Bidovec, Slovenistika V Neaplju.Pdf

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Bidovec, Slovenistika V Neaplju.Pdf Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu Ljubljana 2019 SLOVENŠČINA IN SLOVENISTIKE NA UNIVERZAH PO SVETU Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani Uredile: Mojca Nidorfer Šiškovič, Simona Kranjc, Mateja Lutar Oblikovanje: Nina Urh Prelom: Miro Pečar © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2019. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Ljubljana, 2019 Prvi natis Naklada: 2.500 izvodov Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Cena: 7 EUR CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6’24:314.74(100)(082) 376.744(=163.6):811.163.6’24(082) SLOVENŠČINA in slovenistike na univerzah po svetu : svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti - ob 100-letnici Univerze v Ljubljani / [uredile Mojca Nidorfer Šiškovič, Simona Kranjc, Mateja Lutar]. - 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2019 ISBN 978-961-06-0271-2 1. Nidorfer-Šiškovič, Mojca COBISS.SI-ID 302598656 Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu VSEBINA Mojca Nidorfer Šiškovič: O slovenistikah in programu Slovenščina na tujih univerzah ......... 9 Slovenistike na tujih univerzah Argentina Buenos Aires, La Plata, Tjaša Lorbek: Slovenistiki na Univerzi v Buenos Airesu in Državni univerzi v La Plati ...................................................................................................... 15 Cordoba, Maja Kračun: Slovenistiki na Katoliški univerzi v Cordobi in Državni univerzi v Cordobi ................................................................................................................................. 18 Avstrija Celovec, Peter Svetina, Nataša Hribar: Slovenistika na Univerzi Celovec ............................... 20 Dunaj, Jernej Ključevšek: Slovenistika na Univerzi Dunaj ......................................................... 23 Gradec, Andrej Šurla: Slovenistika na Univerzi Karla in Franca v Gradcu ................................ 26 Belgija Bruselj, Ivana Petric Lasnik: Slovenistika na Svobodni univerzi v Bruslju ............................... 29 Gent, Ivana Petric Lasnik: Slovenistika na Univerzi Gent .......................................................... 31 Louvain-la-Neuve, Meta Klinar: Slovenistika na Katoliški univerzi v Louvainu ........................ 34 Bolgarija Sofija, Eva Šprager: Slovenistika na Univerzi svetega Klimenta Ohridskega v Sofiji............... 36 Bosna in Hercegovina Sarajevo, Pavel Ocepek: Slovenistika na Univerzi v Sarajevu ................................................... 38 Banjaluka, Pavel Ocepek: Slovenistika na Univerzi v Banjaluki ................................................ 41 Češka Brno, Mateja Kosi, Pavel Krejčí: Slovenistika na Masarykovi univerzi v Brnu .......................... 42 Pardubice, Aleš Kozár: Slovenistika na Univerzi Pardubice ..................................................... 46 Praga, Magda Lojk: Slovenistika na Karlovi univerzi v Pragi .................................................... 48 Francija Pariz, Petra Seitl: Slovenistika na INALCU v Parizu .................................................................. 50 Hrvaška Reka, Klemen Lah: Slovenistika na Univerzi na Reki ................................................................. 52 Zadar Klemen Lah, Ante Murn: Slovenistika na Univerzi v Zadru ............................................ 53 Zagreb, Simona Gotal: Slovenistika na Univerzi v Zagrebu ...................................................... 55 Italija Neapelj, Maria Bidovec: Slovenistika na Univerzi L‘Orientale v Neaplju ................................... 58 Padova, Polona Liberšar: Slovenistika na Univerzi v Padovi .................................................... 62 5 Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu Rim, Sanja Pirc: Slovenistika na Univerzi Sapienza v Rimu ...................................................... 65 Trst, Rada Lečič: Slovenistika na Oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu ............ 68 Trst, Karin Marc Bratina: Slovenistika na Oddelku za pravne in jezikoslovne študije ter tolmačenje in prevajanje Univerze v Trstu ....................................................................... 71 Videm, Lara Pižent: Slovenistika na univerzi v Vidmu .............................................................. 74 Japonska Tokio, Meta Klinar: Slovenistika na univerzah v Tokiu .............................................................. 77 Kitajska Peking, Metka Lokar: Slovenistika na Pekinški univerzi za tuje študije ................................... 79 Peking, Jernej Kusterle: Slovenistika na Univerzi za mednarodne študije v Pekingu ............. 81 Litva Vilnius, Jelena Konicka: Slovenistika na Univerzi v Vilni .......................................................... 83 Madžarska Budimpešta, Mladen Pavičić: Slovenistika na Univerzi Loránda Eötvösa ............................... 86 Sombotel, Elizabeta Emberšič Škaper, Ibolya Dončec Merkli: Slovenistika v Univerzitetnem središču Savaria v Sombotelu ............................................................................................... 89 Nemčija Berlin, Boštjan Dvořák: Slovenistika na Humboldtovi univerzi v Berlinu .................................. 92 Köln, Nejc Robida: Slovenistika na Univerzi v Kölnu ................................................................. 94 München, Marjanca Jerman: Slovenistika na Univerzi Ludwiga Maximiliana München ........ 96 Regensburg, Slavo Šerc: Slovenistika na Univerzi Regensburg ............................................... 98 Tübingen, Irma Kern Nachtsheim: Slovenistika na Univerzi v Tübingenu ................................ 100 Poljska Gdansk, Maša Guštin: Slovenistika na Univerzi v Gdansku ...................................................... 103 Katovice, Monika Gawlak, Tina Jugović: Slovenistika na Šlezijski univerzi v Katovicah ........ 105 Krakov, Bojana Todorović: Slovenistika na Jagelonski univerzi v Krakovu ............................. 108 Lodž, Vesna Bukovec: Slovenistika na Univerzi v Lodžu .......................................................... 111 Varšava, Jasmina Šuler Galos: Slovenistika na Univerzi v Varšavi .......................................... 113 Portugalska Lizbona, Mateja Rozman: Slovenistika na Univerzi v Lizboni ................................................... 116 Romunija Bukarešta, Katarina Dovč: Slovenistika na Univerzi v Bukarešti .............................................. 119 Rusija Moskva, Boštjan Božič: Slovenistika na Moskovski državni univerzi M. V. Lomonosova ...... 121 Sankt Peterburg, Anna Bodrova: Slovenistika na Sanktpeterburški državni univerzi ............. 123 Severna Makedonija Skopje, Lidija Arizankovska: Slovenistika na Univerzi Sv. Ciril in Metod v Skopju .................. 125 6 Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu Slovaška Bratislava, Saša Vojtech Poklač: Slovenistika na Univerzi Komenskega v Bratislavi ............. 128 Srbija Beograd, Laura Fekonja Fonteyn, Maja Đukanović: Slovenistika na Univerzi v Beogradu ...... 131 Novi Sad, Željko Marković: Slovenistika na Univerzi v Novem Sadu ....................................... 134 Španija Granada, Ana Fras: Slovenistika na Univerzi v Granadi ............................................................ 136 Ukrajina Kijev, Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Slovenistika na Kijevski državni univerzi Tarasa Ševčenka 138 Lvov, Primož Lubej: Slovenistika na Državni univerzi Ivana Franka v Lvovu ............................ 140 Velika Britanija London, Maja Rančigaj Beneš: Slovenistika na Univerzitetnem kolidžu London .................... 143 Nottingham, Maja Rančigaj Beneš: Slovenistika na Univerzi v Nottinghamu ......................... 145 Združene države Amerike Cleveland, Luka Zibelnik: Slovenistika na Clevelandski državni univerzi ................................. 148 Lawrence, Marta Pirnat Greenberg: Slovenistika na Univerzi Kansas ..................................... 151 Seattle, Michael Biggins: Slovenistika na Univerzi Washington ............................................... 154 Stanford, Mia Rode: Slovenistika na Univerzi Stanford ............................................................ 156 Projekti »Svetovni dnevi ...« ..................................................................................................... 158 Seznam univerz po svetu, na katerih delujejo slovenistike v štud. letu 2019/2020 ............ 163 Viri in literatura ........................................................................................................................... 166 7 KRATICE CSDTJ – Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik FF UL – Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani FF UM – Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru RS – Republika Slovenija SSJLK – Seminar slovenskega jezika, literature in kulture STU – Slovenščina na tujih univerzah UL – Univerza v Ljubljani UM – Univerza v Mariboru UNG – Univerza v Novi Gorici UP – Univerza na Primorskem ZRC SAZU – Znanstvenoraziskovalni center, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu Mojca Nidorfer Šiškovič O slovenistikah in programu Slovenščina na tujih univerzah V letu 2019 v Sloveniji praznujemo 100-letnico delovanja prve slovenske univerze, Univerze v Ljubljani, in Filozofske
Recommended publications
  • Umetniki Sezone in Nagrade Za Mladinsko Književnost
    Dimičeva 9 SI – 1000 Ljubljana tel.: (01) 4300 557, 4300 558 e-naslov: [email protected] ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Voščilo BRALNI ZNAČKI za 60 let spodbujanja branja Dragi mladi bralci s svojimi zavzetimi mentorji, stopamo v nadvse pomembno sezono gibanja za dobro knjigo. V maju 2021 bo minilo 60 let, odkar so na Prevaljah prvič podelili 119 bralnih značk. V vseh nas je ponos, ker spodbujanje za branje dobrih knjig še vedno traja, saj nobeno motiviranje ni imelo tako dolge življenjske dobe, kot ga ima BRALNA ZNAČKA. Še posebej pa je pomembno, da plemenito kulturno gibanje ni v zatonu. Koronavirus je bil izziv – tudi za našega predsednika, pesnika Marka Kravosa. Ljubezni do branja ne more uničiti noben virus, je samo izziv za nove oblike dela, da se ohranja spodbujanje in - branje. Tako ne bomo nikoli pozabili besed, ki jih je izrekel Tone Pavček, pesnik za vse čase: Če ne bomo brali, nas bo pobralo! Nekdanjo zamisel Umetniki sezone smo zaradi jubileja razdelili na več delov; že lani smo z imeni (Prežihov Voranc, Leopold Suhodolčan, Tone Partljič) mislili na praznik Bralne značke. Prav je, da osvežimo štiri STEBRE BRALNE ZNAČKE: Prof. Stanko Kotnik je bil prvi, ki je zamisel spravil v življenje in skrbel za spoštovanje temeljev branja za bralno značko. Pisatelj in slavist Leopold Suhodolčan, osrednja osebnost Bralne značke, je zamisel nadgradil in jo s svojim osebnim žarom širil po domovini in zamejstvu. Pisatelj Ivan Bizjak je zasnoval Bevkovo bralno značko in tako spodbudil nastanek številnih bralnih značk, imenovanih po znanih osebnostih – predvsem pesnikih in pisateljih. Prof. Petra Dobrila je zamisel, porojeno v Prežihovem svetu, širila kot pedagoška svetovalka, hkrati pa spodbudila Cicibanovo bralno značko v vsem slovenskem prostoru.
    [Show full text]
  • BRALNI PROGRAM Posavskih Knjižnic V Letu 2021 Knjižnica Brežice  Valvasorjeva Knjižnica Krško  Knjižnica Sevnica 21
    BRALNI PROGRAM posavskih knjižnic v letu 2021 Knjižnica Brežice Valvasorjeva knjižnica Krško Knjižnica Sevnica 21. marec – 20. november 2021 IZBOR LEPOSLOVNIH DEL PROZA VOJNA NIMA ŽENSKEGA OBRAZA, Svetlana Aleksijevič OTROCI Z VLAKA, Viola Ardone JEZERO, Bianca Bellová TI JE SMEŠNO, DA MI JE IME DONALD?, Ahmed Burić OSEM GORA, Paolo Cognettti SPOMINI IZNAD EKVATORJA, Isabella Flego NEVIDNI, Aleksandar Gatalica IZGINOTJE JOSEFA MENGELEJA, Olivier Guez TELEFON V VETRU, Laura Imai Messina POSLEDNJI VARUH OTOKA ELLIS, Gaëlle Josse ŠUMENJE GOZDA, Damir Karakaš AGNI, Borut Kraševec KURJI PASTIR, Feri Lainšček KAJ? RJA, Jakub Małecki MAMINA ZAPUŠČINA, Minae Mizumura Knjižnice Posavja sodelujemo na področju bralne kulture že MAKS PLETERŠNIK, Rudi Mlinar enajsto leto zapored. Namen projekta Posavci beremo skupaj CIGAN, AMPAK NAJLEPŠI, Kristian Novak je opozoriti na pomembne predstavnike literarnega ubesedovanja IZGINULI SVET, Julia Phillips pri nas in širše po svetu ter bralcem ponuditi tematsko pester KOLESAR, Marko Radmilovič razpon leposlovnih del, ki bivanjsko izkušnjo človeka prikazujejo ATLAS RAHLOČUTNEGA MOŠKEGA, Christoph Ransmayr z raznolikimi kulturnimi, socialnimi in estetskimi izhodišči. OLGA, Bernhard Schlink ZLATA LETA GOSPODIČNE JEAN BRODIE, Muriel Spark BECKOMBERGA, Sara Stridsberg KJE in KDAJ? POD SVETLOBO SEVERNEGA SIJA, Alan Sullivan Bralni projekt izvajamo v Knjižnici Brežice, Valvasorjevi NOVE DEFINICIJE LJUBEZNI, Brina Svit knjižnici Krško in Knjižnici Sevnica med 21. marcem in 20. TURIST V TEŽAVAH, Emir Šaković novembrom 2021. BIZARNE ZGODBE, Olga Tokarczuk ŠTEVILKA 31328, Elias Venezis PRESTRELJENE SANJE, Vlado Vrbič KAKO? EKSKLUZIVA, Evelyn Waugh Knjige so opremljene s knjižnimi kazalkami, na katere bralci vpišejo svoje ime in naslov prebrane knjige ter po želji tudi mnenje o prebranem. Ob naslednjem obisku knjižnice jih pri STRIP izposojevalnem pultu oddajo knjižničarju.
    [Show full text]
  • PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE 2 Irena Novak Popov OBDOBJA
    Sodobna slovenska književnost I 1 PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE 2 Irena Novak Popov OBDOBJA 1945-1949 graditeljska poezija 1949-1958 protomodernizem ali intimizem 1959-1966 zreli ali temni modernizem filozofija eksistencializma 1966-1972 (Paternu) radikalni modernizem ali hipermodernizem -1975 (Poniž) tudi neoavantgarda, konkretna poezija 1972/1975 postmodernizem? problem, ta načeloma sovpada s postkomunizmom prisotni so sicer postmodernistični pojavi: obnova historičnih slogov medbesedilnost, citatnost močan tok duhovne, filozofske poezije nova postavitev subjekta postane posameznik PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE VOJNA POEZIJA Množičen pojav: 4 knjige Slovensko pesništvo upora – 2500 besedil poezija je sicer vedno množična, a le v izjemnih razmerah pridejo v javnost tudi preprosti avtorji, imajo težo vsi sloji začnejo pesniti ne glede na šolanost, nekateri celo pravopisa ne obvladajo (italijansko ozemlje) ker so priča posebnim in osebnim dogodkom, za katere menijo, da jih je treba ohraniti za prihodnost avtorji so lahko zelo preprosti ali pa vrhunski pri teh dvojih je najbolj zanimivo, povprečje je bolj ideološko obarvano opuščanje individualizma ni več razlike med visokim in nizkim, med življenjem in literaturo mit literature najbolj živi: identifikacijsko polje naroda vzpostavljata se nacionalna in socialna svoboda, še preden sta dejansko uresničeni nevarno je bilo pisati slovensko Teme: 1. trpljenje 2. boj 3. upanje besedila iz koncentracijskih taborišč, besedila slovenskih fantov v nemški vojski Slog: ni visokega artizma
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_13.pdf | DOST. 01/10/21 18.12 Bibliografija Helge Glu{i~ (1995–2004) 515 BIBLIOGRAFIJA HELGE GLUIÈ (19952004)1 1995 A Knjievnost v publikacijah Slovenske kulturne akcije (SKA) : (ob štiridesetletnici njene ustano- vitve). – Meddobje 29, št. 1/2, 1995, str. 63–71. Mladinski pisatelj Mirko Kunèiè (18991984). V: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Juni Ameriki. – Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995. – Str. 177–182. Odmevnost Janèarjevega literarnega dela v svetu. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (31; 1995; Ljubljana ). Zbornik predavanj / XXXI. seminar slovenskega jezika, literatu- re in kulture, 26. 6. – 15. 7. 1995. – Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, 1995. – Str. 103–109. Objavljeno tudi v Glasniku Slovenske matice 19, št. 1/2, 1995 str. 47–53. Poezija Milene oukal. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str. [49]57. Razsenost literarnih teenj v slovenski prozi : Slovenska trideseta leta. – Delo 37, št. 231, 5. okt. 1995, str. 15. Ilustr. – Prispevek s simpozija Slovenska trideseta leta, ki je potekal v Slovenski matici od 20. do 21. sep- tembra 1995. »Zgodbe s panjskih konènic« Lojzeta Kovaèièa. Traditiones 24, 1995, str. 185191. B [Iz recenzije]. V: Silvija Borovnik: Piejo enske drugaèe? [V Ljubljani] : Mihelaè, 1995. Besedilo na zavihkih ov. Rahlo tkanje. – Razgledi, št. 13, 23. jun. 1995, str. 36. O knjigi Christian Robin: Šibkost angelov. D Bibliografija Helge Gluiè : ob estdesetletnici / sestavila Alenka Logar Pleko s sodelo- vanjem Anke Sollner Perdih. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str.
    [Show full text]
  • UNIVERZA V LJUBLJANI Filozofska Fakulteta Oddelek Za Slavistiko Oddelek Za Slovenistiko
    UNIVERZA V LJUBLJANI Filozofska fakulteta Oddelek za slavistiko Oddelek za slovenistiko PRIMERJAVA DVEH PROZNIH LITERARNIH NAGRAD ─ SLOVENSKEGA KRESNIKA IN HRVAŠKEGA KSAVERJA ŠANDORJA GJALSKEGA Diplomsko delo univerzitetnega študija Eva Bišćan Ljubljana, september 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI Filozofska fakulteta Oddelek za slavistiko Oddelek za slovenistiko (Dvopredmetni študijski program, slovenski jezik in književnost ter hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi) PRIMERJAVA DVEH PROZNIH LITERARNIH NAGRAD ─ SLOVENSKEGA KRESNIKA IN HRVAŠKEGA KSAVERJA ŠANDORJA GJALSKEGA Diplomsko delo univerzitetnega študija Eva Bišćan Mentorja: red. prof. dr. Miran Hladnik doc. dr. Đurđa Strsoglavec Ljubljana, september 2007 Zahvala Za nasvete in pomoč pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorjema, red. prof. dr. Miranu Hladniku in doc. dr. Đurđi Strsoglavec. VSEBINA stran 1 UVOD........................................................................................................................1 2 O NAGRADAH KRESNIK IN KSAVER ŠANDOR GJALSKI .....................................4 2.1 Razvoj nagrad od začetka do danes...........................................................................4 2.1.1 Razvoj nagrade kresnik ......................................................................................4 2.1.1.1 Temeljne stalnice kresnika ..........................................................................6 2.1.1.2 Še o K(k)resniku .........................................................................................7 2.1.2
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za likovno pedagogiko DIPLOMSKO DELO Živa Krautberger Kavčič Maribor, 2016 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LIKOVNO PEDAGOGIKO Diplomsko delo ILUSTRACIJA IN SLIKANICA Mentorica: Kandidatka: izr. prof. Anica Krašna Kocijan Živa Krautberger Kavčič Somentor: doc. Aleksander Červek Maribor, 2016 Lektorica in prevajalka: Maja Mrak, univ. dipl. prev. ZAHVALA Za spodbudo, potrpežljivost in strokovne napotke pri nastajanju diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorici izr. prof. Anici Krašna Kocijan in mentorju doc. Aleksandru Červeku. Posebna zahvala gre tudi moji družini, ki mi je ves čas študija stala ob strani in me podpirala. Živa Krautberger Kavčič IZJAVA Spodaj podpisana Živa Krautberger Kavčič, rojena 15. 5. 1980 v Ljubljani, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smeri likovna pedagogika/umetnost, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Ilustracija in slikanica pri mentorici red. prof. akad. slik. Anici Krašna in somentorju prof. Aleksandru Červeku avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni in teksti niso prepisani brez navedbe vira. Podpis študenta: ______________________ Ljubljana, 9. 6. 2016 POVZETEK Diplomsko delo Ilustracija in slikanica poleg teorije in krajšega pregleda razvoja slovenske knjižne ilustracije predstavi tudi avtorsko slikanico z naslovom Rdeča kapica ter podroben opis vseh faz nastajanja slikanice. Diplomsko delo v obsegu teoretičnega dela zajema slovensko knjižno ilustracijo, njen razvoj
    [Show full text]
  • Miran Košuta Italijanski Knjižni Prevodi Slovenskega Leposlovlja
    Miran Košuta Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovlja Przekłady Literatur Słowiańskich 5/1, 231-243 2014 Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovja Kronološka bibliografija (2000—2013)* 1. Aline Cendon, Loris Dilena, Giuseppe Turzi: Carso: due lingue, un al‑ tipiano. Con un’introduzione di Margherita Hack, traduzione in italiano di Mirjam Levstik. Monfalcone, Edizioni della Laguna, 2000, 258 str. Vsebuje tudi pesmi sledečih avtorjev: Srečko Kosovel, Miroslav Košuta. 2. Igor Dr novšek, Dimitar Anakiev: Poklon Tolminki — Homage to Tolminka — Omaggio a Tolminka. Traduzione di Jim Kacian, Neva Nemec, Davorin Žagar. Tolmin, Prijatelj, 2000, 83 str. 3. Družina Mokrček. Edizione plurilingue in sloveno, inglese, italiano, a cura di Nadja Pahor Bizjak, traduzioni di Patricija Jug e Alenka Vodopivec. Šempeter pri Gorici, Osnovna šola Ivana Roba, 2000, 43 str. 4. Srečko Kosovel: Ves svet je kakor: pesmi, Integrali — Tutto il mondo è come: poesie, Integrali. Traduzione in italiano di Jolka Milič, prefazione del dr. Janez Vrečko. Sežana, Comune di Sežana, 2000, 249 str. 5. Kajetan Kovič: Il professore d’immaginazione (Profesor domišljije, roman). Traduzione in italiano di Tomo Jurca e Paolo Bellotto. Milano, Hefti (Col- lana Piccole Hefti), 2000, 133 str. 6. Marko K ravos: Le tracce di Giasone: poema in cinque tempi con epilogo — Jazonova sled: pesnitev v petih slikah z epilogom — Jazonov trag: poema u pet slika s epilogom. Traduzione in italiano di Patrizia Vascotto. Milano, Hefti (Collana Polena), 2000, 53 str. 7. Vuka Kumar­‍Hiti: L’orma nel musco (Pesmi). Traduzione di Irena Vuga ‍‑Vogrič. Capodistria, samozaložba, 2000, 79 str. 8. France Prešeren: Battesimo presso la Savizza (Krst pri Savici). A cura di Marija Pirjevec, traduzione di Giorgio Depangher.
    [Show full text]
  • The Center for Slovenian Literature
    Louis AdamiË S 2004 Presentation at book fairs: Leipzig, Prague (national Esad BabaËiË stand), Göteborg. Cooperation with LAF for the anthology “A Fine Andrej Blatnik Line: New Poetry from Eastern & Central Europe” and presenta- Berta Bojetu Lela B. Njatin tions in UK. Readings of four poets in Bosnia. Presentation of eight Primoæ »uËnik Boris A. Novak poets and writers in Czech republic. Aleπ Debeljak Maja Novak Milan Dekleva Iztok Osojnik 2005 Presentation of Slovenia, guest of honour at the book Mate Dolenc Boris Pahor fair in Prague, 5-8 May 2005. Evald Flisar Vera PejoviË Readings of younger poets in Serbia. Brane Gradiπnik Æarko Petan Niko Grafenauer Gregor Podlogar L 2006 First Gay poetry translation workshop in Dane. Herbert Grün Sonja Porle Presentation of Slovenian literature in Dublin. Andrej Hieng Jure Potokar “Six Slovenian Poets”, an anthology of six Slovenian poets, pub- Alojz Ihan Marijan Puπavec C lished by Arc Publications. Andrej Inkret Jana Putrle SrdiÊ Three evenings of Slovenian literature in Volkstheater, Vienna Drago JanËar Andrej Rozman Roza (thirteen authors). Jure Jakob Marjan Roæanc Alenka Jensterle-Doleæal Peter SemoliË 2007 Reading tour in Portugal. Milan Jesih Andrej E. Skubic Second Gay poetry translation workshop in Dane. Edvard Kocbek Gregor Strniπa Miklavæ Komelj Lucija Stupica Barbara Korun Tomaæ ©alamun Center for Slovenian Literature Ciril KosmaË Rudi ©eligo Metelkova 6 • SI-1000 Ljubljana • Slovenia The Trubar Foundation is a joint venture of Slovene Writers’ Edvard KovaË Milan ©elj Phone +386 40 20 66 31 • Fax +386 1 505 1674 Association (www.drustvo-dsp.si), Slovenian PEN and the Center Lojze KovaËiË Tone ©krjanec E-mail: [email protected] www.ljudmila.org/litcenter [for Slovenian Literature.
    [Show full text]
  • Center Za Slovenščino Kot Drugi in Tuji Jezik Letno Poročilo 2018
    Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Letno poročilo 2018 www.centerslo.si ISSN 1581-9442 9 771581 944007 2 Letno poročilo 2018 Kazalo UVOD 3 PROGRAMI IN DEJAVNOSTI CENTRA za sLovenščino kot drugi in tuji jezik v Letu 2018 4 slovenščina na tujih univerzah 5 seminar slovenskega jezika, literature in kulture 25 simpozij obdobja 31 tečaji slovenščine 33 slovenščina za otroke in mladostnike 38 izpitni center 44 izobraževanje 48 založniška dejavnost 51 raziskovalni in aplikativni projekti 55 oBjave v MedijiH 56 BiBLiograFija strokovniH deLavCev Centra 63 Letno poročilo 2018 3 Mirno nemirno 2018 Lahko bi rekli, da je leto 2018 za Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik (v nadaljevanju Center) minilo mirno, običajno, brez posebnosti, po ustaljenih tirnicah … To po eni strani Uvod drži, po drugi pa z natančnim branjem poročil posameznih programov ugotovimo, da je bilo leto vse prej kot mirno. Ob ustaljenih tradicionalnih prireditvah in dejavnostih, kot so tečaji slovenščine za odrasle in otroke, obe poletni šoli, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (naprej SSJLK), Simpozij Obdobja, izpiti iz znanja slovenščine kot tujega jezika, tiskanje različnih gradiv za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika, je leto 2018 na Centru zaznamovalo Cankarjevo leto. Popeljalo nas je na tri vrhove. Eden, prvi, je bil izdaja družabne igre Klanec, drug vrh je predstavljal SSJLK, ki je bil s krovno temo posvečen letu 1918, v njem pa je s predavanji izstopalo predvsem Cankarjevo ustvarjanje, tretjega so ustvarili Svetovni dnevi Ivana Cankarja. Ti so v nizu že desetih svetovnih dni skoraj na vseh 60 lektoratih na tujih univerzah študentom in drugi zainteresirani javnosti približali delo in življenje pomembnega slovenskega pisatelja.
    [Show full text]
  • Sodobna Slovenska Književnost
    Sodobna slovenska književnost 1.) oznaka obdobja To je književnost, ki pripada našemu sedanjemu času. Glavna značilnost te književnosti je, da svoje motive, teme in ideje povezuje z najpomembnejšimi družbenimi, narodnimi in kulturnimi vprašanji časa v katerem nastaja. Izraz se uporablja kot splošno ime za književnost, ki pipada našemu sedanjemu času, pri čemer je obseg tega časa seveda raztegljiv. Sodobna slovenska književnost se začne po letu 1950. 2.) razvoj Za sodobno slovensko književnost je značilno mešanje različnih smeri, glede na te pa ločimo več faz: - prvo obdobje: 1945-1950 poskus socialnega realizma V tem času se je pojavila zahteva po nastanku socialnega realizma, vendar z okrepljeno socialistično idejo. Zahteva po socialnističnem realizmu je ostala predvsem načelo, samo književnost jo je upoševala le deloma. Jezik in slog sta realistična - drugo obdobje: po letu 1950 intimizem STAREJŠI AVTORJI so izhajali iz socialnega realizma, vendar so že uvajali nekatere spremembe. Predvem pa se je v ozadju premaknila borbena socialna perspektiva, v ospredje pa je stopilo sočustvovanje z malim človekom. Starejši predstavniki: Matej Bor, Ivan Potrč, Ciril Kosmač, Igor Torkar, Mira Mihelič MLAJŠI ROD, ki je nastopil okoli leta 1950, se je še bolj odmakil od socialnega realizma. Avtorji so se usmerili k malemu mestnemu človeku, človeka so začeli razlagati bolj psihološko. Spremembe so uvedli tudi v obliko. Tradicionalno poezijo, pripovedništvo in dramatiko so zamenjale modernejše forme, prosti verz, moderni roman, ekspresionistično dramaurgijo. Mlajši predstavniki: Ivan Miratti, Janez Menart, Tone Pavček, Lojze Krakar, Kajeton Kovič, Beno Zupančič Pavle Zidar. V pedesetih letih se pojavijo tudi druge smeri, ki so nastale že pred vojno. Sem sodi obnovljen ekspresionizm(Adrej Hieng) - tretje obdobje: okoli leta 1960 a.) književnost odtujenosti: Uveljavljajo se avtorji, katerih odnos do sveta je oblikovala vojna.
    [Show full text]
  • Bibliographie Slovene Generale Romans
    BIBLIOGRAPHIE SLOVENE GENERALE ROMANS Vladimir BARTOL: ALAMUT, trad. par Andrée Luck-Gaye, Phébus (coll. Libretto), Paris, 2012. France BEVK: LA LANGUE INTIME, trad. par Zdenka Štimac, Les Editions du Cerf, Paris, 1993. Branko HOFMAN : LA NUIT JUSQU’AU MATIN , Phébus, Paris, 1998 Jože Hude ček: L'HOMME AUX PIGEONS , trad. par J.Ch.Lombard, La Bartavelle, Charlieu, 1999. Drago JAN ČAR : L’AURORE BOREALE , trad. par Andrée Luck-Gaye, L’Esprit des Péninsules, Paris, 2005 Drago JAN ČAR : KATARINA, LE PAON ET LE JESUITE , trad. par Antonia Bernard, Passage du Nord-Ouest, Albi, 2009 Drago JAN ČAR : DES BRUITS DANS LA TETE , trad. par Andrée Luck-Gaye, Passage du Nord-Ouest, Albi, 2011 Jože JAVORŠEK: MEMOIRE DANGEREUSE , Arléa, Paris, 1984. Josip JUR ČIČ: GEORGES KOZIAK, LE JANISSAIRE SLOVENE , trad. par l'Abbé F. Kolednik, Mame, Paris, 1936. Josip JUR ČIČ: LE FILS DU VOISIN , trad. par l'Abbé F. Kolednik, Pauline, Sherbrooke, 1965. Josip JUR ČIČ - Alain JEJ ČIČ: LE VIEUX SLOVENE SE SOUVIENT: EN RUSSIE AVEC LA GRANDE ARMEE , Coll. Institut Napoléon, Paris, 2009 Ciril KOSMA Č: LA BALLADE DE LA TROMPETTE ET DU NUAGE , trad. par Jean Durand-Monti, Publications orientalistes de France, 1977. Ciril KOSMA Č: UNE JOURNEE DE PRINTEMPS , trad. par Jean Durand-Monti, Publications orientalistes de France, 1982. Lojze KOVA ČIČ: IMMIGRANTS , trad. par Andrée Luck-Gaye, Ed. du Seuil, Paris, 2008. Tome I Lojze KOVA ČIČ: IMMIGRANTS , trad. par Andrée Luck-Gaye, Ed. du Seuil, Paris, 2009. Tome II Lojze KOVA ČIČ: IMMIGRANTS , trad. par Andrée Luck-Gaye, Ed. du Seuil, Paris, 2011. Tome III Kajetan KOVI Č: LE PROFESSEUR DE REVE , trad.
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2010_4_10.pdf | DOST. 24/09/21 1.34 anka Sollner Perdih, bibliografija literarnovednih del 2000–2009 503 bibLioGRaFiJa LiTeRaRnoVeDnih DeL 2000–2009 2000 Monografije emica antončič: anton Podbevšek in njegova vloga v razvoju slovenske moderne književnosti. maribor: obzorja (znamenja, 137). matjaž birk: »­­­ vaterländisches interesse, Wissenschaft, Unterhaltung und belehrung ­­­«. illyrisches blatt (Ljubljana, 1819–1849). maribor: Slavistično društvo (zora, 11). milena blažić: modeli za ustvarjalni pouk književnosti v osnovni šoli. Ljubljana: zavod Repub­ like Slovenije za šolstvo. emil Cesar: Literarnozgodovinski portreti. novo mesto: Tiskarna novo mesto, Dolenjska založba. aleš Gabrič, Polona Kekec, brigita Rajšter: odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner. Ljubljana: nova revija (zbirka Korenine). bogomir Jakopič: marija Pomagaj v slovenski književnosti. Ljubljana: Salve. Franci Just: med verzuško in pesmijo. Poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja. murska Sobota: Franc­Franc (zbirka Podobe Panonije). marko Juvan: intertekstualnost. Ljubljana: DzS (Literarni leksikon. študije, 45). Ref.: T. Virk, PKn 23 (2000), št. 1, 83–88. marko Juvan: Vezi besedila. študije o slovenski književnosti in medbesedilnosti. Ljubljana: Literarno­umetniško društvo Literatura (zbirka novi pristopi). Ref.: V. Žerjal Pavlin, SR 45 (2000), 357–362. Jože Kastelic: Umreti ni mogla stara Sibila. Prešeren in antika. Ljubljana: modrijan. Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 1. obračun med vrati. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 2. Komentarji. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 3. Kulturno okolje. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske književnosti).
    [Show full text]