DOCSLIB.ORG

Center Za Slovenščino Kot Drugi in Tuji Jezik Letno Poročilo 2018

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Center Za Slovenščino Kot Drugi in Tuji Jezik Letno Poročilo 2018 Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Letno poročilo 2018 www.centerslo.si ISSN 1581-9442 9 771581 944007 2 Letno poročilo 2018 Kazalo UVOD 3 PROGRAMI IN DEJAVNOSTI CENTRA za sLovenščino kot drugi in tuji jezik v Letu 2018 4 slovenščina na tujih univerzah 5 seminar slovenskega jezika, literature in kulture 25 simpozij obdobja 31 tečaji slovenščine 33 slovenščina za otroke in mladostnike 38 izpitni center 44 izobraževanje 48 založniška dejavnost 51 raziskovalni in aplikativni projekti 55 oBjave v MedijiH 56 BiBLiograFija strokovniH deLavCev Centra 63 Letno poročilo 2018 3 Mirno nemirno 2018 Lahko bi rekli, da je leto 2018 za Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik (v nadaljevanju Center) minilo mirno, običajno, brez posebnosti, po ustaljenih tirnicah … To po eni strani Uvod drži, po drugi pa z natančnim branjem poročil posameznih programov ugotovimo, da je bilo leto vse prej kot mirno. Ob ustaljenih tradicionalnih prireditvah in dejavnostih, kot so tečaji slovenščine za odrasle in otroke, obe poletni šoli, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (naprej SSJLK), Simpozij Obdobja, izpiti iz znanja slovenščine kot tujega jezika, tiskanje različnih gradiv za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika, je leto 2018 na Centru zaznamovalo Cankarjevo leto. Popeljalo nas je na tri vrhove. Eden, prvi, je bil izdaja družabne igre Klanec, drug vrh je predstavljal SSJLK, ki je bil s krovno temo posvečen letu 1918, v njem pa je s predavanji izstopalo predvsem Cankarjevo ustvarjanje, tretjega so ustvarili Svetovni dnevi Ivana Cankarja. Ti so v nizu že desetih svetovnih dni skoraj na vseh 60 lektoratih na tujih univerzah študentom in drugi zainteresirani javnosti približali delo in življenje pomembnega slovenskega pisatelja. Še posebej se zdi pomembno izpostaviti družabno igro Klanec, ki je rezultat sodelovanja Centrovih sodelavcev z različnih programov. Gre za izvirno didaktično igro, prvo v naši produkciji. Svoje mesto je po poročilih s terena našla na zelo različnih mestih, od knjižnic in šol v Sloveniji do knjižnic in predavalnic na univerzah po svetu. Želimo si, da ne bi ostala edino tako Centrovo gradivo. Leto 2018 je bilo za Center pomembno tudi z vidika organiziranosti. Na programu Tečaji za odrasle smo začeli s postopnim urejanjem zaposlitev samostojnih strokovnih delavcev. Septembra smo tako zaposlili novo/staro sodelavko, ki poučuje na tečajih. S tem smo začeli urejati položaj honorarnih sodelavcev. Vsekakor to ne pomeni zgolj formalnega urejanja statusa, marveč lahko Centru prinese novo kakovostno spremembo. Veliko se je dogajalo tudi na enem od najstarejših programov, sicer pa najbolj razvejani dejavnosti, to je Slovenščina na tujih univerzah. Poleg obletnic (novembra je 40 let obeležil lektorat v Bukarešti) in odpiranj novih lektoratov (v Banjaluki in na Reki) je bilo veliko energije usmerjene v pripravo novih sporazumov s pomembnimi partnerskimi univerzami (npr. v Londonu in Trstu). Vsekakor lahko iz poročil o delu v preteklem letu razberemo tudi veliko idej in načrtov, ki jih sodelavci in sodelavke Centra snujejo za prihodnje leto. Uvodne misli lahko, tako kot preteklo leto, spet zaključim z istimi besedami, to je: »Za prihodnja leta si želimo, da bi lahko poročilo začeli z novico, da se je Center preselil v večje prostore, kar mu je omogočilo zaposliti nove sodelavce in sodelavke, s tem pa so se izpolnili tudi pogoji za načrtovanje in izvedbo novih razvojnih nalog, ki bodo Centru omogočile ohranjati mesto med pomembnimi načrtovalci in izvajalci nacionalne jezikovne politike na področju slovenščine kot drugega in tujega jezika.« (Letno poročilo Centra 2017) Zagotovitev večjih prostorov je namreč ena od prednostnih nalog za leto 2019, saj bo njena realizacija omogočila izvedbo številnih drugih vsebinskih nalog, ki jih načrtujemo v prihodnosti. red. prof. dr. Simona Kranjc, predstojnica Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik 4 Letno poročilo 2018 Programi in dejavnosti Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Predstojnica: red. prof. dr. simona kranjc vodja strokovne službe: asist. dr. damjan Huber Financiranje Financiranje programa Program oz. dejavnost Samostojni strokovni sodelavci strokovnih oz. dejavnosti sodelavcev Slovenščina na tujih univerzah MIZŠ Seminar slovenskega jezika, MIZŠ, dr. Mojca Nidorfer Šiškovič literature in kulture Urad Vlade RS za Slovence (vodja programa STU) Predsednica: v zamejstvu in po svetu, asist. dr. Damjan Huber MIZŠ, izr. prof. dr. Mojca Smolej lastna sredstva, sponzorji (vodja programov SSJLK lastna sredstva in Obdobja) Simpozij Obdobja Predsednika: MIZŠ, izr. prof. dr. Urška Perenič lastna sredstva izr. prof. dr. Aleksander Bjelčevič dr. Ina Ferbežar (vodja programa) lastna sredstva, Izpitni center lastna sredstva Petra Likar Stanovnik MIZŠ Neža Kočevar (od februarja 2018) Branka Gradišar (vodja programa) lastna sredstva, MIZŠ, Tanja Jerman (vodja učiteljev) Urad Vlade RS za Slovence lastna sredstva, Tečaji slovenščine Jana Kete Matičič v zamejstvu in po svetu, MIZŠ Tjaša Alič CMEPIUS Katja Kralj (od oktobra 2018) lastna sredstva, dr. Mihaela Knez Slovenščina za otroke MIZŠ (ZRSŠ), lastna sredstva, (vodja programa) in mladostnike Urad Vlade RS za Slovence MIZŠ dr. Damjana Kern Andoljšek v zamejstvu in po svetu Matej Klemen lastna sredstva, lastna sredstva, Izobraževanje (vodja programa) MIZŠ MIZŠ dr. Mihaela Knez mag. Mateja Lutar lastna sredstva, Založništvo lastna sredstva (vodja programa) MIZŠ Matej Klemen Dodatne dejavnosti Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik v letu 2018 Redna izobraževanja za učitelje in izpraševalce Mednarodni prevajalski in kulturnopromocijski projekt Svetovni dnevi Ivana Cankarja Znanstvena in razvojno-aplikativna dejavnost – projekti - Vključevanje prostovoljcev v jezikovno izobraževanje priseljencev: vloge in kompetence (VIME) - Razvoj izpita iz znanja slovenščine za zdravnike - Raziskava o predsodkih pri ocenjevanju jezikovne produkcije - Evalvacija modelov učenja in poučevanja slovenščine kot drugega jezika za učence in dijake, ki jim slovenščina ni materni jezik (EVA) - Bralna pismenost in razvoj slovenščine kot učnega jezika (OBJEM) - Izzivi medkulturnega sobivanja Letno poročilo 2018 5 Slovenščina na tujih univerzah dr. Mojca nidorfer šiškovič, asist. dr. damjan Huber 1 Splošno o programu V študijskem letu 2017/18 je na tujih univerzah delovalo 59 slovenistik, od tega 7 na univerzah, kjer lektorjevo delo financira samo Republika Slovenija (MIZŠ), 37 na univerzah, kjer lektorja sofinancirata Republika Slovenija in univerza gostiteljica, in 15 na univerzah, univerzah kjer lektorja financira samo univerza gostiteljica. V lektorate in študijske programe slovenščine na tujih univerzah je bilo vključenih nekaj več kot 1700 študentov. Upad tujih študentov je predvsem posledica omejitve vpisa v izbirni predmet na Univerzi v Beogradu, na kjer so vpis zaradi kadrovske podhranjenosti znižali s 750 študentov na 150, hkrati pa tudi ponekod drugod na univerzah oz. slavistikah ter tudi pri slovenščini zaznavajo, prav tako kot v RS, upad študentov, npr. v Zagrebu. Statusi slovenistik na tujih univerzah so bili naslednji: na 27 univerzah je imela slovenistika Slovenščina status samostojnega diplomskega študija ali študijske smeri v okviru dodiplomskega in/ali podiplomskega študija, tj. magistrskega in doktorskega študija. Na vseh univerzah razen na univerzah v Parizu, Kijevu, Neaplju in Pardubicah pa so lektorat slovenščine bodisi kot obvezni izbirni predmet ali kot izbirni predmet lahko izbirali vsi študenti oddelka, kjer je slovenistika, študenti fakultete, univerze in tudi zunanji slušatelji. 2 Svet programa STU Svet se je v študijskem letu 2017/18 sestal 6. julija 2018. Na seji je bilo predstavljeno in z razpravo proučeno stanje slovenistik in njihovi statusi na tujih univerzah ter odpiranje novih slovenistik. Zapisnik so člani Sveta prejeli v začetku septembra. 3 Kadrovske spremembe V program Slovenščina na tujih univerzah (STU) je bilo v študijskem letu 2017/18 vključenih in spremembe statusa na okoli 50 učiteljev slovenščine v tujini, od tega 31 učiteljev, ki so zaposleni na Filozofski slovenistikah fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL), ter osem učiteljev, ki so poučevali na slovenistikah na podlagi avtorske pogodbe. Poleg učiteljev, ki so izvajali lektorate, je predavanja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi na univerzah v tujini izvajalo več kot 35 tujih habilitiranih učiteljev. Na nekaterih slovenistikah so predavanja, seminarje in mentorstva študentom pri diplomskih in magistrskih nalogah izvedli tudi zaposleni učitelji programa STU. Nekateri, ki so že dosegli doktorske nazive, so tudi mentorji študentom pri diplomskih in magistrskih nalogah, objavljajo prispevke in se udeležujejo znanstvenih konferenc. Enajst učiteljev programa STU je v prvi polovici julija 2018 zelo uspešno poučevalo na 54. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, saj so jim udeleženci v anketi podelili oceno 4,70 (od 5), rezultat pa je hkrati primerljiv s preteklimi leti. V preteklem študijskem letu je prišlo do naslednjih menjav na FF UL zaposlenih učiteljev na slovenistikah v tujini: v Beogradu je bila lektorica mag. Laura Fekonja na trimesečnem porodniškem dopustu, v tem času jo je nadomeščala Melita Vešner. Na novo se je kot lektorica na Filološki fakulteti s 1. oktobrom zaposlila še dr. Tanja Tomazin, ki jo bodo financirali na srbski strani. Za to smo si prizadevali skupaj s prof. dr. Majo Đukanović in s slovenskim veleposlaništvom v Beogradu, saj je ob velikem številu študentov (okoli 100 na študiju in 700 na
Load more

Recommended publications
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_13.pdf | DOST. 01/10/21 18.12 Bibliografija Helge Glu{i~ (1995–2004) 515 BIBLIOGRAFIJA HELGE GLUIÈ (19952004)1 1995 A Knjievnost v publikacijah Slovenske kulturne akcije (SKA) : (ob štiridesetletnici njene ustano- vitve). – Meddobje 29, št. 1/2, 1995, str. 63–71. Mladinski pisatelj Mirko Kunèiè (18991984). V: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Juni Ameriki. – Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995. – Str. 177–182. Odmevnost Janèarjevega literarnega dela v svetu. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (31; 1995; Ljubljana ). Zbornik predavanj / XXXI. seminar slovenskega jezika, literatu- re in kulture, 26. 6. – 15. 7. 1995. – Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, 1995. – Str. 103–109. Objavljeno tudi v Glasniku Slovenske matice 19, št. 1/2, 1995 str. 47–53. Poezija Milene oukal. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str. [49]57. Razsenost literarnih teenj v slovenski prozi : Slovenska trideseta leta. – Delo 37, št. 231, 5. okt. 1995, str. 15. Ilustr. – Prispevek s simpozija Slovenska trideseta leta, ki je potekal v Slovenski matici od 20. do 21. sep- tembra 1995. »Zgodbe s panjskih konènic« Lojzeta Kovaèièa. Traditiones 24, 1995, str. 185191. B [Iz recenzije]. V: Silvija Borovnik: Piejo enske drugaèe? [V Ljubljani] : Mihelaè, 1995. Besedilo na zavihkih ov. Rahlo tkanje. – Razgledi, št. 13, 23. jun. 1995, str. 36. O knjigi Christian Robin: Šibkost angelov. D Bibliografija Helge Gluiè : ob estdesetletnici / sestavila Alenka Logar Pleko s sodelo- vanjem Anke Sollner Perdih. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str.
    [Show full text]
  • UNIVERZA V LJUBLJANI Filozofska Fakulteta Oddelek Za Slavistiko Oddelek Za Slovenistiko
    UNIVERZA V LJUBLJANI Filozofska fakulteta Oddelek za slavistiko Oddelek za slovenistiko PRIMERJAVA DVEH PROZNIH LITERARNIH NAGRAD ─ SLOVENSKEGA KRESNIKA IN HRVAŠKEGA KSAVERJA ŠANDORJA GJALSKEGA Diplomsko delo univerzitetnega študija Eva Bišćan Ljubljana, september 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI Filozofska fakulteta Oddelek za slavistiko Oddelek za slovenistiko (Dvopredmetni študijski program, slovenski jezik in književnost ter hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi) PRIMERJAVA DVEH PROZNIH LITERARNIH NAGRAD ─ SLOVENSKEGA KRESNIKA IN HRVAŠKEGA KSAVERJA ŠANDORJA GJALSKEGA Diplomsko delo univerzitetnega študija Eva Bišćan Mentorja: red. prof. dr. Miran Hladnik doc. dr. Đurđa Strsoglavec Ljubljana, september 2007 Zahvala Za nasvete in pomoč pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorjema, red. prof. dr. Miranu Hladniku in doc. dr. Đurđi Strsoglavec. VSEBINA stran 1 UVOD........................................................................................................................1 2 O NAGRADAH KRESNIK IN KSAVER ŠANDOR GJALSKI .....................................4 2.1 Razvoj nagrad od začetka do danes...........................................................................4 2.1.1 Razvoj nagrade kresnik ......................................................................................4 2.1.1.1 Temeljne stalnice kresnika ..........................................................................6 2.1.1.2 Še o K(k)resniku .........................................................................................7 2.1.2
    [Show full text]
  • Miran Košuta Italijanski Knjižni Prevodi Slovenskega Leposlovlja
    Miran Košuta Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovlja Przekłady Literatur Słowiańskich 5/1, 231-243 2014 Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovja Kronološka bibliografija (2000—2013)* 1. Aline Cendon, Loris Dilena, Giuseppe Turzi: Carso: due lingue, un al‑ tipiano. Con un’introduzione di Margherita Hack, traduzione in italiano di Mirjam Levstik. Monfalcone, Edizioni della Laguna, 2000, 258 str. Vsebuje tudi pesmi sledečih avtorjev: Srečko Kosovel, Miroslav Košuta. 2. Igor Dr novšek, Dimitar Anakiev: Poklon Tolminki — Homage to Tolminka — Omaggio a Tolminka. Traduzione di Jim Kacian, Neva Nemec, Davorin Žagar. Tolmin, Prijatelj, 2000, 83 str. 3. Družina Mokrček. Edizione plurilingue in sloveno, inglese, italiano, a cura di Nadja Pahor Bizjak, traduzioni di Patricija Jug e Alenka Vodopivec. Šempeter pri Gorici, Osnovna šola Ivana Roba, 2000, 43 str. 4. Srečko Kosovel: Ves svet je kakor: pesmi, Integrali — Tutto il mondo è come: poesie, Integrali. Traduzione in italiano di Jolka Milič, prefazione del dr. Janez Vrečko. Sežana, Comune di Sežana, 2000, 249 str. 5. Kajetan Kovič: Il professore d’immaginazione (Profesor domišljije, roman). Traduzione in italiano di Tomo Jurca e Paolo Bellotto. Milano, Hefti (Col- lana Piccole Hefti), 2000, 133 str. 6. Marko K ravos: Le tracce di Giasone: poema in cinque tempi con epilogo — Jazonova sled: pesnitev v petih slikah z epilogom — Jazonov trag: poema u pet slika s epilogom. Traduzione in italiano di Patrizia Vascotto. Milano, Hefti (Collana Polena), 2000, 53 str. 7. Vuka Kumar­‍Hiti: L’orma nel musco (Pesmi). Traduzione di Irena Vuga ‍‑Vogrič. Capodistria, samozaložba, 2000, 79 str. 8. France Prešeren: Battesimo presso la Savizza (Krst pri Savici). A cura di Marija Pirjevec, traduzione di Giorgio Depangher.
    [Show full text]
  • Bibliographie Slovene Generale Romans
    BIBLIOGRAPHIE SLOVENE GENERALE ROMANS Vladimir BARTOL: ALAMUT, trad. par Andrée Luck-Gaye, Phébus (coll. Libretto), Paris, 2012. France BEVK: LA LANGUE INTIME, trad. par Zdenka Štimac, Les Editions du Cerf, Paris, 1993. Branko HOFMAN : LA NUIT JUSQU’AU MATIN , Phébus, Paris, 1998 Jože Hude ček: L'HOMME AUX PIGEONS , trad. par J.Ch.Lombard, La Bartavelle, Charlieu, 1999. Drago JAN ČAR : L’AURORE BOREALE , trad. par Andrée Luck-Gaye, L’Esprit des Péninsules, Paris, 2005 Drago JAN ČAR : KATARINA, LE PAON ET LE JESUITE , trad. par Antonia Bernard, Passage du Nord-Ouest, Albi, 2009 Drago JAN ČAR : DES BRUITS DANS LA TETE , trad. par Andrée Luck-Gaye, Passage du Nord-Ouest, Albi, 2011 Jože JAVORŠEK: MEMOIRE DANGEREUSE , Arléa, Paris, 1984. Josip JUR ČIČ: GEORGES KOZIAK, LE JANISSAIRE SLOVENE , trad. par l'Abbé F. Kolednik, Mame, Paris, 1936. Josip JUR ČIČ: LE FILS DU VOISIN , trad. par l'Abbé F. Kolednik, Pauline, Sherbrooke, 1965. Josip JUR ČIČ - Alain JEJ ČIČ: LE VIEUX SLOVENE SE SOUVIENT: EN RUSSIE AVEC LA GRANDE ARMEE , Coll. Institut Napoléon, Paris, 2009 Ciril KOSMA Č: LA BALLADE DE LA TROMPETTE ET DU NUAGE , trad. par Jean Durand-Monti, Publications orientalistes de France, 1977. Ciril KOSMA Č: UNE JOURNEE DE PRINTEMPS , trad. par Jean Durand-Monti, Publications orientalistes de France, 1982. Lojze KOVA ČIČ: IMMIGRANTS , trad. par Andrée Luck-Gaye, Ed. du Seuil, Paris, 2008. Tome I Lojze KOVA ČIČ: IMMIGRANTS , trad. par Andrée Luck-Gaye, Ed. du Seuil, Paris, 2009. Tome II Lojze KOVA ČIČ: IMMIGRANTS , trad. par Andrée Luck-Gaye, Ed. du Seuil, Paris, 2011. Tome III Kajetan KOVI Č: LE PROFESSEUR DE REVE , trad.
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2010_4_10.pdf | DOST. 24/09/21 1.34 anka Sollner Perdih, bibliografija literarnovednih del 2000–2009 503 bibLioGRaFiJa LiTeRaRnoVeDnih DeL 2000–2009 2000 Monografije emica antončič: anton Podbevšek in njegova vloga v razvoju slovenske moderne književnosti. maribor: obzorja (znamenja, 137). matjaž birk: »­­­ vaterländisches interesse, Wissenschaft, Unterhaltung und belehrung ­­­«. illyrisches blatt (Ljubljana, 1819–1849). maribor: Slavistično društvo (zora, 11). milena blažić: modeli za ustvarjalni pouk književnosti v osnovni šoli. Ljubljana: zavod Repub­ like Slovenije za šolstvo. emil Cesar: Literarnozgodovinski portreti. novo mesto: Tiskarna novo mesto, Dolenjska založba. aleš Gabrič, Polona Kekec, brigita Rajšter: odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner. Ljubljana: nova revija (zbirka Korenine). bogomir Jakopič: marija Pomagaj v slovenski književnosti. Ljubljana: Salve. Franci Just: med verzuško in pesmijo. Poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja. murska Sobota: Franc­Franc (zbirka Podobe Panonije). marko Juvan: intertekstualnost. Ljubljana: DzS (Literarni leksikon. študije, 45). Ref.: T. Virk, PKn 23 (2000), št. 1, 83–88. marko Juvan: Vezi besedila. študije o slovenski književnosti in medbesedilnosti. Ljubljana: Literarno­umetniško društvo Literatura (zbirka novi pristopi). Ref.: V. Žerjal Pavlin, SR 45 (2000), 357–362. Jože Kastelic: Umreti ni mogla stara Sibila. Prešeren in antika. Ljubljana: modrijan. Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 1. obračun med vrati. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 2. Komentarji. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 3. Kulturno okolje. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske književnosti).
    [Show full text]
  • PDF Za Prenos
    Slavistična knjižica 5 (vezna stran) 1 (prva stran knjige) Zoltan Jan: CANKAR, KOSOVEL, ZLOBEC IN LJUBKA ŠORLI PRI ITALIJANIH ter BIBLIOGRAFSKI DODATEK signeta ZALOŽBA ROKUS & SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE Ljubljana, 2001 2 (naslovna stran; 2. stran knjige) Zoltan Jan: Cankar, Kosovel, Zlobec in Ljubka Šorli pri Italijanih. Bibliografski dodatek: slovenska književnost pri Italijanih po drugi svetovni vojni. Slavistična knjižnica 5 CIP - Kataloški zapis o publikaciji 3 Moji mani, ki me je znala spodbujati, da sem končal gimnazijo. 4 V S E B I N A Ivan Cankar ……………………………........................……………................................... Srečko Kosovel…………………………….....…………..................................................... Ciril Zlobec…………………………………….……........................................................... Ljubka Šorli………………………………………………………………………………… BIBLIOGRAFSKI DODATEK: SLOVENSKA KNJIŽEVNOST PRI ITALIJANIH PO DRUGI SVETOVNI VOJNI …….. Knjižni prevodi del posameznih slovenskih avtorjev………………………………………... Slovensko ljudsko slovstvo v italijanščini…………………………………………………… Antologije slovenskega leposlovja v italijanščini………………………………………….... Publicistika in literarna zgodovina o slovenski literaturi in kulturi v italijanščini…………. Strokovna literatura o slovensko-italijanskih literarnih stikih...…………………………….. IMENSKO KAZALO……………………………………………………………………… O AVTORJU ………………………………………………………………...……………… IZ RECENZIJE …………………………………………………………………………...… V SLAVISTIČNI KNJIŽNICI JE IZŠLO ………………………………………………...… 5 IVAN CANKAR PRI ITALIJANIH 6 Ivan Cankar je slovenski
    [Show full text]
  • Portreti Sodobnih Slovenskih Knjiœevnikov
    VSEBINA Vinko Beličič 12 Nada Matičič 168 Ales Berger 14 Neža Maurer 170 Andrej Blatnik 16 Andrej Medved 172 Franček Bohanec 18 Janez Menart 174 Berta Bojetii 20 Ace Mermolja 176 Matej Bor 22 Janko Messner 178 Rado Bordon 24 Dušan Mevlja 180 Peter Božič 26 Miloš Mikeln 182 Ivan Bratko 28 Ivan Minatti 184 Kristina Brenk 30 Vinko Moderndorfer 186 Andrej Brvar 32 Lela B. Njatin 188 Andrej Capuder 34 Bogdan Novak 190 Valentin Cundrič 36 Boris A. Novak 192 Aleš Debeljak 38 Marjeta Novak Kajzer 194 Milan Dekleva 40 Iztok Osojnik 196 Lev Detela 42 Vinko Ošlak 198 Mate Dolenc 44 Boris Pahor 200 Drago Druškovič 46 Tone Partljič 202 Jože Dular 48 Tone Pavček 204 Jože Felc 50 Vid Pečjak 206 Emil Filipčič 52 Ela Peroci 208 France Filipič 54 Tone Peršak 210 Evald Flisar 56 Aleksander Peršolja 212 France Forstnerič 58 Žarko Petan 214 Franjo Frančič 60 France Pibernik 216 Ervin Fritz 62 Denis Poniž 218 Nada Gaborovič 64 Vladimir Gajšek Jure Potokar 220 66 Ivan Potrč 222 Ferdo Godina 68 Alenka Goljevšček Aleksij Pregarc 224 70 Slavko Pregl 226 Branko Gradišnik 72 Janez Gradišnik Bert Pribac 228 Niko Grafenauer 74 Alojz Rebula 230 Vlado Habjan 76 Miha Remec 232 Maja Haderlap 78 Pavla Rovan 234 Milka Hartman 80 Smiljan Rozman 236 Andrej Hieng 82 Marjan Rožanc 238 Branko Hofman 84 Franček Rudolf 240 Marko Hudnik 86 Dimitrij Rupel 242 Alojz Ihan 88 Zorko Simčič 244 Anton Ingolič 90 Sandi Sitar 246 Andrej Inkret 92 Ivan Sivec 248 Drago Jančar 94 Miroslav Slana Miros 250 Gustav Januš 96 Dominik Smole 252 Milan Jesih 98 Jože Snoj 254 Dušan Jovanovič 100 Ivo
    [Show full text]
  • Bidovec, Slovenistika V Neaplju.Pdf
    Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu Ljubljana 2019 SLOVENŠČINA IN SLOVENISTIKE NA UNIVERZAH PO SVETU Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani Uredile: Mojca Nidorfer Šiškovič, Simona Kranjc, Mateja Lutar Oblikovanje: Nina Urh Prelom: Miro Pečar © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2019. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Ljubljana, 2019 Prvi natis Naklada: 2.500 izvodov Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Cena: 7 EUR CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6’24:314.74(100)(082) 376.744(=163.6):811.163.6’24(082) SLOVENŠČINA in slovenistike na univerzah po svetu : svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti - ob 100-letnici Univerze v Ljubljani / [uredile Mojca Nidorfer Šiškovič, Simona Kranjc, Mateja Lutar]. - 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2019 ISBN 978-961-06-0271-2 1. Nidorfer-Šiškovič, Mojca COBISS.SI-ID 302598656 Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu VSEBINA Mojca Nidorfer Šiškovič: O slovenistikah in programu Slovenščina na tujih univerzah ......... 9 Slovenistike na tujih univerzah Argentina Buenos Aires, La Plata, Tjaša Lorbek: Slovenistiki na Univerzi v Buenos Airesu in Državni
    [Show full text]
  • Sodobna Slovenska Književnost 1953- Pesništvo 1
    Sodobna slovenska književnost 1953- Pesništvo 1. Pesniška generacija -Intimisti Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Tone Pavček, Janez Menart, Pesmi štirih, 1953 Lojze Krakar, Ivan Minatti Pišejo osebno-izpovedne pesmi. Povdarek na čustvih, ljubezni, idejah. Dane Zajc, Veno Taufer, Gregor Strniša Prevladuje bivanjska tematika, obup, občutek brezizhodnosti, osamljenosti. Poetika temelji na podobah. Ni osebno-izpovedno. 2. Pesniška generacija Saša Vegri, Miroslav Košuta, Gustav Januš, Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer, Evrin Fritz, Tomaž Šalamun 3. Pesniška generacija Milan Dekleva, Marko Kravos, Milan Jesih, Boris A. Novak, Alojz Ihan, Marko Kravs, Andrej Brvar, Ivo Svetina 4. Pesniška generacija Aleš Debeljak, Maja Vidmar, Uroš Zupan, Aleš Šteger Pripovedništvo Razvijejo se različni slogi pisanja: realizem - ekspresionizem - nova romantika - književnost absurda - eksistencializem - modernizem - prevladuje v zadnjem desetletju_postmodernizem - Edvard Kocbek, Ciril Kosmač, Mira Mihelič, Virtomir Zupan, Boris Pahor, Alojz Rebula, Zorko Simčič, Janko Mesner, Beno Zupančič, Andrej Hieng, Lojze Kovačič, Dominik smole, Marjan Rožanc Pesništvo 1924,Ivan Slovenske Minatti Konjice 1. pesniška zbirka: Pa bo pomlad prišla ostale zbirke: Ko bom tih in dober Nekoga moraš imeti rad Prisluškujem tišini v sebi Bolečina nedoživetega 1929,Janez Maribor Menart Slavist, delal pri raznih medijih (rtv,...) pesniške zbirke: Časopisni stihi Semaforji Mladost Pisal je srednjeveške balade: Pod kužnim znamenjem Srednjeveške balade in pridige Bil je tudi prevajalec iz angleščine (Shakespeare, Joyce,...) in francoščine. Celuloidni pajac 4 štirivrstične kitice rima: Klasična ampak posebna (ABCB ABAB ABCB ABCB) Uporabi besedo hudič, kar sprosti resnost pe- smi-ironija. Pajac je metafora za to da se vedno postavi nazaj na svoje življenje. Govori o svojem življenskem spoznanju. Croquis Likovna pesem (Carmen figuratum). V pesmi riše svoje sanje, njegovo življenje je težko in hladno, primerja ga z marmorjem.
    [Show full text]
  • Bibliographie Slovene Generale Romans
    BIBLIOGRAPHIE SLOVENE GENERALE ROMANS Vladimir BARTOL : ALAMUT , trad. par Andrée Luck-Gaye, Phébus (coll. Libretto), Paris, 2012. France BEVK : LA LANGUE INTIME , trad. par Zdenka Štimac, Les Editions du Cerf, Paris, 1993. Branko HOFMAN : LA NUIT JUSQU’AU MATIN , Phébus, Paris, 1998 Jože Hude ček: L'HOMME AUX PIGEONS , trad. par J.Ch.Lombard, La Bartavelle, Charlieu, 1999. Drago JAN ČAR : L’AURORE BOREALE , trad. par Andrée Luck-Gaye, L’Esprit des Péninsules, Paris, 2005 Drago JAN ČAR : KATARINA, LE PAON ET LE JESUITE , trad. par Antonia Bernard, Passage du Nord-Ouest, Albi, 2009 Drago JAN ČAR : DES BRUITS DANS LA TETE , trad. par Andrée Luck- Gaye, Passage du Nord-Ouest, Albi, 2011 Drago JAN ČAR : CETTE NUIT JE L'AI VUE , trad. par Andrée Luck- Gaye, Phébus, Paris, 2014 Jože JAVORŠEK: MEMOIRE DANGEREUSE , Arléa, Paris, 1984. Josip JUR ČIČ: GEORGES KOZIAK, LE JANISSAIRE SLOVENE , trad. par l'Abbé F. Kolednik, Mame, Paris, 1936. Josip JUR ČIČ: LE FILS DU VOISIN , trad. par l'Abbé F. Kolednik, Pauline, Sherbrooke, 1965. Josip JUR ČIČ - Alain JEJ ČIČ: LE VIEUX SLOVENE SE SOUVIENT: EN RUSSIE AVEC LA GRANDE ARMEE , Coll. Institut Napoléon, Paris, 2009 Ciril KOSMA Č: LA BALLADE DE LA TROMPETTE ET DU NUAGE , trad. par Jean Durand-Monti, Publications orientalistes de France, 1977. Ciril KOSMA Č: UNE JOURNEE DE PRINTEMPS , trad. par Jean Durand- Monti, Publications orientalistes de France, 1982. Lojze KOVA ČIČ: IMMIGRANTS , trad. par Andrée Luck-Gaye, Ed. du Seuil, Paris, 2008. Tome I Lojze KOVA ČIČ: IMMIGRANTS , trad. par Andrée Luck-Gaye, Ed. du Seuil, Paris, 2009.
    [Show full text]
  • Kataloga: Silva Sever
    V Gorenjskem muzeju deluje Kabinet slovenske fotografije, ki je najstarejša slovenska javna fotografska zbirka. Kabinet deluje v sklopu umetnostno-zgodovinske zbirke, hrani fotografska dela ter predstavlja avtorje in njihove fotografske opuse predvsem na samostojnih in retrospektivnih razstavah. Med častnimi člani Kabineta je tudi mojster umetniške fotografije Tihomir Pinter. Izjemnost fotografskega ustvarjanja Tihomirja Pinterja se kaže v številnih skupinskih in samostojnih razstavah, priznanjih, objavah in publikacijah. V okviru umetniške fotografije poznamo Tihomirja Pinterja predvsem po ciklih portretov slovenskih kulturnih ustvarjalcev – likovnih umetnikov, književnikov, skladateljev in po železarskem opusu. Razstava fotografij »Portreti Prešernovih nagrajencev pesnikov in pisateljev« predstavlja skrbno izbrane fotografske portrete, ki so nastajali več desetletij, vse do leta 2012. Predstavljeni portreti nimajo samo dokumentarne vrednosti o literarnih ustvarjalcih – pisateljih in pesnikih, ki so prejeli Prešernovo nagrado, temveč je njihova veličina v tem, da portreti odražajo osebnost in razpoloženje portretirancev. Prav v tem so umetniške fotografije Tihomirja Pinterja drugačne in svojevrstne. Marija Ogrin, direktorica Razstava fotografskih portretov Prešernovih nagrajencev za literaturo je zasnovana kot izbor iz obsežnega opusa portretnih fotografij slovenskih kulturnih ustvarjalcev, ki ga Tihomir Pinter kontinuirano dograjuje več kot štiri desetletja. Tihomir Pinter v monografijah in na razstavah portretirance združuje glede na njihov kulturni status (književniki, likovniki, glasbeniki, igralci in drugi). Prvi so začeli po letu 1970 samoiniciativno nastajati fotografski portreti likovnih ustvarjalcev. Prvo uradno naročilo je Tihomir Pinter prejel od uredništva kulturne priloge Dela Književni listi, v kateri so bili od aprila 1990 do avgusta 1997 tedensko objavljeni Pinterjevi portreti literarnih ustvarjalcev. Leta 1993 je izšla fotografska monografija Portreti sodobnih slovenskih književnikov, za katero je spremno besedilo napisal dr.
    [Show full text]
  • Marjeta Klinar
    Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Marjeta Klinar Sodobna slovensko-francoska književna izmenjava Magistrsko delo Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik Ljubljana,septembra 2008 1 KAZALO UVODNA OPREDELITEV RAZISKAVE .........................................................................6 1. POSREDOVANJE SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI V FRANCIJI ..............................7 1. 1. Kronološki pregled prevodov ...................................................................................7 1. 2. Dejavniki posredovanja slovenske književnosti v Franciji ......................................8 1. 3. Kriteriji za izbiro dela za prevod .............................................................................9 1. 4. Ciljni bralec ............................................................................................................. 12 1. 5. Kdo so prevajalci .................................................................................................... 13 2. 5. 1. Lucien Tesnière ................................................................................................... 14 2. 5. 2. Ferdinand Kolednik ............................................................................................ 15 2. 5. 3. Sidonie Jeras........................................................................................................ 17 1. 5. 4. Sodobne prevajalke ............................................................................................. 18 1. 6. Položaj slovenske književnosti v Franciji
    [Show full text]