DOCSLIB.ORG

Marjeta Klinar

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Marjeta Klinar Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Marjeta Klinar Sodobna slovensko-francoska književna izmenjava Magistrsko delo Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik Ljubljana,septembra 2008 1 KAZALO UVODNA OPREDELITEV RAZISKAVE .........................................................................6 1. POSREDOVANJE SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI V FRANCIJI ..............................7 1. 1. Kronološki pregled prevodov ...................................................................................7 1. 2. Dejavniki posredovanja slovenske književnosti v Franciji ......................................8 1. 3. Kriteriji za izbiro dela za prevod .............................................................................9 1. 4. Ciljni bralec ............................................................................................................. 12 1. 5. Kdo so prevajalci .................................................................................................... 13 2. 5. 1. Lucien Tesnière ................................................................................................... 14 2. 5. 2. Ferdinand Kolednik ............................................................................................ 15 2. 5. 3. Sidonie Jeras........................................................................................................ 17 1. 5. 4. Sodobne prevajalke ............................................................................................. 18 1. 6. Položaj slovenske književnosti v Franciji danes .................................................... 18 2. SEZNAMI KNJIŽNIH PREVODOV ............................................................................ 19 2. 1. Seznam knjižnih prevodov slovenske književnosti v francoščini – kronološko .... 20 2. 1. 1. Opombe h kronološkemu pregledu .................................................................... 26 2. 2. Seznam knjižnih prevodov slovenske književnosti v francoščini po avtorjih in zvrsteh ............................................................................................................................. 28 2. 2. 1. Opombe k razporeditvi po zvrsteh ..................................................................... 38 2. 2. 2. O prevodih Prešernovih pesmi ........................................................................... 39 2. 2. 3 Prevodi Cankarjevih del ...................................................................................... 42 2. 3. Razno ....................................................................................................................... 43 2. 4. Slovenska književnost, napisana v francoščini ...................................................... 43 2. 4. 1. Razno – samo v francoščini ................................................................................. 44 2. 5. Ponatisi slovenske književnosti v francoščini ......................................................... 44 2. 6. Antologije jugoslovanske književnosti ................................................................... 44 2. 7. Še neobjavljeni prevodi ........................................................................................... 45 3. REVIALNE OBJAVE PREVODOV ............................................................................. 46 3. 1. V slovenskih revijah ................................................................................................ 46 3. 2 Objave v nekaterih francoskih revijah ................................................................... 48 3. 3 Opombe k francoskim revijam ................................................................................ 49 4. SLOVENSKA KNJIŽEVNOST V FRANCOŠČINI NA MEDMREŽJU .................... 51 5. TEORETIČNO O PREVAJANJU ................................................................................. 53 5. 1. Opredelitev prevoda ............................................................................................... 53 5. 2. Zgodovinski pogled ................................................................................................. 54 5. 3. Sociolingvistični pogled ........................................................................................... 55 5. 4. Jezikovni pogled ...................................................................................................... 56 5. 5. Književni prevod ..................................................................................................... 57 5. 6. Vloga prevajalca ..................................................................................................... 59 6. JEZIKOVNO-SLOGOVNA ANALIZA NEKATERIH PREVODOV IZ SLOVENŠČINE V FRANCOŠČINO ................................................................................ 61 6. 1. Merila za primerjanje prevodov ............................................................................ 63 6. 2. Vladimir Bartol: Alamut, 1988. Prevajalec v francoščino: Claude Vincenot, jezikovna priredba: Jean-Pierre Sicre ........................................................................... 64 6. 3. Brina Svit: l’été où Marine avait un corps, 2001. Prevajalka v slovenščino: Mojca Medvedšek ...................................................................................................................... 70 6. 4. Ivan Tavčar: La cronique de Vissoko, La publication Orientalistes de France, 1975. Prevajalca Jean Durand-Monti et Viktor Jesenik ............................................... 74 2 6. 5. Štirje slovenski pesniki/Quatre poètes slovènes (Dane Zajc, Niko Grafenauer, Vera Pejovič in Peter Semolič), Preved. Zdenka Štimac in Vladimir Pogačnik, Nova Revija, Ljubljana, 1997 .................................................................................................. 77 7. PREVODI ALI POVZETKI ČLANKOV V TISKANIH MEDIJIH IN NA MEDMREŽJU O KNJIŽNIH OBJAVAH SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI V FRANCIJI .......................................................................................................................... 83 7. 1. Vladimir Bartol: Alamut (Alamut) Paris, Phébus, 1988, 1989, 1998. ................... 84 Prevajalec: Claude Vincenot, jezikovni pregled: Jean-Pierre Sicre ............................. 84 7. 1. 1. Predstavitev prevoda........................................................................................... 84 7. 1. 2. Francoski odzivi .................................................................................................. 85 7. 1. 3. Slovenski odmevi ................................................................................................. 89 7. 1. 4. Pripombe ............................................................................................................. 93 7. 2. France Bevk: La langue intime (Kaplan Martin Čedermac), Editions du Cerf, 1993 Prevajalka: Zdenka Štimac ................................................................................... 95 7. 2. 1. Pripombe ............................................................................................................. 96 7. 3. Aleš Debeljak: Minutes de la peur (Minute strahu), éditions Domens, 2001 Prevajalki: Andrée Lück-Gaye in Polona Tavčar ......................................................... 97 7. 3. 1. Pripombe ............................................................................................................. 98 7. 4. Branko Hofman: La nuit jusqu'au matin (Noč do jutra), Phébus, 1998. .............. 98 Prev. iz srbohrvaščine Alain Nippon.............................................................................. 98 7. 5. DRAGO JANČAR .................................................................................................. 98 7. 5. 1. Drago Jančar: Elève de Joyce (Joyceov učenec), Esprit des Péninsules, 2003 .. 99 Prevajalka: Andrée Lück-Gaye ..................................................................................... 99 7. 5. 2. Drago Jančar: Aurore boréale (Severni Sij), Esprit des péninsules, 2005. Prevajalka: Andrée Lück-Gaye ................................................................................... 101 7. 5. 3. Drago Jančar: La Grande valse brillante (Veliki briljantni valček), Editions l’espace d’un instant, 2005. Prevajalki: Andrée Lück-Gaye in Zdenka Štimac ......... 102 7. 5. 4. Pripombe ........................................................................................................... 102 7. 6. Dušan Jovanovič: La libération de Skopje (Osvoboditev Skopja), 2003 ............ 103 Prevajalca: Mireille Robin in Dušan Jovanovič .......................................................... 103 7. 7. Ciril Kosmač: Ballade de la trompette et du nuage (Balada o trobenti in oblaku), POF, 1977, Serpent à Plumes 1999/2000. Prevajalec: Jean Durand Monti. ............... 104 7. 7. 1. Francoski odzivi ................................................................................................ 104 7. 7. 2. Slovenski odzivi ................................................................................................. 104 7. 8. Florjan Lipuš: L' élève Tjaž (Zmote dijaka Tjaža), Gallimard, 1987 ................. 105 Prevajalka iz nemščine: Anne Gaudu .......................................................................... 105 7. 8. 1. Pripombe ........................................................................................................... 107 7. 9. Karel Mauser: Le fils du défunt (Sin mrtvega), La pensée universelle, 1974. Prevajalec: Ferdinand Kolednik .................................................................................
Load more

Recommended publications
  • TRI ŠALAMUNOVE PARODIČNE SATIRE in NJIHOV KONTEKST Marjan Dolgan Inštitut Za Slovensko Literaturo in Literarne Vede ZRC SAZU, Ljubljana
    TRI ŠALAMUNOVE PARODIČNE SATIRE IN NJIHOV KONTEKST Marjan Dolgan Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Ljubljana Sredi šestdesetih let 20. stoletja so v zgodnji liriki Tomaža Šalamuna na­ stale tri pesmi, ob katerih je mogoče opazovati recepcijo parodije, pred­ vsem pa satire v totalitarnem, komunističnem sistemu. Ta družbenopoli­ tične satire v literaturi ni dovoljeval, zato je prvo pesem kriminaliziral in pesnika spravil v zapor, kar je edinstven primer v zgodovini slovenske literature. Druga satirična pesem je ostala v senci prve. Tretja pesem pa je parodično in satirično izrabila časnikarski umetnostnozgodovinski tekst, toda to pesnikovo dejanje je povzročilo samo časnikarjev užaljen javni odmev, vendar nobenih sankcij, kajti časnikar ni bil komunistični politični veljak. Three parodic satires by Tomaž Šalamun. Three early poems by Tomaž Šalamun from the mid-1960s give us an opportunity to examine the re- ception o f parody, and particularly satire in the totalitarian, communist regime. The regime did not allow socio-political satire in literature: it criminalized the first poem and imprisoned the poet, and that is an un- precedented case in the history o f Slovenian literature. The second sati- rical poem remained in the shadow of the first one. The third poem used parodically and satirically a newspaper article on art history, but only brought about an offended public response by the journalist and no sanctions, because the journalist was not a notable communist po- litician. Meje parodije in satire Literarni teoretiki opredeljujejo parodijo kot literarni tekst, ki delno ali v celoti smeši kak drug tekst.1 Vendar povezava obeh besedil ni nekaj samoumevnega, saj obstaja samo takrat, ko jo bralec zazna.
    [Show full text]
  • Informacija Za Medije
    Celje, 30. junij 2017 Informacija za medije Andrej Brvar, prejemnik Zlatnika poezije 2017 Dan mi je dan – je verz, s katerim pesnik Andrej Brvar upesnjuje svoj temeljni odnos do življenja. Kajti dan je zanj metafora za življenjski lok od zarje do teme. A njegova zavetnica je zarja, je svetloba. Kajti očaran je nad čudežem, nad skrivnostjo življenja, enkratnostjo človeške identitete in bivanja. Zato je pesnik reke življenja in svojo eksistenco doživlja bolj z epsko izpovedjo kot z lirično prizadetostjo. Sam pravi, da je slika temeljni element njegove poezije in da so ga slikarji naučili gledati svet z estetskimi očmi. Zato je prvo pesniško zbirko, to je bilo leta 1969, naslovil Slikanica. Takrat in pozneje je slika zanj najboljše izrazno sredstvo in realni svet je celota pesnikove izkušnje. Njegov programski verz je nedvoumen: Vse je pesem. A pesem nastane, če izraža njegovo izkušnjo v vsakodnevni vsakdanjosti, kar kaže, kako je avtor v ljubezenskem razmerju z življenjem. Njegova poezija je skorajda njegova biografija, je »senca in sonce, plus in minus«, hudomušno dostavlja. Na slovenski pesniški oder je Andrej Brvar stopil z zbirko Slikanica, potem pa so izšle zbirke Kdo je ubil Holoferna, Pesmi, Pesnitev o tem, kako je nastajala neka pesniška zbirka in druge. V zadnjem poldrugem desetletju pa Naplavine, Pesnitve in pesmi, Retrospektiva in Material. Ta zbirka je bila nominirana za Veronikino nagrado. Letos bodo izšle Transverzale. Izbor iz pesnikovega hrama skoraj petdesetletnega pesniškega ustvarjanja. Ni naključje, da je Andrej Brvar uredil prvo antologijo slovenske poezije v prozi, torej pesniške oblike med poezijo in prozo. Najprej je še pesnil v prostem verzu, nato pa se dokončno odločil za poezijo v prozi.
    [Show full text]
  • Kroki-Portreti Slovenskih Književnikov
    Zbirka DROBEN LIST Roman Kralj KROKI-PORTRETI SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV 1 Roman Kralj KROKI-PORTRETI SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV Velenje, maj 2008 CIP - Kataloški zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna Knjižnica, Ljubljana 821.163.6.09:929(084) 74.041.5(497.4):929Kralj R. KRALJ, Roman Kroki-portreti slovenskih književnikov / Roman Kralj. - Velenje : Knjižnica, 2008. - (Zbirka Droben list; 2) ISBN 978-961-92287-1-5 239155712 Kroki-portreti, izbrani v tej knjižici, so na- stali mimogrede. Portretiral sem vrsto znanih slovenskih književnikov, ki so v zadnjem deset- letju gostovali v Velenju. Pri tistih, ki so gosto- vali na literarnih večerih v Knjigarni Kulturnica, gre za portrete, narisane na hitro, saj je obisk trajal največ uro. Gost je dobil original, če mi ga je uspelo narisati dvakrat. Na Herbersteinskih srečanjih pa je bilo portretiranje težje, ker so iz- brani gostje odmaknjeno sedeli na vrtu ali stali za šankom. To pomeni, da je bilo treba risati hitro, oz. čakati na pravo pozo portretiranca. Redko uporabljam svinčnik, saj za radiranje ni časa. Največkrat uporabljam flomaster ali tuš in gladek papir. Kroki-portretov (tako književnikov kot dru- gih) je seveda veliko več; v tej knjižici je samo petindvajset priložnostno izbranih, medtem ko ostale morda objavim kdaj drugič. Avtor 3 Andrej Brvar Herbersteinsko srečanje književnikov, 2004 5 Marko Crnkovič Kulturnica, 2005 7 Aleš Debeljak Kulturnica, 2004 9 Erica Johnson Debeljak Kulturnica, 2004 11 Zdravko Duša Herbersteinsko srečanje književnikov, 2004 13 Ivo Frbežar Herbersteinsko
    [Show full text]
  • Umetniki Sezone in Nagrade Za Mladinsko Književnost
    Dimičeva 9 SI – 1000 Ljubljana tel.: (01) 4300 557, 4300 558 e-naslov: [email protected] ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Voščilo BRALNI ZNAČKI za 60 let spodbujanja branja Dragi mladi bralci s svojimi zavzetimi mentorji, stopamo v nadvse pomembno sezono gibanja za dobro knjigo. V maju 2021 bo minilo 60 let, odkar so na Prevaljah prvič podelili 119 bralnih značk. V vseh nas je ponos, ker spodbujanje za branje dobrih knjig še vedno traja, saj nobeno motiviranje ni imelo tako dolge življenjske dobe, kot ga ima BRALNA ZNAČKA. Še posebej pa je pomembno, da plemenito kulturno gibanje ni v zatonu. Koronavirus je bil izziv – tudi za našega predsednika, pesnika Marka Kravosa. Ljubezni do branja ne more uničiti noben virus, je samo izziv za nove oblike dela, da se ohranja spodbujanje in - branje. Tako ne bomo nikoli pozabili besed, ki jih je izrekel Tone Pavček, pesnik za vse čase: Če ne bomo brali, nas bo pobralo! Nekdanjo zamisel Umetniki sezone smo zaradi jubileja razdelili na več delov; že lani smo z imeni (Prežihov Voranc, Leopold Suhodolčan, Tone Partljič) mislili na praznik Bralne značke. Prav je, da osvežimo štiri STEBRE BRALNE ZNAČKE: Prof. Stanko Kotnik je bil prvi, ki je zamisel spravil v življenje in skrbel za spoštovanje temeljev branja za bralno značko. Pisatelj in slavist Leopold Suhodolčan, osrednja osebnost Bralne značke, je zamisel nadgradil in jo s svojim osebnim žarom širil po domovini in zamejstvu. Pisatelj Ivan Bizjak je zasnoval Bevkovo bralno značko in tako spodbudil nastanek številnih bralnih značk, imenovanih po znanih osebnostih – predvsem pesnikih in pisateljih. Prof. Petra Dobrila je zamisel, porojeno v Prežihovem svetu, širila kot pedagoška svetovalka, hkrati pa spodbudila Cicibanovo bralno značko v vsem slovenskem prostoru.
    [Show full text]
  • Michael Biggins Cv Highlights
    MICHAEL BIGGINS CV HIGHLIGHTS 5405 NE 74th Street Telephone: (206) 543-5588 Seattle, WA 98115 USA E-mail: [email protected] PROFESSIONAL EXPERIENCE Affiliate Professor, Slavic Languages and Literatures, University of Washington, 2000 - present. Teach courses in Slovenian language (all levels), advanced Russian language, Slavic to English literary translation, Slovenian literature. Head, International Studies Units, University of Washington Libraries, 2004-present. Oversight and coordination of staff and activities of Near East Section, Slavic and East European Section, Southeast Asia Section, and materials processing for South Asia. Head, Slavic and East European Section, University of Washington Libraries, 1994 - present (tenured, 1997). Librarian for Slavic, Baltic and East European studies. Interim Librarian for Scandinavian Studies, 2011- 2012. Coordinator for International Studies units (Near East, South Asia, Southeast Asia, and Slavic), 1997-1999, 2004-present. Fund group manager, International Studies (Slavic, East Asia, Near East, South Asia, Southeast Asia, Latin America and others), 2010-present. Slavic Catalog Librarian and South Slavic Bibliographer, University of Kansas Libraries, 1988-1994 (tenured, 1993). Assistant Professor of Russian, Knox College, Galesburg, Ill., 1986-1987. Instructor of Russian, Middlebury College Russian Summer School, Middlebury, Vt., 1986-87. Assistant Professor of Russian, St. Michael's College, Colchester, Vt., 1985-1986. Russian Language Summer Study Abroad Instructor/Group Leader, University of Kansas, led groups of 20-25 U.S. students enrolled in summer intensive Russian language program in Leningrad, Soviet Union, 1981 and 1982. EDUCATIONAL BACKGROUND PhD, Honors, Slavic Languages and Literatures: University of Kansas (1985). MS, Library and Information Science: University of Illinois/Champaign-Urbana (1988). MA, Honors, Germanic Languages and Literatures: University of Kansas (1978).
    [Show full text]
  • BRALNI PROGRAM Posavskih Knjižnic V Letu 2021 Knjižnica Brežice  Valvasorjeva Knjižnica Krško  Knjižnica Sevnica 21
    BRALNI PROGRAM posavskih knjižnic v letu 2021 Knjižnica Brežice Valvasorjeva knjižnica Krško Knjižnica Sevnica 21. marec – 20. november 2021 IZBOR LEPOSLOVNIH DEL PROZA VOJNA NIMA ŽENSKEGA OBRAZA, Svetlana Aleksijevič OTROCI Z VLAKA, Viola Ardone JEZERO, Bianca Bellová TI JE SMEŠNO, DA MI JE IME DONALD?, Ahmed Burić OSEM GORA, Paolo Cognettti SPOMINI IZNAD EKVATORJA, Isabella Flego NEVIDNI, Aleksandar Gatalica IZGINOTJE JOSEFA MENGELEJA, Olivier Guez TELEFON V VETRU, Laura Imai Messina POSLEDNJI VARUH OTOKA ELLIS, Gaëlle Josse ŠUMENJE GOZDA, Damir Karakaš AGNI, Borut Kraševec KURJI PASTIR, Feri Lainšček KAJ? RJA, Jakub Małecki MAMINA ZAPUŠČINA, Minae Mizumura Knjižnice Posavja sodelujemo na področju bralne kulture že MAKS PLETERŠNIK, Rudi Mlinar enajsto leto zapored. Namen projekta Posavci beremo skupaj CIGAN, AMPAK NAJLEPŠI, Kristian Novak je opozoriti na pomembne predstavnike literarnega ubesedovanja IZGINULI SVET, Julia Phillips pri nas in širše po svetu ter bralcem ponuditi tematsko pester KOLESAR, Marko Radmilovič razpon leposlovnih del, ki bivanjsko izkušnjo človeka prikazujejo ATLAS RAHLOČUTNEGA MOŠKEGA, Christoph Ransmayr z raznolikimi kulturnimi, socialnimi in estetskimi izhodišči. OLGA, Bernhard Schlink ZLATA LETA GOSPODIČNE JEAN BRODIE, Muriel Spark BECKOMBERGA, Sara Stridsberg KJE in KDAJ? POD SVETLOBO SEVERNEGA SIJA, Alan Sullivan Bralni projekt izvajamo v Knjižnici Brežice, Valvasorjevi NOVE DEFINICIJE LJUBEZNI, Brina Svit knjižnici Krško in Knjižnici Sevnica med 21. marcem in 20. TURIST V TEŽAVAH, Emir Šaković novembrom 2021. BIZARNE ZGODBE, Olga Tokarczuk ŠTEVILKA 31328, Elias Venezis PRESTRELJENE SANJE, Vlado Vrbič KAKO? EKSKLUZIVA, Evelyn Waugh Knjige so opremljene s knjižnimi kazalkami, na katere bralci vpišejo svoje ime in naslov prebrane knjige ter po želji tudi mnenje o prebranem. Ob naslednjem obisku knjižnice jih pri STRIP izposojevalnem pultu oddajo knjižničarju.
    [Show full text]
  • The Erosion of Naive Memory and Its Dangers Ales Debeljak The
    Balkan Fragments: The Erosion of Naive Memory and its Dangers Ales Debeljak Versió original en anglès Escriptor, professor de filosofia de la Universitat de Ljubljana. Versión original en inglés Escritor, profesor de filosofía de la Universidad de Ljubljana. Original version english The Yugoslav perspective has been an extremely important one in my personal and creative development. For example, my very first experience of a metropolis was of a Yugoslav one. I believe I can remember to this day that secondary-school excitement I had upon entering a new territory: like the full lips of a slightly vulgar but enormously sensual girl, the streets of Belgrade seduced me in the early 1980s with promises of romantic opportunities and flashing revelations of Balkan wisdom. I remember well that first ascent from the main railway station through the canyons of the faded palaces, which I was later told mimicked Sutjeska architecturally, all the way up to the wide Terazije. Along this boulevard I strolled, enjoying the gaily-coloured, relaxed manner of the passers-by past the Hotel Moskva. This was where, after his return from Britain, having spent decades there as an emigrant, the aged Milos Crnjanski lived until his death. I don’t know why I didn’t stay in the USA when, many years later, I myself followed the call of foreign shores, but perhaps it had to do with my being struck for the first time by the depressive force of the circumstance called exile presented in the pages of Crnjanski’s Roman o Londonu (A Novel of London). In the display window of the bookshop in the Albanija building, I quickly skimmed the titles of books not yet available in Slovene.
    [Show full text]
  • Reference Živa Književnost 1994 – 2020
    REFERENCE ŽIVA KNJIŽEVNOST 1994 – 2020 1994–2020 Tuji literati_tke: Maram Almasri (Sirija/Francija), Yahuda Amichai (Izrael), Rikardo Arregi Diaz De Heredia (Španija), Clare Azzopardi (Malta), Jusef Bazi (Libanon) Joshua Beckman (ZDA), Alexandre Bergamini (Francija), Elisa Biagini (Italija), Keith Borg (Malta), Sonja vom Brocke(Nemčija), Nicole Brossard (Kanada), Cindy Lynn Brown (Danska), Franco Buffoni (Italija), Richard Burns (Velika Britanija), Tsead Bruinja (Nizozemska), Antoine Cassar (Malta), Yolanda Castano (Španija), René de Ceccatty (Francija), Johan Christiansson (Švedska), Xi Chuan (Kitajska), William Cliff (Belgija), Ann Cotten (Avstrija), Jordan Cvetanović (Srbija), Kaća Čelan (Srbija), Dmitro Čistjak (Ukrajina), Bei Dao (Kitajska), Jean Paul Daoust (Francija), Casimiro de Brito (Portugalska), Arnold De Vos (Italija), Jacek Dehnel (Poljska), Lidija Dimkovska (Makedonija), Angeliki Dimouli (Grčija), Daša Drndić (Hrvaška), Haydar Ergülen (Turčija), Manuel Forcano (Španija), Edward Foster(ZDA), Nathalie Gassel (Belgija), Alicia García Núnez (Španija), Patrizia Gattaceca (Francija), Andras Gerevich (Madžarska), Tatjana Gromača (Hrvaška), Arti H. N. (Indija), Anna Gulczynska (Poljska), Mette Østgaard Henriksen (Danska, Ioana Ieronim (Romunija), Hendrik Jackson (nemčija), Ilze Jansone (Latvija), Travis Jeppesen (ZDA/Češka), Rodolfo Häsler (Kuba/Španija), Lejla Kalamujić (BIH), Kätlin Kaldmaa (Estonija), Jyrki Kiiskinen (Finska), Noé Tibor Kiss (Madžarska), Jakob Kraner (Avstrija), Dimitrij Kuzmin (Rusija), Stéphane Lambert (Belgija),
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_13.pdf | DOST. 01/10/21 18.12 Bibliografija Helge Glu{i~ (1995–2004) 515 BIBLIOGRAFIJA HELGE GLUIÈ (19952004)1 1995 A Knjievnost v publikacijah Slovenske kulturne akcije (SKA) : (ob štiridesetletnici njene ustano- vitve). – Meddobje 29, št. 1/2, 1995, str. 63–71. Mladinski pisatelj Mirko Kunèiè (18991984). V: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Juni Ameriki. – Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995. – Str. 177–182. Odmevnost Janèarjevega literarnega dela v svetu. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (31; 1995; Ljubljana ). Zbornik predavanj / XXXI. seminar slovenskega jezika, literatu- re in kulture, 26. 6. – 15. 7. 1995. – Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, 1995. – Str. 103–109. Objavljeno tudi v Glasniku Slovenske matice 19, št. 1/2, 1995 str. 47–53. Poezija Milene oukal. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str. [49]57. Razsenost literarnih teenj v slovenski prozi : Slovenska trideseta leta. – Delo 37, št. 231, 5. okt. 1995, str. 15. Ilustr. – Prispevek s simpozija Slovenska trideseta leta, ki je potekal v Slovenski matici od 20. do 21. sep- tembra 1995. »Zgodbe s panjskih konènic« Lojzeta Kovaèièa. Traditiones 24, 1995, str. 185191. B [Iz recenzije]. V: Silvija Borovnik: Piejo enske drugaèe? [V Ljubljani] : Mihelaè, 1995. Besedilo na zavihkih ov. Rahlo tkanje. – Razgledi, št. 13, 23. jun. 1995, str. 36. O knjigi Christian Robin: Šibkost angelov. D Bibliografija Helge Gluiè : ob estdesetletnici / sestavila Alenka Logar Pleko s sodelo- vanjem Anke Sollner Perdih. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str.
    [Show full text]
  • 255.4=163.6 Contemporary American Poetry In
    UDK 821.111(73)-09-1 "1945/2005"( 497.4):81 '255.4=163.6 CONTEMPORARY AMERICAN POETRY IN SLOVENIAN CRITICISM AND TRANSLATION: 1945 - 2005 lgor Divjak Abstract The article presents the Slovenian reception of five major groups in American post-war poetry -the Formalists, the Confessionals, the Beats, the Black Mountain poets, and the New York School poets - as well as the reception of those prominent authors who cannot be classified in any of these groups. The analysis reveals which groups have attracted most interest of the Slovenian critics and translators, when was the peak of their reception, which methods of interpretation have been used by the Slovenian critics, and to what extent has their judgement about certain contemporary American authors gradually changed. INTRODUCTION This survey of the Slovenian reception of American poetry written after World War II takes into consideration all the relevant articles and publications about contem­ porary American poetry published in Slovenia between May 9th, 1945 and the end of June, 2005. In these six decades a great deal of Slovenian critical attention was de­ voted to different periods and genres of American literature, and a great number of American authors were translated into Slovenian. In the second half of the 20th cen­ tury and the first years of the new millennium no other national literature attracted so much interest of both Slovenian scholars and readers, and probably no other literature has had so much influence on the contemporary Slovenian authors. The topic of this article, however, is limited only to the reception of those contemporary American poets whose work is not always familiar to the wider Slovenian public, but who nevertheless created a great deal of excitement, provoked vigorous debates, and proved very influential in Slovenian literary circles.
    [Show full text]
  • UNIVERZA V LJUBLJANI Filozofska Fakulteta Oddelek Za Slavistiko Oddelek Za Slovenistiko
    UNIVERZA V LJUBLJANI Filozofska fakulteta Oddelek za slavistiko Oddelek za slovenistiko PRIMERJAVA DVEH PROZNIH LITERARNIH NAGRAD ─ SLOVENSKEGA KRESNIKA IN HRVAŠKEGA KSAVERJA ŠANDORJA GJALSKEGA Diplomsko delo univerzitetnega študija Eva Bišćan Ljubljana, september 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI Filozofska fakulteta Oddelek za slavistiko Oddelek za slovenistiko (Dvopredmetni študijski program, slovenski jezik in književnost ter hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi) PRIMERJAVA DVEH PROZNIH LITERARNIH NAGRAD ─ SLOVENSKEGA KRESNIKA IN HRVAŠKEGA KSAVERJA ŠANDORJA GJALSKEGA Diplomsko delo univerzitetnega študija Eva Bišćan Mentorja: red. prof. dr. Miran Hladnik doc. dr. Đurđa Strsoglavec Ljubljana, september 2007 Zahvala Za nasvete in pomoč pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorjema, red. prof. dr. Miranu Hladniku in doc. dr. Đurđi Strsoglavec. VSEBINA stran 1 UVOD........................................................................................................................1 2 O NAGRADAH KRESNIK IN KSAVER ŠANDOR GJALSKI .....................................4 2.1 Razvoj nagrad od začetka do danes...........................................................................4 2.1.1 Razvoj nagrade kresnik ......................................................................................4 2.1.1.1 Temeljne stalnice kresnika ..........................................................................6 2.1.1.2 Še o K(k)resniku .........................................................................................7 2.1.2
    [Show full text]
  • Miran Košuta Italijanski Knjižni Prevodi Slovenskega Leposlovlja
    Miran Košuta Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovlja Przekłady Literatur Słowiańskich 5/1, 231-243 2014 Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovja Kronološka bibliografija (2000—2013)* 1. Aline Cendon, Loris Dilena, Giuseppe Turzi: Carso: due lingue, un al‑ tipiano. Con un’introduzione di Margherita Hack, traduzione in italiano di Mirjam Levstik. Monfalcone, Edizioni della Laguna, 2000, 258 str. Vsebuje tudi pesmi sledečih avtorjev: Srečko Kosovel, Miroslav Košuta. 2. Igor Dr novšek, Dimitar Anakiev: Poklon Tolminki — Homage to Tolminka — Omaggio a Tolminka. Traduzione di Jim Kacian, Neva Nemec, Davorin Žagar. Tolmin, Prijatelj, 2000, 83 str. 3. Družina Mokrček. Edizione plurilingue in sloveno, inglese, italiano, a cura di Nadja Pahor Bizjak, traduzioni di Patricija Jug e Alenka Vodopivec. Šempeter pri Gorici, Osnovna šola Ivana Roba, 2000, 43 str. 4. Srečko Kosovel: Ves svet je kakor: pesmi, Integrali — Tutto il mondo è come: poesie, Integrali. Traduzione in italiano di Jolka Milič, prefazione del dr. Janez Vrečko. Sežana, Comune di Sežana, 2000, 249 str. 5. Kajetan Kovič: Il professore d’immaginazione (Profesor domišljije, roman). Traduzione in italiano di Tomo Jurca e Paolo Bellotto. Milano, Hefti (Col- lana Piccole Hefti), 2000, 133 str. 6. Marko K ravos: Le tracce di Giasone: poema in cinque tempi con epilogo — Jazonova sled: pesnitev v petih slikah z epilogom — Jazonov trag: poema u pet slika s epilogom. Traduzione in italiano di Patrizia Vascotto. Milano, Hefti (Collana Polena), 2000, 53 str. 7. Vuka Kumar­‍Hiti: L’orma nel musco (Pesmi). Traduzione di Irena Vuga ‍‑Vogrič. Capodistria, samozaložba, 2000, 79 str. 8. France Prešeren: Battesimo presso la Savizza (Krst pri Savici). A cura di Marija Pirjevec, traduzione di Giorgio Depangher.
    [Show full text]