Za Miren Spanec NA OBISKU Bina Štampe Žmavc OTROŠKI KOTIČEK Zimsko Spanje

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Za Miren Spanec NA OBISKU Bina Štampe Žmavc OTROŠKI KOTIČEK Zimsko Spanje november 2007, letnik 6 TEMA MESECA Za miren spanec NA OBISKU Bina Štampe Žmavc OTROŠKI KOTIČEK Zimsko spanje MOJA KNJIGA v Pravljica za lahko noc STROKOVNJAK SVETUJE Z otrokom raste bralec II. del OČKA PRIPOVEDUJE NAGRADNA IGRA VSAKDO, ki pošlje sliko svojega Kanja Naja izpolni Bilkovo skrito željo sončka, BO NAGRAJEN! str. 30 za mamico in očka od: www.Otroci.si vsak mesec v vašem vrtcu UVODNIK NA OBISKU Spanček zaspanček, čuden možic 4 Pisateljica, ki piše s kančkom čarovnije hodi naokoli in nagaja našim malčkom, pa utrujenim mamam in očetom, da ne morejo spati. In kdo je kriv? Zvezdica Zaspanka, ki je zamudila službo, zagotovo ne. Najverjetneje kar premalo umirjeni, radovedni ali preutrujeni otroci, ki so se TEMA MESECA ves dan igrali v hrupnem okolju v skupinah, v trgovskih centrih, v popoldanskih 6 delavnicah. Morda so krive utrujene mame, ki so pozabile prešteti do deset, Za miren spanec ko so malčki preskušali njihovo odločnost oziroma popustljivost in se z njimi zapletle v spopad. Morda so krivi utrujeni očetje, ki so si želeli v miru ogledati MOJA KNJIGA večerno televizijsko oddajo, pa so jih otroci pri tem zmotili, zato so nejevoljno 11 in nestrpno napodili navihanca spat. A je že tako, da otroci kaj hitro začutijo naš Pravljica za lahko noč nemir in nemoč in preverjajo, kaj se bo zgodilo, če bodo skušali uveljaviti svojo voljo. Takšni poskusi pa spanec hitro prepodijo in preutrujeni otroci postanejo sitni in nedojemljivi za naša prepričevanja, pogovor, ukaze in kazni. STROKOVNJAK SVETUJE In kaj storiti? Seveda najdemo v knjigah, revijah in pri znancih kup nasvetov, a 14 kaj, ko je vsak otrok svet zase in tisto, kar zaleže pri enem otroku, pri drugem Z otrokom raste bralec ne. Zato se zagotovo najbolje obnese, če svojega otroka dobro opazujete, spo- znavate njegov bioritem, potrebe in navade ter se nato s pomočjo vsega, kar ste slišali in prebrali, odločite kako boste ravnali, kadar spanček zaspanček hodi OTROŠKI KOTIČEK po vaši hiši in vam ne da spati. Pri naši hiši je bilo tako, da so pravljica, uspavanka 15 in drobna lučka najbolj zalegle, seveda, če smo to počeli vedno ob isti uri in ob Zazibani v nežen spanec določenem ritualu pred odhodom v posteljo: umirjena družabna igra ali večer- na risanka pred dnevnikom, večerja , kopanje in umivanje zobkov, da bo tudi telo lažje spalo, kot smo naši deklici vsakokrat razložili. Zato sva se z očkom, VRTEC SE PREDSTAVI ko je bila naša princeska še majhna, dogovorila, kdo bo tisti, ki se bo zvečer od- 20 povedal TV-dnevniku in večernim oddajam. Odložila sva vse skrbi in misli, kaj je Vrtec pingvin praznuje 10 let treba še postoriti in se posvetila le naši navihanki, ki je čutila, da je ves večerni čas z mamico ali očkom samo njen. Seveda je tudi ona včasih poskusila prema- POSTALA SVA STARŠA kniti spanec na poznejši čas in si ogledati oddajo z nama. Spominjam se, da sva ji, če je bila na sporedu glasbena oddaja – opera ali koncert, to tudi dovolila, 21 vendar le, če se je odpovedala pravljici in pesmici in se pred tem pripravila na Pravice ob rojstvu otroka spanec. Vesela, da je dosegla svoje, je nato v pižamici, zavita v odejo, v najinem naročju prisluhnila glasbi. Vendar je že na začetku oddaje zaspala in bila zjutraj razočarana, ker je zamudila večerno pravljico, pogovor in uspavanko. Ob la- RAZGLEDNICE stnih odločitvah je tako hitro spoznala, kaj ima zares najraje. In kaj je za otroka, 25 utrujenega od celodnevnega raziskovanja sveta, druženja z vrstniki, ustvarjanja in gibanja, najlepše. Večer, ko je sam z mamico in očkom, ki sta z mislijo samo pri njem in mu skozi mirne dejavnosti sporočata: »Tu sva, rada te imava. In če ti DRUŽINSKI AVTO bo nagajal Spanček zaspanček, ga bova prepodila.« 29 Družinska potepanja Pa mirne sanje vam želim! s črno strelo Vaša urednica SI UPATE POSTAVITI OTROKU MEJO? Mnogi starši zelo težko in redko Razumne meje in pravila boste izgovorijo jasen NE. Tudi vi? lahko postavljeli šele takrat, ko boste ugotovili, da ste vredni Morda zato, ker vas je strah izgubiti skrbeti zase in za lastne otroke. ljubezen in naklonjenost otroka? Se bojite, da bi ga z odklanjanjem Otroci d.o.o., Kratka pot 1, Ljubljana prizadeli? Ali pa se tako le izogibate Svetuje Breda Kenda, izbruhom jeze, napadalnosti, sporom? univ. dipl. ped. Novembrska superMAMI že na prodajnih policah! Če je pri vašem prodajalcu zmanjkalo revije superMAMI, pokličite: 01 5653416 OTROCI, revija za starše predšolskih otrok Založnik: Otroci d.o.o., odgovorna urednica: Jelka Rahne, izvršna urednica: Erika Marolt , uredniški odbor: Danica Zver, lrena Kamenšek, Silva Korbar, Irena Borovičkič, Petra Glavina, Marjeta Resnik, Zdenka Vinšek, Mojca Pečnik, uredništvo: Kratka pot 1, 1000 Ljubljana, [email protected], tel: 01/ 565-34-16, oglasno trženje: Andreja Kočar, [email protected], 040/ 723-676, 01/568-25-50, faks: 01/ 565-34-17,Petra Prelec, [email protected], 041/ 894-303, za založbo: Edvard Vrtačnik, fotografija na naslovnici: Tonka Černilogar Oblikovanje in prelom: Studio 3d d.o.o. tisk: Delo, d. d. Revija Otroci izhaja enkrat mesečno. Dobite jo pri vzgojiteljici vašega otroka. Revija je brezplačna. Oglejte si jo na spletu: www.otroci.si. Naklada 27.000 izvodov. ISSN 1581-4904, v razvid medijev vpisana pod številko 440. Revijo sofinancira Ministrstvo za kulturo. NA OBISKU Bina Štampe Žmavc Pisateljica, ki piše z ljubeznijo, ki ji pomaga čarati poezijo, ki se nas dotakne in zgodbe, ki jih začutimo slili nad naglico, v kateri prezremo drobne, Babica jo je »okužila« s knjigami vsakdanje, a pomembne stvarmi. Njena ube- in pesmijo sedena sporočila, ki nam jih ponuja v svojih »Sem pristna Celjanka. Tu sem odraščala, tu delih, so nas prevzela s svojo pristnostjo in sem si ustvarila dom in družino, tu ustvarjam človečnostjo, v njih nam z estetsko, prefinje- svoje pesmi in pravljice,« je začela pripovedo- no govorico spregovori o današnjem življenju vati svojo življenjsko zgodbo. in času. Ob branju njenih knjig sem velikokrat Že kot majhna deklica je imela zelo rada knji- pomislila: »To misel bi rada podarila kot srčno ge. Pravi, da jo je s knjigami »okužila« babi- voščilo svojim najdražjim.« ca, ki je imela veliko knjižnico in ji je veliko V letošnjem letu je pisateljica prejela nagrado brala. V Bininem spominu sta še danes vonj Desetnica za knjigo Živa hiša. Ob tem so kri- in toplota peči na žagovino. Babica je pozimi tiki zapisali: »Z besedo nas uči videti, prisluh- zakurila, da je kar žarela od toplote, potem niti in občutiti. Zato je njena beseda nežna in pa so skupaj brali pozno v noč. Bina je kmalu močna hkrati, je kot svetilka, ki razsvetljuje začela brati sama, najraje pa je prebirala poe- temne mračne trenutke in pomaga iskati pot zijo. V poeziji je vedno čutila nekaj čarobnega, iz stisk.« Za svoje delo je prejela še več doma- nekaj, kar jo je tako navduševalo, da je že pri čih in tujih priznanj, Celjani pa so jo uvrstili na šestih letih znala na pamet veliko Prešernovih seznam svojih znamenitih meščanov. pesmi. Tudi peta pesem jo je navduševala in v Pisateljico sem poprosila, da si vzame za muco družini so veliko peli. Najraje pa je poslušala časa in z mano poklepeta o svojem otroštvu, babico, ki je bila odlična pevka. Bina se še do- materinstvu in delu. Obisk na njenem domu bro spominja gramofona z veliko trobljo, ki je bil posebno doživetje. Za turkizno modri- je pričaral glasbo, ob kateri sta z babico peli mi vrtnimi vrati je vrt, skrivnosten, pravljičen, in plesali. Otrokom sem prebirala slikanico Bine Štam- kot bi ga upodobila Marlenka Stupica. Mala pe Žmavc Muc Mehkošapek, ki je prejela drevesca z okroglimi krošnjami, cvetlični grmi Bina je odšla s pesmijo in knjigo v šolo mednarodno nagrado v Varšavi. Zgodba jih in gredice, kamnite ptice na kamnitih kroglah V šolo je hodila z veseljem, ker je bila silno ra- je prevzela. V njihove glavice se je prikradla ter stezica, ki vodi do hiše, ki jo na strehi va- doveden otrok in je bila vedno željna znanja. velika želja: vsak bi imel doma malega mucka, ruje glineni petelinček. »No, to pa je kraj za Nakupovanje šolskih potrebščin je bilo zanjo ki bi mu vedno pomagal prepričati mamico in ustvarjanje!« sem pomislila, ko sem se pov- sveto opravilo. Nove knjige je rada vonjala, saj očka, naj si vzameta za muco časa in se z njim zpela po stopnicah do vrat in pozvonila. Bina so tako lepo dišale, potem pa je vse prebrala, poigrata.V knjižnici smo poiskali tudi druge se je prijazno nasmejala, ko me je pozdravila še preden se je pričelo novo šolsko leto. Z knjige, ki jih je ustvarila priznana mladinska in sem ji zaupala svoja razmišljanja. Povabila očetom sta se še posebej potrudila pri zavi- pisateljica. Med počitkom smo prebirali nje- me je v svojo sobo, kjer je velika stenska ura janju knjig in zvezkov. Bila je pridna učenka, ne pesmi, na blazini v knjižnem kotičku njene z globokim glasom odštevala čas, a sta gosti- naloge in učenje je opravila kar v šoli, tako pravljice. In prav vse so se otrok dotaknile na teljica in mačja princeska Ina poskrbeli, da je ji je doma ostalo vedno dovolj časa za igro, prav poseben način. Z besedo, ki jih je vzpod- mineval v prijetnem kramljanju in se ga je na- raziskovanja in sprehode v gozd in branje. bujala k razmišljanju in spraševanju in vsebino, bralo kar za več mucinih šap. Nabralo pa se je Tudi učitelji so jo imeli radi. Na vseh prosla- ki jih je vabila v pravljico raziskovati vsakdanji tudi veliko pisateljičinih zanimivih spominov in vah ob najrazličnejših svet. Dela pisateljice pa se niso dotaknila le lepih misli, tako da je bila odločitev, katere naj praznikih je vedno otrok, tudi odrasli smo se ob vsebinah zami- zapišem, težka.
Recommended publications
  • Umetniki Sezone in Nagrade Za Mladinsko Književnost
    Dimičeva 9 SI – 1000 Ljubljana tel.: (01) 4300 557, 4300 558 e-naslov: [email protected] ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Voščilo BRALNI ZNAČKI za 60 let spodbujanja branja Dragi mladi bralci s svojimi zavzetimi mentorji, stopamo v nadvse pomembno sezono gibanja za dobro knjigo. V maju 2021 bo minilo 60 let, odkar so na Prevaljah prvič podelili 119 bralnih značk. V vseh nas je ponos, ker spodbujanje za branje dobrih knjig še vedno traja, saj nobeno motiviranje ni imelo tako dolge življenjske dobe, kot ga ima BRALNA ZNAČKA. Še posebej pa je pomembno, da plemenito kulturno gibanje ni v zatonu. Koronavirus je bil izziv – tudi za našega predsednika, pesnika Marka Kravosa. Ljubezni do branja ne more uničiti noben virus, je samo izziv za nove oblike dela, da se ohranja spodbujanje in - branje. Tako ne bomo nikoli pozabili besed, ki jih je izrekel Tone Pavček, pesnik za vse čase: Če ne bomo brali, nas bo pobralo! Nekdanjo zamisel Umetniki sezone smo zaradi jubileja razdelili na več delov; že lani smo z imeni (Prežihov Voranc, Leopold Suhodolčan, Tone Partljič) mislili na praznik Bralne značke. Prav je, da osvežimo štiri STEBRE BRALNE ZNAČKE: Prof. Stanko Kotnik je bil prvi, ki je zamisel spravil v življenje in skrbel za spoštovanje temeljev branja za bralno značko. Pisatelj in slavist Leopold Suhodolčan, osrednja osebnost Bralne značke, je zamisel nadgradil in jo s svojim osebnim žarom širil po domovini in zamejstvu. Pisatelj Ivan Bizjak je zasnoval Bevkovo bralno značko in tako spodbudil nastanek številnih bralnih značk, imenovanih po znanih osebnostih – predvsem pesnikih in pisateljih. Prof. Petra Dobrila je zamisel, porojeno v Prežihovem svetu, širila kot pedagoška svetovalka, hkrati pa spodbudila Cicibanovo bralno značko v vsem slovenskem prostoru.
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za likovno pedagogiko DIPLOMSKO DELO Živa Krautberger Kavčič Maribor, 2016 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LIKOVNO PEDAGOGIKO Diplomsko delo ILUSTRACIJA IN SLIKANICA Mentorica: Kandidatka: izr. prof. Anica Krašna Kocijan Živa Krautberger Kavčič Somentor: doc. Aleksander Červek Maribor, 2016 Lektorica in prevajalka: Maja Mrak, univ. dipl. prev. ZAHVALA Za spodbudo, potrpežljivost in strokovne napotke pri nastajanju diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorici izr. prof. Anici Krašna Kocijan in mentorju doc. Aleksandru Červeku. Posebna zahvala gre tudi moji družini, ki mi je ves čas študija stala ob strani in me podpirala. Živa Krautberger Kavčič IZJAVA Spodaj podpisana Živa Krautberger Kavčič, rojena 15. 5. 1980 v Ljubljani, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smeri likovna pedagogika/umetnost, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Ilustracija in slikanica pri mentorici red. prof. akad. slik. Anici Krašna in somentorju prof. Aleksandru Červeku avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni in teksti niso prepisani brez navedbe vira. Podpis študenta: ______________________ Ljubljana, 9. 6. 2016 POVZETEK Diplomsko delo Ilustracija in slikanica poleg teorije in krajšega pregleda razvoja slovenske knjižne ilustracije predstavi tudi avtorsko slikanico z naslovom Rdeča kapica ter podroben opis vseh faz nastajanja slikanice. Diplomsko delo v obsegu teoretičnega dela zajema slovensko knjižno ilustracijo, njen razvoj
    [Show full text]
  • Ljubljana Tourism
    AKEYTOLJUBLJANA MANUAL FOR TRAVEL TRADE PROFESSIONALS Index Ljubljana 01 LJUBLJANA 02 FACTS 03 THE CITY Why Ljubljana ............................................................. 4 Numbers & figures.............................................. 10 Ljubljana’s history ................................................ 14 Ljubljana Tourism ................................................... 6 Getting to Ljubljana ........................................... 12 Plečnik’s Ljubljana ............................................... 16 Testimonials .................................................................. 8 Top City sights ......................................................... 18 City map ........................................................................... 9 ART & RELAX & 04 CULTURE 05 GREEN 06 ENJOY Art & culture .............................................................. 22 Green Ljubljana ...................................................... 28 Food & drink .............................................................. 36 Recreation & wellness .................................... 32 Shopping ...................................................................... 40 Souvenirs ..................................................................... 44 Entertainment ........................................................ 46 TOURS & 07 EXCURSIONS 08 ACCOMMODATION 09 INFO City tours & excursions ................................ 50 Hotels in Ljubljana .............................................. 58 Useful information ............................................
    [Show full text]
  • Poročilo Ministrstva Za Zunanje Zadeve Republike Slovenije Za Leto 2012 Poročilo Ministrstva Za Zunanje Zadeve Republike Slovenije Za Leto 2012
    POROČILO MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2012 POROČILO MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2012 Izdajatelj: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije Služba za strateške študije in analize Za izdajatelja: Karl Erjavec Urednica: Sandra Jelenić Zidarič Odgovorni urednik: Marcel Koprol Jezikovni pregled: Teja Mejak Oblikovanje: Jasmina Ploštajner Prevod v angleščino: Maida Alilović Lektura angleškega besedila: Philip Burt ISSN 2464-0417 KAZALO Uvodne beSede MiniStrA ZA ZUnAnJe ZAdeve KArlA erJAvcA 4 introdUction by MiniSter of foreign AffAirS KArl erJAvec 7 o PoročilU MiniStrStvA ZA ZUnAnJe ZAdeve 2012 10 01 / KronologiJA deJAvnoSti 11 02 / StrAtešKi forUM bled 28 03 / dvoStrAnSKo MednArodno SodelovAnJe 31 04 / večStrAnSKo MednArodno SodelovAnJe 45 05 / globAlni iZZivi 63 06 / goSPodArSKA diPloMAciJA 67 07 / MednArodno rAZvoJno SodelovAnJe 73 08 / MednArodnoPrAvne ZAdeve in ZAščitA intereSov SlovenSKih držAvlJAnov 83 09 / MednArodno SodelovAnJe v KUltUri 92 10 / JAvnA diPloMAciJA 103 11 / SeKretAriAt MiniStrStvA ZA ZUnAnJe ZAdeve 106 12 / SeZnAM dvoStrAnSKih Pogodbenih AKtov, PodPiSAnih v letU 2012 114 13 / SeZnAM diPloMAtSKih PredStAvništev in KonZUlAtov rePUbliKe SloveniJe 119 14 / AbStrAct 122 15 / ZeMlJevid 134 UVODNE BESEDE MINISTRA ZA ZUNANJE ZADEVE KARLA ERJAVCA Poročilo Ministrstva za zunanje zadeve za leto 2012 letos v nekoliko vsebinsko spremenjeni, krajši in za bralca bolj prijazni obliki zgoščeno predstavlja najpomembnejše dosežke v zavzetem in vsestranskem delovanju slovenske diplomacije. tudi letošnji pregled znova dokazuje, da ta svoje delo opravlja dobro in profesionalno, v svojih prizadevanjih pa sledi začrtanim zunanjepolitičnim ciljem in je dobra promotorka slovenske države, njenega gospodarstva in zaščitnica slovenskih državljanov v tujini. v teh uvodnih besedah se bom osredotočil na nekaj bistvenih poudarkov naše zunanje politike v letu 2012.
    [Show full text]
  • Bidovec, Slovenistika V Neaplju.Pdf
    Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu Ljubljana 2019 SLOVENŠČINA IN SLOVENISTIKE NA UNIVERZAH PO SVETU Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani Uredile: Mojca Nidorfer Šiškovič, Simona Kranjc, Mateja Lutar Oblikovanje: Nina Urh Prelom: Miro Pečar © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2019. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Ljubljana, 2019 Prvi natis Naklada: 2.500 izvodov Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Cena: 7 EUR CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6’24:314.74(100)(082) 376.744(=163.6):811.163.6’24(082) SLOVENŠČINA in slovenistike na univerzah po svetu : svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti - ob 100-letnici Univerze v Ljubljani / [uredile Mojca Nidorfer Šiškovič, Simona Kranjc, Mateja Lutar]. - 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2019 ISBN 978-961-06-0271-2 1. Nidorfer-Šiškovič, Mojca COBISS.SI-ID 302598656 Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu VSEBINA Mojca Nidorfer Šiškovič: O slovenistikah in programu Slovenščina na tujih univerzah ......... 9 Slovenistike na tujih univerzah Argentina Buenos Aires, La Plata, Tjaša Lorbek: Slovenistiki na Univerzi v Buenos Airesu in Državni
    [Show full text]
  • Vlozek Oik 107 Za Splet.Pdf
    ISSN 0351–5141 OTROK IN KNJIGA REVIJA ZA VPRAŠANJA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI, KNJIŽEVNE VZGOJE IN S KNJIGO POVEZANIH MEDIJEV The Journal of Issues Relating to Children­­’s Literature, Literary Education and the Media Connected with Books 107 2020 MARIBORSKA KNJIŽNICA OTROK IN KNJIGA izhaja od leta 1972. Prvotni zbornik (številke 1, 2, 3 in 4) se je leta 1977 preoblikoval v revijo z dvema številkama na leto; od leta 2003 izhajajo tri številke letno. The Journal is Published Three-times a Year in 700 Issues Uredniški odbor/Editorial Board: dr. Meta Grosman, mag. Darja Lavrenčič Vrabec, Maja Logar, Tatjana Pregl Kobe, dr. Gaja Kos, dr. Barbara Pregelj, dr. Peter Svetina in Darka Tancer-Kajnih; iz tujine: Gloria Bazzocchi (Univerza v Bologni), Juan Kruz Igerabide (Univerza Baskovske dežele), Dubravka Zima (Univerza v Zagrebu) Glavna in odgovorna urednica/Editor-in-Chief and Associate Editor: Darka Tancer-Kajnih Sekretar uredništva/Secretar: Robert Kereži Redakcija te številke je bila končana avgusta 2020 Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji Prevodi sinopsisov: Marjeta Gostinčar Cerar Lektoriranje: Darka Tancer-Kajnih Izdaja/Published by: Mariborska knjižnica/Maribor Public Library Naslov uredništva/Address: Otrok in knjiga, Rotovški trg 6, 2000 Maribor, tel. (02) 23-52-100, telefax: (02) 23-52-127, elektronska pošta: [email protected] in [email protected] spletna stran: http://www.mb.sik.si Uradne ure: v četrtek in petek od 9.00 do 13.00 Revijo lahko naročite v Mariborski knjižnici, Rotovški trg 2, 2000 Maribor, elektronska pošta: [email protected]. Nakazila sprejemamo na TRR: 01270-6030372772 za revijo Otrok in knjiga Vključenost v podatkovne baze: MLA International Bibliography, NY, USA Ulrich’s Periodicals Directory, R.
    [Show full text]
  • NAKUP GRADIVA S SREDSTVI MK 1. Polletje 2015
    COBISS Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS NAKUP GRADIVA S SREDSTVI MK 1. polletje 2015 1. AHA ČIČ, Kozma Jezi čni možje : zgodba o slovenskem jeziku / Kozma Aha čič ; [ilustriral] Jaka Vukoti č. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2015 ([Ljubljana] : Birografika Bori). - [47] str. : ilustr. ; 21 cm 1.000 izv. ISBN 978-961-271-690-5 a) Slovenš čina - Zgodovina 811.163.6(091) BB ml 80 AHA ČIČ Kozma Jezi čni BL ml 80 AHA ČIČ Kozma Jezi čni GO ml 80 AHA ČIČ Kozma Jezi čni RA ml 80 AHA ČIČ Kozma Jezi čni COBISS.SI-ID 277714176 2. ANDRUETTO, María Teresa, 1954- Juanova dežela / María Teresa Andruetto ; prevod [in uredila] Barbara Pregelj ; ilustracije Gabriel Hernández Walta. - 1. natis. - Medvode : Malinc, 2014 (natisnjeno v Sloveniji). - 85 str. : ilustr. ; 22 cm. - (Zbirka Državljani sveta) Prevod dela: El país de Juan. - 500 izv. - María Teresa Andruetto na poti k literaturi brez pridevnikov / Barbara Pregelj: str. 61-85. - Podatki o urednici v kolofonu ISBN 978-961-6886-12-3 a) Revš čina - V otroškem leposlovju b) Argentina - V otroškem leposlovju c) mesta 821.134.2(82)-93-32 BB ml P ANDRUETTO M. T. Juanova BL ml P ANDRUETTO M. T. Juanova GO ml P ANDRUETTO M. T. Juanova COBISS.SI-ID 276448256 1 3. ANNAS, Julia Anti čna filozofija : zelo kratek uvod / Julia Annas ; [prevedel Miha Marek ; uredil Marjan Šimenc]. - V Ljubljani : Krtina, 2015 ([Ljubljana] : Tiskarna Pleško). - 146 str. : ilustr. ; 18 cm. - (Knjižna zbirka Kratka ; 23) 400 izv. - Prevod dela: Ancient philosophy. - Kazalo. - Bibliografija z opombami: str. 135- 137 ISBN 978-961-260-083-9 a) Anti čna filozofija b) zgodovina filozofije c) uvodi 1(37/38)(091) RA od COBISS.SI-ID 279469824 4.
    [Show full text]
  • UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Simona
    UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Simona Samida Cerk ANALIZA LITERARNIH BESEDIL V ALMANAHU LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA (1948–2008) IN PROJEKT SAPRAMIŠKA Magistrsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Simona Samida Cerk ANALIZA LITERARNIH BESEDIL V ALMANAHU LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA (1948–2008) IN PROJEKT SAPRAMIŠKA Magistrsko delo Mentorica: red. prof. dr. Milena Mileva Blažić Ljubljana, 2016 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorici dr. Mileni Milevi Blažić za spodbude, hitro odzivnost, strokovno usmerjanje ter pomoč pri izdelavi magistrskega dela. Zahvala gre tudi dr. Janezu Jermanu za metodološke usmeritve in pojasnila. Posebna zahvala gre ljubečemu možu Mateju, ki mi je ob pisanju magistrskega dela ves čas stal ob strani, me spodbujal in mi pomagal z računalniškimi rešitvami. Hvala Niki in Eneju, ki sta potrpežljivo spremljala nastajanja naloge in razumela mojo odsotnost na družabnih družinskih aktivnostih. Lepa hvala Barbari za pomoč pri varstvu. Zahvalila bi se tudi Lidiji Franjič za dostop do arhiviranega gradiva LGL in učencem tretjega razreda, ki so navdušeno izvajali projekt in mi pomagali na strokovni poti. Zahvaljujem se še vsem drugim, ki so bili na kakršen koli način povezani z nastajanjem magistrskega dela in so mi izkazali podporo in pomoč. iii POVZETEK V magistrskem delu se ukvarjamo z analizo almanaha Lutkovnega gledališča Ljubljana in predstavljamo sodobni model poučevanja književnosti preko inovativnega projektnega pristopa. V teoretičnem delu predstavljamo Lutkovno gledališče Ljubljana (v nadaljevanju LGL) kot osrednjo ustanovo za mlade, ki skrbi za svoje poslanstvo z uresničevanjem nalog, zapisanih v aktu o ustanovitvi. Neposredno promovira tudi otroško leposlovje in razvija bralno kulturo, zato ga smiselno vključujemo v šolski prostor. Slovenski pouk književnosti je komunikacijski, ki izvira iz teorije recepcijske estetike in predstavlja našo poglavitno teorijo, na katero se opiramo.
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANA LAJLAR UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: razredni pouk SLIKANICE IN ŽIVALSKI LIKI V ILUSTRACIJAH ZA MLAJŠE OTROKE DIPLOMSKO DELO Mentorica: Kandidatka: doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez Ana Lajlar Ljubljana, november, 2014 »Predstave se porodijo ob tem, kar otrok posluša, čuti in predvsem ob tem, kar vidi. »Videti« je torej v prvih letih otrokovega življenja sinonim za »verjeti«: figure v knjigi, ki predstavljajo živali z doživljanjem in željami podobnimi otrokovim, predstavljajo zanj potrditev njegovih vizij sveta« (Bettelheim, 1982, v Dolinšek - Bubnič, 1999, str. 57). POVZETEK Diplomska naloga teoretično opredeljuje otroško/mladinsko književnost. V njej je predstavljen pojem slikanice, tipologija glede na zahtevnostne stopnje in razporeditev besedila ter ilustracij v slikanici. Opisane so slikaniške podskupine, predstavljenih je nekaj idej za ustvarjanje slikanic, pomembno vlogo pa ima tudi poglavje o ilustraciji, v katerem je poleg opredelitve pojma poudarjen pomen vizualne pismenosti in razmerje med slikovnimi ter besednimi sestavinami sporočil v slikanici. Opredeljene so starostne skupine, ki so jim ilustracije namenjene, in poudarjen je pomen bienala slovenske ilustracije za otroke in mladino. Diplomsko delo izpostavlja pomen knjižne ilustracije za otroke in pomen izbire kakovostne slikanice tako v smislu besedila kot ilustracije. Nakazanih je nekaj predlogov za obravnavo slikanic v šolah. Pomembno poglavje v diplomskem delu je likovni jezik, kjer je opisanih nekaj likovnih elementov v slikanicah, kompozicija strani, velikost in oblika črk, uporaba barv in materialov. Opredeljen je pojem likovnega motiva, pozornost pa je osredotočena tudi na vlogo živali v knjigah. Opisanih je nekaj živalskih vrst, njihova simbolika in kratek zgodovinski pregled upodabljanja živali v likovni umetnosti.
    [Show full text]
  • Primerjalna Mladinska Knjiševnost
    Preseganje meje: Slovenski slavistični kongres, Zagreb, 2006 Milena Mileva Blaši, Univerza v Ljubljani .rimerjalna mladinska knji%evnost Izraz primerjalna mladinska knjievnost je prvi uporabil Paul Hazard v smislu svetovne mladinske knjievnosti leta 1932. Posredno je povezan z Goethejevim konceptom S eltliteratur (1827) oz. s kanonskimi (mladinskimiA besedili, ki so došivela mednarodni uspeh: 1001 no, Robinzon Crusoe, Guliverjeva potovanja, Grimmove pravljice, Andersenove pravljice, Ostr%ek, Mali princ, Pika Nogavika, Harry Potter idr. Pomembna podroja primerjalne mladinske knjievnosti so zgodovina otroka in otrołtva, literarna obdobja, teorija in vrednotenje, prevodi, recepcija in vplivi, zvrsti in vrste, kanonska besedila in mladinska klasika, vekulturnost, globalizacija, vepredstavnost (multimedijiA in potronitvo. Primerjalna mladinska knjievnost pomeni poznavanje ve kot enega nacionalnega jezika in knjievnosti ter znanje in aplikacijo drugih disciplin na podroju knjievnosti. Usmerjena je evropocentrino, vendar s primerjalnim in interdisciplinarnim pristopom presega meje nacionalnih knjievnost. Bvod. Razvoj globalne ekonomije, sodobna komunikacijska tehnologija, evropska integracija, mobilnost :tudi kot posledice vojn), revina in politini dejavniki spodbujajo kulturno proizvajanje, pred nas pa postavljajo zahtevo, da premislimo nove kulturne identitete zunaj tradicionalnih nacionalnih pojmovanj. Medkulturnost je bistvo primerjalne knji%evnosti, ki je bila ustanovljena še v 19. stoletju kot nasprotje raziskavam nacionalnih jezikov in knji%evnosti. Nacionalne knji%evnosti se osredotoćajo na knji%evnost znotraj dr%avnih meja, primerjalna knji%evnost pa se kot kulturni korektiv osredotoća na t. i. svetovno knji%evnost. Literarna veda je po letu 1980 zaela posveati vejo pozornost kulturnim podobnostim in razlikam, npr. primerjava med łpansko in latinsko-ameriko knji%evnostjo, primerjava med knji%evnostmi v nemko govoreih de%elah, primerjava med knji%evnostmi v slovenłini :v zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu).
    [Show full text]
  • Seznam Gradiva Knjižnice Laško, Kupljenega S Sredstvi Ministrstva Za Kulturo V L
    Seznam gradiva Knjižnice Laško, kupljenega s sredstvi ministrstva za kulturo v l. 2018 T. št. COBISS.SI-ID Značnica glavnega vpisa Naslov in navedba odgovornosti Leto izida 1 55412993 Kozak, Primož Zbrano delo / Primož Kozak ; [uredil in opombe napisal2005 Dušan Voglar] 2 268826624 Guareschi, Giovaninno Don Camillo in Peppone / Giovaninno Guareschi ; [prevedel2013 in spremno besedo napisal Vasja Bratina] 3 291458048 Košuta, Miroslav Ponikalnice : petinsedemdeset ugank in ena ugotovitev2017 / Miroslav Košuta ; ilustracije Suzi Bricelj 4 292381696 Partljič, Tone Ljudje iz Maribora / Tone Partljič 2017 5 291463168 Skubic, Andrej E. Permafrost / Andrej E. Skubic 2017 6 23726080 Kocbek, Edvard Zbrano delo / Edvard Kocbek ; [uredil in opombe napisal1991 Andrej Inkret] 7 290382336 Munro, Alice, 1931- Pogled z grajske pečine : zgodbe / Alice Munro ; prevedla2017 Tjaša Mohar 8 288446464 Pamuk, Orhan Rdečelaska / Orhan Pamuk ; iz turščine prevedla Erna2017 Pačnik Felek 9 291657472 Debeljak, Aleš, 1961-2016 Tukaj, zate, tam : pesmi in eseji / Aleš Debeljak ; [izbrala,2017 uredila in spremni besedi napisala Uroš Zupan in Urban Vovk ; bibliografijo sestavil Martin Grum] 10 291566080 Clement, Jennifer Molitve za ugrabljene / Jennifer Clement ; prevedla Dušanka2017 Zabukovec 11 290784000 Carr, J. L., 1912-1994 Mesec dni na podeželju / J. L. Carr ; [prevod Sonja Porle]2017 12 54781185 Kveder, Zofka Zbrano delo / Zofka Kveder 2005 13 290250752 Nettel, Guadalupe, 1973- Telo, v katerem sem se rodila / Guadalupe Nettel ; prevod2017 [in spremna beseda] Veronika Rot 14 93758465 Bedrač, David Ubijalci časa : [kratka proza] / David Bedrač 2017 15 92765697 Iršič, Bojan, 1961- Štenge / Bojan Iršič ; [spremno besedo napisal Tone Partljič2017 ; ilustracije Igor Sitar] 16 93008641 Force, Marie Ljubezen je vse, kar potrebuješ / Marie Force ; prevod2017 Maša Zupančič 17 64958977 Kodrič, Zdenko Ekovedek.
    [Show full text]
  • Univerza V Ljubljani Pedagoška Fakulteta
    UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TOMAŽ ERŽEN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Razredni pouk PRISPEVEK REVIJE CICIBAN K RAZVOJU SLOVENSKE MLADINSKE POEZIJE DIPLOMSKO DELO Mentorica: dr. Milena Mileva Blaži ć, red. prof. Kandidat: Tomaž Eržen Ljubljana, maj 2015 Uvod Otroška revija Ciciban redno izhaja od leta 1945, torej že 70 let. V njej so izhajala razli čna neliterarna in literarna dela, s katerimi je naredila prispevek k otroškemu spoznavanju literarnega sveta in s tem k razvoju mladega bralca. Ciljni bralec revije je starejši predšolski in mlajši šolski otrok od 6. leta naprej (Strokovna ocena revij Cicido , Ciciban in Za starše , Dr. Marcela Batisti č Zorec, Ljubljana, 2006). Po teoriji o mladem bralcu Arthurja Appleyarda je takrat otrok v obdobju »bralca kot junaka in junakinje«, ko se istoveti z osrednjo osebo v zgodbi (Blaži ć, 2011). Diplomsko delo raziskuje prispevek revije Ciciban k poeziji in pesnikom. Ker so v reviji, ki je redno izhajala od leta 1945, objavljali številni pesniki, je ta neposredno podpirala in še podpira slovensko mladinsko pesništvo in s tem tudi prispeva k njenem razvoju. Tako mladi bralci lahko spoznavajo pesništvo in pesnike preko branja revije in s tem jih revija vzgaja v mlade bralce poezije. Klju čne besede: Ciciban, pesništvo, avtorske pesmi, ljudske pesmi, klasi čni pesniki, sodobni pesniki, uredniki, mladinska periodika, moški pesniki, ženske pesnice Introduction Slovenian children's and youth magazine Ciciban is coming out regularly since 1945 until today, in total 70 years. It promoted many non-literary and literary works which contributed to children's knowledge of world of literature and their reading development.
    [Show full text]