DOCSLIB.ORG

Diplomsko Delo

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Diplomsko Delo UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO METKA ČIBEJ UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Razredni pouk Slovenske mladinske avtorice DIPLOMSKO DELO Mentorica: dr. Milena Mileva Blaži ć Kandidatka: Metka Čibej Ljubljana, maj 2014 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorici dr. Mileni Milevi Blaži ć za pomo č in usmerjanje pri pisanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi asistentki Mojci Žvegli č za pomo č in pregled empiri čnega dela. Hvala partnerju, prijateljem in sostanovalcem za vse pogovore in spodbude. Najve čja zahvala pa gre moji družini, ki mi je omogo čila študij, poleg tega pa me spodbujala skozi celotno šolanje. Vsem še enkrat hvala. Brez vas mi ne bi uspelo. Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo POVZETEK V diplomskem delu obravnavam slovenske mladinske avtorice. V teoreti čnem delu sem na kratko opredelila pojem mladinska književnost in opisala obdobja slovenske mladinske književnosti. Opisala sem pot od vstopa Slovenk v književnost do sedanjosti in predstavila nekaj klju čnih slovenskih mladinskih avtoric. V empiri čnem delu sem preko kvantitativne raziskave ugotovila razmerje med slovenskimi avtorji in avtoricami v posameznih obdobjih mladinske književnosti. Posebej sem naredila primerjavo tudi za mladinske avtorje in avtorice. Izkazalo se je, da v prvih treh obdobjih mladinske književnosti prevladujejo avtorji, v četrtem obdobju mladinske književnosti pa avtorice. Enako velja tudi za mladinske avtorje in avtorice. Z namenom, da bi ugotovila, kakšno je razmerje med predlaganimi avtorji in avtoricami v vrtcih, osnovnih šolah in gimnazijah, sem preu čila priro čnik h kurikulu za vrtce, učni na črt za slovenš čino za osnovne šole in učni na črt za slovenš čino za gimnazije. Izkazalo se je, da v vseh treh dokumentih mo čno prevladujejo avtorji predlaganih besedil, čeprav je avtoric v sodobnem obdobju mladinske književnosti ve č kot avtorjev. KLJU ČNE BESEDE: slovenske mladinske avtorice, obdobja mladinske književnosti, priro čnik h kurikulu za vrtce, učni na črt za slovenš čino za osnovne šole, učni na črt za slovenš čino za gimnazije. I Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo ABSTRACT In my work I write about slovenian children's female authors. In theoretical part of the diploma I define the term youth literature and describe different eras of slovenian youth literature. I describe the path from entrance of slovenian women into literature to present time and introduce some key slovenian female children's authors. In empirical part I used a quantitative investigative approach to try to find out the ratio between slovenian male and female authors. Apart from that I also made a comparison between slovenian children's male and female authors. I found out that in the first three eras of slovenian youth literature there are more male authors but in the fourth era there are more female authors. The same is with children's male and female authors. With intention to find out the ratio between sugested male and female authors in kindergarden, primary school and secondary school I examined a guide to curriculum for kindergarten and syllabus for Slovenian language in primary and secondary school. I found out that despite of the fact that there are more female authors in contemporary era of youth literature there are much more male authors’ sugested works in these three documents. KEY WORDS: slovenian children's female authors, eras of slovenian youth literature, guide to curriculum for kirdengarten, syllabus for slovenian language in primary school, syllabus for slovenian language in high school. II Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo Kazalo vsebine 1 UVOD ...................................................................................................................... 1 2 TEORETI ČNI DEL ................................................................................................... 3 2.1 OPREDELITEV POJMA MLADINSKA KNJIŽEVNOST ............................................ 3 2.2 NASTAJANJE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI ............................................................ 3 2.3 OBDOBJA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI .................................................................. 4 2.4 VSTOP ŽENSK V LITERARNI SVET ........................................................................... 5 2.5 PRVE SLOVENSKE PESNICE IN PISATELJICE ........................................................ 7 2.6 ČASOPIS SLOVENKA IN PRVE SLOVENSKE INTELEKTUALKE ......................... 7 2.7 POLOŽAJ SLOVENSKIH AVTORIC PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO ............. 9 2.8 POLOŽAJ SLOVENSKIH AVTORIC PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ....................... 9 2.9 PREGLED SLOVENSKIH REPREZENTATIVNIH MLADINSKIH AVTORIC PO OBDOBJIH MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI ..................................................................... 10 2.5.1 PRVO OBDOBJE (1850−1900)........................................................................................... 10 2.5.1.1 Hausmann, Fany (1808−1853) ..................................................................................... 10 2.5.1.2 Pajk, Pavlina (1854−1902) ........................................................................................... 11 2.5.1.3 Pesjak, Luiza (1828−1898) ........................................................................................... 12 2.5.1.4 Turnograjska, Josipina (1833−1854) ........................................................................... 13 2.5.2 DRUGO OBDOBJE (1900−1950) ....................................................................................... 14 2.5.2.1 Černej, Anica (1900−1944).......................................................................................... 14 2.5.2.2 Fatur, Lea (1865−1943) ................................................................................................ 15 2.5.2.3 Grošelj, Marija (1881−1960) ........................................................................................ 15 2.5.2.4 Jeraj, Vida (1875−1932) .............................................................................................. 16 2.5.2.5 Jezernik, Marija (1879−1974) ...................................................................................... 16 2.5.2.6 Koman, Manica (1880−1961) ....................................................................................... 17 2.5.2.7 Sever, Sonja (1900−1995) ............................................................................................. 17 2.5.3. TRETJE OBDOBJE (1950−1980) ...................................................................................... 18 2.5.3.1 Albreht, Vera (1895−1971) ........................................................................................... 18 2.5.3.2 Brenk, Kristina (1911−2009) ........................................................................................ 18 2.5.3.3 Jurca, Branka (1914−1999) ......................................................................................... 19 2.5.3.4 Miheli č, Mira (1912−1985)........................................................................................... 20 2.5.3.5 Novy, Lili (1885−1958) ................................................................................................. 20 2.5.3.6 Peroci, Ela (1922−2001)............................................................................................... 21 2.5.3.7 Vegri, Saša (1934−2010) .............................................................................................. 22 III Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Metka Čibej; diplomsko delo 2.5.4. ČETRTO OBDOBJE (1980−2013) ..................................................................................... 22 2.5.4.1 Bauer, Jana (1975) ........................................................................................................ 22 2.5.4.2 Gregori č Gorenc, Barbara (1964) ................................................................................ 23 2.5.4.3 Koren, Majda (1960) ..................................................................................................... 23 2.5.4.4 Kova č, Polonca (1937) .................................................................................................. 24 2.5.4.5 Makarovi č, Svetlana (1939) .......................................................................................... 25 2.5.4.6 Maurer, Neža (1930) ..................................................................................................... 26 2.5.4.7 Mlakar, Ida (1956) ........................................................................................................ 27 2.5.4.8 Podgoršek, Mojiceja (1964) .......................................................................................... 27 2.5.4.9 Praprotnik Zupan čič, Lilijana (1955) ........................................................................... 28 2.5.4.10 Pregl Kobe, Tatjana (1946) ......................................................................................... 29 2.5.4.11 Sokolov, Cvetka (1963) ............................................................................................... 30 2.5.4.12 Štampe Žmavc, Bina (1951) ....................................................................................... 31 2.5.4.13 Štefan, Anja (1969) ..................................................................................................... 32 2.5.4.14 Vidmar, Janja (1962)..................................................................................................
Load more

Recommended publications
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_13.pdf | DOST. 01/10/21 18.12 Bibliografija Helge Glu{i~ (1995–2004) 515 BIBLIOGRAFIJA HELGE GLUIÈ (19952004)1 1995 A Knjievnost v publikacijah Slovenske kulturne akcije (SKA) : (ob štiridesetletnici njene ustano- vitve). – Meddobje 29, št. 1/2, 1995, str. 63–71. Mladinski pisatelj Mirko Kunèiè (18991984). V: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Juni Ameriki. – Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995. – Str. 177–182. Odmevnost Janèarjevega literarnega dela v svetu. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (31; 1995; Ljubljana ). Zbornik predavanj / XXXI. seminar slovenskega jezika, literatu- re in kulture, 26. 6. – 15. 7. 1995. – Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, 1995. – Str. 103–109. Objavljeno tudi v Glasniku Slovenske matice 19, št. 1/2, 1995 str. 47–53. Poezija Milene oukal. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str. [49]57. Razsenost literarnih teenj v slovenski prozi : Slovenska trideseta leta. – Delo 37, št. 231, 5. okt. 1995, str. 15. Ilustr. – Prispevek s simpozija Slovenska trideseta leta, ki je potekal v Slovenski matici od 20. do 21. sep- tembra 1995. »Zgodbe s panjskih konènic« Lojzeta Kovaèièa. Traditiones 24, 1995, str. 185191. B [Iz recenzije]. V: Silvija Borovnik: Piejo enske drugaèe? [V Ljubljani] : Mihelaè, 1995. Besedilo na zavihkih ov. Rahlo tkanje. – Razgledi, št. 13, 23. jun. 1995, str. 36. O knjigi Christian Robin: Šibkost angelov. D Bibliografija Helge Gluiè : ob estdesetletnici / sestavila Alenka Logar Pleko s sodelo- vanjem Anke Sollner Perdih. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str.
    [Show full text]
  • Kaj Brati? Zakaj Brati?
    OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Šolsko leto 2014/2015 Brati?! Kaj brati? Zakaj brati? Priporočilni seznami knjig Pripravila Marija Lušin Velike Lašče, september 2014 1 Šolsko leto 2014/2015 Brati?! Kaj brati? Zakaj brati? Priporočilni seznami knjig, primernih za branje v posameznih razredih (ni prepovedano »poškiliti« tudi v kakšen razred nazaj ali naprej …): za bralno značko, za branje kar tako …, za sanje … Noben seznam knjig ne more biti popoln. Tale je narejen nekako v skladu z zalogo naše šolske knjižnice, a tudi ta bi bil lahko čisto drugačen … Kajti obstaja še in še odličnih knjig, ki jih boste odkrili sami v šolski ali kakšni drugi knjižnici, morda doma …, morda pa vam jih bodo priporočili prijatelji … Kar vprašajte jih, saj so najboljši svetovalci! Vprašajte za nasvet tudi knjižničarje, starše, sošolce … pa še koga drugega, ki rad bere. Naj vam bo ob branju lepo! Ljudje smo posebne - živali … In zakaj smo tako drugačne živali? Tudi one imajo svoj razum, pamet. Morda imajo tudi dušo?! Domišljije pa najbrž nimajo ali pa jo imajo mnogo manj kot ljudje! In zato se nam ljudem dogaja, kar se nam. In v knjigah je skrita domišljija mnogih ljudi … In če se družiš s knjigami, imaš možnost, da se te domišljije nalezeš in … 2 KAZALO Priporočilni seznami knjig……………………………………………………………………………….. Str. KNJIGE ZA BRANJE V NADALJEVANJIH ZA 1., 2. IN 3. RAZRED ……………………………….………..……………. 4 Knjige za učence posameznih razredov PRIPOROČILNI SEZNAM KNJIG ZA 1. IN 2. RAZRED - PRIPOVEDI: PRAVLJICE (malo krajše) ………… 5 - PRIPOVEDI: PRAVLJICE (malo daljše) ………… 6 - PESMI, PESNIŠKE ZBIRKE za 1. in 2. razred …. 7 Priporočilni seznam knjig za 3.
    [Show full text]
  • Aktualizace Slovinských Hesel Ve Slovníku Balkánských Spisovatelů (Hesla Pe – Ţ)
    Masarykova univerzita Filozofická fakulta Ústav slavistiky Slovinský jazyk a literatura Aktualizace slovinských hesel ve Slovníku balkánských spisovatelů (hesla Pe – Ţ) Bakalářská diplomová práce Silvie Sedláčková Vedoucí práce: Mgr. et Mgr. Michal Przybylski Brno 2010 Prohlašuji, ţe jsem diplomovou práci vypracovala samostatně s vyuţitím uvedených pramenů a literatury. ……………………………………………. Podpis autora práce Na tomto místě bych ráda poděkovala Mgr. et Mgr. Michalu Przybylskému za uţitečné rady a metodickou pomoc při psaní této bakalářské diplomové práce. OBSAH ÚVOD ....................................................................................................................... 5 AKTUALIZACE HESEL STÁVAJÍCÍCH AUTORŮ ............................................................ 7 PEROCI ELA ............................................................................................................................... 7 PETAN ŢARKO .......................................................................................................................... 7 REBULA ALOJZ .......................................................................................................................... 8 ROZMAN SMILJAN ..................................................................................................................... 9 SNOJ JOŢE ................................................................................................................................ 10 SUHODOLČAN LEOPOLD ......................................................................................................
    [Show full text]
  • Univerza V Ljubljani Pedagoška Fakulteta Kaja
    UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA KAJA FUJAN MOTIV DRUŽINSKIH ODNOSOV V SLOVENSKI MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI V SLIKANIŠKI OBLIKI DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA KAJA FUJAN Mentorica: Milena Mileva Blažić, red. prof. MOTIV DRUŽINSKIH ODNOSOV V SLOVENSKI MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI V SLIKANIŠKI OBLIKI DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2016 Fujan, K. (2016). Motiv družinskih odnosov v slovenski mladinski književnosti v slikaniški obliki. Diplomska naloga. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorici Mileni Milevi Blažić, ki me je s svojimi strokovnimi napotki usmerjala pri nastajanju diplomskega dela. Zahvalila bi se svojim bližnjim za vso podporo v času študija. Posebna zahvala gre fantu Primožu. Hvala, ker si me bodril in verjel vame! Fujan, K. (2016). Motiv družinskih odnosov v slovenski mladinski književnosti v slikaniški obliki. Diplomska naloga. POVZETEK V teoretičnem delu diplomske naloge so definirani družina in družinski odnosi, ki so razčlenjeni na štiri temeljna poglavja: odnos med starši, odnos med otroki in starši, odnos med sorojenci in odnos med posvojenimi otroki in posvojitelji. Opisani so najpogostejši problemi sodobnih družin, ki vplivajo na družinske odnose in se pogosto pojavljajo v izbranih književnih delih slovenske mladinske književnosti. V drugem spektru teoretičnega dela sta predstavljeni slikaniška izvirnost in tipologija slikanice po Marjani Kobe, opisane so tudi značilnosti kratke pripovedne proze v slikaniški obliki. Vključeni sta biografiji in bibliografiji ključnih sodobnih umetnic pisane besede Saše Vegri in Svetlane Makarovič. Glavnino empiričnega dela tvori analiza opusa Saše Vegri in Svetlane Makarovič, ki sta poglavitni pisateljici, navezujoči na motiv družine in odnosov, vendar vsaka na svoj, edinstven način. Analizirana so tudi dela drugih slovenskih avtorjev sodobne mladinske književnosti po kronologiji izdaje slikanic.
    [Show full text]
  • Portreti Sodobnih Slovenskih Knjiœevnikov
    VSEBINA Vinko Beličič 12 Nada Matičič 168 Ales Berger 14 Neža Maurer 170 Andrej Blatnik 16 Andrej Medved 172 Franček Bohanec 18 Janez Menart 174 Berta Bojetii 20 Ace Mermolja 176 Matej Bor 22 Janko Messner 178 Rado Bordon 24 Dušan Mevlja 180 Peter Božič 26 Miloš Mikeln 182 Ivan Bratko 28 Ivan Minatti 184 Kristina Brenk 30 Vinko Moderndorfer 186 Andrej Brvar 32 Lela B. Njatin 188 Andrej Capuder 34 Bogdan Novak 190 Valentin Cundrič 36 Boris A. Novak 192 Aleš Debeljak 38 Marjeta Novak Kajzer 194 Milan Dekleva 40 Iztok Osojnik 196 Lev Detela 42 Vinko Ošlak 198 Mate Dolenc 44 Boris Pahor 200 Drago Druškovič 46 Tone Partljič 202 Jože Dular 48 Tone Pavček 204 Jože Felc 50 Vid Pečjak 206 Emil Filipčič 52 Ela Peroci 208 France Filipič 54 Tone Peršak 210 Evald Flisar 56 Aleksander Peršolja 212 France Forstnerič 58 Žarko Petan 214 Franjo Frančič 60 France Pibernik 216 Ervin Fritz 62 Denis Poniž 218 Nada Gaborovič 64 Vladimir Gajšek Jure Potokar 220 66 Ivan Potrč 222 Ferdo Godina 68 Alenka Goljevšček Aleksij Pregarc 224 70 Slavko Pregl 226 Branko Gradišnik 72 Janez Gradišnik Bert Pribac 228 Niko Grafenauer 74 Alojz Rebula 230 Vlado Habjan 76 Miha Remec 232 Maja Haderlap 78 Pavla Rovan 234 Milka Hartman 80 Smiljan Rozman 236 Andrej Hieng 82 Marjan Rožanc 238 Branko Hofman 84 Franček Rudolf 240 Marko Hudnik 86 Dimitrij Rupel 242 Alojz Ihan 88 Zorko Simčič 244 Anton Ingolič 90 Sandi Sitar 246 Andrej Inkret 92 Ivan Sivec 248 Drago Jančar 94 Miroslav Slana Miros 250 Gustav Januš 96 Dominik Smole 252 Milan Jesih 98 Jože Snoj 254 Dušan Jovanovič 100 Ivo
    [Show full text]
  • ANDREJ ROZMAN ROZA Sample Little Rhyming Circus Poetry for Children Translation
    ANDREJ ROZMAN ROZA Sample Little Rhyming Circus Poetry for children translation Sample translation Belarusian English German Hungarian Lithuanian Macedonian Russian Serbian ANDREJ ROZMAN ROZA Slovenian Book Agency, Metelkova 2b, 1000 Ljubljana, Slovenia Little Rhyming Circus T +386 1 369 58 20 F +386 1 369 58 30 E [email protected] W www.jakrs.si Poetry for children Andrej Rozman Roza Little Rhyming Circus Poetry for children Sample translation Original title: Mali rimski cirkus Uredila / Edited by Tanja Petrič Korekture / Proofreading Jason Blake, Kristina Sluga Založila in izdala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Metelkova 2b, 1000 Ljubljana Zanjo Aleš Novak, direktor Issued and published by Slovenian Book Agency, Metelkova 2b, 1000 Ljubljana Aleš Novak, Director Fotografija na naslovnici / Cover photograph Jože Suhadolnik Grafično oblikovanje in prelom / Technical editing and layout Marko Prah Tisk / Print Grafex, d. o. o. Naklada / Print run 200 izvodov / 200 copies Darilna publikacija / Gift edition © Nosilci avtorskih pravic so avtorji / prevajalci sami, če ni navedeno drugače. © The authors/translators are the copyright holders of the text, unless stated otherwise. Ljubljana, 2017 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6-93(048.4) ROZMAN, Andrej, 1955- Little rhyming circus : poetry for children : sample translation / Andrej Rozman Roza. - Ljubljana : Javna agencija za knjigo Republike Slovenije = Slovenian Book Agency, 2017 Prevod dela: Mali rimski cirkus ISBN 978-961-94184-2-0
    [Show full text]
  • Tri Generacije Šolskih Beril in Tematik V Prvem Triletju Osnovne Šole
    UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Drugostopenjski magistrski študij program poučevanje Poučevanje na razredni stopnji Mia Nardin Žagar TRI GENERACIJE ŠOLSKIH BERIL IN TEMATIK V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE Magistrsko delo Ljubljana, 2018 86 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Drugostopenjski magistrski študij program poučevanje Poučevanje na razredni stopnji Mia Nardin Žagar TRI GENERACIJE ŠOLSKIH BERIL IN TEMATIK V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE Magistrsko delo MENTOR: red. prof. dr. Igor Saksida Ljubljana, 2018 86 Brati pomeni početi podvige. Brati je možno marsikaj. Recimo: grozdje in fige in knjige in med brati še kaj. Brati je na sploh enostavno. Črke hrustaš kot zalogaj. Teže pa je, a tudi bolj slavno, brati pravilno in hitro nazaj. A nazaj se daleč ne pride. Pravo branje le dalje in dalje gre čez črke in pike, čez vrte in hribe v Koromandijo ali še dlje. (Tone Pavček: Branje) I ZAHVALA V življenju lahko z voljo, pogumom in ljubeznijo dosežemo svoje sanje. Hvala vsem, ki ste mi pomagali tako v času študija kot pri nastajanju magistrske nalog: predvsem številnim profesorjem in ostalim zaposlenim na Pedagoški fakulteti za podporo in pomoč, ko sem jo potrebovala; 86 sošolkam razrednega pouka in prijateljem za spodbude in večere preživete ob skupnem učenju, ter kolegicam in kolegom v službi za pomoč in konstruktivne nasvete. Posebna zahvala red. prof. dr. Igorju Saksidi za spodbudne besede, kritične in strokovne posvete, razumevanje in usmerjanje ter za navdihujoče besede. Nazadnje iskrena zahvala še mojim najdražjim Tilnu, Tiamu, Bojani in še drugim ožjim družinskim članom za ljubezen, razumevanje, podporo in predvsem veliko mero potrpežljivosti in spodbudnih besed. II POVZETEK Učenci se v prvem obdobju šolanja že srečujejo z različnimi književnimi besedili, tudi in predvsem v sklopu branja osnovnošolskih beril.
    [Show full text]
  • Marjeta Klinar
    Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Marjeta Klinar Sodobna slovensko-francoska književna izmenjava Magistrsko delo Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik Ljubljana,septembra 2008 1 KAZALO UVODNA OPREDELITEV RAZISKAVE .........................................................................6 1. POSREDOVANJE SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI V FRANCIJI ..............................7 1. 1. Kronološki pregled prevodov ...................................................................................7 1. 2. Dejavniki posredovanja slovenske književnosti v Franciji ......................................8 1. 3. Kriteriji za izbiro dela za prevod .............................................................................9 1. 4. Ciljni bralec ............................................................................................................. 12 1. 5. Kdo so prevajalci .................................................................................................... 13 2. 5. 1. Lucien Tesnière ................................................................................................... 14 2. 5. 2. Ferdinand Kolednik ............................................................................................ 15 2. 5. 3. Sidonie Jeras........................................................................................................ 17 1. 5. 4. Sodobne prevajalke ............................................................................................. 18 1. 6. Položaj slovenske književnosti v Franciji
    [Show full text]
  • Ela Peroci: Po Šoli Me Počakaj
    Peroci KNJIGE Piat — Ela Peroci: Po šoli me počakaj. (Opremil Jo- Petan Žarko: Žarko Petan: Prepovedane parole. že Brumen.) (Ljubljana, Drž. založba Slove- (Oprema in risba: Albin Rogelj.) Ljubljana, nije, t. Triglavska tiskarna 1966.) 84 str. 8°. Drž. založba Slovenije, (t. Učne delavnice) (Tokovi časa.) — 189180 1265 1966. 54 + (II) str. 8°. — 200098 1272 Ref.: Matjaž Kmecl, Delo 1966 št. 61 str. 6. — Sl[avko] Ref.: V[ili] V[uk], Večer XXII/1966 (15. IX.) št. 214. — Ru[pel], PDk 1966 št. 73. — S[lavko] R[upel], Borec Slfavko] Ru[pel], PDk XXII/1966 (25. IX.) št. 220. — XVII/1966 št. 4 str. 375 -376. — Jože Horvat, Sodobnost Branko Hofman, Knjižna polica 1/1966 (20. XI.) št. 3. XIV/1966 št. 6 str. 646—647. — Žarko Petan: Zgodbe v eni sapi. (Opremil — Ela Peroci: Rišem dan. (Opremil Janez Ber- Bronislav Fajon.) Maribor, Obzorja, (t. Mari- nik.) (Maribor, Obzorja, t. Mariborski tisk borski tisk) 1966. 80 + (III) str. 8°. — 189177 1966.) 83 + (III) str. 8°. — 191692 1266 1273 Vsebina: Rišem dan. — Povej mi. — Mrak. Ref.: SI[avko] Ru[pel], PDk 1966 št. 84. — Matjaž Kmecl, Ref.: Jože Snoj, Delo 1966 št. 89 str. 6. — SI[avko] Ru- Delo 1966 št. 140 str. 5. — Vili Vuk, Dialogi II/1966 št. 9 [pell, PDk 1966 št. 141. — Jože Horvat, Sodobnost str. 501—502. XIV/1966 št. 6 str. 646—647. — Jože Pogačnik, JiS XI/1966 št. 7 str. 231—232. Petelin Stanko. Stanko Petelin: Gradnikova bri- gada. (Opremil Vladimir Lakovič. Skice izde- — Ela Peroci: Suncobran — balončič. (Moj dež- lal: Vlado Štimac.) Nova Gorica, (zaL in t.
    [Show full text]
  • Primerjalna Mladinska Knjiševnost
    Preseganje meje: Slovenski slavistični kongres, Zagreb, 2006 Milena Mileva Blaši, Univerza v Ljubljani .rimerjalna mladinska knji%evnost Izraz primerjalna mladinska knjievnost je prvi uporabil Paul Hazard v smislu svetovne mladinske knjievnosti leta 1932. Posredno je povezan z Goethejevim konceptom S eltliteratur (1827) oz. s kanonskimi (mladinskimiA besedili, ki so došivela mednarodni uspeh: 1001 no, Robinzon Crusoe, Guliverjeva potovanja, Grimmove pravljice, Andersenove pravljice, Ostr%ek, Mali princ, Pika Nogavika, Harry Potter idr. Pomembna podroja primerjalne mladinske knjievnosti so zgodovina otroka in otrołtva, literarna obdobja, teorija in vrednotenje, prevodi, recepcija in vplivi, zvrsti in vrste, kanonska besedila in mladinska klasika, vekulturnost, globalizacija, vepredstavnost (multimedijiA in potronitvo. Primerjalna mladinska knjievnost pomeni poznavanje ve kot enega nacionalnega jezika in knjievnosti ter znanje in aplikacijo drugih disciplin na podroju knjievnosti. Usmerjena je evropocentrino, vendar s primerjalnim in interdisciplinarnim pristopom presega meje nacionalnih knjievnost. Bvod. Razvoj globalne ekonomije, sodobna komunikacijska tehnologija, evropska integracija, mobilnost :tudi kot posledice vojn), revina in politini dejavniki spodbujajo kulturno proizvajanje, pred nas pa postavljajo zahtevo, da premislimo nove kulturne identitete zunaj tradicionalnih nacionalnih pojmovanj. Medkulturnost je bistvo primerjalne knji%evnosti, ki je bila ustanovljena še v 19. stoletju kot nasprotje raziskavam nacionalnih jezikov in knji%evnosti. Nacionalne knji%evnosti se osredotoćajo na knji%evnost znotraj dr%avnih meja, primerjalna knji%evnost pa se kot kulturni korektiv osredotoća na t. i. svetovno knji%evnost. Literarna veda je po letu 1980 zaela posveati vejo pozornost kulturnim podobnostim in razlikam, npr. primerjava med łpansko in latinsko-ameriko knji%evnostjo, primerjava med knji%evnostmi v nemko govoreih de%elah, primerjava med knji%evnostmi v slovenłini :v zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu).
    [Show full text]
  • Bibliocesko.Pdf
    Bibliografie knižních překladů slovinské literatury do češtiny Bibliografija knjižnih prevodov slovenske literature v češčino Bibliografie knižních překladů slovinské literatury do češtiny Bibliografija knjižnih prevodov slovenske literature v češčino Sestavil a redigoval Petr Mainuš Zbral in uredil Petr Mainuš Centrum pro slovinskou literaturu Lublaň 2005 Center za slovensko književnost Ljubljana, 2005 Nástin historického vývoje česko-slovinských literárních vztahů dějinám a vývoji česko-slovinských kulturních vztahů bylo napsáno již mnoho článků, studií i knih. Ze všech bych uvedl alespoň vademekum vzájemných styků mezi našimi národy, knihu Borise Urbančiče Češko slo- venski kulturni stiki (např. Ljubljana 1988, Praha 1995) a dílo Marjety Ker- šič-Svetel Češko-slovenskiK stiki med svetovnima vojnama (Ljubljana 1996). V našem úvodu bych se zaměřil především na období mezi koncem 19. a začátkem 21. století, kdy začala velice čilá překladatelská činnost na obou stranách. Po celou dobu ji pochopitelně ovlivňovaly a udávaly jí směr i intenzitu vzájemné politicko-historické, kulturní a také hospodářské poměry mezi na- šimi zeměmi. Je zřejmé, že naše kulturní styky vždy měly a mají svou historickou zákonitost, podmíněnou společenským vývojem. Je rovněž pochopitelné, že až do první světové války byly česko-slovinské kulturní svazky mnohem užší a hlubší než například kulturní styky česko- -srbské nebo slovensko-slovinské. Slovinci totiž patřili po staletí stejně jako Češi do rakousko- uherské monarchie. Nejlépe a nejrovnoměrněji se projevovala československo-jugoslávská kulturní spolupráce v literatuře. V oblasti hudby, divadla a výtvarného umění byla sice spolupráce velmi bohatá a plodná, jenže zde lze mluvit především o význačném působení a vlivu českého umění na vývoj umění jugoslávských národů, zatím co jugoslávské výtvarné, divadelní a hudební umění proni- kalo k Čechům v mnohem menší míře a nemělo na rozvoj českého umění nijak podstatný vliv a nezanechávalo v něm trvalejší stopy.1 1.
    [Show full text]
  • Različnost Deškega in Dekliškega V Veljavnih Berilih Za Prvo Triletje
    UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program Razredni pouk Razli čnost deškega in dekliškega v veljavnih berilih za prvo triletje devetletne osnovne šole v šolskem letu 2011/2012 DIPLOMSKO DELO Mentor: red. prof. dr. Igor Saksida Kandidatka: Jana Habjanič Ljubljana, junij 2012 ZAHVALA Mentorju, rednemu profesorju dr. Igorju Saksidi, se zahvaljujem za pomo č in vodenje pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se svojim staršem in sestrama, ki so mi med študijem stali ob strani. IZVLE ČEK V diplomski nalogi sem raziskovala razli čnost deškega in dekliškega v veljavnih berilih za prvo triletje devetletne osnovne šole v šolskem letu 2011/2012. Predstavila sem temeljne pojme – seksizem, stereotip in spolni stereotip. Z raziskavo, kjer sem uporabila metodi kvalitativnih in kvantitativnih analiz, sem ugotavljala: - kolikšen delež književnih del v veljavnih berilih za prvo triletje devetletne osnovne šole v šolskem letu 2011/2012 zajemajo dela s prevladujo čim deškim likom in kolikšen delež dela s prevladujo čim dekliškim likom; - katere zna čilnosti, lastnosti, poklici ipd. se pripisujejo deškim in katere dekliškim likom v veljavnih berilih za prvo triletje devetletne osnovne šole v šolskem letu 2011/2012; - ali obstaja povezanost med spolom avtorja in prevladujo čim spolom likov, nastopajo čih v delih v veljavnih berilih za prvo triletje devetletne osnovne šole v šolskem letu 2011/2012. Klju čne besede: seksizem, stereotip, spolni stereotip, spolne vloge SUMMARY Title: The diversity of boys' themes and girls' themes in valid textbooks for the first triennium of nine-year elementary schools in school year 2011/12 In the thesis I explored the diversity of boys' themes and girls' themes in valid textbooks for the first triennium of nine-year elementary schools in school year 2011/12.
    [Show full text]