Diplomsko Delo

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

METKA ČIBEJ

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Razredni pouk

Slovenske mladinske avtorice DIPLOMSKO DELO

Mentorica: dr. Milena Mileva Blaži ć Kandidatka: Metka Čibej

Ljubljana, maj 2014

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici dr. Mileni Milevi Blaži ć za pomo č in usmerjanje pri pisanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi asistentki Mojci Žvegli č za pomo č in pregled empiri čnega dela.

Hvala partnerju, prijateljem in sostanovalcem za vse pogovore in spodbude.

Najve čja zahvala pa gre moji družini, ki mi je omogo čila študij, poleg tega pa me spodbujala skozi celotno šolanje.

Vsem še enkrat hvala. Brez vas mi ne bi uspelo.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

POVZETEK

V diplomskem delu obravnavam slovenske mladinske avtorice. V teoreti čnem delu sem na kratko opredelila pojem mladinska književnost in opisala obdobja slovenske mladinske književnosti. Opisala sem pot od vstopa Slovenk v književnost do sedanjosti in predstavila nekaj klju čnih slovenskih mladinskih avtoric. V empiri čnem delu sem preko kvantitativne raziskave ugotovila razmerje med slovenskimi avtorji in avtoricami v posameznih obdobjih mladinske književnosti. Posebej sem naredila primerjavo tudi za mladinske avtorje in avtorice. Izkazalo se je, da v prvih treh obdobjih mladinske književnosti prevladujejo avtorji, v četrtem obdobju mladinske književnosti pa avtorice. Enako velja tudi za mladinske avtorje in avtorice. Z namenom, da bi ugotovila, kakšno je razmerje med predlaganimi avtorji in avtoricami v vrtcih, osnovnih šolah in gimnazijah, sem preu čila priro čnik h kurikulu za vrtce, učni na črt za slovenš čino za osnovne šole in učni na črt za slovenš čino za gimnazije. Izkazalo se je, da v vseh treh dokumentih mo čno prevladujejo avtorji predlaganih besedil, čeprav je avtoric v sodobnem obdobju mladinske književnosti ve č kot avtorjev.

KLJU ČNE BESEDE: slovenske mladinske avtorice, obdobja mladinske književnosti, priro čnik h kurikulu za vrtce, učni na črt za slovenš čino za osnovne šole, učni na črt za slovenš čino za gimnazije.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

ABSTRACT

In my work I write about slovenian children's female authors. In theoretical part of the diploma I define the term youth literature and describe different eras of slovenian youth literature. I describe the path from entrance of slovenian women into literature to present time and introduce some key slovenian female children's authors. In empirical part I used a quantitative investigative approach to try to find out the ratio between slovenian male and female authors. Apart from that I also made a comparison between slovenian children's male and female authors. I found out that in the first three eras of slovenian youth literature there are more male authors but in the fourth era there are more female authors. The same is with children's male and female authors. With intention to find out the ratio between sugested male and female authors in kindergarden, primary school and secondary school I examined a guide to curriculum for kindergarten and syllabus for Slovenian language in primary and secondary school. I found out that despite of the fact that there are more female authors in contemporary era of youth literature there are much more male authors’ sugested works in these three documents.

KEY WORDS: slovenian children's female authors, eras of slovenian youth literature, guide to curriculum for kirdengarten, syllabus for slovenian language in primary school, syllabus for slovenian language in high school.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Kazalo vsebine

1 UVOD ...... 1 2 TEORETI ČNI DEL ...... 3 2.1 OPREDELITEV POJMA MLADINSKA KNJIŽEVNOST ...... 3 2.2 NASTAJANJE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI ...... 3 2.3 OBDOBJA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI ...... 4 2.4 VSTOP ŽENSK V LITERARNI SVET ...... 5 2.5 PRVE SLOVENSKE PESNICE IN PISATELJICE ...... 7 2.6 ČASOPIS SLOVENKA IN PRVE SLOVENSKE INTELEKTUALKE ...... 7 2.7 POLOŽAJ SLOVENSKIH AVTORIC PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO ...... 9 2.8 POLOŽAJ SLOVENSKIH AVTORIC PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ...... 9 2.9 PREGLED SLOVENSKIH REPREZENTATIVNIH MLADINSKIH AVTORIC PO OBDOBJIH MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI ...... 10 2.5.1 PRVO OBDOBJE (1850−1900)...... 10 2.5.1.1 Hausmann, Fany (1808−1853) ...... 10 2.5.1.2 Pajk, Pavlina (1854−1902) ...... 11 2.5.1.3 Pesjak, Luiza (1828−1898) ...... 12 2.5.1.4 Turnograjska, Josipina (1833−1854) ...... 13 2.5.2 DRUGO OBDOBJE (1900−1950) ...... 14 2.5.2.1 Černej, Anica (1900−1944)...... 14 2.5.2.2 Fatur, Lea (1865−1943) ...... 15 2.5.2.3 Grošelj, Marija (1881−1960) ...... 15 2.5.2.4 Jeraj, Vida (1875−1932) ...... 16 2.5.2.5 Jezernik, Marija (1879−1974) ...... 16 2.5.2.6 Koman, Manica (1880−1961) ...... 17 2.5.2.7 Sever, Sonja (1900−1995) ...... 17 2.5.3. TRETJE OBDOBJE (1950−1980) ...... 18 2.5.3.1 Albreht, Vera (1895−1971) ...... 18 2.5.3.2 Brenk, Kristina (1911−2009) ...... 18 2.5.3.3 Jurca, Branka (1914−1999) ...... 19 2.5.3.4 Miheli č, Mira (1912−1985)...... 20 2.5.3.5 Novy, Lili (1885−1958) ...... 20 2.5.3.6 Peroci, Ela (1922−2001)...... 21 2.5.3.7 Vegri, Saša (1934−2010) ...... 22

III

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

2.5.4. ČETRTO OBDOBJE (1980−2013) ...... 22 2.5.4.1 Bauer, Jana (1975) ...... 22 2.5.4.2 Gregori č Gorenc, Barbara (1964) ...... 23 2.5.4.3 Koren, Majda (1960) ...... 23 2.5.4.4 Kova č, Polonca (1937) ...... 24 2.5.4.5 Makarovi č, Svetlana (1939) ...... 25 2.5.4.6 Maurer, Neža (1930) ...... 26 2.5.4.7 Mlakar, Ida (1956) ...... 27 2.5.4.8 Podgoršek, Mojiceja (1964) ...... 27 2.5.4.9 Praprotnik Zupan čič, Lilijana (1955) ...... 28 2.5.4.10 Pregl Kobe, Tatjana (1946) ...... 29 2.5.4.11 Sokolov, Cvetka (1963) ...... 30 2.5.4.12 Štampe Žmavc, Bina (1951) ...... 31 2.5.4.13 Štefan, Anja (1969) ...... 32 2.5.4.14 Vidmar, Janja (1962)...... 33 3 KVANTITATIVNA RAZISKAVA ...... 34 3.1 METODOLOGIJA RAZISKOVALNEGA DELA ...... 34 3.1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ...... 34 3.1.2 CILJI RAZISKAVE ...... 34 3.1.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ...... 34 3.1.4 OPREDELITEV METODE RAZISKOVANJA ...... 35 3.1.5 OPIS PREU ČEVANIH ENOT ...... 35 3.1.6 TEHNIKA ZBIRANJA PODATKOV ...... 35 3.1.7 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ...... 36 3.2 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ...... 36 3.2.1 PREGLED IN PRIMERJAVA SLOVENSKIH AVTORJEV IN AVTORIC SKOZI OBDOBJA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI ...... 36 3.2.2 PREGLED IN PRIMERJAVA SLOVENSKIH MLADINSKIH AVTORJEV IN AVTORIC SKOZI OBDOBJA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI ...... 41 3.2.3 RAZMERJE MED PREDLAGANIMI AVTORJI IN AVTORICAMI V PRIRO ČNIKU H KURIKULU ZA VRTCE ...... 45 3.2.4 RAZMERJE MED AVTORJI IN AVTORICAMI V U ČNEM NA ČRTU ZA SLOVENŠ ČINO ZA OSNOVNE ŠOLE ...... 47 3.2.4.1 Predlagano branje ...... 49 3.2.4.2 Doma če branje ...... 57 3.2.4.3 Obvezni avtorji ...... 63

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

3.2.4.4 Obvezno branje ...... 67 3.2.5. RAZMERJE MED AVTORJI IN AVTORICAMI V U ČNEM NA ČRTU ZA SLOVENŠ ČINO ZA GIMNAZIJE ...... 68 3.2.5.1 Avtorji in avtorice obveznih besedil za gimnazije ...... 69 3.2.5.2 Avtorji in avtorice obveznih besedil za doma če branje v gimnaziji ...... 72 3.3. SKLEP ...... 73 4 ZAKLJU ČEK ...... 74 5 VIRI IN LITERATURA ...... 77

Kazalo slik

Slika 1: Naslovnica lista Vedež (1850) ...... 4 Slika 2: Naslovnica prvega ženskega časopisa Slovenka ...... 8 Slika 3: Fany Hausmann ...... 10 Slika 4: Pavlina Pajk ...... 11 Slika 5: Luiza Pesjak ...... 12 Slika 6: Josipina Turnograjska ...... 13 Slika 7: Odlomek iz pravljice Rožmarinova Len čica ...... 13 Slika 8: Anica Černej ...... 14 Slika 9: Lea Fatur ...... 15 Slika 10: Marija Grošelj ...... 15 Slika 11: Vida Jeraj ...... 16 Slika 12: Marija Jezernik ...... 16 Slika 14: Manica Koman ...... 17 Slika 15: Sonja Sever ...... 17 Slika 16: Vera Albreht ...... 18 Slika 17: Kristina Brenk ...... 18 Slika 18: Branka Jurca ...... 19 Slika 19: Mira Miheli č ...... 20 Slika 20: Lili Novy ...... 20 Slika 21: Ela Peroci ...... 21 Slika 22: Saša Vegri ...... 22 Slika 23: Jana Bauer ...... 22 Slika 24: Barbara Gregori č Gorenc ...... 23 Slika 25: Majda Koren ...... 23 Slika 26: Polonca Kova č ...... 24 Slika 27: Svetlana Makarovi č ...... 25 Slika 28: Neža Maurer ...... 26 Slika 29: Ida Mlakar ...... 27 Slika 30: Mojiceja Podgoršek ...... 27 Slika 31: Lilijana Praprotnik Zupan čič...... 29 Slika 32: Tatjana Pregl Kobe ...... 29 Slika 33: Cvetka Sokolov ...... 30 Slika 34: Bina Štampe Žmavc ...... 31

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Slika 35: Anja Štefan ...... 32 Slika 36: Janja Vidmar ...... 33

Kazalo grafov

Graf 1: Razmerje med številom slovenskih avtorjev in avtoric skozi obdobja mladinske književnosti...... 41 Graf 2: Razmerje med številom mladinskih avtorjev in avtoric v posameznem obdobju mladinske književnosti...... 45 Graf 3: Razmerje med avtorji in avtoricami predlaganih besedil v priro čniku h kurikulu za vrtce...... 46 Graf 4: Razmerje med številom avtorjev in avtoric predlaganih besedil v UN za slovenš čino za vsak razred posebej...... 54 Graf 5: Razmerje med avtorji in avtoricami predlaganih besedil v UN za slovenš čino...... 54 Graf 6: Razmerje med številom slovenskih avtorjev in avtoric predlaganih besedil v UN za slovenš čino za vsak razred posebej...... 55 Graf 7: Razmerje med številom tujih avtorjev in avtoric predlaganih besedil v UN za slovenš čino za vsak razred posebej...... 56 Graf 8: Razmerje med slovenskimi in tujimi avtorji in avtoricami predlaganih besedil v UN za slovenš čino...... 57 Graf 9: Razmerje med številom predlaganih avtorjev in avtoric za doma če branje v UN za slovenš čino za vsak razred posebej...... 59 Graf 10: Razmerje med številom slovenskih predlaganih avtorjev in avtoric za doma če branje v UN za slovenš čino za vsak razred posebej...... 60 Graf 11: Razmerje med številom tujih predlaganih avtorjev in avtoric za doma če branje v UN za slovenš čino za vsak razred posebej...... 60 Graf 12: Razmerje med predlaganimi avtorji in avtoricami za doma če branje v UN za slovenš čino. .. 62 Graf 13: Razmerje med slovenskimi in tujimi predlaganimi avtorji in avtoricami za doma če branje v UN za slovenš čino...... 62 Graf 14: Razmerje med obveznimi avtorji in avtoricami v UN za slovenš čino za posamezno vzgojno- izobraževalno obdobje...... 64 Graf 15: Razmerje med obveznimi slovenskimi avtorji in avtoricami za posamezno vzgojno- izobraževalno obdobje...... 64 Graf 16: Razmerje med obveznimi in tujimi avtorji in avtoricami v UN za slovenš čino za posamezno vzgojno izobraževalno obdobje...... 65 Graf 17: Razmerje med obveznimi avtorji in avtoricami v UN za slovenš čino...... 66 Graf 18: Razmerje med slovenskimi in tujimi obveznimi avtorji in avtoricami v UN za slovenš čino. 67 Graf 19: Razmerje avtorjev in avtoric obveznih besedil v 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju...... 68 Graf 20: Razmerje med avtorji in avtoricami obveznih besedil v gimnazijah...... 71 Graf 21: Razmerje med avtorji in avtoricami obveznega doma čega branja v gimnaziji...... 72

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Kazalo tabel

Tabela 1: Razmerje med slovenskimi avtorji in avtoricami skozi obdobja mladinske književnosti. .... 40 Tabela 2: Razmerje med mladinskimi avtorji in avtoricami v posameznih obdobjih mladinske književnosti ...... 44 Tabela 3: Razmerje med slovenskimi in tujimi avtorji in avtoricami predlaganih besedil v UN za slovenš čino...... 56 Tabela 4: Razmerje med predlaganimi (slovenskimi in tujimi) avtorji in avtoricami za doma če branje v UN za slovenš čino...... 61 Tabela 5: Razmerje med obveznimi (slovenskimi in tujimi) avtorji in avtoricami v UN za slovenš čino...... 66

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Pregled slovenskih avtorjev in avtoric skozi obdobja mladinske književnosti...... 36 Preglednica 2: Pregled slovenskih mladinskih avtorjev in avtoric skozi obdobja mladinske književnosti...... 42 Preglednica 3: Pregled predlaganih avtorjev in avtoric v priro čniku h kurikulu za vrtce...... 45 Preglednica 4: Pregled avtorjev in avtoric predlaganih književnih besedil v posameznih razredih osnovne šole...... 49 Preglednica 5: Pregled avtorjev in avtoric predlaganega doma čega branja v posameznih razredih osnovne šole...... 57 Preglednica 6: Pregled obveznih avtorjev in avtoric v posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih. 63 Preglednica 7: Pregled avtorjev in avtoric obveznega branja v razredih 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja...... 67 Preglednica 8: Pregled avtorjev in avtoric obveznih besedil v gimnaziji...... 69 Preglednica 9: Pregled avtorjev in avtoric obveznih besedil za doma če branje v gimnaziji...... 72

VII

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

1 UVOD

Mladinska književnost se je na slovenskih tleh uveljavila s prvim mladinskim časopisom Vedež , ki je izhajal pod uredništvom Ivana Navratila v letih 1848 −1850. V istem času so v književnost vstopile tudi prve Slovenke.

Pred tem so bile ženske sicer deležne pozornosti v razli čnih literarnih delih, saj so jih pesniki in pisatelji nagovarjali ali opevali, vendar so le redke znale brati, kaj šele pisati. Mesto žensk je bilo takrat v družini in od njih se je pri čakovalo, da bodo opravljale le gospodinjska in druga doma ča dela. Ko so prve Slovenke za čele objavljati, so bila njihova dela slabše vrednotena kot moška in velikokrat celo zasmehovana (Žnidarši č-Žagar, 2009).

˝Že površen pregled dela piso čih Slovenk v zgodovini pokaže, da Slovenci nismo imeli le t.i. velikih mož, ne le ustvarjalcev, temve č za zgodovinski čas in prostor tudi velike ustvarjalke. Če so ženske nemara pisale ˝manj˝ kot moški, se pravi objavile skromnejše število del ( čemur pa niti ni bilo vedno tako), potem to ne bi smelo biti edino merilo za presojanje literarne vrednosti njihovega dela.˝ (Borovnik, 1996, str. 9-10)

S prvim ženskim slovenskim časopisom Slovenka je Marica Nadlišek Bartol spregovorila o t.i. ženskem vprašanju in s tem angažirala tudi druge ženske, da so se za čele boriti za enakopravnost v literarnem svetu (Borovnik, 1996).

Boljši položaj so si ženske pridobile šele v drugi polovici 20. stoletja, in sicer z vztrajnostjo in kakovostjo svojih objav. Avtorice so postajale vedno bolj izobražene in v sodobnem obdobju ne primanjkuje takih, ki imajo magisterij ali celo doktorat (Borovnik, 2013).

V teoreti čnem delu bom v podpoglavjih na kratko opredelila pojem mladinska književnost in opisala obdobja mladinske književnosti. Opisala bom pot od vstopa Slovenk v književnost do sedanjosti in predstavila nekaj klju čnih mladinskih avtoric.

V empiri čnem delu bom preko kvantitativne raziskave poskušala ugotoviti, kakšno je razmerje med slovenskimi avtorji in avtoricami v posameznem obdobju mladinske književnosti. Posebej bom naredila primerjavo tudi za mladinske avtorje in avtorice. Poleg tega bom preu čila priro čnik h kurikulu za vrtce, učni na črt za slovenš čino za osnovne šole in učni na črt za gimnazije in poskušala ugotoviti razmerje med predlaganimi avtorji in avtoricami v vrtcih, osnovnih šolah in gimnazijah.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Glavni cilj diplomske naloge je predstaviti nekaj klju čih mladinskih avtoric in ugotoviti, kakšno je razmerje med slovenskimi (mladinskimi) avtorji in avtoricami v posameznih obdobjih mladinske književnosti ter te ugotovitve primerjati s teorijo ter zastopanostjo predlaganih avtorjev in avtoric v vrtcih, osnovnih šolah in gimnazijah, s poudarkom na osnovnih šolah.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

2 TEORETI ČNI DEL

2.1 OPREDELITEV POJMA MLADINSKA KNJIŽEVNOST

S pojmom mladinska književnost ozna čujemo besedila, ki so bila ustvarjena za otroke in mladino, in tudi vsa tista besedila, ki jih otroci in mladina berejo, čeprav niso bila ustvarjena izrecno zanje. Mladinska književnost se od književnosti nasploh lo či po tem, da je mladinska književnost prilagojena mlademu bralcu, njegovim izkušnjam in zrelosti (Stražar, 1982).

Milena Mileva Blaži ć v svoji knjigi Branja mladinske književnosti mladinsko književnost definira s treh stališ č, in sicer s stališ ča literarne vede, naslovnika in recepcije. Definicija s stališ ča literarne vede se glasi: ˝Mladinska književnost je književnost, ki ima za predmet preu čevanja mladinsko književnost oz. književnost za mlade naslovnike od rojstva do 18. leta.˝ Druga definicija je s stališ ča namena in naslovnika: ˝Mladinska književnost je podro čje literarne vede, ki ima za predmet pou čevanja mladinsko književnost oz. književnost za mlade naslovnike od rojstva do 18. leta.˝ Zadnja definicija, s stališ ča recepcije, pa se glasi: ''V mladinsko književnost sodijo tudi besedila, ki so namensko napisana za odrasle˝ (Blaži ć, 2011, str. 7).

2.2 NASTAJANJE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI

Mladinska književnost se je na naših tleh uveljavila šele v drugi polovici 19. stoletja, čeprav so že pred tem nekateri poskušali pisati za otroke in mladino. Prva knjiga za mlade bralce je bila napisana že v 16. stoletju, in sicer Otro čja biblija avtorja Sebastjana Krelja. ˝Gre za teoreti čno, pou čno ali celo šolsko knjigo z izrazito tenden čno vsebino ...˝ (Stražar, 1982, str. 6).

Sicer je knjiga res namenjena mlademu bralcu, vendar je s stališ ča mladinske književnosti pomembna bolj zaradi naslova kot zaradi vsebine . Enako bi lahko obravnavali prvo katoliško knjigo Posnetek katoliškega katekizma v slovenskem jeziku in rokopis Hipolitove priredbe Orbis pictus (Svet v slikah). V nadaljevanju je za otroke in mladino pisal Marko Pohlin, ki pa ni napisal le šolskih knjig, temve č tudi Kratko časne uganke inu čudne kunšte iz bele šule od Petra Kumrasa (1788). Preprostim ljudem in mladini so dela namenili tudi Valentin Stani č

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

(Pesme za kmete ino male ljudi , 1822), Matevž Ravnikar s prevodom zgodb nemškega pisatelja Christopha Schmidta (Zgodbe iz Svetega pisma za male ljudi , 1817) in Anton Martin Slomšek, ki je leta 1846 za duhovnike in u čiteljstvo za čel izdajati almanah Drobtinice , in sicer z namenom, da bi jim pomagal pri iskanju besedil in pripovedi za otroke. Pomemben korak pri nastajanju mladinske književnosti pa je bil Vedež (1848-1850), ki ga je Ivan Navratil izdajal kot prvi slovenski mladinski časopis (Stražar, 1982).

Slika 1: Naslovnica lista Vedež (1850)

2.3 OBDOBJA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI

Zgodovino mladinske književnosti lahko okvirno delimo na 4 obdobja. Prvo obdobje se pojavi s prvim mladinskim časopisom Vedež 1 okrog leta 1850 in traja do leta 1900. Poleg Vedeža je v tem obdobju izhajal tudi časopis Vrtec 2. Omenjena časopisa nista bila povezana samo s šolo in izobraževanjem, temve č sta pozornost namenjala tudi zunajšolskim interesom.

1 Časopis za šolsko mladost (1848–1850). 2 Časopis s podobami za slovensko mladost (1871–1944/45). 4

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

V reviji Vrtec je eden izmed predstavnikov, tj. Fran Levstik, objavil cikel petnajstih pesmi Otro čje igre v pesencah . Poleg Frana Levstika je predstavnik tega obdobja tudi Josip Stritar (Blaži ć, 2009).

V drugem obdobju (1900–1950) so mladinska dela postajala bolj kakovostna. Pojavile so se tudi prve knjige z ilustracijami. Glavni predstavnik tega obdobja je Oton Župan čič, s katerim se je to obdobje tudi za čelo, poleg njega pa sta še Fran Mil činski in Josip Ribi čič. Isto časno z Župan čičem se je s poezijo ukvarjala tudi Anica Černej (Blaži ć, b.d.).

Tretje obdobje (1950–1980) bi lahko imenovali tudi ˝obdobje t. i. razcveta, inovacij in raznolikosti˝ (Blaži č, b.d.). Pomembni ustvarjalci tega obdobja so Kajetan Kovi č, Dane Zajc, Lojze Kova čič, Kristina Brenk, Niko Grafenauer, Saša Vegri, Svetlana Makarovi č idr. Takrat se je mladinska književnost za čela tudi institucionalizirati, najprej v knjižnicah, kasneje pa tudi na univerzi, ko je mladinska književnost postala eden izmed predmetov pou čevanja . Razvoj mladinske književnosti so spodbujale tudi razne ustanove in revije, npr. Cic iban, Bralna zna čka Slovenije, Pionirska knjižnica Ljubljana, Mladinska knjiga ipd. Od leta 1949 podeljujejo Levstikovo nagrado založbe Mladinska knjiga za dosežke na podro čju mladinske književnosti (Blaži ć, 2009).

Za četrto obdobje, ki se je za čelo leta 1980 in še traja, so pomembni ustvarjalci Andrej Rozman Roza, Bina Štampe Žmavc, Anja Štefan, Barbara Gregori č Gorenc idr. Za aktualno obdobje je zna čilna posebna usmeritev na problemsko tematiko in internacionalizacijo ter pluralizem interesov. V tem obdobju se je mladinska književnost dokon čno uveljavila na treh univerzah in v širšem kulturnem prostoru. Razširile so se tudi nagrade na podro čju mladinske književnosti (Blaži ć, 2011).

2.4 VSTOP ŽENSK V LITERARNI SVET

V drugi polovici 18. stoletja so se pojavile prve posvetne pou čne knjige. Slovenska literatura se je razvila že prej, vendar so bila takrat literarna dela le verske, cerkvene vsebine (Erjavec in Flere, 1926).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

S posvetno literaturo se je na črtno za čel ukvarjati Zoisov pisateljski krog, člani le-tega so prvi za čeli svoje tekste namenjati tudi ženskam. Zois je v slovenš čino prevajal italijanske popevke, Linhart je upodobil ženske like v drami Županova Micka , Vodnik pa je ženske opeval in zanje napisal Kuharske bukve in druge gospodinjske spise (Žnidarši č-Žagar, 2009).

˝V času 'rojevanja' slovenske literature pa se Slovenke same še niso pojavljale v javnosti, predvsem zaradi svoje izobraževalne prikrajšanosti (kar je veljalo po ve čini tudi za moške; vse do druge polovice 19. stoletja in resni čne uveljavitve osnovnošolske obveznosti za vse otroke). Slej ko prej ostaja vprašanje, v koliki meri so jih teksti, domnevno namenjeni prav njim, lahko dosegli.˝ (Žnidarši č-Žagar, 2009, str. 108–109).

Posvetna slovenska literatura je bila po propadu Ilirskih provinc v zatišju vse do tridesetih let 19. stoletja, ko so se okoli Kasteli čevega pesniškega almanaha Kranjska Čbelica zbirali France Prešeren, Matija Čop, Jernej Kopitar, Fran Metelko, sam Miha Kastelic in drugi (Žnidarši č-Žagar, 2009).

Najve čjo pozornost ženskam je v svojih pesmih namenjal France Prešeren, vendar ženske v tem času na izobrazbenem podro čju še zmeraj niso napredovale. V tistih časih Prešeren še ni bil tako priznan in cenjen, kot je danes, zato je ve čjo vlogo na poti do izobrazbe žensk odigrala nedeljska šola Antona Martina Slomška, v kateri so skrbeli za vzgojo de čkov in deklic (Erjavec in Flere, 1926).

V času ilirskega gibanja, ki se je za čelo na Hrvaškem v tridesetih letih 19. stoletja, so se pojavile prve hrvaške pesnice in pisateljice. Le-te so povabile slovenske ženske, da skupaj z njimi ustanovijo žensko društvo. K temu jih je nagovarjal tudi glavni slovenski predstavnik ilirizma Stanko Vraz. Slovenke so bile tako prvi č poklicane v javnost, vendar do ustanovitve društva ni prišlo. Meš čanske ženske so takrat govorile ve činoma nemško, slovenš čina pa je živela le v cerkvi in nedeljski šoli (Erjavec in Flere, 1926).

Leta 1843 so za čele izhajati Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice , v katerih je Bleiweis zastopal idejo, da je mesto žensk v družini, da tam gospodinjijo in so pokorne svojemu možu. Te novice so nagovarjale ženske le z gospodinjskimi nasveti, kdaj pa kdaj so bile deležne tudi kakšne pesmice (Žnidarši č-Žagar, 2009).

Leta 1848 so se po Evropi za čeli uveljavljati nazori francoske revolucije. V tem času so se Slovenci angažirali in zahtevali politi čne pravice ter za čeli priznavati slovenstvo. Pomemben akter v boju za nacionalne pravice je bil Matija Majer, ki je zasnoval politi čni program

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Zedinjena Slovenija in mu dodal zahtevo po slovenski univerzi. S tem gibanjem so se za čela oblikovati prva slovenska društva in za čeli so izhajati novi časopisi ( Vedež, Celjske slovenske novine, Slovenija, Slovenska Čbela, Slovenska b čela, Šolski prijatelj, Društvo sv. Mohorja, Glasnik slovenskega slovstva, Glasnik za literaturo in umetnost, U čiteljski tovarš ) (Žnidarši č- Žagar, 2009).

V omenjenih časopisih so se za čeli množiti članki o ženskah in za ženske, poleg tega pa so v njih za čele objavljati tudi ženske same. V tej dobi so se Slovenke prvi č pojavile tudi v javnosti – za čele so obiskovati razli čne društvene prireditve, zabave, se udeleževale javnih shodov (Erjavec in Flere, 1926).

Prve ženske objave zasledimo že pred letom 1848, a teh ni veliko. Leta 1848 se je pojavila Fany Hausman, za njo pa še Josipina Urban čič Turnograjska, Luiza Pesjakova in Pavlina Pajkova. Le-te veljajo za najpomembnejše slovenske avtorice tega obdobja. Vzporedno z njimi je ustvarjalo veliko pesnic in pisateljic, a se njihovim skromnim in po ve čini nezrelim objavam ne pripisuje velike slovstvene vrednosti (Erjavec in Flere, 1926).

2.5 PRVE SLOVENSKE PESNICE IN PISATELJICE

Prve slovenske pesnice in pisateljice so se pojavile šele v 19. stoletju. To so bile Fany Hausmann, Josipina Turnograjska, Luiza Pesjak in Pavlina Pajk. Res da so njihova dela skromna in da jim ne moremo pripisati velike literarne vrednosti, ne gre pa spregledati dejstva, da za moškimi niso veliko zaostajale. Prvi roman ženske avtorice Beatin dnevnik , ki ga je napisala Luiza Pesjak, je izšel le 21 let pozneje kot prvi slovenski roman, tj. roman Josipa Jur čiča Deseti brat . Sicer je bil pod vplivom nemškega ženskega romana, toda napisan v slovenš čini. Prve slovenske pisateljice in pesnice niso bile deležne nikakršne pohvale, ampak le kritik in slabšalnih ocen (Borovnik, 1996).

2.6 ČASOPIS SLOVENKA IN PRVE SLOVENSKE INTELEKTUALKE

Časopis Slovenka je bil prvi slovenski ženski časopis, ki je mo čno pripomogel k razvoju ženske literature. Kot nekakšno glasilo slovenskega ženstva je za čel vsako drugo soboto izhajati leta 1897 v Trstu, kot priloga k časopisu Edinost , od leta 1900 pa je izhajal kot 7

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

samostojni mese čnik. Prva njegova urednica je bila Marica Nadlišek Bartol, za njo pa Ivanka Anži č Klemen čič. Izhajal je do leta 1902 (Borovnik, 1996).

Slika 2: Naslovnica prvega ženskega časopisa Slovenka

Sprva je bil časopis namenjen le nižjim slojem, kasneje pa je postal čtivo tudi za izobražene. Namen časopisa je bil narodno prebuditi slovenske ženske in jim vzbuditi veselje do branja. Časopis je vseboval leposlovje, prakti čne nasvete za življenje, razvedrilo in tudi reklame. V drugem letniku Slovenke se za čnejo tudi prvi č pojavljati ženska vprašanja. Na njih za čne opozarjati Zofka Kveder s svojimi črticami, pred tem pa tudi Marica Nadlišek Bartol, ki v svojem prvem uredniškem pismu izrazi željo o emancipaciji žensk. Za čnejo se razprave o boju za žensko enakopravnost na podro čju izobrazbe in kulture ter o pravni in socialni osvoboditvi. Na tem podro čju se je s svojimi objavami najbolj udejstvovala Elvira Dolinar, ki velja tudi za prvo slovensko feministko. Še posebej feministi čne razprave so se za čele pojavljati pod uredništvom Ivanke Anži č Klemen čič, ki pa doma niso naletela na odobravanje, zato je časopis tudi prenehal izhajati (Borovnik, 1996).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

2.7 POLOŽAJ SLOVENSKIH AVTORIC PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO

Predstavnice prve polovice 20. stoletja so bile Zofka Kveder, Alma Karlin, Milena Mohori č, Marija Kmet, Milica Ostrovška in Ilka Vašte. Ženske so se takrat v primerjavi z moškimi morale bolj potruditi, da so prišle do izobrazbe in literarne uveljavitve. Omenjene avtorice so se borile tudi za ženske pravice in emancipacijo. Mo čno so nasprotovale stereotipni vlogi žensk v družbi, zato so bile pogosto zasmehovane, nekatere pa tudi izob čene in kaznovane (Borovnik, 2013).

2.8 POLOŽAJ SLOVENSKIH AVTORIC PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

Čas pred drugo svetovno vojno in obdobje po njej sta prinesla nov val ustvarjalk, ki niso pisale zgolj kratke proze, temve č tudi poezijo, romane in dramska dela. Bile so javno aktivne že med samo vojno, še bolj pa v novi državi Jugoslaviji, zaradi česar se je družbeni odnos vsaj na deklarativni ravni spreminjal. Tudi pot do izobrazbe je bila dostopnejša, deležne so bile manj kritik družbe, ki so bile zna čilne za prvo polovico dvajsetega stoletja. Boljši položaj v literarnem svetu so si priborile z angažiranostjo in kakovostjo svojih objav. Med najizrazitejše pisateljice sodijo Mira Miheli č, Branka Jurca, Gitica Jakopin idr. Avtorice so postajale vedno bolj izobražene in na koncu dvajsetega stoletja jih je vse ve č z magisteriji in doktorati. O čemer so avtorice na za četku dvajsetega stoletja samo sanjale, je postalo realnost. Od takrat se je razširila tudi tematika krajše proze. Avtorice niso ve č pisale le o ženskih problemih, temve č so svoj pogled razširile in za čele pisati o raznih konfliktih in stanjih, med drugim tudi družbeno-politi čnih (Borovnik, 2013).

''Jezikovno-slogovno najdemo v tej krajši prozi vse od psihološkega realizma, modernizma, postmodernizma in t.i. novega realizma ob koncu stoletja do najnovejših slogov in možnosti, ki jim literarna zgodovina še ni našla enotnega imena. Ob tem lahko opozorimo na paleto žanrskih zna čilnosti v najnovejših literarnih besedilih – nastale so zgodovinske, ljubezenske, eroti čne, kriminalne, potopisne in druge zgodbe.˝ (Borovnik, 2013, str. 347).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

2.9 PREGLED SLOVENSKIH REPREZENTATIVNIH MLADINSKIH AVTORIC PO OBDOBJIH MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI

Od vseh mladinskih avtoric, ki jih obravnavam v empiri čnem delu pri 2. raziskovalnem vprašanju, sem izbrala nekaj reprezentativnih in jih razvrstila v štiri obdobja mladinske književnosti. Pri izboru reprezentativnih avtoric mi je pomagala mentorica dr. Milena Mileva Blaži ć. Za kriterij razvrš čanja avtoric v obdobja sem izbrala letnice objav. Avtorice, ki so ustvarjale skozi več obdobij, sem uvrstila v obdobje, v katerem imajo ve č objav. V prvem obdobju so avtorice komaj za čele vstopati v literarni svet, zato sem za kriterij tega obdobja izbrala vse revijalne in knjižne objave, saj mladinskih objav skorajda ni zaslediti. Za ostala obdobja sem upoštevala le knjižne objave mladinskih del.

2.5.1 PRVO OBDOBJE (1850−1900)

2.5.1.1 Hausmann, Fany (1808−1853)

Fany Hausmann je bila prva slovenska pesnica. Objavljati je za čela leta 1848, in sicer v Celjskih/Slovenskih novinah in v Sloveniji . Objavljala je le eno leto, saj so leta 1849 prenehale izhajati tako Slovenske novine kot časopis Slovenija (Žnidarši č-Žagar, 2009).

Objave: • 1848, Vojaka izhod • 1848/49, Popotnik • 1848/49, Venec osušen Slika 3: Fany Hausmann • 1848/49, Moje drago • 1848/49, Golobici • 1848/49, Umirjajo či pesnik, • 1848/49, Slavnice bežani , • 1848/49, Hervatov zvezda

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

2.5.1.2 Pajk, Pavlina (1854−1902)

Pavlina Pajk je bila ena prvih slovenskih pisateljic, ki se je s pisanjem tudi preživljala. Pisala je osebnoizpovedne pesmi, romane, novele in povesti, članke razli čne tematike. Skupaj je napisala 6 romanov, 8 novel in 7 povesti. Poleg teh obsežnejših del je pisala tudi razne podlistke, polemi čne razprave in kritike. Objavljala je v Zori , Kresu , Domu in svetu , kasneje v Ljubljanskem Zvonu , pri Družbi sv. Mohorja , Narodnem koledarj u v Celju in Slovanski knjižici . Izdala je tudi veliko samostojnih knjižnih objav (Žnidarši č-Žagar, 2009).

Slika 4: Pavlina Pajk

Objave: • 1873, Prva ljubezen • 1892, Najgotovejša dota • 1873, Ženska v družini • 1892, Igra s sre čo • 1876 , Odlomki iz ženskega dnevnika • 1893, Zbrani spisi • 1877, Ženska pisma prijatelju • 1894, Prijateljev sin • 1878, Pesnij • 1894, Aforizmi o ženstvu • 1881, Gazele • 1894, Obljuba • 1881, Studen čku • 1894, Aforizmi o prijateljstvu • 1881, V spomin 10. Maja 1887 • 1894, Najdenec • 1882, Ma čeha • 1895, Zbrani spisi (drugi del) • 1883, Povestnik v sili • 1895, Spomini tete Klare • 1889, Zavod za slepce/Slep čevski • 1895, Kako pridemo do sre če/O zavod sre či življenja • 1884, Nekoliko besed o ženskem • 1895, Roman starega samca vprašanju • 1895, Planinska idila • 1884, Očetov tovariš • 1896, Judita • 1885, Arabela • 1896, Dušne borbe • 1885, Dora • 1897, Slu čaji usode • 1885, Al' dneva ne pove nobena • 1900, Uslišana prat'ka • 1903, Življenja križ • 1892, Aforizmi o ljubezni • 1903, Predsmrtni aforizmi

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

2.5.1.3 Pesjak, Luiza (1828−1898)

Luiza Pesjak je s svojim literarnim življenjem na Slovenskem za čela šele pri svojih skoraj štiridesetih letih. Ustvarjala je približno 30 let. Pisala je pesmi (priložnostne in po naro čilu), novele, črtice, gledališke igre, romane, prevajala je leposlovne tekste iz nemš čine v slovenš čino in obratno … Je avtorica prvega slovenskega ženskega romana Beatin dnevnik. Bila je prva pisateljica na Slovenskem, ki se je preživljala s svojim pisanjem in po moževem bankrotu tudi vzdrževala celo družino. Objavljala je v Ljubljanskem zvonu , Novicah , Slovenskem glasniku , Triglavu , Zvonu in nemških časopisih. Izdala je tudi knjižne izdaje (Žnidarši č-Žagar, 2009).

Slika 5: Luiza Pesjak Objave: • 1864, Moja prva pesmica slovenska • 1866/67, Cvetlice • 1864, Očetova ljubezen • 1866/67, Detinska ljubezen • 1864, Strup (dodelana igra) • 1866/67, Mlademu domorodcu • 1864, Roža • 1866/67, Z biseri se rada kin čaš • 1864, Dragotin • 1866/67, Roža jerihonska • 1865, Aforizmi • 1866/67, Sobotno solnce • 1865, Nezvesto listje • 1866/67, Slovenija Vodniku • 1865, Cvetna nedelja • 1870, Rahela • 1865, Prilike • 1884, Proti severju • 1865, Marnja brez imena • 1884, Tri sestre • 1865, Materni jezik • 1884, Vijole • 1865, Žensko življenje in ženska • 1884, Popotni spomini ljubezen • 1885, Ins kinderherz • 1865, Smrt Pravi čnega • 1886, Iz mojega detinstva • 1865 , Spomlad je tukaj • 1887, Beatin dnevnik • 1865, Beg v Egipt • 1889, Vijolice: pesmi za mladost • 1865, Svitoslav Zaj ček • 1891, Pulj • 1866, Perutnice srca • 1892, Mati • 1866/67, Slovenija Vodniku • 1866/67, Neizmernemu bitju

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

2.5.1.4 Turnograjska, Josipina (1833−1854)

Josipina Turnograjska je za čela pisati že pri svojih sedemnajstih letih. Pisala je kratke povesti in skladala ter uglasbila nekaj pesmi. Ustvarjala je le štiri leta, saj je zaradi bolezni po porodu že pri svojih enaindvajsetih letih umrla. V svojem kratkem življenju je napisala sedemintrideset povesti, eno pesem, razne spise in pisma. Objavljala je v Slovenski B čeli in Zori (Žnidarši č-Žagar, 2009). Josipina Turnograjska je z objavo pravljice Rožmarinova Len čica 3 postala prva slovenska pravlji čarka (Blaži ć, 2013).

Slika 6: Josipina Turnograjska

Slika 7: Odlomek iz pravljice Rožmarinova Len čica

3 Rožmarinova Lenčica je bila objavljena leta 1852 v Zori . 13

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Objave: • 1850, Cesar v Ljubljani • 1850, Slavjanka • 1850, Domoljubje • 1851, Carigrajski Patriarh • 1850, Hoja iz Preddvora na Turn • 1851, Izdajstvo in sprava • 1850, Jelen • 1851, Mo č vesti • 1850, Jesen • 1851, Na grobu Prešerna • 1850, Kakor bo božja volja, tako pa • 1851, Nedolžnost in sila bo • 1851, Nepoznani dvobojnik • 1850, Lep izgled ljubezni do • 1851, Nikola Zrinji, najve čji sovražnikov slavjanski vojak • 1850, Nesre čen prepir • 1851, Slavljanski mu čenik • 1850, Očetova kletev • 1851, Spitignejev in udova • 1850, Petelin • 1851, Svatoboj puš čavnik • 1850, Poljski rodoljub • 1851, Vilica • 1850, Popotnik • 1851, Marula • 1850, Povra čilo • 1851, Zvestoba do smrti • 1850, Razvaline Pustiga grada • 1852, Boris • 1850, Sodba Bretislavova • 1852, Rožmanova Len čica • 1850, Sprava • 1852, Trdoslav • 1850, Svoboda • 1854, Donava • 1850, Svobodoljubna Slavjanka • Katarina, ruska carica • 1850, Vojvoda Ferdinand • 1858, Donava Brannšveigovski in francozki v • 1876, Zmiraj krasna je narava vojski vjeti oficirji

2.5.2 DRUGO OBDOBJE (1900−1950)

2.5.2.1 Černej, Anica (1900−1944)

Anica Černej je bila pesnica in u čiteljica. Pisala je pesmi, članke in razne pedagoške razprave. Svoja dela je objavljala v Zvon čku , Našem rodu , Popotniku in Ženskem svetu . Izdala je tudi nekaj del za otroke v knjižni obliki. Ve čina njenih del je bila izdana posthumno (Vidmar, 2012).

Slika 8: Anica Černej

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Objave: • 1933, Za vesele in žalostne čase • 1957, Bratci, zima bo • 1934, Kapljice • 1975, Moje poti • 1935, Sredi domovine • 1975, Orjemo, orjemo • 1939, Dedek Miha • 1990, Hi, konji ček • 1957, Vesele pesmice • 1996, Metulj čki

2.5.2.2 Fatur, Lea (1865−1943)

Lea Fatur je bila pisateljica, znana predvsem kot pravlji čarka. Svoja dela je objavljala v razli čnih revijah in zbornikih. Pisala je povesti, črtice, novele in pripovedke. Veliko njenih del ni bilo objavljenih, nekaj se jih je celo pripisalo drugim avtorjem. V knjižni obliki je izdala le dve deli (Križni č, 2011).

Objave: • 1941, Pravljice in pripovedke Ι–ΙΙ

Slika 9: Lea Fatur

2.5.2.3 Grošelj, Marija (1881−1960)

Marija Grošelj je bila u čiteljica in pisateljica. Pisala je za časopise Zvon ček , Jutro in Vesna . Izdala je tudi nekaj knjižnih mladinskih del, med njimi so predvsem mladinske igre (Slovenska biografija, 2013).

Objave: • 1926, Čebelica bren čelica • 1928, Mladi rod za god • Dve Mari čki • Povodni mož • Pravljica bodo čnosti Slika 10: Marija Grošelj • Kralji čne Vidke kresna no č

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

2.5.2.4 Jeraj, Vida (1875−1932)

Vida Jeraj je bila slovenska pesnica in u čiteljica. Delo učiteljice jo je spodbudilo k pisanju otroške poezije. Svoje pesmi je objavljala v časopisih Slovenka , Zvon ček , Vrtec , Angel ček in Doma či prijatelj . Po vojni je izdala nekaj knjig in se pridružila skupini pravlji čark ter z njimi po šolah prirejala ure pravljic. Pisala je tudi za odrasle. Njeno pravo ime je bilo Fran čiška Volk (Drev, 2012).

Objave: • 1921, Zbirka pesmi za otroke: Iz Ljubljane čez poljane

Slika 11: Vida Jeraj

2.5.2.5 Jezernik, Marija (1879−1974)

Marija Jezernik je prva Slovenka z univerzitetno diplomo. Bila je inovativna pedagoginja in mladinska pisateljica. Delala je kot u čiteljica in v pou čevanje vpeljala svoje metode pouka. Kljub izobraženosti ni dobila naziva profesor, ker naj bi bil ta naziv le za moške. V letih 1927 −1939 je izdala sedem mladinskih knjig. Iz njih je razvidno, da je imela rada otroke in tudi živali, saj slednje nastopajo v ve čini knjig. Njeno pravo ime je bilo Marija Wirgler (Šuklje, 2012).

Slika 12: Marija Jezernik Objave: • 1927, Tri pravljice • 1927, O kresni čku, ki je izgubil lu čko • 1929, Triologija medvedov Godrnjav ček • 1930, Princesa Izza • 1937, Zaj ček Bežek, zaj ček Skok • 1938, Beli bratec • 1939, Vesele uganke

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

2.5.2.6 Koman, Manica (1880−1961)

Manica Koman je bila slovenska pesnica in pisateljica. Pisala je pesmi, črtice, kasneje tudi igre in jih objavljala v raznih časopisih in revijah. Za čela je s pisanjem za odrasle, kasneje pa je pisala predvsem za otroke. Za otroke je napisala ve č del, med katerimi so pesmi, pravljice, igre, šale in uganke. Znana je bila tudi kot pripovedovalka pravljic (Slovenska biografija, 2013).

Slika 13: Manica Koman

Objave: • 1923, Narodne pravljice in legende • 1931, Sestrin varuh • 1931, Čarobna košara • 1932, Slike, zgodbe, šale - vse za moje male • 1937, Stric s košem • 1938, Teta s cekarjem • 1961, Hop čez planke na uganke

2.5.2.7 Sever, Sonja (1900−1995)

Sonja Sever je bila mladinska pisateljica in prevajalka. Pisala je le za otroke, in sicer pravljice, pripovedke in basni ter jih objavljala v razli čnih časopisih. Njene pravljice so kritiki že v tistem času, praviloma nenaklonjenem avtoricam, pozitivno ocenili. Izdala je nekaj del v knjižni obliki, med njimi tudi mladinski roman (Wikipedija, 2002).

Objave: • 1938, Čevljar ček Pal ček in druge pravljice • 1940, Pravljice

Slika 14: Sonja Sever • 1949, Zvesti tovariši • č č 1952, Kamen ek sre e: zgodbe o živalih

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

2.5.3. TRETJE OBDOBJE (1950−1980)

2.5.3.1 Albreht, Vera (1895−1971)

Vera Albreht je bila pisateljica, pesnica in prevajalka. Pisala je članke, prozo in pesmi ter jih objavljala v razli čnih časopisih in revijah. Izdala je ve č knjig. Pisala je predvsem za mladino (Wikipedija, 2002).

Objave: • 1950, Mi gradimo • 1950, Orehi • 1955, Vesela abeceda • 1957, Lupinica • 1958, Živali pri delu in jelu • 1960, Neko č pod Gorjanci • 1964, Babica in trije vnu čki • 1965, Pustov god • 1967, Jutro • 1967, Pri igri

Slika 15: Vera Albreht

2.5.3.2 Brenk, Kristina (1911−2009)

Kristino Brenk poznamo kot pisateljico, prevajalko in urednico mladinskih knjig. Bila je ena redkih Slovenk, ki je doktorirala pred drugo svetovno vojno. Po vojni se je posvetila delu na podro čju mladinske književnosti. Uredila in prevedla je ve č svetovnih zbirk pravljic ter zbrala in uredila ve č slovenskih ljudskih pripovedi in pesmi. Pisala je sodobne pravljice, fantasti čne pripovedi in gledališka dela za otroke in mladino, v manjši meri tudi za odrasle. Bila je prva urednica mladinske literature pri založbi Mladinska knjiga (Kepic Mohar, 2007).

Slika 16: Kristina Brenk

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Objave: • 1976, Čen ča Maren ča • 1951, Ma čeha in Pastorka • 1976, Kako šteje Čen ča Maren ča • 1958 , Čarobna pali čica • 1980, Dobri sovaržnikov pes • 1963, Modra vrtnica za princesko • 1982, Babica v cirkusu • 1972 , Deklica Delfina in lisica • 1984, Prigode koze Kunigunde Zvitorepka • 2008, Prišel je velikanski lev • 1975, Srebrna ra čka, zlata ra čka

2.5.3.3 Jurca, Branka (1914−1999)

Branka Jurca je bila pisateljica in pedagoginja. Napisala je ve č kot sto samostojnih del. Pisala je predvsem mladinska dela (mladinske povesti, romane in zbirke krajše proze), med njenimi deli pa najdemo tudi avtorsko prozo za odrasle. Po vojni je bila nekaj časa urednica revije Ciciban ter revije Otrok in družina (Borovnik, 2013).

Slika 17: Branka Jurca

Objave: • 1976, Špelin dnevnik • 1955, V pasti • 1977, Babi čina pravljica • 1956, Bratec in sestrica • 1977, Javka v starem čevlju • 1958, Poredni zaj ček • 1977, Pionirka sem! Pionir sem • 1962, Lizike za vse • 1978, Moj o če partizan • 1963, Uha č in njegova druš čina • 1978, S helikopterjem k stricu Tintinu • 1965, Gregec Kobilica • 1980, Ko Nina spi • 1965, Miško Poleno in njegov ognjeni • 1980, Prgiš če zvezd krst • 1980, Marjanka vseznalka • 1966, Vohlja či in prepovedane • 1981, Čudovita stenska ura skrivnosti • 1983, An ča Pomaran ča • 1967, Beli konji č • 1983, Snežaki v vrtcu • 1967, Do zvezd • 1884, Miško Poleno • 1967, Okoli in okoli • 1985, Pot okoli sveta • 1969, Žrebi ček brez potnega lista • 1986, Modra kapica in za čarani volk • 1970, Rde či škorenj čki • 1986, Kdaj so bili partizani veseli • 1972, Katka, stoj! • 1987, Dobra volja je najbolja • 1972, Rodiš se samo enkrat • 1990, 1:0 za zajce • 1974, Čuj in Katka • 1993, Vesele novice z Zelenice • 1974, Ko zorijo jagode • 1994, V dedovi grapi • 1976, Hišnikov dan

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

2.5.3.4 Miheli č, Mira (1912−1985)

Mira Miheli č je bila pisateljica in prevajalka. Prevedla je ve č del znanih svetovnih avtorjev. Znana je predvsem kot pisateljica za odrasle. Napisala je tudi nekaj del za otroke in mladino, v katerih je med prvimi za čela obujati pravlji čno fantasti čno mladinsko prozo. Bila je ena redkih žensk, ki si je služila kruh s svojim pisanjem in bila cenjena že v času svojega življenja (Borovnik, 2013).

Objave: • 1956, Štirje letni časi • 1963, Peter iz telefona • 1965, Puhek v Benetkah • Slika 18: Mira Miheli č 1965, Pridi, mili moj Ariel

2.5.3.5 Novy, Lili (1885−1958)

Lili Novy je bila pesnica in prevajalka. Svojo prvo pesniško zbirko je objavila šele pri svojih šestinpetdesetih letih. Najprej je pesmi pisala le v nemškem jeziku, nato pa tudi v slovenskem. Pisala je za odrasle, nekaj del pa je posvetila tudi otrokom. Njeno pravo ime je bilo Elizabeta Haumeder (Knop, 2012).

Objave: • 1950, Mojca in živali (v sodelovanju z Vido Taufer ) • 1950–1953, Slikanica I.–III. • 1968, Pika-poka • 1973, Majhni ste na tem velikem svetu Slika 19: Lili Novy

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

2.5.3.6 Peroci, Ela (1922−2001)

Ela Peroci je bila mladinska pisateljica. Delala je v uredništvu Cicibana , Pionirja , Mladinskega sveta . Do upokojitve pa na uredništvu mladinskih in izobraževalnih oddaj na Radiu Slovenija. Kot mladinska pisateljica se je uveljavila že s svojo prvo pravljico Moj dežnik je lahko balon . K pisanju mladinske literature jo je spodbudilo materinstvo. Iz njenih del je razvidno, da so zgodnje pravljice rezultat materinskega čutenja, kasneje pa zavestno zasnovane. Za otroke je ustvarjala 40 let. Napisala je tudi dve deli za odrasle (Muši č, 2004). Slika 20: Ela Peroci

Objave: • 1955, Moj dežnik je lahko balon • 1969, Pravljice žive v velikem starem • 1956, Tiso čkratlepa mestu • 1957, Majhno kot mezinec 1957, Muca • 1969, Očala tete Bajavaje Copatarica • 1973, Stara hiša št. 3 • 1959, Breskve • 1975, Lalala • 1959, Tacek • 1975, Ko živim • 1960, Kje so stezice • 1975, Modri zajec • 1963, Zato, ker je na nebu oblak • 1977, Stolp iz voš čilnic • 1964, Hišica iz kock • 1979, Reci sonce, reci luna • 1964, Kozli ček Goli ček • 1983, Siva miš, ti loviš • 1965, Bomo šli s sanmi po snegu in • 1985, Nina v čudežni deželi spustili se po bregu • 1987, Telefon • 1965, Vozimo, vozimo vlak • 1989, Mož z dežnikom • 1966, Po šoli me po čakaj • 1990, Prisedite k moji mizici • 1966, Čebelice • 1996, Fantek in pun čka • 1966, Rišem dan • 1998, Povestice Tik-Tak • 1968, Klobu ček, petelin in roža • 2001, Za lahko no č • 1998, Amalija in Amalija

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

2.5.3.7 Vegri, Saša (1934−2010)

Saša Vegri je bila pesnica, ki je ustvarjala za odrasle in otroke. Študirala je umetnostno zgodovino, nato pa postala samostojna književnica. Za otroke je najprej objavljala revijah, kot so Ciciban , Kurir ček , Najdihojca , Kekec , Pionirski list , šele pri svojih štiridesetih letih je za čela tudi s samostojnimi knjigami za otroke in mladino. Njeno pravo ime je bilo Albinca Vodopivec (Muši č, 2004).

Slika 21: Saša Vegri

Objave: • 1975, Jure Kvak-Kvak • 1978, Mama pravi, da v o čkovi glavi • 1983, To niso pesmi za otroke ali kako se dela otroke • 1991, Kaj se zgodi, če kdo ne spi • 2009, Naro čje kamen čkov • 2011, Danes Nina riše

2.5.4. ČETRTO OBDOBJE (1980−2013)

2.5.4.1 Bauer, Jana (1975)

Jana Bauer je slovenska mladinska pisateljica, prevajalka in dramaturginja. Piše za otroke in mladino. Nekaj njenih del najdemo tudi v angleškem jeziku (Portal slovenskih pisateljev, 2014).

Objave: • 2002, Izginjevalec čarovnic • 2004, Čarobna beseda • 2006, V deželi medenjakov Slika 22: Jana Bauer • 2007, Detektivske prigode Fokusa in Kolumne: Skrivnost izropane grobnic • 2009, Detektivske prigode Fokusa in Kolumne: V strašljivem hotelu • 2011, Grozovilnica v hudi hosti

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

2.5.4.2 Gregori č Gorenc, Barbara (1964)

Barbara Gregori č Gorenc je mladinska pesnica. Njene pesmi govorijo ve činoma o tem, kaj se ji dogaja. Tako se nebomska deklica skriva tudi v njej. Diplomirala je na biotehni čni fakulteti kot živilska tehnologinja (Hanžek Novak, 2004).

Objave: • 1994, Nebomske pesmi • 1997, Zaklenjeni volk • 1998, Lena luna • 2001, Mame, o čki in otro čki Slika 23: Barbara • 2005, Tri pike ... Gregori č Gorenc • 2006, Navodila za randi • 2007, Odsko čnice • 2008, Iskanke • 2009, Z roko v roki • 2010, Razigranke • 2010, Sladko leto

2.5.4.3 Koren, Majda (1960)

Majda Koren je mladinska pisateljica in u čiteljica razrednega pouka. Napisala je že ve č knjižnih del za otroke, poleg tega objavlja tudi v Cicibanu. Na RTV Slovenija sodeluje kot scenaristka pri otroških oddajah. Skupaj z Bojanom Jurcem in Bogdanom Renkom je postavila spletno stran, namenjeno najmlajšim – Župca.net (Portal slovenskih pisateljev, 2014). Pisateljica o sebi pravi, da je kuharica, saj vsak dan kuha pravljice za otroke (Hanžek Novak, 2004).

Slika 24: Majda Koren

Objave: • 1992, Zgodbice za matematiko • 1993, Štejem do 10 • 1993, Zgodbice za matematiko 2 • 1994, Besedne zmešnjave 1,2,3,4 • 1993, Ve čje-manjše • 1994, Mala pošast Mici • 1993, Učimo se igraje • 1996, Mici v mestu • 1993, A A A abeceda • 1997, Ta knjiga ne grize

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

• 1997, Pikapolonica na prašni cesti • 2008, Lojza iz vesolja • 1998, Pošasti • 2008, Julija je zaljubljena lol • 2002, Metulj na dežju • 2009, Mici iz 2.a • 2003, Teta kuha • 2009, Maj za vedno • 2004, Župcin dnevnik • 2009, Bert, grad in doma ča naloga • 2006, Zgodbe zajca Zlatka • 2010, Medved in miška 1 • 2006, Eva in kozel • 2011, Mihec • 2007, Tia • 2012, Nace in Rudi/Lipe • 2007, zgodbe zajca Z . • 2012, Že spet ta Mici iz 2.a

2.5.4.4 Kova č, Polonca (1937)

Polonca Kova č je mladinska pisateljica in prevajalka. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in italijanš čine. Njeno delo je zelo raznoliko – piše pravlji čno fantasti čno in realisti čno pripovedno prozo, igre, scenarije in pou čna dela. V njenih delih je opaziti poseben odnos do živali. Znana je tudi kot prevajalka, je avtorica prvega prevoda Grimmovih pravljic v slovenš čino (Kova č, 2006) . Slika 25: Polonca Kova č

Objave: • 1975, Zverinice z Ve čne poti • 1987, Mufijeve sanje • 1975, Klepetava želva, • 1989, Mišek • 1976, Jakec in stric hladilnik • 1989, O dveh ob čutljivkah • 1977, Andrejev ni nikoli preve č • 1989, O krokodilih, putkah in • 1978, Stric hladilnik, boben sre če miselnih igrah in kanar ček • 1990, Kaj se komu sanja • 1979, Deževen dan je krasen dan • 1991, V mestu • 1980, Slovar ček tujk • 1995, Zeliš ča male čarovnice • 1980, Urške so brez napake • 1996, Pal čki na Smovskem Gri ču • 1982, Igrice za kartek čas • 1998, Od kod so se vzele pravljice • 1982, Pet kužkov iš če pravega • 1999, Kaja in njena družina • 1982, Zgodbe od A do Ž • 2000, Mali medo • 1983, Kresnica podnevnica • 2001, S pravljico na izlet • 1983, Špelce • 2005, Pti čje leto • 1985, Vesoljsko jajce ali 1+1=5 • 1986, Težave in sporo čila psi čka Pafija

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

2.5.4.5 Makarovi č, Svetlana (1939)

Svetlana Makarovi č je ena izmed najbolj uveljavljenih slovenskih pisateljic. Je mladinska pripovednica in pesnica. Po kon čanem študiju na Akademiji za gledališ če, film in televizijo je nekaj časa igrala v Mestnem gledališ ču in v Drami, od leta 1970 naprej pa je samostojna književnica. Piše pesmi, pripovedno prozo, radijske in lutkovne igre za otroke, drame in scenarije. Piše za odrasle in otroke hkrati. »Po njenem tako odrasli kot otroci potrebujemo pravljice, da v tesnobi sveta, v katerem živimo, laže ohranimo vero v Slika 26: Svetlana Makarovi č lepo « (Muši č, 2004, str. 266). Za svoje delo je prejela že veliko nagrad (Muši č, 2004).

Objave: • 1972, Miška spi • 1987, Kaj bi miška rada? • 1973, Take živalske • 1988, Poprtnja čki • 1973 , Zaj ček gre na luno • 1992, Ma čja preja • 1974, Aladinova čudežna svetilka • 1993, Zaj čkovo leto • 1974, Pekarna Mišmaš • 1993, Kaj lepega povej • 1974, Škrat Kuzma dobi nagrado • 1995, Show strahow: pesnitev • 1974, Kosovirja na lete či žlici grozovitev • 1975, Kam pa kam, kosovirja • 1995, Medena pravljica • 1975, Skozi mesto • 1995, Tacamuca • 1975, Vr ček se razbije • 1996, Kokijeve pesmice in • 1976, Glavni petelin ček pobarvanke • 1976, Sapramiška • 1997, Ma ček Ma čkursson • 1977, Vrtirepov koledar • 1997, Sovica Oka • 1978, Ma čja predilnica • 1998, Pod medvedovim dežnikom • 1980, Pravljice iz ma čje preje • 1999, Smetiš čni muc in druge • 1980, Ma ček Titi zgodbe • 1981, Gal v galeriji • 1999, Strahopetko • 1982, Dedek mraz že gre • 1999, Smetiš čni muc in druge • 1983, Krokodilovo kosilo: pesnitev zgodbe – grozovitev • 2001, Veliki kosovirski koncert • 1986, Čuk na palici • 2003, Strahec v galeriji • 1987, "Poprtnja čki" • 2004, Živalska olimpijada • 1987, Črni muc, kaj delaš? • 2005, Mali parkelj Mali č • 1987, Ma čje leto • 2005, Vila Malina

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

• 2006, Ma čnice • 2008, Coprniški muc: pesnitev coprnitev • 2008, Svetlanine pravljice = Svetlana's fairytales • 2008, Replja • 2008, Šuško in gozdni dan • 2009, Mi, kosovirji • 2009, Kokoška Emilija • 2012, Balada o Sneguro čki

2.5.4.6 Maurer, Neža (1930)

Neža Maurer je slovenska pesnica in pisateljica. Diplomirala je iz slavistike in bila profesorica, kasneje pa novinarka. Piše pesmi in zgodbe za otroke ter liriko za odrasle. Najve čji del njenega opusa zajema poezija. Pravi, da so njene pesmi takšne, kot je ona: tople, nasmejane in neposredne. Veliko njenih pesmi je tudi uglasbenih Slika 27: Neža Maurer (Hanžek Novak, 2004).

Objave: • 1970, Son čne statve • 1995, Muca frizerka • 1972, Kam pa te če voda • 1997, Kdo • 1975, Kako spi veverica • 1997, Od srede do petka • 1978, Čukec • 1997, Sloni v spa čku • 1980, Kostanjev škratek • 1997, Kostanjev škratek • 1981, Beli muc • 1999, Zvesti jazbec • 1985, Kadar Van či riše • 2000, Velik son čen dan • 1986, Televizijski otroci • 2001, Dica Prstan čica • 1987, Uh, kakšne laži • 2003, Kdo se oglaša • 1989, Iskal sem kukavico • 2004, Zaj čkova telovadba • 1989, Bratec Kratek čas • 2005, Pišem, berem A,B,C • 1990, Oče Javor • 2008, Ti si moje srce • 1993, Koruzni pun čki

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

2.5.4.7 Mlakar, Ida (1956)

Ida Mlakar je pravlji čarka in mladinska pisateljica. Študirala je slavistiko in primerjalno književnost. V študijskih letih in tudi kasneje je pisala poezijo za odrasle in jo objavljala v razli čnih revijah. Sedaj je zaposlena v knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani, kjer vodi ure pravljic. Za otroke je do sedaj objavila trinajst slikanic (Podržaj, 2012).

Slika 28: Ida Mlakar

Objave: • 2004, Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost • 2006, Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir • 2007, Kako sta Bibi in Gusti udoma čila kolo • 2008, Ciper coper medenjaki • 2008, Čarmelada • 2009, Kodrlajska in Treskbum trobenta • 2009, Zafuclana prejica • 2010, Kako sta Bibi in Gusti sipala sre čo • 2012, Cipercoper ček • 2012, O miški, ki je brala pravljice --- in češnje : pobarvanka za otroke od 4. do 6. leta starosti • 2013, Miška Špela in lev Hvastja bereta : pobarvanka za otroke od 3. do 4. leta starosti • 2013, Lev Hvastja na vrtu : pobarvanka za otroke od 2. do 3. leta starosti • 2013, Miška Špela na vrtu : pobarvanka za otroke od 2. do 3. leta starosti

2.5.4.8 Podgoršek, Mojiceja (1964)

Mojiceja Podgoršek, po poklicu kulturologinja in bibliotekarka ter mladinska pisateljica. Za otroke in najstnike je napisala že veliko pravljic, basni, kratkih zgodb in romanov. Napisala je prvo slovensko slikanico, prilagojeno otrokom z disleksijo. Veliko njenih knjig je tudi na seznamu za bralno zna čko v osnovnih šolah (Miš založba, 2010).

Slika 29: Mojiceja Podgoršek

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Objave: • 2003, Maša obiš če šolsko knjižnico • 2008, O de čku, ki se je bal vode • 2003, O lev čku, ki ni hotel v šolo • 2008, O deklici z najlepšimi sanjami • 2003, Potovanje v pravlji čno deželo • 2008, O lisici, ki ni bila dovolj zvita • 2004, Nenavadno potovanje po svetu • 2008, O mlinarju, ki je za knjigo mlin • 2004, Zgodba o neki zgodbi prodal • 2005, ABCD uganke • 2008, Pokakana zgodbica • 2005, Nezadovoljna žlica • 2008, Zgodba o volku in lisici • 2005, O volku, ki je iskal pravljico • 2008, Žana gre prvi č v šolo • 2005, Prepir med metlo in sesalcem • 2009, Do jutri je še dale č • 2006, Kokoške in velikono čna jajca • 2009, Lep je • 2006, O pametni goski • 2009, O de čku, ki je pisal pesmi • 2006, Pajek Feliks in muha • 2009, O de čku z rumenim ma čkom Enodnevnica • 2009, O dveh ra čkah • 2006, Podgana Pregnana na obisku • 2009, O polžu, ki je kupoval novo hiško • 2006, Polž v solati • 2009, O prelepi deželi • 2006, Volk z rolerji • 2009, O štirih prijateljih • 2007, Ko Energija ob čuduje Veselje, • 2009, Pet živalskih Red potrebuje Optimizem • 2009, Zgodba o gmajnicah • 2007, Ko se kokoška zaljubi v petelina • 2010, Čarovnica Uršula • 2007, Ljubezen v Zaj čji dobravi • 2010, Eko zmaj ček • 2007, Medo reši vsako zmedo • 2010, Formula 1 in policaj Mataj • 2007, Mimi je druga čna • 2010, Medvedek Maks • 2007, Moja mamica • 2010, Rezika ukani drvarja • 2007, Moja sestra Žana • 2010, Škratja šola • 2007, O pastir čku, ki je znal ra čunati • 2010, Tina in Tine • 2007, O polžu, ki je zajcu rešil življenje • 2011, Kaja zna ra čunati • 2008, Črviva zgodba • 2011, Kmet in trije peki • 2008, Kako je nastala mavrica • 2011, Naj sneži! • 2008, Krava Lizika dobi novo • 2011, O la čni lisici prijateljico • 2011 , O petelinu, ki je hotel znesti jajc • 2008, Najlepše darilo za rojstni dan

2.5.4.9 Praprotnik Zupan čič, Lilijana (1955)

Lilijana Praprotnik Zupan čič, bolje poznana pod imenom Lila Prap, je slovenska pisateljica in ilustratorka. Dokon čala je študij arhitekture, vendar se raje ukvarja s pisanjem in ilustriranjem knjig za otroke. S tem se je za čela ukvarjati, ko je dobila sina. Junaki njenih slikanic so živali, saj so po njenem mnenju edina živa bitja poleg otrok, ki niso pokvarjena (Veler, 2005).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Objave: • 1993, Zgodbe in nezgodbe

• 1996, To je … • 1999, Male živali • 1999, Resni čne pravljice in pripovedke • 2000, Živalske uspavanke • 2002, Zakaj? • 2002, Živalska abeceda • 2004, Mednarodni živalski slovar • 2005, 1001 pravljica • 2007, Moj o čka • 2008, Kam grejo sanje Slika 30: Lilijana • 2009, Dinozavri Praprotnik Zupan čič • 2009, Jezi čne zgodbe • 2010, Pasji zakaji • 2010, Zakaj so zebre progaste?: posebna izdaja v Braillovi pisavi • 2011, Žužel čji zakaji • 2013, Ma čji zakaji

2.5.4.10 Pregl Kobe, Tatjana (1946)

Tatjana Pregl Kobe je pesnica, pisateljica, umetnostna zgodovinarka, likovna kriti čarka in založnica. Piše za otroke in odrasle. Zanimivo je, da je imela med ustvarjanjem za otroke približno dvajsetletni premor. Otrokom najraje govori v verzih (Hanžek Novak, 2004).

Objave: • 1974, Mladost za zidovi • 1977, Skozi trnje do svobode • 1978, Abecedna igra • 1980, Letni časi Slika 31: Tatjana Pregl Kobe • 1981, Če bi sre čal krokodila

• 2004, Sinko potepinko • 2005, Ko bom velik • č 2006, Pun ka sanja • 2007, Mišja abeceda • 2007, Kdo bo popravil Luno • Č 2008, isto prava mamica

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

• 2008, Kam pa, kam? • 2008, Ko bi bilo vedno tako • 2008, Prstki se lahko zmotijo • 2008, Najlepši sneženi mož • 2009, Čajanka za psa, ma čka in papagaja • 2009, Super taborjenje • 2009, O princeski, ki je ni bilo • 2009, Joj, kaj takega! • 2009, Hudomušnice • 2009, Navihanke • 2009, Fant od fare • 2010, Hla čke za obla čke • 2010, Vila Lila in Gaj, papirnati zmaj • 2011, Nagajivke • 2011, S kom gre o čka naokrog

2.5.4.11 Sokolov, Cvetka (1963)

Cvetka Sokolov je pisateljica, pesnica in prevajalka. K pisanju pravljic in zgodbic za otroke jo je spodbudilo rojstvo dveh sinov, ki sta pogosto tudi glavna junaka njenih pripovedi. V revijah Ciciban in Cicido redno objavlja svoje zgodbe, pesmi in slikopise (Emka.si, 2000).

Slika 32: Cvetka Sokolov Objave: • 2004, Rde ča hiša • 2005, Šola ni zame! • 2006, Pono či nikoli ne veš • 2007, Ah, ti zdravniki! • 2008, Pridi, greva na sprehod • 2012, Kaj, le kaj je to • 2012, Moj dojen ček • 2012, Se bomo zmenili in druge zgodbe

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

2.5.4.12 Štampe Žmavc, Bina (1951)

Bina Štampe Žmavc je pesnica in pisateljica, ki sodi med klasike slovenske mladinske književnosti. Študirala je primerjalno književnost, nato pa nekaj let u čila slovenš čino in vodila otroško improvizacijsko gledališ če v Celju, za katero je tudi pisala tekste in režirala. Piše za odrasle in otroke. Za otroke piše predvsem pesmi, prozo in dramska besedila (Kepic Mohar, 2004).

Slika 33: Bina Štampe Žmavc

Objave: • 1985, Slike in zgodbe iz tiso č in enega • 2002, Mojca Pokrajculja pasjega dne • 2002, Duhec Motimir • 1985, O velikem strahu Buholinu • 2002, Škrat s prevelikimi ušesi • 1990, Čaroznanke • 2003, Pogašeni zmaj • 1992, Popravljalnica sanj • 2004, Živa hiša • 1993, Kam je izginil sneg • 2006, Snežroža • 1994, Popravljalnica igra č • 2008, Vaze • 1994, Cirkus Cigumigus • 2008, Vprašanja srca • 1994, Mavricij in lu čka Sve čana • 2009, Cesar in roža • 1994, Nebeške ko čije • 2009, Košastka Katka • 1994, Zrnca sonca • 2010, Kako raste leto • 1996, Klepetosnedke • 2010, Snežnosek • 1996, Ure kralja Mina • 2010, Roža v srcu • 1997, Vejak • 2011, Pol sonca • 1997, Bajka o svetlobi • 2011, Mižekmiž • 1998, Muc Mehkošapek • 2011, Svilnate rime, izbrane pesmi za • 1998, Pismonoša Hubert otroke • 2000, Ernica gosenica • 2012, O kuri, ki je izmaknila pesem: • 2000, Tri zvezde za celjske kneze vesela igra za otroke • 2000, Ure kralja Mina • 2012, Pravljica o medvedku in pun čki • 2000, Princesa kamnitih besed • 2012, Tri pravljice • 2001, O petelinu in pavu • 2013, Princesa srca • 2001 , Drevo srca • 2013, Zaljubljeni tulipan: igra za • 2001, Ukradene sanje otroke • 2002, Škrat s prevelikimi ušesi

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

2.5.4.13 Štefan, Anja (1969)

Anja Štefan je mladinska pisateljica, pesnica in zbirateljica ljudskega izro čila. Svoja avtorska dela in priredbe ljudskih pripovedi redno objavlja. Za otroke piše pesmi, prozo, poleg tega si rada izmišlja tudi uganke. Objavlja tudi v revijah Ciciban in Cicido . Je ena redkih profesionalnih slovenskih pripovedovalk (Hanžek Novak, 144).

Slika 34: Anja Štefan

Objave: • 1995, Čez gri ček v gozdi ček • 1998, Čmrlj in piš čalka • 1999, Melje, melje mlin ček: sedem pravljic za lahko no č • 2000, Lešniki, lešniki • 2005, Bobek in bar čica • 2005, Koti ček na koncu sveta: sedem novih pravljic za lahko noč • 2005, Iš čemo hišico • 2006, Sto ugank • 2007, Štiri črne mravljice • 2008, Lon ček na pike • 2013, Gugalnica za vse • 2013, Koti ček na koncu sveta • 1995, Čez gri ček v gozdi ček • 1999, O Pustu in zakletem gradu: slovenska ljudska pravljica • 1999, Zlato kralja Matjaža: slovenska ljudska pravljica • 2000 , O pastir čku in debeli uši: slovenska ljudska pravljica • 2002, Čudežni mlin ček: ljudske pripovedi s celega sveta • 2004, Zajec in lisica: slovenske basni • 2008, Trije praši čki: angleška ljudska pravljica • 2011, Za devetimi gorami • 2013, Melje, melje mlin ček

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

2.5.4.14 Vidmar, Janja (1962)

Janja Vidmar je slovenska pisateljica in scenaristka. Znana je predvsem kot avtorica mladinske realisti čne proze. Piše tudi scenarije za filme, nadaljevanke in oglase. Ve čina njenih del je namenjena najstnikom. Sodi med najbolj brane slovenske pisatelje (Vidmar, 2000).

Slika 35: Janja Vidmar

• 2003, Krvava legenda Objave: • 2003, Manca&rock • • 1995, Junaki petega razreda 2003, Matic je kaznovan • • 1995, Kdo je ubil Emilijo K.? 2003, Otok smrti • • 1995, Ameriški prijatelj 2003, Prijatelja • • 1996, Blues za Saro 2003, Superzvezda • • 1997, Moj prijatelj Arnold 2003, Punce za znoret • • 1998, Aknožer 2003, V imenu ljubezni • • 1998, Princeska z napako 2004, Furija • • 1999, Čudni vitez 2004, Izgubljena avtocesta • • 1999, Debeluška 2004, Moja Nina • č • 1999, Klovn iz Strahovskega Dola 2004, Na vro i sceni • • 1999, Vrtiljak čudežev 2004, Obrazi • • 1999, Peklenske po čitnice 2004, Matic v bolnišnici • • 2000, Druš čina iz šestega b 2004, Vsiljivka • • 2000, Hiša groze 2005, Fantje iz gline • • 2000, Potovanje groze 2005, Zoo • • 2000, Sence poletja 2005, Matic prespi pri prijatelju • • 2000, Tiso čletje po kapljicah 2005, Nimaš pojma • • 2001, Baraba 2006, Matic je zaljubljen • č • 2001, Zgaga in ma čje oko 2006, Bu ko Superga • č • 2002, Lete či krožnik na našem vrtu 2006, Uspavanka za mladega o ka • • 2002, Smetiš čni dnevnik 2007, Matica je strah • • 2002, Zgaga in mesto lutk 2009, Matic in Blažka • • 2002 , Stvor 2009, 99 balonov • 2010, Kebarie • 2010, Pink

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

3 KVANTITATIVNA RAZISKAVA

3.1 METODOLOGIJA RAZISKOVALNEGA DELA

3.1.1 OPREDELITEV PROBLEMA

V diplomskem delu sem se osredoto čila na slovenske mladinske avtorice. Za raziskavo sem uporabila kvantitativni raziskovalni pristop. Glede na obdobja slovenske mladinske književnosti sem raziskala, kakšno je v posameznih obdobjih razmerje slovenskih avtorjev in slovenskih avtoric in koliko od tega je mladinskih avtorjev in avtoric. Obenem sem raziskala tudi razmerje predlaganih avtorjev in avtoric v priro čniku h kurikulu za vrtce, učnem na črtu za slovenš čino za osnovne šole in učnem na črtu za slovenš čino za gimnazije.

3.1.2 CILJI RAZISKAVE

• Ugotoviti, kakšno je razmerje med slovenskimi avtorji in slovenskimi avtoricami v posameznem obdobju mladinske književnosti. • Ugotoviti razmerje mladinskih avtorjev in mladinskih avtoric v posameznem obdobju mladinske književnosti. • Ugotoviti, kakšno je razmerje med avtoricami in avtorji predlaganih besedil v priro čniku h kurikulu za vrtce. • Ugotoviti, kakšno je razmerje med avtorji in avtoricami v učnem na črtu za slovenš čino za osnovne šole. • Ugotoviti, kakšno je razmerje med avtoricami in avtorji v čnem na črtu za slovenš čino za gimnazije.

3.1.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

R1: Kakšno je razmerje med slovenskimi avtorji in slovenskimi avtoricami v posameznem obdobju mladinske književnosti? R2: Kakšno je razmerje med slovenskimi mladinskimi avtorji in slovenskimi mladinskimi avtoricami v posameznem obdobju mladinske književnosti?

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

R3: Kakšno je razmerje med avtorji in avtoricami predlaganih besedil priro čniku h kurikulu za vrtce? R4: Kakšno je razmerje med avtorji in avtoricami v učnem na črtu za slovenš čino v osnovni šoli? R5: Kakšno je razmerje med avtorji in avtoricami v učnem na črtu za slovenš čino za gimnazije?

3.1.4 OPREDELITEV METODE RAZISKOVANJA

Pri raziskavi sem uporabila deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja.

3.1.5 OPIS PREU ČEVANIH ENOT

Iz knjig Razgledi po slovenski književnosti 4 in Pregled slovenskega slovstva 5 sem izpisala slovenske avtorje in avtorice, ki so ustvarjali od leta 1850 naprej. Podatke sem dopolnila s Slovensko biografijo 6 in Wikipedijo7. Preu čila sem tudi učni na črt za slovenš čino za osnovne šole 8, učni na črt za slovenš čino za gimnazije 9 in priro čnik h kurikulu za vrtce 10 ter iz njih izpisala predlagane avtorje in avtorice.

3.1.6 TEHNIKA ZBIRANJA PODATKOV

Podatke sem zbrala z analizo pisnih gradiv: literarnih del, u čnih na črtov. Analizirano gradivo je opisano v predhodni to čki.

4 Kocjan, G. (2001). Razgledi po slovenski književnosti. Ljubljana: Debora. 5 Kos, J. (2010). Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS. 6 Slovenska biografija. Pridobljeno 15. 3. 2014 na: http://www.slovenska-biografija.si/ 7 Seznam slovenskih mladinskih avtorjev. Pridobljeno 15. 3. 2014 na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_mladinskih_avtorjev Seznam slovenskih avtoric mladinske literature. Pridobljeno 15. 4. 2014 na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_avtoric_mladinske_literature 8 Poznanovi č Jezeršek M. idr. (2011). U čni na črt. Program osnovna šola. Slovenš čina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 15. 3. 2014 na: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/osnovno_sol stvo/ucni_nacrti/posodobljeni_ucni_nacrti_za_obvezne_predmete/ 9 Poznanovi č Jezeršek M. idr. (2008). U čni na črt. Slovenš čina. Gimnazija: splošna, klasi čna, strokovna gimnazija: obvezni predmet in matura (560 ur). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 15. 3. 2014 na http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2008/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_slovenscina_gimn.pdf. 10 Marjanovi č Umek, L. (2001). Otrok v vrtcu: Priro čnik h Kurikulu za vrtce. Maribor: Založba Obzorja. 35

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

3.1.7 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV

Podatke sem obdelala na ravni deskriptivne statistike. Uporabila sem frekven čno porazdelitev (f, f %), grafe in preglednice.

3.2 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

3.2.1 PREGLED IN PRIMERJAVA SLOVENSKIH AVTORJEV IN AVTORIC SKOZI OBDOBJA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI

Prvi izmed ciljev diplomske naloge je ugotoviti razmerje med avtorji in avtoricami skozi obstoje ča štiri obdobja mladinske književnosti. Avtorje in avtorice sem izpisala iz razli čnih literarnih del in elektronskih virov ter jih razvrstila v obdobja mladinske književnosti. Kriterij razvrš čanja so bile letnice vseh objav avtorjev in avtoric. Nekateri avtorji/avtorice so objavljali skozi ve č obdobij, jaz pa sem se odlo čila da jih razvrstim le v eno, in sicer v tisto, v katerem imajo najve č objav.

Preglednica 1: Pregled slovenskih avtorjev in avtoric skozi obdobja mladinske književnosti.

Avtorji Avtorice 1. Obdobje Celestin, Fran Gregori č Stepan čič, Marica (1850-1900) Cimperman, Josip Hausman, Fany Detela, Fran Lešnik, Elza Erjavec, Fran Nadlišek Bartol, Marica Funtek, Anton Pajk, Pavlina Gangel, Engelbert Pesjak, Luiza Gestrin, Fran Prunk, Ljudimila Govekar, Fran Urban čič Turnograjska, Josipina Gregor čič, Simon Janeži č, Anton Jenko, Simon Jur čič, Josip Kersnik, Janko Levec, Fran Levstik, Fran Mahni č, Anton Maselj Podlimbarski, Franjo Medved, Anton Mencinger, Janez Murnik, Rado Ogrinec, Josip Pagliarazzi-Karli, Josip Sket, Jakob Stritar, Josip

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Tav čar, Ivan Trdina, Janez Trinko, Ivan Valjavec, Matija 2. Obdobje Albreht, Fran Aha čič, Kon či (1900-1950) Aškerc, Anton Černej, Anica Balanti č, France Fatur, Lea Bartol, Vladimir Grošelj, Marija Bevk, France Gruden, Dora Brinar, Josip Hafner, Kristina Brn čič, Ivo Jeraj, Vida Cankar, Ivan Jezernik, Marija Cankar, Izidor Karlin, Alma Maksimiljana Cerkvenik, Angelo Kmet, Marija Čufar, Tone Koman, Manica Destovnik Kajuh, Karel Kveder, Zofka Eller, Fran Miklav čič, Janja Fatur, Bogomil Mohori č, Milena Flere, Pavel Muser, Erna Glazer, Janko Novy, Lili Golar, Cvetko Ljuba Prenner Golia, Pavel Sever, Sonja Golouh, Rudolf Vašte, Ilka Gradnik, Alojz Grum, Slavko Gruden, Igo Hribovšek, Ivan Hudales, Oskar Jarc, Miran Kette, Dragotin Klob čič, Mile Kosovel, Sre čko Kozak Ferdo Kozak, Juš Kraiger, Alojz Kristan, Edbin Kreft, Bratko Kun čič, Mirko Leskovec, Anton Levstik, Vladimir Lovren čič, Joža Magajna, Bogomir Maister, Rudolf Majcen, Stanko Merhar, Alojzij Meško, Ksaver Mil činski, Fran Minatti, Ivan Mole, Vojeslav Mrak, Ivan Mrzel, Ludvik Murn, Josip Nova čan, Anton Podbevšek, Anton Pregelj, Ivan Prežihov, Voranc Prijatelj, Ivan Pugelj, Milan Remec, Alojzij Ribi čič, Josip

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Saleški Finžgar, Fran Seliškar, Tone Strniša, Gustav Šorli, Ivo Urbas, Tilen Vandot, Josip Vodnik, Anton Vodušek, Božo Winkler, Venceslav Zupanc, Lojze Župan čič, Oton 3. Obdobje Bor, Matej Albreht, Vera (1950-1980) Boži č, Peter Boršnik, Marija Capunder, Andrej Brenk, Kristina Dolinar, Brane Brest, Vida Ferk, Janko Cerkovnik, Marija Filip čič, France Gabrovi č, Nada Forstneri č, France Hartman, Milka Geister Plamen, Iztok Hergold, Ivanka Godina, Ferdo Jurca, Branka Golar, Manko Kova čič, Marija Vida Grabeljšek, Karel Kraigher, Nada Gradišnik, Branko Malenšek, Mimi Gradišnik, Janez Miheli č, Mira Hace, Matevž Peroci, Ela Hieng, Andrej Škerl, Ada Hofman, Branko Šorli, Ljubka Ingoli č, Anton Vegri, Saša Javoršek, Jože Vogelnik, Marija Kavalar, Peter Voka č, Zlata Kolar, Marjan Žnidarši č, Mari čka Kocbek, Edvard Kokot, Andrej Koprivec, Ignac Kosma č, Ciril Kova čič, Lojze Kovi č, Kajetan Kozak, Primož Krakar, Lojze Kralj, Vladimir Kramberger, Marijan Kranjec, Miško Kunter, Tone Levec, Peter Lokar, Danilo Maurer, Karel Menart, Janez Messner, Janko Mil činski Ježek, Frane Pahor, Boris Pe čjak, Vid Polanšek, Valentin Potr č, Ivan Prun č, Erik Puntar, Frane Roš, Fran Rozman, Smilijan Rožanc, Marjan Rudolf, Branko Rudolf, Fran ček

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Sim čič, Zorko Smole, Dominik Smolle, Karel Strniša, Gregor Suhodol čan, Leopold Šalamun, Tomaž Šega, Milan Šeligo, Rudi Šmit, Jože Švabi č, Marko Traufer, Veno Udovi č, Jože Vipotnik, Cene Vipotnik, Janez Vogel, Herman Vošnjak, Sergej Vresnik, Drago Vuga, Saša Zagori čnik, Franci Zajc, Dane Zidar, Pavle Zorman, Ivo Zupan, Vitomil Zupan čič, Beno Žužek, Branko 4. Obdobje Anti č, Ivo Bati č, Milena (1980-2013) A. Novak, Boris Bauer, Jana Brvar, Andrej Bevc, Cvetka Dolenc, Mate Brumen, Natalija Dekleva, Milan Črv Sužnik, Mateja Filip čič, Emil Daj čman, Marjeta Fran čič, Franjo Dobravec, Mira Fritz, Ervin Fritz Kunc, Marinka Gomba č, Borut Gaborovi č, Nada Grafenauer, Niko Glazer, Alenka Jan čar, Drago Gligi ć, Milijana Januš, Gustav Goljevš ček, Alenka Jarc, Marko Golob, Berta Jesih, Milan Gra čner, Dragica Jovanovi ć, Dušan Gregori č Gorenc, Barbara Kajzer, Janez Gutman, Olga Karlovšek, Igor Habi č Pregl, Barbara Kav čič, Vladimir Haderlap, Maja Kle č, Milan Hanuš, Barbara Košir, Nik Hubman, Branka Košuta, Miroslav Jakopin, Gitica Kravos, Marko Kenda Hussu, Damjana Kuner, Tone Kermauner, Aksinja Lainš ček, Feri Kobal, Marinka Lipuš, Florijan Kodri č Filipi č, Neli Mal, Vitan Kokalj, Tatjana Mate, Miha Kokelj, Nina Möderndorfer, Vinko Konc Lorenzutti, Nataša Novak, Bogdan Koncut Kralji č, Helena Partlji č, Tone Koren, Majda Pav ček, Marko Kova č, Polonca Pav ček, Tone Kuclar, Špela Petan, Žarko Kupper, Len čka Poniž, Denis Lojk, Magda Pregl, Slavko Makarovi č, Svetlana

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Rebolj, Tomo Maurer, Neža Rebula, Alojz Majhen, Zvezdana Rode, Jože Mestnik, Ivanka Roga č, Franci Mil činski, Jana Rozman Roza, Andrej Mlakar, Ida Snoj, Jože Moškri č, Marjana Suhodol čan, Primož Muck, Desa Svetina, Ivo Omahen, Nejka Šali, Severin Perpar, Mateja Šömen, Branko Pišek, Ana Nuška Švajncer, Janez Podrgoršek, Mojiceja Tomši č, Marjan Praprotnik Zupan čič, Lilijana Torkar, Igor Pregl Kobe, Tatjana Vrabi č, Tomaž Pregl, Sanja Zlobec, Ciril Reba, Mateja Zlobec, Jaša Rogelj Petri č, Silvestra Zupan, Dim Simonitti, Barbara Zupanc, Lojze Smolnikar, Breda Zupan čič, Zdravko Sokolov, Cvetka Špacapan, Lojzka Špur, Katja Štampe Žmavc, Bina Štefan, Anja Stržinar, Jana Tav čar, Zora Umek, Evelina Vidmar, Janja Vogri č, Marija Vojskovi č, Marija Volari č, Zlata Vukmir, Andreja Zagori čnik, Ifigenija Zmaga Glogovec, Viktorija Žebre Zdenka Žerdin, Tereza Žorž, Danila Žugman Širnik, Manja

V tabeli 1 je prikazano razmerje med slovenskimi avtorji in avtoricami posameznega obdobja mladinske književnosti. Razmerje je prikazano v številu in odstotkih.

Tabela 1: Razmerje med slovenskimi avtorji in avtoricami skozi obdobja mladinske književnosti.

Obdobje Št. avtorjev % Št. avtoric % Skupaj % 1. 28 77,8 % 8 22,2 % 36 100,0 % 2. 67 77,9 % 19 22,1 % 86 100,0 % 3. 74 78,7 % 20 21,3 % 94 100,0 % 4. 55 43,3 % 72 56,7 % 127 100,0 %

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

V prvem obdobju mladinske književnosti je 77,8 % slovenskih avtorjev in 22,2 % slovenskih avtoric. V drugem obdobju je razmerje podobno, saj je slovenskih avtorjev 77,9 %, slovenskih avtoric pa 22,1 %. Tudi v tretjem obdobju je slovenskih avtorjev ve č kot slovenskih avtoric, in sicer je avtorjev 78,7 %, avtoric pa 21,3 %. V četrtem obdobju mladinske književnosti pa pride do preobrata, saj je slovenskih avtorjev 43,3 %, slovenskih avtoric pa kar 56,7 %.

Za ve čjo preglednost sem naredila graf 1 , ki nam prikazuje razmerje med številom slovenskih avtorjev in avtoric skozi obdobja mladinske književnosti.

80 74 72 70 67 60 55 50 40 28 Avtorji 30 19 20 Avtorice 20

Število Število avtorjev/avtoric 8 10 0 1 2 3 4 Obdobja mladinske književnosti

Graf 1: Razmerje med številom slovenskih avtorjev in avtoric skozi obdobja mladinske književnosti.

Tako iz tabele 1 kot iz grafa 1 je razvidno, da v prvih treh obdobjih mladinske književnosti prevladujejo slovenski avtorji, v četrtem obdobju mladinske književnosti pa število slovenskih avtoric preseže število slovenskih avtorjev. Iz grafa 1 je razvidno tudi, da je slovenskih avtoric iz obdobja v obdobje ve č, število slovenskih avtorjev pa skozi prva tri obdobja naraš ča, v četrtem obdobju pa število pade.

3.2.2 PREGLED IN PRIMERJAVA SLOVENSKIH MLADINSKIH AVTORJEV IN AVTORIC SKOZI OBDOBJA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI

Drugi cilj raziskave je ugotoviti razmerje med mladinskimi avtorji in avtoricami skozi štiri obdobja mladinske književnosti. Tudi tokrat sem avtorje in avtorice izpisala iz razli čnih

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

literarnih del in elektronskih virov ter za kriterij razvrš čanja v obdobja mladinske književnosti uporabila mladinske objave mladinskih avtorjev in avtoric. Avtorje/avtorice, ki so objavljali skozi ve č obdobij, sem uvrstila v tisto obdobje, v katerem imajo najve č objav.

Preglednica 2: Pregled slovenskih mladinskih avtorjev in avtoric skozi obdobja mladinske književnosti.

Avtorji Avtorice

1. Obdobje Jur čič, Josip Pesjak, Luiza 11 (1850-1900) Levstik, Fran Turnograjska, Josipina 12 Stritar, Josip Valjavec, Matija 2. Obdobje Bevk, France Aha čič, Kon či (1900-1950) Brinar, Josip Černej, Anica 13 Flere, Pavel Fatur, Lea Golar, Cvetko Grošelj, Marija Golia, Pavel Jeraj, Vida Hudales, Oskar Jezernik, Marija Kun čič, Mirko Kmet, Marija Magajna, Bogomir Koman, Manica Meško, Ksaver Novy, Lili Minatti, Ivan Sever, Sonja Prežihov, Voranc Strniša, Gustav Zupanc, Lojze Župan čič, Oton 3. Obdobje Bor, Matej Albreht, Vera (1950-1980) Cerkvenik, Angelo Brenk, Kristina Dolinar, Brane Brest, Vida Filip čič, France Jurca, Branka Forstneri č, France Kova čič, Marija Vida Golar, Manko Kraigher, Nada Grabeljšek, Karel Miheli č, Mira Gradnik, Alojz Peroci, Ela Hofman, Branko Šorli, Ljubka Ingoli č, Anton Vegri, Saša Kokot, Andrej Vogelnik, Marija Kova čič, Lojze Kovi č, Kajetan Krakar, Lojze Mil činski Ježek, Frane Pe čjak, Vid Petan, Žarko Roš, Fran Rozman, Smilijan Rudolf, Branko

11 Leta 1975 je v reviji Vrtec objavila poslovenjeno varianto Rde če kapice in jo poimenovala Stara pravljica v novi preobleki . To delo sicer je njena edina objava, katero lahko štejemo pod mladinsko branje, vendar takrat ni bila namenjena otrokom, ampak odraslim. 12 Leta 1852 je v Zori objavila pravljico Rožmarinova Len čica , katera prav tako ni bila namenjena otrokom, vendar jo danes štejemo pod mladinsko branje.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Saleški Finžgar, Fran Seliškar, Tone Suhodol čan, Leopold Šega, Milan Vipotnik, Janez Vresnik, Drago Zajc, Dane Zidar, Pavle Zorman, Ivo Zupan čič, Beno Žužek, Branko 4. Obdobje Anti č, Ivo Bati č, Milena (1980-2013) A. Novak, Boris Bauer, Jana Brvar, Andrej Bevc, Cvetka Dolenc, Mate Brumen, Natalija Dekleva, Milan Črv Sužnik, Mateja Fran čič, Franjo Glazer, Alenka Fritz, Ervin Gligi ć, Milijana Godina, Ferdo Goljevš ček, Alenka Gomba č, Borut Golob, Berta Grafenauer, Niko Gra čner, Dragica Jarc, Marko Gregori č Gorenc, Barbara Jesih, Milan Gutman, Olga Kajzer, Janez Habi č Pregl, Barbara Kav čič, Vladimir Hanuš, Barbara Košuta, Miroslav Hubman, Branka Kravos, Marko Jakopin, Gitica Lainš ček, Feri Kenda Hussu, Damjana Mal, Vitan Kermauner, Aksinja Mate, Miha Kobal, Marinka Möderndorfer, Vinko Kodri č Filipi č, Neli Novak, Bogdan Kokalj, Tatjana Partlji č, Tone Kokelj, Nina Pav ček, Tone Konc Lorenzutti, Nataša Pregl, Slavko Koncut Kralji č, Helena Rode, Jože Koren, Majda Roga č, Franci Kova č, Polonca Rozman Roza, Andrej Kuclar, Špela Snoj, Jože Kupper, Len čka Strniša, Gregor Makarovi č, Svetlana Suhodol čan, Primož Maurer, Neža Svetina, Ivo Majhen, Zvezdana Šali, Severin Mestnik, Ivanka Šömen, Branko Mil činski, Jana Švajncer, Janez Mlakar, Ida Tomši č, Marjan Muck, Desa Vrabi č, Tomaž Omahen, Nejka Zlobec, Ciril Peroci, Ela Zupan, Dim Perpar, Mateja Zupan, Vitomil Pišek, Ana Nuška Zupanc, Lojze Podrgoršek, Mojiceja Praprotnik Zupan čič, Lilijana Pregl Kobe, Tatjana Pregl, Sanja Reba, Mateja Rogelj Petri č, Silvestra Simonitti, Barbara Sokolov, Cvetka Špacapan, Lojzka Špur, Katja

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Štampe Žmavc, Bina Štefan, Anja Stržinar, Jana Tav čar, Zora Umek, Evelina Vidmar, Janja Voka č, Zlata Volari č, Zlata Vukmir, Andreja Zmaga Glogovec, Viktorija Žebre Zdenka Žerdin, Tereza Žorž, Danila Žugman Širnik, Manja

Tabela 2 prikazuje razmerje med mladinskimi avtorji in avtoricami v posameznem obdobju mladinske književnosti. Razmerje je prikazano v številu in odstotkih.

Tabela 2: Razmerje med mladinskimi avtorji in avtoricami v posameznih obdobjih mladinske književnosti

Št. ml. Št. ml. Obdobje % % Skupaj % avtorjev avtoric 1. 4 66,7 % 2 33,3 % 6 100,0 % 2. 14 58,3 % 10 41,7 % 24 100,0 % 3. 31 73,8 % 11 26,2 % 42 100,0 % 4. 40 38,8 % 63 61,2 % 103 100,0 %

Iz tabele 2 lahko preberemo, da je v prvem obdobju mladinske književnosti 66,7 % mladinskih avtorjev in 33,3 % mladinskih avtoric. V drugem obdobju se razlika zmanjša, saj je mladinskih avtorjev 58,3 %, mladinskih avtoric pa 41,7 %. Tudi v tretjem obdobju je mladinskih avtorjev ve č kot mladinskih avtoric, in sicer je avtorjev 73,8 %, avtoric pa 26,2 %. V četrtem obdobju mladinske književnosti pa mladinske avtorice prehitijo mladinske avtorje, saj je mladinskih avtoric 61,2 %, avtorjev pa 38,8 %.

Graf 2 prikazuje razmerje med mladinskimi avtorji in avtoricami v posameznem obdobju mladinske književnosti.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

70 63 60

50 40 40 31 30 Mladinski avtorji Mladinske avtorice 20 14 10 11 10 4 2

Število mladinskih avtorjev/avtoric mladinskih Število 0 1 2 3 4 Obdobja mladinske književnosti

Graf 2: Razmerje med številom mladinskih avtorjev in avtoric v posameznem obdobju mladinske književnosti.

Iz grafa 2 je razvidno, da je v prvih treh obdobjih mladinske književnosti ve č mladinskih avtorjev kot avtoric. Število mladinskih avtorjev iz obdobja v obdobje postopoma naraš ča. Prav tako iz obdobja v obdobje naraš ča število mladinskih avtoric, vendar v drugem in tretjem obdobju skoraj ni razlike v številu, medtem ko se med tretjim in četrtim obdobjem pojavi velika razlika. V četrtem obdobju število mladinskih avtoric tudi preseže število mladinskih avtorjev.

3.2.3 RAZMERJE MED PREDLAGANIMI AVTORJI IN AVTORICAMI V PRIRO ČNIKU H KURIKULU ZA VRTCE

Iz priro čnika h kurikulu za vrtce sem izpisala avtorje in avtorice predlaganih besedil. Predlagane so razne slikanice (avtorske, aktivizirajo če, klasi čne), poezija, avtorske in ljudske pravljice. Izpisala sem tudi urednike ljudskih pravljic.

Preglednica 3: Pregled predlaganih avtorjev in avtoric v priro čniku h kurikulu za vrtce.

Avtorji Avtorice A. Novak, Boris Brenk, Kristina Amalietti, Marjan Gregori č Gorenc, Barbara Bitenc, Janez Kobe, Marjana Gašperin, Roman Makarovi č, Svetlana Grafenauer, Niko Osojnik, Mojca Kova čič, Lojze Peroci, Ela

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Kovi č, Kajetan Štampe Žmavc, Bina Kosovel, Sre čko Vegri, Saša Košuta, Miroslav Voglar, Marija Lainš ček, Feri Man ček, Marjan Möderndorfer, Vinko Pav ček, Tone Prešeren, France Rozman Roza, Andrej Snoj, Jože Strniša, Gregor Suhodol čan, Leopold Suhodol čan, Primož Zajc, Dane Župan čič, Oton

Graf 3 prikazuje razmerje med avtorji in avtoricami predlaganih besedil v priro čniku h kurikulu za vrtce. Razmerje je prikazano v odstotkih.

30,0%

Avtorji Avtorice

70,0%

Graf 3: Razmerje med avtorji in avtoricami predlaganih besedil v Priro čniku h kurikulu za vrtce. Iz grafa 3 je razvidno, da je v priro čniku h kurikulu za vrtce ve č predlaganih avtorjev kot avtoric. Avtorjev predlaganih besedil je kar 70,0 %, avtoric pa le 30,0 %.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

3.2.4 RAZMERJE MED AVTORJI IN AVTORICAMI V UČNEM NA ČRTU ZA SLOVENŠ ČINO ZA OSNOVNE ŠOLE

Eden izmed ciljev raziskave je analiza udeleženosti avtorjev in avtoric (slovenskih in svetovnih) v učnem na črtu. Pri analiziranju u čnega na črta sem se sre čala z odprtimi vprašanji, saj posamezna vzgojno-izobraževalna obdobja niso klasificirana po enakih kategorijah.

• Za 1. vzgojno-izobraževalno obdobje so pod opisom ´u čenci spoznavajo dela naslednjih avtorjev mladinske književnosti´ navedeni avtorji/avtorice, za katere sem sklepala, da so obvezni za obravnavo. Pod enakim poimenovanjem so navedeni avtorji/avtorice v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju, le da so za razliko od 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, kjer so avtorji/avtorice navedeni za celo vzgojno- izobraževalno obdobje, tu avtorji/avtorice navedeni lo čeno po razredih. V 3. vzgojno- izobraževalnem obdobju so avtorji/avtorice prav tako navedeni lo čeno po razredih, vendar tokrat pod druga čno definicijo, in sicer ´učenci pregledno poznajo književnike in njihova dela´. Zaradi nedoslednosti u čnega na črta, sem za analizo izbrala svojo kategorijo, ki sem jo poimenovala obvezni avtorji posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobij. Za razliko od ostalih kategorij sem to analizirala po vzgojno-izobraževalnih obdobjih. Po razredih namre č ni bilo mogo če, ker za 1. vzgojno-izobraževalno obdobje ni definirano, kateri avtorji/avtorice naj se obravnavajo v posameznem razredu. • V 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju so navedena obvezna besedila za obravnavo, v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju pa ta niso definirana, zato sem lahko pod to kategorijo analizirala le 3. vzgojno-izobraževalno obdobje. • V 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju so navedena besedila za branje v nadaljevanju, za katera sem se na osnovi analize odlo čila avtorsko definirati kot kategorijo doma čega branja. V 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju ta besedila najdemo kot seznam predlaganih besedil za doma če branje, v celotnem 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju pa navedenih predlaganih besedilih za doma če branje ni. Zaradi doslednosti pri analizi, sem kategorijo pogojno poimenovala doma če branje, pri tem pa sem obravnavala le 1. in 3. vzgojno-izobraževalno obdobje. • Vsem trem vzgojno-izobraževalnim obdobjem je skupna osnovna kategorija, ki je hkrati najbolj obsežna, tj. predlagana književna besedila.

Tako sem učni na črt obravnavala po naslednjih kategorijah 47

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

• Predlagano branje • Doma če branje • Obvezni avtorji • Obvezno branje

Kategorije sem analizirala tako, da sem za vsako kategorijo izpisala navedene avtorje in avtorice. Izpisala sem slovenske in tuje avtorje in avtorice, pri tem pa sem tuje avtorje/avtorice ozna čila z leže čim tiskom. Poleg vsakega avtorja/avtorice sem v kategorijah Predlagano branje in Doma če branje v oklepaj zapisala, koliko del je priporočenih. Tudi pri tem razvrš čanju se je pojavilo nekaj vprašanj. Vsakega avtorja/avtorico sem v posameznem razredu upoštevala le enkrat, ne glede na to, ali ima priporo čenih ve č del. Pisatelja Jacoba in Wilhelma Grimm sem štela samo enkrat, čeprav gre za dva pisatelja, medtem ko sem pisatelja Mary in Charlesa Lamb štela dvakrat, enkrat pod avtorje, drugi č pod avtorice, saj sta to moški in ženska. Ljudskih besedil in antologij nisem zapisala, saj poleg nimajo napisanega avtorja, čeprav bi ga lahko imele, saj ˝Če avtor ni znan … se šteje, da je upravi čen do uveljavljanja avtorskih pravic tisti, ki delo izda. Če tudi ta ni naveden, je upravi čen tisti, ki je delo objavil ˝ (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, 1995).

Da bi učni na črt čim bolj temeljito raziskala, sem morala raziskovalno vprašanje 'Kakšno je razmerje med avtorji in avtoricami v učnem na črtu za slovenš čino v osnovni šoli?' razcepiti na ve č podvprašanj, in sicer:

• Poznanovi č Jezeršek M. idr. (2008). Učni na črt. Slovenš čina. Gimnazija: splošna, klasi čna, strokovna gimnazija: obvezni predmet in matura (560 ur). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 15. 3. 2014 na http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2008/programi/media/pdf/un_gimnazija/u n_slovenscina_gimn.pdf. • avtorji in avtoricami? • Kakšno je razmerje med slovenskimi obveznimi avtorji in avtoricami? • Kakšno je razmerje med tujimi obveznimi avtorji in avtoricami? • Kakšno je razmerje med avtorji in avtoricami obveznega branja? • Kakšno je razmerje med slovenskimi avtorji in avtoricami obveznega branja? • Kakšno je razmerje med tujimi avtorji in avtoricami obveznega branja?

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

3.2.4.1 Predlagano branje

Preglednica 4: Pregled avtorjev in avtoric predlaganih književnih besedil v posameznih razredih osnovne šole.

1. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE Predlagana književna besedila za 1. razred Avtorji Avtorice Bevk, France (1) Brest, Vida (1) Grimm, Jacob in Wilhelm (3) Černej, Anica (4) Gruden, Igo (2) Jeraj, Vida (1) Kovi č, Kajetan (2) Makarovi č, Svetlana (1) Levstik, Fran (1) Novy, Lili (1) Pav ček, Tone (1) Peroci, Ela (1) Suhodol čan, Leopold (2) Pregl, Tatjana (2) Zajc, Dane (1) Župan čič, Oton (4) Predlagana književna besedila za 2. razred Avtorji Avtorice Bevk, France (1) Makarovi č, Svetlana (10) Bor, Matej (1) Peroci, Ela (1) Godina, Ferdo. (1) Gorinšek, Danilo (1) Grafenauer, Niko (3) Grimm, Jacob in Wilhelm (2+ …) Kette, Dragotin (1) Kosovel, Sre čko (2) Košuta, Miroslav (1) Leaf, Munro (1) Mil činski, Frane (1) Radovi ć, Dušan (1) Rudolf, Branko (1) Strniša, Gustav (1) Suhodol čan, Leopold (1) Vitez, Grigor (1) Zajc, Dane (2) Zidar, Pavle (1) Župan čič, Oton (2) Predlagana književna besedila za 3. razred Avtorji Avtorice A. Novak, Boris (3) Brenk, Kristina (1) Andersen, Hans Christian (4) Makarovi č, Svetlana (1) Grafenauer, Niko (2) Maurer, Neža (2) Kosovel, Sre čko (3) Peroci, Ela (1) Kova čič, Lojze (5) Prunk, Ljudmila (1) Kovi č, Kajetan (3) Rainer, Meta (2) Levstik, Fran (1) Štampe Žmavc, Bina (2) Mil činski, Frane (1) Vegri, Saša (1) Möderndorfer, Vinko (1) Pav ček, Tone (2) Poniž, Denis (1) Puntar, Frane (1) Rozman, Smiljan (1) Rudolf, Fran ček (1) Stritar, Josip (1) Strniša, Gregor (1)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Vandot, Josip (1) Zdenek, Florian (1) Zupan, Vitomil (1) 2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE Predlagana književna besedila za 4. razred Avtorji Avtorice A. Novak, Boris (1) Blyton, Enid (2) Andersen, H. C. (2) Gregori č Gorenc, Barbara (1) Baum, Lyman Frank (1) Koren, Majda (1) Bevk, France (1) Kova č, Polonca (1) Bor, Matej (2) Lindgren, Astrid (1) Dekleva, Milan (1) Makarovi č, Svetlana (2) Ende, Michael (1) Muck, Desa (1) Forstneri č, France (1) Nostlinger, Christine. (3) Fran čič, Franjo (1) Štampe Žmavc, Bina (4) Goscinny, René (1) Grafenauer, Niko (1) Košuta, Miroslav (3) Kova čič, Lojze (1) Lainš ček, Feri (2) Magajna, Bogomir (1) Pav ček, Tone (2) Pe čjak, Vid (1) Puntar, Frane (1) Rodari, Gianni (1) Rudolf, Fran ček (1) Seliškar, Tone (1) Snoj, Jože (2) Suhodol čan, Leopold (2) Trdina, Janez (1) Vandot, Josip (2) Predlagana književna besedila za 5. razred Avtorji Avtorice A. Novak, Boris (1) Blyton, Enid (2) Andersen, Hans Christian (1) Goljevš ček, Alenka (3) Bahdaj, Adam (1) Jurca, Branka (2) Brezina, Thomas (3) Kermauner, Aksinja (1) Dahl, Roald (2) Kova č, Polonca (1) Dekleva, Milan (3) Makarovi č, Svetlana (1) Fran čič, Franjo (1) Lowry, Lois (1) Golia, Pavel (1) Lyndon Travers, Pamela (1) Grafenauer, Niko (3) Rowling, Joanne. (1) Horvat, Joža (1) Vegri, Saša (2) Košuta, Miroslav (1) Kovi č, Kajetan (1) Krakar, Lojze (2) Kun čič, Mirko (1) Mal, Vitan (2) Mate, Miha (1) Mil činski, Fran (1) Pav ček, Tone (1) Petan, Žarko (1) Pregl, Slavko (2) Prežihov, Voranc (1) Rozman Roza, Andrej (1) Snoj, Jože (1) Suhodol čan, Leopold (3) Tomši č, Marjan (2) Zajc, Dane (2) Župan čič, Oton (1)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Predlagana književna besedila za 6. razred Avtorji Avtorice A. Novak, Boris (3) Carrol, Lewis (1) Andersen, Hans Christian (2) Goljevš ček, Alenka (1) Bevk, France (2) Lindgren, Astrid (2) Dekleva, Milan (1) Mebs, Gudrun (1) Dolenc, Mate (1) Rowling, Joanne (1) Dolinar, Brane (1) Šošter Olmer, Ksenija (1) Filipi č, France (1) Štampe Žmavc, Bina (1) Forstneri č, France (1) Vidmar, Janja (2) Grafenauer, Niko (2) Wrightson, Patricia (1) Ingoli č, Anton (1) Kästner, Erich (3) Krakar, Lojze (2) Mil činski, Fran (1) Minatti, Ivan (1) Murn, Josip (1) Novak, Bogdan (3) Pav ček, Tone (1) Petan, Žarko (1) Pregl, Slavko (3) Saleški Finžgar, Fran (1) Seliškar, T. (1) Suhodol čan, P. (3) Swift, Jonathan (1) Twain, Mark (1) Wilde, Oscar (1) Zajc, Dane (1) Zidar, Pavle (1) Župan čič, Oton (2) 3. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE Predlagana književna besedila za 7. razred Avtorji Avtorice Andrejevi č Krilov, Ivan (1) Brenk, Kristina (1) Anti ć, Miroslav (1) Goljevš ček, Alenka (1) Bor, Matej (1) Gregori č Gorenc, Barbara (1) Colfer, Eoin (1) Majerova, Marie (1) Defoe, Daniel (1) Muck, Desa (1) Ende, Michael (1) Smolnikar, Breda (1) Erjavec, Fran (1) Štampe Žmavc, Bina (1) Fritz, Ervin (1) Townsend. Sue (1) Grafenauer, Niko (1) Vegri, Saša (2) Homer (1) Huner, Norman (1) Jur čič, Josip (1) Kästner, Erich (1) Košuta, Miroslav (1) Kranjec, Miško (1) Laiš ček, Feri (1) Minatti, Ivan (1) Novak, Bogdan (1) Ovidij Naso, Publij (1) Partlji č, Tone (1) Pav ček, Tone (2) Petan, Žarko (1) Petiška, Eduard (1) Prévert, Jacques (1) Prežihov, Voranc (1) Saleški Finžgar, Fran (2) Silverstein, Shel (1)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Snoj, Jože (1) Suhodol čan, Leopold (1) Wilde, Oscar (1) Zajc, Dane (1) Župan čič, Oton (1) Predlagana književna besedila za 8. razred A. Novak, Boris (1) Davies, Anita (1) Aškerc, Anton (2) Jurca, Branka (1) Avanzo, Miha (1) Muck, Desa (2) Bor, Matej (1) Omahen, Nejka (1) Danojli ć, Milovan (1) Golia, Pavel (1) Grafenauer, Niko (1) Hašek, Jaroslav (1) Jenko, Simon (1) Jur čič, Josip (1) Kav čič, Vladimir (1) Kette, Dragotin (1) Kipling, Rudyard (1) Kosovel, Sre čko (1) Kranjec, Miško (1) Kravos, Marko (1) Lainš ček, Feri (1) Lang, Andrew (1) Linhart, Anton Tomaž (1) Mal, Vitan (1) Menart, Janez (1) Miguel de Cervantes (1) Mikeln, Mikeln (1) Moderndorfer, Vinko (1) Molière (Jean-Baptiste Poquelin) (1) Nazor, Vladimir (1) Nikolajevi č Tolstoj, Lev (1) Nuši č, Branislav (1) Ovidij Naso , Publij (1) Partlji č, Tone (1) Pav ček, Tone (1) Prešeren, France (3) Rudolf, Fran ček (1) Stoker, Bram (1) Strniša, Gregor (1) Tav čar, Ivan (2) Tolkein, John Ronald Reuel (1) Tomši č, Marjan (1) Vasiljevi č Gogolj, Nikolaj (1) Vodnik, Valentin (1) Wells, Herbert George (1) Zajc, Dane (1) Predlagana književna besedila za 9. razred A. Novak, Boris (2) Doherty, Berlie (1) Andri ć, Ivo (1) Lamb, Charles in Mary (1) Balanti č, France (1) Makarovi č, Svetlana (1) Bevk, France (1) Kveder, Zofka (1) Boccaccio, Giovanni (1) Bohori č, Adam (1) Cakar, Ivan (1) Čapek, Karel (1) Destovnik-Kajuh, Karel (1) Garcia Lorca, Federico (1) Gradnik, Alojz (1)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Gregor čič, Simon (1) Ihan, Alojz (1) Ingoli č, Anton (1) Jenko, Simon (2) Kette, Dragotin (2) Kocbek, Edvard (1) Konwicki, Tadeusz (1) Kosma č, Ciril (2) Kosovel, Sre čko (2) Kova čič, Lojze (1) Kovi č, Kajetan (1) Lamb, Charles in Mary (1) Levstik, Fran (1) Menart, Janez (2) Messner, Janko (1) Mil čniski, Fran (1) Murn, Josip (3) Novak, Bogdan (1) Pav ček, Tone (2) Prešeren, France (2) Prežihov, Voranc (1) Rožanc, Marjan (1) Saint-Exupery, Antoine (1) Seliškar, Tone (1) Sim čič, Zorko (1) Strniša, Gregor (1) Šalamun, Tomaž (1) Trubar, Primož (1) Vodnik, Valentin (1) Župan čič. Oton (1) Queneau, Raymond (1)

Graf 4 prikazuje razmerje med številom avtorjev in avtoric predlaganih besedil v učnem na črtu za slovenš čino v osnovni šoli. Graf prikazuje razmerje med avtorji in avtoricami za vsak razred posebej. V grafu so upoštevani vsi avtorji (slovenski in tuji).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

45 42 42 40

35 32 30 27 28 25 25 19 19 Predlagani avtorji 20

avtorjev/avtoric Predlagane avtorice 15 10 9 8 9 9 9 Število Število 10 7 4 4 5 2 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Razred

Graf 4: Razmerje med številom avtorjev in avtoric predlaganih besedil v UN za slovenš čino za vsak razred posebej.

Iz grafa 4 je razvidno, da v vseh razredih mo čno prevladujejo avtorji predlaganih besedil. V prvem razredu med avtorji in avtoricami sicer ni velike razlike, slednja se pokaže v vseh višjih razredih, najve čja razlika je v osmem in devetem razredu.

Graf 5 prikazuje razmerje med avtorji in avtoricami predlaganih besedil v učnem na črtu za slovenš čino v osnovni šoli. Prikazuje razmerje vseh avtorjev in avtoric predlaganih besedil v vseh razredih osnovne šole. Razmerje je prikazano v odstotkih.

20,3%

Avtorji Avtorice

79,7%

Graf 5: Razmerje med avtorji in avtoricami predlaganih besedil v UN za slovenš čino.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Iz grafa 5 je razvidno, da v učnem na črtu za slovenš čino mo čno prevladujejo avtorji predlaganih besedil. Predlaganih avtorjev je namre č 79,7 % medtem ko je avtoric le 20,3 %.

Graf 6 prikazuje razmerje med številom slovenskih avtorjev in avtoric v učnem na črtu za slovenš čino v osnovni šoli. Razmerje je prikazano za vsak razred posebej.

35 33 29 30

25 22 23 20 20

predlaganih 20 17 15 Slovenski predlagani avtorji 15

10 8 8 Slovenske predlagane avtorjev/avtoric slovenskih 7 7 6 6 avtorice 4 5 2 3 2 Število Število 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Razred

Graf 6: Razmerje med številom slovenskih avtorjev in avtoric predlaganih besedil v UN za slovenš čino za vsak razred posebej.

Graf 7 prikazuje razmerje med številom tujih avtorjev in avtoric v učnem na črtu za slovenš čino v osnovni šoli. Razmerje je prikazano za vsak razred posebej.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

14 13 12 12

10 9

6 5 5 5 5 Tuji predlagani avtorji 4 4

avtorjev/avtoric 4 3 Tuje predlagane avtorice 2 2 2 Število tujih predlaganih predlaganih tujih Število 2 1 1 0 0 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Razred

Graf 7: Razmerje med številom tujih avtorjev in avtoric predlaganih besedil v UN za slovenš čino za vsak razred posebej.

Iz grafa 6 in grafa 7 je razvidno, da je v učnem na črtu za vsak razred posebej pregledanih ve č avtorjev kot avtoric. Prevladujejo tako slovenski kot tuji avtorji.

Tabela 3 prikazuje razmerje med slovenskimi in tujimi avtorji in avtoricami v učnem na črtu za slovenš čino v osnovnih šolah. Podatki so prikazani s številom in odstotki.

Tabela 3: Razmerje med slovenskimi in tujimi avtorji in avtoricami predlaganih besedil v UN za slovenš čino.

Slovenski % Tuji (št.) % Skupaj (št.) % (št.) Avtorji 187 61,3 % 56 18,4 % 243 79,7 % Avtorice 45 14,8 % 17 5,6 % 62 20,3 % Skupaj 232 76,1 % 73 23,9 % 305 100,0 %

Iz tabele 3 je razvidno, da je v učnem na črtu predlaganih ve č slovenskih avtorjev kot slovenskih avtoric in prav tako ve č tujih avtorjev kot tujih avtoric. Razvidno je tudi, da je predlaganih ve č slovenskih kot tujih avtorjev in ve č slovenskih kot tujih avtoric.

Graf 8 prikazuje razmerje med slovenskimi in tujimi avtorji in avtoricami predlaganih besedil v učnem na črtu za slovenš čino v osnovni šoli.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

5,6%

14,8%

Slovenski avtorji Tuji avtorji Slovenske avtorice 18,4% 61,3% Tuje avtorice

Graf 8: Razmerje med slovenskimi in tujimi avtorji in avtoricami predlaganih besedil v UN za slovenš čino.

V grafu 8 je razviden delež predlaganih slovenskih in tujih avtorjev in avtoric v učnem na črtu. Slovenskih avtorjev predlaganih besedil je 61,3 %, tujih avtorjev 18,4 %, slovenskih avtoric 14,8 %, tujih avtoric pa 5,6 %.

3.2.4.2 Doma če branje

Preglednica 5: Pregled avtorjev in avtoric predlaganega doma čega branja v posameznih razredih osnovne šole.

1. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE Branje v nadaljevanjih za 1. razred Avtorji: Avtorice: Grimm, Jacob in Wilhelm (1) Jurca, Branka (1) Kova č, Polonca (1) Branje v nadaljevanjih za 2. razred Avtorji: Avtorice: Baum, Lyman Frank (1) Brenk, Kristina (1) Collodi, Carlo (1) Lindgren, Astrid (1) Kovi č, Kajetan (1) Makarovi č, Svetlana (1) Branje v nadaljevanjih za 3. razred Avtorji: Avtorice: Barrie, James Matthew (1) Lindgren, Astrid (1) Čukovski, Kornej (1) Makarovi č, Svetlana (1) Milne, Alan Alexander (1)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE Avtorji: Avtorice: / / 3. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE Predlagani seznam doma čega branja za 7. razred Avtorji Avtorice Dahl, Roald (1) Gripe, Maria (1) Defoe, Daniel (1) Kotter, Ingrid (1) Dekleva, Milan (1) Kova č, Polonca (2) Ende, Michael (1) Rowling, Joanne (1) Kästner, Eric (1) Smolnikar, Breda (1) Kipling, Rudyard (1) Townsend, Sue (1) Patrlji č, Tone (2) Pav ček, Tone (1) Petiška, Eduard (1) Pregl, Slavko (1) Prežihov, Voranc (1) Saleški Finžgar, Fran (1) Stevenson, Robert Louis (1) Sachar, Louis (1) Trdina, Janez (1) Wilde, Oscar (1) Župan čič, Oton (1) Predlagani seznam doma čega branja za 8. razred Dumas, Alexandre (1) Davies, Anita (1) Grafenauer, Niko (1) Filipovi č, Zlata (1) Hill, David (1) Frank, Ana (1) Kersnik, Janko (1) Hodgson Burnett, Frances (1) London, Jack (1) Jurca, Branka (1) Mal, Vitan (1) Muck, Desa (2) Menart, Janez (1) Murnik, Rado (1) Muši č, Janez (1) Partlji č, Tone (1) Poe, Edgar Allan (1) Rožanc, Marjan (1) Swihdells, Robert (1) Tav čar, Ivo (2) Thompson Seton, Ernest (1) Verne, Jules (1) Wells, Herbert George (1) Zorman, Ivo (1) Predlagani seznam doma čega branja za 9. razred A. Novak, Boris (1) Frey, Jana (1) Bevk, France (1) Lamb, Charles in Mary (1) Bach, Richard (1) Robertson, Claire (1) Brvar, Andrej (1) Vidmar, Janja (2) Cankar, Ivan (2) Horowitz, Anthony (1) Ingoli č, Anton (1) Konwicki, Tadeusz (1) Kosma č, Ciril (1) Lamb, Charles in Mary (1) Milne, Alan Alexander (1) Rožanc, Marjan (1) Saint Exupery, Antoine (1) Tagore, Rabindranath (1) White, Sam (1)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Kot sem omenila na za četku tega podpoglavja, sem v kategoriji Doma če branje obravnavala le 1. in 3. vzgojno-izobraževalno obdobje, ker v celotnem 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju ni navedenih besedil za predlagano doma če branje. Graf 9 prikazuje razmerje med predlaganimi avtorji in avtoricami za doma če branje v učnem na črtu za slovenš čino za osnovne šole. Prikazuje razmerje za vsak razred posebej. Obravnavani so vsi avtorji, slovenski in tuji.

20 18 18 17 16 15 14 12 10 Predlagani avtorji 8 6 6 Predlagane avtorice 6 4 33 3 4 2 2 2 1 0

Predlagani avtorji/avtorice Predlagani 1 2 3 7 8 9 Razred

Graf 9: Razmerje med številom predlaganih avtorjev in avtoric za doma če branje v UN za slovenš čino za vsak razred posebej.

Iz grafa 9 je razvidno, da v 2. razredu ni razlike med predlaganimi avtorji in avtoricami za doma če branje. V 1. razredu je predlaganih ve č avtoric kot avtorjev, vendar razlika med avtorji in avtoricami ni velika, medtem ko je v vseh višjih razredih osnovne šole predlaganih veliko ve č avtorjev kot avtoric.

Graf 10 prikazuje razmerje med slovenskimi predlaganimi avtorji in avtoricami za doma če branje v učnem na črtu za slovenš čino v osnovni šoli. Prikazano je razmerje za vsak razred posebej.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

12 10 10 8 8 7

6 Slovenski predlagani avtorji 4 2 2 2 2 Slovenske predlagane avtorjev/avtoric 2 1 1 1 avtorice 0 0 0 Število slovenskih predlaganih predlaganih slovenskih Število 1 2 3 7 8 9 Razred

Graf 10: Razmerje med številom slovenskih predlaganih avtorjev in avtoric za doma če branje v UN za slovenš čino za vsak razred posebej.

Iz grafa 10 je razvidno, da je v razredih 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja za doma če branje predlaganih ve č slovenskih avtoric kot avtorjev, vendar razlika med njimi ni velika, medtem ko je v 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju za doma če branje predlaganih veliko ve č slovenskih avtorjev kot avtoric.

Graf 11 prikazuje razmerje med tujimi predlaganimi avtorji in avtoricami za doma če branje v učnem na črtu za slovenš čino v osnovni šoli. Prikazano je razmerje za vsak razred posebej.

10 9 9 8 8 8 7 6 5 4 4 Tuji predlagani avtorji 4 3 3 Tuje predlagane avtorice

avtorjev/avtoric 3 2

Število tujih predlaganih predlaganih tujih Število 2 1 1 1 1 0 0 1 2 3 7 8 9 Razred

Graf 11: Razmerje med številom tujih predlaganih avtorjev in avtoric za doma če branje v UN za slovenš čino za vsak razred posebej.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Iz grafa 11 je razvidno, da je v vseh razredih 1. in 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja za doma če branje predlaganih ve č tujih avtorjev kot avtoric.

Tabela 4 prikazuje razmerje med predlaganimi avtorji in avtoricami za doma če branje v učnem na črtu za slovenš čino v osnovni šoli. Prikazuje število in odstotek vseh predlaganih avtorjev in avtoric za doma če branje, posebej še število in odstotek slovenskih in tujih predlaganih avtorjev in avtoric.

Tabela 4: Razmerje med predlaganimi (slovenskimi in tujimi) avtorji in avtoricami za doma če branje v UN za slovenš čino.

Slovenski Tuji Skupaj % % % (št.) (št.) (št.) Avtorji 26 32,5 % 31 38,8 % 57 71,3 % Avtorice 10 12,5 % 13 16,2 % 23 28,7 % Skupaj 36 45,0 % 44 55,0 % 80 100,0 %

Iz tabele 4 je razvidno, da je v učnem na črtu za doma če branje predlaganih 71,3 % avtorjev, avtoric pa le 28,7 %. Bolj nazorno to prikazuje graf 11 .

Iz tabele 4 je med drugim razvidno, da je za doma če branje ve č predlaganih slovenskih avtorjev (32,5 %) kot slovenskih avtoric (12,5 %) in prav tako ve č predlaganih tujih avtorjev (38,8 %) kot tujih avtoric (16,2 %). Preberemo lahko tudi, da je v učnem na črtu ve č predlaganih tujih kot slovenskih avtorjev za doma če branje in tudi ve č predlaganih tujih kot slovenskih avtoric za doma če branje. Omenjeno nazorneje prikazuje graf 13 .

Graf 12 prikazuje razmerje med predlaganimi avtorji in avtoricami za doma če branje v učnem na črtu za slovenš čino v osnovnih šolah.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

28,7 %

Avtorji Avtorice

71,3%

Graf 12: Razmerje med predlaganimi avtorji in avtoricami za doma če branje v UN za slovenš čino.

Graf 13 prikazuje razmerje med predlaganimi slovenskimi in tujimi avtorji in avtoricami za doma če branje v učnem na črtu za slovenš čino v osnovnih šolah.

16,2%

32,5% Slovenski avtorji 12,5% Tuji avtorji Slovenske avtorice Tuje avtorice

38,8%

Graf 13: Razmerje med slovenskimi in tujimi predlaganimi avtorji in avtoricami za doma če branje v UN za slovenš čino.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

3.2.4.3 Obvezni avtorji

Preglednica 6: Pregled obveznih avtorjev in avtoric v posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih.

1. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE Avtorji: Avtorice: Grafenauer, Niko Makarovi č, Svetlana Kovi č, Kajetan Peroci, Ela Župan čič, Oton 2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE Avtorji: Avtorice: A. Novak, Boris Lindgren, Astrid Andersen, Hans Christian Štampe Žmavc, Bina Dekleva, Milan Suhodol čan, Leopold Zajc, Dane 3. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE Avtorji: Avtorice: Aškerc, Anton / Cankar, Ivan Grafenauer, Niko Gregor čič, Simon Homer Jur čič, Josip Kersnik, Janko Kette, Dragotin Kosma č, Ciril Kosovel, Sre čko Levstik, Fran Linhart, Anton Tomaž Menart, Janez Murn, Josip Nikolajevi č Tolstoj, Lev Pav ček, Tone Prešeren, France Prežihov, Voranc Shakespeare, William Tav čar, Ivan Trubar, Pav ček Vodnik, Valentin Župan čič, Oton

Graf 14 prikazuje razmerje med obveznimi avtorji in avtoricami v učnem na črtu za slovenš čino za osnovne šole. Prikazuje razmerje za vsako vzgojno-izobraževalno obdobje posebej.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

30 24 25

20 Obvezni avtorji 15 Obvezne avtorice 10 5 5 3 2 2 0 0 1 2 3 Število obveznih avtorjev/avtoric obveznih Število Vzgojno-izobraževalno obdobje

Graf 14: Razmerje med obveznimi avtorji in avtoricami v UN za slovenš čino za posamezno vzgojno-izobraževalno obdobje.

Iz grafa 14 je razvidno, da je v vseh vzgojno-izobraževalnih obdobjih ve č obveznih avtorjev kot avtoric. Učni na črt za 3. vzgojno-izobraževalno obdobje ne navaja niti ene obvezne avtorice.

Graf 15 prikazuje razmerje med slovenskimi obveznimi avtorji in avtoricami v učnem na črtu za slovenš čino v osnovnih šolah. Prikazuje razmerje za vsako vzgojno-izobraževalno obdobje posebej.

25 22 20 15 Slovenski obvezni avtorji 10 Slovenske obvezne avtorice avtorjev/avtoric Število slovenskih Število 4 5 3 2 1 0 0 1 2 3 Vzgojno-izobraževalno obdob je

Graf 15: Razmerje med obveznimi slovenskimi avtorji in avtoricami za posamezno vzgojno- izobraževalno obdobje.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Iz grafa 15 je razvidno, da je v vseh vzgojno-izobraževalnih obdobjih ve č obveznih slovenskih avtorjev kot avtoric. Učni na črt za 3. vzgojno-izobraževalno obdobje ne navaja niti ene obvezne slovenske avtorice.

Graf 16 prikazuje razmerje med tujimi obveznimi avtorji in avtoricami v učnem na črtu za slovenš čino v osnovnih šolah. Prikazuje razmerje za vsako vzgojno-izobraževalno obdobje posebej.

2 2 Tuji obvezni avtorji

1 1 Tuje obvezne avtorice 1

0 0 0 Število tujih avtorjev/avtoric tujih Število 0 1 2 3 Vzgojno-izobraževalno obdobje

Graf 16: Razmerje med obveznimi in tujimi avtorji in avtoricami v UN za slovenš čino za posamezno vzgojno izobraževalno obdobje.

Iz grafa 16 je razvidno, da učni na črt navaja zelo malo tujih obveznih avtorjev in avtoric. Za 1. vzgojno-izobraževalno obdobje ni obveznih tujih avtorjev in avtoric, v 2. vzgojno- izobraževalnem obdobju sta navedena le en tuji obvezni avtor in ena tuja obvezna avtorica, v 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju pa ni nobene tuje obvezne avtorice, medtem ko so tuji obvezni avtorji trije.

Tabela 5 prikazuje razmerje med obveznimi avtorji in avtoricami v učnem na črtu za slovenš čino za osnovne šole. Prikazuje število in odstotek vseh obveznih avtorjev in avtoric, posebej še število in odstotek slovenskih in tujih obveznih avtorjev in avtoric.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Tabela 5: Razmerje med obveznimi (slovenskimi in tujimi) avtorji in avtoricami v UN za slovenš čino.

Slovenski % Tuji % Skupaj % Avtorji 29 80,6 % 3 8,3 % 32 88,9 % Avtorice 3 8,3 % 1 2,8 % 4 11,1 % Skupaj 32 88,9 % 4 11,1 % 36 100,0 %

Iz tabele 5 je razvidno, da je v učnem na črtu nasploh ve č obveznih avtorjev (89,9 %) kot avtoric (11,1 %). Bolj nazorno to prikazuje graf 17 v nadaljevanju.

Iz tabele 5 je med drugim razvidno, da je ve č obveznih slovenskih avtorjev (80,6 %) kot avtoric (8,3 %) in prav tako ve č obveznih tujih avtorjev (8,3 %) kot avtoric (2,8 %). Preberemo lahko tudi, da je v učnem na črtu ve č obveznih slovenskih avtorjev (80,6 %) kot tujih avtorjev (8,3 %) ter tudi ve č obveznih slovenskih avtoric (8,3 %) kot tujih avtoric (2,8 %). Razmerja med slovenskimi in tujimi avtorji in avtoricami bolj nazorno prikazuje graf 18 v nadaljevanju.

Graf 17 prikazuje razmerje med vsemi obveznimi in tujimi avtorji in avtoricami v učnem na črtu za slovenš čino v osnovnih šolah.

11,1%

Avtorji Avtorice

88,9%

Graf 17: Razmerje med obveznimi avtorji in avtoricami v UN za slovenš čino.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Graf 18 prikazuje razmerje med obveznimi slovenskimi in tujimi avtorji in avtoricami v učnem na črtu za slovenš čino v osnovnih šolah.

2,8% 8,3%

8,3%

Slovenski avtorji Tuji avtorji Slovenske avtorice Tuje avtorice

80,6%

Graf 18: Razmerje med slovenskimi in tujimi obveznimi avtorji in avtoricami v UN za slovenš čino.

3.2.4.4 Obvezno branje

Preglednica 7: Pregled avtorjev in avtoric obveznega branja v razredih 3. vzgojno- izobraževalnega obdobja.

3. VZGOJNO-OZOBRAŽEVALNO OBDOBJE Obvezna besedila za 7. razred Avtorji Avtorice Levstik, Fran (1) / Pav ček, Tone (1) Obvezna besedila za 8. razred Avtorji: Avtorice: Grafenauer, Niko (1) / Kersnik, Janko (1) Prešeren, France (1) Obvezna besedila za 9. razred Avtorji: Avtorice: Cankar, Ivan (1) / Prešeren, France (1) Župan čič, Oton (1)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Graf 19 prikazuje razmerje med avtorji in avtoricami obveznih besedil v učnem na črtu za slovenš čino v osnovnih šolah. Prikazano je razmerje med avtorji in avtoricami obveznih besedil v razredih 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja.

3 3 3

2 2 Avtorji obveznih besedil Avtorice obveznih besedil 1 Število avtorjev/avtoric Število 0 7 8 9 Razred

Graf 19: Razmerje avtorjev in avtoric obveznih besedil v 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju.

Iz grafa 19 je jasno razvidno, da so v učnem na črtu za slovenš čino za osnovne šole vsa obvezna besedila delo avtorjev. V učnem na črtu ni niti enega obveznega besedila, ki bi ga napisala avtorica.

3.2.5. RAZMERJE MED AVTORJI IN AVTORICAMI V UČNEM NA ČRTU ZA SLOVENŠ ČINO ZA GIMNAZIJE

V učnem na črtu za slovenš čino v gimnazijah so književna besedila razdeljena po književnih obdobjih. Delijo se na obvezna in prostoizbirna. Izpisala sem vse avtorje in avtorice obveznih besedil in razmerje med avtorji in avtoricami predstavila z grafom. Izpisala sem tudi avtorje in avtorice obveznega doma čega branja. V učnem na črtu so avtorji/avtorice napisani samo s priimkom, jaz pa sem poleg priimkov dodala še imena.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

3.2.5.1 Avtorji in avtorice obveznih besedil za gimnazije

Preglednica 8: Pregled avtorjev in avtoric obveznih besedil v gimnaziji.

Avtorji Avtorice A. Novak, Boris Bojetu, Berta Afanasjevi č Bulgakov, Mihail Cvetajeva, Marina Alighieri, Dante Haderlap, Maja Andreuccio iz Perugie Kveder, Zofka Apollinaire, Guillaume Madame de La Foyette Aristofan Makarovi č, Svetlana Aškerc, Anton Plath, Sylvia Balanti č, France Sapfo Barnes, Julian Szymborska, Wisława Bartol, Vladimir Turnograjska, Josipina Baudelaire, Charles Vidmar, Maja Beckett, Samuel Woolf, Virginia Blatnik, Andrej Boccaccio, Giovanni Bohori č, Adam Bor, Matej Borges, Jorge Louis Brecht, Bertolt Byron, George Noel Gordon Buonarroti, Michelangelo Calvino, Italo Camus, Albert Cankar, Ivan Cankar, Izidor Ciglar, Janez Dalmatin, Jurij Ehtanon Faulkner, William Flaubert, Gustave Fowles, John García Lorca, Federico García Márquez, Gabriel Gradnik, Alojz Gregor čič, Simon Grum, Slavko Guy de Maupassant Heine, Heinrich Hemingway, Ernest Hieng, Andrej Honoré de Balzac Horacij Hribovšek, Ivan Ibsen, Henrik Ionesco, Eugène Jan čar, Drago Jenko, Simon Jesih, Milan Johann Wolfgang von Goethe Joyce, James Jovanovi ć, Dušan Jur čič, Josip Jurjevi č Lermontov, Mihail Kafka, Franz

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Katul, Gal Valerij Kersnik, Janko Kette, Dragotin Kocbek, Edvard Kosma č, Ciril Kosovel, Sre čko Kova čič, Lojze Kovi č, Kajetan Kozak, Primož Kraigher, Alojz Krakar, Lojze Kranjec, Miško Kravos, Marko Krelj, Sebastjan Lainšek, Feri Levstik, Fran Lipuš, Florjan Linhart, Anton Tomaž Mallarmé, Stéphane Manfouz, Naguib Mann, Thomas Menart, Janez Miguel de Cervantes Mihajlovi č Dostojevski, Fjodor Molière (Jean-Baptiste Poquelin) Murn, Josip Morrison, Toni Neruda, Pablo Nikolajevi č Tolstoj, Lev Odisej Pasternak, Boris Pav ček, Tone Pavlovi č Čehov, Anton Paz, Octavio Petrarca, Francesco Pirandello, Luigi Plavt, Tit Makcij Poe, Edgar Allan Pound, Ezra Pregelj, Ivan Prešeren, France Prévert, Jaques Prežihov, Voranc Proust, Marcel Racine, Jean Rainer Rilke, Maria Rebula, Alojz Rimbaud, Arthur Rousseau, Jean-Jaques Rudel, Jaufre Sartre, Jean-Paul Sedar Senghor, Leopold Sergejevi č Puškin, Aleksander Shakespeare, William Slomšek, Anton Martin Smole, Dominik Sofoklej Stearns Eliot, Thomas Stendhal (Beyle, Marie-Henri) Strindberg, August

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Strniša, Gregor Süskind, Patrick Svetokriški, Janez Swift, Jonathan Šalamun, Tomaž Šeligo, Rudi Šteger, Aleš Tagore, Rabindranath Tav čar, Ivan Trubar, Primož Udovi č, Jože Vasiljevi č Gogolj, Nikolaj Verlaine, Paul Villon, François Vodnik, Anton Vodnik, Valentin Vodušek, Božo Voltaire (François-Marie Arouet) Wilde, Oscar Williams, Tennessee Zajc, Dane Zidar, Pavle Zlobec, Ciril Zola, Emile Zupan, Uroš Zupan, Vitomil Zupan čič, Matjaž Župan čič, Oton

Graf 20 prikazuje razmerje med avtorji in avtoricami obveznih besedil v gimnazijah. Izpisani so avtorji in avtorice obveznih besedil skozi vsa obravnavana obdobja književnosti.

7,8%

Avtorji Avtorice

92,2%

Graf 20: Razmerje med avtorji in avtoricami obveznih besedil v gimnazijah.

Iz grafa 20 je razvidno, da je tudi v gimnazijah ve č avtorjev obveznih besedil kot avtoric. Avtorjev je 92,2 %, avtoric pa le 7,8 %.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

3.2.5.2 Avtorji in avtorice obveznih besedil za doma če branje v gimnaziji

Preglednica 9: Pregled avtorjev in avtoric obveznih besedil za doma če branje v gimnaziji.

Avtorji Avtorice Afanasjevi č Bulgakov, Mihail Boccaccio, Giovanni Cankar, Ivan Flaubert, Gustave Grum, Slavko Ibsen, Henrik Jur čič, Josip Kersnik, Janko Kreft, Bratko Linhart, Anton Tomaž Miguel de Cervantes Mihajlovi č Dostojevski, Fjodor Nikolajevi č Tolstoj, Lev Pavlovi č Čehov, Anton Prešeren, France Shakespeare, William Sofoklej Stendhal (Beyle, Marie-Henri) Tav čar, Ivan Vasiljevi č Gogolj, Nikolaj Wilde, Oscar

Graf 21 prikazuje razmerje med avtorji in avtoricami obveznega doma čega branja v gimnazijah.

Avtorji Avtorice

100%

Graf 21: Razmerje med avtorji in avtoricami obveznega doma čega branja v gimnaziji.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Iz grafa 21 je razvidno, da so v gimnaziji za obvezno doma če branje navedeni le avtorji, saj je teh 100 %, avtoric pa 0 %.

3.3. SKLEP

V prvih treh obdobjih mladinske književnosti je ve č slovenskih avtorjev kot avtoric, medtem ko je v četrtem obdobju ve č slovenskih avtoric kot avtorjev. Enake rezultate sem dobila tudi za mladinske avtorje in avtorice - tudi mladinskih avtorjev je v prvih treh obdobjih mladinske književnosti ve č kot mladinskih avtoric, v četrtem obdobju mladinske književnosti pa mladinske avtorice prevladujejo. Ugotovitve so skladne tudi s teorijo, saj so si avtorice šele konec dvajsetega stoletja pridobile boljši položaj v literarnem svetu. Kljub temu da so avtorice po številu dohitele avtorje in jih v sodobnem obdobju mladinske književnosti tudi prehitele, je v priro čniku h kurikulu za vrtce, učnem na črtu za slovenš čino za osnovne šole in učnem na črtu za slovenš čino za gimnazije veliko ve č predlaganih avtorjev kot avtoric. Učni na črt za slovenš čino za osnovne šole sem zelo natan čno preu čila, in sicer po kategorijah: Predlagano branje, Doma če branje, Obvezni avtorji in Obvezno branje. V vsaki kategoriji sem lo čila še slovenske in tuje avtorje in avtorice. Izkazalo se je, da v vseh kategorijah mo čno prevladujejo avtorji, poleg tega pa v 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju pod Obvezno branje ni predlagane niti ene avtorice. Le v dveh primerih je ve č predlaganih avtoric kot avtorjev, in sicer v kategoriji Doma če branje. Pri preu čevanju razmerja med vsemi predlaganimi avtorji in avtoricami za doma če branje, sem ugotovila, da je avtoric v 1. razredu osnovne šole ve č kot avtorjev. Avtoric je ve č kot avtorjev tudi v prvih treh razredih osnovne šole pri razmerju med slovenskimi predlaganimi avtorji in avtoricami za doma če branje. Kljub temu da v omenjenih razredih avtorice prevladujejo, pa je v skupnem seštevku vseh razredov skupaj v kategoriji Doma če branje še vedno veliko ve č predlaganih avtorjev kot avtoric. Iz celotne raziskave je razvidno, da kljub dejstvu, da je avtoric v sodobnem obdobju mladinske književnosti ve č kot avtorjev, so v literarnem svetu še vedno bolj priznani avtorji kot avtorice.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

4 ZAKLJU ČEK

Slovenske avtorice so v literarni prostor vstopile veliko kasneje kot slovenski avtorji. Dela prvih pesnic in pisateljic so bila slabo ocenjena in v časih tudi zasmehovana. Kljub slabemu vrednotenju njihovih objav, avtorice niso obupale, temve č se dolgo borile za enakopravnost v literarnem svetu in jo po drugi svetovni vojni s svojimi kvalitetnimi objavami tudi 'dosegle'.

Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da je bilo avtoric skozi prva tri obdobja mladinske književnosti manj kot avtorjev, v aktualnem obdobju mladinske književnosti pa so avtorice po številu prehitele avtorje. Kljub temu da je avtoric v sodobnem obdobju po številu ve č kot avtorjev, pa v priro čniku h kurikulu za vrtce, učnem na črtu za slovenš čino za osnovne šole in učnem na črtu za slovenš čino za gimnazije mo čno prevladujejo avtorji predlaganih besedil. Mar to pomeni, da so dela avtoric še vedno slabše vrednotena kot dela avtorjev, kakor je bilo v preteklosti?

V svojem diplomskem delu sem poseben poudarek dala na osnovno šolo in učni na črt za slovenš čino za osnovne šole temeljito preu čila. Kljub temu da je bil UN posodobljen leta 2011, še vedno prevladujejo avtorji predlaganih besedil. Ugotovila sem tudi, da je v UN poleg neenakosti obravnave avtorjev in avtoric, tudi ni avtoric, ki ustvarjajo v sodobnem obdobju mladinske književnosti, kot so npr. Anja Štefan, Cvetka Sokolov, Ida Mlakar … Glede na to, da sem v teoreti čnem delu v enem izmed podpoglavij obravnavala reprezentativne mladinske avtorice, nekatere predlagam za umestitev v UN.

Najprej bi v UN umestila sodobne mladinske avtorice. Zagotovo bi vklju čila pravljice, uganke in pesmi Anje Štefan, ki velja za eno pomembnejših sodobnih mladinskih avtoric. V 1. vzgojno-izobraževalno obdobje bi vklju čila Ido Mlakar in njeno zbirko slikanic o Bibi in Gusti, dveh pujskih, ki skozi zgodbe rešujeta vsakodnevne zagate, ki se lahko pripetijo tudi vsakemu izmed u čencev. Za najmlajše se zdi primerna tudi Cvetka Sokolov in njena znana slikanica Rde ča hiša . Ne gre spregledati Lilijane Praprotnik Zupan čič, ki je za otroke napisala veliko prisr čnih slikanic, preko katerih lahko u čenci najdejo zanimive odgovore na razna vprašanja. V u čni na črt bi vklju čila tudi Mojicejo Podgoršek in njena dela O pastir čku, ki je znal ra čunati; O de čku z rumenim ma čkom; O mlinarju, ki je za knjigo mlin prodal; O de čku, ki je pisal pesmi . Tako bi lahko učenci kar preko zgodbe spoznali znamenite Slovence. Za obravnavo v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju bi v UN vklju čila Jano Bauer in njen poln

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

domišljije otroški roman Grozovilnica v hudi hosti . Ker je delo nekoliko obsežnejše, bi ga predlagala za doma če branje.

V UN bi vklju čila tudi nekatere starejše avtorice. Za u čence bi bila po mojem mnenju zanimiva prva slovenska pravljica Rožmarinova Len čica , pisateljice Josipine Turnograjske, in sicer bi pravljico zaradi zahtevnosti obravnavala v 2. ali celo v 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Za obravnavo v višjih razredih bi bile primerne tudi pesmi prve slovenske pesnice Fany Hausmann ali pa roman Luize Pesjakove Beatin dnevnik . Za obravnavo v nižjih razredih se mi zaradi pou čne vsebine zdijo zanimive avtorice, kot so Vera Albreht in njena pravljica o deklici Lupinici , ki doživi veliko krutih stvari, a ima ob sebi vedno prijatelje, in Marija Jezernik ter njena pravljica Pricesa Iza , skozi katero avtorica predstavi problem otroka tujega rodu.

Veliko avtoric, ki sem jih obravnavala v podpoglavju Pregled reprezentativnih mladinskih avtoric, je že vklju čenih v UN. Eno najbolj cenjenih pisateljic, Svetlano Makarovi č, bi za obvezno avtorico predlagala tudi v višjih vzgojno-izobraževalnih obdobjih (obvezna je namre č le za 1. vzgojno-izobraževalno obdobje). Avtorici Majda Koren in Barbara Gregori č Gorenc sta v UN sicer vklju čeni, vendar bi si v njem po mojem mnenju zaslužili ve čjo zastopanost. Avtorico Janjo Vidmar pa bi sama namesto v kategoriji Doma če branje obravnavala v kategoriji Obvezni avtorji ali Obvezno branje, saj se mi zdi, da je o tabu temah, ki jih najdemo v delu Princeska z napako ali Debeluška , v šoli vredno razpravljati na dolgo in široko.

Poleg predlogov za umestitev mladinskih avtoric v UN za konec prilagam še svoje ugotovitve, kaj ima ve čina mladinskih avtoric skupnega:

• Veliko mladinskih avtoric je k pisanju za otroke spodbudilo rojstvo lastnih otrok. • Ve čina mladinskih avtoric piše tako za otroke kot tudi za odrasle. • Pogostokrat je med objavljanjem prisoten nekaj letni premor (vojna, družina, neznani razlogi). • Dela avtoric, ki so bila napisana v času vojne, so bila ve činoma objavljena po njej, nekatera celo posthumno.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Slovenske avtorice so od vstopa v literarni svet do danes veliko napredovale. Ne le, da so narasle po številu, temve č se lahko pohvalijo tudi s svojimi vedno bolj kvalitetnimi deli. Boljši položaj v literarnem svetu so avtorice dosegle že po drugi svetovni vojni, a glede na ugotovitve iz kvantitativne raziskave, lahko trdim, da slovenske avtorice v literarnem svetu še vedno niso tako cenjene kot slovenski avtorji. Da bi to postale, bi prav gotovo pripomogla posodobitev priro čnika h kurikulu za vrtce ter učnih na črtov za slovenš čino za osnovne šole in gimnazije.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

5 VIRI IN LITERATURA

Literatura:

Blaži ć, M. M. (2011). Branja mladinske književnosti: izbor člankov in razprav. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Blaži č, M. M. (2013). Slovenske in evropske pravlji čarke. Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti in književne vzgoje , 40(86), 66–73.

Borovnik, S. (2013). Kli či me po imenu: izbor iz krajše proze slovenskih avtoric. Ljubljana: Študentska založba.

Borovnik, S. (1996). Pišejo ženske druga če? Ljubljana : Mihela č.

Drev, M. (2012). Vida Jeraj. V A. Šelih idr. (ur.), Pozabljena polovica (146–149). Ljubljana: Založba Tuma in SAZU.

Erjavec, F., Flere, P. (1926). Starejše pesnice in pisateljice. Ljubljana: U čiteljska tiskarna.

Hanžek Novak, P. (2004). V srcu mladi: biografija sodobnih mladinskih pisateljev. Ljubljana: Genija.

Kepic Mohar, A. (2007). Šolski album slovenskih književnikov. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Knop, S. (2012). Lili Novy. V A. Šelih idr. (ur.), Pozabljena polovica (207–211). Ljubljana: Založba Tuma in SAZU.

Kocjan, G. (2001). Razgledi po slovenski književnosti. Ljubljana: Debora.

Kos, J. (2010). Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS.

Kova č, P. (2006). Zverinice od A do Ž : izbrane zgodbe za otroke. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Križni č, E. (2011). Morfologija pravljic avtorice Lee Fatur po Vladimirju J. Proppu (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Marjanovi č Umek, L. (2001). Otrok v vrtcu: Priro čnik h Kurikulu za vrtce. Maribor: Založba Obzorja.

Muši č, J. (2004). Veliki album slovenskih pisateljev. Ljubljana: Mladika.

Podržaj, V. (2012). Izvirnost v modelu kratke sodobne pravljice v mladinskih besedilih Ide Mlakar (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

Stražar, B. (1982). Književnost za otroke. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo.

Šuklje, R. (2012). Marija Jezernik. V A. Šelih idr. (ur.), Pozabljena polovica (170–174). Ljubljana: Založba Tuma in SAZU.

Veler, A. (2005). Album slovenskih ilustratorjev. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Vidmar, M. (2012). Anica Černej. V A. Šelih idr. (ur.), Pozabljena polovica (359–363). Ljubljana: Založba Tuma in SAZU.

Vidmar, J. (2000). Druš čina iz šestega b: (nove dogodivš čine junakov petega razreda). Ljubljana: DZS.

Spletni viri:

Blaži ć, M. M. (2009). Infrastruktura slovenske mladinske književnosti. V: Simpozij Obdobja (83–87). Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Pridobljeno 14. 3. 2014 na: http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp28/Blazic.pdf

Blaži ć, M., M. (b.d.). Slovenska mladinska književnost. Pridobljeno 27. 3. 2014 na: http://www.mb.sik.si/povezave.asp?lang=sl&str=68

Emka.si. (2014). Cvetka Sokolov. Pridobljeno 13. 4. 2014 na: http://www.emka.si/avtorji/cvetka-sokolov/biografija/5651

Portal slovenskih pisateljev. (2014). Pridobljeno 17. 4. 2014 na: http://www.drustvo- dsp.si/

Poznanovi č Jezeršek M. idr. (2011). Učni na črt. Program osnovna šola. Slovenš čina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 15. 3. 2014

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

na: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovn o_solstvo/osnovno_solstvo/ucni_nacrti/posodobljeni_ucni_nacrti_za_obvezne_predmete/

Poznanovi č Jezeršek M. idr. (2008). Učni na črt. Slovenš čina. Gimnazija: splošna, klasi čna, strokovna gimnazija: obvezni predmet in matura (560 ur). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 15. 3. 2014 na http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2008/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_s lovenscina_gimn.pdf.

Slovenska biografija. (2013). Pridobljeno 27. 3. 2014 na: http://www.slovenska- biografija.si/

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah/ZASP/(1995). Uradni list RS, št.16/07 (29. 4. 1995). Pridobljeno 16. 4. 2014 na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO403

Založba Miš. (2010). Mojiceja Podgoršek. Pridobljeno 13. 4. 2014 na: http://www.zalozbamis.com/avtor/mojiceja-podgorsek/

Žnidarši č-Žagar, S. (2009). Vstop Slovenk v literarni prostor. Znanstvena poro čila pedagoškega inštituta. Pridobljeno 12. 3. 2014 na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC- FXCKCKBD/?query=%27keywords%3dvstop+%C5%BEensk+v+literarni+prostor%27& pageSize=25

Wikipedija. (2002). Seznam slovenskih avtoric mladinske literature. Pridobljeno 24. 2. 2014 na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_avtoric_mladinske_literature?veaction=e dit

Viri slik:

Časopis Slovenka. Pridobljeno 2. 4. 2014 na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC- 0HYRTPIJ/?query=%27keywords%3dEdinost+Slovenka%27&pageSize=25

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Časopis Vedež. Pridobljeno 17. 3. 2014 na: http://www2.arnes.si/~solmuz/razstave/slike/vedez.jpg

Fotografija Anice Černej. Pridobljeno 20. 4. 2014 na: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/0/08/Anica_%C4%8Cernej.jpg

Fotografija Barbare Gregori č Gorenc. Pridobljeno 23. 4. 2014 na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Barbara_Gregori%C4%8D_Gorenc.jpg

Fotografija Bine Štampe Žmavc. Pridobljeno 23. 4. 2014 na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Bina_%C5%A0tampe_%C5%BDmavc

Fotografija Branke Jurca. Pridobljeno 23. 4. 2014 na: http://www.ventilatorbesed.com/?opcija=kom_clanki&oce=73&id=5719

Fotografija Cvetke Sokolov. Pridobljeno 23. 4. 2014 na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Sokolova_4.jpg

Fotografija Ele Peroci. Pridobljeno 23. 4. 2014 na: http://www.delo.si/kultura/knjizevni- listi/ela-peroci-otroci-so-ji-vcasih-rekli-kar-muca-copatarica.html

Fotografija Ide Mlakar. Pridobljeno 23. 4. 2014 na: http://www.bukla.si/?action=clanki&limit=12&article_id=1993

Fotografija Jane Bauer. Pridobljeno 23. 4. 2014 na: http://www.europeanliteraryagency.co.uk/wp-content/uploads/2012/11/Jana-Bauer-2-foto- Tihomir-Pinter-20122.jpg

Fotografija Janje Vidmar. Pridobljeno 23. 4. 2014 na: http://www2.arnes.si/~gzver/arhiv%202012/Peta%20stran/Megi%20Feher/princeska.html

Fotografija Josipine Turnograjska. Pridobljeno 20. 4. 2014 na: http://www.gorenjci.si/osebe/urban%C4%8Di%C4%8D-turnograjska-josipina/23/

Fotografija Kristine Brenk. Pridobljeno 22. 4. 2014 na: http://www.nuk.uni- lj.si/nuk4.asp?id=426456850

Fotografija Lee Fatur. Pridobljeno 21. 4. 2014 na: http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:img- 1OPE9DN0

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Fotografija Lili Novy. Pridobljeno 23. 4. 2014 na: http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:img- DFNDQKTE

Fotografija Lilijane Praprotnik Zupan čič. Pridobljeno 23. 4. 2014 na: http://www.sensa.si/media/cache/upload/Photo/2012/02/23/lila-prap- 1_lightbox_image.jpg

Fotografija Luize Pesjak. Pridobljeno 20. 4. 2014 na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:PesjakLuiza-foto_Zalar.jpg

Fotografija Majde Koren. Pridobljeno 23. 4. 2014 na: http://www.mladinska.com/skupina_mk/novice/novica?aid=1157

Fotografija Manice Koman. Pridobljeno 21. 4. 2014 na: http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:img-U6FXRV63

Fotografija Marije Grošelj. Pridobljeno 21. 4. 2014 na: http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:img-6QT6TKB6

Fotografija Marije Jezernik. Pridobljeno 22. 4. 2014 na: http://upload.wikimedia.org/wikisource/sl/4/47/Marija_Jezernik.jpg

Fotografija Mire Miheli č. Pridobljeno 22. 4. 2014 na: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/Mira_Miheli%C4%8D.jpg

Fotografija Mojiceje Podgoršek. Pridobljeno 23. 4. 2014 na: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/archive/7/7d/20110516125011!Mojiceja1.jpg

Fotografija Neže Maurer. Pridobljeno 23. 4. 2014 na: http://www.revijaobrazi.si/2009/01/slovenka-leta-je-neza-maurer/

Fotografija Pavline Pajk. Pridobljeno 20. 4. 2014 na: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/0e/Pavlina_Pajk3.jpg

Fotografija Polonce Kova č. Pridobljeno 23. 4. 2014 na: http://www.delo.si/clanek/82339

Fotografija Sonje Sever. Pridobljeno 21. 4. 2014 na: http://www.turizem- sentjur.com/f/docs/Muzeji-in-galerija/zlozenka-kocenova-hisa.pdf

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo

Fotografija Saše Vegri. Pridobljeno 23. 4. 2014 na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-IHUMBYMQ

Fotografija Svetlane Makarovi č. Pridobljeno 22. 4. 2014 na: http://4.bp.blogspot.com/_VS3Y8oEnTt4/TP7ktC7nwJI/AAAAAAAAJ9U/reYxzSKELS w/s1600/Svetlana%2BMakarovic%2Bfoto%2BAnze%2BMis_G.jpg

Fotografija Tatjane Pregl Kobe. Pridobljeno 23. 4. 2014 na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Tatjana_Pregl_Kobe.jpg

Fotografija Vere Albreht. Pridobljeno 21. 4. 2014 na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Vera_Albreht.jpg

Fotografija Vide Jeraj. Pridobljeno 21. 4. 2014 na: http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:img-P7HD0JOC

Lah, I. (1921). Josipina Turnograjska: njeno življenje in delo (str. 113). Maribor: Mariborske tiskarne.

Poštni žig ob 150. obletnici smrti slovenske pesnice Fany Hausmann. Pridobljeno 21. 4. 2014 na: http://www.posta.si/opis-postnega-ziga/2609/150-obletnica-smrti-slovenske- pesnice-Fany-Hausmann?nodeid=537