Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2002_1_11.pdf | DOST. 29/09/21 0.36 PREGLED SLOVENSKE KNJIEVNOSTI OD 1945 DO 2000* 131 Joe Pogaènik, Silvija Borovnik, Darko Dolinar, Denis Poni, Igor Saksida, Majda Stanov- nik, Miran tuhec, Franc Zadravec: Slovenska knjievnost III. Ljubljana: DZS, 2001. 619 str. Prelom tisoèletja so zaznamovali tevilni dogodki, med drugim tudi izid nove zgodovine slovenske knjievnosti v treh knjigah. Prvo knjigo, ki je izla leta 1998, je napisal Joe Pogaènik in zajema obdobje od srednjega veka do vkljuèno realizma ter obsega 399 strani; druga knjiga iz leta 1999 obravnava na 339 straneh moderno, ekspresionizem in socialni realizem, njen avtor je Franc Zadravec; tretja, zadnja knjiga, z letnico 2001, pa obravnava povojno obdobje do dananjih dni. Za razliko od prejnjih dveh je ta skupinsko delo, za katerega so Joe Pogaènik, Silvija Borovnik, Darko Dolinar, Denis Poni, Igor Saksida, Majda Stanovnik, Miran tuhec in Franc Zadravec prispevali na skupno kar 619 straneh spoznanja s podroèja, s katerim se vsak od njih najintenzivneje ukvarja, medtem ko je za imensko kazalo in slikovno gradivo poskrbel Tine Logar oziroma Tanja Vihar (poglavje Dramatika). Knjiga je razdeljena na devet poglavij, in sicer poleg tradicionalnih razdelkov lirika, pripovedna proza in dramatika vsebuje e poglavji o knjievnosti v zamejstvu in zdomstvu ter o mladinski knjievnosti, kratko oznako èasa in prostora ter pogla- vja o obliterarnih pojavih, kot so literarne revije in programi, literarna veda in kritika ter prevodna knjievnost. Ker je to po tridesetih letih prva nova zgodovina slovenske literature in sploh prva, ki obravnava nao neposredno zdajnjost, je bil njen izid toliko bolj potreben in zaelen. Sloven- ska knjievnost III tako obravnava obdobje od leta 1945 do 2000, njeni monografski predhodnici pa sta bili osma knjiga Zgodovine slovenskega slovstva iz leta 1972, katere avtor je bil Joe Pogaènik, ter Slovenska knjievnost 19451965, ki je bila prav tako skupinski projekt Borisa Paternuja, Helge Gluiè, Matjaa Kmecla, Joeta Koruze ter Franca Zadravca. Pri analizi knjige nas je zanimalo, v èem se Slovenska knjievnost III razlikuje od e omenjenih knjig, katera nova spoznanja prinaa, kakno metodologijo in periodizacijo uporablja, kaj so bili kriteriji za izbor avtorjev, kakne so njene oblikovne posebnosti ipd. Za zaèetek pa si natanèneje oglejmo posa- mezna poglavja. Poglavje Lirika sta na 113 straneh pripravila dva avtorja. Pogaènik je prispeval zanimiva uvodna razmiljanja o doloènicah lirskega pesnitva, inovativnosti pojavov, oblikovnih in slogov- nih izhodièih, o velièini in nemoèi besede ter analizo pesnikov od upanèièa do 60. let, pri èemer je najveè pozornosti posvetil ustvarjanju Kocbeka, Minattija, Krakarja, Zlobca, Menarta, Ko- vièa, Zajca, Strnie, Tauferja in Zagoriènika. Avtor se pri posameznem pesniku sprauje o poloaju subjekta, odnosu do zunanje resniènosti, lirskem razpoloenju, jezikovnih posebnostih, najbolj reprezentativne pesmi so tudi natisnjene in interpretirane na irem obzorju pesnikove poetike in opusa. Avtorjeve ugotovitve v glavnem sovpadajo s podobnimi analizami Paternuja (Od ekspre- sionizma do postmoderne) in Kosa (tudija k antologiji Moderna slovenska lirika 19401990). Kar pa nas pri branju zmoti, je neenakomernost obravnave. Tako so npr. zaporedoma predsta- vljeni avtorji Pesmi tirih, pri èemer so Zlobec, Menart in Koviè predstavljeni vsak na petih straneh, Pavèku pa je iz neznanega vzroka namenjene le pol strani. Podobno Pogaènik nateje pesnike zbirke Svetlane Makaroviè, nekaj njenih izjav, ki kaejo na pesnièino avtonomno dro in ivljenjski nazor, kratek citat Janka Kosa, nato pa zakljuèi: »Ta lirika je preprosto enkratna in zunaj obièajnih literarnozgodovinskih meril.« (str. 85), a kljub enkratnosti je pesnici namenil samo dobro stran, brez kakrnih koli pesnikih zgledov ali konkretnih literarnovednih analiz. Èe primerjamo to poglavje z Zgodovino slovenskega slovstva VIII istega avtorja, opazimo, da gre veèinoma za ponatis tako splonih izhodiè kot tudi natanèneje predstavljenih pesnikov, le da so pri natevanju zbirk dodane e tiste, ki so nastale po letu 1972, na novo dodani avtorji pa so * Ocena knjige je bila urednitvu revije oddana e septembra 2001, zato v njej niso upotevani pomisleki, kritike in pojasnila, ki so se oblikovali na kasnejih okroglih mizah in v periodiki. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2002_1_11.pdf | DOST. 29/09/21 0.36 132 Slavisti~na revija, letnik 50/2002, {t. 1, januar–marec obravnavani bistveno bolj povrno. Ker gre za avtorje, ki e ivijo in e vedno ustvarjajo, bi si eleli izvedeti, kakno ustvarjalno pot so prehodili po letu 1972 ter v èem se zgodnje zbirke razlikujejo od kasnejih, vendar pa na to vpraanje ne dobimo odgovora. V nadaljevanju poglavja Denis Poni obravnava estdeseta, sedemdeseta, osemdeseta leta in postmoderno, poleg èasov- nih doloènic pa pri razvrèanju avtorjev upoteva e slogovne in vrstne znaèilnosti, to so konkretna poezija, poetika lingvizma, poezija novega formalizma ipd. Gre za natanèen in poglobljen pre- gled, ki pa je hkrati napisan razumljivo in informativno. Avtor je dovolj aktualen, saj v obravnavo vkljuèuje najnoveje zbirke in tudi avtorje najmlaje generacije, rojene v sedemdesetih letih, kot sta Ale teger in Jurij Hudolin, prav zato pa e toliko bolj pogreamo nekatera imena, kot so npr. Matja Pikalo, Brane Senegaènik, Taja Kramberger, Peter Semoliè. Silvija Borovnik je poglavje o pripovedni prozi oblikovala v enotno, dobrih petdeset strani obsegajoèe poglavje. Kljub enotnemu obdobju 19452000 pa poglavje ni nepregledno, temveè nudi bralcu sistematièen in zgoèen vpogled v razvoj pripovedne proze ter najpomembneje informacije o ivljenju in ustvarjalnem opusu posameznega avtorja, za zahtevnejega bralca pa bo pregled dobro izhodièe za nadaljnje raziskovanje. Avtorica v posameznih delih analizira pripo- vedne elemente, podaja vsebinske in anrske oznake, dela primerja in vzporeja med seboj, ièe tuje vplive, dobro nakae prehode od enega stila k drugemu ter novosti v stilnih postopkih, za dodatno privlaènost pa poskrbijo zanimivi in ilustrativni citati iz pripovednih del ter intervjujev z avtorji. Borovnikova na zaèetku opredeli tudi izbor avtorjev, in sicer pravi: »Namen prièujoèega literarnozgodovinskega pregleda je tako med drugim osvetliti tudi dela nekaterih preslabotno poudarjenih in predstavljenih avtorjev in avtoric, obenem pa poudariti in razvrstiti samo tisto prozo, ki zaznamuje bodisi duhovnozgodovinske bodisi umetnike vrhove in je pomembna za razvoj sodobne slovenske proze v celoti« (str. 147). Za obdobje do 80. let se je nekako e pokazalo, kdo so umetniki vrhovi, zato se je avtorica lahko obirneje posvetila dovolj ozkemu tevilu kanoniziranih avtorjev, ki pa jih vkljuèujejo e tudi Kosov Pregled slovenskega slovstva ter deloma Slovenska knjievnost 19451965 in Zgodovina slovenskega slovstva VIII, druge pa je na kratko omenila. Veèji problem predstavlja proza zadnjih dvajset let, ki je sproducirala ogromno del in novih avtorjev. Izbor Borovnikove predstavljajo Drago Janèar, Marjan Tomiè, Branko Gradinik, Jani Virk, Marjeta Novak Kajzer, Katarina Marinèiè, Nada Gaboroviè, Ne- deljka Pirjevec, Vlado abot, Berta Bojetu, Maja Novak in Feri Lainèek, preostali avtorji so oznaèeni z nekaj povedmi ali pa le poimensko nateti. Vsekakor je opazna avtorièina elja po favoriziranju enskih avtoric, verjetno pa bi bilo potrebno vsaj omeniti e Evalda Flisarja, Duana Merca, Toneta Perèièa, Zorana Hoèevarja, Vinka Möderndorferja, pogreamo pa tudi avtorje najmlaje generacije, kot sta npr. Ale Èar in Nina Kokelj. Prav tako so prepovrno oznaèeni avtorji kratkih zgodb, e posebej, èe upotevamo, da je »v osemdesetih letih kratka zgodba doivela (predvsem po zaslugi mlade generacije) silovit vzpon, ki je oèitno povlekel za seboj tudi nekatere stareje pisatelje in se tudi v devetdesetih letih ni povsem polegel« (Virk 1998: 300). Prav tako bi si veè pozornosti zasluil Blatnikov roman Plamenice in solze, po Virkovem mnenju edini pravi slovenski postmodernistièni roman, in bi torej tudi po kriterijih Borovnikove ustrezal izboru, vendar pa je le natet skupaj s opki za Adama venijo in Biografijami brezimenih kot zbirka kratke proze. Glede kronolokega zaporedja avtorjev se nam zdi bolj smiselno predstaviti Mika Kranjca pred Janèarjem in Tomièem in ne obratno. eleli bi si tudi omembe nekaterih najnovejih del posameznih avtorjev, npr. Janèarjev roman Zvenenje v glavi, Maèjo kugo Maje Novak, Lainèkov Petelinji zajtrk ipd. Najobseneji del knjige predstavlja poglavje o slovenski dramatiki, ki zajema kar 144 strani. Njen avtor, Denis Poni, v uvodnih ugotovitvah, problemih in dilemah izhaja iz preprièanja, da se slovenske dramatike ne da razvrstiti v zadovoljive modele, ker so ti vedno le pribliki, prav tako se mu zdi sporna èasovna kontinuiteta, zato je poskual znaèilne stopnje, obrate, preskoke slovenske dramatike analizirati problemsko. Avtor se je odloèil za zelo izèrpen prikaz, bralec pa Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2002_1_11.pdf | DOST. 29/09/21 0.36 Mateja Pezdirc Bartol, Pregled slovenske knjievnosti od 1945 do 2000 133 bo zagotovo preseneèen, koliko dramskih besedil obstaja in kako malo je ire znanih in dandanes uprizarjanih. Poglavje nedvomno