Diplomsko Delo

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Diplomsko Delo UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za prevodoslovje DIPLOMSKO DELO Eva Senica Maribor, 2010 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za prevodoslovje Diplomsko delo PREVODI ŠVICARSKE KNJIŽEVNOSTI V SLOVENSKI JEZIK IN ODZIVI NANJO Mentorica: red. prof. dr. VESNA KONDRIČ HORVAT Kandidatka: EVA SENICA Maribor, 2010 Lektorica: VERONIKA PUCKO, prof. slov. j. Prevajalka: MONIKA STRAMEC, univ. prevajalka nemškega jezika ZAHVALA Rada bi se zahvalila svoji mentorici dr. Vesni Kondrič Horvat za strokovno svetovanje, potrpežljivost in spodbudo pri nastajanju diplomskega dela. Hvala vsem profesorjem oddelka za prevodoslovje, ki so pripomogli k mojemu bogatejšemu znanju. Hvala Veroniki Pucko za natančno lektoriranje in Moniki Stramec za prevod povzetka. Hvala tebi, Peter, ki me sprejemaš tako kot sem. V vseh mojih vzponih in padcih si verjel vame, me optimistično spodbujal ter mi nesebično pomagal. Hvala tudi tebi, dragi Tim, ki si s svojim rojstvom pripomogel k temu, da v življenju želim doseči največ. Iskrena hvala tudi dragima staršema za vso podporo in finančno pomoč pri študiju. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste mi vsa ta leta stali ob strani. "Če je edina molitev, ki ste jo v življenju izrekli, "HVALA", to zadostuje." Mojster Eckhart IZJAVA Podpisana Eva Senica, rojena 12. 9. 1985 v Slovenj Gradcu, študentka Filozofske fakultete v Mariboru, smer prevajanje in tolmačenje – nemščina in slovenski jezik s književnostjo, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanje pri mentorici dr. Vesni Kondrič Horvat avtorsko delo. Uporabljeni viri in literatura so korektno navedeni; stavki niso prepisani brez navedbe avtorja. Podpis kandidatke: POVZETEK Cilj pričujoče diplomske naloge je bil čim bolje predstaviti švicarsko književnost, in sicer tisti del, ki je preveden v slovenski jezik. Poleg tega me je zanimal odziv slovenske javnosti nanjo. Švicarska književnost je zanimiva zlasti zato, ker na enotnem geografskem področju nastajajo štiri različne književnosti v štirih različnih jezikih: nemška, francoska, italijanska in retoromanska. Prvo poglavje v diplomski nalogi je kratka predstavitev prevajanja, sledi mu poglavje o prevajanju na Slovenskem. Predstavljena so različna prevajalska načela in predstavniki posameznih teorij. Ker jedro diplomske naloge predstavljajo književni prevodi, je tudi teoriji književnega prevajanja namenjeno eno poglavje. Književno prevajanje je eno izmed najbolj zapletenih oblik medkulturnega sporočanja; književni prevajalec mora obvladati dva jezika, hkrati pa mora biti tudi umetnik, da začuti zgodbo, rimo, slog besedila ali pesmi. Nenazadnje pa je v teoretičnem delu predstavljena še literarna kritika kot posebna vrsta literarnega vrednotenja. Jedro diplomske naloge predstavljajo prevodi švicarske književnosti v nemškem jeziku v slovenski jezik in odzivi slovenske javnosti na le-te. V slovenski jezik je prevedene veliko švicarske književnosti; vse od otroške in mladinske književnosti do zapletenih romanov, dram in kratkih zgodb. Slovenska javnost je ta dela dobro sprejela in jih pozitivno ovrednotila. Kljub številnim prevodom pa obstaja še mnogo kakovostnih avtorjev, ki še čakajo na slovenski prevod, npr. Erika Burkart, Gabrielle Alioth, Maja Beutler, Martin R. Dean, Friedrich Glauser, Werner Schmidli, Claudia Storz … Diplomska naloga odkriva mnoge zanimive avtorje in avtorice ter jih predstavi v drugi luči; skozi oko slovenskega prejemnika. Ključne besede: - švicarska književnost; - teorija prevajanja; - literarni prevod; - prevodi v slovenščino; - literarna kritika. ZUSAMMENFASSUNG Das Ziel der vorliegenden Diplomarbeit ist es, die deutschsprachige Schweizer Literatur so gut wie möglich vor zu stellen, und zwar jene Autoren und Autorinnen, die in die slowenische Sprache übersetzt wurden. Außerdem interessiert uns die Reaktion slowenischer Kritiker. Die Schweizer Literatur ist deswegen so interessant, weil auf einem einheitlichen geographischen Gebiet vier verschiedene Literaturen entstehen in vier verschiedenen Sprachen: deutsch, französisch, italienisch und rätoromanisch. Das erste Kapitel ist eine kurze Darstellung des Übersetzens, gefolgt von einem Kapitel über das Übersetzen in Slowenien. Es werden verschiedene Übersetzungsmethoden und Vertreter einzelner Theorien vorgestellt. Weil den Hauptteil der Diplomarbeit literarische Übersetzungen bilden, gibt es auch ein Kapitel über die Theorie dieser Art von Übersetzungen. Das literarische Übersetzen ist eine der schwierigsten Formen der interkultureller Kommunikation; der Übersetzer muss zwei Sprachen beherschen, gleichzeitig muss er aber auch ein Künstler sein, damit er die Geschichte, den Reim und Stil des Textes oder Liedes versteht. Nicht zu letzt wird im theoretischen Teil auch die Literaturkritik vorgestellt als eine besondere Art der literarischen Bewertung. Den Kern dieser Diplomarbeit bilden die Übersetzungen der Schweizer Literatur ins Slowenische und Reaktionen slowenischer Öffentlichkeit darauf. In der slowenischen Sprache können wir viele Bücher von Schweizer Autoren und Autorinnen lesen: von Kinder- und Jugendliteratur bis hin zu komplizierten Romanen, Theaterstücken und Kurzgeschichten. Slowenische Öffentlichkeit hat diese Arbeiten gut aufgenommen und sie positiv bewertet. Obwohl sehr viele Autoren und Autorinnen schon übersetzt wurden, gibt es dennoch viele gute Schriftsteller, die noch nicht übersetzt wurden, wie z.B. Erika Burkart, Gabrielle Alioth, Maja Beutler, Martin R. Dean, Friedrich Glauser, werner Schmidli, Claudia Storz … Die Diplomarbeit behandelt viele interessante Schriftsteller und Schriftstellerinnen und stellt sie aus einer anderen Perspektive dar: durch das Auge eines slowenischen Rezepienten. Schlüsselwörter: - Schweizer Literatur; - Übersetzungstheorien; - Literaturübersetzungen; - Übersetzungen ins Slowenische; - Literaturkritik. KAZALO 1. UVOD…………………………………………………………………1 2. METODOLOGIJA…………………………………………….…….3 3. PREVAJANJE NEKOČ IN DANES………………………………..4 3.1 Zgodovina prevajanja………………………………………………..4 3.2 Teorije prevajanja……………………………………………………4 4. PREVAJANJE NA SLOVENSKEM….……………………………7 4.1 Zgodovina prevajanja na Slovenskem……….………………………7 4.2 Prevajalska politika Slovencev…………….……………………….10 4.3 Društvo slovenskih književnih prevajalcev………………………...13 4.4 Nekaj pomembnih slovenskih prevajalcev…………………………14 4.5 Prevajanje slovenskih besedil v nemški jezik………………………16 5. KNJIŽEVNO PREVAJANJE……………………………………...18 6. ŠVICARSKA KNJIŽEVNOST………………………………….....21 6.1 Začetki švicarske književnosti……………………………………...21 6.2 Švicarska književnost med obema vojnama………………………..22 6.3 Sodobna švicarska književnost…………………………………….23 6.3.1 Prva povojna generacija (po letu 1945)………………………….....24 6.3.2 Druga povojna generacija (po letu 1959)……………………….….24 6.3.3 Tretja povojna generacija (po letu 1968)……………………….…..25 6.3.4 Četrta povojna generacija (po letu 1980)……………………….….25 6.3.5 Peta povojna generacija (po letu 1990)…………………………….26 6.3.6 Skupne značilnosti povojne generacije……………………………...26 6.3.7 Tematika povojne generacije………………………………..….…….27 7. LITERARNA KRITIKA……………..……………………….…...29 7.1 Tipološki vidiki………………………..…………………………...30 7.1.1 Biografska kritika………………………………………………………30 7.1.2 Impresionistična kritika…………………………………………..….. 30 7.1.3 Imanentna kritika……………………………………………………... 31 8. ŠVICARSKI AVTORJI, PREVODI NJIHOVIH DEL V SLOVENŠČINO IN KRITIKE……………….…………….. …33 9. PREGLED KRITIK…………..……………………………….…...65 10. NEKATERI ŠVICARSKI AVTORJI, KI JIH PRI PREUČEVANJU NE BI SMELI SPREGLEDATI…………………………..…….…70 11. DELA ŽE PREVEDENIH AVTORJEV, KI SI ZASLUŽIJO ŠE KAKŠEN PREVOD……………………………………...…………73 12. POVZETEK PREVODOV……………………………………..….75 13. ZAKLJUČEK……………………………………… …………..….94 14. LITERATURA…………………………………………………......97 1. UVOD Med študijem sem obiskovala mnoga zanimiva predavanja, najbolj pa me je pritegnilo predavanje o švicarski književnosti. Mojo pozornost je vzbudilo predvsem dejstvo, da so v »idilični« Švici avtorji tako kritično uperjeni proti lastni državi. Seveda sem se želela sama prepričati, ali je res tako. Ker poleg nemščine študiram slovenščino, me ne zanima le švicarska književnost, ampak tudi prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi slovenske javnosti na tovrstno literaturo. Sama zelo rada berem, priznati pa moram, da name vpliva tudi kritika in da še posebej z zanimanjem prebiram tista dela, o katerih sem prebrala kakšno pozitivno kritiko oz. oceno. Zato še toliko bolj cenim kakovostne kritike, saj lahko s svojo natančnostjo in opisom močno vplivajo na bralca, čeprav vemo, da so kritike precej subjektivno obarvane. Če je kritiku neko delo všeč, me seveda zanima, če bo všeč tudi meni; če kritik delo raztrga, me knjiga še bolj pritegne, saj bi se o tem tudi sama rada prepričala. Namen pričujoče diplomske naloge je orisati švicarsko književnost in pri tem izpostaviti tista dela, ki so bila prevedena v slovenščino, ter prikazati tudi recepcijo prevedenih del v Sloveniji. Vse skupaj bo predstavljeno na ozadju književnega prevajanja nasploh in na ozadju razvoja prevajanja književnih del v Sloveniji. Delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bom najprej predstavila pojem prevajanja, kako se je prevajanje razvijalo na Slovenskem in kakšne so značilnosti književnega prevajanja. Nadaljevala bom s kratkim opisom švicarske književnosti, posvetila pa se bom tudi pojmu literarne kritike. V empiričnem delu bom na kratko predstavila vse švicarske avtorje, ki so bili prevedeni v slovenščino, navedla njihova dela, ki so izšla v slovenščini,
Recommended publications
  • Swiss National Library. 102Nd Annual Report 2015
    Swiss National Library 102nd Annual Report 2015 Interactive artists‘ books: three-dimensional projections that visitors can manipulate using gestures, e.g. Dario Robbiani’s Design your cake and eat it too (1996). Architectural guided tour of the NL. The Gugelmann Galaxy: Mathias Bernhard drew on the Gugelmann Collection to create a heavenly galaxy that visitors can move around using a smartphone. Table of Contents Key Figures 2 Libraries are helping to shape the digital future 3 Main Events – a Selection 6 Notable Acquisitions 9 Monographs 9 Prints and Drawings Department 10 Swiss Literary Archives 11 Collection 13 “Viva” project 13 Acquisitions 13 Catalogues 13 Preservation and conservation 14 Digital Collection 14 User Services 15 Circulation 15 Information Retrieval 15 Outreach 15 Prints and Drawings Department 17 Artists’ books 17 Collection 17 User Services 17 Swiss Literary Archives 18 Collection 18 User Services 18 Centre Dürrenmatt Neuchâtel 19 Finances 20 Budget and Expenditures 2014/2015 20 Funding Requirement by Product 2013-2015 20 Commission and Management Board 21 Swiss National Library Commission 21 Management Board 21 Organization chart Swiss National Library 22 Thanks 24 Further tables with additional figures and information regarding this annual report can be found at http://www.nb.admin.ch/annual_report. 1 Key Figures 2014 2015 +/-% Swiss literary output Books published in Switzerland 12 711 12 208 -4.0% Non-commercial publications 6 034 5 550 -8.0% Collection Collections holdings: publications (in million units) 4.44
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_13.pdf | DOST. 01/10/21 18.12 Bibliografija Helge Glu{i~ (1995–2004) 515 BIBLIOGRAFIJA HELGE GLUIÈ (19952004)1 1995 A Knjievnost v publikacijah Slovenske kulturne akcije (SKA) : (ob štiridesetletnici njene ustano- vitve). – Meddobje 29, št. 1/2, 1995, str. 63–71. Mladinski pisatelj Mirko Kunèiè (18991984). V: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Juni Ameriki. – Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995. – Str. 177–182. Odmevnost Janèarjevega literarnega dela v svetu. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (31; 1995; Ljubljana ). Zbornik predavanj / XXXI. seminar slovenskega jezika, literatu- re in kulture, 26. 6. – 15. 7. 1995. – Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, 1995. – Str. 103–109. Objavljeno tudi v Glasniku Slovenske matice 19, št. 1/2, 1995 str. 47–53. Poezija Milene oukal. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str. [49]57. Razsenost literarnih teenj v slovenski prozi : Slovenska trideseta leta. – Delo 37, št. 231, 5. okt. 1995, str. 15. Ilustr. – Prispevek s simpozija Slovenska trideseta leta, ki je potekal v Slovenski matici od 20. do 21. sep- tembra 1995. »Zgodbe s panjskih konènic« Lojzeta Kovaèièa. Traditiones 24, 1995, str. 185191. B [Iz recenzije]. V: Silvija Borovnik: Piejo enske drugaèe? [V Ljubljani] : Mihelaè, 1995. Besedilo na zavihkih ov. Rahlo tkanje. – Razgledi, št. 13, 23. jun. 1995, str. 36. O knjigi Christian Robin: Šibkost angelov. D Bibliografija Helge Gluiè : ob estdesetletnici / sestavila Alenka Logar Pleko s sodelo- vanjem Anke Sollner Perdih. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str.
    [Show full text]
  • Maurizio Basili Ultimissimo
    Le tesi Portaparole © Portaparole 00178 Roma Via Tropea, 35 Tel 06 90286666 www.portaparole.it [email protected] isbn 978-88-97539-32-2 1a edizione gennaio 2014 Stampa Ebod / Milano 2 Maurizio Basili La Letteratura Svizzera dal 1945 ai giorni nostri 3 Ringrazio la Professoressa Elisabetta Sibilio per aver sempre seguito e incoraggiato la mia ricerca, per i consigli e le osservazioni indispensabili alla stesura del presente lavoro. Ringrazio Anna Fattori per la gratificante stima accordatami e per il costante sostegno intellettuale e morale senza il quale non sarei mai riuscito a portare a termine questo mio lavoro. Ringrazio Rosella Tinaburri, Micaela Latini e gli altri studiosi per tutti i consigli su aspetti particolari della ricerca. Ringrazio infine tutti coloro che, pur non avendo a che fare direttamente con il libro, hanno attraversato la vita dell’autore infondendo coraggio. 4 INDICE CAPITOLO PRIMO SULL’ESISTENZA DI UNA LETTERATURA SVIZZERA 11 1.1 Contro una letteratura svizzera 13 1.2 Per una letteratura svizzera 23 1.3 Sull’esistenza di un “canone elvetico” 35 1.4 Quattro lingue, una nazione 45 1.4.1 Caratteristiche dello Schweizerdeutsch 46 1.4.2 Il francese parlato in Svizzera 50 1.4.3 L’italiano del Ticino e dei Grigioni 55 1.4.4 Il romancio: lingua o dialetto? 59 1.4.5 La traduzione all’interno della Svizzera 61 - La traduzione in Romandia 62 - La traduzione nella Svizzera tedesca 67 - Traduzione e Svizzera italiana 69 - Iniziative a favore della traduzione 71 CAPITOLO SECONDO IL RAPPORTO TRA PATRIA E INTELLETTUALI 77 2.1 Gli intellettuali e la madrepatria 79 2.2 La ristrettezza elvetica e le sue conseguenze 83 2.3 Personaggi in fuga: 2.3.1 L’interiorità 102 2.3.2 L’altrove 111 2.4 Scrittori all’estero: 2.4.1 Il viaggio a Roma 120 2.4.2 Parigi e gli intellettuali svizzeri 129 2.4.3 La Berlino degli elvetici 137 2.5 Letteratura di viaggio.
    [Show full text]
  • Kaj Brati? Zakaj Brati?
    OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Šolsko leto 2014/2015 Brati?! Kaj brati? Zakaj brati? Priporočilni seznami knjig Pripravila Marija Lušin Velike Lašče, september 2014 1 Šolsko leto 2014/2015 Brati?! Kaj brati? Zakaj brati? Priporočilni seznami knjig, primernih za branje v posameznih razredih (ni prepovedano »poškiliti« tudi v kakšen razred nazaj ali naprej …): za bralno značko, za branje kar tako …, za sanje … Noben seznam knjig ne more biti popoln. Tale je narejen nekako v skladu z zalogo naše šolske knjižnice, a tudi ta bi bil lahko čisto drugačen … Kajti obstaja še in še odličnih knjig, ki jih boste odkrili sami v šolski ali kakšni drugi knjižnici, morda doma …, morda pa vam jih bodo priporočili prijatelji … Kar vprašajte jih, saj so najboljši svetovalci! Vprašajte za nasvet tudi knjižničarje, starše, sošolce … pa še koga drugega, ki rad bere. Naj vam bo ob branju lepo! Ljudje smo posebne - živali … In zakaj smo tako drugačne živali? Tudi one imajo svoj razum, pamet. Morda imajo tudi dušo?! Domišljije pa najbrž nimajo ali pa jo imajo mnogo manj kot ljudje! In zato se nam ljudem dogaja, kar se nam. In v knjigah je skrita domišljija mnogih ljudi … In če se družiš s knjigami, imaš možnost, da se te domišljije nalezeš in … 2 KAZALO Priporočilni seznami knjig……………………………………………………………………………….. Str. KNJIGE ZA BRANJE V NADALJEVANJIH ZA 1., 2. IN 3. RAZRED ……………………………….………..……………. 4 Knjige za učence posameznih razredov PRIPOROČILNI SEZNAM KNJIG ZA 1. IN 2. RAZRED - PRIPOVEDI: PRAVLJICE (malo krajše) ………… 5 - PRIPOVEDI: PRAVLJICE (malo daljše) ………… 6 - PESMI, PESNIŠKE ZBIRKE za 1. in 2. razred …. 7 Priporočilni seznam knjig za 3.
    [Show full text]
  • Kirchemusik in Der Liturgie
    1 KIRCHEMUSIK IN DER LITURGIE Oktober 2002 - September 2003 OKTOBER 1. Dienstag 17.15 Uhr Vorabendgottesdienst: Orgelwerke von Johann Sebastian Bach (1685-1750) und Antonio Vivaldi (1678-1741), Astrid Ender, Orgel 2. Mittwoch 08.30 Uhr Stiftsamt: Gregorianischer Choral mit Peter Sigrist, Patro- Kantor, Astrid Ender, Orgel zinium 09.45 Uhr Festgottesdienst mit Festpredigt von Prof. Dr. Dietrich Wiederkehr, OFMCap, Luzern, Joseph Haydn (1732- 1809): Missa Cellensis, genannt Mariazeller Messe (1782 komponiert), Cornelia Stäb, Sopran, Stifts-Chor St. Leo- degar, Luzerner Sinfonieorchester LSO, Astrid Ender, Orgel, Ludwig Wicki, Leitung, anschliessend Apéro - Imbiss auf dem Kirchplatz 11.30 Uhr Kein Gottesdienst 18.00 Uhr Siehe am 1. Oktober 2002 um 17.15 Uhr 6. 27. So.i.Jk. 11.30 Uhr "Romantisches Frankreich", Astrid Ender, Orgel 13. 28. So.i.Jk. 11.30 Uhr Orgelwerke von Alexandre Guilmant (1837-1911), Marco Enrico Bossi (1861-1925) und Eugène Gigout (1844- 1925), Wolfgang Broedel, Orgel 19. Samstag 10.30 Uhr 75 Jahre Indien-Mission St. Anna: Gottesdienst mit Festpredigt von Diözesanbischof Kurt Koch, Otto Lustenberger (1924*): Messgesänge zur Ehre der Hl. Mutter Anna für Frauenchor, Gemeinde und Orgel (2000) Schwestern-Chor der Schwesterngemeinschaft St. Anna Luzern, Otto Lustenberger, Orgel, Ursi Burkart, Leitung 20. 29. So.i.Jk. 11.30 Uhr Musik zu: "...In der Orgel beginnt die Welt selbst zu Weltmission singen, Holz und Metall gewinnen Stimmen..." (Fritz Usinger), Wolfgang Sieber, Orgel 21. Montag & 10.30 Uhr & Musikvermittlung für Luzerner Volksschulen: Peer 22. Dienstag 14.00 Uhr Gynt und die Grosse Hoforgel, Geheimnisvolles mit Franz Xaver Nager, Texte, Wolfgang Sieber, Orgel (Veranstalter: MHS Luzern) 27.
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO METKA ČIBEJ UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Razredni pouk Slovenske mladinske avtorice DIPLOMSKO DELO Mentorica: dr. Milena Mileva Blaži ć Kandidatka: Metka Čibej Ljubljana, maj 2014 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorici dr. Mileni Milevi Blaži ć za pomo č in usmerjanje pri pisanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi asistentki Mojci Žvegli č za pomo č in pregled empiri čnega dela. Hvala partnerju, prijateljem in sostanovalcem za vse pogovore in spodbude. Najve čja zahvala pa gre moji družini, ki mi je omogo čila študij, poleg tega pa me spodbujala skozi celotno šolanje. Vsem še enkrat hvala. Brez vas mi ne bi uspelo. Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo POVZETEK V diplomskem delu obravnavam slovenske mladinske avtorice. V teoreti čnem delu sem na kratko opredelila pojem mladinska književnost in opisala obdobja slovenske mladinske književnosti. Opisala sem pot od vstopa Slovenk v književnost do sedanjosti in predstavila nekaj klju čnih slovenskih mladinskih avtoric. V empiri čnem delu sem preko kvantitativne raziskave ugotovila razmerje med slovenskimi avtorji in avtoricami v posameznih obdobjih mladinske književnosti. Posebej sem naredila primerjavo tudi za mladinske avtorje in avtorice. Izkazalo se je, da v prvih treh obdobjih mladinske književnosti prevladujejo avtorji, v četrtem obdobju mladinske književnosti pa avtorice. Enako velja tudi za mladinske avtorje in avtorice. Z namenom, da bi ugotovila, kakšno je razmerje med predlaganimi avtorji in avtoricami v vrtcih, osnovnih šolah in gimnazijah, sem preu čila priro čnik h kurikulu za vrtce, učni na črt za slovenš čino za osnovne šole in učni na črt za slovenš čino za gimnazije.
    [Show full text]
  • Aktualizace Slovinských Hesel Ve Slovníku Balkánských Spisovatelů (Hesla Pe – Ţ)
    Masarykova univerzita Filozofická fakulta Ústav slavistiky Slovinský jazyk a literatura Aktualizace slovinských hesel ve Slovníku balkánských spisovatelů (hesla Pe – Ţ) Bakalářská diplomová práce Silvie Sedláčková Vedoucí práce: Mgr. et Mgr. Michal Przybylski Brno 2010 Prohlašuji, ţe jsem diplomovou práci vypracovala samostatně s vyuţitím uvedených pramenů a literatury. ……………………………………………. Podpis autora práce Na tomto místě bych ráda poděkovala Mgr. et Mgr. Michalu Przybylskému za uţitečné rady a metodickou pomoc při psaní této bakalářské diplomové práce. OBSAH ÚVOD ....................................................................................................................... 5 AKTUALIZACE HESEL STÁVAJÍCÍCH AUTORŮ ............................................................ 7 PEROCI ELA ............................................................................................................................... 7 PETAN ŢARKO .......................................................................................................................... 7 REBULA ALOJZ .......................................................................................................................... 8 ROZMAN SMILJAN ..................................................................................................................... 9 SNOJ JOŢE ................................................................................................................................ 10 SUHODOLČAN LEOPOLD ......................................................................................................
    [Show full text]
  • Univerza V Ljubljani Pedagoška Fakulteta Kaja
    UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA KAJA FUJAN MOTIV DRUŽINSKIH ODNOSOV V SLOVENSKI MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI V SLIKANIŠKI OBLIKI DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA KAJA FUJAN Mentorica: Milena Mileva Blažić, red. prof. MOTIV DRUŽINSKIH ODNOSOV V SLOVENSKI MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI V SLIKANIŠKI OBLIKI DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2016 Fujan, K. (2016). Motiv družinskih odnosov v slovenski mladinski književnosti v slikaniški obliki. Diplomska naloga. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorici Mileni Milevi Blažić, ki me je s svojimi strokovnimi napotki usmerjala pri nastajanju diplomskega dela. Zahvalila bi se svojim bližnjim za vso podporo v času študija. Posebna zahvala gre fantu Primožu. Hvala, ker si me bodril in verjel vame! Fujan, K. (2016). Motiv družinskih odnosov v slovenski mladinski književnosti v slikaniški obliki. Diplomska naloga. POVZETEK V teoretičnem delu diplomske naloge so definirani družina in družinski odnosi, ki so razčlenjeni na štiri temeljna poglavja: odnos med starši, odnos med otroki in starši, odnos med sorojenci in odnos med posvojenimi otroki in posvojitelji. Opisani so najpogostejši problemi sodobnih družin, ki vplivajo na družinske odnose in se pogosto pojavljajo v izbranih književnih delih slovenske mladinske književnosti. V drugem spektru teoretičnega dela sta predstavljeni slikaniška izvirnost in tipologija slikanice po Marjani Kobe, opisane so tudi značilnosti kratke pripovedne proze v slikaniški obliki. Vključeni sta biografiji in bibliografiji ključnih sodobnih umetnic pisane besede Saše Vegri in Svetlane Makarovič. Glavnino empiričnega dela tvori analiza opusa Saše Vegri in Svetlane Makarovič, ki sta poglavitni pisateljici, navezujoči na motiv družine in odnosov, vendar vsaka na svoj, edinstven način. Analizirana so tudi dela drugih slovenskih avtorjev sodobne mladinske književnosti po kronologiji izdaje slikanic.
    [Show full text]
  • Portreti Sodobnih Slovenskih Knjiœevnikov
    VSEBINA Vinko Beličič 12 Nada Matičič 168 Ales Berger 14 Neža Maurer 170 Andrej Blatnik 16 Andrej Medved 172 Franček Bohanec 18 Janez Menart 174 Berta Bojetii 20 Ace Mermolja 176 Matej Bor 22 Janko Messner 178 Rado Bordon 24 Dušan Mevlja 180 Peter Božič 26 Miloš Mikeln 182 Ivan Bratko 28 Ivan Minatti 184 Kristina Brenk 30 Vinko Moderndorfer 186 Andrej Brvar 32 Lela B. Njatin 188 Andrej Capuder 34 Bogdan Novak 190 Valentin Cundrič 36 Boris A. Novak 192 Aleš Debeljak 38 Marjeta Novak Kajzer 194 Milan Dekleva 40 Iztok Osojnik 196 Lev Detela 42 Vinko Ošlak 198 Mate Dolenc 44 Boris Pahor 200 Drago Druškovič 46 Tone Partljič 202 Jože Dular 48 Tone Pavček 204 Jože Felc 50 Vid Pečjak 206 Emil Filipčič 52 Ela Peroci 208 France Filipič 54 Tone Peršak 210 Evald Flisar 56 Aleksander Peršolja 212 France Forstnerič 58 Žarko Petan 214 Franjo Frančič 60 France Pibernik 216 Ervin Fritz 62 Denis Poniž 218 Nada Gaborovič 64 Vladimir Gajšek Jure Potokar 220 66 Ivan Potrč 222 Ferdo Godina 68 Alenka Goljevšček Aleksij Pregarc 224 70 Slavko Pregl 226 Branko Gradišnik 72 Janez Gradišnik Bert Pribac 228 Niko Grafenauer 74 Alojz Rebula 230 Vlado Habjan 76 Miha Remec 232 Maja Haderlap 78 Pavla Rovan 234 Milka Hartman 80 Smiljan Rozman 236 Andrej Hieng 82 Marjan Rožanc 238 Branko Hofman 84 Franček Rudolf 240 Marko Hudnik 86 Dimitrij Rupel 242 Alojz Ihan 88 Zorko Simčič 244 Anton Ingolič 90 Sandi Sitar 246 Andrej Inkret 92 Ivan Sivec 248 Drago Jančar 94 Miroslav Slana Miros 250 Gustav Januš 96 Dominik Smole 252 Milan Jesih 98 Jože Snoj 254 Dušan Jovanovič 100 Ivo
    [Show full text]
  • ANDREJ ROZMAN ROZA Sample Little Rhyming Circus Poetry for Children Translation
    ANDREJ ROZMAN ROZA Sample Little Rhyming Circus Poetry for children translation Sample translation Belarusian English German Hungarian Lithuanian Macedonian Russian Serbian ANDREJ ROZMAN ROZA Slovenian Book Agency, Metelkova 2b, 1000 Ljubljana, Slovenia Little Rhyming Circus T +386 1 369 58 20 F +386 1 369 58 30 E [email protected] W www.jakrs.si Poetry for children Andrej Rozman Roza Little Rhyming Circus Poetry for children Sample translation Original title: Mali rimski cirkus Uredila / Edited by Tanja Petrič Korekture / Proofreading Jason Blake, Kristina Sluga Založila in izdala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Metelkova 2b, 1000 Ljubljana Zanjo Aleš Novak, direktor Issued and published by Slovenian Book Agency, Metelkova 2b, 1000 Ljubljana Aleš Novak, Director Fotografija na naslovnici / Cover photograph Jože Suhadolnik Grafično oblikovanje in prelom / Technical editing and layout Marko Prah Tisk / Print Grafex, d. o. o. Naklada / Print run 200 izvodov / 200 copies Darilna publikacija / Gift edition © Nosilci avtorskih pravic so avtorji / prevajalci sami, če ni navedeno drugače. © The authors/translators are the copyright holders of the text, unless stated otherwise. Ljubljana, 2017 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6-93(048.4) ROZMAN, Andrej, 1955- Little rhyming circus : poetry for children : sample translation / Andrej Rozman Roza. - Ljubljana : Javna agencija za knjigo Republike Slovenije = Slovenian Book Agency, 2017 Prevod dela: Mali rimski cirkus ISBN 978-961-94184-2-0
    [Show full text]
  • Passim 3 14.11.2008 17:35 Page 1
    BN_passim_3 14.11.2008 17:35 Page 1 Passim 3|2008 Bollettino dell’Archivio svizzero di letteratura | Bulletin des Schweizerischen Literaturarchivs | Bulletin da l’Archiv svizzer da litteratura | Bulletin des Archives littéraires suisses Digital BN_passim_3 14.11.2008 17:35 Page 2 BN_passim_3 14.11.2008 17:35 Page 3 3 Editorial | Editoriale Archivalien sollen einerseits dem stets drohenden Zerfall trotzen und andererseits auch in Zukunft der Öffentlichkeit zugänglich bleiben. Wie also Handschriften, Typoskripte, Fotografien, Ton- und Filmaufnahmen von und über Autorinnen und Autoren am besten aufbewahrt werden können, ist für Bibliotheken und Archive eine permanente Aufgabe. Auch die Schweizerische Nationalbibliothek macht sich dafür die multime- dialen Möglichkeiten des digitalen Zeitalters zu Nutze: So lassen sich per Mausklick in der noch im Aufbau befindlichen Archivdatenbank HelveticArchives, entwickelt von Rudolf Probst, neu auch die Bestände des Schweizerischen Literaturarchivs (SLA) abfragen. Seit dem 23. Mai 2008, dem 100. Geburtstag von Annemarie Schwarzenbach, sind grosse Teile der Fotosammlung der Autorin online zu sehen. Ferner werden im Projekt IMVOCS in Zusammenarbeit mit Memoriav audiovisuelle Dokumente digitalisiert, um sie auch für kommende Generationen sichtbar und hörbar zu erhalten (Beitrag von Felix Rauh). Protagonista di un commovente ricordo di Werner Morlang, è il poeta e scrittore Gerhard Meier (1917 – 2008); lo abbiamo voluto ospitare anche in copertina, dove con il suo poetico Inventar, accompagna il titolo
    [Show full text]
  • Tri Generacije Šolskih Beril in Tematik V Prvem Triletju Osnovne Šole
    UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Drugostopenjski magistrski študij program poučevanje Poučevanje na razredni stopnji Mia Nardin Žagar TRI GENERACIJE ŠOLSKIH BERIL IN TEMATIK V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE Magistrsko delo Ljubljana, 2018 86 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Drugostopenjski magistrski študij program poučevanje Poučevanje na razredni stopnji Mia Nardin Žagar TRI GENERACIJE ŠOLSKIH BERIL IN TEMATIK V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE Magistrsko delo MENTOR: red. prof. dr. Igor Saksida Ljubljana, 2018 86 Brati pomeni početi podvige. Brati je možno marsikaj. Recimo: grozdje in fige in knjige in med brati še kaj. Brati je na sploh enostavno. Črke hrustaš kot zalogaj. Teže pa je, a tudi bolj slavno, brati pravilno in hitro nazaj. A nazaj se daleč ne pride. Pravo branje le dalje in dalje gre čez črke in pike, čez vrte in hribe v Koromandijo ali še dlje. (Tone Pavček: Branje) I ZAHVALA V življenju lahko z voljo, pogumom in ljubeznijo dosežemo svoje sanje. Hvala vsem, ki ste mi pomagali tako v času študija kot pri nastajanju magistrske nalog: predvsem številnim profesorjem in ostalim zaposlenim na Pedagoški fakulteti za podporo in pomoč, ko sem jo potrebovala; 86 sošolkam razrednega pouka in prijateljem za spodbude in večere preživete ob skupnem učenju, ter kolegicam in kolegom v službi za pomoč in konstruktivne nasvete. Posebna zahvala red. prof. dr. Igorju Saksidi za spodbudne besede, kritične in strokovne posvete, razumevanje in usmerjanje ter za navdihujoče besede. Nazadnje iskrena zahvala še mojim najdražjim Tilnu, Tiamu, Bojani in še drugim ožjim družinskim članom za ljubezen, razumevanje, podporo in predvsem veliko mero potrpežljivosti in spodbudnih besed. II POVZETEK Učenci se v prvem obdobju šolanja že srečujejo z različnimi književnimi besedili, tudi in predvsem v sklopu branja osnovnošolskih beril.
    [Show full text]