JUBILEJNI ZBORNIK FESTSCHRIFT 2 JUBILEJNI ZBORNIK Ob 100-Letnici Izobraæevalne Ustanove Zavoda Øolskih Sester V Øt

JUBILEJNI ZBORNIK FESTSCHRIFT 2 JUBILEJNI ZBORNIK ob 100-letnici izobraæevalne ustanove Zavoda øolskih sester v Øt. Petru

FESTSCHRIFT 100 Jahre Bildungseinrichtung des Konvents der Schulschwestern in St. Peter

(Mir, 24. 10. 1908, øt. 43) 3 Izdal in zaloæil Konvent øolskih sester v Øt. Petru pri Øt. Jakobu Za vsebino odgovarja: ravnatelj mag. Stefan Schellander Redakcija: mag. Stefan Schellander, mag. Marija Perne, mag. Valentin Müller, mag. Hubert Male Nemøki prevodi: mag. Valentin Müller, dr. Monika Kelih Slovenski prevodi: mag. Marija Perne Oblikovanje: s. Katja Writzl, mag. Stefan Schellander, mag. Lidija Vouk-Grilc Slike: øolski arhiv, Tomo Weiss, mag. Stefan Schellander, mag. Marija Perne, mag. Magdalena Kulnik, s. Katja Writzl, arhiv æupniøœa v Øt. Jakobu, Foto Zwatz, mag. Daniela Peœnik, dipl. ped. Andrea Amruø-Einspieler Statistike: mag. Johann Pogelschek, mag. Lidija Vouk-Grilc Naslovna stran: s. Katja Writzl, Jaka Novak Tisk: Mohorjeva, Adi-Dassler-Gasse 4, 9073 Vetrinj

Herausgegeben und verlegt vom Konvent der Schulschwestern in St. Peter bei St. Jakob im Rosental Für den Inhalt verantwortlich: Direktor Mag. Stefan Schellander Redaktion: Mag. Stefan Schellander, Mag. Marija Perne, Mag. Valentin Müller, Mag. Hubert Male Deutsche Übersetzungen: Mag. Valentin Müller, Dr. Monika Kelih Slowenische Übersetzungen: Mag. Marija Perne Gestaltung: Sr. Katja Writzl, Mag. Stefan Schellander, Mag. Lidija Vouk-Grilc Fotos: Schularchiv, Tomo Weiss, Mag. Stefan Schellander, Mag. Marija Perne, Mag. Magdalena Kulnik, Sr. Katja Writzl, Arhiv des Pfarrhofes St. Jakob, Foto Zwatz, Mag. Daniela Peœnik, Dipl.-Päd. Andrea Amruø-Einspieler Statistik: Mag. Johann Pogelschek, Mag. Lidija Vouk-Grilc Titelseite: Sr. Katja Writzl, Jaka Novak Druck: Hermagoras/Mohorjeva, Adi-Dassler-Gasse 4, 9073 Viktring 4 Oktober 2008 KAZALO /INHALTSVERZEIHNIS

Uvod / Vorwort...... 6–9

Spremne besede / Grußworte ...... 10–28

Zgodovina / Geschichte...... 30–54

Vodilo øole / Leitbild der Schule ...... 55–71

Predmetnik / Stundentafel...... 72–73

Œlovek ne æivi samo od kruha / Der Mensch lebt nicht vom Brot allein...... 74–83

Otroøki vrtec / Kindergarten...... 84–91

Kraj sreœevanj / Ort der Begegnung ...... 92–95

Gospodarstvo / Wirtschaft...... 96–99

Prehrana in gostinstvo / Ernährung und Gastronomie...... 102–119

Jeziki / Sprachen ...... 122–127

Zdravje in ekologija / Gesundheit und Ökologie ...... 128–137

Kreativnost in glasba / Kreativität und Musik ...... 138–145

Øport in gibanje / Sport und Bewegung ...... 146–153

Øolske prireditve / Schulveranstaltungen...... 154–169

Æivljenje na odru / Die Welt auf der Bühne ...... 170–181

Projekti / Projekte ...... 184–200

Uœiteljski zbor / Lehrerkollegium ...... 202–211

Uœenke in uœenci v øolskem letu / SchülerInnen im Schuljahr 2007/2008 ...... 212–217

Uœenke in uœenci v øolskem letu / SchülerInnen im Schuljahr 2008/2009 ...... 218–219

Internat...... 220–227

Zdruæenje starøev / Elternverein ...... 228–231

Absolventke in absolventi / AbsolventInnen ...... 232–248

10. obletnica maturantk in maturantov ...... 250–251

Spomini / Erinnerungen ...... 252–275

Statistika / Statistik...... 276–286

Zgodovina / Geschichte...... 288–320

Kaæipot / Wegweiser ...... 321

Sponzorji / Sponsoren...... 100-101, 120–121, 182–183, 201, 249, 287, 322–336 5 S.VERONIKA SUPAN, HIØNA PREDSTOJNICA/HAUSOBERIN

100-letno drevo iz semena skupne poærtvovalnosti

100 let Raæunove ustanove naøim dobrotnikom in prija- teljevega duha navduøujejo in 100 let od prihoda øolskih teljem, trøki obœini Øt. Jakob mladino za lepoto slovenske- sester v Øt. Peter sta po- in njihovim zastopnikom ter ga jezika, krøœanskega æivlje- membna mejnika v zgodovi- vsem slovenskim in cerkve- nja in narodno kulturne sa- ni koroøkega naroda ter Cerk- nim ustanovam, ki so nam iz- mozavesti. Mladim pa, ki ve. Æupnik Matej Raæun je na kazale pomoœ in sodelovanje. obiskujejo naøo ustanovo, æe- takratne razmere na Koro- Iz semena te skupne poærtvo- limo, da bi œas, ki ga preæivi- økem odgovoril z ustanovit- valnosti je zraslo 100-letno jo tukaj, bil zanje dragocen vijo lastne øole za slovensko drevo razvejane øolske, œas za njihovo osebnostno govoreœega in œuteœega œlo- vzgojne, krøœanske in narod- rast ter æivljenje v odprtega veka. Ko se je pogajal z mari- ne ustanove. in v svojih koreninah zasidra- borskimi øolskimi sestrami za Æivimo v œasu prehodov in nega œloveka. njihov prihod v Øt. Peter in prelomnic, kjer nam 100-let- prevzem vzgojne naloge v ne korenine lahko dajo oporo tej ustanovi, pa je æelel utrdi- za øirøi pogled v bodoœnost, ti v otrocih in mladih skupaj z ki bo gotovo od vsakega iz- maternim jezikom krøœanske med nas zahtevala ne le zna- korenine ter srœno kulturo, ki nje, modrost in preudarnost, bi jih spremljali skozi njihovo temveœ predvsem œloveka s æivljenje ter æivljenje sloven- srcem na pravem mestu. Kot skega naroda. V teh stotih le- Slovenci se v Evropi ne naha- tih je ustanova nedvomno jamo na osamljenem otoku in oblikovala neøteto slovenskih smo lahko ob trenutnem toku generacij na Koroøkem in tudi enaœenja vseh narodov pono- zunaj njenih meja. sni na svoje krøœanske kore- Hvaleænost je zato najlepøe ne, kulturo in jezik. Tudi mi in najpristnejøe œustvo, ki se smo lahko bogastvo za dru- nam poraja ob tem jubilej- ge. Vrednote, ki so nas v pre- nem praznovanju. Sestre smo teklosti oblikovale, naj nam hvaleæne Bogu, ki nam je ta- tudi v prihodnje ostanejo ko dolgo zaupal to lepo nalo- trdni smerokazi v vseh spre- go; hvaleæne ustanovitelju za membah æivljenja. njegovo modrost ter ljubezen Hvaleæne smo uœiteljem, do slovenskega naroda; hva- vzgojiteljicam in vsem sode- leæne ljudstvu bliænje in dalj- lavkam, ki z nami delijo nalo- ne okolice za njihovo dejavno go, jo vedno bolj prevzemajo 6 pomoœ in podporo; hvaleæne in ki ob odkrivanju ustanovi- JUBILEJNO LETO V ØT.PETRU/JUBILÄUMSJAHR IN ST.PETER

100-jährige Wurzeln für guten Halt in der Zukunft

100 Jahre der Raæun-Ein- seren Wohltätern und Freun- tern, die mit uns die Aufga- richtung und 100 Jahre des den, der Gemeinde St. Jakob ben teilen, sie immer mehr Wirkens der Schulschwestern und ihren Vertretern sowie übernehmen und beim Neu- in St. Peter sind zwei Pfeiler allen slowenischen und kirch- entdecken des Geistes des in der Geschichte der Kärnt- lichen Einrichtungen, die uns Gründers unsere Kinder und ner Volksgruppe und Kirche. ihre Hilfe und Mitarbeit nicht Jugendlichen auch für die Pfarrer Matej Raæun antwor- versagten. Aus dem Samen Schönheit der zweiten Lan- tete auf die damalige Situa- gemeinsamer Mühe und Op- dessprache, den christlichen tion in Kärnten mit der Errich- ferbereitschaft entstand der Glauben und das kulturelle tung einer eigenen Schule für 100-jährige Baum einer viel- Selbstbewusstsein begei- die slowenischsprachige Be- fältigen schulischen, erziehe- stern. Den Jugendlichen, die völkerung. Als er sich mit rischen und christlichen Bil- unsere Einrichtungen besu- den Schulschwestern im dungseinrichtung der slowe- chen, wünschen wir, dass die Mutterhaus in Marburg/Mari- nischen Volksgruppe. Zeit, die sie hier verbringen, bor um Schwestern für die Wir leben in einer Zeit der für sie eine wertvolle Berei- Übernahme der Erziehungs- Übergänge und Umbrüche, in cherung für ihre persönliche aufgabe bemühte, wollte er der uns die 100-jährigen Entwicklung zu einem offe- in Kindern und Jugendlichen Wurzeln einen Halt für den nen und sich seiner Wurzeln gemeinsam mit der Mutter- Blick in die Zukunft geben bewussten Menschen sein sprache auch die christlichen können; eine Zukunft, die si- möge. Wurzeln und die Herzenskul- cherlich von jedem von uns tur festigen. In diesen 100 nicht nur Wissen, Weisheit Jahren hat die Bildungsein- und Umsicht erfordern wird, richtung viele slowenische sondern vor allem Menschen Familien in Kärnten und auch mit dem Herzen am rechten außerhalb des Landes ge- Fleck. Als Teil der sloweni- formt. schen Volksgruppe sind wir Dankbarkeit ist deshalb in Europa keine einsame Insel wohl die schönste und auf- und können trotz der Ten- richtigste Form des Geden- denz der Vereinheitlichung kens bei dieser Jubiläums- der Staaten mit Stolz auf un- feier. Wir Schwestern danken sere christlichen, kulturellen Gott für die uns anvertraute und sprachlichen Wurzeln Aufgabe, die wir so lange verweisen. Auch wir können ausüben konnten; wir sind eine Bereicherung für andere dankbar dem Erbauer der sein. Werte, die uns in der Schuleinrichtung für seine Vergangenheit positiv form- Weisheit und Liebe zum slo- ten, sollen durch alle Ver- wenischen Volk; dankbar den änderungen hindurch auch Menschen aus der näheren Wegweiser der Zukunft sein. und entfernten Umgebung Unsere Dankbarkeit gilt be- für ihre tatkräftige Hilfe und sonders den Lehrern, Erzie- Unterstützung; dankbar un- herinnen und allen Mitarbei- 7 STEFAN SCHELLANDER, DIREKTOR

100 let vzgojnoizobraæevalnega dela v prid mladini

S priœetkom novega øol- ventk in absolventov. Øent- Kot dvojeziœna øola, ki si je skega leta krøœanska vzgoj- petrske uœenke in uœenci so zastavila cilj, da bo izobraæe- noizobraæevalna ustanova v bistveno sooblikovali kultur- vala mlade ljudi, katerih de- Øt. Petru zaœenja svoje jubi- no in gospodarsko æivljenje lovna mesta in æivljenjski in- lejno leto. Kot pravi ljudski na juænem Koroøkem do da- teresi bojo na obmoœju Alpe- duhovnik in vzgojitelj je Ma- naønjega dne. Jadrana, bo izobraæevalna tej Raæun kljub mnogim ovi- Od leta 1989 naprej Kon- ustanova tudi v bodoœnosti ram in teæavam uspel nav- vent vodi Viøjo øolo za gos- ostala zvesta svojemu geslu duøiti in prepriœati svoje fara- podarske poklice. S tem je „Øola za æivljenje“. ne, da utrakvistiœne øole niso trøka obœina Øt. Jakob v Roæu Stoletni jubilej pa ni samo najbolj primerne za ohranitev postala ena izmed redkih œas praznovanja, ampak tudi domaœega jezika. 14. julija obœin na Koroøkem, v kateri prilika za evalvacijo opravlje- 1907 sta ob polaganju te- otrok lahko vstopi v otroøki nega dela ter naœrtovanje no- meljnega kamna manjkali øe vrtec in v svoji obœini kot vih smernic za bodoœnost. Ta dve tretjini za stavbo potreb- mladostnik tudi opravi zre- cilj si je zastavil Konvent øol- nega denarja. S pomoœjo lostni izpit. 9. øolsko leto pa skih sester in vsi, ki delajo v Mohorjeve druæbe in drugih lahko mladi opravijo v eno- Øt. Petru v prid naøi mladini. dobrotnikov iz vseh sloven- letni Strokovni gospodarski skih krajev takratne Avstro- øoli. Teh moænosti se danes ogrske monarhije ter zveste- posluæuje lepo øtevilo obœa- ga sodelovanja øentjakobskih nov, saj vedno veœ ljudi spo- faranov, ki so sami prispevali znava, da infrastrukturo v ob- eno tretjino potrebnega de- œinah obdræimo predvsem s narja, je leta 1908 po prihodu tem, da se posluæujemo do- øolskih sester iz Maribora maœe ponudbe. odprla „Narodna øola“ vrata Seveda se je v sto letih za øentjakobsko mladino. marsikaj spremenilo. Ob za- Danes s ponosom in zado- œetku 20. stoletja je Roæ bil voljstvom ugotavljamo, da v strnjeno slovensko ozemlje, Roæu in okolici skoraj ni druæi- danes pa na æalost mnogi ne oz. rodbine, iz katere se v mladi slovenøœino lahko upo- zadnjih sto letih ne bi kdo øo- rabljajo samo doma ali v øoli, lal oz. obiskal teœajev v Øt. ker je sosedje ne znajo ali ne Petru. Ta globoka povezanost uporabljajo veœ. Zato spod- z domaœini se opaæa pred- bujamo za vpis v Øt. Peter tu- vsem pri raznih øolskih priredi mladino, ki se spet æeli ditvah, ko vedno lahko po- spomniti svojih korenin in se 8 zdravimo lepo øtevilo absol- uœiti jezika svojih prednikov. JUBILEJNO LETO V ØT.PETRU/JUBILÄUMSJAHR IN ST.PETER

100 Jahre erzieherisch-pädagogischer Arbeit zum Wohle der Jugend

Der Beginn des neuen das vielfältige Angebot unse- hundert Jahre hat sich natür- Schuljahres leitet das Jubi- rer Bildungsinstitution in An- lich manches verändert. Zu läumsjahr unserer katholi- spruch genommen hat. Die Beginn des 20. Jahrhunderts schen Bildungsinstitution in tiefe Verbundenheit der ein- war die Bevölkerung des Ro- St. Peter ein. Dem volksna- heimischen Bevölkerung mit sentals vorwiegend slowe- hen Priester und Erzieher Ma- unserer Schule manifestiert nischsprachig, wogegen heu- tej Raæun gelang es trotz sich vor allem auch bei diver- te die meisten Jugendlichen zahlreicher Hindernisse und sen Schulveranstaltungen, die slowenische Sprache nur Probleme, seine Pfarrgemein- bei denen wir unter den Gäs- noch zu Hause oder in der de davon zu überzeugen, ten stets eine hohe Anzahl Schule benutzen, weil sie in dass das utraquistische von AbsolventInnen begrü- der Nachbarschaft und ande- Schulwesen zur Erhaltung der ßen dürfen. Diese haben das ren öffentlichen Bereichen Muttersprache wenig geeig- wirtschaftliche und kulturelle nicht immer Verwendung fin- net sei. Bei der Grundsteinle- Leben Südkärntens bis in die det. Daher ist der Besuch un- gung am 14. Juli 1907 fehlten Gegenwart wesentlich mit- serer Schule auch für Jugend- noch zwei Drittel der für die geprägt. liche interessant, die sich ih- Errichtung des Schulgebäu- Seit 1989 führt der Kon- rer Wurzeln besinnen und die des erforderlichen Geldmit- vent eine Höhere Lehranstalt Sprache ihrer Vorfahren erler- tel. Durch die Unterstützung für wirtschaftliche Berufe. So- nen möchten. Als zweispra- seitens der Hermagoras und mit zählt die Marktgemeinde chige Schule mit dem Ziel, weiterer Wohltäter aus den St. Jakob im Rosental zu den junge Menschen auszubil- slowenischsprachigen Gebie- wenigen Gemeinden Kärn- den, deren späterer Arbeits- ten der Österreich-Ungari- tens, in denen Jugendliche platz und somit Lebensmit- schen Monarchie und die so- nach dem Besuch des Kin- telpunkt der Alpen-Adria- lidarische Mithilfe der St. dergartens sowie der Volks- Raum sein wird, werden wir Jakober Pfarrgemeinde, die und Hauptschule die Reife- auch in Hinkunft bestrebt selbst ein Drittel der benötig- prüfung in ihrer Heimatge- sein, unserem Motto „Schule ten finanziellen Mittel auf- meinde ablegen können. Das fürs Leben“ gerecht zu wer- brachte, konnte nach der An- 9. Schuljahr kann in der ein- den. kunft der Schulschwestern jährig geführten Wirtschafts- Das100-Jahr-Jubiläumist je- aus Marburg 1908 die Volks- fachschule absolviert werden. doch nicht nur ein Anlass zum schule mit slowenischer Un- Diese Bildungsmöglichkeiten Feiern, sondern es gilt auch terrichtssprache ihre Pforten werden von zahlreichen Ge- die bisher geleistete Arbeit für die St. Jakober Kinder öff- meindebürgern genutzt, zu- einer Evaluation zu unterzie- nen. mal immer mehr Menschen hen und entsprechende Richt- Heute dürfen wir voller bewusst wird, dass die Infra- linien für die Zukunft zu ent- Stolz und Zufriedenheit fest- struktur in den ländlichen Ge- wickeln. Das haben sich der stellen, dass es in St. Jakob meinden nur dann aufrecht- Konvent der Schulschwestern und Umgebung kaum eine erhalten werden kann, wenn sowie alle, die hier pädago- Familie gibt, die im Laufe der heimische Angebote in An- gisch und erzieherisch zum vergangenen hundert Jahre spruch genommen werden. Wohle der Jugend tätig sind, nicht in irgendeiner Weise Im Laufe der vergangenen zum Ziel gesetzt. 9 10 SPREMNE BESEDE GRUSSWORTE

11 Svetilniki upanja

Obhajanje praznikov, raznih jubilejev in obletnic so svetli trenutki, ki vnaøajo v naøe æivlje- nje nekaj novega, dinamiœnega, domaœega. Predvsem pa nas taki dogodki tesneje po- veæejo med seboj. Bolj se zavemo, da smo drug drugemu potrebni in da nam je marsikaj podarjeno. Z radostnim srcem ob takih priloænostih vzliknemo: „To je dan, ki ga je naredil Gospod. Radujmo se in veselimo se ga!“ PROVINCIALKA

, Med take jubileje gotovo spada 100-letnica ustanovitve Zavoda in prihoda naøih sester v Øt. Peter. S ponosom in hvaleænostjo zremo na pretekla leta in dni, ki jih je Boæja previdnost tkala v preprogo koroøke Cerkve in naroda. OTOŒNIK P Papeæ Benedikt XVI. je v svoji okroænici „Reøeni v upanju“ takole zapisal: „... Æivljenje je kakor voænja po temnem in viharnem morju zgodovine, med katero se oziramo po zvezdah, ki nam kaæejo pot. To so ljudje, ki so znali prav æiveti. Oni so svetilniki MBROZIJA upanja. Gotovo, Jezus Kristus je luœ sama, sonce, ki je vzølo nad vsemi teminami zgodovi-

.A ne. A potrebujemo, da bi ga naøli, tudi bliænje luœi – ljudi, ki podarjajo luœ od njegove luœi S in tako dajejo orientacijo ...“ Pokojni g. æupnik Matej Raæun je bil ena takih zvezd vodnic, svetilnik, ki je s preroøkim duhom, z idealizmom in vztrajnostjo dosegel, da je bila ustanovljena øola v Øt. Petru ter za pouk in vzgojo otrok in mladih poklical øolske sestre iz Ma- ribora. Iz njegovega in njihovega poærtvovalnega dela, preæetega z molitvijo pa tudi s trpljenjem, je z leti zraslo mogoœno drevo, ki je dajalo in øe daje bogate sadove. Luœ, ki se zaveda svojega izvora, sadeæ, ki pozna svoje korenine, zbuja v sebi in svojem okolju œut hvaleænosti in zadovoljstva. Zato z velikim spoøtovanjem gledamo na delovanje v preteklosti. Hvaleæne pa smo tudi vsem, ki to dediøœino skupaj z nami ohranjajo ter jo uresniœujejo danes in v prihodnosti. Tako bo mladina, ki jo pripravljamo na æivljenje, po- nesla luœ novega upanja v danaønjo druæbo, narod in svet. Æelim in upam, da se bo vzgojno delo v Øt. Petru øe naprej plodno razvijalo in da bi vsi, so- delavke in sodelavci, bili skupaj z nami svetilniki upanja za naøo mladino, ki v globini ne hrepeni le po znanju, temveœ tudi po dobroti in ljubezni, po kulturi srca in duha. Bog naj blagoslavlja vsa naøa skupna prizadevanja!

12 Herzlichen Glückwunsch

Viele Österreicherinnen und Österreicher kennen die landschaftliche Vielfalt und Schönheit unseres Landes und sind zu Recht stolz auf diesen Reichtum. Etwas weniger bekannt, aber ebenso erwähnenswert ist in meinen Augen auch die Vielfalt innerhalb unseres Sprach- und Bildungswesens, die oft in jahrzehntelangen Entwicklungen herangewachsen ist. Die Höhere Lehranstalt für wirtschaftliche Berufe des Konvents der Schulschwestern/Viøja

øola za gospodarske poklice Zavoda øolskih sester in St. Peter bei St. Jakob im Kärntner Ro- UNDESPRÄSIDENT

sental nimmt auf diesem Gebiet eine besondere Rolle ein. Ich freue mich, dass ich dieser ,B Schule und den angeschlossenen Einrichtungen heuer zum 100-jährigen Bestandsjubiläum gratulieren kann. ISCHER F Die Schule hat durch eigene Initiative und durch hohen persönlichen Einsatz der Schul-

schwestern und allen ihren Helferinnen und Helfern die Wirren und Zerstörungen zweier EINZ

Weltkriege überstehen können. Durch ihre besonderen Ausbildungswege hat sie schon .H R

früh der weiblichen Jugend Qualifikation und Berufsvorbereitung in einer vorwiegend länd- D lichen Region ermöglicht. So ist die Höhere Lehranstalt für wirtschaftliche Berufe des Konvents der Schulschwestern (HLW) in St. Peter als beispielgebend für frühe Ansätze der Frauenförderung in Österreich anzusehen. Besonders hervorheben möchte ich auch die konsequente Bejahung und Entwicklung der Zweisprachigkeit in dieser Schule. Die Wissenschaft hat uns längst gezeigt, wie förderlich Mehrsprachigkeit schon im Kindes- und Jugendalter ist. Doch war und ist es eine besondere Leistung der HLW St. Peter, dieser Einsicht konsequent gefolgt zu sein. So wurde es bereits mehreren Hundert jungen Menschen ermöglicht, eine zweisprachige Matura abzulegen. Ich möchte mit meiner Gratulation zur 100-Jahr-Feier sehr herzliche Grüße an den Schul- leiter Prof. Mag. Stefan Schellander und an die Heimoberin Sr. Mag. Veronika Supan verbinden. Ihnen, sowie allen Lehrkräften, Schülern, Mitarbeiterinnen und Mitarbeitern der Höheren Lehranstalt für wirtschaftliche Berufe des Konvents der Schulschwestern/Viøja øo- la za gospodarske poklice Zavoda øolskih sester in St. Peter in Kärnten wünsche ich eine schöne und unvergessliche Jubiläumsfeier. Die Schule hat vor 100 Jahren den richtigen Weg eingeschlagen und unbeirrt weiterver- folgt. Dafür danke ich und wünsche weiterhin alles Gute und viel Erfolg!

13 Pozdravna beseda

Slovensko øolsko druøtvo, ki ga je leta 1908 ustanovil øentjakobski æupnik, je 3. novembra 1908 odprlo v Øt. Petru pri Øt. Jakobu trirazredno ljudsko øolo s slovenskim uœnim jezikom. ØKOF

, Æupnik je æelel, da bi to øolo prevzele slovenske øolske sestre iz Maribora, ki so potem res priøle iz Maribora v Øt. Peter. Hiøa in Zavod slovenskih øolskih sester v Øt. Petru pri Øt. Jakobu tako lahko letos praznuje- CHWARZ

S ta svojo 100. obletnico obstoja. To je brez dvoma razlog, da se v hvaleænosti spomnimo vseh tistih ljudi, predvsem vseh sester, ki so v tej hiøi v veœkrat spreminjajoœih se razme-

LOIS rah spremljali in øe spremljajo mlade ljudi na njihovi æivljenjski poti; v prvih letih obstoja v

.A ljudski øoli, nato v sirotiønici za sirote med obema vojnama, pri gospodinjskih in øivalnih

DR teœajih, ki so jih ljudje od blizu in daleœ hvaleæno sprejemali, od leta 1946 v prvem dvoje- ziœnem otroøkem vrtcu na Koroøkem, nato v Kmeœko-gospodinjski øoli, ki so ji leta 1955 dodelili pravico javnosti, ter v razliœnih øolskih oblikah, ki so se razvile iz te øole: v Stro- kovni øoli za æenske gospodarske poklice, ki so jo kasneje lahko zaœeli obiskovati tudi fantje, ter v zdajønji Viøji øoli za gospodarske poklice, ki jo obiskujejo tudi dijakinje in dijaki iz sosednje Slovenije. Ta øola vsem absolventkam in absolventom daje na pot velike moæno- sti v Alpe-jadranskem prostoru. Ne pozabimo øe na enoletno Strokovno gospodarsko øo- lo, ki so jo ustanovili v øolskem letu 2000/2001 in je za mnoge dobrodoøla alternativa po- litehniœnemu letniku. V vseh teh ustanovah se pripravlja in se øe bo s srœno in umsko moœjo pripravljalo mlade ljudi na njihovo nadaljnjo æivljenjsko pot. Pomembno je, da poleg potrebnega znanja dijakinje in dijaki spoznavajo tudi krøœanske vrednote in pridobijo socialno kompetenco: to je najboljøa naloæba za naøo prihodnost. A „kloøter“ v Øt. Petru je poleg øole æe od nekdaj hiøa, ki ima vedno na steæaj odprta vrata za ljudi. To jim daje œutiti, da jih Cerkev vabi – da æeli biti povabilo za sreœno æivljenje. Sestram izrekam za njihovo 100-letno delovanja svojo veliko hvaleænost v Øt. Petru in s tem povezujem svoje najboljøe æelje za bogato blagoslovljeno prihodnost.

14 Grußwort

Am 3. November 1908 wurde in St. Peter durch den Slowenischen Schulverein, der vom damaligen Pfarrer von St. Jakob i. R. ins Leben gerufen wurde, eine dreiklassige Volks- schule mit slowenischer Unterrichtssprache eröffnet. Auf Wunsch dieses Pfarrers wurde die ISCHOF Führung dieser Schule Schulschwestern, die von Marburg nach St. Peter gerufen wurden, übertragen. ,B Das Haus und der Konvent der Schulschwestern von St. Peter bei St. Jakob i. R. können also heuer ihr 100-jähriges Bestandsjubiläum feiern. Grund zu dankbarer Erinnerung an alle CHWARZ S Menschen, ganz besonders aber an alle Schwestern, die hier – unter vielfältig veränderten und sich ändernden Voraussetzungen – junge Menschen ein Stück ihres Lebens begleitet LOIS

haben und begleiten: in der Volksschule in den Anfangsjahren, in einem Heim für Kriegs- .A R

waisen im Zweiten Weltkrieg, bei den Haushaltungs- und Nähkursen, die von den Men- D schen der näheren und weiteren Umgebung besonders dankbar angenommen wurden, im ersten zweisprachigen Kindergarten in Kärnten seit dem Jahr 1946, in der Landwirtschaft- lichen Haushaltungsschule, die 1955 das Öffentlichkeitsrecht zugesprochen erhielt und in den verschiedenen Schulformen, die sich daraus entwickelt haben: der Fachschule für wirtschaftliche Frauenberufe, die später auch für männliche Jugendliche zugängig gemacht wurde, in der Höheren Lehranstalt für wirtschaftliche Berufe (Viøja øola za gospodarske poklice), die auch Schülerinnen und Schüler aus dem benachbarten Slowenien besuchen und die den Absolventinnen und Absolventen große Möglichkeiten im Alpen-Adria-Raum er- öffnet, bis hin zu der im Schuljahr 2000/2001 gegründeten einjährigen Wirtschaftsfach- schule (Strokovna gospodarska øola) als vielen willkommene Alternative zum Polytechni- schen Lehrgang. In all diesen Institutionen wurden und werden junge Menschen mit großer Herz- und Hirn- kraft auf ihr späteres Leben vorbereitet. Neben dem notwendigen Wissen werden den Schülerinnen und Schülern vor allem auch christliche Werte und Sozialkompetenz vermittelt. Eine bessere Investition in die Zukunft kann es gar nicht geben. Über die Schule hinaus ist das Kloster in St. Peter aber seit jeher auch ein Haus, dessen Tü- ren vielen Menschen offen stehen und das ihnen vermittelt, dass Kirche auch „Einladung“ sein will – Einladung für viele zu einem geglückten Leben. Mit dem großen Dank an die Schwestern für ihr 100-jähriges Wirken in St. Peter verbinde ich meine besten Wünsche für eine reich gesegnete Zukunft.

15 Gradimo boljøi svet

Jubileji so posebna priloænost, da se spominjamo preteklosti, priloænost za zahvalo, za novo upanje, s katerim gledamo v bodoœnost. Sto let nas loœi od œasa, ko je v Øt. Petru z zavzetostjo æupnika Mateja Raæuna zaœela delovati osnovna øola v slovenskem jeziku, z æeljo, da Slovenci na Koroøkem ohranijo vero in narodno zavest. V stoletni prisotnosti in delovanju franœiøkanskih øolskih sester v Øt. Petru pri Øt. Jakobu v Roæu se na neki naœin zrcali zgodovina naøe kongregacije: skromni zaœetki, teæavno vzdræevanje, zunanji udarci, prisilno zapuøœanje hiø in delovanja, sposobnost prilagajanja novim situacijam, œut za potrebe naroda (osnovna øola, teœaji, sirotiønica, otroøki vrtec …) VRHOVNA PREDSTOJNICA

, pripravljenost ærtvovati se v vsaki priliki. Tu se je v æivljenje pretakala misel M. Margarete Pucher, ustanoviteljice kongregacije: „Œe se ne bi hotel nihœe ærtvovati, bi dobra stvar ved-

ALAC no zaostajala.“ P Krona vzgojno-izobraæevalnega delovanja je danaønja dvojeziœna Viøja øola za gospodarske poklice. Œeprav se je tekom stoletja mnogo spremenilo, je ta zavod vedno ostal vaæna ATALIJA ustanova za koroøke Slovence. V njej so mnoge generacije pridobivale znanja, ki so jih .N

S usposabljala za samostojno æivljenje, vzgajale so se v krøœanskih in druæinskih vrednotah. V njih se je utrjevala zavest pripadnosti lastnemu narodu. Zavod je postal veœ kot to: kot dvojeziœna ustanova s svojimi raznolikimi dejavnostmi in ponudbami je kraj, kjer mladi ne pridobivajo samo solidnega izobraæevanja, ampak se vzgajajo predvsem v toleranci, spoø- tovanju in vrednotenju raznolikosti; danes je kraj sreœanja, medsebojne obogatitve, odprtosti in kot tak Zavod prispeva svoj deleæ h graditvi boljøega sveta v Evropi brez meja. Ob vstopu v drugo stoletje æivljenja, sestre in vsi, katerim je pri srcu prihodnost øolske ustanove v Øt. Petru, lahko pogumno sprejmejo besede Cerkve: Vi nimate le slavne zgodovine, na katero se lahko ozirate in jo pripovedujete, ampak tudi veliko zgodovino, ki jo je treba øe zgraditi! Ozrite se v prihodnost, v katero vas usmerja Sveti Duh, da bi tudi z vami øe delal veliko reœi. (Posveœeno æivljenje, 110)

Æelim, da v naslednjem stoletju, v moœi Boæjega Duha, delujete odprti za nove izzive in obzorja, vedno predani nesebiœnemu sluæenju œloveku.

16 Tradition verpflichtet

Geschätzter Konvent der Schulschwestern, sehr geehrte Lehrer, Schüler und Freunde der Bildungsinstitution St. Peter!

Die zweisprachige Höhere Lehranstalt für wirtschaftliche Berufe des Konvents der Schul- schwestern und die einjährige Wirtschaftsfachschule in St. Peter bei St. Jakob im Rosental sind wichtige Bildungseinrichtungen im Südkärntner Raum. Sie stellen sich mit Erfolg den LANDESHAUPTMANN steigenden Anforderungen und erfreuen sich dadurch auch großer Beliebtheit. Ihre Aus- , richtung auf den Alpen-Adria-Raum und damit auf unsere benachbarten Wirtschaftsregio- AIDER nen ist zukunftsweisend. Begonnen hatte es vor hundert Jahren, als der Konvent der Schul- H schwestern eine private Volksschule gegründet und damit damals schon großen Weitblick bewiesen hat. ÖRG .J R

Das Jubiläum „100 Jahre Konvent der Schulschwestern in St. Peter“ ist ein willkommener D Anlass, den Schulschwestern und dem Slowenischen Schulverein als Trägerverein herzlich für ihre ganzheitlich angelegte Bildungsarbeit zu danken. Immer stand das Bemühen im Vordergrund, der Jugend eine gute fachliche und soziale Ausbildung zu ermöglichen, um sie auf Berufsleben und Arbeitsmarkt gut vorzubereiten. Dem Konvent ist es auch gelungen, im Lauf der Zeit die notwendigen Modernisierungsschritte zu setzen. Dies spiegelt sich auch in den stolzen Zahlen von über 300 Maturantinnen und Maturanten im Schuljahr 2007/08, von 131 Schülerinnen und Schülern der HLW und 50 Kindergartenkindern wider. Die Bildungsinstitution im Rosental genießt zu Recht einen ausgezeichneten Ruf. Als Landeshauptmann wünsche ich mir, dass sie auf ihrer Tradition weiter aufbaut und ihren erfolgreichen Weg weiter fortsetzt. Ich bin zuversichtlich, dass es der HLW St. Peter (Viøja øola za gospodarske poklice Zavoda øolskih sester) gelingen wird, auch weiterhin mit großem Engagement den vielen hohen Anforderungen, die Zeit und Gesellschaft heute an junge Menschen stellen, gerecht zu werden. Ich wünsche ein schönes Jubiläumsfest und der Bildungsinstitution auch für die nächsten hundert Jahre alles Gute!

17 Erfolgreich im Alpen-Adria-Raum

Vor 100 Jahren wurde in St. Peter der Schulstandort ins Leben gerufen, der sich von der privaten Volksschule zu einem Fixpunkt des humanberuflichen Bildungswesens im Süden

ULTUR Kärntens entwickelte. CHMIED K S Das Besondere an der Schule in St. Jakob ist die Zweisprachigkeit. Gerade in der heutigen Zeit der Internationalisierung ist der Standort ein Paradebeispiel für berufliche Vorberei- tung und erfolgreiche Tätigkeit im Alpen-Adria-Raum. Die Absolventinnen und Absolven- LAUDIA UNST UND ten der Schule können mehrere Sprachen und sind durch ihre breite Ausbildung in vielen .C R ,K Bereichen der Wirtschaft grenzüberschreitend einsetzbar. D Selbstverständlich steht die Schule beiden Volksgruppen offen, was auch entsprechend genützt wird. So wird die Schule auch von Schülerinnen und Schülern aus dem benach- NTERRICHT barten Slowenien besucht, was für den guten Ruf der Schule spricht. Die Schule ist ein Mo- U dell des „Miteinander“ und Vorbild für das „Gemeinsame“ unterschiedlicher Volksgrup- pen. In Zukunft wird vor allem wichtig sein, die Qualität in der bisherigen Form beizubehalten, zu sichern und weiterzuentwickeln. Die Schule in St. Jakob ist geprägt von konstruktivem, partnerschaftlichem Klima – alle Beteiligten zeichnen sich durch soziales, demokratisches und geschlechtergerechtes Verantwortungsbewusstsein und Handeln aus. UNDESMINISTERIN FÜR

B Der Schule, allen Lehrerinnen und Lehrern sowie allen Schülerinnen und Schülern und deren Eltern wünsche ich alles Gute für die Zukunft.

18 Herzliche Gratulation!

100 Jahre Konvent der Schulschwestern in St. Peter. Welch ein Jubiläum! Ein Jahrhundert lang wurden Schülerinnen und Schüler unterrichtet, auf Prüfungen vorbereitet und bis zum Zeugnis begleitet. Diese Schule kann auf eine eindrucksvolle und lange Tradition zurück- schauen und nimmt die Verantwortung wahr, sich zukünftigen Herausforderungen zu stellen. Die HLW St. Peter im Spannungsfeld von Tradition und Innovation. RÄSIDENTIN P Ein Schwerpunkt wird dabei auf die Vermittlung von Sprachkompetenz gelegt. Schon auf der Homepage der Schule werden die Besucher in vier Sprachen begrüßt. Vom Sprachen- ANDESSCHULRATES L schwerpunkt zeugen auch die Intensivsprach- und Projektwochen nach Malta, England und Italien, die regen Kontakte zu den Partnerschulen von Großbritannien bis hin nach Sambia und Exkursionen ins benachbarte Ausland. MTSFÜHRENDE ÄRNTNER ,A Schulen mit hoher Qualität, so kann in der Literatur immer wieder nachgelesen werden, K DES verfügen über eigene starke Identifikationsfiguren und -symbole. Einer dieser Ankerplätze GGER der HLW St. Peter ist sicher in den religiösen Grundüberzeugungen zu finden. Als katholi- E sche Privatschule mit Öffentlichkeitsrecht legt sie Wert auf religiöse und ethische Be-

treuung der anvertrauten Schüler/innen. LAUDIA .C

Wissen kann am besten vermittelt werden, wenn die menschliche Basis stimmt. Deshalb R steht im Schulprofil der partnerschaftliche Umgang aller an der Schule Beteiligten an erster D Stelle. Ziel muss es sein, einander mit Respekt, gegenseitiger Wertschätzung und Tole- ranz zu begegnen. Dann ist es auch realistisch, Eigenständigkeit und Verantwortung als Ziele pädagogischer Begleitung zu setzen. Ich wünsche allen Mitarbeiter/innen der HLW St. Peter viel Engagement, um die Span- nung zwischen Tradition und Innovation immer wieder zu initiieren, zu reflektieren und auch auszuhalten, damit in diesen Mauern weiterhin bewährte Tradition gepflegt wird, Werte vermittelt werden, bei gleichzeitiger Bereitschaft, sich zu öffnen für neue Erkennt- nisse, Anforderungen und Herausforderungen zum Wohle der Schülerinnen und Schüler. Ihnen wünsche ich Lehrer/innen, welche die Stärken der Schüler/innen hervorheben. Denn dadurch werden in jedem Kind Würde und Selbstbewusstsein grundgelegt. Und nur dann sind diese Kinder bereit und befähigt, neugierig zu bleiben und den angeborenen Ent- deckungsdrang in der Schule aufrechtzuerhalten. Ich gratuliere sehr herzlich zu diesem Jubiläum und wünsche allen Schulpartnern in dieser Bildungsinstitution alles Gute.

19 100-Jahr-Jubiläum des Konvents der Schulschwestern in St. Peter

Zum 100-Jahr-Jubiläum des Konvents der Schulschwestern in St. Peter möchte ich meine herzlichsten Glückwünsche übermitteln. Seit dem Beginn des 20. Jahrhunderts konnte diese Bildungsinstitution den Bil- dungsbedürfnissen im Süd-Kärntner Raum Rechnung tragen. Entsprechend der unterschiedlichen gesellschaftlichen Entwicklungen und der spezifischen Erfor- dernisse der Zeit entwickelte sich auch das Bildungsangebot immer weiter. Heu- te werden Schüler und Schülerinnen in der zweisprachigen Höheren Lehranstalt für wirtschaftliche Berufe sowie in einer 1-jährigen Wirtschaftsfachschule auf ein erfolgrei- - - ches Berufs- und Privatleben vorbereitet. Die Vermittlung von Mehrsprachigkeit, Weltoffenheit, Mobilität und von sozialen Kompe- ÄRNTEN

K tenzen bietet die Grundlage einer guten Ausbildung und setzt die idealen Voraussetzun- ANOVSKY

K gen für eine erfolgreiche Tätigkeit in der Wirtschaft.

FÜR DIE HUMAN Durch den zweisprachigen Unterricht wurde und wird dem Gedanken Europas im Sinne ei- ENATE

CHULEN IN ner Öffnung des Geistes und der Grenzen entsprochen. .R S , LSI R Ich wünsche daher dem Konvent der Schulschwestern, allen Schülerinnen und Schülern, .D deren Eltern sowie den verantwortlichen Lehrern und Lehrerinnen in ihrem Wirken weiter- AG hin viel Erfolg. M INTERMANN BERUFLICHEN W Sto let in veœ!

Med dvojeziœnimi izobraæevalnimi ustanovami na Koroøkem je Viøja øola za gospodarske poklice v Øt. Petru poklicno izobraæevalna øola z najdaljøo tradicijo. Æe njen ustanovitelj Matej Raæun je v stavbi „Narodne øole“ (tako so tedaj imenovali osnovne oziroma ljudske øole) hotel namestiti gospodinjsko øolo in res so kmalu zasloveli øentpetrski gospodinjski teœaji. V stoletju obstoja so krojile razvojno pot izobraæevanja in vzgoje tako narodnostne, politiœne in druæbeno gospodarske spremembe – nekatere boleœe in povezane z nestrpnostjo in odkritim nasil- jem do Slovencev – kot tudi poærtvovalnost in prizadevnost Konventa øolskih sester. Teæko bi na Koroøkem naøli øolsko stavbo, ki je v dobi enega stoletja doæi- vela toliko sprememb. Ustanovljena v œasu, ko je med juænokoroøkim prebivalstvom moœno prevladovalo kmetijstvo kot glavna gospodarska panoga, se

, mora uveljavljati danes v popolnoma drugih razmerah, ki so v znamenju vse veœ- je soodvisnosti dræav in ljudi tega sveta. OMEJ

D V veœ pogledih je øentpetrska øola prerasla oæji krajevni in narodni okvir. Naøla je svoje mesto v prostoru in œasu. Zakoreninjena je v Øt. Jakobu in okoliøkih obœinah, obiskujejo jo mladi z zelo razliœnim socialnim in narodnostnim ozadjem iz jugovzhodne Koroøke in Sloveni- EODOR je, nekateri od drugod. .T

DR Ker sem prepriœan, da neznanje œloveka utesnjuje in zatira, æelim vsem, ki v øentpetrski øo- . STROKOVNI NADZORNIK li bodisi pouœujejo in vzgajajo bodisi se uœijo in oblikujejo, da napredujejo na poti osvoba-

MAG janja. Na uspeøno delo v prihodnjih desetletjih! 20 Dem Europagedanken folgend

Eine bedeutende Bildungseinrichtung unserer Marktgemeinde St. Jakob i. Ros., der Kon- vent der Schulschwestern in St. Peter, begeht heuer das 100-Jahr-Jubiläum. Zu Beginn des vorigen Jahrhunderts, im Jahre 1908, wurde diese Schulstätte durch die Initiative von Pfarrer Matej Raæun geschaffen, vorerst in Form einer privaten slowenischen

Volksschule. ÜRGERMEISTER

Somit hat diese Schule vor allem den Bildungsbedürfnissen der slowenischen Bevölkerung ,B in unserer Gemeinde und darüber hinaus Rechnung getragen, aber auch zur Erhaltung und Pflege der slowenischen Sprache in unserem Land einen wesentlichen Beitrag geleistet.

Dem Wandel der gesellschaftlichen Gegebenheiten entsprechend ist aus den ursprüngli- BILTSCHNIG chen Schulformen eine Höhere Lehranstalt für wirtschaftliche Berufe und eine einjährige O Wirtschaftsfachschule entstanden.

1946 wurde vom Konvent der Schulschwestern in St. Peter auch ein zweisprachiger Kin- OHANN J dergarten eingerichtet, weil seitens der Bevölkerung die Bedürfnisse für solch eine Ein- richtung gegeben waren. Den heutigen Zeiterfordernissen und dem Europagedanken folgend wird diese Schule zweisprachig geführt und ist auch für Schülerinnen und Schüler unseres Nachbarlandes Slowenien geöffnet. Namens der Marktgemeinde St. Jakob i. Ros. darf ich dem Konvent der Schulschwestern für die geleistete Bildungs- und Jugendarbeit aber auch für die gute Zusammenarbeit mit der Marktgemeinde St. Jakob i. Ros. ein herzliches und aufrichtiges Dankeschön sagen und darf hoffen, dass diese Bildungsstätte auch in Zukunft zum Wohle unserer Kinder und der Jugend arbeiten möge. Herzliche Grüße zum 100-Jahr-Jubiläum!

21 Ob jubileju 100-letno delovanje Zavoda slovenskih øolskih sester v Øt. Petru dokazuje uspeøno samopobudo, idealizem ter zaupanje v lastno moœ in Boæjo po- moœ. Ustanovljena kot zasebna ustanova za mladino, je øentpetrska øola skozi desetletja vzgajala in izobraæevala slovenska dekleta v narodnem in verskem duhu. Hkrati pa je pravoœasno spoznala potrebe sodobnega œasa in z ustanovitvijo Viøje øole za gospodarske poklice leta 1989 ustvarila pogoje za kakovostno poklicno izobraæevanje v Alpe-jadranskem prostoru. V imenu Narodnega sveta koroøkih Slovencev se iskreno zahvaljujem øol- skim sestram za njihovo poærtvovalno delo, øolskemu kolegiju z ravnate- ljem mag. Øtefanom Schellandrom na œelu pa æelim, da bi tudi v prihodno- DR.MATEVÆ GRILC sti uspeøno deloval v korist slovenskega naroda in njegove mladine. PREDSEDNIK NSKS

Œastitljiv jubilej 100-letnica obstoja Zavoda øolskih sester v Øt. Petru pri Øt. Jakobu v Roæu je œastitljiv jubilej. Cele generacije koroøko-slovenskih deklet so dobile svojo poklicno, versko in æivljenjsko izobrazbo v tem zavodu. Prvotno be- nediktinsko naœelo: ora et labora et lege, je v doloœenem smislu tudi vplivalo na izobraæevalni portfolio tega Zavoda. Kombinacija praktiœne in teo- retiœne izobrazbe je øe posebej danes vedno bolj v trendu. V tem smislu je bil in je Zavod øolskih sester vsekakor na nivoju zahtev œasa. Kvalitetna izobrazba in prekomejno projektno sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran daje absolventkam in absolventom tega Zavoda izvrstne poklicne moænosti. Øolskim sestram, uœiteljskemu kadru, ravnatelju, dijakinjam in dijakom ter DR.MARJAN STURM ne nazadnje starøem iskreno œestitam k jubileju in æelim Zavodu mnogo PREDSEDNIK ZSO IN PREDSED- uspeha pri odgovornem pedagoøkem delu. NIK SOSVETA ZA SLOVENSKO NARODNO SKUPNOST PRI URA- DU ZVEZNEGA KANCLERJA

Ob jubileju velja priznanje øolskim sestram 100-letni jubilej Zavoda øolskih sester v Øt. Petru ni samo za slovensko narodno skupnost na Koroøkem izredno pomemben jubilej, ampak tudi iz- obraæevalni mejnik za ves slovenski narod. Generacije slovenske mladine iz vrst narodne skupnosti ter mladih iz Slovenije so si pridobile izvrstno, kakovostno izobrazbo in s tem temelj za uspeøno poklicno in zasebno æivljenje. Seveda pa brez idealizma, zagnanosti in tudi gmotne podpore øolskih sester ta izobraæevalni in vzgojni uspeh ne bi bil mogoœ. Zato ob œastitljivem jubileju velja v prvi vrsti øolskim sestram vsa naøa zahvala in vse naøe priznanje. Seveda pa velja priznanje tudi vsem profesorjem oz. profesoricam in uœiteljem oz. uœiteljicam, ki z veliko vnemo posredujejo mlajøemu rodu BERNARD SADOVNIK potrebno izobrazbo tudi v znamenju povezovanja v skupnem slovenskem PREDSEDNIK SKUPNOSTI KOROØKIH SLOVENCEV kulturnem in jezikovnem kot tudi Alpe-jadranskem prostoru. IN SLOVENK Ob lepem jubileju veljajo naøe iskrene œestitke v prepriœanju, da bo v Øt. Petru tudi v naslednjih sto letih Viøja øola za gospodarske poklice temelj iz- 22 obraæevanja Slovencev in Slovenk. Wissen ist Kapital für die Zukunft Die Welt ist schnelllebig geworden. Was heute noch als große Errungen- schaft gefeiert wird, ist morgen oft schon der sprichwörtliche Schnee von gestern. Daher ist eine optimale Ausbildung unserer Jugend von ganz enormer Wichtigkeit. Ein breit gefächertes Wissen ist ein wertvolles Kapi- tal für die Zukunft. 100 Jahre Konvent der Schulschwestern St. Peter darf ich zum Anlass nehmen, herzlich zum Jubiläum und den hervorragenden Leistungen zu gratulieren. Die Höhere Lehranstalt für wirtschaftliche Berufe garantiert dabei mit ihrem breit gefächerten Angebot für höchste Standards und Qualität und ist ein wichtiger Bestandteil am Kärntner Bildungssektor. Dafür möch- LANDESHAUPTMANN-STV. te ich mich sehr herzlich bedanken und wünsche dieser vorbildlichen Insti- ING.REINHART ROHR tution alles Gute und eine weiterhin erfolgreiche Zukunft.

100 Jahre Konvent der Schulschwestern in St. Peter 100 Jahre für die Jugend im Südkärntner Raum Die Schulschwestern in St. Peter sind Funktionsträger, welche ihre Bil- dungs- und Betreuungstradition über Kärntens Grenzen hinaus verantwor- tungsvoll pflegen. Der zweisprachige Kindergarten, der mehrsprachige Unterricht unterstreichen das Bemühen um ein tolerantes Miteinander über Kärntens Grenzen hinaus, denn auch SchülerInnen aus dem benachbarten Slowenien schätzen das umfangreiche Angebot. Ein weiterer Be- weis für die fachliche Kompetenz als zeitgemäße Bildungseinrichtung in unserem Land. Ein Konvent im Alpen-Adria-Raum mit Herz und Verstand. LANDESRAT Ein Konvent im gemeinsamen Europa, der Regionen und Menschen DR.JOSEF MARTINZ verbindet. Zum 100-jährigen Bestandsjubiläum HERZLICHEN GLÜCKWUNSCH und weiterhin viel Erfolg!

Am Schnittpunkt dreier Kulturen und Sprachen leistet die Höhere Lehranstalt für wirtschaftliche Berufe St. Peter einen wertvollen Beitrag zum zweisprachigen Schulwesen in Kärnten. Mit dem Ziel, Tradition und Innovation zu verbinden, werden Sprach- und Wirt- schaftskompetenz, Kommunikationsfähigkeit, soziales Engagement und Toleranz erfolgreich vermittelt und die SchülerInnen bestens auf die Her- ausforderungen der sich immer rascher ändernden Arbeitswelt vorbereitet. Deæela Koroøka potrebuje ljudi, ki znajo na inovativen in na znanju teme- ljeœi naœin in v duhu evropskega povezovanja narodov odgovoriti na izzive œasa. Viøja øola Øt. Peter v tem smislu usposablja mladino in zato ni le ROLF HOLUB obogatitev za manjøinsko øolstvo, temveœ za druæbeno æivljenje cele Ko- LABG U.LANDESSPRECHER roøke, ki je bila in ki bo – tako iskreno upamo – tudi v prihodnosti dvoje- DER GRÜNEN KÄRNTEN ziœna deæela. Bei der Erfüllung Ihres wichtigen Bildungsauftrags wünsche ich Ihnen weiterhin viel Erfolg! 23 Le œlovek, ki ima vzgojeno srce, duha in roke, je toliko osebnostno zrel, da si lahko pomaga tudi sam. Johann Heinrich Pestalozzi

Dandanes se rado poudarja, da v Evropski uniji kot posebni nadnacionalni skupnosti meje ostajajo zgolj formalnost, relikt iz preteklosti, æe preæiveta oblika loœevanja. Enaindvajseto stoletje je œas zdruæevanja, preseganja ozkoglede zaprtosti. Pa vendar razlike med narodi

LOVENIJE ostajajo, kot ostajajo tudi ozemlja, na katerih prevladuje neka etniœna skupnost, medtem S ko so druge v podrejenem poloæaju. Slovenci, ki æivijo zunaj meja Slovenije, kljub vsemu obœutijo odrezanost od matiœne domovine in se zavedajo, kaj pomeni biti v manjøini. Da bi svoje posebnosti in pravice ohranili, so si od nekdaj prizadevali na razliœnih ravneh de- EPUBLIKE

R lovanja in na raznovrstne naœine, pri tem pa je kljuœno vlogo pogosto odigralo prav øol- stvo. S tem namenom se je razvilo in ohranilo tudi slovensko izobraæevanje v Øt. Petru, ki je v svoji stoletni zgodovini pogostokrat moralo dokazovati upraviœenost do obstoja in se boriti s primanjkovanjem finanœnih sredstev, primernega kadra in z drugimi neugodnimi razmerami. Øolske sestre, ki so se æe zgodaj zavedale pomena vzgoje in izobraæevanja, pa tudi tega, da ni vseeno, v katerem jeziku naj to poteka, so bile in so øe vedno glavni steber øentpetrskega øolstva. Prepoznale so potrebo po izobraæevanju deklet za tiste poklice, ki so jim omogoœali samostojnost in osebno rast, in svojo zamisel z vztrajnostjo uresniœeva- le. MINISTER ZA ØOLSTVO IN ØPORT

, Danes je dvojeziœna Viøja øola za gospodarske poklice spoøtovana ustanova na Koroøkem, saj ji je uspelo zdruæiti tradicijo z inovativnostjo, ki jo zahteva sodoben pouk, œe æeli izpol- VER

Z njevati zahteve moderne druæbe. Æe sama dvojeziœna zasnova in lokacija na stiœiøœu dveh kultur dajeta øoli svojstven peœat, saj ta povezuje narode in spodbuja medkulturni dialog. ILAN Temu letos posveœamo posebno pozornost, kar pa ne pomeni, da lahko drugaœe nanj po-

.M zabimo. Zato je treba mlade generacije vzgajati v evropske dræavljane, ki spoøtujejo kul-

DR turno raznolikost in skupne vrednote, na katerih temelji naøa preteklost, sedanjost in prihodnost. Zato æelim Viøji øoli za gospodarske poklice veliko uspehov tudi v prihodnje, predvsem pa, da bi øe dolgo uresniœevali svojo vizijo in bi vaøo øolo zapuøœali osebnostno zreli ter z znanjem oboroæeni posamezniki, ki bi se radi in s ponosom spominjali svojih øentpetrskih øol- skih let.

24 Izziv karizmi øolskih sester

Kaj bi lahko bilo v tistem œasu pred sto leti bolj spodbudno za mariborske øolske sestre kot ustanovitev ljudske øole s slovenskim uœnim jezikom? Predstojniøtvo tedaj øe mlade redovne kongregacije v Mariboru je pogosto prejemalo va-

bila na razliœne kraje, da sestre prevzamejo øolo, vrtec in podobne vzgojne ustanove. Naj- LASENŒNIK prej v bliænjo in daljno okolico, nato v bolj oddaljene deæele in na druge celine. Ne brez ra- G zloga. Polne zaupanja v Boæjo previdnost so bile pogumne, predane svojemu poslanstvu, pouœevale so v slovenskem jeziku, kar je takrat bila redkost. Trudile so se za zveliœavno, danes bi rekli celostno kulturo, ki ji je „sveta vera luœ, materni jezik pa kljuœ“, kakor je to iz- AFAELA razil veliki vzgojitelj Slomøek. Prav zato so jih narodni buditelji poklicali tudi na Koroøko v . M. R

Øt. Peter v Roæu. V kroniki materne hiøe v Mariboru je zapisana kratka opomba: „2. no- PROVINCIALNA PREDSTOJNICA S vembra 1908 je s. Urøula Gosak s s. Leonardo odpotovala v Øt. Jakob, Koroøka, da prevza- meta v posest øolo, ki jo je ustanovil gospod æupnik Raæun.“ Danes lahko obœudujemo velikopoteznost ustanovitelja øole æupnika Mateja Raæuna, pa tudi sester, ki so s svojo znaœilno karizmo franœiøkovske preprostosti odpirale srca ljudi, bile iznajdljive in vzdræljive. Zastavile so vzgojno delo s potrebnim znanjem, ga øirile, pogla- bljale, usmerjale in prilagajale vse do danes. Œe pomislimo na spremembe, ki so se dogajale v sto letih v Evropi, je jasno, kako se je vse to dotikalo tudi Zavoda. Øolski in vzgojni zavodi so vendar najobœutljivejøe podroœje v vseh sistemih. Bili so œasi rasti in razcveta, teæko obdobje opustoøenja, pa spet novega vzpona. Stoletnica te ustanove je gotovo priloænost za razmislek. Navdaja nas hvaleænost do Boga – navdihovalca dobrih del; hvaleænost do tistih, ki so bili odprti za klic, se odzivali, dajali na voljo vse svoje moœi. Zavodu pa ob tem lepem jubileju iskreno œestitam. Bog daj, da bi tudi v tem trenutku svoje zgodovine bil deleæen dobrih navdihov in moœi za pravilno usmeritev. To iz srca æelim v imenu mariborske province.

25 Visok svetilnik krøœanske in narodnostne omike

S tem, da øolske sestre sluæijo slovenskemu rodu na Koroøkem z izobraæevanjem mladine, mu dejansko sluæijo z doto in darom, ki ga narod najbolj potrebuje in ki se v zgodovini in prihodnosti najbolj obrestuje. INJAH T Øolske sestre so se vedno ravnale po Slomøkovem reku: „Premalo je nekaj le spoznati, treba je to tudi storiti in æiveti!“ OMA V

D Druæine so rade zaupale svoje otroke in mladino øolski in vzgojni skrbi øolskih sester, ker so vedele, da izkuøene vzgojiteljice posredujejo zdravo podlago za krøœansko æivljenje in narodnostni obstoj. REKTOR , Kakor izpriœuje razgibana zgodovina øolskega srediøœa v Øt. Petru in tudi drugod, kjer so øolske sestre prevzele materinsko skrb za krøœansko omiko in narodov blagor, sestre nikdar

OPEINIG niso stale kriæem rok pred sprotnimi izzivi, ker so znale vsako situacijo obrniti na dobro. K V svojem zaupanju v boæjo pomoœ in podporo dobrih rojakov so vedele, da je vsaka teæava

OÆE le lestvica k nadaljnjemu uspehu. .J V minulih 100 letih uspeønega in razvejenega delovanja na vzgojnem in øolskem podroœju

MSGR se mi vsi skupno s øolskimi sestrami oziramo nazaj in se hvaleæni zavedamo, koliko mladih je bilo deleænih marljive skrbi posameznih øolskih sester ter njihovih sedanjih vzgojiteljskih sodelavk in sodelavcev! Zato je delovanje øolskih sester zapisano z zlatimi œrkami v knjigi narodnostnega æivljenja koroøkih Slovencev, sedaj pa tudi nemøko govoreœih sodeæelanov in v novejøem œasu tudi vsega slovenskega naroda. V Øt. Petru stoji visok svetilnik krøœanske in narodnostne omike! Øolske sestre so namreœ sproti spoznavale znamenja in potrebe œasa in zato so tudi ta œas in dobo bistveno sooblikovale. Ob œastitljivem jubileju øentpetrske ustanove øolskih sester se tudi v imenu Mohorjeve druæbe in Sodalitete klanjam nesebiœnemu delu in velikemu poslanstvu te naøe redovne skupnosti, a hkrati se zahvaljujem za uspeøno sodelovanje na raznih vzgojnih, izobraæeval- nih in pastoralnih podroœjih. Naj dobri Bog po priproønji blaæenega økofa A. M. Slomøka bogato blagoslavlja tudi nadaljnje vsestransko poslanstvo naøih øolskih sester! Slovenski rod na Koroøkem pa se lahko spraøuje: Veø li za svoj dolg – øolskim sestram?

26 100 let delovanja v krøœanskem duhu

Na zaœetku prejønjega stoletja je rasla zavest, da bo slovenska narodna skupnost preæivela le, œe bo v svojih vrstah imela dobro izobraæene ljudi, ki se zavedajo svojega poslanstva. To je bil eden od stebrov ustanovitve Konventa øolskih sester v Øt. Petru. AKOBU .J

Drugi, prav tako pomemben steber, pa je bilo prepriœanje, da je treba vcepiti œloveku vred- T note, ki ga osamosvojijo in mu vlijejo samozavest – in to je krøœanska vera. Temu cilju je Ø ustanova ostala zvesta prav do danes. Garant za to pa so øolske sestre, ki vso energijo in ljubezen vlagajo v to hiøo. Medtem ko je ob zaœetku ølo za osnovno izobrazbo otrok, je pozneje – tudi po sili razmer – bilo teæiøœe na izobrazbi deklet. ÆUPNIK V ,

Koliko generacij slovenskih deklet je ølo skozi to øolo? UCH B Koliko strokovno podkovanih in samozavestnih krøœanskih æena je zraslo za naøe kraje? URIJ Koliko generacij zavednih krøœanskih druæin je oblikovalo versko in druæbeno æivljenje na J juænem Koroøkem? Lahko reœemo, da je ustanovitev bila delo Svetega Duha in je poloæila bistvene smernice za prihodnost. Æe zdavnaj pred znanstvenim potrdilom, da je treba œim prej krepiti samozavest in strpnost ter hkrati øiriti obzorje, se je zavod zelo zgodaj posveœal vzgoji najmlajøih. Øiriti pogled, se povezovati s celim svetom, se spoprijazniti s problemi danaønjega sveta in druæbe in s tem krepiti lastno osebnost, je vzgojno-izobraæevalno vodilo ustanove danes. Graditi naprej pa je moæno le na temelju, ki je bil poloæen pred sto leti in v stavbi, ki ni zgrajena le iz kamnov, ampak v kateri veje duh mnogih generacij, ki jim je vzgoja mladih sveta sluæba. Prisrœen Bog plaœaj øolskim sestram in na mnoga leta!

27 Priœetek slovenske gospodarske izobrazbe Œestitamo Konventu øolskih sester v Øt. Jakobu ob letoønji 100-letnici. Z uvedbo gospodarske smeri za æenske poklice je prav Viøja øola v Øt. Jakobu bila med prvimi, ki je gradila na pomenu slovenske gospodarske izobrazbe. Ponosni smo, da dandanes vrsta absolventov te øole dela na zelo pomenbnih poloæajih v slovenskem gospodarskem prostoru oz. v regiji Alpe-Jadran. Dobra in vzorna vzgoja je tudi osnova dolgoroœnosti, ki pa je v gospodarstvu temelj obstoja. Potrdilo temu, da je Viøja øola izbrala pravo pot, se zrcali v tem, da letos praznuje tako visok jubilej. V imenu Slovenske gospo- BENJAMIN WAKOUNIG darske zveze smo ponosni na dobro sodelovanje med ustanovama. Øe PREDSEDNIK SGZ naprej bomo sodelovanje gojili in tako skupaj prispevali k dobri gospodarski izobrazbi na Koroøkem.

Izobraæevanje mladine s kulturno razgledanostjo Æe naøim prednikom je bilo dodatno izobraæevanje v slovenskem mater- nem jeziku srœna zadeva. Tako so bila na Koroøkem æe pred sto in veœ leti ustanovljena prva krajevna druøtva kot Katoliøko-izobraæevalna druøtva, ustanovljena je bila tudi naøa predhodnica Slovenska krøœansko-socialna zveza za Koroøko, leta 1908 pa je bila v Øt. Petru pri Øt. Jakobu ustanovljena zasebna ljudska øola s slovenskim uœnim jezikom, ki je bila zaupana øol- skim sestram. Izobraæevalna ustanova, ki se je razvila v izredno pomembno in uspeøno institucijo, ponuja svojim uœencem, poleg drugih vrednot, øe posebno na kulturnem podroœju, vsestransko øiritev horizonta. Ob 90-letnici ste zapisali, da je najveœ, kar øola lahko da svojim uœencem, ANDREJ LAMPICHLER to, da nauœeno in doæiveto ponesejo v svet. Za kulturno polje ste pripravi- TAJNIK KKZ li veliko kulturnih delavk in delavcev. Za to vam velja iskrena zahvala.

Poklicno-izobraæevalna usmeritev øole v obeh deæelnih jezikih kot tudi v angleøœini in italijanøœini daje øentpetrski øoli peœat izobrazbene ponudbe, ki jo dandanes terja gospodarski prostor Evrope. Ob tem øola zajema iz re- zervoarja vsestranskih povezav, ki jih ponujajo Alpe-jadranski prostor in transatlantske povezave na podroœju izobraæevanja, kar je posebej razvidno na podroœju sodelovanja s partnerskimi øolami. Ob izobraæevalnih teæiøœih na podroœjih trgovine, turizma in gostinstva øo- la prav s projektnim delom poudarja pomen prouœevanja socialno-kulturnega okolja Koroøke in s œezmejnim sodelovanjem ustvarja osnove za to- leranco in odprtost do vsega, kar bogati œlovekovo vzgojo.

DR.JANKO MALLE TAJNIK SPZ

28 Slovenska gospodarska zveza Slowenischer Wirtschaftsverband Unione economica Slovena di Carinzia

Viktringer Ring 26/I • A-9020 Klagenfurt / Celovec Telefon: (0043)(0)463- 508 802 • Fax: (0043)(0)463-508 8024 http://www.sgz.at • E-Mail: [email protected]

krsˇcˇanska kulturna zveza

10.-Oktober Straße 25/III A-9020 Celovec/Klagenfurt telefon 0463/516243 fax 0463/50 23 79 e-mail: [email protected]

www.kkz.at 29 MAG.HANZI FILIPIŒ „Podlaga vsake resniœne sreœe je dobro vzgojeno srce, ne pa uœena glava!“

Matej Ražun, ustanovitelj ne bi bilo. Ražun je bil dobrih Rožek in Št. Jakob, pa do kon- „Narodne šole“ v Št. Petru dvajset let – od decembra ca prve svetovne vojne na 1898 do oktobra 1920 – žup- oblasti pripadniki slovenske 100. obletnica obstoja Za- nik v Št. Jakobu. Ta povezava konservativne usmeritve. voda slovenskih šolskih se- duhovnika Ražuna s šentja- Sprva je bilo šentjakobsko ster v Št. Petru pri Št. Jakobu kobsko faro pa je drugi glavni župnišœe izobraževalno sre- v Rožu je prav gotovo razlog, dejavnik, ki je omogoœil usta- dišœe fare, saj je v njem od le- da se vprašamo, kako, zakaj novitev „Narodne šole v Št. ta 1791 uspešno delovala šo- in v kakšnih razmerah je Za- Jakobu“, kasnejšega konven- la. Naj tej šoli se je priœela iz- vod nastal in seveda, kdo ga ta ali „kloštra“, kakor mu pra- obraževalna pot presenetljivo je ustanovil. Ustanoviteljev in vijo domaœini, ki ga od blago- velikega števila kasnejših podpornikov „Narodne šole“ slovitve stavbe 27. septem- svetnih akademikov in du- – kakor se je Zavod sprva bra 1908 do danes vodijo hovnikov. Leta 1878, ko so imenoval –, ki bi se jih bilo ob slovenske šolske sestre. Z ve- dogradili državno šolo, se je tako visokem jubileju vredno liko gotovostjo namreœ lahko ta šola oœitno preselila v to spomniti, je veœ – zlasti tistih, trdimo, da projekt slovenske novo šolsko poslopje in po- ki so od leta 1908 do danes „Narodne šole“, kakršno je stala državna šola. Že zelo skrbeli, da je Zavod lahko ob- zasnoval Matej Ražun, v ti- zgodaj – leta 1878 – je obœin- stajal in še danes uspešno de- stem œasu in razmerah ne bi ski šolski svet zaprosil pristoj- luje. bil uresniœljiv v nobeni drugi ne deželne oblasti, naj na šoli V tem œlanku se bomo fari ali obœini na Koroškem. A v Št. Jakobu uvedejo sloven- spomnili predvsem duhovni- tudi ta projekt je bil od vsega ski uœni jezik, saj sicer nemški ka Mateja Ražuna, brez kate- zaœetka v veliki nevarnosti, oz. utrakvistiœno urejeni pouk rega tega Zavoda zagotovo da propade, navsezadnje pa „prinaša malo sadú; otroci je fiziœno in psihiœno zlomil naši ne znajo ne nemški ne župnika Ražuna – v resnici so slovenski“. Po številnih poga zlomili predvsem nasprot- skusih je krajevni šolski svet niki zasebne slovenske šole: iz Št. Jakoba leta 1892 dose- nemškoliberalne oz. nemško- gel, da je avstrijsko ministr- nacionalne oblasti na Koro- stvo za bogoœastje in pouk škem. odredilo, da naj bo na šent- V šentjakobskem obœin- jakobski šoli slovenšœina uœni skem svetu so bili od ustano- jezik (Unterrichtssprache). Ta- vitve obœine Št. Jakob leta ko ureditev so obœani na Ko- 1888, ko so razdelili veliko roškem dosegli sicer samo še obœino Rožek zaradi premoœi v obœinah Jezersko in Sele. Portret Mateja Raæuna je na- slovenskonacionalne politiœ- Torej je bil to izjemen uspeh. 30 risal umetnik Peter Markoviœ ne usmeritve v njej na obœini Ko je rožeški dekan Franz GESCHICHTE

Schaubach 4. decembra 1898 1892 odšel v faro Pliberk, na- Jakobu, o katerem se je takrat izroœil dušnemu pastirju Ra- pisal, da je „prizadeven, mar- širil glas, da je „slovenska žunu šentjakobsko „œredo ljiv in priden – nravno œist du- trdnjava“. Kot tajnik in blagaj- Kristusovo“, je ta prevzel za- hovnik“, ki ljubi red v hiši in nik (1894–1897) „Katoliške- vedno slovensko faro, ki se je študij teoloških predmetov. ga politiœnega in gospodar- na podroœju šolstva in izobra- Še posebej je podœrtal, da Ra- skega društva za Slovence na ževanja lahko pohvalila že z žun zelo vestno pripravlja pri- Koroškem“ – to je bilo v œasu, izjemno tradicijo. dige in zelo dobro pridiga. ko je bil stolni kaplan v Celov- Ražun je bil kaplan najprej cu – ter kot upravnik lista Mir, Matej Ražun se je rodil 13. v Železni Kapli, nato v Pliber- je oœitno dobival in prebiral julija 1865 v Goreœi vasi ku, v letih 1892 in 1893 pa poroœila iz Št. Jakoba. (Brenndorf) v fari Škocjan v provizor v Šmarjeti ob Veli- Že kmalu po prihodu v Št. Podjuni. Šolo je obiskoval v kovcu in soprovizor v Št. Juri- Jakob se je poleg dušnega Škocjanu in Velikovcu, matu- ju na Vinogradih. Od oktobra pastirstva na vodilnih mestih ro je opravil v Celovcu. Nato 1894 do maja 1897 je bil štiri vkljuœeval v kulturno, gospo- je vstopil v celovško bogo- leta stolni kaplan v Celovcu darsko in politiœno delo. slovje in bil zaradi pomanjka- ter soprovizor v Št. Rupertu Ustanovil je Marijino družbo, nja duhovnikov posveœen v (od januarja 1896 do februar- bil veœ let predsednik krajev- duhovnika že leta 1890, ko je ja 1897) in si kot provizor in ne posojilnice v Št. Jakobu konœal šele tretji letnik bogo- soprovizor v Pliberku (od mater namestnik naœelnika Slov. slovnih študijev. Leta 1888 je ja 1897 do januarja 1898) ter izobraževalnega društva v Št. uspešno obnovil delovanje v fari Št. Peter na Peravi pri Jakobu. Pri obœinskih volitvah Akademije slovenskih bogo- Beljaku (1898) „na podroœju je podpiral slovensko konser- slovcev. Že v celovškem bo- dušnega pastirstva, uprave in vativno stranko. Bil je pred- goslovju se je Ražun po zgle- vodenja poslov nabral mno- sednik krajevnega šolskega du Antona Martina Slomška go izkušenj,“ kakor je sam za- sveta in se zavzemal za to, da in Andreja Einspielerja zavze- beležil v prošnji za mesto naj bo materni jezik uœni jezik mal za enakopravnost slo- župnika fare Št. Jakob v Rožu. na šolah. venšœine, zavedal se je po- Brez dvoma je Matej Ražun Že kmalu po obœinskih vo- mena dobrih šol, bodril svoje dobro poznal razmere v Št. litvah leta 1900 v Št. Jakobu kolege bogoslovce, da naj se urijo „v jeziku, kateri nam je v našem prihodnjem delovanju neobhodno potreben“. Po- udarjal je, da sta „vera in narodnost na Koroškem tako re- koœ izkljuœno le v rokah duhovnikov. Zato naj ne jenjajo delovati v prid slovenskemu narodu.“ Svojo osebnost je zagotovo izoblikoval v tem œasu. Tisti, ki so o njem pisali, so poudarjali njegovo izvrstno znanje tako sloven- šœine kakor tudi nemškega jezika. Kapelški župnik je o kaplanu Ražunu, ko je ta zapustil Železno Kaplo in avgusta 14. julija 1907 so poloæili temeljni kamen za Narodno øolo 31 ZGODOVINA

je skupina staršev šoloobvez- Iz tega œasa sta tudi zanimi- mu je toliko in toliko ljudi, ki nih otrok pod vodstvom va Ražunova spisa, ki sta izšla so uœeni, ki veliko znajo – a šentjakobskega uœitelja za- kot brošuri: „V boj za sloven- sreœni niso; nasprotno: bolj prosila deželni šolski svet, naj sko šolo“ (1904) in „Bodoœa nesreœni so in veliko veœji re- spremeni ljudsko šolo s slo- narodna in gospodinjska šola veži, kakor marsikateri œlo- venskim uœnim jezikom v Št. v Št. Jakobu v Rožu“ (Celo- vek, ki ne zna ne pisati ne Jakobu v utrakvistiœno ali pa vec, 1905). Predvsem v prvi brati. Od kod pa to? Od tod, naj jo razdeli na utrakvistiœno brošurici šentjakobski župnik ker k sreœnemu življenju je urejeno šolo in šolo s sloven- predstavlja presenetljivo zre- potrebno še dobro srce! skim uœnim jezikom. S tem se lo pedagoško zamisel o celo- Slovenski stariši! Spoznajte je zaœel boj za „petrazredno vitem uœenju, ki je protikon- resnico in ravnajte se po njej: slovensko ljudsko šolo“, ki se cept nemškonacionalnemu da le dober œlovek more biti je konœal tako, da so leta utrakvistiœnemu šolskemu si- sreœen! Kdor ni dober, kdor 1904 na ukaz deželnega šol- stemu. Silovito zagovarja nima dobrega srca: naj je še skega sveta razdelili šentja- pravilnost pouka otrok v ma- tako uœen, naj še toliko zna in kobsko šolo s slovenskim uœ- ternem jeziku – za veliko vé in naj zna govoriti jezike nim jezikom na štirirazredno veœino otrok iz šentjakobske celega sveta, sreœen ni in ne utrakvistiœno šolo in trirazred- obœine je to bila takrat brez more biti; življenja sreœno pot no šolo s slovenskim uœnim dvoma slovenšœina. Kot hoditi ne zna in ne more zna- jezikom. Boj za šolo in njeno zgled mu je služila pedagogi- ti. Podlaga vsake resniœne razdelitev je Ražun obœutil ka, ki jo je razvil Anton Martin sreœe je dobro vzgojeno kot veliko krivico. Šentjakob- Slomšek: „Popotnik je œlovek srce, ne pa uœena glava. […] ski župnik je bil prepriœan tu- na svetu, in sreœno svojo pot Zato mora šola mladino ne di o slabem vplivu delavcev, hoditi ima mladino dobra šo- samo uœiti, marveœ jo mora ki so v letih 1901–1906 gra- la uœiti, dobra šola za življe- tudi vzgajati, to je: voditi jo k dili železnico skozi Rož in ka- nje.“ Za Ražuna je bil šolar dobremu, navajati jo na do- ravanški predor, na do- najbolj pomemben, on naj bi bro. Šola mladini ne sme biti maœine, predvsem na do- imel in nihœe drug kar se da samo uœilnica, biti jej mora maœinke. Poleg tega je bil Ra- najboljše koristi od šole in iz- tudi vzgojiteljica; ne zadostu- žun oster kritik utrakvistiœne- obraževanja, da bo lahko je, da jej bistri samo glavo – ga šolskega koncepta nem- sreœno potoval po tej zemlji pred vsem in z najveœjo školiberalno oz. nemškona- in nazadnje tudi sreœno pri- skrbljivostjo jej mora tudi bla- cionalno usmerjenih oblasti spel v nebesa. V Ražunovi žiti srce.“ na Koroškem; ta koncept so pedagoški zamisli je otrok Prva zamisel, da bi v Št. Ja- zagovarjali in uresniœevali kot osebnost v središœu po- kobu postavili „Narodno šo- predvsem šolske oblasti in zornosti. Svoj pedagoški kon- lo“, se je oœitno porodila že uœitelji. Veœkrat je utrakvi- cept je strnil v tem odlomku: leta 1900. Javnost pa je šele stiœnemu šolstvu oœital, da je „Dobro je tedaj in koristno, novembra 1904 – torej tik po njegova edina naloga po- kar se šolarji uœijo v šoli, in razdelitvi šentjakobske šole – nemœevanje Koroške. Koroški tem pridnejši kot je šolar, izvedela, da si Šentjakobœani Slovenci, tako Ražun, da se tem veœ ko se nauœi, tem bo- želijo sezidati svojo šolo. Ma- ne bojujejo proti dvojeziœno- lje za njega, tem lahkejše bo- tej Ražun je v Miru poroœal o sti v šolah, ampak proti „du- de potoval skozi življenje. shodu podružnice Družbe sv. hu utrakvistiœnega šolstva“, ki Vendar to še ni vse: znanje, Cirila in Metoda: „Domaœi g. izpodriva slovenšœino in mu naj je še tako veliko in obilno, župnik je sprožil misel, ker so je glavna naloga, da nauœi še nikakor ne zadostuje, da nam naši posili-nemci s po- slovensko govoreœe prebival- ‚œlovek sreœno hodi svojo moœjo nam nasprotnih tujcev 32 stvo nemšœine. pot‘ skoz življenje. Priœa te- raztrgali našo šolo, pa si s po- GESCHICHTE moœjo Družbe sv. Cirila in Zaradi nesoglasij z liberalno tožb, ki so se vse izkazale kot Metoda sezidajmo lastno Družbo sv. Cirila in Metoda je neresniœne, so se zaœele tudi ‚Národno šolo‘.“ Najbrž pa si z drugimi koroškimi Slovenci prve hujše težave z zdrav- župnik takrat še ni predstav- ustanovil „Slovensko šolsko jem. Ker tako vojaške kakor ljal, s kakšnimi težavami se društvo“ ter postal njen pred- tudi deželne oblasti niso že- bo moral ubadati. V sloven- sednik. Slovensko šolsko dru- lele, da bi se Ražun vrnil na skem šolskem društvu – torej štvo je prevzelo v svojo last svojo šentjakobsko faro, so v Družbi sv. Cirila in Metoda poslopje in posestvo „Narod- ga potem, ko so ga izpustili – so polagoma prevzeli ob- ne šole“ v Št. Petru. Poleg te- iz zapora, konfinirali v njego- last slovenski liberalci, ki šoli ga je bil Ražun tudi soustano- vem rojstnem kraju v Škoc- v Št. Petru niso bili naklonjeni vitelj in predsednik „Sloven- janu. Pravi vzrok konfinacije in niso bili pripravljeni poma- ske kršœansko socialne zveze pa je bila želja vojaških in de- gati ne finanœno ne moralno. za Koroško“ (1907–1921). želnih oblasti, da bi ob fiziœni Tako je bil Ražun odvisen od Vsesplošno delovanje Ra- odsotnosti Ražuna ukinili slo- dobre volje domaœinov, ki so žuna v prid koroških Sloven- vensko šolo v Št. Petru ter jo res prispevali precej denarja cev, zlasti pa njegovo zavze- prikljuœili utrakvistiœni. Ražun za zidavo, predvsem so se iz- manje za šole s slovenskim se je v Št. Jakob lahko vrnil kazali takratni šentjakobski uœnim jezikom, mu je nako- šele 20. septembra 1917 po župan Franc Kobentar in dru- palo tudi precej nasprotova- nadaljnjih številnih „šikanah“, gi kmetje domaœini. Denarne nja in sovraštva. ki jih je moral prestati. podpore je dobival iz Koro- To je bridko obœutil med V œasu bojev med œetami ške, iz Kranjske in drugih de- prvo svetovno vojno. Na SHS in avstrijskimi œetami za žel ter nekaj tudi iz Amerike. podlagi lažnih obtožb in kri- del južne Koroške leta 1919, A kljub temu je Ražun, ki je vih ovadb nekaterih Ražuno- je iz strahu pred avstrijskimi dajal tudi iz svojega žepa, le- vih nasprotnikov – med njimi œetami spet moral bežati iz to po zaœetku zidarskih del so bili tudi domaœini – so ga Št. Jakoba, nato pa se je juni- zbral le slabo tretjino za zida- 27. marca 1916 aretirali in za- ja 1919 vrnil ter se zavzemal vo potrebnega denarja. Ta- prli v Jezuitsko kasarno v Ce- za prikljuœitev cone A h kra- krat je rešila projekt „Narod- lovcu, kjer je bil zaprt do 8. ljevini SHS. Po plebiscitu ok- ne šole“ Mohorjeva družba, julija 1916; precej œasa je tobra 1920 je „z vsem svojim ki je pokrila dve tretjini stro- moral presedeti celo v sami- imetjem moral zapustiti svojo škov. S šolskim letom 1908/9 ci. Zaradi neœloveških in po- župnijo ter se znova podati v se je trirazredna šola s slo- niževalnih razmer v zaporu grenko begunstvo“. V pismu venskim uœnim jezikom pre- ter tudi zaradi izmišljenih ob- krškemu ordinariatu je kot selila v novo poslopje v Št. Petru ter v njem delovala do plebiscita leta 1920. Leta 1912 je uspelo organizirati prvi gospodinjski teœaj s 16 dekleti in v zaœetku leta 1917 so šolske sestre dobile dovoljenje za ustanovitev dekliške sirotišnice. Vodstvo ustanove so od vsega zaœetka imele slovenske šolske sestre. Ražun se je na podroœju šolstva še naprej zavzemal za Za øolo so veliko prispevali Øentjakobœani. pravice koroških Slovencev. (Mir, 17. 1. 1904, str. 187) 33 ZGODOVINA

vzrok za svoj beg navedel leta 1922 z grenkobo v srcu ter zanj deloval, kar sem paœ „upraviœeni strah pred prega- opisal prijatelju Valentinu premogel.“ njanjem in muœenjem s strani Podgorcu: Leta 1937 se je onemogel bivših pripadnikov volkswe- „Po tridesetih službenih lein s hudo živœno boleznijo hra, ki so 6. januarja 1919, ko tih, od katerih sem nad 20 let vrnil na Koroško, kjer ga je so vdrli v farovž, kriœali ‚wo bil samostojen župnik v Št. sprejela njegova rodna sestra ist der Pfaff‘ (Kje je fav“, op. Jakobu v Rožu – sedaj na sta- Liza s svojo družino ter zanj avtorja) – skoraj še bolj pa mira leta gostujem v kaplaniji v skrbela. Ražun je umrl 23. de- sel, da bodo tisti, ki so podpi- Stariloki ter opravljam – posel cembra 1943. Na Štefanovo sanega preganjali že leta kaplanov. ga je v Škocjanu pokopal ško- 1916, z novim zagonom pri- Materijelno škodo – škodo fijski vikar Kadras ob nav- œeli s takrat prepreœenimi nana zdravju, ki se ne da popra- zoœnosti osmih duhovnikov padi proti podpisanemu. viti – duševno pobitost – in ob dobri udeležbi ljudstva Matej Ražun se je star ko- trpljenje skorajda 6 letnega v takrat hudih œasih. maj 57 let, hudo bolan, strt in preganjanja in tužnega be- Ražun je bil izjemna oseb- razoœaran umaknil v Staro Lo- gunstva – in vse to po ne- nost, ki se je razdajala do ko pri Škofji Loki, kjer se ni dolžnem in samo zavoljo te- onemoglosti. Usodnost œasa, poœutil dobro. Svojo usodo je ga, ker sem svoj narod ljubil v katerem je deloval, zlasti pa totalitarnost mišljenja v drža- vah, strankah, vojaških in vladnih ustanovah ter nenazadnje v glavah posameznikov, je dosegla svoj prvi vrh v krutosti in nesmiselnosti prve svetovne vojne in strla idealista duhovnika Ražuna. Zdi se, kakor da ga je krutost œasa pogoltnila. Ni pa zbrisala Ražunovih besed in misli, œe se jih le še spomnimo in ne dopustimo, da bi zašle v po- zabo, in predvsem, œe nam je vzgoja otrok in mladih, ki so nam kakorkoli zaupani, srœna zadeva. Župnik Matej Ražun je še danes svetel zgled s svojo besedo: „Kdor ni dober, kdor nima dobrega srca: naj je še tako uœen, naj še toliko zna in vé in naj zna govoriti jezike celega sveta, sreœen ni in ne more biti; življenja sreœno pot hoditi ne zna in ne more znati. Podlaga vsake resniœne sreœe je dobro vzgojeno 34 srce, ne pa uœena glava.“ GESCHICHTE

Kdor ima øolo, ima bodoœnost. Matej Raæun

Akademski kipar prof. France Gorøe: Doprsni kovinski kip ob vhodu v øolsko poslopje iz leta 1979 35 DR.TEODOR DOMEJ

Nastajanje „Narodne øole“

Sto let obstoja izobraæeval- peøala. Poloæaj posameznih nostni pripadnosti sta bili tene in vzgojne ustanove v Øt. narodnosti je bil v glavnem daj pribliæno dve tretjini pre- Petru je zadosten povod, da odvisen od njihove gospo- bivalstva nemøki, ena tretjina se nekoliko ozremo v obdob- darske in politiœne moœi. V pa slovenska. Drugaœna pa je je njenega zaœetka. Gotovo je avstrijski polovici dvojne mo- bila razdelitev gospodarske tudi œasovni razmik æe dovolj narhije so imeli glavne niti in politiœne moœi, ker so ime- velik, da s kritiœnim pogle- oblasti v rokah Nemci. V dele nemøko nacionalno in anti- dom skuøamo razumeti oko- æelah, kjer so bili Nemci v klerikalno nastrojene skupine liøœine, ki so privedle do nje- manjøini, jo je blaæila avtono- popolno oblast v deæeli. Vo- ne ustanovitve. V veœnarodni mija, ki je temeljila na federa- lilna zakonodaja je premoœ in tudi drugaœe zelo raznoliki listiœni ureditvi Avstrije, kjer tega tabora, ki se je imenoval habsburøki monarhiji je vla- pa so tudi v deleæah imeli liberalnega in naprednega, dalo napeto in marsikdaj od- veœino Nemci, se je godilo predvsem na deæelni in bijajoœe vzduøje nacionalnih teæko zlasti manjøinam slo- dræavni ravni øe poveœala, ker in svetovno nazorskih spo- vanskega jezika. Emancipa- je do leta 1907 volilna pravi- rov. Hkrati so se uveljavljale cijska gibanja zapostavljenih ca v glavnem temeljila na nove oblike soudeleæbe in narodov so se sklicevala na viøini davœnih prispevkov. Ko sodelovanja dræavljanov v ustavno zajamœene pravice, je leta 1907 priølo do uvedbe politiœnem æivljenju, kajti ob prepogosto pa so se pokazali enake volilne pravice, je prehodu iz 19. v 20. stoletje zakoni kot brezzoba sredstva, nemøkonacionalna stran na se je v avstrijskem delu Av- œe so stali predstavniki oblasti Koroøkem z razdelitvijo de- stro-Ogrske moœno razøirila in uradniki pristransko v sluæ- æele na volilne okraje zelo volilna pravica. Leta 1907 so bi moœnejøega. Ideoloøki in omejila moænosti slovenske jo dobili vsi moøki, ki so do- narodnostni boji so se odvija- strani. Nemøke elite so to na- polnili 24. leto starosti. Zara- li v razmerah, kjer je prevla- rodno in politiœno posestno di te øiritve so stranke in na- dovala brezobzirnost in nizka stanje hotele obdræati, tako rodna gibanja moœno poglo- politiœna kultura na podroœju rekoœ za vsako ceno. Na Ko- bila svojo politiœno agitacijo osebne in javne komunikaci- roøkem so med Nemci kato- med øirokimi sloji prebival- je, za kar imamo na razpola- liøko konservativno in krøœan- stva. Prevladujoœa politiœna go ogromno gradiva v œaso- sko socialno usmerjeni krogi ideologija je bila povezana z pisih in zasebnih korespon- igrali le podrejeno vlogo. narodnostjo. Enakopravnost dencah, ne nazadnje pa tudi Glede na svetovnonazorsko narodnosti in jezikov je bila v globinskih sporoœilih, ki se opredeljenost povsem dru- sicer zapisana v avstrijski najdejo v uradnih dokumen- gaœno razmerje sil je vladalo ustavi iz leta 1867 in v øtevil- tih. v slovenskem narodnem gi- nih zakonih, ki so urejali je- Tudi Koroøka je bila prizo- banju. Tam so imeli odloœilno zikovne pravice, vendar je riøœe nacionalnega in ideo- besedo katoliøko in konserva- 36 uresniœitev teh naœel moœno loøkega konflikta. Po narod- tivno opredeljeni moæje, v GESCHICHTE glavnem duhovniki. Na novo podroœjih druæbenega æivlje- æevanje v sluæbo narodnopo- je na politiœno prizoriøœe sto- nja, drugi pa je v deæelah iz- litiœnih gibanj. Nemøko øol- pala socialdemokratska stran- roœal dejansko moœ odloœanja sko druøtvo (Deutscher ka, ki je sicer razglaøala inter- v vpraøanjih uœnega jezika Schulverein), ustanovljeno le- nacionalistiœne parole, v ko- politiœno najmoœnejøi skupini. ta 1880, si je zaloæilo nalogo roøkem narodnostnem kon- Pri uresniœevanju teh naœel je podpirati in ustanavljati usta- fliktu pa se je v kljuœnih vpra- na Koroøkem redno prihajalo nove, v katerih so na narodno øanjih in odloœilnih trenutkih do merjenja politiœne moœi politiœnem in vzgojnem po- v glavnem opredeljevala pro- med narodnopolitiœnima ta- droœju sledili nemøkonacio- ti slovenskemu narodnemu boroma. Konflikt okoli uœne- nalnim smernicam. Druøtvo gibanju. V koroøki politiœni ga jezika je ponesel idejo na- je razvilo svojo dejavnost tu- javnosti, ki so jo publicistiœno cionalizma med øiroke sloje di na Koroøkem. V øtevilnih povsem obvladala nemøko- podeæelskega prebivalstva. slovenskih in dvojeziœnih kra- nacionalna glasila (na prvem Øolstvo je tako postalo glav- jih so delovale podruænice te- mestu je treba imenovati no podroœje za nacionalna ga druøtva in agitirale bodisi dnevnik „Freie Stimmen“), je razhajanja v obœinah in na za nemøœino kot uœni jezik bilo sramotenje slovenskega deæelni ravni. Ob njem se je bodisi za utrakvistiœne øole s jezika in slovenske kulture ter na jugovzhodu Koroøke – œim hitrejøim prehodom na napadanje oseb in organiza- pravzaprav ne glede na de- nemøœino. Slovenska stran se cij, ki so stale na poloæajih janski jezik vsakdana – zaœela je leta 1885 sicer odzvala z slovenskega narodnopolitiœ- narodnopolitiœna diferencia- ustanovitvijo Druæbe sv. Cirila nega gibanja, na dnevnem cija. „Nur tajœ, nur tajœ, tajœ ist in Metoda (CMD), vendar ta 1 redu. Deæelne oblasti, z urad- prot“ se je glasila dokaj uœin- nikoli ni dosegla agitacijske in niøtvom vred, ki je bilo skoraj kovita parola „nemœurjev“, finanœne moœi svojega nem- brez izjeme v nemøkonacio- kot so narodno politiœno za- økega konkurenta. nalnem taboru, so s svojimi vedni deli slovenskega prebi- V takih okvirnih pogojih se staliøœi in odloœitvami moœno valstva imenovali svoje na- je razvijalo osnovno øolstvo v ovirale razvoj slovenøœine, ki sprotnike, ki so se opredelje- Øt. Jakobu. Koroøke politiœne bi bil v skladu s stanjem in vali za nemøkonacionalno gi- in øolske oblasti so tudi v tem potrebami druæbe ter tako banje. V tem obdobju je pri- kraju uveljavile model tako ølo do ustanovitve nacional- imenovane utrakvistiœne prepreœevale enakopravnost nih druøtev, katerih namen je øole. Slovenøœina – tedaj ma- slovenskega jezika v javnosti. bil postaviti vzgojo in izobra- terinøœina veœ kot devet de- Glavni podroœji narodnostnega spora na Koroøkem sta bila uœni jezik v osnovnih ali ljudskih øolah (imenovali so jih tudi narodne øole) in uradni jezik. Æe v letu revolucije (1848) je bila med prvimi do- seæki narodnih gibanj pravica do pouka v materinøœini. Na- daljnja pomembna mejnika sta bila temeljni dræavni zakon (1867) in dræavni zakon o ljudskih øolah (1869). Prvi je v 19. œlenu doloœal enakopravnost narodnosti na vseh Pozdrav iz starega Øt. Jakoba 37 ZGODOVINA

setin vseh otrok, ki so æiveli v slovenski, nemøœina pa uœni najmoœnejøih slovenskih ob- slovenskem delu deæele – je predmet od drugega øolske- œin z izgrajenimi slovenskimi imela v øolah bolj ali manj ga leta naprej. V petem øol- strukturami. Od leta 1872 je podrejen poloæaj, v nekaterih skem letu naj bi sledil prehod v kraju delovala slovenska krajih pa je bil uœni jezik sploh na nemøki uœni jezik. Stvari so kmeœko zadruæna hranilnica samo nemøki. V mnogih øo- se potem zapletle, ker se je in posojilnica, najstarejøa te lah starøi niso nasprotovali ta- roæeøka obœina razdelila na vrste ne le med slovenskimi ki ureditvi, tam pa, kjer so se Roæek, Øt. Jakob in Ledince. na Koroøkem, temveœ najsta- na obœinski ravni uveljavili za- Øentjakobska obœina z naœrto- rejøa v deæeli sploh. 1884 so govorniki slovenskega narod- vano novo ureditvijo ni bila v Øt. Jakobu ustanovili „Po- nopolitiœnega gibanja, se je zadovoljna in je hotela nada- æarno brambo“, najstarejøo razvnel marsikje dolgotrajen ljevati postopek na ravni mi- slovensko ustanovo take boj za slovenski uœni jezik v nistrstva za pouk in bogo- vrste na Koroøkem. Obœina je osnovnih øolah. Spor okoli œastje. Øolske oblasti, ki so se bila politiœno v rokah oseb, ki uœnega jezika v øentjakobski posluæile vseh pravnih trikov, so sodelovale v slovenskem ljudski øoli ima dolgo zgodo- so s sklicevanjem na razdeli- emancipacijskem gibanju. vino. Kot v mnogih drugih tev Roæeka na manjøe obœine Raæun se je po prihodu v Øt. koroøkih slovenskih obœinah zastopale mnenje, da nove Jakob takoj vkljuœil v obsto- in øolskih okoliøih so se v Øt. obœine niso pravne nasledni- jeœe slovenske strukture in se Jakobu borili proti utrakvi- ce Roæeka. Zadeva je priøla zelo trudil pomnoæiti øtevilo stiœni øoli, kakrøno so odredi- pred dræavno sodiøœe. Na slovenskih druøtev. Kraj je le koroøke øolske oblasti na obravnavo (8. 4. 1889) øent- dobil tudi slovenski „Narodni osnovi dræavnega zakona o jakobska obœina ni poslala dom“, kjer je imela svoj se- ljudski øoli. Pravni postopek svojega zastopnika, kar je so- deæ hranilnica in posojilnica. za slovenski uœni jezik in po- diøœe tolmaœilo kot opustitev Leta 1899 je Raæun merodaj- uk nemøœine v okviru pred- pritoæbe.3 no sodeloval pri ustanovitvi meta je zaœelo obœinsko za- Novembra 1898 je postal pevskega druøtva „Roæica“ in stopstvo leta 1878.2 Ker ni øentjakobski æupnik Matej Ra- postal njegov prvi predsed- doseglo zaæelenega rezulta- æun (1865-1943). Ta poloæaj nik.4 Tudi na zadruænem pota, je leta 1887 obœinsko za- je nastopil v razmeroma mla- droœju je postal aktiven, saj je stopstvo Roæek, kamor je Øt. dih letih, saj je dopolnil øele bil pobudnik ustanovitve Jakob tedaj spadal, vloæilo pri 33 let. Raæun se je narodno- øentjakobske mlekarne („Øt. deæelnem øolskem svetu pe- politiœno in svetovnonazor- Jakobska mlekarna v Roæu“, ticijo, v kateri je zahtevalo za sko kalil æe v svojih celovøkih ustanovljena je bila 18. 4. øole v Ledincah, Podgorjah in letih, v gimnaziji (1879- 1900). Na prehodu iz leta Øt. Jakobu slovenski uœni jezik 1887) in bogoslovju (1887- 1902 v leto 1903 je Øt. Jakob in pouk nemøœine kot prosti 1890), potem pa øe v 90-tih dobil slovensko izobra- predmet od œetrte øolske letih, ko je bil odbornik æevalno druøtvo, katerega stopnje naprej. Deæelni øolski osrednje koroøke slovenske glavni nosilci so bili „vrli ná- svet æeljam ni bil pripravljen politiœne organizacije, Kato- rodnjaki“ iz Kota pri Øt. Jako- ustreœi, nakar je roæeøko ob- liøkega politiœnega in gospo- bu. Ustanovni shod je bil v œinsko zastopstvo svoje darskega druøtva za Slovence „Narodnem domu“ na novo predstave ponovilo. Sedaj je na Koroøkem in je kot blagaj- leto 1903. Tudi pri tem usta- deæelni øolski svet doloœil, da nik in dopisnik sodeloval pri navljanju je bil soudeleæen naj v Ledincah ostane vse po „Miru“, slovenskem koro- æupnik Raæun. Svaril je pred starem, v Øt. Jakobu pa naj bi økem tedniku. naglim nazadovanjem slo- 38 bil prva øtiri leta uœni jezik Øt. Jakob je bil tedaj æe ena venstva v Roæu, „œe bodemo GESCHICHTE

øe zanaprej hodili isto rakovo pot, kakor do sedaj (...) Ali bodemo mirno gledali, kako se naøa domovina ruøi kos za kosom? Ali bodemo dræali kriæem roke, med tem ko so- vraæniki Slovencev delajo na vso sapo, da bi nas zatrli? (...) Ko sovraænik naø dela, delaj- mo tudi mi v obrambo svojo, v obrambo jezika in vere naøe!“ Primerno sredstvo je videl v izobraæevanju. „Ne- vednost je huda reœ pri vseh Pogled na Øt. Jakob in „Narodno øolo“ v Øt. Petru stvareh, posebno øe v naøih œasih, ko tako hitro æivimo. du delali krivico. V ospredje gradbiøœa Karavanøkega pre- Neveden œlovek zaostaja v bi stopil œlovek, katerega je dora), obœinskim zastop- gospodarstvu, zaostaja pri trdno vodila slovenska na- stvom, deæelnim øolskim prodaji, zaostaja pri zasluæku, rodnopolitiœna ideja kato- svetom in ministrstvom øe zaostaja v druæbi – vsepov- liøkega tabora ter dosleden in poglobil. Krajevni øolski svet 5 sod.“ Bil je prepriœan, da je vztrajen odpor do vseh, ki so se z delitvijo ni strinjal in je primerno sredstvo za od- ji odkrito nasprotovali ali pa ji vloæil priziv pri ministrstvu. pravljanje nevednosti tudi niso sledili. Enako nepopu- Ministrstvo je odlok deæelne- dejavnost izobraæevalnega stljiv je bil do svojih nasprot- ga øolskega sveta o razdelitvi druøtva. nikov na nemøkonacionalni øole sicer razveljavilo, vendar Ob prehodu iz 19. v 20. strani kot do slovenskih tek- ostalo je pri dveh po uœnem stoletje je postal Matej Raæun mecev z nekatoliøkim sve- jeziku loœenih øolah pod osrednja osebnost øolskega tovnim nazorom. skupno streho. dogajanja v øentjakobski ob- Øentjakobska øola s sloven- Ogorœenje v slovenskih œini. Bil je vsestransko deja- skim uœnim jezikom je do- krogih je bilo veliko. Matej ven æupnik, saj je bil gonilna æivela hud udarec, ko jo je Raæun je stal na œelu nasprot- sila pri slovenskih druøtvih v deæelni øolski svet junija nikov delitve in zagovornikov kraju. S pobudo v Øt. Petru 1903 razdelil na slovensko in øole s slovenskim jezikom. ustanoviti „Narodno øolo“ in slovensko-nemøko (to je Deæelni øolski svet je skuøal z z uresniœitvijo te zamisli si je utrakvistiœno). S tem je razbil ostro pritoæbo proti æupniku, postavil trajen spomenik. Ce- petrazredno in s tem najviøje kateremu je oœital celo proti- lovito moremo Mateja Ra- organizirano ljudsko øolo s zakonito delovanje, prepre- æuna oceniti le, œe ga vidimo slovenskim jezikom na Ko- œiti nadaljnjo agitacijo za slo- umeøœenega v prostor in œas, roøkem na dve niæje organizi- vensko øolo.6 Ordinariat v katerem je æivel, deloval in rani. V agitaciji za utrakvi- krøke økofije, na katerega je se odzival na svoje okolje. Œe stiœno øolo so se njeni zago- bila naslovljena pritoæba, je bi ga skuøali prikazati zgolj na vorniki povsem osredotoœili Mateja Raæuna branil pred osnovi ohranjenih œlankov in na pouk nemøœine. Ob tem obtoæbami. Odgovoril je do- pisem, brez upoøtevanja se je pravni spor med skupi- kaj odloœno: „Ordinariat po- druæbenega dogajanja teda- nami obœanov (na strani zazna gospoda Raæuna, ki je bil njega obdobja, bi mu mo- govornikov utrakvistiœne øole duhovnik-pomoœnik in ve- goœe v marsikaterem pogle- se je vkljuœilo celó vodstvo rouœitelj tudi tukaj v Celovcu, 39 ZGODOVINA

kot nravno zglednega in no se je deæelni øolski svet borniki v vlogi blagajnika. Ko skrbnega duhovnika. Uradna ustraøil takega koraka v zvezi je Raæun zaœel s projektom vizitacijska poroœila ga ozna- z narodnostnim konfliktom, Narodne øole v Øt. Petru, se œujejo kot v duønem pastir- napetosti pa niso minile.10 ni oprl na roæeøko podruænico stvu prizadevnega in pre- V tem napetem obdobju se Druæbe sv. Cirila in Metoda udarnega, pri opravljanju je Matej Raæun odloœil za zah- (bila je ena manjøih na Ko- uradnih dolænosti natanœnega teven projekt, v Øt. Jakobu roøkem), temveœ se je nepo- in spretnega, v verouku zelo osnovati „Narodno øolo“, za- sredno obraœal na druæbino pridnega, metodiœno okret- sebno osnovno øolo s sloven- vodstvo v Ljubljani. V arhivu nega in praktiœnega. Farani skim uœnim jezikom. Ures- CMD se je ohranilo pismo ga nikoli niso toæili in tudi pri- niœitev takega naœrta pa je Matija Raæuna, ki nosi peœat toæevali se niso nad njim. prerasla øentjakobsko finanœ- teh razhajanj. Napisal ga je Njegova dejavnost za sloven- no moœ in je bila odvisna od 23. septembra 1905 in nekaj sko øolo v Øt. Jakobu nam je zunanje pomoœi. Kot partner odlomkov naj ponazori nje- znana, vendar pri letnih vizi- je priøla v poøtev CMD, ki je gova staliøœa: tacijah oziroma pri zasliøanju leta 1896 dogradila in odtlej „Podpisani ni vedel, da je faranov je nikoli niso ozna- vzdræevala Narodno øolo v na Kranjskem nesreœni libera- œevali kot nezasliøano, sploh Øt. Rupertu pri Velikovcu. Ra- lizem razjedel tudi æe diœno pa ne pokvarjeno. Ker tudi vno v tem œasu pa je CMD druæbo sv. Cirila in Metoda v drugih opornih toœk ni, da bi doæivljala idejnopolitiœne na- toliki meri, da celo njeni odpo kanoniœnih zakonih ukre- petosti med katoliøko konser- borniki eden drugemu ne pali proti æupniku, ki ga farani vativnim na eni in liberalnim zaupajo; on ni vedel, da v tej in sobratje spoøtujejo, mora- taborom na drugi strani. Ved- druæbi, ki nosi ime svetnikov mo prositi, da Deæelni øolski no bolj je prevzemala vodilno Cirila in Metoda prevladuje svet, v kolikor smatra, da je vlogo liberalna skupina, kar duh nasprotujoœ duhu slo- na osnovi medkonfesionalne- so na Koroøkem z redkimi iz- vanskih blagovestnikov. Se- ga zakona iz leta 1874 po- jemami ostro odklanjali. Ko- daj to ve! Iz trdega ukora, ki trebno in vzpodbudno uvesti ledarji CMD teh let so poga je podpisani na glavni preiskavo proti æupniku Raæu- roœali o hudih ideoloøkih na- skupøœini v øt. Jurju ob juæni nu, ustreæe proønji obdol- petostih, ki so neposredno æeleznici dvakrat moral sliøati æenega in nam predloæi urad- vplivale tudi na projekt usta- od preœ. g. prvomestnika radi ne spise, na katere se opirajo novitve, gradnje in uœiteljske- tega, ker je izdal tajnost, da sploøno formulirane obtoæ- ga kadra øentpetrske „Narod- na novo Narodno øolo v Øt. be.“7 Ordinariat krøke økofije ne øole“.11 Jakobu pridejo øolske sestre se je torej skliceval na zakon V Øt. Jakobu ni bilo po- in iz pojasnila g. druæbinega iz leta 1874, s katerim je bilo druænice CMD, kar glede na tajnika, je jasno, da sl. druæba opredeljeno zunanje pravno moœno zavzemanje za slo- Narodno øolo v Øt Jakobu v razmerje Katoliøke cerkve8, venski uœni jezik v tamkajønji Roæu, o kateri se je v pismu z gotovo pa je imel v mislih ljudski øoli seveda preseneœa. dne 5. 11. 1904 izrekla, da je œlena 8 in 60 tega zakona, ki Kolikor so se Øentjakobœani po svojem sklepu z dne 3. sta v primeru kaznivih dejanj vkljuœevali v dejavnost slo- 11. 1904 v principu za usta- doloœala razreøitev duhovni- venske narodno obrambne novitev druæbene øole pri sv. kov s cerkvenih funkcij cer- øolske organizacije, so to sto- Jakobu v Roæu ... in da: ‚ako bi kvene nadarbine.9 Postopek rili v podruænici za Roæek in se ti naœelni pogoji izpolnili in na osnovi zakona iz leta 1874 okolico, ustanovljeni leta pozidalo na naøe stroøke no- proti Raæunu bi bil prvi tak 1893. Mateja Raæuna najde- vo øolsko poslopje, zagotav- 40 primer na Koroøkem. Verjet- mo med podruæniœnimi od- lja podpisano vodstvo, da GESCHICHTE bode v svrho ustanovitve Svetne uœitelje naøe ljudstvo Cirila in Metoda, ki me je s omenjene øole vse potrebno sovraæi in jim ne zaupa in ne svojim nedoloœnim postopa- radovoljno storilo, posebno bode zaupalo tudi uœiteljem njem spravila na led in v bla- pa øe to, da vtegne prevzeti Narodne øole. Dalje uœitelji maæo. (...) vse stroøke za uœne moœi, ki tudi najboljøi, samo uœijo, Zavedam se odgovornosti; naj bi bile tudi po njegovih pouœujejo, mi pa krvavo po- zavedam se tudi velikih te- nazorih øolske sestre‘ – od- trebujemo i vzgoje. (...) æav: zato tudi ne bodem delal klanja samo radi tega, ker se Naj mi slavna druæba ne zana lastno roko, ampak skup- za to øolo zahtevajo kot uœne meri, ako izjavljam, da nerad no z vsemi rodoljubi, kar jih moœi øolske sestre. Je æe od- sicer a prisiljen moram nasto- je na Koroøkem. (...) Kar bo- klonitev øole dovolj æalostno piti svojo pot ter apelirati na mo mogli, bodemo storili – dejstvo, øe bolj æalosten pa je narod slovenski! Nar. øola v œe bomo pa preslabi – se mo- isti uzrok! øt. Jakobu je tolikega pome- rali potopiti v ponemœevanju Le ene same besede je tre- na, da je ne smem pustiti pa- – poginemo vsaj œastno. ba, tako se mu je reklo na gla- sti, dokler nisem poskusil Srce se mi je krœilo in roka vni skupøœini v Øt. Jurju in Na- zadnje sredstvo! se mi je tresla – veœkrat mi je rodna øola v Øt. Jakobu je za- Øolo moramo zaœeti zidati zastajalo pero, ko sem mislil gotovljena, beseda namreœ, æe v spomladi 1906 – œe ne: na posledice tega pisma! Naj da mesto øolskih sester vza- sem poraæen in politiœno za- œe bo, kar hoœe. Eno pa pro- memo posvetne moœi! Kar vsem uniœen jaz tako, da mi v sim slavno vodstvo: naj me sem izjavil tedaj, to z istim Øt. Jakobu ni obstanka – in je ne sodi krivo in me ima vsaj prepriœanjem in z isto odloœ- poraæen in narodno za vselej za poøtenjaka, ki ne iøœe sa- nostjo izjavljam tudi danes v pokopan Øt. Jakob tako, da æe mega sebe, ampak hoœe edi- svojem in v imenu vseh Øt. pri prihodnjih obœinskih volit- nole koristit narodu svoje- Jakobskih kmetov in vseh vah pade, za vselej pade slo- mu!“12 pravih koroøkih rodoljubov – venska obœina Øt. jakobska – V pismu je nakazan nadalj- izvzeti so oni zahrbtni ne ko- in kot neogibna posledica te- nji razplet. Raæun se je razøel roøki izdajalci, ki so ugovarja- ga bode malosrœnost, ki se s CMD, veœino koroøkih poli Nar. øoli v øt. Jakobu – : ta bode polastila koroøkih Slo- druænic CMD so kritiki sve- beseda ne bode in ne sme bi- vencev, ki æe sedaj pravijo: tovnonazorske preusmeritve ti izgovorjena nikedar! Prviœ œe se æe vi v Øt. Jakobu ne ukinili. Øentjakobski æupnik je zato ne, ker edinole s øolski- morete dræati, kaj pa naj zaœel zbirati denar za grad- mi sestrami je mogoœe ures- poœnemo mi – in pa krohot njo, leta 1905 kupil gradbeno niœiti gospodinjsko øolo, ki je nemœurjev in njih zmagonos- parcelo, 1907 zaœel zidati in naø glavni namen; vsaj sem no veselje nad popolnim po- 1908 zakljuœil gradnjo, osno- veœkrat æe povdarjal, da Na- razom najmoœnejøe sloven- val pa je tudi novo „Sloven- rodna øola bode ljudska øola ske trdnjave na Koroøkem! sko øolsko druøtvo“ (1908). le toliko œasa in le s tolikimi Tega ne morem in ne Medtem pa so se premikale razredi, dokler si ne pridobi- smem pripustiti, dokler je le tudi pravne zadeve okoli mo nazaj naøe javne ljudske koliœkaj mogoœe se upreti. øentjakobske ljudske øole. øole, kar se utegne zgoditi te- Apeliral bom na slov. narod, Obœinsko zastopstvo se je kom 5-8 let; potem se naj naj on razsodi. Njega bom 1904 s pritoæbo obrnilo na polagoma izpremeni v go- prosil podpore – œe je ne do- upravno sodiøœe, ki je 9. de- spodinjsko øolo. (...) Drugiœ bim, œe me slov. narod, slov. cembra 1907 odredbo o de- mi s posvetnimi uœitelji v no- ljudstvo obsodi, potem naj litvi øole sicer razveljavilo z vo øolo ne dobimo veœ slov. padem – ne po lastni krivdi, utemeljitvijo, da ni v skladu z otrok, kakor jih imamo sedaj. ampak po krivdi druæbe sv. zakonodajo. Raæunu so nje- 41 ZGODOVINA

govi slovenski nasprotniki pravic, in ne oznanjajo ek- æevalne ustanove kraji, kjer oœitali, da se je pobotal z stremistiœnih in totalitarnih se (vœasih s pogledom na Deæelnim øolskim svetom, da idej. Vendar kljub temu ne zgodovino) ne uœimo samo ostaneta øoli loœeni.13 Vseka- æivimo v druæbi brez napeto- za prihodnost, temveœ v ena- kor sta v Øt. Jakobu ostali dve sti, ker smo tudi na zaœetku ki meri tudi za sedanjost. osnovni øoli, od leta 1908 na- 21. stoletja øe sooœeni s prej v razliœnih øolskih stav- stremljenji, ki dræijo in poti- bah, utrakvistiœna v øentjak- skajo manjøine na zapostav- 1Posredoval nam jo je kot prvi Matija Majar-Ziljski. Novice, 23. 11. 1859, obskem øolskem poslopju, ljena obrobja. V Evropi so bolj št. 47, str. 371. øola s slovenskim uœnim jezi- kot avtohtone manjøine na 2Peter Novak, Schulgesetzgebung kom pa v novem poslopju v udaru „nove manjøine“, kot und Minderheiten (pravna disertaci- ja, Graz 1990) 181. Øt. Petru. Raæunovo æivljenje so to begunci, azilanti in dru- 3Novak, 183. po øolskem sporu je ostalo v gi priøleki. Poleg teækega ali 41. œlen pravil se glasi: „Namen pev- znaku narodnostnega spora. nevzdrænega gospodarskega skemu društvu v št. Jakobu v Rožni dolini je: gojiti narodno in umetno V letih prve svetovne vojne in politiœnega poloæaja, ki sili petje, blažiti srce in narodni okus ter se je celo stopnjevalo do tra- ljudi na pot iz domovine, je s tem zabranjevati ponoœno razgra- giœnega viøka, ko so Raæuna janje. Ime društvu je „Rožica“ sedež moral velik del pregnanih pa v Št. Jakobu v Rožni dolini.“ zaprli, kar ga je psihiœno tako oseb beæati prav zaradi etniœ- 5Mir, 22. 1. 1903, št. 4, str. 15. strlo, da si nikoli ni veœ opo- nega ali verskega œiøœenja (in 6Besedilo pisma z dne 28. aprila 1904 je objavljeno v prispevku Han- mogel. marsikje sta oba vzroka zija Flipiœa v tem zborniku. Teæko se je væiveti v œas ob zdruæena). Na mnogih kriznih 7Archiv der Diözese Gurk (ADG), zaœetku 20. stoletja na Koro- podroœjih sveta øe gorijo sta- Personalakt Ražun. 8Gesetz vom 7. Mai 1874, wodurch økem in podoæivljati vse nare strasti sovraøtva in nestrp- Bestimmungen zur Regelung der petosti narodnopolitiœnega nosti in zahtevajo na tisoœe in äußeren Rechtsverhältnisse der kat- znaœaja. Na marsikaterem stotisoœe ærtev. Nam najbliæje holischen Kirche erlassen werden (RGB Nr. 50/1874). podroœju javnega in zasebne- krizno prizoriøœe je bilo na 9„Œe imetnik cerkvene funkcije ali ga æivljenja so se medtem tleh bivøe Jugoslavije, kjer cerkvene nadarbine zgubi avstrijsko uveljavila drugaœna merila, smo lahko spoznavali, kako državljanstvo ali œe zakrivi zloœin ali taka kazniva dejanja, ki izvirajo iz pravila in vodila, œeprav se hitro se sprevræe sobivanje koristoljubja, kršijo moralo ali spro- vendarle øe zavedamo mno- razliœnih narodov in narodno- žajo javno ogorœenje, mora državna gih predsodkov, ki se opirajo sti v krvave obraœune straønih uprava za cerkvene zadeve zahtevati njegovo odstranitev s funkcije ali na etniœne, narodne, dræav- razseænosti. nadarbine. Œe je dušni pastir zakrivil ljanske, verske, svetovnona- Izobraæevanje in vzgoja s svojim zadržanjem kaj takega, da zorske, kulturne in jezikovne imata v druæbah, ki se hoœejo se zdi njegovo nadaljnje delovanje v cerkveni funkciji ogrožanje javne- razlike. V veœini evropskih razvijati na naœelu spoøtova- ga reda, more državna uprava za druæb je narodnostno naœelo nja œlovekovih pravic, po- cerkvene zadeve zahtevati njegovo v odnosih med avtohtonim membno vlogo pri graditvi odstranitev z izvrševanja cerkvene funkcije.“(œlen 8) „Državna uprava prebivalstvom razliœne etniœ- prihodnosti. Patetiœni pozivi za cerkvene zadeve mora bdeti nad ne ali narodnostne pripadno- ne zadoøœajo. V malem se tem, da cerkveni organi ne preko- sti v primerjavi s preteklostjo zaœne znaœaj sobivanja raz- raœijo svojega delokroga in spoštu- jejo doloœila tega zakona vkljuœno z zgubilo na pomenu. Tudi sve- liœnih skupin glede na poko- državnimi odredbami, ki temeljijo tovnonazorski pluralizem v lenje in pripadnost v vzgojnih na njem in vse, kar se od njih zahte- naøi druæbi ni sporen, v koli- in øolskih ustanovah. Tam se va na osnovi tega zakona.“ (œlen 60) 10Priložnost za mašœevanje se je ko- kor posamezne stranke in gi- soodloœa o socialni integraci- roškim deželnim oblastem ponudi- banja kolikor toliko spoøtuje- ji, o enakopravnih odnosih in la v letih prve svetovne vojne. Ra- žuna so zaprli zaradi suma zloœina v jo naœela, zapisana v ob- medsebojnem spoøtovanju. smislu œlenov 58 in 65 b) kazenske- 42 seænem katalogu œlovekovih Zato so vzgojne in izobra- ga zakona. Œlen 65 b), vsebinsko GESCHICHTE

soroden 60. œlenu zakona o prav- enega do pet let težke jeœe. V ra- Gesetze, Bd. 4, Wien 1908, 138 sl.; nem položaju Katoliške Cerkve iz zlagi k temu œlenu zakona je doda- prevod T. D.) leta 1874, se je glasil: „Kršitev javno, da „se vsako demonstrativno 11Koledar (Vestnik) šolske družbe sv. nega miru. Zloœina kršitve motnje dejanje, s katerim se izraža odpor Cirila in Metoda v Ljubljani. Letniki javnega miru je kriv, kdor javno ali proti vladi ali omalovaževanje nje- od 1905 do 1910 vsebujejo razpra- v prisotnosti veœ ljudi ali v tisku, v nih odredb, policijsko kaznuje ne ve z letnih skupšœin, kjer so raz- spisih ali slikovnih prikazih ... pozi- glede na morebitno kazensko pravljali tudi o šentpetrski šoli in va, spodbuja ali zavaja k nepo- obravnavo“. (cit. po: Das Strafge- drugih vprašanjih odnosov med koršœini, k vstaji ali k odporu proti setz vom 27. Mai 1852, Nr. 117 vodstvom CMD in koroškimi slo- zakonom, odredbam, razsodbam RGBl., samt den dasselbe ergän- venskimi predstavniki. ali zaukazom sodišœ ali drugih jav- zenden und erläuternden Gesetzen 12Arhiv Republike Slovenije, Arhiv nih oblasti ali pa k neplaœevanju und Verodnungen, 21., neu revi- CMD, št. 7129/905. davkov in javnih dajatev.“ Zagro- dierte Auflage, = Manzsche Ta- 13Ante Beg, Narodni kataster Koro- žena kazen za ta zloœin je bila od schenausgabe der österreichischen ške (V Ljubljani 1910) 51.

Æe leta 1905 je Matej Raæun predstavil svoj koncept za narodno øolo 43 ZGODOVINA

Die Entstehung der „Narodna øola“ (Volksschule) in St. Peter

Das 100-jährige Bestands- Grundsätze ließ jedoch zu Fülle von Zeitungsartikeln, jubiläum der Erziehungs- und wünschen übrig. Die Situa- privater Korrespondenz und Bildungsstätte in St. Peter bei tion der einzelnen Nationali- amtlichen Dokumenten her- St. Jakob im Rosental bietet täten war hauptsächlich von vorgeht. Anlass, sich etwas ausführ- ihrer politischen und wirt- Auch Kärnten war Schau- licher mit deren Anfängen schaftlichen Stärke abhängig. platz nationaler und ideolo- und den Umständen, die zu Im österreichischen Teil der gischer Konflikte. Hinsichtlich ihrer Gründung führten, au- Doppelmonarchie saßen vor ihrer Volkszugehörigkeit wa- seinanderzusetzen. Im Viel- allem Repräsentanten des ren damals ungefähr zwei völkerstaat der Habsburger- deutschsprachigen Bevölke- Drittel der Landesbevölke- monarchie – einem in vieler- rungsteiles an den Schalthe- rung Deutsche, ein Drittel lei Hinsicht sehr heteroge- beln der Macht. In Ländern, Slowenen. Träger der wirt- nem Gebilde – herrschte an- in denen die Deutschöster- schaftlichen und politischen gesichts nationaler und welt- reicher in der Minderheit wa- Macht waren jedoch anschaulicher Konflikte eine ren, wurde die deutsche Do- deutschnational und antikle- angespannte Atmosphäre. minanz durch die föderalis- rikal eingestellte Gruppierun- Zugleich entwickelten sich tische Verfassung Öster- gen. Die Wahlrechtsgesetz- neue Formen der Mit- und reichs abgeschwächt, wo je- gebung verstärkte die Vor- Zusammenarbeit der Staats- doch Deutschösterreicher die herrschaft dieses sich als libe- bürger im politischen Leben, Bevölkerungsmehrheit stell- ral und fortschrittlich bezeich- zumal sich um die Wende ten, befanden sich insbeson- nenden Lagers, zumal das vom 19. zum 20. Jahrhundert dere die slawischen Minder- Wahlrecht bis 1907 haupt- im österreichischen Teil der heiten in einer schwierigen sächlich von der Höhe der Doppelmonarchie das Wahl- Lage. Die Emanzipationsbe- Steuerleistung abhing. Als es recht sehr schnell verbreitete. wegungen der benachteilig- im Jahr 1907 zur Einführung Im Jahr 1907 wurden alle ten Völker beriefen sich zwar des allgemeinen, gleichen Männer ab dem 24. Lebens- auf ihre durch die Verfassung Wahlrechts kam, wurden die jahr wahlberechtigt. Daher in- garantierten Rechte, doch all- Möglichkeiten der Slowenen tensivierten die politischen zu oft erwiesen sich die ent- infolge der auf Betreiben des Parteien und Nationalbewe- sprechenden Gesetze als we- deutschnationalen Lagers gungen ihre politische Agita- nig wirksam, besonders vorgenommenen Wahlkreis- tion. Die vorherrschende po- wenn Politik und Beamten- einteilung stark einge- litische Ideologie stand in en- schaft auf Seiten der stärke- schränkt. Die deutschsprachi- ger Verbindung zur Volkszu- ren Volksgruppe standen. gen Eliten wollten ihre gehörigkeit. Die Gleichbe- Ideologische und nationale wirtschaftliche und politische rechtigung der Nationalitäten Auseinandersetzungen wur- Machtposition um jeden und Sprachen war zwar in der den in einem Umfeld ausge- Preis beibehalten. Unter der österreichischen Verfassung tragen, das von Rücksichtslo- deutschsprachigen Bevölke- aus dem Jahr 1867 und in sigkeit und einem eklatanten rung spielten konservative zahlreichen Gesetzen, wel- Mangel an politischer Kultur und christlich-soziale Kreise che die sprachlichen Rechte im Bereich der privaten und eine untergeordnete Rolle, regelten, festgeschrieben, öffentlichen Kommunikation während in der slowenischen 44 die Verwirklichung dieser geprägt war, was aus einer Nationalbewegung in welt- GESCHICHTE anschaulicher Hinsicht katho- der Volksgruppen in allen Be- sah seine Hauptaufgabe in lisch und konservativ orien- reichen des gesellschaftli- der Unterstützung jener Insti- tierte Personen, hauptsäch- chen Lebens festgeschrieben, tutionen, die im nationalpoli- lich unter Leitung von Pri- das Reichsvolksschulgesetz tischen und erzieherischen estern stehend, dominierten. (1869) übertrug die Entschei- Bereich deutschnationalen Die Sozialdemokratie, die um dungsgewalt über die Unter- Richtlinien folgten. Der Ver- die Jahrhundertwende mas- richtssprache in den Ländern ein dehnte seine Aktivitäten senwirksam die politische praktisch jedoch der stärks- auch auf Kärnten aus. In zahl- Bühne Kärntens betrat, beten politischen Gruppierung. reichen slowenisch- und tonte zwar ihre internationa- Bei der Umsetzung dieser zweisprachigen Ortschaften listische Einstellung, im Grundsätze kam es in Kärn- gab es Ortsgruppen des Kärntner Volksgruppenkon- ten wiederholt zu einem Kräf- Deutschen Schulvereins, der flikt schloss sie sich jedoch temessen zwischen den na- dort vehement für Deutsch weitgehend den Positionen tionalpolitischen Lagern. Der als Unterrichtssprache oder der slowenenfeindlichen Konflikt um die Unterrichts- für utraquistische Schulen als Kräfte an. In der politischen sprache hatte zur Folge, dass Übergangsmodell eintrat. Die Öffentlichkeit Kärntens, die in die Idee des Nationalismus in Slowenen reagierten darauf publizistischer Hinsicht von breiten Schichten der Bevöl- 1885 mit der Gründung des deutschnationalen Publikatio- kerung auf fruchtbaren Boden Cyrill-und-Method-Vereins nen beherrscht wurde - an er- fiel. Der Bereich des Schul- (Kurzbezeichnung: CMD), der ster Stelle wäre hier die Ta- wesens wurde zum Schau- jedoch nicht annähernd über geszeitung „Freie Stimmen“ platz zahlreicher nationali- diesselbe finanzielle und agi- zu nennen -, gehörten die stischer Auseinandersetzun- tatorische Stärke wie der Herabwürdigung der slowe- gen sowohl in den Gemein- Deutsche Schulverein verfüg- nischen Sprache und Kultur den als auch auf Landes- te. sowie Angriffe auf Personen ebene. Im Rahmen dieser Unter solchen Rahmenbe- und Organisationen zum All- Konflikte kam es im südöst- dingungen entwickelte sich tag. Die Landesregierung lichen Teil Kärntens – eigent- das Volksschulwesen in St. und die zum überwiegenden lich unabhängig von der tat- Jakob im Rosental. Von den Teil deutschnational gesinnte sächlich verwendeten All- Kärntner Landes- und Schul- Beamtenschaft behinderte tagssprache – zunehmend zu behörden wurde auch hier mit ihrer Einstellung die Ent- nationalpolitischer Differen- das Modell der utraquisti- wicklung der slowenischen zierung. „Deutsch, nur schen Schule verordnet. Ob- Sprache und somit deren Deutsch, Deutsch ist Brot“ wohl Slowenisch zu dieser Gleichberechtigung in der lautete die wirkungsvolle Pa- Zeit die Muttersprache von Öffentlichkeit. role der „deutschfreundli- 90 Prozent aller Kinder im Der Nationalitätenkonflikt chen Slowenen“, also Sym- slowenischen Teil Kärntens entzündete sich vor allem an pathisanten der deutschna- war, wurde ihr im schuli- den Themen Unterrichts- tionalen Bewegung, von na- schen Bereich ein geringer sprache an Volksschulen so- tionalbewussten Slowenen Stellenwert beigemessen, in wie Amtssprache. Bereits im „Nemœurji“ (Deutschtümler) einigen Ortschaften erfolgte Revolutionsjahr 1848 hatten genannt. In dieser Phase wur- die Unterrichtserteilung über- sich die Nationalbewegun- den nationale Vereine ge- haupt nur in deutscher Spra- gen das Recht auf mutter- gründet, um Erziehung und che. An vielen Schulen hat- sprachlichen Unterricht er- Bildung in den Dienst natio- ten die Eltern gegen eine kämpft. In Artikel 19 des nalpolitischer Bewegungen solche Regelung nichts ein- Staatsgrundgesetzes (1867) zu stellen. Der 1880 gegrün- zuwenden; wo sich jedoch war die Gleichberechtigung dete Deutsche Schulverein auf Gemeindebene die An- 45 ZGODOVINA

hänger der slowenischen na- St. Jakob hingegen sei der noch in den Neunzigerjahren, tionalpolitischen Bewegung Unterricht in den ersten vier als er Ausschussmitglied des durchsetzten, kam es zu Schulstufen in slowenischer Katholischen politischen und langwierigen Kampagnen, Sprache zu erteilen, in der 2. wirtschaftlichen Vereins war, um Slowenisch als Unter- Schulstufe Deutsch als Unter- der damals zentralen politi- richtssprache an Volksschu- richtsgegenstand einzufüh- schen Organisation der Slo- len durchzusetzen. Ein Bei- ren. In der 5. Schulstufe habe wenen Kärntens. Außerdem spiel dafür ist St. Jakob, wo der Übergang zum Unterricht fungierte er als Kassier und der Streit um die Unterrichts- in deutscher Sprache zu erfol- Mitarbeiter bei der slowe- sprache in der Volksschule ei- gen. Nach der Teilung der nischen Wochenschrift „Mir“. ne lange Geschichte hat. Wie Rosegger Gemeinde in die St. Jakob im Rosental zählte in vielen anderen sloweni- Gemeiden Rosegg, St. Jakob zu dieser Zeit zu den stärk- schen Gemeiden Kärntens und Ledenitzen verkompli- sten und aktivsten sloweni- wurde das Modell der utra- zierten sich die Dinge. Die schen Gemeinden Kärntens. quistischen Schule, wie es Gemeinde St. Jakob fand sich 1872 wurde hier die slowe- von den Kärntner Schulbe- mit der geplanten neuen Re- nische Spar- und Darlehens- hörden auf Grundlage des gelung nicht ab und be- kasse gegründet, die erste Reichsvolksschulgesetzes schloss das Rechtsverfahren und zugleich älteste Genos- verordnet worden war, auch beim Ministerium für Unter- senschaftsbank ganz Kärn- in St. Jakob bekämpft. Von richt und Kultus fortzusetzen. tens. 1884 erfolgte die Grün- der Gemeindevertretung Die Schulbehörden beriefen dung der Feuerwehr St. Ja- wurde 1878 ein Rechtsver- sich unter Anwendung aller kob, der ersten slowenischen fahren für Slowenisch als Un- möglichen Rechtstricks auf Einrichtung dieser Art in terrichtssprache und Deutsch die Teilung der Gemeinde Kärnten. In politischer Hin- als Unterrichtsgegenstand Rosegg in kleinere Gemein- sicht wurde die Gemeinde eingeleitet. Da das geden und vertraten den Stand- von Personen dominiert, die wünschte Resultat nicht er- punkt, dass es sich bei diesen sich an der slowenischen reicht wurde, brachte die Ge- um keine Rechtsnachfolger Emanzipationsbewegung be- meidevertretung von Rosegg handle. Die Beschwerde kam teiligten. Sofort nach seiner – St. Jakob war damals Teil vor das Reichsgericht. Da sich Ankunft in St. Jakob gliederte dieser Gemeinde – beim Lan- jedoch bei der Verhandlung sich Raæun in die vorhande- desschulrat eine Petition ein, am 8. 4. 1889 kein einziger nen Strukturen ein und be- in der für die Schulen in Le- Vertreter der Gemeinde St. mühte sich, die Anzahl slo- denitzen, Maria Elend und St. Jakob einfand, wurde dies als wenischer Vereine zu erhö- Jakob Slowenisch als Unter- Fallenlassen der Beschwerde hen. Der Ort bekam seinen richtssprache und Deutsch als interpretiert. „Narodni dom“ (Volkshaus), Freigegenstand ab der 4. Im November 1898 nahm wo auch die Spar- und Darle- Schulstufe gefordert wurde. Matej Raæun (1865 – 1943) henskasse ihren Sitz hatte. Der Landeschulrat war nicht als knapp Dreißigjähriger sei- 1899 war Raæun maßgeblich bereit, diese Forderungen zu ne Tätigkeit als Pfarrer von St. an der Gründung des Ge- verwirklichen, woraufhin die Jakob auf. In weltanschau- sangsvereins „Roæica“ betei- Rosegger Gemeidevertre- licher Hinsicht wurde Raæun ligt und wurde dessen erster tung ihre Forderungen ein vor allem während seiner Obmann. Auch im Genossen- weiteres Mal deponierte. Der Gymnasialzeit (1879 – 1887) schaftsbereich wurde er aktiv, Landesschulrat verfügte da- in Klagenfurt und während war Initiator der Gründung raufhin, dass in der Volks- seines Studiums am dortigen der Molkerei St. Jakob im Ro- schule Ledenitzen alles un- Priesterseminar (1887 – sental (gegründet am 18. 4. 46 verändert zu bleiben habe, in 1890) geprägt, aber auch 1900). Ebenso war er an der GESCHICHTE

Gründung des Slowenischen tigen, so würde man ihm in deren Befürworter vornehm- Bildungsvereins „Kot“ (Winkl mancherlei Hinsicht Unrecht lich auf den Deutschunter- bei St. Jakob) beteiligt. Bei tun. Vor uns würde eine von richt. Der Rechtsstreit zwi- der Gründungsversammlung der slowenischen nationalpo- schen den Gemeindebürgern am Neujahrstag 1903 im litischen Idee des katholi- – auf die Seite der Befürwor- Volkshaus warnte er vor der schen Lagers beherrschte ter des utraquistischen Schul- sich abzeichnenden Schwä- Person erscheinen, unerbitt- modells stellte sich sogar die chung der slowenischen lich gegenüber allen, die die- Bauleitung des Karawanken- Sprache und Kultur sowie der sen Ideen nicht folgten oder tunnels - , dem Landesschul- Religion im Rosental. Er ver- ihnen ablehnend gegenüber- rat und dem Unterrichtsmini- trat die Meinung, dass vor al- standen. Ebenso unerbittlich sterium intensivierte sich. lem der Mangel im Bildungs- aber auch gegenüber ihren Der Ortsschulrat war mit der bereich behoben werden deutschnationalen Gegnern Teilung der Schule nicht ein- müsse, denn ein ungebilde- und slowenischen Konkur- verstanden und legte beim ter Mensch bleibe in allen Le- renten mit einer nichtkatho- Unterrichtsministerium Beru- bensbereichen auf der Stre- lischen Weltanschauung. fung ein. Die der Teilung der cke. Raæun war davon über- Es war also ein schwerer Volkschule zugrundeliegen- zeugt, dass die Tätigkeit des Schlag für die St. Jakober de Verordnung des Lan- Bildungsvereins ein geeigne- Volkschule, als der Landes- desschulrats wurde zwar an- tes Mittel sei, dieser Entwick- schulrat im Juni 1903 eine nulliert, dennoch blieb es bei lung Einhalt zu gebieten. Teilung in eine slowenische zwei nach Unterrichtsspra- Um die Wende vom 19. zum 20. Jahrhundert wurde Raæun zur führenden Persön- lichkeit der schulischen Ent- wicklung in der Gemeinde St. Jakob. Mit seiner Anregung, in St. Peter eine „Narodna øola“ (Volksschule) zu grün- den, und mit der Verwirkli- chung dieses Projektes setzte er sich ein bleibendes Denk- mal. Auf einen Umstand muss jedoch hingewiesen werden: Voraussetzung einer ganzheitlichen Beurteilung von Matej Raæun ist, dass man ihn in den historischen Kontext stellt und versucht, und eine slowenisch-deut- chen geteilten Schulen unter ihn aus der geschichtlichen sche - also utraquistische - einem gemeinsamen Dach. Phase heraus, in der er lebte Schule verordnete. Damit Die Entrüstung in slowe- und wirkte, zu verstehen. wurde der höchstorganisier- nischen Kreisen erreichte Würde man versuchen, ihn ten (fünfklassigen) Volkschule große Ausmaße. Raæun stell- lediglich anhand der noch er- mit slowenischer Unterrichts- te sich nun an der Spitze je- halten gebliebenen Zeitungs- prache in Kärnten ein Ende ner, die einen Gesamtunter- artikel und Briefe zu charakte- bereitet. In ihrer Agitation zu- richt in slowenischer Unter- risieren, ohne den histori- gunsten der utraquistischen richtssprache forderten. Der schen Kontext zu berücksich- Schule konzentrierten sich Landesschulrat versuchte mit 47 ZGODOVINA

einer Beschwerde gegen den interkonfessionellen Gesetze und man suchte nach einem Pfarrer, dem gesetzwidriges vom Jahr 1874 für geboten Projektträger. In Frage kam Verhalten vorgeworfen wur- und ersprießlich erachtet, ge- der CMD, der 1896 in St. Ru- de, weitere Bestrebungen für gen Pfarrer Raæun eine Unter- precht bei Völkermarkt ein die Etablierung einer slowe- suchung einzuleiten, dem Er- Schulgebäude errichtete und nischsprachigen Schule zu suchen des Beschuldigten als Schulerhalter der privaten unterbinden. Das Gurker Bi- entsprechend jene Akten an- Volksschule mit slowenischer schöfliche Ordinariat, an das her übermitteln, auf Grund Unterrichtssprache auftrat. die Beschwerde gerichtet welcher die allgemein gehal- Ausgerechnet in dieser Zeit war, nahm Raæun jedoch in tenen Anklagen erfolgt sind.“ tobten im CMD ideologische Schutz: „Das ehrfurchtsvoll Das Bischöfliche Ordinariat Richtungskämpfe zwischen gefertigte Ordinariat kennt Gurk berief sich demnach auf dem katholischen konservati- den Herrn Raæun, welcher das Gesetz vom 7. Mai 1874, ven Lager einerseits und den auch hier in Klagenfurt meh- wodurch Bestimmungen zur Liberalen andererseits. Die li- rere Jahre als Hilfsseelsorger Regelung der äußeren berale Gruppe gewann zu- und Katechet gewirkt hat, als Rechtsverhältnisse der katho- nehmend an Bedeutung, was einen sittlich musterhaften lischen Kirche erlassen wur- in Kärnten auf eine breite und gewissenhaften Priester. den, konzentrierte sich dabei Ablehnungsfront stieß. Die Die amtlichen Visitationsbe- aber vor allem auf dessen §§ CMD-Vereinskalender berichte bezeichnen ihn als in 8 und 60, die im Falle einer richten über nahezu unüber- der Seelsorge sehr eifrig und verbrecherischen oder straf- brückbare ideologische Span- umsichtig, in der Amtsfüh- baren Handlung die Entfer- nungen. Sie wirkten sich auf rung genau und geschickt, in nung vom geistlichen Amte das Gründungsprojekt einer der Katechese als sehr fleißig, oder der Pfründe vorsahen. privaten slowenischen methodisch gewandt und Ein Enthebungsverfahren ge- Volksschule aus, nicht zuletzt praktisch. Beschwerden oder gen einen Pfarrer wegen des deshalb, weil sich Raæun auf Klagen wurden von den Vorwurfes, die öffentliche Ordensschwestern als Lehr- Pfarrinsassen niemals vorge- Ordnung gefährdet zu haben, kräfte festlegte. bracht. Seine allerdings be- wäre wahrscheinlich der ers- In St. Jakob gab es keine kannte Tätigkeit für die slo- te derartige Fall in Kärnten Ortsgruppe des CMD, was wenische Schule in St. Jakob gewesen. Offenbar schrak im Hinblick auf den langen wurde bei den jährlichen Visi- der Landesschulrat vor die- Schul- und Unterrichtsspra- tationen, bzw. Einverneh- sem Schritt zurück, da eine chenkampf einigermaßen mungen der Pfarrinsassen Eskalation des Nationalitäten- überrascht. Die Einbindung noch niemals als ungehörig, konflikts drohte. Spannungen der Gemeindebürger, welche geschweige denn als ver- blieben aber weiterhin spür- sich für die slowenische derblich charakterisiert. Da bar. Schule einsetzten, geschah auch sonst keine Anhalt- In dieser schwierigen Zeit über die CMD-Ortsgruppe spunkte zur Verfügung ste- nahm Raæun das anspruchs- Rosegg und Umgebung (gehen, gegen den bei den Pfarr- volle Projekt in Angriff, in St. gründet wurde sie im Jahre angehörigen, wie bei den Jakob eine „Volksschule“, ei- 1893). Raæun war dort als Amtsbrüdern in hoher Ach- ne private Grundschule mit Ausschussmitglied in der tung stehenden Pfarrer nach slowenischer Unterrichts- Rolle des Kassenführers tätig. kanonischen Gesetzen einzu- sprache zu gründen. Die Ver- Als Raæun mit seinem Projekt schreiten, so sieht man sich wirklichung dieses Vorha- – der Gründung einer hierorts bemüßigt, zu ersu- bens überschritt allerdings Volksschule in St. Peter – be- chen, (der Landesschulrat) bei weitem die finanziellen gann, wandte er sich nicht et- 48 möge, falls er es nach dem Möglichkeiten der Gemeinde wa in seiner Eigenschaft als GESCHICHTE

Kassenführer der Ortsgruppe stellte im Fall, dass nach Er- mehrmals betont, dass unse- Rosegg (übrigens gehörte füllung gewisser Bedingun- re Volksschule nur solange diese zu den kleineren in gen – die Errichtung des Bestand haben wird, bis wir Kärnten) an die Vereinslei- neuen Schulgebäudes auf un- nicht die öffentliche Volks- tung in Laibach, sondern sere Kosten – in Aussicht, schule zurück bekommen; ich zeichnete als Pfarrer von St. dass die Verbandsleitung al- schätze, dass dies im Laufe Jakob. Im Archiv des CMD les Nötige für die Schulgrün- der nächsten fünf bis sieben (aufbewahrt im Archiv der dung unternehmen, vor al- Jahre geschehen wird; dann Republik Slowenien) findet lem aber die Kosten für die soll sie schrittweise in eine sich ein emotionsgeladener Lehrkräfte übernehmen wer- Haushaltungsschule umge- Brief Raæuns (verfasst wurde de, welche auch ihrer Mei- wandelt werden. (…) Außer- er am 23. September 1905), nung nach aus dem Kreis der dem erhöht sich der Anteil der die Auseinandersetzun- Schulschwestern sein sollten; slowenischsprachiger Kinder gen klar zum Ausdruck nunmehr trat der Fall ein, durch den Einsatz weltlicher bringt. Einige Absätze daraus dass die Schule abgelehnt Lehrer keineswegs. Unser verdeutlichen Raæuns Stand- wird, da als Lehrkräfte Schul- Volk hasst die weltlichen punkte: schwestern verlangt werden. Lehrer und es vertraut ihnen „Der Unterzeichnete wus- Ist schon die Ablehnung der nicht; es wird auch den ste nicht, dass in Krain der Schule traurig genug, so ist Lehrern der (privaten slowe- unselige Liberalismus den die Begründung noch trauri- nischen, Anm. T. D) Volks- ehrwürdigen Cyrill- und Met- ger. schule kein Vertrauen schen- hod-Verein bereits in einem Auf der Hauptversamm- ken. (…) solchen Ausmaß befiel, dass lung in St. Georgen wurde Der geschätzte Verband sogar das gegenseitige Ver- dem Unterzeichneten bedeu- möge es mir nicht übel neh- trauen der Ausschussmitglie- tet, dass die Volksschule in men, wenn ich - ungern der nicht mehr gegeben ist. St. Jakob gesichert wäre, zwar, aber gezwungenerma- Er wusste nicht, dass in die- wenn anstelle der Schul- ßen – erkläre, dass ich mei- ser Gesellschaft, die nach den schwestern weltliche Lehrer nen eigenen Weg gehen und heiligen Slawenaposteln Cy- zum Einsatz kämen. Was ich ans slowenische Volk appel- rill und Method benannt wur- damals zum Ausdruck brach- lieren muss! Die Volksschule de, ein ganz anderer Geist te, betone ich auch heute mit in St. Jakob ist von einer sol- weht. Nun weiß er es! Nach derselben Überzeugung und chen Bedeutung, dass ich das einer harten Rüge, die er auf Entschlossenheit im eigenen Projekt nicht fallen lassen der Hauptversammlung in St. Namen und im Namen aller kann, solange ich nicht die Georgen an der Südbahn Bauern von St. Jakob und al- letzten Mittel ausschöpfe. vom Verbandsvorsitzenden ler wahren Kärntner Patrioten Mit dem Bau der Schule erhielt, weil er das Geheim- – ausgenommen sind nur je- muss im Frühjahr 1906 be- nis preisgab, dass an der ne Nichtkärntner Verräter, die gonnen werden - wenn nicht, neuen Volksschule in St. Ja- gegen die Volksschule in St. wäre dies für mich eine per- kob Schulschwestern als Jakob Einspruch erhoben –: sönliche Niederlage und auch Lehrkräfte eingesetzt werden Diese Worte dürfen niemals politisch wäre ich vollkom- sollen. Im Schreiben vom 5. in den Mund genommen men vernichtet, so dass es 11. 1904 (auf Basis des Be- werden! Zuerst einmal des- mir unmöglich wäre, weiter- schlusses vom 3. 11. 1904) halb, weil nur mit Hilfe der hin in St. Jakob zu bleiben. sprach sich der Verband zwar Schulschwestern eine Haus- Besiegt und für immer natio- grundsätzlich für die Errich- wirtschaftsschule geführt nal begraben wäre auch St. tung einer solchen Schule in werden kann, was unser Jakob, so sehr, dass bereits St. Jakob im Rosental aus und Hauptziel ist; ich habe schon bei der kommenden Wahl 49 ZGODOVINA

die Gemeinde fiele. Unver- mehrmals hielt meine Hand St. Jakob zwei Volksschulen, meidliche Folge wäre eine inne, als ich an die Konse- die ab 1908 in verschiedenen tiefe Niedergeschlagenheit quenzen dieses Schriftstücks Gebäuden untergebracht wa- unter den Kärntner Slowe- dachte! Es komme, was kom- ren, eine utraquistisch ge- nen, die schon jetzt sagen: men möge. Eine Bitte richte führte im Schulhaus St. Jakob Wenn sogar ihr in St. Jakob ich noch an die ehrwürdige und eine mit slowenischer euch nicht halten könnt, was Verbandsleitung: Verurteilt Unterrichtssprache im neuen sollen dann erst wir machen? mich nicht zu unrecht, seht in Gebäude im nahen St. Peter. Man stelle sich das Gelächter mir einen Ehrenmann, der Raæuns Leben blieb nach all der Deutschtümler und deren nicht die Absicht verfolgt, diesen Auseinandersetzun- Siegesfreude aufgrund der sich selbst zu verwirklichen, gen im Zeichen nationaler vollkommenen Niederlage sondern ausschließlich für Konflikte. In den Jahren des der stärksten slowenischen das Wohl des eigenen Volkes Ersten Weltkrieges erreichten Festung in Kärnten vor! eintritt.“ sie einen tragischen Höhe- Solange Widerstand noch Dieser Brief weist bereits punkt, als Raæun verhaftet irgendwie möglich ist, will auf die folgende Entwicklung wurde. Dies brachte ihn psy- und darf ich nicht nachlassen. hin. Raæun trennte sich vom chisch zu Fall und er erholte Ich werde an das sloweni- CMD, die meisten Ortsgrup- sich zeitlebens nicht mehr. sche Volk appellieren, dieses pen wurden von den Kriti- Es ist nicht leicht, sich in soll entscheiden. Ich werde kern der weltanschaulichen die Zeit des beginnenden 20. es um Unterstützung bitten – Neuorientierung stillgelegt. Jahrhunderts zu versetzen, als sollte ich sie nicht bekom- Der Pfarrer startete nun eine das gesellschaftliche Gesche- men, sollte mich das slowe- Spendenaktion für den Schul- hen von nationalen Spannun- nische Volk verurteilen, dann bau. 1905 erwarb er eine gen bestimmt war. Seither soll ich fallen – nicht aus eige- Bauparzelle, 1907 begannen setzten sich neue Maßstäbe nem Verschulden, sondern die Bauarbeiten, ein Jahr da- und Prinzipien sowohl im öf- aus Verschulden des Cyrill- rauf wurden sie abgeschlos- fentlichen Leben als auch im und Method-Vereins, der sen. Weiters gründete er den privaten Bereich durch, mö- mich mit seinem unent- „Slowenischen Schulverein“ gen auch noch immer Vorur- schlossenen Vorgehen aufs (1908). Während dieser Zeit teile bestehen, die sich noch Eis geraten ließ und mich bla- änderte sich auch die Rechts- immer auf ethnische, natio- mierte. (…) Ich bin mir durch- situation rund um die öffent- nale, staatliche, religiöse, aus der Verantwortung und liche Volksschule St. Jakob. weltanschauliche, kulturelle all der Schwierigkeiten be- Die Gemeindevertretung und sprachliche Unterschiede wusst: es liegt mir fern, die- wandten sich 1904 an den gründen. Im Vergleich zu frü- ses Vorhaben auf eigene Verwaltungsgerichtshof, der her verlor in den Beziehun- Faust durchzusetzen, es soll am 9. Dezember 1907 den gen zwischen der autochtho- vielmehr gemeinsam mit al- Erlass über die Teilung der nen Bevölkerung unter- len Patrioten in Kärnten ge- Schule mit der Begründung schiedlicher ethnischer und schehen. (…) Wir werden al- aufhob, gesetzwidrig zu sein. nationaler Zugehörigkeit das les in unserer Macht stehen- Von seinen slowenischen Nationalitätenprinzip jedoch de tun – falls wir zu schwach Gegnern hörte Raæun den in den meisten europäischen sein und im Deutschtum un- Vorwurf, mit dem Kärntner Gesellschaften bereits an Be- tergehen sollten – gehen wir Landesschulrat einen Kom- deutung. Der weltanschauli- zumindest in Ehren unter. promiss geschlossen zu ha- che Pluralismus in unserer Mir ward schwer ums Herz ben, dass weiterhin beide Gesellschaft ist unumstritten, und mit zittriger Hand Schulen Bestand haben soll- soweit einzelne Parteien und 50 schrieb ich diese Zeilen, ten. In der Tat gab es nun in Bewegungen die im umfas- GESCHICHTE senden Katalog für Men- chen wirtschaftlichen und po- von Achtung und Wahrung schenrechte festgelegten litischen Lage auf den Weg, der Menschenrechte beruht, Grundsätze respektieren und ein Großteil allerdings flüch- sind Ausbildung und Erzie- keinerlei extremistische und tete wegen ethnischer oder hung unverzichtbare Eckpfei- totalitäre Ideen verbreiten. religiöser Säuberungen (oft- ler für die Zukunft. Patheti- Trotzdem leben wir nach wie mals gehen soziale und poli- sche Appelle alleine reichen vor in einer kontroversen Ge- tische Konflikte ineinander nicht aus. In schulischen und sellschaft, denn auch am An- über). In vielen Krisengebie- erzieherischen Institutionen fang des 21. Jahrhunderts se- ten ist der bittere Hass aus al- wird die Basis für ein harmo- hen wir uns mit der Tatsache ter Zeit bis heute nicht über- nisches Miteinander unter- konfrontiert, dass Minderhei- wunden worden, was immer schiedlicher Gruppen gelegt. ten mancherorts an den noch tausende Opfer fordert. Hier entscheidet sich maß- Randbereich gedrängt wer- Schauplatz einer solchen Kri- geblich, ob soziale Integra- den. In Europa wird nunmehr se in unmittelbarer Nähe war tion gelingt und sich Gleich- anstelle der autochthonen das ehemalige Jugoslawien, berechtigung sowie gegen- Minderheit den so genannten wo uns drastisch vor Augen seitiger Respekt durchsetzen. „neuen Minderheiten“ wie geführt wurde, wie schnell Aus diesem Grund sind Bil- Flüchtlingen, Asylanten und sich das Zusammenleben dungseinrichtungen Orte, wo anderen Ankömmlingen die mehrerer Völker in blutige man (manchmal mit Blick auf Rolle des Sündenbocks auf- Auseinandersetzungen un- die Geschichte) nicht nur für gebürdet. Diese Menschen vorstellbaren Ausmaßes ver- die Zukunft lernt, sondern im machten sich meist wegen kehren kann. gleichen Maße für die Ge- der in ihren Heimatländern In einer Gesellschaft, deren genwart. schwierigen oder unerträgli- Entwicklung auf dem Prinzip

Die Eisenbahn veränderte zu Beginn des 20. Jahrhunderts das Leben in St. Jakob 51 ZGODOVINA

Øt. Peter skozi stoletje Ein Jahrhundert in St. Peter

1908 Osnovna øola Volksschule

1912 Prvi gospodinjski teœaj Hauswirtschaftliche Kurse

1941 Sestre morajo zapreti øolo in internat Die Schulschwestern schließen die Schule und das Internat

1945 Øivalni in gospodinjski teœaji Näh- und Haushaltskurse

1946 Kmetijsko-gospodinjska øola Landwirtschaftliche Haushaltungsschule

1946 Prvi slovenski otroøki vrtec na Koroøkem Erster zweisprachiger Kindergarten in Kärnten

1966 Dvojeziœna enoletna Gospodinjska øola Zweisprachige einjährige Haushaltungsschule

1974 Triletna Strokovna øola za gospodarske poklice Dreijährige Fachschule für wirtschaftliche Berufe

1989 Petletna Viøja øola za gospodarske poklice Fünfjährige Höhere Lehranstalt für wirtschaftliche Berufe

2000 Enoletna Strokovna gospodarska øola Einjährige Wirtschaftsfachschule

52 GESCHICHTE

Predstojnice zavoda / Oberinnen des Konvents 1908–2008

s. M. Cirila ØIJANCEC 1923 – 1929 s. M. Urøula GOSAK s. M. Franœiøka JELEN s. M. Leona PEŒNIK 1908 – 1923 1929 – 1935 1935 – 1941 1945 – 1951

s. M. Ervina FLEGO s. M. Celina CERAR s. M. Anunciata KEÆAR s. M. Karolina KRIØTOF 1951 – 1957 1957 – 1963 1963 – 1969 1969 – 1972 1981 – 1987

s. M. Metodia ARNEITZ s. M. Marta GREGORI s. M. Regina TOLMAIER s. M. Lucija KLEMENJAK 1972 – 1978 1978 – 1981 1987 – 1993 1993 – 1999

s. M. Karmela KELIH s. M. Veronika SUPAN 1999 – 2005 2005 – 53 ZGODOVINA

Voditelji in voditeljice øole/SchulleiterInnen 1908 – 2008

Narodna øola / Volksschule 1-letna Gospodinjska øola in Bürger Gregor 3-letna Strokovna øola za gospodarske Primoæiœ N. poklice z nemøkim in slovenskim Mikuluø Mara uœnim jezikom Aichholzer Franc 1-jährige Haushaltungsschule und 3-jährige Fachschule für wirtschaftliche Berufe mit deutscher und slow. Unterrichtssprache Gospodinjski in øivalni teœaji Klun dr. Marija, s. M. Mihaela 1966 – 1968 Haushalts- und Nähkurse Kelih s. M. Karmela 1968 – 1991 N. N. 1912 – 1916 Øijanec s. M. Cirila 1923 – 1929 Kometter s. M. Generoza 1930 – 1931 Vaje s. M. Jakobina 1931 – 1934 Dvojeziœna Viøja øola za gospodarske Sever s. M. Kazimira 1934 – 1936 poklice Kometter s. M. Generoza 1936 – 1941 Zweisprachige Höhere Lehranstalt für wirtschaftliche Berufe Krojaøka damska obrt Kelih s. M. Karmela 1989 – 1991 Damenschneidereigewerbe Zerzer dr. Janko 1991 – 1998 Schellander mag. Stefan 1998 – Peœnik Johanna, s. M. Leona 1925 – 1962 Keæar s. M. Anunciata 1962 – 1975

Strokovne predstojnice Viøje øole za Kmetijsko-gospodinjska øola in gospodarske poklice Gospodinjsko-nadaljevalni teœaj s pravico javnosti 1955 (øivalni oddelek za øolo- Die Fachvorständinnen der Höheren obvezna dekleta do 17. leta) Lehranstalt für wirtschaftliche Berufe Landwirtschaftliche Haushaltungsschule Kelih s. M. Karmela 1991 – 1998 und Fortbildungsschule mit Öffentlichkeits- Sitter Rosalia 1998 – recht 1955. (Nähabteilung für berufsschul- pflichtige Mädchen bis zum 17. Lebensjahr) Boæiœ Vera 1946 – 1947 Ziherl Marija (por. Inzko) 1947 – 1948 Pospiøil Ema 1948 – 1949 Seniœar s. M. Renata 1949 – 1950 Muri Zinka 1950 – 1951 Poœkar s. M. Imakulata 1951 – 1952 Puntar s. M. Jasna 1952 – 1955 1959 – 1965 Klun s. M. Salvatora 1955 – 1959 54 1965 – 1975 LEITBILD DER SCHULE

Vodilo in program Viøje øole v Øt. Petru

1. VODILO rega oblikovanja Viøja øola v Øt. Petru je dvoje- æivljenja jim po- ziœna katoliøka zasebna øola, nujamo øiroko ki postavlja v srediøœe œlove- in kakovostno ka. Tako so naøi izobraæevalni sploøno in stro- cilji poleg posredovanja kovno izobraz- znanja in praktiœnih spretno- bo in podpira- sti tudi vzgoja k odgovorno- mo oblikovanje sti, verski æivljenjski usmerje- osebnosti. nosti in toleranci. Stebri naøega iz- Nam zaupanim mladim po- obraæevanja so magamo pri razvijanju njiho- sploøna izobraz- ve osebnosti in jih priprav- ba, jeziki in ko- ljamo na izpolnjeno æivljenje munikacija (ob- in uspeøno poklicno delovan- vezna je nem- je v prostoru Alpe-Jadran. øœina, slovenøœi- Øiroka izobraæevalna ponud- na, angleøœina, Viøja øola za gospodarske poklice – ba se ravna po zahtevah da- italijanøœina; ne- zgibanka naønjega poklicnega sveta in obvezna je hr- vkljuœuje tudi druæbene in vaøœina, ruøœina in latinøœina), kooperativnih uœnih metod gospodarske spremembe. gospodarska izobrazba, turi- prispevajo k dolgoroœnemu Zato smo odprti za inovativ- zem in gastronomija, prehra- øolskemu uspehu. no oblikovanje pouka, ki ga na, informacijska tehnologija Dijake in dijakinje pospeøuje- redno tudi ovrednotimo. ter pospeøevanje kreativno- mo ustrezno njihovi nadarje- Bistveni cilji izobraæevanja so sti. Omogoœamo pozitivno, nosti. Transparentno ocenje- oblikovanje osebnosti, spo- timsko, vzpodbujajoœe uœno vanje nam je øe posebej pri sobnost poklicne mobilnosti okolje. srcu. in fleksibilnosti, kreativnost, Naøe uœitelje in dijake odliku- Koristimo vse regionalne, na- konstruktivna in pozitivna kri- je samostojno in odgovorno cionalne in mednarodne moæ- tika, socialni angaæma, spo- ravnanje, volja do dela, ve- nosti za razna øolska part- sobnost komuniciranja v uœ- selje za novo in pripravlje- nerstva. nih in tujih jezikih, kakor pri- nost za nadaljnje izobraæe- pravljenost za nadaljnje izob- vanje na razliœnih izobraæe- Kakovost raæevanje. valnih ustanovah. Naø dvojeziœni pouk temelji Z naœinom regulacijske zanke na jasno formuliranih uœnih (cilji - ukrepi - rezultati - eval- Pouœevanje in uœenje ciljih, skrbni pripravi in razno- vacija) razvijamo kakovost na Naøa øola zbuja radovednost, likosti metod z uporabo uœin- vseh podroœjih pouœevanja in zahteva in podpira proænost kovitih medijev. Medpred- uœenja, øolske klime, vodstva in kreativnost, da naøe dijake metni, iz prakse za prakso in in uprave øole, razvoja osebja in dijakinje lahko sprejemajo v uspeh usmerjeni pouk, ka- in skrbimo zato, da smo v nove izzive. Za osnovo dob- kor tudi precejønja uporaba javnosti prisotni. 55 VODILO ØOLE

Predvsem na podroœju po- uœevanja in uœenja oblikuje- mo pedagoøko-didaktiœne procese transparentne in us- merjene k ciljem. Ti zaobje- majo naœrtovanje, izvajanje in evalvacijo pouka, ocenjevan- je, ukrepe za pospeøevanje, vzgojo in nadaljnje izobraæe- vanje uœiteljev. V te procese so vsi udeleæen- ci demokratsko vkljuœeni, kar pospeøuje njihovo motivaci- jo. Hrbtna stran broøure „Øola brez meja“ Podpiramo razvoj konkretnih in primerljivih uœnih ciljev, jih preverjamo in skrbimo, da se zavo, saj smo na stiœiøœu treh lo. Z dobiœkom se plaœuje iz- vsi dræijo referenœnih okvirov. srednjeevropskih dræav, kul- obraæevanje revnih otrok na Z namenskim naœrtovanjem tur in jezikov. Na podlagi naøi partnerski øoli v Afriki. skrbimo za izobraæevalno po- moœne demokratiœne zavesti uvajamo naøe dijake in dija- nudbo, ki odgovarja potre- 2. PROGRAM ØOLE bam uœenk in uœencev, kakor kinje v mobilnost, odprtost in tudi nadregionalnim poklic- razumevanje mednarodnih VØ Øt. Peter – øola Alpe-Ja- nim panogam. povezav. dran s tradicijo in inovacijo Naøa izobraæevalna ustanova Æe veœ kot 95 let skrbijo Gospodarstvo in druæba priœakuje in pospeøuje jezi- øolske sestre v Øt. Petru za V skladu z izobraæevalno na- kovno kompetenco in med- vzgojo v dobro njej zaupane logo pripravljamo naøe dijake narodne odnose. To æelimo mladine iz prostora Alpe-Ja- in dijakinje na kompetentno poglabljati predvsem z redni- dran. udeleæbo v razvoju naøe mi udeleæbami pri raznih Viøja øola za gospodarske po- druæbe. Posredujemo jim za evropskih projektih (COME- klice v Øt. Petru se je pri svoji to potrebna znanja. NIUS, LEONARDO). ustanoviti leta 1989 s svojim Nove ideje in storitve skuøa- Za uspeøno evropsko in mo udejanjiti v sodelovanju z mednarodno razseænost se SCUOLA PER LA VITA – SCHULE FÜR DAS LEBEN – SCHOOL FOR LIFE – ŠOLA ZA æ,9LJENJE zunanjimi partnerji, da tako naøa øola posluæuje vseh pripravljamo dijake in dijakin- moænosti sodelovanja pri je na poklic in prosti œas. partnerskih, mobilnostnih in Bistveni znamenji naøega izmenjavnih programih s Freitag, 12. Dezember 2008 izobraæevanja sta povezava s partnerskimi øolami v Slove- Herzlich willkommen! prakso in pozitiven odnos do niji, Italiji, Angliji, na Œeøkem, dela. Dijake in dijakinje pri- Madæarskem in v Zambiji. Prisrčno vabljeni! pravljamo na poklicno æivlje- Naø socialni angaæma se kaæe petek, 12. december 2008 nje s praksami in skupnimi v tesnih stikih z naøo part- projekti øole in gospodarstva. nersko øolo v Zambiji: æe desetletja tesno sodelujemo z Mednarodnost misijonarji v Zambiji. Naøi di- SCUOLA PER LA VITA – SCHULE FÜR DAS LEBEN – SCHOOL FOR LIFE – ŠOLA ZA æ,9LJENJE Smo izobraæevalna ustanova jaki in dijakinje vsako leto or- Vsako leta Viøja øola vabi na 56 z moœno mednarodno pove- ganizirajo misijonsko tombo- dan odprtih vrat LEITBILD DER SCHULE profilom øole „Schule für das obratne organizacije si dijaki liti in ravnati odgovorno in Leben – Øola za æivljenje – in dijakinje pridobijo v razliœ- celovito. Teoretsko védenje School for life – Scuola per la nih izobraæevalnih teæiøœih. in praktiœno znanje naj bi vita“ zavestno orientirala po Viøja øola v Øt. Petru je na podpirali odgovorno dræo in gospodarstvu in druæbi 21. stiœiøœu treh jezikov in kultur; ravnanje z ljudmi. Viøja øola stoletja in ponuja poleg solid- zato posreduje tako obseæno za gospodarske poklice po- ne sploøne izobrazbe kot po- sploøno znanje kot tudi ponuja s solidno izobrazbo goj za øtudij na univerzah in klicno izobrazbo kot pogoj za idealne pogoje za zanimivo visokih øolah v vseh dræavah øtudij na visokih øolah in uni- in odgovorno poklicno dejav- Evropske unije tudi poklicne verzah. Hkrati posreduje tudi nost v gospodarsko vedno kvalifikacije in obrtne upra- znanje in spretnosti, ki so po- bolj povezanem prostoru viœenosti. trebni za opravljanje viøjih Alpe-Jadran. S tem je poleg posebne na- poklicev na podroœju gospo- daljnje izobrazbe zagotovljen darstva, uprave, turizma in Cilji izobraæevanja tudi takojøen vstop v poklic- prehranjevanja. V Evropski uniji zelo cenjeni no æivljenje, nenazadnje tudi Izobraæevanje na Viøji øoli v zrelostni in diplomski izpit z 12-tedensko obvezno prak- Øt. Petru se ne omejuje le na omogoœa absolventkam in so v tu- in inozemstvu po strokovno znanje in praktiœne absolventom Viøje øole v Øt. tretjem letniku. spretnosti, marveœ se trudi za Petru pot v samostojno pod- Bistveni cilji izobraæevanja so odgovorno vzgojo k verski jetniøtvo, kakor tudi neposre- oblikovanje osebnosti, po- æivljenjski usmerjenosti in den vstop v poklicno æivljen- klicna mobilnost in proænost, strpnosti. je, in sicer v trgovini, obrti, kreativnost in socialno znan- industriji, turizmu in gastro- je, kakor tudi komunikacijske Teæiøœa izobraæevanja: nomiji ter upravi. Dobre po- spretnosti in vsaj øtirje jeziki • oblikovanje osebnosti klicne moænosti so trgovka/ (nemøœina, slovenøœina, an- • sposobnost za poklicno trgovec, namenøœenka/na- gleøœina, italijanøœina). mobilnost in proænost meøœenec, banœna usluæben- • kreativnost ka/banœni usluæbenec, usluæ- • kritiœnost in socialni benka/usluæbenec v turistiœni angaæma agenciji, stevardesa, stevar- • sposobnost komunici- desa na letaliøœu, korespon- ranja v obeh uœnih je- dentka/korespondent, obrat- zikih in vsaj v dveh tu- na kalkulantka/obratni kalku- jih jezikih lant, turistiœna strokovna de- • pripravljenost za na- lavka/turistiœni strokovni de- daljnje izobraæevanje lavec, hotelska nameøœen- Nadaljnje teæiøœe je ur- ka/hotelski nameøœenec, vo- jenje sposobnosti, reøe- dilne dejavnosti v kuhinjskih vanje obratnih organiza- in drugih podobnih velikih in cijskih problemov z srednjih obratih. upoøtevanjem eko- Razen tega upraviœuje zre- Znanje na podroœju infor- nomskih, ekoloøkih in social- lostni in diplomski izpit za macijske tehnologije (testni nih vidikov z uporabo moder- øtudij na univerzi in visoki øo- center za ECDL in ECDL ad- nih tehniœnih pripomoœkov, li. Predhodni izpit ob koncu vanced certifikate; uœno pod- delo v skupinah (timih) in vo- IV. letnika je del zrelostnega jetje „Marketing Dreiländer- denje sodelavcev. Dijaki in in diplomskega izpita in po- eck/Marketing Tromeje“) in dijakinje naj bi se nauœili mis- goj za pristop k zrelostnemu 57 VODILO ØOLE

in diplomskemu izpitu iz teo- jakinjam posredovati œim predmetno in v projektih in retiœnih predmetov, nadome- veœjo jezikovno kompeten- naj bi bilo za naøe dijake in sti zakljuœni izpit za poklic co v obeh deæelnih jezikih dijakinje samoumevno; natakarja in kuharja. (nemøœina, slovenøœina) in v • delo v projektih: Z izdelavo tujih jezikih (angleøœina, ita- projektov in njihovo pred- 3. ØOLSKI PROFIL lijanøœina in izbirno øe hrva- stavitvijo naj bi se dijaki in øœina, ruøœina in latinøœina); dijakinje navadili samo- Viøja øola v Øt. Petru je kato- • ki je z naøimi dobro izob- stojnega in fleksibilnega liøka zasebna øola s pravico raæenimi absolventkami in dela v timu; javnosti. Vzdræevalec øole je absolventi zanesljiv partner • medpredmetni pouk, s œi- Konvent øolskih sester sv. gospodarstva, s katerim so- mer naj bi se dijaki in dija- Franœiøka Asiøkega. Smo izo- delujemo tesno æe med øo- kinje pripravile na kasnejøe braæevalna ustanova, ki po- lanjem. poklicno delo v globalizira- vezuje tradicijo in inovacijo. nem gospodarstvu; Teæiøœa øolskega profila Izobraæevalni in vzgojni cilji • redni stiki s partnerskimi Viøja øola v Øt. Petru je v zad- øolami v Veliki Britaniji, Itali- Viøja øola v Øt. Petru je øola, njih letih izdelala lastni øolski ji, Sloveniji, na Madæars- • ki svoje dijake in djakinje profil, v katerem so zapisani kem, Hrvaøkem, Œeøkem in spremlja na poti v odraslost tudi bistveni izobraæevalni cil- v Zambiji: vskoletna izmen- in jih podpira pri razvijanju ji. Nadaljnji razvoj øolskih po- java dijakov in dijakinj in in utrjevanju etiœnih, verskih nudb, kultura povratne infor- obisk dræav naøih partners- in socialnih vrednot; macije in izboljøevanje kako- kih øol omogoœajo nove iz- • za katero je cilj njenega pe- vosti so za nas samoumevni. kuønje in pomembne stike dagoøkega dela samostojna za kasnejøe poklicno æivlje- osebnost, ki jo zaznamujeta Veliko nam pomeni/-jo nje; odgovornost zase in za bliæ- • partnerski odnosi med vse- • intenzivni jezikovni in pro- njega; mi udeleæenci uœnega projektni tedni (Malta, Anglija, • ki se pri svojih dijakih in dija- cesa: sreœujemo se v med- Irska, Italija, Slovenija): ti da- kinjah zavzema za strpnost, sebojnem spoøtovanju in jejo naøim dijakom in dija- spoøtovanje drugih mnenj in strpnosti; kinjam moænost, da poglo- miselnosti in odprtost za • samostojnost in odgovor- bijo svoje jezikovno znanje vse, kar œloveka bogati; nost: vsi udeleæni pri vzgoj- in hkrati spoznavajo druge • ki pri oblikovanju osebnosti nem procesu imajo pravico deæele in njihove kulture; ne zanemarja tradicionalnih soodloœanja in so s tem so- • ekskurzije v tu- in inozemst- vrednot kot so vljudnost, odgovorni zanj. Odnosi na vo (dunajska akcija, ekskur- obzirnost, doslednost in øoli so zaznamovani s spoø- zije na razne teme, vsako- toœnost; tovanjem do sebe, soljudi letni obisk partnerskih øol v • za katero je sreœanje razliœ- in okolja; Sloveniji, Italiji in na Mad- nih jezikov in kultur oboga- • moœno sodelovanje uœitel- æarskem); titev, ki omogoœa socialno jev in starøev: skupno or- • raznovrstne øolske aktivno- uœenje; ganiziranje øportnih dni, sti: vsakoletna sklepna pri- • ki posreduje razumevanje skupni izleti in skupne eks- reditev, dan odprtih vrat in za zdruæeno Evropo, tako kurzije nam tudi omogoœa- sodelovanje pri raznih prire- gospodarsko kot kulturno; jo, da se bolje spoznamo; ditvah tudi zunaj øolske • ki je kljub svoji konfesional- • nove komunikacijske teh- vsakdanjosti, dajejo dija- nosti odprta tudi za druga nologije: delo z novimi ko- kom in dijakinjam moænost, verstva; munikacijskimi tehnologija- da so kulturno in kreativno 58 • ki æeli svojim dijakom in di- mi se pouœuje tudi med- dejavni; LEITBILD DER SCHULE

viœeni øtudirati na univerzah in visokih øolah, akademijah in kolidæih. Poleg tega po- sedujejo diplomo Evropske unije; • imajo zaradi na Viøji øoli pridobljenega jezikovnega znanja najboljøe moænosti za zaposlitev v prostoru Al- pe-Jadran in hkrati dobre pogoje za øtudij jezikov; • imajo s svojo izobrazbo kljuœne kvalifikacije na trgovskih in gastronomskih Nogometno moøtvo Viøje øole podroœjih; • so s svojo poklicno orienti- rano izobrazbo v obeh uœ- • øportne aktivnosti, npr. vsa- udejstvovanje na socialno nih jezikih: slovenøœina in koletni øportni teden in karitativnem podroœju. nemøœina, tujih jezikih: an- øportni dan ali z Zdruæe- gleøœina in italijanøœina in iz- njem starøev organizirane in Izobraæevalna teæiøœa, us- birno øe hrvaøœina in ruøœina izvedene øportne aktivnosti merjena v prihodnost izvrstno kvalificirani za v zadnjem øolskem tednu; • dvojeziœen pouk (nemøœina, evropski gospodarski pro- • aktivnosti, ki krepijo skup- slovenøœina) pri vseh pred- stor; nost, npr. „dnevi spozna- metih; imajo zaradi projektnega in vanja“ v prvem letniku in • veœjeziœnost (obvezno: an- • organizacijsko oblikovane- sklepno potovanje v V. letni- gleøœina, italijanøœina, nem- ga pouka dobro praktiœno ku; øœina; neobvezno: hrvaøœi- kompetenco in se odlikuje- • obiski kulturnih prireditev na, ruøœina, latinøœina); jo s timskimi zmogljivostmi (npr. gledaliøke predstave • solidna trgovska izobrazba; in fleksibilnostjo; in koncerti) tako na øoli • turizem in gastronomija; imajo s tem na razpolago (npr. vsakoletna predstava • razøiritveno podroœje: pre- • neøteto poklicnih moænosti, Vienna English Theatre) ka- hrana in gospodarsko poda se osamosvojijo ali dela- kor tudi v okoliøkih mestih; slovanje; jo kot nameøœenci v raznih • verska in etiœna oskrba nam • povezava s prakso in ob- obratih. zaupanih dijakov in dijakinj: vezna praksa (12 tednov duhovne obnove, Franœiø- med tretjim in œetrtim letnikov dan, skupno oblikova- kom obvezna praksa, neob- Infrastruktura nje øolarskih maø, razredna vezna øtiri tedne med Viøja øola v Øt. Petru potovanja (npr. v Assisi) so œetrtim in petim letnikom) v • stoji v zelenem, podeæels- stalen del øolske vsakdanjo- tu- in inozemstvu. kem okolju: øola je nekaj sti; minut hoda oddaljena od • socialni angaæma: vsako le- Prednosti naøe izobrazbe Øt. Jakoba, sredi polj, ob to dijaki in dijakinje organi- Naøe absolventke in naøi ab- vznoæju Karavank, nedaleœ zirajo misijonsko tombolo solventi od Vrbskega in Baøkega je- in razne nabirke (npr. za • zakljuœijo izobraæevanje z zera. Teren okoli øole obda- otroke naøe partnerske øole zrelostnim in diplomskim ja veliko dvoriøœe s starimi v Zambiji), kar jim omogoœa izpitom in so s tem upra- lipami, na juæni strani pa se 59 VODILO ØOLE

Raæunova dvorana to razteza v vrt in park, kjer ting Tromeje“, kjer se naøi javnost“ za dijake in dijakinje dovolj prostora za rekrea- dijaki in dijakinje pripravlja- je vseh letnikov); cijo in øport; jo na kasnejøe poklicno • ima majhno, a fino, øoli • ima øoli prikljuœen internat, æivljenje in kjer se izdelujejo prikljuœeno øportno infra- kjer je prostora za 80 dija- predvsem projekti za pro- strukturo: nogomet, koøar- kinj; stor Alpe-Jadran (nazadnje ka, namizni tenis; • poseduje popolnoma na øtirijeziœni raœunalniøki gos- • od œasa do œasa izhajajoœ novo opremljen multime- podarski slovar – øolski list z naslovom „WIR- dijski prostor, ki se lahko http://www.hlw-stpeter- MI“, ki dijakom in dijakin- uporablja za vse øolske in dictionary.at/ - naœrtovana jam omogoœa, da svoja za- obøolske prireditve; je øe razøiritev na druge slo- nimanja in æelje izrazijo v • ima na novo opremljene ra- vanske jezike; trojeziœni tu- obliki aktualnih prispevkov œunalniøke uœilnice, kjer so ristiœni vodnik za Tromejo ali za literarno udejstvovan- dijaki in dijakinje povezani z itd.); je. intranetom in imajo dostop • ima dobro opremljeno øols- do medmreæja tudi v pro- ko knjiænico, kjer stem œasu (medijski pro- dijaki in dijakinje stor, internat); lahko izbirajo med • ima uœno podjetje „Marke- mladinsko knji- æevnostjo, klasiki in strokovno lite- raturo v nemø- kem, slovenskem, angleøkem in itali- janskem jeziku; • ima gledaliøko skupino pod i z v r s t n i m vodstvom naøega kolega in reæiserja Marjana Stickra (neobvezni pred- 60 met „odrska de- LEITBILD DER SCHULE

Leitbild und Schulprogramm der HLW St. Peter

1. LEITBILD sellschaftliche und wirtschaft- derungen annehmen können. liche Veränderungen mit ein. Als Basis zur Lebensbewälti- Die HLW/Višja šola St. Peter Deshalb sind wir offen für in- gung bieten wir ihnen eine ist eine zweisprachige katho- novative Projekt- und Unter- breite und hochwertige allge- lische Privatschule, die den richtsgestaltung, die wir ei- meine und fachliche Bildung Menschen in den Mittelpunkt ner begleitenden Evaluation und fördern unter Wahrneh- stellt. Somit umfasst unser unterziehen. mung unseres Erziehungsauf-

Das Parterre der Schule

Ausbildungsziel neben der Unsere wesentlichen Ziele trages ihre Persönlichkeitsbil- Vermittlung von Sachwissen der Ausbildung sind Persön- dung. und praktischen Fertigkeiten lichkeitsbildung, Fähigkeit Tragende Säulen sind Allge- auch die verantwortungsbe- der beruflichen Mobilität und meinbildung, Sprachen und wusste Erziehung zu religiö- Flexibilität, Kreativität, positi- Kommunikation (Deutsch, ser Lebenshaltung und Tole- ve Kritikfähigkeit und soziales Slowenisch, Englisch, Italie- ranz. Engagement, Kommunika- nisch obligatorisch, Kroa- Wir helfen den uns anvertrau- tionsfähigkeit in den Unter- tisch, Russisch und Latein fa- ten Jugendlichen bei der Ent- richts- und Fremdsprachen kultativ), wirtschaftliche Bil- faltung ihrer Persönlichkeit sowie die Bereitschaft zu dung, Tourismus und Gastro- und bereiten sie auf ein erfüll- ständiger Weiterbildung. nomie, Ernährung, Informa- tes Leben und erfolgreiches tionstechnologie sowie die berufliches Wirken im Alpen- Lehren und Lernen Förderung der Kreativität. Adria-Raum vor. Unsere Schule weckt Neu- Wir bieten ein positives, Unser breites Bildungsange- gierde, fordert und fördert teamorientiertes, anregendes bot orientiert sich an den An- Flexibilität und Kreativität, Lehr- und Lernumfeld. forderungen der heutigen damit unsere Schülerinnen Selbstständiges und verant- Berufswelt und bezieht ge- und Schüler neue Herausfor- wortungsvolles Handeln, 61 VODILO ØOLE

Leistungswille, Innovations- terrichts, Leistungsbeurtei- Internationalität freude und Bereitschaft zu lung, Fördermaßnahmen, Er- Wir sehen uns als Bildungs- Fort- und Weiterbildung auch ziehung sowie Fortbildung einrichtung mit starkem in- in weiterführenden Bildungs- der Lehrenden. ternationalem Bezug im einrichtungen zeichnet unse- Wir binden alle Beteiligten Schnittpunkt dreier mitteleu- re Lehrenden und Lernenden demokratisch in diese Pro- ropäischer Staaten, Kulturen aus. zesse ein und stärken ihre und Sprachen. Auf der Unser zweisprachiger Unter- Motivation. Grundlage eines gefestigten richt basiert auf klar formu- Wir fördern die Entwicklung Demokratiebewusstseins füh- lierten Lernzielen, sorgfälti- von konkreten und vergleich- ren wir unsere Schülerinnen ger Planung und Methoden- baren Lernzielen sowie deren und Schüler zu Mobilität, vielfalt unter Nutzung effi- Einsatz und Überprüfung am Weltoffenheit und interkultu- zienter Medien. Durch ver- Schulstandort und sorgen für rellem Verständnis. netzten, praxisbezogenen die Einhaltung der Referenz- Wir sehen uns als eine und ergebnisorientierten Un- rahmen. Bildungseinrichtung, die terricht sowie den verstärk- Wir sorgen durch gezielte Sprachkompetenz und inter- ten Einsatz kooperativer Planung für ein Bildungsan- kulturelle Handlungskompe- Lehr- und Lernmethoden tra- gebot, das den Bedürfnissen tenz fordert und fördert. Dies gen wir zu nachhaltigem der Schülerinnen und Schüler versuchen wir insbesondere Schulerfolg bei. Wir fordern sowie regionalen und überre- durch regelmäßige Teilnah- und fördern unsere Schülerin- gionalen Berufsfeldern ent- me an diversen europäischen nen und Schüler entspre- spricht. Projekten (COMENIUS, LEO- chend ihrer Begabung. Eine NARDO) zu vertiefen. Zur erfolgreichen Europäisie- transparente Leistungsbeur- Wirtschaft und Gesellschaft teilung ist uns ein besonderes rung bzw. Internationalisie- Wir bereiten unsere Schüle- Anliegen. rung nutzt unsere Schule rinnen und Schüler gemäß Wir nützen regionale, natio- sämtliche Möglichkeiten der unserem Bildungsauftrag auf nale und internationale Mög- Teilnahme an Partnerschafts-, die mündige Teilnahme an lichkeiten für Schulpartner- Mobilitäts- und Austausch- den Entwicklungen unserer schaften. programmen mit Partner- Gesellschaft vor. Wir vermit- schulen in Slowenien, Italien, Qualität teln die dazu notwendigen England, der Tschechischen Durch regelkreisorientiertes Kompetenzen. Republik, Ungarn und Sam- Vorgehen (Ziele - Maßnah- Wir nutzen zielgerichtet neue bia. men - Ergebnisse - Evaluati- Ideen und Leistungen in Ko- Unser soziales Engagement on) entwickeln wir Qualität in operation mit unseren exter- drückt sich in den engen den Bereichen Lehren und nen Partnern zur Vorberei- Kontakten zu unserer Partner- Lernen, Schulklima, Schullei- tung unserer Schülerinnen schule in Sambia aus: Seit tung, Schulverwaltung, Per- und Schüler auf Beruf und mehreren Jahrzehnten arbei- sonalentwicklung und Au- Freizeit. Wesentliche Kenn- ten wir eng mit Missionaren ßenorientierung. zeichen unserer Ausbildung in dieser Region zusammen. Besonders im Qualitätsbe- sind der Praxisbezug und ei- Unsere SchülerInnen organi- reich Lehren und Lernen gene positive Arbeitseinstel- sieren alljährlich eine Mis- stalten wir pädagogisch–di- lung. Die Schülerinnen und sionstombola, mit deren Er- daktische Prozesse zielorien- Schüler werden durch Prakti- lös die Ausbildung sozial be- tiert und transparent. Diese ka und gemeinsame Projekte dürftiger Kinder in unserer umfassen Planung, Durchfüh- von Schule und Wirtschaft auf Partnerschule in Afrika finan- 62 rung und Evaluation des Un- die Berufswelt vorbereitet. ziert wird. LEITBILD DER SCHULE

2. SCHULPROGRAMM chen (Deutsch, Slowenisch, zur Ausübung von gehobe- Englisch, Italienisch) tragen- nen Berufen in den Bereichen HLW St. Peter – die Alpen- de Elemente der Ausbildung. Wirtschaft, Verwaltung, Tou- Adria-Schule mit Tradition Kompetenzen auf dem Ge- rismus und Ernährung befähi- und Innovation biet der Informationstechno- gen. logie (Testcenter für ECDL- Die Ausbildung an der HLW Seit bereits 100 Jahren leisten und ECDL-Advanced-Zer- St. Peter beschränkt sich da- die Schulschwestern in St. tifikate; Übungsfirma „Marke- bei nicht nur auf eine gründli- Peter Erziehungsarbeit zum ting Dreiländereck/marketing che Vermittlung von Sach- Wohl der ihr anvertrauten Ju- tromeje“) und der betriebli- wissen und praktischen Fer- gendlichen aus dem Alpen– chen Organisation werden in tigkeiten, sondern beinhaltet Adria–Raum. mehreren, auch schulspezi- auch die verantwortungsbe- Die Höhere Lehranstalt St. fisch festgelegten Ausbil- wusste Erziehung zu religiö- Peter hat sich seit ihrer Grün- dungsschwerpunkten erwor- ser Lebenshaltung und Tole- dung im Jahr 1989 mit ihrem ben. ranz. Schulprofil „Schule für das Die HLW St. Peter versteht Leben – Šola za življenje – sich weiters als Bildungsein- Schwerpunkte der Ausbil- School for life – Scuola per la richtung am Schnittpunkt dung: vita“ bewusst an den Heraus- dreier Sprach- und Kulturkrei- forderungen der Wirtschaft • Persönlichkeitsbildung se, die sowohl eine umfas- und Gesellschaft des 21. Jahr- • Fähigkeit zu beruflicher sende Allgemeinbildung als hunderts orientiert und bietet Mobilität und Flexibilität auch berufsbezogene Ausbil- neben dem Erwerb einer soli- • Kreativität dung als Voraussetzung für den Allgemeinbildung als • Kritikfähigkeit und soziales ein Studium an Hochschulen, Voraussetzung für Studien an Engagement Universitäten und Akade- Universitäten, Fachhochschu- • Kommunikationsfähigkeit mien sowie Kenntnisse und len und Akademien in allen in beiden Unterrichtsspra- Fertigkeiten vermittelt, die Mitgliedsländern der Euro- chen und in zumindest päischen Union berufsbezogene Qualifikationen und Ge- werbeberechtigungen an. Damit ist neben der Möglich- keit einer spezifischen weiteren Ausbildung der direkte Einstieg in die Berufswelt ge- währleistet, nicht zuletzt auch durch die Absolvierung des Pflichtpraktikums im In- und Ausland im Ausmaß von 12 Wochen nach dem dritten Ausbildungsjahr. Als wesentliche Ziele der Ausbildung sind Persönlich- keitsbildung, berufliche Mo- bilität und Flexibilität, Kreati- vität und soziale Kompetenz sowie Kommunikationsfähig- keit in zumindest vier Spra- Nachmittagspause vor dem Schuleingang 63 VODILO ØOLE

zwei weiteren Fremdspra- schaftlich immer enger zu- Reife- und Diplomprüfungs- chen sammenrückenden Alpen- zeugnis zum Besuch einer • Bereitschaft zu lebenslan- Adria-Raum Universität, Fachhochschule ger Weiterbildung oder Pädagogischen Akade- Einen weiteren Schwerpunkt Ausbildungsziele mie. Die Vorprüfung am Ende des IV. Jahrganges, die Teil bildet die Schulung der Fä- Die in der Europäischen der Reife- und Diplomprü- higkeit, betriebliche Organi- Union hoch eingestufte Reife- fung und Voraussetzung für sationsprobleme unter Be- und Diplomprüfung ermög- die Zulassung zur Reife- und dachtnahme auf ökonomi- licht den AbsolventInnen der Diplomprüfung in den theo- sche, ökologische und sozia- HLW St. Peter den Weg in retischen Fächern ist, ersetzt le Gesichtspunkte unter Ein- das selbstständige Unterneh- die Lehrabschlussprüfung für satz moderner technischer mertum sowie den unmittel- die Berufe Kellner und Koch. Hilfsmittel zu lösen, im Team baren Eintritt ins Berufsleben, zu arbeiten und Mitarbeiter und zwar in so zukunftssiche- zu führen. Die SchülerInnen ren Sparten wie Handel, Ge- sollen befähigt werden, ver- werbe, Industrie, Tourismus 3. SCHULPROFIL antwortungsbewusst und und Gaststättenwesen und ganzheitlich zu denken und Verwaltung. Aussichtsreich- Die HLW St. Peter ist eine ka- zu handeln. Ausgestattet mit ste Berufsmöglichkeiten sind: tholische Privatschule mit Öf- theoretischem Wissen und kaufmännische(r) Angestell- fentlichkeitsrecht. Schulerhal- praktischem Können, sollen te(r), Beamte(r), Bankange- ter ist der Konvent der Schul- sie zu einer verantwortungs- stellte(r), Reisebüroangestell- schwestern des hl. Franziskus vollen Haltung im Umgang te(r), Flugbegleiter(in), Bo- von Assisi. Wir verstehen uns mit Menschen herangeführt denhostess, Korrespondent als Bildungsstätte, die Tradi- werden. (in), Betriebskalkulant(in), tion und Innovation in sich Die Höhere Lehranstalt für Fremdenverkehrsfachmann, vereint. wirtschaftliche Berufe bietet Hotelangestellte(r), führende daher mit einer soliden Aus- Tätigkeiten in haus- und kü- Bildungs- und Erziehungs- bildung ideale Voraussetzun- chenwirtschaftlichen oder ziele gen für eine interessante und ähnlichen Groß- und Mittel- Die HLW St. Peter ist eine verantwortungsbewusste be- betrieben. Schule rufliche Tätigkeit im wirt- Außerdem berechtigt das • die ihre SchülerInnen auf ihrem Weg ins Erwachsenen- leben begleitet und ihnen bei der Entfaltung und Festi- gung der ethischen, religiö- sen und sozialen Werte un- terstützend zur Seite steht; • die als Ziel ihrer pädagogi- schen Arbeit eine selbst- ständige Persönlichkeit an- strebt, die von Verantwor- tung für sich und den Näch- sten geprägt ist; • die ihre SchülerInnen zu all- Begrüßungslied der SchülerInnen beim Elternabend im 1. Jahr- seitiger Toleranz, Achtung 64 gang 2008/09 vor anderen Meinungen LEITBILD DER SCHULE

und Überzeugungen und Offenheit für alles den Men- schen Bereichernde zu er- ziehen bestrebt ist: • die bei der Persönlichkeits- bildung auch traditionelle Werte wie Höflichkeit, Rücksichtnahme, Konse- quenz und Pünktlichkeit nicht vernachlässigt; • die das Aufeinandertreffen verschiedener Sprachen und Kulturen als Bereiche- rung sieht und als Gelegen- heit für soziales Lernen wahrnimmt; Impressionen von der Intensivsprachwoche in Irland 2008 • die Verständnis für ein ver- eintes Europa vermittelt, Schulprofil erarbeitet und sich Eltern: Das gemeinsame sowohl in wirtschaftlicher wesentliche Ausbildungszie- Organisieren von Sportta- als auch in gesellschaftlicher le gesetzt. Eine ständige gen, gemeinsam durchge- und kultureller Hinsicht; Weiterentwicklung des schu- führte Ausflüge und Exkur- • die trotz ihrer konfessionel- lischen Angebotes sowie sionen ermöglichen es un- len Ausrichtung auch für schulinterne Feedback-Kultur ter anderem, einander bes- Angehörige anderer Kon- und Qualitätsverbesserung ser kennen zu lernen; fessionen offen ist; sind für uns selbstverständ- • neue Kommunikationstech- • die ihre SchülerInnen zu lich. nologien: Der Umgang mit größtmöglicher sprachli- neuen Informationstechno- cher Kompetenz in den bei- Wir legen großen Wert auf logien wird auch fachüber- den Landessprachen greifend und in projekt- Deutsch und Slowenisch, in • partnerschaftlichen Um- gang zwischen allen am orientierter Form gelehrt den Fremdsprachen Eng- und soll für unsere Schüle- lisch und Italienisch sowie Lehr- und Lernprozess Be- teiligten: Wir begegnen rInnen eine Selbstverständ- fakultativ Kroatisch, Rus- lichkeit darstellen; sisch und Latein führen will; einander mit gegenseiti- gem Respekt und Toleranz; • die Durchführung von Pro- • die durch unsere gut ausge- jekten: Durch deren Erarbei- bildeten AbsolventInnen • Eigenständigkeit und Ver- antwortung: Alle am Erzie- tung und Präsentation sol- ein verlässlicher Partner der len sich unsere SchülerIn- Wirtschaft ist, mit der wir hungsprozess Beteiligten haben das Recht auf Mit- nen an eigenverantwortli- auch während der Ausbil- ches und flexibles Arbeiten dungszeit unserer Schüle- sprache und tragen gemeinsam Verantwortung. in einem Team gewöhnen; rInnen projektbezogen eng • fächerübergreifenden, ver- zusammenarbeiten. Die Beziehungen an unserer Schule sind von Wertschät- netzten Unterricht, wo- zung gegenüber sich selbst, durch unsere SchülerInnen Schwerpunkte den Mitmenschen und der optimal auf ihre spätere be- des Schulprofils Umwelt geprägt; rufliche Tätigkeit in einer Die HLW St. Peter hat sich in • verstärkte Zusammenarbeit globalisierten Wirtschaft den letzten Jahren ihr eigenes zwischen LehrerInnen und vorbereitet werden; 65 VODILO ØOLE

• rege Kontakte zu unseren versen Veranstaltungen, nungstage, Franziskus- Partnerschulen in Großbri- auch außerhalb des Schul- Wandertage, die gemeinsa- tannien, Italien, Slowenien, alltags, bieten unseren me Gestaltung von Schüler- Ungarn, Kroatien, der SchülerInnen die Möglich- messen, Klassenfahrten (z. Tschechischen Republik und keit, sich kreativ und kultu- B. nach Assisi) bilden einen Sambia: alljährlicher Schü- rell zu betätigen; fixen Bestandteil des schuli- leraustausch und Aufenthal- • sportliche Aktivitäten, wie schen Alltags; te in den Ländern unserer zum Beispiel alljährlich • soziales Engagement: Die Partnerschulen ermöglichen stattfindende Sportwochen alljährlich von unseren neue Erfahrungen und und Sporttage sowie ge- SchülerInnen organisierte wichtige Kontakte für das meinsam mit dem Eltern- Missionstombola und di- spätere Berufsleben; verein organisierte und verse Sammelaktionen (zu- • Intensivsprach- und Pro- durchgeführte sportliche letzt für sozial bedürftige jektwochen (Malta, Eng- Aktivitäten in der letzten Kinder unserer Partnerschu- land, Italien): Diese bieten Schulwoche; le in Sambia) ermöglichen unseren SchülerInnen die • Gemeinschaft fördernde es unse- Möglichkeit, ihre Sprach- Aktivitäten, wie „Kennen- ren Schü- kenntnisse zu vertiefen und lerntage“ im ersten Jahr- lerInnen, zugleich andere Länder und gang und eine Abschluss- sich im deren Kultur besser kennen lehrfahrt durch Slowenien sozial-ca- zu lernen; im V. Jahrgang; rit at iven • Exkursionen im In- und ins • Besuch von kulturellen Ver- Bereich zu benachbarte Ausland anstaltungen (z. B. Theater- betätigen. (Wien-Aktion; themenbe- aufführungen und Konzerte) zogene Exkursionen; jährli- sowohl an der Schule (z. B. Zukunftsorientierte Ausbil- cher Besuch der Partner- jährliche Auftritte des Vien- dungsschwerpunkte na English Theatre) als auch schulen in Slowenien, Ita- • bilingualer Unterricht in den benachbarten Städ- lien, Ungarn); (Deutsch, Slowenisch) in alten); • vielfältige Schulaktivitäten: len Gegenständen • religiöse und ethische Be- Jährliche Schlussveranstal- • Mehrsprachigkeit (obligato- treuung der uns anvertrau- tung, Tag der offenen Tür risch: Englisch, Italienisch, ten SchülerInnen: Besin- und die Mitwirkung an di- Slowenisch; fakultativ: Kroatisch, Russisch, Latein) • fundierte kaufmännische Ausbildung • Tourismus und Gastrono- mie • Erweiterungsbereich Ernäh- rung und Betriebswirtschaft • Praxisbezug mit Pflichtprak- tikum (zwölf Wochen zwischen drittem und viertem Jahrgang obligatorisch, vier Wochen zwischen dem vierten und fünften Jahr- Peter Wrolich und Andrej Hauptman (2004) berichten über gang fakultativ) im In- und 66 Leistung im Spitzensport benachbarten Ausland LEITBILD DER SCHULE

Vorteile unserer • haben aufgrund projekt- SchülerInnen untergebracht Ausbildung und organisationsorientier- werden können; ter Unterrichtsformen eine • einen völlig neu gestalte- Unsere AbsolventInnen hohe praktische Kompetenz ten, mit allen technischen • schließen die Ausbildung und zeichnen sich durch Raffinessen ausgestatteten mit der Reife- und Diplom- ausgeprägte Teamfähigkeit Multimediasaal, der für alle prüfung ab und sind somit und Flexibilität aus; Arten schulischer und au- zum Studium an Universitä- • haben dadurch eine Vielfalt ßerschulischer Veranstal- ten, Hochschulen, Fach- an Berufsmöglichkeiten als tungen genutzt wird; hochschulen, Akademien selbstständig und unselbst- • modern ausgestattete Com- und Kollegs berechtigt. Au- ständig Beschäftigte; putersäle, die unseren Schü- ßerdem besitzen sie das lerInnen vernetzte Arbeits- EU-Diplom; Infrastruktur plätze inklusive Internetzu- • haben aufgrund der an der Die HLW St. Peter verfügt gang auch in der Freizeit HLW St. Peter erworbenen über (Übungssaal, Internat mit sprachlichen Kompetenz • eine reizvolle ländliche WLAN-Anschluss) bieten; beste Anstellungsmöglich- Umgebung: Die Schule • die Übungsfirma „Marke- keiten im Alpen-Adria- liegt, ein paar Gehminuten ting Dreiländereck/marke- Raum und gleichzeitig gute von St. Jakob im Rosental ting tromeje“, in der unsere Voraussetzungen für das entfernt, im Grünen, am Fu- SchülerInnen auf das späte- Studium von Sprachen; ße der Karawanken, unweit re Berufsleben in der Wirt- • haben mit ihrer Ausbildung des Wörther- und Faaker- schaft vorbereitet und wo Schlüsselqualifikationen im sees. Das Schulgelände ist vor allem Projekte für den kaufmännischen Bereich geprägt von einem geräu- Alpen-Adria-Raum durch- und in der Gastronomie er- migen, mit stattlichen Lin- geführt werden (zuletzt worben; denbäumen durchsetzten viersprachiges Online-Wirt- • sind durch eine solide be- Schulhof, an den sich in schaftswörterbuch – http:// rufsorientierte Ausbildung südlicher Richtung eine aus- www.hlw-stpeter- in den beiden Unterrichts- gedehnte Garten- bzw. dictionary.at/, Erweiterung sprachen Deutsch und Slo- Parkanlage mit Möglichkei- in andere slawische Spra- wenisch, den Fremdspra- ten zu sportlicher Betäti- chen geplant; dreisprachi- chen Englisch und Italie- gung und Erholung an- ger Tourismusführer für das nisch sowie fakultativ Kroa- schließt; Dreiländereck usf.); tisch und Russisch bestens • ein an die Schule ange- • eine gut bestückte Schulbi- für den EU-Wirtschaftsraum schlossenes, neu errichtetes bliothek, in der unsere qualifiziert; Schülerheim, in dem 80 SchülerInnen aus einer brei-

HLW St. Peter – Natur pur 67 VODILO ØOLE

ten Palette von Büchern – bindliche Übung „Bühnen- Schülerzeitung namens über Jugendliteratur bis hin und Schulspiel“ für Schüle- „WIRMI“, die unseren Schü- zu den Klassikern – in deut- rInnen aller Jahrgänge); lerInnen die Möglichkeit scher, slowenischer, engli- • eine kleine, aber feine, di- bietet, ihre Interessen und scher und italienischer rekt an die Schule ange- Bedürfnisse in Form von ak- Sprache wählen können; schlossene sportliche Infra- tuellen Beiträgen zu artiku- • eine Theatergruppe unter struktur: Fußball, Basketball, lieren bzw. sich literarisch der bewährten Leitung un- Tischtennis; zu betätigen. seres Kollegen und Regis- • eine in unregelmäßigen Ab- seurs Marjan Sticker (Unver- ständen erscheinende

The Secondary College for Occupation in the Service Industries Management in St. Peter

The HLW/Viøja øola St. Pe- the Alpen-Adria area. Our We work within a warm, ter is a private Catholic bilin- curriculum is in tune with team-orientated learning at- gual educational facility modern standards and de- mosphere, where indepen- which puts people first. Aside mands, and is sensitive to dent thought and effort is en- from the standard educatio- modern developments. We couraged and valued. Our nal curriculum we strive to in- offer and run innovative pro- language courses use mo- stil our students with values, jects which we guide and dern media aids. We work to values concerning responsi- monitor through our continu- recognise individual talents bility, tolerance, practical ex- ous evaluation programme. and fair grading of as- perience and religious aware- A broad rounded educati- signments is very important ness. on, languages, (German, Slo- to us. We also have local, na- We are committed to nur- venian, English, Italian-com- tional as well as international turing the character develop- pulsory) business training, partners in our language ex- ment of all our pupils and tourism, catering, nutrition change programme. preparing them for life (both and I.T. are the core elements personal and professional) in of our teaching practices. Quality: We strive to ensure the quality of our facility by follo- wing strict processes and procedures in all areas, inclu- ding administration, teaching, personal development and atmosphere. Planning, communication, setting clear goals and struc- tures all go to helping us maintaining our quality le- vels. Teachers, pupils and pa- Charles Gledhill (Bourne Grammar School) also organizes rents are all part of the tea- 68 private exchanges during the summer holidays ching network. LEITBILD DER SCHULE

Foundations for all a second level facility offering Infrastructure aspects of life: final exams in 1989 with the The school is located at the As mentioned previously motto “School for life” we foot of the idyllic Karawanken we prepare our students not continue to give our students Mountains. Our courtyard is only for the business world a rounded modern education dotted with trees and we but also for the multi-lingual, for the modern world. breathe in clean fresh country politically sensitive region we We set the path for further air. We have ample parking know as Alpen-Adria that study at third level instituti- and sporting facilities. surrounds our school. We do ons. Alongside this students this through our teaching naturally have the option of practices and our work place- gaining employment direct- ment programmes. ly, a path aided through our compulsory work placement Crossing borders: scheme. Owing to our location we The qualifications earned at logically see ourselves as an St. Peter are recognised educational facility strongly throughout Europe and are a influenced by many cultures solid foundation for those and traditions, and langua- looking to work freelance or ges. Tolerance and under- in industries like trade, cate- standing is taught to our stu- ring, banking, hospitality, dents to help them under- tourism, and administration. stand and accept their neighbours, both cultural and School Profile: religious. Our participation in The school is run by a Fran- various European projects ciscan order of nuns and alt- such as Comenius and Leo- hough a private school we nardo as well as our nume- operate under the rules of the rous exchange programmes state school system. We see promotes an international fla- ourselves as an institution re and openness. with rooted traditions and in- For many years the HLW/ novative vision. As mentio- Viøja øola St. Peter has partici- ned already tolerance, perso- pated in a charity project or- nal development, career gui- ganised by missionaries in dance, religious awareness, Sambia. This participation independent thought, re- evolved through contact with spect and social competence our partner school in that re- form parts of our curriculum. gion. Our students raise We are aware that the funds by holding a raffle world is constantly changing. every year for the develop- We strive to meet the chal- ment of the African school. lenges of a changing world This year’s agenda: by giving our students up to This is our centenary year of date and relevant tuition. We offering education to pupils in encourage internal feedback the Alpen-Adria region. and are flexible to necessary Since our establishment as change. 69 VODILO ØOLE

La scuola secondaria di secondo grado di carattere tecnico a St. Peter

La Viøja øola/HLW St. Peter professioni commerciali, nata zo anno scolastico è previsto è una scuola bilingue cattoli- nel 1989, è un istituto tecnico uno stage di 12 settimane, di ca e privata che mira a una con tradizione e innovazione solito da giugno a settembre. formazione umana, culturale in cui si affrontano sia le ma- La Scuola Superiore con il suo e cristiana dei ragazzi. Già da terie di carattere generale sia motto “Scuola per la vita” si 100 anni l’istituzione, attra- le materie tecniche come orienta inoltre alle esigenze verso vari tipi di scuole, viene p.es. servizi ristorazione nei del commercio e della socie- gestita dalle Suore Scolasti- settori di cucina e di sala bar, tà del XXI. sec., soprattutto che Francescane di Cristo Re alimenti e alimentazione, nel territorio Alpe-Adria per- che insieme ai professori e economia aziendale, infor- mettendo di ottenere il diplo- educatrici in essa svolgono la matica e anche lingue (obbli- ma di maturità e quindi l’ac- missione di educazione e gatorio: sloveno, tedesco, in- cesso a tutte le università che istruzione dei bambini e gio- glese, italiano; facoltativo: fanno parte dell’ Unione vani. russo, croato o latino). Si svi- Europea oppure di entrare La Scuola Superiore per le luppa in 5 anni e dopo il ter- subito nel mondo del lavoro.

Seminar ob 100-letnici øentpetrske ustanove 70 Seminar anlässlich des 100-jährigen Bestehens der Bildungseinrichtung in St. Peter LEITBILD DER SCHULE

Plakat øole iz leta 1998, narisala Marianne Miklau 71 PREDMETNIK

Stundentafel/predmetnik Viøja øola za gospodarske poklice / Höhere Lehranstalt für wirtschaftliche Berufe

JEDRO /KERNBEREICH I. II. III. IV. V. Summe Verouk / Religion 2 2 2 2 2 10 JEZIK IN KOMUNIKACIJA /SPRACHE UND KOMMUNIKATION Nemøœina / Deutsch 32223 12 Slovenøœina / Slowenisch 3 2223 12 Komunikacija in prezentacija / Kommunikation und Präsentation ––2–– 2 Angleøœina / Englisch 33333 15 Italijanøœina / Italienisch 33333 15 HUMANISTIŒNE VEDE /HUMANWISSENSCHAFTEN Zgodovina in kultura / Geschichte und Kultur –––32 5 Psihologija in filozofija / Psychologie und Philosophie –––22 4 UMETNOST /KUNST Glasbena vzgoja / Musikerziehung*1 1 (1) (1) (1) (1) 1(5) Likovna vzgoja / Bildnerische Erziehung*1 3 (1) (1) (1) (1) 3(7) NARAVOSLOVNE VEDE /NATURWISSENSCHAFTEN Biologija in ekologija / Biologie und Ökologie ––32– 5 Kemija / Chemie 3–––– 3 Fizika / Physik –2––– 2 Matematika / Mathematik –2222 8 GOSPODARSTVO, POLITIKA IN PRAVO /WIRTSCHAFT,POLITIK UND RECHT Gospodarska geografija / Wirtschaftsgeografie 22––2 6 Gospodarsko poslovanje / Betriebs- und Volkswirtschaft –3222 9 Politiœna izobrazba in pravo / Politische Bildung und Recht –––22 4 Raœunovodstvo / Rechnungswesen*2 23232 12 INFORMACIJSKI MENEDÆMENT /INFORMATIONSMANAGEMENT Inf. in poslovni menedæment / Informations- und Officemanagement 22––– 4 Uporabna informatika / Angewandte Informatik ––222 6 PREHRANA, GOSPODINJSTVO IN HOTELIRSTVO ERNÄHRUNG,GASTRONOMIE UND HOTELLERIE Prehrana / Ernährung 22–-–– 4 Kuharstvo in streæba / Küche und Service 3444– 15 Organizacija obratov / Betriebsorganisation*2 1–1–– 2 Telovadba / Leibesübungen 22211 8 SKUPNO ØTEVILO UR /GESAMT 35 35 33 36 32 171 Prehrana in gosp. poslovanje / Ernährung und Betriebswirtschaft*2 ––323 8 Kreativnost in dizajn / Künstlerisches und kreatives Gestalten 12––– 3 Seminar za turistiko / Tourismusseminar*2 –––1– 1 Gospodinjstvo in oskrba gostov / Hauswirtschaft und Gästebetreuung ––11– 2 Komunikacija in prezentacija / Kommunikation und Präsentation*2 ––––2 2 SKUPNO ØTEVILO UR /PFLICHTGEGENSTÄNDE GESAMT 36 37 37 40 37 187

Obvezni praktikum/Pflichtpraktikum 12 tednov med III. in IV. letnikom/12 Wochen zwischen dem III. und IV. Jahrgang PROSTI PREDMETI IN NEOBVEZNE VAJE /FREIGEGENSTÄNDE UND UNVERBINDLICHE ÜBUNGEN: hrvaøœina/Kroatisch, ruøœina/Russisch, latinøœina / Latein, gospodarska informatika/Wirtschaftsinformatik, zborovsko petje/Chorgesang, odrska dejavnost/Bühnenspiel, somelje/Sommelier FAKULTATIVNI PRAKTIKUM /FAKULTATIVES PRAKTIKUM 4 tedne med IV. in V. letnikom/4 Wochen zwischen dem IV. und V. Jahrgang DOPOLNILNI POUK /FÖRDERUNTERRICHT Nemøœina/Deutsch, slovenøœina/Slowenisch, angleøœina/Englisch, italijanøœina/Italienisch, matematika/Mathematik 72 *1 alternativni obvezni predmeti/alternativer Pflichtgegenstand *2 z uporabo raœunalnikov/mit Computerunterstützung STUNDENTAFEL

Stundentafel/predmetnik Strokovna gospodarska øola Einjährige Wirtschaftsfachschule

TEDENSKE URE OBVEZNI PREDMETI / PFLICHTGEGENSTÄNDE WOCHENSTUNDEN Verouk / Religion 2 1HPãþLQD 'HXWVFK 2 6ORYHQãþLQD 6ORZHQLVFK 2 $QJOHãþLQD (QJOLVFK 2 Glasbena vzgoja / Musikerziehung 1 Psihologija in vzgoja / Psychologie und Erziehung 2 Spoznavanje poklicnih profilov / Berufsorientierung 2 Zdravje in prehrana / Gesundheit und Ernährung 2 *RVSRGDUVND LQ SROLWLþQD L]REUD]ED 2 Wirtschaftliche und politische Bildung 5DþXQRYRGVWYR 5HFKQXQJVZHVHQ 1 2 Gospodarska informatika / Wirtschaftsinformatik 1 2EGHODYD EHVHGLO 7H[WYHUDUEHLWXQJ 1 2 .XKDUVWYR VWUHåED LQ RUJDQL]DFLMD SRGMHWMD 5 Küchenführung, Service und Betriebsorganisation Kreativno oblikovanje / Kreatives Gestalten 3 Telovadba / Leibesübungen 2 32

5$=â,5,79(12 32'52ý-( (5:(,7(581*6%(5(,&+ Gospodinjstvo in oskrba gostov / Hauswirtschaft und 2 Gästebetreuung Informatika / Informatik 2 6.8312 â7(9,/2 85 3)/,&+7*(*(167b1'( *(6$07 36

PROSTI PREDMETI /FREIGEGENSTÄNDE ,WDOLMDQãþLQD ,WDOLHQLVFK 2 +UYDãþLQD .URDWLVFK 2 Zborovsko petje / Chorgesang 2 Odrska dejavnost / Schulspiel 2

'232/1,/1, 328. )g5'(5817(55,&+7 1HPãþLQD 'HXWVFK 2 6ORYHQãþLQD 6ORZHQLVFK 2 $QJOHãþLQD (QJOLVFK 2 1 ] XSRUDER UDþXQDOQLNRY PLW &RPSXWHUXQWHUVWW]XQJ 73 „Ti si veselje in radost Ti si lepota Ti si zavetje Ti si naøa vera Ti si naøa ljubezen Ti si naøe veœno æivljenje Veliki in œudoviti Gospod…“ (Sv.(Sv. Franœiøek: Franœiøek: Hvalnica Hvalnica Bogu, Bogu, najviøjemu) najviøjemu)

74 ŒLOVEK NE ÆIVI SAMO OD KRUHA

DER MENSCH LEBT NICHT VOM BROT ALLEIN

75 S. BERNARDKA STOPAR Trajne vzgojne vrednote Œlovek ne æivi samo od kruha Der Mensch lebt nicht vom Brot allein

SVETI FRANŒIØEK ASIØKI – sluæenje ter edinost v ljube- mi ljudmi, s stvarstvom OSEBA POLNA POLETA zni. (zavetnik ekologije!). Teæi Pri osebi, bogati trajnih Franœiøek piøe v svojih po popolni spravi! Kdor se vrednot, kot je bil sveti Fran- Opominih, da je zares Kristu- vsega osvobodi, je svobo- œiøek, je le-te teæko zaobjeti v sov tisti œlovek, ki se ne po- den, nima niœesar veœ, kar celoto. Bil je namreœ œlovek viøuje, œe Bog po njem iz- bi ga loœevalo od drugih. izrednega preroøkega forma- vrøuje kaj dobrega (prim. FO- ta, posredovalec pozitivnih pom 12,2-3). V Franœiøkovi Oporoki je medœloveøkih odnosov, gra- a) Za Kristusa se zavestno jasno nakazana njegova du- ditelj miru, praviœnosti, œlo- odloœa v socialnem vidi- hovna pot, ko piøe: „Gospod vek na strani obrobnih ta- ku: ves vtopljen v svet bo- je dal meni, bratu Franœiøku, kratnega œasa, oseba kon- gataøev, stremuhov za doda sem zaœel delati pokoro“ templacije, vizionar, z eno biœkom, v stil lahkoæivcev, (FOp 1). Sam Najviøji mu je to besedo – poosebljena globa- se je nenadoma zaœenjal razodel (prim. FOp 17). lizacija! zanimati za uboge tedanje- Po mnenju Franœiøka izhaja Lahko njemu, bomo rekli: ga œasa. Zaœel je æiveti z zdrav polet iz preprostosti, imel je paœ drugaœne genske gobavci in doæivel spreo- iz tega, da nekdo pripada zasnove, drugaœno okolje, brnjenje svojega okusa (kar Bogu. V nasprotnem primeru imel je posebno spoznanje – mu je bilo prej grenko, mu pa se œlovek vrti okoli sebe, Bog pa je imel odbran naœrt z je postajalo sladko). proslavlja svoje sposobnosti, njim! postaja suæenj situacije, œasa Bistvo tega pa, da smo b) Osvobodi se vsega, kar in posedovanja. Iz vsega tega osmiøljeni, realizirani, ne ob- usuænjuje: materialnih in pa izhaja maloduønost, ogor- staja v spletu okoliøœin, am- socialnih dobrin, ne iøœe œenje in zavist. pak v osnovni, notranji narav- nobenih privilegijev, ne Franœiøek je v vsej prepro- navi duha k veselju do æivlje- poudarja svojih naravnih stosti odprt boæjim navdihom nja. Vedrina obstaja bolj v talentov, osvobaja se ob- in pobudam, duhovno pro- odloœitvi, kot pa v priloænosti. sojanja drugih ljudi. æen, ima vedno bolj oseben Franœiøek je izbral Kristusa, c) Istoœasno se oddalji od pi- odnos do Boga, podoæivlja v njem je dobival osnovno, ramidalne – hierarhiœne dr- osebna izkustva z Njim. Toda notranjo moœ. Njegovo celot- æe Cerkve – vsem postaja boæji posegi ne izkljuœujejo no æivljenje je naravnano h brat! Podroœje izenaœitve: Franœiøkove dejavnosti – za- Gospodovemu duhu, ki se izstopa iz sistema, osvobo- puøœati zaœenja breskrbno mu razodeva, se mu razdaja di se togih struktur, ki niso æivljenje. V potrpeæljivosti, in ga vodi. To je tisti duh, ki iz v sozvoœju z avtentiœno poniænosti in v resniœnem mi- œlovekove notranjosti naredi hojo za Kristusom. ru nakazuje karakteristiko Go- bivaliøœe Svetega Duha; œlo- Franœiøek teæi po pravem spodovega Duha, Gospodo- 76 veka usposablja za nesebiœno bratstvu/sestrinstvu z vse- ve dejavnosti (prim. 1FVod CHRISTLICHE WERTE

17,15). Za Franœiøka ni œlovek omenjeno dejstvo trditi pri vedro, øele tedaj moremo glavni, ki deluje, poœelo vse- sebi, pred otroki, mladino? evangelizirati tudi svoje oko- ga je Bog, njemu vse dolgu- Plezalec v steni krepi kleno lje. Œlovek, ki po naœelih je. Ob misli, da Bog biva v samozavest le tako, da izkori- osmerih blagrov æivi v Kristu- œloveku, prekipeva Franœiøek sti vsako priliko za nov opri- su, spoznava pristno svobo- od sreœe. jem, za novo oporo. Œe bi do, katero pa spremlja vedri- Brez Jezusa Kristusa bi nam œlovek trajno æivel lagodno na, plemenitost in moœ. Bog ostal nedosegljiv. Jezus æivljenje, bi slabel in izgubil V 21. Opominu pravi Fran- nam govori po naøi krhkosti, obœutek, da je æivljenje prav- œiøek: „Blagor tistemu redov- v uboøtvu in trpljenju. V zaprav uæitek. niku, ki nikjer ne najde veœje- Greccio, kjer Franœiøek sam Pristno krøœansko æivljenje ga veselja in zadovoljstva, zamisli prve jaslice, æeli doje- obstaja v veri v Jezusa Kristu- kakor le v najsvetejøih Go- ti, kako majhen in ves œlo- spodovih razgovorih in delih veøki je Bog. V trpljenju Jezu- ter z njimi vodi ljudi k ljube- sa Kristusa prihaja poniænost zni do Boga v radosti“ (FO- do vrha. Na ta naœin nas uœi, pom 21,1-2). kako hoditi po njegovih sto- V 15. Opominu pa nadalju- pinjah. je: „Tisti so zares miroljubni, Obzorje, na katerem se je ki iz ljubezni do Gospoda Je- pojavil Bog, se imenuje ubo- zusa Kristusa ohranijo mir na øtvo. Œe œlovek ne gleda v to duøi in na telesu ob vsem, kar smer, ne bo uzrl Boga, ne bo trpijo na tem svetu“ (FOpom ga odkril v uœloveœenju, v kri- 15). æu, v evharistiji. Kdor je zakoreninjen v Bo- Franœiøek se je v vsem svo- gu, zmore biti potrpeæljiv. Ta jem æivljenju zadræeval na zakoreninjenost je Franœiøku v tem obzorju. oporo. V œem torej obstaja vred- Duhovno veselje izhaja iz nota osebnega zadovoljstva, œistega srca in iz stanovitne pristnega veselja? To vpraøa- molitve. Franœiøek je sam po- nje vznemirja slehernega œlo- stajal molitev, ko se je vraœal sa, v osebni povezavi z njim veka, vsakega izmed nas. iz krajev, kjer je molil. in doloœa notranje in zunanje Vemo, da se danes bije v Osnova vedrine je pa tudi æivljenje œloveka. Ta vera pa svetu oster boj med dobrim v spoznavanju in v sprejema- je izvor veselja za vsakega in zlim, med luœjo in temo, nju samega sebe ter v spreje- kristjana, posebno øe za ose- laæjo in resnico, krivico in pra- manju izzivov, ki jih poraja bo, ki se je posvetila Bogu, ki viœnostjo, med nemirom in odnos, posluøanje bliænjega, sobiva v njem. Duhovno ve- mirom, med bogastvom in ob ustvarjalnem prepletu na- selje je sad Svetega Duha. revøœino, med æivljenjem in log vsakega poedinca. Le ta- smrtjo. Prav ta œas je za nas Franœiøek navaja veselje kot ko moremo vzpostavljati velik izziv, œe hoœemo v njem najmoœnejøe zdravilo zoper ozraœje, v katerem se vsak poæivljati trajne vrednote, vsa mogoœa zalezovanja so- dobro poœuti, pri œemer stva- æivljenje na evangeljski naœin. vraænika. Moœno si je priza- ri dobro teœejo. Œlovek, ki je Samo preko napora more- deval æiveti v zanosu srca, ves prosojen za Boga, je mo dnevno dosegati neko ohraniti duhovno veselje. Øe- usklajen, preprost, veder, ni vedrino! Rekli bomo, to je le takrat, ko osmiøljeno æivi- kompliciran in je opora dru- kontradiktorno! Si upamo mo evangelij, ko ga æivimo gim. 77 KRØŒANSKE VREDNOTE

VREDNOTE MATERE svetega Franœiøka. Na po- œeprav je Cerkev izgubljala MARGARETE PUHAR droœja delovanja v raznih kra- vpliv in ugled. Tedaj je nasta- Ustanoviteljica kongre- jih in celinah nas je redno kli- lo pribliæno 90 redovnih usta- gacije øolskih sester cala Cerkev in sestre smo se nov papeøkega prava. Med njenemu klicu odzivale. temi je bilo tudi mnogo æen- Skoraj 140 let obstoja kon- Kongregacija se je od vseh skih, franœiøkanskih ustanov, gregacije øolskih sester sve- prvih zaœetkov neverjetno hi- ki so delovale na podroœju tega Franœiøka Kristusa Kralja tro øirila v pravem misijon- vzgoje ter na karitativnem – korenini v intenzivnosti od- skem in internacionalnem socialnem podroœju. govora na takratni izziv œasa, duhu. Skupne znaœilnosti – vred- potreb in okolja. V 19. stoletju, ko je nastala note teh ustanov so bile na- Temeljni zunanji izraz naøe naøa kongregacija, je razvid- slednje: karizme je bil vedno poseben no moœno teæenje za tem, da • skupno æivljenje, sestrin- œut za malega œloveka, za pose loœi sveto od posvetnega, stvo/bratstvo, ko se na trebne, za uboge v doloœe- da se loœi Cerkev od dræave. primer nekaj œlanov svet- nem œasu in prostoru. V Evropi, zibelki krøœanske nega Franœiøkovega reda Danes pa je œlovek sicer kulture, slabi vrednota krø- zdruæi; dobro situiran, znajde pa se œanstva. Rojeva se delavski • vrednotenje dela; razred, razvija se industrija. vklenjen v spone duhovnega • ljubezen do obrobnih; – verskega siromaøtva, mo- Øirita se demokracija in socia- stremljenje za mirom; ralne in socialne stiske, tek- lizem. V mestnih srediøœih, ki • movalnosti v standardu, v nastajajo, iøœejo ljudje zaslu- • preprostost; potroøniøtvu. Sveti Franœiøek æek in zapuøœajo naravno • gostoljubnost. je bogatim pokazal smisel okolje, druæino, cerkveno ob- æivljenja. Evangelij je æivel œestvo, oddaljujejo se od Ustanovni dan Kongrega- dobesedno in je tako dozore- Cerkve in od molitve. cije øolskih sester svetega val v vedno preprostejøega Nova miselnost ruøi tradici- Franœiøka Kristusa Kralja je „Asiøkega uboæca“. jo. Bogataøi pridobivajo na 13. september 1869. leta. moœi, slabi pa na Ustanova ima svoje zaledje krøœanski ljubezni v Gradcu, v Avstriji, kjer je do bliænjega. Cer- nekaj desetletij prej nastala kev je bila prisilje- redovna skupnost graøkih na, da spet odkrije øolskih sester (FBS). svoj pravi obraz in Uœiteljica Franœiøka Lampel na poæivljen naœin je bila njihova ustanoviteljica. pokaæe takratne- Njenim œlanicam pa tudi na- mu svetu nemin- øim prvim sestram so bile la- ljive evangeljske stne franœiøkanske vrednote: vrednote. vedrina, veselje, poniænost, In prav v tem, sluæenje, smelost, medseboj- moœno spreme- na pozornost, ljubezen, po- njenem stanju ærtvovalnost, potrpeæljivost, materialne in mo- usluænost, vdanost Cerkvi, ralne bede, se notranja svoboda, samostoj- zaœno v drugi po- nost, osebna zrelost, vestno Naøe sestre so vrøile vsak lovici 19. stoletja ustanavljati izpolnjevanje dolænosti ter 78 apostolat v duhu preprostosti nove redovne druæbe, pa Boæje volje in poboænosti. CHRISTLICHE WERTE

Æivele so skromno in bile na druæinah in v druæbi, so po- kot druge, z razpisi nastavlja- strani „obrobnih“. Kar nekaj stajali s. Margareti Puhar, eni ti uœiteljev. Naøe uœiteljiøœe v slovenskih deklet je najprej od øtirih sester, ki so priøle v Mariboru je øele z leti dobilo odhajalo v Gradec in vstopalo Maribor, najmoœnejøi razlog pravico javnosti. Sestre so tam v njihov samostan. Fran- za to, da zaœne v Mariboru z morale v boj tudi za uvedbo œiøka Lampel se je za svoj œas novo redovno ustanovo. slovenskega jezika v øole na prezgodaj rodila. Æe takrat je Takratni mariborski økof domaœih tleh. V tistem œasu bila namreœ vsa preæeta z ide- Stepiønik jo je leta 1869 ime- je bilo uœiteljiøœe v Mariboru jami II. vatikanskega cerkve- noval za prvo predstojnico edina dvojeziœna øolska usta- nega zbora. Veœina cerkvene samostojne kongregacije øol- nova v Sloveniji. Leta 1894 hierarhije, pa tudi sosestre je skih sester. S. Margareta se je je bil ustanovljen slovenski niso dohajale. rodila 6. marca 1818. leta v otroøki vrtec, ki je bil do tedaj Peœat tega stanja se je vtis- Kapeli pri Radencih. Odliko- le nemøki. Osnovna øola je nil tudi v naøo kongregacijo, valo jo je veliko zaupanje v po nekaj letih postala 6-ra- kateri pa je botrovala mo- Boæjo previdnost, krepak zredna s pravico javnosti. goœna avstrijska monarhija znaœaj, prirojen vzgojiteljski Ustanovljen je bil øolski center vpliv joæefinizma in ger- dar ter izreden œut do revnih ter kot posebno moœna øol- manizma. Vodilni takratni vseh vrst v œloveøki druæbi. ska in vzgojna pridobitev sa- sloji so bili trgovci, obrtniki, Novoustanovljena kongre- mostana øolskih sester. duhovniki. Øole so bile pod gacija se je hitro razvijala, Lepo øtevilo sirot je bilo nadzorom Cerkve. Økof An- vzporedno z vse veœjimi po- sprejetih brezplaœno. Dejav- ton Martin Slomøek je bil trebami po omiki, kulturi in nost sester se je øirila v av- moœan buditelj narodnega veri med ljudmi. Naraøœalo je strijsko in træaøko zamejstvo, preporoda. Prebujal je ljube- øtevilo sester, podruænic, øiri- kjer so æe leta 1890 sestre zen do katoliøke Cerkve, do la se je s tem øolska in vzgoj- pouœevale na slovenskih øo- narodnega jezika in do pro- na dejavnost po domovini in lah. Tega leta so sestre zaœele svete. Ustanavljal je druøtva, kaj hitro tudi navzven. To raz- delovati v benediktinskem vzgojne ustanove, semeni- raøœanje so pa zaœeli omeje- samostanu v Øt. Pavlu, na øœa, uvajal ljudske misijone, vati dræavni zakoni. Samo- podroœju gospodinjstva. duhovne vaje in podobno, stanske øole niso smele, tako 1896 je bila ustanovljena po- vse z namenom, da brani narod pred tujimi vplivi, ki so bili protislovanski in protiver- ski. Prav ta druøtva so omo- goœala nastanek in obstoj delovanja øolskih sester. Druøt- vo katoliøkih gospa v Maribo- ru je dalo pobudo økofu, da je zaprosil sestre v Gradcu, da so leta 1864 v Mariboru prevzele sirotiøœe, øolo roœnih del ter izdelavo maønih ob- laœil. V nekaj letih so imele sestre æe veœ kot 100 uœenk. Zapuøœeni otroci, pomanjklji- va vzgoja in izobrazba v Øolske sestre v Øt. Petru – september 2008 79 KRØŒANSKE VREDNOTE

druænica Øt. Rupert. Osnovna Zdruæene dræave Amerike so ver in druæbenih slojev, øe øola je imela na samem sestre odplule 1909. leta. zlasti na Balkanu. Teæko je bi- zaœetku sto, in kmalu nato Med prvo svetovno vojno so lo tudi v tem obdobju priti do dvesto otrok. Sestre so ponu- sestre prevzele skrb za mno- pravice javnosti, sestre so se jale øivalne, roœnodelske in ge bolnike, vojake – ranjence morale stalno boriti za obsta- kuharske teœaje. 1899. leta so in tako zaradi nastale situacije nek v materialnem in finanœ- zaœele delovati tudi v Herce- zaœele tudi z bolniœarsko de- nem pogledu. govini in v Dalmaciji leta javnostjo. Leta 1929 jih æe Siromaøni otroci so redno 1904. Odøle so v Afriko najdemo v Bosni. Leta 1935 bivali v teh vrtcih brezplaœno. 1908. leta; isto leto je bila je bila v Argentini ustanovlje- Na otroke drugih veroizpove- odprta podruænica v Øt. Jako- na lastna provinca øolskih se- di ali na nevernike se ni vpli- bu, kjer je takratni æupnik Ma- ster. Tam so delovale in delu- valo v katoliøkem verskem tej Raæun v svoji zavzetosti jejo øe danes tudi v misijonih duhu. V tem obdobju je bilo za duhovni in narodni napre- med Indijanci. 1936. leta so 18 vrtcev in 6 osnovnih øol. S dek koroøkih Slovencev æelel zaœele delovati æe tudi v Pa- strokovnimi øolami so sestre v svoji æupniji ustanoviti ragvaju in Urugvaju. V obeh dale velik kulturno prosvetni osnovno in gospodinjsko øo- Amerikah imajo sestre øe da- prispevek k izobrazbi mladih. lo, da bi otroke in mladino nes na posameznih øolah Æenska mladina je bila nam- vzgajali v slovenskem jeziku preko tisoœ uœencev. reœ v takratni druæbi v tem in v narodnem duhu. Do te- pogledu moœno prikrajøana. daj tam ni bilo nobenega Øolske in vzgojne ustano- V Bosni in Hercegovini so bi- vzgojnega zavoda za kmeœka ve naøih sester med obema le posebno obœutene posle- dekleta. Ta øola je bila last svetovnima vojnama dice turøke oblasti. Oddalje- øolskega druøtva. V treh ra- Kljub nasprotovanju je bilo nim so bili dobrodoøli inter- zredih je bilo æe kar na zaœet- takih ustanov 45, to je: nati. Gospodinjske øole in ku 174 otrok, kaj kmalu pa vrtcev, ljudskih, meøœanskih, teœaji so od vsega zaœetka 250. Leta 1909 je bil formiran gospodarskih, obrtnih øol in imeli namen oæivljati druæin- internat, tri leta za tem pa uœiteljiøœe in to za otroke in ska ognjiøœa in so bili ter so øe prvi gospodinjski teœaj. V za mladino raznih narodnosti, danes posebna karakteristika

80 Gospodinjski teœaj, v ospredju otroci iz sirotiøœa, Øt. Peter, 1938 CHRISTLICHE WERTE

øolskih sester. Sestre so spi- sale veœ kuharskih knjig, pri- roœnikov te zvrsti. Obstajalo je 14 sestrinskih gospodinjskih øol. Poleg kuhanja, øiva- nja, roœnega dela, higiene, negovanja dojenœkov ter ureditve doma so se morala dekleta nauœiti øe vsaj enega tujega jezika (nemøœine, franco- øœine) ter glasbe. Kmetijsko – gospodinjske øole pa so po- nujale tudi pouk o vrtnarstvu, Obisk pri øolskih sestrah v Rimu æivinoreji, sadjarstvu, mlekar- stvu. Taki dve øoli sta bili tu dekleta, poleg vrtca in os- V Øt. Rupert so se vrnile nena Koroøkem æe od leta novne øole, kar sestre øe da- kaj mesecev pozneje. Pred 1910. Triletne obrtne, niæje nes vodijo prav tam. tem so pa prevzele bolniøko strokovne øole so bile v Her- Leta 1955 je bila ustanov- streæbo in gospodinjstvo v cegovini in v Bosni, na otoku ljena koroøka provinca kot obœinski bolniønici. Dejavnost Rabu – vse s pravico javnosti. pravna enota, œeprav so poje bila ista kot v Øt. Jakobu z Na Balkanu so obstajali teœaji druænice Øt. Pavel, Øt. Rupert okoli 50 uœenkami. za nepismene, za izdelovanje in Øt. Jakob delovale æe skoraj V Æelezni Kapli zaœno delo- preprog, vezenje ter teœaji 50 let pred tem. S. Avguøtina vati z bolniki v domu ce- rdeœega kriæa. Razstave izdel- Zorec je postala prva provin- lovøke Karitas leta 1946 in z kov teh øol so bile vedno cialna predstojnica. otroøkim vrtcem. 1957. leta moœno obiskane. Med drugo svetovno vojno je økofijska Karitas preuredila Øolsko in vzgojno delo po so bili tu ukinjeni gospodinj- bolniønico v okrevaliøœe za II. svetovni vojni ski teœaji. Sestre so æe 1938. pribliæno 60 æivœno bolnih Druga svetovna vojna je leta morale zapustiti svoje æena. Solidarnost sester z zavrla vsestranski razvoj. Se- hiøe, ko je bila Avstrija pri- obrobnimi v druæbi! stre niso veœ imele svojega kljuœena Hitlerjevi Nemœiji in V Tinjah so sestre gospodi- delokroga, niti hiø. Øolsko in se je priœelo izseljevanje slo- njile v hiøi Sodalitas, name- vzgojno delo se je pravza- venskega dela Koroøke. Zate- njeni za duhovne vaje ter priprav ohranilo le zunaj jugo- kale so se v æupniøœa in v dru- pravljale obroke za kmetijsko slovanskih provinc. ge ustanove, tam so opravlja- øolo, za pribliæno 20 fantov. Severno ameriøka provinca le gospodinjska in druga dela V Mohorjevem domu, na- je leta 1951 zmogla ustano- ter upale, da se kmalu vrnejo menjenem koroøki, slovenski viti 4-letno akademijo, ki je v svoje domove in se posve- mladini, ki je obiskovala sred- usposabljala dekleta za øtudij te vzgojnemu delu. nje in viøje øole, so naøe se- na univerzi ali pa za takojønjo 1946. leta so se vrnile v Øt. stre zaœele z vzgojnim in go- zaposlitev v vodstvu raznih Jakob, kjer so naøle obnovlje- spodinjskim ter upravnim de- administrativnih in gostinskih no øolsko poslopje, a brez lom leta 1954. Delovale so obratov (podobno sedanji vsakega inventarja. Tega so tudi v pisarni in tiskarni Mo- øentjakobski øoli). uniœili vojaki. Znova je leta horjeve druæbe. V tem obdobju je bil v 1955 zaæivela gospodinjska 1964. leta so sestre kupile Montevideju, v Urugvaju, in øivalna øola s pribliæno 60 øe hiøo v Pliberku. Tej so istega leta ustanovljen licej za uœenkami letno. 1972. leta dozidale nov dvo- 81 KRØŒANSKE VREDNOTE

Sv. maøe v Assisiju

nadstropni trakt s 70 poste- vem duhu pokore, veselja in sto osebna in skupna molitev, ljami – dom za rekonvales- preprostosti, vzgajati mladi- evharistija, œeøœenje Najsve- centne duøevno bolne æene, no in opravljati druga apo- tejøega, pokora, brevir, du- katere tja øe danes poøilja stolska dela v sluæbi Cerkve.“ hovne vaje in duhovne obno- dræavna bolniøka uprava. Ta Æe od vsega zaœetka je v ve, meditacija, kriæev pot, dom upravljajo sestre same. dejavnosti najvaænejøe vzgoj- roæni venec, premagovanje Zaradi vojnih razmer in razno in øolsko izobraæevalno in post. mejitvenih teæav, sestre niso delo, predvsem z revnimi Vedno, posebno pa øe da- mogle imeti prave zveze z otroki, kateheza in pastoralno nes, je v naøem delovanju za- generalno hiøo øolskih sester delo. Prav tako tudi odprtost znavna pozornost do social- v Rimu niti z jugoslovanskimi do potreb Cerkve. no, moralno in duhovno rev- provincami oziroma z dele- Vzgojno in øolsko delo se- nih. Pomagamo jim s sveto- gatko, ki naj bi skrbela zanje. ster je obsegalo pouk in skrb vanji, s terapijo oseb v krizi, Tedaj je bilo v avstrijski za otroke v otroøkih vrtcih, bodisi v mladosti bodisi v za- provinci 50 sester in 5 kandi- osnovnih in meøœanskih øo- konu ipd. V nekaterih dræa- datk. Na øestih podruænicah lah, v gospodinjskih øolah in vah delujejo sestre tudi v za- so sestre opravljale vzgojno – teœajih, internatih in na uœite- porih. karitativni apostolat. ljiøœu v Mariboru. Sestre niso Le v provincah zunaj bivøe V Rimu oziroma v upravni nikoli samo pouœevale, tem- Jugoslavije se je prvotna ka- enoti rimske regije so sestre veœ so obenem tudi vzgajale. rizma vzgoje in pouœevanja leta 1962 zaœele z osnovno Vse to pestro delovanje je mogla neprekinjeno nadalje- øolo, z vrtcem ter s katehet- pripomoglo h kulturnemu na- vati vse do danaønjih dni. sko – pastoralnim delom. predku in k izobrazbi pred- V kongregaciji je danes pri- vsem kmeœkih æena in deklet. bliæno 1150 sester v devetih V skupnem æivljenju se je provincah (podroœne enote) Karizma øolskih sester vedno spet naglaøala medse- in v rimski regiji, 158 je re- Naøa osnovna znaœilnost je bojna enakost, gostoljubna dovnih skupnosti, in sicer v naslednja: „Æiveti iz ljubezni odprtost do obrobnih vsake- Evropi, v S. in J. Ameriki in v do Boga evangelij v redovni ga œasa. V duhovnem æivlje- Afriki. Za nami je æe 138 let 82 skupnosti, in to v Franœiøko- nju pa zavzema osrednje me- delovanja. CHRISTLICHE WERTE

Mag. Anton Boschitz: dekoracija za sklepno prireditev 1999 83 84 OTROØKI VRTEC

KINDERGARTEN

85 S. VERONIKA SUPAN

62 let otroøkega vrtca Konventa øolskih sester v Øt. Petru

Z veseljem in hvaleænostjo Takrat je to prvi slovenski stor v glavni stavbi v 1. nad- gledamo nazaj na veœ kot 60- vrtec in sploh prvi otroøki stropju. letno zgodovino naøega otro- vrtec cele Roæne doline. Glavne poœitnice niso kot økega vrtca, ko so øolske se- Pionirka in voditeljica otro- sedaj poleti, ampak januarja stre s svojo budnostjo zazna- økega vrtca je s. M. Adalberta in februarja, ko je zunaj le potrebo po predøolski Oitzl, ki ga skupno s s. M. kmeœko delo poœivalo in so vzgoji otrok. Agnezo Martinjak vodi 2 leti. starøi imeli veœ œasa za otroke Septembra 1945 se sestre Nato pride leta 1948 iz Øt. – vse to do l. 1978, ko se po- vrnejo iz pregnanstva v Ra- Ruperta pri Velikovcu s. M. œitnice prviœ uvedejo v avgu- æunovo ustanovo in kljub øe Celina Cerar, usposobljena stu. sveæemu spominu na vojne pedagoginja za otroøke vrtce Od leta 1964 do 1969 grozote, ki so sejale uniœenje ter po 5-letnem presledku vrtec vodi s. M. Rozalija in smrt, se oprimejo æivlje- vodi otroøki vrtec do sep- Lampl. nja ter z novim zagonom po- tembra 1971. V teh 18. letih Sœasom glavna stavba po- mladi 2. maja leta 1946 zaœ- vrtec obiskuje letno pov- stane pretesna, na kar se pro- nejo z vzgojnim delom. Tako preœno 25 otrok. V poletnih stori dogradijo in se novi del se po vojni z otroøkim vrt- mesecih pa øteje otroøki æiv- otroøkega vrtca blagoslovi cem v Øt. Petru zaœne nova æav tudi do 70 fantkov in de- 20. dec. 1970 z adventno pomlad s 25 otroki. Deæelni klic iz okolice. prireditvijo „Misterij“, ki ga je øolski svet odobri otroøki vr- Dolga leta je otroøki vrtec v novi dvorani pripravila s. tec 4. oktobra øe istega leta. enoskupinski in ima svoj pro- M. Majda Grzetiœ iz Argenti- ne. To je prvi del dograditve s øe vedno enim skupinskim prostorom. Od 1. sept. 1971 do konec jan. 2004 prevzame vodstvo otroøkega vrtca domaœinka s. M. Marta Gregori, ki ga vodi 33 let. Odlok Deæelne vlade, da se øtevilo otrok v skupini omeji na 25, je povod za drugi del dozidave, konœanem leta 1984. Ta obsega nove prostore za delitev vrtca v dve skupini. Od tega œasa naprej so na- 86 Na sodobnem igriøœu v Øt. Petru stavljene tudi laiœne otroøke KINDERGARTEN

Zaæeli si oœi in srce otroka, ki razigrano steœe œez skrbno negovano trato, ki zavrisne ob pogledu na øvigajoœo ribico v vodi; ki spraøuje, kdo je priægal zvezde; ki te nima rad zaradi tvoje debele denarnice, ampak zato, ker se znaø igrati, pripovedovati zgodbe in peti pesmi. (Phil Bosmans)

vrtnarice in pomoœnice, ki s øtejem samo nekatere prire- skupne prireditve z obœin- svojo zavzetostjo nadaljujejo ditve kot so n.pr. odrski na- skim vrtcem ter v kulturnem poslanstvo v otroøkem vrtcu. stopi s petjem in igrami, raz- domu in øe mnogo veœ. Od februarja 2004 naprej pa stave, øportni dnevi, izleti, Æelim, da bi se to lepo in vodi vrtec otroøka vrtnarica praznovanje cerkvenih praz- odgovorno delo v otroøkem Joæica Oitzl. nikov, boæiœna slavja, pusto- vrtcu nadaljevalo v veselje in Iz kronike in slovenskih œa- vanje, sodelovanje pri sre- vsestransko rast otrok ter v sopisov lahko razberemo, ka- œanju mladinskih zborov, zadovoljstvo starøev in boljøe ko raznolike so aktivnosti na- materinske proslave, sodelo- medsebojno sporazumevanje øega otroøkega vrtca. Da na- vanje pri dnevu starih v fari, na Koroøkem.

62 Jahre Kindergarten des Konventes der Schulschwestern in St. Peter

Mit Freude und Dankbar- schließen sie sich fürs Leben Sr. Agnesa Martinjak führt. keit blicken wir heute auf die und eröffnen am 2. Mai 1946 1948 bekommt der Kinder- Geschichte unseres Kinder- einen Kindergarten. garten mit Sr. Celina Cerar gartens, als vor mehr als 60 So beginnt nach dem Krieg eine sehr fähige und ausge- Jahren die Schulschwestern mit dem Kindergarten in St. bildete Kindergartenpädago- Weitblick bewiesen und es Peter ein neuer Frühling mit gin, die mit 5-jähriger Unter- für angebracht hielten mit der den ersten 25 Kindern. Der brechung den Kindergarten vorschulischen Erziehungsar- Kindergarten wird noch im bis 1971 leitet. beit zu beginnen. selben Jahr von der Landesre- In diesen 18 Jahren wird Nachdem sie in den gierung genehmigt. der Kindergarten übers Jahr Kriegsjahren das Haus verlas- Zu dieser Zeit ist das der von durchschnittlich 25 Kin- sen mussten, kehren die 1. slowenische Kindergarten dern besucht, während in Schwestern im September in Kärnten und überhaupt der den Sommermonaten auch 1945 nach St. Peter zurück. 1. Kindergarten im ganzen bis zu 70 Kinder das Haus be- Trotz der noch sehr lebendi- Rosental. leben. Jahrzehntelang wird gen Erinnerungen an die Pionierin und Leiterin ist der Kindergarten eingruppig Kriegszeit, die Tod und Zer- Sr. Adalberta Oitzl, die ihn geführt, wobei sich seine störung mit sich brachte, ent- zwei Jahre gemeinsam mit Räumlichkeiten im 1. Stock 87 OTROØKI VRTEC

penzahl auf 25 Kinder zu be- schränken, führt zu einem weiteren Zubau, der 1984 fertig gestellt wird und eine Teilung des Kindergartens in zwei Gruppen ermöglicht. Seit dieser Zeit werden im Kindergarten auch Laienkin- dergärtnerinnen und Helfe- rinnen angestellt, die mit Ei- fer und Hingabe die Sendung des Kindergartens weiterfüh- ren. Ab Februar 2004 über- nimmt die Kindergartenpä- S. Marta Gregori widmete den Kindern 33 Jahre ihres Lebens. dagogin Joæica Oitzl die Lei- tung des Kindergartens. des Hauptgebäudes befin- lichkeiten, die im Dezember Aus unserer Chronik und den. 1970 eingeweiht werden, diversen Zeitungsberichten Die Hauptferien sind zu der führen, und in denen auch geht hervor, dass der Kin- Zeit nicht im Sommer, sonder Kindergarten seinen zu- dergarten sehr aktiv ist und dern im Jänner und Februar, künftigen Platz findet. Es han- sich zahlreicher Veranstal- in Monaten also, in denen delt sich dabei um den ersten tungen und Tätigkeiten rüh- draußen die bäuerliche Arbeit Zubau mit einem Gruppen- men kann. Um nur einige zu ruht und die Eltern mehr Zeit raum. nennen: Bühnenauftritte mit für ihre Kinder haben. Som- Vom 1. September 1971 Tanz, Gesang und Theaterauf- merferien im August gibt es bis Jänner 2004 übernimmt führungen, Ausstellungen, erst ab 1978. die Leitung des Kindergar- Basare, Exkursionen und Von 1964 bis 1969 leitet tens unsere ortsansässige Sr. Ausflüge, Sporttage, das Mit- Sr. Rosalia Lampl die Kinder- Marta Gregori, die 33 Jahre feiern von kirchlichen Festen, schar. ihres Lebens den Kleinen die Mitgestaltung verschie- Raummangel und Platznot widmet. dener Veranstaltungen im sind die Beweggründe, die Die Verordnung seitens der Haus, in der Pfarre und Ge- zum Zubau von neuen Räum- Landesregierung, die Grup- meinde, gemeinsame Feiern und Veranstaltungen mit dem Gemeindekindergarten, das Mittun bei Jugend- und Wünsche dir die Augen und das Herz des Kindes, Kinderchorwettbewerben das verspielt über den gepflegten Rasen hüpft, und vieles mehr. das beim Anblick des springenden Fisches Möge dieser schöne und im Wasser aufjauchzt; auch verantwortungsvolle das fragt, wer die Sterne zum Leuchten bringt; Aufgabenbereich zur Freude das dich nicht wegen deiner dicken Brieftasche mag, und zum allseitigen Wachs- sondern, weil du spielen, Geschichten erzählen und tum der Kinder sowie zur singen kannst. (Phil Bosmans) Zufriedenheit der Eltern und einem guten Miteinander im 88 Land fortgesetzt werden. LOJZE STICKER

Spomini na vrtec Erinnerungen an den Kindergarten

Lojze Sticker maæev travnik mimo „paøtbe“ otroøko izsiljevanje je oœe se spominja … in vodnjaka, pri katerem sem kmalu trdo prepreœil. se vedno ustavil, ker so bile Dan v vrtcu je bil dolg, kaj- Œeprav je minilo æe veœ kot æabe tako zanimive, in potem ti po nas otroke so priøli øele petdeset let, odkar sem obi- dalje ob robu gmajnice tja do ob poznem popoldnevu. Ta- skoval otroøki vrtec v Øt. Pe- „kloøtra“. To pot smo hodili ko je bilo dosti œasa za raz- tru, mi je ta œas med tretjim in seveda peø. Najprej samega, liœno ukvarjanje, bodisi igra- øestim letom ostal vsaj v od- pozneje pa skupaj z bratom, nje, risanje, petje in drugo. lomkih v spominu. In œe poje naju vodila v vrtec Kovarje- Tudi za molitev. To sliko mislim nazaj, spoznam, da so va Treza, ki je stanovala v naøi imam øe danes pred oœmi: V bila ta leta zelo pomembna „kajæi“ in øla mami kljub svoji sredini otroøke œete v œrni ha- za mojo nadaljnjo æivljenjsko starosti øe vedno na roko. Se- lji kot skala, ob katero butajo pot. veda sva se dostikrat upirala valovi – sestra Celina. Z veli- Ker je na kmetiji bilo dosti in skuøala najti celo vrsto ko vdanostjo in neizmerno dela in za „otroœijo“ le malo vzrokov, da ne bi bilo treba iti potrpeæljivostjo so vodili in œasa, so nas dali æe s tretjim v vrtec – a niœ ni pomagalo. Tu podpirali razvoj otrok, z do- letom v vrtec. Pot v vrtec je in tam je naju samo s sveæo brotljivo, a œe je bilo potreb- vodila „pod Vijami“, œez To- æemljo spravila naprej, a to no, tudi s strogo roko.

Fantje na priljubljenih lesenih „rolerjih“ 89 OTROØKI VRTEC

Hrana je bila tedaj precej da zelo ugajalo. Œeprav smo Posebno vlogo je imel skromna. Od doma sem do- pod to masko teæko dihali in otroøki vrtec æe tedaj pri bil veœinoma zaseko za mali- nam je kmalu zmanjkalo sa- „pranganju“. Dekleta so pred co, tako da je pozneje niti po- pe, smo se vedno tepli zanjo. Najsvetejøim trosile roæe, ki gledati nisem mogel. Œe pa Sprehodi so nas popeljali v so jih nosile s sabo v „cen- smo dobili v vrtcu øpinaœo, bliænjo okolico, dostikrat pa cah“. Zelo ponosen pa je bil smo se kar zmrdnili. A sestra tudi v Teøinjo do „Øtikrovega tisti fant, ki je smel nesti na- Celina so bili nepopustljivi, mlina“. Mlin ni veœ obratoval, ramni koø, napolnjen z ro- tako kot pa pri redni ælici rib- a stavba je tedaj øe stala in æami. Øe bolj ponosen pa je jega olja, ki smo ga s prezira- zunaj je leæalo øe nekaj mlin- bil ta, kateremu so zaupali njem smrti poæirali. To naj bi skih kamnov. Ta mlin sredi bandero otroøkega vrtca. To nas krepilo in obvarovalo gozda je bil za nas otroke ne- sodelovanje otroøkega vrtca pred mehœanjem kosti in ra- kaj skrivnostnega. Øe leta pri „pranganju“ se je ob- hitisom. A o tem seveda ni- pozneje, ko sem hodil nabirat dræalo do danes. smo kaj vedeli. Pozneje smo gobe, me je pot peljala mimo Po tako dolgem œasu se je to olje dobivali v kroglicah, ki tega mlina. Æe dolgo ga ni izbrisala veœina spominov, a so nam olajøale poæirek. veœ in s œasom je izginila tudi nekateri so le ostali do danes. Na dvoriøœu smo igrali zadnja sled. Za sreœo se je ohranilo vsaj marsikatero otroøko igro. nekaj slik, ki so trajen spomin „Volk in sedem kozliœkov“ – V spominu so mi ostale tu- na ta otroøka leta v vrtcu. V ta igra mi je najbolj ostala v di igre za boæiœ, za materinski teh desetletjih, odkar obstaja spominu, kajti vloga volka, ki dan ali za kako drugo sloves- øentpetrski vrtec, je ølo veliko je moral ujeti eno kozo za nost. Sestra Celina so nas otrok to pot v duhu krøœanske drugo, je bila zelo zaæeljena. nauœili marsikatero vlogo; ko- vzgoje. Marsikaj se je spre- Za to vlogo si dobil namreœ stumi pa so bili veœkrat iz pi- menilo – a bistvo vzgoje v zelo ponoøeno plinsko ma- sanega papirja. To je bilo vrtcu je ostalo. Prepriœan sko, ki ti je dala grozovit vi- doæivetje, ko smo nastopali sem, da bo ostalo tudi v pri- dez. To je nam fantom seve- pred polno dvorano! hodnosti.

90 Dekleta so se æe od nekdaj oblaœila po modi KINDERGARTEN

Romina Ganzer: Œudovita narava 91 STEFAN SCHELLANDER Št. Peter – kraj sreœevanj

Viøja øola kot dvojeziœna dijakom predaval dr. Janez sedal Svetovni slovenski kon- øola je pogosto cilj obiskov Potoœnik, takratni minister gres. Z razøiritvijo Evropske pedagogov in znanstvenikov Republike Slovenije za evrop- unije je profil Viøje øole za go- iz drugih evropskih dræav, ki ske zadeve. spodarske poklice v Øt. Petru nas obiøœejo v sklopu peda- postal øe bolj jasen: veœje- goøkih prireditev, ki jih je pri- ziœno izobraæevanje mladih rejal Pedagoøki inøtitut oziro- ljudi, katerih domovina oz. ma jih prireja od leta 2007 delovna mesta bodo na ob- Pedagoøka visoka øola v Ce- moœju Alpe-Jadran. Za øolske lovcu. Obiskovalce zanima v dejavnosti to pomeni øe veœ prvi vrsti potek dvojeziœnega povezovanja in strokovnih iz- pouka, ki postaja privlaœen menjav s partnerskimi øolami naœin pouœevanja tudi v dru- v Sloveniji ter redno opravlja- gih avstrijskih øolah, in izkuø- nje obvezne prakse v sloven- nje uœiteljev in uœencev. Ta skih hotelih oziroma obratih. sreœavanja so vedno zanimiva za goste in gostitelje, saj Direktor Stefan Schellander Z radovednostjo in priœa- dvojeziœnost postaja evrop- pozdravlja dr. Janeza Potoœnika kovanjem smo v zadnjih letih ska norma in znanje sosed- sprejemali obiske z drugih njih jezikov je potrebno za Priœakovanja za delovanje celin. Dvakrat nas je obiskal uspeøno poklicno æivljenje. Viøje øole v brezmejni Evropi p. Miha Drevenøek iz Zambi- Ob raznih priloænostih naøo v 21. stoletju smo javnosti je s svojim enkratnim pev- ustanovo obiøœejo tudi vidne predstavili 8. novembra skim zborom Ba Cengelo, en- osebnosti iz politike in go- 2003, ko je na temo „Ko ne krat pa z odliœnimi pevci spodarstva. Aprila 2002 je bo veœ meja“ na Viøji øoli za- kvarteta Habakuk Brothers. S svojimi nastopi so navduøili naøo mladino za Afriko in misijonsko dejavnost. Tako na raznih prireditvah naøi uœenci prodajajo spominke iz Zam- bije, ki jih p. Miha Drevenøek redno poøilja. Z njihovim na- kupom pa kupci teh izdelkov podpirajo umetnike oziroma rokodelce v Zambiji. Z veseljem ugotavljamo, da ima da- naønja mladina odprto srce za 92 Svetovni slovenski kongres zaseda v Øt. Petru ljudi, ki jim usoda ni bila tako ORT DER BEGEGNUNG zelo naklonjena. Tako tudi Franziska Stark, maturantka v øolskem letu 2007, v naøem jubilejnem letu opravlja svoje prostovoljstvo pri Don Bo- skovih salezijancih v Indiji. Po prenovi øolske dvorane, ki smo jo preimenovali v Raæunovo dvorano, lahko v Øt. Petru gostimo tudi veœje prireditve in razstave. Zelo odmevna je bila razstava An- tona Blatnika-Blatona, ki je na pobudo Generalnega konzu- S partnerji iz Radovljice praznujemo vstop Slovenije v Evropsko lata Republike Slovenije v Ce- skupnost. lovcu razstavljal februarja 2003 svoja dela v Øt. Petru. rega se je udeleæilo 120 mla- smo nazdravili na nekdanji Sledili so øtevilni koncerti, dih iz 16-ih dræav, je bila meji. med drugim so nastopali An- „Mladinsko in kulturno delo- Aprila 2006 smo gostili in drej Øifrer, Adi Smolar; mese- vanje evropskih manjøin“. Se- v naøi sredi pozdravili økofa ca aprila 2008 pa je mladino minar je bil dobra priloænost krøke økofije dr. Alojza navduøil Vlado Kreslin. za mlade, da so lahko nave- Schwarza. Po sreœanjih in po- zali stike z novimi znanci po govorih z dijaki v øoli, je obi- vsej Evropi in tako spoznali skal tudi øentpeterski otroøki æivljenjske pogoje mladih vrtec, kjer so mu najmlajøi za- œlanov manjøin v drugih peli v prisrœen pozdrav. dræavah. Pogosto v Øt. Petru po- Zaœetka maja 2004 se je zdravljamo skupine dijakov Viøja øola z veseljem ude- in odraslih iz Slovenije, ki se leæila praznovanj ob vstopu æelijo kot integrativni del ek- Republike Slovenije v Evrop- skurzije na Koroøko seznaniti sko unijo. Skupaj z uœitelji in tudi z dvojeziœnim øolstvom. uœenci Srednje ekonomsko- Seveda pa v Øt. Petru od- turistiœne øole iz Radovljice premo vrata tudi za razne pri- Vlado Kreslin

Vsako leto v velikem tednu se Mladina evropskih narodnih skupnosti (MENS) sreœuje pri eni izmed manjøin. Aprila 2003 so Koroøka dijaøka zveza, Klub slovenskih øtudentk in øtudentov na Dunaju ter Mlada EL to sreœanje priredili na Viøji øoli v Øt. Petru. Glav- na tematika seminarja, kate- Zasedanje kmetic – gospa Theresia Gröblacher z referentkami 93 KRAJ SREŒAVANJ

uœenkam in uœencem daje vpogled v vsakdanje æivlje- nje, predvsem kar zadeva or- ganizacijske veøœine. Tako smo v Øt. Petru v sodelovanju s Pedagoøkim inøtitutom iz Celovca gostili seminarje za koroøke uœitelje in ravnatelje, izvedli izobraæevalni dan za kmetice iz beljaøkega okraja, skupaj praznovali z juænoko- Predstavniki SJK na kmeœkem prazniku v Øt. Petru roøkimi kmeti na kmeœkem prazniku, predvsem pa smo reditve in praznovanja, ki ni- øolsko vsakdanjostjo. Sodelo- bili vedno odprti za mladin- majo neposredne povezave s vanje pri teh prireditvah pa ske prireditve.

STEFAN SCHELLANDER St. Peter – ein Ort der Begegnung

Die zweisprachige Höhere Europaminister Dr. Janez Po- fangen wir Besuch vom afri- Lehranstalt in St. Peter ist oft toœnik vor versammeltem Pu- kanischen Kontinent. Bereits Ziel zahlreicher Besuche von blikum einen Vortrag. zweimal erwies uns Pater Persönlichkeiten aus vielen Im Rahmen des Sloweni- Miha Drevenøek mit seinem europäischen Ländern, vor- schen Weltkongresses wurde einzigartigen Chor Ba Cenge- wiegend Pädagogen und unter dem Motto Europa lo und dem unvergleichli- Wissenschaftern, die im Rah- grenzenlos am 8. November chen Quartett Habakuk men pädagogischer Veran- 2003 das Schulprofil der Hö- Brothers die Ehre. Mit ihrer staltungen – organisiert vom heren Schule der Öffentlich- musikalischen Darbietung Pädagogischen Institut bzw. keit präsentiert. ziehen sie die Jugendlichen in seit 2007 von der Pädagogi- Bilingualer Unterricht wird ihren Bann und begeistern schen Hochschule in Klagen- an der Höheren Lehranstalt diese zugleich für Missionstä- furt – die Schule gerne aufsu- für wirtschaftliche Berufe in tigkeiten. Der Verkauf kleiner chen. St. Peter durch die ständige Souvenirs, die uns Pater Miha Ihr Interesse gilt besonders EU-Erweiterung für das Drevenøek regelmäßig aus dem zweisprachigen Unter- „europäische Profil“ immer Afrika zukommen lässt, ist richt, der in den letzten Jah- wichtiger: Mehrsprachigkeit bereits Teil unserer zahlrei- ren eine attraktive Unter- im Alpen-Adria-Raum steht chen Veranstaltungen und richtsform auch für andere im Mittelpunkt, so werden der Erlös kommt Künstlern österreichische Schulen dar- Schulpartnerschaften ge- und Handwerkern in Sambia stellt. pflegt, Studienfahrten quer zugute. Zu unterschiedlichen An- durch Europa organisiert und Erfreulicherweise haben Ju- lässen dürfen wir auch Grö- verpflichtende Praktika in slo- gendliche noch ein Herz für ßen aus Wirtschaft und Politik wenischen Betrieben ange- arme Menschen, wie Franzis- in St. Peter begrüßen. Im boten. ka Stark, eine Absolventin 94 April 2002 hielt der damalige Mit offenen Armen emp- unserer Schule, beweist. Als ORT DER BEGEGNUNG

Volontärin arbeitet sie unent- Anfang Mai 2004 feierte geltlich an einem Projekt der die Höhere Lehranstalt ge- Salesianer Don Boscos in In- meinsam mit den Lehrern dien mit. und Schülern der Tourismus- Nach der feierlichen Ein- schule in Radovljica den EU- weihung des Schulfestsaales Beitritt Sloweniens. (benannt nach dem Pfarrer Im April 2006 durften wir Matej Raæun) gab es bereits Diözesanbischof Dr. Alois zahlreiche Veranstaltungen Schwarz in unserer Mitte be- und Ausstellungen. Großen grüßen. Nach kurzen Gesprä- Menschenkette am Dreiländereck Anklang fand die Vernissage chen mit den Schülern be- – Polona und Stefan spielen auf des Künstlers Anton Blatnik- suchte er den Kindergarten, Blaton, der seine Werke im wo ihn die Kleinen mit einem Februar 2003 in St. Peter der Lied empfingen. Feiern aller Art stehen in St. Öffentlichkeit präsentierte. Es Dank der erfolgreichen Pro- Peter Tür und Tor offen. Das folgten zahlreiche Konzerte, jekte und des „europäischen Mitwirken an solchen Festivi- unter anderem mit Andrej Profils“ zeigen Schülergrup- täten ermöglicht den Schüle- Øifrer, Adi Smolar; im April pen und Erwachsene aus Slo- rInnen Einblick in die tagtägli- 2008 begeisterte Vlado Kres- wenien oftmals Interesse am che Praxis und hilft beim Aus- lin die Jugendlichen. zweisprachigen Unterricht in arbeiten organisatorischer Kärnten. Das Thema Mehr- Fragen. In Zusammenarbeit Die Jugend Europäischer sprachigkeit und Schule vermit dem Pädagogischen In- Volksgruppen/Mladina ev- mitteln auch Pädagogen und stitut in Klagenfurt fanden in ropskih narodnih skupnosti Wissenschafter gerne an ihre St. Peter bereits pädagogi- (JEV/ MENS) organisiert jedes Studenten weiter, deshalb sche Seminare statt, außer- Jahr in der Karwoche ein Tref- sind wir bestrebt, ihnen die- dem lud man zum Fortbil- fen. So wurde die Höhere ses Modell am konkreten dungstag für Bäuerinnen aus Lehranstalt in St. Peter im Jahr Beispiel St. Peter vorzustel- dem Bezirk Villach und ge- 2003 ein Ort der Begegnung len. Bilingualität ist ein kultu- meinsam feierten wir mit für den Kärntner Studenten- relles Gut und für ein erfolg- Südkärntner Bauern. Stets verband, den Klub sloweni- reiches Berufsleben unerläss- aber bleibt die Schule Mittel- scher Studentinnen und Stu- lich. punkt unterschiedlichster Ju- denten in Wien und der Jun- Für Veranstaltungen und gendveranstaltungen. gen Einheitsliste (Mlada EL). 120 junge Menschen aus 16 verschiedenen Ländern trafen sich zu einem arbeits- und er- fahrungsreichen Seminar mit dem Thema Das Wirken Ju- gendlicher und die kulturellen Beiträge in europäischen Min- derheiten. In einer lockeren und offenen Atmosphäre konnten neue Kontakte mit Gleichgesinnten geschlossen und Lebensbedingungen anderer Minderheiten in Erfah- Diözesanbischof Dr. Alois Schwarz und FI Mag. Anton Boschitz rung gebracht werden. wurden im Kindergarten mit einem Lied begrüßt 95 HUBERT MALE

Uœno podjetje na Viøji øoli za gospodarske poklice v Øt. Petru

Gospodarstvo in tuji jeziki Potreba po veœjeziœnih naøe uœno podjetje zastavili so poleg socialnih kompe- uœnih podlagah v prostoru cilj, da bomo izdelovali go- tenc sploøni profil naøe iz- Alpe-Jadran za slovensko, spodarske uœne podlage za obrazbe. Cilj izobraæevanja je, nemøko in italijansko govo- celoten prostor Alpe-Jadran. da ponudimo øiroke temelje reœe narodne skupnosti v ob- za poklicno znanje in ravna- mejnih regijah prostora Alpe- nje, kar naøim absolvent- Jadran Evropske unije in tudi kam/om omogoœa, da se œim gospodarska potreba v celot- hitreje væivijo v poklicno æiv- nem prostoru Alpe-Jadran po ljenje, predvsem na podroœ- veœjeziœno izobraæenih iskal- jih tajniøtva, uprave, marke- cev dela je velika. tinga, uvoza in izvoza, a tudi Veœjeziœni uœni pripomoœki na razliœnih podroœjih turizma niso dobrodoøli le v øolstvu in dela v javnosti. omenjenih dræav, temveœ so Poklicna izobrazba z zre- uporabni tudi v øolah narod- Veœjeziœnost omogoœa veœ- lostnim in diplomskim izpi- nih skupnosti v dræavah, kjer stranski angaæma, ki se ravna tom pripravlja na tako imeno- v izobraæevanju primanjkuje po interesih uporabnikov, da vane preœne poklice in ni ve- takønih uœnih pripomoœkov. si pridobijo jezikovno znanje zana na doloœene gospodar- Projekti, ki jih je Evropska na podroœju gospodarstva in ske panoge. Z ustanovitvijo unija ponudila tudi koroøki je prikrojen tudi za manjøin- uœnega podjetja na Viøji øoli deæelni vladi, so naøemu sko øolstvo v dræavnem jezi- leta 2001/02 dijaki/dijakinje uœnemu podjetju dajali veliko ku, jeziku manjøine in tujega in absolventke/absolventi øo- moænosti, da poteøimo po- jezika. le nekoliko podrobneje spo- trebo po veœjeziœnih uœnih Sodelovanje s projektnimi znavajo poklicno æivljenje. pripomoœkih. Zato smo si za partnerji uœnega podjetja v Avstriji, Sloveniji, Italiji in Ve- liki Britaniji je izvrstno in ne zavzema le øol, temveœ tudi sodelovanje s podjetji in drugimi javno pravnimi organi- zacijami. Doslej smo s po- moœjo programov Leonardo in Interreg Evrospke unije lahko uspeøno izvedli æe veœ projektov; ob tem je nekaj projektov z nagradnimi fondi podprl tudi koroøki Deæelni 96 Uœenci pri delu v uœnem podjetju øolski svet. GOSPODARSTVO/WIRTSCHAFT

Kooperation mit der Wirtschaft – Übungsfirma „Dreiländereck Marketing“ an der HLW St. Peter

Wirtschaft und Fremdspra- gesamten Alpen-Adria-Re- pen in der Region abge- chen bestimmen neben der gion an mehrsprachig ausge- stimmte Sprachkombinatio- sozialen Kompetenz das all- bildeten Arbeitssuchenden nen für den Unterricht in der gemeine Profil der Ausbil- ist groß. Solche Ausbildungs- jeweiligen Staatssprache, der dung. Ziel der Ausbildung ist behelfe sind nicht nur für die Sprache der Minderheit, es, ein breites Fundament für Mehrheit in den genannten Sprache der Volksgruppe und berufliches Handlungswissen Ländern in der Schulung meist noch einer Fremdspra- zu schaffen, das die Absol- dienlich, sondern sind ergän- che nicht nur im Unterricht, venten/innen befähigt, sich zend auch in den Schulen der sondern auch in Partnerbe- rasch im Berufsleben einzuar- Volksgruppen in den Ländern trieben aus der Wirtschaft beiten. Das können Tätigkei- verwendbar, zumal es der- einzusetzen. artige Lehr- und Lernmittel ten in den Bereichen Sekreta- Die Zusammenarbeit mit nicht für alle Ausbildungsbe- riat, Verwaltung, Marketing, den Projektpartnern der reiche gibt. Import oder Export sein, aber Übungsfirma in Österreich, auch in zahlreichen Tätig- Die von der Europäischen Slowenien, Italien und Groß- keitsbereichen des Tourismus Union und auch der Kärntner britanien verläuft sehr gut oder in der Öffentlichkeits- Landesregierung angebote- und umfasst nicht nur Schu- arbeit. nen Projekte haben unserer len, sondern auch die Zusam- Die berufliche Ausbildung Übungsfirma sehr viele Mög- menarbeit mit Unternehmen mit Reife- und Diplomprü- lichkeiten geboten, gerade sowie anderen öffentlich- fung bereitet auf sogenannte diesen Bedarf zu er- Querschnittsberufe vor und gänzen. Daher ist die ist nicht an bestimmte Wirt- Erarbeitung und Ent- schaftsbranchen gebunden. wicklung von Mate- Die Integration einer Übungs- rialien in den Spra- firma an der HLW St. Peter chen der Region mit Beginn des Schuljahres (Deutsch/Slowenisch/ 2001/2002 hat den Schü- Italienisch) und Eng- ler/n/innen und Absolventen lisch für den gesam- der Schule das Berufsleben ten Alpen-Adria- durch das Arbeiten an Projek- Raum aus dem Be- ten ein Stück näher gebracht. reich der Wirtschaft Präsentation beim Projektwett- Die Notwendigkeit der unser Aufgabenbe- bewerb des Landes Kärnten Entwicklung und der Be- reich. Die Mehrspra- darf mehrsprachiger Ausbil- chigkeit der erarbeiteten rechtlichen Organisationen. dungsbehelfe im Alpen- Materialien erlaubt den viel- Bisher konnten bereits zahl- Adria-Raum für die Slowe- seitigen Einsatz auf die Be- reiche Projekte mit Hilfe der nisch, Deutsch und Italienisch nutzerinteressen abgestimm- Programme Leonardo und sprechenden Volksgruppen te Kombinationen des Erwer- Interreg der EU erfolgreich in den Grenzgebieten des Al- bes von Sprachkenntnissen realisiert werden, zudem pen-Adria-Raumes der Euro- aus dem Wirtschaftsbereich wurden Projekte vom Lan- päischen Union sowie der und bietet für die verschiede- desschulrat für Kärnten mit Bedarf der Wirtschaft in der nen Schulen der Volksgrup- Preisgeldern gefördert. 97 JOHANN POGELSCHEK ECDL, ECDL-Advanced und Unternehmerführerschein-Prüfer Organisierender der Prüfungen ECDL und Unternehmerführer- schein-Testcenter – HLW St. Peter

Der UNTERNEHMERFÜHRERSCHEIN Wirtschaftliches Wissen vermitteln

Bereits seit einigen Jahren typischer Büroapplikationen. lifikation die Jobsuche unter- werden an der Höheren Lehr- Die ECDL ADVANCED-Zerti- stützen soll. anstalt für wirtschaftliche Be- fikate beweisen, in welchen Es ist notwendig, dass Ju- rufe St. Peter ECDL- und Programmen SchülerInnen gendliche so früh wie mög- ECDL-Advanced-Prüfungen Spezialistenkenntnisse und – lich reales Wirtschaftsleben für SchülerInnen organisiert. fertigkeiten besitzen. Dabei verstehen lernen. Daher ist es Diese international anerkann- geht es um den Nachweis ef- wichtig, Zusammenhänge ten Zertifikate bestätigen ei- fizienten Einsatzes von Pro- zwischen Steuern, Lohnne- nerseits Kenntnisse auf dem grammen zur Lösung kom- benkosten, Konjunktur und Bereich der Informationstech- plexer Aufgaben. der Schaffung neuer Unter- nologie und erhöhen ande- Ausführliche Informationen nehmen und Arbeitsplätze rerseits die beruflichen Chan- zu den Zertifikaten erhalten darzustellen. cen nach der Reife- und Di- Sie im Internet unter Ziel des Unternehmerfüh- plomprüfung. Seit Einführung www.ecdl.at und www.ecd- rerscheins ist es, das wirt- dieser Zusatzqualitifikation ladvanced.at; speziell für schaftliche Wissen und die wurden an unserer Schule österreichische Schulen unter soziale Kompetenz der Ju- bereits über 600 Module ge- www.it4education.at, sowie gendlichen schon früh zu prüft, sodass beinahe 100 über den ECDL in Slowenien stärken und die Wirtschaft als SchülerInnen die Schule mit unter www.ecdl.si. Motor für Arbeitsplätze und diesem Zertifikat verlassen den sozialen Wohlstand ei- haben. Der Unternehmerführer- nes Landes zu vermitteln. Vor allem mit der Able- schein ist ein Zusatzzertifikat Der Unternehmerführer- gung von ECDL-Advanced- der Wirtschaftskammer schein soll zu einer positiven Prüfungen bestätigen Schüle- Österreich, das von Schüle- Einstellung zur Wirtschaft im rInnen ein weit über den rinnen und Schülern auf frei- Allgemeinen beitragen und – grundlegenden Kenntnissen williger Basis abgelegt wer- durch Förderung der Motiva- 98 liegendes Wissen im Bereich den kann und als Zusatzqua- tion und der Qualifikation zur GOSPODARSTVO/WIRTSCHAFT

Selbstständigkeit – Schwel- der Schultypen AHS und BHS. deckt werden, steht dieses lenängste zum Unternehmer- Selbstverständlich steht die externe Zertifikat allen unse- sein abbauen. Absolvierung des Unterneh- ren SchülerInnen offen, be- Die Zielgruppe sind Schü- merführerscheins auch allen sonders jenen der Einjährigen lerinnen und Schüler der all- anderen engagierten Schüle- Wirtschaftsfachschule. gemein bildenden Schulen rinnen und Schülern offen. Nähere Informationen über im Alter von 12–19 Jahren. Obwohl alle Inhalte des Inhalte und Ablauf der Prü- Zur Hauptzielgruppe zäh- Unternehmerführerscheins fungen erhalten Sie im Inter- len Schülerinnen und Schüler im Lehrplan der HLW abge- net unter www.cceco.at.

Evropsko raœunalniøko spriœevalo iz Øt. Petra

Æe nekaj let ponuja Viøja stavljenem v ustanovi ECDL- Podrobne informacije o øola za gospodarske poklice F, kar vsakemu udeleæencu ECDL-u in ECDL-advanced v Øt. Petru pri Øt. Jakobu svo- zagotavlja visok nivo medna- izpitih dobite na naslovih: jim dijakom moænost, da se rodno zahtevanega znanja. www.ecdl.si, www.ecdl.at, prijavijo na izpite za ECDL – ECDL-advanced pa doku- www.ecdladvanced.at European Computer Driving mentira visoko znanje in spe- in posebej za avstrijske øole Licence in ECDL-Advanced in cialne spretnosti v uporabi pod www.it4education.at, v jih pri nas tudi opravijo. Ta aplikacij, s katerimi absolven- Sloveniji pa pod www.ecdl.si certifikat je mednarodna izo- ti izpitov dokaæejo eficient- braæevalna iniciativa, namen- nost programov pri reøevanju jena øirjenju primerljive raœu- kompleksnih nalog. nalniøke pismenosti po vsem Razveseljivo je, da øtevilo svetu. Evropsko raœunalniøko izpitov ECDL stalno naraøœa, spriœevalo (certifikat ECDL) tako da imajo absolventi øole potrjuje, da zna lastnik doku- veœinoma tudi mednarodno menta uporabljati osebni ra- priznane certifikate ECDL in œunalnik in sploøne raœunal- ECDL-advanced. Za dræav- niøke aplikacije. ECDL-spri- ljane Slovenije pa hkrati œevalo je mednarodno pri- pomeni, da dokaæejo matu- znana listina in standard raœu- ranti doloœeno jezikovno nalniøkih znanj v neraœunal- kompetenco, saj je treba vse niøkih poklicih. Temelji na izpite opraviti v nemøkem je- enotnem uœnem naœrtu, se- ziku. 99 INSERAT

Am 5. Septemeber 1872 haben in- 5. septembra 1872 so inovativni novative St. Jakober Gemeindebür- Øentjakobœani s cesarsko-kral- ger mit dem KuK Offizier und Mili- jevskim oficirjem in vojaøkim tärarzt Dr. Valentin Janeæiœ an der zdravnikom dr. Valentinom Ja- Spitze die Posojilnica-Bank St. Ja- neæiœem na œelu ustanovili Poso- kob im Rosental gegründet. Diese jilnico Øt. Jakob v Roæu. Ta zadru- Genossenschaft ist nicht irgendeine ga ni kakrøenkoli denarni zavod Bank, sondern die erste ländliche (banka), temveœ je prva pode- Kreditgenossenschaft auf österrei- æeljska kreditna zadruga na chischem Boden. ozemlju danaønje Avstrije.

Will man das gesamte Angebot kennenlernen, so sei ein aus- führliches Informationsgespräch in der Posojilnica-Bank St. Jakob im Rosental empfohlen.

Œe æelite spoznati celotno ponudbo, priporoœamo obøiren, informativen pogovor z usluæbenci Posojilnice-Bank Øt. Jakob v Roæu. 100 INSERAT

Ferdinand SCHUSTER Ges.m.b.H Aichwaldseestraße 31 A-9581 LEDENITZEN Tel. +43 0 42 54 / 31 32 Fax +43 0 42 54 / 31 32 33 e-mail: [email protected]

Familienbetrieb seit 1894!

Tischlerware Bauhölzer, Uso fiume, Uso Trieste Kantholz Palettenware Hackgut, Sägespäne, Rinde

. . . zu günstigenPreisen selbstabholenoderzustellenlassen!

. . .kaufennurheimischesHolz(Fichte,Kiefer,Lärche)!!

101 102 PREHRANA IN GOSTINSTVO

ERNÄHRUNG UND GASTRONOMIE

103 ZALKA SITTER STROKOVNA PREDSTOJNICA/FACHVORSTÄNDIN Prehrana in gostinstvo Ernährungswissenschaft

Uœni predmeti kot so ku- in dijaki zapo- harstvo, streæba, organizacija slijo pri pogo- obratov in prehrana omogo- stitvi udeležen- œajo naøim absolventkam/ cev zunaj šol- absolventom, da se zaposlijo skih seminarjev, kot kuharice/kuharji, gostin- postrežbi ob ske strokovnjakinje/strokov- vinskih degu- njaki, hotelske(i) in gostin- stacijah in šol- ske(i) asistentke/asistenti, vo- skih koncertnih dje obratne kuhinje ali sveto- prireditvah. valke/svetovalci prehrane. Naše dijaki- Zastopnici øole na borzi keksov v Øt. Jakobu nje in dijaki po- Aktivnosti dijakinj/ gosto sodelujejo tudi kot so- dijakov pri predmetu delavke ali sodelavci raznih kuhanje in streæba gostinskih obratov in organi- Dijakinje in dijaki naše šole zacij. Tako so se že udeležili redno sodelujejo pri internih „Slovenskega dneva“ in „Al- šolskih prireditvah, na primer pe-Adria-Gale“ na gostin- pri pripravi jedi in postrežbi skem sejmu „Gast“ v Celov- na banketih ob raznih obiskih cu. Tudi na šolski stojnici in v podelitvi nagrade „Romero“ visokih gostov Cerkve ali šotoru prireditelja na Rožan- v prireditveni dvorani Schlep- države. Prav tako se dijakinje skem sejmu v Borovljah, pri pe in na Slovenskem plesu so dijakinje in dijaki naše šole zaželjeni sodelavci. Pogosto sodelujejo tudi na prireditvi za mladino „Live-Time“ z brezalkoholnimi barskimi pi- jaœami. Dijakinje in dijaki Višje šole se prav tako aktivno udeležu- jejo Šentjakobskih zdravstvenih dnevov in prav redno tudi predbožiœne borze keksov v župnišœu v Št. Jakobu. Letos smo se kot šola lahko predstavili v reviji „Kochen& Küche“ in obenem objavili re- 104 Uœenke z zanimanjem sledijo pouku kuhanja cept rožanske kisle juhe. GASTRONOMIE

Die intensive Ausbildung in den Bereichen Küche, Ser- vice, Betriebsorganisation und Ernährung ermöglicht es den AbsolventInnen unserer Schule, berufliche Wege in der Gastronomie wie Köchin/ Koch, Restaurantfachfrau/Re- staurantfachmann, Hotel- und GastgewerbeassistentIn GroßküchenleiterIn, Ernäh- rungsberaterIn einzuschla- gen, aber auch ihr persönli- ches Leben auf diesen Gebie- ten bewusst zu gestalten.

Aktivitäten der Schüler- Innen in den Gegenstän- Schülerinnen bei der Brauchtumsmesse in Klagenfurt: den der Ernährungs- Zubereitung der Weihnachtsbäckerei wirtschaft Unsere SchülerInnen wer- SchülerInnen gern gesehene SchülerInnen der HLW St. den regelmäßig bei verschie- MitarbeiterInnen. Auch bei Peter ebenfalls vertreten. denen schulinternen Veran- der Schulabschlussparty und staltungen wie Banketten an- der „Live-Time“ sind unsere Unter anderem hatte unse- lässlich verschiedener Besu- SchülerInnen mit ihrem An- re Schule heuer auch die che hoher RepräsentantInnen gebot an alkoholfreien Mix- Möglichkeit, sich in der der Kirche oder Gesellschaft, getränken anzutreffen. Zeitschrift „Kochen&Küche“ bei Verpflegungen außer- Bei den St. Jakober Ge- vorzustellen. Gleichzeitig schulischer Seminarteilneh- sundheitstagen und der vor- wurde darin das Rezept der mer, im Service bei Weinde- weihnachtlichen Keksbörse Rosentaler Kirchtagssuppe gustationen sowie bei der im Pfarrhof St. Jakob sind die veröffentlicht. Bewirtung von Gästen bei schulischen Veranstaltungen eingesetzt. Darüber hinaus werden die SchülerInnen auch gerne als MitarbeiterInnen verschiedener Gastronomiebetriebe und Organisationen angeworben. Am „Slowenischen Tag“ und der „Alpen-Adria-Gala“ bei der „Gast“ in Klagenfurt, bei der Rosentaler Messe in Fer- lach, bei der „Romero-Preis- verleihung“ in der Schleppe- Eventhalle und beim „Slo- venski ples“ sind unsere Projekt Zdrava obœina/Gesunde Gemeinde 2008 105 GOSTINSTVO

Projektarbeiten in Ernährungslehre Projektne naloge v prehrani

Im Unterrichtsgegenstand sion zu McDonald’s in Villach stand Ernäh- Ernährung befassten sich die haben sich die Schüler inten- rung das SchülerInnen des IV. Jahrgan- siv mit diesem Thema be- Thema En- ges mit folgenden Projektar- schäftigt. Das Ergebnis des glish Food beiten: Projektes wurde in einer Bro- ausführlich Projektne naloge so bistve- schüre dokumentiert und am bearbeitet ni del uœne snovi predmeta Tag der offenen Tür präsen- und in einer prehrane v IV. letniku. V zad- tiert. umfassen- njih letih so se uœenke/uœenci den Broschüre dokumentiert. ukvarjali z naslednjimi tema- Biologischer Landbau – mi: Bioloøko kmetovanje Comenius Projekt Mentorica: mag. dipl.-ped. Die Unterschiede zwischen Tre confini – Grenzenloses Natascha Partl konventioneller und biolo- Dreiländereck – Tromeja brez Diät macht dick und gischer Landwirtschaft sind meja krank – Diete redijo in vielfältig. Die SchülerInnen Die SchülerInnen haben povzroœajo bolezni haben diese in einer Gegen- sich intensiv mit den kulina- überstellung klar herausgear- rischen Besonderheiten unse- Fast ein Drittel der europäi- beitet, sich mit der Kenn- rer Region auseinanderge- schen Bevölkerung leidet an zeichnung von Lebensmitteln setzt. Rezepte wurden ge- Übergewicht. Die SchülerIn- aus biologischer Landwirt- sammelt und nachgekocht, nen haben mit Hilfe von Ge- schaft beschäftigt und regio- das Ergebnis einer dreispra- wichtsberechnungsmetho- nale Produktionsgemein- chigen Broschüre präsentiert. den festgestellt, wann man schaften und Anbieter be- Die Speisen wurden anläss- von Übergewicht sprechen sucht. Das Ergebnis des Pro- lich eines Besuches der Part- kann. Weiters haben sie sich jektes wurde in einer Bro- nerschulen aus Tarvis und mit den Gefahren und Proble- schüre dokumentiert. Radovljica gekocht und ser- men von Übergewicht be- Fachliches Input bekamen viert. schäftigt und das vielfältige die SchülerInnen bei einem Angebot an Diäten kritisch Vortrag von Dr. Stefan Mer- Mentorica: dipl.-ped. unter die Lupe genommen. kaœ, der für den Ernteverband Andrea Amruø-Einspieler Das Ergebnis des Projektes Kärnten tätig ist. Problem porazdelitve wurde in einer Broschüre und Im Zusammenhang mit hrane – lakota v deæelah einem Kurzfilm dokumen- dem Projekt nahm unsere v razvoju / Das Problem tiert. Schule im Mai 2001 am „BIO der Nahrungsverteilung – Fast Food Science week“ in Hermagor Hunger in den Der Trend zu Fast-Food- mit dem Thema „Es ist nicht Entwicklungsländern Speisen hat alles biologisch, wo BIO oben Obwohl in den letz- steht“ teil. genügend ten Jahren Lebensmit- extrem zu- English Food tel produ- g e n o m - In Verbindung mit der all- ziert wer- men. Nach jährlichen Sprachwoche in d e n , 106 einer Exkur- London wurde im Gegen- herrscht in GASTRONOMIE den Entwicklungsländern Hunger, da Verteilung und Verfügbarkeit regional sehr unterschiedlich sind. Die SchülerInnen haben sich mit der Welternährungs- problematik, den gesundheitlichen Auswirkungen der Unterernährung und langfri- stigen Lösungsansätzen auseinandergesetzt und diese in einer Broschüre zusam- mengefasst. Weiters wurden am Tag der offenen Tür Fair-Trade- Produkte, die ein wichtiger Uœenke pri zasajanju zeliøœnega polæa Beitrag zur Entwicklungshilfe sind, vorgestellt und verkos- den, wurde ein Kräuterpor- den Grund- tet. trait erstellt und mit erprob- zügen der ten Rezepten angereichert. v e g e t a r i - Projekt Kräuterspirale – Des Weiteren wurde in der schen Er- Zeliøœni polæ Broschüre ausführlich erklärt, n ä h r u n g , Gewürzkräuter dienen wie man eine Kräuterspirale deren Vor- nicht nur der geschmack- bauen und sie optimal nutzen und Nach- lichen Verbesserung des kann. teilen aus- Essens, sondern haben auch Im praktischen Teil wurde einandergesetzt und sich mit günstige Auswirkungen auf im Schulhof eine Kräuterspi- der Vollwerternährung als die Gesundheit und das rale angelegt und bepflanzt. „ganzheitlichem“ Ernäh- Wohlbefinden des Mensc- So hatten unsere SchülerIn- rungskonzept befasst. hen. Dieses alte Wissen, das nen die Möglichkeit, frische Die Erkenntnisse wurden in etwas in Vergessenheit zu Kräuter kennenzulernen, zu einer Broschüre zusammen- geraten scheint, wurde von ernten und im fachprakti- gefasst. uns sozusagen zu neuem Le- schen Unterricht zu verwen- ben erweckt. den. Bier – mehr als ein Die SchülerInnen haben Getränk sich intensiv mit Gewürzkräu- Pivo – veœ kot pijaœa Mentorica: tern, deren Qualitätsmerkma- str. predst. Rosalia Sitter Bier ist ein beliebter kulina- len und ernährungsphysiolo- rischer Begleiter mit langer gischer Bedeutung (deren In- Bewusst – gesund – Tradition. Die SchülerInnen haltsstoffen), mit den ver- vegetarisch haben sich mit der Geschich- schiedenen Konservierungs- Zavestno – zdravo – te des Bieres, dessen Produk- möglichkeiten der Kräuter, vegetarijansko tion, den Biersorten und dem deren Geschmack und Ver- In den Industrieländern Alkoholgehalt sowie Aus- wendung auseinanderge- sind falsche Essgewohnhei- schank auseinandergesetzt. setzt. Von den wichtigsten ten Verursacher vieler Krank- Auch einige Kochrezepte mit Kräutern, die auch in die heiten und Beschwerden. Die Bier wurden ausprobiert und Kräuterspirale gepflanzt wur- SchülerInnen haben sich mit der Broschüre beigefügt. 107 GOSTINSTVO

Obvezna praksa

nem œasu. Poleg tega morajo v posebej oblikovani mapi predstaviti obrat, kraj obvezne prakse, svoje sodelavce, pridobljene izkuønje in vtise. Ob zaœetku novega øolskega leta v IV. letniku, ki se za praktikantke in praktikante zaœne vedno prvi ponedeljek meseca oktobra, praktikantke/praktikanti oddajo na øoli samostojno napisano poro- œilo o praksi in delovno spri- Katja in Elvis Buæinel z veseljem zaposlujeta naøe praktikantke. œevalo ali delovno potrdilo. Ker je naøa øola dvojeziœna, Bistveni del izobrazbe na za doseganje poklica kuhari- morajo dijakinje/dijaki pri Viøji øoli za gospodarske po- ce/kuharja in gostinske stro- predhodnem zrelostnem in klice sta strokovno-praktiœna kovnjakinje/strokovnjaka. diplomskem izpitu dokazati predmeta kuharstvo in Smisel obvezne prakse je poleg strokovnega znanja tu- streæba. spoznavanje realnih poklicnih di jezikovno kompetenco. Med III. in IV. letnikom mo- in delovnih situacij, razume- Ker je nemøœina za dolo- rajo dijakinje in dijaki opraviti vanje podjetniøkih del in na- œeno øtevilo naøih dijakinj/di- 12-tedensko obvezno prakso log ter pridobivanje sposob- jakov tuj jezik, jim pogosto v gospodarskih obratih ali v nosti in dræe, ki so potrebne v priporoœamo, da opravijo ob- gostinstvu, predvsem iz po- poklicnem æivljenju. Oprav- vezno prakso v avstrijskih droœij kuhanja, streæbe, etaæe ljena obvezna praksa je po- obratih, kjer morajo dnevno in recepcije. Naøim dijakin- goj, da dijakinja/dijak lahko uporabljati nemøki jezik v jam in dijakom naœeloma nastopi k opravljanju pred- vseh situacijah. Isto tudi æe svetujemo, da opravijo ob- hodnega izpita ob koncu IV. leta svetujemo dijakinjam/ vezno prakso v gostinstvu, ki letnika. dijakom s øibkim znanjem jim daje dobro podlago tako V œasu obvezne prakse di- slovenøœine, ki nato uspeøno za predhodni zrelostni in dijakinje/dijaki vodijo dnevnik opravijo obvezno prakso v plomski izpit v IV. letniku kot o opravljenem delu in delov- Sloveniji.

Pflichtpraktikum

Der fachpraktische Unter- Jahrgang ist laut Lehrplan ein ziehung stehenden Organisa- richtsgegenstand Küche und Pflichtpraktikum im Ausmaß tionsabteilungen zu absolvie- Service ist ein wesentlicher von 12 Wochen in einem Be- ren. Teil der Ausbildung in der trieb der Wirtschaft oder der Das Ablegen des Pflicht- Höheren Lehranstalt für wirt- Gastronomie – insbesondere praktikums ist Vorausset- schaftliche Berufe. in den Bereichen Küche, Ser- zung, um zur Vorprüfung der 108 Zwischen dem III. und IV. vice, Etage und dazu in Be- Reife- und Diplomprüfung im GASTRONOMIE

IV. Jahrgang antreten zu kön- nen. Pflichtpraktika sollen jungen Menschen einen Ein- blick in reale Berufs- und Ar- beitssituationen geben, Ver- ständnis für unternehmeri- sche Aufgaben und Tätig- keitsfelder bringen, aber auch Fähigkeiten und Haltungen vermitteln, die zum Bestehen im wirtschaftlichen Wettbe- werb erforderlich sind. Wir empfehlen den Schüle- rInnen grundsätzlich, das Pflichtpraktikum in Gastrono- Johann Ogris mit unseren Praktikantinnen miebetrieben zu absolvieren – einerseits als Vorbereitung nen Erfahrungen vorzustel- wenien absolvieren. Dazu auf die Vorprüfung zur Reife- len. vermittelt unsere Lehranstalt und Diplomprüfung am Ende Am Schluss des Pflicht- die SchülerInnen, unter ande- des IV. Jahrgangs, anderer- praktikums hat jede(r) Schü- ren europäischen Destinatio- seits zur Erlangung der Be- ler/Schülerin einen selbstver- nen, schon etliche Jahre an rufsberechtigung des Kochs fassten Praxisbericht sowie verschiedene Spitzenbetrie- und Kellners. das Arbeitszeugnis oder die be in Slowenien, wie z. B. die Während des Pflichtprakti- Arbeitsbestätigung an der Hotels Metropol und Bernar- kums haben die SchülerInnen Schule abzugeben. din in Portoroæ, Hotel Haba- ein Praxistagebuch mit tägli- Da unsere Schule zwei- kuk in Maribor, Terme chen Aufzeichnungen über sprachig geführt wird (bilin- Dobrna, Terme Olimje, Go- die ausgeübten Tätigkeiten, gualer Unterricht in Deutsch stiøœe Buæinel in Medana, Ho- die Arbeitszeiten und Pausen und Slowenisch in allen Un- tel Europa in Celje u.a. zu führen. Weiters sind in ei- terrichtsgegenständen), müs- ner Praxismappe der Praxis- sen unsere SchülerInnen bei Da die PraktikantInnen bei ort, der Praxisbetrieb, die der Vorprüfung zur Reife- und ihrem Aufenthalt in Slowe- Mitarbeiter und die erworbe- Diplomprüfung zusätzlich nien täglich und in allen Le- auch ihre Sprach- benssituationen die sloweni- kompetenz be- sche Sprache anwenden kön- weisen. Da viele nen und in den Betrieben von unserer SchülerIn- geschulten Mentoren betreut nen die sloweni- werden, erwerben und er- sche Sprache als weitern sie zusätzlich zu den Fremdsprache er- fachpraktischen Fähigkeiten lernen, wird sei- auch ihre sozialen und tens der Schule sprachlichen Kompetenzen. größter Wert dar- Seitens unserer Partnerbetrie- auf gelegt, dass be sowie unserer Prakti- diese SchülerIn- kantInnen werden stets sehr Auch SchülerInnen haben guten nen ihr Pflicht- positive Rückmeldungen ge- Geschmack praktikum in Slo- tätigt. 109 GOSTINSTVO

Predhodni zrelostni in diplomski izpit

ke/kandidati v petih urah pripravili ponudbo jedi prvovr- stne restavracije ter grobo strukturiran grafiœni naœrt ali pisni delovni naœrt. Iz podroœja streæbe so kandidatke/kandidati v restavra- ciji izvedli prvorazredno po- streæbo jedi in pijaœ za øtiri osebe. Dodatno so kandidatke/kandidati opravili øe posebno nalogo s podroœja dela pred gostom, kot npr. flambi- ranje, mariniranje, filetiranje ali meøanje barskih pijaœ. Ker Natanœnost je ena od toœk, ki se ocenjujejo pri predhodnih je v poklicni vsakdanjosti re- izpitih. stavracijske(ga) strokovnjakinje/strokovnjaka „a la carte“ Ob koncu IV. letnika za- kandidatke/kandidati opra- postreæba obiœajna, smo od kljuœijo dijakinje/dijaki izob- vljali izpit iz podroœja prak- øolskega leta 2004/05 del raæevanje kuharstva in streæ- tiœnega vodenja obratov ter posebnih nalog razøirili s po- be s praktiœnim predhodnim pisne klavzure iz uœnih pred- nudbo jedi po izbiri. Œasovni zrelostnim in diplomskim iz- metov prehrane in obratne obseg izpita je od øolskega pitom. organizacije. leta 2006/07 doloœen z 210 Z leti so se z novimi uœnimi Od øolskega leta 1996/97 minutami. Od leta 1993 do naœrti spreminjale tudi vsebi- je predhodni izpit obsegal 2008 je opravilo 423 dija- ne predhodnih izpitov. Tako podroœji kuharstvo in streæbo. kinj/dijakov predhodni zrelo- so do øolskega leta 1995/96 Pri kuharstvu so kandidat- stni in diplomski izpit.

Vorprüfung zur Reife- und Diplomprüfung

Die Ausbildung aus den datInnen der Vorprüfung laut den Ernährungslehre und Be- Unterrichtsgegenständen Kü- Lehrplan auch die Aufgaben- triebsorganisation abzulegen. che, Service und Betriebsor- stellungen und der Zeitrah- Die praktische Prüfung im ganisation schließt mit einer men. Zeitrahmen von 3,5 Stunden praktischen Vorprüfung zur Bis zum Schuljahr 1995/96 umfasste die Bereiche Groß- Reife- und Diplomprüfung hatten die Prüfungskandida- küche, Restaurantküche, Ser- am Ende des IV. Jahrganges tInnen die Vorprüfung aus vice sowie den Wohn- und ab. dem Bereich der „Praktischen Wirtschaftsbereich. Seit der Einführung unserer Betriebsführung“ und einer Für die Bewältigung der HLW im Schuljahr 1989/90 schriftlichen Klausurarbeit aus schriftlichen Klausurarbeit 110 änderten sich für die Kandi- den Unterrichtsgegenstän- standen 5 Stunden zur Verfü- GASTRONOMIE gung. Ab dem Schuljahr 1996/97 absolvieren alle KandidatInnen die Vorprü- fung aus den Bereichen Kü- che und Service. Für das Prüfungsgebiet Kü- che haben die KandidatInnen im Zeitrahmen von 5 Stun- den ein Speisenangebot eines erstklassigen Restaurants zu planen und praktisch durchzuführen. Im Servicebereich war der Zeitumfang mit 3 Stunden festgelegt und umfasste ein erstklassiges Speisen- und Getränkeservice einschließ- Flambieren – Arbeiten vor dem Gast lich Getränkeempfehlung und Gästebetreuung. Zusätz- lich wurde den KandidatIn- Angebot einer Speisenaus- nüvarianten auf Basis der nen noch eine Sonderaufga- wahl erweitert. Komponentenwahl. Dafür ist be aus dem Bereich der Ar- Da das à la carte Service in ein Zeitrahmen von 210 Mi- beiten vor dem Gast zuge- der beruflichen Situation Pra- nuten festgesetzt. teilt, wie z. B. das Flambie- xis ist, umfasst seit dem ren, Marinieren, Filetieren Schuljahr 2006/07 die Aufga- Von 1993 bis 2008 haben oder die Arbeit an der Bar. benstellung der KandidatIn- 423 SchülerInnen die Vorprü- Ab dem Schuljahr 2004/ nen der Vorprüfung zur Reife- fung zur Reife- und Diplom- 2005 wurde der Bereich der und Diplomprüfung zusätz- prüfung erfolgreich abge- Sonderaufgaben mit dem lich auch das Service von Me- schlossen.

Einblicke in die Vorprüfung 111 ZALKA SITTER

Obnovljena øolska jedilnica in kuhinja

Da skrbijo za šentpetrsko šolo šolske sestre, opazimo tako zunaj kot znotraj šolske- ga poslopja, kjer lahko pov- sod zasledimo in obœuduje- mo delo pridnih rok. Šolske sestre pa se trudijo tudi za œimbolj sodobne uœne prostore. Tako smo se lansko jesen lahko veselili novo Pod vodstvom s. Kornelije v obratni kuhinji skrbijo za zdravo prehrano urejene in zelo moderno opremljene šolske jedilnice. z novimi. Umetniku smo zato Uœni naœrt Višje šole pred- To jedilnico krasijo tudi tri sli- zelo hvaležni. Letošnje polet- pisuje profesionalen pristop ke domaœega umetnika Gus- je pa smo ob stoletnici šole dijakinj in dijakov do dela ta- tava Januša, ki nam je slike po- dobili zelo lepo, novo in soko v kuhinji kot v strežbi. Pri- sodil in jih bo jeseni zamenjal dobno šolsko kuhinjo. dobiti si morajo potrebno znanje s podroœij organizacije dela, obœutek odgovornosti, fleksibilnosti in dela v timu ter v upoštevanju obratne higiene. Ravno tako morajo dijakinje in dijaki upoštevati predpise pripravljanja jedi in pijaœ na podlagi poznanja prehrambene tehnologije, ekoloških in gospodarskih zahtev ter uporabo sodobnih kuhinjskih naprav. Vse te cilje bomo lahko v novi šolski kuhinji, ki odgovarja vsem predpisom sodobne restavracijske kuhinje tako glede materiala kot tudi teh- niœne opreme, lažje dosegli. Zelo se že veselimo dela v teh modernih prostorih in se zahvaljujemo sestram za veli- 112 Kuhinja nekoœ in danes kodušnost. NATASCHA PARTL Sommeliere an Schulen Somelje na øolah

Ausbildung zum delo v vinski kleti. Cilj tega Jungsommelier projekta je tudi, da bi dijaki Izobraæevanje mladih pripravili priroœnik o tem, ka- someljejev in someljejk tera vina se s katerimi jedmi najbolj dopolnjujejo. Za- Seit dem Schuljahr 2007/ kljuœek letoønjega projekta 08 bietet die HLW St. Peter bo martinovanje jeseni 2008 den Lehrgang „Jungsomme- po brestaniøkem obiœaju s lier/e Österreich“ an, der Gospod Avsenak, kulturnim programom. nach einer zweijährigen Aus- vinogradnik iz Brestanice bildung mit einer Zertifikats- prüfung (WIFI-Diplom) abge- V sklopu izobraæevanja schlossen wird. mladih someljejev smo v Dieser Lehrgang hat die øolskem letu 2007/08 na Viø- Aufgabe, den SchülerInnen ji øoli za gospodarske poklice Kenntnisse und Fertigkeiten zaœeli s projektom „Vinska zu vermitteln, die für eine kultura na Slovenskem“. Cilj qualifizierte Mitarbeit im Tä- projekta je, da bi dijakinje in tigkeitsbereich des Somme- dijaki spoznali Posavsko vi- liers/der Sommeliere erfor- nogradniøko regijo ter njena derlich sind. Dazu gehören vina in aktivno pomagali pri die Bereiche Getränke, Ge- vinogradniøkih opravilih kot tränkemanagement und Ser- so obrezovanje vinske trte, vice. trgatev, stiskanje grozdja ter Trta, ki so jo nasadili uœenci Der praxisorientierten Lehraufgabe entsprechend kommt Kontakten mit der Wirtschaft, vor allem mit Winzern, Vinotheken und Sommeliers, besondere Be- deutung zu. Die Zertifikats- prüfung „Jungsommelier/e Österreich“ besteht aus einem schriftlichen Prüfungs- teil, einem sensorischen Prü- fungsteil und einem praktischen Prüfungsteil mit Fach- gespräch. Ekskurzija udeleæenk someljejske izobrazbe s certifikatom 113 MARA LESJAK, DIJAKINJA 3. LETNIKA

Seminar meøanja barskih pijaœ Cocktailseminar

Naøim dijakinjam/dijakom wie z. B. ein Weinseminar der sprochen werden, bevor es ponujamo tudi seminarje z iz- Weinakademie in Rust oder an den praktischen Teil ging. venøolskimi referenti kot npr. ein Barkeeperseminar ange- Zuerst probierten wir es vinski seminar vinske akade- boten. nur mit Wasser und einem mije v Rustu, seminar za me- Am Mittwoch, dem 3. Ok- Shaker. Als wir schon ein biss- øanje barskih pijaœ s prvo øolo tober 2007, konnte unsere chen Übung hatten, kam der za barsko delo v Avstriji itd. Klasse, der III. Jahrgang, im für uns spannendste Teil: das Rahmen des Kochunterrichts Zubereiten eines richtigen Seminar meøanja an einem Barkeeper- und Cocktails. Dafür baute unser barskih pijaœ Cocktailseminar teilneh- Seminarleiter einen provisori- Tretji letnik je imel v øol- men. Gleich in der 1. Stunde schen Barstock auf und berei- skem letu 2007/2008 moæ- kam Herr Niko Augustin von tete alle Garnituren, Gläser, nost, da se udeleæi koktajl- Österreichs erster Barkeeper- Shaker und Spirituosen vor. seminarja. V øolo je priøel schule zu uns in die Klasse. Dann ging es auch schon los. Niko Augustin iz prve øole za Zuerst erklärte er uns eini- Jeder Schüler bekam ein Re- barsko delo v Avstriji. Najprej ge verschiedene Spirituosen- zept, aus dem er dann einen smo imeli teoretiœni del, v ka- arten, gab uns Hintergrundin- Cocktail zubereitete. Größ- terem nam je razloæil razliœne formationen über die Herstel- tenteils funktionierte das auch vrste alkohola in nam pokazal, lung von Alkohol und zeigte schon ziemlich gut und wir kako se meøa koktajle. Potem uns Utensilien, die man für hatten viel Freude daran, nach so vsi uœenci dobili recept za das Mixen eines guten Cock- getaner Arbeit unsere ersten koktajl,katerega so morali po- tails benötigt. Natürlich Cocktailversuche natürlich tem zmeøati in tudi okrasiti z mussten auch die Arbeitsab- auch zu verkosten. Nach dem limonami ali pomaranœami. läufe und die verschiedenen Spaß ging es aber leider auch Seveda so uœenci koktajle po- Garnituren, Gläser- und Zu- ans Aufräumen und Abwa- tem poskusili. Na æalost je bereitungsarten vorher abge- schen. Zu guter Letzt bekam dan prehitro minil, ampak jeder von uns auch noch eine kot spomin na ta dan smo vsi Kursbestätigung ausgehän- dobili certifikat, da smo se digt, auf die wir alle sehr stolz udeleæili seminarja. Na vsak sind. Für uns alle war das ein naœin smo se nekaj nauœili in ganz besonderer Tag und ein mislim, da bomo nauœeno alternativer Unterricht, den lahko øe naprej uporabljali. wir ganz bestimmt nicht so schnell vergessen werden. Zur Vertiefung des Lehr- Hoffentlich wird uns das Ge- stoffes werden den Schüle- Das Mixen von Cocktails ist lernte in unserem späteren rInnen auch Seminare mit au- eine angenehme Vertiefung Leben auch noch von Nutzen 114 ßerschulischen Referenten, des Lehrstoffes sein. KATJA LESJAK, DIJAKINJA 4. LETNIKA

Ekskurzije poæivijo øolsko vsakdanjost! Exkursionen beleben den Schulalltag!

Exkursion in die Zotter – Große Begeisterung lösten Geschmacksrichtungen und Schokoladenmanufaktur auch die vielen Schoko-Brun- Sorten ein: Stutenmilch mit Am 28. Februar 2008 be- nen aus. Mit einem kleinen Hafer, Rose und Basilikum, gaben sich der II. und IV. Löffel konnten wir Schokola- rote Rüben mit Galant, Süß- Jahrgang der Höheren Lehr- den mit einem Kakoaanteil kartoffel Mocca Rosmarin, anstalt für wirtschaftliche Be- von 10 % bis 100% verkos- Moosbeer Thymian, Bio-Bier, rufe nach Riegersburg in die ten. Hanf und Mocca. Die Schoko- Steiermark, um dort die be- Auch die Trinkschokola- laden tragen alle sehr fanta- rühmte Schokoladenmanu- den, die an der kleinsten sievolle Namen wie: „Ein faktur Zotter zu besuchen. Gondel der Welt an uns vor- Stück vom Glück“, „Für schrä- Wir wurden von unseren Pro- beifuhren, wobei wir uns unge Vögel“, Nahrung für Geist fessorinnen Frau Sitter, Frau seren Lieblingsgeschmack und Seele“, „Hühnergeschrei“. Amruø-Einspieler und Frau (z.B. Chili, Rum, Ingwer, India Dieser Tag, voll von Genüs- Koschier begleitet. Im Rah- Masala uvm.) aussuchen sen und ausgezeichneten Ge- men einer ausführlichen und durften, waren ein tolles Er- schmäckern, war etwas ganz sehr nett gestalteten Füh- lebnis für uns. Besonderes für uns. Wir rung, die mit einem auf- Am Ende deckten wir uns tauchten ein in die fantasie- schlussreichen Film begann, noch mit vielen exotischen volle, bunte und süße Welt lernten wir viel über die Schokoladen verschiedenster der Zotter-Schokolade. handgeschöpfte Zotter-Schokolade. Wir hatten die Möglichkeit, von der Kakaobohne bis zur fertigen Scho- kolade alle interessanten Zutaten zu verkosten. Das Besondere an den Zotter- Schokoladen ist, dass alle Zutaten aus kontrolliert bio- logischem Anbau stammen und der Kakao sowie der Rohrzucker „Fairtra- de“-zertifiziert sind. Schokolade – die süße Versuchung 115 DANIELA PEŒNIK

Ekskurzija v Labotsko dolino Exkursion ins Lavanttal

„Jezikovna raznolikost Wolfsberg œakal zabaven zählte, dass er größere Le- Koroške – Die sprachliche sprejem: nareœna pesem o bensmittelkonzerne belie- Vielfalt Kärntens“ se je labotski kulinariki. Z zajtr- fere, wie z. B. Billa, Spar, imenoval projekt VŠ v Št. kom okrepœani smo se na- Adeg und Merkur. Er zeig- Petru v sodelovanju s potili do prvega obrata, do te uns die Räume, in de- HLW Wolfsberg. Pri pred- sirarne Rutrecht. Družina nen er den Käse herstellt metih slovenšœine, zgodo- Rutrecht proizvaja tako und erklärte uns ausführ- vine, prehrane, kreativne- mehke sire, od katerih je lich die Käseherstellung. ga oblikovanja, glasbene „Schlemmerprinz“ bil že Auch die Stallungen zeig- vzgoje ter odrske dejav- veœkrat odlikovan, kot tudi te er uns. Als Abschluss nosti smo skušali zajeti je- poltrde. gab es noch eine kleine zikovne posebnosti Koro- Kostprobe. ške in omogoœiti uœenkam Mir hat es in diesem Be- in uœencem medkulturno Alexandra Kircher: trieb sehr gut gefallen und sreœanje. „Unser erstes Ausflugs- ich finde es bewunderns- 9. aprila 2007 so se ziel war die Käserei Rut- wert, dass es noch Betrie- uœenke II. letnika odpravi- recht. Wir wurden vom be gibt, wo die ganze Fa- le na pot v Labotsko doli- Hofbesitzer empfangen, milie mit vollem Einsatz no, da bi tam spoznale šti- der uns erzählte, dass er die anfallende Arbeit erle- ri kmeœke obrate in potek den Betrieb mit seiner Fa- digt.“ izdelave njihovih izdelkov. milie leite. Ich war sehr Ob 9.00 uri nas je na HLW überrascht, als er uns er- Podrobne informacije o medu in razliœnih medenih izdelkih so uœenke dobile pri podjetju Woger, ki se že drugo generacijo ukvarja s œebelarstvom. Od œebelarstva živita v tem primeru dve družini.

Katja Oschounig: „Mir persönlich hat die Imkerei am besten gefallen. Bienen und die Ho- nigherstellung faszinieren mich sehr. Im Sommer helfe ich manchmal meinem Onkel beim Honig- 116 Gospod Rutrecht ob razlagi v sirarni schleudern, und daher EXKURSION weiß ich ein bisschen etwas über Bienen. Ich lerne aber immer wieder gerne dazu! Und das habe ich im Betrieb Woger zweifellos geschafft. Frau Woger, die uns durch den Betrieb ge- führt hat, war mir auch auf Anhieb sympathisch und ich hatte keine Scheu Fra- gen zu stellen. Da sie dann auch so bereitwillig auf unsere Fragen eingegangen ist, habe ich nach der Verkostung auch noch ein längeres Gespräch mit ihr geführt.“

Pri podjetju Marzi so uœ- enke ob bazenih z ribami spoznale obrat Marzi, ki je poleg vzreje rib odgovoren tudi za odliœen kmeœki Gospod Marzi z našimi uœenkami ob bazenih catering. Pri tem cateringu sodeluje osem kmetov s svojimi izdelki. holte. Auch die Fütterung in informativno. Poskusili war sehr interessant. smo tudi izvrsten hruškov Außerdem haben mir die sok, ki nam je bil vsem ze- Sarina Dobernig: Kostproben, die Frau Mar- lo okusen.“ „Am meisten gefallen zi für uns vorbereitet hat, hat mir an unserer Exkur- sehr gut geschmeckt.“ Temo živilske tehnologi- sion der Forellenhof Marzi. je najdemo v uœnem na- Ich interessiere mich œrtu prehrane za II. letnik. schon sehr lange für Fi- Nazadnje pa smo se Take ekskurzije so vseka- sche, da es in meiner Fa- ustavili pri sadjarju „Bio- kor obogatitev pouka, saj milie einige Fischliebhaber Obsthof Lenzbauer“, ki dajejo uœencem in uœen- gibt. Fisch ist nicht nur ei- proizvaja razliœne sokove kam možnost, da teorijo iz ne gute Speise, mich faszi- in žganja in se je leta 2005 pouka doživijo tudi prak- niert auch die große Viel- lotil tudi vinogradništva. tiœno. falt der verschiedenen Ar- ten. Ich wollte schon im- Sicer zmuœene, saj je bil mer einmal sehen, wie die Sara Trap: dan natrpan z informacija- Forellen gehalten werden, „Nabolj ugajalo mi je mi ter z novimi vtisi, so se die dann später auf unsere pri „Bio-Obsthofu Lenz- uœenke vesele vrnile v Št. Teller kommen. Herr Mar- bauer“. Vodstvo gospoda Peter in imele v mislih že zi zeigte uns einige Fische, Gritsch skozi svoje podje- ideje za nadaljnje, podob- die er aus dem Wasser tje je bilo zelo natanœno ne ekskurzije. 117 ANDREA AMRUØ EINSPIELER

Rezept für den heutigen Geschmack Okus 21. stoletja

Hollermousse mit Erdbeer- reiteten Förmchen füllen, ½ æliœke limoninega soka variation und Biskuitfein- mit Frischhaltefolie ab- sladkor v prahu po okusu gebäck – 10 Portionen decken 10 oblatnih listov • Kühl stellen – 0,2 kg piriranih jagod, Hollermousse: mindestens 3 Stunden 0,5 kg sveæih jagod, 0,12 l Schlagobers, • Erdbeeren waschen, nekaj listov limonine melise 4 Blatt Gelatine, trockentupfen, in ca. 3 mm 0,2 kg Speisetopfen, dicke Scheiben schneiden • Z mrzlo vodo oplakni 0,1 l Hollerblütensirup, • Portionieren: Hollermousse modelœke. 0,12 l Sauerrahm, aus der Form stürzen, ins • Æelatino namoœi v mrzlo ½ KL Zitronensaft, Hippenblatt setzen, mit vodo. Erdbeermark, Erdbeeren Staubzucker nach Geschmack • Stepi sladko smetano, und Melissenblättern 10 Hippenblätter postavi na hladno. 0,2 l Erdbeermark, dekorativ anrichten Zmeøaj z metlico skuto, 0,5 kg frische Erdbeeren, • bezgov sirup, kislo smeta- einige Zitronenmelissen- no, limonin sok in po blätter, Staubzucker für okusu sladkor v prahu. den Tellerrand • Segrej 3 ælice vode, oæemi • Darioleförmchen mit kal- liste æelatine, jih raztopi v tem Wasser ausspülen vroœi vodi in med stalnim • Gelatine in kaltem Wasser meøanjem primeøaj einweichen bezgovi masi. • Schlagobers schlagen, • Rahlo primeøaj sladko kühl stellen smetano, maso napolni v • Speisetopfen, Sauerrahm, pripravljene modelœke, Hollerblütensirup, Zitro- pokrij s prozorno folijo. nensaft und Staubzucker • Postavi v hladilnik za mit einem Schneebesen Bezgova strjenka z variacijo najmanj 3 ure. glatt rühren jagod in biskvitnim • Operi in oœisti jagode, • 3 EL Wasser erhitzen, pecivom – 10 porcij nareæi jih na 3 mm debele Gelatineblätter einzeln gut rezine. ausdrücken und darin Bezgova strjenka: • Strjenko porazdeli v por- auflösen, unter ständigem 0,12 l sladke smetane cije: obrni iz modela, Rühren zur Hollermasse 4 liste æelatine postavi na oblatni list, mengen 0,2 kg skute porcijoniraj z omako iz • Schlagobers locker unter- 0,1 l bezgovega sirupa jagod, sveæimi jagodami 118 heben, Masse in die vorbe- 0,12 l kisle smetane in listi limonine melise. REZEPT

Rosentaler Eisreindling • Tiefkühlen – mindestens 5 Okras: Stunden, besser über Nacht orehi, rumove œeøplje ali ste- Parfait: • Vor dem Servieren die pena sladka smetana z brus- 4 Dotter, Form kurz in kochendes nicami 2 Eier, Wasser tauchen, stürzen 1 P. Vanillezucker, und mit Rumzwetschken • Pripravi modelœek. 0,15 kg Staubzucker – oder Grantnschleck Stepi sladko smetano, 0,5 l Schlagobers • ausgarnieren postavi na hladno. Fülle: • Nad paro penasto stepi jaj- 0,07 kg geriebene Der Eisreindling kann natür- ca, rumenjake, sladkor in Toblerone-Schokolade, lich auch in andere Formen vanilijev sladkor – stepaj 0,07 kg grob geriebene gefüllt werden. najmanj 10 minut, da se Walnüsse, Dieses Dessert kann man ca. masa zgosti, odstavi ter ½ Kaffeelöffel Zimt, 14 Tage im Tiefkühlschrank stepaj, dokler se masa ne 2 Esslöffel Honig, ohne Qualitätsverluste lagern ohladi. und hat so immer ein Dessert 0,07 kg Rosinen • Primeøaj stepeno smetano. (über Nacht in Rum getränkt) zur Hand. • Pripravi ledeno potico: Garnitur: v velik model za po- einige Walnusshälften, tico napolni 1 cm Rumzwetschken visoko parfait, oder Grantnschleck potrosi s toblerone œo- • Reindlingform vorbereiten kolado, ci- • Fülle vorbereiten metom, orehi, rozinami in Schlagobers steif schlagen, • medom, spet kühl stellen napolni pribliæno • Eier, Dotter, Zucker und 1 cm debelo s parfai- Vanillezucker über Dampf tom, ponavljaj, dokler mindestens 10 Minuten Roæanska ledena potica model ni napoljnjen – dickschaumig schlagen, pribliæno 4 x, zadnja Parfait: kalt schlagen plast naj bi bil parfait. 4 rumenjake • Schlagobers locker Parfait zamrzni za najmanj 2 jajci • unterheben 5 ur ali œez noœ. 0,15 kg sladkorja v prahu • Eisreindling herstellen: 1 vanilijev sladkor • Obrni iz modela (kratko In eine Reindlingform etwa 0,5 l sladke smetane pomoœi v vrelo vodo) in 1 cm hoch die Parfaitmasse okusno porazdeli v porcije. einfüllen, mit Toblerone, Nadev: Nüssen, Zimt, Honig und 0,07 kg zmlete toblerone Seveda lahko ledeno potico Rumrosinen bestreuen, œokolade oblikujete v drugem poljub- wieder ca. 1 cm hoch mit 0,07 kg grobo zmletih nem modelœku. Sladico lahko Parfaitmasse bedecken, ca. orehov 14 dni hranite v zmrzovalni 4 x wiederholen, die letzte ½ æliœke cimeta skrinji, tako jo imate vedno Schicht soll die Parfaitmas- 2 ælici medu na razpolago. se sein, mit Frischhaltefolie 0,07 kg rozin (œez noœ abdecken namoœenih v rumu) Dober tek! 119 INSERAT

LANDHOTEL ROSENTALER HOF …..hier blühen Sie auf!

….romantischer Abend!? …Hochzeit!? …Tauffeier!?

Landhotel Rosentaler Hof 9184 Mühlbach 28 Tel.04253/2241 www.rosentaler-hof.at

Mühlbach 31, 9184 St. Jakob Tel. 04252/8118 www.thomashof.at

Geöffnet/odprto: 7.30–24.00 10.-Oktober-Straße 19 Klagenfurt/Celovec Tel. 0664/20 48 181

PAULUS – Treffpunkt für kritische und humorvolle Geister. Zbiraliøœe za prijetne ljudi, ki jim ne 120 manjka humorja in kritiœnega duha. INSERAT

J. OGRIS

M I K L A V Æ

GASTHAUS GOSTIØŒE TRATTORIA

www.gasthaus-ogris.at

9072 Ludmannsdorf / Bilœovs 13 Herzlich willkommen! Tel.: +43(0)4228/2249 Prisrœno vabljeni! Email: [email protected] Benvenuto!

Katja Elvis Buæinel &

Pleøivo 37A Medana Goriøka Brda

121 London Pisa

122 Malta

JEZIKI

SPRACHEN LANGUAGES LINGUE ЯЗьΙКИ

123 VALENTIN MÜLLER Intenzivni jezikovni tedni Intensivsprachwochen Intensive language courses Settimene linguistica

Eine Fremdsprache lernt man am effektivsten dort, wo sie gesprochen wird. Nicht nur aus diesem Grund sind Intensivsprachwochen eine überaus wertvolle Bereiche- rung des Sprachunterrichts. Seit nunmehr 15 Jahren bilden sie einen fixen Be- standteil des Englisch- und Italienischunterrichts an der HLW St. Peter und werden jeweils mit dem IV. Jahrgang organisiert und durchge- Summer in Ireland führt. Intensivsprachwochen sind staltungen werden im Schul- men. Die Teilnahme wird Projektwochen und somit unterrichtsgesetz näher defi- vom Bildungsministerium in Schulveranstaltungen, die niert, wo es in Paragraph 13 Form von Beihilfen gefördert, während der Schulzeit im heißt: „Sie sollen im Wesent- sofern es sich um SchülerIn- fremdsprachigen Ausland lichen den im Unterricht ver- nen mit österreichischer durchgeführt werden. Sinn mittelten Lehrstoff durch Staatsbürgerschaft handelt. und Zweck von Schulveran- praktische Erfahrung festigen und dienen somit der Ergän- Die Planung und Organisa- zung des lehrplanmäßigen tion von Intensivsprachwo- Unterrichts durch unmittelba- chen wird vom jeweiligen ren und anschaulichen Kon- Englisch- bzw. Italienischleh- takt zum wirtschaftlichen, ge- rer vorgenommen. Die Schü- sellschaftlichen und kulturel- lerInnen entscheiden dar- len Leben. […] Ein besonde- über, in welchem Land die res Augenmerk soll dabei auf Sprachwoche durchgeführt die Erziehung zur Gemein- wird. Mit deren Organisation schaft gelegt werden.“ Vo- wird spätestens ein halbes raussetzung für die Durchfüh- Jahr vor Antritt der Reise be- rung von Intensivsprachwo- gonnen. Die SprachlehrerIn- chen bzw. mehrtägigen nen legen Angebote von re- Schulveranstaltungen ist, nommierten Sprachreisen- dass 70% der SchülerInnen veranstaltern vor und interes- 124 Begegnung mit Shakespeare einer Klasse daran teilneh- sierte SchülerInnen melden JEZIKI/SPRACHEN sich dann schriftlich an. Um unterricht, an den Nachmitta- gen Aufenthalten im eng- bei einem einwöchigen Auf- gen steht dann der Besuch lisch- bzw. italienischsprachi- enthalt im Gastland einen von Sehenswürdigkeiten gen Ausland haben. Sprach- möglichst hohen Nutzen zu und/oder Projektarbeit am wochen bieten ihnen die erzielen, wählt die Klasse ge- Programm. Der Abend wird Möglichkeit, ihre sprachliche meinsam mit dem Sprachleh- entweder im Kreise der Gast- Kompetenz in der jeweiligen rer/der Sprachlehrerin ein familie verbracht oder ge- Fremdsprache zu erweitern. Projektthema aus. Mit die- meinsam mit den Mitschüle- Zugleich können sie ihre im sem Thema setzen sich die rInnen und BegleitlehrerIn- Unterricht erworbenen SchülerInnen schon vor An- nen gestaltet. Sprachkenntnisse praktisch tritt der Intensivsprachwoche Die bisher an unserer Schu- anwenden, indem sie in All- auseinander: Informationsbe- le durchgeführten Intensiv- tagssituationen sowie im schaffung im Internet, in Zei- sprachwochen zeigen deut- Sprachunterricht, der aus- tungen, Zeitschriften und lich, dass die SchülerInnen schließlich von Native Spea- Fachliteratur. Damit wird eine großes Interesse an derarti- kers, qualifizierten mutter- solide Basis gelegt für das sprachlichen Lehrern, erteilt selbstständige Erarbeiten des wird, mit Menschen des je- Projektthemas in Form von weiligen Gastlandes in Kon- „field work“, z.B. Informa- takt treten. Außerdem bieten tionsbeschaffung vor Ort, In- Sprachwochen einen authen- terviews, Befragungen, Ver- tischen Einblick in Natur, fassen von Texten usw. Die Wirtschaft und Kultur des Projektpräsentation erfolgt Gastlandes. Sprachwochen dann nach der Heimkehr, in eignen sich somit bestens zur der Regel im Rahmen des Ta- Förderung kosmopolischen ges der offenen Tür oder bei Denkens und zur Erweiterung einem Elternabend. des geistigen Horizonts. Nicht zuletzt sind sie auch Während der Intensiv- dazu prädestiniert, die Klas- sprachwoche sind die Schü- sengemeinschaft zu stärken lerInnen zu zweit, auf Having fun in Brighton und zu festigen. Wunsch auch zu dritt bei Gastfamilien untergebracht. Es ist Vollverpflegung vorge- Überblick über die in den vergangenen 10 Jahren sehen, d.h. gefrühstückt und durchgeführten Intensivsprachwochen: zu Abend gegessen wird gemeinsam mit der Gastfamilie, 30.10. – 08.11.1998 London (Mag. Schellander, Mag. Supan) für dazwischen gibt es ein 28.10. – 06.11.1999 London (Mag. Schellander, Mag. Perne) Lunchpaket. Die Unterbrin- 28.10. – 07.11.2000 London (Mag. Schellander, Mag. Supan) gung betreffende Sonder- 21.10. – 31.10.2001 Malta (Mag. Schellander, Mag. Kelih) wünsche, z.B. Allergien ge- 18.10. – 24.10.2002 Malta (Mag. Müller, Mag. Perne) gen Haustiere, vegetarische 18.10. – 24.10.2003 Malta (Mag. Müller) Ernährung etc., werden bei 21.10. – 30.10.2004 London (Mag. Schellander, Mag. Supan) der Wahl der Gastfamilie be- 10.06. – 17.06.2005 Malta (Mag. Müller) rücksichtigt. Was den Tages- 08.06. – 15.06.2006 Florenz (Mag. Doheny, Mag. Schellander) ablauf während einer Inten- 10.06. – 16.06.2007 Malta (Mag. Müller, Mag. Male) sivsprachwoche betrifft, so 07.06. – 14.06.2008 Dublin (Mag. Doheny Astrid & Steven) gibt es am Vormittag Sprach- 125 SUZANA REJAK. ASISTENTKA ZA SLOVENSKI JEZIK Intenzivni jezikovni tedni v slovenski prestolnici Intensivsprachwochen in Ljubljana

Slovenski jezik ima na Ko- ni, kjer so poglabljali svoje veœja govorna spretnost in roøkem posebno veljavo. Œe- znanje slovenskega jezika, samostojnost v medsebojni dalje veœ ljudi se je zaœelo za- kulture in zgodovine. Stro- komunikaciji, kar je bistvene- vedati, kako pomembna je kovnjaki Centra za slovenøœi- ga pomena pri uœenju jezi- jezikovno-kulturna interfe- no so poskrbeli, da je bil pouk kov. renca med sosednjimi dræa- kakovosten in raznolik, or- Intenzivni jezikovni teden vami. ganizirane prostoœasne de- je bil pomemben za dijake, Slovenøœina ima kot uœni javnosti dijakov pa so popel- njihove starøe in øolo, saj je jezik v øolskem programu æe jale dijake po Ljubljani, na bil za øentpetrsko øolo izve- od zaœetka øolskega izob- ljubljanski grad, v Dramo, v den prviœ in zagotovo ne raæevanja v Øt. Petru posebno park Tivoli ter nenazadnje tu- zadnjiœ. mesto. Ker pa je znanje jezi- di v nakupovalne centre. kov v tej moderni globaliza- Predhodno so bili dijaki testi- Nekajkrat smo na øoli iz- cijski dobi nadvse pomemb- rani in tako so strokovnjaki vedli tudi intenzivne jezi- no, na øoli dajejo slednjemu lahko imeli vpogled v pred- kovne dneve. Kar v prvem ali prav posebni pomen. Tako je znanje slovenskega jezika di- drugem øolskem tednu smo del dijakov 1. letnika preæivel jakov. Tekom izobraæevanja prvi letnik razdelili na tri sku- zadnji majski teden v Ljublja- se je æe kazal napredek ter pine – na uœence, ki potrebu- jejo pospeøevanje nemøœine, na uœence, ki imajo øibko znanje slovenøœine, in na uœence, ki slovenøœi- no dobro obvladajo. Tako smo z vsako skupino lahko delali njej primerno, kar je uœencem po njihovi povratni informaciji zelo ugajalo in so si pridobili tudi precej znanja. Z njimi so v teh skupinah delali profesorji nemøœine in slovenøœine, pouk pa smo popestrili tudi s petjem nemøkih in 126 1. letnik na teœaju slovenøœine v Ljubljani slovenskih pesmi. DANIELA PEŒNIK Jezikovni teœaj v Øt. Petru za Labotsko dolino Sprachkurse für unsere Freunde an der HLW Wolfsberg

Na Višji šoli se sreœuje- jezikovni nivo posameznih šle neposredno v stik s mo tako v slovešœini kot skupin, naj uœenkam in slovenšœino, kjer so se na- nemšœini z jezikovnim uœencem omogoœi lažji uœile nekaj osnov jezika. znanjem uœencev, ki je ze- zaœetek dvojeziœnega jezi- Po kosilu, ki ga je zanje lo mnogoplastno, saj kovnega pouka na naši šo- pripravil prav II. letnik, se uœenci prihajajo iz razliœnih li. Po potrebi smo inten- je teœaj slovenšœine nada- šol in tudi držav. Jezikovna zivne jezikovne dneve v ljeval. Za zakljuœek pa smo sposobnost uœencev se preteklosti ponovili v dru- obisk iz Labotske doline razteza od zelo dobrega gem semestru. odpeljali v muzej v Sveœe. do zelo slabega. Ker naj bi V nekaj urah pouka se ne uœenci zapustili šolo z do- V šolskem letu 2007/08 moreš nauœiti jezika, zato bro jezikovno kompeten- smo v sklopu projekta „Je- je bil cilj, da omogoœimo co, smo pred dvema leto- zikovna raznolikost na Ko- uœenkam iz HLW Wolfs- ma zaœeli z intenzivnimi roškem – Die sprachliche berg, da na metodiœno jezikovnimi dnevi za I. let- Vielfalt Kärntens“ priredili œimbolj raznolik naœin spo- nik. Pri tem so uœenke in 17. aprila 2008 za IV. let- znajo slovenšœino in jo uœenci razdeljeni v skupi- nik HLW Wolfsberg hitri ohranijo v spominu kot za- ne, in sicer po njihovem teœaj slovenšœine. Uœenke nimiv jezik. Morda nam je obvladanju jezika. Pestro so spoznale potek dvoje- uspelo, da smo katero od pripravljen pouk, pri kate- ziœnega pouka na naši šoli uœenk navdušili za uœenje rem se osredotoœimo na in v teœaju slovenšœine pri- slovenšœine.

Uœenke iz Labotske doline se v Øt. Petru uœijo slovenøœine. 127 Prezentacija projekta v Celovcu / GKK Projektpräsentation:Körperlich und seelisch gesund durch das Schuljahr

128 ZDRAVJE IN EKOLOGIJA

GESUNDHEIT UND ÖKOLOGIE

129 ERIK LORENZ

Naravoslovno izobraæevalno podroœje

Naravoslovna izobrazba za- Uœni predmet BIOLOGIJA Vsakoletni teœaji prve po- jema naslednje uœne pred- obsega pomembna poglavja moœi naj jim dajejo sposob- mete in teæiøœa: sploøne biologije, kot so: nost za ustrezno ukrepanje v 1. biologijo sploøna zgradba æivalskih in primeru nezgode ali naglega 2. fiziko rastlinskih celic, biologija obolenja bakterij, virusov in praæivali, 3. kemijo Pouk FIZIKE v bistvu pred- celiœno dihanje, vrenja, foto- 4. naravoslovne ekskurzije stavlja sprehod skozi glavne sinteza, kroæenje snovi v na- 5. projekte, obveøœanje discipline klasiœne fizike. ravi, organski sistemi … javnosti o naøem delu, Uœenci naj spoznajo izbrana Predvsem v œetrtem letniku sodelovanje z razliœnimi podroœja iz mehanike, radio- sta, poleg evolucije in geneti- drugimi øolami in insti- aktivnosti, elektrike, kalorike ke, morfologija in fiziologija tucijami ipd. Posebno pozornost na- œloveka v ospredju. 6. obveøœanje mladih o menjamo sodobnim in alter- Obravnavamo seveda tudi nevarnosti mamil – nativnim virom energije. pogoste bolezni, kot npr: teæiøœi sta nikotin in al- Tudi problematike elektro- obolenja srca in oæilja, slad- kohol. Prirejamo ekskur- smoga ne zanemarjamo – ob- korno bolezen, rakasta obo- zije in povabljamo ek- veøœamo svoje uœence (koli- lenja ter infekcijske bolezni. sterne referente na øolo, kor je mogoœe) o (morebitnih) Uœencem dajemo tudi in- npr. od zavarovalnice tveganjih mobilne telefonije formacije o nevarnostih kaje- 7. varstvo okolja oz. o varnejøi uporabi mobil- nja in pitju alkohola. 8. prvo pomoœ nih telefonov. Pri tem se pos- luæujemo tudi zunanjih refe- rentov. Uœni predmet KEMIJA se deli na anorgansko in organ- sko kemijo. Anorganski del, ki zajema zimski semester, se ukvarja z zgradbo snovi, ele- menti, korozijo, onesnaæen- jem okolja, stehiometijo ipd., poletni semester pa je v znamenju fosilnih energijskih virov, alkoholov, organskih kis- lin, umetnih snovi ter snovi, ki sestavljajo naøo hrano. Naravoslovne ekskurzije 130 Prof. Lorenz pri demonstraciji kemiœnih reakcij. sluæijo spoznavanju narave in NATURWISSENSCHAFT geografije izbranih regij av- Leta 2002 je Viøja øola Øt. Pe- Koroøka obkrajna zdravstve- strijske Koroøke in Slovenije. ter navezala partnerske stike na zavarovalnica (Kärntner V øolskem letu 2001/02 se s øolo in misijonarji v tej afriø- Gebietskrankenkasse – GKK) je takratni prvi letnik prviœ ki deæeli, kjer imajo velike øolam po vsej Koroøki ponu- podal na veœdnevno ekskur- teæave pri vodni oskrbi prebi- dila, da se øole udeleæijo ob- zijo v Eisentratten – Hütten- valstva. Naøi dijaki in dijakin- øirnega projekta za krepitev berg, da bi ob tem spoznal je so preuœevali moænosti telesnega in duøevnega naravo, rudarstvo in kulturno gradnje vodnjakov s prepro- zdravja mladine. Tudi naøa dediøœino te regije. stim orodjem in materiali, ki øola se je posluæila te priloæ- Ekskurzija leta 2004/05 nas jih imajo tam na razpolago. nosti – øolsko interno se ta je vodila v Ziljsko dolino in Na sklepni prireditvi maja kampanja imenuje „TELESNO potem øe na Zahomsko plani- 2004 smo predstavili rezul- IN DUØEVNO ZDRAVO SKO- no, kjer smo smeli preæiveti tate tega projekta øirøi javno- ZI ØOLKO LETO“. Zavaroval- dva nepozabna dneva polna sti. nica je podprla ta projekt fi- druæabnosti in raziskovanja Julija istega leta se je pod nanœno in s strokovnimi refe- prelepega gorskega sveta. vodstvom gospoda ravnatel- renti. Na tem mestu se prav prija dir. prof. mag. Øtefana Teæiøœa tega projekta so bi- srœno zahvaljujemo druæini Schellandra in sestre Katje la naslednja: Schwenner, ki so bili gostitelji (str. uœ. Marije Writzl) podala boj proti kajenju in alko- na planinski koœi, kjer smo veœja skupina uœencev in uœi- holizmu med mladimi, zdra- dobili hrano in zavetiøœe. teljev naøe øole v Zambijo. va prehrana, zdravi zobje oz. Projekti in obveøœanje jav- Preæiveli so skoraj tri tedne v nega zob, krepitev samoza- nosti predstavljajo pomemb- misijonu, ki ga vodi pater Mi- vesti in reøevanje konfliktov no teæiøœe na naøi ustanovi. S ha Drevenøek. Preæiveli so ter pospeøevanje telesnega praktiœnim delom naj si od- tam domala tri tedne, polne zdravja s plesanjem. raøœajoœi pridobijo pogloblje- novih odkritij in spoznanj o Ob koncu øolskega leta no znanje in razumevanje po- tej lepi deæeli. Seveda so se smo predstavili rezultate svo- membnih tem. ob tem tudi sooœali s proble- jega dela na sklepni prireditvi Øolsko leto 2003/04 je bilo mi, ki spremljajo vsakdanjost v Celovcu. v znamenju projekta „PO- v takøni afriøki deæeli. V øolskem letu 2005/06 MEN VODE ZA NAØO CIVILI- Za øolsko leto 2007/08 je se je naøa øola prviœ udele- ZACIJO IN DRUGE CIVILIZA- CIJE“. Dijaki so izvedeli marsikaj zanimivega o pomenu œiste vode za vsakdanje æiv- ljenje ter o oskrbovanju naøih vasi in mest s pitno vodo. V ta namen smo proti koncu tega øolskega leta obiskali vo- darno Celovec in vodna zbi- ralnika Spittalberg in Zwirna- wald. Prav prisrœna zahvala velja gospodu ing. Herbertu Kramerju, vodji celovøke vo- darne, ki nam je vse to omo- goœil. Posebno pozornost smo namenili situaciji v Zambiji. V Zambiji smo pomagali tudi pri gradnji studencev. 131 NARAVOSLOVJE

æila zdravstveve kampanje hrana in boj proti kajenju. teva z veœ strani istoœasno: „ZDRAVA OBŒINA – GE- KAMPANJE PROTI DRO- pri biologiji in kemiji uœence SUNDE GEMEINDE“; ta je na- GAM, ALKOHOLIZMU IN obveøœamo o bioloøkih oz. fi- stala na pobudo deæelne vla- KAJENJU so nam vedno pri zioloøkih uœinkih in posledi- de in zajema øtevilne obœine srcu. Te teme obravnavamo v cah prekomernega uæivanja po vsej Koroøki. Cilj te inicia- obliki projektov, pri rednem alkohola. tive, katere se danes øe ude- pouku ali na ekskurzijah. Pri praktiœnih predmetih, leæujejo razliœne organizacije Od leta 2006 z vsakim npr. prehrani, mladi spozna- in ustanove na obmoœju obœi- prvim letnikom Viøje øole (ali vajo brezalkoholne, a kljub ne Øt. Jakob je vsesploøno z enoletno Strokovno gospo- temu slastne pijaœe. Skuøamo pospeøevanje zdravja obœa- darsko øolo) obiøœemo pljuœni jih pripeljati do spoznanja, da nov. oddelek celovøke deæelne za druæabnost alkohol ni po- Posebna pozornost se na- bolniønice (Lungenabteilung treben. Pri teh prizadevanjih menja mladini, torej øolam in des LKH Klagenfurt). Tam so nam projekti, kot letoønji z otroøkim vrtcem. Na vsako- mladi iz prve roke dobijo GKK, zelo v pomoœ. letni tridnevni prireditvi, ki se strokovne informacije o pos- imenuje „DNEVI ZDRAVJA – ledicah kajenja in o moæno- Varstvo okolja: prizadeva- GESUNDHEITSTAGE“ ima stih, ki jih tam dajejo vsem ti- mo si krepiti zavest mladih vsaka organizacija priloænost, stim, ki hoœejo prenehati ka- ljudi za pomen varstva okol- da predstavi svoje aktualno diti. Prav prisrœno se za to ve- ja. Vsako leto prvi letnik izve- delo oz. ponudbo. Tudi naøa likoduøno ponudbo zahvalju- de œistilno akcijo na obmoœju øola je vsako leto navzoœa: jemo prim. dr. Kurtu Puga- obœine Øt. Jakob. dijakinje in dijaki pripravljajo niggu in dr. Michaelu Mun- Prva pomoœ: gostom zdrave (brezalkohol- teanu. Vsako øolsko ne) pijaœe in jedi iz lastne ku- Za mladino alkohol pred- leto svojim uœenkam in uœen- hinje. Poleg tega na svoji stavlja œedalje veœjo nevar- cem dajemo priloænost, da se stojnici øe dajemo informacije nost – skoraj vsak dan se po- udeleæijo øestnajsturnega o aktualnih zdravstvenih te- roœa o æalostnih primerih teœaja prve pomoœi. Ti teœaji mah, s katerimi se trenutno najstnikov in najstnic, ki so se potekajo pod okriljem av- ukvarjamo. Leta 2007/08 sta napili skoraj do smrti. strijskega mladinskega Rde- bili glavni teæiøœi zdrava pre- Naøa øola se te tematike lo- œega kriæa (Österreichisches Jugendrotkreuz). Referent za naøo øolo je mag. Erik Lo- renz. Teœaji veljajo pet let za vozniøki, lovski in podobne izpite, za zaposlitev v javni sluæbi in podobno. Pomenbna teæiøœa prve po- moœi se poglobljeno obravnavajo tudi pri pouku biologije v tretjem oz. œetrtem letniku. Poznavanju zgradbe in funkcije œloveøkega telesa se pri tem dodajo znanje in spretnosti, ki so potrebni, da bi uœenci lahko doma ali drugod pomagali v nujnem pri- 132 Ugledni prikaz nege zob meru. NATURWISSENSCHAFT

Der naturwissenschaftliche Bereich an der HLW St. Peter

Die naturwissenschaftliche Auch die wichtigen Informa- tigungen durch den mit die- Ausbildung umfasst folgende tionen zum Thema Rauchen, ser Technologie verbundenen Unterrichtsgegenstände und Alkoholismus sowie Sucht im Elektrosmog gewidmet. Ziel Schwerpunkte: Allgemeinen gehören zu un- war es, die SchülerInnen zu 1. Biologie seren Schwerpunkten im einer bewussten und mehr 2. Physik Rahmen der Gesundheitser- zielorientierten Anwendung 3. Chemie ziehung. Auch die alljährli- dieses neuen Mediums zu 4. Naturwissenschaftliche chen Erste-Hilfe-Kurse bieten bewegen. Zur Unterstützung Exkursionen nützliche Zusatzinformatio- der Maßnahmen wurde auch 5. Projekte, Öffentlichkeits- nen zu den Themen Unfall- ein externer Experte beige- arbeit, Zusammenarbeit vermeidung, richtige Wund- zogen. Weiters wurden mit anderen Institutio- versorgung etc. Richtlinien zur Verwendung nen bzw. Schulen von Handys im Schulalltag 6. Suchtprävention (mit Der Physikunterricht stellt erarbeitet. Exkursionen und exter- im Wesentlichen einen Streif- nen Referenten) zug durch die wichtigsten Im Rahmen des Che- 7. Naturschutz Teilgebiete der klassischen mieunterrichtes, der die 8. Erste Hilfe Physik dar. Den SchülerInnen wichtigsten Kapitel der anor- sollen wichtige Phänomene ganischen und organischen Der Unterrichtsgegenstand des alltäglichen Lebens so- Chemie umfasst, werden be- Biologie umfasst zunächst wie der grundlegende Auf- stimmte Schwerpunkte ver- wichtige Kapitel der allge- bau und die Funktion techni- tieft abgehandelt, wie etwa meinen Biologie. Dazu gehö- scher Errungenschaften vor der umfassende Bereich der ren: Tier- und Pflanzenzellen, Augen geführt werden, wie Umweltverschmutzung, Kor- die Biologie der Bakterien, etwa elektrische Einrichtun- rosionsprobleme im Alltag, Viren und Urtierchen, Zellat- gen, die Nutzung alternativer die Bedeutung sauberen mung, Gärungen, Photosyn- Energieformen (Photovoltaik, Trinkwassers, Kraftstoffe, Al- these, Stoffkreisläufe, der Hybridtechnologie, Biomas- kohole, der Aufbau und die Aufbau und die Funktion se, Brennstoffzelle…). Auch physiologische Bedeutung verschiedener Geweb, die Schwingungen und Wellen von Nährstoffen etc. Kenntnis wichtiger Ökosyste- sind ein fixer Bestandteil des me etc. Speziell im IV. Jahr- modernen Lebens. Ohne sie Naturwissenschaftliche gang steht der Biologieunter- gäbe es kein Licht, keinen Exkursionen dienen dem richt im Zeichen des mensch- Rundfunk, kein Fernsehen Kennenlernen der Natur und lichen Körpers, der Evolution und natürlich auch keine Mo- Geographie bestimmter Re- und Genetik. biltelefone. gionen Kärntens oder Slowe- Auf häufige Erkrankungen, Dem Bereich der Handy- niens. wie Herz-Kreislauferkrankun- Nutzung wurde in den letz- Seit dem Schuljahr 2001/ gen, Diabetes, Krebs, ver- ten drei Jahren vermehrte 2002 begibt sich jeder erste schiedene Infektionskrank- Aufmerksamkeit gewidmet. Jahrgang gegen Ende des heiten, wie etwa Hepatitis, Besonderes Augenmerk wur- Schuljahres auf eine mehrtä- Allergien etc. wird nach de dabei auf die möglichen gige Exkursion, die einerseits Möglichkeit eingegangen. gesundheitlichen Beeinträch- den Zusammenhalt innerhalb 133 NARAVOSLOVJE

der Klasse, andererseits dem der Führung des National- scher Arbeiten und eigener Kennenlernen der Geogra- park-Rangers, Herrn Janko Recherchen die Möglichkeit phie und der Naturschönhei- Muliœ, die besondere Schön- haben, sich ein vertieftes Ver- ten dient. Die erste diesbe- heit der Natur dieser Region ständnis wichtiger Themen zügliche Exkursion führte – Lepena, Krn-See, Bogatin- zu erarbeiten. 2001 in die Norische Region Sattel etc. – kennenzulernen. Die Schuljahre 2003/2004 im Raum Hüttenberg, wo den Herr Muliœ zeigte uns auch etwa standen im Zeichen des Schülern neben dem Kennen- die in diesen Bergen noch Projektes „Wasser“ und lernen des dortigen Bergbau- sehr zahlreich vorhandenen „Wasser für Afrika“. Die Ju- es und der Mineralienkunde stummen Zeugen aus der gendlichen erfuhren vieles noch diverse andere Aktivitä- Zeit der sogenannten Ison- über die Bedeutung sauberen ten geboten wurden, wie zoschlachten während des Wassers für unser tägliches etwa Lamatrekking, Speck- Ersten Weltkrieges. Zahlrei- Leben sowie über die mit der steinschnitzen, geführte che, noch recht gut erhaltene Bereitstellung des Trinkwas- Wanderungen sowie sportli- Befestigungsanlagen, Mate- sers verbundenen Technolo- che Betätigung. rialseilbahnen und Soldaten- gien. Zu diesem Zweck be- Die Exkursion im Schuljahr unterkünfte aus jener Zeit, suchte eine Gruppe unserer 2004/2005 führte auf die Fei- die teilweise noch heute zur SchülerInnen gegen Ende stritzer Alm im Gailtal, wo die Beherbergung von Touristen des Schuljahres 2003 das Schüler zwei unvergessliche genutzt werden, erlauben Wasserwerk Klagenfurt sowie Tage verbringen durften. Ver- dem aufmerksamen Besucher die Wasserspeicher Spittal- pflegt und beherbergt wur- kurze Einblicke in den Alltag berg und Zwirnawald. Unser den sie von der Familie der Soldaten und der Zivilbe- ganz besonderer Dank gilt Schwenner, der an dieser völkerung jener Epoche. diesbezüglich Herrn Ing. Her- Stelle besonderer Dank aus- bert Kramer, dem Leiter des gesprochen sei. Projekte und Öffentlich- Klagenfurter Wasserwerkes, Im Juni 2006 begab sich keitsarbeit nehmen an unse- der uns in dieser Sache tat- der erste Jahrgang für drei Ta- rer Schule einen breiten kräftig unterstützte. ge in die Bergwelt des Tri- Raum ein. Die Heranwach- Besondere Bedeutung glav-Nationalparks, um unter senden sollen anhand prakti- wurde im Rahmen dieses Projekts der Trinkwasserver- sorgung in Sambia (Afrika) beigemessen. Die HLW St. Peter ist mit einer der dortigen Missionsschulen seit 2002 partnerschaftlich verbunden. Unsere SchülerInnen befassten sich intensiv mit den Möglichkeiten des Brun- nenbaus mit einfachsten, der dortigen Bevölkerung zur Verfügung stehenden Hilfs- mitteln. Anlässlich der Schlussver- anstaltung im Mai 2004 wurden die Ergebnisse dieses 134 Plakatwand zum Thema Suchtprävention Projektes im Rahmen einer NATURWISSENSCHAFT

Ausstellung der Öffentlich- begann unsere Schule eine keit vorgestellt. Kooperation mit der Gemein- Im Sommer desselben Jah- de St. Jakob im Rahmen des res begab sich eine größere Projektes „Gesunde Ge- Gruppe unserer Schule, be- meinde“. Es handelt sich da- stehend aus LehrerInnen, El- bei um eine Plattform, die tern und SchülerInnen unter von der Kärntner Landesre- der Leitung von Prof. Mag. gierung ins Leben gerufen Stefan Schellander und FL. wurde und deren Ziel es ist, Maria Writzl, auf einen drei- verschiedenste Organisatio- wöchigen Aufenthalt in Sam- nen, die sich mit der Förde- bia, um die dortigen Verhält- rung der Volksgesundheit auf nisse genauer kennenzuler- Gemeindeebene befassen, nen. zusammenzuführen. Viele Für das Schuljahr 2007/ Die Interessensschwer- Gemeinden Kärntens beteili- 2008 initiierte die Kärntner punkte dieses Projektes wa- gen sich daran. Besonderes Gebietskrankenkasse ein ein- ren: Kampf dem Rauchen und Augenmerk gilt hierbei der jähriges Schulprojekt mit der dem Alkoholismus unter Jugend, also den Schulen und Zielsetzung, die körperliche Jugendlichen, gesunde Er- Kindergärten. Im Frühjahr und seelische Gesundheit un- nährung, Zahngesundheit, finden alljährlich im Rahmen serer Jugend zu verbessern Selbstwertstärkung und Kon- dieser Aktivitäten die soge- und deren allgemeines fliktbewältigung sowie kör- nannten „Gesundheitstage“ Gesundheitsbewusstsein zu perliche Fitness durch Tanz statt. Im Zeitraum von drei stärken. Unser schulinterner etc. Tagen haben alle Institutio- Titel für dieses Projekt lautete Am Ende des Schuljahres nen, die Teil dieser Koopera- „Körperlich und seelisch präsentierten wir unsere Er- tion sind, die Möglichkeit, gesund durchs Schuljahr“. gebnisse im Rahmen der ihre Tätigkeitsbereiche und Von der GKK wurden wir bei Schlussveranstaltung in Kla- Produkte einer breiteren Öf- unserer Arbeit mit externen genfurt. fentlichkeit vorzustellen. Un- Referenten unterstützt. Im Schuljahr 2005/2006 sere Schule, die sich heuer zum dritten Mal an den Ge- sundheitstagen beteiligte, widmet sich vor allem den Themen Ernährung und Suchtprävention. Suchtprävention: Auch diesem Bereich widmeten und widmen wir unsere ver- stärkte Aufmerksamkeit, entweder im Rahmen von Pro- jekten oder in Form geson- derter Veranstaltungen bzw. Exkursionen. Seit dem Schul- jahr 2006/2007 besuchen SchülerInnen des ersten Jahr- gangs der HLW sowie der Körperliche Fitness durch Tanz EWF die Lungenabteilung 135 NARAVOSLOVJE

muss und es viele Möglich- keiten gibt, ohne diese aus- zukommen oder zumindest deren Konsum in geordnete Bahnen zu lenken. Auch unser bereits erwähntes GKK- Projekt schlägt massiv in diese Kerbe. Naturschutz: Um dem Na- turschutzgedanken konkrete Züge zu verleihen, führt der erste Jahrgang jedes Schul- jahres eine Flurreinigung durch, die das Gebiet zwischen St. Jakob i. Ros. und Über die Gefahren der Handytelephonie informierte DI. Ingrid Winkl umfasst. Grubauer Erste Hilfe: Jedes Schul- des Landeskrankenhauses cherambulanz zur Verfügung. jahr findet für unsere Schüle- Klagenfurt, wo ihnen von Unser ganz besonderer Dank rInnen ein sechzehnstündiger Fachärzten die Gefahren des gilt dem Leiter der Lungen- Erste-Hilfe-Kurs statt. Auch Rauchens sowie die oft dra- abteilung, Herrn Prim. Dr. unser Lehrkörper frischt sein matischen Folgen des Tabak- Kurt Puganigg, sowie dem diesbezügliches Wissen in re- genusses auf eindringliche Leiter der Raucherambulanz, gelmäßigen Zeitabständen Weise nähergebracht wer- Herrn Dr. Michael Muntean. auf. Die Organisation und den. Auch kostenlose Lun- Alkohol stellt für unsere Abhaltung dieser Kurse ist genfunktionstests werden Jugend eine immer größer meine Aufgabe, da ich an un- angeboten. All jenen, die werdende Bedrohung dar, so serer Schule Referent des dem Laster des Rauchens z.B. das Komatrinken. Spe- Österreichischen Jugendrot- entsagen wollen, steht ko- ziell im Gegenstand Ernäh- kreuzes bin. Ziel dieser aus- stenlose Beratung in der Rau- rungslehre werden unseren führlichen Kurse ist nicht nur SchülerInnen die Erlangung des Führer- viele Mög- scheins, für den sie freilich lichkeiten auf- auch gültig sind, sondern na- gezeigt, Par- türlich insbesondere die Er- tys, Feste etc. langung jenes Grundwissens, mit alkohol- welches erforderlich ist, um freien Geträn- im Falle des Falles akut Er- ken zu gestal- krankten oder Verletzten hel- ten. Ihnen fen zu können. wird gezeigt, Weiters werden zwei- bis dass Gesellig- dreimal im Schuljahr Glück- keit keines- wunschkartenverkaufsaktio- wegs mit nen des Österreichischen Ju- dem Genuss gendrotkreuzes durchge- Schüler der einjährigen Wirtschaftsfachschule alkoholischer führt, die von unseren Schü- mixen alkoholfreie Getränke für die Besucher Getränke ver- lerinnen und Schülern eifrig 136 der Gesundheitstage bunden sein unterstützt werden. NATURWISSENSCHAFT

Modenschau 1998: Zurück zur Natur 137 138 Kärntner Landesjugendsingen 2004

KREATIVNOST IN GLASBA

KREATIVITÄT UND MUSIK S. KATJA WRITZL

Likovna vzgoja in kreativno oblikovanje

Likovna vzgoja in kreativ- ozraœju se odloœimo za iz- no oblikovanje sta pot do vedbo, ki jo prikrojimo celotne vzgoje dijakinj in zmoænostim realizacije in dijakov. Pri tem predmetu predstavitve. je pomembno odkrivanje To so tudi vsakoletne samega sebe – svoje en- sklepne øolske prireditve, ki kratnosti. jih reæiser Marjan Sticker s Kreativnost predpostavlja sodelovanjem dijakov po- odprtost, rahloœutnost do veæe v celoto. dogajanja v druæbi. Da lahko kdo ustvarja, se Kreativnost je ustvarjalni mora dokopati do svoje odgovor posameznika na najglobje biti. Odkrivati izzive druæbe in skupnosti. plast za plastjo, to pomeni Uœimo se, razpravljamo in delati na sebi. Priti moramo pojasnjujemo – s pomoœjo do vrelca. Potem pa ustvar- strokovnih in kritiœnih gle- jalnosti ni veœ mogoœe za- danj – izbrane teme leta. treti, kajti na dnu vedno Poiøœemo kreativno teh- teœe sveæa voda. Kreativ- niko, preko katere je mo- nost naj pokaæe, da je vsak goœe poiskati idejo za temo posameznik enkraten in ne leta. V dobrem, skupnem kopija neœesa drugega.

140 KREATIVITÄT

Tema øolskega leta 2007/2008 sta bila stoletnica naøe ustanove in Matej Raæun. Vrh tega dela je bila razstava na temo Glagolica. Razsta- vo smo ustvarili skupno z umetni- kom, domaœinom Francijem Rasin- gerjem in HLW Wolfsberg. VØ Øt. Peter – Øola za æivljenje

Priprava vernisaæe, II. letnik Sara Trap, Tamara Wutte

Bildnerische Erziehung und Kreatives Gestalten

Die Unterrichtsgegenstän- Bedeutung. Kreativität setzt zialen Gemeinschaft. Wir ler- de Bildnerische Erziehung Offenheit und Feinfühligkeit nen, diskutieren und erklären und Kreatives Gestalten tra- gegenüber den Vorgängen in miteinander ausgewählte ak- gen wesentlich zur ganzheit- der Gesellschaft voraus. tuelle Themen auf der Basis lichen Erziehung der Schüle- Kreativität ist die künstle- fachlicher und kritischer Seh- rInnen bei. Das Entdecken rische Antwort des Individu- weisen. Gemeinsam suchen seiner selbst, seiner Einzigar- ums auf Herausforderungen wir eine kreative Technik, die tigkeit ist dabei von großer der Gesellschaft und der so- geeignet ist, das zentrale

Projekt Afrika 1999 Kalender für das Jahr 2000 141 KREATIVNOST

Thema des Schuljahres zu zess nicht mehr unter- bearbeiten. In entspannter drücken, denn aus der Quelle Atmosphäre entscheiden wir sprudelt stets frisches Wasser uns für die Durchführung des – sprich Inspiration. Kreativi- jeweiligen Projektes und tät weist auf die Einzigartig- suchen nach Möglichkeiten keit jedes einzelnen Men- der Präsentation. Eines der schen hin. zentralen Projekte ist die alljährlich stattfindende Das zentrale Thema des Schlussveranstaltung, gestal- Schuljahres 2007/2008 wa- tet von unseren SchülerInnen ren das hundertjährige Be- unter der professionellen Lei- standsjubiläum unserer Schu- tung unseres Schulregisseurs le sowie ihr Gründer, Pfarrer Marjan Sticker. Matej Raæun. Höhepunkt un- Sich total in sein Ich zu ver- seres Projektes war eine von tiefen, sozusagen Schicht um unseren SchülerInnen, ge- Schicht seiner Identität frei- meinsam mit dem heimi- zulegen, ist Voraussetzung schen Künstler Franc Rasinger für den künstlerischen Schaf- und SchülerInnen der HLW fensprozess. Es gilt bis zur Wolfsberg gestaltete Aus- Quelle vorzudringen. Dann stellung zum Thema „Glago- lässt sich der Schaffenspro- lica“. Slovenskega naroda hœi Øpela Avbelj, II. letnik

Alle Menschen lachen in derselben Sprache 142 Sara Trap, II. Jg. Blumenstrauß für die Mentoren des Projekts SONJA KOSCHIER

Glasba in zbor Musik und Chor

1. O pouku glasbe ci viøjih letnikov posluøat tudi glasbenih dejavnostih lahko Glasba igra v vzgoji mlade- kakøen koncert v celovøkem sprosti in spoznava smiselne ga œloveka pomembno vlo- Domu glasbe ali pa si ogledat moænosti za oblikovanje pro- go, vseeno, ali gre za petje in predstavo v Mestnem gleda- stega œasa. muziciranje ali pa za teorijo liøœu. To je zanimivo tudi za- Prav v danaønjem œasu, ko glasbe. Na VØ Øt. Peter je radi tega, ker se uœenci se- gospodarstvo in potroøniøtvo pouk glasbe sestavljen iz znanijo z navadami in obiœaji zasedata toliko prostora v praktiœnega dela in teorije, na takih prireditvah. æivljenju in miøljenju ljudi, naj kar pomeni, da se uœenci na- Praktiœno delo pri glasbeni mladi œlovek vidi, da so na uœijo osnov zgodovine glas- vzgoji obsega petje, plesan- svetu øe druge stvari, ki œlo- be (pregled obdobij in skla- je, ritmiœne vaje oz. igre in veka res bogatijo – in ena iz- dateljev) in glasbenih oblik. lastno muziciranje. Takøne med njih je glasba. To je pomemben deleæ sploø- dejavnosti seveda krepijo œut ne izobrazbe, ki je tudi cilj za glasbo in posluh, imajo pa Der Musikunterricht avstrijskega øolskega siste- tudi druæbeno vlogo; ob Musik spielt in der Erzie- ma, hkrati pa je prav glasba skupnem muziciranju, prepe- hung von jungen Menschen tudi del avstrijske kulturne vanju in plesanju se uœimo ta- eine große Rolle, egal ob es dediøœine. ko medsebojnega sodelova- um das Singen und Musizie- Ob posluøanju raznih pri- nja kot tudi discipline, ki je ren oder um musiktheoreti- merov naj bi uœenci spozna- bistveni del glasbenega de- sches Wissen geht. Der Mu- vali raznolikost in lepoto kla- janja, saj brez nje, na primer, sikunterricht an der HLW St. siœne glasbe. Najmanj enkrat ne bi mogel delovati noben Peter setzt sich im Allgemei- v øolskem letu gremo z uœen- orkester. Hkrati se œlovek pri nen aus zwei Komponenten

St. Peter’s Rock Train 143 GLASBA

Veranstaltungen bekannt werden. Die praktische Arbeit im Musikunterricht beinhaltet das Singen, Tanzen, rhythmi- sche Übungen bzw. Spiele und das eigene Musizieren. Solche Aktivitäten schärfen den Sinn für Musik und das Gehör, sie haben aber auch eine soziale Funktion; beim gemeinsamen Musizieren, Singen und Tanzen übt man sowohl das partnerschaftliche Beim gemeinsamen Singen mit Schülerinnen der HLW Wolfsberg Zusammenarbeiten als auch Disziplin, die ein wichtiger zusammen: der praktischen Durch das Anhören ver- Teil musikalischen Schaffens Arbeit sowie der Theorie. schiedener Hörbeispiele sol- ist, denn ohne sie könnte Letztere umfasst vor allem die len die Schüler mit klassi- zum Beispiel kein Orchester Grundlagen der Musikge- scher Musik aus unterschied- funktionieren. Ebenso kann schichte (Überblick über die lichen Epochen vertraut wer- man bei musikalischer Betäti- Epochen und Komponisten) den und ihre Schönheiten gung Entspannung finden und der musikalischen For- kennen lernen. Mindestens und zusätzliche Möglichkei- men. Dies stellt meines Erach- einmal pro Schuljahr hören ten einer sinnvollen Freizeit- tens auch einen wesentlichen wir uns mit Schülern der hö- gestaltung kennen lernen. Teil der Allgemeinbildung heren Jahrgänge ein Konzert Gerade heutzutage, wo dar, die eines der Ziele des im Klagenfurter Konzerthaus das wirtschaftliche Denken österreichischen Schulsys- an oder besuchen eine Vor- und der Konsum so viel Platz tems ist. Ebenso darf nicht auf stellung im Stadttheater zu in den Köpfen der Menschen die Bedeutung der Musik als Klagenfurt, was den Neben- einnehmen, soll der junge österreichisches Kulturerbe effekt hat, dass die Schüler Mensch erkennen, dass es vergessen werden. mit dem Rahmen solcher noch andere Dinge gibt, die unser Leben bereichern kön- nen. Eines davon ist die Mu- sik.

2. Øolski pevski zbor Æe od zaœetka naøe øole je bilo petje pomemben dejavnik v øolskem æivljenju. Pelo se je tako med poukom (npr. med poukom øivanja) kot tudi v prostem œasu v internatu. Danes imamo tudi øolski pevski zbor, v katerem pre- Nastop øolskega zbora pri avstrijski økofovski konferenci v 144 Stadl-Pauri. peva od 10 do 15 pevk, ki MUSIK imajo vsak teden zborovske vaje. Prvi del je namenjen skupnemu prepevanju raznih pesmi, v drugem delu pa imajo dekleta moænost, da s øolanjem (individualni pouk) izurijo svoje glasove. V zadnjih letih je zbor sodeloval na raznih prireditvah, kot so npr. Koroøko deæelno mladinsko petje (2004, odlika), sreœanje avstrijskih økofov v Stadl-Pauri (marca 2005), praznik narodov v Domu v Vernissage 2008 – AbsolventInnen treten mit dem Schulchor auf Tinjah (oktobra 2005), sooblikovanje sv. maøe s økofom Erwinom Kräutlerjem iz Brazi- sten Teil der Probe wird ge- schof Erwin Kreutler im Dom lije v celovøki stolnici (okto- meinsam gesungen und ge- zu Klagenfurt (Oktober bra 2006) in drugo. Najpo- übt, im zweiten haben die 2006). membnejøa naloga naøega SängerInnen Gelegenheit, im Die wichtigste Aufgabe un- øolskega pevskega zbora pa Einzelunterricht Stimmbil- seres Schulchores ist und je seveda sodelovanje na dung in Anspruch zu neh- bleibt jedoch die Mitwirkung øolskih prireditvah (sv. maøe, men. bei Schulveranstaltungen obiski gostov, sklepne prire- In den letzten Jahren nahm (Schulmessen, Besuche, ditve, vernisaæe, jubileji). V der Schulchor an verschiede- Schlussveranstaltungen, Ver- posebno veselje nam je, œe nen Veranstaltungen teil, wie nissagen usw.). Ein beson- se nam pridruæijo bivøi absol- z. B. dem Kärntner Landesju- ders erfreuliches Erlebnis ist venti/tke in z nami zapojejo gendsingen (2004, Auszeich- es, wenn sich unserer Gruppe nekaj pesmi, kot je bilo to na nung), der österreichischen ehemalige SchülerInnen der vernisaæi ob projektu „Glago- Bischofskonferenz in Stadl- HLW St. Peter anschließen lica“ junija 2008. Paura (März 2005), dem Fest und mit uns singen, wie bei der Völker im Bildungshaus der Vernissage zum Projekt Sodalitas in Tainach (Oktober „Glagolica“ im Juni 2008. Wir Der Schulchor 2005), der musikalischen Ge- blicken zuversichtlich in die staltung einer Messe mit Bi- Zukunft! Das Singen ist schon seit der Gründung unserer Schule ein wesentlicher Faktor im Schulleben. Früher wurde während des Unterrichtes (z. B. beim Nähen) wie auch in der Freizeit im Internat gerne und viel gesungen. Heute gibt es einen Schul- chor, der sich aus etwa10 bis 15 Sänger/Innen zusammen- setzt, die sich jede Woche zur Chorprobe treffen. Im er- Landesjugendsingen 2004 145 146 ØPORT IN GIBANJE

SPORT UND BEWEGUNG

147 MAGDALENA KULNIK

Øportne dejavnosti Sportlich durchs Schuljahr

V øolskem letu 2006/07 sta bili na deæelnem prvenstvu zastopani celo dve skupini: dekliøka in fantovska. Vsako leto je tudi nekaj prijateljskih tekem. Enkrat nas obiøœe skupina Modestovega doma, drugiœ se spet mi peljemo v Celovec. Igre so vedno zelo napete in po tekmi ostane øe vedno dosti œasa za druæenje.

Zimski øportni dnevi Deæelno prvensto fantje Vsako leto ob koncu prvega semestra organiziramo Odbojka Skupina je postala iz leta v le- zimski øportni dan. Dijaki to veœja. Æe od prvega leta imajo na izbiro kar nekaj Leta 2003 smo na øoli za- dalje so se udeleæevali tudi øportnih panog. Pri smuœa- œeli s prostim predmetom deæelnega prvenstva. Naj- nju, deskanju, sankanju, drsa- odbojka. Vsak teden se sre- veœji uspeh so poæeli leta nju ali pa tudi pri plavanju se œujejo dijaki v dvorani glavne 2005, ko se je skupina uvrsti- sproøœajo, uæivajo v naravi in øole in tam dve uri trenirajo. la v finale najboljøih moøtev. najdejo tudi œas za pogovore.

148 Na Tromeji Katja in Tanja pri smuœanju SPORT

Katja, sestra Katja in Marija Zadnji pomenek pred voænjo pri drsanju

Poletni øportni dnevi Ob koncu øolskega leta je na programu æe tradicionalni øportni dan. Uœenci se skupaj s profesorji pomerijo pri ra- zliœnih øportnih panogah. Eden viøkov je brez dvoma nogometni turnir. A tudi pri Poletni øportni tedni – odbojki in badmintonu so ze- Mondsee lo napete igre. Na programu Veselo pri øportu pa so tudi øe razne druge na pot v Zgornjo Avstrijo. Æe igre, kot na primer; pikado, tradicionalni poletni øportni brano øportno panogo (tenis, streljanje æogic na cilj, suva- teden preæivimo v penzionu jadranje, jahanje, plezanje, nje krogle ... pri gospe Strobel na Mond- odbojka na mivki, kajak ...). Po naporu pa sledi øe za- seeju. Seveda pa ostane tudi øe do- sluæeno okrepœilo. Dijakinje in dijaki se ves testi œasa za plavanje, igre in Vsako letu se II. letnik poda den intenzivno ukvarjajo z iz- zabavo.

Marija pri pripravah v Mondseeju Øportni dan – skupna nogometna tekma uœencev in uœiteljev 149 ØPORT

Nekaj izbranih tekmovanj

17. Tretboot Grand Prix Danach erfolgte der Start bunt zusammengewürfelten – 18. Juni 2004 des Rennbewerbes im Met- Gruppe von Schülerinnen Im Rahmen der Klagenfur- nitzstrand. Nach etwa 5200 und Schülern. Durch die tat- ter Sporttage fand auch die- m erreichte unser Boot an kräftige Unterstützung von ses Jahr wieder der Tretboot siebenter Stelle das Ziel im Frau Mag. Magdalena Kulnik Grand Prix statt. Einige Schü- Lendhafen. Bei der im An- formte sich bald eine Mann- lerinnen und Schüler des schluss stattfindenden Sport- schaft, die bereit war die zweiten Jahrganges (Monika party wurden die Energie- HLW St. Peter auch im Wett- Hudl, Franziska Stark, Nicole speicher wieder aufgefüllt kampf zu vertreten. Zich, Helen Dolinøek, David und es wurden auch schon So kam es dazu, dass eine Müller, Alen Kapidæiç, Ro- Pläne für das nächste Jahr ge- Gruppe Sportbegeisterter man Lederer und Luka schmiedet. nach Klagenfurt aufbrach. Druml) nahmen erfolgreich Dort traten die Schülerinnen an diesem Bewerb teil. gegen das BG/BRG für Slo- Zunächst musste das Boot Volleyball – Landes- wenen und die HAK 1 an und dekoriert werden. Für ihr Boot meisterschaft 2005 gewannen überraschend bei- wählten die Schüler/innen HLW St. Peter im Finale de Spiele. So qualifizierten das Thema „Blumenwiese“. Ein Team – ein Ball – Vol- sie sich für die Landesmei- Liebevoll wurden schon zu leyball (Nicole Zich, Schülerin sterschaft Volleyball Oberstu- Hause verschiedenste Blu- der 3AHW) fe. Am 24. Februar 2005 men und Stofftiere vorberei- Seit dem Schuljahr 2004/ machten sich insgesamt 13 tet. Im Strandbad Klagenfurt 05 verfügt die HLW St. Peter SchülerInnen zeitig auf den erfolgte dann die Dekoration. über eine hoch motivierte Weg nach St. Veit, um dort 10 Teams stellten sich der Be- Volleyball-Mannschaft. An- gegen sieben weitere Volley- wertung durch die Jury. Für gefangen hat alles mit einer ball-Mannschaften anzutre- unsere Mannschaft gab es einfachen Anmeldung und ten. Trotz des einzigartigen den guten fünften Platz. wöchentlichem Training einer Einsatzes der Fans konnte das Team bei insgesamt 4 Spie- len keinen Sieg verzeichnen und musste sich mit dem 8. Platz zufriedengeben. Auf die Frage nach dem Listen- platz können die Schülerin- nen Øtrucl-Rojko Iris, Poklukar Meta, Tiœar Vesna, Piovesan Jessica, Zagmajster-Anko Urøa, Økriba Deana, Zich Ni- cole und Hudl Monika stolz behaupten, von 32 Mann- schaften Kärntens einen ver- dienten 8. Platz im Volleyball Oberstufenwettbewerb er- kämpft zu haben. Bei weitem das Wichtigste für alle Teil- 150 Die erfolgreiche Volleyball-Mannschaft der HWL St. Peter nehmerInnen war und ist je- SPORT doch der Spaß am Sport, und der kam sicherlich nicht zu kurz.

Odbojka – deæelno prvenstvo 2005 VØ Øt. Peter v finalu Eno moøtvo – ena æoga – odbojka (Nicole Zich, uœenka III. letnika) Od øolskega leta 2004/05 naprej obstaja na Viøji øoli v Nasmeh tudi med tekmo Øt. Petru zelo motivirana od- bojkarska ekipa. In tako se je zaœelo: meøana skupina dija- Hudl Monika lahko ponosno 2005 nahmen an die 2000 kinj in dijakov se prijavi k te- trdijo, da so zasedle med 32- Schülerinnen und Schüler am denskemu odbojkarskemu imi koroøkimi ekipami za- jährlich stattfindenden Nestlé treningu. S pomoœjo mag. sluæeno 8. mesto v odbojkar- Austria Schullaufcup teil. Magdalene Kulnik se je kaj skem temovanju za viøje Am 21. 04. 2005 machte kmalu izoblikovala ekipa, ki je stopnje. Najpomembnejøe je sich eine motivierte Runde bila zmoæna zastopati Viøjo bilo in je, da imajo vse ude- junger Sportler der HLW St. øolo Øt. Peter tudi na tekmo- leæenke tekmovanja veselje Peter auf den Weg zu einem vanjih. do øporta. Le-tega pa zago- ganz besonderen sportlichen Tako se je zgodilo, da se je tovo ni primanjkovalo! Ereignis. Um die Mittagszeit skupina ljubiteljev øporta po- trafen die 22 Jugendlichen dala v Celovec. Tam je na- Nestle Schullaufcup – mit ihrer engagierten Sport- mreœ ekipa nastopila proti ZG 2005 lehrerin Frau Mag. Magdale- in ZRG za Slovence in proti na Kulnik im Klagenfurter Eu- TAK 1 in presenetljivo zma- Belohnte Anstrengungen ropapark ein. gala v obeh igrah. Kvalificira- beim Schullaufcup Ausgestattet mit einheitli- la se je za deæelno prvenstvo Auch im Schuljahr 2004/ chen Dressen wurden die odbojke za viøjo stopnjo. 24. februarja 2005 se je 13 dijakinj zgodaj zjutraj podalo na pot v Øt. Vid, da bi tam nasto- pilo proti sedmim drugim ekipam. Kljub edinstvenemu trudu navijaœev ekipa po øti- rih igrah ni uspela zmagati in se je bilo potrebno sprijazniti z 8. mestom. Na vpraøanje po uvrstitvi dijakinje Øtrucl- Rojko Iris, Poklukar Meta, Tiœar Vesna, Piovesan Jessica, Zagmajster-Anko Urøa, Økri- ba Deana, Zich Nicole in Letzte Vorbereitungen vor dem Lauf 151 ØPORT

Gegen 15:00 war es end- 53. Platz erringen. Auch beim lich so weit und auch für den Jahrgang 1985-1988 konnten Jahrgang 1985-1988 wurde sich Æmitek Maruøa (7. Platz) es ernst. Als das Startzeichen und Hudl Monika (12. Platz) gegeben wurde, rannten die erfolgreich gegen 30 Mitbe- TeilnehmerInnen der HLW werberinnen behaupten. Von voller Begeisterung drauflos. 56 Burschen ihrer Altersklas- Wurde vorerst neben dem se errangen Müller David den Laufen noch viel gelacht, 16. und Druml Luka den 30. packte einige nach den er- Platz. sten Runden der Ehrgeiz, und Nach dem anstrengenden Beim Aufwärmen sie erzielten hervorragende Lauf erhielten alle Teilnehme- Ergebnisse. rInnen Getränke und Süßig- Die Strecke von 2000 Me- keiten. Gegen 16:00 machte Startnummern entgegenge- tern für die Mädchen und sich die erfolgreiche Gruppe nommen. Für die Zeitnahme 3250 Metern für die Bur- der HLW St. Peter zwar er- wurden eigens Chips an alle schen wurde vom Großteil schöpft, aber doch stolz wie- Teilnehmer verteilt. Aufge- der Teilnehmer mit Sports- der auf den Heimweg. teilt in verschiedene Alters- geist bewältigt. Nicole Zich klassen stand einem erfolg- In der Altersklasse 1989/ Franziska Stark reichen Wettkampf nichts 1990 erzielten Smrtnik Anja mehr im Wege. Mit dem Ziel (26. Platz), Uænik Silke (27. Deæelno prvenstvo øol vor Augen sich für das Finale Platz) und Piovesan Jessica zu qualifizieren, scharrten (28. Platz) hervorragende 2008 – tek na smuœeh sich immer mehr SchülerIn- Plätze. 28. 02. 2008 je v Øt. Petru nen an der Startlinie. Für Un- Als einziger Schüler der potekalo deæelno prvenstvo terhaltung sorgten Musik und HLW in seiner Altersklasse øol v teku na smuœeh. Prviœ se Moderation sowie ein „Pom- konnte Reichmann Damijan je udeleæila tudi skupina Viøje bär“-Aktionpark. von 109 Konkurrenten den øole za gospodarske poklice v Øt. Petru. Zastop- niki: Manuel Hal- legger, Franz Kuch- ler, Robert Milano- viç in Bernhard Gra- ber so v kategoriji III (9. – 13. øolska stopnja) v skupnem seøtevku odnesli zmago in tako postali deæelni prvaki. Rezultati posameznikov: F. Kuch- ler – 4. mesto, M. Hallegger – 5. mesto, B. Graber – 8. Mag. Magdalena Kulnik, Manuel Hallegger, Franz Kuchler, Robert mesto in R. Milano- 152 Milanoviç, Bernhard Graber viç – 10. mesto. SPORT

Sportwoche Mondsee von allen schließlich nur noch Auch Schwester Veronika 06. 06. 2004 – 11. 06. 2004 „Gulasch“ genannt wurde. machte auf den Island-Pfer- Nach endlosen Regenta- den gute Figur. Auch im Schuljahr 2003/ gen kamen nicht nur wir, Zweimal täglich fuhren wir 2004 verbrachte der II. Jahr- sondern auch Sonne, Wärme mit den Fahrrädern, die uns gang die Sportwoche am und Spaß nach Mondsee. Familie Strobl zur Verfügung Mondsee, dem bereits tradi- Trotz vieler schmerzvoller stellte, zur Segelschule, wo tionellen Ziel unserer Sport- Sonnenbrände, vor allem bei wir alle zusammen zu Mittag wochen. Schon lange bevor den Volleyballern, Kajakfah- und zu Abend aßen. Apropos wir uns auf den Weg nach rern und jenen Wagemuti- Abend: Die Abende sowie Mondsee machten, musste gen, die dem kalten Wasser unsere Freizeit verbrachten sich jeder Schüler für eine trotzten und schwimmen wir in der sogenannten „leh- Sportart entscheiden. Trotz gingen, hatten alle viel Spaß. rerfreien Zone“ hinter dem der großen Auswahl ent- Unsere erfahrenen Sportleh- Haus, wo wir „voll die Gau- schieden wir uns nur für fünf rer brachten uns in dieser Zeit de“ hatten ... Sportarten: Beach-Volleyball, viel Neues und Interessantes Tennis, Kajak, Surfen und Rei- bei. Doch das heiße Wetter ten. und der starke Wind waren Unterkunft und Verpfle- nicht für alle optimal. Viele gung bei der sehr gastfreund- klagten über die Hitze. Den lichen und netten Familie Surfern kam der Wind zugu- Strobl waren ausgezeichnet. te, im Gegensatz zu den Ka- Nachdem wir tagsüber unse- jakfahrern, die sehr unter ren sportlichen Aktivitäten dem unruhigen Wasser litten. nachgingen, konnten wir uns Die Einzigen, denen das Wet- abends von den Strapazen ter nicht viel ausmachte, wa- des Tages erholen und in ge- ren die Tennisspieler, die in mütlicher Runde zusammen- einer klimatisierten Halle sitzen. Für Gelächter sorgte spielten. Am Reiterhof in In- auch die etwas „vollschlan- nerroid absolvierten die Rei- ke“ Katze „Frau Muz“, die ter drei Reitstunden pro Tag. Der Sporttag war erfolgreich

Beim Grab- nerbauer fühlen sich unsere Jahrgänge seit 1991 sehr wohl 153 154 ØOLSKE PRIREDITVE

SCHULVERANSTALTUNGEN

155 MARIJA PERNE

Priøel, videl, vedel

obrnemo tudi v nasprotno smer in se peljemo skozi Ra- kov Økocjan, kjer si ogledamo zanimive kraøke pojave in naravna mostova. Sedanje glavno mesto slovenskega jezika, Ljubljana, je prav tako na sporedu naøih ogledov, vœasih tudi s kakøno gledali- øko predstavo. „Hrast stoji v turjaøkem dvoru,“ piøe Preøeren v Turjaøki Roza- Na potovanje pa se od do- mundi. Ta hrast je lipa pred gradom Turjak na Dolenjskem. ma odpravimo tudi za veœ dni. Velik pomen za nas ima Œlovek se laæe uœi, œe stva- peljemo v kraje, kjer si ogle- kulturna dediøœina na Koroø- ri, ki naj bi jih znal in vedel, damo naravne ali kulturne kem in seveda v Sloveniji. tudi vidi ali jih doæivi. Sicer pa znamenitosti. Naøe ekskurzije Obiøœemo turistiœne obrate, imata besedi „vedeti“ in „vi- nas vodijo na Dolenjsko, k zi- kjer spoznavamo naœine de- deti“ isti izvor. Najlaæe si torej belki pisanega slovenskega lovanja, turistiœne ponudbe in zapomnimo to, kar vidimo, jezika, na Trubarjevo domaœi- kaj je za te obrate pomemb- doæivimo, izkusimo – kar lah- jo, v Velike Laøœe k Levstiku, no, da dobro obratujejo, da ko dojemamo z vsemi œutili. preko Ribnice, kjer je bil do- so stranke zadovoljne. Ogle- To dejstvo skuøamo uresni- ma Jakob Petelin Gallus in je dali smo si npr. hotel Metro- œevati na Viøji øoli v Øt. Petru zapustil sledi tudi Pleœnik, pol v Portoroæu. tako, da se z uœenci vsaj za en skozi Koœevski rog na Otoœec Da so naøe ekskurzije œim- dan ali pa tudi za veœ dni od- in zopet nazaj. Vœasih pa se bolj pestre, si ogledamo zna- menite stavbe, cerkve – Hra- stovlje, Bogojina – naravne znamenitosti – slapovi, na- ravni mostovi, kraøki pojavi – domove pesnikov in pisateljev – Vrba, Laøœe, Raøica, Ko- stanje, Miklova domaœija v Svatnah itd. Poleg slove- nistiœno-kulturnih in gospodarskih ekskurzij organiziramo tudi zgodovinske ekskur- Ravnatelj Metropola predstavlja maturantom gostinsko zije v Mauthausen, ogled ta- 156 ponudbo. boriøœa na Ljubelju ipd. SCHULVERANSTALTUNGEN

Ob 100-letnici øole tam do nedavnega tudi ge- skozi Vintgar, v Gornjih Gor- potovali v Rim neralna predstojnica. Zelo jah smo imeli sv. maøo, nato Na naøi øoli je drugi obvez- prisrœno so nas sprejele, nam pa smo uæivali øe ob blejskih ni tuji jezik italijanøœina. Zato razkazale svojo hiøo in øolo kremnih rezinah. nas vodijo ekskurzije tudi v ter nas izvrstno pogostile. Italijo, v Trst, Firence ali Spoznavanje domovine Benetke. Letos pa smo ob Pestri franœiøkovi Naøo domovino spoznava- 100-letnici Zavoda øolskih prazniki mo z izleti po Koroøkem. sester organizirali enoteden- Øolske sestre so franœiø- Krasna hoja je bila skozi Korø- sko potovanje v Rim in okoli- kanke in potemtakem je god ke peœi, tako da smo si dobro co. V Rimu je sedeæ katoliøke sv. Franœiøka za naøo øolo ve- kosilo „Pri Franclnu“ zares Cerkve, v Rimu imajo naøe lik praznik, ki ga tudi dostoj- zasluæili. Ta dan nas je sprem- øolske sestre generalno hiøo no praznujemo. Æe nekaj let ljala ga. Regina Smrtnik, naøa in svojo vrhovno predstojni- se na ta dan, ki ga organizira absolventka, in nam na izredno prikupen in sproøœen naœ- in pokazala Korte in njihovo cerkev. Mislim, da smemo upraviœeno reœi, da na naøi øoli øe æivi in veje Franœiøkov duh, ki opeva veliœino in lepoto Boæjega stvarstva. Hkra- ti pa spoznavamo naøo domovino in sosednje regije, kar je v zdruæeni Evropi vedno bolj pomembno in tudi potrebno. V zadnjem tednu øolskega Dr. Marketz nam je ob 100-letnici razkazal veœno mesto Rim. leta je en dan vedno rezervi- ran za spoznavanje okolice. co, Rim je nekdaj vladal na s. M. Katja Writzl, po zgledu Za uœence, ki prihajajo na naøih tleh, Rim je glavno sv. Franœiøka odpravimo v naøo øolo iz vse Koroøke in mesto italijanskega jezika in naravo, kjer si ogledamo ka- glavno mesto naøe sosede ke znamenitosti in doæivlja- Italije. Torej je dovolj razlo- mo krasote boæjega stvarst- gov, da smo se odpravili v to va. Poti teh Franœiøkovih dni svetovno mesto, ki nam ga je so nas vodile v Bistrico na razkazal dr. Joæe Marketz. Zilji, v benediktinski samo- Poleg obveznih znamenitosti stan v Øt. Pavlu, v Krko, v Bad nam je pokazal in razkril øe Kleinkircheim, k Podkanjske- posebne bisere tega mesta. mu slapu v Galiciji in naprej v Odpeljali smo se tudi v Ostio Øt. Jurij v Podjuni, nakar nas je Antico, kar je bilo zelo zani- Dom v Tinjah pogostil z mivo. Oglasili pa smo se tudi izvrstnim kosilom. Na spore- pri øolskih sestrah na Farnesi- du je bil tudi æe ogled Galeri- ni, kjer je bilo nekaj sedaj na je Wernerja Berga. V Sloveni- Koroøkem delujoœih øolskih ji smo na god sv. Franœiøka „Ekskurzija“ v øentjakobsko sester v noviciatu in je bila uæivali gorko sonce ob hoji Cerkev in na pokopaliøœe 157 ØOLSKE PRIREDITVE

Slovenije, je pomembno, da mesto Piran in druge njegove Bistven del øolskih priredi- spoznajo kraj svojega øolanja. znamenitosti. Sliøali smo o tev na Viøji øoli so tudi razne Enodnevne ekskurzije nas vo- slovenskih avtorjih, ki prihaja- delavnice. Vsako leto je dija- dijo h Gospe Sveti, v Celo- jo iz teh krajev ali pa øe æivijo kom na voljo kar nekaj delav- vec, Beljak, Vrbo in na Ko- tam. nic na razliœne teme. Zadnji stanje, ogledamo si izkopani- Veseli smo, da nam æe 15 dan pred boæiœem se s po- ne na Bregu in øe marsikaj let Ministrstvo za øolstvo in moœjo Katoliøke akcije na ra- drugega. øport Republike Slovenije zliœne naœine poglabljamo v pod vodstvom univ. prof. dr. skrivnost boæiœa. Katoliøka Jerneja Æupanœiœa organizira Akcija nam radevolje poma- Gospodarstvo, kultura, ekskurzije po Sloveniji. Z ga s predavatelji in vodji de- vera, jezik njim spoznavamo izredne za- lavnic, da dan pred boæiœem Izredno raznolike so eks- nimivosti naøe krasne sosede spoznavamo Sv. pismo z kurzije v Istro oziroma v okoli- Slovenije. Pot nas vodi ne- vsemi œutili ali razmiøljamo o co Pirana. Pot pa nas po Soøki malokdaj preko Velenja, kjer kulturi miru. dolini vodi v Kobarid, kjer si si ogledamo premogovnik, Za pevke in pevce imamo ogledamo muzej 1. svetovne najstarejøe slovensko mesto vedno spet pevske dneve, vojne. Zanimiv je gospo- Ptuj in spoznavamo æivljenje, kjer se s pomoœjo rojenega darsko turistiœni del ekskurzi- kulturo in gospodarstvo na Afriœana uœijo uœenci tudi divje, saj si ogledamo hotele ali Øtajerskem oziroma v Prek- jih afriøkih ritmov na bobnih. kaka druga podjetja, da spo- murju, kjer se sreœamo tudi z znavamo turistiœne obrate in manjøinami. Ogledamo si Sodelovanje na najrazliœne- njihovo delovanje. predvsem pokrajine, ki jih jøih prireditvah je prav tako Velik pomen ima za naøe uœenci za œasa øolanja niso neizmerno. Naøi uœenci so uœence in seveda uœitelje kul- uspeli spoznati. sodelovali na primer na øol- turna dediøœina tako Koroøke Veseli me, da imajo uœenci skem øahovskem turnirju, kot tudi Slovenije. toliko moænosti spoznavati udeleæili so se øolskega øpor- Istro smo spoznavali po kulture, jezike, kraje, zname- tnega praznika v Øt. Vidu ob solinah v Seœovljah, ogledali nitosti in tudi gospodarske Glini, vsako leto se veselijo smo si cerkev v Hrastovljah, objekte na kraju samem in v tekmovanja s œolni na noæni patri minoriti so nam razkaza- æivo, saj se s tem dejansko pogon, sodelovali so pri li svoj samostan, ogledali pa nauœijo najveœ in si uœno snov pevski reviji Koroøka poje, pri smo si seveda tudi samo tudi laæe zapomnijo. sreœanju deæelnih mladinskih zborov in dosegli celo oceno izvrstno. Øolski zbor je sodeloval tudi pri podelitvi nagrade økofu Romeru. Redno sodelujemo na øolskem sejmu v Beljaku, da navedem le izredno majhen izbor sodelovanj naøih uœencev pri raznih prireditvah.

Zanimiva predavanja so za uœence dobrodoøla sprememba øolske vsakdanjosti. 158 Voænja s turistiœno ladjo po Piranskem zalivu Vsako leto imamo vsaj øtiri SCHULVERANSTALTUNGEN

na branja in pogovore z umetniki. V zadnjih letih so nas obiskali Drago Janœar, Alojz Re- bula, Svetlana Makaroviœ, Tone Pavœek in Marjan Tomø- iœ. Uœenci se z branjem in refe- rati æe prej pripravijo na prihod kakega pesnika ali pisa- telja, tako je pogovor z njim potem zelo æiv in zanimiv. Zelo veseli pa smo tudi umetnika druge vrste. Vsako leto nas obiøœe tudi dekan mag. Janko Kriøtof. Njegov konjiœek je uœenje pesmi na pamet. Zelo rad pride k nam v Øt. Peter in uœencem kar ce- Med øtevilnimi predavatelji smo na øoli pozdravili generalnega lo ure recitira, da ne reœem konzula RS Matjaæa Longarja skoraj zaigra, Preøernove, Gregorœiœeve, Aøkerœeve in øe kake druge pesmi. do øest raznih predavanj. Le- gor Marcus Jansen in nazorno V glavnem je øolsko æi- ta 2001 nas je obiskal Davo spregovoril o cerkvi/Cerkvi vljenje zelo pestro, saj pouk Karniœar in predstavil smuœ- brez mladine, kar je uœence dopolnjujejo izvrstni preda- anje z Everesta. Petra Draøko- izredno navduøilo. Ob vstopu vatelji, vodje delavnic ali viœ je istega leta predstavila Slovenije v Evropsko unijo umetniki. Takjsko kot deæelo smehljaja. smo se posvetili tudi tej temi, Dr. Øtefan Merkaœ je na nazo- ko sta o øengenskem obmoœ- ren naœin predstavil bioloøko ju spregovorila Æeljko Kljajiœ kmetovanje. Mihi Miøkulnik in dr. Karl Hren. Ob stoletnici je leta 2003 predoœil uœen- øole pa so nas obiskale gospe cem Guatemalo, leto kasneje Marija Truppe, Majda Star- pa Helmut Pichler Kamœatko man in njena hœi Ivanka Kro- kot konec Sibirije. Leta 2005 nawetter. Prvi dve sta bili na smo posluøali priœe œasa, ko øoli v petdesetih letih, slednja so spregovorili dr. Teodor v sedemdesetih. Tudi tem Domej, Franz Rehsmann, Si- priœam œasa so uœenci pris- mon Preschern, Bratko Økrlj. luhnili z odprtimi usti in uœe- Leta 2006 je Mirko Lepu- si, saj je bila øolska vsakdan- schitz z diapozitivi zanimivo jost nekoœ precej drugaœna pripovedoval, kako je s kole- kot danes. som prepotoval Mongolijo. Zelo nam je dalo misliti in Obiski pesnikov in sproæilo marsikakøno diskusi- pisateljev jo predavanje ravnateljice Da bi uœenci spoznavali so- Grubauer o tveganjih telefo- dobno slovensko slovstvo in niranja z mobilnimi telefoni. Z ne le preminule pesnike in pi- Dunaja je pripotoval dr. Gre- satelje, prirejamo tudi literar- Mag. Janko Kriøtof 159 ØOLSKE PRIREDITVE

Er kam, sah und wusste

Reise nach Rom anläss- lich des 100-jährigen Jubiläums Zum Bildungsangebot der HLW St. Peter gehört auch Italienisch, regelmäßig stattfindende Studienfahrten nach Italien – überwiegend nach Triest, Florenz und Venedig – zählen zum Standardpro- Wien-Aktion gramm. Heuer fand anlässlich der 100-Jahr-Feier des Kon- Um eine ganzheitlich-sinn- Hauptstadt Laibach ein wich- vents der Schulschwestern liche Auseinandersetzung im tiger Programmpunkt auf eine einwöchige Reise nach Unterricht geht es an der Hö- solchen Reisen, manchmal in Rom statt. Die Hauptstadt heren Lehranstalt für wirt- Verbindung mit einem unver- Italiens ist Sitz der katholi- schaftliche Berufe in St. Peter. gesslichen Theaterbesuch. schen Kirche, das General- Die Tatsache, dass durch akti- Das Kulturerbe Kärntens haus, in dem die Generalobe- ves Beteiligen und Auspro- und Sloweniens ist auf diesen rin unserer Schulschwestern bieren manches länger im Ge- Exkursionen stets von großer tätig ist, befindet sich eben- dächtnis bleibt, nehmen die Bedeutung. Der Besuch ein- falls dort. Rom regierte eine Lehrer zum Anlass, gemein- zelner Gastbetriebe gewährt Zeit lang auf unserem Boden. sam mit den Schülern im Rah- Einblick in die Arbeitsweise Genug Gründe also, sich in men von Tagesausflügen oder slowenischer Unternehmen, diese Weltstadt zu begeben, mehrtägigen Schulveranstal- wie es als Beispiel das Hotel in der uns Dr. Josef Marketz tungen einzigartige Natur- Metropol in Portoroæ zeigt. zahlreiche Sehenswürdigkei- landschaften und wichtige Solche Lehrfahrten sind ab- ten und besonders schöne Kulturstätten zu besichtigen. wechslungsreich gestaltet, Orte zeigte. Einen bleiben- Die Exkursionen führen die Besichtigung geschichts- den Eindruck bei den Teilneh- nach Unterkrain zu Trubars trächtiger Gebäude und Kir- mern hinterließ die ursprüng- Geburtshaus, anschließend chen sowie einzigartiger Na- geht es weiter nach Velike tursehenswürdigkeiten wie Laøœe – in den Heimatort Fran Wasserfälle, Naturbrücken Levstiks – über Ribnica, wo Ja- und Karsterscheinungen so- kob Petelin Gallus einst lebte wie Geburtshäuser und Hei- und auch Pleœnik seine Spu- matorte slowenischer Dichter ren hinterließ, durch Koœevski runden das Programm ab. rog nach Otoœec und wieder zurück. Manchmal führt der Es gibt neben diesen Ex- Weg in die entgegengesetzte kursionen mit kulturellem Richtung durch Rakov Økoc- und wirtschaftlichem Schwer- jan, wo interessante Karster- punkt auch Lehrfahrten nach scheinungen und zwei Natur- Mauthausen oder die Besich- brücken den Besucher über- tigung des ehemaligen La- 160 wältigen. So ist auch die gers am Loibl. Am Dach des Petersdomes SCHULVERANSTALTUNGEN liche Hafenstadt Ostia Antica. dienten. Durch In Farnesina wurden wir von diese unbe- den Schulschwestern herzlich rührte Land- aufgenommen und köstlich schaft führte bewirtet. uns die ehemalige Absolven- Abwechslungsreiche tin Frau Regina Franziskuswandertage Smrtnik, die Unsere Schulschwestern uns auf sehr sind Franziskanerinnen, so h u m o r v o l l e wird auch der Namenstag und umgängli- Hl. Messe in Zgornje Gorje des hl. Franziskus entspre- che Art die chend gefeiert. In den letzten Umgebung zeigte. Salzgewinnung, direkt an der Jahren wurden unter der Lei- Man darf behaupten, dass kroatischen Grenze befinden tung von Sr. Katja Writzl – der Geist des hl. Franziskus sich in der Bucht von Piran nach dem Vorbild des hl. an der HLW St. Peter noch le- die Salinen von Seœovlje. Se- Franziskus – Wandertage or- bendig geblieben ist. Die henswert ist die romanische ganisiert, um die Schönhei- SchülerInnen lernen auf diese Dreifaltigkeitskirche im Dorf ten unserer Umgebung na- Weise ihre Heimat und die Hrastovlje. Die Minoriten zei- turnah zu erleben. Die Wege Nachbarregionen besser ken- gen uns ihr Kloster, selbstver- führten uns nach Feistritz/ nen, im vereinten Europa ständlich besichtigen wir Gail, in das Benediktinerklo- mittlerweile eine unerlässli- auch das malerische Piran, ei- ster St. Paul, nach Gurk, nach che Bereicherung. ne der bekanntesten Städte Bad Kleinkirchheim, zum Wil- In der letzten Schulwoche Sloweniens an der Riviera. densteiner Wasserfall nach wird ein Tag der Erkundung Das Ministerium für Schul- Gallizien, weiter nach St. unserer Region gewidmet, wesen und Sport der Repub- Georgen, und im Bildungs- um den SchülerInnen die un- lik Slowenien organisiert un- haus Sodalitas in Tainach mittelbare Umgebung unse- ter der Leitung von Univ. wartete auf uns ein köstliches res Schulstandortes zu zei- Prof. Dr. Jernej Æupanœiœ all- Mittagessen. Der Besuch der gen. Eintägige Exkursionen jährlich äußerst informative Galerie Werner Berg rundete führen uns nach Maria Saal, Exkursionen durch unser das Programm eindrucksvoll Klagenfurt, Villach, Velden Nachbarland Slowenien. Oft ab. und Köstenberg sowie in das führt uns der Weg im Nord- In Slowenien beeindruckte Hügelgräberfeld von Frög. osten Sloweniens durch Ve- uns das Naturjuwel Vintgar. lenje – eine bekannte Indu- Nach der hl. Messe in Gornje strie- und Bergbaustadt –, wo Gorje genossen wir die Cre- Wirtschaft, Kultur, das Bergbaumuseum immer meschnitten in Bled. Religion, Sprache einen Besuch wert ist. Die äl- Die Exkursionen nach teste slowenische Stadtge- Heimatkunde Istrien und Piran sind ausge- meinde Ptuj liegt auf unserer Gemeinsam erkunden wir sprochen abwechslungsreich. Route, genauso wie Prekmur- die Kärntner Heimat auf zahl- Auf dem Weg durch das je, eine historische Region im reichen Wandertagen. Un- Isonzotal verweilen wir kurz äußersten Nordosten Slowe- vergesslich bleibt uns die in Kobarid und suchen in der niens. Die SchülerInnen sol- Trögener Klamm, wo wir uns Altstadt das Kriegs-Museum len in diesem Rahmen unbe- nach vielen bleibenden Ein- auf, das über die Geschehnis- kannte Gegenden der Unter- drücken ein Mittagessen im se des 1. Weltkrieges berich- steiermark und des Übermur- Gasthof Franzl redlich ver- tet. Istrien ist bekannt für die gebietes kennenlernen. 161 JOHANN POGELSCHEK NATASCHA PARTL

Erwachsenenbildung

Koch- und Computer- schiedlichen Themen, wie z. in Zusammenarbeit mit der kurse für Frauen und B. Festtagsmenüs, Osterspei- Marktgemeinde St. Jakob im Männer sen, alles rund ums Huhn, Rosental, dem Regionalzen- Kochkurse für Frauen ha- schnelle und gesunde Küche, trum/Regionalni center St. Ja- ben im Konvent der Schul- Weihnachtsbäckerei, Voll- kob/Øt. Jakob und der Volks- schwestern eine lange Tradi- wertküche, besondere Des- hochschule St. Jakob zahlrei- tion. Die Idee, Kochkurse für serts, verschiedene Torten, che Computerkurse organi- Erwachsene – sowohl für Brot, Gebäck und Aufstriche, siert und durchgeführt. Die Frauen als auch für Männer – Fische und Meeresfrüchte, als „Erwachsenenbildung“ aufs Neue anzubieten, wurde griechische Küche, es muss gedachten und an Abenden im Herbst 1997 von Mag. nicht immer Fleisch sein usw. unter der Woche durchge- Dipl.-Päd. Natascha Partl auf- Das Interesse an den Kur- führten Veranstaltungen wa- genommen. Veranstalter wa- sen war groß. Die Teilnehme- ren Kurse für Neueinsteiger ren diverse Organisationen, rInnen erwiesen sich als au- ebenso wie für Fortgeschrit- wie zum Beispiel das Kultur- ßerordentlich talentiert und tene, die sich in verschiede- & Kommunikationszentrum brachten darüber hinaus im- nen Applikationen wie Text- (K&K) in St. Johann/Øt. Janæ, mer eine große Portion gute verarbeitung, Tabellenkalku- das Regionalzentrum/Regio- Laune mit. Es machte einfach lation, Datenbanken, Inter- nalni center St. Jakob/Øt. Ja- Spaß! nettechnologie und Ähnli- kob, die Volkshochschule St. chem fortbilden wollten. Jakob, die Volksschule Fei- Fit für Informations- Die vermittelten Inhalte stritz im Rosental/Bistrica v technologie – orientierten sich dabei für Roæu – aber auch Vereine aus Computerkurse Einsteiger an den Modulen Fürnitz/Brnca, Zell/Sele und an der HLW St. Peter des internationalen Zertifika- St. Margareten/Ømarjeta. In den vergangenen Jahren tes „ECDL“ bzw. am „ECDL- Gekocht wurde zu unter- wurden an der HLW St. Peter Advanced“ für Fortgeschrit- tene. Mehr als 250 zufriedene Kursbesucher verließen unsere Bildungseinrich- tung mit neu er- worbenem oder auch vertieftem Wissen aus dem Bereich der In- formationstech- 162 nologie. ANDREA AMRUØ-EINSPIELER

Babysitterkurs mit Zertifikat Varstvo otroka s certifikatom

Im Februar 2005 boten wir übungen und Fütterungsme- V teoretiœnem delu smo se unseren SchülerInnen einen thoden, Beschäftigungsmög- ukvarjali z razvojem in nego Babysitterkurs im Ausmaß lichkeiten mit Kindern, Erste- otroka, z vpraøanji prve po- von zwei Halbtagen an. Hilfe-Maßnahmen sowie moœi ter s pravicami in dolæ- Nach erfolgreicher Absol- Rechte und Pflichten eines nostmi mladostnikov, ki pre- vierung des Kurses bekam je- Babysitters. vzamejo varstvo otrok. der Teilnehmer / jede Teil- Pri praktiœnih vajah je vsak nehmerin eine Urkunde, um uœenec imel priloænost, da für spätere Jobs als Au-pair Februarja 2005 smo prire- poskusi ob soøolcu hranjenje oder eben Babysitter ein Zer- dili teœaj o varstvu in negi otroka. tifikat vorweisen zu können. otrok za mladostnike od 16. Ob modelih smo vadili tudi Folgende Kenntnisse wur- leta starosti dalje. povijanje dojenœkov. den erworben: entwicklungs- Zanimanje je bilo tako veli- Nekaj œasa je bilo posve- bedingte Bedürfnisse eines ko, da smo morali ponuditi œeno tudi tradicionalnim Säuglings und Kleinkindes, dva teœaja. otroøkim igram. S preprostim Säuglings- und Kinderpflege Teœaj je obsegal dva pol- gradivom smo izdelali igraœ- inklusive praktischer Wickel- dneva. ke in podobne stvari.

Praktiœne vaje ob modelih 163 S. KATJA WRITZL

Assisi

Romanje v Assisi je dose- ozemlja vsako leto znova na- preprostost, pristni odnos do glo svoj vrh, ko je dozorel govarja in vabi na pot po vsega Stvarstva ima svoj projekt „Romajmo z mladimi Franœiøkovih sledovih. Ro- resniœni izvir v njegovem od- k sv. Franœiøku v Assisi“. Ta- manje mladih pripravlja Ka- nosu do Boga, ki ga je imel kratni tajnik Katoliøke mladi- toliøka mladina skupaj z naøo nadvse rad. ne Hanzej Sticker je imel od- øolo. Sv. Franœiøek in Assisi Najveœji preobrat je sv. prto uho za to idejo in romali ostajata skrivnostno privlaœ- Franœiøek doæivel v razpada- joœi cerkvici sv. Damjana na Vesel in sreœen hodim robu Assisija, kjer je zasliøal po deæeli… glas Jezusa s kriæa: „Franœiøek, pojdi in popravi mojo cerkev, ali ne vidiø, da se podira!“ Franœiøkovo srce se je v tem trenutku napolnilo z radostjo, konœno mu je Gospod povedal, kaj si od njega æeli. Biti razpoloæljiv, znati æiveti v temi, biti kos preizkuønjam in udejanjati sporoœilo, ki nam ga Bog poøilja v naøem æivljenju – v tem je sv. Fran- œiøek naøel smisel svojega poslanstva in to ga dela en- kratnega in resniœnega. Nje- smo prviœ leta 1990 pred ve- na. V danaønjem svetu so v govo æivljenje je æiv evange- liko noœjo v Assisi. Danes pa ospredju vrednote, ki minejo, lij. je to tradicionalno romanje œlovek je velikokrat le øtevilka Franœiøkov duh odkrivamo priprava na praznovanje veli- in narava samo øe sredstvo in doæivljamo, se ga veseli- ke noœi. pridobivanja dobrin. Ta svet je mo, ko skupno stopamo po Assisi je kraj, ki dijakinje in v mladih in v nas samih vzbu- njegovih poteh. Ob vsako- dijake naøega dvojeziœnega dil pot iskanja resniœnih, traj- dnevnih skupnih impulzih z nih vrednot, ki dajejo smisel mladino postavljamo boæjo naøemu æivljenju. Iskanje pra- besedo in Franœiøkovo spo- vilnega odnosa do stvarstva roœilo v danaønji œas. Doæiv- in krone stvarstva, do œlove- ljati skupnost, jo obogatiti s ka, brata/ sestre ter odnosa do petjem, v tiøini najti samega Boga je dosti laæje ob sv. sebe, to je namen romanja in 164 Franœiøku v Assisiju. Njegova vrh vsakodnevnih sreœanj je SCHULVERANSTALTUNGEN

skupna sv. maøa, ki jo mladi kreativno sooblikujejo. Ob skromni skupni vsakodnevni agapi doæivljamo Franœiøkovo preprostost, bratstvo in ses- trstvo med seboj.

To asiøko romanje doæiv- ljam kot vsakoletni boæji dar. Vedno znova me prevzame pogled na mlade, ki z nav- duøenjem spoznajo in sprejmejo sv. Franœiøka in njegov enkratni odnos do Boga, œlo- veka in vsega stvarstva!

AGAPA

„HVALITE IN POVELIŒUJTE MOJEGA GOSPODA IN ZAHVALJUJTE SE MU IN SLUÆITE MU V VELIKI PONIÆNOSTI.“ (Hvalnica stvarstva – Sonœna pesem) 165 ØOLSKE PRIREDITVE

VTISI UDELEÆENCEV PRVEGA ROMANJA V ASSISI, 1990:

„Ne vidiø, da se cerkev podira? Pojdi in jo spet pozidaj!“ To so besede, ki so zbudile in vzne- mirile sv. Franœiøka. Je stavek, ki se mu nisem mogel izogniti; zgrabil me je, skoraj da prisilil k razmiøljanju. Besede so bile napisane na kriæ, ki nam ga je vodstvo izroœilo pred cerkvijo sv. Klare. Imel sem vtis, da so te besede vsakega moœno prevzele. Za tre- nutek sem œutil tiøino v skupini; znak razmiøljanja. Bazilika sv. Franœiøka Rupert Gasser

Posebno mi je bilo vøeœ, da smo vsak dan predelali tudi odlomek iz Sv. pisma in nato v povezavi s predelano vsebino oblikovali sveto maøo. Tako so maøe bile globoke in œutila sem, da je Jezus bil resniœno med nami. Assisi je zapustil v meni moœan vtis. Mesto izraæa velik mir in veliko duha sv. Franœiøka. Tako je Franœiøkov vpliv øe danes æiv in daje moœ romarjem. Monika Novak Enkratno doæivetje so sv. maøe na prostem (Iz Nedelje, 6. 5. 1990, øtev. 18, str. 15)

Bila sem æe veœkrat v Assisi- sprehajamo in se igramo. Pri- pine z razliœnimi dnevnimi naju in vsakiœ je bilo to posebno pravljen je vedno enkraten logami. Zjutraj æe radovedno doæivetje. Vse te dni lahko program, pri katerem spozna- œakam, kako nas bodo zbudili. preæivim skupaj s prijatelji, ko vamo æivljenje sv. Franœiøka. Assisi ne bi bil Assisi brez smo v naravi, pojemo, se Razdeljeni smo v manjøe sku- obiœajne malice domaœih do- brot. Nekaj posebnega so vsakdanje sv. maøe v lepi naravi, katerih se radi udeleæimo ter sodelujemo s petjem, branjem in ministriranjem. Œudim se, kako se med tednom vsi spremenimo in nastane moœna skupnost. Teæko se odpravim na pot nazaj domov, a se vrnem du- øevno obogatena in polna nepozabnih trenutkov. Tanja Œertov 166 Dneve v Assisiju spremljajo petje, molitev, meditacija in pogovori IV. letnik VØ, 2008 JAKA NOVAK

33. misijonska tombola v jubilejnem letu

Raæunova dvorana pred tombolo

Namen misijonske tom- øka v Zambiji, spoznali bole je bil od vsega zaœet- njegovo delo in s tem doka vzbuditi pri mladih œut bili øe veœji zagon za naøe za soœloveka v stiski in misijonsko poslanstvo. istoœasno pomagati slo- Vsako leto ima tretji let- venskim misijonarjem, ki nik Viøje øole v Øt. Petru delujejo med najrev- œast organizirati misijon- nejøimi na razliœnih koncih sko tombolo, s katero sveta. podpiramo uœence „Na- Ta domska dejavnost, ki zareth Homecraft Colle- jo je uvedla s. Lucija Kle- ga“ v Zambiji. Z zbranim menjak in dolga leta vodi- denarjem omogoœamo la s. Serafina Roblek, je se- posameznim uœenkam daj vsako leto v organiza- øolsko izobrazbo za eno ciji tretjega letnika. leto. Za nas, ki smo to Leta 2003 smo obiskali prviœ delali, je bila to lepa misijon patra Mihe Drven- nova izkuønja, pri kateri Veljavne so le sreœke s øolskim æigom 167 ØOLSKE PRIREDITVE

Misijonska tombola – Mara in Jaka vodita program

smo se veliko nauœili in iz- pomagati soœloveku in da je Tombolo je odprl ravnatelj boljøali naøe sposobnosti. to, kar delamo, prav. Uspelo mag. Øtefan Schellander s te- Skupaj s sestro Katjo smo do- nam je dobiti sponzorje za lefonskim pogovorom s pa- bili œisto nove izkuønje … glavno nagrado – prenosni trom Miho Drevenøkom iz Projekt smo zaœeli z mag. raœunalnik, kot tudi sneæno Zambije. Naøa razredniœarka Pogelschkom, ki nam je desko in televizor. S pomoœjo mag. Lidija Vouk-Grilc nam je predstavil projektni manage- uœencev naøe øole nam je vseskozi stala ob strani, veli- ment. Geslo letoønje tombole uspelo prodati veliko sreœk. koduøno nam je pomagala je bilo „Za boljøi jutri Zambije Prisrœna hvala vsem, ki ste jih tudi naøa vzgojiteljica Stefi – kapljica dobrote“. Za odgo- po farah, druæinah, znancih in Lederer. vorni vodji smo izbrali Katari- prijateljih kupovali. Med ærebanjem je bil od- no Lomøek in Jako Novaka, ki 7. februar je bil dan, za kamor, za okrepœilo sta poskr- sta vodila potek celotnega terega smo delali in se pripra- beli strok. predstojnica ga. projekta. vljali tri mesece. Veœer smo Zalka Sitter in dipl. uœ. Marija Najpomembnejøe in najob- zaœeli s sveto maøo, ki jo je Roblek. V drugem delu tom- seænejøe delo je bilo zbiranje daroval æupnik Miha Go- bole smo podarili tretjo na- sponzorjev in dobitkov. lavœnik iz sosednje roæeøke grado – sneæno desko Ar- Hvala velja vsem, ki so nas fare. Glasbeni del je soobliko- mandi Pogaœar, uœenki œetr- posluøali in nas sprejeli z od- val øolski zbor pod vodstvom tega letnika, televizor je za- prtimi rokami. Na ta naœin so mag. Sonje Koschier, afriøke dela strok. predstojnica ga. nam pomagali, da smo spo- ritme pa nam je z bobnom Sitter, ki je bila zelo prese- 168 znali, da je œlovek pripravljen priœaral Hans Waluschnig. neœena. Glavno nagrado – SCHULVERANSTALTUNGEN

Sreœna zmagovalka prenosni raœunalnik pa je za- nam bodo pomagale v æiv- moœjo sponzorjev, starøev, dela Kaja Praprotnik, uœenka ljenju: kako se projekt organi- prijateljev, uœiteljev, sester in tretjega letnika. zira, da je v slogi moœ, da soøolcev lahko resniœno po- Projekt smo kot razred za- sprejemamo raznolikost in jo darili kapljico dobrote v vred- kljuœili za skupno mizo, obo- vidimo kot izziv! nosti 6,700 € in spremenili gateni z novimi izkuønjami, ki Veseli smo, da smo s po- koøœek sveta.

III. letnik predaja izkupiœek tombole patru Mihi Drvenøku 169 ÆIVLJENJE NA ODRU

DIE WELT AUF DER BÜHNE

170 Øolsko leto/Schuljahr 1958/59 171 STEFAN SCHELLANDER

Na odru se zaœne æivljenje …

Odrska tradicija, v poveza- tudi praktiœnega sreœevanja z odru so s pomoœjo besedil, vi z glasbenimi nastopi ter drugimi kulturami in konti- glasbe in petja predstavili øti- kreativnim oblikovanjem nenti. Dijakinje in dijaki so se v ri elemente: zemljo, vodo, scene, sodi vsako leto med raznih delavnicah poglabljali zrak in ogenj. osrednje projekte øolskega v afriøko kulturo in z veseljem leta. V øolskem letu 1998/89 øtudirali afriøka besedila, nji- 2001: je uspelo odrsko dejavnost hove plese in glasbo. JEZIK JE ÆIV- ponuditi kot redno neobvez- LJENJE in no vajo v obsegu øtirih te- 2000: vsaka oblika denskih ur. S tem je Viøja øo- FRANŒIØEK komunikacije la dobila svojega hiønega in ASIØKI je dragocena stalnega reæiserja, ki pomaga æivi med nami V sodelovanju s pri gostovanjih drugih igrals- Vodilni motiv Science Week kih skupin, dnevih odprtih projekta „Umet- Austria in Univerzo v Celovcu vrat in raznih nastopih svojih nost sreœanja so uœenke in uœenci s svojimi dijakinj in dijakov. vœeraj in danes“ mentorji v letu jezikov izvedli V zadnjih desetih letih smo je bilo alternativno gledanje pet projektov: Babilonski pod taktirko reæiserja Marjana in pojmovanje sveta, ki ga v stolp (Writzl), Materinøœina in Stickra uprizorili na odru na- naøi druæbi øe danes predsta- nareœje (Perne), Manjøinski je- slednje projekte: vlja Franœiøek Asiøki. V Assisi- ziki (Sticker), Tuji jeziki (Mül- ju so dijakinje in dijaki lahko ler), Mrtvi jeziki (Schellander). 1999: na kraju samem doæiveli, da Poleg prireditve na odru smo SPREMENI ŒAS danaønji œlovek potrebuje œas pestrost uœenja jezikov prika- Øola naj ne bi bila samo kraj za sreœanje s soœlovekom, z zali tudi z obøirnejøo razstavo posredovanja teorije, temveœ naravo in tudi œas zase. Na v øolskih prostorih.

2002: RAZTRGAJTE PLAØŒ RAV- NODUØNOSTI – BELA VRTNICA Posebno pozornost smo posvetili dogodkom iz leta 1942, ki so bili za mnoge ljudi kruta zareza v njihovem æivljenju in so jim ukradli lepa leta mladosti. Bridka je bila 172 Sklepna prireditev 1999 usoda skupine øtudentov v ÆIVLJENJE NA ODRU

Münchnu, ki so se postavili jo priredili za øolo pri odrski O pripravah za „Meta- proti politiki Tretjega rajha in dejavnosti in zborovskem pe- morfoze“ je sodelujoœa za svoje prepriœanje dali tju. uœenka zapisala naslednje: æivljenje. Sodnik, ki jih je ob- „Kljub teækim in proti kon- sodil na smrt, je bil dr. Roland 2006: cu tudi napornim pripravam, Freisler, isti œlovek, ki je izre- METAMOR- smo se vsi skupaj imeli lepo. kel smrtno kazen tudi selskim FOZE Odrska dejavnost nas je med ærtvam. Pri zakljuœni pri- sabo povezovala in na koncu reditvi so dijaki- smo se poœutili æe kot ena ve- 2003: nje in dijaki lika druæina. Vsako leto se vsi ØOLA BREZ uprizorili pod skupaj veselimo sodelovanja MEJA v o d s t v o m pri sklepni prireditvi in nam je Program sta so- hiønega reæiserja sodobno to v veliko veselje.“ oblikovali part- verzijo Ovidovih Metamor- Med redne øolske priredi- nerski øoli iz Ra- foz, pri kateri je v ospredju tve øtejejo tudi gostovanja dovljice (Sred- ena osnovna tema – ljubezen domaœih druøtev. Razveselji- nja gostinska v vseh moænih oblikah: zalju- vo je, da med nastopajoœimi øola, Srednja ekonomsko-tu- bljenost, erotika, strast, neu- na odru zelo pogosto zasledi- ristiœna øola) in Istituto d´ sliøana ljubezen, ljubezen do mo tudi dijake in profesorje istruzione Superiore „Inge- samega sebe, incest, maøœe- naøe øole, ki s svojim sodelo- borg Bachmann“ iz Trbiæa. Po- vanje zaradi zlorabe ... vanjem popestrijo prireditev udarek je bil na evropski di- in so mladini zgled za kultur- menziji, ki spodbuja zbliæeva- 2007: no prizadevanje v naøih nje in utrjevanje prijateljstev SANJAM ... obœinah. onstran nekdanjih meja. Skupaj s svojimi Poskrbimo pa seveda tudi mentorji so di- za redne nastope kakega 2004: jakinje in dijaki nemøkega gledaliøœa ter za KAPLJA ZA obdelali temo vsakoletni nastop angleøkih KAPLJO rasizem v vseh igralcev, ki jih predlaga Vien- Dijakinje in dija- oblikah. na´s English Theatre. ki so predstavili svoja gledanja na globalizacijo in publiko popeljali v daljnjo Zambijo, kjer se je poleti 2003 kot del projekta „Voda za Afriko“ mudila skupina dijakov, profesorjev in starøev.

2005: NA LASTNIH NOGAH Uprizorili smo Brechtove uœne igre „Dajevec in nejevec“, ki so Prof. Marjan Gallob vedno prepriœa svojo publiko 173 ÆIVLJENJE NA ODRU

Auf der Bühne beginnt das Leben …

Bühnenspiel, musikalische Workshops in die afrikanische sprachen (Müller), tote Darbietungen und kreatives Kultur und studierten voller Sprachen (Schellander). Die Gestalten zählen alljährlich zu Enthusiasmus afrikanische Vielgestaltigkeit des Erler- den zentralen Projekten des Texte, Tänze und Musik ein. nens von Sprachen wurde Schuljahres. Im Schuljahr mittels eines Bühnenstücks 1998/99 wurde „Bühnenspiel“ 2000: und einer größeren Ausstel- zum ersten Mal als Freigegen- FRANZ VON ASSISI lung in den Schulräumlichkei- stand im Ausmaß von 4 Wo- lebt unter uns ten veranschaulicht chenstunden ins Bildungsan- Das Leitmotiv gebot der HLW St. Peter auf- des Projektes genommen. Mit Marjan Sti- „Die Kunst der cker verfügt unsere Schule Begegnung ge- über einen eigenen Regis- stern und heute“ seur, der auch bei Gastauftrit- waren alternati- ten auswärtiger Schauspiel- ve Lebensfor- gruppen, an Tagen der offe- men und -ein- nen Tür und bei diversen Auf- stellungen, die in tritten unserer SchülerInnen unserer Gesell- profesionelle Arbeit leistet. schaft auch heu- Schulveranstaltung 2001 Während der vergangenen te noch von Franz von Assisi zehn Schuljahre wurden un- verkörpert werden. In Assisi ter der Leitung von Marjan konnten die SchülerInnen vor 2002: Sticker folgende Bühnenpro- Ort erleben, dass der moder- ZERREISST DEN MANTEL jekte durchgeführt: ne Mensch Zeit für Begeg- DER GLEICHGÜLTIGKEIT: nungen mit seinen Mit- DIE WEISSE ROSE menschen, der Natur und Es folgte eine ausführliche sich selbst benötigt. Auf der Auseinandersetzung mit den Bühne wurden mittels Tex- Ereignissen des Jahres 1942, ten, Musik und Gesang die die für viele Menschen eine vier Elemente dargestellt: Er- brutale Zäsur in ihrem Leben de, Wasser, Luft und Feuer. waren und sie um ihre Ju- gend brachten. Besonders 2001: grausam war das Schicksal für Marjan Sticker SPRACHE IST LEBEN und eine Gruppe Münchner Stu- jede Form von Kommunika- denten, welche die Politik 1999: tion ist etwas Wertvolles des Dritten Reiches bekämpf- VERÄNDERE DIE ZEIT In Zusammenarbeit mit te und dafür zum Tode verur- Die Schule soll nicht nur ein Science Week Austria und teilt wurde. Der berüchtigte Ort der Vermittlung theoreti- der Universität Klagenfurt Richter des Volksgerichtsho- schen Wissens sein, sondern führten die SchülerInnen mit fes, Dr. Roland Freisler, der darüber hinaus die Begeg- ihren Mentoren fünf Projekte das Todesurteil fällte, ver- nung mit anderen Kontinen- durch: Der Turm von Babylon hängte unter anderem auch ten und Kulturen ermögli- (Writzl), Muttersprache und über 13 Freiheitskämpfer aus chen. Die SchülerInnen ver- Dialekt (Perne), Minderhei- Zell Pfarre und Ebriach die 174 tieften sich in verschiedenen tensprachen (Sticker), Fremd- Todesstrafe. DIE WELT AUF DER BÜHNE

2003: SCHULE OHNE GRENZEN Das Projekt wurde von unseren Partnerschulen aus Rado- vljica (Srednja gostinska øola, Srednja ekonomsko-turi- stiœna øola) und aus Tarvis (Istituto d´istruzione Superio- re „Ingeborg Bachmann“) mitgestaltet. Themenschwer- punkt war die europäische Schlussveranstaltung 2005 – Jasager und Neinsager Dimension, die zu grenzü- berschreitender Annäherung zest, Rache nach Vergewalti- Gemeinsam mit ihren und Freundschaft anregt. gung ... Mentoren setzten sich die Über die Vorbereitungen SchülerInnen mit Rassismus 2004: zur Aufführung von Ovids in seinen vielfältigen Erschei- TROPFEN FÜR TROPFEN „Metamorphosen“ äußerte nungsformen auseinander. Die SchülerInnen thematisier- sich eine beteiligte Schülerin Zu den regelmäßig stattfin- ten ihre Meinung zur Globali- folgendermaßen: „Trotz der denden Schulveranstaltun- sierung und entführten das schwierigen und besonders gen zählen auch Gastauftritte Publikum ins ferne Sambia, gegen Ende anstrengenden heimischer Kulturvereine. Es wo sich 2003 im Rahmen des Vorbereitungen hatten wir ist erfreulich, dass sich unter Projektes „Wasser für Afrika“ sehr viel Spaß miteinander. den Auftretenden immer eine Gruppe von Schülern Die Arbeit auf der Bühne gab wieder auch SchülerInnen und LehrerInnen unserer uns ein Gefühl der Zusam- und LehrerInnen unserer Schule gemeinsam mit eini- mengehörigkeit, so dass wir Schule finden, die mit ihrem gen Eltern aufhielt. uns am Ende wie eine große Auftritt derartige Veranstal- Familie fühlten. Wir freuen tungen bereichern. Theater- 2005: uns jedes Jahr aufs Neue auf aufführungen in deutscher AUF EIGENEN BEINEN die Mitarbeit bei der Schluss- Sprache sowie jährliche Gast- Bertolt Brechts „Der Jasager veranstaltung, weil uns das spiele von Vienna’s English und der Neinsager“ wurde sehr viel Freude bereitet.“ Theatre vervollständigen das für die Schule adaptiert und kulturelle Angebot im Rah- in den Gegenständen Büh- 2007: men der Schulveranstaltun- nenspiel und Chorgesang für ICH TRÄUME gen. die Aufführung vorbereitet.

2006: METAMORPHOSEN Die Aufführung einer zeit- gemäßen Version von Ovids „Metamorphosen“, in deren Mittelpunkt ein zeitloses The- ma steht, nämlich die Liebe in allen möglichen Ausprä- gungen: Verliebtheit, Erotik, Leidenschaft, unerwiderte Liebe, Selbstverliebtheit, In- Vienna’s English Theatre – just great! 175 MARJAN ØTIKAR

Na odru vadimo za prihodnost

Vse dokler sega moj spo- so se predstave igrale na pro- saj si æeli, da bi ga ljudje razu- min, se je pri sosedih – v stem, pred glavnim vhodom meli. Naravna – po potrebi „kloøtru“, kako drugaœe øole v samostan. Ljubiteljska gle- izumetniœena – telesno-gibal- nikdar nismo imenovali – po- daliøka dejavnost je bila ta- na zavest in zmoænost pa je zno vigredi zgodilo nekaj po- krat zagotovo pomembna sploh igralœeva osnova, ki je sebnega: razstava se je temu „jezikovna øola“, s pomoœjo najbolj izdajalska. Na osnovi takrat reklo, œesar smo se æe katere so se ljudje, ki se v os- te neobremenjeni gledalec vsi zelo veselili, saj so nas tja novni øoli niso – ali pa le v intuitivno spozna igralœevo vlekle predvsem „øaumrole“, okrnjeni obliki – nauœili prave resniœno hotenje in izpoved. ki smo jih æe vse leto teæko slovenøœine. Marsikdo je svo- Ljubiteljsko gledaliøœe pa je priœakovali. Da so se isto- je zamujeno jezikovno znanje predvsem tudi socialno uœe- œasno, v teh dveh dneh, do- pri igranju iger zelo dobro nanje. Nauœiø se sodelovati z gajale øe druge stvari npr. doknadil! Dobro se øe spom- raznimi ljudmi, pa œeprav so razstava del dijakinj, nas ta- nim, ko je pred leti preprost ti morda na prvi pogled ne- delavec iz rokava stresel simpatiœni, imajo druga pri- Goethejevega Fausta in mi ga œakovanja, drugaœno miølje- zrecitiral v knjiæni slovenøœini. nje in predstave o æivljenju V øoli, v Øt. Petru, se je Zavest o pomembnosti ta- nasploh. Zadnja leta, ko sem ke dejavnosti pa se ni omejila na øoli delal z meøano skupi- torej æe od nekdaj polagalo le na øolo. Æe v otroøkem no dijakinj in dijakov iz Ko- pomembno pozornost na vrtcu so øolske sestre z nami roøke in Slovenije, so se ob gledaliøko dejavnost. pripravljale gledaliøke pred- zaœetku dela Karavanke zdele stave. Takrat je najbræ tudi nepremostljive. A sœasoma, mene zagrabil ta gledaliøki vsaj tako sem si domiøljal, so virus, ki me vse od takrat ni se podrle same vase. veœ izpustil. V idealnem primeru naj bi krat ni toliko zanimalo. Sicer Œeprav so se stvari v veliki torej taka meøana skupina – s smo si øe vsako leto morali meri spremenile – na estet- pomoœjo skupinskega vodje ogledati tudi igro, ki so jo v ski, interpretativni in tematski – „zrasla skupaj“; se pravi, da tistih œasih æe igrali v kletni ravni – so osnove gledaliøke- ima vsak posameznik zavest, dvorani, a to je bila takrat le ga ustvarjanja za ljubiteljske da gre za nekaj skupnega, kar veœinoma preteæka „koøta“ igralce ostale enake. Jezikov- poslediœno porodi zadostno za nas, mlade. na vadba jezika (katerega ko- mero zanesljivosti. Le kdo bi V øoli, v Øt. Petru, se je toli!) je prej ali slej bistvena po- rad na cedilu pustil ljudi, s ka- rej æe od nekdaj polagalo posledica takega udejstvovanja. terimi se je trudil in nekaj pri- membno pozornost na gle- Œlovek, ki hoœe javno nasto- pravljal, ko dobro ve, da je daliøko dejavnost – preden je pati, se trudi, da bi mu bese- tudi njegova vloga, œeprav øe 176 bil sezidan novi del poslopja, de kolikor toliko gladko tekle, tako majhna, del sestavljen- DIE WELT AUF DER BÜHNE

ke, ki se podre, œe manjka le Skupina, v kateri se vsi poko- obœutek za ritem in strukturo. delœek celote. Kompetenca v rijo nekemu diktatu in so le Vse te odlike ljubiteljskega socialnem nastopanju in so- lutke v rokah posameznika ali gledaliøœa se seveda odraæajo cialna odgovornost sta za vse pa skupinskega pritiska, je tudi v gledaliøki dejavnosti na sodelujoœe nujno potrebni, grozno nezanimiva! Rezultat, øoli. Za vse dijakinje in dijake, da se lahko na koncu vsak na torej predstava, je dobra le, ki se spustijo v to avanturo, vsakega zanese. œe gledalci na odru vidijo pa se v okviru naøega øolske- V ljubiteljskem gledaliøœu moœne osebnosti, ki vedo, ga sistema odpirajo øe druge ima ustvarjalec moænost spo- kaj hoœejo in imajo tudi kaj pozitivne stvari. Prosti pred- znati samega sebe – v kolikor povedati – kar je zame osno- met jim daje moænost, da se to sam dopuøœa ali pa mu to va umetnosti nasploh. Hkrati z neko snovjo in témo ukvar- dopuøœa vodja skupine. Neu- pa skupinska predstavitev re- jajo brez pritiska, pa œeprav ni strahu pred ocenjevanjem – v konœni fazi pa je pritisk øe veœji, saj je treba pripravljeno Odrska dejav- delo predstaviti øirøi javnosti. nost nudi moæ- Ta zadevo ocenjuje øe bolj nost, da se dija- strogo kot se sicer zgodi v kinje in dijaki razredu samem. Gledaliøka ukvarjajo z neko dejavnost na øoli je za dijake snovjo in temo tudi „prosti œas“, v katerem brez pritiska. se lahko sprostijo, odpoœijejo od vsakodnevnih naporov. Gledaliøko delo ne poteka li- nearno in vsaka ura je poiz- kuøanje raznih moænosti, oblik in interpretacij, dokler ne pride œas dokonœanja stvari. Vœasih se zgodi, da kdo od uœiteljev pride pogledat, kaj pri vajah poœnemo, nakar dvorano zbegano in osuplo deleæeni najbræ ne bi mogli zultata v dobrøni meri øœiti zapusti in na obrazu mu je vi- verjeti, kako œlovek spozna posameznika, ki ima v skupi- deti: „Iz té moke pa ne bo svojo bit, œe mora na odru ni zadosti zaledja. kruha“. predstavljati like, ki so mu na Poleg vseh teh komponent Glede na vse té poslediœno prvi pogled tuji, odvratni, ali se ustvarjalec nauœi tudi pozitivne pojave nas nikakor pa znani in simpatiœni. Posle- estetskih kompetenc: kreativne œudi, da v Nemœiji – v „se- diœno iz tega zrase tudi za- nosti – œe jo vodja skupine vernih deæelah“ nasploh dostna mera zdrave samoza- dopuøœa, oblikovalske zmo- prednjaœijo na tem podroœju vesti; seveda pri tem nikakor gljivosti – gledaliøœe je ena – zadnje œase resno razprav- ne mislim na igralke in igral- najbolj kompleksnih umetno- ljajo o tem, da bi gledaliøko ce, ki samozavest pojmujejo sti, v kateri se prepletajo vse dejavnost, tako kot risanje ali kot „zaniœevanje ljudi“. druge – od likovne do filmske glasbo, uvedli kot izbirno-ob- Ob vsem tem delu za in s in do predstavitve, zaznava- vezni predmet, ki naj bi ga skupino pa nikakor ne gre za- nja in interpretacije sveta in pouœevali posebej izobraæeni nemariti samouveljavljanja. ljudi okoli sebe. Dobi pa tudi gledaliøki pedagogi. 177 ÆIVLJENJE NA ODRU

Auf der Bühne üben wir fürs Leben

Meine Erinnerungen an das ten bereiteten die Schul- Das Laienspiel bedeutet Kloster, wie wir diese Schule schwestern diverse Theater- vor allem auch soziales Ler- liebevoll nannten, reichen aufführungen mit uns vor. nen. Die Arbeit mit den unweit zurück. Im Frühsommer Wahrscheinlich erfasste mich terschiedlichsten Menschen gab es stets ein großes Fest, hier meine große Theaterlei- kann spannend sein, selbst eine Ausstellung, auf die wir denschaft, die mich ab die- wenn Einzelne auf den ersten uns immer sehr freuten, denn sem Zeitpunkt nicht mehr Blick völlig konträre Erwar- eine der vielen Attraktionen losgelassen hat. tungen oder eine andere Le- waren die selbst gemachten Obwohl sich im Laufe der benseinstellung haben, also Schaumrollen, die uns vor- Jahre vieles geändert hat – verschiedene Interessensla- züglich schmeckten. Dass die auf ästhetischer, interpretati- gen vorherrschen. In den Schülerinnen an diesen bei- ver und thematischer Ebene – letzten Jahren zeigte sich in den Tagen noch viel mehr blieben die Grundlagen des meiner Arbeit mit den Schü- vorbereitet hatten, interes- Theaters für Laienspieler un- lern aus Kärnten und Slowe- sierte uns weniger, trotzdem verändert. Hervorzuheben ist nien anfangs ein unüberwind- mussten wir uns jedes Jahr hierbei, dass das Schulspiel bares Hindernis in der Zu- das Schulspiel ansehen. Eine durchaus die Sprache und das sammenarbeit untereinander, schwere Kost für uns. Sprachbewusstsein schult; bis schließlich mit der Zeit Die Schule in St. Peter rich- schließlich ist man auch in der das Eis schmolz. Im Idealfall tete ihre Aufmerksamkeit Öffentlichkeit immer bemüht, wächst eine derartig ge- schon seit jeher auf die Tradi- die passenden Worte zu fin- mischte Gruppe mit Hilfe des tion des Schulspiels. Die Auf- den, um die Herzen der Men- Spielleiters zusammen. Jeder führungen fanden vor dem schen zu erreichen. sollte das Gefühl haben, ein Haupteingang zum Kloster Durch natürliches Körper- wichtiger Teil des Ganzen zu unter freiem Himmel statt. bewusstsein versucht der sein, denn nur gemeinsame Später erst wurde der neue Schauspieler dem inneren Normen erleichtern die Kom- Trakt gebaut, in dem sich Leben einer erdichteten Figur munikation in der Gruppe heute der Veranstaltungssaal auf die Spur zu kommen und und vermitteln ein Gefühl der befindet. sie so überzeugend darzu- Sicherheit und des Ver- Das Theaterspiel in dieser stellen, dass er damit die trauens. Form war zur damaligen Zeit Bühne belebt. Wir können nicht früh ge- unbestritten eine gute Grundlage zu fundierteren Sprachkenntnissen. So man- cher holte beim Bühnenspiel lückenhafte Kenntnisse wieder auf. Unvergessen bleibt mir ein einfacher Arbeiter, der vor Jahren Goethes Faust in slowenischer Sprache ein- wandfrei rezitierte. Die Tätigkeiten rund ums Theater beschränkten sich allerdings nicht nur auf die 178 Schule. Schon im Kindergar- Gastauftritt auf der alten Bühne DIE WELT AUF DER BÜHNE nug beginnen, Schülerinnen liegt ganz am Spielleiter men, bis schließlich das End- und Schüler Kompetenzen und seiner Gruppe, welcher produkt vorliegt. Manchmal erwerben zu lassen, die in ei- Aspekt in den Vordergrund „verirren“ sich auch Lehrer zu ner Gruppe unerlässlich sind. gerückt werden soll. Beim unseren Proben, die sie dann Verantwortung für sich und Theaterspiel nehmen die dar- auch bald wieder verlassen – andere übernehmen und da- stellerischen Möglichkeiten mit dem Ausdruck im Ge- durch zugleich merken, dass von Kindern und Jugendli- sicht, dass noch „kein Mei- sie nur gemeinsam das Gefü- chen die verschiedensten ster vom Himmel gefallen“ ge zusammenhalten können. Formen an. Dabei wird der ist. Im szenischen Spiel hat der sinnlich-emotionale Bereich Die erzieherische Relevanz Künstler die Möglichkeit zur ebenso geschult wie der des Darstellenden Spiels wird Selbstreflexion – soweit er kognitive. heute nicht mehr in Frage ge- selbst oder der Spielleiter es Das Schulspiel vereint viele stellt, werden doch auf unan- zulässt. Ein Außenstehender Vorzüge und trägt im beson- gestrengte Weise verschie- kann sich nur schwer vorstel- deren Maße zur ganzheitli- len, wie fesselnd es ist, in chen Persönlichkeitsentwick- Rollen zu schlüpfen, die man lung des Schülers und zur „Im Theater erlebt jeder seine im realen Leben vielleicht Verwirklichung des Bildungs- Geschichte, während die Pädago- niemals einnehmen könnte. auftrages bei. Dieser Freige- gik will, dass alle eine bestimmte Aus diesem ständigen Rol- genstand ermöglicht die Geschichte kapieren.“ lenwechsel wächst ein ge- zwanglose Auseinanderset- U. Haß sundes Maß an Selbstver- zung mit einem bestimmten trauen, ich denke dabei je- Thema oder Stoffgebiet – ob- doch nicht an die Darsteller, wohl der Notendruck zeit- denste Fähigkeiten und Fer- die hier Selbstvertrauen viel- weilig entfällt, wächst in der tigkeiten vermittelt. In mehr als „Geringschätzung Endphase der Druck, einem Deutschland ist das Darstel- des Menschen“ verstehen. kritischen Publikum eine ge- lende Spiel vollständig in den Um eine Schülergruppe zu lungene Aufführung zu prä- Lehrplan integriert, in Öster- einer Theatergruppe zu ma- sentieren. Das Darstellende reich diskutiert man noch chen, bedarf es einer profes- Spiel bedeutet für die Schüle- darüber, es als Wahlpflicht- sionellen Vorarbeit. Wer rinnen und Schüler auch fach – wie die kreativ-musi- meint, seine Schüler wie “Freizeit”, in der sie sich vom schen Bereiche Bildnerisches Schachfiguren auf den Büh- Alltagsstress durchaus erho- Gestalten und Musik – anzu- nenbrettern herumzuschie- len können. bieten. ben zu können, erstickt die Die Arbeit lebendige Interaktion. Das auf der Büh- Resultat, also die Vorstellung ne verläuft – ist nur gelungen, wenn er- nicht linear, frischende Natürlichkeit star- jede Probe ker Persönlichkeiten auf der b e d e u t e t Bühne spürbar wird. Zugleich langwieriges wird in der Aufführung jeder Experimen- Einzelne geschützt, denn die tieren ver- Gruppe gibt Rückhalt. schiedener Darstellendes Spiel schließt Ausdrucks- gestalterische und ästheti- möglichkei- 179 sche Aspekte ein, doch es ten und For- Der Regisseur zu Gast bei der Vorprüfung ÆIVLJENJE NA ODRU

Gostovanja / Gastauftritte 1998 – 2008

19.12.1998 SPD Dobraœ: Samomorilec 28.01.1999 Lutkovno gledaliøœe Maribor: Bajka o svetlobi 29.01.1999 KPD Planina Sele: Pleskarji nimajo sreœe 22.10.1999 Ba Cengelo (zbor iz Zambije) 08.11.1999 Vienna´s English Theatre: The Browning Version 17.04.1999 Wiener Lustspieltheater: Der Talisman 27.01.2000 Mariborsko lutkovno gledaliøœe: Pravljica o velikanu Mrazku Vienna´s English Theatre 04.03.2000 SPD Dobraœ: Dinner for One 28.09.2000 Øola za globalno uœenje z uœenci iz Portugalske: Sostorilstvo – Mittäterschaft 02.10.2000 Latino Americanto 14.11.2000 Länderbühne: Der Tod eines Handelsreisenden 14.12.2000 Starlight School Event 20.03.2001 Vienna´s English Theatre: Millenium 03.07.2001 Bariloøki vrabœki: Recital in petje 21.12.2001 SPD Bilka: Vaje v slogi 16.04.2002 Vienna´s English Theatre: Romy and Julian 27.09.2002 Glasbeni kabaret: Œisto œezz 03.10.2002 Franœiøkova mladina iz Slovenije: Mjuzikl o sv. Franœiøku Asiøkem 30.10.2002 The Habakkuk Brothers (zbor iz Zambije) 05.11.2002 Vienna´s English Theatre: Dangerous Obsession 21.05.2003 Adi Smolar 16.05.2003 Skupen nastop partnerskih øol (A-SLO –I) ob zakljuœku projekta COMENIUS „Øola brez meja – Schule ohne Grenzen – scuola senza confini“ 21.10.2003 Galiœani (zbor iz Ukrajine) 17.10.2003 Teatr brez ...: Kovinski pogled 04.11.2003 Vienna´s English Theatre: Butterflies are free 26.11.2003 Gregor Œuøin: Hagada 29.01.2004 Lutkovno gledaliøœe Maribor: O mroæku, ki si ni hotel striœi nohtov 11.03.2004 Œuøin, Oraæe: Muzikal – Kaj pa vi pravite, kdo sem jaz 25.03.2004 Andrej Øifrer 16.04.2004 Gledaliøka predstava z Evelyn Fuchs: Meine Gefühle 27.10.2004 Katoliøka akcija: Hallo Mister Gott, hier spricht Anna 17.11.2004 SØZ: Øport in mediji (gosta: Peter Wrolich in 180 Andrej Hauptman) DIE WELT AUF DER BÜHNE

07.12.2004 Vienna´s English Theatre: Sugar and Spice 12.01.2005 Premium quality 08.02.2005 Mladinska gledaliøka skupina Predoslje: Cesarjeva nova oblaœila 25.02.2005 SPD Bilka: Ne zdej stran gledat 05.04.2005 Arhangelskij glas (zbor iz Bolgarije) 12.04.2005 Tourneetheater für Deutschland und Österreich: Das Tagebuch der Anne Frank 14.09.2005 Lindiwe from Zambia (Live in concert) 21.10.2005 Evelina Umek: Sprehod z baronom in drugimi imenitnimi Slovenci 02.12.2005 SPD Bilka: Totalno œudna øola 12.12.2005 Vienna´s English Theatre: Romy and Julian 22.02.2006 SPD Dobraœ: Poroœni list 28.02.2006 SKD Jepa-Baøko jezero: Umor na slavju (Pink rozine) 02.03.2006 SPD Bilka: Norci s Helma 15.03.2007 Vienna´s English Theatre: Dance Class 18.04.2007 SPD Bilka: Skrivnosti iz øolskega WCja 09.10.2007 SPZ: Romeo in Julija 24.01.2008 Teater Danica: Skrivni dnevnik Jadrana Krta 28.02.2008 Teater Øentjanæ: Izstopni vizum 05.03.2008 Vienna´s English Theatre: Wild Weekend 03.04.2008 Vlado Kreslin

Arhangelskij glas iz Bolgarije

Premium Quality 181 INSERAT

Klagenfurt Klagenfurt Villach Villach St. Veit Ljubljana Eberndorf Maribor Ljubljana Kranj Maribor Celje

group Rutar group – ein erfolgreiches Rutar group – uspešno internationales Unternehmen mednarodno podjetje Rutar ist ein höchst erfolgreiches Rutar je zelo uspešno trgovsko Unternehmen in der Möbelbranche podjetje v pohištveni panogi s mit Verkaufshäusern in Österreich prodajnimi centri na avstrijskem und Slowenien. Die nächsten Koroškem in v Sloveniji. Spadamo Expansionsschritte führen uns nach med 30 vrhunskih podjetij v evropski Kroatien. Wir gehören zu den Top 30 pohištveni panogi. V prihodnje der europäischen Möbelszene. Unsere QDĀUWXMHPR åLULWYH WXGL QDGUXJHWXMH Unternehmensphilosophie wird von der trge. Naša podjetniška filozofija se absoluten Kundenorientierung geprägt. povsem prilagaja kupcem. Zahlen und Fakten Osnovni podatki 12 Filialen 12 poslovalnic über 1000 Mitarbeiter preko 1000 zaposlenih ca. 240.000 m2 Verkaufsfläche pribl. 240.000 m2 poslovnih površin 20 geplante Standorte QDĀUWRYDQLK SURGDMQLK PHVW

Viele Absolventen der HLW St. Jakob haben bei Veliko absolventov VŠ Št. Jakob gradi Rutar schon erfolgreich Karriere gemacht. Nutzen uspešno kariero pri Rutarju. auch Sie diese Möglichkeit und werden auch Sie Pridružite se nam tudi vi in postanite Teil des großen Erfolges! del velikega uspeha! 182 Kontakt: RUTAR group, Eisenkappler Straße 10, 9141 Eberndorf, T: 04236-2181-125, E: ofﬁ [email protected] INSERAT

183 SCIENCE WEEK 2002

VODA ZA ZAMBIJO 184 2003 za ljudsko øolo Øt. Jakob 2007/08 HOMEPAGE für die Volksschule St. Jakob 2007/08

PROJEKTI

PROJEKTE

WASSER FÜR SAMBIA 2003 185 STEFAN SCHELLANDER

Projekti Projekte

Zanimivi projekti so danes temo. Sestra Katja se je pri riœnemu obisku obœin na ob- integrativni del pouka in tako kreativnem oblikovanju uk- moœju Tromeje. koristna dopolnitev za vsak varjala s œlovekom za masko, Da se s svojo prvo zgo- predmet. mag. Johann Pogelschek je Pri projektih dijaki dobijo pri pouku zgodovine preuœe- moænost za timsko delo, lah- val strategije izrivanja in naœr- ko dokaæejo svoje praktiœne tovanega uniœevanja manjøin sposobnosti in so odgovorni v totalitarnih dræavah. Mag. za uspeøno predstavitev pro- Natascha Partl pa je pri psiho- jekta oziroma izvedbo za- logiji z uœenci raziskovala stavljenih ciljev. V zadnjih de- duøevno poœutje ljudi, ki so setih letih so mentorji skupaj bili izseljeni med drugo sve- z dijakinjami in dijaki naœrto- tovno vojno. V ta namen smo øœenko æe javnosti lahko vali in izpeljali øtevilne pro- povabili v øolo priœe œasa, ki predstaviø kot dijakinja oziro- jekte. Nekaterih projektov pa so seznanile dijakinje in dija- ma dijak, so v øolskem letu smo se udeleæili kot partnerji ke s svojo pretresljivo usodo. 2002/03 dokazale uœenke drugih øol. Z namenom, da bi se bolje Carmen Koøutnik, Tanja Fur- Pomembno se nam zdi, da pripravili na æivljenje na brez- jan in Judith Dolinøek. Pod se danaønja mladina zaveda mejni Tromeji, smo skupaj s mentorstvom pianista Tonœa zgodovinskega ozadja vojnih „Srednjo gostinsko øolo“ in Feiniga, ki je takrat na Viøji œasov in naloga øole je, da z „Srednjo ekonomsko-turistiœ- øoli pouœeval glasbo, so pos- mladino objektivno razpravlja no øolo“ iz Radovljice ter neli deset pesmi. Tako je na- o tem. V sklopu s Science „Istituto d´istruzione superio- stala zgoøœenka z naslovom re Ingeborg Bachmann“ v „That´s it“. Trojica odliœnih Trbiæu zasnovali projekt Co- glasov se je imenovala St. menius „Øola brez meja – Peter´s Rock Train in je s svo- Schule ohne Grenzen – Scuo- jimi glas- la senza confini“. V tem œasu b e n i m i so dijaki in profesorji, ki so prispevki sodelovali pri projektu, obi- na neøte- skali partnerske øole in spo- tih øol- znali svojo bliænjo domovino. skih in Po øtirih letih rednega in in- o b ø o l - tenzivnega sodelovanja ter skih prireditvah zastopala strokovnega druæenja smo Viøjo øolo. maja 2003 predstavili skupno Øola naj ne bi bila samo kraj Week Austria smo leta 2002 broøuro, v kateri spodbujamo posredovanja teorije, temveœ 186 izvedli veœ projektov na to bralce h kulturnemu in kulina- tudi kraj praktiœnega sreœeva- PROJEKTE nja z drugimi kulturami in kontinenti. Prav zato se vedno spet odloœamo za projekte, pri katerih opozarjamo na æe skoraj pozabljene koøœke naøega sveta. Pri predavanjih in pri raznih delavnicah, ki imajo za temo æivljenjske pogoje v Afriki, Juæni Ameriki in Aziji, se naøe dijakinje in dijaki vedno znova z veseljem uœijo afriøkih besedil, plesov Sreœanje z afriøkimi prijatelji in glasbe. Odliœni mentorji, predavatelji in kontaktne ose- kvenem listu „Nedelja“ in s izobraæevanje, ki ga v sklopu be, ki na øoli pripovedujejo o tem zbrali skupno € 8.500. z evropskimi programi Leo- svojem delu na drugih celi- Projekt smo avgusta 2003 nardo da Vinci finanœno nah, so porok za kvaliteto in nadaljevali v Zambiji, kamor podpira tudi avstrijsko Mini- avtentiœnost izvedenih prose je za tri tedne podala sku- strstvo za izobraæevanje, zna- jektov. Tako naøa mladina pina profesorjev, dijakov in nost in kulturo. V poletnem vedno z radovednostjo sledi starøev. semestru 2003 so v obvezni priœevanjem patra Mihe Dre- Na misijonski postaji Fran- praksi sodelovali tudi dijaki- venøka, ki nas redno obiskuje ciscan Centre v Ndoli so naøi nje in dijak III. letnika, ki so in mladini prinaøa novice iz dijaki predali zbrani denar pa- projekt izvedli v hotelih Ber- daljne Zambije. Leta 1999 tru Mihi Drevenøku za grad- nadin in Metropol v Porto- smo pri pouku kreativnosti njo vodnjakov in razne potre- roæu. Vsebina projekta je bilo zasnovali projekt „Mi vsi smo be naøe partnerske øole „Na- mobilno poklicno izobraæeva- svet“ ter oblikovali in izdali zareth Homecraft College“ v nje in jezikovno izpopolnje- afriøki koledar za leto 2000. Solweziju. Øolo, ki jo upra- vanje dijakov v takrat øe Œisti dobiœek iz prodaje so di- vljajo sestre franœiøkanke, dræavi kandidatki za œlanstvo jakinje in dijaki namenili øol- obiskuje 150 deklet. v EU, Sloveniji. Po izvede- ski mladini v Afriki. Vzpored- V Evropi postaja vse bolj nem projektu je mednarodna no je na øolskem dvoriøœu na- zanimivo mobilno poklicno strokovna æirija poudarila vi- stala afriøka koliba pod mentorstvom gospoda Aleksa Ru- tarja. V øolskem letu 2002/03 smo æivljenjske pogoje na naøem planetu in posledice globalizacije obdelali kot osrednji øolski projekt. Cilj projekta „Voda za Afriko“ je bil nakazati pomen vode za nas v alpskih dræavah in ga primerjati z vlogo, ki jo ima v dræavah v razvoju. Izvedli smo razne dobrodelne prire- Vodstvo øole in dijaki prejmejo na Dunaju priznanje za izvedbo ditve ter zbiralno akcijo v cer- projekta 187 PROJEKTI

ma, smo predstavili javnosti tudi na spominskih sveœano- stih na Ljubelju ter v avlah zainteresiranih koroøkih viøjih øol. Innovation@school – na- grada za øtirijeziœni slovar – predstavitev na Univerzi v Celovcu Pod naslovom „Umetnina potuje po svetu“ je za evropsko nogometno prvenstvo 2008 razpisala avstrijska Priœe œasa iz Jesenic, Trbiæa in Øt. Jakoba poøta nateœaj „Posebna znamka Euro 2008“. Med najboljøimi motivi, ki æe potu- soko kakovost te prekomejne sti, ki jih delajo prepoznavne. izobraæevalne iniciative in V okviru projekta „Nacional- njeno odliœno jezikovno ra- ne jedi treh deæel“ so profe- ven ter preko Ministrstva za sorji praktiœnega pouka iz Za- izobraæevanje, znanost in kul- gorja hospitirali nekaj dni pri turo republike Avstrije pode- pouku v Øt. Petru in se sezna- lila Viøji øoli za gospodarske nili z avstrijsko kuhinjo. Kot poklice visoko priznanje za rezultat projekta pa je nastal izvedbo projekta. broøirani kuharski priroœnik ti- Na povabilo Srednje øole piœnih nacionalnih jedi treh Zagorje smo v øolskem letu dræav v øtirih jezikih. Nastala jejo v obliki znamke po svetu, 2003/04 skupaj s Srednjo broøura se lahko uporablja tuje bil prispevek maturantke strokovno øolo Luhaœovice na di kot strokovni priroœnik pri Polone Jenœiœ. Œeøkem, sodelovali pri nada- praktiœnem pouku v vseh ljevanju projekta Leonardo treh sodelujoœih ustanovah. Da pa so dijaki tudi literar- da Vinci. Skupna æelja vseh V øolskem letu 2004/05 no ustvarjalni, priœa podatek, sodelujoœih partnerskih øol je smo pri projektih posvetili da so se na nateœaju ob ev- bila, da izberejo in predstavi- najveœ pozornosti dogajanju ropskem letu medkulturnega jo svoje kulinariœne znaœilno- med drugo svetovno vojno in dialoga evropske poslanke praznovanju øestdesetega ju- Ljudmile Novak pod mentor- Leonardo da Vinci bileja njenega konca. Pri po- stvom asistentke za slo- uku kreativnosti in zgodovine venøœino Suzane Rejak, je na øolskem dvoriøœu nastal odliœno odrezali Massimo Nacionalne jedi predor spominjanja, kjer so Kraøevec – 3. mesto v kate- se obiskovalci lahko poklonili goriji esejev, Vesna Tiœar 5. treh dežel mesto in Anja Smrtnik 4. me- Slovenske narodne jedi vsem ærtvam, ki so med voj- ÿeská národní jídla Österreichische Nationalgerichte no trpele v taboriøœih. Predor sto v kategoriji pesmi ter Po- spominjanja, v katerem so lona Jenœiœ v kategoriji plaka- dijaki s svojimi mentorji vi- tov. zualizirali nepojmljivo trplje- Prav tako prihajajo odliœni nje ljudi s prisilnim delom in govorniki, zmagovalci govor- 188 neœloveœnostjo v dobi naciz- niøkega nateœaja ob podelitvi Nacionalne jedi treh dežel 1 PROJEKTE

Tischlerjeve nagrade iz Viøje øole v Øt. Petru. Naj omenim v œasovnem zaporedju samo najboljøe: Urøa Megliœ 1991, Daniela Pintariœ 1993, Mojca Jamnik 1996, Damjana Kalan 1997, Majda Furjan 2000, Carmen Koøutnik 2001, Kat- harina Lomøek 2006, Deana Økriba 2007, Jaka Novak 2008. Ob tem seveda velja pohvala tudi njihovim men- torjem. Arbeitstreffen in Tarvis 2001

Interessante Projekte sind Es erscheint uns wichtig, ten, Mag. Natascha Partl un- heutzutage ein integrativer dass sich die heutige Jugend tersuchte in Psychologie mit Teil des Unterrichts und so- des historischen Hinter- den SchülerInnen das seeli- mit eine sinnvolle Ergänzung grunds von Kriegszeiten be- sche Befinden von Men- eines jeden Unterrichtsfa- wusst ist, wobei die Aufgabe schen, die im Zweiten Welt- ches. Den SchülerInnen wird der Schule darin besteht, die- krieg ausgesiedelt wurden. Gelegenheit zur Teamarbeit se Thematik mit den Schülern Zeitzeugen erzählten den gegeben, wobei sie ihre objektiv aufzuarbeiten. In Zu- SchülerInnen von ihren er- praktischen Fähigkeiten zur sammenarbeit mit Science schütternden Erfahrungen Anwendung bringen und Week Austria wurden 2002 während der Aussiedlung. mitverantwortlich sind für ei- mehrere Projekte durchge- Um uns optimal auf ein Le- ne erfolgreiche Präsentation führt. Schwester Katja be- ben im grenzenlosen Dreilän- der Projektarbeit. Während schäftigte sich im Rahmen dereck vorzubereiten, führten der vergangenen zehn Jahre des Gegenstands „Kreatives wir gemeinsam mit der haben die Mentoren gemein- Gestalten“ mit dem „Men- „Srednja ekonomsko-turi- sam mit den SchülerInnen schen hinter der Maske“, stiœna øola“ aus Radovljica zahlreiche Projekte geplant Mag. Johann Pogelschek im und dem „Istituto d´istruzio- und durchgeführt sowie an Geschichtsunterricht mit Stra- ne superiore Ingeborg Bach- mehreren Projekten mit an- tegien der Ausgrenzung und mann“ aus Tarvis das Come- deren Schulen mitgewirkt. Vernichtung von Minderhei- nius-Projekt „Øola brez meja

189 PROJEKTI

– Schule ohne Grenzen – wurden. Außerdem trat das was sie auch mit viel Begeis- Scuola senza confini“ durch. Trio bei zahlreichen schuli- terung tun. Vorzügliche Men- Im Rahmen dieses Projektes schen und außerschulischen toren, Vortragende und Kon- besuchten die daran beteilig- Veranstaltungen sehr erfolg- taktpersonen, die unseren ten SchülerInnen und Lehrer- reich auf. SchülerInnen von ihren Erfah- Innen die jeweiligen Part- rungen auf anderen Konti- Der Schule fällt nicht nur nerschulen. Nach vier Jahren nenten berichten, sind ein die Aufgabe zu, Theoreti- intensiver Zusammenarbeit Garant für Qualität und sches zu vermitteln, sie soll wurde im Mai 2003 eine ge- Authentizität der durchge- viel mehr auch ein Ort der meinsam erarbeitete Bro- führten Projekte. So treffen Begegnung mit anderen schüre, die über kulturelle zum Beispiel die Vorträge Kontinenten und Kulturen und kulinarische Highlights von Pater Miha Drevenøek, sein. Aus eben diesem Grund der Gemeinden des Dreilän- der unsere Schule in regel- sind wir ständig bemüht, Pro- derecks informiert, der Öf- mäßigen Abständen besucht jekte zu organisieren, bei de- fentlichkeit vorgestellt. und uns mit interessanten nen wir uns mit Gebieten un- Neuigkeiten aus dem fernen Ihr außerordentliches ge- seres Planeten auseinander- Sambia versorgt, bei Schüler- sangliches und musikalisches setzen, die ein wenig in Ver- Innen und LehrerInnen auf Talent stellten die SchülerIn- gessenheit zu geraten dro- großes Interesse. 1999 wur- nen Carmen Koøutnik, Tanja hen. Bei diversen Vorträgen de im Gegenstand „Kreatives Furjan in Judith Dolinøek unter und Workshops, die sich mit Gestalten“ im Rahmen eines Beweis. Unter der Leitung den Lebensbedingungen in Projektes unter dem Titel ihres Mentors, des Pianisten Afrika, Südamerika und Asien „Wir alle sind Teil dieser Anton Feinig, der damals an beschäftigen, wird unseren Welt“ ein afrikanischer Kalen- der für das Jahr 2000 kreiert und herausgegeben. Der Ver- kaufserlös wurde unserer Partnerschule in Sambia zur Verfügung gestellt. Im Rah- men dieses Projektes wurde auf unserem Schulhof unter der Leitung von Alex Rutar eine afrikanische Hütte er- richtet.

Mentor Anton Feinig, Carmen Koøutnik, Judith Dolinøek, Tanja Furjan

unserer Schule Musik unter- SchülerInnen immer wieder richtete, nahm „St. Peter’s Gelegenheit geboten, sich Rock Train“ – so der Name mit der Kultur dieser Konti- des Trios – 10 Lieder auf, die nente, sei es in Form von in Form einer CD mit dem Texten, Tänzen oder Musik, 190 Titel „That´s it“ veröffentlicht näher auseinanderzusetzen, Brunnenbau in Sambia PROJEKTE

Auszeichnung für das gelungene Mobilitätsprojekt

Im Schuljahr 2002/03 wa- tre“ in Ndola, der zweit- des III. Jahrgangs im Rahmen ren die Lebensbedingungen größten Stadt Sambias, über- ihres Pflichtpraktikums in den auf unserem Planeten sowie gaben unsere SchülerInnen Hotels „Bernardin“ und „Me- die Folgen der Globalisierung den gesammelten Geldbe- tropol“ in Portoroæ an einem Themen unseres zentralen trag an Pater Miha Drevenøek Projekt, das mobile Berufs- Projektes „Wasser für Afrika“. zum Zwecke der Errichtung ausbildung und sprachliche Untersucht wurde die Bedeu- eines Brunnens und für diver- Vervollkommnung in Slowe- tung des Wassers für die Be- se Vorhaben unserer Part- nien knapp vor dessen Bei- wohner der Alpenstaaten nerschule „Nazareth Home- tritt zur EU zum Thema hatte. und seine Funktion in den craft College“ in Solwezi, die Nach Durchführung des Pro- Ländern der Dritten Welt. Bei von Franziskanerinnen gelei- jektes strich eine internatio- verschiedenen Wohltätig- tet und verwaltet wird und an nale Fachjury die hohe Quali- keitsveranstaltungen und ei- der 150 Schülerinnen unter- tät dieser grenzüberschrei- ner Sammelaktion der Kir- richtet werden. tenden Bildungsinitiative so- chenzeitung „Nedelja“ wur- In Europa wächst das Inter- wie deren hohes sprachliches den insgesamt € 8.500 ge- esse an mobiler Berufsausbil- Niveau hervor. Auch seitens spendet. Seine Fortsetzung dung, die im Rahmen des des Bundesministeriums für erfuhr das Projekt im August EU-Bildungsprogramms Leo- Bildung, Wissenschaft und 2003 mit einer Reise nach nardo da Vinci vom Bun- Kultur wurde der HLW St. Pe- Sambia, wo sich eine Gruppe desministerium für Bildung, ter für die Durchführung des von SchülerInnen, LehrerIn- Wissenschaft und Kultur fi- Projektes hohe Anerkennung nen und Eltern drei Wochen nanziell gefördert wird. Im zuteil. lang aufhielt. Auf der Mis- Sommersemester 2003 be- Auf Einladung der „Sredja sionsstation „Franciscan Cen- teiligten sich SchülerInnen øola Zagorje“ beteiligten wir 191 PROJEKTI

uns im Schuljahr 2003/04 ge- Projekten insbesondere mit Unter dem Titel „Ein Kunst- meinsam mit der Fachschule den Ereignissen während des werk bereist die Welt“ Luhaœovice aus Tschechien Zweiten Weltkriegs und dem schrieb die Österreichische an der Fortsetzung des Leo- 60-Jahr-Jubiläum des Kriegs- Post AG einen Briefmarken- nardo da Vinci-Projektes. Der endes. Im Rahmen des Un- Wettbewerb zum Thema Fuß- gemeinsame Wunsch aller terrichts aus „Kreativem Ge- ball-Europameisterschaft Beteiligten war, dass jede stalten“ und Geschichte wur- 2008 aus. Eines der besten Schule ihre kulinarischen Be- de auf dem Schulhof ein Motive, das mittlerweile in sonderheiten auswählt und „Tunnel der Erinnerung“ er- Form einer Briefmarke Ver- präsentiert. Im Rahmen des richtet, wo die Besucher wendung findet, wurde von Projektes „Nationalgerichte Gelegenheit hatten, aller unserer Maturantin Polona dreier Länder“ wohnten Leh- Menschen zu gedenken, de- Jenœiœ entworfen. rerInnen praktischer Gegen- nen in Konzentrationslagern Am Wettbewerb anlässlich stände aus Zagorje einige großes Leid zugefügt wurde. des Europäischen Jahres des Tage dem Kochunterricht an Dieser „Tunnel der Erinne- interkulturellen Dialogs, aus- der HLW St. Peter bei, um rung“, in dem die SchülerIn- geschrieben von der Ab- die österreichische Küche nen mit ihren Mentoren das geordneten im Europäischen etwas näher kennenzuler- unfassbare Leid und die Un- Parlament, Ljudmila Novak, nen. Schlussendlich entstand menschlichkeit, der die Häft- beteiligten sich einige unse- dann ein viersprachiges linge in den Konzentrations- rer SchülerInnen: Massimo Kochhandbuch über Natio- lagern des Dritten Reiches Kraøevec erreichte in der Ka- nalgerichte aus den drei Län- ausgesetzt waren, zu visuali- tegorie „Essay“ den 3. Platz, dern, das auch an den am sieren versuchten, wurde der Anja Smrtnik den 4. und Ves- Projekt beteiligten Schulen Öffentlichkeit anlässlich der na Tiœar den 5. Platz in der im Kochunterricht Verwen- Gedenkfeier beim ehemali- Kategorie „Gedichte“ sowie dung findet. gen Konzentrationslager Polona Jenœiœ den 4. Platz in Im Schuljahr 2004/05 be- Loibl-Nord und an einigen der Kategorie „Plakate“. fassten wir uns bei unseren Kärntner Schulen vorgestellt. Zahlreiche SchülerInnen der HLW St. Peter haben bei diversen Redewettbewerben ihr rhetorisches Talent unter Beweis gestellt und vorzüg- lich abgeschnitten. Die er- folgreichsten unter ihnen in chronologischer Reihenfolge: Urøa Megliœ 1991, Daniela Pintariœ 1993, Mojca Jamnik 1996, Damjana Kalan 1997, Majda Furjan 2000, Carmen Koøutnik 2001, Katharina Lomøek 2006, Deana Økriba 2007, Jaka Novak 2008. Den Mentoren, die für eine optimale Vorbereitung sorgten, sei an dieser Stelle herzlich 192 Ministerin Liese Prokop besichtigt den „Tunnel der Erinnerung“ gedankt. PROJEKTE

Pri øolskih partnerstvih se skupaj uœimo s prijatelji po svetu

stredni økola Luhaœovice, s pomoœjo katere smo izvedli projekt „Nacionalne jedi treh deæel“. Leta 1999 so nas prviœ obiskale dijakinje in dijaki madæarske øole Hajnik Karo- ly Kösgazdasagi Szakköze- piskola es Gimnazium iz Bu- dimpeøte. Sledile so redne izmenjave v zadnjem øol- skem tednu, v katerem smo za madæarske obiskovalce Ravnateljica prof. Anica Ule-Maœek iz Zagorja in ravnatelj dr. priredili intenzivni jezikovni Karel Miliœka iz Luhaœovic s kolegicami na sreœanju v Øt. Petru teœaj nemøkega jezika ter ekskurzije po Koroøkem, Slove- niji ter po Italiji. Od vsega Danes so øolska partner- vanja je øentpetrska ustanova zaœetka je koordinacijo teh stva bistvena obogatitev øol- zaœela s øolami na Koroøkem tednov imel na skrbi prof. skega æivljenja in s tem mno- in v Sloveniji. Med prvimi mag. Valentin Müller. gostranskega pomena za di- øolami v Sloveniji, s katerimi V zamenjavo so naøi IV. jake in profesorje. Profesor- se je razvilo stalno sodelova- oziroma V. letniki obiskali jem sluæijo kot platforma iz- nje, je bila Srednja øola Za- øolo v Budimpeøti in z zani- menjave informacij s kolegi gorje. Iz prvotnih prijateljskih mivimi ekskurzijami spozna- drugih øol, pridobivanja no- druæenj je nastalo plodno so- vali naøo skupno zgodovino vih idej za pouk, skupnih pro- delovanje v obliki projektnih iz œasov Avstro-Ogrske mo- jektov, predvsem pa dobi sodelovanj in izmenjavi pro- narhije. Seveda je pa integra- profesor vpogled v stanje fesorjev praktiœnih predme- tivni del naøih obiskov v Bu- znanja in si s pomoœjo tega tov. Naø skupni øolski partner dimpeøti bil tudi uvod v lahko sam ustvari svoj osebni na Œeøkem je Integrovana madæarøœino, ki ga je vsako standard, ki ga prenese na svoje dijake. Ugotovimo lahko, da tudi dijake zanima znanje vrstnikov v drugih dræavah. Vrhu tega pa æe v zgodnji mladosti spoznajo prijatelje v tujini. Iz teh prijateljstev se po øolanju pogosto razvije sodelovanje na delovnem trgu, seveda pa tudi prijateljsko druæenje mladih v naøi skupni Evropi. Pri teœaju nemøœine je madæarske uœenke spremljal tudi Tradicijo øolskega povezo- ravnatelj dr. Székely Károly Aros 193 PROJEKTI

vljati s Srednjo gostinsko øolo v letu 2008, bodo dijakinje in dijaki napravili træno analizo turistiœnih ponudb na obmoœ- ju Tromeje ter iskali moænosti træenja omenjenih ponudb na evropskem trgu. Pri projektnih øolskih prireditvah sta v ospredju utrjevanje predela- ne uœne snovi ter prijateljsko druæenje mladine iz Koroøke in Slovenije. Italijanski partner, ki je so- Maturantke letnika 2003/04 v Budimpeøti delovanl pri zgoraj omenje- nem projektu Comenius, je Istituto d´istruzione supe- leto pripravila gospa Györgyi Arh, profesorica na Srednji riore Ingeborg Bachmann v Radácsy. gostinski øoli, ki smo jo spo- Trbiæu. Bliæina te øolske usta- Dolgoletno sodelovanje znali za œasa projekta Come- nove ter dobra poznanstva nas veæe s øolami iz Slovenije nius. Jeseni smo skupaj z dija- med profesorji so bila povod, in Italije, s katerimi smo so- ki Srednje gostinske øole so- da smo februarja 2008 zaœeli delovali pri projektu Come- delovali na Sejmu øeg in na- z novim projektom, pri kate- nius od leta 1998 do 2003. vad v Celovcu in mnoæiœni rem naj bi dijakinje in dijaki Ker nas je skupno delo z leti javnosti predstavili naøe obeh øol izboljøali svojo jezi- tesno povezalo, so kontakti z spretnosti pri pripravi drob- kovno znanje tujega jezika s Ekonomsko gimnazijo in nega peciva. Sledili so obiski pomoœjo novih interaktivnih srednjo øolo Radovljica ter dijakov iz Radovljice v Øt. Pe- tehnologij, ki podpirajo med- Srednjo gostinsko øolo Ra- tru, nato so øentpetrske dija- kulturni dialog. dovljica øe vedno produk- kinje sodelovale pri kuhar- Æe nekaj let imamo stike s tivni. V øolskih letih 2005/06 skem pouku v Radovljici. V partnersko øolo Bourne in 2006/07 je v Øt. Petru del- naslednjem INTERREG pro- Grammar School v Angliji. no pouœevala prof. Marija jektu, ki smo ga zaœeli pripra- Dijaki, ki obiøœejo Øt. Peter, med svojim bivanjem na Ko- roøkem spoznajo tudi kraje v Sloveniji in v Kanalski dolini. Priljubljene so predvsem skupne ekskurzije, saj na ta naœin uœenci sami lahko pre- verijo svoje jezikovno znanje.

Øolo v Bournu smo æe veœkrat obiskali v sklopu naøih intenzivnih jezikovnih tednov v Londonu. Tako naøi dijaki dobijo dober vpogled v angleøki øolski sistem, v po- Dr. Orlando Orlandi Arrigoni in prof. Marija Arh ob predstavit- govorih s tamkajønjimi dijaki 194 vi projekta v Radovljici. pa spoznajo angleøki naœin PROJEKTE

so skupaj z angleøkimi dijaki A group of posneli angleøki del veœje- students from ziœnega gospodarskega slo- Bourne Gram- varja, ki je sedaj na voljo mar School in tudi v akustiœni obliki. Na ta England first naœin nastaja v øentpetrskem visited St Pe- uœnem podjetju mednarodni ters in 2000 izdelek, ki mu bo partnerska and there øola v Trbiæu øe dodala itali- have been janski prevod. two subse- Pobudo za izmenjavo dija- quent visits Nogometaøi iz Anglije kov s Økofijsko gimnazijo and an exchange. Maribor je dala v øolskem le- The students have al- æivljenja in interese angleøke ways greatly enjoyed the tu 2004/05 tamkajøna profe- mladine. Jeseni 2005 je sku- visits to Austria and appre- sorica nemøœine, ki je bila pina naøih dijakov za veœ dni ciated the help that St Pe- maturantka øentpetrske Viøje ter’s staff have given us in obiskala partnersko øolo v øole. organising these trips. Our Bournu in ob tej priloænosti V Bosni in Hercegovini so students have particularly enjoyed joining classes in St Peters and the football matches that have been a feature of our visits. At the moment, the record is a win to each school and a draw. What has made these visits special for my- self and my colleagues has been the warmth of the hospitality that has been extended to our students and that by visiting Rosen- tal/Roæ they have, in a Charles Gledhill (desno od prof. Maleja) je naø partner v Angliji small way, a different per- spective on their own area and culture. Students and staff at Bourne Grammar School would like to take this op- portunity to wish St Peters another very successful century and hope that in the future we can continue to develop and strengthen links between our institu- tions. Charles Gledhill/ Izmenjavo s Økofijsko gimnazijo Maribor sta izvedli dr. Monika Bourne Grammar School Kelih in mag. Monika Walter-Drobniœ 195 PROJEKTI

øe vedno zaznavne vojne posledice na poslopjih, pa tudi v medœloveøki vsakdanjosti. Prav zato je økof dr. Alojz Schwarz podal idejo povezovanja koroøke in sarajevske mladine. Spomladi 2006 je skupina dijakov in profesorjev iz Øt. Petra sprejela povabilo in obiskala Katoliøki øol- ski center v Sarajevu. Posebno mesto med naøimi øolskimi partnerji ima Obisk pri partnerski øoli v Zambiji øola Nazareth Homecraft College na afriøki celini. Obi- skuje jo 150 deklet, za katere pevske vaje, pri pouku zgo- turistiœnih – so za dijakinje in skrbijo øolske sestre. Brez po- dovine raziskovali usode dijake Viøje øole priloænost, moœi øolskih sester precejønje naøih druæin med drugo sve- da se v praktiœnem æivljenju øtevilo teh dijakinj ne bi ime- tovno vojno, spoznali kulina- posluæijo znanja in veøœin, ki lo primerne izobrazbe, ker si riœne posebnosti Labotske so si jih pridobili pri rednem starøi ne bi mogli privoøœiti doline, izdelali umetnine za pouku. Za sodelovanje z øolanja svojih otrok. Letni skupno razstavo ter goste iz obœino Slovenske Konjice je stroøki za dijakinjo znaøajo Wolfsberga uœili slovenøœine. øentpetrska øola prejela celo pribliæno 200 dolarjev. Z de- Projekte smo vsi sodelujoœi priznanje za dobro kulina- narjem, ki ga naøi dijaki zbe- zakljuœili v prepriœanju, da je riœno sodelovanje v letu rejo pri vsakoletni misijonski naøa koroøka mladina zrela za 2001. S tamkajønjim turi- tomboli, pomagajo prav konstruktivno sodelovanje in stiœnim druøtvom je øola soo- zambijski øolski mladini pri mirno soæitje v deæeli na blikovala turistiœni sejem v pridobivanju øolske izobraz- juænem Koroøkem. Slovenskih Konjicah ter sku- be, ki je upanje na boljøi jutri. Øtevilna sodelovanja na paj z druøtvom nastopila na Ko smo avgusta 2003 z naøo raznih sejmih – tako øolskih in turistiœnem sejmu v Splitu. skupino dijakov, profesorjev in starøev obiskali Solwezi in øolo, ki je oddaljena od bliæ- njih veœjih naselij vsaj dva dneva voænje, so ravno v te kraje dobili elektriko. Nepo- pisno veliko je bilo veselje, ko smo jim lahko pomagali pri nakupu raznih naprav za sodobnejøi pouk.

V øolskem letu 2007/08 smo izvedli kar vrsto zanimivih projektov z Viøjo øolo/HLW v Wolfsbergu. Na temo „Jezikovna raznolikost 196 Koroøke“ smo imeli skupne Na kmetiji „Bioobsthof Lenzbauer“ v Labotski dolini PROJEKTE

Im Rahmen von Schulpartnerschaften lernen wir gemeinsam mit Freunden aus aller Welt

Schulpartnerschaften sind die „Integrovana Leonardo da Vinci eine wesentliche Bereiche- stredni økola Lu- ROSENTALER KIRCHTAGSSUPPE rung des schulischen Lebens haœovice“ (Mit- Zutaten für 10 Personen: 20 dag Schaffleisch und als solche von mannig- telschule Lu- 30 dag Rindfleisch 30 dag Geflügel faltiger Bedeutung für Schü- haœovice), mit der Petersilie – Blätter und Wurzel Sellerie – Blätter und Knolle Karotte, Porree (Lauch), Schalotten lerInnen und LehrerInnen. Für das Projekt „Natio- Piment (Neugewürz) ganz, Anis, Ingwer Letztere dienen sie als ideale nalgerichte dreier Muskatblüte (Macisblüte), Pfefferkörner reichlich Basilikum, Salz, Safran Plattform für den Informa- Länder“ durchge- Rahmteigerl: ½ l Sauerrahm ½ l Schlagobers tionsaustausch mit aus- und führt wurde. 1 Esslöffel Mehl 20 dag Semmelwürfel, Zimt inländischen KollegInnen, Die Zusammen- Suppengemüse putzen, waschen, in Stücke schneiden. Fleisch waschen, mit dem Gemüse und den Gewürzen ins kalte Wasser geben und circa 2 Stunden langsam kochen. das Zustandekommen neuer arbeit mit dem Ka- Danach die Suppe abseihen, das Fleisch auskühlen lassen und kleinwürfelig schneiden. Schlagobers, Sauerrahm und Mehl glatt rühren und unter ständigem Rühren in die Suppe einkochen. Die Suppe darf nicht mehr aufkochen! Ideen für den Unterricht und roly Kösgazdasagi Fleischwürfel in den Teller geben, mit Suppe aufgießen, mit Zimt bestreuen und mit gemeinsam durchgeführte Szakközepiskola Semmelwürfeln servieren. Projekte, vor allem aber er- es Gimnazium aus ROŽANSKA KISLA JUHA ALI ÿISAVA ŽUPA möglichen sie dem Pädago- Budapest begann KoliĀine za 10 oseb: 20 dag ovĀjega mesa, 30 dag govejega mesa, 30 dag perutnine, peteršilj - listi in korenina, zelena - listi in gomolj, korenĀ ek, por, Āebul ica, piment (cel), janež, ingver, muškatni cvet, cel poper, veliko pražiljke gen eine wichtige Standort- 1999. Schülergrup- (bazilika), sol, žafran smetanin podmet: ½ l kisle smetane ½ l sladke smetane bestimmung Es hat sich he- pen aus unserer 1 žlica moke, 20dag kruhovih kock, zmlet cimet Jušno zelenjavo operemo, sĀist imo in narežemo na košĀke. SĀist imo in operemo tudi meso. Meso, zelenjavo ter zaĀimbe damo v mrzlo vodo in jih poĀasi kuhamo 2 uri. rausgestellt, dass es unsere Partnerschule wei- Juho nato odcedimo, meso iz juhe pa na drobno narežemo. Nato zmešamo sladko in kislo smetano z moko ter ob stalnem mešanju vlijemo v juho. Juha ne sme veĀ zav reti! Krožnike, v katere smo dali kruhove kocke in narezanega mesa, prelijemo z juho in narahlo potresemo s SchülerInnen interessiert, wie len jeweils in der cimetom. Postrežemo s kruhovimi kockami. es um den Wissensstand von letzten Schulwoche Nacionalne jedi treh dežel 3 ausländischen SchülerInnen an unserer Schule, bestellt ist. Die SchülerInnen wo sie Gelegenheit Projekt „Nationalgerichte dreier Länder“ lernen einander besser ken- haben, einen nen, Freundschaften werden Deutschkurs zu be- geschlossen, möglicherweise legen, Kärnten näher kennen- Die Zusammenarbeit zwi- begegnet man einander in zulernen sowie an Exkursio- schen der Höheren Lehran- weiterer Folge sogar auf be- nen ins benachbarte Slowe- stalt für wirtschaftliche Beru- ruflicher Ebene. nien und Italien teilzuneh- fe in St. Peter und dem Hajnik Die HLW St. Peter baute men. Für die Organisation Károly Wirtschaftsgymna- Schulpartnerschaften zu- dieser Intensivsprachwochen sium in Budapest kann auf nächst mit Schulen aus Kärn- zeichnet Prof. Mag. Valentin sehr erfolgreiche Jahre zu- ten und Slowenien auf. So Müller verantwortlich. rückblicken. Wie hat das al- zuallererst mit der „Srednja Natürlich weilen auch die les begonnen? øola Zagorje“ (Mittelschule SchülerInnen des IV. bzw. V. Die Schulleitung unseres Zagorje), mit der sich eine in- Jahrgangs unserer Schule des Gymnasiums hat immer gro- tensive Zusammenarbeit in Öfteren in Budapest zu Be- ßen Wert darauf gelegt, dass Form von gemeinsam durch- such, wo sie im Rahmen in- unsere SchülerInnen beim Er- geführten Projekten und ei- teressanter Exkursionen Land lernen der Fremdsprachen alle nem Lehreraustausch in den und Leute kennenlernen. Fi- mögliche Hilfe bekommen und dass sie mit der fremden praktischen Gegenständen xer Programmpunkt ist auch Sprache nicht nur im Klassen- entwickelte. Unser gemein- ein von Prof. Györgyi Radácsy zimmer, sondern in realen samer Schulpartner in der geleiteter Einführungskurs in Situationen in einer fremd- Tschechischen Republik ist die ungarische Sprache. 197 PROJEKTI

sprachlichen Umgebung in es zwischen 28. 06. – 2. 07. ben einer anderen Schule – Kontakt kommen. Wir 1999 zur ersten Sprachwoche auch wenn nur für kurze Zeit – Deutschlehrer haben daher in St. Peter gekommen. Das lernen die Schüler eine anders- lange nach einer Partnerschule Programm ist von allen Teil- artige Schulkultur, deren Ge- gesucht, um unseren Schülern nehmenden derart positiv auf- wohnheiten und Regeln ken- regelmäßige Treffen anbieten genommen worden, dass wir nen, was ihnen auch beleh- zu können. dieses Jahr bereits den 8. Som- rende Erfahrungen und neue Deshalb haben wir im Mai merkurs vorbereiten. landeskundliche Informatio- nen bietet. Für ungarische Jugendliche ist auch die alltägliche Zwei- sprachigkeit in der Schule und in der Gegend eine Besonder- heit; dies kennenzulernen und zu beobachten ist für sie eine interessante Erfahrung, die sie zu größerer Toleranz erzieht. Dem Zweck, kommunika- tive Fertigkeiten in realen sprachlichen Situationen zu üben, dienen auch die kulturellen und touristischen Aktivitä- ten, an denen wir an Nachmit- tagen und Abenden, meistens Prof. Györgyi Radácsy (ganz rechts) mit Prof. Valentin Müller zusammen mit den „einhei- und ihren SchülerInnen mischen“ SchülerInnen, teilnehmen können. Wir haben 1999 vom Kollegen Mag. Jo- Den Schwerpunkt des Pro- schon bei unserer ersten Reise hann Pogelschek, den wir von gramms bilden die intensiven, festgestellt, dass wir kaum eine einer anderen Veranstaltung kommunikativen Deutschstun- bessere Gegend als Kärnten gekannt haben, mit großer Be- den vormittags, gehalten von hätten auswählen können, geisterung eine E-Mail emp- Prof. Mag. Valentin Müller. Sie denn an diesem Land mit sei- fangen, in der er uns im Na- sind für unsere Schüler sehr nen herrlichen Bergen, Seen men des Direktors Prof. Mag. hilfreich, weil ein mutter- und Städten kann jeder Besu- Stefan Schellander und der sprachlicher Lehrer die sprach- cher Gefallen finden. Wir ge- Schulleitung der HLW St. Peter lichen Erscheinungen oft an- nießen die Stadtbesichtigun- einen einwöchigen Sprachkurs ders sieht und deshalb auch gen in Klagenfurt und Villach, für 10-15 ungarische Schüle- anders erläutert, wie ein noch das Baden im Faaker See, die rInnen anbot. so guter Fremdsprachenlehrer. Ausflüge in die nahegelegenen Es war keine schwere Auf- Ein weiterer Vorteil von diesen Berge oder nach Slowenien. gabe, Interessenten in der Haj- Stunden ist, dass die Schüler Nach den Tagen, die unsere nik-Schule zu finden, und dank zwar in einer Schule, aber Schüler mit den österreichi- einer finanziellen Unterstüt- doch vom täglichen schulischen Mitschülern zusammen zung des Interkulturellen Zen- schen Stress befreit sind, die verbringen, warten sie immer trums in Wien sowie dem Stimmung ist heiter und mit Freude darauf, ihre neuen freundlichen Entgegenkom- locker, was die Kommunika- Freunde in Budapest wieder- men von Seiten des Konvents tion auch für schüchterne sehen und ihnen unsere Schu- der Schulschwestern (Unter- Schüler viel leichter macht. le und unsere Stadt zeigen zu 198 bringung und Verpflegung) ist Durch die Teilnahme am Le- können. PROJEKTE

Für die meisten unserer teil- meinsam mit SchülerInnen 2008 gemeinsam ein Projekt nehmenden Schüler stellt die der slowenischen Partner- durch, in dessen Rahmen die Sprachwoche in St. Peter die schule nahm unsere Schule SchülerInnen beider Schulen erste Gelegenheit dar, sich mit an der Brauchtumsmesse in ihre Sprachkompetenz in der der deutschen Sprache auf Klagenfurt teil, wo Fertigkei- jeweiligen Fremdsprache zu deutschem Sprachgebiet zu ten in der Zubereitung von erhöhen versuchen, und zwar konfrontieren. Nach unseren Kleingebäck präsentiert wur- mittels neuer interaktiver Erfahrungen bedeuten diese den. Es folgten gegenseitige Technologien, die auch der ersten Erfolgserlebnisse einen Besuche der Partnerschulen, Förderung des interkulturel- Motivationsfaktor, der für lan- und unsere SchülerInnen hat- len Dialogs dienen. ge Zeit ihre Einstellung zum Er- ten auch Gelegenheit, am Schon seit etlichen Jahren lernen der deutschen Sprache Kochunterricht in Radovljica bestehen Kontakte zur Bour- beeinflusst. teilzunehmen. Im Rahmen ne Grammar School in Eng- des INTERREG-Projektes wer- land. Bei gemeinsamen Ex- Györgyi Radácsy den die SchülerInnen beider kursionen, die auch das be- Budapest, den 30.03.2008 Schulen eine Marktanalyse nachbarte Slowenien und Ita- des touristischen Angebotes lien zum Ziel haben, bietet Eine intensive Zusammen- in der Dreiländereck-Region sich den SchülerInnen beider arbeit im Rahmen diverser durchführen und Möglichkei- Schulen Gelegenheit, ihre Comenius-Projekte verbindet ten der Vermarktung dieses Sprachkompetenz in der je- uns mit Schulen aus Slowe- Angebotes auf dem euro- weiligen Fremdsprache einer nien und Italien. Zum Wirt- päischen Markt eruieren. Prüfung zu unterziehen. schaftsgymnasium und der Unsere italienische Part- Auch unsere SchülerInnen Mittelschule Radovljica be- nerschule, mit der wir im haben die Partnerschule in stehen aufgrund jahrelanger Rahmen des bereits erwähn- Bourne im Rahmen von In- Zusammenarbeit nach wie ten Comenius-Projektes zu- tensivsprachwochen schon vor sehr rege Kontakte. So sammengearbeitet haben, ist mehrmals besucht und somit erteilte Prof. Marija Arh in das Istituto d´istruzione su- das englische Schulsystem den Schuljahren 2005/06 periore Ingeborg Bachmann sowie Land und Leute ken- und 2006/07 an der HLW St. in Tarvis. Auch mit dieser nengelernt. Im Herbst 2005 Peter Kochunterricht. Ge- Schule führen wir seit Febraur wurde im Rahmen eines mehrtägigen Aufenthaltes gemeinsam mit den Schüler- Innen der Partnerschule der akustische Teil in englischer Sprache für ein mehrsprachi- ges Wirtschaftswörterbuch aufgenommen. Der Schüleraustausch mit dem Diözesangymnasium Maribor wurde von der dortigen Deutschprofessorin, einer Absolventin der HLW St. Peter, in die Wege geleitet. In Bosnien und Herzegowi- Gemeinsamer Auftritt mit der Partnerschule aus Radovljica na sind die Folgen des Krie- und der Brauchtumsmesse ges noch immer an allen 199 PROJEKTI

Ecken und Enden, auch in Geldbetrag wird jenen Schü- den Beziehungen der Men- lerInnen unserer Partnerschu- schen untereinander, deut- le zur Verfügung gestellt, für lich sichtbar. Aus eben die- die eine schulische Ausbil- sem Grund regte Bischof Dr. dung ohne finanzielle Unter- Alois Schwarz ein freund- stützung unerschwinglich schaftliches Treffen zwischen wäre. Als eine Gruppe von Jugendlichen aus Kärnten SchülerInnen und LehrerIn- Einladung zur Vernissage und aus Bosnien an. Im Früh- nen gemeinsam mit einigen ling 2006 reiste eine Gruppe Eltern auf Besuch an der Part- ner Familien im 20. Jahrhun- von SchülerInnen und Profes- nerschule weilte, wurden die dert, lernten kulinarische Be- sorInnen nach Sarajevo und umliegenden Dörfer – viele sonderheiten des Lavanttals besuchte das dortige katho- davon bis zu zwei Tagesrei- kennen, es entstanden Kunst- lische Schulzentrum. sen von der Schule entfernt – werke für eine gemeinsame Von besonderem Stellen- gerade ans Stromnetz an- Ausstellung und unsere La- wert ist unsere Schulpart- geschlossen. Der von unserer vanttaler Gäste hatten Gele- nerschaft mit dem Nazareth Schule zur Verfügung gestell- genheit, einen Einführungs- College in Sambia. 150 te Geldbetrag zum Ankauf kurs in die slowenische Mädchen werden dort von moderner Unterrichtsmittel Sprache zu besuchen. Die ge- Schulschwestern betreut und wurden mit großer Freude meinsam durchgeführten unterrichtet. Ohne deren Hil- entgegengenommen. Projekte wurden von allen fe blieben viele dieser Mäd- Mitwirkenden in der festen chen ohne entsprechende Im Schuljahr 2007/08 ge- Überzeugung zu Ende ge- Ausbildung, weil die Eltern langte eine Reihe interessan- führt, dass die Kärntner Ju- die erforderlichen finanziellen ter Projekte mit der HLW gend die erforderliche Reife Mittel – das Schulgeld be- Wolfsberg zur Durchführung. besitzt, ihren Teil zu einem trägt pro Jahr und SchülerIn Im Rahmen des Projektes konstruktiven und friedlichen 200 Dollar – nicht aufbringen „Die sprachliche Vielfalt Kärn- Miteinander im Lande beizu- können. Der bei unserer all- tens“ gab es gemeinsame tragen. jährlich durchgeführten Mis- Gesangsproben, wir erforsch- Die Teilnahme an zahlrei- sionstombola gespendete ten das Schicksal von Kärnt- chen Schul- und Tourismus- messen bietet unseren Schü- lerInnen Gelegenheit, im Un- terricht erworbene Kenntnis- se und Fertigkeiten praktisch anzuwenden. Für die Mitar- beit bei einem kulinarischen Projekt wurde der HLW St. Peter seitens der Gemeinde Slovenske Konjice hohe Anerkennung zuteil. Mit dem dortigen Tourismusverband wurde die Tourismusmesse in Slovenske Konjice mitgestaltet und es folgte ein ge- Projekt „Wasser für Afrika“: Frauen und Kinder beim Wasser- meinsamer Auftritt bei der 200 tragen Tourismusmesse in Split. INSERAT

Prevoz uœencev s podjetjem / Schülertransport mit dem

Seit September 2001 wird der Schülerverkehr von Ludmannsdorf/Bilœovs über Selkach/Æeluœe vom Reisebüro Stefaner betrieben. Interessierte Schü- lerInnen aus dem Satznitzgebiet haben nun die Möglichkeit, in wenigen Minuten stressfrei die HLW/Viøja øola zu erreichen und somit die Ausbildung in St. Peter/Øt. Peter zu absolvieren. Der Transfer wird täglich morgens zu Schulbeginn und zweimal am Nachmittag gewährleistet. Auch Exkursionen und Ausflüge werden bereits seit Jahren unfallfrei und zuverlässig mit dem „Rosentaler“ durchgeführt. Der Familienbetrieb Stefaner feiert im Jahr 2009 sein 50jähriges Bestehen. Der Unternehmer Johannes Stefaner mit seiner Gattin Maria leiten seit 10 Jahren den Betrieb und freuen sich über die gute Zusammenarbeit mit der HLW/Viøja øola St. Peter.

Podjetje Stefaner œestita øolski ustanovi v Øt. Petru za lep jubilej in æeli Konventu øolskih sester mnogo uspeha in veselja pri nadaljnjem delu z mladino. 201 202 UŒITELJSKI ZBOR

LEHRERKOLLEGIUM

203 UŒITELJSKI ZBOR

Prof. Mag. Stefan Schellander *1958 Ravnatelj/Direktor

Angleøœina, ruøœina, latinøœina Øtudij angleøœine in ruøœine v Celovcu, Ljubljani, Angliji in Moskvi.

Englisch, Russisch, Latain Studium der Anglistik/Amerikanistik und Russistik in Klagenfurt, Ljubljana, England und Moskau.

FL Rosalia Sitter *1955 Strokovna predstojnica/Fachvorständin

Kuharstvo in streæba, obratna organizacija Øtudij na Izobraæevalni ustanovi za uœiteljice roœnih del.

Küche, Service, Ernährung, Betriebsorganisation Studium an der Bildungsanstalt für Arbeitslehrerinnen in Klagenfurt.

S. Anunciata Keæar Marija Lederer *1930 *1959 Skrb za logistiko Œiøœenje øolskih prostorov 204 Logistik Raumpflegerin LEHRERKOLLEGIUM

Dipl.-Päd. Andrea Amruø-Einspieler *1972

Kuharstvo in streæba, poslovna ekonomika, prehrana Øtudij prehrambene in gospodinjske ekonomike na Dunaju.

Küche, Service, Betriebsorganisation, Ernährung Studium an der BPA für hauswirtschaftlichen Fachunterricht in Wien.

Mag. Astrid Doheny *1975

Italijanøœina, angleøœina Øtudij italijanøœine in angleøœine v Gradcu.

Italienisch, Englisch Studium der Romanistik und Anglistik in Graz.

Prof. Mag. Marjan Gallob *1956

Matematika, zgodovina, informatika Øtudij zgodovine in matematike na univerzi na Dunaju. Pouœuje tudi na Zvezni gimnaziji Lerchenfeld v Celovcu.

Mathematik, Geschichte, Informatik Studium der Mathematik und Geschichte in Wien. Unterrichtet auch am BG/BRG/SRG Lerchenfeld in Klagenfurt.

Prof. Mag. Dr. Monika Kelih *1974

Slovenøœina, nemøœina Øtudij slovenøœine in nemøœine v Celovcu. Pouœuje tudi na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu.

Slowenisch, Deutsch Studium der Slawistik und Germanistik in Klagenfurt. Unterrichtet auch am BG/BRG für Slowenen in Klagenfurt. 205 UŒITELJSKI ZBOR

Mag. Judith Koren *1978

Gospodarsko poslovanje, italijanøœina Øtudij gospodarstva na Dunaju in v Celovcu, dopolnilni øtudij angleøœine in italijanøœine v Celovcu.

Betriebswirtschaftslehre, Italienisch Studium der Betriebswirtschaft in Wien und Klagenfurt, Erweiterungsstudium der Anglistik und Romanistik in Klagenfurt

Prof. Mag. Sonja Koschier *1975

Slovenøœina, glasbena vzgoja Øtudij glasbe in slovenøœine v Gradcu. Pouœuje tudi solopetje in izobrazbo glasu na Glasbeni øoli. Øtudij solopetja na deæelnem konzervatoriju.

Slowenisch, Musikerziehung Studium der Slawistik und Musik in Graz. Unterrichtet auch an der Musikschule Sologesang und Stimmbildung. Studium des Sologesangs am Landeskonservatorium.

Mag. Magdalena Kulnik *1977

Gibanje in øport, matematika, informatika Øtudij matematike in zemljepisa v Celovcu in øtudij øporta v Gradcu. Pouœuje tudi na ZG in ZRS za Slovence v Celovcu, trenerka pri KLC.

Bewegung und Sport, Mathematik, Informatik Studium der Mathematik und Geographie in Klagenfurt und Sportstudium in Graz. Unterrichtet auch am BG/BRG für Slowenen in Klagenfurt. Trainerin beim KLC.

Prof. Mag. Erik Manfred Lorenz *1963

Biologija, kemija, fizika Øtudij biologije, kemije in fizike v Gradcu. Biologija na ZG in ZRG za Slovence v Celovcu. Vodja delovne skupnosti za biologijo za sploøno izobraæevalne øole na Pedagoøki visoki øoli v Celovcu. Biologie, Chemie, Physik Studium der Biologie, Chemie und Physik in Graz. Unterrichtet auch am BG/BRG für Slowenen in Klagenfurt. 206 ARGE-Leiter für Biologie an der Pädagogischen Hochschule in Klagenfurt. LEHRERKOLLEGIUM

Prof. Mag. Hubert Male *1962

Raœunovodstvo, gospodarska informatika, uœno podjetje, gospodarsko in narodno poslovanje Øtudij gospodarstva in gospodarske pedagogike v Gradcu.

Rechnungswesen, Wirtschaftsinformatik, Übungsfirma, Betriebs- und Volkswirtschaftslehre Studium der Betriebswirtschaft und Wirtschaftspädagogik in Graz.

Prof. Mag. Valentin Müller *1955

Nemøœina, angleøœina Øtudij nemøœine in angleøœine na univerzi v Celovcu.

Deutsch, Englisch Studium der Germanistik und Anglistik in Klagenfurt.

Prof. Mag. Dipl.-Päd. Natascha Partl *1972

Prehrana, kuhanje, streæba, izobrazba someljejev, psihologija in filozofija Øtudij prehrambene pedagogike v Gradcu, øtudij pedagogike in psihologije v Celovcu. Ernährung, Küche und Service, Jungsommeliere, Psychologie und Philosophie Studium an der BPA für hauswirtschaftlichen Fachunterricht in Graz, Studium der Pädagogik und Psychologie in Klagenfurt.

Mag. Daniela Peœnik *1978

Slovenøœina, prehrana, kuhanje in streæba Øtudij slovenøœine in prehrane na dunajski univerzi, vodi teœaje za slovenøœino po Koroøkem.

Slowenisch, Ernährung, Küche, Service Studium der Slawistik und Ernährungsökonomie und Hauswirtschaft an der Universität Wien, Leitung diverser Slowenischkurse in ganz Kärnten. 207 UŒITELJSKI ZBOR

Prof. Mag. Marija Perne *1963

Slovenøœina, verouk, psihologija in filozofija Øtudij slovenøœine, teologije in psihologije/filozofije/pedagogike v Gradcu. Voditeljica izobraæevanja uœiteljev na Katoliøki pedagoøki visokoøolski ustanovi v Celovcu. Slowenisch, Religion, Psychologie und Philosophie Studium der Slawistik, Theologie, Psychologie, Philosophie und Pädagogik in Graz. – Zertifikatslehrgangsleiterin an der Katholischen Pädagogischen Hochschuleinrichtung in Klagenfurt.

Prof. Mag. Johann Pogelschek *1965 Gospodarska geografija, zgodovina in kultura, politiœna izobrazba in pravo, gospodarska informatika, turistiœni seminar Øtudij geografije in zgodovine, akademska teœaja informatike in øolske administracije. Informatika na dvojeziœni TAK v Celovcu, teœaji za informatiko v izobraæevanju odraslih. Wirtschaftsgeographie, Geschichte und Kultur, Politische Bildung und Recht, Angewandte Mathematik, Tourismusseminar Studium der Geographie und Geschichte, Akademielehrgänge Infor- matik und Administration, Informatik an der Zweisprachigen BHAK in Klagenfurt, Erwachsenenbildung.

Dipl.-Päd. Maria Roblek *1982

Prehrana, kuhanje in streæba Øtudij prehrambene pedagogike v Gradcu, strokovnjakinja za kavo.

Ernährung, Küche und Service Studium an der BPA für hauswirtschaftlichen Fachunterricht in Graz, Kaffeeexpertin.

Marjan Sticker *1962

Odrska dejavnost Reæiser in svobodni kulturni delavec.

Bühnenspiel Regisseur und freier 208 Kulturschaffender LEHRERKOLLEGIUM

Prof. Mag. Veronika Supan, s. Veronika *1960

Italijanøœina, verouk Øtudij italijanøœine in verske pedagogike v Salzburgu. Hiøna predstojnica v Øt. Petru.

Italienisch, Religion Studium Italienisch und kombinierte Religionspädagogik in Salzburg. Hausoberin in St. Peter.

Prof. Mag. Dipl.-Päd. Lidija Vouk-Grilc *1968

Informacijski in poslovni menedæment, zemljepis, zgodovina Øtudij zemljepisa in zgodovine na Dunaju in v Celovcu, Øtudij informacijskega menedæmenta v Gradcu.

Informations- und Officemanagement, Geographie, Geschichte Studium der Geographie und Geschichte in Wien und Klagenfurt. Studium aus Informationsmanagement an der BPA in Graz.

FL Maria Writzl, s. Katja *1953

Tekstilno in kreativno oblikovanje, likovna vzgoja Mojstrski izpit za obrtno krojenje æenskih oblek, Poklicno-pedagoøka akademija Dunaj, vzgojiteljska sluæba v domu.

Textiles und kreatives Gestalten, Bildnerische Erziehung Meisterprüfung im Damenkleidermachergewerbe, Berufspädagogische Akademie Wien. Erzieherin im Internat.

Suzana Rejak *1980

Asistentka za slovenøœino Øtudij slovenskega jezika in knjiæevnosti v Mariboru in poljøœine v Bielsku Białi sodelavka gimnazije Ravne na Koroøkem.

Assistentin für Slowenisch Studium der Slawistik in Maribor. Mitarbeiterin am Gymnasium in Ravne na Koroøkem. 209 UŒITELJSKI ZBOR

Stephen Doheny *1973

Asistent za angleøœino Øtudij angleøœine in filma na Irskem, uœitelj za angleøœino na raznih izobraæevalnih ustanovah.

Assistent für Englisch Studium der Anglistik und des Films in Irland, Coach für Englisch an anderen Bildungseinrichtungen.

Øt. Peter – øola v naravi

210 LEHRERKOLLEGIUM

Nekdanji œlani uœiteljskega zbora na Višji šoli za gospodarske poklice Ehemalige Mitglieder des Lehrerkollegiums 1998–2008

Vøtsv./OStR Prof. Dr. Josef Amrusch 1990/1991 – 2003/2004 Gospodarski predmeti Wirtschaftliche Fächer Prof. Marija Arh-Ivanøek 2005/2006 – 2006/2007 Kuharstvo in streæba Küche und Service Str. nadz./FI Prof. Mag. Anton Boschitz 1990/1991 – 2002/2003 Likovna vzgoja Bildnerische Erziehung Dipl. trg./DI Josef Habernik 1999/2000 – 2006/2007 Gospodarski predmeti Wirtschaftliche Fächer Str. uœ./FL Martina Feichter 1999/2000 Glasba in zbor Musik und Chor MM Anton Matej Feinig 2000/2001 – 2002 Glasba in zbor Musik und Chor Mag. Hedwig Figoutz 1994/1995 – 2003/2004 Telovadba Leibesübungen Mag. Franz Florjanœiœ 2000/2001 – 2001/2002 Telovadba Leibesübungen Vøtsv./OStR Prof. Mag. Josef Ropitz 1969/1970 – 1998/1999 Glasba in zbor Musik und Chor Str. uœ. Maria Skuk 1985/1986 – 2003/2004 Kuharstvo in streæba Küche und Service Mag. Janko Smreœnik 2002/2003 – 2003/2004 Telovadba Leibesübungen Mag. Andrea Sturm 2001/2002 – 2004/2005 Hrvaøœina Kroatisch Maria Anna Tolmaier, s. Regina 1974/1975 – 2000/2001 Fonotipija, øtenotipija, Phonotypie, Stenographie verouk, trgovsko raœunanje Religion, kaufm. Rechnen

Mag. Roman Verdel 2003 Glasba in zbor Musik und Chor Prof. Damjana Kern 2006/2007 Asistentka za slovenøœino Assistentin für Slowenisch Francesca Simonetti 2006/2007 Asistentka za italijanøœino Assistentin für Italienisch

211 UŒENKE IN UŒENCI V ØOLSKEM LETU 2007/2008

Razredniœarka/Klassenvorstand Ambrusch Tamara Str. uœ./FL Maria Writzl, s. Katja Grabner Bernhard Hallegger Tanja Hasanoviç Mehmed Klocker Jasmin Klupper Melanie Koroschetz Jörg-Michael Ladinig Patricia Mentil Bianca Muster Jenifer Nestler Daniela Selina Odobaøiç Aldena Podgorelec Samanta Preschern Lucas Øimiç Josip Travnik Patricia Widmann Florian Widmann Sandro Wrolich Mario

Enoletna Strokovna gospodarska øola 212 Einjährige Wirtschaftsfachschule SCHÜLERINNEN IM SCHULJAHR 2007/2008

Razredniœarka/Klassenvorstand Œertov Fabian Jakob Mag. Astrid Doheny Œebavs Ana Cuderman Janja Djurjeviç Lana Gasser Julia Gasser Petrissa Maria Gogala Jaka Gogala Mica Hallegger Manuel Kogler Marina Krawagner Bianca Kregar Anja Kuchler Franz Simon Lapusch Michaela Mikula Andrea Milanoviç Robert Oøina Timea Proøt Ana Marija Podlogar Lihteneger Karin Povøe Suzana Simøiœ Meta Smrtnik Ana Katarina 1. Øtalec Ana Viøja øola Øt. Peter Øtros Kaja Tiœeviç Medina HLW St. Peter 213 UŒENKE IN UŒENCI V ØOLSKEM LETU 2007/2008

Razrednik/Klassenvorstand Avbelj Øpela Prof. Mag. Valentin Müller Boltar Sandra Œertov Katja Dobernig Sarina Dolinøek Andrina Erlah Tamara Grud Marie-Theres Hasanoviœ Azra Jop Danica Kircher Alexandra Kokalj Øpela Koren Vera Korpitsch Anka Kuøej Vera Oschounig Katja Pachernig Christiane Slivnik Maruøa Trap Sara Wutte Christina Wutte Tamara 2. Æumer Neæa Viøja øola Øt. Peter 214 HLW St. Peter SCHÜLERINNEN IM SCHULJAHR 2007/2008

Razredniœarka/Klassenvorstand Dermutz Lisa-Maria Prof. Mag. Dipl.-Päd. Lidija Vouk-Grilc Dimnik Alica Drabosenik Maria Glavaø Marina Kavœiœ Tjaøa Lesjak Mara Leøiç Liljana Lomøek Katharina Mikula Marina Barbara Muliœ Øpela Novak Jaka Pegrin Katharina Maria Pejiç Jelena Praprotnik Kaja Pungerœar Natalija Rogaœ Eva Schellander Janja Steiner Katrin Øtalec Marija Tuøek Mateja Vasiloski Sara 3. Zajøek Petra Viøja øola Øt. Peter HLW St. Peter 215 UŒENKE IN UŒENCI V ØOLSKEM LETU 2007/2008

Razredniœarka/Klassenvorstand Bevz Lyudmiyla Prof. Mag. Marija Perne Brumnik Nikole Œertov Marjeta Œertov Tanja Gaser Brigita Grundböck Manuel Kraøevec Massimo Lesjak Katja Mak Monika Moser Kerstin Olip Maja Oschounig Sabrina Oøina Martina Plesnik Sandra Pogaœar Amanda Rasinger Irina Schwenner Tamara Smrtnik Anja Øtrucl-Rojko Iris 4. Uænik Silke Viøja øola Øt. Peter 216 HLW St. Peter SCHÜLERINNEN IM SCHULJAHR 2007/2008

Razrednik/Klassenvorstand Debelak Rebeka Prof. Mag. Hubert Male Dizdareviœ Alma Ganzer Romina Gotthard Veronika Inzko Sandra Jenœiœ Polona Karniœar Simona Kreulitsch Eva Kular Klavdija Lederer Roman Piovesan Jessica Poklukar Meta Reichmann Damijan Schnidar Nadja Schuster Jasmine Skubin Luka Smrtnik Maja Tiœar Vesna Tschelisnig Carol 5. Urank Veronika Viøja øola Øt. Peter HLW St. Peter 217 UŒENKE IN UŒENCI V ØOLSKEM LETU 2008/2009

Razredniœarka/Klassenvorstand Feinig Sabine Str. uœ./FL Maria Writzl, s. Katja Gasser Florian Hohenberger Matthias Imöhl Lucas Kobenœiœ Karin Kudler Claudio Kurasch Nina Meschik Sabine Michelitsch Jennifer Noc Manuel Schaunik Vanessa Schmidt Nina Ulbing Vanessa Wieltschnig Sabine Zelloth Daniel

Enoletna Strokovna gospodarska øola 218 Einjährige Wirtschaftsfachschule SCHÜLERINNEN IM SCHULJAHR 2008/2009

Razredniœarka/Klassenvorstand Benet Celestina Sajoviç Sara Mag. Sonja Koschier Brumnik Jennifer Øtros Kaja Demøar Irena Uschnik Patricia Gallob Tatjana Volk Maja Hallegger Michaela Vouk Eva Kadilnik Nejc Wedenig Rafael Kastrun Andrea Wuzella Lena Kejæar Katja Zich Denise Kerth Janina Koøir Miha Kolman Vanja Miøkulnig Jasna Mikula Ricarda Moœnik Polona Muranoviç Denis Oraæe Øtefan Ortner Laura Marie Pachernig Stefan Pegrin Anja Pejiç Luka Petek Marjeta 1. Podobnik Rozman Mojca Viøja øola Øt. Peter HLW St. Peter 219 220 INTERNAT

INTERNAT

221 S. KATJA WRITZL

Dom v Øt. Petru – æivljenje in delovanje za mlade in z mladimi

Si mladina v naøem visoko Ni mogoœe stati pred mladi- • poudariti to, kar je v vsa- tehniœnem napredku in indi- no na æivljenjskem odru in kem mladostniku pozitivne- vidualnem stremljenju po igrati vlogo nepristnosti. Mla- ga; œim veœ øe sploh æeli skupno- dina ve, katere besede in de- • pomagati mladim, da odkri- sti in spremstva, ki se trudi za janja so iskrena in priœakuje, jejo svoje sposobnosti in krøœanske vrednote? da ji s svojim zgledom po- zmoænosti, njihove dobre Moja dolgoletna izkuønja kaæemo, kako uskladiti æiv- lastnosti, ki jim jih v lastni je, da je vedno veœ takih, ki ljenjske uspehe in neuspehe. druæini vedno ne priznavajo; iøœejo ravno pristnost æivlje- Skupno izdelani in dogo- • moliti za mladostnike, øe nja preko mladostniøke izzi- vorjeni naœrti ter meje, ki so zlasti za tiste, ki so najbolj valnosti in odprtosti, narav- jasno postavljene, so vzgojni prikrajøani za ljubezen in za nega œuta za praviœnost in to stebri, ljubezen pa je temelj tiste, ki so neprilagodljivi in jim pomaga, da odkrijejo lju- vsega ustvarjanja in vzgoje. uporni. bezen v duhu evangelija. Resniœnost in pristnost od- Naøa ustanoviteljica mati raslih je mikavna in privlaœna. Margareta Puhar, nas je za- Zato pri njih iøœejo strpnost in vezala z metodo „ljubezni“: spoøtovanje, obzirnost in od- • spoøtovati osebnost in do- govornost drug do drugega stojanstvo mladostnika; ter pristnost in miroljubnost. • izæarevati mladini ljubezni- Æelijo si priœevanje æivljenja. vost, neænost in ljubezen; Vedno aktivna Silke

Sprejemanje mladostnika takønega kot je, sprejemanje njegove drugaœnosti, je izho- diøœe vsakega vzgojnega dela. Vzgojitelj je postavljen, da dela za mladino. Prav tako pomembno se mi zdi, da delamo z mladino in jim omo- goœimo sooblikovanje vzgojnih naœrtov! Tako lahko preiz- kusijo svoje talente, sposobnosti in ideje. Æivljenje v domu brez raz- liœnih dejavnosti bi bil æiv 222 Sproøœeno uœenje v domu dolgœas. Po opravljenih øol- INTERNAT skih dejavnostih se vrstijo Naøe delo in cilj za bo- praznovanja rojstnih dnevov doœnost sta: z ljubeznijo in in godov, adventni œas s pri- strpnostjo spremljati mlade- pravo sviten in skupnega zaj- ga œloveka in zaupati v do- trka, obisk sv. Miklavæa s bro, ki je poloæeno vanj. spremstvom in majhne pozornosti ob boæiœu, pustni Novi dom v Øt. Petru vodi ples, pomoœ pri pripravah sr. Lucija Klemenjak, od jese- vsakoletnega romanja v Assi- ni 2008 naprej pa s. Bernarda si. Øolsko leto zakljuœimo s Gosteœnik, za dom v øolskem skupnim praznovanjem go- poslopju pa odgovarja s. jenk in vzgojiteljic. Katja Writzl. Domsko æivljenje pa je Nadalje vzgajata naøo mla- moœno povezano tudi s øol- Katarina – vse najboljøe! dino v domovih gospa Valen- sko dejavnostjo: Franœiøkov tina Ubanœiœ in od jeseni praznik in Franœiøkov disko, ske tombole in sklepna øolska 2008 naprej absolventka pomoœ pri pripravi misijon- prireditev. Viøje øole Franœiøka Trpin.

Das Internat in St. Peter – mit der Jugend leben und gestalten

Wünscht sich die Jugend in mus überhaupt noch eine Ge- Aus meiner langjährigen einer Zeit des rapiden tech- meinschaft, die sich die Ver- Erfahrung weiß ich, dass es nischen Fortschritts und des mittlung christlicher Werte immer mehr junge Leute überbordenden Materialis- zum Ziel gesetzt hat? gibt, die auf der Suche nach

Ribji pogled v øtudentsko sobo 223 DOM

dem wahren Sinn des Lebens sind, und zwar mit jugendli- cher Herausforderung und Offenheit, dem angeborenen Gefühl für Gerechtigkeit, was ihnen dabei hilft, Liebe im Geiste des Evangeliums zu erfahren. Die Welt der Erwachsenen übt auf Jugendliche viel Reiz und Anziehungskraft aus. Sie erwarten sich Duldsamkeit und Respekt, Rücksichtnah- me und Verantwortung, Of- fenheit und Friedfertigkeit. Es ist heutzutage nicht mehr Charmante Erzieherinnen für sympathische SchülerInnen: möglich, Jugendlichen noch Valentina Urbanœiœ, Sr. Bernarda Gosteœnik, Franœiøka Trpin irgendetwas vorzumachen, denn sie wissen genau, wel- zen sind tragende Säulen der • dem Jugendlichen Liebens- che Worte und Handlungs- Erziehung, Liebe deren zen- würdigkeit, Zärtlichkeit und weisen aufrichtig gemeint trale Grundlage. Liebe entgegenzubringen. sind. Sie erwarten sich viel das Positive, das in jedem Oberin Margareta Puhar, • mehr, dass wir als Vorbilder Jugendlichen steckt, zu be- die Gründerin unseres Kon- fungieren und ihnen zeigen, tonen. wie man mit Erfolgen und vents der Schulschwestern, Misserfolgen umzugehen hat uns folgende Richtlinien • den Jugendlichen dabei zu hat. mit auf den Weg gegeben: helfen, ihre Fähigkeiten, Fertigkeiten und positiven Gemeinsam erarbeitete • die Persönlichkeit und Wür- Eigenschaften zu ent- und beschlossene Grundsät- de des Jugendlichen zu ach- decken, was in vielen Fami- ze sowie klar gesetzte Gren- ten. lien oft nicht geschieht. • für Jugendliche zu beten, insbesondere für jene, denen keine Liebe entgegen- gebracht wird, sowie für jene, die nicht anpassungsfä- hig und aufsässig sind.

Den Jugendlichen in seiner Einzigartigkeit, seiner An- dersartigkeit anzunehmen ist Ausgangspunkt jeglicher er- zieherischer Arbeit. Für die Jugend und mit der Jugend zu arbeiten ist primäre Auf- gabe des Erziehers. Es ist 224 Lachen ist gesund wichtig, dass den Jugendli- INTERNAT chen ermöglicht wird, Erzie- hungsziele mitzugestalten, wobei sie Gelegenheit haben, ihre Ideen und Fähigkeiten miteinzubringen. Ohne diverse Aktivitäten wäre das Internatsleben von Langeweile geprägt. Zu den Aktivitäten zählt das Feiern von Geburts- und Namensta- gen, von Rorate-Messen in der Adventzeit mit anschlie- ßendem gemeinsamem Früh- stück, der Besuch des hl. Ni- kolaus mit seinem Gefolge, kleine Aufmerksamkeiten in der Vorweihnachtszeit, der Faschingstanz, die Vorberei- tung der alljährlichen Pilger- Bereits im Fasching beginnt das Warten auf den Hasen fahrt nach Assisi usw. Das En- de des Schuljahres wird mit einer gemeinsamen Feier der Erzieherinnen und SchülerIn- nen begangen. Das Internatsleben ist mit schulischen Aktivitäten und Veranstaltungen stark verbunden: Gestaltung des Fran- ziskustages und der Franzi- skus-Disco, Vorbereitung der Missionstombola und die Schlussveranstaltung. Ziel unserer erzieherischen Arbeit ist es, junge Men- schen mit Liebe und Toleranz auf ihrem Lebensweg zu begleiten und das Gute in ihnen zu fördern.

Leiterin des neuen Inter- nats ist Sr. Lucia Klemenjak, ab Herbst 2008 Sr. Bernarda Gosteœnik. Das im Schulge- bäude untergebrachte Inter- nat wird von Sr. Katja Writzl geleitet. Judith, Tanja, Simona und Karin im Gespräch mit der Erzieherin 225 FRANZISKA STARK

Moje bivanje v øolskem domu Erinnerungen an das Leben im Internat

Œas, ki sem ga preæivela v svoje æivljenje. Vsakodnevne tung zu übernehmen und so domu, je bil zame zelo lep. V stvari, kot œiøœenje, sedaj tu- viele Kleinigkeiten, die jetzt tem œasu sem spoznala naj- kaj uporabljam. einen großen Stellenwert in boljøe prijateljice, se nauœila Dosti situacij pri mojem meinem Leben haben. æivljenja v skupnosti in prev- delu z mladimi v Indiji me Ich schätzte das Gefühl von zemanja odgovornosti. Bilo spominja na œas v domu, ko Zusammengehörigkeit in un- je tudi veliko malenkosti, ki smo se izmikali pravilom. Tu- serem Internat, da ich wuss- imajo sedaj v mojem æivlje- di tukaj ni drugaœe. V takih te, es ist immer jemand da, nju velik pomen. trenutkih pomislim vedno na an den ich mich wenden V naøem domu sem imela to, kako smo v domu reøeva- kann. Was mir auch sehr viel vedno obœutek pripadnosti li stvari. bedeutete, waren die tägli- skupnosti in da je vedno bil Resniœno sem hvaleæna za chen Abendgebete, die ei- navzoœ nekdo, na katerega si ta œas! nem immer wieder Kraft für se lahko obrnil. Zelo veliko so den darauffolgenden Tag ge- mi pomenile vsakodnevne Die Zeit im Internat werde geben haben. veœerne molitve, ki so mi ich nie vergessen, da sie eine Ich bin jetzt seit 6 Monaten vedno znova dajale moœ za der schönsten Phasen meines als Volontärin in Indien tätig naslednji dan. bisherigen Lebens war. In und muss noch oft an die Zeit Kot pripravnica sem sedaj dieser Zeit lernte ich meine im Internat zurückdenken. Ich øest mesecev v Indiji in dosti besten Freundinnen kennen, habe in dieser Zeit viel ge- mislim na minuli œas. V tem ich lernte in einer Gemein- lernt, gelernt fürs Leben. All- œasu sem se veliko nauœila za schaft zu leben, Verantwor- tägliche Sachen wie Putzen kommen mir besonders hier in Indien wieder zugute. Viele Situationen bei meiner Arbeit mit den Jugendli- chen erinnern mich an meine Zeit im Internat, wo man manchmal keine Lust hat sich an Regeln zu halten und sie bricht. Auch hier ist es nicht anders. In solchen Momen- ten denke ich immer daran, wie wir im Internat mit solchen Situationen umgegan- gen sind. Ich bin wirklich dankbar für 226 Tatjana, Helen, Nicole, Franziska diese Zeit! INTERNAT

Neæa Æumer: KORENINE 227 228 ZDRUÆENJE STARØEV

ELTERNVEREIN

229 MARINA KREGAR

Zdruæenje starøev Elternverein

Ustanovitev zdruæenja jo opravlja tudi v obdobju Kot vemo, vsako aktivno starøev na Viøji øoli za gospo- praznovanja 100-letnice øole. delovanje zahteva veliko an- darske poklice v Øt. Petru Vsem œlanom in odgovor- gaæiranosti in hkrati s tem tu- zasledimo v letu 1991, dve nim osebam v zdruæenju star- di veliko prostega œasa. Am- leti po ustanovitvi petletne øev je bilo od ustanovitve pak to naj nam ne bo v bre- Viøje øole. Delovanje in funk- vodilo dobro in uspeøno me, saj vsako leto sproti lah- cija druøtva zdruæenja starøev medsebojno povezovanje in ko opaæamo sadove naøega se je seveda z vsakim letom delovanje med dijaki, uœi- delovanja. Naøa pomoœ dija- stopnjevala in razvijala. Od- teljskim zborom in seveda tu- kom in ustanovi se priœne z bor zdruæenja starøev ima veœ di med konventom. Ideje, udejstvovanjem pri pripravi œlanov, ki si z volitvami raz- pobude in aktivnosti so se iz maturantskega plesa, nadal- delijo funkcijo predsednika, leta v leto stopnjevale. Se- juje se s finanœno in moralno podpredsednika, tajnika, nje- veda ni vedno lahko ustreœi podporo socialno øibkim dija- govega namestnika, blagajni- vsem prisotnim stranem, am- kom, ki jim pomagamo pri ka, namestnika blagajnika in pak druøtvo je in bo tudi v udeleæbi raznih øolskih prire- dveh preglednikov raœunov. prihodnje prisluhnilo dija- ditvev in izletov. Velikokrat Prvi predsednik zdruæenja kom, uœiteljem in sestram. potrebuje kdo samo sogo- starøev je bil uœitelj Tonœi Zavedamo se namreœ, da le s vornika, zato so pri nas vrata Sticker s Teøinje. Sledila mu je skupnim delovanjem in ne vedno odprta. Naø namen in mag. Marina Einspieler iz nazadnje tudi z malce nav- æelja sta, da na øoli øe naprej Zgornje vesce pri Bilœovsu, duøenja øe moœneje prodirala razvijamo in krepimo moral- njej pa Judith Peœnik iz Muø- v svet in prejemala odliœno nega duha, ki ga danaønja kave. Nato je dolga leta vest- pohvalo in imela dober glas. mladina drugod velikokrat no opravljal to pomembno Zavedamo se tudi, da naøi pogreøa. Samo trdna in vrla funkcijo gospod Stanko Ad- otroci preæivijo v tej øoli kri- osebnost je v æivljenju tudi lassnig iz Vesave pri Kotmari tiœna leta svoje mladosti. To- uspeøna. Kot starøi smo lahko vasi. Nasledila ga je gospa rej se moramo kot starøi za- ponosni na to, da øentpetrska mag. Marina Kregar iz Bilœov- vedati tudi odgovornosti, ki øola naøi mladini to ponuja. sa. Po maturi sina je gospa jo uœitelji in vzgojitelji pre- Ker se zavedamo, da ima Kregar oddala svojo funkcijo vzemajo nase ob sprejemu mladina tudi drugaœne æelje za eno leto gospe Regini naøih otrok na øolo. Da jim in zanimanja, jim skuøamo te Smrtnik iz Kort. Z vstopom omogoœimo œim bolj uspeø- uresniœiti z organizacijo raz- svoje hœerke jeseni 2007 je no in sadov polno delo je tu- nih prireditev, kot so koncer- gospa mag. Marina Kregar di naøa naloga in skrb, da jim ti, razna poklicna svetovanja spet prevzela funkcijo pred- pri tem pomagamo in jih pri kot tudi øportna udejstvovan- 230 sednice zdruæenja starøev in njihovem delu podpiramo. ja. Celoten odbor zdruæenja ELTERNVEREIN starøev si æeli, da naøa pove- mladino in nami v skupnosti, ohranijo viden prostor tudi za zanost ostane iskrena, da se ki jo imamo na naøi øoli prist- moralne vrline, saj le tako bo øe utrdi s pomoœjo skupnih no in iskreno. Æelimo si, da njihovo æivljenje prepleteno z projektov in idej ter da vedno naøi otroci poleg æivljenjskih zadovoljstvom in notranjim znova in znova dokazujemo, in poklicnih uspehov, ki jih mirom. da je delovanje povezano z bodo spremljali v æivljenju,

Œlani odbora Zdruæenja starøev septembra 2008: podpredsednica Regina Smrtnik, blagajnik Albert Lesjak, tajnica Pavli Œertov, predsednica Marina Kregar

Seit der Gründung des El- me Bereicherung während tungen und verschiedenen ternvereins im Jahre 1991 des ganzen Schuljahres. Der Projekten teil, unterstützt so- waren seine Mitglieder be- Elternverein hilft bei der Or- zial bedürftige SchülerInnen strebt, ein aktives und för- ganisation des Maturaballs, und sorgt mit seiner finan- derndes Bindeglied zwischen bei der Gestaltung und Mitfi- ziellen Hilfe auch für eine den LehrerInnen und Schüle- nanzierung von Schulveran- ausreichende Auswahl an rInnen sowie dem Konvent staltungen, veranstaltet Kon- Freifächern und Interessens- zu gewährleisten. Daher ist zerte, Ausflüge und gesell- gruppen in der Schule und der Tätigkeitsbereich sehr schaftliche Treffen, nimmt an im Internat. umfangreich und eine enor- schulischen Sportveranstal- 231 232 ABSOLVENTKE IN ABSOLVENTI

ABSOLVENTINNEN

233 DAMJANA KERN

Pomen Viøje øole za gospodarske poklice v oœeh njenih absolventov

Viøja øola za gospodarske zmoænost komunikacije v la …), na univerzah s turi- poklice v Øt. Petru pri Øt. Ja- dveh (oziroma veœ) jezikih stiœnimi, pedagoøkimi in kobu s svojo dvojeziœnostjo omogoœa uveljavljanje v po- druæboslovnimi usmeritva- ter veœjezikovnim in v gospo- klicih, pri katerih je pomem- mi…), drugi pa si po øolanju darstvo naravnanim izobraæe- bno znanje tujih jezikov (pre- poiøœejo zaposlitev. valnim programom ponuja vajalske sluæbe, poklici v tu- Veœina priznava, da jim je privlaœen koncept, ki je meje rizmu ...), po katerih je pre- øirina izobrazbe, ki so je bili svojega izvornega manjøin- cejønja potreba tudi v prosto- deleæni, omogoœila, da so skega in lokalnega zaledja ru Alpe-Jadran. postali uspeøni in iskani stro- krepko razøiril na celotno po- Z opravljenim zrelostnim kovnjaki na najrazliœnejøih selitveno obmoœje na avstrij- izpitom in pridobljeno EU-di- podroœjih gospodarstva, tu- skem Koroøkem in segel tudi plomo jim je øola odprla vra- rizma, gostinstva, ukvarjanja v Slovenijo, predvsem na ta univerz, visokih øol, visokih z jeziki … bliænje gorenjske obœine. Pe- strokovnih øol, akademij ... stra ponudba predmetov s Za nadaljevanje øtudija se po Najveœji deleæ, skoraj peti- podroœja gospodarskega po- zakljuœeni izobrazbi na Viøji na, se jih v svojem poklicnem slovanja, turizma, trgovine in øoli za gospodarske poklice æivljenju ukvarja z jeziki (pre- gostinstva dijake usposablja odloœi pribliæno tri œetrtine vajanje, pouœevanje), po- za poklice, ki jih potrebuje za- absolventov (mnogo jih je sredno pa znanje jezikov ko- ledje øole in tudi gospodarski nadaljevalo s øtudijem na risti skoraj vsem, øe posebej prostor EU. podroœju gospodarskih ved tistim, ki delajo v turizmu kot Kakøen je pomen øole za (ekonomija, podjetniøtvo, organizatorji prireditev, po- pripravo na privatno in po- upravljanje in poslovanje, slovodje turistiœnih agencij ... klicno prihodnost dijakov naj- management, poslovna øo- Precejøen deleæ absolventov bolj verodostojno dokazujejo neposredna priœevanja absol- ventk in absolventov1, ki kot POKLICNA PRIHODNOST DIJAKOV PO KONýANEM veliko prednost øolanja na ŠOLANJU NA VIŠJI ŠOLI ZA GOSPODARSKE POKLICE Viøji øoli za gospodarske po- 9% JEZIKI klice v Øt. Petru pri Øt. Jakobu 19% navajajo predvsem to, da øo- 10% POKLICI V GOSPODARSTVU

la daje velik poudarek veœje- TURIZEM

zikovni izobrazbi. To je za DRUŽBOSLOVJE 10%

veœino dijakov Viøje øole za SOCIALNI POKLICI gospodarske poklice tudi 15% URADNIŠKI POKLICI eden glavnih razlogov za 10% POKLICI GOSPODINJSKEGA odloœitev, da se vpiøejo na SEKTORJA DRUGO 234 øolo. Ugotavljajo, da jim 12% 15% ABSOLVENTINNEN

ZAPOSLITVENI POLOŽAJ ABSOLVENTOV

namešþenci delavci uradniki vodstveni delavci lastnik podjetja obrtnik samostojni podjetnik svobodni poklici kmetje gospodinje 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

najde sluæbo v gospodarstvu Glede na poloæaj v poklicu svojega in jezika soseda, po- (v raœunovodskih podjetjih, se jih je najveœ (28 %) opre- znavanje obmejnega prosto- kot uvozno-izvozni referenti, delilo za nameøœence, 18 % ra, poznavanje mentalitete in poslovodje razliœnih podjetij je delavcev, 15 % je uradni- kulture prebivalstva na øir- ... ) ter na podroœju turizma. kov in prav toliko vodstvenih øem obmoœju delovanja Podoben deleæ absolventov delavcev, lastniki podjetij, manjøinske øole, pripravlja jih po øtudiju druæboslovnih obrtniki in samostojni podjet- na œezmejno poklicno sode- usmeritev najde delo v to- niki skupaj predstavljajo 12 % lovanje v prihodnosti in jim s vrstnih strokah (teologija, vseh, preostali so se uvrstili tem odpira øirøi pogled v geografija, psihologija …). med svobodne poklice (6 %) svet. Precej podoben deleæ absol- ali med kmete oziroma go- ventov se poklicno uveljavlja spodinje (3 %). v gospodinjskem sektorju Absolventi so prepriœani, (kuharji, natakarji, vodje ku- da øola pomembno prispeva hinj …), v uradniøkih poklicih tudi k pospeøevanju œezmej- (banœniøtvo, poslovni sekre- nih stikov. S svojo usmeritvi- tarji, poslovni referenti …) ter jo, øtevilnimi projekti in iz- 1Podatki so bili pridobljeni na podlagi intervjujev in vprašalnika za socialnih poklicih, veœinoma menjavami dijakom ponuja absolvente, ki je bil del obširnejše v øolstvu (dvojeziœne uœitelji- moænost pridobivanja poz- raziskave v diplomskem delu D. ce v ljudskih øolah, socialna nanstev in navezovanja sti- Kern: Regionalni uœinki manjšinske šole na primeru Višje šole za pedagogika, uœitelji tujih jezikov z ljudmi na obeh straneh gospodarske poklice v Št. Petru pri kov). meje, omogoœa jim uœenje Št. Jakobu v Rožu.

235 MARTINA KANZIAN

Spomini in voøœila

Martina Kanzian, maturirala na Viøji øoli za gospodarske poklice v Øt. Petru. Nato sem øtudirala geografijo v Celovcu in Ljub- ljani. Od leta 2000 delala v razliœnih institucijah, predvsem v zvezi z Evropskimi skladi in programi – od aprila 2005 poslo- vodkinja druøtva Regija Carnica-Roæ s sedeæem v Borovljah.

Piøemo leto 1988. Konœu- oblikoval in vplival na naøo jem glavno øolo. Kam po- pridhodnost. Ta œas je bil tem? Kaj bi rada v æivljenju kljub poznejøim velikim kora- poœela? Po dolgem razmisle- kom v æivljenju zelo intenzi- ku, pogovoru s starøi in s po- ven del æivljenja! Bile so ek- moœjo informativnih dni sem skurzije, bili so izleti in zaba- se odloœila za Viøjo øolo Øt. ve in norije, izpiti in trud. Bile Peter. Leta 1994 sem maturi- so ljubezni in simpatije, solze rala skupaj s 14 soøolkami. in jok, veselje in razoœara- Danes se spraøujem, kam nje… teœejo leta in zakaj smo se ta- Ob 100-letnici ustanovitve ko razkropili, ne da bi se øole æelim uœiteljem tudi v veœkrat sreœevali, neuradno prihodnosti humorja ter potr- brez karkønih koli obletnic. peæljivosti, veliko prijetnih ter Ko gledam v slike ujete spo- intenzivnih trenutkov v øoli mine, obraze, ki sem jih ne- pa æelim vsem, ki boste v njej koœ gledala vsak dan, dogod- tudi po tej obletnici preæivlja- ke in nerodne pojave, ujete v li svoj œas. objektiv, se spominjam intenzivnih, sladkih in tudi pro- blematiœnih trenutkov na Viøji øoli za gospodarske poklice. Danes se spominjam lepih trenutkov in pa tistih, ki so bili zame tako slabi, da so se mi zaradi tega vtisnili v spomin. Mogoœe se tedaj sploh nismo 236 zavedali, kako nas je ta œas S.URØA ØEBAT

Peœat, ki ostaja

Urøa Øebat, 1998 maturirala na Viøji øoli za gospodarske poklice v Øt. Petru. Nato øtudij pedagogike in teologije v Ljubljani. 2001 vstopila pri øolskih sestrah sv. Franœiøka Kristusa Kralja; 2008 diplomirala na Teoloøki in Filozofski fakulteti. Od 2008 vzgojiteljica v dijaøkem Domu Janeza Boska v Æelimljah.

Srednjeøolsko obdobje je Zavod øolskih sester mi je sti æivljenja in oblikovanju eno najdragocenejøih v mo- dal veliko popotnico v æivlje- lastnih vrednot, ki ostanejo jem æivljenju. Ko pomislim na nje, peœat, ki ostaja. Izobraz- za veœno. S hvaleænostjo Bo- Øt. Peter, misli kar poletijo, na ba in matura mi je odprla po- gu in starøem, ki so mi omo- obrazu se mi naredi nati v poklicno æivljenje in øtu- goœili øolanje, profesorjem in smeøek in v srcu zaœutim ne- dij. Samostojnost, odgovor- øolskim sestram, ki so ga ob- kaj lepega. Veliko se je v tem nost, spoøtovanje razliœnosti, likovali, se spominjam Zavo- obdobju dogajalo v meni, k vrednost posameznika, skrb da in zanj prosim blagoslova. œemur je pripomogla prav ta za bliænjega, uœne in delovne Pri tem sta mi zgled naøa ustanova øolskih sester v Øt. navade, red in urejenost, ustanoviteljica m. Margareta Petru, za katero mnogi vedo, smisel za lepo, sodelovanje, Puhar, ki je bila kljub teækim da ima v mojem srcu poseb- graditev skupnosti … so le okoliøœinam z neomajnim no mesto. nekatere reœi, ki ostajajo po- zaupanjem in vero pripravlje- Øola, razred, uœitelji, oz- leg spriœevala. Pomembna na za otroke in mlade storiti raœje domaœnosti v øoli, med- razseænost zavoda je bila za- vse. In blaæeni Slomøek, ki so sebojna pomoœ, mnogi pro- me duhovnost in veliko pri- mu mladi pomenili prihod- jekti in priloænosti za ustvar- loænosti za sreœanje z æivim nost. Te vrednote veljajo øe jalnost so med nami spletli Bogom, za uœenje pogovora vedno. Od nas odraslih pa je posebno povezanost in prija- (molitve) z Njim, øe posebej s odvisno, kaj jim posreduje- teljstva. Dnevni red z vstaja- pomoœjo sv. Franœiøka Asi- mo, s kakøno popotnico jih njem, øolo, uœnimi urami, økega. Sestre so mi bile opo- obogatimo za æivljenje. Pre- veœerno molitvijo, tedensko ra in mi v pogovorih in z priœana sem, da ima Zavod dijaøko sveto maøo in obhaja- osebno dræo veliko povedale. øolskih sester zelo pomem- njem praznikov, sprehodi, v Vem, da so zavod in vsakega bno vlogo tudi v novem sto- vsakem odmoru kitara in pe- izmed nas dijakov posveœe- letju: z æivo vero, veselo in sem, ki je odmevala po stop- vale z molitvijo in Bogu po- œisto mladostjo ter æivljenjsko niøœu, pa tudi preizkuønje in sveœenim æivljenjem. dræo pomeni mladim alterna- najstniøke teæave so nas po- Ta ustanova me je vzgajala tivo in lahko obrodi bogate vezali in gradili na poti v sa- za æivljenje, kar se kaæe v sadove. Z veseljem in hva- mostojnost. Ustvarjalni smo uporabnosti pridobljenega leænostjo naprej! bili tudi, ko smo kakøno znanja, ki pa ni zajeto le v Mir in dobro! uøpiœili profesorjem in se- spriœevalu in nekaj øtevilkah, stram. temveœ pripomore h kakovo- 237 Saøa A. Venturini

Ob stoletnici moje øole

Æivo se spominjam, ko sta Sedaj, ko je od moje matu- me starøa pripeljala v internat re æe deset let in ko opaæam, pred zaœetkom øole. Vsi smo da mi øolsko znanje sluæi iz imeli œuden obœutek, cmok v dneva v dan, ne obæalujem grlu ter solzne oœi z mislijo, nobenega trenutka preæivete- sedaj gre pa zares. Ta œuden ga na tej øoli. obœutek se je vlekel vse tja Œudovita narava, sveæ zrak, do novembra, ko so soøolci domaœa hrana, dober uœni æe postali prijatelji, uœitelji program, pester izbor pred- naøi zavezniki, vzgojitelji, se- metov, veœjeziœnost in razno- stre in drugo osebje pa naøi like obøolske dejavnosti so ti- reøitelji v stiskah in teæavah. sto merilo, ki bi me vedno Dvojeziœen pouk, obøiren znova prepriœale, da pridem izbor predmetov ter veliko sem, na mojo øolo. dodatnih dejavnosti nam je v zaœetku povzroœalo nemalo teæav. Kasneje smo ugotovili, da je vse to za nas prednost. Ob øportnih dnevih, izletih in druæabnostih smo spoznali drug drugega, uœitelje, sestre ter uœence ostalih razredov, tako da smo postali ena velika druæina, kjer nisi samo za- poredna øtevilka v redovalni- ci, temveœ oseba z imenom in priimkom. Øportni teden v II. letniku, teden Dunaja v III. letniku in dober teden Londona v IV. letniku nas je øe bolj povezal skupaj. V V. letniku, ko nas je œakala le øe matura in smo si vrteli film nazaj ter obujali spomine, smo ugotovili, kako hitro je minilo teh pet let. 238 DANIELA PEŒNIK

Øolanje in pouœevanje na VØ Øt. Peter

Ime mi je Daniela Peœnik. Na Viøji øoli za gospodarske poklice sem maturirala v øolskem letu 1996/97. Øtudij slovenøœine in prehrane sem nato zakljuœila na dunajski univerzi. Æe med øtu- dijem sem zaœela s pouœevanjem slovenøœine. Po øtudiju me je poklicna pot obdræala na univerzi, kjer sem leto dni bila lektori- ca za slovenøœino in soavtorica zvoœne œitanke. Po nadaljnjih raznolikih delovnih izkuønjah sem se leta 2005 vrnila na Koro- øko, kjer poleg pouœevanja na VØ Øt. Peter vodim razliœne teœa- je slovenøœine po Koroøkem in prevajam za dunajska podjetja.

Budilka zazvoni. V trenutku Tiho in poœasi, srameæljivo iz- stavim k odgovoru ali pa mis- odprem svoje oœi in kot strela govorim: „Izbrala sem si te- lim nadaljevati s svojimi izmi øine v glavo: „Konœno! mo…“ V istem trenutku se mi vedbami. Ne vem veœ na- Danes je ustna matura.“ Œa- zazdi, da sem sama v prosto- tanœno. Vem le, da zasliøim kajo me slovenøœina, nemøœi- ru, da opazujem sebe, kako glas, ki mi reœe, da sem kon- na in verouk. Uœiteljica za slo- sedim izpred izpitne komisi- œala. Obœutek olajøanja in ve- venøœino mi predloæi dve je. Na vse pozabim, le ne na selja? Ne, obœutek je nepopi- vpraøanji. Jasno je – izberem Svetokriøkega in æe se izlije iz sen. Indiferenten. Janeza Svetokriøkega z nje- mene. Vse æelim povedati, a To so spomini na ustno ma- govimi pridigami. V redu, œas hiti, beæi kot øe nikoli. Ta- turo, ki sem jo z odliko opra- zdaj pa se skoncentriraj, si ko zelo hitim s svojimi razla- vila 20. junija 1997, dva dni reœem. Seveda, potrebujem gami, da skoraj presliøim kasneje pa prejela spriœevalo, øe povezavo z nemøœino in vpraøanje, ki mi ga zastavi ki je zapeœatilo pet po- veroukom. Ne zdi se mi teæ- profesor za nemøœino. Øtop. membnih let – pet let mojega ko. Piøem, piøem – piøem si Ustavim svojo poplavo be- øolanja in æivljenja v Øt. Petru. iztoœnice. Kaj? Je res æe mini- sed. Razmislim, zaœudim se. Minilo je pet let, ki so me zalo 20 minut pripravljalnega Sem sliøala pravilno? Saj gotovo v doloœeni meri obli- œasa? Oddaljeno namreœ zas- vpraøanje nima kaj opraviti z kovala. Z maturo so mi bila liøim glas, ki pravi: „Gospa mojo ustno maturo! In uspe odprta vrata za øtudij na uni- Peœnik, pridite prosim.“ Glo- mu, da me za kratek hip zmo- verzi. Œe bi mi tedaj nekdo boko vdihnem, vstanem in se ti. Opazi mojo zadrego, opra- rekel, da se bom vrnila na øo- obrnem proti izpitni komisiji. viœi se in lahko nadaljujem s lo po øtudiju kdaj kot uœitelji- Miza, za katero se usedem, je pridigami. Zopet me nekdo ca, mu øe v sanjah ne bi ver- pokrita z zelenim æametnim prekine in ponovno se vpra- jela. Vendar pogosto æivljenje prtom. Srce mi divje bije. øanje ne nanaøa na temo. Na- piøe drugo zgodbo, kot si jo 239 ABSOLVENTKE IN ABSOLVENTI

sami zase zamislimo. Toœno telj, priøli in odøli so nekateri druæbi, iøœe poleg znanja osem let kasneje, 20. junija profesorji, spremenili so se posredno tudi razumevanje 2005 sem sedela sama v iz- uœni naœrti in spremenila sta problemov, s katerimi je pitni komisiji in spraøevala se tako pisni kot ustni zrelost- sooœena. uœence in uœenke, ki so sede- ni izpit. Prihodnost uspeønega uœi- li za mizo, pokrito zopet z ze- Øolo sem zapustila kot ma- telja vidim v tem, da na raz- lenim æametnim prtom. turantka, vrnila sem se kot nolik in plastiœen naœin posre- V letih, ko sem zakljuœevala uœiteljica. Veœkrat so me æe duje uœencem znanje tako, svoj øtudij na dunajski univer- vpraøali, kako se je vrniti na da v njihovih glavah vzbudi zi, ko sem pouœevala kot lek- øolo, ki sem jo obiskovala kot zanimanje za manj zanimive torica na univerzi in vodila uœenka. Moj odgovor je bil in kompleksne teme, da je razliœne teœaje slovenøœine, vedno: „Nepopisno.“ psiholog in vœasih tudi do do- ko sem delala kot asistentka Delo uœiteljskega poklica loœene mere prijatelj, ki jim poslovodje nekega zdravst- se je z leti bistveno spreme- zna prisluhniti, da vidi v raz- venega inøtituta in se nikakor nilo. Ne gre veœ zgolj za po- redu individualiste z neøteti- nisem nameravala vrniti na dajanje uœne snovi, vedno mi, razliœnimi sposobnostmi Koroøko, se je na VØ v Øt. Pe- pomembnejøa je tudi krepi- in ne mase … verjetno to ne tru veliko spremenilo. tev medœloveøkih vrednot. bo uspelo vsak dan v øolskem Æe v øolskem letu po moji Mladina, za katero je vedno letu, a lepo bi bilo, œe vsaj maturi se je zamenjal ravna- teæje obstajati v danaønji veœino dni.

240 MARIO IGERC, Guangzhou, Kitajska 1. maturant Viøje øole v Øt. Petru/1. Absolvent der HLW St. Peter

Øola me je pripravila na poklicno æivljenje

Viøja øola za gospodarske Øt. Petru, kar je tedaj bolj uœnem naœrtu, temveœ je bil poklice v Øt. Petru letos praz- spodbujala moja mama, œas tudi za razprave in objek- nuje 100-letni jubilej. Zelo popolnoma pravilna. tivnost. me veseli, da lahko œestitam Sedaj me je æivljenjska in Zanimiva alternativa v tej ob tem zelo œastitljivem jubi- poslovna pot odpeljala na Ki- øoli bi bila, da bi se morda us- leju. V koroøkem øolstvu je ta tajsko. Tu sem odgovoren za merila na mednarodne gos- øola prevzela pomembno nabavo proizvodov, k œemur podarske jezike, kot so kita- vlogo, kar se vidi tudi v øtevi- spada logistiœna organizacija, jøœina, øpanøœina in indijski je- lu dijakov, ki se vsako leto kvalitetna kontrola proizvo- zik. Tudi gospodarstvo je po- odloœajo za to øolo ter v øte- dov, produkcijska organizaci- trebno vkljuœiti œim bolje in vilu maturantov, ki to øolo za- ja in termini z mednarodnimi seveda ljudi, ki so aktivni v puøœajo. kupci. Partner in sedeæ pod- gospodarstvu ter lahko delijo Kot bivøi dijak imam veliko jetja sta v Evropi. svoja bogata izkustva. lepih spominov na œas øolan- Na Kitajskem je vse rela- Vsem øe enkrat iskrene œe- ja v Øt. Petru, ostale so dogo- tivno; hitrost æivljenja ljudi, stitk in hvala za vse! divøœine, ki jih øe danes rad gospodarski koraki v vse pripovedujem. smeri, v bistvu lahko reœemo, Na Viøji øoli sem doæivljal da je Kitajska postala skoraj dobro kombinacijo razpolo- center sveta. æenja, ki nas je spremljalo Kaj mi je øola prinesla za skozi vsa øolska leta – na eni poklic? strani smo doæivljali øolo kot Øola mi je osebno prinesla institucijo, kjer smo se uœili in predvsem prilagodljivost, ker poskuøali pridobiti ogromno smo od vsega zaœetka imeli novega znanja, na drugi stra- øiroko paleto zanimivih ni øolske sestre, ki so nas uœi- podroœij, ki smo jih morali le æivljenjskih vrednot in dis- pri pouku obdelati. cipline. Dodatno øe pouk, ki ga je Seveda moram øe pripom- bilo æe po øtevilu ur v primer- niti, da sem se kot fant izjem- javi z drugimi øolami veœ – no lepo poœutil med tolikimi vse to so stvari, ki so nas pri- soøolkami – vsem soøolkam pravljale na poklicno æivljen- øe enkrat najlepøa hvala. je, kjer se od œloveka zahteva Za mladega œloveka je vedno veœ, tako fiziœno kot vedno teæko oceniti, kaj je psihiœno. dobro in kaj slabo. Osebno Vesel sem, da sem imel sem kaj kmalu spoznal, da je dobre profesorje, ki snovi ni- bila odloœitev za Viøjo øolo v so obravnavali samo togo po 241 ABSOLVENTKE IN ABSOLVENTI

Die Schule hat mich aufs Berufsleben vorbereitet

Die HLW St. Peter feiert in wozu mich auch meine Mut- Wir hatten gute Lehrer, die diesem Jahr ihr hundertjähri- ter animiert hatte, richtig war. nicht stur nach dem Lehrplan ges Bestandsjubiläum, und Nun hat mich meine beruf- unterrichteten, sondern sich ich möchte bei dieser Gele- liche Laufbahn nach China auch Zeit für Diskussionen genheit meine Glückwünsche geführt. Ich bin hier für den nahmen und ständig bemüht übermitteln. Im Schulwesen Wareneinkauf, die erforderli- waren, objektiv zu sein. Es Kärntens hat diese Schule ei- che Logistik, die Qualitäts- wäre für die Zukunft der ne bedeutende Rolle über- kontrolle von Produkten, die Schule sicherlich von Interes- nommen, was sich unter an- Produktionsorganisation und se, wirtschaftlich immer rele- derem in der Zahl der Schü- Terminkoordinierung mit in- vanter werdende Fremdspra- ler, die sich für den Besuch ternationalen Einkäufern ver- chen wie Spanisch, Chine- der HLW St. Peter entschei- antwortlich. Der Standort des sisch oder Indisch in ihr Bil- den und hier die Matura able- Unternehmens, in dem ich dungsangebot aufzunehmen. gen, widerspiegelt. beschäftigt bin, befindet sich Ebenso sinnvoll wäre es, ver- Als Absolvent der jubilie- in Europa. mehrt Wirtschaftsfachleute renden Schule habe ich viele Hier in China ist alles im ins Unterrichtsgeschehen mit schöne Erinnerungen an mei- Umbruch begriffen: das Ar- einzubinden, von deren reine hiesige Schulzeit, und ich beits- und Lebenstempo, der cher Erfahrung die SchülerIn- erinnere mich vieler Bege- rasante wirtschaftliche Auf- nen enorm profitieren wür- benheiten, von denen ich schwung. China entwickelt den. noch heute gerne erzähle. sich immer mehr zum Zen- Nochmals vielen Dank für An der Schule herrschte ei- trum der Welt. alles und herzliche Glück- ne einzigartige Atmosphäre. Was hat mir die Schule im wünsche zum Jubiläum! Die LehrerInnen haben sich Hinblick auf meine berufliche Mario Igerc nicht auf Wissensvermittlung Tätigkeit an Nützlichem ver- beschränkt, sondern uns mittelt? zahlreiche Werte, insbeson- Vor allem sind hier Anpas- dere aber Disziplin, mit auf sungsfähigkeit und Flexibilität den Lebensweg gegeben. zu nennen, zumal wir von Es darf nicht unerwähnt Anfang an eine breite Palette bleiben, dass ich mich als von Wissensgebieten bear- Schüler im Kreise so vieler beitet haben. Der im Ver- Mitschülerinnen äußerst wohl gleich zu anderen Schulen al- fühlte, wofür ich sehr dankbar lein schon von der Anzahl bin. der Wochenstunden umfang- Einem jungen Menschen reichere Unterricht hat uns fällt es oft nicht leicht zu er- optimal auf das Berufsleben kennen, was für ihn von Nut- vorbereitet, wo den Arbeits- zen oder von Nachteil ist. Ich kräften heutzutage sowohl in war mir jedoch bald bewusst, physischer als auch psychi- dass die Entscheidung, die scher Hinsicht immer mehr 242 HLW St. Peter zu besuchen, abverlangt wird. MARIA ORAÆE

Øola za æivljenje

Ime mi je Maria Oraæe-Kert vali roœno, mi je zelo draga in naøa vpraøanja in razmiøljanja in prvotno prihajam iz Obir- veœkrat poiøœem iz nje kak je imela vedno odprto uho in skega pri Æelezni Kapli. Se- dober recept. Najveœkrat sta bila je celo pripravljena, da je daj stanujem s svojim mo- to orehova potica ali Øarlotka zainteresiranim uœenkam in æem Adrianom v Borovljah. royal. S tem, da smo se uœencen brezplaœno ponujala Poklicno sem ubrala peda- osnovne tehnike priprave bibliœne ure. Po ure in ure goøko pot in sedaj kot ljud- omak, juh, namazov, mesnih smo sedeli in se pogovarjali o skoøolska uœiteljica pouœu- jedi idr. pri strokovni pred- Svetem pismu. To zanimanje jem na Javni dvojeziœni ljud- stojnici Zalki Sitter temeljito mi je ostalo do danes in ved- ski øoli 24 v Celovcu. nauœili, se rada spuøœam v ku- no spet seæem po knjigah, ki linariœne pustolovøœine, saj obravnavajo verske, psiho- Pred desetimi leti sem za- mi ni treba razmiøljati, kako loøke ali filozofske teme. kljuœila øolanje na Viøji øoli za pripraviti na primer beøame- Na svoje versko pre- gospodarske poklice v Øt. Pe- ljevo omako za blitvino laza- priœanje in zanimanje pa je tru. Takrat sem prejela „VIP- njo. Razen tega nikoli ne upo- vplivalo tudi domsko æivlje- vstopnico“ za samostojno rabljam kakih gotovih jedi iz nje. Po eni strani so to bile oblikovanje svojega æivljenja. trgovine. Ob tej hrani enosta- vsakodnevne molitve, po Zdi se mi, da mi je to doslej vno ne morem uæivati. Imam drugi strani pa Franœiøkov kar dobro uspelo, saj sem za- obœutek, da moraø to hrano duh, ki ga je zame razkrila s. dovoljna in sreœna – tako za- hitro skuhati in hitro pojesti, Katja v Assisiju. Tako œudovi- sebno kakor tudi sluæbeno. tako da se øe vinca ne splaœa to me je prepriœala, da … Po desetih letih lahko odpreti. trdim, da sta na oblikovanje Œe smo æe pri vincu in ... potujem vsako leto v mojega æivljenja poleg dobre veœerji - … Assisi. oœetove vzgoje, moœno vpli- To potovanje, ki ga organi- vala øolanje in domsko æivlje- … rada se pogovarjam o zira Katoliøka mladina, je za nje na Viøji øoli za gospodar- Bogu in svetu nekatere dijakinje in dijake ske poklice v Øt. Petru. Tega Verouk, psihologija in filo- øentpetrske øole æe mnogo se pri raznih vsakdanjih opra- zofija so mi ostali v zelo do- let vrh øolskega leta. Gonilna vilih vedno znova zavedam. brem spominu. S prof. Marijo sila in duøa tega potovanja Perné smo obravnavali vedno pa je s. Katja Writzl. Skupaj Zelo, zelo rada kuham... znova zelo zanimive teme in æupnikom Hanzijem Rosen- ... pravijo, da tudi dobro. pri pogovorih nikoli nisem zopfom sta mi razkrila, kaj Eden izmed glavnih predme- imela obœutka, da nas profe- vse je lahko molitev, kje vse tov, na katerega se najraje sorica le napolnjuje z infor- lahko najdeø Boga in na spominjam, je kuhanje in macijami, ki si jih do nasled- kakøen naœin. Niso to le mo- streæba. Moja mapa z recepti, njega izpita zapomniø in nato litveni obrazci, je prav tako ki smo jih takrat øe prepiso- odloæiø v predal pozabe. Za tudi narava, pot, po kateri ho- 243 ABSOLVENTKE IN ABSOLVENTI

diø, ki ni vedno lahka, vetrov Øolske sestre so se mi tudi da smo obravnavali aktualne tih øepet, ki postane lahko tu- øe po drugi poti vtisnile zelo svetovne teme, ne pa samo di burja, sonœni æarki, ki se od dobro v spomin. to, kar je pisalo na strani x v œasa do œasa skrivajo za obla- knjigi y. Pri pisnih delih je bil ki, a so vedno prisotni. Skodelice in vrœi so v mo- zelo natanœen, niœ ni veljalo, V œasu øolanja v Øt. Petru ji omari obrnjeni tako, da kar ni bilo s podatki o viru be- sem bila dvakrat v Assisiju in roœaji gledajo na zunanjo sedila zagotovljeno. Takrat to, kar sem doæivljala v rojst- stran. sem se jezila, kako da nas nem kraju sv. Franœiøka, me je Nekega dne, bila sem go- muœi. Kasneje pri øtudiju mi navdihnilo z æeljo, da teh bla- spodinja (se pravi, da sem po je postalo jasno, zakaj. godejnih skrivnosti noœem obedih pomivala, brisala in obdræati le zase. Tako sem se pospravljala posodo), sem S prijateljicami iz øolske- vkljuœila v krmilno skupino malomarno pospravljala vrœe ga œasa se rade spominja- vsakoletnega potovanja v v omaro. Vseeno mi je bilo, mo izobraæevalnih poto- Assisi in z navduøenjem kako stojijo. Nenadoma za- vanj. spremljam mladino po poteh sliøim krik in vpraøanje, kje da Prvo potovanje nas je vodi- sv. Franœiøka. Z veseljem sem doraøœala. Meni v tem lo v drugem letniku v Mond- opaæam, da se pozitiven trenutku ni bilo jasno prav see na øportni teden. Na iz- uœinek tega kraja na mladino niœ. Rajna s. Berhmana Veho- biro smo imeli razne øportne ponavlja. vec je bila zelo ogorœena in je panoge: jahanje, jadranje, te- Seveda pa v Assisiju ne spravila vse vrœe spet iz oma- nis ipd. Kot najstniøka ljubite- smejo manjkati petje in zvoki re in mi zabrusila, da jih øe ljica konjev sem seveda iz- kitare. enkrat in tokrat pravilno – z brala jahanje, kar sem po prvi roœajem navzven – pospra- uri spet obæalovala. Ves te- Igram kitaro – ne dobro, a vim v omaro. Takrat sem se den smo sedeli skupaj z rav- rada jezila, saj mi je prosti œas bil nateljem mag. Øtefanom Spomnim se œasovne faze, drag, a danes se mi to zdi po- Schellandrom, ki meri gotovo ko v Øt. Petru ni bilo ne dijaki- vsem smiselno. Sploh, œe po- okoli 1,90 m, kot vreœe krom- nje ne dijaka, ki bi pri teden- gledam v svojo sedajønjo pirja na majhnih Islandskih skih maøah igral kitaro. Sr. omaro, se moram po tihem konjih in pot je bila nepresta- Serafina je morala vedno sa- nasmejati in se rada spom- no enaka, krog na levo, ma spremljati petje. Po neki nim s. Berhmane. osemka in krog na desno. œetrtkovi maøi je stopila s. Se- V 3. letniku smo se podali rafina do mene, mi stisnila v Strogost in natanœnost na Dunaj. V najhitrejøem œasu roke majhno, neuglaøeno profesorjev sta mi olajøali smo si ogledali vse standard- otroøko kitaro in list s skicami øtudij ne toœke, tako da smo imeli oprijemov za najvaænejøe Kar zadeva neposredni po- tudi øe œas za spoznavanje akorde in me na tako ljubek uk, so mi poleg zgoraj ome- Kluba slovenskih øtudentk in naœin prosila, da bi se le-teh njenega verouka ostali zelo v øtudentov na Dunaju. Neka- malo nauœila. Nisem ji mogla spominu predmeti, kakor na teri so se kar hitro identificira- odreœi te æelje. Kolikor toliko primer geografija in informa- li s øtudentsko okolico. mi je uspelo in naøla sem nov tika, ki ju je pouœeval prof. 4. letnik je bil zelo natrpan konjiœek. Med øtudijem na Pogelschek. Bil je zahteven in zaradi predhodnega izpita iz Pedagoøki akademiji sem strog, toda praviœen in s svo- kuhanja in streæbe. A zaœel se znanje igranja utrdila in tako jevrstnim humorjem je situa- je izredno sproøœeno in zani- me kitara spremlja tudi øe da- cije vedno spet ublaæil. Razen mivo. Bili smo namreœ deset 244 nes vsak dan pri pouœevanju. tega mi je bilo vedno vøeœ, dni v Londonu. Tam smo si ABSOLVENTINNEN bolj ali manj izboljøali znanje Pot nas je vodila preko Ko- meni, da na preostale nimam angleøœine, predvsem izgo- renskega sedla do Vrøiœa, mi- dobrih spominov. Obratno! varjave TH – Hi, Thelma? Hi, mo izvira Soœe v Kobarid, v Vsem vam – sestram, profe- Thelma! Predvsem pa smo Novo Gorico, Vipavo in Lipi- sorjem in profesoricam se za vsrkavali fler svetovljanske co, na Cerkniøko jezero, v leta 1994 – 1999 zahvalju- metropole. Økocijanske jame in seveda jem. Vaø slogan „Øola za Toda zakaj potovati tako tudi v Portoroæ. Potovanje æivljenje, Schule für das Le- daleœ, ko pa imamo najlepøe smo zakljuœili s slavnostnim ben, scuola per la vita“ niso pred domaœim pragom? Po kosilom v Ljubljani. bile le prazne besede. Hvala opravljeni maturi smo se za Iz krajev samih je razvidno, za kakovostno izobrazbo in pet dni odpravili v Slovenijo, kaj vse smo doæiveli in uæiva- posredovane vrednote. kamor nas je vabilo sloven- li, od ribe do prøuta in dobre Z lepim spominom œesti- sko ministrstvo. Spremljala kapljice vina. To potovanje tam za 100-letnico in Vam sta nas ravnatelj mag. Schel- nas je gotovo pripravilo na æelim „pace é bene“. lander, ki je bil do svojega uæivanje æivljenja z dobrim ravnateljstva naø razrednik, in stilom. prof. Marija Perne, ki je naø Nekatere profesorje in pro- razred prevzela v zadnjem fesorice ter sestre sem oseb- letniku. no imenovala, kar pa ne po-

Nauœili smo se uæivanja æivljenja … 245 MELANIE SCHRANZ

Was ich von der Schule mitnahm

Melanie Schranz, stanujem morgen mit irgendwelchen alles in mir steckt. Mit Erfolg! v Celovcu, matura 2005, fremden Mädchen in einem Das Wichtigste, was ich aus øtudij informacijske Internat untergebracht wird den 5 Schuljahren an der tehnologije v Celovcu. und so gut wie kein Wort HLW mitnehmen konnte: Slowenisch versteht. Aber Nicht die guten Noten, nicht Wohnhaft in Klagenfurt, gerade in diesem Alter, finde die vielen Fremdsprachen Matura 2005, derzeit ich, ist es nicht so schlecht, (natürlich von enormem Vor- Studium der Informations- schon ein wenig auf sich sel- teil), sondern dass ich zu mir technologie an der Alpen- ber gestellt zu sein. Außer- stehen und alles schaffen Adria-Universität. dem sind diese 5 Jahre wie kann, was ich mir vornehme, im Fluge vergangen und es und mich so zu einer starken bleiben, wie überall, schöne, Persönlichkeit entwickelt ha- Ich kann mich noch sehr aber auch weniger angeneh- be. gut an den Tag erinnern, als me Erinnerungen zurück. Ei- ich die HLW in St. Peter das nerseits freut man sich bei- erste Mal betrat. Da war ich spielsweise über die Aner- gerade einmal 13 Jahre alt kennung seitens der Profes- und besuchte noch die soren oder der Schwestern, Hauptschule. Der Grund für wenn man sich für etwas meine damalige Anwesen- wirklich ins Zeug gelegt hat, heit war der „Tag der offenen andererseits ärgert man sich Tür“ und meine Tante, die vor wieder über Mitschülerinnen, langer Zeit ein Jahr lang hier die man durch das ständige zur Schule gegangen war, Zusammenleben im Internat wollte die Schulschwestern manchmal auch schon satt besuchen. Ich weiß gar nicht hat. Und trotz aller Hochs mehr, wieso ich überhaupt oder Tiefs, die HLW in St. Pe- mitfuhr, aber als ich die Schu- ter hat einfach etwas Faszi- le und ihre anziehende Um- nierendes an sich, was schon gebung durchwanderte, so manche SchülerInnen ver- wusste ich: Das ist es! Ohne anlasste, hier ihren Bildungs- lange zu überlegen traf ich weg fortzusetzen. meine Entscheidung und be- Nun studiere ich schon seit reue sie bis zum heutigen Tag 3 Jahren an der Alpen-Adria- nicht. Natürlich ist es gerade Universität in Klagenfurt. Ich am Anfang ein bisschen habe mich für ein technisches schwierig, da man nieman- Studium entschieden, um 246 den kennt, von heute auf herauszufinden, was noch GREGOR EINSPIELER

Prave smernice za æivljenje

Ko pomislim na øolska leta liøkega delovanja pa posa- so vsak dan skrbele øolske se- v Øt. Petru, se mi v glavi po- meznih umetniøkih projek- stre. raja cela vrsta lepih spomi- tov, sem se po maturi tudi Ozraœje na øoli se mi je nov. Zame je bila pri odloœitvi sam posvetil temu podroœju. vedno zdelo zelo domaœe. za to øolo pomembna pred- Zdaj pojem in øtudiram kla- Profesorji in profesorice so vsem pridobitev sploøne iz- siœno solopetje na celovøkem vsakemu uœencu pomagali, obrazbe in uœenje tujih jezi- konzervatoriju. da je dosegal uspeøne rezul- kov. V zelo lepem spominu so tate. Moænosti, ki so se odprle mi ostala tudi potovanja v Øola v Øt. Petru da vsakemu po maturi, so bile zelo razno- Zambijo, Malto, Anglijo in na uœencu prave smernice za like in obøirne. Po petih letih Dunaj. Øe posebej 3-teden- æivljenje. Vrednote, ki nekaj øolanja se veliko spremeni, sko potovanje k partnerski pomenijo in samostojnost, ki tudi poklicne æelje. Ker smo øoli v Afriko je bilo œudovito je nujna za nadaljnjo poklicno se na øoli veliko ukvarjali s in nepozabno doæivetje. Se- pot. kulturo in umetnostjo, od veda pa tudi ne bom pozabil Dve leti po maturi vem, da zborovskega petja, gleda- dobrih øolskih kosil, za katera sem se odloœil pravilno.

247 POLONA JENŒIŒ

Priprava na nadaljnje æivljenje

Polona Jenœiœ iz Britofa pri Kranju, rojena 1988, maturirala 2008, obiskuje 1. letnik Fakultete za raœunalniøtvo in informatiko na Univerzi v Ljubljani

„Œe bi ne bili ustvarjeni, bi Takoj, ko sem prestopila se ob njih in ob soøolcih nau- namreœ tudi ne vedeli, za prag øole, sem vedela, da je œila bistvene stvari – biti œlo- kaj vse bi bili prikrajøani.“ stavba veliko veœ kot le iz- vek. Gaarder J., V ogledalu, v uganki obraæevalna ustanova. Je to- pel dom za vsakogar, ki se Z zgornjim stavkom bi rada rad prepusti veselju, druæenju opozorila na ljudi, ki jih sre- ter æelji po znanju. œujemo v æivljenju. Prav vsa- Navduøil me je tudi pred- kdo od njih neposredno vpli- metnik. Zajemal je podroœja, va na razvoj naøega bivanja ki so najpomembnejøa za na svetu in ga bogati. Pri- vsakdanje æivljenje. Pohvalno krajøani bi bili predvsem za je, da se øola, ki ima tako glo- njih. boke korenine v preteklosti, V otroøtvu je bilo zame zna rokovati s sedanjostjo in øolanje v tujini in bivanje v in- se ji prilagaja. Sodoben naœin ternatu nepredstavljivo in ne- pouœevanja odpravlja raœu- realno, zdelo se mi je, da je nalniøko nepismenost. Øe kaj takega moœ prebrati le v veœ, na koncu øolanja smo na zbirki knjig Pet prijateljev. Da tem podroœju postali pravi je mogoœe tudi zame, sem se eksperti. zavedela øele ob absolventki, Ne gre omenjati le pouka. ki je bila polna lepih spomi- Profesorji, sestre ter vsi, ki nov na leta, ki jih je preæivela delujejo znotraj Zavoda, so v Øt. Petru. Namig sem zgra- tisti, za katere ne bi bila rada bila z obema rokama. Æelja, prikrajøana. Prav oni prispe- da bi odøla v sosednjo Avstri- vajo pomemben del k vzgoji jo, je bila moœna, premoœna uœencev in pripravi na njiho- za starøe, sorodnike in prija- vo nadaljnje æivljenje. Vsak 248 telje. dan bolj se zavedam, da sem INSERAT

9DãL VSHFLMDOLVWL ]D YVD GHQDUQD YSUDãDQMD

6ORYHQVNR ]DGUXåQLãWYRMHXUHMHQRWULVWRSHQMVNR QD þHOXMH 5DLIIHLVQRYD FHQWUDOQD EDQND QD 'XQDMX

ZVEZA BANK PHPEHURI Klagenfurt / Celovec

PHPEHURI

POSOJILNICA-BANK %LOþRYV+RGLãHâNRILþH %RURYOMH 3OLEHUN 3RGMXQD âHQWMDNRE Y 5RåX =LOD äHOH]QD .DSOD

.RW UHJLRQDOQH EDQNH ] HYURSVNLP IRUPDWRP QXGLMR =YH]D %DQN LQ 3RVRMLOQLFH%DQN VYRMLP VWUDQNDP REãLUQR SRQXGER ILQDQFLUDQM LQ QDORåE SUHPRåHQMD 7HVQH SRYH]DYH PHG WUHPL SULND]DQLPL VWRSQMDPL RPRJRþDMR GD XVWUHåHPR LQGLYLGXDOQLP SRWUHEDP YVDNH VWUDQNH 7R VR SUHGYVHP SULYDWQH VWUDQNH WHU PDMKQD LQ VUHGQMHYHOLND SRGMHWMD

8UHVQLþLWH 9DãH åHOMH ] QDPL 249 MAJA GLOBOŒNIK, MATURANTKA 1998

10. obletnica maturantov Viøje øole za gospodarske poklice

Minilo je æe 15 let, odkar mo, da so bili to le drobci po- res popolno, so se nam pri- smo prviœ vstopili v øolo v Øt. ti, ki je bila pri oblikovanju druæile tudi nekatere sestre in Peter na avstrijskem Ko- naøe osebnosti odloœilnega profesorji. roøkem. Za mnoge izmed nas pomena. Vstopili smo v øolo, kjer je bil to velik korak, saj smo Velika udeleæba naøega smo uæivali v pogovoru, zapustili dom in øolanje zaœeli sreœanja ob 10. obletnici ma- medsebojni druæbi ter v pri- v sosednji dræavi. Spominja- ture potrjuje, da nam leta na jazni in dobri postreæbi. Sku- mo se, kako so nas starøi sep- Viøji øoli za gospodarske po- paj smo se veselili vsakega tembra 1993, æe dan pred klice res veliko pomenijo; znanega in nasmejanega zaœetkom øole, pripeljali v in- vsakemu izmed nas pred- obraza; vse je ostalo tako, kot ternat. Kmalu smo se na øoli stavljajo prav svojevrstno je bilo, le da je bilo zdaj vse poœutili æe œisto domaœe in doæivetje. Prviœ po desetih le- øe bolj vznemirljivo, poleg tudi nam, soøolcem iz Slove- tih smo se kljub novim tega pa tokrat nismo kuhali in nije, øola ni dajala obœutka, æivljenjskim vlogam, œeprav stregli mi, ampak so nas kot da se øolamo v tujini. Teh pet prihajamo iz razliœnih in bolj pomembne goste nadvse le- let je øe prehitro minilo! Tu in ali manj oddaljenih krajev, po sprejeli ravnatelj mag. tam so priøli trenutki obupa, skoraj v popolnem øtevilu Øtefan Schellander, hiøna razoœaranja in neuspeha, am- spet zbrali pred naøo øolo v predstojnica mag. s. Veronika pak danes se dobro zaveda- Øt. Petru. Da je bilo sreœanje Supan, razrednik mag. Hu-

250 Po desetih letih spet v øoli ABSOLVENTINNEN bert Male ter drugi profesorji in sestre. Po radostnem klepetu smo se preselili v naø nekdanji razred, kjer smo presedeli zadnja 3 leta øolanja. Posedli smo se kar po takratnem se- deænem redu. Skupaj smo obujali spomine iz øolskih klopi in ugotavljali, kako nam je bilo lepo. Soøolec Tadej je s seboj prinesel tudi zajeten kup posnetkov z naøih izle- Veœerja v hotelu Rosentalerhof na Reki tov, ki smo si jih z veseljem skupaj ogledali. To je bilo øele zanimivo; naøim najst- Danes se zavedamo, da je poklicnem æivljenju s pridom niøkim obrazom in prigodam bilo øolanje v Øt. Petru naøa koristimo. smo se nasmejali prav do najboljøa odskoœna deska za To sreœanje je bilo za vsa- solz! nadaljnje æivljenje. Znanje, ki kega izmed nas resniœno ve- Veseli nas, da si je veœina smo ga pridobili med naøim selo doæivetje, ki ga bomo kljub obveznostim, ki so se øolanjem, øe posebej znanje vsekakor kmalu ponovili. nam nakopiœile po skoraj tujih jezikov, ekonomije in Nihœe izmed nas ni imel brezskrbnem œasu na tej øoli, obøirnega izbora drugih druæ- obœutka, da je od junija 1998, lahko zagotovila prosto po- boslovnih in naravoslovnih ko smo se razøli, minilo æe 10 poldne, ki se je nato v go- predmetov, je bistveno pri- let, saj smo se poœutili, kot da stiøœu zavleklo øe pozno v spevalo k naøi sploøni razgle- bi se spet sreœali po poletnih noœ. danosti in ga danes v naøem poœitnicah.

Æe kot dijakinje in dijaki smo bili vesela druæba 251 252 SPOMINI

ERINNERUNGEN

253 S. KARMELA KELIH

Spomini

Kolikor veœ let preteœe, to- nadzornik Rudi Vouk in nad- zikov so bili dani dobri pogo- liko bolj æivi, ostajajo spomini zornik za slovenski pouk, dr. ji za dvojeziœni pouk. Po zana tridesetletno delovanje v Valentin Inzko. slugi takratnih duhovnikov, ki øoli Zavoda øolskih sester, ki Dvojeziœni pouk je bil za so delovali v slovenskih farah, ima prav v tem letu uprt po- konvent øolskih sester v Øt. so uœenke prihajale iz Roæa, gled na zaœetke te Raæunove Petru eden najveœjih izzivov v veliko tudi iz Podjune, nekoli- ustanove. To ustanovo lahko zadnjih øtiridesetih letih. Ni- ko manj z Zilje in neposredno primerjam z mogoœnim dre- smo se mogle naslanjati na iz Øt. Jakoba. Srednje in Viøje vesom, z razvejano kroønjo kakøne izkuønje, kot jih ima- øole so po organizacijskem dejavnosti, ki je æe veœkrat bi- mo danes, øe manj pa na zakonu bile namenjene samo la doloœena umiranju, a so znanstvene utemeljitve in æenski mladini. Øele s spre- mogoœne veje vedno znova raziskave o dvojeziœnem po- membo zakona in oznake pognale v bujnejøo rast nove uku. Doloœeno je bilo, naj se øole za „gospodarske pokli- dejavnosti, vse do najzahtev- pouœuje v obeh deæelnih jezi- ce“, namesto „æenske pokli- nejøega „projekta“ danaønje kih v enakem obsegu. Takrat ce“, je bil obisk mogoœ tudi dvojeziœne Viøje øole za go- øe ni bilo nobenih slovenskih fantom. Prvi dijak na øoli je bil spodarske poklice. uœbenikov za srednje pokli- Marjan M. iz Sele-Kota leta Jeseni leta 1967 sem po cno-izobraæevalne øole (dvo- 1986/87. konœanem øolanju priøla na jeziœnih viøjih øol takrat øe ni Sœasoma smo k nemøkim podruænico v Øt. Peter, da bilo). Pomagale smo si z uœbenikom izdelale tudi prevzamem pouk na pred nemøkimi uœbeniki in knjiga- skripte. Ko so postali uœbeni- enim letom ustanovljeni Eno- mi, naredile iz teh povzetke ki brezplaœni, so bile skripte letni gospodinjski øoli z nemin s. Salvatora Klun je nato odobrene od ministrstva za økim in slovenskim uœnim je- uœno snov dopolnila s slo- øolstvo. V glavnem so bile zikom. Po øolskem organiza- venskimi strokovnimi izrazi. narejene za slovenøœino (poz- cijskem zakonu je absolvira- Pri pouku so uœenke snov neje tiskan uœbenik „Sloven- nje te srednje poklicno- napisale v zvezek tako, da je ska beseda II“, v katerega je izobraæevalne øole veljalo kot na eni strani bilo slovensko avtorica s. Salvatora Klun nadomestilo za obvezno 9. in, vzporedno k temu na dru- vloæila vso ljubezen do ma- øolsko leto. Dvojeziœni pouk gi strani, nemøko besedilo. terne besede in ki je bil isto- je bil takrat povsem nekaj no- Veœino teksta smo lahko na- œasno tudi knjiga za vzgojo vega, ne samo zame in za rekovale. srca), hranoslovje, gospodinj- naøo ustanovo, temveœ tudi Za sprejem v øolo je veljal stvo, teorijo kuhanja in servi- za poklicno izobraæevanje na predpis znanja obeh deæelnih ranja ter kot pesmarica do- srednjih øolah na Koroøkem. jezikov. S tem je bila dana je- maœih narodnih in ritmiœnih Pri tem so nam bili v oporo zikovna selekcija, ni se pa pesmi. Vse te pripomoœke, vodja manjøinjskega oddelka omejevala na dræavljanstvo. nekoliko dopolnjene, smo 254 pri Deæelnem øolskem svetu, Z znanjem obeh deæelnih je- uporabljale øe na 3-letni Stro- ERINNERUNGEN kovni øoli za gospodarske skih dobrotnikov dr. Jakoba izobrazbi in nam, øolskim se- poklice. Sœasoma skripte niso Kolariœa dozidala poslopje in stram, predlagal, naj odpre- bile veœ potrebne, ker je ved- ga postopoma izgradila (od mo øe 3-letno Strokovno øolo no veœ slovenskih knjig, ki so jeseni 1966 do 1970). V nove za æensko-gospodarske po- bile za pouk preizkuøene, pri- prostore so najprej vselili klice. hajalo na trg. otroøki vrtec, dekliøko jedilni- Posvetu za izgraditev do- Tedaj smo na øoli pri vseh co, kapelo in sestre. Izpraz- datnega tipa øole so poleg predmetih, razen telovadbe, njeni prostori pa so bili na vodij dr. Erwina Steinböcka in pouœevale samo sestre. V razpolago za potrebne uœne nadzornika dr. Valentina Inz- mojem prvem sluæbenem lein funkcionalne razrede. ka prisostvovale øe takratna tu je bila ravnateljica øole Tedaj za øolo øe ni bilo no- provincialna predstojnica s. naøa øolska sestra dr. Mihaela benih javnih podpor in øele Elfrida Piopivnik, hiøna pred- Klun, poleg nje smo øe po podpisu konkordata in po stojnica s. Metodija Arneitz in pouœevale s. Salvatora Klun, dopolnitvenem tekstu z Av- z njo sestre uœiteljice. Po po- s. Jasna Puntar, s. Anunciata strijo leta 1964 je konvent svetu smo se odloœile za ta Keæar, ljudskoøolska uœiteljica prejel prvo dræavno subven- novi izziv. Spet smo tvegale. Gabriela Jank in jaz. Æe na- cijo, in sicer 60 odstotkov To pot smo æe gradile na iz- slednje leto, 1968, so mi na plaœe sester uœiteljic. Od leta kuønjah gospodinjske øole in priporoœilo nadzornice dvor- 1972 dalje pa 100 odstotkov s øolskim letom 1974/75 javne svetnice Gertrud Otto, kot æivo subvencijo redu, kot nosti ponudile atraktivno, de- predstojniki zaupali vodstvo vzdræevalcu øole. Vodenje in lovnemu trgu primerno dvo- øole. Leto zatem se je uœitelj- vzdræevanje vseh tipov øol je jeziœno Strokovno øolo za go- skemu zboru pridruæil øe æup- bilo do tega œasa izvedljivo spodarske poklice. Odziv je nik Duøan Œesen (na Kmetij- samo zato, ker so sestre to bil razveseljiv. Teæave so na- ski gospodinjski øoli je æe od nalogo brezplaœno vrøile po stale le zaradi pomanjkanja novembra leta 1948 pouœe- svojem poslanstvu. usposobljenih uœiteljev za val verouk in vzgojeslovje, Teæiøœe uœnega naœrta go- dvojeziœni pouk za srednje in nato pa verouk na Strokovni spodinjske øole je bilo poleg viøje poklicne øole. øoli za gospodarske poklice sploøno-izobraæevalnih pred- Poleg æe zaposlenih uœite- vse do svoje upokojitve leta metov in znanja obeh deæel- ljev so pripadali k razøirjene- 1986) in prof. mag. Joæe Ro- nih jezikov na praktiœni iz- mu uœiteljskemu zboru mag. pitz, ki je pouœeval glasbo in obrazbi. Od 43 tedenskih ur Ivana Kampuø, prof. dr. Regi- zborovsko petje od 1969 do je bilo doloœeno za kuhar- nald Vospernik, s. Metodia 1999. stvo, streæbo in æiviloznan- Arneitz, s. Regina Tolmajer, Vzporedno je na øoli obsta- stvo ter gospodinjsko tehniko str. uœ. Rozalia Komar, por. jala øe Kmetijsko gospodinj- 15 ur, za øivanje in roœna de- Sitter, leto pozneje prof. dr. ska øola s øivalnim oddelkom la pa 10 ur. Z uœnim uspe- Janko Zerzer, ki je leta 1991 in otroøki vrtec. Teæave in hom so bile zadovoljne uœen- prevzel vodstvo øole, jo iz- skrbi ni povzroœala samo ke, njihovi starøi in øolski nad- gradil do zrelostnega izpita in struktura pouka, temveœ in zorniki. Zelo naklonjen naøi jo vsestransko podpiral do predvsem so za strokovni po- dvojeziœni øoli je bil takratni svoje upokojitve leta 1998 in uk manjkali nujno potrebni dv. svet. dr. Erwin Steinböck, mag. Maja Amrusch-Hoja od funkcionalni prostori. Takrat- vodja oddelka za poklicno-iz- leta 1977 do 1990. na hiøna predstojnica s. obraæevalne øole pri Deæel- Ob koncu øolskega leta Anunciata Keæar je s pomoœjo nem øolskem svetu. Kot za- 1977 smo odposlali prve ab- dobrotnikov øirom po Koroøki stopnik tega oddelka je uvi- solventke, pripravljene z do- in potom ameriøkih in kanad- del vrzel na srednji poklicni brim znanjem, v sluæbe v do- 255 SPOMINI

maœih podjetjih. Naø namen zgradil g. æupnik Matej Ra- øolskih sester v Øt. Petru, je bil posredovati mlademu æun. Narodni dom v Øt. Jako- stran 78: „Kako sem doæivela œloveku temeljito sploøno in bu jim je dal 1 mizo, za osta- lepe in hude œase kot soseda strokovno znanje v verskem lo najnujnejøo opravo so mo- zavoda øolskih sester“ med in narodno-kulturnem duhu. rale najeti posojilo, da so z drugim piøe: S hvaleænostjo se spomin- velikim trudom in poærtvo- „Kot lahen sen se mi vzbu- jam sester kot tudi laiøkih valnim delom omogoœile sa- ja prvi spomin na øolske se- uœiteljev, ki so z veliko vne- mostansko druæinsko æivlje- stre iz moje otroøke dobe, ko mo in trudom pomagali gra- nje. so v œasu po prvi svetovni diti in izoblikovati profil øole, Lastnik Narodne øole je bi- vojni pribeæale v Lipo s po- predhodnice sedanje Viøje lo Slovensko øolsko druøtvo. kojno sestro Silvestro Ber- øole. Ustanovitelj in predsednik gant, sirote iz Øt. Petra. ... S triletno strokovno øolo je druøtva je bil æupnik Raæun. Doma so mi povedali, da so zopet nastala prostorska stis- Sam je øel v Maribor in ponu- to otroci brez starøev.“ ka. V øolskem letu 1984/85 je dil hiøo sestram. Vrhovna „... V jeseni sta se navadno sledila dograditev øolske in predstojnica M. Stanislava pokojna sestra Silvestra in øe obratne kuhinje in ureditev ponudbe ni sprejela. Zaœudil katera druga, veœkrat tudi po- internatnih prostorov v 3. se je æup. Raæun, ko je rekla: kojna Roza Fuger, podali na nadstropju. „Dobri gospod, dajte hiøo v „zbirco“ v sosednje ali tudi Nadzornik za poklicno-iz- varnejøe roke. Kaj, œe pride bolj oddaljene vasi prosit da- obraæevalne øole, mag. Günt- oblast, ki bi redove preganja- rov za revne otroke.“ her Fürpass, je ob tej pri- la, potem koroøki Slovenci ne Nadalje gospa Sticker zgo- loænosti izposloval pri Mini- bi zopet niœ imeli.“ Tako je vorno priœa o æivljenju sester strstvu za øolstvo in umetnost lastnik Narodne øole ostalo v œasu po drugi svetovni voj- enkratno subvencijo. Za Slovensko øolsko druøtvo. ni: domsko dejavnost uœenk pa Narodni dom v Øt. Jakobu „Ko je ponehala grozna je na nekdanjem Boøtjan- je podaril sestram ob prihodu vojna in smo zadihali tako œiœevem gospodarstvu sledi- v Øt. Peter eno mizo! Ob tem zaæeljeni mir, so se polagoma la gradnja doma v Øt. Petru s obœudujem njihov herojski vraœale v svoj oropan dom pomoœjo posojila Deæelne zaœetek naøih sester-pionirk, tudi øolske sestre. Naøle so v vlade (Wohnbauförderung) ki so priøle iz Maribora, pa ne hiøi pravo razdejanje, kajti leta 1992. samo ob zaœetku, temveœ nji- nekaj œasa je bila tam nasta- Danes, ko je pogled uprt hovo zaupanje v boæjo po- njena tudi angleøka posadka. na zaœetke naøe ustanove, moœ, da so skozi desetletja s Brez sredstev ob neutrudnem vendar ne morem mimo te- svojim delom in nesebiœnost- naporu, zaupajoœ v pomoœ ga, da se ne bi ustavila ob pri- jo mogle vloæiti toliko truda od zgoraj, so sestre delale hodu naøih øolskih sester v in ærtve za vzdræevanje po- noœ in dan, da so uredile „Narodno øolo“ v Øt. Peter. slopja, da je „Narodna øola“ skromno domovanje, kapelo Na prvi strani naøe hiøne kro- ostala æiv spomenik graditelja in nam faranom v veliko ve- nike je v povzetku za leto in ustanovitelja, æupnika selje prvi otroøki vrtec, ki 1908 zapisano: Raæuna, katerega se sestre nam je bil po vojni v blago- „Na vernih duø dan l. 1908 vsa leta s hvaleænostjo spo- dejno oporo – pravi œudeæ za so priøle 3 (sestre) v sicer minjamo. takratno dobo.“ vabljivo, a povsem prazno Pokojna gospa Ljudmila Po øtiridesetih (pregon se- „Narodo øolo“, ki jo je – oprt Sticker (* 1914 – + 2004) v ster 1941) in petdesetih letih na Mohorjevo druæbo in na svojih spominih v Jubilejnem (predati øolo SØD do 1959) 256 pomoœ koroøkih rodoljubov – zborniku ob 75-letnici zavoda obstoja „Narodne øole“ se ERINNERUNGEN napoved M. Stanislave Voh, ob farni cerkvi sv. Jakoba vedno znova opogumljali za „Kaj œe pride oblast, ki bi re- priœa, da so tu æivele, delale, nove izzive. dove preganjala, potem ko- molile in ljubile øolske sestre Vsem pa, ki sedaj nadalju- roøki Slovenci ne bi zopet niœ za sreœo naøega naroda. jete na øoli poslanstvo in de- imeli.“ ni povsem uresniœila. Hvaleæna sem Bogu, da diøœino v smislu ustanovitelja Provinca øolskih sester na Ko- sem s svojim skromnim pri- æupnika Raæuna in poslanstva roøkem je „Narodno øolo“ z spevkom enaintridesetih let øolskih sester v zavodu, velikimi ærtvami odkupila od imela moænost uvrstiti se v æelim, da Vas pri tem priza- Øolskega druøtva v Celovcu vrsto øolskih sester te ustano- devanju spremlja boæji blago- leta 1957. ve. slov, Vas opogumlja za vzgo- Zasluge dobrotnikov in øol- Hvaleæna sem tudi vsem jo viøjih vrednot, ki so pogoj skih sester za ustanovo in na- uœiteljem, ki so v vseh teh le- za osebno sreœo in sreœo rod ostanejo veœini neznane tih z nami in z menoj delova- naøega naroda. in prikrite. Le vrsta imen se- li, nam pomagali, nas s svoji- ster na grobnem spomeniku mi izkuønjami bogatili in nas

Erinnerungen

Je mehr Jahre ins Land ge- um an der gerade etablierten, richt war für den Konvent der hen, umso lebendiger wer- zweisprachig geführten Ein- Schulschwestern in St. Peter den die Erinnerungen an mei- jährigen Haushaltungsschule eine der größten Herausfor- ne dreißigjährige Tätigkeit an meine Tätigkeit als Lehrerin derungen der vergangenen der Schule des Konvents der aufzunehmen. Nach dem 40 Jahre. Es fehlte an der Er- Schulschwestern, die heuer Schulorganisationsgesetz fahrung, auf die wir uns heute ihr hundertjähriges Bestands- galt das Absolvieren dieser stützen, und zweisprachiger jubiläum feiert. Diese Institu- berufsbildenden mittleren Unterricht war damals ein na- tion lässt sich mit einem Schule als Ersatz für das hezu unerforschter Bereich, mächtigen Baum verglei- verpflichtende 9. Schuljahr. sodass es an geeigneten Hil- chen, mit einer riesigen Kro- Zweisprachiger Unterricht festellungen und Unterlagen ne ausgestattet, deren mäch- war damals etwas völlig fehlte. Es wurde verordnet, tige, ständig vom Absterben Neues, nicht nur für mich und dass der Unterricht in beiden gefährdete Äste, Aktivitäten die gesamte Institution, son- Landessprachen in ungefähr und Projekte symbolisierend, dern auch für die berufsbil- demselben Ausmaß abzuhal- immer wieder aufs Neue kräf- denden mittleren Schulen in ten sei. Damals standen je- tig austreiben und zu Projek- Kärnten. Der Leiter der Min- doch noch keinerlei Lehrbü- ten auswachsen, wie zuletzt derheitenabteilung im Lan- cher in slowenischer Sprache zur Höheren Lehranstalt für desschulrat, Inspektor Rudolf für berufsbildende mittlere wirtschaftliche Berufe. Vouk, sowie der Inspektor für Schulen – höhere zweispra- Nachdem ich mein Stu- den Slowenischunterricht, Dr. chige Schulen existierten dium abgeschlossen hatte, Valentin Inzko, leisteten in noch nicht – zur Verfügung. trat ich im Herbst 1967 in dieser schwierigen Situation Daher galt es, Lehrbücher in den Konvent der Schul- wertvolle Hilfe. deutscher Sprache heranzu- schwestern in St. Peter ein, Der zweisprachige Unter- ziehen, zusammenzufassen 257 SPOMINI

und mit slowenischen Fach- den die Skripten jedoch Unter der damaligen Haus- ausdrücken zu versehen, wodurch approbierte Lehr- oberin, Sr. Anunciata Keæar, bei sich insbesondere Sr. Sal- bücher in slowenischer wurde mit Hilfe einheimi- vatora Klun große Verdienste Sprache ersetzt. scher und kanadischer Wohl- erwarb. In dieser Zeit wurden die täter das Schulgebäude aus- Aufgenommen werden Schülerinnen in sämtlichen gebaut (von Herbst 1966 bis durften nur SchülerInnen mit Gegenständen ausschließlich 1970). In die neuen Räum- Vorkenntnissen aus beiden von Schulschwestern unter- lichkeiten zogen der Kinder- Landessprachen, sodass gute richtet. In meinem ersten garten und die Schulschwes- Rahmenbedingungen für den Dienstjahr wurde die Schule tern ein, auch ein Speisesaal zweisprachigen Unterricht von Dr. Mihaela Klun gelei- für die Schülerinnen und eine gegeben waren. Der Großteil tet, zu den Lehrkräften zähl- Kapelle wurden eingerichtet. der SchülerInnen kam aus ten Sr. Salvatora Klun, Sr. Ja- Die Schule konnte damals dem Rosental, aus dem Jaun- sna Puntar, Sr. Anunciata keinerlei finanzielle Unter- und Gailtal sowie aus der un- Keæar, die Volksschullehrerin stützung seitens der öffentli- mittelbaren Umgebung der Gabriela Jank und ich. Schon chen Hand in Anspruch neh- Schule. Die mittleren und hö- im darauffolgenden Jahr, men, erst nach der Unter- heren berufsbildenden Schu- 1968, wurde ich auf Empfeh- zeichnung des Konkordats len dienten zunächst aus- lung der damaligen Inspekto- und der zusätzlichen Ergän- schließlich der Ausbildung rin, Hofrätin Gertrud Otto, zungen mit Österreich im der weiblichen, erst später mit der Leitung der Schule Jahre 1964 erhielt der Kon- auch der männlichen Jugend. betraut. Ein Jahr später vent zum ersten Mal eine Aus der „Fachschule für schlossen sich dem Lehrkör- staatliche Subvention, und wirtschaftliche Frauenberufe“ per noch Pfarrer Duøan zwar 60 % der Gehälter der wurde schließlich die „Fach- Œesen, der schon ab 1948 an unterrichtenden Schulschwe- schule für wirtschaftliche Be- der bäuerlichen Haushal- stern. Ab 1972 erhielt der rufe“. tungsschule Religion und Er- Orden als Schulerhalter Mit der Zeit wurden zu den ziehungslehre unterrichtet 100 % der Gehälter. Die Füh- Lehrbüchern in deutscher hatte und danach an der rung sämtlicher Schultypen Sprache auch Skripten in slo- Fachschule für wirtschaftliche und die Instandhaltung der wenischer Sprache ausgear- Berufe bis zu seiner Pensio- Räumlichkeiten waren bis zu beitet. Mit der Einführung der nierung im Jahr 1986 als Reli- diesem Zeitpunkt nur auf- kostenlosen Schulbücher gionslehrer fungierte, und grund der Tatsache möglich, wurden die Skripten vom Un- Prof. Mag. Josef Ropitz an, dass die Schulschwestern terrichtsministerium appro- der von 1969 bis 1999 Musik diese Tätigkeiten unentgelt- biert. Sie kamen hauptsäch- und Chorgesang unterrichte- lich verrichteten. lich in den Unterrichtsgegen- te. Den Schwerpunkt des ständen Slowenisch, Ernäh- Parallel zur Fachschule für Lehrplans der Haushaltungs- rungslehre, Hauswirtschaft, wirtschaftliche Frauenberufe schule bildete neben den all- Kochen und Servierkunde so- wurden damals noch eine gemeinbildenden Gegen- wie Musik zum Einsatz. Diese bäuerliche Haushaltungs- ständen und den beiden Lan- Behelfsmittel wurden mit der schule mit einer Nähabtei- dessprachen die praktische Zeit ergänzt und fanden zu- lung sowie ein Kindergarten Ausbildung. Von 34 Wo- nächst auch in der dreijährig geführt. Größere Probleme chenstunden entfielen auf die geführten Fachschule für ergaben sich durch das Feh- Gegenstände Kochen, Ser- wirtschaftliche Berufe Ver- len von für den Fachunterricht vice, Lebensmittelkunde und 258 wendung. Allmählich wur- geeigneten Räumlichkeiten. Haushaltstechnik 15 Stun- ERINNERUNGEN den, auf Nähen und Handar- rerin Rosalia Sitter an, ein Jahr Nähe des Schulgebäudes beit 10 Stunden. Sowohl die später Dr. Johann Zerzer, der mit der Errichtung des SchülerInnen als auch Eltern 1991 die Leitung der Schule neuen Schülerheimes begon- und Schulinspektoren waren übernahm, sie ausbaute und nen. mit dem Lernerfolg zufrie- bis zu seiner Pensionierung Bei dieser Gelegenheit, wo den. Der damalige Leiter der 1998 in vielerlei Hisicht un- wir den Blick auf die Anfänge Abteilung für berufsbildende terstützte, sowie Mag. Maja unserer Institution richten, Schulen beim Landesschulrat Amrusch-Hoja, die hier von würde ich gerne die Ankunft für Kärnten, Hofrat Dr. Erwin 1977 bis 1990 unterrichtete. der Schulschwestern in der Steinböck, der unserer zwei- Am Ende des Schuljahres damaligen „Narodna øola“ sprachigen Schule mit gro- 1977 verließen die ersten schildern. Auf der ersten Sei- ßem Wohlwollen gegenüber- Absolventinnen die Schule, te unserer Schulchronik steht stand, schlug dem Konvent gut vorbereitet auf ihre beruf- zusammenfassend für das der Schulschwestern vor, das liche Tätigkeit in heimischen Jahr 1908 geschrieben: Bildungsangebot mit einer Betrieben. Wir hatten uns Am Allerheiligentag des dreijährig geführten Fach- zum Ziel gesetzt, den uns an- Jahres 1908 kamen drei schule für wirtschaftliche vertrauten jungen Menschen Schwestern im einladenden, Frauenberufe zu erweitern. nebst ethischen und religiö- aber leerstehenden Schulge- An den diesbezüglichen sen Werten eine gründliche bäude an, für dessen Errich- Beratungen nahmen neben Allgemeinbildung und ein tung Pfarrer Matej Raæun mit Dr. Erwin Steinböck noch In- solides Fachwissen zu ver- Unterstützung durch die Her- spektor Dr. Valentin Inzko, mitteln. In Dankbarkeit erin- magoras Bruderschaft sowie die damalige Provinzoberin nere ich mich der Schwestern Wohltäter aus der sloweni- Sr. Elfrida Piopivnik, die und LehrerInnen, die mit viel schen Volksgruppe verant- Hausoberin Sr. Metodija Ar- Eifer und Elan bei der Sache wortlich zeichnete. Der „Na- neitz und die unterrichtenden waren, als es galt, ein Profil rodni dom“ in St. Jakob stell- Schulschwestern teil. Nach für die Fachschule, die „Vor- te den Schwestern einen den Gesprächen beschlossen gängerin“ der heutigen HLW, Tisch zur Verfügung, für alle wir, uns dieser Herausforde- zu entwickeln. anderen Notwendigkeiten rung zu stellen und der zwei- Infolge der Unterbringung musste ein Darlehen aufge- sprachigen Jugend ab dem der dreijährigen Fachschule nommen werden, um mit Schuljahr 1974/75 eine – den für wirtschaftliche Frauenbe- viel Mühe und aufopferungs- Bedürfnissen des Arbeits- rufe herrschte erneut akute voller Arbeit ein funktionie- marktes entsprechende – Raumnot. Im Schuljahr rendes Klosterleben zu er- zweisprachige Fachschule für 1984/85 erfolgte der Ausbau möglichen. wirtschaftliche Frauenberufe der Schul- und Betriebsküche Besitzer der „Narodna øo- anzubieten. Die Resonanz und des Internats im 3. la“ war der Slowenische war erfreulich, es fehlte je- Stockwerk. Dank dem Ver- Schulverein, dessen Gründer doch an qualifiziertem Lehr- handlungsgeschick des da- und Vorsitzender Pfarrer Ma- personal für den zweisprachi- maligen Inspektors für das tej Raæun. Er begab sich per- gen Unterricht an berufsbil- berufsbildende Schulwesen, sönlich nach Maribor, um den denden Schulen. Mag. Günther Fürpass, ka- dortigen Schwestern das Ge- Dem bereits bestehenden men wir in den Genuss einer bäude anzubieten. Oberin M. Lehrkörper schlossen sich einmaligen Subvention sei- Stanislava lehnte das Ange- Mag. Ivana Kampuø, Prof. Dr. tens des Bundesministeriums bot ab. Pfarrer Raæun war sehr Reginald Vospernik, Sr. Me- für Unterricht und Kunst. verwundert, als sie ihm sag- todija Arneitz sowie Fachleh- 1992 wurde in unmittelbarer te: „Mein lieber Herr, das Ge- 259 SPOMINI

bäude sollten Sie jemandem ten erlebte“ Folgendes: „Wie Kräfte an die Macht kommen verkaufen, in dessen Besitz ein Traum erscheinen mir könnten, die alle Orden ver- es in Sicherheit ist. Was wür- meine Kindheitserinnerun- treiben würden, hatte sich de passieren, wenn Kräfte an gen an die Schulschwestern, nicht verwirklicht. 1957 wur- die Macht kämen, denen Or- als in der Zeit nach dem Er- de das Schulgebäude dem den ein Dorn im Auge wären, sten Weltkrieg Waisenkinder Slowenischen Schulverein dann würden die Kärntner aus St. Peter in Begleitung unter großen Opfern abge- Slowenen erneut mit leeren von Schwester Silvestra Ber- kauft. Händen dastehen.“ Besitzer gant nach Lind kamen ... Zu Die Verdienste der Wohltä- des Schulgebäudes blieb also Hause wurde mir erzählt, es ter und der Schulschwestern weiterhin der Slowenische handle sich um elternlose für unsere Institution sind Schulverein. Kinder“[…] „Im Herbst begab heute weitgehend in Verges- Der „Narodni dom“ in St. sich gewöhnlich Schwester Jakob schenkte den Schwe- Silvestra in Begleitung einer senheit geraten. Lediglich ei- stern bei ihrer Ankunft in St. weiteren Schwester, manch- nige Grabsteine mit eingra- Peter einen Tisch! Diese muti- mal auch mit Rosa Fugger, in vierten Namen am St. Jako- gen, ja nahezu heroischen die Nachbardörfer, um dort ber Friedhof bezeugen, dass Anfänge der Tätigkeit der Gaben für die armen Waisen- hier Schulschwestern lebten, Schulschwestern, die aus Ma- kinder zu erbitten.“ arbeiteten und beteten, nicht ribor nach St. Peter gekom- Des Weiteren schreibt Frau zuletzt auch zum Wohl unse- men waren, sind Gegenstand Sticker über das Leben der rer Volksgruppe. meiner Bewunderung, aber Schulschwestern in der Zeit Ich danke Gott dafür, dass nicht nur die Anfänge, son- nach dem Zweiten Welt- ich 31 Jahre lang die Mög- dern auch was in den darauf- krieg: „Als der furchtbare lichkeit hatte, im Kreise der folgenden Jahrzehnten, im- Krieg zu Ende war und der Schulschwestern für unsere merzu auf Gottes Hilfe ver- lange herbeigesehnte Frie- Institution zu arbeiten und ei- trauend, von den Schwestern den anbrach, kehrten die nen bescheidenen Beitrag zu geleistet wurde. Mit harter, Schulschwestern in ihr aus- leisten. uneigennütziger Arbeit und geraubtes Domizil zurück. Sie großer Opferbereitschaft ge- fanden völlige Verwüstung Weiters danke ich allen lang die Instandhaltung des vor, die Engländer hatten LehrerInnen, die während all Schulgebäudes, so dass es sich nämlich dort einquar- der Jahre mit mir und uns al- heute ein lebendiges Denk- tiert. Völlig mittellos, auf Hil- len zusammengearbeitet, uns mal seines Erbauers Matej fe von oben hoffend, racker- geholfen, uns mit ihrer Erfah- Raæun darstellt, dessen wir ten die Schwestern Tag und rung bereichert und uns fort- Schwestern stets in Dankbar- Nacht, um ihre Heimstätte während zu neuen Herausfor- keit gedenken. samt Kapelle wieder instand- derungen ermutigt haben. In ihrem Beitrag für die Ju- zusetzen und, zur großen Allen, die an unserer Schule biläumsbroschüre anlässlich Freude der Pfarrgemeinde, weiterhin pädagogische Ar- des 75-jährigen Bestandes erstmalig einen Kindergarten beit im Geiste ihres Gründers des Konvents der Schul- zu eröffnen, ein wahres Wun- Matej Raæun verrichten, schwestern in St. Peter der für die damalige Zeit, wünsche ich Gottes Segen schreibt Ludmilla Sticker und für uns eine wertvolle bei den Bestrebungen, den (1914 – 2004) unter dem Ti- Stütze.“ SchülerInnen jene höheren tel „Wie ich als Nachbarin des Die seinerzeit geäußerte Werte zu vermitteln, die per- Konvents der Schulschwe- Befürchtung von Schwester sönliches Glück und Wohlbe- 260 stern gute und schlechte Zei- Stanislava Voh, dass einst finden erst ermöglichen. JANKO ZERZER

Bil je lep œas

V Zavodu øolskih sester v kem letu 1974/75 je torej ji, vendar je bilo pouœevanje Øt. Petru sem bil zaposlen veœ odprla vrata triletna Strokov- pri dekletih prijetno. Uœenke kot dve desetletji. V tem œasu na øola za æenske poklice, so bile voljne in inteligentne, smo pripravili dva zbornika: kmalu preimenovana v Stro- vse so prihajale iz zavednih Leta 1983, 75 let po ustano- kovno øolo za gospodarske slovenskih druæin, od Zilje do vitvi Narodne øole, sem ure- poklice, in to je bila nadsve Podjune, iz Zahomca, Sel, jeval Jubilejni zbornik, za fi- posreœena odloœitev, kakor se Kort in Suhe. In mnogo do- nanciranje zbiral inserate, za je kmalu pokazalo. Absol- maœink. naslovno stran pa smo najeli ventke te øole so bile takrat Poldrugo desetletje sta bila letalo, da sem posnel sliko edine mlade Slovenke z gos- v øentpetrskem Zavodu dva poslopja iz ptiœje perspekti- podarsko kompetenco in ta øolska tipa, saj je Gospo- ve. Petnajst let pozneje, ob øola je bila optimalna pripra- dinjska øola delovala naprej. 90-letnici Zavoda, je jubilejni va za zaposlitev v upravi, pi- Toda gospodarski in socialni zbornik urejevala kolegica sarnah, v turistiœnih in gostin- razvoj se nikakor ni ustavil in Marija Perne, jaz pa sem to- skih podjetjih, v vseh trgov- Strokovna øola ob vseh pred- krat odgovarjal za vsebino. skih sektorjih in v denarnih nostih novim poklicnim zah- Zdaj, ko øola obhaja 100-let- zavodih na dvojeziœnem tevam ni veœ zadostovala. nico in se pripravlja nov zbor- ozemlju. Vse razpravljanje in pogajan- nik, sem ravno deset let upo- Z ustanovitvijo Strokovne je o slovenski oz. dvojeziœni kojeni uœitelj in ravnatelj, to- øole pa se je za øolske sestre Trgovski akademiji je bilo po rej ne morem kaj konkretne- pojavil nov problem. V svojih sploønem mnenju brez per- ga povedati o trenutnih raz- vrstah so sicer imele izredno spektive, torej so øolske se- merah, preostane mi samo sposobne uœiteljice za razne stre spet ukrepale. Leta 1989 to, da malo pogledam nazaj praktiœne predmete, ki so jih je nato sledil naslednji korak, in si v spomin prikliœem nekaj uœile v Gospodinjski øoli, ker najbolj pogumni projekt øols- takih doæivetij, ki se mi zdijo pa z novimi razmerami niso kih sester. V tem letu so usta- pomembna ali vsaj kolikor to- mogle raœunati, je manjkalo novile petletno øolo za gos- liko zanimiva. pedagoøko osebje za vrsto podarske poklice z maturo. O razburljivi zgodovini Ra- teoretiœnih predmetov. Torej Vodstvo je prevzela s. Kar- æunove ustanove je bilo æe so jih øle iskat tja, kjer so jih mela Kelih, ki je æe uspeøno marsikaj zapisano, mdr. tudi edinole mogle najti: na Slo- in z velikim strokovnim znan- v zadnjem zborniku iz leta vensko gimnazijo. Kar nekaj jem vodila Gospodinjsko in 1998. Dejstvo je, da so sestre kolegov so naøle tam, in tako Strokovno øolo. Vendar biro- spoznale sredi 80ih let, da sem priøel leta 1976 kot uœi- kracija ne meri vedno po spo- dolgo œasa tako uspeøna Gos- telj zgodovine in nemøœine v sobnosti in objektivnih kriteri- podinjska øola sama spre- Øt. Peter. To je bila sicer pre- jih, temveœ po paragrafih. In menjenim socialnim razme- cejønja obremenitev poleg ti zahtevajo za øolski zavod z ram ne zadostuje veœ. V øols- polne zaposlitve na gimnazi- viøjo izobrazbo in maturo rav- 261 SPOMINI

natelja z univerzitetno diplo- skih ur slej ko prej izposojali. kal podpore na raznih mini- mo. Iskale so kar v hiønem Tudi to je bilo vedno pove- strstvih in organizacijah na uœiteljskem kadru in so izbra- zano s teæavami. Jaz sem npr. Koroøkem in na Dunaju. Æal le paœ mene, œeprav nikoli nekaj œasa pouœeval kar na razen lepih besed nisem niœ nisem imel tozadevnih ambi- treh øolah: na Slovenski gim- dosegel. Izvedel pa sem, da cij. Na zaœetku leta 1991 mi naziji, na Trgovski akademiji tudi v Sloveniji ne dobivajo je bilo naloæeno breme vod- in v Øt. Petru. Problem pri øtipendij. Nakar sem se naja- stva øolskega zavoda, v kate- tem ni bilo øtevilo tedenskih vil v Ljubljani na Ministrstvu rem so nekaj œasa obstajali ur, temveœ dejstvo, da sem za øolstvo. Hotel sem se in- kar trije øolski tipi: poleg moral poleg vodstva v Øt. formirati pri najviøji instanci, obeh æe vpeljanih zdaj øe Viø- Petru na treh øolah sodelovati kakøne moænosti obstajajo in ja øola za gospodarske pokli- pri vseh konferencah in œe so predvidene kake øti- ce. Nekaj uœenk je prestopilo spremnih prireditvah. Toda z pendije. Odgovor je bil pora- iz strokovne v viøjo øolo, vpi- doslednostjo in vztrajnostjo zen. Pristojna referentka mi je si za triletno øolo so drama- smo premostili vse teæave. povedala, da takih podpor ni tiœno upadli, tako da je bilo Tako uspehi niso izostali in se in œe nekdo poølje svojega treba ukiniti øolo, ki je v 22 je øola iz leta v leto bolj afir- otroka na øolanje v inozem- letih izobrazila skoraj 300 de- mirala v naøem izobraæeval- stvo, naj sam skrbi za to, kako klet. nem æivljenju. bo financiral. Slovenija da ima Zaœetek z novo øolo seve- Problemi pa niso bili le gle- za izobraæevanje mladine da ni bil lahek. Poleg vpra- de uœiteljskega zbora, tudi pri „sama dosti kapacitet.“ Tudi øanja, œe bomo dobili dosti uœenkah ni bilo vse po naøi tako staliøœe obstaja v odprti prijav, je bilo treba z naraø- volji. Njihov pogovorni jezik Evropi. œanjem øole stalno kompleti- je bil podobno kot na drugih Probleme smo imeli tudi, rati uœiteljski kader. To pa ni naøih øolah preteæno, deloma ko so prve slovenske dræav- bilo lahko, saj tokrat ni bilo izkljuœno nemøki. Ker pa na ljanke pri nas opravile matu- moæno poseœi po rezervi na privatni øoli vpis neavstrijskih ro. Ko so se hotele vpisati na Slovenski gimnaziji. Za doce- dræavljanov ni problem, smo slovenske univerze, so jih la nove predmete npr. s ko- povabili uœenke iz Slovenije, zavrnili, œeø da imajo interno mercialistiœnega in vse zah- ki so dejansko priøle, ker slo- maturo, v Sloveniji pa so tevnejøega kuhinjskega po- venski øolski sistem enakega vpeljali tip eksterne mature. droœja kratkomalo ni bilo us- tipa øole ne pozna in ker so Naø argument, da so prizna- posobljenih dvojeziœnih uœi- øolske sestre tudi v Slovenji na naøa spriœevala v vsej teljev in tista peøœica, ki bi na dobrem glasu. Æal zaæele- Evropi kot dokaz maturitet- priøla v poøtev, je bila tako in- ni uœinek te pomeøave ni bil nega in diplomskega izpita, tegrirana v veœinskih øolah, tak, kakrønega smo priœako- niœ ni pomagal. Øele po dol- da na prestop ni bilo moæno vali. Nasprotno, œez nekaj œa- gih pogajanjih in intervenci- misliti. Iskati sem moral ne- sa smo opazili, da obstajajo jah so na ministrstvu naøli øtete kontakte, dostikrat brez med obema skupinama pre- reøitev, ki je omogoœila priz- uspeha, konœno pa le toliko, cejønje napetosti, ki smo jih nanje naøih spriœeval za slo- da smo za silo pokrili potrebe skuøali premostiti s pomoœjo venske dræavljan(k)e. in je øola normalno delovala. psihologov. Viøje øole za gospodarske Ker je øola majhna, je le malo Druga stvar je bila ta, da je poklice so se v Avstriji razvile uœiteljev dobilo pri nas polno bilo øolanje in bivanje v Av- iz øolskega tipa, ki je bil od zaposlitev in so postali redni striji za nekatere starøe velika zaœetka namenjen izkljuœno œlani uœiteljskega zbora, osta- finanœna obremenitev. Skuøal poklicni izobrazbi deklet. Le 262 le pa smo si za nekaj teden- sem jim pomagati in sem is- poœasi so si po reformi upali ERINNERUNGEN na take øole tudi fantje. V Øt. vencev vsako leto ob podelit- skupne projekte sem najprej Vidu npr., kjer je bil ravnatelj vi Tischlerjeve nagrade. Ka- naøel na Srednji ekonomsko- naø kolega Richard Vosper- kor znano, zmagovalec/ka turistiœni øoli v Radovljici. Tej nik, je bilo leta 1991 med nastopi s svojim govorom ob se je kmalu pridruæila Srednja 358 vpisi le sedem fantov. Ko slovesni podelitvi. Doslej so Gostinska øola ravnotam. In sta se v Øt. Petru v øolskem priøli øtirje nagrajenci z Dvo- da smo dopolnili sosedstvo letu 1992/93 vpisala dva fan- jeziœne trgovske akademije, ob tromeji, smo pogledali øe ta, je to bila seveda srednje sedem jih je bilo gimnazijcev, na Trbiæ. Ta prijateljstva so velika senzacija in je vpis osemkrat pa je øla prva na- nadaljevali in poglobili po povzroœil to ali ono teæavo, grada v Øt. Peter. mojem odhodu v pokoj, re- npr. pri telovadbi, pa tudi si- Tudi prominentnih obisko- zultat pa je œedna trojeziœna cer. Od teh dveh se je eden valcev ni manjkalo. Veœ av- broøura Tromeja brez meja, ki kmalu izgubil, Mario iz Glo- strijskih in slovenskih mini- predstavlja kulturno-turistiœ- basnice pa je leta 1996 kot strov je bilo æe v gosteh. no podobo obmejnih obœin in prvi fant v Øt. Petru uspeøno Omenim le Rudolfa Scholtna, nekaj znaœilne kulinarike teh opravil maturo. Danes fantje Petra Venclja, Janka Prunka in krajev. niso veœ taka redkost. Slavka Gabra. Lojze Peterle Ob pogledu nazaj na leta, Tudi sicer se je øola polago- pa nas je obiskal v svoji funk- ko sem bil tako rekoœ v sluæbi ma emancipirala in dobila ti- ciji kot ministrski predsednik øolskih sester, lahko reœem, ste strukture, ki so za viøjo mlade Republike Slovenije. da smo morali skupaj premo- øolo samoumevne. Spomladi Vrsta kulturnih ustvarjalcev je stiti kar dolgo vrsto izzivov, 1991 je bilo ustanovljeno æe brala iz svojih del: Tone je pa bilo tudi mnogo lepih zdruæenje starøev, ob pustu Partljiœ in Tone Kuntner, Alojz doæivetij in nekaj doseækov. 1992 pa smo v farnem domu Rebula in sosed Gustav Januø. Na kar se posebej rad spo- priredili prvi øolski ples. Med- Sklepne prireditve so po- minjam, je bilo odliœno ozraœ- tem je maturantski ples Viøje stajale vedno bolj atraktivne, je na øoli, harmoniœno sode- øole v øentjakobskem kultur- predvsem odkar je reæijo lovanje z angaæiranimi uœite- nem domu velik druæabni do- prevzel drugi sosed, Marjan lji, predvsem pa izvrstno so- godek z zanimivim progra- Sticker. Poseben akcent so delovanje s øolskimi sestrami. mom in priloænost, da se s dali nekaj œasa tem priredit- Ne bom nobene imensko iz- svojimi nasledniki/cami po- vam tudi pevski nastopi, ko postavil, ker bi to lahko bilo meøajo bivøe/i uœenke/ci. Uœ- so se na odru uœenkam pri- kriviœno. Vsaka pa je bila na enke(ci) Viøje øole se redno druæili øe œlani uœiteljskega svoj naœin dragocena in s udeleæujejo tudi govorniøke- zbora. svojim nepoplaœljivim delom ga nateœaja, ki ga prirejata Naj omenim øe kontakte s prava junakinja v sluæbi naøe Krøœanska kulturna zveza in øolami v sosednjih dræavah. mladine. Njim velja moje po- Narodni svet koroøkih Slo- Veliko pripravljenosti za sebno priznanje.

Es war eine schöne Zeit

Etwas mehr als zwei Jahr- ten vorbereitet. Im Jahr 1983, ein Flugzeug, um eine für die zehnte lang war ich im Kon- anlässlich des 75-Jahr- Titelseite der Broschüre ge- vent der Schulschwestern in Jubiläums der Schule, war ich eignete Luftaufnahme des St. Peter beschäftigt. In dieser Redakteur der Festschrift, Schulgebäudes zu machen. Zeit wurden zwei Festschrif- trieb Sponsoren auf, mietete Fünfzehn Jahre später, als die 263 SPOMINI

Schule das 90-Jahr-Jubiläum chen Kompetenz waren die ruflichen Anforderungen ihres Bestandes beging, war Absolventinnen dieser Schule nicht mehr gerecht zu wer- meine Kollegin Maria Perne bestens für eine Anstellung den. Da all die Diskussionen mit der Redaktion der Jubilä- in den Bereichen Verwal- und Verhandlungen hinsicht- umsbroschüre betraut, wäh- tung, Tourismus, Gastgewer- lich einer zweisprachigen rend ich für den Inhalt verant- be, Handel und Bankwesen Handelsakademie in eine wortlich zeichnete. Jetzt, wo im zweisprachigen Teil Kärn- Sackgasse zu führen schie- die Schule ihr hundertjähri- tens geeignet. nen, ergriffen die Schul- ges Bestandsjubiläum feiert Mit der Gründung der schwestern, wie schon so oft, und eine neue Festschrift vor- Fachschule wurden die Schul- die Initiative. bereitet wird, bin ich seit fast schwestern mit einem für sie Sie setzten mit der Grün- genau 10 Jahren pensionier- neuen Problem konfrontiert. dung der fünfjährigen Lehr- ter Pädagoge und Schulleiter, Man verfügte zwar über her- anstalt für wirtschaftliche Be- daher steht es mir nicht zu, vorragendes Lehrpersonal für rufe mit Maturaabschluss den mich über die aktuelle Situa- praktische Gegenstände, es bisher mutigsten Schritt. Mit tion an der Schule zu äußern. fehlten jedoch zweisprachige der Leitung der Schule wurde Ich möchte viel mehr einen Lehrkräfte für eine Reihe Sr. Karmela Kelih betraut, die Blick in die Vergangenheit theoretischer Gegenstände. bereits erfolgreich und mit werfen und von Ereignissen Es gab nur einen Ort, wo man großer Kompetenz die Haus- und Begebenheiten erzählen, fündig werden konnte: das haltungsschule und die Fach- die mir wichtig oder zumin- Bundesgymnasium für Slo- schule geleitet hatte. Doch dest interessant erscheinen. wenen. Ich nahm 1976 mei- die Bürokratie orientiert sich Über die aufregende Ge- ne Tätigkeit als Lehrer für nicht immer an Fähigkeiten schichte der von Pfarrer Raæun Deutsch und Geschichte in und objektiven Kriterien, son- gegründeten Institution ist St. Peter auf. Zusätzlich zur dern viel mehr an Paragra- schon sehr viel geschrieben vollen Lehrverpflichtung am phen. Laut diesen ist für die worden, so auch in der zuletzt Slowenischen Gymnasium Leitung einer höheren Schule 1998 herausgegebenen Fest- war das für mich zwar eine mit Maturabschluss ein abge- schrift. Es ist eine Tatsache, beträchtliche Belastung, aber schlossenes Universitätsstu- dass den Schulschwestern das Unterrichten in St. Peter dium erforderlich. Die Wahl Mitte der Siebzigerjahre be- bereitete mir viel Freude, hat- fiel auf meine Person, obwohl wusst wurde, dass die über te ich es doch mit wissbegie- ich keinerlei Ambitionen in Jahrzehnte hinweg so erfolg- rigen und intelligenten Schü- dieser Richtung hatte. Anfang reiche Haushaltungsschule lerinnen zu tun, zum Großteil 1991 übernahm ich die Lei- den geänderten sozialen Ver- aus slowenischen Familien tung der Schule, in der für ei- hältnissen nicht mehr zu ent- des Gail-, Rosen- und Jaunta- nige Zeit drei Schultypen un- sprechen vermochte. Im les, sehr viele auch aus der tergebracht waren: die Höhe- Schuljahr 1974/75 nahm die unmittelbaren Umgebung. re Lehranstalt, die Fachschule dreijährig geführte Fachschu- Eineinhalb Jahrzehnte lang und die Haushaltungsschule. le für Frauenberufe, die später gab es in St. Peter zwei Einige Schülerinnen traten in in Fachschule für wirtschaft- Schultypen, zumal die Haus- die Höhere Lehranstalt über, liche Berufe umbenannt wur- haltungsschule weiterhin ge- die Anmeldungen für die de, den Lehrbetrieb auf. Eine führt wurde. Doch angesichts Fachschule gingen jedoch sehr kluge Entscheidung, wie des wirtschaftlichen und so- dramatisch zurück, sodass sich im Laufe der Zeit heraus- zialen Wandels vermochte dieser Schultyp, in dem in- stellte. Aufgrund ihrer Zwei- die Fachschule trotz all ihrer nerhalb von 22 Jahren fast 264 sprachigkeit und wirtschaftli- Vorzüge den geänderten be- 300 Mädchen ausgebildet ERINNERUNGEN worden waren, aufgelassen Erfolge nicht aus und die ten. Slowenien verfüge für werden musste. Schule in St. Peter ist heute die Ausbildung seiner Jugend Der Start ins neue Schuljahr eine fixe Größe in der heimi- „über ausreichende eigene fiel uns nicht gerade leicht. schen Bildungslandschaft. Kapazitäten“. Auch auf sol- Neben der Sorge, ob es ge- Nachdem ausländische che Standpunkte trifft man in nügend Anmeldungen ge- Staatsbürger berechtigt sind, einem zusammenwachsen- ben würde, plagte uns noch sich in eine österreichische den Europa! eine weitere: woher geeigne- Privatschule einzuschreiben, Zu Problemen kam es te zweisprachige Lehrkräfte luden wir auch SchülerInnen auch, als die ersten Schülerin- für Wirtschaftsfächer neh- aus Slowenien ein, unser Bil- nen aus Slowenien bei uns men? Die wenigen, die es dungsangebot in Anspruch die Reifeprüfung ablegten. gab, waren fest in ihre zu nehmen, zumal das slo- Als sie sich an slowenischen Stammschulen integriert und wenische Schulsystem über Universitäten immatrikulieren nahezu unentbehrlich. Es keinen derartigen Schultyp wollten, wurden sie zurück- kam zu unzähligen, häufig er- verfügt und die Schulschwes- gewiesen, da in Slowenien folglosen Kontaktaufnahmen. tern in unserem Nachbar- im Gegensatz zu Österreich Schließlich gelang es doch land einen hervorragenden die externe Matura einge- noch, den Bedarf an Lehrkräf- Ruf genießen. Für einige El- führt worden war. Unserem ten notdürftig abzudecken, tern war die Ausbildung ihres Argument, wonach unsere sodass die Höhere Lehran- Kindes in Österreich mit gro- Maturazeugnisse in ganz stalt den Unterrichtsbetrieb ßen finanziellen Problemen Europa anerkannt würden, aufnehmen konnte. Nur we- verbunden. Ich versuchte ih- wurde zunächst nicht Rech- nigen Lehrkräften konnte auf- nen zu helfen und suchte bei nung getragen. Erst nach grund der Kleinheit der Schu- verschiedenen Ministerien langwierigen Verhandlungen le eine volle Lehrverpflich- und Organisationen in Wien und Interventionen gelang tung gewährt werden, viele und Kärnten um Schulbeihilfe es, das Problem einer gerech- unterrichteten an mehreren an. Außer schöner Worte war ten Lösung zuzuführen. Schulen. Ich unterrichtete nichts zu erreichen. Als ich in Die Höhere Lehranstalt für zeitweise an drei Schulen, Erfahrung brachte, dass den wirtschaftliche Berufe ging in nämlich dem Bundesgymna- betreffenden Schülerinnen Österreich aus einem Schul- sium für Slowenen, der Zwei- auch vom slowenischen Staat typ hervor, der ursprünglich sprachigen Handelsakademie kein Stipendium gewährt ausschließlich für die Ausbil- und der HLW St. Peter. Das wurde, begab ich mich ins dung von Mädchen vorgese- Problem für mich war weni- Unterrichtsministerium nach hen war (Höhere Lehranstalt ger die Anzahl der Wochen- Ljubljana, um mich zu infor- für wirtschaftliche Frauenbe- stunden, sondern viel mehr mieren, ob Stipendien für im rufe). Nach der Schulreform die Tatsache, dass ich zusätz- Ausland studierende Schüle- wagten nur wenige Jungen lich zur Leitung der Schule in rInnen vorgesehen wären. diesen Bildungsweg. 1991 St. Peter auch noch an sämtli- Die Information war nierder- gab es an der HBLA St. Veit, chen Konferenzen und diver- schmetternd: Die zuständige deren Direktor damals unser sen Schulveranstaltungen an Referentin teilte mir mit, dass Kollege Richard Vospernik allen drei Schulen teilnehmen es derartige Stipendien nicht war, unter 358 Anmeldun- musste. Doch mit konse- gebe und dass Eltern, die ih- gen lediglich 7 Anmeldun- quenter Arbeit gelang es uns ren Kindern den Schulbesuch gen von Jungen. Als sich im schließlich, alle Probleme ei- im Ausland ermöglichen, Schuljahr 1992/93 zwei Jun- ner optimalen Lösung zuzu- selbst für die Finanzierung gen an der HLW St. Peter ein- führen. Somit blieben auch desselben aufzukommen hät- schrieben, war das natürlich 265 SPOMINI

eine mittlere Sensation und Mehrere österreichische und d´istruzione superiore Inge- verursachte das eine oder an- slowenische Minister waren borg Bachmann“ in Tarvis dere Problem, so zum Bei- schon an der HLW St. Peter wurden gemeinsame Projek- spiel im Gegenstand Leibes- zu Gast: Rudolf Scholten, Pe- te durchgeführt. Nach meiner übungen. Mario Igerc legte ter Vencelj, Janko Prunk und Pensionierung wurden diese als erster Junge erfolgreich Slavko Gaber, um nur einige Kontakte weiter vertieft, ge- die Reifeprüfung an der HLW zu nennen. Lojze Peterle be- meinsam wurde die dreispra- St. Peter ab. Heute sind Jun- suchte uns in seiner Funktion chige Broschüre „Dreiländer- gen an unserer Schule keine als Ministerpräsident der jun- eck ohne Grenzen“ herausge- Rarität mehr. gen Republik Slowenien. geben, in der Kultur und Kuli- Die HLW St. Peter hat sich Zahlreiche Kulturschaffende narik in den Gemeinden des mittlerweile in jeglicher Hin- gewährten Einblick in ihr Dreiländerecks thematisiert sicht emanzipiert und verfügt künstlerisches Werk: Franz In- werden. über jene Strukturen, mit de- nerhofer, Tone Partljiœ, Tone Wenn ich mich an die Zeit nen eine höhere Schule aus- Kuntner, Alojz Rebula und meiner Tätigkeit bei den gestattet sein muss. 1991 Gustav Januø. Schulschwestern in St. Peter wurde der Elternverein ge- Die Schlussveranstaltun- zurückerinnere, kann ich fest- gründet, im Fasching 1992 gen sind von immer größerer stellen, dass wir zahlreiche wurde im Pfarrsaal in St. Ja- Attraktivität geprägt, vor al- Herausforderungen gemein- kob der erste Schulball veran- lem seitdem Marjan Sticker sam bewältigt und vieles er- staltet. Mittlerweile hat sich als Regisseur fungiert. Einen reicht haben. Es fehlte aber der Maturaball der HLW St. besonderen Akzent verliehen auch nicht an schönen Ereig- Peter zu einem wichtigen Ge- diesen Veranstaltungen eine nissen. Woran ich mich be- sellschaftsevent entwickelt. Zeit lang Gesangsdarbietun- sonders gern erinnere, ist die Die SchülerInnen der HLW St. gen des Schulchors, der ne- ausgezeichnete Atmosphäre Peter nehmen auch regelmä- ben SchülerInnen auch Mit- an der Schule, die harmoni- ßig an diversen Redewettbe- glieder des Lehrkörpers um- sche Kooperation mit enga- werben teil, die alljährlich fasste. gierten KollegInnen, vor al- vom Katholischen Kulturver- Erwähnenswert sind natür- lem aber die hervorragende band und dem Rat der Kärnt- lich auch die Kontakte zu Zusammenarbeit mit den ner Slowenen anlässlich der Schulen in den Nachbarstaa- Schulschwestern. Ich möchte Verleihung des Joøko-Tisch- ten. Große Bereitschaft zu hier keine namentlich erwäh- ler-Preises veranstaltet wer- gemeinsam durchgeführten nen, denn das wäre unge- den. 4 der bisherigen Preis- Projekten fanden wir an der recht, zumal jede Einzelne träger stellte die Zweispra- „Srednja ekonomsko-turistiœ- auf ihre eigene Art – und chige Handelsakademie, 7 na øola Radovljica“ (Wirt- noch dazu unentgeltlich – ei- das Bundesgymnasium für schaftsgymnasium Radovlji- nen wertvollen Beitrag zum Slowenen, 8 die HLW St. Pe- ca) vor. Ebenso an der Wohle unserer Jugend leistet. ter. „Srednja Gostinska øola“ (Ho- Ihnen, den Schulschwestern, Auch an prominentem Be- telfachschule) in Radovljica. gilt meine besondere Aner- such herrschte kein Mangel. Auch mit dem „Istituto kennung.

266 MICKA MIØKULNIK

Spomini

Moji prvi stiki z Narodno je bilo tedaj v øoli strogo pre- Amruø, p. d. Volanjak iz Sva- øolo v Øt. Petru so se zaœeli z povedano. ten, in Urøka Dubroviœ, p. d. mojim prvim svetim obhaji- V prvi Avstrijski republiki je Stofelnova iz Øœedma, ki se- lom 12. 5. 1935. Za vse nas bila øola utrakvistiœna, tudi Øt. daj æivi v Kanadi. je bilo pravo doæivetje, ko Jakob ni bil izjema. V prvem Seveda smo imeli tudi izpi- smo bili povabljeni v Narod- razredu se je pol leta pouœe- te in smo ob koncu øolskega no øolo na zajtrk. Mize so bile valo øe v slovenskem jeziku, leta dobili spriœevala. Pred- lepo pogrnjene z belimi prti. saj so uœitelji bili k temu pri- vsem nam je bila ta „nedelj- Zajtrkovali smo kavo, æemlje morani, ker otroci niso niœ ska øola“ v tistem œasu, ko so in pecivo. Za nas je bilo res znali. Nemøkih otrok takrat nas zmerjali s „œuøi“, v oporo nekaj posebnega, saj takrat sploh ni bilo. Na sreœo so pri in nam je dajala precej samo- niti nismo poznali æemelj in nas doma starøi skrbeli za to, zavesti. Kako pozitivna je bila takønega peciva. Bilo je ravno da sva z bratom precej brala, „nedeljska øola“, dokazuje v œasu velike gospodarske predvsem slovensko. Mladi- tudi ugotovitev, da se od ti- krize – brezposelnost in siro- na na sploøno ni obvladala ste mladine, ki je to øolo obi- maøtvo sta vladala v naøi knjiæne slovenøœine in se je skovala, nihœe ni izgubil; deæeli in preko njenih meja. teæko nauœila vlog za øolske ostali ali postali so zavedni Doma je bila za zajtrk igre. Zato je tedanje izobra- Slovenci. Prav zaradi tega gre „meøta“ in mleko ali pa œe je æevalno druøtvo „Kot“, kate- iskrena zahvala izobraæeval- kdo imel doma kavo ali pa remu je predsedoval Jozej nemu druøtvu „Kot“ in njego- æitno kavo – pa niti tega ne Sticker iz Øt. Petra, sklenilo za vim sodelavcem, ki so delo dosti. mladino prirejati jezikovne opravljali brezplaœno in z V tretjem øolskem letu sem teœaje iz slovenøœine. Nastala idealizmom ter z veliko vda- vstopila v Marijin vrtec. Œasti- je „nedeljska øola“. S temi je- nostjo slovenski besedi. ta sestra Kazimira Sever nas zikovnimi teœaji so zaœeli leta Ob koncu øolskega leta nas je v samostanu uœila dekla- 1933; najveœ zaslug za te je predsednik Posojilnice Ce- macij in raznih otroøkih iger, teœaje oziroma „nedeljsko lovec, msg. Valentin Pod- ki smo jih igrali v farni dvora- øolo“ ima Janko Janeæiœ iz gorc, velikoduøno povabil na ni v Øt. Jakobu in tudi v samo- Leø. Vsako nedeljo po prvi izlet na Otok in v Sekiro, kar stanu. Omenila bi øe, da so maøi smo se zbrali v samosta- smo zelo radi sprejeli. Do bili v Marijinem vrtcu po nu v Øt. Petru. Tam nam je Vrbe smo øli peø, potem pa s veœini otroci iz delavskih Janko Janeæiœ v glavo „vbijal“ parnikom na Otok. Veœina od druæin, ker so kmeœki otroci slovenøœino. Poleg njega nas parnika øe ni poznala, kaj pomagali doma pri raznih imajo veliko zaslug za „ne- øele, da bi se z njim peljala. kmeœkih opravilih in niso mo- deljsko øolo“ øe naslednji Gospod Podgorc nam je ra- gli v vrtec. Prednost tega uœitelji in œlani izobraæevalne- zloæil zgodovino Marijine vrtca je bila, da smo se od ga druøtva „Kot“: Franc Isopp cerkve na Otoku, zatem pa zaœetka uœili slovenøœine – kar p. d. Leben iz Gorinœiœ, Jozej smo odøli peø do Sekire, kjer 267 SPOMINI

je imel leseno hiøico, kamor le Rosental“. To øolo je vodila Bliæal se je konec vojne in se je rad zatekal po svoj gospa Josefine Schurmann, smo na poøti imeli noœno „mir“. Povabil nas je v „Kin- po rodu sudetska Nemka. sluæbo pri telefonu. Prav 8. derheim“ na juho, kjer smo Gospa Schurmann je bila zelo maja sem jaz imela to noœno se dobro okrepœali. Zatem stroga in hiønik tam ni veœ sluæbo. Ko sem zveœer priøla smo se peø vrnili od Vrbe zdræal; ko moj oœe Florijan na poøto, sem sliøala po radiu preko Loge vasi in se spoto- Koøat ni zmogel veœ teækega øe poslovilni govor gauleiter- ma ustavili v gostilni Suønik, dela, ga je obœina nastavila za ja Rainerja. Doma namreœ øe katere lastnik je bil takratni hiønika v tej gospodinjski øo- nismo imeli radia, ker øe ni slovenski æupan obœine Loga li. Z njim je bila gospa Schur- bilo elektrike. Na steni v po- vas. Vse nas je obdaroval z mann zelo zadovoljna. øtnem uradu je bila tudi slika velikimi vreœami bonbonov. V øoli so se sestajali tudi Hitlerja. Øefici sem rekla, naj Nato smo pot nadaljevali nacistiœni veljaki iz tedanje sliko kar vzame v stanovanje, preko Jerbeka in Øt. Ilja do „Reichsstatthalterei“, kar da- ker nisem pripravljena slike doma. Tedanjim øolarjem je nes odgovarja deæelni vladi. pojesti, ko pridejo partizani. ta izlet ostal nepozaben. Tudi nacistiœni mogotec prof. Bila je to ena najbolj razburlji- Æal zgodovina øolskim se- Kranzmeier je bil dostikrat vih noœi, kar sem jih doæivela. stram ni bila vedno naklonje- gost v øoli. Z oœetom sta se Pribliæno ob pol desetih me je na. Z zaœudenjem vedno spet veœkrat pogovarjala o imenu poklicala Mili Einspieler, ki je ugotavljam, da se koroøki vasi in krajev in kakønega izdelala na poøti na Bistrici in Slovenci oz. Zveza sloven- vora so. Kasneje je bil prof. mi povedala, da pri njih æe skih izseljencev spominjajo Kranzmeier tudi uœitelj prof. poka in da bojo partizani vsak samo izgona slovenskih druæ- Antona Feiniga. œas priøli, kar se je tudi zgodi- in 14. in 15. aprila 1942. Ni- Œeprav so na naøi obœini in lo. Nato nisem veœ imela zve- hœe pa ne omeni, da je bil drugi nacistiœni veljaki vedeli, ze z Bistrico. prvi pregon øolskih sester æe da je oœe Slovenec, mu ven- V Podroæci je bila nastanje- aprila 1941. Na veliko noœ dar niso mogli do æivega, ker na vojaøœina – ampak sami 1941 so nemøke œete vkora- je molœal in vestno opravljal starci. To omenjam zato, ker kale v Jugoslavijo in istoœasno svoje delo. V „Haushaltungs- je voditeljica gospodinjske so bile izgnane øolske sestre schule Rosental“ so poleg øole v Øt. Petru gospa Schur- iz Øt. Ruperta in Øt. Petra, sa- gospe Schurmann øe pouœe- mann po telefonu neprestano mostan in vse premoæenje so vale gospa Koren iz Borovelj spraøevala tamkajønje vod- zaplenili nacisti. in gospa Eichkitz iz Øt. Lenar- stvo, kako dolgo naj øe osta- Spominjam se tudi, kaj so ta pri Voløpergu. Imena uœi- ne v øoli. To je trajalo do øtirih ljudje v naøi obœini vsi pre- teljice iz Ømohorja, ki je zjutraj, ko je po telefonu do- straøeni govorili o izgonu pouœevala øivanje, se na æa- bila povelje, da naj s svojimi øolskih sester: „Ves blagoslov lost ne spominjam. V tej øoli uœiteljicami zapusti øolo. K je odøel s øolskimi sestrami in so bili nastanjeni tudi viøji ofi- temu bi øe pripomnila, kar mi kaæe, da nas œakajo hudi œasi“. cirji SS regimenta 13. je povedal oœe, da je gospa Dejansko je minilo samo eno Gospa Schurmann je bila Schurmann zahtevala od vsa- leto do 14. in 15. aprila 1942, œlan nacistiœne stranke, ven- ke uœiteljice, da odpre kovœ- ko so nacistiœni oblastniki dar ni bila nastrojena proti ek, da v njem ne bi bila kakø- pregnali øe okoli 300 sloven- Slovencem. Morda je bil na stvar, ki je last øole. Ome- skih druæin v Nemœijo. vzrok ta, ker je sama doraøœa- niti hoœem, da je bila gospa Po izgonu øolskih sester so la v manjøini in je bolj pozna- Schurmann zelo poøtena in je nacistiœne oblasti ustanovile v la æivljenje manjøinske skup- vsa vloæena jedila, perilo in 268 Øt. Petru „Haushaltungsschu- nosti. drugo zapustila tako, da bi ERINNERUNGEN sestre lahko delo kar nadalje- bencinom in zasmodili. Taka ljo se sreœujemo pri sveti vale, œe bi priøle nazaj v Øt. je bila angleøka kultura. maøi s prijateljicami øe iz œa- Peter. Psa volœjaka in kljuœe je Da pridem spet nazaj k 8. sov Marijinega vrtca in „ne- prepustila oœetu, ki je potem maju 1945 in omenjeni noœi deljske øole“. Za nas sta bila pazil na øolo. na poøti. Ob øtirih zjutraj se je ta vrtec in øola neke vrste za- Nekega veœera – oœe je pojavila posadka æandarme- toœiøœe in smo sestram zelo spal v øoli – so vdrli v poslop- rije iz Podgorij in pol ure hvaleæne, da imamo kot sta- je angleøki vojaki, ki so bili pozneje øe posadka øentja- rejøa generacija øe vedno nastanjeni v Roæeku. Oœetu kobske æandarmerije. Œakali vsako nedeljo priloænost, da so nastavili piøtolo na prsa in so na povelje za odhod. Ob se lahko udeleæimo sloven- k sreœi jih je pes pregnal. petih zjutraj so odøli neznano ske svete maøe. Oœe je nato gledal na øolo kam in øentjakobska obœina ni Neizrekljiva zahvala pa in tam stanoval, dokler se imela veœ niti æandarmerije vsekakor pripada ustanovite- Angleæi niso tam naselili. An- ne vojøœine – torej je bila os- lju Narodne øole, æupniku gleæi od oœeta zahtevali, da je vobojena nemøke okupacije. Mateju Raæunu, ki je za Slo- izkopal veliko jamo, kamor je Doæivetja z Narodno øolo vence na Koroøkem naredil moral zmetati ves æiveæ. Nato me spremljajo øe danes na neprecenljivi korak. so Angleæi vse skupaj polili z svoja stara leta. Vsako nede-

Erinnerungen

Den ersten Kontakt zur Milch, selbst an diesen Le- publik wurden die Schulen Schule in St. Peter bekam ich bensmitteln mangelte es utraquistisch geführt, auch durch meine Erstkommunion manchmal. St. Jakob stellte keine Aus- am 12. Mai 1935. Es war für Im dritten Schuljahr trat ich nahme dar. Ein halbes Jahr uns alle ein aufregendes Er- in den Marienkindergarten unterrichteten die Lehrer in lebnis, als wir der Einladung ein. Sr. Kazimira Sever lehrte der ersten Klasse Slowenisch, des Konvents zu einem ge- uns deklamieren und brachte deutschsprachige Kinder gab meinsamen Frühstück folg- uns verschiedene Kinderspie- es keine. Gemeinsam mit ten. Weiß gedeckte Tische – le bei, die wir schließlich im meinem Bruder war ich in der alles war geschmackvoll an- Pfarrsaal in St. Jakob und im glücklichen Lage, dass uns gerichtet – es gab Kaffee, Kloster spielten. Die Mehr- unsere Eltern unterstützten Semmeln und frisches Ge- heit der Kinder im Marienkin- und Bücher in slowenischer bäck. Es schmeckte uns au- dergarten kam aus Arbeiter- Sprache zukommen ließen. ßerordentlich gut, denn da- familien, die Bauernkinder Die Mehrheit der Jugend be- heim waren solche Köstlich- mussten daheim mithelfen. herrschte die Standardspra- keiten eine Seltenheit. Es In diesem Kindergarten lern- che nicht, deshalb studierte herrschte gerade eine Wirt- ten wir Slowenisch, ein gro- sie die Rollen für das Schul- schaftskrise – Arbeitslosigkeit ßer Vorteil für uns alle – spiel nur mühsam ein. und Armut breiteten sich schließlich war diese Sprache Der Bildungsverein „Kot“ hierzulande immer weiter in der Schule strengstens ver- organisierte im Jahre 1933 – aus. Daheim bekamen wir boten. unter dem Vorsitz von Jozej zum Frühstück nur Sterz und Während der ersten Re- Sticker aus St. Peter – slowe- 269 SPOMINI

nische Sprachkurse für die Ju- großer Dank, denn sie waren meinde Augsdorf war. Mit gend. Es entstand eine es schließlich, die ehrenamt- riesigen Bonbontüten be- „Sonntagsschule“. Den größ- lich und mit großem Idealis- schenkt, traten wir unseren ten Beitrag zum Entstehen mus die slowenische Sprache Heimweg über Jerbek und St. dieser Kurse bzw. der „Sonn- weiterleben ließen. Egyden an. Dieser Ausflug tagsschule“ leistete Janko Am Ende des Schuljahres blieb für uns alle ein unver- Janeæiœ aus Lessach. Jeden erhielten wir von Msg. Valen- gessliches Erlebnis. Sonntag versammelten wir tin Podgorc, Vorsitzender der Einer meiner düstersten Ta- uns vor der ersten Messe im Posojilnica Bank Klagenfurt, ge kam mit der ungeklärten Kloster St. Peter, dort trich- eine Einladung nach Maria Frage, wer der rechtmäßige terte uns Janko Janeæiœ gedul- Wörth und Sekirn. Dieser Ein- Besitzer des Schulgebäudes dig die slowenische Sprache ladung folgten wir mit großer sei, denn die Schulschwe- ein. Weitere Mitglieder des Freude. Nach einem langen stern wollten keineswegs Bildungsvereins „Kot“ und Fußmarsch bis Velden setzten endgültig Fremde in der Hei- Lehrer haben sich um die wir unseren Ausflug auf ei- mat sein. Diese Ungewissheit „Sonntagsschule“ verdient nem Dampfschiff nach Maria zwang die Schwestern dazu, gemacht: Franc Isopp, vlg. Wörth fort. Dieses Erlebnis bei der Diözese ein Darlehen Leben aus Gorintschach, Jo- war zweifellos eines der auf- zu beantragen, um das Ge- zej Amruø, vlg. Volanjak aus regendsten, hatten doch die bäude vom Slowenischen Schlatten und Urøka Dubro- meisten von uns noch nie zu- Schulverein abzukaufen. viœ, vlg. Stofelnova aus vor ein solches Schiff gese- Die Erinnerungen an die Tschedram, ihr jetziger hen. Nach einem interessan- Schule sind bis heute wach Wohnort ist Kanada. ten Vortrag über die Ge- geblieben. Jeden Sonntag An dieser Schule gab es schichte der Marienkirche in treffe ich bei der hl. Messe selbstverständlich auch Prü- Maria Wörth gingen wir zu meine Freundinnen aus der fungen und am Ende des Fuß weiter nach Sekirn, wo Zeit des Marienkindergartens Schuljahres bekamen wir die uns Valentin Podgorc zu sei- und der „Sonntagsschule“. Zeugnisse. Die „Sonntags- nem Holzhäuschen führte. Diese Institutionen waren für schule“ stärkte unser Selbst- Darin fand er, wie er meinte, uns ein Zufluchtsort und wir bewusstsein vor allem zu je- Ruhe und Entspannung. sind den Schulschwestern ner Zeit, in der man uns als Im Kinderheim bekamen sehr dankbar, auch heute „Tschuschen“ beschimpfte. alle eine kräftige Suppe, da- noch an Sonntagen am slo- Die positive Arbeit zeigt sich mit wir gestärkt unsere Wan- wenischen Gottesdienst teil- insbesondere darin, dass aus derung fortsetzen konnten. nehmen zu dürfen. den damaligen Jugendlichen Über Augsdorf gingen wir Aufrichtigster Dank ge- nationalbewusste Slowenen zurück nach Velden, unter- bührt dem Pfarrer Matej Ra- geworden und es bis heute wegs hielten wir kurz beim æun – Gründer der Schule – geblieben sind. Dem Bil- Gasthof Suønik, dessen Inha- der für die Kärntner Slowe- dungsverein „Kot“ und all ber der damalige sloweni- nen unschätzbare Arbeit ge- seinen Mitarbeitern gebührt sche Bürgermeister der Ge- leistet hat.

270 ERINNERUNGEN

Micka Miøkulnik hrani øe originalno spriœevalo svojega oœeta iz leta 1914/15 271 MAJDA STARMAN

Spomin na kmetijsko gospodinjsko øolo

Œeprav je minilo æe 55 let, tri skupine, ki so se tedensko Poleg æe omenjenih peda- odkar sem obiskovala pri øol- menjavale: prva v kuhinji, gogov so vse ostale predme- skih sestrah v Øt. Petru pri Øt. druga v øivalni, tretja pa pri te pouœevale sestre. V mojem Jakobu gospodinjsko øolo, je pospravljanju, pri peki kruha, œasu so to bile, zdaj æe vse spomin øe sveæ, posebno pa na vrtu ali pri hlevskih opravi- pokojne: lep. Mogoœe bi bila bolj prava lih pri ‘Boøtjanœiœu’, tam, kjer s. Milena – slovenøœina, beseda ‘teœaj’, saj je to iz- danes stoji internat. Ko je svi- s. Jelisava – gospodinjstvo obraæevanje trajalo le 6 menja imela mlade, sva po dve in æivinoreja, secev; od vseh svetih pa do in dve prebedeli noœ v svinja- s. Salvatora – vse kar je bilo prvih dni meseca maja. ku. Perutninarstvo je bil pred- v zvezi s hrano in kuhanjem, V tem œasu naj bi se dekle- met zase, tako v teoriji kot v s. Leona – øivanje in krojno ta nauœila vsega, kar bi jim v praksi. risanje, poznejøem æivljenju kot go- Po jutranji sv. maøi, kapela s. Jasna, ki je bila takrat vo- spodinjam na kmetih ali pa v je bila v gornjem nadstropju, diteljica øole – raœunstvo in delavski druæini priølo prav: je bil zajtrk; najveœkrat koru- knjigovodstvo, zdravstvo in kuhanja, øivanja, dela na vrtu zni æganci in bela kava. Sledi- nega dojenœkov; vrtnastvo, in pri æivini, posebno pa la je ura pouka v uœilnici: ve- sadjarstvo in poljedeljstvo. soæitja med ljudmi. Takrat so rouk ali vzgojeslovje pri ka- Sestre niso bile le uœiteljice, sestre imele øe veliko zemlje, planu g. Duøanu Œesnu. Ob temveœ istoœasno tudi vzgoji- ki so jo same in s pomoœjo sobotah smo imele domo- teljice in smo z nekaterimi deklet obdelovale. V hlevu je znanstvo pri g. Vinku Zwitter- preæivele ves dan. Zjutraj so bilo nekaj glav govedi in v ju, nemøœino pa pri njegovi nas zbudile z jutranjo molitvi- svinjaku so bili tudi praøiœi. hœerki Milici. jo in zveœer smo se poslovile Dekleta so lahko v poletnih Ostali dopoldanski œas je po skupni veœerni molitvi. mesecih odsluæile meseœnino bil namenjen delu v skupini, Potem ni veœ bilo zaæeljeno za teœaj v zimskem œasu. Tudi v katero si bil dodeljen. Po nepotrebno glasno govorje- jaz sem priøla æe sredi avgu- kosilu, ki je bilo ob delavnikih nje. sta v Zavod in tako oœetu pri- ob pol enih, je bil prosti œas, Res je bilo veliko teorije in hranila pribliæno 500 øilingov. razen za kuharice in tiste, ki nekatere, ki jim slovenøœina Takrat smo morali plaœati 200 so pospravljale jedilnico. Ob ni prav dobro tekla, so se mo- øilingov na mesec. Kakor de- dveh se je zopet zaœel pouk. rale kar potruditi, da so sledilo v hlevu in na polju, so tudi Snov je bila zelo raznolika, saj le pouku. Œisto nemøko go- vsa dela v hiøi opravile sestre smo imele v spriœevalu ocene voreœih deklet ni bilo. in dekleta brez drugih za petnajst predmetov, od Ne bi mogla trditi, da smo usluæbencev. verouka do øivanja s krojnim se uœile nepotrebnih reœi. Po- Nekaj œez 30 deklet se je risanjem, pa øe za lepo vede- sebno pri kuhanju smo dobile prijavilo za gospodinjski nje, pridnost in spretnost pri tisto osnovo, na katero smo 272 teœaj. Razdeljene smo bile v praktiœnem delu. potem lahko gradile. Koliko- ERINNERUNGEN krat je kasneje priøel prav bilo primernih prostorov. vodile podobne teœaje. Ko so zvezek z recepti ali z vkuha- Razgibale smo se pri delu. pa one imele zakljuœek, ne- vanjem, dokler ni bilo zmrzo- Ob koncu teœaja je bila deljo pred ali za nami, je av- valnih skrinj. Dekleta in æene vedno razstava. To je bil pra- tobus nas dekleta iz Roæa pe- moje generacije so veliko vi ljudski praznik, katerega so ljal v Podjuno v Øt. Rupert. øivale. Mnogo deklet je po se udeleæili Slovenci od Ømo- Zunaj samostanskega ob- teœaju naølo sluæbo, kjer jim horja do Labota. Odtod so bi- moœja nismo hodile po je pridobljeno znanje koristila tudi dekleta na øoli in so se opravkih, ker smo imele vse lo. Øvica je bila takrat zelo na ta praznik pokazala v v hiøi. Ob nedeljah smo se privlaœna. Druge pa so v ti- enotnem kroju. Razstavile skupno sprehodile do Pod- stem œasu po poroki ostale smo svoja roœna dela, vse, gorij, Drave ali proti Roæeku. doma in skrbele za druæino. kar smo med letom øivale, od Øle smo na vsako prireditev, Øivanja so se dekleta lahko dojenœkovih srajœic do delov- ki je bila v farni dvorani. Do- izuœila øe v posebnem teœaju, ne obleke, tako moøke kot motoæja smo imele dosti, saj ki je bil loœen od gospodinj- æenske. Zelo privlaœna in smo domov øle le ob boæiœu skega. Tudi jaz sem izrabila to okusno pripravljena je bila in veliki noœi. Vrh tega so bile priloænost in v naslednji zimi kuharska razstava, od drob- øe prometne zveze slabe. De- priøla øe enkrat v Øt. Peter. nega peciva do tort vseh vrst kleta, ki so æe imele fanta, so V prostem œasu, po kosilu in velikosti. Sladice so bile hi- lahko ugotovile, œe jim je bil in veœerji, posebno pa ob so- tro razprodane. Dan je za- fant kljub njihovi odsotnosti botah popoldne, œe ni bilo okroæila kulturna prireditev; zvest. Zadnjo nedeljo v me- potrebe po uœenju, je bil œas petje, recitacije in vedno tudi secu so pa na obisk lahko za roœno delo in tega smo de- pouœna odrska igra. priøli domaœi. kleta veliko naredile; med Na zakljuœno prireditev so Ob koncu teœaja smo bile delom smo veliko pele. Telo- priøla tudi dekleta iz Øt. Ru- vedno enotnega mnenja, da vadbe nismo imeli, saj tudi ni perta, kjer so øolske sestre je œas prehitro minil.

Erinnerung an die bäuerliche Haushaltungsschule

Vor bereits 55 Jahren be- am Bauernhof oder in einer geld abarbeiten. Auch ich suchte ich bei den Schul- Arbeiterfamilie wichtig war: kam Mitte August in diese In- schwestern in St. Peter die Kochen, Nähen, Gartenarbei- stitution und ersparte mei- Haushaltungsschule und ten, Tierhaltung, vor allem nem Vater etwa 500 Schil- meine Erinnerungen daran aber das gesellschaftliche ling, es war ein monatlicher sind bis heute wach geblie- Miteinander. Damals besa- Kursbeitrag von 200 Schilling ben. Vielleicht wäre das Wort ßen die Schulschwestern ein zu zahlen. Die Arbeit im Haus „Kurs“ treffender, denn die einigermaßen großes Grund- verrichteten die Schwestern Ausbildung dauerte nur 6 stück, das sie mit Hilfe der und Mädchen ohne zusätz- Monate – von Allerheiligen Mädchen bewirtschafteten. liche Hilfe. bis zur ersten Maiwoche. Im Stall hielten sie Rinder und Mehr als 30 Mädchen mel- In dieser Zeit sollten die Schweine. In den Sommer- deten sich am Haushaltung- Mädchen alles lernen, was im monaten konnten die Mäd- skurs an, die Einteilung er- späteren Leben als Hausfrau chen das monatliche Schul- folgte in drei Gruppen, die 273 SPOMINI

sich wöchentlich abwechsel- teilt. Neben den bereits er- wertvoll. Das selbst angeleg- ten. Die erste Gruppe arbei- wähnten Pädagogen erteilten te Rezeptbuch enthielt wich- tete in der Küche, die zweite auch die Schulschwestern tige Tipps rund ums Kochen, nähte Kleider, die dritte half Unterricht. Zu meiner Zeit bis schließlich die ersten Ge- beim Aufräumen, Brot- waren es: frierschränke auf den Markt backen, im Garten oder bei Sr. Milena – Slowenisch, kamen. Zahlreiche Absolven- Stallarbeiten beim ,Boøtjan- Sr. Jelisava – Haushaltsfüh- tinnen dieses Kurses fanden œiœ‘ – dort, wo sich heute das rung und Viehzucht/Tierhal- eine gute Stelle, die Schweiz Internat befindet. Durch- tung war damals für viele sehr at- wachte Nächte im Schweine- Sr. Salvatora – Ernährung traktiv. Nach der Heirat blie- stall gab es, wenn ein und Küchenführung ben die Frauen daheim, da- Schwein Junge bekam. Geflü- Sr. Leona – Nähen und mit sie sich um die Familie gelhaltung war ein eigenes Zeichnen von Schnittmustern kümmern konnten. Fach, sowohl in der Theorie Sr. Jasna, damalige Schul- Die Mädchen und Frauen als auch in der Praxis. leiterin – Rechnungswesen dieser Generation beschäftig- Nach der morgendlichen und Buchhaltung, Gesund- ten sich viel mit dem Nähen. Messe gab es Frühstück – heit und Säuglingspflege; Die Grundlagen lernten sie in meist Maissterz und Milch- Garten- und Obstbau, Land- einem speziellen Kurs und kaffee. Es folgte der Unter- wirtschaft diese Gelegenheit nutzte ich, richt: Religion oder Erzie- Zu den Aufgaben der indem ich im nächsten Win- hungslehre beim damaligen Schulschwestern gehörte ter erneut nach St. Peter kam. Kaplan Duøan Œesen. An auch die erzieherische Tätig- Unserer Handarbeit wid- Samstagen unterrichtete uns keit, schließlich verbrachten meten wir uns in der Freizeit, Vinko Zwitter im Fach Hei- wir nahezu den ganzen Tag nach dem Abendessen, ins- matkunde, Deutsch hatten mit ihnen. In der Früh weck- besondere jedoch am Sam- wir bei seiner Tochter Milica. ten sie uns mit dem Morgen- stagnachmittag, nachdem al- Den restlichen Vormittag gebet, abends zogen wir uns le Arbeiten für die Schule er- verbrachten wir in der jeweils nach dem gemeinsamen ledigt waren. Der Gesang be- zugeteilten Gruppe. Nach Abendessen und einem Ge- gleitete uns bei jeder Arbeit. dem Mittagessen, das an bet zurück, danach war lautes Das Fach Leibesübungen Wochentagen um halb eins Sprechen nicht mehr er- fehlte im Stundenplan, da war, durften wir uns unserer wünscht. keine geeigneten Räumlich- Freizeit widmen, außer jener, Der Lernstoff war einiger- keiten vorhanden waren, die kochen und den Speise- maßen umfangreich und eini- aber wir bewegten uns durch saal aufräumen mussten. Ab ge Schülerinnen mussten sich die Arbeit ohnehin sehr viel 14 Uhr begann erneut der wegen der slowenischen an der frischen Luft. Unterricht. Der Stoff war Sprache ziemlich anstrengen, Am Ende des Kurses bilde- recht umfangreich, schließ- um dem Unterricht folgen zu te eine Ausstellung den lich mussten wir unser Kön- können. Ausschließlich Abschluss. Es war ein richti- nen in fünfzehn verschiede- deutschsprachige Mädchen ges Volksfest, an dem Kärnt- nen Fächern unter Beweis gab es an dieser Schule nicht. ner Slowenen von Hermagor stellen – angefangen bei Reli- Ruhigen Gewissens kann ich bis Lavamünd teilnahmen. In gion bis hin zum Zeichnen behaupten, dass uns alles, einheitlicher Kleidung prä- von Schnittmustern, selbst was wir gelernt hatten, nütz- sentierten die Mädchen gutes Betragen und die Ge- lich war. Insbesondere die er- sämtliche Handarbeiten, die schicklichkeit in den prakti- worbenen Grundkenntnisse während der letzten Monate 274 schen Fächern wurden beur- beim Kochen waren äußerst entstanden waren. Liebevoll ERINNERUNGEN gestaltet und von den Besu- chen aus St. Ruprecht an, wo Pfarrsaal wohnten wir bei. chern gerne angenommen die Schulschwestern eben- Aufgrund der schlechten Ver- war die Kochausstellung, ge- falls solche Kurse anboten. Zu kehrsverbindungen fuhren zeigt wurden alle Backwaren ihrer Schlussveranstaltung die Mädchen nur zu Weih- – Feingebäck und Torten in waren wir auch eingeladen, nachten und an den Oster- allen Größen gab es schon einen Sonntag zuvor oder da- feiertagen nach Hause. Am nach kurzer Zeit keine mehr. rauf fuhren wir mit dem Bus letzten Sonntag im Monat Das kulturelle Rahmenpro- nach St. Ruprecht. durften die Familien ihre gramm gestalteten die Selten verließen wir den Schützlinge besuchen. Mädchen durch Singen, Rezi- Klosterbereich, schließlich Am Ende des Kurses waren tieren und eine belehrende fehlte es uns an nichts. Sonn- wir alle derselben Meinung, Theateraufführung war der tags spazierten wir gemein- dass die gemeinsame Zeit Höhepunkt. sam bis Maria Elend, nach viel zu schnell vergangen sei. An diesem Tag kündigten Rosegg oder gingen zur ihren Besuch auch die Mäd- Drau. Jeder Veranstaltung im

Naslovna stran spriœevala 275 276 STATISTIKA

STATISTIK

277 ABSOLVENTKE IN ABSOLVENTI OD LETA 1997–2008

Viøja øola za gospodarske poklice HLW für wirtschaftliche Berufe

Priimek Ime Poøtna øtev. Kraj Familienname Vorname(n) PLZ Ort 1997/1998 BOHINJEC Marijana 4290 Træiœ BRIC Jernej 5222 Kobarid DAKSKOBLER Jaka 4282 Gozd Marduljek KANZIAN Nadja 9232 Rosegg/Roæek KOKALJ Jasmina 4290 Træiœ KOREN Tadej 5222 Kobarid LOGAR Kristina 4232 Poljane MALLE Sascha Benjamin 9162 Strau/Struga OSCHOUNIG Alexandra 9587 Riegersdorf/Riœarja vas PEŒNIK Andreja 1315 Velike Laøœe ØTRAJHAR Ema 1240 Kamnik TURK Boøtjan 5290 Øempeter VENTURINI Saøa 1113 Ljubljana VOLŒJAK Kristina 4220 Økofja Loka ÆEPIŒ Urøa 4294 Kriæe

1998/1999 BALOH Mojca 1219 Laze BENSA Romina 5261 Øempas BUCHWALD Brigitte 9150 Bleiburg/Pliberk ŒEFERIN Vesna 4209 Æabnica DOVJAK Nataøa 9170 Ferlach/Borovlje MURØIŒ Patricija 2230 Lenart HUTTER Christine 9142 Globasnitz/Globasnica JAMNIK Tjaøa 4211 Mavœiœe JAZBEC Lea 4294 Kriæe KARNER Vera 9150 Bleiburg/Pliberk KRAMER Tatjana 9150 Bleiburg/Pliberk LIPOVØEK Nina 1110 Ljubljana ORAÆE Maria 9135 Eisenkappel/Æelezna Kapla PLANTARIŒ Gregor 1117 Ljubljana-Øiøka RIJAVEC Breda 1234 Mengeø ROBLEK Andrea 9170 Ferlach/Borovlje SCHORLI Katja 9135 Eisenkappel/Æelezna Kapla SITAR Alenka 4203 Duplje SITAR Krista 4294 Kriæe STREHAR Marija 1230 Domæale TOMIÇ Irinka 9135 Eisenkappel/Æelezna Kapla 278 TORKAR Petra 4000 Kranj ABSOLVENTINNEN 1997–2008

1999/00 ARH Tjaøa 4283 Rateœe BARLIŒ Klara 1223 Blagovica BARLIŒ Maria 1223 Blagovica CEROVSKI Anica 9184 Mühlbach/Reka ŒERNE Jelka 4273 Dobrava CESTNIK Ana 4260 Bled DEOMIÇ Emina 9170 Ferlach/Borovlje ERNENPUTSCH Annegret 9184 St. Jakob/Øt. Jakob IGERC Angelika 9142 Globasnitz/Globasnica JEØE Polona 4294 Kriæe KESTIÇ Edina 9184 St. Jakob/Øt. Jakob KRNC Adriana 4275 Begunje OØABNIK Maja 4290 Træiœ PEŒNIK Barbara 4202 Naklo PEJIÇ Sanela 9220 Velden/Vrba ROBLEK Silvana 9170 Ferlach/Borovlje SEDEJ Barbara 1360 Vrhnika STEHARNIG Monika Michaela 9150 Bleiburg/Pliberk TURN Andrej 5290 Øempeter VEBER Tina 4280 Kranjska Gora WASSNER Simone 9170 Ferlach/Borovlje ZANKL Daniela 9142 Globasnitz/Globasnica ZOBAVNIK Antonija 1235 Radovlje

2000/01 KESTIÇ Edina 9184 St. Jakob/Øt. Jakob FURJAN Majda 9135 Eisenkappel/Æelezna Kapla GLIVAR Petra 4260 Bled HOBEL Nataøa 9123 St. Primus/Øt. Primoæ HRABAR Tereza 4294 Kriæe IVANŒIŒ Roman 5222 Kobarid KAKER Sabina 1219 Laze KRISTAN Urøka 1234 Mengeø MULEJ Mirjam 4270 Jesenice NOTSCH Katja 9183 Rosenbach/Podroæca PAPLER Tina 4275 Begunje RISTIŒ Barbara 4260 Bled WALCHER Andreas 9182 Maria Elend/Podgorje ZALAR Klemen 4281 Mojstrana ZUPAN Urøka 4000 Kranj

2001/02 ADLASSNIG Marjan 9071 Köttmannsdorf/Kotmara vas ADLASSNIG Tatjana 9071 Köttmannsdorf/Kotmara vas DOBERNIG Gregor Leopold 9184 St. Jakob/Øt. Jakob HAFNER Lucija 9142 Globasnitz/Globasnica 279 ABSOLVENTKE IN ABSOLVENTI OD LETA 1997–2008

HROVAT Marko 4270 Jesenice JENKOLE Metoda 4211 Mavœiœe KAVŒIŒ Katarina 4245 Kropa KRAMAR Saøa 1219 Laze KREMÆAR Martina 4290 Træiœ KROPIVNIK Katja 9072 Ludmannsdorf/Bilœovs LEHOVEC Griseldis 9142 Globasnitz/Globasnica MANN Alexander 9072 Ludmannsdorf/Bilœovs METSCHINA Natascha 9184 St. Jakob/Øt. Jakob MIKLAU Marianne 9141 Eberndorf/Dobrla vas MITRAØINOVIŒ Lea 9072 Ludmannsdorf/Bilœovs NOTSCH Romana 9183 Rosenbach/Podroæca PALMISANO Marianne 9184 St. Jakob/Øt. Jakob ROBLEK Maria 9170 Ferlach/Borovlje SMRTNIK Benjamin 9135 Eisenkappel/Æelezna Kapla STUPICA Ines 1225 Lukovica

2002/03 AMBRUØ Daniela 9184 St. Jakob/Øt. Jakob ARH Katarina 4205 Preddvor BRELIH Jana 4220 Økofja Loka DAVID Gordana 9150 Bleiburg/Pliberk HAFNER Tanja 9184 St. Jakob/Øt. Jakob KOFLER Christina 9220 Velden/Vrba LEDERER Katja 9184 St. Jakob/Øt. Jakob LESJAK Ana 4205 Preddvor MIKEL Valerija 9183 Rosenbach/Podroæca PODGORNIK Andrea 9150 Bleiburg/Pliberk ROBLEK Erika Marija 9170 Ferlach/Borovlje ØAKUØIC Halima 9184 St. Jakob/Øt. Jakob SEREINIG Daniela 9184 St. Jakob/Øt. Jakob ØUEN Matija 1360 Vrhnika VOVK Øpela 4281 Mojstrana WÜSTER Patricia 9183 Rosenbach/Podroæca

2003/2004 AMBROÆIŒ Andreja 4247 Zg. Gorje ARH Jana 4247 Zg. Gorje BOÆIŒ Karin 9170 Ferlach/Borovlje BOGATAJ Mateja 4220 Økofja Loka BRICMAN Danijel 3210 Slovenske Konjice BURKELJCA-BORIN Meta 1000 Ljubljana EINSPIELER Simon 9072 Ludmannsdorf/Bilœovs GRUNDBÖCK Daniel Johann 9183 Rosenbach/Podroæca KARNIŒAR Janja Maria 9135 Eisenkappel/Æelezna Kapla POLDA Mirjam 4247 Zg. Gorje 280 PROSEN Anja 1120 Fuæine ABSOLVENTINNEN 1997–2008

RASINGER Eva Maria 9232 Rosegg/Roæek SODJA Vanja 4270 Jesenice TRPIN Franœiøka 4270 Jesenice ÆOS Klementina 4290 Træiœ

2004/2005 AGATON Stefan 9184 St. Jakob/Øt. Jakob BLAJER Cornelia 9232 Rosegg/Roæek BOLARIŒ GORØIŒ Æan 2000 Maribor ŒEØAREK Ana 4244 Podmost DOLINØEK Judith 9135 Eisenkappel/Æelezna Kapla FURJAN Tanja 9135 Eisenkappel/Æelezna Kapla GALLO Silke 9141 Eberndorf/Dobrla vas KNEÆEVIŒ Anja 4270 Jesenice KOØUTNIK Carmen 9150 Bleiburg/Pliberk KRAJGER Petra 9232 Rosegg/Roæek KRAJNC Nina 4270 Jesenice LEDERER Stefanie 9184 St. Jakob/Øt. Jakob LEPUSCHITZ Miriam 9182 Maria Elend/Podgorje MADRITSCH Manuel 9184 St. Jakob/Øt. Jakob MAVRIŒ Elizabeta 4260 Bled MICELLI Peter 9183 Rosenbach/Podroæca MURI Anja 4206 Zg. Jezersko OROÆ Lucija 3210 Slovenske Konjice ROLIH Maja 6850 Ilirska Bistrica ROMIH Urøa 4290 Træiœ SAVIÇ Gorana 9020 Klagenfurt/Celovec SCHRANZ Melanie 9141 Eberndorf/Dobrla vas SEREINIG Sabrina 9183 Rosenbach/Podroæca

2005/06 ØTUCIN Nadja 4290 Træiœ ADLAßNIG Nicole 9071 Köttmannsdorf/Kotmara vas EINSPIELER Gregor 9072 Ludmannsdorf/Bilœovs GABRUTSCH Birgit 9184 St. Jakob/Øt. Jakob GRÄFLING Eva Maria 9184 St. Jakob/Øt. Jakob HROVAT Janja 4247 Zg. Gorje KATNIK Petra 9184 St. Jakob/Øt. Jakob KLJAJIŒ Elvira 4270 Jesenice KREGAR Andraæ 9072 Ludmannsdorf/Bilœovs MELCHER David Oliver 9170 Ferlach/Borovlje MUØIŒ Manca 1236 Trzin OØINA Christina 9135 Eisenkappel/Æelezna Kapla PETEK Simone Maria 9141 Eberndorf/Dobrla vas POPLAØEN Sanja 4270 Jesenice ROTAR Daniela 9183 Rosenbach/Podroæca STURM Nadia 9141 Eberndorf/Dobrla vas 281 ABSOLVENTKE IN ABSOLVENTI OD LETA 1997–2008

2006/07 ANDRONIC Thomas 84034 Landshut DOLINØEK Helen 9143 St. Michael/Ømihel nad Pliberkom DRUML Luka Peter 9184 St. Jakob/Øt. Jakob EINSPIELER Julija 9072 Ludmannsdorf/Bilœovs EMERØIŒ Monika 2250 Ptuj FERTSCHNIG Anna Aloisia 9181 Feistritz/Bistrica v Roæu GABRIEL Sabrina 9182 Maria Elend/Podgorje GOLMAJER OSMIŒ Alja 4290 Træiœ HALLEGGER Michael 9184 St. Jakob/Øt. Jakob HOBEL Anna-Maria 9072 Ludmannsdorf/Bilœovs HOBEL Corinna 9232 Rosegg/Roæek HUDL Monika 9142 Globasnitz/Globasnica KAPIÐIÇ Alen 9170 Ferlach/Borovlje KORAIMANN Benjamin 9184 St. Jakob/Øt. Jakob LETSCHERT Natascha Anna 9182 Maria Elend/Podgorje MELCHER Daniel 9184 St. Jakob/Øt. Jakob MULEJ Anamarija 4276 Hruøica MÜLLER David 9162 Strau/Struga ORAÆE Tatjana 9135 Eisenkappel/Æelzna Kapla ØKRIBA Deana 4245 Kropa STARK Franziska Theresia 9586 Fürnitz/Brnca VEZOVIØEK Maøa 4000 Kranj WUZELLA Richard Florian 9183 Rosenbach/Podroæca ZAGMAJSTER-ANKO Urøa 4290 Træiœ ZICH Nicole 9133 Miklauzhof/Miklavœevo ZIRGOI Roland 9071 Köttmannsdorf/Kotmara vas ZIRGOI Sabine 9071 Köttmannsdorf/Kotmara vas ÆMITEK Maruøa 4267 Srednja vas v Bohinju ÆMITEK Tjaøa 4267 Srednja vas v Bohinju ZUPAN Lucija 4000 Kranj

Enoletna Gospodinjska øola Einjährige Haushaltungsschule

1997/98 AICHHOLZER Petra 9183 Rosenbach/Podroæca DOVJAK Hannelore 9170 Ferlach/Borovlje GABRIEL Tanja 9182 Maria Elend/Podgorje GABRUTSCH Daniel 9184 St. Jakob/Øt. Jakob HAFNER Tanja 9184 St. Jakob/Øt. Jakob KEUSCHNIG Silke 9184 St. Jakob/Øt. Jakob STICKER Gudrun 9184 St. Jakob/Øt. Jakob 282 STORNIK Christine 9184 St. Jakob/Øt. Jakob ABSOLVENTINNEN 1997–2008

WRANN Roland 9184 St. Jakob/Øt. Jakob WUZELLA Kerstin Maria 9184 St. Jakob/Øt. Jakob LAUSSEGGER Nicole 9181 Feistritz/Bistrica v Roæu

1998/99 ERNENPUTSCH Heike 9184 St. Jakob/Øt. Jakob FEINIG Nicole 9181 Feistritz/Bistrica v Roæu FRITZ Astrid 9535 Schiefling/Økofiœe JOBST Melissa 9183 Rosenbach/Podroæca JUG Daniela 9170 Ferlach/Borovlje KALTENBACHER Klemens 9020 Klagenfurt/Celovec KATNIK Manuel 9072 Ludmannsdorf/Bilœovs KRÆIØNIK Brigita 4000 Kranj LAUSSEGGER Nicole 9181 Feistitz/Bistrica v Roæu LEDERER Stefan 9184 St. Jakob/Øt. Jakob MAK Alexander Andreas 9583 Faak/Baœe MLEŒNIK Ana 9170 Ferlach/Borovlje RAVNIKAR Mateja 4220 Økofja Loka WRANN Karoline 9220 Velden/Vrba GABRUTSCH Daniel 9184 St. Jakob/Øt. Jakob GLOBOŒNIK Maja 9184 St. Jakob/Øt. Jakob WRANN Roland 9184 St. Jakob/Øt. Jakob ÆEPIŒ Urøa 4394 Kriæe

1999/00 BIERBAUMER Christian 9184 St. Jakob/Øt. Jakob BIERBAUMER Werner 9184 St. Jakob/Øt. Jakob IRNSTORFER Patrick 9184 St. Jakob/Øt. Jakob MLEŒNIK Ana 9170 Ferlach/Borovlje OØINA Andreja 9135 Eisenkappel/Æelezna kapla PETUTSCHNIG Michael 9184 St. Jakob/Øt. Jakob MADRITSCH Manuel 9184 St. Jakob/Øt. Jakob PITSCHEK Mario 9232 Rosegg/Roæek AGATON Stefan 9184 St. Jakob/Øt. Jakob ORAÆE Martin 9232 Rosegg/Roæek

Enoletna Strokovna gospodarska øola Einjährige Wirtschaftsfachschule

2000/01 AMRUSCH Andreas 9183 Rosenbach/Podroæca DOVJAK Sabine 9183 Rosenbach/Podroæca GRABER Patrick 9184 St. Jakob/Øt. Jakob HAFNER Manuel 9184 St. Jakob/Øt. Jakob 283 ABSOLVENTKE IN ABSOLVENTI OD LETA 1997–2008

IRNSTORFER Claudia 9184 St. Jakob/Øt. Jakob ISOPP Daniel 9184 St. Jakob/Øt. Jakob KOLLER Martin 9181 Feistritz/Bistrica v Roæu. KOREN Theresia 9184 St. Jakob/Øt. Jakob MARKL Marion 9184 St. Jakob/Øt. Jakob MUSCHET Nadja 9183 Rosenbach/Podroæca PRIMESSNIG Jürgen 9183 Rosenbach/Podroæca SCHILLER Markus 9183 Rosenbach/Podroæca STINGL Martina 9182 Maria Elend/Podgorje STROJ Daniela Alexandra 9536 St. Egyden/Øt. Ilj FUGGER Petra 9183 Rosenbach/Podroæca TRODT Nadja 9183 Rosenbach/Podroæca

2001/02 DRABOSENIK Georg 9581 Ledenitzen/Ledince MAK Veronika 9170 Ferlach/Borovlje MAROSEK Natascha 9170 Ferlach/Borovlje MESSNER Rudolf 9232 Rosegg/Roæek OBERRAUNER Christina 9184 St. Jakob/Øt. Jakob SITTER Mario 9182 Maria Elend/Podgorje SMOLE Sascha 9184 St. Jakob/Øt. Jakob WINKLER Emanuel 9183 Rosenbach/Podroæca ZABLATNIK Mirjam 9072 Ludmannsdorf/Bilœovs

2002/03 GLAVAØ Markus 9184 St. Jakob/Øt. Jakob GRÄFLING Julia Rebeca 9184 St. Jakob/Øt. Jakob KAUFMANN Ines 9184 St. Jakob/Øt. Jakob KIRCHER Sandra 9232 Rosegg/Roæek KOTZ Patricia 9182 Maria Elend/Podgorje MOSER Sandra 9220 Velden/Vrba SALCHEGER Andreas 9181 Feistritz/Bistica v Roæu SCHNIDAR Nadja 9182 Maria Elend/Podgorje SCHUSTER Jasmin 9182 Rosenbach/Podroæca SITTER Bettina 9232 Rosegg/Roæek WEITSCHACHER Kerstin Maria 9184 St. Jakob/Øt. Jakob

2003/04 HADERLAP Michaela 9141 Eberndorf/Dobrla vas INZKO Marko 9162 Strau/Struga JESSENITSCHNIG Stefan 9182 Maria Elend/Podgorje LACKNER Christopher 9184 St. Jakob/Øt. Jakob LAMP Daniel 9184 St. Jakob/Øt. Jakob MELCHER Christopher 9182 Maria Elend/Podgorje MESOTITSCH Veronika 9182 Maria Elend/Podgorje 284 RADWAN Jasmin 9183 Rosenbach/Podroæca ABSOLVENTINNEN 1997–2008

RASINGER Irina 9184 St. Jakob/Øt. Jakob SCHADENBAUER Manuel 9181 Feistritz/Bistrica v Roæu SITTER Jasmin 9182 Maria Elend/Podgorje STANONIK Aleksandra 9184 St. Jakob/Øt. Jakob BEVZ Lyudmyla 9184 St. Jakob/Øt. Jakob

2004/05 DONLAGIÇ Muhiba 9170 Ferlach/Borovlje GABRUTSCH Alexandra 9184 St. Jakob/Øt. Jakob GERSTENBRAND Anton 9182 Maria Elend/Podgorje JANEÆIŒ David 9183 Rosenbach/Podroæca JURITSCH Christopher 9184 St. Jakob/Øt. Jakob KEUSCHNIG Yvonne 9184 St. Jakob/Øt. Jakob KÜNSTL Simone 9170 Ferlach/Borovlje LIPPITZ Josef 9182 Maria Elend/Podgorje MELCHER Sarah 9170 Ferlach/Borovlje MENTIL Christian 9170 Ferlach/Borovlje ØAKUØIÇ Aiøa 9184 St. Jakob/Øt. Jakob URBANŒIŒ Daniel 9182 Maria Elend/Podgorje VUJIŒIÇ Dijana 9184 St. Jakob/Øt. Jakob WIDMANN Katharina 9232 Buchheim/Podhum WROLICH Matthias 9182 Maria Elend/Podgorje 2005/06 CUDEN Andrej 4248 Lesce GABRUTSCH Martina 9184 St. Jakob/Øt. Jakob HASANOVIÇ Azra 9184 St. Jakob/Øt. Jakob KIRCHER Marion 9232 Rosegg/Roæek KOVAŒEVIÇ Arif 9182 Maria Elend/Podgorje LIPE Natascha Martina 9182 Maria Elend/Podgorje MEJOVØEK Christian 9182 Maria Elend/Podgorje MILANOVIÇ Robert 9183 Rosenbach/Podroæca SELLHEIM Sebastian 9183 Rosenbach/Podroæca TAUTSCHER Manuel-Heinz 9184 St. Jakob/Øt. Jakob RADMAN Sanela 9020 Klagenfurt/Celovec VIØNJIÇ Nina 9184 St. Jakob/Øt. Jakob

2006/07 BAUMGARTNER Katarina 9581 Ledenitzen/Ledince BAUMGARTNER Maja Bianca 9184 St. Jakob/Øt. Jakob BIRBAUMER Janine 9536 St. Egyden/Øt. Ilj BLAJER Jacqueline 9184 St. Jakob/Øt. Jakob DJONLAGIÇ Edita 9162 Strau/Struga DÜREGGER Dominik 9182 Maria Elend/Podgorje EINSPIELER Tamara 9183 Rosenbach/Podroæca FUGGER Roland 9184 St. Jakob/Øt. Jakob HALLEGGER Manuel 9184 St. Jakob/Øt. Jakob KARTNIG Daniela 9184 St. Jakob/Øt. Jakob 285 ABSOLVENTKE IN ABSOLVENTI OD LETA 1997–2008

KLOCKER Jasmin 9020 Klagenfurt/Celovec KOBAN Florian 9536 St. Egyden/Øt. Ilj KOBENŒIŒ Patrick 9184 St. Jakob/Øt. Jakob MOSER Patrick 9184 St. Jakob/Øt. Jakob ROIATTI Vanessa 9141 Eberndorf/Dobrla vas SCHINDELE Marisa Kathrin 9500 Villach/Beljak SIDING Nina Katharina 9220 Velden/Vrba STROJ Kathrin 9232 Rosegg/Roæek STRUGER Vanessa 9181 Feistritz/Bistrica v Roæu WEITSCHACHER Bernhard 9184 St. Jakob/Øt. Jakob WOSCHITZ Melanie 9184 St. Jakob/Øt. Jakob WOSCHITZ Tamara 9184 St. Jakob/Øt. Jakob WUZELLA Jana 9072 Ludmannsdorf/Bilœovs WUZELLA Stefanie 9183 Rosenbach/Podroæca ØESTAN Amil 9182 Maria Elend/Podgorje

2007/08 AMRUSCH Tamara 9183 Rosenbach/Podroæca GRABER Bernhard 9183 Rosenbach/Podroæca HALLEGGER Tanja 9184 St. Jakob/Øt. Jakob HASANOVIÇ Mehmed 9170 Ferlach/Borovlje KLOCKER Jasmin 9020 Klagenfurt/Celovec KOROSCHETZ Jörg Michael 9536 St. Egyden/Øt. Ilj LADINIG Patricia 9170 Ferlach/Borovlje MENTIL Bianca 9170 Ferlach/Borovlje MUSTER Jennifer 9184 St. Jakob/Øt. Jakob NESTLER Daniela 9183 Rosenbach/Podroæca ODOBAØIÇ Aldena 9170 Ferlach/Borovlje SIMIÇ Josip 9220 Velden/Vrba TRAVNIK Patrizia 9170 Ferlach/Borovlje TRPIN Helena 9184 St. Jakob/Øt. Jakob WIDMANN Florian 9184 St. Jakob/Øt. Jakob WIDMANN Sandro 9232 Rosegg/Roæek WROLICH Mario 9182 Maria Elend/Podgorje PRESCHERN Lucas 9582 Latschach/Laœe KLUPPER Melanie 9182 Maria Elend/Podgorje PODGORELEC Samanta Sanja 2000 Maribor

286 INSERAT

Your Future? YourYou Future? Decide! YouUniversity!! Decide! University!! Studieren auf Österreichs schönstem Campus: ALPEN-ADRIA UNIVERSITÄT ... JOBSICHER, KLAGENFURT ... SPANNEND: Angewandte Betriebswirtschaft Angewandte Kulturwissenschaft

Angewandte Musikwissenschaft Studien: Unsere

ZUKUNFTSFIT Studien: Unsere Anglistik und Amerikanistik Deutsche Philologie (Germanistik) ERSTKLASSIGE (AUS-)BILDUNG: Geographie Spitzenwerte in Rankings Geschichte Informatik VON DER FORSCHUNG IN DEN HÖRSAAL: Informationsmanagement aktuelle und innovative Lehre Informationstechnik Pädagogik INTENSIVE BETREUUNG BEIM STUDIUM: Philosophie kompetente Antworten auf Fragen Psychologie Publizistik und INTERNATIONALE VERNETZUNG: Kommunikationswissenschaft Aulandsaufenthalt leicht gemacht Romanistik MODERNSTE INFRASTRUKTUR: Slawistik Technische Mathematik studieren mit neuester Technik Wirtschaft und Recht NEUES UNIVERSITÄTSSPORTINSTITUT (USI): tolle Sportangebote direkt auf dem Campus LEHRAMT: Deutsch Englisch Geschichte, Sozialkunde und Politische Bildung NEUGIERIG? INTERESSIERT? Französisch Italienisch Wir informieren gerne. Slowenisch 0463/2700-9300 Geographie und Wirtschaftskunde [email protected] Informatik und Informatikmanagement www.uni-klu.ac.at Mathematik 287 288 ZGODOVINA

GESCHICHTE

289 MAG.HANZI FILIPIŒ

100 let Zavoda øolskih sester v Øt. Jakobu v Roæu

„Tvojemu pismu z dne 28. vlak æe zaæviægal z menoj skih sester v Øt. Petru, so 11. t. l., za katero se Ti srœno (Arnej je tudi bil z menoj, pa vedno povod, da se ozremo zahvaljujem, po stari svoji ne aretiran) – nekaj pred 12. v zgodovino in si zastavimo poœasnosti odgovarjam øele uro sem æe bil v arestu Jezuit- vpraøanja: zakaj, v katerih danes – najprej na prvo polo- ske kosarne. – – Do 15. 4. razmerah, s katerimi nameni vico pisma, zatem na drugo! sem bil v veœji sobi, kjer nas so naøi predniki ustanovili ta – – Zaœetek moje æivœne bo- je bilo 20-24 jetnikov skupaj. zavod, prvotno „Narodno lezni sega nazaj v leto 1907, Do 14. 4. nisem mogel jesti øolo“ v Øt. Petru? ko sem zaœel zidati øolo v Øt. niœesar drugega, kakor zjutraj Øentjakobski æupnik Matej Petru – zaœel æal prej, preden kavo – opoldne økodelico ju- Raæun je v zaœetku septembra sem imel v rokah vso za tako he in popoldne zopet kavo … 1908 pisal knezoøkofijskemu obøirno stavbo potrebno svo- Øele 14. 4. sem prvokrat za- ordinariatu v Celovcu, da bo to – œemur je deloma bil œutil, da sem laœen – dne 15. 27. septembra 1908 „slove- vzrok moj neumni optimi- 4. prvokrat pojedel opoldne sno blagoslovljenje do takrat zem, deloma pa nekdo drug! vso menaæo – ob 4ih popold- dovrøene stavbe ‚Narodne Skoraj æe celo leto zatem, ne istega dne pa so me od- øole‘ v Øt. Jakobu v Roæu, ko so øolsko poslopje æe zi- vedli v temnico. Moji sojetni- zdruæeno s slovesno peto dali, za dobri dve tretjini vse ki so rekli – kakor sem pozne- maøo in pridigo.“2 Ta dan je za stavbo potrebne vsote nije izvedel: ‚Der bekommt die brez dvoma rojstni dan da- sem vedel, kje jo naj dobim! Kugel.‘ naønjega Zavoda øolskih se- – Æe obljubljenih podpor ni Temnica – res temnica: ma- ster v Øt. Petru pri Øt. Jakobu. bilo – øe ljubljanski æupan Hri- la klet: kake 4 korake øiroka – Œe ocenjujemo blagoslovitev bar, ki je obljubil precejøno 8 dolga – z enim oknom, ki je stavbe narodne øole leta vsoto: ves œisti dobiœek neke 2/3 bilo zazidano, zgornja 1908 z oœmi, ki so navajene slavnosti na ljubl. gradu, o tretjina zamreæena z æelezni- videti in razumeti v danaønjih katerem je napovedal veliko mi gartri in vrh tega øe z æele- razmerah, se nam Raæunovo vsoto – ni poslal ne ficka … zno mreæo in pajœevino. skromno sporoœilo krøkemu Ko bi se me ne usmilila Mo- To je tista klet, v kateri je ordinariatu zazdi, kakor da bi horjeva druæba (za – je odloœil pred menoj bil zaprt vojak iz se dogodilo nekaj vsakdanje- glas kanclerja Vidovica) ne Dobrlevasi – potem obsojen ga, povsem navadnega. Dalj- vem, kaj øe bi bilo z menoj na smrt in tik jeœe na dvoriøœu øi uvodni citat iz pisma, ki ga poleg æivœne bolezni, ki se je ustreljen: deske, ki so je daja- je Raæun pisal 21 let kasneje, v tistem œasu zaœela – œesa li vojaku za hrbet takrat, ko so pa le kaæe, da je ta projekt sevè takrat nisem opazil. ga ustrelili – so bili v postelji, imel veœje razseænosti, da je Zatem so priøli dogodki na kateri sem jaz spal …“1 odmeval v javnosti in da so vojne: dne 27.3. 1916 ob 9. Obletnice, zlasti œe so zlasti nasprotniki tega projek- uri so me aretirali kar 4 dete- „okrogle“, kakor je 100. oble- ta navsezadnje fiziœno in psi- 290 ktivi – ob 10ih je v Podroæœici tnica Zavoda slovenskih øol- hiœno zlomili æupnika Raæuna. GESCHICHTE

V nekemu drugem ohranje- knjiæico „V boj za slovensko ki do leta 1918 niso dali iz rok nem pismu iz leta 1922 Ma- øolo!“4. V njej je strnil svoje svoje absolutne oblasti v tej Raæun povzema to dejstvo predstave – in gotovo lahko deæeli. Ni ølo toliko za iz- takole: trdimo, da tudi predstave ko- obraæevanje in vzgojo otrok z „Po tridesetih sluæbenih le- roøkih Slovencev o ljudskih namenom, da bi ti postali tih, od katerih sem nad 20 let øolah, pouœevanju, pedago- dræavljani, ki znajo prevzeti bil samostojen æupnik v Øt. giki in izobraæevanju na teh odgovornost zase in za svoje Jakobu v Roæu – sedaj na sta- osnovnih øolah v takrat øe bliænje ter misliti s svojo gla- ra leta gostujem v kaplaniji v preteæno slovensko govo- vo, temveœ predvsem za os- Stariloki ter opravljam – posel reœih krajih na juænem Ko- novno izobrazbo dræavljanov, kaplanov. roøkem. Æe na prvih straneh ki naj bi najprej koristila dræa- Materijelno økodo – økodo je zapisal, da je øola velikega vi ali deæeli. Ølo je za poli- na zdravju, ki se ne da popra- pomena „za vsako stranko, tiœno oblikovanje ljudi, vœasih viti – duøevno pobitost – trp- velikega pomena za vsak ná- kar pranje moæganov. Kako ljenje skorajda 6 letnega pre- rod – pa tudi za vsak stan – to „uspeøne“ so bile te øole, ganjanja in tuænega begun- pa radi tega, ker kdor ima nam dokazujejo prva in dru- stva – in vse to po nedolæ- øolo ima tudi bodoœnost!“ S ga svetovna vojna ter totali- nem in samo zavoljo tega, tem je jasno namignil, da je tarizmi 20. stoletja, ki brez ker sem svoj narod ljubil ter øola sredstvo, s katerim privzgojene pretirane po- zanj deloval, kar sem paœ stranke, predvsem œe so na korøœine øirøih mnoæic ne bi premogel.“3 oblasti, deæele, dræave, etniœ- bili tako „uspeøni“. Raæun je v Zavod øolskih sester in da- ne skupnosti lahko po svoji svojih zamislih o øoli postavil naønja Viøja øola za gospo- politiœni meri in predstavah v srediøœe posameznega œlo- darske poklice v Øt. Petru pri oblikujejo ljudi. Na Koroøkem veka. Na osnovi takratnih Øt. Jakobu sta naslednika so ljudsko øolstvo v preteæno krøœanskih naœel naj bi øola pravzaprav enega izmed slovensko govoreœih krajih sluæila in pomagala œloveku, dveh zasebnih øolskih projek- oblikovali s svojim utrakvi- da naj sreœno hodi svojo pot tov pred prvo svetovno voj- stiœnim øolskim sistemom li- na tej zemlji s ciljem, da na- no, ki so ju koroøki Slovenci beralci, ki jih je vedno bolj vsezadnje doseæe tudi svoje uspeli postaviti na noge in øe preæemala izkljuœujoœa nem- zveliœanje. S tem pa se jasno ta „Narodna øola“ je bila v te- øko-nacionalna miselnost in zoperstavil nemøko-nacional- danjih razmerah le deloma uspeøna. Øentpetrski zavod je nastal v œasu tako imenovanega „boja za øolo“, v œasu moœno napredujoœe nacionalizacije øirøih slojev prebivalstva – zgodovinarji ga upraviœeno imenujejo œas nacionalistiœnih bojev v okopih –, v œasu poœasne demokratizacije, in- dustrializacije, velikih gospodarskih in socialnih sprememb. Øentjakobski æupnik Matej Øt. Peter leta 1906. Stavbo Narodne øole so priœeli zidati leta Raæun je leta 1904 napisal 1907. V ozadju øentjakobska farna cerkev, levo ljudska øola. 291 ZGODOVINA

ni politiki v deæeli ter „liberal- je Raæun strnil takole: „Kaj œu- da je najprej potrebno po- nim“ nazorom v tistem œasu. da potem, da vsaka stranka nemœiti slovensko govoreœe Ne smemo pozabiti, da go- hoœe dobiti v svojo oblast otroke in jim s tem „omo- vorimo o prelomnici iz 19. na øolo – v prepriœanji, da œe do- goœiti“ kulturni napredek in 20. stoletje, to je o œasu po- bi øolo, dobi zá-se tudi œlo- gospodarski razvoj.8 V uœnem œasno napredujoœe demokra- veøko druæbo […].“6 naœrtu ni bilo predvideno, da tizacije, ko so øirøe mnoæice S tako imenovanim dræav- naj bi se øolarji nauœili tudi polagoma dobivale volilno nim zakonom o ljudskih øolah slovenøœine. pravico. Te so se pravkar za- (Reichsvolksschulgesetz) leta V zaœetku 70-tih let 19. œele spreminjati iz podloæni- 1869 je liberalna vlada v av- stoletja je deæelni øolski svet kov v dræavljane z volilno strijski polovici habsburøke priœel naœrtno uveljavljati pravico – torej so soodloœali monarhije loœila Cerkev od nemøœino kot uœni jezik v kra- o politiœni usmeritvi in usodi dræave. Cerkev ni veœ imela jih in obœinah s preteæno slo- obœin, deæel in dræave. Konec nadzorstva nad øolo, uœitelj je vensko govoreœim prebival- sedemdesetih let 19. stoletja postal dræavni oz. deæelni stvom ter hkrati uvajal tako je imelo komaj 6 % moøkega uradnik.7 V § 6 tega zakona je imenovane utrakvistiœne øo- prebivalstva volilno pravico,5 bilo doloœeno, da o uœnem le.9 Prvi namen teh øol je bil øele øtirideset let kasneje, le- jeziku na øolah odloœa deæel- nauœiti slovensko govoreœe ta 1907 je pri dræavnozbor- na øolska oblast, potem ko je prebivalstvo nemøœine. De- skih volitvah prviœ obveljala sliøala mnenje tistih, ki vzdr- æelni øolski svet je sam v svo- sploøna, enaka, tajna in di- æujejo øole. To sta bila obœin- jih dokumentih veœkrat pisal rektna moøka volilna pravica. sko zastopstvo in krajevni o œimprejønjem ponemœenju Øola naj bi torej poleg osno- øolski svet. Koroøki deæelni („Bedeutschung“).10 Uspeh vne izobrazbe, ki jo je ponu- øolski svet je kot vrhovna øol- øole so merili po tem, kako jala, naredila iz otrok tudi ne- ska oblast v deæeli deloval v dobro so se slovensko govo- ke vrste pripravno „mehko skladu z vladajoœo politiko reœi otroci nauœili nemøœine. testo“, ki ga dræava, deæela nemøko-liberalnega oz. nem- Ta tip øol je v predelih s slo- ali stranka lahko oblikujejo po øko-nacionalnega politiœnega vensko govoreœim prebival- svojih potrebah in æeljah. To tabora, ki se je dræal naœela, stvom deloval praktiœno vse do druge svetovne vojne. „… otroci naøi ne znajo ne nemøki ne slovenski“ Krajevni øolski svet v Øt. Ja- kobu se je leta 1882 zaradi jezikovne ureditve na øoli pri- toæil pri deæelnem øolskem svetu. Æe v prvi øtevilki koro- økega slovenskega œasopisa Mir je v prvem poroœilu iz obœin poroœevalec zapisal: „Kar Koroøki Slovenci vsi æe dolgo namerjajo, to so øt. Ja- kopœani pervi sproæili. Podali Øt. Jakob z ljudsko øolo in æupniøœem. Matej Raæun prosi za so dobro podperto proønjo podporo za „Narodno øolo“. V srediøœu „narodni kolek“ z upo- na c. kr. deæelni øolski svet, dobitvijo sv. Cirila in Metoda. Razglednica je iz øentjakobske naj se v njihovej ljudskej øoli 292 farne kronike. poduœuje slovenski, v øter- GESCHICHTE tem letu naj øe le nemøki je- Singer je leta 1935 naøtel kar remu odboru, ki je bil tudi zik uœni predmet postane. Po 20 „posvetnih“ akademikov naøe kervi in naøe gore list, pravici pravijo: Nova øolska ter veœ ko 20 duhovnikov iz pa trikrat slava in æivio nove- palaœa nas stane 14-15.000 øentjakobske fare, kar je prav mu odboru […] Za æupana rajniøev, øolski nauk pa pri- neverjetno øtevilo in bi kazalo postavimo zopet prejønjega naøa malo sadú; otroci naøi ta øolski pojav podrobno razi- namreœ gosp. Joæef Øuster po ne znajo ne nemøki ne slo- skati.15 Eden izmed teh, dr. domaœe Maœeka na Teøinji. V venski.“11 Deæelni øolski svet Valentin Janeæiœ, je æe leta njegovej hiøi se nahaja naøa je proønjo zavrnil.12 Iz druge- 1872 s pomoœjo æupnika v Øt. slavna posojilnica in njegova ga poroœila v œasopisu Mir iz- Jakobu Franca Treiberja ter ka- rodovina je najveœa dobrotni- vemo, da so Øentjakobœani æe plana Radoslava Knafliœa ca naøe Øt. Jakobske fare.“17 dvakrat zaprosili za pouk v ustanovil v Øt. Jakobu prvo Leta 1887 so obœinsko za- slovenskem jeziku: „… naøi posojilnico po sistemu Schul- stopstvo Roæek, v katerem so otroci so slovenski in se po ze-Delitzsch v Avstriji.16 Ta imeli Øentjakobœani veœino, zdravej pameti samo v slo- gospodarska ustanova je ter krajevni øolski sveti Øt. Ja- venskej besedi vspeøno po- uspeøno zdruæevala kmete in kob, Podgorje in Ledince za- duœevati zamorejo, œesar pa jim olajøala gospodarjenje, prosili, da naj deæelni øolski sedanje uœitelske moœi, seve- uspeønost te ustanove se je svet na njihovih øolah uvede da po viøih ukazih, storiti ne odraæala tudi v obœinski poli- slovenøœino kot uœni jezik, kar smejo, œeravno smo na pod- tiki, saj je slovensko-konser- je deæelni øolski svet pono- lagi obstojeœih postav æe vativna politiœna usmeritev vno zavrnil.18 Nemøko-libe- dvakrat zato prosili 1878 in zmagala na obœinskih volit- ralni tabor v davœnih obœinah 1881.“13 V Øt. Jakobu je bilo vah leta 1883 in naposled prav vpraøanje oœitno tudi æe v uœnega jezika v ljudski øoli letih poprej. Do- pereœe politiœno vpraøanje pisnik Mira je za- vse do prve svetovne vojne. nesenjaøko po- roœal: Velika obœina Roæek Katastrske obœine Øt. Jakob, „V vseh treh Podgorje, Breznica, Reka, Øt. razredih smo vo- Peter, Svatne, Gora, (Spod- lili svoje kandi- nje) Borovlje ter Roæek so bile date vse skoro do leta 1888 zdruæene v veli- enoglasno. Kaj ko obœino Roæek. V Øt. Jakobu takega se øe ni in njegovi okolici se je æe ze- godilo v naøem lo zgodaj uveljavila sloven- Roæu. Zmaga sko-konservativna politiœna naøa je toraj sla- usmeritev. Razlog za to je bi- vna, da slavniøa la oœitno dobro organizirana biti ne more: kaj- øola v farovæu, ki je delovala ti navdihniti blizo æe od leta 1791 in jo je usta- dve sto volilcev novil in vodil kaplan Franc z eno mislijo in Hudelist.14 Vsekakor sta za izbrati 24 odbor- tedanje razmere bila omo- nikov skoro vse goœena izobraæevanje in øtu- enoglasno, ni dij kar precejønjemu øtevilu navadna stvar. Zakon iz leta 1888 o delitvi velike Øentjakobœanov. Stephan Slava in hvala sta- obœine Roæek v obœini Øt. Jakob in Roæek 293 ZGODOVINA

Gora, Borovlje in Roæek se ni V øentjakobski obœini je od nemøkega jezika“, in ker da mogel sprijazniti s tem, da je vsega zaœetka njenega obsto- tudi fantje ne bi veœ mogli njihova obœina v oblasti slo- ja prevladovala slovensko- vstopiti v bogoslovje in vse venskih kmetov. „Pomem- konservativna politiœna to bi bilo „v prihodnje moæno bno øtevilo prebivalcev“ v usmeritev. Æupan Øt. Jakoba samo øe v omejenem obsegu teh davœnih obœinah – tako je je postal prejønji æupan in samo œe bi obiskovali usta- poroœal okrajni glavar Schu- Roæeka Joæef Øuster. Obœin- nove v Ljubljani“.24 Kljub te- ster koroøki deæelni vladi – je sko zastopstvo in krajevni mu øentjakobski obœinski svet leta 1886 zaprosilo, da bi lo- øolski svet tudi v novi obœini ni popustil in vloæil rekurs œili njihove davœne obœine od nista popustila v zadevi slo- proti odloœbi deæelnega øol- „vele-obœine“ Roæek in uredi- venskega uœnega jezika na skega sveta in sicer na mini- li samostojno obœino z ime- øentjakobski øoli. Zastopstvo strstvo za bogoœastje (Kultus) nom Roæek, ostale davœne obœine Øt. Jakob je æe 23. in pouk, ki je ugodilo proønji obœine pa naj bi naposled bi- aprila 1889 sprejelo predlog Øentjakobœanov in uvedlo na le zdruæene v obœini Øt. Ja- odbornika Janeæiœa, da naj bo øentjakobski øoli kot uœni je- kob.19 Œeprav se je obœinsko na ljudski øoli v Øt. Jakobu iz- zik (Unterrichtssprache) slo- zastopstvo velike obœine Ro- kljuœni uœni jezik slovenøœina, venøœino. Glede pouka nem- æek z 18 proti 4 glasovi izre- nemøœina pa da naj bo neob- øœine pa je odredilo: „S po- klo proti delitvi obœine, je vezni predmet za vse tiste ukom nemøkega jezika kot okrajni glavar zagovarjal deli- otroke, œigar zakonski za- uœnega predmeta naj na ime- tev obœine, saj da se je veœina stopniki to æelijo.23 Okrajni novani ljudski øoli priœnejo v (davkoplaœevalcev) iz imeno- øolski svet je nato povpraøal tretjem øolskem letu in naj se vanih treh davœnih obœin izre- starøe øoloobveznih otrok v v tem letu, v œetrtem in pe- kla za delitev obœine. Vrh te- Øt. Jakobu. Od 154 starøev, ki tem øolskem letu pouœuje v ga, da je sedeæ okrajnega so- so se udeleæili povpraøeva- treh urah tedensko, od øeste- diøœa v Roæeku, obœinski urad nja, se je 135 starøev izreklo ga øolskega leta pa v øtirih pa da je æe øest volilnih pe- za øolo s slovenskim uœnim urah.“25 Tej odredbi ministr- riod v Øt. Jakobu, da je veœina jezikom in le 19 za obstojeœo stva se je moral ukloniti tudi obœinskih odbornikov iz davœ- utrakvistiœno ureditev øole, deæelni øolski svet. Odredil nih obœin, ki naj bi potem bile 44 starøev se povpraøevanja je, da naj na petrazredni øent- zdruæene v obœini Øt. Jakob in ni udeleæilo. Kljub temu se je jakobski øoli od velike noœi da je zdajønja obœina preveli- deæelni øolski svet izrekel 1892 pouœujejo v sloven- 26 ka in jo je teæko nadzorovati. proti slovenøœini kot uœnemu skem jeziku. Tako ureditev Z zakonom z dne 31. marca jeziku na øentjakobski øoli. so obœani na Koroøkem dose- 1888 so razdelili veliko ob- Ker – tako je argumentiral gli sicer samo øe v obœinah œino Roæek v manjøi obœini deæelni øolski svet – œe bi se Jezersko in Sele. Roæek (davœne obœine Gora, uresniœila æelja teh starøev in Borovlje, Roæek) ter obœino obœinskega zastopstva, „bi Æupnik Matej Raæun Øt. Jakob (davœne obœine bila komunikacija tamkajønjih Matej Raæun se je rodil 13. Breznica, Øt. Jakob, Podgorje, prebivalcev z nemøkim prebi- julija 1865 v Goreœi vasi Reka, Øt. Peter in Svatne).20 valstvom deæele ovirana; (Brenndorf) v Økocjanu v Pod- Posredno pa je ta delitev vpli- prav tako ne bi mogel noben juni. Øolo je obiskoval v Økoc- vala tudi na jezikovno uredi- otrok iz te ljudske øole obi- janu in Velikovcu, maturo je tev na øentjakobski øoli.21 skovati srednjo øolo v Beljaku opravil v Celovcu.27 Po matu- „… da se bodo otroci […] ali Celovcu, ker ga tamkajønje ri je vstopil v celovøko bogo- uœili le v slovenskem jeziku øole ne bi mogle sprejeti za- slovje. Zaradi pomanjkanja 294 …“22 radi pomanjkljivega znanja duhovnikov je bil posveœen v GESCHICHTE

Marijina druæba v Øt. Jakobu pred farovæem. Matej Raæun je duhovnik na desni v prvi vrsti. duhovnika æe leta 1890, ko je je o kaplanu Raæunu, ko je ta (1898) „na podroœju duønega zakljuœil tretji letnik bogo- zapustil Æelezno Kaplo in av- pastirstva, uprave in vodenja slovnih øtudij v Celovcu. Leta gusta 1892 odøel v faro Pli- poslov nabral mnogo iz- 1888 je uspeøno obnovil de- berk, napisal, da je „prizade- kuøenj“, kakor je sam zabe- lovanje Akademije sloven- ven, marljiv in priden – nra- leæil v proønji za mesto æupni- skih bogoslovcev.28 Æe v bo- vno œist duhovnik“, ki ljubi ka fare Øt. Jakob v Roæu.32 goslovju se je Raæun po zgle- red v hiøi in øtudij teoloøkih Roæeøki dekan Franz Schau- du Antona Martina Slomøka predmetov.31 Øe posebno je bach je Raæuna 4. decembra in Andreja Einspielerja zavze- podœrtal, da Raæun zelo ve- 1898 inøtaliral v Øt. Jakobu: mal za enakopravnost slo- stno pripravlja pridige in zelo „… wurde am heutigen Tage venøœine, zavedal se je po- dobro pridiga. Kapeløki æup- der hochw. Herr Matthäus mena dobrih øol, bodril svoje nik je zakljuœil svojo oceno Raæun auf die Pfarrpfründe St. kolege-bogoslovce, da naj se takole: „Sploh mora podpisa- Jacob im Rosenthale in Ge- urijo „v jeziku, kateri nam je v ni odkrito reœi: gospod Ma- genwart von 12 geistlichen naøem prihodnjem delovanju tevæ Raæun bo œastno izvr- Herren und der sehr zahlreich neobhodno potreben“.29 Po- øeval vsakrøno mesto duøne- versammelten Pfarrgemeinde udarjal je, da sta „vera in na- ga pastirja in vsako sluæbeno feierlich vom Gefertigten in- rodnost na Koroøkem tako re- mesto kot duhovnik.“ stalliert und demselben die koœ izkljuœno le v rokah du- Najprej je bil kaplan v Æe- Herde Christi zur Weide hovnikov. Zato naj ne jenjajo lezni Kapli, nato v Pliberku, v übertragen.“33 delovati v prid slovenskemu letih 1892 in 1893 provizor v Brez dvoma je Matej Raæun narodu.“30 Svojo osebnost je Ømarjeti ob Velikovcu ter so- dobro poznal razmere v Øt. zagotovo izoblikoval v tem provizor v Øentjuriju na Vino- Jakobu v Roæu, o katerem se œasu. Tisti, ki so o njem pisali, gradih. Od oktobra 1894 do je takrat øiril glas, da je „slo- so poudarjali njegovo izvrst- maja 1897 si je kot stolni ka- venska trdnjava“34. Kot tajnik no znanje tako slovenøœine plan v Celovcu ter soprovizor in blagajnik (1894-97) „Kato- kakor tudi nemøkega jezika, v Øt. Rupertu (od januarja liøkega politiœnega in gospo- kar lahko potrdimo, œe bere- 1896 do februarja 1897) in darskega druøtva za Slovence mo njegove spise, pisma, kot provizor in soprovizor v na Koroøkem“35 – to je bilo v œlanke in prispevke. Veœkrat Pliberku (od maja 1897 do ja- œasu, ko je bil stolni kaplan v je pisma pisal tudi v latin- nuarja 1898) ter v fari Øt. Pe- Celovcu – ter kot upravnik li- skem jeziku. Kapeløki æupnik ter na Peravi pri Beljaku sta Mir je oœitno dobival in 295 ZGODOVINA

prebiral poroœila iz Øt. Jakoba. njihovo slovensko národ- razredu so volili tisti, ki so Kljub temu se je moral najprej nost“.38 „Zmaga“, tako je do- plaœevali prvo tretjino dav- navaditi in sprijazniti s to ali pisnik vzneseno zapisal, „je kov, od prvega, ki je plaœeval ono øentjakobsko posebnost- bila taka, kakorøne nismo najveœ, do tistega, pri kate- jo. O svojih prvih vtisih kot priœakovali! V III. razredu je rem je vsota vseh dosegla æupnik v øentjakobski fari je vseh volilcev nad 300; izmed prvo tretjino davkov. V dru- namreœ zapisal v farno kroni- teh jih je z nami volilo 85, z gem razredu so volili tisti, ki ko: „Z velikim veseljem so nasprotniki samo 14. V II. ra- so plaœevali drugo tretjino, v æupljani sprejeli podpisanega zredu je 89 volilcev; izmed tretjem pa tisti, ki so plaœeva- ob njegovem prihodu – a le teh jih je bilo na naøi strani li tretjo tretjino. Kakor vidimo prezgodaj se je pokazalo bo- 46, pri nasprotnikih samo 16. ob primeru volitev v Øt. Jako- deœe trnje æupnikovanja. Prvo V I. razredu je vseh volilcev bu, je bilo v prvem razredu nevoljo æupljanov je pov- 32; izmed teh jih je bilo na vedno manj volilnih upra- zroœilo to, ker se je podpisani slovenski strani 19, na nem- viœencev kakor v drugem in v pri svojih opravilih toœno œurski pa samo 5, reci pet!“39 drugem manj kakor v tret- dræal napovedane ure. Ljudje jem, kjer jih je bilo najveœ. A so mudili, da celo zamujali Obœinski volilni red v vsakem volilnem razredu sv. maøe; s pogrebi dohajali Obœinska volilna pravica so izvolili enako øtevilo ob- so prepozno – in tako je bila tako kakor deæelno- in dræav- œinskih odbornikov. V volil- nevolja nad nevoljo. nozborska ni bila ne enaka ne nem razredu je o obœinskih Najveœje nasprotstvo pa se sploøna. Prav zaradi tega je odbornikih praviloma odlo- je vzdignilo o priliki popra- zelo zapletena.40 Volilni upra- œala tista stranka, ki je „zma- vljenja æupniøœa.“36 viœenci obœine so bili razde- gala“. Ta volilna pravica je se- Æe kmalu po inøtalaciji na ljeni na inteligenœno volilno veda dajala prednost pre- fari je prevzel kulturno, go- skupino in na davœno. V prvi moænejøim slojem v obœini, ki spodarsko, duønopastirsko in so bili tisti, ki so imeli volilno so bili veœinoma v nemøko-li- politiœno delo. Poroœal je or- pravico po svojem poloæaju, beralnem oz. nemøko-nacio- dinariatu o obstojeœih verskih svoji sluæbi in izobrazbi (uœi- nalnem taboru. Le v øentjak- bratovøœinah v fari,37 ustano- telji, uradniki, upokojeni ofi- obski obœini so bili vsi trije ra- vil je Marijino druæbo in bil cirji), v drugi pa so bili plaœe- zredi v rokah slovensko-kon- veœ let predsednik krajevne valci direktnih davkov. servativne stranke, kar priœa, posojilnice v Øt. Jakobu ter Tedanja volilna pravica je da je stranko podpiralo pred- soustanovitelj in namestnik bila davœna, tj. odvisna je bila vsem kmeœko prebivalstvo, naœelnika Slov. izobraæeval- od davkov, ki jih je kdo pla- med njimi tudi premoænejøi nega druøtva v Øt. Jakobu. œeval. Æene so, œe so plaœe- kmetje. Æe pri obœinskih volitvah v vale davke, morale izstaviti Øentjakobu leta 1900 se je moæu ali kaki drugi moøki Ponovni „boj“ za ljudsko æupnik Raæun zavzel za slo- osebi pooblastilo, da je øel na øolo vensko-konservativno stran- volitve namesto njih. Vse vo- Zmaga slovenske stranke ko. V poroœilu iz Øt. Jakoba, ki lilne upraviœence so uvrstili pri obœinskih volitvah konec ga je objavil Mir, je dopisnik po padajoœi viøini davkov v leta 1900 pa je oœitno spro- poroœal, da nemøko-nacio- volilni oz. davœni imenik, od æila peticijo nekaterih starøev nalni usmeritvi ni bilo po vo- tistega, ki je plaœeval najveœ, øoloobveznih otrok naslovlje- lji, „da se naø národni æupan do onega, ki je plaœeval naj- no na deæelni øolski svet, da Kobentar in æupnik Raæun manj. Nato so izraœunali vso- naj øentjakobsko øolo spre- sloæno in brez prepira trudita to vseh davkov in jo razdelili meni v utrakvistiœno ali pa naj 296 za blagor Øt. Jakobœanov in za na tri dele. V prvem volilnem jo razdeli v slovensko in utra- GESCHICHTE

kvistiœno øolo.41 Iz nemøkega enthalten und sind im Sinne øolo. V teku teh øtirih let je protestnega pisma krajevne- des Anrufes zur Abstimmung zagovornikom utrakvistiœne ga øolskega sveta proti tej als mit der jetzigen Schulein- øole uspelo pridobiti vedno peticiji, ki ga je podpisal richtung zufrieden zu be- veœ starøev, ki so se izrekli za predsednik krajevnega øol- trachten, so daß für die jetzi- ta tip øole. Junija 1903 je de- skega sveta Franz Mayr, napi- ge Schule 208 Stimmen zu æelni øolski svet dejansko sal pa gotovo Matej Raæun, zählen sind dagegen nur odredil razdelitev øole, hkrati saj je brez dvoma njegova pi- 91.“43 pa opozoril øentjakobsko ob- sava, izvemo, da je postala Krajevni øolski svet je za- œinsko zastopstvo, da proti øola v Øt. Jakobu tarœa oseb- kljuœil svoje pismo takole: tej odloœbi lahko v roku 14 nih nasprotnikov petrazredne dni vloæi rekurs, a da temu „Der ergebenst gefertigte deæelni øolski ne priznava øole s slovenskim uœnim jezi- Ortsschulrath muß sein tief- kom: stes Bedauern ausdrücken „Kleinliche, materielle und sein Befremden darüber Nachtheile haben einen, sei- aussprechen, daß ein k.k. nerzeit größten Vertheidiger Landesschulrath weder das der slovenischen Schule zu Ansuchen des Ortsschulrat- ihrem größten Gegner ge- hes noch jenes der Gemein- macht, welchen Umstand ein devertretung berücksichtigt agitatorischer Lehrer – ge- und auch den Willen der 208 genwärtig vom k.k. Lan- Stimmen zählenden Majorität desschulrathe strafweise ver- gar nicht beachtet und aller setzt – für seine deutschpoli- Billigkeit und allem Rechte tischen Pläne klug auszunüt- hohnsprechend der, trotz der zen verstanden hat. Die Folge größten Agitation, nur 91 dieser, von einem Lehrer an- Stimmen zählenden Minori- geregten und in Wort und tät recht gegeben hat.“ Øentjakobski æupan Franc Ko- Schrift geleiteten Agitation S tem se je priœel intenzivni benter (1893–108) je bil velik waren mehrere Petitionen an „boj“ za petrazredno øentjak- podpornik „Narodne øole“. den k.k. Landesschulrath in obsko slovensko øolo, ki je Klagenfurt um Abänderung trajal skoraj øtiri leta. Napo- der slovenischen Schule in ei- sled je zaradi ureditve øole odloæilnega uœinka (aufschie- ne utraquistische, bezw. um veœkrat priølo do nacionalne bende Wirkung).44 Theilung derselben: in eine mobilizacije øentjakobskega slovenische und eine utraqui- prebivalstva, pri œemer so bili Obœinsko zastopstvo je stische. Der k.k. Landesschul- tako okrajni kakor tudi deæel- proti tej odredbi vloæilo na rath hat durch den k.k. Be- ni øolski svet, uœitelji ter de- ministrstvu za bogoœastje in zirksschulrath bei den Inte- lavci in uradniki, ki so zidali pouk pritoæbo, ki pa jo je le- ressenten eine Abstimmung æeleznico in karavanøki pre- to zavrnilo. Pritoæbo je napi- veranlaßt, deren Ergebnis dor, na strani zagovornikov sal v imenu obœinskega pred- war: von 299 berechtigten utrakvistiœne øole. Øolo s slo- stojniøtva spet Matej Raæun, Stimmen wurden 95 abgege- venskim uœnim jezikom pa so podpisal pa jo je æupan Franc ben für die Beibehaltung der zagovarjali æupnik Matej Ra- Kobenter.45 Protestno pismo jetzigen Schuleinrichtung , æun, obœinsko zastopstvo ter z dne 20. julija 1903 je zani- 91 für die Änderung42 dersel- krajevni øolski svet. Starøi mivo æe zaradi svoje dikcije. ben; 113 Stimmberechtigte øoloobveznih otrok so se mo- Ostro namreœ kritizira øolsko haben sich der Abstimmung rali izreœi za eno ali drugo politiko deæelnega øolskega 297 ZGODOVINA

sveta, jasno pa tudi pove, da rartige Verfügung sollte oh- stopnik okrajnega øolskega je deæelni øolski svet na strani neweiteres schon ihre Wir- sveta glede uœnega naœrta na zagovornikov utrakvistiœne kung haben? Das wäre ein so novi utrakvistiœni øoli v Øt. Ja- øole. Naj navedem originalni offenbarer Faustschlag gegen kobu menil: „Was nun den odlomek iz tega z roko napi- alle Gesetze des Rechtes und Lehrplan für die vierklassige sanega pisma, ki obsega øest die Vernunft, daß die Ge- gemischtsprachige Schule strani: meindevertretung die feste betrifft, so ist die Aufstellung „Endlich d). muß sich die Überzeugung hegt, das k.k. eines solchen mit den größ- Gemeindevertretung St. Ja- Ministerium für Kultus u. Un- ten Schwierigkeiten verbun- kob auf das allerentschieden- terricht wird eine solche Ver- den, weil die Kinder aller Al- ste verwahren gegen das letzung des Rechts nie u. tersstufen so überaus wenig durch die Schlußverfügung nimmer zulassen. – ‚Im öf- deutsch verstehen – von des oftgenannten Erlasses fentlichen Interesse‘ ist diese Deutsch-Sprechen gar nicht des kk. Landesschulrates ihr Verfügung erlassen worden – zu reden! –, daß in diesem er- zugefügte Unrecht, wonach allerdings, wenn die Germa- sten Übergangsjahr in allen ihrem Rekurse die aufschie- nisierung der Slovenen ein Klassen die gesamte Unter- bende Wirkung abgesproc- öffentliches Interesse hat. Die richtszeit der Pflege des Re- hen wird. Seit wann hat den Germanisierung der Slove- chenunterrichtes & der Ein- ein Gesetz schon seine Wir- nen, das scheint dem k.k. führung in die deutsche Spra- kung, bevor ihm vom be- Landesschulrat Klagenfurt che als der nunmehr in Gel- rechtigten Gesetzgeber eine das einzige u. wichtigste Ziel tung kommenden Unter- solche Wirkung zuerkannt der Volksschule zu sein: da- richtssprache wird gewidmet worden ist? Und erst noch ei- rum muß die St. Jakober werden müssen, als daß vom ne Verfügung die noch Volksschule – die einzige Schuljahr 1905/06 an der schwankend, und wie in die- fünfklassige slovenische Normallehrplan in Kraft wird sem Falle gegen alles Gesetz Volksschule in Kärnten – treten können.“46 erlassen worden ist, eine de- einstweilen u. so schnell als V kraju torej, kjer so otroci möglich geteilt govorili izkljuœno slovensko, werden.“ bi morali porabiti eno celo Matej Raæun v øolsko leto samo za to, da bi tem odlomku otroke privadili na nemøki je- brez dlake na jezik, da bi ti v prihodnjem øol- ziku pove, kaj je skem letu lahko sledili pouku namen utrakvi- v nemøkem jeziku. V resnici stiœne øole in kaj se je to dogajalo na skoraj je prvi cilj deæel- vseh utrakvistiœnih øolah v nega øolskega krajih s slovensko govoreœim sveta. Œeprav sta prebivalstvom. Ni treba po- tako okrajni ka- sebej poudarjati, da je tak kor tudi deæelni øolski sistem popolnoma øolski svet po- sprt s pedagogiko. Navse- udarjala, da je zadnje pa utrakvistiœnemu utrakvistiœna øola øolskemu sistemu ni ølo za nemøko-sloven- celovit pouk otrok, temveœ ska ali paœ jezi- predvsem za pouœevanje Zadnja stran protestnega pisma kovno meøana nemøœine preteæno sloven- 298 s slovenskim obœinskim æigom øola, je celo za- sko govoreœega enojeziœne- GESCHICHTE ga prebivalstva ter s tem za Weise die Entscheidungen durch Anführungen von Tat- politiœno mobilizacijo s strani der Schulbehörden herab, sachen begründet haben dominantnega nemøko-na- macht dieselben lächerlich, wird.“50 cionalnega tabora na Koro- reizt die Bevölkerung zur Ve- Raæun je v zadnjem odstav- økem. Øolski koncept Mateja rachtung der behördlichen ku svojega odgovora prosil Raæuna je bil temu diametral- Anordnungen und schmälert ordinariat, naj od deæelnega no nasproten. V broøuri „V das Ansehen, namentlich des øolskega sveta zahteva, da ta boj za slovensko øolo“ je za- Landesschulrathes auf das svoje trditve dokaæe z dej- pisal: Empfindlichste. stvi, saj taki oœitki økodujejo „Jezik, in sicer uœni jezik je Im Hinblicke hierauf und Raæunovemu dobremu ime- sredstvo, je orodje, s katerim mit Rücksicht auf den Unfrie- nu. Na dejstva je Raæun œakal øola uœi in vzgaja – zato mora den, welchen Pfarrer Raæun in zaman, œeprav se je ordina- tudi uœni jezik, kakor vsako die Schulgemeinde trägt, riat odloœno zavzel zanj pri orodje, biti primeren in spo- und der der Schule selbst un- deæelnem øolskem svetu.51 soben za svoj namen, to je: gemein abträglich ist, stellt Øentjakobski æupnik se je na- biti mora takøen, s kakorønim der Landesschulrat das drin- posled moral øe veœkrat za- øola otroke najlaæje in najveœ gende Ersuchen, in geeigne- govarjati zaradi neresniœnih more uœiti ter vzgajati. Kateri ter Weise dahin zu wirken, trditev. Nemøki œasopisi so pa je ta jezik? To je edino in dass der verderblichen Tätig- ga javno napadali in ga ime- samo le materni jezik øolar- keit des genannten Pfarrers novali „Hetzpfarrer“.52 jev!“47 ein Ziel gesetzt werde.“48 Matej Raæun se je skupno z Ordinariat je pozval Raæu- obœinskim odborom in veli- Zaradi te ostre, a upraviœe- na, da naj odgovori na oœitke kim øtevilom Øentjakobœanov ne kritike predvsem deæelne- deæelnega øolskega sveta ali moœno zavzemal za ljudsko ga øolskega sveta in njegove pa da naj „spremeni svojo øolo s slovenskim uœnim jezi- øolske politike se je deæelni agitatoriœno delovanje“.49 kom. To svoje zavzemanje je øolski svet zoper Raæuna pri- Raæun je duhovito odgovoril: v øtevilnih pismih, œlankih, toæil pri ordinariatu krøke øko- „Ohne mich irgendwie mit broøurah podprl z dobrimi ar- fije: dem göttlichen Lehrmeister gumenti, o katerih ne more- „Der Pfarrer in St. Jakob vergleichen zu wollen, kann mo trditi, da so iz kake nacio- i./R. Matthäus Raæun entwic- es der Gefertigte nicht unter- nalistiœne ropotarnice. Nika- kelt nun in dieser Sache [deli- lassen, an deren Anklage sei- kor ni zagovarjal uœenja iz- tev øentjakobske øole] eine tens der Ältesten des Juden- kljuœno enega jezika, v tem mehr als befremdende Tätig- volkes vor Pilatus zu erin- primeru slovenskega, temveœ keit. nern: ‚Er wiegelt das ganze je podpiral tudi uœenje nem- Abgesehen von der die Volk auf von Galilea angefan- økega jezika, ki ga je sam iz- Grenzen der Zulässigkeit gen bis hin nach Judea und vrstno obvladal. Odloœno je übersteigenden Agitation, verbietet dem Kaiser Zins zu zagovarjal, da naj bo uœni je- bei welcher keine Mittel gegeben‘ – und ebenso wie der zik v øolah materni jezik. Ma- scheut werden, um durch göttliche Lehrmeister diese terni jezik velike veœine Øent- Ueberredung und morali- unbewiesenen Anschuldi- jakobœanov je bila takrat slo- schen Zwang, ja selbst An- gungen keiner Antwort ge- venøœina. Po rezultatih ljud- drohung finanzieller Nachtei- würdigt hat, ebenso wird skega øtetja leta 1900 je le le die Leute für die slowe- auch der Gefertigte schwei- 0,9 % vseh Øentjakobœanov nische Schule zu gewinnen, gen und sich nicht verteidi- uporabljalo nemøœino kot po- setzt der Genannte öffentlich, gen, bis der k.k. Landesschul- govorni jezik, leta 1910 pa in Wort und Schrift, in einer rat seine Anschuldigungen nekaj veœ ko 10 %.53 299 ZGODOVINA

Gradnja juæne æeleznice mu razbili glavo in ga vsega æupana iz Celovca in Beljaka, in karavanøkega predora stolkli. Okrajno sodiøœe v „ni pa bil povabljen domaœi Velika sprememba za Øt. Roæeku je æe poslalo oroæni- æupan. Je-li potreba komenta- Jakob in druge kraje v Roæu je ke, da poizvedujejo o stvari, ra?“57 Øe bolj grenak komen- bila gradnja juæne æeleznice da se bodejo ti suroveæi kaz- tar je æupnik zapisal, ko so ter æelezniøkega predora sko- novali. […] odprli in blagoslovili æelezni- zi Karavanke. Z gradnjo so Vsi drugi pa bodo veseli, co 1. oktobra 1906. Novo priœeli junija 1901. V Podroæci da bodo barabarji enkrat od- æeleznico je blagoslovil krøki in okolici je bilo veœ tisoœ de- nesli pete; posebno bodo øe økof Kahn. „Od vseh strani je lavcev iz vseh krajev habs- pozni rodovi kleli barabarijo bila gospoda povabljena k burøke monarhije in tudi dru- zaradi nemøke øole, h kateri slavnosti – domaœega æupana gih dræav. Æiveli so v kamni- so nam veœinoma barabarji in æupnika ni nihœe povabil in tih hiøah ali dvonadstropnih pripomogli.“55 Dejansko so æupniku se ni nihœe zahvalil barakah.54 Pri gradnji je bilo æelezniøki delavci in uradniki za trud in stroøke ob tej slav- zaposlenih do 4000 delav- veœinoma bili za utrakvistiœno nosti. Slovenec je paœ po- cev, ki so jih imenovali „bara- ureditev øole. vsod na poti – kjer se ga ni barji“. Po eni strani je gradnja O konfliktnem naboju, ki mogoœe ogniti, se arogantno ponujala domaœinom moæno- ga je s sabo prinesla gradnja prezira, œeø: der Mohr hat sti za zaposlitev in zasluæek, æeleznice in predora, poroœa seine Schuldigkeit getan, er po drugi strani pa je veliko tudi æupnik Raæun v øentjak- kann gehen!“58 øtevilo tujih delavcev spre- obski farni kroniki.56 Æupnik je menilo vaøko æivljenje in to meseca junija 1901 øe blago- Pritoæba pri upravnem so- bolj v negativnem smislu. Ve- slovil priœetek gradbenih del diøœu liko je poroœil o visokem øte- pri predoru. Ker je bila blago- Obœina in krajevni øolski vilu gostiln, zlorabi alkohola, slovitev na petek, je æupnik svet sta se po odvetniku dr. o pretepih in umorih ter o takoj „izginil“, da bi se izognil Janku Brejcu pritoæila na nemøko-nacionalnem priti- mesni pojedini. Kljub temu se upravnem sodiøœu na Dunaju sku. Poroœevalec Mira na pri- mu je graditelj æeleznice za- proti odredbi ministrstva za mer je maja 1905 poroœal: hvalil. A æe za blagoslovitev bogoœastje in pouk z dne 25. „V Veliki vasi so se spet en- slovesnega preboja predora decembra 1903 zaradi razde- krat stepli. Pri tem so pehnili 21. julija 1905 so najeli nem- litve petrazredne øole v Øt. Ja- gostaœa Øimna Kneza v grlo, økega duhovnika, povabili kobu.59 Upravno sodiøœe je po øtirih letih 5. decembra 1907 res razveljavilo odredbo ministrstva ter naknadno dalo prav obœini in krajevne- mu øolskemu svetu. Æe prej, s priœetkom øolskega leta 1904/5 pa so øentjakobsko petrazredno øolo s slovenskim uœnim jezikom dejansko razdelili na ukaz deæelnega øolskega sveta na øtirirazred- no utrakvistiœno øolo in trirazredno øolo s slovenskim uœnim jezikom. Zanimivo je, 300 Æelezniøka postaja Podroæca da se kljub razsodbi upravne- GESCHICHTE ga sodiøœa leta 1907 ureditev øole v Øt. Jakobu ni veœ spremenila. Raæun je leta 1910 o tem zapisal, da je „æal ta razsodba upravnega sodiøœa øe do danes samo na papirju.“60 Razsodba upravnega so- diøœa pa je imela øe drugo posledico, ki jo opisuje zgo- dovinarka Marija Kurz v svoji knjigi, namreœ da se je od te razsodbe naprej deæelni øol- ski svet v primerih, ko sta bili v kaki obœini dve stranki, od katerih je ena zahtevala slovensko druga pa utrakvi- stiœno øolo, vedno odloœil za utrakvistiœno ureditev øole.61 Pregled vpisa v utrakvistiœno øolo in øolo s slovenskim uœnim jezikom v prvem letu po delitvi øentjakobske petrazredne øole Dokonœna razdelitev øole s slovenskim uœnim jezikom. V utrakvistiœno øolo se je v øolskem letu 1904/5 prijavilo z dræavnimi uradi, ki so ura- bila nemøœina „de facto“ edi- 327 otrok, od tega 236 do- dovali v nemøkem jeziku. ni priznani uradni jezik, jezik maœih in 91 „tujih“, to so Hkrati pa so vedno spet po- na vseh srednjih in viøjih øo- otroci delavcev, v slovensko udarjali predsodek o „manj- lah, nujno potrebno znanje øolo pa 187 otrok, od tega vrednosti slovenskega jezi- nemøœine, po drugi strani pa 181 domaœih in le 6 „tujih“.62 ka“, o tem, da ni razvit, da je so vedeli, da bodo øolske in Iz tega je dobro razvidno, da le hiøni jezik, s katerim ne pri- politiœne oblasti v deæeli vsa- je velika veœina delavcev ka- deø dlje od domaœega hleva. krøno proønjo po boljøem ali ravanøkega predora poøiljala Resnici na ljubo je treba opo- obøirnejøem pouku nemøœine svoje otroke v utrakvistiœno zoriti tudi na dejstvo, da je bi- zlorabile za omalovaæevanje øolo, œeprav ti niso bili samo la æelja slovensko govore- slovenøœine in izpodrivanje nemøke narodnosti. Pritisk na œega prebivalstva po uœenju tega jezika iz ljudskih øol ter starøe je oœitno bil zelo velik nemøœine zelo moœno razvi- navsezadnje kot argument, in œeprav se je za vpis v slo- ta. Urednik œasopisa „Mir“ da slovensko govoreœe pre- vensko øolo trudila sloven- Anton Ekar npr. je na veliki bivalstvo æeli utrakvistiœno sko-konservativna politiœna skupøœini druæbe sv. Cirila in øolo. usmeritev, ki je v Øt. Jakobu Metoda, 2. avgusta 1906, Kljub novi ureditvi øentjak- slej ko prej bila na oblasti, je omenjal „kako ljudstvo na obske øole je pri obœinskih pritisk s strani øolskih oblasti, Koroøkem zahteva veœ nem- volitvah leta 1904 ponovno okrajnega in deæelnega øol- øœine v pouku in da je prav zmagala slovensko-konser- skega sveta bil veœji. Zlasti radi premalo nemøœine izsto- vativna stranka. Slovenski moœno je zalegel argument, pilo letos v Velikovcu 18 de- œasopis Mir je poroœal: „Naøa da je znanje nemøœine nujno klic“ (iz øentruperøke narodne zmaga pri obœinskih volitvah potrebno za gospodarski na- øole).63 Zagovorniki sloven- dne 28. januarja je bila tako predek, za nadaljnje iz- ske øole so bili v dilemi, saj so popolna, kakorøne nismo obraæevanje, za dopisovanje vedeli, da je v deæeli, kjer je priœakovali. V I. razredu je 31 301 ZGODOVINA

volilcev; od teh jih je volilo z Jakob politiœno v rokah pre- „Narodna øola“ v Øt. Petru nami 18, z nasprotniki 8; pet moænejøih kmetov, ki so za- Oœitno se je æe leta 1900 jih ni priølo volit. V II. razredu radi veljavnega davœnega vo- porodila zamisel o zasebni je 75 volilcev; od teh jih je lilnega reda imeli volilno pra- slovenski „Narodni øoli“.69 volilo z nami 51, z nasprotni- vico, medtem ko delavci in Javnost je o tem, da bi si ki 11; trinajst jih ni priølo vo- dninarji, ki niso plaœevali di- Øtentjakobœani s pomoœjo lit. V III. razredu je 398 volil- rektnih davkov, te pravice ni- podruænice sv. Cirila in Meto- cev; od teh jih je volilo slo- so imeli. Obœinska oblast je da zgradili svojo øolo, zvede- la novembra 1904, torej tik po razdelitvi øentjakobske Volilni Slovenska Nemøko-libe- Niso volili øole v øolskem letu 1904/5. upraviœenci stranka ralna stranka Matej Raæun je v Miru po- I. razred 31 18 85roœal o shodu podruænice sv. II. razred 75 51 11 13 Cirila in Metoda: III. razred 398 205 48 145 „Domaœi g. æupnik je spro- skupno 504 274 67 163 æil misel, ker so nam naøi posili-nemci s pomoœjo nam nasprotnih tujcev raztrgali naøo vensko 205, nemœursko sa- bila v rokah gospodarsko øolo, pa si s pomoœjo druæbe mo 48; 145 jih ni priølo volit. moœnejøe øentjakobske slo- sv. Cirila in Metoda sezidajmo To je zmaga, kakorøne Øt. Ja- vensko-konservativne „elite“, lastno „Národno øolo“. Æelel kob øe ni videl.“64 predvsem kmetov. Tako ime- bi, da bi vsi Slovenci, posebno novani „barabarji“, torej de- Tedaj je bilo v Øt. Jakobu pa øe naøi nasprotniki sliøali lavci, ki so bili veœinoma za- skupno 504 volilnih upra- navduøeno pritrjevanje, ki je posleni pri gradnji juæne æe- viœencev, pri ljudskem øtetju sledilo temu nasvetu.“70 leznice in karavanøkega pre- leta 1900 so v Øt. Jakobu Øe v istem œlanku je Raæun dora, pri obœinskih volitvah naøteli 2931 prebivalcev, leta poroœal, da so „æe ta veœer niso mogli soodloœati. To se 1910 celo 3554. Œe vzame- obljubili za zidanje nove øole je spremenilo takoj pri prvih mo rezultate leta 1900, je 9440 kron“, v prihodnji øte- obœinskih volitvah v prvi av- imelo torej le 17,2 % prebi- vilki pa so bralci Mira lahko strijski republiki, ko so obœin- valstva tudi volilno pravico prebrali novico: ske odbore prviœ volili po pri obœinskih volitvah, œe pri- „Za národno øolo v Øt. Ja- enaki, tajni, direktni in sploøni merjamo z rezultati leta 1910 kobu v Roæu so darovali: Sitar volilni pravici. Socialdemo- samo 14,2 %. Jakob, tesar v Øt. Jakobu, 20 kratska stranka je dobila 10 Œeprav je deæelna vlada te K; Raæun Matej, æupnik v Øt. odbornikov, Koroøka sloven- volitve razveljavila zaradi ne- Jakobu, 200 K; Mikula Mi- ska stranka 9, Bauernbund kega zamujenega roka,65 je klavæ p. d. Gril v Øt. Jakobu 50 3.67 Pri volitvah v deæelni in slovenska stranka zmagala K; Singer Øtefan, æupnik v Lo- dræavni zbor 19. junija 1921 tudi pri ponovitvi volitev: „Pri givasi, 100 K; Smodej Franc, so bila razmerja podobna: za obœinskih volitvah smo sijaj- kaplan v Øt. Jakobu, 30 K; Ko- Koroøko slovensko stranko je no zmagali, ker nemøkutarjev bentar Franc, æupan v Øt. Ja- glasovalo 553 oseb, socialde- k volitvi sploh – ni bilo. Ude- kobu, 300 K; Kobentar Mari- mokrati so dobili 709 glasov, leæba od naøe strani je bila ja, æupanja v Øt. Jakobu, 200 Bauernbund 126, Vsenemøka prav povoljna, kakor zadnjiœ. K; Kerøic Miha, trgovec v stranka 37, krøœanski socialci Øt. Jakob je paœ øe vedno sta- Øent-Jakobu, 400 K. Skupaj 2 glasova, komunisti pa 1 ra trdnjava, ki ji tudi barabarji 1300 K. Najsrœnejøa zahvala! glas.68 302 niso kos.“66 Dejansko je bil Øt. Æiveli posnemovalci!“71 GESCHICHTE

Raæun je kasneje bolj po- Metoda, ki je sprva bila pri- krønokoli sodelovanje med drobno razloæil, zakaj so se v pravljena podpreti „Narodno druæbo in Raæunom v zadevi Øt. Jakobu odloœili za svojo øolo“, a navsezadnje ni niœ gradnje „Narodne øole“. O øolo: prispevala. Globlji razlog za vlogi Druæbe sv. Cirila in Me- „Najslabøa in najobœutlji- razprtije je gotovo dejstvo, toda pri gradnji in namerava- vejøa stran koroøkih Sloven- da so leta 1907 v tej druæbi nem vzdræevanju øole je izøla cev so naøe ljudske øole. prevladali slovenski-liberalci broøura, ki jo je po vsej ver- Trdim øe veœ: naøe ljudske in so klerikalno usmerjeni œla- jetnosti napisal Matej Ra- øole so smrt, so poguba ko- ni iz nje izstopili.74 Prav preko æun.75 Iz te je razvidno, da se roøkih Slovencev! Zato: kdor podruænic Ciril-Metodovega je slovenski konservativni po- hoœe slovenski národ na Ko- druæbe se je slovensko-libe- litiœni tabor le poskuøal dogo- roøkem ohraniti, kdor ga ralni tabor poskuøal uveljaviti voriti s slovensko-liberalnim hoœe reøiti gotovega in po- tudi na Koroøkem. Prevladu- taborom v Kranju, œeravno polnega národnega propada, joœa konservativna politiœna brez uspeha. Konflikt je imel ga mora reøiti pogubnih utra- usmeritev je ta poskus slo- za posledico, da druæba sv. kvistiœnih øol in dati mu mora venskih liberalcev iz Kranja Cirila in Metoda ni podprla pravih, v resnici slovensko- odloœno odklanjala. S tem je gradnje øole, niti ni hotela – nemøkih øol. – To dobro vedó bilo tudi onemogoœeno ka- najbræ pa tudi finanœno ni tudi naøi nasprotniki; zato se s tako vztrajnostjo oklepajo utrakvistiœne øole in zato so se s tako silo zaleteli v edino petrazredno slovensko- nemøko øentjakobsko øolo na Koroøkem. Sedaj øentjakob- ske øole ni veœ! S pomoœjo tujih barabarjev so jo naøi do- maœi zagrizenci razdrobili v trirazredno slovensko-nem- øko in v øtirirazredno nemøko øolo.“72 Zanimivo je, da Raæun dosledno oznaœuje øolo s slovenskim uœnim jezikom kot dvojeziœno slovensko-nem- øko, utrakvistiœno øolo pa kot nemøko, kar dejansko bolj ustreza razmeram. Po dobrem letu in pol je Raæun po- roœal, da so sicer zbrali v krat- kem œasu nad 15.000 kron, a da so se obenem „pojavile tolike in takøne zapreke, da smo veœkrat æe obupavali nad uspehom“.73 Z „zaprekami“ je Raæun mislil predvsem na Razvrstitev prvih treh darovanih pettisoœakov. Napisal jo je razdor z druæbo sv. Cirila in Matej Raæun 17. aprila 1906. 303 ZGODOVINA

zmogla – prevzeti øolo v svo- sko øolsko druøtvo“,79 ki je iz Kranjske 784, ostalo pa iz jo last in jo vzdræevati, kakor prevzelo v svojo last „Narod- drugih dræav in deæel.82 Torej øtirirazredno øolo v Øt. Ruper- no øolo“. Za predsednika je je veœina darov prihajala iz tu pri Velikovcu. Druæba sv. bil izvoljen Matej Raæun, v Koroøke. Po proraœunu stavb- Cirila in Metoda je na svoji odbor pa so bili izvoljeni øe nega odbora za zgradbo „Na- skupøœini leta 1906 namreœ prof. Apih, vladni svetnik rodne øole“ naj bi zidarska, menila, „da je taka gospo- Scheinigg, dr. Janko Brejc, tesarska, kleparska, mizarska, dinjska øola, kakor si jo zaen- æupnika dr. Arnejc in Treiber kljuœavniœarska, steklarska in krat æele glasovi iz Øt. Jakoba, ter dræavni in deæelni posla- lonœarska dela stala skupno izven druæbinih pravil. Bila bi nec Franc Grafenauer. 93.102 kron.83 pa tudi æe razen tega nemo- goœa, ker druæba nima v to Idejna zasnova øentjak- potrebnega denarja.“76 V pi- obske „Narodne øole“ smu „Katoliøkemu, politiœne- Svojo oceno o tem, kako mu in gospodarskemu dru- naj bi bilo øolstvo za koroøke øtvu za koroøke Slovence“ je Slovence urejeno, je Matej druæba novembra 1906 spo- Raæun izoblikoval æe prej – roœila, da ne zmore ne zidati, njegov vzornik je bil blaæeni niti prevzeti v oskrbo zavoda, økof Anton Martin Slomøek. da v Øt. Jakobu ni potrebe po „Pred vsem moramo tedaj „Narodni in gospodinjski øo- vedeti, œemu je øola, kakøen li“, saj da se je treba truditi za namen ima ljudska øola? Na obstojeœo deæelno øolo s slo- to vpraøanje najdemo pri raz- venskim uœnim jezikom in da nih øolnikih razliœne odgovo- si ne more predstavljati, da bi re. Meni med vsemi najbolj druæba prevzela v oskrbo za- Naslovnica broøure „V boj za ugaja oni blagega økofa slo- vod, „ukrepala bi pa v njem slovensko øolo“, ki jo je napi- venskega, Antona Martina glede uredbe in glede vseh sal Matej Raæun Slomøeka, ki se glasi: ‚Popot- naprav z odloœilno besedo nik je œlovek na svetu, in slavna ‚Druæba sv. Mohorja v sreœno svojo pot hoditi ima Celovcu‘“.77 Øentjakobœani Brez javnih ali dræavnih mladino dobra øola uœiti, do- tako niso mogli raœunati s po- podpor je Raæun nabral pribl. bra øola za æivljenje‘“.84 moœjo druæbe sv. Cirila in tretjino denarja za gradnjo V broøuri „V boj za sloven- Metoda in Raæun je leta 1910 narodne øole, drugi dve tret- sko øolo!“, ki je v nadaljeva- zapisal, da odklonilnega od- jini je prispevala Mohorjeva njih izhajala v slovenskem govora druæbe niso priœako- druæba.80 O nabiralni akciji je tedniku Mir in so jo kasneje vali, a da so si bili vsaj „za- ohranjenih veœ dokumentov, malo spremenjeno priloæili vsem na jasnem kakor beraœ, opis te akcije na podlagi teh temu œasopisu tudi v broøira- katerega so, proseœega pre- dokumentov je bil objavljen v ni obliki, je predstavil svoj noœiøœa, pri zadnji hiøi pogna- Koledarju Mohorjeve druæbe koncept øolstva za slovensko li v jasno noœ, œeø, popraøaj za leto 1957.81 Iz ohranjene govoreœe prebivalstvo na Ko- pri sosedovih – pri nas nima- razvrstitve prvih treh „petti- roøkem. mo prostora“.78 Zato so na soœakov“ je razvidno, da so Naslov nas sicer zavaja, saj pobudo dr. Janka Brejca, Ma- Øentjakobœani prispevali bi v tem zvezku priœakovali teja Raæuna in drugih ko- 5433 kron, darovalci iz pre- nacionalistiœni zagovor slo- roøkih Slovencev ustanovili ostale Koroøke 7734 kron, iz venske øole, v resnici pa je v 304 19. novembra 1908 „Sloven- Øtajerske je priølo 569 kron, njem predstavljen z dobrimi GESCHICHTE argumenti podprt pedagoøki socialne enakopravnosti ko- naj je øe tako veliko in obilno, koncept, ki pravi, da si otroci roøkih Slovencev. øe nikakor ne zadostuje, da na osnovi maternega jezika Pomembnejøi deli Raæuno- „œlovek sreœno hodi svojo najlaæje prisvojijo znanje. Pri vega pedagoøkega koncepta pot“ skoz æivljenje. Priœa te- tem Raæun nikakor ne zavraœa so brez dvoma aktualni tudi mu je toliko in toliko ljudi, ki uœenja nemøœine, zavraœa pa za danaønje øolstvo: so uœeni, ki veliko znajo – a zlorabo uœenja nemøœine v „Tem pametneje ko je øola sreœni niso; nasprotno: bolj namene politiœne, zlasti uravnana, tem bolj se ozira na nesreœni so in veliko veœji re- nemøko-nacionalne politiœne poznejøe æivljenje øolarjev in veæi, kakor marsikateri œlo- mobilizacije. Tako pravi: „Po tem veœ koristi. A vrh tega vek, ki ne zna ne pisati ne prijateljih in zagovornikih mora øola biti tudi uœilnica za brati. Od kod pa to? Od tod, utrakvistiœne øole æe vidimo, æivljenje s tem, da øolarje uœi ker k sreœnemu æivljenju je kaj ta øola hoœe: namreœ nas tistih znanosti, katere veœ ali potrebno øe dobro srce! Slovence ponemœiti!“ manj potrebuje vsak œlovek. Slovenski stariøi! Spoznajte Rdeœa nit njegovega øol- Da me bolj in laæje razume- resnico in ravnajte se po njej: skega koncepta je: „Øola mo- te, poglejmo posamezne da le dober œlovek more biti ra œloveka narediti takønega, predmete øolskega pouka. sreœen! Kdor ni dober, kdor da more tukaj na zemlji sreœ- Kaj ne: øolarji se uœijo brati, nima dobrega srca: naj je øe no æiveti in sreœno v nebesa pisati in raœunati v naøih øolah tako uœen, naj øe toliko zna in priti.“85 tudi nemøkega jezika; uœijo vé in naj zna govoriti jezike se spoznavati naravo: zemljo, celega sveta, sreœen ni in ne Raæunova zamisel o øoli, rastline in æivali na zemlji more biti; æivljenja sreœno pot pedagogiki in uœenju naj bi …“86 hoditi ne zna in ne more zna- predvsem koristila øolarjem. „Dobro je tedaj in koristno, ti. Podlaga vsake resniœne Odloœno odklanja diskrimini- kar se øolarji uœijo v øoli, in sreœe je dobro vzgojeno rajoœi odnos utrakvistiœnih øol tem pridnejøi kot je øolar, srce, ne pa uœena glava. do slovenøœine, ki je bila ma- tem veœ ko se nauœi, tem bo- […] terni jezik veœine otrok. Urad- lje za njega, tem lahkejøe bo- Zato mora øola mladino ne niki deæelnih øolskih oblasti in de potoval skozi æivljenje. samo uœiti, marveœ jo mora uœitelji ter nemøko-nacionalni Vendar to øe ni vse: znanje, tudi vzgajati, to je: voditi jo k politiki, – ki so nasprotovali Raæunovim idejam, œeprav jih najbræ niso ne prebrali ne ra- zumeli, a so jih kljub temu ob vsaki priloænosti oæigosali kot hujskanje slovenskih naciona- listov –, so veœkrat poudarjali, da je prvi namen øole nauœiti øolarje nemøœine, saj da je ta nujno potrebna za gospodarski napredek, za uradovanje in dopisovanje z uradi, pri fantih pa zaradi vo- jaøke sluæbe. V resnici pa je utrakvistiœno øolstvo podpiralo agresivni nemøki nacio- nalizem, ki je odklanjal vsa- To razglednico je Raæun poslal pliberøkemu kaplanu krøen poskus nacionalne in Ivanu Luœovniku 305 ZGODOVINA

dobremu, navajati jo na do- menti so izhajali predvsem iz tu øtevilo øolarjev v jezikovno bro. Øola mladini ne sme biti socialno-enakovrednih nagi- meøani øoli [utrakvistiœni øoli, samo uœilnica, biti jej mora bov slovensko-konservativ- op. avt.] tako naraslo […] in v tudi vzgojiteljica; ne zadostu- nega politiœnega gibanja. Zdi slovenski tako padlo, da se je, da jej bistri samo glavo – se, da je bil ta Raæunov spis utegne prva razøiriti v petra- pred vsem in z najveœjo skrb- tudi odgovor na oœitke zredno in da zadnja postane ljivostjo jej mora tudi blaæiti druæbe sv. Ciril in Metoda, dvorazredna øola“.94 srce.“87 Øola naj bi vzgajala œeø da taka øola prav v Øt. Ja- Øe posebno poudarja Ra- dobre znaœaje. Pomembna se kobu ni potrebna, saj da ima æun potrebo po gospodinjski zdi za tedanji œas in razmere Øt. Jakob kot ena redkih obœin øoli, „ki naj nam vzgoji go- neobiœajna in zato presenet- deæelno trirazredno øolo s spodarsko izurjenih in narod- ljiva celovitost Raæunovega slovenskim uœnim jezikom in no zavednih mater in gospo- pedagoøkega koncepta, ki ne da bi bilo bolj pametno vzbu- dinj“.95 Ker da øole zaniœujejo meri zgolj na pouœevanje in jati narodno zavest pri star- slovenøœino in mladini ne uœenje, na golo pridobivanje øih, da bi ti poøiljali svoje privzgojijo spoøtovanja in lju- znanja, temveœ mu je po- otroke v slovensko øolo. Ra- bezni do maternega jezika, membna tudi srœna kultura, ki æun je to zavrnil, saj da bo v „si moramo narodno mladino naj bi se je dijaki prav tako primeru, da se øentjakobski vzgojiti v druæini – po narod- nauœili v øoli. Danes bi to naj- projekt izjalovi, prej ali slej no zavednih materah!“96 laæje izrazili s sodobnim ge- padla tudi javna trirazredna slom „socialno uœenje“. øola s slovenskim uœnim jezi- Slovenske øolske sestre Duhovnik Raæun je seveda kom in da „morebiti æe pri Raæun je 1. junija 1908 pi- zagovarjal tudi versko osno- naslednjih volitvah pade tudi sal krøkemu ordinariatu in vo øole: „Øe nekaj mora do- slovenska obœina“92. Raæun je prosil, da se Slovenske øolske bra øola uœiti mladino: æivlje- poudaril, da „enako sodijo vsi sestre iz Maribora smejo na- nja pot hoditi tako sreœno, da rodoljubi øentjakobski“. Dalje seliti v Øt. Petru. Takole piøe: konœno pride v nebesa.“ 88 pravi: „Poglejte na svote, ka- „Neugodne verske in na- Raæun dosledno zahteva, tere so rodoljubi do sedaj rodne razmere, katere je poda naj je jezik, ki ga uœitelj ærtvovali za naøo narodno najveœ povzroœila gradba no- uporablja pri pouku, materni øolo. Od prvih 10.000 K je ve æeleznice, so podpisane- jezik øolarjev. Jezik vidi pred- Koroøka darovala 8899 K, in mu vzbudile misel, kot proti- vsem kot orodje, kot znanje od teh 8899 K jih je Øt. Jakob teæje slabemu vplivu æelezni- in veøœino, s katero naj bi øola sam dal œrez 4000! Poleg teh ce tukaj v Øt. Jakobu v Roæu uresniœila cilje, ki jih je prej 4000 jih je øe œrez 4000 K postaviti ‚Gospodinjsko øolo‘, navedel.89 obljubljenih, katere bodo s katero bi po potrebi bila Drugi spis, s katerim je Ra- Øentjakobœani øe ærtvovali zdruæena tudi ‚Ljudska øola‘, æun utemeljeval potrebo po deloma v denarju, deloma v ter vodstvo in pouk v obeh „Narodni in gospodinjski øoli materijalu in z voænjo.“93 Zla- zavodih izroœiti œœ. øolskim v Øt. Jakobu“, je izøel v nada- sti strah, da bi se trirazredna sestram v Mariboru. ˙[…] ljevanjih v œasopisu Mir90 in slovenska øola kmalu „stopi- V ta namen podpisani ulju- kasneje v broøurici91.V tem la“ z utrakvistiœno øolo, ni bil dno prosi: preœastiti kn. øk. spisu, ki je v celoti zagovor iz trte zvit. Zastopnik okraj- ordinarijat Krøki naj blagohot- naœrtovane „Narodne in go- nega øolskega sveta je na- no dovoli, da se œœ. øolske se- spodinjske øole v Øt. Petru“, mreœ æe novembra 1904 postre v Mariboru tukaj v Øt. Ja- je Raæun navedel tudi veœ na- roœal, da „æe danes lahko z kobu v R. naselijo ter prevza- cionalno-obrambnih argu- veliko verjetnostjo trdimo, da mejo pouk in vodstvo na 306 mentov za to øolo. Ti argu- bo v prihodnjem øolskem le- oznaœenih zavodih.“9 GESCHICHTE

Zamisel, da bi øolske sestre prevzele pouk in vodstvo øo- le, se je porodila æe vsaj leta 1904, ko so v Øt. Jakobu skle- nili sezidati zasebno øolo.98 Sploh je oœitno, da se je Ra- æun zgledoval pri „Narodni øoli“ v Øt. Rupertu pri Veli- kovcu, kjer so vodstvo øole leta 1896 prevzele øolske sestre iz Maribora. Lastnik te øole je bila druæba sv. Cirila in Metoda, ki je tudi krila stroø- ke za vzdræevanje øole in øol- skih sester.99 Zagotovo pa Raæun sporoœa Luœovniku: „Jutri se odpeljem v Maribor, da se lahko dokaæemo, da je bil definitivno dogovorim s øolskimi sestrami.“ æupnik Raæun v stiku s øolski- mi sestrami æe v letu 1906, gniti, da se nam bo odprl æupnik Raæun avgusta 1905 ko je prosil vrhovno predstoj- drug delokrog, ker nam druæ- kupil na ime druæbe sv. Cirila nico, s. Stanislavo Voh, ki je ba [oœitno je miøljena druæba in Metoda, kar so po ustano- prav v tistem œasu tudi naœr- sv. Cirila in Metoda, op. avt.] vitvi „Slovenskega øolskega tovala gradnjo trinadstropne- naøega na Muti uniœi.“ S. Sta- druøtva“ leta 1908 popravili, ga øolskega poslopja v Mari- nislava je povabila Raæuna v in sicer, da je kupec prav to boru (dograjeno leta Maribor, ker bi rada „z Vami druøtvo.105 Junija leta 1907 so 100 1908) , da naj mu za naœrte govorila o tej stvari“. 3. mar- priœeli z zidavo poslopja, 14. øole v Øt. Petru priskrbi arhi- ca je Raæun pisal pliberøkemu julija 1907 pa je bila „slavnost 101 tekta. Iz pisma z dne 17. mestnemu kaplanu Ivanu Lu- blagoslovljenja temeljnega februarja 1908 m. Stanislava œovniku: „Hvala za poslanih kamna (blagoslovil mil. G. Voh øe ni mogla zagotoviti 20,- kron. Jutri se odpeljem v Tinjski proøt Gregor Einøpie- Mateju Raæunu, da bodo se- Maribor, da se definitivno do- ler, slavnostni govornik g. stre priøle v Øt. Jakob: „Øt. govorim s øolskimi sestra- dræavni in deæelni poslanec Jakobska zadeva se nam res mi.“102 Iz dejstva, da je Raæun Franc Grafenauer, ljudstva zdi z meglo pokrita, le tu in æe 1. junija 1908 prosil krøki okoli 4000)“.106 tam se malo pojasni, kaj do- ordinariat, da „naj blagohot- loœnega se pa le ne vidi.“ Se- no dovoli, da se œœ. øolske se- Matej Raæun je prosil okraj- stra je omenila „grozne skr- stre v Mariboru tukaj v Øt. Ja- ni øolski svet, da bi øolske sebi“, ki jih je povzroœala grad- kobu v R. naselijo ter prevza- stre smele odpreti trirazredno nja novega øolskega poslopja mejo pouk in vodstvo na zasebno ljudsko øolo, a so v Mariboru, kar je oœitno kas- oznaœenih zavodih“103 in je mu proønjo vrnili s pripombo, neje bil tudi razlog, da se se- novembra 1908 priølo øest „da je treba proønjo podkrep- stre niso upale prevzeti v last øolskih sester v Øt. Peter104, ti z dokazilom, da bo na øoli øentjakobsko „Narodno øo- lahko sklepamo, da je bilo poskrbljeno tudi za ve- 107 lo“. Pa kljub temu je namigni- Raæunovo potovanje v Mari- rouk“. Tako je bil prisiljen la, da bodo sestre zapustile bor uspeøno. 12. avgusta 1908 prositi øko- øolo na Muti: „Mogoœe, da fijski ordinariat, da mu dovoli Gradnja øole nam boæja neskonœna modra prevzeti verouk na imenova- previdnost hoœe s tem nami- Zemljiøœe v Øt. Petru je ni øoli. Komaj mesec dni kas- 307 ZGODOVINA

neje je Raæun prosil krøki or- ki naj bi v skrajnem primeru bitten, daß die derzeit in St. dinariat, da bi dovolil slove- odøla na pomoœ v Øt. Jakob. Jakob bestehende öffentliche sno blagoslovitev stavbe 27. To asistenco so dovolili. V Øt. slovenische Schule im Schul- septembra 1908.108 Za to Jakobu samem je bilo 20 æan- gebäude gegen eine Jahre- praznovanje se je zanimal tu- darjev, ki naj bi prepreœili iz- smiete von 600 K unterge- di prezidij koroøke deæelne grede. A prireditev je pote- bracht werde. Die diesbezü- vlade in avstrijsko notranje kala mirno, udeleæilo se je je glichen Verhandlungen sind ministrstvo predvsem zaradi najbræ pod vtisom dogodkov noch im Zuge.“111 nemirov v Ljubljani in drugih v Ljubljani le pribl. 2000 ljudi, Zanimivo je, da poroœilo krajih na Kranjskem in Øtajer- slavnostni govornik je bil omenja razdor med slovenskem.109 Pri teh septembrskih dræavni poslanec Franc Grafe- sko-liberalnim in slovensko- nemirih (18.-20. september nauer. Poroœilo ministrstvu za konservativnim taborom in 1908) v Ljubljani, ki so bili notranje zadeve z dne 29. da je øola kljub temu bila do- odgovor na nasilne nemøke septembra je zanimivo zlasti grajena zlasti zaradi truda protestne akcije proti zboro- glede pripombe o nastanku æupnika Raæuna. Potrjuje pa vanju Ciril-Metodove druæbe øole: tudi, da je øentjakobski kraje- na Ptuju, so slovenski de- „Das Schulgebäude wurde vni øolski svet, ki so ga sesta- monstranti razbili øipe nem- vom Cyrill- und Methudve- vljali pristaøi slovensko-kon- økih lokalov in trgovin ter reine [sic!] gebaut, infolge servativne stranke, prosil, da snemali nemøke napise. Vo- Ueberhandnahme der slove- naj se preseli øola s sloven- jaøtvo, ki naj bi vzdræevalo nisch-fortschrittlichen Rich- skim uœnim jezikom v novo mir, so demonstranti obme- tung in der Leitung dieses poslopje v Øt. Petru. Oœitno tavali s kamni, na kar je ko- Vereines, stellte der Letztere so se pogajanja glede prese- mandant ukazal streljati v die finanziellen Mittel zur Er- litve slovenske øole v Narod- mnoæico. Pri tem so ubili dva haltung der insbesondere no øolo ugodno reøila, saj je demonstranta in ranili øest vom Pfarrer Raæun angestreb- Mir 24. 10. 1908 – torej øe oseb.110 Vodja okrajnega gla- ten Schule nicht zur Verfü- pravoœasno pred priœetkom varstva Beljak je pod vtisom gung. Der genannte Pfarrer øolskega leta 3. novembra teh nemirov zahteval za bla- hat den Ortsschulrat St. Jakob 1908 – objavil „naznanilo“o goslovitev Narodne øole v Øt. bewogen, den Bezirksschul- vpisovanju øolarjev v to Petru celo vojaøko asistenco, rat um die Genehmigung zu øolo.112 Æupnik Raæun se je moral veœkrat zagovarjati zaradi de- nunciacij, zlasti v œasu odprtja oz. blagoslovitve poslopja „Narodne øole“.113 Drug oœi- tek je sproæil œasopis „Øta- jerc“, œeø da je slovenska posojilnica dovolila æupanu Ko- bentarju posojila, ker da je ta, ko je øe bil æupan, slabo po- sloval.114 Œeprav se je v prvem letu po preselitvi slovenske øole v poslopje v Øt. Petru prijavilo le 173 otrok, je øtevilo øolar- 308 jev do priœetka prve svetovne Poloænica o nakupu zemljiøœa za „Narodno øolo“ vojne iz leta v leto naraøœalo: GESCHICHTE

Øolsko leto Øtevilo øolarjev treta.117 Vojaøki reæim v habs- predsednik osrednje poli- burøki monarhiji je namreœ s tiœne organizacije koroøkih 1908/09 173 priœetkom vojne razveljavil Slovencev „Katoliøkega poli- 1909/10 192 vse pomembnejøe osnovne tiœnega in gospodarskega 1910/11 206 pravice dræavljanov, vojaøko druøtva za Slovence na Ko- 1911/12 207 sodiøœe je bilo odslej pristoj- roøkem“. Na taboru, ki ga je 1912/13 256 no za sojenje veœine poli- obiskalo okrog 1500 ljudi z tiœnih deliktov civilnega pre- Zilje in iz Roæa, pa so govor- Tako je Raæun leta 1913 z bivalstva, po vstopu Italije v niki obsodili in zavrnili tudi zadovoljstvom zapisal v farno vojno proti monarhiji maja politiko nemøko-nacionalne kroniko: „S tem øtevilom je 1915 je vojaøtvo na Ko- stranke, ki je bila na Koro- slovenska øola æe prekosila roøkem bilo celo politiœno su- økem na oblasti. Med govor- ‚utrakvistiœno‘“. V literaturi o vereno, vrhu tega je veljala niki je bil tudi Matej Raæun, ki øoli v Øt. Petru veœkrat bere- pravica naglih sodiøœ, ki jo je je kritiziral utrakvistiœni øolski mo, da je bila øola s priœet- izvrøevalo vrhovno povelj- sistem na Koroøkem in mu kom prve svetovne vojne stvo 10. armade v Beljaku.118 oœital, da je njegova edina prepovedana.115 Za to v virih naloga ponemœevanje Koro- nisem naøel nobenega potr- Razmere za preganjanje øke. Zato se koroøki Slovenci, dila. Øola s slovenskim uœnim slovenskega politiœnega in tako Raæun, ne borijo proti jezikom je gotovo delovala kulturnega gibanja na Ko- dvojeziœnosti v øolah, paœ pa øe v œasu prve svetovne voj- roøkem so bile ugodne. Niœ ni proti „duhu utrakvistiœnega ne. V œasu jugoslovanske pomagalo, da je politiœno øolstva“. uprave v letih 1919/20 pa je vodstvo koroøkih Slovencev sploh delovala kot „petra- na taboru prav v Øt. Jakob v Kljub lojalnosti koroøkih zredna meøana ljudska øola v Roæu 13. julija 1914, torej ko- Slovencev do habsburøke dr- Øt. Jakobu v Roæu“. maj dobrih øtirinajst dni po æave, se je na vodilne moæe Pomembna sta øe podatka, atentatu v Saraje- da je leta 1912 uspelo orga- vu, izrazilo cesarju nizirati prvi gospodinjski Francu Joæefu svoje teœaj s 16 dekleti116 in da so soæalje ob smrti sestre v zaœetku leta 1917 prestolonaslednika dobile dovoljenje za ustano- Franca Ferdinanda vitev dekliøke sirotiønice. in njegove æene ter obnovilo „najslo- Zapor, konfinacija in be- vesnejøo prisego gunstvo neomajne zvesto- Œeprav so koroøki Slovenci be, vdanosti in lju- ob zaœetku prve svetovne bezni koroøkih Slo- vojne veœkrat potrdili svojo vencev do Najviøje zvestobo dinastiji in habs- osebe svojega ve- burøki monarhiji, sta nemøko- liœanstva, do cele nacionalna oblast na Koro- presvitle cesarske økem in vojaøki absolutizem hiøe in do habs- videla v prvi svetovni vojni burøke monarhi- priloænost, da enkrat za vselej je“.119 Vdanostno obraœunata s slovensko-na- izjavo je podpisal cionalnim politiœnim giba- odvetnik Janko njem na Koroøkem in ga za- Brejc, ki je bil takrat 309 ZGODOVINA

slovenskega politiœnega gi- (Slovenci na Koroøkem), v ka- tiœnem taboru na Koroøkem banja, predvsem na sloven- terem je zapisal, da je treba v in to predvsem pri nasprotni- ske duhovnike, æe takoj s celovitem interesu dræave za- kih tega tabora, namreœ ek- priœetkom vojne usul val de- treti slovensko-nacionalno gi- sponentih nemøko-nacional- nunciacij, krivih obtoæb, nere- banje.123 Ko je Scotti v po- nega gibanja. Zois je npr. sniœnih trditev, aretacij in za- roœilu, ki obsega skoraj 150 imensko navedel znanega porov. Koroøki slovenski du- strani, omenil nastanek Na- Raæunovega politiœnega in hovniki so se 26. januarja rodne øole v Øt. Jakobu, je to oœitno tudi osebnega na- 1915 pritoæili pri ministru za poglavje ocenil takole: „Es sprotnika iz Øt. Jakoba, poøt- bogoœastje in pouk zaradi ob- erscheint nicht nur im Inte- nega mojstra Schusterja, pri naøanja koroøkega deæelnega resse Kärntens sondern auch katerem da je dobil ustrezne predsednika barona Fries- des Gesamtstaates dringend informacije.126 Sploh je po- Skeneja, ki „je domnevno ve- geboten, dieser Wühlarbeit roœilo „Nationale Verhältnisse leizdajo slovenskega klera der slovenischen Geistlichkeit im Rosentale“ (nacionalne sprejel kar kot dokazano dej- auf dem Gebiete der Schule razmere v Roæu), ki ga je se- stvo“.120 Posledica tega je bi- ein energisches Halt zu ge- stavil imenovani Zois, øolski lo „dobro organizirano, na- bieten.“124 Karl Scotti je bil primer denunciacije hujøe œrtno gibanje“ ob zaœetku vrhovni poveljnik 10. armad- vrste, je skupek izmiøljenih, vojne, ki je kar vsevprek ob- nega poveljstva v Beljaku in nepravilnih ter napol resniœ- dolæevalo slovenske duhov- bil torej pristojen za Koroøko. nih podatkov. Pristransko po- nike veleizdaje, jih preganja- Raæunu je dobesedno izvedovanje agenta Zoisa ni lo in sedem duhovnikov oœital: imelo drugega namena, ka- spravilo za zapahe. V resnici „Zu erwähnen wäre hier kor psihiœno in – zlasti œe po- pa se je izkazalo, da je bila „ta der Fall des Pfarrers Matthäus mislimo na posledice aretaci- barbarska gonja proti duhov- Raæun von St. Jakob im Ro- je in zapora pri Mateju Ra- nikom posledica tajne orga- sental. Matthäus Raæun ist ein æunu – tudi fiziœno uniœenje nizacije strankarsko politiœnih verbissener Slovene, die politiœnega nasprotnika. nasprotnikov“ in da „so vo- Hauptstütze unter den Geist- Øentjakobskega æupnika so jaøka sodiøœa po dolgih ted- lichen für die slovenische imele tako politiœne oblasti nih mukapolnega preiskoval- Propaganda in Kärnten. Ue- na Koroøkem, kakor tudi vo- nega zapora, polnega nez- ber seine zur Nationalisierung jaøke, æe dalj œasa na piki. V nosnega duøevnega trpljenja, und Verhetzung der Bevölke- poroœilu prezidija koroøke ugotovili popolno nedolænost rung führende Tätigkeit in öf- deæelne vlade ministru za no- zaprtih duhovnikov.“121 fentlichen und wirtschaftlic- tranje zadeve aprila 1916 so Ohranjenih je veœ izjav hen Belangen wurde bereits ocenili, da æe dolgo velja kot nemøko-nacionalnih politikov wiederholt gesprochen.“125 eden izmed voditeljev Slo- ter viøjih vojaøkih predstavni- Scotti je poroœilo pisal, ko vencev na Koroøkem ter do- kov, ki so v prvi svetovni voj- je bil Raæun æe v zaporu oz. dali: „er wird von deutsch- ni videli priloænost, da vojska konfinaciji, torej leta 1916. völkischer Seite beschuldigt, reøi tudi „nacionalno vpra- Gradivo – v resnici so to bile daß er nationale Hetze auf øanje“,122 z drugimi besedami veœinoma izmiøljene obtoæbe solche Art und in solchem da zatre samostojno sloven- – za to obseæno poroœilo je Umfange getrieben habe, sko politiœno gibanje. Scotti dobival od vladnega daß sein Verhalten als unter V to kategorijo dokumen- agenta barona Zoisa, ki je po das St.G. § 65 a (motenje jav- tov spada tudi poroœilo feld- naroœilu vrhovnega povelj- nega miru, op. avt.) und § 58 marøalleutnanta Karla Scottija stva 10. armadnega zbiral c (veleizdaja, op. avt.) fallend 310 „Die Slowenen in Kärnten“ podatke o slovenskem poli- beurteilt werden müsse“.127 S GESCHICHTE tem je nemøko-nacionalna abgeschlossen sein und vo- menti kaznivega dejanja je oblast strnila svoj oœitek, da raussichtlich zu dessen Ver- treba upoøtevati: Raæun je, ko je æe samo samostojno slo- haftung führen.“129 so Rusi preplavili Galicijo in vensko politiœno gibanje na 27. marca 1916 je „ekspo- vdrli na Madæarsko, veœ ose- Koroøkem dræavi sovraæni nirani policijski uradnik k.k. bam zaniœljivo dejal, da niœe- „panslavizem“. deæelne vlade na Koroøkem v sar ni moæno ukreniti, ‚treba 8. marca 1916 je krøki økof Beljaku“ Emil Spitzer „v smi- je paœ dræati z moœnejøim‘“, Adam Hefter na avdienci ob- slu zapornega naloga c. in kr. da je zavrnil nemøko uœitelji- vestil ministra za bogoœastje 10. armadnega poveljstva“ co, ki je od njega hotela dve in pouk, da spet teœejo poli- aretiral æupnika Raæuna zaradi kroni, da bi ob rojstnem dne- cijske raziskave proti sloven- „zloœina motenja javnega mi- vu cesarja razsvetlila øolsko skim duhovnikom na Ko- ru“.130 To kaznivo dejanje je poslopje, œeø da to ni „ne roøkem, med njimi tudi bilo opisano v § 65 kazenske- obiœajno, ne potrebno“, da je Raæunu, in prosil, da naj se ga zakonika in je vsebinsko prijavil nemøko uœiteljico, ki glede aretacij duhovnikov ni- lahko zajemal zelo veliko, je na øoli prodajala znaœke za kakor ne bi prenaglili.128 Ker zlasti pa je omogoœal, da se s vojno skrbstvo, da je v zaœet- se je minister za bogoœastje pomoœjo laænih obtoæb zne- ku avgusta 1914 pri pridigi in pouk zaradi tega obrnil na biø neljubega politiœnega na- dejal, da vojne niso zakrivili ministrstvo za notranje zade- sprotnika. Æe nedolæna kritika Srbi, temveœ „naø cesar“, da ve, je koroøki deæelni pred- razmer, ki jo je kdo recimo vi- se je demonstrativno obrnil sednik Lodron, ki je potrdil njen izrekel v kaki gostilni, je vstran, ko so pri maøi ob preiskave proti duhovnikom, lahko imela hude posledice. rojstnem dnevu cesarja peli 131 moral odgovoriti ministru, in Torej je zanimivo, kaj kon- cesarjevo himno ipd. dodal, da je bil on sam infor- kretno je motenje javnega Pravi razlog za aretacijo miral økofa. O Raæunu in dru- miru pomenilo v primeru æupnika Raæuna so slovenski gih duhovnikih je menil, da æupnika Raæuna. Koroøka de- poslanci v dræavnem zboru so pristaøi „nacionalno-slo- æelna vlada je o tem pisala opisali v svoji interpelaciji z 132 venske stranke najbolj ek- ministrstvu za notranje zade- dnem 7. julija 1917. Ta ob- stremne smeri“. Nato pa je ve: „Kot posebno teæki mo- sega 27 drobno potiskanih dodal: „Die Erhebungen über den Pfarrer Raæun werden in streng vertraulicher Weise von dem vom 10. Armeeo- berkommando darum er- suchten Polizeioberkommis- sär in Villach gepflogen und habe ich denselben schon vor Wochen nachdrücklichst beauftragt, mit größter Vor- sicht und Umsicht vorzuge- hen, jede Uebereilung zu ver- meiden und strenge dafür zu sorgen, daß das im Zuge be- findliche Erhebungsverfahren unter der Bevölkerung nicht Duhovniki so „Narodno øoolo“ podpirali tudi øe kasneje, kakor bekannt werde. Diese Erhe- npr. Anton Sturm, æupnik na Brdu pri Ømohorju, in økocjanski bungen dürften demnächst æupnik Vinko Poljanec 311 ZGODOVINA

strani in opisuje preganjanja nija 1916 je generalni vikar misarja Spitzerja: „Wenn koroøkih Slovencev med krøke økofije prosil duhovnika auch, wie aus vorstehender prvo svetovno vojno. Inter- Smodeja, da naj se pri voja- Schilderung des tatsächlich pelacijo so slovenski poslanci økem sodiøœu pozanima, ka- Vorgefallenen hervorgeht, z dr. Koroøcem na œelu teme- ko je z Raæunovim zdrav- dem Raæun kein Vorwurf da- ljito pripravili. Na strani 12 jem.135 8. julija 1916 je bil Ra- raus gemacht werden kann, opisujejo „napad na trdnjavo æun izpuøœen iz zapora in si- dass er, der bei der sloveni- slovenskega øolstva“, na tri- cer zaradi osebne intervenci- schen Bevölkerung sehr be- razredno slovensko ljudsko je økofa Hefterja pri vojaøkih liebt zu sein scheint, von øolo ter na internat za dekleta oblasteh v Beljaku, toda po- eben dieser Bevölkerung an- z gospodinjskimi teœaji v Øt. niæevalnih akcij s strani vo- läßlich seiner Entlassung aus Jakobu. O aretaciji Raæuna jaøkih in civilnih oblasti, ki so der Untersuchungshaft be- nemøko napisana interpelaci- æeleli na vsak naœin prepreœiti grüßt und ihm förmlich Ova- ja med drugim pravi: „Pred- Raæunovo vrnitev v Øt. Jakob, tionen dargebracht worden vsem so zdaj morali spraviti s ni bilo konec. Vojaøko sodi- sind, so glaube ich doch, daß poti tistega moæa, katerega øœe namreœ ni ukinilo svojih E. f. Gn meiner Ansicht zu- ime je nerazvezljivo poveza- preiskav proti øentjakobske- stimmen werden, daß es zu- no s slovensko øolo: æupnika mu æupniku z namenom, da mindest eine Taktlosigkeit, Raæuna. Sicer pa je kar prebi prepreœili Raæunov vrnitev aber wol auch eine Demon- cejønja umetnost, priti do æi- v Øt. Jakob. Kljub temu se je stration war, daß er durch vega poøtenjaku od glave do Raæun øe 8. julija zveœer z vla- sein zweimaliges Aufsuchen pet. Ni dajal nobenega povo- kom odpeljal v Øt. Jakob, da des Narodni Dom die phy- da za napad. Edina moæna bi uredil øe nekatere uradne sische Möglichkeit gab, sich pot je bila, da so ga kratko zadeve.136 Njegovo zdravje als Mittelpunkt einer ihm hul- malo aretirali, da bi ga tako je bilo naœeto in tudi økofijski digenden Menge hinzustel- spravili na slab glas. Tako se ordinariat mu je dal dva me- len.“ Oœitno øe isti dan se je je potem 27. marca 1916 res seca dopusta. Æupnik Raæun koroøki deæelni predsednik pojavil v Øt. Jakobu policijski je bil v Øt. Jakobu zelo prilju- Lodron zaradi tega pritoæil pri komisar Spitzer in je dal prije- bljen in oœitno so ga Øentja- krøkem økofu Adamu Hefter- ti æupnika ‚zaradi prevelike kobœani, ko so zvedeli, da se ju, ocenil, da Raæunova pri- politiœne dejavnosti‘[…] Toda je vrnil, toplo sprejeli. To so sotnost resno ogroæa nacio- vsa neøteta zasliøevanja, vsi seveda takoj opazili vojaøki in nalni mir in slogo v fari ter neøteti pozivi mogoœih in ne- policijski ovaduhi, ki so Ra- økofa rotil, da bi uveljavil svoj mogoœih priœ niso niœ poma- æuna nemudoma prijavili pri „mogoœni vpliv“ ter bi „vsaj gali! Odpev se je glasil: policijskem komisarju Spit- naglo poskrbel za premesti- Raæun je osebno popolnoma zerju, nakar je v Øt. Jakobu tev Raæuna na drugo faro“.138 brez madeæa, a prepriœan Slo- priœel poizvedovati o Raæu- Økof pa se tako hitro ni dal venec.“133 novi zaœasni vrnitvi in njego- ugnati, saj je spoznal, da je Med bivanjem v zaporu so vem sprejemu v Øt. Jakobu – Raæun nedolæen in si je oseb- se zaœele teæave z zdravjem. seveda pri „nemøki prebival- no prizadeval, da bi ga izpu- Neœloveøke in poniæevalne cih, ki so v manjøini“, o tem stili iz zapora.139 Lodronu je razmere v zaporu je Raæun sestavil poroœilo in ga poslal kratko, brez takrat obiœajnih opisal v svojem pismu iz leta deæelnemu predsedniku ter vljudnostnih floskul, odgovo- 1929, øe veœ je zapisano v vojaøkim oblastem, œeø da je ril, da je Raæun zdaj za dva imenovani interpelaciji po- Raæun v Øt. Jakobu spet zaœel meseca na dopustu, da mu slanca Koroøca in tovariøev z agitirati.137 Naravnost ne- bo dal priloænost zagovarjati 312 dnem 7. julija 1917.134 3. ju- sramna je bila utemeljitev ko- se zaradi ponovnih obtoæb GESCHICHTE ter odloœno dodal: „Cerkve- krøkemu ordinariatu, da bo popolnoma brez sredstev in nopravnih razlogov za njego- prosil deæelno vlado, naj dohodkov in je æivel od dovo odstranitev do zdaj ni. razøirijo kraj konfinacije na fa- brote svoje rodne sestre in to Njegovo duønopastirsko de- ro Økocjan, saj bi rad poma- kljub temu, da je vrhovno po- lovanje je bilo brezhibno. Ker gal v fari. Pismo pa je zanimi- veljstvo 10. armade 10.5.1917 pa bi zaradi tega, kar se je vo tudi zato, ker navaja bese- konœno sporoœilo krøkemu or- dogodilo, utegnile nastati te- dilo, ki ukazuje konfinacijo: dinariatu, da so ukinili posto- æave, se bomo z njim pogo- „Über Antrag des k.u.k. 10. pek proti æupniku Raæunu.147 vorili o morebitni prostovoljni Armeekommandos vom 7. Deæelna in vojaøka oblast pa odpovedi.“ Bolj ukazu kakor September 1916 […] werden nikakor nista popustili in sta æelji deæelnih in vojaøkih Sie bis auf Weiteres in St. øe naprej Raæuna spravljali ob oblasti, da bi Raæuna preme- Kanzian konfiniert u. dürfen æivce. Æe dva dni kasneje stili na drugo faro, ni ugodil ohne besondere Erlaubnis je generalni vikar Quitt pisal ne økof, niti ni popustil kasne- des k.k. Landespraesidiums poveljstvu 10. armade, da je Raæun sam. Nato je vrho- diesen Ort nicht verlassen. „naj konœno æe uredi, da raz- vno poveljstvo 10. armade – Gleichzeitig ist Ihnen jeder veljavi tudi konfinacijo go- zanj FML Scotti – prosilo mündliche oder schriftliche spoda æupnika Raæuna.“148 deæelnega predsednika Lo- Verkehr mit Außenstehenden Toda okrajno glavarstvo Ra- drona, „da Raæuna konfinira v untersagt.“144 Ker mu z ob- æunu ni izroœilo potne legiti- nekem kraju, ki ga lahko sam toæbami niso mogli do æive- macije, nakar je Raæun pisal izbere, a ne v Øt. Jakobu ali pa ga, so ga poskuøali tako poli- poveljstvu 10. armade v Be- v kakem drugem kraju, ki je tiœno kakor œloveøko onemo- ljaku: „C. in kr. poveljstvo 10. dostopen za njegovo agitaci- goœiti. Odslej je bil Raæun armade naj milostno ukine jo“.140 Scotti je pred tem med pod policijskim nadzorom, konfinacijo podpisanega, ki je vrsticami omenil, da naj bi bi- pregledovali so pisma, ki jih bila izreœena na podlagi obla ta reøitev le zaœasna, saj „ni je dobival, in œe je hotel za- toæb, ki so se izkazale kot ne- zaæeleno, da bi se æupnik pustiti faro Økocjan, je moral resniœne in ki niso bile uteme- Raæun vrnil na svoje bivøe za dovoljenje zaprositi deæel- ljene ter mu dovoli, da se sluæbeno mesto“. Deæelni nega predsednika. To je do- vrne v svojo æupnijo.“149 Toda predsednik je 11. septembra kumentirano s pismom, v ka- tako poveljstvo kakor tudi pisal økofu Hefterju, da bodo terem prosi, ali sme zaradi deæelni predsednik sta spo- Raæuna konfinirali in da naj boleœin v sklepih iti k zdravni- roœila, da je vojaøko sodiøœe sporoœi, kje je zdaj in kateri ku v Velikovec,145 kar so mu sicer ukinilo preiskave proti kraji se zdijo økofu, da so za milostno dovolili. æupniku, a da so nekatera konfinacijo ugodni.141 Økof je Iz istega meseca je pretre- dejstva, ki so v kompetenci odgovoril, da je Matej Raæun sljivo pismo, v katerem Ra- civilnega sodiøœa, predali c. v Økocijanu v Podjuni, ki je æun opozarja krøki ordinariat, in kr. dræavnemu toæilstvu.150 njegov rojstni kraj, in da bo da je rad pripravljen zaœasno Lodron je dodal øe zanimiv najbolje, da ga pustijo tam.142 pomagati kot duøni pastir. pripis, ki ponovno dokazuje, Poleg tega je øe zabeleæil, da Pravi razlog za to proønjo pa da ni ølo za resniœnost ali do- Raæun odloœno zavraœa vse je bilo dejstvo, „da sem v da- kazljivost obtoæb proti Raæu- oœitke v zvezi s svojo vrnitvi- nih razmerah glede prehrane nu pred sodiøœem, temveœ jo v Øt. Jakob. Te oœitke je popolnoma odvisen od se- zgolj za to, da bi onemogoœili Raæun zavrnil tudi pisno.143 stre, posestnice v Mali va- delovanje æupnika Raæuna v Æe iz zaœetka oktobra 1916 si“.146 Torej je bil v teækih Øt. Jakobu. Piøe, da tudi sicer je ohranjeno pismo Mateja œasih vojne, ko je primanjko- misli ukiniti konfinacijo øele, Raæuna, v katerem sporoœa valo na vse koncih in krajih, „ko bodo na mizi zadostna 313 ZGODOVINA

poroøtva, da se bo æupnik za vaøo vrnitev v Øt. Jakob v hunstva. Vladna komisija je ta Raæun vzdræal vsakrøne hujs- Roæu prosta.“155 oœitek zavrnila, saj da so bili kaøke dejavnosti, ki bi utegni- Raæun se je 20. septembra tudi drugi pomagali pri pre- la ponovno motiti nacionalni 1917 vrnil v Øt. Jakob.156 Z noœevanju øtudentov, a da ti mir v deæeli“. Prevedeno to dne 2. januarja 1918 je ohra- podporniki ne morejo biti od- pomeni, da naj opusti vsa- njeno prvo Raæunovo pismo govorni, œe je ta organizacija krøno politiœno ali kulturno iz Øt. Jakoba v Roæu, v kate- kasneje zaøla v dræavi sovraæ- dejavnosti v prid slovensko- rem poroœa o delovanju øol- no delovanje. Vladna komisi- konservativnemu gibanju v skih sester na podroœju tako ja je spraøevala tudi Raæuna, Øt. Jakobu in na Koroøkem. imenovanega vojnega skrb- „ki je kot razlog za svojo are- Konœno je dræavno toæil- stva.157 Oœitno je, da je s tem tacijo navedel predvsem izja- stvo 26. julija 1917 sporoœilo, poskuøal odvrniti od sebe ter ve nemøke uœiteljice von Vor- da ni naølo nobenega razlo- od øolskih sester vsakrøen beck ter ogorœenje, ki ga je v ga, da bi Raæuna preganjalo sum kakrønegakoli izdajstva. nemøko-nacionalnih krogih zaradi kaznivih dejanj.151 Øele Oœitke æe omenjene inter- izzvalo njegovo delovanje za 18. avgusta je krøki ordinariat pelacije poslancev Koroøca slovensko øolo v Øt. Jako- obvestil Raæuna, da bodo ter tovariøev 7. julija 1917 o bu“.160 vsak œas ukinili njegovo kon- preganjanju koroøkih Sloven- Zares je bila zadeva z uœite- finacijo,152 28. avgusta 1917 cev, ki veœkrat omenja primer ljico von Vorbeck „pikantna je tudi „Quatiermeisterabtei- Mateja Raæuna, je raziskala epizoda“161, kakor jo omenja lung“ 10. armadnega povelj- avstrijska vladna komisija in interpelacija dr. Koroøca. stva sporoœila deæelnemu izsledke te raziskave strnila v Med policijskim komisarjem predsedniku, da soglaøa z poroœilu aprila 1918.158 V Spitzerjem, ki je vodil pre- ukinitvijo konfinacije, potem njem je omenjen tudi primer iskave proti Raæunu, in gla- ko je generalni vikar Quitt preganjanja Raæuna.159 V vno obremenilno priœo, øent- spet vloæil proønjo za ukinitev glavnem potrjuje æe znano, jakobsko uœiteljico von Vor- konfinacije.153 Toda kriæevega dodaja pa, da je policijski ko- beck, se je med preiskavami pota øe ni bilo dovolj, saj je misar oœital Raæunu sodelo- razvila „ljubezenska afera“, ki Raæun dobil legitimacijo za vanje z organizacijo, ki je jo je Spitzer navsezadnje pri- potovanje od Celovca do Be- pred vojno jugoslovanskim znal. Da je bil glavni razlog za ljaka, okrajno glavarstvo Veli- øtudentom, ki so potovali po preganjanje Raæuna utiøati kovec pa mu ni hotelo dati le- juæno-slovanskih deæelah, neljubega politiœnega na- gitimacije za potovanje od omogoœala brezplaœne pre- sprotnika, dokazuje øe tale Sinœe vasi do Celovca.154 noœitve. Ta organizacija da je dokumentirana izjava komi- Konœno je 2. septembra povezana neposredno s pro- sarja Spitzerja: 1917 deæelni predsednik pi- cesom proti atentatorjem v „Vrhovni komisar Spitzer je sal Raæunu: Sarajevu, kjer da je bila na pred ministerialno komisijo v „V soglasju s c. in kr. 10. ar- procesu proti njim omenjena strogo zaupni obliki ustno iz- madnim poveljstvom s tem prav taka organizacija. Æe javil, da so mu z vojaøke stra- odrejamo ukinitev vaøe konfi- znane domnevne Raæunove ni obljubili v primeru pozitiv- nacije. Prosim vaøe visoœan- izjave da so bile v luœi, da je nega izida raziskav proti stvo, da se pred vaøo vrnitvi- paœ podpornik te sovraæne Raæunu, da mu bodo izposlo- jo na vaøo faro najprej pred- organizacije jugoslovanskih vali eno najviøjih odliœij.“162 stavite pri knezoøkofu øtudentov, razlog, da je 10. Tako je vladna komisija krøkem, pri meni ter pri ober- armadno poveljstvo odredilo previdno, a le dovolj jasno quartiermeistru 10. armadne- njegovo aretacijo, potem ko ocenila, da je bilo Spitzerjevo 314 ga poveljstva, nakar bo pot mu niso mogli dokazati vo- ravnanje v primeru Raæun GESCHICHTE

„vsaj primerno“, da „kom- promitira ugled oblasti in da omaja zaupanje javnosti v ukrepe dræavnih oblasti.“163 Poroœilo vladne komisije ni veœ imelo nobenih posledic, habsburøka monarhija je bila na koncu svojih moœi, zaledje je bilo izœrpano, notranjost so pretresle stavke zaradi pomanjkanja hrane, nezadovolj- stvo zaradi vojnih razmer je moœno naraslo. Bilo je samo øe vpraøanje œasa, kdaj bo „Narodni dom“ v Øt. Jakobu. V tem domu sta bili mlekarna in dræava propadla. posojilnica. Na Koroøkem so v letih 1918/19 sledili boji za juæni – po nesreœnem plebiscitu pa krøkemu ordinariatu ni bil øe del Koroøke med avstrijskimi sem z vsem svojim imetjem œisto prepriœan, da bo njegov vojaøkimi enotami in œetami moral zapustiti svojo æupnijo beg pomenil tudi daljøe be- kraljevine SHS. Med temi bo- ter se znova podati v grenko gunstvo. Raæun je namreœ ji je Raæun spet moral beæati, begunstvo.“ prosil ordinariat, naj imenuje kakor je sam poroœal: „Vljud- Res je Matej Raæun æe 23. zdajønjega kaplan Kuchlinga no naznanjam, da sem se dne 10. 1920 pisal økofijskemu za administratorja fare, „do- 12. junija t. l. (1919) vrnil na ordinariatu v Celovec: kler bo mogoœe podpisani svojo æupnijo Sv. Jakob v „Ergeb. Gefertigter teilt (Raæun, op. avtorja) po tem, Roæu iz svojega begunstva mit, dass er gezwungen ist, ko bodo razmere razœiøœene, od 5.2. t. l. Bival sem deloma die Pfarre St. Jakob i. R. mit svojo faro lahko zamenjal z v Kranju in Ljubljani, zatem 23. d. M. zu verlassen. Grün- drugo ali pa bi na tej isti fari veœinoma v Økocijanu v Pod- de: die wohl begründete resigniral“. Raæun øe piøe, da juni (od 3.4. t. l.); odtod sem Furcht vor Persekutionen u. bodo slovenske øolske sestre zopet zbeæal na Jezersko, po- Misshandlungen seitens der ostale v Øt. Petru, in jih pripo- tem odøel v Kranj, odtod pa einstigen Mitglieder der roœal v „dobrohotno zaøœito“ na Bled.“164 Volkswehr, welche beim Ein- ordinariata oz. økofa. Po ponovni vrnitvi v Øt. Ja- dringen in den Pfarrhof am 6. Kakor lahko sklepamo iz kob se je Raæun moœno zav- 1. 1919 brüllten: wo ist der Raæunovih pisem, v Stari Loki zemal za pozitiven izid ko- Pfaff – fast mehr noch aber ni bil prav sreœen. Njegova roøkega plebiscita v prid kra- der Gedanke, dass die Verfol- æivœna bolezen je postajala ljevine SHS. Raæun sam piøe: ger des Gefertigten vom Jah- vse hujøa, tako da skoraj ni „Sredi junija 1919 sem se re 1916 ihre damals vereitel- veœ mogel izvrøevati duøno- mogel vrniti v Øt. Jakob, kjer ten Anschläge gegen den pastirskih nalog. Od leta sem si svoje itak æe zruøene Gefertigten nun mit erneuer- 1931 jih je sploh moral opu- æivce pokvaril prav do zad- ter Energie wieder aufneh- stiti. V tridesetih letih se je njega z intenzivnim delom za men werden.“165 vrnil na Koroøko, v Økocjan, plebiscit. Osem dni pred ple- Øentjakobski æupnik se je kjer ga je sprejela njegova biscitom so mi v lokalni ple- umaknil v Staro Loko pri rodna sestra. Tam je ostal do biscitni komisiji odpovedale Økofji Loki. Zanimivo je, da svoje smrti. V pismu z dne 2. vse moœi in moral sem izpreœi vsaj v imenovanem pismu julija 1941 je Aleø Zechner, 315 ZGODOVINA

æupnik v Æelezni Kapli, prosil krøkemu ordinariatu o pogre- nemu øolskemu svetu in si- økofijski ordinariat v Celovcu, bu je Kadras zakljuœil z bese- cer, da naj ta „spremeni javno naj mu le-ta dovoli majhno dami: slovensko øolo v utrakvi- pokojnino: „Die Teilnahme der Bevöl- stiœno“. To naj bi veljalo samo „Er hat als Defizient seit kerung war sehr gut.“ za øoli v Øt. Jakobu in v Selah. 1921 in der Seelsorge in Alt- Posebno znaœilna za nemøko- lack bei Bischofslack – einer Epilog nacionalno politiko je argu- kleinen Pfarre – gewirkt, seit Ne samo med prvo sveto- mentacija, zakaj da je zdaj 1931 konnte er wegen seiner vno vojno je bila ljudska øola pravi œas: Nervenschwäche keine Seel- s slovenskim uœnim jezikom „Nach Mitteilungen, die sorge mehr ausüben. Er be- v Øt. Jakobu, ki se je novem- uns von vertraulicher und kam bis März l.J. eine kleine bra 1908 preselila v novo po- verläßlicher Seite zugekom- Pension von Jugoslawien, slopje „Narodne øole“ v Øt. men sind, scheint nun die nun steht er ohne irgend- Petru, nemøko-nacionalnim Möglichkeit bei den einzel- welche Unterstützung.“166 krogom hudo v napoto. A nen Gemeinden (besonders Dræave Jugoslavije v tistem prav v izrednih razmerah der Gd. St. Jakob im R.) zu be- œasu ni bilo veœ – Hitlerjeva prve svetovne vojne so vo- stehen, den radikal sloven. Nemœija ter faøistiœna Italija jaøke in deæelne oblasti vide- Einschlag verdrängen und sta jo zbrisali s svojim napa- le priloænost, da zatrejo die Gemeinden bzw. die dom 6. aprila 1941 z zemlje- proønje nekaterih drugih Ortsschulräte für die utraqui- vida. Tako Raæun tudi skrom- obœin, ki so zahtevale øole s stische Schule günstig zu ne pokojnine iz Jugoslavije ni slovenskim uœnim jezikom.167 stimmen bezw. gewinnen zu veœ dobival. Ordinariat krøke V pismu z dne 24. 8. 1916 je können. økofije je Raæunu, ki je bil 30 predlagal Pflanzl, da bi v teh […] let duhovnik prav v tej økofiji, krajih dodeli æandarmeriji, ki Besonders gilt dies bei der avgusta 1941 odobril pokoj- da dobro pozna krajevne raz- Ortsgemeinde St. Jakob i. R., nino v viøini 50 RM. mere, nalogo, da ona poizve- solange der überwältigende Raæun je umrl 23. decem- duje pri merodajnih osebah psychische Einfluß des Pfar- bra 1943. Na Øtefanovo ga je in jih „prepriœa“ o utrakvi- rers Razun auf die Bevölke- v Økocjanu pokopal økofijski stiœnem øolskem sistemu. Te rung und die Ortsschulräte vikar Kadras ob navzoœnosti osebe naj bi pripravili do te- ausgeschaltet bleibt.“ osmih duhovnikov. Poroœilo ga, da poøljejo proønjo okraj- Raæun je bil v tistem œasu v zaporu oz. konfinaciji. V interpelaciji z dnem 7. julija 1917 so se poslanci dr. Koroøec in tovariøi pritoæili proti tej politiki.168 Deæelni øolski svet je namreœ, tako piøe v interpelaciji, aprila 1917 „svetoval“ øentjakob- skemu obœinskemu predstoj- niøtvu, da naj zaprosi za zdruæitev obeh obstojeœih øol v eno samo utrakvistiœno. To je deæelni øolski svet seveda Stavba „Narodne øole“ je bila za tisti œas gotovo impozantna. storil, se pritoæujejo slovenski 316 Pred øolo so oœitno gojenke dekliøke sirotiønice. poslanci, v zanj pravem œasu, GESCHICHTE ko je skoraj celo moøko prebivalstvo odsotno in z njimi tudi obœinski odborniki in odborniki krajevnega øolskega sveta. Pritisnili pa so tudi „z negotovim strahom pred øikanami, rekvizicijami ipd.“ Vladna komisija je oœitke slovenskih poslancev potrdila.169 Med drugim tudi, da je bil razlog za aretacijo in preganjanje Raæuna prav njegovo zavzemanje za øolo s slovenskim uœnim jezikom v Øt. Øt. Jakob v Roæu s farno cerkvijo. Razglednico je pisal leta 1937 Jakobu. Pomembno je, da je takratni øentjakobski kaplan Tomaæ Holmar. vladna komisija potrdila potrebo po slovenski øoli v Øt. Zato je obœinski odbor na vala vsaj 7 uœiteljskih mest. Jakobu, saj da to trirazredno svoji seji 23. 3. 1921 sklenil Okrajni øolski svet da name- øolo obiskuje 180 uœencev, prositi deæelni øolski svet, naj rava izgraditi javno ljudsko kar je veliko, in da je le pred- ne ugodi proønji Slovenskega øolo in da celo æeli ustanoviti nost, œe se starøi lahko svo- øolskega druøtva. Kot razloge meøœansko øolo. Zasebna bodno odloœajo, v katero øolo za ta sklep je odbor navedel, ljudska øola pa da bi odtegni- bodo poslali svoje otroke. œeø da ni potrebe po zasebni la del øolarjev in bi tako pre- Poroœilo (z dne 25. aprila øoli, da taka øola ne ustreza preœila ugodni razvoj na øol- 1918) pa je poleg tega ugo- potrebam prebivalstva, tem- skem podroœju v Øt. Jako- tovilo, da se jezikovna uredi- veœ le sebiœnim potrebam bu.171 To kar øolskim in deæel- tev na slovenski øoli ni spre- posameznikov, ki niti ne æivi- nim oblastem v habsburøki menila. jo v øolskem okoliøu, in da bi monarhiji ni uspelo, namreœ V prvi avstrijski republiki je taka øola „sluæila le politiœnim da bi spremenili ljudsko øolo Slovensko øolsko druøtvo, ki mahinacijam deæeli tujih vpli- s slovenskim uœnim jezikom je bilo lastnik poslopja narod- vov“. v utrakvistiœno oz. jo zdruæili ne øole v Øt. Petru, æe 31. 12. Petrazredno javno ljudsko z utrakvistiœno øolo v Øt. Jako- 1920 zaprosilo za dovoljenje, øolo je 8. avgusta 1921 obi- bu, je uspelo oblastem v prvi da uredi zasebno ljudsko skovalo 527 otrok. Po zakon- avstrijski republiki. Seveda øolo.170 Obœinski svet v Øt. Ja- skih predpisih, tako v imeno- tokrat s pomoœjo obœinskega kobu pa po letu 1920 ni veœ vanem dokumentu, bi øolska odbora, v katerem slovenska bil v rokah slovenske stranke. obœina Øt. Jakob lahko zahte- stranka ni veœ imela veœine.

1 Iz pisma Mateja Ražuna iz Stare Loke Valentinu Podgorcu 6 Ražun, V boj, 4-5. (december 1929). Mohorjeva družba Celovec, zapušœina 7 Andreas Moritsch, Dem Nationalstaat entgegen (1848– Janka Hornböcka. 1914). V: Andreas Moritsch (Hrsg.), Alpen-Adria. Zur 2 ADG, APA St. Jakob, Pismo Mateja Ražuna kn. šk. Ordina- Geschichte einer Region, str. 339-405, tu 384. rijatu v Celovcu 7. septembra 1908. 8 Theodor Domej, Schule zwischen Staat und Kirche 1848- 3 Matej Ražun, Moji najbridkejši dnevi od l. 1916 …, pismo 1938 am Beispiel des Nationalitätenkonflikts in Kärnten, v: z dne 10. 3.1922. Werner Drobesch/ Reinhard Stauber/ Peter G. Tropper 4 Matej Ražun: V boj za slovensko šolo! (Celovec 1904), str. (Hgg.): Mensch, Staat und Kirchen zwischen Alpen und 3-4. Adria 1848-1930. Einblicke in Religion, Politik, Kultur und 5 Erich Zöllner, Geschichte Österreichs. Von den Anfängen Wirtschaft einer Übergangszeit. (Klagenfurt/Celovec-Ljub- bis zur Gegenwart (Wien-München 81990), str. 435. ljana/Laibach-Wien/Dunaj 2007) str. 249-268, tu str. 268. 317 ZGODOVINA

9 Domej, Schule zwischen Staat und Kirche, str. 259. 41 Slovensko šolsko društvo v Celovcu in Družba sv. Cirila in 10 Domej, Schule zwischen Staat und Kirche, str. 268. Metoda v Ljubljani I. Pouœna brošurica Slovenskega šolske- 11 Mir, 10. januarja 1882, št. 1, str. 2. Poslopje za ljudsko šo- ga društva v Celovcu (Izdalo in založilo Slovensko šolsko lo so zgradili leta 1879, pred tem je bil šolski pouk v farov- društvo v Celovcu, Celovec 1910), str. 5. Avtor te brošuri- žu. Prim. Ingrid Kaiser-Kaplaner: Die Marktgemeinde St. Ja- ce je bil po vsej verjetnosti Matej Ražun; Kurz, Zur Lage, kob im Rosental / Št. Jakob v Rožu mit ihren Kirchen, Dör- 192. fern und Schulen – ein Einblick in ihre Geschichte anhand 42 V dokumentu je z drugo pisavo pristavljeno „+32“. S tem von Archiven, Chroniken und Zeitzeugenberichten. (Kla- je neznana oseba mislila otroke delavcev, ki so gradili pre- genfurt/Celovec – Ljubljana/Laibach – Wien/Dunaj 2007), dor. str. 123. 43 KLA, LSR, Paketreihe 25. 12 Maria Kurz, Zur Lage der Slowenen in Kärnten. Der Streit 44 Slovensko šolsko društvo, 6; KLA, LSR, Paketreihe 25. um die Volksschule in Kärnten (1867-1914) (= Das Kärnt- 45 KLA, LSR, Paketreihe 25, Zl. 25.109. ner Landesarchiv 17, Klagenfurt 1990), str. 170. 46 KLA, LSR, Paketreihe 25, Zl. 4600. 13 Mir, 25. februarja 1882, št. 4, str. 26. 47 Ražun, V boj, 32-33. 14 Stephan Singer, Kultur- und Kirchengeschichte des oberen 48 ADG; Personalakt Ražun. Pismo deželnega šolskega sveta z Rosentales. Dekanat Rosegg mit Einschluss des Wörter- dne 28. aprila 1904. See-Gebietes. (Kappel/Drau 1935), str. 274 sl. 49 ADG; Personalakt Ražun. Pismo Mateja Ražuna škofijskemu 15 Singer, Kultur- und Kirchengeschichte, 104 in 282. ordinariatu 20. maja 1904. 16 Kaiser-Kaplaner, Die Marktgemeinde, 226; Mir, 10. marca 50 1882, št. 5, str. 33 Prav tam. 51 17 Mir, 25. januarja 1883, št. 2, str. 10. Primerjaj œlanek Teodorja Domeja v tem zborniku. 52 18 Kurz, Zur Lage, 175. Prim. Kurz, Zur Lage, 202. 53 19 KLA, Präsidium, Schachtel 160, Zl. 444. Kaiser-Kaplaner, 37. 54 20 KLA, Präsidium, Schachtel 160, Zl. 444. Kaiser-Kaplaner, 268-271; Farna kronika. 55 21 Prim. Kurz, Zur Lage, 175-176. Mir, 11. 5. 1905, str. 113. Prim. tudi: Mir, 23. 2. 1905, str. 44; Mir, 12. 1. 1905, str. 8. Mir, 31. 5. 1905, str. 130; Mir, 22 Iz prošnje šentjakobskega župana Jožefa Šusterja visokemu c. kr. ministerstvu za uk in bogoœastje z dne 30. junija 22. 6. 1905, str. 147-148. 1891; KLA, LSR, Paket 24. 56 Farna kronika Št. Jakob. 23 KLA, LSR, Paketreihe 24, Zl. 489. Prim. Kurz, Zur Lage, 57 Farna kronika Št. Jakob 178-183. 58 Farna kronika Št. Jakob. 24 KLA, LSR, Paketreihe 24, Zl. 489. 59 KLA, LSR, Paketreihe 25. 25 KLA, LSR, Paketreihe 25, Zl 3842/1891 60 Slovensko šolsko društvo, 6. 26 Kurz, Zur Lage, 183. 61 Kurz, Zur Lage, 210. 27 Župnik Matej Ražun, v: Naši rajni duhovniki. Izdala KKZ v 62 KLA, LSR, Paketreihe 25, Zl. 4600. Celovcu (Celovec 1968), str. 289-311, tu 289; prim. tudi 63 Koledar (Vestnik) šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Lju- nadaljevanko v reviji Družina in dom, 1961: Dobrotnik. Ro- bljani za navadno leto 1907. (Ljubljana 1906), str. 102. žanska povest, str. 11, 12, 40, 57, 58, 87, 88, 116, 117, 64 Mir, 11. 2. 1904, 21c. 137-139; 65 Mir, 16. 6. 1904, str. 93. 28 Avguštin Malle, Akademija slovenskih bogoslovcev. V: Marija Vreœar (ured.), Južna Koroška in njena cerkvena po- 66 Mir, 15. 9. 1904, str. 146. doba v 20. stoletju. Ob 100-letnici Sodalitete, združenja 67 Koroški Slovenec (KS), 3. 5. 1921, str. 2. slovenskih duhovnikov na Koroškem (1906-2006) (Celo- 68 KS, 29. 6. 1921, str. 3. vec 2007) str. 87-167, tu str. 119. 69 Slovensko šolsko društvo, 6. 29 Cit. po: Danijel Grafenauer: Matej Ražun (rokopis), str. 6. 70 Mir, 10. 11. 1904, 183. 30 Cit. po: Danijel Grafenauer: Matej Ražun, str. 7. 71 Mir, 17. 11. 1904, 188. 31 ADG, Personalakt Ražun. 72 Mir, 17. 11. 1904, 187 (Matej Ražun). 32 ADG, Personalakt Ražun. 73 Mir, 21. 6. 1906, štev. 25. 33 ADG, APA St. Jakob. 74 34 Enciklopedija Slovenije, 2. zvezek (Ljubljana 1988) str. Prim. Mir, 16. 6. 1904, str. 93. 364. 35 Ražun, Matej, v: Enciklopedija Slovenije, 10. knjiga, str. 75 Slovensko šolsko društvo. 119. 76 36 Farna kronika Št. Jakob. Koledar družbe sv. Cirila in Metoda 1907, 101. 77 37 ADG; APA St. Jakob. Slovensko šolsko društvo, 14. 78 38 Mir, 20.12.1900, 202. Slovensko šolsko društvo, 16. 39 Prav tam, 203 79 Mir, 28. 11. 1908, str. 294. 40 Gemeinde=Wahlordnung für das Herzogtum Kärnten samt 80 Iz pisma Mateja Ražuna iz Stare Loke Valentinu Podgorcu den einschlägigen Gesetzen (Klagenfurt 1912). Zakon sega (december 1929). Mohorjeva družba Celovec, zapušœina v leto 1864 (Gemeindeordnung vom 15. März 1864, L.-G.- Janka Hornböcka. Bl. Nr. 5). Prim. Hanzi Filipiœ, Politiœna orientacija v obœini 81 Košœek naše koroške zgodovine. V: Koledar Mohorjeve Dobrla vas v letih 1870–1945, v: Dobrla vas in okolica. Iz družbe za navadno leto 1957 (Celovec 1956), str. 48-56; preteklosti v sedanjost, ured. Marija Makaroviœ (Celovec– Arhiv Mohorjeve družbe, zapušœina Janka Hornböcka, ma- 318 Ljubljana–Dunaj, 1996), str. 205-243, tu 210. pa Slovenska narodna šola, Št. Jakob. GESCHICHTE

82 Arhiv Mohorjeve družbe, zapušœina Janka Hornböcka, ma- wenen im Ersten Weltkrieg. In: Hellwig Valentin, Susanne pa Slovenska narodna šola, Št. Jakob. Haiden und Barbara Maier (Hrsg.): Die Kärntner Volksab- 83 Mir, 23. 3. 1907, str. 78. stimmung 1920 und die Geschichtsforschung. Leistun- 84 Ražun, V boj, 16. gen, Defizite, Perspektiven (Klagenfurt 2001), str. 275- 294. 85 Ražun, V boj, 16-17. 118 86 Ražun, V boj za slovensko šolo, 18-19. Moll, Vom Mitbürger, 279. 119 87 Ražun, V boj za slovensko šolo, 19-20. ÖStA, AVA, MdI, Präs. 22/Kärnten, Fasz. Nr. 2120, Zl. 8033/1914. 88 Ražun, V boj za slovensko šolo, 23-24. 120 ÖStA, AVA, MdI, Präs. 22/Kärnten, Fasz. Nr. 2120, Zl. 89 Ražun, V boj za slovensko šolo, 32-33. 3052/1915. Dokument je objavljen v knjigi: Peter G. Trop- 90 Mir, 12. 10. 1905, str. 245; Mir, 19. 10. 1905, str. 252; Mir, per: Nationalitätenkonflikt – Kulturkampf – Heimatrieg. 2. 11. 1905, str. 263; Mir, 16. 11. 1905, str. 275. Dokumente zur Situation des slowenischen Klerus in Kärn- 91 Matej Ražun, Bodoœa narodna in gospodinjska šola v Št. Ja- ten von 1914 bis 1921. (Klagenfurt 2002) str. 30-33. kobu v Rožu (Celovec 1905). 121 ÖStA, AVA, MdI, Präs. 22/Kärnten, Fasz. Nr. 2120, Zl. 92 Mir, 19. 10. 1905, str. 252. 3052/1915. 93 Prav tam. 122 Npr. ÖStA, AVA, MdI, Präs. 22/Kärnten, Fasz. Nr. 2120, 94 KLA, LSR, Paketreihe 25, Zl. 4600. Zl. 10.610/1914. Pismo odvetniškega pripravnika Franza 95 Mir, 16. 11. 1905, str. 275. Dworschaka vojaškemu nadzornemu uradu (Kriegsüber- 96 Mir, 2. 11. 1905, str. 263. wachungsamt) z dne 15. 8. 1914. 97 ADG, APA St. Jakob im Rosental. Ražunovo pismo ško- 123 ÖStA/KA, NFA, 10. Armeekommando, Kr. 138/1916. fijskemu ordinariatu z dne 1. junija 1908. Mappe: Berichte über slovenische Propaganda in Kärnten 98 Prim. Slovensko šolsko društvo, 7. und Krain. „Die Slovenen in Kärnten“. 99 S. M. Salvatora Klun / s. M. Stanislava Božnik, Šolske sestre 124 Prav tam, 61. sv. Franœiška Kristusa Kralja na Koroškem. Ob 120-letnici 125 Prav tam, 95-96. Kongregacije šolskih sester. (Celovec 1989), str. 32. 126 ÖStA/KA, NFA, 10. Armeekommando, Kr. 138/1916. 100 Klun/Božnik, Šolske sestre, 13. Mappe: Berichte über slovenische Propaganda in Kärnten 101 Provincialni arhiv šolskih sester v Celovcu: Pismo m. Stani- und Krain. Betreff: Nationale Verhältnisse im Rosentale. slave Voh župniku Mateju Ražunu. 127 KLA, Präs., Sch. 348/17-1 Nr. 3694/1916. 102 Arhiv Mohorjeve družbe, zapušœina Janka Hornböcka, ma- 128 AVA, MdI, Präsidium, 22/Kärnten, Fasz. Nr. 2120, pa Slovenska narodna šola, Št. Jakob. Zl.5874/1916. 103 ADG, APA St. Jakob im Rosental. Ražunovo pismo ško- 129 Prav tam. fijskemu ordinariatu z dne 1. junija 1908. 130 KLA, Präsidium, Schachtel 348, 17-1/ Zl. 5192. §. 65. 104 Arhiv Konventa šolskih sester v Št. Petru, dokument: Filial- Störung der öffentlichen Ruhe. Institut zu St. Jakob im Rosental in Kärnten – 1908. Der Verbrechens der Störung der öffentlichen Ruhe macht 105 Auskünfte zum Grundbuchauszug der E.Z. 58, 59 u. 61 KG sich schuldig, wer öffentlich oder vor mehreren Leuten, St. Peter, Villach, am 17. April 1947- rokopisni original v oder in Druckwerken, verbreiteten Schriften oder bildli- zapušœini Dušana Œesna v arhivu konventa šolskih sester v chen Darstellungen Št. Petru. a) zur Verachtung oder zum Hasse wider die Person der 106 Farna kronika. Prim. tudi poroœilo v Miru, 20. 7. 1907, str. Kaisers, wider den einheitlichen Staatsverband des Kai- 215. serthumes, wider die Regierungsform oder Staatsver- 107 ADG, APA St. Jakob im Rosental. waltung aufzureizen sucht, oder 108 ADG, APA St. Jakob im Rosental. Ražunovo pismo ško- b) zum Ungehorsam oder zum Widerstande gegen Geset- fijskemu ordinariatu z dne 7. septembra 1908. ze, Verordnungen, Erkenntnisse oder Verfügungen der 109 KLA, Präsidium, Schachtel 279/ 17-1, Zl. 3153. Gerichte oder anderer öffentlicher Behörden, oder zur 110 ÖStA/AVA, MdI, Präs. 22 in genere, Kr. 2019, Zl. Verweigerung von Steuern oder für öffentliche Zwecke 9111/1908. angeordneten Abgaben auffordert, aneifert oder zu ver- 111 KLA, Präsidium, Schachtel 279/ 17-1, Zl. 3153. leiten sucht. 112 Mir, 24. 10. 1908, str. 264. Des gleichen Verbrechens macht sich auch derjenige 113 Ohranjeni zagovor v originalu v: Arhiv Mohorjeve družbe, schuldig, der zapušœina Janka Hornböcka, mapa Slovenska narodna šo- c) Verbindungen zu stiften, oder Andere zur Theilnahme la, Št. Jakob. Zagovor je bil objavljen v Miru, 20. 6. 1908, an solchen zu verleiten sucht, oder selbst in was immer str. 153. für einer Weise daran Theil nimmt, die sich einen der 114 Mir, 22. 2. 1908, str. 49; Mir, 29. 2. 1908, str. 57. unter lit. a) und b) bezeichneten strafbaren Zwecke zur Aufgabe setzen. 115 Npr. Klun/Božnik, Šolske sestre, 51. Die Strafe dieses Verbrechens ist schwerer Kerker von ei- 116 Šolske sestre na Koroškem. V: Koledar družbe sv. Mohor- nem bis zu fünf Jahren ja za navadno leto 1957 (Celovec 1956), str. 135-142, tu 138. 131 KLA, Präsidium, Schachtel 348, 17-1/ Zl. 5192. 117 Janko Pleterski, Koroški Slovenci med prvo svetovno voj- 132 ÖStA, AVA, MdI, Präsidium, 22/Kärnten, Fasz. Nr. 2120. no. V: Koroški plebiscit. Razprave in œlanki. Ured. Janko Anfrage des Abgeordneten Dr. Korošec und Genossen an Pleterski/Lojze Ude/Tone Zorn. (Ljubljana 1970), str. 73- das Gesamtministerium, betreffend die Verfolgungen der 130, tu 74-75; Martin Moll, Vom Mitbürger zum Staats- Kärntner Slowenen während des Krieges. feind. Die Behandlung der Kärntner und steirischen Slo- 133 Prav tam, str. 12. 319 ZGODOVINA

134 ÖStA, AVA, MdI, Präsidium, 22/Kärnten, Fasz. Nr. 2120. 151 ADG, Personalakt Ražun, Sporoœilo državnega tožilstva Anfrage des Abgeordneten Dr. Korošec und Genossen an krškemu ordinariat z dne 26. julija 1917. das Gesamtministerium, betreffend die Verfolgungen der 152 ADG, Personalakt Ražun, Sporoœilo krškega ordinariata Kärntner Slowenen während des Krieges, str. 7. Mateju Ražunu z dne 18. avgusta 1917. 135 ADG, Personalakt Ražun. 153 KLA, Präsidium, Schachtel 348, 17-1/Zl. 5192. Sporoœilo 136 KLA, Präsidium, Schachtel 348/17-1, Zl. 5192. Ražunov k.u.k. Quatiermeisterabteilung des 10. AK deželni vladi z odgovor krškemu ordinariatu na ponovne oœitke z dne 14. dne 28. avgusta 1917 9. 1916. 154 ADG, Personalakt Ražun, Sporoœilo krškega ordinariata 137 KLA, Präsidium, Schachtel 348/17-1, Zl. 5192. Poroœilo Quatiermeisterabteilung z dne 1. septembra 1917. policijskega komisarja Spitzerja z dne 18. julija 1916. 155 ADG, Personalakt Ražun, Sporoœilo deželnega predsedni- 138 ADG, Personalakt Ražun, Zaupno pismo koroškega dežel- ka Mateju Ražunu z dne 2. septembra 1917. nega predsednika Lodrona škofu Adamu Hefterju z dne 156 Matej Ražun, Moji najbridkejši dnevi od l. 1916 …, pismo 18. julija 1916. z dne 10. 3.1922. 139 Prim. Košœek naše koroške zgodovine, str. 56. 157 ADG, Personalakt Ražun, Poroœilo Mateja Ražun krškemu 140 ADG, Personalakt Ražun, pismo poveljstva 10. armade ordinariatu z dne 2. 1. 1918. deželnemu predsedniku Lodronu z dne 7. septembra 158 Janko Pleterski (pripravil), Politiœno preganjanje Slovencev 1916. v Avstriji 1914-1917. Poroœili vojaške in vladne komisije 141 ADG, Personalakt Ražun, pismo deželnega predsednika (= Arhivsko društvo Slovenije, viri 1, Ljubljana 1980). Lodrona krškemu škofu Adamu Hefterju z dne 11. sep- 159 Glej dokument pri: Pleterski, Politiœno preganjanje, str. 56- tembra 1916. 58. 142 KLA, Präsidium, Schachtel 348, 17-1/Zl. 5192. 160 Glej dokument pri: Pleterski, Politiœno preganjanje, str. 57. 143 KLA, Präsidium, Schachtel 348, 17-1/Zl. 5192. Pismo Ma- 161 Interpelacija dr. Korošca, str. 22. teja Ražuna krškemu ordinariatu z dne 14. 9. 1916. 162 Glej dokument v: Pleterski, Politiœno preganjanje, str. 58. 144 ADG, Personalakt Ražun, Ražunovo pismo krškemu ordi- 163 Glej dokument v: Pleterski, Politiœno preganjanje, str. 59. nariatu z dne 4. 10. 1916. 164 ADG, APA St. Jakob, Ražunovo pismo škofijskemu ordina- 145 KLA, Präsidium, Schachtel 348, 17-1/Zl. 5192. Ražunovo riatu z dne 23. junija 1919. pismo deželnemu predsedniku z dne 21. 11. 1916. 165 ADG, APA St. Jakob, Ražunovo pismo škofijskemu ordina- 146 ADG, Personalakt Ražun, Ražunovo pismo krškemu ordi- riatu z dne 23. oktobra 1920. nariatu z dne 18. 11. 1916. 166 ADG, Personalakt Ražun. 147 ADG, Personalakt Ražun, Sporoœilo poveljstva 10. armade 167 Prim. pismo Dr. Pflanzla 10. armadnemu poveljstvu, v ro- krškemu ordinariatu z dne 10. 5. 1917. ke FML Scottiju z dne 24. 8. 1916. Dokument je shranjen 148 ADG, Personalakt Ražun, Krški ordinariat piše poveljstvu v ÖStA/KA, NFA, 10. AK, Pers. Res. Nr. 7220/1916. 10. armade z dne12. maja 1917. 168 Interpelacija dr. Korošca, str. 11-12. 149 ADG, Personalakt Ražun, Ražunovo pismo poveljstvu 10. 169 Glej dokument v: Pleterski, Politiœno preganjanje, str. 64- armade z dne19. maja 1917 65. 150 ADG, Personalakt Ražun, Pismo deželnega predsednika 170 KLA, LSR, Paketreihe 26. Lodrona krškemu ordinariatu z dne 29. maja 1917; KLA, Präsidium, Schachtel 348, 17-1/Zl. 5192. Pismo c. in kr. 171 KLA, LSR, Paketreihe 26. poveljstva 10. armade krškemu ordinariatu z dne 26, maja 1917.

320 321 INSERAT

322 INSERAT

Mohorjeva IHRHAUS Hermagoras INKLAGENFURT VAØAHIØA www.mohorjeva.at VCELOVCU

zaloäba – Verlag knjigarna – Buchhandlung Viktringer Ring 26 Tel. 0463/56 515 – 46 e-mail: [email protected] Dvojeziœna knjigarna v srcu Celovca Vas vabi, da pobrskate po njenih knjigah. Vzemite si œas Tatjana Angerer ter preglejte naøo ponudbo. Ena od posebnosti knjigarne je velik izbor verskih knjig. Knjigarna Äivimo z rastlinami je partner podjetja Skribo, zato ima na voljo Avtorica æeli poudariti predvsem pomen izbra- vse pisarniøke in øolske potrebøœine. nih zdravilnih rastlin v prehrani in pri ohranja- nju zdravja, vsaj nekoliko pa se dotakne tudi vseh preostalih vezi med œlovekom in rastlinami. slovenska knjiga, 218 strani, tiskarna – Druckerei trda vezava, € 27,30 Adi-Dasslergasse 4 9073 Viktring/Vetrinj Tel. 0463/29 26 64 e-mail: [email protected] Vaøe æelje Vam lahko v naøi najsodobneje opremljeni tiskarni nadvse kvalitetno uresniœijo naøi usposobljeni sodelavci.

Ingrid Kaiser-Kaplaner Die Marktgemeinde St. Jakob im Rosental/ Üt. Jakob v Roäu Avtorica v bogato opremljeni kroniki predstavlja zgodovino dvojeziœne træne obœine Øt. Jakob v Roæu. S pomoœjo virov, pripovedovanj priœ œasa, dokumentov iz arhivov ter bogate literature ji je uspelo opisati znamenitosti te obœine, cerkve, vasi in zaselke, øole, krajevna in ledinska imena ter druøtva, ki delujejo ali so delovala v tej obœini. nemøka knjiga, 336 strani, trda vezava, € 29,90 323 INSERAT

SLOVENSKITEDNIK ZAKOROØKO

Za dober konec tedna.

Uredniøtvo: (0463) 21 88 80-0 [email protected]

! "#$%##% &"#$%##"# ' (") )% % *' ( +

Poševna dvigala• dvigalne •naprave¤ na stopnišdvigala• posebne konstrukcije Mischkulnig Matthäus Franzendorf/Bran¤a vas 2 A A-9072 Ludmannsdorf/Bil¤ovs Tel. 04228 / 38728; Fax: DW 4 Mobil 0664 / 46 47 302 E-mail: [email protected] 324 www.mikon-foerdertechnik.com INSERAT

KARNTNER

C&C * Lebensmittel-Zustellgroßhandel Siriusstraße 30-Klagenfurt www.eurogast-legro.at 325 INSERAT

DA DCH ER

SPENG ERLEI IECK E FLACHDACHABDICHTUNGEN

Ges.m.b.H.

EISENWARENHANDEL

FARBENFACHGESCHÄFT

GESCHENKARTIKEL HAUSHALTSWAREN 9184 St. Jakob/Ros. 48 Tel. 04253/326-0 FAX 2517

326 INSERAT

www.dolinsek.com

327 INSERAT

Der Fachberater für Ihr Dach! Vaˇspartner v zadevah strehe! HEDENIK Spenglerei und Dachdeckungs GmbH

9181 Feistritz i.R./Bistrica v R.

Warum geht’s bei einer Bank vielleicht” ” und bei der Volksbank viel leichter”? ”Der Unterschied liegt im Vertrauen. GOSTILNA/GASTHAUS Was immer Sie vorhaben: mit einem Partner dem Sie vertrauen Adam können, geht’s viel leichter. Volksbank Kärnten Süd Toni Zerzer 9184 St. Jakob i.R. Nr. 203 Tel.: 04253/410 Sveœe/Suetschach www.vbks.at

328 INSERAT

7IR àBERZEUGEN MIT 1UALITÊT "RENNSTOFFE "AU 'ARTEN !GRAR 4ANKSTELLE "AUSTOFFE ,AGERHAUS 3T *AKOB 3T *AKOB 3T *AKOB 4EL WWWUNSER LAGERHAUSAT

Tischlerei/mizarstvo Michael Schellander, www.s3tischlerei.at

329 INSERAT

In einer Landschaft von besonderer Schönheit, eingebet- tet zwischen der ein- drucksvollen Berg- kette der Karawan- ken und dem Stau- see der Drau, liegt die Marktgemeinde St. Jakob i. Ros. als ein Teil der Carnica- Region Rosental. In der Nähe der zwei bekannten Seen Wörthersee und Faaker See, bietet sie das ideale Urlaubsgebiet für einen preiswerten Landurlaub.

INFORMATIONEN: Marktgemeinde St. Jakob im Rosental A-9184 St. Jakob im Rosental 60 • Tel. (042 53) 2295, Fax: DW 5 e-mail:[email protected] • www.st-jakob-ros.aT

330 INSERAT

kulturno in seminarsko srediøœe je na razpolago tako individualnemu obiskovalcu kakor tudi skupinam (firmam, zborom itd.) 9613 Ziljska Bistrica 19 T: 04256/29050 • 0664/4244021 • F: 29050-5 [email protected] • www.altepost.biz

AUDIO VIDEO SERVICE KASMA GES.M.B.H. Ing. Kregar Andi

INGLITSCHSTRASSE 26

WRILHELM EBERNIG ELEKTROUNTERNEHMEN 9184 St. Jakob i. R., Tel. (0 42 53) 317, Fax (0 42 53) 82 57 331 INSERAT

332 INSERAT

Sodalitas Katoliøki dom prosvete Katholisches Bildungshaus A-9121 Tainach/Tinje 119 Veœ znanja– Tel. 04239/2642 veœ prihodnosti Mehr Bildung – mehr Zukunft

Odvetniki dr. Matevæ Grilc, dr. Roland Grilc, mag. Rudi Vouk

œestitajo Viøji øoli za gospodarske poklice v Øt. Petru ob jubilju in se vsem absolventkam in absolventom ter prijateljem øole priporoœajo za sodelovanje. 333 INSERAT

334 INSERAT

335 INSERAT

ECHIEN 35 JAHRE ERFAHRUNG