toa vala vo zavisnost i nesloboda, vreme, no i denes, se sinonimi. Iako pravej}i od niv podanici i }etmani. stanuva zbor za dve razli~ni prav- Pravoto vo takvi uslovi, nor- ni tradicii, ona {to go o~ekuva{e malno, funkcioniralo vo pri- obi~niot ~ovek od nivnoto sprove- vatnata sfera, imeno se kaznuvale duvawe podrazbira{e vosposta- kradci ili storiteli na soobra- vuvawe na principi i na~ini na }ajni prekr{oci, no vo krajna in- odnesuvawe {to }e ja garantiraat stanca Komunisti~kata partija, slobodata na poedinecot i negovoto odnosno SKM, utvrduva {to e is- u~estvo vo politi~kiot ‘ivot. pravno. Ednostavno, se o~ekuva{e radi- So preminot kon demokratija kalna sprotivnost na toga{nata gra|anite o~ekuvaa deka tie, no i policiska dr‘ava i dr‘ava na site onie {to se vo javnite slu‘bi, svoevolieto. Od dene{nite sve- se obvrzani kon pravoto i zakonot. do{tva na mnogumina „‘igosani# od Pred niv site da bidat isti. Sekoj toa vreme, mo‘e da se doznae kako da mo‘e da go sprovede svoeto lu|eto ‘iveele so ~uvstvo deka pravo, pa i protiv politi~kite postojano se nadgleduvani, prislu- mo}nici, duri i koga politi~kite {uvani od „gore#, so ~uvstvo na instanci sakaat da mu go zabranat postojana zakana od nenadejno toa pravo. Ova osobeno se odnesuva me{awe od nasekade postojniot za pravoto na sloboden razvoj na aparat na dr‘avnata bezbednost i sopstvenata li~nost. Vsu{nost, od nivnite „kodo{i#. Lu|eto, ednos- primarnata smisla na postoeweto tavno, se ~uvstvuvale kontrolirano na vladeeweto na pravoto e za~uvu- i postojano nadgleduvani so nedo- vaweto i obezbeduvaweto tokmu na verba. I pokraj seta pretpazlivost toa pravo. Zatoa i se vospostavu- obi~niot ~ovek ne mo‘el nikoga{ vaat granici, brani, barieri kaj da se oslobodi od rakata na dr‘a- site dr‘avni aktivnosti vo korist vata. So samoto toa {to prediz- na slobodata na gra|aninot. Javnite vikuvale nezadovolstvo kaj mo}ni- slu‘bi mo‘at da dejstvuvaat samo cite, im se zakanuvalo apsewe ili dokolku za toa im e dadena nadle‘- {ikanirawe, gubewe na rabotnoto nost, a taa nadle‘nost, ednostav- mesto ili nosewe vo „Idrizovo#, no, ne mo‘at da si ja prepi{at po str. 2 Politi~ka misla Voved sopstvena sila. Ustavot ili zako- nite so sigurnost znaat {to ima not mora da im go prenesat toa na pravo da pravi dr‘avata, a {to mu niv. Vo taa smisla vladeeweto na e propi{ano kako pravo i zabrana pravoto sekoga{ pretstavuva zakon- na gra|aninot. Nulla poena sine lege, ska i ustavna dr‘ava. Obvrzuvaj}i kako fundamentalen dr‘avno- se kon pravoto, dr‘avniot avtori- praven princip, proizleguva tokmu tet ja obezbeduva slobodata na od navedeniot fakt: nikoj ne smee gra|aninot, vo koja mo‘e da dojde do da bide kaznet bez zakonska osnova. me{awe samo vrz osnova na zakon- Na ova se nadovrzuva i fundamen- sko ovlastuvawe, a takvo ne{to talnata zabrana za retroaktivni mo‘at da donesat samo pretstav- zakoni. Na ist rang e i prioritetot nici na narodot preku ustavno za jasnost na zakonite. Nejasnite utvrdena formalna postapka. Za zakoni so elasti~ni odredbi se po~ituvaweto na slobodata na smrtna zakana za pravnata sigur- gra|aninot postoi nezavisnoto nost. Maksimalnata preciznost i sudstvo. Zatoa podelbata na vlasta, jasnost na zakonite e edna od osnov- definirana od Monteskje kako nite obvrski na zakonodavstvoto. na~elo deka vlasta ja ograni~uva Za aktuelnite problemi vo ovaa vlasta (le pouvoir arrete le pouvoir), i sfera politi~arite znaat da ka‘at vladeeweto na pravoto se nedelivi deka imame dobri zakoni, no pro- edno od drugo. blemot e vo implementacijata, od- Dr‘avata {to gi po~ituva nave- nosno nivnata neprimena. Politi- denite principi mo‘e da se nare~e kata se odnesuva kako dobrata pravna dr‘ava (nasproti partis- vlast da e problem na nekoj drug. kata i policiskata dr‘ava, no i Politi~arite vodat, odlu~uvaat, dr‘avata na svoevolie). Vo takvata objavuvaat i razmisluvaat, naporno dr‘ava sudijata vo svoeto dejstvu- rabotat na sostanocite, pa potoa gi vawe ne e podlo‘en na nikakvi donesuvaat zakonite. Ne e sega, naredbi i mu slu‘i samo na zakonot demek, nivna obvrska i da se gri- i na pravoto. Tokmu zatoa nezavis- ‘at za toa kako se sproveduvaat nite sudii sozdavaat nezavisno zakonite. sudstvo. Toa e mo‘no samo koga No, za da funkcionira sudstvo- sudiite poseduvaat monopol vo to, samostojno i nezavisno, ne mu sudstvoto. Me|utoa, takvo ne{to ne trebaat samo celi i nameri, tuku i postoi koga pokraj sudskata odluka lu|e, materijalni sredstva i drugi za osloboduvawe, oslobodenoto pretpostavki. Materijalnite sred- lice povtorno e pritvoreno od stva ne se samo zgradite i platite, policijata. So takvoto odnesuvawe tuku i vlo‘uvaweto vo lu|eto, vo vlasta prakti~no si pripi{uva nivnoto znaewe, nagraduvaweto na sopstvena krivi~na vlast pokraj uspehot i sankcii za neraboteweto sudstvoto. Za da ne dojde do toa, i neuspehot. Da se ka‘e (i toa od seta aktivnost na dr‘avata e mer- najvisoko dr‘avno nivo) deka ne liva i predvidliva. Pravnata funkcioniraat instituciite, toa sigurnost, kako op{t princip, mo‘e vpro~em zna~i priznavawe deka tie da postoi samo onamu kade gra|a- institucii nemaat sposobno lider- Godina 4, br. 13, mart 2006 Skopje str. 3 \orge Ivanov stvo. Lu|eto koi rabotat vo sudstvo- tuku i za masa potkupena so sitni to ne se nao|aat tamu slu~ajno, tuku op{testveni privilegii i so la‘na se educiraat za toa, se razvivaat, sigurnost na klientalizmot. motiviraat i nagraduvaat. Tie se Od aspekt na politi~kata nauka profesionalci (ili bi trebalo da jasno e deka edna politi~ka grupa- bidat). cija mo‘e da vladee samo dokolku Izgraduvaweto na instituciite, e organizirana (vo vid na partija) zna~i, ne pretpostavuva logika na i dokolku so povremeni kampawi obi~na zakonodavna ramka tuku i sozdava neprijateli ili, pak, soz- izbor na pametni i stru~ni lu|e, dava prekrasni sliki za idninata materijalni sredstva, vreme i sis- i na toj na~in gi zaveduva mnozin- temski napor da se sozdadat i stvoto izbira~i. Vo takvata pret- izgradat. Gra|anite se i izbira~i i stava najva‘na e fasadata i pri- pla}a~i na danoci, nim im se odgo- vidot na zakonitosta.