PENZIONER + Br. 98.Qxd

PENZIONER BESPLATEN VESNIK SZPM » za sega{ni i za idni penzioneri Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: [email protected] www.szpm.org.mk Godina IX, broj 98 16 septemvri 2016 godina

21. penzionerska sportska olimpijada "Radovi{ 2016# Penzionerite se gordi na VO OVOJ BROJ... Se sportuva{e, se DONESENI ZNAÂJNI slave{e i drugaruva{e svoeto sedum decenisko ODLUKI str. 2 a 3. septemvri 2016 godina u~estvuvaat penzioneri od ce- zdruèno opstojuvawe vo Radovi{, na sportsko- lata zemja gi pozdravija doma}i- rganizacioniot odbor za Nrekreativniot centar "[a- nite na nastanot: pretsedatelot odbeleùvawe na 70 godi- mpion# preku 1.200 penzioneri i na Zdruènieto na penzionerite O{niot jubilej na penzio- gosti od celata zemja slavea, spo- na Radovi{ i Kon~e Jordan Kos- nerskoto organizirawe vo Make- rtuvaa i drugaruvaa. Se odbele- tadinov i gradona~alnikot na donija sostaven od 39 istaknati 21-VI REPUBLI^KI ùvaa dva golemi jubileja: 70 go- Radovi{ Sa{ko Nikolov. Posa- aktivisti na 18 fevruari 2016 dini penzionersko organizirawe kuvaj}i im dobredojde na prisut- PENZIONERSKI usvoi programa jubilejot da bide vo na{ata zemja i 25 godini neza- nite ja kaàa porakata - da po- odbeleàn uspe{no i dostoinst- SPORTSKI visna i samostojna Republika Ma- nesat ubavi i trajni spomeni od veno. Se donese odluka sve~ena- NATPREVARI ta akademija da se odrì na 16 str. 3, 4 i 5 septemvri vo 9 ~asot vo golemata sala na Domot na ARM vo Sko- str. 7 pje na koja sve~eno obra}awe }e NASTANI ima pretsedatelot na dràvata PROMOCIJA NA d-r \orge Ivanov, kako pokrovitel na sve~enata akademija, koja KNIGATA }e se odrì i po povod 25 godini "ARGUMENTITE od osamostojuvaweto na Makedo- JA OSVETLUVAAT nija. Na akademijata za istorijatot i razvojot na SZPM }e zboru- VISTINATA# va pretsedatelot na Sojuzot Dragi str. 8 Argirovski. kedonija. Manifestacija vo koja ovoj nesekojdneven nastan. Na po~etokot na akademijata }e TRIBINA str. 9 250.000 penzioneri {to niz godi- Na prisutnite, gostite i u~es- bide izvedena himnata, a potoa i nite se vgradile vo temelite na nicite im se obrati i prviot ~o- 30-minutna prigodna kulturno- NASTRADANITE NE na{ata dràva i vo sozdavaweto vek na najgolemata nepoliti~ka umetni~ka programa so u~estvo na SE OSTAVENI SAMI na najgolemata, multietni~ka aso- nevladina multietni~ka orga- ansamblite na ZP Gazi Baba, So- Site penzionerski manifesta- str. 11 cijacija vo koja ~lenuvaat lu|e so nizacija, pretsedatelot na Soju- lidarnost - Aerodrom, âir, \or- cii i sobiri vo tekot na 2016 go- nasobrani iskustvo i znaewe, lu|e zot na zdruènijata na penzio- ~e Petrov, Centar i Kisela Voda. dina }e minat vo znakot na 70 go- PANORAMA ~uvari na na{eto kulturno bogat- nerite na Makedonija Dragi Ar- Na zaedni~koto druèwe }e bidi{niot jubilej na SZPM, kako str. 12 stvo i identitet, lu|e koi ja saka- girovski. Vo svoeto obra}awe im dat dodeleni plaketi i priznani- najmasovna i najaktivna nevladi- at svojata dràva, Republika Ma- gi ~estita{e dvata jubileja pri ja na istaknati li~nosti, ins- na, nepoliti~ka i multietni~ka INFO str. 13 kedonija. toa potenciraj}i ja golemata va- titucii, aktivisti i organizacii penzioinerskata organizacija, za koi pridonele za uspe{na rabota {to se zboruva{e na Republi~ka- IZBOR NA i razvoj na Sojuzot na zdruènija- ta i osumtte regionalni revii na str. 14 ta na penzionerite na Makedonija. pesni, muzika i igri, na Republi- ALBANSKI Na odborot be{e poddràn pre- ~kata sportska olimpijada i na str. 15 dlogot po povod golemiot jubilej osumte regionalni sportski nat- KULTURA SZPM da objavi Monografija, ka- prevari, na masovnite piknik INTERVJU SO ko i knigite "Studija na penzion- sredbi i na site drugi sredbi na erskoto organizirawe# i "Argume- penzionerite vo na{ata zemja. DRAGI ntite ja osvetluvaat vistinata#. K.S.A. ARGIROVSKI str. 16

na Vladata na Republika Makedo- otvoreni. ZDRAVSTVO nija so Sojuzot na zdruènijata na Po aplauzite za govornicite koi str. 17 penzionerite na Makedonija. Pri- se obratija na prisutnite, zapo~- Son~evoto vreme gi osvetluva{e `nost na sportot za psihofizi~- str. 19 licata na prisutnite i se me{a{e koto zdravje vo tretata doba od toa potencira{e deka griàta na naa natprevarite. Sekoj se trude- ZABAVA so nivnite nasmevki. Lu|e koi bea ìvotot. Vladata i na Ministerstvoto za {e da postigne {to povisoki rezu- dojdeni da ja pokaàt svojata psi- So odbrani prijatelski zborovi trud i socijalna politika prodol- ltati zaradi sebe, za svoeto zdru- ISTORISKI hofizi~ka podgotvenost, no i da na natprevaruva~ite i gostite im ùva i ponatamu. Prodolùvaat i ènie, no i za svoite vnuci na ko- NASTAN se sretnat so starite prijateli i se obrati i zamenik-ministerot za site zapo~nati proekti, kako i i{to so gordost }e im go pokaù- realizacijata na site vetuvawa vaat medalot ili peharot No bez ZA da poprikaàt za mnogu ne{ta. trud i socijalna politika Dime PAMETEWE str. 20 U~esnicite na ovaa najmasovna i Spasov, izrazuvaj}i go svoeto zakon pripadnicite na ovaa najbrojna razlika na s¢, i natprevaruva~ite najstara manifestacija na koja dovolstvo od odli~nata sorabotka populacija vo zemjata. i poddrùva~ite koi navivaa na - Po~ituvani prisutni, po~itu- site jazici koi se zboruvaat vo ]E IZLEZAT vani i dragi penzioneri, vie ste Makedonija, se razbiraa bez pre- 13. Oktomvri lu|eto koi{to u~estvuvaa vo gra- veduva~, bea sre}ni i zadovolni vo "Nova Makedonija# deweto na na{ata zemja, vie ste {to se zaedno vo sportuvaweto, vo - Penzionerski vidici lu|eto koi{to se borea za Repub- slaveweto i vo druèweto, i na lika Makedonija, za da moème oroto. 20. Oktomvri denes da slavime, da ja slavime Se slave{e so pesna i radost, ne - Prilog za penzioneri nezavisnosta na Republika Make- deka ne bea svesni za ona {to gi vo "Koha# donija. Tokmu poradi toa, nie de- izma~uva i odvnatre kako bolest i 28. Oktomvri ne{nite generacii koi{to u~est- kako problemi, i odnadvor kako "Penzioner plus# vuvame vo kreirawe na merkite i {to se sostojbite vo dràvata, a na politikite, morame da prodol- tie slavea i peeja za{to znaeja ìme da se griìme za podobar deka s¢ moè da se nadmine so sp- ìvot na penzionerot vo Republi- lotenost, soìvot i zaedni{tvo. ka Makedonija. Vi go ~estitam go- Toa se iskustvoto i mudrosta {to lemiot jubilej 70 godini penzion- se nasobrale vo niv niz godinite. ersko organizirawe vo na{ata ze- Najveseli bea sportistite pen- mja i 25 godini nezavisna i samos- zioneri od ZP Ohrid i Debrca koi tojna Republika Makedonija i gi po {esti pat go osvoija peharot za proglasuvam 21. republi~ki pen- sevkupni najdobri rezultati. zionerski sportski natprevari za Kalina S. Andonova PRIZNANIJA I PLAKETI 2 PENZIONER plus 98 septemvri 2016

8. sednica na IO na SZPM pokrovitel i da zboruva na Sve~enata aka- Vo vtoriot del od sednicata se odrà demija koja }e se odrì na 16 septemvri vo 9 Promocija na knigata "Agrumentite ja osve- ~asot vo golemata sala na Domot na Armi- tluvaat vistinata# od Dragi Argirovski. Na Doneseni zna~ajni odluki jata. Na sve~enosta za istorijatot i razvojot istata prisustvuva{e ministerot za trud i na SZPM }e zboruva i pretsedatelot Dragi socijalna politika Dime Spasov, gradona- a 26 avgust 2016 godina se odrà osma- lagawe po materijalite dade sekretarot na Argirovski. ]e bide izvedena himnata i 30 ~alnikot na op{tina \or~e Petrov Sokol ta sednica na Izvr{niot odbor na IO na SZPM Stanka Trajkova, koja me|u dru- minutna prigodna kulturno-umetni~ka pro- Mitrovski i Qup~o Ajdinski, po~esen pret- NSojuzot na zdruènija na penzionerite goto ja potencira{e va`nosta na ovie izme- grama so u~estvo na ansamblite na ZP Gazi sedatel na gra|anskata asocijacija "Skopjan- na Makedonija, vo Skopje. Na sednicata pok- ni koi poteknuvaat od izmenite na Statutot Baba, Solidarnost - Aerodrom, âir i \or- kata Majka Tereza# i okolu 200 drugi gosti. ~e Petrov, Centar i Kisela Voda. Komisijata za priznanija na Odborot odrà dve sednici. Naj- prvin bea usvoeni kriteriumi koi bea dostaveni do zdruènijata na penzionerite, a denovive be{e prifaten i predlogot za priznanija na institucii so koi SZPM podolgo vreme uspe{no sorabotuva, gosti od stranstvo, na gradona~alnici, zdruènija, na na{i istaknati aktivisti, kulturni dru{tva, sportisti i drugi. Po diskusijata na pove}emina od prisutnite be{e predloèno da se dodelat 96 plaketi i 162 priznanija ili vkupno 258, {to e 0,1 otsto od vkupniot broj na ~lenst- raj ~lenovite na IO prisustvuvaa i pretse- na SZPM. Predlog dopolnuvawata bea ed- voto vo Sojuzot. Na promocijata za knigata i za avtorot zbo- datelot na Sobranieto na SZPM Besnik Po- noglesno prifateni. Napravena e promocija na knigite "Studija ruvaa promotorite Aleksandar Dimkovski, cesta. I so ovaa sednicata kako i sekoga{, Vo prodolènie na sednicata pretseda- za penzionersko organizirawe# i "Argumen- Kalina S. Andonova i Branko Stavrev, a uspe{no rakovode{e pretsedatelot na telot Argirovski gi informira{e prisut- tite ja osvetluvaat vistinata# vo izdanie na svoi viduvawa za avtorot i negovoto tvore- SZPM Dragi Argirovski. Sednicata se sos- nite deka re~isi site zaklu~ocite od 6. se- SZPM. {tvo imaa i Mendo Dimovski, Metodija No- toe{e od dva dela. Vo prviot del najnapred dnica na IO odràna vo mesec februari se Na sednicata be{e usvoena Predlog - Od- vkovski i Nijazi Xeqiqi. Na krajot pretse- be{e razgledan Predlogot za izmeni na De- realizirani. luka za u~estvo na festivalot "Treta doba# datelot im se zablagodari na site prisutni. lovnikot za rabota na Sobranieto na SZPM Pretsedatelot na RM \orge Ivanov so za- vo Qubqana - 2016 godina. SZPM }e go pre- i na Izvr{niot odbor na SZPM. Vovedno iz- dovolstvo go prifatil predlogot da bide tstavuvaat ZP Bitola i ZP Demir Hisar. Kalina S. Andonova

ènie na penzioneri Makedonski Brod; PLAKETI PRIZNANIJA Zdruènie na penzioneri Negotino; Zdruè- nie na penzioneri Novo Selo; Zdruènie na Za istaknati li~nosti i institucii Za istaknati organizacii penzioneri OVR - Skopje Zdruènie na penzioneri Ohrid i Debrca Zdruènie na pen- Pretsedatel na RM \orge Ivanov; Sobranie na Republika Makedonija; Vlada na RM; Dom na ARM Skopje; Direkcija na "Nova Ma- zioneri Peh~evo; Zdruènie na penzioneri Ministerstvo za trud i socijalna politika; Ministerstvo za kultura; Ministerstvo za kedonija#; NLB Banka Skopje; Sava osigu- Prilep; Zdruènie na penzioneri Probi{- zdravstvo; Ministerstvo za finansii; Ministerstvo za odbrana; Sojuz na sindikati na ruvawe - Skopje; ZEGIN; Komercijalna banka tip; Zdruènie na penzioneri Radovi{ i Makedonija; Sojuz na borci na Makedonija; Crven krst na Makedonija; Fond na PIOM; Fond AD Skopje; Grafi~ki centar Skopje; Pe~at- Kon~e; Zdruènie na penzioneri Resen; za ZOM; Dime Spasov, minister za trud i socijalna politika; Elizabeta Kan~eska nica RI-GRAFIKA Skopje; Makedonski nar- Zdruènie na penzioneri Solidarnost - Ae- Milevska, minister za kultura; Spiro Ristovski, zam. minister za obrazovanie; Koce oden teatar; Makedonska televizija - "Treta rodrom Skopje; Zdruènie na penzioneri Trajanovski, gradona~alnik na grad Skopje; Andrej Jus, Hevreka Qubqana; Anton Donko, doba#; Makedonsko radio - Radio Skopje; Re- Struga; Zdruènie na penzioneri Strumica; ZDUS Slovenija; ZDUS Slovenija; Marjan [iftar - ZDUS Slovenija; Konferencija na dakcija na "KOHA#; Redakcija na "Dnevnik#; Zdruènie na penzioneri Taftalixe DDD - sindikati na Albanija; Kol Nikolaj, pretsedatel na KSA; Nazif Daljani, pretsedatel na Redakcija na "Ve~er#; Televizija Kanal 5; Skopje; Zdruènie na penzioneri Tetovo; KS Pogradec Albanija. MTM televizija; Televizija K-3 Kumanovo; Zdruènie na penzioneri Centar - Skopje; Katlanovska Bawa; Debarski bawi "Capa#; Zdruènie na penzioneri âir - Skopje; Negorski Bawi; P.Z.U. Car Samuol Bawsko; Zdruènie na penzionedri [tip i Karbinci; Za Gradona~alnici KUD "\oko Simonovski# ZP Kumanovo; KUD Zdruènie na penzioner [uto Orizari - "Veseli penzioneri# ZP Probi{tip; KUD na Ratko Dimitrovski, gradona~alnik na Op{tina Ko~ani; Sokol Mitrovski, gradona~al- Skopje; Zdruènie na penzioneri Sveti Ni- ZP Ko~ani; KUD na ZP Tetovo; KUD "Penzio- kole; Zdruènie na solidarni penzioneri - nik na Op{tina \or~e Petrov; Petre Latinovski, gradona~alnik na Op{tina Butel; Ste- ner# i "Penka Koteska# ZP Prilep; KUD na ZP v~e Jakimovski, gradona~alnik na Op{tina Karpo{; Zoran Damjanovski, gradona~alnik na Ilinden - Skopje; Zdruènie na penzioneri Radovi{; KUD na ZP Makedonska Kamenica; Op{tina Kumanovo; Il~o Zahariev, gradona~alnik na Op{tina [tip; Marjan Risteski, Saraj - Skopje; SZP na grad Skopje. Klub na qubiteli na knigata "Solidarnost - gradona~alnik na Op{tina Prilep; Slav~o âdiev, gradona~alnik na Op{tina Veles; Aerodrom# - Skopje; HAK-BUS; GAZMEND Zoran Zaev, gradona~alnik na Op{tina Strumica; Sa{ko Nikolov, gradona~alnik na Op- Za istaknati aktivisti {tina Radovi{; Toni Trajkovski, gradona~alnik na Op{tina Gazi Baba; Ivan Frangov, TURIST - Debar; NEW STAR - Skopje; SRC gradona~alnik na Op{tina Gevgelija; Darko Mitovski gradona~alnik na Op{tina Make- "[AMPION# - Radovi{; Redakcija na "Pen- Trajko Savevski; Risto Prentovski; \or|i donska Kamenica; Toni Tonevski, gradona~alnik na Op{tina Probi{tip; Izet Mexiti zioner plus# SZPM. Zarinski; Mladen Petrov; Dragan Petkov; gradona~alnik na Op{tina âir; Arsen~o Aleksovski, gradona~alnik na Op{tina Kriva Borivoe Bojaxiev; Trajan Pecov; Qup~o Palanka; @ika Stojanovski, gradona~alnik na Op{tina Ilinden; Traj~e Dimitriev, gra- Za ZP ~lenki na SZPM Lukarski; Liman Poloàni; Vidan Koneski; dona~alnik na Op{tina Demir Kapija; Qup~o Blaèvski, gradona~alnik na Op{tina De- Nikola Atanasov; Mirko Danailov; Mirko mir Hisar; Bor~e Mitevski gradona~alnik na Op{tina Petrovvec; Bekim Murati, gra- Zdruènie na penzioneri Berovo; Zdruè- Trpevski; Dimitrija Dimovski; Arif Bekir; dona~alnik na Op{tina Saraj. nie na penzioneri Bitola; Zdruènie na pe- Nurie Kadriu; Vangelica Markovska; Nade- nzioneri Bogdanci; Zdruènie na penzione- `da Dav~eva; Done Todorovski; Stojan Nas- ri Butel - Skopje; Zdruènie na penzioneri tevski; Jovan Eftimov; Adem Osmanfari; Za istaknati aktivisti Valandovo; Zdruènie na penzioneri Vev- Zore Mickovski; Stevo Bojaxiev; Stamen ~ani; Zdruènie na penzioneri Veles; Zdru- Filipov; Sofija Simovska; Sveto Dimovski; Dragi Argirovski, pretsedatel na SZPM; ènie na penzioneri Vinica; Zdruènie na Cvetanka Ilieva; Baki Bakiu; Fruska Kos- Besnik Pocesta, pretsedatel na Sobranie na Voeni penzioneri - Skopje; Zdruènie na tadinovska; Qubomir Georgiev; Spirko Ni- SZPM; Saltir Karovski; Stanka Trajkova; Ili- penzioneri Gazi Baba - Skopje; Zdruènie kolovski; Milorad Ristevski; @aklina Mu- ja Adamovski; Du{ko [urbanovski; Andon Mar- na penzioneri Gevgelija; Zdruènie na pen- ~eva; Gojko Eftoski; Arsen Ilievski; Vadije kovski; Krste Angelovski; \or|i Serafimov; zioneri Gostivar; Zdruènie na penzioneri Zendeqi; Mirko Janakiev; Cvetanka Angel- \orge Andonov; Dan~e Daskalovska; Tome Ilio- Debar i Centar @upa; Zdruènie na pen- kovska; Vera Buàrovska; Nikolaj~o Niko- ski; Dimitrija Bogatinoski; \or|i Trp~eski; zioneri Del~evo; Zdruènie na penzioneri lov; Marija \orgieva; Liljana Mladenovska; Kiril \or|ioski; Spirko Nikolovski; Pavle Demir Kapija; Zdruènie na penzioneri De- Dragan Georgiev; Jordan Arsovski; Lidija Spasev; Aleksandar Zahariev; Jordan Kostadi- mir Hisar; Zdruènie na penzioneri Dojran; Jeremi}; Slavica Lamba{a; Novko Petru{e- nov; [aban Sabriu; Du{an Risteski; Jovan Gi- Zdruènie na penzioneri \or~e Petrov - vski; Faik Ja{ari; Kiril Dameski; Qubinko novski; Metodija Novkovski; [aban Azizi; Ris- Skopje; Zdruènie na penzioneri Zletovo; Ristov; Kiro Gerasimov; Branko Po~u~a; Ja- to Frangov; Zdravko Petkovski; Mirko Makre- Zdruènie na penzioneri Kavadarci; Zdru- blanka Veselinovska; Blagica Markuleska; {anski; Fidan~o Stoev; Petar Zahar~ev; Sla- ènie na penzioneri Karpo{ - Skopje, Zdru- Nikola Donev; Blaò Stanojkov; Marija vko Stojanovski; Qup~o Dimovski; Ramiz ]az- ènie na penzioneri Kisela Voda - Skopje; Karakami{eva, Boàna Tasevska; Pavlina imovski; Aleksandar Dimkovski; Vele Alekso- Zdruènie na penzioneri Ki~evo; Zdruè- Kam~eva; Sime Cvetanoski; Mome Cvetanov- vski; Risto An|u{ev; Mentor ]oku; Lena Seme- nie na penzioneri Ko~ani; Zdruènie na pe- ski; Elena Apostolova; Blaè Srbinovski; nakova; Risto Trajkoski; Stanko Sipkovski; nzioneri Kratovo; Zdruènie na penzioneri Kostadin Stojanov; Vjolca Sadiku; Kenan Mihail Vasilev; Nijazi Xeqiqi; Gruica Mana- Kriva Palanka; Zdruènie na penzioneri Mimidinovski; Verica Tocinovska; Tom~e siev; Kalina S. Andonova; Mendo Dimovski; Kru{evo, Zdruènie na penzioneri Kuma- Stojkov; Pero Andreevski; Najdo Eftovski; Ilija Gligorov; Olga Nova~eva; Mitre Stoja- novo; Zdruènie na penzioneri Labuni{te; Lila Trajanovska; Zoran Andreevski; Tome novski; Milevka Zdravkovska; Qubica Kuzma- Zdruènie na penzioneri Lozovo; Zdruènie Angelovski. novska; Stojan~e Stefanovski; Ziko Zikov; na penzioneri Makedonska Kamenica; Zdru- PENZIONER plus 98 septemvri 2016 SPORT 3 21-vi REPUBLI^KI PENZIONERSKI SPORTSKI NATPREVARI VO RADOVI[ Obra}awe na pretsedatelot na SZPM Obra}awe na zamenik ministerot za trud i Dragi Argirovski socijalna politika

Po~ituvani penzionerki i penzio- alka vo op{testveniot ìvot na se- Dime Spasov neri, dragi sportisti i naviva~i, koja dràva, pa i na na{ata. Po~ituvani prisutni, dragi penzi- dragi gosti, dami i gospoda SZPM i zdruènijata neguvaj}i go oneri i penzionerki, ~est mi e {to ja Pred s¢ dozvolete mi vo ime na So- sportuvaweto, kulturnite dejnosti i imam mo`nosta da vi se obratam na juzot na zdruènijata na penzionerite druèweto, pridonesuvaat da se {iri Dvaeset i prvite Republi~ki penzio- na Makedonija i vo svoe ime, da se qubovta, nade`ta i soìvotot so cel nerski sportski igri. So osobena ~est zablagodaram za va{eto prisustvoto da se podzabavi procesot na staree- i zadovolstvo i drago srce nie izmina ovaa zna~ajna penzionerska sport- weto, a ìvotot vo tretata doba da natite godini finansiski ja poddr- ska manifestacija na koja pokrovitel dobie podobra sodrìna i kvalitet. godini vo svoite disciplini postig- ùvame realizacijata na Republi~- e Dime Spasov, zamenik minister za Ovie sportski natprevari na penzio- nuvaat navistina visoki rezultati na kite penzionerski sportski igri, za- trud i socijalna politika, i da gi po- nerite vo na{ata zemja sekako prido- koi moàt da im pozavidat i pomladi toa{to se vistinski primer deka pe- vo kreirawe na merkite i na politi- zdravime i gradona~alnikot na Op{- nesuvaat za podobruvawe na fizi~ka- sportisti. nzionerite moàt da bidat aktivni i kite, morame da prodolìme da se tina Radovi{ Sa{ko Nikolov, zame- ta kondicija i zdravstvenata sostojba S¢ pogolemata èlba da se u~estvo tretoto doba. Bi sakal vo ovaa griìme za podobar ìvot na penzio- nik gradona~alnik na Op{tina Ohrid na ~lenstvoto, bidej}i kako {to e po- vuva na sportski natprevarim ukaù- prilika da vi ja ~estitam godi{nina- nerot vo Republika Makedonija. Iz- Angel Janev, pretstavnici na Komer- znato sportot go jakne i teloto i du- va deka godinite ne se pre~ka za soz- ta, 70 godini od penzionerskoto orga- minatite godini postignavme golemi cijalna banka i drugi. hot. davawe vo zdravo telo zdrav duh, a nizirawe vo Makedonija i dvaeset i rezultati. Za 70 procenti e zgolemena Vo dveceniskata istorija na ovie Po~ituvani, druèweto stanuva se pogolem motiv. pet godi{ninata od nezavisna Repub- prose~nata penzija, me|utoa ne smee i sportski natprevari, tie po tret pat Prvite Republi~ki penzionerski Vo sporedba so minatata godina lika Makedonija. nema da zastaneme tuka, slednoto zgo- se odrùvaat vo gradot na rudarite sportski natprevari se odràni vo brojot na natprevaruva~ite na regio- Po~ituvani prisutni, izminatite lemuvawe od 5 procenti }e bide vo Radovi{, vo prekrasniot ambient na Ohrid na 28 avgust 1996 godina, so sa- nalnite sportski natprevari e vo deset godini va{iot Sojuz zaedno so dekemvri mesec ovaa godina i toa ve- sportsko-rekreativniot centar "[a- mo 150 u~esnici, od koi 45 natpreva- zgolemuvawe od 1607 na 2010 kako Vladata na Republika Makedonija, se tuvawe }e se realizira. ]e prodol- mpion#. ruva~i vo {ah, strela{tvo i pikado. rezultat na voveduvaweto na novite trudime na sekoj moèn na~in da iz- ìme i so ostanatite proekti, za bes- Ovoj pat, 21-te Republi~ki penzio- Dve decenii potoa, denes vo Radovi{ dve sportski disciplini, a so {to se gradime cvrst i partnerski odnos, platna bawsko-klimatska rekreacija nerski spiortski natprevari gi odr- vo prisusvo na okolu 1.200 u~esnici zgolemuva i brojot na natprevaruva~i zatoa{to cenime, zatoa{to mislime i i ovaa esen, za besplaten turisti~ki ùvame po povod na na{iot zna~aen }e se natprevaruvaat okolu 500 nat- za republi~kite natprevari koj dose- zatoa{to veruvame deka vie penzio- vikend i ovaa esen i slednata godina. jubilej 70 godini penzionersko orga- prevaruva~i vo 11 disciplini. Nap- ga be{e 400, a sega iznesuva 504 nat- nerite preku va{ite pretstavnici Isto taka }e prodolìme i so proek- nizirawe vo na{ata zemja i 25 godini redokot e o~igleden. prevaruva~i. Pravo na nastap na re- odnosno preku zdruènijata na pen- tite za besplaten prevoz vo èlezni- nezavisna Republika Makedonija. Si- Ovogodi{nite 21-vi regionalni publi~kite natprevari vo Radovi{ zioneri na Republika Makedonija ~kiot soobra}aj, za besplaten prevoz te penzionerski manifestacii i so- sportski natprevari se odràa vo pe- obezbedija 40 zdruènija so vkupno treba i moète da u~estvuvate vo vo gradskiot soobra}aj, so otvarawe biri vo tekot na 2016 godina minaa vo riodot od 20 maj do krajot na juni 2016 501 natprevaruva~ od koi 264 vo ma{- kreiraweto na site merki, politiki i na golem broj na privatni starski do- znakot na ovie dva jubileja, a za toa se godina, soglasno celite utvrdeni so ka i 237 vo ènska konkurencija. proekti za podobar ìvot na penzio- movi, so otvarawe na golem broj na zboruva{e i na osumte regionalni Statutot i programite za rabota na Seto ova e zna~aen pridones na So- nerite vo Republika Makedonija. dnevni centri i drugo. Na{a obvrska e sportski natprevari, na reviite, na SZPM za unapreduvawe i pro{iruva- juzot na zdruènijata na penzionerite Po~ituvani prisutni, po~ituvani i da prodolìme da rabotime, da ja site piknik sredbi, kako i na drugi we na interesot kaj penzionerite za na Makedonija, ~lenstvoto pokraj po- dragi penzioneri, vie ste lu|eto koi- prodolìme griàta za penzionerite sobiri na penzionerite vo na{ata razni sportski aktivnosti, za norma- dobruvawe na standardot, vo tretata {to u~estvuvaa vo gradeweto na na- vo Republika Makedonija taka be{e zemja. lno i neprekinato odrùvawe i jak- doba da ima ìvot so s¢ pogolema do- {ata zemja, vie ste lu|eto koi{to se do sega, taka }e bide i vo idnina. I vo ovaa prigoda, zna~ajno e da se newe na nivnata psihofizi~ka sos- stoinstvena sodrìna i kvalitet, da borea za Republika Makedonija, za da Da ste ìvi i zdravi! Gi proglasu- naglasi deka vo 1946 godina vo na{a- tojba, obezbeduvaj}i mo`nosti za ak- se {iri zdravo i aktivno stareewe, moème denes da slavime, da ja sla- vam 21 republi~ki sportski penzion- ta zemja bile registrirani samo okolu tivno stareewe na site penzioneri pozitivnata energija, nade`ta, soì- vime nezavisnosta na Republika Ma- erski igri za otvoreni vi posakuvam 2.600 penzioneri, a denes ima nad 300 {to se bavat so sport i sportski ak- votot i prijatelstvata. kedonija. Tokmu poradi toa, nie dene- odli~ni sportski rezultati. Za mnogu iljadi korisnici na penzija, od koi tivnosti i so rekreativno druèwe Po~ituvani, {nite generacii koi{to u~estvuvame godini. Vi blagodaram. 250 iljadi se ~lenovi na Sojuzot na ~ij broj od godina vo godina postojano Zna~i napreduvame vo sekoj pogled, zdruènijata na penzionerite na Ma- se zgolemuva. pozitivnite rezultati se evidentni i kedonija. Uspe{ni doma}ini na regponalnite }e prodoìme da rabotime so nov Obra}awe na gradona~alnikot na grad Radovi{ So ostvaruvaweto na del od stra- natprevari godinava bea zdruènija- elan vo intertes na site penzioneri tegiskite celi, Sojuzot vo poslednite ta na penzioneri od âir - Skopje, vo na{ata zemja. Patot po koj ~ekori- godini se razvi vo edna od najdobrite Debar i Centar @upa, Kavadarci, me site zaedno e ispraven Taka }e Sa{ko Nikolov i najaktivni nevladini multietni~ki \or~e Petrov - Skopje, Kumanovo, Lo- prodolìme i vo idnina, no se razbi- Po~ituvan zamenik minister Dime gra|anski organizacii vo Republika zovo, Del~evo i Demir Hisar. Na ovie ra deka sekoga{ moè s¢ da bide i po- Spason, po~ituvan pretsedatele Ar- Makedonija. Prva i osnovna zada~a na natprevari vo site 8 regioni nepos- dobro. Na natprevaruva~ite im posa- girovski, po~ituvan pretsedatele site nas be{e i ostana prodolùvawe redno u~estvuvaa 52 zdruènija ~len- kuvam dobri razultati. Kostadinov, po~ituvani penzioneri i na zaedni~kata zalo`ba za za{tita i ki na SZPM, so rekorden broj na nat- Da sme ìvi, zdravi i veseli, da penzionerki, sportisti i sportiski, podobruvawe na standardot i kvali- prevaruva~i od nad 2000, od koi 1244 slavime u{te mnogu jubilei i godi{- u~esnici na ovie jubilejni 21 po red tetot na ìvot na penzionerite, koi vo ma{ka i 763 vo ènska konkuren- nici na na{ata sakana Makedonija. sportski natprevari na nivo na Repu- poradi svoite znaewa i iskustva od cija. Iako na ovie natprevari nasta- Blagodaram. blika Makedonija. Vi posakuvam top- den na den stanuvaat se pozna~ajna puvaat natprevaruva~i vo poodminati lo dobredojde od moe ime i od imeto na Sovetot na Op{tinata. Na site vas, koi{to }e bidete u~esnici, vi posakuvam da postignete odli~ni re- Obra}awe na pretsedatelot na ZP Radovi{ i Kon~e zultati, rezultati na koi{to }e se ite, tuku i generalno za op{testveno- gordeete vie, a sekako }e se gordeat i politi~kiot ìvot vo na{ata op{ti- Jordan Kostadinov va{ite op{tinski zdruènija. Vo na. Vo ovaa prilika go izrazuvam mo- ovaa prilika }e mi dozvolite da go eto ogromno zadovolstvo {to vo Ra- iskaàm moeto ogromno zadovolstvo dovi{ postoi vakvo zdruènie. Posa- Po~ituvani penzioneri mu nam ni ja dade doverbata da bideme {to vo Radovi{ funkcionira op{ti- kuvaj}i vi u{te edna{ golemi uspesi i dragi gosti doma}ini i sou~esnici vo organizi- nskata organizacija na penzionerite vi go ~estitam golemiot jubilej 70 go- raweto na 21-vite Republi~ki pen- koja{to so gordost e ambasador na dini na penzionerskoto organizira- Vo imeto na penzionerite na op{- zionerski sportski natprevari. gradot Radovi{, koja organizira i we vo Republika Makedonija. Da ste tina Radovi{ i op{tina Kon~e ve po- Denes }e prisustvuvame na vistins- promovira dosta aktivnosti, koi{to ìvi i zdravi i da se gledame za zdravuvam i vi posakuvam srde~no i ka sportska Olimpijada. Na dobro po- se vo funkcija ne samo na penzioner- ubavi raboti. toplo dobredojde. Dobredojdovte vo dgotvenite tereni sportistite penzi- Radovi{, gradot na zlatoto, gradot na oneri od site kraevi na na{ata zemja ubavite pesni i gradot na najmasovni- imaat mo`nost da ja pokaàt svojata Obra}awe na pretsedatelot na komisijata te penzionerski druèwa. So eden fizi~ka i psihi~ka podgotvenost i golem aplauz da gi pozdravime rekor- da postignat rezultati na koi }e im za sport i rekreacija na SZPM derite. pozavidat i pomladite. kuvam da sozdademe edna prekrasna Na po~etokot dozvolete mi posebno Kako {to e poznato, penzionerite sportska atmosfera, kade }e preo- Zravko Petkovski da go pozdravam prisustvoto na zame- od ZP Radovi{ i Kon~e se redovni vladee sportskiot duh i drugaruva- nik mnisterot za trud i socijalna po- u~esnici na site sportski natpreva- weto. Zaedni~koto druèwe }e pro- red nekolku dena zavr{i 31-ta litika vo Vladata na R Makedonija, ri, a vo 2008 i 2010 godina, tokmu na dolì i vo restoranot "[ampion#, a letna sportska olimpijada, a Dime Spasov, gradona~alnikot na op- ova mesto bea odràni toga{nite Re- za dobrata zabava }e se pogriàt Peve denes ja odrùvame 21-ta {tina Radovi{, Sa{ko Nikolov i publi~ki penzionerski sportski nat- ~lenovite na ve}e poznatata muzi~ka penzionerska sportska olimpijada. pretsedatelot na Sojuzot na zdruè- prevari. grupa "Zlatni prsti#. Ni pretstoi naporen den vo koj treba nijata na penzionerite na Makedonija Po~ituvani, ako nau~nite istraù- Na kraj, na sportistite im posaku- da realizirame mnogu seriozni obvr- Dragi Argirovski. Po~ituvani penzi- vawa potvrduvaat deka lu|eto koi re- vam mnogu sre}a i neka pobedat najdo- ski, da im ovozmoìme na rekordniot oneri, godinava go odbeleùvame go- dovno sportuvaat, peat, igraat i se brite, a pred se neka pobedi druè- broj, nad 500 natprevaruva~i, da gi lemiot jubilej 70 godini od penzio- druàt si go prodolùvaat ìvotot weto i prijatelstvoto. Na site prisu- iskaàt svoite sposobnosti na spor- nerskoto organizirawe vo Makedoni- za 10-15 godini, toda{ nie sme denes tni vi posakuvam dobro zdravje i da tski plan. Da im pokaème na pomla- ja, zatoa za na{eto zdruènie pret- na vistinskoto mesto. ponesete ubavi nezaboravni spomeni dite generacii deka i vo ovie godini stavuva osobena ~est {to Sojuzot tok- Denes imame ubav son~ev den, o~e- od ovoj nastan i od Radovi{. moè da se sportuva i ne samo toa, tuku i da se postignuvaat zavidni rezultati. U{te edna{ da ja manife- stirame na{ata sposobnost, strpli- tereni za site sportski disciplini i vost i mudrost i da dokaème deka uredno se obeleàni. Gi molam sudi- godinite {to gi nosime ne se pre~ka ite, kapitenite na ekipite i sportis- za sportuvawe, a so toa postojano da tite da se upatat kon ozna~enite te- go odrùvame i podobruvame na{eto reni za da moàt da otpo~nat natpre- zdravje, psihofizi~ka sostojba i ak- varite. Sportistite koi }e osvojat tivno stareewe. prvo, vtoro i treto mesto, po zavr{u- Organizacioniot odbor, Komisijata vaweto na disciplinata vo koja u~es- za sport i rekreacija pri SZPM, kako tvuvaat, da dojdat vo kancelarijata i doma}inot na ovie igri ZP Radovi{, kaj komisijata poradi regulirawe na se potrudija da sozdadat uslovi za proglasuvaweto.Vi posakuvam sport- uspe{no realizirawe na dene{nite ska sre}a i neka pobedat najdobrite i sportski aktivnosti. Podgotveni se najpogotvenite! SPORT 4 PENZIONER plus 98 septemvri 2016 21-vi REPUBLI^KI PENZIONERSKI SPORTSKI NATPREVARI VO RADOVI[ Ohrid i Debrca povtorno {ampioni dina{nava Republi~ka penzionerska olimpijada se tar i OVR - Skopje, a vo ma{ka konkurencija, isto kako i la- odrà na 3-ti septemvri na terenite od Sportsko-rek- ni, prvoto mesto go osvoi ekipata na ZP Ko~ani, vtori bea Greativniot centar "[ampion# vo Radovi{. Pred iljad- sportistite od OVR - Skopje, a treti od ZP Prilep. Medali- nata publika i svoi naviva~i vo 11 sportski disciplini vo te na pobednicite vo ènska konkurencija im gi vra~i Sal- ma{ka i vo ènska konkurencija i vo 23 kategorii se natpre- tir Karovski, potpretsedatel na IO na SZPM, a vo ma{ka varuvaa 501 sportist od 41 zdruènie na penzioneri, koi so konkurencija, Besnik Pocesta, pretsedatel na Sobranieto na svoite rezultati na regionalnite sportski natprevari se SZPM. izborija za u~estvo na ovaa najmasovna sportska manifesta- Vo disciplinata {ah vo ènska konkurencija prvoto mesto cija vo Republika Makedonija. Za da bide simbolikata pogo- go osvoi ekipata na ZP Centar - Skopje, pred ZP Struga i ZP lema, vo ramkite na odbeleùvaweto na golemiot jubilej - Makedonska Kamenica, a vo ma{ka konkurencija zlatoto im 70 godini od penzionerskoto organizirawe, minatogodi{ni- pripadna na {ahistite od ZP Centar, dodeka srebroto go os- te sevkupni pobednici od Ohrid i Debrca, povtorno i po {e- voija tetov~ani, a bronzata {tipjani. Medalite gi vra~ija sti pat po red, vo mo{ne izedna~ena poedine~na i ekipna Stanka Trajkova, sekretar na IO na SZPM i Aleksandar Za- konkurencija, postignaa najdobri rezultati i vo SRC "[am- hariev, ~len na IO na SZPM. pion#, stanaa novi {ampioni na prvenstvoto za ova godina. Vo pikado vo ènska konkurencija, kako i lani, najdobra Strela{tvo Zdruènijata na penzioneri {to dosega redovno im bea zad be{e ekipata od ZP Del~evo, pred ZP Kriva Palanka i ZP petici, so nezna~itelno pomali rezultati, povtorno se na Solidarni penzioneri - Ilinden, a vo ma{ka konkurencija istoto skalilo, taka {to na vtoroto mesto se najde ZP Pri- pobednicite od ZP OVR Skopje zad sebe gi ostavija natpre- lep, na tretoto ZP Tetovo i na ~etvortoto mesto ZP Kumano- varuva~ite od ZP Del~evo i ZP Prilep. Medalite na najdob- vo. Isto taka, nezna~itelni promeni vo redosledot na osvo- rite u~esnici im gi vra~ija \or|i Serafimov i Ilija Adamo- enite mesta se slu~ija i kaj drugite u~esnici koi so pogole- ski, ~lenovi na IO na SZPM. ma sportska sre}a moèa podobro da se rangiraat. Poradi Vo disciplinata tegnewe jaè vo ènska konkurencija podolgo pametewe, hronolo{ki gi naveduvame i izdvojuvame pripadni~kite na ZP Tetovo go osvoija prvoto mesto, na ZP najdobrite natprevaruva~i. Solidarni penzioneri od Ilinden im pripadna vtoroto mes- Vo strela{tvo so vozdu{na pu{ka vo ènska konkurencija to, a tretoto na ZP Prilep. Vo ma{ka konkurencija ZP Ko- najdobra be{e ekipata od ZP Ohrid i Debrca, pred ZP Cen- ~ani od tretoto mesto lani, sega se iska~i na prvoto, ZP Ga- zi Baba se zadovoli so vtoroto mesto, a tretoto go osvoi ZP Tetovo. Medalite gi vra~ija Jordan Kostadinov i Risto Trajkoski, ~lenovi na IO na SZPM. Vo novata disciplina fudbal vo ènska konkurencija prvoto mesto go osvoija fudbalerkite od Prilep, vtoroto vele{anki i tretoto radovi{anki. Vo ma{ka konkurencija najdobri {uteri bea kru{ev~ani, pred fudbalerite od ZP Strela{tvo Del~evo i ZP Kumanovo. Medalite gi vra~ija Dan~e Daska- lovska i \orge Andonov, ~lenovi na IO na SZPM. Vo natprevaruvaweto vo ko{arka, najprecizni frlawa vo ko{ ima{e ènskata ekipa od ZP Kriva Palanka, vtoro mesto osvoi ekipata na ZP Prilep i treto natprevaruva~k- ite od ZP \or~e Petrov. Vo ma{ka konkurencija vo ko{arka prvo mesto osvoi ZP Ko~ani, vtoro ZP Solidarni penzioneri - Ilinden i treto ZP Tetovo. Medalite gi vra~i Dimitrija

[ah

Domino Domino

[ah

Tabla Tabla

Pikado

Pikado Skok od mesto Najdobri poedinci PENZIONER plus 98 septemvri 2016 SPORT 5 21-vi REPUBLI^KI PENZIONERSKI SPORTSKI NATPREVARI VO RADOVI[

Bogatinoski, ~len na IO na SZPM. Andon Trajanov od Radovi{ i tret Petre Petrov od Kratovo. Vo frlawe |ule vo ènska konkurencija nekolku godini po Medalite im gi vra~i Jovan ]irkovi}, ~len na IO na SZPM. red prvoto mesto se u{te go drì Marija Karakami{eva od ZP Na krajot na prvenstvoto bea proglaseni i najdobrite poe- Bogdanci. Vtortoplasirana be{e Men~e Stamenova od ZP dinci vo trite disciplini: strela{tvo, {ah i pikado vo è- Kratovo i treto mesto osvoi Milica Andreevska od ZP Soli- nska i vo ma{ka konkurencija, na koi pretsedatelot na Ko- darnost - Aerodrom. Vo ma{ka konkurencija najdobar be{e misijata za sport i rekreacija Zdravko Petkovski im vra~i Blaò Stanojkov od ZP Kumanovo, vtoroto mesto go osvoi Zla- posebni pehari. Epitetot najdobri me|u najdobrite go zaslu- tko Kardiovi} od ZP Solidarnost - Aerodrom i tretoplasi- ìja: Sneàna Milo{eska (ZP Ohrid) i Dragi Gacev (ZP Ko- ran be{e Zoran Jo{evski od ZP Prilep. Medalite gi vra~ija ~ani) - strela{tvo, Liljana Slavevska (ZP Centar) i Alek- Olga Nova~eva i Risto Frangov, ~lenovi na IO na SZPM. sandar Stepanovski (ZP Bitola) - {ah, Marija Stankovi} Vo disciplinata tr~awe èni do 60 godini, prvoto mesto (ZP Solidarni penzioneri - Ilinden) i Cvetan Eftimovski i pripadna na Slavica Timosievska od Tetovo, vtoroto na (ZP Del~evo) - pikado. Jasmina Todorovska od Kumanovo, a tretoto na Petrunka Natprevarite zavr{ija so predavawe na preodniot pehar Georgievska od Makedonska Kamenica. Vo istata disciplina, na pobednicite od ZP Ohrid i Debrca na zaedni~kata pros- no vo kategorijata nad 60 godini, najdobra be{e Blagica lava. So ~estitki za postignatiot uspeh, peharot im go vra~i Mirkuloska od Ohrid, pred Blaga Mihova od Ko~ani i Borja- pretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski. Vidno vozbuden, Tegnewe jaè naka Tripunova od [tip. Vo ma{ka konkurencija vo tr~awe pretsedatelot na IO na Ohridskoto zdruènie \or|i Trp~e- do 60 godini najbrz be{e Mojso Balevski od ZP Bitola pred ski im se zablagodari na u~esnicite za vloèniot trud i Zoran Petkovski od ZP Veles i Risto Netkov od ZP [tip. Vo veti deka pripadnicite na ZP Ohrid i Debarca i natamu }e kategorijata nad 60 godini prvoto mesto se u{te go drì nastojuvaat da ostanat zapameteni kako pobednici. Blaè Srbinovski od Ohrid, vtor be{e Blaò Kirovski od Potoa, na pobednicite im se pridruìja site u~esnici na Valandovo, a tret Blagoja Cvetanovski od ZP Kratovo. Me- proslavata peej}i ja poznatata pesna za ohri|ankata Lihni- dalite na pobednicite im gi vra~ija Du{an Risteski i Mirko da, fateni vo {iroko oro kako {to sekoga{ toa znaat da go Makre{anski, ~lenovi na IO na SZPM. napravat penzionerite izrazuvaj}i ja svojata radost {to se Vo poedine~nata disciplina skok od mesto se natprevaru- del od ovaa sve~enost. vaa samo maì i najdaleku od site skokna \or|i Nikolov od Mendo Dimovski ZP Ko~ani. Vtor be{e Miroslav Kuzmanovski od ZP Prilep i Fotografii: Zoran Andreeski tret Jon~e Apostolov od ZP Kavadarci. Medalite im gi vra- ~i Mitre Stojanovski, pretsedatel na NO na SZPM. Vo disciplinata domino vo ènska konkurencija najdobra be{e Slobodanka Talevska od ZP Resen, pred Stojna Veqko- vi} od ZP Kumanovo i Blaga Veljanovska od ZP Ki~evo. Vo ma{ka konkurencija, za prvoto mesto se izbori Dimitar Sta- menov od ZP Novo Selo, za vtoroto Nikola Manasiev od ZP Tegnewe jaè Zletovo i za tretoto, Blagoja Ginovski od ZP Kru{evo. Me- dalite im gi vra~ija Kalina Andonova i Mentor ]oku, ~lenovi na IO na SZPM. Prvoto mesto vo tabla - èni go osvoi Nata{a Mi{eva od ZP âir, vtoroto Mirjana âlova od ZP Demir Kapija i tretoto Slavica Jovanova od ZP Prilep. Vo ma{ka konkurencija najdobar be{e Kiril Stojanov od ZP Taftalixe, vtor be{e

Ko{arka - slobodni frlawa na ko{

\ule \ule

Ko{arka - slobodni frlawa na ko{

Tr~awe do 60 godini Tr~awe do 60 godini

Fudbal - penali na mali gol~iwa

Tr~awe nad 60 godini Tr~awe nad 60 godini Fudbal - penali na mali gol~iwa REKLAMI 6 PENZIONER plus 98 septemvri 2016 PENZIONER plus 98 septemvri 2016 NASTANI 7 ZP Kriva Palanka Sredba na zbratimeni zdruènija vo Vrawe Uspe{ni aktivnosti o ramkite na vzaemnata sorabo- àrevac, Kraguevac, Kru{evac, Zaja- na blagodarnost im dodeli blagodar- tka i odrùvawe na tradicio- ~ar i drugi od Republika Srbija. Na nici. Potpretsedatelot na Sobranie- edumdesetgodi{niot jubilej Vnalnite vrski so zbratimenite sobirot prisustvivaa okolu petsto- to na ZP Bitola Pece Ga{taroski, vo od penzionerskoto organizi- zdruènija od zemjava i stranstvo, na tini gosti od tri dràvi. ime na delegacijata i zdruènieto, na Srawe vo Makedonija go odbele- 17 i 18 avgust 2016 godina, pretstav- Vo prepolnetata sala na restoran- pretsedatelkata na ZP Vrawe i poda- ùva i ZP Kriva Palanka. Kolku nici na ZP od Makedonija go posetija ot "Staklenik#, za zna~eweto na sred- ri rezba vo drvo so motivi od Bitola. ovoj datum se sovpa|a so formira- ZP Vrawe vo Republika Srbija. Sred- bata i jubilejot na ZP Vrawe, zboru- Sve~enosta be{e odbeleèna i so weto na va{eto zdruènie, go pra- bata be{e vo organizacija na vraws- va{e pretsedatelkata na ova zdruè- u~estvo na peja~ka grupa od ZP Vrawe, {avme Slavko Stojanovski, pretse- koto zdruènie, a po povod 70 godini nie Miroslava Trajkovi}. a gostite gi zabavuva{e orkestar so datel na IO. od nivnoto formirawe i ~estvuvawe - Osobeno se raduvam {to na{iot izveduvawe kompozicii od site repu- Tokmu taka, site aktivnosti vo ZP na verskiot praznik "Preobraènie#. jubilej sedumdeset godini postoewe i bliki. Sredbata pomina vo prijatna Kriva Palanka vo ovaa godina se od- atmosvera so igrawe i peewe, so me- vivaat vo znakot na odbeleùvaweto |usebno druèwe i sozdavawe novi na 70-godi{niot jubilej od penzioner- Spogodba za sorabotka na{eto zdru- prijatelstva i razmenuvawe na kori- skoto organizirawe vo Makedonija. Na ènie ima potpi{ano i so Crveniot sni iskustva. Prestavnicite na ZP od po~etokot da spomnam deka na{eto krst na op{tina Kriva Palanka, pri Makedonija so doma}inite od ZP Vra- zdruènie e formirano mnogu podoc- {to i tamu postoi klub na penzioneri. we, odràa zaedni~ka "blic# sredba i na, vo 1968 godina so mal broj na pen- Spogodbata naide na pozitiven odziv razgovoraa za dosega{nata sorabotka zioneri. Ovaa godina nie slavime 48 kaj SZPM i lokalnata samouprava. So- so nasoki za natamo{ni aktivnosti i godini od negovoto postoewe. Kako iz- rabotkata so Op{tina Kriva Palanka organizirawe sredba na zbratimenite minuvaa godinite, taka raste{e brojot e posebna bidej}i tamu imame svoj pre- zdruènija vo Makedonija. Gostite od na penzioneri, koj denes dostigna do tstavnik - penzioner vo sovetot na Makedonija ostanatoto vreme go isko- tri iljadi. Vo na{eto zdruènie ~le- lokalnata samouprava. Golemo priz- ristija za zapoznavawe na kulturno nuvaat i penzionerite od sosednata nanie e i nagradata Osmi Oktomvri Na sredbata bea pokaneti site zb- na na{iot praznik "Peobraènie#, ni istoriskite znamenitosti na gradot i op{tina Rankovci. Zdruènieto e dobiena od gradona~alnikot Arsen~o ratimeni zdruènija: ZP Bitola, ZP se prisutni site zbratimeni zdruè- okolinata, a na vra}awe gi posetija strukturirano spored Statutot i orga- Aleksovski. Kumanovo, ZP Ohrid, ZP Gazi Baba od nija so koi moème da ja podelime ra- Specijalnata bolnica za rehabilita- nite i telata gi izvr{uvaat zada~ite Na koi aktivnosti se posvetuvate Makedonija, ZP od Pe{kopeja i pret- dosta i zadovolstvoto od na{ite us- cija vo Vrawska bawa, Manastirskiot predvideni so ovoj dokument i Prog- najmnogu - pra{awe za sekretarot stavnici na Konfederacijata na sin- pesi vo eden podolg period, - istakna kompleks "Prohor P~iwski# i Memo- ramata za rabota. Vo sedi{teto vo Blagoj Nikolovski? dikatot na penzionerite od Pogradec, Miroslava Trajkovi}. rijalniot muzej na "ASNOM -1944# vo Kriva Palanka funkcionira najgole- - Kon krajot na sekoja godina zdru- Albanija, kako i zdruènijata na pen- Taa poedine~no gi pozdravi site Pelince kaj Kumanovo. miot ogranok, dodeka drugite se nao- ènieto donesuva programa za rabota. zioneri od Surdulica, Leskovac, Po- Zdruènija i nivni ~lenovi i vo znak D. Todorovski, K. Spaseski |aat vo ruralnite sredini, a toa se: Taka gi predviduva nastanite i se @idilovo, Dubrovnica, Mo`divwak, vklu~uva vo aktivnostite na SZPM, Petralica i Rankovci. Vkupno imame [esta sednica na Sobranieto na ZP "Centar# pritoa vodi smetka za sredstvata koi {est ogranoci, a so niv rakovodat od- stojat na raspolagawe. Osobeno posve- bori koi imaat pretsedatel, sekretar tuvame vnimanie na normativnite i ~len. Pome|u niv ima dobra sorabot- Ekonomi~no i doma}insko rabotewe akti, zakonskoto finansisko rabote- ka i postojat mo`nosti za pogolema we i urednata administracija. Obrnu- a 30-ti avgust godinava se odrà mina od prisutnite koi se soglasija menite i zaedni~ko kaj site e toa {to aktivnost i podobri uspesi. vame vnimanie na sportskite igri na {estata sednica na ZP Centar deka transparentnosta e neophodna, a pretsedatelot na IO e pretsedatel na Kakva e sorabotkata so drugite me|uop{tinsko, na regionalno i repu- Nso koja rakovode{e pretsedate- postavija i pove}e pra{awa za priho- Zdruènieto, informira{e Karovski. zdruènija i so lokalnata vlast vo bli~ko nivo. Isto tolku se posvetuva- lot na Sobranieto d-r Krste Angelov- dite i rashodite, za ostatokot i kama- Spored izmenite vo ~len 25 po pr- Kriva Palanka i op{tinata Rankov- me i na regionalnite i republi~kite ski. ^lenovite na Sobranieto najnap- tite na oro~enite sredstva i drugo. Po viot stav se dodava nov koj glasi: Pre- ci, go pra{avme potpretsedatelot revii na pesni, muzika i igri. Se gri- red go usvoija zapisnikot od prethod- iscrpnite i dokumentiranite odgovo- tsedatelot na IO voedno e i pretse- na ZP, Arsen Ilievski? ìme za rabotata na klubot, bidej}i vo datel na ZP Centar - Skopje, i go - Od po~etokot na penzionerskoto nego se sobiraat penzionerite da se pretstavuva zdruènieto kade {to rabotewe slobodno moè da se kaè druàt i da se rekreiraat, a se odr- e potrebno. Vo istiot ~len - 25, se deka i ne postoe{e nekakva sorabotka. ùvaat rabotni sostanoci na zdruè- bri{e stavot 3 i se dodava nov stav So tekot na vremeto, kako se zgolemu- nieto i na Aktivot na penzionerki. koj glasi: vo slu~aj na spre~enost na va{e brojot na penzionerite, se ukaà Pokraj brojnite aktivnosti, Aktivot pretsedatelot na IO nego go zame- potreba od organizirana sorabotka so na penzionerki, sekoj pat se vklu~uva nuva sekretarot na IO. Ovaa odlu- lokalnata samouprava i so drugi zdru- vo manifestacijata "Zelnikot na ba- ka stapi na sila so nejzinoto done- ènija i ustanovi. Najprvin se orga- ba#, a aktiven e i vo sobirawe pomo{ suvawe na 30.08. 2016 godina. Sob- niziraa me|uop{tinski sportski nat- za zagrozeni semejstva, a nekoi odat vo ranieto na ZP Centar za nov ~len i prevari, koi i denes se odrùvaat. doma{na poseta na bolni i iznemo{- pretsedatel na Nadzorniot odbor Vistinskata sorabotka otpo~na so po- teni lica. go izbra Petar Andreevski, diplo- tpi{uvawe na spogodba so drigi zdru- Blagica Stoj~evska miran ekonomist, namesto po~ina- ènija i so lokalnata samouprava. nata sednica, a potoa raspravaa po ri na prvite lu|e na zdruènieto, site tiot Dimitar Todevski. Izve{tajot za prihodite i rashodite se soglasija deka se rabotelo ekono- Na ovaa sednica, pod to~kata razno, vo prvoto polugodie od godinava, koj go mi~no i doma}inski. Po usvojuvaweto pretsedatelot na IO Pavle Spasev go obrazloì pretsedatelot na IO Pav- na ovoj Izve{taj, Sobranieto raspra- informira{e Sobranieto deka penzi- Humanitarni pretstavi le Spasev. Pritoa, toj naglasi deka vo va{e i ja usvoi i Odlukata za izmeni i onerkata od ova zdruènie Anastasija o znak na iskaùvawe blagodar- vo koi igraat poznati makedonski ar- izminatite {est meseci se rabotelo dopolnuvawa na Statutot na ZP Cen- Stojanovska donirala sto knigi koi nost za dodeluvaweto zna~ite- tisti. Vklu~uvaj}i se i vo akcija, tie ja doma}inski, a ovaa rasprava za {es- tar. Pretsedatelot na IO Pavle Spa- bile raspredeleni po klubovite, po- Vlni materijalni i finansiski iskaàa svojata podgotvenost za orga- tomese~ieto e sega namesto na krajot sev potseti deka do krajot na 2016 god. toa deka IO doniral 30 iljadi denari sredstva na nastradanite semejstva vo nizirawe i realizirawe humanitarni na godinata, spored Odlukata na Sob- site zdruènija treba da gi donesat za poplavenite podra~ja, istovremeno Skopskiot i Tetovskiot regiona za aktivnosti, koi se del od nivnoto se- ranieto da se odrùvaat sednici so izmenite na svojot Statut, spored donel Odluka za u~estvo vo otkupuva- vreme na neodamne{nite poplavi, na kojdnevno dejstvuvawe vo sopstvenite ovoj dneven red dvapati godi{no, s¢ so Statutot na Sojuzot. Pri~inite za iz- weto na zgradata na rekreativniot 30 i 31 avgust 2016 godina Makedons- zdruènija na penzionerti. Imaj}i ja cel da se izbegne rebalans na buxetot menite vo Statutot gi obrazloì pot- centar Katlanovo od strana na grad- kiot naroden teatar za donatorite predvid celta na organizieraweto na pred kraj od godinata. Isto taka, toj ja pretsedadelot na IO na SZPM Saltir skiot sojuz, vo visina od 58 000 dena- organizira{e dve besplatni humani- pretstavite, penzionerite bea poseb- potencira{e transparentnosta i po- Karovski na kogo ZP Centar mu e ma- ri. Be{e donesena odluka na dvajca tarni pretstavi. Znaej}i deka vo hu- no pottiknati i motivirani za u~estvo redovnoto informirawe kako mnogu ti~no zdruènie. penzioneri so niski penzii da im se manitarnata akcija me|u prvite se vo ovoj nastan. Ispolneti so duhovno va`ni za penzionerite, osobeno koga - Glavna pri~ina za izmenite e spe- dodeli ednokratna pari~na pomo{ vo vklu~ija i penzionerite od Sojuzot na zadovolstvo i vedrina {to se i tie stanuva zbor za prihodite i rashodi- cifikata na na{eto rabotewe. Od 54 visina od 4 000 denari. ZP na Makedonija, poedine~no i orga- del od ovaa aktivnost, so realizira- te. Vo diskusijata u~estvuvaa pove}e- zdruènija 45 ve}e gi napravile iz- Cvetanka Ilieva nizirani preku SZPM i zdruènijata weto na pretstavite be{e dadena i na penzioneri, MNT za ovie pretstavi zna~ajna poraka za mudrosta i iskust- ZP Sveti Nikole niskiot jubilej na penzionerskoto or- na penzionerite im dodeli 400 bile- voto {to go poseduvaat penzionerite. ganizirawe vo Makedonija i 25 godini ti. Za donatorite i za penzionerite U{te edna{ se dokaà deka penzione- od nezavisnost na Repoblika Makedo- prviot den be{e odigrana pretstavata rite se vaèn del od sekojdnevnite Kontinuirana uspe{na rabota nija, Aktivot na penzionerki vo prvi- "Somnitelno lice#, a vtoriot, "Svad- zbidnuvawa i op{testvenoto ìvee- eodamna Zdruènieto Po izve{tajot za u~est- te {est meseci godinava, be{e mo{ne bata na Figaro#. we, a osobeno koga stanuva zbor za na penzioneri od Sveti vo na Regionalnite spor- aktiven, u~estvuva{e vo site pogole- Podrùvaj}i go ovoj gest na MNT, prirodni nepogodi i katastrofi, tie Nikole ja odrà svoja tski natprevari i nasta- mi nastani koi bea organizirani od penzionerite iskaàa golem interes sekoga{ se vo prvite redovi. N Sojuzot kako i od drugi zdruènija vo treta sednica, vo renovira- pot na Regionalnata reza sledewe na navedenite pretstavi, S.C.S. nata sala za sostanoci. Sed- vija na pesni, muzika i ig- zemjata. Se planiraat i drugi aktiv- nicata ja otvori i ja vode{e ri, be{e zaklu~eno deka nosti. Na sednicata be{e informira- finansiskiot plan za ovoj period, ni, a vo diskusijata po istite u~est- pretsedatelot Nikola Ata- zdruènieto na istite ne no deka snabduvaweto so ogrevnoto smetkovoditelkata na Zdruènieto vuvaa Qiqana Naumova, Dragica nasov. Sednicata se odrà vo pokaà zavidni rezulta- drvo te~e spored planot i bez pre~ki. Dobrica Maneva gi prenzetira{e si- Apostolova, Vukica Petru{eva, Sve- pro{iren sostav odnosno na ti. Be{e donesena odluka Pretsedatelot Nikola Atanasov gi te ostvareni prihodni i rashodni, i tolik Nikolov, Traj~e Sandev i dru- istata bea prisutni pretse- za ovie dve aktivnosti da informira{e prisutnite za renovi- pri toa istakna deka zdruènieto ra- gi. Na krajot be{e zaklu~eno deka ZP datelkata na Aktivot na pen- se angaìraat stru~ni raweto na klubot, salata, bifeto, ka- botelo vo granici na o~ekuvanoto. Sveti Nikole raboti uspe{no vo kon- zionerki Qiqana Naumova i sorabotnici, i na toj na- ncelariite, terasata i na natstre{- Site materijali i informacii pre- tinuitet {to e za sekoja poflba i ~lenot na Sobranieto na SZPM Sve- ~in da se dojde do podobri rezultati nicata. zentirani na sednicata bea usvoeni i primer. tolik Nikolov. vo narednata godina. Po povod 7 dece- Po izve{tajot za ostvaruvawe na oceneti kako kvalitetni i sveopfat- V.P.

plus Izdava~ki sovet: Redakciski odbor: Lektor: Kompjuterska obrabotka: Kalina Slivovska - Andonova Verica Tocinovska Tome Angelovski PENZIONER Dragi Argirovski (pretsedatel) glaven i odgovoren urednik; Vesnik za sega{nite i za idnite Pe~ati: Besnik Pocesta Mendo Dimovski, Adresa: penzioneri Grafi~ki centar Skopje Saltir Karovski zamenik glaven SZPM Bul. "Ko~o Racin” Izdava~: Stanka Trajkova i odgovoren urednik; br. 14 - Skopje Gido Boj~evski SZPM ^lenovi: P.fah. 440 Rakopisite i fotografiite ne se Lena Semenakova vra}aat. Cvetanka Ilieva Telefon: 02 3223 710 Godina IX - broj 98 Pavle Spasov septemvri 2016 god. Baki Bakiu, tel-faks: 02 3128 390 D-r Vele Aleksoski Spirko Nikolovski, Spored Zakonot, za vesnikot se BESPLATEN MESE^EN VESNIK Gruica Manasiev Vadije Zendeqi Web: www.szpm.org.mk pla}a danok spored posebna E-mail: [email protected] Dimitar ^avdarov E-mail: [email protected] namalena dano~na stapka. PROMOCIJA 8 PENZIONER plus 98 septemvri 2016

Promocija na knigata "Argumentite ja osvetluvaat vistinata# od Dragi Argirovski we, so {to i mojata najnova kniga mi stana u{te podraga, i podragocena. Ovaa moja sedma kniga e vo kontinuitet na predhodnite {est, so penzi- Svetilnikot ja osvetluva vistinata onerska problematika, izleguva od pe~at vo predve~erieto na golemiot jubilej - 70 godini a 26. avgust 2016 godina vo prepolnata zaboravi. So drugi zborovi osven starosta da koja so negovoto doa|awe na ~elo na Sojuzot, na penzionerskoto organizirawe vo na{ata ze- sala na Sojuzot na Sindikatite na Make- nema drug dokaz deka ìveel. SZPM, nivniot stana biten faktor vo op{testvoto. Od tek- mja i prestavuva dopolnitelno zbogatuvawe na Ndonija, pred nad 200 quboteli na pi{a- pretsedatel i celokupnoto ~lenstvo imaat be- stovite pomesteni vo ovaa kniga mnogumina }e retkata bibliografija {to e posvetena na pen- niot zbor me|u koi be{e promovirana knigata zbroj dokazi i dela koi svedo~at za nivnite ja doznaat vistinata i }e se informiraat za zionerskoto dvièwe vo Republika Makedoni- "Argumentite ja osvetluvaat vistinata# od Dra- rezultati, uspesi i dostignuvawa, na golemo mnogu ne{ta. Pri toa, nekoi }e bidat sre}ni zaja. Ve molam so prigoden aplauz da go pozdrav- gi Argirovski, poznat novinar i publicist. Prv zadovolstvo na site nas. Za kraj - Sre}na godi- radi toa, nekoi moèbi ne, vo sekoj slu~aj site ime prisustvoto na Ministerot za trud i soci- za knigata i za avtorot, zboruva{e promotorot {nina dragi prijateli, ostanete zdravi i vita- }e bidat pobogati za edno soznanie koe kako jalna politika Dime Spasov, so kogo sozdadov- Aleksandar Dimkovski glaven i ogovoren lni i zaedno da se raduvame na u{te jubilei i svetlina }e dopre do nivniot um i srce, zo{to me me|ugeneraciska sorabotka za primer, koja- urednik na vesnikot "Nova Makedonija#. u{te novi dela. vistinata samo taka se prepoznava. A vistina- {to toj ja potvrdi i denes doa|aj}i pravo od - Mi pretstavuva posebna ~est i zadovolstvo Potoa na prisutnite im se obrati Kalina ta kako svetlina doa|a od svetilnikot, vo ovoj skopskiot aerodrom na ovaa moja promocija. da Vi se obratam i da izloàm del od svoite Slivovska - Andonova, glavniot i odgovoren slu~aj toa e avtorot na ovaa kniga. Go pozdravuvam i prisustvoto na [aip Zene- sogleduvawa za penzionerskata problematika, urednik na vesnikot "Penzioner plus#, recen- Na promocijata be{e prezentirano i misle- qi, direktor na FPIOM, gradona~alnikot na se razbira, so poseben akcent na knigata "Argu- zent na knigata i eden od promotorite. Me|u weto za knigata, avtorot i tvore{tvoto na po~i- Op{tina \or~e Petrov Sokol Mitrovski, na mentite ja osvetluvaat vistinata# na po~ituva- drugoto taa re~e: tuvaniot reìser i dramaturg, Branko Stavrev: Qup~o Ajdinski, po~esen pretsedatel na gra|a- niot pretsedatel na SZPM Dragi Argirovski. - Knigata "Argumentite ja osvetluvaat visti- - Od moreto informacii sodràni vo dvae- nskata organizacija "Skopjankata Majka Tereza# Na po~etok dozvolete da se osvrnam na ne{to nata#, od Dragi Argirovski, kako {to se gleda sette knigi, Dragi Argirovski sozdade svoevi- kako i na site drugi gosti koi mi napravija ~est {to mene li~no posebno me impresionira kaj od samiot naslov e posvetena na vistinata i dna sociolo{ka studija koja go sledi komplet- so svoeto prisustvo. A sega e red da se zablago- ovaa populacija na gra|ani, a za {to mediums- tragaweto na Argirovski po nea. Mnogu knigi se no i kompleksno ~ovekoviot ìvot. daram na promotorot, na{iot i mojot drag pri- ki ne e progovoreno vo taa mera vo koja zaslu- napi{ani ne za da se veruva slepo vo napi{a- Filozofijata za "aktivnoto stareewe# sta- jatel i podrùva~ Aleksandar Dimkovski, gla- ùva. Ona {to voodu{evuva kaj penzionrite i noto vo niv, tuku tie se pi{uvaat za da mu dadat nuva bazi~na ideja - voditelka na Argirovski i ven i odgovoren urednik na vesnikot "Nova Ma-

treba da bide primer za site e ~uvstvoto na za- na ~itatelot mo`nost da razmisluva za izne- se odnesuva na negovata cvrsta namerenost i kedonija# i poznat kolumnist, so kogo na samiot edni{tvo, splotenost i pripadnost kon drà- senite argumenti i od napi{anoto da ja osoznae natamu da kaùva i dokaùva deka ~ovekot mo- po~etok na 2005 godina zaedni~ki go sozdadov- vata. patriotizmot vo tretoto doba, n nasproti vistinata osvetlena od niv, bidej}i argumen- ra da tvori duri "kolka du{a# ili do negoviot me prilogot "Penzionerski vidici# i vnesovme redicata primeri na delbi po socijalna, poli- tite gi pokaùvaat nastanite i slu~uvawata posleden zdiv. Dragi Argirovski pravi ogromen zrak na svetlina vo toga{niot informativen ti~ka ili partiska linija, na koi ~esto sme onaka kako {to se slu~ile i gi ru{at zabludite napor da gi realizira pozitivnite idei, no mrak {to go ima{e okolu penzionerskata prob- svedoci, penzionerite se slo`ni i obedineti. za niv. Mnogu ~esto se slu~uva da bidat napi- istovremeno, kako paralelizam na sevkupnite lematika. Blagodarnost i za recenzentite, mo- Na brojnite nastani koi gi organiziraat, kako {ani ili izgovoreni i nevistiniti zborovi, dejstva svrzani za bitkite za podobar ìvot na ite dolgogodi{ni iskreni i ceneti prijateli kulturni revii, sportska olimpijada, piknici koi vnesuvaat zabuna, koi potiknuvaat niza lu|eto od tretoto doba, permanentno poddrù- Kalina Slivovska - Andonova, glaven i odgo- na zeleno masovno u~estvuvat i Makedonci, {pekulacii ili gi usmeruvaat lu|eto da razmi- va i edna vtori~na akcija, a taa e da se zabele- voren urednik na vesnikot "Penzioner plus# i Albanci, Srbi, Turci, Vlasi, Romi....Se druàt, sluvaat pogre{no, no zatoa tuka se argumentite ì s¢, da se zapi{e i najkusata vest za kakov Branko Stavrev, poznat reìser i dramaturg. se natprevaruvaat, se {eguvaat. So eden zbor koi ne dozvoluvaat lagata da navleze vo visti- bilo nastan, da se komentira op{testvena sos- Knigata e vo izdanie na Sojuzot na zdruènija- mu se raduvaat na ìvotot. Za takviot odnos i nata, a ponekoga{ duri i vo istorijata. Tokmu tojba, da se recenzira kniga, da se dade osvrt ta na penzionerite na Makedonija, a ja pe~ate- organiziranosta sekako zasluga ima i aktuel- ova ne{to go pottiknalo Argirovski da go na- za film, da se polemizira so neistomislenici, {e RI GRAFIKA, so likovno grafi~ko obliku- noto rakovodstvo na SZPM. Kako urednik na pi{e ova vredno delo. da se napravi predgovor za kniga, da informi- vawe na Tome Angelovski, so dizajn na prekra- "Nova Makedonija#, koja pred 2 godini odbeleà Umberto Eko rekol: "Ako nema{ {to da ka- ra za aktivnosti, kulturni, politi~ki, sports- snata korica na mladiot Filip Andonovski i sli~en vakov zna~aen jubilej - 70 godini od iz- è{, ne treba da pi{uva{#. Publicistot i no- ki i, se {to se obelodenilo vo vesnik, na ra- lektura na Verica Tocinovska. Blagodarnost i leguvaweto na prviot broj - sakam da ja istak- vinar, Dragi Argirovski so svoeto golemo is- dio, na televizija, a vo najnovo vreme i na so- na voditelkata Cvetanka Ilieva, na peja~kata nam i dlabokata povrzanost, sinergija i me|u- kustvo ima {to da kaè, i zatoa pi{uva. Dokaz cijalnite mreì da se pretvori vo kniga-doku- grupa od moeto mati~no Zdruènie na penzio- sebna doverba niz godinite me|u penzionerite za toa se negovite 20 knigi! Argirovski e umen i ment za edno vreme sega{no, koe ve}e utre, spo- neri Solidarnost - Aerodrom - Skopje, na od- i vesnikot. Od pe~atenite mediumi edinstveno hrabar avtor so vizionerski pogledi. Toj preku red metafizi~kite zakonomernosti }e se pre- govorniot za ton i fotografirawe Zoran An- "Nova Makedonija# prva go sogleda zna~eweto svoite razmisluvawa, obra}ana i komentari, to~i vo vreme minato. dreeski i na site mediumi koi pridonesuvaat na ovaa populacija i ve}e nekolku godini odvo- preku svoite analizi so uspeh ja osvetluva vi- So preciznost na stenodaktilograf op{tes- da se {iri vistinata za na{ata najmasovna i juva del od svojot mediumski prostor informi- stinata, iznesuvaj}i niza argumenti i fakti. tvenikot Dragi Argirovski go angaìra novina- mnoguaktivna nevladina i nepoliti~ka multi- raj}i za site va`ni pra{awa preku mese~niot Na toj na~in, toj preku negovite knigi se pret- rot Dragi Argirovski, koj sekoe i najmalo par~e etni~ka gra|anska organizacija. prilog "Penzionerski vidici#, na {to sme oso- vora od nabquduva~ vo aktiven u~esnik i bra- dejstvo go "snima#, go ovekove~uva, za taka min- Edna golema blagodarnost i do moeto semejs- beno gordi. So pojavuvawe na ovoj Prilog vo pe- nitel na vistinata vo granici na svoite mo`- livoto da go presozdade vo trajnost, so nade` tvo, do soprugata Biljana so koja minatata go- ~at, vo 2005 godina, tokmu po zasluga i nesebi- nosti i vo toa e mo{ne uspe{en i vo ovaa kniga. deka }e i posluì na idninata. Tie kupi{ta dina odbeleàvme zlatna svadba, na mojata ~no zalagawe na g-dinot Argirovski, se razbi Ne postoi napis, intervju ili obra}awe so koe zborovi se ispi{uvaat i kako dokument i kako }erka Conka, zetot Leko i na miliot vnuk Ste- informativniot mrak za ìvotot na penzione- ne doprel do ~itatelot ili slu{atelot, zatoa hronika i kako bilten i kako dnevnik - sve- fan, kako i na site moi rodnini, prijateli i rite vo Republiika Makedonija. Zatoa i, ne me {to seto toa e kaàno na razbirliv i jasen ja- dok,za{to ona {to go zaborava op{testvenikot poddrùva~i. O~iglednata va{a podr{ka mi iznenaduva podatokot od knigata "Argumentite zik, so odbrani zborovi koi na nekoj vol{eben (lider na ~etvrt milion lu|e vo taka nare~eno pottiknuva nova pozitivna energija i novi im- ja osvetluvaat vistinata# deka SZPM denes, vo na~in ja tkaat strukturata na vistinata i ja treto doba) mora da go pameti n o v i n a r o t, pulsi za ponatamo{no tvorewe. Osnova za toa pogled na bogatstvoto na infomativni sodrì- uni{tuvaat lagata i {pekulacijata. publicistot, za{to toa e negovata profesija po se i iznesenite argumenti za vistinata koi ka- ni, dostapni za svoeto ~lenstvo, no i za site Knigata "Argumentite ja osvetluvaat ra|awe, a seto drugo e steknato iskustvo i zna- ko eho se {irat od golemata sala na SSM. [i- gra|ani, e edinstven na Balkanot. Kako {to ve- vistinata# od Dragi Argirovski e delo vo koe se ewe, iznedreno od neposrednite kontakti so rej}i ja vistinata Sojuzot na zdruènijata na rojatno i pretsedatelot Argirovski e edinst- pomesteni golem broj negovi viduvawa, no i lu|eto, slu`beno i privatno. penzionerite na Makedonija so svoeto iskust- ven hroni~ar i analiti~ar koj filigrantski istraùvawa povrzani so penzionerskiot ì- ]e sumirame deka vo Dragi Argirovski ram- vo, mudrost, to~nata i navremena informira- precizno ja otslikuva i tretira penzionerska- vot, so ìvotot na lu|eto od tretoto doba. Kni- nopravno su{testvuvaat dve li~nosti. Onaa na nost i se pogolem broj aktivnosti argumentira- ta problematika, go sledi nejziniot razvoj, za gata sodrì analizi i istraùvawa za aktiv- ùrnalistot i onaa na op{testvenikot, {to se no so pravo stanuva se pogord na postignatoto. {to dokaz e tokmu najnovata negova kniga. Kako noto stareewe, za podobruvawe na ìvotniot preto~uvaat vo edna, za da go zakrepnat doka- Denes se navr{uvaat 106 godini od ra|aweto {to i samiot naslov govori knigata izobiluva standard vo poodminati godini, napisi vo koi zot deka stareeweto e neminovno, no ete moè- na Majka Tereza vo Skopje, na nobelovkata i so fakti, argumenti koi se potkrepeni so rele- se opi{ani isklu~itelni napori seto toa da se lo da bide i aktivno, ~ij dinami~en aktivivi- svetiot simbol na humanosta i dobrinata, vo vantni podatoci. Vistinata e poim od vrvno preto~i vo konstruktivna sorabotka so site zam, se}avaweto na eden dobro upotreben ì- nejzina ~est za proglasuvawe za svetica da se zna~ewe vo ìvotot. Site nie sekojdnevno tra- nadle`ni institucii na site nivoi vo drà- vot }e be{e celosno. Vaka e samo so duplirano potsetime na edna nejzina misla: "êsnosta i game po vistinata, koja se potkrepuva edinst- vata. Pri toa, seto toa e so pozitiven pristap, zna~ewe, {to mu ~ini ~est i nemu, no i nam, koi iskrenosta }e te napravat ranliv, ne e va`no veno so argumenti i dokazi. A knigata na Ar- so fakti koi ne dozvoluvaat diskontinuitet, od negoviot ìvot i od negovite dela doznavme prodolì da bide{ i ~esen i iskren#. Vo ovaa girovski izobiluva so takvi pokazateli, koi se so argumenti koi ja osvetluvaat vistinata i ne deka u{te pred da izleze na ìvotnata scena, godina se navr{uvaat i 1.100 godini od smrtta sistematizirani i prezentirani i preku spore- dozvoluvaat istata da bide uni{tena ili iz- znael koja i kakva uloga }e odigra i so toa }e ja na sveti Kliment Ohridski, na{iot prosveti- dbeni analizi. Na eden razbirliv, slikovit, vitoperena. Iznesenite argumenti vo sekoj na- deklarira smislata na svojata tvore~ka prisu- tel i u~itel. Da se potsetie i na edna negova inspirativen na~in, izgraden i prepoznatliv pis ili sredba so penzionerite imaat edna cel: tnost pred tatkoto i tatkovinata. mudra poraka, tolku potrebna vo ovie burni novinarki stil avtorot ja tretira problemati- dostoinstven ìvot za vozrasnata populacija, Svoi mislewa i pofalbi za avtorot i nego- vremiwa: "Bra}a da se otkaème od sekoe zlo i kata, zadrùvaj}i go na visoko nivo vnimanieto postojana grià za nivniot standard i za zgo- voto tvore{tvo dadoa i Mendo Dimovski, Me- so dobri dela da se ukrasime# . Neka ovie dve na ~itatelot. Po svojot zna~aj nesomneno i ovaa lemuvawa na nivnite prava. Zatoa, ne slu~ajno todija Novkovski i Nijazi Xeqiqi. misli ni bidat moto kako misli-vodilki na kniga, kako i negovite prethodni dela, }e vle- Argirovski e proglasen za ekspert za treto ì- Na krajot avtorot na knigata Dragi Argirov- site nas! U{te edna{ vi blagodaram {to me iz- zat vo antologijata na doma{nata publicisti~- votno doba od evropskiot institutt "Hevreka# ski, im se zablagodari na site prisutni so od- raduvavte so va{eto prisustvo. ka dejnost, osobeno koga stanuva zbor za penzi- od Slovenija. Toj e edinstven avtor vo opkru- brani zborovi na blagodarnost: Prisutnite na promocijata bea voodu{eveni onerskata problematika. Vo toj pravec i delo- ùvaweto, na Balkanot, no i po{iroko, koj ima - Po~ituvani penzionerki i penzioneri, od izlagawata na site diskutanti. Op{t vpe~a- to "Argumentite ja osvetluvaat vistinata# pre- napi{ano 6 knigi za lu|eto od tretoto doba, a Dragi gosti i rodnini, Dami i gospoda tok be{e deka ova e edna od retkite promocii tstavuva najdobar dokaz, pe~at za sega{nosta, ovaa e sedmata. Dozvolete mi najprvin na site iskreno da vi na koja prisustvuvaat tolku golem broj lu|e. no i svoeveden pametnik za idnite generacii, Knigata "Argumentite ja osvetluvaat visti- se zablagodaram {to najdovte vreme zaedno da Knigata kako {to re~e eden od diskutantite e i {to nudi odgovori na site najaktuelni temi i nata# e li~en pridones na pretsedatelot Dragi ja promovirame mojata dvaesetta publicisti~ka svoevidna ~itanka i u~ebnik za istraùva~ko dilemi povrzani so ìvotot na penzionerite. Argirovski vo ~est na 70 godi{ninata od pen- kniga "Argumentite ja osvetluvaat vistinata#. novinarstvo, no i za slu~uvawata vo SZPM i Bi zavr{il so edna misla koja veli: ôvek ne zionerskoto organizirawe vo Makedonija, kako Blagodarej}i na va{ata masovnost i ~estite po{iroko, a avtorot so nea kako svetilnik gi moè da stori ni{to protiv stareweto, no mora prv ~ovek, na najgolemata nevladina, multiet- spontani aplauzi, pridonesovte da se sozdade osvetluva nastanite i slu~uvawata vodej}i go so site sili da se bori da ne zastari i da se ni~ka penzionerska organizacija, asocijacija nezaboravna atmosfera i promocija za pamete- ~itatelot kon vistinata. C.I. PENZIONER plus 98 septemvri 2016 TRIBINA 9

lem napor relativno brzo otkriv deka govite "lajkovi# i spodeluvawa na vi- se u{te internetot e najslabata stra- stinata, pomisliv deka navistina ~o- na kaj povozrasnata populacija. Sepak, vekot gi sfatil argumentite. Vsu{- Aktivnosti na Fondot na ZOM doznav i toa deka nekoi stari de~ki nost, ne moè{ na lu|eto da im stavi{ d 1.09.2016 godina zgolemeni tekarskite stanici i podvi`nite ap- Kolumna nau~ile ne{to od azbukata na inter- zabrana da ne go iskaùvaat svoeto se kvotite na lekovi na recept teki koi rabotat vo pomalku naseleni netot i im porasnal interesot za vir- mislewe, pa kolku toa i da bilo nao- Ovo aptekite niz celata dràva. mesta, }e se ovozmoì funkcionira- tuelna zabava. Taka, gi istoporile paku i nerealno kaàno!? Sepak, pro- Sredstvata nameneti za aptekite, we na 16 apteki, kaj koi posle spro- svoite "profili# na fejzbuk (facebook) blemot e vo nepoznavaweto na penzio- zgolemeni se za dopolnitelni 80 mi- vedenata analiza na realizacija na Mendo stranicite i zaedno so mladite si nerskata problematika i diletants- lioni denari za lekovi na recept do kvotata, istata treba{e da iznesuva pravat i gradat nov imix vo ìvotot. I koto tolkuvawe na vistinata. Za àl, krajot na godinata. Toa zna~i deka od pod 50.000 denari so {to bi se dovelo Dimovski ni{to ne gledam lo{o {to se sledi nekoi neinformirani i kusogledi dosega{ni 2,46 milijardi denari, vo pra{awe nivniot opstanok. napredokot vo tehnolo{kiot razvoj, fejzbukovci malku-malku }e "skinat noviot buxet za lekovi na recept za Soglasno Pravilnikot, preraspre- koj kako pandemija ja zafati i na{ata po nekoja zelena# i likuvaat, demek na 2016 godina }e iznesuva 2,55 milijar- delbata na kvotite e napravena vrz zemja. Naprotiv, me raduva faktot {to internetot ja otkrile Amerika. Ovde, di denari. So cel da se ovozmoì ed- osnova na prose~no mese~no realizi- Lajkovi nakvost vo preraspredelbata na ovie ranite iznosi na kvoti, soglasno po- ima lu|e od generacijata na treta doba ne moàm da izdràm, a da ne go nave- sredstva, Fondot odlu~i da napravi datocite so koi raspolaga Fondot vo ekoi raboti {to se obiduvam zagreani za u~ewe. Pritoa, zasluùva dam tvrdeweto na eden od "lakuva~i- izmeni vo Pravilnikot za kvoti so poslednite {est meseci (period janu- logi~ki da gi razberam, sekoga{ pofalba i golemiot broj posetiteli te# koj so seta pamet tvrde{e deka voveduvawe na linearno zgolemuva- ari - juni 2016 godina). Zgolemuvawe- Nne mi izgledaat tolku logi~ni, na Univerzitetot za treta doba vo 150-te denari {to im se zapiraat vo we i minimalna zagarantirana kvota. to e ramnomerno (linearno), odnosno pa iznao|am na~in kako da si gi objas- Skopje, koi i vo poodminati godini zdruènijata na penzionerite za pos- Zgolemuvaweto na kvotite se odne- site apteki {to imaat realizacija nam, iako mnogu nepoznanici mi gi mare{ile da "studiraat# i da se educi- mrtna pomo{ i ~lenarina "gi tro{i suva na 724 od vkupno 776 apteki, koi nad 90% dobivaat ednakvo zgolemu- tat mislite i ostanuvaat enigma za raat. Sojuzot za li~ni interesi i zabavi# - }e dobijat zgolemuvawe od dopolni- vawe vo apsoluten iznos. Kolku za mene. Za da go dolovam vakvoto razmi- Sepak, nemir mi sozdava pojavata na taka nekako se izrazi, "namesto da gi telni 26.000 denari mese~no do kra- potsetuvawe minatata godina se pot- sluvawe sakam da go povrzam so pen- zatskrieni du{egri`nici za standar- izdvoi za poplavite vo Skopsko i Te- jot na godinava. Benefit od vakviot ro{eni okolu 21 milioni lekovi na zionerskata problematika. Taka, vo dot na penzionerite koi na socijal- tovsko#. Ajde sega, "trgnimu klalem# i tip na preraspredelba }e go po~uvst- recept {to gi realizirale 1 milion i nizata zada~i na penzionerskata or- nite mreì spodeluvaat mislewa i objasnuvaj mu na ~ovekov (ne znam po koj vuvaat malite apteki, za koi ovie 300 iljadi gra|ani. Buxetot za lekovi ganizacija, spored Statutot i progra- plasiraat svoja vistina. Iako se sves- pat) kako se raspredeleni tie srerd- sredstva }e zna~at seriozno zgolemu- na recept vo 2003 godina iznesuval 1 mite za rabota na SZPM i zdruènija- ni za slabiot opfat, bezobyirno preku stva koga ne saka, ili, daleku bilo, da vawe na nivnite kvoti. Linearniot milijarda denari, vo 2008 godina 1,5 ta na penzioneri, definirano e rako- "svoite fejzbuci# frlaat "bombi# vrz ne moè da sfati. Kolku za potsetu- na~in na preraspredelba zna~i i po- milijrdi denari, vo 2013 godina 2,1 vodstvata da se griàt za socijalniot uspesite na postojnite penzionerski vawe, u{te edna{ da pojasnam deka golema konkurentnost na malite ap- milijarda denari, a denes iznesuva status na penzionerite i da pridone- organizacii, bez da izlezat javno da 120 denari {to se izdvojuvaat mese~no teki zatoa {to so standardnata meto- 2,55 milijardi denari. Site ovie dologija za vakvo zgolemuvawe bi im brojki pokaùvaat deka buxetot za suvaat vo ostvaruvaweto na pravata se deklariraat i da gi vkrstat fakti- od penziite se sredstva za pomo{ na trebalo da pomine podolg vremenski lekovi e najgolem do sega i kako rezu- {to im pripa|aat od zdravstvenoto, te. Delumna poddr{ka vo toa imaat od semejstvata na po~inatite penzioneri, period. Na ovoj na~in FZOM smeta ltat na toa se o~ekuva da ima lekovi penziskoto i invalidskoto osiguruva- pomal broj penzionerski internetxii, a samo dvaipol denari od ~lenarina- deka }e se ovozmoì podobra raspre- na recept vo sekoe vreme. Penzione- we. Tuka, osobeno se izdvojuva i nag- koi gi "lajkuvaat# nivnite komentari ta na zdruènijata se izdvojuvaat za delba na sredstvata za lekovi oso- rite, najstarata populacija koja voe- lasuva griàta kon socijalno zagroze- pove}eto od qubopitnost, otkolku od Sojuzot na ZP na Makedonija. Toa se beno vo pomalite apteki koi se nao- dno e i najgolem potro{uva~ na istite nite ~lenovi i nivnite semejstva, za soglasnost. nepobitni fakti i argumenti {to ja |aat vo pooddale~enite mesta od cen- zadovolna e od ovaa odluka na Fon- {to se prezemaat i realiziraat merki Mo{ne interesni mi se nivnite ra- osvetluvaat vistinata. tralnite gradski podra~ja, a so toa }e dot za zdravstveno osiguruvawe na i aktivnosti za da se nadmine takvata zgovori. Su{tinata na dijalozite e vo Za da sfatat "neverni Tomovci# so se podobri dostapnosta na lekovite Makedonija. sostojba i da se podobri nivniot sta- pofabite za "spodeluvaweto" na ble- {to se zanimava SZPM i kolkavi se na recept za naselenieto od tie pod- Isto taka prodolùva Proektot tus. ferskite informacii i "lajkovite# so negovite uspesi, moè da se poseti ra~ja. So voveduvawe na minimalna poblisku do osigurenicite. Od septe- Otkoga konstatirav deka socijalni- koi si go merat rejtingot, taka {to po- veb-stranicata kade se objavuvaat kvota na nivo od 50 iljadi denari, mvri }e ima edukativni rabotilnici ot status na lu|eto se sledi i se tre- ve}e "lajknatite" se iska~uvaat na po- informacii i dokumenti od rabotata. {to pretstavuva po~etna kvota za ap- vo slednite mesta: tira na socijalnite mreì od inter- visoko skalilo, demek im porasnala Sepak, jas im prepora~iuvam da ja 21 septemvri Bitola - Specijalizirana medicinska Eden pravnik i eden net stranicite, pomisliv deka i na popularnosta. pro~itaat knigata i bez zavist da pro- rehabilitacija doktor od FZOM niv im e mestoto vo dokumentite {to ja Vo taa internetska ra{omonijada sudat i da se uverat vo vistinata. U{- reguliraat penzionerskata problema- eden "lajkov# penzioner se obide da mi te sakam da potsetam deka za {irewe - Refundacii tika. No, za da se uveram vo moeto ra- se sprotivstavi so negovi misli i gle- lagi, insinuacii i kleveti, makar i 28 septemvri Ki~evo - Specijalizirana medicinska Eden pravnik i eden suduvawe, se vpu{tiv vo invidualno dawa na vistinata za penzionerskiot preku "lajkovi# na socijalnite mreì, rehabilitacija doktor od FZOM istraùvawe na nivnata rasprostra- standard i da me podu~uva kako da pi- spored zakonite moè da se snosi so- - Refundacii netost i koristeweto od strana na {uvam i da gi tolkuvam faktite. Bi- odvetna odgovornost. pripadnicite na tretata doba. Bez go- dej}i od poodamna ne se pojavil so ne- Mendo Dimovski K.S.A.

da se vratat vo "normalni#. ZP Probi{tip Staree naselenieto na planetata Vo soglasnost so tekovnite tren- dovi i spored informaciite koi se taree naselenieto na planeta- stane pravoagolnik so nere{en rezu- dostapni, eve ja pribli`nata slika na Druèwe preku ta, i ovaa slika e ista i vo Ka- ltat na mladi i stari (kako {to e svetot vo 2050 godina. Ilustracijata Snada, Amerika, Japonija, Zapad- prikaàno na dijagramot). Toa e rezu- go pokaùva procentot na lu|eto nad sport, muzika i igra na Evropa, Isto~na Evropa, Latinska ltat na prodolùvawe na ìvotniot 65 godini vo op{testvoto, za 2010 Amerika, Avstralija, Afrika... vek, na ra|awe pomalku deca, na podo- godina, 2030 godina i 2050 godina. Tie se posebno ozna~eni so razli~na boja. rijatelskite sportski nat- Vo edno svoe predavawe psihologot bra zadravstvena za{tita i drugo. prevari me|u penzionerite Laura Karstensten dala interesen Pme|u Op{tinite Kriva Palan- prikaz na demografskite promeni ka, Kratovo, Probi{tip i Sveti Ni- {to se slu~ile na ~ove{tvoto vo 20- kole najdobar primer kako preku tiot vek, a koi osobeno }e bidat vi- sport, muzika, igra se gradat prija- dlivi vo tekot na 21 vek. Spored nea telstva. Vakvata sorabotka pome|u {emata na starosnata struktura na spomenatite zdruènija na penzio- naselenieto vo minatiot vek imala nerite trae trieset godini. oblik na triagolnik ("piramida#), so Sekoja godina, po edna{, doma}i- golem broj na mladi lu|e (na bazata na ni se site ~etiri zdruènija. Na 17 triagolnikot), i mnogu malku postari avgust po 29-ti pat doma}in be{e lica (vo gorniot del od triagolnik), Spored nejzinite istraùvawa, ra- ZP Probi{tip koe be{e inicijator nerite od sekojdnevnata monotonija, a koi uspeale da gi preìveat site te- zvienite zemji se vo golema mera pod- Interesno e deka SAD }e uspee da i prv doma}in na druèweto niz spor- na ovie druèwa se gradat i mnogu {kotii vo tekot na ìvotot: bolest, gotveni za branot na postari vo nare- tuvawe, muzika i igra. Do ovaa godina, prijatelstva koi traat so godini. vojni, glad, epidemii, itn. dnite decenii. Sepak, koga }e pomine se zadrì na procentot na stari lica vo mnogu solidni 20 otsto, so rela- natprevarite se odrùvaa samo vo sa- Na prisutnite im se obrati i grado- Za razlika od porane{niot triago- prviot bran na burata t.n. "demograf- lonski sportovi kako {to se {ah, tab- na~alnikot na Op{tina Probi{tip lnik, starosnata struktura denes, i sko stareewe na narodite#, kon sred- tivno mal udel od najstarite gra|ani. K.S. Andonova la, domino, karti, pikado i biljard, vo Toni Tonevski koj ne go krie{e zado- osobeno vo narednite decenii, }e inata na 21. vek, rabotite se o~ekuva ma{ka i ènska konkurencija, a od go- volstvoto {to i ovoj den se nao|a me|u dinava se pro{irija so u{te dve dis- penzionerite, od koi, kako {to re~e, ZP [tip grièno kaùva Nada. ciplini: igra so topka i toa {utirawe moè mnogu da se nau~i kako se ìvee Prijatelkata Jagoda Trajanova, koja na gol, frlawe topka vo ko{, isto ta- kvalitetno i zdravo vo poodminati Za podobar ìvot na penzionerite se vklu~i vo razgovorot, pove}eto ka- ka vo ma{ka i ènska konkurencija. godini, kako se tie organizirani i kako za sebe re~e deka ima svoj dom i tri Ubaviot son~ev leten den, kako da ko denovite od rabotniot vek gi zame- ivotot e ubav vo mladosta, a Decata porasnale i odletale, a tie }erki, ama te{ko izleguva na kraj so nile so razni aktivnosti, za da si penzioniraweto donesuva pr- ostanale da ja delat makata i sudbi- penzijata {to ja ima. napravat ìvotot pointeresen i esvrt, sigurnost no i proble- nata na obi~niot ~ovek. - Zdravjeto popoleka n¢ napu{ta i porelaksiran. @ zatoa starosta e te{ka i problemati- mi. Vsu{nost, sekoj ìvot e prikazna - Blagodarni sme na rakovodstvoto Posakuvaj}i im mnogu zdravje, dolg za sebe. Penzionerskiot dom vo [tip, na ZP [tip, {to ni izleze vo presret ~na. Re~isi polovina penzija ni odi za i sre}en ìvot i u{te mnogu vakvi i koj ima 12 garsonieri, izobiluva so i ni dodeli garsoniera, za{to, da se lekovi, za protezi i sli~no. a za ì- sli~ni druèwa, gradona~alnikot takvi storii za lu|eto od tretata ì- ìvee so edna penzija od deset iljadi vot malku ostanuva. Zatoa se snao|ame Tonevski gi proglasi igrite za ot- votna doba. Nekako voobi~aena, no in- denari, navistina ne e lesno. Poprav- kako znaeme i umeeme. Me|u sebe si voreni. teresna e prkaznata na bra~niot par kite gi pravime so na{i pari, no i za delime narodni recepti za cirkula- Potoa natprevaruva~ite gi zaze- se ostanato {to imame ovde, se cija, mevlemi za reuma, ~aevi za neso- doa svoite mesta. Natprevarite za- griìme sami kako za svoe, - veli nica, si razgovarame, a ponekoga{ po~naa vo prijatelska i opu{tena Aleksandar so 83 leta na ple}ite, odime na ekskurzija i se druìme. Sa- atmosfera. Dodeka natprevarite vo koj sepak ispraveno ~ekori i se kam u{te da naglasam deka sum krvo- salonski sportovi se odvivaa vo druì so vrsnicite. daritel, no ovde vo [tip te{ko gi os- be{e sozdaden za sportuvawe i dru- prostoriite vo penzionerskiot dom, Soprugata Nada so 65 godini, tvaruvam benefitite {to mi pripa|a- èwe. Dvorot na penzionerskiot dom igrite so topka te~ea na sportskite maka ma~i so penzioniraweto, za- at, - se poàli Trajanka. vo Probi{tip vrie{e kako vo ko{ni- igrali{ta vo kompleksot na srednoto {to na mnogu mesta kade rabotela, Sepak, site se blagodarni na Zdru- ca, {to od natprevaruva~i, {to od pe- i osnovnoto u~ili{te. Druèweto ne i gi podmirile dava~kite. Taka ènieto i na Sojuzot na zdruènija na nzioneri-naviva~i, koi dojdoa od site prodolì vo prekrasniot ambient na stravot za idninata e prisuten. penzionerite na Makedonija, {to is- ~etiri zdruènija da gi bodrat svoite hotelot "San Niko#, so pesni, muzika i - Site vo domov sme so niski kaùvaat posebna grià za pripad- u~esnici. U~esnicite, gostite i navi- igri so grupata "Euforija#. Ovde be{e primawa, pa se razbirame, se nicite na tretata ìvotna doba. Taka, va~ite najnapred gi pozdrvi i im po- i proglasuvaweto na najdobrite nat- druìme i me|usebno se pomagame. tie polesno gi ostvaruvaat pravata saka prijatno i toplo dobredojde vo prevaruva~i na igrite. Ekipno prvoto Aleksandar i Nada Mihailovi. Ima mnogu nezgrièni koi baraat soba, {to im pripa|aat od penziskoto i in- Probi{tip, predsedatelot na ZP Pro- mesto im pripadna na penzionerite od Dvajcata sopatnici ìveat vo edna treba noviot dom da se zavr{i. I na- validsko osiguruvawe, a so realiza- bi{tip Gruica Manasijev. Toj go ista- Kriva Palanka, vtoroto na doma}ini- od garsonierite na Domot, a tivki i silstvoto nad starite lica n¢ pla{i. cijata na mnogu proekti dobija malku kna benifitot od vakvoto me|uop{tite, treti bea svetinikol~ani, a ~etvr- skromni lu|e kako niv, koi se potpira- Neodamna mi ja grabnaa ~antata, osta- pove}e za podobro i pokvalitetno nsko druèwe na gra|anite od treto ti kratov~ani. at samo vrz edna penzija ima pove}e. nav bez pari i li~ni dokumenti, - za- ìveewe. Cveta Spasikova ìvotno doba, otrgnuvaj}i gi penzio- M. Zdravkovska REKLAMI 10 PENZIONER plus 98 septemvri 2016 PENZIONER plus 98 septemvri 2016 HRONIKA 11

ZP Prilep Vo skopsko Stajkovci, 16 dena po katastrofalnata poplava Odbeleàn 8-mi septemvri Nastradanite ne se ostaveni sami vaesetipetgodi{ninata od nezavisnosta na Republika Makedonija vo troto, po 16-tiot den od katas- kal do proziori - te{ko moè toa da Prilep be{e odbeleàna so pove}e manifestacii. Na ovoj den pred spo- trofalnata poplava, neboto po- se dolovi, ako ne se doìvee - tivko Dmenicite na site vtemeluva~i na dràvotvornosta, slobodata i nezavis- Uvtorno be{e nadvisnato nad so mnogu emocii i rastreprenost ni nosta koi pridonesoa Makedonija da bide tatkovina vo koja ìvee slobodarski Skopje i kako da se zakanuva{e so raskaùva{e Kiril, vo prisustvo na duh so napredni idei za podobra idnina, delega- svoite temni i nate`nati oblaci. Ne- negovata sopruga Slavica, penzioner- ciite od lokalnata samouprava, Sojuzot na bor- kako sli~no be{e i toga{, na 6-ti av- ka od pred nekoja godina, koja dodade cite, pretstavnici na Zdruènieto ne penzione- gust, koga ve~erta "poulave# i se {to deka imale sre}a {to taa kobna ve~er rite i na politi~kite partii poloìja cve}e od- ima{e vo sebe, vedna{ se isturi vrz so vnu~iwata bile na gorniot kat od davaj}i im posebna po~it. Cve}e be{e poloèno na spomenikot na prvi- Skopskiot i Tetovskiot region. Gole- ku}ata. ot pretsedatel na Prezidiunot na ASNOM Me- mata voda nose{e se pred sebe i za- - Se u{te ne moàm da se osvestam. todija Andonov ênto,pred spomenikot na ideo- sekoga{ odnese 23 ìvoti, a nad sto- Srceto silno mi ~uka koga se prisetu- logot na narodnata revolucija vo NOB, Kuzman tina lu|e bea povredeni. Nikoj vam na bu~eweto na vodata, koja Josifoski Pitu, pred spomenicite na Pere To- ne pretpostavuva{e i ne veruva- kako lamja ~eka{e site da ne gol- {ev i \or~e Petrov, na Mogilata na nepobede- {e deka takov pusto{ }e napra- tne. So moite 79 godini go preì- nite i Alejata na narodnite heroi vo Parkot na vi. Zad sebe ostavi sru{eni i veav zemjotresot i poplavata vo revolucijata, kako i pred spomenikot "Karpalak#. poplaveni ku}i, uni{tena poku}- 1962 godina, ama ova potsetuvawe Godi{ninata na Denot na nezavisnosta be{e odbeleàna i so manifestacii nina, vozila i se potrebno {to na "smrtta deka e tolku blizu#, na kulturen plan. K.R. imaa lu|eto za ìvot... navistina be{e stra{no - veli Meteòt niz skopskite ulici Milica Spasovska bri{ej}i gi ZP Karpo{ kako da bee{e zgolemen i se ~i- svoite nasolzeni o~i. ne{e deka site itaat kon nas- Ja sretnavme i Dragica Dimit- tradanite od poplavata. Dodeka rovska koja zagrièna za svojata Penzionerkite najaktivni minuvavme niz Sin|eli} me ob- idnina, ni progovori: lanskite aktivnosti od Progra- blem brzo da go re{ime - veli Trajko leva{e ~uvstvo na netrpenie i - Neboto i zemjata se spoija. mata za rabota na ZP Karpo{ za Saveski, pretsedatel na IO na zdru- qubopitnost. Brojnata mehanizacija Navistina be{e ~udno i se se slu~i P2016 godina vo kontinuitet se ènieto. od levata i od desnata strana kopa- nekako brzo. Po~na silno da grmi, ko- ostvaruvaat uspe{no. Vakov zaklu~ok Vo pogolem del aktivnosti {to gi {e, vr{e{e utovar i go ~iste{e patot zite i dvete prasiwa gi pronajdov do i ocena za dejstvuvaweto na zdruè- ima Zdruènieto inicijativa za pok- od kalta. I lu|eto {to gi zabeleù- gu{a vo voda, no imalo Gospod, ne bea nieto be{e dadena i na {estomese~- renuvawe i organizirawe dava Akti- vav pove}eto so dlaboki ~izmi i so po udaveni, se spasija - so ~uvstvo na nata analiza na rabotata, koga be{e vot na penzionerki, koj glavno e anga- nekoj alat na ramo, ili se dvièa kon sre}a {to se slu~ilo taka, ni ja ras- istaknoto deka i finansisko-materi- ìran za izvr{uvawe na takanare~e- nekade ili turkaa koli~ki so kal, so kaà svojata storija za vreme na gole- jalnoto rabotewe e vo soglasnost so nite ènski raboti. Se ~ini deka pen- zemja ili nekakvi neupotreblivi ma- mata voda. zakonot i deka nema nedostatoci i ot- zionerkite najaktivni bea pri organi- terijali... I se ista slika, a gletkata - Najgolem broj poginati i kade stapuvawa od propisite. Aktivnostite ziraweto i realiziraweto na izleti- kako za vo ramka ja zavr{iv so edno olujata nanese najmnogu {teta, be{e se odvivaat spored operativniot plan te so druèwe na u~esnicite, a spored semejstvo kade so nivnite maloletni tokmu Stajkovci. Polovina od mojata na Izvr{niot odbor i vo site oblasti pretsedatelkata na Aktivot Ratka deca se pozdravuvaa so svoite najmi- doa|aat penzioneri i drugi vozrasni ku}a e sru{ena, vodata odnese se {to se postignuvaat zna~ajni rezultati. Kokolanska mnogu ubavi vpe~atoci i li, so nasolzeni o~i kako da zaminu- imavme, seta poku}nina i seta meha- Vo izminatiot period dejstvuvawe- spomeni im ostavile nastanite, kako lica koi baraat pomo{, glavno za me- vaat zasekoga{. Pominuvaj}i niz "ig- rewe pritisok i {e}er vo krvta, za nizacija za rabota... Nie so semejstvo- to glavno be{e naso~eno kon realizi- {to se: piknik na Oraovica, posetata leni u{i# edvaj stignavme do centarot to edvaj se spasivme. Ogromnata {tena manastirot Sv. Jovan Bigorski, razgovor i davawe medicinski sove- na Stajkovci, kade i bevme trgnale. ti, pri {to, potenciraa deka vo utri- ta, se nadevam deka nekako }e ni bide ekskurzija vo Kru{evo so poseta Siviloto, koe ne slede{e po celiot kompenzirana - so optimizam vo o~ite na selo Babino, vo Prolom Bawa i nskite ~asovi gi ima pove}e, a toj den pat, ovde be{e poprisutno. i so lopatata na ramo ni re~e penzio- Ribarski Bawi vo Srbija, u~estvo do pladne kaj niv za pomo{ se obra- na Leskov~ka ro{tilijada, dru- Vo punktot tuku{to pristigna avto- tile 106 pacienti. Gi doznavme i vku- nerot Pero Velkovski i ne napu{ti èwe vo Ki~evo i na zeleno vo bus so bitolska registracija od koj pnite brojki na intervencii vo izmi- brzaj}i da pomogne vo sosedstvoto. Saraj kaj Skopje i na drugi mesta. izlegoa mladi mom~iwa so zelenika- natiot period vo koj za op{ta medi- Docna popladneto, so neizmerna - Kako i Zdruènieto, Aktivot vi maici. cinska pomo{ se obratile 712 lica, taga i nie go ostavivme seloto Staj- na penzionerki osobeno ja neguva - Nie sme fudbaleri na FK Novaci 254 za dermatologija i 345 od drugi kovci so svoite ìteli i pomaga~i humanitarnata aktivnost. Taka, i dojdovme da im pomogneme na nas- oblasti. koi bea dojdeni od site strani. Se raweto na kulturno-zabavnite i spor- nekolku dena po poplavite prv dade tradanite od poplavata. Sega e vreme Se upativme niz seloto kon "crve- upativme kon obikolnicata da pri~e- tsko-rekreativnite aktivnosti. Po inicijativa i organizira donacija i so niv da ja spodelime svojata soli- nata zona#. Stajkovci ni malku ne naa- kame avtobus kaj improvizirana pos- izvr{enata analiza na u~estvoto vo uplata na sredstva za poplavenite se- darnost i svoeto srce da go pokaème likuva{e na ona {to go poznavavme. tojka. Site vdlabeni vo svoite misli folklornata revija, rakovodstvoto, mejstva na 6-ti avgust ovaa godina vo na teren. Ja ~uvstvuvame nivnata bol- Gletkata be{e stravi~na. Zastanuva- ja ~ekaa da naide 65-kata, koja sega go prezede merki i aktivnosti za zboga- Skopsko. Doniranite sredstva, glavno ka, za{to i nie ja imavme vo fevruari vme od ku}a do ku}a, so~uvstvuvaj}i se zaobikoluva seloto. Na nivnite lica tuvaweto na sodrìnite za nastap na voda za piewe i drugi prehrnabeni i koga i nas ne potopi golemata voda - so nastradanite i spodeluvaj}i ja se ~itaa luznite od tragedijata {to gi reviite, a prvenstveno so formirawe higiensko-sanitarni sredstva, gi od- ni ja kaà celta za nivnoto doa|awe tagata koja im se ~ita{e vo o~ite. snajde so poplavata, ama i nade`ta i muzi~ka grupa so repertoar na tradi- nesovme vo sobirniot centar kaj Siti- pretsedatelot na klubot Marjan Ko- podgotvenosta da se spravuvaat so te- cionalen melos i izvorni muzi~ki in- mol, a tamu, od samoto mesto se javuva- - Stajkovci ima 1034 ku}i, a 5000 tevski i so grupata brzo se upati kon ìteli. Pogolemo e i od Valandovo i {kotijata. Optimizmot doa|a ottamu strumenti. vme preku telefon na broevite za do- semejstvata na koi im be{e najpotreb- {to se dokaà deka ne se ostaveni - Za volja na vistinata, pod "realni# nacii i na toj na~in ja iskaàvme na- od Bogdanci. Ovaa naselba be{e pre- na pomo{. ubava, a sega i sami gledate kakva e - sami na sebe. Site dobri lu|e im po- okolnosi, so privatizacijata na zemji- {ata poddr{ka i pomo{ za nastrada- Od sprotiva be{e Osnovnoto u~i- dadoa raka i na ovoj ili onoj na~in im {teto, ostanavme bez dva penzioner- nite - veli Ratka Kokolanska. so nataèni o~i po~na da raskaùva li{te "Kiril i Metodij#. Ne se slu- pomognaa. Penzionerskata organiza- ska kluba - Taftalixe 1 i 2 i Karpo{ Spored sega{nite proceni ZP Kar- Kiril Taleski. - Ne, toa ne be{e po- - 4, a so toa ni se skratija mo`nostite po{ ima mnogu zapo~nati, a nedovr{e- {a{e nikakov detski àgor. O~ite mi plava, tuku potop. Bukvalno, nie sme cija me|u prvite reagira{e i SZPM za podgotovki i druèwa, no so pomo{ ni zada~i koi u{te pove}e }e go afir- zastanaa vrz obeleànite ostatoci odneseni. U{te ne moàm da se oslo- li~no i preku zdruènijata na penzi- na gradona~alnikot na op{tina Kar- miraat zdruènieto i }e mu go podig- od vodata do kade bila nadojdena, a bodam od toj ko{mar, samo sonuvam. Na oneri organizira{e donirawe na najpo{, so kogo navistina imame dobra nat rtejtingot. vo istiot mig mi proveja mislata - momenti potsetuva{e na cunami {to potrebni sredstva i oprema za ìvot, sorabotka, }e nastojuvame i ovoj pro- M.D. "sre}a e {to decata ne bile na u~ili- sme go gledale na televizija. Be{e a zna~itelni pari~ni sredstva bea {te!# Vo edna u~ilnica be{e smesten stra{no. Se ni odnese i ni uni{ti. prefrleni na smetkata nameneta za ZP Sveti Nikole medicinski personal sostaven od Taa ve~er oko ne zatvorivme, a utroto nastradanite. ekipi na Itna medicinska pomo{, na okolu 5 ~asot, ne me trpe{e srce da ne Dodeka se vra}avme so avtobusot Zdravstven dom - Skopje i doktori od izlezam na sredselo, da vidam {to se poln so stajkov~ani, mi nadoa|aa sli- Izlo`ba - ~estitka i poraka oddelite za endokrinologija, derma- slu~ilo. [to da vi kaàm - pusto{. kite od videnoto i mi se vrte{e edin- enzionerskite zdruènija se ZP Sveti Nikole. Vrednite penzio- tologija, infektivno i drugi oblasti. Asfaltot go nema{e, ogradite bea stvenata misla - ova nikoga{ pove}e mesta kade populacija od treto nerki polni so èlba da izleze na Ni raskaàa deka sekojdnevno tuka odneseni, vozilata isprevrteni i so da ne se povtori! S.C. Sotirovska Pdoba moè da go manifestira povr{ina nivnata sposobnost i krea- svoeto znaewe, iskustvo i sposobnost. tivnost, organiziraa interesna izlo- ZP Sveti Nikole, posebno Aktivot na `ba na ~ie otvorawe salata be{e po- poseriozen. Istoto ~uvstvo za neguvawe i upotreba na penzionerki ovaa godina e mo{ne an- lna so posetiteli od site vozrasti, Mo}ta na zborot moè da ni se slu~i ubaviot makedonski literaturen gaìran vo site slu~uvawa na pen- koi bea odu{eveni i so pofalbi i pri pismenoto ko- zbor. Su{tinata na zborot, dinami- zionerskite aktivnosti vo zemjata vo ubavi zborovi za se {to be{e izlo- e znam i ne sum pro~ital ne- municirawe, me|u- kata i intonacijata na tonot so koj e ~est na golemiot jubilej 70 godini od èno, kako i za organizacijata na is- toa toga{ ne nastanuvaat momentni izre~en, vremeto i mestoto kade penzionerskoto organizirawe vo na- tata. Posebno vnimanie privlekoa koj dokraj da ja izmeril sili- nata na zborot, no sigurno posledici, bidej}i misleweto moè {to e izgovoren, ponekoga{ moàt {ata zemja i odbeleùvawe 25 godini ispletenite prekrasni mali kukli~- N da bide zadocneto i pomognato so sudbinski da odlu~uvaat za tekot od nezavisnosta na Makedonija. ki, ìvotni, torbi, i drugi ukrasni znam deka eden od najpoznatite makedonski poeti, pisateli, knièvni drugi sredstva, a toa nikoj ne go na nastanite. Zborot moè kako ZP Sveti Nikole ima odli~na so- predmeti, kako i slikite i predme- gleda. I vo dvata slu~ai ja imame p~ela da te bocne ili kako strela rabotka so SZPM, Lokalnata samoup- tite od makrame. preveduva~i i nau~nici za jazikot, rava, kako i so Domot na kultura "Kr- Penzionerite se ~uvari na tradi- Blaè Koneski, sekogo podu~uva{e predvid kulturata na govorot, od- da ti se zabode vo srceto. Toj moè ste Petkov Misirkov#, koj e nositel na cijata i folklorot vo na{ata zemja. kako da go upotrebuva i da go ~uva nosno (ne)poznavaweto na makedon- rana da ti otvori i rana da ti zale- Toa be{e pottik i na ovoj na- zborot: "ûvaj go zborot vrzan, kako skiot literaturen jazik i (ne)spo- ~i. Moè kako otrov da te otrue, a stan penzionerkite da izlo- neobu~en kow, {to znae da kasa, da sobnosta na poedinecot za takvo kako lek vo ìvot da te vrati. àt stari rakotvorbi, ~ija kloca da mava. ûvaj go! Za{to, ako komunicirawe. Sli~ni problemi se Koga e blag kako maj~inskiot, koga ubavina treba da se vidi, a go pu{ti{ taka razoglaven po ~ai- prisutni i vo sredstvata za masov- e topol, smiren i iskren, zborot e koi se delo na na{ite babi. Na na komunikacija, kade {to postoi najsilen. mnogumina posetiteli vra}a- rite, koj znae koja luda glava, }e posaka da go java#. {arenilo i neceloso po~ituvawe i Zatoa, ~uvaj go zborot i vnimavaj weto vo minatoto, im prediz- sproveduvawe na pravopisnite kako }e go upotrebi{. A dokolku ne vika posebno ubavi ~uvstva. No, zo{to ni e zborot tolku zna- normi. So ovaa izlo`ba penzio- ~aen? Neretko ni se slu~uva pri znae{, ili ne si siguren kako da po- nerkite od ZP Sveti Nikole govornata komunikacija da ne moè- Poznavaweto na makedonskiot stapi{, kako {to veli eden moj pri- pra}aat poraka do site pen- me soodvetno da se izrazime i dok- literaturen jazik e posebno zna~aj- jatel - penzioner, nave~er zatvori zioneri da bidat u{te mnogu raj da ja iskaème su{tinata na na- no vo novinarstvoto, iako so tekot ja vratata, nautro - ustata! Vsu{- site kulturni nastani vo op{tinata. godini ~uvari na tradiciite, obi~ai- {ata misla. Ako stanuva zbor za ja- na vremeto se nametnuva potrebata nost, otvorija ustata samo toga{ Neodamna Domot ja organizira{e te i identitetot na site koi ìveat za zgolemuvawe na kulturata na go- koga si siguren deka }e kaè{ ne- manifestacija "Svetinikolsko kul- vo Makedonija i im go ~estitaat jubi- ven nastap preku mediumite ili ne- posredno, vo ìvo, i ako ne sme do- vorot i kaj sekoj poedinec, kaj kogo {to poubavo od ti{inata! turno leto#, vo ramkite na koja u~e- lejot. postoi izrazena visoka svest i Mendo Dimovski stvuva{e i Aktivot na penzionerki na Vukica Petru{eva bro podgotveni, problemot e u{te PANORAMA 12 PENZIONER plus 98 septemvri 2016

Zdruènija na penzioneri pri SZPM ZP Ohrid i Debrca Humanitarna pomo{ za poplavenite Prva ruralna ambulanta o prvite soznanija za za nastradanite vo pop- rni penzineri - Ilinden, Veles, Kar- nastradanite vo po- lavenite podra~ja, Iz- po{ i mnogu drugi zdruènija od Sko- vo Pe{tani Splavite od skopski- vr{niot odbor na SZPM pje i Republikata. Humanitarnata po- on sredinata na avgust vo ot i tetovskiot region, donese odluka za doni- mo{ vo pari be{e prefrlena na otvo- turisti~kata naselba Pe{- zna~itelen broj zdruè- rawe na zna~itelni Ktani be{e pu{tena vo rabo- nija na penzioneri ~lenki finansiski sredstva. ta prvata od nekolkute planirani na SZPM, vedna{ organi- Zdruènieto na pe- zdravstveni ambulanti vo rural- zirano pristapija vo po- nzioneri Gazi Baba, nite sredini vo Republikava. mo{ na poplavenite. Za na ~ija teritorija im- Ovaa ambulanta gi pokriva nase- brzata reakcija i organiziranost na a{e najmnogu nastradani, formira- lenite mesta, od porane{nata Ga- Sojuzot i na zdruènijata na penzio- {e komisija koja gi poseti starite i li~ka op{tina so okolu 10.000 neri vo dodeluvaweto pomo{, izjava iznemo{teni lica vo zagrozenite gra|ani od desetina naseleni me- za mediumite dade i pretsedatelot na podra~ja i im donira{e najpotreb- sta koi od Ohrid gravitiraat kon ti vo dràvava koi }e imaat mati~en SZPM Dragi Argirovski, koj istakna ni sredstva vo hrana, voda, obleka Sveti Naum, kako i turistite koi lekar. deka pri vakvi sostojbi penzionerite i drugo. prestojuvaat vo letnite meseci vo ova Spored gardona~alnikot na Ohrid sekoga{ ja pokaùvaat svojata huma- - So~uvstvuvame so na{ite pen- podra~je. @itelite od ovie desetina Nikola Bakra~eski, otvoraweto na nost i solidarnost. Kako prva pomo{ zioneri koi pretrpea {teti od po- ruralni naselbi dobivaat mo`nost da ovaa ruralna ambulanta, kako proekt plavite. Zatoa se vklu~ivme vo imaat mati~en lekar vo blizina na na Ministerstvoto za zdravstvo i humanitarnata akcijata za pomo{ renite smetki za taa namena, a sobra- nivnite naselbi, koj ima sklu~eno do- FZOM, zna~i mnogu, bidej}i osobeno e na nastradanite od poplavite i nite materijalni sredstva vo hrana, govor so Fondot za zdravstveno osi- va`na pokrienosta na davaweto zdra- dadovme svoj skromen pridones za obleka, voda, higienski, sanitarni i guruvawe na Makedonija. vstveni uslugi vo site delovi na op{- sanirawe na posledicite, - re~e drugi potrebni sredstva bea dostave- Na ~inot na otvoraweto na Zdravst- tinata, osobeno vo letnite meseci ko- \orge Andonov, pretsedatel na IO ni do sobirnite centri i preku Crve- venata ambulanta, direktorot na ga brojot na gostite e pogolem za dva pri ZP Gazi Baba. niot krst raspredeleni na semej- FZOM Sa{o Stefanoski re~e deka do tri pati. Organizirano vo humanitarnata stvata od nastradanite podra~ja. ovaa e prva na{a ruralna ambulanta, - Ova e moe prvo vrabotuvawe, - akcija so pari~ni i materijalni Humanitarnata akcija vo zdruèni- koja zapo~na da funkcionira na obja- izjavi doktor Safet Salkoski, koj ve- sredstva se vklu~ija i ZP: Ohrid i jata na penzioneri e se u{te vo tek, a veniot oglas na Ministerstvoto za }e raboti vo ambulantata, {to e od go- Debrca, Kumanovo, Centar, Voeni vo organiziraweto i realiizacijata zdravstvo za projavuvawe interes za lemo zna~ewe za ìtelite od ovoj penzioneri, Solidarnost Aero- najmnogu bea angaìrani aktivite na site doktori koi sakaat da rabotat vo kraj, koi za obi~en pregled, ili recept drom, [uto Orizari, âir, Butel, penzionerki. vakvi sredini. Direktorot Stefanos- odat vo Ohrid, patuvaj}i od deset do OVR Skopje, \or~e Petrov, Solida- R.N.P. ki najavi deka FZOM e vo procedura za 30 kilometri. otvorawe u{te {est ruralni ambulan- K. Spaseski ZP Ki~evo ZIT-KIP Tetovo Nezaboravna penzionerska sredba Organizirano snabduvawe eodamna vo prekrasniot restoran na hotel "Arabela# Makedonija i 73 godini od osloboduvawe na Ki~evo. vo Ki~evo se odrà penzionerska sredba na koja ze- Sredbata ja otvori potpretsedatelkata na aktivot so ogrevno drvo Ndoa u~estvo nad 420 penzioneri i penzionerki, ~le- Slavka Trajanoska, a pozdravi upatija i pretsedatelot na novi na 14 zdruènija od cela Makedonija. Penzionerskoto zdruènieto Lubomir Lukaroski, a za 70 godi{ninata od ekolku godini so deka pogolemiot del penzionerskoto organizirawe vo Makedonija govore{e red Zdruènieto od dogovorenite ko- pretsedatelot na Sojuzot na penzioneri na Makedonija, Nna invalidi na li~ini ve}e e dosta- Dragi Argirovski koj me|u drugoto istakna deka vo site trudot i korisnici na ven do semejstvata i zdruènija na penzioneri, aktivite na penzionerki davaat invalidska penzija Te- deka celata tran{a }e golem pridones za podobruvawe na ìvotot na penzione- tovo e organizator i bide realizirana vo rite, a vakvite sredbi i druèwa gi zbliùvaat lu|eto bez realizator vo snabdu- predvideniot rok. Bo- razlika na nivnata verska i nacionalna opredelba i go vaweto na svoite ~le- j~evski veli deka in- jaknat soìvotot. novi i starosnite pen- teresot za nabavka na Golem broj na penzioneri ja iskoristija ovaa sredba da zioneri so ogrevno dr- ogrevno drvo vaka or- vo. Potegot za vakvo ganizirano proizlegu- napravat poseta na manastiorskite kompleksi vo okolina- angaìrawe proizle- va od dve pri~ini: mo- ta na Ki~evo, manastirot Sveta Bogorodica Pre~ista, kako guva od faktot {to po- `nosta za pla}awe na i manastirot Sveti \or|ija vo blizina na seloto Kneìno, golem broj invalidski i starosni rati i pomalata cena vo odnos na onie kade se nao|a i ku}ata na umetnosta kade tradicionalno se peznioneri ne se vo mo`nost naedna{ {to se nudat na pazarot. odrùva svetskatga likovna kolonija. da gi zadovoluvaat potrebite na svo- Od ZIT-KIP Tetovo velat deka se drugaruvawe se odrà vo organizacija na Aktivot na penzi- Sredbata ja narekoa nezaboravna so èlba za novi pen- ite semejstva, a preku Zdruènieto realiziraat i drugite predvideni onerki pri Zdruènieto na penzioneri od Ki~evo, a po po- zionerski viduvawa. pari~niot nadomest se obavuva vo ne- programski aktivnosti, kako {to se vod 70 godi{ninata od penzionerskoto organizirawe vo Angelina Ristoska kolku rati. Isto taka, golema pomo{ ekskurziite, drugarskata zabava, za ovaa kategorija lu|e e {to pri sk- u~estvo na republi~kite sportski na- ZP Tetovo girani i na republi~kite sportski lu~uvaweto dogovor za dostavuvawe tprevari, organiziranoto bawsko i natprevari {to se odràa vo Rado- ogrevni drva, tie da im se plasiraat klimatsko lekuvawe i pretstoj vo bavi{. do ku}nite adresi vo mestoto na ì- wskite odmorali{ta vo na{ata zemja. Dostoinstveno za jubilejot Visoko be{e oceneta i organizaci- veewe. Zaradi potrebata od kontinuirana jata i odrùvaweto na multietni~ka- Vo ZIT-KIP Tetovo bevme infor- aktivnost, neodman e odràn seminar snovnata poraka za odbeleù- okolu 12.000 od op{tinite Tetovo, ta sredba vo restoranot "Arena#, kade mirani deka i godinava e sklu~en do- so pretsedatelite na mesnite zaed- vaweto na jubilejot - 70 godini Bogoviwe, Brvenica, @elino, Jeguno- se sobraa okolu 700 penzioneri od govor so "Makedonski {umi# P[S "Lo- nici, a osobeno dadeni se upatstva za Openzionersko organizrawe, so- vce i Tearce. Prvata obvrska koja si- re~isi site mesta na Makedonija. Vo pu{nik# Ki~evo. Pobarano e i dogov- aùrirwe na ~lenstvoto vo bazi~nite dràna vo programata na ZP Tetovo e nhronizirano se realizira e "site salata e~ea pesni na site jazici na oreno zgolemena koli~ina ogrevni organizacii. Planirana e i sve~ena jubilejot dostoinstveno da pomine i manifestacii od 2016 godina da no- koi se zboruva vo na{ata zemja. Teto- drva kako nikoja godina porano. Na sednica na Sobranieto po povod 3-ti niz sodrìnite da se obezbedi penzi- sat beleg na jubilejot#. vskite penzioneri organiziraa i iz- tetovskite invalidi i penzioneri dekemvri, a }e se odbeleì i Nede- onerite da gi po~uvstvuvaat site Osven vo op{tinski i regionalni leti do pove}e turisti~ko-atraktiv- vkupno im se dostavuvaat okolu 3.500 lata na hendikepiranite lica od 3- blagodeti {to gi obezbeduva nivnoto ramki, dvete kulturno-umetni~ki ni mesta vo zemjata, a se odyivaa i na prostorni metri. Pretsedatelot na ti do 9-ti dekemvri. zdruùvawe. Vo taa smisla i osnova- grupi na makedonski i albanski jazik, pove}e sobiri {to se odràa vo orga- Zdruènieto Gido Boj~evski ni re~e Gojko Eftoski weto na ZP Tetovo pred 70 godini integrirani vo edna celina, imaa mo- nizacija na zdruènija na penzioneri pretstavuvalo zarodi{ za integraci- {ne uspe{en nastap i na republi~ka- vo zemjata. ja na zaedni~kite prava i obrski i ta revija. Ovoj pat penzionerite nas- Kon krajot na godinata planirana e Podadena raka na staricata najstarata generacija. tapija so ednobojni uniformi, no i so sve~ena sednica na Sobranieto na ZP Poa|aj}i od ovie opredelbi, vo pro- visok dostrel i kreacija vo neguva- posvetena na jubilejot. Pritoa }e oa popladne sonceto {totuku se dite. So moite kom{ivki si imav go- gramata na ZP Tetovo za odbeleùva- weto na izvorniot naroden folklor. bidat dodeleni i priznanija i nagra- zatskriva{e zad horizontot. Kraj lema ìvea~ka. Za da se zasolnam, da we na jubilejot planirani se i se re- Sli~no be{e i na nastapite na sport- di na aktivisti vo zdruènieto, a }e Tbekatonskiot trotoar na sveò ne me stemni ovde, te molam pomogni aliziraat aktivnosti i sodrìni koi skite ekipi, koi na regionalnite nat- bide proglasen i najuspe{en ogranok isfarbanata zelena klupa so glavata mi da gi pronajdam moite porane{ni gi obedinuvaat interesite na penzio- prevari dominiraa osvojuvaj}i najgo- vo ramki na ZP Tetovo. potprena vrz dve platneni torbi le- kom{ii... nerite vo regionot vo koj ~lenuvaat lem broj prvi mesta, a visoko bea ran- Gojko Eftoski è{e iznemo{tena starica na okolu Dodeka razmisluvav {to da napra- 80-tina godini. Nekolku stutkani al- vam, slu~ajno naide i mi prijde eden i{ta se gledaa na kraevite od podot- moj prijatel. Se dogovorivme da povi- ZP Probi{tip vorenite torbi, a pra{livite gumeni kame policija i za nepolni 10 minuti vle~ki kako da go ispu{taa posled- pristigna sinoto kombe. êtvorica Dobitnici na op{tinski priznanija niot zdiv pod klupata. Po~uvstvuvav mladi policajci izlegoa od voziloto, deka i e potrebna nekakva pomo{. a nie vozbudeni gi zapoznavme so slu- a 26-ti avgust 2016 godina, vo KUD "Veseli penzioneri#, ZP Probi{- nd-pri nagradite. Mnogu nastapi ima Skoro ne~ujno se dobliìv do nea, ne- ~ajot. Eden od niv gi zapi{a podato- ~est na golemiot hristijanski tip nagradata ja dobi zatoa {to vo nadvor od na{ite granici od kade ima `no ja doprev i ja pra{av. Taa se ot- cite od na{iot iskaz za starata èna. Npraznik "Uspenie na Presveta svoeto nad 5 decenisko opstojuvawe doneseno mnogu nagradi i priznanija, trgna od dremkata i kako edvaj da do- Potoa, ja fatija pod raka i ja smestija Bogorodica#, praznikot na gradot i pokaàlo brojni aktivnosti na site {to zna~i uspe{no i vo vistinsko sve- ~eka nekomu da ja otvori du{ata. So vo kombeto.Taa mi ja ispruì raka so praznik na rudarite, Sovetot na op{- poliwa, a osobeno vo sorabotkata so tlo ja pretstavuvalo svojata op{tina, nasolzeni o~i po~na da mi raskaùva solzi vo o~ite molej}i me da podjam so tina Probi{tip ja odrà svojata Sve- Lokalnata samouprava i aktuelniot i svoeto zdruènie, pa i svojata zemja. {to i se slu~ilo. nea. Ja stisnav podadenata raka i ja ~ena sednica koja tradicionalno se porane{nite gradona~alnici. Ova Seto ova govori deka sosema zasluè- - Me istepaa, }erko, me istepaa ohrabriv so zborovite: "Ne griì se odrùva sekoja godina vo ~est na dva- najvisko op{tinsko priznanie mu be{e no go dobi ova priznanie, a toa vo is- snaa mi i sin mi, za àl! Mi ja zedoa maj~ice, sega si vo sigurni race! Ti po- ta praznika. Na sednicata, gradona~a- dodeleno i na KUD "Veseli penzione- to vreme obvrzuva da se prodolì vo li~nata karta i parite i me izbrkaa sakuvam topol i bezbeden dom#. lnikot Toni Tonevski im vra~i blago- ri#, koe raboti vo sostav na ZP Probi- naredniot period da se raboti so ist od ku}ata. Vidi mi gi modrinkite po Prodolìv po patot pobogata so u{- darnici na poedinci i institucii koi {tip. Formirano e vo 1975 godina i vo entuzijazam vo za~uvuvawe na na{eto racete, a u{te pogolemi mi se po sna- te edno iskustvo, no zamislena i oà- vo izminatiot period dale svoj pri- svoeto 41 godi{no opstojuvawe dostoj- bogato folklorno tvore{tvo. gata. Edvaj gi navlekov vle~kite na lostena poradi tragi~nata prikazna dones vo razvojot i pretstavuvaweto no gi pretstavuva vo Makedonija i na- Na Sve~enata sednica na predseda- ote~enite noze, so dve torbi i vo pa- na staricata. Mnogu pra{alnici mi na op{tinata preku sportot, folklo- dvor od na{ite granici zdruènieto i telot na zdruènieto na penzioneri zuvata skrieni 1000 denari se upativ nadojdoa, no bez odgovori. Ne moèv rot i drugi aktivnosti. Me|u drugite, op{tina Probi{tip. Redovno u~estvu- Gruica Manasijev, priznanijata mu gi kon avtobuskata stanica. Zamoliv ed- da si objasnam zo{to se slu~uvaat dobitnici na ova visoko op{tinsko va na renomiranite festivali vo Ma- vra~i gradona~alnikot na op{tina no mom~e da mi pomogne da se ka~am na vakvi ne{ta. priznanie, stanaa ZP Probi{tip koe e kedonija od kade ima dobieno vrvni Probi{tip Toni Tonevski avtobus za Skopje. Pred 40 godini ì- Zar se u{te ima semejno nasilstvo?! formirano vo 1960 godina, i negovoto priznanija kako {to se prvite i gra- M. Zdravkovska veev ovde vo blizina vo edna od zgra- Verka Smiqkovska PENZIONER plus 98 septemvri 2016 INFO 13

ZP Struga Interesni knigi Ekskurzija vo Strumica i Dojran Slepiot muzi~ar Avtor: Vladimir Galaktionovi~ Korolenko - Rakovodstvoto na ZP Struga za bidat dobri doma}ini i vodi~i. Gi zaminuvate vi ostanuva àl vo du{a- Vo "Slepiot mizu~ar# avtorot go postavuva pra{a- 30-tina penzionerti, minatiot mesec posetivme Vodo~a i Vequsa, - re~e ta. Pa zatoa bi se vratile povtorno weto: {to e ~ove~kata sre}a? Na ednostavnoto pra{a- ovaa godina organizira{e poseta na penzionerot Zdravko Stefanoski, koj poradi {umite, kormonite, ribite, we odgovorot ne e ednostaven. Korolenko suptilno, ~e- gradovite Strumica i Dojran poradi lu|eto... Poradi sebe. kor po ~ekor, kako vistinski psiholog, proniknuva vo so razgleduvawe zna~ajni ku- Triesetinata penzioneri bea svetot na svojot glaven heroj koj e roden slep. Toj ì- lturno-istoriki spomenici i radosni {to denovite od vike- vee vo tesen i ograni~en svet, li{en od radosta na sve- znamenitosti - re~e pretse- ndot gi pomina vo druèwe, na tlinata i {areniloto na boite. Moè li ~ovekot roden datelot na zdruènieto Mi- bregot od Dojranskoto Ezero, so invaliditet, li{en od nekoe va`no setilo ili organ vo celost da go ì- lorad Trposki. opu{teno i daleku od doma{na- vee ìvotot i da se ostvari na sekoe pole od ìvotot? Po dolgoto patuvawe i nap- ta monotonija. Prestojot vo St- Kako moè slepiot ~ovek da znae po koj pat da trgne koga mnogu ~esto i onoj ravenata kafe pauza na Plet- rumica i Dojran im go ovozmoì {to gleda ne go izbira vistinskiot pat? Teòk e patot za samosoznavawe i patot var, stru{kite penzioneri Zzdruènieto so li~no parti- do sre}ata na slepiot glaven lik, "vo potragata po svetlinata#. Vladimir Gala- stignaa vo Strumica, makedo- cipirawe, dodava Nada âtoro- ktionovi~ Korolenko e ruski pisatel, publicist i novinar so ukrainsko-polsko nskata prestolnina na piper- {koska, edna od inicijatorite poteklo. Avtor e na pove}e prozni dela. Kako poddrùva~ na populizmot bil kite. za posetata. Preubavoto toplo progonuvan i zatvoran. Bil golem humanist i popularen pisatel i op{testvenik - Strumi~ani se isklu~itelno gordi be{e vo pridru`ba na svojata sopruga. vreme kako da be{e nara~ano za pro- za vreme na svojot ìvot. Vremeto na negoviot ìvot vo ruskata literatura i na bogatoto kulturno nasledstvo, pri- Impresivni vpe~atoci od ovie gra- {etki i druèwa so po nekoja pesna, op{testvenost e poznato i kako "epoha na Korolenko#. Negovoto tvore{tvo sta- rodnite retkosti, raznite kulturni dovi ni prenesoa i drugite posetite- {to }e im ostane dolgo vo se}avawa- nalo simbol na sovesta i ugledot na epohata u{te za vreme na negoviot ìvot. slu~uvawa, sodrìnskiot no}en ì- li. Ima ne{to ~udno vo ovie mesta. ta.. Blagodarenie na svojata ve{tina za nabquduvawe i ume{nosta da gi razbere vot, i vo sekoj moment se podgotveni da Privlekuvaat kako magnet, pa koga si Stojan Kukune{oski lu|eto, pisatelot inspiracijata za svoite dela ja crpel od realnite slu~uvawa okolu nego. Korolenko, pred s¢, e pisatel humanist. Vo negovite dela preovladuvaat lirski motivi i poetski pejzaì, no ~ove~kite ~uvstva sekoga{ se vo ZP âir preden plan. Preveden e na mnogu jazici, a nekoi od negovite dela se ekranizi- Ednodnevna ekskurzija vo Sveti Naum rani, me|u koi i negovoto najpoznato delo - "Slepiot muzi~ar#. Vo eden moment druènieto na penzioneri od Kompleksot go krasat i preubavite nite ubavini. âir, vo mesec avgust, pokraj pauni koi gordo se {etaat pred o~i- - Vakvite ekskurzii na penzione- Avtori: Gijom Miso drugite aktivnosti, za svoite te na qubopitnite posetiteli. Tuka rite se potrebni od pove}e aspekti. Vremeto nikoj i nikoga{ ne go pobedil. Za qubovta pos- Z toi izrekata oti taa e lokomotiva koja{to ~ovekot i civ- ~lenovi organizira{e eks- Poradi zapoznavawe na uba- ilizacijata gi dviì napred. Poznatiot i popularen pi- kurzija vo Sveti Naum kaj vinite na na{ata zemja, ste- satel me|u ~itatelskata publika vo svetot Gijom Miso Ohrid. knuvawe prijatelstva, raz- ve~nata tema - qubovta ja ima kako motiv vo eden od nego- Po pristignuvaweto vo mena na idei i vzaemni mis- vite najubavi romani "Vo eden moment#. Simboli~no, mi- Ohrid, grad koj nudi grst lewa po odredeni pra{awa. got kako mera na ~ovekovoto opstanuvawe niz sudbinata kulturni i istoriski zna- Zatoa treba penzionerite da na dvata glavni lika prerasnal vo ravenka i za egzis- menitosti, bez zadrùvawe se druàt kolku {to e mo`no tencijata. Taka napi{ano e delo so univerzalni, op{to~o- patuvaweto go prodolìja pove}e, bidej}i i godinite ve~ki dimenzii i zna~ewa. kon jugoisto~niot del od poleka si odminuvaat. Vre- Liza i Artur moàt da se vidat samo edna{ godi{no. Toj ohridskoto krajbre`je, do dno e da se spomene golemiot celiot ìvot go pominuva baraj}i ja... A taa svojot ~ovek ~ekaj}i go... Sonuva za toa da stane akterka. Za da gi plati studiite, raboti kako kelnerka vo eden bar manastirskiot kompleks interes za ednodnevnite ek- na Menhetn. Edna ve~er tamu go zapoznava mladiot doktor, Artur Kostelo i nej- Sveti Naum, koj e svoeviden skurzii, a pritoa, posebno ziniot ìvot se menuva od koren. Artur }e napravi se za da ja osvoi Liza. Vo biser na bogatoto makedon- vodime smetka za vklu~uva- gradot poln so neo~ekuvani pre~ki, na site na~ini }e se obide da dojde do nea. sko kulturno nasledstvo. Beskrajno- prirodata e smiruva~ka, a penzio- we pogolem broj ~lenovi i da ima No, Artur ne e obi~en ma` - toj na Liza i ja otkriva vistinata {to go spre~uva to {umsko zelenilo i ~istoto nebo, nerite se voshituvaa na ovaa ubav- pravi~na zastapenost na site kate- da sozdava idnina so nea: neverojatna, a porealna i od samiot ìvot. Vo Wujork celosno ja otvoraat ìvopisnata ina sobrana na edno mesto. Vo takov gorii penzioneri - ni re~e Mentor kakov {to s¢ u{te ne ste go zapoznale, Artur i Liza }e moraat da gi obedinat gletka na Manastirot, a sveàta ubav ambient, 110 penzioneri od ZP ]oku, pretsedatel na IO na ZP âir. svoite sili za da pobegnat od stapicata postra{na i od najlo{iot neprijatel: planinska klima sekogo osvojuva. âir se druèa i uìvaa vo prirod- Vasil Pa~emski vremeto. Knigata ima odneguvani jazik i stil, lesno e ~itliva i so eden zbor toa e roman koj se ~ita so interes i vo eden zdiv. Izbor: Vasil Tocinovski ZP Prilep be, ni re~e pretsedatelot na ZP Pri- Domot za stari "Zafir Sajto# vo Kumanovo lep, Kiril \or|ioski. Paralelno so ovie aktivnosti vo Na odmor vo Dojran prilepskoto zdruènie na penzione- Poseta na manastirot ri se podgotvuvaat za odbeleùvawe o ramkite na organiziranite More vo sosedna Albanija. Godinava na 20 septemvri - Denot na penzione- aktivnosti na ZP Prilep, ova za samo 600 denari za den, ubavo se rite koe }e bide vo znakot na odbe- "Sv. Jovan Osogovski# Vleto stotina penzioneri - ~le- odmorija na Dojranskoto Ezero. Tie leùvaweto na 70 godi{ninata od pe- novi na ova Zdruènieto, sedum dena istovremeno i go razgledaa ubaviot i nzionerskoto zdruùvawe vo Make- omot za stari "Zafir Sajto# vo gledkata kako poleka so rastreperen letuvaa na Dojranskoto krajbre`je. Vo so dosta spomenici bogat Star Dojran donija, na koj den }e ima Sve~ena Aka- Kumanovo prodolùva so aktiv- ~ekor, no so silna èlba i radost organizacija na ZP Prilep pred dve i okolinata. demija na koja }e bidat dodeleni pla- Dnostite, so cel da im go razubavi sleguvaa po skalite, za mirno da vle- godini penzionerite letuvaa vo Oh- - Ubavo bevme smesteni i sedum de- keti i priznanija na najzaslu`nite. prestojot na 150-te korisnici na us- zat vo manastirot i da zapalat sve}a rid, a lani vo Dra~ na Jadranskoto na uìvavme i drugaruvavme me|u se- K. Risteski lugite koi prestojuvaat vo nego. Pokraj za zdravje na svoite najbliski i za sebe, za mirna i spokojna ZP Veles Freskite na manastirot se delo na starost. Na nivnite tajfata na Di~o Zograf, a kupolata i lica ima{e voodu{e- naosot na negoviot sin, Avram Di~ov. vuvawe i vesela nas- Rekreativno patuvawe Za ovoj manastir povrzana e legen- mevka. O~igledno be{e data za litiska ~udotovrna dvostrana nivnoto zadovolstvo i rupa na penzioneri od Zdruè- {tina Drugovo, na padinite na plani- ikona slikana vo 1642 godina od ne- radost od pruènata nieto na penzionerite od Veles nata Cocan, na nadmorska viso~ina od poznat ikonopisec, a restavrirana od mo`nost da izlezat od vo sabota na 27 avgust, den spro- 920 metri. Kratkiot prestoj vo i okolu G Di~o Zograf vo 1868 godina. Isto taka krugot na Domot za sta- ti golemiot verski praznik Uspenie manastirot so pitoma klima i blago- e poznat i po sveta voda koja izvira od ri i od griàta na Up- rodna ti{ina ovozmoì da svet izvor pod manastirot za koja se ravata da im go razu- doznaeme za popularnosta na veli deka ima iscelitelna sposob- bavi starskiot ìvot i ova sveto mesto nost. Tie dve osobenosti postojano drugite formi i sodrìni, vo domot da ja izbrka monotonijata od nivnite Sprema postoe~kite poda- privlekuvaat posetiteli koi veruvaat se organiziraat i ednodnevni poseti ednoli~ni denovi. Se raduvaa na pre- toci manastirot Sveta Bogo- vo mo}ta na izvorot i ikonata. I ne na kulturni i sveti mesta. Taka, vo te- krasnata priroda i pro{etkata okolu rodica - Pre~ista e osnovan slu~ajno {to tokmu tuka se zamona{il kot na mesec juli ovaa godina, od stra- manastirot. Na zelenite livadi i govo 14-ot vek, vo 1316 godina poglavatarot na pravoslavna make- na na Upravata na Domot be{e orga- lemite drvja pod ~ii senki baraa za- i e graden do 1320 godina. Za donska crkva, arhiepiskopot ohridski nizirana ednodnevna eskurzija za ko- solni{te za da odmorat od ovoj niven negovi ktitori se javuvaat i makedonski Dositej vo 1924 godina. risnicite do prekasniot kompleks na nesekojdneven, no prijaten napor. vizantiskite carevi Andro- Svoeto patuvawe vele{kite penzi- manastirot "Sv.Joakim Osogovski# vo Po ru~ekot pokaàa èlba da osta- nik II Paleolog i negoviot oneri go prodolìja vo Ki~evo kade vo blizina na Kriva Palanka. nat u{te malku vo prijatno me|usebno sovladetel Mihail IX Pale- prijaten ambient vo restoranot "Ara- Toa utro polniot avtobus, vo prijat- komunicirawe i sveìot vozduh. Za- olog. Ovie carevi odrùvale bela# se druèa so penzionerite dona atmosfera i neskriena radost na dovolni od doìveanoto se ka~uvaa vo bliski odosi so Ohridskata ma}ini od pove}e gradovi. I ovoj ma- licata, stigna do Manastirot, kade avtobusot pra{uvaj}i koga }e dojdat Arhiepiskopija, ja potpoma- soven sobir be{e vo znak na odbele- prethodno so qubeznite vraboteni vo pak i ponesuvaj}i vo svojata du{a ~uv- na Bogorodica, go poseti manastirot gale i se javuvaat kako ktitori na ùvawe na golemiot jubilej - 70 godi- istiot, be{e dogovoren organiziran stvo deka sepak nekoj se griì za niv i Sveta Bogorodica Pre~ista Ki~evska. pove}e manastiri od ovoj region. Ovoj {no postoewe na SZPM. zaedni~ki ru~ek za ovie patnici vo ne se zaboraveni. Manastirot e smesten vo prekrasen zna~aen objekt podoca e opoàruvan poodminati godini. Prekrasna be{e Rosica Miti} {umski predel, ju`no od Ki~evo vo op- tri pati, a obnoven vo 1848 godina. Olga Nova~eva ZP Prilep likata vo Prilep, isto taka, ispolni ~etiri sta- rogradski pesni i toa "Ka- Penzionerite na prilepskoto kulturno leto meno srce da ima{e#, "Ka- tino mome Katino#, "Trg- o ramkite na odbeleùvaweto na KUD "Penzioner# pri ZP Prilep, ka- to "Miston# so golem aplauz gi nagradi nala mi Ruà moma# i 70-godi{ninata od penzioner- ko doma}in nastapi prv pred svojata peja~ite - penzioneri i od KUD "Sir- "[tipsko mome oko kale- Vskoto organizirawe vo Makedo- publika ispolnuvaj}i gi starograds- ma# od ZP Bitola, koi gi izvedoa pes- {o#. nija, penzionerite - peja~i od Prilep, kite narodni pesni "Mome kraj izvor nite "Sno{ti pojdov ej mori Mare#, Ova zaedni~ko penzion- Bitola i za prvpat od [tip, na 12-ti sede{e#, "Aj, da begame mori Vase#, "Trgnala mi Ruà moma#, "Zar ima lek ersko druèwe prodolì avgust nastapija so svoi ispolnenija "Sekoja ve~er pijan se vra}am# i "Lenka za du{ava# i "Za mnogu godini Makedo- so zaedni~ka veselba do kako del od programata na godina{no- pi{i bela kniga#. nci#. Peja~kata grupa pri ZP [tip koja docna vo no}ta vo resto- to Prilepsko kulturno leto. Publikata vo polnata sala na kino- godinava za prvpat nastapi pred pub- ranot "ârdak#. K.R. IZBOR NA ALBANSKI 14 PENZIONER plus 98 septemvri 2016 Mbledhja e tetë e KE të LShPM pjesë 52 shoqata anëtare të LShPM, Olimpiada e 21-të sportive me numër rekord të garuesve me mbi 2000, nga të cilët 1.244 në konkur- Në manifestimin përfundimtarë rencën meshkuj dhe 763 në konkur- pensioniste "Radovish 2016" rencën femra. Edhe pse në këto gara ë 26 gusht 2016, në Shkup, rrjen e ansambleve të shoqatave kanë marrë pjesë garues me vite më është mbajtur mbledhja e tetë pensioniste: Gazi Baba, Solidarnost - ë historinë dy dekade të garave me qëllim që të ngadalësohet procesi të kaluara, në disiplinat e tyre kanë Me KE të LShPM në të cilën Aerodrom, Çair dhe Gjorçe Petrov, sportive të LShPM, ato së treti i plakjes, ndërkaq, jeta në moshën e arritur rezultate të larta për të cilat përveç anëtarëve të KE, ka marrë Qendër dhe Kisella Voda. Më pas, Nherë mbahen në qytetin e mina- tretë të fitojë përmbajtje dhe kualitet mund t'ua kenë zili edhe sportist më të pjesë edhe kryetari i Kuvendit të kryetari i Komisionit për mirënjohje i torëve Radovish, në ambientin e bu- më të mirë. Këto gara Këshillit për shënimin e 70 kur të Qendrës sportive rekreative sportive të pensionistëve vjetorit të organizimit pen- "Shampion". Garat e 21-ta republika- në vendin tonë gjithsesi sionist në Maqedoni, Saltir ne sportive pensioniste janë mbajtur se kontribuojnë në për- Karovski, ka informuar se edhe në shenjë të shënimit të jubileut mirësimin e kondicionit në mbledhjen e parë të Ko- tonë të rëndësishëm 70 vjet të orga- fizik dhe gjendjes shën- misionit janë aprovuar kri- nizimit pensionistë në vendin tonë dhe detësore të anëtarësisë. teret të cilat janë dërguar 25 vjetorin e pavarësisë së Maqedoni- Garat e para republi- Shoqatave të pensionistë- së. kane sportive pensioni- ve. Pas diskutimit, Këshilli Garat sportive për të hapura i ka ste janë mbajtur në Ohër ekzekutiv ka vendosur që shpallur zëvendës ministri për punë më 28 gusht 1996, me të ndahen 94 plakat dhe dhe politikë sociale Dime Spasov i cili vetëm 150 pjesëmarrës, 162 mirënjohje ose gjithsej me fjalë të zgjedhura dhe të ngrohta nga të cilët 45 garues në 256, që është 0.1 % e ka përshëndetur të pranishmit. Pen- shah, gjuajtje dhe pika- LShPM Besnik Pocesta dhe kryetari i numrit të përgjithshëm të anëtarësisë sionistët dhe mysafirët i ka përshën- do. Dy vite më pas, në Radovish, në rinj. Krahasuar me vitin e kaluar, numri Këshillit mbikëqyrës Mitre Stojanov- në Lidhje. Në mbledhje është detur edhe kryetari i LShPM Dragi Ar- prani të rreth 1.200 pjesëmarrësve i garuesve në garat regjionale sportive ski. Edhe me këtë mbledhje sikurse aprovuar Vendimi për pjesëmarrje në girovski si dhe nikoqirët kreu i komu- garuan rreth 500 garues në 11 disi- është në rritje prej 1.607 në 2.010 si edhe më parë, ka udhëhequr kryetari festivalin "Mosha e tretë 2016" në nës Radovish Sashko Nikollov dhe plina. Garat e 21-ta regjionale sportive rezultat i vënies së dy disi- i LShPM Dragi Argirovski. Mbledhja Lubjanë. LShPM do ta përfaqësojnë kryetari i ShP Radovish i plinave të reja, me çka Konçe, Jordan Kostadinov. përbëhej nga dy pjesë. Në të parën ansamblet e ShP Manastir dhe ShP rritet edhe numri i garu- Edhe me këtë rast, është është shqyrtuar dhe miratuar Propo- Demir Hisar të cilat, këtë vit, kanë esve për garat republika- me rëndësi të theksohet se zimi për ndryshimet në Rregulloren lënë përshtypje më të mirë në ne i cili deri më tani ishte në vitin 1946 në vendin to- 400, ndërkaq tani është për punën e Kuvendit të LShPM dhe Ravyalin republikan të këngëve muzi- në ishin të regjistruar vetëm Propozimi për ndryshimin dhe plotë- kës dhe valleve. Delegacionin do ta 504 garues. Domethënë rreth 2.600 pensionistë, garojmë në çdo pikëpam- simin e Rregullores për punën e Kë- udhëheq kryetari i LShPM Dragi Ar- ndërsa sot ata janë mbi 300 shillit ekzekutiv të LShPM. Fjalën hyr- girovski, ndërkaq do të jenë edhe To- je, rezultatet pozitive janë mijë shfrytëzues të pen- evidente dhe do të vazh- ëse për materialet e përmendura e ka me Iliovski, Risto Trajkoski, Pere Pe- sionit, nga të cilët 250 mijë dhënë sekretarja e Këshillit ekzekutiv reski, Cvetanka Angeleska dhe Ilija dojmë të punojmë me elan janë anëtarë të Lidhjes së të rinj në interes të të gji- i LShPM Stanka Trajkova, e cila Gligorov. Anëtarët e Këshillit ekzeku- pensionistëve të Maqedoni- ndër të tjerat ka potencuar rëndësinë tiv janë informuar se shumica e sho- thë pensionistëve në ven- së. Me realizimin e një pje- din tonë. Rruga për të e ndryshimeve të përmendura të cilat qatave të pensionistëve kanë bërë se të qëllimeve strategjike, dalin nga ndryshimet në Statutin e pagesën e mjeteve për ndihmë të cilën haprojmë të gjithë së LShPM në vitet e fundit është zhvillu- janë mbajtur në periudhën nga 20 maj bashku është e drejtë. Ashtu do të va- LShPM. Propozim plotësimet janë përmbyturve dhe është sjellë vendim ar në një ndër format më të mira dhe deri në fund të qershorit 2016. Nikoqir aprovuar njëzëri. Në vazhdim të që Lidhja të dhurojë 60.000 denarë zhdojmë edhe në të ardhshmen, por më aktive të organizatave joqeveritare të suksesshëm në garat regjionale kuptohet se gjithnjë mundet të jetë mbledhjes, kryetari Argirovski ka in- ndihmë për këtë qëllim. multietnike organizatave qytetare në këtë vit ishin shoqatat e pensionistëve formuar për aktivitetet e deritanishme Në pjesën e dytë të mbledhjes edhe më mirë. Republikën e Maqedonisë. nga Çairi - Shkup, Dibër dhe Qendra Ndryshe, edhe këtë vit më të mirët për shënimin e 70 vjetorit të organizi- është bërë Promovim i librit "Argume- LShPM dhe shoqatat, duke kultivuar Zhupë, Kavadarci, Gjorçe Petrov, Ku- mit pensionistë në Maqedoni, për çka ntet e ndriçojnë të vërtetën" të autorit ishin pensionistët sportistë të ShP sportin, veprimtaritë kulturore dhe manova, Llozovo, Dellçeva dhe Demir Ohër dhe Debarcë, të dytët ishin ShP ka theksuar se të gjitha konkluzionet Dragi Argiropvski. Në të ka marrë shoqërimin, kontribuojnë të zgjerohet Hisari. Në këto gara, në të gjithë 8 Prilep dhe të tretët ShP nga Tetova. e Këshillit ekzekutiv janë realizuar me pjesë edhe ministri për punë dhe poli- dashuria, shpresa dhe bashkëjetesa regjionet drejtpërdrejt kanë marrë K. S. Andonova sukses. Ai, me këtë rast të pranishmit tikë sociale Dime Spasov si dhe mbi i ka informuar se Kryetari i RM, D-r 200 mysafirë të tjerë. Në promovimin Shoqatat pensioniste pranë LShPM më të nevojshme në ushqim, ujë, veshje e Gjorgje Ivanov, me kënaqësi ka pran- për librin dhe autorin kanë folur pro- tjerë. uar propozimin që ai të jetë patron- motorët Aleksandër Dimkovski dhe - Ngushëllojmë me pensionistët tanë për azh i Akademisë solemne e cila do të Kalina S. Andonova, e cila ka dhënë Ndihmë humanitare për ata që kanë pësuar dëme nga përmbytjet. mbahet më 16 shtator 2016 në ora edhe pjesë të recensimit të Branko Prandaj, bashkëngjitmi në aksionin humani- 11.oo në sallën e madhe të Shtëpisë Stavrev, ndërkaq, pikëpamjet e veta viktimat nga përmbytjet tar për ndihmë të viktimizuari nga përmbytjet së Armatës në Shkup. Në këtë mani- autorin dhe krijimtarinë e tij kanë dhe me këtë rast japim kontribut modest për festim, për historikun dhe zhvillimin e dhënë edhe Mendo Dimovski, Me- e njohuritë e para për viktimat nga përmbytjet në organizatës pensioniste do të flas ed- todija Novkovski dhe Nijazi Xhelili. Në regjionin e Shkupit dhe Tetovës, numër i konsideru- he kryetari i LShPM Dragi Argirovski. fund, kryetari Argirovski me fjalët e tij Meshëm shoqatash pensioniste anëtare të LShPM, Do të realizohet himni dhe 30 minuta përkatëse ka falënderuar të gjithë të në mënyrë të organizuar kanë ofruar ndihmë të përmbytu- program kulturor artistik me pjesëma- pranishmit. Kalina S. Andonova rve. Për organizimin dhe reagimin e shpejt të Lidhjes dhe shoqatave të pensionistëve në ndarjen e ndihmës, dek- laratë për mediumet ka dhënë kryetari i LShPM Dragi Argi- rovski, i cili ka theksuar se gjatë situatave të këtilla pen- Fjalë të urta të Nënë Terezës sionistët gjithnjë kanë treguar humanitetin dhe solidaritetin Gjej kohë për dashuri, ajo është dhunti e privi- legjuar e Zotit. Gjej kohë për lutje, ajo është forca më e madhe zbutjen e pasojave, - ka thënë Gjorgje Andonov, kryetar i në tokë. KE pranë ShP Gazi Babë. Më shumë ka uri në botë për dashuri dhe Të organizuar në aksion humanitar me mjete financiare respekt, sesa për bukë. dhe materiale u bashkëngjitën edhe: ShP Ohër dhe Debar- Vetmia dhe ndjenja se nuk je i dëshiruar është cë, Kumanova, Qendra, Pensionistët ushtarak, Solidarnost varfëria më e keqe. Aerodrom, Shuto Orizari, Çair, Butel, OVR Shkup, Gjorçe Secili fëmijë është vlerë e pa çmuar. Secili është Petrov, Pensionistët solidar - Ilinden, Karposh dhe shumë krijesë e Zotit. shoqata të tjera nga Shkupi dhe Republika. Ndihma huma- Vetëm gruaja mund të krijojë familje. Por, edhe familja mund të shkatërrohet për nitare në mjete financiare është transferuar në llogari të arsye të grave. hapura për atë qëllim, ndërkaq, mjetet e mbledhura materi- Asnjëherë mos lejo të takosh dikë, i cili pas takimit me ty nuk do të jetë me fat. ale në ushqim, veshje, ujë, dhe mjete të tjera higjienike san- e vet. Si ndihmë e parë për të viktimat në zonat e përmby- Mos lejo që dikush të afrohet ty nëse nuk do të shkoj nga ty më mirë dhe më i itare dhe mjeteve të tjera të nevojshme janë dërguar në tura, Këshilli ekzekutiv i LShPM, ka sjellë vendim për donim kënaqur. qendrat mbledhëse dhe përmes Kryqit të kuq janë ndarë të 60.000 denarëve. Ku është Zoti? Si mund ta duam? Nuk mjafton të thuhet: "Zoti im unë të dua". familjeve në zonat goditura. Shoqata e pensionistëve Gazi Babë, në territor të së cilës Na Zotin e duam në këtë botë nëse heqim dorë nga diçka, nëse diçka japim. Aksioni humanitar në shoqatat e pensionistëve është kishte më së shumti të viktimizuar, ka formuar komision i cili T'i japish vetvetes është më mirë se vetëm të japish. akoma në rrjedhë, ndërkaq në organizim dhe realizim, më ka vizituar personat pleq dhe të pa mundshëm në zonat e Zemër e gëzuar bëhet vetëm nga ajo zemër e cila digjet për dashuri. së shumti kanë qenë të angazhuar aktivet e pensionistëve. prekura dhe me këtë rast ju ka dalë në ndihmë me mjetet Zoti është mik i qetësisë, shikoni se si natyra: drunjtë, bari, lulet...rriten në R.N.P. qetësi. Na është e nevojshme qetësia që të mund të prekim shpirtrat. S'është e rëndësishme sa punon, por është e rëndësishme se sa dashuri jep ShP Dibër dhe Qendra Zhupë bukur dhe pamjen e re të Dibrës, i cili dallon prej më në atë çka punon dhe se sa atë ju fal të tjerëve. parë. Gjej kohë për mëshirë, ai është çelës për qiellin. Më pastaj janë drejtuar kah Banjat e Dibrës - Capa, ku Gjej kohë për punë, ai është çmim i suksesit. Takim i dobishëm janë pritur nga pronari Mexhit Capa, i cili i ka njoftuar Gjej kohë për miqësi, ajo është rruga e fatit. me kushtet dhe shërbimet të Gjej kohë për lexim, ajo është shumë urtësi. ë 9 korrik 2016, cilat i ofron në sezon dhe jashtë Gjej kohë për dhurata, dita është e shkurtër që të jesh egoist. rreth 100 pension- saj në banjat si dhe për të punë- Gjej kohë për lojë, ajo është fshehtësi e rinisë së përjetshme. Mistë nga ShP Teto- suarit dhe personelin e medi- Gjej kohë për të qeshur, ajo është melodi e shpirtit. vë, bashkërisht me kryeta- cinës. Pensionistët tetovar janë Gjej kohë për të menduar, ajo është burim force. rin e tyre të Këshillit Ekze- mahnitur nga ajo që u ishte pre- Ndihma jote vërtet është e nevojshme, por njerëzit ndoshta do të sulmojnë kur kutiv Shaban Azizi, kanë zantuar në banjat, si dhe për pa- ju ndihmon, ndihmoju megjithatë. ardhur në vizitë pensionis- noramën përreth objektit. Atë që ndërton me vite, mund që të zhduket gjatë natës, ndërto megjithatë. tëve dibranë. Mysafirët i ka Pas mbarimit të shikimit, ës- Sinqeriteti dhe transparenca të bëjnë të prekshëm, bëhu i sinqertë dhe i hapur pritur sekretari i ShP Dibër htë mbajtur edhe pjesë pune e megjithatë. Muhamed Hisa, delegati takimit në të cilën pensionistët Mirë atë që ti bën, nesër do të harrohet, bën mirë pavarësisht nga ajo. në Kuvendin e LShPM nga nga të dy shoqatat kanë ndërru- Nëse je i suksesshëm, do të kesh miq të rrejshëm dhe armiq të vërtet, bëhu i Dibra, Irfan Ushtelenca an përvoja nga puna, duke sjel- suksesshëm pavarësisht asaj. dhe kryetari i Aktivit të pensionisteve Marionka Ushtelenca. lë konkluzion se takimet e tilla janë të nevojshme dhe të Njerëzit janë të pakuptimtë, pa logjikë dhe të orientuar në vetvete, duaji Pas arritjes, mysafirët kanë shprehur dëshirë së pari të viz- dobishme dhe si të tilla duhet të organizohen më shpesh. megjithatë. itojnë qytetin, për çka janë mahnitur nga rrugët e rregulluara M. Ushtelenca Faqen e redaktoi Baki Bakiu PENZIONER plus 98 septemvri 2016 KULTURA 15 Stru{ki ve~eri na poezijata êstvuvawe na "Zlatniot venec# za dva praznika kana|ankata Margaret Etvud o znak na ~estvuvaweto na praz- anadskata avtorka romani, no ednakvo e us- nikot "Golema Bogorodica# i pa- Margaret Etvud e pe{na i vo poezijata. Vo Vtronot i za{titnikot na gradot dobitni~ka na naj- nejziniot opus se vbroju- Sveti Joakim Osogovski, vo Kriva Pa- K lanka se odràa nekolku kulturni golemata nagrada "Zlaten vaat i golem broj zbirki nastani poddràni od Ministerstvo- venec# na "Stru{kite ve- kratki raskazi i knigi. ca# vo rabotna poseta dopatuva mini- ci, gradona~alnikot Arsen~o Alekso- ~eri na poezijata#. Viso- Dobitni~ka e na najviso- to za kultura na R. Makedonija. Taka najprvo be{e odràno pettoto sterkata za kultura Elizabeta Kan- vski, prateni~kata vo sobranieto na koto priznanie na pozna- kite knièvni nagradi vo ~eska - Milevska. Rabotnata sredba R.M. Sla|ana Mitovska, kako i pove}e tata poetesa i be{e vra- Kanada, a nositelka e i na jubilejno izdanie na "XOJ FEST# na plo{tadot Karpo{ovo vostanie. Nekoj se realizira vo LU Gradski Muzej - direktori na institucii prisustvu- ~eno na godina{noto 55-to Francuskiot orden "Legija Kriva Palanka, kade taa se sretna so vaa na ve~ernata liturgija vo manas- izdanie na poetskiot festival, {to na ~esta#. Vo 2000 godina ja dobi Buke- den podocna se odrà Me|unarodniot folkoren festival na narodni pesni, direktorot Dragan Veli~kovski koj tirot Sv.Joakim Osogovski. sekoja godina tradicionalno se odr- rovata nagrada za romanot "Slep ubi- detalno ja zapozna so tekovnata rabo- Na denot na patronot na gradot, ùva kon krajot na avgust vo Struga. ec#. Nejziniot opus opfa}a dvaesetina igri i obi~ai na koj u~estvuvaa gosti od Srbija, Bosna, Slova~ka, Bugarija, tata na muzejot, so tekot na rekons- Sveti Joakim Osogovski, Ministerka- Margaret Etvud (rodena 1939 godina knigi vo razli~ni ànrovi: stihozbi- trukcijatata i rekoncepcijata na et- ta Kan~eska - Milevska im go ~esti- vo Otava) e edna najzna~ajnite pisate- rki, zbirki so kratki raskazi, romani, Belgija, Turcija i pogolem broj makedonski folklorni dru{tva, kako i nolo{kata i istoriskata postavka vo ta{e na gra|anite patroniot praznik i li za deca na na{ata doba. Taa e roma- knièvno istoriski esei, antologii... muzejot. Pritoa, taa ja razgleda izlo- im posaka dolgi godini da go slavat. nsierka, poetesa, knièvna kriti~ar- Od 1966 godina, otkoga SVP dodelu- trite folklorni dru{tva doma}ini na festivalot: KUD "8-mi Oktomvri#, `bata na fotografii po povod petgo- Kako i minatite gidini na ovoj den vo ka i aktivistka. Nejzinoto pi{uvawe va "Zlaten venec#, Etvud e treta poe- di{niot jubilej na festivalot XOJ Kriva Palanka dopatuvaa penzioneri glavno se zanimava so pra{awata na tesa {to ja dobiva nagradata. Predho- KUD "Folkloristi# i KUD "Karpo{#. Manifestacijata trae{e tri dena i se FEST, a voedno gi razgleda i arheo- od okolnite gradovi Kumanovo, Krato- feminizmot, odnosno dvièweto na dni èni - laureati na priznanieto lo{kite artefakti pronajdeni pri vo, Probi{tip i Zletovo. ènite za pravno izedna~uvawe so bea Desenka Maksimovi} vo 1988-ta i odviva{e na centralniot plo{tad. Folklornite grupi prezentiraa pesni, arhrolo{koto iskopuvawe na lokali- Potoa prisutnite gosti niz pro{et- maìte, {to taa go istraùva niz raz- Nansi Morehon vo 2006 godina. tetot "Gradi{te# vo selo Gradec, kri- ka se voodu{evuvaa od prirodnite li~ni àrnovi. Poznata e po svoite S. Kukune{oski igri i obi~ai od mestoto od kade doa- |aat. U~estvo zede i grupata veterani vopalane~ko, koe ve}e treta godina bo`ji ubavini koi go krasat manasti- finansiski e podràno od Minister- rot, no odvoija vreme i za pro{etka ZP Prilep pri KUD "Karpo{# - Kriva Palanka so- staveno od penzioneri. Na denot na stvoto za kultura na R.M. niz gradot Kriva Palanka. Knigi za seloto i fudbalot ~estvuvaweto na "Presveta Bogorodi- Ministerkata so svoite sorabotni- B. Stoj~evska o zaminuvaweto vo penzija vo 2003 godina, Cvetko Rule- Kniga na Naum Jovanovski, penzioner od Kumanovo ski, roden 1921 godina vo selo Obr{ani - prilepsko, ka- Pko ~ovek od obrazovnata fela (ima zavr{eno filozofski fakultet, grupa makedonski jazik, ima raboteno i kako pro- Zborovite - ogledalo na du{ata fesor) ne prestanuva so svojata angaìranost. Ruleski pokraj aslovot go pozajmivme od istoimenata pesna od zbir- nite za N.J. Vapcarov, Krste Pet- negovoto hobi - odgleduvawe na p~eli, pi{uva za svoeto rodno kata "Stihovi# od avtorot Naum Jovanovski - penzio- kov Misirkov, Karpo{, Majka Te- selo i za razvojot na fudbalot vo nego. Toj e avtor na monografskata publika- Nner od Kumanovo. Ova e edna od devedesetinata pes- reza... cija "Fudbalski klub - Partizan Obr{ani od 1947 - 2005 godina# {to ja izdade ni od ovaa stihozbirka, inaku ~etvrta po red na avtorot. Ona {to e karakteristi~no za vo 2005 godina. Vo nea go opi{uva po~etokot i razvojot na fudbalot vo negov- Naum Jovanovski so literaturna dejnost zapo~nal da se site ovie tvorbi e {to tie ni ot- oto selo vo minatite 60-tina godini. Knigata e rezultat na negovoto dolgogo- zanimava u{te vo sredno u~ili{te. Prvata pesna ja objavil krivaat avtor so prepoznatliva di{no angaìrawe vo fudbalot, najprvo kako fudbaler, a potoa i kako sport- vo "Mlad borec#, potoa objavuval pesni vo "Almanahot# pri ìvotna i poetska pateka. Tie no- ski rabotnik. Vo nea se nabeleàni hronolo{ki natprevarite {to gi igral Bitolskiot klub na pisateli, vo "Nova Makedonija#, "Mis- sat poraki koi pretstavuvaat pa- Obr{anski - Partizan. Vtora monografska publikacija na Ruleski e knigata la#, "Prosveta#, "Prosveten rabotnik#, "Makedonsko sonce#, tokaz vo ìvotot. Taka na primer "Obr{ani - koreni damnini#, vo koja se opi{ani rodoslovite (geneolo{ki) "Na{ vesnik#, a svoi tvorbi objavil i vo Avstralija. Dobi- vo pesnata "Zborovi#, avtorot pora~uva: "Zborovite pred da steblata na obr{anskite familii. tnik e na pove}e nagradi i priznanija. se izgovorat, treba da se osmislat, da se proseat, kako - Sakav da go zapoznaam i da go sledam mojot rod, kako i za sosednite fami- Vo zbirkata "Stihovi# pomesteni se 97 pesni so razli~na ìto niz re{eto#... lii od kojznae kolku semejstva - soevi. Velam soj, za da se znae i da ostanat tematika: patriotski, egzistencijalni, filozofski... Ima Naum Jovanovski niz istoimenata svoja pesna pra{uva kako obr{anci, oti so migracijata od {eesettite godini re~isi se ispraznija pesni koi avtorot im gi posvetil na poznati i priznati Ma- "[to ostana od ìvotot, i odgovara: niva od spomeni, bol- selata. Toga{ vo Obr{ani ima{e 269 semejstva so preku 2000 ìteli, sega ed- kedonci od site oblasti: poetot Lazo Karovski, alpinis- ka i taga od detstvoto, mladosta i qubovta. Ostanuvaat se- vaj ima 500 ìteli. Najmnogu se iselivme vo Prilep, a gi ima i vo drugite gra- tot Dimitar Ilievski - "koj se preseli vo svetot na legen- }avawa od minat ìvot, kopneì, nadeì i neostvareni dovi, duri i vo stranstvo - veli Ruleski za svojot najnov trud i dodava deka dite koi gi ~uvaat spomenite na negoviot lik i delo#. Av- soni{ta#. No krajot da napomeneme deka avtorot neumorno dosega nikoj ni{to ne napi{al za negovoto selo, nitu pak se interesiral da torot ispeal pesna za u{te edna yvezda {to zgasna - To{e raboti i na novi dva rakopisi: Zbirkaa poemi vo stihovi i doznae ne{to pove}e za svoite predci. K. Risteski Proevski, a vo ovoj del na stihozbirkata se objaveni i pes- vtora zbirka pesni. C. Ilieva INTERVJU 16 PENZIONER plus 98 septemvri 2016

Dragi Argirovski, pretsedatel na SZPM, novinar i publicist odlu~i da se po~ituva. U{te na prviot izbor za pretsedatel na SZPM vo 2011 godina ista- knav deka koga se vo pra{awe penzionerskite Za penzionerite se griàt 900.000 gra|ani problemi i aktivnosti site partii treba da imaat edinstven stav, bidej}i toa e vo inte- cija, 50 otsto poevtini bileti za kulturni na- ostanuvaat pove}e sredstva vo semejstvoto, res i na dràvata. stani i drugo. Besplatno bolni~ko lekuvawe pogolem vnatre{en mir i zadovolstvo. So po- Vo svetot i vo regionot penzionerite se }e moàt da koristat 170.000 penzioneri {to golem broj sre}ni semejstva i dràvata stanu- aktivno vklu~eni vo izvr{nata i zakonoda- primaat penzija do 12.600 denari. va posre}na. vnata vlast. Kolku toa moè da pomogne Vo Republika Makedonija vo ovoj period zd- Ve}e podolgo vreme vo javnosta moè da ili odmogne vo ostvaruvawe na penzioner- ruènijata na penzionerite samostojno ili vo se slu{nat glasini deka e zagrozena ispla- skite barawa i dali ima ponudi za „prik- sorabotka so lokalnata samouprava otvorija i tata na penziite i deka se prodlabo~uva lonuvawe na SZPM# kon nekoja politi~ka pove}e klubovi na penzioneri i nivniot broj dupkata vo Fondot za penzisko i invalids- partija? Aleksandar ve}e e zgolemen na nad 350. Vo niv nedelnata ko osiguruvawe. Dali i - Spored Statutot na SZPM, frekvencija e 150.000 korisnici i posetiteli, kolku se realni vakvite nie sme nevladina, nepar- Dimkovski koi se druàt, igraat {ah, domino, tabla, gle- stravuvawa? tiska multietni~ka gra|anska daat televizija, ~itaat vesnici i sli~no. - Penziite redovno se organizacija i nemame zakon- Godinava, SZPM odbeleùva zna~aen ju- SZPM vo sorabotka so zdruènijata rabo- ispla}aat vo prvata nede- sko pravo za formirawe po- bilej - 70 godini penzionersko organizira- ti i na podgotvuvawe socijalna karta na la vo mesecot. Problemi liti~ka partija. Sorabotuva- we vo Makedonija. Vo kratki crti {to e po- svoeto ~lenstvo. [to sodrì ovoj dokument vo ovaa problematika ima, me so site partii {to gi pod- stignato vo izminatiot period i dali se i na {to makedonskite penzioneri najmnogu no tie se zaedni~ki na si- drùvaat na{ata programa i ostvaruvaat barawata na penzionerite? ja tro{at penzijata (lekovi, hrana, reìski te zemji od porane{na Ju- celi. Formiraweto penzion- - Zadovolni sme od postignatoto, no seko- tro{oci - voda, struja, parno i dr)? goslavija, bidej}i brojot erski partii vo Hrvatska, Sr- ga{ moè da bide podobro. Ovaa 2016 godina, - Da, izraboten e pilot-proektot „Socijal- na penzioneri raste{e, a bija i vo Slovenija donese sa- vo ~est na jubilejot, imame zgolemeni aktivna karta# vo ZP \or~e Petrov, a proektot kana vraboteni opa|a{e. Naj- mo razdor me|u penzionerite. nosti na zdruènijata vo vrska so humanitar- ko uspe{en }e bide implementiran i vo drugi golem upad vo penziskiot Vo Hrvatska ima 24 penzio- nite aktivnosti, a vo tie ramki denovive so zdruènija, bidej}i detalni podatoci za ovaa fond e napraven vo prvite nerski partii i dobija nekol- poseben uspeh organiziravme sobirawe pomo{ mnogubrojna populacija ima mnogu malku, a po- godini na tranzicijata, ku pratenici samo tie {to ja- za sega{ni i idni penzioneri vo nastradanite znato e deka kaj nas, kako i vo Evropa i vo ce- koga vo eden period od ne- vno ja poddrùvaat programa- podra~ja vo skopskiot i tetovskiot region. liot svet, brojot na stari lu|e rapidno raste. kolku godini poradi zat- ta na Sojuzot na penzionerite. Nekolku godini intenzivno se nastojuva sekoj Cel na socijalnata karta e da se sozdade vorawe na pove}e stopans- Takov e slu~ajot i vo Slove- penzioner da ja soznae i po~uvstvuva na{ata seopfatna baza na podatoci za uslovite na ki objekti brojot na vrabo- nija, dodeka vo Srbija ~lenst- organizacija. ìveewe i problemite na penzionerite vo tenite e namalen za okolu 250.000, a brojot na voto vo Sojuzot na penzione- Vo taa nasoka gi pottiknuvame aktivnosti- Republika Makedonija. So ovoj proekt treba penzionerite glavno so invalidska penzija e rite od 500.000 se namali na 200.000, a so toa te so Crveniot krst na Republika Makedoni- da se dobijat zbirni statisti~ki informacii zgolemen za okolu 100.000. edna dobra gra|anska organizacija se najde na ja, za penzionerot da po~uvstvuva deka ne e za: socijalnite, zdravstvenite, materijalnite - Zna~i, vo isto vreme zna~itelno se nama- krstopat. Istovremeno dojde do zna~itelno ostaven sam na sebe. Ne izostanuva i griàta i drugi parametri, za sostojbite i problemite leni prihodite na fondot, a zgolemeni ras- namaluvawe na penziite. Analizite pokaù- za dobro informirawe na ~lenstvoto preku na penzionerskoto ìveewe. Dobienite poda- hodite. Vlijanie na ova ima{e i so donesu- vaat deka od formiraweto na partiite inte- na{iot vesnik, preku radio i televiziski toci }e se koristat za da se kreiraat so- vaweto na Zakonot za penzionirawe na interes imaa samo mala grupa lu|e. Spored agendi- emisii, dnevni vesnici i sli~no. Vo vesnikot odvetni politiki, vo funkcija na podobru- lektualcite na 60 godini, koi dotoga{ poradi te na Evropskata Unija, treba da se zajaknuva „Nova Makedonija# vo januari 2005 godina za- vawe na standardot na penzionerite vo Re- visokite plati davaa i visok penziski pri- gra|anskoto organizirawe na penzionerite. po~na da se objavuva mese~niot prilog „Pen- publika Makedonija; da se gradat politiki za dones, a so odewe vo penzii toj prihod vo Toj model kaj nas se pokaà podobar i poefi- zionerski vidici#, koj e obnoven vo 2012 godi- podobra zdravstvena za{tita na penzioneri- fondot se namali, a se zgolemi rashodot vo kasen vo interes na penzionerite. na, a vo ~est na jubilejot e objaven 50-ot broj. te; za pomo{ na starite, bolni i snemoèni fondot na penzisko invalidsko osiguruvawe, SZPM so dràvnata i lokalnata vlast so- Nekolku godini vo „Koha# na albanski jazik se lica i drugi beneficii. Site takvi sogledu- bidej}i novite korisnici na penzija zasluè- rabotuva kako ramnopraven partner i prido- objavuva stranica za penzionerite. vawa }e bidat osnova za dejstvuvawe kaj nad- no dobija visoki penzii. Upadi vo penziskiot bivkite {to se dobieni za podobruvawe na Imame i svoja veb-stranica, na koja zdru- le`nite faktori, a vo funkcija na podobru- sistem ima i so usvojuvawe nekolku zakoni za ìvotot vo tretata doba se o~igledni i mnogu ènijata-~lenki na sojuzot imaat i svoi pot- odewe vo predvremena penzija so posledna pogolemi od site zemji od na{eto opkruùva- stranici. Do krajot na godinava }e se objavi i plata, kako {to se primerite so OVR i drugi. we. Vo vrska so ova ima nekoi neosnovani na- 100-ot broj na na{iot vesnik, „Penzioner So seto toa postojano se zgolemuva{e u~est- padi i manipulacii, koi penzionerite gi ot- plus#, koj sekoga{ ima bogata i interesna so- voto na sredstvata vo penziskiot fond od dr- frlaat so indignacija, iskreno po~ituvaj}i gi drìna za sega{nite i idnite penzioneri. àvniot buxet. Poradi seto toa se potrebni i neguvaj}i gi svojata transparentnost, ot~e- Vakov vesnik i informirawe nema nitu eden mnogu novi vrabotuvawa. Spored najnovite tnost, solidarnost, me|unarodna i me|ugene- sojuz na penzioneri na Balkanot. Vo na{ite podatoci na Dràvniot zavod za statistika, raciska sorabotka, soìvot, mudrost i iskus- vesnici i na site nastapi vo javnosta ne slu- soodnosot vraboteni:penzioneri e podobren i tvo i mnogubrojni aktivnosti, bez koi atribu- ~ajno go naglasuvame ovoj metod na {irewe na iznesuva 2,3:1, no i toa sekako ne e dovolno. ti SZPM nema{e da opstoi i da se razviva 70 vistinata i na faktite. Seto toa pridonesu- Kako SZPM kako najgolema nevladina i godini. va penzionerite navremeno pravilno i to~no multietni~ka organizacija gleda na poli- [to vo momentov e najgorlivo pra{awe da bidat informirani, a argumentite da sta- ti~kite slu~uvawa vo dràvata i na mo`- za penzionerite po mno{tvoto merki i pro- nat svetlina na vistinata. nostite za izlez od krizata? ekti {to izminative godini gi dobi ovaa Od vkupniot broj na okolu 300.000 korisni- - Krizata nikomu ne mu nosi dobro. Potreb- populacija? ci na penzija, okolu 40.000 se ~lenovi na tri no ni e pogolemo zaemno po~ituvawe, veruva- - Na{a neostvarena èlba i potreba e do- sojuzi na invalidski penzioneri na Makedo- we na argumentite, edinstvo i zaedni{tvo. nesuvawe poseben zakon za penzionerskoto nija. Vo SZPM ~lenuvaat 250.000 penzioneri i Toa e re{enie i za{tita od site zla. Vo toj organizirawe vo Makedonija, koj }e ovozmoì ne samo {to e najmasovna tuku e i najaktivna kontekst treba da se organiziraat fer par- pravilen tretman na penzionerskata popula- nevladina gra|anska organizacija, koja se ra- lamentarni izbori i ona {to narodot }e go cija vo zemjata. Gorlivo pra{awe e i institu- zviva vo kontinuitet, ostavaj}i tragi i vo ra- cionalnoto smestuvawe na penzionerite i zvojot na dràvata. Sojuzot so svoite 53 zdru- starite lica, bidej}i ima golem nedostig od ènija na penzioneri e vistinski reprezent Zlatna doba dràvni penzionerski i starski domovi. So na penzionerskoto organizirawe vo Makedo- stimulirawe na otvorawe privatni starski nija. Vo poslednite nekolku godini e ostva- do 1980-tite, domovi problemot do nekade se ublaùva, se rena redovna isplata na penziite vo prvata vawe na kvalitetot na penzionerskoto ìve- zgolemuva konkurencijata i se namaluvaat ce- sedmica vo mesecot, najniskata penzija od ewe. Od pilot-proektot vo ZP \or~e Petrov tranzicijata nite. Me|utoa, i natamu smetam deka treba da 4.330 denari vo 2006 godina e zgolemena na se dobieni na primer podatoci za obrazova- se realizira vladinata inicijativa za izgra- 8.241, odnosno za 84 otsto, a prose~nata od nie na penzionerite (so sredno se najmnogu, najteòk period dba na nov penzionerski i starski dom vo 7.688 na 13.077, {to e za 70 otsto pove}e. Vo okolu 50 procenti, bez svojot bra~en drugar Skopje vo tri fazi, za vkupno 510 legla, za Makedonija iznos do prose~na penzija prima- ostanale okolu 40 procenti, a isto tolku od korisnici so niski penzii. Ne treba da se za- at 180.000 penzioneri, okolu 16.000 penzio- penzionerite ìveat vo zaednica od dva ~le- Kako pretsedatel na SZPM, evropski ek- boravi i vnatre{nosta na na{ata zemja, zatoa neri se so povisoki primawa od prose~nata na). Na pra{aweto dali izdrùva nekogo od spert za treta doba i avtor na 20 publici- treba da se pristapi vo realizirawe sovre- plata, a nad 35.000 imaat 1.825 penzioneri. svojata penzija, so „da# odgovorile okolu 70 sti~ki knigi, od koi sedum so penzioners- meni proekti za izgradba na penzionerski do- Najvisoka penzija od 38.394 denari imaat sa- procenti. I toa naj~esto se nivnite deca, du- ka problematika, koja e zlatnata doba za movi vo Ko~ani, [tip, Ohrid, Debar i drugi mo 323 penzioneri. ri i koga ne ìveat zaedno so niv. penzionerite vo Makedonija ili, sprotiv- mesta. no, koj bil najte{kiot period vo izmina- I pokraj politi~kata kriza, se smeta deka Interesno e i pra{aweto za nivnata zdra- Kako planirate da go odbeleìte jubile- tive sedum decenii? penziite i natamu redovno }e se isplatuvaat. vstvena sostojba. So naru{eno zdravje e re~i- jot i koi se planovite za idnina? - Mnogu interesno pra{awe. Spored site I ne samo toa. Planirano e penziite vo Make- si sekoj vtor penzioner! Na prvo mesto se ka- - Pred s¢ dostoinstveno, kako {to zaslu- statisti~ki podatoci, najdobar period za pe- rdiovaskularnite bolesti, potoa dijabetesot ùva eden vakov zna~aen jubilej na masovna i donija do krajot na godinava da se zgolemat vo nzionerite bil od 1960 do 1980 godina, koga i hipertenzijata. aktivna nevladina gra|anska organizacija. vkupnata masa za 5 otsto, taka {to prose~nata soodnosot vraboteni:penzioneri bil 9,5:1, Vo soglasnost so va{ite analizi, kolku Site na{i aktivnosti se so toj predznak. Ka- penzija }e se zgolemi na 13.745 denari i }e 6,8:1 i 5:1, a najteòk period e vo vremeto na iznesuva 223 evra ili 60 otsto od prose~nata gra|ani vo Makedonija se na odreden na~in ko zavr{nica }e bide Sve~enata akademija na tranzicijata vo koja najpogodeni bea ste~aj- 16 septemvri, pod pokrovitelstvo na pretse- neto-plata. Makedonskite penzii se me|u naj- direktno ili indirektno zavisni od pri- cite, penzionerite i nevrabotenite. Vo 1996 dobrite vo regionot, bidej}i prose~nata pen- hodite na penzionerite i toa vlijae i na ni- datelot na dràvata \orge Ivanov i pe~ate- godina brojot na vrabotenite od 600.000 e na- weto monografija za 70-godi{noto uspe{no zija vo Srbija iznesuva 190 evra, vo Bugarija vnata egzistencija? malen na okolu 410.000, a vo isto vreme bro- 135, vo Albanija 140, a okolu 130 se vo Kosovo - Spored na{ite soznanija, taa brojka e dejstvuvawe. Prethodno, na 26 avgust }e bide jot na korisnici na penzija e zgolemen od promovirana i mojata 20-ta publicisti~ka i Bosna i Hercegovina, kaj koi i ìvotnite mnogu golema. Se smeta deka re~isi sekoj pen- 130.000 na 220.000 i e ostvaren najnizok so- kniga „Argumentite ja osvetluvaat vistinata#, tro{oci se povisoki. zioner vo prosek izdrùva po edno svoe ne- odnos vraboteni:penzioneri od zagriùva~ki koja e posvetena na penzionerskata populaci- Za podobar standard na penzionerite svoj vraboteno dete i vnu~e, toa zna~i od skromni- 1,8:1. Brojkite mnogu govorat, bidej}i vo toj ja i e po povod na ovoj golem jubilej na sojuzot. pridones imaat i nekolku uspe{ni proekti te penzii se izdrùvaat vkupno okolu 900.000 period, pokraj namaleniot standard, na ovaa I na krajot, kako poraka i zaklu~ok: rakovod- {to gi realizirame so Vladata na Republika gra|ani vo Makedonija. Zatoa postojano poddr- kategorija gra|ani im bea odzemeni i pravata Makedonija, a se mnogu bitni za standardot na ùvame i se raduvame na novi vrabotuvawa na za zdravstvena za{tita, be{e ukinato bes- stvoto na SZPM zaedno so 250.000 penzioneri penzionerite, kako {to se besplatnata baws- mladite, bidej}i toa ne samo {to zna~i nivno platnoto bolni~ko lekuvawe, kako i K-15, a kontinuirano se bori za podobar ìvot na pe- ko-klimatska rekreacija, turisti~kiot vi- pridonesuvawe vo zgolemuvawe na prihodite ostanaa i bez letuvali{ta, bawi i penzio- nzionerite, za aktivno i zdravo stareewe, za kend, besplatniot èlezni~ki i avtobuski vo penziskiot fond tuku se namaluva i ras- nerski domovi. mir i soìvot na site vo na{ata zemja. prevoz, zgolemen broj lekovi bez participa- predelbata na penzijata za eden ~len, so {to "Nova Makedonija# - 21 avgust 2016 godina PENZIONER plus 98 septemvri 2016 ZDRAVSTVO 17

{eweto na energijata i intelektual- niot potencijal. Taka }e im ovozmoì- Lekoviti svojstva na slivite Novi otkritija za mozokot me na "gradinarite#, od na{iot mozok da sozdadat "ubava cvetna gradina#. livata e edna od najrasprostra- ovoj vitamin se tesno povrzani so na- oznanieto deka ~ove~kiot mozok Nau~nicite s¢ u{te se na po~etokot Nau~nicite na Teksa{kiot univer- netite rastenija vo svetot. Poz- maluvawe na rizikot od srcevi zabo- ima "Delete# kop~e gi fascini- na otkrivawe na ovaa tajna, no so si- zitet vo Austin, pak otkrile mehani- Snati se pove}e od 2.000 vidovi luvawa i mozo~en udar. Sralo nau~nicite koi se bavat so gurnost znaat deka sinapti~kite vrs- zam koj bi moèl da objasni kako mo- od ovie ovo{ja koi se razlikuvaat po 2. Pomaga vo apsorpcija na èlezo- istraùvawe na ovaa problematika. ki koi se koristat pomalku, se marki- zokot moè da se seti {to se pomina- izgledot na stebloto, kako i po gole- to - Sposobnosta na slivite za podo- So pomo{ na ova kop~e, mozokot bri- rani so nekoj vid protein. Koga glija lo vo edno popladne ili da pomine minata, bojata i oblikot na plodovite. bruvawe na apsorpcijata na èlezoto {e nepotrebni informacii i sozdava kletkite }e gi otkrijat markiranite niz planiranite ne{ta {to }e se slu- Najra{ireni se onie so okrugli i ova- vo teloto, isto taka, e dokaàna od prostor za novi! Nau~nicite ja potvr- vrski se vrzuvaat za proteinot i ja ~at vo ostanatiot del od denot vo sa- lni plodovi. Spored bojata vo odgle- strana na golem broj studii, kade pov- dile starata teza deka kolku pove}e uni{tuvaat vrskata, sozdavaj}i pros- mo nekolku minuti. Ovoj novootkrien duvaweto preovladuvaat violetovi, torno e zasluèn vitaminot C. Dobra- informacii se izbri{at, mozokot tor za drugi novi i jaki vrski. mehanizam, koj gi kompresira infor- sinocrni, crveni i òlti sorti. Najpo- ta apsorpcija na èlezoto e od isklu- zapametuva pove}e novi. Ova e sli~no Ova soznanie e povrzano so u{te maciite potrebni za vra}awe na ona znata e evropskata sliva i japonskata ~itelna va`nost za prevencija od naj- na potvrdenata vistina deka kolku edno otkritie. êsto pati na{iot mo- {to pominalo, ili za planirawe na sliva koi se odgleduvaat isklu~ivo ~esti tipovi na anemija - sideropeni- pove}e ve`bate da svirite na klavir, zok go ~uvstvuvame kako "prepoln#, ona {to }e bide, kon mozokot gi is- zaradi vkusnite plodovi. Slivite se ~na anemija. da tr~ate ili da frlate |ule, }e pos- osobeno ako po~nuvame nova rabota pra}a so poinakva frekvencija, od- globalno popularno ovo{je, ne samo 3. Go podobruva vareweto na hrana- tignete podobri rezultati. No sposo- ili sme se zaglibile vo nekoj proekt. voeno od mehanizmot koj go koristime poradi isklu~itelniot vkus, tuku i po- ta - Odredeni soedinenija prisutni vo bnosta za u~ewe e mnogu pove}e od Imame ~uvstvo deka ve}e ne moème za beleèwe na realnite, momental- radi silnoto lekovito dejstvuvawe. slivite se od golema va`nost za pra- gradewe i jaknewe na neuronskite da primame novi informacii. Iako za ni iskustava. Mozo~nite }elii me|u- Odli~en izvor se na vitamin C, K, E, vilno funkcionirawe na digestivniot vrski vo mozokot. Soznanieto deka toj primawe na ovie informacii mozokot sebno delat razli~ni informacii B6, folna kiselina i niacin. Ulogata sistem i otstranuvawe na problemite moè da izbri{e odredeni nepotreb- sozdava novi vrski, efektot e mal koristej}i razli~ni frekvencii, sl- na vitaminot C prisuten vo ova ovo{je so tvrda stolica. Najzna~ajni se dieta- ni informacii se povrzuva so mo`no- bidej}i vo mozok se sozdala "xungla# i~no kako koga slu{ame nekolku ra- e pove}estruka. Pokraj toa {to ima lnite vlakna, sorbitol i izatin. sta da uni{ti, "da spali# nekoi neu- od vrski. Vo toj slu~aj nau~nicite diostanici na razli~ni frekvencii. uloga na mo}en antioksidans, ovoj vi- 4. Go regulira nivoto na {e}er vo ronski vrski za da sozdade prostor za prepora~uvaat da se prekine so rabo- Nau~nicite otkrile deka ovoj meha- tamin ja potpomaga apsorpcijata na è- krvta - Slivite imaat mnogu nizok novi informacii odnosno da sozdade ta i da se odi na spiewe bidej}i za nizam ni ovozmoùva eden vid "pre- lezoto, ja stimulira rabotata na imu- glikemiski indeks, {to gi pravi odli- novi neuronski vrski. Ovoj proces e vreme na sonot mozokot pravi red: motuvawe# na informaciite. Vsu{- nolo{kiot sistem, go ~uva zdravjeto na ~en sojuznik vo kontrola na nivoto na nare~en "kastrewe na sinapti~kite uni{tuva stari i sozdava novi jaki i nost, vo na{iot mozok so pomo{ na br- koàta, muskulite, koskite i tetivite, {e}er vo krvta. Rastvorlivite vlakna vrski#. sveì vrski odnosno sozdava prostor zi gama-branovi se vr{i {ifrirawe pridonesuva za zdravje na zabite i ne- od slivite pomagaat za normalizira- Za podobro da se razbere ovoj pro- za skladirawe novi informacii. Mo- na rabotite koi ni se slu~uvaat vo pcata, {titi od bakterii, virusi i we na nivoto na {e}er vo krvta, taka ces, nau~nicite go sporeduvaat mozo- zokot najdobro go pravi toa za vreme odreden moment. Tie branovi potoa alergii. Istraùvawata pokaùvaat {to ja usporuvaat brzinata so koja kot so gradina vo koja mesto cve}e ili na no}niot son koga moè da se izbri- doa|aat zabrzano eden po drug, a mo- deka vitaminot C moè da go namali hranata go napu{ta èludnikot i go zelen~uk ima sinapti~ki vrski koi gi {at duri i do 60 % od postoe~kite, i zokot gi procesuira vo normalno vre- rizikot od nekoi vidovi rak, kako i od kontroliraat osloboduvaweto na glu- povrzuvaat neuronite. Po ovie vrski da se sozdade nov prazen prostor! Sa- me. Komprimiraweto na informacii- srcevi zaboluvawa. Od minerali vo koza vo krvta po obrokot. Rastvorli- patuvaat neurotransmiteri kako {to mo 10 ili 20 minuti da dremnete }e im te vo odreden moment, sli~no e na ona ova ovo{je najzastapeni se bakar, ka- vite rastitelni vlakna ja zgolemuvaat se dopamin, seratonin i drugi. Vo mo- ovozmoìte na "gradinarite# kletki- {to se pravi na kompjuter. Tie isto lium, magnezium, èlezo i bor. Plodo- ~uvstvitelnosta na organizmot na in- zo~nata gradina ima i gradinari. Toa te da ras~istat nekoja vrska i da soz- taka objasnuvaat zo{to lu|eto bolni vite na slivata sodràt zna~itelni sulin i zatoa moè da igraat korisna se takanare~eni "glija kletki# koi se dadat nekolku novi. No, bri{eweto na od {izofrenija imaat problemi so koli~ini na flavonoidi, polifenoli, uloga vo prevencija i tretman na dija- griàt gradinata da bide ~ista za da slabite oksidirani vrski ne e nesve- razdvojuvawe na zamislenoto od rea- kako {to se lutein, kriptoksantin i betes tip 2. moàt da se zabrzaat signalite me|u sno. Uloga vo toa ima i na{eto pret- lnoto: im se me{aat tie dve nose~ki zeaksantin na koi im se pripi{uvaat 5. Pomaga vo gubewe na teìnata - neuronite, no se zadolèni i za "uni- hodno razmisluvawe i èlbata da se frekvencii. Slednata zada~a za ovoj silni antioksidacioni i antivospa- Ovie vkusni, so~ni plodovi ne sodr- {tuvawe plevel, ubivawe {teto~ini, oslobodime ili da zadrìme ne{to. tim nau~nici e da gi otkrijat meha- litelni svojstva. Ovie soedinenija go àt zasiteni masti, i imaat mnogu ma- sobirawe suvi lisja i drugo...# Pra{a- Zatoa za da mu pomogneme na mozokot nizmite koi doveduvaat do autizam i spre~uvaat predvremenoto stareewe i lku kalorii. Vo 100 grama slivi sodr- weto e kako ovie kletki znaat {to pravilno da raboti morame da im da- Alchajmerovata bolest. pomagaat vo borbata protiv slobod- àni se samo 46 kalorii. I rastvor- treba da bide uni{teno, a {to ne? deme prioritet na ne{tata i na tro- B. Arsov nite radikali, koi se pri~ina za mnogu livite vlakna od slivata pridonesu- bolesti. Novite istraùvawa potvr- vaat za regulirawe na telesnata te- duvaat deka zeaksantin ima sposob- ìna, taka {to se sozdava ~uvstvo na nost za filtrirawe na UV zraci pora- ispolnetost vo stomakot, so {to se sp- Ednostavno lekuvawe na vrasnat nokt di {to se smeta za dobar za{titnik na re~uva prejaduvawe, a so toa i zgole- koàta i o~ite. Beta kriptoksantinot muvawe na telesnata teìna. o ìvotot sigurno barem edna{ Pamuk - Za da se ublaì bolkata i dve metodi 2-3 pati na den. prisuten vo slivite go namaluva rizi- 6. Go ~uva zdravjeto na koskite - ste imale zarasnat nokot i ve- da se zabrza isceluvaweto, pod rabot Vodoroden peroksid (hidrogen) - kot od rak na belite drobovi za pove}e Golemi koli~ini na flavonoidi i Vrojatno ste se zapra{ale kako na vrasnatiot nokot stavete par~e pa- Ako go koristite ova sredstvo za de- od 30%, kako i od pojavata na artritis fenolni soedinenija od slivite se toa se slu~ilo. Koga od stranite rabo- muk, so {to }e go potkrenete nokotot zinfekcija, }e pomogne da se namalat za duri 41%. Slivite sodràt limon- odgovorni za za~uvuvawe na koskenata vite na noktite }e navlezat vo mekite nagore. Vo po~etokot }e ve boli, no otokot i bolkata, no i da se namali ska kiselina koja go namaluva zamorot, masa. Tuka e i mineralot bor, koj e ak- tkiva na prstot, tie po~nuvaat da nabrzo bolkata }e se namali; • Po na- rizikot od infekcija; • Stavete polo- spre~uva gr~evi, ja podobruva rabotata tivno vklu~en vo za~uvuvawe na 'rska- vrasnuvaat vo nego. Vinovnici za ova topuvaweto vo voda, sekoga{ dobro vina ~a{a hidrogen vo legen so topla na crniot drob i digestivniot sistem. vi~noto tkivo i gustinata na koskite. se: tesni i neudobni ~evli, nepravil- isu{ete gi nozete; • Za da go podignete voda, i potopete gi nozete okolu 20 Tuka se klorogen i pantotenska kise- 7. Ja {titi ubavinata i zdravjeto no, formatirawe i sreduvawe na nok- rabot na vrasnatiot nokot, koristete min.; • Pravete go ova 1-2 pati na den. lina i nekoi proteini i jaglehidrati. na koàta - Vitaminot E i beta-karo- tite, razni povredi i vo retki slu~ai mali pinceti ili bebe{ki stap~iwa i Kurkuma - Blagodarenie na antivos- Slivata izobiluva so rastitelni vla- tinot gi {titi kletkite od slobodni neprirodno iskrivuvawe na noktite. stavete par~e pamuk do rabot na pote- palitelnite i antisepti~kite svojstva, kna koi pridonesuvaat za pravilno va- radikali za da se spre~i gubewe na Istraùvawata pokaùvaat deka ovoj ~enata koà; • Promenete go pamukot glavnata sostojka na kurkumata efi- rewe i zdrav metabolizam. Najvkusna e elasti~nosta na koàta, ja zabavuva problem naj~esto gi napa|a lu|eto so sekojpat koga }e gi mokrite nozete so kasno gi namaluva otokot i bolkata; • ako se konzumira surova, sveà i tu- pojavata na br~ki i drugi znaci na sta- slaba cirkulacija na krvta, kako i cel da se izbegne infekcija. Izme{ajte polovina laì~ka kurkuma ku{to nabrana. No, vo odnos na zdrav- reewe. Slivata, isto taka, go zabrzuva onie koi stradaat od dijabetes. Gorka (gor~liva) sol - Ovaa sol, vo prav i senf za da se dobie pasta; • jeto isklu~itelno e korisna i slivata zazdravuvaweto na ranite, go regene- Sredstva za efikasno lekuvawe koja moè da se kupi vo aptekite, }e ja Nama~kajte ja smesata okolu vrasnati- vo dehidrirana forma, bidej}i taa so- rira o{tetenoto tkivo i ja namaluva na vrasnat nokot omekne koàta na nogata i }e moète ot nokt i zavitkajte go so zavoj ili pa- drì duri {est pati pove}e antioksi- vidlivosta na luzni. Simptomite na vrasnati nokti mnogu polesno da go podignete i odvoite no- r~e platno; • Povtorete go procesot dansi od sveìot plod. Slivata e is- 8. Se griì za zdravje na kosata - lesno se zabeleùvaat. Pokraj rabot ktot od mesoto, a }e izbegnete i infe- nekolku pati na den, 2-3 dena. klu~itelno ovo{je ~ii benefiti se Slaba, krevka i tenka kosa moè da na noktite se pojavuvaat vidlivo cr- kcija; • Stavete laìca gorka sol vo Kako da se izbegne vrasnuvawe na pove}estruki. Ova vkusno ovo{je ne bide posledica na dejstvoto na slobo- venilo i otok, koi{to ako ne se leku- topla voda; • Natopete gi nozete vo ra- noktite: • Noktite se~ete gi ramno po- samo {to }e ja zadovoli gladta,tuku i dnite radikali. Slivata pomaga vo vaat na vreme, moè da dovede do in- stvorot i drète gi vo nego okolu 20 ~nuvaj}i od strana, a ne od sredinata i }e ve osveì i }e vi dade energija, no borbata za zdravjeto na kosata i pro- fekcija. Pokraj toa prisutna e i bolka minuti, a potoa isu{ete gi dobro; • Po- izbegnuvajte zaokruùvawe na noktite; pred se }e go za{titi va{eto zdravje. tiv predvremeno pojavuvawe na siva pri dopir, no i pri odewe. Kako zna- vtorete go procesot 3-4 pati nedelno. • Nemojte da gi skratuvate noktite pre- Slivata "se griì# za celokupnoto zd- boja na kosata i }elavost kaj maìte. kovi na infekcija se koga }e se pojavi Namesto gorka sol moète da stavi- mnogu; • Po se~eweto sekoga{ istruète ravje i gi neutralizira {tetnite efe- Vitaminot E prisuten vo plodot na pogolem otok na koj pri pritisok iste i soda bikarbona. gi so turpija za nokti; • Izberete kva- kti na slobodnite radikali i taka slivata pridonesuva za zajaknuvawe na tekuva gnoj. Eve nekoi prirodni „leko- Jabolkov ocet - Ovoj ocet ima anti- litetna „grickalica”, noì~ka i turpija {titi od mnogu bolesti. kleto~nite membrani i go namaluva vi# koi pove}eto gi imame pri raka, a vospalitelno i antisepti~ko dejstvo za nokti; • Nosete udobni ~evli. 1. Go ~uva zdravjeto na srceto - napadot na slobodnite radikali na koi vo golema mera }e gi olesnat na- koe pomaga vo lekuvawe na vrasnatiot Vo prolet i leto, treba po~esto da Slivata e bogata so mineralot kali- folikulite na vlaknata. Vitaminot C {ite ~ekori. noot; • Vo sad se stava jabolkov ocet i se nosat sandali i ~evli so otvoreni um, koj pomaga vo kontrola na krvniot pomaga za eliminirawe na prvutot koj Topla voda - obi~na topla voda mo- topla voda vo ednakvi razmeri i vo ne- prsti. Pri kupuvawe odberete meki i pritisok i srcevite ot~ukuvawa. Os- gi zapu{uva folikulite i go inhibira è da ja ublaì ~uvstvitelnosta okolu go se potopuvaat nozete; • Na vrasnati- udobni ~evli koi odgovaraat na va{i- ven kaliumot va`na uloga vo odrù- rastot na kosata. Visokata sodrìna noktite i da gi namali bolkata i oto- ot nokt moè da se stavi i par~e pamuk te noze i so po{irok preden del vo koj vawe na zdravjeto na srceto ima i vina mineralot èlezo vo ovo{jeto ja kot; • Stavete voda vo plasti~en le|en; natopeno vo jabolkov ocet; • Pokrijte go prstite }e imaat dovolno prostor. Ako taminot C. Istraùvawata pokaùva- podobruva cirkulacijata, {to prido- • Drète gi nozete vo nea okolu 15 miso zavoj i ostavete go da dejstvuva ne- ova ne pomogne, pobarajte pomo{ od at deka konzumiraweto na ovo{je i ze- nesuva za pobrz rast na kosata, a so toa nuti; • Povtorete go toa 3-4 pati na den. kolku ~asa; • Koristite edna od ovie stru~no lice ili lekar. B. A. len~uk so visoka skoncentracija na ja pravi i pocvrsta. M. Damjanoska na rast vo mlekoto, {to kaj lu|eto moè da vlijae [est produkti koi ekspertite ne bi gi konsumirale! na pojava na karcinom na dojkata, prostatata i debeloto crevo. Re{enie: Kupuvajte ako e mo`no utricionisti so pomo{ na eksperti od razni Neodamna sprovedenata studija dokaùva deka doma{en preliv od puter i so razni aromi. ekolo{ko mleko, dobieno bez hormoni. nau~ni podra~ja re{ile da gi obelodenat mesoto od govedo hraneto so treva, vo odnos na 4. Ekspertite za ribarstvo nikoga{ ne bi 6. Ekspertite za organska hrana nikoga{ ne Nprehranbenite produkti koi se prepolni so mesoto od govedo hraneto so p~enka, e pobogato so jadele odgleduvan losos vo bazeni bi jadele jabolka od supermarket toksini i hemikalii. Vidni endokrinolozi, agro- beta-karoten, vitamin E, omega-3 masni kiseli- Problem: Prirodno mrestili{te na lososite Problem: Koga bi imalo natprevar vo natope- nomi, toksikolozi i drugi nivni kolegi pri toa ni, kalcium, magnezium i kalium i sodrì poma- ne se bazenite, nitu pak prirodnata ishrana na nost so pesticidi, jabolkite bi osvoile prvo me- predlagaat i odredeni re{enija so cel da se so- lku vospalitelni omega 6 masni kiselini i zasi- ovoj vid ribi vklu~uva soja i pile{ki otpadoci! sto. Zo{to? Za da bidat otporni na razni {tetni- ~uva i podobri zdravjeto. teni masti koi spored nekoi studii se povrzani Rezultat na vakviot vid na odgleduvawe e losos ci jabolkata se prskaat pove}e od 10 pati u{te na 1. Endokrinolozite nikoga{ ne bi jadele ko- so srcevite zaboluvawa. Re{enie: Kupuvajte meso so pomalku vitamin D i so pove}e kontaminira~ki samiot ovo{tarnik. Dodatno na toa za da bidat nzerviran domat vo limenka od goveda hraneti so treva. Ako ne moète da naj- materii, vklu~uvaj}i i kancerogeni materii, pes- sveì i da go zadràt svojot vkus tie dodatno se Problem: Sostavot na limenkata vo koja se na- dete takvo meso vo supermarketite, informirajte ticidi kako dioksin i DDT. Najmnogu vaka odgle- {pricaat i vo magacinite i supermarketite. Seto o|aat domatite vklu~uva i bisfenol A, sinteti~- se vo lokalnite mesarnici. duvana riba doa|a od severna Evropa. Re{enie: ova proizveduva~ite i prodava~ite na jabolka ne ki estrogen, koj e povrzan so zaboluvawa na rep- 3. Toksikolozite nikoga{ ne bi jadele puka- Obidete se da nabavite div losos (garantirano go smetaat za {tetno, no istraùvawata pokaù- roduktivniot sistem, srcevite bolesti i debeli- nki pe~eni vo mikrobranova pe~ka diviot losos se uvezuva od Aqaska) ili nabavete vaat deka rabotnicite na farmite obi~no imaat nata. Mnogubrojni studii pokaùvaat deka kise- Problem: Perfluorooktanskata kiselina e koja bilo druga riba, ribarnicite se polni so pogolema {ansa da zabolat od karcinom. Neodam- losta na domatite vlijae na BPA vo sodrìnata sostaven del od vre}i~kite vo koi doa|aat puka- sveà riba od na{eto opkruùvawe. Poevtina e i ne{nite studii se povrzuvaat so otkritie deka na limenkata i ako toa gi nadminuva dozvolenite nkite za mikrobranova pe~ka, a neodamne{nata pozdrava! zgolemenata optovarenost na organizmot so pes- granici moè da predizvika o{tetuvawe i na studija na Univerzitetot UKLA tvrdi deka spa|a 5. Onkolozite nikoga{ ne bi piele mleko ticidi i drugi sli~ni hemikali doveduva do po- hromozomite. Re{enie: Kupuvajte domati vo stak- vo klasata na sostojki povrzani so neplodnosta proizvedeno so upotreba na hormon na rast java na Parkinsonova bolest. Re{enie: Kupuvajte lena ambalaà ili vo tetrapak bidej}i tie ne kaj lu|eto. Isto taka, dokaàno e deka obrabot- Problem: Proizvoditelite na mleko go treti- doma{ni mali jabol~iwa na pazar. Nekoj mudar sodràt BPA. kata na pukankite so mikrobranovi ednostavno gi raat svojot dobitok so govedski hormon za rast so ~ovek rekol: toa {to ne go saka crv~eto, ne go ja- 2. Farmerite nikoga{ ne bi jadele meso od preseluva tie hemikalii od vre}i~kite vo puka- cel da go zgolemat koli~estvoto na proizvedeno dete ni vie. goveda koi se hraneti so p~enka nkite, a potoa i vo teloto kade {to ostanuvaat i mleko. Ovoj hormon ~esto pati predizvikuva inf- I na krajot kako zaklu~ok: i neka ne e se ba{ Problem: Govedata treba da jadat treva, ne ì- se akumuliraat so godinite. Re{enie: Zemete lo- ekcii na vimeto i pojava na gnoj vo mlekoto. Isto taka kako {to pi{uva vo napisov, imajte go tek- tarki. No dene{nite farmeri gi hranat svoite nec, malku maslo i vre}i~ka pukanki. So malku taka, upotrebata na ovoj hormon vodi kon zgole- stov na um pri izborot na prehranbenite produk- ìvotni so p~enka i soja, za brzo da se zdebelat. trud i fantazija moète da napravite pukanki so muvawe na nivoto na insulin sli~en na faktorot ti za da bidete pozdravi! T.G. REKLAMI 18 PENZIONER plus 98 septemvri 2016 PENZIONER plus 98 septemvri 2016 ZABAVA 19

Dime

M.T. ZANIMLIVOSTI PRIGODEN KRSTOZBOR Mudri misli na Majka Tereza Pove}e ima glad vo svetot za qubov i po~it otkolku za leb. ûvstvoto deka si osamen i neposakuvan e najgolemata beda i najlo{ata siroma{tija. Najdi vreme za qubov, toa e dar Bo`ji. Najdi vreme za molitva, toa e najgolemata sila na ~ovekot. Sekoe dete e neprocenlivo vredno. Samo ènata moè da sozdade semejstvo. No, semejstvoto moè da se raspadne poradi ènata. Nikoga{ ne dozvoluvaj da se sretne{ so nekoj koj po sredbata so tebe nema da bide posre}en. Ne dozvoluvaj nekoj da ti se pribliì, ako ne zamine posre}en i pozdrav. Davawe na samiot sebe e podobro otkolku samo davawe. Veseloto srce se formira, se razbira, samo od srce {to gori so qubov za site. Bog e prijatel na ti{inata: Poglednete kako prirodata: drvja, treva, cve}iwa ... raste vo ti{ina. Daj i na ti{inata mo`nost da ti ja dopre du{ata. Ne e va`no kolku raboti{, va`no e kolku qubov vnesu- va{ vo toa i kolku toa im go daruva{ na drugite. Najdete vreme za dobrotvorni celi, toa e klu~ot za ispolnetost i zadovolstvo. Najdi vreme za rabota, toa e cenata na uspehot. Najdi vreme za prijatelite, toa e patot do sre}ata. Najdi vreme da ~ita{, toa e izvor na mudrosta. "7#: Horizontalno: 1. Sveta èna,za kakva e proglasena nobelovkata Majka Tereza, rodena vo Skopje kako Najdi vreme za davawe, denot e premnogu kratok za da Gonxa Bojaxi; 8. Svetski centar na katoli~kata crkva; 9. Prefiks koj ozna~uva dlaboka starost; 11. Li~na zamen- bide{ sebi~en. ka; 13. Nastan pri spiewe; 14. Kratenka za "Po{ta, telefon, telegraf"; 15. Kratenka za "Narodnoosloboditelen Najdi vreme za igra, toa e tajnata na ve~nata mladost. odbor#; 16. Pokazno zbor~e; 17. Zvuk. Najdi vreme da se smee{, toa e melodija na du{ata. "0#: Horizontalno: 1. [vajcarski slikar, Pol (1876-1940); 4. Pribor za pe~ewe meso; 6. Matemati~ki poim; 8. Najdi vreme za razmisluvawe, toa e izvor na silata. Postara marka francuski avtomobil (9. Bukva od staroslovenskata azbuka; 10. Prokop; 11. Imeto na slovene~kiot Tvojata pomo{ e potrebna, no lu|eto moèbi }e te napad- muzi~ar Sos; 12. Grupa Ju`noamerikanski antilski jazici; 13. Bilijardski stap; 14. Pribor za rabota so kompju- nat {to im pomaga{, bez ogled na toa, pomagaj. teri (mn.) 16. Najstariot starolatinski prevod na Biblijata (mn.) 17. Svrznik. Ona {to go gradime so godini, moè da bide uni{teno "7#: Vertikalno: 1. Stru{ki ve~eri na poezijata (krat.); 2. Materijal za varosuvawe; 3. Starogr~ka bukva; 4. preku no}, sepak, gradi. Li~na zamenka; 5. Izvr{en komitet (krat.); 6. Hemiski znak za kalcium; 7. Imeto na peja~kata Gieva; 11. Iskrenosta i otvorenosta te pravat ranliv, sepak bidi Porane{en jugoslovenski {ahist, Bora; 12. Preno}i{te; 13. Trocifren broj; 14. Bod; 15. Me|unarodna kratenka za iskren i otvoren. "neto#; 16. Samoglaska. i soglaska. Dobroto {to go pravi{, utre ve}e moè da bide zabo- "0#: Vertikalno: Vertikalno: 1. Aktivni gra|ani; 2. Redok (lat.); 3. Blizok drugar (mn.); 4. Osamenost (mn.); 5. raveno, i pokraj toa pravi dobro. Soli na ocetnata kiselina; 6. Bolnikav, nemo}en (franc.) 7. Grad vo île; 15. Razvodneta zemja. Ako si uspe{en, }e ima{ la`ni prijateli i vistinski neprijateli, sepak bidi uspe{en i pokraj toa. (G. Haxi-Vaskov)

Lu|eto se nerazumni, nelogi~ni i se fokusiraat na sebe,

i pokraj toa, sakaj gi. ili.) Itali, disketa, tak, oti, Ati, rov, jer, Ami, matrica, skara, Arp, "0":

Re{enija : :"7#: svetica, Vatikan, pra, k, taason, PTT, NOO, ete, ton; ete, NOO, PTT, taason, k, pra, Vatikan, svetica, :"7#: : Izbor: M. Damjanoska (

Malata kamila ja pra{uva majka si: Humor - Mamo, zo{to nie imame grpka ?? Policaec zapo~nuva da raboti na nova pozicija i negoviot {ef go zapoz- - Za da moème da bideme bez voda podolgo vreme vo pustinata. Ma~orot i koko{kite nava so tehnikata: - A zo{to imame golemi trepki ?? Eden ma~or doznal deka koko{kite na - Dali ste videle detektor za lagi dosega? - Za da ne ni vleguva pesok vo o~i koga sme vo pustina. nekoj selanec mu se bole{livi. Se prep- - Da, oènet sum za takov... - A zo{to ni se {iroki kopitata. ***** - Za da ne propa|ame vo pesokot vo pustinata. ravil vo lekar, zel nekakvi instrumenti i Sopira nekoj cajkan voza~ so cisterna i mu veli: - A mamo, {to barame toga{ vo zoolo{ka? - A be de~ko, tretpat te sopiram i ti kaùvam deka ti te~e vodata. U{te ***** kolku pati }e treba da ti kaàm? Zajakot patuval so voz i odedna{ negovite kuferi gi snemalo. Zajakot - A jas tebe kolku pati }e treba da ti kaàm deka ova e cisterna za nervozno vika: perewe na ulici! - rekol voza~ot. - Vratete mi gi kuferite, da ne se slu~i toa {to se slu~i lani!!! ***** Posle nekoe vreme pak: Izleguva doktorot od operacionata sala i mu veli na Mujo: - Vratete mi gi kuferite, da ne se slu~i toa {to se slu~i lani!!! - Mujo, Fata ne izgleda dobro. I kradcite mu odgovorile: - Znam brat, ama sepak dobro gotvi, se griì za decata... - E dobro be zajko, }e ti gi vratime, ama prvo kaì ni {to ti se slu~i ***** lani? Razgovaraat dve nevesti. - Kako {to mi se slu~i? Pa mi gi ukradoa i ne mi gi vratija. M.T. - Slu{nav si se omaìla za bokser. Sre}na si so nego? ***** - Super e, a i ne e dosaden. - Trpe znae{ li {to se slu~ilo v~era? oti{ol tamu. Zastanal pred imotot i po- - Kako toa? - Ne. ~nal da gi ispra{uva koko{kite. Po nekoe - Koga i da se vrati doma sekoga{ izgleda poinaku. - Se {etale akumulator i elektri~en {poret po ulica. vreme, tie go prekinale i mu rekle: ***** - I? - Znae{ li Cvetko od dvajca }elavi, koj e po}elav? - Elektri~niot {poret propadnal vo {ahta, a akumulatorot se ispraznil Nie sme dobro site, samo ti {to pobrgu - Toj so pogolema glava. od smeewe. odi si ottuka. ***** VIDICI 20 PENZIONER plus 98 septemvri 2016 Proglasuvaweto na Majka Tereza za svetica Otvoren u{te eden nov privaten Istoriski nastan Dom za stari lica vo Kisela Voda za pametewe - Sorabotkata pome|u Sojuzot na muvaat kapacitetot za zgriùvawe ìme i ponatamu so realizacija na zdruènijata na penzionerite na Ma- stari lica {to e i najvaèn efekt povolnostite i merkite {to gi nudi o povod proglasuvaweto na kedonija i drugite institucii vo dr- {to se postignuva so povolnostite na Vladata, - izjavi Spasov. Majka Tereza za svetica, {to àvata se odviva na posakuvano nivo Vladata, tuku, isto taka, i samata ko- Spored pretsedatelot na Sojuzot na Pse slu~i na 4 septemvri vo Va- na op{to zadovolstvo na site penzio- nkurencija vlijae za namaluvawe na zdruènijata na penzionerite Dragi tikan - Rim od strana na papata neri. Merkite na Vladata naso~eni cenite i kontinuirano podobruvawe Argirovski, so otvoraweto na ovie Francisko, ovoj nastan vo Skopje be- kon pottiknuvawe na investiciite vo na uslovite vo domovite. Site zain- privatni domovi se re{ava proble- {e odbeleàn so mo{ne obemna i kapaciteti za smestuvawe stari lica teresirani investitori moè da gi mot od nedostig na smestuva~ki kapa- prigodna programa. Vo ramkite na davaat rezultat. Dosega so koristewe iskoristat povolnostite, odnosno ev- citeti na vozrasnata populacija, {to tatkovinskata proslava, na 11 sep- tinata cena na grade`no neizgra- e mnogu bitno bidej}i dosega se ~eka- temvri 2016 godina vo Skopje, na deno zemji{te so po~etna cena od {e po nekolku godini za da se dobie plo{tadot „Makedonija# se odrà ot pretsedatel na ovaa asocijacija - edno evro za metar kvadraten, na- krevet za smestuvawe na ovie lica. sveta pontifikalna misa, koja ja novinarot i publicist Stojan Tren- malenite komunalii za izgradba - So profunkcioniraweto na 21 predvode{e specijalniot pratenik ~evski (1955-2015), koj so svoite na vakov objekt za 95 procenti, privaten starski dom dvojno e zgole- na papata saraevskiot nadbiskup, knigi za Majka Tereza pridonese povolnostite preku merkite za men kapacitetot na dosega postoe~ki kardinalot Vinko Puqi}. Na ovaa nejzinoto ime da stane sinonim na vrabotuvawe, kako i proektot Ma- ~etiri dràvni penzionerski domovi. misa za sveticata Majka Tereza, go- humanosta i milosrdieto vo svetot. kedonija vrabotuva i najnoviot Raduva faktot bidej}i kapacitetite vore{e pretsedatelot na Republika Na sve~enosta se pretstavija horot grant za otvorawe privaten dom za od den na den se zgolemuvaat, - ista- Makedonija, d-r \orge Ivanov. „Serenada#, poznatata peja~ka Vi- stari lica so 12.500 evra kako kna Argirovski. - Edinstveniot vistinski na~in oleta Tomovska, a stihovi za sveti- finansiska pomo{ na kapacitet Gradona~alnikot na op{tina Kise- da ja pokaème na{ata po~it kon cata kaùvaa poetesite Sava Tako- za 40 lica i minimum novi 4 rabo- la Voda, Biljana Beli~anec - Alek- Majka Tereza e da ìveeme so site vska, Anita Bo{kova, Evdokija Pet- na povolnostite se otvoreni 21 pri- si}, na otvoraweto, istakna deka na{i najdlaboki verski, etni~ki i ru{evska i mladata sredno{kolka vaten dom vo Republika Makedonija, ova e vtor dom na teritorijata na ideolo{ki razliki. Majka Tereza im Dijana Durlevi}. Nositelot na huma- koi go zgolemija kapacitetot za smes- ovaa lokalna samouprava i oti sluè{e na site onie koi stradaat, nitarnata akcija „Cve}eto na mirot# tuvawe stari lica, a naedno vlijaeja i domot nudi mo`nost da opfati vo- im dava{e nade` na beznade`nite i - likovniot umetnik @ivko Popov- na namaluvaweto na nevrabotenosta, zrasni lica i od drugi mesta i op- ski - Cvetin, crta{e sliki i gi po- bidej}i se otvorija i novi 285 rabot- {tini. daruva{e na prisutnite ni mesta, - ova go istakna ministerot - Ova e visokoenergetski objekt gosti. za trud i socijalna politika Dime koj gi zapazuva site standardi i Vo mo{ne sve~ena i Spasov, koj na 24 avgust prisustvuva- vlijae na ìvotnata sredina. "La- prijatna atmosfera po- {e na otvoraweto na privatniot dom bos# raboti ve}e 13 godini so pr- mina i dodeluvaweto za stari lica "Labos# vo Kisela Voda, viot dom otvoren vo Kisela Voda, na godina{nive nagradi pri {to najavi deka vo postapka na i se nadevame deka i od ovoj dom i blagodarnici na naj- osnovawe se u{te {est, i nabrzo se tni mesta. Ovie privatni domovi ot- stanarite }e bidat zadovolni, - is- uspe{nite humanitarni o~ekuva da po~nat so rabota. vorija vkupno 650 legla za smestuva- takna sopstveni~kata Suzana Majnova. organizacii i poedinci - Ovie novotvoreni privatni domo- we stari lica i zna~aen broj rabotni vo Republika Makedo- vi za stari lica ne samo {to go zgole- mesta i toa ne motivira da prodol- K.S. Andonova nija. Statuetki so likot na Majka Tereza i blagodarnici dobija: Revija na narodni nosii od Skopskiot region sila na iscrpenite. Taa vdomi iljadnici siraci i usre}i iljadnici se- Humanitarnata organizacija „Kari- mejstva. So Redot na milosrdieto, tas# od Skopje poradi aktivnostite Unikatna manifestacija na makedonskiot vez Majka Tereza spasi milioni ìvoti okolu pomo{ta na begalcite od i ja vrati svesta za vrednosta na ~o- Irak, Libija i Sirija (nagradata ja o povod odbeleùvaweto na i izlo`ba na makedonskiot naroden na tradicijata, ste svedoci koi pre- vekoviot ìvot, za neotu|ivoto ~o- primi monsiwor Anton Cerimoti}), 25-godi{ninata od nezavis- vez, vo pridru`ba na pretstavnici i ku svoite dela, preku svoite ve{ti vekovo dostoinstvo. I postojano po- UNHCR - humanitarna organizacija Pnosta na Republika Makedoni- u~esnici od skopskite zdruènija race, go raskaùvate minatoto, is- tsetuva{e deka svetot ne e gladen so sedi{te vo Skopje za finansiska ja, pod pokrovitelstvo na Grad Sko- na penzioneri, prisustvuva{e i torijata i ste najdobriot zapis za samo za leb, tuku u{te pove}e za qu- poddr{ka na mnogu institucii i pje, a vo organizacija na Zdruènie- pretsedatelot na SZPM Dragi Argi- postoewe civilizacija na ovie pro- bov, za priznavawe, za po~ituvawe. poedinci vo Republika Makedonija to na umetnici rakotvorci (ZUR) rovski. stori. Delata na rakotvorcite govo- So seto toa, taa si izgradi ìv spo- (nagradata ja primi Mohamed Arif), Za povodot i zna~eweto rat za umetnosta, sposobnosta, za menik, potraen i poveli~estven od Vlatko \or|ievski, direktor na na nastanot zboruva{e umetni~kata darba, za kreativnosta, site na{i spomenici, - istakna pok- Mesnata industrija od Sveti Nikole pretsedatelkata na ZUR za duhot na na{iot narod, govorat za raj drugoto pretsedatelot \orge (MIK), za podarenoto koli~estvo na "Arti kraft# Gordana na{eto postoewe, kultura i tradi- Ivanov. prehranbeni produkti na naseleni- Mitrovska, koja istakna cija, - naglasi Trajanovski. Vo organizacija na Gra|anskata eto pogodeno od poplavite vo Sko- deka ovaa manifestacija Vo ovaa prigoda, za podrdr{ka i asocijacija „Skopjankata Majka Te- psko, Slobodan Mitrovi}, koj ja dobi e posvetena na Denot na pridones vo realizacijata na mani- reza” so prigodna programa na 5 sep- nagradata vo imeto i aktivnostite nezavisnosta na Republi- festacijata na pove}e u~esnici im temvri vo Spomen - ku}ata na Majka na Crveniot krst na Makedonija i ka Makedonija - 8-mi se- bea dodeleni priznanija i nagradi, Tereza vo Skopje be{e odràna sve- Vele Bogatinovski, od selo Vratni- ptemvri, a izlo`bata a blagodarnici dobija i pretsedate- ~enost, koja zapo~na so nastapot na ca, Tetovsko, koj ìvee vo [vajcar- zna~i i vklu~uvawe vo lot na SZPM Dragi Argirovski, pre- ènskiot hor „Smirna#, a potoa so ija, ~ovekot {to na Severnata skop- odbeleùvaweto na gole- tsedatelite na zdruènijata u~es- prigodni zborovi kon prisutnite se ska soobra}ajna raskrsnica predup- miot sedumdeceniski ju- nici - ZP Kumanovo, ZP Solidar- obrati golemiot humanist i po~esen redi mnogu lu|e i na toj na~in im gi bilej na Sojuzot na zdru- nost - Aerodrom, ZP Butel, ZP \or~e pretsedatel na GA prof. d-r Qup~o spasi ìvotite od poplavata vo ènijata na penzionerite Petrov, kako i kulturno-umetni~ki- Ajdinski. Sleduva{e ispolnuva- Skopsko na 6 avgust godinava. na Makedonija. te dru{tva od ovie zdruènija: KUD weto na muzi~kata to~ka so pozna- Svoj pridones vo odbeleùvaweto "Arti kraft# - Skopje, na 7-mi sep- Revijata na narodni nosii od Sko- "\oko Simonovski# Kumanovo, KUD tata arija „A ve, Marija# vo izvedba na ovaa istoriska sve~enost ima{e temvri 2016 godina, vo Suli An - pskiot region ja otvori gradona~al- "Sv. Kliment Ohridski# Butel, KUD na operskata peja~ka Serafina Kan- i SZPM preku u~estvoto na pretsta- Stara skopska ~ar{ija vo Skopje, nikot na Skopje, Koce Trajanovski, "Gligor Prli~ev# \or~e Petrov i tauzo, a potoa se obrati i Dime Pet- vnici na ZP i aktivisti, kako i na be{e odràna Revija na narodni no- pri {to go potencira{e zna~eweto KUD "Solidarnost Aerodrom# - Sko- ru{evski, pretsedatel na GA „Sko- pretsedatelot na Sojuzot Dragi Ar- sii od Skopskiot region. Pokraj govo neguvaweto i ~uvaweto na tradi- pje. pjankata Majka Tereza#, koja postoja- girovski, koj e eden od osnovopolo- lemiot broj qubiteli i podrùva~i ciite i kulturnoto bogatstvo vo Revijata zavr{i so koncert i dru- no go neguva i dolgi godini go afir- `nicite na GA „Skopjankata Majka na razvojot i ~uvaweto na bogatoto Skopskiot region i vo Republika èwe na u~esnicite vo Domot na mira likot i deloto na sveticata Tereza#, inaku dobar poznava~ na milje na narodni nosii i rakotvor- Makedonija. ARM vo Skopje. ~ie ime go nosi. Toj posebno ja istak- nejziniot ìvot i humano delo. bi, na ovaa unikatna manifestacija - Tokmu vie rakotvorcite, ~uvari Mendo Dimovski na zalo`bata i pridonesot na prvi- Ivan Gligorovski Razgovor so Kostadin Kostadinovski umetnost# i "Pro muzika#. da raboti, a so svojata aktivnost moè Kostadinovski e i ideen tvorec na da bide primer za mnogumina. Vo pre- folk-fest "Valandovo#, na prviot sret na svojot 79-ti rodenden, Kosta- Doajenot na makedonskata muzikologija internacionalen zabaven festival din i ponatamu sozdava so ist entuzi- "Interfest# vo Bitola, na prviot ~a- jazam kako nekoga{. iz makedonskata mu- godaren, sredno muzi~ko se nièa prikaznite na Kostadin, za lgaxisko-svadbarski festival "Te- Na krajot od na{ata sredba, nemi- zi~ka scena minaa u~ili{te zavr{il vo negoviot muzi~ki pat, ìvot ispolnet tovski filigrani#, na "Evrofest# so novno be{e pra{aweto, kako mu pomi- Nmnogu imiwa, koi os- Skopje, a diplomiral na so muzika. Rabotniot vek go pominal unikatna koncepcija "Denovi na deca- nuva penzionerskiot ìvot. tavija pe~at, na koi so fakultetot za muzi~ka kako muzi~ki urednik vo MRT. Vo svo- ta siraci od balkanskite dràvi# i - Sega utroto go zapo~nuvam so ra- zadovolstvo se se}avame. umetnost vo Belgrad. jata dolga kariera, koja trae pove}e drugi. Prisustvuval na okolu 350 fe- dost, a denot mi e kratok za seto {to Me|utoa, edno od tie imi- - Muzikata e mojata od polovina vek, Kostadin e kompozi- stivali vo Makedonija, porane{na sakam da go napravam. Penzionerskiot wa zazema posebno mesto. najgolema ìvotna qu- tor na pedesetina estradni pesni, koi Jugoslavija, Evropa i svetot. Kosta- ìvot e ubav, spokoen i vo nego ima Toa e Kostadin Kostadi- bov. Koga rabotam, potpo- so tek na vremeto stanaa poznati, din, ne samo {to e poznat vo region, posebna ubavina, {to zavisi od sekoj novski, muzikolog, muzi~- lno zaboravam na se, ne gi kako {to se "Den se ra|a#, "Be{e son#, tuku, toj e nezamenliv del i od na{a- individualno. Mirniot ìvot, bez ki kriti~ar, novinar, pub- ~uvstvuvam ni godinite, "Qubi me qubi#, "Glasot na srceto# i ta xez scena. Ima napraveno intervju nervoza i so postojana aktivnost, a licist, kompozitor, so edni vremeto. Edinstveno drugi. so najpoznatite li~nosti od xezot, posebno, se dodeka moè da se kon- en zbor, toj e doajen na ma- sakam dobro da go napra- Negovoto poznavawe na muzikata go kako {to se: Djuk Elington, Majls Dej- trolira toa {to se raboti, e najdo- kedonskata muzikologija. vam toa {to sum go zamis- afirmira kako unikatna li~nost vo vis, Betti Karter i mnogu drugi. brata formula za dolg i spokoen ì- Za negoviot pridones vo lil. Ponekoga{, toa znae na{iot muzi~ki ìvot i kultura, Za negoviot pridones, Kostadin ima vot. Jas nao|am vreme i za prijatelite razvitokot i afirmacijata na muzika- da bide naporno, no onaa {to me vodi bidej}i, temelno gi poznava site dobieno pove}e nagradi, a me|u osta- i toa e u{te ne{to {to im go prepora- ta ne treba mnogu da se zboruva, dovo- napred e ve~noto qubopitstvo, koe muzi~ki ànrovi. Objavil pove}e od natoto, dobitnik e na visokoto priz- ~uvam na penzionerite, zo{to prija- lno e samo da se kaè deka, toj e osno- nikoga{ ne sum go izgubil, a mislam 5000 kritiki, avtor e na 5 stru~ni nanie za dolgogodi{no ostvaruvawe telite se tie so koi }e si gi spode- vopolo`nik na sovremenata muzi~ka deka i nema, se dodeka moàm da ra- knigi, koi se kapitalni dela vo make- vo oblasta na kulturata i umetnosta lite te{kotiite, koi ve razbiraat i scena vo Makedonija. Roden e vo Va- botam i tvoram - veli Kostadin Ko- donskata muzikologija: "Monografija na Republika Makedonija, nagradata }e ve razvedrat i nasmeat, - veli Ko- landovo 1938 godina. Blagodarenie na stadinovski, na po~etokot od razgo- za Trajko Prokopiev#, "Od bluzot do "23 Oktomvri#. Po penzioniraweto vo stadin Kostadinovski. negoviot brat, koj go naso~il kon mu- vorot. muzi~kata avangarda#, "Odglasi od 2001 godina, Kostadin ne prestanal Vasil Pa~emski zikata, na koj i den deneska mu e bla- Vo edna takva opu{tena atmosfera, muzi~kite sali#, "Tito i muzi~kata