DOCSLIB.ORG

Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_13.pdf | DOST. 01/10/21 18.12 Bibliografija Helge Glu{i~ (1995–2004) 515 BIBLIOGRAFIJA HELGE GLUIÈ (19952004)1 1995 A Knjievnost v publikacijah Slovenske kulturne akcije (SKA) : (ob štiridesetletnici njene ustano- vitve). – Meddobje 29, št. 1/2, 1995, str. 63–71. Mladinski pisatelj Mirko Kunèiè (18991984). V: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Juni Ameriki. – Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995. – Str. 177–182. Odmevnost Janèarjevega literarnega dela v svetu. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (31; 1995; Ljubljana ). Zbornik predavanj / XXXI. seminar slovenskega jezika, literatu- re in kulture, 26. 6. – 15. 7. 1995. – Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, 1995. – Str. 103–109. Objavljeno tudi v Glasniku Slovenske matice 19, št. 1/2, 1995 str. 47–53. Poezija Milene oukal. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str. [49]57. Razsenost literarnih teenj v slovenski prozi : Slovenska trideseta leta. – Delo 37, št. 231, 5. okt. 1995, str. 15. Ilustr. – Prispevek s simpozija Slovenska trideseta leta, ki je potekal v Slovenski matici od 20. do 21. sep- tembra 1995. »Zgodbe s panjskih konènic« Lojzeta Kovaèièa. Traditiones 24, 1995, str. 185191. B [Iz recenzije]. V: Silvija Borovnik: Piejo enske drugaèe? [V Ljubljani] : Mihelaè, 1995. Besedilo na zavihkih ov. Rahlo tkanje. – Razgledi, št. 13, 23. jun. 1995, str. 36. O knjigi Christian Robin: Šibkost angelov. D Bibliografija Helge Gluiè : ob estdesetletnici / sestavila Alenka Logar Pleko s sodelo- vanjem Anke Sollner Perdih. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str. 83102. 1 Legenda A knjige, razprave, èlanki B – spremne besede, ocene C – uredništvo D – intervjuji, o avtorici Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_13.pdf | DOST. 01/10/21 18.12 516 Slavisti~na revija, letnik 52/2004, {t. 4, oktober–december Knjievnost kot aktualno in estetsko uèinkovito besedilo : pogovor za poletnopoèitniko mizo. Delo 37, t. 172, 27. jul. 1995, str. 9. Nadnasl.: Pogovor s profesorico za slovensko literaturo na ljubljanski Filozofski fakulteti. – Pogovarjal se je Joe Horvat. 1996 A The poetry of Milena Šoukal. – V: Ethnic literature and culture in the U. S. A., Canada, and Australia. – Frankfurt am Main [etc.] : Lang, 1996. – Str. 85–94. Poezija Karla Muserja. – Dve domovini 7, 1996, str. 195–204. Slovenska sodobna proza. – V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (32 ; 1996, Ljubljana). Zbornik predavanj / XXXII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 24. 6. – 13. 7. 1996. – Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, 1996. – Str. 101–108. Sto slovenskih pripovednikov. – Ljubljana : Prešernova druba, Vrba, 1996. – 218 str. Fotograf. Vsebina: Vladimir Bartol, France Bevk, Andrej Blatnik, Berta Bojetu-Boeta, Peter Boiè, Fran Bukviè, Ivan Cankar, Izidor Cankar, Andrej Capuder, Janez Cigler, Fran Detela, Mate Dolenc, Joe Dular, Fran Erjvec, Damir Feigel, Joe Felc, Emil Filipèiè, Fran Saleki Fingar, Evald Flisar, Nada Gaboroviè, Ferdo Godina, Fran Govekar, Karel Grabeljek, Branko Gradinik, Andrej Hieng, Branko Hofman, Anton Ingoliè, Janez Jalen, Drago Janèar, Janez Svetokriki, Miran Jarc, Joe Javorek, Simon Jenko, Branka Jurca, Josip Jurèiè, Vladimir Kavèiè, Janko Kersnik, Edvard Kocbek, Stanko Kociper, Ciril Kosmaè, Polon- ca Kovaè, Lojze Kovaèiè, Kajetan Koviè, Ju Kozak, Miko Kranjec, Mirko Kunèiè, Zofka Kveder, Ivan Lah, Feri Lainèek, Fran Levstik, Vladimir Levstik, Florjan Lipu, Danilo Lokar, Bogomir Magajna, Stanko Majcen, Svetlana Makaroviè, Mimi Malenek, Karel Mauser, Janez Mencinger, Franc Ksaver Meko, Mira Miheliè, Fran Milèinski, Marjeta Novak, Boris Pahor, Tone Partljiè, Ela Peroci, Metod Pevec, Ivan Potrè, Ivan Pregelj, Slavko Pregl, Preihov Voranc, Milan Pugelj, Alojz Rebula, Miha Remec, Marjan Roanc, Dimitrij Rupel, Tone Selikar, Zorko Simèiè, Anton Martin Slomek, Dominik Smole, Joe Snoj, Josip Stritar, Leopold Suhodolèan, Tone Svetina, Rudi eligo, Ivan Tavèar, Marjan Tomiè, Igor Torkar, Janez Trdina, Josipina Turnograjska, Josip Vandot, Narte Velikonja, Jani Virk, Saa Vuga, Pavle Zidar, Ivo Zor- man, Vitomil Zupan, Beno Zupanèiè, Vlado abot. Znaèilnosti kulturnega delovanja slovenske izseljenske skupnosti v Argentini. V: Jezik in èas. Ljubljana : Znanstveni intitut Filozofske fakultete, 1996. Str. 125133. B Jakopin, Gitica: Slovo od deklištva. – Ljubljana : samozal., 1996. – 260 str. Na hrbtni str. ov. zapis Helge Gluiè o ljubezenskem romanu Veronika. Obèutljivo beleenje. Razgledi, t. 15, 7. avg.1996, str. 22. O knjigi Boris Pahor: Slovenska svatba (1995). Odstiranje meglic. – Razgledi, št. 16, 4. sep. 1996, str. 22. O knjigi Alojz Rebula: Previsna leta (1996). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_13.pdf | DOST. 01/10/21 18.12 Bibliografija Helge Glu{i~ (1995–2004) 517 Sreèanje z romanom slovenskega (nemkega) pisca : doivetja v Barilochah. Delo 38,t. 2, 4. jan. 1996, str. 13, 14. O slovenskih izseljencih v Argentini in ocena romana Igorja Šentjurca: The torrents of war. Tenkoèuten opazovalec in izjemno spreten fabulist : Igor entjurc (31. 1. 1927 27. 1. 1996). Delo 38, t. 37, 15. feb. 1996, str. 15. Portret. – Ob smrti pisatelja Igorja Šentjurca. Zvrhan ko poljubèkov. Razgledi, t. 11, 26. maj 1996, str. 36. O zborniku enske kratke proze Zaznamovane (1994). Znanstvena doslednost in ustvarjalnost Marje Bornikove. V: Zaupala jev mladega èloveka : zbornik ob 90-letnici rojstva dr. Marje Bornik. Borovnica : OŠ dr. Ivana Korošca, 1996. – Str. 13–15. 1997 A Poezija Franceta Papea. V: Jezikoslovne in literarnovedne raziskave : zbornik referatov 6. sreèanja slavistov, Celovec, Ljubljana 1989. Ljubljana : Filozofska fakulteta, 997. Str. 235242. Poezija Karla Mauserja. – Meddobje 31, št. 3/4, 1997, str. 186–194. Razsenost liberalnih teenj v slovenski prozi tridesetih let. – V: Slovenska trideseta leta : sim- pozij 1995. – V Ljubljani : Slovenska matica, 1997. – Str. 139–143. Obljavljeno tudi v: Delo 37, št. 231, 5. okt. 1995, str. 15. Slovenski roman v devetdesetih letih. – V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (33 ; 1997 ; Ljubljana). Zbornik predavanj / XXXIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 30. 6. – 19. 7. 1997. – Ljubljana : Filozofska fakultete, Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, 1997. – Str. 265–280. olska ura z Janèarjevim Velikim briljantnim valèkom / Vida Medved Udoviè, Helga Gluiè. Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za olstvo, 1997. 44 str. Vsebina: Helga Gluiè: Odmevnost Janèarjevega dela v svetu. Str. 7–14. B Brati Kosmaèa? Slovenèina v oli 2, t. 5, 1997, str. 14. Ciril Kosmaè (28. September 28. January 1980). V: South Slavic writers since World War II. Detroit [etc.] : Gale Research Company, cop. 1997. Str. 132136. Domaèa seènja. – Razgledi, št. 18, 1. okt. 1997, str. 30. O knjigi Rudi Šeligo: Demoni slavja (1997). Drago Janèar (13 April 1948-). V: South Slavic writers since World War II. Detroit [etc.] : Gale Research Company, cop. 1997. Str. 8490. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_13.pdf | DOST. 01/10/21 18.12 518 Slavisti~na revija, letnik 52/2004, {t. 4, oktober–december Lepotec v stiski. – Razgledi, št. 2, 22. jan. 1997, str. 30. O knjigi Françoise Sagan: Bena bolest (1996). Maèja slutnja. Razgledi, t. 11, 28. maj 1997, str. 30. O knjigi Kajetan Koviè: Profesor domiljije (1996). Nedolnost in pohlep. – Razgledi, št. 9, 30. apr. 1997, str. 30. O knjigi Vladimir Kavèiè: Somrak (1996). Poetièni katalog. Razgledi, t.16, 3. sept. 1997, str. 30. O knjigi Milan Dekleva: Oko v zraku (1997). Seliškar, Tone. – V: Enciklopedija Slovenije 11. – Ljubljana : Mladinska knjiga, 1997. – Str. 40. D Gluiè, Helga. V: Veliki sploni leksikon v osmih knjigah. Ljubljana DZS, 1997. Knj. 3, str. 1283. 1998 A Ciril Kosmaè : pisatelj brezmejne doline v osrèju sveta / reiser Peter Novljan ; scenaristka Helga Gluiè. marje-Sap : Jaka, 1998. 1 videokaseta. – (Slovenski pesniki in pisatelji). Das literarische Schaften Valentin Polanšeks. – V: Profile der neueren slowenischen Literatur in Kärnten. – 2. erweiterte Aufl. – Klagenfurt = Celovec : Hermagoras = Mohorjeva zaloba, 1998. – Str. 55–70. Znaèilnosti kulturnega delovanja slovenske izseljenske skupnosti v Argentini. V: Slovenski jezik. Opole : Uniwersytet Opolski, Instytut Filologii Polskiej, 1998. Str. [273]282. B Kamniti sarkofag in krhka potica. – Razgledi, št. 4, 18. feb. 1998, str. 27. O knjigah Dušan Merc: Sarkofag (1997) in Ted Kramolc: Potica za navadni dan (1997). Mesto pristan Toneta Rodeta : verzi iz Argentine. – Delo 40, št. 55, 19, mar. 1998, str. 14. Pretresljivost ambivalentnih obèutij. Razgledi, t. 12, 10. jun. 1998, str. 28. O knjigah Drago Janèar: Zvenenje v glavi (1998) in Prikazen iz Rovenske (1998). Srèni napad laje oblike. Razgledi, t. 17, 16. sep. 1998, str. 30. O knjigi Brina Švigelj Mérat: Con brio (1998). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_13.pdf | DOST. 01/10/21 18.12 Bibliografija Helge Glu{i~
Load more

Recommended publications
  • Absurd V Romanu Vitomila Zupana Igra S Hudičevim Repom
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO ODDELEK ZA FILOZOFIJO NASTJA BOJIĆ Absurd v romanu Vitomila Zupana Igra s hudičevim repom Diplomsko delo Mentorici: Dvopredmetni univerzitetni študijski red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, program prve stopnje: Slovenistika, doc. dr. Valentina Hribar Sorčan Dvopredmetni univerzitetni študijski program prve stopnje: Filozofija Ljubljana, 2016 Zahvala Mentoricama red. prof. dr. Alojziji Zupan Sosič in doc. dr. Valentini Hribar Sorčan se zahvaljujem za vso pomoč, konstruktivne pripombe in ne nazadnje vedno zanimiva in izčrpna predavanja, ki so me spodbudila k pisanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi Sari Žibrat za prevod izvlečka v angleščino, prijateljici Simoni Špolad za lektoriranje in vsem, ki ste me podpirali v času študija ter kakorkoli pripomogli k nastanku tega dela. Moji študijski dnevi nikoli ne bi bili tako polni in popolni, če ne bi bilo vaju, Maja Ličen in Žiga Kovač. Hvala, da skupaj rušimo zid. Vse to je zapleteno potovanje, ki ne pelje nikamor. (T. Nagel) Izvleček Absurd v romanu Vitomila Zupana Igra s hudičevim repom Absurd je po Albertu Camusu temeljno, disharmonično razmerje med človekom in zanj gluhonemim svetom, ki se v romanih Vitomila Zupana Igra s hudičevim repom in Apokalipsa vsakdanjosti kaže v destruktivnih medosebnih odnosih, duševni razklanosti osrednjih literarnih oseb in spolnih anomalijah. Glavni literarni liki, ki so erotomani in skribomani, absurdne bivanjske položaje presegajo z erotiko, ki jo Zupan pojmuje kot primarno razmerje do sveta in je ne smemo enačiti s pornografijo. Tako tudi najbolj erotični Zupanov roman Igra s hudičevim repom ni pornografski, temveč se v preobilju spolnih anomalij iskri ostra družbena kritika. Ključne besede: eksistencializem, absurd, upor, erotika, metafizični nihilizem.
    [Show full text]
  • Intertekstualnost in Intermedialnost V Poeziji Uroša Zupana
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PRIMERJALNO KNJIŢEVNOST ODDELEK ZA SLOVENISTIKO INTERTEKSTUALNOST IN INTERMEDIALNOST V POEZIJI UROŠA ZUPANA DIPLOMSKO DELO Mentorica NINA BARBIČ Izr. prof. IRENA NOVAK POPOV SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŢEVNOST Somentor PRIMERJALNA KNJIŢEVNOST IN Izr. prof. MATEVŢ KOS LITERARNA TEORIJA LJUBLJANA, marec 2010 ZAHVALA V diplomi je poleg mojega truda in dela tudi delček vseh, ki so mi stali ob strani, zato bi se rada zahvalila staršem za dobre nasvete in smernice, predvsem pa za moralno podporo in vzpodbudo na vsakem koraku. Zahvaljujem se tudi svojemu fantu za vso pozitivno energijo, ki je olajšala proces pisanja. Zahvala gre tudi mentorjema za strokovno pomoč in usmeritve, ki so pripomogle k uspešnemu pisanju. POVZETEK Diplomsko delo poskuša z raziskovanjem medbesedilnih in intermedialnih navezav očrtati enega izmed vidikov poetike Uroša Zupana. Uvodni predstavitvi nekaterih teorij in pogledov na pojma intertekstualnost in intermedialnost sledi poglavje o avtorju, osredotočeno predvsem na njegovo ustvarjanje in prehode med sporočilnostjo posameznih zbirk, ki jasneje osvetljujejo določene značilnosti Zupanove poetike. V osrednjem in najobseţnejšem poglavju so s tabelarnimi prikazi posameznih intertekstualnih pojavitev podane informacije o pogostosti pojava in umestitvi primerov znotraj teorije, v analizah pa sem navezave in prevzete prvine predstavila v izvornem okolju ter poiskala podobnosti in razlike obeh pojavitev. V sklepih posameznih poglavij sem opredelila funkcije uporabljenih postopkov, ki so smerokazi pri ugotavljanju značilnosti Zupanove poetike. V poglavju o intermedialnih navezavah sem se osredotočala predvsem na umestitve konkretnih primerov v prej omenjene teorije in prav tako kot pri intertekstualnosti opredelila funkcije posameznih postopkov. Z opredelitvijo funkcij obeh prej omenjenih načinov navezovanja sem skušala preseči okvire zgolj določanja referenc in se dokopati do ključnih mest v Zupanovi pesniški drţi.
    [Show full text]
  • “… New Content Will Require an Appropriate Form …” the Slovene Painter and Graphic Artist France Mihelič (1907 – 1998)
    “… new content will require an appropriate form …” The Slovene Painter and Graphic Artist France Mihelič (1907 – 1998) “…um novo conteúdo requer uma forma apropriada...” O pintor e o artista gráfico esloveno France Mihelič (1907 – 1998) Dra. Marjeta Ciglenečki Como citar: CIGLENEČKI, M. “… new content will require an appropriate form …” The Slovene Painter and Graphic Artist France Mihelič (1907 – 1998). MODOS. Revista de História da Arte. Campinas, v. 1, n.3, p.26-46, set. 2017. Disponível em: ˂http://www.publionline.iar. unicamp.br/index.php/mod/article/view/864˃; DOI: https://doi.org/10.24978/mod.v1i3.864 Imagem: Midsummer Night, wood-cut in colour, 1954. (Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, photo Boris Farič). Detalhe. “… new content will require an appropriate form …” The Slovene Painter and Graphic Artist France Mihelič (1907 – 1998) “…um novo conteúdo requer uma forma apropriada...” O pintor e o artista gráfico esloveno France Mihelič (1907 – 1998) Dra. Marjeta Ciglenečki* Abstract The paper deals with the question of modernism in the post WW II period when the new political situation in Eastern Europe brought significant changes in art. The case of the Slovene painter France Mihelič (1907– 1998) illustrates how important personal experience was in the transformation from realism to modernism as well as how crucial it was for a talented artist to be acquainted with contemporary trends in the main Western European art centres. After WW II, most Slovene artists travelled to Paris in order to advance creatively, yet France Mihelič’s stay in the French city (1950) stands out. Mihelič is an acknowledged representative of fantastic art who reached his artistic peak in the 1950s when he exhibited and received awards at key art events in Europe and South America.
    [Show full text]
  • Slovenia – Mine, Yours, Ours
    07 ISSN 1854-0805 July 2011 Slovenia – mine, yours, ours • INTERVIEW: Milan Kučan, Lojze Peterle • PEOPLE: Dr. Mrs. Mateja De Leonni Stanonik, Md. • SPORTS: Rebirth of Slovenian tennis • ART & CULTURE: Festival Ljubljana • SLOVENIAN DELIGHTS: Brda cherries are the best contents 1 In focus 6 Slovenia celebrates its 20th anniversary editorial 2 Interview 10 Milan Kučan and Lojze Peterle 3 Before and after 16 20 years of Slovenian Press Agency (STA) 4 Art & culture 27 THE WORLD ON A STAGE Vesna Žarkovič, Editor 5 Green corner 32 Julon, the first in the world Slovenia – mine, yours, ours with “green” polyamide 1 2 Regardless the differences among us Slovenians, we nevertheless have a com- 6 Natural trails 48 mon view of what sort of a country we want to live in: a developed, open, tol- erant, free and solidaristic one – among creative individuals in one of the most Slovenian caves and their telliness developed countries, to put it shortly. We also set these values as our goal 20 years ago when Slovenia gained its independence. How do the former president of the MONTHLY COMMENTARY 4 presidency of the Socialist Republic of Slovenia Milan Kučan and the first prime “No” to referendum like jumping off a train? minister Lojze Peterle see those times today, 20 years later, how do they remem- ber them and how do they project them to the present time? Read about it in this BUSINESS 14 issue’s interview. The Economy is Being Revived and Exports are I was hopeful then and I’m hopeful now, says Dan Damon, Journalist, BBC World Increasing Service, in his letter: “I was hopeful for an independent Slovenia even before 1991 A LETTER 20 because I believed (unlike quite a few Slovenians I spoke to at the time) that Slo- venia would be viable as a small, self-governing nation.
    [Show full text]
  • Reference Živa Književnost 1994 – 2020
    REFERENCE ŽIVA KNJIŽEVNOST 1994 – 2020 1994–2020 Tuji literati_tke: Maram Almasri (Sirija/Francija), Yahuda Amichai (Izrael), Rikardo Arregi Diaz De Heredia (Španija), Clare Azzopardi (Malta), Jusef Bazi (Libanon) Joshua Beckman (ZDA), Alexandre Bergamini (Francija), Elisa Biagini (Italija), Keith Borg (Malta), Sonja vom Brocke(Nemčija), Nicole Brossard (Kanada), Cindy Lynn Brown (Danska), Franco Buffoni (Italija), Richard Burns (Velika Britanija), Tsead Bruinja (Nizozemska), Antoine Cassar (Malta), Yolanda Castano (Španija), René de Ceccatty (Francija), Johan Christiansson (Švedska), Xi Chuan (Kitajska), William Cliff (Belgija), Ann Cotten (Avstrija), Jordan Cvetanović (Srbija), Kaća Čelan (Srbija), Dmitro Čistjak (Ukrajina), Bei Dao (Kitajska), Jean Paul Daoust (Francija), Casimiro de Brito (Portugalska), Arnold De Vos (Italija), Jacek Dehnel (Poljska), Lidija Dimkovska (Makedonija), Angeliki Dimouli (Grčija), Daša Drndić (Hrvaška), Haydar Ergülen (Turčija), Manuel Forcano (Španija), Edward Foster(ZDA), Nathalie Gassel (Belgija), Alicia García Núnez (Španija), Patrizia Gattaceca (Francija), Andras Gerevich (Madžarska), Tatjana Gromača (Hrvaška), Arti H. N. (Indija), Anna Gulczynska (Poljska), Mette Østgaard Henriksen (Danska, Ioana Ieronim (Romunija), Hendrik Jackson (nemčija), Ilze Jansone (Latvija), Travis Jeppesen (ZDA/Češka), Rodolfo Häsler (Kuba/Španija), Lejla Kalamujić (BIH), Kätlin Kaldmaa (Estonija), Jyrki Kiiskinen (Finska), Noé Tibor Kiss (Madžarska), Jakob Kraner (Avstrija), Dimitrij Kuzmin (Rusija), Stéphane Lambert (Belgija),
    [Show full text]
  • Umetnostnozgodovinska Bibliografija Za Leto 1992
    BIBLIOGR.AFI 23.11.2005 13:44 Page 322 BIBLIOGRAFIJA Bibliography Jana Intihar Ferjan, Ljubljana UMETNOSTNOZGODOVINSKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 1992 Opozarjam, da v tej bibliografiji niso zajete vse razstave oziroma publika- cije ob njih (upoštevali smo le kataloge, ne pa zloženk, vabil z zapisi ipd., izjemo sem naredila le, če je razstava dosegla vidnejši odmev v tiskanih medijih); tovrstni podatki so natančno zbrani v dokumentaciji Moderne galerije, kjer zbirajo, obdelujejo in arhi- virajo tudi vabila in drobni material ob razstavah. Tu vodijo statistiko posamezne raz- stave in hemerotečne mape slovenskih umetnikov, kjer je zbrano tudi gradivo, ki ga bi- bliografija ne zajema, a je dokumentarno včasih pomembno. Za rekonstrukcijo razstav so v pomoč tudi kronike, objavljene v revijah Likovne besede in Sinteza, vse pogostejše pa so tudi kronike dogajanj v krajevnih zbornikih (npr. Loški razgledi, Rast). V M’ars 1991 / št. 4 – 1992 / št. 1 je objavljen seznam razstav v Sloveniji in slovenskih avtorjev v tujini za leto 1989. Tu je objavljen še seznam nagrad in priznanj, ki so bila podeljena likovnim umetnikom ali teoretikom v letu 1989; tudi tem podatkom v Moderni galeri- ji tekoče sledijo. Seznam razstav Moderne galerije 1991 je objavljen v M’ars 1992 št. 2, 3, 4. Tradicionalno objavljata poročila o svoji dejavnosti (tudi o razstavah) Narodni mu- zej v reviji Argo in Narodna galerija v Zborniku za umetnostno zgodovino. Dragocena je kronologija slovenskega oblikovanja, ki ju je objavila revija za vprašanja grafičnega in industrijskega oblikovanja Formart v številkah 2 in 3; v št. 4/5 iste revije pa najdemo faktografsko kronološko predstavitev razstavne, publicistične in druge dejavnosti gale- rije DESSA Ljubljana.
    [Show full text]
  • UNIVERZA V LJUBLJANI Filozofska Fakulteta Oddelek Za Slavistiko Oddelek Za Slovenistiko
    UNIVERZA V LJUBLJANI Filozofska fakulteta Oddelek za slavistiko Oddelek za slovenistiko PRIMERJAVA DVEH PROZNIH LITERARNIH NAGRAD ─ SLOVENSKEGA KRESNIKA IN HRVAŠKEGA KSAVERJA ŠANDORJA GJALSKEGA Diplomsko delo univerzitetnega študija Eva Bišćan Ljubljana, september 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI Filozofska fakulteta Oddelek za slavistiko Oddelek za slovenistiko (Dvopredmetni študijski program, slovenski jezik in književnost ter hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi) PRIMERJAVA DVEH PROZNIH LITERARNIH NAGRAD ─ SLOVENSKEGA KRESNIKA IN HRVAŠKEGA KSAVERJA ŠANDORJA GJALSKEGA Diplomsko delo univerzitetnega študija Eva Bišćan Mentorja: red. prof. dr. Miran Hladnik doc. dr. Đurđa Strsoglavec Ljubljana, september 2007 Zahvala Za nasvete in pomoč pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorjema, red. prof. dr. Miranu Hladniku in doc. dr. Đurđi Strsoglavec. VSEBINA stran 1 UVOD........................................................................................................................1 2 O NAGRADAH KRESNIK IN KSAVER ŠANDOR GJALSKI .....................................4 2.1 Razvoj nagrad od začetka do danes...........................................................................4 2.1.1 Razvoj nagrade kresnik ......................................................................................4 2.1.1.1 Temeljne stalnice kresnika ..........................................................................6 2.1.1.2 Še o K(k)resniku .........................................................................................7 2.1.2
    [Show full text]
  • Uradna Razglasitev Lavreatov Jubilejnega 20
    medijem / sporočilo za javnost / uvkf 18-6-21 Uradna razglasitev lavreatov jubilejnega 20. Lirikonfesta Velenje (2021) Velenjska knjižna fundacija, ki te dni zaznamuje 20-letnico delovanja in obenem festivala »liričnega in potopisnega občutja« Lirikonfest Velenje – književnega srečanja z mednarodnimi gosti ter uglednimi literarnimi nagradami in priznanji – razglaša četverico letošnjih lavreatov. Lavreati Lirikonfesta Velenje 2021 Miklavž Komelj, Aleš Šteger, Ivo Svetina, Dragica Fabjan Andritsakos 20. književno srečanje z mednarodnimi gosti v Velenju (2021) Festival liričnega in potopisnega občutja / Rezervat za poezijo 13. do 16. septembra 2021 v Vili Bianca in v »Gaju poezije Velenje« Akademija Poetična Slovenija 2021 – slavnostna podelitev festivalnih nagrad in priznanj – Velenje, Vila Bianca, 14. septembra 2021 Miklavž Komelj (foto Matej Metlikovič) Šestnajstič podeljeno osrednjo festivalno literarno nagrado »velenjica - čaša nesmrtnosti« za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st. letos prejme slovenski pesnik Miklavž Komelj. * * * Miklavž Komelj (1973, Kranj, živi v Ljubljani) je ustvarjalec vsestranskih razsežnosti, kot pesnik pa se je najprej uveljavil kot pisec vezane besede. V tem začetnem obdobju so ga zaznamovali petrarkistični soneti, od katerih je kasneje prešel k pisanju bolj razprtih pesniških oblik. V zadnjem desetletju je izdal vrsto zbirk, za katere pa je vendarle značilno vse od krajših fragmentarnih do daljših široko razprtih pesmi. Za krajše je značilna zenovska misel in haiku globina, medtem ko so daljše pesmi filozofsko refleksivne. V zvezi z večplastnostjo njegove avtopoetike lahko omenimo medbesedilnost in citatnost ter pomenljivo sporočilnost, ki ima svoja izhodišča v antični mitologiji, biblijski religiji, umetnostni zgodovini in kolektivnem spominu. Poetični premišljevalec zaznava denaturirano naravo, širjave kozmosa, išče univerzalno v singularnem, včasih tudi z nadrealističnimi elementi v miselni in besedni igri.
    [Show full text]
  • Prispevek Kulturnega in Civilnodružbenega Segmenta K Uvedbi Demokracije in Neodvisnosti Slovenije
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Luka Perš Prispevek kulturnega in civilnodružbenega segmenta k uvedbi demokracije in neodvisnosti Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Luka Perš Mentor: red. prof. dr. Janko Prunk Prispevek kulturnega in civilnodružbenega segmenta k uvedbi demokracije in neodvisnosti Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2011 Najlepše se zahvaljujem svojemu mentorju, red. prof. dr. Janko Prunku, za svetovanje in pomoč pri diplomski nalogi. Najlepše se zahvaljujem svojima profesorjema, doc. dr. Milanu Balažicu in izr.prof. dr. Gregorju Tomcu, pri pomaganju literature. Zahvaljujem se družini, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso podporo ob mojem študiju. Na koncu pa se zahvaljujem Katji, ki me je vedno spodbujala in na koncu pregledala nalogo. Prispevek kulturnega in civilnodružbenega segmenta k uvedbi demokracije in neodvisnosti Slovenije V svoji diplomski nalogi sem obravnaval kulturna in civilna družbena gibanja v socialistični Jugoslaviji, ki so se borila za samostojno in demokratično Slovenijo. Največ pozornosti bom posvetil posameznikom in organizacijam, ki so se borili za samostojno Slovenijo. V začetku svoje naloge bom izpostavil delovanje Jožeta Pučnika. V 70-ih letih se mu je pridružil Edvard Kocbek s svojim prelomnim intervjujem z Borisom Pahorjem leta 1975. Moja raziskovalna naloga pa bo najbolj osredotočena v 80. leta prejšnjega stoletja. Osemdeseta je odprla alternativna glasba, ki je prebudila bodočo uporno generacijo. Svoje so dodali Pankrti in ostali pankovske skupine ter Laibach. Takrat je nastal vrhunec civilno družbene sfere, ko sta vzleteli osvobojena Zveza socialistične mladine Slovenije in Odbor za varstvo človekovih pravic, ki velja za največjo civilno družbeno organizacijo v Sloveniji, ki je zadala odločilni in končni udarec takratni vladajoči oblasti, ko se je zavzemala za osvoboditev zapornikov Janeza Janše, Ivana Borštnerja, David Tasić in Francija Zavrla.
    [Show full text]
  • Miran Košuta Italijanski Knjižni Prevodi Slovenskega Leposlovlja
    Miran Košuta Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovlja Przekłady Literatur Słowiańskich 5/1, 231-243 2014 Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovja Kronološka bibliografija (2000—2013)* 1. Aline Cendon, Loris Dilena, Giuseppe Turzi: Carso: due lingue, un al‑ tipiano. Con un’introduzione di Margherita Hack, traduzione in italiano di Mirjam Levstik. Monfalcone, Edizioni della Laguna, 2000, 258 str. Vsebuje tudi pesmi sledečih avtorjev: Srečko Kosovel, Miroslav Košuta. 2. Igor Dr novšek, Dimitar Anakiev: Poklon Tolminki — Homage to Tolminka — Omaggio a Tolminka. Traduzione di Jim Kacian, Neva Nemec, Davorin Žagar. Tolmin, Prijatelj, 2000, 83 str. 3. Družina Mokrček. Edizione plurilingue in sloveno, inglese, italiano, a cura di Nadja Pahor Bizjak, traduzioni di Patricija Jug e Alenka Vodopivec. Šempeter pri Gorici, Osnovna šola Ivana Roba, 2000, 43 str. 4. Srečko Kosovel: Ves svet je kakor: pesmi, Integrali — Tutto il mondo è come: poesie, Integrali. Traduzione in italiano di Jolka Milič, prefazione del dr. Janez Vrečko. Sežana, Comune di Sežana, 2000, 249 str. 5. Kajetan Kovič: Il professore d’immaginazione (Profesor domišljije, roman). Traduzione in italiano di Tomo Jurca e Paolo Bellotto. Milano, Hefti (Col- lana Piccole Hefti), 2000, 133 str. 6. Marko K ravos: Le tracce di Giasone: poema in cinque tempi con epilogo — Jazonova sled: pesnitev v petih slikah z epilogom — Jazonov trag: poema u pet slika s epilogom. Traduzione in italiano di Patrizia Vascotto. Milano, Hefti (Collana Polena), 2000, 53 str. 7. Vuka Kumar­‍Hiti: L’orma nel musco (Pesmi). Traduzione di Irena Vuga ‍‑Vogrič. Capodistria, samozaložba, 2000, 79 str. 8. France Prešeren: Battesimo presso la Savizza (Krst pri Savici). A cura di Marija Pirjevec, traduzione di Giorgio Depangher.
    [Show full text]
  • The Center for Slovenian Literature
    Louis AdamiË S 2004 Presentation at book fairs: Leipzig, Prague (national Esad BabaËiË stand), Göteborg. Cooperation with LAF for the anthology “A Fine Andrej Blatnik Line: New Poetry from Eastern & Central Europe” and presenta- Berta Bojetu Lela B. Njatin tions in UK. Readings of four poets in Bosnia. Presentation of eight Primoæ »uËnik Boris A. Novak poets and writers in Czech republic. Aleπ Debeljak Maja Novak Milan Dekleva Iztok Osojnik 2005 Presentation of Slovenia, guest of honour at the book Mate Dolenc Boris Pahor fair in Prague, 5-8 May 2005. Evald Flisar Vera PejoviË Readings of younger poets in Serbia. Brane Gradiπnik Æarko Petan Niko Grafenauer Gregor Podlogar L 2006 First Gay poetry translation workshop in Dane. Herbert Grün Sonja Porle Presentation of Slovenian literature in Dublin. Andrej Hieng Jure Potokar “Six Slovenian Poets”, an anthology of six Slovenian poets, pub- Alojz Ihan Marijan Puπavec C lished by Arc Publications. Andrej Inkret Jana Putrle SrdiÊ Three evenings of Slovenian literature in Volkstheater, Vienna Drago JanËar Andrej Rozman Roza (thirteen authors). Jure Jakob Marjan Roæanc Alenka Jensterle-Doleæal Peter SemoliË 2007 Reading tour in Portugal. Milan Jesih Andrej E. Skubic Second Gay poetry translation workshop in Dane. Edvard Kocbek Gregor Strniπa Miklavæ Komelj Lucija Stupica Barbara Korun Tomaæ ©alamun Center for Slovenian Literature Ciril KosmaË Rudi ©eligo Metelkova 6 • SI-1000 Ljubljana • Slovenia The Trubar Foundation is a joint venture of Slovene Writers’ Edvard KovaË Milan ©elj Phone +386 40 20 66 31 • Fax +386 1 505 1674 Association (www.drustvo-dsp.si), Slovenian PEN and the Center Lojze KovaËiË Tone ©krjanec E-mail: [email protected] www.ljudmila.org/litcenter [for Slovenian Literature.
    [Show full text]
  • Kaj Brati? Zakaj Brati?
    OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Šolsko leto 2014/2015 Brati?! Kaj brati? Zakaj brati? Priporočilni seznami knjig Pripravila Marija Lušin Velike Lašče, september 2014 1 Šolsko leto 2014/2015 Brati?! Kaj brati? Zakaj brati? Priporočilni seznami knjig, primernih za branje v posameznih razredih (ni prepovedano »poškiliti« tudi v kakšen razred nazaj ali naprej …): za bralno značko, za branje kar tako …, za sanje … Noben seznam knjig ne more biti popoln. Tale je narejen nekako v skladu z zalogo naše šolske knjižnice, a tudi ta bi bil lahko čisto drugačen … Kajti obstaja še in še odličnih knjig, ki jih boste odkrili sami v šolski ali kakšni drugi knjižnici, morda doma …, morda pa vam jih bodo priporočili prijatelji … Kar vprašajte jih, saj so najboljši svetovalci! Vprašajte za nasvet tudi knjižničarje, starše, sošolce … pa še koga drugega, ki rad bere. Naj vam bo ob branju lepo! Ljudje smo posebne - živali … In zakaj smo tako drugačne živali? Tudi one imajo svoj razum, pamet. Morda imajo tudi dušo?! Domišljije pa najbrž nimajo ali pa jo imajo mnogo manj kot ljudje! In zato se nam ljudem dogaja, kar se nam. In v knjigah je skrita domišljija mnogih ljudi … In če se družiš s knjigami, imaš možnost, da se te domišljije nalezeš in … 2 KAZALO Priporočilni seznami knjig……………………………………………………………………………….. Str. KNJIGE ZA BRANJE V NADALJEVANJIH ZA 1., 2. IN 3. RAZRED ……………………………….………..……………. 4 Knjige za učence posameznih razredov PRIPOROČILNI SEZNAM KNJIG ZA 1. IN 2. RAZRED - PRIPOVEDI: PRAVLJICE (malo krajše) ………… 5 - PRIPOVEDI: PRAVLJICE (malo daljše) ………… 6 - PESMI, PESNIŠKE ZBIRKE za 1. in 2. razred …. 7 Priporočilni seznam knjig za 3.
    [Show full text]